18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/4

Mnenje Evropskega odbora regij – Enake življenjske razmere – skupna naloga vseh ravni upravljanja v Evropi

(2020/C 440/02)

Poročevalec:

Bernd LANGE (DE/EPP), predsednik okrožnega sveta, deželno okrožje Görlitz

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

izraža zaskrbljenost zaradi vse večjih gospodarskih, socialnih in teritorialnih neenakosti znotraj držav članic EU in med njimi. Nedavni dogodki v Evropi so pokazali, da se povečujejo razlike med kraji in med ljudmi na področjih gospodarskega razvoja, zaposlovanja in blaginje. Te razlike so očitne na vseh ravneh, od podlokalne do evropske, in so dosegle kritično raven. Trenutna razprava o zapuščenih in pozabljenih krajih jasno kaže, da je za obravnavanje razvojnih izzivov teh krajev potreben bolj lokalni pristop;

opozarja, da pandemija COVID-19 v državah članicah dodatno zaostruje obstoječe izzive zaradi krize v večini regij. Gospodarske in družbene posledice ter pogoji za oživitev, ki iz njih izhajajo, se med regijami močno razlikujejo;

poudarja, da mora zato cilj teritorialne, ekonomske in socialne kohezije iz člena 174 PDEU ostati prednostna naloga Evropske unije. K temu horizontalnemu cilju morajo poleg evropske regionalne politike in skupne kmetijske politike prispevati tudi vse druge politike Unije (npr. prometna, okoljska in energetska politika); to velja tudi za ukrepe EU v okviru evropskega zelenega dogovora in nadaljnje digitalizacije;

opozarja na poseben položaj najbolj oddaljenih regij, ki je priznan v členu 349 PDEU, in vztraja pri zavezanosti EU razvoju teh regij s posebnimi ukrepi v njihovo korist in v korist EU kot celote;

poudarja, da je leta 2017 v EU tretjina prebivalstva živela v velikih mestih z več kot 100 000 prebivalci, tretjina v mestih z 10 000 do 100 000 prebivalci in tretjina v majhnih krajih in vaseh z manj kot 10 000 prebivalci (1). Predsednica Evropske komisije je v svojih političnih usmeritvah (2) poudarila, da v na podeželju živi več kot 50 % Evropejcev;

opozarja, da je evropska strukturna politika v preteklosti obravnavala predvsem kohezijo regionalnih enot (NUTS 1 oziroma NUTS 2), pri tem pa ni vedno ustrezno proučila in upoštevala učinkov ukrepov na nižji, lokalni ravni;

ugotavlja, da je bilo v zadnjih letih v različnih državah članicah in regijah opaziti neto odseljevanje s podeželja na mestna območja (3), in meni, da bi morale politike EU prispevati k obravnavanju izzivov in priložnosti, ki jih to prinaša;

je zaskrbljen, da bo nadaljnje odseljevanje v večja mesta v več regijah povzročilo precejšnje izzive za posamezna urbana središča, kot so pomanjkanje stanovanj, zviševanje najemnin, preobremenjena javna infrastruktura in socialni problemi. Na podeželju pa se zaradi depopulacije majhna in srednje velika mesta in občine ter podjetja, ki imajo tam sedež soočajo z velikimi izzivi. Vzdrževanje javne infrastrukture in financiranje javnih storitev sta otežena zaradi majhnega števila uporabnikov, ki se vse bolj starajo in potrebujejo več storitev, podjetja pa se pogosteje soočajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile;

v zvezi s tem želi opozoriti na svoji mnenji Demografske spremembe: predlogi za merjenje in odpravljanje negativnih učinkov v regijah EU (v pripravi) (4) in Izzivi metropolitanskih regij in njihovo mesto v kohezijski politiki po letu 2020 (5);

10.

ugotavlja, da teritorialna agenda Evropske unije 2020 kot prvo od skupaj šestih prednostnih nalog predvideva spodbujanje policentričnega in uravnoteženega prostorskega razvoja (6) in da je ta cilj še naprej zelo pomemben tudi v osnutku teritorialne agende 2030;

11.

ugotavlja, da trenutno ni horizontalnega pristopa na ravni Evropske unije, ki bi si prizadeval za zmanjšanje spodbud za odseljevanje in nenadzorovano urbanizacijo oziroma deurbanizacijo z izboljšanjem življenjskih razmer na vseh območjih;

12.

ponovno potrjuje pomembnost cilja trajnostnega razvoja Združenih narodov št. 11 „trajnostna mesta in skupnosti“, ki mora veljati za vse vrste območij;

13.

meni, da so splošno dostopna mesta javne infrastrukture, kakor tudi omrežja javne infrastrukture, ki so vsem na voljo, in splošen dostop do javnih storitev, predpogoj za visokokakovostne življenjske razmere in trajnostni razvoj na vseh območjih Evropske unije. V zvezi s tem ponovno poudarja, da se strukturni pogoji med posameznimi državami članicami in znotraj njih ter celo znotraj regij zelo razlikujejo;

14.

meni, da bi morali biti ukrepi Evropske unije uravnoteženi glede podpore za gosto naseljena mestna območja in podeželje, ki je bilo pogosto obravnavano predvsem s kmetijskega vidika; v zvezi s tem obžaluje razmeroma majhen prispevek Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj na podeželskih območjih (7) (8);

15.

je zaskrbljen, da bo kriza zaradi COVID-19 zlasti v manjših, odmaknjenih, izoliranih in finančno šibkih občinah in regijah še otežila zagotavljanje in vzdrževanje javne infrastrukture in javnih storitev, saj bodo v teh skupnostih še posebno močno upadli davčni prihodki. To bi lahko še spodbudilo nasprotni razvoj iz preteklih let; poudarja, da ima krčenje javnih naložb v infrastrukturo in storitve običajno večji učinek na ženski del prebivalstva in invalide;

Nacionalne strategije za uravnotežen prostorski razvoj

16.

meni, da bi se morale politike Evropske unije in držav članic vedno dopolnjevati. V nobenem primeru si ne smejo nasprotovati ali si prizadevati za nasprotujoče si cilje; zato poudarja, da se je treba izogniti čezmernemu prenašanju, ko države članice direktive EU prenašajo v nacionalno zakonodajo;

17.

poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi še naprej razvijajo nacionalne kohezijske politike ter jih povežejo s prizadevanji na evropski ravni v skladu z načeloma partnerstva in upravljanja na več ravneh;

18.

v zvezi s tem poudarja, da v različnih državah članicah že obstajajo pristopi na nacionalni ravni, katerih cilj je uravnotežena strukturna politika, ki bo koristila vsem krajem. Medtem ko nekatere države predlagajo splošna načela za razvoj vseh skupnosti (9), se v drugih delih EU pripravljajo posebni načrti za določene vrste območij (10) (11);

19.

poudarja, da pri zgoraj navedenih nacionalnih strategijah ne gre v prvi vrsti za gospodarsko kohezijo v smislu gospodarske uspešnosti, temveč za vzpostavitev določenega standarda za javno upravo, infrastrukturo in storitve, ki so temelj nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja;

20.

ugotavlja, da je decentralizirana uprava v vseh nacionalnih strategijah ponavadi navedena kot bistveni pogoj za območja, prijetna za življenje. Za zagotavljanje uprave, ki je blizu državljanom, in demokratičnega sodelovanja so bistvene lokalne in regionalne strukture;

21.

priznava, da se v primerjavi z evropsko politiko vse navedene nacionalne politike močneje osredotočajo na majhne skupnosti (občine, zveze občin, majhna in srednje velika mesta itd.) na podeželju, da bi jih krepile in na ta način povečale njihovo privlačnost. Vse strategije podeželje obravnavajo predvsem kot življenjski in gospodarski prostor in zagotavljajo strukturne ukrepe za njihov razvoj;

22.

pozdravlja zlasti sektorske pristope, za katere si države članice prizadevajo v svojih nacionalnih strategijah. Kljub raznolikosti območij je jasno, da so izzivi v posameznih državah članicah podobni;

23.

poudarja, da vsi nacionalni pristopi opredeljujejo digitalizacijo kot bistven vidik. Z razpoložljivostjo celovite digitalne infrastrukture in digitalnih javnih storitev se lahko delovna mesta ustvarjajo in ohranjajo tudi zunaj mestnih središč, kar bi lahko omejilo odseljevanje delovne sile v velika mesta. Opozarja, da bi povečanje dela na daljavo, kot smo ga doživeli med pandemijo COVID-19, zaposlenim lahko omogočilo večjo prožnost glede izbire prebivališča; v zvezi s tem poudarja, da lahko pričakujemo, da bosta imeli lokacija in prostorska bližina delovnega mesta z nadaljnjo digitalizacijo številnih zaposlitev dolgoročno gledano v številnih sektorjih vse manjši pomen; poudarja, da ta trend ne bi smel ogroziti politik mobilnosti, zlasti politik za omejevanje okoljskega vpliva poti na delo in službenih potovanj;

24.

poudarja, da je treba območjem, ki so najbolj oddaljena od mestnih središč in imajo nižjo gostoto prebivalstva, zagotoviti enako digitalno povezljivost, da se lahko spodbujajo spletne javne storitve in delo na daljavo kot orodji, s katerima bi na ta območja pritegnili ljudi in talente;

25.

pozdravlja, da se vse strategije osredotočajo tudi na vidike splošnega pomena, zlasti z namenom zagotavljanja zdravstvenih storitev in storitev oskrbe, šol in drugih izobraževalnih ustanov ter storitev varstva starejših in vključevanja; pravičnost mora biti standard, ki ga je treba uveljavljati pri zagotavljanju javnih storitev državljanom, ne glede kje živijo;

26.

zato poziva prihodnje nemško, portugalsko in slovensko predsedstvo Sveta, naj kot prispevek k izvajanju prihodnje teritorialne agende 2030 začnejo razpravo in izmenjavo izkušenj o tem, kako bi lahko najbolje združili strukturno politiko EU in nacionalne politike za regionalni razvoj, da bi zmanjšali ozemeljske neenakosti in izboljšali življenjske pogoje po Evropi;

Splošna priporočila za evropsko politiko

27.

poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja nacionalne pristope in cilj enakih življenjskih razmer uveljavi na evropski ravni kot konkretizacijo členov 174 in 349 PDEU;

28.

poudarja možnosti držav članic za samostojno upravljanje na področju storitev splošnega pomena. V skladu z načelom subsidiarnosti naj bi evropski okvir samo usmerjal ukrepe, sprejete na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

29.

se zavzema za dolgoročno evropsko strategijo za prostorski razvoj, ki upošteva medsebojne vplive med strnjenimi naselji ter mestnimi in podeželskimi območji;

30.

poziva Evropsko komisijo, naj ne obravnava samo gospodarskega razvoja držav članic, ampak naj upošteva in priznava tudi prizadevanja na področju storitev splošnega pomena, zlasti na manj gosto oziroma na redko poseljenih območjih ali v najbolj oddaljenih regijah z razpršeno poselitvijo;

31.

meni, da je vzpostavitev primernih strukturnih pogojev v vseh državah članicah in vseh skupnostih nujna za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj Evropske unije. Strukturni skladi lahko pomembno prispevajo k temu, vendar ne smejo ostati edino sredstvo za spodbujanje uravnoteženega razvoja. Vsa politična področja, tudi vizija za podeželje, ki jo je napovedala Evropska komisija, bi morala prispevati k temu horizontalnemu cilju;

32.

poudarja, da bo ta cilj zahteval podrobno analizo teritorialnih učinkov evropskih ukrepov, tako pred sprejetjem zakonodaje kot po njej;

33.

priporoča, da se zato v evropskih ukrepih upoštevanje vidika mest, ki je predlagano v agendi za mesta, razširi z upoštevanjem teritorialnega vidika, torej celostnim preverjanjem izvedljivosti ukrepov na gosteje (npr. v mestih) in redkeje (npr. na podeželju) poseljenih območjih glede na njihove posebnosti, to pa naj se dopolni s ocenami teritorialnega učinka. Na ta način se lahko zagotovi ciljno usmerjen učinek regulativnih zahtev in prepreči nadaljnje spodbujanje nenadzorovane urbanizacije oziroma deurbanizacije;

34.

meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti majhnim in srednje velikim mestom kot središčem na redkeje poseljenih območjih. Občine izvajajo bistvene storitve splošnega pomena in državljanom zagotavljajo kritično infrastrukturo, ki odločilno izboljšuje privlačnost podeželja;

35.

ponavlja, da se večja mesta še naprej soočajo z velikimi izzivi in zato potrebujejo finančno in organizacijsko podporo Evropske unije. Posameznih vrst območij se ne sme medsebojno izigravati. Agenda za mesta in partnerstva, ki so nastala na njeni podlagi, se priznavajo kot dober primer možnega sodelovanja med evropsko in lokalno ravnjo;

36.

spodbuja Evropsko komisijo, naj izboljša sistematično zbiranje primerljivih statističnih podatkov za oceno razvoja podeželskih območij pod ravnjo NUTS 2, ne da bi se pri tem povečalo upravo breme na lokalni ravni;

37.

priporoča, naj predsedniki medskupin v Evropskem parlamentu v celoti vključijo predstavnike OR v delo medskupin za razvoj mest in podeželja ter tako spodbudijo razpravo o konkretnih izzivih;

38.

poudarja, da mora biti v prihodnjih delovnih skupinah in strokovnih skupinah na ravni EU uravnotežena udeležba predstavnikov skupnosti z različnih ravni upravljanja in različnih velikosti z mestnih in podeželskih območij. Pristopov, ki so bili razviti za večja mesta in ki so jih razvila večja mesta, zaradi različnega organizacijskega in finančnega položaja praviloma ni mogoče prenesti na manjše skupnosti;

39.

poziva, naj vsi generalni direktorati Evropske komisije in odbori Evropskega parlamenta v celoti upoštevajo medsebojne vplive med mestnimi in podeželskimi območji ter oblikujejo usklajene evropske politike, ki uravnoteženo učinkujejo na vse vrste območij;

40.

poziva, naj se v vseh generalnih direktoratih Evropske komisije in odborih Evropskega parlamenta bolje priznajo prednosti institucionalnega in funkcionalnega sodelovanja na področjih, kot so načrtovanje, mobilnost, okolje, storitve splošnega pomena in javne naložbe. To sodelovanje omogoča ustvarjanje ekonomije obsega in krepitev povezav ter teritorialne, ekonomske in socialne kohezije med mestnimi, primestnimi in podeželskimi območji, ki so del funkcionalnega območja ali regije;

41.

poziva k celovitemu pristopu na ravni EU, ki bi obravnaval izzive pri čezmejnem sodelovanju mest, regij in občin ter poudarjal potencial tega sodelovanja za zmanjšanje razlik med različnimi vrstami naselij;

Priporočila za evropsko regionalno politiko

42.

meni, da bi morala biti evropska regionalna politika – v prizadevanjih za konvergenco in razvoj regij v EU – usmerjena predvsem v vzpostavitev strukturnih podlag za uravnoteženo rast na vseh območjih. Trajnostni in dolgoročni gospodarski in družbeni razvoj je mogoč samo na tistih območjih, ki državljanom in podjetjem že zagotavljajo potrebne pogoje; v zvezi s tem poudarja potrebo po močnejših spodbudah za podjetja na podeželskih območjih;

43.

poudarja, da bi bilo treba cilj enakih življenjskih razmer upoštevati tudi v okviru tematske osredotočenosti skladov ESI in EKSRP. Skladi ESI bi morali v vseh regijah omogočiti spodbujanje potrebne lokalne in regionalne infrastrukture ter javnih storitev. Izključitev EKSRP iz skupnih določb o strukturnih skladih je neprimerna, saj se z ločevanjem po nepotrebnem otežuje usklajeno financiranje mestnih in podeželskih območij iz več skladov;

44.

je seznanjen s posebno dodelitvijo za mestna območja v okviru ESRR, vendar hkrati opozarja, da takšna dodelitev zahteva tudi primerljivo protiutež za podeželje. Meni, da je dolgoročno smiselno načrtovati ločeno dodelitev za celovito razpoložljivost tistih storitev, ki prispevajo k uravnoteženemu prostorskemu razvoju in spodbujanju odpornosti vseh skupnosti (širokopasovna infrastruktura, bolnišnice oziroma zdravstveno varstvo, prometna infrastruktura itd.). Na ta način se spodbuja podlaga za naseljevanje državljanov in podjetij tudi zunaj mestnih središč, s tem pa se ustvarjajo delovna mesta in zmanjšuje pritisk v zvezi z odseljevanjem v mesta;

45.

meni, da bi bilo treba zaradi majhne donosnosti javnih storitev na manj gosto poseljenih območjih podporo iz strukturnih skladov uporabiti predvsem za subvencije;

46.

meni, da je treba podporo iz strukturnih skladov bolj usmeriti v vzpostavljanje in vzdrževanje tehnološke infrastrukture, tako za telekomunikacijske kot za digitalne storitve, kar je potrebno za uravnotežen teritorialni razvoj. Zato se bodo spodbujala javno-zasebna partnerstva, pri čemer bo imel javni sektor vodilno vlogo pri izvajanju naložbenih dejavnosti v ta namen;

47.

poziva, naj Evropska komisija to temo obravnava v prihodnjem 8. poročilu o koheziji, ki se pričakuje septembra 2021;

48.

poziva k močnejšim povezavam med novo teritorialno agendo EU 2030 in novo kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027, da bi kohezijska politika dobila okvir strateških teritorialnih usmeritev za doseganje zelene in pravične Evrope, v kateri nobeno območje ni zapostavljeno;

Priporočila za druga politična področja

49.

poudarja, da bi bilo treba tudi evropske zahteve v zvezi s prometno politiko bolje uskladiti glede njihovih učinkov na uravnoteženo poseljenost. To se nanaša na načrtovanje javnega potniškega prometa, železniškega prometa in tudi uporabo storitev skupnega prevoza. Storitve skupnega prevoza so se doslej izvajale predvsem na mestnih območjih, saj so na podeželju zaradi manjše gostote prebivalstva posledično tudi ti prihodki manjši. Dolgoročno bi bilo treba celovito zagotavljanje ustreznih prevoznih storitev po potrebi proučiti tudi v okviru obveznosti javnih služb;

50.

poudarja, da evropski predpisi na področju prometa (zlasti glede varstva pred emisijami in varstva podnebja) za javni potniški promet na podeželju pogosto predstavljajo znatno večje izzive kot za izvajalce na mestnih območjih. Zaradi tehnoloških pogojev in razpoložljivosti na trgu tudi ni povsod mogoč prehod na nizkoemisijske tehnologije, zlasti za avtobuse zaradi večjih stroškov, omejenega dosega in delno tudi daljšega časa polnjenja predvsem na manj gosto naseljenih in gorskih območjih. Hkrati se evropsko financiranje zagotavlja predvsem za mobilnost v mestih, saj so v mestih izmerjene vrednosti onesnaženja praviloma višje. Za vzpostavitev in vzdrževanje delujočega javnega potniškega prometa povsod bi morali predpisi predvidevati različne ukrepe za posamezne vrste območij ali pa bi bilo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva za tista območja, na katerih je financiranje posebno oteženo (kot so podeželje, oddaljena območja, najbolj oddaljene regije ter otoške in gorske regije);

51.

poudarja, da je imelo delo na daljavo pomembno vlogo že pred pandemijo COVID-19. Digitalne upravne storitve je mogoče ponujati in sprejemati samo tam, kjer imajo ponudniki in tudi uporabniki teh storitev zmogljiv širokopasovni dostop;

52.

meni, da bi moral biti pri gradnji širokopasovnih in mobilnih omrežij oziroma 5G in 6G vedno cilj, da so ta razpoložljiva po vsej državi in da so v skladu z evropskimi standardi glede emisij. Pri tem bi morali gradnjo prevzeti predvsem zasebni izvajalci. Na območjih, na katerih je celovita gradnja omrežja iz optičnih vlaken iz gospodarskih razlogov mogoča samo z javno finančno podporo, bi morale lokalne in regionalne oblasti imeti možnost pravno skladne in ciljno usmerjene javne finančne podpore.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Die Unterschiede bestimmen die Vielfalt in Europa, Ein Atlas ausgewählter Aspekte der räumlichen Strukturen und Entwicklungen, Bundesinstitut für Bau, Stadt- und Raumforschung (Razlike opredeljujejo raznolikost v Evropi, Zbirka izbranih vidikov prostorskih struktur in razvoja), Zvezni inštitut za gradbeništvo, raziskovanje mest in prostorsko raziskovanje.

(2) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/political-guidelines-next-commission_sl.pdf

(3) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistics_on_rural_areas_in_the_EU#Further_Eurostat_information

(4) COR-2019-04647-00-00-PAC.

(5) COR-2019-01896-00-00-AC.

(6) https://ec.europa.eu/regional_policy/en/information/publications/communications/2011/territorial-agenda-of-the-european-union-2020

(7) „Razvoj proračuna, namenjenega politiki razvoja podeželja“, študija za komisijo za naravne vire, ki jo je pripravilo podjetje Progress Consulting leta 2016 (posodobljena leta 2020).

(8) „Kohezijska politika EU v nemestnih območjih“, študija za odbor REGI Evropskega parlamenta, EPRC, 2020.

(9) Končno poročilo komisije za enake življenjske standarde (Kommission Gleichwertige Lebensverhältnisse), Nemčija.

(10) Ruralités: une ambition à partager – 200 propositions pour un agenda rural (Ruralnosti: cilj, ki se ga lahko deli – 200 predlogov za agendo za podeželje), Francija.

(11) Masterplan für den ländlichen Raum (Krovni načrt za podeželska območja), Avstrija.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/10

Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejno zdravstveno varstvo: izvajanje in obeti

(2020/C 440/03)

Poročevalec:	Karsten Uno PETERSEN (DK/PES), član regionalnega sveta regije Južna Danska
Referenčni dokument:	Predhodno mnenje

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvodne ugotovitve

ugotavlja, da je čezmejna mobilnost pacientov pomembna politična tema. Za 34 % evropskih državljanov je zdravje najpomembnejše politično vprašanje v njihovi regiji. To je 8 odstotnih točk več kot leta 2015 in 10 odstotnih točk več kot leta 2012;

poudarja, da sta lokalna in regionalna razsežnost jedro čezmejnega zdravstvenega varstva. Veliko ljudi, ki živijo ob meji, se iz različnih razlogov zdravi v sosednji državi. Obmejne regije zavzemajo 40 % ozemlja EU, v njih pa živi več kot tretjina Evropejcev. Lokalne in regionalne oblasti so vezni člen med vsemi sodelujočimi akterji (nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji, bolnišnicami, splošnimi zdravniki, lekarnami, državljani itd.);

meni, da je v zvezi s čezmejno mobilnostjo pacientov treba razjasniti nekatera vprašanja, med drugim v zvezi z dostopom do informacij o zdravljenju v tujini, neprekinjenostjo zdravljenja, izmenjavo informacij med zdravstvenimi delavci na obeh straneh meje, razliko v ponudbi zdravstvenih storitev in vrsti oskrbe in zdravljenja glede na zdravstveno indikacijo, možnostmi zdravstvenega sistema glede prednostne obravnave in zagotavljanja enake oskrbe ter logističnimi in upravnimi izzivi, s katerimi se soočajo številni državljani, ki želijo izkoristiti možnost zdravljenja v drugi državi članici, ki jim jo ponuja direktiva;

pozdravlja proračun novega programa EU za zdravje, namenjenega krepitvi zdravstvene varnosti in pripravi na prihodnje zdravstvene krize. To bo v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 trden samostojen program z več finančnimi sredstvi, da bi se ustrezno obravnavali izzivi, ki jih je Komisija opredelila v svojem programu za sedanji mandat, zlasti glede boja proti raku, preprečevanja, zgodnjega odkrivanja ter obvladovanja kroničnih in redkih bolezni, glede pridobljene odpornosti proti antimikrobikom, dostopa do cenovno ugodnih zdravil in glede resnih zdravstvenih tveganj (kot so epidemije koronavirusne bolezni), ter da bi se pripravila ambiciozna zdravstvena politika s poudarkom na čezmejnem sodelovanju;

pozdravlja dejstvo, da so vse države članice prenesle direktivo; še vedno pa je zaskrbljen zaradi pregleda skladnosti in številnih problemov, ki jih je doslej odkrila Komisija; se zaveda, da direktiva vpliva na številne zakone, ki urejajo organizacijo in upravljanje zdravstvenih sistemov, mehanizme povračil, informacijske kanale, pravice in upravičenja pacientov ter poklicno odgovornost;

v zvezi s tem pozdravlja, da je prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans v dopisu predsedniku OR Odbor zaprosil za pripravo predhodnega mnenja o izvajanju direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bi lahko prispevalo k boljšemu izvajanju direktive in krepitvi pravic pacientov;

poudarja, da je pri tem treba upoštevati, da morajo organizacija, upravljanje, financiranje in zagotavljanje zdravstvenih storitev ostati v pristojnosti držav članic EU. Poleg tega je treba izvajanje direktive obravnavati z vidika celotnega nabora nalog, ki jih pristojni zdravstveni organi izvajajo v korist državljanov;

se zahvaljuje vsem središčem mreže RegHub (1) in deležnikom, s katerimi so se ta posvetovala, za njihovo sodelovanje v anketi in njihove dragocene odgovore, ki so bili upoštevani pri pripravi tega mnenja;

COVID-19

meni, da je kriza zaradi COVID-19 jasno pokazala, da mora Evropa na področju zdravja močneje sodelovati;

10.

ponavlja poziv predsednika OR k vzpostavitvi mehanizma Evropske unije za izredne zdravstvene razmere, ki bi bil tesno povezan z obstoječimi strukturami EU za krizno upravljanje (tj. Solidarnostnim skladom EU in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni) ali bi bil vanje vključen, da bi Unijo bolje pripravili na morebitne prihodnje pandemije. Poleg tega bi mehanizem „podpiral regionalne in lokalne voditelje pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, oskrbi bolnišnic in šol z materialom, zaposlitvi zdravstvenih delavcev, nakupu medicinskih pripomočkov in podpori storitev intenzivne nege“;

11.

opozarja tudi na člen 10 direktive o vzajemni pomoči in sodelovanju, ki državam članicam omogoča, da „zagotovijo […] vzajemno pomoč“ in „olajšujejo sodelovanje pri zagotavljanju čezmejnega zdravstvenega varstva na regionalni in lokalni ravni“ na obmejnih območjih, in je prepričan, da bi morale biti države članice bolj iznajdljive pri uporabi te možnosti tudi za obvladovanje pandemij;

12.

opozarja, da v skladu s členom 222 PDEU Unija in države članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti;

13.

meni, da je spodbudno, da so države članice v sili pokazale solidarnost, s tem ko so prevzele paciente od preobremenjenih sosed, da bi razbremenile njihove zmogljivosti intenzivne nege; je prepričan, da bi v prihodnosti v okviru direktive to lahko formalizirali v obliki prošnje za pomoč;

14.

priporoča vzpostavitev „zdravstvenih koridorjev“ (2) med obmejnimi regijami, ki bodo pacientom in zdravstvenim delavcem omogočili prehajanje meja v času omejitev gibanja, da bi zagotovili dostop do zdravstvenega varstva in njegovo izvajanje;

15.

opozarja na čezmejne digitalne rešitve, ki med drugim omogočajo slikovne preiskave in analizo vzorcev na daljavo (na primer prenos rentgenskih slik pljuč v tujino za analizo) kot primer stroškovno učinkovitega in praktičnega načina sodelovanja v primeru nenadnega povečanja števila pacientov;

Večja mobilnost pacientov sama po sebi ne bi smela biti cilj

16.

se strinja z Evropskim parlamentom, da le majhen delež evropskih državljanov izkorišča možnosti, ki jih ponuja direktiva, in da je mobilnost pacientov največja med sosednjimi obmejnimi regijami;

17.

v zvezi s tem opozarja na poročilo Komisije, v katerem ta ugotavlja, da je čezmejni pretok pacientov stabilen. Na odločitve evropskih državljanov za uveljavljanje pravic iz čezmejnega zdravstvenega varstva vplivata predvsem geografska in kulturna bližina;

18.

opozarja na ugotovitev Komisije, da sta na splošno mobilnost pacientov in njena finančna razsežnost znotraj EU še vedno relativno skromni, direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu pa ni imela pomembnih proračunskih posledic za vzdržnost zdravstvenih sistemov;

19.

poudarja, da je čezmejno zdravstveno varstvo lahko primerno za nekatere skupine pacientov zaradi možnosti zdravljenja redkih bolezni ali geografske bližine zdravstvenih ustanov, zlasti v obmejnih regijah;

20.

pozdravlja pozitivne učinke direktive na čezmejno mobilnost pacientov v EU, ki je od leta 2015 nekoliko porasla. Tudi število zahtevkov za predhodno odobritev se je v zadnjih nekaj letih nenehno povečevalo, pri čemer je bilo leta 2017 v državah članicah skupaj vloženih in odobrenih več kot dvakrat toliko zahtevkov za predhodno odobritev kot leta 2015;

21.

poudarja, da uredbe in direktiva niso edina možnost za zagotavljanje zdravstvenega varstva v drugi državi članici, saj je več držav članic uvedlo vzporedne dvostranske in večstranske postopke za obravnavo posebnih potreb zdravstvenega varstva v svojih obmejnih regijah (Belgija, Danska, Švedska, Nemčija, Češka, Estonija, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Finska in Litva). Večina teh sporazumov je bila sklenjena še pred začetkom veljavnosti direktive, precejšnja mobilnost pacientov v njihovem okviru pa ni zajeta v evropsko statistiko;

22.

opozarja, da namen direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu ni doseči največje možno število pacientov, ki bi se zdravili v tujini; možnosti, ki jih ponuja direktiva, so bile zasnovane kot dopolnilo košarici storitev zdravstvenega varstva in zdravil, ki so na voljo regionalno ali nacionalno; poleg tega je namen direktive pojasniti pravice evropskih pacientov, ki želijo dostop do zdravstvenega varstva ali zdravljenja v drugi državi EU/EGP; število uporabnikov torej ne more biti pokazatelj uspeha ali neuspeha pravnega predpisa;

23.

v zvezi s tem poudarja, da mora biti povečana čezmejna mobilnost pacientov odvisna od okoliščin posameznega pacienta in da večja mobilnost pacientov ne bi smela biti cilj sama po sebi;

Lahko dostopne informacije o zdravljenju v skladu z direktivo

24.

tako kot Evropski parlament poudarja, da je uspešno izvajanje direktive odvisno od tega, ali so pacienti, zdravstveni delavci in ostali deležniki dobro obveščeni o možnostih čezmejnega zdravljenja v okviru direktive;

25.

zato poudarja, da morajo biti informacije o pogojih zdravljenja v drugi državi članici, ki jih določa direktiva, državljanom lahko dostopne. Le tako se bodo lahko informirano odločali o zdravljenju v tujini;

26.

meni, da morajo zdravstveni organi zaradi precejšnjih organizacijskih razlik v zdravstvenih sistemih posameznih držav (v nekaterih državah obstajajo tudi regionalne in lokalne razlike) primerno poskrbeti za to, da bodo državljanom na voljo ustrezne informacije;

27.

poudarja, da imajo nekatere nacionalne kontaktne točke regionalne podružnice, so vključene v spletna mesta regionalnih zdravstvenih sistemov ali jih pa jih na svojih spletnih straneh gostijo regionalne zdravstvene zavarovalnice; te rešitve morda sicer ne povečujejo nujno splošne prepoznavnosti nacionalnih kontaktnih točk, lahko pa so uspešnejše pri zagotavljanju informacij državljanom;

28.

priporoča Komisiji, naj zagotovi primere dobre prakse iz različnih držav ter regionalnih in lokalnih organov o razširjanju informacij, da se bodo zdravstveni organi držav članic lahko učili od podobnih zdravstvenih sistemov;

29.

poudarja, da bodo zaradi različne organizacije in storitev zdravstvenih sistemov kljub večjim prizadevanjem držav članic za boljše informiranje še vedno obstajale velike razlike v mobilnosti pacientov, kar je razvidno iz poročila Komisije. Glavni razlogi za to, da se pacienti odločajo za zdravljenje v tujini, segajo od krajših čakalnih dob za kakovostno zdravljenje in kulturnih dejavnikov do prihrankov pri zdravljenju, ki ga je v veliki meri treba plačati iz lastnega žepa, kot na primer velja za zobozdravstvene storitve;

Dodatni upravni stroški za zdravljenje v tujini

30.

ugotavlja, da se zdaleč največji del nacionalnih proračunskih sredstev za zdravstveno varstvo porabi na domačem trgu. Komisija ocenjuje, da izdatki za čezmejno zdravstveno varstvo po vsej EU, nastali na podlagi direktive, znašajo zgolj 0,004 % letnih proračunskih sredstev za zdravstveno varstvo na ravni EU;

31.

opozarja, da se le majhen delež pacientov poslužuje zdravljenja v drugi državi članici, ki ga omogoča direktiva. V skladu z nedavnim poročilom Evropskega računskega sodišča se letno vloži približno 214 000 zahtevkov za povračilo stroškov, kar ustreza približno 0,04 % prebivalstva EU. Pri veliki večini teh zahtevkov (več kot 210 000) gre za povračilo stroškov za zdravljenje, ki ne zahteva predhodne odobritve;

32.

opozarja, da gre pri povračilih stroškov za ambulantno zdravljenje, za katero ni potrebna predhodna odobritev (npr. zobozdravstvene storitve), za relativno nizke zneske v primerjavi z dodatnimi stroški informiranja in upravnimi stroški, ki jih imajo zdravstveni organi zaradi izvajanja direktive;

33.

opozarja, da morajo zdravstveni organi v državah članicah v okviru svojih prizadevanj za celovito izvajanje direktive in iskanju čim bolj enostavnega dostopa državljanov do zdravljenja v drugi državi članic upoštevati tudi, da se večina državljanov EU želi zdraviti v bližini svojega doma oziroma svoje družine. Zato si je treba pri organizaciji, kakovosti in zmogljivostih zdravstvenega varstva držav članic načeloma prizadevati, da se bodo državljani lahko zdravili čim bliže svojemu prebivališču oziroma svoji družini;

34.

opozarja, da izdatki držav članic za zdravljenje v drugih državah članicah niso omejeni le na povračilo stroškov. Tako zdravljenje je povezano tudi z upravnimi stroški in stroški informiranja, pri tem pa gre za denar, ki bi ga država članica sicer lahko vložila v izboljšanje zdravljenja v okviru svojega zdravstvenega sistema. Pri izvajanju direktive morajo zdravstveni organi zato paziti, da ne bodo viri zdravstvenih sistemov držav članic nesorazmerno obremenjeni zaradi zelo majhnega deleža pacientov, ki se želijo zdraviti v drugi državi članici;

Smiselna uporaba predhodne odobritve

35.

opozarja, da uporaba predhodne odobritve v državah članicah za bolnišnično ali specialistično zdravljenje v drugi državi članici ovira čezmejno mobilnost pacientov;

36.

v zvezi s tem ugotavlja, da pacienti, ki se poslužujejo čezmejnih zdravstvenih storitev, v skladu z navedbami iz poročila Komisije pomenijo zanemarljiv strošek za nacionalne proračune za zdravstveno varstvo. To velja za vse države, ne glede na to, ali so uvedle predhodno odobritev ali ne;

37.

ugotavlja, da večina regionalnih središč (63 %) meni, da je uporaba predhodne odobritve potrebna za zagotavljanje dostopa do kakovostnega zdravljenja, pa tudi za to, da se prepreči odvečna poraba virov (48 %), in za obvladovanje stroškov v regiji (44 %);

38.

opozarja, da uporaba določb o predhodni odobritvi iz direktive poleg tega pacientom zagotavlja finančno varnost, saj jim država članica zdravstvenega zavarovanja že pred zdravljenjem v drugi državi članici jamči, da bo v skladu z direktivo prevzela stroške zdravljenja;

39.

poziva države članice, naj predhodne odobritve izdajo čim hitreje, da se ne bi po nepotrebnem odlašalo z zdravljenjem, hkrati pa naj zagotovijo realistično oceno predvidenih stroškov načrtovanega posega;

40.

opozarja, da so regionalna središča veliko manj uporabljen sistem predhodnega obveščanja (člen 9(5) direktive) opredelila kot uporabno orodje, ki pacientom zagotavlja jasno razumevanje in je pristojnim organom v podporo pri izpolnjevanju obveznosti; poziva države članice, naj v večji meri uporabljajo ta prostovoljni sistem;

41.

opozarja na mehanizem finančne odškodnine, ki ga lahko uporabijo države članice v povezavi s predhodno odobritvijo in ki vnaprejšnje plačilo in povračila pacientom nadomešča z neposrednim zaračunavanjem stroškov pristojnim organom (člen 9(5)), s čimer se zmanjša obremenitev pacienta ter tudi manj premožnim družbenim skupinam omogoči zdravljenje v tujini;

42.

v zvezi s tem priporoča, da se v okviru nadaljnjega izvajanja direktive zagotovi, da bo sistem predhodnih odobritev mogoče uporabljati še naprej, če bodo pristojni organi v državah članicah menili, da je potreben;

Nadaljnje sodelovanje pri izvajanju direktive

43.

poziva generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, naj v sodelovanju z drugimi pristojnimi generalnimi direktorati spremlja ocenjevanje uporabe direktive o uveljavljanju pravic pacientov v čezmejnem zdravstvenem varstvu in še naprej zbira, analizira in objavlja primere čezmejnih dejavnosti zdravstvenega varstva in težav, s katerimi se srečujejo sodelujoči organi;

44.

poziva k ustreznemu in dolgoročnemu financiranju EU v naslednjem programskem obdobju, med drugim zlasti v okviru pobude Interreg, vključno z izvajanjem čezmejnih študij/projektov, namenjenih odpravljanju posebnih ovir in nemotenemu sodelovanju;

45.

poudarja, da memorandum o soglasju med OR in Svetovno zdravstveno organizacijo, ki se sicer ne sklicuje izrecno na to direktivo, jasno zavezuje OR k zavzemanju za dostop do zdravstvenega varstva, spodbujanje zdravja in izmenjavo znanja, kar so bistveni vidiki direktive;

46.

Komisiji predlaga redni dialog z Evropskim odborom regij, v katerega bi bili vključeni komisija NAT in medregionalna skupina za zdravje, o izzivih in rešitvah za boljše izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu;

47.

ostaja prepričan podpornik tega prepotrebnega evropskega sodelovanja in je pripravljen še naprej svetovati in obveščati o primerih dobre prakse iz regij;

48.

ponovno poudarja, da bolezni ne poznajo meja in da se evropska solidarnost v izrednih zdravstvenih razmerah nikoli ne bi smela ustaviti na upravnih ali pravnih mejah;

49.

pričakuje, da bo naslednje tretje poročilo Evropske komisije o izvajanju v celoti odražalo ugotovitve Evropskega odbora regij, izražene v tem mnenju.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Evropski odbor regij je novembra 2019 prek svoje mreže regionalnih središč izvedel posvetovanje o izvajanju direktive na lokalni in regionalni ravni. V anketi je sodelovalo 27 regionalnih središč iz 18 držav članic.

(2) Francija je tak „zdravstveni koridor“ vzpostavila na meji s Španijo, da bi omogočila neprekinjeno zdravstveno varstvo v bolnišnici v Cerdanyi, Luksemburg pa je uporabil posebno odstopanje za francoske zdravstvene delavce, da bi jim dodelil posebno dovoljenje za prebivanje in jim tako omogočil, da prihajajo na delo v Luksemburg.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/15

Mnenje Evropskega odbora regij – Mehanizem EU za izredne zdravstvene razmere

(2020/C 440/04)

Poročevalka:

Birgitta SACRÉDEUS (SE/EPP), članica okrožnega sveta, Dalarna

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

opozarja, da zaradi pandemije COVID-19, ki je leta 2020 zajela Evropo in preostali svet, ni le obolelo in umrlo zelo veliko število ljudi, ampak ima ta zdravstvena kriza tudi hude gospodarske in socialne posledice, nad katerimi še nimamo pravega pregleda. Zaradi hitrega širjenja virusa se je povečal pritisk na zdravstvo in socialno varstvo ter strukture javnega zdravstva, drastično se je povečala delovna obremenitev zdravstvenih delavcev in negovalnega osebja, obenem pa se je treba pripraviti tudi na nove valove;

opozarja, da je pandemija COVID-19 v različnem obsegu prizadela Evropo, pri čemer so precejšnje razlike ne le med posameznimi državami, temveč tudi med regijami, občinami, soseskami in starostnimi skupinami. Vendar pa so jo povsod najslabše odnesli ljudje s krhkim zdravjem in pridruženimi boleznimi, ki poleg tega živijo v težkih družbenoekonomskih razmerah;

ugotavlja, da so države članice v boju proti COVID-19 z namenom, da bi ohranile in zagotovile zdravje prebivalstva, sprejele ukrepe, s katerimi so svobodo gibanja državljanov omejile v obsegu, ki si ga v običajnih okoliščinah ne bi mogli zamisliti;

meni, da je pandemija COVID-19 jasno ponazorila pomen usposobljenega in dobro izobraženega osebja ter ustrezno financiranih, dobro opremljenih in vzdržljivih zdravstvenih sistemov, ki se lahko hitro prilagodijo novim potrebam v javnem zdravju in pri zdravstveni oskrbi ter po potrebi okrepijo primarno zdravstveno varstvo in ambulantno zdravljenje ter povečajo zmogljivosti na splošnih bolnišničnih oddelkih in oddelkih za intenzivno nego;

opozarja, da je bilo v številnih državah zdravljenje pacientov z drugimi diagnozami in zdravstvenimi potrebami odloženo, odprava tako nastalega zaostanka pri zdravstveni obravnavi pa bo dolgotrajna. Številni ljudje, ki so preboleli težko obliko koronavirusne bolezni, sedaj potrebujejo rehabilitacijo, poleg tega številni znaki kažejo, da se je med pandemijo COVID-19 povečala potreba po obravnavi in zdravljenju na področju duševnega zdravja, tako prebivalstva na splošno kot tudi zdravstvenih delavcev in negovalnega osebja. Zato bodo v zdravstvu, tako v zdravstvenih službah na splošno kot v primarnem zdravstvenem varstvu in ambulantnemu zdravljenju, še dolgo potrebni dodatni viri;

ugotavlja, da so institucije EU dejavno podpirale države članice v boju proti COVID-19, vendar pa se je v začetku sodelovanje med državami članicami prenehalo, med drugim zaradi zaprtja meja za medicinsko blago, prav ko je bila potreba po sodelovanju, vodstvu in angažmaju na evropski ravni večja kot sicer;

opozarja, da v skladu s členom 222 PDEU Unija in države članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti;

poudarja, da ima EU sicer pomembno vlogo pri prizadevanjih za izboljšanje javnega zdravja, preprečevanje bolezni in odpravljanje zdravstvenih tveganj, vendar pa so v osnovi države članice pristojne za odločitve o tem, kako bodo organizirale, financirale in zasnovale svoje javno zdravje, zdravstvo in socialno varstvo;

je prepričan, da so evropski sistemi splošnega in solidarnostno financiranega zdravstvenega varstva velika prednost v boju proti pandemiji COVID-19;

Splošne ugotovitve

10.

meni, da iz boja proti COVID-19 izhajajo številna pomembna spoznanja, ki bi jih lahko uporabili pri nadaljnjem obvladovanju te svetovne krize, pa tudi v drugih kriznih razmerah;

11.

poudarja, da je bila v številnih državah članicah glavnina pristojnosti za zdravstveno varstvo, nego in javno zdravje prenesena na lokalne in regionalne oblasti. Tudi v državah z nacionalnim zdravstvenim sistemom je za socialne službe in socialno varstvo pogosto pristojna lokalna raven. Lokalne in regionalne oblasti imajo zato zelo pomembno vlogo v boju proti COVID-19;

12.

poudarja, da je zelo pomembno, da organi in institucije EU ter države članice zagotovijo ohranitev in delovanje enotnega trga tudi v kriznih razmerah. Poskrbeti morajo, da ne prihaja do ovir pri javnem naročanju in prevozu zdravil, medicinskih pripomočkov, osebne zaščitne opreme ter drugega blaga in storitev, pa tudi, da lahko zdravstveni delavci, negovalno osebje in druge ključne skupine pri prihodu na delo neovirano prehajajo državne meje;

13.

poudarja pomen kakovostnega zbiranja podatkov, kakovostnih raziskav in zanesljivih virov informacij, da se organom omogoči sprejemanje premišljenih odločitev na tej podlagi ter da lahko podjetja, organizacije in posamezniki ravnajo odgovorno v smislu preprečevanja bolezni;

14.

poudarja pomen medsebojne pomoči in sodelovanja pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. To zajema tudi prevoz pacientov, ki potrebujejo zdravljenje, v bolnišnice s prostimi zmogljivostmi v sosednjih državah, napotitev zdravstvenih delavcev in druge oblike čezmejnega sodelovanja, da bi razbremenili zdravstvene sisteme v najbolj prizadetih regijah EU;

15.

zato vztraja, da se morajo države članice dogovoriti o skupnem statističnem protokolu, ki bo omogočil primerljivost podatkov o učinku krize zaradi COVID-19 in prihodnjih pandemij. Ta protokol, ki ga je treba razviti pod skupnim vodstvom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Eurostata, bi lahko temeljil na podatkih z ravni NUTS 2, da bi se olajšal politični odziv, ki bi vključeval uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

16.

opozarja na digitalne rešitve, ki so bile razvite oziroma med pandemijo COVID-19 nadalje razvite na področjih, kot so zdravstvene informacije, zdravniško svetovanje in sledenje stikov okuženih. Vendar pa sledenje prenašalcem virusa vzbuja upravičene pomisleke glede varstva osebnih podatkov in varnosti podatkov, nenazadnje tudi v čezmejnem okviru. Poleg tega je pandemija opozorila na nujnost čezmejne izmenjave digitalnih podatkov o pacientih, kadar pacienti potrebujejo zdravstvene storitve v drugi državi članici;

17.

poudarja pomen mednarodnega sodelovanja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije pri obvladovanju pandemije COVID-19 in drugih resnih nevarnosti za javno zdravje, pa tudi sodelovanja s podjetji, prostovoljskimi organizacijami, družinami, sosedi in prijatelji pri kriznem upravljanju na lokalni in regionalni ravni;

18.

poudarja, da je treba poiskati boljši način za zaščito starejših in oseb s pridruženimi boleznimi pred COVID-19 in drugimi nalezljivimi boleznimi – ne glede na to, ali živijo v domu za starejše ali doma. V zvezi s tem je pomembno, da zdravstvene in socialne politike krepijo lokalne sisteme primarnega zdravstvenega varstva, zlasti kar zadeva preventivo;

Mehanizem EU za izredne zdravstvene razmere

19.

pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela, da bi razbremenila nacionalne, regionalne in lokalne oblasti pri obvladovanju krize zaradi COVID-19; je seznanjen z obsežnim načrtom okrevanja za Evropo, ki je bil predstavljen 27. maja 2020, ter pozitivno ocenjuje dogovor, da se vsa razpoložljiva sredstva v letošnjem proračunu EU uporabijo za zadovoljitev potreb evropskih zdravstvenih sistemov;

20.

ugotavlja, da je bila s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (1) ustvarjena pomembna podlaga za pripravljenost EU na izredne razmere in za krizno upravljanje, vendar je treba glede na sedanjo zdravstveno krizo dodatno okrepiti zmogljivosti EU za odzivanje na izredne razmere in nesreče;

21.

zato predlaga, da se v skladu z načelom subsidiarnosti in glede na to, da so za zdravstveno varstvo, javno zdravje in civilno zaščito v prvi vrsti pristojne države članice, vzpostavi mehanizem EU za izredne zdravstvene razmere, ki bi služil:

—	usklajevanju ukrepov ter pomoči EU v podporo nacionalnim, regionalnim in lokalnim zdravstvenim strukturam in strukturam civilne zaščite, da bi se lahko učinkovito odzivali na tveganja za zdravje in krizne razmere;

—	zagotavljanju učinkovitega sodelovanja in usklajevanja na področju pripravljenosti in odzivnosti s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, kot je Svetovna zdravstvena organizacija;

—	usklajevanju razdeljevanja pomembne medicinske opreme v Evropi;

—	okrepitvi vloge evropskih agencij, povezanih z zdravjem;

—	izboljšanju oskrbe s pomembno medicinsko opremo s skupnimi pobudami za javna naročila in spremljanjem dobavne verige pomembnih proizvodov;

—

podpori državam članicam, v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pri pregledovanju in posodabljanju njihovih načrtov za obvladovanje pandemije; v to je treba vključiti tudi lokalne in regionalne oblasti. Zdravstveni sistemi držav članic bi morali podobno kot finančne institucije po finančni krizi prestati stresne teste, da bi ocenili njihovo pripravljenost na različne vrste tveganj za zdravje;

22.

meni, da bi moral prihodnji mehanizem EU za izredne zdravstvene razmere temeljiti na nujni pomoči iz Uredbe Sveta (EU) 2016/369 (2);

23.

je prepričan, da je treba mehanizem EU na področju civilne zaščite, zlasti pripadajoči instrument rescEU in evropsko zdravstveno enoto, dodatno okrepiti, če želimo, da se bo EU pripravljena in sposobna hitro, učinkovito in usklajeno odzvati na vse prihodnje izredne razmere, biološke ali druge. Vendar bi bilo treba mehanizem EU na področju civilne zaščite oceniti z vidika izkušenj s pandemijo COVID-19, da ga bo mogoče čim bolj učinkovito organizirati in strukturirati;

24.

predlaga, da se okrepijo zmogljivosti za zgodnje opozarjanje Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) ter da se ga tesneje poveže z Odborom za zdravstveno varnost in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), da bo lahko v prihodnosti še bolje izpolnjeval svojo usklajevalno vlogo in pristojnim za operativno upravljanje na terenu zagotavljal podporo po meri;

25.

ugotavlja, da je kriza zaradi COVID-19 ponazorila izreden pomen Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC); države članice in Komisijo poziva, naj sodelujejo pri krepitvi in razvoju njegove vloge pri boju z močno razširjenimi težkimi boleznimi. Zato pozdravlja, da o takšni krepitvi zdaj razpravljajo tudi ministri EU za zdravstvo;

26.

pozdravlja številne ukrepe, ki jih je Evropska komisija predlagala v sporočilu Kratkoročna zdravstvena pripravljenost EU na izbruhe COVID-19, objavljenem 15. julija 2020;

27.

z vidika zaščite svobode gibanja in tudi javnega zdravja pozdravlja predlog Evropske komisije z dne 4. septembra 2020 za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19;

Javno naročanje in zaloge medicinske opreme

28.

pozdravlja dejstvo, da sporazum o skupnem javnem naročanju od aprila 2020 zajema skoraj 540 milijonov ljudi, med njimi vse prebivalce držav EU in EGP, Združenega kraljestva ter skoraj vseh držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk;

29.

zato pozdravlja predlog nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona z dne 18. maja 2020, da se v sklopu strategije za odzivanje na zdravstvene krize v okviru ECDC oblikuje posebna projektna skupina, ki bi skupaj z nacionalnimi organi na področju zdravja razvijala načrte za preprečevanje prihodnjih epidemij in za odzivanje nanje;

30.

ceni prostovoljno naravo sporazuma, vendar meni, da bi bilo treba klavzulo o možnosti vključitve nadomestiti s klavzulo o izvzetju, saj bi s tem olajšali skrajšani postopek, obenem pa sodelujočim stranem dali svobodo izbire;

31.

pozdravlja predlog Komisije, da se v okviru evropskega načrta za okrevanje oblikuje nov, samostojen zdravstveni program „Program EU za zdravje“ s skupnim proračunom v višini 9,4 milijarde EUR, s katerim bi med drugim okrepili zdravstveno varstvo in Unijo pripravili na prihodnje zdravstvene krize, ter da se za mehanizem EU na področju civilne zaščite (rescEU) namenijo dodatna proračunska sredstva v višini dveh milijard EUR; vendar izraža obžalovanje, da je Evropski svet zmanjšal ambicije na 1,7 milijarde EUR, kar močno omejuje možnosti za odpravo negativnih posledic pandemije. Sicer namerava predstaviti svoje stališče o novem zdravstvenem programu v ločenem mnenju;

32.

pozitivno ocenjuje evropsko javno naročanje in razdeljevanje pomembne medicinske opreme (respiratorjev, ventilatorjev, osebne zaščitne opreme, mask za večkratno uporabo, zdravil, medicinskega in laboratorijskega blaga ter razkužil) bolnišnicam in drugim izvajalcem zdravstvenih storitev. Vendar poudarja, da bolnišnice, zdravstveni domovi in domovi za starejše v številnih državah članicah spadajo v pristojnost regionalnih in lokalnih oblasti, ki jih je treba vključiti v ta proces;

33.

ugotavlja, da je skupno javno naročanje spomladi trajalo predolgo in zato ni moglo v celoti izpolniti svojega namena; pozdravlja hitro oblikovanje zaloge medicinske opreme v okviru rescEU in njeno hitro dostavo v najbolj prizadete države članice;

34.

poziva države članice in Komisijo, naj na ravni EU vzpostavijo stalno evropsko strateško zalogo antibiotikov, cepiv, kemičnih protisredstev, antitoksinov in drugega kritičnega medicinskega blaga dokazane učinkovitosti. Tako bi zagotovili razpoložljivost rezerve za izredne razmere ter usklajevanje hitrega razdeljevanja in dostave potrebnega blaga po vsej Evropi;

35.

izrecno pozdravlja sklep Komisije z dne 3. aprila 2020, da se iz uvoznih dajatev in DDV začasno izvzamejo medicinska oprema in osebna zaščitna oprema. Komisija bi morala razmisliti o reviziji področja uporabe svojega sklepa, tako da bodo vanj vključena tudi zasebna podjetja, ki so dolžna uporabljati osebno zaščitno opremo, in sicer bi morala sklep uporabljati tako, da lokalni proizvajalci v EU ne bodo postavljeni v slabši ekonomski položaj;

36.

poudarja, da se je pomanjkanje pomembnih proizvodov in zdravil, na primer antibiotikov in anestetikov, do katerega je že prej prihajalo v številnih regijah, zaradi sedanje pandemije še zaostrilo. Poziva k prizadevanjem, da se hitro izvedejo javna naročila pomembnih osnovnih snovi, poveča proizvodnja kompletov za testiranje in drugih medicinskih pripomočkov, pri katerih prihaja do težav s preskrbo, ter s podpiranjem raziskav in inovacij ter ustvarjanjem spodbud za proizvajalce zaženeta razvoj in proizvodnja pomembnih zdravil na evropskih tleh;

37.

se strinja, da mora biti EU sposobna razvijati, kupovati, prevažati in razdeljevati opremo za testiranje in zaščitno opremo, ki sta uvoženi iz tujine ali proizvedeni v EU. EU in njene države članice morajo zmanjšati svojo odvisnost od zdravil in druge medicinske opreme, proizvedenih v tretjih državah. Poleg tega si morajo prizadevati, da bodo zdravila postala cenovno dostopnejša;

38.

je prepričan, da mora biti vselej mogoče zagotoviti hitro in enostavno dobavo zaščitne opreme, kot so maske, zaščitna oblačila itd., na trgu. V ta namen bi bilo treba na evropski ravni ustvariti pogoje, ki bi omogočili vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti za zaščitne materiale v državah članicah, predpise EU o javnih naročilih in protimonopolna pravila pa bi bilo treba pregledati z vidika pandemije;

39.

poudarja, da je treba preučiti, kdaj je primerna katera vrsta osebne zaščitne opreme, tudi zunaj konteksta COVID-19;

40.

meni, da je pozitivno, da sta se Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (Cenelec) dogovorila, da bosta omogočila dostop do številnih evropskih standardov za nekatere medicinske proizvode in osebno zaščitno opremo, da se lahko okrepijo in preusmerijo proizvodne zmogljivosti podjetij EU ter tako odpravi pomanjkanje zalog;

41.

poudarja, da mora biti osebna zaščitna oprema, zlasti če je namenjena vsem prebivalcem, čim bolj primerna za recikliranje;

Cepiva, diagnostika in zdravljenje

42.

poudarja, da je treba nujno razviti cepiva proti COVID-19, ter poziva zakonodajalca EU, naj upoštevata poziv Odbora k okrepitvi sodelovanja na ravni EU pri razvoju, proizvodnji in distribuciji cepiv, ki bi dopolnjevalo javne in zasebne medicinske raziskave v boju proti COVID-19;

43.

v zvezi s tem pozdravlja predlog Evropske komisije, da se proračun okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa poveča na 94,4 milijarde EUR, ter obžaluje, da je Evropski svet nato predlagal zmanjšanje na 80,9 milijarde EUR;

44.

pozdravlja pogodbe med Evropsko komisijo in več farmacevtskimi podjetji o dobavi zdravil in odmerkov cepiva, če in takoj ko bo eno od teh podjetij razvilo varno in učinkovito cepivo;

45.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se lahko svetovna prizadevanja za razvoj cepiv, diagnostike in zdravljenja COVID-19 zlahka prelevila v hudo konkurenco, zaradi česar bi bile revnejše države brez zaščite pred boleznijo; izraža odločno podporo večstranskemu sodelovanju pri razvoju varnih in učinkovitih cepiv, diagnostike in zdravljenja ter poštenega financiranja in distribucije prihodnjih cepiv in zdravil;

46.

podpira razvoj skupne evropske kartice o cepljenju in elektronskega evropskega registra, ki bi vseboval informacije o zalogah cepiv in potrebah po njih, da bi se olajšala prostovoljna izmenjava informacij o razpoložljivih zalogah cepiv in pomanjkanju osnovnih cepiv;

47.

poziva k okrepitvi ukrepov za preprečevanje širjenja napačnih informacij o koronavirusni bolezni, možnostih zdravljenja te bolezni in cepivih proti njej na spletu in prek drugih kanalov. V boju proti tovrstnim dezinformacijami imajo pomembno vlogo Svetovna zdravstvena organizacija, EU in njene države članice ter lokalne in regionalne oblasti;

48.

podpira prizadevanja Komisije, da bi se zbralo več sredstev za raziskave cepiv proti COVID-19, in pričakuje, da se bodo iz programa Obzorje Evropa namenila znatna sredstva za podporo inovacijam in raziskavam na tem področju.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji (UL L 70, 16.3.2016, str. 1).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/20

Mnenje Evropskega odbora regij – Biotsko raznovrstna mesta in regije po letu 2020 na 15. zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti ter v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

(2020/C 440/05)

Poročevalec:

Roby BIWER (LU/PES), član mestnega sveta, Bettembourg, Luksemburg

Referenčni dokument:

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

COM(2020) 380 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

poziva mednarodno skupnost, naj 15. zasedanje konference pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ki bo potekalo leta 2021 v Kunmingu, obravnava kot priložnost za razmislek o biotski raznovrstnosti in opozorilo, da je treba trajno spremeniti trend izginevanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

opozarja na dejstvo, da se je od leta 2018 stanje biotske raznovrstnosti poslabšalo ter da mednarodni družbeni in okoljski cilji, zlasti cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, večinoma niso bili doseženi. Glede na globalno oceno Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) za leto 2019, pripravljeno pred Svetovnim gospodarskim forumom 2020, so bila svetovna prizadevanja za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti neuspešna, izginevanje biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemov pa sta med petimi najresnejšimi nevarnostmi, ki pretijo planetu;

poudarja, da so glavni vzroki za izginevanje biotske raznovrstnosti sprememba rabe zemljišč, neposredno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe, ki jih je treba obravnavati s konkretnimi in pravočasnimi ukrepi;

poudarja, da skupni ekološki odtis 27 držav članic EU za več kot dvakrat presega sposobnost ekosistemov za proizvodnjo koristnega biološkega materiala in opravljanje vloge ponorov ogljikovega dioksida v regiji;

poudarja, da je vse več dokazov o neposredni povezavi med krizami na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi ter da se je zoonozno tveganje pandemij povečalo zaradi vse večjega uničevanja naravnih ekosistemov na globalni ravni;

poudarja, da je treba zaradi sedanjih kriznih razmer na področju biotske raznovrstnosti sprejeti sklop ambicioznih in lahko sporočljivih ciljev ter takojšnjo na znanosti temelječo politiko in ukrepe za obravnavo dejavnikov izginevanja biotske raznovrstnosti in propadanja ekosistemov, ki so sorazmerni s ciljem glede spremembe trenda izginevanja biotske raznovrstnosti;

poziva k skladnosti politik, da bi se v okviru celovite strategije za trajnost EU z jasnimi cilji in izvedbenimi določbami uskladila prizadevanja, cilji in rezultati različnih politik EU, vključno z novo skupno kmetijsko politiko, zelenim dogovorom EU, trgovinskimi odnosi EU in mednarodnimi zavezami, kot so agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, Pariški sporazum, Konvencija o biološki raznovrstnosti in Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč;

poudarja, da je treba nemudoma ukrepati, kar potrjuje peta napoved o svetovni biotski raznovrstnosti Konvencije o biološki raznovrstnosti, v kateri se priporoča spodbujanje lokalnega upravljanja mest, meddisciplinarnega načrtovanja in sonaravnih rešitev ter sprejetje celostnih pristopov k rabi zemljišč in spremembi rabe zemljišč na lokalni ravni in ravni krajine kot ključnih elementov za spremembo trenda izginevanja biotske raznovrstnosti;

poudarja, da ključna vloga, ki jo imajo podnacionalne, mestne in druge lokalne oblasti na področju biotske raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu: podnacionalne in lokalne oblasti) (1) pri spreminjanju trenda izginevanja biotske raznovrstnosti in uporabi vsevladnega pristopa v vseh fazah in na vseh ravneh procesa upravljanja biotske raznovrstnosti, kljub vse večji veljavi ni bila uradno priznana ne v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ne v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020. To priznanje bi bilo mogoče doseči zlasti z vključitvijo lokalnih in podnacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost v nacionalne strategije in akcijske načrte za biotsko raznovrstnost;

10.

podpira uvedbo dolgoročnega cilja EU glede podnebne nevtralnosti, ki bo evropske projekte na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki bo vsaj 30 % sredstev namenil za podnebne ukrepe, usmerjal k zagotovitvi trajne podnebne nevtralnosti do leta 2050; poudarja, da bi morala evropska podnebna pravila EU zagotavljati usklajenost ukrepov, namenjenih doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, z evropskimi in svetovnimi cilji glede biotske raznovrstnosti (2);

Vloga mest in regij pri spreminjanju trenda izginevanja biotske raznovrstnosti

11.

se strinja s sklepno ugotovitvijo iz poročila IPBES 2019, da lahko lokalne in regionalne oblasti z odgovorno proizvodnjo in potrošnjo, celovitim prostorskim načrtovanjem rabe tal in njegovim izvajanjem ter sonaravnimi rešitvami in rešitvami, ki temeljijo na varstvu in trajnostni rabi naravnih in primarnih virov ter ustrezajo socialnim, ekonomskim in okoljskim kontekstom in so jim prilagojene, bistveno prispevajo k izvajanju ustreznih konvencij ZN, vključno z Agendo 2030 in Pariškim sporazumom;

12.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti del nacionalnih oblasti, ki so ratificirale Konvencijo o biološki raznovrstnosti, da zagotavljajo znatne prostovoljne prispevke in vzpostavljajo pomembna partnerstva, ki mobilizirajo večje skupine (domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, mlade in ženske) ter ustrezne sektorje (podjetja, kulturne organizacije in organizacije civilne družbe);

13.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti kot gonilne sile na področju inovacij in izvajanja celovitih prostorskih in teritorialnih načrtov in strategij vir, ki se tudi s finančnega vidika premalo uporablja za doseganje evropskih in svetovnih ciljev glede biotske raznovrstnosti, ter da bi bilo mogoče njihov potencial v celoti izkoristiti s priznavanjem, izvajanjem in ustrezno organizacijo njihovih ključnih vlog;

14.

poudarja, da so inovativne sonaravne rešitve, tj. stroškovno učinkovite rešitve, ki izhajajo iz narave in temeljijo na njej ter hkrati prinašajo okoljske, družbene in gospodarske koristi in pomagajo pri razvoju odpornosti, eno najučinkovitejših orodij za obnovo ekosistemov in spodbujanje sposobnosti ljudi za uspešno sobivanje z naravo, kot je izpostavljeno v poročilu o projektu Naturvartion za leto 2020 (3);

15.

poziva k izmenjavi primerov dobre prakse, da bi se povečali uporaba in razširjenost inovativnih sonaravnih rešitev ter pripravile smernice za vse ustrezne deležnike;

16.

opozarja na medsebojno povezanost ciljev trajnostnega razvoja in predlaga vključevanje ciljev na področju biotske raznovrstnosti in podnebja v prihodnji razvoj politik, na primer s stalnim upoštevanjem vidika biotske raznovrstnosti v okolici infrastrukture za obnovljive vire energije, da bi se uresničevali tako cilji na področju biotske raznovrstnosti kot tudi podnebni cilji;

17.

lokalne in regionalne oblasti ponovno poziva k pripravi lokalnih oziroma podnacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost ter sodelovanju pri mednarodni, evropski in nacionalni standardizaciji z namenom vključevanja upravljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter sonaravnih rešitev in povečanja njihove uporabnosti in učinka;

Mesta in regije kot gonilo na področju izvajanja ciljev EU glede biotske raznovrstnosti

18.

pozdravlja uporabo strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 kot sredstva za vertikalno sodelovanje pri obravnavi glavnih vzrokov za izginevanje biotske raznovrstnosti in njegovih povezav z družbenimi izzivi, kot so podnebne migracije, prilagajanje podnebnim spremembam in zaščita pred prihodnjimi pandemijami;

19.

poziva k tesnemu sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri vzpostavljanju ekoloških koridorjev v okviru vseevropskih naravnih omrežij, saj imajo ključno vlogo pri prepričevanju ljudi na lokalni ravni;

20.

poudarja, da je treba usklajevati naravovarstvene ukrepe in določati cilje na lokalni ravni. EU bi morala mestom in regijam zagotoviti finančno in informacijsko podporo za spodbujanje biotske raznovrstnosti, med drugim za naravovarstvene projekte, sonaravne rešitve, razvoj podatkovnih virov o naravi, prostorsko načrtovanje, ki bo ščitilo biotsko raznovrstnost, ter krepitev strokovnega znanja in virov v mestih in regijah;

21.

pozdravlja zavezo iz sklepov Sveta o pripravi svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, v skladu s katero bo Svet spodbujal uporabo in izvajanje sonaravnih rešitev, da bi podprl ohranjanje biotske raznovrstnosti, obnovo ekosistemov in trajnostno rabo tal;

22.

pozdravlja in podpira ambiciozne zaveze, usmeritve in cilje na ravni EU iz zelenega dogovora EU in strategije EU za biotsko raznovrstnost; poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri njihovem uresničevanju, zlasti z oblikovanjem načrtov ozelenitve mestnih okolij do konca leta 2021, ter izpostavlja njihov potencial za inovacije in vključevanje za podporo biotske raznovrstnosti odpornega okrevanja in socialne kohezije v regijah in mestih;

23.

poudarja, da je treba sprejeti celovito vseevropsko strategijo za izpolnitev cilja zasaditve najmanj 3 milijard novih dreves v EU ob popolnem spoštovanju ekoloških načel, da bi se upoštevale temeljne funkcije; ponavlja svoje stališče (4), da imajo gozdovi tako na podeželju kot v mestih ključno vlogo pri zaščiti biotske raznovrstnosti, blaženju podnebnih sprememb, preprečevanju hidrogeološke škode, shranjevanju ogljika, prispevanju k zdravju ljudi in druge pridružene koristi, ter poziva, da je treba okrepiti prizadevanja za zaščito in obnovo gozdov ob doslednem upoštevanju ekoloških načel, visoke starosti, edinstvenih ekoloških značilnosti in najvišje ravni biotske raznovrstnosti;

24.

pozdravlja platformo EU za ozelenitev mest kot orodje za razvoj zmogljivosti mest in priporoča, da se ta platforma vključi v pomembnejše pobude in platforme, kot so novi sporazum EU o zelenih mestih, projekt NetworkNature ter pobudi CitiesWithNature in RegionsWithNature. Podpira zlasti pobudi CitiesWithNature in RegionsWithNature kot uradni platformi akcijskega programa za naravo in ljudi Šarm El-Šejk–Kunming, in sicer pri spodbujanju podnacionalnih in lokalnih oblasti k ukrepanju in predstavitvi njihovih prizadevanj ter priznanju vrednosti narave v mestih in regijah;

25.

poudarja ključno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri upravljanju območij Natura 2000, in prosi za ustrezno logistično, znanstveno in finančno podporo za popolno kritje in izvajanje do leta 2025;

26.

poziva EU, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovi zadostna sredstva, razvoj zmogljivosti in smernice za izvajanje dejavnosti za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ohranitvenih ukrepov, za upravljanje območij in za izvajanje načrtov ozelenitve mestnih okolij z namenom izvedbe ambicioznih ukrepov na področju biotske raznovrstnosti;

27.

pozdravlja nameravano vzpostavitev novega evropskega okvira upravljanja biotske raznovrstnosti, ki je opredeljen v strategiji EU za biotsko raznovrstnost ter lokalnim, regionalnim in vsem drugim oblastem v skladu z lokalnimi razmerami omogoča izpolnjevanje odgovornosti v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem ter merjenje napredka pri izvajanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti; poziva k oblikovanju jasnega nabora kazalnikov in merljivih ciljev, standardiziranih na evropski ravni; je pripravljen sodelovati in prispevati k razvoju in izvajanju novega okvira upravljanja, da se zagotovi struktura, ki bo omogočala najučinkovitejše izkoriščanje celotnega potenciala lokalnih in regionalnih oblasti pri spreminjanju trenda izginevanja biotske raznovrstnosti;

28.

poziva EU, naj na podlagi obstoječih dokazov o učinkovitem izvajanju sprejme konkretne ukrepe, ki vključujejo razvoj zmogljivosti in zagotavljajo nadaljnje upoštevanje in usklajevanje prednostnih nalog na področju biotske raznovrstnosti v različnih jurisdikcijah in na različnih področjih politike, kot so kmetijstvo, prostorsko in urbanistično načrtovanje, trgovina, okolje, raziskave in inovacije, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter zeleni dogovor EU, ter naj v te ukrepe ustrezno vključi vse ravni upravljanja, da se zagotovijo učinki v vsej EU;

29.

opozarja na svoja priporočila iz poročila o financiranju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti (5), katerih cilj je okoljska vprašanja bolj upoštevati pri celotnem financiranju EU, ter ustrezno povečati in poenostaviti sredstva za ohranjanje biotske raznovrstnosti, namenjena lokalnim in regionalnim oblastem, tudi v okviru programa LIFE;

30.

poziva k skladnim čezmejnim okoljskim politikam in povezanemu čezmejnemu sodelovanju, saj življenje vrst ni razmejeno z nacionalnimi mejami;

31.

poziva EU, naj spremembo trenda izginevanja biotske raznovrstnosti kot ključno načelo vključi v vse večje finančne načrte, tudi v večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in načrte okrevanja po pandemiji COVID-19, mobilizira zadostna sredstva za neposredno in posredno spodbuditev izvajanja ukrepov biotske raznovrstnosti na vseh ravneh upravljanja in v skladu z regionalnimi značilnostmi ter poenostavi postopke za večje črpanje sredstev; v ta namen predlaga, da se razmisli o uvedbi sistema semaforja za javno porabo ali naložbene dejavnosti, ki bi odražal morebiten vpliv na biotsko raznovrstnost in vzroke za njeno izginevanje;

32.

poziva, naj se v sheme državne pomoči EU v celoti vključi cilj glede odprave subvencij, ki škodijo biotski raznovrstnosti, da bi zagotovili, da bodo javne in zasebne gospodarske in regulativne pobude pozitivno vplivale na biotsko raznovrstnost do leta 2030; poudarja tudi pomen vključevanja biotske raznovrstnosti v kohezijsko politiko;

33.

opozarja, da izginevanje biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov ogrožata številna delovna mesta ter da ima uporaba proizvodnih modelov, ki temeljijo na biogospodarstvu in trajnosti, potencial za zaposlovanje; poziva Komisijo, naj v prihodnjih okoljskih strategijah prednostno obravnava ohranitev delovnih mest, ki so neposredno povezana z zaustavljanjem izginevanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov;

34.

poziva k okrepitvi naložb v raziskave o povezavah med naravo in gospodarstvom, da se zagotovijo dodatni prispevki k oblikovanju politik na podlagi dejstev in učinkovitejšim naložbam;

35.

spodbuja poenostavljen postopek vključevanja biotske raznovrstnosti v načrte skupne kmetijske politike; poziva k skupni zavezujoči in učinkoviti minimalni dodelitvi sredstev za ekosheme v vseh nacionalnih strateških načrtih;

36.

poudarja, da terminologija, uporabljena v različnih direktivah in predpisih, pogosto ni usklajena, postopki (npr. program LIFE) pa so za manjše lokalne in regionalne oblasti pogosto preazpleteni. Večinoma so namenjeni večjim projektom in niso primerni za projekte za naravo na primestnih in podeželskih območjih;

37.

ugotavlja, da imajo živalski vrtovi in akvariji pomembno vlogo, a poudarja, da bi moralo biti ohranjanje biotske raznovrstnosti osredotočeno na prizadevanja v naravnem okolju ter preprečevanje trgovine s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, in sicer z večjim varstvom avtohtonih vrst in njihovim boljšim poznavanjem; ponuja svojo podporo lokalnim in regionalnim oblastem pri izboljšanju izvajanja direktive o živalskih vrtovih v skladu s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti;

38.

poudarja, da je okvir EU za zaščito morskega okolja sicer eden od najcelovitejših in najambicioznejših na svetu, a da je treba spodbuditi izvajanje ukrepov, da bi ustrezno obravnavali glavna vprašanja, kot so prelov, netrajnostne količine plastičnih odpadkov, prevelike količine hranil, ribolovne prakse, podvodni hrup in vse oblike onesnaževanja; trajnostne ribolovne prakse in zdravje morskih ekosistemov so bistvenega pomena za gospodarstva, ljudi in skupnosti na obalnih območjih;

39.

poziva EU, naj okrepi pomembno vlogo podnacionalnih oblasti pri ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti, zlasti z izkoriščanjem potenciala biokulturne raznovrstnosti. Ker pojem biokulturne raznovrstnosti zajema biotsko in kulturno raznovrstnost ter lokalno, regionalno in evropsko identiteto, lahko ohranjanje biotske raznovrstnosti prinese dodano vrednost z vidika lokalnih skupnosti;

40.

poziva EU, naj se zavzame za boljši svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki odraža enakovrednost mednarodnih, regionalnih in lokalnih ravni, v obliki sklepa o polni vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti na podlagi akcijskega načrta iz sklepa X/22 in njegovih izjemnih rezultatov, ki so bili na vseh ravneh upravljanja doseženi v zadnjem desetletju;

Določitev vloge mest in regij v globalnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020

41.

podpira cilj instrumenta desetletje ZN za obnovo ekosistemov, ki je pospešiti in bistveno povečati obseg svetovne obnove propadlih in uničenih ekosistemov za boj proti podnebni krizi in izboljšanje prehranske varnosti, preskrbe z vodo in biotske raznovrstnosti, npr. prek Bonskega izziva, katerega cilj je obnoviti 350 milijonov hektarjev propadlih ekosistemov do leta 2030;

42.

ponovno poudarja, da je treba uradno priznati ključno vlogo podnacionalnih in lokalnih oblasti pri doseganju svetovnih ciljev glede obnove in biotske raznovrstnosti, izraženo v več sklepih s preteklih zasedanj konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter pogodbenice ZN poziva, naj sodelujejo s svojimi podnacionalnimi in lokalnimi oblastmi ter okrepijo njihove zmogljivosti za vključevanje biotske raznovrstnosti v mestne, prostorske in teritorialne načrte z namenom doseganja ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti in svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 v skladu z misijo iz sklepa X/22;

43.

pozdravlja dejstvo, da je bila v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 uradno priznana povezava med biotsko raznovrstnostjo in zdravjem ljudi, ter poudarja, da so podnacionalne in lokalne oblasti bistvenega pomena za izvajanje sonaravnih rešitev, vključno z dostopnimi in vključujočimi zelenimi površinami na mestnih, primestnih in podeželskih območjih, ki dejansko izboljšujejo zdravstvene razmere;

44.

priporoča, naj se vloga podnacionalnih in lokalnih oblasti izrecno vključi v svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, zlasti z oblikovanjem splošnih in konkretnih ciljev (s spremembo pododdelka B oddelka I – Uvod), krepitvijo partnerstev, ustvarjanjem zagona za spremembe (s spremembo pododdelka C oddelka I – Uvod) in vključevanjem vprašanj biotske raznovrstnosti, tudi v ustrezne sektorje politike na vseh ravneh upravljanja (s spremembo točke 13 oddelka D – cilji do leta 2030) (6);

45.

poudarja, da je potrebno skupno ukrepanje vseh deležnikov in širše javnosti, s posebnim poudarkom na prispevkih domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, žensk, mladih, oseb, ki upravljajo biotsko raznovrstnost, in oseb, ki so od nje neposredno odvisne;

46.

poziva k prednostni obravnavi dolgoročnega pristopa k horizontalnemu in vertikalnemu vključevanju biotske raznovrstnosti v različna področja politike in v sektorje na podnacionalni in lokalni ravni ter opozarja, da so podnacionalne in lokalne oblasti kot vmesniki med lokalno javno upravo ter civilno družbo in zasebnim sektorjem v najboljšem položaju za obravnavo obnove in zaščite ekosistemov v posebnih lokalnih in regionalnih okvirih, in sicer z združevanjem virov in izkoriščanjem ekonomij obsega;

47.

podpira cilj 15 svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki konkretno obravnava potrebo po dodatnih virih za spodbujanje dolgoročnega pristopa k vključevanju biotske raznovrstnosti z razvojem ustreznih zmogljivosti na vseh ravneh upravljanja, tudi z inovativnimi, aktivacijskimi metodami, kot je vzajemno učenje, da se ustavi izginevanje biotske raznovrstnosti, obnovijo ekosistemi ter preprečijo invazivne vrste, nezakonito ubijanje prostoživečih vrst in trgovina z njimi ter da se v upravljanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje tehnične pomoči in ustreznih finančnih sredstev ter človeških virov vključijo ključni deležniki, strokovnjaki in zlasti domorodna ljudstva ter lokalne skupnosti;

48.

poziva pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, naj znatno okrepijo javno financiranje kot ključni element mobilizacije sredstev, ki jih zbirajo in prejemajo podnacionalne in lokalne oblasti za vlaganje v lokalne ukrepe, povezane z biotsko raznovrstnostjo, s posebnim poudarkom na zakladnicah biotske raznovrstnosti z namenom oblikovanja spodbudnega okolja za zasebne naložbe;

49.

priporoča, naj se v sodelovanju s tehničnimi strokovnjaki, umetniki, pisatelji ter izobraževalnim in medijskim sektorjem oblikujejo pobude za obveščanje, izobraževanje in ozaveščanje javnosti, ki so prilagojene lokalni in podnacionalni ravni ter izpostavljajo kulturno, turistično, rekreativno, zdravstveno, gospodarsko in notranjo vrednost biotske raznovrstnosti prek komuniciranja v javnem, zasebnem in poslovnem sektorju; poudarja edinstven položaj, sposobnost vpogleda in legitimnost podnacionalnih in lokalnih oblasti kot ravni upravljanja, ki so pri izvajanju takih pobud najbližje ljudem;

50.

poziva, naj se na podlagi spremenjenega singapurskega indeksa biotske raznovrstnosti v mestih dosledno opredelijo kazalniki, tudi za zelene površine, ki naj se uporabljajo za merjenje prispevkov lokalnih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, da se podpre jasna vloga podnacionalnih in lokalnih oblasti pri uporabi mehanizma za spremljanje, poročanje in preverjanje iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

51.

poziva, naj se bistveno okrepijo prizadevanja za spremljanje, in sicer z uporabo novih tehnologij in vseh ustreznih virov podatkov ter oblikovanjem modelov za napovedovanje v celovitih sistemih za spremljanje biotske raznovrstnosti z namenom zagotovitve podpore pri ocenjevanju učinkovitosti mednarodnih sporazumov ter natančnega in preglednega spremljanja učinkov ukrepov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, na vseh ravneh;

52.

poziva, naj se v napovedi o svetovni biotski raznovrstnosti izrecno omeni pomen, ki ga imajo podnacionalne in lokalne oblasti pri razvoju in izvajanju nacionalnih politik;

53.

spodbuja letne konvencije platform za podnacionalne in lokalne oblasti, na katerih se te oblasti povežejo ter izmenjajo in skupaj predstavijo svoje prispevke k svetovnemu okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 ter vzpostavijo vmesnike, kot so pobudi svetovna platforma za trajnostna mesta, trajnostna mesta, vključena v Globalni sklad za okolje, projekt BIODEV 2030, program Medameriške razvojne banke za trajnostna mesta v vzponu, veliki zeleni zid mest Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in platforma območnih zavez Konvencije o biološki raznovrstnosti;

54.

podpira sklep 15. zasedanja konference pogodbenic glede polne vključitve podnacionalnih in lokalnih oblasti v svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, vključno s prenovljenim sklepom X/22, ki vključuje akcijski načrt glede podnacionalnih in lokalnih oblasti na področju biotske raznovrstnosti in spodbuja vsevladni pristop k vertikalnemu sodelovanju vseh ravni upravljanja za zagotovitev skladnosti politik in izkoriščenje njihovega celotnega potenciala za doseganje vizije za leto 2050 in misije za leto 2030;

55.

podpira priporočilo pomožnega telesa za izvajanje o sodelovanju s podnacionalnimi in lokalnimi oblastmi za izboljšanje izvajanja svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost in pomožno telo za izvajanje poziva, naj leta 2024 izvede vmesni pregled vloge, ki jo imajo podnacionalne in lokalne oblasti pri izvajanju svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in uporabi dolgoročnega pristopa k vključevanju;

56.

poudarja pomen, ki ga ima sodelovanje s ključnimi mednarodnimi partnerji (7) v okviru dogodka, imenovanega edinburški proces za podnacionalne in lokalne oblasti glede razvoja svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, in prihajajočega 7. svetovnega vrha podnacionalnih in lokalnih oblasti za svetovni položaj podnacionalnih in lokalnih oblasti v okviru učinkovitega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

57.

se zavezuje k proaktivnemu izvajanju svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter k pripravi skladnega in ambicioznega akcijskega načrta EU za biotsko raznovrstnost.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Za vse podnacionalne ravni upravljanja se v svetovnem okviru uporablja izraz „podnacionalne, mestne in druge lokalne oblasti na področju biotske raznovrstnosti“, v okviru EU pa izraz „lokalne in regionalne oblasti“.

