1.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 415/1

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo

(2020/C 415/01)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

Mladinsko delo je širok pojem, ki zajema najrazličnejše družbene, kulturne, izobraževalne, okoljske in/ali politične dejavnosti, ki jih v skupinah ali posamezno izvajajo mladi oziroma se te dejavnosti izvajajo z njimi in zanje. Mladinsko delo opravljajo plačani in prostovoljni mladinski delavci, temelji pa na neformalnih in priložnostnih učnih procesih, osredotočenih na mlade in prostovoljno sodelovanje. Mladinsko delo je v svojem bistvu družbena dejavnost, ki zajema delo z mladimi in družbami, v katerih živijo, in spodbuja aktivno sodelovanje mladih ter njihovo vključenost v skupnosti in sprejemanje odločitev (1).

Čeprav obstaja skupno razumevanje glavne funkcije mladinskega dela, se to delo v državah članicah EU pojavlja v zelo različnih oblikah, je različno opredeljeno ali opisano ter povezano z različnimi dojemanji, tradicijami, deležniki in praksami. Poteka v različnih oblikah in okoljih (2). Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri osebnem in družbenem razvoju mladih, njihovi udeležbi v družbi in prehodnih obdobjih, ki jih doživljajo. Namenjeno je vsem mladim, tudi tistim, ki so manj vključeni v družbo in/ali imajo manj priložnosti oziroma katerih polnopravna politična in družbena participacija je ogrožena zaradi individualnih ali strukturnih prikrajšanosti (3) ali diskriminacije.

Mladi na prostovoljni osnovi organizirano ali samoorganizirano sodelujejo v mladinskih organizacijah, združenjih, pobudah mladih ali drugih odprtih oblikah in s tem prispevajo k razvoju družbe na vseh ravneh. Mladinsko delo ima ključno vlogo pri podpiranju tega sodelovanja, saj je način za vzpostavljanje stikov z majhnimi in oddaljenimi skupnostmi ter spodbujanje dialoga z mladimi v obliki, ki je odprta in dostopna vsem.

4.	Mladinsko delo mladim omogoča, da spoznajo in izkusijo univerzalne vrednote, kot so človekove pravice, enakost spolov, demokracija, mir, pluralizem, raznolikost, vključevanje, solidarnost, strpnost in pravičnost.

Mladinsko delo je samostojno področje ter pomembno okolje za neformalno in priložnostno socializacijo. Izvaja ga široka izkustvena skupnost mladinskega dela (4). Mladinsko delo je usmerjeno v individualne potrebe in zahteve mladih ter neposredno obravnava izzive, s katerimi se soočajo v današnji družbi. Njegova bistvena sestavina je ustvarjanje varnih, dostopnih, odprtih in avtonomnih prostorov v družbi, pa tudi podpornih in izkustvenih učnih okolij za mlade. Sodelovanje mladih pri oblikovanju in izvajanju mladinskega dela je bistveno za zagotovitev, da se organizacije, programi in dejavnosti odzivajo na potrebe in želje mladih ter so zanje ustrezni.

6.	Mladinsko delo omogoča lažje učenje in udejstvovanje mladih ter s tem spodbuja demokratično ozaveščenost in aktivno evropsko državljanstvo.

7.	Na Drugi evropski konvenciji o mladinskem delu, ki je potekala leta 2015, so si deležniki prizadevali doseči skupno evropsko razumevanje mladinskega dela in opisati njegove ključne funkcije v zvezi z mladimi, tj. ustvarjanje prostorov za mlade in zagotavljanje priložnosti v njihovih življenjih.

POUDARJAJO NASLEDNJE:

V zadnjih desetletjih je mladinsko delo postalo ločeno področje dela, ki ga izvajajo mladi ter se izvaja z mladimi in za mlade na evropski ravni. V nekaterih državah članicah je mladinsko delo že dobro uveljavljeno področje, da pa bi lahko v celoti izkoristili njegov potencial, je treba zmogljivosti še naprej razvijati.

Izkustvena skupnost mladinskega dela je vir številnih novih razvojev na tem področju, ki so jih spodbudili raznovrstni deležniki, vključeni v obravnavanje posebnih potreb na področju mladinskega dela. Ta razvoj odraža veliko raznolikost mladinskega dela in njegovih različnih tradicij v posameznih državah članicah.

10.

Mladinsko delo v Evropi se še vedno sooča s številnimi izzivi:

(a)

Konceptualni okvir: Mladinsko delo se mora še naprej odzivati na spremembe v družbi in v vsakodnevnem življenju mladih, na novo znanje in politične razmere, hkrati pa mora biti dejavno vključujoče in zagotavljati enake možnosti vsem mladim. Zato je treba razviti skupno osnovno razumevanje in skupna načela. Prav tako je treba zagotoviti varne, dostopne, odprte in avtonomne prostore za mladinsko delo, stalno razmišljati o metodah in inovacijah v praksi, analizirati trende in novosti ter prilagoditi konceptualne okvire, strategije in prakse, po potrebi skupaj s partnerji iz drugih sektorjev. Poleg tega je bistveno obravnavati svetovne trende, kot so demografski izzivi, podnebne spremembe in digitalizacija, ter podpirati razvoj inovativnih rešitev ter pametno in digitalno mladinsko delo.

(b)	Kompetence: Pomembno je zagotoviti dovolj sredstev za neprekinjen razvoj mladinskega dela. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje ter praktična podpora za mladinske delavce po vsej EU so predpogoj za spodbujanje priznavanja in potrjevanja kompetenc mladinskih delavcev v državah članicah.

(c)

Verodostojnost: V družbi je treba spodbujati prakse na področju mladinskega dela, kakovost mladinskega dela pa mora izpolnjevati pričakovanja in zahteve zadevnega področja in družbe ter biti skladna z naravo, samopodobo in poklicnimi praksami na tem področju, da se zagotovi priznavanje vloge in pomena mladinskega dela ter rezultatov, ki jih prinaša, tudi zunaj zadevnega področja. Za izpolnitev teh zahtev je treba izboljšati, spremljati in ocenjevati tudi kakovost mladinskega dela. Na področju mladinskega dela bi bilo treba izvajati raziskave, vendar brez ustvarjanja nepotrebnega birokratskega bremena.

(d)

Povezave: Da bi izkustvena skupnost mladinskega dela to delo še naprej razvijala kot področje, prilagojeno potrebam mladih, bi bilo treba spodbujati notranje sodelovanje, vključno s povezavami med ponudniki mladinskega dela in oblikovalci mladinske politike, pa tudi sodelovanje z drugimi sektorji in področji politike. Poleg tega so pomembni dejavniki tudi priznanje v družbi, vključenost v mladinsko politiko, ustrezni pravni okviri, finančni viri, institucionalni okviri ter ustrezne in trajnostne strukture.

(e)

Krize in priložnosti: Mladinsko delo se nenehno sooča s temeljnimi izzivi in se mora prilagajati spreminjajočim se potrebam. Sam obstoj in trajnost številnih mladinskih združenj, organizacij za mladinsko delo in storitev za mlade sta ogrožena zaradi kriz, kakršna je pandemija COVID-19. Omejevanje socialnih stikov močno vpliva na način opravljanja mladinskega dela in s tem na mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi. Kljub temu se je pokazalo, da se lahko mladinsko delo hitro odzove na takšno krizo in zagotovi, da se pri pripravi načrta za prihodnost Evrope po krizi upoštevajo stališča mladih.

11.

Tako strategija EU za mlade (2019–2027) kot strategija Sveta Evrope za mladinski sektor do leta 2030 pozivata k oblikovanju evropske agende za mladinsko delo. V zvezi s tem strategija EU za mlade spodbuja k iskanju nadaljnjih sinergij z delom Sveta Evrope na tem področju. To bi omogočilo krepitev medsebojnega sodelovanja in ustvarjanje sinergij med EU in Svetom Evrope za nadaljnji razvoj praks in politik na področju mladinskega dela.

SO SPREJELI DOGOVOR O NASLEDNJEM STRATEŠKEM OKVIRU KOT EVROPSKI AGENDI ZA MLADINSKO DELO:

12.

Evropska agenda za mladinsko delo (v nadaljnjem besedilu: agenda) je strateški okvir za krepitev in razvoj kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela ter priznavanje tega dela. Temelji na ciljno usmerjenem pristopu k nadaljnjemu razvoju na znanju temelječega mladinskega dela v Evropi in povezovanju političnih odločitev z njihovim izvajanjem v praksi. Značilnost agende je usklajeno sodelovanje med deležniki na različnih ravneh in na različnih področjih mladinskega dela, prav tako pa je namenjena krepitvi mladinskega dela kot ločenega področja dela, ki lahko deluje kot enakovreden partner z drugimi področji politike.

13.

Agenda je sestavljena iz naslednjih elementov:

(a)

Politična podlaga

Evropska agenda za mladinsko delo bi si morala v skladu s strategijo EU za mlade (2019–2027) prizadevati za kakovost in priznavanje mladinskega dela ter inovacije na tem področju. Kar zadeva izvajanje, bi morale dejavnosti EU na področju mladinskega dela prispevati k splošnim ciljem strategije ter temeljiti na instrumentih in upravljanju, dogovorjenih za to strategijo.

Priporočilo Sveta Evrope o mladinskem delu in strategija za mladinski sektor do leta 2030 zagotavljata spodbudo za krepitev, priznavanje in nadaljnji razvoj politik in praks na področju mladinskega dela ter s tem prispevata k oblikovanju agende.

Navedena dokumenta pozivata k ustvarjanju sinergij ali tesnemu sodelovanju med Svetom Evrope ter institucijami Evropske unije in njihovimi državami članicami.

(b)	Sodelovanje v izkustveni skupnosti mladinskega dela Sodelovanje v izkustveni skupnosti mladinskega dela v državah članicah in na evropski ravni je bistveno za učinkovitost agende ter bo oblikovalo tako vsebino agende kot tudi njen prihodnji razvoj.

