—

ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 14,

—

ob upoštevanju člena 2 Protokola h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa pravico do izobraževanja,

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o novih tehnologijah in odprtih izobraževalnih virih (7),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (8),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. maja 2018 o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (9),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (10),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (11),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (12),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 z naslovom Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (COM(2017)0248),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja (COM(2016)0941),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017 o posodobitvi šolskega izobraževanja na vseh stopnjah (13),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja z dne 9. marca 2018 z naslovom Skill needs anticipation: systems and approaches. Analysis of stakeholder survey on skill needs assessment and anticipation (Predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih: sistemi in pristopi. Analiza raziskave med zainteresiranimi stranmi o ocenjevanju in predvidevanju potreb po znanjih in spretnostih),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o politiki iz leta 2017 z naslovom DigComp 2.1: Okvir digitalnih kompetenc za državljane z osmimi ravnmi doseganja kompetenc in primeri rabe,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0400/2018),

A.

ker sta zaradi vse intenzivnejšega razvoja tehnologije digitalna družba in gospodarstvo zdaj realnost, kar pomeni, da so digitalna znanja in spretnosti ključnega pomena za uspešno poklicno samouresničevanje in osebni razvoj vseh državljanov;

B.

ker sodijo digitalne kompetence med ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, kot je opredeljeno v referenčnem okviru iz priloge k priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018;

C.

ker je inovacijska zmogljivost tehnologije med drugim odvisna od kritičnega razmišljanja, ravni digitalnih in ustvarjalnih znanj in spretnosti ljudi ter kakovosti in dosega internetne povezljivosti;

D.

ker je osnovno poznavanje digitalnih tehnologij ključno za opravljanje poglavitnih administrativnih in vsakodnevnih opravil;

E.

ker se ocenjuje, da bo v naslednjih 25 letih izginila približno polovica sedanjih delovnih mest po vsem svetu in 30 % v Evropski uniji (14), hkrati pa bodo nastajali novi poklici, za katere bodo potrebna napredna digitalna znanja in spretnosti;

F.

ker lahko digitalne kompetence, ki presegajo zahteve trga dela, izboljšujejo sedanje in prihodnje možnosti za udeležbo v življenju družbe, lajšajo izmenjavo informacij in kulturno izmenjavo ter ljudem omogočajo več vpliva na politično odločanje;

G.

ker je bistveno, da se internetu znova povrne status skupnega dobrega in se spodbudi aktivno e-državljanstvo;

H.

ker tehnološka preobrazba, ki poteka v vseh gospodarskih panogah, pomeni, da se digitalna orodja pogosto uporabljajo tudi v tradicionalno netehničnih poklicih, pri čemer se ocenjuje, da bodo v bližnji prihodnosti na devetih od desetih delovnih mest potrebna digitalna znanja in spretnosti;

I.

ker trenutno 44 % prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, pri čemer jih 19 % sploh nima nobenih digitalnih znanj in spretnosti, razlike med državami članicami pa so velike, zato obstaja tveganje nastanka novega socialnega prepada;

J.

ker je zaradi pomena digitalnih znanj in spretnosti, sedanje vrzeli v znanjih in spretnostih, ki je zlasti izrazita med moškim in ženskami, med generacijami in različnimi socialnimi skupinami, ter razlik v digitalnih znanjih in spretnostih med državami članicami potreben skupni odziv politike;

K.

ker je bistveno, da izobraževalne ustanove učence in dijake pripravijo na soočenje z družbenimi in ekonomskimi izzivi, ki jih povzročajo hitre tehnološke in družbene spremembe, ter jih opremijo z ustreznimi znanji in spretnostmi, da se bodo znali prilagoditi izzivom digitalnega sveta;

L.

ker sta dostop do interneta ter tehnološke in digitalne opreme ter njihova uporaba spremenila družbeno vedenje in odnose, zlasti med mlajšimi deli družbe;

M.

ker je treba cilj, da naj bi se do leta 2025 vsem šolam v EU zagotovil dostop do internetne povezave s hitrostjo prenašanja/nalaganja podatkov 1 gigabit na sekundo, še doseči;

N.

ker lahko pretirana uporaba tehnološke in digitalne opreme, kot so računalniki in tablice, povzroči težave, povezane z zdravjem in dobrim počutjem, vključno s pomanjkanjem spanja, sedečim življenjskim slogom in odvisnostjo;

O.

ker je treba v strategijah za digitalno učenje upoštevati tudi raziskave o morebitnih negativnih posledicah uporabe digitalne tehnologije v zgodnjem otroštvu za razvoj možganov pri majhnih otrocih;

P.

ker bi morale biti digitalne tehnologije sestavni del na učenca osredotočenega in starosti prilagojenega pristopa v izobraževanju in ker lahko ponudijo nove in inovativne pristope k poučevanju in učenju; ker je bistveno ohranjati osebni stik med učenci in učitelji ter pri izobraževanju dajati prednost dobremu počutju in zdravemu razvoju otrok in odraslih;

Q.

ker bi bilo treba tehnologije bolje uporabljati za podpiranje nove pedagogike, osredotočene na učence kot dejavne udeležence, in sicer z orodji za raziskovalno učenje in sodelovalne delovne prostore;

R.

ker mora biti osnovno izobraževanje o kibernetski higieni in varnosti ter medijski pismenosti usmerjeno glede na starost in razvitost otrok, da bodo lahko postali kritični učenci, aktivni državljani, internetni uporabniki in oblikovalci demokratične digitalne družbe, sprejemali informirane odločitve ter se zavedali tveganj, povezanih z internetom, in jih obvladovali, na primer spletne dezinformacije, nadlegovanje in kršitve varstva osebnih podatkov; ker bi morali biti učni programi na področju kibernetske varnosti uvedeni v učne načrte za akademsko in poklicno usposabljanje;

S.

ker je lahko kakovostno inovativno digitalno učenje privlačno in interaktivno in ker lahko dopolnjuje poučevanje v obliki predavanj ter zagotavlja platforme za sodelovanje in ustvarjanje znanja;

T.

ker smo priča naraščajoči komercialni uporabi izobraževanja, ko velika digitalna podjetja poskušajo vplivati na prakso poučevanja z uvajanjem opreme, programske opreme in izobraževalnih virov ali usposabljanjem učiteljev;

U.

ker države članice za boljše izkoriščanje možnosti tehnologije potrebujejo učinkovite strategije za razvoj zmožnosti učiteljev, oblikovalci politike pa morajo biti bolj zavzeti pri iskanju podpore za ta načrt;

V.

ker javne knjižnice sodelujejo v skupnih prizadevanjih za razvoj digitalnih znanj in spretnosti državljanov z zagotavljanjem odprtih storitev za digitalno podporo v socialnem in prijaznem okolju;

W.

ker odrasli, ki so brezposelni ali na svojem delovnem mestu ne potrebujejo digitalnih znanj in spretnosti, običajno hitro zaostanejo za svojimi digitalno bolj usposobljenimi vrstniki, kar omejuje njihove zaposlitvene možnosti ter še stopnjuje socialne in ekonomske razlike;

X.

ker bodo zaradi postopne digitalizacije dela izginili številni poklici, brezposelnost pa se bo povečala; ker bodo novi poklici, ki se bodo pojavili z digitalizacijo, morda nadomestili del izgubljenih delovnih mest;

Y.

ker lahko digitalne tehnologije olajšajo dostop do znanja in učni proces in ker so lahko z njihovo uporabo vse izobraževalne strukture na različnih ravneh zlahka dostopne in vključujoče;

Z.

ker bo digitalni prehod brez ustreznih ciljno usmerjenih politik verjetno najbolj prizadel starejše in invalide;

AA.

ker je delež žensk v znanosti le 20 %, njihov delež med diplomiranimi inženirji je le 27 % (15) in med diplomanti računalništva le 20 % (16); ker v digitalnem sektorju dela 3,1-krat več moških kot žensk; ker ima le 19 % delavcev na področju IKT žensko vodjo, medtem ko je v drugih sektorjih ta delež 45 %;

AB.

ker so možnosti za vseživljenjsko učenje običajno precej bolj na voljo že visoko usposobljenim delavcem (17);

AC.

ker je stalno spremljanje in ocenjevanje digitalne usposobljenosti v organizacijah in med posamezniki osnovni pogoj za učinkovito izvajanje politik;

AD.

ker je obvladanje osnovnih prečnih znanj in spretnosti, kot so matematična pismenost, kritično razmišljanje ter spretnosti družbene komunikacije, temeljni pogoj za pridobitev digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 4, 18 in 19,

—

ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in protokola k tej konvenciji iz leta 1967,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (vizumski zakonik) (1),

—

ob upoštevanju globalnega dogovora Organizacije združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnega dogovora OZN o beguncih, sklenjenih po Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih, ki jo je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela 19. septembra 2016,

—

ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti humanitarnih vizumov, ki jo je pripravila služba Evropskega parlamenta za raziskave,

—

ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0423/2018),

A.

ker kljub številnim napovedim in zahtevam za varne in zakonite poti, ki bi omogočale dostop do evropskega ozemlja, za osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito, na evropski ravni trenutno ni harmonizacije glede postopkov zaščitenega vstopa in pravnega okvira za humanitarne vizume, tj. vizume, izdane osebam za vstop na ozemlje države članice, da bi tam zaprosile za mednarodno zaščito;

B.

ker v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2017 v zadevi C-638/16 (2), X in X proti État belge, državam članicam na podlagi prava Unije ni treba izdati humanitarnega vizuma osebam, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje, da bi zaprosile za azil, lahko pa to storijo na podlagi svojega nacionalnega prava; ker se s to sodbo razlaga veljavno pravo Unije, ki se lahko spremeni;

C.

ker več držav članic ima ali so imele nacionalne sheme za izdajanje humanitarnih vizumov ali dovoljenj za prebivanje za zagotovitev nacionalnih postopkov zaščitenega vstopa za ljudi v stiski;

D.

ker je število oseb, sprejetih na podlagi nacionalnih postopkov vstopa za humanitarno zaščito ali preselitev, še vedno nizko v primerjavi z globalnimi potrebami, razlike med državami članicami pa so velike; ker je področje uporabe nacionalnih postopkov vstopa za humanitarno zaščito in preselitev opredeljeno ozko ter je v primeru preselitve strogo povezano z merili ranljivosti in registracijo kot begunec pri uradu visokega komisarja OZN za begunce;

E.

ker je zato približno 90 % oseb, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, v Unijo vstopilo nezakonito, kar je privedlo do njihove stigmatizacije še pred prihodom na zunanje meje držav članic;

F.

ker so samske ženske, ki potujejo same ali z otroki, ženske, ki so glava družine, noseče ali doječe ženske, invalidi, mladostnice in starejše ženske med tistimi, ki so na migracijskih poteh v Evropo najbolj ranljivi ter jim grozi večja nevarnost nasilja na podlagi spola, ki zajema posilstvo, nasilje in dejstvo, da so tarče tihotapcev in trgovcev z ljudmi, z namenom, da se spolno in ekonomsko izkoriščajo; ker so ženske in dekleta poleg tega običajno bolj dovzetne za vse oblike izkoriščanja, vključno z izkoriščanjem delovne sile in spolnim izkoriščanjem na migracijskih poteh v Unijo in so pogosto prisiljene v spolne odnose za preživetje in za nadaljevanje potovanja;

G.

ker so bile človeške žrtve teh politik ocenjene na vsaj 30 000 smrti na mejah Unije od leta 2000; ker je nujno potreben pravni okvir Unije kot eden od načinov, da bi odpravili nesprejemljivo umiranje migrantov v Sredozemlju in na migracijskih poteh v Unijo, se resnično borili proti tihotapljenju ljudi, izpostavljenosti trgovini z ljudmi, izkoriščanju delovne sile in nasilju, upravljali urejen prihod, dostojen sprejem in pravično obravnavo prošenj za azil, optimizirali proračun držav članic in Unije, povezan z azilom, azilnimi postopki, nadzorom meje ter dejavnostmi iskanja in reševanja, ter dosegli usklajene prakse v pravnem redu Unije na področju azila;

H.

ker je Parlament v predloge sprememb Uredbe (ES) št. 810/2009 poskušal vključiti določbe v tej smeri;

I.

ker sta Svet in Komisija zavrnila te spremembe, med drugim na podlagi tega, da take določbe ne bi smele biti vključene v Uredbo (ES) št. 810/2009, saj njeno področje uporabe zajema le vizume za kratkoročno bivanje;

J.

ker se je Parlament zaradi neukrepanja Komisije zato odločil, da bo nadaljeval pripravo te resolucije o humanitarnih vizumih;

K.

ker je bilo vloženega veliko dela, tudi s pomočjo strokovnjakov, da bi pripravili priporočila, ki so priložena tej resoluciji;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

—

ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije (11997D/PRO/02),

—

ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005,

—

ob upoštevanju osnutkov sklepov Sveta z dne 29. septembra 2010 (14142/2010) in z dne 8. julija 2011 (14142/1/2010) o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji,

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 7. decembra 2011 o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (14302/3/11),

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. in 10. junija 2011, 22. in 23. septembra 2011, 25. in 26. oktobra 2012, 7. in 9. marca 2013 ter 5. in 6. decembra 2013,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2011 o pridružitvi Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju (2),

—

ob upoštevanju osmega polletnega poročila Komisije o delovanju schengenskega območja z dne 15. decembra 2015 (COM(2015)0675),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (3),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (4),

