19.8.2020

Uradni list Evropske unije

C 274/8

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 274/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek za spremembo v treh mesecih od dneva te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„MONTI IBLEI“

EU št.: PDO-IT-1521-AM03 – 14.3.2018

ZOP (X) ZGO ()

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Consorzio di Tutela dell’olio extravergine d’oliva Monti Iblei [Združenje za zaščito ekstra deviškega oljčnega olja Monti Iblei], ki ima sedež v Gospodarski, industrijski, obrtni in kmetijski zbornici mesta Ragusa na trgu Piazza della Libertà – 97100 Ragusa.

Združenje za zaščito ekstra deviškega oljčnega olja Monti Iblei sestavljajo proizvajalci olja „Monti Iblei“. Pooblaščeno je za vložitev zahtevka za spremembo v skladu s členom 13(1) uredbe ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2. Država članica ali Tretja Država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☒	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☒	Označevanje

☒	Drugo: dodani so bili členi o nadzornem organu, ki ni omenjen v veljavni specifikaciji, in embalaži.

4. Vrsta sprememb

☒ Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐ Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime

Uporaba imena „Monti Iblei“

Sprememba se nanaša na člen 1 specifikacije proizvoda, točko 4.2 sedanjega povzetka ter točki 3.2 in 3.6 enotnega dokumenta.

Uvedena je bila možnost uporabe označbe „Monti Iblei“ za olje, pridobljeno na opredeljenem geografskem območju, zato ni več obvezno uporabljati dodatnih geografskih sklicev.

Besedilo veljavne specifikacije proizvoda:

„Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo mora spremljati tudi eno od naslednjih imen kraja: ‚Monte Lauro‘, ‚Val d’Anapo‘, ‚Val Tellaro‘, ‚Frigintini‘, ‚Gulfi‘, ‚Valle dell’Irminio‘, ‚Calatino‘, ‚Trigona-Pancali‘, se uporablja za ekstra deviško oljčno olje, ki izpolnjuje pogoje in zahteve iz te specifikacije proizvoda.“,

se zdaj glasi:

„Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo lahko spremlja tudi eno od naslednjih imen kraja: ‚Monte Lauro‘, ‚Val d’Anapo‘, ‚Val Tellaro‘, ‚Frigintini‘, ‚Gulfi‘, ‚Valle dell’Irminio‘, ‚Calatino‘, ‚Trigona-Pancali‘, se uporablja za ekstra deviško oljčno olje, ki izpolnjuje pogoje in zahteve iz te specifikacije proizvoda.“

S to spremembo se zadosti nujni potrebi proizvajalcev. Ob registraciji označbe „Monti Iblei“ se je proizvod prodajal na lokalnih trgih ali le znotraj Italije, kjer je bila uporaba dodatnih geografskih sklicev pomembna.

V zadnjih letih se je proizvodnja povečala in proizvod se zdaj prodaja na mednarodnih trgih. Če označbe „Monti Iblei“ ni treba nujno dopolniti z dodatnimi geografskimi sklici, se lahko proizvod predstavlja in promovira veliko učinkoviteje. Gospodarski subjekt pa se lahko sam odloči, ali želi to možnost uporabiti ali ne.

Opis proizvoda

Sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda, točko 4.2 sedanjega povzetka in točko 3.2 enotnega dokumenta.

V skladu s prejšnjo spremembo se predlaga samo ena značilnost ob porabi, ki se v zvezi z organoleptično oceno nanaša na metodo IOC (metodo Mednarodnega sveta za oljke) in uradni program upravljanja za senzorično ocenjevanje.

Sprejeta je bila odločitev, da se odstrani parameter za barvo, saj se ne šteje več za pokazatelja kakovosti olja.

Aroma in okus se zdaj opisujeta z besedo „sadna“ oziroma zvezo „grenek in pikanten“ ter se razvrstita na lestvici od 0 do 10.

V zvezi s kemijsko oceno so parametri, navedeni v veljavni specifikaciji, že precej homogeni.

Peroksidno število in skupna vsebnost polifenolov se nista spremenila.

V veljavni specifikaciji se najvišja vsebnost skupnih kislin giblje od 0,5 do 0,65, odvisno od dodatnega geografskega sklica, ki spremlja ime „Monti Iblei“.

Za označbo „Monti Iblei“ se predlaga najvišja vsebnost skupnih kislin, izražena kot oleinska kislina, ki znaša 0,5 % in ustreza bolj omejevalni vrednosti, navedeni v veljavni specifikaciji.

V veljavni specifikaciji sta vrednosti K232 in K270: K232 ≤ 2,20; K270 ≤ 0,18.

Spremenita se takole:

K232 ≤ 2,50; K270 ≤ 0,22.

Razlog za to spremembo izhaja iz tega, da so kemijske analize oljčnega olja z ZOP „Monti Iblei“ v več letih pokazale, da nekatere sorte oljk vplivajo na vrednost K v roku uporabnosti olja, tj. 18 mesecih, in jo v nekaterih primerih povečajo nekoliko nad ravni, navedene v veljavni specifikaciji proizvoda (so pa še vedno v okviru vrednosti, določenih v standardu).

Sedanje besedilo:

„1.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Monte Lauro‘, mora imeti ob pakiranju naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: srednje zeleno sadna;

okus: saden s srednjo pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,5 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232 ≤ 2,20;

·	K270 ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Val d’Anapo‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: blago zeleno sadna;

okus: saden z blago pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,5 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232 ≤ 2,20;

·	K270 ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Val Tellaro‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: srednje zeleno sadna;

okus: saden s srednjo pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,5 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≥ 12 mEq O2/kg;

·	K232: ≤ 2,20;

·	K270: ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Frigintini‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: intenzivno zeleno sadna;

okus: saden s srednjo pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,5 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232: ≤ 2,20;

·	K270: ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Gulfi‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: intenzivno zeleno sadna;

okus: saden s srednjo pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,5 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232: ≤ 2,20;

·	K270: ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Valle dell’Irminio‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: blago zeleno sadna;

okus: saden z blago pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,65 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232: ≤ 2,20;

·	K270: ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Calatino‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: blago zeleno sadna;

okus: saden z rahlo pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,6 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232: ≤ 2,20;

·	K270: ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Trigona-Pancali‘, mora imeti ob sprostitvi v porabo naslednje značilnosti:

barva: zelena;

aroma: srednje zeleno sadna;

okus: saden z blago pikantnostjo;

delež najvišje vsebnosti skupnih kislin, izražene kot oleinska kislina, v teži: ne presega 0,5 g na 100 g olja;

peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

·	K232: ≤ 2,20;

·	K270: ≤ 0,18;

polifenoli skupaj: ≥ 120 ppm.

9.	Drugi parametri, ki niso izrecno navedeni, morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo EU.“,

se torej nadomesti z:

„Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘ mora imeti ob pakiranju naslednje značilnosti:

Kemijska ocena

—	kislost (izražena kot oleinska kislina): največ 0,5 %,

—	največje peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg,

—	K232 ≤ 2,5,

—	K270 ≤ 0,22,

—	polifenoli skupaj ≥ 120 ppm,

—	delta-K ≤ 0,01.

Organoleptična ocena

Razpon mediane Najmanj, največ

—	sadežnost (zrela oljka) > 2, ≤ 6,

—	sadežnost (zelena oljka) > 2, ≤ 8,

—	grenkost > 2, ≤ 6,

—	pikantnost > 2, ≤ 8,

—	trava in/ali paradižnik in/ali artičoka > 2, ≤ 8.

Mediana vseh napak mora biti = 0.

Drugi parametri, ki niso izrecno navedeni, morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo EU.“

Geografsko območje

Sprememba se nanaša na člen 3 specifikacije proizvoda, točko 4.3 sedanjega povzetka in točko 4 enotnega dokumenta.

Dodane so bile občina Avola v pokrajini Siracusa ter občini Mirabella Imbaccari in Scordia v pokrajini Catania, saj je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zgodovinske in agronomske zahteve, na podlagi katerih se lahko umestijo v geografsko območje proizvodnje oljčnega olja „Monti Iblei“. Da bi se specifikacija „Monti Iblei“ uskladila z načelom, da mora biti referenčno območje ZOP edinstveno, je bilo spremenjeno tudi geografsko območje, ki zdaj zajema celotno občino Carlentini, pri čemer je veljavna specifikacija doslej vključevala le del te občine.

