19.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 171/1

SPOROČILO KOMISIJE

Smernice za sprejetje odstopanj na ravni Unije za medicinske pripomočke v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2017/745

(2020/C 171/01)

1. Ozadje

Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta o medicinskih pripomočkih je bila sprejeta 5. aprila 2017 (1). Ta novi regulativni okvir določa visoke standarde kakovosti in varnosti medicinskih pripomočkov, njegov cilj pa je zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga.

V odziv na pandemijo COVID-19 ter ob upoštevanju zdravja in varnosti pacientov kot vodilnega načela sta Evropski parlament in Svet 23. aprila 2020 na predlog Komisije sprejela Uredbo (EU) 2020/561 (2), s katero se začetek uporabe Uredbe (EU) 2017/745 odloži za eno leto na 26. maj 2021. Hkrati se z Uredbo (EU) 2020/561 odloži tudi začetek uporabe določbe o razveljavitvi Direktive Sveta 90/385/EGS (3) o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev in Direktive Sveta 93/42/EGS (4) o medicinskih pripomočkih.

Direktivi 90/385/EGS in 93/42/EGS ter Uredba (EU) 2017/745 pristojne nacionalne organe pooblaščajo, da na podlagi ustrezno utemeljene zahteve odobrijo dajanje na trg medicinskih pripomočkov, za katere niso bili opravljeni ustrezni postopki ugotavljanja skladnosti, vendar je njihova uporaba v interesu javnega zdravja oz. varnosti ali zdravja pacientov (v nadaljnjem besedilu: nacionalno odstopanje).

Uredba (EU) 2017/745 Komisijo pooblašča tudi, da v izjemnih primerih veljavnost nacionalnega odstopanja za omejeno obdobje razširi na ozemlje Unije (v nadaljnjem besedilu: odstopanje na ravni Unije). Navedena odstopanja na ravni Unije bi bilo treba obravnavati kot skrajni ukrep, ki se upošteva le v izjemnih primerih, da se zagotovi zdravje ali varnost pacientov oz. varovanje javnega zdravja. Ukrep Komisiji in državam članicam omogoča, da na ravni Unije učinkovito odpravijo morebitno pomanjkanje nujnih medicinskih pripomočkov.

Te smernice podajajo informacije o sprejetju navedenih odstopanj na ravni Unije, zlasti merila, ki jih bo Komisija upoštevala pri ugotavljanju, ali je za medicinski pripomoček razširitev nacionalnega odstopanja na ozemlje Unije potrebno in utemeljeno. Ta dokument vsebuje tudi informacije o postopku sprejetja in splošnih pogojih, ki bi jih morala Komisija za odstopanja na ravni Unije določiti z izvedbenimi akti.

2. Pravna podlaga

Člen 59 Uredbe (EU) 2017/745 določa, da lahko pristojni nacionalni organi na podlagi ustrezno utemeljene zahteve na ozemlju zadevne države članice odobrijo dajanje določenega pripomočka na trg in v uporabo, za katerega niso bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) 2017/745 ali – za obdobje od 24. aprila 2020 do 25. maja 2021 – iz člena 9(1) in (2) Direktive 90/385/EGS ali člena 11(1) do (6) Direktive 93/42/EGS, vendar je njegova uporaba v interesu javnega zdravja ali varnosti ali zdravja pacientov (5).

Države članice v skladu s členom 59(2) Uredbe (EU) 2017/745 obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem nacionalnem odstopanju, odobrenem za medicinski pripomoček. Da bi olajšala ta postopek in izboljšala usklajevanje med državami članicami, bo Komisija vzpostavila in upravljala centralni register (6), ki bo pristojnim nacionalnim organom omogočil, da si med sabo in s Komisijo izmenjujejo informacije o odobrenih odstopanjih.

Ni nobene pravne obveznosti glede obveščanja Komisije in drugih držav članic o nacionalnih odstopanjih, sprejetih pred 24. aprilom 2020. Vendar drugi pododstavek člena 59(2) določa, da lahko države članice Komisijo obvestijo o odobrenih odstopanjih in tako zagotovijo, da se lahko ta nacionalna odstopanja upoštevajo pri sprejetju odstopanj na ravni Unije. V tem primeru bi bilo treba nacionalna obvestila predložiti v zgoraj navedeni centralni register.

V skladu s členom 59(3) Uredbe (EU) 2017/745 lahko Komisija v izjemnih primerih, povezanih z javnim zdravjem oz. varnostjo ali zdravjem pacientov, z izvedbenim aktom za omejen čas razširi veljavnost nacionalnega odstopanja, ki ga je odobrila država članica v skladu z zgoraj navedenimi določbami, na ozemlje Unije in določi pogoje, pod katerimi se lahko pripomoček daje na trg ali v uporabo. Komisija lahko sprejme odstopanja na ravni Unije samo kot odziv na nacionalna odstopanja, o katerih je država članica obvestila Komisijo.

3. Splošni pogoji

Komisija se bo pri odločanju o sprejetju odstopanja na ravni Unije v prvem koraku posvetovala z državami članicami, in sicer v okviru Koordinacijske skupine za medicinske pripomočke, ustanovljene na podlagi Uredbe (EU) 2017/745, da bi ugotovila, ali bi priglašeno nacionalno odstopanje za določen medicinski pripomoček lahko bilo pomembno za Unijo.

Kadar je ugotovljeno, da bi odstopanje lahko bilo pomembno za Unijo, bo Komisija v drugem koraku ocenila, ali so bile izpolnjene postopkovne zahteve iz pododdelka A. V tretjem koraku bo Komisija na podlagi zahtev iz pododdelka B ugotovila, ali bi bilo v zadevnem primeru sprejetje odstopanja na ravni Unije ustrezno utemeljeno.

A. Postopkovne zahteve

1.	Za zadevni medicinski pripomoček je bilo odobreno vsaj eno nacionalno odstopanje in Komisija je bila o tem obveščena.

2.	Za vsako priglašeno nacionalno odstopanje je bil Komisiji in vsem drugim državam članicam dan na voljo celoten sklop utemeljitev, ki so bile upoštevane pri odobritvi priglašenega nacionalnega odstopanja.

3.	Vsebina vsakega priglašenega nacionalnega odstopanja v smislu obdobja veljavnosti, posebnih pogojev ali zahtev ter rezultati kakršnih koli dejavnosti nadzora ali spremljanja so bili dani na voljo Komisiji in vsem drugim državam članicam.

4.	V vsakem priglašenem nacionalnem odstopanju je jasno navedeno, za kateri medicinski pripomoček je odobreno, vključno z opisom pripomočka, njegovim predvidenim namenom in informacijami proizvajalca.

5.	Vsa (tehnična) dokumentacija, ki jo predložijo proizvajalci o medicinskem pripomočku, za katerega velja priglašeno nacionalno odstopanje, ter rezultat ocene te vloge, ki jo pripravi pristojni nacionalni organ, so dani na voljo Komisiji in vsem drugim državam članicam.

B. Ustrezna utemeljitev

Iz dokumentacije, navedene v pododdelku A, je razvidno, da je proizvajalec naredil, kar je razumno mogoče pričakovati, da bi lahko nemudoma dokončal postopek ugotavljanja skladnosti, ali, kadar je ustrezno, da obstajajo zadostni dokazi, da proizvajalec zaradi izjemnih in nepredvidljivih okoliščin ni mogel dokončati ali začeti postopka ugotavljanja skladnosti.

2.	Zadevni medicinski pripomočki (7) so bistvenega pomena za javno zdravje oz. varnost ali zdravje pacientov.

3.	Na voljo ni dovolj ustreznih nadomestkov.

4.	Kadar je ustrezno, v tehnični dokumentaciji nič ne kaže na to, da bi lahko pripomoček ogrožal zdravje ali varnost pacientov ali škodoval javnemu zdravju, niti to ni razvidno iz dejavnosti vigilance ali nadzora trga v zvezi s pripomočki prejšnjih generacij ali s podobnimi značilnostmi.

5.	Vsako priglašeno nacionalno odstopanje je začasno, njegovo obdobje veljavnosti pa je omejeno na časovno obdobje, ki je po razumnem pričakovanju nujno za dokončanje veljavnega postopka ugotavljanja skladnosti ali za zagotovitev varnosti ali zdravja pacientov oz. varovanja javnega zdravja.