(c)

Izvajanje agende v praksi: „bonski proces“

Proces izvajanja agende, t. i. bonski proces (5), bi morali oblikovati člani izkustvene skupnosti mladinskega dela, in sicer v okviru svojih pristojnosti ter različnih mandatov, vlog in zmogljivosti. Zajema razvijanje in predlaganje izvedbenih strategij, ukrepov in prednostnih nalog na vseh ravneh, ki jih je treba izvajati z dejavnostmi vse od lokalne do evropske ravni, v celotnem spektru okolij mladinskega dela in v okviru ustreznih pristojnosti.

(d)	Programi financiranja na področju mladih Uveljavljeni ustrezni programi financiranja EU na področju mladih (zlasti Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota) lahko ponudijo podporo in financiranje za olajšanje procesa izvajanja agende v skladu s cilji programov.

SI PRIZADEVAJO:

14.

spodbujati nadaljnji razvoj in krepitev kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela ter priznavanje tega dela in v partnerstvu z izkustveno skupnostjo mladinskega dela izboljšati okvir, znotraj katerega se to delo izvaja, na vseh ravneh, vključno z uporabo medsektorskega sodelovanja in na dejstvih temelječih pristopov;

15.	nameniti posebno pozornost izvajanju agende kot dela strategije EU za mlade in, kjer je to mogoče, politike mladinskega dela v celoti vključiti v vse ravni mladinske politike in s tem povezane (nacionalne, regionalne in lokalne) strategije v državah članicah;

16.

zagotoviti obstoj trajnih struktur in razpoložljivost ustreznih virov za kakovostno mladinsko delo, da bi lahko imeli vsi mladi pozitivne izkušnje z ukrepi, uvedenimi na tem področju, ali da bi lahko te ukrepe sami oblikovali, s posebnim poudarkom na ukrepih na lokalni ravni ter na oddaljenih in podeželskih območjih, kjer je manj možnosti za mladinsko delo;

17.

okrepiti in razširiti skupna načela mladinskega dela v okviru izkustvene skupnosti mladinskega dela s povečanjem znanja in ozaveščenosti o razvoju mladinskega dela v Evropi, s spodbujanjem rednega sodelovanja, izmenjave in skupnih praks ter ob hkratnem upoštevanju razlik med različnimi ravnmi in področji mladinskega dela;

18.

izboljšati razumevanje konceptov, metod in orodij, ki se uporabljajo za izobraževanje in usposabljanje na področju mladinskega dela, nadalje razvijati na kompetencah temelječe okvire za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo, kjer je to ustrezno, ter različnim akterjem, vključenim v mladinsko delo, zagotoviti dovolj kakovostno izobraževanje, usposabljanje, usmerjanje in podporo;

19.

redno spremljati in ocenjevati stanje ter razvoj in izzive na področju mladinskega dela, analizirati potrebe mladih in trende, pomembne za mladinsko delo, mlade vključevati v razvoj strategij in izkustveno skupnost mladinskega dela spodbujati, naj se v sodelovanju z drugimi zadevnimi sektorji odzove na ta razvoj dogodkov in še naprej ustrezno razvija svoje metode dela;

20.	po potrebi nadalje razvijati strategije in ukrepe, ki omogočajo priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja na področju mladinskega dela ter priznavanje prispevka mladinskega dela k opolnomočenju mladih;

21.	krepiti zmogljivosti mladinskega dela za opolnomočenje mladih, da prispevajo k razvoju vključujočih, trajnostnih, demokratičnih, pluralnih in mirnih družb;

22.

povečati priložnosti za čezmejno interakcijo in izmenjavo med mladimi iz različnih kulturnih in socialno-ekonomskih okolij ter za medkulturno izmenjavo znotraj držav članic, da bi to postala standardna praksa na področju mladinskega dela, ter olajšati oblikovanje bolj strateških projektov za sodelovanje na področju mladinskega dela po vsej Evropi;

23.

glede na izkušnje, pridobljene iz pandemije COVID-19, in morebitne prihodnje krize na vseh ravneh zagotavljati nadaljnji obstoj in delovanje različnih zmogljivosti in struktur, vključenih v mladinsko delo, z oblikovanjem proti krizam odpornih mehanizmov in virov, vključno z digitalnimi tehnologijami, ter zagotoviti, da se lahko zmogljivosti in strukture prilagajajo trenutnim razmeram in podobnim okoliščinam, ki se lahko pojavijo v prihodnosti;

24.	okrepiti sodelovanje med državami članicami in Svetom Evrope ter med zadevnimi institucijami, da bi podprli razvoj kakovostnega mladinskega dela po vsej Evropi.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH TER OB UPOŠTEVANJU SVOJIH SPECIFIČNIH NACIONALNIH RAZMER:

25.

mladinsko delo vključijo v obstoječe in prihodnje strategije na področju mladinske politike ter njihovo izvajanje na vseh upravnih ravneh, da bi spodbudili več inovacij, izboljšali kakovost in povečali priznavanje področja, s posebnim poudarkom na ukrepih na lokalni ravni za oblikovanje in razvoj agende;

26.

opredelijo teme in področja ukrepanja za nadaljnji razvoj mladinskega dela na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v skladu s skupnimi cilji agende, ki bi jih bilo treba oblikovati in izvajati v okviru strategije EU za mlade in v sodelovanju z izkustveno skupnostjo mladinskega dela. Ta proces bi moral biti čim bolj ciljno usmerjen in po potrebi vključen v obstoječe strategije;

27.	vse ustrezne akterje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v izkustveni skupnosti mladinskega dela obveščajo o agendi in njenem izvajanju ter zagotovijo ustrezen dialog z in med njimi.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ NA SVOJIH PODROČJIH PRISTOJNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH, UPOŠTEVAJOČ NAČELO SUBSIDIARNOSTI:

28.	spodbujajo evropsko razsežnost mladinskega dela s čezmejnimi in nadnacionalnimi izmenjavami, sodelovanjem ter medkulturnim in vzajemnim učenjem;

29.	olajšajo izvajanje in nadaljnji razvoj agende z uporabo obstoječih struktur in instrumentov ali po potrebi z opredelitvijo ali vzpostavitvijo novih podpornih struktur, orodij, partnerstev ali drugih ustreznih metod sodelovanja na različnih ravneh;

30.

si prizadevajo zagotoviti, da bo agendo v kar največji možni meri oblikovala izkustvena skupnost mladinskega dela, ter njenim članom dajo na voljo informacije, priložnosti in prostore za njihovo lažje udejstvovanje. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim in mladinskim delavcem;

31.

načrtujejo, načeloma vsakih pet let, organizacijo Evropske konvencije o mladinskem delu, ki bo služila kot forum za nadaljnji razvoj agende, razmislijo, da bi nanjo v okviru sosedske politike EU povabile države članice Sveta Evrope, ter preučijo možne načine, da bi podprle pripravo in izvajanje agende prek programov Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota;

32.

vzpostavijo odprto in posvetovalno „mrežo za razvoj mladinskega dela v Evropi“, ki vključuje ustrezne strukture, ki učinkovito prispevajo k razvoju mladinskega dela s spodbujanjem inovativnih pristopov, podpiranjem razvoja in sodelovanja z različnimi akterji znotraj in zunaj izkustvene skupnosti mladinskega dela ter med njimi, zagotavljanjem podpore in razširjanjem informacij o različnih tematskih prednostnih nalogah, pristopih, mrežah in ciljnih skupinah. V zvezi s tem bi se morala mreža opreti tudi na nasvete in strokovno znanje iz drugih sektorjev ter si prizadevati za vključevanje novih akterjev v svoje razvojno delo;

33.	preučijo možnosti, v okviru katerih bi lahko programi financiranja EU, kot sta Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota, po potrebi dejavno prispevali k izvajanju agende na podlagi različnih instrumentov financiranja programov;

34.

spodbujajo dejavno, kritično državljanstvo in demokratično ozaveščenost ter spoštovanje raznolikosti med vsemi mladimi kot stalne in temeljne elemente mladinskega dela, vključno s spodbujanjem krepitve kompetenc z izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev; vsem mladim brez diskriminacije omogočijo, da ravnajo na lastno pobudo, razvijejo samoučinkovitost in izvajajo pozitiven vpliv;

35.	spremljajo in ocenjujejo izvajanje agende. V ta namen bi moralo poročilo EU o mladih vključevati posebno poglavje o razvoju struktur mladinskega dela, njegovih podpornih orodjih, partnerstvih ali drugih ustreznih metodah sodelovanja v državah članicah in na evropski ravni.

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

36.

zagotovi, da je agenda vključena v izvajanje strategije EU za mlade, vključno z evropskimi cilji za mlade, in povečuje njeno prepoznavnost z uporabo instrumentov in orodij upravljanja iz strategije EU za mlade z namenom izvajanja agende ter spremljanja, ocenjevanja, razširjanja in uporabe njenih rezultatov;

37.

zagotovi sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami in okrepi obstoječe partnerstvo s Svetom Evrope pri izvajanju agende na podlagi dopolnilnih in usklajenih ukrepov. Partnerstvo med EU in Svetom Evrope na področju mladih bi lahko imelo osrednjo vlogo pri zagotavljanju sinergij in lajšanju dialoga za mladinske delavce;

38.

razmisli o razvoju odprte in večjezične namenske evropske digitalne platforme o mladinskem delu, v tesnem sodelovanju z izkustveno skupnostjo mladinskega dela, za izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks, sodelovanje in vzajemno učenje; s tem olajša oblikovanje in izvajanje agende, vključno z njeno zunanjo razsežnostjo, kadar je to ustrezno. Strokovna skupina, ki zastopa izkustveno skupnost mladinskega dela, bi lahko spremljala proces oblikovanja in delovanja platforme ter zagotavljala nasvete;

39.

okrepi pristope k mladinskemu delu v Evropi, ki temeljijo na krepitvi znanja in dejstvih, in sicer z omogočanjem izmenjav strokovnjakov ter znanstvenih in praktičnih raziskav o učinku načel, razvoja, konceptov, dejavnosti in praks, ki se uporabljajo na tem področju, zlasti z vključevanjem mladih raziskovalcev in vzpostavljanjem zbirke strokovnega znanja v organizacijah za mladinsko delo.

(1) Opis iz Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o mladinskem delu (CM/Rec (2017)4).