Ob registraciji so bila ta območja zunaj opredeljenega geografskega območja, saj se je na njih olje proizvajalo predvsem za lastno porabo, zato proizvajalce iz teh občin ni zanimala vključenost v ZOP. V zadnjih letih gojenje oljk na teh območjih doživlja preporod, zlasti zaradi mladih podjetnikov. Ta območja so geografsko, zgodovinsko in agronomsko povezana z geografskim območjem, zato imajo enake značilnosti, na njih pa se pridela olje z enakimi značilnostmi, kot jih ima olje „Monti Iblei“. Vključena so bila torej v območje proizvodnje.

Zato so bile prilagojene meje geografskega območja, ki označujejo, kje se lahko uporabljajo dodatna imena krajev, zajeta v razširitev geografskega območja.

Prilagojene so bile predvsem meje naslednjih območij:

podobmočje „Monti Iblei“ z dodatnim imenom kraja „Val Tellaro“ zdaj vključuje občino Avola;

podobmočje „Monti Iblei“ z dodatnim imenom kraja „Calatino“ je bilo razširjeno ter zdaj vključuje občini Mirabella in Imbaccari;

podobmočje „Monti Iblei“ z dodatnim imenom kraja „Trigona-Pancali“ je bilo razširjeno ter zdaj vključuje občini Scordia in Carlentini.

Popravljenih je bilo tudi več nepravilnosti, in sicer z opredelitvijo zanesljivih mej, ki temeljijo predvsem na upravnih mejah, glavnih cestah, glavnih vodotokih itd., in, kadar je to bilo mogoče, z izključitvijo morebitnih sklicev na kmetijske poti in poslovne stavbe. Da bi se zagotovila podrobna opredelitev mej različnih podobmočij, ki ustrezajo več dodatnim imenom krajev, opis geografskega območja v veljavni različici dejansko vključuje sklice na zasebne hiše, kmetijske poti, poslovne stavbe itd. V daljšem obdobju je zaradi teh sklicev prišlo do več sporov pri preverjanju, saj se niso vedno enako razlagali.

Sedanje besedilo:

„1.

Območje pridelave oljk, iz katerih se proizvaja ekstra deviško oljčno olje iz člena 1, znotraj upravnega ozemlja pokrajin Siracusa, Ragusa in Catania zajema območja z oljčnimi nasadi v naslednjih občinah, v katerih se lahko dosežejo kakovostne značilnosti iz specifikacije proizvoda:

Siracusa: Buccheri, Buscemi, Canicattini Bagni, Carlentini, Cassaro, Ferla, Floridia, Francofonte, Lentini, Melilli, Noto, Pachino, Palazzolo Acreide, Rosolini, Sirakuze, Solarino in Sortino.

Ragusa: Acate, Chiaramonte Gulfi, Comiso, Giarratana, Ispica, Modica, Monterosso Almo, Ragusa, Santa Croce Camerina, Scicli in Vittoria.

Catania: Caltagirone, Grammichele, Licodia Eubea, Mazzarrone, Militello in Val di Catania, Mineo, San Michele di Ganzaria in Vizzini.

2.	Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Monte Lauro‘, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Buccheri, Buscemi, Cassaro in Ferla.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Val d’Anapo‘, zajema del upravnega ozemlja ali celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Canicattini Bagni, Floridia, Noto, Palazzolo Acreide, Sirakuze, Solarino in Sortino.

Ozemlje je opredeljeno s črto, ki se začne severno od točke, kjer se stikajo občine Sortino, Ferla in Carlentini, ter sledi mejam občin Carlentini in Melilli proti vzhodu do pokrajinske ceste SP 76, ki vodi od mostu Diddino do hribovja Monte Climiti in Dariazze v občini Sirakuze. Južno od mostu Diddino črta sledi desnemu bregu reke Anapo do kmetijske poti, ki povezuje hiše Palazzelli in kmetijo Freddura z državno cesto SS 124; proti jugu seka to cesto na 112. kilometru in se združi s kmetijsko potjo, ki povezuje državno cesto SS 124 s pokrajinsko cesto SP 14 Fusco–Canicattini Bagni–Passo ter po dolini Cefalino kmetijo Cardinale s kmetijama Papeo in San Francesco, ulico Benali di Sotto, kmetijo Perrota in posestvom Busacca, in sicer na 9. kilometru. Nato sledi pokrajinski cesti SP 14 od 9. do 11. kilometra, nato proti jugu poteka po pokrajinski cesti SP 12 Floridia–Grotta Perciata–Cassibile do kmetijske poti, ki vodi od hiš Nava do meje z občino Noto, od tam pa se nadaljuje proti jugu ob meji med občinama Noto in Sirakuze, dokler ne seka reke Cassibile. Od tu se nadaljuje proti severozahodu ob meji med občinama Noto in Avola do pokrajinske ceste SP 4 Avola Manchisi, ki ji sledi do križišča z državno cesto SS 287, nato pa sledi robu območja, ki je zajeto v ime kraja ‚Val Tellaro‘, proti severu in zajame celotno ozemlje občine Palazzolo; nato se nadaljuje ob meji med občinami Palazzolo, Giarratana, Buscemi, Cassaro in Ferla ter nazaj proti severu do izhodiščne točke.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Val Tellaro‘, zajema jugovzhodno hribovje Monti Iblei in del upravnega ozemlja ali celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Rosolini, Noto, Ispica, Modica in Pachino.

Ozemlje je opredeljeno s črto, ki na jugu poteka ob pokrajinski cesti SP 49 od Ispice do Pachina, točno od mostu Passo Corrado pa se nadaljuje proti vzhodu ob isti pokrajinski cesti do križišča s pokrajinsko cesto SP 100 Burgio–Luparello. Od tam se nadaljuje do poti, ki vodi od Burgia do Prevute, od koder poteka proti vzhodu ob zasebni cesti od Costeja do Sant’Ippolita do pokrajinske ceste SP 85 Marzamemi–Chiaramida, ki ji sledi do zunanje občinske ceste od Pianettija do Serbatoia. Od tam sledi severozahodni meji Pachina do zunanje občinske ceste Via Vecchia–Guastalla, po kateri poteka do pokrajinske ceste SP 85 Marzamemi–Chiaramida, od tam pa se nadaljuje proti vzhodu do križišča s pokrajinsko cesto SP 19 Pachino–Noto, ki ji sledi proti severu do železnice Noto–Pachino, nato pa se nadaljuje ob zahodni strani te železnice, dokler znova ne doseže pokrajinske ceste SP 19 Pachino–Noto, ki ji sledi proti severu do trga San Corrado v središče Nota. Nato se nadaljuje proti severu ob državni cesti SS 287, ki povezuje občini Noto in Palazzolo Acreide, dokler ta cesta ne seka meje med občinama Noto in Palazzolo Acreide, od tam pa se nadaljuje proti zahodu ob meji med občinama Palazzolo Acreide in Noto do reke Tellaro. Nato se nadaljuje proti jugu ob reki Tellaro do pokrajinske ceste SP 22 Prainito–Renna, ki ji sledi do pokrajinske ceste SP 17 Favarotta–Ritellini, nato pa sledi slednji do ‚Cozzo Rose‘ in od tam meji med pokrajinama Siracusa in Ragusa do mostu Favarotta. Nadaljuje se ob občinski cesti Commaldo Superiore do meje med občinama Rosolini in Ispica; nato sledi cesti do najdišča Cava d’Ispica do Bettole del Capitano na križišču z državno cesto SS 115, od koder se nadaljuje ob isti cesti do križišča Beneventano in nato do križišča za okraj Zappulla. Nato poteka ob pokrajinski cesti SP 45 Bugilfezza–Pozzallo do občinske ceste Graffetta in meje med občinama Pozzallo in Modica. Tej meji sledi proti vzhodu, nato pa poteka ob meji med občinama Pozzallo in Ispica do pokrajinske ceste SP 46 Pozzallo–Ispica, ki ji sledi do križišča z železnico v okraju Garzalla. Nato poteka ob zunanji občinski cesti Nardella do ceste Bufali–Marza, ki ji sledi do mosta čez kanal Fosso Bufali. Temu kanalu sledi do pokrajinske ceste SP 49 Ispica–Pachino, ob kateri poteka proti vzhodu do meje s pokrajino Siracusa v okraju Passo Corrado, kjer se je začela.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Frigintini‘, zajema del upravnega ozemlja ali celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Ragusa, Modica in Rosolini.