6.	Razširitev veljavnosti priglašenih nacionalnih odstopanj na ozemlje Unije je očitno pomembno za Unijo.

Informacije iz odstavkov od 1 do 5 pododdelka B so obvezne, da lahko Komisija oceni, ali bi bilo sprejetje odstopanja na ravni Unije ustrezno utemeljeno. Ta dodatna dokumentacija bo dopolnila informacije, ki so bile prvotno priglašene Komisiji v okviru zadevnih nacionalnih odstopanj. Vsebovati bi morala zlasti naslednje informacije:

(a)	pojasnilo, zakaj se ugotavljanje skladnosti ni začelo ali ni bilo dokončano pred dajanjem na trg; obrazložitev bistvenega pomena uporabe medicinskega pripomočka; podroben načrt, kako zagotoviti skladnost ali umik pripomočka s trga po izteku začasnega odstopanja;

(b)	obrazložitev bistvenega pomena uporabe medicinskega pripomočka v zadevni državi članici bi morala biti podprta z izjavami zdravstvenih ustanov, vključno z razlogi, zakaj naprave ni mogoče nadomestiti.

Komisija se za namene točke 6 pododdelka B namerava posvetovati z državami članicami v okviru Koordinacijske skupine za medicinske pripomočke. Komisija bo ob upoštevanju povratnih informacij, ki jih bo prejela od Koordinacijske skupine za medicinske pripomočke, ugotovila, ali obstaja interes Unije za razširitev nacionalnega odstopanja.

4. Postopek sprejetja

Komisija bo na podlagi informacij iz pododdelkov A in B oddelka 3 sklenila, ali je treba sprejeti odstopanje na ravni Unije. To je potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ali zdravja pacientov oz. varovanja javnega zdravja ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga.

V skladu s prvim pododstavkom člena 59(3) Uredbe (EU) 2017/745 Komisija z izvedbenimi akti sprejme odstopanja na ravni Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda, določenim v Uredbi (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

V drugem pododstavku člena 59(3) Uredbe (EU) 2017/745 je določeno, da Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z zdravjem in varnostjo ljudi sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, brez njihove predhodne predložitve ustreznemu komitološkemu odboru, kot je določeno v členu 8 v povezavi s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. V teh primerih bo Komisija izvedbeni akt najpozneje 14 dni po njegovem sprejetju predložila ustreznemu odboru, da pridobi njegovo mnenje, pri čemer bo upoštevala informacije iz oddelka 3. Če odbor poda negativno mnenje, bo Komisija takoj razveljavila izvedbeni akt.

5. Splošni pogoji

Člen 59(3) Uredbe (EU) 2017/745 zahteva, da Komisija določi pogoje odstopanja na ravni Unije, sprejetega z izvedbenim aktom. Komisija se bo pri določanju teh pogojev oprla zlasti na informacije, predložene v skladu s pododdelkom A oddelka 3. Komisija lahko upošteva vse druge pripombe, na primer pripombe, ki jih predložijo države članice v okviru Koordinacijske skupine za medicinske pripomočke.

Z odstopanji na ravni Unije se lahko določijo pogoji za začasno dajanje na trg medicinskega pripomočka, ki so strožji od tistih, določenih z nacionalnimi odstopanji, ki veljajo za pripomoček. Nasprotno pa bi morale imeti države članice možnost, da z nacionalnimi ukrepi uvedejo strožje pogoje od tistih, ki so določeni v odstopanjih na ravni Unije. V teh primerih bi morali prevladati strožji pogoji.

Če ni določeno drugače, bi morala odstopanja na ravni Unije ostati v veljavi največ šestih mesecev. Vsaka bistvena sprememba okoliščin ali informacij iz oddelka 3 ali informacij, ki so sicer na voljo Komisiji ali državam članicam, zlasti v okviru nadzora trga, bi morala upravičiti ponovno oceno odstopanja na ravni Unije in njegovih pogojev. V takih primerih lahko Komisija predlaga spremembo ali, kadar je to ustrezno, razveljavitev izvedbenega akta, s katerim je uvedla odstopanje na ravni Unije. O tem postopku se bodo posvetovale države članice v okviru Koordinacijske skupine za medicinske pripomočke.

(1) UL L 117, 5.5.2017, str. 1.

(2) UL L 130, 24.4.2020, str. 18.

(3) UL L 189, 20.7.1990, str. 17.

(4) UL L 169, 12.7.1993, str. 1.

(5) Člen 1(8)(iv) Uredbe (EU) št. 2020/561 določa, da se člen 59 Uredbe (EU) 2017/745 uporablja od 24. aprila 2020.

(6) Storitev centralnega registra bo temeljila na Komunikacijsko-informacijskem središču za uprave, podjetja in državljane (CIRCABC).

(7) Medicinski pripomočki so opredeljeni na primer s sklicem na številko spričevala, ki ga izda priglašeni organ, in/ali s katero koli posebno kategorijo pripomočka ali skupine pripomočkov, ki jo zajema navedeno spričevalo.

(8) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

19.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 171/6

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah, ki veljajo od 1. maja 2020 / 1. junija 2020

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

(2020/C 171/03)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 83 z dne 13.3.2020, str. 5.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.6.2020	…	-0,22	-0,22	0,00	-0,22	1,77	-0,22	0,05	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	0,26	0,78	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	-0,22	1,35	-0,22	3,21	0,32	-0,22	-0,22	0,94
1.5.2020	31.5.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,05	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,52	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,26	-0,31	-0,31	0,94
1.4.2020	30.4.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,05	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,40	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,26	-0,31	-0,31	0,94
1.3.2020	31.3.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,05	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,26	-0,31	-0,31	0,94
1.2.2020	29.2.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,07	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,18	-0,31	-0,31	0,94
1.1.2020	31.1.2020	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,12	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,11	-0,31	-0,31	0,94

19.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 171/12

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 171/07)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Duna/Dunai“

Referenčna številka: PDO-HU-A1345-AM02

Datum sporočila: 9. februar 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Vključitev občin Kömpöc, Petőfiszállás, Pálmonostora, Újszilvás in Bácsszentgyörgy v razmejeno območje

(a)	Zadevni oddelki specifikacije proizvoda: IV. Razmejeno območje

(b)	Zadevni oddelki enotnega dokumenta: Razmejeno geografsko območje

(c)

Razlogi:

—

Občinska skupnost pridelovalcev vina regije Kunság (Kunsági Borvidék Hegyközségi Tanácsa) je spremenila specifikacijo proizvoda za ZOP „Kunság/Kunsági“. V razmejeno območje so bila vključena območja občin Kömpöc, Petőfiszállás, Pálmonostora in Újszilvás, ki so v katastru vinogradov razvrščena v razred I in II. Sprememba zadeva razmejeno območje v specifikaciji proizvoda za ZOP „Duna/Dunai“ in je vključena v to vlogo. Značilnosti območij, vključenih v kataster vinogradov, ustrezajo razmejenemu območju ZOP „Duna/Dunai“. Vinogradništvo je ena od tradicionalnih gospodarskih dejavnosti tamkajšnjega prebivalstva. Razvrstitev vinorodne regije in možnost za pridelavo ZOP „Duna/Dunai“ v teh občinah omogoča precejšnje število delovnih mest in prihodke ter veliko prispeva k tamkajšnji turistični panogi.

—

Občinska skupnost pridelovalcev vina regije Hajós-Baja (Hajós-Bajai Borvidék Hegyközségi Tanácsa) je spremenila specifikacijo proizvoda za ZOP „Hajós-Baja“. V razmejeno območje so bila vključena območja občine Bácsszentgyörgy, ki so razvrščena v razred I in II v katastru vinogradov vinorodnih regij. Mejna območja občine Bácsszentgyörgy ustrezajo vinorodnima občinama Csátalja in Dávod. V občini Bácsszentgyörgy je v katastru vinogradov vpisano območje velikosti 6,8109 ha, tam pa delujeta dva imetnika trošarinskih skladišč s poenostavljeno trošarino. Sprememba razmejenega območja ne vpliva na povezavo med proizvodnim območjem in proizvodom, ker značilnosti območja, vključenega v kataster vinogradov, ustrezajo razmejenemu območju ZOP „Hajós Baja“ in „Duna/Dunai“. Vinogradništvo je ena od tradicionalnih gospodarskih dejavnosti tamkajšnjega prebivalstva. Razvrstitev vinorodne regije in možnost za pridelavo ZOP „Duna/Dunai“ v teh občinah omogoča precejšnje število delovnih mest in prihodke ter veliko prispeva k tamkajšnji turistični panogi.

2. Črtanje oddelka o številu očes iz poglavja „Posebni enološki postopki“

(a)	Zadevni oddelki specifikacije proizvoda: III. Posebni enološki postopki

(b)	Zadevni oddelki enotnega dokumenta: Enološki postopki – posebni enološki postopki

(c)	Razlogi: Sprememba je tehnična. S spremembo pravila (črtanje števila očes) je metoda omejevanja proizvodnje jasnejša.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Duna

Dunai

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Bela vina

Sortna vina so živahna in sveža, s srednje dolgim pookusom, imajo saden in cvetličen vonj, njihov okus pa je značilen za uporabljeno sorto. Odvisno od vsebnosti sladkorja so to suha, polsuha, polsladka ali sladka vina.

