Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. januar 2021–30. junij 2024)

(2020/C 419/01)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

1.

OB OPOZARJANJU na člen 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim je šport eno od področij, na katerih bi morali ukrepi na ravni EU podpirati, usklajevati in dopolnjevati ukrepe držav članic;

2.

OB OPOZARJANJU, da Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur ter njegove družbene in vzgojne vloge (1);

3.

OB OPOZARJANJU, da je med cilji dejavnosti Unije razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov in športnic, zlasti najmlajših športnikov in športnic (2);

4.

OB PRIZNAVANJU, da bi šport lahko prispeval k izpolnjevanju splošnih političnih prednostnih nalog EU, še posebej k doseganju ciljev na različnih drugih področjih politike, kot so izobraževanje, zdravje, mladina, socialne zadeve, vključevanje, enakost, enakost spolov, razvoj mest in podeželja, promet, okolje, turizem, zaposlovanje, inovacije, trajnostnost, digitalizacija in gospodarstvo, ter da bi lahko ta področja politike podpirala spodbujanje športa v smislu medsektorskega sodelovanja;

5.

OB POUDARJANJU, da je šport v skladu z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 tudi pomemben dejavnik, ki omogoča trajnostni razvoj (3), zato lahko pripomore k doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

6.

OB OPOZARJANJU na Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnih načrtih Evropske unije za šport za obdobje 2011-2014 (4), 2014–2017 (5) in 2017–2020 (6);

7.

OB POZDRAVLJANJU rezultatov izvajanja delovnega načrta EU za šport za obdobje 2017–2020, pa tudi poročila Komisije o njegovem izvajanju in pomenu (7);

8.

OB PRIZNAVANJU potrebe po ustreznem sodelovanju s športnim gibanjem in drugimi ustreznimi deležniki ter s pristojnimi mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, vključno s Svetom Evrope, Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Svetovno protidopinško agencijo (WADA) –

SO PRIPRAVILI DELOVNI NAČRT EVROPSKE UNIJE ZA ŠPORT ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA 2021 DO 30. JUNIJA 2024:

9.

VODILNI CILJI tega delovnega načrta Evropske unije za šport (v nadaljnjem besedilu: delovni načrt EU) so: — v EU okrepiti šport, ki temelji na integriteti in vrednotah, — krepiti okrevanje in odpornost športnega sektorja na krize med pandemijo COVID-19 in po njej, — podpirati športno politiko, ki je trajnostna in temelji na dejstvih, — povečati udeležbo v športu in telesni dejavnosti za krepitev zdravja v spodbudo dejavnemu in okolju prijaznemu načinu življenja, socialni koheziji in aktivnemu državljanstvu, — z medsektorskim sodelovanjem zagotoviti ozaveščenost drugih področjih politik EU o pomembnem prispevku, ki ga ima lahko šport pri socialno in okoljsko trajnostni rasti v Evropi, digitalizaciji, okrevanju po pandemiji COVID-19 in odpornosti v prihodnje ter pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, — okrepiti mednarodno razsežnost športne politike EU, zlasti z izmenjavami in sodelovanjem z vladami in deležniki zunaj EU, — zagotoviti nadaljnje ukrepanje na podlagi prejšnjih treh delovnih načrtov EU za šport in drugih dokumentov EU, povezanih s športom, kakršni so sklepi Sveta in resolucije, — nadaljevati izmenjavo znanja in izkušenj med državami članicami EU in Komisijo, — okrepiti dialog in sodelovanje na ravni EU s športnim gibanjem ter drugimi ustreznimi deležniki in institucijami, tako znotraj kot zunaj področja športa in telesne dejavnosti, — po potrebi podpirati izvajanje poglavja o športu v okviru programa Erasmus+.

10.

Delovni načrt EU obravnava naslednja prednostna področja: — varovanje integritete in vrednot v športu, — socialno-ekonomska in okoljska razsežnost športa, — spodbujanje udeležbe v športu in telesni dejavnosti za krepitev zdravja. Konkretna ključna vprašanja, tematska področja, cilji, delovni formati, morebitni rezultati, ciljni datumi in odgovornosti so določeni in pojasnjeni v prilogah I in II k temu dokumentu.

11.

Ta delovni načrt EU je dokument, ki se sproti razvija. Da bi se pravočasno odzvali na prihodnji ali nepričakovan razvoj dogodkov in pereča vprašanja na področju športa in telesne dejavnosti, in sicer ob upoštevanju prednostnih nalog prihodnjih predsedstev Sveta, bodo lahko potrebne naknadne spremembe;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

12.

sodelujejo pri izvajanju tega delovnega načrta EU ter v ustreznih primerih s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami prispevajo k različnim delovnim formatom;

13.

razmislijo o upoštevanju znanja in rezultatov, doseženih pri izvajanju tega delovnega načrta EU, pri razvijanju športnih ali drugih ustreznih politik na nacionalni in podnacionalni ravni, in sicer ob spoštovanju načela subsidiarnosti in avtonomije športa;

14.

nacionalno športno gibanje in druge zadevne deležnike obvestijo o izvajanju tega delovnega načrta EU in se z njimi v ustreznih primerih posvetujejo o njem ter razširjajo znanje in rezultate, ter tako pripomorejo k praktični vrednosti in prepoznavnosti dejavnosti;

POZIVAJO PREDSEDSTVA SVETA, NAJ

15.

ta delovni načrt EU upoštevajo pri pripravi svojih programov in nadgrajujejo že dosežene rezultate;

16.

razmislijo o organizaciji srečanj na delovni ravni z zadevnimi predstavniki športnega gibanja in drugimi deležniki v športu, na katerih bi med drugim izmenjevali informacije o izvajanju tega delovnega načrta EU, prepoznavali vzajemne ambicije in zagotavljali informacije o načrtovanih prednostnih nalogah prihodnjih predsedstev Sveta (8);

17.

ob koncu obdobja, ki ga zajema ta resolucija, na podlagi poročila, ki ga bo pripravila Komisija, če je ustrezno, predlagajo nov osnutek delovnega načrta EU za naslednje obdobje;

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ

18.

skupaj z državami članicami sodeluje s športnim gibanjem in drugimi zadevnimi deležniki pri izvajanju tega delovnega načrta EU ter podpira države članice s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami iz vseh zadevnih sektorjev politike, in sicer v skladu s prilogama I in II k tej resoluciji;

19.

prispeva k politikam, podprtim z dokazi, v EU in njenih državah članicah, zlasti s pomočjo študij in raziskav;

20.

še naprej obvešča države članice, športno gibanje in druge ustrezne deležnike o potekajočih in načrtovanih pobudah ter možnostih financiranja na področju športa, pa tudi na drugih področjih politik EU, ki zadevajo šport, in se v ustreznih primerih z državami članicami prek pristojnih pripravljalnih telesih in kanalov Sveta (9) vnaprej posvetuje o izvajanju konkretnih pobud iz delovnega načrta EU;

21.

spodbuja vključevanje športa in telesne dejavnosti v druga področja politik EU;

22.

razširja znanje in rezultate, dosežene pri izvajanju tega delovnega načrta EU, da bi zagotovila praktično vrednost in prepoznavnost dejavnosti;

23.

razmisli o ureditvi spletne platforme za shranjevanje in izmenjavo poročil, najboljših praks ali relevantnih dokumentov za lažjo izmenjav o informacij med državami članicami;

24.

v drugi polovici leta 2023 in na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic predloži poročilo o izvajanju in pomenu tega delovnega načrta EU. To poročilo bo osnova za pripravo morebitnega naslednjega delovnega načrta EU v prvi polovici leta 2024;

POZIVAJO ŠPORTNO GIBANJE IN DRUGE USTREZNE DELEŽNIKE, NAJ

25.

sodelujejo z državami članicami in Komisijo pri izvajanju tega delovnega načrta EU ter s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami prispevajo k različnim delovnim formatom;

26.

razmislijo o razširjanju znanja in rezultatov, doseženih pri izvajanju tega delovnega načrta EU, in o njihovem upoštevanju pri svojih dejavnostih.

---

(1)  Glej drugi pododstavek člena 165(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)  Glej člen 165(2) PDEU.

(3)  Https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E, glej točko 37.

(4)  UL C 162, 1.6.2011, str. 1.

(5)  UL C 183, 14.6.2014, str. 12.

(6)  UL C 189, 15.6.2017, str. 5.

(7)  Dok. 9469/20 + ADD 1.

(8)  Takšno srečanje bi na primer lahko potekalo ob robu vsakoletnega športnega foruma EU. Na strani EU bi na srečanju lahko sodelovali predstavniki trenutne trojke predsedstev, prihodnje trojke predsedstev in Komisije.

(9)  Zlasti v Delovni skupini Sveta za šport.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10013 — Vestas/MHI Vestas JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/02)

Komisija se je 27. november 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M10013. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9723 — Showa Denko K.K./Hitachi Chemical Company)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/03)

Komisija se je 8.4.2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M9723. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9725 — Ardian/Groupe Cérélia)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/04)

Komisija se je 26. februar 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v francoščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij.

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M9725. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9675 — Apollo Capital Management/Lopesan Group/IFA Faro Hotel/IFA Buenaventura Hotel)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/05)

Komisija se je 8. april 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M9675. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9684 — Parks Bottom/Omers/Accor/Fairmont Hotels)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/06)

Komisija se je 11. marec 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M9684. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9769 — VW Group/Munich RE Group/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/07)

Komisija se je 15. april 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M9769. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju medsektorskega sodelovanja v korist športa in telesne dejavnosti v družbi

(2020/C 419/08)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OPOZARJAJO NA NASLEDNJE:

1.

