Umik priglasitve koncentracije

(Zadeva M.9748 — KKR/Dentix Health Corporation)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 362/01)

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004

Evropska Komisija je 4. februar 2020 prejela priglasitev (1) predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) (uredba o združitvah).

Priglasitelj je 14. februar 2020 Komisijo obvestil o umiku priglasitve.

---

(1)  UL C 48, 12.2.2020, str. 22.

(2)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

27. oktober 2020

(2020/C 362/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1832
JPY	japonski jen	123,74
DKK	danska krona	7,4406
GBP	funt šterling	0,90718
SEK	švedska krona	10,3060
CHF	švicarski frank	1,0732
ISK	islandska krona	165,30
NOK	norveška krona	10,8398
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,337
HUF	madžarski forint	365,41
PLN	poljski zlot	4,5842
RON	romunski leu	4,8765
TRY	turška lira	9,6466
AUD	avstralski dolar	1,6585
CAD	kanadski dolar	1,5589
HKD	hongkonški dolar	9,1699
NZD	novozelandski dolar	1,7639
SGD	singapurski dolar	1,6078
KRW	južnokorejski won	1 332,89
ZAR	južnoafriški rand	19,0620
CNY	kitajski juan	7,9345
HRK	hrvaška kuna	7,5745
IDR	indonezijska rupija	17 344,17
MYR	malezijski ringit	4,9274
PHP	filipinski peso	57,157
RUB	ruski rubelj	90,5710
THB	tajski bat	36,940
BRL	brazilski real	6,6711
MXN	mehiški peso	24,6622
INR	indijska rupija	87,1635

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1))

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 362/03)

Sklep o dodelitvi avtorizacije

Sklic na sklep  (2)	Datum sprejetja sklepa	Ime snovi	Imetnik avtorizacije	Številka avtorizacije	Dovoljena uporaba	Potek roka za preverjanje	Razlogi za sklep
C(2020) 7104	21. oktober 2020	Kromov trioksid št. ES 215-607-8, št. CAS 1333-82-0	ThyssenKrupp Rasselstein GmbH Koblenzer Str. 141, 56626 Andernach, Nemčija	REACH/20/15/0	Pasiviranje s kositrom prevlečenega jekla	7 let od datuma sprejetja tega sklepa	V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi, in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije.
				REACH/20/15/1	Elektrolitsko kromiranje jekla	31. december 2028

---

(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: https://ec.europa.eu/growth/sectors/chemicals/reach/about_sl.

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV

„Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s kohezijsko politiko EU“

(2020/C 362/04)

Vsebina

1.

UVOD – ozadje

6

2.

Cilji – teme – prednostne naloge

4

3.

Časovni razpored

8

4.

Razpoložljiva sredstva

6

5.

Zahteve glede dopustnosti

6

6.

Merila za upravičenost

6

6.1.

upravičeni vložniki

8

6.2.

upravičene dejavnosti

9

6.3.

obdobje izvajanja

9

7.

Merila za izključitev

10

7.1.

Izključitev

10

7.2.

popravni ukrepi

11

7.3.

zavrnitev sodelovanja v postopku razpisa za zbiranje predlogov

11

7.4.

dokazila

11

8.

Pogoji za sodelovanje

12

8.1.

finančna zmogljivost

12

8.2.

poslovna sposobnost

12

9.

Merila za oddajo

12

10.

Pravne zaveze

14

11.

Finančne določbe

14

11.1.

oblike nepovratnih sredstev

14

11.2.

upravičeni stroški

14

11.3.

neupravičeni stroški

16

11.4.

uravnotežen proračun

17

11.5.

izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

17

11.6.

določbe o poročanju in plačilu

18

11.7.

drugi finančni pogoji

18

12.

Obveščanje javnosti

19

12.1.

upravičenci

19

12.2.

komisija

20

13.

Obdelava osebnih podatkov

20

14.

POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV

21

1.   UVOD – OZADJE

To je razpis za zbiranje predlogov za financiranje ukrepov za informiranje, kakor so opredeljeni v členu 58(1)(f) Uredbe (EU) št. 1303/2013, z odobrenimi proračunskimi sredstvi za leto 2020, kot je bilo najavljeno v Sklepu Komisije C(2020) 305 z dne 27. januarja 2020 (1).

Na politično agendo Evropske unije za naslednja leta so uvrščene odločitve, ki so izredno pomembne za prihodnost EU: poteka široka razprava o prednostnih nalogah, na katere bi se morala osredotočiti EU. Vzporedno z njo bo kmalu sprejet nov večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, vzpostavljeni pa bodo tudi novi programi in mehanizmi financiranja za njihovo izvajanje.

Ob tem je pomembno, da se pri prihodnjih odločitvah o prednostnih nalogah EU ustrezno upošteva prispevek kohezijske politike (2) k uresničevanju prednostnih nalog EU in njen potencial za ponovno približevanje EU njenim državljanom in državljankam.

S kohezijsko politiko se zagotavlja vlaganje v vse regije EU, da se podpirajo ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost podjetij, gospodarska rast in trajnostni razvoj ter izboljša kakovost življenja državljanov in državljank v 276 evropskih regijah. Navedene naložbe, ki predstavljajo tretjino celotnega proračuna EU, prispevajo k uresničevanju političnih prednostnih nalog EU. So najbolj oprijemljiv in konkreten dokaz učinka EU na vsakodnevno življenje milijonov državljank in državljanov.

Vendar se ti še vedno premalo zavedajo rezultatov kohezijske politike in učinkov, ki jih imajo na njihova življenja. Da se omogoči tehtna razprava o prihodnjih prednostnih nalogah EU ter zagotovi večja preglednost porabe sredstev EU in doseženih rezultatov, bi morali biti državljani in državljanke bolje seznanjeni z naložbami v njihove države, regije in mesta ter se jih bolj zavedati.

Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU vedno znova poudarjajo potrebo po povečanju prepoznavnosti kohezijske politike EU, kot ponazarjajo sklepi Sveta za splošne zadeve (3) o „približanju kohezijske politike državljankam in državljanom“, resolucija Evropskega parlamenta (4) o „okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov“ ter predlogi v okviru skupnih dejavnosti komuniciranja (5) o kohezijski politiki, ki jih je predlagala Evropska komisija.

V sedanjem pravnem okviru, ki ureja izvajanje investicijskih in strukturnih skladov EU (6), je ta razpis za zbiranje predlogov namenjen zagotovitvi podpore za pripravo in razširjanje informacij ter vsebin, povezanih s kohezijsko politiko EU, pri čemer je treba spoštovati popolno uredniško neodvisnosti udeleženih akterjev.

2.   CILJI – TEME – PREDNOSTNE NALOGE

Evropska komisija želi s tem razpisom za zbiranje predlogov izbrati morebitne upravičence za izvajanje vrste ukrepov za informiranje (7), ki bodo deležni sofinanciranja EU. Glavni cilj je podpreti pripravo in razširjanje informacij ter vsebin, povezanih s kohezijsko politiko EU (8), med drugim tudi s Skladom za pravični prehod (9) in načrtom okrevanja za Evropo (10), pri čemer je treba spoštovati popolno uredniško neodvisnost udeleženih akterjev.

Točna vsebina predlaganih ukrepov za informiranje bo odvisna od uredniške izbire vložnikov. Uredniško neodvisnost bo jamčila listina o neodvisnosti, ki bo del sporazuma, podpisanega med Evropsko komisijo in upravičenci do nepovratnih sredstev.

Posebni cilji tega razpisa za zbiranje predlogov so:

—	spodbujanje boljšega razumevanje vloge kohezijske politike pri podpiranju vseh regij EU,

—	povečanje ozaveščenosti o projektih, ki jih financira EU – zlasti v okviru kohezijske politike – in njihovem učinku na življenje ljudi,

—	širjenje informacij in spodbujanje odprtega dialoga o kohezijski politiki, njenih rezultatih, njeni vlogi pri doseganju prednostnih nalog politike EU in njeni prihodnosti,

—	spodbujanje državljanske udeležbe pri vprašanjih, povezanih s kohezijsko politiko, in spodbujanje sodelovanja državljanov pri določanju prihodnjih prednostnih nalog te politike.

