OBVESTILO KOMISIJE

Smernice o preglednosti v zvezi z razvrščanjem v skladu z Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta

(2020/C 424/01)

Kazalo

1.

UVOD

3

1.1

Namen smernic

3

1.2

Preglednost v zvezi z razvrščanjem – ozadje

4

1.3

Cilji in splošne ugotovitve

4

1.3.1

V uporabnike usmerjen pristop

4

1.3.2

Individualna ocena in tehnološko nevtralen pristop

5

1.3.3

Ustrezna raven podrobnosti

5

2.

NARAVA IN PODROČJE UPORABE ZAHTEV IZ ČLENA 5

6

2.1

Integrirane storitve

6

2.1.1

Plačana razvrstitev

6

2.1.2

Opisovanje razvrstitve

7

2.1.2.1

Splošni pristop

7

3.

KATERI SO GLAVNI PARAMETRI IN KAKO JIH IZBRATI?

8

3.1

Primeri parametrov razvrščanja

8

3.2

Izbira glavnih parametrov

8

3.3

Posebni premisleki pri opredeljevanju glavnih parametrov

9

3.3.1

Personalizacija

9

3.3.2

Vedenje potrošnikov pri iskanju in njihov namen

10

3.3.3

Zgodovina uporabnika

10

3.3.4

Privzete nastavitve, mehanizmi razvrščanja in filtriranja

10

3.3.5

Prisotnost na več platformah

11

3.3.6

Drugi zunanji dejavniki

11

3.3.7

Prijave tretjih oseb

11

3.3.8

Randomizacija

11

3.3.9

Vzdrževanje/prečiščevanje

12

3.3.10

Povezava s pomožnimi storitvami

12

3.3.11

Uporaba tehničnih orodij ponudnikov

12

3.3.12

Učinek strojnega učenja

12

3.3.13

Ocenjevanje spletišč

13

3.3.14

Ukrepi, sprejeti za preprečevanje zlonamernega prirejanja rezultatov razvrščanja, ki ga izvajajo tretje osebe

13

3.3.15

Ocene uporabnikov

13

3.3.16

Ukrepi ponudnikov proti nezakonitim vsebinam

13

4.

KAKO IZBRATI GLAVNE PARAMETRE IN ŠE VEDNO PREPREČEVATI ZLONAMERNO PRIREJANJE RAZVRŠČANJA

13

5.

ZAHTEVANI SPECIFIČNI OPISI – NEPOSREDNO IN POSREDNO PLAČILO

14

5.1

Splošni pristop

14

5.2

Neposredno plačilo

15

5.3

Posredno plačilo

15

6.

KAKO BI MORAL BITI OPISAN GLAVNI PARAMETER?

15

6.1

Splošni pristop

16

6.2

Raven podrobnosti

16

6.3

Raven podrobnosti za neposredno ali posredno plačilo

16

6.4

Zahteva glede priprave opisa v preprostem in razumljivem jeziku

17

6.5

Predstavitvena orodja

17

7.

KJE BI MORALI BITI GLAVNI PARAMETRI OPISANI

17

7.1

Spletne posredniške storitve

17

7.2

Iskalniki

18

8.

KDAJ BI BILO TREBA OPIS GLAVNIH PARAMETROV SPREMENITI?

18

8.1

Redno posodabljanje opisov

18

8.2

Začasne spremembe

19

8.3

Poskusi

19

9.

KORAKI, KI JIH JE TREBA IZVESTI PRI POSODABLJANJU OPISA GLAVNIH PARAMETROV

20

9.1

Zahteva glede obveščanja o predlaganih spremembah s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev

20

9.2

Zahteva po rednem posodabljanju opisov s strani ponudnikov spletnih iskalnikov

20

10.

POSEBNE OBVEZNOSTI GLEDE SPLETNIH ISKALNIKOV, DA UPORABNIKOM S POSLOVNIM Spletiščem Omogočajo Pregledovanje Vsebine Prijav Tretjih Oseb

20

1.   UVOD

1.1   Namen smernic

1.

Te smernice so namenjene olajšanju zagotavljanja skladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev (1) in ponudnikov spletnih iskalnikov (2) z zahtevami iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba) in njihovega izvrševanja. V skladu s členom 5(7) in uvodno izjavo 28 Uredbe so te smernice namenjene tudi zagotavljanju pomoči ponudnikom pri izpolnjevanju zahtev ter optimizaciji določitve in predstavitve glavnih parametrov razvrščanja poslovnim uporabnikom in uporabnikom s poslovnim spletiščem (4).

2.

Člen 5(1) in (2) v bistvu določa, da ponudniki določijo glavne parametre za določanje razvrstitve in razloge za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre.

3.

V členu 2(8) je „razvrstitev“ opredeljena kot „relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo.“

4.

V skladu s členom 5(5) bi moral vsak ponudnik predložiti opis, ki bi uporabnikom omogočal, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali mehanizem razvrščanja upošteva in če upošteva, kako in v kolikšni meri, naslednje: (a) značilnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek storitve ponudnika; (b) relevantnost navedenih značilnosti za potrošnike, ki uporabljajo zadevno storitev, in (c) zgolj, kar zadeva ponudnike spletnih iskalnikov, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem.

5.

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 26, je opis, ki ga morajo predložiti ponudniki, namenjen izboljšanju predvidljivosti in pomoči uporabnikom, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali lastnosti tega blaga ali storitev.

6.

Hkrati je namen Uredbe doseči ta cilj, ne da bi morali ponudniki razkriti algoritme ali kakršne koli informacije, ki bi z razumno gotovostjo omogočile zavajanje potrošnikov s prirejanjem rezultatov iskanja ali jim povzročile škodo (člen 5(6)). Tako se od ponudnikov ne zahteva, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja, vključno z algoritmi, njihova zmožnost ukrepanja proti zlonamernemu prirejanju razvrščanja pa ne bi smela biti ovirana (uvodna izjava 27).

7.

Glede na delno različne pravne zahteve za ponudnike spletnih posredniških storitev na eni strani in ponudnike spletnih iskalnikov na drugi strani, ki so opredeljene v določbah člena 5, in glede na različno naravo zadevnih storitev bi morala vsebina zahtevanega opisa glavnih parametrov razvrščanja nujno razlikovati med obema vrstama storitev. Poleg tega, kot je priznano v uvodni izjavi 25, se lahko vsebina, vključno s številom in vrsto glavnih parametrov, močno razlikuje tudi med samimi ponudniki spletnih posredniških storitev.

8.

Navodila v teh smernicah se ne bi smela uporabljati samodejno, ampak ob ustreznem upoštevanju pomembnih dejstev in okoliščin v vsakem posameznem primeru. Primeri so navedeni kot ponazoritev za lažje razumevanje. Kjer opisujejo posamezne okoliščine, se ne bi smeli razlagati, kot da omejujejo obseg zadevne obveznosti na določeno opisano okoliščino. Poleg tega so lahko primeri navedeni za posamezen sektor, vendar so lahko pojmi prenosljivi in se zanje lahko razume, da se nanašajo na podobne metode/okoliščine, ki se uporabljajo v drugih sektorjih.

9.

Te smernice niso pravno zavezujoče. Ne posegajo v odgovornosti ponudnikov za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz člena 5 ter pooblastila in odgovornosti pristojnih organov in sodišč držav članic v zvezi z izvrševanjem navedenih zahtev v skladu z določbami Uredbe in drugimi določbami prava EU. Na koncu je za razlago zahtev pristojno izključno Sodišče.

10.

Komisija bo še naprej spremljala, kako se izpolnjujejo zahteve iz člena 5, kot je pojasnjeno v teh smernicah, in se lahko odloči za revizijo teh smernic, če je to potrebno glede na prihodnji razvoj in novo pridobljena spoznanja.

1.2   Preglednost v zvezi z razvrščanjem – ozadje

11.

Razvrstitev je opredeljena v zgoraj navedenem členu 2(8) in se lahko v bistvu šteje za obliko podatkovno vodenega algoritmičnega odločanja. Kadar ponudniki predstavijo, organizirajo ali sporočijo informacije o blagu in storitvah za potrošnike ali rezultate iskanja, rezultate „razvrstijo“ na podlagi določenih parametrov.

12.

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 26, razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh uporabnikov, ki to blago in storitve ponujajo potrošnikom. Ker se gospodarstvo še naprej seli na splet, razvrščanje na iskalnih in spletnih posredniških storitvah postaja vse bolj pomembno za podjetništvo, poslovni uspeh podjetij v EU pa postaja vse bolj odvisen od njihove prepoznavnosti in odkrivnosti na spletu.

13.

Ponudniki oblikujejo svoje metode razvrščanja, vključno z lastniškimi algoritmi, na različne načine. Ti pristopi k razvrščanju so pogosto prilagojeni in običajno niso razkriti. Z vidika potrošnikov se lahko kakovost rezultatov iskanja razlikuje glede na storitve, zato je lahko podrobno delovanje metod razvrščanja konkurenčna prednost ali poslovna skrivnost ponudnika. Podjetja, ki trgujejo prek spleta, zato ne poznajo vedno razlogov za svojo uspešnost v razvrstitvi ter ali in kako bi lahko izboljšala svojo uspešnost, morda s pomočjo plačane razvrstitve, čeprav to znanje odločilno vpliva na njihovo sposobnost, da dosežejo stranke.

14.

Zato je člen 5 namenjen izboljšanju predvidljivosti za uporabnike, čeprav Uredba ne omejuje izbire parametrov razvrščanja, ki jih ponudniki morda želijo uporabiti.

1.3   Cilji in splošne ugotovitve

15.

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 26, je namen opisa, ki ga morajo predložiti ponudniki v skladu s členom 5, izboljšati predvidljivost ter pomagati uporabnikom, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali lastnost navedenega blaga in storitev. V uvodni izjavi 24 je pojasnjeno, da predvidljivost pomeni, da ponudniki razvrstitev ne določajo samovoljno.

16.

Iz tega standarda predvidljivosti je mogoče izpeljati več „splošnih ugotovitev“, ki lahko ponudnikom pomagajo pri izpolnjevanju zahtev iz člena 5 in olajšajo njihovo izvrševanje:

1.3.1   V uporabnike usmerjen pristop

17.

Glede na zgoraj navedeni cilj izboljšanja predvidljivosti in zaščite legitimnih interesov uporabnikov ter zahtevo po omogočanju uporabnikom, da pridobijo „ustrezno razumevanje“ (uvodna izjava 27), bi morali ponudniki zagotoviti smiselne razlage za svoje mehanizme razvrščanja in zlasti glavne uporabljene parametre. Da bi bile razlage smiselne za uporabnike, bi morale upoštevati naravo, tehnično sposobnost in potrebe „povprečnih“ uporabnikov določene storitve, ki se lahko med različnimi vrstami storitev zelo razlikujejo.

18.

Ponudniki spletnih posredniških storitev morajo v skladu s členom 5(1) zahtevane informacije vključiti v svoje pogoje uporabe storitev. Člen 3(1)(a) določa, da morajo biti pogoji uporabe storitev zapisani v preprostem in razumljivem jeziku.

19.

Kar zadeva ponudnike spletnih iskalnikov, člen 5(2) prav tako določa, da so informacije o glavnih parametrih zapisane v preprostem in razumljivem jeziku.

1.3.2   Individualna ocena in tehnološko nevtralen pristop

20.

Ponudniki bi morali individualno določiti, katere ukrepe morajo sprejeti za izpolnitev zahtev iz člena 5. Če zagotavljajo več storitev, bi morali načeloma to storiti ločeno za vsako storitev, zajeto v Uredbi. Enako bi se morali uporabniki, pristojni organi in sodišča glede tega, ali so navedene zahteve izpolnjene ali ne, opreti na individualno oceno za vsak primer posebej. Ta individualni pristop je zlasti pomemben, saj nekateri ponudniki opravljajo več storitev (spletno posredovanje in/ali spletno iskanje) v okviru enega samega poslovnega subjekta ali celo enega samega uporabniškega vmesnika, medtem ko se opis, ki ga uporabniki potrebujejo za ustrezno razumevanje mehanizmov razvrščanja, lahko zelo razlikuje glede na zadevno storitev.

21.

Poleg tega je v členu 2(8), v katerem je opredeljen izraz „razvrstitev“, navedeno, da so tehnološka sredstva, ki jih ponudniki uporabljajo za predstavitev, organiziranje in sporočanje informacij o blagu in storitvah, ki jih ponujajo uporabniki prek zadevnih storitev, v tem primeru nerelevantna. Zato bi bilo treba individualno oceno izvesti na tehnološko nevtralen način, tako da določena tehnologija, uporabljena v okviru postopka razvrščanja, ne bi bila odločilna.

1.3.3   Ustrezna raven podrobnosti

22.

Opisi, ki jih predložijo ponudniki v skladu s členom 5, bi morali zadevnim uporabnikom zagotoviti dejansko dodano vrednost. V členu 5(1) in (2) je določeno, da morajo ponudniki zagotoviti informacije ne le o glavnih parametrih, ampak tudi o razlogih za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre. Poleg tega bi moralo biti uporabnikom v skladu s členom 5(5) omogočeno, da pridobijo „ustrezno razumevanje“ o tem, ali ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo trije zadevni dejavniki (5). To pomeni, da mora zagotovljeni opis presegati preprosto naštevanje glavnih parametrov in zagotoviti najmanj „drugo raven“ pojasnil (6). Ponudniki bi lahko, na primer, opisali „miselni proces“ znotraj podjetja, ki se uporablja za opredelitev „glavnih parametrov“, kot način izpeljave „razlogov za njihov relativni pomen“.

23.

V uvodni izjavi 27 je pojasnjeno, da je lahko zahtevani opis splošen, vendar mora uporabnikom zagotavljati zadostno razumevanje in poleg tega temeljiti najmanj na „dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja“. V navedeni uvodni izjavi je pojasnjeno, da čeprav se ne zahteva razkritje podrobnega delovanja mehanizmov razvrščanja, poslovni interesi ponudnikov ne morejo upravičiti zavrnitve razkritja glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev v skladu s členom 5.

24.

V skladu s členom 5(1) in (2) se mora opis, ki ga predložijo ponudniki, nanašati na vse glavne parametre, ki določajo oziroma so najbolj pomembni za razvrstitev. Zato se ta obveznost nanaša tudi na upoštevanje dejavnikov, kot so začasne spremembe, naključnost in personalizacija, če so ti dejavniki glavni parametri.

25.

Vendar lahko preveč informacij pomeni, da se uporabnikom dejansko ne zagotavljajo smiselne informacije. Ponudniki bi morali zato na eni strani opredeliti in ustrezno pojasniti glavne parametre razvrščanja, na drugi strani pa ne preobremeniti uporabnikov s predolgimi ali zapletenimi opisi ali opisi parametrov, ki niso glavni parametri. Opisi, ki niso preveč podrobni bi morali prispevati tudi k preprečevanju tveganja zavajanja potrošnikov ali povzročitve škode, kot je navedeno v členu 5(6).