Ozemlje opredeljuje črta, ki poteka proti jugu ob državni cesti SS 115, in sicer od Bettole del Capitano, in se proti severovzhodu nadaljuje ob zahodnem robu območja ‚Val Tellaro‘ do meje med pokrajinama Ragusa in Siracusa v okraju Cozzo Scozzaria. Sledi južnim mejam občin Giarratana in Monterosso Almo do meje med občinami Monterosso Almo, Chiaramonte Gulfi in Ragusa, od koder se nadaljuje ob meji med občinama Chiaramonte in Ragusa do pokrajinske ceste SP 62. Tej cesti sledi do križišča Maltempo, nato se nadaljuje ob pokrajinski cesti SP 10 do državne ceste SS 115, ki ji sledi do središča mesta Ragusa, od tam pa poteka ob stari trasi državne ceste SS 115 skozi središče mesta Modica in nazaj do Bettole del Capitano, kjer se je začela.

6.	Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Gulfi‘, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Chiaramonte Gulfi, Monterosso Almo in Giarratana.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Valle dell’Irminio‘, zajema del upravnega ozemlja ali celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Ragusa, Scicli, Comiso, Vittoria, Acate, Modica in Santa Croce Camerina. Ozemlje je opredeljeno s črto, ki se na jugu začne v križišču za okraj Zappulla in se nadaljuje proti jugu do pokrajinske ceste od mesta Modica do vasi Sampieri, ki ji sledi do križišča s cesto od mesta Scicli do mesta Pozzallo, od tam pa se nadaljuje po zasebni cesti Guarnieri do hiše za cestne delavce na pokrajinski cesti Scicli–Sampieri. Nadaljuje se ob isti zasebni cesti do pokrajinske ceste in nivojskega prehoda ter nato ob železnici do okrožja Jungi di Scicli, tam pa zavije na pokrajinsko cesto od mesta Scicli do vasi Donnalucata, ki ji sledi do zasebne ceste od ulice L’Andolina do ulic Piano Corvaia in Cudiano, tej pa sledi do pokrajinske ceste iz mesta Scicli do mesta Santa Croce Camerina. Iz mesta Santa Croce Camerina se nadaljuje proti severu ob pokrajinski cesti do mesta Comiso, in sicer do 8. kilometra, od koder se nadaljuje ob pokrajinski cesti do mesta Vittoria, dokler ne doseže križišča z novo občinsko cesto, ki seka območje zadruge Cooperativa Agri Sud in se nadaljuje do ceste od mesta Vittoria do vasi Scoglitti. Od križišča dalje poteka do ceste Alcerito in se nadaljuje do ceste Macchione, nato se pridruži občinski cesti do državne ceste SS 115 in železnice, od koder se nadaljuje proti severovzhodu do meje s pokrajino Caltanissetta in sledi celotni dolžini meje s pokrajino Catania proti vzhodu do meje z območjem ‚Gulfi‘, ki ji sledi do zahodne meje območja ‚Frigintini‘. Nato poteka ob celotni meji proti jugu in nazaj do križišča za okraj Zappulla na pokrajinski cesti iz mesta Modica v mesto Pozzallo, kjer se je začela.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Calatino‘, zajema del upravnega ozemlja ali celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Caltagirone, Grammichele, Licodia Eubea, Mineo, Vizzini, San Michele di Ganzaria in Mazzarone. Ozemlje je opredeljeno s črto, ki na jugu sledi meji pokrajine Catania s pokrajinama Ragusa in Siracusa do državne ceste SS 194; na zahodu sledi meji pokrajine Catania s pokrajino Caltanissetta, nato poteka ob meji občine San Michele di Ganzaria z občino San Cono, na severu pa sledi reki Tempio–Pietrarossa–Margherita–Ferro do državne ceste SS 417 Catania–Gela. Na vzhodu sledi cesti SS 194 do križišča Vizzini Scalo in nato pokrajinski cesti od križišča Vizzini Scalo do državne ceste SS 417, tej pa sledi do reke Ferro.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Trigona-Pancali‘, zajema del upravnega ozemlja ali celotno upravno ozemlje naslednjih občin:

Francofonte, Lentini, Carlentini, Melilli in Militello in Val di Catania.

Ozemlje je opredeljeno s črto, ki na jugu poteka ob meji med občinama Melilli in Sortino blizu nižje pokrajinske ceste SP 30 Melilli–Sortino, nato pa severovzhodno ob isti pokrajinski cesti ter ob zahodni in severni meji mesta Melilli. Od severnega roba občine Melilli se nadaljuje ob občinski cesti do pokrajinske ceste SP 95 Priolo–Lentini v bližini 151. kilometra. Od tam se nadaljuje proti severu ob isti pokrajinski cesti do meje med občinama Melilli in Augusta; nato poteka ob isti meji do poti, ki vodi od ceste Costa Arita proti severu mimo hiš Rasolo in Pandolfi do nove meje med občinama Melilli in Augusta. Ob tej meji se nadaljuje proti severu do reke Mulinello in ob tej reki proti zahodu do pokrajinske ceste SP 95 Priolo–Lentini v bližini 140. kilometra, nato se nadaljuje ob isti pokrajinski cesti do južnega roba mesta Carlentini in skozenj ter se nato nadaljuje ob pokrajinski cesti, ki povezuje občini Carlentini in Lentini. Nato poteka proti zahodu ob meji med tema dvema občinama do reke Zena. Nadaljuje se ob zahodnem bregu reke Zena in nato proti severu do pokrajinske ceste blizu mostu Reina in pokrajinske ceste od mesta Lentini do mesta Scordia. Nato sledi celotni dolžini meje občine Militello in Val di Catania do meje med občinami Francofonte, Vizzini in Militello in Val di Catania, od koder se nadaljuje ob meji med občinama Francofonte in Vizzini, med občinama Francofonte in Buccheri ter med občinama Ferla in Carlentini, nato poteka ob meji med občinami Sortino, Carlentini in Melilli do nižje pokrajinske ceste SP 30 Melilli–Sortino in svojega izhodišča.“,

se nadomesti z:

„1.

Siracusa:

Buccheri, Buscemi, Canicattini Bagni, Carlentini, Cassaro, Ferla, Floridia, Francofonte, Lentini, Melilli, Noto, Pachino, Palazzolo Acreide, Rosolini, Sirakuze, Solarino, Sortino in Avola.

Ragusa:

Acate, Chiaramonte Gulfi, Comiso, Giarratana, Ispica, Modica, Monterosso Almo, Ragusa, Santa Croce Camerina, Scicli in Vittoria.

Catania:

Caltagirone, Grammichele, Licodia Eubea, Mazzarrone, Militello in Val di Catania, Mineo, San Michele di Ganzaria, Vizzini, Mirabella Imbaccari in Scordia.

2.	Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Monte Lauro‘, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Buccheri, Buscemi, Cassaro in Ferla.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“, ki jo spremlja ime kraja „Val d’Anapo“, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Canicattini Bagni, Floridia, Palazzolo Acreide, Sirakuze, Solarino, Sortino in del upravnega ozemlja občine Noto.

Ozemlje je opredeljeno s črto, ki se začne severno od točke, kjer se stikajo občine Sortino, Ferla in Carlentini, ter sledi mejam občin Carlentini, Melilli in Sortino proti vzhodu do pokrajinske ceste SP 76 Diddino–Monte Climiti–Dariazza v občini Sirakuze. Južno od mostu Diddino sledi črta desnemu bregu reke Anapo do kmetijske ceste, ki povezuje hiše Palazzelli in kmetijo Frescura z državno cesto SS 124; proti jugu seka to cesto na 112. kilometru in se združi s kmetijsko potjo, ki povezuje državno cesto SS 124 s pokrajinsko cesto SP 14 Fusco–Canicattini Bagni–Passo ter po dolini Cefalino kmetijo Cardinale s kmetijama Papeo in San Francesco, ulico Benali di Sotto, kmetijo Perrota in posestvom Busacca, in sicer na 9. kilometru. Nato sledi pokrajinski cesti SP 14 od 9. do 11. kilometra, nato proti jugu poteka po pokrajinski cesti SP 12 Floridia–Grotta Perciata–Cassibile do kmetijske poti, ki vodi od hiš Nava do meje z občino Noto, od tam pa se nadaljuje proti jugu ob meji med občinama Noto in Sirakuze, dokler ne seka reke Cassibile. Od tu se nadaljuje proti severozahodu ob meji med občinama Noto in Avola do pokrajinske ceste SP 4 Avola Manchisi, ki ji sledi do križišča z državno cesto SS 287, nato pa sledi robu območja, ki je zajeto v ime kraja ‚Val Tellaro‘, proti severu in zajame celotno ozemlje občine Palazzolo; nato se nadaljuje ob meji med občinami Palazzolo, Giarratana, Buscemi, Cassaro in Ferla ter nazaj proti severu do izhodiščne točke.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“, ki jo spremlja ime kraja „Val Tellaro“, zajema jugovzhodno hribovje Monti Iblei in celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Ispica, Pachino, Avola in del upravnega ozemlja občin Rosolini, Noto in Modica.