*	Največji delež skupnega alkohola in najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida ustrezata mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,67
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vina rosé

To so lahka, sveža vina z izrazitimi kislinami, pridelana iz rdečega grozdja, z živahnim in svežim vonjem in okusom (po malini, breskvi, višnji, črnem ribezu, jagodi itd.), včasih tudi s cvetličnimi aromami. Odvisno od vsebnosti sladkorja so to suha, polsuha, polsladka ali sladka vina.

*	Največji delež skupnega alkohola in najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida ustrezata mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Rdečkasta vina „siller“

Vonj in okus sortnih vin sta značilna za uporabljeno sorto, kisline so zaokrožene. Zvrstna vina odražajo sorazmerni delež uporabljenih sort. To so vina polnega telesa z zmerno vsebnostjo taninov. Odvisno od vsebnosti sladkorja so to lahko suha, polsuha, polsladka ali sladka vina.

*	Največji delež skupnega alkohola in najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida ustrezata mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 g/l, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Rdeča vina

Vonj in okus rdečih sortnih vin sta značilna za uporabljeno sorto, kisline so zaokrožene; zvrstna vina vsebujejo tanine v sorazmernem deležu uporabljenih sort ter imajo žameten okus in telo; ta vina zaznamujejo arome po sadju (višnji, malini, orehu, črnemu ribezu itd.) in začimbah (cimetu, vanilji), čokoladi in tobaku; odvisno od vsebnosti sladkorja so to lahko suha, polsuha, polsladka ali sladka vina.

*	Največji delež skupnega alkohola in najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida ustrezata mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 miliekvivalenta na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Gojitvena oblika in gostota nasaditve

Pridelovalna praksa

Za vinograde, zasajene po 3. februarju 2006 se uporabljajo naslednje rezi: rez na glavo, dva šparona, kordon moser, izboljšani moser, enojno zaveso in sylvoz.

Razdalja med vrstami in trsi: razporeditev v dvojne vrste in/ali trse ter z enakomerno razdaljo med vrstami in trsi. Razdalja med vrstami mora biti najmanj 1,00 m in največ 3,60 m, razdalja med trsi mora biti najmanj 0,60 m in največ 1,20 m. Za dvojne trse je odločilni dejavnik povprečna razdalja med trsoma.

Pri obstoječih vinogradih, zasajenih pred 3. februarjem 2006, se lahko vina z ZOP „Duna/Dunai“ pridelujejo iz grozdja, ki izvira iz njih, ne glede na rez, če se vinograd nepretrgano uporablja.

Za pridelavo vin z ZOP „Duna/Dunai“ se lahko uporablja samo grozdje iz vinogradov, ki niso izgubili več kot 10 % trsov.

Datum in metoda trgatve, kakovost grozdja

Pridelovalna praksa

Datum začetka trgatve vsako leto določi pristojna skupnost pridelovalcev vina na podlagi preskusnih trgatev, ki se opravijo vsak teden od 1. avgusta vsako leto.

Noben proizvod iz grozdja, trganega pred datumom začetka trgatve, ki ga določi skupnost proizvajalcev vina, ne more pridobiti potrdila o poreklu za vino z ZOP „Duna/Dunai“ in ga ni mogoče tržiti z ZOP „Duna/Dunai“. Datum trgatve je objavljen v obliki obvestila skupnosti proizvajalcev vina.

Zahteve glede kakovosti grozdja

Pridelovalna praksa

Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju je 14,82° po madžarski lestvici za grozdni mošt, najmanjši delež potencialnega alkohola v grozdju pa je 9 vol. % za vse vrste vina.

(b) Največji donosi

Vino

100 hl/ha

Grozdje

14 300 kg grozdja na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vinorodna regija Csongrád: ozemlja naslednjih občin, ki so v katastru vinogradov razvrščena v razred I in II: Ásotthalom, Balástya, Bordány, Csengele, Csongrád, Domaszék, Forráskút, Hódmezővásárhely, Kistelek, Mórahalom, Öttömös, Pusztamérges, Pusztaszer, Ruzsa, Szatymaz, Szeged, Üllés, Zákányszék, Zsombó.

Vinorodna regija Hajós-Baja: ozemlja naslednjih občin, ki so v katastru vinogradov razvrščena v razred I in II: Baja, Bácsszentgyörgy, Bátmonostor, Borota, Császártöltés, Csátalja, Csávoly, Dávod, Dusnok, Érsekcsanád, Érsekhalma, Hajós, Nagybaracska, Nemesnádudvar, Rém, Sükösd, Vaskút.

Vinorodna regija Kunság: ozemlja naslednjih občin, ki so v katastru vinogradov razvrščena v razred I in II: Abony, Akasztó, Albertirsa, Apostag, Ágasegyháza, Ballószög, Balotaszállás, Bácsalmás, Bácsszőlős, Bénye, Bócsa, Bugac, Cegléd, Ceglédbercel, Cibakháza, Csemő, Csengőd, Cserkeszőlő, Csépa, Csikéria, Csólyospálos, Dány, Dunapataj, Dunavecse, Dömsöd, Felsőlajos, Fülöpháza, Fülöpjakab, Fülöpszállás, Harta, Gomba, Harkakötöny, Helvécia, Hernád, Imrehegy, Inárcs, Izsák, Jakabszállás, Jánoshalma, Jászberény, Jászszentandrás, Jászszentlászló, Kakucs, Kaskantyú, Kecel, Kecskemét, Kelebia, Kerekegyháza, Kéleshalom, Kiskőrös, Kiskunfélegyháza, Kiskunhalas, Kiskunmajsa, Kisszállás, Kocsér, Kóka, Kömpöc, Kunbaja, Kunbaracs, Kunfehértó, Kunszállás, Kunszentmiklós, Ladánybene, Lajosmizse, Lakitelek, Mélykút, Monor, Monorierdő, Móricgát, Nagykáta, Nagykőrös, Nagyrév, Nyárlőrinc, Nyársapát, Ócsa, Orgovány, Örkény, Páhi, Pálmonostora, Petőfiszállás, Pilis, Pirtó, Ráckeve, Solt, Soltszentimre, Soltvadkert, Szabadszállás, Szank, Szelevény, Szentkirály, Szigetcsép, Szigetszentmárton, Szigetújfalu, Tabdi, Tápiószentmárton, Tápiószele, Tázlár, Tiszaalpár, Tiszajenő, Tiszaföldvár, Tiszainoka, Tiszakécske, Tiszakürt, Tiszasas, Tiszaug, Tompa, Tóalmás, Tököl, Újlengyel, Újszilvás, Zsana.