2.   NARAVA IN PODROCJE UPORABE ZAHTEV IZ CLENA 5

2.1   Integrirane storitve

26.

Zahteve iz člena 5 se uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov. Če so ponudniki spletnih iskalnikov (vertikalno ali horizontalno) integrirani, so lahko del njihove ponudbe tudi spletne posredniške storitve. Podobno lahko „konglomeratni ponudniki“ spletnih posredniških storitev vključijo več spletnih posredniških storitev v en sam poslovni subjekt. Kot je pojasnjeno zgoraj, bodo v takih primerih obveznosti iz člena 5 tako načeloma veljale ločeno za vsak spletni iskalnik in vsako opravljeno spletno posredniško storitev, saj sicer običajno ne bo mogoče zagotoviti smiselnih razlag zadevnim uporabnikom. V zvezi s tem bi se lahko pojavljala naslednja vprašanja.

27.

Storitve, ki se ponujajo prek različnih naprav. Če ponudniki ponujajo storitve prek različnih naprav, bi morali oceniti, ali so za posamezne naprave morda potrebne ločene razlage. Če storitev deluje enako na vseh napravah in se na vseh napravah uporabljajo enaki glavni parametri za enotni mehanizem razvrščanja, se zdi, da se v skladu s členom 5 ločena razlaga na splošno ne zahteva. Če pa storitev deluje neodvisno in različno na različnih napravah, tako da se uporabljajo različni glavni parametri, se zdi, da se ločena razlaga ne zahteva načeloma.

28.

Storitve, ki se izvajajo čezmejno in prek preglednih uporabniških vmesnikov. V nekaterih primerih lahko ponudnik upravlja prodajalno, vgrajeno v storitev spletne tržnice (vrsta spletnih posredniških storitev), spletne posredniške storitve ali spletni iskalniki pa delujejo na različnih ozemljih in uporabljajo različna domenska imena ali celo več domenskih imen. Če ponudniki vključijo takšno prodajalno, ki je vgrajena v njihovo storitev spletne tržnice, bi morali oceniti, ali gre pri tem za storitve spletne tržnice ali drugo dejavnost. To je pomembno pri določanju, ali in kako je treba delovanje prodajalne vključiti v opis v skladu s členom 5. Odvisno od primera se lahko zahtevajo eden ali več takih opisov, obstoj teh prodajaln pa je morda treba opisati na različne načine. Enako velja za uporabo različnih ali več domenskih imen.

29.

Sindiciranje ali podsindiciranje rezultatov iskanja. Lahko se tudi zgodi, da ponudnik spletnega iskalnika uporablja sindiciranje ali podsindiciranje rezultatov iskanja, vključno z oddajanjem ustreznih dejavnosti v zunanje izvajanje spletnim iskalnikom tretjih oseb (7). Če se rezultati iskanja dejansko pridobivajo od tretjih ponudnikov spletnih iskalnikov, to ponudnikov zadevnih spletnih iskalnikov ne bi smelo razbremeniti izpolnjevanja obveznosti iz člena 5, če zadevna dejavnost spada na področje uporabe navedene določbe.

30.

Združevanje ponudb poslovnih uporabnikov za spletne posredniške storitve tretjih oseb. V praksi lahko pride tudi do primerov, ko ponudnik spletnih posredniških storitev združi ponudbe poslovnih uporabnikov za spletne posredniške storitve tretjih oseb, kot so na primer „metaiskalniki“, ki združujejo povezave do ponudb poslovnih uporabnikov za „spletne turistične agencije“. Kjer je primerno, bi morali ponudniki oceniti, ali in kako je treba obstoj teh ponudb vključiti v opis v skladu s členom 5. Odvisno od primera se lahko zahtevajo eden ali več takih opisov, obstoj teh ponudb pa je morda treba opisati na različne načine.

31.

Uporaba „gumbov za nakup“ na družbenih medijih. Tako imenovani „gumbi za nakup“, ki jih uporabljajo strokovnjaki, se lahko vključijo v spletne storitve družbenih medijev. V tem primeru bi morali ponudniki oceniti, ali so „gumbi za nakup“ del širših spletnih posredniških storitev ali druga dejavnost, ki lahko sama po sebi predstavlja spletne posredniške storitve. To je pomembno pri določanju, ali in kako je treba delovanje gumbov za nakup vključiti v opis v skladu s členom 5. Odvisno od primera se lahko zahtevajo eden ali več takih opisov, obstoj teh gumbov za nakup pa je morda treba opisati na različne načine.

2.1.1   Plačana razvrstitev

32.

Kar zadeva neposredno ali posredno plačilo, ki je po možnosti eden od glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev („plačana razvrstitev“), člen 5(3) vsebuje izrecno obveznost priprave opisa vseh takih možnosti plačane razvrstitve in učinkov takšnega plačila na razvrstitev, če so takšne možnosti med glavnimi parametri, ki določajo razvrstitev.

33.

V skladu s členom 2(8) razvrstitev spremeni „relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev“ (8). Oglaševanje s pasicami ali na digitalnih prikazovalnikih lahko v nekaterih primerih dejavno vpliva na „relativno mesto vidnosti“ blaga ali storitev, ki jih ponujajo uporabniki. Če je to tako in so izpolnjene tudi druge zahteve iz člena 2(8) ter se ta parameter glede na svoj pomen šteje za „glavni parameter“, se uporablja člen 5(3). V drugih primerih se člen 5(3) ne uporablja za takšno oglaševanje. Dejstvo, da se enaka spletna oglaševalska orodja ali spletne oglaševalske izmenjave, ki so izključene iz področja uporabe Uredbe (9), lahko uporabljajo za lažje oglaševanje „na platformah“ in „zunaj platform“, se na splošno ne bi smelo šteti za odločilni dejavnik v zvezi s tem. Ponazoritveni primer Ponudnik mobilnih aplikacij plačuje istemu ponudniku storitev spletnega oglaševanja (oglaševalske mreže, orodja, ki služijo oglaševanju, in oglaševalske izmenjave) za izboljšanje relativnega mesta vidnosti svojih aplikacij v trgovini mobilnih aplikacij s „plačano razvrstitvijo“ in hkrati za promocijo zadevne aplikacije z oglaševanjem s pasicami na več spletiščih tretjih oseb, ki so del iste oglaševalske mreže ponudnika storitev spletnega oglaševanja. Samo dejstvo, da se ista tehnologija oglaševanja, ki se uporablja za oglaševanje s pasicami na spletiščih tretjih oseb, lahko uporablja za promocijo aplikacije neposredno znotraj zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika, ne izključuje „oglaševanja“ te aplikacije v okviru navedenih storitev s področja uporabe člena 5. Promocija aplikacije v okviru posredniških storitev ali spletnih iskalnikov zadevnega ponudnika bi načeloma lahko bila „plačana razvrstitev“.

34.

Ker se člen 5(3) uporablja za vse zadevne ponudnike, enako velja za ponudnike spletnih iskalnikov, v okviru katerih lahko „plačana razvrstitev“ zajema možnosti oglaševanja, ki vključujejo plačano mesto vidnosti spletišč ali digitalnih aplikacij uporabnikov s poslovnim spletiščem na zadevnem iskalniku.

2.1.2   Opisovanje razvrstitve

2.1.2.1   Splošni pristop

35.

Iz člena 2(8) izhaja, da se pojem „relativnega mesta vidnosti“ nanaša na način ponujanja blaga in storitev prek spletnih posredniških storitev v različnih okoliščinah (10). To je potrjeno v uvodni izjavi 24, v kateri je navedeno, da „[se] [r]azvrstitev [...] nanaša na relativno izpostavljenost ponudb poslovnih uporabnikov ali na pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev [...] in so rezultat uporabe algoritmičnega razvrščanja, mehanizmov za ocene ali odzive, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij“.

36.

Tako je algoritmično razvrščanje rezultatov v odziv na iskalno poizvedbo le en primer predstavitve, organiziranja ali sporočanja informacij o blagu ali storitvah v okviru mehanizma razvrščanja, zajetega v členu 5. Dejansko so lahko v zvezi s tem informacije o blagu in storitvah predstavljene, organizirane ali sporočene na številne načine. Ti načini vključujejo „privzeto“ naročanje blaga in storitev, ki potrošnikom omogoča krmarjenje brez uporabe iskalnih poizvedb, z nemoteno uporabo različnih spletnih posredniških storitev z „ gumbi za nakup“ (glej zgoraj), vizualno izpostavljenostjo (tudi pri spletnih posredniških storitvah v obliki zemljevidov ali imenikov), poudarjanjem, pridobivanjem potencialnih strank in redakcijskimi posegi itd.

37.

Glede na to, kaj potrošniki vidijo, ko iščejo blago in storitve v okviru določene storitve, zajete v Uredbi, so lahko predstavljene, organizirane ali sporočene informacije osnovne ali zapletene. Na primer, na najosnovnejši ravni je to lahko seznam blaga brez drugih funkcij. Za druge storitve je to lahko bolj raznovrstno in potrošniki lahko, ko gledajo določeno stran storitve ali kadar uporabijo različne „filtre“, vidijo celo vrsto blaga ali storitev, ki so prikazani in strukturirani na številne različne načine. Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko, na primer, združijo naročene sezname rezultatov iskanja z rezultati plačane razvrstitve in redakcijskimi funkcijami, kot so priporočila, v en sam pregleden vmesnik. Ali pa lahko razlikujejo med takimi naročenimi seznami, na primer z uporabo različnih oznak, opomb ali naslovov, na različnih mestih strani (tj. ne glede na „mesto“ zadevnega proizvoda ali storitve na seznamu).

38.

Glede na različne stopnje kompleksnosti razvrščanja in potencialno široko področje uporabe tehnološko nevtralnega pojma „relativnega mesta vidnosti“ bi morali ponudniki pri določanju, kaj „glavni parametri“ pomenijo za njihovo določeno storitev, upoštevati vse ustrezne funkcije razvrščanja.

3.   KATERI SO GLAVNI PARAMETRI IN KAKO JIH IZBRATI?

3.1   Primeri parametrov razvrščanja

39.

Potem ko ponudniki izvedejo oceno parametrov, ki določajo „razvrščanje“, kot je opredeljeno v členu 2(8), za posamezne primere, morajo opredeliti glavne parametre iz člena 5(1) in (2). Primeri vrst parametrov razvrščanja so navedeni v Prilogi A.

3.2   Izbira glavnih parametrov

40.

Za nekatere storitve lahko obstajajo zelo številni parametri razvrščanja. Za druge je lahko to število bolj omejeno. Zlasti v primeru zelo številnih parametrov bo moral ponudnik izbrati najpomembnejše parametre (glej uvodno izjavo 24). Natančneje, v skladu s členom 5(1), ki se nanaša na spletne posredniške storitve, morajo zadevni ponudniki določiti „glavne parametre za določanje razvrstitve“ in „razloge za relativni pomen teh glavnih parametrov“. V skladu s členom 5(2), ki se nanaša na spletne iskalnike, morajo zadevni ponudniki določiti „glavne parametre, ki so posamično ali skupaj najpomembnejši za določanje razvrstitve“ in „relativni pomen teh glavnih parametrov“.

41.

Za določitev, kateri parametri „določajo“ razvrstitev (člen 5(1)) ali so „najpomembnejši za določanje“ razvrstitve (člen 5(2)) in jih je treba šteti za „glavne“, bi lahko ponudniki razmislili, kaj je v prvi vrsti privedlo do oblikovanja algoritma. Na primer, ali je bil oblikovan zaradi želje po zagotovitvi, da bi potrošniki našli blago ali storitve, ki so lokalni, poceni, visokokakovostni itd. Ta pristop izraža enega od ciljev iz člena 5, ki je pojasnjen v uvodni izjavi 24: „poslovnim uporabnikom pomagati, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali nekatere lastnosti tega blaga ali storitev“. Kot dobra praksa bi se lahko razmisleku znotraj podjetja pridružil razmislek o tem, kaj je po mnenju ponudnika najboljša vrsta rezultata za njegovo storitev. Podobno bi lahko ponudnik razmislil, kako bi lahko dosegel večje zadovoljstvo uporabnikov storitev. To je lahko povezano s tem, kaj ponudnik počne, da bi zadostil interesom uporabnikov svoje storitve, na primer z razmislekom o tem, zakaj je izbral filtre, ki so na voljo uporabnikom za razvrščanje rezultatov v njegovih storitvah, ali druge podobne tehnike.

42.

Če ponudnik opredeli zelo številne parametre razvrščanja, bi lahko razmislil o tem, da bi jih razdelil na več obsežnih kategorij, in nato še, katere podkategorije ali različice spadajo vanje. Kadar gre za veliko različnih kategorij parametrov, bi lahko ponudniki razmislili o tem, da bi naredili korak nazaj in izločili tiste, ki imajo obrobno vlogo pri določanju razvrstitve. Tako bi ostali le glavni parametri, ki bi jih bilo treba nato po potrebi razdeliti v kategorije in podkategorije. To bi lahko ponudniku omogočilo določitev in pojasnitev „relativnega pomena“ opredeljenih „glavnih parametrov“.

43.

Dobra praksa, ki lahko pomaga uporabnikom razumeti, kako razvrščanje deluje, je proučitev manj pričakovanih elementov, ki določajo razvrstitev. Ti elementi bi lahko bili tudi dejavniki, ki morda po predpostavki uporabnika niso pomembni, ker niso povezani s kakovostjo blaga ali storitev, ki se ponujajo prek storitve.

44.

Dobra praksa je prispevati k razumevanju pri uporabnikih z vključitvijo opisa postopka znotraj podjetja na visoki ravni, ki ga je izvedel zadevni ponudnik in na podlagi katerega je ta ugotovil, kateri so „glavni“ parametri. To bi lahko tudi pomagalo ponudnikom izpolniti zahtevo iz člena 5(5), kar bi uporabnikom omogočilo, da bi pridobili „ustrezno razumevanje“ nekaterih posebnih dejavnikov, povezanih z razvrstitvijo (glej oddelek 6.2 spodaj).

45.

Podobno bi ponudniki pri odločanju, kateri so glavni parametri, lahko razmislili, kaj bi bilo za zadevne uporabnike najkoristneje vedeti. Pri poslovnih uporabnikih preglednost v zvezi z razvrščanjem prispeva k izboljšanju predvidljivosti in jim pomaga, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali nekaterih lastnosti tega blaga ali storitev. Uporabnikom s poslovnim spletiščem pomaga, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo.

46.