Ozemlje je opredeljeno s črto, ki na jugu poteka ob pokrajinski cesti SP 49 od Ispice do Pachina, točno od mostu Passo Corrado pa se nadaljuje proti vzhodu ob isti pokrajinski cesti do križišča s pokrajinsko cesto SP 100 Burgio–Luparello. Od tam se nadaljuje do poti, ki vodi od Burgia do Prevute, od koder poteka proti vzhodu ob zasebni cesti od Costeja do Sant’Ippolita do pokrajinske ceste SP 85 Marzamemi–Chiaramida, ki ji sledi do zunanje občinske ceste od Pianettija do Serbatoia. Od tam sledi severozahodni meji Pachina do zunanje občinske ceste Via Vecchia–Guastalla, po kateri poteka do pokrajinske ceste SP 85 Marzamemi–Chiaramida, od tam pa se nadaljuje proti vzhodu do križišča s pokrajinsko cesto SP 19 Pachino–Noto, ki ji sledi proti severu do reke Asinaro, tj. upravne meje občine Avola. Nadaljuje se proti vzhodu ob upravni meji do poti, ki poteka mimo Cozzo Carrube in Casa Mazzone na vzhodu, in nato ob poti proti severu v okraju Risicone do pokrajinske ceste SP 15 Avola–Bochino–Noto, ki jih sledi do pokopališča v mestu Avola, od tam pa se nadaljuje severno ob poti, ki poteka mimo Casa Sanghetello do pokrajinske ceste SP 4 Avola–Maghesi, nato pa sledi poti vzhodno proti Casa Modica in Casa Fosso di Sotto. Nadaljuje se ob poti do meje med občinama Avola in Siracusa, ki ji sledi proti zahodu do meje med občinama Avola in Noto. Tej meji sledi še naprej proti zahodu do točke, kjer se meja kraja Val d’Anapo loči od meje občine Avola. Od tam sledi meji podobmočja Val d’Anapo ob pokrajinski cesti SP 4 do križišča z državno cesto SS 287, ki ji sledi proti severu. Nadaljuje se ob državni cesti SS 287, ki povezuje občini Noto in Palazzolo Acreide, dokler ta cesta ne seka meje med občinama Noto in Palazzolo Acreide, od tam pa se nadaljuje proti zahodu ob meji med občinama Palazzolo Acreide in Noto do reke Tellaro. Nato se nadaljuje proti jugu ob reki Tellaro do pokrajinske ceste SP 82 Prainito–Renna, ki ji sledi do pokrajinske ceste SP 17 Favarotta–Ritellini in „Cozzo Rose“, nato pa prečka mejo med pokrajinama Siracusa in Ragusa, dokler ne doseže mostu Favarotta. Nadaljuje se ob občinski cesti Commaldo Superiore do meje med občinama Rosolini in Ispica. Nato sledi meji med občinama Ispica in Modica do državne ceste SS 115, ki ji sledi proti zahodu do Bettole del Capitano, od koder se ob isti cesti nadaljuje proti jugu do križišča Beneventano in nato do križišča za okraj Zappulla. Nato poteka ob pokrajinski cesti SP 45 Bugilfezza–Pozzallo do občinske ceste Graffetta in meje med občinama Pozzallo in Modica. Tej meji sledi proti vzhodu, nato pa poteka ob meji med občinama Pozzallo in Ispica do pokrajinske ceste SP 46 Pozzallo–Ispica, ki ji sledi do križišča z železnico v okraju Garzalla. Nato poteka ob občinski cesti SC 40 do občinske ceste SC 97 do stare pokrajinske ceste Bufali–Marza, ki ji sledi do mosta čez kanal Fosso Bufali. Temu kanalu sledi do pokrajinske ceste SP 49 Ispica–Pachino, ob kateri poteka proti vzhodu do meje s pokrajino Siracusa v okraju Passo Corrado, kjer se je začela.

Opozoriti je tudi treba, da se razširitev upravnega ozemlja občin, ki so zajete v to podobmočje, nanaša na: občino Noto, ki je premaknila rob podobmočja „Val Tellaro“ južno do meje z občino Pachino in vzhodno do javnega zemljišča na obali; občino Avola, ki se je razširila jugovzhodno do meje z javnim zemljiščem, in nazadnje na občino Modica, ki je razširila to podobmočje, tako da je njegov rob premaknila na mejo z občino Pozzallo.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“, ki jo spremlja ime kraja „Frigintini“, zajema del upravnega ozemlja naslednjih občin: Ragusa, Modica in Rosolini.

Ozemlje opredeljuje črta, ki poteka proti jugu ob državni cesti SS 115, in sicer od Bettole del Capitano, in se proti severovzhodu nadaljuje ob zahodnem robu območja ‚Val Tellaro‘ do meje med pokrajinama Ragusa in Siracusa v okraju Cozzo Scozzaria. Sledi južnim mejam občin Giarratana in Monterosso Almo do meje med občinami Monterosso Almo, Chiaramonte Gulfi in Ragusa, od koder se nadaljuje ob meji med občinama Chiaramonte in Ragusa do pokrajinske ceste SP 8. Tej cesti sledi do križišča Maltempo, nato se nadaljuje ob pokrajinski cesti SP 10 do državne ceste SS 115, ki ji sledi do središča mesta Ragusa, od tam pa poteka ob stari trasi državne ceste SS 115 skozi središče mesta Modica in nazaj do Bettole del Capitano, kjer se je začela.

6.	Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Gulfi‘, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Chiaramonte Gulfi, Monterosso Almo in Giarratana.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“, ki jo spremlja ime kraja „Valle dell’Irminio“, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Scicli, Comiso, Vittoria, Acate, Santa Croce Camerina ter del upravnega ozemlja občin Ragusa in Modica.

Ozemlje je opredeljeno s črto, ki se na jugu začne v križišču za okraj Zappulla in se nadaljuje proti jugu do pokrajinske ceste od mesta Modica do vasi Sampieri, ki ji sledi do križišča s cesto od mesta Scicli do mesta Pozzallo, od tam pa se nadaljuje po zasebni cesti Guarnieri do hiše za cestne delavce na pokrajinski cesti Scicli–Sampieri. Nadaljuje se ob isti zasebni cesti do pokrajinske ceste in nivojskega prehoda ter nato ob železnici do okrožja Jungi di Scicli, tam pa zavije na pokrajinsko cesto Scicli–Donnalucata, ki ji sledi do pokrajinske ceste SP 127 Marina–Donnalucata. Od tam se nadaljuje do pokrajinske ceste SP 119 Scicli–Spinazza, ki ji sledi do pokrajinske ceste Scicli–Santa Croce Camerina. Iz mesta Santa Croce Camerina se nadaljuje proti severu ob pokrajinski cesti do mesta Comiso, in sicer do 8. kilometra, od koder se nadaljuje ob pokrajinski cesti do mesta Vittoria, dokler ne doseže križišča z novo občinsko cesto, ki seka območje zadruge Cooperativa Agri Sud in se nadaljuje do ceste od mesta Vittoria do vasi Scoglitti. Od križišča dalje poteka do ceste Alcerito in se nadaljuje do ceste Macchione, nato sledi kmetijskim potem, ki povezujejo cesto Macchione z državno cesto SS 115 in železnico, od koder se nadaljuje proti severovzhodu do meje s pokrajino Caltanissetta in sledi celotni dolžini meje s pokrajino Catania proti vzhodu do meje z območjem „Gulfi“, ki ji sledi do zahodne meje območja „Frigintini“. Nato poteka ob celotni meji proti jugu in nazaj do križišča za okraj Zappulla na pokrajinski cesti iz mesta Modica v mesto Pozzallo, kjer se je začela.

Opozoriti je tudi treba, da se razširitev upravnega ozemlja občin, ki so zajete v to podobmočje, nanaša na: občino Ragusa, ki je premaknila rob podobmočja „Valle Dell‘Irminio“ južno do javnega zemljišča, da poteka ob upravnih mejah občin Vittoria, Santa Croce in Scicli, ter občino Modica, ki je razširila podobmočje južno do javnega zemljišča, da poteka ob mejah občin Pozzallo in Scicli.

Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“, ki jo spremlja ime kraja „Calatino“, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Caltagirone, Grammichele, Licodia Eubea, Mineo, Vizzini, San Michele di Ganzaria, Mazzarrone in Mirabella Imbaccari.

