Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2020/C 255/01)

Zadnja objava

UL C 247, 27.7.2020

Prejšnje objave

UL C 240, 20.7.2020

UL C 230, 13.7.2020

UL C 222, 6.7.2020

UL C 215, 29.6.2020

UL C 209, 22.6.2020

UL C 201, 15.6.2020

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 28. maja 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Wojewódzki Sąd Administracyjny w Kielcach – Poljska) – Syndyk Masy Upadłości ECO-WIND Construction S.A. w upadłości prej ECO-WIND Construction S.A./Samorządowe Kolegium Odwoławcze w Kielcach

(Zadeva C-727/17) (1)

(Predhodno odločanje - Direktiva (EU) 2015/1535 - Tehnični standardi in predpisi - Vetrni generatorji - Direktiva 2006/123/ES - Pojem „storitev“ - Okolje - Direktiva 2009/28/ES - Spodbujanje uporabe energije, proizvedene iz obnovljivih virov - Obvezni nacionalni splošni cilji - Nacionalni predpis o postopkih za izdajo dovoljenj, ki se uporabljajo za proizvodne obrate iz obnovljivih virov - Sorazmernost - Ureditev države članice, ki določa omejitve glede lokacije vetrnih elektrarn)

(2020/C 255/02)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny w Kielcach

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Syndyk Masy Upadłości ECO-WIND Construction S.A. w upadłości anciennement ECO-WIND Construction S.A.

Tožena stranka: Samorządowe Kolegium Odwoławcze w Kielcach

Izrek

1.

Člen 1(1)(f) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in predpisov o storitvah informacijske družbe je treba razlagati tako, da zahteva, da je za postavitev vetrne elektrarne treba upoštevati minimalno razdaljo med njo in zgradbami s stanovanjsko funkcijo, ni tehnični predpis, ki ga je treba sporočiti na podlagi člena 5 te direktive, če ta zahteva ne vodi do popolnoma obrobne uporabe vetrnih generatorjev, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

Člen 15(2)(a) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da pri ureditvi, v skladu s katero se za postavitev vetrne elektrarne zahteva spoštovanje najmanjše razdalje med njo in zgradbami s stanovanjsko funkcijo, ne gre za pravila, ki začetek opravljanja storitvene dejavnosti ali njeno opravljanje pogojujejo z ozemeljsko omejitvijo, med drugim z omejitvami, določenimi glede na najmanjšo razdaljo med ponudniki storitev, in o katerih morajo države članice obvestiti Evropsko komisijo v skladu s členom 15(7) te direktive.

3.

Člen 3(1), prvi pododstavek, in člen 13(1), prvi pododstavek, Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta ureditvi, v skladu s katero se za postavitev vetrne elektrarne zahteva spoštovanje minimalne razdalje med njo in zgradbami s stanovanjsko funkcijo, če je ta ureditev nujna in sorazmerna glede na splošni nacionalni zavezujoči cilj zadevne države članice, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 134, 16.4.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. maja 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – IL in drugi/Land Nordrhein-Westfalen

(Zadeva C-535/18) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Aarhuška konvencija - Direktiva 2011/92/EU - Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje - Sodelovanje javnosti v postopku odločanja - Nepravilnosti pri postopku za izdajo dovoljenja za projekt - Dostop do sodnega varstva - Omejitve, določene v nacionalnem pravu - Direktiva 2000/60/ES - Vodna politika Evropske unije - Poslabšanje telesa podzemne vode - Metode ocenjevanja - Pravica posameznikov do sprejetja ukrepov za preprečitev onesnaževanja - Procesno upravičenje v postopku pred nacionalnimi sodišči)

(2020/C 255/03)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: IL, JK, KJ, LI, NG, MH, OF, PE, RC in SB, dediča QD, TA, UZ, VY, WX

Tožena stranka: Land Nordrhein-Westfalen

Izrek

1.

Člen 11(1)(b) Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je treba razlagati tako, da državam članicam dovoljuje, da določijo, da je, kadar kršitev postopka, do katere je prišlo v postopku sprejetja odločbe o izdaji dovoljenja za projekt, ni taka, da bi lahko spremenila vsebino te odločbe, predlog za odpravo te odločbe dopusten le, če je bila zaradi zadevne nepravilnosti stranki odvzeta pravica sodelovati v postopku sprejemanja okoljskih odločitev, ki jo zagotavlja člen 6 te direktive.

2.

Člen 4 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se nadzor pristojnega organa nad izpolnjevanjem obveznosti, ki jih ta člen določa, med katerimi je obveznost preprečevanja poslabšanja stanja tako površinskih kot podzemnih vodnih teles, na katera vpliva projekt, lahko opravi šele po izdaji dovoljenja za ta projekt. Člen 6 Direktive 2011/92 je treba razlagati tako, da morajo informacije, do katerih je javnosti treba omogočiti dostop med postopkom za izdajo dovoljenja za projekt, vključevati podatke, potrebne za presojo vplivov tega projekta na vode glede na merila in obveznosti, določene zlasti v členu 4(1) Direktive 2000/60.

3.

Člen 4(1)(b)(i) Direktive 2000/60 je treba razlagati tako, da se mora za poslabšanje kemijskega stanja telesa podzemne vode zaradi projekta šteti, prvič, prekoračitev vsaj enega standarda kakovosti ali vsaj ene mejne vrednosti v smislu člena 3(1) Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem in, drugič, predvidljivo povečanje koncentracije onesnaževala, kadar je prag, določen za to onesnaževalo, že presežen. Vrednosti, izmerjene na vsakem posameznem merilnem mestu, je treba upoštevati posamezno.

4.

Člen 1, prvi odstavek, točka (b), in drugi odstavek, prva alinea, ter člen 4(1)(b) Direktive 2000/60 v povezavi s členom 19 PEU in členom 288 PDEU je treba razlagati tako, da morajo imeti člani javnosti, ki jih projekt zadeva, možnost, da pred pristojnimi nacionalnimi sodišči uveljavljajo kršitev obveznosti preprečevanja poslabšanja stanja vodnih teles in izboljševanja njihovega stanja, če jih ta kršitev neposredno zadeva.

---

(1)  UL C 427, 26.11.2018.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 28. maja 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Stuttgart – Nemčija) – Interseroh Dienstleistungs GmbH/SAA Sonderabfallagentur Baden-Württemberg GmbH

(Zadeva C-654/18) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Pošiljke odpadkov - Uredba (ES) št. 1013/2006 - Postopek predhodne pisne prijave in soglasja - Splošne zahteve po informacijah - Priloga IIIA - Mešanica papirja, kartona in papirnih izdelkov - Klasifikacijska številka B3020 iz Priloge IX k Baselski konvenciji - Nečistoče - Onesnaženje mešanice z drugimi materiali - Predelava na okolju varen način)

(2020/C 255/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Stuttgart

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Interseroh Dienstleistungs GmbH

Tožena stranka: SAA Sonderabfallagentur Baden-Württemberg GmbH

Izrek

1.

Člen 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/2002 z dne 10. novembra 2015, je treba razlagati tako, da se ne uporabi za mešanico odpadkov papirja, kartona in izdelkov papirja, v kateri vsaka od vrst odpadkov spada v eno od prvih treh alinej klasifikacijske številke B3020 iz Priloge IX h Konvenciji o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, podpisani v Baslu 22. marca 1989, ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 93/98/EGS z dne 1. februarja 1993, povzete v Prilogi V, del 1, seznam B, k tej uredbi, in ki vsebuje do 10 % nečistoč.

2.

Člen 3(2)(b) Uredbe št. 1013/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2015/2002, je treba razlagati tako, da se uporabi za tako mešanico odpadkov, če ta na eni strani ne vsebuje materialov, ki spadajo v četrto alineo klasifikacijske številke B3020 iz Priloge IX k navedeni konvenciji, povzete v Prilogi V, del 1, seznam B, k tej uredbi, in če sta na drugi strani izpolnjena pogoja iz točke 1 Priloge IIIA k navedeni uredbi, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 35, 28.1.2019.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 28. maja 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Bucureşti – Romunija) – World Comm Trading Gfz SRL/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF), Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Ploieşti

(Zadeva C-684/18) (1)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 90 - Členi od 184 do 186 - Načelo nevtralnosti DDV - Popravek začetnega odbitka davka - Rabati, priznani za dobave blaga znotraj skupnosti in notranje dobave blaga)

(2020/C 255/05)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: World Comm Trading Gfz SRL

Toženi stranki: Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF), Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Ploieşti

Izrek

1.