Pomembno je poudariti, da „relativni pomen“ ne zahteva razkritja natančnega ponderiranja glavnih parametrov ali celo algoritmov ponudnikov (glej člen 5(6) in uvodno izjavo 27. Vendar bi morali ponudniki do določene mere zajeti dinamičnost razvrščanja (ki običajno temelji na algoritmu) v bolj statičnem opisu. Začasne spremembe, ki so lahko predvidljive in redne, kot so pospeševanje prodaje ali vpliv vremena, bi bile lahko tako načeloma opisane na splošno, ne da bi bilo nujno zaradi njih prilagoditi opis razvrstitve ob vsaki začasni spremembi. Večje spremembe mehanizmov razvrščanja, ki spremenijo „glavne parametre“, vključno z „razvojnimi“ spremembami, ki se pojavijo sčasoma zaradi določene stopnje globinskega učenja, bi ustvarile potrebo po prilagoditvi danega opisa (11).

47.

Na splošnejši ravni bi morali opredeljeni glavni parametri resnično izražati tisto, kar določa razvrstitev v okviru zadevnega mehanizma. Pri določanju razvrstitve bi moralo biti dejansko najpomembnejše to, kar je opisano kot glavni parametri. Zato ni pomembno, ali so parametri dejavniki, na katere lahko uporabniki vplivajo, ali ne. Podobno se ponudniki ne morejo zgolj sklicevati na dejstvo, da razvrstitev določajo algoritmi, ki uporabljajo umetno inteligenco. Za natančnejše razumevanje razmerja med strojnim učenjem in obveznostjo razkritja glavnih parametrov glej 3.3.12 spodaj.

3.3   Posebni premisleki pri opredeljevanju glavnih parametrov

48.

Pri izvajanju potrebne ocene za opredelitev glavnih parametrov razvrščanja v skladu z zgoraj opisanimi splošnimi načeli bi lahko ponudniki in druge strani upoštevali zlasti naslednje premisleke.

3.3.1   Personalizacija

49.

Personalizirano razvrščanje ponudb je pogosto uporabljana funkcija. Čeprav se lahko rezultati razvrščanja hipotetično razlikujejo za vsakega posameznega potrošnika, se parametri, uporabljeni za personaliziranje rezultatov (ki so lahko raznovrstni), običajno uporabljajo na enak način za vse ponudbe blaga ali storitev uporabnikov v okviru zadevnih storitev. Povedano drugače, parametri, ki personalizirajo rezultate, so objektivno določeni vnaprej, tudi če zaradi njihove uporabe en potrošnik vidi drugačno razvrstitev kot drug potrošnik, ki uporablja enake spletne posredniške storitve ali spletni iskalnik.

50.

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, predvidljivost pomeni, da ponudniki razvrstitve ne določajo samovoljno. Če je to glavni parameter, bi lahko razlaga uporabe personalizacije, njenih ključnih značilnosti in vpliva na razvrstitev, vključno z nestanovitnostjo (tj. obsegom razlike pri razvrstiti za različne potrošnike) (12), pomagala izboljšati predvidljivost in preprečiti tveganje samovoljnega določanja razvrstitve. Ponudniki bi morali zato morda razmisliti, ali in, če je to tako, v kolikšni meri personalizacija vpliva na razvrstitev v primeru njihovih določenih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov.

51.

To bi lahko od ponudnikov zahtevalo proučitev potencialno zelo dolgega seznama dejavnikov, uporabljenih za to personalizacijo, kot so osebni profili potrošnikov, njihovi interesi, vedenje pri iskanju, njihova dejanska geografska lokacija, čas dneva, ko poteka iskanje, njihova uporaba preprečevalnikov piškotkov ali drugih tehničnih orodij in, splošneje, obseg podatkov o posameznem potrošniku, pa tudi njihova uporaba privzetih nastavitev (tj. njihova sposobnost, da razveljavijo privzete nastavitve ali uporabijo mehanizme filtriranja (glej 3.3.4 spodaj).

52.

Ker lahko nekateri ponudniki poskušajo zajeti edinstvene ciljne skupine za edinstvene namene, da bi razlikovali med svojimi poslovnimi modeli (13), bi lahko pri proučevanju učinka personalizacije na razvrstitev upoštevali tudi sestavo potrošnikov, ki uporabljajo določene storitve.

53.

Ponudniki bi morali proučiti, ali in kako potrošniki lahko in dejansko uporabljajo nastavitve varstva zasebnosti za svoje storitve, glede na to da lahko uporaba takih nastavitev vpliva na možnost personalizacije razvrstitve. Ponazoritveni primer Spletna tržnica „personalizira“ razvrščanje z dodelitvijo do 10 000 predhodno določenih „lastnosti“ posameznim potrošnikom. Ponudnik ugotovi, da je to lahko zelo učinkovito pri razporejanju ponudb njegovih poslovnih uporabnikov (tj. pri razvrščanju), čeprav na učinkovitost njegovega mehanizma personalizacije močno vplivajo nastavitve zasebnosti, ki jih uporabljajo potrošniki. Glede na število in heterogenost potrošnikov, ki so dejavni pri zadevni storitvi, ter njihove prednostne nastavitve glede zasebnosti so lahko rezultati razvrščanja zelo različni. Poleg tega je ponudnik svoj mehanizem razvrščanja morda zasnoval tako, da imajo drugi dejavniki, kot je plačana razvrstitev, večjo težo v primerih ali obdobjih, ko je personalizacija manj učinkovita. V takem primeru mora ponudnik morda vključiti ta dejstva v opis svojih glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev in razloge za njihov relativni pomen, da lahko poslovni uporabniki pravilno razumejo mehanizem razvrščanja, vendar ne da bi čezmerno obremenil ali zmedel poslovne uporabnike z navajanjem več tisoč posameznih značilnosti uporabljenega mehanizma.

3.3.2   Vedenje potrošnikov pri iskanju in njihov namen

54.

Če je to pomembno za izpolnitev zahtev iz člena 5, zlasti kar zadeva zahtevani opis glavnih parametrov, bi lahko ponudniki proučili, kako in v kolikšni meri vedenje potrošnikov pri iskanju vpliva na razvrstitev, morebiti kot element pri personalizirani razvrstitvi (glej 3.3.1 zgoraj).

3.3.3   Zgodovina uporabnika

55.

Če je to pomembno za izpolnitev zahtev iz člena 5, zlasti kar zadeva zahtevani opis glavnih parametrov, bi lahko ponudniki proučili, kako in v kolikšni meri določeni dejavniki, ki niso neposredno povezani z blagom ali storitvami, ki jih ponuja uporabnik prek zadevne storitve, kot sta zgodovina uporabnika ali njegovo preteklo vedenje, vplivajo na razvrstitev. Ponazoritveni primer V trgovinah z mobilnimi aplikacijami se lahko razvijalci ali izdajatelji ocenjujejo ločeno od svojih aplikacij, tako da lahko na primer novoizdana aplikacija izkušenega razvijalca z obstoječo ponudbo v zadevni trgovini z aplikacijami zaseda višje mesto v razvrstitvi kot aplikacija novega razvijalca na trgu. V tem primeru bo moral zadevni ponudnik, če so takšni dejavniki glavni parametri, ki določajo razvrstitev, zagotoviti, da poslovni uporabniki razumejo, da gre za tak primer. Ponudnik lahko, če je ustrezno, tudi obvesti poslovne uporabnike o mogočih popravnih mehanizmih, kot je začasno spodbujanje razvoja aplikacij novih udeležencev na trgu.

3.3.4   Privzete nastavitve, mehanizmi razvrščanja in filtriranja

56.

Kot vrsta personalizacije lahko privzete nastavitve, ki jih lahko potrošniki preuredijo, razveljavijo ali „povozijo“ z uporabo orodij za filtriranje, pomembno vplivajo na razvrstitev ponudb blaga in storitev poslovnih uporabnikov. Ti mehanizmi bi bili lahko sami po sebi „glavni parametri“, na primer, če jih potrošniki zelo pogosto uporabljajo in če so zelo pomembni za razvrstitev. V tem primeru je lahko pomembno, da poslovni uporabniki razumejo na primer, ali razvrstitev po uporabi filtra temelji na vseh ponudbah in ali je razvrstitev odvisna od tega, ali ponudba blaga ali storitev izpolnjuje določena merila za vključitev, kot je minimalno število ocen, da se blago ali storitve, katerih sklici so navedeni pod privzetimi nastavitvami, lahko pojavijo pod filtrom za „kakovost“. Enako velja za obseg možnega učinka različnih filtrov na razvrstitev.

57.

Poleg tega lahko glede na logično večji pomen uporabljenega parametra (tj. filtra) pri določenih mehanizmih filtriranja (npr. cena ali rezultat ocene) drugi parametri, ki se uporabljajo poleg filtra, prav tako povečajo pomen ponderiranja, uporabljenega zanje, v primerjavi s stanjem, ko ni uporabljen noben filter. Takšno večje ponderiranje je lahko namreč potrebno, da je lahko veliko ponudb, ki se morda ne razlikujejo bistveno glede elementov, kot je cena ali rezultat ocene (tj. filter), še vedno uspešno uvrščenih. Takšni drugi parametri so lahko tako, odvisno od primera, „glavni parametri“ iz člena 5. Poleg navedenih primerov je lahko za poslovne uporabnike pomembno, da razumejo morebitne posledice uporabe filtrov za relativni pomen parametrov, ki niso uporabljeni filter.

3.3.5   Prisotnost na več platformah

58.

Poslovni uporabniki pogosto hkrati ponujajo svoje blago ali storitve prek različnih spletnih posredniških storitev, da bi povečali prodajo („večdomnost“). Poleg tega obstajajo neodvisni tretji ponudniki, ki zbirajo ocene podjetij s strani uporabnikov. V praksi lahko nekateri ponudniki dejavnosti ali prisotnost poslovnih uporabnikov pri storitvah tretjih oseb štejejo za kazalnik kakovosti ali pomembnosti poslovnih uporabnikov pri zadevnih spletnih posredniških storitvah. V takem primeru, in če je pomembnost tega dejavnika za razvrstitev takšna, da se šteje za „glavni parameter“, bi morali navedeni ponudniki obvestiti uporabnike, da in kako je ta dejavnik upoštevan pri razvrstitvi.

3.3.6   Drugi zunanji dejavniki

59.

Uporabniki ter blago in storitve, ki jih ponujajo, se lahko ocenijo tudi z uporabo drugih dejavnikov, ki so zunanji za zadevne spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike. Dejavniki, kot so hotelske zvezdice, „privlačnost znamke“, izmerjena na podlagi anketiranj modnih strokovnjakov, znaki zaupanja tretjih oseb, podeljeni maloprodajni spletni trgovini poslovnih uporabnikov (npr. „zaupanja vredna trgovina“) ali industrijske nagrade (npr. „najboljša kavarna v x“) ali objave v medijih tretjih oseb (npr. poročila v časopisih ali objave v revijah), so lahko pomembni za razvrstitev kot „glavni parametri“. Če je to tako, morajo biti opisani tudi takšni dejavniki.

60.

Nasprotno pa ni mogoče izključiti, da je v nekaterih primerih za nekatere poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem lahko „presenetljivo“, da nekateri zunanji dejavniki, ki se zdijo zelo pomembni glede na naravo storitve, niso upoštevani pri določanju razvrstitve. Na primer, uporabnikom bi se morda zdelo presenetljivo, če se ne upošteva ocena zasebnosti, dodeljena spletiščem na spletnem iskalniku, usmerjenem v zasebnost, ali če se ne upoštevajo označbe na živilih na živilskih tržnicah, usmerjenih v zdravje. Opis razlogov za relativni pomen glavnih parametrov ali glavnih parametrov, ki so skupaj najpomembnejši pri določanju razvrstitve in relativnega pomena zadevnih glavnih parametrov, bi moral biti dovolj jasen, da bi lahko uporabniki razumeli, da zadevni drugi dejavniki pri razvrstitvi niso upoštevani.

61.

Ponudniki spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov bi morali, kot primer dobre prakse, razmisliti tudi, ali bi se moral opis nanašati na sektorska pravila, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na določitev parametrov razvrščanja. To vključuje pravila prava EU in nacionalnega prava, ki izražajo različne cilje javnega interesa v različnih sektorjih.

3.3.7   Prijave tretjih oseb

62.

Če so prijave tretjih oseb v zvezi s ponudbami blaga in storitev pomembne za razvrstitev kot „glavni parametri“, mora biti pri opisih, ki jih zagotovijo zadevni ponudniki, upoštevan tudi ta dejavnik. Takšen pomen bi bilo mogoče opisati v smislu njegove morebitne pomembnosti v posameznih primerih in v smislu vseh stalnih učinkov, ki so lahko na primer rezultat številnih prijav ali politik ponudnikov, sprejetih v zvezi z vrstami nezakonite vsebine, na katere se lahko nanašajo prijave tretjih oseb. Kar zadeva ločeno obveznost, da spletni iskalniki omogočajo pregled vsebine prijav v skladu s členom 5(4), glej oddelek 10.

3.3.8   Randomizacija

63.

V praksi lahko nekateri ponudniki uporabljajo tehnike za reorganizacijo relativnega mesta vidnosti, ki je (deloma) naključno dodeljeno ponudbam blaga in storitev, na primer za osvežitev videza naslovne strani. Randomizacija se lahko na primer uporabi tudi za povečanje dinamičnosti razvrstitve, da se ustrezne spletne posredniške storitve ali spletni iskalniki ločijo od drugih. Če so ti dejavniki „glavni parametri“, morajo zadevni ponudniki to upoštevati v svojih opisih. Lahko bi na primer pojasnili, kako se take tehnike uporabljajo (z navedbo, kdaj se uporabljajo, kako dolgo se uporabljajo, kako obsežna je uporaba itd.) in kakšen je njihov vpliv. Takšna pojasnila bi bila lahko na dejstvih temelječ pokazatelj „obsega“, tj. velikosti morebitnega vpliva randomizacije na razvrstitev, kar bi tudi pomagalo uporabnikom razumeti pomen sprejetja tehnik optimizacije razvrščanja za različne spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, na katerih so lahko prisotni.

3.3.9   Vzdrževanje/prečiščevanje

64.

Nekateri ponudniki lahko urejajo ali „prečiščujejo“ ponudbe blaga in storitev uporabnikov, kot so predstavljene, organizirane ali sporočene v okviru njihovih storitev. Na primer ponudbe blaga, ki so objavljene v okviru njihovih spletnih posredniških storitev e-trgovine in ki dolgo časa ni bilo kupljeno, lahko „obravnavajo kot“ ali štejejo za „stare“, zaradi česar so navedene nižje v razvrstitvi. Če ti dejavniki predstavljajo „glavne parametre“, je treba zagotoviti opis ustreznih praks. To je lahko pomembno za namene predvidljivosti, zlasti ob upoštevanju morebitnega velikega vpliva praks na razvrstitev in s tem na poslovni uspeh uporabnikov.