(2) COM(2020) 80 final, COR (2020) 01361 (UL C 324, 1.10.2020, str. 58).

(3) Xie, L., Bulkeley, H. (2020): City for Biodiversity: The Roles of Nature-Based Solutions in European Cities, NATURVATION (Mesta za biotsko raznovrstnost: vloga sonaravnih rešitev v evropskih mestih, NATURVATION).

(4) NAT (2019) 4601 (UL C 324, 1.10.2020, str. 48).

(5) OR (2020): Financing biodiversity action: opportunities and challenges for EU subnational governments (Financiranje ukrepov na področju biotske raznovrstnosti: priložnosti in izzivi za podnacionalne oblasti EU).

(6) Sklici se nanašajo na predhodni osnutek svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020: https://www.cbd.int/article/2020-01-10-19-02-38.

(7) Na primer skupina vodilnih podnacionalnih oblasti, Lokalne oblasti za trajnostni razvoj (ICLEI), platforma Regions4 ter vladi Škotske in Quebeca.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/27

Mnenje Evropskega odbora regij – Poročilo o ovirah na enotnem trgu in akcijskem načrtu za uveljavljanje enotnega trga

(2020/C 440/06)

Poročevalec:

Tadeusz TRUSKOLASKI (PL/EA), župan Białystoka

Referenčna dokumenta:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg

COM(2020) 93 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga

COM(2020) 94 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Ozadje

meni, da je evropski enotni trg eden največjih dosežkov Evropske unije in edinstven model povezovanja v svetu, ki zagotavlja prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala po vsej EU ter v pridruženih državah in regijah;

poudarja, da ima politika oblikovanja evropskega enotnega trga ključno vlogo pri izvajanju strategije za zagotavljanje trajnostne rasti ter krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije. Vzpostavitev evropskega enotnega trga spodbuja trgovino in povečuje privlačnost Evrope za tuje naložbe;

poudarja, da je evropski enotni trg v središču gospodarskega in političnega povezovanja EU, saj zajema 450 milijonov potrošnikov in 22,5 milijona malih in srednjih podjetij (MSP), kar predstavlja okoli 99 % vseh podjetij v EU;

poudarja, da evropski enotni trg zagotavlja 14 bilijonov EUR letnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar omogoča delovanje evropskega gospodarstva in evropski razvoj;

poudarja pomen trgovine z blagom na evropskem enotnem trgu, saj predstavlja četrtino skupnega BDP EU in skoraj šestino svetovne blagovne menjave;

se strinja z Odborom Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), da se lahko z dokončanjem evropskega enotnega trga in posledično odpravo ovir letno ustvari najmanj 183 milijard EUR dodane vrednosti za države članice, kar je 1,2 % BDP EU;

ceni prizadevanja Evropske komisije za opredelitev ovir na evropskem enotnem trgu in poudarja, da so v sporočilu z dne 10. marca 2020 opredeljene ključne težave za podjetnike, ki jih je treba takoj rešiti. Vendar obžaluje, da se Komisija v obeh sporočilih osredotoča predvsem na ovire, ki jih opažajo podjetja, in ne obravnava pomislekov drugih socialnih partnerjev, vidiki potrošnikov pa so obravnavani zgolj obrobno;

ugotavlja, da je iz pregleda enotnega trga za leto 2020, ki je bil objavljen 3. julija 2020, razvidno, da se kljub izboljšanju prenosa zakonodaje EU, zlasti na področju zakonodaje o varstvu potrošnikov (15-odstotno zmanjšanje zaostanka pri prenosu), število postopkov za ugotavljanje kršitev ni zmanjšalo, razlog za to pa je še naprej „nepopolni“ ali „nepravilni“ prenos. OR je zaskrbljen tudi zaradi dejstva, da se večina postopkov za ugotavljanje kršitev na trgu nanaša na okolje (28 %), pred prometom (17 %) in obdavčevanjem (10 %);

priznava, da so sedanja pravila in orodja na enotnem trgu oblikovana tako, da so primernejša za trgovino z blagom kot za storitve. Poudarja, da je treba oblikovati prožna orodja, ki jih bo mogoče hitro prilagoditi spreminjajočim se in nastajajočim proizvodom in storitvam;

10.

meni, da mora biti prednostna naloga nove strategije za evropski enotni trg dejanska odprava ovir in boljši dostop do informacij;

Ovire na enotnem trgu – vzroki in posledice

11.

poudarja, da so pravne razlike med državami članicami neposreden vzrok za dolgotrajen proces odpravljanja ovir na evropskem enotnem trgu;

12.

se strinja s Komisijo, da regulativne razlike ustvarjajo še posebej veliko regulativno breme za podjetja, zlasti MSP, med njimi zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, inovatorje in promotorje novih poslovnih modelov, zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za odpravo nepotrebnih predpisov;

13.

poudarja, da imajo zlasti mala in srednja podjetja omejene upravne in človeške vire za obvladovanje zapletene birokracije. Precejšnja ovira za čezmejno sodelovanje na enotnem trgu je t. i. potrdilo A1, pri katerem je treba v primeru napotitev delavcev, tudi za redne kratke misije v sosednje države, izpolniti zamudne formalnosti. Te bi lahko posledično privedle do precejšnjega zmanjšanja čezmejnih dejavnosti in s tem močno škodile delovanju enotnega trga. Glede tega mora Komisija ukrepati in si skupaj z zakonodajalcema EU prizadevati za to, da se sedanji postopek v zvezi s potrdilom A1 v obmejnih regijah poenostavi;

14.

opozarja na potrebo po učinkovitejšem izvrševanju določb Pogodbe, ki prepovedujejo količinske omejitve pri uvozu in izvozu (členi od 34 do 36 PDEU), ter potrebo po upravljanju postopkov za zbiranje informacij v zvezi s tehničnimi predpisi (Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (1)) in tehničnimi ovirami v trgovini;

15.

pričakuje, da bo Komisija ustvarila novo orodje za opazovanje nedelovanja trga, ki bo na primer omogočal „sledenje proizvodu“ in preverjanje ovir v celotni verigi proizvodnje, distribucije in prodaje, kakor tudi potrošnje in ravnanja z izrabljenimi proizvodi;

Evropsko gospodarstvo prihodnosti

16.

podpira doslej opredeljene prednostne naloge strategije za evropsko industrijo, kot je usmerjenost v cilje evropskega zelenega dogovora in digitalizacije ob hkratnem uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN. To bo predvsem v času po pandemiji COVID-19 jamstvo za trajnostno okrevanje gospodarstva;

17.

priznava, da še vedno ostajajo veliki izzivi, kot so področje masovnih podatkov, omrežja 5G in razvoj inovacij (zlasti na področju informacijske tehnologije, ustvarjanja digitalne resničnosti in avtonomnosti strojev), hkrati pa se je treba osredotočiti na gradnjo in varovanje suverenosti industrijskih podatkov;

18.

se zavzema za razširitev pristojnosti in geografske strukture Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Učinkovita institucija za varstvo pravic intelektualne lastnine z zadostnim proračunom in človeškimi viri za delovanje po vsem svetu je jamstvo za rast evropskih podjetij;

19.

priznava, da mora imeti okoljska politika vodilno vlogo pri industrijskem razvoju. Zato poudarja, da se je treba pri tem cilju osredotočiti na dejavnosti, tudi znanstvene, za oblikovanje temeljev zelene družbe in podjetij;

20.

ugotavlja, da je treba celovito podpreti posodobitev in razogljičenje energetsko intenzivnih panog. To pa ne more potekati s prenosom proizvodnje v druge države ali z uporabo podizvajalcev iz tretjih držav, ki ne spoštujejo evropskih predpisov;

21.

poudarja, da je treba nuditi (finančno in informacijsko) podporo trajnostnim in pametnim sektorjem na področju energijske učinkovitosti, mobilnosti in modelov za omejevanje onesnaževanja;

22.

razume potrebo po diverzifikaciji proizvodnje in zmanjšanju stroškov, vendar opozarja, da je treba zmanjšati odvisnost evropskih podjetij od sestavnih delov z drugih koncev sveta. Sedanja pandemija COVID-19 kaže, da je treba okrepiti lokalno gospodarstvo v nekaterih industrijskih panogah. Predvsem na področju medicinskih pripomočkov bi bilo pomembno v Evropi proizvesti več, s čimer bi bili manj odvisni od na primer azijskih trgov;

Storitve na enotnem trgu

23.

poudarja pomen trgovine s storitvami na evropskem enotnem trgu, saj predstavljajo približno 70 % vseh gospodarskih dejavnosti v EU in podobno stopnjo zaposlenosti;

24.

meni, da bi morala Komisija nameniti več sredstev za povečanje obsega trgovine s storitvami za učinkovitejše izvajanje direktive o storitvah;

25.

poziva, naj se pri nadaljnjem delu v zvezi s strategijo uporabijo možnosti in znanja lokalnih in regionalnih oblasti, ki imajo vsakodnevne stike s predstavniki podjetij iz kategorije mikro in malih podjetij;

26.

poziva Komisijo, naj odločneje ukrepa proti monopolom, zlasti na trgu digitalnih storitev, na katerem imajo subjekti iz tretjih držav prevladujoč položaj;

27.

pozdravlja napoved o novem aktu o digitalnih storitvah, ki bo med drugim nadomestil 20-letno direktivo o elektronskem poslovanju (2). Vendar vztraja, da področje uporabe načrtovane zakonodaje ne sme biti omejeno na skladnost izdelkov, ki se prodajajo na spletnih platformah, temveč mora obravnavati tudi tveganje izogibanja predpisom o zaposlovanju, socialnem varstvu, varstvu potrošnikov, davkih in dajatvah ter s tem nelojalno konkurenco v odnosu do podjetij v nespletnem sektorju. Zlasti zaskrbljujoče so prekarne delovne razmere za delavce na digitalnih platformah;

28.

opozarja, da se je treba osredotočiti na inovacije, naložbe ter znanja in spretnosti, tako da bo novi sveženj o znanjih in spretnostih odražal resnične potrebe na trgu dela ter se bosta izpopolnjevanje in preusposabljanje izvajala v skladu s smernicami, tudi v okviru projektov, ki se financirajo iz proračuna EU;

Ocena prejšnjih dejavnosti Evropske komisije

29.

pozdravlja vzpostavitev projektne skupine za uveljavljanje pravil enotnega trga, vendar obžaluje, da je njeno članstvo trenutno omejeno le na predstavnike držav članic;

30.

priznava visoko vrednost izkušenj, pridobljenih ob delovanju platforme REFIT;

31.

ceni prizadevanja Komisije, da bi SOLVIT postal privzet alternativi instrument za reševanje sporov;

32.

meni, da so potrebne drzne odločitve v zvezi z državami članicami, ki kršijo veljavno zakonodajo, tako da se ne bi mogle izogniti začetku, izvajanju in izvrševanju postopkov;

33.

poziva k boljši uporabi načela vzajemnega priznavanja v zvezi s prostim pretokom blaga, ki se ga v praksi ne izkorišča v celoti, in k uporabi tega načela na področju storitev, kolikor je to mogoče; v zvezi s tem poziva k dosledni uporabi Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta (3);

34.

pričakuje jasno in trdno stališče Komisije o nepoštenih trgovinskih ukrepih, med katerimi je tudi spodbujanje izvozno usmerjenih industrijskih panog v tretjih državah;

35.

nestrpno pričakuje objavo bele knjige o protimonopolnih pravilih in nadaljnja posvetovanja, ki bi morala prikazati obseg problema;

36.

poziva, naj se sprejmejo ukrepi za usklajevanje pravnega okvira EU za enotni trg, tako da pretok potrebnih skupin blaga, kot so hrana, medicinski pripomočki itd., ne bi bil na noben način oviran;

37.

pričakuje izvajanje mejnega nadzora na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti;

38.

poziva k okrepitvi informacij o možni uporabi sodobnih orodij informacijske tehnologije. Sodobna industrija in razvoj čezmejne trgovine potrebujeta ustrezne rešitve za zmanjšanje geografske razdalje, zlasti v čezmejnih regijah;

39.

pričakuje pripravo strategije za enotni trg z ambicioznim, a realističnim načrtom izvajanja predlogov, namenjenih odpravljanju preostalih ovir, in sicer ne le analitičnega dela, v katerem bi bile navedene ovire in usmeritve;

40.

izpodbija namen in uporabnost načela „za enega sprejetega se eden odpravi“, v skladu s katerim je treba črtati en zakonodajni akt EU vsakič, ko je sprejet novi. Namesto takšnega kvantitativnega pristopa k zakonodaji, ki bi lahko negativno vplival na širše družbene sektorje, med drugimi zaposlovanje, varstvo potrošnikov in okolje, ter bi lahko bil v nasprotju s členom 3(3) PEU, bi morala vodilna načela za vsako novo zakonodajo ostati kakovost zakonodaje, prilagajanje tehnološkemu razvoju in družbene potrebe;

41.

opozarja na potrebo po vzpostavitvi integriranega sistema za farmacevtsko varnost, ki bi v kriznih razmerah omogočil usmerjanje sredstev v skladu s kritičnim povpraševanjem;

Dejavnosti javne uprave in lokalnih organov

42.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti popolnoma podpirajo prizadevanja Komisije za odpravo ovir na evropskem enotnem trgu;

43.

opozarja, da je treba zagotoviti izobraževanje o priložnostih, ki se pojavljajo na evropskem enotnem trgu, pri čemer je zlasti pomembno, da so o tem obveščeni lokalni in regionalni organi, ki imajo neposreden stik z evropskimi podjetniki in potrošniki;

44.

podpira zamisel o vzpostavitvi osrednje informacijske točke o pravilih na enotnem trgu za uradnike v državah članicah, da bi čim bolj povečali pretok informacij med evropsko in lokalno ravnjo;

45.

podpira ukrepe za povečanje znanja in ozaveščenosti, med njimi enotni digitalni portal, ki bi omogočil dostop do izčrpnih informacij o zakonodaji in upravnih postopkih na enotnem trgu ter bi uporabnike usmeril do najustreznejših podpornih služb in kontaktnih točk;

46.

načrtuje tudi boljšo uporabo obstoječih orodij informacijske tehnologije v zvezi z evropskim enotnim trgom, kot je informacijski sistem za notranji trg (IMI), in se strinja, da je treba vzpostaviti enotno spletno platformo za kazenski pregon;

47.

poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe potenciala lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi napovedi glede spoštovanja predlagane zakonodaje, saj so te oblasti v številnih primerih odgovorne za izvajanje sprejete zakonodaje. Lokalne in regionalne oblasti imajo tudi zmogljivosti za preskus ustreznih rešitev in neposredne informacije o zmožnosti izpolnjevanja predpisov;

48.

predlaga pospešitev dela v zvezi z uskladitvijo tehničnih standardov in svobodo opravljanja storitev na evropskem enotnem trgu, saj bi moral biti ta proces končan do konca leta 2023;

Svetovni trgovinski izzivi

49.

kritizira neravnovesja na svetovnem trgu glede stopnje in obsega (pravne in finančne) pomoči posameznih držav zasebnim in javnim gospodarskim subjektom, ki zagotavljajo storitve in distribuirajo proizvode v Evropski uniji;

50.

opozarja, da je treba bolj spodbujati evropske vrednote v svetu, tudi tiste, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami. EU in njene institucije se morajo zavzemati za odprt svetovni trgovinski sistem, ki bo temeljil na mednarodnih pravilih;

51.

spodbuja uporabo možnosti, ki jih digitalizacija in skoraj takojšnji dostop do informacij ponujata v boju proti dampinškim cenam;

52.

opozarja na pomen mednarodnega trgovinskega sistema z močno Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), temelječega na pravilih, in nasprotuje protekcionizmu ter omejevanju dostopa na trg. Cilj EU mora biti ponovna oživitev in krepitev STO, med drugim s posodobitvijo njenega načina dela na odločilnih področjih in odpravo vrzeli v njeni ureditvi, da se bo lahko ustrezno odzivala na aktualne izzive trgovinske politike;

53.

predlaga razvoj in uvedbo politike za evropsko reorganizacijo dobavnih verig, da evropska podjetja v prihodnosti ne bodo trpela zaradi zmanjšanja svetovne trgovine in nerazpoložljivosti sestavnih delov ter da državljani EU ne bodo imeli omejenega dostopa do nekaterih izdelkov;

54.

opozarja, da je treba razvijati trgovinske odnose med EU in preostalim svetom na podlagi evropskih strateških interesov (vključno s podobno ambicioznimi okoljskimi standardi za vse države), da bi okrepili globalno konkurenčnost EU in njeno vlogo na mednarodni ravni;

Sklepne ugotovitve – sklepi in priporočila

55.

poudarja, da je potrebno sodelovanje med državami članicami in enotno ukrepanje, zlasti na področju mednarodnih zadev, ki vplivajo na varno in stabilno delovanje vseh držav EU (na primer, da bi odpravili evropsko odvisnost od surovin iz tretjih držav);

56.

meni, da dolgoročno ne sme več prihajati do neravnovesij med članicami EU v zvezi s pravili delovanja (npr. glede plačil v proračun EU, uporabe evropske valute itd.), kot se je to dogajalo doslej;

57.

poudarja pomen povezovanja zasebnih in javnih ustanov, ki se ukvarjajo s podjetji in potrošniki, zlasti na nadnacionalni ravni, saj so veliko hitrejše pri prepoznavanju težav, ki izhajajo iz različnih zakonov ali odstopanj od pravil, sprejetih na ravni EU;

58.

poudarja, da je digitalizacija evropskega gospodarstva in javne uprave, vključno s tehničnimi rešitvami za enotni trg, prednostna naloga EU. Med drugim je treba izboljšati in poiskati nove rešitve za naslednja področja: kibernetska varnost, varstvo osebnih podatkov ter zbiranje in obdelava informacij v oblaku;

59.

priporoča:

(a)	tesno harmonizacijo pravil in usklajevanje med regulatorji v sektorjih, ki imajo velik vpliv na delovanje gospodarstva, npr. telekomunikacije in energija;

(b)	oceno stroškov in koristi popolne harmonizacije pravil v kratkoročnem (večletnem) obdobju za druge sektorje ter oceno pravne in tehnološke izvedljivosti rešitev v gospodarstvih na različnih ravneh družbeno-gospodarskega razvoja;

(c)	večja prizadevanja Komisije za odpravo netarifnih ovir v Uniji, med njimi omejitev v obliki neupravičenih nacionalnih tehničnih predpisov ter regulativnih in neregulativnih zahtev za proizvode, ponudnike storitev in pogoje za opravljanje storitev;

(d)	okrepljeno sodelovanje z lokalnimi predstavniki podjetij, da bi se nova pravila začela uvajati od spodaj navzgor;

(e)	vključitev izrecne odgovornosti in obsega teh dejavnosti – v smislu oblikovanja in optimizacije evropskega enotnega trga – v prihodnje dokumente organov na regionalni in lokalni ravni;

(f)	spodbujanje kulture potrošnje proizvodov, izdelanih v EU, ki so poroštvo za kakovost in sodobnost;

60.

spodbuja oblikovanje skupnih smernic za izgradnjo javnih portalov (vsaj v regijah na ravni NUTS 2), da bodo lahko podjetniki iz različnih držav članic zlahka našli potrebne informacije;

61.

opozarja, da je treba okrepiti evropsko povezovanje, ki temelji na vrednotah demokracije, pravne države in varovanja visokih okoljskih, podnebnih in zdravstvenih standardov, da bi dosegli sinergijo med usklajenostjo držav EU in gospodarskimi učinki. Pomanjkljivosti enotnega trga se občutijo na lokalni in regionalni ravni;

62.

poudarja pomen industrijske samostojnosti evropskega enotnega trga, vključno s potrebo po strategiji za zagotavljanje kritičnih surovin;

63.

poziva k odločnosti pri izvajanju novih rešitev, zlasti tistih, ki se nanašajo na podnebno nevtralnost evropskega gospodarstva ali neposredno krepitev enotnosti skupnega trga.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) (Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(2) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1) .

(3) Uredba (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L 91, 29.3.2019, str. 1).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/33

Mnenje Evropskega odbora regij – Demografske spremembe: predlogi za merjenje in odpravljanje negativnih učinkov v regijah EU

(2020/C 440/07)

Poročevalec:

János Ádám KARÁCSONY (HU/EPP), član lokalne uprave, Tahitótfalu

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

meni, da so demografske spremembe eden največjih izzivov za evropske regije, mesta in podeželska poselitvena jedra, ter poudarja, da je zanje več vzrokov, kot so staranje prebivalstva, nizka plodnost in rodnost ter vse bolj neenaka porazdelitev prebivalstva;

želi spomniti, da strateška agenda 2019–2024, ki govori o evropskem modelu prihodnosti in jo je potrdil Evropski svet, med drugim napotuje tudi k reševanju demografskih izzivov;

pozdravlja pobudo Evropske komisije, da se podpredsednico Komisije Dubravko Šuica zaprosi, da opravi analizo učinka demografskih sprememb na različne družbene skupine ter na nesorazmerno prizadeta območja in regije v Evropi in predlaga ukrepe za reševanje teh izzivov, vključno z begom možganov, boljšim usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, prihodnjim jamstvom za otroke, zeleno knjigo o staranju in dolgoročno vizijo za podeželje, pri čemer je treba v vse te ukrepe vključiti načelo enakosti spolov;

namerava izpostaviti vlogo odraslih ali starejših oseb ne samo kot prejemnikov oskrbe, temveč tudi kot vira za skupnost, in sicer s spodbujanjem njihovega sodelovanja v družbenem, civilnem, gospodarskem in kulturnem življenju ter s spodbujanjem vzpostavljanja možnosti za samostojno življenje in blaginjo v njihovem vsakdanjem življenjskem okolju;

meni, da je zelo dobrodošlo poročilo Evropske komisije o posledicah demografskih sprememb, ki obravnava skupni pristop med digitalnim prehodom, zelenim gospodarstvom in demografskim izzivom – globalno vizijo, ki je bistvena za zagotavljanje pravičnih in trajnostnih rešitev za vse generacije, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen, kot to zahtevajo cilji trajnostnega razvoja do leta 2030;

pozdravlja pobudo hrvaškega predsedstva Sveta, da demografske spremembe uvrsti med glavne prednostne naloge, in pozdravlja s tem povezano zaprosilo, ki ga je prejel Odbor;

pozdravlja pobudo Evropskega parlamenta, da v zvezi s sporočilom Komisije pripravi poročilo o demografskih izzivih;

opozarja na prispevek Odbora regij h Konvenciji o demografskih spremembah, ki temelji na ugotovitvah tematske mreže o inovacijah za starostnikom prijazno okolje. V njej so zbrani predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti, ki ob podpori Svetovne zdravstvene organizacije spodbujajo aktivno in zdravo staranje kot odziv na demografske izzive;

opozarja, da so na mednarodni ravni potrebne sinergije z OZN pri reviziji Madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju iz leta 2002 in razpravah z delovno skupino za staranje, da bi se izboljšalo varstvo človekovih pravic starejših. Na svetovni ravni je pomembno sodelovati s Svetovno zdravstveno organizacijo na področju desetletja zdravega staranja;

Glavni demografski trendi in izzivi

10.

opozarja, da se trendi rasti prebivalstva v državah članicah in regijah EU močno razlikujejo, kar je treba v EU-27 čim prej rešiti z različnimi ukrepi;

11.

poudarja, da je na regionalni ravni v preteklih letih prišlo do zelo negativnih demografskih trendov v velikih delih Evrope. Na večini teh območij sicer v bližini glavnih mest in metropol obstajajo območja, kjer prebivalstvo narašča (1);

12.

želi opozoriti na ugotovitev, da prebivalstvo običajno upada v podeželskih regijah, ki so že same po sebi redko poseljene in odročne. Trend upadanja prebivalstva se odraža tudi v krčenju industrijskih območij in različnih mest, ki jih obkrožajo (2);

13.

poudarja, da vse manjše število delovno sposobnih ljudi in naraščajoče število starejših ljudi vse bolj vpliva na koeficient odvisnosti starejših. Ta naj bi se v EU povečal z 29,3 % leta 2016 na 52,3 % leta 2080 (povečanje za 23,0 odstotne točke) (3)

14.

ugotavlja, da se je v nasprotju z naraščanjem svetovnega prebivalstva hitrost rasti prebivalstva v EU znatno upočasnila. V letu 2015 je bil v zabeležen prvi naravni upad prebivalstva v EU-28, ko je več ljudi umrlo, kot pa se rodilo;

15.

poudarja, da se koeficient odvisnosti stalno povečuje, pri čemer so bili glede na podatke Eurostata o številu prebivalcev leta 1960 v povprečju trije mladi (v starosti do 14 let) na vsako starejšo osebo (65 let ali več), glede na projekcije pa bosta 100 let pozneje, tj. leta 2060, dve starejši osebi na enega mladega;

16.

poudarja, da se ženske zaradi daljše rodne dobe pozneje odločajo za otroke, zato ni doseženo načrtovano število otrok (4) (na splošno od dva do tri (5)), kar ustvarja razlike med njihovim dejanskim in želenim številom (vrzel v rodnosti). Dokler v državah članicah EU obstaja vrzel v rodnosti, je treba v prvi vrsti odpraviti to vrzel in šele nato lahko govorimo o migracijah. Vse napore je treba usmeriti k spodbujanju rojstev;

17.

poudarja, da je izguba mladih v regijah, za katere sta značilna izseljevanje in zmanjšanje stopenj rodnosti izredno neugodna za manjše občine v smislu ohranjanja osnovnih javnih storitev in spodbujanja gospodarske in proizvodne dejavnosti na teh območjih, kar sta bistvena dejavnika pri ohranjanju in privabljanju prebivalstva na ozemlju in omejevanju odseljevanja s podeželja, do katerega prihaja v državah članicah EU;

18.

želi opozoriti na nedavni študiji (6) OR, v katerih je zlasti izpostavljena teritorialna razsežnost demografskih izzivov;

19.

kot že v mnenju o begu možganov poudarja, da je prosto gibanje posameznikov in delavcev temelj notranjega trga ter ena od glavnih svoboščin, priznanih v pogodbah EU;

Potreba po usklajeni pripravi politik na vseh ravneh upravljanja

20.

opozarja na svoje mnenje Odziv EU na demografske izzive (2016), v katerem ugotavlja, da lahko več evropskih politik prispeva k spoprijemanju z demografskimi izzivi, ne da bi oblikovale posebne ukrepe za pomoč območjem, ki se soočajo s temi izzivi. To velja za področje prometa, informacijske družbe, zaposlovanja, socialne politike, kulture, okolja in podnebja ter podjetništva; ponovno poziva k pripravi krovne evropske strategije o demografskih spremembah in poudarja, da bo treba te izzive reševati celovito na različnih področjih politike, če želimo izničiti (proaktivno ravnanje) ali ublažiti (reaktivno ravnanje) učinke demografskih sprememb. Med možnostmi so denimo:

Proaktivne možnosti:

—

glede na to, da je eden od dejavnikov števila prebivalcev stopnja rodnosti, bi ustvarjanje ugodnih pogojev omogočilo ljudem, ki želijo imeti otroke, da bi jih imeli več in prej. Ob dejstvu, da so v skladu z Demografskimi napovedmi za Evropsko unijo (2017) (7) politike, ki bodo spremenile prihodnje demografske razmere, omejene in da traja nekaj časa, preden učinkujejo, se je treba osredotočiti na prilagajanje in lajšanje prehoda na starejšo EU, hkrati pa podpirati mlade pri odraščanju in družine, da povečajo stopnjo rodnosti v prizadetih regijah;

—	povečevanje privlačnosti regij, da bodo mladim ponujale možnosti za študij, inovacije ter stabilno in dobro zaposlitev, z namenskimi naložbami, med drugim v infrastrukturo, kulturo in povezljivost;

—	oblikovanje namenskih spodbud za privabljanje mladih, da se bodo naselili v teh regijah;

—	ekonomsko omogočanje mladim, da ustanovijo velike družine;

—

razvijanje koncepta „ekonomije dobrega počutja“ v EU in s tem izboljšanje počutja ljudi in družin (z vidika izobraževanja, zdravja, otroškega varstva, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, stanovanj, prometne mobilnosti, povezljivosti in kulture) prispeva k tvornemu gospodarskemu ciklu in ohranjanju dolgoročnih naložb v dobro počutje. Tako se lahko poveča privlačnost regij in krajev za življenje in ustvarjanje družin, ki temelji na navedenih dejavnikih in ne zgolj na gospodarski rasti;

—	spodbujanje in izvajanje celovite in integrirane politike, katere namen je raziskovanje in podpiranje družin pri svobodnem opravljanju njihove družbene funkcije;

—	opozarjanje na posebne potrebe v vključujoči družbi, da se pripravijo učinkoviti odzivi na potrebe invalidov, ki se starajo;

Reaktivne možnosti:

—	izboljšanje udeležbe na trgu dela, zlasti za ženske, z večjim vlaganjem v boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, socialno in družinam prijazno infrastrukturo ter večjo enakost spolov;

—	zmanjšanje stroškov za zdravje in oskrbo starajoče se družbe s spodbujanjem aktivnega in zdravega staranja, vlaganjem v nove oblike samostojnega življenja (novi koncepti namestitve) in spodbujanjem socialne ekonomije;

—	večje načrtovanje javnih naložb s preverjanjem njihovih demografskih vidikov, pri čemer je treba razviti metodologije in tehnična orodja za lažjo analizo demografskih učinkov različnih politik;

—	zmanjšanje šolskega osipa pri mladih in povečanje znanj in spretnosti z vlaganjem v izobraževanje ter spodbujanjem usposabljanja, ki ustreza lokalnim potrebam in posebnostim, prekvalifikacije in prožnosti delovne sile;

—	poseben poudarek na zagotavljanju javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje in kultura, v majhnih in srednje velikih mestih v regijah ter uporaba digitalnih rešitev za vzpostavljanje stika z vsemi kraji;

—	oblikovanje delujočega pravnega okvira s soglasjem na evropski ravni, ki bi olajšal priseljevanje in vključevanje državljanov, ki niso državljani EU, na evropski trg dela in v družbo, kot del celovite strategije za obravnavanje demografskih sprememb;

—	zagotavljanje primernih stavb za mešana socialna stanovanja, ki bodo omogočala medgeneracijsko sobivanje, sinergije in vzajemnost z različnimi oblikami vključujoče delitve;

—	spodbujanje ukrepov za izboljšanje kakovosti življenja in preprečevanje osamljenosti in izoliranosti starejših, zlasti, vendar ne samo v času pandemije;

—	spodbujanje priložnosti za navezovanje socialnih stikov med pripadniki različnih generacij, s čimer se izboljša blaginja celotne družbe;

Demografija in sedanje razprave o večletnem finančnem okviru

21.

meni, da je treba v prihodnosti nameniti več evropskih sredstev za preprečevanje bega možganov;

22.

zlasti poudarja, da bi bilo treba v sedanjih pogajanjih o uredbah o strukturnih skladih bolj izpostaviti demografske spremembe, kakor je predlagal tudi Evropski parlament, in da bi bilo ta sredstva treba prožneje uporabljati na območjih in v regijah, ki jih je ta pojav nesorazmerno prizadel, da bi jih lahko skupaj uporabili za isti projekt, in s tem omogočili vnaprejšnja plačila, ki bi dopolnjevala finančne instrumente;

23.

opozarja, da je v mnenju Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (2018) navedel, da so cilji teh skladov usmerjeni tudi v podporo mestnim in podeželskim območjem z geografskimi in demografskimi ovirami. To vključuje tudi zagotavljanje dodatne evropske finančne podpore za projekte, ki spodbujajo okoljsko trajnosten in socialno vključujoč gospodarski razvoj v teh regijah;

24.

v zvezi s tem opozarja na predlog Odbora regij in Evropskega parlamenta, da se ta posebna podpora zagotovi za območja na ravni NUTS 3 ali skupine lokalnih upravnih enot z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na km2 na redko poseljenih območjih ali manj kot 8 prebivalcev na km2 na zelo redko poseljenih območjih ali s povprečnim upadanjem prebivalstva za več kot 1 % med letoma 2007 in 2017. Za ta območja bi morali veljati posebni regionalni in nacionalni načrti, da se poveča njihova privlačnost za prebivalstvo in poslovne naložbe ter izboljša dostopnost digitalnih in javnih storitev, pri čemer bi bilo treba v sporazum o sodelovanju v okviru strukturnih skladov vključiti ustrezna sredstva;

25.

ponavlja stališče OR in Evropskega parlamenta o podpori nacionalnim načrtom za podporo regionalnim in lokalnim območjem, ki se soočajo s stalnim upadanjem prebivalstva in potrebujejo podporo, med drugim finančno podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi povečali njihovo privlačnost in poslovne naložbe ter izboljšali dostopnost digitalnih in javnih storitev. Te nacionalne in regionalne načrte je treba upoštevati v novi strategiji EU o demografskih spremembah;

Demografski vidiki glavnih politik EU

26.

poudarja demografsko razsežnost urbanizacije, saj se ta v Evropski uniji vse bolj povečuje, ter meni, da je pri izvajanju agende EU za mesta in prenovitvi Leipziške listine pomembno temeljito obravnavati demografske izzive;

27.

podpira stališče Evropskega parlamenta, v katerem ta upošteva predloge Odbora regij za pomoč redko poseljenim območjem, pri čemer se vsaj 5 % sredstev ESRR, ki so na voljo na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, nameni celostnemu teritorialnemu razvoju na neurbanih območjih, ki so prizadeta ali prikrajšana zaradi neugodnih naravnih, geografskih ali demografskih razmer ali se na njih težje dostopa do osnovnih storitev. Od tega zneska se najmanj 17,5 % dodeli podeželskim območjem in skupnostim ob upoštevanju določb Pakta za pametne vasi, da se razvijejo projekti, kot so „pametne vasi“ (8), s čimer bi se izboljšala privlačnost teh območij in spodbudilo ponovno naseljevanje;

28.

poudarja vlogo jamstva za mlade in programa Tvoja prva zaposlitev EURES, ki mladim pomaga pri iskanju zaposlitve. Neposreden pomen jamstva za mlade za demokracijo in posreden za demografijo sta razvidna tudi iz rezultatov prejšnjega obdobja 2014–2020: pomagalo je izboljšati življenja milijonom mladih Evropejcev;

29.

z zanimanjem pričakuje predloge Evropske komisije za prihodnje jamstvo za otroke za pomoč otrokom, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, s spodbujanjem naložb, ki bi jim zagotovile temeljno pravico, da rastejo in se razvijajo v otrokom prijaznem okolju, pri čemer je treba dati prednost ukrepom za povečanje skupnih družinskih dohodkov ter podporo staršem, omogočiti pa jim je treba tudi dostop do brezplačnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva, izobraževanja, otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane; meni, da družinskih politik ne bi smeli obravnavati kot strošek za javni proračun, temveč kot naložbo v strateško oporo družbi;

30.

meni, da skupna kmetijska politika (SKP 2014–2020), ki obravnava razvoj podeželja, prispeva k reševanju demografskih izzivov. V obdobju 2021–2027 mora SKP zato ostati močna politika EU. Živahna podeželska območja, mladi kmetje in družinske kmetije z dobrimi praksami morajo igrati ključno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, varstvu okolja, ohranjanju krajine in biotske raznovrstnosti ter preprečevanju odseljevanja s podeželja;

31.

meni, da bi morala Evropska komisija kljub zelo omejenemu obsegu delovanja poseči v zakonodajo o trgu zemljišč, da bi spodbujala uporabo možnosti v okviru razvoja podeželja, da se podprejo novi ukrepi za spodbujanje mobilnosti lastništva zemljišč (skladi kmetijskih zemljišč, pobude za posredovanje kmetijskih zemljišč in druge pobude na lokalni ravni za spodbujanje dostopa novih kmetov do zemljišč); razširila obseg podpornih ukrepov na nove kmetijske poslovne modele (zlasti inovativne vrste partnerstev med kmeti) in lokalne organizacije, ki lahko podpirajo mlade in nove kmete pri pridobivanju zemljišč; spodbujala aktivnejše nacionalne politike s priporočili EU o dostopu do zemljišč, vključno z dobrimi praksami (ob upoštevanju uveljavljenih dobrih praks);

32.

meni, da morajo države članice odločno podpreti politike, ki spodbujajo vključevanje in sodelovanje žensk na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter podeželskega gospodarstva, kot nujen pogoj za uravnoteženje strukture prebivalstva na območjih, ki trpijo zaradi odseljevanja ali pa jim to grozi;

33.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebno usklajevanje med kohezijsko politiko EU in skupno kmetijsko politiko, da bi lahko tudi na podeželju s celostnim pristopom (celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali pobuda Skupnosti za razvoj podeželja) izvajali projekte pametnih vasi;

34.

ponovno poudarja idejo, ki jo je podal v svojem mnenju Aktivno in zdravo staranje (2019), „da bodo za spopadanje z izzivi demografskih sprememb potrebne raziskovalne dejavnosti in dejavna evropska industrija, da bi prenovili oziroma na novo zasnovali in ustvarili inovativne rešitve za starajoče se prebivalstvo, pa naj gre pri tem za izdelke za vsakodnevno uporabo, infrastrukturo, tehnologijo ali programsko opremo“, zlasti razvoj medicine na daljavo, da se zagotovijo visoki standardi specialističnega zdravljenja, posebej na podeželskih in redko poseljenih območjih, ter da „v tem vidi priložnost za EU, da zavzame vodilni položaj na področju srebrnega gospodarstva, kar bi prineslo lokalna delovna mesta in blaginjo ter omogočilo izvoz revolucionarnih inovacij v tujino“. Okolje, ki je družinam prijazno, ter medgeneracijska solidarnost lahko to še dodatno okrepita, zato imajo lokalne in regionalne oblasti pri tem bistveno vlogo, pa tudi pri ustvarjanju pogojev za spodbujanje in zagotavljanje zdravega staranja. V ta namen je treba pripraviti posebne razpise na tem področju in izboljšati usklajevanje različnih razpoložljivih finančnih virov;

35.

izpostavlja, da imajo lahko informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter inteligentno okolje ključno vlogo pri izboljšanju življenjskih razmer na območjih, ki se soočajo z največjimi demografskimi izzivi; zato poziva EU, naj odpravi z digitalni razkorak, ki je prisoten na mnogih področjih, z uporabo pametnih rešitev ter evropskih instrumentov in programov, kot so strukturni in investicijski skladi ter instrument Next Generation EU, da bi zagotovili kakovostne digitalne povezave za celotno prebivalstvo;

36.

v zvezi z digitalnim razkorakom opozarja na pametne rešitve na področju oskrbe starejših in prevoza po naročilu, pa tudi na pripravo načrtov za zagotovitev pokritosti lokalnih in regionalnih cest z mobilno telefonijo. Bistvena je tudi vključitev storitev mobilne telefonije v okvir univerzalne storitve na področju telekomunikacij, zlasti na redko poseljenih območjih s podeželskimi poselitvenimi jedri, tamkajšnjih cestah in povezavah, saj lajšajo življenje zlasti starejšim ljudem in staršem z majhnimi otroki. Vse to izrazito vpliva na ohranjanje prebivalstva na določenem območju;

37.

meni, da je treba zagotoviti usposabljanje in podporo za uporabo digitalnih tehnologij, da bi se zmanjšala obstoječa digitalna vrzel za starejše, ter uvesti programe upravljanja sprememb, namenjene odgovornim za socialne službe v občinah, da bi lahko podprli digitalni prehod storitev osebne pomoči;

38.

se strinja, da lahko različni ukrepi, predlagani v sporočilu (Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU) za obdobje 2014–2020, ki ga je Komisija sprejela septembra 2017, pomagajo zmanjšati zapletenost, dolžino in stroške čezmejnega sodelovanja ter spodbujajo združevanje storitev ob notranjih mejah. Komisija poudarja: „Naložbe za izboljšanje življenjskih pogojev bodo velike: skupni okoljski ukrepi in skupni ukrepi za ublažitev posledic podnebnih sprememb bodo izboljšali varstvo obmejnega prebivalstva“ (9);

39.

ponavlja ugotovitev iz svojega mnenja Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (2017), „da sedanji demografski trendi zahtevajo premislek o vlogi spolov in spodbuditev prožnejših in enakopravnejših ureditev dela“. V tem smislu je pravni okvir EU na področju politik, katerih cilj je podpiranje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter enakosti spolov, neločljivo povezan z gospodarskimi, demografskimi, zaposlitvenimi in regionalnimi vidiki; zato pozdravlja strategijo Evropske komisije za enakost spolov;

40.

opozarja na svoji mnenji Mobilnost v geografsko in demografsko prikrajšanih regijah (2014) in Odziv EU na demografske izzive (2016). Ti zajemata področja, kot je zagotavljanje mobilnosti s prometnimi politikami, in določata nadaljnje posebne ukrepe, ki vključujejo inovativne pristope, kot je prevoz po naročilu, za povečanje povezljivosti v vseh regijah in med njimi; poudarja se tudi, da so potrebni novi pristopi k financiranju prometa v prikrajšanih regijah;

41.

poudarja, da visoka stopnja brezposelnosti ne izpolnjuje zahtev trga dela. Zato je treba organizirati poklicno usposabljanje ali dopolnilne tečaje za brezposelne, ki se ne morejo vključiti ali ponovno vključiti na trg dela. Pri tem bi morali sodelovati javni organi, regionalne in lokalne ustanove ter skupne službe za zaposlovanje;

42.

meni, da je treba v različne politike uvesti pozitivno komuniciranje o podeželju, da bi se spopadli z upadanjem njegovega števila prebivalcev. Podeželje bi bilo treba prikazati v lepi luči in poudariti njegove bogate pozitivne vidike in vrednote;

43.

poudarja, da so otroci, katerih očetje več časa posvečajo skrbi zanje in več sodelujejo v družinskem življenju, kognitivno naprednejši in čustveno bolj uravnovešeni ter boljšega telesnega zdravja. Očetje, ki se več ukvarjajo z otroki, so običajno bolj zadovoljni s svojim življenjem ter telesno in duševno bolj zdravi. Leta 2015 je tri četrtine držav OECD zagotavljalo najmanj nekaj dni plačanega dopusta, ki so ga lahko koristili samo očetje, med drugim v obliki starševskega dopusta za očete. Starševski dopust lahko prispeva tudi k zmanjšanju diskriminacije žensk na delovnem mestu;

44.

opozarja na cilje trajnostnega razvoja in zlasti na cilj 11, ki je posvečen razvoju mest, katerega namen je „poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“; podpira projekte, namenjene lokalnim oblastem, mestom in regijam, ki dejavno prispevajo k doseganju cilja trajnostnega razvoja 11;

45.

je seznanjen z evropskim zelenim dogovorom, ki je pomemben odziv na okoljske, demografske, gospodarske in socialne izzive. Trajnostna strategija za rast je bistvena za preoblikovanje EU v pravično, uspešno in vključujočo družbo, zato je treba ponovno razmisliti o politikah za čisto energijo v gospodarstvu, industriji, potrošnji, prometu, kmetijsko-živilskem sektorju in gradbeništvu, pa tudi o obdavčenju ter nekaterih vidikih vprašanj socialne in na splošno družinske podpore;

46.

poudarja, da otroci ne bi smeli biti ovira pri uresničevanju poklicnih ambicij in ne bi smeli voditi v revščino ali izgubo kupne moči, zlasti v primeru velikih družin in enostarševskih družin. Načrtovanje družine je dolgoročno, zato je potrebna stabilna in proaktivna politika, ki vključuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter sodelovanje očetov v družinskem življenju. Materam bi bilo treba po porodniškem dopustu omogočiti hitro in prožno vrnitev na trg dela;

47.

opozarja, da del delovnih mest, ki bodo potrebna v prihodnosti, danes ne obstaja, zato je treba našim državljanom (vseh starosti in v vseh sektorjih) nuditi usposabljanje na področju znanj in spretnosti, ki jim bodo olajšali dostop do zaposlitve. Pri načrtovanju politik usposabljanja je treba posebno pozornost nameniti ljudem, ki živijo na redko poseljenih območjih in območjih z razpršeno poselitvijo, in jim olajšati dostop do usposabljanja;

48.

poudarja pomen neplačanega dela, ki ga večinoma opravljajo ženske, ki podpirajo družine in nadomeščajo pomanjkanje javne socialne infrastrukture. Neplačano delo zajema večinoma neplačano oskrbo in gospodinjsko delo, ki po ocenah znašata 10 oziroma 39 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP);

Demografija in demokracija

49.

meni, da nove teme, kot sta preoblikovanje družbe in porazdelitev prebivalstva, sprožajo politične odzive, ki lahko vodijo v polarizacijo demokratičnega sistema;

50.

meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim, ki so ali bi lahko postali starši. Povprečna stopnja brezposelnosti mladih v državah članicah EU je še vedno višja od stopnje brezposelnosti delovno sposobnega prebivalstva na splošno. Negotove delovne razmere še zlasti prizadenejo mlade. Na podlagi raziskav bi bilo treba v ospredje postaviti dostop mladih do predvidljivih dohodkov in stanovanj, saj bi jim tako med drugim zagotovili varnost, ki jo potrebujejo za ustanovitev družine;

51.

meni, da bi morala vseevropska prometna omrežja, ki se bodo v programskem obdobju 2021–2027 v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) še naprej financirala iz Kohezijskega sklada, poleg tega, da lajšajo ozka grla v omrežju, dati prednost tudi naložbam v omrežja trajnostnega prometa in spodbuditi javne storitve na podeželskih območjih, zlasti redko poseljenih, tistih z razpršeno poselitvijo in tistih, na katerih se prebivalstvo stara, da bi podprli povezljivost med podeželjem in mesti, spodbujali razvoj podeželja in zmanjšali digitalni razkorak;

52.

v tej povezavi opozarja na pojav t. i. geografije nezadovoljstva, do katere prihaja v številnih regijah in državah EU, kjer se ljudje počutijo zapostavljene, to pa je pogosto tesno povezano z upadanjem prebivalstva. Zato bi moral biti na podeželju in redko poseljenih območjih zagotovljen dostop do osnovnih javnih storitev;

53.

meni, da je to vprašanje treba rešiti s spodbujanjem medgeneracijskega dialoga in aktivnim vključevanjem izvoljenih politikov z lokalne in regionalne ravni, ki so najbliže državljanom, če želimo okrepiti naš demokratični sistem;

54.

zato meni, da bo treba na bližnji konferenci o prihodnosti Evrope razpravljati o povezavi med demokracijo in demografijo, ter predlaga, da na konferenci jasno predstavi svoja stališča o tem in posebno pozornost nameni zastopanju mladih. Na konferenci bi bilo treba obravnavati t. i. „geografijo nezadovoljstva“, ki je povezana s stopnjo uspešnosti politik EU ter njihovim neposrednim in posrednim učinkom na različne regije EU in njihovo demografijo; predlaga še, da bi na njej v tem okviru obravnavali tudi vprašanje, kako opredeliti izraz „regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih demografskih razmer“ iz člena 174 PDEU. Širši razmislek je pomemben tudi v okviru uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja;

Zavzemanje za aktivno subsidiarnost in boljšo pravno ureditev

55.

poudarja, da so mnogi potrebni odzivi politike v pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti v EU, zato meni, da je treba pri iskanju primernih rešitev močno poudarjati partnerstvo in upravljanje na več ravneh;

56.

hkrati poudarja, kako pomembna je znatna udeležba OR na celotni konferenci o prihodnosti Evrope, ki bi odražala dejstvo, da je v EU več kot milijon izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov;

57.

se zavzema za uporabo koncepta aktivne subsidiarnosti, ki ga je razvila projektna skupina za subsidiarnost, da bi lahko v neposrednem dialogu z mesti in regijami našli izvedljive rešitve za obvladovanje demografskih sprememb ob upoštevanju načela delitve oblasti;

58.

lahko z omogočanjem posvetovanja in dialoga z Evropsko komisijo podpre ta proces, da bo mogoče poiskati ustrezne rešitve;

59.

poudarja, da je pri nadaljnjem oblikovanju politik EU, ki vplivajo na demografske spremembe, pomembno uporabljati oceno teritorialnega učinka, in izpostavlja svojo oceno teritorialnega učinka, ki jo je pred kratkim izvedel v sodelovanju z omrežjem ESPON (11);

60.

predlaga tesno sodelovanje z Evropsko komisijo pri pripravi prihodnjih dokumentov o politikah, kot sta zelena knjiga o staranju in dolgoročna strategija za podeželje, ko gre za skupno posvetovanje, ki se izvaja za potrebe teh poročil;

Spremljanje napredka pri reševanju demografskih izzivov

61.

meni, da je treba redno spremljati demografske izzive in pri tem povezati evropski semester z demografskimi spremembami, to vprašanje pa tudi tesno vezati na izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

62.

poudarja, da so potrebni redni statistični podatki EU, ki odražajo ne le nacionalni, ampak tudi regionalni razvoj, da bi oblikovalci politik dobili jasno sliko o regionalnih razlikah; izpostavlja tudi potrebo po letnem poročilu o stanju na področju demografskih izzivov v mestih in regijah EU, h kateremu bi tudi sam lahko dal svoj prispevek;

63.

predlaga, da se pred oblikovanjem letne strategije za trajnostno rast izvede redni politični dialog med Evropsko komisijo ter mesti in regijami EU o stanju na področju demografskih izzivov, in se zavzema za tesno sodelovanje med Komisijo in OR pri organizaciji tega dialoga;

Nadaljnji koraki

64.

predlaga hrvaškemu predsedstvu Sveta, da predloži sklepe Sveta o ugotovitvah pregleda stanja, ki ga je opravila Komisija, in da se v različnih sestavah Sveta opravi široka razprava o demografskih izzivih;

65.

poziva prihodnje nemško, portugalsko in slovensko predsedstvo, da nadaljujejo ta prizadevanja s posebnim poudarkom na povezavi med demografskimi spremembami in izboljšanjem življenjskih razmer za vse;

66.

poudarja pomen udeležbe državljanov in spodbuja vodilne lokalne deležnike, naj okrepijo regionalne horizontalne politike in tako povečajo ozaveščenost o demografskih spremembah v lokalni skupnosti, da bi okrepili priznavanje potrebe po ukrepih, ki so bolj osredotočeni na državljane; predlaga, da se obširna razprava o demografskih izzivih opravi tudi v dialogih z državljani;

67.

meni, da mora biti spodbujanje javno-zasebnega sodelovanja strukturirano tako, da vsi lokalni akterji na območjih, kjer obstaja tveganje upadanja števila prebivalstva ali kjer je že upadlo, delujejo skupaj in usklajeno, združujejo in krepijo projekte na podlagi svojih izkušenj, uvajajo inovacije in spodbujajo bolj dinamično gospodarstvo;

68.

meni, da je izpostavljanje bogate naravne, zgodovinske, umetniške in kulturne dediščine naših regij bistvenega pomena za okrepitev povezanosti ljudi z vasmi in mesti. Podpirati, ohranjati, vzdrževati in varovati je treba lokalne, avtohtone in majhne skupnosti ter jezikovno-kulturna območja, da bi oživili podeželska območja in okrepili njihovo zmožnost, da zadržijo lokalno prebivalstvo;

69.

Evropski komisiji, drugim institucijam EU ter drugim institucijam na regionalni ali mednarodni ravni, kot sta Unija za Sredozemlje in Združeni Narodi, ponuja tesno sodelovanje pri razvoju celovite strategije za reševanje demografskih izzivov;

70.

želi spomniti, da se od leta 1994 v Združenih narodih vsako leto 15. maja praznuje mednarodni dan družin. Zato predlaga, da bi bila druga nedelja v maju evropski dan družin.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Študija OR The impact of demographic change on European regions (Vpliv demografskih sprememb na evropske regije), Bruselj, 2016.

(2) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2019/637955/EPRS_IDA(2019)637955_EN.pdf

(3) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Population_projections_in_the_EU#Age_dependency_ratios

;

(4) OECD, Family Database, Fertility Indicators (Zbirka podatkov o družinah, Kazalniki rodnosti: SF2.2 Zaželeno in dejansko število otrok). http://www.oecd.org/els/family/SF_2_2-Ideal-actual-number-children.pdf.

(5) Skupna stopnja rodnosti približno 2,1 živorojenega otroka na žensko se v razvitih državah šteje za stopnjo obnavljanja oziroma z drugimi besedami: povprečno število živorojenih otrok na žensko, ki je potrebno za ohranjanje števila prebivalstva (vir: Eurostat, Statistics Explained, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Fertility_statistics#Total_fertility_rate_and_age_ of_women_at_birth_of_first_child).

(6) The impact of demographic change on European regions (Vpliv demografskih sprememb na evropske regije) in European Regional Social Scoreboard (Evropski pregled regionalnih socialnih kazalnikov).

(7) Demographic outlook for the European Union (Demografske napovedi za Evropsko unijo) (2017), Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in Evropski univerzitetni inštitut (EUI), http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2017/614646/EPRS_IDA(2017)614646_EN.pdf.

(8) A8-0094/2019, Cozzolino.

(9) https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/information/publications/communications/2017/boosting-growth-and-cohesion-in-eu-border-regions

(10) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(11) https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/Territorial-Impact-Assessment.aspx

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/42

Mnenje Evropskega odbora regij – Močna socialna Evropa za pravičen prehod

(2020/C 440/08)

Poročevalka:

Anne KARJALAINEN (FI/PES), članica občinskega sveta, Kerava

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Močna socialna Evropa za pravičen prehod

COM(2020) 14 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

pozdravlja predlog časovnega načrta za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, da bi dosegli cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropski zeleni dogovor izvajali na socialno pravičen način;

pozdravlja odločitev Evropske komisije, da bo glede na velike razlike v socialni politiki po Evropi začela odprto posvetovanje o izvajanju stebra socialnih pravic. Zaradi pandemije COVID-19 se je bistveno spremenil tudi položaj mest in regij;

poudarja, kako pomembna je močna evropska socialna agenda, v kateri se konkurenčnost in socialna pravičnost dopolnjujeta. Med socialno agendo, zelenim dogovorom in digitalno agendo obstaja tesna povezava, saj morata zeleni in digitalni prehod temeljiti na socialni pravičnosti, enakosti in okoljski trajnosti. OR meni, da je pomembno, da je Sklad za pravični prehod usklajen s socialnim stebrom EU. Tako bo mogoče zmanjšati razlike med regijami in se lotiti strukturnih sprememb v regijah Evropske unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, in najbolj oddaljenim regijam, ki so zaradi pandemije COVID-19 v še težjem položaju;

znova poziva k boljšemu usklajevanju gospodarskih in socialnih politik med evropsko in nacionalno ravnjo upravljanja v okviru evropskega semestra ter poziva, naj se zagotovi udeležba lokalnih in regionalnih oblasti pri tem usklajevanju prek skupnega upravljanja na podlagi načela subsidiarnosti. V skladu s tem načelom morajo biti naloge strateškega načrtovanja in izvajanja prenesene ne le na države članice, temveč tudi na lokalne in regionalne oblasti, ki se lahko najbolj učinkovito odzovejo na lokalne potrebe in izzive;

poudarja, kako pomemben je jasen, usklajen in ambiciozen časovni načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Na podlagi načel subsidiarnosti in sorazmernosti bo določena raven, na kateri EU in države članice pri izvajanju uporabijo predlagane instrumente politike in zakonodajne ukrepe;

poziva Evropsko komisijo, naj upošteva ustrezna priporočila, ki so jih pripravila partnerstva mest v okviru agende EU za mesta, na primer priporočila glede stanovanjske politike, revščine v mestih, delovnih mest ter znanj in spretnosti v lokalnem gospodarstvu, ter naj uporabi participativne delovne metode tudi za uresničevanje socialne Evrope;

poudarja, da se pandemija COVID-19 ne sme uporabljati kot izgovor za odložitev ali umik predlogov za izboljšanje socialne pravičnosti iz sporočila Evropske komisije. Ravno nasprotno, kriza mora pospešiti in okrepiti naša prizadevanja za uresničevanje strukturnih sprememb za pravičnejšo in bolj zeleno EU. Za prihodnost moramo zgraditi bolj trajnostne gospodarske in socialne sisteme;

ugotavlja, da morajo v bližnji prihodnosti prizadevanja za okrevanje imeti močno socialno razsežnost, da bi ohranili močne mreže socialne varnosti, zaščitili delovna mesta delavcev in preprečili neupravičena odpuščanja. Osebe, zaposlene za določen čas, in osebe z atipično obliko zaposlitve, ženske, mladi, priseljenci in invalidi so najbolj ranljive skupine v svetu dela. Ljudje, ki so zaradi pandemije COVID-19 ostali brez dela, se morda ne bodo mogli vrniti na svoja prejšnja delovna mesta. S programi EU je treba podpirati strokovno izpopolnjevanje oseb, ki so izpostavljene tveganju brezposelnosti, brezposelnih in neaktivnih, zlasti tistih, ki se težje zaposlijo (ljudje, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, matere samohranilke in starši samohranilci, ki težko usklajujejo poklicno in družinsko življenje, itd.). Pri tem je treba upoštevati enake možnosti in nediskriminacijo na podlagi spola, rojstva, etnične pripadnosti, političnih in verskih prepričanj, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali identitete, bolezni, jezika ali katerega koli drugega osebnega ali socialnega stanja ali okoliščin;

poudarja, da se je v sedanjih razmerah digitalni prehod pospešil, saj se je bilo treba na številnih delovnih mestih prilagoditi digitalizaciji in delu na daljavo. Priporoča, da se zagon iz zadnjih mesecev izkoristi za regulacijo dela na daljavo in da se prizna njegov prispevek k razogljičenju, h kateremu zaradi manjšega obsega prevoza pripomore ta način dela, ko prisotnost na delovnem mestu ni potrebna;

10.

ugotavlja, da je treba srednje- in dolgoročno z ukrepi za okrevanje obravnavati socialno razsežnost ekološkega in digitalnega prehoda. Potrebujemo pravičen trg dela v ogljično nevtralnem gospodarstvu prihodnosti, ki bo temeljilo na dostojnih delovnih mestih, močni socialni zaščiti in zaposlitvenih možnostih, kjer ljudje živijo;

11.

poudarja, da so imele med pandemijo ključno vlogo javne storitve, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti. Brez sistema javnih storitev bi bil vpliv na ljudi bolj dramatičen. Pravičen prehod pomeni priznanje ključne vloge lokalne in regionalne ravni pri zagotavljanju kakovostnih javnih storitev. Pravice lokalnih in regionalnih oblasti, da zagotavljajo javne storitve, se ne bi smelo omejevati s pravili na področju javnih naročil ali pravili o državni pomoči;

12.

ugotavlja, da je EU na prelomnici, na kateri je ne le možen, temveč tudi potreben nov način razmišljanja. Bolj kot kdaj koli prej je pomembno vlagati v blaginjo ljudi in upoštevati koristi gospodarstva blaginje, v okviru katerega se poudarja ravnovesje med tremi razsežnostmi trajnostnega razvoja, in sicer socialne, gospodarske in okoljske. Te razsežnosti se medsebojno krepijo in postavljajo temelje za družbeno pravično, trajnostno in podnebju prijazno družbo. Lokalni in regionalni akterji so primerni za uresničevanje gospodarstva blaginje v svojih dejavnostih, vendar so potrebne tudi smernice na ravni EU;

13.

meni, da je javno naročanje še eno področje, ki lahko prispeva k pravičnemu prehodu in iskanju novih inovativnih rešitev, saj lahko postopki za oddajo javnih naročil z vključevanjem kvalitativnih, okoljskih in/ali socialnih vidikov med merila za oddajo javnega naročila pomagajo preprečevati okoljski in socialni damping. Toda ker to vključevanje ostaja neobvezno, je treba storiti več za spodbujanje gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju, da bodo ponudili boljše splošne delovne pogoje in tudi delovna mesta za ljudi s kompleksnimi potrebami, ko gre za vključevanje na trg dela, ali osebe, ki jim grozita socialna izključenost in revščina, ter spodbujali njihovo zaposljivost;

14.

poudarja, da morajo podjetja, tudi tista, ki sodelujejo pri javnem naročanju, izrecno upoštevati človekove pravice pri svojih dejavnostih in v podizvajalskih verigah; zato predlaga, da se na ravni EU sprejmejo določbe o odgovornosti podjetij, ki bi temeljile na načelu OZN o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic;

Enake možnosti in delovna mesta za vse

15.

se strinja s ciljem Komisije, da se poveča zaposlovanje in ustvari večje število kakovostnih delovnih mest v Evropi. Potreben je multidisciplinarni in proaktivni pristop, da se odpravijo neravnovesja med znanji in spretnostmi ter delovnimi mesti. V prihodnosti se bo na trgu dela povečalo povpraševanje po znanjih in spretnostih, zlasti za delovna mesta, ki vključujejo uporabo in razvoj umetne inteligence, pa tudi blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in njihovo izkoriščanje. Nova industrijska strategija EU mora podpirati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in industrijsko konkurenčnost. S strategijo je treba poleg tega okrepiti odpornost Evrope, na primer s povečanjem proizvodnje ključnih zdravstvenih naprav in zaščitne opreme v EU. Zdaj, ko se izteka strategija Evropa 2020, je v skladu s cilji trajnostnega razvoja potrebna nova dolgoročna strategija EU za rast in delovna mesta, ki bo med seboj povezala različne cilje na področju vključujoče rasti, zaposlovanja, zmanjševanja revščine in industrijske konkurenčnosti;

16.

ugotavlja, da so bila delovna mesta v nekaterih sektorjih, zlasti v zdravstvu in storitvenem sektorju, nesorazmerno prizadeta zaradi izpostavljenosti tveganju pandemije COVID-19. Poudarja, da je pomembno ustrezno prepoznati poklicna tveganja, povezana s koronavirusom, v različnih sektorjih dejavnosti in da si vsi delavci, ki so izpostavljeni takšnim tveganjem, zaslužijo ne le veliko priznanje v družbi, ampak potrebujejo predvsem varne delovne pogoje;

17.

poudarja, da je virulentnost pandemije razkrila pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov v mnogih državah Evropske unije, zato je treba okrepiti evropsko zdravstveno varstvo s spodbujanjem in promocijo znanstvenih študij v vseh sektorjih, zlasti na področju pomoči, oskrbe in raziskav;

18.

poudarja, da bodo demografske spremembe v Evropi povzročile pomanjkanje delovne sile v številnih državah članicah in regijah. Zato je treba varovati čezmejno mobilnost delovne sile in pravice delavcev. Težavo v zvezi s pomanjkanjem znanj in spretnosti, zlasti za majhne lokalne in regionalne podeželske skupnosti, bi bilo treba odpraviti z izobraževanjem in novimi tehnologijami ter s povečanjem dela na daljavo. Potrebni so tudi dolgoročni ukrepi EU za podeželska območja;

19.

ugotavlja, da spremembe na trgu dela pomenijo, da narašča število ljudi, ki jim zaradi zastarelih znanj in spretnosti ali robotike grozi izguba zaposlitve. Posodobljena znanja in spretnosti ter dostop do vseživljenjskega učenja so pomembni bolj kot kdaj koli prej. Zavzeti je treba celosten pogled na posodobitev znanj in spretnosti v okviru poklicne poti ljudi v različnih življenjskih situacijah in različnih delovnih razmerjih ter z različnimi izobraževalnimi potrebami. Glede na pomen nadaljnjega usposabljanja in preusposabljanja delovno sposobnih oseb z vidika zaposljivosti in splošne konkurenčnosti delovne sile ter ob upoštevanju finančnih posledic takšnega usposabljanja bi Odbor regij pozdravil ustrezen dogovor evropskih socialnih partnerjev. Na podlagi takšnega dogovora bi lahko proučili, kako zaposlenim olajšati dostop do usposabljanja z uveljavljanjem pravice do kakovostnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ki je zapisana v evropskem stebru socialnih pravic, za uspešno obvladovanje prehajanj na trgu dela;

20.

podpira jamstvo za mlade, ki bi se preoblikovalo za učinkovitejši boj proti brezposelnosti mladih, in sicer tako, da bi postalo trajno, starostna meja pa bi se zvišala na 30 let. Jamstvo bi moralo zajemati ranljive skupine (kot so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, mladi migranti brez spremstva in mladi, ki odraščajo v težkih razmerah), poseben poudarek pa bi moral biti na ukrepih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Povečati bi bilo treba finančna sredstva za jamstvo v okviru ESS+, države članice, v katerih je brezposelnost mladih nad povprečjem EU, pa bi morale vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodeliti za podporo mladim. Mladim je treba posredovati znanja in spretnosti, ki so pomembni zlasti za zeleni in digitalni prehod. Nacionalno izvajanje jamstva za mlade bi bilo treba spremljati v okviru evropskega semestra, da bi zagotovili, da je dostopno vsem mladim v vseh državah članicah;

21.

meni, da kakovostno, vključujoče in vzajemno priznano izobraževanje kakor tudi državljanska vzgoja krepijo evropsko identiteto ter omogočajo lažje preseljevanje, delo in bivanje v EU, kar je temelj evropskega državljanstva. Z zvišanjem stopnje izobrazbe ter ravni znanj in spretnosti se lahko zmanjša neenakost. Potrebni so torej ukrepi za izboljšanje enakosti v izobraževanju, da izobraževalnih poti ne bodo določali družinske okoliščine, etnična pripadnost, invalidnost ali spol;

22.

poudarja, da je nujno treba zaščititi pravico do izobraževanja in usposabljanja za vse učeče se posameznike, in sicer s krepitvijo odpornosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na krize, zlasti z digitalizacijo šolstva in ustreznim usposabljanjem učiteljev. Opremo in povezljivost za učenje na daljavo in e-učenje bi bilo treba šteti za del pravičnega prehoda ter zagotoviti enakopraven dostop do njiju, da bi odpravili obstoječi digitalni razkorak, njegovo kompleksnost ter pomemben vpliv na socialne pravice, kajti pomanjkanje dostopa do novih tehnologij in informacijske družbe poglablja prikrajšanost ter ustvarja nove oblike socialne izključenosti;

23.

ugotavlja, da bo moralo biti izobraževanje dovolj kakovostno in trajati dovolj dolgo, da bo zagotavljalo zaposlitev v prihodnosti. Za dosego tega cilja bodo potrebna večja sredstva za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in nižje sekundarno izobraževanje ter intenzivno in sistematično delo na tem področju, da bi zagotovili, da bodo lahko vsi pridobili ustrezna osnovna znanja in spretnosti ter se vključili v višje sekundarno izobraževanje. Osebe brez srednješolske izobrazbe so zelo težko zaposljive, pri njih je tudi veliko tveganje marginalizacije. Tisti, ki potrebujejo posebno podporo, in invalidi bi morali imeti enake možnosti za pridobitev ustreznih osnovnih znanj in spretnosti ter vsaj srednješolske izobrazbe; če želimo bolj vključujočo družbo, morajo osebe z motnjami učenja imeti možnost pridobiti „mehke veščine“, kar bi jim omogočilo uspešno sodelovanje v družbi in večjo kakovost življenja;

24.

pozdravlja posodobitev programa znanj in spretnosti za Evropo ter razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi izpolnili potrebe po znanjih in spretnostih v zvezi z novimi poklici, zlasti tistimi, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod ter umetno inteligenco. Delodajalci poleg poklicnih znanj in spretnosti vse bolj potrebujejo prečne ali mehke veščine. Za vsakega dijaka ali študenta je treba razviti individualni načrt učenja, poleg tega jim je treba zagotoviti dostop do kakovostne delovne prakse ter podporo za načrtovanje kariere in upravljanje storilnosti. Poziva, naj se s programom znanj in spretnosti odgovori na vprašanje morebitne izgube delovnih mest zaradi vse večje robotizacije trga dela kakor tudi na vprašanje usposabljanja in zaposlitvenih možnosti za ranljive skupine in skupine, ki jih je težko vključiti na trg dela, pri čemer je treba spoštovati načeli enakih možnosti in nediskriminacije;

25.

priporoča, da se na ravni EU opredelijo in priznajo znanja, spretnosti in kompetence, pridobljeni z delom, ter znanja, spretnosti in kompetence, pridobljeni z neformalnim izobraževanjem in prostovoljstvom, vključno z znanjem in spretnostmi, pridobljenimi v tujini. Spretnosti, pridobljene na delovnem mestu in drugje, se lahko na primer navedejo v mapi Europass ali digitalnih značkah (odprta značka);

26.

se zavzema za pospešitev oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora, da bi zagotovili visokokakovostno izobraževanje za vse in dostop do trga dela na evropskem enotnem trgu. EU bi morala okrepiti sodelovanje med izobraževalnimi sistemi in različnimi učnimi načrti ter nadalje okrepiti sodelovanje v okviru bolonjskega procesa. Ker je za uspešno izvajanje zelenega dogovora ključen okolju prijaznejši program Erasmus+, bo ta potreben tudi v obdobju po pandemiji;

27.

meni, da bi moral biti akcijski načrt za digitalno izobraževanje osredotočen na krepitev kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti med odraslimi ter otroci in mladimi, da bi se lahko ubranili poplave lažnih novic ter razumeli pomen algoritmov in strojnega odločanja v vsakdanjem življenju. Treba je določiti enotna merila kakovosti za učenje na daljavo. Izobraževalne platforme, ki jih lokalne oblasti naročijo za lastne potrebe, bi bilo treba sistematično razvijati na podlagi licence za programsko opremo, ki organu za naročanje omogoča, da izdelek razvije in razširja v skladu s svojimi potrebami. To bo spodbudilo ustrezen razvoj evropskih digitalnih izobraževalnih ekosistemov, pristojbine, plačane v okviru projektov, pa bodo prejeli predvsem regionalni in lokalni akterji, ne pa izvajalci dejavnosti zunaj EU;

28.

meni, da je treba izboljšati konkurenčnost Evrope s spodbujanjem raznolikosti poslovnih modelov, zato podpira akcijski načrt za socialno ekonomijo, ki ga je predlagala Komisija, katerega namen bi moral biti krepitev zaupanja po krizi, in sicer z vključevanjem javnosti, povečanjem socialnih naložb in inovacij ter ustvarjanjem delovnih mest za ljudi, ki so težje zaposljivi. Evropska komisija, države članice ter lokalne in regionalne oblasti bi morale razsežnost socialne ekonomije vključiti v ključne politike, programe in prakse, da bodo socialna podjetja izpolnjevala pogoje za vse večje programe financiranja Unije in imela boljši dostop do javnih razpisov. Zaradi občutka lokalne odgovornosti bodo socialna podjetja manj razmišljala o selitvi poslovanja, saj bodo imela tudi druge lokalne okoljske ali državljanske cilje;

29.

meni, da je treba spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami vključiti v vse politike EU, da bi dosegli pravičen prehod, s posebnim poudarkom na vključevanju žensk v ranljivem položaju (kot so žrtve nasilja na podlagi spola, matere samohranilke itd.). Koronavirusna kriza je na moške in ženske vplivala različno, kar je treba upoštevati pri ukrepanju po krizi;

Pošteni delovni pogoji

30.

se strinja s stališčem Komisije, da je za poštene delovne pogoje potreben močan socialni dialog, v okviru katerega lahko delavci in delodajalci skupaj najdejo rešitve, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam. Vključevanje delavcev je pomembno za ohranjanje delovnih pogojev, zato morajo biti socialni partnerji vključeni v vse večje pobude EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom. Na delovnem mestu je potreben dialog o tem, kako s spremembami vsakodnevnih delovnih in poslovnih praks zmanjšati ogljični odtis;

31.

pozorno spremlja napredek pri pobudi Komisije o evropski minimalni plači za spodbujanje poštenih plač in izboljšanje minimalnih plač v državah EU z nizkimi plačami. Hkrati poudarja, da pri evropski pobudi o minimalni plači ne sme iti za pavšalno rešitev, obenem pa je treba v državah, v katerih obstaja sistem določanja plač s kolektivnimi pogodbami, tak sistem obvarovati in spoštovati neodvisnost socialnih partnerjev. Dobro delujoča kolektivna pogajanja in celovite kolektivne pogodbe so glavna metoda za zagotavljanje poštenih plač in določitev drugih delovnih pogojev, saj delavci in delodajalci svoj sektor in regijo poznajo najbolje;

32.

pričakuje napovedani predlog Komisije o ukrepih za preglednost plačil, ki bo pomembno sredstvo za odpravo razlike v plačilu med spoloma. Enako plačilo bi bilo treba spodbujati z razvojem zakonodaje in kolektivnih pogodb, pa tudi s konkretnimi ukrepi na delovnem mestu. Ženske v EU v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški, kar se kaže v še večji razliki pri pokojninah žensk, zato je strategija Evropske komisije za enakost spolov pomembna;

33.

se zavzema za posodobitev strategije za zdravje in varnost pri delu ter nekaterih direktiv v zvezi z vprašanji, kot so psihosocialni stres in ergonomska tveganja. Dobro počutje na delovnem mestu in smiselno delo za zaposlene sta poleg tega v javnem sektorju konkurenčni prednosti v smislu zagotavljanja osebja in upravljanja ugleda delodajalcev, poleg tega sta to dejavnika, ki omogočata daljše delovno življenje. Posebno pozornost je treba nameniti preprečevanju z delom povezanih nezgod s smrtnim izidom, poklicnih bolezni, vključno z rakom, ki je povezan z delom, mišično-skeletnih obolenj ter stresa in kakršnega koli nadlegovanja na delovnem mestu zaradi spola, rase, svetovnega nazora, invalidnosti in spolne usmerjenosti, pa tudi zagotavljanju ustreznih virov za spremljanje. Druge zadeve, ki jih je treba obravnavati, so preprečevanje zdravstvenih tveganj, ki jih povzročajo čezmejne pandemije, ter nove tehnologije in delovni vzorci. OR poziva k ukrepom za spodbujanje varnosti pri delu, tudi v zvezi s čezmejnim delom ter novimi vrstami delovnih mest in enakostjo med moškimi in ženskami. Upoštevati je treba vpliv podnebnih sprememb na delovne pogoje in ukrepe za zaščito delavcev;

34.

ugotavlja, da lahko novi delovni vzorci, kot so stalna povezljivost, delo na daljavo, mobilno delo ter zaposlovanje osebja in njegovo vodenje na podlagi algoritmov, povečajo produktivnost in fleksibilnost delavcev, da pa so v tem primeru za izboljšanje dobrega počutja na delovnem mestu in preprečevanje novih vrst dejavnikov, ki izzovejo stres, potrebne skupne rešitve in dogovori med delavci in delodajalci o varnosti pri delu. Delovni vzorci so vse bolj digitalni, zato je treba evropska pravila o delovnih pogojih in delovnem času posodobiti, kar mora vključevati določbe za uvedbo pravice do odklopa. Potrebni so tudi pozitivni ukrepi v korist skupin, ki jih digitalni razkorak še posebej prizadene (priseljenci, osebe, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, in etnične manjšine, na digitalni razkorak pa vplivajo tudi dejavniki, kot so spol, ter generacijski in geografski dejavniki). Poleg razvoja izdelkov, ki temelji na tehnologiji, bi moral poudarek biti na razvoju metod, storitev in izdelkov, ki so usmerjeni v ljudi in so zasnovani s prispevkom končnih uporabnikov sistemov na delovnem mestu. Dogovoriti se je treba o načelih etične uporabe umetne inteligence na delovnem mestu in organizirati preusposabljanje na delovnih mestih, na katerih se dejavnosti zaradi umetne inteligence preoblikujejo ali jih ta prevzema. Zato Odbor pozdravlja skupna prizadevanja velikih evropskih socialnih partnerjev iz različnih sektorjev, in sicer BusinessEurope, SMEunited, CEEP in ETUC, za optimizacijo koristi in reševanje izzivov digitalizacije v svetu dela v okviru samostojnega okvirnega sporazuma o digitalizaciji (1);

35.

ponovno opozarja, da je potreben celovit okvir, ki bo vsem delavcem zagotavljal socialno zaščito in socialne pravice (od zdravja in varnosti do vseživljenjskega učenja), da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji za platformno gospodarstvo in tradicionalno nespletno gospodarstvo (2). OR poziva k sprejetju ukrepov za spodbujanje socialnega dialoga, med drugim o čezmejnih vidikih platformnega dela;

36.

meni, da bi morali biti socialni partnerji še naprej odgovorni za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, na primer dopust iz družinskih razlogov ter programi varstva otrok za matere samohranilke ali starše samohranilce, lahko prispevajo k zvišanju stopnje zaposlenosti žensk in stopnje rodnosti, pa tudi k povečanju ravni varnosti, zdravja in dobrega počutja ter enakopravnosti žensk pri dostopu do trga dela;

Socialna zaščita in vključevanje

37.

opozarja na pomen novega instrumenta SURE, ki državam članicam zagotavlja začasno podporo za zmanjšanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah. Evropska komisija mora upoštevati izkušnje, pridobljene z instrumentom SURE od nacionalne do lokalne ravni, pri pripravi predloga o evropskem sistemu pozavarovanja za primer brezposelnosti, s katerim bi prispevali k zmanjšanju učinka brezposelnosti na javne finance držav članic. Pri izvajanju te pobude bi morale imeti ključno vlogo lokalne in regionalne oblasti;

38.

zelo pozdravlja poudarek na spodbujanju dobrobiti otrok in zagotavljanju podpore otrokom do vstopa v odraslo dobo. Jamstvo za otroke bi moralo otrokom zagotavljati dostop do osnovnih storitev, zdravstvenega varstva, predšolske vzgoje in šolanja, dokler ne odrastejo, poleg tega bi jim moralo zagotavljati tudi dostojna bivališča in ustrezno prehrano. Še posebej pomembno je, da se z jamstvom za otroke varujejo pravice najbolj ranljivih otrok. Zlasti je treba pohvaliti predlog, naj se za reševanje otrok iz revščine porabi vsaj 5 % vseh odhodkov iz sklada ESS+. Varovanje otrokovih pravic in vlaganje v otroke ni le moralna obveznost, temveč je tudi najpomembnejša naložba v trajnostno prihodnost;

39.

je prepričan, da lahko Evropska unija pozitivno vpliva na delovne in okoljske pogoje v tretjih državah, predvsem s sklenitvijo ambicioznih trgovinskih sporazumov, ki vključujejo te vidike. Zato podpira zamisel, da se novega glavnega uradnika za trgovinsko skladnost zadolži za uveljavljanje delovnih in okoljskih standardov v trgovinskih sporazumih. Uradnik bi se tako moral redno posvetovati s sindikati in delodajalci glede kršitev pravic delavcev;

40.

se strinja s stališčem Komisije, da se je treba še naprej dejavno boriti proti revščini. Ključni vidiki teh prizadevanj so podpora pri iskanju zaposlitve, cenovno dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo, dostop do izobraževanja in usposabljanja, stanovanje in zadovoljevanje osnovnih potreb. Tudi zadolženost lahko povzroči dolgotrajno revščino in izključenost. Zato bi bilo treba zaostriti pravila glede trženja in nepoštenih pogojev, povezanih s kratkoročnimi visoko tveganimi potrošniškimi posojili. Poleg tega bi bilo treba v državah članicah izvajati tudi dobre prakse, na primer o socialnih posojilih. Preprečevanje revščine zaposlenih je posebno vprašanje, ki ga je mogoče obravnavati z ustreznimi plačami in drugimi delovnimi standardi, pa tudi z nadziranjem rasti življenjskih stroškov, zlasti stanovanjskih, v mestih in centrih rasti. Nacionalni sistemi zajamčenega dohodka in povezane podporne storitve za neaktivne osebe so zadnje sredstvo za zagotavljanje dostojnih življenjskih pogojev. Pomembno je tudi, da Komisija poudarja nove izzive, povezane s porazdelitvijo dohodka, ki jih prinaša prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo. OR se strinja, da je treba proučiti vzroke revščine in politike za njeno odpravljanje, ter spodbuja učinkovite ukrepe in strategijo za bistveno zmanjšanje revščine;

41.

priznava, da staranje pomeni izziv za vzdržnost sistemov, vendar poudarja, da odpira tudi možnosti za nove gospodarske dejavnosti. Starejši ljudje lahko pomembno prispevajo h gospodarski rasti kot neodvisni in aktivni potrošniki storitev in kot člani družbe. V okviru podaljševanja delovnega življenja ljudi je treba izkoristiti znanje starejših delavcev, pa tudi izboljšati njihova poklicna znanja in spretnosti. Zdravo staranje je treba podpreti z ukrepi za izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni in boj proti osamljenosti; poleg tega je treba izboljšati tudi počutje na delovnem mestu, splošno zdravje in odpornost pri delu, da bi daljša življenjska doba vodila tudi k daljšemu delovnemu življenju. Zagotavljanje dostopa do cenovno sprejemljive in kakovostne dolgotrajne oskrbe je bistvenega pomena za ohranjanje dostojnega življenja v starosti. Da bi odložili potrebo po dolgotrajni oskrbi in skrajšali njeno trajanje, je treba izboljšati funkcionalno zmožnost starejših ter zagotoviti razpoložljivost preventivnih storitev in ukrepov aktivnega staranja. Preprečiti je treba revščino upokojencev, najboljši način za to pa je zagotoviti ustrezne pokojnine in s tem pravico vsakogar do sredstev za dostojno življenje v starosti, pri čemer je treba upoštevati tudi velike razlike v pokojninah med spoloma. Tukaj bosta dobrodošla poročilo Komisije o vplivu demografskih sprememb in zelena knjiga o staranju;

42.

poudarja, kako pomemben je dostop do cenovno sprejemljivega zdravstvenega varstva. Z vlaganjem v preventivne ukrepe in pravočasno zdravstveno varstvo je mogoče omejiti izdatke za zdravstveno varstvo. Razvoj digitalnih storitev ter novi in celostni modeli zdravstvenih in socialnih storitev bodo prav tako omogočali stroškovno učinkovite postopke, usmerjene v paciente/stranke. Eno področje, na katerem so socialne in zdravstvene storitve združene, je duševno zdravje, pri katerem čimprejšnje zagotavljanje storitve na splošno preprečuje poslabšanje težav in povečanje stroškov. Predlog Komisije za evropski načrt za boj proti raku je dobrodošel. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da antimikrobična odpornost pomeni veliko čezmejno nevarnost za zdravje in da mora zato EU še naprej sprejemati ukrepe za zmanjšanje odpornosti proti antibiotikom v državah članicah;

43.

poudarja, da je treba podpreti in zaščititi biotsko raznovrstnost in okolje, saj pomembno vplivata na lokalni razvoj na območjih, katerih gospodarstvo je bolj odvisno od kmetijstva ter od vrednosti in virov biokulturnega okolja in biotske raznovrstnosti. To je zelo pomembno s socialnega vidika, saj neposredno vpliva na življenjski standard, zaposlovanje, migracije ter raven izobraženosti, poklicne usposobljenosti in priložnosti mladih na teh območjih;

44.

poudarja, da gre spodbujanje dobrega počutja z roko v roki s krepitvijo lokalne in regionalne identitete občin, krepitvijo vloge posameznikov in skupnosti ter spodbujanjem dejavnega vključevanja. Da bi bil prehod resnično pravičen, bi morali imeti ljudje enake možnosti, da sodelujejo in vplivajo na odločitve, ki jih zadevajo.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/reports_and_studies/2020-06-22_agreement_on_digitalisation_-_with_signatures.pdf.

