ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 275

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 63
20. avgust 2020


Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2020/C 275/01

Menjalni tečaji eura — 19. avgust 2020

1


 

V   Objave

 

SODNI POSTOPKI

 

Sodišče Efte

2020/C 275/02

Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je 27. marca 2020 vložilo sodišče Norges Høyesterett v zadevi norveška vlada proti Anniken Jenny Lindberg (Zadeva E-3/20)

2

2020/C 275/03

Tožba Nadzornega organa Efte proti Kraljevini Norveški, vložena 10. julija 2020 (Zadeva E-9/20)

4


SL

 


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

20.8.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 275/1


Menjalni tečaji eura (1)

19. avgust 2020

(2020/C 275/01)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1933

JPY

japonski jen

125,74

DKK

danska krona

7,4453

GBP

funt šterling

0,90345

SEK

švedska krona

10,3140

CHF

švicarski frank

1,0811

ISK

islandska krona

162,00

NOK

norveška krona

10,5455

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

26,118

HUF

madžarski forint

349,79

PLN

poljski zlot

4,3942

RON

romunski leu

4,8403

TRY

turška lira

8,7785

AUD

avstralski dolar

1,6428

CAD

kanadski dolar

1,5688

HKD

hongkonški dolar

9,2483

NZD

novozelandski dolar

1,7969

SGD

singapurski dolar

1,6278

KRW

južnokorejski won

1 405,97

ZAR

južnoafriški rand

20,5183

CNY

kitajski juan

8,2472

HRK

hrvaška kuna

7,5328

IDR

indonezijska rupija

17 626,23

MYR

malezijski ringit

4,9790

PHP

filipinski peso

57,911

RUB

ruski rubelj

87,5706

THB

tajski bat

37,279

BRL

brazilski real

6,5115

MXN

mehiški peso

26,3830

INR

indijska rupija

89,3160


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

SODNI POSTOPKI

Sodišče Efte

20.8.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 275/2


Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je 27. marca 2020 vložilo sodišče Norges Høyesterett v zadevi norveška vlada proti Anniken Jenny Lindberg

(Zadeva E-3/20)

(2020/C 275/02)

Sodišče Norges Høyesterett (vrhovno sodišče Norveške) je 27. marca 2020 pri Sodišču Efte vložilo zahtevek za svetovalno mnenje v zadevi norveška vlada proti Anniken Jenny Lindberg, ki ga je tajništvo Sodišča Efte prejelo 14. aprila 2020, glede naslednjih vprašanj:

Člen 21 direktive o poklicnih kvalifikacijah

1.   

Ali je treba člen 21(1) direktive o poklicnih kvalifikacijah razlagati tako, da lahko država gostiteljica od prosilca v vsakem posameznem primeru zahteva, naj predloži ustrezna „dokazila o formalnih kvalifikacijah“ iz stolpca 2 točke 5.3.2 Priloge V k direktivi, in „potrdila“, ki jih je morda država izvora za zadevni poklic vključila v stolpec 4, ali pa je treba izraz „primerno“ razlagati tako, da mora država gostiteljica v posameznem primeru ugotoviti, ali je primerno, da se zahtevajo navedena potrdila?

Če je treba izraz „primerno“ razumeti tako, da zahteva, da mora država gostiteljica v posameznem primeru ugotoviti, ali je primerno, da se zahtevajo navedena potrdila:

2.   

Kakšna je pravna presoja in kateri dejavniki bodo pravno upoštevni pri ugotavljanju, ali je „primerno“ zahtevati našteta potrdila?

3.   

Ali je pri tem pomembno to, da že samo dokazilo o formalnih kvalifikacijah vsebuje dokazilo o usposabljanju, za katero se šteje, da izpolnjuje minimalna merila iz člena 34(2) Direktive, in da se potrdilo, ki ga ni mogoče predložiti, nanaša na podiplomsko prakso?

Pravice na podlagi glavnega dela Sporazuma EGP

1.   

Ali mora država gostiteljica, če prosilec, ki ima opravljeno usposabljanje v državi članici za poklic s harmoniziranimi minimalnimi zahtevami glede usposobljenosti, ne izpolnjuje meril za priznanje na podlagi člena 21 ali člena 10 direktive o poklicnih kvalifikacijah, preučiti prošnjo za priznanje na podlagi členov 28 in 31 Sporazuma EGP?

Če je odgovor pritrdilen:

2.   

Kakšna je pravna presoja in kateri dejavniki so pravno upoštevni pri ugotavljanju, ali bi lahko tak prosilec pridobil dodatne pravice na podlagi člena 28 ali člena 31 Sporazuma EGP?

3.   

