|
ISSN 1977-1045 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 276 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 63 |
|
Vsebina |
Stran |
|
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2020/C 276/01 |
||
|
2020/C 276/02 |
|
|
V Objave |
|
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2020/C 276/03 |
||
|
2020/C 276/04 |
|
SL |
|
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
21.8.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 276/1 |
Menjalni tečaji eura (1)
20. avgust 2020
(2020/C 276/01)
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,1850 |
|
JPY |
japonski jen |
125,46 |
|
DKK |
danska krona |
7,4451 |
|
GBP |
funt šterling |
0,90173 |
|
SEK |
švedska krona |
10,3555 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,0786 |
|
ISK |
islandska krona |
162,60 |
|
NOK |
norveška krona |
10,6068 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
26,061 |
|
HUF |
madžarski forint |
350,39 |
|
PLN |
poljski zlot |
4,3914 |
|
RON |
romunski leu |
4,8391 |
|
TRY |
turška lira |
8,7129 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,6544 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,5654 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
9,1840 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,8158 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,6220 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 408,22 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
20,4136 |
|
CNY |
kitajski juan |
8,1985 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,5356 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
17 503,64 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,9444 |
|
PHP |
filipinski peso |
57,707 |
|
RUB |
ruski rubelj |
87,6300 |
|
THB |
tajski bat |
37,245 |
|
BRL |
brazilski real |
6,6454 |
|
MXN |
mehiški peso |
26,3712 |
|
INR |
indijska rupija |
88,9920 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
21.8.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 276/2 |
Sheme elektronske identifikacije, priglašene v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (1)
(2020/C 276/02)
|
Naslov sheme |
Sredstva elektronske identifikacije v priglašeni shemi |
Država članica priglasiteljica |
Raven zanesljivosti |
Organ, pristojen za shemo |
Datum objave v Uradnem listu EU |
|||||||||||||||||||||
|
nemška elektronska identifikacija, ki temelji na razširjenem nadzoru dostopa |
nacionalna osebna izkaznica elektronsko dovoljenje za prebivanje |
Zvezna republika Nemčija |
visoka |
|
26.9.2017 |
|||||||||||||||||||||
|
SPID – javni sistem digitalne identitete |
Sredstva SPID eID zagotavljajo:
|
Italija |
visoka srednja nizka |
|
10.9.2018 |
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
13.9.2019 |
||||||||||||||||||||||
|
sistem nacionalne identifikacije in avtentifikacije (NIAS) |
osebna izkaznica (eOI) |
Republika Hrvaška |
visoka |
|
7.11.2018 |
|||||||||||||||||||||
|
estonska shema elektronske identifikacije (eID): osebna izkaznica estonska eID: izkaznica o dovoljenju za bivanje estonska eID: digitalna osebna izkaznica estonska eID: digitalna izkaznica o e-prebivališču estonska eID: mobilna osebna izkaznica (Mobiil-ID) estonska eID: diplomatska osebna izkaznica |
|
Republika Estonija |
visoka |
|
7.11.2018 |
|||||||||||||||||||||
|
Documento Nacional de Identidad electrónico (DNIe) |
španska osebna izkaznica (DNIe) |
Kraljevina Španija |
visoka |
|
7.11.2018 |
|||||||||||||||||||||
|
luksemburška nacionalna osebna izkaznica (e-osebna izkaznica) |
luksemburška e-osebna izkaznica |
Veliko vojvodstvo Luksemburg |
visoka |
|
7.11.2018 |
|||||||||||||||||||||
|
belgijska shema elektronske identifikacije FAS/elektronske izkaznice |
belgijska elektronska izkaznica za državljane elektronska izkaznica za tujce |
Kraljevina Belgija |
visoka |
|
27.12.2018 |
|||||||||||||||||||||
|
Cartão de Cidadão (CC) |
portugalska nacionalna osebna izkaznica (e-osebna izkaznica) |
Portugalska republika |
visoka |
