—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2018 z naslovom Na poti do avtomatizirane mobilnosti: strategija EU za mobilnost prihodnosti (COM(2018)0283),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016)0766),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme (2),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0425/2018),

A.

ker je strategija EU o povezani in avtomatizirani mobilnosti tesno povezana s političnimi prednostnimi nalogami Komisije, zlasti z njeno agendo za delovna mesta, rast in naložbe, raziskave in inovacije, okolje in podnebne spremembe, čisto in varno mobilnost in promet, varnost v cestnem prometu in zmanjševanje preobremenjenosti cestnega prometa ter za enotni digitalni trg in energetsko unijo;

B.

ker hiter tehnološki napredek v prevozni industriji ter sektorju robotike in umetne inteligence močno vpliva na gospodarstvo in družbo; ker bodo avtonomna vozila znatno spremenila naš vsakdan, določala prihodnost svetovnega cestnega prometa, znižala stroške prevoza, izboljšala varnost v cestnem prometu, povečala mobilnost in zmanjšala vplive na okolje; ker bi lahko sektor cestnega prometa odprl vrata novim storitvam in načinom prevoza, s čimer bi zadostil povečanemu povpraševanju po mobilnosti posameznikov in prevozu blaga, lahko pa bi celo pomagal korenito spremeniti urbanistično načrtovanje;

C.

ker si Komisija prizadeva do leta 2020 prepoloviti število smrtnih žrtev v cestnem prometu v EU v primerjavi z letom 2010, kar je v skladu s cilji „vizije nič žrtev“; ker se zdi, da v zadnjem času ni napredka pri zmanjševanju skupnega števila smrtnih žrtev in poškodb, saj je leta 2016 na cestah v EU izgubilo življenje več kot 25 000 ljudi, še 135 000 pa je bilo hudo ranjenih; ker se naša mesta soočajo z velikimi težavami v zvezi z mobilnostjo, ki jim je treba prišteti onesnaženje in podnebne spremembe;

D.

ker so napredni sistemi za pomoč voznikom, kot sta opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu in samodejno zaviranje v sili, že prispevali k varnosti v cestnem prometu in zmanjšanju števila hudih nesreč;

E.

ker je velika večina prometnih nesreč posledica neustreznega ravnanja, zato je nujno treba z obvezno uporabo varnostnih sistemov za pomoč vozniku zmanjšati možnosti za take nesreče, ne da bi s tem zmanjšali osebno mobilnost;

F.

ker se je pozitiven trend na področju varnosti v cestnem prometu, ki mu je bila EU priča v zadnjem desetletju, upočasnil; ker cestni promet še vedno povzroča največ emisij v prometu v smislu toplogrednih plinov in onesnaževal zraka;

G.

ker se povsod po svetu povečujejo potrebe tako potniškega kot tovornega prometa, hkrati pa se zavedamo, da so viri našega planeta omejeni in da bo prometna učinkovitost vse pomembnejši izziv;

H.

ker bi morala EU spodbujati in še naprej razvijati digitalne tehnologije za avtomatizirano mobilnost, da bi uravnovesili neustrezno ravnanje ter zmanjšali število prometnih nesreč in smrtnih žrtev v cestnem prometu;

I.

ker bosta avtomatizacija in uvedba nove tehnologije povečali varnost prometa in prometnih sistemov ter odpravili nekatere vključene človeške dejavnike; ker bi bilo treba vzporedno z avtomatizacijo upoštevati tudi raznolikost in stanje prometnih sistemov v različnih državah članicah; ker bi bilo treba pred uvedbo avtomatizacije zgraditi nove prometne sisteme ter nove in obstoječe prometne sisteme opremiti z ustreznimi varnostnimi elementi;

J.

ker obstajajo različne stopnje avtomatizacije, pri čemer sta stopnji 1 in 2 že na trgu, višje stopnje, kot so pogojna, visoka in popolna avtomatizacija oziroma avtonomna vožnja, pa so predvidene šele za obdobje 2020–2030, in ker zato poudarja pomen sistemov za pomoč vozniku kot omogočitvene tehnologije na poti do popolne avtomatizacije;

K.

ker je treba predvideti naložbe tako v poskusni kot v razvojni fazi, da se izboljšajo razpoložljive tehnologije in uvede varna in pametna prometna infrastruktura;

L.

ker številne države po svetu (npr. ZDA, Avstralija, Japonska, Koreja in Kitajska) hitro napredujejo pri zagotavljanju ponudbe povezane in avtomatizirane mobilnosti na trgu; ker bi se morala Evropa na hiter razvoj tega sektorja odzvati veliko bolj proaktivno, da bi spodbudila pobude in stroge varnostne zahteve za vse udeležence v prometu, ki potujejo po morju, vodnih poteh, cestah, zraku ali železnici in uporabljajo mešani način prevoza;

M.

ker Komisija pričakuje eksponentno rast novega trga avtomatiziranih in povezanih vozil, pri čemer naj bi po ocenah prihodki do leta 2025 presegli 620 milijard EUR v avtomobilski industriji EU in 180 milijard EUR v njenem sektorju elektronike;

N.

ker je v amsterdamski izjavi iz leta 2016 začrtano sodelovanje med državami članicami, Komisijo in industrijo na področju povezane in avtomatizirane vožnje;

O.

ker avtonomni promet zajema vse oblike daljinsko vodenih, avtomatiziranih in avtonomnih oblik cestnega, železniškega, zračnega prometa in prometa po morju ali celinskih vodnih poteh;

P.

ker je sporočilo Komisije o poti do avtomatizirane mobilnosti pomemben mejnik v strategiji EU za povezano in avtomatizirano mobilnost;

Q.

ker je treba dati prednost avtonomni mobilnosti, saj bodo povsem avtonomna vozila znatno prispevala k cestni varnosti in bodo lahko delovala tudi brez funkcij povezljivosti; ker pomožne zmogljivosti in storitve morda še vedno potrebujejo digitalno komunikacijo;

R.

ker se pričakuje, da bo uporaba avtonomnih vozil, ki je predvidena že od leta 2020, prinesla znatne koristi, pa tudi vrsto novih tveganj, zlasti glede cestnoprometne varnosti, civilne odgovornosti in zavarovanja, kibernetske varnosti, pravic intelektualne lastnine, varstva podatkov in dostopa do njih, tehnične infrastrukture, standardizacije in zaposlovanja; ker ni mogoče predvideti celotnega obsega dolgoročnega učinka avtonomne mobilnosti na delovna mesta in okolje; ker je nadvse pomembno zagotoviti primeren pravni okvir EU za ustrezen odziv na te izzive in za večjo ozaveščenost javnosti in sprejemanje avtonomnih vozil;

S.

ker je treba zaradi etičnih vprašanj, povezanih z uporabo teh tehnologij, pripraviti smernice za uvedbo umetne inteligence in vzpostaviti sisteme, ki bodo zagotavljali, da se ta etična vprašanja usklajeno obravnavajo;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

—

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki opredeljujeta načelo enakosti spolov kot osrednjo vrednoto Unije,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 8 in 19,

—

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki vsebuje posebne določbe o horizontalnem načelu enakosti spolov, in člena 6 PEU, v katerem se Listini priznava enaka pravna veljavnost kot Pogodbama,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) z dne 11. maja 2011,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu (1),

—

ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, ter poznejših zaključnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Organizacije združenih narodov Peking + 5 (2000), Peking + 10 (2005) in Peking + 15 (2010), ter zaključnega dokumenta konference o pregledu Peking + 20,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009 (2), z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010 (3), z dne 13 marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011 (4), z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013 (5) in z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o ženskah pri sprejemanju političnih odločitev (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015 (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov v Evropi po letu 2015 (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima (16),

—

ob upoštevanju kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (17), in zlasti členov 1(c) in (d),

—

ob upoštevanju brošure Ženske v Evropskem parlamentu iz leta 2018,

—

ob upoštevanju letnega poročila Evropskega parlamenta o človeških virih za leto 2017, objavljenega avgusta 2018,

—

ob upoštevanju smernic o uporabi spolno nevtralnega jezika v Evropskem parlamentu,

—

ob upoštevanju poročila, ki ga je za predsedstvo Evropskega parlamenta pripravil podpredsednik Evropskega parlamenta in predsednik skupine na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost Dimitrios Papadimulis z naslovom Enakost spolov v sekretariatu Evropskega parlamenta – stanje in pot naprej v obdobju 2017–2019, ki ga je predsedstvo sprejelo 16. januarja 2017,

—

ob upoštevanju časovnega načrta 2017–2019 za izvajanje poročila z naslovom Enakost spolov v sekretariatu Evropskega parlamenta – stanje in pot naprej v obdobju 2017–2019,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta za spodbujanje enakosti spolov in raznolikosti v sekretariatu Evropskega parlamenta za obdobje 2014–2019,

—

ob upoštevanju mandata skupine na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost,

—

ob upoštevanju smernic o enakosti za člane/kadrovske svetovalce v izbirnih komisijah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. julija 2017 z naslovom Boljša delovna mesta za vse: od enakih možnosti proti raznolikosti in vključenosti (C(2017)5300) (18) ter listine o raznolikosti in vključenosti (19),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 (SWD(2015)0278) (20),

—

ob upoštevanju strategije Sveta Evrope za enakost spolov v obdobju 2018–2023 (21),

—

ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. novembra 2013 o vključevanju načela enakosti spolov, priložene k zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta o osnutku uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki je priložena večletnemu finančnemu okviru (22),

—

ob upoštevanju poročila Medparlamentarne unije iz leta 2011 z naslovom Parlamenti, ki upoštevajo različnost spolov: globalni pregled dobre prakse, ki je bilo objavljeno leta 2011,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0429/2018),

A.

ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, opredeljena v pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah; ker člen 8 PDEU določa, da si Evropska unija z vsemi svojimi dejavnostmi prizadeva odpraviti neenakosti, spodbujati enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti;

B.

ker je enakost spolov na splošno ključna za varstvo človekovih pravic, delovanje demokracije, spoštovanje načela pravne države, gospodarsko rast, socialno vključenost in trajnost, vključevanje razsežnosti spola pa je pomembno na vseh področjih politike, za katera je pristojna EU;

C.

ker sta pravica do enakosti in jamstvo nediskriminacije temeljni načeli, ki podpirata vključevanje načela enakosti spolov; ker vključevanje načela enakosti spolov pomeni obravnavati pravice, vidike in dobrobit žensk, deklet, LGBTIQ oseb in ljudi vseh spolnih identitet;

D.

ker ne le, da se napredek pri doseganju enakosti spolov v EU ne nadaljuje po celotni Uniji, ampak v nekaterih državah članicah tudi močno nazaduje;

E.

ker je v Istanbulski konvenciji poudarjeno, da je mogoče vse oblike nasilja na podlagi spola prekiniti zgolj s spremembo miselnosti in odnosa; ker je zato potrebna vzgoja na vseh ravneh in za vse starosti o enakosti žensk in moških, o odpravi stereotipnih vlog spolov ter o spoštovanju osebne integritete;

F.

ker je za zagotovitev resničnega napredka pri vključevanju načela enakosti spolov v politike, programe, pobude in ukrepe EU dodeljenih premalo sredstev in človeških virov;

G.

ker populacijo Evropske unije sestavlja polovica žensk in polovica moških, vendar sestava Evropskega parlamenta izraža močno pomanjkljivo zastopanost žensk, saj je samo 36,1 % vseh poslancev ženskega spola; ker je ta vrzel še bolj poudarjena v sestavi predsedstva Parlamenta, ki ga sestavlja 7 žensk in 13 moških; ker uravnotežena zastopanost spolov in raznolikost v Parlamentu prispevata k odpravi stereotipov, zmanjšujeta diskriminacijo in povečujeta raven demokratične zastopanosti državljanov EU in legitimnost odločitev Parlamenta;

H.

ker je bilo med imenovanimi člani višjega vodstva Parlamenta (generalni direktorji in direktorji) leta 2016 le 11 % žensk, leta 2017 pa je bilo žensk 33 %;

I.

ker je 5. cilj trajnostnega razvoja do leta 2030 doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic, pri čemer je to medsektorski cilj za vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja; ker je vključevanje načela enakosti spolov orodje za učinkovit, dolgoročni in trajnostni pravični razvoj s pozitivnim učinkom v smislu uresničevanja ciljev zmanjšanja revščine; ker pa je napredek glede enakosti spolov zelo počasen in so v mnogih državah po svetu spremembe minimalne (23), tudi v Evropi; ker so bili rezultati izvajanja 5. cilja trajnostnega razvoja mešani v državah članicah EU in med njimi in ker je delež žensk v nacionalnih parlamentih in na položajih odločanja še vedno bistveno manjši deleža moških (24);

J.

ker je treba ocenjevati učinek na enakost spolov, da se oceni in ugotovi verjetnost negativnih posledic vsake odločitve za stanje na področju enakosti spolov; ker je posledično bistveno, da se proračun analizira z vidika spola, da se zagotovijo informacije o možnih različnih učinkih dodeljevanja in porazdelitve proračunskih sredstev na enakost spolov ter se povečata preglednost in odgovornost;

K.

ker vključevanje načela enakosti spolov velja za učinkovito in globalno sprejeto strategijo, katere cilj je doseči enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji z reorganizacijo, izboljšanjem, razvojem in ocenjevanjem procesov politike, tako da bi akterji, ki sodelujejo pri oblikovanju politike, vidik enakosti spolov vključili v vse politike, regulativne ukrepe in programe porabe, in sicer na vseh ravneh in v vseh fazah; ker je vključevanje načela enakosti spolov ključno orodje za sistematično obravnavo razlik med pogoji, razmerami in potrebami vseh v politikah in ukrepih ter za napredek enakosti spolov, spodbujanje enakih pravic in uravnoteženo zastopanost spolov na različnih upravnih, političnih, družbenih in gospodarskih ravneh ter pri odločanju;

L.

ker morajo Parlament, Svet in Komisija tesneje sodelovati med seboj in zagotoviti, da se bodo vidiki spola vključili v vse faze proračuna, politik, programov in pobud Unije, kar bo olajšalo delo Parlamenta na področju vključevanja načela enakosti spolov;

M.

ker so predlogi sprememb o vključevanju načela enakosti spolov, ki jih je sprejel Odbor za pravice žensk in enakost spolov ter so bili vloženi za sprejetje v drugih odborih, učinkovito orodje za zagotovitev, da se enakost spolov ustrezno upošteva v poročilih in resolucijah Parlamenta;

N.

ker vključevanje vidika spola v proračun v obliki načrtovanja in priprave programov prispeva k napredku na področju enakosti spolov in uveljavljanju pravic žensk ter je eno od glavnih orodij, s katerim oblikovalci politik spodbujajo enakost spolov, vendar ga nobena od institucij EU še vedno ne uporablja sistematično;

O.

ker glede na najnovejše razpoložljive podatke (25) ženske predstavljajo 59 % zaposlenih v Parlamentu, vendar so še vedno premalo zastopane na vseh vodstvenih položajih; ker se je število žensk na višjih vodilnih položajih od junija 2017 celo zmanjšalo, število žensk na srednjih vodstvenih položajih pa le nekoliko povečalo;

P.

ker so v poročilu o enakosti spolov iz leta 2017, ki ga je pripravil podpredsednik Dimitrios Papadimulis, določeni trije cilje glede zastopanosti žensk na srednjih in višjih vodstvenih položajih, ki naj bi bil dosežen do leta 2019: 30 % na ravni generalnih direktorjev, 35 % na ravni direktorjev in 40 % na ravni vodij enot, v nadaljnjem časovnem načrtu pa je opisano, kako doseči te cilje;

Q.

ker se za spodbujanje vključevanja načela enakosti spolov v delo odborov in delegacij v vsakem odboru in na konferenci predsednikov delegacij imenuje član, odgovoren za vključevanje načela enakosti spolov, ki deli izkušnje in najboljše prakse v okviru mreže za vključevanje načela enakosti spolov;

R.

ker je zagotavljanje skladnosti med notranjimi politikami na področju človeških virov in zunanjimi ukrepi na področju spodbujanja enakosti spolov in pravic LGBTIQ bistveno za verodostojnost Parlamenta in drugih institucij EU;

S.

ker Poslovnik Parlamenta že od leta 2014 določa, da mora biti raznolikost Parlamenta izražena v sestavi predsedstva vsakega parlamentarnega odbora in da ni dovoljeno imeti popolnoma moškega ali popolnoma ženskega predsedstva;

T.

ker višje vodstvene položaje v Parlamentu dodeli izključno predsedstvo Evropskega parlamenta;

U.

ker mora vključevanje načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu ustrezno upoštevati pravice, vidike in dobrobit LGBTIQ oseb in ljudi vseh spolnih identitet; ker Parlament vprašanjem LGBTIQ sicer pripisuje čedalje večji pomen, vendar je vidnost aktivistov LGBTIQ sorazmerno majhna, njihov glas pa slabo slišan;

V.

ker bi bilo treba priznati družbeno in politično vrednost organizacij žensk in ženskih prostorov, njihove zgodovine in dela ter njihove glavne vloge pri preprečevanju nasilja na podlagi spola in pri spodbujanju enakosti spolov, samoodločanja žensk in medkulturnega dialoga; ker ni zavestnega vključevanja načela enakosti spolov brez krajev, ki omogočajo samoodločanje žensk in njihovo avtoriteto ter se borijo proti nasilju nad ženskami;

W.

ker je legitimnost žensk v politiki včasih še vedno ogrožena in ker so ženske žrtve stereotipov, ki jih odvračajo od političnega udejstvovanja, ta pojav pa je še posebej očiten tam, kjer so ženske v politiki slabo zastopane;

X.

ker imajo ženske v EU enake politične in državljanske pravice kot moški, vendar se kljub temu pogosto srečujejo s socialno, družbeno ali gospodarsko neenakostjo;

Y.

ker enakost spolov pomaga pri izčrpnejši razpravi in boljšem odločanju, saj lahko prispeva bolj vsestranske vidike;

Z.

ker bi morale biti institucije odgovorne za preprečevanje vertikalne in horizontalne spolne segregacije;

AA.

ker je Parlament že dolga leta zavezan spodbujanju enakosti spolov in ker je Odbor za pravice žensk in enakost spolov odgovoren za izvajanje in nadaljnji razvoj vključevanja načela enakosti spolov v vse sektorje politike;

AB.

ker se mora Parlament še naprej boriti proti spolnemu nadlegovanju in izvajati dogovorjene ukrepe;

AC.

