25.9.2020

Uradni list Evropske unije

C 317/5

SPOROČILO KOMISIJE

Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021

(2020/C 317/04)

Kazalo

Uvod

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.1

Področje uporabe

1.2

Ukrepi pomoči, ki jih zajemajo te smernice

1.2.1

Pomoč za nadomestitev povišanj cen električne energije, ki so posledica vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov zaradi EU ETS (v nadaljnjem besedilu: posredni stroški emisij)

1.2.2

Pomoč, namenjena možnosti prehodne brezplačne dodelitve pravic za modernizacijo energetskega sektorja

1.3

Opredelitev pojmov

Skupna načela ocenjevanja

Ocena združljivosti na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe

3.1

Pomoč za podjetja v sektorjih, ki veljajo za izpostavljene resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije (pomoč za posredne stroške emisij)

3.2

Pomoč, namenjena možnosti prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije

Ocenjevanje

Energetski pregledi in sistemi upravljanja

Preglednost

Poročanje in spremljanje

Obdobje uporabe in revizija

Priloga I

Priloga II

Priloga III

UVOD

Da državna pomoč ne bi povzročala izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in vplivala na trgovino med državami članicami na način, ki je v nasprotju s skupnim interesom, člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določa načelo o prepovedi državne pomoči, razen če spada v kategorije izjem iz člena 107(2) Pogodbe ali če Komisija razglasi, da je združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3) Pogodbe. Člena 42 in 93, člen 106(2) ter člen 108(2) in (4) Pogodbe določajo tudi pogoje, pod katerimi se državna pomoč šteje ali se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe za združljivo z notranjim trgom šteje državno pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), da bi se pospešilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način. Direktiva 2003/87/ES je bila leta 2018 spremenjena (2) z namenom izboljšanja in razširitve EU ETS za obdobje 2021–2030.

Komisija je 11. decembra 2019 objavila sporočilo o evropskem zelenem dogovoru (3), v katerem je opredelila politike za dosego podnebne nevtralnosti v Evropi do leta 2050 in obravnavo drugih okoljskih problemov. Za uresničitev evropskega zelenega dogovora je potreben ponoven preudarek o politikah za oskrbo s čisto energijo v celotnem gospodarstvu, vključno z industrijo, proizvodnjo in potrošnjo, infrastrukturo velikega obsega, prometom, prehrano in kmetijstvom, gradbeništvom ter obdavčenjem in socialnimi ugodnostmi.

Dokler številni mednarodni partnerji nimajo enakih ambicij kot Unija, obstaja tveganje selitve virov CO2 bodisi zaradi prenosa proizvodnje iz Unije v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne, bodisi zaradi nadomeščanja proizvodov Unije z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. Če se bo to tveganje uresničilo, se svetovna raven emisij ne bo zmanjšala, kar bo zavrlo prizadevanja Unije in njene industrije za izpolnjevanje globalnih podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma (4), ki je bil sprejet 12. decembra 2015 po 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Pariški sporazum).

Glavni cilj nadzora državnih pomoči v okviru izvajanja EU ETS je zagotoviti, da bodo pozitivni učinki pomoči večji od negativnih učinkov v smislu izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Državna pomoč mora biti potrebna za dosego okoljskega cilja EU ETS (potreba po pomoči) in mora biti omejena na najmanjšo potrebno, da se doseže želena stopnja varstva okolja (sorazmernost pomoči), ne da bi pri tem neupravičeno izkrivljala konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

Komisija v teh smernicah opredeljuje pogoje, pod katerimi se lahko ukrepi pomoči v okviru EU ETS štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe. Komisija bo po pregledu in morebitni spremembi vseh instrumentov politike, povezanih s podnebjem (zlasti Direktive 2003/87/ES), za zagotovitev dodatnih zmanjšanj emisij toplogrednih plinov za leto 2030, ki odražajo načrt za uresničitev podnebnih ciljev, in na podlagi pobude za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah preverila, ali je treba te smernice revidirati ali prilagoditi, da se zagotovi skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti in prispeva k dosegi tega cilja, pri tem pa se spoštujejo enaki konkurenčni pogoji (5).

Te smernice upoštevajo tudi posebnosti evropskih malih in srednjih podjetij (MSP) v skladu s strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (6).

1. PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

1.1. Področje uporabe

Načela iz teh smernic se uporabljajo samo za posebne ukrepe pomoči iz členov 10a(6) in 10b Direktive 2003/87/ES.

10.

Pomoč se ne sme dodeliti podjetjem v težavah v smislu smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7).

11.

Komisija bo pri oceni pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, upoštevala znesek pomoči, katerega vračilo je še treba doseči (8). V praksi bo ocenila kumulativni učinek obeh ukrepov pomoči in bo lahko začasno ustavila izplačilo nove pomoči do izvedbe neporavnanega naloga za vračilo.

1.2. Ukrepi pomoči, ki jih zajemajo te smernice

1.2.1. Pomoč za nadomestitev povišanj cen električne energije, ki so posledica vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov zaradi EU ETS (v nadaljnjem besedilu: posredni stroški emisij)

12.

Države članice bi morale v skladu s členom 10a(6) Direktive 2003/87/ES sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pod pogojem, da so takšni finančni ukrepi v skladu s pravili o državni pomoči in zlasti ne povzročajo neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

1.2.2. Pomoč, namenjena možnosti prehodne brezplačne dodelitve pravic za modernizacijo energetskega sektorja

13.

V skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES lahko države članice, ki izpolnjujejo določene pogoje v zvezi z ravnjo BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem Unije, odstopajo od načela iz drugega pododstavka člena 10a(1) Direktive 2003/87/ES, da se pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije ne dodelijo brezplačno. Te države članice lahko namenijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo, diverzifikacijo in trajnostno preoblikovanje energetskega sektorja.

14.

Kot je že bilo ugotovljeno v več sklepih Komisije (9), dodelitev prehodnih brezplačnih pravic energetskemu sektorju vključuje državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ker se države članice z dodelitvijo brezplačnih pravic odpovedo prihodku in energetskim akterjem podelijo selektivno prednost. Ti akterji lahko konkurirajo energetskim akterjem v drugih državah članicah, kar posledično lahko izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco in vplivalo na trgovino na notranjem trgu.

1.3. Opredelitev pojmov

15.

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vsa merila iz člena 107(1) Pogodbe;

(2)	„obdobje odobritve pomoči“ pomeni eno ali več let v obdobju 2021–2030. Če želi država članica odobriti pomoč, ki ustreza krajšemu obdobju, bi morala kot referenčno obdobje upoštevati poslovno leto upravičencev in odobriti pomoč na letni osnovi;

(3)	„premestitev emisij CO2“ pomeni verjetnost povečanja globalnih emisij toplogrednih plinov, kadar podjetja preselijo proizvodnjo v države zunaj Unije, ker ne morejo prenesti večjih stroškov, ki izvirajo iz EU ETS, na svoje stranke brez znatne izgube tržnega deleža;

(4)	„največja intenzivnost pomoči“ pomeni skupni znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;

(5)	„samoproizvodnja“ pomeni proizvodnjo električne energije, ki jo proizvaja naprava, ki ni opredeljena kot „proizvajalec električne energije“ v smislu točke (u) člena 3 Direktive 2003/87/ES;

(6)	„upravičenec“ pomeni podjetje, ki prejme pomoč;

(7)	„evropska pravica do emisije (EUA)“ pomeni prenosljivo pravico do emisij ene tone ekvivalenta CO2 v določenem obdobju;

(8)	„bruto dodana vrednost“ pomeni bruto dodano vrednost v stroških faktorjev, tj. bruto dodana vrednost v tržnih cenah, zmanjšana za posredne davke in povečana za subvencije;

(9)

„cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA“, izražena v EUR, pomeni navadno povprečje dnevnih cen enoletnih nestandardiziranih terminskih pogodb na EUA (zaključni tečaj) za dobavo v decembru tistega leta, za katerega se odobri pomoč, opazovano na določeni borzi CO2 v EU od 1. januarja do 31. decembra leta, ki je pred letom, za katerega je bila odobrena pomoč (10);

(10)