9.	Območje pridelave oljk, namenjeno proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“, ki jo spremlja ime kraja „Trigona-Pancali“, zajema celotno upravno ozemlje naslednjih občin: Francofonte, Lentini, Melilli, Militello in Val di Catania, Scordia in Carlentini.“

Dokazilo o poreklu

V specifikacijo je bil dodan člen o dokazilu o poreklu, ki ga v veljavni specifikaciji proizvoda ni. Vključi se naslednji člen:

„Člen 4

Dokazilo o poreklu

Spremljati je treba vsako stopnjo procesa proizvodnje ter beležiti vhodne in izhodne proizvode na posameznih stopnjah. Sledljivost proizvoda se zagotovi z vnosom katastrskih parcel, na katerih se prideluje proizvod, ter podatkov o proizvajalcih, oljarjih in obratih za pakiranje na sezname, ki jih upravlja en sam nadzorni organ, ter z vodenjem evidenc o proizvodnji in pakiranju. Nadzorni organ pregleduje vse fizične in pravne osebe, katerih imena so navedena na seznamih, in sicer v skladu s specifikacijo proizvoda in načrtom nadzora.“

Z vključitvijo tega člena se specifikacija proizvoda uskladi z Uredbo.

Metoda proizvodnje

Sorte oljk

Sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda in oddelek 3.2 enotnega dokumenta.

V skladu s spremembo člena 1, na podlagi katere je uporaba dodatnega imena kraja izbirna, je bil spremenjen tudi člen o sortah oljk, tako da določa, da se za ZOP „Monti Iblei“ lahko uporabijo vse sorte iz veljavne specifikacije, ne glede na dodatno ime kraja, ki ga morda uporabljajo proizvajalci.

Dodane so bile tudi domače sorte verdese, biancolilla in zaituna.

Sorti verdese in biancolilla se nista dodali na novo, temveč sta se vključili med druge sorte, ki se v skladu z veljavno specifikacijo lahko uporabijo glede na dodatno ime kraja, ki spremlja označbo „Monti Iblei“, in ki sestavljajo med 10 % in 40 % olja.

V predlagani specifikaciji je dodatno navedeno, da skupni delež drugih prisotnih sort ne sme preseči 20 %.

Zato se predlaga, da se med dovoljene sorte izrecno vključita sorti verdese in biancolilla, saj je bil ob vložitvi zahtevka za registracijo delež prisotnosti teh sort v nekaterih pokrajinah podcenjen.

Proizvajalci so začeli vključevati sorto zaituna iz različnih razlogov. Območje, kjer se goji ta sorta, je omejeno na zgornji del pokrajine Siracusa in na nekatere razdrobljene lokacije v sosednjih občinah znotraj pokrajin Ragusa in Catania. Mnogi menijo, da je to najstarejša sorta oljk, prisotna na območju ZOP, in da izvira še iz časov, ko je bilo območje pod oblastjo antičnega mesta Sirakuze. Vključitev sorte zaituna v specifikacijo bi, skupaj z odobritvijo vloge za projekt Presidium v okviru organizacije Slow Food Foundation for Biodiversity, pomagala preprečiti tveganje izumrtja sorte z veliko zgodovinsko in okoljsko vrednostjo. Poudariti je treba, da analize iz zadnjih let kažejo, da je olje, pridobljeno iz sorte zaituna, skladno z značilnostmi olja „Monti Iblei“, kot je določeno v opisu proizvoda.

Sedanje besedilo:

1.	„Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Monte Lauro‘, je omejena na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta tonda iblea predstavlja najmanj 90 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 10 %.

2.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Val d’Anapo‘, je omejena na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta tonda iblea predstavlja najmanj 60 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 40 %.

3.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Val Tellaro‘, je omejeno na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta moresca predstavlja najmanj 70 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 30 %.

4.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Frigintini‘, je omejeno na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta moresca predstavlja najmanj 60 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 40 %.

5.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Gulfi‘, je omejena na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta tonda iblea predstavlja najmanj 90 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 10 %.

6.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Valle dell’Irminio‘, je omejeno na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta moresca predstavlja najmanj 60 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 40 %.

7.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Calatino‘, je omejeno na ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta tonda iblea predstavlja najmanj 60 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 40 %.

8.	Zaščitena označba porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremlja ime kraja ‚Trigona-Pancali‘, se uporablja za ekstra deviško oljčno olje iz oljčnih nasadov, kjer sorta nocellara etnea predstavlja najmanj 60 % proizvodnje. Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 40 %.“

se nadomesti z:

„Olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo lahko spremlja eno od imen kraja iz člena 1, mora biti pridobljeno iz naslednjih sort oljk: tonda iblea, moresca, nocellara etnea, verdese, biancolilla in zaituna, vključno z njihovimi sopomenkami, ki se gojijo v oljčnih nasadih posamično ali v kombinaciji in ki morajo sestavljati vsaj 80 % olja.

Skupni delež drugih dodanih sort ne sme presegati 20 %.“

Značilnosti gojenja

Spremeni se člen 5(1) specifikacije proizvoda.

Sedanje besedilo:

„1. Okoljski pogoji in pogoji gojenja oljk, ki se uporabljajo za proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja iz člena 1, morajo biti tradicionalni, tj. značilni za območje, vsekakor pa mora zanje veljati, da oljkam in olju, pridobljenem iz njih, dajejo posebne kakovostne značilnosti.

Edini oljčni nasadi, ki se torej lahko štejejo za ustrezne, so nasadi, ki ležijo na 80 do 700 metrih nadmorske višine in se nahajajo v dolinah območja proizvodnje, ki so lokalno znane kot ‚kamnolomi‘ in so ugnezdene med planote masiva Monte Iblei. Te doline imajo miocenska apnenčasta tla, razen na območju ‚Calatino‘, kjer so tla kremenčasta, prepredajo pa jih žile iz vulkanita.“

se nadomesti z:

Sprejeta je bila odločitev, da se iz značilnosti gojenja odstrani omejitev na 80–700 metrov nadmorske višine, saj so večletne analize potrdile, da ni razlike v končnem olju, tudi če je oljčni nasad pod 80 metri nadmorske višine, če se oljke različnih sort oberejo v obdobju, ki je navedeno v specifikaciji, in če se upoštevajo merila za sodobne tehnike ekstrakcije, kot je določeno v specifikaciji. Zdaj že uveljavljen trend, da se obdobje obiranja vsako leto premakne naprej, skupaj z uporabo sodobnih tehnik ekstrakcije (vedno bolj razširjen je sistem ‚dveh faz‘ ali ‚celovite metode‘), je prispeval k okrepitvi posebnega vonja in okusa, ki sta značilna za oljčno olje z ZOP „Monti Iblei“. Pogoji, opisani v specifikaciji ob registraciji, so se torej spremenili in dejansko nevtralizirajo razlike, ki so bile ugotovljene ob registraciji mena in so povezane z različnimi nadmorskimi višinami oljčnih nasadov.

Spremeni se člen 5(2) specifikacije proizvoda.

Sedanje besedilo:

„2. Gojitvene oblike oljk, tehnike rezi ter gojenja, ki so povezane z oljkami, morajo biti te, ki se tradicionalno uporabljajo, v vsakem primeru pa ne smejo vplivati na značilnosti oljk ali olja.“

se nadomesti z:

„2. Gojitvene oblike oljk, tehnike rezi ter gojenja, ki so povezane z oljkami, morajo biti te, ki se tradicionalno uporabljajo ali ki jih urejajo pravila o dobri praksi kmetovanja, v vsakem primeru pa ne smejo vplivati na značilnosti oljk ali olja.“

Cilj te spremembe je okrepiti zavezanost proizvajalcev k strokovnemu upravljanju njihovih oljčnih nasadov.

Spremeni se člen 5(4) specifikacije proizvoda o obiranju.

Sedanje besedilo:

„4. Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘ se proizvaja iz zdravih oljk, ki se obirajo od obdobja zorenja do 15. januarja vsako leto.“

se nadomesti z:

„4. Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘ se proizvaja iz zdravih oljk, ki se obirajo od takrat, ko se njihova barva spremeni iz zamolklo zelene v bleščeče zeleno, ki je že skoraj rumena.“

Točen čas, ko je treba začeti obiranje, je opisan natančneje, da se poenostavijo pregledi in da bodo ti pregledi učinkovitejši. Zdelo se je tudi ustrezno, da se odstrani končni datum obiranja, saj se ta šteje za zastarelo omejitev, ki temelji na zdaj že zastarelih nacionalnih pravilih.

