Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9814 – Firmenich/Les Dérivés Résiniques et Terpéniques)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 193/01)

Komisija se je 26. maja 2020 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32020M9814. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9413 – Lactalis/Nuova Castelli)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 193/02)

Komisija se je 9. decembra 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M9413. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o več priložnostih za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih

(2020/C 193/03)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

PRIZNAVAJO, DA:

1.

bi v osebnem in poklicnem razvoju vsi mladi morali imeti enake možnosti, ne glede na ovire, vključno z geografskimi izzivi. Ti izzivi so še toliko večji v času svetovnih kriz, kakršna je sedanja zaradi novega koronavirusa (covid-19), ki prinaša družbene motnje in gospodarske posledice ter utegne mlade še bolj potisniti v šibek in izoliran položaj;

2.

je v Strateški agendi EU za obdobje 2019–2024 (1) priznano, da neenakosti, ki še zlasti prizadevajo mlade, predstavljajo nadvse resno politično, socialno in gospodarsko tveganje ter da se generacijske, teritorialne in izobrazbene razlike poglabljajo in pojavljajo nove oblike izključevanja;

3.

je donedavna skoraj tretjina prebivalstva EU živela na podeželju, vključno s precejšnjim številom mladih (2). Med državami članicami so v gostoti prebivalstva in demografski strukturi razlike, tako na podeželskih kot oddaljenih območjih. Po drugi strani pa velja, da ima urbanizacija kot ena trenutnih ključnih gonilnih sil pomemben vpliv na prihodnje politike EU (3);

4.

se prebivalstvo Evropske unije stara. Ta proces je izrazitejši na podeželskih in oddaljenih območjih, tako da imajo takšna območja v posameznih državah članicah večji delež starejših (4). Ta medgeneracijska in geografska neravnovesja, zlasti v povezavi s slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami, otežujejo vzpostavljanje in ohranjanje celovitih podpornih storitev in vzdržnih storitvenih infrastruktur, ki bi se lahko odzivale na potrebe vseh, kar utegne v prihodnje dolgoročno vplivati na socialno kohezijo in solidarnost na podeželskih in oddaljenih območjih;

5.

so enakost in nediskriminacija, vključevanje in udeleženost mladih med vodilnimi načeli, na katere je postavljena strategija EU za mlade 2019–2027, ki upošteva stališča mladih, izražena v evropskih mladinskih ciljih in v procesu dialoga EU z mladimi. Zlasti velja poudariti, da je namen evropskega cilja mladih št. 6 (korak naprej za podeželsko mladino) ustvarjanje pogojev, ki bodo mladim omogočali dostop do pravic in uresničevanje svojega potenciala na podeželskih območjih;

6.

mladi okoljsko in podnebno problematiko postavljajo med področja, ki jih mora EU obravnavati kar najbolj prednostno (5). Boj proti podnebnim spremembam je eden glavnih dejavnikov oblikovanja prihodnjih politik (6). Ker imajo razvoj podeželja in strukturni skladi EU pomembno vlogo pri doseganju okoljskih ciljev EU, pa tudi v boju proti podnebnim spremembam, bi se bilo treba poglobiti v vprašanje dodatnih priložnosti za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih v sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo ali turizem;

OB UPOŠTEVANJU:

7.

priložnosti na podeželskih in oddaljenih območjih (7), kot so bližina narave, nižji stanovanjski stroški (8) in močnejši občutek pripadnosti skupnosti (9);

8.

omejitev zaradi težav z dostopnostjo do večine podeželskih in oddaljenih območij po vsej EU ter z njih, vključno z nekaterimi otoki (10), pa tudi najbolj oddaljenimi regijami Unije (11) ter čezmorskimi državami in ozemlji (12);

9.

procesa urbanizacije in njegovih možnih posledic za podeželska in oddaljena območja, zlasti kar zadeva populacijska razmerja (mlajši/starejši, ženske/moški (13), mladi diplomanti/mladi brez diplome) in potrebo po zagotavljanju razpoložljivosti in dostopnosti javnih in komercialnih storitev, prostočasnih dejavnosti, kakovostnih delovnih mest in izobraževanja, digitalne in fizične infrastrukture, javnega prevoza, stanovanj, ustanov socialnega in zdravstvenega varstva, pa tudi trajnosti naravnih virov;

10.

pomena vključevanja zamisli, mnenj in ustvarjalnosti mladih v državah članicah, vključno s tistimi, ki so bili zbrani med 7. krogom posvetovanj v okviru dialoga EU z mladimi, pa tudi prispevkov z mladinske konference EU, ki je potekala marca 2020 (14) v Zagrebu v okviru posebne podteme „Priložnosti za mlade na podeželju“;

11.

mladih iz vrst NEET (15) na podeželskih in oddaljenih območjih ter potrebe, da se jim posveti posebna pozornost z vidika njihovih možnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, imajo v primerjavi z mestnimi NEET vrstniki bolj gotovo manj priložnosti (16) in so bolj izpostavljeni spremembam v gospodarstvu (17);

12.

zavezanosti Evropske unije in njenih držav članic k izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in pripadajočih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti konkretnih ciljev v zvezi z mesti in naselji ter mladimi;

13.

mladinskega dela kot dragocenega instrumenta za odpravljanje razlik med podeželskimi in mestnimi okolji, saj pripomore k udeležbi mladih (različnih starosti in raznolikih ozadij), vključno s tistimi, ki jim grozi, da bo nanje pozabljeno, pri različnih vrstah dejavnosti v svojih lokalnih skupnostih;

14.

zaposlitvenih priložnosti, ki se ponujajo s podjetniškimi dejavnostmi, vključno z zaposlovanjem v socialnih podjetjih (18). Pri teh slednjih gre za orodje, ki mladim omogoča, da se ustrezno spoprimejo s socialnimi in zaposlitvenimi izzivi, ter odpira prostor za dejansko izrabo obstoječih naravnih in človeških virov na trajnosten način;

15.

v tem kontekstu dejavnosti v okviru socialne in solidarnostne ekonomije (19), ki lahko prispevajo k izboljšanju gospodarskega in socialnega položaja podeželskih in oddaljenih območij ter posledično omogočajo odzivanje na potrebe in želje mladih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih;

16.

prostovoljstva kot enega od izrazov aktivnega državljanstva, ki lahko pripomore k zagotavljanju socialnega vključevanja mladih na podeželskih in oddaljenih območjih ter prav tako spodbuja solidarnost med generacijami na podeželskih in oddaljenih območjih, zlasti v smislu prispevka k odpornosti skupnosti pri soočanju s težavami in krizami, kakršno je prinesel covid-19;

17.

čezmejnega sodelovanja med oddaljenimi in podeželskimi območji držav članic, ki mejijo na regije, ki bi lahko podprle njihov razvoj, s čimer bi mladi dobili dodatne priložnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, dela, zdravja, družbenih in prostočasnih dejavnosti;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI NA USTREZNIH RAVNEH:

18.

pri razvijanju mladinskih politik in pripadajočih strategij, usmerjenih v zmanjševanje neenakosti med mestnimi in podeželskimi/oddaljenimi območji, spodbujajo medsektorske pristope;

19.

v ustrezne strategije in politike po potrebi vključujejo akcijske načrte ali ukrepe, ki bodo odsevali poglede in stališča mladih na podeželskih in oddaljenih območjih. Te akcijske načrte in ukrepe bi bilo treba pripraviti na podlagi znanja, dokazov, najboljših praks, posvetovanj z mladimi samimi ter zbranih podatkov, med drugim razčlenjenih po spolu, invalidnosti in z drugih ustreznih vidikov, zlasti koder ni ustreznih storitev in/ali infrastruktur ali jih je treba izboljšati;

20.

kar zadeva mlade na podeželskih in oddaljenih območjih, spodbujajo učinkovite modele medobčinskega sodelovanja in s tem pripomorejo k globlji ozaveščenosti in izmenjevali najboljših praks in dokazov med različnimi ponudniki storitev;

21.

spodbujajo in omogočajo aktivno državljanstvo in resnično udeleženost mladih z različnimi ozadji na podeželskih in oddaljenih območjih v postopkih odločanja o zadevah, ki jih zadevajo, in sicer z ustreznimi orodji, kakršni so lokalni mladinski sveti in inovativni/alternativni načini udeležbe; po potrebi gojijo sodelovanje med pristojnimi upravnimi organi na vseh ravneh med izvajanjem javnih posvetovanj (tako analognih kot digitalnih), ki so orodje za interakcijo z mladimi; spodbujajo javne uprave, naj pomagajo k lažjemu delu organizacij, ki jih vodijo mladi, in podpirajo relevantne akterje, ki zagotavljajo dejavnosti mladinskega dela na vseh ravneh, vključno s terenskim mladinskim delom;

22.

nadalje spodbujajo in izboljšujejo medgeneracijsko razumevanje, dialog in solidarnost, da se podprejo vzajemno koristne izmenjave med generacijami, ter mlade opogumljajo, da postanejo in ostanejo dejavni v življenju lokalnih skupnosti na podeželskih in oddaljenih območjih, tudi na družinskih kmetijah;

23.

nadalje spodbujajo dostopne prostovoljne in solidarnostne dejavnosti, ki so orodje za socialno vključevanje vseh mladih, zlasti mladih na podeželskih in oddaljenih območjih;

24.

okrepijo prizadevanja za zagotovitev rednega, trajnostnega in cenovno dostopnega načina javnega prevoza, da bodo mestna ter podeželska in oddaljena območja bolje povezana;

25.

po potrebi izboljšajo informacijsko infrastrukturo (IT), vključno s širokopasovno povezavo visokih hitrosti, da bi se povečal dostop do uporabe digitalnih tehnologij in storitev;

26.

po potrebi spodbujajo oblikovanje mladinskih prostorov (20) ali nadgradnjo obstoječih ter daljinski dostop za mlade, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, do različnih vrst storitev, tudi storitev mladinskega dela, kot sta digitalno in pametno mladinsko delo; spodbujajo naj tudi uvajanje različnih mobilnih storitev, kot so storitve za prosti čas in svetovanje, ter večnamenskih storitvenih centrov;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

27.

spodbujajo medsebojno dopolnjevanje različnih pobud in instrumentov EU na področju mladih in tudi na drugih področjih, kot so Erasmus+, Jamstvo za mlade, Evropska solidarnostna enota, Evropski socialni sklad ali Interreg EU (21), da bi se izboljšala ozaveščenost mladih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, olajšal njihov dostop do teh programov in dosegla upravna poenostavitev, s čimer bi izboljšali reševanje izzivov, s katerimi se mladi soočajo;

28.

spodbujajo izmenjavo najboljših praks pri uporabi možnosti, ki jih ponujajo mladinski programi in politike, kot so Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in Jamstvo za mlade, pa tudi drugi ustrezni instrumenti EU, kot sta Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi izboljšali zaposljivost, mobilnost in sodelovanje ter spodbujali vrednote EU (22), izmenjevali prakse na področju solidarnosti in razvoja skupnosti, zlasti v kriznih časih, ter povečali socialno kohezijo v podeželskih in oddaljenih skupnostih;

29.

organizirajo dejavnosti vzajemnega učenja, kot so seminarji, dejavnosti vrstniškega učenja ali druge ustrezne oblike formalnega in neformalnega sodelovanja, ki bi lahko vključevale deležnike z različnih področij politike, vključno z mladimi različnih geografskih in kulturnih ozadij, da bi preučili medsektorsko in medregionalno sodelovanje pri dostopu do storitev;

30.

nadalje spodbujajo privlačnost podeželskih in oddaljenih območij, s posebnim poudarkom na njihovih koristih in priložnostih z vidika razpoložljivih naravnih virov, kjer je to primerno, in na njihovi trajnostni rabi, da bi se povečala ozaveščenost o možnostih za podjetništvo in dejavnosti socialne in solidarnostne ekonomije (23), ob upoštevanju, da je treba čim bolj ohranjati in spodbujati obstoječe kmetijske dejavnosti, kjer je to ustrezno;

31.

okrepijo prizadevanja za izpopolnitev podjetniških znanj, spretnosti in kompetenc mladih ter njihovega zaupanja v svoje sposobnosti, po potrebi s poudarkom na mladih ženskah (24), z vidika potenciala za podjetništvo ter dejavnosti socialne in solidarnostne ekonomije na podeželskih in oddaljenih območjih;

32.

pri oblikovanju prihodnjih mladinskih politik in ukrepov za podeželska in oddaljena območja upoštevajo okolje in podnebne spremembe, in še zlasti tozadevna najnovejša znanstvena poročila, ter po potrebi zagotovijo ustrezno izobraževanje, usposabljanje in dostop do informacij, da bi se povečala ozaveščenost in spodbudilo sodelovanje mladih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, pri okoljskih in podnebnih vprašanjih;

33.