„faktor emisij CO2“, izražen v tCO2/MWh, pomeni tehtano povprečje intenzivnosti CO2 za električno energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv na različnih geografskih območjih. Utež odraža mešanico proizvodnje iz fosilnih goriv na posameznem geografskem območju. Faktor CO2 dobimo tako, da podatke o emisijah v ekvivalentu CO2 za energetski sektor delimo z bruto proizvodnjo električne energije na podlagi fosilnih goriv v TWh. V teh smernicah (11) so območja opredeljena kot geografska območja, a) ki jih sestavljajo delni trgi, povezani prek borz električne energije, ali b) v katerih ni ugotovljene prezasedenosti, ter, v obeh primerih, v katerih urne cene na borzah električne energije na zadevnih območjih en dan vnaprej izkazujejo največ 1-odstotno odstopanje cen v eurih (na podlagi deviznih tečajev ECB) v znatnem številu vseh ur v danem letu. Regionalno razlikovanje odraža pomen obratov na fosilna goriva za končno ceno, ki se določi na veleprodajnem trgu, in njihovo marginalno vlogo v razvrstitvi obratov. Samo dejstvo, da se z električno energijo trguje med dvema državama članicama, še ne pomeni, da ti dve državi sestavljata nadnacionalno regijo. Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov na podnacionalni ravni geografska območja zajemajo celotno ozemlje ene ali več držav članic. Na tej osnovi lahko opredelimo naslednja geografska območja: jadransko območje (Hrvaška in Slovenija), nordijsko območje (Švedska in Finska), baltsko območje (Litva, Latvija in Estonija), območje osrednjezahodne Evrope (Avstrija, Nemčija, Luksemburg), ibersko območje (Portugalska in Španija), območje Češke in Slovaške (Češka in Slovaška) ter vse druge države članice posebej. Ustrezni najvišji regionalni faktorji CO2, ki se uporabijo kot najvišje vrednosti, kadar država članica priglasiteljica ni izvedla ocenjevanja tržnih faktorjev CO2 v skladu s točko (11) spodaj, so navedeni v Prilogi III. Za zagotovitev enake obravnave virov električne energije in preprečitev možnih zlorab se za vse vire oskrbe z električno energijo (samoproizvodnja, pogodbe o dobavi električne energije ali oskrba z omrežja) in vse upravičence do pomoči v zadevni državi članici uporablja isti faktor emisij CO2;

(11)

„tržni faktor emisij CO2“, izražen v tCO2/MWh. Države članice, ki nameravajo dodeliti nadomestilo za posredne stroške, lahko v okviru priglasitve zadevne sheme zahtevajo, da se faktor emisij CO2, ki se uporabi, določi na podlagi študije vsebnosti CO2 v dejanski tehnologiji za določanje mejnih cen na trgu električne energije. Takšna priglasitev tržnega faktorja emisij CO2 mora pokazati ustreznost ohranjenega tržnega faktorja emisij CO2 na podlagi modela električnega sistema, ki simulira oblikovanje cen, in opaženih podatkov za tehnologijo določanja mejnih cen v celotnem letu t-1 (vključno z urami, ko se je določanje izvajalo na podlagi uvozov). To poročilo je treba predložiti nacionalnemu regulativnemu organu v odobritev in ga posredovati Komisiji, ko se ukrep priglasi Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Komisija oceni ustreznost študije in iz nje izhajajočega tržnega faktorja emisij CO2 v okviru analize združljivosti, ki jo opravi na podlagi člena 107(3) Pogodbe in teh smernic;

(12)	„dejanska proizvodnja“, izražena v tonah na leto, pomeni dejansko proizvodnjo naprave v letu t, ki se določi naknadno v letu t +1;

(13)	„dejanska poraba električne energije“, izražena v MWh, pomeni dejansko porabo električne energije v napravi (vključno s porabo električne energije za proizvodnjo proizvodov, ki se proizvajajo z zunanjimi zmogljivostmi in so upravičeni do pomoči) v letu t, ki se določi naknadno v letu t +1;

(14)

„referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije“, izražen v MWh na tono proizvoda in opredeljen na ravni Prodcom 8 (12), pomeni za proizvod specifično porabo električne energije na tono proizvoda, doseženo z energijsko najučinkovitejšo metodo proizvodnje za zadevni proizvod. Posodobitev referenčnega koeficienta učinkovitosti porabe električne energije mora biti skladna s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES. Za proizvode v upravičenih sektorjih, za katere je bila v oddelku 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/331 (13) ugotovljena izmenljivost goriva in električne energije, se referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije določijo v okviru istih meja sistema, pri čemer se za določitev zneska pomoči upošteva samo delež električne energije. Ustrezni referenčni koeficienti porabe električne energije za proizvode, ki spadajo v upravičene sektorje, so navedeni v Prilogi II k tem smernicam;

(15)

„referenčni koeficient učinkovitosti porabe nadomestne električne energije“ pomeni […] odstotek dejanske porabe električne energije, ki ga skupaj z referenčnimi koeficienti učinkovitosti porabe električne energije določi Komisija s sklepom. Ustreza povprečnemu zmanjšanju porabe, ki ga nalaga uporaba referenčnih koeficientov učinkovitosti porabe električne energije (referenčni koeficient porabe električne energije / predhodna poraba električne energije). Uporablja se za vse proizvode, ki spadajo v upravičene sektorje, vendar zanje ni določen referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije.

2. SKUPNA NAČELA OCENJEVANJA

16.

Za oceno, ali se ukrep pomoči lahko šteje za združljivega z notranjim trgom, Komisija na splošno analizira, ali zasnova ukrepa pomoči zagotavlja, da pozitiven učinek pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa presega morebitne negativne učinke na trgovino in konkurenco.

17.

Sporočilo o posodobitvi področja državnih pomoči z dne 8. maja 2012 (14) je pozvalo k določitvi in opredelitvi skupnih načel, ki bi se uporabila pri ocenjevanju združljivosti vseh ukrepov pomoči, ki jih izvaja Komisija. Komisija bo zato štela, da je ukrep pomoči združljiv s Pogodbo le, če izpolnjuje vsa naslednja merila: prispevati mora k cilju skupnega interesa v skladu s členom 107(3) Pogodbe; biti mora usmerjen v primere, ko taka pomoč lahko zagotovi pomembne izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči, na primer z odpravljanjem tržne pomanjkljivosti ali obravnavanjem pomisleka glede enakosti ali kohezije; biti mora ustrezen instrument politike za obravnavo cilja skupnega interesa; spremeniti mora ravnanje zadevnih podjetij tako, da začnejo opravljati dodatno dejavnost, ki je brez pomoči ne bi opravljala ali bi jo opravljala omejeno, drugače ali na drugi lokaciji; znesek in intenzivnost pomoči morata biti omejena na najnižjo potrebno vrednost; negativni učinki pomoči morajo biti dovolj omejeni; države članice, Komisija, gospodarski subjekti in javnost morajo imeti preprost dostop do vseh zadevnih aktov in relevantnih informacij o pomoči, ki se odobri v skladu z njimi.

18.

V oddelkih 3.1 in 3.2 je pojasnjeno, kako se ta splošna merila prenesejo v posebne zahteve glede združljivosti, ki jih je treba izpolniti za namene ukrepov pomoči, ki jih zajemajo te smernice.

3. OCENA ZDRUŽLJIVOSTI NA PODLAGI ČLENA 107(3)(c) POGODBE

3.1. Pomoč za podjetja v sektorjih, ki veljajo za izpostavljene resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije (pomoč za posredne stroške emisij)

19.

Pomoč za posredne stroške emisij se bo štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji.

20.

Cilj te vrste pomoči je preprečiti znatno tveganje premestitve emisij CO2, zlasti zaradi stroškov EUA, ki so bili preneseni na ceno električne energije in jih nosi upravičenec, če njegovi konkurenti iz tretjih držav nimajo podobnih stroškov CO2 v svojih cenah električne energije in če upravičenec teh stroškov ne more prenesti v cene proizvodov brez znatne izgube tržnega deleža. Ob odsotnosti zavezujočega mednarodnega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je omejitev tveganja za premestitev emisij CO2 s pomočjo upravičencem za zmanjšanje njihove izpostavljenosti temu tveganju okoljski cilj, saj je pomoč namenjena preprečevanju povečanja globalnih emisij toplogrednih plinov zaradi preselitve proizvodnje zunaj Unije.

21.

Za omejitev tveganja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu mora biti pomoč omejena na sektorje, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi prenosa stroškov emisij toplogrednih plinov na cene električne energije. V teh smernicah se šteje, da je resnično tveganje premestitve emisij CO2 prisotno le, če je upravičenec dejaven v enem od sektorjev iz Priloge I.

22.

Če se države članice odločijo dodeliti pomoč le nekaterim sektorjem iz Priloge I, je treba sektorje izbrati na podlagi objektivnih, nediskriminatornih in preglednih meril.

23.

Države članice morajo v okviru upravičenega sektorja zagotoviti, da izbira upravičencev temelji na objektivnih, nediskriminatornih in preglednih merilih ter da se pomoč načeloma dodeli na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem položaju.

24.

Za namene nadomestitve posrednih stroškov ETS se državna pomoč šteje kot ustrezen instrument ne glede na obliko, v kateri je dodeljena. V tem okviru se nadomestilo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev šteje za ustrezen instrument.

25.

Pomoč je združljiva z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Da bi imela pomoč spodbujevalni učinek in dejansko preprečevala premestitev emisij CO2, je treba zanjo zaprositi in jo upravičencu izplačati v letu, v katerem nastanejo stroški, ali v naslednjem letu.