Vključene so bile zahteve glede načinov prevažanja oljk do oljarne, pri čemer se je v člen 5 specifikacije dodal naslednji stavek:

„6. Oljke se v oljarno prevažajo v ustreznih zabojnikih, ki so perforirani, da se prepreči pregretje in fermentacija. Uporaba vreč ali zaprtih zabojnikov je prepovedana.“

Cilj te zahteve glede uporabe perforiranih zabojnikov je preprečiti fermentacijo in pregretje oljk, saj bi to negativno vplivalo na kakovost oljčnega olja.

Spremenjen je bil člen 5(7) o zgornjih mejah proizvodnje, saj se šteje, da je pravilneje razlikovati proizvodnjo glede na to, ali so oljčni nasadi specializirani ali kombinirani z drugimi rastlinami.

Sedanje besedilo:

„Največja pridelava oljk iz oljčnih nasadov, namenjenih proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla iz člena 1, ne sme presegati 10 000 kg na hektar v intenzivnih nasadih. Največja pridelava oljk iz oljčnih nasadov ne sme presegati 10 000 kg na hektar. Največji donos olja iz oljk ne sme presegati 18 %.“

se nadomesti z:

„7. Največja pridelava oljk iz oljčnih nasadov, namenjenih proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla iz člena 1, ne sme presegati 15 000 kg na hektar. Če je oljčni nasad kombiniran z drugimi rastlinami, največji donos ne sme presegati 120 kg na drevo. Višje omejitve največje pridelave nikakor ne smejo spremeniti posebnih kakovostnih značilnosti, opisanih v členu 7 spodaj. Največji donos olja iz oljk ne sme presegati 18 %.“

Sprememba donosa na hektar je utemeljena na podlagi analize podatkov, ki so bili na geografskem območju zbrani v zadnjem desetletju in kažejo, da ni negativne povezave med količino na hektar, kot je bila spremenjena, ter skladnostjo s kemijskimi in organoleptičnimi parametri iz specifikacije proizvoda. Dodana omejitev proizvodnje na drevo za oljčne nasade, kombinirane z drugimi rastlinami, omogoča tudi natančnejše preglede.

Način ekstrakcije olja

Spremenjen je bil člen 6 specifikacije o načinu ekstrakcije olja.

Sedanje besedilo:

„1.	Ekstrakcijo olja iz oljk, ki se uporabljajo za ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo spremljajo ustrezna imena krajev, je treba opraviti na območju proizvodnje, kot je določeno v členu 3(1).

2.	Ekstrakcijo olja je treba izvesti najpozneje dva dni po obiranju.

3.	Uporabijo se lahko samo mehanski in fizikalni postopki, s katerimi se lahko proizvede olje, ki čim bolj ohrani posebne značilnosti izvornega sadeža.“,

se nadomesti z:

„1.	Ekstrakcijo olja iz oljk, ki se uporabljajo za ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘, ki jo morda spremljajo ustrezna imena krajev, je treba opraviti na območju proizvodnje, kot je določeno v členu 3(1).

2.	Ekstrakcijo olja je treba opraviti v obratih, ki uporabljajo način neprekinjenega cikla ali tradicionalni način (pod tlakom), najpozneje dva dni po obiranju.

3.	Uporabijo se lahko samo mehanski in fizikalni postopki v obratih, ki uporabljajo način neprekinjenega cikla ali tradicionalni način (pod tlakom), s katerim se lahko proizvede olje, ki čim bolj ohrani posebne značilnosti izvornega sadeža in sorte.“

To besedilo se je uskladilo s spremembo člena 1, ki določa izbirno uporabo dodatnega imena kraja.

Podrobneje so bili opisani tudi načini ekstrakcije olja, da je besedilo jasnejše.

Povezava

Veljavna specifikacija ne vsebuje člena, ki bi opisoval povezavo, objavljen povzetek pa vključuje točko, ki jo opisuje. V specifikacijo se je torej dodal poseben člen z informacijami iz točke 4.6 sedanjega povzetka in točke 4 enotnega dokumenta, kot je določeno v členu 7 Uredbe (EU) št. 1151/2012.

V zvezi s tem besedilom so bile izvedene tudi naslednje spremembe.

Skladno s spremembo metode proizvodnje, v okviru katere je bila odstranjena omejitev glede nadmorske višine, se je iz oddelka „Povezava“ odstranil sklic na to omejitev. Črtal se je torej peti stavek, v katerem je bilo navedeno:

„Za ustrezne se štejejo samo oljčni nasadi na 80 do 770 m nadmorske višine.“

Črtal se je tudi sedmi stavek, v katerem je bilo navedeno:

„Proizvedeno olje je srednje sadno, s sladkim priokusom in blago pikantno.“

To je bilo spremenjeno, ker ta opis ni več skladen s spremembami opisa proizvoda zaradi vključitve metode IOC in povezane programske opreme. Pri tej metodi se uporabljajo parametri natančno opredeljenih median za deskriptorje sadežnosti, grenkosti in pikantnosti, zato je veliko natančnejša, saj ne upošteva samo kvalitativnih parametrov, temveč tudi kvantitativne.

Črtati je bilo torej treba besedilo „Proizvedeno olje je srednje sadno, s sladkim priokusom in blago pikantno“, saj se ti parametri v metodi COI ne upoštevajo, zato jih v smislu median ni mogoče preprosto količinsko opredeliti.

V skladu s spremembo glede sort oljk in z oddelkom 3.3 enotnega dokumenta so se dodale tudi sorte verdese, biancolilla in zaituna.

Na koncu odstavka o povezavi so se dodali tudi naslednji stavki:

„Na vseh nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih se je za oljčna olja z ZOP ‚Monti Iblei‘ oblikoval organoleptični profil, ki ga najbolje opisujejo deskriptorji ‚zelen ali zrel paradižnik‘ za sorto tonda iblea in ‚artičoka‘ za sorte moresca, verdese in zaituna. Deskriptor ‚trava‘ je skoraj vedno povezan z vsemi štirimi sortami.

Še ena posebnost oljčnih olj z ZOP ‚Monti Iblei‘ je njihova razvrstitev v smislu sadežnosti. Skoraj vedno jih je mogoče razvrstiti v srednjo ali intenzivno sadežnost, zelo malo pa je primerov rahle sadežnosti. Vrhunski organoleptični profil je močno povezan s posebnim vonjem in okusom štirih sort, ki se uporabljajo za proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja ‚Monti Iblei‘.

Te sorte predstavljajo celotno zgodovino gojenja oljk na opredeljenem območju ZOP ‚Monti Iblei‘. So slabo prilagodljive na druga okolja proizvodnje, zato je organoleptični profil oljčnega olja z ZOP ‚Monti Iblei‘ edinstven in neposnemljiv.“

Te stavke je bilo treba dodati, da se opiše posebna narava oljčnega olja „Monti Iblei“ in da se torej oddelek o povezavi uskladi s predlaganimi spremembami.

Sedanje besedilo:

„Gojenje oljk je zelo pomemben proizvodni sektor na tem območju. Najpomembnejša sorta je tonda iblea, znana tudi kot cetrala, prunara, abbunata in tunna, ki je značilna za opredeljeno geografsko območje (srednje odporna na patogene in izvrstno prilagojena tlom apnenčastih planot hribovja Monti Iblei) in se uporablja tudi kot namizna oljka. Uporabljajo se tudi druge lokalne sorte: moresca in nocellara etnea. Poleg oljčnih nasadov z več stoletij starimi oljkami so se v zadnjem času vzgojili novi nasadi z drugimi sortami, za katere se podobno kot za njihove predhodnice uporabljajo okrogle gojitvene oblike, da se zaščitijo pred prevladujočimi vetrovi. Potrošniki na lokalni in nacionalni ravni ohranjajo dolgo tradicijo uporabe oljčnih olj, proizvedenih na tem območju. Za ustrezne se štejejo samo oljčni nasadi na 80 do 700 m nadmorske višine. Nahajati se morajo v dolinah, ki so ugnezdene med planote masiva Monte Iblei, njihova tla pa so kremenčasta z žilami iz vulkanita. Proizvedeno olje je srednje sadno, s sladkim priokusom in blago pikantno. Opozoriti je treba, da je izrazito nihanje med dnevnimi in nočnimi temperaturami, značilno za masiv Monte Iblei, še zlasti pomembno za nastanek posebnih značilnosti kmetijskih rastlin na tem območju. Navesti je tudi treba, da je Sicilija, otok z zgodovinsko tradicijo, ki sega v čase zgodnjih grških in rimskih naselbin, sčasoma izpopolnila prakse, ki so bile značilne za Veliko Grčijo. Zaradi tega temeljnega kulturnega vidika in stoletij otežene komunikacije se posebnosti posameznih mestnih naselij niso spreminjale, zato je vsak kraj na tem zelo posebnem geografskem območju ohranil svojo tradicijo. Kljub precej enotnemu podnebju tega ozemlja se torej ne sme zanemariti dolga zgodovinska tradicija. Zato so v ozemlje označbe porekla ‚Monti Iblei‘ vključena opredeljena ozemlja, povezana z navedenimi naselji, ki so jim tekom stoletij vtisnila svoj pečat. Ta naselja so ‚Monti Iblei Monte Lauro‘, ‚Monti Iblei Val d’Anapo‘, ‚Monti Iblei Val Tellaro‘, ‚Monti Iblei Frigintini‘, ‚Monti Iblei Gulfi‘, ‚Monti Iblei Valle dell’Irminio‘, ‚Monti Iblei Calatino‘ in ‚Monti Iblei Trigona-Pancali‘, ki vključuje tudi občino Militello in Val di Catania. Že ta preprost seznam dodatnih imen krajev nedvomno dokazuje, da obstajajo ljudski običaji, povezani z različnimi dolinami, ugnezdenimi v masiv Monti Iblei, in čeprav te doline ležijo neposredno druga ob drugi, so ljudje, ki živijo v njih, ohranili močno individualnost v smislu dejavnosti in značaja. Če ne bi upoštevali teh dejstev, bi nedvomno prezrli izjemen pomen kulturne tradicije in ljudskih običajev. Kar pa zadeva organoleptične lastnosti, so razlike med olji iz različnih dolin zelo majhne in jih lahko zaznajo le usposobljeni preskuševalci.“,

