1.

ugotovi, da Norveška s tem, ko je v veljavi ohranila določbe, kot sta člena 6-11(1) in 6-36(2) zakona o delniških družbah, člen 6-11(1) zakona o družbah z omejeno odgovornostjo ter člena 7-5 in 8-4(5) zakona o finančnih podjetjih, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 31 in 28 Sporazuma EGP, člena 1(1) akta iz točke 2 Priloge V k Sporazumu EGP (Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji) ter člena 2 akta iz točke 8 Priloge XXII k Sporazumu EGP (enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države);

2.

Kraljevini Norveški naloži plačilo stroškov postopka.

—

Ta tožba se nanaša na različne zahteve glede (državljanstva in/ali) stalnega prebivališča, določene v norveškem pravu družb v zvezi z osebami, ki opravljajo nekatere vodstvene vloge v družbah, ki so registrirane in imajo sedež na Norveškem. Zadevne zakonske določbe v različni meri zahtevajo, da mora imeti določen delež ustanoviteljev družb, vodstvenih delavcev, članov upravnega odbora in članov predstavniške skupščine družbe („corporate officers“) stalno prebivališče na Norveškem. Hkrati te določbe določajo, da se navedene zahteve glede stalnega prebivališča ne uporabljajo za državljane držav EGP, vendar le, če prebivajo v taki državi.

—

Navedene določbe tako podjetjem, ki so zakonito ustanovljena v drugi državi EGP, omejujejo možnosti za ustanovitev in opravljanje dejavnosti na Norveškem, če imajo zaposlene corporate officers, ki niso državljani EGP ali so državljani EGP, nimajo pa stalnega prebivališča v EGP. Prav tako omejujejo zmožnost državljanov EGP, ki nimajo stalnega prebivališča v EGP, da delujejo kot corporate officers v norveških podjetjih.

—

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) navaja, da navedene določbe v prvi vrsti neupravičeno omejujejo svobodo ustanavljanja na Norveškem za družbe, ki so bile ustanovljene v skladu s pravom države EGP in imajo sedež v EGP, zato so v nasprotju s členom 31 Sporazuma EGP. Poleg tega te zahteve niso združljive z Direktivo 89/666. Nazadnje, te določbe z vidika posameznikov, na katere se nanašajo, kršijo tudi člen 28 Sporazuma EGP in Uredbo št. 492/2011.

—

Zadevo je nadzorni organ začel obravnavati leta 2014 na lastno pobudo. Nadzorni organ je v stikih, ki jih je z norveško vlado imel v teh letih, med drugim na podlagi pisnega opomina z dne 4. novembra 2015 in obrazloženega mnenja z dne 12. oktobra 2016, od norveške vlade pridobil pojasnila, da so bile zahteve glede stalnega prebivališča zasnovane tako, da zagotavljajo dostop do upravljanja družb in nacionalnim organom omogočajo izvajanje pristojnosti nad temi družbami.

—

Norveška vlada je menila, da so zahteve za doseganje tega namena potrebne, primerne in ustrezne.

—

Nadzorni organ se s tem stališčem ne strinja, zlasti glede na številne odločitve Sodišča Efte in Sodišča EU, v katerih je bilo ugotovljeno, da so podobne zahteve v nasprotju s členom 31 EGP oziroma členom 49 PDEU.

—

Opozoriti je treba, da je norveška vlada pripravila predloge za omilitev teh zahtev. Faza javnega posvetovanja v zakonodajnem postopku je bila zaključena 16. januarja 2020. Navedeni predlogi ob vložitvi te tožbe še niso bili sprejeti.