7. Glavne sorte vinske trte

tramini – traminer

királyleányka – feteasca regale

kadarka – jenei fekete

hamburgi muskotály – muscat de hamburg

kékoportó – portugizer

sauvignon – sovinjon

kövidinka – a dinka crvena

pinot noir – kék rulandi

pinot noir – savagnin noir

pinot noir – pinot cernii

leányka – leányszőlő

olasz rizling – nemes rizling

tramini – roter traminer

nektár

tramini – savagnin rose

pinot blanc – weissburgunder

olasz rizling – taljanska grasevina

pinot noir – pignula

csabagyöngye – perle di csaba

sauvignon – sauvignon bianco

olasz rizling – grasevina

leányka – dievcenske hrozno

szürkebarát – auvergans gris

irsai olivér – zolotis

kékfrankos – blaufränkisch

királyleányka – galbena de ardeal

rizlingszilváni – müller thurgau blanc

szürkebarát – pinot gris

rizlingszilváni – müller thurgau bijeli

csabagyöngye – pearl of csaba

sauvignon – sauvignon blanc

ezerjó – korponai

rizlingszilváni – rizvanac

kadarka – negru moale

pinot noir – pinot tinto

irsai olivér – muskat olivér

kékoportó – portugais bleu

kadarka – kadarka negra

kadarka – gamza

tramini – gewürtztraminer

pinot noir – kisburgundi kék

pinot noir – spätburgunder

zöld veltelíni – zöldveltelíni

arany sárfehér – huszár szőlő

szürkebarát – pinot grigio

zöld veltelíni – grüner muskateller

kövidinka – steinschiller

tramini – traminer rosso

zöld veltelíni – grüner veltliner

pinot noir – pino csernüj

csabagyöngye – zsemcsug szaba

rizlingszilváni – rivaner

tramini – tramin cervené

kékfrankos – moravka

csabagyöngye – perla di csaba

kékfrankos – blauer lemberger

irsai olivér – irsai

rajnai rizling – rhine riesling

hamburgi muskotály – muszkat gamburgszkij

ezerjó – tausendachtgute

királyleányka – erdei sárga

kékoportó – portugalske modré

kadarka – kadar

ezerjó – szadocsina

rajnai rizling – rheinriesling

királyleányka – little princess

cabernet franc – kaberne fran

rajnai rizling – riesling

zweigelt – zweigeltrebe

merlot

királyleányka – königstochter

hamburgi muskotály – muscat de hambourg

olasz rizling – welschrieslig

ottonel muskotály – muskat ottonel

csabagyöngye – vengerskii muskatnii rannüj

kadarka – törökszőlő

leányka – feteasca alba

kadarka – szkadarka

rajnai rizling – weisser riesling

királyleányka – königliche mädchentraube

rajnai rizling – johannisberger

kövidinka – a dinka rossa

pinot noir – rulandski modre

kövidinka – a ruzsica

pinot blanc – pinot beluj

olasz rizling – risling vlassky

hamburgi muskotály – miszket hamburgszki

cabernet sauvignon

chardonnay – ronci bilé

szürkebarát – grauburgunder

szürkebarát – ruländer

cserszegi fűszeres

ottonel muskotály – muscat ottonel

kékoportó – blauer portugieser

rizlingszilváni – müller thurgau

kékfrankos – limberger

sauvignon – sauvignon bijeli

zweigelt – rotburger

csabagyöngye – perla czabanska

kadarka – csetereska

pinot blanc – fehér burgundi

ezerjó – trummertraube

leányka – mädchentraube

hamburgi muskotály – moscato d’Amburgo

kövidinka – a dinka mala

karát

ezerjó – tausendgute

pinot noir – pinot nero

ottonel muskotály – miszket otonel

királyleányka – dánosi leányka

kadarka – fekete budai

kövidinka – a kamena dinka

kékfrankos – blauer limberger

olasz rizling – riesling italien

pinot noir – kék burgundi

pinot blanc – pinot bianco

ezerjó – kolmreifler

blauburger

rajnai rizling – riesling blanc

zöld veltelíni – veltlinské zelené

zweigelt – blauer zweigeltrebe

csabagyöngye – perle von csaba

pinot noir – blauer burgunder

olasz rizling – olaszrizling

szürkebarát – graumönch

irsai olivér – zolotisztüj rannüj

zefír

kékoportó – modry portugal

8. Opis povezave

Vino – opis razmejenega območja (1)

(a)

Naravni in kulturni dejavniki

Območje, ki ga zajema ZOP „Duna/Dunai“, se nahaja v osrednjem delu Madžarske. Večinoma leži na območju Velike madžarske nižine med rekama Donavo in Tiso, znanem kot ozemlje med Donavo in Tiso (regije Kiskunság, Észak-Bácska, Jászság in Tápióság), deli regije Tiszazug in okrožja Csongrád pa so vzhodno od reke Tise. Povezano je z nekaterimi proizvodnimi območji otoka Csepel na severozahodu in gričevja Gödöllő na severu.

Okoljske značilnosti proizvodnega območja določa predvsem nižinska lega. Nadmorska višina znaša manj kot 200 m; večina območja leži na manj kot 150 m nadmorske višine. Svet je raven, razlike v nadmorski višini ne presegajo 10–20 m.

Med vrstami tal proizvodnega območja, ki spadajo v ZOP „Duna/Dunai“, ni velikih razlik, saj se večina območja nahaja na apnenčastih peščenih tleh, manj pa na rjavih gozdnih tleh, črnici ter travniških in naplavinskih tleh. Nastanek teh peščenih tal je treba pripisati predvsem reki Donavi, ki je na tisoče let odlagala peščene usedline na ozemlju med Donavo in Tiso, ko se je njen tok premikal od vzhoda proti zahodu. Za peščena tla je značilno, da se hitro segrejejo, in ker so svetle barve, bolj odbijajo sončne žarke ter tako pomagajo pri zorenju grozdja. Zaradi vsebnosti kremena je trta odporna proti filokseri. Po drugi strani so za taka tla značilni slab vnos hranil, majhna zmogljivost zadrževanja vode ter razmeroma nizka vsebnost mineralov.

Podnebne razmere pridelovalnega območja določa predvsem celinsko podnebje, ki na Madžarskem prevladuje, zanj pa so značilna predvsem vroča poletja in mrzle zime. Zaradi podnebnih razmer, nižinske lege ter razmeroma majhne nadmorske višine poleti in jeseni rado prihaja do zmrzali. Povprečna temperatura je okrog 10–11 °C. Povprečna osončenost je nad 2 000 ur na leto. Na leto pade v povprečju 450–500 mm padavin, kar večidel zadostuje za potrebe grozdja, čeprav padavine niso enakomerno razporejene skozi leto.

Vino – opis razmejenega območja (2)

(b)

Človeški dejavniki

Proizvodno območje ima zaradi velikega geografskega obsega bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo.

Prvi zapis o vinogradništvu, takrat že cvetočem, na tem proizvodnem območju je ustanovna listina opatije Sv. Benedikta iz leta 1075, to pa dokazujejo tudi nadaljnji zapisi iz 13. stoletja (npr. na otoku Csepel). V osrednjem delu Madžarske je v srednjem veku velik del prebivalstva gojil vinsko trto in prideloval vino predvsem za lastne in domače potrebe. Vino je bilo predvsem nadomestilo za pitno vodo, ki je bila razmeroma slabe kakovosti. V tej dobi se je razvila dvotirna pridelava (vinogradništvo in sadjarstvo na istem območju). Ta tradicija se je ohranila do 60-ih let 20. stoletja, ko je bila uvedena docela industrijska pridelava grozdja in sadja.

Srednjeveško vinogradniško tradicijo je prizadela turška zasedba v 16. in 17. stoletju, zaradi katere sta število prebivalstva in pridelava močno upadla, čeprav so si jo turške oblasti prizadevale spodbuditi z nižjimi davki. Vinorodna območja so bila omejena predvsem na obrobja naselij (npr. trgov), ki so se obdržala, čeprav so lastniki pogosto nadaljevali pridelavo tako, da so se večkrat na leto vrnili v svoje zapuščene naselbine. Po koncu turške zasedbe sta vinogradništvo in vinarstvo oživela. Odtlej sta se ustalitev in gospodarsko izkoriščanje prej opuščenih peščenih območij kazala predvsem v zasajanju vinogradov in sadovnjakov, spet v okolici trgov v regiji. Vino je vse bolj postajalo trgovsko blago.

Ker se je izkazalo, da so peščena tla odporna proti filokseri, epidemija, ki je izbruhnila leta 1875, ne le ni prizadela vinogradništva, ampak je njegovo vlogo celo okrepila. V boju proti filokseri je bilo zelo pomembno raziskovalno središče, ustanovljeno leta 1883 v Miklóstelepu v bližini mesta Kecskemét. Poleg sistema poklicnega izobraževanja, zasnovanega v začetku 20. stoletja, je bilo to središče tudi zelo pomembno za razvoj vinogradništva in vinarstva v tej regiji. V tem času sta trg in ugled vin iz te regije precej narasla, saj so se površine, zasajene s trto, za nekajkrat povečale. To je omogočil tudi razvoj železniškega in cestnega omrežja. V proizvodnjo so se vključili vinogradi s površino 40–60 hektarov in vinske kleti z zmogljivostjo 2 000–3 000 hektolitrov.

Po drugi svetovni vojni so bile večje vinske kleti sicer podržavljene, vendar je struktura vinogradništva ostala nespremenjena do 60-ih let 20. stoletja, ko sta se uveljavila industrijska proizvodnja v velikem obsegu ter sajenje tradicionalnih sort (npr. ezerjó, kadarka, kövidinka) in sort s poreklom iz drugih vinorodnih regij (kot so kékfrankos, leányka, muscat ottonel ali olasz rizling). Prevladale so različne oblike tehnik gojenja z večjim razmikom med vrstami ter visokim in srednjevisokim rezom trte. Poleg nadaljnjih sprememb sort (sajenje svetovno znanih sort, kot sta chardonnay ali cabernet sauvignon), povečanja obdelanih površin in spremembe metode gojenja so konec 70-ih let 20. stoletja nastali sodobni obrati za proizvodnjo vina z veliko zmogljivostjo.

Po političnih in gospodarskih spremembah na Madžarskem je v 90-ih letih 20. stoletja prišlo do nadaljnjega prestrukturiranja, pri katerem je nastalo veliko manjših in večjih vinogradov ter vinskih kleti, ki so se lahko bolje odzivali na spremembe v povpraševanju na trgu, in do znatnega drobljenja vinogradniških površin.