3.3.10   Povezava s pomožnimi storitvami

65.

V nekaterih primerih ponudniki oblikujejo svoje mehanizme razvrščanja tako, da lahko uporaba pomožnih storitev istega ponudnika (ki se ponujajo skupaj z ustreznimi spletnimi posredniškimi storitvami ali spletnimi iskalniki ali tistih, ki se ponujajo ločeno) s strani uporabnikov vpliva na razvrstitev teh uporabnikov. Ta položaj je lahko primer posrednega plačila, ki v skladu s členom 5(3) zahteva dodaten opis. Vendar je poleg tega lahko uporaba pomožnih storitev tudi eden od glavnih parametrov, ki se uporabljajo za določanje razvrstitve, kot je navedeno v členu 5(1) in (2). V takem primeru morajo ponudniki z ustrezno ravnjo podrobnosti pojasniti, da je to tako, da se lahko uporabniki odločijo, ali bodo uporabili take pomožne storitve, pri čemer vedo, da so te pomožne storitve na primer ne le preprosto dostopne (tj., da so vse na voljo pri istem ponudniku „na enem mestu“), ampak da je lahko njihova uporaba pomembna pri optimizaciji prodaje. To lahko velja na primer, kadar so storitve obdelave naročil, ki jih ponuja zadevni ponudnik, z vidika hitrosti učinkovitejše od rednih storitev dostave ali poštnih storitev, pri čemer je hitrost dostave „glavni parameter“, ki določa razvrstitev. Razumevanje pomena uporabe in učinka pomožnih storitev kot „glavnih parametrov“ je zato lahko pomembno za izboljšanje predvidljivosti za uporabnike.

3.3.11   Uporaba tehničnih orodij ponudnikov

66.

Tako kot pri pomožnih storitvah lahko nekateri ponudniki uporabnikom ponujajo tehnična orodja, po možnosti v zameno za plačilo, zaradi česar so zajeta v členu 5(3). Uporaba ali učinek takih orodij lahko prav tako vplivata na razvrstitev in – če je pomen takšen, da je ta dejavnik „glavni parameter“ v smislu člena 5(1) in (2) –, zato zahteva enak pristop, kot je opisan v prejšnjem oddelku.

67.

Na primer, v nekaterih okoliščinah lahko uporaba orodja za analizo podatkov, ki je na voljo v okviru spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika, uporabnikom omogoča bistveno izboljšanje njihove razvrstitve. Če je ta dejavnik „glavni parameter“, bo v tem primeru pomembno, da ponudniki pojasnijo, ali je učinek na razvrstitev zgolj rezultat spoznanj, ki so jih pridobili in jih nato uporabljajo uporabniki, ali pa gre zgolj za to, da uporabljajo analitično orodje, ki se prav tako upošteva. V drugem primeru bi lahko bila uporaba analitičnega orodja oblika posrednega plačila, zato bi veljale tudi posebne zahteve iz člena 5(3). Pomen takega analitičnega orodja lahko na primer izhaja iz dejstva, da bi bila pridobljena spoznanja edinstvena in bi uporabnikom omogočala, da izboljšajo svoje blago ali storitve s preseganjem tistega, kar bi lahko ti uporabniki naredili na podlagi svojih raziskav ali drugih tržnih rešitev, ali ker bi orodje lahko pomagalo optimizirati njihovo prisotnost na spletu, na platformi ali zunaj nje.

3.3.12   Učinek strojnega učenja

68.

Ponudniki bodo morali določiti, ali je strojno učenje „glavni parameter“. Če je, četudi je dinamičen, bi bil lahko zajet z bolj „statičnim“ opisom. V skladu z vodilnimi načeli za sprejetje k uporabniku usmerjenega pristopa, ki zagotavlja ustrezno raven podrobnosti, bi se ponudniki lahko osredotočili na pojasnjevanje pričakovanega „obsega“, tj. velikosti vpliva strojnega učenja na razvrstitev. To lahko vključuje pojasnilo, ali vpliva na vse glavne parametre enako, ter na primer navedbo časovnega okvira in pogostosti, s katero lahko strojno učenje privede do spremembe „glavnih parametrov“. Če se taki glavni parametri spremenijo zaradi strojnega učenja, morajo ponudniki vseeno prilagoditi opis, ki se zahteva v skladu s členom 5.

3.3.13   Ocenjevanje spletišč

69.

Ponudnik spletnega iskalnika lahko upošteva nekatere značilnosti spletišč, da jih oceni v smislu zaupanja, ki ga uživajo med uporabniki, ali njihove varnosti, verodostojnosti, priljubljenosti ali tehnoloških značilnosti. Če ponudnik upošteva navedene značilnosti, bi moral razmisliti in pojasniti, v kolikšni meri njegova ocena značilnosti spletišča vpliva na razvrstitev, če so takšni dejavniki „glavni parametri“.

70.

To pomeni, da ponudniki individualno ocenijo, kaj počnejo, da ocenijo spletišča, in kako to vpliva na razvrstitev. To lahko na primer vključuje način, kako ponudniki razvijejo določene rezultate spletišč, izračunane na podlagi več spremenljivk, kot je na primer ta, ali uporabniki zaupajo spletišču in ali ima spletišče zgodovino delitve povezav ali posredovanja napačnih informacij. Tako je lahko kakovost vsebine ali verodostojnost spletišča pomembna za rezultat spletišča v razvrstitvi. Poudarek je lahko tudi na priljubljenosti spletišča, izmerjeni na primer s številom enkratnih obiskovalcev in ogledov strani v določenem obdobju. Podobno se lahko upoštevajo nekateri tehnični vidiki, na primer hitrost nalaganja strani, prijaznost do mobilnih naprav, starost domene ali varnost in dostopnost spletišča.

71.

Če so določene značilnosti spletišča pomembnejše od drugih in se ocena teh vidikov izraža v razvrstitvi v tolikšni meri, da se šteje za „glavni parameter“, je pomembno, da uporabniki to razumejo. To bi se moralo izražati tudi v ravni podrobnosti opisa, da se zagotovi zadostna jasnost za uporabnike.

3.3.14   Ukrepi, sprejeti za preprečevanje zlonamernega prirejanja rezultatov razvrščanja, ki ga izvajajo tretje osebe

72.

Ponudniki običajno uporabljajo izpopolnjene mehanizme preprečevanja goljufij, ki so lahko „glavni parametri“ iz člena 5.

73.

Zato bi morali skrbno oceniti, ali morajo opisati sestavne elemente svojih mehanizmov boja proti goljufijam. Ker takšnih mehanizmov v skladu z opredelitvijo ni mogoče podrobno razkriti, ne da bi to ogrozilo njihov namen in učinkovitost, bi morali ponudniki vsaj obveščati o njihovem obstoju in zagotoviti informacije na visoki ravni o tem, kako lahko vplivajo na razvrstitev, če predstavljajo „glavne parametre“.

3.3.15   Ocene uporabnikov

74.

Če so ocene uporabnikov „glavni parameter“ za določen mehanizem razvrščanja, bi morali zadevni ponudniki ta dejavnik vključiti v svoje opise, ki se zahtevajo v skladu s členom 5, z zadostno ravnjo podrobnosti in jasnosti. Na primer, lahko bi se pojasnilo, da so ocene ustvarjene za določeno spletno posredniško storitev ali spletni iskalnik ali da gre morda za ocene, ki gostujejo zunaj takšnih storitev. V takih primerih je lahko tudi pomembno, da uporabniki vedo, kateri, če sploh, ukrepi so sprejeti za preverjanje resničnosti takšnih ocen.

3.3.16   Ukrepi ponudnikov proti nezakonitim vsebinam

75.

Če ponudniki sprejmejo ukrepe za preprečevanje nezakonitih vsebin na spletu, morajo razmisliti o učinku, ki ga imajo lahko ti ukrepi na razvrstitev, in o tem, kaj je treba vključiti v opis „glavnih parametrov“, ki se zahteva v skladu s členom 5. Učinek na razvrstitev se lahko med ponudniki razlikuje, vendar lahko na splošno prisotnost in začasna prisotnost nezakonitih vsebin ter odstranitev nezakonitih vsebin neposredno vplivajo na prepoznavnost zakonitih ponudb poslovnih uporabnikov. Če taki ukrepi predstavljajo „glavne parametre“, bi morali ponudniki pri odločanju, kaj opisati, razmisliti, kakšne informacije in preglednost glede, na primer, vrst in razširjenosti nezakonitih vsebin v okviru zadevne storitve bi lahko poslovnim uporabnikom pomagale bolje razumeti delovanje zadevnih mehanizmov razvrščanja .

4.   KAKO IZBRATI GLAVNE PARAMETRE IN SE VEDNO PREPRECEVATI ZLONAMERNO PRIREJANJE RAZVRSCANJA

76.

Člen 5(6) priznava, da ponudnikom „ni treba razkriti algoritmov ali kakršnih koli informacij, ki bi z razumno gotovostjo omogočile zavajanje potrošnikov s prirejanjem rezultatov iskanja ali jim povzročile škodo“.

77.

To določbo bi bilo treba brati v povezavi z uvodno izjavo 27, v kateri je priznano, da „[z]a zagotovitev, da se doseže cilj te uredbe, upoštevanje poslovnih interesov ponudnikov spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov zato nikoli ne bi smelo privesti do zavrnitve razkritja glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev“ (14).

78.

Tako obstajajo določene omejitve zahtev glede razkritja v zvezi z razvrstitvijo iz člena 5. Te omejitve pa se ne nanašajo na poslovne interese ponudnikov kot take, ampak prej na morebitne negativne učinke na potrošnike. Vendar imajo ponudniki več zaščitnih ukrepov za svoje „poslovne interese“.

79.

Prvič, v skladu s členom 5 se zahteva samo predložitev opisa glavnih parametrov (in razlogov za njihov relativni pomen), ne da bi se od ponudnikov zahtevalo, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja (uvodna izjava 27).

80.

Drugič, kot je določeno v členih 1(5) in 5(6), Uredba na splošno in zlasti člen 5 ne vplivata na Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poslovnih skrivnostih).

81.

Za pojasnitev te druge točke je pomembno opozoriti, da je v členu 2(1) direktive o poslovnih skrivnostih „poslovna skrivnost“ opredeljena kot informacija, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve: (a) je skrivnost v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; (b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost; (c) v danih okoliščinah je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost.

82.

Ponudniki zato ne morejo zavrniti razkritja na primer glavnih parametrov zgolj na podlagi trditve, da v preteklosti niso nikoli razkrili nobenega svojega parametra ali da so zadevne informacije poslovno občutljive.

83.

Tretjič, ponudniki lahko ukrepajo, da bi odpravili zlonamerno prirejanje razvrščanja, ki ga izvajajo tretje osebe, vključno s tveganjem zavajanja potrošnikov (glej uvodno izjavo 27).

84.

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da se ta možnost nanaša na zlonamerno prirejanje, tako kot se člen 5(6) nanaša na ponudnike, ki jim ni treba razkriti informacij, ki bi „z razumno gotovostjo“ omogočile tako zavajanje potrošnikov ali jim povzročile škodo. Zato je treba vzpostaviti ravnovesje med preprečevanjem manipulativnega in škodljivega ravnanja na eni strani ter preglednostjo, ki se zahteva v skladu s členom 5, na drugi strani.

5.   ZAHTEVANI SPECIFICNI OPISI – NEPOSREDNO IN POSREDNO PLACILO

85.

Člen 5(3), ki je pojasnjen v uvodni izjavi 25, izrecno določa, da ponudniki opišejo možnost uporabnikov, da vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom, če je taka možnost „glavni parameter“.

86.

Kot je določeno v členu 5(3), morajo ponudniki v takih primerih v skladu z zahtevami iz člena 5(1) ali (2), kot je ustrezno za zadevnega ponudnika, v svoj opis vključiti: (a) razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter (b) razlago relativnih učinkov takega plačila na razvrstitev.

5.1   Splošni pristop

87.

V oceni učinka, ki jo je pripravila Komisija za namene svojega predloga Uredbe, je bilo ugotovljeno, da pri mehanizmih razvrščanja, ki jih uporabljajo ponudniki, ni bilo smiselne odgovornosti in predvidljivosti za poslovne uporabnike in uporabnike s poslovnim spletiščem. V primeru plačane razvrstitve je bilo ugotovljeno, da bi bilo za podjetja, zlasti mala, lahko koristno, če bi razumela, kako te priložnosti delujejo. To bi jim lahko omogočilo, da bi se odločila bodisi za nesodelovanje, če rezultati razvrščanja po vsej verjetnosti ne bodo zadovoljivi, s čimer bi si prihranila stroške sodelovanja, bodisi da bodo sodelovala in postala bolj izpostavljena (16).

88.

V zvezi s tem je treba izraz „plačilo“ razumeti v širšem smislu. V uvodni izjavi 25 je opisan kot „plačila, katerih glavni ali edini namen je izboljšati razvrstitev, pa tudi […] posredno plačilo v obliki raznovrstnih dodatnih obveznosti, ki jih sprejme poslovni uporabnik in bi v praksi lahko imele isti učinek, kot je uporaba storitev, ki so pomožne ali imajo dodatne funkcije“. Poleg tega je v uvodni izjavi 25 naveden primer, kaj bi lahko zajemala razlaga relativnih učinkov plačila, in sicer „obseg vpliva plačila na razvrstitev“.

89.

Dobra praksa pri zagotavljanju informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 5(3), bi lahko vključevala kombinirano uporabo pisne razlage in tehnoloških orodij, kot je na primer dinamični simulator predvidenih učinkov plačila na razvrstitev.

5.2   Neposredno plačilo

90.

Neposredno plačilo je opisano kot „plačila, katerih glavni ali edini namen je izboljšati razvrstitev“ (17). Ponudniki bi morali zato proučiti, katere priložnosti se ponujajo uporabnikom proti plačilu za izboljšanje njihove razvrstitve in kako takšne priložnosti delujejo. Primeri možnih vrst neposrednega plačila so navedeni v Prilogi B.

5.3   Posredno plačilo

91.

Posredno plačilo je opisano kot „posredno plačilo v obliki raznovrstnih dodatnih obveznosti, ki jih sprejme poslovni uporabnik in bi v praksi lahko imele isti učinek [izboljšano razvrstitev]“ (18). Tako bi morali ponudniki proučiti, katere priložnosti se ponujajo uporabnikom, ki bi lahko v praksi izboljšale razvrstitev, in kako takšne priložnosti delujejo.

92.