Predlogi morajo ponazarjati in ocenjevati vlogo kohezijske politike pri uresničevanju prednostnih nalog politike Evropske komisije ter obravnavanju sedanjih in prihodnjih izzivov za EU, njene države članice, regije in lokalno raven. Natančneje, nanašati bi se morali na prispevek kohezijske politike k:

—	spodbujanju ustvarjanja novih delovnih mest, rasti in naložb na regionalni in nacionalni ravni ter izboljšanju kakovosti življenja državljanov,

—	uresničevanju glavnih prednostnih nalog EU in držav članic, med katerimi so, poleg ustvarjanja delovnih mest in rasti, boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja ter spodbujanje raziskav in inovacij,

—	krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU ter zmanjšanju razlik med državami in regijami EU ter znotraj njih,

—	omogočanju, da regije izkoristijo globalizacijo, tako da najdejo svojo tržno nišo v svetovnem gospodarstvu,

—	okrepitvi evropskega projekta, saj kohezijska politika služi neposredno državljanom EU.

Pričakujejo se naslednji rezultati in učinki:

—	povečanje medijske pokritosti kohezijske politike, zlasti na regionalni ravni,

—	okrepitev ozaveščenosti o rezultatih kohezijske politike med ljudmi in učinku, ki ga imajo na njihova življenja,

—	realizacija konkretnih učinkov in rezultatov z namenom doseganja širokega kroga ljudi med trajanjem ukrepa, npr. televizijsko in radijsko oddajanje, spletno ali tiskano poročanje, druge vrste ukrepov za informiranje in razširjanje informacij, ob upoštevanju večjezičnosti,

—	vzpostavitev učinkovitega in uspešnega sodelovanja med Evropsko komisijo in upravičenci do nepovratnih sredstev.

Ciljno občinstvo ukrepov za informiranje, ki se bodo izvajali na podlagi tega razpisa, sta širša javnost in/ali zadevni deležniki. Natančneje so cilji:

—

za širšo javnost: povečati ozaveščenost javnosti o rezultatih kohezijske politike in njihovem učinku na življenja državljanov in državljank, zlasti Evropejcev in Evropejk, ki se ne zavedajo obstoja EU in ukrepov, ki jih EU izvaja v njihovi regiji. Glavni namen informacij bi moral biti boljše razumevanje prispevka kohezijske politike k spodbujanju zaposlovanja in rasti v Evropi ter zmanjševanju razlik med državami članicami in regijami,

—	za deležnike: spodbuditi deležnike (med drugim nacionalne, regionalne in lokalne organe, upravičence, podjetja, akademske kroge), da bi razširjali informacije o učinku kohezijske politike v njihovi regiji in prispevali k razpravi o prihodnosti kohezijske politike ter širše o prihodnosti Evrope.

3.   ČASOVNI RAZPORED

	Faze	Datum in ura ali okvirno obdobje
(a)	Objava razpisa	13.10.2020
(b)	Rok za vložitev vlog	12.1.2021
(c)	Obdobje ocenjevanja	od februarja do aprila 2021
(d)	Obveščanje vložnikov	maja 2021
(e)	Podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih	od junija do avgusta 2021

4.   RAZPOLOZLJIVA SREDSTVA

Skupna proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje projektov na podlagi tega razpisa za zbiranje predlogov, so ocenjena na 5 000 000 EUR.

Nepovratna sredstva bodo znašala največ 300 000 EUR.

Komisija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5.   ZAHTEVE GLEDE DOPUSTNOSTI

Da bi bile vloge dopustne, morajo biti:

—	poslane najpozneje do roka iz oddelka 3;

—	oddane v pisni obliki (glej oddelek 14), in sicer na obrazcu, ki je na voljo na: https://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/funding-opportunities/calls-for-proposal/, ter

—	napisane v enem od uradnih jezikov EU.

Vloge, ki ne bodo izpolnjevale navedenih zahtev, bodo zavrnjene.

6.   MERILA ZA UPRAVICENOST

6.1   Upravičeni vložniki

Predloge lahko oddajo naslednji vložniki (11):

—	medijske organizacije/tiskovne agencije (televizija, radio, tisk, spletni mediji, novi mediji, kombinacija različnih medijev),

—	neprofitne organizacije,

—	univerze in izobraževalne ustanove,

—	raziskovalna središča in možganski trusti,

—	društva v evropskem interesu,

—	zasebni subjekti,

—	javni organi (12) (nacionalni, regionalni in lokalni), razen organov, odgovornih za izvajanje kohezijske politike v skladu s členom 123 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013.

Fizične osebe ter subjekti, ustanovljeni samo za namen izvedbe projektov v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov, niso upravičeni.

Vložniki, ki so sodelovali v razpisih, ki jih je Evropska komisija objavila leta 2017, 2018 in 2019 (razpis za zbiranje predlogov 2017CE16BAT063, 2018CE16BAT042 oziroma 2019CE16BAT117 za „podporo za ukrepe za informiranje v zvezi s kohezijsko politiko EU“), so upravičeni ne glede na izid svojih prejšnjih vlog.

Vedite, da po začetku veljavnosti sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom (13)1. februarja 2020, zlasti v skladu s členom 127(6), členom 137 in členom 138 sporazuma, sklicevanja na fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v državi članici Evropske unije vključujejo fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v Združenem kraljestvu. Rezidenti in subjekti Združenega kraljestva so zato upravičeni do sodelovanja v tem razpisu.

Država sedeža

Upravičene bodo samo vloge pravnih oseb s sedežem v eni od naslednjih držav:

—	države članice EU.

Dokazila

Za oceno upravičenosti naj vložniki predložijo naslednja dokazila:

—

zasebni subjekti: izpisek iz uradnega lista, kopijo akta o ustanovitvi, izpisek iz poslovnega registra ali registra družb, potrdilo o tem, ali je družba zavezanec za DDV (v nekaterih državah sta številka vpisa v poslovni register in davčna številka enaki; v takem primeru je treba predložiti le enega od teh dokumentov),

—	javni subjekti: kopijo sklepa ali druge uradne listine o ustanovitvi subjekta javnega prava,

—	fizične osebe: fotokopijo osebne izkaznice in/ali potnega lista; potrdilo o tem, ali so zavezanec za DDV, če je relevantno (npr. nekatere samozaposlene osebe),

—	subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu.

Vedite, da se lahko med postopkom od vložnikov zahteva, da se registrirajo in predložijo identifikacijsko kodo udeleženca (devetmestno številko PIC), ki je edinstvena oznaka njihove organizacije v registru udeležencev. Vložniki bodo pravočasno prejeli navodila o tem, kako ustvariti številko PIC.

Ko bo vložnik sporočil svojo številko PIC, bodo službe EU za potrjevanje (Službe za potrjevanje pri Izvajalski agenciji za raziskave) vložnika kontaktirale (prek sporočilnega sistema, ki je sestavni del registra udeležencev) in od njega zahtevale, naj predloži potrebna dokazila o pravnem obstoju in statusu organizacije. Vse potrebne podrobnosti in navodila bodo zagotovljeni prek tega ločenega obvestila.

6.2   Upravičene dejavnosti

Upravičene dejavnosti so tiste, ki so potrebne za izvajanje ukrepa za informiranje in uresničitev načrtovanih učinkov/rezultatov v skladu s cilji, temami in ciljnim občinstvom iz oddelka 2 tega razpisa za zbiranje predlogov.

A.	Ukrepe je treba izvesti v EU na lokalni, regionalni, večregionalni in nacionalni ravni ali na ravni več držav članic.

B.	Predlogi morajo vključevati eno ali več dejavnosti in orodij inovativnega značaja, da se dosežejo cilji, pokrijejo teme in doseže ciljno občinstvo.

C.	Zakonsko predpisani ukrepi ali ukrepi na podlagi posameznih javnih naročil storitev (v primeru subjektov v javni lasti) niso upravičeni.

6.3   Obdobje izvajanja

Vložniki so pozvani, naj predložijo predloge za projekte, ki niso daljši od 12 mesecev.