V priporočilu Sveta z dne 26. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih (1) je med drugim priporočeno, naj si države članice prizadevajo za učinkovite politike na področju HEPA (2) z razvojem medsektorskega pristopa, ki vključuje področja politike, kot so šport, zdravje, izobraževanje, okolje in promet, ter druge ustrezne sektorje, v skladu z nacionalnimi posebnostmi (3).

2.

V sklepih Sveta z dne 15. decembra 2015 o spodbujanju motoričnih spretnosti otrok ter telesnih in športnih dejavnosti za otroke so države članice pozvane, naj razmislijo o izvajanju medsektorskih politik, med drugim v izobraževalnem, mladinskem in zdravstvenem sektorju, za spodbujanje telesnih dejavnosti in motoričnih spretnosti v zgodnjem otroštvu (4).

3.

V sklepih Sveta z dne 9. decembra 2017 o vlogi trenerjev v družbi je poudarjena potreba po tem, da se izobraževanju trenerjev doda mednarodna in čezsektorska razsežnost z vključitvijo dobrih zgledov in koristnih delovnih metod, kot jih poznamo iz dela z mladino, npr. neformalnega in priložnostnega učenja, dela z osebami s posebnimi potrebami in iz podjetništva (5).

4.

V sklepih Sveta z dne 13. decembra 2018 o gospodarski razsežnosti športa ter njegovih družbenih in gospodarskih koristih so države članice pozvane, naj podprejo in promovirajo zamisel o razširitvi predstavitve gospodarske razsežnosti športa, in sicer z vključitvijo družbenih in gospodarskih vidikov, predvsem prostovoljstva, zdravstveno-gospodarskih vidikov in inovacij, na evropski in nacionalni ravni ter z okrepitvijo medsektorskega sodelovanja (6).

5.

V sklepih Sveta z dne 11. junija 2020 o krepitvi vloge trenerjev z izboljšanjem možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc se športno gibanje poziva, naj v sodelovanju z ustreznimi institucijami na ravni EU ter nacionalni, regionalni ali lokalni ravni okrepi medsektorsko sodelovanje, da bi pri vsakodnevnem delu uporabljali nova spoznanja in metode, in se v razvoj izobraževalnih programov in programov usposabljanja za trenerje vključi sektor raziskav in inovacij (7).

6.

V sklepih Sveta z dne 29. junija 2020 o učinku pandemije covida-19 in okrevanju športnega sektorja so države članice pozvane, naj spodbujajo medsektorsko sodelovanje in posvetovanja na področjih, relevantnih za šport, na vseh ravneh, kar med drugim vključuje športno gibanje, poslovni sektor, povezan s športom, in druge ustrezne deležnike, da bi se lahko učinkovito spoprijeli z izzivi, s katerimi se sooča športni sektor zaradi pandemije covida-19, ter okrepili vlogo športa v družbi (8).

7.	Delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2017–2020 priznava, da ima šport pozitivno vlogo v medsektorskem sodelovanju na ravni EU ter tako prispeva k zagotavljanju trajnostnega razvoja in ustreznemu reševanju splošnih socialno-ekonomskih in varnostnih izzivov, s katerimi se sooča EU (9).

8.	Evropska listina o športu Sveta Evrope poudarja pomen usklajevanja med različnimi področji politike, da se zagotovi, da je šport sestavni del družbeno-kulturnega razvoja (10).

9.	Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 opredeljuje vlogo športa kot pomembnega dejavnika, ki omogoča trajnostni razvoj, in njegov vse večji prispevek, med drugim k ciljem na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja (11);

PRIZNAVAJO NASLEDNJE:

10.	Šport in telesna dejavnost, kadar se uresničujeta odgovorno in prilagojeno posebnostim posameznika, spodbujata zdravje in dobro počutje ljudi vseh generacij, hkrati pa prispevata k manjši obremenjenosti zdravstvenega sistema (12).

11.	Ukvarjanje s športom v skupnosti, zlasti v športnih klubih, lahko okrepi socialno kohezijo in družbeno participacijo ter tako spodbudi integracijo in vključevanje.

12.	Prostovoljno delo na področju športa zagotavlja priložnost za pridobitev dodatnih znanj in spretnosti ter dejavno prispevanje k razvoju lokalnih skupnosti.

13.	Na področju prometa je telesna dejavnost v obliki hoje in kolesarjenja pomemben del varstva okolja in podnebja;

UPOŠTEVAJO NASLEDNJE:

14.	Nedavne statistične raziskave kažejo, da se zdi, da delež ljudi, ki se ukvarjajo s športom ali telesno dejavnostjo, v več državah članicah stagnira ali celo upada (13).

15.	Poleg tega se zdi, da imajo športne organizacije vse večje težave pri privabljanju ljudi k prostovoljnemu delu, zlasti za dolgoročne prostovoljne dejavnosti, v športnih klubih.

16.	Pandemija covida-19 ter posledični ukrepi in omejitve, uvedeni za preprečevanje širjenja virusa, so v veliki meri vplivali na športno in telesno dejavnost, zlasti v zvezi s kolektivnim in organiziranim športom v športnih centrih;

IZPOSTAVLJAJO NASLEDNJE:

17.	Šport in telesna dejavnost sta za posameznika več kot le prostočasna dejavnost. Zaradi njunih pozitivnih učinkov (14) obstaja javni interes za spodbujanje športa in telesne dejavnosti med vsemi državljani.

18.

Lokalne razmere znatno vplivajo na odločitev posameznika, da si prizadeva za aktiven in zdrav način življenja ter da se ukvarja s prostovoljnim delom v športu. Zlasti pomemben je cenovno ugoden in enostaven dostop do športa ter športnih objektov in javnih površin, ki spodbujajo telesno dejavnost v varnem okolju. Enako velja za trajnostno prometno infrastrukturo in urbanistično načrtovanje, prilagojeno potrebam in varnostnim razmeram pešcev in kolesarjev.

19.	Takšne lokalne razmere izboljšujejo splošno kakovost življenja v občini ali regiji, s tem pa tudi njeno konkurenčnost in privlačnost. Pozitivni učinki torej presegajo področje športa in telesne dejavnosti.

20.

Šport in telesna dejavnost imata številne povezave z drugimi področji politike, kot so izobraževanje, zdravje, mladina, socialne zadeve, infrastruktura, javni prostor (tj. parki), razvoj mest in podeželja, promet, okolje, raziskave, inovacije, digitalizacija, kultura, gospodarstvo, zaposlovanje, turizem in mednarodno sodelovanje, vključno z ustreznimi instrumenti financiranja.

21.

Medsektorsko sodelovanje ima lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju ali optimizaciji pogojev za aktiven in zdrav način življenja ter s tem pri aktiviranju pozitivnega družbenega potenciala športa in telesne dejavnosti, pa tudi pri spodbujanju inovacij in ekonomske razsežnosti športa. Usklajeni ukrepi na več ravneh so lahko učinkovitejši od posameznih intervencij.

22.	Medsektorsko sodelovanje lahko z vključevanjem športnega sektorja še poveča pozitivni učinek, ki ga lahko imata šport in telesna dejavnost na druge sektorje politik (15).

23.	Ko različni akterji v športnem sektorju (16) sledijo svojim ciljem, lahko pomembno prispevajo k uspehu medsektorskega sodelovanja in doseganju splošnih političnih ciljev na ustreznih ravneh (17).

24.	Dolgoročni uspeh takega medsektorskega sodelovanja je odvisen tudi od spodbujanja in podpore političnih in upravnih nosilcev odločanja ter posledično od obojestranskih koristi za vse vpletene deležnike in njihove cilje sektorske politike;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ NA USTREZNI RAVNI IN OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

25.

v ustreznih primerih skupaj z ustreznimi deležniki razvijajo in spremljajo vzajemne strategije z jasno delitvijo odgovornosti za kratko-, srednje- in dolgoročno povečanje participacije državljanov v športu in telesni dejavnosti ter v zvezi s tem posebno pozornost namenijo medsektorskemu sodelovanju;

26.	v ustreznih primerih na vseh ravneh opredelijo tista področja politike in upravna področja, ki so pomembna za šport in telesno dejavnost, ter spodbujajo sektorske nosilce odločanja, naj v svojih politikah bolj upoštevajo koristi, ki jih lahko prinašata šport in telesna dejavnost;

27.	spodbujajo in pospešujejo dolgoročno medsektorsko sodelovanje na različnih ravneh, med drugim z izmenjavo najboljših praks, ter ga omogočajo in podpirajo z ustreznimi ukrepi;

28.	v medsektorsko sodelovanje v ustreznih primerih vključijo vse deležnike iz športnega sektorja, zlasti športno gibanje;

29.	obveščajo deležnike o ustreznih programih financiranja EU za podporo medsektorskim projektom, povezanim s športom in telesno dejavnostjo, in/ali v ustreznih primerih te programe uporabijo (18);

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

30.	spodbuja medsektorsko sodelovanje v korist športa, telesne dejavnosti in socialne kohezije z ustreznimi pobudami (19) ter podpira izmenjavo najboljših praks v zvezi s tem, v ustreznih primerih z vključitvijo mreže kontaktnih točk HEPA (20);