(2) Mnenje OR Platformno delo – regulativni izzivi na lokalni in regionalni ravni (COR-2019-02655).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/49

Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani

(2020/C 440/09)

Poročevalec:

Declan MCDONNELL (IE/EA), član mestnega sveta, Galway

Referenčni dokument:

Sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropa maja 2019: priprave na enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo v vse bolj negotovem svetu – Prispevek Evropske komisije za neuradno srečanje voditeljev EU-27 v Sibiuu (Romunija) 9. maja 2019

COM(2019) 218 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Preambula

ponovno poudarja, kako pomembno je razumeti stališča in pričakovanja državljanov ter predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti glede EU ter poročati o njih, utemeljiti evropske politike na lokalni ravni, da bodo resnično izboljšale življenje ljudi, in graditi Unijo od spodaj navzgor, kot je navedel v mnenju Razmislek o Evropi: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k povrnitvi zaupanja v Evropsko unijo (1); meni, da je napredek pri demokratični obnovi EU mogoč samo z vključitvijo posameznikov, ki bi presegala sedanje ukrepe;

meni, da komunikacijski kanali in instrumenti udeležbe od spodaj navzgor dopolnjujejo in krepijo predstavniško demokracijo, pa tudi spodbujajo aktivno subsidiarnost, saj državljani tako lahko izrazijo svoje mnenje tudi drugače kot na volitvah in ne le v času volitev; je prepričan, da je za pregledno, resno in ustrezno državljansko udeležbo potrebno skupno delovanje in s tem konkretna udeležba v procesih odločanja, ter meni, da zgolj formalno komuniciranje v tem primeru ni dovolj. Resnična udeležba povečuje legitimnost in učinkovitost predstavniške demokracije, saj (1) krepi komuniciranje, s čimer se preprečujejo nesoglasja, (2) omogoča doseganje soglasja ter predvsem (3) utrjuje veljavo sprejetih odločitev ter omogoča pojasnjevanje razlogov za njihovo sprejetje;

se strinja s stališči, izraženimi v prispevku Evropske komisije za neuradno srečanje voditeljev EU-27 v Sibiuu (2), zlasti s celotno vsebino razmisleka o komunikacijskih izzivih, tudi glede razdrobljenosti in dezinformacij; se zaveda, da je komuniciranje osnovni pogoj za ozaveščeno izbiro in polno sodelovanje državljanov v demokraciji EU;

poudarja, da se morajo evropske institucije zavezati, da bodo bolje vključevale državljane in tesneje sodelovale z njimi. Državljani bodo tako bolje razumeli, kako se oblikujejo politike na evropski ravni, povečali se bosta tudi učinkovitost in uspešnost njihovega oblikovanja, hkrati pa bi se izognili bližnjicam, ki jih predlaga populizem in ki neizogibno ogrožajo ustrezno delovanje demokracije;

je odločen, da vzpostavi dvosmerne komunikacijske kanale med evropskimi institucijami in evropskimi državljani, ki bodo osredotočeni na vsakdanje težave ljudi in spodbujali sodelovanje državljanov pri oblikovanju evropske politike. Tudi pandemija COVID-19 je pokazala, da je potreben komunikacijski kanal, ki lahko deluje kljub krizi in predvsem v času krize;

priznava, da je pandemija COVID-19 spodbudila uporabo digitalnih medijev in sistemov spletnih konferenc, ter meni, da digitalizacija prinaša priložnosti za državljansko udeležbo v času krize. V preteklih mesecih se je državljanska udeležba preselila na digitalne forume in konference. Ti so pripomogli k hitrejši, širši in bolj vključujoči udeležbi državljanov v procesih odločanja;

pozdravlja skorajšnjo konferenco o prihodnosti Evrope ter podpira poziv Evropskega parlamenta iz njegove resolucije z dne 18. junija 2020, naj se v mandat konference vključi zavezanost smiselnemu nadaljnjemu ukrepanju in smiselni neposredni udeležbi državljanov, in njegovo stališče, „da mora prednostna naloga konference […] ostati neposredno sodelovanje državljanov, organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in izvoljenih predstavnikov“;

poudarja, da konferenca ne bi smela biti le enkraten proces z vnaprej določenim trajanjem, temveč priložnost za ponoven razmislek o tem, kako EU deluje in kako jo dojemajo državljani, ter reformo tega; zato želi predlagati mehanizem za stalen dialog z državljani, ki bi se lahko preizkusil med konferenco, vendar z namenom uvedbe dolgoročnega strukturnega mehanizma za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik EU. Vodile bi ga lokalne in regionalne oblasti kot raven upravljanja, ki je najbližje državljanom, vključeval pa bi jasen mehanizem povratnih informacij;

ponavlja poziv Komisiji, naj „sodeluje z OR pri razvoju pilotnega modela za stalen in strukturiran dialog z državljani prek lokalnih in regionalnih oblasti, ki bi omogočal dvosmerno komuniciranje med državljani in institucijami EU ter pozneje dolgoročno izboljšal sprejemanje odločitev v EU“, kot je navedel v resoluciji v zvezi z delovnim programom Evropske komisije za leto 2021 (3);

10.

vztraja, da bi bilo treba v vseh javnih posvetovanjih, ki se nanašajo na dialoge z državljani, zagotoviti pluralizem v največji možni meri; poudarja, da bi zato morali biti vsi programi, seznami govornikov, okrogle mize, gradivo, dokumenti itd. uravnoteženi ter bi morali zagotavljati, da bodo predstavljena najrazličnejša stališča, ki bodo odražala raznolikost mnenj v Evropi, s čimer bi spodbudili poglobljeno razpravo; poudarja, da je treba udeležence na vseh teh srečanjih izbrati popolnoma neodvisno in brez političnega vmešavanja;

Lokalne in regionalne oblasti kot posredniki med državljani in institucijami EU

11.

se strinja, da se lahko evropske institucije zdijo fizično in zlasti kulturno precej oddaljene od vsakdanjega življenja evropskih državljanov; poziva predstavniške institucije, kot so regionalne in lokalne oblasti, zlasti tiste, ki trenutno niso vključene v mehanizme za udeležbo državljanov, naj prevzamejo dejavno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitih in smiselnih komunikacijskih kanalov z državljani za oblikovanje in izvajanje politik EU, ki bodo temeljile na zahtevah državljanov, vendar poudarja, da je treba to storiti na način, da se ne trati čas državljanov in da se dosežejo rezultati;

12.

poziva lokalne in regionalne oblasti iz vseh delov EU, naj prevzamejo osrednjo vlogo pri izobraževanju državljanov o EU, da bi spodbudile državljane k sodelovanju v participativni demokraciji. Znano je, da državljani lahko sodelujejo le, če se uporabljajo inovativne metode ter če so v celoti obveščeni o posledicah razvoja politike in/ali odločitev o financiranju za njihovo lokalno območje. Spodbujata se uporaba digitalnih tehnologij in družbenih medijev ter sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami; opozarja na uspešne pristope privabljanja k sodelovanju, na primer z naključnim izborom državljanov bodisi po telefonu, z žrebom na podlagi registrov prebivalstva ali obiski od vrat do vrat, da bi dosegli bistveno širši krog prebivalstva;

Mreža CitizEN – mreža za sodelovanje državljanov v EU – ekosistem udeležbe državljanov

13.

predlaga ustanovitev vseevropske mreže na podlagi prostovoljne udeležbe – CitizEN, ki bo delovala kot osrednji vir strategij, metodologij in instrumentov ter prek obstoječih pobud neposredno in posredno komunicirala z državljani po vsej EU o evropskih vprašanjih in njihovem vplivu na ljudi;

14.

zaveda se, da je v večini držav članic in regij dejavnih veliko posvetovalnih in participativnih mehanizmov, zato predlaga, naj se mreža CitizEN seznani z obstoječo dobro prakso in jo nadgradi. Mreža bi torej spodbujala medregionalni dialog in usklajenost med institucijami, da bi zagotovila skladnost delovanja ob upoštevanju raznolikosti pristopov v različnih političnih in družbenih okoliščinah;

15.

poziva, naj mreža vključuje članske organizacije na regionalni (predvsem NUTS2, pa tudi NUTS1 ali NUTS3, odvisno od nacionalnih organizacij) in mestni ravni, ki že omogočajo sodelovanje državljanov, pa tudi prostovoljske organizacije, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni ter vključujejo širok nabor interesov;

16.

pričakuje, da bo imela mreža tri cilje: (1) okrepiti interakcijo med evropskimi institucijami in državljani z metodami za neposredno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni, (2) ponuditi primere metod udeležbe, ki se lahko uporabijo formalno in neformalno, ter (3) delovati kot zbirka za informacije in izmenjavo najboljše prakse nacionalnih, regionalnih in lokalnih pobud za udeležbo iz vse Evropske unije;

17.

je pripravljen zasnovati sklop skupnih načel za mrežo, ki bodo nezavezujoče smernice za dobro prakso, oblikovanje skupnega pristopa (ob upoštevanju različnih metod) in vzpostavitev sklopa minimalnih standardov za sodelujoče organizacije;

18.

predlaga, naj se mreža organizira na podlagi tematskih delovnih skupin, sestavljenih iz članskih organizacij, ki se ukvarjajo z različnimi krovnimi temami (kot so participativna priprava proračuna, digitalno državljanstvo, vključevalnost pri sodelovanju državljanov) ter tematskimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, socialna kohezija, okolje, šport, kultura, mladi, izobraževanje, mestne in podeželske organizacije ter umetnost;

19.

predlaga, naj mreža opredeli, usklajuje in začne izvajati skupno strategijo usposabljanja o državljanski udeležbi. Lokalne in regionalne oblasti, pa tudi javni in zasebni organi, so spodbujeni k sodelovanju pri pobudah za usposabljanje, da bi javni uslužbenci in lokalni voditelji lahko v celoti sodelovali z državljani ter da bi se prispevalo k izkoriščanju izjemnega potenciala državljanske udeležbe. Prav tako bo pomembno sodelovati s šolami in izobraževalnimi ustanovami ter s tem zagotoviti, da bo dejavno evropsko državljanstvo del učnih načrtov v vsej EU;

20.

je pripravljen v sodelovanju z vsemi drugimi evropskimi institucijami voditi oblikovanje, izvajanje in upravljanje mreže, pri čemer bi spodbujal skupne delovne metodologije in uvedbo nabora instrumentov udeležbe (posvetovalni procesi, državljanske pobude, participativna priprava proračuna, množično zunanje izvajanje, ki ga uporabljajo vlade, zelo majhna občinstva itd.), vključno s skupno digitalno platformo, s katero bi se lahko upravljali primeri najboljše prakse, ki bodo zbrani pri različnih državah članicah;

21.

poziva, naj se zagotovijo sredstva za delovanje mreže v omejenem obdobju, dokler si mreža ne priskrbi stalnega financiranja ali tehnične pomoči iz programov financiranja EU;

22.

pričakuje, da bo mreža spodbujala in povečala prepoznavnost praks udeležbe državljanov v sodelujočih regijah, kar bi moralo zagotoviti višje ravni dejavne udeležbe;

23.

meni, da bi mreža lahko pomagala organizacijam vzpostaviti zaupanje med državljani, da bodo prejemale povratne informacije o učinku svojih prizadevanj pri oblikovanju politike EU, zato želi predlagati, naj OR deluje kot dvosmerni posrednik med mrežo, njenimi člani in institucijami EU;

24.

predlaga, naj mreža začne delovati med konferenco o prihodnosti Evrope s ciljem, da bi postala trdna in stalna infrastruktura, ki bo omogočala nadaljnje ukrepanje na podlagi dela konference ter zagotavljala, da bodo državljani dobro obveščeni in se bodo lahko vključili v faze spremljanja, vrednotenja in ocenjevanja konference;

Ekosistem za udeležbo državljanov

25.

meni, da bi si morale vse članske organizacije mreže, pa tudi lokalne in regionalne oblasti, prizadevati za neformalne in priložnostne načine interakcije z državljani v nekonvencionalnih okoljih (kot so športni klubi) in z nekonvencionalnimi praksami udeležbe. Oblikovati bi morali mehanizme udeležbe, s katerimi bi bilo mogoče „iti tja, kjer se zbirajo državljani“, namesto da bi „jih prosili, naj sami pridejo“. Omogočiti bi morali tudi načine za prilagajanje neformalne udeležbe formalnemu oblikovanju politik in oblikovati strategije, da bi lahko institucije sodelovale v neformalnih okoljih, ne da bi jih ogrožale ali spreminjale. Tovrstni mehanizmi in strategije lahko prispevajo k novemu naboru instrumentov udeležbe, ki bi segal od aktivnega spremljanja družbenih medijev do metodologij socialnih inovacij in živih laboratorijev za demokratično eksperimentiranje. To je še zlasti pomembno za državljane, ki so v demokratičnih institucijah premalo zastopani (etnične manjšine, invalidi, mladi, starejši);

26.

pričakuje, da bo ta ekosistem metod udeležbe stalno dopolnjeval institucionalne, uradne kanale komuniciranja in zastopanja evropskih demokratičnih institucij. Njegov namen ne bo nadomestiti predstavniške demokracije, temveč jo obogatiti z instrumenti in sredstvi posvetovalne – in včasih neposredne – demokracije;

27.

poudarja, da državljani začenjajo uporabljati nove oblike političnega udejstvovanja, tj. tehnopolitiko, ki je nastala na podlagi digitalnih tehnologij in odprtih podatkov. To omogoča, da lahko udeležba poteka v neformalnih okoljih in zunaj običajnih formaliziranih krogov. Politične institucije bi morale sprejeti ta novi način udeležbe in tako spodbuditi oblikovanje ekosistema udeležbe;

28.

meni, da je uporaba spletnih platform ključna za upravljanje različnih metod udeležbe, da lahko v razpravah sodelujejo udeleženci iz vseh delov EU ne glede na svoje socialno poreklo ter da se v zvezi s predlogi zagotovita enostavna in dostopna sledljivost in odgovornost. Digitalne tehnologije bi morale dopolnjevati metode osebne udeležbe. Uporabljati bi se morale zlasti za spodbujanje udeležbe državljanov, ki se jim zdi, da jih organizacije civilne družbe ne zastopajo, in državljanov, ki običajno ne sodelujejo prek tradicionalnih instrumentov udeležbe;

29.

meni, da bi moral ta ekosistem udeležbe imeti jasno podporo vseh ravni javne uprave ter biti dovolj prožen, da bo spodbujal nove in inovativne načine sodelovanja državljanov in omogočal uporabo orodij digitalne tehnologije, ki olajšujejo večjezični dialog z državljani;

30.

pričakuje, da bodo v okviru nadnacionalne solidarnosti naprednejše regije na področju državljanske udeležbe s svojim znanjem in pobudami pomagale manj naprednim, da se vključijo v evropski ekosistem. Ekosistem EU bi spoštoval avtonomijo držav članic, regij in mest, hkrati pa bi bil dovolj prožen, da bi se prilagodil kulturnim, socialnim in političnim potrebam in prednostnim nalogam;

Dialogi z državljani med konferenco o prihodnosti Evrope

31.

poziva, naj strategije informiranja, komuniciranja in sodelovanja med evropskimi institucijami in državljani med konferenco o prihodnosti Evrope izvajajo ustrezni lokalni in regionalni predstavniški organi v sodelovanju z organizacijami civilne družbe;

32.

spodbuja regionalne in lokalne organizacije, naj med konferenco o prihodnosti Evrope na svoji ravni izvajajo participativne procese, pri čemer naj uporabijo kombinacijo odprtih posvetovalnih procesov. Nato se lahko pripravi povzetek predlogov in rezultatov posvetovalnih procesov, ki se vključi v prispevek OR h konferenci ter je lahko ena od podlag za zbirko znanja in izkušenj s komuniciranjem z državljani v okviru mreže;

33.

se zavzema za transnacionalno državljansko udeležbo na konferenci o prihodnosti Evrope, saj mora imeti razprava čezmejno in vseevropsko razsežnost. Za reševanje skupnih problemov je potreben forum državljanov iz vse Evrope s transnacionalno udeležbo;

Nov pristop k oblikovanju politik in odločanju

34.

je prepričan, da je odprta vlada, pri kateri se poveča udeležba državljanov in izkoristi potencial državljanov pri dejavnem oblikovanju politik, eden od odgovorov na krizo demokratičnih institucij;

35.

meni, da so preglednost in odprti podatki nujni za zaupanje. Javna uprava bi morala okrepiti povezavo med politikami sodelovanja in strategijami preglednosti ter odprtimi podatki ter si prizadevati za odprtost vseh virov in javnih dobrin za oblikovanje politik in odločanje, tj. podatkov, informacij, metodologij, virov usposabljanja in tehnoloških platform;

36.

pričakuje, da se bodo na ravni EU oblikovala merila odprte vlade, ki bodo primerna za vse druge vladne ravni;

37.

meni, da so samo lokalne in regionalne oblasti tiste, ki najbolje poznajo potrebe in izzive državljanov na lokalni ravni ter so odgovorne za izvajanje politik EU na lokalni in regionalni ravni. Zato morajo predpisi EU vključevati zahteve, da se države članice ne le posvetujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in jih vključujejo v proces odločanja v zvezi z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, temveč da nanje prenesejo tudi upravljanje sredstev in finančnih instrumentov na podlagi načela subsidiarnosti. Z odločitvami, sprejetimi bliže državljanom, bodo lahko državljani bolje razumeli EU. To bi omogočilo tudi nov pristop k oblikovanju politik in odločanju, ki bi bil bolj odprt in bolj participativen ter bi ga vodile lokalne in regionalne oblasti v trajnejšem dialogu z državljani. Skratka, oblikovala bi se nova skupna evropska politična in demokratična kultura.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) CoR 2018/C 461/02 (UL C 461, 21.12.2018, str. 5).

(2) COM(2019) 218 final.

(3) RESOL-VII/007 (UL C 324, 1.10.2020, str. 16).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/54

Mnenje Evropskega odbora regij – Vloga kohezijske politike EU v zvezi z inteligentnimi in inovativnimi gospodarskimi spremembami v regijah v kontekstu koronavirusne krize

(2020/C 440/10)

Poročevalec:

Michiel RIJSBERMAN (NL/Renew Europe), regionalni minister pokrajine Flevoland

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

pozdravlja zaprosilo nemškega predsedstva za pripravo mnenja o vlogi kohezijske politike v zvezi z inteligentnimi in inovativnimi gospodarskimi spremembami v regijah v kontekstu koronavirusne krize;

je seznanjen z dejstvom, da je močnejša in bolj inovativna Evropa prioriteta nemškega predsedstva, ter z njegovo trditvijo, da so strukturni skladi EU pomemben element pri blaženju gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19 ter spodbujanju gospodarskega okrevanja v regijah;

Temeljna vloga regij v boju proti gospodarski krizi po pandemiji

ugotavlja, da so po izbruhu koronavirusne bolezni vse evropske regije sprejele obširne preventivne in gospodarske ukrepe za odzivanje nanjo. Ti ukrepi so bili usmerjeni predvsem v zdravstvo, socialne storitve, javni prevoz, izobraževalne sisteme in obratni kapital za MSP. Pri dolgoročnejših politikah pa so pomembne obsežne inovacije in njihova uporaba. Potrebni so inovativni koncepti za prehod na bolj trajnostno, bolj digitalno in odpornejšo Evropo, pri vsem tem pa ima kohezijska politika lahko pomembno vlogo;

poudarja, da imajo regije pomembne pristojnosti na področju gospodarske politike in podpore podjetjem, vključno s podporo inovacijam in uporabnim raziskavam. Regije lahko s svojo vlogo pri spodbujanju raziskav, razvoja in ključnih tehnologij, izkoriščanju omrežij in grozdov, podpori spremembam poslovnih modelov ali celo pri nadgradnji novih tehnologij prispevajo h gospodarskim spremembam. Poleg tega lahko mesta in regije kot prvi uporabniki pospešijo trajnostni prehod in si izmenjujejo izkušnje;

priporoča, naj se pri ukrepih za ublažitev posledic pandemije koronavirusne bolezni za gospodarstvo in zaposlovanje v kar največji meri uporabijo običajne strukture in organizacije. Regije imajo osrednjo vlogo pri posredovanju informacij o regionalnih in podregionalnih razlikah ter njihovih učinkih na potrebe. Te informacije so lahko odločilnega pomena pri tem, v kolikšni meri nacionalni podporni ukrepi in pobude EU dosežejo poslovne skupnosti v različnih regijah;

ponovno poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti najbolje ocenijo naložbene potrebe na teritorialni ravni, zato bi morale biti v celoti vključene v odločitve o (ponovnem) programiranju naložb v okviru mehanizma REACT-EU in o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropskih strategij za MSP in industrijo;

poziva, naj se večja pozornost nameni osrednji vlogi regij v tem procesu. Ob upoštevanju posledic krize gre pri tem med drugim lahko za krepitev zmogljivosti regij za usklajevanje, uvajanje in izvajanje kratko- in srednjeročnih izrednih ukrepov, ki omogočajo trajnostni ponovni zagon v državah članicah glede na potrebe in danosti posamezne regije. Regije lahko na podlagi analiz, spremljanja in ocenjevanja sprejemajo preudarne odločitve o razvojnih dejavnostih, ki lahko prispevajo k trajnostnemu ponovnemu zagonu. Osrednja vloga regij bi morala biti zbiranje pomembnih regionalnih spoznanj in njihovo posredovanje na nacionalno raven;

predvideva, da bo imelo sodelovanje v regionalnih partnerstvih v okviru platforme pametne specializacije pomembno vlogo pri gospodarskem okrevanju. Medregionalno sodelovanje v raziskavah in inovacijah bo ključno za okrevanje ter za zeleni in digitalni prehod, v katerem noben kraj in noben posameznik ne bosta zapostavljena;

izraža zaskrbljenost zaradi slabitve zmogljivosti za inteligentne in inovativne gospodarske spremembe na regionalni ravni po pandemiji COVID-19, in sicer ne samo zaradi izgube sredstev po krizi zaradi COVID-19, ampak tudi zaradi desetletja varčevalnih ukrepov. Da bi ta trend obrnili, je treba več sredstev prenesti na lokalno in regionalno raven. Hkrati bo treba izboljšati učinkovitost na regionalni ravni, zato bodo morale biti regije inovativne na vseh ravneh ter odprte za učenje in izmenjavo znanja;

10.

pozdravlja evropsko finančno podporo (v okviru mehanizma REACT-EU), s katero bodo mesta in regije lahko pomagali sektorjem, ki jih je kriza zaradi COVID-19 najbolj prizadela, da bodo kratkoročno in srednjeročno lahko napredovali v prehodu na trajnostne poslovne modele;

11.

priznava, da bo zaradi upada v nekaterih sektorjih in sprememb v poklicnem življenju morda treba revidirati in prilagoditi mestne prostorske načrte, da se bosta v njih upoštevali zmanjšana potreba po pisarniških prostorih in trgovinah v središčih mest ter reorganizacija javnega prevoza (način, pogostost in financiranje). V mestih se bosta zato bolj spodbujala hoja in kolesarjenje. V zvezi s tem pozdravlja vse večje ambicije v številnih mestih, da bi znatno zmanjšali avtomobilski promet s prilagoditvijo prometnih predpisov in zasnove cest v korist pešcev in kolesarjev;

12.

poudarja, da je treba dati večji pomen Evropskemu socialnemu skladu kot ključnemu instrumentu za socialne naložbe. Ljudje so v središču vsake naložbene politike in bistveni element gospodarskega okrevanja;

Kohezijska politika kot glavno orodje za inteligentne in inovativne gospodarske spremembe v regijah

13.

poudarja, da je kohezijska politika najobsežnejši mehanizem EU za financiranje naložb v vseh regijah, z vse večjim poudarkom na inovacijah kot gonilu rasti. Njeno izvajanje spodbuja učinkovitejšo porabo javnih sredstev z izboljšanjem upravnih in institucionalnih zmogljivosti;

14.

ceni, da so se evropske institucije hitro odzvale na izredne razmere in zagotovile izjemen obseg sredstev za spopadanje s pandemijo COVID-19, pri katerih se kombinirajo ukrepi, ki se financirajo iz kohezijskih sredstev iz klasičnega večletnega finančnega okvira in so usmerjeni v dolgoročno perspektivo, ter posebna prizadevanja za okrevanje v okviru instrumenta Next Generation EU za odpravljanje kratkoročnih posledic krize;

15.

izrecno poziva, naj začasna narava nekaterih predlaganih okrepitev kohezijske politike, zlasti glede manjkajoče tematske osredotočenosti, ne spodkoplje ciljev te politike in njenega sistema deljenega upravljanja na podlagi dogovorjenih načel. V kriznih časih je potrebna prožnost, ki pa lahko, če je prevelika, dolgoročno ogrozi obstoj kohezijske politike;

16.

je zadovoljen, da so bili v splošnem preprečeni rezi v kohezijsko politiko, saj gre za najpomembnejši finančni instrument Evrope za okrevanje po gospodarski krizi, vendar meni, da je zmanjšanje dolgoročnega proračuna EU na rekordno nizke zgornje meje s predlaganim skupnim zneskom za obveznosti v višini 1 074,3 milijarde EUR nesprejemljivo;

17.

poudarja, da bodo strukturni skladi glede na zmanjšanje sredstev, namenjenih drugim programom EU, kot so Obzorje, InvestEU, LIFE in Erasmus+, postali še pomembnejši za prihodnje naložbe v socialno pravično, bolj zeleno, konkurenčnejšo, digitalno in vključujočo Unijo;

18.

z veseljem ugotavlja, da mehanizem REACT-EU združuje dva cilja v novem tematskem cilju, in sicer okrevanje gospodarstva po krizi na eni strani ter priprave na zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo na drugi strani. Ta mehanizem ima tako dodano vrednost, saj deluje kot prehodna ureditev med programskima obdobjema. Poleg tega lahko pospeši zelo potrebne naložbe za zeleni in digitalni prehod;

19.

zato za cilje mehanizma REACT-EU za zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo priporoča minimalno tematsko osredotočenost, da bi zagotovili, da se vsa sredstva ne bi porabila le za blažitev posledic krize ter da bi bila poraba sredstev še vedno v skladu s splošnim ciljem EU, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost. Tako bi tudi pospešili prehod s kriznega odzivanja na naložbe v novem programskem obdobju. Pomembno je zagotoviti, da so naložbe v tej evropski strategiji dobro utemeljene, da bi se izognili zasipanju gospodarstva z denarjem brez jasnega cilja;

20.

poudarja vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri gospodarski preobrazbi regij, ki želijo zmanjšati emisije in preiti na digitalno tehnologijo, oziroma pri tako imenovani četrti industrijski revoluciji. Evropski sklad za regionalni razvoj s svojo tematsko osredotočenostjo na cilje politike glede doseganja pametnejše in bolj zelene Evrope in z vrstami naložb, ki jih podpira, spodbuja inteligentne in inovativne gospodarske spremembe;

21.

ugotavlja, da je kohezijska politika ključna pri obvladovanju vse večjega digitalnega razkoraka. Pospešena digitalizacija, kot smo ji bili priča med omejitvami gibanja, se bo verjetno nadaljevala in bo še dodatno prispevala k socialnim inovacijam. Več poudarka bo treba nameniti razvoju digitalnih spretnosti in znanj, ki bi morali biti sestavni del strategije odpornosti, ter prilagoditvi izobraževalnih sistemov in opremi šol z digitalno tehnologijo;

22.

opozarja, da je temeljni cilj kohezijske politike krepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo med regijami v Evropski uniji, posebno pozornost pa nameniti regijam, ki to potrebujejo zaradi neugodnih strukturnih naravnih in demografskih razmer. Ta območja imajo več težav pri zagotavljanju dostopa prebivalcev do storitev, ki so se med pandemijo izkazale za bistvene, kot so zdravstvene storitve ali digitalna infrastruktura, in bodo ključne za doseganje prednostnih nalog Evrope na področju podnebja, digitalizacije in rasti;

23.

se zaveda, da bo imela kohezijska politika čedalje pomembnejšo vlogo pri podpori sedanjega procesa gospodarskih reform v državah članicah, in sicer s krepitvijo povezave z evropskim semestrom. V zvezi s tem poudarja, da je nujna temeljita reforma evropskega semestra in ekonomskega upravljanja EU, ki bi vodila k preglednemu, vključujočemu in demokratičnemu procesu. Če ne bo izvedena reforma evropskega semestra, obstaja tveganje vse večje centralizacije kohezijske politike, pristopa od zgoraj navzdol pri načrtih okrevanja in vračanja k politikam, ki ne upoštevajo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med državami članicami in znotraj njih ter ovirajo nujno potrebne javne naložbe za trajnostno okrevanje EU. Komisija bi morala zato zagotoviti, da bodo države članice vključevale regije med celotnim nacionalnim postopkom semestra in da bo financiranje izvajanja priporočil za posamezne države s sredstvi kohezijske politike imelo jasno krajevno razsežnost;

24.

poziva vse evropske voditelje, naj pravočasno začnejo izvajati programe kohezijske politike za obdobje 2021–2027, da bi se izognili vrzeli v financiranju med programskima obdobjema;

Ključna vloga MSP in industrije pri inovativnem gospodarskem okrevanju v Evropi

25.

se strinja s predsedstvom Sveta, da so konkurenčen evropski industrijski sektor ter dinamična mala in srednja podjetja bistveni za uspešno digitalno in okoljsko preobrazbo. Evropska industrijska strategija in strategija za MSP bi zato morali temeljiti na krajevno prilagojenem pristopu in spodbujati sodelovanje na področju inovativnih ključnih tehnologij v vseh evropskih regijah, da se okrepijo konkurenčne prednosti Evrope;

26.

zato podpira pripravo priporočil za ustrezne okvirne pogoje in obsežno izvajanje v prihodnost usmerjenih inovacij, pa tudi ukrepe v zvezi s financiranjem, znatno zmanjšanje birokracije, predpise, prijazne do MSP, in inovativne čezmejne pristope, da bi spodbudili podjetništvo, digitalno preobrazbo in inovacije;

27.

poudarja, da je potreben dostop do financiranja in likvidnostne pomoči za MSP prek nepovratnih sredstev in shem EU ter nacionalnih ukrepov, da bi podjetja lahko premostila likvidnostne vrzeli zaradi krize. Nujni ukrepi bi morali biti dopolnjeni z instrumenti, ki omogočajo financiranje naložb in inovacij, zlasti na področju digitalnih tehnologij;

28.

vztraja, da je treba razširiti svetovalno pomoč (zlasti za samozaposlene in brezposelne) in skrajšati odzivni čas na spreminjajoče se potrebe MSP. Javni organi bi morali uporabljati na potrebah temelječ pristop od spodaj navzgor. Prednost je treba dati programom izpopolnjevanja na področju digitalnih tehnologij in digitalne pismenosti;

Sklad za pravični prehod

29.

se ne strinja z obvezno uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za sofinanciranje Sklada za pravični prehod, ker lahko to ogrozi cilje kohezijske politike, vključno s porabo v okviru tematske osredotočenosti za inovacije (v skladu s ciljem politike št. 1). Glede na to, da je Sklad za pravični prehod geografsko usmerjen, bi moralo biti sofinanciranje iz ESRR izbirno;

30.

ponovno poudarja, da bi morala država članica v skladu z načeloma partnerstva in upravljanja na več ravneh vsako odločitev o prerazporeditvi regionalnih sredstev, vključno s sofinanciranjem iz Sklada za pravični prehod, sprejeti s soglasjem vključenih lokalnih in regionalnih partnerjev;

Kratkoročne strategije morajo imeti močnejšo regionalno razsežnost, vključevati dejansko poenostavitev in zagotavljati dostopne sinergije z dolgoročnimi politikami

31.

pozdravlja hitro ukrepanje Komisije, da se v okviru svežnjev naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) izvedejo pomembne naložbe. Manjše upravno breme in prožnost, ki ju ponujajo ti svežnji, prispevata k črpanju sredstev iz regionalnih skladov za obdobje 2014–2020, kjer je to potrebno;

32.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da nedavni ukrepi za povečanje prožnosti in nadaljnjo poenostavitev kohezijske politike na ravni EU ne bodo privedli do centralizacije in čezmernega prenašanja ter povzročali dodatnega upravnega bremena na nacionalni ravni, ker bi se države članice izognile tveganju ali iz strahu pred tveganjem prekomerno zakonsko urejale;

33.

poziva k večji jasnosti glede medsebojnega vplivanja različnih novih mehanizmov, kot so REACT-EU, Sklad za pravični prehod ter mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi preprečili dodatno kompleksnost in da države članice ne bi sprejemale strožjih nacionalnih predpisov;

34.

poziva Komisijo, naj prepreči zmanjšanje vpliva regij. Predlagani mehanizem za okrevanje in odpornost bi bilo treba usmerjati s pristopom od spodaj navzgor, in sicer tako, da se vanj in v mehanizem REACT-EU dodajo regionalna merila za dodelitev ter da se lokalne in regionalne oblasti bolj vključijo v upravljanje instrumentov, zlasti v pripravo nacionalnih naložbenih načrtov za okrevanje. Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost prek centraliziranih programov bi lahko škodilo legitimnosti in učinkovitosti, saj se ti programi sprejemajo brez kakršnih koli zahtev glede partnerstva in zato morda ne bodo upoštevane dejanske potrebe po okrevanju s teritorialnega vidika;

Pospešitev okrevanja in nemoten prehod

35.

pozdravlja poziv Sveta, naj Komisija predloži predloge pred oktobrskim zasedanjem Evropskega sveta v zvezi s tem, kako bi pospešili in olajšali postopke za hitro uporabo podpore za okrevanje v državah članicah. Pomembno je, da se ustvarijo pravi pogoji za hitro izvajanje naložbenih projektov, zlasti na področju infrastrukture;

36.

podpira določbe, ki omogočajo hitro povračilo in poenostavljen dostop do dodatnih sredstev, zlasti končni datum upravičenosti in predlagani časovni okvir dveh let, tj. 2021 in 2022, za porabo 70 % nepovratnih sredstev, vendar poudarja, da je pomembno ohraniti možnost, da države članice porabijo dodatna sredstva tudi v letih 2023 in 2024, tj. po izteku roka leta 2022, ki ga je določila Evropska komisija;

37.

poziva države članice, naj upoštevajo predlog Komisije in za pospešitev izvajanja uporabijo obstoječe upravljavske strukture ter v skladu z načelom partnerstva zagotovijo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti;

38.

poziva Svet, naj čim prej sprejme odločitev o končni dodelitvi sredstev iz REACT-EU, da bi spodbudil hitro izvajanje ključnih naložb za mesta in regije. Tudi če bi bila odločitev sprejeta 19. oktobra, bi to bilo pozno, da bi lahko regije pripravile programe;

Splošna priporočila za kohezijsko politiko v programskem obdobju 2021–2027

39.

priporoča, naj lokalne in regionalne oblasti jasno opredelijo srednje- in dolgoročne razvojne strategije, ki temeljijo na napovedanih trendih in izzivih ter na posebnostih njihovih ozemelj;

40.

poudarja, da so regionalne razvojne strategije in strategije pametne specializacije pomembno orodje za zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med različnimi sektorskimi instrumenti ter za ustrezno vključevanje deležnikov v skladu s krajevno prilagojenim pristopom h gospodarskemu, družbenemu in teritorialnemu razvoju;

41.

poudarja, da je pomembno, da vse ravni upravljanja (raven EU ter nacionalna, regionalna in lokalna raven) med seboj sodelujejo ter da podnacionalna raven dobi dovolj priložnosti in sredstev za prevzemanje odgovornosti za svoj razvojni potencial;

42.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se pri vračanju v normalno stanje spoštujejo ključen pravni okvir in načela kohezijske politike z elementi, kot so tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti, upravljanje na več ravneh, partnerstvo, solidarnost, pravna država in lokalna razsežnost. Pokazalo se je, da so ta načela primerna za hitro in prožno reševanje izzivov na način, da ni prezrto nobeno mesto ali regija;

43.

trdno podpira Evropski parlament, ki vztraja pri mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva, naj se s tem mehanizmom v vsaki državi članici, regiji in občini doseže spoštovanje vseh temeljnih vrednot EU, vključno s človekovim dostojanstvom in človekovimi pravicami, svobodo in enakostjo, ter zagotovi, da se morebitne sankcije nanašajo na ustrezno raven upravljanja;

44.

priporoča, naj se strategije pametne specializacije razširijo, da ne bodo zajemale samo raziskav in inovacij, ampak bo širši poudarek na gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljih ter več pozornosti na odpornosti v prihodnosti. Cilj politike št. 1 (pametnejša Evropa) je podlaga za naložbe v inovacije in presega gospodarsko preobrazbo ter prispeva k doseganju širših gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev (npr. zeleni dogovor);

45.

zato meni, da je zmanjševanje minimalne porabe sredstev iz ESRR za inovativno in pametno gospodarsko preobrazbo v okviru cilja politike št. 1 obžalovanja vredno. Če ne bo tematske osredotočenosti cilja politike št. 1 za najbolj razvite regije, je to zaskrbljujoče, saj lahko inovacije v teh regijah poganjajo evropsko gospodarstvo;

46.

podpira nadaljnjo valorizacijo v operativnih programih ESRR za obdobje 2021–2027 v okviru cilja politike št. 1. Še vedno je treba vlagati v faze med uporabnimi raziskavami in dajanjem inovacij na trg, tako s financiranjem v obliki kapitala kot z nepovratnimi sredstvi. Osredotočiti se je treba na ustvarjanje novih vrednostnih verig;

47.

obžaluje odločitev Sveta, da ukine vmesni tehnični pregled dodeljenih sredstev kohezijske politike leta 2024 in možnost dodatnih 10 milijard EUR za proračun kohezijske politike, ne da bi katera od držav članic izgubila del svojih dodeljenih sredstev. To je obžalovanja vredno, saj naj bi se pri pregledu upošteval vpliv krize; v več regijah se bo verjetno BDP na prebivalca močno zmanjšal, zato bi lahko bile v okviru vmesnega pregleda upravičene do višjega zneska dodeljenih sredstev;

48.

poziva EU, naj se vzdrži nadaljnjih ukrepov, kot predlaga Svet, da bi zagotovila zbiranje in primerljivost informacij o končnih upravičencih do finančnih sredstev EU za namene nadzora in revizije. Končnih upravičencev ne bi smeli obremenjevati z dodatnimi revizijami;

Dodana vrednost teritorialnega sodelovanja, regionalnih ekosistemov, pametne specializacije in medregionalnih naložb v inovacije za spodbujanje gospodarskega okrevanja

49.

poudarja pomen evropskega teritorialnega sodelovanja za pomoč pri odpravljanju škodljivih učinkov krize in pospeševanju okrevanja gospodarstva ter poziva, naj se dodeli financiranje za čezmejne projekte sodelovanja;

50.

zato obžaluje, da so se sredstva, dodeljena cilju evropskega teritorialnega sodelovanja, zmanjšala v primerjavi s predlogom Komisije iz maja 2018, še bolj pa v primerjavi z ravnmi v obdobju 2014–2020. Proračun, predlagan za evropsko teritorialno sodelovanje, je torej glede na vse večje in različne izzive, s katerimi se čezmejna območja soočajo v kontekstu krize zaradi COVID-19, očitno neustrezen. Obžalovanja vredno je tudi, da dogovor Sveta predvideva prepolovitev proračuna za medregionalne naložbe v inovacije (znane tudi kot „komponenta 5“);

51.

poziva Komisijo, naj v okviru medregionalnih naložb v inovacije bolj podpre regionalne ekosisteme in grozde. Kombinacija tehnološke, industrijske in socialne infrastrukture različnih regij v skladu z njihovimi prednostmi in zmogljivostmi prispeva k ustvarjanju kritične mase in ekonomije obsega ter zato lahko poveča učinkovitost sistemov raziskav in inovacij;

52.

poziva Komisijo, naj vključevanje regionalnih strategij pametne specializacije, ki prispevajo k zeleni, digitalni in odporni Evropi, šteje za omogočitveni pogoj za učinkovite (nacionalne) naložbene načrte za okrevanje;

53.

predlaga, da se v okviru programa nemškega, portugalskega in slovenskega predsedstva začne stalen politični dialog med vsemi ravnmi upravljanja o sinergijah različnih ukrepov zaradi COVID-19 z instrumenti kohezijske politike.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/60

Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija za MSP

(2020/C 440/11)

Poročevalec:

Eddy VAN HIJUM (NL/EPP), član izvršnega sveta, pokrajina Overijssel

Referenčna dokumenta:

Letno poročilo o evropskih MSP: Raziskave in razvoj ter inovacije v MSP

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu svetu in Odboru regij: Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo

COM(2020) 103 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

priznava pomen malih in srednjih podjetjih v gospodarstvu EU, saj predstavljajo 99,8 % vseh podjetij v nefinančnem poslovnem sektorju, v katerem zagotavljajo dve tretjini delovnih mest in 56,4 % skupne dodane vrednosti sektorja (1);

meni, da prehod na trajnostno in digitalno gospodarstvo ne bo mogoč brez zavezanosti podjetnikov in podjetniških družin, ki imajo v lasti in vodijo 25 milijonov MSP v Evropi, ter poudarja, da je treba tem podjetjem pomagati, da bodo izkoristila nove priložnosti in se energično odzvala na spreminjajoče se poslovno okolje. S tem bodo ustvarjala trajnostno rast in delovna mesta ter krepila dolgoročno konkurenčnost Evrope v prehodu;

podpira prizadevanja EU za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev za MSP z zmanjšanjem regulativnega bremena, izboljšanjem dostopa do enotnega trga ter povečanjem razpoložljivosti finančnih storitev;

poudarja, da so občine ali regije naravni habitat MSP, ki deluje kot ekosistem, v katerem MSP sodelujejo v mrežah, ki jih povezujejo z njihovo podporno infrastrukturo, vključno s trgi dela, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, kupci in dobavitelji, finančnimi in poslovnimi storitvami, trgovinskimi zbornicami, industrijo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

zato izrecno pozdravlja sporočilo Komisije z dne 10. marca 2020Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo ter podpira v njem navedene cilje, tj. zmanjšanje upravnega in regulativnega bremena za MSP in izboljšanje dostopa do financiranja, pa tudi izraženo zavezo za spodbujanje MSP k vključitvi v prehod k trajnosti in digitalizaciji;

ugotavlja, da se je svet od predstavitve strategije za MSP močno spremenil. Gospodarske posledice pandemije COVID-19 bodo po pričakovanjih močno prizadele vse regije in MSP v Evropi. Vendar pa bi bilo treba krizo razumeti tudi kot zgodovinsko priložnost, da se okrevanje gospodarstva izvede v skladu z merili evropskega zelenega dogovora, trajnosti in digitalizacije, ki morajo biti sestavni del vsake strategije za MSP. Pri pripravi načrta okrevanja za MSP morajo imeti lokalne in regionalne oblasti vodilno vlogo. Le tako se bodo lahko upoštevale različne potrebe MSP ter različne gospodarske in institucionalne razmere v Evropi. Ukrepi EU za okrevanje gospodarstva bodo najučinkovitejši, če bodo usklajeni z regionalnimi in nacionalnimi pobudami ter lokalnimi ekosistemi. Usklajevanje in izmenjava primerov najboljše prakse sta zato ključna;

Obravnavanje vseh MSP

zato meni, da v strategiji za MSP – čeprav vključuje pomembne prednostne naloge in ukrepe – ni vizije, ki bi zagotavljala obsežno obravnavo različnih potreb MSP. Takšna vizija bi morala nameniti močan poudarek zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za MSP na dokončanem in poglobljenem enotnem trgu ter spodbujati povezovanje in dopolnjevanje med ukrepi na vseh ravneh upravljanja, vključno z močno regionalno razsežnostjo, da se zagotovi krajevni pristop, prilagojen potrebam lokalnih MSP;

se strinja s stališčem Komisije glede raznolikosti MSP, vendar meni, da ta v predlaganih ukrepih ni dovolj konkretizirana. Komisija se v strategiji osredotoča predvsem na zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi in visokotehnološka podjetja. Čeprav so ta podjetja ključna za rast in inovacije, pa to ne pomeni, da so tradicionalna in družinska podjetja zgolj pasivni sledilci;

izraža obžalovanje, da Komisija uveljavljena in zakoreninjena MSP – tj. „zrela“ podjetja v tej skupini podjetij – opredeljuje kot tradicionalna. Takšna zakoreninjena podjetja bodo v sedanji krizi stabilizacijska sila za lokalna gospodarstva in skupnosti ter bodo ustvarjala dolgoročno trajnostno rast;

10.

priznava, da so med MSP in njihovimi regijami gostiteljicami tesne vezi, kar velja zlasti za „zrela“ podjetja, ki so uveljavljena na lokalni ravni in si prizadevajo dolgoročno preživeti. Pogosto, čeprav ne vedno, so ta podjetja v družinski lasti in bolj pripravljena prevzeti socialno odgovornost, saj je njihov socialni kapital povezan z njihovim slovesom na lokalni ravni. Njihovi lastniki, upravljavci in zaposleni lahko postanejo ambasadorji trajnostnega prehoda. Vključijo se lahko v strukturno sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi oblastmi;

11.

poziva Komisijo, naj razvije politike, ki bi obravnavale potrebe družinskih podjetij v Evropi, vključno z nasledstvom in medgeneracijskim podjetništvom. Čeprav imajo družinska podjetja v našem gospodarstvu pomembno vlogo, jim oblikovalci politik namenjajo le malo pozornosti. Ta vrzel ostaja, kljub nedavnim pripombam predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in prejšnjim pobudam;

12.

poudarja, da so podjetja v družinski lasti najbolj razširjena, saj predstavljajo približno 70 % vseh podjetij v Evropi (2). Struktura lastništva v veliki meri določa, kako in kdo upravlja MSP, od nje pa je odvisna tudi poslovna in naložbena strategija podjetja. Kljub temu vidik lastništva večinoma ni vključen v sedanje politike na področju MSP;

13.

poziva Komisijo, naj nadaljuje in razširi podporo statističnim raziskavam v okviru programa COSME, da bi raziskovalcem in uradom za statistiko omogočila v celoti zajeti različne strukture lastništva MSP v Evropi ter analizirati pomembne mednarodne in medregionalne razlike. Zato meni, da je treba pri zbiranju podatkov upoštevati vprašanja enakosti spolov;

14.

poudarja, da so družinska podjetja nesorazmerno nakopičena v regijah, ki so blizu evropskemu povprečju v smislu bruto domačega proizvoda, in da se te regije spopadajo s „pastjo srednje visokega dohodka“ (3). V skladu s sedmim poročilom o koheziji je rast v teh regijah počasnejša v primerjavi z vodilnimi regijami in regijami s slabim izhodiščnim položajem;

15.

poudarja, da bi bilo treba v politikah za MSP dajati več prednosti vključevanju že uveljavljenih MSP in obravnavi njihovih potreb, kamor sodijo prilagajanje novim tehnologijam, prenosi podjetij, internacionalizacija, dostop do financiranja ter profesionalizacija upravljanja in poročanja. Že obstoječe točke „vse na enem mestu“, ki so močno vpete v regionalne ekosisteme, bi morale služiti kot mesto dostopa za zagotavljanje storitev za MSP, ki so na voljo na lokalni ravni. Storitve bi morale vključevati svetovanje o širokem naboru programov, ukrepov in instrumentov financiranja na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni;

16.

se zavzema za močne regionalne ekosisteme, ki so na podlagi mednarodne izmenjave znanja med MSP in regionalnimi vladami, zlasti pa na podlagi medregionalnih naložb v inovacije, tesno povezani na evropski ravni. Pozdravlja strategije in pobude za pametno specializacijo, kot so platforma pametne specializacije, pobuda Vanguard in različni projekti sodelovanja med evropskimi podjetniškimi regijami, ki so dokazale svojo vrednost in si zaslužijo nadaljnjo podporo, vključno z uvedbo posebnega finančnega okvira za njihovo spodbujanje;

Krepitev zmogljivosti za digitalizacijo in trajnost

17.

je seznanjen z načrtom Komisije za okrepitev evropskega centra znanja za učinkovito rabo virov in načrtom, da se v okviru evropske podjetniške mreže imenujejo posebni svetovalci za trajnost;

18.

izraža zaskrbljenost, da te evropske pobude niso umeščene v regionalno infrastrukturo MSP. Pozitivna izjema je podpora Komisije gosti mreži do 240 vozlišč za digitalne inovacije;

19.

poudarja, da lahko MSP, ki so dejavna v sektorju IKT, delujejo kot digitalni spodbujevalniki v regionalnem okolju, in sicer tako, da podpirajo rastočo skupino digitalno odvisnih MSP. Vozlišče za digitalne inovacije Aachen je primer takšne pobude (4). Poziva k spodbujanju ustanavljanja več zvez MSP za umetno inteligenco v strateških vrednostnih verigah;

20.

poziva MSP, naj postanejo energijsko učinkovitejša, zmanjšajo svojo porabo energije, proizvajajo in uporabljajo več energije iz obnovljivih virov ter se zavežejo krožnim proizvodnim procesom, da bi tako zmanjšali stroške ter zgradili konkurenčno in trajnostno gospodarstvo. Vendar ta podjetja, zlasti pa ne mikropodjetja, ne bi smela nositi nesorazmerno velikega deleža stroškov, ki izhajajo iz trajnostnega prehoda, in tudi ne bi smela biti izpostavljena nepošteni konkurenci iz tretjih držav z nižjimi okoljskimi standardi. Zato meni, da bi bilo treba predvideti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, s katerim bi preprečili nelojalno konkurenco iz tretjih držav;

21.

poudarja, da se agenda za MSP za področju človeških virov, kamor sodijo tudi programi za okolju prijazna digitalna znanja in spretnosti, ne bi smela uporabljati le za delavce, temveč tudi za podjetnike, lastnike in upravljavce. Komisijo poziva, naj ta vprašanja upošteva v novem programu znanj in spretnosti za Evropo. Podjetniki, lastniki in upravljavci namreč ne le odločajo o strateških prednostnih nalogah, temveč tudi oblikujejo učno okolje v svojih podjetjih;

22.

predlaga, naj usposabljanje poteka v medsebojnem sodelovanju, regionalna infrastruktura „trojne vijačnice“ pa naj ima posredniško vlogo. Izredno pomembno je, da imajo podjetniki, lastniki, upravljavci in zaposleni v MSP dostop do programov vseživljenjskega učenja na univerzah, v poklicnih šolah, drugih ustanovah za poklicno usposabljanje in področnih laboratorijih. Celovita agenda za MSP na področju človeških virov, ki zajema tudi vidike enakosti spolov, lahko okrepi visoko inovativne regije, pa tudi regije, ki jim grozi beg možganov;

Zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena ter izboljšanje dostopa do trga

23.

poziva Komisijo, naj med oceno učinka predlaganih ureditev izboljša svoj test za MSP v skladu z načelom „najprej pomisli na male“. Dober test za MSP zajema diferencirano analizo stroškov in koristi za MSP in velika podjetja ter glede na velikost in razred MSP, mnoge priložnosti za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, količinsko opredelitev učinka in strog nadzor Odbora za regulativni nadzor;

24.

pozdravlja pobudo Komisije za razvoj standardov EU za zagonska podjetja („Start-up Nations“), s katero naj bi Evropa postala najprivlačnejša celina za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi. Hkrati poudarja, da je treba v pobudo vključiti vse ravni upravljanja;

25.

poziva Komisijo, naj sprejme pristop, ki je prijaznejši za MSP, da bi zagotovila, da zakonodajni ukrepi spodbujajo inovacije in ne ovirajo njihovih dejavnosti, kot se to pogosto dogaja pri čezmejnem delovanju. To bo vodilo k večji odpornosti in konkurenčnosti namesto k dodatnemu bremenu in stroškom izpolnjevanja obveznosti, povezanim z mednarodno trgovino. Za spodbuditev MSP, da bi začela izkoriščati prednosti pravičnih prostotrgovinskih sporazumov, vendar bi se hkrati še naprej zavedala tveganja nepoštene konkurence zaradi uvoza iz tretjih držav z nižjimi okoljskimi standardi, je treba na inovativen in stroškovno učinkovit način zmanjšati ovire, npr. z interaktivnimi spletnimi orodji, kot je kalkulator pravil o poreklu za MSP, ali mehanizmi, ki omogočajo ugotavljati emisije iz izdelkov (kot sta mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah ali opredelitev „potnih listov“);

26.

izraža zadovoljstvo, ker se preverjanje ustreznosti predpisov nadaljuje v okviru platforme Pripravljeni na prihodnost (Fit for the Future). Vendar je treba okrepiti vlogo Odbora regij in MSP v primerjavi s predhodnikom, platformo REFIT. Mnoge ureditve, ki zadevajo MSP, se izvajajo na podnacionalni ravni, velika gostota predpisov, njihovo čezmerno prenašanje in težave s sorazmernostjo ter subsidiarnostjo pa so bolj vidne na dnu piramide. V zvezi s tem poudarja, da se bo Komisija osredotočila tudi na odpravo upravnega bremena za čezmejno sodelovanje, da bi se zaposleni med obmejnimi regijami brez težav izmenjevali, tudi za krajša obdobja;

27.

poziva Komisijo, naj se med ocenjevanjem učinka in regulativnim pregledom zakonodaje EU dejavno posvetuje z MSP in interesnimi skupinami, ki zastopajo najrazličnejše poslovne modele, vključno s podjetji socialnega gospodarstva. Ugodno regulativno okolje za socialno podjetništvo bo izboljšalo stopnjo preživetja zagonskih podjetij s socialnim učinkom, spodbudilo socialne inovacije in spodbujalo družbeno odgovornost podjetij, s čimer se bomo približali uresničitvi evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja;

28.

meni, da je zmanjšanje ovir za MSP, povezanih z okvirom za certificiranje iz akta EU o kibernetski varnosti, vključno s standardi in tehničnimi specifikacijami, nujen pogoj za to, da bi ta podjetja lahko sodelovala na enotnem digitalnem trgu, ter za inovativno, trajnostno in vključujočo digitalno Evropo, ki vlaga v izmenjavo podatkov in digitalno zaupanje;

29.

poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje prijaznih ukrepov za MSP pri javnem naročanju, kot je predlagano v direktivah o javnih naročilih iz leta 2014, vključno z načelom razdelitve naročil na sklope, zahtevami glede zmanjšanja prometa in uvajanjem elektronskih rešitev, kot sta enotni evropski dokument za javna naročila in E-Certis. Poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za uresničevanje načela „samo enkrat“ v postopku javnega naročanja, kar bo zmanjšalo upravna bremena in povečalo preglednost;

30.

poudarja, da si lokalne in regionalne oblasti aktivno prizadevajo za izboljšanje dostopa MSP do javnih naročil, hkrati pa kot prvi naročniki spodbujajo inovacije in reševanje družbenih izzivov. Kot primer (5) lahko služi vodnik za javna naročila, prijazna za MSP, ki ga je pripravilo mesto Valladolid, prejemnik evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2019;

31.

si želi naložb v čezmejno sodelovanje v korist MSP, vključno s povezovanjem trgov dela, čezmejnimi odnosi med podjetji in sodelovanjem med vladami, znanstvenimi institucijami in podpornimi centri za MSP na obeh straneh meje. Pri takšnem čezmejnem sodelovanju bi morale imeti posebno vlogo lokalne in regionalne oblasti, saj lahko te najbolje presojajo, kateri ukrepi za krepitev lokalnega gospodarstva so primerni, in hitro prepoznajo ovire za čezmejno sodelovanje. V okviru strategije za MSP bi jim bilo treba zagotoviti politično podporo, da bi lahko na tem področju hitro in enostavno ukrepale;

32.

si želi naložb v medregionalno sodelovanje v korist MSP in sodelovanja med vladami, znanstvenimi institucijami in podpornimi centri za MSP iz otoških in najbolj oddaljenih regij;

33.

pričakuje, da bodo prenosi podjetij v prihodnjih letih nujen izziv, saj se prebivalstvo Evrope stara. Predvsem v srednji in vzhodni Evropi je leta 1989 veliko število ljudi začelo ustanavljati podjetja, zdaj pa so pripravljeni, da krmilo predajo v roke druge generacije;

34.

se zaveda tveganj, ki se pojavijo pri nasledstvu podjetja, zato pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Komisija, za lažji prenos podjetij z razvojem okvira za podporo in spodbujanje prenosov v vsej EU;

Dostop do financiranja

35.

opozarja na dejstvo, da več kot 60 % MSP ne prejema plačil pravočasno, kar je eden glavnih vzrokov za njihov stečaj. Zato poziva k ustreznemu izvajanju direktive o zamudah pri plačilih in pozdravlja predlagano orodje za spremljanje in izvrševanje. Poudarja, da MSP ne bi smela nositi bremena zato, ker velika podjetja in vlade zamujajo pri plačilih;

36.

želi poudariti, da lahko agencije za regionalni razvoj prispevajo k regionalnemu sistemu financiranja, ne le s sodelovanjem pri visoko tveganih projektih, temveč tudi z zagotavljanjem kontinuitete zakoreninjenih podjetij, kamor sodi tudi njihov prispevek k človeškemu kapitalu regije. Skupina Evropske investicijske banke bi morala priznati pozitivne socialne učinke takšnih zakoreninjenih podjetij in kontinuiteto njihovega poslovanja obravnavati kot prednostno nalogo, za katero morajo biti na voljo posebni instrumenti lastniškega financiranja;

37.

pozdravlja vključitev skladov in poenostavitev postopkov v programu InvestEU, vendar poziva, naj se dostop MSP do financiranja ne omeji le na poseben sklop zanje, temveč naj bo pomembna prednostna naloga tudi v drugih treh sklopih;

38.

izraža zaskrbljenost zaradi stopnje zadolženosti MSP v Evropi, zlasti tistih, ki poslujejo na majhnih in izoliranih trgih, kot so otoške in najbolj oddaljene regije. Na vseh ravneh upravljanja bi bilo treba okrepiti politike za izboljšanje dostopa MSP do lastniškega financiranja. S tem bi se zmanjšale netrajnostne ravni dolžniškega financiranja. Zaskrbljenost je še večja, če upoštevamo mikropodjetja, ki ne morejo dostopati do financiranja prek finančnega sistema;

Upravljanje

39.

poudarja, da so za regionalne strategije za MSP v skladu z načelom subsidiarnosti odgovorne lokalne in regionalne vlade;

40.

je seznanjen z večjimi pristojnostmi mreže odposlancev za MSP, da bi lahko usmerjali politike EU na tem področju. Nacionalne odposlance poziva, naj tesneje sodelujejo z regionalnimi oblastmi in drugimi teritorialnimi akterji. Predlaga organizacijo letnih izmenjav med odposlanci EU za MSP in člani OR, da se oceni izvajanje strategije za MSP na lokalni in regionalni ravni;

41.

poudarja, da so vseevropsko, čezmejno in medregionalno sodelovanje, izmenjava znanja in učenje pomembni elementi usklajenega evropskega pristopa k izvajanju politike EU, ki bi jih morali programi EU spodbujati, olajšati in podpirati;

42.

poziva Komisijo, naj izboljša horizontalno usklajevanje strategije za MSP ter tako poveča njen učinek pri dodeljevanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2021–2027;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vse več MSP izkoristilo financiranje EU, saj so sredstva za posebne programe za MSP, kot je COSME (2,3 milijarde EUR v obdobju 2014–2020), skromna v primerjavi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (460 milijard EUR). V programih neposrednega in deljenega upravljanja, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, regije uspešno zagotavljajo, da so proračuni načrtovani za potrebe MSP. Komisijo poziva, naj v okvirnih programih, kot je Obzorje Evropa, razvije posebne programske sklope in pobude za MSP ter malim in srednjim podjetjem olajša dostop do tovrstnih obstoječih programov;

44.

opozarja na ključen pomen evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje trajnostnega prehoda in poudarja, da je pozval, naj se 30 % vseh sredstev iz strukturnih skladov nameni za prednostne naloge zelenega dogovora, namesto trenutno predvidenih 25 %;

Okrevanje MSP po krizi zaradi COVID-19

45.

opozarja, da je zaradi ukrepov za omejitev socialnih stikov, ki so bili uvedeni v odziv na pandemijo COVID-19, prehod MSP na digitalizacijo po enakih konkurenčnih pogojih še toliko bolj nujen in ključen za njihovo preživetje, pa tudi za splošno strateško konkurenčnost Evrope;

46.

opozarja na sposobnost Evropske komisije, da se med pandemijo odzove z oblikovanjem programov za podporo MSP in ohranitev delovnih mest, kot je instrument SURE. MSP v agroživilskem, storitvenem ali turističnem sektorju, ki jim pandemija povzroča največ škode, potrebujejo prožne mehanizme za zagotovitev preživetja po krizi, saj je stopnja zaposlenosti v Evropi tesno povezana z njihovim obstojem;

47.

se zaveda priložnosti za velik napredek pri prehodu k trajnosti, ki ga prinaša prestrukturiranje, pri čemer je treba upoštevati velikost podjetij in panoge, ki jih je kriza prizadela. Ta napredek je treba podpreti z naložbenimi pobudami za MPS, ki izkoriščajo priložnosti, ki jih prinašajo zelene tehnologije in modeli krožnega gospodarstva;

48.

poziva Komisijo, naj preverja, ali nujni ukrepi podpore ne spodkopavajo njenih prizadevanj, da bi za MSP ustvarila enake konkurenčne pogoje. Poleg tega jo poziva, naj preveri posledice krize zaradi COVID-19 na že tako povečano geopolitično nestabilnost. Prekinitve trgovinskih tokov in dobavnih verig bodo morda privedle do vračanja gospodarskih dejavnosti, zlasti na sistemsko pomembnih področjih, kot so medicinski pripomočki, ter lahko MSP in regijam prinesejo priložnosti in izzive. MSP v likvidnostnih težavah se bodo morda nagibala k temu, da sprejmejo ponudbe strateških kupcev, s čimer nastane tveganje nezaželenega tujega vmešavanja v gospodarstvo;

49.

pričakuje, da bo Komisija ukrepala previdno, če bodo interesi MSP in evropskega gospodarstva na teh področjih oškodovani, kot se je to zgodilo pri začasni spremembi pravil o državni pomoči. Lokalne in regionalne oblasti ostajajo pozorne in si bodo medsebojno, pa tudi z oblastmi na višji ravni, izmenjavale informacije, da bi omogočile skupno učenje o sorazmernem odzivu na to situacijo, kakršne doslej še ni bilo;

50.

poudarja, da mora biti Komisija pozorna na interese MSP, ki trenutno nimajo trdnih vezi s finančnim sistemom, ker se v veliki meri sama financirajo. Nekatera od teh podjetij se soočajo z nenadnimi likvidnostnimi težavami in prvič, odkar obstajajo, nujno potrebujejo vračljiva in/ali nevračljiva posojila. To zlasti zadeva mikropodjetja, vendar morda tudi večja podjetja v družinski lasti;

51.

poziva Komisijo, naj regionalnim oblastem zagotovi dostop do evropskega financiranja v okviru svežnja za okrevanje, da bi se lahko začelo oživljanje gospodarstva. Lokalne in regionalne oblasti so v najboljšem položaju, da ocenijo potrebe MSP, ki se prilagajajo na gospodarstvo po pandemiji;

52.

poudarja, da bi moral cilj, tj. podjetjem omogočiti, da bodo finančno stabilnejša in odpornejša, ostati ena najpomembnejših prednostnih nalog oblikovalcev politike na vseh ravneh. Svari pred tem, da bi predlagani ukrepi za podporo MSP v preveliki meri temeljili na dolžniških instrumentih.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Letno poročilo o evropskih MSP (2019).

(2) S statističnimi raziskavami v okviru Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) je bil določen delež družinskih podjetij v nefinančnem poslovnem sektorju na Danskem (60 %), Finskem (70 %), Nizozemskem (71 %) in Poljskem (92 %).

(3) Po statističnih podatkih Nizozemske so regije z večjo nakopičenostjo družinskih podjetij bliže evropskemu povprečju v smislu BDP (Eurostat, 2017; centralni statistični urad, 2017).