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 18. aprila 2018 o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (15820/1/2017),

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. junija 2018 o osnutku sklepa Sveta o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (5),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0365/2018),

A.

ker sta Bolgarija in Romunija ob pristopu Evropski uniji leta 2007 sprejeli schengenski pravni red; ker je Bolgarija leta 2008 podala izjavo o pripravljenosti za začetek ocenjevanja, ki ga izvaja delovna skupina za schengensko evalvacijo, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz držav članic schengenskega območja; ker je Romunija to izjavo podala leta 2007 in 2008;

B.

ker so strokovnjaki iz delovne skupine za schengensko evalvacijo potrdili, da so postopek schengenskega ocenjevanja za Bolgarijo in Romunijo zaključili in da sta državi pripravljeni na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda, kar je potrdil tudi Svet v svojih sklepih z dne 9. in 10. junija 2011; ker je Svet v svojem osnutku sklepa z dne 8. julija 2011 potrdil, da so pogoji, potrebni za uporabo schengenskega pravnega reda, izpolnjeni na vseh področjih, ki se nanašajo na varstvo podatkov, zračne meje, kopenske meje, policijsko sodelovanje, schengenski informacijski sistem, morske meje in vizume; ker sta morali državi za zaključek postopka schengenskega ocenjevanja poleg soočanja z izzivom upravljanja zunanjih meja temeljito prestrukturirati svoj sistem za nadzor meja in vlagati v povečanje zmogljivosti organov pregona; ker je v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2005 edini pogoj za popolno uporabo schengenskega pravnega reda in s tem za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah uspešno zaključen postopek schengenskega ocenjevanja; ker so voditelji držav in vlad v Svetu že večkrat potrdili, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na polno uporabo schengenskega pravnega reda, kar sta potrdila tudi Komisija in Parlament, nazadnje v sporočilu Komisije z dne 27. septembra 2017 in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018;

C.

ker je Svet v osnutku sklepa z dne 29. septembra 2010 predlagal polno uporabo schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker je Parlament v zakonodajni resoluciji z dne 8. junija 2011 ta sklep odobril in pozval Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ga namerava bistveno spremeniti;

D.

ker je predsedstvo Sveta septembra 2011 predstavilo predlog za delno uporabo določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji, in sicer odpravo kontrol zgolj na notranjih morskih in zračnih mejah, medtem ko je v zvezi s kopenskimi mejami predvidelo poznejše sprejetje ločenega sklepa;

E.

ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve v sklepih večkrat potrdil zavezo, da bodo vse njegove prihodnje odločitve o odpravi kontrol na notranjih mejah v Bolgariji in Romuniji temeljile na dvostopenjskem pristopu; ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve večkrat preložil sprejetje te odločitve;

F.

ker je Svet v sklepu z dne 12. oktobra 2017 Bolgariji in Romuniji odobril pasiven dostop do vizumskega informacijskega sistema; ker je v svojem osnutku sklepa z dne 18. aprila 2018 predlagal polno uporabo preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v obeh državah članicah;

G.

ker niti Akt o pristopu iz leta 2005 niti mehanizem schengenskega ocenjevanja ne predvidevata določitve različnih časovnih okvirov za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker so bile vse predhodne širitve schengenskega območja sprejete z enotnim pravnim aktom;

H.

ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot sta uvedba schengenskega informacijskega sistema (SIS) za okrepitev izmenjave informacij in vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja;

I.

ker bi ohranitev mejnih kontrol na notranjih mejah v Uniji ali njihova ponovna uvedba na schengenskem območju zelo vplivala na življenje evropskih državljanov in vseh tistih, ki jim koristi načelo prostega gibanja znotraj EU, prav tako pa bi hudo ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker bi to povzročilo neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter bi ohromilo gospodarstvo držav članic in delovanje notranjega trga EU; ker ohranitev kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo negativno vpliva na izvoz iz teh držav in uvoz vanje, pa tudi na prevoze iz nekaterih največjih pristanišč za civilno ladjevje in tovorni promet na jugu Evrope in v ta pristanišča, kar pomeni izgubo koristi in več izdatkov; ker bi stroški, povezani z uvedbo kontrol na mejah Evropske unije, po ocenah znašali od 0,05 milijarde EUR do 20 milijard EUR pri enkratnih stroških ter približno 2 milijardi EUR pri letnih operativnih stroških (6);

J.

ker je ohranitev kontrol na notranjih mejah v Uniji ali njihova ponovna uvedba na schengenskem območju povezana z občutkom, da sta javni red in notranja varnost ogrožena, ne pa s trdnimi dokazi o dejanskem obstoju resne grožnje; ker se z odpravo nadzora na notranjih mejah kot posledico popolne uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah, ki so pred tem pristopile k EU ni povečala stopnja kriminala; ker je schengenska širitev leta 2007 povezana z nižjimi stopnjami kriminala v novih državah članicah, ki so pristopile k schengenski ureditvi, in v obstoječih schengenskih državah članicah ter ni povečala občutka negotovosti pri državljanih EU (7);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 9. marca 2017, 22. junija 2017, 20. novembra 2017, 14. decembra 2017 in 28. junija 2018,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017 in 25. junija 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Razmislek o prihodnosti evropske obrambe (COM(2017)0315),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 10. novembra 2017 o izboljšanju vojaške mobilnosti v Evropski uniji (JOIN(2017)0041),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 28. marca 2018 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost (JOIN(2018)0005),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 6. marca 2018 o časovnem načrtu za izvajanje PESCO (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/340 z dne 6. marca 2018 o pripravi seznama projektov, ki se bodo razvijali v okviru PESCO (3),

—

ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije ter generalnega sekretarja zveze NATO z dne 8. julija 2016 in 10. julija 2018, skupnih nizov predlogov za izvajanje skupnih izjav, ki sta jih 6. decembra 2016 in 5. decembra 2017 potrdila Svet EU in Svet zveze NATO, ter poročil o napredku pri izvajanju teh izjav z dne 14. junija 2017 in 5. decembra 2017 ter 6. junija 2018, vključno z zadevnimi zaključki Sveta,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2017 in 25. junija 2018 o izvajanju skupnih izjav,

—

ob upoštevanju Bruseljske izjave o čezatlantski varnosti in solidarnosti in izjave z vrha zveze NATO v Bruslju, obeh z dne 11. julija 2018,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji (4) in svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o odnosih EU-NATO (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) (6),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0372/2018),

A.

ker so temeljne vrednote, na katerih temelji EU – demokracija, spoštovanje človekovih pravic, načelo pravne države, mednarodni sistem, ki temelji na pravilih, in evropska enotnost, v časih geopolitičnih napetosti in razgradnje strateškega okolja na vse težjih preizkušnjah;

B.

ker sta verodostojno odvračanje ter načrtovanje kriznega odziva in obrambe celinske Evrope odvisna od tega, kako hitro in učinkovito je sposobna razmestiti sile, vključno z zunanjimi zavezniškimi silami;

C.

ker so se obrambne potrebe med mirovno dividendo po letu 1989 postopoma zmanjševale v smislu infrastrukture in mobilnosti sil v Evropi;

D.

ker si EU ob polnem sodelovanju z zvezo NATO prizadeva za zagotavljanje varnosti po svetu, prispevanje k miru ter zunanji in notranji stabilnosti, pa tudi za varnost svojih državljanov in ozemelj, za kar ima na voljo edinstven in širok nabor politik, instrumentov in orodij za uresničevanje teh ambicij;

E.

ker EU v skladu s cilji globalne strategije z izvajanjem skupne zunanje in varnostne politike prevzema vse večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo ter vlogo, ki jo ima zlasti v svojem sosedstvu, a tudi širše, kot partnerica za mednarodni mir in varnost, pa tudi za svojo strateško avtonomijo;

F.

ker mora EU svojo strateško avtonomijo vzpostaviti z učinkovito zunanjo in varnostno politiko, s katero bo ohranila mir, preprečila konflikte in okrepila mednarodno varnost, hkrati pa skrbela za varnost svojih državljanov in ljudi, ki sodelujejo pri misijah skupne varnostne in obrambne politike, in s tem ščitila svoje interese in ubranila temeljne vrednote ter prispevala k resničnemu multilateralizmu;

G.

ker mora biti EU, da bi vzpostavila lastno odpornost in utrdila strateško avtonomijo na področju obrambe, boja proti terorizmu in kibernetske varnosti, sposobna odločati in ukrepati, ne da bi bila pri tem odvisna od zmogljivosti tretje strani;

H.

ker sta standardizacija in interoperabilnost na ravni infrastrukture in javnih naročil ključna pogoja za vzpostavitev strateške avtonomije, obrambne unije in učinkovite vojaške mobilnosti;

I.

ker je lahko vojaška mobilnost učinkovita le, če pri tem sodelujejo in so ji predane vse države članice, ki učinkovito sodelujejo z zvezo NATO, pri čemer je treba upoštevati razpoložljive vire, potrebe in regionalne posebnosti posameznih držav članic in poskrbeti za skladnost z ustreznimi pobudami na ravni EU, da bi z usklajenimi in dopolnjujočimi se projekti izgradili učinkovito evropsko infrastrukturo za varnostne potrebe;

J.

ker je vojaška mobilnost strateško in operativno sredstvo za vojaško ukrepanje, ki krepi strateško neodvisnost Unije tako, da olajšuje napotitve, prerazporeditve in podporo silam držav članic EU, s tem pa omogoča doseganje vojaških ambicij Unije;

K.

ker se EU sooča s hibridnimi in večstranskimi izzivi, ki prihajajo predvsem s skrajnega severa, vzhoda, Balkana in juga/Sredozemlja; ker je lahko hitrejša razporeditev sredstev in blaga na teh oseh (sever–jug, zahod–vzhod) ključna za verodostojni odziv;

L.

ker so se zavezniški voditelji na vrhu zveze NATO v Varšavi leta 2016 dogovorili, da bodo za dosego teh ciljev okrepili strategijo odvračanja in obrambe ter povečali pripravljenost sil za hiter odziv z „okrepljeno prednjo prisotnostjo“ in „prilagojeno prednjo prisotnostjo“;

M.

ker je vojaška mobilnost konkreten ukrep, ki ustreza potrebam Unije na področju varnosti in obrambe in spada v okvir skupne varnostne in obrambne politike; ker so kolektivna varnost in obramba držav članic EU ter njihova sposobnost za ukrepanje v kriznih razmerah v tujini odvisne predvsem od zmožnosti, da se zavezniške enote in civilno osebje za krizno upravljanje, material in oprema ene države lahko prosto in hitro premikajo po ozemlju druge države članice in zunaj EU; ker je 22 držav članic EU tudi zaveznic v zvezi NATO in so se zavezale h kolektivni obrambi, tako da imajo skupni sklop oboroženih sil in prometne infrastrukture; ker je treba načrtovane naložbe v prometno infrastrukturo bolje uskladiti s potrebami glede varnosti in obrambe;

N.

ker te premike pogosto otežujejo številne fizične, pravne in regulativne ovire, in sicer s povzročanjem znatnih zamud, s čimer se zlasti v kriznih razmerah spodkopava njihov namen; ker so evropske vojaške vaje, ki so jih v zadnjih letih izvajali pod okriljem zveze NATO, pokazale, kako zelo pomembna je primerna prometna infrastruktura za dosego vojaških ciljev;

O.

ker ima EU na voljo pomembne politike in orodja za pomoč državam članicam pri izpolnjevanju potreb po vojaški mobilnosti in mednarodnih obveznosti;

P.

ker sta Komisija in podpredsednica Komisije/visoka predstavnica 28. marca 2018 objavili akcijski načrt o vojaški mobilnosti s časovnim razporedom ukrepov, ki jih morajo sprejeti EU in njene države članice; ker se je izvajanje začelo z opredelitvijo skupnih vojaških zahtev po vojaški mobilnosti znotraj in zunaj EU ter predstavitvijo predloga za financiranje vojaške mobilnosti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v naslednjem večletnem finančnem okviru, kar omogoča financiranje (civilno-vojaških) projektov z dvojno rabo;

Q.

ker je Svet s svojimi sklepi z dne 25. junija 2018 države članice pozval, naj na nacionalni ravni in v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, kakor hitro bo mogoče, najkasneje pa do leta 2024, sprejmejo ukrepe za večjo učinkovitost vojaške mobilnosti ter za poenostavitev s tem povezanih pravil in postopkov v skladu z akcijskim načrtom in vojaškimi zahtevami za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje;

R.

ker se je začel izvajati projekt stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) za vojaško mobilnost, s katerim naj bi dopolnili dejavnosti Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice; ker bi moral ta prizadevanja dopolniti še en projekt PESCO za mrežo logističnih vozlišč v Evropi in podporo operacijam; ker je omogočanje dvojne rabe infrastrukture za te logistične potrebe izrednega pomena; ker so države članice poleg tega sprejele zaveze glede vojaške mobilnosti kot del bolj obvezujočih zavez, ki jih zahteva protokol PESCO; ker bi se bilo treba pri pripravi projektov PESCO usklajevati z zvezo NATO; ker obstaja potreba po projektu PESCO o izzivu mobilnosti, kar zadeva vojaške naloge iz člena 43(1) PEU, zlasti glede operacij prevoza po zraku in vodi;

S.

ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) skupni in centralno upravljan program financiranja, ki je bil oblikovan za spodbujanje razvoja učinkovitega, trajnostnega in povezanega vseevropskega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in digitalnih storitev, osredotočen pa je na omogočanje čezmejnih povezav in odpravljanje ozkih grl ter prinaša jasno dodano vrednost EU pri omogočanju čezmejnega sodelovanja in usklajevanja; ker osnutek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v okviru postavke za prometni sektor v proračunski postavki za instrument IPE vključuje nova sredstva, namenjena potrebam vojaške mobilnosti, ker je zelo zaželeno, da se učinkovitost tega instrumenta ohrani in še poveča;

T.

ker Evropska obrambna agencija vodi več projektov na področju vojaške mobilnosti, in sicer v zvezi z diplomatskimi dovoljenji in multimodalnimi prometnimi vozlišči v EU, pa tudi pred kratkim uvedene ad hoc programe o postopkih za pridobitev dovoljenja za čezmejne premike ter o harmonizaciji vojaških zahtev, povezanih s carino; ker je treba delo Evropske obrambne agencije jasno in dosledno uskladiti z delom Komisije in državam članicam tako pomagati pri dokončanju nekaterih vidikov akcijskega načrta; ker je treba v okviru postopka posvetovanja upoštevati potrebe, prednostne naloge in vojaške zahteve držav članic;

U.

ker je bila vojaška mobilnost v skupnih predlogih za izvajanje skupne izjave nedavno opredeljena kot prednostno področje sodelovanja EU in zveze NATO in je bila ponovno potrjena kot prednostna naloga v novi skupni izjavi in Bruseljski izjavi o čezatlantski varnosti in solidarnosti; ker je zveza NATO posredovala EU svoje standarde v zvezi z vojaško mobilnostjo, vključno s splošnimi parametri zveze NATO za prometno infrastrukturo;

V.

ker se zveza NATO prek načrta za izvajanje področja pristojnosti vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, zlasti s prilagajanjem zakonodaje in postopkov, krepitvijo vodenja in nadzora, povečevanjem prometnih zmogljivosti in posodobitvijo infrastrukture, osredotoča tudi na izboljšanje svojih logističnih zmogljivosti; v zvezi s tem je seznanjen z ustanovitvijo dveh novih poveljstev, skupnega poveljstva zavezniških sil v Norfolku in skupnega poveljstva za podporo in izvajanje operacij v Ulmu;

W.

ker bodo leta 2019 tri četrtine držav, ki so vključene v okvir in razmeščajo sile v okviru okrepljene prednje prisotnosti zveze NATO na vzhodnem boku, države zunaj EU; ker so stalna prisotnost na celini in okrepitve iz ZDA, Kanade in Združenega kraljestva odločilnega pomena za varnost Evrope;

X.

ker bo predhodno razmeščanje vojaških logističnih zalog, vključno s strelivom in gorivom, pomagalo ublažiti nekatere pritiske na področju mobilnosti;

Y.

ker bodo morale kljub vsem tem institucionalnim ukrepom za glavne izboljšave zmogljivosti vojaške mobilnosti poskrbeti države članice EU, ki morajo prilagoditi svojo nacionalno infrastrukturo in regulativna okolja; ker bo morala biti v to zaradi obsega vprašanj, ki jih je treba obravnavati, vključena celotna uprava; ker je treba ta splošna prizadevanja izvajati ob polnem spoštovanju nacionalnih postopkov odločanja in ustavnih zahtev posameznih držav članic EU, pri tem pa upoštevati tudi zahteve glede vojaške mobilnosti, ki so bile opredeljene pri sodelovanju EU z zvezo NATO;

Z.

ker sta akcijski načrt za vojaško mobilnost in pilotna analiza, ki jo je leta 2017 za države koridorja vseevropskega prometnega omrežja Severno morje-Baltik začelo estonsko predsedstvo, pokazala, da največja višina in dovoljeno odstopanje mase vozil za številne cestne mostove nista ustrezna za vojaška vozila ter da je nosilnost premajhna, da bi se vojaška oprema izrednih velikosti prevažala po železnici;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

—

ob upoštevanju socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast, ki je potekal v Göteborgu 17. novembra 2017, Agende voditeljev o izobraževanju in kulturi iz novembra 2017 ter sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017 o socialni razsežnosti Unije, izobraževanju in kulturi,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Spodbujanje evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2018 o strukturnih in finančnih ovirah za dostop do kulture (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (12),

—

ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sprejela 20. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) z dne 27. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (13),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (14),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. decembra 2014 o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018) (15),

—

ob upoštevanju delovnega načrta EU za področje kulture za obdobje 2015–2018,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja (16),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. junija 2016 z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (JOIN(2016)0029),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju evropske agende za kulturo (COM(2010)0390),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (COM(2010)0183),

—

ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (COM(2016)0543),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (COM(2012)0537),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (COM(2014)0477),

—

ob upoštevanju poročila za leto 2012, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov držav članic EU o dostopu do kulture,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2010 o odstranjevanju čezmejnih davčnih ovir za državljane EU (COM(2010)0769),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2011 o dvojnem obdavčevanju na enotnem trgu (COM(2011)0712),

—

ob upoštevanju poročila strokovne skupine Komisije o odpravi davčnih težav, s katerimi se soočajo posamezniki, ki čezmejno poslujejo v EU, iz leta 2015 o načinih reševanja čezmejnih davčnih ovir, s katerimi se soočajo posamezniki v EU,

—

ob upoštevanju poročila iz leta 2017, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov držav članic EU o medkulturnem dialogu v okviru odprte metode koordinacije, z naslovom Kako lahko kultura in umetnost spodbujata medkulturni dialog v kontekstu migracijske in begunske krize,

—

ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017, v kateri so voditelji 27 držav članic EU in institucij EU izrazili željo po ambiciozni Uniji, „v kateri bodo imeli državljani nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter ekonomsko rast“, Uniji, „ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost“,

—

ob upoštevanju deklaracije iz Davosa z dne 22. januarja 2018 o visokokakovostni gradbeni kulturi za Evropo, v kateri so evropski ministri za kulturo poudarili, da je treba nujno oblikovati nove pristope k zaščiti in spodbujanju kulturnih vrednot evropskega urbanega okolja ter celovit pristop k urbanemu okolju s poudarkom na kulturi,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0388/2018),

A.

ker so prednostne naloge nove agende in pristop, usmerjen v posamezne sektorje, dobrodošli; ker bi bilo treba vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem zagotoviti enakovredno in prilagojeno podporo, osredotočeno na specifične izzive, ki so značilni za posamezne sektorje, in ker bi morala biti kulturna raznolikost in medkulturni dialog medsektorski prednostni nalogi; ker je kultura javno dobro in ker bi moral biti cilj nove evropske agende za kulturo ohranjanje, večanje in širjenje živahnega in raznolikega kulturnega dogajanja, ki bi bilo vsem dostopno in bi spodbujalo udeležbo;

B.

ker bi morala nova agenda za kulturo zagotoviti prožen okvir za spreminjajoče se kulturne ekosisteme in za spodbujanje sinergij med sektorji;

C.

ker Evropa okreva po hudi finančni krizi, med katero so bila nacionalna in regionalna proračunska sredstva za kulturo žal pogosto med prvimi, ki so se zmanjšala;

D.

ker se Evropa sooča z naraščajočimi socialnimi neenakostmi in brezposelnostjo mladih, vzponom populizma in radikalizacije, ima pa tudi vse bolj raznoliko prebivalstvo; ker je zato kultura bolj kot kdaj koli prej pomembna pri doseganju socialne kohezije in medkulturnega dialoga, pri zagotavljanju svobode in raznolikosti izražanja, komunikacije in ustvarjanja državljanov ter pri gradnji mostov med posamezniki;

E.

ker so evropski ustvarjalni in kulturni sektorji največje bogastvo EU; ker predstavljajo 4,2 % BDP Evropske unije, zaposlujejo 8,4 milijona ljudi, kar je 3,7 % vseh delovnih mest v EU, in so gospodarsko odporni, tudi v času krize; ker ti sektorji spodbujajo ustvarjalnost, ki se preliva v vse dejavnosti, hkrati pa zaposlujejo višji delež mladih in žensk kot drugi sektorji;

F.

ker je evropski glasbeni sektor zelo dinamičen, saj zagotavlja milijon delovnih mest in 25 milijard EUR prometa; ker pa ima še vedno veliko premalo sredstev, zlasti ob upoštevanju novih modelov spletne distribucije; ker je bilo v okviru celotnega proračuna za program Ustvarjalna Evropa v višini 1,46 milijarde EUR do julija 2018 le 51 milijonov EUR namenjenih glasbenim projektom, večinoma klasični glasbi; ker to ne odseva raznolikosti evropskega glasbenega sektorja ter njegovega gospodarskega, socialnega in kulturnega prispevka;

G.

ker ima kultura pomembno vlogo pri socialni koheziji in vključevanju, zlasti prek udeležbe manjšin, prikrajšanih skupin, migrantov in beguncev v kulturnem in družbenem življenju, in ker se je posebni razpis za vključevanje migrantov v okviru programa Ustvarjalna Evropa izkazal kot učinkovit, vendar je bilo premalo sredstev za vse prijavljene projekte;

H.

ker se umetniki in kulturni delavci pogosto soočajo s prekarnimi in nestabilnimi razmerami, saj je njihova socialna varnost slaba ali pa je sploh nimajo, njihov dohodek pa je nepredvidljiv;

I.

ker sta bila kulturna zavest in izražanje priznana na ravni EU s spremenjenim priporočilom o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; ker bi morale biti umetnost in humanistične vede v celoti vključene v izobraževalne sisteme, da bi prispevale k oblikovanju sodelovalne, ustvarjalne in mobilizirane Evrope za spodbujanje trajnosti, vključevanja in državljanske kohezije;

J.

ker so kulturne mreže učinkovito orodje za spletanje medosebnih ter trajnih in miroljubnih vezi in dialoga prek nacionalnih meja ter zato tudi za spodbujanje mednarodnih kulturnih odnosov, ki so v središču svetovnih ureditev, in razvoja evropskega kulturnega prostora;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Poročilo o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast (COM(2011)0206),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast (COM(2012)0573),

—

ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 za predsednika Komisije z naslovom Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015 (1),

—

ob upoštevanju študije iz septembra 2014, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, z naslovom Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu,

—

ob upoštevanju študije iz januarja 2016, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, z naslovom A strategy for completing the single market: the trillion euro bonus’ (Strategija za dokončanje enotnega trga: bonus, vreden bilijon evrov),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o netarifnih ovirah na enotnem trgu (2), ki temelji na poročilu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg (3), ki temelji na poročilu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2017 z naslovom Vmesni pregled izvajanja strategije za enotni digitalni trg – Povezani enotni digitalni trg za vse (COM(2017)0228),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2018 z naslovom Enotni trg v spreminjajočem se svetu – Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezanost (COM(2018)0772),

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je enotni trg bil in ostaja temeljni kamen evropskega povezovanja in visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva ter gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest; ker so to še bolj poudarila nedavna pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU;

B.

ker gre svet skozi proces hitrih in pomembnih sprememb, ki vpliva tudi na enotni trg EU;

C.

ker enotni trg ne izkorišča v celoti svojega potenciala;

D.

ker enotnega trga ne gre obravnavati zgolj z gospodarskega vidika;

E.

ker se v raziskavi Parlamenta ugotavlja, da se lahko od dokončanja enotnega trga pričakuje korist, ki bi dosegla bilijon evrov v povečanem skupnem BDP po vsej Uniji, vključno z znatnimi dobički, ki bi jih lahko imeli v storitvenem sektorju;

F.

ker je potreben strateški in celovit pristop in ker bi se morali na izzive odzvati politično in tehnično;

G.

ker nedavni znaki prenosa zakonodaje niso pomirjajoči; ker je bil glede na sporočilo Komisije o enotnem trgu v spreminjajočem se svetu junija 2018 pri prenosu 25-odstotni zaostanek za 16 direktiv z roki prenosa med decembrom 2017 in majem 2018;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. julija 2017 o ustanovitvi, pristojnostih, številčni sestavi in mandatu posebnega odbora o terorizmu (1), sprejetega v skladu s členom 197 Poslovnika,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Posebnega odbora za terorizem (A8-0374/2018),

A.

ker Unija temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na načelu demokracije in pravne države; ker pomenijo teroristična dejanja eno od najhujših kršitev teh univerzalnih vrednot in načel;

B.

ker bi morala EU po najboljših močeh zagotavljati telesno in duševno celovitost svojih državljanov, ki jih ogrožajo teroristi; ker je treba v boju proti terorizmu njegovim žrtvam dati največji poudarek; ker morajo družbe žrtve terorizma zaščititi, prepoznati, podpirati in jim ponuditi odškodnino; ker sta v členu 6 Listine o temeljnih pravicah zapisani tako pravica do svobode kot pravica do varnosti, ki se medsebojno dopolnjujeta;

C.

ker bi moral biti odziv na teroristično grožnjo vedno v celoti skladen z načeli iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in bi moral upoštevati temeljne pravice in svoboščine ter načela, ki jih določa zlasti Listina o temeljnih pravicah, ob upoštevanju morebitnega učinka na nedolžne ljudi, ki predstavljajo veliko večino prebivalstva;

D.

ker je treba obsoditi terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah, ne glede na to, kdo, kje in zakaj zagreši ta dejanja, obsoditi, saj predstavlja eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in varnosti;