31.

organizira srečanja s predstavniki športnega sektorja in drugimi zadevnimi deležniki, da bi razvili, dokumentirali in spremljali skupne cilje in strategije na evropski ravni ter s tem povečali kratko-, srednje- in dolgoročno participacijo državljanov v športu in telesni dejavnosti, ter v zvezi s tem posebno pozornost nameni medsektorskemu sodelovanju;

32.	razmisli o podpori medsektorskemu pristopu k spodbujanju projektov, povezanih s športom in telesno dejavnostjo, pri izvajanju ustreznih programov financiranja EU;

33.	obvešča države članice, športno gibanje in druge ustrezne deležnike o ustreznih programih financiranja EU in pobudah, ki se lahko uporabijo za podporo medsektorskim projektom, povezanim s športom in telesno dejavnostjo, ter za spodbujanje zdravega načina življenja;

34.

opredeli tista področja politike in upravna področja na ravni EU, ki so pomembna za šport in telesno dejavnost, ter spodbuja večje upoštevanje pozitivnega učinka športa in telesne dejavnosti pri načrtovanju in programih drugih sektorjev politike ter pri doseganju splošnih političnih prednostnih nalog EU;

35.	prispeva k boljšemu razumevanju sektorja, npr. z zagotavljanjem študij in analiz v podporo pozitivnemu učinku športa in telesne dejavnosti, vključno s finančnimi koristmi, ki jih lahko imata šport in telesna dejavnost za druge sektorje;

POZIVAJO ŠPORTNO GIBANJE IN DRUGE USTREZNE DELEŽNIKE, NAJ:

36.	dejavno sodelujejo pri razvoju strategij za povečanje participacije državljanov v športu in telesni dejavnosti;

37.	razmislijo o tem, da bi postali del pobude za medsektorsko sodelovanje na vseh ravneh zaradi spodbujanja pomembne vloge, ki jo lahko imata šport in telesna dejavnost pri zdravem načinu življenja, osebnem in družbenem razvoju, socialni koheziji in socialni vključenosti.

---

(1)  Vsa sklicevanja, omenjena v tem dokumentu, so navedena v Prilogi.

(2)  Telesna dejavnost za krepitev zdravja.

(3)  Glej priporočilo 1.

(4)  Glej točko 13.

(5)  Glej točko 14(h).

(6)  Glej točko 23.

(7)  Glej točko 40.

(8)  Glej točko 25.

(9)  Glej točko 5.

(10)  Glej člen 13(1).

(11)  Glej zlasti točko 37.

(12)  Po ocenah stroški telesne nedejavnosti v EU znašajo 84 milijard EUR (https://ec.europa.eu/jrc/en/science-update/european-public-health-week-jrc-publishes-overview-physical-activity).

(13)  Special Eurobarometer 472, Sport and Physical Activity, March 2018 (Posebni barometer 472, Šport in telesna dejavnost, marec 2018: https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S2164_88_4_472_ENG).

(14)  Glej na primer točke 10 do 13.

(15)  Glej na primer točke 10 do 13.

(16)  Glej opredelitev v Prilogi.

(17)  Na primer spodbujanje sodelovanja lokalnih športnih klubov s šolami (npr. popoldanska ponudba športnih skupin) bi lahko privedlo do tega, da bi športni klubi pritegnili več članov.

(18)  Na primer program Erasmus+, sklade kohezijske politike ali Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

(19)  takšne pobude bi lahko predstavljali evropski teden športa, športni forum EU, poziv k zdravemu načinu življenja iz Tartuja in pobuda SHARE;

(20)  Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih, zlasti priporočilo 3.

Sklepi Sveta

„Evropski nalog za prijetje in postopki izročitve – sedanji izzivi in pot naprej“

(2020/C 419/09)

SVET JE SPREJEL NASLEDNJE SKLEPE:

1.

Ključna prednostna naloga strateške agende za obdobje 2019–2024, ki jo je Evropski svet sprejel 20. junija 2019, je zaščita državljanov in svoboščin. Evropa mora biti prostor, v katerem se ljudje počutijo svobodni in varni. V ta namen je treba razširiti in okrepiti boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Te ambicije bi se morale odražati v sodelovanju v kazenskih zadevah in izmenjavi informacij, pri čemer je treba uporabo skupnih instrumentov še izboljšati in razviti.

2.

Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ, Okvirni sklep o ENP) (1), ki je ključni instrument pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, je poenostavil in pospešil sodelovanje med državami članicami. Še naprej bistveno prispeva k uresničevanju cilja Unije, da svojim državljanom zagotovi območje svobode, varnosti in pravice.

3.

Ob različnih priložnostih so potekale razprave o tem, kako nadalje izboljšati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Med tem procesom se je pokazalo, da bi lahko na nekaterih področjih dodatno izboljšali učinkovitost mehanizma predaje v okviru ENP. Tako je Svet leta 2018 med avstrijskim predsedovanjem sprejel sklepe o vzajemnem priznavanju v kazenskih zadevah z naslovom „Spodbujanje vzajemnega priznavanja s krepitvijo medsebojnega zaupanja“ (2). Romunsko predsedstvo je leta 2019 objavilo poročilo z naslovom „Smer razvoja vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah“ (3). Najnovejše poročilo Komisije o izvajanju z dne 2. julija 2020 (4), sedanji deveti krog medsebojnih ocenjevanj v Svetu (5), osnutek poročila o izvajanju odbora LIBE Evropskega parlamenta z dne 4. septembra (6) in virtualna konferenca, ki je potekala 24. septembra 2020 v okviru nemškega predsedstva (7), so dali nov zagon razpravam o prihodnosti ENP.

4.

13. junija 2022 bo 20. obletnica sprejetja okvirnega sklepa o ENP. Da bi jo obeležili, bi si države članice, Komisija, Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Eurojust, Evropska pravosodna mreža (EJN) in pravosodni delavci, ki se vsak dan ukvarjajo s postopki predaje, morali prizadevati najti in izvesti rešitve za sedanje izzive pri uporabi okvirnega sklepa.

5.

Svet se strinja, da so na naslednjih področjih možne izboljšave: A. izboljšanje prenosa v nacionalno zakonodajo in praktična uporaba okvirnega sklepa o ENP; B. podpora izvršilnim organom pri ocenjevanju temeljnih pravic; C. obravnavanje nekaterih vidikov postopka v odreditveni in izvršitveni državi članici; D. obravnavanje prošenj za izročitev državljanov EU tretjim državam; E. okrepitev postopkov predaje v okviru ENP v času krize.

A.   Izboljšanje prenosa v nacionalno zakonodajo in praktična uporaba okvirnega sklepa o ENP

6.

Učinkovitost in uspešnost okvirnega sklepa o ENP sta odvisni predvsem od celovitega prenosa zahtev prava EU v nacionalno zakonodajo. Kljub dosedanjim znatnim prizadevanjem so še vedno možne izboljšave, zlasti glede na razvoj sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU).

7.

Svet poziva države članice, naj zagotovijo pravilen prenos okvirnega sklepa o ENP, pri čemer naj ustrezno upoštevajo sodno prakso Sodišča Evropske unije in priporočila iz četrtega in aktualnega devetega kroga medsebojnega ocenjevanja (8) ter poročila Komisije o izvajanju z dne 24. januarja 2006, 11. julija 2007, 11. aprila 2011 in 2. julija 2020 (9). Opozoriti je treba, da je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU in bo to po potrebi počela tudi v bližnji prihodnosti.

8.

Priročnik o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje (10), ki je bil nazadnje posodobljen leta 2017, se je izkazal za dragoceno orodje za pravosodne delavce. Glede na razvoj dogodkov v vmesnem času, zlasti zaradi velikega števila sodb Sodišča Evropske unije, Svet poziva Komisijo, naj priročnik v bližnji prihodnosti posodobi.

9.

Države članice naj pravosodnim delavcem olajšajo uporabo in razlago nacionalne zakonodaje, s katero se izvaja okvirni sklep o ENP, z določitvijo nezavezujočih smernic za uporabo evropskega naloga za prijetje. Takšne smernice, ki bi morale upoštevati Priročnik o evropskem nalogu za prijetje in biti združljive z njim, bi lahko odreditvenim pravosodnim organom pomagale zlasti pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo ENP in ali se spoštuje načelo sorazmernosti.

10.

Eurojustov pregled z naslovom Sodna praksa Sodišča EU v zvezi z evropskim nalogom za prijetje, ki je bil nazadnje posodobljen marca 2020, se je izkazal za koristno orodje za pravosodne delavce. Svet poziva Eurojust, naj po potrebi čim pogosteje posodablja ta pregled in ga še naprej daje na voljo v ustrezni elektronski obliki.

11.

Svet spodbuja države članice, Komisijo in Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju pri njihovih prizadevanjih, da podprejo in okrepijo stalno usposabljanje za pravosodne delavce, ki sodelujejo v postopkih predaje v okviru evropskega naloga za prijetje, ter nadalje spodbujajo izmenjavo mnenj med pravosodnimi delavci iz različnih držav članic. Neposredni stiki med pravosodnimi delavci iz različnih držav članic krepijo medsebojno zaupanje in tako prispevajo k boljši uporabi okvirnega sklepa o ENP. Da bi spodbudili medsebojno razumevanje, bi bilo treba dodatno preučiti možnosti za organizacijo posebnih usposabljanj za pravosodne delavce iz dveh ali več držav članic z velikim številom vzajemnih primerov.