po potrebi okrepijo prizadevanja za opogumljanje mladih, da se vključijo v kmetijske (25) in druge ekonomske dejavnosti na podeželskih in oddaljenih območjih, med drugim z nepovratnimi sredstvi za zagon podjetij, dohodkovnimi spodbudami, samopobudami mladih ter ciljnim izobraževanjem in usposabljanjem;

34.

spodbujajo sodelovanje med ustreznimi deležniki, katerega glavni namen bo uresničevanje pravice do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih, s posebnim poudarkom na zmanjševanju osipa in povečanju možnosti za enak dostop do izobraževanja, usposabljanja in dela;

35.

spodbujajo digitalno izobraževanje in usposabljanje ter neformalno učenje in zaposlitvene priložnosti za mlade, da bi se izboljšala splošna raven digitalnih spretnosti in kompetenc, pa tudi da ne bi prihajalo do izoliranosti mladih na podeželskih in oddaljenih območjih ter bi bile posledice kriz, kakršno je povzročil covid-19, blažje, na primer z omogočanjem dostopa do interneta in IKT (26), kjer je to primerno, na vseh podeželskih in oddaljenih območjih;

36.

spodbujajo sodelovanje med podeželskimi in oddaljenimi obmejnimi območji EU, pri čemer je treba izkoristiti ustrezne programe, kot je EU Interreg, da se povečajo priložnosti za lokalno mladino;

37.

nadalje obravnavajo in preučujejo vprašanja, ki zadevajo mlade na podeželskih in oddaljenih območjih, pri izvajanju sedanjih in razvijanju novih pobud, kot so dolgoročna vizija za podeželje, ter, če je to ustrezno, v okviru dejavnosti, povezanih s konferenco o prihodnosti Evrope, evropskim izobraževalnim prostorom do leta 2025, posodobljenim akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje, podnebnim paktom in okrepljenim jamstvom za mlade;

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

38.

razmisli o raziskavah in analizi – z uporabo obstoječih orodij, kot je Youth Wiki – ter zbere razčlenjene podatke (vključno po spolu, invalidnosti in drugih ustreznih dejavnikih) v zvezi z vprašanji, povezanimi z mladimi in njihovem dobrem počutju na podeželskih in oddaljenih območjih, da bi prispevali h krepitvi znanja, dokazov in podatkov, na katerih gradijo politike na vseh ravneh, tudi ob upoštevanju potrebe po možnih mehanizmih spremljanja;

39.

pospešuje medsebojno dopolnjevanje mladinske politike EU ter drugih ustreznih politik in programov EU, na primer v zvezi z razvojem podeželja, kmetijstvom in socialno kohezijo, ter naj v ta namen med drugim spodbuja tudi uporabo rezultatov dialoga EU z mladimi;

40.

spodbuja, naj se pri dejavnostih, ki se izvajajo v okviru mladinskega partnerstva med Evropsko unijo in Svetom Evrope, ustrezna pozornost nameni izzivom mladih na podeželskih in oddaljenih območjih (27);

POZIVAJO MLADINSKI SEKTOR EU (28), NAJ:

41.

prispeva k prizadevanjem za ozaveščanje mladih in širše javnosti na podeželskih in oddaljenih območjih o priložnostih v njihovih lokalnih skupnostih, da bi na eni strani spodbudili delovne in poklicne priložnosti ter na drugi strani uporabo razpoložljivih ukrepov v tem sektorju tako za boj proti stereotipom glede mladih na podeželju kot tudi za proaktivno spodbujanje pozitivne podobe mladih na podeželskih in oddaljenih območjih;

42.

čim bolj izkoristi možnosti, ki jih ponujajo Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in drugi ustrezni programi EU, da bi izkoristili potencial mladih ne glede na spol na podeželskih in oddaljenih območjih.

---

(1)  Sprejel Evropski svet 20. junija 2019.

(2)  Po podatkih Eurostata je leta 2018 na podeželju živelo 49,2 % mladih v starosti od 15 do 24 let

(prebivalstvo EU-28 po stopnji izobrazbe, spolu, starosti in stopnji urbanizacije (v %)).

(3)  https://espas.secure.europarl.europa.eu/orbis/sites/default/files/generated/document/en/ESPAS_Report2019.pdf

(Global trends to 2030 – Challenges and Choices for Europe (globalna gibanja do leta 2030 – izzivi in odločitve pred Evropo), ESPAS, april 2019).

(4)  https://www.unece.org/fileadmin/DAM/pau/age/Policy_briefs/ECE-WG1-25.pdf (UNECE Policy Brief on Ageing No. 18 (2017)).

(5)  https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/FLASH/surveyKy/2224

(Eurobarometer 478).

(6)  Glej opombo št. 3.

(7)  Pojma „podeželska območja“ in „oddaljena območja“ sta opredeljena v prilogi.

(8)  Delež ljudi, preobremenjenih s stanovanjskimi stroški, je nižji na podeželskih območjih EU (evropska statistika za regije in mesta, 2018).

(9)  Eurofound (2019), Is rural Europe being left behind? (Ali pozabljamo na podeželsko Evropo?), European Quality of Life Survey 2016 (Raziskava o evropski kakovosti življenja 2016), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(10)  Naseljeni manjši otoki, ki ne spadajo med najbolj oddaljene regije ali čezmorske države in ozemlja, vendar so zaradi izostanka povezovalnih mostov, nezadostnih zračnih in pomorskih prometnih povezav ali drugih podobnih dejavnikov težko dostopni (glej opredelitev pojma „oddaljena območja“ v prilogi).

(11)  S seznama iz člena 349 PDEU.

(12)  S seznama iz Priloge II k PDEU.

(13)  Ženske na podeželskih območjih EU predstavljajo manj kot 50 % celotnega podeželskega prebivalstva in predstavljajo 45 % aktivnega prebivalstva. V skladu z analizo se je zaposlenost žensk v podeželskih regijah EU (starostni razred 15–64 let) v obdobju 2013–2017 povečala za skoraj 2 %. (The professional status of rural women in the EU (Zaposlenost žensk na podeželju v EU), Evropski parlament, 2019).

(14)  https://mdomsp.gov.hr/UserDocsImages/Vijesti2020/Creating%20Opportunities%20for%20Youth%20-%20outcomes%20report%2027%20mar%202020.pdf

(15)  Ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

(16)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Statistics_on_young_people_neither_in_employment_nor_in_education_or_training#NEETs:_analysis_by_degree_of_urbanisation

(17)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Archive:Impact_of_the_economic_crisis_on_unemployment

(18)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(19)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(20)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(21)  https://interreg.eu/

(22)  Kot so določene v členu 2 PEU.

(23)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(24)  Glej opombo št. 13.

(25)  Kot primer, le 6 % vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji vodijo kmetje, mlajši od 35 let, in zelo težko je prepričati več mladih, naj se zaposlijo v kmetijstvu (https://ec.europa.eu/info/food-farming- fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en).

(26)  Informacijska in komunikacijska tehnologija.

(27)  https://pjp-eu.coe.int/en/web/youth-partnership

(28)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

Sklepi Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost

(2020/C 193/04)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OPOZARJAJOČ na politično ozadje tega vprašanja, kot je predstavljeno v prilogi k tem sklepom;

ZAVEDAJOČ SE NASLEDNJEGA:

1.

Izobraževanje in usposabljanje oblikujeta človeštvo in imata moč preobraziti posameznike in družbo. Pomembna sta za družbeno, gospodarsko, demokratično in kulturno udejstvovanje državljanov, pa tudi za rast, trajnostni razvoj, socialno kohezijo in blaginjo v Uniji. Relevantno, inkluzivno in nepristransko kakovostno izobraževanje in usposabljanje državljankam in državljanom ne zagotavljata le znanja, spretnosti in kompetenc v skladu s trenutnim in prihodnjim razvojem, temveč tudi oblikujeta njihov odnos, vrednote in vedenje, ki jim omogočajo, da so poklicno in osebno uspešni ter da so dejavni in odgovorni člani družbe.

2.

Učitelji in mentorji (1) na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja so nepogrešljivo gibalo izobraževanja in usposabljanja. Odločilno vlogo imajo pri pripravi posameznikov iz vseh okolij, ne glede na njihovo starost, na življenje, učenje in delo v današnjem svetu, pa tudi pri ustvarjanju in usmerjanju prihodnjih sprememb.

3.

Zaradi nenehnih družbenih, demografskih, kulturnih, gospodarskih, znanstvenih, okoljskih in tehnoloških sprememb, se svet izobraževanja in usposabljanja spreminja, s tem pa tudi poklic učiteljev in mentorjev, ki so postavljeni pred vse večje zahteve, naloge in pričakovanja. Stalne inovacije in izzivi ne vplivajo le na kompetence, ki jih potrebujejo učitelji in mentorji, temveč tudi na njihovo dobro počutje in privlačnost učiteljskega poklica.

4.	Evropski učitelji in mentorji so steber evropskega izobraževalnega prostora: imajo osrednjo vlogo pri uveljavljanju evropske razsežnosti poučevanja (2), saj učečim se pomagajo pri razumevanju in doživljanju evropske identitete in pripadnosti.

PRIZNAVAJOČ NASLEDNJE:

5.

Sedanja kriza, ki jo je povzročil covid-19, je učitelje in mentorje na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja postavila pred izziv brez primere. Poučevanje v živo so morali hitro in v veliki meri nadomestiti s poučevanjem na daljavo, ki je pretežno virtualno. V teh izrednih razmerah so učitelji in mentorji pokazali izjemno predanost, ustvarjalnost, in kolegialnost ter vložili veliko truda v to, da bi se učenje nadaljevalo in učeči se še naprej napredovali, tudi s skrbjo za njihovo dobro počutje.

ZAVEDAJOČ SE NASLEDNJEGA:

6.

Skladno z načelom subsidiarnosti, ki velja tudi za učiteljski poklic, so za organizacijo in vsebino sistemov izobraževanja in usposabljanja odgovorne države članice. Zato imajo države članice različne zahteve glede tega, katere vrste in ravni kvalifikacij so potrebne za vstop v učiteljski poklic in karierno napredovanje (3).

7.

Bodoči učitelji in mentorji lahko z višjimi ravnmi izobrazbe in usposabljanja pridobijo širši nabor kompetenc, vključno s tistimi, ki so potrebne za razvoj strokovne avtonomije pri poučevanju. To lahko prispeva k večjemu zadovoljstvu pri delu, pa tudi k dojemanju vrednosti in spoštovanju poklica (4).

8.

Naloga učiteljev in mentorjev je učečim se omogočiti, da pridobijo ključne kompetence (5) ter strokovna znanja in spretnosti, ne le zato, da jih pripravijo na uspešno opravljanje prihodnjih služb – nekatere od njih sploh še ne obstajajo –, temveč tudi zato, da jih spodbujajo k družbeni odgovornosti in aktivnemu državljanstvu, jim posredujejo človeške vrednote ter podpirajo njihovo osebno rast in dobro počutje.

9.

Njihovo strokovno in pedagoško znanje, pa tudi njihova predanost, zavzetost, zadovoljstvo na delovnem mestu in samozavest vplivajo na učne rezultate, napredek in dobro počutje učečih se. Učitelji in mentorji so zgled vseživljenjskega učenja, zato lahko učeče se navdušijo zanj ter jim tudi privzgojijo odgovornost zanj, tako da spodbujajo njihovo zanimanje ter radovednost in ustvarjalnost.

10.