E.

ker so se v zadnjih letih teroristične grožnje zaostrile in se hitro spreminjajo; ker so nas teroristični napadi vse globoko prizadeli in zahtevali življenja številnih nedolžnih ljudi, še mnogo več pa jih je bilo ranjenih; ker čezmejna narava terorizma zahteva odločen in usklajen odziv ter sodelovanje znotraj držav članic in med njimi ter s pristojnimi agencijami in organi Unije ter zadevnimi tretjimi državami;

F.

ker je varnost ene od držav članic varnost vseh držav članic Unije; ker grožnje, ki jih predstavlja terorizem, zahtevajo celovit pristop, ki bo povezal notranjo in zunanjo varnost ter zagotovil usklajevanje na nacionalni in evropski ravni; ker so EU in države članice dosegle napredek pri odpravljanju teh groženj, vendar je bil ta napredek žal dosežen pod pritiskom dogodkov in ne s proaktivnimi ukrepi, pri tem pa ni dosežena enaka raven napredka v vseh državah članicah;

G.

ker je nacionalna varnost v izključni pristojnosti držav članic, kot je določeno v členu 4(2) PEU in členu 73 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), medtem ko si Unija in države članice v skladu s členom 4(3) in členom 42 PEU medsebojno pomagajo pri izvajanju nalog, ki izvirajo iz Pogodb; ker je nacionalna varnost vse bolj odvisna od varnosti na širšem evropskem območju in ni opredeljena na ravni EU, kar državam članicam pušča veliko diskrecijsko pravico;

H.

ker hkrati člen 4(2) PDEU določa, da za območje svobode, varnosti in pravice velja deljena pristojnost med Unijo in državami članicami; ker ima EU specifične pristojnosti glede lajšanja in spodbujanja usklajevanja in sodelovanja med državami članicami ter pri harmonizaciji njihove zakonodaje in praks; ker je EU v skladu s členom 67 PDEU pristojna, da ukrepa in zagotovi visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala in boj proti njemu;

I.

ker nacionalne varnostne in obveščevalne agencije držav članic EU in nekaterih tretjih držav učinkovito sodelujejo prek skupine za boj proti terorizmu, ki je neuradno telo zunaj EU, ter na dvostranski in večstranski osnovi; ker ima ta skupina platformo za izmenjavo operativnih obveščevalnih podatkov, s katero se je povečala hitrost izmenjave ter izboljšala kakovost izmenjanih obveščevalnih podatkov; ker ima EU ustaljen sklop struktur, ki se v celoti ali delno ukvarjajo s terorizmom, zlasti Europolov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC) kot osrednje vozlišče za izmenjavo informacij med organi pregona in za sodelovanje na področju boja proti terorizmu na ravni EU, ter Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN) kot vstopna točka za strateške obveščevalne podatke iz obveščevalnih in varnostnih služb v EU, prek katerih informacije CTG dosežejo evropske odločevalce, vse skupaj pa omogoča in poenostavlja evropski koordinator za boj proti terorizmu;

J.

ker meja med pristojnostmi EU in nacionalnimi pristojnostmi zaradi različnih značilnosti in geografskih prerogativov ni vedno jasna, kar še poudarja pomen sodelovanja med tema dvema ravnema upravljanja; ker lahko pride do težav pri usklajenem, učinkovitem in doslednem odzivanju na teroristične grožnje zaradi raznolikih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih akterjev ter akterjev EU na področju boja proti terorizmu, katerih pristojnosti se prekrivajo in katerih mandati niso ustrezno določeni, zaradi velike kompleksnosti sistema, recimo številnih formalnih in neformalnih forumov za sodelovanje in izmenjavo informacij, kakor tudi zaradi porazdelitve pristojnosti med različnimi regionalnimi in nacionalnimi agencijami, med službami kazenskega pregona in obveščevalnimi službami ter med EU in državami članicami;

K.

ker ima evropski komisar za varnostno unijo pomembno vlogo pri povezovanju razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja politik Komisije; ker vzpostavitev funkcije komisarja za varnostno unijo kaže zavezanost EU k spodbujanju in podpiranju sodelovanja med državami članicami pri vprašanjih notranje varnosti ter k harmonizaciji protiteroristične zakonodaje in zagotavljanju boljšega sodelovanja med organi pregona in pravosodnimi organi, ob doslednem spoštovanju dejstva, da so za ta vprašanja pristojne države članice, kot to določajo Pogodbe;

L.

ker je koordinator Unije za boj proti terorizmu pomemben dejavnik pri spremljanju izvajanja strategije EU za boj proti terorizmu; ker koordinator Unije za boj proti terorizmu v skladu s svojim mandatom, kot ga je določil Evropski svet, zagotavlja izvajanje in ocenjevanje strategije in usklajevanje dela v Uniji ter pomaga pri stikih med Unijo in tretjimi državami; ker poleg tega vodi stike z institucijami, agencijami in državami članicami EU, jim nudi dragoceno pomoč v obliki nasvetov in pomaga pri krepitvi njihovega usklajevanja; ker sta njegov mandat in status kljub temu slabo opredeljena;

M.

ker je Parlament 6. julija 2017 ustanovil začasni Posebni odbor o terorizmu (TERR), ki naj bi oblikoval stališče Parlamenta v zvezi s praktičnimi in zakonodajnimi vrzelmi v sedanjem protiterorističnem režimu, ki so omogočile, da je prišlo do nedavnih terorističnih napadov v EU, pa tudi dal priporočila v pomoč pri obravnavanju terorističnih groženj na ravni EU;

N.

ker ima evropsko javno tožilstvo, ki bo ustanovljeno na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939, pomembno nalogo, da preiskuje in preganja kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije; ker njegova ustanovitev in dodelitev finančnih sredstev temu novemu organu ne bi smela negativno vplivati na zmožnosti obstoječih struktur, kot je Eurojust, da spodbujajo prizadevanja držav članic v boju proti terorizmu;

O.

ker je bila samo za četrtino od 88 pravno zavezujočih protiterorističnih ukrepov, predlaganih med septembrom 2001 in poletjem 2013, izvedena ocena učinka, samo za tri pa javno posvetovanje (2); ker se je to razmerje v zadnjih letih izboljšalo, saj so bile nedavne pobude, ki jih je Komisija predložila v letih 2017 in 2018, ustrezno utemeljene; ker je Komisija z agendo o boljšem pravnem urejanju, sprejeto leta 2015, utrdila tudi svojo politiko o posvetovanju z deležniki; ker bi lahko bili ukrepi za boj proti terorizmu učinkovitejši in bolj skladni, če bi se posvetovali z ustreznimi deležniki in izvedli ocene učinka;

P.

ker je Komisija v celoviti oceni varnostne politike EU nepopolno izvajanje navedla kot enega od izzivov varnostne unije;

Q.

ker je ocenjevanje ukrepov za boj proti terorizmu bistveno, da se ugotovi, ali so učinkoviti, ustrezni, dosledni in upoštevajo temeljne pravice, ali pa so potrebni dodatni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti; ker je razlika med spremljanjem obsega izvajanja in dejansko učinkovitostjo izvedenih ukrepov; ker je bilo med leti 2001 in 2016 pripravljenih 17 poročil o spremljanju izvajanja in ocenjevanju v primerjavi z 10 strategijami za boj proti terorizmu ter 55 zakonodajnimi in nezavezujočimi ukrepi; ker je bistveno, da začnejo države članice hitro izvajati evropsko zakonodajo na področju varnosti, da se preprečijo morebitne vrzeli v celovitem evropskem sistemu protiterorističnih ukrepov;

R.

ker so bile države članice EU v zadnjih letih tarča večjih terorističnih napadov; ker so najhujše napade izvedle ali navdahnile džihadske skupine, kot sta Daiš in Al Kajda; ker določene države včasih pomagajo tem terorističnim skupinam (3) pri njihovih dejavnostih; ker je še vedno zaskrbljujoč tudi skrajni desničarski, skrajni levičarski in etnično-nacionalistični separatistični nasilni ekstremizem, katerega cilj je z nelegitimno uporabo nasilja strmoglaviti demokratične vrednote in sistem pravne države v EU;

S.

ker se države članice soočajo z vse večjo grožnjo skrajno desnega nasilnega ekstremizma, pa tudi neofašističnega in neonacističnega nasilja, ki je usmerjeno v politične nasprotnike, begunce in priseljence, etnične in verske manjšine, osebe LGBTQI, zagovornike človekovih pravic, aktiviste in pripadnike organov kazenskega pregona;

T.

ker je bila sicer večina terorističnih napadov v EU v letu 2017 opredeljenih kot napadi separatistov (137 od 205), vendar je v Poročilu Europola o stanju in trendih na področju terorizma (TE-SAT) za leto 2018 jasno navedeno, da nobena od prijavljenih dejavnosti v nobeni kategoriji terorizma ni bila tako smrtonosna in ni tako vplivala na družbo kot celoto kot dejavnosti džihadskih teroristov; ker je vse večje tveganje povračilnega terorizma resen problem, ki ga ne bi smeli podcenjevati;

U.

ker bi za teroristične napade, če gre pri tem za „velik ali sistematičen napad na katero koli civilno prebivalstvo“, moral veljati člen 7 Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 17. julija 1998;

V.

ker so se zaradi dogodkov in nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki Daiš in druge teroristične skupine utrdile v državah, ki mejijo na EU, in v obsegu brez primere novačile borce iz držav EU, ter je torej povezava med notranjo in zunanjo varnostjo postala še pomembnejša;

W.

ker se je na tisoče državljanov, rojenih ali prebivajočih v Evropi, pridružilo Daišu pri terorističnih dejavnostih v Siriji in Iraku, vendar se je strategija po vojaškem porazu Daiša spremenila, in sicer se je zmanjšalo število tistih, ki v ti državi odpotujejo s terorističnimi nameni, medtem ko se džihadistične teroriste in speče celice v EU spodbuja k izvajanju napadov v svojih matičnih državah ali državah prebivališča;

X.

ker so nedavni napadi pokazali, da so strelno orožje in eksplozivi še vedno tradicionalne metode, ki jih uporabljajo teroristične skupine; vendar pa posamezniki čedalje pogosteje uporabljajo drugo orožje in metode, ki so precej manj kompleksne in jih je težje odkriti, njihov cilj pa je povzročiti kar največje število naključnih žrtev med civilisti;

Y.

ker vračanje tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družin pomeni posebne izzive v zvezi z varnostjo in radikalizacijo, zlasti v primeru otroških povratnikov, ki predstavljajo posebno težavo, saj kot žrtve potrebujejo zaščito, hkrati pa so lahko tudi potencialni storilci;

Z.

ker so bili nekateri od teh povratnikov dalj časa izpostavljeni ideološki indoktrinaciji in vojaškemu urjenju z uporabo orožja in razstreliva ter različnih taktik kritja, napada in boja, v nekaterih primerih pa so se povezali z drugimi teroristi, morda nekdanjimi tujimi bojevniki, s katerimi tvorijo nadnacionalne mreže (4);

AA.

ker so med storilci terorističnih napadov v EU zelo pogosto državljani EU, pogosto druga ali tretja generacija priseljencev, ki so odrasli v državi članici, ki so jo potem napadli, ter tujci, ki so v nekaterih primerih dalj časa bivali v državi članici, ki so jo napadli;

AB.

ker so naše odprte družbe in naše odprte meje ranljive, kar teroristične skupine izrabljajo; ker so nekateri teroristi za vstop v evropske države uporabili migracijske poti in poti prosilcev za azil ter tako izkoristili svobodo gibanja v EU;

AC.

ker obstajajo dokumentirani primeri (5), v katerih so žrtve hudih kaznivih dejanj teroristov Daiša, storjenih na ozemlju Sirije ali Iraka, ki so mislile, da so končno na varnem, ponovno srečale svoje mučitelje na ozemlju EU, kjer so oboji zaprosili za zaščito;

AD.

ker pretok migrantov brez urejenega statusa in beguncev pomeni izziv za njihovo vključevanje v evropske družbe ter zahteva okrepljene in specifične naložbe, usmerjene v socialno in kulturno vključevanje;

AE.

ker se lahko za napade uporabijo nove oblike terorizma, med njimi kibernetski terorizem in orožje za množično uničevanje, morda v povezavi z novo tehnično opremo, kot so brezpilotni zrakoplovi; ker obstaja precedens preprečenega napada z ricinom, zelo strupenim biološkim strupom; ker obstajajo primeri, ko so teroristične skupine uporabile ali nameravale uporabiti jedrske, radiološke, kemične ali biološke (JRKB) materiale ter na družbenih omrežjih objavljale možne taktike in metode za napade in tarče;

AF.

ker imajo države članice različne strategije za odzivanje na hibridne ter jedrske, radiološke, kemične in biološke grožnje, zaradi česar je tudi njihova raven pripravljenosti različna;

AG.

ker je Evropski svet 28. junija 2018 pozdravil skupno sporočilo o odpornosti Evrope na hibridne grožnje ter grožnje JRKB, da bi se opredelila področja, na katerih bi bilo treba okrepiti ukrepe za nadaljnjo poglobitev in okrepitev bistvenega prispevka EU k odpravljanju teh groženj, ter da bi se države članice in Komisijo pozvalo k nujnim skupnim prizadevanjem za celovito izvajanje akcijskega načrta na področju JRKB varnosti;

AH.