12.

Eurojust in Evropska pravosodna mreža imata ključno vlogo pri praktični uporabi okvirnega sklepa o ENP, kar se je še posebej pokazalo med pandemijo COVID-19. Svet spodbuja Eurojust in Evropsko pravosodno mrežo, naj nadaljujeta dragoceno delo in okrepita svoja prizadevanja za nadaljnje izboljšanje izmenjave informacij, usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi pravosodnimi organi ter za zagotovitev najboljše možne podpore za sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom (EJT).

13.

Za nadaljnje izboljšanje uporabe okvirnega sklepa o ENP bi bilo treba zagotoviti centraliziran portal na ravni Unije, kjer bi bile zbrane in stalno posodabljane vse ustrezne informacije, ki bi lahko pravosodnim delavcem olajšale uporabo evropskega naloga za prijetje. V ta namen naj Evropska pravosodna mreža v posvetovanju s Komisijo, Eurojustom in drugimi deležniki preuči možnosti za razširitev in nadaljnje izboljšanje spletnih strani Evropske pravosodne mreže, ki že ponujajo širok nabor informacij o evropskem nalogu za prijetje in so zato v tem smislu dobra podlaga.

B.   Podpora izvršilnim organom pri ocenjevanju temeljnih pravic

14.

Sistem, vzpostavljen z okvirnim sklepom o ENP, temelji na načelu vzajemnega priznavanja (uvodna izjava 6, člen 82(1) PDEU), pri čemer je izvršitev evropskega naloga za prijetje pravilo (člen 1(2)), zavrnitev izvršitve pa izjema. Taka zavrnitev, ki bi lahko povečala tveganje nekaznovanosti ter ogrozila varnost državljanov in zaščito žrtev, je načeloma mogoča le v okoliščinah, določenih v členih 3, 4 in 4a okvirnega sklepa. Čeprav okvirni sklep ne določa razloga za zavrnitev v primeru neizbežnih kršitev temeljnih pravic, ne spreminja obveznosti držav članic, da spoštujejo temeljne pravice in temeljna načela iz člena 6 PEU in Listine o temeljnih pravicah (člen 1(3) ter uvodni izjavi 12 in 13).

15.

Sodišče EU je potrdilo, da lahko izvršitveni pravosodni organ v izjemnih okoliščinah in pod določenimi pogoji zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, kadar obstaja dejanska nevarnost, da bi predaja zadevne osebe lahko povzročila nečloveško ali ponižujoče ravnanje v smislu člena 4 Listine (11) zaradi razmer v zaporu v odreditveni državi ali kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja iz člena 47(2) Listine (12), nastale zaradi pomislekov glede neodvisnosti sodstva v odreditveni državi. Pravosodni delavci so tako dobili zahtevno nalogo reševanja napetosti med vzajemnim priznavanjem in varstvom temeljnih pravic za vsak primer posebej.

Zaščita pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem

16.

Prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz člena 4 Listine je absolutna, ker je tesno povezana s spoštovanjem človekovega dostojanstva, predmetom člena 1 Listine ter eno od temeljnih vrednot Unije in njenih držav članic, kot je določeno v členu 2 PEU (13).

17.

Svet poudarja, da je treba izzive v zvezi s pogoji pridržanja v odreditveni državi članici obravnavati v tej državi članici in v zvezi z vsemi pridržanimi osebami. Poudarja dejstvo, da minimalni standardi in merila glede pogojev pridržanja, tudi glede pridržanja pred sojenjem, že obstajajo v obliki priznanih instrumentov mehkega prava, zlasti evropskih zaporniških pravil Sveta Evrope (14). Svet spodbuja države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s temi instrumenti.

18.

Svet poudarja, da je treba pravosodnim delavcem zagotoviti potrebno podporo in informacije za izvedbo dvostopenjske ocene, kot jo je določilo Sodišče Evropske unije (15). Pravosodni delavci morajo imeti dostop do objektivnih, zanesljivih, specifičnih in ustrezno posodobljenih informacij, da lahko najprej ocenijo, ali obstajajo pomanjkljivosti v zvezi s pogoji pridržanja v odreditveni državi članici, ki so lahko sistemske ali splošne ter lahko prizadenejo nekatere skupine ljudi ali vplivajo na nekatere ustanove za pridržanje. Za drugo fazo presoje morajo pravosodni delavci v skladu s členom 15(2) okvirnega sklepa o ENP prejeti vse potrebne informacije o pogojih, pod katerimi bo zadevna oseba dejansko pridržana v odreditveni državi članici, da se presodi, ali je mogoče utemeljeno domnevati, da bi bila ta oseba, če bi bila predana, dejansko izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

19.

Svet pozdravlja dejstvo, da je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) za izboljšanje dostopa do potrebnih informacij leta 2019 vzpostavila zbirko podatkov o kazenskih pridržanjih, v kateri so na enem mestu zbrane informacije o pogojih pridržanja v vseh državah članicah EU od leta 2015 do leta 2019. Agencija FRA naj redno posodablja to zbirko podatkov, da bi zagotovila, da predložene informacije izpolnjujejo zahteve, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije, in srednjeročno oceni, ali zbirka podatkov ustreza potrebam, ki so se pokazale v praksi.

20.

Svet poziva Komisijo, naj pri posodabljanju Priročnika o evropskem nalogu za prijetje posebno pozornost nameni zagotavljanju smernic za pravosodne delavce o tem, kako obravnavati vprašanje pogojev pridržanja, ob upoštevanju rezultatov devetega kroga medsebojnega ocenjevanja, ki trenutno poteka. V zvezi s tem bi morala Komisija razmisliti tudi o priporočljivosti razvoja praktičnih rešitev, kot je predloga za zahtevo po dodatnih informacijah v skladu s členom 15(2) okvirnega sklepa o ENP.

Varstvo pravice do poštenega sojenja

21.

Pravica do poštenega sojenja, kot je določena v členu 47(2) Listine, je temeljnega pomena kot jamstvo za varstvo vseh pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, in za varovanje vrednot, ki so skupne državam članicam in so določene v členu 2 PEU, zlasti vrednote pravne države (16).

22.

Svet opozarja države članice na njihovo odgovornost, da zagotovijo spoštovanje pravne države v EU in pravico do poštenega sojenja ter zlasti dostopa do neodvisnega in nepristranskega sodišča. Države članice morajo sprejeti ukrepe, potrebne za odpravo pomanjkljivosti, da bi okrepile medsebojno zaupanje in preprečile tveganje za politizacijo sodelovanja v kazenskih zadevah. Svet poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ravna v skladu s svojo vlogo varuhinje Pogodb.

23.

Svet poudarja, da je treba pravnim delavcem zagotoviti potrebno podporo in informacije za izvedbo dvostopenjske ocene, ki se zahteva v primerih domnevne nevarnosti kršitve člena 47(2) Listine, kot jo je določilo Sodišče Evropske unije (17). Pravosodni delavci morajo imeti dostop do objektivnega, zanesljivega, specifičnega in ustrezno posodobljenega gradiva, da se najprej oceni, ali obstaja resnična nevarnost kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja, ki je povezana z nezadostno neodvisnostjo sodišč v odreditveni državi članici, ki je posledica sistemskih ali splošnih pomanjkljivosti. V drugi fazi morajo pravosodni delavci v skladu s členom 15(2) okvirnega sklepa o ENP prejeti vse potrebne informacije, da presodijo, ali je mogoče utemeljeno domnevati, da bo zadevna oseba v primeru predaje izpostavljena takemu tveganju, pri čemer upoštevajo osebni položaj te osebe ter naravo kaznivega dejanja in dejanski kontekst, na katerem temelji ENP.

24.

Svet poziva Komisijo, naj pri posodabljanju Priročnika o evropskem nalogu za prijetje zagotovi smernice za pravosodne delavce o tem, kako obravnavati primere domnevnega tveganja kršitve člena 47(2) Listine, ter v posvetovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice preuči načine za izboljšanje dostopa pravosodnih delavcev do informacij in virov informacij, na katere se lahko obrnejo, ob upoštevanju meril, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije.

Zagotovila

25.

V skladu s členom 15(2) okvirnega sklepa o ENP in načelom lojalnega sodelovanja iz prvega pododstavka člena 4(3) PEU lahko izvršitveni organ zahteva dodatne informacije, odreditveni organ pa lahko zagotovi, da zadevni osebi, če bo predana, ne bodo kršene temeljne pravice (18).

26.

Svet poudarja, da se mora izvršitveni pravosodni organ glede na medsebojno zaupanje, ki mora obstajati med pravosodnimi organi držav članic in na katerem temelji sistem evropskega naloga za prijetje, opreti na navedena zagotovila, vsaj če ni posebnih indicev o nasprotnem (19).

C.   Obravnavanje nekaterih vidikov postopka v odreditveni in izvršitveni državi članici

Krepitev procesnih pravic v postopkih v zvezi z ENP

27.

V zvezi s procesnimi pravicami osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih je bil že dosežen znaten napredek. Pri izvajanju načrta za krepitev procesnih pravic (20) v okviru stockholmskega programa (21) so bile z Direktivo 2010/64/EU (pravica do tolmačenja in prevajanja), Direktivo 2012/13/EU (pravica do obveščenosti), Direktivo 2013/48/EU (pravica do dostopa do odvetnika), Direktivo (EU) 2016/343 (domneva nedolžnosti, pravica biti navzoč na sojenju), Direktivo (EU) 2016/800 (procesna jamstva za otroke) in Direktivo (EU) 2016/1919 (brezplačna pravna pomoč) določene skupne minimalne zahteve za kazenske postopke.