Uporaba pomožnih storitev, kot so plačilo, skrbniške storitve, obdelave naročil itd., s strani uporabnikov bi lahko vplivala na razvrstitev njihovega blaga ali storitev iz različnih razlogov. Opis, ki se zahteva v skladu s členom 5, bi moral vključevati te možne uporabe pomožnih storitev, če vključujejo posredno plačilo v smislu člena 5(3) in so „glavni parametri“. Zlasti če kateri koli od teh učinkov na razvrstitev ali vsi ti učinki izhajajo zgolj iz sodelovanja poslovnega uporabnika pri določeni pomožni storitvi, brez upoštevanja kakršnega koli morebitnega posrednega učinka pomožne storitve na uspešnost uporabnika, ki se meri z drugimi parametri, se lahko naložijo dodatne obveznosti iz člena 5(3). Drugi primeri možnih vrst posrednega plačila so navedeni v Prilogi B.

6.   KAKO BI MORAL BITI OPISAN GLAVNI PARAMETER?

93.

Člen 5(5) zahteva, da so opisi „glavnih parametrov“ iz člena 5(1), (2) in (3) „zadostni, da poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočajo, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva in če, kako in v kolikšni meri, naslednje: (a) značilnosti blaga in storitev, ki se ponujajo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika; (b) relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike; (c) kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem.“ (19)

94.

Kot splošna opomba je pomembno poudariti, da bodo uporabniki z ustreznim razumevanjem delovanja razvrščanja pri odločanju o svojih prodajnih strategijah lahko konkurirali pod enotnejšimi pogoji. Te strategije lahko zajemajo optimizacijo blaga in storitev ter naložbe v prepoznavnost na spletu, vključno z optimizacijo iskalnikov in plačano razvrstitvijo. Uporabniki bi se morali biti razumno sposobni odločiti, ali bodo v določene elemente svojega blaga in storitev vložili več, in se bolje odločati o tem, ali in kako investirati v „strategije razvrščanja“.

6.1   Splošni pristop

95.

Ponudniki spletnih posredniških storitev morajo v skladu s členom 5(1) določiti „razloge za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre“. Podobno morajo ponudniki spletnih iskalnikov v skladu s členom 5(2) določiti „relativni pomen teh glavnih parametrov“ (20).

96.

To pomeni, da ponudniki opišejo, zakaj so bili določeni parametri izbrani kot glavni parametri (glej oddelek 3.2 zgoraj). Dobra praksa za ponudnike bi lahko bila, da pojasnijo, kako in na podlagi česa so v svoji individualni oceni sprejeli odločitev, kako je „relativni pomen“ določen glede na njihove storitve in kateri so „glavni parametri“.

6.2   Raven podrobnosti

97.

Ponudniki bi morali določiti ustrezno raven podrobnosti ob upoštevanju cilja obveznosti iz člena 5 in vključiti toliko podrobnosti, kot je potrebno in ustrezno za njihovo specifično bazo poklicnih uporabnikov, ne da bi jih preobremenili ali zmedli. Zagotovljena raven podrobnosti bi morala presegati preprosto naštevanje glavnih parametrov in zagotoviti najmanj „drugo raven“ pojasnil.

98.

Ponudniki ne bi smeli predložiti prekratkih ali morebiti zavajajočih opisov. Če na primer ponudnik določi, da je „kakovost“ glavni parameter, in ve, da „kakovost“ vključuje zapleteno analizo več dejavnikov, bi moral opis, ki ga predloži, izražati to dejstvo ter biti zapisan v preprostem in razumljivem jeziku. Podobno bi se lahko zgolj opisovanje, da na glavni parameter lahko vpliva „zgodovina iskanja“, prav tako štelo za nezadostno specifično, zlasti če ponudnik ve, da se upoštevajo samo nekateri posebni elementi zgodovine iskanja.

99.

Pri pripravi opisa glavnih parametrov, vključno z razlogi za njihov relativni pomen, je pomembno, da so ponudniki jasni in da preprečijo zmedo. Če je na primer eden od glavnih parametrov „kakovost“, bi morali ponudniki razmisliti, kaj natančno pomeni „kakovosti“ za namene njihovih mehanizmov razvrščanja, saj se bo od storitve do storitve verjetno razumela in merila drugače. Drug primer bi lahko bil, kadar parameter temelji na prejetem rezultatu; v tem primeru bi morali ponudniki razmisliti o opisu, kateri dejavniki se upoštevajo pri dodelitvi rezultata. Ti opisi bi se morali, kadar je to mogoče, nanašati na objektivne dejavnike, na primer kategorije proizvodov ali ceno na enoto/cenovne razrede. Podobno je lahko pri sklicevanju na ocene teža različnih vrst ocen pri skupnem rezultatu in razvrstitvi uporabnika različna, odvisno od, na primer, specifičnega proizvoda ali storitve, ki ga/jo potrošnik išče. Primer bi lahko bile restavracije, ki ponujajo strežbo za mizo in „hrano za s seboj“, to sta storitvi, pri katerih so lahko različni dejavniki bolj ali manj pomembni. Če je ustrezno, bi moralo biti to pojasnjeno, da se preseže tisto, kar je očitno. Enako velja za scenarij, v katerem se novejšim ocenam pripiše večja teža kot starejšim.

100.

Če bi bilo to potrebno za izpolnitev zahtev iz člena 5, bi lahko ponudniki vključili tudi razlage, ki temeljijo na tem, kako lahko strategija znotraj podjetja vpliva na to, kaj potrošniki vidijo pri storitvi, kadar na primer ponudniki po lastni oceni predvidijo naslednji velik potrošniški trend in okrepijo ponudbo določenega blaga, kar lahko vpliva na glavne parametre. Predloženi opis bi moral biti dovolj podroben glede tega, kaj se upošteva pri sprejemanju takih odločitev, da se uporabnikom zagotovijo smiselne razlage glavnih parametrov.

6.3   Raven podrobnosti za neposredno ali posredno plačilo

101.

Če uporabljeni glavni parametri vključujejo možnost vplivanja na razvrstitev za plačilo, bi morali ponudniki razmisliti, kako so zasnovali te možnosti. V takih primerih bi bila dobra praksa, da bi se opis možnosti „plačane razvrstitve“ in obsega njihovega vpliva dopolnil z razlago poslovnega razloga za takšno možnost in njegovega morebitnega vpliva.

102.

Če bi bilo ustrezno, bi se opis plačane razvrstitve lahko, kot dobra praksa, skliceval na opise, predložene v skladu s členom 7(3)(c) in (d), o diferencirani obravnavi. Diferencirana obravnava je lahko potencialno „glavni parameter“ v skladu s členom 5. Poleg njenega opisa v skladu z navedeno določbo bo sklicevanje napotilo uporabnike na „glavne gospodarske, komercialne ali pravne razloge“ za diferencirano obravnavo, uporabljeno za lastne storitve ali blago ponudnikov, ki se navedejo v skladu s členom 7(1).

6.4   Zahteva glede priprave opisa v preprostem in razumljivem jeziku

103.

Kot je bilo že navedeno, morajo biti v skladu s členom 5(1) in (2) v povezavi s členom 3(1) opisi glavnih parametrov razvrščanja zapisani v preprostem in razumljivem jeziku.

104.

Vsak ponudnik bi moral oceniti, ali njegov opis izpolnjuje to zahtevo. Premislek o tem, kako je opis predstavljen, bo običajno prispeval tudi k jasnosti in berljivosti opisa.

105.

Ponudniki bi morali pri pripravi opisa razmisliti tudi, kdo je njihova ciljna skupina. V nekaterih primerih so lahko primerni in se zahtevajo bolj tehnični opisi, saj je treba upoštevati, da so opisi namenjeni poklicnim uporabnikom. Brez poseganja v zahtevo glede uporabe preprostega in razumljivega jezika se lahko za strokovnjake načeloma predvideva, da potrebujejo in so sposobni razumeti podrobnejše in bolj tehnične informacije kot potrošniki.

6.5   Predstavitvena orodja

106.

Vsak ponudnik se mora sam odločiti, kako je najbolje prilagoditi opis glavnih parametrov razvrščanja za njegove storitve. To lahko zahteva proučitev tehnik, ki presegajo pisni opis in vključujejo dopolnilne ukrepe, ki lahko pomagajo uporabnikom pridobiti ustrezno razumevanje delovanja zadevnega mehanizma razvrščanja. Te dopolnilne ukrepe je mogoče prilagoditi, da zadovoljijo različne potrebe različnih uporabnikov.

107.

Za pojasnitev učinka „neposrednega in posrednega plačila“ na razvrstitev v primerih, ko je to „glavni parameter“, bi se pisna razlaga lahko na primer kombinirala s tehnološkimi orodji, kot je dinamični simulator predvidenih učinkov plačila na razvrstitev in obseg njegovega učinka. Iz predložene razlage bi moralo biti načeloma jasno razvidno, kakšni so učinki uporabe različnih tehnik samostojno ali v kombinaciji z drugimi/običajnimi mehanizmi razvrščanja, če tako delujejo možnosti pri zadevni storitvi. Za ponudnike je lahko koristno, da razmislijo, ali je to mogoče storiti s sklicevanjem na osnovni scenarij.

108.

Osnovne tehnike lahko pomagajo uporabnikom pri prebiranju zagotovljenih informacij. Te so lahko tako preproste, kot je uporaba jasne strukture, z naslovi in podnaslovi, ki se povezujejo z dopolnilnimi ukrepi, ki so opisani v nadaljevanju.

109.

Ponudniki bi lahko razmislili o uporabi razpoložljivih orodij ali preskušanju morebitnega pristopa na skupini uporabnikov, da bi zagotovili, da je opis razumljen tako, kot je predvideno, ali o vključitvi sredstev za pridobivanje povratnih informacij od uporabnikov o tem, ali je opis koristen in vsebuje ustrezno količino podrobnosti. Drug način pridobivanja teh povratnih informacij je lahko preskus opisa na reprezentativni skupini uporabnikov. Čeprav taki ukrepi niso izrecno zahtevani, lahko pomagajo zagotoviti, da ponudniki izpolnijo zahteve iz člena 5.

7.   KJE BI MORALI BITI GLAVNI PARAMETRI OPISANI

7.1   Spletne posredniške storitve

110.

Člen 5(1) zahteva, da ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo opis glavnih parametrov, vključno z razlogi za relativni pomen teh glavnih parametrov.

111.

Opozoriti bi bilo treba, da so „pogoji uporabe storitev“ širok pojem. Opredeljeni so v členu 2(10), v skladu s katerim zajemajo: „vse pogoje ali specifikacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje“ med ponudnikom takih storitev in uporabniki, ki jih enostransko določi navedeni ponudnik. Povedano drugače, opis je lahko v različnih oblikah in se zanj še vedno šteje, da je določen v pogojih uporabe storitev ponudnika v skladu s členom 5(1).

112.

Čeprav mora biti opis glavnih parametrov razvrščanja del pogojev uporabe storitev, lahko ponudniki spletnih posredniških storitev izberejo najboljši način za obveščanje poslovnih uporabnikov in dajo prednost zahtevanemu opisu. Lahko bi na primer sprejeli ukrepe, ki bi usmerjali poslovne uporabnike na natančno lokacijo opisa in/ali opis vključili v oddelek s pogostimi vprašanji, navodila, smernice in pojavna okna, video sporočila ali druge oblike. Vendar informacije ne bi smele biti nedosledne ali razpršene po različnih orodjih ali medijih, če s tem zadevne informacije ne bi bile več enostavno dostopne ali preproste in razumljive.

113.

Ponudniki bi lahko, brez poseganja v rešitve za vsak primer posebej, ki jih lahko uporabijo, razmislili o vzpostavitvi enotne kontaktne točke (na primer na „pregledni plošči“ uporabnika), ki bi lahko vključevala sklice ali indekse na vsa ustrezna informacijska orodja, ki so na voljo za pojasnitev preglednosti razvrščanja. Ali pa bi bile informacije lahko podvojene v različnih informacijskih orodjih, pod pogojem, da bi bile izpolnjene zahteve iz členov 3 in 5.

114.

V skladu s členom 3(1)(b) morajo biti pogoji uporabe storitev ponudnikov spletnih posredniških storitev enostavno dostopni poslovnim uporabnikom na vseh stopnjah njihovega razmerja, tudi pred sklenitvijo pogodbe z zadevnimi ponudniki. Zato bi morale biti vse te informacije na voljo tudi morebitnim poslovnim uporabnikom.

7.2   Iskalniki

115.

Člen 5(2) zahteva, da ponudniki spletnih iskalnikov „na spletnih iskalnikih navedenih ponudnikov zagotovijo enostavno in javno dostopen opis v preprostem in razumljivem jeziku“.

116.

To pomeni, da je opis prikazan na enostavno dostopnem mestu na spletišču spletnega iskalnika. To je lahko del, ki ne zahteva prijave ali registracije uporabnikov, da lahko preberejo opis.

117.

Ponudnik spletnega iskalnika v okviru omejitev iz člena 5(2) oceni in se odloči, kje bo navedel zahtevani opis razvrstitve. Pri odločanju o tem bi lahko ponudnik upošteval vedenje uporabnikov njegove storitve, da bi poiskal rešitev, ki ustreza njihovemu vedenju. Če na primer uporabniki uporabljajo storitev, ker zagotavlja rezultat z enim klikom, bi se enako načelo lahko uporabilo za opis. To bi lahko pomenilo, da če se do opisa dostopa prek povezave, bi morala povezava voditi neposredno do opisa in ne bi smela zahtevati nadaljnje navigacije za iskanje opisa.

118.

Podobno bi lahko ponudnik spletnega iskalnika upošteval tudi metode, ki se uspešno uporabljajo pri njegovi storitvi za pritegnitev pozornosti uporabnikov na določene funkcije, ki že obstajajo. Tak primer bi lahko bila uporaba ikon, zavihkov ali pasic. Uporaba podobne metode bi tako lahko zagotovila, da je opis enostavno dostopen in nameščen tako, kot uporabniki storitve pričakujejo ali so vajeni.

119.

Ponudniki spletnih iskalnikov bi lahko tudi proučili, kako uporabniki dostopajo do njihovih storitev. Če dostopajo na primer z uporabo govornih pomočnikov, bi lahko ponudniki proučili, kako uporabniki njihove storitve poiščejo rešitev za dostop do drugih informacij o storitvi. Če je to učinkovit način, ga bodo ponudniki morda želeli ponovno uporabiti, da bi uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočili najti opis na enak način.

8.   KDAJ BI BILO TREBA OPIS GLAVNIH PARAMETROV SPREMENITI?

8.1   Redno posodabljanje opisov

120.