26.

Če se pomoč izplača v letu, v katerem nastanejo stroški, mora biti vzpostavljen mehanizem za naknadno prilagoditev plačil, ki zagotavlja, da bodo morebitna preplačila vrnjena pred 1. julijem naslednjega leta.

27.

Pomoč je sorazmerna in ima dovolj omejen negativni učinek na konkurenco in trgovino, če ne presega 75 % nastalih posrednih stroškov emisij. Referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije zagotavlja, da podpora za neučinkovite proizvodne postopke ostaja omejena, in ohranja spodbudo za razširjanje najbolj energijsko učinkovitih tehnologij.

28.

Najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača za posamezno napravo za proizvodnjo proizvodov v sektorjih iz Priloge I, je treba izračunati v skladu z naslednjo formulo:

(a)

če se za proizvode, ki jih proizvaja upravičenec, uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije iz Priloge II, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača posamezni napravi za stroške, nastale v letu t, izračuna kot:

Amaxt = Ai × Ct × Pt-1 × E × AOt

V tej formuli je Ai intenzivnost pomoči, izražena kot delež (npr. 0,75); Ct je ustrezni faktor emisij CO2 ali tržni faktor emisij CO2 (tCO2/MWh) (v letu t); Pt-1 je cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA v letu t–1 (EUR/tCO2); E je ustrezni referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije za zadevni proizvod iz Priloge II in AOt je dejanska proizvodnja v letu t. Ti pojmi so opredeljeni v oddelku 1.3;

(b)

če se za proizvode, ki jih proizvaja upravičenec, ne uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije iz Priloge II, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača posamezni napravi za stroške, nastale v letu t, izračuna kot:

Amaxt = Ai × Ct × Pt-1 × EF × AECt

V tej formuli je Ai intenzivnost pomoči, izražena kot delež (npr. 0,75); Ct je ustrezni faktor emisij CO2 (tCO2/MWh) (v letu t); Pt-1 je cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA v letu t–1 (EUR/tCO2); EF je referenčni koeficient porabe nadomestne električne energije iz Priloge II in AEC je dejanska poraba električne energije (MWh) v letu t. Ti pojmi so opredeljeni v oddelku 1.3.

29.

Če naprava proizvaja proizvode, za katere se uporablja referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije iz Priloge II, in proizvode, za katere se uporablja referenčni koeficient porabe nadomestne električne energije, je treba porabo električne energije za posamezni proizvod določiti glede na zadevno tonažo proizvodnje posameznega proizvoda.

30.

Če naprava proizvaja proizvode, ki so upravičeni do pomoči (tj. spadajo v enega od upravičenih sektorjev iz Priloge I), in proizvode, ki niso upravičeni do pomoči, je treba najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača, izračunati le za proizvode, ki so upravičeni do pomoči.

31.

Glede na to, da 75-odstotna intenzivnost pomoči v nekaterih sektorjih morda ne bo zadostovala za zagotovitev ustrezne zaščite pred tveganjem premestitve emisij CO2, lahko države članice po potrebi omejijo znesek posrednih stroškov, ki jih je treba plačati na ravni podjetja, na 1,5 % bruto dodane vrednosti zadevnega podjetja v letu t. Bruto dodano vrednost podjetja je treba izračunati kot prihodki od prodaje plus kapitalizirana proizvodnja plus drugi prihodki iz poslovanja, plus ali minus spremembe zalog, minus nabava blaga in storitev (ki ne vključuje stroškov osebja), minus drugi davki na proizvode, ki so povezani s prometom, a niso odbitni, minus druge dajatve in davki, povezani s proizvodnjo. Druga možnost za izračun dodane vrednosti v stroških faktorjev je, da se bruto poslovnemu presežku prištejejo stroški osebja. Prihodki in izdatki, ki so v računovodskih izkazih podjetja prikazani kot finančni ali izredni, so izključeni iz dodane vrednosti. Dodana vrednost v stroških faktorjev se izračunava na bruto ravni, ker se prilagoditve vrednosti (npr. amortizacija) ne odštejejo (15).

32.

Kadar se države članice odločijo omejiti znesek posrednih stroškov, ki jih je treba plačati na ravni podjetja, na 1,5 % bruto dodane vrednosti, mora ta omejitev veljati za vsa upravičena podjetja v zadevnem sektorju. Če se države članice odločijo za uporabo omejitve v višini 1,5 % bruto dodane vrednosti le za nekatere sektorje iz Priloge I, je treba sektorje izbrati na podlagi objektivnih, nediskriminatornih in preglednih meril.

33.

Pomoč se lahko kumulira:

(a)	s katero koli drugo državno pomočjo, povezano z drugimi opredeljivimi upravičenimi stroški;

(b)

s katero koli drugo državno pomočjo, povezano z istimi upravičenimi stroški, ki se delno ali v celoti prekrivajo, in katero koli drugo državno pomočjo brez opredeljivih upravičenih stroškov, samo če takšna kumulacija ne povzroči prekoračitve največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč iz tega oddelka.

34.

Sredstva, ki jih zagotavlja Unija in jih na centralni ravni upravlja Komisija ter ki niso neposredno ali posredno pod nadzorom države članice, ne pomenijo državne pomoči. Kadar so taka finančna sredstva Unije združena z državno pomočjo, se pri ugotavljanju, ali so bili spoštovani pragi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči, upošteva le državna pomoč, če skupni znesek javnega financiranja, ki je bilo dodeljeno v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najvišje stopnje financiranja, določene v veljavnih predpisih prava Unije.

35.

Pomoč se ne sme kumulirati s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega intenzivnost iz tega oddelka.

36.

Trajanje shem pomoči, v okviru katerih je dodeljena pomoč, ne sme biti daljše od veljavnosti teh smernic (2021–2030).

3.2. Pomoč, namenjena možnosti prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije

37.

Pomoč, zajeta v možnosti prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji.

38.

Cilj pomoči mora biti modernizacija, diverzifikacija in trajnostno preoblikovanje energetskega sektorja. Podprte naložbe morajo biti skladne s prehodom na varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo, cilji iz okvira podnebne in energetske politike Unije za leto 2030, evropskim zelenim dogovorom in dolgoročnimi cilji iz Pariškega sporazuma.

39.

Kadar se zaradi naložbe poveča zmogljivost za proizvodnjo električne energije, mora zadevni operater tudi dokazati, da je do začetka delovanja dodatne zmogljivosti on sam ali drug povezani operater nehal uporabljati ustrezno količino bolj emisijsko intenzivne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije.

40.

Pomoč je združljiva z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Spodbujevalni učinek nastopi, kadar pomoč upravičenca spodbudi k spremembi ravnanja, do katere brez pomoči ne bi prišlo. Pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti.

41.

Ko organ, ki dodeljuje pomoč, prejme vlogo za pomoč, mora preveriti, ali ima pomoč zahtevani spodbujevalni učinek.

42.

Pomoč se lahko izplača v obliki dodelitev operaterjem le, če se dokaže, da je bila izvedena naložba, ki je bila izbrana v skladu s pravili konkurenčnega postopka zbiranja ponudb.

43.

Za projekte s skupnim zneskom naložb, ki presegajo 12,5 milijona EUR, se lahko pomoč dodeli le na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki se izvede v enem ali več krogih med letoma 2021 in 2030. Ta konkurenčni postopek zbiranja ponudb mora:

(a)	biti skladen z načeli preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja;

(b)

zagotavljati, da se lahko ponudba predloži le za projekte, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam, kot so tehnologije obnovljivih virov energije, ali modernizaciji sektorja proizvodnje električne energije, kot je učinkovito in trajnostno daljinsko ogrevanje, sektorja prenosa ter sektorja distribucije;

(c)

določati jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo le projekti, ki:

(i)	na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo neto pozitivni učinek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2, ob upoštevanju obsega projekta;

(ii)	so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;

(iii)

nudijo najugodnejšo rešitev in

(iv)	ne prispevajo k finančni vzdržnosti proizvodnje električne energije z visoko intenzivnostjo emisij ali je ne izboljšujejo ali ne povečujejo odvisnosti od emisijsko intenzivnih fosilnih goriv.

44.

Za projekte s skupnim zneskom naložb v vrednosti manj kot 12,5 milijona EUR se pomoč lahko dodeli brez konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. Izbira projektov mora v tem primeru temeljiti na objektivnih in preglednih merilih. Rezultati izbirnega postopka morajo biti objavljeni, tako da javnost lahko nanje predloži pripombe. Kadar se za isto napravo izvede več kot ena naložba, je treba te naložbe pri ocenjevanju, ali je zgoraj navedeni prag 12,5 milijona EUR presežen ali ne, obravnavati kot celoto, razen če so navedene naložbe neodvisno praktično ali finančno vzdržne.