(2) Na primer v okviru mladinskih centrov, mladinskih projektov, terenskega/uličnega mladinskega dela, neformalnih mladinskih skupin, mladinskih taborov/kolonij, informiranja mladih, mladinskih organizacij in mladinskih gibanj, kot je navedeno v končnem poročilu strokovne skupine z naslovom Prispevek mladinskega dela k reševanju izzivov, s katerimi se soočajo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi.

(3) Za razliko od individualnih so strukturne prikrajšanosti tiste, ki niso povezane s posamezniki, temveč z regulativnimi okviri, ki veljajo zanje, in njihovimi osnovnimi življenjskimi pogoji.

(4) Glej opredelitev v Prilogi II.

(5) Tretja evropska konvencija o mladinskem delu, digitalni dogodek, ki je bil predvajan iz Bonna, pomeni začetek procesa izvajanja agende.

PRILOGA I

Viri

Pri sprejemanju te resolucije se Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, sklicujejo na naslednje dokumente:

Dokumenti Sveta

—	Resolucija Sveta o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018, str. 1)

—	Sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu (UL C 414, 10.12.2019, str. 2)

—	Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (UL C 418, 7.12.2017, str. 2)

—	Sklepi Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev (UL C 412, 9.12.2019, str. 12)

—	Sklepi Sveta o več priložnostih za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih (UL C 193, 9.6.2020, str. 3)

—	Resolucija Sveta o mladinskem delu (UL C 327, 4.12.2010, str. 1)

—	Priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1)

—	Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (UL C 195, 7.6.2018, str. 1)

Dokumenti Evropske komisije

—	Študija o mladinskem delu in izobraževanju na področju podjetništva (2017)

—	Študija o pomenu mladinskega dela v EU: splošno poročilo – študije primerov – poročila o državah (2014)

—	Študija učinka o Youthpass. Osebni razvoj in zaposljivost mladih ter priznavanje mladinskega dela (2013)

Poročila strokovne skupine o sodelovanju Sveta na področju mladine

—	Poročilo strokovne skupine: Razvijanje digitalnega mladinskega dela – priporočila za oblikovanje politike, potrebe po usposabljanju in primeri dobre prakse (2018)

—	Poročilo strokovne skupine: Prispevek mladinskega dela k preprečevanju marginalizacije in nasilne radikalizacije (2017)

—	Poročilo strokovne skupine: Prispevek mladinskega dela k reševanju izzivov, s katerimi se soočajo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi (2015)

—	Poročilo strokovne skupine: Kakovostno mladinsko delo – skupni okvir za nadaljnji razvoj mladinskega dela (2015)

Dokumenti Sveta Evrope

—	Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o mladinskem delu (CM/Rec (2017)4)

—	Resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope o strategiji Sveta Evrope za mladinski sektor do leta 2030 (CM/Res (2020)2)

Drugi dokumenti

—	Deklaracija, pripravljena v okviru Druge evropske konvencije o mladinskem delu (1)

—	Evropska strategija usposabljanja za mlade. Podpora razvoju kakovostnega mladinskega dela v Evropi s krepitvijo zmogljivosti (2015) (2)

(1) https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/47262187/The+2nd+European+Youth+Work+Declaration_FINAL.pdf/cc602b1d-6efc-46d9-80ec-5ca57c35eb85

(2) https://ec.europa.eu/youth/sites/youth/files/eu-training-strategy-youth_en.pdf

PRILOGA II

V tej resoluciji se uporablja naslednja opredelitev:

izkustvena skupnost mladinskega dela (1)

Na področju mladinskega dela bi bilo treba izkustveno skupnost razumeti kot skupino ljudi v poklicni ali nepoklicni vlogi, ki imajo enake interese v zvezi z reševanjem problemov, izboljševanjem svojih znanj in spretnosti ter učenjem iz izkušenj drugih.

Izkustvena skupnost mladinskega dela vključuje deležnike na vseh ravneh, od lokalne do evropske ravni, kot so:

—	mladinski delavci in mladinski voditelji,

—	vodje mladinskega dela,

—	nosilci projektov,

—	akreditirane in neodvisne organizacije za mladinsko delo,

—	izvajalci usposabljanja,

—	raziskovalci,

—	pedagogi za mladinske delavce,

—	lokalne skupnosti in občine,

—	nacionalne agencije za programa Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota,

—	mladinska predstavništva in mladi ter

—	oblikovalci politik za mlade.

Vsi akterji v izkustveni skupnosti mladinskega dela imajo v okviru svojih pristojnosti različne mandate, vloge in zmogljivosti za nadaljnji razvoj mladinskega dela.

(1) Izraz „izkustvena skupnost“ je teoretični izraz, ki sta ga razvila pedagoška psihologa Jean Lave in Étienne Wenger.

PRILOGA III

Infografika o evropski agendi za mladinsko delo

1.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 415/16

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi

(2020/C 415/09)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, –

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

Evropska unija temelji na vrednotah, kot so demokracija, pluralizem, enakost in pravna država. Spoštovanje človekovih pravic, svoboda, nediskriminacija, strpnost in varstvo manjšin so neodtujljivi temelji evropske ideje (1).

Demokracija in družba, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, pravna država in solidarnost, nikoli nista samoumevni; za njuno varovanje, krepitev in promoviranje so odgovorni politični akterji, družba, gospodarstvo, akademski krogi in mediji, okvir formalnega in neformalnega učenja in usposabljanja, pa tudi vsak izmed nas in mi vsi skupaj.

Mladim bi bilo treba omogočiti, da smiselno sodelujejo pri odločanju o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo. Imajo pravico, da se svobodno izražajo, imajo dostop do informacij in so zaščiteni pred diskriminacijo. Upravičeni so do izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela, kar jim omogoča, da se med drugim seznanijo s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ter jih pripravi na odgovorno življenje v svobodni družbi.

Ustvarjalnost mladih je ključna za živo demokracijo v Evropi. Mladinske kulture, gibanja, skupine, organizacije in pobude lahko odločilno vplivajo na politične dogodke in družbene spremembe. Pobude za varstvo okolja in podnebja, boj proti rasizmu in družbeno raznolikost so le nekateri primeri vprašanj, s katerimi se mladi v Evropi pogosto ukvarjajo.

Mladost je odločilno življenjsko obdobje, ki si zasluži posebno pozornost s političnega vidika. Mladi po Evropi imajo zelo raznolika ozadja, interese in sposobnosti ter se soočajo s številnimi izzivi na individualni in družbeni ravni. Zagotavljanje življenjskih priložnosti posameznikom, zlasti mladim z manj možnostmi, in spodbujanje demokratične ozaveščenosti mladih sta nalogi, ki zahtevata široko podporo družbe in ustrezne ukrepe politike.

Mediji in digitalna tehnologija lahko v veliki meri okrepijo zaupanje v demokracijo, saj mladim ponujajo znatne priložnosti za dostop do informacij, potrebnih za demokratično udejstvovanje, sodelovanje z drugimi na velike razdalje, izražanje mnenj, uveljavljanje pravic in aktivno državljanstvo. Hkrati digitalizacija prinaša nekatere negativne elemente, ki lahko ogrožajo demokracijo, kot so dezinformacije, polarizacija, propaganda in sovražni govor.

Evropska unija spodbuja participacijo mladih v demokratičnem življenju v Evropi (2).

Spodbujanje vključujoče participativne demokracije je eno od vodilnih načel strategije EU za mlade (2019–2027). Cilj strategije EU za mlade je podpreti sodelovanje mladih v Evropi pri oblikovanju družbe in politike. Mnenja mladih se upoštevajo na primer v okviru mladinskega dialoga EU in enajstih evropskih ciljev za mlade (3). V smislu demokratične participacije mladih sta še zlasti pomembna evropska cilja za mlade št. 1 (povezati EU z mladimi) in št. 9 (prostor in participacija za vse) –

SE SEZNANJAJO Z NASLEDNJIM:

Zamisli in mnenja, ki so jih mladi delili na konferenci EU o mladih oktobra 2020, so se dotikala zlasti teme „prostor in participacija za vse“ ter so dragocen navdih za ukrepe, s katerimi se spodbujata demokratična ozaveščenost in demokratično udejstvovanje mladih v Evropi. Te zamisli in mnenja mladih se nanašajo na:

—	vključevanje kritičnega razmišljanja v obvezen del šolskega učnega načrta,

—	postopke soodločanja na vseh ravneh, v katere so vključeni mladi in mladinske organizacije in ki se izvajajo po pristopu, temelječem na pravicah,

—	znižanje starostne meje, pri kateri lahko mladi volijo ali so izvoljeni na volitvah, na 16 let za vse volitve, pri čemer se odpravijo vse ovire in spodbuja udeležba na volitvah,

—	namenske procese, ki krepijo glas mladih, ki so pripadniki manjšin, in zagotavljajo njihovo neposredno udeležbo,

—	financiranje stalnih struktur participacije,

—	nove evropske možnosti financiranja za vzpostavitev in ohranjanje prostorov za mlade,

—	prednostno vzpostavljanje varnih digitalnih prostorov za mlade in spodbujanje digitalne pismenosti na evropski ravni in v okviru medsektorskega pristopa.

MENIJO NASLEDNJE:

10.

Da bi mladi lahko razvili demokratično ozaveščenost, morajo imeti možnost, da izkusijo lastno učinkovitost, samoiniciativnost in priložnosti za soustvarjanje. S tem spoznajo demokratične procese in pridobijo kompetence, ki so temelj žive demokracije. Spoznavanje odprte kulture razprave, povečevanje strpnosti do različnih mnenj in načinov življenja, razvijanje sposobnosti za sklepanje kompromisov, sprejemanje odločitev, za katere se zavzema večina, in zaščita manjšin so ključni elementi tega vključujočega procesa.

11.

Spodbujanje demokratičnega udejstvovanja pomeni spodbujanje mladih, da razmišljajo samostojno, kritično in večplastno ter postanejo aktivni državljani, pa tudi da presojajo, ali njihovo okolje varuje skupne evropske vrednote in jamči njihove pravice. To lahko okrepi samostojnost mladih, njihovo sposobnost sprejemanja lastnih odločitev in njihov državljanski pogum ter jim omogoči, da v skladu z demokratičnimi načeli in v duhu solidarnosti oblikujejo ne le lastno življenje, temveč tudi politiko in družbo v Evropi.