ker je treba biti v političnem diskurzu o terorističnih grožnjah previden, saj ga izrabljajo tako levičarski kot desničarski agitatorji, da se prepreči polarizacija v družbi in slabitev demokracije, socialne kohezije in človekovih pravic, kar je tudi cilj terorističnih organizacij;

AI.

ker je bilo v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 poudarjeno, da je treba obravnavati povezavo med terorizmom in organiziranim kriminalom, saj je organizirani kriminal podlaga za terorizem prek več različnih kanalov, kot so med drugim dobava orožja, financiranje s tihotapljenjem drog in vdor na finančne trge;

AJ.

ker so velike mednarodne teroristične organizacije, kot sta Daiš in Al Kajda, finančno neodvisne in ker teroristične skupine finančna sredstva pridobivajo z nedovoljeno trgovino, med drugim z blagom, orožjem, surovinami, gorivi, drogami, cigaretami in kulturnimi predmeti, ter s trgovino z ljudmi, suženjstvom, izkoriščanjem otrok in izsiljevanjem; ker povezava med organiziranim kriminalom in terorističnimi skupinami predstavlja veliko grožnjo; ker bi lahko ti viri omogočili nadaljnje financiranje njihovih kriminalnih dejavnosti v prihodnosti;

AK.

ker sodelovanje med terorističnimi organizacijami in organiziranimi kriminalnimi združbami, pri katerem se zmožnost povzročitve množičnih žrtev med civilisti v državah članicah EU poveže z logističnimi zmogljivostmi, ki to omogočajo, pomeni veliko tveganje; ker je na voljo le malo poročil in analiz organov pregona in obveščevalnih služb o povezavi med organiziranim kriminalom in terorizmom; ker so preiskovalne in pravosodne zmogljivosti, osredotočene na organizirani kriminal, v številnih državah članicah in na ravni EU pogosto nezadostne;

AL.

ker je namen terorizma oslabiti in poraziti demokracije; ker so politiki in vlade ključni akterji za doseganje širokega soglasja in družbene odpornosti, da bi lahko učinkovito branili naše demokratične sisteme;

AM.

ker je Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) pomembna platforma za izmenjavo dobre prakse med strokovnimi delavci, vključno z organi pregona, in prispeva k zbiranju pomembnega znanja na področju preprečevanja in zatiranja radikalizacije (6);

AN.

ker so razmere v vsaki državi članici različne in ker bi lahko pred nedavnim prenovljena evropska strategija za boj proti radikalizaciji podpirala nacionalne strategije, ki so pomembne pri zagotavljanju splošnih okvirov za programe na nacionalni in lokalni ravni; ker morajo biti te strategije dosledne in učinkovite ter potrebujejo zadostno financiranje za lokalne oblasti in deležnike iz civilne družbe, da bo te programe mogoče izvesti;

AO.

ker ni mogoče opredeliti le ene poti do radikalizacije; ker so lahko dejavniki in sprožilci tudi socialna kohezija, politični okvir, gospodarski pogoji, verski in ideološki ideali, osebne travme in psihološka ranljivost ter osebno okolje in mreže; ker je bila razsežnost spola še do nedavnega podcenjena in ker je razširjeno napačno razumevanje vloge, ki jo lahko imajo ženske; ker ženske niso vedno pasivni subjekti, saj lahko prav tako mobilizirajo, novačijo, zbirajo sredstva in celo zagrešijo teroristična dejanja;

AP.

ker se nekatere soseske z nizkimi dohodki v evropskih mestih soočajo z množično brezposelnostjo in sistematičnim razpadom pravne države, kar ustvarja plodna tla za verski ekstremizem in terorizem; ker lahko spodbujanje socialne vključenosti in dejavno spodbujanje demokratičnih vrednot, ki jih morajo spoštovati vsi državljani, prispevata k zmanjšanju občutka marginalizacije in ublažitvi nevarnosti radikalizacije; ker je za boj proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu potrebno tesno in usklajeno sodelovanje vseh deležnikov na vseh ravneh upravljanja (lokalni, regionalni in nacionalni), pa tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem;

AQ.

ker strokovnjaki poudarjajo pozitivne izkušnje večagencijskega pristopa, ki se osredotoča na vzpostavljanje infrastruktur, ki upoštevajo različne poti do radikalizacije in ogrožene demografske skupine in ki zagotavljajo zgodnjo podporo različnih organov in organizacij na več ravneh tistim, ki so zaradi svoje ranljivosti dovzetni za radikalizem, in njihovim družinam, ter poudarja podporno vlogo policije ter tako krepi odnose;

AR.

ker ima lokalna policija pomembno vlogo pri boljšem razumevanju ranljivih oseb in ohranjanju stikov z njimi, in sicer z vzpostavljanjem odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju s temi skupinami, da bi se proti radikalizaciji ukrepalo, preden se pojavi, in preprečilo nezaupanje do države in njenih institucij;

AS.

ker še ni jasnih metodologij za merjenje učinkovitosti projektov za preprečevanje in zatiranje radikalizacije;

AT.

ker je mogoče za projekte za preprečevanje in zatiranje radikalizacije na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni uporabiti več evropskih skladov in programov; ker je v proračunu EU do leta 2020 za projekte za boj proti radikalizaciji namenjenih 314 milijonov EUR (7); ker je treba stalno ocenjevati učinkovitost teh programov; ker je merjenje učinkovitosti preventivnih ukrepov za preprečevanje radikalizacije zelo težavno in zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami, posameznimi deležniki in raziskovalci;

AU.

ker Europol ocenjuje, da je bilo leta 2018 v EU približno 30 000 radikaliziranih džihadistov;

AV.

ker se na ozemlju mnogih držav članic EU krepi diskurz radikaliziranih skrajnežev, pogosto v obliki tiskovin ter učnih ali avdiovizualnih vsebin, vključno z družbenimi omrežji in satelitskimi televizijskimi postajami; ker ta diskurz nasprotuje demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam, škodi pluralizmu, spodbuja nasilje in nestrpnost do vseh drugih ver, je odkrito antisemitski, nasprotuje enakosti med moškimi in ženskami ter spodbuja regresivno vizijo kulture in družbe;

AW.

ker v določenih knjigarnah in na spletu v Evropi prevladuje salafistična in vahabistična literatura, ki se napaja iz sovražnega govora; ker ta globalizirana in poenostavljena različica islama odstopa od praks muslimanskih skupnosti v Evropi in prispeva k spodkopavanju njihovega splošnega vključevanja;

AX.

ker je cilj radikalnega islamskega fundamentalizma, da bi religija obvladovala vsa področja življenja – osebno, politično in družbeno – to bi pa lahko privedlo k vrsti skupnosti, ki bi bila dovzetna za džihadistično novačenje;

AY.

ker so bili po Evropi zabeleženi številni primeri radikalnih pridigarjev sovraštva; ker pridigarji sovraštva pogosto prihajajo iz držav zunaj EU, medtem ko nekateri verski objekti prejemajo netransparentna finančna sredstva iz tretjih držav, med katerimi so mnogi avtoritarni ali verski režimi, ki ne vladajo v skladu z demokracijo, pravno državo in človeškimi pravicami;

AZ.

ker v EU obstajajo samooklicani verski učni centri, ki širijo skrajne ideje in v katerih so lahko mladostniki in otroci izpostavljeni učnim vsebinam, ki nasprotujejo demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam, vključno z nasilnimi vsebinami; ker ekstremistične organizacije, ki postavljajo temelje za novačenje teroristov, pogosto izkoriščajo šibke točke mladih tako, da jih pritegnejo s socialnim in kulturnim dogajanjem;

BA.

ker napredna strategija spletnega komuniciranja, ki jo za promoviranje terorizma z njegovim poveličevanjem uporablja zlasti Daiš, pa tudi druge velike mednarodne teroristične skupine, ponuja zasnovo, ki se zgleduje po svetovni kulturi mladih, npr. spletnih igrah, zaradi česar je zelo privlačna za otroke in mlade; ker jih ta model skuša zvabiti tudi z družbenimi in kulturnimi priložnostmi;

BB.

ker je več nedavnih preiskav pokazalo, da imajo lahko internet in zlasti družbeni mediji vlogo spodbujevalca radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma, pa tudi sredstva, s katerim ksenofobne skupine širijo sovražni govor in nedovoljene vsebine, zlasti med mladimi;

BC.

ker so bili spletni velikani na podlagi večkratnih pozivov, naj se bolj vključijo v boj proti terorizmu, prisiljeni prevzeti svoj del odgovornosti; ker v okviru evropskega internetnega foruma, ki je bil vzpostavljen leta 2015, podjetja prostovoljno sodelujejo pri odstranjevanju terorističnih vsebin s svojih spletišč, če menijo, da ta kršijo njihove pogoje poslovanja; ker je maja 2016 začel veljati kodeks ravnanja za velika podjetja informacijske tehnologije, na podlagi katerega se borijo proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu; ker to prostovoljno sodelovanje kljub temu še ne zadošča;

BD.

ker je do konca drugega četrtletja 2018 Europolova evropska enota za prijavljanje internetnih vsebin (EU IRU) že ocenila 54 752 vsebin, ki so bile pripravljene v 10 različnih jezikih na 170 spletnih platformah, kar je sprožilo 52 716 sklepov za napotitev, pri čemer stopnja uspešne odprave znaša 89,5 % na podlagi prostovoljnega premisleka zlorabljenih ponudnikov spletnih vsebin (8);

BE.

ker je treba okrepiti zavzetost podjetij, čeprav je bil na področju odstranjevanja spletnih terorističnih vsebin dosežen določen napredek; ker se vsebine pogosto ne odstranijo v celoti, pravočasno ali trajno, pri čemer podjetja vsebino odstranijo le z enega od svojih spletišč, na drugem pa jo pustijo, ali pa dovolijo, da profil ostane aktiven in/ali se ponovno pojavi, potem ko je bil uporabljen za objavo vsebin, ki so kršile pogoje poslovanja podjetja; ker je treba izboljšati učinkovito, celovito in pregledno poročanje podjetij in organov pregona; ker bi morala imeti zadevna podjetja in uporabniki možnost uporabe pravnih sredstev;

BF.

ker velika podjetja odstranjujejo vse več vsebin, zaradi tega pa teroristične skupine vse pogosteje uporabljajo nove in/ali manjše platforme, ki so manj primerne za hitro odstranjevanje terorističnega materiala; ker je zaradi te širitve na manjše platforme nujno potrebno vzpostaviti dodatno tehnično podporo, kot je na primer uvedba platformno neodvisnih samodejnih orodij, kot je zgoščevalna tehnologija, ki lahko s precejšnjo natančnostjo vnaprej prepoznajo spletno teroristično vsebino in preprečijo njeno objavo;

BG.

ker bi lahko razvoj novih tehnologij ter uporaba umetne inteligence in algoritmov omogočili hitro prepoznavanje in prijavo spletnih terorističnih vsebin; ker uporaba samodejnih orodij prinaša tudi tveganje lažnih zadetkov;

BH.

ker študije in poročila kažejo, da se lahko zapori z lahkoto razvijejo v kriminalno-teroristične mikrokozmose, kjer potekata novačenje in mreženje; ker notranje razmere v mnogih zaporih pospešujejo nevarnost radikalizacije storilcev kaznivih dejanj, in sicer z inkubacijo in omogočanjem terorizma; ker se bo veliko oseb, ki prestajajo zaporno kazen, kmalu vrnilo v svoje skupnosti, kar predstavlja poseben izziv v smislu ponovnega vključevanja in resno možnost povratništva; ker spremljanje storilcev z visoko stopnjo tveganja zahteva zelo veliko sredstev varnostnih služb držav članic; ker imata lahko ureditev zaporov in obvladovanje tveganja znatno vlogo pri blažitvi teh groženj; ker države članice priznavajo, da se morajo soočiti z naraščanjem radikalizacije v zaporih, vendar je potrebnih več učinkovitih ukrepov;

BI.

ker je hramba podatkov, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, bistven del preiskovalnega postopka; ker se policijski in pravosodni organi ter obveščevalne službe za uspešno obravnavanje primerov ponavadi močno opirajo na komunikacijske podatke; ker je bila med delom posebnega odbora o terorizmu vedno znova izpostavljena potreba po ustrezni ureditvi hrambe podatkov za namene boja proti terorizmu;

BJ.

ker bo šifriranje po eni strani znatno prispevalo k varnosti na področju informacijskih tehnologij, po drugi pa ga bodo uporabljali tudi teroristi za zaščito svojih komunikacij ali shranjenih podatkov, kar je velik izziv za organe pregona, varnostne in obveščevalne službe, saj jim lahko onemogoči dostop do bistvenih podatkov in dokazov; ker je šifriranje resna težava, zlasti kadar celo odgovorni ponudniki spletnih storitev ne želijo ali ne morejo dešifrirati komunikacije;

BK.

BL.

BM.

BN.

BO.

BP.

BQ.

BR.

BS.

BT.