7.   MERILA ZA IZKLJUCITEV

7.1   Izključitev

Odredbodajalec izključi vložnika iz sodelovanja v razpisu za zbiranje predlogov, če:

(a)

je vložnik v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v zakonih in drugih predpisih na ravni EU ali nacionalni ravni;

(b)	je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da vložnik krši obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, ki jih ima v skladu z veljavno zakonodajo;

(c)

je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde svoje stroke, ali ker je naklepno ali iz hude malomarnosti ravnal krivdno; sem spadajo zlasti naslednja ravnanja: (i) zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za upravičenost ali izbor, ali pri izvajanju naročila, sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih; (ii) sklepanje dogovorov z drugimi vložniki z namenom izkrivljanja konkurence; (iii) kršenje pravic intelektualne lastnine; (iv) poskus vplivanja na postopek odločanja Komisije med postopkom dodelitve nepovratnih sredstev; (v) poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost pri postopku dodelitve sredstev;

(d)

je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je vložnik kriv česar koli od naslednjega: (i) goljufije v smislu člena 3 Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta in člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995; (ii) korupcije, kot je opredeljena v členu 4(2) Direktive (EU) 2017/1371 ali členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997, ali ravnanja iz člena 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ ali korupcije, kot je opredeljena v veljavni zakonodaji; (iii) ravnanja v povezavi s hudodelsko združbo, kot je navedeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ; (iv) pranja denarja ali financiranja terorizma v smislu člena 1(3), (4) in (5) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta; (v) terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ, ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 Okvirnega sklepa; (vi) vpletenosti v delo otrok ali drugih kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi, kot so navedena v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

(e)

se izkaže, da je vložnik zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvajanju naročila, sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih, financiranega iz proračuna Unije, kar je privedlo do predčasne odpovedi naročila/sporazuma/sklepa ali uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali kar so odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče razkrili s svojimi pregledi, revizijami ali preiskavami;

(f)	je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95;

(g)

je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik ustanovil subjekt v drugi jurisdikciji z namenom, da bi se izognil davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim, ki veljajo v jurisdikciji, v kateri ima statutarni sedež, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto;

(h)	je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je bil subjekt ustanovljen z namenom iz točke (g);

(i)

v situacijah iz točk (c) do (h) zgoraj za vložnika veljajo: (i) dejstva, ugotovljena pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi Evropsko javno tožilstvo po svoji ustanovitvi, Računsko sodišče, Evropski urad za boj proti goljufijam ali notranji revizor, ali katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca institucije EU, evropskega urada ali agencije ali organa EU; (ii) nepravnomočne sodbe ali nepravnomočne upravne odločbe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za preverjanje, ali se uporabljajo standardi poklicne etike; (iii) dejstva iz sklepov posameznikov ali subjektov, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna EU; (iv) informacije, ki jih posredujejo države članice, ki izvršujejo sredstva Unije; (v) sklepi Komisije v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali sklepi nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali nacionalnega konkurenčnega prava ali (vi) sklepi odredbodajalca institucije EU, evropskega urada ali agencije ali urada EU o izključitvi.

7.2   Popravni ukrepi

Če vložnik izjavi, da je v kateri od zgoraj navedenih situacij za izključitev (glej oddelek 7.1), mora navesti ukrepe, ki jih je sprejel za odpravo situacije za izključitev, in tako dokazati svojo zanesljivost. To lahko vključuje na primer tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe za popravo ravnanja in preprečitev nadaljnjih ponovitev, nadomestilo škode ali plačilo glob ali kakršnih koli davkov ali prispevkov za socialno varnost. Ustrezna dokazila o sprejetih popravnih ukrepih je treba predložiti v prilogi k izjavi. To ne velja za situacije iz točke (d) oddelka 7.1.

7.3   Zavrnitev sodelovanja v postopku razpisa za zbiranje predlogov

Odredbodajalec nepovratnih sredstev ne dodeli vložniku, ki:

(a)	je v situaciji za izključitev iz oddelka 7.1 ali

(b)	je zavajal pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku, ali pa teh informacij ni predložil, ali

(c)	je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi s postopkom dodeljevanja, če to pomeni kršitev načela enake obravnave, vključno z izkrivljanjem konkurence, ki ga ni mogoče odpraviti drugače.

Ista merila za izključitev veljajo za povezane subjekte.

Vložnikom ali, če je primerno, povezanim subjektom se lahko naložijo upravne sankcije (izključitev), če se navedene izjave ali predložene informacije, ki so bile pogoj za sodelovanje v tem postopku, izkažejo za neresnične.

7.4   Dokazila

Vložniki in povezani subjekti morajo predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v situacijah iz členov 136(1) in 141 finančne uredbe (14), in sicer tako, da izpolnijo ustrezni obrazec, ki je bil objavljen z razpisom za zbiranje predlogov in je na voljo na https://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/funding-opportunities/calls-for-proposal/.

Ta obveznost se lahko izpolni na enega od naslednjih načinov:

za nepovratna sredstva za enega upravičenca:

(i)	vložnik podpiše izjavo v svojem imenu in v imenu svojih povezanih subjektov ALI

(ii)	vložnik in njegovi povezani subjekti vsak zase podpišejo ločeno izjavo v svojem imenu;

za nepovratna sredstva za več upravičencev:

(i)	koordinator konzorcija podpiše izjavo v imenu vseh vložnikov in njihovih povezanih subjektov ALI

(ii)	vsak vložnik iz konzorcija podpiše izjavo v svojem imenu in v imenu svojih povezanih subjektov ALI

(iii)

vsak vložnik iz konzorcija in povezani subjekti vsak zase podpišejo ločeno izjavo v svojem imenu.

8.   POGOJI ZA SODELOVANJE

8.1   Finančna zmogljivost

Vložniki morajo imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravljajo svojo dejavnost v celotnem obdobju, za katero so dodeljena nepovratna sredstva, in prispevajo k financiranju. Finančna zmogljivost vložnika bo ocenjena na podlagi naslednjih dokazil, ki jih je treba vložiti skupaj z vlogo:

—	častne izjave ter

BODISI

—	izkaza poslovnega izida in bilance stanja za zadnji dve poslovni leti, za kateri je bil pripravljen zaključni račun,

—	pri novoustanovljenih subjektih se lahko navedeni dokumenti nadomestijo s poslovnim načrtom;

BODISI

—	preglednice v obrazcu za vlogo, izpolnjene z ustreznimi zakonsko določenimi računovodskimi podatki, da bi bilo mogoče izračunati razmerja, kot je podrobneje pojasnjeno v obrazcu.

Če Komisija na podlagi predloženih dokumentov meni, da je finančna zmogljivost šibka, lahko:

—	zahteva dodatne informacije,

—	odloči, da predhodnega financiranja ne odobri,

—	odloči, da se predhodno financiranje izvede v obrokih,

—	odloči, da predhodno financiranje odobri, če je zanj podana bančna garancija (glej oddelek 11.6.2 v nadaljevanju),

—	po potrebi zahteva solidarno finančno odgovornost vseh soupravičencev.

Če odgovorni odredbodajalec meni, da je finančna zmogljivost nezadostna, vlogo zavrne.

8.2   Poslovna sposobnost

Vložniki morajo imeti strokovne kompetence in ustrezne kvalifikacije, ki so potrebne za izvedbo predlaganega ukrepa. V zvezi s tem morajo predložiti častno izjavo in naslednja dokazila:

—	seznam preteklih izvedenih projektov/dejavnosti, ki so povezane z razpisom, ali seznam dejavnosti, ki so bile izvedene v zadnjih dveh letih (največ 4 projekti/dejavnosti).

Lahko se zahtevajo dodatna dokazila za potrditev poslovne sposobnosti.

9.   MERILA ZA ODDAJO

Upravičene vloge/projekti bodo ocenjeni po naslednjih merilih:

	Merila	Elementi, ki jih je treba upoštevati	Uteži (v točkah)
1.	pomembnost ukrepa in prispevek k ciljem razpisa za zbiranje predlogov	— pomembnost ciljev predloga z vidika ciljev in prednostnih nalog iz razpisa za zbiranje predlogov — pomembnost vrst ukrepov za informiranje, ki se uporabljajo v zvezi z regijami — dodana vrednost k obstoječim pobudam po regijah v Evropi — inovativni značaj projekta z vidika razvoja področja komuniciranja	30 točk (najnižji prag 50 %)
2.	ozaveščanje in učinkovitost ukrepa	— posebni, merljivi, dosegljivi in ustrezni cilji v smislu ozaveščanja in razširjanja informacij — potencial načrta ozaveščanja (vključno, na primer, s časovnim razporedom predvajanja, kanali razširjanja in številom zagotovljenih stikov na podlagi prejšnjih evidenc), da čim bolj poveča doseg ciljnega občinstva na lokalni, regionalni, večregionalni in nacionalni ravni (multiplikacijski učinek), na primer prek sodelovanja vložnikov z mrežami in/ali regionalnimi akterji/mediji — učinkovitost predlaganih metodologij za doseganje ciljev tega razpisa, vključno z metodami za: ustvarjanje vsebin, spremljanje napredka, zagotavljanje uredniške neodvisnosti, izgradnjo tehničnih rešitev in vrednotenje rezultatov projekta — načrtovano oglaševanje dejavnosti in metode za razširjanje rezultatov — možnosti za nadaljevanje projekta po obdobju, za katero se prosi za podporo EU	40 točk (najnižji prag 50 %)
3.	učinkovitost ukrepa	— stroškovna učinkovitost glede na predlagane vire, ob upoštevanju stroškov in pričakovanih rezultatov	20 točk (najnižji prag 50 %)
4.	organizacija projektne skupine in kakovost vodenja projekta	— kakovost predlaganih mehanizmov usklajevanja, sistemov nadzora kakovosti in ureditve za obvladovanje tveganj — kakovost dodelitve nalog za izvajanje dejavnosti iz predlaganega ukrepa	10 točk (najnižji prag 50 %)

Za kakovost predloga bo dodeljenih največ 100 točk. Najmanjše zahtevano število skupnih točk je 60 od 100 točk, pri vsakem merilu pa je treba doseči najmanj 50 %. Na razvrstitveni seznam bodo vključeni samo predlogi, ki dosežejo zgoraj navedene pragove glede kakovosti. Doseganje praga ne pomeni samodejne dodelitve nepovratnih sredstev.