12.

Evropsko sodelovanje temelji na raznolikosti, razumevanju in odprtem dialogu. Ta temeljni konsenz prispeva k demokratični kulturi in koheziji v Evropi ter tvori trdno podlago za demokratično udejstvovanje mladih. Pomaga preprečevati protidemokratične, nečloveške, seksistične, rasistične, diskriminatorne in izključujoče težnje v naši družbi ter lahko prispeva tudi k preprečevanju nasilnega ekstremizma.

13.

Vsi mladi potrebujejo točke dostopa, podporo in priložnosti, da bodo lahko prevzemali odgovornost za svoje odločitve, izražali svoje mnenje, izkusili lastno učinkovitost in svobodno prispevali k demokratičnemu življenju v Evropi. Vladni in nevladni akterji bi morali zagotoviti digitalne in fizične prostore za mlade, ki bi jih morali sooblikovati mladi sami, promovirati pa bi jih bilo treba v vseh oblikah formalnega in neformalnega učenja in usposabljanja. Za to je potrebna tudi močna in neodvisna civilna družba. Še posebej pomembne so oblike samoorganizacije in zagovorništva, kot so mladinske organizacije in mladinski sveti, v katerih se mladi naučijo prevzemati odgovornost zase in za druge.

14.

Da bi vsem mladim omogočili izkusiti demokracijo, je potreben vključujoč pristop, ki upošteva njihovo raznolikost v številnih pogledih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mladim, ki imajo zaradi individualnih ali strukturnih ovir le omejen dostop do participativnih procesov, priložnosti za mladinsko delo in interakcij z drugimi akterji civilne družbe, pri čemer je treba upoštevati tveganje presečne diskriminacije.

POUDARJAJO NASLEDNJE:

15.

Načela neformalnega in priložnostnega učenja, zlasti vrednote in prakse mladinskega dela, ponujajo številne priložnosti za spodbujanje demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih. To je mogoče predvsem zato, ker so dejavnosti mladinskega dela usmerjene v proces in so participativne narave, namenjene so tako organiziranim kot neorganiziranim skupinam mladih ter so tesno usklajene z njihovimi potrebami in interesi. Strokovno znanje in metode, ki se uporabljajo pri mladinskem delu, so lahko navdih za druge sektorje. Mladinsko delo ima zato lahko povezovalno in usklajevalno vlogo pri spodbujanju demokracije in politične participacije med mladimi, od lokalne pa vse do evropske ravni.

16.

Poleg tega bi bilo treba v sektorju mladinskega dela razvijati inovativne koncepte in prakso s pristopom, ki spodbuja kritično razmišljanje in emancipacijo, usmerjene v samostojnost in samoiniciativnost mladih ter priložnosti mladih za soustvarjanje. Izhodišče so lahko obstoječi koncepti, kot so izobraževanje o človekovih pravicah, medkulturno in globalno učenje, digitalna in medijska pismenost ter državljanska vzgoja. Plačane in prostovoljne mladinske delavce bi bilo treba obravnavati kot spremljevalce mladih pri teh izkušnjah in bi jih bilo treba podpirati pri izmenjavi dobrih praks ter pridobivanju osebnih spretnosti in kompetenc.

17.

Različni evropski programi spodbujajo demokratično ozaveščenost in udejstvovanje. Programa Erasmus+ in evropska solidarnostna enota sta še zlasti primerna okvira, v katerih se ciljno spodbuja vključevanje mladih prek medkulturnega dialoga in vzajemnega učenja, zlasti kar zadeva skupne evropske vrednote in vprašanja.

18.

Demokratična ozaveščenost in demokratično udejstvovanje mladih prispevata k večji odpornosti družbe. To postane še zlasti očitno v situacijah, ko so zaradi izjemnih razmer (npr. pandemija COVID-19) omejena temeljna demokratična načela in pravice. Mladi, ki dobro razumejo demokracijo, lahko namreč bolje razlikujejo med strategijami za soočanje s temi izzivi, ki so združljive z demokracijo, in tistimi, ki to niso. Poleg tega je ključno, da se med začasnimi omejitvami zaščitijo pravice in svoboščine mladih ter se te po odpravi omejitev v celoti in takoj ponovno vzpostavijo. To velja še zlasti zato, ker so mladi, še posebej tisti z omejenimi možnostmi, pogosto med skupinami, ki jih kriza najbolj prizadene.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH:

19.

v državah članicah trajnostno vzpostavijo ali nadaljujejo, kot je ustrezno, sektorske in medsektorske programe financiranja in pobude na vseh ravneh, namenjene temu, da bi mladi v večji meri razumeli in cenili demokracijo in raznolikost. Tako bi bilo treba omogočiti prostor in priložnosti za spoznavanje in izkušanje demokratičnega udejstvovanja, tako v skupini kot posamično, hkrati pa zagotoviti dostop vsem mladim, zlasti tistim z manjšimi možnostmi. Zlasti mladinske organizacije in mladinske pobude, ki so izraz sposobnosti samoorganizacije mladih, bi bilo treba okrepiti v njihovi zmožnosti, da podprejo ta prizadevanja;

20.

promovirajo učenje o demokraciji in človekovih pravicah v vseh sektorjih in na vseh ravneh izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter spodbujajo tesno in trajno sodelovanje v zvezi s temi vprašanji med sektorji. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izobraževanju o aktivnem državljanstvu in izobraževanju o demokraciji, pri čemer bi bilo treba razmisliti o najrazličnejših praksah in učnih okoljih ter spodbujati razvoj ključnih državljanskih kompetenc, kot so določene v Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (4) in Priporočilu Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (5);

21.

opolnomočijo mlade, da se bodo lahko odzivali na priložnosti in izzive digitalizacije ter dejavno in samokritično komunicirali v spletnem okolju (6). V ta namen je treba spodbujati zlasti digitalno in medijsko pismenost pri mladih in pri osebah, ki jih podpirajo (npr. mladinski delavci, učitelji), predvsem zmožnost obvladovanja prekomerne količine informacij, dezinformacij, sovražnega govora in drugih oblik škodljivih vsebin. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti zagotavljanju ustreznih podpornih orodij ter zagotovitvi visoke kakovosti pametnih rešitev za mladinsko delo in digitalnih participativnih procesov. Vsem mladim, zlasti tistim z omejenimi možnostmi, je treba zagotoviti neoviran dostop do digitalnih medijev;

22.

priznajo, da mladi izkazujejo poseben interes in se kot aktivni državljani zavzemajo za vprašanja npr. okoljske, socialne in gospodarske trajnosti, človekovih pravic, medgeneracijske enakosti, enakosti spolov in učinka digitalizacije, ter jih dejavno podpirajo pri njihovih prizadevanjih za sooblikovanje zadevnih političnih in socialnih procesov. Spodbujati bi bilo treba zlasti udejstvovanje mladih na lokalni ravni, na primer v študentskih svetih, lokalnih mladinskih organizacijah ali mladinskih pobudah;

23.

ustrezno spodbujajo in podpirajo dostopne strukture fizičnega in digitalnega mladinskega dela ter pametne rešitve za mladinsko delo, zlasti po ukrepih za zajezitev COVID-19, da bi mladim zagotovili brezplačne, odprte in varne prostore ter priložnosti za osebni razvoj;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI NA SVOJIH PODROČJIH PRISTOJNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH:

24.

nadalje razvijajo participacijo mladih v političnih procesih v skladu z Resolucijo Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi (7) ter tako še okrepijo smiselno in trajnostno participacijo vseh mladih v procesih odločanja na vseh ravneh;

25.

z mladim prijaznimi informacijami in komunikacijo po potrebi zagotovijo, da so politični procesi in odločitve na vseh ravneh dostopni, pregledni in razumljivi. Med drugim bi bilo treba mladim zlasti dajati povratne informacije o rezultatih njihove participacije. Informacije je treba razširjati ciljno usmerjeno, tako da dosežejo vse mlade ne glede na njihovo okolje. V sodelovanju z mladinskimi informacijskimi mrežami in drugimi deležniki v mladinskem sektorju, kot sta Evropska agencija za svetovanje in informiranje mladih ter mreža Eurodesk, bi bilo treba na evropski ravni oblikovati ustrezne komunikacijske strategije;

26.

mladim predstavijo in promovirajo koncepta demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja kot stalni in ključni del mladinskega dela ter priznajo, da je sektor mladinskega dela ugoden prostor za zagotavljanje priložnosti mladim, da se razvijajo in prispevajo k demokratični družbi. To vključuje zagotavljanje ustreznih okvirnih pogojev in zadostnih finančnih sredstev na vseh ravneh v okviru obstoječih struktur, pa tudi krepitev tematskega usposabljanja, znanja in spretnosti ter kvalifikacij mladinskih delavcev;

27.

podprejo nadaljnji razvoj in preoblikovanje pristopov za povečanje demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih. Ti lahko temeljijo na obstoječih konceptih pedagogike (8) in izobraževanja/usposabljanja o demokraciji, aktivnem državljanstvu in človekovih pravicah, pa tudi na delu Sveta Evrope in organizacij civilne družbe na tem področju. Te pristope bi bilo treba delavcem v stroki posredovati v okviru rednih programov usposabljanja, služijo pa lahko tudi kot navdih za izvajanje mladinskih programov EU ali za razvoj na kompetencah temelječega okvira za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje na področju mladinskega dela (9). Ustvariti bi bilo treba tudi priložnosti za dejavnosti vzajemnega učenja v sektorju mladinskega dela, in sicer tako med delavci v stroki, akademiki, oblikovalci politike in mladimi kot tudi med sektorji;

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

28.

interese mladih in njihovo demokratično udejstvovanje upošteva kot prečno vprašanje v evropskih procesih in programih, kot so konferenca o prihodnosti Evrope, akcijski načrt za digitalno izobraževanje ali evropski izobraževalni prostor, ter pri izvajanju ustreznih veljavnih programov EU, evropskega zelenega dogovora, evropskega stebra socialnih pravic in agende za trajnostni razvoj do leta 2030, pa tudi v okviru okrepljenega sodelovanja s Svetom Evrope;

29.

poudarja raziskovalne dejavnosti in orodja za zbiranje dokazov, s katerimi se analizira učinek programov financiranja EU na spodbujanje demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih;