se nadomesti z:

„Gojenje oljk je zelo pomemben proizvodni sektor na tem območju.

Najpomembnejša sorta je tonda iblea, znana tudi kot cetrala, prunara, abbunata in tunna, ki je značilna za opredeljeno geografsko območje (srednje odporna na patogene in izvrstno prilagojena tlom apnenčastih planot hribovja Monti Iblei) in se uporablja tudi kot namizna oljka. Uporabljajo se tudi druge lokalne sorte: moresca, nocellara etnea, verdese, biancolilla in zaituna.

Poleg oljčnih nasadov z več stoletij starimi oljkami so se v zadnjem času vzgojili novi nasadi z drugimi sortami, za katere se podobno kot za njihove predhodnice uporabljajo okrogle gojitvene oblike, da se zaščitijo pred prevladujočimi vetrovi. Potrošniki na lokalni in nacionalni ravni ohranjajo dolgo tradicijo uporabe oljčnih olj, proizvedenih na tem območju.

Oljčni nasadi se morajo nahajati v dolinah, ki so ugnezdene med planote masiva Monte Iblei, njihova tla pa so kremenčasta z žilami iz vulkanita.

Opozoriti je treba, da je izrazito nihanje med dnevnimi in nočnimi temperaturami, značilno za masiv Monte Iblei, še zlasti pomembno za nastanek posebnih značilnosti kmetijskih rastlin na tem območju.

Navesti je tudi treba, da je Sicilija, otok z zgodovinsko tradicijo, ki sega v čase zgodnjih grških in rimskih naselbin, sčasoma izpopolnila prakse, ki so bile značilne za Veliko Grčijo. Zaradi tega temeljnega kulturnega vidika in stoletij otežene komunikacije se posebnosti posameznih mestnih naselij niso spreminjale, zato je vsak kraj na tem zelo posebnem geografskem območju ohranil svojo tradicijo. Kljub precej enotnemu podnebju tega ozemlja se torej ne sme zanemariti dolga zgodovinska tradicija.

Zato so v ozemlje označbe porekla ‚Monti Iblei‘ vključena opredeljena ozemlja, povezana z navedenimi naselji, ki so jim tekom stoletij vtisnila svoj pečat.

Ta naselja so ‚Monti Iblei Monte Lauro‘, ‚Monti Iblei Val d’Anapo‘, ‚Monti Iblei Val Tellaro‘, ‚Monti Iblei Frigintini‘, ‚Monti Iblei Gulfi‘, ‚Monti Iblei Valle dell’Irminio‘, ‚Monti Iblei Calatino‘ in ‚Monti Iblei Trigona-Pancali‘, ki vključuje tudi občino Militello in Val di Catania. Že ta preprost seznam dodatnih imen krajev nedvomno dokazuje, da obstajajo ljudski običaji, povezani z različnimi dolinami, ugnezdenimi v masiv Monti Iblei, in čeprav te doline ležijo neposredno druga ob drugi, so ljudje, ki živijo v njih, ohranili močno individualnost v smislu dejavnosti in značaja. Če ne bi upoštevali teh dejstev, bi nedvomno prezrli izjemen pomen kulturne tradicije in ljudskih običajev. Kar pa zadeva organoleptične lastnosti, so razlike med olji iz različnih dolin zelo majhne in jih lahko zaznajo le usposobljeni preskuševalci.

Na vseh nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih se je za oljčna olja z ZOP ‚Monti Iblei‘ oblikoval organoleptični profil, ki ga najbolje opisujejo deskriptorji ‚zelen ali zrel paradižnik‘ za sorto tonda iblea in ‚artičoka‘ za sorte moresca, verdese in zaituna. Deskriptor ‚trava‘ je skoraj vedno povezan z vsemi štirimi sortami.

Označevanje

Spremenjeni so bili člen 7(5) specifikacije, tretji odstavek točke 4.8 povzetka in točka 3.6 enotnega dokumenta o dodatnih imenih krajev. V skladu s spremembo člena 1, ki zdaj določa izbirno in ne več obvezno uporabo dodatnega imena kraja, se besedna zveza „ne sme“ nadomesti z „lahko“.

Določeno je bilo tudi, kako je treba vključiti sorto.

Sedanje besedilo:

„5. Katero koli ime kraja iz člena 1 te specifikacije ne sme biti na etiketi navedeno s črkami, ki so večje od črk, uporabljenih za zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘.“

se torej nadomesti z:

„5. Poleg dodatnih imen krajev iz člena 1 se lahko na etiketi navedejo tudi sorte iz člena 2, ki so bile uporabljene za proizvodnjo olja z ZOP ‚Monti Iblei‘, če so bile rastline certificirane kot te sorte. Če je olje proizvedeno iz ene same sorte, se lahko na etiketi tudi navede ta sorta, ki ji sledi ime uporabljenega kultivarja, in sicer tudi v tem primeru pod pogojem, da so bile rastline certificirane kot rastline te sorte.

Katero koli dodatno ime kraja, uporabljene sorte ali ena sama sorta ne smejo biti navedeni s črkami, ki so večje od črk, uporabljenih za zaščiteno označbo porekla ‚Monti Iblei‘.“

Člen 7(8) specifikacije proizvoda in točka 3.6 enotnega dokumenta sta bili spremenjeni.

Sedanje besedilo:

„8. Poleg obveznih informacij morata biti na etiketi navedeni dve koledarski leti sezone, v kateri so bile pridelane oljke, ki so bile uporabljene za olje.“

se nadomesti z:

„8. Poleg obveznih informacij morata biti na etiketi navedena tudi številka serije olja in leto, v katerem so bile pridelane oljke, uporabljene za olje.“

Kar zadeva številko serije, jo je treba navesti na podlagi zadevne zakonodaje o označevanju in sledljivosti proizvodov (Uredba (ES) št. 178/2002, kot je bila spremenjena).

Kar zadeva besedilo glede proizvodnega leta, se vedno nanaša na dve leti, zajeti v proizvodno obdobje, če je obdobje obiranja od septembra do januarja naslednje leto. Proizvodno leto se torej razlaga kot pridelovalno leto, ki vključuje dve koledarski leti.

Drugo

Dodani so bili sklici na nadzorni organ, ki niso vključeni v veljavno specifikacijo, v povzetek pa so.

V specifikacijo proizvoda se torej doda naslednji člen:

„Člen 10

Pregledi

Skladnost proizvoda s specifikacijo pregleduje nadzorni organ v skladu z določbami veljavne zakonodaje EU. Izbrani nadzorni organ je:

Agroqualità

Viale Cesare Pavese 305

00144 Roma

ITALIJA

E-naslov: agroqualita@agroqualita.it

Tel. 06 54228675

Faks 06 54228692.“

Spremenjena sta bila oddelek o pakiranju, tj. člen 8(7) o imenu in predstavitvi, ter točka 3.6 enotnega dokumenta.