Z vstopom Madžarske v Evropsko unijo leta 2004 so sledile še nadaljnje spremembe v sortah in metodah gojenja (ki so bile deloma financirane iz skladov EU za prestrukturiranje) in zmanjšanje obdelovalnih površin z opuščanjem zastarelih vinogradov, vendar sta to obdobje zaznamovala tudi posodabljanje in koncentracija preostalih vinogradov in vinskih kleti. Prestrukturiranje se danes nadaljuje in vse več obdelovalnih površin je namenjenih za sorte madžarskega porekla (kot je cserszegi fűszeres), ki so prilagojene okolju in se z uporabo ugodnih tehnik gojenja odzivajo na povpraševanje na trgu.

Vino – opis razmejenega območja (3)

Opis vina

Splošna značilnost vin je njihov izbrani videz, živahni in sveži značaj, sestava s prijetnimi kislinami in srednje dolgi pookus, sortna vina pa imajo sadni in cvetlični vonj ter okus, značilen za uporabljeno sorto.

Povezava med proizvodnim območjem, človeškimi dejavniki in proizvodom

V vinih se jasno izražajo okoljske razmere na razmejenem območju. Vina, pridelana tukaj, načeloma hitreje dozorijo, so mehkejša in imajo majhen delež alkohola. Zaradi peščene zemlje imajo razmeroma nizko vsebnost mineralov in so lažja.

V vinorodni regiji „Duna/Dunai“ se pridela skoraj polovica grozdja v državi, zato ima ključno vlogo v vinogradniškem in vinarskem sektorju madžarskega kmetijstva.

Pridelava vina poleg svojega gospodarskega pomena pomembno prispeva k ohranjanju domačega prebivalstva.

Zaradi tamkajšnjih okoljskih razmer (peščena tla, malo padavin) je pridelava vina med najbolj stroškovno učinkovitimi kmetijskimi dejavnostmi v teh regiji. Vinogradi učinkovito preprečujejo širjenje vetrovnih sipin, trta pa bolje od drugih rastlin uspeva na tleh z majhno zmogljivostjo zadrževanja vode.

Delež avtohtonih in na novo vzgojenih madžarskih sort grozdja, zasajenih v vinogradih vinorodne regije „Duna/Dunai“, znaša več kot 60 %.

Aromatične sorte grozdja se po tradiciji uporabljajo za proizvodnjo muškatnih vin (mustkotály).

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravila o označevanju

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Imen manjših geografskih enot ni mogoče navesti.

Uporaba tradicionalnih in drugih omejenih izrazov

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Tradicionalni izrazi, drugi omejeni izrazi in izrazi, ki se nanašajo na barvo vina, na etiketi ne smejo biti označeni s pisavo, ki je večja od pisave, ki se uporablja za označbo porekla.

Uporaba tradicionalnih in drugih omejenih izrazov

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Tradicionalni izrazi, drugi omejeni izrazi in izrazi, ki se nanašajo na barvo vina, na etiketi ne smejo biti označeni s pisavo, ki je večja od pisave, ki se uporablja za označbo porekla.

Uporaba imen sort

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

(a)	Imena sort so lahko na etiketi pod pogojem, da so navedena v pisavi, ki ni večja od pisave, ki se uporablja za označbo porekla;

(b)	ime sorte „arany sárfehér“ se ne more uporabljati za ZOP „Duna/Dunai“;

(c)	pri zvrstnih vinih se lahko uporabljajo izrazi „küvé“, „cuvée“ ali „házasítás“ (zvrst).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/b/5c/82000/Duna_OEM%20termekleiras_v3_2_boraszat_kormany_hu_170801.pdf

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

19.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 171/22

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2020/C 171/08)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v podatkovni zbirki Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„PATATA DEL FUCINO“

EU št.: PGI-IT-01217-AM01 – 10. 1. 2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime

„Patata del Fucino“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Patata del Fucino“ označuje zrele gomolje vrste Solanum tuberosum iz družine razhudnikovk, pridelane iz sort semenskega krompirja, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin.

Gomolji so velikosti (premera), ki je večja od 35 mm, vendar ne presega 80 mm, njihova oblika pa se giblje od okrogle do okroglo-ovalne, ovalne in ovalno podolgovate. Lupina ne odstopa od mesa, tekstura je čvrsta in ne popusti pod pritiskom, barva pa je značilna za sorto: od bele do različnih odtenkov rumene. Užitni del ni manjši od 95 %.

Kemijske značilnosti (na 100 gramov užitnega dela) imajo naslednje vrednosti:

suhi ostanek ≥ 14,

škrob ≥ 8 g,

kalij ≥ 300 mg,

fosfor ≥ 35 mg.

„Patata del Fucino“ je krompir, pobran, ko je fiziološko popolnoma zrel, od konca julija dalje, shranjen v primernih posodah pa se lahko hrani do konca meseca maja po spravilu, ne da bi izgubil svoje značilnosti.

Dovoljena odstopanja pri kakovosti

Krompir, upravičen do zaščite, mora imeti naslednje značilnosti, kadar se trži v izbranem pakiranju:

(a)	enotno velikost gomoljev: gomolji ne smejo biti manjši od 35 mm in večji od 80 mm, z največjo dovoljeno razliko v posameznih pakiranjih, ki ni večja od 30 mm;

(b)	gomolji morajo biti celi, čvrsti, čisti, brez kalčkov in brez biotskih ali abiotskih poškodb.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Krompir „Patata del Fucino“ mora biti sajen, pridelan in spravljen na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Krompir mora biti shranjen v posodah (zabojih) pri temperaturi od 4 °C do 10 °C in relativni vlažnosti med 88 % in 95 %. Gomolji se lahko hranijo v hladilnici daljši čas, vendar ne dlje kot 9 mesecev. Dovoljene so obdelave uskladiščenih gomoljev, ki preprečijo kaljenje, v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo na tem področju.

Pri dajanju v promet krompirja „Patata del Fucino“ ZGO za prehrano je treba uporabiti naslednje vrste pakiranj:

—	mrežaste vreče: 2 kg do 20 kg,

—	mrežice: 0,500 kg do 2,5 kg,

—	pakiranja: vertbag, quickbag, girsac in vrečke po 0,500 kg do 5 kg,

—	škatle iz lepenke ali zaboje: od 3 kg do največ 20 kg,

—	posode za živila: 0,500 kg do 5 kg,

—	košare: 0,500 kg do 5 kg.

Vse vrste pakiranj morajo vsebovati čist proizvod (okrtačen in/ali opran) in morajo biti zapečatene tako, da gomoljev ni mogoče izvleči, ne da bi se pri tem raztrgalo pakiranje, razen škatle iz lepenke ali zaboja.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg simbola Evropske unije in informacij, ki jih zahteva zakon, etiketa na pakiranju vsebuje tudi naslednje navedbe:

—	„Patata del Fucino“, ki mu sledi kratica „IGP“ („ZGO“) ali besede „Indicazione Geografica Protetta“ („zaščitena geografska označba“),

—	ime ali naziv podjetja in naslov ali sedež posameznega proizvajalca in/ali združenja proizvajalcev in/ali pakirnice,

—	prvotna neto teža,

—

sorta,

—	naslednji logotip proizvoda:

Prepovedano je dodajanje kakršnih koli oznak, ki niso izrecno določene.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje pridelave zamejuje pokrajinska krožna cesta okrog Fucina, vključuje pa dele ozemlja, ki jih delijo poljske poti in oštevilčena zemljišča, v naslednjih občinah v pokrajini L’Aquila: Avezzano, Celano, Cerchio, Aielli, Pescina, S. Benedetto dei Marsi, Ortucchio, Trasacco in Luco dei Marsi.

5. Povezava z geografskim območjem

Krompir „Patata del Fucino“ se goji na dnu nekdanjega jezera z enakim imenom, „Fucino“, ki je bilo izsušeno leta 1875. To območje leži na nadmorski višini 700 metrov.