BU.

ker je Komisija podala dva predloga za uredbo o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost med obstoječimi in predlaganimi centraliziranimi informacijskimi sistemi na področjih policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila in migracij, mej in vizumov, se pravi sistemi VIS, SIS, EES in Eurodac ter ETIAS in ECRIS-TCN, ko bodo sprejete zadevne pravne osnove;

BV.

ker so storilci kaznivih dejanj lahko še vedno evidentirani v različnih nepovezanih zbirkah podatkov pod različnimi imeni; ker je torej treba sedanjo arhitekturo EU za upravljanje podatkov izboljšati z interoperabilnostjo, da bi se odpravile pomanjkljivosti in večkratne lažne identitete ter zagotovile prave informacije ob pravem času;

BW.

ker so lahko na ozemlju ene države članice številne ločene decentralizirane podatkovne zbirke na zvezni, regionalni in lokalni ravni z različnim vnosom podatkov v različnih sistemih in zapletenimi postopki za izmenjavo ali preverjanje podatkov pri zadevnih organih na različnih ravneh, če ti postopki sploh obstajajo;

BX.

ker bo uporaba skupne oblike sporočil na ravni EU, kot je univerzalna oblika sporočil (UMF), olajšala izmenjavo podatkov in informacij med stranmi in interoperabilnimi sistemi; ker se lahko z zahtevo, da je treba uporabljati določena polja UMF za določene izmenjave, prispeva k izboljšanju kakovosti podatkov v vseh sistemih, med katerimi se izmenjujejo sporočila; ker bi bilo treba spodbujati uporabo te skupne oblike sporočil tudi v Europolu in Interpolu;

BY.

ker bi morala agencija eu-LISA določiti avtomatizirane mehanizme in postopke za nadzor kakovosti podatkov ter skupne kazalnike kakovosti podatkov in minimalne standarde kakovosti za podatke, shranjene v informacijskih sistemih; ker bi bil cilj, da informacijski sistemi EU in sestavni deli interoperabilnosti samodejno odkrijejo očitno nepravilne ali nedosledne predložene podatke, da bi lahko država članica, ki je podatke poslala, slednje preverila in izvedla vse potrebne popravne ukrepe;

BZ.

ker ovire za bolj tekoče sodelovanje pogosto izhajajo iz organizacijskih in pravnih težav med različnimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strukturami v državah članicah, kot so: prekrivanje pristojnosti in neustrezno določeni mandati, odlašanje pri izmenjavi informacij, ki lahko vodi v izgubo odgovornosti ali izgubo pomembnih informacijskih tokov, pravne ovire pri izmenjavi informacij med različnimi organi, dejstvo, da morajo organi med seboj tekmovati za vire, ter tehnične ovire za izmenjavo informacij;

CA.

ker je načelo lastništva podatkov bistvenega pomena, saj bodo lahko organi za boj proti terorizmu tako zaupali izmenjavi informacij prek zbirk podatkov EU med državami članicami ter z Europolom;

CB.

ker mešanje obveščevalnih informacij in informacij v zvezi s kazenskim pregonom povzroča velike pravne izzive in tveganja zaradi različnih pravil glede odgovornosti, ki se uporabljajo za obe vrsti informacij, vključno z ogrožanjem temeljne pravice osumljencev do poštenega sojenja, kadar se obveščevalne informacije uporabljajo kot dokaz v sodnih postopkih; ker je treba vzpostaviti pravni okvir za izmenjavo informacij med obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona, zlasti ker obveščevalni podatki pogosto zadevajo informacije o osebah, ki še niso osumljenci v kazenski preiskavi, lahko pa pripadajo terorističnim mrežam oziroma so tuji teroristični bojevniki, ki se vračajo; ker pa to ne sme povzročiti nikakršnega znižanja pravnih standardov;

CC.

ker policija in obveščevalne službe sprejemajo, obdelujejo in prenašajo tajne in netajne podatke, kar pomeni delovanje v skladu z različnimi ureditvami v vseh fazah uporabe teh informacij; ker je treba tudi razlikovati med obveščevalnimi podatki, tj. informacijami za obdelavo s strani strokovnjakov za točno določen namen, in preprostimi informacijami; ker je treba razlikovati vsaj med kriminalističnimi podatki, povezanimi s policijskim postopkom, in varnostnimi obveščevalnimi podatki, ki se obdelujejo v upravnem okviru;

CD.

ker bi bilo treba za obveščevalne informacije zagotoviti posebno in celo višjo raven varstva kot za policijske informacije zaradi drugačnih delovnih metod, kot je zbiranje zaupnih informacij pri virih in informatorjih, ki morajo ostati anonimni, in pa zaradi drugačnih ciljev, ki zahtevajo večjo občutljivost;

CE.

ker je možna rešitev tudi oblikovanje centrov ali enot za boj proti terorizmu na nacionalnih ozemljih; ker takšni centri omogočajo redno komunikacijo med predstavniki različnih služb in razprave o najboljših načinih za sodelovanje in izmenjavo informacij; ker se s tem krepi zaupanje med službami in spodbuja boljše razumevanje njihovih delovnih metod in izzivov;

CF.

ker varnostne službe pogosto sodelujejo ali si izmenjujejo informacije dvostransko ali večstransko, zlasti prek skupine za boj proti terorizmu in z organi EU prek Obveščevalnega in situacijskega centra EU (EU INTCEN) s posredovanjem strateških obveščevalnih podatkov; ker je treba najti praktično rešitev za premostitev obstoječih vrzeli med vzporednimi dejavnostmi skupnosti organov kazenskega pregona ter obveščevalne skupnosti, da bi omogočili učinkovitejše sodelovanje, pri čemer pa bi vseeno ostali ločeni;

CG.

ker je mogoče povečati učinkovitost uporabe struktur skupine za boj proti terorizmu ter Obveščevalnega in situacijskega centra EU za izmenjavo informacij;

CH.

ker civilne in vojaške varnostne in obveščevalne agencije držav članic sistematično posredujejo svoje obveščevalne podatke, vključno s podatki, ki so povezani s terorizmom, Obveščevalnemu in situacijskemu centru EU znotraj Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki za organe odločanja v EU izvaja analizo obveščevalnih podatkov in zgodnje opozarjanje ter jih seznanja z razmerami;

CI.

ker sporočanje informacij po najdenem zadetku samo v urad SIRENE v državi članici, ki razpiše ukrep na podlagi člena 36, in ne tudi drugim državam članicam včasih ne zadošča, da bi se sledilo gibanju posameznikov, povezanih s terorizmom, ali dopolnile ustrezne informacije v zvezi s takimi posamezniki; ker bi bilo zgodnje opozarjanje drugih držav članic, ki bi jih to lahko zadevalo, morda potrebno, če se oseba ne bi vrnila neposredno v državo članico porekla ali če jo spremljajo državljani drugih držav članic, za katere ni bil izdan noben razpis ukrepa, saj pristojni organi slednjih držav o njih niso bili seznanjeni;

CJ.

ker je vlada Združenega kraljestva obvestila EU o svoji nameri, da bo 29. marca 2019 izstopila iz Unije; ker pa je izrazila željo po nadaljevanju sodelovanja z EU na področju varnosti in boja proti terorizmu; ker sta EU in Združeno kraljestvo zelo soodvisna na področju varnosti in boja proti terorizmu, pri čemer Združeno kraljestvo sodeluje v številnih ključnih pravnih instrumentih EU na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ima dostop do številnih sistemov in zbirk podatkov EU za izmenjavo informacij; ker bi bilo treba z EU najti ustrezno novo ureditev, kar zadeva vse tekoče postopke; ker bi moral prihodnji sporazum vsebovati določbo, da bosta Združeno kraljestvo in EU lahko še naprej izmenjevala, zbirala in analizirala ključne informacije v boju proti težjim oblikam kriminala; ker bi sporazum o izstopu moral zagotoviti nemoten prehod in v največji možni meri preprečiti operativne vrzeli ali ovire, ki zmanjšujejo zmogljivost Evropske unije za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

CK.

ker je učinkovito in sistematično sodelovanje med državami članicami in agencijami EU glede na njihova pravna pooblastila ter med agencijami na področju boja proti terorizmu ključnega pomena, še zlasti sodelovanje med Europolom in Eurojustom za učinkovitejšo podporo prizadevanjem za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje terorističnih napadov ter pregon njihovih storilcev; ker je Eurojust imenoval specializiranega tožilca za boj proti terorizmu, da bi premostil vrzel med Eurojustom in Europolovim centrom ECTC ter s tem okrepil sodelovanje in izmenjavo informacij med agencijama;

CL.

ker izmenjava informacij med agencijami EU ni optimalna zaradi uporabe različnih varnih komunikacijskih kanalov; meni, da bi vzpostavitev medinstitucionalnega varnega komunikacijskega kanala lahko olajšala in izboljšala izmenjavo informacij med agencijami, kot so Obveščevalni in situacijski center EU, Europol in Frontex;

CM.

ker imajo lahko imenovani uradniki za zvezo za boj proti terorizmu dodano vrednost za delo agencij ter za svoje države članice;

CN.

ker so med državami članicami razlike v številu pristojnih organov, ki imajo dostop do zbirk podatkov Europola ali so lahko v stiku z Europolom brez posredovanja nacionalnih uradnikov za zvezo; ker nekatere države članice nimajo omejenih in varnih nacionalnih policijskih komunikacijskih omrežij, zaradi česar njihovi pristojni organi nimajo decentraliziranega dostopa, zlasti do varovane omrežne platforme za izmenjavo informacij CT SIENA;

CO.

ker številni instrumenti EU, kot so Sklep 2005/671/PNZ, direktiva o boju proti terorizmu in uredba o Europolu, zahtevajo, da države članice izmenjujejo informacije o terorizmu z ustreznimi agencijami; ker okrepljena, redna, pravočasna in sistematična izmenjava informacij z Europolom ter Eurojustom glede na njuna pravna pooblastila, vključno z informacijami o okoliščinah, olajša njuno delo pri odkrivanju povezav med primeri in pregledovanju izzivov in dobre prakse, povezanih s preiskavami, kazenskim pregonom in obsodbami za teroristična kazniva dejanja; ker za države članice v okviru Sklepa 2005/671/PNZ še vedno samodejno ne izmenjujejo ustreznih informacij z drugimi državami članicami, če bi se take informacije lahko uporabile pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju ali pregonu terorističnih kaznivih dejanj; ker se je količina informacij, ki se posredujejo Eurojustu, v preteklih letih povečala, še vedno pa obstajajo razlike med državami članicami v zvezi s količino, vrsto in obsegom posredovanih informacij, kar lahko povzroči razdrobljenost razpoložljivih informacij;

CP.

ker CEPOL bistveno prispeva k usposabljanju uslužbencev organov pregona držav članic in prednostnih tretjih držav za boj proti terorizmu;

CQ.

ker mehanizme vzajemne pravne pomoči postopoma nadomeščajo instrumenti vzajemnega priznavanja, saj ti pomagajo izboljšati čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi v EU s pospeševanjem in racionalizacijo postopkov; ker sta sklep o evropskem nalogu za prijetje in direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu primera instrumentov vzajemnega priznavanja, ki so ju njuni uporabniki označili za koristne;

CR.

ker je načelo vzajemnega priznavanja po eni strani pogojeno z visoko stopnjo zaupanja med državami članicami, po drugi strani pa poglablja vzajemno zaupanje, saj omogoča učinkovito sodelovanje organov različnih držav članic v boju proti terorizmu;

CS.

ker skupne preiskovalne skupine olajšajo usklajevanje preiskav in kazenskega pregona v zadevah s čezmejno razsežnostjo ter omogočajo izmenjavo informacij/dokazov v realnem času; ker praktične koristi, ki izhajajo iz skupnih preiskovalnih skupin, vključujejo boljšo izmenjavo informacij, izmenjavo dobre prakse, boljše zbiranje dokazov in vzajemno priznavanje ukrepov, ki jih izvajajo strani; ker skupne preiskovalne skupine potrebujejo ustrezno financiranje za učinkovito delo;

CT.

ker je za zagotavljanje in pridobivanje elektronskih dokazil, ki so pomembna pri preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj, na zahtevo pristojnih organov kazenskega pregona in na podlagi ustreznega pravnega postopka potrebno tesno sodelovanje s ponudniki spletnih storitev;

CU.

ker je schengensko območje brez notranjih meja eden največjih uspehov EU, vendar je vzdržno le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene in so sprejeti notranji varnostni ukrepi za obvladovanje tveganja hudih kaznivih dejanj; ker so bili sprejeti številni predlogi za okrepitev varnostnega preverjanja na zunanjih mejah; ker so nekatere države članice zahtevale več prožnosti v zvezi s ponovno začasno uvedbo preverjanja na notranjih mejah v primeru resne grožnje za javni red ali javno varnost, kot je predlagala Komisija;

CV.

ker je 7. aprila 2017 začela veljati nova Uredba (EU) 2017/458 (9) o spremembi zakonika o schengenskih mejah, ki zlasti pomeni odgovor na povečanje teroristične grožnje, da bi se zagotovilo sistematično preverjanje vseh oseb pri prehajanju zunanjih meja, vključno s posamezniki, ki imajo pravico do prostega gibanja, v vseh ustreznih zbirkah podatkov;

CW.

ker se nekatera področja ureditve v zvezi z določenimi področji nadzora meja, kot so sistematično preverjanje v zbirkah podatkov med mejno kontrolo in temeljito preverjanje zahtevanih pogojev za vstop, ne izvajajo;

CX.