Člen 185 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da morajo nacionalni davčni organi davčnemu zavezancu naložiti popravek začetnega odbitka davka na dodano vrednost, če po tem, ko je ta pridobil rabat za notranje dobave blaga, ti organi menijo, da je bil začetni odbitek večji od odbitka, do katerega je bil ta davčni zavezanec upravičen.

2.

Člen 185 Direktive 2006/112 je treba razlagati tako, da se popravek začetnega odbitka davka na dodano vrednost (DDV) od davčnega zavezanca s sedežem v državi članici zahteva tudi, če je dobavitelj tega davčnega zavezanca prenehal opravljati dejavnosti v tej državi članici in navedeni dobavitelj zato ne more več zahtevati vračila dela DDV, ki ga je plačal.

---

(1)  UL C 44, 4.2.2019.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 28. maja 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Informatikgesellschaft für Software-Entwicklung (ISE) mbH/Stadt Köln

(Zadeva C-796/18) (1)

(Predhodno odločanje - Javna naročila - Direktiva 2014/24/EU - Člen 2(1), točka 5 - Člen 12(4) - Člen 18(1) - Pojem, odplačna pogodba‘ - Pogodba, sklenjena med dvema naročnikoma, s katero se uresničuje skupni cilj v javnem interesu - Dajanje na voljo programske opreme, namenjene koordinaciji gasilskih intervencij - Neobstoj denarnega plačila - Povezava z dogovorom o sodelovanju, ki določa vzajemno in brezplačno dajanje na voljo dopolnilnih modulov te programske opreme - Načelo enakega obravnavanja - Prepoved postavitve zasebnega podjetja v ugodnejši položaj v primerjavi z njegovimi konkurenti)

(2020/C 255/06)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Informatikgesellschaft für Software-Entwicklung (ISE) mbH

Tožena stranka: Stadt Köln

Ob udeležbi: Land Berlin

Izrek

1.

Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES je treba razlagati tako, da dogovor, ki na eni strani določa, da naročnik drugemu naročniku brezplačno da na voljo programsko opremo, in ki je na drugi strani vezan na dogovor o sodelovanju, na podlagi katerega mora vsaka stranka tega dogovora drugi stranki brezplačno dati na voljo prihodnje izpopolnitve te programske opreme, ki bi jih morda razvila, pomeni „javno naročilo“ v smislu člena 2(1), točka 5, te direktive, če tako iz besedila teh dogovorov kot iz veljavne nacionalne zakonodaje izhaja, da bo navedena programska oprema načeloma predmet prilagoditev.

2.

Člen 12(4) Direktive 2014/24 je treba razlagati tako, da je sodelovanje med naročniki mogoče izključiti s področja uporabe pravil o javnem naročanju iz te direktive, če se to sodelovanje nanaša na pomožne dejavnosti v zvezi z javnimi storitvami, ki jih mora, čeprav posamično, opravljati vsak član tega sodelovanja, če te pomožne dejavnosti prispevajo k učinkoviti izvedbi navedenih javnih storitev.

3.	Člen 12(4) Direktive 2014/24 v povezavi z uvodno izjavo 33, drugi odstavek, in členom 18(1) te direktive je treba razlagati tako, da sodelovanje med naročniki v skladu z načelom enakega obravnavanja ne sme povzročiti, da ima zasebno podjetje prednost pred njegovimi konkurenti.

---

(1)  UL C 93, 11.3.2019.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 28. maja 2020 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

(Zadeva C-33/19) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Varnost na železnicah - Direktiva 2004/49/ES - Člen 21(1) in (2) - Nesprejetje določb, potrebnih za zagotovitev organizacijske neodvisnosti preiskovalnega organa in njegovega avtonomnega dostopa do zadostnih sredstev)

(2020/C 255/07)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: C. Vrignon, C. Georgieva-Kecsmar in J. Hottiaux, agenti)

Tožena stranka: Republika Bolgarija (zastopnika: L. Zaharieva in E. Petranova, agenta)

Izrek

1.

Republika Bolgarija s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi zagotovila organizacijsko neodvisnost preiskovalnega organa v razmerju do upravljavca železniške infrastrukture, ki ga nadzoruje minister za promet, informacijske tehnologije in komunikacije, ter neodvisnost tega organa v razmerju do tega upravljavca glede dostopa do sredstev, ki so potrebna za izvajanje njegovih nalog, ni izpolnila obveznosti iz člena 21(1) in (2) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici).

2.	Republiki Bolgariji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 122, 1.4.2019.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 28. maja 2020 – Asociación de fabricantes de morcilla de Burgos/Evropska komisija

(Zadeva C-309/19 P) (1)

(Pritožba - Člen 73(1) Poslovnika Splošnega sodišča - Sklep Splošnega sodišča o očitni nedopustnosti tožbe, ker ta ne vsebuje lastnoročnega podpisa - Vloga v papirnati obliki, ki vsebuje verodostojen elektronski podpis)

(2020/C 255/08)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Asociación de fabricantes de morcilla de Burgos (zastopnika: J. Azcárate Olano in E. Almarza Nantes, abogados)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: F. Castillo de la Torre in I. Naglis, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Asociación de fabricantes de morcilla de Burgos se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 263, 5.8.2019.

Pritožba, ki jo je 25. avgusta 2019 vložil CJ zoper sklep Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 27. junija 2019 v zadevi T-1/19, CJ/Sodišče Evropske unije

(Zadeva C-634/19 P)

(2020/C 255/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: CJ (zastopnik: V. Kolias, dikigoros)

Druga stranka v postopku: Sodišče Evropske unije

Splošno sodišče (sedmi senat) je s sklepom z dne 16. junija 2020 odločilo, da se pritožba zavrne kot očitno neutemeljena in da CJ nosi lastne stroške.

Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ju vložili Varhoven kasatsionen sad (Bolgarija) in Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 6. novembra 2019 in 3. decembra 2019 – „Marvik-Pastrogor“ EOOD in „RODES – 08“ EOOD

(Zadevi C-818/19 in C-878/19)

(2020/C 255/10)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveni sodišči

Varhoven kasatsionen sad, Sofiyski rayonen sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki:„Marvik-Pastrogor“ EOOD, „RODES – 08“ EOOD

Tožena stranka: Darzhavata, predstavlyavana ot Ministara na finansite, Narodno sabranie na Republika Bulgaria

Sodišče (deseti senat) je s sklepom z dne 30. aprila 2020 ugotovilo, da očitno ni pristojno za odgovor na postavljena vprašanja.

Pritožba, ki jo je Rezon OOD vložila 20. januarja 2020 zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 20. novembra 2019 v zadevi T-101/19, Rezon/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (imot.bg)

(Zadeva C-26/20 P)

(2020/C 255/11)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Pritožnica: Rezon OOD (zastopnica: M. Yordanova-Harizanova, advokat)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Sodišče (senat za dopustitev pritožb) je to pritožbo s sklepom z dne 21. aprila 2020 razglasilo za očitno nedopustno.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 16. aprila 2020 – ET kot stečajni upravitelj družbe Air Berlin PLC & Co. Luftverkehrs KG (AB KG)/Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-165/20)

(2020/C 255/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ET kot stečajni upravitelj družbe Air Berlin PLC & Co. Luftverkehrs KG (AB KG)

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba Direktivo 2003/87/ES (1) in Direktivo 2008/101/ES (2) ob upoštevanju uvodne izjave 20 Direktive 2008/101/ES razlagati tako, da ne dopuščata odprave brezplačne dodelitve pravic za letalstvo operaterju zrakoplovov za obdobje od leta 2018 do leta 2020, če so mu bile dodeljene za obdobje od leta 2013 do leta 2020 in je leta 2017 prenehal opravljati letalsko dejavnost zaradi stečaja? Ali je treba člen 3f(1) Direktive 2003/87/ES razlagati tako, da je odprava odločbe o dodelitvi pravic po prenehanju opravljanja letalskih dejavnosti zaradi stečaja odvisna od tega, ali letalske dejavnosti nadaljujejo drugi operaterji v zračnem prevozu? Ali je treba člen 3f(1) Direktive 2003/87/ES razlagati tako, da gre za nadaljevanje letalskih dejavnosti, če so bile pravice do pristajanja na tako imenovanih koordiniranih letališčih (slotih) delno (za kratke in srednje dolge linije insolventne letalske družbe) prodane trem drugim operaterjem v zračnem prevozu?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali so določbe členov 10(5), 29, 55(1)(a) in (3) ter 56 Uredbe 389/2013 (3) (Uredba o določitvi registra iz leta 2013) združljive z Direktivo 2003/87/ES in Direktivo 2008/101/ES in veljavne, če ne dopuščajo izdaje že dodeljenih, vendar še ne izdanih brezplačnih pravic za letalstvo v primeru, da operater v zračnem prevozu zaradi stečaja preneha delovati?