45.

Komisija bo štela pomoč za sorazmerno, če intenzivnost pomoči ne presega 70 % zadevnih stroškov naložbe. Vse zneske je treba upoštevati pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, mora znesek pomoči ustrezati vrednosti nepovratnih sredstev. Pri pomoči, ki se izplača v več obrokih, je treba izračunati njeno skupno neto sedanjo vrednost ob dodelitvi prvega obroka, in sicer z uporabo diskontne stopnje Komisije za diskontiranje neto sedanje vrednosti v času. Intenzivnost pomoči se izračuna na posameznega upravičenca.

46.

Pomoč ne sme škodljivo vplivati na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, zlasti kadar je skoncentrirana na omejeno število upravičencev ali kadar je verjetno, da bo pomoč okrepila tržni položaj upravičencev (na ravni skupine).

47.

Pomoč se lahko kumulira:

(a)	s katero koli drugo državno pomočjo, povezano z drugimi opredeljivimi upravičenimi stroški,

(b)

48.

Pomoč se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem pomoči ali se lahko kumulira z ad hoc pomočjo, če skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ne presega zgornjih mej pomoči iz tega oddelka. Sredstva, ki jih zagotavlja Unija in jih na centralni ravni upravlja Komisija ter ki niso neposredno ali posredno pod nadzorom države članice, ne pomenijo državne pomoči. Kadar so taka finančna sredstva Unije združena z državno pomočjo, se pri ugotavljanju, ali so bili spoštovani pragi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči, upošteva le državna pomoč, če skupni znesek javnega financiranja, ki je bilo dodeljeno v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najvišje stopnje financiranja, določene v veljavnih predpisih prava Unije.

49.

Pomoč se ne sme kumulirati s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega intenzivnost iz tega oddelka.

50.

Trajanje shem pomoči, v okviru katerih je dodeljena pomoč, ne sme biti daljše od veljavnosti teh smernic (2021–2030).

4. OCENJEVANJE

51.

Da bi Komisija dodatno zagotovila omejevanje izkrivljanja konkurence, lahko zahteva naknadno ocenjevanje nekaterih shem pomoči. Ocenjevanja se opravijo za sheme, pri katerih je lahko izkrivljanje še posebej veliko, tj. za sheme, pri katerih obstaja tveganje znatnega omejevanja ali izkrivljanja konkurence, če se njihovo izvajanje ne pregleda pravočasno.

52.

Glede na cilje pomoči ter da se državam članicam in manjšim projektom pomoči ne naloži nesorazmerno veliko breme, se ocenjevanje zahteva samo za sheme pomoči z velikim proračunom, ki imajo nove značilnosti, ali če so predvidene pomembne tržne ali tehnološke spremembe oziroma regulativne spremembe. Ocenjevanje mora opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje državno pomoč, na podlagi skupne metodologije, ki jo zagotovi Komisija. Ocena mora biti objavljena. Država članica mora skupaj s shemo pomoči priglasiti osnutek načrta ocenjevanja, ki bo sestavni del ocenjevanja sheme, ki ga izvede Komisija.

53.

Oceno je treba pravočasno predložiti Komisiji, da se lahko odloči glede morebitnega podaljšanja sheme pomoči, vsekakor pa ob njenem izteku. Natančen obseg in pravila/zahteve za posamezno ocenjevanje bodo opredeljeni v sklepu, s katerim se shema pomoči odobri. Rezultate ocenjevanja je treba upoštevati pri vseh morebitnih poznejših ukrepih pomoči s podobnim ciljem.

5. ENERGETSKI PREGLEDI IN SISTEMI UPRAVLJANJA

54.

Za pomoč, zajeto z oddelkom 3.1, se države članice zavezujejo, da bodo preverile, ali upravičenec izpolnjuje obveznost izvedbe energetskega pregleda v smislu člena 8 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16), in sicer v obliki samostojnega energetskega pregleda ali v okviru certificiranega sistema upravljanja z energijo ali sistema okoljskega upravljanja, na primer sistema EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (17).

55.

Države članice se prav tako zavežejo k spremljanju, da so upravičenci, za katere velja obveznost izvedbe energetskega pregleda v skladu s členom 8(4) Direktive 2012/27/EU:

(a)	izvedli priporočila iz revizijskega poročila, kolikor čas vračila zadevnih naložb ne presega 3 let in so stroški njihovih naložb sorazmerni; ali

(b)	zmanjšali ogljični odtis svoje porabe električne energije, tako da je vsaj 30 % njihove porabe električne energije krite iz brezogljičnih virov; ali

(c)	vložili znaten delež v višini vsaj 50 % zneska pomoči v projekte, ki vodijo do precejšnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov naprave na raven precej pod referenčno vrednostjo, ki se uporablja za brezplačno dodelitev v sistemu EU za trgovanje z emisijami.

6. PREGLEDNOST

56.

Države članice morajo zagotoviti, da se na spletišču Komisije za preglednost pri dodeljevanju pomoči (18) ali na izčrpnem spletišču o državni pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavijo naslednje informacije:

(a)	celotno besedilo odobrene sheme pomoči ali sklepa o dodelitvi individualne pomoči in njegovih izvedbenih določb ali povezava nanj;

(b)	identiteta pristojnih organov za dodelitev pomoči;

(c)	identiteta in identifikacijska oznaka vsakega upravičenca, z izjemo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov v ustrezno utemeljenih primerih in po pridobitvi soglasja Komisije v skladu s Sporočilom Komisije o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči (19);

(d)	instrument pomoči (20), element pomoči in, če je drugačen, nominalni znesek pomoči, ki je dodeljen vsakemu upravičencu, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti (21);

(e)	datum dodelitve (22) in datum objave;

(f)	vrsta podjetja (malo ali srednje podjetje / veliko podjetje);

(g)	regija, v kateri je upravičenec (na ravni NUTS II ali nižji);

(h)	glavni gospodarski sektor, v katerem deluje upravičenec (na ravni skupine NACE).

(i)	cilj pomoči.

57.

Ta zahteva velja v zvezi z dodelitvijo individualne pomoči v znesku, ki presega 500 000 EUR.

58.

Te informacije je treba objaviti po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, jih hraniti najmanj deset let in jih brez omejitev dati na voljo splošni javnosti (23).

7. POROČANJE IN SPREMLJANJE

59.

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2015/1589 (24) in Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (25) morajo države članice Komisiji predložiti letna poročila.

60.

Poleg zahteve iz navedenih uredb morajo države članice na standardiziranem obrazcu, ki ga zagotovi Komisija, v svoja letna poročila vključiti naslednje informacije:

(a)	imena vseh upravičencev in naprav v njihovi lasti, ki prejmejo pomoč;

(b)	sektorje, v katerih je vsak upravičenec dejaven (opredeljene s štirimestno oznako NACE);

(c)	leto, za katero se pomoč dodeli, in leto, v katerem se izplačuje;

(d)	dejansko proizvodnjo za vsako napravo, ki prejme pomoč v zadevnem sektorju;

(e)	dejansko porabo električne energije za vsako napravo, ki prejme pomoč (če je bila dana kakršna koli pomoč na podlagi referenčnega koeficienta učinkovitosti porabe nadomestne električne energije);

(f)	ceno nestandardizirane terminske pogodbe na EUA, uporabljeno za izračun zneska pomoči na upravičenca;

(g)	intenzivnost pomoči;

(h)	nacionalni faktor emisij CO2.

61.

Države članice morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o vseh ukrepih v zvezi z dodelitvijo pomoči. Te evidence morajo vsebovati vse podatke, potrebne za ugotovitev, ali so bili izpolnjeni pogoji glede upravičenih stroškov in največje dovoljene intenzivnosti pomoči, kadar je to primerno. Te evidence je treba hraniti 10 let po datumu dodelitve pomoči in jih na zahtevo predložiti Komisiji.

62.

V katerem koli letu, v katerem proračun shem pomoči iz oddelka 3.1 preseže 25 % prihodkov od prodaje pravic na dražbi, mora zadevna država članica objaviti poročilo, v katerem navede razloge za prekoračitev tega zneska v skladu s členom 10a(6) Direktive 2003/87/ES. Poročilo mora vključevati ustrezne informacije o cenah električne energije za velike industrijske odjemalce, ki prejemajo ugodnosti iz sheme, brez poseganja v zahteve glede varstva zaupnih informacij. Vključevati mora tudi informacije o tem, ali so bili ustrezno upoštevani drugi ukrepi za trajnostno znižanje posrednih stroškov zmanjševanja emisij v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

63.

Proizvajalci električne energije in omrežni operaterji, ki so upravičeni do pomoči iz oddelka 3.2, morajo vsako leto do 28. februarja poročati o izvajanju izbranih naložb, vključno z razmerjem med brezplačno dodelitvijo in dejanskimi odhodki za naložbe ter vrstami podprtih naložb.