30.

okrepi evropske dejavnosti s partnerskimi državami, ki se financirajo iz programov EU, za nadaljnje spodbujanje demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih ter tudi v prihodnje razvija mladinsko delo prek sodelovanja in izmenjav;

POZIVAJO VSE AKTERJE, VKLJUČENE V DEJAVNOSTI EVROPSKEGA SODELOVANJA NA PODROČJU MLADINE, NAJ SI PRIZADEVAJO ZA NASLEDNJE:

31.

v okviru izvajanja programov financiranja Erasmus+ in evropska solidarnostna enota izpostavljati vprašanja, kot so evropske vrednote in identiteta, demokracija, sprejemanje raznolikosti, človekove pravice, enakost spolov, zaščita manjšin, kritično razmišljanje, nove oblike participacije in državljansko delovanje. Za projekte, ki lahko mladim dajo možnost, da so samoiniciativni ter da lahko prispevajo in soodločajo, bi bilo treba zagotoviti vključujoč in odprt dostop, enostavne postopke in ustrezna sredstva. To bi bilo treba upoštevati zlasti pri namenskih ukrepih za participacijo in solidarnost;

32.

zagotoviti, da programi EU za mlade upoštevajo potrebe, interese in raznolikost mladih. To vključuje mladim prijazne in lahko dostopne informacije o financiranju, podporo lastnim projektnim pobudam mladih ter upoštevanje organizatorjev programa in njihovih potreb. Omogočiti bi bilo treba, da bi se v okviru programov po potrebi izvedle izboljšave, ki bi še v večji meri dajale prednost samoiniciativnosti mladih ter posledično njihovemu demokratičnemu udejstvovanju in izkušnjam.

(1) Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji.

(2) Člen 165(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3) Priloga 3 k Resoluciji Sveta o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01).

(4) Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).

(5) Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (UL C 195, 7.6.2018, str. 1).

(6) Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (UL C 418, 7.12.2017, str. 2) in Sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu (UL C 414, 10.12.2019, str. 2).

(7) Resolucija Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi (UL C 417, 15.12.2015, str. 10).

(8) Zlasti koncepta kritične in emancipacijske pedagogike.

(9) Sklepi Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev (UL C 412, 9.12.2019, str. 12).

PRILOGA

Reference

Pri sprejemanju teh sklepov so se Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, seznanili z naslednjimi dokumenti:

—	Resolucija Sveta o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18. 12. 2018, str. 1)

—	Resolucija Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi (UL C 417, 15. 12. 2015, str. 10)

—	Sklepi Sveta o mladih v zunanjem delovanju (8629/20)

—	Sklepi Sveta o medijski pismenosti v svetu, ki se nenehno spreminja (UL C 193, 9. 6. 2020, str. 23)

—	Sklepi Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev (UL C 412, 9. 12. 2019, str. 12)

—	Sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu (UL C 414, 10. 12. 2019, str. 2)

—	Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (UL C 195, 7. 6. 2018, str. 1)

—	Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4. 6. 2018, str. 1)

—	Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (UL C 418, 7. 12. 2017, str. 2)

—	Sklepi Sveta o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije mladih in boju proti tej radikalizaciji (UL C 213, 14. 6. 2016, str. 1)

—	Pariška deklaracija ministrov Evropske unije za izobraževanje z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem

—	Konvencija ZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989

—	Evropska komisija: Flash Eurobarometer 478 – Kako do močnejše in enotnejše Evrope? Pogledi mladih, marec 2019 (1)

—	Evropski parlament: Študija – Zmanjševanje prostora za civilno družbo: odziv EU, 2017 (2)

—	Priporočilo CM/Rec(2010)7 Odbora ministrov Sveta Evrope za države članice o Listini Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju o človekovih pravicah

—	Svet Evrope: Referenčni okvir kompetenc za demokratično kulturo: Zvezek 1 – Okvir, koncepti in model, 2018 (3)

(1) https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/ResultDoc/download/DocumentKy/86162

(2) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/578039/EXPO_STU(2017)578039_EN.pdf

(3) https://rm.coe.int/prems-008318-gbr-2508-reference-framework-of-competences-vol-1-8573-co/16807bc66c

1.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 415/22

Sklepi Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja

(2020/C 415/10)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

političnega ozadja, predstavljenega v Prilogi,

OB POUDARJANJU, DA:

je visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje, ki temelji na demokratičnih vrednotah in ideji razsvetljenstva, evropska prednost. Široka razširjenost digitalnih tehnologij in dostopa do interneta prinaša nove priložnosti in izzive;

je digitalna preobrazba naših družb znanja čedalje hitrejša, digitalne storitve in podatki pa vedno bolj dostopni. Ob tem se spreminja tudi trg dela, z novimi profili delovnih mest in povpraševanjem po digitalnih kompetencah (1) v kontekstu znanj in spretnosti 21. stoletja. Zaradi vse večjega vpliva umetne inteligence (2) se bodo dolgoročno povečali učinki digitalne preobrazbe naših družb znanja, kar lahko v prihodnosti prinese nove obetavne možnosti za učenje, poučevanje in usposabljanje. Visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje je ključno za opolnomočenje vseh posameznikov in državljanov, da bodo razumeli ta razvoj, pri njem sodelovali in ga sooblikovali;

pandemija COVID-19 in njen aktualni učinek na sisteme izobraževanja in usposabljanja ter zadevne institucije v Evropi izpostavljata nujno potrebo po boljšem razumevanju in nenehnem ocenjevanju uporabe, koristi in izzivov digitalnih izobraževalnih tehnologij (3) ter ravni digitalnih kompetenc, tudi v kontekstu vseživljenjskega izobraževanja;

se je ob pandemiji COVID-19 pokazala tudi nujna potreba po holističnem pristopu k digitalnemu izobraževanju. Da bi zadostili trenutnim potrebam, mora visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje vključevati digitalne in nedigitalne oblike učenja in poučevanja, vključno s pristopi, kot sta kombinirano učenje (4) in učenje na daljavo (5). To je priložnost za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja, osredotočenega na učečega se, v skladu s posameznikovimi specifičnimi potrebami;

digitalno izobraževanje (6) kot osnovni pogoj prispeva k usmerjanju digitalne preobrazbe, omogoča nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje, pa tudi visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje za vse. Zato je pomembno, da upoštevamo njegovo družbeno razsežnost in ga dojemamo kot del temeljite kulturne preobrazbe. Ta kulturna preobrazba postavlja temelje za to, da se vsem posameznikom in državljanom ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov omogoči suverena in varna uporaba podatkov, digitalnih tehnologij in infrastruktur ter dejavno sodelovanje pri sprejemanju političnih odločitev, pri družbenem razvoju in na trgu dela;

bi moralo biti digitalno izobraževanje osredotočeno na učečega se ter prispevati k suverenemu, odgovornemu in svobodnemu osebnemu razvoju vseh posameznikov in državljanov, pa tudi k razvoju njihovega znanja in spretnosti. Kot sestavni del visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja moralo biti digitalno izobraževanje zavezano načelu integritete in zaupanju v njegovo kakovost. Prav tako moralo prispevati k večji dostopnosti izobraževalnih vsebin in pedagoških pristopov, večji socialni vključenosti ter učinkovitejšemu pridobivanju kompetenc, pri čemer si bilo treba prizadevati za učni uspeh vseh posameznikov. Pri digitalnem izobraževanju bilo treba upoštevati nove tehnologije, kot je umetna inteligenca, pri čemer mora biti njihova uporaba varna, pedagoško utemeljena in etična;

bi bilo poleg tega treba pri digitalnem izobraževanju upoštevati dobro počutje učečih se, učiteljev, mentorjev ter izobraževalcev, pa tudi staršev in skrbnikov, na primer kar zadeva varno učno okolje. Prispevati bi moralo tudi k lažjemu dostopu do informacij za vse državljane ter k spodbujanju aktivnega kulturnega, gospodarskega in družbenega udejstvovanja v evropskih družbah znanja;

bi moralo digitalno izobraževanje spodbujati državljanske kompetence in s tem prispevati k državljanskemu osveščanju, tudi na digitalnem področju (7). Sem spada tudi kritičen pristop do informacij, ki je potreben za to, da se državljani znajdejo v digitalnem svetu in razvijejo razumevanje osnovnih vrednot demokracije in svobode izražanja;

10.

bi bilo treba vsem v Evropi omogočiti dejavno sodelovanje pri digitalni družbeni preobrazbi ter ustrezno, dostopno in varno učno okolje. Človekova pravica do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, kot je določena v evropskem stebru socialnih pravic in jo varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, mora biti stalno zagotovljena;

11.

je za odpravo digitalnega razkoraka med spoloma na področjih IKT in STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) ključno, da se v vseh oblikah in na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja uporabi pristop, pri katerem se upošteva vidik spolov;

12.

je dostop do možnosti digitalno podprtega visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja bistvenega pomena. Ne glede na ključno vlogo in prednosti oblik učenja in poučevanja v živo dostop do visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja s pomočjo digitalnih tehnologij izobraževanja predpogoj za vzdržnost evropskih družb znanja v prihodnosti, pa tudi za evropski inovacijski sistem, ki omogoča zeleno in digitalno preobrazbo, zagotavlja trajnostno rast, delovna mesta in priložnosti ter spodbuja osebni razvoj;

13.

močna Evropa temelji na kulturi skupnih vrednot, delitvi, prenovi in odprtosti do novih oblik izmenjav, pa tudi na udejstvovanju in sodelovanju med državljani, ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, zasebnim sektorjem in različnimi nacionalnimi izobraževalnimi sistemi. Spletne skupnosti (8), ki izmenjujejo prakse (na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije) so vidnejše in bodo v prihodnje imele še večjo vlogo.