Da bi učitelji in mentorji zadostili različnim, vse zahtevnejšim vlogam, nalogam in pričakovanjem učečih se, vodstev ustanov, oblikovalcev politik, staršev in skupnosti, jih je treba, kjer je to primerno in skladno z nacionalnimi okoliščinami, še naprej vključevati v procese odločanja in jih podpirati, da bi bili kos spremembam in izzivom. Ti izzivi so v državah članicah bolj ali manj izraziti in so med drugim povezani zlasti z naslednjim: a) usklajevanjem različnih vidikov njihovega dela, ki pogosto vključuje številne administrativne naloge, sodelovanje pri vodenju ustanov, podpiranje in usmerjanje učečih se, načrtovanje in časovno organizacijo strokovnega sodelovanja in profesionalnega razvoja, poleg nenehnega vzdrževanja in razvijanja kakovosti njihovega poučevanja in učnih rezultatov učečih se; b) celostnim spodbujanjem učečih se k razvoju intelektualnega, čustvenega, socialnega in ustvarjalnega potenciala, poleg zagotavljanja njihovega napredka pri izobraževanju; c) uporabo različnih učnih metod in praks, ki temeljijo na raziskavah ter vključujejo inovativne in digitalne metode in pristope, s poudarkom na pristopih, ki se osredotočajo na učeče se in temeljijo na kompetencah, v skladu z razvijajočimi se individualnimi učnimi potrebami, da bi olajšali učni proces in podprli soustvarjanje učenja in poučevanja, obenem pa zagotovili, da bodo take prakse vključujoče, družbeno pravične in nepristranske; d) delom v okoljih, ki so jih preobrazile tehnologija, digitalizacija in umetna inteligenca, pri čemer je treba upoštevati njihov pedagoški potencial ter etično, varno in odgovorno uporabo; e) delom v jezikovno in kulturno raznolikih razredih in učnih okoljih z učečimi se iz različnih socialno-ekonomskih okolij, z različnimi potrebami, tudi s posebnimi učnimi potrebami (6), in zagotavljanjem inkluzivnosti; f) sodelovanjem pri oblikovanju politik, zlasti pri razvoju, izvajanju in evalvaciji reform izobraževanja in usposabljanja, vključno s stalnim pregledovanjem kurikulov; g) ustvarjanjem podpornega in konstruktivnega ozračja v učnem okolju, vključno s pozitivnimi in solidarnimi odnosi v njihovih timih in z drugimi pedagoškimi delavci, učečimi se, družinami in delodajalci, kjer je to ustrezno; h) obvladovanjem vedenjskih težav v razredu in potencialnim preprečevanjem različnih vrst nasilja, tudi spletnega nasilja, ki lahko negativno vpliva na rezultate in zdravje učečih se; morda pa tudi obvladovanjem nasilnega vedenja, usmerjenega proti njim samim; i) izbiro ustreznih orodij, meril in načinov ocenjevanja, usklajenih s pričakovanimi učnimi rezultati, da bi vsi učeči se pravočasno dobili kakovostne povratne informacije, ki lahko usmerjajo in izboljšajo njihovo nadaljnje učenje; j) poučevanjem s pogosto omejenimi viri, vključno s pomanjkljivo ali neustrezno izobraževalno infrastrukturo, učnimi prostori, opremo in pripomočki, vključno z orodji za spletno učenje.

11.

Ti izzivi so še večji za učitelje in mentorje začetnike (ki so šele pridobili kvalifikacije), saj imajo v prvih letih poučevanja ali usposabljanja enake naloge kot bolj izkušeni kolegi. Poleg tega se pogosto znajdejo v zahtevnih okoljih, kot so ustanove za izobraževanje in usposabljanje z višjim deležem učečih se iz socialno-ekonomsko prikrajšanih ali migrantskih okolij (7). Starejši učitelji in mentorji imajo lahko druge težave, na primer zaradi generacijske vrzeli na delovnem mestu.

12.

Učitelji in mentorji, ki delajo na podeželskih in odmaknjenih območjih ali območjih z omejenimi možnostmi, so lahko postavljeni še pred druge izzive, kot so izzivi, povezani s profesionalno osamitvijo, omejeno infrastrukturo, vključno z digitalno infrastrukturo, dostopom do podpore in priložnosti za profesionalni razvoj ali poučevanjem skupin z učenci različnih starosti ali iz različnih razredov. Po drugi strani pa se lahko učitelji in mentorji, ki delajo na gosto poseljenih mestnih območjih, soočajo s še večjimi izzivi zaradi poučevanja učečih se iz različnih večjezičnih, večkulturnih in socialno-ekonomskih okolij.

13.

Čeprav se številni učitelji in mentorji pogosto soočajo z istimi izzivi, se v državah članicah različno izrazito pojavljajo tudi posebni izzivi, povezani z različnimi ravnmi in vrstami izobraževanja in usposabljanja, vključno z naslednjim: a) v vzgoji in varstvu predšolskih otrok: — težavami pri privabljanju in ohranjanju kvalificiranih in dobro usposobljenih strokovnih delavcev v vzgoji in varstvu predšolskih otrok; — staranjem zaposlenih in neravnovesjem med spoloma, s pretežno žensko delovno silo; — neprivlačnimi delovnimi razmerami, tudi visokim številom otrok na zaposlenega in pomanjkanjem privlačnih kariernih možnosti, pa tudi pomanjkanjem priložnosti za stalni profesionalni razvoj; b) v splošnem izobraževanju: — težavami pri privabljanju in zadržanju študentov z visokim potencialom v začetnem izobraževanju za učitelje (8), pa tudi pri privabljanju diplomantov in ohranjanju učiteljev v poklicu; — staranjem populacije učiteljev; neravnovesjem med spoloma s pretežno žensko delovno silo, zlasti pri nekaterih predmetih in na nekaterih ravneh izobraževanja; poleg tega kulturno ozadje učiteljev ne odraža kulturnega ozadja skupnosti, ki jo poučujejo; — vse to se v številnih državah članicah odraža v pomanjkanju učiteljev, ki je bodisi splošno bodisi omejeno na določena geografska območja ali predmetna področja, npr. področja STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika), ali pomanjkanju učiteljev, ki so usposobljeni za poučevanje učencev s posebnimi potrebami, poučevanje v večkulturnem ali večjezičnem okolju ali poučevanje učencev iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij (9); c) v poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju: — učitelji in mentorji bi morali znati spodbujati in razvijati osnovne spretnosti in ključne kompetence, pa tudi najnovejše poklicne ali tehnične spretnosti in znanja; — povpraševanje po „hibridnih“ učiteljih in mentorjih, ki delajo tako v ustanovah za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje kot podjetjih, se bo morda povečalo; — poleg tega morajo učitelji in mentorji, zlasti mentorji v podjetjih, med seboj sodelovati, saj se njihove vloge in naloge dopolnjujejo, še posebej pri vajeništvu in učenju na delu; — zasebni sektor lahko ponudi večje spodbude, zato je lahko delo v njem bolj privlačno kot delo v ustanovah za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje; — številne države članice se soočajo z izzivi, povezanimi s staranjem učiteljev in mentorjev; d) v izobraževanju odraslih: — izobraževalci odraslih imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in razvijanju osnovnih in strokovnih znanj, spretnosti in kompetenc; — včasih morajo biti kos izzivom, povezanim z bralno in matematično pismenostjo in jezikovnimi težavami učečih se ali slabimi izkušnjami z izobraževanjem in usposabljanjem; — ker izobraževalci odraslih pogosto delajo z raznolikimi skupinami učečih se, morajo biti pripravljeni na uporabo raznolikih in učinkovitih učnih strategij in metod, da bi poskrbeli za njihove potrebe, jih motivirali in spremljali na njihovih individualnih učnih poteh; — da bi posameznike opolnomočili za izpopolnjevanje in preusposabljanje, bo mogoče treba preučiti vlogo učiteljev in mentorjev, saj bi morda lahko prispevali k usmerjanju in potrjevanju znanja in spretnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; — od izobraževalcev odraslih se včasih zahteva, da v okviru učenja na delu sodelujejo z delodajalci; — izobraževalci odraslih pogosto niso posebej pripravljeni na poučevanje odraslih in so lahko zaposleni za krajši delovni čas ali samozaposleni, zato njihova profesionalizacija predstavlja velik izziv za zagotavljanje kakovosti izobraževanja odraslih; e) v visokem šolstvu: — pri kvalifikacijah za vstop v akademski poklic pogosto ni poudarka na tem, da bi kandidati pridobili ustrezne pedagoške spretnosti in znanja; — v vseh državah članicah ni obsežnih, sistemskih možnosti za stalni profesionalni razvoj, usmerjen v izboljševanje pedagoških spretnosti in znanja pri akademskem osebju; — premalo pozornosti se namenja podpori medinstitucionalnemu razvoju osebja, vključno z mednarodno mobilnostjo učiteljev, pa tudi vzpostavljanju izkustvenih skupnosti in strokovnih mrež; — zaradi raznolikosti študentske populacije so potrebne različne učne metode, ki temeljijo na pristopu, osredotočenem na študente, kar lahko predstavlja izziv za visokošolske zavode; — v nekaterih akademskih disciplinah obstaja neravnovesje med spoloma, ženske so zlasti premalo zastopane pri višjih nazivih; — čeprav je poučevanje ena od treh poslanstev visokega šolstva, je pri vrednotenju, na katerem temelji karierno napredovanje, raziskovanje pogosto bolj cenjeno od poučevanja; od osebja z nižjimi in srednjimi nazivi se pogosto zahteva, da poučujejo več, saj karierno napredovanje pogosto pomeni manj poučevanja in več raziskovanja (10). 14. Čeprav so naloge učiteljev in mentorjev vse bolj kompleksne, njihov poklic pa vse zahtevnejši, mnogi učitelji in mentorji menijo, da v družbi niso spoštovani ali cenjeni (11) in da je poklic v številnih državah članicah vse manj privlačen.

POUDARJA NASLEDNJE:

15.

Nujno je treba razvijati in posodabljati kompetence učiteljev in mentorjev, saj to zagotavlja njihovo strokovno znanje ter prispeva k njihovi avtonomiji in angažiranosti, dobremu počutju v osebnem in poklicnem življenju, motivaciji in občutku, da so cenjeni, jih pripravlja na ustrezen odziv na spremembe ter spodbuja, da so v svojem poklicu proaktivni in inovativni.

16.

V ta namen je treba nadalje razvijati nacionalne politike, ki bodo ciljno in vsestransko podpirale delo učiteljev in mentorjev, pri tem pa je treba upoštevati zahteve in potrebe po usposabljanju, ki so jih opredelili učitelji in mentorji sami, pa tudi potrebe širših učečih se skupnosti, pomembne izsledke raziskav na področju izobraževanja ter splošne nacionalne cilje pri izobraževanju in usposabljanju. Poleg tega je koristno ponuditi različne modele usposabljanja, vključno z učenjem v živo, virtualnim in kombiniranim učenjem ter učenjem na delu.

17.

Potreben je dopolnjujoč in celovit pristop na vseh ravneh in v vseh delih izobraževanja in usposabljanja učiteljev in mentorjev. To bi moralo vključevati privabljanje in izbor študentov, začetno izobraževanje učiteljev (vključno s pripravništvom), uvajanje in kakovostno mentorstvo, pa tudi spodbujanje in podpiranje stalnega profesionalnega razvoja v celotni učiteljski karieri in, če je ustrezno, ocenjevalne mehanizme. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti učiteljem začetnikom ter jim zagotoviti dodatno usmerjanje in mentorstvo, da bi jim olajšali začetek poklicne poti in jim pomagali pri specifičnih potrebah, s katerimi se soočajo.

18.

V skladu z nacionalnimi okoliščinami bi to lahko podprli s sodobnimi in ustreznimi nacionalnimi celovitimi okviri kompetenc za učitelje in mentorje (12), ki bi jih pripravili v okviru strukturiranega in sistematičnega dialoga z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ter bi odražali sodobne in inovativne pedagoške pristope, strategije in metode ter nove okoliščine v družbi na splošno. V tem smislu je pomembno, da izobraževanje in usposabljanje za učitelje in mentorje na njihovi celotni poklicni poti bolj sistematično zajemata teme in učne priložnosti, povezane z delom v večjezičnem in večkulturnem okolju, delom z učečimi se s posebnimi potrebami in iz prikrajšanih okolij, digitalnimi pedagoškimi pristopi, trajnostnim razvojem in zdravim življenjskim slogom. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zahtevam in potrebam, ki so jih izrazili učitelji in mentorji sami (13).

19.

Stalni profesionalni razvoj učiteljev in mentorjev bi moral veljati za predpogoj za kakovostno poučevanje in usposabljanje; učitelje in mentorje bi bilo zato treba spodbujati k razmisleku o svojih praksah in potrebah po usposabljanju ter jih motivirati in podpirati, tako da bi jim ponudili možnosti za kakovostno usposabljanje, pa tudi zagotovili čas, da se ga bodo lahko udeležili, in spodbude zanj.

20.	Tesnejše povezovanje učiteljev in mentorjev z raziskovalci lahko pozitivno vpliva na njihov profesionalni razvoj ter spodbuja inovativne in izboljšane pedagoške prakse, temelječe na raziskavah.

21.

Čezmejna mobilnost, ki je lahko kratko- ali dolgoročna, fizična, virtualna ali kombinirana, je za udeležence izjemna učna izkušnja in dragocena priložnost za razvijanje socialnih, medkulturnih, večjezičnih in medosebnih kompetenc, tako za študente, ki se izobražujejo za učitelje, kot za aktivne učitelje in mentorje pri njihovem stalnem profesionalnem razvoju. Vendar pa mobilnost študentov in aktivnih učiteljev lahko ovirajo pomanjkljive jezikovne kompetence ali dejstvo, da je treba za učitelje poiskati zamenjave. Poleg tega sta za začetne izobraževalne programe za učitelje v primerjavi s študijskimi programi na drugih področjih pogosto značilni šibka mednarodna razsežnost in nizka stopnja mobilnosti med študijem in pripravništvom (14), izziv pa je tudi priznavanje obdobij v mobilnosti v tujini in učnih izidov.