3.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali je treba direktivi 2003/87/ES in 2008/101/ES razlagati tako, da je odprava odločbe o brezplačni dodelitvi pravic za letalstvo v skladu s pravom Unije nujna?

4.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in če je odgovor na tretje vprašanje nikalen: Ali je treba člene 3c(3a), 28a(1) in (2) ter 28b(2) Direktive 2003/87/ES, kakor so bili spremenjeni z Direktivo (EU) 2018/410 (4) , razlagati tako, da se tretje trgovalno obdobje za operaterje zrakoplovov ne konča s koncem leta 2020, temveč šele leta 2023?

5.

Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen: Ali je mogoče pravice do dodatne dodelitve brezplačnih pravic do emisije za operaterje zrakoplovov za tretje trgovalno obdobje po koncu tretjega trgovalnega obdobja uveljaviti s pravicami četrtega trgovalnega obdobja, če se upravičenost do take dodelitve po sodni poti ugotovi šele po izteku tretjega trgovalnega obdobja, ali pa s koncem tretjega trgovalnega obdobja pravice do dodelitve, ki še niso bile uveljavljene, prenehajo veljati?

---

(1)  Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL 2003, L 275, str. 32).

(2)  Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL 2009, L 8, str. 3).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in št. 1193/2011 (UL 2013, L 122, str. 1).

(4)  Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL 2018, L 76, str. 3).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vilniaus apygardos administracinis teismas (Litva) 28. aprila 2020 — OT/Vyriausioji tarnybinės etikos komisija

(Zadeva C-184/20)

(2020/C 255/13)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Vilniaus apygardos administracinis teismas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: OT

Tožena stranka: Vyriausioji tarnybinės etikos komisija

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pogoj iz člena 6(1)(e) Uredbe (1), da je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, glede na zahteve iz člena 6(3) Uredbe – vključno z zahtevo, da mora pravo države članice izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva – ter glede na člena 7 in 8 Listine (2) razlagati tako, da se z nacionalnim pravom ne sme zahtevati razkritja izjav o zasebnem interesu in njihove objave na spletnem mestu upravljavca, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (glavna komisija za vprašanja etičnega ravnanja uradnih oseb), kar zagotavlja dostop do teh podatkov vsem posameznikom, ki imajo dostop do interneta?

2.

Ali je treba prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, določeno v členu 9(1) Uredbe, glede na pogoje iz člena 9(2) Uredbe – vključno s pogojem iz točke (g) tega člena, da mora biti obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, da mora spoštovati bistvo pravice do varstva podatkov in da mora zagotavljati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki – ter glede na člena 7 in 8 Listine razlagati tako, da se z nacionalnim pravom ne sme zahtevati razkritja podatkov iz izjav o zasebnem interesu, s katerimi se lahko razkrijejo osebni podatki, vključno s podatki, ki omogočajo ugotovitev političnih stališč osebe, njenega članstva v sindikatu, njene spolne usmerjenosti in drugih osebnih podatkov, in se ne sme zahtevati njihova objava na spletnem mestu upravljavca, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (glavna komisija za vprašanja etičnega ravnanja uradnih oseb), ki zagotavlja dostop do teh podatkov vsem posameznikom, ki imajo dostop do interneta?

---

(1)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).

(2)  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012, C 326, str. 391).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Ravensburg (Nemčija) 28. aprila 2020 – JL/BMW Bank GmbH, DT/Volkswagen Bank GmbH

(Zadeva C-187/20)

(2020/C 255/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Ravensburg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: JL, DT

Toženi stranki: BMW Bank GmbH, Volkswagen Bank GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 10(2)(a) Direktive 2008/48/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2008/48/ES) razlagati tako, da je treba pri vrsti kredita po potrebi navesti, da gre za povezano kreditno pogodbo in/ali kreditno pogodbo, sklenjeno za določen čas?

2.

Ali je treba člen 10(2)(d) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je treba pri pogojih, ki urejajo črpanje kredita, v primeru povezanih kreditnih pogodb za financiranje predmeta nakupa, če se znesek kredita izplača prodajalcu, navesti, da kreditojemalčeva obveznost plačila kupnine v višini zneska, ki se izplača prodajalcu, ugasne in da mora prodajalec kreditojemalcu, če je plačana celotna kupnina, izročiti kupljeni predmet?

3.

Ali je treba člen 10(2)(l) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je treba (a) obrestno mero zamudnih obresti, veljavno ob sklenitvi kreditne pogodbe, sporočiti kot absolutno število ali kot absolutno število navesti vsaj veljavno referenčno obrestno mero (v obravnavani zadevi temeljno obrestno mero v skladu s členom 247 Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik, v nadaljevanju: BGB)), na podlagi katere se z upoštevanjem pribitka (v obravnavani zadevi pet odstotnih točk v skladu s členom 288(1), drugi stavek, BGB) ugotovi veljavna obrestna mera zamudnih obresti? (b) mehanizem prilagajanja obrestne mere zamudnih obresti konkretno pojasniti ali vsaj napotiti na nacionalne predpise, iz katerih je razvidno prilagajanje obrestne mere zamudnih obresti (člen 247 in člen 288(1), drugi stavek, BGB)?

4.

(a) Ali je treba člen 10(2)(r) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je treba v kreditni pogodbi navesti konkreten, za potrošnika razumljiv način izračuna za določitev nadomestila, ki se zaračuna pri predčasnem odplačilu posojila, tako da lahko potrošnik vsaj približno izračuna višino nadomestila, ki se zaračuna pri predčasnem odstopu od pogodbe? (b) (Če je odgovor na zgoraj navedeno točko (a) pritrdilen): ali člen 10(2)(r) in člen 14(1), drugi stavek, Direktive 2008/48/ES nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero se v primeru nepopolnih informacij v smislu člena 10(2)(r) Direktive 2008/48/ES rok za odstop kljub temu začne ob sklenitvi pogodbe in zgolj preneha obstajati pravica kreditodajalca do nadomestila za predčasno odplačilo kredita?

5.

Ali je treba člen 10(2)(s) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, (a) da je treba v kreditni pogodbi navesti tudi pravice pogodbenih strank do odstopa od kreditne pogodbe, ki jih ureja nacionalno pravo, zlasti tudi pravico posojilojemalca do odstopa od posojilne pogodbe, sklenjene za določen čas, iz pomembnega razloga v skladu s členom 314 BGB, in da je treba izrecno navesti člen, ki določa to pravico do odstopa? (b) (Če je odgovor na zgoraj navedeno točko (a) nikalen): da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere je navedba posebne nacionalne pravice do odstopa informacija, ki se mora vključiti, v smislu člena 10(2)(s) Direktive 2008/48/ES? (c) da je treba v kreditni pogodbi pri vseh pravicah strank kreditne pogodbe do odstopa opozoriti na rok in obliko obvestila o odstopu, ki sta predpisana za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe?

6.

Ali je treba člen 10(2)(t) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je treba v kreditni pogodbi navesti bistvene formalne pogoje za pritožbo in/ali pravno sredstvo v izvensodnih postopkih pritožbe in/ali v postopkih z drugimi pravnimi sredstvi? Ali ne zadostuje, če je glede tega napoteno na postopkovna pravila za izvensodne postopke pritožbe in/ali v postopkih z drugimi pravnimi sredstvi, ki so dostopna na spletu?