(4) https://aachen.digital/

(5) https://blogs.ec.europa.eu/promotingenterprise/files/2020/02/2020_PublicPROCUREMENTfosSME-GUIDANCEforCAuthorities.pdf

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/66

Mnenje Evropskega odbora regij – Izzivi za lokalno demokracijo na Zahodnem Balkanu

(2020/C 440/12)

Poročevalec:	Nikola DOBROSLAVIĆ (HR/EPP), predsednik Dubrovniško-neretvanske županije
Referenčni dokument:	Dopis hrvaškega predsedstva Sveta EU (ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške dr. Gordana Grlića Radmana predsedniku OR Karlu-Heinzu Lambertzu), A/00028

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

pozdravlja pobudo hrvaškega predsedstva Sveta EU za pripravo tega mnenja, saj je prvo, ki obravnava izključno izzive za demokracijo na Zahodnem Balkanu in se osredotoča na vprašanje „ujetja“ lokalnih oblasti, kar obstaja tudi drugod, ne samo na Zahodnem Balkanu;

želi spomniti, da je v letih 2018, 2019 in 2020 pripravil mnenja o širitvenem svežnju Evropske komisije in v njih posebno pozornost namenil izzivom in delovanju lokalne demokracije na Zahodnem Balkanu;

skrbno spremlja poročila o napredku držav kandidatk in pozdravlja nenehna prizadevanja Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU za širitev na države Zahodnega Balkana ter ponavlja svoje stališče, da je širitev s političnega in gospodarskega vidika ter z vidika varnosti v interesu tako držav Zahodnega Balkana kot Evropske unije ter geostrateška naložba v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast v celotni Evropi; poudarja, da morajo vse države kandidatke izpolniti vsa merila za članstvo;

z obžalovanjem ugotavlja, da Evropska komisija v svojih odnosih z državami partnericami z Zahodnega Balkana, zlasti z vidika njihovega vključevanja v EU, običajno ne posveča dovolj pozornosti vprašanjem lokalne demokracije, pravne države in dobrega upravljanja na lokalni ravni;

pozdravlja napredek pri reformah, ki je bil dosežen v več državah Zahodnega Balkana, vendar izraža zaskrbljenost, ker je ta napredek v nekaterih državah počasen, v nekaterih primerih pa prihaja celo do nazadovanja na področjih boja proti korupciji, varstva človekovih pravic ter svobode medijev in sodstva. Poleg tega opaža splošno slabitev pravne države;

opozarja, da se lokalna demokracija na Zahodnem Balkanu sooča s številnimi izzivi, od katerih jih je veliko podobnih ali celo enakih izzivom v državah članicah EU, vendar v državah Zahodnega Balkana prihajajo veliko bolj do izraza. Problemi so tam hujši zaradi dejavnikov, ki jih v EU ni ali pa so manj prisotni, kot so posledice prejšnjih oboroženih spopadov, nerešeni spori glede suverenosti in ozemlja, nesvoboda medijev, nepriznavanje genocida in vojnih zločinov, velikodržavne ideje, sovražni govor, nerešena ustavna vprašanja, neuresničena enakost narodov in protiustavna volilna zakonodaja, nezadostna raven dobrega upravljanja in avtoritarne težnje nosilcev funkcij ter vladajočih strank na vseh ravneh oblasti, razmeroma nizka stopnja družbeno-gospodarskega razvoja, večinoma negativni demografski trendi in nerazvita civilna družba s šibko demokratično politično kulturo;

je prepričan, da je stanje demokracije na lokalni ravni neločljivo povezano s stanjem na nacionalni ravni in da so negativni pojavi na lokalni ravni pogosto izraz takšnih pojavov na nacionalni ravni;

opozarja, da je Evropski odbor regij že ves čas vključen v procese na Zahodnem Balkanu prek svoje delovne skupine za Zahodni Balkan (ki se ukvarja z Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovom (*1)) in treh skupnih posvetovalnih odborov, ki so bili ustanovljeni in sodelujejo na paritetni osnovi z lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz posameznih balkanskih držav (Črne gore, Severne Makedonije in Srbije). Pri tem želi poudariti, da so se ta telesa izkazala za koristna pri izmenjavi najboljših praks in stališč med člani lokalnih in regionalnih oblasti iz EU in njihovih kolegov z Balkana; v okviru razprav o številnih vprašanjih v skupnem interesu, tudi na področju pravne države in dobrega upravljanja, kar je pomembno z vidika pogajanj o pristopu k EU. Kljub temu obžaluje, da v skupnih posvetovalnih odborih v posameznih državah Balkana ni vedno zagotovljen politični pluralizem;

pozdravlja prizadevanja Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope za spodbujanje lokalne demokracije na Zahodnem Balkanu. Delo Kongresa dopolnjuje delo OR, zato želi okrepiti sodelovanje s Kongresom na tem področju;

10.

poudarja, da strategija EU za Podonavje kot ena od štirih makroregionalnih strategij Evropske unije vključuje tudi tri države Zahodnega Balkana. Glavni cilj strategije je razširiti sodelovanje med državami in regijami ter vanj vključiti lokalne in regionalne akterje. To zajema podporo in pomoč akterjem v okviru ustreznih – demokratičnih – procesov in civilne družbe. Zato se predlaga okrepitev sodelovanja v okviru strategije EU za Podonavje;

11.

med različnimi izzivi za lokalno demokracijo poudarja predvsem pojav „ujetja“ lokalnih oblasti, na kar je opozorila tudi Evropska komisija v strategiji širitve iz leta 2018. Pomeni sistem lokalne uprave, ki ga v celoti ali delno izkoriščajo močni posamezniki ali skupine v lastno korist;

12.

opaža naslednje glavne vidike „ujetja“ lokalnih oblasti: nepoštena in včasih nezakonita javna naročila, nezaslužena imenovanja, zaposlitve in napredovanja javnih uslužbencev ter vodij in zaposlenih v javnih podjetjih, pritisk na pravosodne organe, netransparentna podpora lokalnih organov organizacijam civilne družbe, netransparentno delovanje lokalnih organov in javne uprave, kar je pogosto povezano z nadzorom lokalnih medijev prek lastništva in oglaševanja, zloraba političnih strank v lastno korist in „prisvajanje“ lokalnih skupnosti in oblasti z izgradnjo in vzdrževanjem sponzorskih mrež. Poudarja, da našteti vidiki pogosto povečujejo razočaranje med državljani in vodijo k nizki volilni udeležbi na lokalnih volitvah, s tem pa k še enemu demokratičnemu primanjkljaju lokalne demokracije;

13.

opozarja tudi na nezadostno raven pravne države; počasno, neučinkovito, pogosto pristransko in včasih skorumpirano pravosodje; razširjeno in globoko zakoreninjeno korupcijo, ki jo številni državljani doživljajo kot normalno ali celo neizogibno, zlasti pri zaposlovanju na lokalni ravni in v stikih z zdravstvenim osebjem in prometno policijo; še vedno prisotna etnično in versko motivirana ekstremistična nasilna drža ter neustrezne zakonodajne in institucionalne rešitve glede lokalnih in regionalnih oblasti, vključno s pomanjkljivo funkcionalno in fiskalno decentralizacijo;

14.

ugotavlja, da so pomanjkanje političnega pluralizma ali zatiranje in zastraševanje izvoljenih funkcionarjev, ki so člani opozicijskih strank, na lokalni ravni v nekaterih državah Zahodnega Balkana največji izzivi za tamkajšnjo lokalno demokracijo;

15.

v zvezi s tem trdi, da so javna naročila tam, kjer so lokalne oblasti „ujete“, v glavnem namenjena krepitvi moči oblastnikov ali sponzorskih mrež. To se doseže predvsem z izogibanjem javnim naročilom in neposrednim dodeljevanjem poslov, z objavo razpisov v slabo branih publikacijah, v neobičajnem trenutku in z zelo kratkimi roki ali razpisnimi pogoji, ki ustrezajo določenemu ponudniku. Izbrani ponudnik nato lokalnemu oblastniku ali njegovemu zastopniku izkaže svojo zahvalo za to, da je bil izbran, tako da mu izplača enostavno provizijo v obliki odstotka vrednosti pogodbe, kar je običajno že vključeno v ceno same ponudbe, s čimer ni ogrožen dobiček podjetja, ki je izbrano na razpisu;

16.

ugotavlja, da je kadrovska politika učinkovito orodje za tiste, ki so si prilastili lokalno oblast, zlasti tam, kjer so dobri posli redki, kar pogosto velja za ta območja. Novozaposleni v lokalni upravi in zaposleni v lokalnih javnih podjetjih so pogosto družinski člani ali sorodniki političnih ali poslovnih „prijateljev“; včasih so celo člani opozicije v predstavniških organih, njihovi zakonci in bližnji sorodniki, pri čemer prihaja tudi do nezakonitih reorganizacij uprave, da bi nagradili zveste posameznike za „dobro opravljeno delo“;

17.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da lokalni oblastniki in člani drugih sponzorskih mrež s ciljem, da bi obdržali nadzor in dostop do lokalnih virov, pogosto navezujejo in vzdržujejo tesne stike s sodniki in drugimi pravosodnimi uslužbenci na nacionalni in lokalni ravni, tako da vplivnim osebam v pravosodnih organih zagotavljajo ekonomske koristi na račun sredstev lokalne uprave. V zahvalo pa pravosodni uslužbenci znotraj pravosodnega sistema ovirajo preiskave in postopke, ki vključujejo lokalne veljake;

18.

ugotavlja, da se stanje v lokalnih skupnostih še poslabšuje zaradi izgube človeških virov, ki se kaže v velikem odseljevanju prebivalcev, zlasti mladih in izobraženih, kar je resen problem za razvoj teh skupnosti;

19.

poudarja, da je treba z vidika enakosti spolov, ki je temeljno načelo EU, resno premisliti o ukrepih za krepitev pravic žensk in povečanje njihove politične udeležbe ter jih izvesti;

20.

se močno zaveda, da so nezakonite migracije ravno tako veliko breme za lokalne skupnosti na t. i. balkanski poti, saj tako pri državljanih kot organih oblasti krepijo občutek nemoči in nedelovanja institucij;

21.

poudarja, da organizirani kriminal ogroža varnost in dobrobit lokalnih skupnosti;

22.

s tega vidika ga skrbi tudi nadzor lokalnih veljakov nad lokalnimi mediji in lokalnimi uradi nacionalnih institucij;

23.

ugotavlja, da so organizacije civilne družbe in mediji na Zahodnem Balkanu, ki so sicer načeloma kritični do vseh organov oblasti na vseh ravneh, pogosto odvisni od njih, njihovih nepovratnih sredstev, davčnih ugodnosti in delovnih prostorov. Samovoljno dodeljevanje in zavračanje finančne podpore ali delovnih prostorov je lahko močno orodje lokalnih „ugrabiteljev“, da utišajo kritiko in si pridobijo poslušne pripadnike znotraj nekaterih organizacij civilne družbe;

24.

poudarja, da bi „osvoboditev“ oblasti na Zahodnem Balkanu, tako na nacionalni kot na lokalni ravni, v veliki meri koristila državljanom, ki tam prebivajo, in prispevala h krepitvi gospodarstva, demokratizaciji družbe in zmanjšanju negativnih demografskih trendov, zlasti odseljevanja prebivalstva, ter bi te države približala članstvu v Evropski uniji;

25.

pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija 6. februarja 2020 sprejela novo metodologijo pristopnega procesa k EU za države Zahodnega Balkana in pričakuje, da se bodo odnosi med delegacijami EU in predstavniki oblasti na Zahodnem Balkanu še okrepili na področjih pravne države, reforme javne uprave, transparentnosti, varstva okolja, tržne konkurenčnosti in sektorskih politik;

26.

glede na to meni, da se bo ponudila nova priložnost za približevanje potencialnih držav kandidatk Evropski uniji, vendar bi te države morale pokazati večjo pripravljenost za boj proti korupciji, krepitev pravne države in zagotovitev transparentnega ravnanja z javnimi sredstvi;

27.

v zvezi z novo metodologijo pristopnega procesa k EU poudarja zlasti krepitev pravne države, da bi se učinkovito borili proti vzrokom in posledicam „ujetja“ lokalne samouprave;

28.

ugotavlja, da kontinuirano „ujetje“ lokalnih oblasti, pri čemer o političnih in ekonomskih vprašanjih leta ali celo desetletja odloča ista peščica ljudi, vpliva tudi na potek volitev, saj državljane odvrača od politične udeležbe. Poleg tega je volilna udeležba na lokalnih volitvah pogosto nižja kot na nacionalnih volitvah. Obstajajo primeri volitev, ki so jih bojkotirale stranke v opoziciji, in celo primer, da lokalnih volitev ni bilo že 11 let (Mostar), kar je v demokraciji nesprejemljivo in je privedlo do sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (zadeva 30100/18, Baralija proti Bosni in Hercegovini). Odbor zato poziva EU, naj v takšnih razmerah posebno pozornost nameni spremljanju volitev;

29.

z obžalovanjem ugotavlja, da med delom prebivalstva, predvsem bolj izobraženim in finančno neodvisnim, prevladujeta občutek izključenosti in politična apatija, medtem ko so v drugi skupini državljani, ki s tistimi na oblasti vzdržujejo klientelistični odnos (in na ta način pridejo do zaposlitve, dodatka k pokojnini, mesta v vrtcu, novega asfalta do hiše itd.). Tak položaj ustreza „ugrabiteljem“ oblasti in jim zagotavlja, da so na oblasti in še naprej slabšajo stanje lokalne demokracije;

Splošno ozadje

30.

želi spomniti, da je EU leta 1999 uvedla stabilizacijsko-pridružitveni proces (SAP), ki je okvir za odnose med EU in državami v regiji. Hkrati se je začel izvajati tudi Pakt za stabilnost kot širša pobuda, ki jo je leta 2008 nadomestil Svet za regionalno sodelovanje (RCC). Leta 2003 je Evropski svet v Solunu potrdil, da so vse države, ki sodelujejo v SAP, potencialne kandidatke za članstvo v EU;

31.

poudarja, da je bila ta evropska perspektiva ponovno potrjena februarja 2018 v strategiji Evropske komisije za Zahodni Balkan in 17. maja 2018 v Izjavi iz Sofije, ki je bila sprejeta po vrhu EU–Zahodni Balkan 17. maja 2018, in da je bila tudi tema vrha EU–Zahodni Balkan 7. maja 2020 v Zagrebu;

32.

opozarja, da je mreža delegacij EU kot del Evropske službe za zunanje delovanje bistvena za spremljanje in poročanje o pojavu „ujetja“ lokalnih oblasti, zlasti o korupciji in ovirah za svobodne in poštene volitve na lokalni in nacionalni ravni;

33.

poudarja, da je Evropski odbor regij kot ključni akter v sodelovanju s partnerskimi državami na Zahodnem Balkanu in drugod pomembno prispeval h krepitvi lokalne demokracije, pravne države in dobrega upravljanja, zlasti z zavzemanjem za reforme lokalne javne uprave in za lokalni gospodarski razvoj;

Priporočila za ukrepe

34.

je prepričan, da so skupni posvetovalni odbori Evropskega odbora regij s tremi državami (Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo) ter delovna skupina za Zahodni Balkan glavni instrumenti za ukrepanje, v okviru katerih je treba še naprej podpirati pozitivne procese na ravni lokalne demokracije na Zahodnem Balkanu;

35.

priporoča Evropski komisiji, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim odborom regij in Evropskim parlamentom dejavno spodbuja prizadevanja za boj proti „ujetju“ lokalnih oblasti na Zahodnem Balkanu;

36.

predlaga, naj institucije EU zagotovijo dodatno podporo deležnikom, ki se zavzemajo za krepitev lokalne demokracije in pravne države, kot so neodvisne nepridobitne organizacije za spremljanje spoštovanja človekovih pravic, transparentnosti in ravni korupcije v javni upravi (t. i. watchdog organizations). Tudi združenja lokalnih vlad na Zahodnem Balkanu so pomembni akterji v boju proti korupciji in krepitvi demokracije na lokalni ravni in so lahko strateški partnerji;

37.

predlaga sodelovanje pri krepitvi pravne države, varstvu človekovih pravic in krepitvi vloge državljanov z drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na lokalni ravni (IOM, UNDP, Unicef);

38.

izrecno poziva vse institucije EU, naj okrepijo komunikacijo in stike z državljani držav Zahodnega Balkana, da bi razvijale partnerstvo in sinergijo za dosego skupnih ciljev, ki sta učinkovita izvedba nujnih reform ter krepitev pravne države in demokratične družbe. Zagotavljanje komunalnih storitev je področje, kjer se državljani zavedajo koristi lokalne demokracije in približevanja k EU, vendar tudi tukaj korupcija in „ujetje“ lokalnih struktur nista neobičajna. Zato so na tem področju nujni večja odprtost in transparentnost, pa tudi več javnih posvetovanj z državljani o zagotavljanju storitev, pri čemer se je treba osredotočiti na njihove potrebe in zahteve;

39.

v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj v predpristopnih pogajanjih in v odnosih EU z Zahodnim Balkanom še več pozornosti- nameni zgoraj omenjenim pomanjkljivostim na ravni nacionalnih ter lokalnih in regionalnih oblasti ter temeljito nadzira pojave „ujetja“ lokalnih oblasti in izvajanje zakonskih in institucionalnih rešitev, da se omeji samovolja voditeljev na področju finančnih in človeških virov ter poveča svoboda medijev s finančnimi in izobraževalnimi spodbudami;

40.

poudarja, da bi morala EU v odnosih z Zahodnim Balkanom upoštevati dejansko stanje na nacionalni in lokalni ravni, ne samo nadzirati formalno izpolnjevanje meril, ki je v glavnem namenjeno usklajevanju nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU. Tak pristop je bolj zahteven, vendar bi bili rezultati lahko tako boljši;

41.

meni, da bi morale imeti delegacije EU na Zahodnem Balkanu, Evropski odbor regij in morda Evropski ekonomsko-socialni odbor večjo vlogo pri preverjanju dejanskega stanja lokalne demokracije, pravne države in dobrega upravljanja na Zahodnem Balkanu; imeti bi morale tudi neposredne stike z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, člani politične opozicije, podjetji, akademiki in civilno družbo ter organizirati in spodbujati dialog z državljani.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(*1) „To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.“

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/71

Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in evropska strategija za podatke

(2020/C 440/13)

Poročevalec:

Mark WEINMEISTER (DE/EPP), državni sekretar za evropske zadeve dežele Hessen

Referenčni dokumenti:

Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope

(COM(2020) 67 final)

Evropska strategija za podatke

(COM(2020) 66 final)

Varna uvedba tehnologije 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU

(COM(2020) 50 final)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Povzetek

poudarja, da mora digitalizacija ljudem prinesti oprijemljive koristi in konkretne prednosti, zato je treba pri razvoju digitalnih tehnologij upoštevati tudi pravne, družbenopolitične, socialne, okoljske, kulturne in zlasti etične vidike;

poudarja, da je digitalizacija transverzalna medsektorska tema, ki prežema vse gospodarske sektorje in življenjska področja in jih bo trajno preobrazila, zato bo le medsektorska digitalizacija odprla resnično nove potenciale za prelomne poslovne modele ter inovativne digitalne storitve in produkte; poudarja tudi, da bodo zlasti zagonska podjetja imela pomembno vlogo pri digitalnih inovacijah za Evropo;

poudarja pomemben prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k praktičnemu izvajanju Evropske digitalne agende, zlasti v okviru pametnih mest in pametnih regij, in pomembno vlogo lokalne uprave pri zagotavljanju dostopa do podatkov ter njihove razpoložljivosti;

posebej opozarja, da je treba podpreti razvoj kompetenc državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih, ter javnega sektorja. Digitalizacija delovnega okolja se lahko uporabi na številne različne načine za zmanjšanje delovne obremenitve in spodbujanje dostojnega dela, hkrati pa tudi za oblikovanje odpornejših gospodarskih in socialnih sistemov;

poudarja, da so možnosti, ki jih digitalizacija ponuja za reševanje družbenih, podnebnih in okoljskih izzivov ter v določenih kriznih razmerah, kot je pokazala sedanja kriza zaradi COVID-19, še posebej pomembne za izobraževanje, poklicno življenje, gospodarstvo in dobro delovanje uprave;

poudarja, da evropske vrednote in etična pravila ter socialni in okoljski standardi veljajo tudi v digitalnem prostoru. EU bo te evropske vrednote in etična pravila dejavno promovirala po svetu;

poudarja pomen podatkovne suverenosti na individualni in vseevropski ravni. To je še toliko pomembneje glede na sodbo Sodišča Evropske unije z dne 16. julija 2020 (zadeva C-311/18), s katero je bil razveljavljen zasebnostni ščit EU-ZDA, vzpostavljen med Evropsko unijo in Združenimi državami. Poziva Komisijo, naj čim prej pojasni posledice te sodbe, saj podjetja potrebujejo zakonsko zaščiten pretok podatkov preko meja Evropske unije;

meni, da je digitalna kohezija pomembna dodatna razsežnost tradicionalnega koncepta ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe EU;

Digitalizacija in z njo povezane priložnosti

se strinja s stališčem Komisije, na katerem temeljijo tri sporočila iz digitalnega svežnja EU, da digitalne tehnologije povzročajo korenite spremembe v vsakdanjem življenju državljanov, kar vpliva tudi na države članice, regionalne in lokalne organe ter podjetja;

10.

ugotavlja, da so podatki vse pomembnejši in prinašajo priložnosti, ter poudarja, da je treba državljane in podjetja zaščititi pred morebitnimi tveganji, ki jih lahko prinesejo izmenjava, obdelava in shranjevanje podatkov; se strinja, da primanjkuje tehničnih orodij in standardov, s katerimi bi posamezniki brez prekomernih naporov preprosto uveljavljali pravice varstva zasebnosti;

11.

pozdravlja ukrepe, s katerimi bi lahko Evropa v prehodu na zdrav planet in na poti v digitalni svet prevzela vodilno vlogo ter pri tem ustvarjala trajnostno rast in blaginjo, hkrati pa ohranjala skupne evropske vrednote in na njih temelječ trden pravni okvir v zvezi z varstvom podatkov, temeljnimi pravicami, varnostjo in kibernetsko varnostjo;

12.

ugotavlja, da storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, kakor tudi druge inovativne tehnologije za obdelavo podatkov, digitalizacijo in avtomatizacijo postopkov, potrošnikom in ponudnikom sicer prinašajo velike potencialne koristi, vendar tudi izzive z vidika odgovornega zagotavljanja nediskriminacije, preglednosti, razložljivosti algoritmov, odgovornosti in zaščite zasebnosti; zato poudarja, da je treba uporabo umetne inteligence in drugih novih digitalnih tehnologij zasnovati odgovorno; poleg tega ugotavlja, da je treba preveriti, ali so dosedanje ugodnosti platform, ki prevladujejo na trgu, glede odgovornosti, skladne z evropskimi vrednotami. To velja zlasti za platforme, katerih poslovna politika je oblikovana v državah, ki niso članice EU. Za algoritemske sisteme, ki so občutljivi z vidika temeljnih pravic, bi moralo veljati načelo EU glede tržne lokacije;

13.

v povezavi s koronavirusno krizo opozarja na možnosti, ki jih ponuja digitalizacija, kot so delo od doma in digitalno izobraževanje, ter poudarja, da so digitalne aplikacije in infrastruktura v času krize in z njo povezanih omejitev stikov bistveno prispevale k ohranjanju delovanja javne uprave tudi v nepričakovanem kriznem obdobju;

14.

meni, da je to dobro izhodišče za spodbujanje izvajanja zelenega dogovora s pomočjo digitalne tehnologije;

15.

poudarja, da bi lahko emisije CO2 iz digitalnih aplikacij po napovedih že do leta 2025 presegle emisije v svetovnem cestnem prometu. Samo komunikacijski in informacijski sektor po ocenah porabi od 5 do 9 % električne energije in ustvari več kot 2 % vseh emisij v svetovnem merilu. Po drugi strani lahko digitalne rešitve podprejo ekološko preobrazbo. Okoljski podatki na primer omogočajo iskanje rešitev za razvoj obnovljivih virov energije, ponovno pogozdovanje ali preprečevanje nastajanja odpadkov. V zvezi s krožnim gospodarstvom bi bilo mogoče razmisliti o prostovoljni zavezi spletnih trgovcev na drobno, da v svoje algoritme za iskanje vključijo okoljska merila, ali o „digitalnem potnem listu za izdelke“, ki bi vseboval informacije o materialnem in podnebnem odtisu dobavne verige izdelka, da bi se potrošniki lahko odločali za trajnostno potrošnjo;

16.

poudarja, da kljub gospodarskim izzivom, ki jih prinaša kriza, ne bi smeli zanemariti spodbujanja digitalne preobrazbe in s tem povezanih naložb; nasprotno, znatne javne in zasebne naložbe v digitalizacijo so najbolj učinkovit način za obnovitev gospodarske rasti v EU;

Vizija digitalne družbe

17.

izraža zaskrbljenost, ker predlagani večletni finančni okvir predvideva zmanjšanje sredstev za program za digitalno Evropo. Zmanjšanje financiranja lahko vpliva na način delovanja programa;

18.

pozdravlja prizadevanje Komisije, da bi državljanom s pomočjo digitalne tehnologije odprla možnosti za osebni razvoj, svobodno in varno izbiro ter družbeno udejstvovanje, podjetjem pa zagotovila okvir, ki jim bo omogočal razvoj inovacij, konkurenčnost in sodelovanje pod poštenimi pogoji;

19.

izpostavlja potencial kvantnega računalništva in opozarja na obstoječe evropske pobude na tem področju, kot je vodilna pobuda o kvantnih tehnologijah. Poleg tega poziva k stalni podpori raziskovalnim projektom kvantne tehnologije v EU, da bi bila Unija vodilna v svetu pri izkoriščanju potenciala kvantnih tehnologij;

20.

se zaveda, da podatkovno gospodarstvo z nadaljnjo digitalizacijo pridobiva vse večjo gospodarsko vlogo in je zato pomembno sredstvo za ustvarjanje vrednosti v prihodnosti;

21.

podpira ciljno usmerjen razvoj in širitev evropskega podatkovnega gospodarstva ter prizadevanje za tehnološko neodvisnost, tudi z ustrezno zavezo industrijske politike glede spodbujanja evropskih vodilnih podjetij;

22.

opozarja na ločevanje osebnih in neosebnih podatkov, njihovo različno uporabo in izkoriščanje ter s tem povezane različne pravne okvire, ravnanja in postopke;

23.

poudarja pomen odprtokodnih ponudb za diverzifikacijo ponudbe in za krepitev tehnološke neodvisnosti uprav, podjetij ter državljanov ter podpiranja odprtokodnih skupnosti v Evropi, pri katerih sodelujejo podjetja in uprave;

Zanesljiva infrastruktura in digitalni temelji

24.

poudarja družbeni in gospodarski pomen pete generacije mobilne telefonije (5G) in poziva k ozaveščanju na podlagi pregledne ocene tehnologije in tudi študij o okoljskih posledicah ali posledicah za zdravje, s čimer bi zagotovili, da bi državljani v celoti prepoznali prednosti in slabosti digitalne infrastrukture in ne bi postali žrtve dezinformacij;

25.

poudarja, da je potreben celostni pristop za povečanje varnosti in odpornosti omrežij 5G, ter opozarja, da je skupni pristop EU smiseln, skupni evropski minimalni varnostni standard pa prinaša pozitivne splošne učinke;

26.

pozdravlja pristop k izvajanju nabora orodij s ciljem, da se zagotovi raznolika in v prihodnost usmerjena dobavna veriga 5G ter prepreči učinek vezanosti;

27.

poziva države članice, naj upoštevajo nabor orodij EU za varna omrežja 5G, da bi zagotovili kibernetsko varnost Evrope in zaščitili njene geopolitične interese pred grožnjo nadzora in vohunjenja v zvezi z namestitvijo omrežij 5G, ki uporabljajo tehnologijo iz tretjih držav;

28.

podpira tehnologijo optičnih vlaken kot nepogrešljivo digitalno infrastrukturo in osnovno storitev, ki bi morala biti na voljo vsem ljudem v Evropski uniji, zlasti na podeželju, kjer so druge tehnologije težje dosegljive;

29.

se ne strinja v celoti s stališčem, da evropska podatkovna strategija temelji na uspešnem ekosistemu, zato se zdi za izvajanje strategije – ne le zaradi sedanjih razmer – zlasti pomembno, da se podprejo predvsem zagonska podjetja;

30.

pozdravlja napoved o naložbah Komisije v projekt z velikim učinkom v zvezi z evropskimi podatkovnimi prostori in združenimi infrastrukturami oblaka;

31.

v zvezi s tem opozarja na pomen pametnih mest in zagonskih podjetij, ki so gonilo inovacij, in podpore zanje;

32.

pozdravlja načrte za memorandume o sodelovanju na področju zvez oblakov z državami članicami in pripravo oblakovnega pravilnika EU;

33.

meni, da bi neenoten pristop k dostopu do podatkov in njihovi uporabi povzročil razdrobljenost notranjega trga, zato je treba to nujno preprečiti;

34.

poudarja pomen medsektorskih ukrepov za dostop do podatkov in njihovo uporabo, pozdravlja izogibanje podrobnemu predhodnemu urejanju v prid prožnemu pristopu ter države članice poziva, naj v skladu z zadevnimi določbami veljavne direktive o elektronskem poslovanju še naprej skrbijo za zaščito javnega interesa in storitev splošnega pomena ter za preprečevanje izkrivljanja konkurence in učinkovitost javne uprave;

35.

vendar v zvezi s tem poudarja, da bi morale biti tovrstne zahteve ustrezne, zlasti za lokalne in regionalne oblasti, in upoštevati bremena, povezana z izvajanjem;

Človek v digitalnem svetu

36.

ugotavlja, da so potrebna obsežna javna sredstva za podporo digitalizacije, univerz in raziskovalnih ustanov, zagonskih podjetij, MSP ter tudi regij, predvsem v smislu pametnih regij, in zlasti za izgradnjo vrhunskih skupnih digitalnih zmogljivosti in s tem tehnološko neodvisnost Evrope;

37.

poudarja, da mora vsaka evropska ureditev vedno spoštovati jamstvo glede regionalne in lokalne samouprave, ki je zapisano v primarni zakonodaji, in sicer v členu 4(2) PEU. Obveznost lokalnih in/ali regionalnih oblasti, da posredujejo podatke, ki bi bila določena v sekundarni zakonodaji, bi pomenila poseg v omenjeno jamstvo, zato ne pride v poštev;

38.

meni, da morajo biti v večletnem finančnem okviru EU zagotovljena ustrezna sredstva, in poziva, naj bodo kljub morebitnim izzivom pri obvladovanju posledic koronavirusne krize ta sredstva na voljo, zlasti za program za digitalno Evropo;

39.

se zavzema za hitro nadaljnjo digitalizacijo storitev radiodifuzije z vidika čim večjega pluralizma;

40.

poudarja, da je varnost digitalnih produktov in storitev ključni dejavnik ustvarjanja zaupanja in s tem njihove uspešne uporabe, opozarja na sodelovanje Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in podpira okrepljeno sodelovanje z inštituti za raziskovanje kibernetske varnosti v državah članicah, pa tudi v regijah, kadar je to ustrezno, in med njimi;

41.

poudarja, da so digitalna znanja in spretnosti nujno potrebni tako za trg dela, zlasti na področjih velepodatkov in analitike za uresničitev potencialov storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot tudi za krepitev odpornosti evropskih gospodarskih, socialnih in izobraževalnih sistemov ter da v smislu uspešnega soočanja posameznikov z digitalizacijo zagotavljajo uspešno družbeno udejstvovanje vseh, ne glede na njihovo starost ali kraj bivanja;

42.

poudarja pomen izobraževanja v digitalnem svetu, zlasti digitalne pismenosti in medijske pismenosti – ne le v izobraževalnih ustanovah – kot predpogoja za to, da bodo lahko vsi ljudje suvereno udeleženi pri procesu digitalizacije;

43.

je naklonjen uvedbi „osebnih podatkovnih prostorov“, ki posameznikom dajejo več možnosti nadzora nad tem, kdo lahko dostopa do podatkov in jih uporablja, ter preučitvi možnosti za okrepitev pravice posameznikov do prenosljivosti podatkov v skladu s členom 20 Splošne uredbe o varstvu podatkov;

44.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za ustrezno varstvo zasebnosti, zlasti pa naj poskrbi za hitro sprejetje predvidene uredbe o e-zasebnosti, da bi preprečili nedoslednosti v ustreznem regulativnem okviru in povečali pravno varnost;

45.

meni, da mora pri tem tudi Svet Evropske unije poskrbeti za preglednost in s tem pravno varnost;

46.

meni, da mora prihodnja evropska strategija za MSP nujno vsebovati ukrepe za krepitev zmogljivosti MSP in zagonskih podjetij, da bodo lahko ta v celoti izkoristila številne priložnosti, ki jih ponujajo podatkovni poslovni modeli;

47.

podpira načrtovano vzpostavitev in spodbujanje evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki so trenutno v usklajevanju, spodbuja intenzivne izmenjave o tem v zgodnji fazi med Evropsko komisijo in državami članicami, zlasti pa regijami, ter poudarja, da je nujno treba zagotoviti pregleden in razumljiv postopek izbire ter enake možnosti evropskih regij;

Evropska digitalna skupnost vrednot

48.

se zaveda, da so podatki temelj za digitalne produkte, storitve in poslovne modele ter s tem za gospodarski razvoj Evrope, ter da lahko izboljšajo podlago za odločanje posameznikov, podjetij, organizacij, uprav in politike;

49.

opozarja, da odločitve, ki temeljijo izključno na podatkih, zlasti v povezavi z avtomatizirano obdelavo, ne morejo biti vselej smiselne in primerne in jih je zato treba pretehtati v okviru širšega konteksta;

50.

poudarja, da bi morala biti digitalna družba vključujoča, pravična in dostopna za vse ter v središče postaviti človeka;

51.

poziva k odločnim ukrepom za zaščito državljanskih svoboščin in demokracije v vse bolj digitalizirani dobi, med drugim k zmanjšanju nevarnosti vsesplošnega digitalnega nadzora in boju proti lažnim novicam, kampanjam dezinformiranja, sovražnemu govoru in diskriminaciji, predvsem pa rasizmu v digitalnem prostoru ne glede na to, ali ti negativni pojavi izvirajo iz EU ali od drugod;

52.

ugotavlja, da so digitalna tehnologija in podatkovne rešitve pomembna sredstva za reševanje družbenih, razvojnih, podnebnih in okoljskih izzivov ter so zato pomembne tudi v povezavi z uresničevanjem ciljev zelenega dogovora in razvojnih ciljev tisočletja ZN;

53.

pozdravlja pobudo za krožno elektroniko ter pobude za doseganje podnebno nevtralnih, energijsko zelo učinkovitih in trajnostnih podatkovnih centrov najpozneje do leta 2030;

54.

poudarja, da so ti izzivi med seboj tesno prepleteni in Evropi ponujajo priložnost, da prevzame vodilno vlogo;

Podatki kot digitalno gonilo gospodarstva in podlaga za odločanje

55.

se strinja s pristopom, da je v evropski strategiji za podatke človek najpomembnejši in bi moralo tako tudi ostati. V okviru digitalne politike bi bilo zato treba nenehno spremljati učinke, primerjati koristi in pomanjkljivosti razvoja ter po potrebi ukrepati z usmerjanjem;

56.

se strinja, da je uporaba podatkov za javno dobro izjemno pomembna za obvladovanje izrednih razmer (epidemij, naravnih nesreč), boljše razumevanje degradacije okolja in podnebnih sprememb, bolj ciljno sprejemanje ukrepov na tem področju ter učinkovitejši boj proti kaznivim dejanjem in zaščito pred terorizmom;

57.

podpira razvoj skupnih evropskih podatkovnih prostorov v strateških gospodarskih sektorjih in na področjih javnega interesa ter poudarja, da bi morali v skladu s prožnim ukrepanjem omogočiti oblikovanje še drugih podatkovnih prostorov;

58.

podpira enotni evropski trg za podatke, ki bi temeljil na evropskih pravilih in vrednotah, da bi s tem zmanjšali prekomerno odvisnost od digitalnih rešitev, razvitih drugje;

59.

poziva Komisijo, naj okrepi tehnološko neodvisnost Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in infrastrukture;

60.

poudarja pomen uporabe podatkov za z dokazi podprto oblikovanje politik in izboljšanje javnih storitev, in sicer vselej v okviru standardov varstva podatkov ter varnostnih in etičnih standardov;

61.

se strinja, da sta interoperabilnost podatkov (ki jo na primer zagotavljajo standardi) in kakovost podatkov odločilnega pomena, zato pozdravlja razvoj ustreznih organizacijskih pristopov in struktur;

62.

opozarja na poročilo o napredku, ki ga je o gospodarskih kazalnikih in merjenju platformnega gospodarstva pripravila neodvisna skupina strokovnjakov opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform (1). Poročilo navaja, da je pomanjkanje podatkov o mnogih vidikih gospodarske vloge in ravnanja platformnih družb izziv za nosilce političnega odločanja in raziskovalce. Strokovnjaki upravičeno vztrajajo pri spremljanju platformnega gospodarstva, zlasti v zvezi z gospodarskim pomenom platform, močjo platform nad njihovimi uporabniki in preglednostjo;

63.

opozarja, da je pri pripravi standardov treba upoštevati združljivost z obstoječo informacijsko tehnologijo, ki jo uporabljajo lokalni in regionalni organi;

64.

se strinja, da je število evropskih ponudnikov storitev v oblaku majhno, zato obstaja močna odvisnost od tehnologije zunanjih ponudnikov;

65.

se strinja, da je uporaba storitev v oblaku omejena, zlasti v evropskem javnem sektorju, zato med drugim ni mogoče izkoriščati potenciala za zmanjšanje stroškov, ki ga prinaša informacijska tehnologija;

66.

poudarja pomen naložb v prihodnje tehnologije, kot so med drugim umetna inteligenca, tehnologija razpršene evidence (blokovne verige) in kvantno računalništvo. V ta namen so potrebna zlasti prizadevanja na področju raziskav in razvoja;

67.

v zvezi s tem opozarja na pomanjkljivo interoperabilnost različnih storitev v oblaku in nezadosten razvoj strokovnih postopkov v oblaku za javne organe;

68.

pozdravlja namero, da se sistemska vloga nekaterih spletnih platform in tržna moč, ki jo pridobijo, uredita tako, da ne bosta ogrozili pravičnosti in odprtosti trgov;

69.

meni, da bi bilo treba delovne pogoje zaposlenih pri spletnih platformah ustrezno urediti, da bi ta oblika dela omogočala socialno varnost in zadostna sredstva za preživljanje, ter pozdravlja namen Komisije, da objavi pobudo za izboljšanje delovnih pogojev delavcev na spletnih platformah, vendar se zavzema za to, da se namesto leta 2021 objavi že leta 2020. Izkazalo se je, da so ukrepi zapore zlasti med pandemijo koronavirusne bolezni z ekonomskega vidika koristili mnogim spletnim platformam, medtem ko so njihovi delavci še naprej v negotovem delovnem razmerju;

70.

pozdravlja sporazum, ki so ga dosegli evropski socialni partnerji o spremljanju digitalne preobrazbe (2), da bi skupaj oblikovali razvoj digitalizacije in njene posledice za delo in delavce ter za splošno delovanje podjetij;

71.

poudarja, da tisto, kar je prepovedano zunaj spleta, tudi na spletu ne more biti dovoljeno, in meni, da bi bilo treba natančneje določiti vlogo in obveznosti upravljavcev spletnih platform;

72.

z obžalovanjem ugotavlja, da v digitalnem svetu brez meja peščici podjetij z največjim tržnim deležem pripade največji delež dobičkov od vrednosti, ki se ustvari v podatkovnem gospodarstvu, da ti dobički zaradi zastarelih pravil o davku od dohodkov pravnih oseb pogosto niso obdavčeni tam, kjer se ustvarijo, in da se s tem izkrivlja konkurenca;

73.

glede na sedanje mrežne učinke gospodarstva digitalnih platform se zavzema za to, da se preveri, ali bi bilo treba nadgraditi evropsko konkurenčno pravo in kako;

74.

opozarja, da digitalizacija v vseh evropskih regijah v enaki meri prinaša izzive, ki pa zahtevajo različne strategije reševanja, zato poziva, da se pri pripravi medsektorskih strategij to dejstvo upošteva;

75.

se zavzema za poenostavitev postopkov za dostop do evropskega financiranja, da bi dosegli čim več podjetij, univerz in raziskovalnih ustanov in jih spodbudili k dejavnemu sooblikovanju digitalizacije;

76.

poudarja, da to velja tudi za pametna mesta in regije;

77.

se strinja, da primanjkuje tehničnih orodij in standardov, s katerimi bi posamezniki brez prekomernih naporov preprosto uveljavljali pravice varstva zasebnosti;

78.

poudarja, da je treba odpraviti učinke vezanosti, na primer pri uporabi naprav interneta stvari, in okrepiti položaj potrošnikov; pri tem je pomembno, da se uporabnikom zagotovijo orodja in sredstva, da bodo lahko sami odločali o tem, kaj se zgodi z njihovimi podatki;

Evropa v svetu

79.

pozdravlja zavzemanje Komisije za interese evropskih državljanov in enake možnosti evropskih podjetij na mednarodnih trgih ter za evropske vrednote v mednarodnem poslovanju in pretoku podatkov;

80.

pozdravlja namero, da se shranjevanje in obdelava podatkov iz drugih držav in regij preneseta v Evropo, in se pri tem zaveda različnih prednosti evropskih regij, ki bi jih bilo treba uporabiti kot različne argumente v podporo temu prenosu;

81.

pozdravlja pobude Evropske komisije in posameznih držav članic, katerih cilj je razjasniti in uskladiti obdavčitev digitalnih poslovnih dejavnosti vseh akterjev, tudi tistih, katerih poslovne politike so opredeljene zunaj EU;

Ocena predloženih sporočil Komisije

82.

poudarja, da morajo biti ukrepi osredotočeni na področja, kjer je Evropska unija močna, kot na primer proizvodnjo, ki ponuja različna področja uporabe digitalne tehnologije, med drugim industrijo 4.0, umetno inteligenco, robotiko, aditivno proizvodnjo, optiko in senzoriko ter internet stvari;

83.

poziva, naj se podrobno pregledajo učinki predlaganih ključnih ukrepov za pravično in konkurenčno gospodarstvo, ki zajemajo evropsko podatkovno strategijo, tekoče vrednotenje in pregled ustreznosti pravil EU o konkurenci, regulativna pravila in industrijsko strategijo. To zlasti velja za oblikovanje okvira, ki bo omogočil enostavno uporabno, konkurenčno in varno digitalno finančno okolje ter obdavčitev podjetij v 21. stoletju;

84.

poudarja, da digitalizacija regij zahteva usklajen in prilagojen strateški pristop, ki presega zagotavljanje digitalne infrastrukture in povezljivosti;

85.

poziva k obsežnemu okvirnemu programu kvalifikacij, s katerim bi odpravili pomanjkanje podatkovnih strokovnjakov in nizko podatkovno pismenost v EU;

86.

poziva k podpori za zagonska in druga podjetja, ne le zaradi sedanjega stanja, sicer strategije za podatke ne bo mogoče izvesti;

87.

poziva k pobudi za krepitev tehnološke suverenosti (npr. razvoj lastnih procesorjev, omrežnih komponent), da bi lahko varno vzpostavili in upravljali potrebno infrastrukturo; poziva tudi, naj se zagotovi ustrezno financiranje evropskih raziskovalnih in razvojnih projektov;

88.

priznava, da je treba na podlagi opisanih izzivov in predlaganih ukrepov okrepiti odpornost in suverenost v digitalnem prostoru, da bi lahko trajno izkoriščali potenciale najnovejših komunikacijskih standardov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zaščiti kritične infrastrukture, da bi lahko v kriznih razmerah tudi bolj dolgoročno ohranili sposobnost delovanja države in zagotovili oskrbo prebivalstva;

89.

poziva k preučitvi nadaljnjih ukrepov, ki bi prispevali k hitremu izboljšanju energetske učinkovitosti, zmanjšanju toplogrednih plinov, čim boljšemu izkoriščanju digitalizacije za varovanje okolja in podnebja ter podnebju prijaznem spodbujanju inovacij in gigabitnih omrežij.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/commission-expert-group-publishes-progress-reports-online-platform-economy

(2) https://bit.ly/2YptFYV

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/79

Mnenje Evropskega odbora regij – Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju

(2020/C 440/14)

Poročevalec:

Guido RINK (NL/PES), član občinskega sveta, Emmen

Referenčni dokument:

Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju

COM(2020) 65 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

ugotavlja, da je Evropska komisija 19. februarja 2020 objavila digitalno strategijo za obdobje 2020–2025. V beli knjigi o umetni inteligenci je predstavila svojo vizijo o najpomembnejših ukrepih politike in naložbah na področju umetne inteligence. Komisija meni, da lahko Evropa na področju umetne inteligence postane vodilna v svetu;

opozarja, da je bela knjiga o umetni inteligenci povezana s sporočiloma Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (1) in Evropska strategija za podatke (2);

poudarja, da si Komisija prizadeva za pristop k razvoju in uporabi umetne inteligence, ki bo osredotočen na človeka, etičen, vključujoč in varen ter bo spoštoval vrednote, h katerim se EU čuti zavezana;

poudarja, da je bela knjiga o umetni inteligenci razdeljena na dva glavna dela: spodbujanje razvoja in uporabe umetne inteligence ter regulativno urejanje v zvezi z etičnimi vidiki in zaupanjem;

pozdravlja Belo knjigo o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju. Zaveda se pomena razprave o umetni inteligenci pred pripravo politike Komisije na tem področju. Pri tem opozarja, da bi si želel, da se v beli knjigi poudari tudi vloga regionalnih in lokalnih oblasti kot pomembnih partneric, proizvajalcev, uporabnikov in spodbujevalcev inovacij pri razvoju umetne inteligence;

v zvezi s tem opozarja na svoje mnenje o umetni inteligenci, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 6. in 7. februarja 2019 (3);

poudarja, da je umetna inteligenca že zdaj del našega življenja in bo imela vse pomembnejšo vlogo pri preoblikovanju naše družbe. Ima velik potencial za evropsko družbo, podjetja in državljane. Inovacije na področju umetne inteligence ne prinašajo le koristi za gospodarstvo, temveč pripomorejo tudi k reševanju družbenih in okoljskih izzivov;

meni, da je uporaba umetne inteligence pomembna ne le na nacionalni ravni, temveč tudi in zlasti na lokalni in regionalni ravni. Lokalne in regionalne oblasti poleg tega prispevajo k spodbujanju ekosistemov umetne inteligence na svojem območju ter spodbujanju in izvajanju naložb v umetno inteligenco;

poudarja, da je umetna inteligenca zapleteno področje politike, ki ni samostojno. Dotika se številnih drugih politik, ki jih upravlja Komisija;

10.

poudarja, da je treba belo knjigo o umetni inteligenci in z njo povezane politične ukrepe obravnavati v povezavi s sočasno predstavljenim sporočilom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in sporočilom o evropski strategiji za podatke. Poleg tega jo je treba povezati s številnimi drugimi področji politike Komisije, na primer programom znanj in spretnosti za Evropo (4) ter priporočilom o skupnem naboru orodij za uporabo tehnologije in podatkov za boj proti krizi zaradi COVID-19 in izhod iz nje, zlasti v zvezi z mobilnimi aplikacijami in uporabo anonimiziranih podatkov o mobilnosti (5);

11.

poudarja, da je treba priporočila OR, kjer je to primerno, obravnavati v povezavi s temi dokumenti o oblikovanju evropske politike;

12.

pozdravlja pristop Komisije, ki v osnovi pomeni razvoj umetne inteligence, v središču katere je človek, ter s tem povezano ambicijo, da prevzame vodilno vlogo pri določanju etičnih standardov. Komisija upravičeno opozarja, da so koristi umetne inteligence odvisne od zaupanja javnosti vanjo;

13.

vendar vztraja, da je treba v razpravi o prihodnjih ukrepih politike za krepitev zaupanja v umetno inteligenco obravnavati tudi vprašanja o lastništvu podatkov, algoritmih, platformah, zaščiti javnih vrednot na platformah in o tem, kdo ima na koncu največjo korist od aplikacij umetne inteligence in na čigav račun (ter ali je to družbeno sprejemljivo);

14.

opozarja, da je umetna inteligenca povezana s številnimi drugimi področji politike, zato obstaja nevarnost, da bi se izgubila skladnost med temi politikami in bi se razvijale v vakuumu;

15.

predlaga Komisiji, naj opredeli časovni načrt in pristop za spodbujanje skladnosti med različnimi področji politike;

Izkoriščanje priložnosti

16.

poudarja, da bi morala Evropska politika odločno spodbujati krepitev multidisciplinarnih lokalnih in regionalnih mrež državljanov, uprav, ustanov znanja in podjetij ter naložbe vanje (njihovo organizacijo in spodbujanje). Meni, da imajo pri tem osrednjo vlogo inovacijska središča, ki jih je predstavila Komisija;

17.

poudarja, da lahko umetna inteligenca prispeva k reševanju družbenih izzivov na področjih, kot so zdravje (najpomembnejši nedaven primer je boj proti pandemiji COVID-19), varnost, podnebje, mobilnost in promet, socialna podpora, visokotehnološka industrija, maloprodaja, kmetijstvo, turizem in izvajanje javnih storitev;

18.

opozarja na dejstvo, da ima umetna inteligenca potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in novih podjetij. Komisija upravičeno priznava, da je pomemben pogoj to, da državljani tehnologiji zaupajo. To zaupanje je treba zagotoviti s strateškim okvirom EU na podlagi temeljnih vrednot, ki mora podjetja spodbuditi k razvijanju rešitev umetne inteligence;

19.

se strinja, da so na evropskem trgu pomembni enaki konkurenčni pogoji. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti dostopu malih in srednjih podjetij (MSP) ter zagonskih podjetij do umetne inteligence, saj so pomembno gonilo lokalnih in regionalnih gospodarstev. Evropska vozlišča za digitalne inovacije ter prihodnji regulativni okviri in politike imajo odločilno vlogo pri spodbujanju enakih možnosti dostopa do umetne inteligence, zlasti s pomočjo mikro, malim in srednjim podjetjem pri dostopu do umetne inteligence;

20.

ugotavlja, da Komisija želi izkoristiti prednosti na (obstoječih) industrijskih in specializiranih trgih (6). Poudariti želi, da se ta strategija ne sme izvajati v škodo produktivnosti, inovacijskih zmogljivosti ter značilnosti lokalnih in regionalnih ekosistemov;

21.

poudarja, da se lokalne in regionalne oblasti namreč v teh ekosistemih ukvarjajo s številnimi družbenimi izzivi in lahko imajo pomembno vlogo pri pospeševanju učinkov inovacij v tem okviru;

22.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti v najprimernejšem položaju, da v različnih členih vrednostnih verig prispevajo k ustvarjanju ugodnih pogojev za povečanje naložb v umetno inteligenco v prihodnjih letih in krepitev zaupanja vanjo. Razlog za to je, da so najbližje uporabi umetne inteligence v praksi in lahko spodbujajo lokalne multidisciplinarne mreže;

23.

meni, da bo morala EU za spodbujanje javnih in zasebnih naložb zagotoviti precejšnjo podporo, za potrebe lokalnih ekosistemov pa bo treba zagotoviti tudi sredstva iz programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

24.

meni, da je treba instrumente podpore usmeriti v posebne aplikacije umetne inteligence, ki so primerne za izvajanje v velikem obsegu. Za optimalno izkoriščanje možnosti umetne inteligence je treba spodbujati majhne projekte in omejiti njihovo finančno breme, da bo sodelovanje v projektih, financiranih z evropskimi sredstvi, privlačnejše za lokalne in regionalne oblasti;

25.

podpira pristop k razvoju umetne inteligence v okviru vozlišč digitalnih inovacij. V zvezi s tem bi morali biti instrumenti podpore za vozlišča digitalnih inovacij usmerjeni zlasti v spodbujanje lokalnih in regionalnih ekosistemov;

26.

izraža zadovoljstvo, da bo Komisija spodbujala razvoj produktov v javnem sektorju, ki temeljijo na umetni inteligenci (7);

27.

vendar meni, da zavzemanje Komisije za razvoj umetne inteligence v javnem sektorju ne sme biti omejeno na tehnologije umetne inteligence, ki so bile že preverjene v predhodno opredeljenih sektorjih. Lokalne in regionalne oblasti lahko imajo namreč kot prvi uporabniki pomembno vlogo pri pospešitvi (novih) tehnologij umetne inteligence;

28.

poziva Komisijo, naj pozove vse javne oblasti, tudi na lokalni in regionalni ravni, naj izvajajo stroge ocene učinka sistemov umetne inteligence, ki se uporabljajo v javnem sektorju, na temeljne pravice. Oblasti ne bi smele uporabljati tehnologij nadzora umetne inteligence, zlasti ne v izrednih razmerah, preden so znani rezultati te ocene učinka in sprejete potrebne prilagoditve;

29.

poziva k razvoju pravnega okvira za javno naročanje in nabora pravnih instrumentov, kot so standardni pogoji javnega naročanja, ki lokalnim in regionalnim oblastem dajejo manevrski prostor in jim omogočajo optimalno izkoriščanje možnosti;

30.

poudarja, da je vrednost podatkov v njihovi ponovni uporabi, med drugim v aplikacijah umetne inteligence. Kibernetsko varna medsektorska izmenjava podatkov spodbuja inovacije na področju umetne inteligence. Poziva Komisijo, naj uporabi Splošno uredbo o varstvu podatkov (EU) 2016/679 in preuči potrebo po dodatnem regulativnem okviru posebej za umetno inteligenco za lažjo in zanesljivo izmenjavo in nadaljnjo uporabo podatkov med podjetji in javnimi organi (B2G), zlasti če lahko služi javnemu interesu, kot pri pandemiji COVID-19. Pri tem se je tudi pokazalo, kako pomembno je, da javni organi uporabljajo podatke podjetij. Ta potencial je treba izkoristiti, saj se s tem lahko zmanjša upravno breme za podjetja in v številnih primerih, na primer v okviru platformnega gospodarstva, je to edini način, da javni organi izpolnijo svoje pravne obveznosti;

31.

meni, da je treba na evropski ravni vlagati v skupno varno osnovno infrastrukturo, podatkovno arhitekturo in standarde kakovosti na področju varnosti, naborov podatkov in statistike. S tem se bo znižal vstopni prag za uporabo aplikacij umetne inteligence in povečalo digitalno zaupanje, kar bo spodbudilo razvoj in uporabo umetne inteligence;

32.

je prepričan, da bi morale aplikacije umetne inteligence, razvite s pomočjo javnih sredstev, tudi čim bolj koristiti družbi. Načeloma bi tovrstne aplikacije umetne inteligence na primer morali razvijati v odprtokodnih pogojih, hkrati pa bi bilo treba priznati potrebo po financiranju razvoja;

Zakonodaja in politika: pristop, ki temelji na učenju

33.

z zanimanjem spremlja razvoj opredelitve umetne inteligence, ki se odraža v posodobljeni opredelitvi (8) neodvisne strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco, ki jo je ustanovila Evropska komisija. Meni, da ta opredelitev bolje odraža tehnične zmogljivosti umetne inteligence. Vendar bi moralo biti opredeljevanje umetne inteligence stalen proces. Upoštevati bi moralo okvir, v katerem deluje umetna inteligenca, in slediti družbenemu razvoju na tem področju ter ne spregledati povezave med ekosistemom odličnosti in ekosistemom zaupanja, ki ju je predstavila Komisija;

34.

meni, da sistem umetne inteligence sestavlja kombinacija tehničnih elementov, ki podatke, algoritme in računalniške zmogljivosti povezujejo s socialno prakso, družbo, identiteto in kulturo. Opredelitev tovrstne socialno-tehnične zbirke bi bilo zato treba redno posodabljati, da bi točno odražala vse večje družbene učinke umetne inteligence in hkrati zajela hitro spreminjajoče se izzive in priložnosti, povezane z umetno inteligenco;

35.

ugotavlja, da so po mnenju Komisije varstvo temeljnih pravic in pravic potrošnikov, preglednost uporabe tehničnih komponent ter pravila o varnosti proizvodov in odgovornosti ključni elementi ekosistema zaupanja. Ti tvorijo podlago za prihodnji zakonodajni okvir EU za umetno inteligenco;

36.

poudarja, da strojno učenje v sektorju umetne inteligence temelji na človeškem programiranju, kar bi lahko privedlo do pristranskosti v velikem obsegu. Zato poziva EU, naj uvede mehanizme za zagotavljanje enakosti spolov, ras in svetovnih nazorov ter vključevanja pri razvoju in uporabi tehnologije umetne inteligence;

37.

opozarja, da kazensko pravo ponuja veliko možnosti za določitev standardov za boj proti hudim kršitvam temeljnih pravic državljanov ter nezakonitemu in prikritemu nadzoru državljanov z uporabo umetne inteligence;

38.

se strinja s Komisijo, da uporabo umetne inteligence že urejajo širok in kakovosten zakonodajni okvir in etična načela EU. Pomembni primeri so zakonodaja na področju varnosti proizvodov in odgovornosti, pravice potrošnikov, temeljne pravice, protidiskriminacijska zakonodaja in pravica do varstva osebnih podatkov;

39.

poudarja, da je treba priznati, da veljavni zakonodajni okvir ni posebej prilagojen aplikacijam umetne inteligence, kar pomeni, da trenutno obstaja pravna vrzel. Skrbno je treba preučiti, na katerih področjih so potrebni dodatni predpisi, da se okrepi zaupanje državljanov v umetno inteligenco. Osrednji element vsakršnega prihodnjega regulativnega okvira za umetno inteligenco je uvedba jamstev, da se zagotovi nepristranskost na področju umetne inteligence in da ta ne vodi v diskriminacijo na podlagi spola, etnične pripadnosti, invalidnosti ali spolne usmerjenosti;

40.

opozarja tudi, da uporaba umetne inteligence ne sme povzročiti diskriminacije nobenega uradnega jezika EU ali oslabiti njegovega položaja in da morajo biti nabori podatkov in jezikovne nastavitve na voljo v vseh jezikih EU;

41.

poudarja pomen kodiranja, ki upošteva spol, in poziva k enakopravni udeležbi spolov pri zasnovi, izvajanju in ocenjevanju etičnosti in standardov tehnologij umetne inteligence ter razpravi o njih. Spodbujanje udeležbe deklet in žensk v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu, umetnosti in matematiki je bistveno za njihovo polno vključitev v procese, povezane z umetno inteligenco, in digitalno gospodarstvo na splošno;

42.

poudarja, da mora ta pravni okvir ustrezno upoštevati zgoraj navedene ključne elemente ter hkrati predvideti prostor in prožnost za inovacije. Pri tem se moramo zavedati izzivov, ki jih predstavljajo razlaga in delovanje sistemov umetne inteligence, ter rezultatov in družbenih učinkov, ki jih ustvarjajo tovrstni sistemi;

43.

se zaveda, da umetna inteligenca ni samostojna tehnologija, temveč jo je treba obravnavati v povezavi z drugimi tehnologijami in vejami znanosti, kot so vedenjske vede, kvantno računalništvo, internet stvari, uvajanje omrežij 5G in 6G, poslovni modeli in digitalne platforme;

44.

meni, da je treba upoštevati, da umetna inteligenca ni popolnoma zrela tehnologija, temveč je še v razvoju in tudi še ni popolnoma zasidrana v družbi;

45.

poudarja, da so politiki, oblikovalci politik in družba pri tem pred temeljnim izzivom: kako doseči, da se bo razmerje med želenimi in neželenimi rezultati in učinki nagnilo v pravo smer? In kako zagotoviti dovolj prostora za izkoriščanje možnosti umetne inteligence in krepitev zaupanja ljudi vanjo? Zaradi vse obsežnejše uporabe aplikacij umetne inteligence, zlasti napovednih algoritmov, v mnogih javnih in državnih institucijah (pravosodnih organih, organih kazenskega pregona, vojski itd.) je nujno potreben regulativni okvir, ki bo zagotavljal strog preizkus potrebnosti in sorazmernosti, nudil ustrezna jamstva in pravna sredstva ter jasno opredeljeval pristojnosti in odgovornost ter ustrezen javni nadzor;

46.

poudarja, da imajo regionalne in lokalne oblasti pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in politike na področju umetne inteligence, saj so blizu državljanom in imajo zato na voljo uporabnejše podatke kot nacionalne vlade. Zato morajo biti regionalne in lokalne oblasti bolj vključene v razvoj politik in zakonodaje na podlagi bele knjige;

47.

se strinja s Komisijo, da mora pravni okvir glede na to, kako hitro se razvija umetna inteligenca, dopuščati prostor za nadaljnji razvoj. Meni, da to zahteva prilagodljivo zakonodajo in prilagodljiv zakonodajni postopek ter tudi kritičen odnos Komisije do delovanja lastnega sistema in socialnih inovacij v tem sistemu;

48.

vztraja, da je v zvezi s tem treba regionalnim in lokalnim oblastem zagotoviti dovolj možnosti za preizkušanje (med drugim za razvoj prototipov politike) in za učenje o tem, kako najučinkoviteje in najuspešneje oblikovati politike za te temeljne izzive;

49.

poziva Komisijo k razvoju postopkovnega okvira politike, s katerim bi v največji meri uporabili veljavna pravila in hkrati postopoma razvili prihodnjo politiko umetne inteligence in pravni okvir EU. Takšen politični okvir bi moral uskladiti tudi prizadevanja na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter zagotoviti sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. V ta namen bi ustanovitev agencije EU za umetno inteligenco prispevala k učinkovitemu nadzoru in usklajevanju vprašanj umetne inteligence na vseh ravneh upravljanja, od evropske do lokalne;

50.

podpira pristop Komisije, da se pripravi dodatna zakonodaja za aplikacije umetne inteligence z visokim tveganjem;

51.

vendar meni, da sta glavni merili za določitev, ali umetna inteligenca pomeni visoko tveganje, obseg, v katerem lahko ljudje vplivajo na odločanje, ter vpliv teh odločitev na pravice in dejansko vedenje ljudi;

52.

poziva, naj prihodnja zakonodaja in politika zlasti obravnavata preglednost in razložljivost algoritmov ter odgovornost (9), pravičnost in pristojnost tistih, ki uporabljajo umetno inteligenco, zlasti če so prizadete pravice in dejansko ravnanje državljanov ali če gre za vplivanje nanje;

53.

poudarja, da imajo državljani pravico, da se jih v preprostem jeziku seznani, na podlagi katerih podatkov in algoritmov so prizadete njihove pravice ali ravnanje, da se lahko pravično branijo in po potrebi uporabijo učinkovito pravno varstvo. Poleg tega bi moral sistem odločanja vključevati možnost, da določeno zadevo obravnava oseba. Po potrebi bi bilo treba poudariti vlogo organov;

54.

meni, da je uporaba tehnologij umetne inteligence zelo pomembna tudi v povezavi z delovnimi pogoji in dobrim počutjem delavcev. Zato se pridružuje pozivu evropskih socialnih partnerjev k zmanjšanju količine podatkov, preglednosti in jasnim predpisom glede obdelave osebnih podatkov, da se omeji tveganje vsiljivega spremljanja in zlorabe osebnih podatkov (10), s čimer bi zagotovili spoštovanje človekovega dostojanstva. V zvezi s tem se strinja, da je treba predstavnikom delavcev omogočiti, da obravnavajo vprašanja, povezana s podatki, privolitvijo, varstvom zasebnosti in nadzorom. Zbiranje podatkov mora biti povezano s konkretnim in preglednim namenom, preglednost pa je treba zagotoviti tudi, če se umetna inteligenca uporablja v postopkih, ki zadevajo človeške vire;

55.

se strinja z zahtevami Komisije glede učnih podatkov. S hrambo evidenc se lahko nadzoruje spoštovanje pravil. Pri tem meni, da bi bilo treba čim bolj omejiti s tem povezana upravna bremena;

56.

se strinja s stališčem Komisije, da je cilj zaupanja vredne, etične in humanocentrične umetne inteligence mogoče doseči le z zagotavljanjem ustrezne vloge človeka pri aplikacijah umetne inteligence z visokim tveganjem;

57.

vztraja, da bi se morala prihodnja zakonodaja in spremljanje skladnosti nanašati na celoten življenjski cikel aplikacije umetne inteligence;

58.

se strinja s Komisijo, da človeški nadzor pomaga ohranjati človekovo avtonomijo, vendar jo poziva, naj oceni etična tveganja, zlasti v zvezi s pristranskostjo pri uporabi umetne inteligence, in predlaga jasne rešitve;

59.

poziva, naj se v uredbi o umetni inteligenci upošteva kratkoročni in dolgoročni vpliv uporabe teh tehnologij na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu in v celotni dobavni verigi;

60.

je seznanjen z osnutkom poročila odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve (11). Zlasti je seznanjen z uvodno izjavo, da bi morala vsaka država članica vzpostaviti nacionalni nadzorni organ, odgovoren za zagotavljanje, ocenjevanje in spremljanje skladnosti z zakonodajo ter omogočanje razprav in izmenjav stališč v tesnem sodelovanju z zadevnimi deležniki in civilno družbo;

61.

se strinja s Komisijo, da bi bilo potrebno objektivno predhodno ugotavljanje skladnosti, da se preveri in zagotovi upoštevanje zahtev, ki veljajo za aplikacije z visokim tveganjem;

62.

se strinja s Komisijo, da se posledice, ki jih ima uporaba sistemov umetne inteligence za biometrično identifikacijo na daljavo, lahko precej razlikujejo glede na namen, okoliščine in področje uporabe;

63.

poziva, naj se oblikuje zavezujoč in jasen okvir kakovosti za usmerjanje tovrstnih pomembnih aplikacij umetne inteligence. Ta okvir bi moral biti osredotočen zlasti na standarde in metode za preprečevanje nezakonite diskriminacije in stigmatizacije posameznikov in družbenih skupin. Podpira pristop Komisije, da se o tem opravi široka razprava;

64.

meni, da ima pri razvoju umetne inteligence poleg zakonodaje pomembno vlogo etika (vgrajena etičnost). Zavedati se moramo, da etika ni vezana na konkretno tehnično orodje (na primer umetno inteligenco), temveč gre pri etiki za družbeni kontekst in regulativni okvir, v katerem se uporablja tehnično orodje;

65.

meni, da bi bil za prihodnjo politiko ekosistema zaupanja primernejši obsežnejši pristop, ne zgolj priprava zakonodaje za aplikacije umetne inteligence z visokim tveganjem. Za prihodnjo politiko je potreben stalen in sistematičen socialno-tehnični pristop, pri katerem se tehnologija obravnava z vseh vidikov in z različnih zornih kotov. Zato je pri oblikovanju politike in zakonodaje potreben multidisciplinarni pristop, v okviru katerega snovalci politike, strokovnjaki z različnih področij, socialni partnerji, podjetja ter lokalne in regionalne oblasti neprestano sodelujejo in spremljajo razvoj in podobno transparentno obveščajo o njegovih rezultatih;

Razvoj znanja

66.

poudarja, da je treba za spodbujanje prehoda na družbo, v kateri ima pomembno vlogo umetna inteligenca, prihodnje predloge za posodobitev programa znanj in spretnosti in akcijski načrt za digitalno izobraževanje razširiti na celoten učni načrt osnovnošolskega, srednješolskega, srednješolskega poklicnega, visokošolskega poklicnega in univerzitetnega izobraževanja ter na vseživljenjsko učenje. Učni načrti za digitalno izobraževanje bi morali spodbujati aktivno državljanstvo in kritično razmišljanje ter ljudi že v zgodnji fazi usposobiti za soočanje z vse večjo interakcijo z umetno inteligenco;

67.

poziva, naj bodo ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja usmerjeni tudi v izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti državljanov in zaposlenih, tako v okviru izobraževalnega sistema kot stalnega poklicnega usposabljanja. Z digitalno revolucijo se bo po pričakovanjih bistveno povečalo število zaposlenih v poklicih, povezanih z digitalno tehnologijo. Hkrati je vseživljenjsko tehnološko usposabljanje na področju umetne inteligence bistveno ne le za tehnične poklice, ki izhajajo iz študijev na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, (umetnosti) in matematike, temveč za vse delavce (tudi zaposlene v javni upravi), ki bodo potrebovali znanje na področju umetne inteligence na številnih drugih področjih dejavnosti. Zato usposabljanje ne sme biti osredotočeno le na trenutne potrebe na trgu dela, povezane z umetno inteligenco, temveč na tehnološko pismenost vseh delavcev, ki omogoča dolgoročno prilagajanje potrebam po usposabljanju na področju umetne inteligence;

68.

poudarja, da je izobraževanje politikov in snovalcev politik, ne le glede uporabe umetne inteligence, temveč tudi glede etičnih določb in standardov, nujno in bo pripomoglo h kakovostnemu demokratičnemu odločanju. Priporoča izobraževanje v smislu novega znanja na relativno visoki ravni z dvema ciljema: (1) sposobnost komuniciranja s trgom na ravni enakovrednih sogovornikov in (2) obvladovanje učinkov umetne inteligence na družbo in demokratični proces;

69.

poudarja, da sta za zagotovitev, da umetna inteligenca odraža naše temeljne vrednote in pravice, ter za preprečitev spolno pristranskega programiranja, nujna diverzifikacija v sektorju tehnologije in spodbujanje študentov, zlasti deklet, k vpisu v programe naravoslovja, tehnologije, inženirstva, (umetnosti) in matematike;

Upravljanje na več ravneh in javno-zasebna partnerstva

70.

poudarja potrebo po skupnem evropskem pristopu k umetni inteligenci, da se doseže zadosten obseg in prepreči razdrobljenost enotnega trga;

71.

pri tem poudarja, da mora evropski pristop upravljanja temeljiti na odprti, vključujoči in „decentralizirani“ družbi, v kateri imajo vsi možnost sodelovanja, ustvarjanja in podjetniškega udejstvovanja;

72.

trdi, da je pri tem najpomembnejše vprašanje, kako politiko, državljane in MSP učinkovito vključiti v razvoj aplikacij umetne inteligence ter etičnih pravil in zakonodaje na tem področju ter kako lahko razumevanje pričakovanih koristi ekosistemov vpliva na (pre)oblikovanje politike in zakonodaje;

73.

poudarja pomembno vlogo decentraliziranih mrež državljanov in lokalnih gospodarstev pri vključevanju politike, državljanov in podjetij v razvoj aplikacij umetne inteligence ter etičnih pravil in zakonodaje na tem področju. Prednost lokalnih skupnosti in mrež je v odprtem, povezanem in prilagojenem lokalnem in regionalnem sodelovanju za spodbujanje inovacij in razvoja novih gospodarskih modelov;

74.

meni, da mora prihodnji evropski okvir politike usklajevati prizadevanja na evropski, nacionalni in regionalni ravni, spodbujati izmenjavo znanja ter zagotavljati sodelovanje zasebnega in javnega sektorja. Za to je potrebno upravljanje na več ravneh, ki povezuje mreže na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) COM(2020) 67.

(2) COM(2020) 66.

(3) SEDEC-VI/046 (UL C 168, 16.5.2019, str. 11).

(4) COM(2016) 381.

(5) Priporočilo Komisije (EU) 2020/518.

(6) Poglavje 2 bele knjige o umetni inteligenci.

(7) Poglavje 4F.

(8) https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=56341.

(9) Maranke Wieringa, What to account for when accounting for algorithms, Univerza v Utrechtu, 20. januar 2020.

(10) Avtonomni okvirni dogovor evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (https://www.etuc.org/system/files/document/file2020-06/Final%2022%2006%2020_Agreement%20on%20Digitalisation%202020.pdf).

(11) Osnutek poročila poročevalca Ibána Garcíe del Blanca z dne 21. aprila 2020 s priporočili Komisiji o okviru za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodne tehnologije (2020/2012(INL)).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/87

Mnenje Evropskega odbora regij – Regionalni sistem inovacijskih kazalnikov in njegov vpliv na lokalizirane regionalne politike

(2020/C 440/15)

Poročevalec:

Mikel IRUJO AMEZAGA (ES/EA), generalni direktor za zunanje zadeve v vladi avtonomne skupnosti Navarra

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Pomen zanesljivih kazalnikov v inovacijski politiki

meni, da morajo regije prilagoditi svoje politike posameznim območjem, saj ni enega samega regionalnega okvira inovacijske politike, ki bi ustrezal vsem. Regije imajo različne institucionalne zmogljivosti in različne politične, gospodarske in družbene razmere, ki bodisi omogočajo bodisi omejujejo sprejemanje in izvajanje teh politik;

poudarja, da lahko Komisija na podlagi člena 181 PDEU spodbuja usklajevanje pobud, namenjenih oblikovanju smernic in kazalnikov, organizaciji izmenjave najboljše prakse ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in presojo;

meni, da regionalni sistem inovacijskih kazalnikov (RIS) zagotavlja podrobnejšo razčlenitev skupin po uspešnosti s kontekstualnimi podatki, ki se lahko uporabijo za analizo in primerjavo strukturnih gospodarskih, podjetniških in socialno-demografskih razlik med posameznimi regijami;

poudarja, da RIS omogoča oceno, na katerih področjih so posamezne regije uspešne in na katerih morajo osredotočiti svoja prizadevanja, da bi povečale stopnjo inovativnosti. Podatki bi morali regijam olajšati oceno prednosti in slabosti regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov;

poudarja, da RIS 2019 kaže na močno konvergenco rezultatov regij, saj se razlike med regijami postopno zmanjšujejo, in opozarja na njegov pomen pri razvoju strategij, saj razvoj lokaliziranih ukrepov med drugim temelji na naborih podatkov;

poudarja, da je eden od političnih ciljev naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, zlasti predloga Evropske komisije za okvirno uredbo o ESRR, spodbujanje inovativne in pametne gospodarske preobrazbe z razvijanjem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo (1);

ugotavlja, da se je strateški pristop EU preusmeril k razvoju lokaliziranih politik in strategij pametne specializacije (S3) v podporo regionalnim inovacijam;

opozarja, da so strategije S3 spodbudile razvoj resničnih regionalnih inovacijskih ekosistemov. Regionalni inovacijski ekosistemi imajo pomemben vpliv na regionalno gospodarstvo in konkurenčnost ter prinašajo izjemne inovacije, ki so blizu državljanom in njihovim lokalnim potrebam (2);

opozarja, da regionalna politika določa obveznost izvajanja ocen uspešnosti, učinkovitosti in učinka podpore iz skladov skupnega strateškega okvira, da bi se izboljšala kakovost izvajanja in zasnove programov ter da bi se določili njihovi učinki v zvezi s cilji strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

10.

poudarja, da je delovna skupina Odbora za evropski raziskovalni prostor (ERAC) opozorila, da je treba od samega začetka vzpostaviti mehanizme spremljanja za ocenjevanje napredka in opredelitev vrzeli, učinkov in uspehov, s čimer bi usmerjali Evropski raziskovalni prostor (ERP), da se bo lahko prilagodil razvijajočim se zahtevam in potrebam, kar mora vključevati ustrezne mehanizme spremljanja in merljive ključne kazalnike uspešnosti (KPI) (3). Predlagano je, da se mehanizem spremljanja razširi tudi na lokalno in regionalno raven, s čimer bi zbrali stvarne informacije o inovativni ravni nekaterih regij, pa tudi o možnostih in izzivih na tem področju;

11.

opozarja, da tako priporočila neodvisne skupine inovatorjev na visoki ravni (poročilo FAST za leto 2018 (4)) kot poročilo „LAB – FAB – APP – Vlaganje v evropsko prihodnost, ki jo želimo“ (5) opozarjajo, da bo v fazi zasnove programa EU za raziskave in inovacije za obdobje po letu 2020 potreben celovit in centraliziran sistem spremljanja in ocenjevanja programov, spodbujati pa bo treba tudi tesno sodelovanje in izmenjavo informacij z nacionalnimi in regionalnimi agencijami za inovacije;

12.

se sklicuje na poročilo „V misije usmerjene raziskave in inovacije v Evropski uniji“ (6), iz katerega je razvidno, da bo treba za merjenje in ugotavljanje učinkov po ciljih in mejnikih vzpostaviti ustrezne kazalnike in okvire spremljanja, da se izmeri napredek, ki bodo morali biti dinamični, saj bi statična analiza stroškov in koristi ter izračuni neto sedanje vrednosti verjetno že na začetku ustavili vse ambiciozne misije;

13.

meni, da je potrebno pripravljalno delo strokovnjakov za novo politično pobudo o širšem konceptu pametne specializacije, da bi dosegli dogovor na ravni EU o vodilnih načelih, na primer v obliki listine o pametni specializaciji 2.0, ki bi dopolnjevala obstoječa orodja za načrtovanje in izvajanje lokalnega in regionalnega gospodarskega razvoja;

14.