28.

Poročili Komisije o izvajanju, objavljeni 18. decembra 2018 v zvezi z direktivama 2010/64/EU (22) in 2012/13/EU (23) ter 27. septembra 2019 v zvezi z Direktivo 2013/48/EU (24), kažeta jasno potrebo po izboljšanju prenosa teh direktiv. Svet poziva zadevne države članice, naj odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene v poročilih o izvajanju, ter zagotovijo popolno in pravilno izvajanje direktiv. Opozoriti je treba, da je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU in bo to po potrebi počela tudi v bližnji prihodnosti.

29.

Svet poudarja, da je treba oceniti praktično učinkovitost procesnih pravic v postopkih v odreditveni in izvršitveni državi članici v skladu z okvirnim sklepom o ENP. Poročilo, ki ga je Agencija Evropske unije za temeljne pravice objavila 27. septembra 2019 ("Pravice v praksi: dostop do odvetnika in procesne pravice v kazenskih postopkih in postopkih v okviru evropskega naloga za prijetje), ki zajema razmere v osmih državah članicah, je v tem pogledu dragocen prispevek. Svet poziva FRA, naj preuči, ali bi lahko študijo nadaljevali, jo razširili na vse države članice in posebno pozornost namenili izkušnjam odvetnikov, ki delujejo v postopkih predaje do leta 2022.

Prevodi

30.

Svet opozarja, da je treba evropski nalog za prijetje prevesti v enega od uradnih ali sprejetih jezikov izvršitvene države članice, in poudarja, da je ustrezen prevod bistvenega pomena za učinkovito delovanje postopkov predaje v okviru evropskega naloga za prijetje.

31.

Svet poziva države članice, naj v zvezi s prevodom evropskega naloga za prijetje preučijo, ali bi lahko bolje kot doslej izkoristile možnost iz člena 8(2) okvirnega sklepa o ENP in zaradi enostavnejšega in hitrejšega postopka sprejele prevod v enega ali več drugih uradnih jezikov Evropske unije.

Prenos postopkov in spori o pristojnosti

32.

Da bi se izognili nekaznovanosti v Evropi brez meja, na primer kadar se izvršitev evropskega naloga za prijetje zavrne, kadar pride do spora o pristojnosti ali v primeru vzporednih postopkov v dveh ali več državah članicah v zvezi z istimi dejstvi, se med drugim postavlja vprašanje, kako je mogoče učinkovito prenesti postopek in kako rešiti spore o pristojnosti.

33.

Okvirni sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih (2009/948/PNZ) (25) naj bi preprečil vzporedne postopke na podlagi istih dejstev in kršitev načela „ne bis in idem“, vendar je omejen na določbe o izmenjavi informacij in neposrednem posvetovanju med pristojnimi organi držav članic. Kot je poudarjeno v poročilu o Eurojustovem delu na področju preprečevanja in reševanja sporov o pristojnosti z dne 16. februarja 2018, še vedno obstajajo težave, zlasti v zapletenih zadevah in v tistih, ki zadevajo negativne spore o pristojnosti.

34.

Trenutno ni skupnega pravnega okvira za prenos kazenskih postopkov med državami članicami. Le 13 držav članic je ratificiralo Evropsko konvencijo z dne 15. maja 1972 o odstopu postopkov v kazenskih zadevah. Druge države članice se opirajo na uporabo Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 20. aprila 1959 v povezavi s Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije z dne 29. maja 2000 ali na dvostranske sporazume ali neformalno sodelovanje.

35.

V preteklosti kljub znatnim prizadevanjem, zlasti pobudi 16 držav članic za okvirni sklep Sveta o prenosu postopkov v kazenskih zadevah leta 2009 (26), ni bilo mogoče doseči soglasja glede instrumenta EU. Posledica tega je, da se, kot je poudarjeno v poročilu Eurojusta z dne 16. februarja 2018 in sklepih o 52. plenarni seji Evropske pravosodne mreže leta 2019 (27), pravosodni delavci še naprej soočajo s pravnimi in praktičnimi izzivi ter zato večinoma podpirajo oblikovanje instrumenta EU.

36.

Skupna pravila med državami članicami o prenosu postopkov in sporih o pristojnosti bi lahko načeloma pomembno prispevala k boju proti čezmejnemu kriminalu, saj bi povečala učinkovitost kazenskih postopkov in izboljšala učinkovito izvajanje sodne oblasti na območju svobode, varnosti in pravice.

37.

Romunsko predsedstvo je v svojem poročilu „Smer razvoja vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah“ (28) predlagalo nadaljnjo preučitev potrebe po pripravi zakonodajnega predloga o prenosu postopkov v kazenskih zadevah v širšem okviru, vključno z oceno določb Okvirnega sklepa 2009/948/PNZ o sporih o izvajanju pristojnosti. Glede na to poročilo je Komisija financirala akademsko študijo o prenosu postopkov v kazenskih zadevah, ki bo zaključena v drugi polovici leta 2021.

38.

Svet poziva Komisijo, naj, takoj ko bodo rezultati študije na voljo, z državami članicami, Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo razpravlja o tem, ali je nov predlog za instrument EU o prenosu postopkov v kazenskih zadevah izvedljiv in bi pomenil dodano vrednost. Če bo odgovor pritrdilen, naj Komisija pripravi oceno učinka in po potrebi zakonodajni predlog.

Spodbujanje alternativ odvzemu prostosti in uporabi evropskega naloga za prijetje

39.

Svet spodbuja države članice, naj preučijo možnosti za okrepitev – če je to ustrezno – uporabe kazni in ukrepov brez odvzema prostosti, kot je določeno v sklepih Sveta, sprejetih med finskim predsedovanjem, o uporabi kazni in ukrepov brez odvzema prostosti v kazenskem pravosodju (29).

40.

Pri preučevanju posledic, ki jih bo imela izvršitev evropskega naloga za prijetje za svobodo zahtevane osebe, mora odreditveni organ ugotoviti, ali je glede na posebne okoliščine posameznega primera izdaja ENP sorazmerna. Ta ocena vključuje zlasti vprašanje, ali je evropski nalog za prijetje najprimernejši instrument oziroma ali bi se namesto tega lahko uporabili drugi ukrepi pravosodnega sodelovanja (npr. evropski preiskovalni nalogi, evropski nalogi za nadzor, premestitev zapornikov).

41.

Svet poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali je treba okrepiti uporabo drugih ukrepov pravosodnega sodelovanja, pri tem pa upoštevajo rezultate devetega kroga medsebojnega ocenjevanja, ki trenutno poteka.

D.   Obravnavanje prošenj za izročitev državljanov EU tretjim državam

42.

Svet opozarja na izmenjavo mnenj o trenutnem stanju v zvezi z obravnavanjem prošenj tretjih držav za izročitev državljanov EU, ki niso državljani zaprošene države članice, na neformalni videoseji ministrov in ministric za pravosodje 4. junija 2020.

43.

V skladu s sodbami Sodišča Evropske unije v zadevi Petruhhin in več poznejšimi sodbami (30) imajo države članice pri obravnavi takih prošenj dve obveznosti: po eni strani dolžnost, da izpolnijo obstoječe obveznosti v skladu z mednarodnim pravom in preprečijo, da kaznivo dejanje ne bi bilo nekaznovano, po drugi strani pa morajo države članice, ki svojih državljanov ne izročijo, v skladu z načeloma prostega gibanja in nediskriminacije na podlagi državljanstva čim bolj učinkovito zaščititi državljane drugih držav članic pred ukrepi, s katerimi bi jim lahko bila odvzeta pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da mora zaprošena država članica preveriti, ali obstaja alternativni ukrep, ki bi manj posegal v uresničevanje pravice do prostega gibanja in bi bil enako učinkovit pri doseganju cilja preprečevanja nekaznovanosti (31). To vključuje obveščanje države članice, katere državljan je zadevna oseba, in, če ta država članica tako zahteva, predajo zahtevane osebe tej državi članici na podlagi okvirnega sklepa o ENP, pod pogojem, da je ta država članica pristojna za pregon te osebe zaradi kaznivih dejanj, storjenih zunaj nacionalnega ozemlja (32).

44.

Veliko dela je bilo opravljenega za zagotovitev vpogleda v praktično uporabo načel iz sodbe v zadevi Petruhhin v državah članicah (33). Vendar obstoječa sodna praksa ne zagotavlja rešitve, kadar država članica državljanstva ne more izdati evropskega naloga za prijetje v zvezi z zahtevano osebo.

45.

Svet pozdravlja dejstvo, da sta Eurojust in Evropska pravosodna mreža izvedla zelo koristno analizo, kako se prošnje tretjih držav za izročitev državljanov Unije obravnavajo v praksi. Svet bo pravočasno razpravljal o rezultatih te analize in odločil , ali je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, in če da, v kakšni obliki.

46.

Praktične izkušnje različnih držav članic kažejo, da tretje države v nekaterih primerih vložijo neutemeljene in neustrezne prošnje za izročitev. Svet poziva Komisijo, naj glede na rezultate analize, ki sta jo pripravila Eurojust in Evropska pravosodna mreža, preuči potrebo po nadaljnjem ukrepanju, kot je predlog za skupni pristop pri obravnavanju morebitnih neustreznih, tudi politično motiviranih prošenj tretjih držav za iskanje in izročitev. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati najboljše prakse držav članic.