ker ima Parlament veliko različnih organov, ki so pristojni za razvoj in izvajanje vključevanja načela enakosti spolov in spodbujanje enakosti spolov ter raznolikosti tako na politični kot upravni ravni, kot so skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost, Odbor za pravice žensk in enakost spolov, mreža za vključevanje načela enakosti spolov, Oddelek za enakost in raznolikost, Odbor za enake možnosti in raznolikost (COPEC), égalité, združenje LGBTI+ osebja institucij EU, svetovalni odbor za preventivo in zaščito pri delu ter skupina koordinatorjev za enakost in raznolikost; ker pa ni jasnega usklajevanja in skladnosti med temi organi;

AD.

ker je vključevanje načela enakosti spolov proces, ki zahteva posebne spretnosti in znanja ter zavezanost, zato je učinkovito le, če ga spremljajo dejavnosti ozaveščanja in krepitve zmogljivosti v institucijah in med osebjem;

AE.

ker se je Parlament že leta 2003 zavezal sprejetju in izvajanju načrta politike za vključevanje načela enakosti spolov, katerega prednostna naloga je vključevanje vidika spolov v delo odborov in delegacij s konkretnim orodjem za večjo ozaveščenost ter spodbujanje in izvajanje načela enakosti spolov v njihovem vsakodnevnem delu;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

—

ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (COM(2018)0445),

—

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (1),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega računskega sodišča z dne 13. novembra 2017 o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2016 z odgovorom skupnega podjetja,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. junija 2017 o prispevku EU k prenovljenemu projektu ITER (COM(2017)0319),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0393/2018),

A.

ker bi lahko imela fuzija v prihodnosti na področju energetike na evropski in svetovni ravni osrednjo vlogo kot potencialno neizčrpen, varen, podnebju prijazen, okoljsko odgovoren in ekonomsko konkurenčen vir energije;

B.

ker fuzija že ponuja dejanske priložnosti za industrijo in pozitivno vpliva na delovna mesta, gospodarsko rast in inovacije, njen pozitivni vpliv pa presega področji fuzije in energetike;

C.

ker Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije usklajuje znanstvene in tehnološke raziskave in razvojne dejavnosti na področju fuzije;

D.

ker ima Evropa že od začetka vodilno vlogo v projektu ITER, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z neevropskimi podpisnicami sporazuma ITER (ZDA, Rusijo, Japonsko, Kitajsko, Južno Korejo in Indijo), in ker evropski prispevek, uresničen prek skupnega podjetja, predstavlja 45 % stroškov gradnje projekta;

E.

ker je cilj predloga Komisije za spremembo Odločbe Sveta 2007/198/Euratom zagotoviti sredstva za nadaljnjo evropsko udeležbo v projektu ITER v celotnem obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi se zagotovila nepretrganost projekta, katerega cilj so ključni znanstveni preboji v razvoju fuzije za civilno uporabo, da bi jo lahko pravočasno izkoriščali za proizvajanje varne in stroškovno učinkovite energije, ki bi bila primerna tudi za izpolnjevanje ciljev Pariškega sporazuma;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

—

ob upoštevanju študije Reforma javnega sektorja: kako se uporablja proračun EU za njeno spodbujanje, ki jo je objavil generalni direktorat za notranjo politiko leta 2016 (1),

—

ob upoštevanju strategije Evropa 2020,

—

ob upoštevanju sedanjega obdobja financiranja EU (2014–2020) in predloga Komisije o novem večletnem finančnem okviru (2021–2028),

—

ob upoštevanju dogovora o povečanju proračuna programa za podporo strukturnim reformam, ki sta ga sozakonodajalca dosegla julija 2018,

—

ob upoštevanju člena 197 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0378/2018),

A.

ker je javna uprava v državah članicah bistvena za izvrševanje proračuna EU in lahko, če deluje učinkovito, prispeva k zagotavljanju sodobnih sistemov, ki izboljšujejo razcvet in blaginjo v EU;

B.

ker novi predlog večletnega finančnega okvira v sedanji obliki ne vključuje namenskega cilja za javno upravo;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

—

ob upoštevanju mednarodne pravne zaščite svobode misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja, ki jo zagotavljajo člen 18 Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948, člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981, člen 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter členi 10, 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju pripombe št. 22 Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 30. julija 1993 o členu 18 Splošne deklaracije človekovih pravic in resolucije 16/18 Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 12. aprila 2011 o boju proti netolerantnosti, negativnim stereotipom ter stigmatizaciji, diskriminaciji in pozivanju k nasilju ter nasilju nad osebami na podlagi vere ali prepričanja,

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 21,

—

ob upoštevanju člena 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2011 o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi veroizpovedi ali prepričanja,

—

ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012, ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—

ob upoštevanju Smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja z dne 24. junija 2013,

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. junija 2013 o osnutku smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja (1),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. januarja 2011 o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi (2), z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (3), in z dne 14. decembra 2017 o položaju Rohingejcev (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve (5), zlasti odstavkov 27 in 28,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. decembra 2016 (6) in z dne 23. novembra 2017 (7) o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 oziroma 2016, in sicer v zvezi z letom 2015 ob upoštevanju zlasti odstavka 14 resolucije iz leta 2016 in v zvezi z letom 2016 zlasti odstavka 8 resolucije iz leta 2017,

—

ob upoštevanju rabatskega akcijskega načrta, ki ga je 5. oktobra 2012 objavil Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR), za prepoved hujskanja k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki pomeni spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju,

—

ob upoštevanju mandata posebnega odposlanca za spodbujanje svobode misli, vesti in veroizpovedi zunaj EU,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (8),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. maja 2014 o pristopu k razvojnemu sodelovanju, temelječem na pravicah, ki bo zajemal vse človekove pravice, in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014 o pristopu k razvojnemu sodelovanju EU, temelječem na pravicah, ki bo zajemal vse človekove pravice (SWD(2014)0152),

—

ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament nagrado Saharova za svobodo misli leta 2015 podelil saudskemu blogerju in aktivistu Raifu Badaviju za njegova izjemna prizadevanja na področju spodbujanja odprtih razprav o veroizpovedi in politiki v njegovi državi; ob upoštevanju, da je Raif Badavi še vedno pridržan, potem ko je bil obsojen na 10 let zapora, tisoč udarcev z bičem in visoko globo zaradi domnevne razžalitve islama,

—

ob upoštevanju primera pakistanske kristjanke Asie Bibi, ki je bila priprta in obsojena na smrt zaradi bogokletstva, nato pa pred kratkim oproščena;

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0449/2018),

A.

ker je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja, v okviru EU in tej resoluciji pogosto imenovana kar pravica do svobode veroizpovedi ali prepričanja, človekova pravica, ki pripada vsem ljudem, in kot vse druge pravice temeljna pravica posameznikov, ki zaradi nje ne bi smeli biti na noben način diskriminirani, kot je zapisano v temeljnih mednarodnih in evropskih besedilih, tudi v Splošni deklaraciji človekovih pravic, Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; ker ima vsakdo pravico do spoštovanja vseh človekovih pravic, ki so priznane v Splošni deklaraciji človekovih pravic in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, brez diskriminacije na podlagi rase, etnične pripadnosti, sposobnosti, spola, spolne usmerjenosti, verskega prepričanja ali odsotnosti verskega prepričanja; ker zunanje delovanje Unije temelji na načelih, ki so podlaga njenega nastanka, kot določa člen 21 Pogodbe o Evropski uniji; ker Unija temelji na družbah, v katerih prevladujeta pluralizem in strpnost, kot določa člen 2 Pogodbe;

B.

ker je načelo ločevanja cerkve in države temeljno ustavno načelo v Evropi in po svetu;

C.

ker je Evropski parlament sekularnost opredelil kot strogo ločitev med verskimi in političnimi oblastmi, ki pomeni zavračanje vsakršnega vmešavanja verske sfere v delovanje vlade in vsakršnega vmešavanja javne sfere v verske zadeve, razen če je to potrebno za vzdrževanje javnega reda, miru in varnosti (to zajema tudi spoštovanje svoboščin drugih), in zagotavlja, da imajo vsi, tako verniki kot agnostiki in neverujoči, enako svobodo vesti;

D.

ker svoboda veroizpovedi ali prepričanja pomeni, da imajo posamezniki pravico, da se sami odločijo, v kaj bodo verjeli, oziroma da ne verjamejo, pravico do spremembe ali opustitve veroizpovedi in prepričanj brez kakršnih koli omejitev ter pravico do izpolnjevanja verskih dolžnosti in izražanja misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja po lastni izbiri, in sicer posamezno ali v skupnosti, zasebno ali javno; ker je mogoče misli, vest, veroizpoved ali prepričanje izražati z bogoslužjem, opravljanjem obredov, izpolnjevanjem verskih dolžnosti in poučevanjem; ker svoboda veroizpovedi ali prepričanja vključuje pravico skupnosti vernikov in neverujočih, da ohranjajo ali opustijo svoj etos in delujejo v skladu z njim, ter upravičenost verskih, laičnih in nekonfesionalnih organizacij do priznanega statusa pravne osebe; ker sta varstvo posameznikov, ki sledijo kateri koli ali nobeni veroizpovedi, in učinkovito obravnavanje kršitev svobode veroizpovedi ali prepričanja, kot so diskriminacija ali zakonske omejitve na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, temeljna pogoja za zagotavljanje, da imajo lahko posamezniki enakopravno svobodo veroizpovedi ali prepričanja;

E.