8. OBDOBJE UPORABE IN REVIZIJA

64.

Te smernice bodo s 1. januarjem 2021 nadomestile Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012, objavljene 5. junija 2012 (26).

65.

Komisija bo načela iz teh smernic uporabljala od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030.

66.

Načela iz teh smernic bo uporabljala za vse priglašene ukrepe pomoči, o katerih bo morala sprejeti sklep, od 1. januarja 2021 dalje, tudi če so bili projekti priglašeni pred objavo smernic. Nezakonita pomoč bo ocenjena v skladu z veljavnimi pravili na datum dodelitve pomoči v skladu z obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (27).

67.

Komisija bo te smernice prilagodila tako, da bo v letu 2025 posodobila referenčne koeficiente učinkovitosti porabe električne energije, geografska območja in faktorje emisij CO2. Do leta 2025 bo ocenila tudi, ali so na voljo dodatni podatki, ki omogočajo izboljšanje metodologije za izračun faktorjev emisij CO2, kot je opisana v Prilogi III, tj. da se pri določanju cen na trgih električne energije v Uniji upoštevajo vse pomembnejša vloga podnebno nevtralnih tehnologij in sklepi ocenjevanj, ki se Komisiji posredujejo v okviru priglasitve državne pomoči skladu s točko 15(11) zgoraj. Države članice bodo zato morda morale prilagoditi svoje sheme, da jih uskladijo s prilagojenimi smernicami.

68.

Komisija se lahko kadar koli odloči za pregled ali prilagoditev teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije, mednarodnih obveznosti ali pomembnega razvoja trga. Države članice bodo morda morale prilagoditi svoje sheme, da jih uskladijo s prilagojenimi smernicami.

(1) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(2) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(4) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(5) Glej sklepe, ki jih je Evropski svet sprejel na seji 12. decembra 2019.

(6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103 final).

(7) Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(8) V zvezi s tem glej združeni zadevi T-244/93 in T-486/93, TWD Textilwerke Deggendorf GmbH / Komisija, ECLI:EU:T:1995:160, in Obvestilo Komisije – Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči (UL C 272, 15.11.2007, str. 4).

(9) Glej na primer sklep Komisije SA.34385 – Bolgarija – Dodeljevanje brezplačnih pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES v zameno za naložbe v obrate za proizvodnjo električne energije in v energetsko infrastrukturo (UL C 63, 20.2.2015, str. 1); sklep Komisije SA.34674 – Poljska – Brezplačne pravice za proizvajalce električne energije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES (UL C 24, 23.1.2015, str. 1).

(10) Tako je na primer za pomoč, odobreno za leto 2023, cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA enaka navadnemu povprečju zaključnega tečaja EUA iz decembra 2023, opazovanemu od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 na določeni borzi CO2 v EU.

(11) Te smernice niso zakonodajni instrument, zato ni potrebno, da jih Skupni odbor EGP vključi v Sporazum EGP. Za določitev ustreznih pravil, ki se uporabljajo za države Efte, vključno z metodologijo za določanje faktorjev CO2, je odgovoren Nadzorni organ Efte.

(12) Seznam Prodcom je evropski seznam proizvodov iz ekstraktivne industrije in predelovalne industrije: https://ec.europa.eu/eurostat/ramon/nomenclatures/index.cfm?TargetUrl=LST_NOM&StrGroupCode=CLASSIFIC&StrLanguageCode=EN&IntFamilyCode=&TxtSearch=prodcom&IntCurrentPage=1.

(13) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 59, 27.2.2019, str. 8).

(14) COM(2012) 209 final.

(15) Oznaka 12 15 0 v pravnem okviru, določenem z Uredbo (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (UL L 97, 9.4.2008, str. 13).

(16) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(17) Uredba (ES) št. 1221/2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(18) https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.

(19) C(2003) 4582 (UL C 297, 9.12.2003, str. 6).

(20) Nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere; posojilo/vračljiva predplačila/povratna sredstva; jamstvo; davčna ugodnost ali davčna oprostitev; financiranje tveganja; drugo (navedite). Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, se mora znesek pomoči navesti za posamezen instrument.

(21) Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Za pomoč za tekoče poslovanje se lahko predloži letni znesek pomoči na upravičenca.

(22) Datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima.

(23) Informacije morajo biti objavljene najpozneje šest mesecev po datumu dodelitve pomoči. V primeru nezakonite pomoči morajo države članice te informacije objaviti naknadno, in sicer v šestih mesecih od datuma sklepa Komisije. Informacije morajo biti na voljo v formatu, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno spletno objavo podatkov, na primer v formatu CSV ali XML.

(24) UL L 248, 24.9.2015, str. 9.

(25) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(26) UL C 158, 5.6.2012, str. 4.

(27) UL C 119, 22.5.2002, str. 22.

PRILOGA I

Sektorji, ki veljajo za izpostavljene resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi posrednih stroškov emisij

	Oznaka NACE	Opis
1.	14.11	Proizvodnja usnjenih oblačil
2.	24.42	Proizvodnja aluminija
3.	20.13	Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij
4.	24.43	Proizvodnja svinca, cinka in kositra
5.	17.11	Proizvodnja vlaknin
6.	17.12	Proizvodnja papirja in kartona
7.	24.10	Proizvodnja surovega železa, jekla in ferozlitin
8.	19.20	Proizvodnja naftnih derivatov
9.	24.44	Proizvodnja bakra
10.	24.45	Proizvodnja drugih neželeznih kovin
11.		Naslednji deli sektorja znotraj sektorja plastičnih mas (20.16):
	20.16.40.15	Polietilen, v primarnih oblikah
12.		Vse kategorije izdelkov v sektorju litja železa (24.51)
13.		Naslednji deli sektorja znotraj sektorja steklenih vlaken (23.14):
	23.14.12.10 23.14.12.30	Rogoznice iz steklenih vlaken Tančice (voal) iz steklenih vlaken
14.		Naslednji deli sektorja znotraj sektorja tehničnih plinov (20.11):
	20.11.11.50 20.11.12.90	Vodik Anorganske kisikove spojine nekovin

PRILOGA II

Referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije za proizvode, zajete v oznakah NACE iz Priloge I

PRILOGA III

Najvišji regionalni faktorji emisij CO2 na različnih geografskih območjih (tCO2/MWh)

Območja		Ustrezni faktor emisij CO2
Jadransko območje	Hrvaška, Slovenija	[…]
Ibersko območje	Španija, Portugalska	[…]
Baltsko območje	Litva, Latvija, Estonija	[…]
Območje osrednjezahodne Evrope	Avstrija, Nemčija, Luksemburg	[…]
Nordijsko območje	Švedska, Finska	[…]
Območje Češke in Slovaške	Češka, Slovaška	[…]
Belgija		[…]
Bolgarija		[…]
Danska		[…]
Irska		[…]
Grčija		[…]
Francija		[…]
Italija		[…]
Ciper		[…]
Madžarska		[…]
Malta		[…]
Nizozemska		[…]
Poljska		[…]
Romunija		[…]

25.9.2020

Uradni list Evropske unije

C 317/25

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 317/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek za spremembo v treh mesecih od dneva te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„STELVIO“/„STILFSER“

EU št.: PDO-IT-0255-AM02 – 10.1.2020

ZOP (X) ZGO ( )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Consorzio del Formaggio Stelvio [Združenje za sir Stelvio], Via Innsbruck 43, 39 100 Bolzano, Italija

Telefon: 0474 570113; Telefaks: 0474 570177. Navedeno združenje izpolnjuje zahteve iz člena 13(1) ministrskega odloka z dne 28. novembra 2017.

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba NANAŠA

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☐	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☐

Povezava

☐	Označevanje

☐	Drugo [Navedite.]

4. Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Opis proizvoda

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in oddelek 3.2 enotnega dokumenta ter zajema vključevanje posebnih metod za pripravo proizvoda, ki je namenjen razdelitvi na porcije.

V skladu s tem se na koncu člena 5 specifikacije proizvoda (Značilnosti končnega proizvoda) in oddelka 3.2 enotnega dokumenta doda naslednje:

„Za omejevanje pridelave odpadkov ob izpolnjevanju navedenih zahtev glede teže in višine se sir ‚Stelvio‘/‚Stilfser‘ lahko proizvaja v oblikah, ki niso valjaste, vendar samo takrat, kadar je proizvod namenjen predpakiranju (v rezinah, v kockah, nariban).“

Sprememba se torej nanaša na obliko proizvoda. Valjasta oblika se ne zahteva samo za sir, namenjen razdelitvi na porcije – ki mora biti kot tak opredeljen na začetku obdelave v ZOP (ob dajanju v kalup). Takšen sir se ne sme prodajati kot tak (kot cel hlebec) z uporabo ZOP, ampak se lahko sprosti v porabo po razdelitvi na porcije in predpakiranju.