10.   PRAVNE ZAVEZE

V primeru, da bo Komisija dodelila nepovratna sredstva, bo vložnik prejel sporazum o nepovratnih sredstvih, ki bo pripravljen v eurih in v katerem bodo podrobno določeni pogoji in stopnja financiranja, ter informacije o postopku za formaliziranje dogovora med strankama.

Upravičenec ali koordinator v imenu konzorcija najprej podpiše dva izvoda izvirnega sporazuma in ju nato takoj pošlje Komisiji. Komisija zadnja podpiše sporazum.

Vložniki razumejo, da vložitev vloge za nepovratna sredstva pomeni sprejetje splošnih pogojev, ki veljajo za ta razpis za zbiranje predlogov. Ti splošni pogoji zavezujejo upravičenca, ki so mu odobrena nepovratna sredstva, in so priloženi sklepu o nepovratnih sredstvih.

11.   FINANCNE DOLOCBE

11.1   Oblike nepovratnih sredstev

11.1.1   Povračilo dejansko nastalih stroškov

Nepovratna sredstva bodo določena z uporabo najvišje stopnje sofinanciranja v višini 80 % dejansko nastalih upravičenih stroškov, ki so jih prijavili upravičenec in njegovi povezani subjekti.

Za podrobnosti o upravičenosti stroškov glej oddelek 11.2.

11.1.2   Povračilo upravičenih stroškov, prijavljenih na podlagi pavšalne stopnje

Nepovratna sredstva bodo določena z uporabo najvišje stopnje sofinanciranja v višini 80 % upravičenih stroškov, ki so jih prijavili upravičenec in njegovi povezani subjekti, in sicer na podlagi:

(a)	pavšalnega zneska v višini 7 % upravičenih neposrednih stroškov („povračilo stroškov na podlagi pavšalne stopnje“) za naslednje kategorije stroškov: posredni stroški. Pavšalni znesek se plača po odobritvi stroškov, za katere se uporabi pavšalna stopnja.

11.2   Upravičeni stroški

Upravičeni stroški izpolnjujejo naslednja merila:

—	so stroški, ki jih ima upravičenec,—

—

nastanejo med trajanjem ukrepa, razen stroškov v zvezi s končnimi poročili in revizijskimi potrdili, — začetek obdobja upravičenosti stroškov je naveden v sporazumu o nepovratnih sredstvih, — če upravičenec lahko dokaže potrebo po začetku izvajanja ukrepa pred podpisom sporazuma, se lahko obdobje, v katerem se stroški štejejo za upravičene, začne že pred tem podpisom. Obdobje upravičenosti se v nobenem primeru ne more začeti pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva,

—	navedeni so v oceni proračuna ukrepa,

—	potrebni so za izvajanje ukrepa, za katerega se dodelijo nepovratna sredstva,

—	so določljivi in preverljivi ter evidentirani v računovodskih evidencah upravičenca in določeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, kjer ima upravičenec sedež, in v skladu z njegovo običajno prakso stroškovnega računovodstva,

—	so skladni z zahtevami davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja,

—	so smotrni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

Notranji računovodski in revizijski postopki upravičenca morajo omogočati neposredno uskladitev stroškov in prihodkov, navedenih v zvezi z ukrepom/projektom, z ustreznimi računovodskimi izkazi in dokazili.

Ista merila veljajo za stroške, ki so jih imeli povezani subjekti.

Upravičeni stroški so lahko neposredni ali posredni.

11.2.1   Upravičeni neposredni stroški

Upravičeni neposredni stroški ukrepa so tisti, ki:

se lahko pod navedenimi pogoji upravičenosti opredelijo kot posebni stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa in se lahko zato neposredno knjižijo zanj, na primer:

(a)

stroški zaposlenih, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z upravičencem, ali na podlagi enakovrednega akta o imenovanju in so dodeljeni ukrepu, če so ti stroški skladni z običajno plačno politiko upravičenca. Navedeni stroški vključujejo dejanske plače zaposlenih s prištetimi prispevki za socialno varnost in drugimi zakonsko določenimi stroški, ki so vključeni v plačilo. Prav tako lahko obsegajo tudi dodatna plačila, vključno s plačili na podlagi dodatnih pogodb ne glede na njihovo naravo, če so plačana dosledno, kadar koli je potrebna ista vrsta dela ali strokovnega znanja, in neodvisno od vira uporabljenega financiranja. Stroški fizičnih oseb, ki delajo po pogodbi, sklenjeni z upravičencem, ki ni pogodba o zaposlitvi, ali ki jih tretja oseba napoti upravičencu za plačilo, se prav tako lahko vključijo v te stroške zaposlenih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (i) oseba dela pod pogoji, ki so podobni pogojem, pod katerimi dela zaposleni (zlasti glede načina organizacije dela, nalog, ki se opravljajo, in prostorov, v katerih se te naloge opravljajo); (ii) rezultati dela pripadajo upravičencu (razen če je izjemoma sklenjen drugačen dogovor) ter (iii) stroški se ne razlikujejo bistveno od stroškov osebja, ki opravlja podobne naloge po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni z upravičencem. Priporočene metode za izračun neposrednih stroškov osebja so navedene v Dodatku;

(b)	potni stroški in dnevnice, če so v skladu z običajno prakso upravičenca glede potnih stroškov;

(c)

stroški amortizacije opreme ali drugih sredstev (novih ali rabljenih), kot so knjiženi v računovodskih izkazih upravičenca, če so bila sredstva: (i) odpisana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in običajno računovodsko prakso upravičenca ter (ii) nabavljena v skladu s pravili glede pogodb o izvajanju, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, če je bila nabava opravljena v obdobju izvajanja. Stroški najema ali zakupa opreme ali drugih sredstev so prav tako upravičeni, če ne presegajo stroškov amortizacije podobne opreme ali sredstev in ne vključujejo nobenih stroškov financiranja. Pri določanju upravičenih stroškov se lahko upošteva le tisti del stroškov amortizacije opreme, najema ali zakupa, ki ustreza obdobju izvajanja in stopnji dejanske porabe za namene ukrepa. Izjemoma so lahko v skladu s posebnimi pogoji upravičeni celotni stroški nabave opreme, če to upravičujeta narava ukrepa in okoliščine uporabe opreme ali sredstev;

(d)	stroški potrošnega materiala in opreme, če sta: (i) nabavljena v skladu s pravili glede pogodb o izvajanju, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, ter (ii) neposredno dodeljena ukrepu;

(e)

stroški, ki izhajajo neposredno iz zahtev sporazuma (razširjanje informacij, posebna ocena ukrepa, revizije, prevodi, razmnoževanje), vključno s stroški zahtevanih finančnih jamstev, če so zadevne storitve nabavljene v skladu s pravili glede pogodb o izvajanju, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(f)	stroški, ki nastanejo v okviru pogodb s podizvajalci, če so izpolnjeni pogoji o oddaji del podizvajalcem, določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(g)	stroški finančne podpore tretjim osebam, če so izpolnjeni pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih;

(h)	dajatve, davki in pristojbine, ki jih plača upravičenec, zlasti davek na dodano vrednost (DDV), če so vključeni v upravičene neposredne stroške, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače.

11.2.2   Upravičeni posredni stroški (splošni stroški)

„Posredni stroški“ so stroški, ki niso neposredno povezani z izvajanjem ukrepa in jih zato ni mogoče neposredno pripisati ukrepu.

