PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 15. decembra 2020

o razdelitvi dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/35

(ECB/2020/62)

(2020/C 437/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska centralna banka (ECB) je 27. marca 2020 sprejela Priporočilo ECB/2020/19 Evropske centralne banke (2), v katerem je priporočila, da kreditne institucije najmanj do 1. oktobra 2020 ne izvedejo nobenega izplačila dividend in ne prevzamejo nobene nepreklicne obveznosti izplačila dividend ter se vzdržijo odkupov delnic z namenom plačila delničarjem. ECB je 27. julija 2020 s sprejetjem Priporočila ECB/2020/35 Evropske centralne banke (3) navedeno priporočilo podaljšala do 1. januarja 2021. Navedeni priporočili sta temeljili na mnenju, da je ključno, da kreditne institucije sredi gospodarskega šoka, povezanega z boleznijo COVID-19, še naprej izpolnjujejo svojo vlogo pri financiranju gospodinjstev, malih in srednje velikih podjetij in družb. Zato se je štelo za bistveno, da kreditne institucije ohranijo kapital in s tem sposobnost podpiranja gospodarstva v okolju povišane stopnje negotovosti zaradi pandemije bolezni COVID-19. Tako se je štelo, da ima ohranjanje kapitalskih virov za podporo realnemu gospodarstvu in pokrivanje izgub prednost pred diskrecijskimi izplačili dividend in odkupi delnic.

(2)

Kljub izboljšanju makroekonomskih razmer in zmanjšanju gospodarske negotovosti zaradi pandemije bolezni COVID-19 od 27. marca 2020 je raven negotovosti še vedno povišana in še naprej vpliva na zmožnost bank, da napovejo svoje srednjeročne potrebe po kapitalu. Glede na to, da se izvajajo ukrepi javnofinančne podpore in da gospodarski upad učinkuje na bilance stanja kreditnih institucij z zamikom, se morda polni učinek gospodarskega šoka, povezanega z boleznijo COVID-19, na bančni sektor še ni v celoti uresničil. Ta nenehna negotovost terja izjemno preudarnost pri politikah in praksah razdelitve v kreditnih institucijah. Zato ECB vidi potrebo po spodbujanju kreditnih institucij, da se vzdržijo razdelitve dividend in odkupov delnic. V vsakem primeru je najpomembnejše, da kreditne institucije pri razpravah o razdelitvi dividend in odkupih delnic upoštevajo svojo sposobnost ustvarjanja notranjega kapitala v prihodnosti in prihodnji učinek gospodarskega upada na kakovost njihovih izpostavljenosti in kapitala. Poleg tega ECB na splošno meni, da ne bi bilo preudarno, če bi te kreditne institucije v teh razpravah obravnavale možnost razdelitve in odkupa delnic, ki bi znašala več kot 15 % njihovega akumuliranega dobička v poslovnih letih 2019 in 2020 ali več kot 20 bazičnih točk z vidika količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kar koli od tega je nižje.

(3)

Ob polnem upoštevanju enotnosti in celovitosti notranjega trga ECB vidi potrebo po razpravi z ustreznimi organi zadevnih držav članic, da se ugotovi, ali je primerno, da se dividende izplačajo nadrejeni instituciji, nadrejenemu finančnemu holdingu ali nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu v državi članici, ki ni sodelujoča država članica. Pri tej razpravi bi morali slediti med drugim načeloma enakovrednosti in vzajemnosti, da bi podprli nemoteno delovanje notranjega trga Unije kot celote, ohranili trdno kapitalsko pozicijo kreditne institucije z bonitetnega vidika in prispevali k stabilnosti finančnega sistema v Uniji in vsaki državi članici.

(4)	Da se čim bolj poveča podpora realnemu gospodarstvu, bi morale tudi manj pomembne kreditne institucije pri svojih politikah razdelitve dividend ravnati izjemno zmerno, v skladu s tem priporočilom.

(5)

Ta ukrep je začasne narave in je upravičen zgolj zaradi sedanjih izjemnih okoliščin. Če ne bo bistvenih negativnih gibanj, namerava ECB 30. septembra 2021 priporočilo razveljaviti ter nato kapitalske načrte in načrte razdelitve bank spet ocenjevati na podlagi rezultatov običajnega nadzornega cikla –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I.

1.

ECB priporoča, naj pomembne kreditne institucije do 30. septembra 2021 pri odločanju o dividendah ali pri njihovih izplačilih (4) ali pri odkupih delnic z namenom plačila delničarjem (5) ravnajo izjemno preudarno.

2.

Kreditne institucije, ki nameravajo odločati o dividendah ali jih izplačati ali odkupiti delnice z namenom plačila delničarjem, bi morale stopiti v stik s svojimi skupnimi nadzorniškimi skupinami v okviru nadzorniškega dialoga in se pogovoriti o tem, ali je raven nameravane razdelitve preudarna.

3.

To priporočilo se uporablja na konsolidirani ravni pomembne nadzorovane skupine, kakor je opredeljena v točki 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (6), in na posamični ravni pomembnega nadzorovanega subjekta, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17), če tak pomemben nadzorovani subjekt ni del pomembne nadzorovane skupine.

II.

To priporočilo je naslovljeno na pomembne nadzorovane subjekte in pomembne nadzorovane skupine, kakor so opredeljeni v točkah 16 in 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

III.

To priporočilo je naslovljeno tudi na pristojne nacionalne organe glede manj pomembnih nadzorovanih subjektov in manj pomembnih nadzorovanih skupin, kakor so opredeljeni v točkah 7 in 23 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17). Od pristojnih nacionalnih organov se pričakuje, da bodo to priporočilo primerno uporabili za take subjekte in skupine.

IV.

ECB še naprej ocenjuje gospodarske razmere in bo to priporočilo pred 30. septembrom 2021 ponovno proučila.

V.

Priporočilo ECB/2020/35 se razveljavi.

---

(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  Priporočilo ECB/2020/19 Evropske centralne banke z dne 27. marca 2020 o politiki razdelitve dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/1 (UL C 102 I, 30.3.2020, str. 1).

(3)  Priporočilo ECB/2020/35 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2020 o razdelitvi dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/19 (UL C 251, 31.7.2020, str. 1).

(4)  Kreditne institucije so lahko v različnih pravnih oblikah, npr. družbe, ki kotirajo na borzi, in družbe, ki niso delniške družbe, kot so vzajemne družbe, zadruge ali hranilnice. Pojem „dividenda“ se v tem priporočilu uporablja za vse vrste izplačil denarja v povezavi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, katerih učinek je zmanjšanje količine ali kakovosti kapitala.

(5)  Če bi želela finančna institucija nadomestiti navadne delnice, bi bilo to skladno s tem priporočilom.

(6)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

OBVESTILO KOMISIJE

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2021

(2020/C 437/02)

Uredba o evropski standardizaciji (1), sprejeta leta 2012, v členu 8 določa, da bi morala Komisija sprejeti „letni program dela Unije za evropsko standardizacijo“.

V tem obvestilu Komisije so zato opredeljeni evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti, ki jih namerava Komisija zahtevati za leto 2021, ter specifični cilji in politike za te standarde in dokumente.

Ti ukrepi v zvezi z evropsko standardizacijo so vključeni v politike Unije, kot so „dvojni prehod“ (digitalni in zeleni) ter digitalni in enotni trg, okrevanje po pandemiji COVID-19, energijska učinkovitost in podnebje ter mednarodna trgovina. Standardi podpirajo te politike za zagotavljanje konkurenčnosti evropskih proizvodov in storitev po vsem svetu ter odražajo najnovejše razmisleke o varnosti, zaščiti, zdravju in okolju.

Specifični standardi in dokumenti, ki jih namerava Komisija zahtevati, so predstavljeni v Prilogi k temu obvestilu in se nanašajo na naslednja področja politike:

—	okoljsko primerna zasnova in označevanje energijske učinkovitosti,

—

baterije,

—	odpadna električna in elektronska oprema,

—

dvigala,

—	meroslovje,

—	poštne storitve,

—	javno naročanje,

—	izdelki za nego otrok,

—	oskrbovalna in polnilna mesta,

—	pomorska oprema,

—	medicinski pripomočki,

—	pitna voda,

—	elektronsko cestninjenje,

—	sistemi umetne inteligence,

—	spletne platforme,

—	digitalna identiteta,

—	pametne pogodbe.

Na mednarodni ravni bo Komisija še naprej spremljala razvoj standardizacije na Kitajskem in v Združenih državah Amerike ter drugih pomembnih trgovinskih partnericah EU. Poleg tega bo tudi v prihodnje podpirala standardizacijo kot temeljni del poglavja o tehničnih ovirah v trgovini v vsakem izpogajanem sporazumu o prosti trgovini.

---

(1)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10045 — Eurazeo/IK Investment Partners/Questel)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 437/03)

Komisija se je 11. december 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v francoščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij.

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M10045. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2012/642/SZVP, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2020/2130, in Uredbe Sveta (ES) št. 765/2006, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2020/2129 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji

(2020/C 437/04)

Osebe s seznama v Prilogi k Sklepu Sveta 2012/642/SZVP (1), kot se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2020/2130 (2), in v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 765/2006 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2020/2129 (4) o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je sklenil, da bi bilo treba te osebe vključiti na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2012/642/SZVP in Uredbe (ES) št. 765/2006. Razlogi za uvrstitev teh oseb na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah teh prilog.

Zadevne osebe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, navedenih na spletnih mestih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 765/2006, zaprosijo, da se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za zadovoljitev osnovnih potreb ali točno določena plačila (glej člen 3 Uredbe).

Zadevne osebe lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu do 31. decembra 2020, in sicer na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu seznama oseb in subjektov, ki ga bo opravil v skladu s členom 8(2) Sklepa 2012/642/SZVP in členom 8a(4) Uredbe (ES) št. 765/2006.

---

(1)  UL L 285, 17.10.2012, str. 1.

(2)  UL L 426 I, 17.12.2020, str. 14.

(3)  UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

(4)  UL L 426 I, 17.12.2020, str. 1.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2012/642/SZVP in Uredbe Sveta (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji

(2020/C 437/05)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravna podlaga za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta 2012/642/SZVP (2), kot se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2020/2130 (3), in Uredba Sveta (ES) št. 765/2006 (4), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2020/2129 (5).

Za ta postopek obdelave je odgovoren Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor oddelka RELEX (zunanji odnosi) generalnega sekretariata Sveta, pristojni oddelek za postopek obdelave pa je RELEX.1.C, katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2012/642/SZVP, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom (SZVP) 2020/2130, in Uredbo (ES) št. 765/2006, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2129.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2012/642/SZVP in Uredbi (ES) št. 765/2006.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko posredujejo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo na uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, odgovorjeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali od trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je že začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 285, 17.10.2012, str. 1.

(3)  UL L 426 I, 17.12.2020, str. 14.

(4)  UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

(5)  UL L 426 I, 17.12.2020, str. 1.

Obvestilo nekaterim osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, in Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

(2020/C 437/06)

Naslednje osebe in subjekte: Aleksei Mikhailovich CHALIY, Nikolai Ivanovich RYZHKOV, Valery Vladimirovich KULIKOV, Dmitry Nikolayevich KOZAK, Oleg Yevgenyvich BELAVENTSEV, Vladimir Nikolaevich PLIGIN, Aleksandr Yurevich BORODAI, Mikhail Vladimirovich DEGTYARYOV/DEGTYAREV, Vladimir Abdualiyevich VASILYEV, Alexander Mikhailovich BABAKOV, Sergey Yurievich KOZYAKOV, Mikhail Vladimirovich RAZVOZHAEV in delniška družba „Proizvajalsko-kmetijsko združenje ‚Massandra‘“, javna delniška družba „Russian National Commercial Bank“, Mir za Lugansko okrožje in Gospodarska unija Luganska ter osebe in subjekti iz Priloge k Sklepu Sveta 2014/145/SZVP (1) in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 (2) o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava ohraniti omejevalne ukrepe proti navedenim osebam in subjektom, vendar z novimi utemeljitvami. Te osebe in subjekte obveščamo, da lahko do 1. januarja 2021 Svetu pošljejo zahtevek za pridobitev predvidenih utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

---

(1)  UL L 78, 17.3.2014, str. 16.

(2)  UL L 78, 17.3.2014, str. 6.

Menjalni tečaji eura (1)

17. december 2020

(2020/C 437/07)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2246
JPY	japonski jen	126,19
DKK	danska krona	7,4398
GBP	funt šterling	0,90050
SEK	švedska krona	10,1335
CHF	švicarski frank	1,0821
ISK	islandska krona	155,40
NOK	norveška krona	10,5015
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,204
HUF	madžarski forint	355,27
PLN	poljski zlot	4,4423
RON	romunski leu	4,8695
TRY	turška lira	9,4828
AUD	avstralski dolar	1,6052
CAD	kanadski dolar	1,5546
HKD	hongkonški dolar	9,4939
NZD	novozelandski dolar	1,7093
SGD	singapurski dolar	1,6227
KRW	južnokorejski won	1 338,48
ZAR	južnoafriški rand	17,9820
CNY	kitajski juan	8,0006
HRK	hrvaška kuna	7,5315
IDR	indonezijska rupija	17 293,80
MYR	malezijski ringit	4,9419
PHP	filipinski peso	58,799
RUB	ruski rubelj	89,3049
THB	tajski bat	36,554
BRL	brazilski real	6,2136
MXN	mehiški peso	24,2407
INR	indijska rupija	90,1160

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo Združenega kraljestva v skladu s členom 10(2) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva o električni energiji) o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo v zvezi z imenovanjem Diamond Transmission Partners RB Limited in Diamond Transmission Partners Galloper Limited za operaterja prenosnega sistema v Združenem kraljestvu.