želi spomniti na svoje mnenje „Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije“ (7), v katerem „odločno poziva k polni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v strateško načrtovanje, na podlagi katerega se bo izvajal program Obzorje Evropa, in k upoštevanju strategij pametne specializacije v tem okviru“;

Metodološki vidiki regionalnega sistema inovacijskih kazalnikov (RIS)

15.

ugotavlja, da se v poročilu SRIP za leto 2018 poudarja, da je treba združiti več vrst sredstev, ki pospešujejo inovacije, s čimer bi spodbudili ustvarjanje in sprejemanje inovacij, od naložb v raziskave in razvoj do naložb v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, razvoj znanj in spretnosti ter spremembe vodstvenih in organizacijskih sposobnosti. Pri tem bi bilo treba v večji meri upoštevati tudi okvirne pogoje, naložbe, dejavnosti in učinke v zvezi z inovacijami, ki ne temeljijo na raziskavah in razvoju ter tehnologiji. „Silosni pristop“, ki se osredotoča samo na raziskave in razvoj ali zmogljivost IKT, na primer, ne more biti dobra podlaga za razumevanje zapletenosti inovacijskega procesa (8);

16.

predlaga, da se opravi temeljita analiza, ali so sedanji kazalniki RIS primerni za merjenje inovacij ali pa bi bilo treba vključiti nove kazalnike in druge opustiti. Vključitev novih kazalnikov, prilagojenih pametni specializaciji, ki omogočajo analizo napredka RIS3, je nujna, na podlagi tega pa bi lahko spodbudili tudi medregionalno sodelovanje. Izbira kazalnikov bi morala biti po možnosti teoretično dobro utemeljena;

17.

poudarja, da bi bilo treba za merjenje in ocenjevanje učinka vprašanja spola na regionalne inovacije uporabljati učinkovite kazalnike in da je že pozval k uporabi kazalnikov, razčlenjenih po spolu, v vseh javnih politikah EU. Zato morajo predlagani kazalniki postati del rednih in usklajenih splošnih statističnih dejavnosti na nacionalni in evropski ravni, da se lahko uvedejo ustrezne politike, ki omogočajo primerjave regionalnih vrednosti, da bi spodbudili konvergenco v EU;

18.

poudarja, da je digitalizacija bistvenega pomena pri inovacijah in zlasti pri pospeševanju gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19 v smeri trajnostne rasti. To mora imeti pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju kazalnikov RIS;

19.

poudarja, da bi bilo treba v primeru, da podatki za posamezno regijo niso na voljo, razviti orodje za zbiranje informacij z anketami ali upravnimi registri, če je to mogoče, ali s pridobivanjem informacij direktno od regionalnih statističnih uradov ali upravnih agencij, če obstajajo; Ta potreba bi lahko bila priložnost za vključitev novih kazalnikov v zvezi s pametno specializacijo in evropskimi prednostnimi nalogami (zeleni dogovor, digitalizacija, industrijski prehod itd.), ki zahtevajo posebno opredelitev in register;

20.

priporoča izogibanje močno koreliranim kazalnikom, ki implicitno merijo iste parametre. Zelo priporočljiva je tudi maksimalna konvergenca kazalnikov tako po državah članicah kot regijah;

21.

priporoča, naj se določijo ukrepi za variabilnost kazalnikov in končnega indeksa, če je to mogoče. Koeficient variacije za vse kazalnike bi bil na primer dober ukrep za oceno natančnosti kazalnikov v različnih regijah. Z intervalom zaupanja za končni indeks bi bilo mogoče oceniti tudi, ali je v praksi dejansko prišlo do pričakovanih sprememb ali ne;

22.

priporoča, da se oceni, ali bi bilo treba pri pripravi končnega indeksa posamezne kazalnike ponderirati enako ali ne. Obstajajo različni statistični in nestatistični postopki izbire ponderja. Izbira ponderja močno vpliva na indeks in končno razvrstitev, zato mora biti dobro utemeljena in zelo transparentna. Priporočljiva bi bila analiza občutljivosti in negotovosti, da se ocenijo različni predlogi ponderiranja;

23.

priporoča analizo vzrokov pomanjkanja regionalnih podatkov, da ne bi dobili izkrivljene slike. Če izguba podatkov ni popolnoma naključna, bodo ocene napačne. Priporoča, da se določijo postopki zbiranja podatkov, da bi to preprečili, in da se čim bolj uravnoteži delež podatkov, ki je na voljo v zadevnih regijah;

24.

glede na raznolikost regionalnih razmer v različnih državah članicah priporoča, da se za RIS 2021 temeljito oceni metoda regionalizacije za raziskave Skupnosti o inovacijah (Community Innovation Survey, CIS) na podlagi predpostavke, da se bo intenzivnost industrije na ravni države ohranila tudi na ravni regije. Zlasti priporoča, naj se pri izračunu končnega sestavljenega kazalnika RIS ne uporabi korekcijski faktor, ki predvideva enake rezultate za različne regije posamezne države, zaradi česar so oškodovane najbolj inovativne regije v državah z zmerno stopnjo inovativnosti;

25.

priporoča večjo dostopnost in transparentnost uporabljenih virov. Podatkovne datoteke, ki se uporabljajo za izračun vseh kazalnikov (in s tem končnega indeksa), bi morale biti na voljo, pa tudi koda in orodje za njihov izračun, da bi raziskovalci lahko reproducirali dobljene rezultate in s svojimi vnosi prispevali k izboljšanju RIS. Zaradi večje transparentnosti bi bilo dobro vedeti, iz katerih raziskav so pridobljeni podatki regionalnih CIS in ali gre za raziskave, ki so posebej zasnovane za RIS. Tudi če se uporabljajo „regionalni statistični podatki“, je treba navesti vire;

26.

priporoča, naj se poleg preizkušenih podatkovnih virov regionalnega sistema inovacijskih kazalnikov preizkusijo tudi novi, netradicionalni viri podatkov za merjenje regionalnih inovacij in preuči njihova uporabnost. OECD je na primer za študije že uporabil nabore podatkov, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence na podlagi spletnih strani podjetij;

27.

priporoča, naj RIS objavi vse neobdelane surove podatke, tj. brez standardizacije v EU = 100, brez sprememb enot in brez odprave izkrivljanj, skupaj s sestavljenimi indeksi;

Vpliv na razvoj regionalnih inovacijskih politik

28.

predlaga, da bi s skupnimi prizadevanji GD Skupno raziskovalno središče (JRC), GD za raziskave in inovacije (RTD) in GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo (EAC) povečali uporabo RIS pri primerjalnih analizah in primerjalnem učenju v zvezi z regionalnimi inovacijskimi politikami, pri čemer bi posebej poudarili človeške in ustvarjalne vidike inovacij, pa tudi njihovo socialno razsežnost;

29.

poudarja, da je RIS bistveno orodje za primerjavo razvoja rezultatov uspešnosti regionalnih inovacijskih politik, čeprav ne navaja razlogov za spremembe znotraj teh politik;

30.

poudarja vlogo Skupnega raziskovalnega središča pri uporabi inovacijskih taborov in drugih naprednih metod pri integrirani uporabi RIS in strategij za pametno specializacijo za povečanje evropskih partnerstev, da bi dosegli večji vpliv na lokalni in regionalni ravni pri izvajanju dejavnosti v okviru zelenega dogovora in uresničevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja;

31.

posebej poudarja učinek RIS na politiko, pa tudi njegov vpliv na odločanje na regionalni ravni in potencial za optimizacijo regionalnih inovacijskih ekosistemov in pametne specializacije;

32.

priporoča vzpostavitev jasnih in razumljivih sinergij med RIS in drugimi instrumenti EU, kot so inovacijski radar (Innovation Radar), regionalni monitor inovacij plus (Regional Innovation Monitor Plus), evropski kazalnik regionalne konkurenčnosti (European Regional Competitiveness Index), evropski observatorij za raziskave in inovacije – instrument za podporo politikam programa Obzorje 2020 (Research and Innovation Observatory – Horizon 2020 Policy Support Facility), Innobarometer, pregled stanja na področju naložb v industrijske raziskave in razvoj v EU (EU Industrial R&D Investment Scoreboard), pregled stanja na področju digitalne preobrazbe (Digital Transformation Scoreboard), observatorij poslovnih inovacij (Business Innovation Observatory), indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Digital Economy and Society Index, DESI) ter evropski sistem kazalnikov uspešnosti inovacij v javnem sektorju (European Public Sector Innovation Scoreboard), in da se doseže dopolnjevanje s CIS in kazalnikom inovacij (Innovation Output Indicator, IOI);

33.

priporoča večjo sinergijo med RIS in ocenami učinka, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče;

34.

se zaveda, da RIS ni namenjen izvajanju strategij pametne specializacije, temveč zagotavlja splošno oceno napredka skozi čas ter prikazuje prednosti in slabosti regionalnih inovacijskih sistemov. Ne glede na to meni, da bi morala Evropska komisija ob podpori Evropskega odbora regij dopolniti RIS s priporočili o orodjih EU, ki lahko prispevajo k izboljšanju kazalnikov. RIS lahko zagotavlja podporo pri določanju političnih prednostnih nalog in usmerjanju sredstev strukturnih skladov v raziskave in inovacije, dodeljenih tem regijam, glede na svoje večje geografsko in sektorsko pokritje, če regije same odločijo, da je to primerno;

35.

priporoča, naj se vzpostavijo povezave med kazalniki RIS na eni strani ter zadevnimi politikami in strategijami EU in njihovimi rezultati na drugi strani, da bi RIS postal orodje za podporo inovacijskim ekosistemom in ne bi bil samo orodje za spremljanje, v sinergiji z drugimi pobudami, kot je instrument za podporo politikam programa Obzorje 2020. Priporočljivo bi bilo, da bi bili kazalniki, ki se uporabljajo za različne strukturne sklade, zlasti ESRR, podobni oziroma bi dopolnjevali tiste, ki se uporabljajo za RIS. Zaradi sedanjega ločevanja kazalnikov je včasih težko oceniti vpliv javnih ukrepov na inovacije;

36.

priporoča, naj se RIS 2021 bolj uskladi z novimi prednostnimi nalogami programskega obdobja po letu 2020. Zlasti priporoča, naj se v sodelovanju z Evropskim odborom regij pripravi tabela sinergij med RIS in prednostnimi nalogami skupnega raziskovalnega prostora (9), prednostnimi nalogami Evropske komisije, kot sta evropski zeleni dogovor in digitalizacija, strategijo Evropske komisije glede raziskav in odprte znanosti in prihodnjim strateškim načrtom programa Obzorje Evropa ter določijo cilji regionalne politike in njihove povezave s strategijami pametne specializacije;

37.

meni, da je treba okrepiti prizadevanja za preučitev povezave med financiranjem iz strukturnih skladov in inovacijskim potencialom v evropskih regijah, s čimer bi odpravili inovacijski razkorak;

38.

daje več konkretnih priporočil:

—

meni, da bi bilo treba upoštevati učinkovitost in uspešnost. Regijo, ki vlaga veliko sredstev v izboljšanje svojega sistema inovacij, je na primer mogoče opredeliti kot neučinkovito (v smislu uporabe sredstev). Regija, ki inovacijam namenja manj sredstev, pa bi bila lahko ocenjena kot zelo učinkovita,

—	ugotavlja, da je iz RIS razvidno, da so gosto poseljena območja bolj verjetno inovativna, ne pa tudi, kateri ukrepi ali instrumenti EU zagotavljajo, da bi redkeje poseljena območja postala bolj inovativna,

—	poudarja, da RIS ne meri drugih dejavnikov, ki so lahko pomembni za regijo, kot so beg možganov in odgovorne inovacije,

—	priporoča, da se v RIS 2021 uvede poglavje o vplivu brexita na kazalnike inovacij v EU,

—	predlaga, da se vprašanje krepitve odpornosti regij prek inovacij v RIS 2021 obravnava glede na pandemijo COVID-19. Prav tako bi bilo koristno oceniti ranljivost regionalnih strategij pametne specializacije v času kriz,

—	priporoča, da bi RIS upošteval raznolikost evropskih regij in manevrski prostor podatkov ter skušal doseči, da regionalni (in nacionalni) statistični uradi sprejmejo enoten sklop meril (in kazalnikov) na evropski ravni;

39.

priporoča, naj se sistemi spremljanja in ocenjevanja strategij pametne specializacije uporabijo za objektivno analizo koristnosti in učinka ukrepov regionalne inovacijske politike ter za usmerjanje odločitev v kratkoročnem obdobju;

40.

opozarja, da Evropska komisija pri pripravi pomembnih zakonodajnih pobud že uporablja „načelo inovativnosti“, in priporoča, naj države članice uvedejo podobne sisteme, ki bi morali olajšati preskušanje, učenje in prilagajanje. Poleg tega bi morale javne politike bolje izkoristiti vse obstoječe podatke in metode analize (10);

41.

priporoča, naj se Evropski odbor regij bolj vključi v pripravo publikacije RIS 2021, pa tudi v njeno razširjanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi v okviru aktualnih pobud, kot sta platforma za izmenjavo znanja (KEP) in pobuda „srečanje med znanostjo in regijami“ (Science meets Regions).

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018PC0372&from=SL (člen 2).

(2) Mnenje Evropskega odbora regij – Krepitev inovacij v evropskih regijah: Strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast (UL C 361, 5.10.2018, str. 15).

(3) Glej mnenje ERAC o prihodnosti ERP (Opinion on the future of the ERA), Bruselj, 23. januar 2020, ERAC 1201/20.

(4) https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/0deba00f-15f0-11e8-9253-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source91324356.

(5) https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/ffbe0115-6cfc-11e7-b2f2-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-search.

(6) https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/5b2811d1-16be-11e8-9253-01aa75ed71a1.

(7) UL C 461, 21.12.2018, str. 79.

(8) Science, research and innovation performance of the EU, 2018, https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/16907d0f-1d05-11e8-ac73-01aa75ed71a1.

(9) https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC114345/jrc114345_adjusted_research_excellence_2018.pdf.

(10) Obnovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost za Evropo, da oblikuje svojo prihodnost, COM(2018) 306 final.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/92

Mnenje Evropskega odbora regij – Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025

(2020/C 440/16)

Poročevalka:

Concepción ANDREU RODRÍGUEZ (ES/PES), predsednica avtonomne skupnosti, La Rioja

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu svetu in Odboru regij

Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025

COM(2020) 152 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

poudarja, da je treba na vseh področjih zagotoviti in spodbujati pravico do enake obravnave in enakih možnosti spolov, kot je navedeno v členu 8 PDEU in evropskem stebru socialnih pravic;

pozdravlja sporočilo Komisije Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ter vizijo, politične cilje in ukrepe, ki jih vsebuje, saj je to po njegovem mnenju zelo dragocena podlaga za doseganje dejanskega napredka na področju enakosti v Evropski uniji;

pozdravlja dejstvo, da čas objave sovpada s petindvajseto obletnico sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje – prvega svetovnega akcijskega načrta za spodbujanje enakosti spolov, katerega priporočila so še vedno aktualna – ter da sporočilo prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj je enakost spolov bistven element vseh vidikov vključujočega in trajnostnega razvoja;

poudarja pomen skupnega upravljanja, v katerem so glavne akterke Evropska unija in države članice, hkrati pa poudarja, da sta pomembna vključevanje in vidna vloga lokalnih in regionalnih oblasti ter tretjega sektorja kot glavnih akterjev pri upravljanju politike, ki neposredno vpliva na državljane. Strategija namreč poudarja pomembnost skupnega delovanja javnih in zasebnih akterjev Evropske unije v tem okviru upravljanja;

poziva, naj se lokalne in regionalne oblasti zaradi njihovih odgovornosti in dela, ki ga pri tem opravljajo, priznajo kot strateški partnerji pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju strategije. Za izvedbo strategije je treba zagotoviti potrebna sredstva;

poudarja pomen sodelovanja z organizacijami civilne družbe, organizacijami žensk in z mlajšimi generacijami, saj imajo te pomembno vlogo pri vodenju politik enakosti;

zaradi vseh teh razlogov in da bi se pri politikah, programih in projektih upošteval vidik spola, poziva Komisijo, naj ustanovi medinstitucionalno delovno skupino, ki bo zagotovila upravljanje na več ravneh in se bo učinkovito vključila v delo, potrebno za doseganje resnične enakosti spolov;

poziva k uradnim srečanjem ministrov za enakost spolov v Svetu EU in vključitvi izraza „enakost spolov“ v ime Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (Svet EPSCO), kot je navedeno v sedmem predlogu izjave trojke predsedstev o enakosti spolov, ki so jo podpisale Nemčija, Portugalska in Slovenija;

poudarja pomen izvajanja medsektorskega pristopa, ki je potreben, da se v izvajanje strategije vključijo ranljive osebe, ki se lahko srečujejo z več oblikami diskriminacije na podlagi invalidnosti, starosti, etničnega porekla, spolne usmerjenosti, vere, prepričanja ali spolne identitete, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, kot so migrantke ali LGTBI osebe. Zato poziva Evropsko komisijo, naj ta medsektorski pristop razvija še naprej in pripravi smernice za njegovo lažje izvajanje pri načrtovanju, upravljanju in ocenjevanju javnih politik;

10.

poudarja, da je treba presečne ukrepe kombinirati s pozitivnimi ukrepi na sektorskih področjih, saj je to edini način za celovitejši in učinkovitejši pristop k upravljanju javnih politik, pri katerem se upošteva vidik spola. V ta namen poudarja, da je bistvenega pomena imeti usposobljene in/ali strokovne delavce za enakost spolov ter spodbujati posebno in stalno izobraževanje o enakosti spolov na vseh področjih, na katerih se sprejemajo odločitve ali upravlja javna politika;

11.

se strinja, da so za boljše obravnavanje zapletenih izzivov in življenjskih situacij, s katerimi se srečujejo ženske v vsej svoji raznolikosti, pomembne vključujoče in raznolike strategije tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Poleg tega je treba zagotoviti večjo vodilno vlogo in udeležbo žensk v vseh postopkih odločanja;

12.

poudarja, da je bila strategija pripravljena in objavljena pred izbruhom krize v javnem zdravju zaradi COVID-19 ter da bo okrevanje po krizi vplivalo na prihodnost politik Unije. Zato poziva, naj enakost ostane prednostna naloga in naj se vidik spola upošteva pri odločanju, ukrepih, sprejetih kot odziv na pandemijo, ter pobudah, ki bodo izvedene kot del gospodarskega in socialnega okrevanja. Poudarja, da je kriza spodbudila prevrednotenje socialnega in zdravstvenega področja kot strateškega in sistemsko pomembnega sektorja naše družbe, ter da je treba opozoriti na precejšnja spolna in starostna neravnovesja v tem sektorju. Poleg tega ugotavlja, da so se s krizo zaradi COVID-19 obstoječe neenakosti med spoloma še bolj poglobile in se zavzema za enakopravno in vključujoče okrevanje;

Odprava nasilja zaradi spola in spolnih stereotipov

13.

pozdravlja, da Evropska komisija priznava, da je odprava nasilja zaradi spola eden največjih izzivov naše družbe, in vse države članice EU poziva, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo kot temeljno zavezo za premagovanje in preprečevanje nasilja nad ženskami ter boj proti njemu;

14.

skupaj s Komisijo poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela;

15.

poziva Evropsko komisijo, naj vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti vključi v t. i. evropska kazniva dejanja iz člena 83 Pogodbe o delovanju Evropske unije in naj v strategiji za pravice žrtev, ki bo objavljena v letu 2020, podrobneje obravnava problematiko nasilja zaradi spola, pri čemer naj posebno pozornost nameni ženskam v ranljivem položaju. V ta namen OR predlaga odobritev protokolov o policijskem in pravosodnem sodelovanju v Uniji;

16.

poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti ter za boj proti njemu, ki so skladni z zakonodajo EU in mednarodno zakonodajo ter jo dopolnjujejo in obravnavajo vse oblike nasilja, vključno z nasiljem na spletu, ki bi lahko postalo običajen pojav med najmlajšimi, in nasiljem zaradi časti;

17.

se strinja z Evropsko komisijo, da je treba sprejeti priporočilo o preprečevanju škodljivih praks, kot so pohabljanje spolnih organov ali prisilne poroke, v katerem bo izražena potreba po učinkovitih preventivnih ukrepih in priznanju pomena izobraževanja za ljudi vseh starosti in iz vseh družbenih razredov, krepitvi javnih služb in razvoju strokovnih zmogljivosti ter dostopu do pravnega varstva, ki bo osredotočeno na žrtve;

18.

poziva, naj se regionalne in lokalne oblasti strukturirano vključijo v mrežo Evropske unije za preprečevanje nasilja zaradi spola in nasilja v družini, ki bo vzpostavljena v okviru strategije za izmenjavo primerov dobre prakse ter financiranje usposabljanja, krepitve zmogljivosti in podpornih storitev. Pri tem bo osrednjega pomena preprečevanje nasilja s poudarkom na moških, fantih in moškosti;

19.

poudarja, da se je z omejitvami gibanja med krizo zaradi COVID-19 število znanih primerov nasilja zaradi spola še povečalo. V zvezi s tem poudarja, da je nujno izboljšati ustrezne postopke za učinkovito ukrepanje in odzivanje v primerih nasilja zaradi spola ter lokalnim in regionalnim oblastem, ki imajo vodilno vlogo v boju proti pandemiji, zagotoviti potrebna sredstva;

20.

pozdravlja priznanje spolnih stereotipov kot enega temeljnih vzrokov za neenakost spolov. Poleg tega poudarja, da je treba na področjih, kot so formalno in neformalno izobraževanje, svet dela ter komuniciranje in oglaševanje, nameniti več pozornosti vključevanju informacij o ukrepih in dobrih praksah za odpravo teh stereotipov. Poudarja tudi, da je treba podrobneje proučiti različne učinke, ki jih imajo različni razlogi za diskriminacijo znotraj teh spolnih stereotipov. Poudarja zlasti vlogo izobraževalnega sistema in s tem izobraževanja učiteljev o enakosti spolov, saj so ti ključni akterji sprememb pri preoblikovanju in spreminjanju vrednot, ki podpirajo patriarhat, ter stremenju k družbi, v kateri vlada dejanska enakost spolov;

21.

poudarja, da imajo vsi ljudje vseh starosti, zlasti mladi, kot odgovorni in aktivni akterji sprememb poglavitno vlogo pri spoštovanju enakosti spolov v poklicnem, družinskem in zasebnem življenju. V skladu s tem imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri ozaveščanju ter spodbujanju usposabljanja in izobraževanja;

22.

poziva k vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju kampanje za ozaveščanje ter komuniciranje na ravni EU, ki je potrebna za boj proti spolnim stereotipom, in poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti mladim, saj je to ena od skupin, ki imajo glavno vlogo pri spremembah;

23.

poudarja, da na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic niso potrebne zgolj študije, ki upoštevajo vidik spola, temveč so pomembni tudi izmenjava primerov dobre prakse, splošen dostop do storitev na področju načrtovanja družine ter spolnega in reproduktivnega zdravja ter oblikovanje ukrepov obveščanja in izobraževanja o tej temi brez predsodkov, ob uporabi pozitivnega in vključujočega pristopa;

Uspešnost v spolno enakopravnem gospodarstvu

24.

poudarja, da se je treba boriti proti vertikalni in horizontalni segregaciji med spoloma, saj najbolj prekarna in najslabše plačana dela večinoma opravljajo ženske, kar vpliva zlasti na jasne razlike v plačah in pokojninah. Poleg tega je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili pozitivni razvoj poklicnega življenja spolnih manjšin;

25.

z zanimanjem pričakuje prihodnji predlog Komisije o preglednosti plač, ki bi moral prispevati k odkrivanju in posledično odpravi razlik v plačah med spoloma in tudi razlik v pokojninah. Čeprav je določanje plač v nacionalni pristojnosti, je treba v celoti izvajati načelo enakega plačila za enako delo z ukrepi, ki obravnavajo klavzule o tajnosti plač, letne preglede plač in pravico delavcev, da od svojih delodajalcev zahtevajo podatke o plačah po spolu;

26.

podpira zahtevo Komisije, da države članice čim prej prenesejo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, da se moškim in ženskam omogoči enak uspeh tako v osebnem kot v poklicnem življenju ter da se zagotovi pravična in uravnotežena delitev skupnih obveznosti;

27.

se strinja s strategijo, da je treba spodbujati enakomerno delitev obveznosti plačane in neplačane oskrbe, da se zagotovi ekonomska neodvisnost žensk. Poziva Evropsko unijo, naj pregleda in naprej razvija barcelonska cilja, ki morata postati obvezna, ter uvede cilje oskrbe (Barcelona +), ki bodo ta cilja presegali in s katerimi se bodo upoštevale potrebe po oskrbi v starajoči se družbi. Poleg tega se tako prizna, da na področju oskrbe prevladujejo ženske, ki pa niso plačane ustrezno z družbenim pomenom tega dela;

28.

poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o sporazumu o oskrbi za Evropo, podobnem jamstvu za mlade, da bi zadovoljili potrebe po oskrbi v okviru pristopa, ki temelji na pravicah, oskrbo postavlja v središče gospodarske dejavnosti ter povečuje naložbe v zdravstvo in oskrbo v skladu s strategijo za ekonomijo blaginje. Komisijo in države članice tudi poziva, naj vanj vključijo zahteve delavcev v gospodinjstvu glede delovnih pogojev iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189;

29.

meni, da je pomembno, da se strategija posebej sklicuje na teritorialno razsežnost, zlasti na podeželska in redko poseljena območja zaradi njihovih posebnosti. Poudarja temeljno vlogo žensk na podeželskih območjih, saj so ključne za njihovo teritorialno, ekonomsko in socialno strukturo. Meni, da je nujno treba okrepiti udeležbo in vodilne položaje žensk v lokalnih akcijskih skupinah in mrežah za razvoj podeželja, ter tudi opozarja, da je treba zlasti na podeželju izboljšati ponudbo nege in oskrbe za otroke in sorodnike, ki potrebujejo pomoč;

30.

pozdravlja dejstvo, da strategija poudarja potrebo po odpravi vrzeli med spoloma na področju digitalnega prehoda in inovacij s spodbujanjem večje udeležbe žensk v študijskih programih in na delovnih mestih v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu, umetnosti in matematiki ter v informacijski in komunikacijski tehnologiji, in poziva, naj se obravnavajo nove oblike seksizma na spletu in na delovnem mestu, na primer tiste, ki se pojavljajo v nekaterih pristranskih sistemih umetne inteligence. Zato poudarja pomen kodiranja, ki upošteva različnost spolov, in poziva k enaki udeležbi obeh spolov pri oblikovanju, izvajanju, ocenjevanju in razpravi o etiki in standardih na področju tehnologij, povezanih z umetno inteligenco. Strinja se, da je pomembno povečati število žensk v digitalnem in inovacijskem sektorju, ki sta ključna za spremembe v naši družbi. V zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti enakost pri usposabljanju in vseživljenjskem učenju o ustrezni ter varni uporabi novih tehnologij in družbenih medijev;

31.

poziva, naj se v okviru direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja z vidika spola analizirajo težave, s katerimi se pri usklajevanju dela na daljavo z obveznostmi oskrbe med krizo zaradi COVID-19 srečujejo številne družine. Potrebna je previdnost pri sprejemanju morebitnih predpisov o delu od doma ali delu na daljavo, da ne bi to postalo mehanizem za vračanje žensk v družinsko in zasebno okolje. Poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim družinskim situacijam, kjer je usklajevanje težje, kot so enostarševske družine, ki jih sestavljajo predvsem ženske;

32.

opozarja, da so bile v Evropski uniji ženske tiste, ki so med pandemijo COVID-19 (zdravstvo, varstvo otrok in skrb za starejše osebe, gospodinjska dela, trgovina itd.) opravljale delo v prvih bojnih vrstah, zato so bile še bolj izpostavljene okužbi. Poleg tega so nekateri od teh poklicev med najmanj cenjenimi in najslabše plačanimi v EU. Zato poziva, naj se pri ukrepih za boj proti brezposelnosti in prekarnemu delu upošteva neravnovesje v zastopanosti žensk in moških na tistih delovnih mestih, ki so bila v času pandemije najnujnejša, zlasti na področju oskrbe in nege. Prav tako se ne sme pozabiti, da veliko poklicev, ki vključujejo oskrbo in delo v gospodinjstvu, opravljajo migrantke, ki so žrtve dvojne pristranskosti. Pri načrtih okrevanja je treba upoštevati vidik spola in podpreti podjetnice in njihove poslovne projekte ter ženske na vodstvenih položajih, pri čemer je treba poudariti dodatne napore, povezane z delom na daljavo;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj opravi analizo kratko- in dolgoročnih posledic pandemije COVID-19 za enakost spolov in sprejme ustrezne ukrepe. Ženske in moški so različno doživljali pandemijo, zato so podatki po spolu zelo pomembni za celovito razumevanje, kako je virus prizadel ženske in moške. Pri tem je treba upoštevati ne le posledice za tiste, ki jih je bolezen neposredno prizadela, ali tiste, ki so med zdravstveno krizo na prvi bojni črti, temveč tudi posledice za gospodarstvo, izobraževanje, porazdelitev bremena za nego in oskrbo ter obseg nasilja v družini;

Enakost pri odločanju

34.

poudarja, da je na odločevalskih položajih manj žensk ter da je med župani le 15 % žensk, med predsedniki regionalnih vlad jih je le 21 %, med člani regionalnih parlamentov le 35 % in med člani Odbora regij le 23 % (1). Obžaluje, da ti podatki v strategiji niso omenjeni, saj kažejo na vrzel na regionalni in lokalni ravni;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj države članice spodbudi k organizaciji in podpori pobud za opolnomočenje žensk v okviru lokalnih in regionalnih volitev, da bi odpravili diskriminacijo in ovire, s katerimi se v teh procesih soočajo ženske, vključno s stereotipi in družbenimi normami, zaradi katerih so ženske na vodilnih položajih manj spoštovane kot moški. Nujno je tudi podpreti ženske, da bodo kandidirale na občinskih in regionalnih volitvah;

36.

opozarja, da je treba posebej obravnavati problematiko nasilja nad izvoljenimi političarkami in ženskami v javnem življenju, vključno s spletnim ustrahovanjem prek družbenih medijev, ki vpliva na zmožnost žensk, da pod enakimi pogoji sodelujejo v politiki in javnem življenju;

37.

poziva evropske institucije, med katerimi je tudi Odbor regij, naj sprejmejo kodekse ravnanja, ki podpirajo sodelovanje žensk in moških pod enakimi pogoji, kar zadeva sestavo in vodilne položaje, pri čemer je končni cilj enaka zastopanost spolov med člani Evropskega odbora regij;

38.

se zavzema za to, da bi Odbor v naslednjih letih vključil sprejetje in izvajanje kodeksa ravnanja med prednostne naloge, in vztraja, naj se letno pregleduje upoštevanje načela enake zastopanosti spolov na podlagi letnih poročil, v katerih so analizirani sprejeti ukrepi (zagotavljanje enakovredne porazdelitve v različnih aktih in poročilih). O rezultatih bi bilo treba poročati na plenarnem zasedanju, najbližje mednarodnemu dnevu žena;

39.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj sodelujejo v programu za vzajemno učenje na področju enakosti spolov, da bi spodbujali izmenjavo primerov dobre prakse, ter poziva k spodbujanju usposabljanja v zvezi z enakostjo med spoloma na vseh ravneh in uvedbi poklicnih uradnikov za enakost;

40.

poudarja, da je platforma EU za listine o raznolikosti močno osredotočena na zasebni sektor in bi bila lahko bolj odprta za sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, da bi dobili reprezentativne primere in zglede dobre prakse z različnih ravni in območij Unije. Predlaga, da se med listine o raznolikosti vključi Evropska listina za enakost med ženskami in moškimi v lokalnem življenju;

Vidik spola v politikah in proračunu

41.

se strinja, da je velikim izzivom, s katerimi se spoprijema današnja Evropska unija, skupna razsežnost spola. Vendar meni, da vidik spola ni niti v politiki niti v proračunu Evropske unije upoštevan dovolj jasno in v zadostni meri;

42.

poziva, naj se vzpostavi jasnejša povezava med strategijo in glavnimi političnimi prednostnimi nalogami in strategijami Unije, zlasti prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, digitalno preobrazbo in demografskimi izzivi. Opozarja, da je v teh strateških prednostnih nalogah EU močno prisotna spolna pristranskost, katere odprava je ključna za doseganje uspeha naše družbe na področjih razogljičenja, digitalizacije ali vključevanja teritorialne razsežnosti;

43.

podpira uporabo metodologij za pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Pregledati bi bilo treba ureditev financiranja na ravni Unije, da se dosežejo cilji strategije, ter v vse finančne programe vključiti poseben cilj enakosti spolov in mehanizem pogojevanja dostopa do financiranja, ki enakost zagotavlja z uvedbo ciljev in strategij glede spola. V zvezi s tem poudarja potencial evropskega semestra in poročila o pravni državi za spremljanje izzivov glede enakosti spolov s priporočili za posamezne države in vključevanjem posebnih ukrepov v nacionalne reformne programe ter nacionalne načrte za okrevanje in odpornost;

44.

poudarja, da je treba okrepiti okvir za spremljanje izvajanja strategije z učinkovitimi kazalniki za merjenje in oceno učinka na enakost spolov ter določiti časovni razpored in ukrepe za odgovornost. Opozarja, kako pomembna je priprava letnih poročil, ki vključujejo napredek na področju enakosti v državah članicah, pa tudi primere dobre prakse lokalnih in regionalnih oblasti. Poudarja tudi, da je treba v vse javne politike skupnosti vključiti kazalnike, razčlenjene po spolu, in kazalnike enakosti spolov, vključiti pa je treba tudi mednarodno razsežnost za obravnavo vidikov, kot so starost, spolna identiteta, vrsta invalidnosti, priseljenski status ali razsežnost mesto-podeželje;

45.

poziva, naj se Odbor regij vključi v Projektno skupino za enakost, ki jo je nedavno ustanovila Evropska komisija, da bi zagotovila učinkovito vključevanje vidika spola v vse politike in programe;

46.

poziva k uradni vlogi Odbora regij v podporo krepitvi zmogljivosti Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) s ciljem izboljšati in standardizirati zbiranje in analizo podatkov, razčlenjenih po spolu, in za kazalnike enakosti spolov zlasti glede vidikov, kot je zastopanost žensk in moških na odločevalskih položajih na lokalni ter regionalni ravni;

47.

poziva države članice ter njihove regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo vidik spola v nacionalnih in regionalnih statističnih sistemih, da bodo imele na voljo zanesljive in redne podatke v dogovoru z Evropskim inštitutom za enakost spolov, pa tudi z Eurostatom;

48.

opozarja, da ima kriza zaradi COVID-19 jasno razsežnost spola, zato bo bistvenega pomena, da se v sklad za okrevanje vključi vidik spola, in sicer z ocenami učinka in uporabo načel vključevanja vidika spola v proračun za vse sklade;

Obravnavanje enakosti spolov in ukrepi za opolnomočenje žensk v svetu

49.

opozarja, da je za odpravo revščine treba odpraviti neenakost med spoloma. Ekonomska neenakost in neenakost med spoloma sta povezani in nobene od njiju ne smemo prezreti. Enakost spolov ni le eden od ciljev trajnostnega razvoja, ampak tudi prečni element celotne agende za trajnostni razvoj;

50.

poudarja, da bi morala EU pri zunanjem delovanju izpolnjevati pravne zaveze za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk v njenih mednarodnih združenjih ter v trgovinski, sosedski in širitveni politiki, zlasti v okviru pristopnih pogajanj, pridružitvenega procesa ter na področju azilne in migracijske politike. To je določeno v členu 208 PDEU, ki vključuje načelo usklajenosti razvojne politike, kar zahteva upoštevanje ciljev trajnostnega razvoja ter akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju;

51.

poziva Evropsko komisijo, naj oceni, kako izkoristiti trgovinsko politiko EU za krepitev pravic žensk in udeležbe žensk v gospodarstvu zunaj njenih meja;

52.

poziva institucije EU, naj okrepijo sodelovanje z državami, ki niso članice EU, da bi jih spodbudili k sprejetju nacionalne zakonodaje o prepovedi pohabljanja ženskih spolovil (2);

53.

poudarja potencial decentraliziranega sodelovanja za spodbujanje demokratičnega in pravičnega razvoja po svetu ter potrebo po odpravi vrzeli v financiranju enakosti spolov v okviru uradne razvojne pomoči;

54.

poudarja, da je pandemija COVID-19 še povečala že obstoječe neenakosti, kar je neposredno vplivalo na dekleta in ženske v državah v razvoju, ki so bile takoj in neposredno prizadete zaradi izgube zaposlitve, zmanjšala se je njihova vloga v javnem in političnem prostoru, prevzele so odgovornost za skrb za družino in so tako ostale ujete v situacijah, ko so žrtve nasilja zaradi spola. Zdi se, da je strategija ključno orodje za spremembo teh procesov.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Posodobljeno 5. junija 2020.

(2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o strategiji EU za odpravo pohabljanja ženskih spolovil po svetu (2019/2988(RSP)).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/99

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski podnebni pakt

(2020/C 440/17)

Poročevalec:	Rafał Kazimierz TRZASKOWSKI (PL/EPP), župan, Varšava
Referenčni dokument:	Dopis podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča z dne 11. marca 2020

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora v obdobju po pandemiji COVID-19

pozdravlja predlog Komisije o evropskem podnebnem paktu, katerega cilj je državljane in njihove skupnosti vključiti v oblikovanje podnebnih in okoljskih ukrepov, in sicer s konkretnimi ukrepi na terenu, spodbujanjem odprtega dialoga z vsemi akterji, ustvarjanjem sinergij, krepitvijo zmogljivosti in uvajanjem podnebnih ukrepov. Meni, da bi bilo treba pakt oblikovati kot inovativen instrument upravljanja, ki bi omogočal dvosmerno komunikacijo ter sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi ravnmi, sektorji in regijami, da bi izboljšali učinkovitost in legitimnost podnebne politike EU;

želi opozoriti, da „pakt“ običajno označuje dogovor med enakovrednimi partnerji, da se bodo zavzemali za skupne ali vzajemne koristi in doseganje skupnih ciljev. Zato ponovno poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti pripravljene sodelovati z institucijami EU, državami članicami in vsemi relevantnimi deležniki v okviru podnebnega pakta, da bi skupaj uresničili cilje podnebne nevtralnosti in ciljev trajnostnega razvoja OZN. Vendar skupni pristop pakta ne bi smel zanemariti obstoječih raznolikih izzivov, s katerimi se zaradi podnebnih sprememb srečujejo različna območja v EU. Skupni cilji bi zato morali odražati posebne geografske potrebe in temeljiti na sistematičnem ocenjevanju teh potreb in značilnosti;

poudarja, da bomo zaradi pandemije COVID-19 in zlasti zaradi gospodarske krize, ki jo ta povzroča, verjetno morali dopolniti prvotno vizijo podnebnega pakta. Vendar vztraja, da morajo Evropska komisija in države članice poskrbeti, da sedanja kriza ne bo upočasnila potrebnega prehoda Evropske unije na podnebno nevtralnost, temveč da se izkoristi kot priložnost za njegovo pospešitev. To vključuje določitev cilja zmanjšanja CO2 do leta 2030 za najmanj 55 %;

ponavlja svojo zavezo, da se vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN obravnava kot sestavni del zelenega dogovora, in podpira stališče Združenih narodov, da se socialni vidik obravnava kot sestavni del trajnosti skupaj s podnebnimi ukrepi in ukrepi za varstvo narave. Vsem evropskim prebivalcem je treba zagotoviti možnost socialnega vključevanja. Poleg socialne varnosti se to nanaša zlasti na enakost spolov, dostop do kakovostnega izobraževanja in zagotavljanje zdravega življenja za ljudi vseh starosti. Hkrati je treba poudariti, da zavezanost 17 ciljem trajnostnega razvoja vključuje sodelovanje z našimi partnerji zunaj EU na podlagi istih vrednot;

poudarja, da bi moral podnebni pakt v prvi vrsti spodbujati sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter evropskimi institucijami. Služiti bi moral kot inovativno upravljalno orodje za oblikovanje zamisli, vključevanje informacij s terena v postopek odločanja EU, boljše izvajanje politik EU in usklajevanje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, obenem pa tudi za boj proti gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Ukrepi za spodbujanje gospodarstva bi morali okrepiti tako odpornost družb kot razogljičenje gospodarstva, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Pri vseh načrtovanih politikah bi bilo treba preučiti, kako vplivajo na podnebje in okolje;

poudarja, da bi moral podnebni pakt okrepiti zaveze, ki so jih na lokalni ravni že podpisali lokalni akterji (MSP, šole, lokalne oblasti, univerze itd.), in prispevati k novim zavezam, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina;

zato poudarja, da bi moral podnebni pakt delovati tudi kot „krovna“ pobuda s svojo lastno strategijo za obstoječe in prihodnje lokalne podnebne pakte (1) ali lokalno vodena partnerstva, ki si skupaj s civilno družbo, podjetji in drugimi relevantnimi deležniki prizadevajo za uresničevanje jasnih podnebnih ciljev. Prispevati bi moral k pridobivanju podpore za podnebne politike med državljani, olajšati izmenjavo dobre prakse, prevzemanje in razširjanje najuspešnejših evropskih pobud ter spodbujati oblikovanje lokalnih podnebnih paktov v vsej EU;

pozdravlja izrecno zavezo Komisije, da bo v okviru evropskega zelenega dogovora namenila posebno pozornost najbolj oddaljenim regijam ter upoštevala njihovo izpostavljenost podnebnim spremembam in naravnim nesrečam ter njihove edinstvene prednosti, kot so biotska raznovrstnost in obnovljivi viri energije, in močno upa, da bodo v ta namen sprejeti konkretni ukrepi;

ponovno potrjuje svojo zavezo, da bo Komisijo ter lokalne in regionalne oblasti podprl pri uspešnem izvajanju zelenega dogovora, zlasti pa pri tem, da bo podnebni pakt v veliko pomoč lokalnim in regionalnim oblastem pri tem ambicioznem projektu in jim podelil proaktivno vlogo. Opozarja, da je za to inovativen prečni pristop zelenega dogovora in okrevanja gospodarstva potreben povsem nov koncept za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, ki zajema vsa področja in zahteva celovitejše upravljanje. Podnebni pakt bi moral biti priložnost za razširjanje kulture zelenega dogovora v vseh lokalnih in regionalnih oblasteh ter za ozaveščanje državljanov o vseh zadevnih področjih politike in njihovo vključevanje vanje;

10.

poudarja, da so trenutne izredne zdravstvene razmere zaradi pandemije COVID-19 po vsej Evropi spet ponazorile, da so lokalne in regionalne oblasti ključni nosilci odločanja in izvajalci javnih storitev pri zagotavljanju nujnega odziva na lokalne potrebe in izzive, zlasti v času izrednih razmer na svetovni ravni. Poudarja, da bi morale lokalne skupnosti in njihovi državljani ponovno prevzeti svojo vlogo, ki sta jo oslabili vse intenzivnejši globalizacija in industrializacija, ki prepogosto temeljita na netrajnostni rabi omejenih virov, ter postati pomembni partnerji pri snovanju podnebnih ukrepov ter varstvu in obnovi svojega okolja;

11.

predlaga zgledovanje po primerih dobre prakse v boju proti podnebnim spremembam na lokalni in regionalni ravni, kot je Under2 Coalition, tj. svetovna skupina podnacionalnih oblasti, v kateri sodeluje več kot 220 zveznih držav, regij in občin, da se uporabijo izkušnje, pridobljene pri razvoju dolgoročnih podnebnih strategij, in razmisli o izmenjavi uspešnih metod, inovativnih rešitev in dragocenih spoznanj, pridobljenih na ta način, kot o sestavnem delu podnebnega pakta;

12.

pozdravlja sporočili Evropske komisije Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo in Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo; ponovno izraža podporo evropski politiki za prehod na podnebno nevtralnost, ki velja za nepogrešljivo in vodilno politiko, katere cilj je zagotoviti trajnostno prihodnost za Evropo. V razmerah trenutne pandemije mora politika podnebne nevtralnosti in odpornosti območij postati temelj strategije za podnebno nevtralno okrevanje in zagotoviti, da bodo vsa sredstva, vložena v okrevanje evropskih gospodarstev, močno prispevala tudi k hitrejšemu prehodu na podnebno nevtralnost, varstvu biotske raznovrstnosti in večji odpornosti območij v predvidenem okviru;

13.

ponavlja, da lahko dobro zasnovane politike za boj proti podnebnim spremembam odpirajo gospodarske priložnosti: po navedbah Komisije bi lahko prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050 prinesel povečanje BDP EU za 2 %, prihranke zaradi preprečenih zdravstvenih stroškov v višini približno 200 milijard EUR na leto in milijon delovnih mest, ustvarjenih v zelenem gospodarstvu; te priložnosti bodo verjetno še pomembnejše glede na to, da se kažejo povezave med sedanjo pandemijo in nevarnostjo prihodnjih pandemij na eni strani ter degradacijo okolja, izgubo biotske raznovrstnosti in posledicami podnebnih sprememb na drugi strani. Zato pozdravlja, da bodo med prednostnimi ukrepi podnebnega pakta tudi sajenje dreves, regeneracija narave in ozelenitev mestnih območij; poziva, naj se mednje uvrstijo tudi zelena infrastruktura ter ukrepi za varčevanje z vodo in zagotavljanje krožnosti v vodnem gospodarstvu;

14.

poudarja, da je v izjemnih okoliščinah, v katerih smo se znašli zaradi pandemije, treba poskrbeti za to, da noben državljan ne bo zapostavljen. Tako podnebni ukrepi kot tudi instrumenti za okrevanje gospodarstva morajo zdaj bolj kot kdaj koli prej zajeti tako mesta kot tudi podeželje in vse gospodarske sektorje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti tradicionalnim proizvodnim sektorjem, ki so jih ukrepi v boju proti pandemiji COVID-19 najbolj prizadeli. V zvezi s tem pozdravlja napovedano pobudo „val prenove“, namenjeno izboljšanju energijske učinkovitosti javnih in zasebnih stavb ob hkratnem zagotavljanju delovnih mest in spodbujanju gradbenega sektorja;

15.

poudarja, da bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti neposreden dostop do evropskih sredstev (iz evropskega proračuna in evropskih finančnih institucij, kot je Evropska investicijska banka (EIB)) za okrevanje gospodarstva po gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in za obvladovanje podnebne krize. Konkretno bi bilo treba posebej za projekte zelenega dogovora oblikovati dodatne instrumente za neposreden dostop do sredstev EU, kot so European City Facility v okviru programa Obzorje 2020, inovativni ukrepi v mestih v okviru ESRR (člen 8) ali prihodnja evropska pobuda za mesta po letu 2020 v okviru uredbe o ESRR/Kohezijskem skladu (člen 10);

16.

meni, da bi moral podnebni pakt v tem okviru spodbujati neposreden dostop lokalnih in regionalnih oblasti do sredstev EU za njihove trajnostne ukrepe v okviru novega večletnega finančnega okvira, in sicer v skladu z načelom subsidiarnosti. Zlasti poziva k neposrednemu dostopu do sredstev, dodeljenih v okviru instrumenta za povezovanje Evrope; v zvezi s tem poziva tudi, naj se 10 % sredstev novega Evropskega sklada za regionalni razvoj nameni trajnostnemu razvoju mest; predlaga razvoj politike za podnebno nevtralnost z ločenim proračunom v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira, po vzoru kmetijske ali regionalne politike, in z neposrednim dostopom do sredstev za mesta in regije, ki se odločijo za okolju prijazno okrevanje;

17.

se strinja s sklepi odbora za naloge „podnebno nevtralna in pametna mesta“ v okviru programa Obzorje Evropa, da se še naprej podpira in spodbuja 100 evropskih mest pri njihovem sistemskem preoblikovanju v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2030, pri tem pa uporabijo sredstva programa Obzorje Evropa, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Sklada za pravični prehod, pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, programa InvestEU in drugih instrumentov EU;

18.

OR in EIB bi morala biti tesna partnerja članov podnebnega pakta ter podpirati Komisijo pri zagotavljanju ustreznosti in dostopnosti te platforme za vse lokalne in regionalne oblasti, ne glede na njihovo velikost, geografsko lego ali socialno-ekonomski položaj;

19.

poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o prednostnih področjih, da bi podnebni pakt uskladila s strategijo za podnebno nevtralno okrevanje gospodarstva; podnebni pakt bi moral biti osredotočen na širši spekter ukrepov, pri čemer bi bilo treba upoštevati, kateri projekti so pripravljeni za izvajanje, pa tudi posebne potrebe različnih lokalnih skupnosti;

20.

poudarja, da imajo podpisniki Konvencije županov v svojih akcijskih načrtih za trajnostno energijo in podnebje izjemen nabor ukrepov, ki bi se lahko začeli financirati in izvajati takoj, ter da imajo številne druge oblike sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti na področju podnebja in okolja ter posamezne lokalne in regionalne oblasti podobne načrte v ta namen; OR je pripravljen dodatno podpreti razvoj te pobude in si v sodelovanju z Evropsko komisijo in uradom Konvencije županov prizadevati za močnejšo politično podporo in boljšo vpetost Konvencije v nacionalne okvire podnebne in energetske politike;

21.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti podpirajo ambiciozen prehod na čisto, cenovno dostopno in varno energijo, ter predlaga spodbujanje stalnega dialoga o zelenem dogovoru na več ravneh z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in drugimi deležniki v okviru podnebnega pakta in z njegovimi instrumenti;

22.

meni, da morata biti v zvezi z dostopnostjo čiste energije obravnavana dva ključna izziva: njena cenovna konkurenčnost in enostavnost dostopa; po zaslugi tehničnega razvoja se zmanjšuje razlika v stroških glede na druge vire energije, lokalne in regionalne oblasti pa imajo odločilno vlogo pri omogočanju ustreznega dostopa do potrebne infrastrukture. Zato je lokalnim in regionalnim oblastem, ki so zavezane izvajanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje, treba omogočiti hiter dostop do finančne podpore. Podnebni pakt bi moral prispevati k razumevanju ključnih potreb lokalnih in regionalnih oblasti v različnih okoliščinah ter na podlagi njihovih izkušenj razviti ustrezne podporne mehanizme na ravni EU. V zvezi s tem je OR pripravljen sodelovati z Evropsko komisijo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri konkretnih ukrepih in pobudah, da bi po vsej EU izboljšali dostop do čiste energije;

23.

predlaga, da bi morala biti med glavnimi poudarki podnebnega pakta pobuda „val prenove“, ki bi lahko bila pomemben element trajnostnega gospodarskega okrevanja, kakor je napovedala Evropska komisija v sporočilu Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo; na tem področju je zlasti pomembno, da se oblikujejo skupne pobude javnega in zasebnega sektorja, lokalne in regionalne oblasti pa imajo ključno vlogo pri obveščanju državljanov o koristih in obstoječih podpornih instrumentov za obnovo njihovih hiš, pri čemer dajejo zgled, povezujejo in podpirajo lokalna podjetja s potrebnim strokovnim znanjem na različnih ravneh ter razvijajo instrumente za dostop do nacionalne finančne pomoči ali finančne pomoči EU; lokalne in regionalne oblasti bi morale biti tudi zgled pri obnovi javnih stavb ter bi morale spodbujati zlasti energijsko prenovo socialnih stanovanj in drugih stanovanj v javni lasti;

24.

opozarja na dejstvo, da je lokalna in regionalna raven upravljanja tako na začetku (regije z gospodarstvom, ki temelji na rabi biomase) kot na koncu cikla trajnostnega in krožnega gospodarstva (ravnanje z odpadki, recikliranje), zato jo je treba vključiti v razvoj ustreznih politik in njihovo izvajanje; poudarja, da je zato in zaradi posebnega pomena teh vprašanj za državljane in podjetja mogoče s podnebnim paktom poudariti konkretna področja, ki potrebujejo podporo;

25.

poziva tudi k vzpostavitvi mehanizma stalnega dialoga med Evropsko komisijo in Evropskim odborom regij o pobudi „val prenove“;

26.

predlaga, da bi morale evropske institucije v okviru doseganja cilja podnebne nevtralnosti in obvladovanja gospodarske krize lokalnim in regionalnim oblastem pomagati pri trajnostni preusmeritvi javnega prevoza na električno energijo in druga trajnostna pogonska goriva do leta 2030;

27.

glede na pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti predlaga, da se poleg trajnostne mobilnosti v okviru ukrepov podnebnega pakta EU obravnavajo ključna področja politike, kot so energijska učinkovitost stavb, obnovljivi viri energije, krožno gospodarstvo (tudi v zvezi z vodo in odpadki), spodbujanje odgovorne in trajnostne potrošnje, regeneracija narave in biotske raznovrstnosti, razvoj zelene in modre infrastrukture, zlasti na mestnih območjih, ter spodbujanje trajnostnega, prijaznega in vključujočega turizma. Skupaj s svojim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bodo prinesla priložnosti za ustvarjanje novih in kakovostnih delovnih mest, za raziskave, razvoj in inovacije ter za boljše zdravje in blaginjo državljanov ter s tem povezano zmanjšanje stroškov za zdravje v EU. Zaželeno bi bilo, da bi ta področja vključevala tudi vprašanja v zvezi z izboljšanjem zadrževanja vode, zmanjšanjem njene porabe in vzpostavitvijo območij za zaščito biotske raznovrstnosti;

28.

priznava, da bosta upoštevanje zelenih meril pri javnem naročanju in pogojevanje razpoložljivega financiranja z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov pomembna spodbuda, ki bo prispevala k potrebnemu prehodu na gospodarski model, ki omogoča uresničevanje ciljev zelenega dogovora. V tem smislu bi bilo treba v okviru podnebnega pakta predvideti posebne dejavnosti za razvoj ustreznih meril in merjenja ter podporo lokalnim in regionalnim oblastem (tudi manjšim, katerim kompleksna zakonodaja o javnih naročilih pogosto resno ovira naložbe) pri njihovi uporabi, hkrati pa pozvati EU in nacionalne uprave, naj poenostavijo pravila, po potrebi zagotovijo tehnično podporo in razvijejo ustrezna merila in zahteve glede okoljsko primerne zasnove; spodbuja EU, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj sprejmejo in nadalje razvijejo lastne zaveze za zmanjšanje toplogrednih plinov za svoje uprave, pri čemer bi podnebni pakt lahko služil kot podporni okvir;

29.

poudarja, da vse več študij kaže na povezavo med zdravjem in varstvom okolja (2), vključno z zmanjšanjem onesnaženosti zraka, ter Komisijo poziva, naj v okvir zelenega dogovora vključi razsežnost zdravja ter v tem smislu najprej pripravi evropsko strategijo za zdravje, okolje in podnebne spremembe po analogiji strategije, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija (3); pri obveščanju državljanov in civilne družbe bi moral biti podnebni pakt pomembno orodje za ozaveščanje o teh povezavah in za ustvarjanje zagona, da se te razsežnosti vključijo v relevantno oblikovanje politik na vseh ravneh;

30.

v okviru strategije EU za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020) 301 final) predlaga, naj podnebni pakt podpre tudi razvoj vodikovega gospodarstva z uporabo zelenega vodika iz obnovljivih virov energije v regijah in mestih (glej CoR 2020/549);

31.

poziva vse institucije EU in države članice, naj si še naprej prizadevajo za ambiciozen sklop novih, nacionalno določenih prispevkov; poleg tega ponovno poudarja, da je treba v ta proces vključiti lokalne in regionalne oblasti EU z vzpostavitvijo sistema lokalno določenih prispevkov, ki bi dopolnjevali nacionalno določene prispevke, ter vzpostaviti močnejšo povezavo med lokalnimi/regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi cilji, pri tem pa se opreti na delo, opravljeno v okviru svetovne konvencije županov. K temu bi lahko pomembno prispeval podnebni pakt;

32.

izpostavlja osrednjo vlogo digitalnih tehnologij pri oblikovanju odpornejše družbe in na njihov potencial za splošni pozitivni učinek na zmanjšanje emisij in okrevanje gospodarstva; zato meni, da bi bilo treba predvideti tesnejšo povezavo med prehodom na podnebno nevtralnost in trajnostnim digitalnim prehodom ter da bi o možnih sinergijah med njima lahko razpravljali in jih nadalje preučili v okviru podnebnega pakta, tudi na podlagi nedavnih izkušenj lokalnih in regionalnih oblasti z obvladovanjem izrednih zdravstvenih razmer;

Ozaveščanje in krepitev zmogljivosti

33.

ponovno izpostavlja ključno vlogo, ki jo ima prilagajanje podnebnim spremembam za izboljšanje odpornosti regij in zmanjšanje letnih izgub zaradi negativnih podnebnih učinkov; v zvezi s tem opozarja, da so potrebni različni učinkoviti ukrepi, da bi izboljšali zmogljivost lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje politik prilagajanja, začenši s strategijami trajnostnega financiranja in intenzivnejšo krepitvijo zmogljivosti. Drugo bistveno vprašanje je možnost spremljanja napredka pri naložbah v podnebne spremembe na ravni mest in regij. Obseg podatkov na tem področju je trenutno omejen. Poziva Komisijo, naj te vidike upošteva pri pripravi nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam in naj to strategijo poveže s podnebnim paktom;

34.

opozarja na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na področju proizvodnje hrane in upravljanja z zemljišči; boljše prehranske navade se lahko spodbujajo z izobraževanjem, preskrbo in javnimi naročili; pri bolj trajnostni proizvodnji hrane bi bilo treba upoštevati tudi ustvarjena delovna mesta, prevoz blaga in embalažo; pri vključitvi kmetijskega sektorja v sistem trgovanja z emisijami bi bilo treba v večji meri upoštevati prispevek tega sektorja v smislu ponorov ogljika;

35.

poudarja, da je treba v koncept trajnosti vključiti pomen poseljenosti zemljišč in upravljanja z zemljišči, za kar na odročnih, redko poseljenih in oddaljenih območjih v splošnem skrbijo kmetje in ribiči. Lokalne in regionalne oblasti bi morale olajšati priseljevanje novih prebivalcev v podeželske skupnosti, s čimer bi preprečile demografski pritisk na mesta, racionalizirale javne storitve in z njimi povezane stroške, spodbujale trajnostno rabo zemljišč in zmanjšale emisije iz prometa. Za to sta potrebna pomoč in ciljno financiranje, da bi vzpostavili infrastrukturo, potrebno za delo na daljavo, mobilnost, digitalizacijo (dostop za lokalne potrošnike in trženje proizvodov s teh področij) ter socialne in zdravstvene storitve;

36.

meni, da bodo imele politike za zmanjševanje tveganja nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, vse pomembnejšo vlogo; lokalne in regionalne oblasti bi bilo treba podpreti pri pridobivanju boljšega razumevanja teh politik in njihovem medsebojnem povezovanju, da se okrepi splošna odpornost njihovih območij in njihova zmogljivost za spopadanje z izrednimi razmerami;

37.

opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti težave pri dostopu do financiranja, zaradi česar se poslabša stopnja črpanja sredstev EU; podnebni pakt bi moral prispevati k premoščanju te vrzeli, tako da bi se na enem mestu zbrale vse obstoječe možnosti podpore za lokalne in regionalne oblasti ter dopolnile z manjkajočimi informacijami; vse te informacije bi morale biti na voljo v vseh jezikih EU in na uporabniku prijazen način;

38.

poudarja, da bi moralo imeti izobraževanje osrednjo vlogo pri ustvarjanju nove kulture varstva okolja in podnebja, za kar so potrebne večje družbene spremembe; v tem okviru bi podnebni pakt lahko spodbujal pobude v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki podpirajo vlogo državnih, občinskih in zasebnih ponudnikov izobraževanja, usposabljanja in informiranja, zlasti šol in informacijskih centrov Europe Direct, pri ustvarjanju te nove kulture. Te pobude bi morale iti z roko v roki z odločnim zavzemanjem za digitalizacijo, ki se je v teh časih izkazala za nepogrešljivo na področju izobraževanja;

39.

priznava odličnost evropskih univerz in raziskovalnih središč ter Komisijo poziva, naj jih vključi v podnebni pakt kot pomemben vir znanja in kot potencialne močne zaveznike pri oblikovanju učinkovite platforme za krepitev zmogljivosti ter naj spodbuja njihovo usklajevanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi za razvoj skupnih pilotnih projektov, ki bodo olajšali sprejemanje odločitev in izmenjavo uspešnih izkušenj;

Sprejemanje ukrepov in krepitev večstranskega sodelovanja

40.

meni, da bi bilo treba Konvencijo županov ter druge oblike sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti na področju podnebja in energije nadalje razviti in dodatno okrepiti, da bi postale ključna orodja podnebnega pakta za spodbujanje ukrepov na lokalni ravni; v tem smislu bi bilo treba podpreti okrepljen angažma državljanov, relevantnih nevladnih organizacij, podjetij, raziskovalnih ustanov in univerz na podlagi pristopa četverne vijačnice;

41.

opozarja na strateški pomen povezovanja nacionalnih in regionalnih dualnih sistemov poklicnega usposabljanja z doseganjem ciljev evropskega zelenega pakta v tesnem sodelovanju z akterji v sistemih osnovnega izobraževanja, visokošolskem izobraževanju in raziskavah, saj je to najboljši način, da se znanja in spretnosti delavcev prilagodijo potrebam podjetij, ki so dejavna v boju proti podnebnim spremembam;

42.

poudarja pomen številnih pobud EU, ki so v okviru zelenega dogovora usmerjene na mesta in regije; kljub temu meni, da jih lokalne in regionalne oblasti premalo izrabljajo, ker nimajo jasnega pregleda nad vsemi obstoječimi možnostmi, njihovimi značilnostmi in glavnimi cilji. Platforma podnebnega pakta bi morala poskrbeti za tak pregled, lokalne in regionalne oblasti podpirati pri izbiri pobud, ki jim najbolj ustrezajo, ter jim predlagati postopen prehod na podnebno nevtralnost s čim bolj dostopnimi informacijami, da se omogoči hitra izvedba ukrepov na lokalni ravni; Konvencija županov in druge oblike sodelovanja na področju podnebja in energije, v katerih so udeležene lokalne in regionalne oblasti, bi lahko bile osrednji elementi tega sistema;

43.

opozarja na že izražena stališča OR, zlasti na poziv po boljšem vključevanju vseh državljanov EU s spodbujanjem digitalne kohezije v povezavi s specifičnimi in namenskimi programi za povečanje digitalnih znanj in spretnosti ter za spremljanje in prilagajanje politik. Projekti na področju pametnih mest bi morali biti ustrezna podlaga za izvedbo projektov krepitve zmogljivosti v večjem obsegu, ki bodo dovolj prožni, da bi jih lahko prilagodili različnim razmeram;

44.

priznava osrednjo vlogo vzajemnega učenja pri učinkovitem in pragmatičnem pristopu k izvajanju zelenega dogovora: partnerstva in zbirke dobre prakse na primer v okviru pobud, kot je Konvencija županov, so lahko učinkovito orodje v pomoč lokalnim in regionalnim oblastem pri uvajanju podnebno nevtralnih politik, da jim ne bi bilo treba začeti z ničte točke;

45.

se zaveda, da je na lokalni ravni veliko izkušenj s skupnim oblikovanjem političnih rešitev, podpiranjem zborov občanov, krepitvijo civilnega dialoga in spodbujanjem participativnega načrtovanja proračuna. Te izkušnje so bogat vir navdiha za to, kako ljudi neposredno vključiti v zastavljanje in uresničevanje ambicioznih podnebnih ciljev. Podnebni pakt bi moral temeljiti na lokalnih izkušnjah, pri čemer bi bile lokalne in regionalne oblasti posredniki med najrazličnejšimi lokalnimi deležniki in državljani;

46.

poudarja, da večina lokalnih projektov na področju energetskega prehoda in varstva podnebja ne dosega obsega, ki ga velike finančne institucije štejejo za optimalnega; v okviru podnebnega pakta bi se lahko ustvarilo orodje, s pomočjo katerega bi se lokalne in regionalne oblasti lahko povezale med sabo ter združile projekte, kar bi jim omogočilo dostop do vseh možnosti financiranja;

47.

priznava velik potencial javno-zasebnih partnerstev pri financiranju prehoda na podnebno nevtralnost in opozarja, da imajo številne lokalne in regionalne oblasti pri tem še vedno težave; v tem smislu bi jim bilo treba priskrbeti boljše smernice in podporo, da bodo lahko čim bolje izkoristile to možnost;

48.

opozarja, da obvladovanje podnebne krize pomeni radikalno spremembo naših navad kot državljanov in potrošnikov; v tem okviru je treba v celoti priznati vlogo vseh državljanov kot dejavnih deležnikov, ki jih je treba spodbuditi s participativnimi pristopi, kot so na primer pristop živega laboratorija ali mikro nepovratna sredstva za majhne projekte v neposredni okolici naselij, ki so razdeljena prek lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Potrošnike bi bilo treba spodbujati, da postanejo proizvajalci-odjemalci, ter to na vseh ravneh ustrezno finančno podpirati. Poleg tega bi bilo treba angažma državljanov podpirati z uporabo inovativne tehnologije, kot so pametni števci ali specializirane aplikacije za pametne telefone. Pri tem bodo lokalne in regionalne oblasti imele ključno vlogo;

Vloga OR

49.

se zavezuje, da bo prek delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni spodbujal, izmenjeval in usklajeval prizadevanja lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju zelenega dogovora ter zagotavljal hitro usklajevanje dejavnosti na področju zelenega dogovora in zelenega okrevanja z Evropsko komisijo in drugimi partnerji;

50.

poziva nacionalna združenja lokalnih in regionalnih oblasti, naj prevzamejo dejavno vlogo ter kot partnerji OR in Komisije sodelujejo v dejavnostih v zvezi z zelenim dogovorom; v ta namen bi se v okviru podnebnega pakta na ustrezni ravni lahko vzpostavile informacijske točke, ki bi razširjale informacije in obveščale o pobudah zelenega dogovora ter skrbele, da te informacije dosežejo vse zainteresirane strani;

51.

načrtuje začetek projekta „OR za podnebni pakt“ (CoR4Climate Pact), s katerim bi to pomembno pobudo dodatno podprli. Projekt bi zajemal določitev ambasadorjev zelenega dogovora, ki bi bili osrednji kontakti za obveščanje in razširjanje dobre prakse, povezane z zelenim dogovorom, vključno z vlogo zelenega dogovora kot pospeševalca družbenega in gospodarskega okrevanja po krizi zaradi COVID-19. S projektom naj bi spodbudili tudi komuniciranje o zelenem dogovoru, ki bi bilo po eni strani usmerjeno na javnost prek spletišča OR, po drugi strani pa bi bilo interno in namenjeno članom OR. Komuniciranje bi moralo vključevati tudi najpomembnejše informacije, ki bi bile lokalnim in regionalnim oblastem lahko v pomoč pri uvajanju njihovih lokalnih zelenih dogovorov, med drugim o možnostih financiranja. Projekt „OR za podnebni pakt“ pa bo odprl tudi možnost, da se pregledajo zaveze članov OR v zvezi z zelenim dogovorom in spodbujajo priložnosti za vzajemno učenje;

52.

predlaga vzpostavitev foruma za zeleno okrevanje gospodarstva, v okviru katerega bi lahko Evropska komisija, lokalne in regionalne oblasti ter drugi deležniki sodelovali pri podnebnih ukrepih; ta forum bi lahko vključili v digitalno platformo podnebnega pakta, ki bi jo skupaj upravljala Komisija in OR;

53.

podpira izvajanje in upoštevanje zelene zapovedi „neškodovanja“ v okviru agende in smernic Komisije za boljše pravno urejanje. Skladnost politik in boljše pravno urejanje bistveno prispevata k učinkoviti in pravočasni zakonodaji, ki državljanom prinaša dodano vrednost. Zato je pomembno, da lahko državljani, deležniki in vse ravni upravljanja prispevajo k razvoju zakonodaje, ki ustreza svojemu namenu. Uporabiti je treba zbirko orodij in smernice za boljše pravno urejanje, da bi uresničili cilj podnebne nevtralnosti;

54.

poudarja, da je podnebni pakt odlična priložnost za izvajanje načela aktivne subsidiarnosti, saj so cilji pakta v veliki meri skladni z glavnim ciljem pristopa aktivne subsidiarnosti: razviti je treba vključujoč in konstruktiven način dela, ki v celoti izkorišča potencial večplastnega demokratičnega in upravljavskega okvira Unije;

55.

poudarja, da mora biti EU vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam ter sosednje države in druge velike onesnaževalce spodbujati k sprejemanju ambicioznih standardov in ciljev; v zvezi s tem izpostavlja pobude OR, kot so Konferenca regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP), Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in decentralizirano sodelovanje, kot je pobuda iz Nikozije za sodelovanje z libijskimi župani, ki bi z orodji in metodami, razvitimi v okviru podnebnega pakta, lokalne in regionalne oblasti sosednjih držav lahko podprle pri izmenjavi, uvajanju in izvajanju dobre prakse za bolj trajnostno in zeleno gospodarstvo;

56.

glede na ključno vlogo skladov ESI pri izvajanju zelenega dogovora meni, da bi bilo treba v okviru podnebnega pakta začeti dialog z organi upravljanja, da bi bili ti v celoti seznanjeni s tozadevnimi obstoječimi možnostmi. OR je pripravljen sodelovati s Komisijo pri izboljšanju obveščenosti in krepitvi zmogljivosti organov upravljanja, da bi se ta sredstva lahko upoštevala pri načrtovanju in porabila za zeleni in pravični prehod na podnebno nevtralnost.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Glej na primer lokalne podnebne pakte v mestih, kot so Stockholm, Rotterdam, Amsterdam in Nantes.