Pavšalni znesek v višini 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov ukrepa je upravičen v okviru posrednih stroškov, predstavlja pa splošne administrativne stroške upravičenca, ki jih je mogoče prišteti k ukrepu/projektu.

Posredni stroški ne smejo zajemati stroškov, ki so vneseni v drugo proračunsko postavko.

Vložnike opozarjamo, da v primeru, da prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna EU ali Euratoma, ne smejo prijaviti posrednih stroškov za obdobja, v katerih prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, razen če lahko dokažejo, da nepovratna sredstva za poslovanje ne krijejo nobenih stroškov ukrepa.

Upravičenec to načeloma dokaže tako, da:

(a)

uporablja analitično stroškovno računovodstvo, v okviru katerega je mogoče ločeno prikazati vse stroške (tudi splošne) iz naslova nepovratnih sredstev za poslovanje in nepovratnih sredstev za ukrep. Upravičenec bi moral v ta namen uporabljati zanesljive računovodske kode in razdelitvene ključe, ki omogočajo pravično, objektivno in realno razdelitev stroškov;

(b)

ločeno evidentira: — vse stroške, ki so nastali pri nepovratnih sredstvih za poslovanje (tj. osebje, splošni obratovalni stroški in drugi stroški poslovanja, ki so povezani z delom njegovih običajnih letnih dejavnosti), ter — vse stroške, ki so nastali pri nepovratnih sredstvih za ukrep (tudi dejanske posredne stroške, povezane z ukrepom).

Če se z nepovratnimi sredstvi za poslovanje krijeta celotna letna običajna dejavnost in proračun upravičenca, upravičenec v okviru nepovratnih sredstev za ukrepe ni upravičen do posrednih stroškov.

11.3   Neupravičeni stroški

Za upravičene stroške se ne štejejo:

(a)	donos kapitala in dividende, ki jih izplača upravičenec;

(b)	dolg in stroški servisiranja dolga;

(c)	rezervacije za izgube ali dolgove;

(d)	dolgovane obresti;

(e)	dvomljivi dolgovi;

(f)	tečajne izgube;

(g)	stroški nakazil s strani Komisije, ki jih zaračuna banka upravičenca;

(h)

stroški, ki jih prijavi upravičenec v okviru drugega ukrepa, ki prejema nepovratna sredstva iz proračuna Unije. Taka nepovratna sredstva vključujejo nepovratna sredstva, ki jih dodeli država članica in se financirajo iz proračuna Unije, in nepovratna sredstva, ki jih dodelijo drugi organi, ki niso Komisija, za namen izvrševanja proračuna Unije. Zlasti upravičenci, ki prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna EU ali Euratoma, ne morejo prijaviti posrednih stroškov za obdobja, v katerih prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, razen če lahko dokažejo, da nepovratna sredstva za poslovanje ne krijejo nobenih stroškov ukrepa;

(i)	prispevki v naravi s strani tretjih oseb;

(j)	čezmerni ali nepremišljeni izdatki;

(k)

odbitni DDV. DDV (15) ni upravičen, kadar so dejavnosti, ki naj bi jih nepovratna sredstva podpirala, obdavčljive dejavnosti / oproščene dejavnosti s pravico do odbitka ali dejavnosti, ki jih opravljajo osebe javnega prava, ki delujejo kot javni organ države članice (tj. dejavnosti, ki jih narekuje izvajanje javnih pooblastil ali pristojnosti, ki jih države članice izvajajo na podlagi posebnih pravnih ureditev, ki se zanje uporabljajo v skladu s členom 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (16): npr. policija, sodstvo, opredelitev in izvrševanje javnih politik itd.)

11.4   Uravnotežen proračun

Ocena proračuna za ukrep mora biti priložena obrazcu za vlogo. Vsebovati mora uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun je treba sestaviti v eurih.

Če stroški vložnika ne bodo nastali v eurih, je treba uporabiti menjalni tečaj, objavljen na spletišču Infor-euro, ki je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm.

Vložnik mora zagotoviti, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Sofinanciranje ukrepa je lahko v obliki:

—	lastnih sredstev upravičenca,

—	prihodka, ki ga ustvari ukrep ali delovni program,

—	finančnega prispevka tretjih oseb.

11.5   Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev izračuna Komisija ob plačilu razlike. Izračun vključuje naslednje korake:

Korak 1 – uporaba stopnje povračila pri upravičenih stroških in dodajanje pavšalne stopnje

Znesek v koraku 1 se izračuna tako, da se stopnja povračila, določena v oddelku 11.1.1, uporabi za upravičene stroške, ki so dejansko nastali in jih je Komisija sprejela, vključno s stroški, prijavljenimi v obliki pavšalnih stopenj, za katere se uporablja stopnja sofinanciranja v skladu z oddelkom 11.1.2.

Korak 2 – omejitev na najvišji znesek nepovratnih sredstev

Skupni znesek, ki ga upravičencem izplača Komisija, v nobenem primeru ne sme presegati najvišjega zneska nepovratnih sredstev, kot je naveden v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Če je znesek, izračunan na podlagi koraka 1, višji od tega najvišjega zneska, se končni znesek nepovratnih sredstev omeji na slednjega.

Če se delo prostovoljcev prijavi kot del neposrednih upravičenih stroškov, je končni znesek nepovratnih sredstev omejen na znesek skupnih upravičenih stroškov, ki jih odobri Komisija, od česar se odšteje znesek dela prostovoljcev, ki ga odobri Komisija.

Korak 3 – znižanje zaradi pravila neprofitnosti

„Dobiček“ (profit) pomeni presežek prejemkov nad skupnimi upravičenimi stroški ukrepa, pri čemer so prejemki znesek, izračunan po korakih 1 in 2, ki se mu prištejejo prihodki, ustvarjeni s tem ukrepom za upravičence in povezane subjekte, ki niso neprofitne organizacije.

Prispevki v naravi in finančni prispevki tretjih oseb se ne štejejo za prejemke.

Skupni upravičeni stroški ukrepa so konsolidirani skupni upravičeni stroški, ki jih odobri Komisija. Prihodki, ustvarjeni z ukrepom, so konsolidirani prihodki, ki so ugotovljeni, ustvarjeni ali potrjeni za upravičence in povezane subjekte, ki niso neprofitne organizacije, na dan zahtevka za plačilo razlike.

V primeru dobička se bo slednji odštel sorazmerno glede na končno stopnjo povračila dejanskih upravičenih stroškov ukrepa, ki jih odobri Komisija.

Korak 4 – znižanje zaradi nepravilnega izvajanja ali kršitve drugih obveznosti

Komisija lahko zniža najvišji znesek nepovratnih sredstev, če se ukrep ne izvaja pravilno (tj. če se ne izvaja ali se izvaja slabo, delno ali z zamudo) ali če je bila kršena druga obveznost iz sporazuma.

Znesek znižanja je sorazmeren s stopnjo nepravilnega izvajanja ukrepa ali z resnostjo kršitve.

11.6   Določbe o poročanju in plačilu

11.6.1   Način plačila

Če so izpolnjeni pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih (npr. plačilni roki, najvišji zneski itd.), lahko upravičenec zahteva plačila, navedena v nadaljevanju. Zahtevkom za plačilo se priložijo v nadaljevanju navedeni dokumenti, ki so podrobneje opisani v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Zahtevek za plačilo	Spremni dokumenti
Plačilo predhodnega financiranja v višini 40 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev.	finančno jamstvo (glej oddelek 11.6.2).
Eno vmesno plačilo: za namen določitve dolgovanega zneska vmesnega plačila znaša stopnja povračila, ki se uporabi za upravičene stroške, ki jih odobri Komisija, 80 %. Vmesno plačilo ne presega 40 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev. Skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 80 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev.	(a) vmesno tehnično poročilo (b) vmesni računovodski izkaz
Plačilo razlike Komisija bo znesek tega plačila določila na podlagi izračuna končnega zneska nepovratnih sredstev (glej oddelek 11.5). Če je skupni znesek prejšnjih plačil višji kot končni znesek nepovratnih sredstev, mora upravičenec prek naloga za izterjavo povrniti znesek, ki ga je Komisija preplačala.	(a) končno tehnično poročilo (b) končni računovodski izkaz (c) zbirni računovodski izkaz, v katerem so združeni posamezni že oddani računovodski izkazi in navedeni prejemki

V primeru šibke finančne zmogljivosti se uporablja oddelek 8.1.