(2020/C 437/08)

Po končnih sklepih regulativnega organa Združenega kraljestva z dne 20. marca 2019 in 7. oktobra 2019 o certificiranju družb Diamond Transmission Partners RB Limited in Diamond Transmission Partners Galloper Limited kot lastniško ločenih operaterjev prenosnih sistemov (člen 9 direktive o električni energiji) je Združeno kraljestvo Komisijo uradno obvestilo o odobritvi in imenovanju teh družb za operaterja prenosnega sistema, ki deluje v Združenem kraljestvu, v skladu s členom 10 direktive o električni energiji Evropskega parlamenta in Sveta.

Dodatne informacije so na voljo na naslednjem naslovu:

Office of Gas and Electricity Markets (Ofgem)

10 South Colonnade

Canary Wharf

E14 4PU London

Združeno kraljestvo

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10021 – Netcompany/Copenhagen Airports/SMARTER AIRPORTS JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 437/09)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9956 — DTC/CEPCON/Hornsea One OFTO)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 437/10)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10030 — Ube Industries/Mitsubishi Materials Corporation/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 437/11)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 437/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„ARLANZA“

PDO-ES-A0613-AM02

Datum obvestila: 25. 9. 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sprememba organoleptičnih lastnosti: sprememba senzoričnih opisnikov

SPREMEMBA:

Spremenjene so bile organoleptične lastnosti zaščitenih vin. Spremenjeni sta bili točka 2(b) specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, saj ne pomeni bistvene spremembe lastnosti proizvoda. Prinaša le natančnejši opis v skladu z novimi tehnikami senzorične analize. Ohranjeni so lastnosti in profil, kot so opisani v povezavi, kar je posledica medsebojnega učinkovanja naravnih in človeških dejavnikov. Zato se šteje, da ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Sprememba je potrebna, da se te lastnosti povežejo z opisniki, ki jih lahko oceni komisija pokuševalcev, ki izpolnjuje merila iz standarda UNE-EN-ISO 17025.

2.   Posodobitev posebih enoloških postopkov: pridelava, predelava in staranje

SPREMEMBA:

Spremenjeno je bilo besedilo oddelkov, ki se nanašajo na pridelovalne prakse, pogoje vinifikacije in staranje. Spremenjeni sta bili točka 3(a) in (b) specifikacije proizvoda in točka 5(a) enotnega dokumenta.

To je standardna sprememba, saj ne pomeni bistvene spremembe lastnosti proizvoda. Ne spada v nobeno od kategorij sprememb na ravni Unije iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Cilj je črtati nekatere sporne točke, za katere se je izkazalo, da niso potrebne, ali ki pravzaprav niso bile del tehničnih specifikacij proizvoda, kot je prepoved uporabe nedovoljenih sort za zasaditev, zamenjavo rastlin, ki slabo uspevajo, in cepljenje, saj je že v oddelku 6 specifikacije proizvoda navedeno, katere sorte so dovoljene za proizvodnjo vin z ZOP.

Tudi obveznost, da se sodi ali cisterne premažejo z epoksidno smolo, velja za zastarelo.

Nazadnje, oddelek, ki se nanaša na pogoje staranja, je bil preoblikovan zaradi večje jasnosti, saj so zahteve glede staranja določene v opredelitvah zadevnih tradicionalnih izrazov in izrazov za označevanje, poleg tega so predpisane v veljavni zakonodaji.

3.   Sprememba omejitev pri proizvodnji vin

SPREMEMBA:

Omejitve pri proizvodnji vin so bile posodobljene, tako da so bili spremenjeni najmanjši deleži sort v različnih vrstah vina.

Spremenjeni sta bili točka 3(c) specifikacije proizvoda in točka 5(a) enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj se s spremembami ne spreminjajo osnovne lastnosti proizvoda (vino z ZOP „Arlanza“), ki so rezultat medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov. Z njimi se ne razveljavlja povezava, zato se šteje, da ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Ta sprememba ustreza potrebi po prilagoditvi novim proizvodnim metodam in okusom na trgu. Vendar se s to prilagoditvijo količin posamezne sorte ne spreminjajo bistvene lastnosti zaščitenih vin.

4.   Posodobitev oddelka, ki se nanaša na največje dovoljene donose

SPREMEMBA:

Zgornje meje donosa na hektar niso bile spremenjene. Predlagana sprememba se nanaša na uvedbo pojma „vinogradniška parcela“ ter črtanje točk 3 in 4 iz tega oddelka (mošt ali grozdje iz morebitnega presežka donosa se ne smeta uporabiti).

Z njo se spreminja oddelek 5 specifikacije proizvoda. Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Gre za standardno spremembo, saj se s spremembami ne spreminjajo osnovne lastnosti proizvoda. Oddelek je bil preprosto preoblikovan zaradi večje jasnosti. Te spremembe zato ni mogoče razvrstiti v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Pojem „vinogradniška parcela“ je nujen za uporabo navedenih omejitev donosa.

Črtani točki se ne štejeta za potrebni, saj sta samoumevni.

5.   Prerazvrstitev vinskih sort

SPREMEMBA:

Sorte so bile prerazvrščene, tako da je kot glavna sorta ostala samo tinta del país, preostale pa so sekundarne sorte.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 6 specifikacije proizvoda in točka 7 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj se z njo ne spreminjajo osnovne lastnosti proizvoda (vino z ZOP „Arlanza“), ki so rezultat medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov, pri čemer bo sorta tinta del país še naprej osnova vin z ZOP. Ker se ne razveljavlja povezava, se šteje, da ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Tinta del país je prevladujoča sorta na območju, saj raste na več kot 90 % površin, zasajenih z vinogradi, zato je osnova za vina z ZOP „Arlanza“. Namen te spremembe je zgolj prilagoditi specifikacijo proizvoda dejanskemu položaju vin, zajetih s to ZOP.

6.   Spremembe nekaterih izjem

SPREMEMBA:

Vključitev možnosti, da se delež potencialnega alkohola v grozdju zmanjša za največ eno odstotno točko, če je tehnično utemeljeno, da to ne bo vplivalo na kakovost surovine. To zmanjšanje nikakor ne sme biti povezano s povečanjem največjih donosov.

Spremenjena je točka 8(b)(1) specifikacije proizvoda. Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Gre za manjšo spremembo, ki omogoča nadzor nad kakovostjo končnega proizvoda. Ne le, da lastnosti zaščitenega proizvoda niso spremenjene, to tudi omogoča, da so dosežene vsako leto. Zato se šteje, da ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Izkušnje kažejo, da niti dve vinski leti nista enaki ter da na trto vplivajo spremenljivi naravni dejavniki (temperature, padavine, nepričakovana zmrzal, škodljivci in bolezni itd.), ki se odražajo v količini in kakovosti grozdja.

Zato se je zdelo potrebno, da se uvede ta možnost zmanjšanja deleža potencialnega alkohola v grozdju.

7.   Razlogi za polnjenje v kraju porekla

SPREMEMBA:

Novo besedilo, da se utemelji, zakaj mora pakiranje (polnjenje) potekati na razmejenem območju v skladu s členom 4(2) nove delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33. Prav tako je bila črtana točka o prepovedi uporabe embalaže, ki vpliva na kakovost ali ugled ZOP.

Spremenjeni sta bili točka 8(b)(2) specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

Ta praksa je že bila obvezna in zato ta sprememba ne pomeni nobenih dodatnih omejitev za trgovino. Zato se šteje, da je ta sprememba standardna, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Prva sprememba pomeni zgolj spremembo besedila, da se zagotovi skladnost z veljavno zakonodajo.

Kar zadeva drugo spremembo, se vina z ZOP „Arlanza“ praviloma tržijo v steklenicah. Samo izjemoma se lahko tržijo v drugi embalaži, če to ne vpliva na njihove kakovostne lastnosti. Tako se je mogoče bolje odzvati na zahteve glede trženja na nekaterih zunanjih trgih.

8.   Posodobitev določb o označevanju

SPREMEMBA:

Uvedba navedb „vino de pueblo“ (vaško vino) in „fermentado en barrica“ (vrenje v sodu barik) ter novo besedilo zahtev glede označevanja.

Spremenjeni sta bili točka 8(b)(3) specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj te neobvezne navedbe na etiketi potrošnikom zagotavljajo več informacij o tem, od kod proizvod izvira in kako je bil proizveden, nikakor pa ne pomenijo omejitev za trgovino. Zato se šteje, da ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Pristojni organ je pred kratkim zakonsko uredil navedbe, povezane z uporabo manjše geografske enote, med katerimi je navedba „vino de pueblo“ (vaško vino), če je bilo najmanj 85 % grozdja, iz katerega je bilo vino proizvedeno, pridelanega na parcelah, ki ležijo v določeni občini ali manjšem kraju. Ta sprememba je utemeljena s tem, da potrošniki zahtevajo vse več informacij o točnem poreklu proizvoda iz občin in krajev, ki sestavljajo ZOP.

V skladu s členom 55(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 je lahko na etiketi ime manjše geografske enote, če je to urejeno v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu.

Vina „fermentado en barrica“ so proizvedena na območju, vendar se prej zanje ni mogla uporabljati ta navedba.

Novo besedilo ne vsebuje novih zahtev, saj je bil celotni oddelek zgolj preoblikovan, da bi bil razumljivejši.

9.   Prilagoditev oddelka, ki se nanaša na preverjanje proizvodne specifikacije

SPREMEMBA:

Preoblikovanje oddelka 9 specifikacije proizvoda. Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Gre za standardno spremembo, saj je ni mogoče razvrstiti v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Uskladitev z določbami Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018, zlasti člena 19 te uredbe, ki določa postopke za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, ki ga morajo vsako leto izvesti pristojni ali kontrolni organi. Ta sprememba spada tudi v okvir potrebne posodobitve specifikacije proizvoda, da se zagotovi skladnost z merili standarda UNE-EN-ISO 17065.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Arlanza

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

VINO – bela vina

—	Bela vina: po videzu imajo barvne odtenke, ki segajo od srebrno rumene do zlato rumene, ter so bistra in/ali sijoča, brez suspendiranih delcev. Za njihov vonj so značilne sadne arome. Po okusu so uravnotežena in sveža vina.

—

Starana bela vina: po videzu imajo barvne odtenke, ki segajo od srebrno rumene do zlato rumene, ter so bistra in/ali sijoča, brez suspendiranih delcev. Za njihov vonj so značilne sadne arome, včasih tudi lesne. Po okusu so to uravnotežena in sveža vina, ki lahko spominjajo na staranje v lesenih sodih. Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)   Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 10,5 Najnižja vsebnost skupnih kislin 4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 13,33 Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 150

VINO – vina rosé

—	Vina rosé: po videzu imajo barvne odtenke, ki segajo od barve čebulne lupine do jagodno rdeče, ter so bistra in/ali sijoča, brez suspendiranih delcev.

Za njihov vonj so značilne arome rdečega in/ali črnega jagodičja. Po okusu so sveža in uravnotežena.

—

Starana vina rosé: po videzu imajo barvne odtenke, ki segajo od barve čebulne lupine do malinasto rožnate z odsevi, ki so posledica staranja, ter so bistra in/ali sijoča, brez suspendiranih delcev. Za njihov vonj so značilne arome svežega sadja in/ali rdečih kompotov ter prisotnost arom po lesu. Po okusu so sveža in uravnotežena.

(*)	Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje vsebnosti hlapnih kislin, ki se izračuna na naslednji način: 1 g na liter do 10 vol. % in 0,06 g na liter za vsako odstotno točko nad 10 %. Vsebnost hlapnih kislin v nobenem primeru ne sme preseči 1,08 g/l, izraženega kot ocetna kislina.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

VINO – rdeča vina

Po videzu imajo barvne odtenke, ki segajo od vijolično rdeče do škrlatno rdeče, barva na robu pa razkriva, da gre za mlada vina; vina so bistra, brez suspendiranih delcev.

Za njihov vonj so značilne arome rdečega in/ali črnega jagodičja, ki so srednje do zelo intenzivne. Po okusu so uravnotežena in sveža.

(*)	Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje vsebnosti hlapnih kislin, ki se izračuna na naslednji način: 1 g na liter do 10 vol. % in 0,06 g na liter za vsako odstotno točko nad 10 %. Vsebnost hlapnih kislin v nobenem primeru ne sme preseči 1,2 g/l, izraženega kot ocetna kislina.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

VINO – starana rdeča vina

Po videzu imajo barvne odtenke, ki segajo od granatno rdeče do opečnato rdeče z odsevi, ki so posledica staranja, in so bistra, brez suspendiranih delcev. Za njihov vonj so značilne uravnotežene lesne in sadne arome, odvisno od trajanja staranja. Po okusu so suha z uravnoteženo vsebnostjo kislin.