ker so tudi teistična, neteistična in ateistična prepričanja, pa tudi pravica do neizpovedovanja katere koli vere ali prepričanja, zaščiteni na podlagi člena 18 MPDPP; ker je imeti ali ne imeti veroizpovedi ali prepričanja absolutna pravica, ki je nikakor ni mogoče omejiti;

F.

ker so vse človekove pravice in temeljne svoboščine nedeljive, soodvisne in medsebojno povezane; ker svoboda veroizpovedi zajema elemente številnih drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je od njih odvisna, na primer od svobode izražanja, zbiranja in združevanja, vse skupaj pa imajo pomembno vlogo v boju proti vsem oblikam nestrpnosti in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ali prepričanja;

G.

ker se mora svoboda veroizpovedi končati na točki, kjer bi se z izpolnjevanjem verskih dolžnosti kršile pravice in svoboščine drugih, in ker se z izpolnjevanjem verskih dolžnosti ali izražanjem prepričanja ne sme nikoli, v nobenih okoliščinah, opravičevati nasilnega ekstremizma ali pohabljanja niti komur koli dovoliti, da škoduje prirojenemu dostojanstvu posameznika;

H.

ker spoštovanje svobode veroizpovedi ali prepričanja neposredno prispeva k demokraciji, razvoju, pravni državi, miru in stabilnosti; ker so kršitve svobode veroizpovedi ali prepričanja pogoste, prizadenejo ljudi v vseh delih sveta, krnijo dostojanstvo človekovega življenja in povzročajo ali povečujejo nestrpnost, pri čemer so pogosto zgodnji kazalniki morebitnega nasilja in konfliktov; ker morajo države ravnati s potrebno skrbnostjo, da preprečijo, preiščejo in kaznujejo nasilna dejanja ali grožnje z nasiljem proti posameznikom na podlagi njihove veroizpovedi ali prepričanja, ter zagotovijo, da v primeru takšnih kršitev storilci odgovarjajo zanje;

I.

ker EU v skladu s členom 21 PEU spodbuja in brani univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanja človekovega dostojanstva kot del vodilnih načel svoje zunanje politike;

J.

ker v številnih državah še vedno obstajajo verske omejitve in sovražnosti, ki so jih vzpostavile vlade ali družba; ker se nekatere verske manjšine soočajo s povečanimi grožnjami in nadlegovanjem državnih in nedržavnih akterjev; ker se zagovorniki človekovih pravic, ki se borijo za svobodo veroizpovedi ali prepričanja, po vsem svetu vedno pogosteje soočajo z grožnjami in napadi;

K.

ker je Svet v prizadevanju za doseganje cilja spodbujanja svobode misli, vesti in veroizpovedi prek zunanje politike EU junija 2013 sprejel Smernice EU za spodbujanje in varstvo svobode misli, vesti in veroizpovedi, Komisija pa je maja 2016 imenovala prvega posebnega odposlanca za spodbujanje svobode misli, vesti in veroizpovedi zunaj EU za enoletni mandat, ki je bil doslej dvakrat podaljšan za eno leto;

L.

ker je EU spodbujala svobodo veroizpovedi ali prepričanja na mednarodni ravni in drugih večstranskih forumih, zlasti s prevzemanjem vodilne vloge pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi ali prepričanja v okviru generalne skupščine OZN in Sveta OZN za človekove pravice ter s podpiranjem mandata posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi ali prepričanja in sodelovanjem z njim, pa tudi s sodelovanjem s tretjimi državami, ki imajo enaka stališča;

M.

ker je spodbujanje svobode misli, vesti in veroizpovedi, tudi prek podpore civilne družbe verujočim in neverujočim, prek varstva pravic posameznikov, ki pripadajo verskim manjšinam in manjšinam po prepričanju, podpore zagovornikom človekovih pravic in boja proti diskriminaciji na podlagi veroizpovedi in prepričanja, ter spodbujanje medkulturnega in medverskega dialoga prednostna naloga financiranja v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice za obdobje 2014-2020 (EIDHR); ker so tudi Evropski razvojni sklad in finančni instrumenti EU, kot so instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, evropski instrument sosedstva, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ter instrument za predpristopno pomoč, podpirali projekte, ki spodbujajo izboljšanje okolja za svobodo misli, vesti in veroizpovedi;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

—

ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 8, 10, 11, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 23 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov (00337/2016),

—

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, priloženega sklepom Sveta z dne 7. marca 2011 (07166/2011),

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti člena 14 Konvencije, ki prepoveduje diskriminacijo,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter poročila OZN z dne 15. januarja 2016 z naslovom „Final study on illicit financial flows, human rights and the 2030 Agenda for Sustainable Development“, ki obravnava nezakonite finančne toke, človekove pravice in agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in katere avtor je neodvisni strokovnjak za učinke zunanjega dolga in drugih povezanih mednarodnih finančnih obveznosti držav na polno uveljavljanje vseh človekovih pravic, zlasti ekonomskih, socialnih in kulturnih,

—

ob upoštevanju Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

—

ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter končnih dokumentov, sprejetih naknadno na posebnih zasedanjih OZN Peking + 5 (2000), Peking + 10 (2005), Peking + 15 (2010) in Peking + 20 (2015),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) in člena 3 Konvencije, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“, ter Medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (konvencija iz Belém do Parája) iz leta 1994,

—

ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

—

ob upoštevanju ključnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), ki obravnavajo enakost spolov, vključno s Konvencijo o enakem nagrajevanju (št. 100), Konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111), Konvencijo o delavcih z družinskimi obveznostmi (št. 156) in Konvencijo o varstvu materinstva (št. 183),

—

ob upoštevanju skupne predložitve h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je predstavil center za ekonomske in socialne pravice, Alliance Sud, Global Justice Clinic pravne fakultete pri njujorški univerzi, Public Eye in mreža Tax Justice Network z naslovom „Swiss Responsibility for the Extraterritorial Impacts of Tax Abuse on Women’s Rights“ (Odgovornost Švice pri ekstrateritorialnih učinkih davčnih zlorab na pravice žensk), ki poudarja nesorazmerno davčno obremenitev žensk, zlasti tistih z nizkimi dohodki, in žensk v državah v razvoju, kar je posledica izgube javnih prihodkov zaradi čezmejnih davčnih zlorab,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom „Strategic engagement for gender equality 2016-2019“ (SWD(2015)0278)), ki govori o strateških prizadevanjih za enakost spolov med leti 2016 in 2019,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“,

—

ob upoštevanju poročil o državah v okviru evropskega semestra 2018, ki jih je pripravila Komisija,

—

ob upoštevanju dokumenta Komisije za leto 2017 z naslovom „Report on equality between women and men in the EU 2017“ na temo enakosti žensk in moških v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Taxation Trends in the European Union – Data for the EU Member States, Iceland and Norway, 2018 Edition“ na temo davčnih trendov v Evropski uniji s podatki za države članice EU, Islandijo in Norveško, izdaja 2018,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. maja 2018 o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke z namenom povečati udeležbo žensk na trgu dela, olajšati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in omogočiti trajnostno in vključujočo rast v Evropi (barcelonski cilji) (COM(2018)0273),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi,

—

ob upoštevanju predloga za Direktivo Sveta z dne 18. januarja 2018 o spremembah Direktive 2006/112/ES v zvezi s stopnjami davka na dodano vrednost (COM(2018)0020),

—

ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE),

—

ob upoštevanju poročila Agencije OZN za ženske z naslovom „Progress of the world’s women 2015–2016. Transforming economies, realising rights“ (Napredek žensk v svetu 2015–2016: preobrazba gospodarstev in uresničevanje pravic),

—

ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov Sveta Evrope za vključevanje vidika spola v proračun, ki to opredeljuje kot ocenjevanje proračunov na podlagi vidika spola, tako da je ta vključen na vseh ravneh proračunskega postopka, prihodki in odhodki pa prestrukturirani tako, da se spodbuja enakost spolov,

—

ob upoštevanju študije iz leta 2015 z naslovom „Bringing transparency, coordination and convergence to corporate tax policies in the European Union – I – Assessment of the magnitude of aggressive corporate tax planning“, ki jo je pripravila služba Evropskega parlamenta za raziskave,

—

ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora za odpravo diskriminacije žensk o ekstrateritorialnih obveznostih glede vpliva nedovoljenih finančnih tokov in izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb na vidik spola v Švici iz leta 2016 in v Luksemburgu leta 2018 (1),

—

ob upoštevanju strateškega poročila z naslovom „Redistributing Unpaid Care Work – Why Tax Matters for Women’s Rights“, ki ga je leta 2016 pripravil Institute of Development Studies,

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja C Evropskega parlamenta iz aprila 2017: Pravice državljanov in ustavne zadeve z naslovom „Gender equality and taxation in the European Union“ (Enakost spolov in obdavčevanje v Evropski uniji),

—

ob upoštevanju poročila OZN o ženskah iz aprila 2018 z naslovom „Gender, taxation and equality in developing countries“ (Spol, obdavčitev in enakost v državah v razvoju),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o vlogi žensk v zelenem gospodarstvu (2),

—

ob upoštevanju poročila OECD o izvajanju priporočila OECD za enakost spolov (junij 2017) in o modelih obdavčitve in ugodnosti iz leta 2015,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015 (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (6),

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (7),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0416/2018),

A.