Čeprav samo člen 5(2) vsebuje izrecno zahtevo po rednem posodabljanju opisa glavnih parametrov razvrščanja, je podobna zahteva implicitno navedena v členu 5(1). Ta določba namreč zahteva opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev, in ne glavnih parametrov, ki so določali razvrstitev. Poleg tega se v tem primeru opis določi v pogojih uporabe storitev, ki jih ponudnik redno posodablja. V nasprotnem primeru cilja boljše predvidljivosti ne bi bilo mogoče doseči in opis ne bi temeljil na dejanskih podatkih, kar bi bilo v nasprotju z razlago iz uvodne izjave 27.

121.

Zato morajo ponudniki zahtevane opise redno posodabljati. V ta namen morajo morda redno preverjati, ali še izpolnjujejo to zakonsko zahtevo in ali je treba opise posodobiti. Ponudniki lahko sami oblikujejo svoje sisteme za določanje, ali, kdaj in kako bodo to počeli, ob upoštevanju elementov, kot so pogostost izvajanja sprememb, učinki takšnih sprememb in kdaj lahko poskusi (npr. preskušanje A/B) in druge tehnike (npr. strojno učenje), ki se uporabljajo pri njihovih storitvah, spremenijo glavne parametre, ki določajo razvrstitev.

122.

Če rezultat individualne ocene pokaže, da je treba opis glavnih parametrov razvrščanja posodobiti, morajo ponudniki spletnih posredniških storitev vnaprej obvestiti poslovne uporabnike o teh spremembah v skladu s členom 3 (glej 9.1 spodaj). Takšna zahteva ne obstaja za ponudnike spletnih iskalnikov, saj morajo ti zagotoviti javno dostopnost svojih opisov (člen 5(2)).

8.2   Začasne spremembe

123.

Ponudniki bi morali za vsak posamezen primer določiti, ali spremembe njihovih mehanizmov razvrščanja, vključno z začasnimi, vodijo do spremembe „glavnih parametrov“ in ali je zaradi njih treba spremeniti njihove opise za zagotovitev skladnosti s členom 5.

124.

Ponudniki ne bi smeli predpostavljati, da začasne spremembe parametrov, ponderiranja ali drugih značilnosti razvrščanja nujno pomenijo, da opisa glavnih parametrov ni treba spremeniti. Ob enkratnih dogodkih, kot so športni dogodki, se lahko na primer bistveno poveča povpraševanje potrošnikov, kar lahko začasno spremeni glavne parametre, ki določajo razvrstitev. Enako velja za promocijske dogodke, kot so „črni petek“, praznična obdobja ali sezonske razprodaje, na primer pred božičem. Če ponudniki v takih primerih spremenijo svoje „standardne“ metode razvrščanja, na primer z pripisovanjem večje teže nekaterim parametrom (npr. „hitrosti dostave“, „ceni“ ali drugim pojmom, kot je „privlačnost znamke“ ali „kakovost“, po možnosti z združitvijo več dejavnikov), dodajanjem novih ali izločitvijo nekaterih parametrov ter te spremembe vplivajo na glavne parametre, bi morali ponudniki prilagoditi njihove opise.

125.

Dobra praksa je lahko tudi, če ponudniki poskušajo v opis glavnih parametrov razvrščanja zajeti vse „običajne“ dinamične značilnosti svojih mehanizmov razvrščanja. To, da so to „običajne“ značilnosti, lahko pomeni, da so „glavni parameter“ ali razlog za relativni pomen glavnih parametrov. Na primer ponudnik spletne tržnice za e-trgovanje morda želi strukturno bolj ponderirati „cenovni parameter“ med določenim ponavljajočim se prodajnim dogodkom.

8.3   Poskusi

126.

Če ponudniki uporabljajo poskuse, vključno s preskušanjem A/B sprememb ali razvojem mehanizmov boja proti goljufijam, morajo za vsak posamezen primer proučiti, ali in kako to vpliva na razvrstitev pri njihovi storitvi ter zlasti, ali je zato treba spremeniti opis glavnih parametrov razvrščanja, ki se zahteva v skladu s členom 5. Splošno pravilo je, da bi lahko ponudniki v tem okviru upoštevali elemente, kot so pogostost in vpliv poskusov ter velikost ciljne skupine preskusa ali geografska regija, na katero se nanaša preskušanje.

127.

Ko gre za „žive“ poskuse (kar pomeni, da ni nujno, da je „ciljne skupine, ki so predmet preskusa“, mogoče razlikovati od „preostale“ baze uporabnikov), lahko poskusi vplivajo na relativno mesto vidnosti blaga in storitev, ki jih ponujajo vsi uporabniki. Zato bi morali ponudniki v prvem koraku morda proučiti, ali se njihovi poskusi izvajajo v resnično izoliranem okolju za preskušanje ali ne. Če posamezni poskusi niso izolirani, bi morali ponudniki morda zlasti proučiti, (a) ali sam poskus vpliva na razvrstitev, in če vpliva, ali je parameter, ki se preskuša, „glavni parameter“, ki ga je treba opisati, ter (b) ali in kdaj bo popolna izvedba poskusa pomenila, da bo parameter, ki se preskuša, spremenil mehanizem razvrščanja in bo „glavni parameter“, ki ga je treba opisati.

9.   KORAKI, KI JIH JE TREBA IZVESTI PRI POSODABLJANJU OPISA GLAVNIH PARAMETROV

9.1   Zahteva glede obveščanja o predlaganih spremembah s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev

128.

Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev, mora biti vključen v pogoje uporabe storitev ponudnikov spletnih posredniških storitev (člen 5(1)). V skladu s členom 3(2) morajo takšni ponudniki, kadar nameravajo spremeniti pogoje uporabe storitev, poslovne uporabnike obvestiti o predlaganih spremembah najmanj 15 dni pred začetkom njihove uporabe. Edina izjema od uporabe roka za obveščanje je, če za ponudnika spletnih posredniških storitev: (a) velja zakonska ali regulativna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča spoštovati rok za obveščanje, ali (b) če mora izjemoma spremeniti svoje pogoje uporabe storitev, da se odzove na nepredvideno in neposredno nevarnost, povezano z zaščito spletnih posredniških storitev, potrošnikov ali poslovnih uporabnikov pred goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov ali drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti. Poleg tega rok za obveščanje ne velja za zgolj redakcijske spremembe (tj. spremembe, ki ne spreminjajo vsebine ali pomena pogojev uporabe storitev). Pojem „redakcijske spremembe“ nujno izključuje spremembe „glavnih parametrov“, saj te spreminjajo vsebino ali pomen pogojev uporabe storitev.

129.

To pomeni, da če se opis glavnih parametrov spremeni, je treba poslovne uporabnike o tem načeloma obvestiti najmanj 15 dni prej, preden spremembe lahko začnejo veljati. Pomembno je opozoriti, da je obveščanje najmanj 15 dni vnaprej zakonska minimalna zahteva. V skladu s členom 3(2) se daljši roki za obveščanje zahtevajo, če je to potrebno, da se poslovnim uporabnikom omogočijo tehnične ali poslovne prilagoditve, s katerimi se bodo prilagodili na zadevne spremembe.

130.

Poleg tega morajo ponudniki spletnih posredniških storitev v skladu s členom 3(2) prek trajnega nosilca podatkov obvestiti poslovne uporabnike o vseh takih predlaganih spremembah. „Trajni nosilec podatkov“ je v Uredbi opredeljen kot: „vsak instrument, ki poslovnim uporabnikom omogoča, da njim osebno namenjene informacije shranijo tako, da so dostopne za poznejšo uporabo za obdobje, ustrezno glede na namen informacij, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij“ (21).

131.

Ponudniki spletnih posredniških storitev zaradi večje jasnosti morda želijo zagotoviti, da bi bile spremembe opisa glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Dobre prakse v zvezi s tem bi lahko vključevale vzpostavitev posebne spletne strani, ki zagotavlja dostop do prejšnjih različic opisov ali prek katere se vodi evidenca sprememb skozi čas. Ločeno od tega, je dobra praksa, ki lahko pomaga poslovnim uporabnikom pridobiti ustrezno razumevanje, ta, da se pojasnijo praktične posledice sprememb.

9.2   Zahteva po rednem posodabljanju opisov s strani ponudnikov spletnih iskalnikov

132.

V skladu s členom 5(2) morajo ponudniki spletnih iskalnikov zagotoviti, da se opis glavnih parametrov razvrščanja redno posodablja.

133.

Kar zadeva vse takšne posodobitve opisov, je naveden sklic na dobre prakse iz oddelka 9.1 zgoraj.

10.   POSEBNE OBVEZNOSTI GLEDE SPLETNIH ISKALNIKOV, DA UPORABNIKOM S POSLOVNIM SPLETISCEM OMOGOCAJO PREGLEDOVANJE VSEBINE PRIJAV TRETJIH OSEB

134.

V skladu s členom 5(4) morajo ponudniki spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem ponuditi možnost, da pregledajo prijave tretjih oseb, če je ponudnik na podlagi teh prijav spremenil razvrstitev ali odstranil posamezno spletišče s seznama.

135.

V uvodni izjavi 26 je pojasnjeno, da bi ta obveznost zmanjšala možnost morebitnih zlorab v obliki protikonkurenčnih prijav in da izraža morebitno težavo, s katero bi se lahko srečevali ponudniki spletnih iskalnikov pri obveščanju vseh ustreznih uporabnikov s poslovnim spletiščem brez pogodbenega razmerja.

---

(1)  „Ponudnik spletnih posredniških storitev“ je v členu 2(3) Uredbe opredeljen kot „vsak[a] fizičn[a] ali pravn[a] oseb[a], ki zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom“. „Spletne posredniške storitve“ so v členu 2(2) opredeljene kot „storitve, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve: (a) so storitve informacijske družbe v smislu točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta; (b) poslovnim uporabnikom omogočajo ponujanje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med temi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; (c) poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom teh storitev in poslovnimi uporabniki, ki ponujajo blago ali storitve potrošnikom.“

(2)  „Ponudnik spletnega iskalnika“ je v členu 2(6) Uredbe opredeljen kot vsak[a] fizičn[a] ali pravn[a] oseb[a], ki potrošnikom zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih iskalnikov. „Spletni iskalnik“ je v členu 2(5) opredeljen kot „digitaln[a] storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po vseh spletiščih ali vseh spletiščih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, poda pa rezultate v katerem koli formatu z informacijami o zahtevani vsebini“.

(3)  UL L 186, 11.7.2019, str. 57.

(4)  Zaradi jedrnatosti se izraz „ponudniki“ v teh smernicah nanaša na ponudnike spletnih posredniških storitev in ponudnike spletnih iskalnikov, razen če ni navedeno drugače. Podobno se izraz „uporabniki“ nanaša na poslovne uporabnike in uporabnike s poslovnim spletiščem, kot so opredeljeni v členu 2(1) oziroma (7) Uredbe, razen če ni navedeno drugače. Razen če ni navedeno drugače, so uvodne izjave in členi iz teh smernic enaki členom in uvodnim izjavam v Uredbi.

(5)  V uvodni izjavi 25 so izraženi učinki, ki jih je treba doseči z referenčnim merilom „ustreznega razumevanja“: „Vsebina opisa, vključno s številom in vrsto glavnih parametrov, se lahko zato močno razlikuje glede na zadevno konkretno spletno posredniško storitev, vendar bi morala poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev“.

(6)  V zvezi s tem je v uvodni izjavi 25 navedenih nekaj primerov elementov zasnove mehanizma razvrščanja, ki bi morali poslovnim uporabnikom pomagati pridobiti ustrezno razumevanje, med njimi so: „kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje kakovosti blaga ali storitev poslovnih uporabnikov“, „uporaba urejevalnikov in njihova zmožnost vplivanja na razvrstitev zadevnega blaga ali storitev“, „obseg vpliva plačila na razvrstitev“, pa tudi „elementi, ki niso ali so le postransko povezani s samim blagom ali storitvijo, kot so funkcije za predstavitev spletne ponudbe“.

(7)  Za več informacij glej na primer: https://en.wikipedia.org/wiki/Search_syndication.

(8)  Poudarek dodan.

(9)  Člen 1(3) Uredbe.

(10)  Ponudniki morajo v okviru obveznosti glede preglednosti razvrščanja opisati „relativni pomen“ glavnih parametrov; to je obravnavano v oddelku 6.2.

(11)  Kot je navedeno zgoraj, se za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki naj bi v svoje pogoje uporabe storitev vključili glavne parametre in z njimi povezane razloge, zahteve iz člena 3 uporabljajo za vsako takšno spremembo pogojev uporabe storitev.

(12)  To lahko vključuje vse od na primer manjših sprememb relativnega mesta vidnosti več proizvodov ali storitev v omejenem številu primerov do povsem drugačnih proizvodov ali storitev, ki se redno prikazujejo za različne potrošnike.

(13)  Glej tudi DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE – OCENA UČNIKA, ki je priložena Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (SWD/2018/138 final, oddelki 1.6, 2.2 in 7.1).

(14)  Poudarek dodan.

(15)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15,6,2016, str. 1).

(16)  Prav tam 5.

(17)  Uvodna izjava 25 Uredbe.

(18)  Uvodna izjava 25 Uredbe, vnos dodan zaradi jasnosti.

(19)  Poudarek dodan.

(20)  Poudarek dodan.

(21)  Člen 2(13) Uredbe.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10007 — Telefónica/Banco Bilbao Vizcaya Argentaria/Movistar Money Colombia JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/02)

Komisija se je 2. december 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v španščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M10007. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

7. december 2020

(2020/C 424/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2128
JPY	japonski jen	126,30
DKK	danska krona	7,4433
GBP	funt šterling	0,91215
SEK	švedska krona	10,2018
CHF	švicarski frank	1,0802
ISK	islandska krona	152,70
NOK	norveška krona	10,6328
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,482
HUF	madžarski forint	359,49
PLN	poljski zlot	4,4670
RON	romunski leu	4,8735
TRY	turška lira	9,5053
AUD	avstralski dolar	1,6374
CAD	kanadski dolar	1,5537
HKD	hongkonški dolar	9,3999
NZD	novozelandski dolar	1,7252
SGD	singapurski dolar	1,6212
KRW	južnokorejski won	1 316,88
ZAR	južnoafriški rand	18,4244
CNY	kitajski juan	7,9310
HRK	hrvaška kuna	7,5400
IDR	indonezijska rupija	17 214,85
MYR	malezijski ringit	4,9385
PHP	filipinski peso	58,421
RUB	ruski rubelj	89,7900
THB	tajski bat	36,669
BRL	brazilski real	6,2124
MXN	mehiški peso	24,0901
INR	indijska rupija	89,6285

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo o preklicu demarš v zvezi s tretjo državo, ki je bila 21. aprila 2016 obveščena o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

(2020/C 424/04)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je preklicala demarše v zvezi s Kiribatijem pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki so se začele 21. aprila 2016 s Sklepom Komisije C/2016/2254 (1) o obvestilu Kiribatiju, za katerega po mnenju Komisije obstaja možnost, da bo opredeljen kot nesodelujoča tretja država v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (v nadaljnjem besedilu: uredba IUU).