ker so preprečen napad na vlak Thalys z dne 21. avgusta 2015, napadi v Parizu 13. novembra 2015 in napadi v Bruslju 22. marca 2016 pokazali, da so teroristi v določenih primerih zlorabili pomanjkljivosti v politikah EU in več držav članic na področju upravljanja meja, ki niso bile pripravljene za množični prihod; ker so organi kazenskega pregona poročali, da je vsaj osem storilcev teh napadov vstopilo v EU prek nedovoljenih tokov julija, avgusta in oktobra 2015; ker so v drugih primerih bodoči storilci ostali v državah članicah, čeprav bi morali oditi oziroma biti vrnjeni v državo izvora; ker to kaže na nekatere pomanjkljivosti v politikah EU na področju upravljanja meja in na njihovo izvajanje na ravni držav članic;

CY.

ker Svet v svojih sklepih 10152/17 priporoča državam članicam, naj pri obravnavanju migrantov brez urejenega statusa po potrebi opravijo preverjanje na nacionalni ravni v zbirkah podatkov, ki jih ustvarjajo in uporabljajo pristojni organi, ter nacionalnem sistemu za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) in na evropski ter mednarodni ravni v sistemu SIS, pri Europolu, v sistemu Eurodac in zbirkah podatkov Interpola (omrežje I-24/7) ter natančneje v zbirki nominalnih podatkov, zbirki podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah (SLTD), zbirki podatkov o tujih terorističnih bojevnikih (FTF) in zbirki podatkov potnih listin, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN);

CZ.

ker lahko Evropska agencija za mejno in obalno stražo na podlagi člena 11 Uredbe (EU) št. 1168/2011 in pozitivnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) obdeluje osebne podatke; ker pa ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo težave pri spremljanju terorizma zaradi kratkega, samo 90-dnevnega obdobja hrambe osebnih podatkov, določenega v Uredbi (EU) 2016/1624; ker je med Eurojustom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo sklenjen samo memorandum o soglasju, ki vključuje izmenjavo splošnih, strateških in tehničnih informacij, ne pa tudi izmenjave osebnih podatkov; ker je potreben poseben pravni okvir za obdelavo osebnih podatkov za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da bi lahko izpolnjevala svoje naloge;

DA.

ker bi morali uradniki Evropske agencije za mejno in obalno stražo na mejnih prehodih imeti dostop do zbirk podatkov Eurodac, SIS, EES in VIS, da bi lahko izvajali preverjanje;

DB.

ker niso določeni nobeni minimalni standardi in skupni predpisi za varnost osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja;

DC.

ker gre pri treh četrtinah ponarejenih dokumentov, odkritih na zunanjih mejah in v EU, za ponaredke identifikacijskih dokumentov, ki jih izdajajo države članice in države, povezane s schengenskim območjem; ker se med ponaredki najpogosteje odkrijejo lažne nacionalne osebne izkaznice z nižjo stopnjo varnosti;

DD.

ker države članice letalskih prevoznikov na njihovih ozemljih ne obvezujejo, da morajo preverjati skladnost osebnih podatkov na vozovnici in osebni izkaznici ali potnem listu, zaradi česar je težko ugotoviti, ali se navedena identiteta ujema z dejansko identiteto osebe; ker je to bistvenega pomena za lete znotraj EU; ker pa bi morali naloge ustreznega preverjanja identitete in preverjanja istovetnosti potnih listin še naprej opravljati policijski organi;

DE.

ker so dokazi z bojišča pogosto bistveni za identifikacijo morebitnih tujih terorističnih bojevnikov ter žrtev in morajo biti vključeni v ustrezne zbirke podatkov, da bi jih mejni policisti imeli na voljo v realnem času, ter posredovani preiskovalcem in tožilcem za preiskave in pregon;

DF.

ker več držav članic še ni ratificiralo Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma z dne 16. maja 2005, t. i. Varšavske konvencije, ki je najcelovitejša mednarodna konvencija o pranju denarja in financiranju terorizma; ker je zaplemba sredstev, pridobljenih s kriminalnimi dejavnostmi, zelo učinkovito orodje za boj proti kriminalu in terorizmu, saj se tako storilcem kaznivih dejanj odvzamejo premoženjske koristi, pridobljene z nezakonitimi dejanji, teroristom pa onemogoči organiziranje napada; ker projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) določa svetovne standarde za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT) ter opredeljuje jurisdikcije s šibkimi ukrepi na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma;

DG.

ker je EU sprejela dva zakonodajna instrumenta za izvajanje priporočil FATF, in sicer 4. in 5. direktivo o preprečevanju pranja denarja, da bi se odpravile vrzeli, ki so jih razkrili teroristični napadi; ker bi morale države članice do 26. junija 2017 prenesti direktivo o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo, vendar tega še niso storile vse države članice; ker več držav članic še naprej dovoljuje končnim upravičencem skladov, fundacij in delniških družb, da ostanejo anonimni, dovoljujejo pa tudi prinosniške delnice, ki omogočajo prikrivanje izvora in namena finančnih tokov ter lastništva gospodarskih dejavnosti, ki zagotavljajo kritje za financiranje terorizma in organizirani kriminal; ker bo 5. direktiva o preprečevanju pranja denarja povečala preglednost v zvezi s temi vprašanji;

DH.

ker je Preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava EU, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (PANA) potrdil, da utajevalci davkov računajo na aktivno pomoč poklicnih posrednikov, ki na videz izpolnjujejo ustrezen pravne obveznosti;

DI.

ker sta Evropska komisija in Europol julija 2017 pridobila status opazovalcev v skupini Egmont, mednarodnem združenem organu, ki ga sestavlja 156 finančnih obveščevalnih enot (FIU), da bi se okrepilo sodelovanje med temi enotami, pa tudi med drugimi pristojnimi organi;

DJ.

ker so zloraba in nepravilna uporaba zbiranja sredstev prek družbenih medijev, financiranja prek dobrodelnih in neprofitnih organizacij, elektronskih prenosov majhnih zneskov in predplačniških kartic eden od načinov financiranja Daiša in drugih terorističnih organizacij; ker se platforme za mikroposojila uporabljajo za spodbujanje vseh teh tipologij;

DK.

ker so poleg tradicionalnih načinov financiranja terorizma, kot so osebne donacije, izsiljevanje, ugrabitve zaradi odkupnin, zlorabe in nepravilne uporabe neprofitnih organizacij, uradni in neuradni sistemi nakazil, uporaba premoženjskih koristi iz kaznivih dejanj, gotovina ali prenos prek bank, nedavni teroristični napadi pokazali, da tveganje za zlorabo s strani terorističnih organizacij za financiranje svojih dejavnosti predstavljajo tudi novi načini financiranja, kot je uporaba elektronskih in spletnih načinov plačila, na primer virtualnih valut ali anonimnih predplačniških kartic, in neformalni sistemi prenosa sredstev (IVTS); ker anonimnost nekaterih kriptovalut vodi k povečanju njihove uporabe za nezakonite dejavnosti; ker hudodelske združbe v zadnjih letih vedno pogosteje uporabljajo kriptovalute za financiranje kriminalnih dejavnosti in terorizma ter pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji; ker je Europol sodeloval z nacionalnimi organi pri razbijanju več kriminalnih operacij, ki so vključevale trgovanje s kriptovalutami;

DL.

ker je v nekaterih državah z manj razvitimi bančnimi sistemi zaradi razširjenosti mobilnega bančništva pogosto težko identificirati prejemnike gotovinskih nakazil; ker ta nakazila prek mobilnega bančništva pomenijo visoko tveganje financiranja terorizma, po drugi strani pa morajo biti za sledljivost določenega financiranja terorizma omogočene ustrezne storitve, in sicer v veliki večini primerov brez poseganja v bančno tajnost; ker tudi uporaba in prenos sredstev prek nadomestnih sistemov nakazovanja pomenita tveganje za financiranje terorizma;

DM.

ker sta sodelovanje in izmenjava informacij med pooblaščenimi subjekti, finančnimi obveščevalnimi enotami in pristojnimi organi ključnega pomena za učinkovit boj proti financiranju terorizma; ker bi morale finančne obveščevalne enote pri opravljanju svojih nalog imeti dostop do podatkov in biti zmožne te podatke izmenjati, tudi prek ustreznega sodelovanja z organi kazenskega pregona; ker je bistveno, da države članice bolje pojasnijo pooblastila med različnimi finančnimi obveščevalnimi enotami in njihovo sodelovanje, da se dodatno okrepita učinkovitost in uspešnost teh enot;

DN.

ker je program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti koristno orodje za boj proti financiranju terorizma; ker ne omogoča sledenja financiranja terorističnih dejavnosti s transakcijami SEPA, kar je privedlo do velike informacijske vrzeli; ker bi sistem za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ki bi dopolnil obstoječi sporazum o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, izboljšal zmogljivosti EU za preprečevanje in preiskovanje terorističnih napadov z zagotovitvijo ključnih dodatnih informacij o dejavnostih financiranja terorizma in bi bil bolj uspešen in učinkovit kot iskanje finančnih informacij o sumljivih transakcijah prek dvostranskih ali večstranskih zahtev za informacije in/ali pravno pomoč; ker je Parlament večkrat pozval k vzpostavitvi takšnega sistema, zlasti v resoluciji z dne 25. novembra 2015 o preprečevanju radikalizacije in novačenja evropskih državljanov s strani terorističnih organizacij (10);

DO.

ker imajo lahko incidenti, ki vključujejo kritično infrastrukturo, zlasti če so povezani s terorističnimi napadi ali poskusi napadov, hude in čezmejne posledice za varnost evropskih državljanov in držav;

DP.

ker se storitve zagotavljajo prek vse bolj kompleksnih sistemov, zaradi česar je trenutni sektorski pristop k evropski kritični infrastrukturi preživet;

DQ.

ker so kibernetski napadi na elektronske storitve ali na medsebojno povezane sisteme bistven sestavni del hibridnih groženj; ker ima oziroma lahko ima vse večje število kibernetskih napadov fizični učinek na kritično infrastrukturo in njene uporabnike; ker je treba povečati pripravljenost za boj proti kibernetskim terorističnim grožnjam;

DR.

ker je Komisija v celoviti oceni varnostne politike EU in ocenjevalni študiji Direktive 2008/114/ES navedla, da se bodo grožnje kritični infrastrukturi verjetno še naprej povečevale in da je treba izboljšati pripravljenost ter odzivne zmogljivosti in revidirati Direktivo 2008/114/ES in da je prometna infrastruktura možna tarča; ker je potreben boljši okvir za večjo železniško varnost in zaščito javnih območij prometne infrastrukture, kot so letališča, pristanišča in pomorske prevozne zmogljivosti, pa tudi železniške postaje ter obrati za proizvodnjo energije s posebnim poudarkom na jedrskih elektrarnah;

DS.

ker bi lahko imeli napadi na kritično infrastrukturo katastrofalne posledice; ker morajo države članice poskrbeti, da so ti objekti ustrezno in učinkovito zaščiteni;

DT.

ker je poročanje o incidentih bistveno za ugotavljanje pomanjkljivosti, izboljšanje učinkovitosti obstoječih ukrepov, oceno delovanja kritične infrastrukture ob uničujočih dogodkih, ozaveščanje o potrebi po reviziji obstoječih varnostnih načrtov in odkrivanje novih groženj;

DU.

ker morajo države članice organizirati več vaj za odzivanje na krize, tudi v tretjih državah, in si prizadevati za njihovo sodelovanje in nadgradnjo zmogljivosti;

DV.

ker je za varovanje in zavarovanje kritične infrastrukture in mehkih tarč potrebno javno-zasebno sodelovanje, tudi na kibernetskem področju;

DW.

ker imajo izvajalci storitev zasebnega varovanja vlogo pri zagotavljanju odpornih varnostnih verig, bi za javna naročila njihovih storitev morala veljati določena načela glede kakovosti v zvezi z vidiki, kot so usposabljanje, temeljito preverjanje in pregled osebja, nadzor kakovosti in zagotavljanje skladnosti, uvajanje tehnoloških dosežkov in upravljanje pogodb;

DX.

ker je po oceni Direktive 2008/114/ES leta 2012 Komisija sprožila pilotno fazo, ki je vključevala štiri kritične infrastrukture evropske razsežnosti (Eurocontrol, Galileo ter prenosni omrežji električne energije in plina);

DY.

ker je Komisija v sporočilu o novem večletnem finančnem okviru predlagala znatno povečanje sredstev EU za varnost in zaščito, vključno z notranjo varnostjo EU;

DZ.

ker so številne teroristične napade v EU izvedli posamezniki, ki so bili znani oblastem; ker podjetja za izposojo vozil ne morejo izmenjevati informacij, kot so podatki o rezervacijah, z agencijami kazenskega pregona za namene navzkrižnega preverjanja v uradnih nadzornih seznamih in policijskih zbirkah podatkov;

EA.

ker so bili v letih 2015 in 2016 eksplozivi uporabljeni v 40 odstotkih vseh terorističnih napadov v EU (11);

EB.

ker je bil v največ napadih uporabljen triaceton triperoksid (TATP) (12), doma narejeno razstrelivo, ki ostaja prva izbira pri teroristih; ker je TATP mogoče zlahka proizvesti z uporabo zgolj nekaterih snovi; ker imajo storilci kaznivih dejanj, vključno s teroristi, še vedno dostop do številnih civilnih tovarn in obratov, ki uporabljajo te snovi, saj države članice ne izvajajo nikakršnih izvršilnih nadzornih ukrepov kljub akcijskemu načrtu EU na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti;

EC.