22.

Možnosti različnih kariernih odločitev v učiteljskem poklicu, ki omogočajo številne načine kariernega napredovanja, lahko spodbudijo posameznike, da se odločijo za ta poklic in v njem vztrajajo, pa tudi za vseživljenjsko učenje. Za učitelje in mentorje so lahko spodbuda, da ostanejo zvesti temu poklicu ter da so v celotni delovni dobi predani učenju, tako kar zadeva tiste, ki jih učijo, kot tudi njih same. Po drugi strani je enako pomembno, da učitelji in mentorji niso preobremenjeni z administrativnimi nalogami, zaradi česar se ne bi mogli osredotočati na poučevanje.

23.

Učitelji in mentorji ter vodje ustanov lahko s svojim znanjem, strokovnostjo in praktičnimi izkušnjami prispevajo k oblikovanju politik. Z njihovim sodelovanjem pri oblikovanju politik se lahko poveča tudi njihova odgovornost, kar lahko posledično pozitivno vpliva na rezultate pri izvajanju različnih političnih pobud in reform.

24.

Dobro počutje učiteljev in mentorjev vpliva na njihovo zadovoljstvo in zavzetost pri delu ter prispeva k privlačnosti njihovega poklica, s tem pa tudi k temu, da ostanejo v tem poklicu. To je pomemben dejavnik kakovosti in uspešnosti, ki je povezan z njihovo lastno motivacijo ter motivacijo in dosežki tistih, ki jih učijo.

25.

Pomembni vidiki dobrega počutja so lahko med drugim povezani z razumevanjem in obvladovanjem pričakovanj, delovno obremenitvijo, delovnim okoljem, vključno z varnostjo pri poučevanju in učenju, ter delovnimi razmerami, podporo za medsebojno strokovno sodelovanje in institucionalno podporo, ki sta na voljo, odnosi z učečimi se, starši, kolegi in vodstvi ustanov, spoštovanjem in priznanjem v širši skupnosti. Odsotnost teh dejavnikov ali njihovo negativno dojemanje lahko povzročita fizično in čustveno izčrpanost, stres in izgorelost, kar vpliva na duševno in telesno zdravje.

26.

Da bi podprli dosežke in dobro počutje učiteljev in mentorjev, pa tudi učečih se, je koristno vzpostavljati in spodbujati sodelovalne učeče se skupnosti ter kulturo sodelovanja med učitelji in mentorji, njihovimi kolegi in vodji ustanov, učečimi se, starši in drugimi zainteresiranimi stranmi, kot so delodajalci. Izkušeni učitelji in mentorji imajo lahko pomembno vlogo kot mentorji mlajših sodelavcev, pa tudi njim samim bi lahko koristila medgeneracijska izmenjava. Prav tako je pomembno, da se spodbuja medsebojno strokovno učenje od spodaj navzgor ter instruktivno in participativno vodenje, ki gradi zaupanje ter navdihuje in motivira izobraževalno osebje. Poleg tega bi lahko v podporo izboljšavam pri njihovem delu po potrebi uporabili ocenjevanje, tako da bi jih konstruktivno evalvirali in jim dali povratne informacije o njihovi uspešnosti ter določili merila za napredovanje in priznavanje tistih s pomembnimi dosežki.

27.

Zadostne, učinkovite in trajnostne naložbe v učitelje in mentorje so naložbe v kakovost izobraževanja in usposabljanja. To zajema različne vidike, na primer naložbe v priložnosti za izobraževanje in usposabljanje učiteljev in mentorjev, ustrezno infrastrukturo in učne prostore, pripomočke in vire ter plače (15).

28.

Vse navedeno bi lahko upoštevali pri razvijanju spobud za reševanje problema pomanjkanja učiteljev in mentorjev. Druge možnosti, ki bi jih lahko preučili, vključujejo štipendije za privabljanje študentov v ustrezne študijske programe ali zaposlovanje strokovnjakov, ki nimajo kvalifikacij za poučevanje, pri čemer si je treba prizadevati za spodbujanje in podpiranje visokokakovostnega poučevanja.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA INSTITUCIONALNE AVTONOMIJE IN V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:

29.	tudi v prihodnje in še intenzivneje vključujejo učitelje in mentorje v oblikovanje politik na področju izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh, tako da krepijo sodelovanje, spodbujajo njihovo odgovornost za proces, pa tudi njihovo avtonomijo pri uporabi teh politik v praksi;

30.	pri oblikovanju politik, povezanih z izobraževanjem in usposabljanjem učiteljev in mentorjev, upoštevajo, da je treba k njihovemu začetnemu izobraževanju, uvajanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju pristopiti celovito;

31.

spodbujajo in podpirajo večjo udeležbo učiteljev in mentorjev v stalnem profesionalnem razvoju, zlasti s sprejetjem nadaljnjih ukrepov za odpravo ovir za udeležbo in priložnosti, ter si prizadevajo za ustrezno ocenjevanje in priznavanje pomena stalnega profesionalnega razvoja kot sestavnega dela kariernega napredovanja;

32.

spodbujajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje, da učiteljem in mentorjem zagotovijo priložnosti za učinkovit in na raziskavah temelječ stalni profesionalni razvoj, ki bo osnovan na sodelovanju, medsebojnem strokovnem spremljanju in vzajemnem učenju, usmerjanju, mentorstvu in mreženju; pri oblikovanju takih možnosti po potrebi spodbujajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje k širitvi učne ponudbe, vključno z manjšimi učnimi enotami, kot so tiste, s katerimi je mogoče pridobiti mikrokvalifikacije, ob upoštevanju dogovorov o zagotavljanju kakovosti;

33.

še naprej podpirajo visokošolske zavode, ob doslednem spoštovanju njihove avtonomije, pri krepitvi kompetenc akademskega osebja za uveljavitev učenja, poučevanja in ocenjevanja, ki bodo utemeljeni na raziskavah in usmerjeni na študente, ter pri vzpostavljanju in uporabi jasnih, preglednih in pravičnih postopkov za iskanje in zaposlovanje osebja, v katerih bo prepoznana vrednost pedagoških dejavnosti (16), kar bi bilo treba upoštevati tudi v politikah in praksah glede napredovanja;

34.	preučijo možnosti za diverzifikacijo kariernih poti učiteljev in mentorjev ter razvoj nacionalnih kariernih okvirov, da bi jim pomagali uresničiti poklicne želje in zanimanja ter zadovoljiti njihove učne potrebe;

35.

spodbujajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje, naj – fizično, virtualno in kombinirano – mobilnost učiteljev in mentorjev umestijo v strategije učenja, razvoja in internacionalizacije kot sestavni del učne ponudbe, med drugim z izkoriščanjem potenciala evropskih orodij, kot sta e-Twinning in EPALE; po možnosti ter v skladu z nacionalnimi predpisi in nacionalnimi okoliščinami priznajo spretnosti in kompetence, pridobljene z evropskimi orodji in mobilnostjo kot del stalnega profesionalnega razvoja učiteljev in mentorjev;

36.

si še naprej prizadevajo za spodbujanje mobilnosti med študenti ter aktivnimi učitelji in mentorji ter odpravijo še vedno prisotne ovire, da bi povečali delež vključenosti; v zvezi s tem spodbujajo visokošolske zavode, pristojne za začetno izobraževanje učiteljev, da v celoti izkoristijo potencial mobilnosti kot del svoje učne ponudbe, kar lahko po potrebi vključuje tudi obdobja mobilnosti v študijskih programih; poleg tega olajšajo udeležbo v različnih oblikah mobilnosti v okviru profesionalnega razvoja aktivnih učiteljev in mentorjev, tudi tako, da si prizadevajo najti trajne rešitve za potrebe po nadomeščanju;

37.

da bi povečali privlačnost in ugled poklica, vlagajo v ukrepe za izboljšanje začetnega izobraževanja in stalnega profesionalnega razvoja ter delovnih razmer in kariernih možnosti, pa tudi v ukrepe za dodatno izboljšanje njihove odpornosti in dobrega počutja, ter jih tako podpirajo pri soočanju s stresnimi vidiki njihovega dela; pri soočanju s temi vidiki je treba omogočiti učinkovito sodelovanje socialnih partnerjev;

38.	sodelujejo in si izmenjujejo izkušnje in informacije v zvezi z razvojem politik, ki zadevajo učitelje in mentorje, vključno z razvojem in revizijo nacionalnih okvirov kompetenc za učitelje in mentorje.

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

39.

spodbuja dialog in analizira ovire, med drugim glede strukturnih vidikov ter priznavanja izidov iz učnih obdobij v tujini in akademskih kvalifikacij, ter ustanovam za izobraževanje in usposabljanje zagotovi smernice za izboljšanje mobilnosti in širitev mednarodne razsežnosti za bodoče učitelje in mentorje, da bi v sodelovanju z državami članicami študentom ter aktivnim učiteljem in mentorjem olajšali mobilnost;

40.	preuči možnost za pripravo predloga za ustrezen evropski okvir kompetenc (17), s katerim bi dopolnili obstoječa nacionalna prizadevanja ter spodbujali razvoj in ocenjevanje znanja, spretnosti in odnosov na področju trajnostnega razvoja, uporabljal pa bi se prostovoljno;

41.

podpira tesnejše sodelovanje med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje v Uniji, da bi okrepili izobraževanje učiteljev, ki temelji na raziskavah, ter podprli čezmejno mobilnost in skupne učne priložnosti v okviru stalnega profesionalnega razvoja učiteljev, na primer s spodbujanjem prostovoljnega sodelovanja med nacionalnimi ustanovami za izobraževanje in usposabljanje na ravni Unije in njihovega povezovanja v mreže, v obliki evropskih akademij za usposabljanje učiteljev;

42.

da bi dopolnili nacionalna prizadevanja, preuči možnost oblikovanja evropskih smernic kot podpore, ki bi jo prostovoljno uporabljali pri oblikovanju kariernih okvirov na nacionalni ravni, pri čemer naj se opira na rezultate dela delovne skupine za izobraževanje in usposabljanje za leto 2020, zadolžene za šolsko politiko, da bi obravnavali vprašanje napredovanja učiteljev in mentorjev v širši perspektivi ter se odzvali na njihove cilje, motivacijo in ambicije;

43.

v sodelovanju z državami članicami spodbuja uporabo obstoječih spletnih platform, kot so e-Twinning, School Education Gateway in EPALE, ter razmisli o njihovem nadaljnjem razvoju, obenem pa preuči, kako bi lahko razširili njihovo uporabo in učečim se ter aktivnim učiteljem in mentorjem olajšali mobilnost, na primer z iskanjem partnerjev za projekte mobilnosti ter platformo za pripravo in spremljanje mobilnosti;

44.

spodbuja spoštovanje do učiteljskega poklica, tako da opozarja na njegov pomen in si prizadeva za večjo prepoznavnost visokokakovostnega poučevanja, preuči izvedljivost in dodano vrednost uvedbe letne evropske nagrade za izjemne učitelje ali mentorje, na primer za spodbujanje inovativnosti, inkluzivnosti ali evropske razsežnosti v poučevanju;

45.	še naprej podpira razvoj možnosti izobraževanja in usposabljanja za bodoče in aktivne učitelje in mentorje ter njihovo mobilnost, zlasti prek programa Erasmus + ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, in njihovih naslednikov;

46.	dosledno upošteva te sklepe pri pripravi predlogov za evropski izobraževalni prostor in nov strateški okvir za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, vključno z nadaljevanjem izmenjave dobrih praks med državami članicami.

---

(1)  Učitelj v teh sklepih pomeni osebo, ki ji je v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso priznan status učitelja (ali enakovreden status), mentor pa posameznika, ki izvaja eno ali več dejavnosti, povezanih s (teoretičnim ali praktičnim) usposabljanjem, ki poteka bodisi v ustanovi za izobraževanje ali usposabljanje bodisi na delovnem mestu. To vključuje učitelje v splošnem ter višje- in visokošolskem izobraževanju, učitelje in mentorje v začetnem in nadaljevalnem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju ter strokovne delavce v vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter izobraževalce odraslih.

(2)  Kot je opredeljena v Priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja.

(3)  Za poučevanje se v EU običajno zahteva terciarna izobrazba. Najpogostejša minimalna zahteva za poučevanje na primarni ravni je diploma prve stopnje. Za poučevanje na nižji sekundarni ravni je v polovici sistemov EU minimalna kvalifikacija diploma druge stopnje. Tudi za poučevanje na višji sekundarni ravni učiteljice in učitelji v večini držav EU potrebujejo najmanj diplomo druge stopnje. (Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019, str. 24.) V vzgoji in varstvu predšolskih otrok pa se v Evropi zahtevajo različne minimalne kvalifikacije. V nekaterih državah za vse zaposlene veljajo enake enake minimalne zahteve glede kvalifikacij, v drugih pa se za različne položaje in profile zahtevajo različne kvalifikacije. Terciarna izobrazba pogosto ni obvezna za vse člane pedagoškega tima v vzgoji in varstvu predšolskih otrok. (Pomembni podatki o predšolski vzgoji in varstvu v Evropi, poročilo Eurydice, 2019, str. 71–72.)