1.   Pravni okvir

V skladu s členom 32 uredbe IUU Komisija tretje države obvesti o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države. Pri tem gre za predhodno obvestilo. Obvestilo tretjim državam o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države, temelji na merilih iz člena 31 uredbe IUU.

Komisija v zvezi s temi državami sprejme vse demarše, določene v členu 32. Komisija v obvestilo zlasti vključi informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na katerih temelji taka opredelitev, možnosti teh držav, da se odzovejo in predložijo dokaze, ki spodbijajo opredelitev, ali, kadar je to ustrezno, akcijski načrt in sprejete ukrepe za izboljšanje razmer.

Komisija da zadevnim tretjim državam dovolj časa, da odgovorijo na obvestilo, in določi razumen rok, v katerem mora zadevna tretja država odpraviti nepravilnosti.

2.   Postopek

Evropska komisija je 21. aprila 2016 uradno obvestila Kiribati, da obstaja možnost, da bo opredeljen kot nesodelujoča tretja država v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

Komisija je poudarila, da je bil Kiribati za preprečitev opredelitve kot nesodelujoče tretje države pozvan, naj sodeluje s Komisijo na podlagi predlaganega akcijskega načrta za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Komisija je začela dialog s Kiribatijem. Kiribati je predložil ustne in pisne pripombe, ki jih je Komisija proučila in upoštevala. Komisija je še naprej zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne.

Kiribati je sprejel potrebne ukrepe za prenehanje ugotovljenih dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in preprečevanje vseh takih dejavnosti v prihodnosti ter odpravil vsa dejanja ali opustitve dejanj, ki so privedli do obvestila o možnosti, da bo opredeljen kot nesodelujoča država v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

3.   Zaključek

Komisija je zato v danih okoliščinah in po pregledu zgoraj navedenega sklenila, da se demarše v zvezi s Kiribatijem v skladu z določbami člena 32 uredbe IUU glede izpolnjevanja dolžnosti, ki so mu naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga, in njegovih ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, prekličejo. Komisija je uradno obvestila ustrezne pristojne organe.

Zgoraj navedeni preklic demarš ne izključuje nobenih morebitnih poznejših ukrepov, ki jih sprejme Komisija ali Svet, če se izkaže, da država ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

---

(1)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016D0423(01)&from=EN

Obvestilo Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/05)

Ozadje

1.

Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (1) (v nadaljnjem besedilu: smernice) se uporabljajo do 31. decembra 2020.

2.

Komisija je 8. septembra 2018 začela pregled smernic, da bi jih nadomestila z novimi smernicami za obdobje od 2021 do 2027. Zasnova novih smernic bo v veliki meri odvisna od pravil, ki se bodo uporabljala za podporo razvoju podeželja na podlagi predloga uredbe o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (2). Vendar zakonodajni postopek za sprejetje navedenega predloga še ni zaključen, uredba sama in posledična delegirana in izvedbena pravila pa še nekaj časa ne bodo sprejeta. Da bi Komisija lahko še naprej ocenjevala državno pomoč na podlagi veljavnih smernic in da bi se omogočil zaključek njihovega pregleda po sprejetju reforme SKP, je primerno podaljšati obdobje uporabe smernic do 31. decembra 2022.

3.

Da se upoštevajo gospodarske in finančne posledice izbruha COVID-19 za podjetja, je treba smernice začasno prilagoditi, kar zadeva upravičenost podjetij do državne pomoči na podlagi smernic. Zato podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar so postala podjetja v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021, ostanejo upravičena do pomoči na podlagi smernic.

4.

Smernice se zato spremenijo:

5.

točka 26 se nadomesti z naslednjim: „(26) Podjetja v težavah so izključena iz področja uporabe teh smernic ob upoštevanju izjem iz te točke. Komisija meni, da podjetja v finančnih težavah, glede na to, da je ogrožen njegov obstoj, ni mogoče obravnavati kot ustreznega nosilca za spodbujanje drugih ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja. Če je upravičenec do pomoči v finančnih težavah v smislu točke (35)15, se bo pomoč ocenila v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, kakor so bile spremenjene ali nadomeščene. To načelo se ne uporablja za pomoč pri nadomestilu škode, ki so jo povzročile naravne nesreče in izjemni dogodki iz oddelkov 1.2.1.1 in 2.1.3 dela II teh smernic, ki je združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe. Če je podjetje, ki je dejavno v kmetijskem in gozdarskem sektorju, v finančnih težavah zaradi tveganega dogodka iz oddelkov 1.2.1.2, 1.2.1.3, 1.2.1.5, 2.1.3, 2.1.8 ali 2.8.5 dela II teh smernic, je pomoč za nadomestilo ali popravo izgub ali škode, ki so jo povzročili takšni tvegani dogodki in za kritje stroškov izkoreninjenja škodljivih organizmov na rastlinah, lahko dodeljena v skladu temi smernicami in še vedno lahko velja za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe. Poleg tega se zaradi varovanja javnega zdravja in ob upoštevanju izrednih razmer v določenih pogojih ne bi smelo razlikovati med gospodarskim položajem podjetja za pomoč za uničenje in odstranitev poginulih živali iz oddelka 1.2.1.4 in za pomoč za ukrepe nadzora in izkoreninjenja v primeru bolezni živali iz točke (375) oddelka 1.2.1.3 dela II teh smernic. Poleg tega podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar so postala podjetja v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021, ostanejo upravičena do pomoči na podlagi teh smernic.“;

6.

točka 737 se nadomesti z naslednjim: „(737) Te smernice se bodo uporabljale do 31. decembra 2022. Komisija se lahko kadar koli odloči za pregled ali spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi konkurenčne politike ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije, kot so preudarki v zvezi s kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja ali politiko zdravja ljudi in živali, varstva rastlin in okoljsko politiko, ter mednarodnih obveznosti ali zaradi katerega koli drugega utemeljenega razloga.“

---

(1)  UL C 204, 1.7.2014, str. 1.

(2)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018) 392 final).

Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov

(2020/C 424/06)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (1), ki mu ni sledil noben ustrezno utemeljen zahtevek za pregled, Komisija obvešča, da se bo spodaj navedeni protidampinški ukrep iztekel.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2).

Izdelek	Države porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Iztek veljavnosti  (3)
Brezšivne cevi iz železa ali jekla	Ljudska republika Kitajska	Protidampinška dajatev	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2272 z dne 7. decembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 322, 8.12.2015, str. 21)	9.12.2020

---

(1)  UL C 82, 12.3.2020, str. 5.

(2)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(3)  Ukrep se izteče ob polnoči na dan, naveden v tem stolpcu.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10089 — Phillips 66/Fortress Investment Group/Pester Marketing)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/07)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9982 — Ford/GFT)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/08)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10083 — China Baowu/Taiyuan Iron & Steel Group)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/09)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9983 — Magna/GFT Bordeaux)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/10)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10055 —MIRA/Romanian assets of CEZ)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 424/11)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 424/12)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAJAMČENE TRADICIONALNE POSEBNOSTI, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Mozzarella“

EU št.: TSG-IT-0001-AM01 – 11.9.2019

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Ime skupine: Latterie Soligo, Fattorie Marchigiane, Alival s.p.a

Naslov: Montemaggiore al Metauro (PU) 61030, Italija

Telefon: +39 072157961

E-naslov: fama@trevalli.cooperlat.it

Proizvajalci imajo pravico vložiti zahtevek za spremembo v skladu z določbami ministrskega odloka št. 12511 z dne 14. oktobra 2013 in zastopajo vse proizvajalce ZTP „ Mozzarella“.

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☒	Ime proizvoda

☐	Opis proizvoda

☐	Metoda proizvodnje

☒	Drugo: sprememba ureditve zaščite iz „registracije brez pridržanja imena“ v „registracijo s pridržanjem imena“.

4.   Vrsta sprememb

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZTP, ki se ne šteje za manjšo v skladu s četrtim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

Ime

Spremenjeno je ime proizvoda, in sicer je imenu „Mozzarella“ (mocarela) dodan pridevnik „tradizionale“ (tradicionalen), tako da se predlagano ime glasi: „Mozzarella Tradizionale“.

Ime „Mozzarella Tradizionale“ omogoča takojšnje prepoznavanje proizvoda, izraža pa tudi informacije glede tradicionalnosti proizvoda in metode proizvodnje, ki so že vključene v specifikacijo proizvoda.

Kot je namreč jasno navedeno v delu, v katerem so opisani njegovi bistveni elementi, je namen specifikacije proizvoda zakonsko urediti mocarelo v njeni najbolj tradicionalni obliki. Ime bo tako ustrezalo izrazu, ki ga potrošnik najpogosteje uporablja za ta proizvod.

Drugo

Ureditev zaščite: sprememba – iz „registracije brez pridržanja imena“ v „registracijo s pridržanjem imena“.

Poleg tega se ta sprememba predlaga zaradi zaščite registracije zadevnega proizvoda, saj imen kmetijskih proizvodov in živil ni več mogoče registrirati kot zajamčenih tradicionalnih posebnosti brez pridržanja imena, v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta pa se imena, registrirana v skladu z zahtevami iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 509/2006, vključno s tistimi, ki so registrirana na podlagi zahtevkov iz drugega pododstavka člena 58(1) navedene uredbe, lahko uporabljajo samo še do 4. januarja 2023 pod pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 509/2006.

Zato je predlagano, da se ureditev zaščite zadevne zajamčene tradicionalne posebnosti spremeni tako, da se uskladi z ureditvijo za ZTP, registrirane v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012. ZTP „Mozzarella Tradizionale“ bo lahko upravičena do pridržanja imena. Pridržanje imena se zahteva izključno v povezavi s celotnim imenom („Mozzarella Tradizionale“) in ne njegovimi sestavinami.

SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST

„Mozzarella Tradizionale“

EU št.: TSG-IT-0001-AM01 – 11.9.2019

Italija

1.   Ime za registracijo

„Mozzarella Tradizionale“

2.   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

1.3

Siri

3.   Razlogi za registracijo

3.1   Gre za proizvod:

☒	katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo,

☐	ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

3.2   Gre za ime:

☐	ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,

☒	ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.

4.   Opis

4.1   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

„Mozzarella Tradizionale“ je sveži mehki sir tipa pasta filata (kakor je opredeljeno s Codex Alimentarius), z mlečnokislinsko fermentacijo. Lahko je elipsoidne oblike (s težo od 20 do 250 g), včasih z „glavo“, ali pa v obliki kite (težke od 125 do 250 g).

„Mozzarella Tradizionale“ je pakirana v zaščitni ovoj, trži pa se potopljena v zaščitno tekočino, sestavljeno iz vode, ki ji je lahko dodana sol; ta tekočina je v neposrednem stiku s proizvodom, če je ovoj hermetično zaprt, oziroma prek difuzije, če je perforiran ali prepusten.

Organoleptične lastnosti

Videz:

—	brez skorje, vendar z mehko kožico;

—	gladka, sijoča, enakomerna površina, mlečno bela barva;

—	značilno vlaknasta struktura testa, od začetka bolj izražena, v plasteh, pri rezanju ali lahnem stisku se sprosti sirotka. Lahko ima žepe, v katerih se zbira tekočina;

—	brez očes;

—	barva: enakomerna, mlečno bela barva, brez pik ali žil;

—	konsistenca testa: mehko in rahlo prožno;

—	okus: značilen, prijeten, svež, rahlo kiselkast;

—	vonj: značilen, prijeten, nežen, po rahlo kiselkastem mleku.

Kemijske lastnosti:

—	maščoba v suhi snovi: najmanj 44 % (m/m);

—	voda: za elipsoidno obliko: 58–66 % (m/m); za obliko kite: 56–62 % (m/m);

—	voda v nemastnem delu: 69–80 % (m/m);

—	fosfatazna aktivnost ne presega 12 μg fenola na gram sira;

—	pH: 5,1–5,6;

—	L(+) mlečna kislina: več kakor 0,2 % v vzorcih, analiziranih v treh dneh po datumu proizvodnje;

—	natrijev klorid (NaCl): ne več kakor 1 % (m/m) v vzorcu;

—	furozin: največ 10 mg na 100 g beljakovin.

Mikrobiološke lastnosti:

značilna mikroflora, odporna na raztezanje sirnine, v količini, ki ni manjša od 107 cfu/g v vzorcih, analiziranih v treh dneh po datumu proizvodnje.

Shranjevanje:

Proizvod je treba hraniti pri temperaturi med 0 °C in +4 °C. Najvišja temperatura hranjenja mora biti navedena na etiketi poleg roka trajanja, ki je označen z navedbo „Uporabno do […]“, ki ji sledita dan in mesec.

4.2   Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) te uredbe)

Vključuje izključno naslednje faze, ki morajo v neprekinjenem ciklu potekati na istem kmetijskem gospodarstvu:

—	predzorenje mleka, če je potrebno, izključno z naravno mlečnokislinsko startersko kulturo (1);

—	pasterizacija mleka pri minimalni temperaturi 71,7 °C za 15 sekund ali z enakovrednim postopkom;

—	cepitev mleka z naravno startersko kulturo;

—	dodatek tekočega sirišča (z 20- do 30-odstotnim aktivnim pepsinom);

—	temperatura koagulacije 35–39 °C;

—	rezanje, izdelava sirnega zrna in ločitev sirotke od sirnine;

—	acidifikacija sirnine do pH vrednosti 5–5,4; rezanje nakisane sirnine na kose;

—	raztezanje sirnine (postopek dogrevanja sirnine s toplo vodo, včasih z dodatkom soli, s končno temperaturo grude 58–65 °C);

—	oblikovanje vroče sirnine;

—	hlajenje sirnega zrna v mrzli vodi, včasih z dodatkom soli;

—	pakiranje.

(1)

Priprava naravne starterske kulture:

Matična kultura

—	segrevanje surovega mleka, ki ni bilo ohlajeno, na temperaturo najmanj +63 °C za najmanj 15 minut (ali kombinacije časa in temperature z enakovrednim najmanjšim učinkom);

—	hlajenje na temperaturo inkubacije (t = 42–50 °C);

—	acidifikacija na kislinsko stopnjo 14–24 °SH za 100 ml;

—	hlajenje na temperaturo, nižjo od +8 °C;

—	shranjevanje v hladilniku pri temperaturi do največ +4 °C.

Tehnična kultura

—	cepitev surovega mleka, ki je lahko tudi hlajeno, z najmanj 4 % matične kulture;

—	toplotna obdelava kot pri matični kulturi;

—	hlajenje na temperaturo inkubacije (t = 42–50 °C);

—	acidifikacija na kislinsko stopnjo 14–24 °SH za 100 ml;

—	hlajenje na temperaturo, nižjo od +8 °C;

—	shranjevanje v hladilniku pri temperaturi do največ +4 °C.