Kako pomembno je, da prosilec nima potrdila o podiplomski praksi, ki ga je država izvora navedla v stolpcu 4 točke 5.3.2 Priloge V k direktivi o poklicnih kvalifikacijah, če država gostiteljica za prosilce, ki so se usposabljali v njej, ne zahteva prakse podiplomskega študija in se usposabljanje, ki ga je opravil prosilec, šteje za enakovredno usposabljanju, ki se izvaja v državi gostiteljici?

4.   

Ali je mogoče zahtevati, da se prosilcu v državi gostiteljici priznajo polne pravice, če dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih prosilec lahko predloži, prosilcu ne podeljujejo ustreznih poklicnih pravic v državi izvora?


20.8.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 275/4


Tožba Nadzornega organa Efte proti Kraljevini Norveški, vložena 10. julija 2020

(Zadeva E-9/20)

(2020/C 275/03)

Nadzorni organ Efte, ki ga zastopajo Stewart Watson, Claire Simpson, Erlend M. Leonhardsen, Catherine Howdle in Carsten Zatschler, zastopniki Nadzornega organa Efte, 35 Rue Belliard, B-1040 Bruselj, je 10. julija 2020 pri Sodišču Efte vložil tožbo proti Kraljevini Norveški.

Nadzorni organ Efte Sodišču Efte predlaga, naj:

1.

ugotovi, da Norveška s tem, ko je v veljavi ohranila določbe, kot sta člena 6-11(1) in 6-36(2) zakona o delniških družbah, člen 6-11(1) zakona o družbah z omejeno odgovornostjo ter člena 7-5 in 8-4(5) zakona o finančnih podjetjih, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 31 in 28 Sporazuma EGP, člena 1(1) akta iz točke 2 Priloge V k Sporazumu EGP (Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji) ter člena 2 akta iz točke 8 Priloge XXII k Sporazumu EGP (enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države);

2.

Kraljevini Norveški naloži plačilo stroškov postopka.

Pravna podlaga in dejansko stanje ter navedeni tožbeni razlogi:

Ta tožba se nanaša na različne zahteve glede (državljanstva in/ali) stalnega prebivališča, določene v norveškem pravu družb v zvezi z osebami, ki opravljajo nekatere vodstvene vloge v družbah, ki so registrirane in imajo sedež na Norveškem. Zadevne zakonske določbe v različni meri zahtevajo, da mora imeti določen delež ustanoviteljev družb, vodstvenih delavcev, članov upravnega odbora in članov predstavniške skupščine družbe („corporate officers“) stalno prebivališče na Norveškem. Hkrati te določbe določajo, da se navedene zahteve glede stalnega prebivališča ne uporabljajo za državljane držav EGP, vendar le, če prebivajo v taki državi.

Navedene določbe tako podjetjem, ki so zakonito ustanovljena v drugi državi EGP, omejujejo možnosti za ustanovitev in opravljanje dejavnosti na Norveškem, če imajo zaposlene corporate officers, ki niso državljani EGP ali so državljani EGP, nimajo pa stalnega prebivališča v EGP. Prav tako omejujejo zmožnost državljanov EGP, ki nimajo stalnega prebivališča v EGP, da delujejo kot corporate officers v norveških podjetjih.

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) navaja, da navedene določbe v prvi vrsti neupravičeno omejujejo svobodo ustanavljanja na Norveškem za družbe, ki so bile ustanovljene v skladu s pravom države EGP in imajo sedež v EGP, zato so v nasprotju s členom 31 Sporazuma EGP. Poleg tega te zahteve niso združljive z Direktivo 89/666. Nazadnje, te določbe z vidika posameznikov, na katere se nanašajo, kršijo tudi člen 28 Sporazuma EGP in Uredbo št. 492/2011.

Zadevo je nadzorni organ začel obravnavati leta 2014 na lastno pobudo. Nadzorni organ je v stikih, ki jih je z norveško vlado imel v teh letih, med drugim na podlagi pisnega opomina z dne 4. novembra 2015 in obrazloženega mnenja z dne 12. oktobra 2016, od norveške vlade pridobil pojasnila, da so bile zahteve glede stalnega prebivališča zasnovane tako, da zagotavljajo dostop do upravljanja družb in nacionalnim organom omogočajo izvajanje pristojnosti nad temi družbami.

Norveška vlada je menila, da so zahteve za doseganje tega namena potrebne, primerne in ustrezne.

Nadzorni organ se s tem stališčem ne strinja, zlasti glede na številne odločitve Sodišča Efte in Sodišča EU, v katerih je bilo ugotovljeno, da so podobne zahteve v nasprotju s členom 31 EGP oziroma členom 49 PDEU.

Opozoriti je treba, da je norveška vlada pripravila predloge za omilitev teh zahtev. Faza javnega posvetovanja v zakonodajnem postopku je bila zaključena 16. januarja 2020. Navedeni predlogi ob vložitvi te tožbe še niso bili sprejeti.