(4)  Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019 (str. 24).

(5)  Kot so opredeljene v Priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.

(6)  Na podlagi podatkov, zbranih v raziskavi TALIS 2018, 21 % učiteljev navaja, da bi potrebovali dodatno usposabljanje za poučevanje učenk in učencev s posebnimi potrebami, 16 % jih navaja, da bi ga potrebovali za uporabo IKT pri poučevanju, okoli 13 % pa, da bi ga potrebovali za poučevanje v večjezičnem in večkulturnem okolju (Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019, str. 10). Podatki kažejo, da postaja tudi študentska populacija v Evropi vse bolj raznolika (Evroštudent VI (2016–2018)).

(7)  Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019 (str. 21).

(8)  V začetnem izobraževanju za učitelje je premalo študentov in osip je velik (Kariera učiteljev v Evropi: dostop, napredovanje in podpora, Eurydice, 2018, str. 10).

(9)  Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019 (str. 9, 10, 21).

(10)  Posodabljanje visokega šolstva v Evropi: Akademsko osebje – 2017, Eurydice, 2017.

(11)  Na podlagi podatkov, zbranih v raziskavi TALIS 2018, 18 % učiteljev v nižjem sekundarnem izobraževanju EU meni, da je njihov poklic v družbi cenjen, delež pa se manjša glede na čas opravljanja poklica, enako pa je (v več državah članicah EU) z deležem učiteljev, ki bi se ponovno odločili za učiteljski poklic (Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019, str. 9).

(12)  Večina evropskih držav sprejema okvire, v katerih so navedene kompetence, ki bi jih učitelji morali imeti ali razvijati med svojo kariero. V praksi pa se takšni okviri razlikujejo v obliki, stopnji podrobnosti, vrednosti in uporabi (Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019, str. 34).

(13)  Na podlagi podatkov, zbranih v raziskavi TALIS 2018, 21 % učiteljev navaja, da bi potrebovali dodatno usposabljanje za poučevanje učenk in učencev s posebnimi potrebami, 16 % jih navaja, da bi ga potrebovali za uporabo IKT pri poučevanju, okoli 13 % pa, da bi ga potrebovali za poučevanje v večjezičnem in večkulturnem okolju (Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019, str. 10).

(14)  Mednarodna mobilnost učiteljev študentov med začetnim izobraževanjem učiteljev (izračunano kot delež učiteljev, ki so v okviru začetnega izobraževanja preživeli študijsko obdobje v tujini) ni zelo pogosta in se med državami članicami zelo razlikuje (Pregled izobraževanja in usposabljanja, str. 26).

(15)  Podatki kažejo, da plače vplivajo na zaposlovanje učiteljev in mentorjev, na njihovo vztrajanje v tem poklicu ter na učne rezultate. Plače učiteljev so pogosto nižje od povprečnih plač drugih delavcev s terciarno izobrazbo. (Pregled izobraževanja in usposabljanja 2019, str. 39–40)

(16)  Standarda 1.3 in 1.5, Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, 2015.

(17)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Sporočilo o evropskem zelenem dogovoru, 11. december 2019 (str. 19).

Sklepi Sveta o spremembi delovnega načrta za področje kulture (2019–2022)

(2020/C 193/05)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB OPOZARJANJU na Sklepe Sveta o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 (1),

PONOVNO POUDARJA, da je v Strateški agendi 2019–2024 (2) spodbujanje trajnostnega razvoja izpostavljeno kot ključni ukrep za prihodnost Evropske unije, in ponovno opozarja na vlogo kulture kot gonilne sile za trajnostni družbeni in gospodarski razvoj, kot je poudarjeno v Novi evropski agendi za kulturo (3),

OB UPOŠTEVANJU Resolucije Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o kulturni razsežnosti trajnostnega razvoja (4), katere cilj je okrepiti prispevek kulture k trajnostnemu razvoju z začetkom procesa, ki bo vključeval skupino za namene odprte metode koordinacije in bo privedel do akcijskega načrta, ki ga bo pripravila Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami, o kulturni razsežnosti trajnostnega razvoja na ravni EU,

SE STRINJA, da se v okviru tega procesa, katerega namen je čim bolj povečati prispevek kulture k trajnosti, spremeni delovni načrt za področje kulture (2019–2022), tako da se doda prednostna naloga F v zvezi s kulturo kot gonilom trajnostnega razvoja:

Pod „II. PREDNOSTNE NALOGE“ se doda:

Pod „IV. UKREPI“ se doda:

Pod „Priloga A“ se doda:

---

(1)  UL C 460, 21.12.2018, str. 12.

(2)  Sprejel Evropski svet 20. junija 2019.

(3)  COM(2018) 267 final.

(4)  UL C 410, 6.12.2019, str. 1.

(5)  Datum dokončnega oblikovanja akcijskega načrta je odvisen od sredstev, ki so na ravni Komisije na voljo za izvajanje delovnega načrta za področje kulture 2019–2022, vendar to ne bi smelo vplivati na njegovo vključitev v strategijo EU za Agendo 2030.“

Sklepi Sveta o medijski pismenosti v svetu, ki se nenehno spreminja

(2020/C 193/06)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

1.	političnega ozadja, predstavljenega v Prilogi;

OB ZAVEDANJU, DA:

2.

je tehnični in digitalni napredek močno spremenil naša življenja. Nove medijske in komunikacijske platforme so spremenile družbene in komunikacijske odnose, vplivale na kulturni in ustvarjalni sektor, spremenile medijski prostor in način, na katerega oblikujemo in razširjamo vsebine ter do njih dostopamo. Napredek je evropskim državljanom prinesel pomembne nove priložnosti za komuniciranje ter za to, da iščejo, ustvarjajo in razširjajo različne vrste vsebin;

3.	digitalne in tehnološke spremembe nastajajo nepričakovano in neprenehoma, zato se morajo državljani in družba neprestano prilagajati. Inovacije, zaradi katerih je svet boljši, med drugim digitalizacija in razvoj medijskih in komunikacijskih platform, imajo posledice, ki jih je treba obravnavati;

4.	sicer novi medijski ekosistem prinaša številne prednosti in pozitivne učinke, vendar se je povečal tudi obseg dezinformacij, manipulacij in sovražnega govora;

5.	so v tem novem medijskem ekosistemu državljani preplavljeni z informacijami in imajo lahko težave z razumevanjem novic in iskanjem točnih informacij in zanesljivih virov novic, pa tudi kakovostnih vsebin na splošno;

6.

se z izpostavljenostjo državljanov velikim količinam dezinformacij, zlasti v času večjih kriz v svetu, na primer pandemije covida-19, še povečuje pomen sistematičnega pristopa do razvoja medijske pismenosti, pomen sodelovanja med spletnimi platformami, strokovnjaki in pristojnimi organi, pa tudi pomen razvoja neodvisnega postopka za preverjanje dejstev, da bi omejili širjenje spletnih dezinformacijskih kampanj ob spoštovanju svobode izražanja;

7.

se v današnjem svetu kaže potreba, da si posamezniki in družba pridobijo čim več novih znanj in spretnosti, ki bi državljanom vseh starosti omogočili izbiranje, razumevanje ter premišljeno in odgovorno uporabo in dostop do informacij in različnih poklicnih medijev, pa tudi medijev, ki jih ustvarjajo uporabniki, na vseh vrstah kanalov in platformah za razširjanje informacij ali za komuniciranje;

8.

vse te sposobnosti tvorijo medijsko pismenost, ki jo je mogoče razumeti kot vseobsegajoč izraz, vključujoč vse tehnične, kognitivne, družbene, državljanske, etične in ustvarjalne zmogljivosti, ki državljanom omogočajo, da učinkovito dostopajo in uporabljajo informacije in medije ter da varno in odgovorno ustvarjajo in delijo medijske vsebine na različnih platformah. Medijsko opismenjevanje ne bi smelo biti omejeno le na učenje o orodjih in tehnologijah, temveč bi moralo državljane opremiti tudi s sposobnostjo kritičnega razmišljanja, ki je potrebno za presojanje, analiziranje kompleksnih okoliščin in razlikovanje med mnenjem in dejstvom. Vse te zmogljivosti omogočajo državljanom, da sodelujejo pri gospodarskih, družbenih in kulturnih vidikih družbe ter da imajo dejavno vlogo v demokratičnih procesih (1);

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

9.	podobno kot drugi izzivi v današnjem svetu je tudi pandemija covida-19 izpostavila potrebo po zanesljivih virih informacij in preglednosti spletnih platform; življenjskega pomena je postalo opolnomočenje državljanov s spretnostmi, potrebnimi za obvladovanje dezinformacij;

10.	ob upoštevanju velikih količin informacij, ki so na voljo na spletu, so algoritmi bistvenega pomena za organizacijo teh informacij in omogočajo ciljno naravnanost vsebin, da bi uporabnikom zagotovili ustrezno in njim prilagojeno izkušnjo;

11.	obenem pa se lahko zaradi premajhne preglednosti in uporabe algoritmov brez ustreznih ocen tveganja in učinkov zaostruje problem dezinformacij ob spodbujanju senzacionalizma, ekstremnih vsebin in novinarstva, ki deluje na podlagi vabe za klik;

12.	vpliv algoritmov na kanale za razširjanje informacij in vsebin ter izbor prejemnikov imata lahko precejšen učinek na javno mnenje, oblikujeta lahko družbeno-politični diskurz in lahko povzročita polarizacijo družbe;

13.	povečan obseg spletnih vsebin, ki vsebujejo sovražni govor, spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kibernetsko ustrahovanje ter druge nezakonite in/ali škodljive vsebine so izziv za družbo;

14.	dominantna tržna pozicija več svetovnih akterjev in algoritemski vzorci, ki jih uporabljajo spletne platforme, bi lahko v globalnem digitalnem medijskem gospodarstvu, ki ga poganjajo podatki, ogrozili pluralizem medijev in raznolikost medijskih vsebin;

15.	hitra rast medijskega ekosistema in njegovo neprestano spreminjanje vplivata na zaupanje v medije, hkrati s potencialnim pritiskom na poklicne standarde za medije in novinarstvo;

OB UGOTAVLJANJU, DA:

16.

medijska pismenost in naša sposobnost kritičnega razumevanja medijev in odgovorne interakcije z njimi še nikoli nista bili tako pomembni kot danes, v svetu, prizadetem zaradi pandemije covida-19, ne le da bi obvarovali javno zdravje, pač pa tudi da bi zagotovili odpornost demokratičnih družb in okrepili demokratično participacijo;

17.	je treba okrepiti prizadevanja, da bi državljane vseh starosti opolnomočili z medijsko pismenostjo in kritičnim razmišljanjem, ob upoštevanju kulturne raznolikosti in precejšnjih razlik v medijski pismenosti in digitalnih kompetencah na splošno med državami članicami EU;

18.	se zaradi neprestanega razvoja novih medijskih in komunikacijskih tehnologij veča povpraševanje po novih pristopih k medijskemu opismenjevanju, zlasti v neformalnem in priložnostnem učenju;

19.

je treba razviti nove modele vseživljenjskega učenja za medijsko opismenjevanje in ljudem vseh starosti zagotoviti praktične priložnosti za pridobivanje spretnosti, potrebnih za razumevanje zelo zapletenega medijskega komunikacijskega okolja in delovanje v njem, prek programov, prilagojenih različnim ciljnim skupinam in specifičnih glede na starost in/ali glede na kontekst;

20.

je treba v medijsko opismenjevanje v večji meri vključiti deležnike, ki lahko dosežejo državljane vseh starosti, na primer kulturne ustanove (kot so knjižnice, muzeji in kinematografi), ki imajo dostop do ustrezne infrastrukture in uživajo visoko raven zaupanja družbe, ter ki bi jih bilo zato treba še dodatno spodbujati h krepitvi medijske pismenosti prek njihovih storitev in dejavnosti;

21.	imajo medijske hiše, zlasti javni mediji in novinarske organizacije, vpliven družbeni položaj in bi lahko imele pomembnejšo vlogo pri spodbujanju, obveščanju in ozaveščanju javnosti o pomenu medijske pismenosti;

22.

imajo lahko ustrezne nacionalne službe in organi, zlasti nacionalni regulativni organi za medije, vzporedno s skupnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo v okviru Skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), odvisno od nacionalnega pravnega okvira, v katerem delujejo, pomembno vlogo, saj imajo pristojnosti in so v položaju, ki jim omogoča dejavno spodbujanje, organiziranje in usklajevanje pobud za medijsko opismenjevanje ter povezovanje deležnikov, pa tudi, da pomembno prispevajo k boju proti dezinformacijam;