(2) https://www.eea.europa.eu/themes/human

(3) https://www.who.int/phe/publications/global-strategy/en/

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/107

Mnenje Evropskega odbora regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo

(2020/C 440/18)

Poročevalec:

Tjisse STELPSTRA (NL/ECR), član pokrajinskega izvršnega sveta, Drenthe

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo

COM(2020) 98 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

A. Splošne ugotovitve

V zvezi z našo odgovornostjo

izraža zaskrbljenost zaradi trenutnega ritma izkoriščanja Zemlje, poudarja, da je človekovo ravnanje vzrok za to katastrofo, za katero smo vsi odgovorni, in se strinja z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, da bo za prehod na ogljično nevtralno krožno gospodarstvo potrebno sodelovanje med vsemi deležniki na vseh ravneh upravljanja in družbe;

poudarja, da je nujno treba pospešiti prehod na regenerativni model rasti, pri čemer je treba izkoriščanje virov ohraniti znotraj zmogljivosti planeta in zmanjšati naš odtis;

pozdravlja novi akcijski načrt Evropske komisije za krožno gospodarstvo kot strateško zasnovo koncepta evropskega zelenega dogovora, ki je konstruktivno nadaljevanje akcijskega načrta iz leta 2015;

obžaluje, ker je v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo vlogi lokalnih in regionalnih oblasti namenjeno zelo kratko poglavje, saj imajo ravno lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo kot ključni akter pri uvajanju in razširjanju nujno potrebnih inovacij. Regije skrbijo, da ljudje, skupnosti in regije prilagajajo svoje vsakodnevne dejavnosti v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Odbor poleg tega poudarja velik potencial krožnosti za ustvarjanje delovnih mest ter potrebo po podpori naložbam v novo infrastrukturo za učinkovito zbiranje, recikliranje in uporabo sekundarnih materialov;

je pozitivno presenečen nad številom premišljenih prispevkov deležnikov in poziva Evropsko komisijo, naj uporabi obstoječe platforme, kot so partnerstva v okviru agende za mesta, evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo in mreže lokalnih in regionalnih oblasti, da bi okrepili vzajemno učenje in krepitev zmogljivosti;

pozdravlja pobudo za krožna mesta in regije, ki bo deležnikom pomagala pri oblikovanju in izvajanju rešitev za teritorialno krožno gospodarstvo; hkrati pa poudarja, da krožna dejavnost ne sme biti ločena od drugih dejavnosti za zaščito planeta. Pristop krožnega gospodarstva mora biti vključen v dejavnosti na področju podnebja, okolja in trajnostnega razvoja v mrežah mest;

poudarja, da je lahko sedanja razprava o načelih krožnega gospodarstva priložnost za odločno obravnavo ponavljajočega se vprašanja preseganja tradicionalnih kazalnikov BDP (1), tj. vključevanja novih vidikov, ki niso povezani z gospodarsko uspešnostjo, kot so: oblikovanje solidarnostnih sistemov za vključujočo družbo, življenje ob upoštevanju omejitev našega planeta ter pravična porazdelitev virov;

V zvezi s COVID-19

izpostavlja, da je bil novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo sprejet v času pandemije COVID-19, ki nam je pokazala, kako odvisni smo od primarnih virov, in meni, da je ta kriza opozorilni klic z več vidikov;

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zmanjšajo odvisnost od drugih in od primarnih virov ter povečajo zanesljivost oskrbe z odločnejšim načrtovanjem ravnanja z viri (zlasti redkimi in nujnimi), in priporoča razvoj platforme EU za politiko ravnanja z viri;

10.

pozdravlja osredotočenost Evropske komisije na razvoj trga sekundarnih surovin, zlasti z naložbami v recikliranje;

11.

je pozitivno presenečen nad pozitivnimi okoljskimi stranskimi učinki omejitve gibanja (tj. čistejši zrak, manj onesnaženja vode, manj škodljivih emisij). Odpornost, ustvarjalnost in inovativnost, ki so jo od začetka krize pokazali državljani, javni akterji, podjetja in gospodarski akterji, bi bilo treba uporabiti v podporo korenitemu ekološkemu preoblikovanju proizvodnih procesov, da se navedeni učinek ne izniči v smislu degradacije okolja po krizi;

12.

poziva Evropsko komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj usmerijo naložbe v okviru načrta EU za okrevanje tako, da se zagotovi dolgoročen gospodarski, socialni in okoljski napredek, hkrati pa zmanjša uporaba virov, preprečijo in odstranijo nevarne snovi ter izboljša krožnost materialov in sistemov. Instrument „Next Generation EU“ mora z ustrezno finančno podporo prispevati k temu cilju, poleg tega pa so potrebna lastna sredstva, ki ne postavljajo nobene države članice EU v slabši položaj v primerjavi z drugimi državami;

V zvezi s podnebnimi ambicijami, zelenim dogovorom in cilji trajnostnega razvoja

13.

poziva Evropsko komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj zagotovijo pravočasno izvajanje evropskega zelenega dogovora ter tako poskrbijo, da bo služil kot trdna podlaga za ponovni zagon gospodarstva EU na način, ki bo skladen z energetskimi, podnebnimi in okoljskimi cilji EU;

14.

opozarja na odločilno vlogo načel krožnega gospodarstva pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 12 („odgovorna proizvodnja in potrošnja“); meni, da bomo na podlagi načel krožnega gospodarstva splošne cilje pretvorili v ukrepe in dosegli konkretno preobrazbo družbe;

15.

poudarja, da bo prehod na krožno gospodarstvo močno podprl prizadevanja EU za blažitev podnebnih sprememb, in poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi nadaljnje povezave med vsemi načrti v okviru zelenega dogovora, da bi zagotovili prepotrebno splošno perspektivo in uskladili prekrivanja v raziskavah in kazalnikih ter znotraj procesa oblikovanja politik, na primer v okviru evropskih podnebnih pravil; poudarja, da je enako pomembno, da se politike krožnega gospodarstva povežejo s politikami, ki obravnavajo druga okoljska vprašanja, kot so zaščita biotske raznovrstnosti ali kakovost zraka in vode; uporaba načel krožnega gospodarstva bo morala postati skupno izhodišče v vseh sektorjih, od kmetijskega in živilskega sektorja do gradbeništva in vrhunskih tehničnih rešitev itd.;

16.

opozarja na vzajemne povezave med krožnostjo in varstvom podnebja. Celosten pristop krožnega gospodarstva skupaj s sistemi zasnove in jemanja nazaj lahko pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;

V zvezi s cilji in spremljanjem

17.

poudarja, da je za življenje v okviru zmogljivosti planeta nujno treba odpraviti pogojenost rasti od izkoriščanja virov, in obžaluje, da v nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo ni vključen skupni cilj glede zmanjšanja porabe virov. Izkazalo se je, da dosedanji ukrepi na ravni EU niso zadostovali, da bi se zmanjšala skupna poraba naravnih virov in surovin v Evropi. Smiselno bi bilo pripraviti druga merila poleg BDP, ki bi se uporabljala kot podlaga za merjenje razvoja, ki bolje ustreza načelom krožnega gospodarstva;

18.

meni, da mora biti med cilji tudi zmanjšanje emisij CO2 med celotno življenjsko dobo proizvoda, saj omogoča vpogled v naložbe in ocenjene rezultate, zato podpira prednostno obravnavo ukrepov;

19.

poudarja, da konkretni ukrepi vodijo do oprijemljivih rezultatov, in poziva Evropsko komisijo, naj vse ključne ukrepe spremljajo pričakovani rezultati in ambiciozni roki;

20.

poudarja, da mora biti določanje ciljev ambiciozno in postopno, da bi spodbudili inovacije, zato je potreben sistem, znotraj katerega se vsakih pet let sprejme kot cilj za naslednjih pet let najboljša rešitev ali praksa v tistem trenutku;

21.

poudarja, da je treba razviti in uporabljati kazalnike na lokalni in regionalni ravni, da bi ocenili napredek in izzive, ki jih je treba premagati, ter lokalnim in regionalnim oblastem pomagali izvajati strategije za krožno gospodarstvo;

V zvezi z gospodarskim sistemom

22.

ugotavlja, da je pravično, da so stroški onesnaževanja, odpadkov in emisij vključeni v določanje cen nekrožnih proizvodov, zaradi česar je trajnostna proizvodnja primerljiva in konkurenčna z nekrožnim načinom proizvodnje;

23.

poudarja, da so pravni in gospodarski mehanizmi, s katerimi se lajšajo dejavnosti, ki spodbujajo krožnost, in preprečujejo tiste, ki ovirajo krožnost, koristni instrumenti, ter poziva Komisijo, naj predstavi dobre prakse, kako naj države članice dosežejo krožno gospodarstvo ter najdejo skupne rešitve, ki delujejo preko nacionalnih meja; meni, da je zniževanje davkov za dejavnosti, ki spodbujajo krožnost, in zviševanje davkov za tiste, ki ovirajo krožnost, koristen instrument, in se strinja, da je davek na dodano vrednost (DDV) učinkovit instrument za to. Pri nadaljnjem delu na tem področju bi bilo treba upoštevati soglasje glede razdelitve pristojnosti, povezane z davčno politiko;

24.

v zvezi s tem obžaluje, da odločanje s soglasjem, ki prevladuje na področju obdavčevanja, državam članicam preprečuje večjo prožnost pri uporabi stopenj DDV in drugih davčnih stopenj, da se podpre resnična sprememba vzorcev proizvodnje in potrošnje (ki bi presegala zgolj dejavnost popravil);

B. Lokalne in regionalne oblasti

V zvezi s pristojnostmi

25.

poudarja, da so številne pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti povezane z upravljanjem virov in krožnim gospodarstvom, zato imajo lokalne in regionalne oblasti več možnosti za okrepitev prehoda na krožno gospodarstvo. Obenem ta prehod zahteva veliko strokovnega znanja in finančnih naložb. Instrument „Next Generation EU“ in drugi viri financiranja morajo zato z ustrezno finančno podporo prispevati k temu cilju;

26.

poudarja, da se z rabo vode, ki je eden najpomembnejših virov, v gospodinjstvu in industriji ustvarjajo velike količine odpadne vode, zato bi bilo treba povsod, kjer je to primerno, zagotoviti ponovno uporabo večjih količin vode. V odpadni vodi so tudi številne dragocene hranilne snovi, ki jih je mogoče pridobiti nazaj, zato so poleg raziskav, inovacij in financiranja potrebni jasni cilji za ponovno pridobivanje hranil;

27.

poudarja, da je treba pri določanju ciljev v zvezi z odpadki upoštevati znanje in interese lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti v primeru bolj specializiranega zbiranja in ločevanja odpadkov;

28.

poziva Evropsko komisijo, naj razvije inovativno strategijo za uvedbo različnih praks zbiranja odpadkov. Regije in mesta bi morala pri tem sodelovati, namesto da se prednost namenja usklajevanju ločenih sistemov zbiranja odpadkov od zgoraj navzdol;

29.

meni, da so javno-zasebna partnerstva bistvena za razširitev krožnega gospodarstva na prevladujoče gospodarske akterje in da so lokalne in regionalne oblasti primerna raven za razvoj teh partnerstev, zato poziva Evropsko komisijo, naj v svojih programih spodbuja takšno sodelovanje;

30.

poudarja, da lahko svetovanje glede dobrih praks in njihovo spodbujanje na lokalni in regionalni ravni prispevata k hitrejšemu prehodu na krožno gospodarstvo, na primer pri prostorskem načrtovanju in gradnji;

31.

poziva Evropsko komisijo, naj uvede program, ki bo omogočil zbiranje natančnih informacij o tokovih materialov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter bi ga lahko deležniki uporabljali, da bi se seznanili z razmerami in dejavnostmi v drugih skupnostih. Program bi moral vključevati pregleden digitalni sistem, s katerim bi bilo mogoče analizirati razmere na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Poleg tega bi moral zagotavljati sredstva za razvoj takšnih dejavnosti na vseh ravneh;

32.

poudarja, da so informacije o regionalnih dejavnostih na področju inovacij, obstoječih zmogljivostih (infrastruktura, strokovno znanje) in potencialu krožnega gospodarstva bistvenega pomena, in obžaluje, da so ti podatki pogosto razpršeni in razdrobljeni, kar omejuje njihovo koristnost za regije; zato spodbuja Evropsko komisijo, naj pripravi pravo zbiranje dokazov, pri tem pa upošteva lokalni in regionalni vidik strategije EU za industrijo;

V zvezi z javnimi naročili

33.

poudarja, da so javna naročila močan instrument, s katerim lahko lokalne in regionalne oblasti določijo standarde in usmerijo trg k bolj trajnostnim proizvodom in storitvam, hkrati pa poudarja, da so zaradi kompleksnosti pravil lokalne in regionalne oblasti pogosto manj pripravljene prevzemati tveganja. Tako bi lahko nakupe usmerjali na podlagi skupnega stroška lastništva (to vključuje vse stroške, nastale v celotni življenjski dobi, vključno s socialnimi in okoljskimi), kar bi lahko pozitivno vplivalo na regijo;

34.

poziva k nadaljnji pripravi meril in ciljev za zelena javna naročila na podlagi pregleda minimalnih okoljskih meril iz dosedanjih direktiv EU o javnih naročilih (2), priporoča sprejetje pozitivnih ciljev za inovacije in poziva Evropsko komisijo, naj jih določi tako, da bodo javna naročila postala resnično krožno usmerjena. Zanesljivi in pregledni certifikati in sistemi označevanja na ravni EU, zlasti kar zadeva okoljsko trajnost, so pomembni, da bi zagotovili pravno varnost in zmanjšali breme javnega naročanja za lokalne in regionalne oblasti. Proizvajalci bi v okviru javnih naročil morali imeti možnost poročati o tem, kaj so storili za čim večjo uporabo sekundarnih surovin v proizvodnji novih proizvodov, v primeru, da to ni bilo mogoče, pa da utemeljijo, zakaj ne. Ustrezne smernice bi prispevale k preverjanju vsebnosti recikliranih in/ali predelanih materialov in/ali stranskih proizvodov v proizvodih ob upoštevanju minimalnih okoljskih meril. Za to bodo potrebni pregledni sistemi ocenjevanja in pridobivanje novega znanja med izvajalci;

C. Viri in odpadki

V zvezi z odpadki in načelom „brez odpadkov“

35.

meni, da so v Evropi na voljo številni ključni viri, ki se označujejo kot „odpadki“, in poudarja, da je za resnično krožno gospodarstvo treba spremeniti miselnost in se zavzemati za življenje „brez odpadkov“; poudarja, da je treba surovine evidentirati, da bodo na voljo za ponovno uporabo in da se jim da identiteta;

36.

vidi kot pomembno načelo, da so v krožnem gospodarstvu vsi materiali zasnovani tako, da se lahko spremenijo bodisi v hranila za biosfero bodisi v nove materiale za naslednji krog uporabe;

37.

poudarja predlog Evropske komisije za posodobitev zakonodaje EU o odpadkih in financiranje v ta namen. Pri tej posodobitvi je treba nujno hitro ustvariti nov, preglednejši in enostavnejši pravni okvir za merila za prenehanje statusa odpadka in za stranske proizvode;

38.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga cilj glede skupne količine odpadkov na prebivalca in cilje glede preprečevanja nastajanja odpadkov za podjetja in industrijske panoge; poudarja pomen (in učinek) napovedanih okvirov politike za embalažo in plastiko, ki jo je mogoče kompostirati;

39.

poudarja, da so lahko v prehodni fazi „od odpadkov do materialov“ čezmejni sporazumi ključni, da se preprečijo kratkoročne rešitve z negativnimi vplivi na okolje;

40.

meni, da se morajo regije in mesta, ki skušajo nadoknaditi zaostanek in opuščajo odlagališča, v prehodni fazi najprej opreti na medsebojno uporabo infrastrukture na evropski ravni za ravnanje z odpadki (na primer z uporabo obstoječih sežigalnic odpadkov namesto gradnje novih), in poudarja, da sta za ta prehod potrebna financiranje in usklajevanje. Kadar odpadkov ni mogoče reciklirati zaradi kontaminacije, iztrošenosti materiala ali težavnega ločevanja kompleksnih materialov, bi bilo treba spodbujati učinkovito pridobivanje energije z rekuperacijo kovin in soli;

41.

opozarja, da je ravnanje z odpadki v najbolj oddaljenih regijah še posebej težavno zaradi omejene obstoječe infrastrukture za predelavo odpadkov in pomanjkanja ekonomije obsega pri zbiranju, predelavi in recikliranju odpadkov. Pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo (v Evropi) bi zato tu morala imeti neposreden merljiv učinek. Sedanje stanje ravnanja z odpadki in njihove predelave v teh regijah se lahko uporabi kot praktični preskus v zvezi s pospeševanjem. Poleg tega lahko pomaga pri ocenjevanju obstoječih instrumentov in uvajanju novih;

42.

vztraja, da je za uporabo načela „brez odpadkov“ in za preprečevanje uporabe primarnih virov bistvena obveznost uporabe recikliranih materialov; poziva Evropsko komisijo, naj določi merila, po katerih bi moral biti znaten delež novih proizvodov narejen iz recikliranih materialov, in priporoča, da se to vključi v ključne vrednostne verige proizvodov;

V zvezi s preprečevanjem stroškov, varnimi materiali in razširjeno odgovornostjo proizvajalca

43.

obžaluje, da so lokalne in regionalne oblasti pogosto soočene z negativnimi učinki proizvodov, katerih življenjska doba se je iztekla, proizvajalec pa jih ni dolžen vzeti nazaj, saj ti proizvodi (oziroma njihovi deli) pogosto onesnažujejo tla ali zrak, lokalne in regionalne oblasti pa nosijo stroške čiščenja;

44.

poudarja, da je preprečevanje in obravnavanje teh stroškov že na ravni proizvajalca bistvenega pomena, zato pozdravlja okvir politike trajnostnih proizvodov v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo;

45.

poudarja, da imajo proizvajalci pomembno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo, saj morajo razvijati proizvode s čim manjšim okoljskim odtisom in pri tem kot surovine uporabljati čim manj primarnih fosilnih materialov. Svoj del odgovornosti pa imajo tudi javni organi, ko gre za spodbujanje, določanje pogojev in urejanje s predpisi;

46.

poudarja, da onesnaževanje tal v EU povzroča vse večjo zaskrbljenost; zato pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje pobud za zmanjšanje pozidave tal, sanacijo opuščenih ali kontaminiranih degradiranih območij ter povečanje varne, trajnostne in krožne uporabe izkopanih tal; poziva Komisijo, naj v to pobudo vključi obvezno analizo in sledenje izkopanih tal;

47.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za prehod na varno zasnovane kemikalije, saj se s preprečevanjem in nadzorom uporabe strupenih snovi najlaže prepreči, da bi takšne kemikalije ušle v okolje, poleg tega pa izogne znatnim stroškom, ki jih imajo lokalne in regionalne oblasti zaradi sanacije ali odstranjevanja onesnažene zemlje (na primer s PFAS); ugotavlja, da nadzor nad strupenimi snovmi ne zadošča in da je pri sestavinah potrebna popolna preglednost, da bi se primerno brez izgube vrednosti ali večvrednostno reciklirale;

48.

poziva k sprejetju ukrepov za spodbujanje pomena in uresničevanja razširjene odgovornosti proizvajalca, pri čemer je treba upoštevati različne elemente krožnega gospodarstva. Razdrobljenost odgovornosti za odpadke na primer preprečuje razvoj celostnega ravnanja z odpadki. Cilj je zagotoviti poslovne modele, kjer proizvajalec obravnava tudi posledice „varne in krožne zasnove“;

49.

izraža željo, da vsi proizvajalci ne bi vzpostavili lastnih logističnih rešitev za vračanje proizvodov, saj bi to povzročilo ogromen logistični odtis; zato je treba opredeliti pametne specifikacije za materiale in sestavne dele, pa tudi prilagodljive logistične strategije vračanja;

50.

poziva, naj se v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo upošteva posebna problematika morskih odpadkov. Glede na njihovo čezmejno naravo bi bilo treba spodbujati sodelovanje med vladami vseh morskih regij, da se zagotovi trajnost skupnih virov ter spodbudi regionalno in mednarodno sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev;

D. Delujoče krožno gospodarstvo

V zvezi z ozaveščanjem in ukrepi

51.

poudarja, da je za krožno gospodarstvo potreben nov način potrošnje in da je ozaveščanje bistvenega pomena; lokalne in regionalne oblasti so blizu ljudem in imajo zato pomembno vlogo pri spreminjanju mentalitete in novih načinov delovanja; zato poziva Evropsko komisijo, naj podpre projekte na lokalni in regionalni ravni, ki vodijo do oprijemljivih rezultatov;

V zvezi z znanji in spretnostmi ter izobrazbo

52.

poudarja, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi, tako samo šolanje od vrtca do univerze kot nadaljnje poklicno usposabljanje; zato bi morali skladi kohezijske politike zagotoviti podporo za vključitev krožnega načina življenja v učne načrte vseh vrst izobraževanja, pa tudi v digitalno izobraževanje;

53.

poudarja, da potrošniki za dobro utemeljene odločitve o nakupu potrebujejo pregledne informacije o deležu recikliranih materialov v izdelkih;

54.

se strinja z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo glede podpore učenju in ustvarjanju delovnih mest, vendar opozarja na tveganje, da bodo na začetku delovna mesta v krožnem gospodarstvu relativno nekvalificirana, srednje- in dolgoročno gledano pa bodo avtomatizirana in izgubljena zaradi robotizacije. Po drugi strani obstajajo možnosti za ustvarjanje visoko kvalificiranih delovnih mest, zato bi bilo treba pri posodabljanju programa znanj in spretnosti ustrezno upoštevati oba vidika;

55.

priporoča, da bi bile regije, ki hitro prehajajo na relativno nekvalificirana delovna mesta (delno zaradi nizkih stroškov dela), prve, ki bi bile deležne podpore za izobraževanje in krepitev zmogljivosti, da se pospeši prehod na bolj kvalificirano zaposlitev. To bo spodbudilo tehnične in socialne inovacije ter podprlo lokalne in regionalne oblasti pri vzpostavljanju raznolikega in odpornega gospodarstva. Poleg tega bi bilo pri posodobitvi programa znanj in spretnosti – ko gre za razvoj strategij na področju izobraževanja, znanj in spretnosti ter programov za strokovno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile – treba upoštevati regionalne razlike, pri čemer bi bilo treba pozornost posvetiti zlasti manj razvitim regijam;

56.

ker je za krožno gospodarstvo potrebno celostno, medsektorsko in dolgoročno razmišljanje in ukrepanje, spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj upravljajo svoje upravne strukture in prilagodijo organizacijske strukture tako, da bodo pomagale spodbujati krožno gospodarstvo, na primer z ustvarjanjem novih profilov vladnih funkcij, kot so upravljavci pametnih mest in krožnega gospodarstva;

57.

poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi programe neposrednega financiranja, s katerimi bi lokalne in regionalne oblasti ter MSP podprla v njihovih prizadevanjih za prehod na krožno gospodarstvo z izobraževanjem, prekvalifikacijo in strokovnim izpopolnjevanjem delovne sile, pa tudi z naložbami in krepitvijo odpornosti;

58.

ugotavlja, da so v zvezi s trajnostnimi materiali in materiali, ki jih je mogoče reciklirati, potrebne nadaljnje raziskave in predpisi. Zlasti če recikliranje ne pomeni manjvrednostnega recikliranja, pri katerem nastanejo proizvodi manjše vrednosti, veljajo strožje zahteve za ločevanje in ponovno uporabo materialov, da se omogoči uporaba materialov v čim več ciklih. Zato pristop „od zibelke do zibelke“ ponazarja, kako se lahko s temeljito zasnovo proizvoda namesto manjvrednostnega recikliranja omogoči recikliranje brez izgube vrednosti;

V zvezi s krožno družbo

59.

vztraja, da je treba cilje krožnega gospodarstva vključiti kot obvezno področje v kohezijsko politiko in ustrezni sklad za obdobje po letu 2020, saj je to nujno za zagotovitev potrebne spodbude za prehod na krožno gospodarstvo, začenši na lokalni in regionalni ravni;

60.

se strinja z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, da bo prehod na krožno gospodarstvo sistemski, da bo segel globoko in da bo močno preobrazil družbo, ter to želi posebej poudariti. Ponovna industrializacija Evrope mora temeljiti na krožnem gospodarstvu, pri čemer si je treba zanj prizadevati in se zavzemati z dejansko uporabo njegovih načel in orodij;

61.

poudarja, da mora biti prehod pravičen, saj ne gre le za gospodarstvo, temveč predvsem za družbo, ki so ji blizu ravno predstavniki oblasti na lokalni in regionalni ravni, zato so regije in mesta najbolj pomembna raven za ustvarjanje krožne družbe;

62.

želi na koncu poudariti, da mora Komisija poleg platforme in regulativnega okvira za krožno gospodarstvo v EU uvesti tudi stroge zahteve za uvoz v EU in izvoz iz nje, da se bodo načela krožnega gospodarstva prenesla tudi na tretje države.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010): https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5925693/KS-02-13-269-EN.PDF/44cd9d01-bc64-40e5-bd40-d17df0c69334.

(2) Direktive 2014/23/EU (UL L 94, 28.3.2014, str. 1), 2014/24/EU (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) in 2014/25/EU (UL L 94, 28.3.2014, str. 243) Evropskega parlamenta in Sveta.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/114

Mnenje Evropskega odbora regij – Za trajnostno rabo naravnih virov na sredozemskih otokih

(2020/C 440/19)

Poročevalka:

Francina ARMENGOL I SOCÍAS (ES/PES), predsednica avtonomne skupnosti, Balearski otoki

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod: sredozemski otoki in njihovi posebni izzivi

želi spomniti, da 95 % otoških prebivalcev Evropske unije živi na evropskih sredozemskih otokih, ki se z ostalimi sredozemskimi otoki soočajo s skupnimi izzivi, težavami in omejitvami, ki otežujejo njihov gospodarski razvoj;

poudarja, da Pogodbi o Evropski uniji ne vsebujeta posebnih ukrepov za otoške regije, razen tistih, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, čeprav njihov poseben položaj skoraj v celoti opredeljuje prav otoška lega;

se strinja, da so sredozemska otoška območja gospodarsko, upravno, kulturno in družbeno raznolika. Kljub temu se soočajo s skupnimi izzivi in težavami, ki jih je treba v zelo razdrobljeni regiji, kot je Sredozemlje, obravnavati v posebnem skupnem okviru;

priznava, da se je v sedanji zdravstveni krizi, ki jo je povzročil COVID-19, pokazala posebna ranljivost otoških območij, ki imajo omejene vire;

pozdravlja, da Evropska komisija napreduje v smeri zelenega dogovora in okvira za pravični prehod, ki bo omogočil socialno-ekonomski razvoj sredozemskih otokov in je usklajen s cilji trajnostnega razvoja;

priznava edinstveno bogastvo sredozemskih otoških ekosistemov in njihovo posebno ranljivost v okviru sedanjega socialno-ekonomskega razvoja in podnebnih sprememb, pri čemer je glavni izziv za ta območja trajnostno upravljanje omejenih naravnih virov;

meni, da bi morala Evropska komisija glede na veliko podnebno in okoljsko ranljivost sredozemskih otoških območij pri določanju poti za doseganje cilja podnebne nevtralnosti upoštevati njihov poseben geografski in socialno-ekonomski položaj;

poudarja, da so lahko sredozemska otoška območja kljub posebnim težavam, s katerimi se soočajo, odlični laboratoriji za različne postopke ekološkega prehoda, ki jih izvaja EU, če bodo uvedeni ciljno usmerjeni zakonodajni ukrepi in ustrezen finančni okvir;

poziva države članice EU in Unijo za Sredozemlje, naj skupaj pripravijo ministrsko izjavo o sredozemskih otokih, s katero bodo te otoke priznale kot posebno območje v EU s konkretnimi potrebami ter edinstveno kulturo, dediščino in okoljem, ki jih je treba kot zaokroženo celoto posebej upravljati in varovati;

10.

glede na to, da sredozemski otoki ležijo na meji med Evropo in Afriko, poziva države članice, Evropsko komisijo in Unijo za Sredozemlje, naj jih upoštevajo pri razvoju in izvajanju evropske sosedske politike;

11.

poudarja, da bo močna ozemeljska kohezija med evropskimi sredozemskimi otoki prispevala tudi k okrepitvi mejnega položaja Unije, hkrati pa bo omogočila okrepljeno sodelovanje s sredozemskimi partnerji EU;

12.

poudarja, da sredozemski otoki kljub očitnim podobnostim z najbolj oddaljenimi regijami EU v smislu splošnih družbenih, gospodarskih in geografskih razmer niso deležni posebne obravnave, ki bi omogočala premostitev trajnih geografskih ovir za njihov gospodarski in družbeni razvoj, priznanih v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

13.

poudarja, da bi se moral člen 174 PDEU uporabljati že v zgodnjih fazah postopka odločanja, vključno s posebnimi izravnalnimi ukrepi za premagovanje izzivov in omejitev, s katerimi se soočajo sredozemski otoki zaradi otoške lege;

Pomanjkanje naravnih virov na sredozemskih otokih

14.

poudarja, da so skupni dejavnik na vseh sredozemskih otokih vse bolj negotove okoljske dobrine: majhno ozemlje, ki se uporablja za najrazličnejše namene, omejeni vodni viri, močna energetska odvisnost od fosilnih goriv ter velika krhkost in slabljenje ekosistemov;

15.

poudarja, da je na otokih najbolj redek vir zemlja, še posebej na območjih, ki so prostorsko omejena in zaradi hitrega naraščanja prebivalstva postajajo prenaseljena;

16.

želi spomniti, da so sredozemski otoki večinoma energetsko odvisni od celine in zunanje oskrbe s fosilnimi gorivi, in pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EU za njihovo razogljičenje;

17.

opozarja, da imajo sredozemska otoška območja običajno omejene vodne vire, ki se pogosto prekomerno izkoriščajo, kar povzroča njihovo izčrpavanje, onesnaževanje in zaslanjevanje;

18.

kljub temu, da se je veliko sredozemskih otokov odločilo za razsoljevanje kot način za zagotavljanje oskrbe z vodo, meni, da bi se morala vodna politika osredotočati na politike povpraševanja (kot so varčevanje z vodo in njena ponovna uporaba ter njena učinkovitejša raba in distribucija) in politike za ohranjanje in zaščito vodnih virov ter celovito gospodarjenje z njimi;

19.

poudarja, da se sredozemski otoki zaradi posebnosti svoje infrastrukture in dejanskih možnosti za dostop do evropskega energetskega trga soočajo z znatnimi dodatnimi stroški proizvodnje energije in stroški, povezanimi s preoblikovanjem in prestrukturiranjem svojih gospodarskih panog;

20.

opozarja, da je sredozemski bazen v svetovnem merilu biotsko zelo raznovrsten, s številnimi avtohtonimi živalskimi in rastlinskimi vrstami na otoških območjih;

21.

ugotavlja, da so na sredozemskih otokih številni habitati, ki so v interesu Skupnosti in med katerimi so nekateri prednostnega pomena, ogroženi zaradi velikega antropogenega pritiska, degradacije habitatov in vnašanja invazivnih tujerodnih vrst, ki rušijo ekosistemsko ravnovesje;

22.

meni, da bi morala EU sprejeti posebne okoljevarstvene ukrepe za sredozemske otoke, saj se ponašajo z edinstveno kopensko in morsko biotsko raznovrstnostjo ter zato potrebujejo politike trajnostnega razvoja in prilagojene okoljevarstvene ukrepe;

Socialno-ekonomske dejavnosti in njihov vpliv na naravne vire

23.

poudarja, da imajo sredozemski otoki visoko specializirano gospodarsko strukturo, tako v primarnem (kmetijstvo in ribištvo) kot v terciarnem sektorju (turizem), kar v zelo konkurenčnem evropskem in svetovnem socialno-ekonomskem kontekstu močno slabi njihovo proizvodno strukturo;

24.

poudarja, da je na sredozemskih otokih agroživilski sektor strateškega pomena za zagotavljanje bolj trajnostnih naravnih virov, saj je na teritorialni ravni zelo pomemben: njegova dejavnost zajema velik del ozemlja in je vir prehrane za prebivalstvo;

25.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj povečajo odpornost agroživilskega sistema na sredozemskih otokih, da bodo ob morebitnih naravnih nesrečah, političnih in socialnih nemirih ali zdravstvenih krizah, kot je COVID-19, ko dobava od zunaj ni mogoča, čim bolj prehransko neodvisni;

26.

opozarja na prekomerno izkoriščanje nekaterih staležev rib v Sredozemlju in poziva k pripravi ustreznih načrtov za upravljanje ribištva v sredozemskem bazenu, ki bi okrepili in uvajali inovacije v lokalnih ribiških flotah in sistemih gojenja v morju, s čimer bi povezali tradicionalne in bolj inovativne načine upravljanja;

27.

opozarja na pomen malega ribolova za gospodarski ekosistem sredozemskih obalnih skupnosti in poziva sredozemske otoke, naj razmislijo o oblikah soupravljanja ribištva, ki bodo vključevale različne socialno-ekonomske sektorje, pri čemer je zelo pomembno spodbujanje ribiškega in ekološkega turizma na morju, za katera so potrebna posebna znanja in spretnosti;

28.

meni, da bi morale vzpostavitev novih zaščitenih morskih območij na otokih spremljati vzporedne inovativne gospodarske strategije za trajnostno rabo ribolovnih virov med upravljavci teh območij ter predstavniki ribiškega in turističnega sektorja;

29.

poudarja, da sredozemski otoki zaradi nizke produktivnosti, ki je povezana s pomanjkanjem surovin, visokimi proizvodnimi stroški in logističnimi težavami v prometu, večinoma ne razvijajo industrijskega sektorja;

30.

poudarja, da so zaradi velike posebnosti povpraševanja po storitvah in specializiranosti turistične ponudbe ta gospodarstva bolj negotova kot celinska. Njihov gospodarski razvoj je zelo odvisen od mednarodnih gospodarskih razmer, kar je pokazala tudi zdravstvena kriza, ki jo je povzročilo širjenje COVID-19 po vsem svetu in zaradi katere so še posebej prizadeta sredozemska otoška gospodarstva, ki so večinoma močno odvisna od storitvenega sektorja;

31.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj upoštevajo občasno znatno povečanje prebivalstva na sredozemskih otokih, kar povečuje potrebo lokalnega prebivalstva po infrastrukturi, večja pa je tudi potreba po vseh vrstah javnih storitev;

32.

meni, da bi moralo izvajanje akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo vključevati posebne ukrepe, pri katerih bi bilo treba upoštevati občasno znatno povečanje prebivalstva, povezano s pritokom turistov, in močno terciarizacijo številnih sredozemskih otoških gospodarstev;

33.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj podprejo izmenjavo primerov dobre prakse na področju trajnostnega turizma na sredozemskih otokih, tako kot pri programih, ki se izvajajo v okviru programa Interreg MED (1);

34.

opozarja na nizko raven zmogljivosti sredozemskih otoških regij glede na povprečje Evropske unije, zlasti na področju visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kar spodbuja prezgodnje opuščanje šolanja in prezgodnje vključevanje na trg dela v močno terciariziranih gospodarstvih;

35.

poudarja, da so otoki na splošno zelo odvisni od zračnega in pomorskega prometa, in poziva Evropsko komisijo, naj ustrezno upošteva njihove posebnosti (2);

36.

poudarja, da je prevoz blaga dvakrat do štirikrat dražji kot na celini (3), kar je ključni dejavnik, ki neposredno vpliva na konkurenčnost otoške proizvodnje;

37.

predlaga revizijo pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za območja sredozemskih otokov, da bi se priznale njihove posebnosti in upoštevale njihove omejitve;

38.

poudarja, da je treba razviti sintetične kazalnike trajnostnosti, ki bodo celostno vključevali gospodarske parametre, povezane z gospodarsko-okoljskimi in ekonomsko-socialnimi kazalniki, in ki se bodo osredotočali na biofizikalne pogoje;

39.

poudarja, da je uporaba Direktive (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (4), katere pomemben cilj je sicer varstvo okolja, povzročila znatno povečanje stroškov storitev pomorskega prometa, kar ustvarja dodatne stroške državljanom in podjetjem na otokih. Zato poziva Komisijo, naj sprejme začasna odstopanja na področju državne pomoči za lokalne in regionalne otoške oblasti, ki želijo ukrepati v sektorju pomorskega prometa;

Nov model upravljanja v okviru sredozemskih otoških območij

40.

poudarja, da je treba vzpostaviti upravljanje na več ravneh, s čimer bo mogoče na lokalni, regionalni, državni in nadnacionalni ravni upravljanja sredozemskega bazena doseči napredek pri učinkovitem in prožnem upravljanju naravnih virov na otoških območjih;

41.

poziva Komisijo, naj sprejme večletni strateški načrt za trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj evropskih sredozemskih otokov ter usklajen pristop v okviru evropske sosedske politike in evro-sredozemskega partnerstva;

42.

spodbuja k vzpostavitvi tesnejših odnosov med sredozemskimi otoki, ki bodo spodbujali izmenjavo primerov dobre prakse in politike med različnimi območji, ter k razširitvi zavezništev, kot je Med Insulae, ki ga sestavljajo Sardinija, Korzika, Gozo in Balearski otoki;

43.

poudarja, kako pomembni so za gospodarski in socialni model otoških skupnosti celovito upravljanje obalnih območij, ki lahko okrepi in spodbuja inovativno povezavo med obalo in morjem, ter poslovni modeli, ki omogočajo trajnostno izkoriščanje otoških območij in morskega okolja;

44.

poziva Evropsko komisijo in sredozemske države, naj razvijejo in spodbujajo strategije za morske bazene (5), da bi izboljšali sodelovanje in povezovanje v regiji ter uvedli celovito upravljanje obalnih območij, s katerim bi poglobili celostno obravnavo sredozemskega bazena;

45.

spodbuja regije in države, naj opredelijo in razvijejo mednarodne podatke za zaščito in upravljanje posebej občutljivih morskih območij, kot so tisti v okviru Mednarodne pomorske organizacije;

Ustrezno financiranje trajnostne rabe naravnih virov

46.

poudarja, da so izoliranost, majhnost in ranljivost tri lastnosti sredozemskih otokov, ki ovirajo njihov skladen razvoj v Uniji ter otežujejo njihovo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kar neposredno in trajno vpliva na njihov potencial za rast in napredek;

47.

poziva k boljši prilagoditvi obstoječih instrumentov financiranja EU stvarnosti sredozemskih otokov;

48.

poziva države članice in Evropsko komisijo, naj racionalizirajo in uskladijo svoje večletne načrte, da bi dosegle rešitve, s katerimi bi se izboljšalo tudi čezmejno sodelovanje med sredozemskimi območji;

49.

poziva Evropsko komisijo, naj okrepi naložbe v raziskave, razvoj in inovacije s povečanjem svojih javnih sredstev in s spodbujanjem širjenja zasebnih naložb prek javno-zasebnih partnerstev, da bi v sredozemskih otoških regijah diverzificirali dejavnosti in dosegli gospodarski napredek;

50.

poziva Evropsko komisijo, naj v vseh programih čezmejnega sodelovanja iz omejitve 150 km izvzame sredozemske otoške regije;

51.

meni, da je treba v sistem dodeljevanja sredstev prihodnje kohezijske politike vključiti geoekonomska merila, kot sta oddaljenost in otoška lega, ki predstavljata trajne fizične ovire in otežujeta trajnostni razvoj sredozemskih otokov;

52.

poziva k prožnejšim zahtevam glede tematske osredotočenosti, pri čemer je treba poleg razvoja na državni ravni upoštevati zlasti gospodarsko, socialno in teritorialno stvarnost sredozemskih otoških regij;

53.

poziva k ohranitvi sedanjih stopenj sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada ter k njihovi prilagoditvi območjem, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih razmer, s čimer bi omogočili večje prilagajanje teh instrumentov sredozemski otoški stvarnosti;

54.

poziva k subvencioniranju naložb v infrastrukturo za izboljšanje dostopnosti ter letališkega, pristaniškega in kopenskega prometa na sredozemskih otokih;

55.

poziva k oblikovanju podprograma za sredozemske otoke v okviru prihodnjega programa Interreg MED za obdobje 2021–2027, da bi učinkoviteje upravljali sredstva EU, namenjena tem otoškim območjem;

Sklepne ugotovitve

56.

poudarja, da je eno od načel Evropske unije ekonomska, socialna in teritorialna kohezija s posebnim poudarkom na otoških območjih, kot je navedeno v členu 174 PDEU;

57.

pozdravlja, da imajo ta območja zaradi sprejetja posebne strategije EU za najbolj oddaljene regije na voljo posebne programe pomoči, na podlagi katerih so dosegla boljši trajnostni razvoj;

58.

ugotavlja, da je potrebno resnično in učinkovito izvajanje člena 174 PDEU v zvezi s sredozemskimi otoki, tako kot je določeno v členu 349 PDEU za najbolj oddaljene regije;

59.

poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje strategijo za sredozemske otoke, ki bo upoštevala njihove posebne značilnosti in ranljivost, ter s konkretnimi in usklajenimi ukrepi razvije okrepljeno partnerstvo med temi območji, državami članicami in EU.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Izvajali so se na primer projekti, kot so Blueislands, Mitomed+, Wintermed in Smartmed.

(2) V tej točki je povzeto sporočilo iz mnenja Evropska strategija za obalni in pomorski turizem, poročevalec Vasco Ilídio Alves Cordeiro (PT/PES) (https://webapi2016.cor.europa.eu/v1/documents/cor-2014-02645-00-00-ac-tra-sl.doc/content).

(3) Planistat Europe, Bradley Dunbar Ass., Rapport Final, 2000. CE. 16. 0. AT. 118, Analyse des régions insulaires et des régions ultrapériphériques de l’Union européenne (Analiza otoških in najbolj oddaljenih regij v Evropski uniji), Evropska unija, marec 2003.

(4) UL L 132, 21.5.2016, str. 58.

(5) Kot sta pobuda za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v zahodnem Sredozemlju in strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR).

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/119

Mnenje Evropskega odbora regij – Prenovitev Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih

(2020/C 440/20)

Poročevalec:

Juan ESPADAS CEJAS (ES/PES)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Od Amsterdamskega pakta do prenovljene Leipziške listine

ugotavlja, da je evropsko sodelovanje na področju mestnih zadev po naravi različno: medtem ko je prenovljena Leipziška listina neposredno povezana z nacionalnimi mestnimi politikami in bo zahtevala več političnega usklajevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je nadnacionalna razsežnost agende EU za mesta, ki se je izkazala za inovativno orodje upravljanja na več ravneh, koristna za vključevanje mest v evropske politike;

pozdravlja zamisel o prenovitvi Leipziške listine v času nemškega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2020 in podpira vključujočo delovno metodo, ki jo je uvedla nemška vlada, da bi pritegnila čim več akterjev;

želi spomniti na izjavo iz Bukarešte, ki so jo 14. junija 2019 sprejeli ministri, pristojni za mestno politiko, v kateri je bilo ugotovljeno, da je treba razviti funkcionalen odnos med novo Leipziško listino, agendo EU za mesta in teritorialno agendo po letu 2020;

zato poziva Evropsko komisijo, naj izkaže večjo politično zavezanost agendi EU za mesta in jo vključi v svoje sedanje usmerjevalne pobude, kot so zeleni dogovor ali digitalne pobude. Z mehanizmom za izvajanje zelenega dogovora bo treba v sodelovanju z lokalno ravnjo okrepiti konkretne ukrepe, pri tem pa kombinirati pristope od zgoraj navzdol s ključnimi pristopi od spodaj navzgor, da bi do leta 2050 postopoma dosegli zastavljene cilje;

poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi veliko tesnejšo povezavo med prihodnjo agendo za boljše pravno urejanje in agendo EU za mesta, s čimer bi upoštevala priporočila mestnih partnerstev. Zato bi bilo treba ocene teritorialnega učinka in učinka na mesta neposredno vključiti v predzakonodajne mehanizme posvetovanja, pa tudi v ocenjevanje evropskih politik in upravne poenostavitve (program REFIT);

opozarja, da je treba prilagoditi evropski semester, da bi bolje odražal izzive v mestih. Priporočila za posamezne države bodo ob kohezijski politiki glavna orodja za izvajanje zelenega dogovora, posebna vprašanja mestnih območij, kot so cenovno dostopna stanovanja, naraščajoča neenakost in dolgoročne naložbe, pa je treba upoštevati na ravni usklajevanja gospodarskih politik v Evropski uniji. Strategije za pametno specializacijo, integrirani razvoj mest in pravični prehod je treba uskladiti na lokalni ali regionalni ravni s teritorialnimi orodji, kot so strategije celostnih teritorialnih naložb;

poziva Evropsko komisijo, naj razvije koncept „aktivne subsidiarnosti“ kot dodaten korak k okrepitvi dialoga z mesti, pa tudi z metropolitanskimi območji in regijami, ter zaradi povezave agende EU za mesta s programom za boljše pravno urejanje. Zato bi bilo treba okrepiti sinergije z mrežo regionalnih središč (RegHub) v okviru Evropskega odbora regij;

podpira Evropski parlament pri razglasitvi izrednih podnebnih razmer in priznava, da so za doseganje ogljične nevtralnosti potrebna skupna prizadevanja in posebni ukrepi na lokalni ravni, kjer imajo mesta ključno vlogo. 75 % evropskega prebivalstva živi v mestih in približno 70 % evropskih emisij CO2 nastaja v mestih. Mesta so del težav, v prenovljeni Leipziški listini pa bi bilo treba priznati, da so lahko gonilna sila sprememb in neposredni akterji pri izvajanju rešitev za svetovne izzive 21. stoletja;

meni, da bi morala prenovljena Leipziška listina postati politična priložnost, da mesta postanejo referenčna točka za praktično izvajanje različnih mestnih politik v vseh državah članicah, kar bi prispevalo k povečanju verodostojnosti evropskega projekta za državljane v njihovi najbližji okolici. Prenovljena listina mora pomeniti tudi nadaljevanje agende EU za mesta, ki je bila dogovorjena z Amsterdamskim paktom (2016), obe pa bi morali biti del procesa izvajanja Agende 2030 v lokalnih upravah za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Pri tem se lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji soočajo z raznolikimi izzivi in novimi globalnimi izzivi, s katerimi se je mogoče spopasti le s celostnim in večstopenjskim pristopom, podpora Evropske unije pa je tu nepogrešljiva dodana vrednost. Zato je treba načela Leipziške listine vključiti v sklepe Sveta v okviru nemškega predsedovanja EU (v drugi polovici leta 2020), ki jih bosta potrdila Svet za splošne zadeve in Evropski svet. Leipziško listino morajo podpisati države članice, mesta in Evropski odbor regij;

Preobrazbena moč evropskih mest za pospešitev doseganja ciljev do leta 2050

10.

poudarja, da je treba najti pravo ravnovesje med tremi predlaganimi razsežnostmi za evropska mesta: povečanje produktivnosti ter ustvarjanje delovnih mest in bogastva v mestih in njihovih regijah, njegova pravičnejša porazdelitev med državljani, izboljšanje kakovosti našega okolja in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja mestno življenje;

11.

meni, da je pomembno poudariti vrednost dela, ki ga opravljajo različna mestna partnerstva, in vzpostaviti povezave med sedanjo agendo EU za mesta in prihodnjo prenovljeno Leipziško listino. Primer tega je delo, ki ga opravljajo partnerstva, kot je „mestna akademija za vključevanje“, ali pobuda Odbora regij „Mesta in regije za vključevanje“ kot platforma za župane mest in predsednike regij iz Evropske unije, ki želijo poudariti najboljše prakse;

12.

opozarja, da imajo regije in mesta vodilno vlogo pri sprejemanju in vključevanju migrantov in beguncev v Evropi. Zato poziva, naj se z novo evropsko pobudo za mesta, ki jo je predlagala Evropska komisija, zagotovijo zadostna sredstva za podpiranje partnerstva za vključevanje migrantov in beguncev ter pobude OR „Mesta in regije za vključevanje“, da bi evropski državljani videli napredek v svojih mestih;

13.

meni, da bi moral biti za izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma in Konvencije županov o podnebnih spremembah eden glavnih ciljev prenovljene Leipziške listine spodbujanje inovativne mobilnosti, kar pomeni kombinacijo uporabe osebnih avtomobilov na električni pogon v mestih in spodbujanja alternativne multimodalne mobilnosti z nizkimi emisijami, ki bi se opirala na trajnostni javni prevoz, kot sta kolesarjenje in hoja, pa tudi politika trajnostne rabe zemljišč, ki se zavzema za zajezitev rasti mest, ter trajnostna in energetska sanacija evropskih stanovanj;

14.

meni, da je še vedno izjemno pomembno, da Evropska komisija prek agende za mesta in države članice prek Leipziške listine s finančnimi spodbudami podprejo razvoj načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, k čemur je že pozval leta 2010 v svojem mnenju o akcijskem načrtu za mobilnost v mestih;

15.

poudarja, da je treba obravnavati pomembno vprašanje energetske sanacije stanovanjskega fonda in mreže pisarn ter poslovnih in industrijskih objektov;

16.

ponovno poziva k oblikovanju akcijskega načrta na evropski ravni za cenovno dostopna stanovanja v Evropi;

17.

meni, da je določitev ciljev trajnostnega razvoja OZN na mestnih območjih strateški okvir za izboljšanje kakovosti življenja državljanov, ki ga morajo mesta in regije upoštevati pri oblikovanju svojih politik. Mesta kot upravna raven, ki je najbližje državljanom, izvajajo politike, ki spreminjajo njihovo družbeno realnost in so ključni akterji pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 11, ki je osredotočen na mesta, in cilja 17, ki krepi zavezništva med vladami, zasebnim sektorjem in civilno družbo;

18.

poudarja, da so ravnanje z odpadki in celovito gospodarjenje z vodnim ciklom, upravljanje emisij in izpustov, zmanjšanje porabe in izboljšanje energijske predelave, proizvodnja čiste in brezogljične energije, obvladovanje vplivov skrajnih vremenskih pojavov, razvoj zelenih pasov in spodbujanje biotske raznovrstnosti ključni za izboljšanje trajnostnega razvoja mestnih območij. Lokalna uprava mora spodbujati krožno gospodarstvo, da bi preoblikovali naš proizvodni model in ustvarili nova, okolju prijazna delovna mesta, s čimer bi spremenili paradigmo tako, da bi lahko vzpostavili mesto prihodnosti. Sprememba paradigme pa ne bo mogoča brez programov usposabljanja na lokalni in regionalni ravni, da bi delovna mesta lahko prilagodili ekološkim prehodom;

19.

meni, da sta krepitev biotske raznovrstnosti in vračanje narave v mestna okolja z zeleno infrastrukturo in sonaravnimi rešitvami, s čimer se spodbujata ekološka povezljivost in kakovost krajine v mestih in njihovi okolici, bistvenega pomena za odpravo nekaterih motenj in učinkov, ki jih povzročajo svetovne podnebne spremembe;

20.

poudarja, da je treba spodbujati vključujoča mesta, ki upoštevajo boj proti družbenim neenakostim, digitalni razkorak ter staranje evropskega prebivalstva in demografske spremembe, kot je odseljevanje prebivalstva z nekaterih območij. Ta razsežnost vključevanja mora zajemati ukrepe za izboljšanje dostopa do stanovanj po sprejemljivi ceni, zagotavljanje splošne dostopnosti, boj proti energijski revščini, ustrezno vključevanja migrantov med domače prebivalstvo in boljše usklajevanje mobilnosti ljudi, zlasti mladih, med državami članicami z ustvarjanjem priložnosti za poklicni razvoj v državah z nižjim dohodkom na prebivalca. Poleg tega mora zagotavljati dostop do sistema zdravstvenega varstva in oskrbe ter sistema zanesljive preskrbe s hrano, vključno z osnovno oskrbo z vodo in sanitarno ureditvijo za celotno prebivalstvo, pri čemer je treba upoštevati okoliščine vsakega posameznika ali skupine, da bi se lahko krili s tem povezani stroški;

Temeljna načela prenovljene Leipziške listine

21.

se strinja z naslednjimi načeli delovanja prenovljene Leipziške listine: celostni pristop, lokalni pristop, upravljanje na več ravneh in sodelovanje ter soustvarjanje. Vsa so povezana z načeli, ki usmerjajo kohezijsko politiko EU;

22.

poudarja, da morajo biti s prihodnjo Leipziško listino seznanjena vsa mesta in občine v Evropski uniji in da bi bilo treba po njenih načelih opredeliti splošni okvir za nacionalne, regionalne in lokalne politike in strategije ter ustrezne evropske pobude, zlasti tiste z novim financiranjem v okviru zelenega dogovora;

23.

ob upoštevanju potrebne prožnosti za prilagajanje ciljev evropske mestne agende dejanskim razmeram na posameznih območjih podpira predlog za ukrepanje na ravni „sosedstva“, saj bi to lahko bil ustrezen lokalni pristop k reševanju svetovnih izzivov. Vendar mora vsaka raven upravljanja prevzeti svoj del odgovornosti in pristojnosti za izzive na mestnih območjih (kakovost zraka, stanovanja, digitalizacija, finančni instrumenti) ob polnem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

24.

se strinja, da se v prenovljeni Leipziški listini funkcionalna mestna ali metropolitanska območja upoštevajo kot prostor, ki prispeva k izvajanju celostnega teritorialnega pristopa in doseganju uravnoteženega teritorialnega razvoja v skladu s strategijami EU. Priporoča tudi, da se upoštevajo funkcionalna mestna in metropolitanska območja z lastnim institucionalnim okvirom in tudi tista, ki so s kohezijsko politiko povečala delovno dinamiko na metropolitanski ravni, kot je 2019 navedel v svojem mnenju Izzivi metropolitanskih regij in njihovo mesto v kohezijski politiki po letu 2020;

25.

se strinja z načelom sodelovanja in soustvarjanja ter poziva, naj prenovljena Leipziška listina upošteva različne vrste mestnih naselij ob spoštovanju kulturnih in upravnih razmer ali pristojnosti posameznih držav članic. Poleg tega je bistveno, da prenovljena Leipziška listina državljanom omogoča, da sodelujejo pri oblikovanju in ocenjevanju mestnih politik, ki nanje vplivajo, kar velja tudi za državljane, ki živijo v zaledju mestnih in metropolitanskih območij;

Krepitev vloge mest pri reševanju svetovnih izzivov

26.

opozarja, da je leto 2020 močno zaznamovala svetovna pandemija COVID-19. Mesta in regije so se znašli na čelu prizadevanj za zajezitev zdravstvene krize, ki je prerasla v socialno in gospodarsko krizo. Zato morajo biti v središču upravljanja sklada za okrevanje in potrebujejo večjo evropsko finančno podporo, da bi še naprej dokazovali, da zmorejo reševati težave, ki jih je povzročila pandemija;

27.

poziva, naj prenovljena Leipziška listina predlaga ambiciozen in konkreten časovni načrt za njeno izvajanje v mestih in naj v okviru ciljev trajnostnega razvoja uporabi lokalne agende za mesta, zlasti rezervo Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 6 %, ki je namenjena celostnemu trajnostnemu razvoju mest (celostne strategije za trajnostni urbani razvoj). Poleg tega bi bilo treba z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi financirati „lokalizacijo ciljev trajnostnega razvoja“, ki jih uresničujejo mesta in regionalne oblasti, zlasti na področju politike trajnostne mobilnosti in javnega prevoza ter sanacije stavb za boj proti energijski revščini, zagotavljanje splošne dostopnosti, odpravljanje socialne ranljivosti in spodbujanje socialnega vključevanja v prikrajšanih četrtih mest. Lokalni organi morajo imeti možnost, da hitreje in neposredno upravljajo sredstva, dodeljena državam in regijam. Pogoj za dosego tega cilja je okrepitev prizadevanj za usposabljanje v sodelovanju z univerzami in gospodarstvom;

28.

poziva Evropsko komisijo, naj zaradi spremljanja naložb in dosežkov številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih mestnih programov razvije nov skupni referenčni okvir s skupno terminologijo, kazalniki in metodologijo, ki omogočajo usklajevanje med upravami, vzajemno učenje in primerjalno analizo med območji, pa tudi vključevanje mest v pripravo proračunov za njihov razvoj;

29.

poziva Evropsko komisijo, naj upošteva dejstvo, da so obsežne politike socialne in ekološke preobrazbe, ki jih spodbuja zeleni dogovor, prednostna naloga in jih je treba izvajati s konkretnimi ukrepi na mestni in regionalni ravni, zato naj s tem povezane naložbe ne bi štele v javni primanjkljaj držav članic in zanje ne bi smele veljati omejitve glede zgornje meje za odhodke, ki jih države članice določijo lokalni upravi v okviru trenutno veljavnih programov proračunske stabilnosti in primanjkljaja;

30.

izraža zadovoljstvo, da je bila v prenovljeni listini priznana bistvena vloga urbanističnega prostorskega načrtovanja, da bi dosegli trajnostni razvoj mest in se zlasti osredotočili na zmanjševanje obsega izkoriščanja zemljišč, raznolikost delovanja novih oblik proizvodnje, diverzifikacijo proizvodnje in nove oblike bivanja, cenovno dostopna stanovanja in izvajanje politike javne rabe zemljišč;

31.

meni, da bi morala digitalna preobrazba voditi k boljši „digitalni koheziji“ v Evropi, tako za njene državljane kot za njena območja. Spremeniti je treba pogled in se bolj kot na tehnologijo osredotočiti na človeka, v skladu s sloganom „poveži se, spodbujaj, podpiraj“: združiti je treba moči, da bi spodbudili trajnostno digitalno preobrazbo v mestih in skupnostih. Težiti je treba k bolj celostni zasnovi digitalnega mesta, v katerem so digitalne inovacije sredstvo in ne cilj ter jih spodbujajo podjetništvo v javnem sektorju in zasebna podjetja, ki zagotavljajo rešitve, prilagojene obstoječi in novi tehnologiji. Čeprav digitalizacija mestom in njihovim prebivalcem ponuja dobre priložnosti, je treba mestom pomagati pri boljšem predvidevanju in odpravljanju negativnih stranskih učinkov procesov digitalizacije;

32.

predlaga, naj prenovljena Leipziška listina vključuje potrebo, da se v okviru strategij za pametno specializacijo, ki se pripravljajo na regionalni ravni v okviru kohezijske politike, razvijajo procesi pametne specializacije na lokalni ravni ter integrirani načrti za gospodarsko in lokalno preobrazbo, ki omogočajo razvoj pametnih mest in pametnih vasi;

33.

meni, da so mesta, tudi manjši in srednje veliki kraji, ključni akterji pri spopadanju z velikimi evropskimi družbenimi in okoljskimi izzivi (zdravje, prehrana, energija, promet, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, vključevanje in varnost). Vendar je nujno posodobiti vlogo lokalnega javnega sektorja v gospodarskem razvoju, ki temelji na pristopu spodbujanja podjetništva, usmerjenega v poudarjanje vloge tega sektorja pri soočanju z novim izzivom svetovnega upravljanja;

34.

v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je novi program za strukturne reforme v pristojnosti komisarke za regionalno politiko, saj bi bilo treba omogočiti, da bi bila ta program in predlog njegovega proračuna za obdobje 2021–2027 del glavnega instrumenta za izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in strukturnih reform mest v vseh elementih, ki niso upravičeni do sredstev iz strukturnih skladov;

35.

poudarja, da je ena glavnih dodanih vrednosti agende EU za mesta podpora izmenjavi znanja o mestnih vprašanjih med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi institucijami, ki velja za mehanizem za izmenjavo primerov najboljše prakse;

36.

poleg tega meni, da bi morala prenovljena Leipziška listina vključevati že obstoječe mehanizme in metodologije trajnostnega razvoja mest v EU, ki pogosto niso med seboj povezani, kot so med drugim pobuda za pametna mesta in skupnosti, Konvencija županov za podnebje in energijo ali referenčni okvir za trajnostna mesta;

Okrepljena agenda EU za mesta, ki podpira novo Leipziško listino

37.

opozarja na tri stebre agende EU za mesta (boljše pravno urejanje, boljše financiranje in boljša znanja), opredeljene v Amsterdamskem paktu, predvsem pa bi bilo treba razviti postopek za izvajanje teh stebrov. Opredeliti bi bilo treba tudi vlogo različnih deležnikov;

38.

poudarja, da je treba okrepiti povezave med mesti in podeželjem ter vsa mestna območja obravnavati skupaj z njihovo okolico, ki pogosto zajema funkcionalna podeželska območja, da bi dosegli bolj celosten in integriran pristop in vsem, ki živijo v mestih in metropolitanskih območjih, zagotovili razvojne možnosti;

39.

meni, da bi morala prenovljena Leipziška listina priznavati prizadevanja vseh mest in lokalnih oblasti, vključenih v 14 mestnih tematskih partnerstev. Poleg tega je treba kot jasen znak uspešne agende EU za mesta pozdraviti pripravljenost nekaterih partnerstev, kot je partnerstvo na področju migracij in beguncev ali partnerstvo za mobilnost v mestih, da nadaljujejo delo še po triletnem obdobju. Vendar bi bilo treba zagotoviti potrebna sredstva, kakor tudi učinek in skladnost prihodnjih ukrepov;

40.

predlaga seznam konkretnih priporočil za premagovanje teh izzivov in izboljšanje izvajanja agende za mesta:

—	prihodnja partnerstva morajo biti sestavljena popolnoma pregledno, ob sodelovanju mest in v skladu z velikostjo mesta po prenovljeni Leipziški listini. Tudi ukrepe bi bilo treba osredotočiti na tri stebre (boljše pravno urejanje, boljše financiranje in boljša znanja);

—

sedanji seznam horizontalnih tem še vedno velja in bi se lahko uresničeval s pilotnimi ukrepi, pri katerih bi sodeloval en član iz vsakega partnerstva, da bi ustvarili ravnovesje med evropskimi institucijami ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi. Izjemno pomembno je, da se pristojne službe Komisije in držav članic tesneje vključijo v tematska partnerstva, zlasti ko se začne izvajati novo partnerstvo. S tem se bo povečala prepotrebna odgovornost Komisije in držav članic;

—	okrepiti je treba sinergije med različnimi ukrepi prihodnjih partnerstev, da bi se izognili silosnemu pristopu in uskladili izvajanje ukrepov;

—	ideja za krepitev politične podpore na lokalni ravni bi lahko bila organizacija vrha lokalnih oblasti, vključenih v agendo za mesta, ki bi delovale kot ambasadorji in bi lahko izrazile svoje mnenje v političnih razpravah z Evropsko komisijo in državami članicami;

—

Evropska komisija bi se morala v okviru stebra za boljšo pripravo zakonodaje zavezati, da bo upoštevala priporočila partnerstev med mesti. Partnerstva bi tako lahko organizirala delavnice, na katerih bi sodelovali strokovnjaki in obravnavali konkretne spremembe direktiv, uredb in politik EU. Rezultate partnerstev bi bilo treba redno predstavljati in o njih razpravljati v Evropskem parlamentu in Svetu, da bi se bolje upoštevali pri pripravi evropske zakonodaje;

—	meni, da bi morala večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in evropska pobuda za mesta, ki jo je predlagala Evropska komisija v okviru prihodnje uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, zagotoviti stabilno financiranje za kritje operativnih stroškov udeležbe mest v agendi EU za mesta;

—	Eurostat bi moral biti bolj vključen v delo partnerstev, ki bi lahko spodbudila razpravo o kvalitativnih podatkih, ki so na voljo na regionalni in lokalni ravni ter na ravni funkcionalnih mestnih območij, ter o njihovi pripravi;

—	agendo za mesta in partnerstva je treba tudi bolj povezati z delom Skupnega raziskovalnega središča (JRC) in njegovega Centra znanja za teritorialne politike v Sevilli, kot je poročilo o prihodnosti mest, pripravljeno v okviru pobude Urban Data Platform Plus;

—	glede na programsko obdobje po letu 2020 in v širšem kontekstu onkraj strukturnih skladov bi lahko Evropska komisija razmislila tudi o pripravi finančnega programa za pilotne ukrepe za pripravo predlogov, ki so se pojavili v okviru partnerstev med mesti;

—

Evropska komisija bi morala začeti komunikacijsko kampanjo za razširjanje rezultatov agende EU za mesta, vključno z boljšim poročanjem o koristih, ki jih prinašajo partnerstva, na posebnem spletišču Futurium. Prav tako bi morala vlagati v pridobivanje znanja, razširjanje najboljših praks, priročnikov, orodij in časovnih načrtov, oblikovanih v okviru agende EU za mesta.

Spremljanje izvajanja prenovljene Leipziške listine

41.

poziva nemško predsedstvo EU, naj uradno prizna vlogo Odbora regij pri prenovljeni Leipziški listini v skladu z Amsterdamskim paktom, po katerem naj bi Odbor regij kot posvetovalni organ EU, ki uradno zastopa evropske regije in občine, prispeval k nadaljnjemu razvoju agende EU za mesta;

42.

predlaga, da države članice – ali ravni upravljanja, pristojne za mestno politiko, kadar zanjo ni pristojna nacionalna raven – v sodelovanju z Evropsko komisijo vsaka tri leta pripravijo poročila o tem, kako je Leipziška listina vključena v njihove nacionalne ali regionalne mestne politike, in da poudarijo, kako evropske politike in financiranje, zlasti kohezijska politika, podpirajo načela in cilje Leipziške listine;

43.

opozarja, da mora imeti Evropska komisija še naprej pomembno vlogo pri usklajevanju in izvajanju agende EU za mesta in Leipziške listine. V zvezi s tem je treba opozoriti na predlog o imenovanju podpredsednika za medinstitucionalne odnose in predvidevanja za koordinatorja agende za mesta, ki bi skrbel tudi za tesno povezavo z agendo za boljše pravno urejanje. Takšno usklajevanje bi tudi preprečilo razdrobljen pogled na mesta in mestno razsežnost, ki ga imajo politike, ki izhajajo iz strokovne perspektive posameznih generalnih direktoratov;

44.

poziva, naj Svet za splošne zadeve sprejme obvezne sklepe, s katerimi bi zagotovil, da bo prenovljena Leipziška listina, po tem, ko jo bo 30. novembra 2020 sprejel neformalni svet ministrov, pristojnih za razvoj mest, v največji možni meri zavezujoča za EU, države članice ter lokalne in regionalne oblasti. To bi bilo treba združiti s pozivom, naj prihodnja predsedstva Sveta v svojih delovnih programih nadaljujejo razprave o agendi za mesta.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/125

Mnenje Evropskega odbora regij – Nova industrijska strategija za Evropo

(2020/C 440/21)

Poročevalka:

Jeannette BALJEU (NL/Renew Europe), članica pokrajinskega sveta, Južna Holandija

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nova industrijska strategija za Evropo

COM(2020) 102 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

poudarja, da je industrija bistvenega pomena za evropske regije in mesta ter za več deset milijonov delovnih mest, ki jih ustvarja. Po svoji naravi deluje v svetovnem okviru, v katerem je trgovina pomembno gonilo rasti, ki s seboj prinaša tako koristi kot izzive;

pozdravlja sporočilo Evropske komisije o novi industrijski strategiji za Evropo (1) in njeno osredotočenost na industrijske ekosisteme; poudarja, da so ti ekosistemi pogosto regionalni in da so prek dobavnih verig ali mrež za izmenjavo znanja pogosto povezani z drugimi regionalnimi ekosistemi; poudarja tudi, da bi morala nova industrijska strategija za Evropo zato temeljiti na upravljanju na več ravneh, pri čemer bi vsaka raven dobila jasne pristojnosti in vire za izvajanje, in da je za uresničitev ciljev dvojnega prehoda na zeleno in digitalno industrijo potrebna podpora vseh deležnikov;

meni, da je mogoče polni potencial zelenega dogovora kot evropske strategije za rast razviti le z odločnim in učinkovitim prispevkom industrije;

poudarja, da je treba z novo industrijsko strategijo EU okrepiti krajevno razsežnost, da bodo lahko regije in mesta kot ravni upravljanja, ki so najbliže državljanom in ekosistemom, prevzeli odgovornost za dvojni, tj. zeleni in digitalni prehod svoje industrije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati, da bodo delavci, ki jim bo zaradi prehoda morda grozila izključenost, potrebovali stalno usposabljanje in posodabljanje svojih znanj in spretnosti;

pozdravlja pregled industrijske politike, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji 16. septembra napovedala za prvo polovico leta 2021; glede na motnje v proizvodnih in dobavnih verigah, kakršnih še ni bilo, bi moral tak pregled temeljiti na pridobljenih izkušnjah in spoznanjih, zato poziva, naj vključuje močnejšo teritorialno komponento, da bi evropska industrija postala resnično odporna in kos izzivom prihodnosti;

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembne pristojnosti na področjih politike, ki se odražajo v industrijskem razvoju, in lahko z raznovrstnimi sredstvi omogočijo izvajanje celovite in ambiciozne strategije za industrijsko politiko EU, usmerjeno v odpornost gospodarstva v času, ko prihaja do strukturnih sprememb; poziva Komisijo, naj v prihodnjo pripravo nove industrijske strategije EU vključi lokalno in regionalno raven;

poudarja, da so regije zmožne in pripravljene dajati zgled pri preizkušanju novih pristopov in orodij za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda, pa tudi pomagati pri krepitvi regionalnih grozdov kot gradnikov močnih evropskih inovacijskih ekosistemov, v katerih medregionalno sodelovanje med akterji prispeva k oblikovanju evropskih vrednostnih verig; okvirni pogoji EU ustvarjajo enakovredne pogoje za notranji trg;

je prepričan, da bo treba ne le utrditi dobavne in proizvodne verige za medicinske pripomočke, material in zdravila, temveč jih tudi povezati v polno delujoč ekosistem;

poudarja, da se Evropa sooča s pandemijo, kakršne še ni doživela in ki ima resne posledice, zaradi česar bi lahko prišlo do svetovne gospodarske krize; poziva, da mora okrevanje potekati v skladu z okoljskimi, digitalnimi in socialnimi pogoji;

10.

pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta (2) o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami; podpira cilj Komisije, da bo pripravila novo industrijsko strategijo EU in s tem skušala doseči, da bo industrija bolj konkurenčna in odporna pri spopadanju s pretresi na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj se prednostno posveti krepitvi enotnega trga;

11.

predlaga, naj bo industrijska strategija dvofazna: v prvi fazi bi bil poudarek na preživetju industrije, potem pa bi sledila faza obnove in prenove, ki bi vodila v zeleno, razogljičeno in bolj digitalno gospodarstvo; poudarja, da morata obe fazi temeljiti na konceptu regionalne odpornosti, tj. izboljšanju zmožnosti regij, da prestanejo, ublažijo ali premagajo notranje ali zunanje pretrese v gospodarstvu (3);

12.

potrjuje, da si mora Evropa prizadevati za takojšen in dosleden prehod na podnebno nevtralnost in vodstvo na digitalnem področju; poudarja, da mora biti zeleni dogovor v središču nove industrijske strategije EU, če želimo doseči ta cilja; poudarja pomen regionalne in lokalne razsežnosti; meni, da morata ustvarjanje in razvoj novih trgov za podnebno nevtralne in krožne izdelke ostati glavni cilj industrijske strategije za Evropo;

13.

poudarja, da morajo biti prizadevanja za izpolnitev ciljev podnebne nevtralnosti uresničena na lokalni in regionalni ravni in da bo prehod najbolj vplival na energetsko intenzivne regije;

14.

poudarja, da morajo za energetsko intenzivno bazično industrijo, ki je odvisna od trgovine in ki ustvarja vrednost in delovna mesta v regijah, v skladu s politiko konkurence veljati enaki konkurenčni pogoji za vse domače in tuje akterje na trgu. Poleg trgovinske politike to zadeva tudi podnebne in energetske cilje EU. Pri številnih načrtih in zakonodajnih ukrepih EU je treba zlasti v zadostni meri zagotoviti ustrezno zaščito pred selitvijo virov CO2 v bazični industriji. Meni, da je treba za konkurenčnost obnovljivih virov energije določiti ustrezno ceno emisij CO2;

15.

pozdravlja predlog Komisije o mehanizmu za pravični prehod (4), s katerim bo mobiliziranih do 100 milijard EUR, da bi ogljično intenzivnim regijam, ki nadaljujejo preobrazbo svoje industrije in gospodarstva, omogočili pravičen prehod;

16.

pozdravlja novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo (5), v katerem je predlagana vrsta ukrepov, ki bodo industriji EU omogočili, da izkoristi priložnosti, ki jih ponuja bolj krožni pristop na biološki osnovi. Ta bo omogočil, da bo industrija z zmanjšanjem vplivov na okolje, manjšo konkurenco za redke vire in nižjimi proizvodnimi stroški postala čistejša in konkurenčnejša, z njim pa je mogoče dodatno zmanjšati odvisnost od uvoza energije in virov; poudarja, da sta prehod na krožno gospodarstvo na biološki osnovi in trajnostno grajeno okolje kot ključni element tega prehoda pomembna tudi za zaposlovanje;

17.

poudarja, da bi morala biti nova industrijska strategija EU vključujoča, in se zavzema, da se vanjo vključi skupina sledilcev inovacij, ki imajo težave s prilagajanjem na spremembe (6);

18.

poudarja, da je potreben resničen enotni trg storitev, ki bo pomagal olajšati ostoritvenje industrije; poudarja vlogo regionalnih oblasti pri omogočanju lokalizacije industrije, ki je posledica tega premika in prelomnih tehnologij; poudarja, da bodo dobavne verige v krožni proizvodnji bolj regionalno osredotočene;

19.

zato se strinja, da bi morala podjetja prilagoditi svoje poslovne modele in razviti nove oblike dela, primerne digitalni in trajnostni dobi; poudarja, da rast pospešujejo tako zagonska kot uveljavljena podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč za uporabo inovacij in okvir, v katerem se lahko grozdi podjetij učijo drug od drugega ne glede na to, ali je na voljo pomoč podjetniških svetovalcev, posrednikov ali regionalnih razvojnih agencij;

20.

poudarja pomen naložb v raziskave, razvoj in inovacije; poudarja tudi, da je pomembno poskrbeti, da se te naložbe prelijejo v izdelke in storitve za trg ter v industrijske procese, ki povečujejo produktivnost, pri čemer se upošteva evropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050;

21.

se zaveda pomena standardizacije in certificiranja, zlasti ko gre za nove izdelke, procese in storitve, ki pospešujejo prehod na zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo mala in srednja podjetja vključena in upoštevana v procesu standardizacije;

22.

pozdravlja cilj, da se v podjetniškem duhu strategije ustvarijo vodilni trgi na področju čistih tehnologij, in se strinja, da bo „[t]isti, ki bo naredil prvi korak in bo najhitrejši, […] imel večjo konkurenčno prednost“; poudarja, da so regionalni ekosistemi zaradi visokega zaupanja v podjetnike, ki jih vodijo priložnosti, najboljše okolje za inovacije;

23.

se strinja, da mora Evropa združiti svoje prednosti in skupaj storiti to, česar nobena država ne more storiti sama; poudarja, da je za to bistveno medregionalno sodelovanje, usmerjeno v spodbujanje in lažje vzpostavljanje medregionalnih vrednostnih verig na podlagi pametnega dopolnjevanja med regionalnimi medsektorskimi ekosistemi, sodelujočimi v prehodu na zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo, kot to velja za regionalne strategije pametne specializacije; poudarja, da so regionalne strategije pametne specializacije najboljši način za vzpostavitev sodelovanja znotraj regionalnih ekosistemov in sodelovanja z drugimi regionalnimi ekosistemi, ki se dopolnjujejo po znanju in spretnostih. Tako lahko nastanejo vseevropske vrednostne verige in poti za inovacije;

24.

poudarja, da je potreben jasen sistem spremljanja in ocenjevanja, kot je priporočeno v strategijah pametne specializacije; poudarja, da bi ga bilo treba izvajati na vseh treh ravneh, EU, države članice in regije pa bi morale ocenjevanje izvesti vsaki dve leti; predlaga, naj Komisija sistem vključi v evropski semester in ga poveže z nacionalnimi reformnimi programi na ravni držav članic; predlaga, naj regije vključijo to ocenjevanje in ga obravnavajo kot učno orodje, ki podpira bolj diagnostično spremljanje, preverjanje napredka in lažje reševanje problemov; predlaga, naj regionalni sistem inovacijskih kazalnikov spremljajo priporočila o orodjih EU, ki lahko prispevajo k izboljšanju kazalnikov;

25.

podpira Komisijo pri pripravi ambiciozne politike EU glede grozdov; poudarja, da je pomembno povezati regionalne grozde in mreže iz različnih regij; poziva Komisijo, naj podpre te medregionalne mreže kot dopolnitev navezovanja stikov na individualni ravni v okviru evropske podjetniške mreže in evropske platforme za sodelovanje grozdov; predlaga, naj politika EU glede grozdov postane sestavni del nove industrijske strategije EU;

26.

poudarja, da bi morala biti kohezijska politika pomemben instrument za izvajanje krajevnega pristopa k industrijskemu razvoju, saj bi tako lahko upoštevali učinke prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo, ki se med regijami razlikujejo; poziva k razvoju ustreznih ciljev in podpornih instrumentov pri načrtovanju naslednje faze kohezijske politike;

27.

se zaveda, da regije potrebujejo strateške usmeritve za tovrsten industrijski prehod, da bo mogoče učinkovito in uspešno prepoznati trenutne vrzeli v njihovi pripravljenosti zanj; zato poziva Komisijo, naj pomaga razviti orodja, s katerimi bi regije dobile jasen kažipot skupaj s prilagojenim pristopom za zagotovitev vodilnega položaja v industriji; takšno orodje bi moralo dopolnjevati novo industrijsko strategijo EU in regijam pomagati pri doseganju s tem povezanih naložb v okviru kohezijske politike v programskem obdobju po letu 2020;

28.

poudarja, da imajo lahko javne uprave svojo vlogo pri inovacijsko naravnanih zelenih javnih naročilih, na primer v povezavi s trajnostno in pametno mobilnostjo ali v gradbeništvu, in da je treba s tem povezana tveganja za regionalne oblasti čim bolj zmanjšati;

29.

obžaluje, da je izvajanje cilja trajnostnega razvoja št. 9 o izgradnji vzdržljive infrastrukture, spodbujanju vključujoče in trajnostne industrializacije ter pospeševanju inovacij prineslo le zmeren napredek. Tako so se bruto domači odhodki EU za raziskave in razvoj glede na BDP ustalili nekoliko nad 2,0 % (7); poudarja, da se v Evropi inovacije uvajajo in razširjajo počasi; poudarja, da so številne inovacije v industriji osredotočene na nove poslovne modele, ki združujejo digitalno tehnologijo in storitvene koncepte; poudarja, da imajo lahko regije pomembno vlogo pri pospeševanju uvajanja in razširjanja inovacij, na primer prek evropske mreže vozlišč za digitalne inovacije, pilotnih obratov in terenskih laboratorijev; poudarja, da je potrebno novo orodje, kot je predlagano v uredbi Interreg za medregionalne naložbe v inovacije;

30.

poziva Komisijo, naj zlasti v energetsko intenzivnih regijah podpre evropsko industrijo pri prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050 in določi ambiciozne, vendar realistične srednjeročne in dolgoročne sektorske cilje, usklajene z evropskim zelenim dogovorom in Pariškim sporazumom, ter v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi deležniki pripravi časovne načrte za njihovo doseganje; poudarja, da mora biti prehod pravičen do podjetij in državljanov, kakor je navedeno v mehanizmu za pravični prehod;

31.

poziva, naj Evropski svet za inovacije pomaga pri širitvi vseh hitro rastočih podjetij, ne samo zagonskih; poudarja, da zelo hitro rastoča mala in srednja podjetja niso nova, temveč uveljavljena podjetja, ki so našla nove možnosti za rast z digitalizacijo in/ali s povečanjem trajnostnosti svojih izdelkov, procesov ali storitev;

32.

se strinja, da bi morala Evropa čim bolj izkoristiti ekonomijo obsega, hitrost in širino, vendar želi poudariti, da je vloga regij ne le to, da nudijo prostor za krajevne inovacije, temveč tudi, da sodelujoče regije pomagajo spodbuditi preoblikovanje bogatega nabora kompetenc v Evropi v medregionalne vrednostne verige, s katerimi je mogoče konkurirati večjim podjetjem zunaj Evrope; poziva Komisijo, naj s financiranjem medregionalnih industrijskih predstavitvenih projektov še naprej omogoča sodelovanje med medregionalnimi vrednostnimi verigami;

33.

poudarja, da je treba visokošolsko in poklicno izobraževanje bolj prilagoditi digitalni dobi; poudarja vlogo, ki jo imajo lahko vozlišča za digitalne inovacije pri pospeševanju in razširjanju inovacij, pa tudi pri usposabljanju delovne sile za industrijo prihodnosti; poudarja, da morajo imeti do teh vozlišč dostop tudi mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, naj bolj podpira krepitev zmogljivosti in izmenjavo izkušenj, kot na primer v razpisu za centre poklicne odličnosti;

34.

se strinja, da je potreben pakt za znanja in spretnosti; poziva Komisijo, naj vanj vključi regije kot pomembne partnerice; poudarja, da je regionalna raven najboljša organizirana raven, ki lahko usklajuje posodabljanje znanj in spretnosti in preusposabljanje ter zagotovi mobilnost delavcev vse od sektorjev v upadu do sektorjev v vzponu; prav tako poudarja, da morajo imeti tako delavci kot vodstveni kader in podjetniki enak dostop do preusposabljanja, ki je potrebno zaradi posledic epidemije COVID-19;

35.

priznava potencial pomembnih projektov skupnega evropskega interesa in zavezništev; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ti projekti bolj vključujoči in bodo v njih lahko sodelovali tudi regije ter mala in srednja podjetja. V zvezi s tem poudarja potencial sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter oblikovanja industrijskih zavezništev, na primer na področju baterijske tehnologije, plastike in mikroelektronike, v podporo tehnološkemu razvoju in za zagotovitev finančnih sredstev;

36.

se zaveda geopolitične tveganosti tujih naložb in prevelike odvisnosti od „svetovnih“ dobavnih in vrednostnih verig; poziva Komisijo, naj strategijo dopolni z ukrepi, s katerimi bo mogoče lažje prestati sedanjo krizo zaradi COVID-19 in se pripraviti na nove pandemije v prihodnosti, s tem pa poskrbeti za odpornost evropske družbe in gospodarstva, na primer s pripravami za vzpostavitev nadomestnih evropskih dobavnih verig za medicinsko opremo, temelječih na nizkih stroških in stroškovno učinkovitih inovacijah, če bi prišlo do nove pandemije ali hude epidemije;

37.

poziva k oblikovanju evropskega pravnega okvira za umetno inteligenco, robotiko in sorodne tehnologije (8), s katerim bodo obravnavana etična načela in temeljne pravice pri njihovem razvoju, uvajanju in uporabi ter vprašanja varnosti in odgovornosti. Za inovacije in konkurenčnost evropske industrije bo potreben horizontalni okvir, ki bo odražal vrednote in načela Evropske unije. Zagotovil bo konkretne smernice in pravno varnost tako za državljane kot podjetja, tudi tista zunaj Evrope. Pomanjkanje jasnih določb o varnosti in odgovornosti trenutno prispeva k pravni negotovosti za potrošnike in podjetja, ki proizvajajo in tržijo proizvode, povezane z umetno inteligenco, ter za državljane, ki uporabljajo aplikacije umetne inteligence;

38.

poudarja pomen akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, saj spodbuja nastanek geografsko krajših dobavnih verig; poudarja, da krožno gospodarstvo vpliva na skorajda vse vrste grozdov in gospodarskih panog; kljub nenehnim prizadevanjem za preoblikovanje tradicionalnih gospodarskih in poslovnih modelov številna mala in srednja podjetja niso pripravljena na ta premik, številna pa so pripravljena ukrepati, a ne vedo, kako naj to storijo; poudarja, da so manjša podjetja v slabšem položaju pri uvajanju krožnosti, saj imajo omejene zmogljivosti, vire, čas in znanje za naložbe in reševanje s tem povezanih administrativnih vprašanj ter za izpolnjevanje predpisov in standardov; poziva Komisijo, naj pripravi politike, ki bodo bolj spodbujale premik h krožnosti; poziva jo tudi, naj sprejme zakonodajo, s katero bo ta premik omogočila, ne pa ovirala; v tem pogledu bi bilo za krožno gospodarstvo koristno vzpostaviti enotni trg za odpadke;

39.

poziva k ponovnim pogajanjem o Pogodbi o energetski listini, da bi spodbudili naložbe v trajnostno energijo in jo uskladili s Pariškim sporazumom. S ponovnimi pogajanji bi bilo treba potrditi tudi pravico držav podpisnic in njihovih javnih organov do zakonskega urejanja;

40.

podpira uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki bi bil skladen s Svetovno trgovinsko organizacijo in bi krepil podnebne ukrepe na svetovni ravni ter ščitil industrijo pred nelojalno konkurenco; poziva k pripravi predlogov za nova lastna sredstva EU, s katerimi bi poskrbeli za enostavnost in preglednost, hkrati pa ohranili nacionalne pristojnosti;

41.

meni, da bi morale EU in njene države članice še naprej imeti možnost, da državnim akterjem ali akterjem s podporo države, ki niso iz EU, preprečijo sovražne prevzeme strateških podjetij v EU, da bo mogoče ohraniti tehnološko prednost ter pridobiti digitalno in tehnološko suverenost; poziva Komisijo, naj politiko konkurence preuredi tako, da bo mogoče ohraniti evropski enotni trg, ki je bistvenega pomena, hkrati pa okrepiti položaj podjetij s sedežem v EU na svetovnih trgih;

42.

se strinja, da je treba povečati naložbe v inovacije; poziva Komisijo, naj spodbuja kulturo, v kateri je neuspeh nekaj sprejemljivega; poudarja, da je lahko neuspeh pri inovacijah zelo dragocen, če želimo spoznati, kako uspeti, vendar le, če lahko podjetja še enkrat uporabijo pridobljena spoznanja o možnostih, ki niso izvedljive; zato poziva Komisijo, naj olajša razširjanje spoznanj med regionalnimi grozdi in mrežami;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč regijam, ki podjetjem pomagajo najti primerne evropske partnerje, ko želijo zmanjšati svojo odvisnost od svetovnih dobavnih, zlasti pa vrednostnih verig; regije lahko namreč pomagajo najti partnerje in olajšajo vzpostavljanje stikov;

44.

poziva Komisijo, naj v okviru strateške digitalne infrastrukture upošteva tudi uporabo ključnih digitalnih tehnologij, kot je kvantno računalništvo v strateških sektorjih; poudarja, da so te aplikacije bistvene za digitalno preobrazbo Evrope, če želimo zagotoviti čim večji ekonomsko-socialni učinek; brez njih digitalne tehnologije ponujajo rešitve za neobstoječe težave, podjetja pa iščejo načine, kako izkoristiti poslovne priložnosti;

45.

poudarja pomen vključevanja regionalnih oblasti in regionalnih grozdov ali mrež v zavezništva in poziva, naj bodo regionalne oblasti ali vsaj predstavnik Odbora regij vključeni v industrijski forum, zlasti v analizo tveganj in potreb industrije v zvezi z industrijskimi ekosistemi, ki jih po mnenju Odbora regij sestavljajo regionalni ekosistemi za podjetništvo in inovacije;

46.

poziva k okrepljeni podpori EU regionalnim ekosistemom in grozdom v okviru medregionalnih naložb v inovacije, ki gradi na pristopu pametne specializacije ter povečuje in razširja obstoječe pobude, kot sta platforma pametne specializacije za posodobitev industrije in pilotna pobuda za regije v industrijski tranziciji, pri čemer bi bilo treba upoštevati združljivost z zelenim dogovorom; meni, da je treba razviti tudi instrumente za izvajanje sodelovalnih projektov medregionalnih naložb v industrijo v tesnem sodelovanju z regijami in partnerstvi za pametno specializacijo;

47.

poudarja, da bo dvojni prehod uspešen le, če bodo v revidirano industrijsko strategijo EU enakovredno vključeni vsi deležniki. Trdi, da sta bistvena jasna komunikacija in odprt dialog z vsemi deležniki, saj obseg preobrazbe, s katero se soočata industrija in družba, zahteva nujno ukrepanje, skupno vizijo in celovite rešitve vseh deležnikov in na vseh ravneh politike. Le pristop upravljanja na več ravneh lahko zagotovi, da se deležniki strinjajo s tako pomembnimi odločitvami gospodarske politike;

48.

poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za prilagoditev proizvodnje podjetij zaradi širjenja pandemije COVID-19 in posledičnega spreminjanja potreb skupnosti;

49.

poziva Komisijo, naj regije in mesta vključi v pripravo nove industrijske strategije za Evropo, in ponovno poudarja, da so regije in mesta zmožni in pripravljeni dajati zgled pri oblikovanju krajevne razsežnosti dvojnega prehoda, s katerim se sooča evropska industrija.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) COM(2020) 102 final.