(*)	Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje vsebnosti hlapnih kislin, ki se izračuna na naslednji način: 1 g na liter do 10 vol. % in 0,06 g na liter za vsako odstotno točko nad 10 %. Vsebnost hlapnih kislin v nobenem primeru ne sme preseči 1,2 g/l, izraženega kot ocetna kislina.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,67
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

—	Najmanjši delež potencialnega alkohola v grozdju: 10,5 % za bele sorte in 11,5 % za rdeče sorte.

—	Najvišja stopnja ekstrakcije: 72 litrov na 100 kilogramov grozdja.

—	Trajanje staranja za vina, za katera se uporabljajo izrazi „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“, se šteje od 1. novembra leta trgatve.

Pomembna omejitev pri proizvodnji vin

Bela vina morajo biti proizvedena izključno iz belih sort albillo in viura.

Vina rosé morajo biti proizvedena iz sort: tinta del país, garnacha tinta, mencía, cabernet sauvignon, merlot, petit verdot, albillo mayor in viura, tako da je rdečih sort najmanj 50 %.

Rdeča vina morajo biti proizvedena izključno iz rdečih sort tinta del país, garnacha tinta, mencía, cabernet sauvignon, merlot in petit verdot.

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota trsov: 2 000 trsov na hektar.

(b)   Največji donosi

Bele sorte vinske trte

10 000 kilogramov grozdja na hektar

72 hektolitrov na hektar

Rdeče sorte vinske trte

7 000 kilogramov grozdja na hektar

50,40 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Pokrajina Burgos:

Avellanosa de Muñó in manjši kraji Pinedillo, Paules del Agua in Torrecítores del Enebral; Ciruelos de Cervera (katastrski poligon 518) in manjši kraj Briongos de Cervera; Cebrecos, Cilleruelo de Abajo, Cilleruelo de Arriba, Covarrubias in manjši kraj Ura; Fontioso, Iglesiarrubia, Lerma ter manjši kraji Revilla Cabriada, Castrillo Solarana, Rabé de los Escuderos, Santillán del Agua, Ruyales del Agua in Villoviado; Los Balbases (katastrski poligon 523), Madrigal del Monte, Madrigalejo del Monte in manjši kraj Montuenga; Mahamud, Nebreda, Peral de Arlanza, Pineda Trasmonte, Pinilla Trasmonte, Puentedura, Quintanilla del Agua, Tordueles, Quintanilla del Coco in manjši kraj Castroceniza; Quintanilla de la Mata, Retuerta, Revilla Vallejera, Royuela de Riofranco, Santa Cecilia, Santa Inés, Santa María del Campo, Santibáñez del Val, Santo Domingo de Silos, Solarana, Tordomar, Torrecilla del Monte, Torrepadre, Valles de Palenzuela, Villafruela, Villahoz, Villalmanzo, Villamayor de los Montes, Villangómez in manjši kraj Villafuertes; Villaverde del Monte in Zael.

Pokrajina Palencia:

Baltanás in manjši kraji Valdecañas de Cerrato, Cobos de Cerrato, Cordovilla la Real, Espinosa de Cerrato, Herrera de Valdecañas, Hornillos de Cerrato, Palenzuela, Quintana del Puente, Tabanera de Cerrato, Torquemada, Villahán in Villodrigo.

V občini Los Balbases je za gojenje vinske trte primerno samo območje znotraj katastrskega poligona 523. V občini Ciruelos de Cervera je za gojenje vinske trte primerno samo območje znotraj katastrskega poligona 518.

7.   Glavne sorte vinske trte

TEMPRANILLO – TINTA DEL PAIS

8.   Opis povezave

Najpomembnejša fizikalna dejavnika, zlasti med procesom zorenja (počasen in zapoznel), sta skrajno celinsko podnebje (precejšnje razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami) in nadmorska višina. Za območje so značilni tudi majhni donosi, ki so posledica majhne gostote trsov in večjega redčenja pridelka. V teh razmerah sorta tinta del país pridobi zelo značilne lastnosti, po katerih se to območje razlikuje od drugih (kopičenje polifenolov in predhodnih sestavin arom ter idealno ravnotežje med alkoholom in izrazito vsebnostjo kislin). Vina so bogata s polifenoli ter imajo čudovito telo in vsebnost kislin, zato so še posebno primerna za staranje.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopek proizvodnje vina vključuje stekleničenje in žlahtnjenje vin, zato se lahko organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti, opisane v tej specifikaciji proizvoda, zagotovijo le, če vsi postopki ravnanja z vinom potekajo na območju proizvodnje. Posledično, ker je stekleničenje vin eden od ključnih dejavnikov za doseganje lastnosti, določenih v specifikaciji proizvoda, mora stekleničenje potekati v polnilnicah vinskih kleti na območju proizvodnje, da se zagotovijo kakovost, poreklo in nadzor.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

—	Na etiketah zaščitenih vin mora biti vidno navedeno geografsko ime ZOP „Arlanza“. Tradicionalni izraz iz člena 112(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je „denominación de origen“ (označba porekla).

—	Na etiketi mora biti naveden letnik, tudi če vina niso starana.

—	Na nalepki rdečih vin in vin rosé so lahko navedeni naslednji tradicionalni izrazi: „crianza“, „reserva“, „gran reserva“ in „roble“, če so v skladu z zadevno veljavno zakonodajo.

—	Pri rdečih vinih in vinih rosé z ZOP „Arlanza“ je lahko na etiketi naveden izraz „roble“, če so v skladu z zadevno veljavno zakonodajo.

—	Izraz „fermentado en barrica“ je lahko na glavni etiketi vin naveden pod pogoji iz veljavne zakonodaje.

—

V skladu s členom 120(1)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 se lahko uporabi ime druge geografske enote, ki je manjša od območja, ki je podlaga za razmejeno geografsko območje, opredeljeno v točki 5 tega enotnega dokumenta (občine in manjši kraji), skupaj z izrazom „Vino de Pueblo“, če vsaj 85 % grozdja, iz katerega je vino proizvedeno, izvira s parcel, ki ležijo v navedeni manjši geografski enoti.

Povezava na specifikacijo proizvoda

www.itacyl.es/documents/20143/342640/Ppta+PCC+DOP+ARLANZA+Rev+1.docx/6c7b99b4-7da4-273d-cab8-a8a11e3df07d

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 437/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„RIBERA DEL GUADIANA“

PDO-ES-A1295-AM03

Datum obvestila: 29. 9. 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Imena novih vrst vina

SPREMEMBA:

Bela in rdeča vina ter vina rosé, proizvedena brez uporabe lesenih sodov, so zdaj označena kot „joven“ (mlado vino).

Ta vrsta vina v prejšnjih različicah specifikacije proizvoda za razliko od vseh ostalih vrst vina ni bila poimenovana. Da bi se lahko vse proizvedene vrste vina označile z deskriptorjem, je bil zato za bela in rdeča vina ter vina rosé, ki niso starana v lesenih sodih, uveden izraz „joven“ (mlado vino).

Izraz „otras elaboraciones en barrica“ (drugo vino v sodih) je bil nadomeščen z izrazom „vino de guarda“ (ki označuje „vino za hrambo“, primerno za staranje v steklenicah) kot vrsto rdečega vina.

Sprememba se nanaša na oddelka 2 in 3 specifikacije proizvoda ter točko 4 in točko 5(a) enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, ker ne spada v nobenega od primerov iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

UTEMELJITEV:

Z uporabo izraza „joven“ je mogoče to vino razlikovati od vina, ki se je nekaj časa staralo v lesenih sodih.

Kar zadeva izraz „vino de guarda“, ker je bila specifikacija proizvoda prvič sestavljena leta 2011, je bilo zaradi nerazumevanja te označbe med izvajalci komaj katero vino certificirano kot „otras elaboraciones en barrica“, čeprav obstaja povpraševanje na trgu po vinu z manj vpliva lesa kot po drugih vrstah.

2.   Spremembe deleža alkohola, vsebnosti sladkorja in vsebnosti hlapnih kislin

SPREMEMBA:

Ta sprememba je sestavljena iz naslednjih sprememb:

—	pri belem vinu vrste „joven“ (mlado vino): — je bil volumenski delež skupnega alkohola določen med 9 % in 15 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola zmanjšana z 10 % na 9 %;

—

pri belem vinu, proizvedenem z uporabo lesenih sodov: — je bil volumenski delež skupnega alkohola določen med 9 % in 15 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola za vrsto „fermentado en barrica“ (zoreno v sodu) zmanjšana z 10 % na 9 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola za vrste „crianza“ (starano najmanj 18 mesecev), „reserva“ (starano najmanj dve leti) in „gran reserva“ (starano najmanj štiri leta) zmanjšana z 12,5 % na 9 %, — je bil parameter „skupni reducirajoči sladkorji“ nadomeščen s parametrom „skupni sladkorji“, — je bila dodana nova podvrsta „polsuh“ in so bile določene njene vrednosti, — se najvišja vsebnost hlapnih kislin zdaj izračunava na podlagi volumenskega deleža skupnega alkohola;

—

pri vinu rosé: — je bil volumenski delež skupnega alkohola določen med 9 % in 15 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola zmanjšana z 11 % na 9 %, — je bil parameter „skupni reducirajoči sladkorji“ nadomeščen s parametrom „skupni sladkorji“, — so bile dodane podvrste „polsuh“, „polsladek“ in „sladek“ ter določene njihove vrednosti,

—

pri rdečem vinu vrste „joven“ (mlado vino): — je bil volumenski delež skupnega alkohola določen med 11 % in 15 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola zmanjšana z 12 % na 11 %, — je bil parameter „skupni reducirajoči sladkorji“ nadomeščen s parametrom „skupni sladkorji“, — so bile dodane podvrste „polsuh“, „polsladek“ in „sladek“ ter določene njihove vrednosti;

—

pri rdečem vinu, proizvedenem v lesenih sodih: — je bila vrsta „otras elaboraciones en barrica“ (drugo vino v sodih) preimenovano v „vino de guarda“ (ki označuje „vino za hrambo“, primerno za staranje v steklenicah), — je bil volumenski delež skupnega alkohola določen med 11 % in 15 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola za vrsti „fermentado en barrica“ (zoreno v sodu) in „tinto roble“ (v hrastovem sodu starano rdeče vino) zmanjšana z 12 % na 11 %, — je bila najmanjša vrednost volumenskega deleža dejanskega alkohola za vrste „crianza“ (starano najmanj dve leti), „reserva“ (starano najmanj tri leta) in „gran reserva“ (starano najmanj pet let) zmanjšana z 12,5 % na 11 %, — je bil parameter „skupni reducirajoči sladkorji“ nadomeščen s parametrom „skupni sladkorji“, — je bila dodana nova podvrsta „polsuh“ in so bile določene njene vrednosti, — se najvišja vsebnost hlapnih kislin zdaj izračunava na podlagi volumenskega deleža skupnega alkohola.

Sprememba se nanaša na oddelek 2 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, ker ne spada v nobenega od primerov iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

UTEMELJITEV:

Trgi vina so se, odkar je bila specifikacija proizvoda prvič sestavljena leta 2011, precej spremenili, saj je zdaj na njih vse več povpraševanja po vinu z manj alkohola in novih vrstah vina z višjo skupno vsebnostjo sladkorja.

Gospodarski subjekti, ki uporabljajo to označbo porekla, si tudi želijo, da bi se večina analitskih omejitev, določenih v specifikaciji proizvoda, uskladila s pravnimi zahtevami, kar bi posameznim subjektom omogočilo, da bi po želji določili strožje zahteve.

Za vse nove podvrste je bila najvišja dovoljena vsebnost žveplovega dioksida določena na ravni najvišje dovoljene količine v skladu s pravom EU (za njihovo vsebnost sladkorja).

3.   Spremembe organoleptičnih opisov

SPREMEMBA:

Ob akreditaciji nadzornega organa v skladu s standardom UNE EN 170025 (standard ISO/IEC 17025, kot je sprejet v Španiji) so bile uvedene spremembe pri organoleptični preskusni metodi, zaradi česar so potrebne naslednje spremembe:

—	Parameter „okus“ se zdaj imenuje „aroma“.

—	Parameter „uravnoteženost“ se zdaj imenuje „uravnoteženost okusa“.

—	Na seznam vonjev in arom sta bila dodana parametra „cvetličen“ in „z vrenjem pridobljen“.

—	Za polsuho, polsladko in sladko vino je bila v parameter „uravnoteženost okusa“ dodana možnost rahlo sladek.

—	Dodane so bile nove barve.

—	Parameter za opis intenzivnosti barve je bil preimenovan iz „intensidad“ v „capa“ (kar je španski izraz, ki dobesedno pomeni ogrinjalo in se običajno nanaša na intenzivnost barve).