7.

Ali se kreditodajalec pri potrošniški kreditni pogodbi, če potrošnik izvaja pravico do odstopa na podlagi člena 14(1), prvi stavek, Direktive 2008/48/ES, ne more sklicevati na ugovor izgube pravice, (a) če ena od informacij, ki se v skladu s členom 10(2) Direktive 2008/48/ES morajo vključiti, ni niti pravilno navedena v kreditni pogodbi niti naknadno pravilno sporočena ter se rok za odstop na podlagi člena 14(1) Direktive 2008/48/ES torej ni začel? (b) (Če je odgovor na zgoraj navedeno točko (a) nikalen): če se izguba pravice utemeljuje predvsem s časovno oddaljenostjo sklenitve pogodbe in/ali izpolnitvijo pogodbe s strani obeh pogodbenih strank v celoti in/ali razpolaganjem posojilodajalca z vrnjenim zneskom posojila ali vrnitvijo kreditnih zavarovanj in/ali (pri prodajni pogodbi, povezani s kreditno pogodbo) uporabo ali odsvojitvijo financiranega predmeta s strani potrošnika, pri čemer pa potrošnik v upoštevnem obdobju in ob nastanku upoštevnih okoliščin ni vedel, da ima še vedno pravico do odstopa, in mu tega tudi ni mogoče očitati, kreditodajalec pa tudi ni mogel sklepati, da potrošnik to ve?

8.

Ali se kreditodajalec pri potrošniški kreditni pogodbi, če potrošnik izvaja pravico do odstopa na podlagi člena 14(1), prvi stavek, Direktive 2008/48/ES, ne more sklicevati na ugovor zlorabe pravice, (a) če ena od informacij, ki se v skladu s členom 10(2) Direktive 2008/48/ES morajo vključiti, ni niti pravilno navedena v kreditni pogodbi niti naknadno pravilno sporočena ter se rok za odstop na podlagi člena 14(1) Direktive 2008/48/ES torej ni začel? (b) (Če je odgovor na zgoraj navedeno točko (a) nikalen): če se zloraba pravice utemeljuje predvsem s časovno oddaljenostjo sklenitve pogodbe in/ali izpolnitvijo pogodbe s strani obeh pogodbenih strank v celoti in/ali razpolaganjem posojilodajalca z vrnjenim zneskom posojila ali vrnitvijo kreditnih zavarovanj in/ali (pri prodajni pogodbi, povezani s kreditno pogodbo) uporabo ali odsvojitvijo financiranega predmeta s strani potrošnika, pri čemer pa potrošnik v upoštevnem obdobju in ob nastanku upoštevnih okoliščin ni vedel, da ima še vedno pravico do odstopa, in mu tega tudi ni mogoče očitati, kreditodajalec pa tudi ni mogel sklepati, da potrošnik to ve?

---

(1)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 14. maja 2020 – „Toplofikatsia Sofia“ EAD, „Chez Elektro Balgaria“ AD, „Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia“ EOOD

(Zadeva C-208/20)

(2020/C 255/15)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski rayonen sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke:„Toplofikatsia Sofia“ EAD, „Chez Elektro Balgaria“ AD, „Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia“ EOOD

Vprašanja za predhodno odločanje

1

Ali je treba člen 20(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah, načeli prepovedi diskriminacije in enakovrednosti postopkovnih ukrepov v nacionalnih sodnih postopkih ter člen 1[(1)](a) Uredbe (ES) št. 1206/2001 (1) o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah razlagati tako, da je nacionalno sodišče, ki je začelo postopek, če nacionalno pravo sodišča, ki je začelo postopek, določa, da si to pridobi uradno informacijo o naslovu tožene stranke v svoji državi, in se ugotovi, da je ta tožena stranka v drugi državi Evropske unije, dolžno pridobiti informacijo o naslovu tožene stranke pri pristojnih organih države, v kateri tožena stranka prebiva?

2

Ali je treba člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 (2) z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v povezavi z načelom, da mora nacionalno sodišče zagotavljati postopkovna jamstva za učinkovito varstvo pravic, ki izhajajo iz prava Unije, razlagati tako, da je nacionalno sodišče pri ugotavljanju običajnega prebivališča dolžnika kot pogoja po nacionalnem pravu za izvedbo enostranskega formalnega postopka brez pridobivanja dokazov, kot je postopek za izdajo plačilnega naloga, vsak utemeljen sum, da ima dolžnik svoje običajno prebivališče v drugi državi Evropske unije, dolžno razlagati kot pomanjkanje pravne podlage za izdajo plačilnega naloga oziroma kot podlago za to, da plačilni nalog ne postane pravnomočen?

3

Ali je treba člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v povezavi z načelom, da mora nacionalno sodišče zagotavljati postopkovna jamstva za učinkovito varstvo pravic, ki izhajajo iz prava Unije, razlagati tako, da je nacionalno sodišče, ki je po izdaji plačilnega naloga proti določenemu dolžniku ugotovilo, da ta dolžnik verjetno nima običajnega prebivališča v državi sodišča, in če je po nacionalnem pravu to ovira za izdajo plačilnega naloga proti takemu dolžniku, dolžno po uradni dolžnosti razveljaviti izdani plačilni nalog, čeprav ni izrecne zakonske določbe v tem smislu?

4	Če je odgovor na vprašanje 3 nikalen, ali je treba tam navedene določbe razlagati tako, da nacionalno sodišče zavezujejo, da razveljavi izdani plačilni nalog, če je opravilo preverbo in z gotovostjo ugotovilo, da dolžnik nima običajnega prebivališča v državi sodišča, ki je začelo postopek?

---

(1)  UL 2001, L 174, str. 1.

(2)  UL 2012, L 351, str. 1.

Tožba, vložena 1. junija 2020 – Evropska komisija/Italijanska republika

(Zadeva C-227/20)

(2020/C 255/16)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Tricot, G. Gattinara, agenta)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predloga

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

1.

ugotovi, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela določb o kaznih, ki se uporabljajo v primeru kršitev členov 4 in 7 Uredbe (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji (1), s tem, da ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev uporabe teh določb ter učinkovitosti, sorazmernosti in odvračilnosti določenih kazni, in s tem, da Komisije do 11. junija 2015 ni obvestila o teh določbah o kaznih, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 11 Uredbe št. 511/2014;

2.	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija trdi, da Italijanska republika še ni sprejela ukrepov o opredelitvi kazni za kršitev členov 4 in 7 Uredbe št. 511/2014, čeprav bi morale države članice navedene ukrepe v svojem pravnem redu sprejeti že od 11. junija 2014 in čeprav bi morale po sprejetju teh ukrepov sprejeti tudi „vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihova uporaba“, kot je navedeno v zadnjem stavku člena 11(1) Uredbe št. 511/2014.

Poleg tega gre za kršitev člena 11 te uredbe tudi zato, ker Italijanska republika ni sporočila ukrepov o kaznih. V skladu s tem je imela Italijanska republika na podlagi zadnjega odstavka člena 11 Uredbe št. 511/2014 obveznost, da Komisijo do 11. junija 2015 obvesti o določbah „iz odstavka 1“, to je o „določbah o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb členov 4 in 7“.

---

(1)  UL 2014, L 150, str. 59.

Predlog za sprejetje predhodne odočbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Senāts) (Latvija) 3. junija 2020 — AAS „BTA Baltic Insurance Company“/Valsts ieņēmumu dienests

(Zadeva C-230/20)

(2020/C 255/17)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa (Senāts)

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: AAS „BTA Baltic Insurance Company“

Druga stranka v postopku: Valsts ieņēmumu dienests

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba šteti, da je garant, na katerega se nanaša člen 195 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) – v različici, spremenjeni z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 (2) – dolžnik v smislu člena 221(3) [iste uredbe] in da se zato za navedenega garanta uporablja rok, določen v navedenem členu 221(3)?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba garanta – v skladu s členom 232(1)(a) navedene uredbe – šteti za naslovnika izvršitve odločbe ali izvršbe za izterjavo dolga ali pa ga je treba šteti za osebo, zoper katero je predlagana izvršba in za katero se torej uporabljajo pravni predpisi državne članice o izvršitvi, med katerimi so predpisi o rokih?