OB ZAVEDANJU, DA:

14.

so skladno z načelom subsidiarnosti za učne vsebine in organizacijo sistemov izobraževanja odgovorne države članice;

15.

se v državah članicah in Uniji digitalno izobraževanje izvaja v različnem obsegu ter v različnih oblikah in na različnih ravneh izobraževanja in usposabljanja. Izkušnje z digitalnimi izobraževalnimi tehnologijami v Uniji se razlikujejo in so v veliki meri odvisne od okvirov politike in upravljanja, infrastrukturnih in tehničnih zmožnosti ter finančnih in človeških virov. To zlasti vključuje dobro pripravljene učitelje, mentorje, izobraževalce ter drugo pedagoško in administrativno osebje, vključno z vodji ustanov za izobraževanje in usposabljanje;

16.

se je bilo treba hitro odzvati na izredne razmere, nastale zaradi pandemije COVID-19. Države članice so zaprle večino svojih centrov za izobraževanje in usposabljanje ter od ustanov zahtevale, da zagotovijo nadaljnje poučevanje, usposabljanje, učenje in ocenjevanje, predvsem s pristopi na daljavo;

17.

se je zaradi ukrepov, ki so jih države članice in njihove ustanove za izobraževanje in usposabljanje sprejele v odziv na nacionalne okoliščine, pokazal pomen razumevanja digitalnega izobraževanja; pripomogli so k povečanju digitalnih zmogljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter učiteljem, mentorjem, izobraževalcem ter drugemu pedagoškemu osebju zagotovili priložnosti za strokovni razvoj;

18.

so se pri odzivanju na izredne razmere razkrili skupni izzivi in slabosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja v Uniji, kljub temu, da so si vse države članice zelo prizadevale, da bi omogočile pristope na daljavo:

(a)	med pandemijo COVID-19 se je pogosto izkazalo, da nekateri učeči se, v različnem obsegu v različnih državah članicah, nimajo ustreznega fizičnega in tehnološkega dostopa ter zato ne morejo v celoti uveljavljati svoje pravice do izobraževanja in usposabljanja (9);

(b)

izziv brez primere, povezan s pandemijo COVID-19, je razkril, da je nujno treba vsesplošno omogočiti boljše možnosti za razvoj digitalnih kompetenc, da bi vsem posameznikom in državljanom zagotovili enak dostop do izobraževanja in usposabljanja, zlasti v primerih, ko se izvajata na daljavo. Učeči se s posebnimi potrebami so se soočili s posebnimi izzivi;

(c)	čeprav je pandemija COVID-19 pospešila prehod na digitalno izobraževanje, se lahko zgodi, da se pri razvoju in uporabi novih oblik razširjanja znanja – ob pomanjkanju osveščenosti in namena – zgolj posnemajo bolj tradicionalne oblike poučevanja in učenja;

(d)

pandemija COVID-19 je izziv za kontinuiteto dejavnosti nadnacionalnega izobraževanja in usposabljanja, med drugim za čezmejno izobraževanje in usposabljanje ter mobilnost v okviru programa Erasmus+, zlasti mobilnost študentov in osebja na področju visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

(e)

z zaprtjem ustanov za izobraževanje in usposabljanje zaradi pandemije COVID-19 se je spremenila vloga učiteljev, mentorjev, izobraževalcev ter drugega pedagoškega osebja, ki so morali poiskati nove načine za ohranjanje stikov z učečimi se in podpiranje njihovega samostojnega dela, bodisi v sodelovalnih učnih okoljih bodisi drugje. Pri tem se je pokazala potreba po sodelovanju, krepitvi zmogljivosti, posebnem strokovnem usposabljanju za digitalno poučevanje in ukrepih pomoči med učitelji, mentorji ter mrežami za izobraževanje učiteljev, pa tudi med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje.

OB UGOTAVLJANJU, DA:

19.

je digitalni razkorak v državah članicah in v Uniji še vedno izziv, saj se lahko posledično povečajo druge že obstoječe strukturne neenakosti, tudi socialno-ekonomske neenakosti in neenakosti med spoloma;

20.

je treba v kontekstu digitalnih izobraževalnih tehnologij zagotoviti varstvo podatkov in digitalno suverenost držav članic, ne glede na nujnost razmer. Poleg tega se je treba v kontekstu obsežnejšega oblikovanja in razširjanja digitalnih izobraževalnih vsebin zavedati pravnih in etičnih načel, na katerih temelji intelektualna lastnina;

21.

nove oblike prenosa znanja in učnega okolja, tudi v obliki soustvarjanja, spodbujajo širše povezave med formalnim izobraževanjem in usposabljanjem ter neformalnim in priložnostnim učenjem. Izmenjava dobrih praks na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije je priložnost za pospešeno vključevanje digitalnih izobraževalnih tehnologij v vse oblike učenja ter spodbujanje visokokakovostnega in vključujočega poučevanja in učenja;

22.

digitalne izobraževalne tehnologije odpirajo nove možnosti učenja in poučevanja ter so pomemben dejavnik pri zagotavljanju visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja. Dopolnjujejo lahko neposredno interakcijo v obliki poučevanja in usposabljanja v živo ter najboljše neprakse in medije za poučevanje in učenje, ki niso nič manj pomembni kot prej in jih virtualne oblike ne morejo v celoti zamenjati;

23.

za spodbujanje kakovosti in vključenosti v izobraževanju ni dovolj zgolj tehnologija; potrebni so tudi varno učno okolje in pedagoški pristopi. Podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo izobraževanja, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, imajo ključno vlogo pri razvijanju inovativnih in dostopnih digitalnih izobraževalnih tehnologij, s tem pa spodbujajo digitalno izobraževanje in digitalno preobrazbo evropskih gospodarstev. Da bi bila za podjetja uspešna, nujno potrebujejo inovacijam naklonjene razmere in ustrezne možnosti financiranja;

24.

je v digitalnem izobraževanju treba poudariti pomen pedagoških konceptov ter orodij in metod na področju učenja in poučevanja. Raziskave v izobraževanju lahko prispevajo k razvoju inovativnih konceptov v izobraževanju in usposabljanju ter omogočijo širše razumevanje učinka digitalne preobrazbe na učenje in poučevanje ter na sisteme izobraževanja in usposabljanja;

25.

bi zagotavljanje digitalnih kompetenc v vseh oblikah in na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja morala vedno spremljati ustrezna kombinacija s tem povezanih ključnih kompetenc, tudi življenjskih spretnosti, ter bi ga bilo treba podpreti z najsodobnejšo infrastrukturo, opremo in tehnologijo, ki je na voljo. Zlasti pri programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s programi izpopolnjevanja in preusposabljanja, je potrebna ustrezna kombinacija digitalnih, poklicnih in tehnoloških spretnosti in kompetenc, ki lahko prispevajo k zaposljivosti;

26.

je mednarodno konkurenčni in trajnostni evropski inovacijski sistem odvisen od visokokakovostnih in vključujočih sistemov izobraževanja in usposabljanja. Opira se tudi na odličen raziskovalni sistem, ki v idealnih okoliščinah tesno povezan z izobraževanjem in usposabljanjem. Zato bodo zgodnji prenos rezultatov raziskav in inovacij, na primer iz raziskav na področju izobraževanja, ter sooblikovanin preizkušaninovativnih rešitev digitalnega izobraževanja imeli dodano vrednost za izobraževanin usposabljanje, na primer na področjih, kot sta oblikovanpolitik ali pedagoška uporaba.

OB OPOZARJANJU, DA:

27.

je Evropska komisija objavila prenovljen akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027 z naslovom Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (10), nadaljnje ukrepe pa bi bilo treba sprejeti v soustvarjalnem procesu z državami članicami, če je to ustrezno in relevantno;

28.

glavna cilja tega načrta, tj. spodbujanje razvoja visokoučinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema ter krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo, lahko pripomoreta k bolj strateškemu pristopu k digitalnemu izobraževanju na ravni Unije;

29.

bi moral visokoučinkoviti digitalni izobraževalni ekosistem (11)omogočiti visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje z ustrezno infrastrukturo, povezljivostjo, načrtovanjem digitalnih zmogljivosti in organizacijskimi zmogljivostmi, ki lahko vsem posameznikom na vseh lokacijah omogočijo prožnejši dostop do izobraževanja in usposabljanja. Je podlaga za uspešno izvajanje digitalnega izobraževanja in predpogoj za strukturno preobrazbo sistemov izobraževanja in usposabljanja;

30.

učitelji, mentorji, izobraževalci ter drugo pedagoško osebje in učeči se vseh starosti ter v vseh oblikah in na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja potrebujejo digitalne kompetence in ustrezne pedagoške pristope, da bi se digitalne tehnologije v izobraževanju smiselno uporabljale. Pri zagotavljanju digitalnih kompetenc bi bilo treba upoštevati vidika starosti in spola, zajeti pa bi bilo treba tudi medijsko, digitalno in podatkovno pismenost, kritično razmišljanje ter boj proti netočnim informacijam in dezinformacijam, sovražnemu in škodljivemu govoru ter kibernetskemu ustrahovanju in zasvojenosti ter obravnavati varnostna vprašanja, kot so varstvo zasebnosti, varstvo podatkov in pravice intelektualne lastnine;

31.

bi bilo treba spodbujati neformalno in priložnostno učenje kot pomembno sredstvo za zagotavljanje potrebne ravni digitalnih kompetenc pri ljudeh vseh starosti, ki niso vključeni v formalni izobraževalni sistem, da bi tako podprli njihov poklicni in osebni razvoj, tudi z vidika dejavnikov, kot so socialni odnosi ter fizično in mentalno zdravje, pa tudi digitalnega dobrega počutja. V zvezi s tem so pomembna digitalna okolja in kultura smiselne in etične uporabe digitalnih orodij. Digitalne možnosti neformalnega in priložnostnega učenja so zlasti pomembne za mlade, pa tudi za starejše, ki so jih posledice pandemije COVID-19 še posebej prizadele –

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:

32.

spodbujajo vključevanje digitalnih izobraževalnih tehnologij in pridobivanja digitalnih kompetenc, da bi izboljšali poučevanje, usposabljanje in učenje v vseh oblikah in na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja ter v okviru vseživljenjskega učenja;

33.

spodbujajo ocenjevanje, zagotavljanje kakovosti in potrjevanje učnih rezultatov inovativnih načinov učenja, vključno z digitalnimi komponentami;

34.

razmislijo o pedagoških modelih ter izobraževanju in usposabljanju učiteljev, mentorjev in izobraževalcev ter drugega pedagoškega osebja, da bi bolje izkoristili različne možnosti digitalnih izobraževalnih tehnologij;