Sprememba se nanaša na oddelek 2 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, ker ne spada v nobenega od primerov iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

UTEMELJITEV:

Regulativni odbor za označbo porekla „Ribera del Guadiana“ (Vincal Laboratorios) je bil 31. julija 2015 akreditiran za organoleptično preskušanje vina po standardu UNE-EN ISO/IEC 17025.

Ta akreditacija je povzročila naslednje spremembe:

NOVA IMENA PARAMETROV, UPORABLJENIH PRI ANALIZI RAZLIČNIH ORGANOLEPTIČNIH LASTNOSTI

Organ je moral za pridobitev akreditacije razviti metodo preskušanja. Glede na tehnične informacije, priložene tej metodi, so vrednosti, analizirane v okviru parametra „okus“ („sladko“, „kislina“, „alkoholen“, „karbonski“), v prejšnji različici specifikacije proizvoda spadale v poglavje „uravnoteženost“.

Deskriptorji, analizirani v okviru parametra, ki se zdaj imenuje „aroma“ („saden“, „cvetličen“, „z vrenjem pridobljen“, „po lesu“ in „po praženem“), so v prejšnji različici podobno spadali v parameter „okus“.

To je povzročilo naslednje spremembe:

—	Parameter „okus“ je bil preimenovan v „aroma“.

—	Parameter „uravnoteženost“ se zdaj imenuje „uravnoteženost okusa“.

DODAJANJE NOVIH ORGANOLEPTIČNIH DESKRIPTORJEV

V akreditirani preskusni metodi sta bila „vonj“ in „aroma“ ocenjena ločeno. Zato so bili „cvetlični“ in „z vrenjem pridobljeni“ vonji in arome, tj. deskriptorji, ki v prejšnjo različico specifikacije proizvoda niso bili vključeni, opredeljeni kot ponavljajoče se lastnosti vina iz določenih sort vinske trte.

To je povzročilo naslednje spremembe:

—	Deskriptorja „cvetličen“ in „z vrenjem pridobljen“ sta bila dodana kot morebitni lastnosti vonja belih in rdečih vin in vin rosé, proizvedenih brez uporabe lesa.

—	Deskriptorja „cvetličen“ in „z vrenjem pridobljen“ sta bila dodana kot morebitni lastnosti arome belih in rdečih vin in vin rosé, proizvedenih brez uporabe lesa.

DODAJANJE ORGANOLEPTIČNIH LASTNOSTI PRI NOVIH PODVRSTAH V KATEGORIJI VINO

Pri novih podvrstah vina, dodanih pri različnih vrstah vina, tj. polsuho, polsladko in sladko, je bilo treba opredeliti organoleptične lastnosti.

4.   Spremembe enoloških postopkov

SPREMEMBA:

—	Pri novih podvrstah vina (polsuho, polsladko in sladko) so bili dodani postopki proizvodnje

—	Zaradi standardizacije časa staranja je bil pri vrstah „fermentado en barrica“, „tinto roble“, „vino de guarda“, „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“ (tj. vrstah vina, ki se različno dolgo starajo v lesenih sodih) dodan datum začetka postopka staranja.

—	Zaradi standardizacije mer posod, uporabljenih za staranje vina, so bile mere pri vrstah „tinto roble“ in „vino de guarda“ povečane do največje pravno dovoljene.

—	Pri belem in rdečem vinu vrste „fermentado en barrica“ je bil odstranjen sklic na „delno vrenje“.

Sprememba se nanaša na oddelek 3 specifikacije proizvoda in točko 5(a) enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, ker ne spada v nobenega od primerov iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

UTEMELJITEV:

V specifikacijo proizvoda so bile pri mladem belem vinu podvrste „polsuho“, „polsladko“ in „sladko“ le vključene in pri tem je bilo navedeno, da bi jih bilo treba proizvajati v skladu z veljavnimi pravili. Zdaj, ko so bile te podvrste razširjene na druge vrste vina, se zdi smiselno določiti, kakšna so dejansko ta pravila.

Specifikacija proizvoda ni zajemala nobenega pravila o tem, kdaj se začne obdobje staranja za vina, starana v lesenih sodih, čeprav je imel regulativni odbor notranje pravilo o določitvi datuma začetka postopka staranja, ki je temeljil na običajnem obdobju trgatve na območju proizvodnje (običajno avgust ali september). Gre za logičen korak, da postane to pravilo standard in se vključi v specifikacijo proizvoda.

Od začetka uvedbe sheme za označbo porekla, tj. od leta 2011, ko je bila specifikacija proizvoda prvič sestavljena, so izvajalci zahtevali, da se pravila o merah posod uskladijo s pravnimi omejitvami.

Odstranjena je bila možnost proizvodnje vina, ki delno vre v sodih, saj vse vinske kleti, ki izvajajo vrenje v sodih, celoten postopek vrenja hranijo vino v hrastovih sodih in jih nikoli ne zvrščajo z vinom, ki ne vre v sodih.

5.   Vrste garancijske etikete

SPREMEMBA:

Pri tej spremembi se določijo vrste garancijske etikete, ki se bodo uporabljale za posamezno vrsto vina.

Sprememba se nanaša na oddelek 8 specifikacije proizvoda in točko 9 enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, ker ne spada v nobenega od primerov iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

UTEMELJITEV:

Vsaki vrsti vina mora biti dodeljena posebna vrsta garancijske etikete. Zato se s to spremembo:

—	dodeli vrsta garancijske etikete za vrsto vina „fermentado en barrica“, ki je trenutno brez etikete,

—	določa, da se mora za vina „joven“ uporabljati vrsta garancijske etikete „cosecha“ (letniško vino), da bi se odpravila nejasnost med izrazoma.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Ribera del Guadiana

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

BELO VINO

Videz

Bistrost: bistro vino ali z majhno količino tartratov; barva: rumena do zlata.

Vonj

Vonj: prisotnost sadnega in/ali cvetličnega in/ali z vrenjem pridobljenega vonja in/ali vonja po lesu ali praženem.

Okus

Aroma: prisotnost sadnih in/ali cvetličnih in/ali z vrenjem pridobljenih arom in/ali arom po lesu ali praženem.

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek; zaton: dolg aromatičen pookus.

*	Najvišja mejna vrednost žveplovega dioksida pri vinu z vsebnostjo sladkorja najmanj 5 g/l: 240 mg/l.

*

Pri belem vinu, proizvedenem z uporabo lesenih sodov, je najvišja vsebnost hlapnih kislin 1 gram na liter do 10 vol. % alkohola plus dodatnega 0,06 grama na liter za vsako odstotno točko deleža alkohola, ki presega 10, do najvišje mejne vrednosti 1,08 grama na liter. Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15 Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 9 Najnižja vsebnost skupnih kislin 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 10 Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 180

VINO ROSÉ

Videz

Bistrost: bistro vino ali z majhno količino tartratov; barva: rožnata do oranžna, vključno z rdečkastimi toni.

Vonj

Vonj: prisotnost sadnega in/ali cvetličnega in/ali z vrenjem pridobljenega vonja in/ali vonja po lesu ali praženem.

Okus

Aroma: prisotnost sadnih in/ali cvetličnih in/ali z vrenjem pridobljenih arom in/ali arom po lesu ali praženem.

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek; zaton: dolg aromatičen pookus.

*

Najvišja mejna vrednost žveplovega dioksida pri vinu z vsebnostjo sladkorja najmanj 5 g/l: 240 mg/l. Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15 Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 9 Najnižja vsebnost skupnih kislin 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 10 Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 180

RDEČE VINO

Videz

Bistrost: bistro vino ali z majhno količino tartratov ali barvil; barva: vijoličasta do opečnato rdeča, zelo intenzivna.

Vonj

Vonj: prisotnost sadnega in/ali cvetličnega in/ali z vrenjem pridobljenega vonja in/ali vonja po lesu ali praženem.

Okus

Aroma: prisotnost sadnih in/ali cvetličnih in/ali z vrenjem pridobljenih arom in/ali arom po lesu ali praženem.

Uravnoteženost okusa: uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami, po možnosti rahlo sladek; zaton: dolg aromatičen pookus.

*	Najvišja mejna vrednost žveplovega dioksida pri vinu z vsebnostjo sladkorja najmanj 5 g/l: 190 mg/l.

*

Pri rdečem vinu, proizvedenem z uporabo lesenih sodov, je najvišja vsebnost hlapnih kislin 1 gram na liter do 10 vol. % alkohola plus dodatnega 0,06 grama na liter za vsako odstotno točko deleža alkohola, ki presega 10, do najvišje mejne vrednosti 1,2 grama na liter. Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) 15 Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 11 Najnižja vsebnost skupnih kislin 4 grama na liter, izraženega kot vinska kislina Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) 13,33 Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) 150

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri ekstrakciji grozdnega mošta / vina in ločevanju od tropin je treba uporabiti ustrezen tlak, da stopnja ekstrakcije ne bi presegla 70 litrov vina na 100 kilogramov obranega grozdja.

Belo in rdeče vino vrste „fermentado en barrica“ mora vreti v hrastovih sodih s prostornino do 600 litrov.

Vino vrste „tinto roble“ je treba starati 90 dni, od tega vsaj 60 dni v hrastovih sodih s prostornino do 600 litrov.

Vino vrste „vino de guarda“ je treba starati 365 dni, od tega vsaj 60 dni v hrastovih sodih s prostornino do 600 litrov.

Ta obdobja staranja se začnejo 1. oktobra v letu trgatve.

(b)   Največji donosi

Bele sorte vinske trte

12 000 kilogramov grozdja na hektar

84 hektolitrov na hektar

Rdeče sorte vinske trte

10 000 kilogramov grozdja na hektar

70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

—

TIERRA DE BARROS: Aceuchal, Ahillones, Alange, Almendralejo, Arroyo de San Serván, Azuaga, Berlanga, Calamonte, Corte de Peleas, Entrín Bajo, Feria, Fuente del Maestre, Granja de Torrehermosa, Higuera de Llerena, Hinojosa del Valle, Hornachos, La Morera, La Parra, Llera, Llerena, Maguilla, Mérida (levo obrežje reke Guadiana), Nogales, Palomas, Puebla del Prior, Puebla de la Reina, Ribera del Fresno, Salvatierra de los Barros, Santa Marta de los Barros, Solana de los Barros, Torre de Miguel Sesmero, Torremegía, Valencia de las Torres, Valverde de Llerena, Villafranca de los Barros in Villalba de los Barros.

—	MATANEGRA: Bienvenida, Calzadilla, Fuente de Cantos, Medina de las Torres, Puebla de Sancho Pérez, Los Santos de Maimona, Usagre, Valencia del Ventoso in Zafra.

—

RIBERA ALTA: Aljucén, Benquerencia, Campanario, Carrascalejo, Castuera, La Coronada, Cristina, Don Álvaro, Don Benito, Esparragalejo, Esparragosa de la Serena, Higuera de la Serena, La Garrovilla, Guareña, La Haba, Magacela, Malpartida de la Serena, Manchita, Medellín, Mengabril, Mérida (desno obrežje reke Guadiana), Mirandilla, Monterrubio de la Serena, La Nava de Santiago, Navalvillar de Pela, Oliva de Mérida, Quintana de la Serena, Rena, San Pedro de Mérida, Santa Amalia, Trujillanos, Valdetorres, Valverde de Mérida, Valle de la Serena, Villagonzalo, Villanueva de la Serena, Villar de Rena, Zalamea de la Serena in Zarza de Alange.

—	RIBERA BAJA: La Albuera, Almendral, Badajoz, Lobón, Montijo, Olivenza, La Roca de la Sierra, Talavera de la Real, Torremayor, Valverde de Leganés in Villar del Rey.

—

MONTÁNCHEZ: Albalá, Alcuéscar, Aldea de Trujillo, Aldeacentenera, Almoharín, Arroyomolinos de Montánchez, Casas de Don Antonio, Escurial, Garciaz, Heguijuela, Ibahernando, La Cumbre, Madroñera, Miajadas, Montánchez, Puerto de Santa Cruz, Robledillo de Trujillo, Salvatierra de Santiago, Santa Cruz de la Sierra, Santa Marta de Magasca, Torre de Santa María, Torrecilla de la Tiesa, Trujillo, Valdefuentes, Valdemorales, Villamesías in Zarza de Montánchez.

—	CAÑAMERO: Alía, Berzocana, Cañamero, Guadalupe in Valdecaballeros.

7.   Glavne sorte vinske trte

CABERNET SAUVIGNON

CAYETANA BLANCA

GRACIANO

MACABEO – VIURA

MERLOT

PARDINA – JAÉN BLANCO

SYRAH

TEMPRANILLO – CENCIBEL

TEMPRANILLO – TINTO FINO

8.   Opis povezave

Bela vina

Na glavne značilnosti vin vpliva prevladujoče sredozemsko podnebje območja.

Bela vina se odlikujejo po svojem zelo posebnem značaju, ki je saden in aromatičen, pridružuje pa se mu tudi dokaj velika vsebnost kislin.