Možnost uporabe bolj racionalne oblike omogoča, da razdelitev na porcije poteka brez odpadkov proizvoda, ki so neupravičeni s kakršnega koli tehničnega ali kakovostnega vidika, s tem pa se optimizirata donos in primernost za predelavo, ko se v skladu s specifikacijo proizvoda konča zorenje. Nič od tega ne bi zmanjšalo tehnične/kakovostne značilnosti sira „Stelvio“/„Stilfser“.

Metoda proizvodnje

—	Sprememba se nanaša na člen 3, točko 3.3.2, specifikacije proizvoda in oddelek 3.3 enotnega dokumenta.

Ob koncu dela o prehrani krav se, kot se zahteva z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013, doda naslednji stavek:

„Krma, ki ne izvira z geografskega območja, ne sme preseči 50 % suhe snovi v prehrani na letni ravni.“

Ta sprememba je pojasnilo.

Sveža trava in lokalna krma, ki tvorita delež prehrane, povezane s prebavljivimi vlakninami, pomembno vplivata na kemijske, senzorične in organoleptične lastnosti mleka, ki se uporablja v proizvodnji, in zato predstavljata precejšen odstotek suhe snovi v prehrani.

Pri oblikovanju prehrane krav, ki se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo mleka, je treba na gorskih območjih, ki niso primerna za proizvodnjo žit in oljnic, uporabiti koncentrate in krmo, ki ni z opredeljenega območja. Prehrano je treba dopolniti za zagotovitev prehrambne in fiziološke vrednosti ter kot preventivni ukrep proti zdravstvenim težavam.

Takšna krma omogoča hiter vnos hranil ter takoj zagotovi energijo in beljakovine za normalno delovanje kravjih vampov. Ker ima le fiziološko vlogo pri podpiranju navedenega delovanja, dejansko ne vpliva na organoleptične lastnosti mleka.

Zato je dovoljeno uporabljati koruzno silažo; posušeno krmo; ječmen, rž, tritikalo, pšenico, oves in koruzo v obliki samih proizvodov, stranskih proizvodov ali slame za prvih pet naštetih. Lahko se uporabijo tudi oljna semena in njihovi proizvodi ter stranski proizvodi, kot so soja (gensko nespremenjena), oljna ogrščica, laneno seme in sončnica, vključno z olupljenimi in delno olupljenimi; posušena pulpa sladkorne pese; pivske tropine in posušeni jabolčni ostanki; pesa; krompir; pivski kvas; melasa; rožiči; mlečni proizvodi v prahu; aminokisline in plemenite beljakovine, ki niso pridobljene iz proteolize; rastlinske maščobe.

Predlagana sprememba zgolj natančneje poudarja prehrano in ne vpliva na povezavo ali kakovost proizvoda.

—	Sprememba se nanaša na člen 4, točko 4.2.1, specifikacije proizvoda v zvezi z vsebnostjo maščobe v surovini in oddelek 3.3 enotnega dokumenta.

Sedanje besedilo:

„4.2.1 Zmanjšanje vsebnosti maščobe.

Mleko, po možnosti prečiščeno z baktofugiranjem, je lahko delno posneto, da se uravnava vsebnost maščobe med 3,45 % in 3,60 %. Delno posnetje mleka se izvaja z uporabo naprave za posnemanje mleka.“

se nadomesti z naslednjim:

„4.2.1 Zmanjšanje vsebnosti maščobe.

Mleko, po možnosti prečiščeno z baktofugiranjem, je lahko delno posneto, da se uravnava vsebnost maščobe med 3,45 % in 3,80 %. Delno posnetje mleka se izvaja z uporabo naprave za posnemanje mleka.“

Manjša sprememba omogoča bolj realističen razpon vsebnosti maščobe, ki je hkrati v okviru dejanskega pridobljenega razpona vsebnosti maščob (med 3,45 % in največ 3,80 % namesto 3,6 %), zaradi česar je usklajen z drugimi zahtevami, določenimi za zorjene sire.

—	Sprememba se nanaša na člen 4, točko 4.2.5, specifikacije proizvoda in oddelek 3.3 enotnega dokumenta ter se nanaša na vrsto uporabljenega sirila.“

Sedanje besedilo:

„Telečje sirilo se doda mleku, ki se predeluje, po možnosti cepljenemu z mlečnokislinskimi bakterijami, v 85 minutah, ko ima mešanica približno 32–33 °C. Edini koagulacijski encim, ki se lahko uporabi, je sirilo v tekočini ali prahu. Sirilo mora biti proizvedeno po tradicionalni metodi, imeti približno moč 1 : 15 000 in biti sestavljeno iz približno 75 % himozina in 25 % pepsina; ne sme vsebovati nikakršnih koagulantov (npr. koagulantov mikrobskega izvora), biti gensko spremenjeno ali vsebovati gensko spremenjenih koagulacijskih encimov.“

se nadomesti z naslednjim:

„Telečje ali drugo sirilo, vključno s sirilom rastlinskega izvora, se doda mleku, ki se predeluje, po možnosti cepljenemu z mlečnokislinskimi bakterijami, v 85 minutah, ko ima mešanica približno 32–33 °C.

Koagulacijski encim se lahko uporabi v tekočini ali prahu. Telečje sirilo mora biti proizvedeno po tradicionalni metodi, imeti približno moč 1 : 15 000 in biti sestavljeno iz približno 75 % himozina in 25 % pepsina; sirilo ne sme biti gensko spremenjeno ali vsebovati gensko spremenjenih koagulacijskih encimov.“

Trenutna specifikacija proizvoda dovoljuje samo uporabo telečjega sirila. Danes se zdi, da je ta zahteva izredno omejevalna in ovira tehnični razvoj, ki je že nekaj časa značilen za nekatere proizvode na opredeljenem območju, ki so do zdaj ostajali izključeni iz ZOP, čeprav imajo predpisane značilnosti in izpolnjujejo vse kemijske in organoleptične lastnosti zorjenega sira.

Ta razvoj bo omogočil tudi izpolnjevanje vse bolj raznolikih zahtev potrošnikov.

ENOTNI DOKUMENT

„STELVIO“/„STILFSER“

EU št.: PDO-IT-0255-AM02- -10.1.2020

ZOP (X)ZGO ( )

1. Ime

„Stelvio“/„Stilfser“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Sir

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ob sprostitvi v uporabo je sir „Stelvio“/„Stilfser“, ki je zorel najmanj šestdeset dni, valjaste oblike z ravnimi ploskvami in ploščatim ali rahlo izbočenim obodom ter naslednjih mer: teža: med 8 kg in 10 kg; premer: med 34 cm in 38 cm; višina: med 8 cm in 11 cm. Vsebnost maščobe v suhi snovi je vsaj 50 %, vsebnost vlage pa ne presega 44 %. Skorja mora imeti značilno barvo od rumene do oranžno rjave. Tekstura sira je kompaktna, prožna in elastična. Je od svetlo rumene do slamnato rumene barve z neenakomerno razporejenimi majhnimi do srednje velikimi očesci.

Sir „Stelvio“/„Stilfser“ se prodaja v celih hlebcih ali porcijah in se sprosti v porabo z identifikacijsko oznako označbe porekla.

„Za omejevanje pridelave odpadkov ob izpolnjevanju navedenih zahtev glede teže in višine se sir „Stelvio“/„Stilfser“ lahko proizvaja v oblikah, ki niso valjaste, vendar samo takrat, kadar je proizvod namenjen predpakiranju (v rezinah, v kockah, nariban).“

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Krave se med vsako pašo na gorskih pašnikih krmijo predvsem s svežo travo, ko pa so v hlevih, je njihova osnovna prehrana, s katero se prosto krmijo, sestavljena iz suhe krme in travne silaže, spravljene na opredeljenem območju, do največ 15 kg na glavo.

Krma, ki ne izvira z geografskega območja, ne sme preseči 50 % suhe snovi v prehrani na letni ravni.