23.	krepitev profesionalnega novinarstva, neodvisnih medijev, preiskovalnega novinarstva in medijskega pluralizma, omogočanje dostopa državljanom do kakovostnih, zanesljivih in raznolikih virov informacij ter krepitev zaupanja javnosti prispevajo k zaščiti demokracije;

24.

je spodbujanje evropskega medijskega sektorja k uporabi novih tehnologij pri razvijanju vsebin, kanalih za razširjanje informacij in vsebin, zbiranju in analiziranju podatkov pomembno, da bi pritegnili širšo javnost in ji omogočili lažji dostop do različnih kakovostnih vsebin ter spodbujali medijski pluralizem;

25.	je še naprej pomembno poudarjati, da morajo spletne platforme stremeti k doseganju višjih standardov odgovornosti in preglednosti pri nadaljnjih prizadevanjih za zaščito uporabnikov pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami ter dezinformacijami, ob spoštovanju svobode izražanja;

26.	je sodelovanje z organi javnega sektorja na področju spletnih platform pomembno za več vrst informacij, kot so informacije o algoritmih in sklopih podatkov, kar bi lahko olajšalo učinkovito spremljanje platform v okviru boja proti dezinformacijam;

27.

bo medsektorski pristop k opolnomočenju državljanov z medijsko pismenostjo skupaj z digitalnim in tehnološkim napredkom medijev ter kulturnega in ustvarjalnega sektorja okrepil položaj uporabnikov, pa tudi ustvarjalcev vsebin, ter pripomogel k bolj ustvarjalnemu in bolj konkurenčnemu medijskemu sektorju;

28.	je za krepitev medijske pismenosti in boj proti dezinformacijam potreben sistematičen, strateški in celovit pristop vseh držav članic, pa tudi medsektorsko sodelovanje med različnimi deležniki –

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB DOSLEDNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

29.	si sistematično prizadevajo za ozaveščanje javnosti o pomenu medijske pismenosti in podprejo skladen razvoj politik za medijsko opismenjevanje in njihovo izvajanje;

30.	podpirajo vzpostavljanje in razvoj (nacionalnih, regionalnih, lokalnih, tematskih) mrež za medijsko opismenjevanje, da bi povezali ustrezne deležnike ter jim omogočili sodelovanje in razvijanje vzdržnih in dolgoročnih ter izvedljivih projektov in pobud za medijsko opismenjevanje;

31.	oblikujejo pristop vseživljenjskega učenja za medijsko opismenjevanje za vse starosti in v tem okviru zagotovijo podporo za pilotne in raziskovalne projekte, da bi ustvarili ali razvili in ocenili nove metodologije, dejavnosti in vsebine, prilagojene posebnim potrebam ciljnih skupin;

32.

podprejo razvoj in skupno rabo gradiv za učenje in usposabljanje na področju medijskega opismenjevanja ter razvoj sistematičnega pristopa za krepitev kompetenc delavcev na različnih področjih (na primer knjižničarjev, muzejskih delavcev, mladinskih delavcev, učiteljev, strokovnjakov za medijsko opismenjevanje, novinarjev), da bi jim omogočili okrepitev njihove pomembne vloge pri razvoju medijske pismenosti državljanov;

33.

spodbujajo kulturne ustanove, organizacije civilne družbe in novinarske organizacije, naj se vključijo v programe vseživljenjskega učenja za medijsko opismenjevanje ter spodbujajo vse vrste medijskih organizacij, zlasti javne medije, k oblikovanju in pospeševanju pobud za medijsko opismenjevanje ter k sodelovanju pri pobudah in projektih drugih deležnikov;

34.	še naprej preučujejo možnosti za spodbujanje profesionalnega novinarstva kot trajnostnega elementa globalnega digitalnega okolja;

35.	izboljšajo obstoječe modele usposabljanja in po potrebi oblikujejo nove modele za razvoj digitalnih znanj in spretnosti v evropskem kulturnem in ustvarjalnem sektorju, da bi spodbujali učinkovito uporabo inovativnih tehnologij in šli v korak s tehnološkim napredkom;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

36.	dodatno krepi in razvija koncept evropskega tedna medijske pismenosti v sodelovanju z državami članicami ter spodbuja sodelovanje pri tem dogodku;

37.	v okviru prihodnje evropske opazovalnice digitalnih medijev razvije mehanizme za spodbujanje najrazličnejših deležnikov k sodelovanju in prostovoljni izmenjavi idej in praks na področju medijske pismenosti;

38.

predlaga morebitne nadaljnje korake, da bi našli dolgoročne, sistematične in učinkovite rešitve za odzivanje na dezinformacije, na podlagi izsledkov obstoječih in prihodnjih celovitih raziskav o že sprejetih ukrepih in analiz teh ukrepov, pri čemer naj med drugim upošteva delo, ki ga je na tem področju opravila Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve, in potrebo po sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi;

39.

ob upoštevanju nedavno objavljenega akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo 2020–2024 ter glede na pripravo novega akta o digitalnih storitvah, akcijskega načrta za evropsko demokracijo ter akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor preuči potrebo po učinkovitejših načinih reševanja problema dezinformacij, ki pa ne bi ovirali varstva temeljnih pravic, pri čemer je treba izhajati iz preglednosti in odgovornosti platform kot ključnega načela;

40.	zagotovi, da bodo upoštevane lokalne posebnosti in zmogljivosti različnih držav članic ter potreba po obsežnem sodelovanju med vsemi zadevnimi deležniki v državah članicah, da bodo morebitni ukrepi uporabni in učinkoviti ter da jih bo mogoče učinkovito in neodvisno preverjati;

41.

v sodelovanju z državami članicami pripravi sistematična merila in ocenjevalne postopke za projekte in pobude za medijsko opismenjevanje, ki jih financira EU, ter razvije enotno in primerjalno metodologijo za poročanje držav članic o razvoju medijske pismenosti, in sicer v okviru bodočih smernic, predvidenih v revidirani direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jih bo Komisija izdala po posvetovanju z Odborom za stike;

POZIVA KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB DOSLEDNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

42.	si še naprej prizadevajo za sistematičen, vsestranski in medsektorski pristop k razvoju medijske pismenosti in ozaveščanju o njeni pomembnosti; tovrstnim nacionalnim prizadevanjem, vključno s pobudami za financiranje, bi se morala pridružiti prizadevanja na ravni EU;

43.

spodbujajo boljše izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo skladi in programi EU za podporo medijskemu izobraževanju ter različni projekti in pobude za medijsko opismenjevanje (npr. podpora za medije v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zlasti novi ukrep za podporo medijem), ter razvijajo dodatne vire financiranja, pa tudi ustvarijo sinergije med ustreznimi programi EU;

44.	zagotovijo, da se bodo ukrepi za medijsko opismenjevanje mladoletnikov v okviru strategije za boljši internet za otroke prilagajali nenehno spreminjajočemu se digitalnemu okolju;

45.

financirajo in spodbujajo sistematične in redne raziskave o medijski pismenosti ter učinkih medijskih in digitalnih platform (npr. sistematične raziskave o ukrepih in pobudah na področju medijske pismenosti, raziskave o vplivu novih medijskih in komunikacijskih platform na dobrobit državljanov; raziskave o delovanju algoritmov in umetne inteligence ter njihovem vplivanju na javno mnenje, življenje ljudi in uporabo medijev, pa tudi na evropsko medijski in avdiovizualni sektor);

46.	podpirajo avdiovizualni sektor pri razvijanju kakovostnih evropskih vsebin in distribucijskih platform, pri tem pa upoštevajo gospodarske posledice pandemije covida-19 za avdiovizualni sektor na splošno;

47.	spodbujajo platforme in medijske hiše k sodelovanju pri razvoju orodij in postopkov, ki bodo omogočali, da bodo kakovostni novi viri ter kakovostne evropske avdiovizualne vsebine bolj prepoznavni ter jih bo mogoče lažje najti.

---

(1)  Na podlagi opredelitev iz poslanstva strokovne skupine za medijsko pismenost in iz revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Obvestilo nekaterim osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, in Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

(2020/C 193/07)

Naslednje osebe in subjekte: Denis Valentinovich BEREZOVSKIY (št. 4), Aleksandr Viktorovich VITKO (št. 19), Vladislav Yurievich SURKOV (št. 29), Dmitry Nikolayevich KOZAK (št. 34), Sergei Ivanovich NEVEROV (št. 40), Sergey Gennadevich TSYPLAKOV (št. 47), Rashid Gumarovich NURGALIEV (št. 76), Vladimir ANTYUFEYEV (št. 87), Andrey Yurevich PINCHUK (št. 100), Viktor Petrovich VODOLATSKY (št. 109), Yevgeniy Vyacheslavovich ORLOV (št. 131), Ekaterina Vladimirovna GOGIASHVILI (št. 141), Zaur Raufovich ISMAILOV (št. 146), Konstantin Mikhailovich BAKHAREV (št. 153), Dmitry Anatolievich BELIK (št. 154), Andrey Vladimirovich CHEREZOV (št. 158), Evgeniy Petrovich GRABCHAK (št. 159) ter Krimsko republiško podjetje „Destilirnica Azov“ (št. 17) in Zvezna proračunska institucija podjetje za znanost in raziskave „Vseruski nacionalni znanstveno-raziskovalni inštitut za vinogradništvo in pridelavo vina ,Magarač‘ Ruske akademije za znanost“ (št. 19) iz Priloge k Sklepu Sveta 2014/145/SZVP (1) in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 269/2014 (2) o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava ohraniti omejevalne ukrepe proti navedenim osebam in subjektom, vendar z novimi utemeljitvami. Te osebe in subjekte obveščamo, da lahko do 16. junija 2020 Svetu pošljejo zahtevek za pridobitev predvidenih utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

---

(1)  UL L 78, 17.3.2014, str. 16.

(2)  UL L 78, 17.3.2014, str. 6.

Menjalni tečaji eura (1)

8. junij 2020

(2020/C 193/08)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1285
JPY	japonski jen	123,41
DKK	danska krona	7,4555
GBP	funt šterling	0,89173
SEK	švedska krona	10,3978
CHF	švicarski frank	1,0861
ISK	islandska krona	149,50
NOK	norveška krona	10,4603
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,585
HUF	madžarski forint	344,16
PLN	poljski zlot	4,4333
RON	romunski leu	4,8359
TRY	turška lira	7,6574
AUD	avstralski dolar	1,6156
CAD	kanadski dolar	1,5126
HKD	hongkonški dolar	8,7460
NZD	novozelandski dolar	1,7291
SGD	singapurski dolar	1,5700
KRW	južnokorejski won	1 353,20
ZAR	južnoafriški rand	18,9799
CNY	kitajski juan	7,9836
HRK	hrvaška kuna	7,5650
IDR	indonezijska rupija	15 815,42
MYR	malezijski ringit	4,8159
PHP	filipinski peso	56,301
RUB	ruski rubelj	77,0563
THB	tajski bat	35,474
BRL	brazilski real	5,5702
MXN	mehiški peso	24,3220
INR	indijska rupija	85,2410

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Posebno poročilo št. 13/2020

Biotska raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih: s prispevkom SKP se upad ni ustavil

(2020/C 193/09)

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 13/2020 – Biotska raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih: s prispevkom SKP se upad ni ustavil.

Poročilo lahko preberete na spletišču Evropskega računskega sodišča http://eca.europa.eu ali si ga z njega prenesete.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9843 – Colony Capital/PSP/NGD)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 193/10)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 193/11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„POULIGNY-SAINT-PIERRE“

EU št.: PDO-FR-0128-AM03 – 24.12.2018

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Syndicat des producteurs de Pouligny-Saint-Pierre (združenje proizvajalcev sira „Pouligny-Saint-Pierre“)

Naslov: Maison de l’agriculture, 65 avenue Gambetta, 36300 Le Blanc, Francija

Tel. +33 254375213

Faks +33 254370421

E-naslov: syndicataocpouligny@sfr.fr

Skupino vložnikov sestavljajo proizvajalci in predelovalci ter ima pravni interes za vložitev zahtevka.

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☒	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☒	Označevanje

☒	Drugo: nacionalne zahteve, nadzor, kontaktni podatki skupine vložnikov in pristojne službe države članice.

4.   Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

5.1   Opis proizvoda

Stavek:

se nadomesti z naslednjim:

Obvezna uporaba surovega polnomastnega mleka okrepi povezavo z geografskim območjem, ker se zaradi nje ohranja avtohtona mlečna flora. Značilnosti piramide so dopolnjene, da se upošteva opis proizvoda. Podatki o merah oblikovala so prestavljeni v poglavje 5.3.4.