Dejstvo, da je v ključnih časovnih obdobjih cikla pridelave grozdja malo padavin, zmanjšuje nevarnost za pojav glivičnih bolezni, kar neposredno vpliva na kakovost tako pridobljenih vin.

Vina rosé

Na glavne značilnosti vin vpliva prevladujoče sredozemsko podnebje območja.

Zaradi teh pogojev so vina bogata s tanini in barvili, imajo dober delež alkohola in primerno vsebnost kislin. Zrelost grozdja daje vinom poseben aromatični profil.

Dejstvo, da je v ključnih časovnih obdobjih cikla pridelave grozdja malo padavin, zmanjšuje nevarnost za pojav glivičnih bolezni, kar neposredno vpliva na kakovost tako pridobljenih vin.

Rdeče sorte vinske trte, ki na lokalnem območju niso avtohtone, so se prilagodile na njegove značilnosti, zaradi česar se iz njih pridobivajo značilna vina.

Rdeča vina

Na glavne značilnosti vin vpliva prevladujoče sredozemsko podnebje območja.

Zaradi teh pogojev so vina bogata s tanini in barvili, imajo dober delež alkohola in primerno vsebnost kislin. Zrelost grozdja daje vinom poseben aromatični profil.

Dejstvo, da je v ključnih časovnih obdobjih cikla pridelave grozdja malo padavin, zmanjšuje nevarnost za pojav glivičnih bolezni, kar neposredno vpliva na kakovost tako pridobljenih vin.

Rdeče sorte vinske trte, ki na lokalnem območju niso avtohtone, so se prilagodile na njegove značilnosti, zaradi česar se iz njih pridobivajo značilna vina.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Vsa embalaža, ki se uporablja za trženje vina z označbo porekla „Ribera del Guadiana“, mora biti označena z zaščitenimi imeni v skladu z veljavno zakonodajo EU.

Embalaža mora biti prav tako označena z oštevilčeno garancijsko etiketo, pri čemer se za zadevno vrsto belega vina uporablja posebna vrsta garancijske etikete. S temi garancijskimi etiketami, ki jih izda regulativni odbor, se proizvod certificira in se omogoči sledljivost vin po njihovem vstopu na trg.

Vrste garancijskih etiket, ki jih je treba uporabiti za posamezno vrsto vina, so naslednje:

etikete „cosecha“ (letniško vino) je treba uporabljati za vrsti „joven“ in „fermentado en barrica“;

etikete „tinto roble“ je treba uporabljati za vrsto „tinto roble“;

etikete „vino de guarda“ je treba uporabljati za vrsto „vino de guarda“;

etikete „crianza“ je treba uporabljati za vrsto „crianza“;

etikete „reserva“ je treba uporabljati za vrsto „reserva“;

etikete „gran reserva“ je treba uporabljati za vrsto „gran reserva“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.juntaex.es/filescms/con03/uploaded_files/SectoresTematicos/Agroalimentario/Denominacionesdeorigen/PliegoCondiciones2.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 437/14)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„MAREMMA TOSCANA“

PDO-IT-A1413-AM02

Datum obvestila: 14. september 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Nove vrste proizvoda

Opis:

Pri vrstah belega in rdečega vina je bil dodan izraz „riserva“.

Pri vrstah rdečega vina in vina iz sorte vinske trte sangiovese je bila dodana navedba „governo all’uso toscano“ (toskanski način proizvodnje).

Pri vrstah belega in rdečega vina je bila dodana navedba „passito“ (slamno vino).

Pri vinih iz sort vinske trte sangiovese, ciliegiolo, alicante ali grenache, syrah in merlot je bila dodana različica rosé.

Dodana so bila naslednja nova sortna vina:

—	cabernet franc,

—	petit verdot in

—	pugnitello.

Ta možnost je bila dodana, da se na oznaki med sortami vinske trte, navedenimi v specifikaciji proizvoda, opredelita dve sorti vinske trte iste barve, ki morata biti navedeni v padajočem vrstnem redu glede na dejansko količino uporabljenega grozdja.

Dodana je bila vrsta peneče vino rosé.

Razlog:

Ker gre za vino z zaščiteno označbo porekla, je namen tega poudariti kakovost proizvoda z dodatnim poudarjanjem posebnosti najbolj tipičnih vin s tradicionalnimi izrazi „riserva“, „governo all’uso toscano“ in „passito“.

Vino s kontrolirano označbo porekla (denominazione di origine controllata – DOC) „Maremma Toscana“ je značilno za celotno vinorodno območje pokrajine Grosseto. Namen tega je torej pripisati pomen celotni proizvodnji vina z razširitvijo izbora vin, povezanih z imenom „Maremma Toscana“, ki predstavlja proizvodnjo vina z bogato tradicijo in visoko kakovostjo, tako da bo vključevala vino rosé, peneče vino rosé in sortno vino.

Možnost opredelitve dveh sort vinske trte na oznaki pomeni novo poslovno priložnost za vina, zaščitena z označbo porekla.

Sprememba se nanaša na oddelke 4, 5 in 7 enotnega dokumenta ter člene 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 specifikacije proizvoda.

2.   Sorte vinske trte

Opis:

Pri belih vinih je bila za dopolnitev sedanjih sort vinske trte vermentino in trebbiano toscano dodana sorta vinske trte viognier, vključno z vrsto „riserva“, ki lahko zgoraj navedeno vrsto vina dopolnjuje sama ali v kombinaciji, ki znaša najmanj 60 %. Druge bele sorte vinske trte, primerne za pridelavo, se uporabljajo v deležu od 40 do 60 %.

Pri rdečem vinu so bile za dopolnitev sedanje sorte vinske trte sangiovese dodane sorte vinske trte cabernet (cabernet sauvignon in cabernet franc), merlot, syrah in ciliegiolo, vključno z vrsto „riserva“, dodani sta bili tudi vrsti vino rosé in peneče vino rosé, pri čemer se te vrste uporabljajo same ali v kombinaciji, ki znaša najmanj 60 %. Druge rdeče sorte vinske trte, primerne za pridelavo, se uporabljajo v deležu od 40 do 60 %.

Opredeljen je bil sinonim grenache za sorto vinske trte alicante, vključno z vinom rosé.

Opredeljen je bil sinonim carmenère za sorto vinske trte cabernet.

Med glavne sorte vinske trte so bile vključene sorte vinske trte cabernet franc, petit verdot in pugnitello, ki se lahko navedejo na oznaki, če znašajo vsaj 85 %.

Razlog:

Ker je vino s kontrolirano označbo porekla „Maremma Toscana“ značilno za celotno vinorodno območje pokrajine, je cilj pripisati pomen celotni proizvodnji vina, s čimer se izpolni namen, zaradi katerega je bila označba ustvarjena, tako da se vključi možnost proizvajanja belega in rdečega vina ter vina rosé iz glavnih gojenih sort vinske trte. Zato je bilo odločeno, da se glavne kombinacije sort vinske trte, ki jih predstavljajo že vključene prevladujoče sorte vinske trte, dopolnijo z najbolj razširjenimi sortami vinske trte v pokrajini Grosseto na območjih, ki merijo med približno 100 in 800 hektarov, da bi se povečalo število vin, za katera se lahko uporablja označba.

Sprememba se nanaša na oddelek 7 enotnega dokumenta in člene 2, 4, 5 in 6 specifikacije proizvoda.

3.   Pravila o vinogradniških dejavnostih

Opis:

1.	Dodani so bili največji donos grozdja na hektar, največji donos vina iz grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola novouvedenih vrst.

2.	Gostota zasaditve mora biti med 3 000 in 4 000 trsov na hektar.

3.	Dodano je bilo pravilo, ki prepoveduje vsako obliko horizontalnega gojenja, kot je gojitvena oblika brajda.

Razlog:

1.	Vrednosti za donos grozdja na hektar in delež alkohola izhajata iz testiranja, ki dokazuje kakovost proizvodov, zaščitenih z označbo.

2.	Povečanje gostote vina na hektar omogoča nižji donos grozdja na trs in tako prispeva k večji kakovosti grozdja.

3.	Prepovedane so gojitvene oblike vinske trte, uporabljene za gojenje grozdja v okviru označbe, ki vključujejo presežno prisilno proizvodnjo na škodo kakovosti.

Sprememba se nanaša na oddelek 5(b) enotnega dokumenta in člen 4 specifikacije proizvoda.

4.   Pravila o vinifikaciji

Opis:

1.	Opredeljeno je bilo, da poteka staranje vina na območju proizvodnje.

2.	Poleg pokrajin Pisa, Livorno, Siena in Firence je bila na seznam območij, na katerih lahko potekajo postopki vinifikacije za proizvode z ZOP, dodana pokrajina Arezzo.

Razlog:

1.	To je uradna sprememba, saj so dejavnosti staranja del faze vinifikacije.

2.	Sprememba je skladna z določbami člena 5(1) Uredbe (EU) 2019/33. To je uradna sprememba, saj so dejavnosti staranja del faze vinifikacije.

Sprememba se nanaša na oddelek 9 enotnega dokumenta in člen 5 specifikacije proizvoda.

5.   Traditionalna izraza „riserva“ in „governo all’uso toscano“

Opis:

1.	Dodane so bile zahteve glede označbe „riserva“ za belo vino, ki se mora starati najmanj 12 mesecev, in vino rosé, ki se mora starati najmanj 24 mesecev, od tega šest mesecev v lesenih sodih.

2.	Dodane so bile zahteve glede tradicionalne označbe „governo all’uso toscano“, pri kateri se počasi začne ponovno vrenje z dodajanjem rahlo sušenega rdečega grozdja (najmanj 10 kg na hektoliter), pri katerem se je po stiskanju začel postopek vrenja.

Razlogi:

1.	Ker gre za vino z zaščiteno označbo porekla, je bila za okrepitev belih in rdečih vrst vina dodana označba „riserva“, da bi se dve različni kakovosti proizvoda tržno razvrstili in omogočila nadaljnja rast kakovosti.

2.	Ker gre za vino z zaščiteno označbo porekla, je namen tega poudariti kakovost proizvoda z dodatnim poudarjanjem posebnosti najbolj tipičnih rdečih vin z izrazom, ki se nanaša na tradicionalno tehniko, uporabljeno na pretežnem območju Toskane.

Sprememba se nanaša na oddelek 5 enotnega dokumenta in člen 5 specifikacije proizvoda.

6.   Opis vin

Opis:

Dodani so bili fizikalni, kemijski in organoleptični deskriptorji novo vključenih vrst. Poleg tega so bile pri vrstah, že vključenih v specifikacijo proizvoda, opredeljene določene organoleptične lastnosti ter spremenjene druge fizikalne in kemijske vrednosti.

Razlog:

Opisane so bile lastnosti novo uvedenih vin in popravljene lastnosti nekaterih sedanjih vrst vina, da bi se zagotovil natančnejši opis analitičnih in organoleptičnih lastnosti, zlasti pri osnovnih vrstah belega in rdečega vina ter vina rosé in vrstah z oznako „vendemmia tardiva“ (pozna trgatev) pa so bili bolje opredeljeni opisni parametri v zvezi z okusom, da bi zajemali vina s preostankom sladkorja znotraj bolj preudarno opredeljenih omejitev. Popravljeni so bili analitski parametri, ki se nanašajo na ekstrakt brez sladkorja in vsebnost skupnih kislin belega in rdečega vina, vina rosé in penečega vina, da bi bili skladni z drugimi vrstami vina.

Sprememba se nanaša na oddelek 4 enotnega dokumenta in člen 6 specifikacije proizvoda.

7.   Označevanje

Opis:

Sinonim grenache je bil opredeljen kot drugo ime za sorto vinske trte alicante.

Razlog:

S to dodatno opredelitvijo se s trgovskega stališča nadalje okrepi posebnost vrste, ki ima dolgo tradicijo na ozemlju.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

8.   Pakiranje

Opis:

(a)	Za posode, ki niso iz stekla, je bila določena omejitev prostornine od 3 do 5 litrov.

(b)	Prepovedana je uporaba steklenih posod, kot so demižoni in pletenke.

(c)	Prepovedana je uporaba kronastih zamaškov za zapiranje steklenic s prostornino do 6 litrov za vrste z označbama „riserva“ in „vigna“ ter vrste „passito“, „vin santo“ in „vendemmia tardiva“.

Razlog:

(a)	Uporaba posod, izdelanih iz materialov, ki niso steklo, je v skladu s potrebami potrošnikov in tako povečuje možnosti za trženje proizvodov z ZOP „Maremma Toscana“ v EU in mednarodno.

(b)	Da bi se nadalje okrepila posebnost tržene proizvodnje in da bi proizvod dobil pravo podobo v očeh potrošnikov, so prepovedane steklene posode, kot so demižoni in pletenke.

(c)	Prepovedana je uporaba kronastih zamaškov, da bi se dala prava podoba vrstam vina, označenim s tradicionalnimi izrazi in podstavljenim potrošnikom v steklenicah.

Ta sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

9.   Povezava z geografskim območjem

Opis:

V naslednje oddelke so bile dodane nekatere posodobitve: podrobnosti o geografskem območju, podrobnosti o kakovosti in značilnostih proizvoda, ki so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja, ter podrobnosti o opisu vzročne povezave.