35.

učiteljem, mentorjem in izobraževalcem ter drugemu pedagoškemu osebju, kot so vodje usposabljanj za učitelje, omogočijo in jih motivirajo za začetni ali stalni strokovni razvoj, da bi lahko razvili in izboljšali svoje digitalne spretnosti in kompetence ter osnovno znanje o IKT na ravni, ki bi jim omogočala, da pri delu suvereno uporabljajo digitalne izobraževalne tehnologije ter zagotavljajo visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje. Na ta način bi jim bilo treba omogočiti, da sodelujejo pri oblikovanju novih in na učečega se osredotočenih metod poučevanja in usposabljanja ter uporabnih didaktik, ki spodbujajo kritično in ustvarjalno mišljenje, ter ustvarjajo varna visokokakovostna in vključujoča učna okolja in vsebine. Dobro usposobljeni učitelji, ki lahko uporabljajo digitalno tehnologijo na pedagoško utemeljen način in ob upoštevanju vidikov starosti in spolov, so ključni dejavnik pri zagotavljanju visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja za vse;

36.

spodbujajo vključevanje vseh učečih se, s premostitvijo socialnih neenakosti in digitalnega razkoraka ter zagotovitvijo enakega dostopa do ustreznih digitalnih učnih možnosti in okolij za vse;

37.

razmislijo o naložbah v digitalno izobraževanje, tako da bi izkoristili možnosti novega mehanizma za okrevanje in odpornost, zlasti vodilne pobude v zvezi s povezovanjem, preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, ter s posodobitvijo in okrepitvijo visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja prispevali k okrevanju. Razmislijo naj tudi o drugih možnosti financiranja s strani Unije, kot so Erasmus+, Obzorje Evropa, Digitalna Evropa, Instrument za povezovanje Evrope II, InvestEU, ESRR in ESS+.

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S POGODBAMA TER OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI IN NACIONALNIH OKOLIŠČIN:

38.

zagotovi usklajen pristop k digitalnemu izobraževanju v okviru lastne institucije ter skupaj z državami članicami in ustreznimi deležniki začne proces strateškega razmisleka o dejavnikih, ki omogočajo uspešno digitalno izobraževanje, vključno s povezljivostjo in digitalno pedagogiko, infrastrukturo, digitalno opremo, digitalnimi spretnostmi učiteljev in učečih se, interoperabilnostjo in podatkovnimi standardi, pri tem pa upošteva tehnološko suverenost, zasebnost, varstvo podatkov in etiko ter si hkrati prizadeva za visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje; poleg tega v tem procesu v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob opiranju na dokaze nadalje ukrepa na podlagi sklepov Sveta o boju proti krizi zaradi COVID-19 v izobraževanju, da bi na ravni Unije dosegli skupno razumevanje pristopov, ki omogočajo učinkovite, vključujoče in interaktivne učne procese na daljavo;

39.

preuči načine za spodbujanje bolj celostnega pristopa k razvoju politike digitalnega izobraževanja z morebitno vzpostavitvijo evropskega vozlišča za digitalno izobraževanje, pri čemer naj se opira na obstoječe mreže in druge ustrezne ukrepe, da bi se lahko bolje prilagodili hitrosti digitalne preobrazbe, v okviru evropskega izobraževalnega prostora ter v sinergiji in ob dopolnjevanju z drugimi ustreznimi politikami;

40.

podpre razvoj digitalnega izobraževanja v Evropi in opozori na njegovo vlogo prek programa znanj in spretnosti za Evropo, evropskega izobraževalnega prostora in novega strateškega okvira za evropsko sodelovanje, ki bo nadomestil ET 2020;

41.

zagotovi informacije o razvoju metod digitalnega izobraževanja in izmenjuje dobre prakse, zlasti z vzajemnim učenjem med državami članicami, ter informacije o mednarodnem sodelovanju in določanju referenčnih vrednosti, na primer s Svetom Evrope, Unesco in OECD;

42.

podpira države članice pri aktualni digitalni preobrazbi v izobraževanju in usposabljanju, zlasti z medsektorskim sodelovanjem med različnimi nacionalnimi pobudami in strategijami na področju digitalnega izobraževanja, ter povezuje organe, strokovnjake, raziskovalce na področju izobraževanja, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, civilno družbo (sindikate učiteljev ter združenja staršev in učečih se) in zasebni sektor;

43.

tesno sodeluje z državami članicami in ustreznimi deležniki, da bi izkoristili obstoječe nacionalne in evropske digitalne izobraževalne ekosisteme, pri čemer se je treba zavedati, da so za visokoučinkovit digitalni izobraževalni ekosistem potrebne izobraževalne vsebine, platforme, storitve in orodja, ki so osredotočeni na učeče se, vredni zaupanja, varni, pedagoško utemeljeni, dostopni in, če je ustrezno, večjezični, pa tudi zasnovani na odprt način in visokokakovostni. To zajema tudi obravnavanje etičnih vidikov, vključno z umetno inteligenco, ter spodbujanje varstva osebnih podatkov učečih se in uporabnikov ter zagotavljanje varne mednarodne izmenjave s pomočjo interoperabilnosti v skladu z evropskimi predpisi o varstvu podatkov.

POZIVA KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

44.

v podporo načrtom za digitalno preobrazbo ustanov za izobraževanje in usposabljanje učinkovito izkoristijo digitalno razsežnost programa Erasmus+ in, če je ustrezno, sinergije z drugimi ustreznimi programi Unije; prek projektov Erasmus+ zagotovijo nadaljnjo podporo za strokovni razvoj učiteljev ter razvoj digitalnih spretnosti, kompetenc in zmogljivosti, učinkovito uporabo metod in orodij digitalnega izobraževanja, pa tudi razvoj odprtih izobraževalnih virov na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja s ciljem vseživljenjskega učenja; preučijo, ali bi program Erasmus+ lahko prispeval k večji dostopnosti digitalnih izobraževalnih vsebin in večji socialni vključenosti, da bi tako spodbudili učni uspeh vseh učečih se;

45.

preučijo, ali bi lahko okrepili sinergije med različnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi programi, pobudami in projekti ter tako podprli socialno vključevanje; razvijajo digitalne spretnosti in kompetence učečih se ter učiteljev, mentorjev in izobraževalcev ter zlasti ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi; okrepijo razvoj inovativnih metod in orodij učenja in poučevanja ter vsem učečim se omogočijo, da izkoristijo visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje;

46.

še naprej podpirajo pobudo „Evropske univerze“ prek programov Erasmus+ in Obzorje Evropa, pa tudi centre poklicne odličnosti, ter izkoristijo njihov potencial za razvoj digitalnega izobraževanja; spodbujajo razširjanje, izkoriščanje in nadgradljivost relevantnih rezultatov projektov v okviru programa Erasmus+, da bi z njimi seznanili oblikovalce politik ter pedagoške delavce;

47.

preučijo uporabo digitalnih tehnologij, da bi ponudile širši nabor možnosti za kombinirano in virtualno mobilnost ter dodatne prožne priložnosti za učenje v izobraževanju in usposabljanju; podprejo izmenjavo najboljših praks za izboljšanje učenja in poučevanja, spodbujajo podporne storitve in digitalne upravne postopke, na primer tiste, ki so bili razviti v okviru pobude za evropsko študentsko izkaznico ali Europassa;

48.

dodatno okrepijo in čim bolj povečajo sinergije med orodji za samoocenjevanje (npr. SELFIE, HEInnovate), okviri (evropski okvir digitalnih kompetenc), participativnimi dogodki in promocijskimi dejavnostmi (npr. hekaton za digitalno izobraževanje (Digital Education Hackathon), evropski teden programiranja (EU Code Week)) in obstoječimi platformami (npr. eTwinning, School Education Gateway in EPALE); še naprej sodelujejo prek mrež, kot je koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta, ter še naprej podpirajo mrežo za intelektualno lastnino v izobraževanju, ki jo upravlja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino;

49.

izkoristijo raziskave, vključno z rezultati evropskih projektov, ki se financirajo v okviru programov Erasmus+ in Obzorje Evropa ter programa za digitalno Evropo, za krepitev sinergij med evropskim izobraževalnim prostorom in evropskim raziskovalnim prostorom, ki naj bi prispevale k temu, da bi digitalno izobraževanje podpiralo in uporabljalo raziskave za spodbujanje inovativnih pedagoških rešitev ter kot podlago za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik;

50.

uporabijo rezultate ustreznih publikacij in študij o digitalnem izobraževanju, ki so jih pripravile države članice in mednarodne organizacije, zlasti OECD, UNESCO in Svet Evrope.

(1) Kot je navedeno v prilogi k priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018/C 189/01), digitalna kompetenca vključuje samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi pri učenju, delu in družbenem udejstvovanju. Vključuje informacijsko in podatkovno pismenost, sporazumevanje in sodelovanje, medijsko pismenost, ustvarjanje digitalnih vsebin (tudi programiranje), varnost (tudi digitalno dobro počutje in kompetence, povezane s kibernetsko varnostjo), vprašanja intelektualne lastnine, reševanje problemov in kritično mišljenje.

(2) Umetna inteligenca pomeni informacijske sisteme, ki z analiziranjem svojega okolja in (delno samostojnim) ukrepanjem za dosego specifičnih ciljev izkazujejo inteligentno ravnanje.

(3) Za namene teh sklepov so digitalne izobraževalne tehnologije opredeljene kot tehnologije, ki z ustvarjanjem, uporabo in upravljanjem ustreznih tehnoloških procesov in virov učečim se omogočajo lažje in učinkovitejše učenje.

(4) V tem kontekstu kombinirano učenje pomeni pedagoški pristop, ki kombinira učenje v živo in učenje prek spleta, pri čemer ima učeči se določen nadzor nad časom, krajem, potekom in hitrostjo učenja.

(5) V teh sklepih učenje na daljavo pomeni način učenja, ki omogoča, da se dejavnosti poučevanja in učenja organizirajo in izvajajo na daljavo (npr. z uporabo radia, televizije, interneta ali elektronskih virov).