|
28.2.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
GOV.UK Verify |
sredstva eID GOV.UK Verify zagotavljajo:
|
Združeno kraljestvo |
srednja nizka |
|
2.5.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
italijanska e-osebna izkaznica na podlagi nacionalne osebne izkaznice (CIE) |
Carta di Identità Elettronica (CIE) |
Italija |
visoka |
|
13.9.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
nacionalni identifikacijski sistem Češke republike |
češka e-osebna izkaznica |
Češka republika |
visoka |
|
13.9.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
nizozemski okvir zaupanja za elektronsko identifikacijo (Afsprakenstelsel Elektronische Toegangsdiensten) |
sredstva, izdana v skladu z eHerkenning (za podjetja) |
Kraljevina Nizozemska |
visoka srednja |
|
13.9.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
slovaška shema elektronske identifikacije (eID): |
slovaška e-osebna izkaznica |
Slovaška republika |
visoka |
|
18.12.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
latvijska shema elektronske identifikacije (eID): |
eID karte eParaksts karte eParaksts karte+ eParaksts |
Latvija |
visoka srednja |
|
18.12.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
belgijska shema elektronske identifikacije FAS/itsme® |
mobilna aplikacija itsme® |
Kraljevina Belgija |
visoka |
|
18.12.2019 |
|||||||||||||||||||||
|
danska shema elektronske identifikacije (NemID) |
kartica ključ NemID mobilna aplikacija NemID žeton za dostop NemID NemID na strojni opremi interaktivni glasovni odziv NemID Magna kartica NemID (kartica ključ) |
Kraljevina Danska |
srednja |
|
8.4.2020 |
|||||||||||||||||||||
|
Chave Móvel Digital (CMD) |
Digitalni mobilni ključ (mobilna elektronska identifikacija) |
Portugalska republika |
visoka |
|
8.4.2020 |
|||||||||||||||||||||
|
litovska shema elektronske identifikacije (eID): (ATK - Asmens tapatybės kortelė) |
litovska nacionalna osebna izkaznica |
Republika Litva |
visoka |
|
21.8.2020 |
|||||||||||||||||||||
|
nizozemska shema elektronske identifikacije (DigiD) |
DigiD |
Kraljevina Nizozemska |
srednja visoka |
|
21.8.2020 |
V Objave
DRUGI AKTI
Evropska komisija
|
21.8.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 276/5 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2020/C 276/03)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Vorarlberg“
Referenčna številka: PDO-AT-A0231-AM01
Datum obvestila: 21. februar 2020
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
Opis in razlogi
Ker se register vinogradov zdaj upravlja v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, je treba prilagoditi največji donos na hektar.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime proizvoda
Vorarlberg
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
4. Opis vina
Označba porekla „Vorarlberg“ se lahko uporablja za vino in kakovostno peneče vino, vendar se za zadnje v praksi ne uporablja. Vino „Vorarlberg“ se večinoma proizvaja kot „Qualitätswein“. Analitske lastnosti so navedene v specifikaciji proizvoda.
Proizvaja se tudi vino „Vorarlberg“ z drugimi razlikovalnimi lastnostmi (npr. „Kabinett“, „Spätlese“, „Eiswein“). Ustrezne analitske lastnosti so navedene v specifikaciji proizvoda. Zaradi velikega števila majhnih vinogradov ni mogoče opredeliti ene same skupine organoleptičnih lastnosti za vina.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
a. Osnovni enološki postopki
Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin
Pri označbi porekla „Vorarlberg“ so dopuščeni vsi enološki postopki, dovoljeni za vino z zaščiteno označbo porekla v skladu z uredbama (EU) 2019/934 in 2019/935, razen obdelave s kalijevim sorbatom in dimetil dikarbonatom. Razkisanje vin je mogoče v skladu z uredbama (EU) 2019/934 in 2019/935. Zvezna ministrica za kmetijstvo, regije in turizem odloči o morebitnem dokisanju glede na vremenske razmere v času rasti. Pogoje za morebitno dokisanje v tem primeru določata uredbi (EU) 2019/934 in 2019/935.