11.6.2   Jamstvo za predhodno financiranje

Za zmanjšanje finančnega tveganja v zvezi s plačilom predhodnega financiranja se lahko zahteva jamstvo za predhodno financiranje do višine zneska predhodnega financiranja.

To finančno jamstvo v eurih zagotovi odobrena banka ali finančna institucija s sedežem v eni od držav članic EU. Če ima upravičenec sedež v tretji državi, lahko Komisija privoli, da takšno jamstvo predloži banka ali finančna institucija s sedežem v tej tretji državi, če meni, da ta banka ali finančna institucija nudi varnost in značilnosti, primerljive s tistimi, ki jih nudijo banke ali finančne institucije s sedežem v državi članici. Zneski, blokirani na bančnih računih, ne bodo sprejeti kot finančno jamstvo.

Jamstvo se lahko nadomesti:

—	s solidarnim poroštvom tretje osebe ali

—	s solidarnim poroštvom upravičencev ukrepa, ki so pogodbeniki istega sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Jamstvo se sprosti, ko se vnaprejšnje financiranje postopoma poračuna z vmesnimi plačili ali plačilom razlike v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Komisija lahko kot alternativo zahtevi za jamstvo za predhodno financiranje določi razdelitev plačila predhodnega financiranja na več obrokov.

11.7   Drugi finančni pogoji

(a)    Nekumulativno dodeljevanje

Ukrep lahko prejme nepovratna sredstva iz proračuna EU samo enkrat.

(b)    Neretroaktivnost

Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj, za že končane ukrepe.

Za ukrep, ki se je že začel izvajati, je mogoče nepovratna sredstva dodeliti le, če lahko vložnik v vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za nepovratna sredstva.

(c)    Pogodbe o izvajanju / podizvajalske pogodbe

Kadar izvajanje ukrepa zahteva oddajo javnih naročil (pogodbe o izvajanju), lahko upravičenec odda naročilo v skladu s svojimi običajnimi nabavnimi praksami, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki zagotavlja ekonomsko najugodnejšo ponudbo ali najnižjo ceno (če je primerno), pri čemer se prepreči nasprotje interesov.

Upravičenec mora jasno dokumentirati postopek javnega razpisa in shraniti dokumentacijo za primer revizije.

Subjekti, ki so javni naročniki v smislu Direktive 2014/24/EU (17) ali naročniki v smislu Direktive 2014/25/EU (18), morajo spoštovati veljavna nacionalna pravila o javnem naročanju.

Upravičenci lahko izvajanje nalog, ki so del ukrepa, oddajo podizvajalcem. V takem primeru morajo zagotoviti, da so poleg zgoraj navedenih pogojev ekonomsko najugodnejše ponudbe in odsotnosti navzkrižja interesov izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)	oddaja nalog podizvajalcem ne zajema osrednjih nalog ukrepa;

(b)	uporaba oddaje nalog podizvajalcem je upravičena zaradi narave ukrepa in zahtev za njegovo izvedbo;

(c)	ocenjeni stroški oddaje podizvajalcem so jasno razvidni iz ocene proračuna;

(d)

upravičenec obvesti Komisijo o kakršni koli oddaji del podizvajalcem, ki ni navedena v opisu ukrepa, Komisija pa jo odobri. Komisija lahko odobritev podeli: (i) pred kakršno koli oddajo del podizvajalcem, če upravičenci zahtevajo spremembo; (ii) po uporabi oddaje nalog podizvajalcem v naslednjih primerih: — če je oddaja del podizvajalcem upravičena v vmesnem ali končnem tehničnem poročilu ter — če oddaja del podizvajalcem ne zahteva sprememb sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki bi vzbudile dvome o odločitvi o dodelitvi nepovratnih sredstev ali bile v nasprotju z načelom enake obravnave vložnikov;

(e)	upravičenci zagotovijo, da se nekateri pogoji, ki se uporabljajo za upravičence in kot so našteti v sporazumu o nepovratnih sredstvih (na primer prepoznavnost, varovanje zaupnosti itd.), uporabljajo tudi za podizvajalce.

(d)    Finančna podpora tretjim osebam

Vloge ne smejo določati finančne podpore tretjim osebam.

12.   OBVESCANJE JAVNOSTI

12.1   Upravičenci

Upravičenci morajo jasno navesti prispevek Evropske unije v vseh objavah ali v povezavi z dejavnostmi, za katere se uporabljajo nepovratna sredstva.

Pri tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in znak Evropske komisije v vseh svojih publikacijah, na plakatih, v programih in na drugih izdelkih ter pri s tem povezanih dejavnostih (konference ali seminarji in drugo), ki se izvajajo pri sofinanciranem projektu.

V ta namen morajo uporabiti:

—	besedilo: “S finančno podporo Evropske unije“,

—	znak, ki je na voljo na https://europa.eu/european-union/about-eu/symbols/flag_sl,

—

naslednje izjave o omejitvi odgovornosti: za publikacije v tiskani in digitalni obliki: „Ta publikacija je bila pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je <odgovoren/odgovorna> izključno <ime avtorja/partnerja> in ne odraža nujno stališč Evropske unije.“ za spletišča in račune družbenih medijev: „<Ta račun / To spletišče> je <bil ustvarjen / bilo ustvarjeno> in se vzdržuje s finančno podporo Evropske unije. Za njegovo vsebino je <odgovoren/odgovorna> izključno <ime avtorja/partnerja> in ne odraža nujno stališč Evropske unije.“ za videoposnetke in drugo avdiovizualno gradivo: „Ta <videoposnetek/film/program/posnetek> je bil pripravljen s finančno podporo Evropske unije. Za njegovo vsebino je <odgovoren/odgovorna> izključno <ime avtorja/partnerja> in ne odraža nujno stališč Evropske unije.“

Če ta zahteva ni v celoti izpolnjena, se lahko nepovratna sredstva za upravičenca zmanjšajo v skladu z določbami sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Poleg zgoraj navedenih obveznosti so upravičenci pozvani, naj (neobvezno) posodobijo zemljevid na spletišču Inforegio (s predložitvijo vnosa s primeri svojih ukrepov).

12.2   Komisija

Vse informacije o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v proračunskem letu, razen štipendij za fizične osebe in drugih neposrednih podpor za fizične osebe, ki to podporo najbolj potrebujejo, se objavijo na spletnem mestu institucij Evropske unije najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi proračunskemu letu, v katerem so bila nepovratna sredstva dodeljena.

Komisija objavi naslednje informacije:

—	ime upravičenca,

—	naslov upravičenca, kadar gre za pravno osebo, oziroma regijo, če je upravičenec fizična oseba, kot je opredeljeno na ravni NUTS 2 (19), če ima stalno prebivališče v EU, ali ekvivalent, če ima stalno prebivališče zunaj EU,

—	predmet nepovratnih sredstev,

—	dodeljeni znesek.

Če upravičenec vloži utemeljeno in ustrezno podprto prošnjo za neobjavo teh informacij, se mu ugodi, če bi lahko objava teh informacij ogrozila pravice in svoboščine zadevnih posameznikov, ki jih ščiti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom upravičencev.

13.   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

Odziv na kateri koli razpis za zbiranje predlogov vključuje beleženje in obdelavo osebnih podatkov (kot so ime, naslov, življenjepis). Ti podatki se bodo obdelovali v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES. Če ni navedeno drugače, enota Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje na GD REGIO odgovore na vprašanja in vse zahtevane osebne podatke, ki so potrebni za oceno vloge v skladu z določili razpisa za zbiranje predlogov, obdeluje izključno v ta namen.

Osebne podatke lahko Komisija evidentira v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev, če se upravičenec znajde v eni od situacij iz členov 136 in 141 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (20). Več informacij je na voljo v izjavi o varstvu osebnih podatkov na naslovu:

https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/rules-public-procurement/data-protection-public-procurement-procedures_sl.

14.   POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV

Predlogi morajo biti oddani do roka iz oddelka 3.

Spreminjanje vloge po poteku roka za oddajo ni dovoljeno. Če je treba pojasniti nekatere vidike ali popraviti pisne napake, lahko Komisija med postopkom ocenjevanja stopi v stik z vložnikom.

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Upravičenci morajo vloge poslati po elektronski pošti v formatu pdf na naslednji elektronski naslov:

REGIO-CALL-FOR-MEDIA@ec.europa.eu.

Pri posredovanju vloge po elektronski pošti veljata datum in čas prejema elektronske pošte s priloženo vlogo.

Vloge, poslane po pošti ali po telefaksu, ne bodo sprejete.