(6) Digitalno izobraževanje zajema dva različna vidika, ki pa se med seboj dopolnjujeta: pedagoško uporabo digitalnih tehnologij kot pomoč in sredstvo za boljše poučevanje, učenje in ocenjevanje ter razvijanje digitalnih kompetenc pri učečih se ter pri delavcih na področju izobraževanja in usposabljanja.

(7) Digitalno državljanstvo je sklop vrednot, spretnosti, odnosa, znanja in kritičnega razumevanja, ki jih državljani potrebujejo v digitalni dobi. Digitalni državljan zna uporabljati tehnologije in je sposoben z njimi kompetentno in pozitivno ravnati.

(8) Učitelji, njihovi izobraževalci ter drugo pedagoško osebje pogosto sodelujejo na različnih e-portalih in v različnih spletnih skupnostih, na primer v evropskih e-platformah, kot so EPALE, School Education Gateway, e-Twinning itd. Prav tako lahko sodelujejo v širših mednarodnih e-skupnostih, na primer prek mednarodnih organizacij in multinacionalnih podjetij.

(9) EURYDICE (2020). Učinek COVID-19: zaprtje izobraževalnih sistemov v Evropi.

(10) COM(2020) 624 final.

(11) Za namene teh sklepov lahko digitalne izobraževalne ekosisteme razumemo kot okolje in pogoje, ki so potrebni za zagotavljanje visokokakovostnega vključujočega digitalnega izobraževanja. Nanaša se predvsem na visokokakovostno vsebino, uporabnikom prijazna orodja, storitve z dodano vrednostjo in varne platforme.

PRILOGA

Politično ozadje

Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja

Sklepi Sveta o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013 (1)

Sklepi Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence (2)

Sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu (3)

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (4)

Sklepi Sveta o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem (5)

Resolucija Sveta o programu za nova znanja in spretnosti za vključujočo in konkurenčno Evropo (6)

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vključujoči različnosti, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse (7)

Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (8)

10.

Sklepi Sveta o okrepljenih ukrepih za zmanjšanje horizontalne spolne segregacije v izobraževanju in zaposlovanju (7. december 2017)

11.

Sklepi Sveta o razvoju šol in odličnem poučevanju (9)

12.

Sklepi Sveta o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo (10)

13.

Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (11)

14.

Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov (12)

15.

Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (13) in sklepi Sveta z dne 22. maja 2019 o izvajanju navedenega priporočila (14)

16.

Sklepi Sveta o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora (15)

17.

Sklepi Sveta z dne 9. aprila 2019: „Za vse bolj trajnostno Evropo do leta 2030“ (16)

18.

Sklepi Sveta z dne 7. junija 2019 o prihodnosti visoko digitalizirane Evrope po letu 2020: „Krepitev digitalne in gospodarske konkurenčnosti v Uniji ter digitalna kohezija“ (17)

19.

Resolucija Sveta o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja (18)

20.

Sklepi Sveta o ključni vlogi politik vseživljenjskega učenja pri omogočanju družbam, da bi pri obravnavi tehnološkega in zelenega prehoda podpirale vključujočo in trajnostno rast (19)

21.

Resolucija Sveta o izobraževanju in usposabljanju v evropskem semestru: zagotavljanje informiranih razprav o reformah in naložbah (20)

22.

Sklepi Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost (21)

23.

Sklepi Sveta o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju (22)

24.

Sklepi Evropskega sveta, 1. in 2. oktober 2020 (23)

25.

Sklepi Sveta o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope (24)

26.

Sklepi Sveta „S prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem do večje trajnosti in zaposljivosti v podporo okrevanju gospodarstva in socialni koheziji“ – sklepi Sveta (8. junij 2020)

(1) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.

(2) UL C 172, 27.5.2015, str. 17.

(3) UL C 414, 10.12.2019, str. 2.

(4) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(5) UL C 212, 14.6.2016, str. 5.

(6) UL C 467, 15.12.2016, str. 1.

(7) UL C 62, 25.2.2017, str. 3.

(8) UL C 189, 15.6.2017, str. 15.

(9) UL C 421, 8.12.2017, str. 2.

(10) UL C 429, 14.12.2017, str. 3.

(11) UL C 189, 4.6.2018, str. 1.

(12) UL C 189, 5.6.2019, str. 15.

(13) UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(14) UL C 189, 5.6.2019, str. 23.

(15) UL C 195, 7.6.2018, str. 7.

(16) Dok. 8286/19.

(17) Dok. 10102/19.

(18) UL C 389, 18.11.2019, str. 1.

(19) UL C 389, 18.11.2019, str. 12.

(20) UL C 64, 27.2.2020, str. 1.

(21) UL C 193, 9.6.2020, str. 11.

(22) UL C 212 I, 26.6.2020, str. 9.

(23) EUCO 13/20.

(24) UL C 202 I, 16.6.2020, str. 1.

1.12.2020

Uradni list Evropske unije

C 415/32

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah, ki veljajo od 1. december 2020

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

(2020/C 415/12)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 347 z dne 19.10.2020, str. 10.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.12.2020	31.12.2020	-0,43	-0,43	0,00	-0,43	0,46	-0,43	0,08	-0,43	-0,43	-0,43	-0,43	-0,43	0,22	0,72	-0,43	-0,43	-0,43	-0,43	-0,43	-0,43	-0,43	0,29	-0,43	2,12	0,00	-0,43	-0,43	0,16
1.11.2020	30.11.2020	-0,35	-0,35	0,00	-0,35	0,46	-0,35	0,13	-0,35	-0,35	-0,35	-0,35	-0,35	0,22	0,72	-0,35	-0,35	-0,35	-0,35	-0,35	-0,35	-0,35	0,29	-0,35	2,54	0,05	-0,35	-0,35	0,27
1.10.2020	31.10.2020	-0,26	-0,26	0,00	-0,26	0,46	-0,26	0,18	-0,26	-0,26	-0,26	-0,26	-0,26	0,22	0,72	-0,26	-0,26	-0,26	-0,26	-0,26	-0,26	-0,26	0,29	-0,26	2,54	0,12	-0,26	-0,26	0,38
1.9.2020	30.9.2020	-0,17	-0,17	0,00	-0,17	0,46	-0,17	0,22	-0,17	-0,17	-0,17	-0,17	-0,17	0,22	0,93	-0,17	-0,17	-0,17	-0,17	-0,17	-0,17	-0,17	0,44	-0,17	2,54	0,20	-0,17	-0,17	0,51
1.8.2020	31.8.2020	-0,11	-0,11	0,00	-0,11	0,62	-0,11	0,22	-0,11	-0,11	-0,11	-0,11	-0,11	0,22	0,93	-0,11	-0,11	-0,11	-0,11	-0,11	-0,11	-0,11	0,61	-0,11	2,54	0,32	-0,11	-0,11	0,75
1.7.2020	31.7.2020	-0,15	-0,15	0,00	-0,15	1,13	-0,15	0,14	-0,15	-0,15	-0,15	-0,15	-0,15	0,26	0,93	-0,15	-0,15	-0,15	-0,15	-0,15	-0,15	-0,15	0,98	-0,15	3,21	0,32	-0,15	-0,15	0,75
1.6.2020	30.6.2020	-0,22	-0,22	0,00	-0,22	1,77	-0,22	0,05	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	0,26	0,78	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	1,35	-0,22	3,21	0,32	-0,22	-0,22	0,94
1.5.2020	31.5.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,05	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,52	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,26	-0,31	-0,31	0,94
1.4.2020	30.4.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,05	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,40	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,26	-0,31	-0,31	0,94
1.3.2020	31.3.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,05	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,26	-0,31	-0,31	0,94
1.2.2020	29.2.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,07	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,18	-0,31	-0,31	0,94
1.1.2020	31.1.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,12	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,11	-0,31	-0,31	0,94

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 415

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 1. december 2020

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2020/C 415/01	Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 415/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10023 — H&F/Carlyle/Vantage) ( 1 )	9
2020/C 415/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9369 — PAI Partners/Wessanen) ( 1 )	10
2020/C 415/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10012 — Hg/KKR/Citation) ( 1 )	11
2020/C 415/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9930 — LGP/TPG/WellSky) ( 1 )	12
2020/C 415/06	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9950 — Clearlake Capital Group/TA Associates Management/Ivanti Software) ( 1 )	13
2020/C 415/07	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9864 — CPPIB/KKR/Axel Springer) ( 1 )	14
2020/C 415/08	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9922 — GHO/MIC/Envision) ( 1 )	15

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2020/C 415/13	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10042 – Vista Equity Partners/Francisco Partners Management/SmartBear Software) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	33
2020/C 415/14	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10062 – SDK/Freja Transport&Logistics) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	35
2020/C 415/15	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10029 – ABN AMRO BANK/ODDO BHF/JV) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	36

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1980
JPY	japonski jen	124,79
DKK	danska krona	7,4412
GBP	funt šterling	0,89845
SEK	švedska krona	10,1778
CHF	švicarski frank	1,0839
ISK	islandska krona	159,06
NOK	norveška krona	10,5610
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,192
HUF	madžarski forint	359,59
PLN	poljski zlot	4,4710
RON	romunski leu	4,8732
TRY	turška lira	9,3155
AUD	avstralski dolar	1,6246
CAD	kanadski dolar	1,5516
HKD	hongkonški dolar	9,2862
NZD	novozelandski dolar	1,7027
SGD	singapurski dolar	1,6029
KRW	južnokorejski won	1 326,08
ZAR	južnoafriški rand	18,4251
CNY	kitajski juan	7,8798
HRK	hrvaška kuna	7,5538
IDR	indonezijska rupija	16 966,44
MYR	malezijski ringit	4,8807
PHP	filipinski peso	57,690
RUB	ruski rubelj	91,1439
THB	tajski bat	36,257
BRL	brazilski real	6,3519
MXN	mehiški peso	24,0499
INR	indijska rupija	88,7322

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2020/C 415/09	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi	16
2020/C 415/10	Sklepi Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja	22
	Evropska komisija
2020/C 415/11	Menjalni tečaji eura — 30. november 2020	31
2020/C 415/12	Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah, ki veljajo od 1. december 2020 (Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 ( UL L 140, 30.4.2004, str. 1 ))	32


	(1) Besedilo velja za EGP.