3.

Če se v skladu z veljavnimi predpisi Evropske unije garant ne šteje za dolžnika v smislu člena 221(3) navedene uredbe niti za naslovnika izvršitve odločbe ali osebo, zoper katero je predlagana izvršba, ali zahteva, izhajajoča iz načela pravne varnosti, v skladu s katerim je treba spoštovati razumen zastaralni rok, velja tudi za garanta?

---

(1)  UL 1992, L 302, str. 1.

(2)  Uredba (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o spremembi uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL 2000, L 311, str. 17).

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. junija 2020 – B.D./EUIPO – Philicon-97 (PHILIBON)

(Zadeva T-717/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Evropske unije PHILIBON - Prejšnja figurativna nacionalna znamka PHILICON - Relativni razlog za zavrnitev - Znamka, ki je znana v smislu člena 6a Pariške konvencije - Člen 8(2)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(2)(c) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2020/C 255/18)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: B.D. – Boyer Developpement (Moissac, Francija) (zastopnik: E. Junca, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: L. Lapinskaite, A. Folliard-Monguiral, H. O’Neill in V. Ruzek, agenti)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Philicon-97 AD (Plovdiv, Bolgarija) (zastopnika: V. Pavlov in M. Lazarov, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. oktobra 2018 (zadeva R 375/2018-4) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Philicon 97 in B. D. – Boyer Developpement.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi B. D. – Boyer Developpement se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 54, 11.2.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. junija 2020 – Boyer/EUIPO – Philicon-97 (PHILIBON DEPUIS 1957 www.philibon.com)

(Zadeva T-718/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije PHILIBON DEPUIS 1957 www.philibon.com - Prejšnja nacionalna figurativna znamka PHILICON - Relativni razlog za zavrnitev - Nedvomno znana znamka v smislu člena 6.bis Pariške konvencije - Člen 8(2)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(2)(c) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2020/C 255/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Boyer (Moissac, Francija) (zastopnik: E. Junca, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: L. Lapinskaite, A. Folliard-Monguiral, H. O’Neill in V. Ruzek, agenti)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Philicon-97 AD (Plovdiv, Bolgarija) (zastopnika: V. Pavlov in M. Lazarov, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. oktobra 2018 (zadeva R 374/2018-4) zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Philicon 97 in Boyer.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Boyer se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 54, 11.2.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. junija 2020 – Louis Vuitton Malletier/EUIPO – Wisniewski (Prikaz motiva šahovnice)

(Zadeva T-105/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka, ki prikazuje motiv šahovnice - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Splošno znana dejstva - Razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo - Celovita presoja dokazov o razlikovalnem učinku, pridobljenem z uporabo - Člen 7(1)(b) in (3) Uredbe (EU) 2017/1001 - Člen 59(1) in (2) Uredbe 2017/1001)

(2020/C 255/20)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Louis Vuitton Malletier (Pariz, Francija) (zastopniki: P. Roncaglia, G. Lazzeretti, F. Rossi, N. Parrotta in P.-Y. Gautier, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: V. Ruzek in H. O’Neill, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Norbert Wisniewski (Varšava, Poljska)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. novembra 2018 (zadeva R 274/2017-2), v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med N. Wisniewskim in družbo Louis Vuitton Malletier.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 22. novembra 2018 (zadeva R 274/2017-2) se razveljavi.

2.	EUIPO se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 139, 15.4.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. junija 2020 – Leinfelder Uhren München/EUIPO – Schafft (Leinfelder)

(Zadeva T-577/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za razveljavitev - Besedna znamka Evropske unije Leinfelder - Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke - Člen 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 - Zloraba pravice)

(2020/C 255/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Leinfelder Uhren München GmbH & Co. KG (München, Nemčija) (zastopnik: S. Lüft, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: M. Fischer, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenient pred Splošnim sodiščem: Thomas Schafft (München) (zastopnik: V. Sandulache, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. maja 2019 (združeni zadevi R 1930/2018-2 in R 1937/2018-2) v zvezi s postopkom za razveljavitev med T. Schafftom in družbo Leinfelder Uhren München.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Leinfelder Uhren München GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 328, 30.9.2019.

Sklep Splošnega sodišča z dne 11. junija 2020 – Lípidos Santiga/Komisija

(Zadeva T-561/19) (1)

(Ničnostna tožba - Énergija - Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov - Omejitev uporabe biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo - Delegirana uredba (EU) 2019/807 - Opredelitev surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (CIAS) - Palmovo olje - Procesno upravičenje - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost)

(2020/C 255/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Lípidos Santiga, SA (Santa Perpètua de Mogoda, Španija) (zastopnik: P. Muñiz Fernández, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J.-F. Brakeland in Y. Marinova, agenta)

Predmet

Predlog, ki temelji na členu 263 PDEU za delno razveljavitev Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (UL 2019, L 133, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družbi Lípidos Santiga, SA, se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 328, 30.9.2019.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 11. junija 2020 – Elevolution – Engenharia/Komisija

(Zadeva T-652/19 R)

(Začasna odredba - Javna naročila gradenj - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

(2020/C 255/23)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Elevolution – Engenharia, S.A. (Amadora, Portugalska) (zastopniki: M. Marques Mendes, R. Campos, A. Dias Henriques, M. Troncoso Ferrer in C. García Fernández, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Dintilhac in I. Melo Sampaio, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve sklepa Komisije z dne 12. julija 2019, s katerim je bila tožeča stranka za obdobje treh let izključena iz postopkov javnega naročanja in dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) v okviru Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (UL 2015, L 58, str. 17), z naložitvijo objave obvestila o izključitvi, ki je bila izrečena na spletnem mestu Komisije.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 8. junija 2020 – Ascenza Agro/Komisija

(Zadeva T-77/20 R)

(Začasna odredba - Fitofarmacevtska sredstva - Uredba (ES) št. 1107/2009 - Izvedbena uredba (EU) 2020/17 - Neobnovitev odobritve aktivne snovi klorpirifos-metil - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti - Resna in nepopravljiva škoda - Neobstoj)

(2020/C 255/24)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ascenza Agro, SA (Setúbal, Portugalska) (zastopniki: K. Van Maldegem, P. Sellar, odvetnika, in G. McElwee, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. Dawes, F. Castilla Contreras in I. Naglis, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/17 z dne 10. januarja 2020 o neobnovitvi odobritve aktivne snovi klorpirifos-metil v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL 2020, L 7, str. 11).

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 8. junija 2020 – Industrias Afrasa/Komisija

(Zadeva T-77/20 RII)

(Začasna odredba - Fitofarmacevtska sredstva - Uredba (ES) št. 1107/2009 - Izvedbena uredba (EU) 2020/17 - Neobnovitev odobritve aktivne snovi klorpirifos-metil - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti - Resna in nepopravljiva škoda - Neobstoj)

(2020/C 255/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Industrias Afrasa, SA (Paterna, Španija) (zastopniki: K. Van Maldegem, P. Sellar, odvetnika, in G. McElwee, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. Dawes, F. Castilla Contreras in I. Naglis, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/17 z dne 10. januarja 2020 o neobnovitvi odobritve aktivne snovi klorpirifos-metil v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL 2020, L 7, str. 11).

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Tožba, vložena 13. maja 2020 – Billions Europe in drugi/Komisija

(Zadeva T-283/20)

(2020/C 255/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Billions Europe Ltd (Stockton-on-Tees, Združeno kraljestvo) in sedem drugih tožečih strank (zastopniki: J. Montfort, T. Delille, in P. Chopova-Leprêtre, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/217 (1) (izpodbijana uredba) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na titanov dioksid, namreč v uvodni izjavi 5 izpodbijane uredbe, prilogah I in II k izpodbijani uredbi, spremembah dela 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 (2) iz Priloge III k izpodbijani uredbi in vpis titanovega dioksida v del 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008, ki temelji na Prilogi III k izpodbijani uredbi;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo šest tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: s sprejetjem izpodbijane uredbe je bilo kršenih več kogentnih določb Uredbe (ES) št. 1272/2008, s katerimi je urejeno razvrščanje snovi v okviru nevarnosti za zdravje ljudi „rakotvornost“, vključno zlasti s členom 36 in točko 3.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008. — Odbor za oceno tveganja (OOT) je storil več resnih dejanskih napak pri presoji razpoložljivih informacij in ni zadostno dokazal, da so razpoložljivi podatki „zanesljivi in sprejeti“ ter da je iz njih razvidno, da je inherentna lastnost TiO2 povzročanje raka. Če OOT ne bi storil takšnih napak, bi moral nujno izdati mnenje, ki utemeljuje „nerazvrstitev“ TiO2. TiO2 zato ni bilo mogoče zakoniti razvrstiti.