Razlog:

To je uradna prilagoditev zaradi dodajanja novih vrst proizvoda, s katero se ne ovrže geografska povezava iz člena 93(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Ta sprememba se nanaša na člen 9 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

10.   Podatki o nadzornem organu

Opis:

Posodobljeni so bili naslov kontrolnega organa (Valoritalia Srl) in nekaj pravnih sklicevanj v zvezi z odobritvijo načrta nadzora.

Razlog:

Ta uradna sprememba se nanaša na člen 10 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Maremma Toscana

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.	Peneče vino

5.	Kakovostno peneče vino

4.   Opis vin

Belo vino, vključno z navedbo „riserva“, označeno z eno ali dvema navedbama sorte vinske trte

Barva: različno intenzivna slamnato rumena.

Vonj: fin in nežen s pretežno sadnimi notami pri sortah vinske trte viognier in ansonica ter raznovrsten in kompleksen pri različici „riserva“.

Okus: suh do polsuh pri belem vinu, nežen in žameten pri sortah vinske trte vermentino, viognier in ansonica ter bolj svež z začimbnimi notami, mineralen in polnega telesa pri različici „riserva“.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: za belo vino: 10,50; za sorte vinske trte ansonica, viogner, vermentino, chardonnay, sauvignon in trebbiano: 11,00; za vino z navedbo „riserva“: 12,00.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: za belo vino: 14,00 g/l; za sorte vinske trte ansonica, viogner, vermentino, chardonnay, sauvignon in trebbiano: 16 g/l; za vino z navedbo „riserva“: 18 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Rdeče vino, navedbi „novello“ in „riserva“, označeno z eno ali dvema navedbama sorte vinske trte

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča z vijoličnimi odtenki, intenzivno rdeča barva, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: s sadnimi notami pri vinu „novello“, sortah vinske trte alicante ali grenache, merlot, pugnitello in sangiovese, z začimbnimi notami pri sortah vinske trte cabernet franc, cabernet sauvignon, syrah in petit verdot ter nežnejši pri sorti vinske trte ciliegiolo, s staranjem pa postaja prefinjen pri vinih z navedbo „riserva“.

Okus: suh do polsuh pri rdečem vinu, rahlo kiselkast in mineralen pri vinu „novello“ in sorti vinske trte alicante ali grenache, bolj polnega telesa pri sortah vinske trte cabernet, cabernet franc, cabernet sauvignon, ciliegiolo, petit verdot, pugnitello, sangiovese in merlot ter vinih z navedbo „riserva“, intenziven in po začimbah pri sorti vinske trte syrah ter živahen in okrogel pri proizvodih iz sort vinske trte rosso in sangiovese, pridelanih po tehniki „governo all’uso toscano“.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: za rdeče vino in vino z navedbo „novello“: 11,00; za sorte vinske trte alicante ali grenache, cabernet, cabernet franc, cabernet sauvignon, canaiolo, merlot, petit verdot, pugnitello, sangiovese, ciliegiolo in syrah: 11,50; za vino z navedbo „riserva“: 12,00.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: za rdeče vino: 22,00 g/l; za vino z navedbo „novello“: 20,00 g/l; za sorte vinske trte alicante ali grenache, cabernet, cabernet franc, cabernet sauvignon, canaiolo, merlot, petit verdot, pugnitello, sangiovese in ciliegiolo, syrah: 22 g/l; za vino z navedbo „riserva“: 24,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vino rosé z navedbo sorte vinske trte

Barva: različno intenzivno rožnata.

Vonj: nežen, z intenzivnimi sadnimi notami, obstojnejši pri sorti vinske trte alicante in nežnejši pri sorti sangiovese.

Okus: suh do polsuh, rahlo kiselkast, skladen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,50 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 16,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vino z navedbo „vin santo“ (sveto vino)

Barva: slamnato rumena do jantarjeva in rjava.

Vonj: eteričen, topel in razpoznaven.

Okus: suh do sladek, skladen in žameten.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 16,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	30,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Vendemmia Tardiva“ (pozna trgatev), vključno z vinom z navedbo sorte vinske trte

Barva: od intenzivno slamnato rumene do različno intenzivne zlato rumene.

Vonj: nežen, intenziven, včasih po začimbah.

Okus: suh do sladek, poln in skladen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 15,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Belo vino „passito“, vključno z vinom z navedbo sorte vinske trte

Barva: od slamnato rumene do različno intenzivno jantarjeve.

Vonj: intenziven, po zrelem sadju.

Okus: suh do sladek, okrogel in žameten.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 15,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 23,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Rdeče vino „passito“, vključno z vinom z navedbo sorte vinske trte

Barva: intenzivna rubinasto rdeča.

Vonj: intenziven, raznovrsten.

Okus: suh do sladek, žameten.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 15,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 24,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino in kakovostno peneče vino (Vino Spumante di Qualità) – vrste belega vina, vključno z vinom z navedbo sorte vinske trte, in vina rosé

Barva: različno intenzivna slamnato rumena, svetlo slamnato rumena pri sorti vinske trte ansonica, z občasnimi zelenimi odtenki pri sorti vinske trte vermentino, od bledo do češnjevo rožnate pri vinu rosé.

Pena: nežna in obstojna.

Vonj: nežen, saden, obstojen, blažji pri sorti vinske trte ansonica, nežnejši pri sorti vinske trte vermentino, z bolj izrazitimi sadnimi notami pri vinu rosé.

Okus: od popolnoma suh do suh, skladen pri sorti vinske trte ansonica, živahen, kisel in nekoliko grenek pri vinu rosé.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: pri belem vinu in vinu rosé: 10,50 %; pri sortah vinske trte ansonica in vermentino: 11,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: pri belem vinu: 14,00 g/l; pri sortah vinske trte ansonica in vermentino in vinu rosé: 16,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Metoda proizvodnje vina z navedbo „vin santo“

Posebni enološki postopek

Grozdje se mora po skrbnem postopku izbora naravno sušiti v ustreznih prostorih, dokler ne doseže ustrezne vsebnosti sladkorja pred stiskanjem. Vino se mora proizvajati, hraniti in starati v lesenih sodih z največjo prostornino 500 litrov ter se sme v porabo sprostiti šele po 1. marcu v tretjem letu, ki sledi letu pridelave grozdja.

Metoda proizvodnje „governo all’uso toscano“

Posebni enološki postopek

Tradicionalna metoda, dovoljena za rdeče vino in sorto vinske trte sangiovese, pri kateri se počasi začne ponovno vrenje z dodajanjem rahlo sušenega rdečega grozdja (najmanj 10 kg na hektoliter), pri katerem se je pred stiskanjem začel postopek vrenja.

(b)   Največji donosi

Belo vino, belo vino „riserva“ in peneče vino:

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo vino, belo vino „riserva“ in peneče vino:

91 hektolitrov na hektar

Rdeče vino, rdeče vino „riserva“, vino rosé, peneče vino rosé, mlado vino:

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče vino, rdeče vino „riserva“, vino rosé, peneče vino rosé, mlado vino:

84 hektolitrov na hektar

Vino z navedbo „vin santo“:

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino z navedbo „vin santo“:

45,50 hektolitra na hektar

Vino iz sort vinske trte ansonica, ansonica spumante, chardonnay, sauvignon, trebbiano, vermentino, vermentino spumante, viognier:

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino iz sort vinske trte ansonica, ansonica spumante, chardonnay, sauvignon, trebbiano, vermentino, vermentino spumante, viognier:

84,00 hektolitra na hektar

Vino iz sort vinske trte alicante, cabernet, cabernet sauvignon, cabernet franc, canaiolo, ciliegiolo, merlot, petit verdot, sangiovese, syrah:

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino iz sort vinske trte alicante, cabernet, cabernet sauvignon, cabernet franc, canaiolo, ciliegiolo, merlot, petit verdot, sangiovese, syrah:

77,00 hektolitra na hektar

Vino iz sorte vinske trte pugnitello:

9 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino iz sorte vinske trte pugnitello:

63,00 hektolitra na hektar

Vino rosé iz sort vinske trte alicante, ciliegiolo, merlot, sangiovese, syrah:

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Vino rosé iz sort vinske trte alicante, ciliegiolo, merlot, sangiovese, syrah:

77,00 hektolitra na hektar

Belo vino z navedbo „passito“, vina ansonica „passito“, chardonnay „passito“, sauvignon „passito“, vermentino „passito“:

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo vino z navedbo „passito“, vina ansonica „passito“, chardonnay „passito“, sauvignon „passito“, vermentino „passito“:

44,00 hektolitra na hektar

Rdeče vino z navedbo „passito“, vina cabernet „passito“, cabernet sauvignon „passito“, ciliegiolo „passito“, merlot „passito“, sangiovese „passito“:

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče vino z navedbo „passito“, vina cabernet „passito“, cabernet sauvignon „passito“, ciliegiolo „passito“, merlot „passito“, sangiovese „passito“:

44,00 hektolitra na hektar

Vina z navedbo „vendemmia tardiva“, ansonica „vendemmia tardiva“, chardonnay „vendemmia tardiva“, sauvignon „vendemmia tardiva“:

80 000 kilogramov grozdja na hektar

Vina z navedbo „vendemmia tardiva“, ansonica „vendemmia tardiva“, chardonnay „vendemmia tardiva“, sauvignon „vendemmia tardiva“:

40,00 hektolitra na hektar

Vina trebbiano „vendemmia tardiva“, vermentino „vendemmia tardiva“, viognier „vendemmia tardiva“:

80 000 kilogramov grozdja na hektar

Vina trebbiano „vendemmia tardiva“, vermentino „vendemmia tardiva“, viognier „vendemmia tardiva“:

40,00 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje spada v regijo Toskano in zlati zajema celotno pokrajino Grosseto.

7.   Glavne sorte vinske trte

Alicante N – grenache

Ansonica B – inzolia

Cabernet franc N – cabernet

Cabernet sauvignon N – cabernet

Canaiolo nero N – canaiolo

Carmenère N – cabernet

Chardonnay B

Ciliegiolo N

Malvasia istriana B – malvasia

Malvasia bianca lunga B – malvoisier

Malvasia bianca di candia B – malvasia

Merlot N

Petit verdot N

Pugnitello N

Sangiovese N – sangioveto

Sauvignon B – sauvignon blanc

Syrah N

Trebbiano toscano B – procanico

Vermentino B – pigato B

Viognier B

8.   Opis povezave

Vino s kontrolirano označbo porekla „Maremma Toscana“, vključno z navedbami „vin santo“, „vendemmia tardiva“ in „passito“

Na območju, ki ga sestavljajo večinoma griči in predgorja, pade zmerna količina padavin in poleti redko dežuje. Globoka tla podpirajo razvoj korenin in so dobro odcedna. To zgodovinsko vinorodno območje, katerega začetki segajo v čas Etruščanov, se je štelo kot najprimernejše za pridelovanje vinske trte, ki se goji po metodi kordona z rezniki in z veliko gostoto zasaditve. Uporabljene sorte vinske trte so tradicionalne za to območje (trebbiano toscano, ansonica, vermentino, sangiovese in ciliegiolo) in sodobnejše (chardonnay, sauvignon, viognier, merlot, cabernet in syrah), iz njih pa se proizvajajo zelo značilna vina, ki so sveža, aromatična in dobro strukturirana.

Vino s kontrolirano označbo porekla „Maremma Toscana“ – peneče vino in kakovostno peneče vino

Na območju, ki ga sestavljajo večinoma griči in predgorja, pade zmerna količina padavin, poleti redko dežuje in prezračevanje je dobro. Globoka tla podpirajo razvoj korenin in so dobro odcedna. Tradicionalna proizvodnja penečega vina je povezana tudi s prisotnostjo naravnih kleti, izklesanih v lehnjak, kar omogoča ohranjanje optimalnih temperatur. Velika gostota zasaditve v vinogradih sega v davno preteklost. Uporabljene sorte vinske trte so tradicionalne za to območje (trebbiano toscano, vermentino in ansonica), včasih pa so jim dodane druge, sodobnejše sorte vinske trte (chardonnay, sauvignon), ki dajejo vinom sveže, rahlo kiselkaste, nežne in sadne značilnosti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir:

zakonodaja EU.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Sinonim grenache je bil opredeljen kot drugo ime za sorto vinske trte alicante.

Vinorodno območje proizvodov

Pravni okvir:

zakonodaja EU.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Poleg pokrajin Pisa, Livorno, Siena in Firence je bila na seznam območij, na katerih lahko potekajo postopki vinifikacije za proizvode z ZOP, dodana pokrajina Arezzo.

Navedba sorte vinske trte

Pravni okvir:

zakonodaja EU.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Dodana je bila možnost, da se na oznaki med sortami, navedenimi v specifikaciji proizvoda, opredelita dve sorti vinske trte iste barve, ki morata biti navedeni v padajočem vrstnem redu glede na dejansko količino uporabljenega grozdja v skladu s členom 50(1)(a)(ii) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/15969

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 437/15)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE ENOTNEGA DOKUMENTA

„MONTLOUIS-SUR-LOIRE“

PDO-FR-A0169-AM01

Datum obvestila: 7. oktober 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sklic na uradni geografski kodeks

Dodan je sklic na uradni geografski kodeks za geografsko območje in območje v neposredni bližini. Z dodajanjem tega sklica se ti dve območji ne spremenita.