Glavne morfološke značilnosti območja oblikujejo tri ločene predele: kotlino nekdanjega jezera; terasasti predel na nadmorski višini med 670 in 720 metri ter razgiban predel nad drugima dvema. Zaradi prisotnosti nekdanjega jezerskega območja so pojavi kopičenja usedlin prevladali nad erozijo. Tla imajo teksturo meljaste gline z veliko količino skupnega in aktivnega apnenca zaradi karbonatne narave tlotvornih odkladnin. Reakcija (pH) niha med subalkalno in alkalno, vrednosti organskih snovi, skupnega dušika, dostopnega fosforja in izmenljivega kalija pa so visoke. Visoka vsebnost organskih snovi se ohrani zaradi velikih količin gnoja, ki ga kmetje redno nasuvajo. Sestava tal omogoča dobro drenažo in normalen razvoj enakomernih in pravilno oblikovanih gomoljev. Zaradi posebnih značilnosti območja, zamejenega z gorskimi verigami, se ne občuti vpliv morja, ki leži manj kot 80 km na vzhodu. Nasprotno, podnebje je značilno celinsko z zimami, ki so še posebej ostre in bogate s padavinami, medtem ko so poletja vroča in pogosto soparna. V pridelovalni sezoni nihanja temperature med dnevom (približno 30 °C) in nočjo (15 °C–10 °C) ustvarjajo ugodne razmere za bujno rast rastlin. Tla dobro zadržujejo vodo in dvig vode s kapilarnostjo iz spodaj ležečih plasti je zadovoljiv; tudi zaradi obilne jutranje rose je razpoložljivost vodnih virov zagotovljena. Dež, sneg in značilna rosa, ki je pogosto prava mala padavina, dopolnjujejo podnebno podobo območja. S hidrološkega vidika je ozemlje dobro preskrbljeno z naravnimi potoki in rekami, ki tečejo iz gora okrog nižine, in tudi z geometrično mrežo kanalov, posebej zgrajenih ob izsušitvi, ki jo je izvedel takrat nastali zavod „Ente Fucino“ med agrarno reformo (1950) z dvojnim ciljem odvajanja vode z zemljišč in hkrati njenega črpanja za namakanje pridelkov, kar proizvajalcem omogoča čim boljše razmere za pridelavo.

Krompir „Patata del Fucino“ se razlikuje od krompirja, pridelanega na drugih območjih, po svojih kakovostnih značilnostih mesa, zaradi katerih je primeren za rabo v gospodinjstvu in industriji. Krompir „Patata del Fucino“ ima čvrsto meso, ki ne popusti pod pritiskom, in lupino, ki ne odstopa od mesa. Kadar se kuha v pari, je meso dokaj drobno zrnasto in ne počrni. Še posebej cenjena značilnost pa je tudi le rahla porjavitev mesa pri krompirju pri cvrtju. Senzorično ocenjevanje krompirja „Patata del Fucino“, ki so ga izvedli usposobljeni sodniki pokuševalci, je pokazalo zelo izražen „prijeten okus“ ali „okus krompirja“ skoraj brez neprijetnih priokusov (kovinski, travnat idr.). Te organoleptične značilnosti krompirja se ohranijo tudi po več mesecih skladiščenja.

Na geografskem območju proizvodnje proizvodni cikel krompirja „Patata del Fucino“ zajema vse sezone: od sejanja spomladi, rasti in produkcije poleti ter spravila šele takrat, ko je dosežena fiziološka zrelost, pozno poleti/jeseni, s čimer je krompir deležen podnebnih vplivov različnih sezon. Kakovost krompirja „Patata del Fucino“ je povezana s pridelovalnimi razmerami, ki jih ponuja kotlina, ki je nekoč bila dno jezera. Posebnosti tal omogočajo gojenje krompirja na naraven način, kar da proizvodu značilne organoleptične značilnosti. Tla so lahka, sveža, večinoma meljasta, zelo rodovitna, z makro- in mikrohranili, bogata z organskimi snovmi in iz tega izhajajočim humusom, nastalim z usedanjem organskih snovi skozi stoletja, in zagotavljajo, da se gomolji med rastjo in spravilom ne poškodujejo in/ali razpokajo ter razvijejo pravilne oblike z lupino, ki se lepo prilega mesu. Zaradi opisanih talnih in podnebnih razmer (sestava tal, dober kapilarni dvig, temperature, voda za namakanje) je Fucino območje, ki je še posebej primerno za gojenje krompirja. Po zaslugi utrjenih izkušenj, ki so jih pri gojenju pridobili krajevni pridelovalci, nenehnih prizadevanj za izboljšanje kmetijskih tehnik, pri čemer dajejo prednost okoljsko trajnostnim tehnikam, in varovanja okolja gojenja kmetje pridelajo na tem območju zelo kakovosten krompir, ki je bil vedno cenjen in poznan na nacionalnem trgu.

Od leta 2002 številni povezani proizvajalci iz Fucina pridelujejo krompir po programu certificiranja za „integrirano pridelavo“, pri čemer so sprejeli specifikacijo za proizvod, ki je izrecno poimenovan „Patata del Fucino“, kar kaže, da se ime uporablja tudi v jeziku proizvajalcev in trgovcev.

Objavljeni so bili številni članki v specializiranih revijah, kot je na primer „Informatore agrario“, ki navaja ime „Patata del Fucino“, piše o Fucinu kot območju, na katerem je pridelava krompirja zelo razširjena, in Fucinu kot kraju za sortne poskuse s krompirjem:

—	„Le varietà di patata coltivate in Italia e la loro destinazione d’uso“ („Vrste krompirja, gojene v Italiji, in njihovi uporabniki“) (str. 61, številka 2/2002),

—	„Ecco perchè in Italia non si produce patata da seme“ („Zakaj se semenski krompir ne proizvaja v Italiji“) (strani 34–36, številka 46/2008),

—	„Produzione di patata da seme: contributo per la valorizzazione dell’agricoltura montana“ („Proizvodnja semenskega krompirja: prispevek k ovrednotenju hribovskega kmetovanja“) (strani 27–29, številka 18/97),

—	„Sperimentazione varietale 1998 su patata comune nel centro e nel nord“ („Sortni poskusi s krompirjem leta 1998 v srednji in severni Italiji“) (str. 39–46, številka 48/98). V preteklih letih so lokalni akterji izvajali mnoge dejavnosti za promocijo in ovrednotenje krompirja „Patata del Fucino“:

—	od leta 1971 poteka veselica „Sagra della Patata“, organizirana v Fucinu, natančneje v občini Avezzano,

—	leta 2008, v mednarodnem letu krompirja pod okriljem FAO, so pridelovalci „Patata del Fucino“ pri projektu za sodelovanje „Progetto Albania“ zagotovili tehnično podporo in opremo albanski regiji Zadrima,

—	leta 2001 je bila epizoda oddaje „Il Gusto“ („Okus“) posvečena krompirju „Patata del Fucino“ in predvajana na kanalu Canale 5,

—	leta 1993 je oddaja „Linea Verde“ („Zelena črta“), ki jo je predvajal RAI, omogočila, da se je o krompirju „Patata del Fucino“ razvedelo na nacionalni ravni.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (v zgornjem desnem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

19.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 171/26

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 171/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„SZILVÁSVÁRADI PISZTRÁNG“

EU št.: PGI-HU-02472 – 4.6.2018

ZOP () ZGO (X)

1. Ime

„Szilvásváradi pisztráng“

2. Država članica ali tretja država

Madžarska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Szilvásváradi pisztráng“ je vrsta potočnih postrvi Salmo trutta morpha fario, ki sodijo v družino salmonidov. Njen hrbet je sivo-zelen, na bočni strani pa je zlato rumene barve s temnimi pikami, obkroženimi z značilnim svetlordečim kolobarjem.

Postrv „Szilvásváradi pisztráng“ se da na trg sveža, in sicer ko je dolga 40 cm–45 cm in tehta 400 g–500 g po čiščenju (brez drobovja). Njeno meso je čvrsto in je blede barve z rahlo rožnatim odtenkom, je prefinjenega okusa brez pookusa po blatu.

Tekstura je na dotik čvrsta, je brez maščobnih oblog in je konsistentna ob celotnem prerezu ribe (od hrbta do trebuha). Ima tanjša, prijetnejša mišična vlakna kot potočne postrvi, gojene drugje.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

V času gojenja se postrvi „Szilvásváradi pisztráng“ hranijo predvsem s krmo iz ribje moke brez hormonov, kemikalij in antibiotikov, skupaj z ribjim oljem in potrebnimi vitamini in elementi v sledovih ter z ekološko pridelanimi krmili brez kemikalij ali GSO. Pomemben vidik metode ribogojstva je, da se ob robovih sistema bazenov s postrvmi na geografskem območju iz točke 4 pustijo rastline, ki ribam zagotavljajo naravno prehransko dopolnilo (zlasti žuželke).

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje, tj. gojenje, razmnoževanje, korita za zarod, vzreja tržnih rib in izlov, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Upravno območje Szilvásvárad.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava med „Szilvásváradi pisztráng“ in geografskim območjem temelji na kakovosti proizvoda.

Okus postrvi „Szilvásváradi pisztráng“ se razlikuje od drugih podobnih ribjih vrst in ima tudi značilno teksturo. Njeno rožnato meso je prefinjenega okusa brez pookusa po blatu, ima čvrstejšo teksturo, je brez maščobnih oblog in ima tanjša mišična vlakna kot postrvi, ki se gojijo drugje.