Starterska kultura, pripravljena za cepitev

Starterska kultura, pripravljena za cepitev, mora:

—	imeti kislinsko stopnjo 16–30 °SH za 100 ml;

—	vsebovati mora najmanj 108 cfu/ml termofilnih streptokokov;

—	imeti negativen fosfatazni test;

—	imeti rok uporabe tri dni.

4.3   Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) zadevne uredbe)

„Mozzarella Tradizionale“ se izdeluje po uveljavljeni tehnologiji pri izdelovanju svežega sira pasta filata in sodi v italijansko mlekarsko tradicijo.

V svoji najbolj tradicionalni obliki – ki jo obravnava ta specifikacija proizvoda – mora biti proizvod izdelan iz polnega surovega mleka, ki pride v obrat in pri katerem se po potrebi uravnava samo vsebnost maščobe: odločilni dejavnik je naravna starterska kultura, ki mora biti pripravljena z mlekom z istega območja kot mleko, ki se uporablja v sirarni, in uporabljena na kraju samem. To je kultura mlečnokislinskih bakterij, ki so odporne na visoke temperature, se hitro razmnožujejo, zanje pa je značilna tudi hitra acidifikacija. Pridobiva se s selektivno bogatitvijo mlečne mikroflore, naravno prisotne v surovem mleku, in ohranja začetno mikrobiološko kakovost mleka.

Ustrezno pripravljena naravna kultura je ponavadi sestavljena iz nedoločene mešanice sevov Streptococcus thermophilus, ki jih lahko spremljajo enterokoki, in termorezistentnih mlečnokislinskih bakterij. Ta celota mlečne flore pomaga pri oblikovanju končnih značilnosti proizvoda.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 424/13)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Rheinisches Zuckerrübenkraut“ / „Rheinischer Zuckerrübensirup“ / „Rheinisches Rübenkraut“

EU št.: PGI-DE-0717-AM01 – 31.3.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Ime združenja:	Schutzgemeinschaft Rheinischer Zuckerrübensirup / Rheinisches Apfelkraut [Združenje za zaščito proizvoda Rheinischer Zuckerrübensirup / Rheinisches Apfelkraut]
Naslov:	Wormersdorfer Straße 22-26, 53340 Meckenheim
Država:	Nemčija
E-naslovi:	info@sg-zuckerruebensirup-apfelkraut.de

2.   Država članica ali tretja država

Nemčija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☐	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☐	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☐	Označevanje

☐	Drugo [Navedite.]

4.   Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

Opis proizvoda

Sprememba

Sedanje besedilo: „– Železo: najmanj 4 mg/100 g“

Zahtevana sprememba: Sklicevanje na železo bi bilo treba v celoti odpraviti.

Razlaga

Analize, opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da je bila vrednost železa, navedena v prvotni specifikaciji, prisotna delno zaradi sprijetosti gline in prsti (ki zaradi poznejših postopkov kuhanja in filtriranja nikoli ni negativno vplivala na kakovost končnega proizvoda). Gline in prsti tedaj iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče odstraniti ter sta skupaj s sladkorno peso vstopili v proizvodni proces. Poleg tega so bile zaradi vremena vedno precejšnje razlike med posameznimi leti.

Izboljšave v postopku proizvodnje zdaj omogočajo, da se znatno več gline in prsti odstrani s pese. To pomeni, da se raven železa zmanjšuje.

Eden od ciljev proizvajalcev proizvoda je nadaljnja optimizacija tega procesa. Vendar to pomeni, da vrednosti najmanj 4 mg železa na 100 g proizvoda ni mogoče vedno zagotoviti. Vrednost železa bi bilo zato treba črtati.

Povezava

Sprememba

Oddelek (2) „Posebnosti proizvoda“, prvi odstavek

Sedanje besedilo: „Pazljiva metoda proizvodnje, ki je prek tradicije močno ukoreninjena v regiji, zagotavlja, da se v končnem proizvodu ohranijo dragoceni minerali, kot sta magnezij in železo. Proizvod vsebuje tudi kalij in folno kislino, vendar je njena vsebnost različna in med skladiščenjem upada. Proizvaja se brez dodatkov.“

Zahtevana sprememba (črtanje delov besedila, kjer sta navedena železo in folna kislina):

„Pazljiva metoda proizvodnje, ki je prek tradicije močno ukoreninjena v regiji, zagotavlja, da se v končnem proizvodu ohranijo dragoceni minerali, kot je magnezij. Proizvod vsebuje tudi kalij. Proizvaja se brez dodatkov.“

Razlaga

Kar zadeva vrednost železa: glej obrazložitev pod točko (b).

Kar zadeva sklicevanje na folno kislino: vrednost folne kisline v opisu (točka (b)) je bila že črtana kot del zadnjega zahtevka za spremembo, saj so meritve, opravljene po registraciji, pokazale, da se raven folne kisline po proizvodnji stalno naravno zmanjšuje. To se zgodi zaradi razgradnje folne kisline.

Meritve folne kisline se ne izvajajo več, saj bi bile zaradi zahtev v specifikaciji odveč. Ker se raven folne kisline med dolgotrajnim shranjevanjem proizvoda vsekakor vedno zmanjšuje in snov nazadnje ni več prisotna, se na splošno ni primerno sklicevati nanjo.

ENOTNI DOKUMENT

„Rheinisches Zuckerrübenkraut“ / „Rheinischer Zuckerrübensirup“ / „Rheinisches Rübenkraut“

EU št.: PGI-DE-0717-AM01- 31.3.2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Rheinisches Zuckerrübenkraut“ / „Rheinischer Zuckerrübensirup“ / „Rheinisches Rübenkraut“

2.   Država članica ali tretja država

Nemčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Čisti, naravni, koncentrirani sok sveže spravljene sladkorne pese brez rastlinskih vlaken ali drugih aditivov.

—	Videz: temno rjav, visoko viskozen sirup

—	Okus: sladek in sladast

—	Vonj: sladek, po sladu in karameli

—	Končna vsebnost sladkorja (odstopanje ± 3 %) Saharoza: 33 % Glukoza: 17 % Fruktoza: 16 %

—	Stopnja brix: najmanj 78 ° brix

—	pH: od 4,4 do 5

—	Vsebnost vode: največ 22 %

—	Magnezij: najmanj 60 mg/100 g

—	Kalij: najmanj 50 mg/100 g

—	Sirup sladkorne pese se proizvaja brez dodatkov. Proizvod se proizvaja v obdobju spravila pese od poznega poletja do pomladi. Tradicionalna metoda proizvodnje na podlagi sodobne živilske zakonodaje je:

—	sprejem blaga/kakovost: dobava sveže spravljene pese;

—	preskušanje ustreznosti: določitev vsebnosti sladkorja, da se opredelijo potrebni operativni parametri (temperatura, trajanje postopka kuhanja itd.). Vizualni pregled za ugotavljanje prisotnosti zemlje in listja;

—	skladiščenje: kratkotrajno skladiščenje na kmetiji in v proizvodnem obratu, usklajevanje spravila in dobave;

—	obdelava pred nadaljnjo predelavo: predhodno čiščenje; odstranitev listja, zemlje in kamenja; nadaljnje čiščenje v stroju za pranje sladkorne pese;

—

predelava: predelava se izvaja na geografskem območju. Pesa se predela cela ali narezana. Kaša se več ur segreva in rahlo vre. Poskrbeti je treba, da kaša dovolj časa počiva. Trajanje in temperatura vretja pese sta odvisna od tradicije podjetja. Nato se pulpa sladkorne pese iztisne pod visokim tlakom, da se pridobi surov sok. Z uporabo filtrirne opreme se odstranijo skoraj vsi trdni delci iz ekstrahiranega surovega soka. V izparilniku se čistemu soku v vakuumu pazljivo odvzame voda. Vsebnost suhe snovi v končnem proizvodu je najmanj 78 ° brix. Pred skladiščenjem se v proizvodnem obratu analizirajo pH, barva, saharoza, fruktoza, glukoza in suha snov v končnem proizvodu. Končni proizvod redno pregleduje tudi zunanji laboratorij. Pridobljeni sirup sladkorne pese se shrani v rezervoarjih, iz katerih se lahko pošlje v pakiranje.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Vsa sladkorna pesa, uporabljena za surovino, mora brez izjeme izvirati z zadevnega geografskega območja.

Sladkorna pesa, ki se uporablja za izdelavo sirupa sladkorne pese, tradicionalno prihaja izključno od proizvajalcev pese v regiji.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Porenje. V zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija to območje vključuje upravne regije Kölna (brez okrožja Oberbergisch) in naslednja okrožja v upravni regiji Düsseldorf: okrožje Mettmann, mesto Düsseldorf, rensko okrožje Neuss, mesto Mönchengladbach, okrožje Viersen, mesto Krefeld, okrožje Cleves in okrožje Wesel. V zvezni deželi Porenje-Pfalška vključuje podeželski okrožji Ahrweiler in Mayen-Koblenz.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja:

Skozi večstoletno tradicijo proizvodnje sirupa v Porenju sta se izpopolnila proizvodni proces in okus. Ustrezne spretnosti se prenašajo iz roda v rod. V 14. in 15. stoletju se je sladkorna pesa uveljavila kot kmetijska rastlina. V Porenju je bila pesa ena od desetin, ki so jih morali kmetje plačati svojim fevdalnim gospodarjem od 15. stoletja dalje. V začetku 17. stoletja je tridesetletna vojna povzročila obdobje lakote; gojenje pese se je izkazalo za lažje in bolj produktivno od pridelave žitaric. V Porenju in drugih območjih, na katere so nemiri manj vplivali, so ljudje lahko namenili potreben čas in trud za gojenje te sladke, bele pese.

Danes ni mogoče natančno opredeliti, kdaj se je začela proizvodnja pesnega sirupa v Porenju, vendar je verjetno splošno razširjena od 18. stoletja. Center proizvodnje sorte „Rübenkraut“ je regija spodnjega Porenja. Okoli leta 1860 je bilo samo v okrožju Grevenbroich približno 63 registriranih stiskalnic (v tistem času je bilo v Prusiji 309 proizvajalcev sirupa). Pesni sirup so najprej proizvajali iz krmne pese ali korenja. V 19. stoletju pa se je uveljavila „lanker rübe“, sorta krmne pese, ki raste v spodnjem Porenju. V drugi polovici stoletja je sladkorna pesa postala bolj priljubljena surovina. Iz letopisov gospodarske zbornice v Kölnu iz obdobja okoli leta 1870 je razvidno, da je bilo vsako leto proizvedenih med 6 000 in 10 000 centov (= 300 in 500 ton) pesnega sirupa.

Nadalje je pesni sirup pomembna tradicionalna sestavina v več značilnih porenskih receptih, npr. za marinirano jed iz govedine „Rheinischer Sauerbraten“ in medenjake „Aachener Printen“. Dolgotrajna tradicija proizvodnje sirupa iz sladkorne pese v Porenju se jasno kaže tudi v lokalnem jeziku: ljudje iz Porenja ga imenujejo „Rübenkraut“ (v starih časih „Rüöwenkrut“ ali „Röbenkraut“). Ta izraz se še vedno uporablja in razume tudi izven Porenja. Pred odkritjem, da se krmna pesa lahko uporablja za proizvodnjo sladkorja, se je uporabljala kot zelenjava. Sirupu, proizvedenemu iz krmne pese, so dali ime „Rübenkraut“ po zgledu besede „Apfelkraut“, tj. imena za sirup, proizveden iz jabolk.

Slika 2 v Blockovi publikaciji z naslovom Rübensirup – Seine Herstellung, Beurteilung und Verwendung („Pesni sirup – njegova proizvodnja, ocenjevanje in uporaba“), Leipzig 1920, prikazuje, da so bile tovarne pesnega sirupa koncentrirane v Porenju (v zatemnjenih krožcih). Tovarne sladkorja so bile močno razširjene po nemškem cesarstvu, v Porenju pa so bile le redke in razpršene. Zato pa so bile v Porenju daleč najbolj koncentrirane tovarne pesnega soka. Celo danes se v Porenju še vedno proizvajajo velike količine pesnega soka.

Posebnosti proizvoda:

Pazljiva metoda proizvodnje, ki je prek tradicije močno ukoreninjena v regiji, zagotavlja, da se v končnem proizvodu ohranijo dragoceni minerali, kot je magnezij. Proizvod vsebuje tudi kalij. Proizvaja se brez dodatkov.

Zaradi svojega enkratnega, značilno sladkega in sladastega okusa, ki je tako kot njegova sladka, sladasta in karamelna aroma rezultat pazljive metode proizvodnje, ni samo izjemno primeren za uporabo kot namaz, ampak tudi kot dodatek za izboljšanje okusa pri kuhanju in peki.

Proizvod že dolgo časa uživa zelo velik sloves in ugled predvsem v Porenju in tudi prek njegovih meja. Sloves in ugled proizvoda izhajata iz njegove dolge zgodovine na geografskem območju.

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Odličen sloves proizvoda izhaja iz njegovega geografskega porekla.

„Rübenkraut“ je nastal v Porenju in se od nekdaj proizvaja v tej pokrajini. Vedno se je proizvajal iz sladkorne pese iz Porenja. Dejstvo, da pesa izvira z območja proizvodnje, je eden od ključnih razlogov za tako velik sloves proizvoda. Lokalni izvor edine surovine (sladkorne pese) je neločljivo povezan s pristnostjo proizvoda.

Danes se pesni sirup še vedno proizvaja na skoraj natančno enak način kot v preteklih stoletjih. Predelovala se je samo pesa z geografskega območja. To je tudi razlog za tako veliko koncentracijo tovarn pesnega soka v Porenju. V Porenju se še vedno prideluje velika količina sladkorne pese – večina se je porabi za proizvodnjo sladkorja, vendar se pomembna količina predeluje za proizvodnjo „Rübenkraut“.

Sladkorna pesa, ki se uporablja za izdelavo sirupa sladkorne pese, tradicionalno prihaja izključno od proizvajalcev pese v regiji. Prideluje se na podlagi pogodbenih dogovorov med predelovalci in kmeti, kar omogoča celovito kmetijsko svetovanje. Sodelovanje med proizvajalci in predelovalci je zdaj poenostavljeno, pregledno in odgovorno. Zajamčena prodaja pridelovalcem pese zagotavlja osnovno varnost, ki jo potrebujejo za načrtovanje prihodnje dejavnosti. Kemijska kakovost sladkorne pese se redno pregleduje z identičnimi analitičnimi postopki.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://register.dpma.de/DPMAregister/blattdownload/marken/2019/44/Teil-7/20191031

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.