Posebni enološki postopki (vključno z obogatitvijo) izhajajo iz izbrane tradicionalne metode proizvodnje in so opisani v specifikaciji proizvoda.
b. Največji donosi
10 000 kilogramov grozdja na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Razmejeno geografsko območje označbe porekla „Vorarlberg“ vključuje celotno zvezno deželo Predarlska v Avstriji.
7. Glavne sorte vinske trte
zweigelt – rotburger
grüner veltliner – weißgipfler
zweigelt – blauer zweigelt
8. Opis povezave
Vinorodna območja na Predarlskem se raztezajo od Bregenza prek Röthisa do Feldkircha vse do predgorij Arlberga za Bludeschem. Majhno število posameznih vinogradniških gospodarstev proizvaja vino na območjih z ugodnim podnebjem. Zato ni mogoče navesti splošnega opisa podnebnih in talnih razmer. Za proizvodno strukturo na predarlškem vinorodnem območju so torej izključno značilna družinska vinogradniška gospodarstva, ki predelujejo samo grozdje lastne pridelave in prodajajo neposredno s svojih kmetij. Za zrelo in zdravo grozdje ob trgatvi bi morale imeti gojene sorte in podlage ustrezne lastnosti za geološke in podnebne razmere. Med zahtevami so odpornost proti pozebi, pozno cvetenje in visoka odpornost proti glivičnim boleznim in gnilobi. Zaradi velikega števila majhnih vinogradov ni mogoče opredeliti ene same skupine organoleptičnih lastnosti za vina. Kljub temu ostro podnebje z znatnimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo zagotavlja, da imajo vina dobro strukturo kislin.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja.
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.
Opis pogoja:
V skladu z avstrijskim zakonom o vinu se lahko vino z oznako porekla „Vorarlberg“ trži le, če ima uradno številko preverjanja kakovosti (Staatliche Prüfnummer). To pravilo se ne uporablja za „Sekt“, „Qualitätsschaumwein“ ali „Hauersekt“. Za pridobitev številke preverjanja kakovosti je treba analizirati vzorec vsakega vina, namenjenega trženju z označbo porekla „Vorarlberg“ (sistematično preverjanje) (glej specifikacijo proizvoda). Pri senzoričnem preskusu vina preskusi uradna preskuševalna komisija. Uradna preskuševalna komisija je sestavljena iz šestih preskuševalcev in predsednika preskuševalne komisije. Vzorci se anonimno postavijo pred preskuševalce. Preskusni obrazec vsebuje le informacije, potrebne za ocenjevanje, kot so tradicionalna označba („Qualitätswein“, „Kabinett“, „Spätlese“, „Auslese“ itd.), sorta in letnik. Preskuševalci uporabijo svoje izkušnje in določijo referenčna vina, da ocenijo, ali so vina, ki so jim predložena, značilna glede sorte, letnika in tradicionalnega izraza ter tržljiva (brez napak). Na vprašanje pri preskušanju se odgovori z „da“ ali „ne“. Če je ocena negativna, morajo biti razlogi za zavrnitev pisno navedeni. Vzorec izpolnjuje senzorične zahteve, če ga večina preskuševalcev oceni pozitivno. Če je mnenje prve preskuševalne komisije o določenem vzorcu enakomerno deljeno, se vzorec predloži še eni komisiji. Če je mnenje dvakrat enakomerno deljeno dvakrat, je skupni rezultat preskusa negativen.