Dolina Szalajke, kjer je dom postrvi „Szilvásváradi pisztráng“ in kjer se goji, je soteska v hribovju Bükk na 350 m–400 m nadmorske višine, kjer sta tudi kraška izvira Szalajke in Szikle. Vzrejni bazeni so bili oblikovani z vodo iz reke Szalajka, ki teče skozi dolino in bazene oskrbuje z vodo. Izvirska voda se spusti s planote Bükk na nadmorski višini 800 m skozi kraški sistem, kjer se večkrat naravno filtrira, preden se ponovno pojavi kot izjemno čista in kakovostna voda, ki se dovaja v bazene. Temperatura izvirske vode je 11 °C–12 °C skozi vse leto.

Vzrejni bazeni se nahajajo neposredno ob izvirih, ki jih oskrbujejo z vodo. Izviri so od vzrejnih bazenov, vključno z drstiščem, oddaljeni okrog 200 m, kar je edinstveno na Madžarskem, ni virov onesnaževanja, ni poseljenih območij ali obdelovanih kmetijskih površin med izviri in bazeni, voda pa se v bazene s postrvmi dovaja po površju. Celotno območje se nahaja v nacionalnem parku Bükk.

Geografsko območje ima naslednje edinstvene značilnosti:

—

temperatura izvirske vode, ki se dovaja v bazene, je poleti in pozimi konstantna, zato so temperaturna nihanja v drstišču in bazenih za mladice zelo majhna. Ribe se tako lahko gojijo v stabilnem okolju. Konsistentno hladna izvirska voda skozi vse leto in majhna razdalja do sistema bazenov pomenita, da temperatura vode v bazenih ne more biti višja od 15 °C niti v poletni fazi rastne sezone. Hladna voda zmanjšuje apetit rib, zato rastejo počasneje, zaradi česar je njihovo meso čvrstejše, bolj kompaktno in manj mastno od povprečja. Stalni dotok sveže izvirske vode preprečuje razvoj pookusa po blatu;

—	konstanten in hiter tok vode zagotavlja dobro prezračevanje vode, kar ni bistvenega pomena samo za ribe, ampak z okrepitvijo njihovega metabolizma koristi tudi njihovi rasti in kakovosti njihovega mesa, tako da je čvrstejše s tanjšimi mišičnimi vlakni;

—	zaradi konsistentno izvrstne in kakovostne pitne izvirske vode, ki se redno preskuša v akreditiranem laboratoriju, je ribje meso prefinjenega okusa brez pookusa po blatu;

—	v tem okolju brez stresa sta prepovedani uporaba sistemov za umetno prezračevanje in nepotrebna prisotnost ljudi v okolici bazenov za mladice.

Vsi ti dejavniki prispevajo k enotni rasti postrvi „Szilvásváradi pisztráng“ ter teksturi in barvi njenega mesa, tj. značilni čvrstosti in rožnati barvi mesa, ki je brez maščobnih oblog.

Sedanji drstitveni stalež potočne postrvi v ribogojnici v Szilvásváradu je enak kot doslej in je gensko čist. V to ribogojnico ali reko Szalajka nikoli niso bile spuščene, oz. tam se nikoli niso gojile, žive ribe iz družine salmonidov iz drugih ribogojnic ali vodnih teles.

Izkušnje, pridobljene v več generacijah, so osnova za smukanje ob pravem času, uporabljene metode razmnoževanja in odstranitev neoplojenih jajčec. Glede na lokalno strokovno znanje bi bilo treba zalego začeti krmiti 32–35 dni po izvalitvi, saj so ribe takrat pripravljene sprejeti krmo. Zalega bo krmo zavrnila, če se krmljenje začne pozneje. Ta metodologija vodi v nizko stopnjo smrtnosti rib in zagotavlja, da vzrejni bazeni ostanejo čisti, saj ribe pojedo krmo in v bazenu ne ostanejo prekomerne količine krme, ki bi ga kontaminirale.

Te izkušnje in strokovno znanje pomagajo zagotavljati, da se postrvi „Szilvásváradi pisztráng“ od iker do popolnoma odraslih rib gojijo samo z uporabo metod brez kemikalij, farmacevtskih izdelkov in stresa.

Zgoraj opisane edinstvene značilnosti postrvi „Szilvásváradi pisztráng“ so zavarovane s kakovostno pitno vodo kraških izvirov ter pridobljenimi izkušnjami gojenja in vzreje.

Ker je izvirni genski stalež nedotaknjen in ker so ribe v gastronomiji zelo cenjene, je bila postrv „Szilvásváradi pisztráng“ leta 2013 priznana kot „proizvod nacionalnega parka Bükk“.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://gi.kormany.hu/foldrajzi-arujelzok

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

19.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 171/29

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 171/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Casatella Trevigiana“

EU št.: PDO-IT-0348-AM02 – 22.11.2019

ZOP (X) ZGO ()

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Consorzio per la Tutela del Formaggio Casatella Trevigiana

Viale Sante Biasuzzi, 20

31038 Paese (TV)

ITALIA

Št. telefona in faksa: +39 0422951480

E-naslov: info@casatella.it

Navedeni konzorcij izpolnjuje pogoje iz člena 13(1) ministrskega odloka št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☐	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☐

Povezava

☐	Označevanje

☐

Drugo:

4. Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Opis proizvoda

Člen 2 veljavne specifikacije proizvoda in točka 3.2 enotnega dokumenta

Kemične lastnosti:

Besedilo:

„Maščoba: 18–25 % bruto teže“

je nadomeščeno z:

„Maščoba: 18–27 % bruto teže“.

Namen spremembe je zmanjšati tveganje za neupoštevanje vsebnosti maščobe v siru z ZOP „Casatella Trevigiana“ zaradi različnih vsebnosti maščobe v mleku, ki je odvisna predvsem od zunanjih dejavnikov, kot so krma krav, podnebje, sistem živinoreje in pogostost molže.

To tveganje je očitno večje v majhnih in srednjih sirarnah, ker jim mleko dobavlja manj kmetijskih gospodarstev in ker vsebnosti maščobe v mešanici mleka ne morejo popraviti, saj se sir z ZOP „Casatella Trevigiana“ proizvaja s predelavo polnomastnega mleka.

Metoda proizvodnje

Člen 5 veljavne specifikacije proizvoda in točka 3.4 enotnega dokumenta

„Obrok mora sestavljati vsaj 90 % krme, ki izhaja z območja, opredeljenega v členu 3.“

„Obrok mora sestavljati vsaj 60 % krme, ki izhaja z območja, opredeljenega v členu 3.“

Točka 3.4 enotnega dokumenta

Za tretjo alineo se doda naslednji odstavek:

„Delni vnos krme, proizvedene zunaj opredeljenega območja iz točke 4, je upravičen zaradi trajnega zmanjšanja kmetijskih površin, namenjenih za pridelavo krme za živinorejo v pokrajini Treviso.“

Razlog za to spremembo je veliko zmanjšanje kmetijskih površin za proizvodnjo krme, zabeleženo v zadnjih desetih letih v pokrajini Treviso, ki je območje proizvodnje sira z ZOP „Casatella Trevigiana“.

Na to zmanjšanje so vplivali predvsem naslednji dejavniki:

(a)	neposredna raba zemljišč za obsežne urbanistične ali cestne gradnje;

(b)	sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč iz pridelave krmnih rastlin v vinograde.

Za razumevanje obsega tega pojava so za pokrajino Treviso navedeni naslednji podatki:

—	50-odstotno zmanjšanje trajnih krmnih površin leta 2018 v primerjavi z letom 2010,

—	26-odstotno zmanjšanje začasnih krmnih površin leta 2018 v primerjavi z letom 2010,

—	30-odstotno povečanje površine zasajenih vinogradov leta 2018 v primerjavi z letom 2010.

ENOTNI DOKUMENT

„Casatella Trevigiana“

EU št.: PDO-IT-0348-AM02 – 22.11.2019

ZOP (X) ZGO ()

1. Ime

„Casatella Trevigiana“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Mehak sir, ki se proizvaja s sirjenjem polnomastnega kravjega mleka govedi črno-bele, lisaste, rjave pasme in pasme burlina ter njihovih križancev. Pri dajanju v promet ima proizvod naslednje organoleptične lastnosti: mehko, bleščeče, rahlo kremasto sirno testo, ki se topi v ustih in je mlečno bele do smetanasto bele barve. Dovoljena je lažja navzočnost drobnih očes. Čvrstost sirnega testa ne omogoča uvrstitve ZOP „Casatella Trevigiana“ med „mazave“ ali zelo kremaste sire.

Skorje ni ali je komaj zaznavna, oblika je tradicionalno valjasta. Vonj je lahek, mlečen in svež.