Sir „Stelvio“/„Stilfser“ se proizvaja z uporabo kravjega mleka, ki je bilo pridobljeno na opredeljenem geografskem območju od krav, ki se krmijo predvsem s krmo s tega območja, in katerega vsebnost beljakovin presega 3,10 %. Mleko je lahko delno posneto, da se uravnava vsebnost maščobe med 3,45 % in 3,80 %.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse dejavnosti, opisane v specifikaciji proizvoda in tem dokumentu, potekajo na geografskem območju, opredeljenem v oddelku 4 v nadaljevanju, od vzreje krav do molže, zbiranja in predelave mleka, proizvodnje in zorenja sira.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Celi hlebci sira se razdelijo na porcije po tem, ko se namesti identifikacijska oznaka označbe porekla. Sir „Stelvio“/„Stilfser“ se lahko pakira v porcije tudi zunaj opredeljenega geografskega področja. Sir „Stelvio“/„Stilfser“ v obliki porcij se sprosti v porabo z identifikacijsko oznako označbe porekla ali pa ima na embalaži nameščeno samolepilno etiketo in/ali vnaprej natisnjen ovitek z zaščiteno označbo porekla.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Sir „Stelvio“/„Stilfser“ v celih hlebcih se sprosti v porabo z identifikacijsko oznako označbe porekla – ki je nameščena šele po tem, ko je sir šestdeset dni zorel – in oznako, ki navaja serijo, datum proizvodnje in kodo proizvajalca. Proizvod se sprosti v porabo z identifikacijsko oznako označbe porekla. Identifikacijska oznaka označbe porekla sestoji iz besed „Stilfser-Stelvio“ v rdečih črkah.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Opredeljeno geografsko območje za sir „Stelvio“/„Stilfser“, na katerem potekajo vse faze pri vzreji in molži krav, zbiranju in predelavi mleka, proizvodnji in zorenju sira, sestoji iz naslednjih delov avtonomne pokrajine Bolzano: Val Venosta, Burgraviato, Salto-Sciliar, Val Pusteria, Val d’Isarco, občina Bolzano. To območje vključuje popisno in upravno območje 84 občin.

5. Povezava z geografskim območjem

Sir „Stelvio“/„Stilfser“, ki se tradicionalno proizvaja na območju, opredeljenem v oddelku 4, je s časom pridobil posebne značilnosti, ki jih je izoblikovalo alpsko okolje na goratem območju „Stelvio“/„Stilfser“, ki je njegovo glavno proizvodno območje in je siru dalo njegovo ime. Homogenost podnebja in značilnosti tal južnotirolskega alpskega sveta vplivajo na kakovost krme, ki je glavni element prehrane krav in s tem sira, proizvedenega iz njihovega mleka na tem območju.

Nekatera zgodovinska besedila opisujejo travo alpskih pašnikov (marbl in madaun), ki je bila najprimernejša za izboljšanje kakovosti proizvedenega mleka. Posebne okoljske in podnebne razmere na opredeljenem območju so povezane z gorskim okoljem tega ozemlja – za katerega so bila vedno značilna živinorejska gospodarstva (masi) na nadmorski višini med 500 in 2 000 metri –, spremlja pa jih delovanje avtohtone mikroflore med zorenjem. Ti enkratni in edinstveni okoljski dejavniki in razvoj proizvodne tradicije skozi čas dajejo siru „Stelvio“/„Stilfser“ z zaščiteno označbo porekla posebne značilnosti, zaradi katerih je edinstven, samostojen proizvod, ki ga neizbrisno označujejo njegove lokalne značilnosti.

Poleg značilnosti, ki so navedene v oddelku 3.2, ima proizvod nekatere precej edinstvene posebne značilnosti, ki jih lahko povzamemo na naslednji način:

—	barva skorje: od rumeno oranžne do oranžno rjave,

—	okus: aromatičen in izrazit, včasih pikanten,

—	maščoba v suhi snovi: 50 % ali več.

Naravno zorenje sira ima določene posebne značilnosti, ki dajejo siru edinstven okus. Izhajajo iz uporabe sveže trave, ko se krave pasejo na gorskem pašniku; njihove prehrane, ko so v hlevih, ki temelji predvsem na krmi in travni silaži, spravljeni na opredeljenem območju; izključne uporabe mleka teh krav, proizvedenega na opredeljenem območju, ki ima svoje posebne gorske značilnosti in značilnosti tal, in značilnosti posebne alpske trave ter avtohtone mikroflore, uporabljene med predelavo, ki sestoji iz različnih podvrst aerobnih bakterij. Ti dejavniki igrajo odločilno vlogo pri obarvanju skorje in prispevanju k edinstvenemu okusu in aromi proizvoda. Poleg tega splošna prehrana krav prispeva k precej visokemu razmerju med maščobo in suho snovjo.

Navedeni dejavniki, ki jih zasledimo že v poznem srednjem veku s pomočjo različnih zgodovinskih virov, so se utrdili z navadami in po tradicionalnih lokalnih gospodarstvih – zlasti kmetijah maso – in so bili nazadnje zapisani v dokumentu, pripravljenem v mlekarni Stilf (Stelvio) leta 1914, ki opisuje proizvod in njegov proizvodni proces. Vse to je povzročilo pomembno gospodarsko dejavnost na opredeljenem geografskem območju. Specifikacija proizvoda to dejavnost ureja tako, da govedorejcem in predelovalcem nalaga zahteve, ki morajo biti dokumentirane s posebnimi vnosi in evidencami, identifikacijskimi sistemi za vsakega posameznega izvajalca na območju ter hrambo posebne dokumentacije glede predelave, proizvodnje in dodelitve pravice do uporabe označbe.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, živilsko in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP IGP“ (na zgornji desni strani zaslona) in nato „Prodotti DOP IGP STG“ (na levi strani zaslona), nazadnje pa „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

25.9.2020

Uradni list Evropske unije

C 317/31

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 317/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„ČESKÝ MODRÝ MÁK“

EU št.: PGI-CZ-02236 – 3.11.2016

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime

„Český modrý mák“

2. Država članica ali tretja država

Češka

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Český modrý mák“ je zaščitena geografska označba za seme letnega modrega maka (Papaver somniferum L.), ki izpolnjuje zahteve za prehranske namene v skladu s specifikacijami kakovosti, navedenimi v tem dokumentu.

Proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ je namenjen za uporabo v živilih, ob dajanju na trg končnemu potrošniku pa mora imeti naslednje značilnosti:

Fizične in organoleptične lastnosti.

Videz: približno 1 mm dolgo ledvičasto seme s heksagonalnimi stranicami z razbrazdano površino, obrobljenimi z rahlo kreto, ki je zdravo, nepoškodovano, zrelo in primerno za skladiščenje.

Barva: svetla, nebesno modra do sivomodra.

Okus: sladek in nekoliko grenak.

Aroma: značilna za „Český modrý mák“, nežna in prijetna.

Konsistenca: sipka, brez grudic.

Kemijski in prehranski podatki:

Povprečni prehranski podatki na 100 g (izbranega) makovega semena „Český modrý mák“:

kalcij 1 402 mg

baker 2,20 mg

maščobe 45,80 g

cink 10 mg

niacin 0,99 mg

magnezij 333 mg

železo 9,50 mg

vitamin E: 4 mg;

natrij 21 mg

tiamin 0,86 mg

mangan 2 mg

fosfor 854 mg

vitamin B6: 0,55 mg;

kalij 705 mg;

riboflavin 0,17 mg

Skupna vsebnost morfija, tebaina in kodeina ne sme presegati 25 mg/kg na površini semena in 0,8 % v suhi snovi kapsule. Zaščitena geografska označba „Český modrý mák“ se nikakor ne sme zamenjevati z „makom za opij“, ki se prideluje kot surovina za farmacevtske namene.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Gojenje, žetev in sušenje

Proizvod se goji na primernih tleh na opredeljenih območjih, posejati pa ga je treba do 20. aprila.

Semena se lahko žanjejo mehanizirano (običajno pri konvencionalnem kmetovanju) ali po možnosti ročno (zlasti pri ekološkem kmetovanju).

Mešanica makove slame in semena mora biti popolnoma posušena v halah z aktivnim prezračevanjem.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Proizvod se ne sme mešati s proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev glede specifikacij.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Meje geografskega območja so naslednje:

—	na jugozahodu: Chebská pánev, Český les, Šumava, Blanský les in predgorje Novohradské hory;

—	na jugu: Třeboňská pánev, južno obrobje Českomoravská vrchovina ter reki Dyje in Morava za mestom Hodonín;

—	na jugovzhodu: zahodno in severno obrobje zavarovanega krajinskega območja Bílé Karpaty,

—	na vzhodu: zahodno, severno in jugovzhodno obrobje zavarovanega krajinskega območja Beskydy;

—	na zahodu območje omejuje reka Ohře,

—	severozahodno mejo določajo Mostecká pánev in reka Elbe do mesta Děčín,

—	severno mejo določajo reki Ploučnice in Kamenice, gorovje Lužické hory in naprej Liberecká pánev, južna pobočja gorovja Krkonoše in Broumovské ter južna pobočja gorovja Orlické hory;

na severovzhodu: predgorje Kralický Sněžník, Rychlebské hory in Zlatohorská vrchovina, reka Opavice do sotočja z reko Opava, reka Opava do sotočja z reko Odro, reka Odra do sotočja z reko Olše, reka Olše do sotočja z reko Lomná in reka Lomná do zavarovanega krajinskega območja Beskydy.

5. Povezava z geografskim območjem

Zahtevek za registracijo proizvoda „Český modrý mák“ temelji na senzoričnih in prehranskih lastnostih tega makovega semena, po katerih se razlikuje od semena drugih sort maka na trgu in so povezane z gojenjem na geografskem območju.

Proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ ima značilno aromo in okus, saj ima seme drugih sort modrega maka, zlasti svetlejša različica, nežen okus in vonj, ali pa je popolnoma brez okusa ali vonja, pri čemer ima zaradi zelo tanke ovojnice malo vlaken in lignina ter spremljajočih snovi, ki so pomembne za okus. „Český modrý mák“ je torej proizvod z značilnimi senzoričnimi lastnostmi, po katerih se razlikuje od drugih sort maka. Makovo seme vsebuje 40 do 60 % zelo dragocenih olj (prevladujejo linolna kislina pa tudi oleinske, palmatinske, stearinske in linoleinske kisline).

Edinstvene značilnosti proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ so povezane s kombinacijo posebnih tipov tal in podnebnih regij na zadevnem geografskem območju ter več kot 150-letno tradicijo gojenja maka v teh pogojih. Zaščitena geografska označba vključuje vsa območja z opredeljenimi tipi tal do nadmorske višine 700 m. Regije, določene za gojenje proizvoda z zaščiteno geografsko označbo, vključujejo podnebne regije do nadmorske višine 700 m, pri čemer so najboljši proizvodni pogoji na rahlo valovitih in nižinskih območjih do nadmorske višine 300 do 700 m na proizvodnih območjih pese in ječmena ali krompirja in proizvodnih območjih pšenice in ječmena (Vrbenský, 1960). Podnebne regije, opredeljene na zemljevidu podnebnih regij Češke republike, pretežno ustrezajo tipom tal.

(a) posebni tipi tal

pararendzina, rendzina (leptosol (apnenčast)), arenični regosol, fluvisol, smonica (vertisol), černozjom (črna prst), černiki, šedozem (siva prst), hnedozem (rjava prst), luvisol, modalni kambisol, kisli kambisol, distrični kambisol, evtrični kambisol, pelozem (glinast kambisol), psevdoglej (stagnosol), glej, organosol, antrosol.

(b) podnebne regije

toplo, suho; toplo, zmerno suho; toplo, zmerno vlažno; zmerno toplo, suho, zmerno toplo, zmerno vlažno; zmerno toplo (do toplo), precej vlažno; zmerno toplo, vlažno.

Kakovost proizvoda „Český modrý mák“ pretežno določajo podnebni pogoji, zlasti celoletne temperature in padavine, ki se zelo razlikujejo od tistih na drugih območjih. To je zlasti pomembno v povezavi s tipi tal na opredeljenem območju. Glavna razlika med podnebjem na opredeljenih podnebnih regijah in obalnim podnebjem je v zimskem obdobju (ravni rezerve vlage na začetku pomladi so višje in bolj primerne za saditev) in tudi dejstvu, da manj vlage v poletnih mesecih ne vpliva negativno na proizvodnjo maka, saj ta med zorenjem ne prenaša vlažnega vremena. Pomanjkanje vode je pomemben negativni omejevalni dejavnik za proizvodnjo maka. Proizvod „Český modrý mák“ zahteva strukturiran tip tal z dobrim upravljanjem voda; pogoji na navedenih tipih tal so ugodni, ker omogočajo setev rastline v hladna tla, s čimer se ohranijo vsaj preostala zimska vlažnost in kondenzacija iz tal ter vlaga v zraku. Sončno in toplo vreme je idealno v podnebnih regijah, v katerih se goji mak, saj ta raste, kadar so dnevi dolgi. Tako vreme je tudi zelo zaželeno, kadar kapsula cveti in zori, ker pospeši ta postopek. Potrebe po toploti se med rastjo spreminjajo. Te potrebe se najlažje izpolnijo v podnebnih regijah Češke republike, ker prevroče podnebje zaradi negativne korelacije med vsebnostjo lipidov in beljakovin negativno vpliva na tvorjenje maščob in povzroči povečanje količine beljakovin, ki so predhodniki morfija.

Proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ je oljna rastlina maka, za katero so značilne nizka vsebnost alkaloida in bistveno nižje ravni morfija ter tebaina, kar je tipična značilnost, ki se kaže tudi v njenih senzoričnih lastnostih (aroma in okus). Dolgotrajne analize, opravljene v Češki republiki in tujih laboratorijih, so potrdile, da je vsebnost morfija v proizvodu z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ pod mejo, ki jo določa lokalna zakonodaja. Za proizvod je značilna tudi nizka vsebnost drugih alkaloidov. Druge sorte makovega semena je treba obdelati za prehranske namene, ker je na primer njihova vsebnost morfija kar desetkrat višja. Vendar pa se kakovostne in senzorične lastnosti (okus, aroma) teh sort maka med temi postopki poslabšajo (pranje semena, termostabilizacija itd.). Povedano drugače, senzorične lastnosti proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ so naravna posledica geografskega območja, s katerega izhaja, in ga zato ni treba obdelovati.

Ta proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“ ima ugodne prehranske lastnosti in vsebuje veliko dietetičnih sestavin. Ima posebej visoko vsebnost kalcija (600-krat višjo od pšenične moke in 9-krat višjo od orehovih jedrc), vitamina E, pantotenske kisline, niacina in tiamina ter mineralov (baker, cink, magnezij, železo).

Poleg tega bolj severna zemljepisna širina in ugodna višina pozitivno vplivata na ustvarjanje večjega deleža nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo manjšo viskoznost in so manj dovzetne za oksidacijo. Poleg tega tudi pozitivno vplivajo na ugodnejše prehranske vrednosti. To kažejo strokovne študije in rezultati poskusov, ki omogočajo odkrivanje obnašanja maščobnih kislin in njihovih estrov (Steinbach M, Lazarovici M, Ille C, in drugi, Rev Tomaine Med Ing1, 451, 1964; Vereschagin AG, Biochimija 27, 1866, 1962). Proizvod, gojen v tej podnebni regiji, vsebuje veliko linolne in linolenske kisline. To nadalje potrjuje posebna narava proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Český modrý mák“, izhajajoča iz njegovih posebnih značilnosti, ki jih je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu (Zehnálek P., ‘Mák – stále nedoceněný’ [Mak je še vedno podcenjen], 4, Výživa a potraviny [Prehrana in hrana] 5/2016).

Český modrý mák je zaradi svojih kakovostnih lastnosti zelo cenjen v številnih državah, kar dokazuje dejstvo, da se več kot 85 % semena Český modrý mák izvozi. Proizvod je priljubljena živilska sestavina zlasti v državah, v katerih se makovo seme uporablja kot nadev v pekarskih izdelkih.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://isdv.upv.cz/webapp/resdb.print_detail.det?pspis=OP/263

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 317

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 25. september 2020

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2020/C 317/01	Mnenje Komisije z dne 23. septembra 2020 o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, nastalih pri razgradnji enot 1 in 2 jedrske elektrarne Ringhals na Švedskem	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 317/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9942 – Partners Group/Bridgepoint/Rovensa) ( 1 )	3
2020/C 317/03	Začetek postopka (Zadeva M.9820 - Danfoss/Eaton Hydraulics) ( 1 )	4
2020/C 317/04	Sporočilo Komisije Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021	5

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 317/05	Menjalni tečaji eura — 24. september 2020	20
	Računsko sodišče
2020/C 317/06	Posebno poročilo št. 19/2020 Digitalizacija evropske industrije: ambiciozna pobuda, katere uspeh je odvisen od stalne zavezanosti EU, vlad in podjetij	21

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2020/C 317/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9928 – QuattroR/HGM/Burgo) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	22
2020/C 317/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9962 – Mylan/Aspen’s EU Thrombosis Business) ( 1 )	24
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2020/C 317/09	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	25
2020/C 317/10	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	31

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1645
JPY	japonski jen	122,73
DKK	danska krona	7,4425
GBP	funt šterling	0,91228
SEK	švedska krona	10,5793
CHF	švicarski frank	1,0772
ISK	islandska krona	161,80
NOK	norveška krona	11,1023
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,015
HUF	madžarski forint	364,45
PLN	poljski zlot	4,5293
RON	romunski leu	4,8755
TRY	turška lira	8,8851
AUD	avstralski dolar	1,6539
CAD	kanadski dolar	1,5600
HKD	hongkonški dolar	9,0250
NZD	novozelandski dolar	1,7847
SGD	singapurski dolar	1,6029
KRW	južnokorejski won	1 367,55
ZAR	južnoafriški rand	19,8675
CNY	kitajski juan	7,9527
HRK	hrvaška kuna	7,5530
IDR	indonezijska rupija	17 339,41
MYR	malezijski ringit	4,8542
PHP	filipinski peso	56,547
RUB	ruski rubelj	89,8713
THB	tajski bat	36,821
BRL	brazilski real	6,4935
MXN	mehiški peso	26,1062
INR	indijska rupija	86,1145