E.   Okrepitev postopkov predaje v okviru evropskega naloga za prijetje v času krize

47.

Da bi preprečile širjenje COVID-19, so države članice sprejele različne ukrepe, kot so zaprtje meja, prekinitev zračnega prometa ter uvedba strogih pravil za stike in ohranjanje medsebojne razdalje. To pomembno vpliva tudi na pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, zlasti na postopke predaje v skladu z okvirnim sklepom o ENP.

48.

Svet poudarja, da je zagotavljanje pravilnega delovanja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v času krize zelo pomembno za območje svobode, varnosti in pravice. COVID-19 je izpostavil pomen usklajene in hitre izmenjave informacij in izkušenj ter potrebo po nadaljnji digitalizaciji sodelovanja med državami članicami.

49.

V zvezi s potrebno izmenjavo informacij in izkušenj v času krize je nujen usklajen pristop vseh udeleženih akterjev, da bi se izognili podvajanju dela ter racionalizirali zbiranje in razširjanje informacij. Izkazalo se je, da je uporaba vprašalnikov dragocen instrument za zbiranje informacij, redno posodobljena zbirka podatkov Eurojusta in Evropske pravosodne mreže, ki združuje informacije, ki jih prejmejo Eurojust, Evropska pravosodna mreža in predsedstvo/generalni sekretariat Sveta, pa se je izkazala za dragoceno orodje za usklajeno izmenjavo informacij in je v veliko pomoč pravosodnim delavcem. V prihodnosti bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi elektronske platforme, na kateri bi lahko v času krize dnevno preverjali in posodabljali koristne informacije.

50.

Svet poudarja, da ima digitalizacija osrednjo vlogo. Pandemija COVID-19 je jasno pokazala potrebo po hitri in celoviti digitalizaciji čezmejnega pravosodnega sodelovanja, kot je poudarjeno v sklepih Sveta „Dostop do sodnega varstva – izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija“, ki so bili dogovorjeni v času nemškega predsedovanja (34). V številnih primerih je praktična vprašanja mogoče rešiti z digitalnimi rešitvami.

51.

Svet pozdravlja končno poročilo Komisije o študiji o čezmejnem digitalnem kazenskem pravosodju, objavljeno 14. septembra 2020. V ukrepih, sprejetih na podlagi te študije, bi morala biti posebna pozornost namenjena naslednjim vidikom: vzpostavitvi varnih elektronskih komunikacijskih kanalov med pristojnimi organi, usklajenemu pristopu k priznavanju in uporabi elektronskih podpisov ali vsaj prožnejši uporabi obstoječih sistemov, vzpostavitvi varnega načina prenosa velikih datotek in boljši uskladitvi videokonferenčnih sistemov, zlasti kar zadeva njihovo kakovost in tehnično interoperabilnost.

---

(1)  UL L 190, 18.7.2002, p. 1.

(2)  UL C 449, 13.12.2018, str. 6.

(3)  9728/19.

(4)  COM(2020) 270 final.

(5)  Deveti krog medsebojnih ocenjevanj pravnih instrumentov vzajemnega priznavanja na področju odvzema prostosti ali omejitve svobode, za obseg ocenjevanja glej dok. 6333/19.

(6)  Osnutek poročila o izvajanju evropskega naloga za prijetje in postopkov predaje med državami članicami (2019/2207(INI)), 4. september 2020; EPRS, Evropska ocena izvajanja evropskega naloga za prijetje, PE 642.839, junij 2020.

(7)  Glej dopis predsedstva (dok. 11419/20).

(8)  Glej končno poročilo 8302/4/09 REV 4 in 6333/19.

(9)  COM(2006)8 final, COM(2007)407 final, COM(2011)175 final, COM(2020)270 final.

(10)  UL C 335, 6.10.2017, str. 1.

(11)  SEU, 5. april 2016, C-404/15, Aranyosi in Caldararu; SEU, 25. julij 2018, C-220/18 PPU; SEU, 15. oktober 2019, C-128/18, Dorobantu.

(12)  SEU, 25. julij 2018, C-216/18 PPU, LM. Glej še nerešene postopke v združenih zadevah C-354/20 PPU in C-412/20 PPU (Openbaar Ministerie e.a.).

(13)  SEU, 5. april 2016, C-404/15, Aranyosi in Caldararu, točki 85, 87.

(14)  Priporočilo Rec(2006)2 Odbora ministrov državam članicam o evropskih zaporniških pravilih.

(15)  SEU, 5. april 2016, C-404/15, Aranyosi in Caldararu; SEU, 25. julij 2018, C-220/18 PPU, točke 88–94. SEU, 15. oktober 2019, C-128/18, Dorobantu, točke 52–55.

(16)  SEU, 25. julij 2018, C-216/18 PPU, LM, točka 48.

(17)  SEU, 25. julij 2018, C-216/18 PPU, LM, točke 61, 68, 79.

(18)  SEU, 25. julij 2018, C-220/18 PPU, ML, točke 108–110.

(19)  SEU, 25. julij 2018, C-220/18 PPU, ML, točka 112.

(20)  Resolucija Sveta z dne 30. novembra 2009 o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih (UL C 295, 4.12.2009, str. 1).

(21)  Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (UL C 115, 4.5.2010, str. 1).

(22)  COM(2018) 857 final.

(23)  COM(2018) 858 final.

(24)  COM(2019) 560 final.

(25)  UL L 328, 15.12.2009, str. 42.

(26)  UL C 219, 12.9.2009, str. 7.

(27)  14501/19.

(28)  9728/19.

(29)  UL C 422, 16.12.2019, str. 9.

(30)  SEU, 6. september 2016, C-182/15, Petruhhin; SEU, 10. april 2018, C-191/16, Pisciotti; SEU, 13. november 2018, C-247/17, Raugevicius; SEU, 2. april 2020, C-897/19 PPU, Ruska Federacija; glej zadevo, ki poteka pred Sodiščem, C-398/19, Generalstaatsanwaltschaft Berlin.

(31)  SEU, 6. september 2016, C-182/15, Petruhhin, točke 41, 47–50.

(32)  SEU, 6. september 2016, C-182/15, Petruhhin, točke 41, 47–50.

(33)  Glej dokumente Sveta 10429/17, 15786/17, 15207/17.

(34)  UL C 342 I, 14.10.2020, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

3. december 2020

(2020/C 419/10)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2151
JPY	japonski jen	126,49
DKK	danska krona	7,4439
GBP	funt šterling	0,90358
SEK	švedska krona	10,3025
CHF	švicarski frank	1,0831
ISK	islandska krona	153,00
NOK	norveška krona	10,7070
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,420
HUF	madžarski forint	357,63
PLN	poljski zlot	4,4733
RON	romunski leu	4,8730
TRY	turška lira	9,5021
AUD	avstralski dolar	1,6361
CAD	kanadski dolar	1,5692
HKD	hongkonški dolar	9,4188
NZD	novozelandski dolar	1,7175
SGD	singapurski dolar	1,6228
KRW	južnokorejski won	1 325,91
ZAR	južnoafriški rand	18,5475
CNY	kitajski juan	7,9567
HRK	hrvaška kuna	7,5470
IDR	indonezijska rupija	17 181,51
MYR	malezijski ringit	4,9453
PHP	filipinski peso	58,299
RUB	ruski rubelj	90,8441
THB	tajski bat	36,660
BRL	brazilski real	6,3037
MXN	mehiški peso	24,1384
INR	indijska rupija	89,7090

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka za uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2020/C 419/11)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), prejela pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki povzroča škodo (2) industriji Unije.

1.   Pritožba

Pritožbo je 21. oktobra 2020 vložilo šest proizvajalcev Unije (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje konverterske aluminijaste folije v Uniji.

Odprta različica pritožbe in analiza ravni podpore pritožbi s strani proizvajalcev Unije sta na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Oddelek 5.6 tega obvestila vsebuje informacije glede dostopa zainteresiranih strani do dokumentacije.

2.   Izdelek v preiskavi

Izdelek v tej preiskavi je konverterska aluminijasta folija debeline manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih z maso več kot 10 kg (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

Izključeni so naslednji izdelki:

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih širine do vključno 650 mm in z maso nad 10 kg,

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,007 mm in manj kot 0,008 mm, ne glede na širino zvitkov, žarjena ali ne,

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, v zvitkih širine več kot 650 mm, žarjena ali ne,

—	gospodinjska aluminijasta folija debeline več kot 0,018 mm in manj kot 0,021 mm, ne glede na širino zvitkov, žarjena ali ne.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti informacije o obsegu izdelka, morajo to storiti v 10 dneh od datuma objave tega obvestila (3).

3.   Trditev o subvencioniranju

Izdelek, ki se domnevno uvaža po subvencioniranih cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaki TARIC 7607111960 in 7606111991).

Pritožba vsebuje zadostne dokaze, da so proizvajalci izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevne države deležni ugodnosti številnih subvencij vlade Ljudske republike Kitajske.