Okus je sladek, značilno mlečen, z rahlim kiselkastim pridihom.

Kemične lastnosti:

Vlaga: 53–60 %

Maščoba: 18–27 % bruto teže

Beljakovine: > 12 % bruto teže

Fizične lastnosti:

Oblika: valjasta

Teža:

velika oblika: 1,8–2,2 kg

mala oblika: 0,2–0,7 kg

Premer:

velika oblika: 18–22 cm

mala oblika: 5–12 cm

Obod:

velika oblika: 5–8 cm

mala oblika: 4–6 cm

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Krmljenje krav, katerih mleko je namenjeno za proizvodnjo sira z ZOP „Casatella Trevigiana“, mora potekati po naslednjih določbah:

—	Obrok mora sestavljati vsaj 60 % krme, ki izhaja z območja, opredeljenega v točki 4.

—	Krave v laktaciji dobijo vsaj 60 % dnevnega vnosa suhe snovi iz zelene krme.

—	Prepovedana je uporaba krme, ki ni značilna za območje proizvodnje: krmna pesa, sadje in ostanki predelave agrumov in oljk, turška detelja in medenica, cela zelenjava ali ostanki predelave artičoke, cvetače, repe in paradižnika.

Delni vnos krme, proizvedene zunaj opredeljenega območja iz točke 4, je upravičen zaradi trajnega zmanjšanja kmetijskih površin, namenjenih za pridelavo krme za živinorejo v pokrajini Treviso.

Mleko za proizvodnjo ZOP „Casatella Trevigiana“ je treba pridelati v hlevih, ki ležijo znotraj geografskega območja, tj. znotraj pokrajine Treviso.

Maščoba v mleku mora ob predelavi presegati vrednost 3,2 %. Mleko ne sme vsebovati konzervansov in ne smeta se uporabljati mlezivo ali mleko krav, ki so jim ugotovili bolezen. Mleko se v hlevu shranjuje s hlajenjem. Usirjanje se v vsakem primeru začne v 48 urah po molži in ne pozneje.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celoten proizvodni proces (živinoreja in proizvodnja mleka, usirjanje, postopki usirjanja, oblikovanje, čiščenje, soljenje in zorenje) mora potekati na območju, opredeljenem v točki 4.

Stopnje predelave mleka so: živinoreja, proizvodnja mleka, predelava, zorenje.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Sir z ZOP „Casatella Trevigiana“ je za dajanje v promet treba pakirati. Zaradi močne kvarljivosti in občutljivosti tega „mehkega sira“ bi daljši prevoz nepakiranega proizvoda lahko ogrozil organoleptične in kemično-fizične lastnosti, zlasti pa posegel v čas in vrsto zorenja.

Čas med proizvodnjo in pakiranjem je treba omejiti, da se ohranijo značilne kakovostne lastnosti proizvoda. Pakiranje mora zato potekati znotraj območja proizvodnje, da se zagotovijo značilne lastnosti, sledljivost in nadzor ter da ostanejo kemične, fizične in organoleptične lastnosti sira z ZOP „Casatella Trevigiana“ nespremenjene.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Sir z ZOP „Casatella Trevigiana“ se označuje s spodaj prikazanim znakom.

Namesto „Denominazione d’Origine Protetta“ se lahko navede „DOP“.

Razmerja med zgornjim in spodnjim delom znaka so nespremenljiva in prikazana v priloženi risbi. Znak je treba prikazati na zunanjem zaščitnem ovoju sira.

Na zunanjem ovoju niso dovoljene navedbe, ki hvalijo proizvod ali lahko zavedejo potrošnike.

Velikost znaka mora biti sorazmerna z velikostjo embalaže po naslednjem pravilu: velikost skupne širine napisa „Casatella“ ne sme biti manjša od 80 % premera pakiranja.

Zaradi vrste sira ni dovoljena nikakršna navedba neposredno na siru.

Uporaba embalaže z zgoraj opisanim znakom in napisom je obvezna.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Celotno območje pokrajine Treviso.

5. Povezava z geografskim območjem

Značilnosti in kakovostne lastnosti sira z ZOP „Casatella Trevigiana“ so tesno povezane s krajevnim, družinskim in kmečkim izvorom tega sira, pa tudi z razvojem obrtnega sirarskega postopka in avtohtonimi sevi bakterij, izbranimi na območju proizvodnje. Zlasti kakovost in posebnost sira z ZOP „Casatella Trevigiana“ neposredno izhajata iz značilnosti krajevne mikrobne flore, ki jo vsebuje mleko, ter iz temperature in časa obdelave, ki določata izbor vrst in sevov ter njihovo koncentracijo.

Sir z ZOP „Casatella Trevigiana“ ima mehko, bleščeče, rahlo kremasto sirno testo, ki se topi v ustih in je mlečno bele do smetanasto bele barve. Dovoljena je lažja navzočnost drobnih očes.

Skorje ni ali je komaj zaznavna; oblika je tradicionalno valjasta; vonj je lahek, mlečen in svež; okus je sladek, značilno mlečen, z rahlim kiselkastim pridihom.

Novejše študije kažejo, da so v mikrobni flori, ki se je sčasoma razvila znotraj območja proizvodnje, različni sevi termofilnih streptokokov, katerih metabolične lastnosti in dejavnost so ključne ne le za kisanje, ampak tudi za senzorične lastnosti proizvoda, kot je na primer značilni rahlo kiselkasti okus zrelega sira.

Ravno tako navzočnost, čeprav nekoliko manjša, termofilnih laktobacilov z večjo proteolitično dejavnostjo omogoča razkroj kazeinov z oblikovanjem molekul ali njihovih nastavkov, ki lahko zaznamujejo čvrstost, zorenje in okus sira, se pravi tiste posebne pogoje, ki jih ni mogoče ponoviti v drugačnih proizvodnih razmerah zunaj območja proizvodnje.

Značilna tehnika obdelave, ki jo uporabljajo proizvajalci in vključuje nizko temperaturo pri usirjanju, se je tradicionalno razvila za izboljšanje in povečanje prisotnosti termofilnih streptokokov in laktobacilov.

To pomeni poudarjanje in opredelitev glavnih senzoričnih in organoleptičnih lastnosti ZOP „Casatella Trevigiana“.

Staro izročilo domačega sirarstva določa izvor in obstoj tega značilnega sira iz Trevisa. Postopek proizvodnje se je prenašal od ust do ust in je temeljil na zelo preprostih sirarskih prijemih. Zato dejansko izvira iz sirarskih izročil Trevisa, ki jih že od leta 1962 imenujejo „starodavne“.

Obstajajo številna pisna pričevanja, ki dokazujejo, da je sir „Casatella“ treviškega izvora.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (v zgornjem desnem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 171

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 19. maj 2020

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 171/01	Sporočilo Komisije — Smernice za sprejetje odstopanj na ravni Unije za medicinske pripomočke v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2017/745	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 171/02	Menjalni tečaji eura — 18. maj 2020	5
2020/C 171/03	Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah / diskontnih stopnjah, ki veljajo od 1. maja 2020 / 1. junija 2020 (Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 ( UL L 140, 30.4.2004, str. 1 ))	6
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2020/C 171/04	Podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2) Ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 ( UL L 210, 31.7.2006, str. 19 ))	7

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0832
JPY	japonski jen	116,31
DKK	danska krona	7,4548
GBP	funt šterling	0,89153
SEK	švedska krona	10,6103
CHF	švicarski frank	1,0521
ISK	islandska krona	157,10
NOK	norveška krona	10,9663
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,610
HUF	madžarski forint	353,39
PLN	poljski zlot	4,5596
RON	romunski leu	4,8388
TRY	turška lira	7,4276
AUD	avstralski dolar	1,6736
CAD	kanadski dolar	1,5202
HKD	hongkonški dolar	8,3964
NZD	novozelandski dolar	1,8096
SGD	singapurski dolar	1,5426
KRW	južnokorejski won	1 332,42
ZAR	južnoafriški rand	19,8913
CNY	kitajski juan	7,7068
HRK	hrvaška kuna	7,5580
IDR	indonezijska rupija	16 077,45
MYR	malezijski ringit	4,7320
PHP	filipinski peso	55,102
RUB	ruski rubelj	78,9080
THB	tajski bat	34,684
BRL	brazilski real	6,2701
MXN	mehiški peso	25,6337
INR	indijska rupija	82,1435

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2020/C 171/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9844 – Société Générale/Mitsubishi/JV) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	9
2020/C 171/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9839 – VGRD/Auto Wichert Assets) ( 1 )	11
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2020/C 171/07	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	12
2020/C 171/08	Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	22
2020/C 171/09	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	26
2020/C 171/10	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	29


	(1) Besedilo velja za EGP.