ker je v členih 2 in 3 PEU navedeno, da sta nediskriminacija ter enakost žensk in moških bistveni vrednoti in bistvena cilja, na katerih temelji EU; ker si mora Unija v skladu s členoma 8 in 10 PDEU pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti zavzemati za odpravo neenakosti, spodbujati enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji; ker Listina EU o temeljnih pravicah vsebuje pravice in načela, ki se nanašajo na prepoved neposredne in posredne diskriminacije (člen 21(1)) in enakost med moškimi in ženskami (člen 23); ker so pravice, določene v Listini, neposredno pomembne za države članice pri izvajanju prava Unije (člen 51);

B.

ker so v Evropski uniji ženske še vedno izrazito premalo zastopane na trgu dela, saj je splošna stopnja zaposlenosti žensk še vedno za skoraj 12 % nižja od stopnje zaposlenosti moških; ker v EU 31,5 % zaposlenih žensk dela s krajšim časom, od moških pa 8,2 %;

C.

ker je izjemno pomembno obravnavati razliko med spoloma v stopnji zaposlenosti in zmanjšati razliko v pokojninah med spoloma, saj v EU v povprečju znaša skoraj 40 %, zaradi česa se v življenju žensk kopičijo neenakosti in obdobja odsotnosti s trga dela;

D.

ker razlika v plačah med spoloma v EU znaša 16 %, kar pomeni, da ženske v EU po vseh gospodarskih panogah v povprečju zaslužijo 16 % manj na uro kot moški;

E.

ker kumulativni učinek številnih vrzeli, ki vplivajo na ženske (vrzel v plačah in zaposlitvi, prekinitve poklicne poti in varstvo otrok, zaposlitev s polnim delovnim časom v primerjavi s krajšim delovnim časom), bistveno prispeva k razliki v plačah in pokojnini med spoloma, kar veča tveganje revščine in socialne izključenosti za ženske, negativne učinke pa čutijo tudi njihovi otroci in družine;

F.

ker je v Pekinških izhodiščih za ukrepanje poudarjeno, da je različne politike in programe, tudi tiste, povezane z obdavčevanjem, treba analizirati z vidika spola in jih po potrebi prilagoditi tako, da bodo spodbujali pravičnejšo porazdelitev proizvodnih sredstev, premoženja, možnosti, dohodka in storitev;

G.

ker se v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zahteva, da družine temeljijo na načelih enakosti, pravičnosti in osebne izpolnitve za vsakega člana ter da se ženske obravnavajo enako kot moški tudi v davčni zakonodaji, in sicer kot posameznice, ne pa kot vzdrževane družinske članice moških;

H.

ker so se države članice kot podpisnice Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah zavezale, da bodo spoštovale obveznost uporabe največjih razpoložljivih sredstev, da bi imele na voljo finančna sredstva za postopno uresničevanje gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic;

I.

ker ureditve o dohodnini, ki posredno zapostavljajo ženske pri dostopu do pogojev za zaposlitev ali pokojnin, ki jih zagotavlja delodajalec, morda kršijo člen 14 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju (9);

J.

ker službe Komisije v delovnem dokumentu „Strategic Engagement for Gender Equality 2016-2019“ opredelijo štiri ključna področja v prid enakosti spolov, vključno z davčnimi politikami, ne navedejo pa nobene zavezujoče določbe niti ne pozovejo k zavezi za vključevanje načela enakosti spolov na ravni držav članic;

K.

ker bi lahko bila v davčnih politikah prisotna eksplicitna ali implicitna spolna pristranskost; ker eksplicitna pristranskost pomeni, da davčni predpis neposredno na različen način obravnava moške ali ženske, implicitna pa, da naj bi se predpis sicer uporabljal za vse enako, v resnici pa prihaja do diskriminacije, saj v kombinaciji z vedenjskimi in dohodkovnimi vzorci različno vpliva na spola; ker je večina držav članic odpravila davčne predpise, ki izrecno razlikujejo med moškimi in ženskami, vendar je implicitna davčna pristranskost še vedno razširjena po vsej EU, saj davčni predpisi vplivajo na socialno-ekonomsko realnost;

L.

ker lahko politične odločitve o ustvarjanju in prerazporejanju prihodkov nesorazmerno vplivajo na dohodke in ekonomsko varnost žensk, katerim lahko omejijo tudi dostop do kakovostnih javnih storitev, s čimer ogrožajo njihovo sposobnost, da bi uveljavile svoje ekonomske in socialne pravice ter prispevale k napredku na področju enakosti spolov;

M.

ker se zaradi neupoštevanja vidika spola v davčnih politikah na ravni EU, pa tudi na nacionalnih ravni, trenutne razlike med spoloma (na področju zaposlovanja, dohodkov, neplačanega dela, pokojnine, revščine, premoženja itd.) večajo, ker se ženske na ta način odvrača od tega, da bi vstopale na trg dela in na njem tudi ostale, in ker to reproducira tradicionalne vloge spolov in stereotipe;

N.

ker je oblikovanje davčnih politik eden od temeljnih elementov strategije Evropa 2020; ker je bistvo evropskega semestra še vedno zagotavljanje skladnosti s Paktom za stabilnost in rast in ker so vidiki spola pogosto izpuščeni iz prednostnih nalog in priporočil, zlasti če zadevajo obdavčenje;

O.

ker je zaradi regresivnih sprememb pri obdavčitvi dela, podjetij, potrošnje in premoženja, ki jih v zadnjih desetletjih opažamo v vseh državah članicah, davčna obremenitev prešla na skupine z nizkimi dohodki, kar je oslabilo zmogljivosti davčnih sistemov za prerazporeditev ter prispevalo k trendu vse večje neenakosti v dohodkih; ker je ta strukturna sprememba obdavčitve premaknila davčno obremenitev na skupine z nizkimi dohodki, torej predvsem na ženske, čemur botrujejo neenaka porazdelitev dohodka med ženskami in moškimi, dejstvo, da je med tistimi, ki zaslužijo največ, le malo žensk, nadpovprečno visoki deleži potrošnje – kar zadeva osnovne dobrine in storitve – pri ženskah ter razmeroma visok delež dohodkov iz dela in majhen delež dohodkov od kapitala glede na skupni dohodek pri ženskah (10);

P.

ker lahko zlasti ženske trpijo zaradi ekonomskih neenakosti na podlagi neenake razporeditve dohodkov med ženske in moške, majhnega deleža žensk med tistimi, ki zaslužijo največ, ter sorazmerno velikega deleža dohodkov od dela in majhnega deleža kapitalskih dohodkov v skupnem dohodku žensk (11);

Q.

ker so stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v povprečju občutno upadle, in sicer od 40 % v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na 21,9 % leta 2018, medtem ko je stopnja davka na potrošnjo (v veliki meri gre pravzaprav za DDV) od leta 2009 rasla in leta 2016 dosegla 20,6 % (12);

R.

ker bi morale sedanje makroekonomske politike bolje odražati pomen neplačane oskrbe in dela v gospodinjstvu ter ker je dokazano, da 80 % oskrbe v EU zagotavljajo neplačani neformalni negovalci, od katerih je 75 % žensk; ker nekatere davčne politike, nezadostno financiranje javnih storitev in dostop do sredstev za socialne storitve bistveno bolj prizadenejo skupine z nizkimi dohodki, zlasti ženske, saj so pogosto prav one tiste, na katere pade breme nege, vzgoje in drugih oblik družinske podpore; ker so najrevnejše in najbolj ranljive ženske v državah EU tiste, ki se soočajo z dvojnim bremenom neformalnega negovalnega dela in nizko plačanega prekarnega dela (13):

S.

ker so skoraj vse države članice uvedle dvojni dohodninski sistem tako, da uporabljajo višjo mejno davčno stopnjo za prejemnika drugega dohodka v gospodinjstvu, in tako, da so uvedle enotno davčno stopnjo za večino vrst kapitalskih dohodkov; ker je nesorazmerno visoka davčna obremenitev prejemnika drugega dohodka v gospodinjstvu v večini držav članic kot posledica neposrednih davčnih sistemov, ki se uporabljajo za dohodke od dela, eden glavnih dejavnikov, ki ženske odvrača od udeležbe na trgu dela (14), poleg predpisov o skupni obdavčitvi in ugodnostih ter stroškov, povezanih s storitvami splošnega otroškega varstva, in pomanjkanju teh storitev;

T.

ker določbe o neposredni obdavčitvi ter izguba ugodnosti v pomembni meri določajo past neaktivnosti (trenutno 40 %) in past nizkih plač, ki nesorazmerno vplivata na ženske in jih odvračata od polne udeležbe pri zaposlovanju;

U.

ker imajo lahko v nekaterih državah članicah družine še vedno znižan davek, če je v družini eden od partnerjev vzdrževani zakonski partner, dodatke za poročene pare in/ali davčne dobropise za pare z enim dohodkom, s čimer se ohranja asimetrija z enostarševskimi družinami, ki so večinoma ženske, in se ne priznava raznolikosti družinskih razmer, ki obstajajo v EU; ker običajno tovrstne davčne ugodnosti poročene ženske odvračajo od dostopa do trga dela in neposredno ali posredno povzročijo prerazporeditev časa žensk časa s plačanega na neplačano delo;

V.

ker je vpliv obdavčitve na razlike med spoloma v zvezi s premoženjem pravnih oseb, osebnim premoženjem in lastnino premalo raziskano področje in je nujno potrebno, da na teh področjih zagotovimo dostopnost podatkov, razčlenjenih po spolu;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o postopku Unije za registracijo pesticidov, njegovih pristojnosti, številčni sestavi in mandatu (1),