2.

Drugi tožbeni razlog: z izpodbijano uredbo je kršeno načelo pravne varnosti. Gospodarskim subjektom, vključno s tožečimi strankami, je onemogočeno, da bi poznali natančen obseg svojih obveznosti in da bi glede na to ustrezno sprožili pravne postopke. Ta negotovost obstaja glede na obseg usklajene razvrstitve, nameravano uporabo opomb in vpliv izpodbijane uredbe na pravni in regulativni položaj proizvodov, ki so narejeni s TiO2 ali ki tega vsebujejo, ter na razvrščanje takšnih proizvodov glede na nevarnosti.

3.

Tretji tožbeni razlog: s sprejetjem izpodbijane uredbe je bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker ni nujno (ker so bili rakotvorni učinki ugotovljeni le v študijah na živalih, ki so bile izvedene v pogojih tako skrajnih preobremenitev pljuč, kot jih ne bi bilo mogoče nikoli doseči v najslabših možnih dejanskih razmerah) in ker neugoden položaj, povzročen z usklajeno razvrstitvijo TiO2 ni sorazmeren s cilji, ki se z njo dosegajo.

4.

Četrti tožbeni razlog: Komisija je s sprejetjem izpodbijane uredbe napačno uporabila svojo diskrecijsko pravico in kršila dolžnost skrbnega ravnanja. V utemeljitev izpodbijane uredbe se je Komisija oprla zgolj na mnenje OOT o TiO2, ne da bi zadostno presodila dokazno vrednost takšnega mnenja OOT, s čimer je kršila svoje obveznosti v zvezi s tem. — Komisija je sprejela široko razlago zahtev za razvrstitev, označevanje in pakiranje, ki veljalo za nevarnost za zdravje ljudi „rakotvornost“ in tega, kar lahko pomeni „inherentno lastnost“ snovi. Oprla se je zgolj na OOT, ne da bi presodila obsega in vpliva take široke razlage ali da bi določila primerne omejitve, ki bi omogočale ustrezen prenos. Komisija je s tem izpodbijano uredbo utemeljila zgolj z nenatančnimi podatki in ni upoštevala vseh upoštevnih dejavnikov in okoliščin položaja.

5.

Peti tožbeni razlog: Komisija je s sprejetjem izpodbijane uredbe kršila člen 37(4) Uredbe (ES) št. 1272/2008, dolžnost dobrega upravljanja in pravico tožečih strank do izjave. Natančneje, tožečim strankam ni bilo ustrezno omogočeno, da podajo učinkovite pripombe glede mnenja OOT, s katerim se znatno odstopa od prvotnega predloga razvrstitve, in sicer tako glede uporabljene znanstvene utemeljitve, kot tudi glede končne ugotovitve v zvezi z razvrstitvijo TiO2. Če bi bilo, nasprotno, tožečim strankam zadostno in formalno omogočeno, da podajo pripombe glede mnenja OOT v fazi njegovega sprejemanja, bi takšne pripombe verjetno pripeljale do drugačnega rezultata v postopku odločanja.

6.	Šesti tožbeni razlog: Komisija je s tem, da je izpodbijano uredbo sprejela brez predhodne izvedbe in dokumentacije presoje vplivov, kršila zaveze iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (3) in načelo dobrega upravljanja.

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/217 z dne 4. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter popravku navedene uredbe (UL 2020, L 44, str. 1).

(2)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL 2008, L 353, str. 1).

(3)  Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL 2016, L 123, str. 1).

Tožba, vložena 12. maja 2020 – Foz/Svet

(Zadeva T-296/20)

(2020/C 255/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Amer Foz (Dubaj, Združeni arabski emirati) (zastopnik: L. Cloquet, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeni Sklep Sveta (SZVP) 2020/212 z dne 17. februarja 2020 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (1) v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za ničen;

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2020/211 z dne 17. februarja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (2) v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za nično; in

—	Svetu naloži plačilo vseh stroškov postopka, vključno s stroški tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji dejanskega stanja. — Tožeča stranka trdi, da je Svet s tem, da je menil, da podpira in ima koristi od Asadovega režima, storil očitno napako pri presoji dejstev.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev splošnega načela sorazmernosti. — Tožeča stranka trdi, da so gospodarske posledice sankcij, uvedenih zoper njo, zelo hude in niso sorazmerne s cilji izpodbijanih aktov.

3.	Tretji tožbeni razlog: nesorazmerna kršitev lastninske pravice in opravljanja poklica.

4.	Četrti tožbeni razlog: zloraba pooblastil.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja.

---

(1)  UL 2020 L 43I, str. 6.

(2)  UL 2020 L 43I, str. 1.

Tožba, vložena 22. maja 2020 – Fashioneast in AM.VI./EUIPO – Moschillo (RICH JOHN RICHMOND)

(Zadeva T-297/20)

(2020/C 255/28)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Fashioneast Sàrl (Luxembourg, Luksemburg), AM.VI. Srl (Neapelj, Italija) (zastopnik: A. Camusso in M. Baghetti, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Moschillo Srl (Avellino, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnika sporne znamke: tožeči stranki

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije RICH JOHN RICHMOND – znamka Evropske unije št. 3 815 149

Postopek pred EUIPO: postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. marca 2020 v zadevi R 1381/2019-2

Tožbeni predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	ugotovi, da je tožeča stranka oproščena obveznosti plačila vseh pristojbin in stroškov postopka s pritožbo in postopka izbrisa;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 58(1)(a) v povezavi s členom 18 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 25. maja 2020 – Unger Marketing International/EUIPO – Orben Wasseraufbereitung (čistilniki vode)

(Zadeva T-325/20)

(2020/C 255/29)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Unger Marketing International LLC (Bridgeport, Connecticut, Združene države) (zastopnika: T. Huber in K. von Seydlitz-Brandl, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Orben Wasseraufbereitung GmbH & Co. KG (Wiesbaden, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik spornega modela: tožeča stranka

Zadevni sporni model: model Evropske unije št. 2 555 425-0002

Izpodbijana odločba: odločba tretjega odbora za pritožbe EUIPO z dne 26. februarja 2020 v zadevi R 740/2018-3

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži, naj nosi svoje stroške ter stroške, ki so nastali družbi Unger,

—	drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški tožeče stranke, če bi druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe postala intervenientka v tej zadevi.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1) Uredbe (ES) št. 6/2002;

—	kršitev člena 65(1)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002.

Tožba, vložena 29. maja 2020 – König Ludwig International/EUIPO (Royal Bavarian Beer)

(Zadeva T-332/20)

(2020/C 255/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: König Ludwig International GmbH & Co. KG (Geltendorf, Nemčija) (zastopnika: O. Spuhler in J. Stock, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podati o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija znamke Royal Bavarian Beer, v kateri je imenovana Evropska unija – prijava št. 1 384 147

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 1. aprila 2020 v zadevi R 1714/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 7(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, v povezavi s členom 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ter pravice do izjave;

—	kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev členov 7(1)(b) in 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 1. junija 2020 – Fidia farmaceutici/EUIPO – Giuliani (IALO TSP)

(Zadeva T-333/20)

(2020/C 255/31)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Fidia farmaceutici SpA (Abano Terme, Italija) (zastopnika: R. Kunz-Hallstein in H. Kunz-Hallstein, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Giuliani SpA (Milano, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije IALO TSP – Prijava št. 17 676 271

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. marca 2020 v zadevi R 2107/2019-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov ter, podredno, če bo v postopku intervenirala druga stranka pred odborom za pritožbe, EUIPO in intervenientki naloži solidarno plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 165(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ter členov 32(f) in 39(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625;

—	kršitev člena 166(4)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ter členov 32(f) in 39(5) Delegirane uredbe Komisije (EU)2018/625;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi pomanjkljive obrazložitve v izpodbijani odločbi odbora za pritožbe;

—	kršitev načel enakega obravnavanja in dobrega upravljanja.