Kontakti

Morebitna vprašanja v zvezi s tem razpisom se lahko naslovijo na REGIO-CONTRACTS@ec.europa.eu. Da bi lahko zagotovili učinkovito obravnavo vsake poizvedbe, prosimo, da v zadevi ali besedilu elektronskega sporočila jasno navedete sklic tega razpisa za zbiranje predlogov.

Za zagotovitev enake obravnave vseh morebitnih vložnikov bodo odgovori na predložena vprašanja objavljeni na seznamu vprašanj in odgovorov na naslovu https://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/funding-opportunities/calls-for-proposal/. Vložniki lahko vprašanja pošljejo na zgornji naslov najpozneje 10 dni pred rokom za oddajo predlogov.

Priloge:

—	Obrazec vloge

—	Kontrolni seznam dokumentov, ki jih je treba predložiti

—	Vzorec sporazuma o nepovratnih sredstvih

---

(1)  https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/tender/pdf/official/2020_financing_decision_ta.pdf

(2)  http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/what/investment-policy/

(3)  http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/gac/2017/04/25/

(4)  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-8-2017-0201_SL.html

(5)  http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/informing/events/3005-pamhagen/20170523_joint_communication_actions.pdf

(6)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (zlasti členi 115–117 Uredbe in Priloga XII) (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(7)  Za namene tega razpisa za zbiranje predlogov pomeni „ukrep za informiranje“ neodvisen in povezan niz dejavnosti informiranja v zvezi s kohezijsko politiko EU.

(8)  S tem razpisom za zbiranje predlogov Evropska komisija podpira ukrepe za informiranje v zvezi s kohezijsko politiko EU, ki se izvaja prek treh osrednjih skladov: Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada (ESS). V tem smislu so upravičeni projekti, ki obravnavajo vpliv katerega koli od teh treh skladov v regiji.

(9)  https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/just-transition-mechanism/just-transition-funding-sources_sl

(10)  https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/health/coronavirus-response/recovery-plan-europe_sl

(11)  Ta seznam ni izčrpen.

(12)  Subjekti javnega prava ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve.

(13)  Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(14)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(15)  Člen 186(4)(c) finančne uredbe.

(16)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1

(17)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(18)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 105/2007 z dne 1. februarja 2007 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 39, 10.2.2007, str. 1).

(20)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1046

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9911 — Voith/PCSH/TSA)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 362/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 362/06)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„PROSECCO“

PDO-IT-A0516-AM07

Datum obvestila: 14. avgust 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino

Dodana je bila vrsta vina peneče vino rosé, tako da označba vključuje peneče vino, proizvedeno iz sort vinske trte glera B. in pinot nero, ki se macerira s kožicami.

Ta vrsta vina se je na zadevnem območju že proizvajala, vendar pod drugim imenom.

Ta sprememba se nanaša na člene 1, 2, 4, 5, 8 in 9 specifikacije proizvoda ter oddelke 4, 5, 8 in 9 enotnega dokumenta.

2.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – sorte vinske trte

Vrsta vina peneče vino rosé se proizvaja iz sort vinske trte glera B. (najmanj 85 %, največ 90 %) in pinot nero, ki se macerira s kožicami (najmanj 10 %, največ 15 %). Ta sestava daje vinu rosé njegovo barvo.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

3.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – donos grozdja na hektar in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Največji donos grozdja vrste pinot nero je 13 500 kg/ha, kar omogoča večjo koncentracijo in stabilnost barvil.

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 9 %.

Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda ter oddelka 4 in 5(b) enotnega dokumenta.

4.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – predelava

To vrsto vina je treba proizvajati izključno z naravnim vrenjem v avtoklavih, ki traja najmanj 60 dni. Ta metoda proizvodnje omogoča, da kvasovke sproščajo spojine, kot so manoproteini, ki ščitijo barvila (spojine antocian-tanin z majhno molekulsko maso) pred oksidacijo in žveplovim dioksidom ter zagotavljajo kompleksnejša vonj in okus.

Ta sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

5.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – enološki postopki

V serije proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina rosé in kakovostnega penečega vina rosé, je dovoljeno dodajati vinske proizvode iz grozdja sorte vinske trte pinot nero (z maceracijo s kožicami) v količini najmanj 10 % in največ 15%, če se grozdje sorte vinske trte glera B., uporabljeno v postopku proizvodnje vina, goji v vinogradih, v katerih se upošteva zahteva po sortni čistosti, ali v vinogradih, v katerih količina grozdja sorte vinske trte pinot nero, ki se v tem postopku lahko doda dovoljenim sortam vinske trte, ne presega 15 %. Ta enološki postopek je v skladu z enološkim postopkom za peneča vina, ki so že zajeta, in zakonodajo Evropske unije.

Ta sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in oddelek 5(a) enotnega dokumenta.

6.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – značilnosti pri dajanju na trg

Poleg predstavitve vrste vina peneče vino so navedene njene fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti.

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 4 enotnega dokumenta.

7.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – izraz „Millesimato“ na etiketah

Izraz „Millesimato“ (letnik), ki mu sledi letnica pridelave grozdja, mora biti naveden na etiketi za to vrsto vina v skladu s členom 49(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda in oddelek 9 enotnega dokumenta.

8.   ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – sprostitev v porabo

Vino se sprosti v porabo 1. januarja v letu, ki sledi trgatvi, da se omogoči daljše staranje.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

„Prosecco“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.	Peneče vino

5.	Kakovostno peneče vino

6.	Kakovostno aromatično peneče vino

8.	Biser vino

4.   Opis vina

„Prosecco“ – vino

Barva: slamnato rumena.

Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.

Okus: suh do polsladek, svež in razpoznaven.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino „Prosecco“ – peneče vino, kakovostno peneče vino in kakovostno aromatično peneče vino

Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti, svetla, z obstojno peno.

Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.

Okus: od popolnoma suhega do polsladkega, svež in razpoznaven.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Prosecco“ – biser vino

Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti, svetla, z vidnim nastajanjem mehurčkov.

Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.

Okus: suh do polsladek, svež in razpoznaven.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.

Pri biser vinih, tradicionalno proizvedenih z vrenjem v steklenici, se lahko organoleptične lastnosti pri dajanju na trg razlikujejo.

Barva: morebitna motnost.

Vonj: prijeten in razpoznaven z morebitnimi notami krušne skorje in kvasa.

Okus: polsuh, ščemeč in saden z morebitnimi notami krušne skorje in kvasa.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grame na liter, izražene kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino rosé „Prosecco“ – peneče vino in kakovostno peneče vino

Barva: bledo rožnata različne intenzivnosti, svetla, z obstojno peno.

Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.

Okus: od popolnoma suhega do suhega, svež in razpoznaven.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Enološki postopki za serije proizvoda, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina in kakovostnega penečega vina, vključno z vinom rosé.

Posebni enološki postopek

V serije proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina in kakovostnega penečega vina, je dovoljeno dodajati vinske proizvode iz grozdja sort vinske trte chardonnay, pinot bianco, pinot grigio in pinot nero (z maceracijo brez kožic), samih ali v povezavi, v količini, ki ne presega 15 %, če se grozdje sorte vinske trte glera, uporabljeno v postopku proizvodnje vina, goji v vinogradih, v katerih se upošteva zahteva po sortni čistosti, ali v vinogradih, v katerih količina grozdja manj pomembnih sort vinske trte, ki se v tem postopku dodaja dovoljenim sortam vinske trte, ne presega 15 %.

V serije proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina rosé in kakovostnega vina rosé, je dovoljeno dodajati vinske proizvode iz grozdja sorte vinske trte pinot nero (z maceracijo s kožicami), v količini najmanj 10 % in največ 15 %, če se grozdje sorte vinske trte glera, uporabljeno v postopku proizvodnje vina, goji v vinogradih, v katerih se upošteva zahteva po sortni čistosti, ali v vinogradih, v katerih količina grozdja sorte vinske trte pinot nero, ki se v tem postopku dodaja dovoljenim sortam vinske trte, ne presega 15 %.

(b)   Največji donosi

„Prosecco“

18 000 kg grozdja na hektar

„Prosecco“

135 hektolitrov na hektar

Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte glera)

18 000 kg grozdja na hektar

Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte glera)

135 hektolitrov na hektar

Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte pinot nero)

13 500 kg grozdja na hektar

Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte pinot nero)

101,25 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo vina, zajetega s kontrolirano označbo porekla „Prosecco“, mora biti pridelano na območju pokrajin Belluno, Gorica, Padova, Pordenone, Treviso, Trst, Videm, Benetke in Vicenza.