ker nekateri teroristi kljub Uredbi (EU) št. 98/2013 še vedno dobivajo predhodne sestavine za eksplozive, zlasti za TATP; ker je še vedno mogoče dobiti snovi iz Priloge I; ker Uredba (EU) št. 98/2013 ne določa zadostnih omejitev in nadzora, saj na primer zahteva le registracijo transakcij; ker je zagotavljanje strožjega nadzora ključna prednostna naloga;

ED.

ker med največje težave pri izvajanju sodita slabo poznavanje veljavne zakonodaje v celotni dobavni verigi zaradi velikega števila gospodarskih subjektov (prodajalci gospodinjskih proizvodov) ter uveljavljanje omejitev pri spletni prodaji, uvozu in gibanju znotraj EU;

EE.

ker predlog Komisije z dne 17. aprila 2018 za uredbo o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive COM(2018)0209 določa strožja in bolj harmonizirana pravila za dajanje na voljo, vnos, posedovanje in uporabo snovi ali zmesi, ki bi se lahko zlorabile za nezakonito proizvodnjo eksplozivov, z namenom, da bi splošnim uporabnikom omejili dostop do njih in zagotovili ustrezne prijave sumljivih transakcij v celotni dobavni verigi;

EF.

ker je na spletnih tržnicah kemikalije mogoče najti po njihovem izpisanem imenu, formuli ali identifikacijski številki Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), vendar je v veliko primerih navedeno samo njihovo generično ime; ker obstaja toliko različic imen, da bi bilo posamezne snovi lažje najti, če bi se zahtevala tudi navedba številke CAS, po kateri bi bilo mogoče iskati;

EG.

ker je z uredbo zajeta samo prodaja splošni javnosti, ne pa tudi poklicnim uporabnikom, ki niso opredeljeni v uredbi; ker se merila, kdo je poklicni uporabnik, na notranjem trgu razlikujejo;

EH.

ker bi morali v skladu z oceno učinka z dne 17. aprila 2018 (SWD(2018)0104) in s povezanim predlogom uredbe (COM(2018)0209) razširiti usposabljanje carinskih organov za prepoznavanje eksplozivov in predhodnih sestavin za eksplozive pri njihovem delu na zunanji meji;

EI.

ker ima dostop do strelnega orožja in sestavin eksplozivnih naprav pomembno vlogo pri omogočanju terorističnih napadov; ker se morajo nasilne ekstremistične skupine v EU pogosto povezati s kriminalnimi mrežami, da bi pridobile orožje; ker je bilo v skladu s poročilom Europola o stanju in trendih v zvezi s terorizmom za leto 2018 strelno orožje uporabljeno v 41 % vseh napadov, kar je majhno povečanje v primerjavi z letom 2016 (38 %) (13);

EJ.

ker je bilo v zadnjih letih ugotovljeno povečanje količine predelanega orožja za streljanje s slepimi naboji in ponovno usposobljenega orožja; ker je bilo več nedavnih napadov izvedenih tudi z različnimi vrstami nožev;

EK.

ker povezava med kriminalom in terorizmom tudi poenostavlja dostop teroristov do strelnega orožja;

EL.

ker je Svet v sklepih z dne 8. oktobra 2015 države članice pozval, naj Interpolu in Europolu sistematično posredujejo ustrezne informacije;

EM.

ker se številne regije v sosedstvu EU (kot so Bližnji vzhod in severna Afrika ter Balkan) soočajo s pomembnimi izzivi, med drugim v zvezi s tujimi terorističnimi bojevniki in upravljanjem povratnikov ter domačimi radikalnimi celicami;

EN.

ker Balkan ostaja ključna regija za evropsko stabilnost; ker izzivi v zvezi s terorizmom in islamskim ekstremizmom stopnjujejo razmere v regionalnemu okviru, ki je že oslabljen zaradi etnične, politične in socialne polarizacije ter tudi kriminalnih združb; ker so države v tej regiji že bile tarče terorizma (napadi so bili preprečeni) in danes že služijo kot tranzitne države za ljudi in orožje;

EO.

ker so se že vse države Bližnjega vzhoda in severne Afrike soočile z večjimi terorističnimi dejanji in ostajajo glavne tarče; ker se te države poleg kriznih socialnih in gospodarskih razmer pogosto soočajo tudi s številnimi izzivi ob vrnitvi tujih terorističnih bojevnikov iz Daiša in Al Kaide, saj so številni džihadisti iz te regije; ker izmenjava informacij in močno partnerstvo s temi ključnimi tretjimi državami na podlagi usklajenega pristopa EU, ki ponuja sodelovanje in pomoč v obliki krepitve zmogljivosti, omogočata preprečevanje napadov in razbitje terorističnih mrež;

EP.

ker so tudi regije, kot so Bližnji vzhod in severna Afrika, Sahel, Afriški rog, zahodna Afrika, zalivske države in srednja Azija, doživele razvoj terorističnih mrež, povezanih z Daišem in Al Kaido; ker resen problem predstavljata financirana verski ekstremizem in sektaško nasilje, ki omogočata širjenje terorističnih mrež, njihovo povezovanje z drugimi kriminalnimi organizacijami in delovanje v teh regijah, usmerjeno proti Evropi in evropskim interesom;

EQ.

ker je financiranje Daiša in drugih terorističnih skupin omogočila aktivno ali pasivno sodelovanje nekaterih držav, tudi domnevnih zaveznikov EU v boju proti terorizmu, ter zasebnih akterjev;

ER.

ker je ključnega pomena, da Evropska unija ohrani tesno sodelovanje s partnerskimi tretjimi državami v boju proti terorizmu; ker je treba vzdrževati dialog o ukrepih in delovanju za boj proti terorizmu in njegovemu financiranju, vključno s celovitim izvajanjem priporočil projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ter za preprečevanje radikalizacije, zlasti z zalivskimi državami; ker je medparlamentarno sodelovanje s temi ključnimi tretjimi državami eno od orodij, ki jih je treba okrepiti;

ES.

ker EU na področju boja proti terorizmu s tretjimi državami sodeluje na različne načine; ker se za financiranje protiterorističnih programov v tujini lahko uporabijo številni instrumenti EU; ker je EU v okviru delegacij EU vzpostavila mrežo strokovnjakov za boj proti terorizmu; ker s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu sodelujejo tudi agencije EU, kot so Europol, Eurojust in CEPOL, na primer s strateškimi ali operativnimi sporazumi;

ET.

ker na področju boja proti terorizmu obstaja sistem sankcij EU s tremi vrstami ukrepov, ki ga izvršuje ESZD; ker je ta sistem nepopoln in se zaradi postopkovnih omejitev in zadržanosti držav članic ne uporablja v zadostni meri;

EU.

ker je Svet v svojih sklepih o zunanjem delovanju EU na področju boja proti terorizmu, ki so bili sprejeti 19. junija 2017, opozoril na vlogo misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) za boj proti terorizmu, saj se z njimi krepijo varnost, stabilnost in nadzor meja ter spodbuja reforma varnostnega sektorja, pa tudi za krepitev zmogljivosti na področju boja proti terorizmu in izmenjave informacij;

EV.

ker je v EU že preveč neposrednih žrtev terorizma, zaradi česar na tisoče družin trpi zaradi posttravmatskih motenj, ki dolgoročno vplivajo na njihovo dobro počutje; ker podatki o točnem številu žrtev niso usklajeni; ker je bilo mogoče pred letom 2001 večino žrtev terorizma pripisati organizacijama IRA in ETA, medtem ko je od takrat večina smrti posledica terorističnih dejanj, ki sta jih organizirala ali navdahnila Al Kaida in Daiš;

EW.

ker smrti zaradi terorističnih napadov uničujejo družine, številni prizadeti, ki preživijo teroristični napad, pa trpijo za invalidnostjo, iznakaženostjo in izgubo udov, zaradi česar se jim življenje popolnoma spremeni, ter psihološkimi problemi, njihova stiska pa močno vpliva na njihove najbližje in na skupnost; ker so dolgoročne potrebe žrtev po tem, ko niso več v središču medijske pozornosti, pogosto zapostavljene; ker so posttravmatske stresne motnje pomemben problem na področju javnega zdravja v Evropi; ker ni splošnih evropskih podatkov o učinku terorizma na mentalno zdravje prebivalstva po različnih napadih;

EX.

ker imajo žrtve terorizma poseben status ter zadovoljevanje njihovih potreb ni zgolj pravna obveznost v skladu z evropsko, mednarodno in nacionalno zakonodajo, temveč tudi odgovornost naših celotnih družb; ker so bile žrtve nedavnih napadov v EU državljani velikega števila držav članic;

EY.

ker na evropski ravni ni opredeljen pravni statut za žrtve terorizma za namene dostopa do storitev skupnosti ali pravice do odškodnine; ker žrtve nedavnih terorističnih napadov v Evropi še vedno niso dosegle pravice in ustrezne obravnave ter niso prejele storitev za podporo žrtvam in finančne pomoči; ker žrtve terorizma ogroža sekundarna viktimizacija, ki so ji izpostavljene ne samo v sodnih postopkih, ampak tudi v številnih interakcijah z drugimi državnimi in nedržavnimi subjekti;

EZ.

ker še vedno obstajajo razhajanja pri prenosu določb iz Direktive 2012/29/EU (14) v postopke na nacionalni ravni; ker Komisija še vedno ni podala poročila o izvajanju te direktive; ker je Evropski parlament 30. maja 2018 sprejel resolucijo o izvajanju te direktive (15);

FA.

ker je odškodnina za žrtve terorizma tako način, da družba prizna škodo, ki jo je povzročil napad, kot sredstvo finančne podpore in povračila; ker se vrednosti odškodnin in postopki v zvezi z njimi med državami članicami močno razlikujejo, zaradi česar sta občutek krivičnosti in trpljenje žrtev še hujša;

FB.

ker je treba vzpostaviti podporne sisteme tako, da se tudi čezmejne žrtve stalno in sistematično upoštevajo ter se jim zagotovi podpora v njihovi državi, pri tem pa ostanejo v stiku s ponudniki podpore v državi, v kateri je prišlo do napada;

FC.

ker je Eurojust olajšal izvrševanje zahtevkov za medsebojno pravno pomoč za usklajevanje in odobritev podpore pri uveljavljanju pravic žrtev terorizma glede na različne pravice in vloge tujih žrtev v nacionalnih pravnih sistemih;

FD.

ker lahko tudi podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, utrpijo škodo zaradi terorizma, kot sta materialna škoda in prekinitev poslovanja;

FE.

ker je Parlament predlagal pilotni projekt za ustanovitev evropskega centra za usklajevanje za žrtve terorizma, ki bi združeval ključne operativne strokovnjake, zastopnike žrtev in relevantne organizacije iz vse Evrope z namenom opredeljevanja glavnih prednostnih nalog in vprašanj za žrtve terorizma ter zagotavljanja čezmejne usklajene pomoči;

FF.

ker Evropska unija mora prevzeti nujno nalogo, da spodbuja spoštovanje demokratičnih vrednot, vključno s pravno državo in temeljnimi pravicami; ker pa v EU obstajajo skrajna verska in politična stališča in prakse, ki so povsem v nasprotju s temi vrednotami;

FG.

ker učinkovito ukrepanje proti terorizmu in varovanje svoboščin nista cilja, ki bi se izključevala, temveč se dopolnjujeta in vzajemno krepita; ker je treba zagotoviti in zaščititi temeljne pravice vsakega posameznika in ker morajo vsi ukrepi v boju proti terorizmu čim manj vplivati na nedolžno in neudeleženo prebivalstvo;

FH.

ker morajo vsi ukrepi za boj proti terorizmu vedno zagotavljati vse temeljne pravice in načela v polnem obsegu, tudi tista v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov, svobodo misli, vesti in veroizpovedi, ter postopkovna jamstva, kot sta domneva nedolžnosti in pravica do poštenega sojenja in obveščenosti, da se posameznikom zagotovijo učinkovita pravna sredstva za izpodbijanje morebitnih kršitev temeljnih pravic, vključno z možnostjo sodnega varstva, ter da se spoštuje pravni red Unije o procesnih pravicah; ker bi morali pri takih ukrepih ustrezno upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije;

FI.

ker je ključnega pomena, da se pri preiskavah na področju boja proti terorizmu upoštevajo visoki standardi profesionalnosti ter so vsi sprejeti ukrepi ciljno usmerjeni, sorazmerni in potrebni; ker ukrepi za boj proti terorizmu ne bi smeli voditi v socialno izključenost in stigmatizacijo; ker bi lahko Agencijo za temeljne pravice znotraj njenega večletnega okvira zaprosili za mnenje o protiteroristični zakonodaji;

FJ.

ker je osebje organov pregona in sodnih organov v ospredju protiterorističnih operacij; ker je več zabeleženih primerov, ko so bili policijski in sodni uslužbenci ter njihove družine tarča nasilnih ekstremistov, ki so jim grozili, pri čemer so se nekatere od teh groženj končale z nasilnimi fizičnimi napadi in celo umori; ker je zelo pomembna politična in javna podpora osebju organov pregona in sodnih organov, ki v protiterorističnih preiskavah ščitijo temeljne pravice in pri tem tvegajo svoje življenje;

FK.

ker Listina EU o temeljnih pravicah prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti in priznava pravico invalidov do ukrepov za njihovo samostojnost, socialno in poklicno vključenost ter sodelovanje v življenju skupnosti; ker so pravice invalidov v EU zaščitene tudi s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.