Sedanje besedilo:

„7. Ekstra deviško oljčno olje iz člena 1 se mora dati na trg v steklenicah ali pločevinkah z največjo prostornino 5 l.“

se nadomesti z:

„7. Ekstra deviško oljčno olje iz člena 1 se mora dati na trg v steklenicah, pločevinkah ali drugih posodah, ki so primerne za shranjevanje olja, z največjo prostornino 5 l.“

Razlog za to spremembo je, da morajo proizvajalci imeti možnost, da prilagodijo posode za pakiranje raznolikemu povpraševanju na trgu.

ENOTNI DOKUMENT

„MONTI IBLEI“

EU št.: PDO-IT-1521-AM03 – 14.3.2018

ZOP (X) ZGO ()

1. Ime

„Monti Iblei“

2. Država članica ali Tretja Država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 – Olja in masti

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena označba porekla „Monti Iblei“ se uporablja za ekstra deviško oljčno olje z naslednjimi značilnostmi:

Kemijska ocena

—	kislost (izražena kot oleinska kislina): največ 0,5 %;

—

največje peroksidno število:

—	≤ 12 mEq O2/kg,

—	K232 ≤ 2,5,

—	K270 ≤ 0,22,

—	polifenoli skupaj ≥ 120 ppm,

—	delta-K ≤ 0,01.

Organoleptična ocena

Razpon mediane Najmanj, največ

—	sadežnost (zrela oljka) > 2, ≤ 6,

—	sadežnost (zelena oljka) > 2, ≤ 8,

—	trava in/ali paradižnik in/ali artičoka > 2, ≤ 8,

—	grenkost > 2, ≤ 6,

—	pikantnost > 2, ≤ 8.

—	Mediana vseh napak

mora biti = 0.

Drugi parametri, ki niso izrecno navedeni, morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo EU.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Olja z zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“ morajo biti pridobljena iz naslednjih sort oljk: tonda iblea, moresca, nocellara etnea, verdese, biancolilla in zaituna, vključno z njihovimi sopomenkami, ki se gojijo v oljčnih nasadih posamično ali v kombinaciji in ki morajo sestavljati vsaj 80 % olja.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse stopnje procesa proizvodnje, tj. gojenje, obiranje in ekstrakcija olja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Da bi se v vseh stopnjah procesa proizvodnje ohranile posebne značilnosti proizvoda in zagotovila skladnost z zahtevami glede kakovosti, je treba olje „Monti Iblei“ vedno pakirati na območju iz točke 4. Lokalni proizvajalci znajo dobro ravnati z oljem, poznajo na primer čas in način filtracije in usedanja, temperaturo ob pakiranju, fazo pred in med pakiranjem. Pakiranje na območju ob koncu procesa proizvodnje tudi omogoča, da se ohranijo organoleptične značilnosti olja, ki bi se sicer hitro poslabšale v stiku s kisikom. Ekstra deviško oljčno olje „Monti Iblei“ se mora dati na trg v steklenicah, pločevinkah ali drugih posodah, ki so primerne za shranjevanje olja, z največjo prostornino 5 l.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“ lahko spremlja tudi eno od naslednjih imen krajev: „Monte Lauro“, „Val d’Anapo“, „Val Tellaro“, „Frigintini“, „Gulfi“, „Valle dell’Irminio“, „Calatino“, „Trigona-Pancali“.

Zaščiteni označbi porekla „Monti Iblei“ se ne sme dodati noben opis, ki ni izrecno določen za to ZOP, vključno z naslednjimi pridevniki: „fine“ (žlahten), „scelto“ (izbran), „selezionato“ (izbran) ali „superiore“ (najboljše kakovosti).

Dosledno se lahko uporabijo se imena, trgovska imena in blagovne znamke itd., če ne vključujejo hvaljenja in ne zavajajo kupca.

Uporaba imen podjetij in gospodarstev ter sklic na pakiranje na oljkarskem gospodarstvu ali v oljkarskem podjetju na proizvodnem območju sta dovoljena samo, če je bil proizvod pridobljen izključno iz oljk, obranih v oljčnih nasadih, ki so del podjetja.

Poleg dovoljenih dodatnih imen krajev se lahko na etiketi navedejo tudi sorte, ki so bile uporabljene za proizvodnjo olja z ZOP „Monti Iblei“, če so bile rastline certificirane kot te sorte. Če je olje proizvedeno iz ene same sorte, se lahko ta sorta navede na etiketi, sledi pa ji ime uporabljenega kultivarja, in sicer tudi v tem primeru pod pogojem, da so bile rastline certificirane kot rastline te sorte.

Katero koli dodatno ime kraja, uporabljene sorte ali ena sama sorta ne smejo biti navedeni s črkami, ki so večje od črk, uporabljenih za zaščiteno označbo porekla „Monti Iblei“.

Ime zaščitene označbe porekla „Monti Iblei“ mora biti na etiketi navedeno z razločnimi črkami, ki se ne zbrišejo in katerih barva je močno kontrastna v primerjavi z barvo etikete, tako da se jasno razlikuje od drugih navedb na etiketi. Označba mora biti tudi skladna s pravili o označevanju iz veljavne zakonodaje.

Poleg obveznih informacij morata biti na etiketi navedena številka serije olja in leto, v katerem so bile pridelane oljke, uporabljene za olje.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje za oljke, ki se uporabljajo za proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja „Monti Iblei“, znotraj upravnega ozemlja pokrajin Siracusa, Ragusa in Catania zajema območja z oljčnimi nasadi v naslednjih občinah: Siracusa: Buccheri, Buscemi, Canicattini Bagni, Carlentini, Cassaro, Ferla, Floridia, Francofonte, Lentini, Melilli, Noto, Pachino, Palazzolo Acreide, Rosolini, Sirakuze, Solarino, Sortino in Avola.

Ragusa: Acate, Chiaramonte Gulfi, Comiso, Giarratana, Ispica, Modica, Monterosso Almo, Ragusa, Santa Croce Camerina, Scicli in Vittoria.

Catania: Caltagirone, Grammichele, Licodia Eubea, Mazzarrone, Militello in Val di Catania, Mineo, San Michele di Ganzaria, Vizzini, Mirabella Imbaccari in Scordia.

5. Povezava z geografskim območjem

Gojenje oljk je zelo pomemben proizvodni sektor na tem območju.

Oljčni nasadi se morajo nahajati v dolinah, ki so ugnezdene med planote masiva Monte Iblei, njihova tla pa so kremenčasta z žilami iz vulkanita.

Zato so v ozemlje označbe porekla ‚Monti Iblei‘ vključena opredeljena ozemlja, povezana z navedenimi naselji, ki so jim tekom stoletij vtisnila svoj pečat.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletišču: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali:

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ [Kakovost] (zgoraj na desni strani zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ [Proizvodi ZOP, ZGO in ZTP] (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“ [Specifikacije, predložene Evropski uniji].

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 274

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 19. avgust 2020

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 274/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9867 – Allianz/BBVA Allianz Seguros y Reaseguros) ( 1 )	1
2020/C 274/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9874 –Tokyo Century Corporation/Nippon Telegraph and Telephone Corporation/JV) ( 1 )	2
2020/C 274/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9439 – Warner Bros/Universal/Home Entertainment/JV) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 274/04	Menjalni tečaji eura — 18. avgust 2020	4
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2020/C 274/05	Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti Sprememba obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov ( 1 )	5
2020/C 274/06	Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe ( 1 )	6
2020/C 274/07	Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov ( 1 )	7

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2020/C 274/08	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	8

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1906
JPY	japonski jen	125,54
DKK	danska krona	7,4466
GBP	funt šterling	0,90375
SEK	švedska krona	10,3200
CHF	švicarski frank	1,0773
ISK	islandska krona	161,80
NOK	norveška krona	10,5010
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,134
HUF	madžarski forint	349,85
PLN	poljski zlot	4,3870
RON	romunski leu	4,8355
TRY	turška lira	8,8024
AUD	avstralski dolar	1,6447
CAD	kanadski dolar	1,5672
HKD	hongkonški dolar	9,2274
NZD	novozelandski dolar	1,8119
SGD	singapurski dolar	1,6250
KRW	južnokorejski won	1 410,08
ZAR	južnoafriški rand	20,7150
CNY	kitajski juan	8,2407
HRK	hrvaška kuna	7,5296
IDR	indonezijska rupija	17 674,46
MYR	malezijski ringit	4,9797
PHP	filipinski peso	57,804
RUB	ruski rubelj	87,0531
THB	tajski bat	37,051
BRL	brazilski real	6,4778
MXN	mehiški peso	26,2626
INR	indijska rupija	88,8790


	(1) Besedilo velja za EGP.