Povezava do specifikacije proizvoda
https://www.bmlrt.gv.at/land/produktion-maerkte/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html
|
21.8.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 276/8 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2020/C 276/04)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Kärnten“
Referenčna številka: PDO-AT-A0218-AM01
Datum obvestila: 21.2.2020
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
Opis in razlogi
Ker se register vinogradov zdaj upravlja v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, je treba prilagoditi največji donos na hektar.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime proizvoda
Kärnten
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
4. Opis vina
Označba porekla „Kärnten“ se lahko uporablja za vino in kakovostno peneče vino, vendar se za zadnje v praksi ne uporablja. Vino „Kärnten“ se večinoma proizvaja kot „Qualitätswein“. Analitske lastnosti so navedene v specifikaciji proizvoda.
Proizvaja se tudi vino „Kärnten“ z drugimi razlikovalnimi lastnostmi (npr. „Kabinett“, „Spätlese“, „Eiswein“). Ustrezne analitske lastnosti so navedene v specifikaciji proizvoda. Prevladujejo sadne, suhe in aromatične organoleptične lastnosti. Druge organoleptične lastnosti so navedene v specifikaciji proizvoda.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
a. Osnovni enološki postopki
Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin
Pri označbi porekla „Kärnten“ so dopuščeni vsi enološki postopki, dovoljeni za vino z zaščiteno označbo porekla v skladu z uredbama (EU) 2019/934 in 2019/935, razen obdelave s kalijevim sorbatom in dimetil dikarbonatom. Razkisanje vin je mogoče v skladu z uredbama (EU) 2019/934 in 2019/935. Zvezna ministrica za kmetijstvo, regije in turizem odloči o morebitnem dokisanju glede na vremenske razmere v času rasti. Pogoje za morebitno dokisanje v tem primeru določata uredbi (EU) 2019/934 in 2019/935.
Posebni enološki postopki (vključno z obogatitvijo) izhajajo iz izbrane tradicionalne metode proizvodnje in so opisani v specifikaciji proizvoda.
b. Največji donosi
10 000 kilogramov grozdja na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Razmejeno geografsko območje označbe porekla „Kärnten“ vključuje celotno zvezno deželo Koroško v Avstriji.
7. Glavne sorte vinske trte
zweigelt – rotburger
grüner veltliner – weißgipfler
zweigelt – blauer zweigelt
8. Opis povezave
Koroška na zahodu meji na Vzhodno Tirolsko, na severozahodu na Salzburg, na severovzhodu in vzhodu na Štajersko, na jugu pa na Slovenijo ter na italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina in Benečija. Mejo skoraj v celoti oblikujejo gorski grebeni: Visoke Ture in Krške Alpe na severu, Golica na vzhodu, Karnijske Alpe in Karavanke na jugu ter Lienški Dolomiti in skupina Šober na zahodu.
Zaradi zoženja ozemlja približno na sredini na le 44 km2, skupaj z različnima vrstama terena, je dežela razdeljena na Zgornjo Koroško z visokimi gorami in Spodnjo Koroško, kjer prevladujejo Celovška kotlina in široke rečne doline. Koroška leži na srednjeevropskem območju z zmernim podnebjem. Vpliv sredozemskega podnebja se na splošno precenjuje. Glavni alpski greben je poleg tega pomembna vremenska ločnica, ne pa tudi podnebna ločnica. Kljub temu na podnebje močno vplivajo južna lega, relief in druge lokalne razmere. Zaradi tega nastanejo mikroklime.
Za proizvodno strukturo na koroškem vinorodnem območju so značilna družinska vinogradniška gospodarstva, ki večinoma predelujejo grozdje lastne pridelave in velikokrat tudi prodajajo neposredno s svojih kmetij. Vinogradi se skoraj izključno gojijo s sistemom „visoke kulture“ in žičnih brajd.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja.
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.
Opis pogoja:
V skladu z avstrijskim zakonom o vinu se lahko vino z oznako porekla „Kärnten“ trži le, če ima uradno številko preverjanja kakovosti (Staatliche Prüfnummer). To pravilo se ne uporablja za „Sekt“, „Qualitätsschaumwein“ ali „Hauersekt“.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://www.bmlrt.gv.at/land/produktion-maerkte/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html