—

ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju sedmega splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (2),

—

ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba),

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (5),

—

ob upoštevanju Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 546/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev (8),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh (9),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 284/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih (10),

—

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1056 z dne 29. junija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja veljavnosti registracije aktivne snovi glifosat (11) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1313 z dne 1. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi glifosat (12),

—

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2324 z dne 12. decembra 2017 o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (13),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. aprila 2016 (14) in 24. oktobra 2017 (15) o osnutku Izvedbene uredbe Komisije o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih (19),

—

ob upoštevanju evropske ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 in njenih zadevnih prilog, ki jo je služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) objavila aprila 2018,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. novembra 2016 v zadevi C-442/14 Bayer CropScience SA-NV, Stichting De Bijenstichting proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden (20),

—

ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 18. februarja 2016 v zadevi 12/2013/MDC glede prakse Komisije v zvezi z izdajo dovoljenj in dajanjem na trg fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov),

—

ob upoštevanju študije „Monografije Mednarodne agencije za raziskave raka, zvezek 112: ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov“, objavljene 20. marca 2015,

—

ob upoštevanju ugotovitev Evropske agencije za varnost hrane po strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo glifosat (21), objavljenih 12. novembra 2015, in po strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide zaradi lastnosti glifosata, ki potencialno povzročajo endokrine motnje (22), objavljenih 7. septembra 2017,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za oceno tveganj Evropske agencije za kemikalije o razvrščanju glifosata z dne 15. marca 2017,

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja 5/2018 mehanizma znanstvenih nasvetov (SAM) o postopku EU za registracijo fitofarmacevtskih sredstev iz junija 2018 (23),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (COM(2017)0109),

—

ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno varstvo rastlin in ga je potrdil Svet 28. junija 2016,

—

ob upoštevanju poročila posebne poročevalke v okviru Sveta OZN za človekove pravice o pravici do hrane, z dne 24. januarja 2017, ki obravnava globalno uporabo pesticidov v kmetijstvu in njene vplive na človekove pravice,

—

ob upoštevanju člena 13 PDEU, ki določa, da bi bilo treba pri oblikovanju in izvajanju politik Unije, zlasti na področju notranjega trga, v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij,

—

ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (24),

—

ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 442 iz marca 2016, v kateri je navedeno, da se 89 % državljanov EU strinja, da bi si morala Unija bolj prizadevati za večjo ozaveščenost o pomembnosti dobrobiti živali na mednarodni ravni, 90 % državljanov EU pa se strinja, da je pomembno določiti visoke standarde dobrobiti živali,

—

ob upoštevanju dejstva, da Parlament prejme številne peticije zaskrbljenih državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico v skladu s členoma 24 in 227 PDEU in členom 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter pozivajo k prenehanju poskusov na živalih v Evropi in po vsem svetu ter k določitvi mednarodnih standardov dobrobiti živali,

—

ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU (COM(2018)0179) (25),

—

ob upoštevanju ocene Uredbe (ES) št. 1107/2009 , ki jo Komisija pravkar izvaja v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila posebnega odbora za postopek Unije za registracijo pesticidov (A8-0475/2018),

A.

ker je namen Uredbe (ES) št. 1107/2009 (v nadaljnjem besedilu: uredba) zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga s harmonizacijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo;

B.

ker je postopek EU za registracijo fitofarmacevtskih sredstev eden najstrožjih na svetu; ker si posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov (PEST) ob upoštevanju pomislekov številnih deležnikov glede ocene glifosata prizadeva opredeliti področja, kjer je mogoče nadalje izboljšati postopek Unije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev s posredovanjem priporočil, za katera meni, da so potrebna za doseganje visoke ravni varstva zdravja ljudi in živali ter okolja;

C.

ker je previdnostno načelo krovno načelo politike Unije, kot določa člen 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker uredba v skladu s členom 1(4) temelji na previdnostnem načelu; ker mora biti glede na člen 13(2) odločitev o obvladovanju tveganja skladna s pogoji previdnostnega načela, kot so opredeljeni v členu 7(1) Uredbe (ES) št. 178/2002; ker člen 7(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 določa, da morajo biti ukrepi, sprejeti na podlagi previdnostnega načela, sorazmerni;

D.

ker so številni deležniki izrazili pomisleke glede ocene glifosata, zlasti o tem, ali je bila izvedena neodvisna, objektivna in pregledna ocena ter ali so bila pravilno uporabljena merila za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, zadevna navodila, merila za odobritev in previdnostno načelo;

E.

ker v skladu s členom 4(3) uredbe fitofarmacevtsko sredstvo kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe med drugim ne sme imeti takojšnjega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi, vključno z ranljivimi skupinami, in ne sme imeti nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje;

F.

ker je ocena izvajanja uredbe razkrila, da cilji v zvezi z varstvom zdravja ljudi in živali ter okolja niso bili v celoti doseženi in da bi bile mogoče izboljšave, da bi se dosegli vsi cilji uredbe;

G.

ker je izredno pomembno, da se uredba v celoti izvaja v vseh državah članicah;

H.

ker nacionalni pristojni organi, ki sodelujejo v postopkih odobritve in registracije, pogosto zamujajo z roki; ker je bilo ugotovljeno, da imajo nacionalni pristojni organi, vključeni v postopek odobritve in registracije, ponekod premalo osebja in sredstev; ker obstaja tveganje, da bo pomanjkanje sredstev vplivalo tudi na kakovost ocen, tako glede aktivnih snovi kot fitofarmacevtskih sredstev, ne le na zamude pri njihovi pripravi;

I.

ker je neodvisnost ocene tveganja bistvena za zaupanje v uredbo in v živilsko zakonodajo EU;

J.

ker se je izkazalo, da postopek odločanja v celotnem procesu ni bil pregleden tako glede dostopnosti celotnih študij in neobdelanih podatkov za javnost, kot glede faze obvladovanja tveganja;

K.

ker je pravica do dostopa do dokumentov, ki jih hranijo institucije EU, vključno z agencijami, pomembna pravica, pri kateri je treba izjeme razlagati ozko; opozarja na sodno prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero preglednost in dostop do dokumentov prispevata k večji legitimnosti agencij EU v očeh državljanov in k zagotavljanju večje odgovornosti agencij EU do državljanov v demokratičnem sistemu (26);

L.

ker bi bilo treba redno posodabljati Uredbo Komisije (EU) št. 283/2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh1a, da bi upoštevali najnovejša znanstvena in tehnična spoznanja; ker je sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh (27) še vedno najbolj izčrpen vir navodil in smernic za testiranje, čeprav so bili številni med naštetimi dokumenti morda zamenjani in bi jih bilo treba posodobiti; ker metodologije, ki se uporabljajo za znanstveno oceno aktivnih snovi in ki jih v obliki smernic uporabljajo Evropska agencija za varnost hrane in države članice, ne odražajo vedno sprotnih znanstvenih in tehničnih spoznanj, kakor določa člen 4 uredbe; ker nekateri ključni preskusi bodisi niso vključeni v oceno tveganja bodisi manjkajo najnovejše znanstvene metode (kot v primerih najnovejših ekotoksikoloških preskusov za talne organizme in ocene koncentracije v okolju in ostankov v prahu, vetru, zraku in vodi);

M.

ker posodobljene smernice o čebelah, ki jih uporablja Evropska agencija za varnost hrane v svojem zadnjem pregledu treh neonikotinoidov, še niso bile formalno sprejete; ker so smernice o talnih organizmih, ki jih zdaj uporablja Evropska agencija za varnost hrane, iz leta 2002;

N.

ker splošne smernice zahteve zakonodaje oblikujejo v praktične ukrepe kot odgovor na vprašanje, kaj je treba opraviti, smernice za preskušanje pa določajo protokole preskušanja, ki jih je treba spoštovati za pripravo podatkov, kot odgovor na vprašanje, kako je treba preskušati;

O.

ker je razširjena in profilaktična uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ko je neprimerna, skrb zbujajoča;

P.

ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev za izsuševanje (tj. obdelava samega posevka pred žetvijo za pospešitev zorenja in lajšanje žetve) neprimerna;

Q.

ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine, neprimerna;

R.

ker je po podatkih Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v EU leta 2016 bilo porabljenih 368 588 ton pesticidov, kar znaša 11,8 % svetovne potrošnje;

S.

ker se po podatkih FAO od leta 2009 uporaba pesticidov v EU povečuje; ker se ta trend med državami članicami zelo razlikuje, in sicer od velikega povečanja v nekaterih od njih do strmega padca v drugih; ker se je skupna količina pesticidnih aktivnih snovi, prodanih v 16 državah članicah EU, med letoma 2011 in 2016 povečala za 1,6 %;

T.

ker je bilo do leta 2018 odobrenih 493 aktivnih in osnovnih snovi;

U.

ker je v poročilu Komisije o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 izpostavljeno pomanjkanje statističnih podatkov o uporabi pesticidov in pomanjkanje znanja o uporabi nekaterih aktivnih snovi;

V.

ker je bilo v skladu s poročilom Evropske unije iz leta 2016 o ostankih pesticidov v hrani (28), ki ga je EFSA objavila leta 2018, 96,2 % vzorcev v okviru omejitev, ki jih določa zakonodaja EU;

W.

ker javnost nič ne ve o nevarnosti in tveganju ter o sprejemljivi in nesprejemljivi nevarnosti in tveganju, prav tako pa ne ve, kako se v Evropi upoštevajo mejne vrednosti ostankov;

X.

poudarja, da so odločitve o odobritvi novo razvitih aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev vedno sprejete, ko še ni gotovo, kakšen bo njihov dejanski vpliv; ker po registraciji ni spremljanja; ker manjkajo podatki o natančnih količinah vsakega fitofarmacevtskega sredstva, ki se uporablja, o izvajanju in učinkovitosti blažilnih ukrepov ter o morebitnih škodljivih učinkih na zdravje ljudi in živali ter na okolje;

Y.

ker pomanjkanje podatkov zadeva dejanske učinke aktivnih snovi, varoval, sinergistov in dodatkov ter njihovih metabolitov, pa tudi formulacije in mešanice proizvodov; ker zato celotni vpliv pesticidov na zdravje ljudi in živali, pa tudi na okolje ni v celoti znan;

Z.

ker se pilotni projekt o okoljskem spremljanju rabe pesticidov prek čebel kljub njegovi vključitvi v proračun Unije za proračunski leti 2017 in 2018 še ne izvaja;

AA.

ker je eden od ciljev sedmega splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo tako, da se čim bolj zmanjšajo pomembni negativni učinki na zdravje ljudi in okolje, ter ker še vedno obstaja negotovost o celotnem vplivu skupnih učinkov različnih kemikalij na zdravje ljudi in okolje;

AB.

ker člen 4(3) uredbe določa, da fitofarmacevtsko sredstvo „nima takojšnjega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi… ob upoštevanju ugotovljenih kumulativnih in sinergijskih vplivov, kadar so na voljo znanstvene metode za ocenjevanje takšnih vplivov, ki jih priznava Agencija“; ker Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora določa, da je treba „upoštevati poznane kumulativne in sinergijske učinke, ko so na voljo metode za oceno takih učinkov“;

AC.

ker so take metode sedaj na voljo in ker se pričakuje, da bo EFSA pilotno oceno, ki obravnava kumulativne učinke izpostavljenosti pesticidom v hrani na živčni in ščitnični sistem ljudi, zaključila konec leta 2019;

AD.

ker trenutno ne obstaja pravna obveznost za preskušanje aktivnih snovi glede njihove razvojne nevrotoksičnosti (DNT), primeri katere vključujejo nastanek avtizma, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in disleksije; ker so študije o vplivu razvojne toksičnosti in nevrotoksičnosti potrebne in ker lahko spodbudijo ad hoc študije za obravnavo posebnih pomislekov; ker EFSA v zvezi s tem razvija projekt z namenom oblikovanja alternativnih rešitev brez uporabe živali za preiskavo učinkov DNT;

AE.

ker obstajajo pomisleki, da izvajanje uredbe v zvezi z uporabo živali v preskusih za opredelitev nevarnosti in oceno tveganja ni skladno z zahtevami po upoštevanju načel zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja iz Direktive 2010/63/EU o poskusih na živalih, saj uredbi Komisije (EU) št. 283/2013 in (EU) št. 284/2013 ter ustrezne smernice od njihovega sprejetja še niso bile posodobljene, čeprav so na voljo potrjeni alternativni testi in tehnologije;

AF.

ker preskušanje z namenom ugotavljanja učinkov na zdravje ljudi vključuje uporabo živali in zato odzivanja pri človeku ne napove nujno natančno;

AG.

ker je treba pospešiti razvoj in potrjevanje novih metodologij brez uporabe živali, ki zagotavljajo informacije o temeljnih mehanizmih toksičnosti za ljudi, vključno s potmi, po katerih pride do škodljivega vpliva na ljudi;

AH.

ker je raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja glede registracije in uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri številnih kmetijskih proizvodih iz tretjih držav nižja; ker je treba zagotoviti, da raven zaščite EU ne bo ogrožena zaradi uvoza kmetijskih proizvodov iz tretjih držav;

AI.

ker so v EU v prometu in uporabi nezakonito uvoženi pesticidi, ki potencialno ogrožajo javno zdravje in pomenijo nepošteno konkurenco fitofarmacevtskim sredstvom, za katera v skladu s trenutno zakonodajo EU velja postopek registracije;

AJ.

ker so številni deležniki izrazili pomislek glede preglednosti in navzkrižja interesov v zvezi s pravico vlagateljev do izbire države članice poročevalke pri prvi vlogi zahtevka za odobritev aktivne snovi;

AK.

ker je prav take pomisleke pri deležnikih povzročilo dejstvo, da je lahko država članica poročevalka, ki ji je Komisija naložila odgovornost za obnovo poročila o oceni, ista kot tista, ki je pripravila prvotni osnutek poročila o oceni;

AL.

ker so od uveljavitve uredbe dalje vlagatelji za nove aktivne snovi za države članice poročevalke izbrali le 11 od 28 držav članic, kar kaže na to, da obstajajo precejšnje razlike glede strokovnosti in osebja;

AM.

ker so Francija, Nizozemska, Nemčija in Združeno kraljestvo obravnavali približno 80 % vseh dosjejev; ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU pomembno vplival na delovno obremenitev drugih držav članic;

AN.

ker člen 8(1) uredbe od vlagatelja zahteva, da predloži povzetek dokumentacije, ki mora med drugim vključevati povzetke in rezultate preskusov in študij za vsako točko zahtev za podatke, vključno z oceno vseh predloženih informacij;

AO.

ker so številni deležniki izrazili pomislek v zvezi s pristopom k vrednotenju, kot je vzpostavljen z zakonom, in zlasti v zvezi s tem, kdo naj bi predložil znanstvene študije in dokaze za oceno aktivnih snovi, kdo bi moral zagotoviti strokovno pregledano znanstveno literaturo in kdo bi moral oceniti študije;

AP.

ker člen 8(5) uredbe od vlagatelja zahteva, da dokumentaciji priloži strokovno pregledano javno dostopno znanstveno literaturo o aktivnih snoveh in njihovih relevantnih metabolitih;

AQ.

ker so za nove aktivne snovi običajno na voljo le podatki študij za regulativne namene, ki jih pripravi vlagatelj;

AR.

ker mora ocena tveganja temeljiti na vseh ustreznih razpoložljivih znanstvenih dokazih; ker strokovno pregledana javno dostopna znanstvena literatura vsebuje pomembne dodatne informacije k študijam, ki jih zagotovijo vlagatelji, pri čemer izhaja iz dobre laboratorijske prakse, ter lahko vključuje ugotovitve, ki ocenjevalce opozorijo na negativne učinke, ki se pri standardnem preskušanju ne vidijo;

AS.

ker so pri OECD razvili načela dobre laboratorijske prakse, da bi zagotovili, da je bila študija opravljena v skladu s predpisi in z posebno preskusno metodo za preprečevanje goljufij; ker je EU ta načela sprejela z Direktivo 2004/10/ES, ki od držav članic zahteva, naj zagotovijo, da se v laboratorijih, ki izvajajo preskuse kemičnih proizvodov, upoštevajo načela dobre laboratorijske prakse OECD, in Direktivo 2004/9/ES, ki določa, da morajo države članice določiti organe, pristojne za inšpekcijske preglede dobre laboratorijske prakse na svojem ozemlju;

AT.

pozdravlja, da so, kot je poročala Komisija leta 2015, vse države članice prenesle direktive o dobri laboratorijski praksi in vzpostavile delujoče nacionalne programe za spremljanje dobre laboratorijske prakse;

AU.

ker smernice OECD za preskušanje zagotavljajo, da so raziskave ponovljive, dosledne in enotne ter omogočajo regulatorjem, da ocenijo kakovost in ustreznost študije, zagotovijo njeno metodološko veljavnost in olajšajo vzajemno sprejemanje podatkov med državami članicami;

AV.

ker v skladu s členom 11(2) uredbe „država članica poročevalka opravi neodvisno, objektivno in pregledno oceno glede na trenutna znanstvena in tehnična spoznanja“;

AW.

ker je bilo ugotovljeno, da države članice v vlogi držav članic poročevalk uporabljajo različne prakse pri navajanju povzetkov vlagateljev o strokovno pregledani literaturi; ker se temeljno pravilo glasi, da je treba v slehernem znanstvenem delu jasno navesti trditve drugih z uporabo navednic;

AX.

ker Parlament priznava razpravo o pregledu literature v poročilu o oceni tveganja o glifosatu Nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja; ker je več deležnikov izrazilo pomisleke, da so bili pomembni elementi ocene v osnutku poročila o oceni tveganja glifosata vzeti iz vloge, ne da bi bili jasno navedeni kot sklici;

AY.

ker je verodostojnost sistema Unije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v agencijo EFSA, ki zagotavlja znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odločitve glede varnosti hrane v Evropi; ker je omajano zaupanje javnosti v EFSA skrb zbujajoče;

AZ.

ker trenutno približno dve tretjini nacionalnih strokovnjakov, ki delajo za EFSA, prihaja iz vsega šestih držav članic;

BA.

ker se v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) uredbe v oceni aktivne snovi najprej ugotovi, ali so izpolnjena merila za odobritev iz točk 3.6.2 do 3.6.4 in 3.7 priloge II (izločitvena merila); ker eden od teh izločitvenih meril zadeva razvrstitev snovi kot rakotvornih (kategorija 1A ali 1B) v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008;

BB.

ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) glifosat v skladu s svojo nomenklaturo (ki je enaka kot kategorija 1B Uredbe (ES) št. 1272/2008) razvrstila kot verjetno rakotvoren za ljudi (skupina 2A); ker sta evropski agenciji EFSA in ECHA, pristojni za znanstvene ocene, na katerih temeljijo odločitve EU o obvladovanju tveganja, po pregledu razpoložljivih informacij, tudi ocene IARC, ugotovili, da v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 razvrstitev glifosata kot rakotvorne snovi ni upravičena;

BC.

ker je IARC v skladu svojimi načeli delovanja pri svojih ugotovitvah izhajala iz objavljene literature, medtem ko sta EFSA in ECHA kot osnovo za svoje vrednotenje uporabili tudi neobjavljene študije, ki jih je predložil vlagatelj v skladu s členom 8 uredbe, poleg tega pa sta imeli dostop do relevantnih neobdelanih podatkov;

BD.

ker so številni drugi pristojni organi po svetu, vključno z organi ZDA, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske, kasneje dokončali nove ocene o glifosatu in prišli do sklepa, da ni rakotvoren; ker Agencija ZDA za varstvo okolja (EPA) še vedno pregleduje glifosat, v njenem osnutku ocene ekoloških tveganj pa je jasno navedeno, da bi ta snov lahko vplivala na ptice, sesalce ter kopenske in vodne rastline;

BE.

ker je primerjava 54 pesticidov, ki jo je leta 2017 po sistemih EU in IARC opravila EFSA, pokazala, da je bila v 14 primerih razvrstitev EU konzervativnejša (in s tem strožja) od razvrstitve IARC, v 11 primerih (glifosat in 10 drugih aktivnih snovi) manj in v 29 primerih enako stroga;

BF.

ker so obstajali in še vedno obstajajo pomisleki nekaterih deležnikov glede mnenj EFSA in ECHA v zvezi z njihovimi sklepi, da se glifosata ne razvrsti med rakotvorne snovi;

BG.

ker v posebnemu odboru žal ni bilo mogoče rešiti tega spora;

BH.

ker je oktobra 2017 Komisija razglasila evropsko državljansko pobudo „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ za dopustno; ker je več kot milijon državljanov pozvalo Komisijo, naj državam članicam predlaga uvedbo prepovedi uporabe glifosata, reformo postopka odobritve za pesticide in določitev obveznih ciljev za zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU;

BI.

ker so tako imenovani dokumenti o primeru Monsanto in nedavna sodba vrhovnega sodišča v zvezni državi Kalifornija v zadevi Dewayne Johnson proti Monsanto (CGC-16–550128) in naknadna pritožba vzbudili pomisleke glede neodvisnosti in nasprotja interesov v postopku ocenjevanja glifosata;

BJ.

ker uredba določa šestmesečni rok za Komisijo (ki začne teči od ugotovitev EFSA), da predstavi osnutek uredbe;

BK.

ker odločitev o podaljšanju odobritve glifosata ni vsebovala pravno zavezujočih ukrepov za zmanjšanje tveganja na ravni Unije, ker se je Komisija odločila sprejeti posebno priporočilo v okviru pogojev za odobritev, in sicer da morajo države članice pri podeljevanju registracij za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost nameniti tveganju za kopenske vretenčarje; ker je bilo pri skoraj vseh oblikah uporabe glifosata ugotovljeno visoko dolgoročno tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, vključno s sesalci in pticami;

BL.

ker je ECHA zaključila, da glifosat resno poškoduje oči in je strupen za vodne organizme, njegovi učinki pa so dolgotrajni;

BM.

ker ni jasno, pod katerimi pogoji Komisija in države članice štejejo, da je tveganje nesprejemljivo za okolje;

BN.

ker je dejstvo, da Komisija ob podpori držav članic odobri aktivne snovi, za katere je EFSA ugotovila, da pomenijo visoko tveganje za okolje in biotsko raznovrstnost, zaskrbljujoče, saj fitofarmacevtsko sredstvo v skladu s členom 4(3)(e) uredbe ne bi smelo imeti nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje;

BO.

ker je evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu v zadevi 12/2013/MDC z dne 18. februarja 2016 navedla, da predložitev potrditvenih informacij ne bi smela vplivati na zahteve za podatke, ki so obstajale v času oddaje vloge v zvezi z oceno tveganj za zdravje, in za katere so bila na voljo ustrezni usmerjevalni dokumenti;

BP.

ker za potrditvene podatke načeloma ne velja enak znanstveni nadzor ali enaka znanstvena ocena kot za podatke, predložene v izvirni vlogi, saj niso predmet sistematičnega strokovnega pregleda EFSA; ker je evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu iz leta 2016 Komisijo pozvala, naj razmisli o tem, ali naj bo odslej za vse potrditvene informacije potreben sistematičen strokovni pregled EFSA in ali naj se ustrezno spremenijo usmerjevalni dokumenti;

BQ.

ker je na podlagi poročila o spremljanju, ki ga je Komisija predložila februarja 2018 v zvezi z desetimi aktivnimi snovmi, preučenimi v okviru preiskave varuha človekovih pravic, postopek s potrditvenimi podatki privedel do tega, da je bil čas prisotnosti na trgu dveh aktivnih snovi, haloksifopa-P in malationa, ki bi bil sicer omejeni, podaljšan;

BR.

ker v primeru bioloških pesticidov z majhnim tveganjem do vrzeli v podatkih prihaja predvsem zato, ker so zahteve za podatke oblikovane za kemična fitofarmacevtska sredstva in so tako neprimerne za biološke pesticide z majhnim tveganjem;

BS.

ker kljub tveganjem, ki jih je ugotovila EFSA v sklepih o aktivnih snoveh, Komisija sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja pogosto prepušča državam članicam, ne glede na to, da ji uredba dopušča uvedbo na ravni EU; ker je evropska varuhinja človekovih pravic ta pristop v svoji odločitvi v zadevi 12/2013/MDC obsodila;

BT.

ker je primerno, da države članice odločajo o ukrepih za obvladovanje tveganja v zvezi s težavami, ki so specifične za njihov položaj;

BU.

ker primanjkuje fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem; ker je bilo od skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le deset snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem; ker pomanjkanje razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem otežuje izvajanje in razvoj integriranega varstva rastlin; ker je to pomanjkanje razpoložljivosti posledica dolgotrajnega postopka ocenjevanja, odobritve in registracije;

BV.

ker je danes za natančno spremljanje in odstranjevanje plevela ali škodljivcev v zgodnji fazi mogoče uporabiti napredne tehnike, kot sta precizno kmetovanje in robotika; ker so te napredne tehnike v Evropski uniji še vedno slabo razvite ter potrebujejo podporo Evropske unije in držav članic;

BW.

ker bi morala biti fitofarmacevtska sredstva pred registracijo temeljito ocenjena v skladu s sprotnim znanstvenim in tehničnim znanjem; ker pomanjkanje osebja in/ali sredstev lahko povzroči pretirano zanašanje na oceno, izvedeno za odobritev aktivnih snovi v okviru odločitev za fitofarmacevtska sredstva;

BX.

ker bi bilo treba pri postopku registracije fitofarmacevtskih sredstev, zlasti zahtev za podatke o ocenah tveganja, upoštevati dejansko uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

BY.

ker je treba pri izdaji registracij za fitofarmacevtska sredstva posebno pozornost še naprej namenjati tveganju za „ranljive skupine“; ker so v uredbi ranljive skupine opredeljene kot osebe, za katere je pri ocenjevanju akutnih in kroničnih učinkov fitofarmacevtskih sredstev na zdravje potrebna posebna obravnava; ker so to med drugim nosečnice in doječe matere, nerojeni otroki, dojenčki in otroci, ostareli ter delavci in prebivalci, ki so dolgoročno izpostavljeni visokim koncentracijam pesticidov;

BZ.

ker člen 25 uredbe zahteva, da za varovala in sinergiste velja isti postopek odobritve kot za aktivne snovi, da bi bili uvrščeni na pozitivni seznam; ker Komisija še ni odobrila nobenih varoval ali sinergistov;

CA.

ker člen 27 uredbe od Komisije zahteva, da v prilogo III vključi negativni seznam nesprejemljivih dodatkov; ker Komisija še ni sprejela negativnega seznama dodatkov, vendar pa je navedla, da namerava to storiti do konca leta 2018; ker je glede na učinek teh snovi zamuda nesprejemljiva; ker so nekatere države članice zaradi neobstoja seznama na ravni Unije razvile lastne negativne sezname dodatkov;

CB.

ker je zaradi neobstoja takih seznamov EU temeljita ocena tveganja fitofarmacevtskih sredstev težja;

CC.

ker je bil izražen pomislek v zvezi s sistemom registracije po območjih, zlasti v zvezi z zamudami v postopku in rednih popolnih ali delnih ponovnih ocenah vlog v okviru vzajemnega priznavanja, do katerih prihaja zaradi različnih nacionalnih zahtev modelov vrednotenja držav članic na istem območju; ker je bil namen postopka vzajemnega priznavanja med državami članicami poenostaviti postopke in povečati zaupanje med njimi; ker se uporaba postopka vzajemnega priznavanja šteje za pomembno orodje za povečanje delitve dela in zagotavljanje skladnosti z roki ob hkratnem zagotavljanju optimalne zaščite in je pomembna za delovanje notranjega trga;