V skladu s tem se spremenita točki 1.6 in 1.9 enotnega dokumenta.

2.   Gostota zasaditve

Gostota zasaditve se poveča s 6 000 na 6 250 trsov na hektar. Razdalja med vrstami se posledično zmanjša na 0,8 metra. Gostota zasaditve trte se poveča, da bi se izboljšala kakovost vin, ki se iz nje proizvajajo.

V skladu s tem se spremeni točka 1.5 enotnega dokumenta.

3.   Pravila rezi

Pregledana so bila pravila rezi, da bi imeli vinogradniki več svobode pri prilagajanju na podnebna tveganja, ki so vse pogostejša (pozne zmrzali itd.). Besedilo se zdaj glasi:

„—	Pri trsih, ki se obrezujejo s kratko rezjo (s pahljačasto gojitveno obliko ali kordonsko gojitveno obliko royat), število očes po rezi ne sme presegati 85 800 očes na hektar in povprečno 13 očes na trs, pri čemer lahko ima vsak trs največ 15 očes in vsak reznik največ tri očesa.

—	Pri trsih, ki se obrezujejo z dolgo rezjo, število očes po rezi ne sme presegati 72 600 očes na hektar in povprečno 11 očes na trs, pri čemer lahko ima vsak trs največ 13 očes.“

V skladu s tem se spremeni točka 1.5 enotnega dokumenta.

4.   Pravila oblikovanja v špalir

Šparoni vinske trte, ki se z obrezujejo z rezom v gojitveni obliki guyot, so odslej obvezno pritrjeni na nosilno žico.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

5.   Kmetijsko-okoljske prakse

Doda se naslednja določba:

„—	Stalno travinje okoli parcel (neobdelana zemlja na robovih vinogradov in prostorih med parcelami) je obvezno. Ta obveznost ne velja v primeru obnove robov vinogradov, na primer zaradi posledic erozije ali izjemnih vremenskih razmer.

—	Na vsaj 40 % medvrstnih prostorov se zasajeno ali samoraslo rastlinje obvladuje mehansko ali fizično.“

Ta sprememba je v skladu s sedanjim razvojem praks izvajalcev v korist agroekologije v vseh vinogradih na tem območju. Kaže, da se pri tehničnih načrtih vse bolj upoštevajo okoljska vprašanja. S spodbujanjem prisotnosti rastlinskega pokrova se zmanjšuje uporaba kemičnih herbicidov. Zmanjšanje uporabe herbicidov omogoča boljše varovanje vinogradniških tal in ohranjanje njihovih naravnih funkcij (rodovitnosti, biotske raznovrstnosti, biološkega čiščenja), kar prispeva h kakovosti in pristnosti vin ter podpira pojem območja.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

6.   Trgatev

V točki 1 oddelka VII poglavja 1 se črta stavek: „Datum začetka trgatve se določi v skladu z določbami člena D. 644-24 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.“

Danes ni več treba določiti datuma začetka trgatve, saj imajo izvajalci zdaj na voljo širok nabor instrumentov, s katerimi lahko natančno ocenijo zrelost grozdja. Vsak izvajalec ima več posameznih in skupnih naprav in opreme, s katerimi lahko natančno določi najustreznejši datum za začetek trgatve vsake parcele glede na cilje pridelave.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

7.   Posebne določbe za trgatev

Dodajo se naslednje določbe:

„—	Pri mehanski trgatvi čas med prevozom potrganega grozdja in začetkom stiskanja ne sme biti daljši od dveh ur.

—	Pri ročni trgatvi čas med prevozom potrganega grozdja in začetkom stiskanja ne sme biti daljši od 24 ur.

—	Opremo za trganje grozdja je treba oprati vsaj enkrat na dan.“

Namen teh določb je zagotoviti čim boljšo sanitarno kakovost grozdja.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

8.   Peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo

Specifikacija proizvoda se spremeni, da se vključijo pogoji za proizvodnjo penečih vin z eno fermentacijo. Ta uvod spreminja specifikacijo proizvoda v naslednjih točkah:

Trgatev

„—	Peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo, se proizvajajo iz ročno potrganega grozdja, ki se celo prepelje v stiskalnico v posodah ali prikolicah, pri čemer ni dovoljena uporaba samopraznilnih prekucnih prikolic s polžem in samopraznilnih prekucnih prikolic s črpalko.“

Zrelost grozdja

—	od 178 gramov na liter mošta za peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo.

TAVNM (najmanjši volumenski delež naravnega alkohola)

—	11 % za peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo.

Donos

—	V členu D. 645-7 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu je donos za mirna vina in peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo, določen na ravni 52 hektolitrov na hektar.

Največji donos

—	V členu D. 645-7 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu je največji donos za mirna vina in peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo, določen na ravni 62 hektolitrov na hektar.

Stiskanje

—	Grozdi, namenjeni proizvodnji penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo, se dajo celi v stiskalnico brez predhodnega pecljanja ali drozganja. To grozdje se stiska s pnevmatsko stiskalnico ali horizontalno stiskalnico s ploščami brez verig in obročkov ali z vertikalno stiskalnico.

Analitski standardi

—	Pri penečih vinih, proizvedenih z eno fermentacijo, je obvezno degoržiranje, vsebnost fermentiranega sladkorja (glukoza + fruktoza) pa ne presega petih gramov na liter.

Enološki postopki

—	Čiščenje mošta penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo, z encimi ali encimskimi pripravki ni dovoljeno.

—	Peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo, se proizvajajo brez bogatenja in brez dodajanja kvasovk.

Prepovedan material

—	pecljalniki in drozgalniki za vinifikacijo grozdov, namenjenih proizvodnji penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo.

Obdelava

—	Polnjenje v steklenice, v katerih poteka sekundarno vrenje z eno fermentacijo, se izvede čim prej po 1. oktobru v letu trgatve.

c)

Pogoji, v katerih poteka sekundarno vrenje penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo: — fermentacija se začne v kadeh ali sodih; — obvladuje se izključno s hladnimi temperaturami; — dodajanje kvasovk ni dovoljeno; — dodajanje tiražnega likerja ni dovoljeno; — uporaba kalcijevega in natrijevega alginata ni dovoljena; — sekundarno vrenje poteka le v steklenici iz delno prevretega mošta; — uporaba ekspedicijskega likerja ni dovoljena; — količina vina, ki se izgubi pri degoržiranju, se nadomesti z vinom iz iste serije vina.

Pakiranje

—	analiza mirnih vin se opravi pred pakiranjem ali po njem, analiza penečih in biser vin pred degoržiranjem, analiza vin, proizvedenih z eno fermentacijo, pa po degoržiranju.

Označevanje

c)	— Pri penečih vinih, proizvedenih z eno fermentacijo, je obvezna navedba letnika.

Register

2.	Register parcel, namenjenih pridelavi penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo

Vsak proizvajalec grozdja vodi redno posodobljen register parcel, na katerih je bilo potrgano grozdje za pridelavo penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo. V registru sta za zadevne parcele navedeni:

—	katastrska številka parcele;

—

površina.

Proizvajalec najpozneje do 1. novembra po trgatvi ta seznam pošlje organizaciji za zaščito in upravljanje.

V skladu s tem se spremenijo točke 1.4, 1.5, 1.8 in 1.9 enotnega dokumenta.

9.   Vsebnost sladkorja v grozdju

Minimalna vsebnost sladkorja v grozdju se za mirna vina poveča za 8 gramov na liter mošta, da se zagotovi optimalna zrelost. Posledično se volumenski delež naravnega alkohola zviša z 10,5 % na 11 % za mirna vina.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

10.   Največji donos

Največji donos za mirna vina, peneča vina in biser vina se zniža za 3 hl/ha. Ta sprememba je v skladu s spremembo pravil rezi, da se prepreči prekomerno spreminjanje donosov.

V skladu s tem se spremeni točka 1.5 enotnega dokumenta.

11.   Stiskanje

Vstavi se poglavje v zvezi s stiskanjem:

„—	Opremo za sprejem in stiskanje grozdja je treba oprati enkrat na dan;

—	Maceracije z jagodnimi kožicami se izvajajo v nepredušno zaprtih posodah.“

Namen te določbe je zagotoviti, da se kakovost letine ne poslabša.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

12.   Analitski standardi

Najvišja vrednost fermentiranega sladkorja, pri kateri se lahko mirno vino označi kot suho, se zniža z 8 na 5 gramov sladkorja na liter.

V skladu s tem se spremeni točka 1.9 enotnega dokumenta.

13.   Volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi

Volumenski delež skupnega alkohola v mirnih vinih po obogatitvi se zniža za 13 %, da se omejijo možnosti obogatitve.

V skladu s tem se spremeni točka 1.5 enotnega dokumenta.

14.   Prepovedan material

Da se pri stiskanju grozdje ne bi poslabšalo, se v specifikacijo vključi prepoved uporabe:

—	stiskalnic z osnim polnjenjem;

—	betonskih kadi, razen tistih, ki imajo izjavo o skladnosti dobavitelja, da so primerne za grozdje, mošt ali vino.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

15.   Zmogljivost vinske kleti

Da bi se dejavnosti v kleti izvajale v dobrih pogojih, se v specifikaciji poveča najmanjša zmogljivost vinske kleti, tako da se zviša koeficient z 1- na 1,5-kratnik povprečne količine, ki se je v zadnjih petih letih vinificirala pod kontrolirano označbo porekla.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

16.   Ustekleničenje penečih vin

Datum polnjenja v steklenice za sekundarno vrenje se prestavi na mesec dni zgodnejši datum, saj tudi trgatve potekajo vse bolj zgodaj.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

17.   Pakiranje

Ob priznanju penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo, je navedeno, da se določba o trženju steklenic s prostornino, ki znaša 37,5 centilitra ali manj oziroma več kot 150 centilitrov, nanaša izključno na peneča vina in biser vina, proizvedena s sekundarno fermentacijo v steklenicah.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

18.   Donegovanje in trženje potrošnikom

Čas donegovanja mirnih vin se podaljša za mesec in pol. Chenin je sorta grozdja, ki je znana po tem, da med zorenjem razvije zanimive aromatične lastnosti. Posledično je datum, ko se vina začnejo tržiti potrošnikom, prestavljen s 1. februarja na 15. marec.

Dodan je bil 30. september kot najzgodnejši datum za začetek trženja penečih vin in biser vin.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

19.   Promet med odobrenimi skladišči

Črta se točka (b) odstavka 5 oddelka IX poglavja 1, ki se nanaša na datum dajanja vina v promet med odobrenimi skladišči.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

20.   Povezava z geografskim območjem

Povezava z geografskim območjem je bila spremenjena, kar zadeva opis penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo.

Povezava je bila tudi spremenjena zaradi črtanja navedbe kratke rezi po spremembi pogojev rezi.

V skladu s tem se spremeni točka 1.8 enotnega dokumenta.

21.   Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so prenehali veljati, so črtani iz specifikacije. Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

22.   Oblika steklenice

Določba o obliki steklenice za biser vino se črta.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

23.   Oznaka „suho“

Črta se obveznost, da se pri označevanju mirnih vin navede izraz „suho“.

V skladu s tem se spremeni točka 1.9 enotnega dokumenta.

24.   Obveznosti poročanja

Doda se obveznost predložitve predhodne izjave o namembnosti parcel.

Na podlagi te izjave se predvidi vrsta proizvoda, ki se prideluje na določeni parceli, da se uporabijo različne gojitvene oblike in da se tehnični načrt že pri obrezovanju prilagodi največjemu ciljnemu donosu. S tem se organizaciji za zaščito in upravljanje tudi omogoči nadzor nad količinami posameznih vrst proizvodov, ki prihajajo na trg.

Izjava o opustitvi se črta.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

25.   Zapisniki

Doda se zapisnik, v katerem je navedeno, ali se grozdje trga ročno ali mehansko.

Doda se zapisnik o čiščenju opreme za trganje, sprejem in stiskanje grozdja.

Zapisnik o pakiranju se črta.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

26.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati

Spremenijo se glavne točke, ki jih je treba preverjati, da se poenostavijo njihove metode ocenjevanja.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

27.   Naslov

Spremeni se naslov nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost.

Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Montlouis-sur-Loire

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4.   Opis vina

Mirna vina

Mirna vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Volumenski delež skupnega alkohola v mirnih vinih po obogatitvi ne presega 13 %. Pri mirnih vinih z oznako „suho“ po pakiranju vsebnost fermentiranega sladkorja (glukoza + fruktoza) ne presega 5 gramov na liter in skupna vsebnost kisline, izražene v gramih vinske kisline na liter, ni za več kot 2 grama na liter nižja od vsebnosti fermentiranega sladkorja (glukoza + fruktoza).