Stavek:

se spremeni:

Izraz „predvsem“ je črtan, ker ni ustrezen, saj je sirnina vedno mlečna. Počasna koagulacija v poglavju „metoda pridobivanja“ ni več omenjena, ker ni del opisa proizvoda. Spontano odcejanje spada med sedanje prakse, s katerimi se ohranja struktura mlečne sirnine.

Stavek:

se spremeni:

Opis zunanjosti proizvoda je izboljšan, da se bolje opredelijo njegove značilnosti. Novo besedilo jasneje opisuje značilnosti sira.

Dodani so naslednji stavki:

Opis videza testa in okusa proizvoda je izboljšan, da se bolje opredelijo njegove značilnosti. Novo besedilo jasneje opisuje značilnosti sira.

Stavek:

se nadomesti z naslednjim:

„Obstaja v dveh oblikah:

—	sir ‚Pouligny-Saint-Pierre‘, ki po najkrajšem času zorenja tehta najmanj 250 gramov in ima najmanj 90 gramov skupne suhe snovi;

—	mali sir ‚Pouligny-Saint-Pierre‘, ki po najkrajšem času zorenja tehta najmanj 150 gramov in ima 55 do 85 gramov skupne suhe snovi.

Vsebuje najmanj 45 % maščobe v suhi snovi.

Siri ‚Pouligny-Saint-Pierre‘ se posamično pakirajo in tržijo končnim potrošnikom.“

V skladu z nacionalnim predpisom, povezanim z uredbama (ES) št. 1107/96 in 1019/2009, obstaja manjša velikost sira „Pouligny-Saint-Pierre“.

Ker torej obstajata dve velikosti sira „Pouligny-Saint-Pierre“, je dodana skupna teža proizvoda po najkrajšem času zorenja.

Zaradi predpisane teže sira, izražene v suhi snovi, in določitve najmanjše vsebnosti suhe snovi ni mogoče tržiti sirov, ki so premajhni (zaradi pomanjkljivega oblikovanja) ali prevlažni (zaradi prekratkega sušenja in/ali uporabe prevlažne sirnine).

Dodano je, da se siri tržijo posamično, to je celi, ker skupina vložnikov ne želi odobriti prodaje razrezanega sira; razrez sira negativno vpliva na ohranjanje organoleptičnih lastnosti (saj povzroči zarek okus, testo pa se suši), kar je zaradi majhnosti sira še posebej izrazito.

V enotnem dokumentu se stavka:

nadomestita z naslednjim:

„Sir ‚Pouligny-Saint-Pierre‘ je proizveden izključno iz polnomastnega surovega kozjega mleka in ima obliko strme prisekane piramide s pravilnimi robovi in kvadratno osnovno ploskvijo.

Pridobiva se iz mlečne sirnine s počasno koagulacijo in spontanim odcejanjem.

Ima mehko, rahlo soljeno testo. Na zunanji plasti je površinska plesen. Skorja je nagubana, slonokoščene bele barve in marmoriranega videza, lahko pa je tudi modrikasta.

Sir je pri rezanju čvrst. V prerezu je čist, homogen in gladek ter bele barve z morebitnimi slonokoščenimi odtenki. Okus je uravnotežen, saj ni ne preslan ne prekisel.

Pri aromatičnih notah prevladuje fermentiran mlečni značaj z noto po ‚kozah‘, ‚gobah‘ in ‚lešnikih‘.

Tekstura je kremasta in topljiva.

Obstaja v dveh oblikah:

—	sir ‚Pouligny-Saint-Pierre‘, ki po najkrajšem času zorenja tehta najmanj 250 gramov in ima najmanj 90 gramov skupne suhe snovi;

—	mali sir ‚Pouligny-Saint-Pierre‘, ki po najkrajšem času zorenja tehta najmanj 150 gramov in ima 55 do 85 gramov skupne suhe snovi.

Vsebuje najmanj 45 % maščobe v suhi snovi.

Siri ‚Pouligny-Saint-Pierre‘ se posamično pakirajo in tržijo končnim potrošnikom.“

5.2   Geografsko območje

V specifikaciji proizvoda se odstavek:

nadomesti z naslednjim:

V enotnem dokumentu se odstavek:

nadomesti z naslednjim:

V primerjavi s prejšnjo specifikacijo proizvoda, v kateri je geografsko območje opisano s seznamom kantonov, je geografsko območje opisano s seznamom občin, kar je natančnejše. Ta opis ne spreminja geografskega območja. Enako velja za enotni dokument.

5.3   Dokazila o poreklu proizvoda z geografskega območja

Odstavka:

se nadomestita z naslednjim:

Izjava o usposobljenosti se nadomesti z identifikacijsko izjavo, s katero je mogoče identificirati proizvajalce, ki se želijo vključiti v to dejavnost.

Dodane so deklarativne obveznosti gospodarskih subjektov. Te spremembe so povezane s spremembami nacionalnih zakonov in predpisov. Predvidene so zlasti identifikacija gospodarskih subjektov za izdajo dovoljenj, s katerimi se potrdi, da izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda, ter izjave, potrebne za priznavanje, spremljanje in nadzor proizvodov, namenjenih za trženje z označbo porekla.

5.4   Opis metode pridobivanja proizvoda

Ker specifikacija proizvoda, registrirana v skladu z uredbama (ES) št. 1107/96 in 1019/2009, ne določa nobenih pravil glede proizvodnje mleka, so ta pravila opredeljena v skladu z običajnimi praksami proizvajalcev.

Dodani so naslednji odstavki:

Dodane so določbe o pasmah, ki se uporabljajo, in o vzreji koz (največje število živali, minimalna površina na kozo, možnost vzreje zunaj sezone).

Dodani so naslednji odstavki:

Opredeljeni so pozitivni seznami krme in dopolnilnih krmnih mešanic, da se opredeli vrsta razdeljene krme, olajša nadzor in prepove razdeljevanje krme, ki negativno vpliva na organoleptične lastnosti sira. Raznolikost krme, razdeljene kozam, prepoved silaže, določitev pravil za balirano in dehidrirano krmo vplivajo na to, kako se izrazijo organoleptične lastnosti sira „Pouligny-Saint-Pierre“.

Dodan je naslednji odstavek:

V specifikaciji proizvoda so dodana pravila o izvoru krme, da se okrepi povezava med proizvodom in geografskim območjem. Ker na geografskem območju ni dovolj kmetijskih virov, da bi se zagotovila vsa krma za kozje črede, krma, proizvedena na geografskem območju (krma + koncentrati), predstavlja najmanj 75 % suhe snovi v celotnem letnem obroku črede.

Doda se naslednji odstavek:

Krma iz GSO je prepovedana, da se ohrani tradicionalnost proizvoda.

Doda se naslednji odstavek:

Vnos organskih snovi lahko spremeni rastlinsko sestavo travnikov, z določitvijo pravil pa se ohranjata raznovrstno naravno rastlinstvo in povezava z geografskim območjem.

Opredeljeni so pozitivni seznami krme in dopolnilnih krmnih mešanic, da se opredeli vrsta razdeljene krme, olajša nadzor in prepove razdeljevanje krme, ki negativno vpliva na organoleptične lastnosti sira.

V enotnem dokumentu so dodani naslednji stavki:

Dodan je naslednji odstavek:

Dodani so pogoji za shranjevanje mleka na kmetiji, da se ohranijo lastnosti mleka in se omeji razvoj psihrotrofnih mikroorganizmov, ki omejujejo razvoj naravne mlečne flore. Fizična obdelava je strogo omejena na postopke, ki ne vplivajo na kakovost mleka.

Proizvodnja iz surovega mleka je postala obvezna, da se ohranijo značilnosti mleka, zlasti organoleptične lastnosti in prvotna flora, in se tako okrepi povezava z območjem.

Doda se naslednji odstavek:

Dodani so parametri priprave mleka, da se prepreči razvoj flore, ki glede na zorenje in pričakovani videz ni zaželena.

Stavek:

se nadomesti s stavkom:

Najkrajši čas koagulacije je skrajšan za dve uri (z 20 na 18 ur), da se opis postopka izdelave sira prilagodi dejanski proizvodnji, ki se iz praktičnih razlogov, povezanih z organizacijo dela, vse bolj preusmerja na 24-urni ritem. Iz istega razloga je najdaljše trajanje 30 ur črtano.

Dodan je naslednji stavek:

Dodani so parametri faz dodajanja sirišča in usirjenja zaradi uskladitve s sedanjimi praksami.

Dodan je naslednji stavek:

Predhodno odcejanje povzroči spremembo sirnine, tako da ni združljiva z opisom proizvoda.

Stavek:

se nadomesti s stavkom:

Rezanje sirnine na večje kose omogoča boljše obvladovanje hidracije mlečne sirnine v fazi oblikovanja.

Opis oblikovala:

Stavek:

se nadomesti s stavkom:

Mere oblikoval niso spremenjene, temveč povzemajo mere iz nacionalnega predpisa, povezanega z uredbama (ES) št. 1107/96 in 1019/2009. So drugače izražene, da natančneje opišejo piramidno obliko oblikovala in s tem tudi sira. Te ciljne vrednosti se uporabljajo za obe velikosti sira „Pouligny-Saint-Pierre“.

Doda se naslednji odstavek:

Edina orodja, dovoljena za polnjenje oblikoval, so zajemalke ali enakovredna orodja, ki imajo manj kot 2 litra prostornine, da se ohrani tradicionalni značaj oblikovanja in soljenja ter se upošteva struktura sirnine.

Stavka:

se nadomestita z naslednjim:

Tehnika oblikovanja je natančneje opisana, da se ohrani tradicionalni značaj postopka oblikovanja.

Poleg tega je določeno, da je najdaljši čas odcejanja 48 ur namesto 36 ur, da se opis postopka izdelave sira prilagodi dejanski proizvodnji, ki se iz praktičnih razlogov, povezanih z organizacijo dela, vse bolj preusmerja na 24-urni ritem.

Doda se naslednji stavek:

Dodana je tehnika soljenja, ki je v skladu s praksami gospodarski subjektov.

Doda se naslednji stavek:

Ker v specifikaciji proizvoda, registrirani v skladu z uredbama (ES) št. 1107/96 in 1019/2009, faza sušenja ni bila opisana, je dodano, da po soljenju nastopi faza sušenja sirov v skladu s praksami in ob upoštevanju pomena te faze za končne organoleptične lastnosti proizvodov.

Del stavka:

se nadomesti z naslednjim:

Dodani so pogoji zorenja v zorilnici, da so opisane sedanje prakse.

Stavek:

nadomesti z naslednjim:

Za lažji nadzor je dodano, da se čas zorenja šteje od dneva dodajanja sirišča.

Čas zorenja za mali sir „Pouligny-Saint-Pierre“ je skrajšan za en dan, ker ta sir zori hitreje, saj je manjši.

Dodano je, da se siri lahko tržijo najmanj en dan po najkrajšem času zorenja, da se zagotovi, da je videz sirov v skladu z opisom.

Stavek:

se spremeni:

Dodano je, da je tudi zorjene sire prepovedano shranjevati v modificirani atmosferi, da se ohranijo njihove organoleptične lastnosti.

5.5   Povezava

Postavka, ki se nanaša na povezavo z geografskim območjem, je bila v celoti napisana na novo, da bi se jasneje predstavila povezava med sirom „Pouligny-Saint-Pierre“ in njegovim geografskim območjem, ne da bi bila povezava vsebinsko spremenjena. Pri tej predstavitvi so zlasti poudarjeni pogoji proizvodnje mleka, ki omogočajo uporabo surovega mleka, primernega za predelavo v sir, za katero so potrebni posebno znanje in veščine, ter pogoji zorenja. V točki, ki se nanaša na „posebnosti geografskega območja“, so navedeni naravni dejavniki tega območja ter človeški dejavniki s povzetkom zgodovinskega vidika in poudarkom na posebnem znanju in veščinah. V točki, ki se nanaša na „posebnosti proizvoda“, so poudarjeni nekateri elementi, vključeni v opis proizvoda. Nazadnje, v točki, ki se nanaša na „vzročno povezavo“ so pojasnjene povezave med naravnimi in človeškimi dejavniki ter proizvodom. Črtano je bilo sklicevanje na belo barvo soli za soljenje, ker v specifikaciji proizvoda ni navedena.

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

5.6   Podrobne navedbe označevanja

Dodani so naslednji stavki:

Postavka o označevanju je posodobljena, da se upoštevajo spremembe nacionalne in evropske zakonodaje.

V enotnem dokumentu so dodani naslednji stavki:

5.7   Druge spremembe

Posodobljen je naslov pristojne službe v državi članici.