(2) https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0054_SL.pdf

(3) ECR2: Economic Crisis: resilience of regions (ECR2: Gospodarska kriza: odpornost regij): www.espon.eu/programme/projects/espon-2013/applied-research/ecr2-economic-crisis-resilience-regions.

(4) COM(2020) 22 final.

(5) COM(2020) 98 final.

(6) A geographically fair EU industrial strategy (Geografsko pravična industrijska strategija EU): https://wms.flexious.be/editor/plugins/imagemanager/content/2140/PDF/2019/Geographically_fair_EU.pdf.

(7) Poročilo Eurostata o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja z dne 22. junija 2020.

(8) Glej mnenje OR o beli knjigi o umetni inteligenci, ki ga je pripravil Guido Rink (NL/PES): https://cor.europa.eu/SL/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opIdMR-2014-2020.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/131

Mnenje Evropskega odbora regij – Program EU za zdravje

(2020/C 440/22)

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar se od njih pričakuje varovanje javnega zdravja v duhu evropske solidarnosti. Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločno ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, da bi izboljšali preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških bolezni prek meja, se borili proti drugim resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje ter zaščitili zdravje in dobro počutje ljudi v Uniji.

Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar se od njih pričakuje varovanje javnega zdravja v duhu evropske solidarnosti , kot izhaja tudi iz člena 222 PDEU, ki določa, da morajo Unija in njene države članice delovati v duhu solidarnosti . Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločno ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi organi, po potrebi pa tudi javnimi ustanovami , da bi izboljšali preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških bolezni prek meja, podprli razvoj proizvodov, potrebnih za preprečevanje bolezni in njihovo zdravljenje, ter jih dali na voljo, se borili proti drugim resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje ter zaščitili zdravje in dobro počutje ljudi v Uniji.

Obrazložitev

Opozoriti je treba na duh solidarnosti med državami članicami na področju zdravja.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na zdravstveno krizo ter njeno obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 10 , ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme ali krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.

Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na zdravstveno krizo ter njeno obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 10 , ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme, spodbujanje naložb v proizvodnjo farmacevtskih pripomočkov in izdelkov za boj proti pandemijam in drugim težavam na področju javnega zdravja, s katerimi bi zagotovili evropsko suverenost, krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize ali podporo državam članicam pri razvoju statističnega protokola, ki bi omogočal primerjavo podatkov o vplivu pandemij na regije na ravni NUTS 2, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.

Obrazložitev

Nujne so velike naložbe v proizvodnjo farmacevtskih pripomočkov in izdelkov za boj pred pandemijam.

Poleg tega je treba v državah članicah razvijati izmenjavo statističnih podatkov.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah.

Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami in kroničnimi boleznimi (med njimi debelostjo) , bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah. Za zagotovitev visokih standardov za osnovne zdravstvene storitve bi moral program zlasti v času kriz in pandemij spodbujati uporabo telemedicine.

Obrazložitev

Razviti je treba telemedicino, da bo lahko postala učinkovito orodje v času kriz in pandemij.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ter zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2. junija 2006 (12), bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo.

Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. Te reforme morajo v okviru prenovljenega evropskega semestra okrepiti posebnosti evropskih zdravstvenih sistemov, ki temeljijo na močnih javnih storitvah in obsežnih javnih naložbah. Zdravstvene storitve so storitve splošnega pomena, ki so namenjene krepitvi evropskega stebra socialnih pravic in ne morejo biti podvržene pravilom zasebnega sektorja. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program ob upoštevanju strukture zdravstvenih sistemov v državah članicah poskrbeti za usklajevanje in financiranje stresnih testov v državah članicah, da se ugotovijo pomanjkljivosti in preverijo zmogljivosti za odzivanje na pandemije . Prav tako bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ter zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2. junija 2006 (12), bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo.

Obrazložitev

Kot je navedeno v predlogu spremembe.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic ter lokalnih in regionalnih organov na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Program bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami, programi in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.

Program bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami, programi in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo v povezavi z organi upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.

Obrazložitev

Opozarja na povezavo z organi upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi zato moral podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljati visokokakovostne, primerljive in zanesljive podatke v podporo oblikovanju in spremljanju politik.

Obrazložitev

Navedena je raven regij NUTS 2.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami, pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in v evropskih referenčnih mrežah so primeri področij, na katerih je bilo z integriranim delom držav članic dokazano, da imajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem zdravja na splošno. Program bi zato moral podpirati dejavnosti, ki omogočajo tako integrirano in usklajeno delo, s katerim se spodbuja tudi izvajanje praks z velikim učinkom, katerih cilj je čim učinkovito razdeliti razpoložljiva sredstva zadevnim prebivalkam in prebivalcem ter območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek.

Čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami ali evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje , pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in v evropskih referenčnih mrežah so primeri področij, na katerih je bilo z integriranim delom držav članic ter lokalnih in regionalnih organov dokazano, da imajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem zdravja na splošno. Program bi zato moral podpirati dejavnosti, ki omogočajo tako integrirano in usklajeno delo, s katerim se spodbuja tudi izvajanje praks z velikim učinkom, katerih cilj je čim učinkovito razdeliti razpoložljiva sredstva zadevnim prebivalkam in prebivalcem ter območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek. Kot je Evropski odbor regij priporočil v svojem mnenju o čezmejnem zdravstvenem varstvu, bi bilo treba v okviru Programa na primer med obmejnimi regijami vzpostaviti „zdravstvene koridorje“, po katerih bi lahko pacienti in zdravstveni delavci v času omejitve gibanja svobodno prečkali mejo, in tako zagotavljati dostopnost in zanesljivost oskrbe.

Obrazložitev

Na tem mestu bi lahko omenili evropska združenja za teritorialno sodelovanje, saj prispevajo k boljšemu dostopu do storitev, vključno z zdravstvenim varstvom, v obmejnih regijah, in so primer čezmejnega sodelovanja, ki so ga vzpostavili lokalni in regionalni organi.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili izvajanje vseh teh ciljev na ravni Unije, bi morala Evropska komisija okrepiti proračun in pooblastila različnih evropskih zdravstvenih agencij, kot so Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za kemikalije in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Poleg tega bi moralo biti njihovo delovanje bolj usklajeno, da bi bolje prispevale k doseganju ciljev programa EU za zdravje, okrepiti pa bi bilo treba tudi njihovo vlogo pri upravljanju programa.

Obrazložitev

Evropska unija že ima številne instrumente, ki pa jih je treba okrepiti in bolje usklajevati, da bi se povečala zmogljivost EU za odzivanje na zdravstvene krize in izboljšala raven zdravja Evropejcev.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje povezanih dejavnosti. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic ter pristojni lokalni in regionalni organi na področju javnega zdravja v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje povezanih dejavnosti. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

Obrazložitev

Opozarja na vlogo pristojnih lokalnih in regionalnih organov na področju zdravja.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 40

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.

Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da 30 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.

Obrazložitev

Sprememba stopnje, s čimer bi zagotovili več sredstev za podnebne cilje.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 42

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Program bi se moral izvajati ob upoštevanju pristojnosti držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.	Program bi se moral izvajati ob upoštevanju pristojnosti držav članic in po potrebi regij ali drugih zadevnih ravni upravljanja za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.

Obrazložitev

Cilj je vključiti različne akterje, ki jih zadeva opredelitev zdravstvenih politik.

Predlog spremembe 13

Člen 3(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Krepitev zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave podatkov, da se zviša splošna raven javnega zdravja.

Krepitev zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter pristojnimi lokalnimi in regionalnimi organi na področju javnega zdravja, z usklajevanjem zdravstvenih in zdravstveno-socialnih akterjev na območjih glede na njihovo poseljenost ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave podatkov, da se zviša splošna raven javnega zdravja.

Obrazložitev

Opozarja na pomen pristojnih lokalnih zdravstvenih akterjev.

Predlog spremembe 14

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji iz člena 3 se uresničujejo z naslednjimi specifičnimi cilji v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno:

(1)	krepitev zmogljivosti Unije za preprečevanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, za pripravljenost in odzivanje nanje ter za upravljanje zdravstvenih kriz, vključno z usklajevanjem, zagotavljanjem in uporabo zmogljivosti zdravstvenega varstva v izrednih razmerah, zbiranjem podatkov in nadzorom;

(1)

krepitev zmogljivosti Unije za preprečevanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, za pripravljenost in odzivanje nanje ter za upravljanje zdravstvenih kriz, vključno z usklajevanjem, zagotavljanjem in uporabo zmogljivosti zdravstvenega varstva v izrednih razmerah, zbiranjem podatkov , vzpostavitvijo „zdravstvenih koridorjev“ in nadzorom;

(2)	zagotavljanje razpoložljivosti rezerv ali zalog v krizi pomembnih izdelkov v Uniji ter seznama medicinskih in zdravstvenih delavcev ter podpornega osebja, ki se lahko mobilizirajo v primeru krize;

(2)	zagotavljanje razpoložljivosti rezerv ali zalog v krizi pomembnih izdelkov v Uniji ter seznama medicinskih in zdravstvenih delavcev ter podpornega osebja, ki se lahko mobilizirajo v primeru krize;

(3)	podpiranje ukrepov za zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti v krizi pomembnih izdelkov in druge potrebne zdravstvene opreme;

(3)	podpiranje ukrepov za zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti v krizi pomembnih izdelkov in druge potrebne zdravstvene opreme;

(4)

krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe in splošnega zdravstvenega varstva ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja;

(4)

krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z usklajevanjem in financiranjem testov odpornosti v primeru pandemije ob upoštevanju strukture zdravstvenih sistemov v državah članicah ter s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe in splošnega zdravstvenega varstva ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja;

(5)	podpiranje ukrepov za krepitev zmožnosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, pravic pacientov in čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbujanje odličnosti medicinskih in zdravstvenih delavcev;

(5)	podpiranje ukrepov za krepitev zmožnosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, pravic pacientov in čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbujanje odličnosti medicinskih in zdravstvenih delavcev;

(6)	podpiranje ukrepov za nadzor, preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje nenalezljivih bolezni, zlasti raka, ter z njimi povezano oskrbo;

(6)	podpiranje ukrepov za nadzor, preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje nenalezljivih bolezni, zlasti raka, ter z njimi povezano oskrbo;

(7)	spodbujanje in podpiranje preudarne in učinkovite uporabe zdravil, zlasti antimikrobikov, ter okolju prijaznejše proizvodnje in odstranjevanja zdravil in medicinskih pripomočkov;

(7)	spodbujanje in podpiranje preudarne in učinkovite uporabe zdravil, zlasti antimikrobikov, ter okolju prijaznejše proizvodnje in odstranjevanja zdravil in medicinskih pripomočkov;

(8)	podpiranje razvoja, izvajanja in izvrševanja zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljanje visokokakovostnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v podporo oblikovanju politik in spremljanju ter spodbujanje uporabe ocen vplivov zadevnih politik na zdravje;

(8)	podpiranje razvoja, izvajanja in izvrševanja zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljanje visokokakovostnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v podporo oblikovanju politik in spremljanju ter spodbujanje uporabe ocen vplivov zadevnih politik na zdravje;

(9)	podpiranje integriranega prizadevanja držav članic, zlasti njihovih zdravstvenih sistemov, vključno z izvajanjem praks preprečevanja z velikim učinkom , in krepitev povezovanja v okviru evropskih referenčnih mrež in drugih nadnacionalnih mrež;

(9)

podpiranje integriranega prizadevanja držav članic ter lokalnih in regionalnih organov , zlasti njihovih zdravstvenih sistemov, vključno z izvajanjem evropskega odzivnega mehanizma na področju zdravja, da bi obravnavali vse vrste zdravstvenih kriz , in krepitev povezovanja v okviru evropskih referenčnih mrež in drugih nadnacionalnih mrež;

(10)	podpiranje prispevka Unije k mednarodnim in globalnim pobudam na področju zdravja.

(10)	podpiranje prispevka Unije k mednarodnim in globalnim pobudam na področju zdravja.

Obrazložitev

Kot je navedeno v predlogu spremembe.

Predlog spremembe 15

Člen 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1 946 614 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2021–2027 znašajo 10 398 000 000 EUR v tekočih cenah (9 370 000 000 EUR v stalnih cenah) .

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 16

Člen 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju.

Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic na nacionalni ravni ali, v primeru deljenih pristojnosti, na lokalni in regionalni ravni v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju. V posvetovanje so vključeni lokalni in regionalni organi s pristojnostmi na področju zdravstvene politike.

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov ter deljene pristojnosti na področju zdravja.

Predlog spremembe 17

Priloga I, točka (g)(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva;

podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije , v posvetovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi organi na področju javnega zdravja, za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije , usklajevanja in nudenja oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva;

Obrazložitev

Pomembno je okrepiti sodelovanje lokalnih in regionalnih organov pri nacionalnih reformnih procesih in ukrepih v okviru evropskega semestra.

Predlog spremembe 18

Priloga I, točka (g)(v)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
revizija ureditev držav članic na področjih pripravljenosti in odzivanja (kot so krizno upravljanje, antimikrobična odpornost, cepljenje);	revizija ureditev držav članic in po potrebi lokalnih in regionalnih organov na področjih pripravljenosti in odzivanja (kot so krizno upravljanje, antimikrobična odpornost, cepljenje);

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 19

Priloga I, točka (g)(vi)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
podpora za navzgor usmerjeno konvergenco smotrnosti nacionalnih sistemov z razvojem kazalnikov, analizami in posredovanjem znanja ter organizacija stresnih testov za nacionalne sisteme zdravstvenega varstva;	podpora za navzgor usmerjeno konvergenco smotrnosti nacionalnih sistemov z razvojem kazalnikov, analizami in posredovanjem znanja ter organizacija stresnih testov za nacionalne sisteme zdravstvenega varstva , v kar je treba vključiti pristojne lokalne in regionalne organe na področju javnega zdravja ;

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov ter deljene pristojnosti na področju zdravja.

Predlog spremembe 20

Priloga I, točka (g)(ix)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
podpora za vzpostavitev in izvajanje programov, ki podpirajo države članice in njihove ukrepe pri večjem spodbujanju zdravja in boljšem preprečevanju bolezni (za nalezljive in nenalezljive bolezni);	podpora za vzpostavitev in izvajanje programov, ki podpirajo države članice , lokalne in regionalne organe in njihove ukrepe pri večjem spodbujanju zdravja in boljšem preprečevanju bolezni (za nalezljive in nenalezljive bolezni) , kar bo omogočilo spodbujanje njihovih ukrepov pri opredelitvi in izvajanju ukrepov, prilagojenih njihovim javnozdravstvenim značilnostim ;

Obrazložitev

Lokalni in regionalni organi so pristojni za te ukrepe v številnih državah članicah, zato bi morali biti upravičeni do podpore iz teh programov.

Predlog spremembe 21

Priloga I, točka (g)(x)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
podpiranje ukrepov držav članic za vzpostavitev zdravega in varnega urbanega, poklicnega in izobraževalnega okolja, da se omogoči zdrav način življenja in spodbujajo zdrave prehranjevalne navade, ob upoštevanju potreb ranljivih skupin;	podpiranje ukrepov držav članic ter lokalnih in regionalnih organov za vzpostavitev zdravega in varnega urbanega, poklicnega in izobraževalnega okolja, da se omogoči zdrav način življenja in spodbujajo zdrave prehranjevalne navade, ob upoštevanju potreb ranljivih skupin;

Obrazložitev

Lokalni in regionalni organi so pristojni za te ukrepe v številnih državah članicah.

Predlog spremembe 22

Priloga I, točka (g)(xii)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
podpiranje držav članic pri okrepitvi upravne zmogljivosti njihovih sistemov zdravstvenega varstva s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks;	podpiranje držav članic ter po potrebi lokalnih in regionalnih organov pri okrepitvi upravne zmogljivosti njihovih sistemov zdravstvenega varstva s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks;

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 23

Priloga I, točka (k)(iii)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
komunikacija za spodbujanje preprečevanja bolezni in zdravega načina življenja v sodelovanju z vsemi zadevnimi akterji na mednarodni in nacionalni ravni ter na ravni Unije.	komunikacija za spodbujanje preprečevanja bolezni in zdravega načina življenja v sodelovanju z vsemi zadevnimi akterji, prilagojena lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter ravni Unije.

Obrazložitev

Opozarja na vključenost različnih lokalnih ravni.

Predlog spremembe 24

Priloga I, točka (l) (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(l)

Skupni zdravstveni izzivi

(i)	podpora ukrepom za reševanje skupnih zdravstvenih izzivov, kot so neenakosti na področju zdravja, dostop do oskrbe, migracije, staranje prebivalstva, varnost pacientov in kakovostno zdravstveno varstvo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni Unije;

(ii)	podpora naložbenim dejavnostim za evropsko proizvodnjo opreme in izdelkov, potrebnih za boj proti pandemijam;

(iii)

podpora naložbenim ukrepom za spodbujanje prilagajanja in posodabljanja bolnišnic, s čimer bi zagotovili skladnost in krepitev oskrbe v regijah.

Obrazložitev

Navedene ukrepe bi bilo treba vključiti v seznam ukrepov, ki jih uvaja program.

Predlog spremembe 25

Priloga II, del A, točka I

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Kakovost in popolnost pripravljenosti EU in držav članic ter njihovega načrtovanja odzivanja na resne čezmejne nevarnosti za zdravje	Kakovost in popolnost pripravljenosti EU in držav članic ter po potrebi lokalnih in regionalnih organov ter njihovega načrtovanja odzivanja na resne čezmejne nevarnosti za zdravje

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 26

Priloga II, del A, točka III

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Število ukrepov in dobrih praks, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 3.4, na državo članico	Število ukrepov in dobrih praks, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 3.4, na državo članico , vključno z najboljšimi praksami na lokalni in regionalni ravni, kjer je to ustrezno

Obrazložitev

Kot je navedeno v predlogu spremembe.

Predlog spremembe 27

Priloga II, del A, točka IV

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Izvajanje dobrih praks v državah članicah EU	Izvajanje dobrih praks s strani držav članic EU ter pristojnih lokalnih in regionalnih organov na področju zdravja

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov ter deljene pristojnosti na področju zdravja.

Predlog spremembe 28

Priloga II, del B, točka I

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
število držav članic, ki so izboljšale pripravljenost in načrtovanje odzivanja;	število držav članic ter po potrebi lokalnih in regionalnih organov , ki so izboljšali pripravljenost in načrtovanje odzivanja;

Obrazložitev

Opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih organov.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

poudarja svojo zavezo prednostni obravnavi zdravja na evropski ravni ter podpiranju lokalnih in regionalnih organov v prizadevanjih za posodobitev zdravstvenih sistemov ter boju proti raku in epidemijam s čezmejnim sodelovanjem na področju zdravstva;

priznava, da je predlog Evropske komisije v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

obžaluje hude posledice pandemije COVID-19, ki jih ni bilo mogoče predvideti, a jih je mogoče odpraviti s tesnim sodelovanjem in usklajenimi mehanizmi;

poudarja, da so občine, mesta, lokalni in regionalni organi ter javne ustanove v prvi bojni vrsti pri soočanju s pandemijo COVID-19, saj sprejemajo zdravstvene ukrepe (nakup medicinske opreme, zaposlovanje zdravstvenega osebja itd.) in nujne ukrepe za obravnavo različnih vidikov pandemije, bodisi socialnih, ekonomskih ali logističnih;

poziva evropske institucije, naj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo odločne ukrepe, s katerimi bodo sprejele pobude za ciljno usmerjeno odzivanje na krizo zaradi COVID-19 in preučitev dosedanjih izkušenj, da bi se lahko pripravili na morebitno prihodnjo zdravstveno krizo; opozarja, da je treba pri pripravi in izvajanju teh ukrepov sodelovati s pristojnimi nacionalnimi ter lokalnimi in regionalnimi organi na področju javnega zdravja;

opozarja na rezultate raziskave Eurobarometer iz leta 2017, ki je pokazala, da več kot 70 % Evropejcev želi, da bi bila EU na področju zdravja bolj dejavna;

poudarja, da je treba s tem pomembnim programom financiranja na področju zdravja za obdobje 2021–2027 podpreti ukrepe za reševanje skupnih in dolgoročnih izzivov politik javnega zdravja v Uniji in državah članicah; to zadeva predvsem predvidevanje drugih tovrstnih kriz, neenakost na področju zdravja, dostop do oskrbe, migracije, staranje prebivalstva, varnost pacientov in kakovostno zdravstveno varstvo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije;

poudarja, da Program EU za zdravje ne sme biti osredotočen le na obvladovanje krize, ampak mora v okviru okrevanja po pandemiji COVID-19 prispevati tudi k temu, da se občutno izboljša zdravje prebivalstva EU z okrepitvijo odpornosti zdravstvenih sistemov, spodbujanjem inovacij v zdravstvu ter vključitvijo zdravstvene preventive in spodbujanja zdravja med orodja trajnostnega razvoja;

Zdravje državljanov Unije kot temeljna pravica

upošteva krizo, s katero se Evropska unija sooča od začetka pandemije COVID-19 10. marca 2020, in njeno veliko človeško razsežnost ter negativne posledice za zdravje državljanov;

10.

poziva, naj zdravstvo prispeva k evropskemu socialnemu modelu in zlasti k evropskemu stebru socialnih pravic;

11.

opozarja, da je zdravje ena temeljnih pravic ter da gre za storitev splošnega pomena, ki je ni mogoče obravnavati kot komercialno storitev;

12.

opozarja, da je odpravljanje neenakosti na področju zdravja, ki so posledica socialnih neenakosti, ki jih je mogoče preprečiti, pomemben cilj in učinkovito sredstvo za spodbujanje zdravstvene varnosti in zdravstvenih sistemov;

Cilji in vloga Programa EU za zdravje

13.

poudarja, da je cilj Programa EU za zdravje okrepiti zdravstveno varnost in preventivo, izboljšati usklajevanje zmogljivosti zdravstvene oskrbe in pripraviti EU na prihodnje zdravstvene krize, pri čemer predvidena proračunska sredstva v višini 1,7 milijarde EUR, ki jih je Evropski svet določil 20. julija 2020, za dosego tega cilja ne bodo zadostovala;

14.

poudarja pomen načela „zdravje v vseh politikah“, kar posledično pomeni, da je treba ta program uskladiti in povezati z drugimi programi EU, zlasti Evropskim skladom za regionalni razvoj in Kohezijskim skladom, ko gre za zdravstveno infrastrukturo, Obzorjem Evropa, ko gre za zdravstvene raziskave in inovacije, in Evropskim socialnih skladom plus, ko gre za usposabljanje in podporo ranljivim skupinam pri dostopu do zdravstvene oskrbe; poziva tudi, naj se iščejo sinergije pri uporabi teh skladov;

15.

pozdravlja predlog Evropske komisije, da se tudi za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira 2021–2027 vzpostavi poseben zdravstveni program, vendar obžaluje, da je Evropski svet zmanjšal dodatna sredstva v višini 7,7 milijarde EUR, ki jih je Komisija predlagala za Program EU za zdravje kot del načrta okrevanja za Evropo z naslovom Izkušnje iz krize in reševanje strateških izzivov za Evropo, kar je v nasprotju z ambicijami tega programa;

16.

ocenjuje, da bi lahko Program EU za zdravje EU omogočil dodatna in učinkovitejša orodja za bolj hitro, odločno in usklajeno odzivanje v sodelovanju z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi organi s pristojnostmi na področju javnega zdravja, da bi se lahko pripravili na krize in jih obvladovali ter da bi se na splošno izboljšala delovanje in učinkovitost zdravstvenih sistemov EU;

17.

meni, da se mora Unija za dosego zastavljenih ciljev opremiti s sredstvi, in sicer tako, da podpre programe naložb na področju raziskav ter proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in zaščitne opreme za prebivalstvo;

18.

opozarja, da je cilj programa tudi oblikovati rezervo zdravil, medicinske opreme, zdravstvenih delavcev in strokovnjakov ter zagotavljati tehnično pomoč;

19.

meni, da je glede na izkušnje s pandemijo COVID-19 pomembno, da EU nameni znatna sredstva za izboljšanje svojih zmogljivosti za preprečevanje nevarnosti za zdravje/kriznih razmer ter za pripravo in odzivanje nanje, pa tudi za krepitev sodelovanja med državami članicami na tem področju. Hkrati pa EU ne sme opustiti prizadevanj na področju spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni;

20.

meni, da je treba tako kot doslej ter ob spoštovanju avtonomije držav članic pri zasnovi, organizaciji in financiranju sistemov zdravstvenega varstva zagotoviti finančna sredstva za različne oblike sodelovanja na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, kot so evropske referenčne mreže za visoko specializirano zdravljenje in zdravljenje redkih bolezni, ocenjevanje zdravstvenih tehnologij in razvoj digitalnih pristopov na področju zdravstva. Poleg tega so potrebna velika prizadevanja v boju proti protimikrobni odpornosti, ki pomeni nevarnost za zdravje ter zahteva sodelovanje na evropski in svetovni ravni;

21.

opozarja, da je eden od ciljev Programa EU za zdravje zmanjšanje prezgodnje umrljivosti za tretjino do leta 2030 in da bo ta cilj dosežen z bojem proti nenalezljivim boleznim z boljšim diagnosticiranjem, preprečevanjem in nego, zlasti v primeru rakavih bolezni, bolezni srca in ožilja, diabetesa in duševnih motenj;

Poziv k sodelovanju

22.

opozarja, da bi moral biti v Program EU za zdravje oblikovan tako, da krepi regionalne sisteme, in sicer s financiranjem pobud, kot so prilagojena podpora in svetovanje posebej za vsako državo z namenom izboljšanja zdravstvene oskrbe, usposabljanje zdravstvenih strokovnih delavcev, ki bodo razporejeni po vsej Uniji, ocenjevanje pripravljenosti in mehanizmov odzivanja držav članic, izvajanje kliničnih preizkusov za hitrejši razvoj zdravil in cepiv, sodelovanje s čezmejnimi partnerji ter izvajanje študij, zbiranja podatkov in primerjalnih analiz;

23.

pozdravlja ukrepe, ki jih je Evropska komisija že sprejela, da bi EU lahko nudila večjo podporo, ki je bistvena za zmanjšanje bremena v prizadevanjih držav članic za reševanje sedanje krize zaradi COVID-19;

24.

poziva, naj se pri zasnovi in analizi ukrepov v okviru Programa EU za zdravje upošteva vidik enakosti spolov;

25.

meni, da morajo biti ukrepi v okviru novega Programa EU za zdravje zasnovani tako, da prispevajo k razvoju okoljsko in socialno trajnostne družbe;

26.

poziva regije in druge akterje v EU, naj sodelujejo, da bi zagotovili boljše izvajanje različnih elementov Programa EU za zdravje in ukrepov, navedenih v sporočilu Evropske komisije o kratkoročni zdravstveni pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19;

27.

poudarja, da je treba nujno okrepiti zmogljivosti institucij EU za zdravstveno ukrepanje in krizno upravljanje, zlasti z neposrednim vključevanjem lokalnih in regionalnih struktur, pristojnih za zdravstveno ukrepanje;

28.

meni, da je treba povečati učinkovitost in odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov tako, da se spodbujajo naložbe v programe za preprečevanje bolezni, podpira izmenjava primerov dobre prakse, spodbuja mednarodno sodelovanje in izboljša dostop do zdravstvenega varstva;

29.

upošteva dejstvo, da je program namenjen zapolnitvi vrzeli, ki jih je razkrila pandemija, in da so države članice v prvi vrsti odgovorne za zdravstvene politike, pri čemer lahko EU dopolni in podpre nacionalne ukrepe ter sprejme zakonodajo v določenih sektorjih;

30.

poudarja, da je na ravni EU potrebno sodelovanje pri razvoju, proizvodnji in razdeljevanju cepiv v okviru programa Obzorje Evropa;

31.

poudarja, da je treba okrepiti vključevanje lokalnih in regionalnih organov v upravljanje zdravstvenih sistemov, pa tudi v opredelitev prednostnih nalog in izvajanje programa, saj imajo bistveno vlogo na področju zdravja, preprečevanja in podpore, ter meni, da je treba učinkovitost mehanizma za izboljšanje zdravja prebivalstva, od preprečevanja do krepitve oskrbe, prilagoditi podatkom o javnem zdravju, specifičnim za vsako regijo.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(12) Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, UL C 146, 22.6.2006, str. 1.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/150

Mnenje Evropskega odbora regij – Okrepljeni mehanizem Unije na področju civilne zaščite

(2020/C 440/23)

Poročevalec:

Alberto CIRIO (IT/EPP), predsednik dežele Piemont

Referenčni dokument:

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

COM(2020) 220 final

I PREDLOGI SPREMEMB

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

COM(2020) 220 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)	Mehanizem Unije ob priznavanju primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.

(2)

Primarno odgovornost za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje imajo sicer države članice in njihove regionalne oblasti, mehanizem Unije, zlasti rescEU, pa spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji in dopolnjuje obstoječe zmogljivosti držav članic in regij ter omogoča boljšo pripravljenost in učinkovitejši odziv, kjer zmogljivosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ne zadostujejo .

Obrazložitev

Bistveno je priznati, da se zmogljivosti razlikujejo ne le med državami članicami, ampak tudi med njihovimi regijami. Pri dopolnilnih ukrepih EU bi zato moral veljati diferenciran pristop glede na različne potrebe na regionalni ravni.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Da bi se izboljšalo načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za naložbe v preprečevanje nesreč v vseh sektorjih in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi in ključnimi gospodarskimi subjekti. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske pristope in pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti . Komisija sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost.

(6)

Da bi se izboljšalo načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za naložbe v preprečevanje nesreč v vseh sektorjih in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi in ključnimi gospodarskimi subjekti. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske pristope in pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na različnih potrebah držav članic in regij EU, da bi okrepili njihove zmogljivosti ter izboljšali odpornost in pripravljenost v celotni EU . Komisija sodeluje z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost.

Obrazložitev

Prizadevanja EU je treba diferencirati, da se upoštevajo različne zmogljivosti v državah članicah in regijah EU.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(8)

Dodatno bi bilo treba okrepiti Center za usklajevanje nujnega odziva (v nadaljnjem besedilu: ERCC), tj. operativni center na ravni Unije, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu, in ima zmogljivosti, da v realnem času izvaja in podpira operacije v različnih vrstah izrednih razmer v Uniji in zunaj nje. To bi moralo vključevati okrepljeno usklajevanje ERCC z nacionalnimi kriznimi sistemi držav članic in organi civilne zaščite ter z drugimi ustreznimi organi Unije. Delo ERCC temelji na strokovnem znanju, vključno s strokovnim znanjem, ki ga zagotavlja Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.

(8)

Dodatno bi bilo treba okrepiti Center za usklajevanje nujnega odziva (v nadaljnjem besedilu: ERCC), tj. operativni center na ravni Unije, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu, in ima zmogljivosti, da v realnem času izvaja in podpira operacije v različnih vrstah izrednih razmer v Uniji in zunaj nje. To bi moralo vključevati okrepljeno usklajevanje ERCC z nacionalnimi in regionalnimi kriznimi sistemi držav članic in organi civilne zaščite ter z drugimi ustreznimi organi Unije. Delo ERCC temelji na strokovnem znanju, vključno s strokovnim znanjem, ki ga zagotavlja Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.

Obrazložitev

Glede na notranjo razdelitev držav članic in naravo izrednih razmer je lahko potrebno sodelovanje z regionalnimi sistemi odzivanja na krizne razmere, zlasti kar zadeva znanje in usposabljanje.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9a)

Mehanizem Unije in rescEU bi bilo treba razviti tako, da se bo Unija lahko učinkovito odzivala na najrazličnejše izredne razmere, poleg zdravstvenih. Podnebne spremembe na primer povzročajo vse več naravnih nesreč, kot so požari ali poplave. Zato je bistveno, da mehanizem Unije vključuje tudi zadostne zmogljivosti za ukrepanje v primeru naravnih nesreč.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(11)	Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice, bi se lahko uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.

(11)	Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile Komisija ali države članice, bi se lahko uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.

Obrazložitev

Možnost uporabe zmogljivosti rescEU v nacionalne namene ne bi smela biti odvisna od tega, ali so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile Komisija ali države članice.

Predlog spremembe 6

Člen 1(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)	člen 6 se spremeni:

(2)	člen 6 se spremeni:

(c)

doda se naslednji odstavek 5:

„5. Komisija opredeli cilje Unije za odpornost na nesreče, da bi podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh.

(c)

doda se naslednji odstavek 5:

„5. Komisija opredeli cilje Unije za odpornost na nesreče, da bi podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost , v posvetovanju z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi . Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po potrebi sprejema delegirane akte v skladu s členom 30 za opredelitev ciljev Unije za odpornost na nesreče.“

Komisija predlaga sklep Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju ciljev Unije za odpornost na nesreče.“

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da se splošni cilji in cilji na ravni Unije razvijejo in opredelijo v posvetovanju s predstavniki nacionalnih in podnacionalnih oblasti.

Zadevne akte bi morala sprejeti Evropski parlament in Svet, saj bi se tako izrazila skupna podpora tem ciljem.

Predlog spremembe 7

Člen 1(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)	člen 7 se nadomesti z naslednjim:

(3)	člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Center za usklajevanje nujnega odziva

„Člen 7

Center za usklajevanje nujnega odziva

1. Ustanovi se center za usklajevanje nujnega odziva (v nadaljnjem besedilu: ERCC). ERCC zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu, ter ga države članice in Komisija uporabljajo za izpolnjevanje ciljev mehanizma Unije

ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi , organi civilne zaščite in ustreznimi organi Unije.

ERCC zlasti v realnem času spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC zagotavlja podporo nacionalnim in po potrebi regionalnim kriznim sistemom , organom civilne zaščite in ustreznim organom Unije.

2. ERCC ima za obravnavanje številnih izrednih razmer v Uniji in zunaj nje dostop do operativnih , analitičnih, spremljevalnih in komunikacijskih zmogljivosti ter do zmogljivosti za upravljanje informacij.“

2. ERCC ima v podporo nacionalnim kriznim sistemom v Uniji in zunaj nje dostop do logističnih , analitičnih, spremljevalnih in komunikacijskih zmogljivosti ter do zmogljivosti za upravljanje informacij.“

Obrazložitev

ERCC bi moral olajšati in podpirati delovanje nacionalnih in po potrebi regionalnih sistemov odzivanja na krize, pri čemer bi se bilo treba izogibati podvajanju, kar bi lahko povzročilo zmedo glede odgovornosti za odzivanje v izrednih razmerah.

Predlog spremembe 8

Člen 1(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)	člen 10 se nadomesti z naslednjim:

(6)	člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Načrtovanje odpornosti na nesreče

„Člen 10

Načrtovanje odpornosti na nesreče

1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).

1. Komisija in države članice si v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).

2. […]“

Obrazložitev

Nujno je treba zagotoviti, da sta v načrtovanje odpornosti na nesreče in pripravo scenarijev vključeni tudi lokalna in regionalna raven, ki ju to najbolj zadeva.

Predlog spremembe 9

Člen 1(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(8)	člen 12 se spremeni:

(8)	člen 12 se spremeni:

(a)	odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

(a)	odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. […]

3. Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani Komisije ali držav članic. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

3. Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani Komisije ali držav članic. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar Komisija pridobi zmogljivosti rescEU, ohrani lastništvo nad takšnimi zmogljivostmi, tudi če se razdelijo državam članicam, razen v primeru zmogljivosti, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Komisija in vse države članice, ki to želijo, lahko sodelujejo v postopku za skupno javno naročanje, ki se izvede v skladu s členom 165 finančne uredbe, da bi pridobile zmogljivosti rescEU.

Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije. V posvetovanju z državami članicami bi se lahko zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, nahajale tudi v tretjih državah prek zaupanja vrednih mrež, ki jih upravljajo ustrezne mednarodne organizacije.“

Obrazložitev

Tako bi zagotovili, da se zmogljivosti v skladu z oceno Evropske komisije dodelijo regijam v Evropi, ki jih najbolj potrebujejo.

Predlog spremembe 10

Člen 1(14)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)	člen 20a se nadomesti z naslednjim:

(14)	člen 20a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20a

Prepoznavnost in odlikovanja

„Člen 20a

Prepoznavnost in odlikovanja

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije ter upravičenci do zagotovljene pomoči potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, zagotavlja ustrezno prepoznavnost. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:

—	vključuje ustrezna sklicevanja na mehanizem Unije;

—	vključuje ustrezna sklicevanja na mehanizem Unije;

—	zagotavlja vizualno znamčenje zmogljivosti, ki jih financira ali sofinancira mehanizem Unije;

—	zagotavlja vizualno znamčenje zmogljivosti, ki jih financira ali sofinancira mehanizem Unije;

—	zagotavlja ukrepe z uporabo emblema Unije;

—	zagotavlja ukrepe z uporabo emblema Unije;

—	o podpori Unije proaktivno obvešča nacionalne medije in zainteresirane strani ter na lastnih komunikacijskih kanalih;

—	o podpori Unije proaktivno obvešča nacionalne medije in zainteresirane strani ter na lastnih komunikacijskih kanalih;

—	podpira ukrepe komuniciranja Komisije v zvezi s temi operacijami.

—	podpira ukrepe komuniciranja Komisije v zvezi s temi operacijami.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s tem sklepom ter njenimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena temu sklepu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3(1).

3. Komisija podeljuje medalje kot izraz priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k mehanizmu Unije.“

3. Komisija podeljuje medalje kot izraz priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k mehanizmu Unije.

4. Kadar se zmogljivosti rescEU uporabijo za nacionalne namene iz člena 12(5), države članice, regije in mesta potrdijo izvor teh zmogljivosti in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, ki se je uporabilo za pridobitev teh zmogljivosti.“

Obrazložitev

Pomembno je, da se v času krize promovira ukrepanje EU. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da se v kriznih obdobjih lažne novice lahko široko širijo.

Predlog spremembe 11

Člen 1(15)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(15)	člen 21 se spremeni:

(15)	člen 21 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g)	razvoj načrtovanja odpornosti v okviru mehanizma Unije iz člena 10.“;

(a)

v odstavku 1 se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g)	razvoj načrtovanja odpornosti v okviru mehanizma Unije iz člena 10.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Finančna pomoč za dejavnosti iz točke (j) odstavka 1 krije vse stroške, potrebne za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU v okviru mehanizma Unije v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka. Kategorije upravičenih stroškov, potrebnih za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU, so določene v Prilogi Ia.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spremembo Priloge Ia v zvezi s kategorijami upravičenih stroškov.

Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.“;

Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.“

(c)	odstavek 4 se črta.

Obrazložitev

Tudi stroški, povezani s tovrstnimi tveganji, bi se morali še naprej kriti s finančno pomočjo Unije.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ponovno poziva k občutni okrepitvi zmogljivosti EU za odzivanje na izredne razmere in nesreče, z vključevanjem nacionalnih, lokalnih in regionalnih struktur za odzivanje na izredne razmere ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti iz člena 196 PDEU;

poziva k polni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v postopek odločanja EU, saj so prva raven upravljanja, ki jo nesreča prizadene in ki se nanjo odzove;

pozdravlja predlog za razvoj ciljev Unije glede odpornosti na nesreče v podporo ukrepom za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje; vendar poudarja, da je treba to storiti tako v sodelovanju z državami članicami kot z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

podpira krepitev kratko- in dolgoročnih zmogljivosti EU za odzivanje na izredne razmere, pri čemer mora operativni nadzor ostati v rokah lokalnih organov, in poudarja, da je potrebna večja prožnost tudi pri uporabi zmogljivosti rescEU, da bi se učinkovito odzivali ne le na zdravstvene krize, temveč tudi na druge izredne razmere velikega obsega;

pozdravlja okrepitev proračuna rescEU v višini 1,9 milijarde EUR v okviru novega instrumenta Evropske unije za okrevanje Next Generation EU, s čimer bi njegov skupni proračun za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 znašal 3 milijarde EUR. Zato sta hiter dogovor o proračunu EU in njegovo hitro sprejetje nujna, če želi imeti EU več sredstev za pripravo in odzivanje na prihodnje izredne razmere velikega obsega;

poudarja, da je Next Generation EU sicer pozitivna začasna in enkratna okrepitev sredstev, vendar sta za nadaljnjo krepitev mehanizma EU na področju civilne zaščite in njegovih instrumentov, kot sta rescEU in evropska zdravstvena enota, potrebna dolgoročna zaveza in povečanje sredstev;

se strinja, da bi morala imeti Komisija možnost, da v primeru izrednih razmer velikega obsega države članice neposredno podpre s sredstvi rescEU. Tako bi se namreč zmanjšalo finančno in upravno breme za države članice in omogočilo, da EU ukrepa hitreje in zagotovi zadostno razpoložljivost strateških virov, ko države članice nimajo več zmogljivosti;

strinja se tudi, da je poleg razpoložljivosti strateških virov v primeru izrednih razmer treba zagotoviti tudi ustrezne logistične in prevozne zmogljivosti, vključno z večnamenskimi zrakoplovi, da bi se lahko hitro odzvali in nudili nujno pomoč;

Glavna sporočila

opozarja na svojo zavezo, izraženo v resoluciji o prednostnih nalogah Evropskega odbora regij za obdobje 2020–2025, da se bo zavzemal „za usklajene ukrepe in podporo EU za nacionalne, regionalne in lokalne strukture za pripravljenost na nesreče, da bi se v skladu z načelom subsidiarnosti odzivali na nevarnosti za zdravje in krizne razmere“;

10.

opozarja na člen 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki pravi, da „Unija spodbuja sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšala učinkovitost sistemov preprečevanja naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, in varstva pred njimi“;

11.

obžaluje, da je imela pandemija COVID-19 obsežne posledice, ki jih ni bilo mogoče predvideti, vendar meni, da jo je mogoče premagati z močnimi mehanizmi sodelovanja in usklajenosti;

12.

ugotavlja, da je vsaka kriza preizkus solidarnosti EU in njenih držav članic, kar je pokazala sedanja pandemija COVID-19, in kot predstavnik lokalnih in regionalnih oblasti trdno verjame v potrebo po usklajenem evropskem odzivu v duhu resnične solidarnosti;

13.

v zvezi s tem pozdravlja, da so evropske institucije v okviru svojih pristojnosti sprejele odločne ukrepe in pobude v konkreten odziv na krizo zaradi COVID-19; nujno pa je treba postaviti temelje za večjo odpornost Evropske unije na vseh ravneh;

14.

poudarja, da je, kot je razvidno iz sedanje krize, izjemno pomembno okrepiti usklajevanje med državami članicami, med vsemi ravnmi upravljanja in tudi prek meja;

15.

ugotavlja, da bo pandemija COVID-19 postavila na preizkušnjo tudi mehanizem Unije na področju civilne zaščite, s sedanjimi predlogi konkretnih sprememb pa je treba na podlagi pridobljenih izkušenj ta mehanizem Unije izboljšati in okrepiti ter EU in državam članicam omogočiti, da bodo bolje pripravljene in se bodo hitro in učinkovito odzvale na prihodnje velike krize s hudimi posledicami, pri čemer je treba spoštovati v PDEU določeno delitev pristojnosti med EU in države članice, zlasti lokalno raven;

16.

ponavlja, da je treba na čezmejnih območjih vzpostaviti skupen sistem opozarjanja, da bi standardizirali komunikacijo o prevenciji in skupne operativne postopke v izrednih razmerah; treba je ustvariti tudi skupne baze podatkov, ki si jih delijo sosednje države, da se določijo materiali, sredstva, oprema in specializacija prostovoljcev ter razmestitev in logistika sredstev (1);

17.

se zaveda, da so glavni akterji mehanizma Unije na področju civilne zaščite države članice, vendar meni, da bi bilo za mehanizem kot celoto koristno, če bi se več pozornosti namenilo lokalnim in regionalnim potrebam in okoliščinam;

18.

poziva, naj bo ukrepanje EU bolj usmerjeno k podpori pri tehničnem usposabljanju, da se okrepi zmogljivost skupnosti za samopomoč, da bodo bolje pripravljene na začetni odziv in obvladovanje nesreč (2);

19.

ponavlja, da je treba okrepiti platforme za e-učenje, kot je program usposabljanja v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ter povečati razpoložljivost odprtih spletnih tečajev civilne zaščite (3);

Analiza subsidiarnosti in sorazmernosti

Civilna zaščita je področje, na katerem si EU in države članice delijo pristojnost, pri čemer Unija podpira, usklajuje ali dopolnjuje ukrepe držav članic (člen 196 PDEU). Na tem področju se nedvomno uporablja načelo subsidiarnosti.

Namen obravnavanega predloga je uvesti nekatere ciljne spremembe Sklepa, na podlagi katerega Evropska unija podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe držav članic na področju civilne zaščite, namenjenih preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje, ter pripravi in odzivanju na te ukrepe.

Kakor se je pokazalo s pandemijo COVID-19, je v primeru resnih izrednih razmer, tako z vidika stopnje kot obsega, ki prizadenejo celotno Evropsko unijo, potreben skupen, usklajen in takojšen odziv, da bi se izognili razdrobljenemu pristopu, ki bi omejeval učinkovitost odziva Unije. Zaradi nujnih zahtev po mobilizaciji zadostnih sredstev in njihovi razdelitvi v vseh državah članicah je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije v sodelovanju z državami članicami.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) CdR 2018/6135.

(2) CdR 2018/617.

(3) CdR 2018/6135.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/160

Mnenje Evropskega odbora regij – Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo

(2020/C 440/24)

Glavni poročevalec:

Christophe ROUILLON (FR/PES), župan, Coulaines

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost

COM(2020) 408 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

COM(2020) 409 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za okrevanje in odpornost

Predlog spremembe 1

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), vključno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), ki vključuje cilje trajnostnega razvoja in načela evropskega stebra socialnih pravic, tisti okvir, v katerem se na podlagi jasnih nacionalnih in regionalnih kazalnikov opredelijo nacionalne in regionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v skladu z njihovimi pristojnostmi in ob upoštevanju posebnosti različnih območij, ki jih zastopajo, v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije , razvite v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi na podlagi kodeksa ravnanja, ki podrobno določa smernice za dobro upravljanje pri oblikovanju načrtov za okrevanje gospodarstva in projektov, bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. V okviru teh strategij je treba tudi bolj usklajeno uporabljati sredstva Unije in dosegati kar najvišjo dodano vrednost finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada za okrevanje ter programa InvestEU.

Obrazložitev

Vsebino tega odstavka bi bilo treba uskladiti z vsebino predloga uredbe in medinstitucionalnega sporazuma o programu InvestEU, zlasti glede priznanja vloge lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru ter skladnosti pri uporabi sredstev in instrumentov Unije. Opozoriti je tudi treba, da mora semester vključevati cilje trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 2

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske obete v Uniji in po svetu ter od Unije zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice za vse države članice. […] Zato bodo reforme in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva vrnejo na pot trajnostnega okrevanja in prepreči nadaljnje povečevanje razlik v Uniji.

Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske in socialne obete v Uniji in po svetu ter od Unije zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice za vse države članice , ki se med območji močno razlikujejo . […] Zato bo podpora Evropske unije pri izvajanju reform in naložb v državah članicah za izvajanje ciljev Evropske unije, odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev, krepitev njihove odpornosti in prispevanje k gospodarskemu modelu v skladu s cilji trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora bistvenega pomena za to, da se gospodarstva vrnejo na pot trajnostnega in solidarnega okrevanja , da se okrepi ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter prepreči nadaljnje povečevanje razlik v Uniji.

Obrazložitev

Pravna podlaga za ta predlog uredbe je člen 175(3) PDEU, zato je treba kohezijo jasno navesti med njenimi cilji.

Predlog spremembe 3

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izvajanje reform, ki prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje in sprostitvi potenciala za rast, je ena izmed prednostnih nalog politike Unije. Te reforme so torej bistvenega pomena za to, da se okrevanje usmeri na trajnostno pot in podpre proces navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence. To je po izbruhu pandemije še toliko bolj nujno, da se omogoči hitro okrevanje.

Obrazložitev

Glede na prejšnjo uvodno izjavo je ta odveč.

Predlog spremembe 4

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Vendar je v tem posebnem položaju bistveno, da se podprejo naložbe ter tako pospeši okrevanje in okrepi dolgoročni potencial rasti. Naložbe v zelene in digitalne tehnologije, zmogljivosti in procese za pospešitev prehoda na čisto energijo, kar bo povečalo energijsko učinkovitost v stanovanjskem in drugih ključnih sektorjih gospodarstva, so pomembne za doseganje trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest. Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo pripomogle tudi k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije.

Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe , vključno z večino javnih naložb lokalnih in regionalnih oblasti, v času krize pogosto močno zmanjšajo , kar zelo negativno vpliva na gospodarski razvoj ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo . Da bi dosegli cilje evropskega zelenega dogovora, trajnostno in solidarno rast, okrepili infrastrukturo za osnovne storitve za prebivalstvo in prispevali k ustvarjanju delovnih mest je bistveno, da se ponovno začne vlagati v projekte, ki temeljijo na trajnostnem razvoju, izboljšanju kakovosti življenja, gospodarstvu, ki temelji na znanosti, ter spremljanju digitalnega prehoda in prehoda na čisto energijo, zlasti s krepitvijo energijske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju . Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo te naložbe pripomogle tudi k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti so odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU in jih je zmanjšanje naložb v času krize še posebej prizadelo. Pomembno je opozoriti tudi na negativne posledice pomanjkanja naložb.

Predlog spremembe 5

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Trenutno noben instrument ne predvideva neposredne finančne podpore, ki bi bila povezana z doseganjem rezultatov in izvajanjem reform ter javnih naložb držav članic v odgovor na izzive, opredeljene v evropskem semestru, in katere namen bi bil trajno vplivati na produktivnost in odpornost gospodarstev držav članic.

Obrazložitev

Ta trditev lahko sproži razpravo zlasti o vlogi evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri reševanju težav, ki so bile ugotovljene v okviru evropskega semestra.

Predlog spremembe 6

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem ), da se zagotovi učinkovita finančna in znatna podpora za krepitev izvajanja reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem bi moral biti celovit in izkoristiti tudi izkušnje, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov.

Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti sklad za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: sklad ), da se zagotovi učinkovita in zadostna finančna podpora za krepitev izvajanja reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah ter na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti z vidika ciljev nove strategije trajnostne rasti, predstavljene v evropskem zelenem dogovoru, pa tudi, da se s financiranjem ureditve za spremljanje na regionalni ali lokalni ravni državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem zagotovijo potrebne zmogljivosti za usklajen odziv .

Obrazložitev

Izraz „mehanizem“ se zdi preveč tehnokratski in ni dovolj zakoreninjen v lokalni realnosti. Poleg tega so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU. So tudi ključni akterji pri koheziji, doseganju ciljev trajnostnega razvoja ter prehodu na zeleno in digitalno preobrazbo. Imeti morajo možnost, da v celoti izkoristijo mehanizem. Pojasniti je treba morebitno „splošno“ naravo „mehanizma“.

Predlog spremembe 7

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo sklad , vzpostavljen s to uredbo, prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju skupnega cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ker je potencialni prispevek nekaterih politik EU k temu cilju precenjen (1) , bi moral sklad ta primanjkljaj nadomestiti tako, da bi vsaj 40 % porabe namenil za podnebne ukrepe.

Obrazložitev

Ponovitev stališča, ki ga je OR sprejel oktobra 2019 v resoluciji o večletnem finančnem okviru 2021–2027, pa tudi v mnenju o večletnem finančnem okviru, ki ga je oktobra 2018 predstavil g. Dobroslavić (EPP/HR).

Predlog spremembe 8

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se omogoči sprejemanje ukrepov, ki bodo mehanizem povezovali z dobrim gospodarskim upravljanjem, da se zagotovijo enotni izvedbeni pogoji, bi bilo treba Svet pooblastiti, da na predlog Komisije z izvedbenimi akti odloži rok za sprejetje sklepov o predlogih načrtov za okrevanje in odpornost ter začasno prekine plačila v okviru tega mehanizma v primeru znatnega neizpolnjevanja obveznosti v zadevnih primerih v zvezi s procesom ekonomskega upravljanja iz Uredbe (EU) XXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] […]. Svet bi bilo treba pooblastiti tudi za to, da na predlog Komisije z izvedbenimi akti v zvezi z istimi zadevnimi primeri odpravi navedena odlog in začasno prekinitev.

Predlog spremembe 9

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj mehanizma bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje , blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, katerih cilj je do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, s tem pa ponovno vzpostavljati potencial gospodarstev Unije za rast v obdobju po krizi ob spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti.

Splošni cilj s klada bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic in vseh območij po vsej Evropski uniji za odpornost, blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize , ki so neenakomerno porazdeljene med državami članicami, pa tudi znotraj njih, ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, katerih cilj je do leta 2030 doseči cilje trajnostnega razvoja in do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, s tem pa ponovno vzpostavljati potencial gospodarstev Unije za rast v obdobju po krizi ob spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti.

Predlog spremembe 10

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaradi zagotavljanja, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral biti skladen z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Za spodbuditev ukrepov, ki sodijo v okvir prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in digitalne agende, bi moral načrt določati tudi ukrepe, ki zadevajo zeleni in digitalni prehod. Ukrepi bi morali omogočiti hitro doseganje ciljev in prispevkov, določenih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter njihovih posodobitvah. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije.

Zaradi zagotavljanja, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih , ustreznih, učinkovitih in uspešnih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral biti skladen z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Poleg tega bi morali biti načrti za okrevanje in odpornost skladni z načelom evropske dodane vrednosti. Za spodbuditev ukrepov, ki sodijo v okvir prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora, digitalne agende, industrijske strategije in strategije za MSP, novega programa znanj in spretnosti za Evropo, jamstva za otroke in jamstva za mlade bi moral načrt določati tudi ukrepe, ki zadevajo zeleni in digitalni prehod. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Vsaj 40 % načrtov za okrevanje in odpornost bi moralo biti namenjeno vključevanju ukrepov za varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev okoljske trajnosti.

Predlog spremembe 11

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost s strani držav članic bi moral imeti Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Za pridobivanje ustreznih dokazov bi morala ta razprava temeljiti na strateških in analitičnih informacijah Komisije, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih , če so te na voljo .

Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje s strani držav članic bi morala imeti Svet in Evropski parlament v okviru evropskega semestra možnost enakopravno odločati o stanju okrevanja in zmogljivosti za odpornost v Uniji. Njuna odločitev bi morala temeljiti na strateških in analitičnih informacijah , ki jih poda Komisija v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih , zlasti na podlagi sklopa kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja . To odločitev bi bilo dobro pripraviti tako, da se Evropski odbor regij vključi v opredelitev evropskega okvira za načrte za okrevanje in v organe za spremljanje skladnosti z evropskim semestrom, ter se ga pooblasti, da dvakrat letno oceni izvajanje načrtov za okrevanje na lokalni ravni.

Predlog spremembe 12

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se zagotovi nacionalna odgovornost in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje in odpornost . Načrt za okrevanje in odpornost bi moral določati podroben sklop ukrepov za njegovo izvajanje, vključno s cilji in mejniki, ter opredeljevati pričakovani učinek načrta za okrevanje in odpornost na potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost; vključevati bi moral tudi ukrepe, povezane z zelenim in digitalnim prehodom; vsebovati bi moral obrazložitev skladnosti predlaganega načrta za okrevanje in odpornost z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

Da se zagotovi nacionalna odgovornost in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje. V skladu z načeli subsidiarnosti in partnerstva bi bilo treba načrt za okrevanje oblikovati v tesnem in strukturiranem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, saj določene reforme in naložbe, ki jih je treba podpreti, spadajo v njihove pristojnosti, kot so te opredeljene v nacionalni zakonodaji. Načrt za okrevanje bi moral določati podroben sklop ukrepov za njegovo izvajanje, vključno s cilji in mejniki, ter opredeljevati njegov pričakovani učinek na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost; vključevati bi moral tudi ukrepe, povezane z zelenim in digitalnim prehodom; vsebovati bi moral obrazložitev skladnosti predlaganega načrta za okrevanje z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami , Evropskim odborom regij ter lokalnimi in regionalnimi organi ter ga doseči.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti imajo ključne politične pristojnosti in finančno odgovornost za doseganje ciljev sklada (kohezija, trajnostni razvoj itd.), zato je bistvenega pomena, da se načrti za okrevanje opredelijo v tesnem in strukturiranem sodelovanju z njimi. Pri tem ne gre le za legitimnost in pravičnost instrumenta, temveč tudi za njegovo učinkovitost. Pravna podlaga instrumenta zahteva, da načrti vključujejo tudi poročanje o učinku financiranih ukrepov na kohezijo.

Predlog spremembe 13

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 33

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice vsako četrtletje v okviru procesa evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala ustrezno odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje in odpornost .

Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice vsako polletje poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje.

Obrazložitev

Četrtletna poročila so lahko pretirano birokratsko breme.

Predlog spremembe 14

COM(2020) 408 final, uvodna izjava 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Primerno je, da Komisija o izvajanju mehanizma iz te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo bi moralo vsebovati informacije o napredku držav članic pri odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost ; vsebovati bi moralo tudi informacije o obsegu prihodkov, dodeljenih mehanizmu v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje v preteklem letu, razčlenjen po proračunskih vrsticah, ter prispevkih zneskov, pridobljenih iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, k doseganju ciljev mehanizma.

Primerno je, da Komisija o izvajanju mehanizma iz te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu , Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru . To poročilo bi moralo vsebovati informacije o napredku držav članic pri načrtih za okrevanje in oceno njihovega izvajanja na lokalni ravni ; vsebovati bi moralo tudi informacije o obsegu prihodkov, dodeljenih skladu v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje v preteklem letu, razčlenjen po proračunskih vrsticah, ter prispevkih zneskov, pridobljenih iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, k doseganju ciljev sklada.

Predlog spremembe 15

COM(2020) 408 final, člen 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
S to uredbo se vzpostavlja mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem ). […]	S to uredbo se vzpostavlja sklad za okrevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad ). […]

Obrazložitev

Tako kot že pri predlogu spremembe uvodne izjave 8 se zdi izraz „mehanizem“ preveč tehnokratski in je lahko zavajajoč ob dejstvu, da sklad temelji na nepovratnih sredstvih in posojilih.

Predlog spremembe 16

COM(2020) 408 final, člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„skladi Unije“ pomeni sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah];

1.	„skladi Unije“ pomeni sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah];

2.	„finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo, ki je na razpolago za dodelitev ali je dodeljena državam članicam v okviru mehanizma , ter

2.	„finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo, ki je na razpolago za dodelitev ali je dodeljena državam članicam v okviru mehanizma;

3.	„evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik“ (v nadaljnjem besedilu: evropski semester) je postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997.

3.	„evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik“ (v nadaljnjem besedilu: evropski semester) je postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997;

„reforme“, upravičene do podpore iz sklada, so tiste, ki:

i)	izvajajo cilje Pogodbe o EU,

ii)	prispevajo h konvergenci in zmanjševanju regionalnih razlik, vključno z blažitvijo strukturnih ozemeljskih omejitev, v duhu pravne podlage uredbe, ki je člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

iii)	so sposobne spodbujati javne naložbe in s tem dolgoročno trajnostno in solidarno rast v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

5.	skladnost z načelom, da „se ne povzroča znatne škode“, pomeni, da se v skladu z določbami člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji) ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki znatno škodujejo okoljskim ciljem;

6.	„minimalni zaščitni ukrepi“ so postopki, opredeljeni v členu 18 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji) .

Obrazložitev

Ponovitev opredelitve, ki jo je OR že predlagal v mnenju Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe (ECON-VI/037), ki je bilo sprejeto 5. decembra 2018.

Predlog spremembe 17

COM(2020) 408 final, člen 4(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljanje finančne podpore državam članicam za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost . Ta specifični cilj se dosega v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.	Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj sklada za okrevanje zagotavljanje finančne podpore državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje. Ta specifični cilj se dosega v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Predlog spremembe 18

COM(2020) 408 final, člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi iz člena 2 Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] se v okviru tega mehanizma izvajajo:

Ukrepi iz člena 2 Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] se v okviru tega sklada izvajajo:

(a)

z zneskom v višini 334 950 000 000 EUR iz točke (ii) člena 3(2)(a) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v tekočih cenah, ki je na voljo za nepovratno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (8) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje]. Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

(a)

z zneskom v višin 360 000 000 000 EUR iz točke (ii) člena 3(2)(a) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] po cenah iz leta 2018 , ki je na voljo za nepovratno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (8) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje]. Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

(b)

z zneskom v višini 267 955 000 000 EUR iz člena 3(2)(b) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v tekočih cenah, ki je na voljo za podporo v obliki posojil državam članicam v skladu s členoma 12 in 13 pod pogoji iz člena 4(5) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

(b)

z zneskom v višini 312 500 000 000 EUR iz člena 3(2)(b) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] po cenah iz leta 2018 , ki je na voljo za podporo v obliki posojil državam članicam v skladu s členoma 12 in 13 pod pogoji iz člena 4(5) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

Obrazložitev

Posodobitev na podlagi sklepov Evropskega sveta z zasedanja od 17. do 21. julija 2020.

Predlog spremembe 19

COM(2020) 408 final, člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri iz programov deljenega upravljanja

Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na mehanizem. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice.

Obrazložitev

Možnost prenosa sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov v sklad za okrevanje prinaša tveganje ponovne centralizacije in spodbijanja upravljanja strukturnih in investicijskih skladov po načelu partnerstva.

Predlog spremembe 20

COM(2020) 408 final, člen 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za povezovanje mehanizma z zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države

1. V primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki škodujejo načelom dobrega finančnega poslovodenja ali zaščite finančnih interesov Unije, kot so opredeljeni v členu 3 Uredbe […/…] o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o začasni odložitvi roka za sprejetje sklepov iz členov 17(1) in (2) ali začasni prekinitvi plačil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Sklep o začasni prekinitvi plačil iz odstavka 1 se uporablja za zahtevke za plačila, predložene po datumu sklepa o začasni prekinitvi.

Odložitev roka iz člena 17 se uporablja od dneva po sprejetju sklepa iz odstavka 1. V primeru začasne prekinitve plačil se uporablja člen 4(3) uredbe […/…] o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

2. V primeru, da Komisija poda pozitivno oceno v skladu s členom 6 uredbe […/…] o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki odpravi odlog roka ali začasno prekinitev plačil iz prejšnjega odstavka.

Zadevni postopki ali plačila se nadaljujejo dan po odpravi odloga ali začasne prekinitve.

3. Če zadevna država članica nepravilno uporablja dodeljena sredstva ali ne upošteva načela pravne države, so ukrepi na regionalni in lokalni ravni, ki prispevajo k obravnavi teh izzivov, še naprej upravičeni do podpore iz mehanizma.

Predlog spremembe 21

COM(2020) 408 final, člen 10

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Najvišji finančni prispevek	Najvišji finančni prispevek
Za dodelitev zneska iz člena 5(1)(a) se za vsako državo članico izračuna najvišji finančni prispevek na podlagi metodologije, določene v Prilogi I, in sicer na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici.	Za dodelitev zneska iz člena 5(1)(a) se za vsako državo članico izračuna najvišji finančni prispevek za obdobje do 31. decembra 2022 na podlagi metodologije, določene v Prilogi I, in sicer na podlagi števila prebivalstva, negativnega učinka zdravstvene krize na vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici.

Predlog spremembe 22

COM(2020) 408 final, člen 11

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Dodelitev finančnega prispevka	Dodelitev finančnega prispevka
1. Komisija za obdobje do 31. decembra 2022 za dodelitev da na razpolago 334 950 000 000 EUR iz točke (a) člena 5(1). Vsaka država članica lahko predloži zahteve do njenega najvišjega finančnega prispevka iz člena 10 za izvajanje svojih načrtov za okrevanje in odpornost .	1. Komisija za obdobje do 31. decembra 2022 za dodelitev da na razpolago 252 000 000 000 EUR iz točke (a) člena 5(1). Vsaka država članica lahko predloži zahteve do njenega najvišjega finančnega prispevka iz člena 10 za izvajanje svojih načrtov za okrevanje.
2. Komisija lahko v obdobju, ki se začne po 31. decembru 2022 in traja do 31. decembra 2024 , če so sredstva na razpolago, organizira razpise v skladu s koledarjem evropskega semestra . V ta namen objavi okvirni koledar razpisov, ki bodo organizirani v tem obdobju, in pri vsakem razpisu navede preostali znesek, ki je na voljo za dodelitev. Vsaka država članica lahko za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost predlaga prejem zneska do višine najvišjega zneska, ki ustreza njenemu deležu pri dodeljevanju razpoložljivih sredstev za dodelitev, kakor je naveden v Prilogi I.	2. Komisija v obdobju, ki se začne po 31. decembru 2022 in traja do 31. decembra 2024 , predlaga revizijo metodologije, določene v Prilogi I, do 15. junija 2022, da se sklene dogovor o porazdelitvi še vedno razpoložljivih 108 000 000 000 EUR in da se na podlagi konsolidiranih statističnih podatkov upoštevajo teritorialni, ekonomski in socialni učinki pandemije v obdobju 2020–2021 .

Obrazložitev

Poraba morebitnih še razpoložljivih sredstev ne bi smela temeljiti na „javnem razpisu“, temveč na dejanskih statističnih podatkih za obdobje 2020–2021.

Predlog spremembe 23

COM(2020) 408 final, člen 14(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice za doseganje ciljev iz člena 4 pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti določajo program reform in naložb zadevne države članice za naslednja štiri leta. Načrti za okrevanje in odpornost, upravičeni do financiranja iz tega mehanizma, zajemajo ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov v okviru doslednega svežnja. Države članice lahko pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost uporabijo instrument za tehnično podporo v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo]. Upravičeni so ukrepi od 1. februarja 2020 dalje, ki se nanašajo na gospodarske in socialne posledice pandemije COVID-19. Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot strategije Evrope za trajnostno rast in za uresničitev zavez Unije za izvajanje Pariškega sporazuma ter ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj najmanj 40 % zneska načrta za okrevanje in odpornost prispeva k vključevanju ukrepov za varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev glede okoljske trajnosti. Komisija z izvedbenim aktom sprejme ustrezno metodologijo, ki državam članicam pomaga izpolniti to zahtevo.

Glede na v prihodnost usmerjeno naravo instrumenta za okrevanje Next Generation EU in ob priznavanju pomena programa digitalnih znanj in spretnosti, jamstva za otroke in jamstva za mlade pri preprečevanju, da bi današnja generacija mladih postala „korona generacija“, vsak načrt za okrevanje in odpornost z obsežnimi rešitvami glede zaposlovanja, izobraževanja ter znanj in spretnosti in z odzivi, usmerjenimi v mlade, prispeva k odpravljanju tveganja, da bodo njihove možnosti na trgu dela in njihova splošna blaginja dolgoročno okrnjene.

Predlog spremembe 24

COM(2020) 408 final, člen 15(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Načrt za okrevanje in odpornost , ki ga predloži zadevna država članica, je priloga k nacionalnemu reformnemu programu in ga je treba uradno predložiti najpozneje do 30. aprila. Države članice lahko od 15. oktobra predhodnega leta predložijo osnutek načrta skupaj s predlogom proračuna za prihodnje leto.	Načrt za okrevanje, ki ga predloži zadevna država članica, je treba uradno predložiti najpozneje do 30. aprila.

Obrazložitev

Roki v okviru evropskega semestra otežujejo takšno „predložitev“ nacionalnih načrtov za okrevanje, še bolj pa njihovo predhodno priglasitev več kot šest mesecev vnaprej. Pristojnim organom je treba zagotoviti večjo prožnost in prilagodljivost pri predložitvi njihovih načrtov.

Predlog spremembe 25

COM(2020) 408 final, člen 15(3)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načrt za okrevanje in odpornost mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

[…]

Načrt za okrevanje mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

[…]

c)	obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz njiju izvirajo;

c)	obrazložitev, kako predvideni ukrepi iz načrta prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in kako naj bi prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz njiju izvirajo;

Predlog spremembe 26

COM(2020) 408 final, člen 15(3) (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(d)

podrobno obrazložitev, kako naj bi ukrepi zagotovili, da najmanj 40 % zneska, ki je bil zaprošen za načrt za okrevanje in odpornost, prispeva k vključevanju ukrepov za varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev okoljske trajnosti, na podlagi metodologije, ki jo je posredovala Komisija v skladu s členom 14(1);

Predlog spremembe 27

COM(2020) 408 final, člen 15(4) (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice pri pripravi predlogov načrtov za okrevanje in glede na to, da reforme in naložbe, ki jih je treba podpreti, spadajo med pristojnosti lokalnih in regionalnih organov, kot so opredeljene v nacionalnem pravnem okviru, vzpostavijo mehanizem za strukturirano sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, katerega cilj je njihova polna udeležba pri tej pripravi in spoštovanje načela subsidiarnosti. Države članice o tem poročajo v načrtu za okrevanje gospodarstva.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe uvodne izjave 21.

Predlog spremembe 28

COM(2020) 408 final, člen 16(3)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija oceni pomen in doslednost načrta za okrevanje in odpornost ter njegov prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu, v ta namen pa upošteva naslednja merila:

[…]

Komisija oceni pomen in doslednost načrta za okrevanje ter njegov prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu, v ta namen pa upošteva naslednja merila:

[…]

(b)	ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki ju prinašata;

(b)	ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu , doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ali obravnavanju izzivov, ki jih prinašajo;

Predlog spremembe 29

COM(2020) 408 final, člen 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 20

Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

člen 20

Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

Zadevna država članica vsako četrtletje v okviru procesa evropskega semestra poroča o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost , vključno z operativno ureditvijo iz člena 17(6). Zato se četrtletna poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost .

Zadevna država članica vsako polletje poroča o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje, vključno z operativno ureditvijo iz člena 17(6). Zato se poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje.

Obrazložitev

Glej amandma k uvodni izjavi 33.

Predlog spremembe 30

COM(2020) 408 final, člen 22 (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Preglednica stanja na področju okrevanja in odpornosti

1. Komisija pripravi preglednico stanja na področju okrevanja in odpornosti (v nadaljnjem besedilu: preglednica), ki prikazuje stanje izvajanja dogovorjenih reform in naložb v okviru načrtov za okrevanje in odpornost posameznih držav članic.

2. Preglednica vsebuje ključne kazalnike, kot so socialni, ekonomski in okoljski, s katerimi se oceni napredek v načrtih za okrevanje in odpornost na vsakem od prednostnih političnih področjih, ki opredeljujejo področje uporabe te uredbe. Vsebuje tudi povzetek procesa spremljanja skladnosti z najnižjim odstotkom izdatkov za podnebne in druge okoljske cilje.

3. Preglednica prikazuje stopnjo doseganja pomembnih mejnikov v načrtih za okrevanje in odpornost ter ugotovljene pomanjkljivosti pri njihovem izvajanju, vključno s priporočili Komisije za odpravo teh pomanjkljivosti.

4. Preglednica vsebuje tudi povzetek glavnih priporočil, naslovljenih na države članice, glede njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

5. Preglednica se uporablja kot podlaga za stalno izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami, ki v praksi poteka v obliki rednega strukturiranega dialoga.

6. Preglednica se redno posodablja in objavi na spletni strani Komisije. V njej je prikazano stanje zahtevkov za plačilo, plačil, začasnih prekinitev in preklicev finančnih prispevkov.

7. Komisija predstavi preglednico na posvetovanju, ki ga organizirajo pristojni odbori Evropskega parlamenta.

Obrazložitev

Poskrbeti je treba za to, da bo učinkovitost ukrepov merljiva in pregledna.

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

Predlog spremembe 31

COM(2020) 409 final, uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije so predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter drugih programov.

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), ki vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic in cilje trajnostnega razvoja, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice , v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v skladu z njihovimi pristojnostmi, v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije so predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada , sklada za okrevanje in programa InvestEU ter drugih programov.

Obrazložitev

Vsebino tega odstavka bi bilo treba uskladiti z vsebino predloga uredbe in medinstitucionalnega sporazuma o programu InvestEU ter s predlogom za „mehanizem za okrevanje in odpornost“, ki priznavajo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru. Opozoriti je tudi treba, da mora semester vključevati cilje trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 32

COM(2020) 409 final, uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba skladnost s členoma 2 in 4 predloga uredbe, ki določata, da je namen instrumenta podpora vsem javnim organom držav članic, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, ki so odgovorni za izvajanje pomembnega dela prava Unije ter za več kot polovico javnih naložb in tretjino vse javne porabe.

Predlog spremembe 33

COM(2020) 409 final, uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi državam članicam pomagali pri obravnavanju reformnih potreb na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo , in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod.

Komisija bi morala na zahtevo nacionalnega organa še naprej zagotavljati tehnično podporo na področjih, ki so potrebna za uresničevanje ciljev iz Pogodbe o Evropski uniji in so povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, trgi lokalnih proizvodov in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem, socialno varnostjo in enakostjo spolov . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod , pri čemer bi bilo treba še posebej poskrbeti za zmanjšanje digitalnega razkoraka, ki pesti ženske .

Obrazložitev

Uskladitev z zakonodajnimi predlogi sprememb k členoma 2 in 4. Glej predlog spremembe uvodne izjave 8.

Predlog spremembe 34

COM(2020) 409 final, člen 2(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih reform ter reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti;

(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih reform ter reform za ohranjanje trajnostne rasti , spodbujanje kohezije in povečanje odpornosti . Da bi bile te reforme upravičene do uporabe instrumenta za tehnično podporo, morajo izpolnjevati naslednja merila:

i)	biti morajo potrebne za uresničevanje ciljev Pogodbe o Evropski uniji;

ii)	prispevati morajo h konvergenci in zmanjševanju regionalnih razlik v duhu pravne podlage uredbe, ki je člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); in

iii)	sposobne morajo biti sprožati javne naložbe in s tem dolgoročno trajnostno in solidarno rast v skladu s cilji trajnostnega razvoja ;

Obrazložitev

Skladnost s členom 2(2) in členom 4 glede naslovnikov instrumenta ter s členi 3, 4 in 5 glede cilja reform.

Predlog spremembe 35

COM(2020) 409 final, člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti ter navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti ter navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Predlog spremembe 36

COM(2020) 409 final, člen 5(e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

politike za izvajanje digitalnih in zelenih prehodov, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih območij; ter

politike za izvajanje digitalnih in zelenih prehodov, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, celotni vodni cikel, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih območij; ter

Obrazložitev

Vodni sektor je osnovni strateški sektor za blaginjo evropskih državljanov in evropskega gospodarstva, saj je temeljni vir, ter gospodarski sektor, ki ustvarja trajnostna in kakovostna delovna mesta. Uporaba energije iz obnovljivih virov je eden bistvenih ciljev boja proti podnebnim spremembam.