Tožba, vložena 27. maja 2020 – Hochmann Marketing/EUIPO (bittorrent)

(Zadeva T-337/20)

(2020/C 255/32)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Hochmann Marketing GmbH (Neu-Isenburg, Nemčija) (zastopnik: J. Jennings, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Unije bittorrent – besedna znamka Unije št. 3 216 439

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 30. marca 2020 v zadevi R 187/2020-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Resna napačna uporaba prava, saj konverzija v avstrijsko znamko ni očitno izključena;

—	kršitev člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in samovoljna domneva, da tožeča strank nikdar ni vsebinsko trdila, da je mogoče domnevati pritrditve rabe v Avstriji;

—	kršitev člena 103(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	resna postopkovna nepravilnost in napačna uporaba prava, saj odbor za pritožbe ni upošteval ugotovitve in volje Urada, da je bila konverzija v nemško znamko zakonita;

—	kršitev člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z večkratnim nespoštovanjem dokazov o uporabi, podanih v postopku C-118/18 P;

—	postopkovna nepravilnost in kršitev člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker finančni interes tožeče stranke glede izida postopka obstaja;

—	resna postopkovna nepravilnost in napačna uporaba prava zaradi upoštevanja trditev pri navedbi intervenientke z dne 23. septembra 2019 zaradi domnevno slabovernega ravnanja tožeče stranke pri prijavi nacionalne znamke;

—	napačna uporaba prava zaradi izključitve konverzije v skladu s členom 139(2)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi sodbe v zadevi C-149/11;

—	resna postopkovna nepravilnost in napačna uporaba prava, ker je bilo stališče Urada zahtevano šele po razglasitvi avstrijske znamke za nično, Urad pa se do danes ni izrazil glede trditev tožeče stranke v njeni zahtevi za konverzijo;

—	napačna uporaba prava v zvezi z odločitvijo glede stroškov.

Tožba, vložena 29. maja 2020 – EAB/EUIPO (RADIOSHUTTLE)

(Zadeva T-341/20)

(2020/C 255/33)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: EAB AB (Smålandsstenar, Švedska) (zastopnika: J. Norderyd in C. Sundén, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: zahteva za registracijo besedne znamke Evropske unije RADIOSHUTTLE – prijava št. 179 709 13

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 23. marca 2020 v zadevi R 1428/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo in

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 7(1)(b), 7(1)(c) in 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 5. junija 2020 – Krasnyj Octyabr/EUIPO – Spółdzielnia „Pokój“ (Pokój TRADYCJA JAKOŚĆ KRÓWKA SŁODKIE CHWILE Z DZIECIŃSTWA TRADYCYJNA RECEPTURA)

(Zadeva T-355/20)

(2020/C 255/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: PAO Moscow Confectionery Factory „Krasnyj Octyabr“ (Moskva, Rusija) (zastopnika: M. Geitz in J. Stock, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Spółdzielnia „Pokój“ (Bielsko-Biała, Poljska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: Figurativna znamka Evropske unije Pokój TRADYCJA JAKOŚĆ KRÓWKA SŁODKIE CHWILE Z DZIECIŃSTWA TRADYCYJNA RECEPTURA – Znamka Evropske unije št. 15 371 305

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. aprila 2020 v zadevi R 1974/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 60(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi z njenim členom 8(1)(b).

Tožba, vložena 8. junija 2020 – Jiruš/EUIPO – Nile Clothing (Racing Syndicate)

(Zadeva T-356/20)

(2020/C 255/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Václav Jiruš (Vitín, Češka republika) (zastopnica: J. Zedníková, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Nile Clothing AG (Sutz, Švica)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: Tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: Figurativna znamka Evropske unije Racing Syndicate – Znamka Evropske unije št. 11801 065

Postopek pred EUIPO: Postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 31. marca 2020 v zadevi R 1488/2019-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje;

—	Drugi stranki pred odborom za pritožbe naloži, naj toženi stranki povrne stroške postopka.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 72(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega Parlamenta in Sveta;

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega Parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 8. junija 2020 – Team Beverage/EUIPO – Zurich Deutscher Herold Lebensversicherung (Team Beverage)

(Zadeva T-359/20)

(2020/C 255/36)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Team Beverage AG (Bremen, Nemčija) (zastopniki: O. Spieker, A. Schönfleisch, N. Willich in N. Achilles, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Zurich Deutscher Herold Lebensversicherung AG (Bonn, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Unije Team Beverage – prijava št. 17665 704

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. aprila 2020 v zadevi R 2727/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbojno odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev členov 18 in 47 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 10 Delegirane Uredbe Komisije (EU) 2018/625;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 10. junija 2020 – El Corte Inglés/EUIPO – Europull (GREEN COAST)

(Zadeva T-361/20)

(2020/C 255/37)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija) (zastopnik: J. L. Rivas Zurdo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Europull Srl (Carpi, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka GREEN COAST – znamka Evropske unije št. 14 936 694

Postopek pred EUIPO: postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 30. marca 2020 v zadevi R 1555/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem se z zavrnitvijo pritožbe prijavitelja potrjuje odločba oddelka za izbris št. 13 595 C o ugoditvi ničnosti in potrjuje izbris znamke Evropske unije št. 14 936 694 GREEN COAST (figurativna znamka) iz razreda 25.

—	plačilo stroškov naloži stranki ali strankam, ki nasprotujejo tej tožbi.

Navajani tožbeni razlogi

—

Z izpodbijano odločbo so bila kršena pravila o dokazovanju prejšnje pravice (italijanska znamka s številko prijave MO1997C000283 in številko registracije 0001247661), predvsem v točki 22 te odločbe, v kateri se je pravica štela za dokazano, ter v točkah od 15 do 21, ki vsebujejo glavne razloge za navedeno ugotovitev.

—	Kršitev člena 12(2)(a) in člena 2(2)(b)(i), na katerega prvonavedeni člen napotuje, ter – mutatis mutandi – člena 7(2)(a)(ii) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625.

—	Kršitev člena 18(1)(a) in člena 8(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. junija 2020 – Acciona/EUIPO – Agencia Negociadora PB (REACCIONA)

(Zadeva T-362/20)

(2020/C 255/38)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Acciona, SA (Alcobendas, Španija) (zastopnik: J. C. Erdozain López, abogado)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Agencia Negociadora PB, SL (Las Rozas, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: Tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: Besedna znamka REACCIONA – Znamka Evropske unije št. 8 605 578

Postopek pred EUIPO: Postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. aprila 2020 v zadevi R 652/2019-4

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo.

—	EUIPO in intervenientki, če se bo udeležila postopka in izpodbija ta zahtevek, naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 58(1)(a) Uredbe (UE) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 9. junija 2020 – Krasnyj Octyabr/EUIPO – Spółdzielnia „Pokój“ (KRÓWKA MLECZNA Milk FUDGE)

(Zadeva T-363/20)

(2020/C 255/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: PAO Moscow Confectionery Factory „Krasnyj Octyabr“ (Moskva, Rusija) (zastopnika: M. Geitz in J. Stock, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Spółdzielnia „Pokój“ (Bielsko-Biała, Poljska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: Figurativna znamka Evropske unije KRÓWKA MLECZNA Milk FUDGE – Znamka Evropske unije št. 15 371 255

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. aprila 2020 v zadevi R 1532/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 60(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi z njenim členom 8(1)(b);

—	kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev pravice do izjave.