Domnevne subvencijske prakse med drugim vključujejo (1) neposredne prenose sredstev in morebitne neposredne prenose sredstev ali obveznosti, (2) opustitev ali neizterjavo prihodka vlade ter (3) zagotavljanje blaga ali storitev s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega. Pritožba je vsebovala dokaze, na primer o različnih nepovratnih sredstvih, zagotavljanju posojil in kreditnih linij, ki so jih zagotovile državne banke in druge finančne institucije po preferenčnih pogojih, ter o zagotavljanju izvoznih kreditov s strani državnih bank in drugih finančnih institucij; zmanjšanju ali oprostitvi davka na dohodek, znižanju uvoznih tarif in oprostitvi plačila ali povračilu DDV; zagotavljanje blaga s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega.

Pritožniki trdijo, da so navedeni ukrepi subvencije, ker vključujejo finančni prispevek vlade Ljudske republike Kitajske ali drugih regionalnih vlad (vključno z javnimi organi) ter dodeljujejo ugodnosti proizvajalcem izvoznikom izdelka v preiskavi. Ukrepi naj bi bili omejeni na nekatere družbe, industrije ali skupino podjetij, zaradi česar so specifični in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Na podlagi tega se zdi, da so domnevni zneski subvencij za zadevno državo znatni.

V skladu s členoma 10(2) in 10(3) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov, ki so ji na voljo v zvezi z LRK in na podlagi katerih začne preiskavo. Navedeni memorandum je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

Komisija si pridržuje pravico do preiskave drugih zadevnih subvencij, ki bi jih odkrila med potekom preiskave.

4.   Trditve o škodi in vzročna zveza

Pritožniki so predložili dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevne države na splošno povečal po absolutnem obsegu.

Iz dokazov, ki so jih predložili pritožniki, je razvidno, da so obseg in cene uvoženega izdelka v preiskavi med drugim negativno vplivali na raven cen, ki jih zaračunava industrija Unije, kar znatno škodi celotnemu poslovanju, finančnemu stanju in stanju na področju zaposlovanja industrije Unije.

Poleg tega so pritožniki predložili dokaze, da je na voljo dovolj razpoložljive zmogljivosti v LRK, ki nakazuje verjetnost znatno povečanega uvoza.

Trdili so tudi, da se bo tok subvencioniranega uvoza verjetno znatno povečal zaradi nedavne uvedbe tarif in ukrepov za izdelek v preiskavi na tretjih trgih, kot so Združene države Amerike, Turčija, Indija, Mehika in Indonezija. To kaže verjetnost preusmeritve izvoza v Unijo, kar bi privedlo do znatnega povečanja subvencioniranega uvoza. Pritožniki trdijo, da so te spremembe okoliščin očitno pričakovane in se bodo zgodile kmalu.

Pritožniki trdijo tudi, da je povečanje nepoštenega uvoza glavni vzrok za nastanek škode in da ni drugih dejavnikov, ki bi zmanjševali vzročno povezavo.

Komisija meni, da obstajajo zadostni dokazi, ki kažejo, da so obseg in cene uvoženega izdelka v preiskavi med drugim negativno vplivali na prodane količine in raven zaračunanih cen, kar znatno škodi celotnemu poslovanju industrije Unije.

5.   Postopek

Po posredovanju informacij državam članicam je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 10 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevne države za subvencionirani uvoz in ali je ta industriji Unije povzročil škodo.

Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije.

Vlada zadevne države je bila povabljena na posvetovanja v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe.

Z Uredbo (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta (sveženj o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite) (4), ki je začela veljati 8. junija 2018, so bile uvedene številne spremembe časovnega razporeda in rokov, ki so se prej uporabljali v protisubvencijskih postopkih. Komisija mora zlasti zagotoviti informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev tri tedne pred uvedbo začasnih ukrepov. Skrajšali so se skrajni roki za prispevke zainteresiranih strani, zlasti v zgodnji fazi preiskav. Zato Komisija zainteresirane strani poziva, naj spoštujejo postopek in roke v tem obvestilu ter nadaljnjih sporočilih Komisije.

Komisija strani opozarja tudi, da je bilo v zvezi z izbruhom COVID-19 objavljeno obvestilo (5) o morebitnih posledicah izbruha COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave.

5.1    Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

Preiskava subvencioniranja in škode bo zajela obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, bo zajela obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

5.2    Pripombe o pritožbi in začetku preiskave

Vse zainteresirane strani, ki želijo izraziti svoje mnenje o pritožbi (vključno z zadevami, ki se nanašajo na škodo in vzročno zvezo) ali o kakršnih koli vidikih v zvezi z začetkom preiskave (vključno s stopnjo podpore pritožbi), morajo to storiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila.

Vsako zahtevo za zaslišanje v zvezi z začetkom preiskave je treba vložiti v 15 dneh od datuma objave tega obvestila.

5.3    Postopek za ugotavljanje subvencioniranja

Proizvajalci izvozniki (6) izdelka v preiskavi so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije. Druge strani, od katerih bo Komisija želela pridobiti ustrezne informacije za namene določitve obstoja in višine subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki so bile dodeljene za izdelek v preiskavi, so prav tako pozvane k sodelovanju s Komisijo v čim večjem obsegu.

5.3.1   Preiskava proizvajalcev v zadevni državi

(a)   Vzorčenje

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, naj ji sporočijo informacije o svojih družbah v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila. Te informacije je treba posredovati prek povezave TRON.tdi na naslednjem naslovu: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi/form/b4e93881-94c5-6b55-1a58-907cc74e7173 . Podatki o dostopu do platforme Tron so na voljo v oddelkih 5.6 in 5.8.

Komisija se bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe LRK, po potrebi pa tudi na vsa znana združenja proizvajalcev v zadevni državi.

Če je vzorec potreben, bodo proizvajalci izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce, organe zadevne države in združenja proizvajalcev, po potrebi po organih zadevne države.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci v zadevni državi, objavila vprašalnike za proizvajalce, izbrane v vzorec, vsa znana združenja proizvajalcev in organe zadevnih držav.

Ko bo Komisija prejela potrebne informacije za izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov, bo zadevne strani obvestila o svoji odločitvi, ali so vključene v vzorec. Vzorčeni proizvajalci izvozniki bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Komisija bo k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala obvestilo, ki bo odražalo izbiro vzorca. Kakršne koli pripombe o izbiri vzorca je treba poslati v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Izvod vprašalnika za proizvajalce izvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501. Vprašalnik bo na voljo tudi vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom Ljudske republike Kitajske.

Brez poseganja v morebitno uporabo člena 28 osnovne uredbe se bodo družbe, ki so se strinjale z možno vključitvijo v vzorec, vendar vanj niso bile izbrane, štele za sodelujoče (v nadaljnjem besedilu: nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki).

(b)   Individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za družbe, ki niso vključene v vzorec

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki lahko v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe zahtevajo, da Komisija zanje določi individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, morajo izpolniti vprašalnik in ga pravilno izpolnjenega predložiti v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. Izvod vprašalnika za proizvajalce izvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501.

Komisija bo preučila, ali se nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom lahko odobri individualna stopnja dajatve v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe.

Vendar morajo nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vedeti, da lahko Komisija odloči, da ne bo določila individualnih zneskov subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če je na primer nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov toliko, da bi bila določitev individualnih zneskov preveliko breme in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

5.3.2   Preiskava nepovezanih uvoznikov (7) (8)

Nepovezani uvozniki izdelka v preiskavi iz LRK v Unijo so pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko postopek vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, naj ji v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila sporočijo informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo prav tako k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala obvestilo ki bo odražalo izbiro vzorca. Kakršne koli pripombe o izbiri vzorca je treba poslati v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, vzorčenim nepovezanim uvoznikom dala na voljo vprašalnike. Navedene strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca, če ni določeno drugače.

Izvod vprašalnika za uvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501.

5.4    Postopek za ugotavljanje škode in preiskava proizvajalcev Unije

Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno preučitev obsega subvencioniranega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka takega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena škoda, so proizvajalci Unije, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

Glede na veliko število zadevnih proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvede v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Komisija je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, da predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Poleg tega morajo drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki, ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, stopiti v stik s Komisijo v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila. Vse pripombe o začasnem vzorcu je treba poslati v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in / ali združenja proizvajalcev Unije.

Vzorčeni proizvajalci Unije bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Izvod vprašalnika za proizvajalce Unije je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501.

5.5    Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena subvencioniranje in škoda, bo v skladu s členom 31 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja, sindikati in reprezentativne potrošniške organizacije so pozvani, naj Komisiji predložijo informacije glede interesa Unije.

Informacije v zvezi z oceno interesa Unije je treba predložiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija.

Izvod vprašalnika, vključno z vprašalnikom za uporabnike izdelka v preiskavi, je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 31, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, ki so veljavni v času predložitve in potrjujejo veljavnost teh informacij.

5.6    Zainteresirane strani

Da bi lahko zainteresirane strani, na primer proizvajalci izvozniki, proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja, sindikati ter reprezentativne potrošniške organizacije, sodelovale v preiskavi, morajo najprej dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Proizvajalce izvoznike v zadevni državi, proizvajalce Unije, uvoznike in reprezentativna združenja, ki so dali na voljo informacije v skladu s postopki, ki so opisani v oddelkih 5.3.1, 5.3.2 in 5.4, je treba obravnavati kot zainteresirane strani, če obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Druge strani bodo lahko sodelovale pri preiskavi kot zainteresirana stran od trenutka, ko se javijo, in pod pogojem, da obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi. Obravnava v smislu zainteresirane strani ne vpliva na uporabo člena 28 osnovne uredbe.