Predlog spremembe 37

COM(2020) 409 final, člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahtevek za tehnično podporo

1. Država članica , ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.

1. Nacionalni, regionalni ali lokalni organ , ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.

2. Države članice lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

2. Nacionalni, regionalni ali lokalni organi lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

(a)	izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečanje odpornosti;

[…]

(a)	izvajanjem reform, ki jih nacionalni, regionalni ali lokalni organi začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečanje odpornosti;

[…]

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Glede „mehanizma za okrevanje in odpornost“

pozdravlja dejstvo, da je proračun tega novega instrumenta v višini 360 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 312,5 milijarde EUR v obliki posojil, za katera bodo prevzete obveznosti do konca leta 2024, makroekonomski odziv na največjo recesijo v zgodovini Evropske unije leta 2020, ko se je njen BDP zmanjšal za 8,3 % (1). Podpira tudi uravnoteženost med nepovratnimi sredstvi in posojili v tem predlogu. Tveganje nadaljnjega povečanja socialno-ekonomskih razlik upravičuje hitro sprejetje in izvajanje „načrta okrevanja za Evropo“ in proračuna EU za obdobje po letu 2020, in sicer že jeseni 2020;

poudarja, da se pravna podlaga tega predloga (člen 175 PDEU) nanaša na cilj kohezije, zato je zaskrbljen zaradi šibke teritorialne razsežnosti v predlogu Komisije, glede na to, da so socialne in ekonomske posledice krize zaradi koronavirusa neenakomerno razporejene med državami članicami in med njihovimi območji: najprej zato, ker je bil vpliv na zdravje in ljudi močno teritorialno omejen in ker so zmogljivosti oskrbe in zdravstva neenakomerno porazdeljene; drugič zato, ker sta se tudi trajanje in strogost ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa razlikovala glede na regionalno zdravstveno stanje; in tretjič, ker so nekateri gospodarski sektorji nesorazmerno prizadeti in je socialno-ekonomski vpliv na lokalni in regionalni ravni odvisen od najpomembnejših sektorjev, sestave zaposlitev in izpostavljenosti globalnim vrednostnim verigam na posameznem ozemlju. Brez posebnih blažilnih ukrepov lahko kriza zaradi koronavirusa povzroči ali okrepi regionalne razlike v državah članicah in med njimi. Kohezija in solidarnost morata biti vodili naših prednostnih naložb;

opozarja, da evropski semester kot orodje za upravljanje sklada, imenovanega „mehanizem“, še naprej deluje centralizirano in od zgoraj navzdol, kar ni primerno za orodje, ki naj bi krepilo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; zato ponovno predlaga kodeks ravnanja, s katerim bi lokalne in regionalne oblasti vključili v evropski semester (2). Ta kodeks je bolj kot kadar koli prej nujen in potreben, da bi postal semester bolj pregleden, vključujoč in demokratičen, z vključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti pa tudi učinkovitejši;

priznava, da so posebni ukrepi za okrevanje v okviru evropskega instrumenta za okrevanje priložnost za vsa območja, zlasti tista, ki jih je gospodarska kriza zaradi pandemije COVID-19 najbolj prizadela, da spodbujajo posodobitev svojega gospodarskega modela ter ga naredijo produktivnejšega in odpornejšega. Vendar obžaluje, da predlagani razdelitveni ključ za prvo 70-odstotno tranšo obveznosti v obliki prenosov iz sklada za okrevanje temelji na socialno ekonomskih kazalnikih, ki se nanašajo na razmere pred zdravstveno krizo, in ne upošteva vpliva pandemije nanje, saj so njeni gospodarski učinki ozemeljsko neenakomerni;

opozarja, da gospodarska recesija prihaja v času, ko se mnoge ključne industrijske panoge zaradi digitalne in okoljske preobrazbe že tako soočajo z velikimi izzivi. Če želi EU uspeti pri tej preobrazbi, pri inovacijah ne sme zaostajati za svetovno konkurenco. Zato so potrebne obsežne naložbe v raziskave in razvoj ter v usposabljanje in izpopolnjevanje. Da bi omogočili te naložbe, bi bilo treba uporabiti tudi mehanizem za okrevanje in odpornost;

zato vztraja, da lokalne in regionalne oblasti strukturirano sodelujejo z državami članicami pri pripravi načrtov za okrevanje, kadar reforme in naložbe, ki jih je treba podpreti, spadajo med lokalne in regionalne pristojnosti v skladu z nacionalnim pravnim okvirom o delitvi pristojnosti med ravnmi upravljanja. Spodbuja Komisijo, naj ob posvetovanju z OR že jeseni 2020 predstavi smernice o tem. Zavezuje se, da bo dvakrat letno izvedel ocenjevanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost na lokalni ravni;

poleg tega meni, da roki v okviru evropskega semestra otežujejo „predložitev“ nacionalnih načrtov za okrevanje k nacionalnim programom reform, še bolj pa njihovo predhodno priglasitev več kot šest mesecev vnaprej. Pristojnim organom je treba zagotoviti večjo prožnost in prilagodljivost pri predstavitvi njihovih načrtov;

je seznanjen s tem, da je Komisija 17. septembra sočasno predstavila smernice za načrte za okrevanje in odpornost (3) ter letno strategijo za trajnostno rast. V zvezi s tem ugotavlja, da:

—	Komisija zdaj očitno predlaga združitev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter nacionalnih programov reform in ne namerava več predlagati priporočil za posamezne države,

—

Komisija seveda poziva države članice, naj opišejo institucionalno naravo svojih načrtov za okrevanje in odpornost ter vlogo svojih nacionalnih/regionalnih parlamentov, drugih regionalnih/lokalnih organov in nacionalnih svetovalnih organov, kot so nacionalni fiskalni sveti in nacionalni odbori za produktivnost, v postopku odločanja, ki bo privedel do sprejetja/predložitve načrtov za okrevanje in odpornost, ne podaja pa nobenih zahtev glede vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v njihovo pripravo,

—	zdi se, da teritorialna razsežnost v teh dokumentih ni programska prednostna naloga,

—

Komisija predstavlja sedem vodilnih pobud (4), s katerimi naj bi bili načrti za okrevanje in odpornost usklajeni. Te vodilne pobude se lahko dojemajo kot dodatne omejitve za strateško načrtovanje načrtov za okrevanje in odpornost. Poleg tega se nobena od teh sedmih vodilnih pobud ne nanaša na socialno kohezijo, čeprav jo pandemija COVID-19 ogroža.

Predlaga, da bi skupaj z Evropsko komisijo organiziral „forum za okrevanje in odpornost“, da se okrepi vključenost lokalnih skupnosti v načrt za okrevanje in oceni njegov prispevek h koheziji ter ekološkemu in digitalnemu prehodu;

nazadnje poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU, velik delež teh pa poteka v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialne storitve, stanovanja, promet ali turizem, zato bi bilo nesmiselno, da ne bi mogle prejemati te podpore za javne naložbe. Takšna podpora je še posebej potrebna v času krize. V zadnjem desetletju je namreč zaradi prilagajanja proračunskim omejitvam prepogosto prihajalo do zmanjševanja sredstev za javne naložbe ter škodljivih procikličnih posledic;

10.

poudarja vlogo, ki jo mora imeti predlagani instrument v korist podnebja, vendar meni, da bi bilo treba v načrtih za okrevanje vsaj 40 % sredstev nameniti za podnebne ukrepe, da bi Evropska unija lahko izpolnila svoje obveznosti glede podnebja. Prav tako meni, da bi moral predlog Komisije kot strateški okvir načrtovanja vključevati vse cilje trajnostnega razvoja;

11.

nasprotuje možnosti, da se sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov prenesejo v mehanizem za okrevanje in odpornost (člen 6), saj to pomeni tveganje ponovne centralizacije in spodbijanja upravljanja strukturnih in investicijskih skladov po načelu partnerstva;

12.

meni, da je makroekonomsko pogojevanje koristen ukrep, ki prispeva k usmerjeni uporabi sredstev EU v državah članicah;

13.

ponovno poziva k jasni opredelitvi reform, ki bi lahko bile deležne podpore iz „sklada za okrevanje“ in/ali instrumenta za tehnično podporo, v skladu z načelom subsidiarnosti, tako da se določi, da morajo izpolnjevati naslednja merila:

(i)	biti morajo pomembne za izvajanje ciljev iz Pogodbe o EU;

(ii)	biti morajo pomembne za konvergenco in zmanjšanje regionalnih razlik v duhu pravne podlage, ki je člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

(iii)

sposobne morajo biti spodbujati javne naložbe in s tem dolgoročno trajnostno rast v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

14.

poudarja, da za uporabo „sklada“ za okrevanje in odpornost lokalne in regionalne oblasti, ki izvajajo projekte, potrebujejo stabilen pravni okvir za državno pomoč na evropski in nacionalni ravni. Zlasti morajo vedeti, ali bo evropski okvir za državno pomoč vzpostavljen ad hoc, da se upošteva povečanje obsega pomoči ter pridobijo jamstva glede odgovornosti in rokov za priglasitev pomoči;

15.

poudarja, da je izraz „mehanizem“ preveč tehnokratski, širši javnosti nerazumljiv in dvoumen v številnih uradnih jezikih Evropske unije, kar ovira decentralizirano komuniciranje o odzivih Evropske unije na področju okrevanja in odpornosti; zato predlaga, da se izraz „mehanizem“ nadomesti z izrazom „sklad“;

Glede instrumenta za tehnično podporo

16.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo, ki naj bi prispeval h krepitvi upravnih zmogljivosti javnih organov in s tem k boljšemu izvajanju reform in učinkovitejšemu javnemu upravljanju;

17.

odločno podpira dejstvo, da instrument ni namenjen le nacionalnim upravam, temveč tudi lokalnim in regionalnim oblastem, kot je navedeno v členu 2 predloga;

18.

vendar meni, da je treba predlog uredbe razjasniti in okrepiti njegovo skladnost, zlasti glede člena 8, ki se nanaša na zahtevek za tehnično podporo, ki ga ne predloži izključno država članica, temveč ga mora predložiti nacionalni organ v smislu člena 2.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Glej poročilo Evropskega računskega sodišča o tem (2. julij 2020). https://www.eca.europa.eu/Lists/ ECADocuments/RW20_01/RW_Tracking_climate_spending_EN.pdf .

(1) Poletna gospodarska napoved Komisije (julij 2020): https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/ip132_en.pdf.

(2) Mnenje OR: Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti – poročevalec Rob Jonkman (NL/ECR), sprejeto 11. 5. 2017. Ref.: COR-2016-05386 (UL C 306, 15.9.2017, str. 24).

(3) Trenutno so na voljo samo v angleščini.

(4) Čiste tehnologije in obnovljivi viri energije; energijska učinkovitost nepremičninskega parka; inovativna mobilnost; povezljivost (5G, optična vlakna); modernizacija javne uprave; razvoj evropskega oblaka za industrijske podatke in močnih mikroprocesorjev; digitalizacija izobraževalnih sistemov in razvoj digitalnih kompetenc.

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/183

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropsko leto železnic (2021)

(2020/C 440/25)

Poročevalec:

Jarosław STAWIARSKI (PL/ECR), predsednik Lublinskega vojvodstva

Referenčni dokument:

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu železnic (2021)

COM(2020) 78 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Železniški sektor s povezovanjem glavnih prevoznih poti Unije z njenimi obrobnimi regijami in ozemlji prispeva k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji.	Železniški sektor s povezovanjem glavnih prevoznih poti Unije z njenimi obrobnimi regijami in ozemlji prispeva k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji , tako kot lokalna in regionalna javna storitev pa tudi kot zelo zmogljiva storitev za prevoz potnikov in blaga na velikih razdaljah .

Obrazložitev

V zvezi s prispevkom železnic h koheziji velja omeniti različne železniške modele in poudariti, da je vsak od njih, brez izjeme, pomemben in potreben za dosego zastavljenih ciljev.

Predlog spremembe 2

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

pobude in dogodke za spodbujanje razprave, ozaveščanje ter olajšanje sodelovanja državljanov, podjetij in javnih organov pri privabljanju večjega števila ljudi in blaga k železnicam kot sredstva za boj proti podnebnim spremembam, in sicer prek več kanalov in orodij, vključno s prireditvami v državah članicah;

(a)

Obrazložitev

Da bi v železniški prevoz pritegnili nove uporabnike, je bistvenega pomena olajšati dostop do tega prevoznega sredstva z novimi cenovnimi politikami, posebnimi ponudbami in popusti, zlasti na progah, za katere veljajo obveznosti javne službe.

Predlog spremembe 3

Člen 4

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za organizacijo sodelovanja pri evropskem letu na nacionalni ravni so odgovorne države članice. Države članice v ta namen imenujejo nacionalne koordinatorje. Nacionalni koordinatorji zagotovijo usklajevanje zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni.	Za organizacijo sodelovanja pri evropskem letu na nacionalni ravni so odgovorne države članice. Države članice v ta namen imenujejo nacionalne koordinatorje. Nacionalni koordinatorji zagotovijo usklajevanje zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni , ki zajema tudi spodbujanje železniškega prometa, ki ga lahko izvajajo različni regionalni organi v vsaki državi članici EU .

Obrazložitev

Za učinkovito izvedbo evropskega leta železnic v državah članicah je ključno vključevanje regionalnih organov v ta projekt in spodbujanje železnic ne le na državni, temveč zlasti na regionalni ravni.

Predlog spremembe 4

Člen 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Komisija redno sklicuje srečanja nacionalnih koordinatorjev za usklajevanje izvajanja evropskega leta. Navedena srečanja služijo tudi kot priložnost za izmenjavo informacij o izvajanju evropskega leta na nacionalni ravni in na ravni Unije; predstavniki Evropskega parlamenta se lahko teh srečanj udeležijo kot opazovalci.	1. Komisija redno sklicuje srečanja nacionalnih koordinatorjev za usklajevanje izvajanja evropskega leta. Navedena srečanja služijo tudi kot priložnost za izmenjavo informacij o izvajanju evropskega leta na nacionalni ravni in na ravni Unije; predstavniki Evropskega parlamenta in Evropskega odbora regij se lahko teh srečanj udeležijo kot opazovalci.
2. Usklajevanje evropskega leta na ravni Unije poteka na podlagi prečnega pristopa, da bi ustvarjali sinergije med različnimi programi in pobudami Unije, iz katerih se financirajo projekti s področja železniškega prometa ali z železniško razsežnostjo.	2. Usklajevanje evropskega leta na ravni Unije poteka na podlagi prečnega pristopa, da bi ustvarjali sinergije med različnimi programi in pobudami Unije, iz katerih se financirajo projekti s področja železniškega prometa ali z železniško razsežnostjo.
3. Komisija skliče redna srečanja zainteresiranih strani in predstavnikov organizacij ali organov, ki so dejavni na področju železniškega prometa, vključno z obstoječimi nadnacionalnimi mrežami in ustreznimi nevladnimi organizacijami, pa tudi mladinskimi organizacijami in skupnostmi, da bi ji pomagali pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.	3. Komisija skliče redna srečanja zainteresiranih strani in predstavnikov organizacij ali organov, ki so dejavni na področju železniškega prometa, vključno z obstoječimi nadnacionalnimi mrežami in ustreznimi nevladnimi organizacijami, pa tudi mladinskimi organizacijami in skupnostmi, da bi ji pomagali pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.
Komisija lahko glede na proračun organizira razpise za zbiranje predlogov in projekte, ki lahko prejmejo podporo za njihov izjemni prispevek k ciljem leta.	Komisija lahko glede na proračun organizira razpise za zbiranje predlogov in projekte, ki lahko prejmejo podporo za njihov izjemni prispevek k ciljem leta. Projekti, ki prejmejo podporo EU, se izberejo ob upoštevanju geografskega ravnovesja.

Obrazložitev

Udeležba Odbora regij na srečanjih koordinatorjev je nujna glede na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju lokalnega in regionalnega železniškega prometa. Finančna podpora projektom v okviru evropskega leta železnic mora biti uravnotežena, zato se predlaga merilo glede enakomerne geografske porazdeljenosti.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

A. POMEN ŽELEZNIC ZA DRUŽBENO–GOSPODARSKI RAZVOJ EVROPSKIH REGIJ, TRAJNOSTNO MOBILNOST IN URESNIČITEV PODNEBNIH CILJEV EVROPSKEGA ZELENEGA DOGOVORA TER PROMETNE POLITIKE EU IN NJIHOV PRISPEVEK

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja predlog o evropskem letu železnic (2021), katerega namen je v okviru projektov, razprav, dogodkov, razstav in pobud, ki bi se izvajali po vsej Evropi, med državljani, podjetji in organi, promovirati železniški promet kot privlačen in okoljsko trajnosten način potovanja po celotni Evropi;

ugotavlja, da so cilji, navedeni v sklepu o evropskem letu železnic, skladni s spodbujanjem železniškega prometa, predvidenim v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru, zlasti glede trajnostne in pametne mobilnosti ter doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050;

poudarja, da sodi železniški promet med najbolj trajnostne, energijsko najučinkovitejše in najvarnejše oblike prevoza ter da bo imel kot tak pomembno vlogo v prihodnjem evropskem sistemu mobilnosti;

ugotavlja, da je železnica energijsko šestkrat učinkovitejša kot cestni promet in povzroči devetkrat manj emisij CO2 kot cestni tovorni promet in zračni potniški promet;

ugotavlja, da je železnica kot podnebno najbolj nevtralna oblika mobilnosti v EU razvila lastno strategijo trajnostne mobilnosti, da bi do leta 2050 dosegla cilj polne funkcionalnosti z ničelnimi emisijami;

opozarja, da bi morale vse oblike prevoza v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ prispevati k zunanjim stroškom, ki jih povzročajo. Zato poziva nemško predsedstvo Sveta Evropske unije, naj pospeši razprave o dosjeju o evrovinjeti, da bo mogoče v prihodnjih mesecih sprejeti splošni pristop, kar bo končno omogočilo tristranska pogajanja z Evropskim parlamentom za spodbuditev prehoda s cestnega na železniški prevoz;

poudarja, da železniški sektor tudi bistveno prispeva k evropskemu gospodarstvu in dokončanju evropskega enotnega trga;

poleg tega poudarja, da prehoda na železniški prevoz ni mogoče doseči le s spodbujevalnimi ukrepi v železniškem sektorju, temveč bodo za uresničitev ciljev Komisije v zvezi z zelenim dogovorom potrebni tudi ukrepi odvračanja od oblik prevoza, ki temeljijo na fosilnih gorivih;

ugotavlja, da se zadovoljstvo potnikov zaradi prizadevanj železniškega sektorja za izboljšanje storitev nenehno povečuje (1);

10.

opozarja, da bo vse večja urbanizacija eden največjih izzivov v svetovnem merilu in da bo zato treba uvesti nove vzorce mobilnosti. Popoln prehod na električna in avtomatizirana vozila bo trajal še veliko let, zaradi problemov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, pa je treba železniški sektor podpreti že zdaj;

11.

poudarja, da naložbe v koridorje za železniški tovorni promet in terminale za pretovarjanje prispevajo h krepitvi teritorialne kohezije v EU, širitvi trgovine s tretjimi državami, izboljšanju gospodarskega razvoja in povečanju zaposlovanja;

12.

glede na načrtovano revizijo Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (TEN-T) poziva institucije EU, naj še naprej podpirajo razvoj tega omrežja in vlagajo v nove koridorje povsod v Evropski uniji, kjer je to potrebno, zlasti v regijah s slabše razvito železniško infrastrukturo. Primera koridorja z evropsko dodano vrednostjo sta Jantarni koridor in Rail Baltica;

13.

poudarja, da so naložbe v železnico, ki so bile med letoma 2014 in 2016 izvedene s sredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope, ustvarile BDP v višini 264 milijard EUR. Pričakuje se, da bodo naložbe v okviru tega instrumenta v koridorje jedrnega omrežja prinesle še več koristi, in sicer povečanje BDP za 1,8 % do leta 2030 ter prehod na druge oblike prevoza, ki bo omogočil znižanje zunanjih stroškov;

14.

opozarja na uspeh železniških storitev na progah visoke hitrosti v Evropi in na njihov potencial, da nadomestijo mrežo letalskih povezav na razdalji od 800 do 1 000 km. Se zavzema za nadaljnji razvoj železniške infrastrukture visoke hitrosti, zlasti v srednji in vzhodni Evropi ter v nordijskih državah, saj se bo s tem izboljšala povezljivost evropskih prometnih omrežij, kar bo spodbujalo konkurenčnost, dostopnost in podnebne cilje EU;

15.

ugotavlja, da je kriza zaradi COVID-19 potrdila, da evropski železniški promet odlikuje visoka stopnja odpornosti in stabilnosti. S prevozom pacientov in nujnih potrebščin je omogočil ohranjanje teritorialne kohezije, zlasti med regijami;

16.

opozarja na razlike v razvoju in kakovosti infrastrukture med različnimi evropskimi državami in pozdravlja, da je velik del proračuna novega Instrumenta za povezovanje Evrope namenjen skladni strategiji za celotno EU, da se zmanjšajo razlike pri delovanju železniških sistemov med posameznimi državami EU;

17.

meni, da bi morali nosilci odločanja v EU obdobje gospodarskega okrevanja po pandemiji izkoristiti za večje osredotočenje na okolju prijazne oblike prevoza, kot je železnica. Novo osredotočenje se mora odražati v prihodnjih prometnih strategijah in naložbenih načrtih EU.

B. IZZIVI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU IN PRIPOROČILA ODBORA REGIJ ZA SPODBUDITEV IN RAZVOJ TEGA SEKTORJA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

18.

ugotavlja, da je bil obsežen prehod na železniški promet kot cilj naveden v beli knjigi o prometu iz leta 2011. Izraža obžalovanje, ker ta cilj ni bil dosežen in ker emisije toplogrednih plinov v celotnem prometnem sektorju nenehno naraščajo;

19.

poziva institucije EU in nacionalne organe, naj sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje med različnimi oblikami prevoza, zlasti z upoštevanjem negativnih zunanjih učinkov na okolje in uskladitvijo obdavčitve, ter dosledno spodbujali železniški prevoz. Pri tem želi spomniti, da je podprl evropsko državljansko pobudo Fairosene za obdavčitev kerozina;

Uresničitev podnebnih ciljev EU

20.

ponavlja svoj poziv (3) k odpravi sedanjih oprostitev od davka na dodano vrednost na podlagi Direktive Sveta št. 2006/112/ES (4), v skladu s katero vse države članice uporabljajo oprostitve za DDV za čezmejno letalstvo, ne pa tudi za čezmejni železniški promet;

21.

poziva institucije EU in vlade držav članic, naj okrepijo strateško sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam in naj v ta namen spodbujajo nujne ukrepe, med drugim naslednje:

—	uvedbo načela popolne internalizacije zunanjih stroškov v prometu ter zagotavljanje enakih standardov, med drugim varnostnih, za vse oblike prevoza,

—	umestitev železniškega prometa kot enega glavnih elementov trajnostne mobilnosti v potniškem in tovornem prometu v EU (v skladu z zavezo, ki so jo sprejeli ministri držav članic v izjavi iz Gradca),

—	nadaljnjo podporo elektrifikaciji in posodabljanju železniškega omrežja,

—

podporo prehodu na prevoz po železnici, zlasti v železniškem potniškem prometu na lokalni in regionalni ravni, pa tudi na razdaljah do 1 000 km, ter izvajanje programov podpore in financiranja za železniški tovorni promet, ki bi omogočili, da bi se delež tega prevoza v celotnem prometu v EU do leta 2030 povečal s sedanjih 17 % na najmanj 30 %,

—	pregled dela, opravljenega v okviru projekta Shift2Rail, in večjo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam v železniškem sektorju, med drugim z nadaljnjimi ukrepi v okviru programa Obzorje Evropa;

Uresničitev ciljev prometne politike EU

22.

meni, da je politika TEN-T EU pomemben instrument za usklajevanje večmodalnih prometnih projektov v EU (in v tretjih državah) ter da prispeva k razvoju čezmejne in regionalne infrastrukture;

23.

vendar opozarja na premajhno dopolnjevanje med naložbami v jedrno omrežje in naložbami v celotno železniško omrežje TEN-T ter meni, da je treba tudi za slednje zagotoviti zadostno financiranje;

24.

poudarja, da prometna politika ne bi smela biti usmerjena le v projekte za širitev omrežij z novimi železniškimi progami, temveč tudi v posodabljanje in izboljšanje zmogljivosti obstoječe železniške infrastrukture. Pri tem bi bilo treba dajati prednost železniškemu prometu glede na podnebno učinkovitost in vpliv ukrepov na preprečevanje zastojev v cestnem prometu;

25.

poziva k obsežni podpori nujno potrebnim javnim naložbam v železniško infrastrukturo in k izkoristku potenciala ter vloge, ki jo ima železnica pri okrevanju evropskega gospodarstva po krizi zaradi COVID-19;

26.

opozarja, da železniška vozlišča v mestih niso dovolj povezana z omrežjem TEN-T in da so potrebni ukrepi za odpravo vrzeli na končnih delih povezav. Priporoča, da se pripravijo trajnostni prometni načrti in strategije, ki bodo železniški promet postavili v središče sistema, ki povezuje različne oblike regionalnega in mestnega prometa;

27.

se zavzema za okrepitev vloge železniških postaj kot učinkovitih večmodalnih vmesnih točk mobilnosti v mestnem in primestnem prometu. V ta namen je treba železniške sisteme povezati z drugimi oblikami prevoza in jih vključiti vanje, ter tudi s skupnimi prevoznimi sredstvi v mestih, kot so kolesa;

28.

opozarja, da je treba ustrezno zaščititi potnike, vključno z osebami z omejeno mobilnostjo. V zvezi s tem je treba v prihodnjih zakonodajnih rešitvah na uravnotežen način določiti vrsto pravic in obveznosti, kar bi sektorju omogočilo, da izpolni svoje obveznosti;

29.

poleg tega poziva institucije EU, naj pri izboljševanju ali širjenju železniške infrastrukture sprejmejo širši pristop k podpiranju in razvoju sekundarnih železniških omrežij ter dodatne potrebne intermodalne infrastrukture (npr. terminalov) in naj ustrezno prilagodijo oziroma razširijo podporne instrumente;

Naložbene potrebe, zahteve po financiranju in zagotavljanje večje konkurenčnosti železniškega sektorja

30.

opozarja na velike naložbene potrebe v železniškem sektorju, zlasti na regionalni ravni. Za ohranitev konkurenčnosti mora imeti ta sektor dostop do sredstev EU, iz katerih se sofinancirajo infrastrukturni projekti, naložbe v vozni park, inovacije, digitalizacija in ukrepi v zvezi s terorističnimi grožnjami, zlasti v državah z manj razvitim sektorjem železniških storitev;

31.

poziva, naj se v proračunu za obdobje 2021–2027 in tudi v proračunih držav članic zagotovijo zadostna sredstva za naložbene potrebe železnic. Je seznanjen z dejstvom, da se srednje- in vzhodnoevropske države soočajo s težavami, ki so posledica zastarelih tirnih vozil ali celo njihovega pomanjkanja. Naložbe so nujne za povečanje konkurenčnosti železnic;

32.

glede na finančne izzive in ambiciozne razvojne cilje železniškega sektorja poziva, naj se omilijo kohezijska pravila, da se omogoči nujno povečanje sredstev za podporo naložb v železnice v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Poziva tudi k povečanju proračuna za Instrument za povezovanje Evrope, da bi prispevali k ekološkemu prehodu evropskega prometnega sistema;

33.

priporoča razmislek o dolgoročnem instrumentu EU za financiranje trajnostnega prometa, ki bi se v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ financiral tudi s sredstvi iz okolju manj prijaznih oblik prevoza;

34.

meni, da je treba nepovratna sredstva ohraniti kot glavno obliko financiranja naložb v železnice, ki ga zagotavlja EU. Večina infrastrukturnih projektov ne ustvari zadostnih prihodkov; običajno pokrijejo le od 10 do 20 % celotnih stroškov naložbe. Hkrati pa ti projekti prinašajo precejšnje koristi družbi in gospodarstvu;

35.

opozarja na pomen naložb v krepitev železniških zmogljivosti mestnih vozlišč in tudi regionalnega železniškega prometa, ki je jedro mobilnosti nekaterih regij. Železnica krepi teritorialno kohezijo EU in hkrati preprečuje prevozno izključenost;

36.

poudarja pomen projektov za spodbujanje mobilnosti brez meja, ki je dostopna vsem uporabnikom, tudi starejšim, osebam z omejeno mobilnostjo in invalidom;

37.

opozarja, da so potrebne naložbe v digitalizacijo in avtomatizacijo železnic, da bo železniški promet še učinkovitejši in bolj konkurenčen;

38.

ugotavlja, da je treba sofinancirati izvajanje že obstoječih inovativnih rešitev za izboljšanje povezav med državami z različnimi tirnimi širinami, kot je samodejni sistem s spremenljivo tirno širino SUW 2000, kar bo izboljšalo tudi povezave s tretjimi državami.

C. PRIPOROČILA ODBORA REGIJ ZA UČINKOVITO SPODBUJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V OKVIRU EVROPSKEGA LETA ŽELEZNIC 2021

EVROPSKI ODBOR REGIJ

39.

poziva institucije EU, države članice in regionalne oblasti, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje železniškega prometa kot okolju prijazne, inovativne in varne oblike prevoza v skladu s cilji evropskega leta železnic. Skupaj z železniškim sektorjem in sektorskimi organizacijami lahko organizirajo in promovirajo naslednje:

—	pobude, razstave in dogodke za oživitev razprave v politiki, gospodarstvu in družbi, da se poudari pomen železniškega prevoza v prometnem in gospodarskem sistemu EU (med drugim mednarodni sejem železniške tehnologije TRAKO 2021 v Gdansku),

—	informacijske in izobraževalne kampanje o vlogi in posebnem pomenu železniškega prometa ter pobude za spodbuditev družbe, da bi prispevala k uresničitvi cilja trajnostnega prometa,

—	izmenjavo izkušenj in primerov najboljše prakse med regionalnimi in lokalnimi oblastmi, železniškimi podjetji in predstavniki institucij EU za spodbujanje železniškega prometa;

40.

si prizadeva za krepitev prispevka in vloge železnic v javnem prevozu in za to, da bi železnica z gospodarskega in družbenega vidika postala privlačnejša. Poleg spodbujanja podnebne nevtralnosti železnic je treba glede na nastajajočo generacijsko vrzel in spremembe poklicev na železnici povečati tudi privlačnost dela v tem sektorju in opozarjati nanjo. OR zato predvsem:

—

poziva države članice in regionalne oblasti, naj podprejo izobraževanje za poklice na železnici in naj na univerzah uvedejo strokovna področja ali študijske smeri, ki bodo zagotavljali ustrezno izobrazbo, skladno s potrebami trga, predvsem na področjih inženirstva, avtomatizacije, signalizacije in drugih strokovnih področjih,

—	poziva železniška podjetja, naj ponudijo dodatna usposabljanja, da bi delo na železnici postalo privlačnejše,

—	priporoča železniškim podjetjem in izobraževalnim ustanovam, naj ob podpori regionalnih oblasti in držav članic organizirajo tekmovanja za šolarje in dijake, v katerih bodo lahko pokazali svoje znanje o železnici,

—

poziva Evropsko komisijo, naj ohrani in razširi program #DiscoverEU. Predlaga tudi uvedbo skupne pobude, ki bi ta program povezala z železniškim sektorjem. Cilj bi bil potovanja mladih z vozovnico Interrail povezati s programom dogodkov v mestih in regijah, pri čemer naj bo poudarek na lokalnih železniških postajah kot nosilcih kulturnih dejavnosti oziroma na študijskih obiskih, med katerimi bi mladi izvedeli več o železnici,

—	pozdravlja dejstvo, da železniški sektor sodeluje pri mednarodnem umetniškem festivalu Europalia 2021. Tema festivala bo vpliv železnic na umetnost in njihov pomen kot katalizatorja sprememb;

41.

meni, da je treba železniški promet podpreti na ravni EU in nacionalni ravni, tudi z vidika izzivov, s katerimi se sooča ta sektor. Zato:

—	poziva železniški sektor, naj več prispeva k trajnostnemu turizmu z vzpostavitvijo novih železniških povezav in obnovitvijo že ukinjenih,

—	poziva železniški sektor in države članice, naj razširijo ponudbo nočnih vlakov in avtovlakov,

—	poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi skladno evropsko železniško omrežje visoke hitrosti kot alternativo ali dopolnilo zračnemu in zasebnemu prevozu, ne da bi bila pri tem ogrožena širitev regionalne in tovorne železniške infrastrukture,

—	poziva železniški sektor, naj nenehno spodbuja digitalizacijo in izboljšuje dostopnost storitev z razvojem aplikacij in platform za prodajo vozovnic ter naj si prizadeva za uvedbo skupnega evropskega sistema za prodajo železniških vozovnic,

—	podpira ukrepe železniškega sektorja in držav članic za spodbujanje interoperabilnosti v mednarodnem prometu,

—	poziva države članice, naj spodbujajo in financirajo programe za preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnice, in sicer z novimi projekti, kot je poljski program Tiry na tory (tovornjake na tire) (5), ter naj si izmenjujejo primere najboljše prakse za prehod na druge oblike prevoza,

—

poziva regionalne oblasti in države članice, naj pripravijo dolgoročne prometne načrte, v katerih bo imel železniški promet vodilno vlogo, kadar je to upravičeno, in ugotavlja, da je treba železnice spodbujati kot ključni element rešitve za probleme, povezane s prevozno izključenostjo obrobnih in/ali manj razvitih regij. V regijah brez železniških povezav, kot so najbolj oddaljene regije, je priporočljivo poiskati alternativne rešitve za mobilnost, ki so prilagojene razmeram v teh regijah,

—	poziva regionalne oblasti, naj podprejo še stoječe spomenike iz zgodovine železnic, muzeje in zgodovinske objekte kot kulturno dediščino v svojih regijah,

—	priporoča lokalnim oblastem, naj v sodelovanju z železniškimi podjetji razvijajo in izvajajo usklajene prometne rešitve „od vrat do vrat“, pri čemer naj upoštevajo projekte sodelovalnega gospodarstva, kot je souporaba koles,

—

priporoča izvajanje obsežnih skupnih promocijskih kampanj regij in železnic, v katerih bi se uporabljali različni mediji in informacijski kanali. Priporoča tudi promocijo železniških postaj in železniškega voznega parka kot nosilcev kulturnih dejavnosti. S tem bi se poglobilo znanje in razvil odnos do potnikov, pa tudi krepila družbena zavest o tem, da lahko železnica kot prevozno sredstvo odločilno prispeva k boju proti podnebnim spremembam,

—

poziva države članice in regionalne oblasti, naj podprejo naložbe v izgradnjo intermodalnih terminalov na progah do tretjih držav in mejah z njimi. Poleg tega naj posodobijo in vzdržujejo železniške postaje in postajališča, vključno z dovoznimi cestami, ter naj označijo in zagotovijo parkirišča za ljudi, ki se do železniške postaje pripeljejo z avtomobilom;

42.

opozarja, da je treba pobude za večmodalni prevoz podpirati v okviru povezovanja železnic z drugimi skupnimi oblikami prevoza (souporaba avtomobilov in koles);

43.

meni, da so potrebne regionalne in nacionalne naložbe v posodobitev zgodovinskih železniških postaj, katerih obnova bi tudi zmanjšala negativne posledice za okolje, ter v nove inovativne železniške postaje, pri katerih se upoštevajo okoljske zahteve, predvsem glede rabe obnovljivih virov energije;

44.

priporoča, da se sredstva v višini 8 milijonov EUR, ki jih v predlogu predvideva Komisija (COM(2020) 78), povečajo na 12 milijonov EUR.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Raziskava Flash Eurobarometer 463 iz januarja in februarja 2018 o zadovoljstvu Evropejcev z železniškimi storitvami.

(2) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

(3) 2015/2347(INI).

(4) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(5) https://tirynatory.pl/

18.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 440/191

Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj REACT-EU

(2020/C 440/26)

Glavni poročevalec:

Mieczysław STRUK (PL/EPP), predsednik Pomorjanskega vojvodstva

Referenčni dokumenti:

COM(2020) 451 final

COM(2020) 450 final

COM(2020) 452 final

COM(2020) 447 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

COM(2020) 451 final

Predlog spremembe 1

COM(2020) 451 final, del 1

Naslov akta

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ , da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

Obrazložitev

Pandemija COVID-19 in enostransko zapiranje meja v številnih državah članicah sta povzročila veliko škodo obmejnim regijam, ki jo je treba ustrezno odpraviti.

Predlog spremembe 2

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kriza zaradi posledic pandemije COVID-19 je države članice prizadela na način brez primere. Kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja potreb po javnih naložbah v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi ukrepi.

Kriza zaradi posledic pandemije COVID-19 je države članice prizadela na način brez primere. Kriza je povečala tveganje revščine in poglobila socialne razlike v EU, prav tako pa ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja potreb po javnih naložbah v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi ukrepi.

Predlog spremembe 3

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V skladu z Uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Takšne dodatne vire bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje]. Poleg tega bi bilo treba z revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 dati na voljo tudi dodatne vire za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

V skladu z Uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Poleg tega bi bilo treba z revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 dati na voljo tudi dodatne vire za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Obrazložitev

Potrebna je večja prožnost.

Predlog spremembe 4

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodaten izreden znesek v višini 58 272 800 000 EUR (v tekočih cenah) za proračunsko postavko iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022 bi moral biti dan na voljo najbolj prizadetim državam članicam in regijam za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, da bi se dodatni viri hitro prek obstoječih operativnih programov dovedli v realno gospodarstvo. Viri za leto 2020 izhajajo iz povečanja virov, ki so v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na voljo za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, medtem ko viri za leti 2021 in 2022 izhajajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Del dodatnih virov bi bilo treba dodeliti za tehnično podporo na pobudo Komisije. Komisija bi morala določiti razdelitev preostalih dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe. Glede na specifično ranljivost gospodarstev in družb najbolj oddaljenih regij, bi morala metoda dodelitve vključevati namenski dodatni znesek za te regije. Da bi se zajela spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba v letu 2021 razdelitev revidirati na podlagi iste metode dodelitve ob uporabi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021, da se razdeli tranša dodatnih virov za leto 2022.

Dodaten izreden znesek v višini 58 272 800 000 EUR (v tekočih cenah) za proračunsko postavko iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za leta 2020, 2021 in 2022 ter tudi za leti 2023 in 2024, kadar bi tako zahteval organ upravljanja in bi država članica to upravičila, bi moral biti dan na voljo najbolj prizadetim državam članicam in regijam za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, da bi se dodatni viri hitro prek obstoječih operativnih programov dovedli v realno gospodarstvo. Viri za leto 2020 izhajajo iz povečanja virov, ki so v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na voljo za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, medtem ko viri za leti 2021 in 2022 ter tudi za leti 2023 in 2024, kadar je to primerno, izhajajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Del dodatnih virov bi bilo treba dodeliti za tehnično podporo na pobudo Komisije. Komisija bi morala določiti razdelitev preostalih dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe. Glede na specifično ranljivost gospodarstev in družb najbolj oddaljenih regij, bi morala metoda dodelitve vključevati namenski dodatni znesek za te regije. Da bi se zajela spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba v letu 2021 razdelitev revidirati na podlagi iste metode dodelitve ob uporabi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021, da se razdeli tranša dodatnih virov za leto 2022 ter, kadar je to primerno, tranši za leti 2023 in 2024 .

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 5

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se državam članicam omogoči kar največja prožnost pri oblikovanju ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 ali pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, bi morala Komisija dodelitve določiti na ravni držav članic. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi možnost uporabe katerih koli dodatnih virov za podporo pomoči najbolj prikrajšanim. Treba je tudi določiti zgornje meje za dodelitev tehnične podpore na pobudo držav članic ter pri tem zagotoviti kar največjo prožnost državam članicam, da svojo dodelitev izvedejo v okviru operativnih programov, ki jih podpirata ESRR in ESS. Pojasniti bi bilo treba, da pri dodatnih virih ni treba upoštevati minimalnega deleža ESS. Glede na to, da se bodo dodatni viri najverjetneje hitro porabili, bi morale obveznosti, povezane s temi dodatnimi viri, prenehati šele ob zaključku operativnih programov.

Da se državam članicam omogoči kar največja prožnost pri oblikovanju ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 ali pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, bi morala Komisija dodelitve določiti na ravni držav članic. Vendar bi morale biti lokalne in regionalne oblasti močno vpete v pripravo in izvajanje projektov z izrazitimi elementi upravljanja na več ravneh. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi možnost uporabe katerih koli dodatnih virov za podporo pomoči najbolj prikrajšanim. Treba je tudi določiti zgornje meje za dodelitev tehnične podpore na pobudo držav članic ter pri tem zagotoviti kar največjo prožnost državam članicam, da svojo dodelitev izvedejo v okviru operativnih programov, ki jih podpirata ESRR in ESS. Glede na to, da se bodo dodatni viri najverjetneje hitro porabili, bi morale obveznosti, povezane s temi dodatnimi viri, prenehati šele ob zaključku operativnih programov.

Obrazložitev

ESS ne bi smeli oslabiti.

Predlog spremembe 6

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se državam članicam omogoči uporaba dodatnih virov za hitro odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva v sedanjem programskem obdobju, je upravičeno izjemoma države članice izvzeti iz potrebe po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti ter zahtev v zvezi z rezervo za uspešnost in uporabo okvira uspešnosti, zahtev o tematski osredotočenosti, tudi v povezavi s pragovi, določenimi za trajnostni urbani razvoj za ESRR, ter zahtev glede priprave komunikacijske strategije za dodatne vire. Kljub temu morajo države članice do 31. decembra 2024 izvesti vsaj eno oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka dodatnih virov ter oceniti, kako so ti viri prispevali k doseganju ciljev novega namenskega tematskega cilja. Da se omogoči razpoložljivost primerljivih informacij na ravni Unije, se države članice spodbujajo k uporabi kazalnikov za posamezne programe, ki jih je dala na voljo Komisija. Poleg tega morajo države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, okrepiti prepoznavnost izjemnih ukrepov in virov, ki jih je uvedla Unija, zlasti z zagotavljanjem, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov ter dodatno podporo, ki so jo ti omogočili.

Da se državam članicam omogoči uporaba dodatnih virov za hitro odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva v sedanjem programskem obdobju, je upravičeno izjemoma države članice izvzeti iz potrebe po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti ter zahtev v zvezi z rezervo za uspešnost in uporabo okvira uspešnosti, zahtev o tematski osredotočenosti, tudi v povezavi s pragovi, določenimi za trajnostni urbani razvoj za ESRR, ter zahtev glede priprave komunikacijske strategije za dodatne vire. Kljub temu morajo države članice do 31. decembra 2024 ali – kadar so na voljo dodatni viri za proračunsko postavko za leti 2023 in 2024 – do 31. decembra 2026 izvesti vsaj eno oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka dodatnih virov ter oceniti, kako so ti viri prispevali k doseganju ciljev novega namenskega tematskega cilja. Da se omogoči razpoložljivost primerljivih informacij na ravni Unije, se države članice spodbujajo k uporabi kazalnikov za posamezne programe, ki jih je dala na voljo Komisija. Poleg tega morajo države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, okrepiti prepoznavnost izjemnih ukrepov in virov, ki jih je uvedla Unija, zlasti z zagotavljanjem, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov ter dodatno podporo, ki so jo ti omogočili.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 7

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom, sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe za leto 2020 se financira iz povečanja zgornje meje večletnega finančnega okvira, podpora za leti 2021 in 2022 pa iz povečanja zgornje meje virov lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem

Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (1) določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (3), sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe za leto 2020 se financira iz povečanja zgornje meje večletnega finančnega okvira, podpora za leti 2021 in 2022 ter, kadar je to primerno, za leti 2023 in 2024 pa iz povečanja zgornje meje virov lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 8

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 1

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 91(1a)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
v členu 91 se doda nov odstavek 1a:	v členu 91 se doda nov odstavek 1a:
„1a. Poleg skupnih virov iz odstavka 1 se dajo dodatni viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v višini 5 000 000 000 EUR v tekočih cenah na voljo za proračunsko postavko za leto 2020 ter se dodelijo ESRR in ESS.“	„1a. Poleg skupnih virov iz odstavka 1 se dajo dodatni viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v višini 5 000 000 000 EUR v stalnih cenah (iz leta 2018) na voljo za proračunsko postavko za leto 2020 ter se dodelijo ESRR in ESS.“

Obrazložitev

Uporaba stalnih cen iz leta 2018 je v skladu s sklepi izrednega zasedanja Evropskega sveta 17.–21. julija 2020 (1).

Predlog spremembe 9

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Prvi in drugi odstavek člena 92a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru strukturnih skladov v višini 53 272 800 000 EUR v tekočih cenah zneska iz člena 3(2)(a)(i) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(3), (4) in (8) navedene uredbe.	Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru strukturnih skladov v višini 53 272 800 000 EUR v tekočih cenah zneska iz člena 3(2)(a)(i) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(3), (4) in (8) navedene uredbe.
Ti dodatni viri za leto 2021 in 2022 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.	Ti dodatni viri za leto 2021 in 2022 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe. Sklep o podaljšanju ukrepov za prožnost v okviru REACT-EU na leti 2023 in 2024 se lahko sprejme z delegiranim aktom.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 10

COM(2020) 451 final, del 1

Uredba (EU) št. 1303/2013

Naslov

Člen 92b

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Izredni dodatni viri in ureditev izvrševanja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)	Izredni dodatni viri in ureditev izvrševanja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ , da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

Obrazložitev

Pandemija COVID-19 in enostransko zapiranje meja v številnih državah članicah sta povzročila veliko škodo obmejnim regijam, ki jo je treba ustrezno odpraviti.

Predlog spremembe 11

COM(2020) 451 final, del 1

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatni viri iz člena 91(1a) in člena 92a (v nadaljnjem besedilu: dodatni viri) se dajo na voljo v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU). Dodatni viri se uporabijo za izvajanje tehnične podpore v skladu z odstavkom 6 tega člena in za operacije, s katerimi se izvaja tematski cilj iz odstavka 10 tega člena.

Dodatni viri iz člena 91(1a) in člena 92a (v nadaljnjem besedilu: dodatni viri) se dajo na voljo v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ , da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU). Dodatni viri se uporabijo za izvajanje tehnične podpore v skladu z odstavkom 6 tega člena in za operacije, s katerimi se izvaja tematski cilj iz odstavka 10 tega člena.

Obrazložitev

Pandemija COVID-19 in začetne zaustavitve javnega življenja so imele uničujoče posledice za čezmejno sodelovanje. Projekti v okviru cilja teritorialnega sodelovanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem, bi morali biti upravičeni do financiranja.

Predlog spremembe 12

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatni viri se dajo na voljo za proračunsko postavko za leta 2020–2022 poleg skupnih virov iz člena 91, kot sledi:

—	za leto 2020: 5 000 000 000 EUR;

—	za leto 2021: 42 434 400 000 EUR;

—	za leto 2022: 10 820 400 000 EUR.

—	za leto 2020: 5 000 000 000 EUR;

—	za leto 2021: 34 615 620 000 EUR;

—	za leto 2022: 18 639 180 000 EUR.

Dodatni viri za leto 2020 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 91(1a).

Dodatni viri za leto 2021 in 2022 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 92a. Dodatni viri iz člena 92a podpirajo tudi upravne odhodke v višini do 18 000 000 EUR v tekočih cenah.

Dodatni viri za leto 2021 in 2022 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 92a. Z revizijo te uredbe z delegiranim aktom se lahko dodatni viri dajo na voljo tudi za proračunsko postavko za leti 2023 in 2024, kadar bi tako zahteval organ upravljanja in bi država članica to upravičila. Dodatni viri iz člena 92a podpirajo tudi upravne odhodke v višini do 18 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 .

Obrazložitev

Dodeljevanje razpoložljivih virov bi bilo treba bolj enakomerno porazdeliti na leti 2021 in 2022 (65 oziroma 35 %), da bi zmanjšali upravno breme organov upravljanja in upravičencev ob zaključku operativnih programov za obdobje 2014–2020 in začetku operativnih programov za obdobje 2021–2027. Dodatni viri, ki podpirajo upravne odhodke, bi morali biti podani v stalnih cenah. Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 13

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, v kateri določi razdelitev dodatnih virov v odobritvah za prevzem obveznosti iz strukturnih skladov za leti 2020 in 2021 za vsako državo članico v skladu z merili in metodologijo iz Priloge VIIa. Ta odločitev se v letu 2021 pregleda, da se določi razdelitev dodatnih virov za leto 2022 na podlagi podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021. Odločitev se lahko po potrebi pregleda tudi v letu 2022 v povezavi s proračunskimi postavkami za leti 2023 in 2024. Poskrbeti je treba, da spremembe ne vplivajo negativno na operativne programe.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 14

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 76 se proračunske obveznosti za dodatne vire za vsak zadevni operativni program izvajajo za vsak sklad za leta 2020, 2021 in 2022.	Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 76 se proračunske obveznosti za dodatne vire za vsak zadevni operativni program izvajajo za vsak sklad za leta 2020, 2021 in 2022.
Pravna obveznost iz drugega pododstavka člena 76 za leti 2021 in 2022 začne veljati od datuma iz člena 4(3) [uredbe o evropskem instrumentu za okrevanje].	Pravna obveznost iz drugega pododstavka člena 76 za leti 2021 in 2022 začne veljati od datuma iz člena 4(3) [uredbe o evropskem instrumentu za okrevanje].
Tretji in četrti pododstavek člena 76 se za dodatne vire ne uporabljata.	Tretji in četrti pododstavek člena 76 se za dodatne vire ne uporabljata.
Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o prenehanju obveznosti iz poglavja IV naslova IX dela II in člena 136 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na dodatnih virih iz člena 92a. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se dodatni viri ne uporabijo za naslednika zadevnega programa ali ukrepa.	Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o prenehanju obveznosti iz poglavja IV naslova IX dela II in člena 136 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na dodatnih virih iz člena 92a. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se dodatni viri ne uporabijo za naslednika zadevnega programa ali ukrepa.
Z odstopanjem od člena 86(2) in člena 136(1) obveznosti za dodatne vire prenehajo v skladu s pravili o zaključku programov.	Z odstopanjem od člena 86(2) in člena 136(1) obveznosti za dodatne vire prenehajo v skladu s pravili o zaključku programov.
Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.	Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.
Z odstopanjem od člena 92(7) se lahko predlaga, da se delež dodatnih virov uporabi za povečanje podpore Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: sklad FEAD) pred ali hkrati z dodelitvijo ESRR in ESS.	Z odstopanjem od člena 92(7) se lahko predlaga, da se delež dodatnih virov uporabi za povečanje podpore Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: sklad FEAD) in pobudi za zaposlovanje mladih pred ali hkrati z dodelitvijo ESRR in ESS.
Po njihovi prvotni dodelitvi se lahko dodatni viri na podlagi zahtevka države članice za spremembo operativnega programa v skladu s členom 30(1) prenesejo med ESRR in ESS ne glede na odstotke iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1).	Po njihovi prvotni dodelitvi se lahko dodatni viri na podlagi zahtevka države članice za spremembo operativnega programa v skladu s členom 30(1) prenesejo med ESRR in ESS ne glede na odstotke iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1).
Člen 30(5) se ne uporablja za dodatne vire. Ti viri so izključeni iz osnove za izračun zgornjih mej iz navedenega odstavka.	Člen 30(5) se ne uporablja za dodatne vire. Ti viri so izključeni iz osnove za izračun zgornjih mej iz navedenega odstavka.
Za namene uporabe točke (f) člena 30(1) finančne uredbe se za navedene prenose ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj. Prenosi se lahko nanašajo samo na tekoče leto ali na prihodnja leta v finančnem načrtu.	Za namene uporabe točke (f) člena 30(1) finančne uredbe se za navedene prenose ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj. Prenosi se lahko nanašajo samo na tekoče leto ali na prihodnja leta v finančnem načrtu.
Zahteve iz člena 92(4) se ne uporabljajo za prvotno dodelitev ali njihove nadaljnje prenose.	Zahteve iz člena 92(4) se ne uporabljajo za prvotno dodelitev ali njihove nadaljnje prenose.
To ne vpliva na zneske, dodeljene pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.	To ne vpliva na zneske, dodeljene pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.
Dodatni viri se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se dodelijo ali prenesejo.	Dodatni viri se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se dodelijo ali prenesejo.

Predlog spremembe 15

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Šesti pododstavek člena 92b(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.	Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom v skladu z načeloma partnerstva in upravljanja na več ravneh iz člena 5 .

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti ter drugi ustrezni deležniki morajo biti aktivno udeleženi pri odločanju o dodeljevanju dodatnih virov.

Predlog spremembe 16

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Drugi in tretji pododstavek člena 92b(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za namene uporabe člena 134(2) za letna predplačila v letih 2021, 2022 in 2023 znesek podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program vključuje dodatne vire.	Za namene uporabe člena 134(2) za letna predplačila v letih 2021, 2022, 2023 in 2024 znesek podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program vključuje dodatne vire.
Znesek, plačan kot dodatno začetno predplačilo iz prvega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.	Znesek, plačan kot dodatno začetno predplačilo iz prvega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa. Zato predlagamo ohranitev predloga Komisije, ki je usklajen s sprejetim poročilom odbora REGI Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 17

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(8)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Dodatni viri, ki ne bodo dodeljeni za tehnično podporo, se bodo uporabili v okviru tematskega cilja iz odstavka 10 za podporo operacijam spodbujanja odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.	Dodatni viri, ki ne bodo dodeljeni za tehnično podporo, se bodo uporabili v okviru tematskega cilja iz odstavka 10 za podporo operacijam spodbujanja odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.
Države članice lahko dodelijo dodatne vire eni ali več ločenim prednostnim osem v okviru obstoječega operativnega programa oziroma programov ali pa novemu operativnemu programu iz odstavka 11. Z odstopanjem od člena 26(1) program zajema obdobje do 31. decembra 2022 ob upoštevanju odstavka 4 zgoraj .	Države članice lahko dodelijo dodatne vire eni ali več ločenim prednostnim osem v okviru obstoječega operativnega programa oziroma programov ali pa novemu operativnemu programu iz odstavka 11. Z odstopanjem od člena 26(1) program zajema obdobje do 31. decembra 2022 ali v primeru izjeme iz odstavka 2 do 31. decembra 2024 ob upoštevanju odstavka 4 tega člena .
Kar zadeva ESRR, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo naložbam v izdelke in storitve za zdravstvene službe, za zagotovitev podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, za naložbe, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, naložbe v infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo osnovne storitve državljanom, in za gospodarske ukrepe v tistih regijah, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti.	Kar zadeva ESRR, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo naložbam v izdelke in storitve za zdravstvene službe, za zagotovitev podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, za naložbe, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, naložbe v infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo osnovne storitve državljanom, in za gospodarske ukrepe v tistih regijah, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti.
Kar zadeva ESS, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo ohranjanju delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, tudi, če se ta podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če slednje določa nacionalna zakonodaja. Dodatni viri bodo namenjeni tudi podpori ustvarjanju delovnih mest, zlasti za osebe v ranljivem položaju, in ukrepom za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih, razvoj znanj in spretnosti, zlasti da se podpre dvojni zeleni in digitalni prehod, ter izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke.	Kar zadeva ESS, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo ohranjanju delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, tudi, če se ta podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če slednje določa nacionalna zakonodaja. Dodatni viri bodo namenjeni tudi podpori ustvarjanju delovnih mest, zlasti za osebe v ranljivem položaju, in ukrepom za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih, razvoj znanj in spretnosti, zlasti da se podpre dvojni zeleni in digitalni prehod, ter izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 18

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(9)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Z izjemo tehnične podpore iz odstavka 6 in dodatnih virov, uporabljenih za FEAD iz sedmega pododstavka odstavka 5, bodo dodatni viri namenjeni podpori operacijam v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva“, ki dopolnjuje tematske cilje iz člena 9.	Z izjemo tehnične podpore iz odstavka 6 in dodatnih virov, uporabljenih za FEAD ali pobudo za zaposlovanje mladih iz sedmega pododstavka odstavka 5, bodo dodatni viri namenjeni podpori operacijam v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva“, ki dopolnjuje tematske cilje iz člena 9.
Tematski cilj iz prvega pododstavka je na voljo izključno za načrtovanje programov za dodatne vire. Z odstopanjem od točk (b), (c) in (d) člena 96(1) se ne združuje z drugimi prednostnimi naložbami.	Tematski cilj iz prvega pododstavka je na voljo izključno za načrtovanje programov za dodatne vire. Z odstopanjem od točk (b), (c) in (d) člena 96(1) se ne združuje z drugimi prednostnimi naložbami.
Tematski cilj iz prvega pododstavka pomeni tudi enotno prednostno naložbo za načrtovanje programov za dodatne vire iz ESRR in ESS ter njihovo izvrševanje.	Tematski cilj iz prvega pododstavka pomeni tudi enotno prednostno naložbo za načrtovanje programov za dodatne vire iz ESRR in ESS ter njihovo izvrševanje.
Kadar se določi ena ali več ločenih prednostnih osi, ki ustrezajo tematskemu cilju iz prvega pododstavka v okviru obstoječega operativnega programa, se elementi iz točk (b)(v) in (vii) člena 96(2) ne navedejo v opisu prednostne osi v spremenjenem operativnem programu.	Kadar se določi ena ali več ločenih prednostnih osi, ki ustrezajo tematskemu cilju iz prvega pododstavka v okviru obstoječega operativnega programa, se elementi iz točk (b)(v) in (vii) člena 96(2) ne navedejo v opisu prednostne osi v spremenjenem operativnem programu.
Revidirani finančni načrt iz člena 96(2)(d) določa dodelitev dodatnih virov za leta 2020, 2021 in po potrebi 2022 brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razčlenitve po kategorijah regij.	Revidirani finančni načrt iz člena 96(2)(d) določa dodelitev dodatnih virov za leta 2020, 2021 in po potrebi 2022 brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razčlenitve po kategorijah regij.
Z odstopanjem od člena 30(1) se zahtevki za spremembo programa, ki jih predloži država članica, ustrezno utemeljijo in zlasti določajo pričakovani učinek sprememb programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Priloži se jim spremenjeni program.	Z odstopanjem od člena 30(1) se zahtevki za spremembo programa, ki jih predloži država članica, ustrezno utemeljijo in zlasti določajo pričakovani učinek sprememb programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Priloži se jim spremenjeni program.

Predlog spremembe 19

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Novi pododstavek za četrtim pododstavkom člena 92b(10)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Z odstopanjem od člena 29(3) in (4) ter člena 30(2) Komisija odobri vsako spremembo obstoječega operativnega programa ali vsak nov namenski operativni program najpozneje v desetih delovnih dneh od dneva, ko ga država članica predloži.

Obrazložitev

Spremenjene ali nove operativne programe v povezavi s cilji REACT-EU je treba odobriti čim prej.

Predlog spremembe 20

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Drugi pododstavek člena 92b(11)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Z odstopanjem od člena 56(3) in člena 114(2) države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2024 izvede vsaj ena ocena uspešnosti, učinkovitosti in učinka uporabe dodatnih virov ter se oceni, kako so ti viri prispevali k tematskemu cilju iz odstavka 10 tega člena.	Z odstopanjem od člena 56(3) in člena 114(2) države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2024 ali v primeru izjeme iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena do 31. decembra 2026 izvede vsaj ena ocena uspešnosti, učinkovitosti in učinka uporabe dodatnih virov ter se oceni, kako so ti viri prispevali k tematskemu cilju iz odstavka 10 tega člena.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa. Zato pri pravilu o prenehanju obveznosti in podaljšanju do leta 2024 predlagamo ohranitev predloga Komisije, ki je usklajen s sprejetim poročilom odbora REGI Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 21

COM(2020) 451 final, del 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Priloga, odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na podlagi pravil iz odstavka 1 se ne izvedejo dodelitve po državah članicah za celotno obdobje 2020– 2022 , ki presegajo:

Na podlagi pravil iz odstavka 1 se ne izvedejo dodelitve po državah članicah za celotno obdobje 2020– 2024 , ki presegajo:

(a)	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 109 % povprečja EU-27: 0,07 % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(a)	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 109 % povprečja EU-27: 0,07 % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(b)	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je enak ali nižji od 90 % povprečja EU-27: 2,60 % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(b)	za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je enak ali nižji od 90 % povprečja EU-27: 2,60 % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(c)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 90 % in enak ali nižji od 109 % povprečja EU-27: odstotek se izračuna z linearno interpolacijo med 0,07 % in 2,60 % njihovega realnega BDP v letu 2019, kar povzroči sorazmerno zmanjšanje odstotka zgornje meje glede na povečanje blaginje.

(c)

Zneski nad ravnjo iz točk (a) in (c) na državo članico se sorazmerno prerazporedijo med dodelitve vseh drugih držav članic, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) je nižji od 100 % povprečja EU-27. BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je BND, ki se je uporabil za kohezijsko politiko v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 22

COM(2020) 451 final, del 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Priloga, odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leti 2020 in 2021:

(a)	je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2020;

(a)	je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2020;

(b)	je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2020;

(b)	je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2020;

(c)	najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leti 2020 in 2021 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022.

(c)	najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leti 2020 in 2021 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022 ter, kadar je to primerno, tudi za leti 2023 in 2024 .

Preden se uporabi metoda iz odstavkov 1 in 2 v zvezi z dodatnimi viri za leto 2020, se bo najbolj oddaljenim regijam na ravni NUTS 2 iz dodelitve namenil znesek, ki ustreza intenzivnosti pomoči v višini 30 EUR na prebivalca. Ta dodelitev bo razdeljena po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. Preostali znesek za leto 2020 se bo razdelil med države članice v skladu z metodo iz odstavkov 1 in 2.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 23

COM(2020) 451 final, del 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Priloga, odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leto 2022:

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leto 2022 in, kadar je to primerno, za leti 2023 in 2024 :

(a)	je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2021;

(a)	je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2021;

(b)	je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2021;

(b)	je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2021;

(c)	najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leto 2022 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022.“

(c)	najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leto 2022 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021, 2022 , 2023 in 2024 .“

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

COM(2020) 450 final

Predlog spremembe 24

COM(2020) 450 final

Točka 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavi se naslednja uvodna izjava 15a:

„(15a)

Da se državam članicam omogoči prožnost pri dodeljevanju in prilagajanju dodelitev finančnih sredstev glede na njihove posebne potrebe, jim je treba zagotoviti možnost, da zahtevajo omejene prerazporeditve sredstev iz skladov v kateri koli drug instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja ali med skladi na začetku programskega obdobja ali v fazi izvajanja.“

vstavi se naslednja uvodna izjava 15a:

„(15a)

Da se državam članicam omogoči prožnost pri dodeljevanju in prilagajanju dodelitev finančnih sredstev v odziv na neposredne učinke večje krize in glede na njihove posebne potrebe, jim je v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh treba zagotoviti možnost, da zahtevajo tematsko omejene in začasne prerazporeditve sredstev iz skladov v kateri koli drug instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja ali med skladi na začetku programskega obdobja ali v fazi izvajanja.“

Obrazložitev

Razlog za vsakršno prerazporejanje virov iz skladov in/ali med njimi bi morala biti večja kriza, pri tem pa bi bilo treba v celoti spoštovati načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh.

Predlog spremembe 25

COM(2020) 450 final

Točka 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 21 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice lahko v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad kateremu koli drugemu instrumentu v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice lahko v soglasju s svojimi organi upravljanja in v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo , če gre za odzivanje na večjo krizo, ki jo kot tako prizna Svet, prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad kateremu koli drugemu instrumentu v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja le za operacije, ki so v skladu s cilji kohezijske politike .

Države članice lahko v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo tudi prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad drugemu skladu ali skladom. Države članice lahko zahtevajo dodatno prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev glede na sklad med ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad v okviru skupnih sredstev države članice v okviru cilja ‚naložbe za delovna mesta in rast‘.“

Države članice lahko v soglasju s svojimi organi upravljanja in v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo , če gre za odzivanje na večjo krizo, ki jo kot tako prizna Svet, tudi prerazporeditev do 7 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad drugemu skladu ali skladom. Države članice lahko zahtevajo dodatno prerazporeditev do 7 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev glede na sklad med ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad v okviru skupnih sredstev države članice v okviru cilja ‚naložbe za delovna mesta in rast‘.“

Obrazložitev

Ne glede na negativne posledice katere koli večje krize, vključno s pandemijo COVID-19, držav članic ne bi smeli pretirano spodbujati k umiku sredstev iz kohezijske politike. Po drugi strani bi morala biti kohezijska politika bolj prožna, da bi omogočala blažitev morebitnih negativnih šokov, kot je trenutna pandemija.

Predlog spremembe 26

COM(2020) 450 final

Točka 8, novi člen 15a, novi (zadnji) pododstavek)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Zgoraj navedeni ukrepi se začnejo uporabljati v 24 mesecih ali, kadar je to primerno, v 48 mesecih od sprejetja sklepa Sveta iz prvega pododstavka. Za vsako podaljšanje teh ukrepov je potreben nov sklep Sveta, s katerim ta prizna večjo krizo.

Obrazložitev

Vsi izredni ukrepi, sprejeti v odziv na izredne okoliščine, morajo biti omejeni na jasno opredeljeno časovno obdobje. Svet bi moral te ukrepe podaljšati le v primeru nadaljevanja večje krize. Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

COM(2020) 452 final

Predlog spremembe 27

COM(2020) 452 final

Točka 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavi se naslednja uvodna izjava 10b:

„(10b)

Da bi okrepili zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je doslej najhujša pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost kritičnih zalog opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov. Pri oblikovanju zalog za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov je treba ohraniti skladnost z nacionalno zdravstveno strategijo in je ne presegati, hkrati pa zagotoviti dopolnjevanje s [Programom za zdravje] ter zmogljivostmi rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.“

vstavi se naslednja uvodna izjava 10b:

„(10b)

Da bi okrepili zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je doslej najhujša pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost kritičnih zalog opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov. Pri oblikovanju zalog za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov je treba ohraniti skladnost z nacionalnimi in po potrebi tudi regionalnimi zdravstvenimi strategijami ter jih ne presegati, hkrati pa zagotoviti dopolnjevanje s [Programom za zdravje] ter zmogljivostmi rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.“

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

pozdravlja ciljno naravnane predloge iz svežnja REACT-EU, namenjene odpravi neposrednih negativnih socialno-ekonomskih učinkov trenutne pandemije in drugih večjih kriz v prihodnosti, in dodatne finančne vire za lažje odpravljanje posledic krize in spodbujanje zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja;

poudarja pomen kohezijske politike in njene zmožnosti, da podpira mesta in regije v času krize, tudi prek obstoječih operativnih programov; v zvezi s tem tudi poudarja, da so za reševanje izzivov, obravnavanih v okviru REACT-EU, kot sta blažitev negativnih posledic COVID-19 in priprava na dolgoročno okrevanje, potrebne strategije po meri, ki so tudi prilagojene glede na posamezna območja, saj teritorialni učinki in priložnosti, ki izhajajo iz teh izzivov, niso enakomerno porazdeljeni po vsej EU;

poudarja, da je treba poiskati ravnovesje med hitrim izplačevanjem novih razpoložljivih virov, uspešnimi in učinkovitimi vlaganji ter potrebo po izogibanju nepravilnostim, sistemskim napakam ali goljufijam;

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi začasnosti nekaterih povečanj finančnih sredstev v okviru kohezijske politike, ki ne bodo nadomestila prvotnih zmanjšanj, ki jih je Komisija predlagala leta 2018; v zvezi s tem vztraja, da pri kohezijski politiki ne bi smeli zanemariti njenih dolgoročnih ciljev in razvojnih potreb, ko se izvajajo kratkoročne prednostne naloge;

pozdravlja ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena pri izvajanju programov;

se seznanja z izjemo pri zahtevi o tematski osredotočenosti v okviru REACT-EU, vendar priporoča vsaj minimalno tematsko osredotočenost, da bodo sredstva, porabljena za odpravljanje posledic krize, skladna s ciljem EU, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost; poziva države članice, naj z inovativno uporabo dodatnih virov svoja gospodarstva približajo zeleni, digitalni in odporni razvojni usmeritvi, ki zagotavlja dolgoročnejše okrevanje;

poudarja, da je treba pri preoblikovanju ali ustvarjanju novih operativnih programov z namenom pokritja dodeljenih finančnih sredstev v okviru REACT-EU ali pri prerazporeditvi virov in spremembah programov kohezijske politike v obdobju po letu 2020 uporabiti načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh, s čimer bi zagotovili, da se denar porabi tam, kjer je to najbolj potrebno;

poudarja, da bo treba za splošno okrevanje po krizi nujno pripraviti in učinkovito izvesti veliko število projektov na različnih področjih. Vendar je lahko ovira pri tem pomanjkanje finančnih sredstev v lokalnih in regionalnih proračunih. Zato je treba z razpoložljivimi nacionalnimi viri in viri v okviru tehnične pomoči EU podpreti hiter zagon najpomembnejših projektov za ponovni zagon gospodarstva;

poudarja, da sta pandemija COVID-19 in enostransko zapiranje meja v številnih državah članicah povzročila veliko škodo obmejnim regijam, ki jo je treba ustrezno odpraviti, tudi s financiranjem čezmejnih projektov; poudarja tudi, da bi se morali v primeru prihodnjih omejitev gibanja izogibati zapiranju meja in s tem nesorazmernim motnjam v življenju ljudi, ki živijo v obmejnih regijah;

V zvezi z uredbo REACT-EU:

10.

pozdravlja določitev novega tematskega cilja za dodatne vire, tj. „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“, s čimer naj bi se olajšalo načrtovanje programov in naknadno ocenjevanje ukrepov, izvedenih na podlagi REACT-EU;

11.

pozdravlja možnost, da se v primeru dodatnih virov v okviru REACT-EU zaprosi za do 100-odstotno sofinanciranje, poziva pa tudi k dovolj velikemu toku naložb in dodatni pozornosti na morebitne nepravilnosti;

12.

pozdravlja večji obseg začetnih predplačil za ukrepe, podprte z dodatnimi sredstvi v okviru REACT-EU, s čimer naj bi bilo možno hitro izplačilo prevzetih obveznosti;

13.

poziva, naj bodo dodatni viri porazdeljeni do leta 2024, da bodo imeli organi upravljanja dovolj časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa, s čimer bi spodbudili učinkovitost in uspešnost porabe ter zmanjšali upravno breme;

14.

poudarja, da bi bilo treba možnost prenosa med kategorijami regij uporabiti le takrat, ko ni drugih možnosti financiranja, in le v obsegu, ki je potreben za takojšen odziv na izbruh COVID-19, pri čemer bi bilo treba upoštevati splošni cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

V zvezi s spremenjenim predlogom uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027:

15.

se seznanja z dodatno prožnostjo pri prenosu finančnih sredstev iz programov kohezijske politike v instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, kadar gre za odziv na večjo krizo;

16.

ponovno poudarja, da bi morali biti takšni dodatni ukrepi omejeni časovno in po obsegu, pri čemer je treba upoštevati, da morebitni prenosi predvsem ne bi smeli ovirati izvajanja ali dokončanja bistvenih naložb v regijah, na katere vplivajo ti prenosi;

17.

poudarja tudi, da bi morala biti kohezijska politika v obdobju po letu 2020 prožnejša, da bi omogočala blažitev morebitnih negativnih šokov, kot je trenutna pandemija;

18.

pozdravlja znižanje praga za postopno izvajanje operacij v prihodnjem programskem obdobju;

19.

priporoča pojasnitev določb za izbiro fizično dokončanih ali popolnoma izvedenih operacij, ko gre za neposreden odziv na negativne učinke kriznih razmer;

V zvezi s spremenjenim predlogom uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027:

20.

pozdravlja razširitev področja uporabe podpore, s čimer bodo države članice odpornejše na morebitne prihodnje krize. OR v zvezi s tem poudarja, da je za podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela, pomembno, da imajo boljši dostop do financiranja, pri tem pa je treba ohraniti osredotočenost na uporabo pravil o državni pomoči;

21.

pozdravlja razširitev podpore v obliki financiranja obratnih sredstev za mala in srednja podjetja, kar bi jim moralo omogočiti, da se hitro odzovejo na vse večje krize, do katerih bi lahko prišlo;

22.

se seznanja z možnostjo odstopanja od zahtev o tematski osredotočenosti in najnižjih dodeljenih sredstvih za trajnostni razvoj mest v izjemnih okoliščinah; OR hkrati poziva k večji ambicioznosti in razvoju teritorialnih instrumentov na lokalni in regionalni ravni v obdobju po letu 2020;

V zvezi s spremenjenim predlogom uredbe o Evropskem socialnem skladu za obdobje 2021–2027:

23.

pozdravlja predloge za odpravo revščine otrok in povečanje tematske osredotočenosti na zaposlovanje mladih, saj se je za ti skupini izkazalo, da sta še posebej izpostavljeni negativnim učinkom pandemije COVID-19 in zato zaslužita veliko več pozornosti;

24.

pozdravlja možnost začasnih ukrepov za uporabo sklada ESS+;

25.

opozarja, da bi lahko vsakršno zmanjšanje sredstev programa EU za zdravje pomenilo občutno zmanjšanje pripravljenosti EU na prihodnje pandemije, in izpostavlja sinergije med tem programom in skladom ESS+;

Sklepne ugotovitve:

26.

poudarja, da so se regije in mesta v pandemiji COVID-19 znašli v prvih vrstah in so najprimernejši za zagotovitev okrevanja po asimetričnih šokih, kot je ta kriza;

27.

zato poudarja, da ukrepi, ki jih upravičuje kriza zaradi COVID-19, nikakor ne bi smeli privesti do tega, da bi se skušalo centralizirati izvajanje kohezijske politike v obdobju po letu 2020;

28.

zato prav tako poudarja, da je decentralizirano financiranje EU za regije in mesta dobro ne le za spopadanje z negativnimi kratkoročnimi zdravstvenimi šoki, ampak tudi za vzpostavitev temeljev za srednje- in dolgoročno trajnostno okrevanje;

29.

v zvezi s tem poziva k popolni uskladitvi instrumentov kohezijske politike in drugih shem EU, vključno s Skladom za pravični prehod in mehanizmom za okrevanje in odpornost, da bi lahko čim bolj povečali njihov pozitivni srednje- in dolgoročni učinek ter usmerjali njihov učinkovit sistem izvajanja;

30.

ugotavlja, da so obravnavani štirje zakonodajni predlogi v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

31.

trdno podpira mehanizem EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva, naj se s tem mehanizmom v vsaki državi članici, regiji in občini doseže spoštovanje vseh temeljnih vrednot EU, vključno s spoštovanjem človekovega dostojanstva in človekovih pravic, svobode in enakosti.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(2) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(3) Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).

(1) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10-2020-INIT/sl/pdf

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 440

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 18. december 2020

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Odbor regij
	140. plenarno zasedanje OR (hibridno, Interactio), 12. 10. 2020–14. 10. 2020
2020/C 440/01	Resolucija Evropskega odbora regij – Letni regionalni in lokalni barometer 2020 – Kako se lokalne in regionalne oblasti soočajo s COVID-19 in si prizadevajo za okrevanje	1
	MNENJA
	Odbor regij
	140. plenarno zasedanje OR (hibridno, Interactio), 12. 10. 2020–14. 10. 2020
2020/C 440/02	Mnenje Evropskega odbora regij – Enake življenjske razmere – skupna naloga vseh ravni upravljanja v Evropi	4
2020/C 440/03	Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejno zdravstveno varstvo: izvajanje in obeti	10
2020/C 440/04	Mnenje Evropskega odbora regij – Mehanizem EU za izredne zdravstvene razmere	15
2020/C 440/05	Mnenje Evropskega odbora regij – Biotsko raznovrstna mesta in regije po letu 2020 na 15. zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti ter v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030	20
2020/C 440/06	Mnenje Evropskega odbora regij – Poročilo o ovirah na enotnem trgu in akcijskem načrtu za uveljavljanje enotnega trga	27
2020/C 440/07	Mnenje Evropskega odbora regij – Demografske spremembe: predlogi za merjenje in odpravljanje negativnih učinkov v regijah EU	33
2020/C 440/08	Mnenje Evropskega odbora regij – Močna socialna Evropa za pravičen prehod	42
2020/C 440/09	Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani	49
2020/C 440/10	Mnenje Evropskega odbora regij – Vloga kohezijske politike EU v zvezi z inteligentnimi in inovativnimi gospodarskimi spremembami v regijah v kontekstu koronavirusne krize	54
2020/C 440/11	Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija za MSP	60
2020/C 440/12	Mnenje Evropskega odbora regij – Izzivi za lokalno demokracijo na Zahodnem Balkanu	66
2020/C 440/13	Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in evropska strategija za podatke	71
2020/C 440/14	Mnenje Evropskega odbora regij – Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju	79
2020/C 440/15	Mnenje Evropskega odbora regij – Regionalni sistem inovacijskih kazalnikov in njegov vpliv na lokalizirane regionalne politike	87
2020/C 440/16	Mnenje Evropskega odbora regij – Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025	92
2020/C 440/17	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski podnebni pakt	99
2020/C 440/18	Mnenje Evropskega odbora regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo	107
2020/C 440/19	Mnenje Evropskega odbora regij – Za trajnostno rabo naravnih virov na sredozemskih otokih	114
2020/C 440/20	Mnenje Evropskega odbora regij – Prenovitev Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih	119
2020/C 440/21	Mnenje Evropskega odbora regij – Nova industrijska strategija za Evropo	125

	III Pripravljalni akti
	Odbor regij
	140. plenarno zasedanje OR (hibridno, Interactio), 12. 10. 2020–14. 10. 2020
2020/C 440/22	Mnenje Evropskega odbora regij – Program EU za zdravje	131
2020/C 440/23	Mnenje Evropskega odbora regij – Okrepljeni mehanizem Unije na področju civilne zaščite	150
2020/C 440/24	Mnenje Evropskega odbora regij – Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo	160
2020/C 440/25	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropsko leto železnic (2021)	183
2020/C 440/26	Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj REACT-EU	191