7.   Glavne sorte vinske trte

Glera B. – serprino

8.   Opis povezave

ZOP „Prosecco“ – vse kategorije vina

Naravni dejavniki, pomembni za povezavo

Za območje označbe „Prosecco“, ki leži na severovzhodu Italije, so značilne nižine z nekaj gričevnatimi območji. Podnebje tega beneško-furlanskega območja je zmerno: na severu gorska veriga Alp preprečuje vdor hladnih severnih vetrov, na jugu pa zlasti z Jadranskega morja piha široko, ki prinaša dovolj padavin, zlasti poleti, znižuje temperaturo ter omogoča, da ima vinska trta med rastjo brstov in grozdov dovolj vode.

Ob koncu poletja, ko se zmanjša osončenost in prevladuje suh veter burja, ki piha z vzhoda, so med dnevom in nočjo velike temperaturne razlike ter grozdje v zadnji dobi zorenja razvije precej aromatičnih snovi.

Območje proizvodnje je bogato z minerali in mikrohranili; tla so pretežno aluvialnega izvora s prevladujočo meljasto-glinasto teksturo, precejšnji talni skelet, ki je posledica erozije dolomitov in zalog vodnih poti, pa omogoča dobro izsuševanje tal.

Zgodovinski in človeški dejavniki

Vino „Prosecco“ je prvič omenjeno v dokumentih s konca 17. stoletja, v katerih je opisano nežno belo vino, ki prihaja s tržaškega krasa, zlasti z območja vasi Prosek.

Proizvodnja tega vina se je pozneje preselila ter se je zlasti razvijala na gričevnatem območju Benečije in Furlanije.

Uspeh vina „Prosecco“ je treba pripisati predvsem sposobnosti proizvajalcev, ki so od začetka 20. stoletja razvijali ustrezne tehnike gojenja za pridelavo sorte vinske trte glera, ki je zelo bujna, da bi omejili rodno obremenitev na trto ter omogočili dobro zorenje grozdja in ohranjanje aromatičnega potenciala grozdnih jagod, pa tudi ustrezne tehnike proizvodnje vin, ki temeljijo na ponovnem naravnem vrenju, najprej v steklenici in nato v avtoklavih.

V zadnjem stoletju se je na območju proizvodnje razvila zelo strokovna tehnična in znanstvena mreža za izboljšanje postopka proizvodnje vina „Prosecco“, s katero se poudarjajo njegove značilnosti, ki jih cenijo nacionalni in mednarodni potrošniki. Odločilni dejavnik je bila tudi sposobnost proizvajalcev za preskušanje in izboljšanje tehnologij proizvodnje vina in sekundarnega vrenja, med drugim z uporabo rdečega grozdja, maceriranega s kožicami. Tako je mogoče zagotoviti, da ima tudi peneče vino rosé posebno kakovost in značilnosti označbe.

Vzročna povezava med geografskim območjem in posebnostmi proizvoda

Zmerno podnebje, za katero so značilni deževje in topli veter široko poleti, omogoča dober razvoj vinske trte v rastni dobi.

Temperaturne razlike med dnevom in nočjo ter večinoma suhi veter burja v zadnji fazi zorenja grozdnih jagod so ugodni za ohranjanje kislih snovi in nastajanje precejšnje količine aromatičnih predhodnih sestavin, ki opredeljujejo cvetne in sadne note, značilne za vino „Prosecco“.

Aluvialna tla z meljasto-glinasto teksturo so precej rodovitna, zato dajejo zelo velik pridelek, spodbujajo zmerno kopičenje sladkorja ter prisotnost mineralov in mikrohranil, potrebnih za pridobivanje uravnotežene kemične sestave in senzoričnih lastnosti groznih jagod, ter omogočajo pridobivanje osnovnega vina, ki se uporablja pri proizvodnji biser vin in penečih vin z zmernim deležem alkohola ter svežim, polsuhim in sadnim organoleptičnim profilom, značilnim za vino „Prosecco“.

Za pridelovano sorto vinske trte, zlasti sorto vinske trte glera, so značilni zmerno kopičenje sladkorja ter optimalna vsebnost kislin in aromatičnih snovi, s čimer se pridobi osnovno vino, ki je prijetno aromatično in ima majhen delež alkohola.

Vino „Prosecco“ v različicah penečega in biser vina je značilno suho, po organoleptičnem profilu pa je sijoče rumene slamnate barve, oziroma pri penečem vinu rosé bledo rožnate barve, in ima drobne mehurčke, ki so dobro uravnoteženi z obstojno peno.

Vonj vina zaznamujejo močne cvetne (belo cvetje, pri penečem vinu rosé tudi rdeče cvetje) ter sadne (jabolko, hruška, tropsko sadje in citrusi, pri penečem vinu rosé tudi odtenki jagode in maline) note, ki izražajo prefinjenost in elegantnost. Ima uravnotežen okus po sladkih in kislih sestavinah, kar mu poleg prijetnega okusa daje sveže, mehke in živahne note.

Da se dodatno poudarijo značilnosti tega posebnega vina, zlasti v različici penečega vina, se uporablja metoda „Martinotti“, pri kateri se izvede ponovno naravno vrenje osnovnega vina v velikih posodah ali avtoklavih.

Vino „Prosecco“ tako popolnoma razvije svoj aromatični potencial ter prijetni, značilni in sveži značaj.

Omeniti je treba tudi proizvodnjo, čeprav omejeno, mirnega vina „Prosecco“, katerega organoleptični profil je podoben prej omenjenim vrstam vina, vendar so zanj značilni razpoznaven saden vonj ter polnejši in izrazitejši okus.

Vina z ZOP „Prosecco“ prepoznavajo nacionalni in mednarodni potrošniki v Italiji in drugod po svetu.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

ZOP „Prosecco“

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

V skladu z odstopanjem iz člena 5(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 lahko postopki proizvodnje vseh vrst vina potekajo tudi na upravnem ozemlju občin pokrajine Verona, ki mejijo na razmejeno območje proizvodnje, samo za grozdje iz vinogradov, ki so se gospodarsko izkoriščali že 30. novembra 2011. Poleg tega lahko te dejavnosti potekajo tudi v drugih občinah, ki mejijo na razmejeno območje proizvodnje, če je ministrstvo izdalo posamezno dovoljenje.

V skladu s členom 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 lahko postopki po sekundarnem vrenju osnovnega vina za kategoriji peneče vino in biser vino potekajo tudi zunaj neposredne bližine razmejenega geografskega območja, če je ministrstvo izdalo posamezno dovoljenje in se upoštevajo tradicionalni kraji proizvodnje.

ZOP „Prosecco“ – dodatna geografska enota

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Na etiketi označbe „Prosecco“ je lahko naveden sklic na pokrajino Treviso ali Treviso ter Tržaško pokrajino ali Trst, če zadevne serije sestavlja izključno grozdje, trgano v vinogradih teh pokrajin, ali če proizvodnja in pakiranje proizvoda potekata v pokrajini pridelave grozdja, kot je določeno v členu 55 Delegirane uredbe (EU) 2019/33 in členu 120(1)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

ZOP „Prosecco“

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

stekleničenje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Določbe o stekleničenju na razmejenem območju so določene v skladu s pravom EU (člen 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/33). V skladu z navedeno zakonodajo je treba stekleničenje opraviti na razmejenem geografskem območju, da se zaščitita kakovost in sloves vina z ZOP „Prosecco“ ter zagotovita njegovo poreklo in učinkovitost ustreznih pregledov. Posebne lastnosti in kakovost vina „Prosecco“, ki so povezane z geografskim območjem porekla in slovesom označbe, so bolje zagotovljene, če se vino stekleniči na proizvodnem območju, saj sta uporaba vseh tehničnih pravil glede prevoza in stekleničenja vina ter skladnost z njimi zaupana gospodarstvom na tem območju, ki imajo potrebno znanje in izkušnje ter interes za ohranjanje prisluženega slovesa. Ta zahteva poleg tega zagotavlja, da za proizvajalce vina velja učinkovit sistem preverjanja stekleničenja vina, ki ga izvajajo pristojni organi, saj se s tem izognejo morebitnim tveganjem pri prevozu proizvoda z območja stekleničenja vina. Ta določba torej koristi proizvajalcem vina, ki se zavedajo kakovosti in slovesa označbe ter so odgovorni za njuno zaščito.

ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

V skladu s členom 49(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 mora biti pri tej vrsti vina na etiketi naveden letnik pridelave grozdja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/15890

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.