V postavki o podatkih o nadzornih organih so posodobljeni ime in kontaktni podatki uradnih nadzornih organov. Ta postavka vključuje kontaktne podatke francoskih pristojnih organov na področju nadzora: Institut national de l’origine et de la qualité (INAO) (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost) in Direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (DGCCRF) (generalni direktorat za konkurenco, varstvo potrošnikov in preprečevanje goljufij). Dodano je, da so ime in kontaktni podatki certifikacijskega organa dostopni na spletišču inštituta INAO in v podatkovni zbirki Evropske komisije.

V postavki o nacionalnih zahtevah je dodana preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba preverjati, in metodo njihovega ocenjevanja.

ENOTNI DOKUMENT

„Pouligny-Saint-Pierre“

EU št.: PDO-FR-0128-AM03 – 24.12.2018

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime ZOP

„Pouligny-Saint-Pierre“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sir „Pouligny-Saint-Pierre“ je proizveden izključno iz polnomastnega surovega kozjega mleka in ima obliko strme prisekane piramide s pravilnimi robovi in kvadratno osnovno ploskvijo. Pridobiva se iz mlečne sirnine s počasno koagulacijo in spontanim odcejanjem. Ima mehko, rahlo soljeno testo.

Na zunanji plasti je površinska plesen, skorja je nagubana, slonokoščene bele barve in marmoriranega videza, lahko pa je tudi rahlo modrikasta.

Sir je pri rezanju čvrst. V prerezu je čist, homogen in gladek ter bele barve z morebitnimi slonokoščenimi odtenki. Tekstura je kremasta in topljiva.

Okus je uravnotežen, saj ni ne preslan ne prekisel. Pri aromatičnih notah prevladuje fermentiran mlečni značaj z noto po „kozah“, „gobah“ in „lešnikih“.

Obstaja v dveh oblikah:

—	sir „Pouligny-Saint-Pierre“, ki po najkrajšem času zorenja tehta najmanj 250 gramov in ima najmanj 90 gramov skupne suhe snovi;

—	mali sir „Pouligny-Saint-Pierre“, ki po najkrajšem času zorenja tehta najmanj 150 gramov in ima 55 do 85 gramov skupne suhe snovi.

Vsebuje najmanj 45 % maščobe v suhi snovi.

Sir „Pouligny-Saint-Pierre“ se iz zorilnice premesti najhitreje 10. dan po dodajanju sirišča in da v prodajo najhitreje 11. dan po dodajanju sirišča.

Mali sir „Pouligny-Saint-Pierre“ se iz zorilnice premesti najhitreje 9. dan po dodajanju sirišča in da v prodajo najhitreje 10. dan po dodajanju sirišča.

Siri se posamično pakirajo in tržijo končnim potrošnikom.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Da se zagotovi tesna povezava med območjem in proizvodom, se najmanj 75 % suhe snovi celotnega letnega obroka koz molznic proizvede na geografskem območju. Na geografskem območju namreč ni dovolj kmetijskih virov za zagotovitev vse krme za kozje črede.

Celotni letni obrok koze molznice vsebuje najmanj 660 kg suhe snovi v krmi, ki lahko vključuje pašo, svežo krmo, seno ali dehidrirano krmo (samo razdeljevanje lucerne je omejeno na 132 kg suhe snovi na leto) ali balirano travo do največ 1 kg suhe snovi na kozo molznico na dan, če vsebuje najmanj 60 % suhe snovi in izvira iz prve košnje krmnih površin. Dovoljena krma je navedena na pozitivnem seznamu.

V prehrani koz molznic je prepovedana travna ali koruzna silaža.

Dopolnilne krmne mešanice predstavljajo največ 40 % prehrane koze molznice, to je največ 440 kg suhe snovi letno na kozo molznico.

Dopolnilne krmne mešanice, proizvedene na geografskem območju, predstavljajo najmanj 15 % letnega obroka koze molznice, to je najmanj 165 kg suhe snovi.

Dovoljene dopolnilne krmne mešanice so navedene na pozitivnem seznamu.

V prehrani koze molznice so dovoljeni samo rastlinske vrste, stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice iz gensko nespremenjenih proizvodov. Sajenje gensko spremenjenih kultur je prepovedano na vseh površinah kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvaja mleko za predelavo v sir z zaščiteno označbo porekla „Pouligny-Saint-Pierre“.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja mleka ter proizvodnja in zorenje sira se izvajajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi sirov je ime označbe porekla „Pouligny-Saint-Pierre“ izpisano z odebeljenimi črkami, ki so po velikosti najmanj enake dvema tretjinama največjih črk na etiketi. Poleg tega je lahko na etiketi za sire velikosti, ki je opredeljena v točki 2, ob imenu označbe porekla navedena beseda „mali“.

Ne glede na predpisane navedbe, ki se uporabljajo za vse sire, in zgoraj navedeno besedo, je na etiketah, v oglasih, na računih ali v trgovskih dokumentih ob navedeni označbi porekla prepovedana uporaba katerega koli pridevnika ali druge navedbe, razen posebnih blagovnih ali tovarniških znamk.

Uporaba simbola ZOP Evropske unije je obvezna.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvodnja mleka ter izdelava in zorenje sira morajo potekati na geografskem območju, ki ga sestavljajo naslednje občine v departmaju Indre (36):

Azay-le-Ferron, Le Blanc, Ciron, Concremiers, Douadic, Fontgombault, Ingrandes, Lingé, Lurais, Lureuil, Martizay, Mauvières, Mérigny, Néons-sur-Creuse, Pouligny-Saint-Pierre, Preuilly-la-Ville, Rosnay, Ruffec, Saint-Aigny, Saint-Hilaire-sur-Benaize, Sauzelles, Tournon-Saint-Martin.

5.   Povezava z geografskim območjem

„Pouligny-Saint-Pierre“ je sir, proizveden iz surovega kozjega mleka, v obliki piramide, z nagubano skorjo slonokoščeno bele ali modrikaste barve, pridobljen s počasno koagulacijo mlečne sirnine, nastale z dodajanjem starterske kulture ali sirotke iz predhodnega usirjenja. Tekstura topljivega in kremastega testa ter prevladujoče aromatične note po fermentiranem so povezane tako s pravili glede prehrane črede, ki dajejo prednost vnosu posebne krme, ki izvira z območja, kot s posebnim znanjem in veščinami proizvajalcev sira in zorilcev.

Celotno geografsko območje, ki se nahaja na zahodu departmaja Indre, okrog vasi Pouligny-Saint-Pierre, je vključeno v regionalni naravni park Brenne. To je zelo posebna regija, sestavljena iz jurskih glinasto-apnenčastih planot ter na severu omejena z mokrišči območja Brenne in na jugo-zahodu z dolino reke Creuse, ki ima toplejšo in bolj suho mikroklimo kot okoliška območja.

Izvirno podnebje in sestava tal sta prispevala k zasaditvi raznovrstnega rastlinstva, ki ga sestavljajo češnjeva drevesa, vresišča, dišeče rastline, bodičevje, hrasti, turška detelja in lucerna.

Ilovnato-peščena tla območja Brenne so podlaga za naravno travinje z zapoznelo rastjo trav, medtem ko so peščena tla v dolini reke Creuse, ki se poleti posušijo, primernejša za travinja na osnovi krmnih trav in stročnic.

Vsi ti naravni dejavniki pojasnjujejo, zakaj so v določenem obdobju prebivalci te regije začeli rediti koze („krave za reveže“), te odporne in nezahtevne živali.

Prvotno so bile kmetije, ki so proizvajale kozje mleko, zelo majhne, vsak kmet je proizvedel nekaj sirov za osebno porabo. Postopoma so zorilci začeli zbirati sire, jih sušiti in z njimi oskrbovati trge v Parizu, Limogesu, Châteauroux, Bloisu in Lyonu.

Nato se je proizvodnja organizirala: gospodarstva s kozjerejo so se povečala in pri zorilcih se je organiziralo zbiranje sirov, narejenih iz surovega mleka in pretežno mlečne sirnine. Leta 1972 je bil „Pouligny-Saint-Pierre“ prvi kozji sir s kontrolirano označbo porekla, priznan v Franciji.

Kozjerejci še danes najbolje uporabljajo vire na tem območju, kjer je agronomski potencial precej skromen, da nakrmijo črede koz. Vzpostavili so sistem prehrane, ki vključuje najrazličnejše možne naravne vire (proizvodnja krme, paša, sveža trava, proizvodnja žit in stročnic) in ki v povezavi s sodobnimi praksami vzreje omogoča boljši nadzor nad kakovostjo uporabljenega mleka (delež maščob, vsebnost beljakovin, naravna mlečna flora).

Proizvajalci sira uporabljajo posebna znanja in veščine s področja predelave mleka v sir, da izkoristijo kakovost uporabljenega mleka, zlasti z ohranjanjem lokalne mikrobiološke flore. Zorilci imajo znanja in veščine za obvladovanje razvoja površinske flore v natančno opredeljenih pogojih v zvezi s temperaturo, vlago in trajanjem.

Vsi ti človeški dejavniki so na geografskem območju vztrajali do danes.

Posebnost sira „Pouligny-Saint-Pierre“ je, da je proizveden iz polnomastnega surovega kozjega mleka in ima obliko strme prisekane piramide s pravilnimi robovi. Skorja je nagubana, slonokoščene bele barve in marmoriranega videza, lahko pa je tudi rahlo modrikasta. Okus je uravnotežen, saj ni ne preslan ne prekisel. Tekstura je kremasta in topljiva. Pri aromatičnih notah prevladuje fermentiran mlečni značaj z noto po „kozah“, „gobah“ in „lešnikih“.

Povezava med posebnostmi proizvoda ter naravnimi in človeškimi dejavniki geografskega območja temelji predvsem na podnebju in sestavi tal, ki pojasnjujeta, zakaj so na tem delu območja Brenne kmetijska zemljišča, ki so poleti sušna, a so bila v preteklosti (in so še vedno) kar najbolje izkoriščena za pridelavo krme, ki je še danes osnova za raznoliko prehrano koz, katerih mleko prispeva k razvoju značilnosti sira „Pouligny-Saint-Pierre“. Rejci z območja Brenne so z najboljšim izkoriščanjem različnih vrst tal na geografskem območju znali proizvesti kakovostno kozje mleko, ki se uporablja za proizvodnjo sira, prvotno namenjenega za domačo porabo.

Poleg tega omejitve te proizvodnje, ki je prvotno potekala na kmetiji, pojasnijo, zakaj se uporabljata surovo polnomastno mleko in tehnologija mleka.

Proizvajalci so poleg tega razvili posebno oblikovalo, katerega piramidna oblika naj bi se prvotno zgledovala po obliki cerkvenega stolpa v kraju Pouligny-Saint-Pierre. Uporaba zašiljenega piramidalnega oblikovala daje siru izvirno obliko, ki je pomemben del njegove vizualne identitete in ima bistveno vlogo pri razvoju teksture. Oblikovanje mlečne sirnine s tem tradicionalnim oblikovalom v povezavi s sedanjimi tehnikami proizvodnje, izhajajočimi iz tradicionalnega znanja in veščin, ki so jih prvotno razvili proizvajalci na kmetijah in so danes splošno razširjeni (dodajanje starterske kulture ali sirotke iz predhodnega usirjenja, oblikovanje sirnine z zajemalko z majhno prostornino, spontano in počasno odcejanje, soljenje s suho soljo), namreč omogoča nastanek strukturirane in dobro odcejene sirnine, ki daje siru značilno topljivo in kremasto teksturo. Ta tekstura ter uravnoteženi okus sira in aromatične note, med katerimi prevladuje fermentiran mlečni značaj z noto po „kozah“, „gobah“ in „lešnikih“, se razvijejo zaradi skrbne nege med zorenjem, ki traja najmanj 10 dni (9 dni za mali sir „Pouligny-Saint-Pierre“) in spodbuja razvoj nagubane skorje slonokoščene bele ali modrikaste barve.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://extranet.inao.gouv.fr/fichier/CDC-PoulStPierre-050919.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Obvestilo o zahtevku glede uporabe člena 34 Direktive 2014/25/EU

Podaljšanje roka za sprejetje izvedbenih aktov

(2020/C 193/12)

Komisija je 13. decembra 2019 prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Ta zahtevek, ki ga je vložila družba SJ AB, zadeva dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem storitev železniškega potniškega prevoza na Švedskem. Zadevno obvestilo je bilo objavljeno na strani 11 UL C 53 z dne 17. februarja 2020. Prvotni rok se izteče 3. julija 2020.

Na podlagi četrtega pododstavka odstavka 1 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU lahko Komisija s soglasjem tistih, ki so vložili zahtevek za izvzetje, rok podaljša. Zaradi zahtevka družbe SJ AB za predložitev dodatnih informacij in v dogovoru s Komisijo se zato obdobje, v katerem mora Komisija sprejeti odločitev o navedenem zahtevku, podaljša za 19 delovnih dni.

Končni rok se torej izteče 31. julija 2020.

---

(1)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).