Vsebnosti hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida so v skladu z določbami evropske zakonodaje o mirnih vinih.

Mlada suha mirna vina imajo sadne in cvetlične arome, iz katerih se lahko s staranjem razvijejo bogatejše note, kot je med. Kadar vsebujejo fermentirane sladkorje, sta njihova kompleksnost in potencial staranja na splošno še večja. Neredko se pojavljajo tudi živahnejše note eksotičnih sadežev ali blažje note suhega sadja, sčasoma pa se pogosto razvijejo tudi note praženih mandljev ali kutine.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneča vina in biser vina

V primeru obogatitve mošta volumenski delež skupnega alkohola v penečih in biser vinih po sekundarnem vrenju ne presega 13 %.

Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida so v skladu z določbami evropske zakonodaje o penečih in biser vinih.

Za peneča vina z nežno in lahkotno peno so pogosto značilne note sadja z belim mesom ali agrumov, pa tudi odtenki briošev, ki se izrazijo postopoma.

Peneča vina odlikujejo nižja vsebnost ogljikovega dioksida in bolj diskretni mehurčki, ki so manj izraziti v ustih. Ta prijetna vina imajo na splošno značilnejši okus po vinu kot peneča vina.

Za peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo, so značilni elegantni in kremasti mehurčki. V vinu je mogoče zaznati tudi njegovo bogastvo, ki se razvije sčasoma. Ravnovesje med okusom in vonjem tega proizvoda dopolnjujejo arome belih cvetov in sadja z belim mesom.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

a.   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Peneča in biser vina se proizvajajo s sekundarno fermentacijo v steklenici, peneča vina se lahko proizvajajo tudi z eno fermentacijo. V primeru obogatitve mošta volumenski delež skupnega alkohola v teh vinih po sekundarnem vrenju ne presega 13 %. Volumenski delež skupnega alkohola v mirnih vinih po obogatitvi ne presega 13 %.

Poleg zgoraj navedenih določb za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

Postopek gojenja

a)	— Gostota zasaditve – Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 250 trsov na hektar, pri čemer razdalja med vrstami znaša največ 1,6 metra. Razmik med trsi v isti vrsti ne sme biti manjši od 0,8 metra.

b)

— Pravila rezi – Trsi se obrezujejo pred 1. majem. „– Pri trsih, ki se obrezujejo s kratko rezjo (s pahljačasto gojitveno obliko ali kordonsko gojitveno obliko royat), število očes po rezi ne sme presegati 85 800 očes na hektar in povprečno 13 očes na trs, pri čemer lahko ima vsak trs največ 15 očes in vsak reznik največ tri očesa.

—	Pri trsih, ki se obrezujejo z dolgo rezjo, število očes po rezi ne sme presegati 72 600 očes na hektar in povprečno 11 očes na trs, pri čemer lahko ima vsak trs največ 13 očes.

Peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo

Omejitve pri obdelavi

Pogoji, v katerih poteka sekundarno vrenje penečih vin, proizvedenih z eno fermentacijo:

—	fermentacija se začne v kadeh ali sodih;

—	obvladuje se izključno s hladnimi temperaturami;

—	dodajanje kvasovk ni dovoljeno;

—	dodajanje tiražnega likerja ni dovoljeno;

—	uporaba kalcijevega in natrijevega alginata ni dovoljena;

—	sekundarno vrenje poteka le v steklenici in iz delno prevretega mošta;

—	uporaba ekspedicijskega likerja ni dovoljena;

—	količina vina, ki se izgubi pri degoržiranju, se nadomesti z vinom iz iste serije vina.

b.   Največji donosi

Mirna vina

62 hektolitrov na hektar

Peneča vina in biser vina

75 hektolitrov na hektar

Peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo

62 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in donegovanje mirnega vina ter trgatev, vinifikacija, obdelava, donegovanje in pakiranje penečega vina in biser vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Indre-et-Loire (seznam je določen na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019): Lussault-sur-Loire, Montlouis-sur-Loire in Saint-Martin-le-Beau.

7.   Glavna sorta vinske trte

Chenin B

8.   Opis povezave

Povezava z geografskim območjem

Vinograd s kontrolirano označbo porekla „Montlouis-sur-Loire“, ki leži nekaj kilometrov vzhodno od Toursa, se nahaja na apnenčasti planoti v obliki trikotnika, ki ga na severu in jugu omejujeta dolini reke Loare in reke Cher, na vzhodu pa gozd Amboise. To geografsko območje je omejeno na ozemlje treh občin.

Geografsko območje ima precej izrazit relief, vinograd pa se nahaja na nadmorski višini med približno 55 in 100 metri. Na jugovzhodu se planota spušča proti dolini reke Cher in oblikuje vinorodno pobočje, razbrazdano s suhimi dolinami. Proti zahodu in severu se vinorodna planota nenadoma konča s približno trideset metrov visoko pečino, v katero se tu in tam zarežejo majhne suhe doline.

Geološko je planota utrjena s turonijskimi (sljudasta kreda, rumena kreda) in senonijskimi krednimi formacijami (kreda Villedieu, ki leži pod površjem doline reke Cher). Nad njimi se dvigajo senonijske glinasto-kremenaste formacije (kremenčeva glina), nekatere tudi iz eocena (puding konglomerati, prodovina), predvsem pa aluvialni peščeni materiali z visokih rečnih teras, bolj ali manj pomešani s peskom eolskega izvora.

Razmejene parcele za pridelavo grozdja se nahajajo predvsem na glinasto-kremenastih, včasih tudi na glinasto-apnenčastih tleh. Peščene usedline, ki prekrivajo zgornje reliefe, pogosto ustvarjajo pretežno peščeno teksturo.

To območje, ki se nahaja na stičišču oceanskih in celinskih vplivov, ima blago oceansko podnebje, na katerega vpliva tudi Loara kot termoregulator, tako da se v zgodnji in pozni jeseni včasih vzpostavijo odlične razmere.

Od rimske dobe do 20. stoletja so v velikih podzemnih kamnolomih izkopavali kredo, mehak apnenčast material, ki sestavlja prve sloje planote. Te jame so se nato uporabljale kot vinske kleti za vinifikacijo mirnih vin, proizvodnjo penečih vin, donegovanje in skladiščenje.

Od 14. do 19. stoletja so se v vinogradih proizvajala bela vina. Zaradi njihove kakovosti in potenciala staranja jih je bilo mogoče po Loari voziti v Nantes, od koder so se izvažala v evropske dežele na severu. Trenutno se tržijo pod imenom „Vouvray“, ki označuje najboljša bela vina iz regije Tours.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila z več sodbami zavrnjena zahteva za vključitev v kontrolirano označbo porekla „Vouvray“. Zato so vinogradniki z območij Lussault-sur-Loire, Montlouis-sur-Loire in Saint-Martin-le-Beau začeli postopek za priznanje kontrolirane označbe porekla, ki je bila leta 1938 priznana pod imenom „Montlouis“, leta 2002 pa pod spremenjenim imenom „Montlouis-sur-Loire“.

Leta 2008 je vinograd pokrival 400 hektarjev, upravljalo pa ga je približno 50 vinogradnikov. Polovica tega območja se uporablja za proizvodnjo mirnih vin (približno 6 000 hektolitrov), druga polovica pa za proizvodnjo penečih ali biser vin (približno 9 600 hektolitrov).

Opis proizvoda in vzročne povezave

Mirna vina

Mlada suha mirna vina imajo sadne in cvetlične arome, iz katerih se lahko s staranjem razvijejo bogatejše note, kot je med.

Kadar vsebujejo fermentirane sladkorje, sta njihova kompleksnost in potencial staranja na splošno še večja. Neredko se pojavljajo tudi živahnejše note eksotičnih sadežev ali blažje note suhega sadja, sčasoma pa se pogosto razvijejo tudi note praženih mandljev ali kutine.

Peneča vina

Za peneča vina z nežno in lahkotno peno so pogosto značilne note sadja z belim mesom ali agrumov, pa tudi odtenki briošev, ki se izrazijo postopoma.

Peneča vina odlikujejo nižja vsebnost ogljikovega dioksida in bolj diskretni mehurčki, ki so manj izraziti v ustih. Ta prijetna vina imajo na splošno značilnejši okus po vinu kot peneča vina.

Za peneča vina, proizvedena z eno fermentacijo, so značilni elegantni in kremasti mehurčki. V vinu je mogoče zaznati tudi njegovo bogastvo, ki se razvije sčasoma. Ravnovesje med okusom in vonjem tega proizvoda dopolnjujejo arome belih cvetov in sadja z belim mesom.

Mirna vina

Vina so proizvedena izključno iz sorte chenin B. To je odporna sorta, katere možnosti se močno razlikujejo glede na vrsto tal, v katerih raste. Geografsko območje, na katerem se proizvaja kontrolirana označba porekla „Montlouis-sur-Loire“, pa je tudi blizu vzhodne meje gojenja te sorte v dolini Loare.

Tradicionalno so bile na razmejenem območju parcel za trgatev izbrane samo parcele s tlemi, ki se dobro obnesejo, kar zadeva vlago in toploto.

Taka lega sorti chenin B zagotavljajo ugodne pogoje, da se lahko izvirno in elegantno izrazi, vendar zahteva optimalno gojenje rastline in njenega proizvodnega potenciala, kar se kaže v prepovedi nekaterih klonov in strogo določeni gojitveni obliki.

Montluiški vinogradniki so se prilagodili zahtevam sorte chenin B in izkoristili njen potencial z diverzifikacijo tehničnih načrtov in vrst pridelanih vin. Glede na lokacijo pridelave, gojitvene oblike in podnebne razmere letnika bodo proizvedena vina vsebovala več ali manj fermentiranih sladkorjev. Donegovanje belih vin krepi njihovo aromatično kompleksnost. Kadar so podnebne razmere ob koncu trgatve ugodne, se „polsladka“ ali „sladka“ vina pridelujejo iz jagod, bogatih s sladkorjem, ker so se sušile na trti ali je na njih nastala plemenita plesen zaradi delovanja Botrytis cinerea.

Kakovost vin z označbo „Montlouis-sur-Loire“ temelji na izbiri parcel za pridelavo vinske trte, prilagajanju in nato doslednosti proizvodnih praks, ki jih je sčasoma razvila vinogradniška skupnost. Ugled teh vin dokazuje neprekinjena trgovina z njimi, ki sta jo na začetku olajšali reki Loara in Cher. Verjetno na podlagi precej starejših izmenjav so se vina v 16. in 17. stoletju po vodi prevažala v Nantes, nato pa pošiljala naprej na sever Flandrije in Nizozemske. Od takrat se je njihov ugled nenehno širil, tako da so se leta 2010 tržila zunaj državnega ozemlja ali izvažala po vsem svetu.

Peneča vina

Proizvodnja penečih vin se umešča v zgoraj opisani okvir. Montluiški vinogradniki, ki so opazili, da je v ustekleničenem vinu v kleteh včasih potekalo ponovno vrenje, so želeli obvladati in izkoristiti ta pojav „naravnih penečih vin“. Tako so od 19. stoletja začela nastajati vina, ki se potrošnikom tržijo kot „biser vina“. Na podlagi razvijajoče se enologije so se v štiridesetih letih 19. stoletja začeli prvi poskusi proizvodnje penečih vin po tradicionalni metodi. Ob prelomu med 19. in 20. stoletjem so posvetovanja s strokovnjaki iz Šampanje omogočila prenos znanja in praks. Vinske kleti, izkopane v kredi, so torej dejavnik, ki prispeva k razvoju obdelave teh vin, saj ta potrebujejo ogromne prostore s stalno temperaturo za shranjevanje in njihovo upravljanje. Od začetka 21. stoletja so vinogradniki na podlagi svojega tehničnega znanja o vinski trti in vinarstvu oživili proizvodnjo penečih vin z eno fermentacijo kot prvo metodo, ki se je uporabljala za proizvodnjo penečih vin. Ta vina so popoln odraz pogojev letnika, saj se proizvajajo iz povsem zrelega grozdja in z uravnavanjem donosov ter brez dodajanja sladkorja med predelavo.

Dandanes imajo proizvajalci penečih vin zaradi več kot stoletnih izkušenj znanje in veščine, ki jih spretno izražajo v sestavi svojih zvrsti. Donegovanje v ležečih steklenicah („sur lattes“), ki poteka najmanj devet mesecev, prispeva k nastanku arom briošev in kompleksnosti vin.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in donegovanje mirnega vina ter vinifikacijo, obdelavo, donegovanje in pakiranje penečega vina in biser vina, obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Indre-et-Loire (seznam je določen na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019): Amboise, Athée-sur-Cher, Dierre, Larcay, Véretz, La Ville-aux-Dames.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

—

Neobvezne navedbe so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla. – Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, s katerimi je zapisano ime kontrolirane označbe porekla.

—	Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: – gre za kraj, zaveden v katastru; – je ta naveden na prijavi pridelka.

Pri penečih vinih, proizvedenih z eno fermentacijo, je obvezna navedba letnika.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-bad3034d-713a-430e-beaf-032ca451a8b8

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.