Tožba, vložena 11. junija 2020 – Birkenstock Sales/EUIPO (Oblika vzorca podplata čevlja)

(Zadeva T-365/20)

(2020/C 255/40)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Birkenstock Sales GmbH (Linz am Rhein, Nemčija) (zastopnika: C. Menebröcker in K. Middelhoff, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: Prijava pozicijske znamke Evropske Unije (Oblika vzorca podplata čevlja) – Prijava št. 14 576 284

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. marca 2020 v zadevi R 1706/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 12. junija 2020 – 1031023 B.C./EUIPO – Bodegas San Valero (Prikaz okroglega elementa, ki je podoben potezi s čopičem)

(Zadeva T-366/20)

(2020/C 255/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: 1031023 B.C. Ltd (Richmond, Britanska Kolumbija, Kanada) (zastopnica: M. González Gordon, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Bodegas San Valero, S. Coop. (Cariñena, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: Tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije (prikaz okroglega elementa, ki je podoben potezi s čopičem) – zahteva za registracijo št. 17 890 405

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 9. marca 2020 v zadevi R 2142/2019-1

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	prijavo in priložene dokumente razglasi za dopustne, tožbo zoper izpodbijano odločbo šteje za vloženo v roku in za oblikovno ustrezno ter po opravi ustreznih postopkovnih formalnosti izreče sodbo, s katero bo ugodilo zahtevkom tožeče stranke in odobrilo prijavo znamke EU št. 17 890 405.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 12. junija 2020 – Smiley Miley/EUIPO – Cyrus Trademarks (MILEY CYRUS)

(Zadeva T-368/20)

(2020/C 255/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Smiley Miley, Inc. (Nashville, Tennessee, Združene države) (zastopnik: J. Devaureix, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Cyrus Trademarks Ltd (Road Town, Britanski deviški otoki)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije MILEY CYRUS – zahteva za registracijo št. 12807 111

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. aprila 2020 v zadevi R 2520/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sprejme tožbo v obravnavo z vsemi priloženimi dokumenti in ustreznimi kopijami;

—	sprejme vse dokaze, priložene k tožbi;

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in morebitni intervenientki naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 13. junija 2020 – EFFAS/EUIPO – CFA Institute

(CEFA Certified European Financial Analyst)

(Zadeva T-369/20)

(2020/C 255/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: European Federation of Financial Analysts'Societies (EFFAS) (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnika: S. Merico in G. Macías Bonilla, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: CFA Institute (Charlottesville, Virginia, Združene države)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije CEFA Certified European Financial Analyst – prijava št. 14 902 341

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe EUIPO z dne 31. marca 2020 v zadevi R 1082/2019-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. junija 2020 – KL/EIB

(Zadeva T-370/20)

(2020/C 255/44)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: KL (zastopnika: L. Levi in A. Champetier, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

zato naj,

—	sklepa EIB z dne 8. februarja in 8. marca 2019, s katerima je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni zmožna delati in da je neupravičeno odsotna od 18. februarja 2019, razglasi za nična;

—	če je potrebno, razglasi za ničen sklep predsednika EIB z dne 16. marca 2020 o potrditvi ugotovitev spravne komisije in zato sklepa z dne 8. februarja in z dne 8. marca 2019 razglasi za nična;

torej naj,

—	toženi stranki naloži retroaktivno plačilo invalidske pokojnine načeloma od 1. februarja 2019;

—	toženi stranki naloži plačilo zamudnih obresti na invalidsko pokojnino, dolgovano od 1. februarja 2019, in sicer do popolnega plačila, pri čemer se zamudne obresti določijo po obrestni meri Evropske centralne banke, povečani za dve točki;

—	EIB naloži povrnitev nepremoženjske škode, nastale tožeči stranki;

—	EIB naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 46-1 in 48-1 Pravilnika o pokojninskem sistemu ter člena 11(1) in (3) upravnih določb ter očitna napaka pri presoji.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja.

Tožba, vložena 15. junija 2020 – KM/Komisija

(Zadeva T-374/20)

(2020/C 255/45)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: KM (zastopnik: M. Müller-Trawinski, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep tožene stranke z dne 7. oktobra 2019, vsebovan v sklepu „Autorité Investie du Pouvoir de Nomination (AIPN)“ (organ za imenovanja) št. R/627/19 z dne 20. marca 2020, s katerem je tožena stranka zavrnila dodelitev družinske pokojnine tožeči stranki, in naj ji naloži, naj ponovno odloči upoštevajoč pravno mnenje Splošnega sodišča ter ji dodeli družinsko pokojnino;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba je utemeljena s tema tožbenima razlogoma.

1.	Prvi tožbeni razlog V okviru prvega tožbenega razloga je navedeno, da je diskriminatorno, da se od heteroseksualnih parov zahteva sklenitev zakonske zveze, pri vseh drugih parih pa za dodelitev družinske pokojnine zadošča kakršna koli oblika trajajočega registriranega življenjskega partnerstva.

2.

Drugi tožbeni razlog V okviru drugega tožbenega razloga je navedeno, da je člen 18 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije v povezavi s členom 20 iste priloge diskriminatoren in zato ničen, ker za aktivne uradnike zadošča eno leto zakonske zveze, da se šteje, da so v trajajoči zvezi, ki v primeru smrti uradnika partnerju daje pravico do družinske pokojnine, kar pa zadeva partnerje uradnikov, ki so sklenili zakonsko zvezo po upokojitvi uradnika, pa je treba za pridobitev pravice do družinske pokojnine dopolniti pet let zakonske zveze.

Tožba, vložena 19. junija 2020 – Ryanair/Komisija

(Zadeva T-378/20)

(2020/C 255/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: E. Vahida, F. Laprévote, S. Rating in I. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen sklep Evropske komisije (EU) z dne 15. aprila 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.56795 (1) in

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: Evropska komisija je kršila pravno zahtevo, da mora pomoč, ki se odobri na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, nadomestiti škodo, ki so jo povzročili izjemni dogodki, in ne zgolj škode, ki jo je utrpela ena od žrtev takega dogodka.

2.	Drugi tožbeni razlog: Evropska komisija je storila očitno napako pri presoji pri preizkusu sorazmernosti pomoči glede na škodo, ki jo je povzročila kriza COVID-19.

3.

Tretji tožbeni razlog: Evropska komisija je kršila določbe PDEU in splošna načela evropskega prava v zvezi s prepovedjo diskriminacije, svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja, na katerih temelji liberalizacija zračnega prometa v EU od konca osemdesetih let. Liberalizacija trga letalskih prevozov v EU je omogočila rast resnično vseevropskih nizkocenovnih letalskih družb. Pri tem, ko je Danski dovolila, da pomoč dodeli le družbi SAS, Evropska komisija ni upoštevala škode, ki jo je kriza COVID-19 povzročila takim vseevropskim letalskim družbam in njihove vloge pri letalski povezanosti Danske. Člen 107(2)(b) PDEU določa izjemo od prepovedi državne pomoči, vsebovane v členu 107(1) PDEU, vendar ne določa izjeme od ostalih pravil in načel PDEU.

4.	Četrti tožbeni razlog: Evropska komisija kljub obstoju resnih težav ni začela formalnega postopka preiskave in je kršila procesne pravice tožeče stranke.

5.	Peti tožbeni razlog: S sklepom je bila kršena obveznost obrazložitve, ki jo ima Komisija.

---

(1)  Sklep Evropske komisije (EU) z dne 15. aprila 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.56795 -- Danska – Nadomestilo za škodo, ki je zaradi izbruha COVID-19 nastala družbi Scandinavian Airlines (še neobjavljen v Uradnem listu).

Tožba, vložena 19. junija 2020 – Ryanair/Komisija

(Zadeva T-379/20)

(2020/C 255/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: E. Vahida, F. Laprévote, S. Rating in I. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen sklep Evropske komisije (EU) z dne 24. aprila 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57061 (1) in

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožeča stranka predlaga tudi, da se njena tožba obravnava po hitrem postopku iz člena 23a Statuta Sodišča.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka tožbo opira na pet tožbenih razlogov, ki so podobni tistim v zadevi T-378/20, Ryanair/Komisija.

---

(1)  Sklep Evropske komisije (EU) z dne 24. aprila 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57061 -- Švedska – Nadomestilo za škodo, ki je zaradi izbruha COVID-19 nastala družbi Scandinavian Airlines (še neobjavljen v Uradnem listu).