Dostop do dokumentacije, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, je na voljo prek povezave TRON.tdi na naslednjem naslovu: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI. Za dostop upoštevajte navodila na navedeni spletni strani.

5.7    Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije.

Kakršen koli zahtevek za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj ter povzetek tega, o čemer želi zainteresirana stran razpravljati na zaslišanju. Zaslišanje bo omejeno na vprašanja, ki so jih zainteresirane strani vnaprej pisno določile.

Časovni okvir za zaslišanja je naslednji:

—	Za vsa zaslišanja pred uvedbo začasnih ukrepov je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila, zaslišanje pa se običajno izvede v 60 dneh od datuma objave tega obvestila.

—	Po začasni fazi je treba vložiti zahtevek v petih dneh od datuma začasnega razkritja ali opisnega lista, zaslišanje pa se običajno izvede v 15 dneh od datuma uradnega obvestila o razkritju ali datuma opisnega lista.

—

V zaključni fazi je treba vložiti zahtevek v treh dneh od datuma dokončnega razkritja, zaslišanje pa se običajno izvede v obdobju, ki je odobreno za predložitev pripomb o dokončnem razkritju. Če se izvede dodatno dokončno razkrije, je treba zahtevek vložiti takoj po prejemu tega dodatnega dokončnega razkritja, zaslišanje pa se običajno izvede v roku za predložitev pripomb o tem razkritju.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico služb Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih sprejmejo zaslišanja zunaj časovnega okvira, in pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih zavrne zaslišanja. Če službe Komisije zavrnejo zahtevek za zaslišanje, se zadevna stran obvesti o razlogih za tako zavrnitev.

Načeloma se na zaslišanjih ne bodo predložile informacije o dejstvih, ki jih dokumentacija še ne vsebuje. Kljub temu se lahko v interesu dobrega upravljanja in da bi službe Komisije lahko napredovale pri preiskavi, zainteresiranim stranem omogoči predložitev novih informacij o dejstvih po zaslišanju.

5.8    Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo s „Sensitive“ (9). Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj navedejo razloge svojega zahtevka za zaupno obravnavo.

Če strani predložijo informacije z oznako „Sensitive“, jim morajo v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svoje zahteve za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na osnovi primernega vira dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, da prek povezave TRON.tdi (https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI) pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil. Če zainteresirane strani uporabijo povezavo TRON.tdi ali elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje in uporablja vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj prek povezave TRON.tdi ali po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč prek povezave TRON.tdi in po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov:

za vprašanja v zvezi s subvencijami:

TRADE-AS675-ACF-SUBSIDY@ec.europa.eu

za vprašanja v zvezi s škodo in interesom Unije:

TRADE-AS675-ACF-INJURY@ec.europa.eu

6.   Časovni okvir preiskave

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe se preiskava, če je mogoče, zaključi v 12 mesecih, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v 13 mesecih od datuma objave tega obvestila. V skladu s členom 12(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v devetih mesecih po objavi tega obvestila.

Komisija v skladu s členom 29a osnovne uredbe zagotovi informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev štiri tedne pred uvedbo začasnih ukrepov. Zainteresirane strani lahko za te informacije pisno zaprosijo v štirih mesecih po objavi tega obvestila. Zainteresirane strani bodo imele na voljo tri delovne dni za pisne pripombe o točnosti izračunov.

V primerih, ko Komisija ne namerava uvesti začasnih dajatev, temveč nadaljevati preiskavo, se zainteresirane strani o neuvedbi dajatev pisno obvestijo štiri tedne pred iztekom roka iz člena 12(1) osnovne uredbe.

Zainteresirane strani imajo načeloma 15 dni, da predložijo pisne pripombe o začasnih ugotovitvah ali opisnem listu, in 10 dni, da predložijo pisne pripombe o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. Po potrebi se v dodatnih dokončnih razkritjih določi rok, v katerem zainteresirane strani predložijo pisne pripombe.

7.   Predložitev informacij

Praviloma lahko zainteresirane strani predložijo informacije le v rokih, določenih v oddelkih 5 in 6 tega obvestila. Pri predložitvi katerih koli drugih informacij, ki niso zajete v teh oddelkih, je treba upoštevati naslednji časovni razpored:

—	Vse informacije za fazo začasnih ugotovitev je treba predložiti v 70 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

—

Zainteresirane strani v začasni fazi po roku za predložitev pripomb o začasnem razkritju ali opisnem listu ne bi smele predložiti novih informacij o dejstvih, če ni določeno drugače. Po takem roku lahko zainteresirane strani predložijo nove informacije o dejstvih le pod pogojem, da lahko dokažejo, da so take nove informacije o dejstvih potrebne za izpodbijanje trditev o dejstvih drugih zainteresiranih strani, in pod pogojem, da se take nove informacije o dejstvih lahko preverijo v razpoložljivem času, da se preiskava pravočasno zaključi.

—	Da bi Komisija lahko zaključila preiskavo v obveznih rokih, ne bo sprejela stališč zainteresiranih strani po poteku roka za predložitev pripomb o dokončnem razkritju ali, če je ustrezno, po poteku roka za predložitev pripomb o dodatnem dokončnem razkritju.

8.   Možnost za pripombe na stališča drugih strani

Da se zagotovijo pravice do obrambe, bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe na informacije, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. Pri tem lahko zainteresirane strani obravnavajo le vprašanja v zvezi s stališči drugih zainteresiranih strani in ne smejo sprožati novih vprašanj.

Take pripombe je treba predložiti v naslednjem časovnem okviru:

—	Vse pripombe na informacije, ki so jih druge zainteresirane strani predložile pred uvedbo začasnih ukrepov, je treba predložiti najpozneje v 75 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

—	Pripombe na informacije, ki so jih druge zainteresirane strani predložile v zvezi z razkritjem začasnih ugotovitev ali opisnim listom, je treba predložiti v sedmih dneh po izteku roka za predložitev pripomb o začasnih ugotovitvah ali o opisnem listu, če ni določeno drugače.

—

Ugotovitve na podlagi informacij, ki so jih predložile druge zainteresirane strani po razkritju dokončnih ugotovitev, je treba predložiti v petih dneh po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. Če se izvede dodatno dokončno razkritje, je treba pripombe o informacijah, ki so jih predložile druge zainteresirane strani po tem dodatnem razkritju, predložiti v enem dnevu po izteku roka za predložitev pripomb o tem dodatnem razkritju, če ni določeno drugače.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih od zainteresiranih strani zahteva dodatne informacije.

9.   Podaljšanje rokov iz tega obvestila

Podaljšanja rokov iz tega obvestila se lahko odobrijo na ustrezno utemeljeno zahtevo zainteresiranih strani.

Kakršno koli podaljšanje rokov iz tega obvestila se lahko zahteva le v izjemnih okoliščinah in se odobri le, če je ustrezno utemeljeno.

Kakršno koli podaljšanje roka za izpolnitev vprašalnikov bo v vsakem primeru običajno omejeno na tri dni in praviloma ne bo presegalo sedmih dni.

V zvezi z roki za predložitev drugih informacij iz obvestila o začetku je podaljšanje omejeno na tri dni, razen če so dokazane izjemne okoliščine.

10.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

11.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in vse druge zahtevke v zvezi s pravicami do obrambe zainteresiranih strani ter zahtevke tretjih oseb, ki se lahko vložijo med postopkom.

Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira zaslišanje ter nastopi kot posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, da se v celoti upoštevajo pravice zainteresiranih strani do obrambe. Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevke. Ta zaslišanja bi morala potekati le, če vprašanja še niso bila pravočasno urejena s službami Komisije.

Vsak zahtevek je treba predložiti pravočasno in hitro, da se ne ogrozi pravilno vodenje postopka. V ta namen bi morale zainteresirane strani zaprositi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v najkrajšem možnem času po nastanku dogodka, ki upravičuje tako posredovanje. Kadar so zahtevki za zaslišanje predloženi po ustreznih rokih, pooblaščenec za zaslišanje preuči tudi razloge za pozno prispele zahtevke, vrsto vprašanj in vpliv, ki ga imajo ta vprašanja na pravico do obrambe, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

12.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti trgovinske zaščite Komisije, je na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/.

---

(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Splošni izraz „škoda“ pomeni znatno škodo kot tudi grožnjo znatne škode ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije, kot je določeno v členu 2(d) osnovne uredbe.

(3)  Sklicevanja na objavo tega obvestila so sklicevanja na objavo tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(4)  Uredba (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 143, 7.6.2018, str. 1).

(5)  Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(6)  Proizvajalec izvoznik je družba v zadevni državi, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz izdelka v preiskavi.

(7)  Ta oddelek zajema le uvoznike, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti vprašalnik za proizvajalce izvoznike, ki je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2501. V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(8)  Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja škode uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(9)  Dokument z oznako „Sensitive“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 29 osnovne uredbe in členom 12.4 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (sporazum SCM). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(10)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10058 – Porsche/Transnet/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/12)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10065 – Advent/Nielsen Global Connect)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/13)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9993 — Allianz/Noble)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/14)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10092 – Accel-KKR Capital Partners/OMERS Private Equity/KCS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/15)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10035 – Burnam Parties/Kroenke Parties/SMG/Cascade Investment/StorageMart)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 419/16)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.