11.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 160/2

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 24. oktobra 2019 o predhodnem osnutku sklepa v zadevi M.9064 – Telia/Bonnier Broadcasting Holding

Poročevalka: Madžarska

(2020/C 160/02)

Pristojnost

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah) (1).

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da ima priglašena transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1(2) uredbe o združitvah.

Opredelitev trgov

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z ugotovitvami Komisije iz osnutka sklepa v zvezi z opredelitvijo zadevnih proizvodnih in geografskih trgov za:

(a)	produkcijo avdiovizualnih vsebin;

(b)	podeljevanje licenc za pravice za predvajanje avdiovizualnih vsebin;

(c)	veleprodajo posebnih kanalov plačljive televizije;

(d)	veleprodajo nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije;

(e)	maloprodajo avdiovizualnih storitev;

(f)	maloprodajo mobilnih storitev;

(g)	maloprodajo storitev fiksnega internetnega dostopa;

(h)	maloprodajo storitev fiksne telefonije;

(i)	maloprodajo večstoritvenih paketov;

(j)	prodajo televizijskega oglaševalskega prostora.

Presoja konkurenčnosti

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z oceno Komisije, da bi priglašena transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco zaradi:

(a)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov nekodiranim in osnovnim kanalom plačljive televizije na Švedskem;

(b)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov nekodiranim in osnovnim kanalom plačljive televizije na Finskem;

(c)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov posebnim športnim kanalom plačljive televizije na Švedskem;

(d)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov posebnim športnim kanalom plačljive televizije na Finskem;

(e)	konglomeratnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa ponudnikom maloprodajnih mobilnih storitev, storitev fiksnega internetnega dostopa ter večstoritvenih paketov na Švedskem (2);

(f)	konglomeratnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa ponudnikom maloprodajnih mobilnih storitev, storitev fiksnega internetnega dostopa ter večstoritvenih paketov na Finskem (3);

(g)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov televizijskemu oglaševalskemu prostoru na Švedskem;

(h)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov televizijskemu oglaševalskemu prostoru na Finskem.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z oceno Komisije, da priglašena transakcija verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence zaradi:

(a)	horizontalnih neusklajenih učinkov na trgu produkcije avdiovizualnih vsebin (na strani povpraševanja) na Finskem;

(b)	horizontalnih neusklajenih učinkov na trgu pridobivanja in podeljevanja licenc za pravice za prenos športnih avdiovizualnih vsebin na Finskem;

(c)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov veleprodaji posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije na Švedskem;

(d)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov veleprodaji posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije na Finskem;

(e)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov veleprodaji posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije na Norveškem;

(f)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov veleprodaji posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije na Danskem;

(g)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa odjemalcev do (i) nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije ter (ii) posebnih kanalov plačljive televizije na Švedskem;

(h)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa odjemalcev do (i) nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije ter (ii) posebnih kanalov plačljive televizije na Finskem;

(i)	vertikalnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa odjemalcev do posebnih kanalov plačljive televizije na Norveškem;

(j)

konglomeratnih neusklajenih učinkov zaradi morebitnega omejevanja dostopa ponudnikom avdiovizualnih storitev OTT, s tem ko se avdiovizualne storitve OTT družbe Bonnier Broadcasting združujejo ali prodajajo v paketu s telekomunikacijskimi storitvami družbe Telia ali ko se izvajajo izključujoče prakse, na Švedskem (4);

(k)

Zaveze

Večina držav članic v svetovalnem odboru (12 držav članic) se strinja s Komisijo, da se s končnimi zavezami, ki jih je 18. septembra 2019 ponudila priglasiteljica, odpravljajo bistvene ovire za učinkovito konkurenco, ugotovljene v osnutku sklepa. Manjšina držav članic (1 država članica) se vzdrži.

Večina držav članic v svetovalnem odboru (12 držav članic) se strinja s Komisijo, da ob doslednem spoštovanju končnih zavez, ki jih je 18. septembra 2019 ponudila priglasiteljica, priglašena transakcija verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu. Manjšina držav članic (1 država članica) se vzdrži.

Združljivost z notranjim trgom in Sporazumom EGP

Večina držav članic v svetovalnem odboru (12 držav članic) se strinja s Komisijo, da je treba priglašeno transakcijo zato razglasiti za združljivo z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP. Manjšina držav članic (1 država članica) se vzdrži.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) Konglomeratni odnos nastane na podlagi dejavnosti družbe Telia kot ponudnika telekomunikacijskih storitev in dejavnosti družbe Bonnier Broadcasting kot maloprodajnega ponudnika avdiovizualnih storitev, zlasti storitev OTT.

(3) Konglomeratni odnos nastane na podlagi dejavnosti družbe Telia kot ponudnika telekomunikacijskih storitev in dejavnosti družbe Bonnier Broadcasting kot maloprodajnega ponudnika avdiovizualnih storitev, zlasti storitev OTT.

(4) Konglomeratni odnos nastane na podlagi dejavnosti družbe Telia kot ponudnika telekomunikacijskih storitev in dejavnosti družbe Bonnier Broadcasting kot maloprodajnega ponudnika avdiovizualnih storitev.

(5) Konglomeratni odnos nastane na podlagi dejavnosti družbe Telia kot ponudnika telekomunikacijskih storitev in dejavnosti družbe Bonnier Broadcasting kot maloprodajnega ponudnika avdiovizualnih storitev.

11.5.2020

Uradni list Evropske unije

C 160/6

POVZETEK SKLEPA KOMISIJE

z dne 12. novembra 2019

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva M.9064 – Telia Company/Bonnier Broadcasting Holding)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7985)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2020/C 160/04)

Komisija je 12. novembra 2019 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(2) navedene uredbe sprejela sklep glede združitve. Različica celotnega sklepa, ki ni zaupna (po potrebi morda v začasni različici), je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?clear=1&policy_area_id=2

I. POSTOPEK

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 15. marca 2019 prejela uradno priglasitev v skladu s členom 4 uredbe o združitvah, s katero bi družba Telia Company AB („Telia“ ali „priglasiteljica“, Švedska) pridobila v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotno družbo Bonnier Broadcasting Holding AB („Bonnier broadcasting“, Švedska) („transakcija“). Družbi Telia in Bonnier Broadcasting se v nadaljnjem besedilu skupaj imenujeta stranki.

(2)

Komisija je po predhodnem pregledu priglasitve in na podlagi prve faze raziskave trga izrazila resne pomisleke glede združljivosti transakcije z notranjim trgom in je 10. maja 2019 sprejela sklep o začetku postopka v skladu s členom 6(1)(c) uredbe o združitvah (v nadaljnjem besedilu: sklep na podlagi člena 6(1)(c)).

(3)

Stranki sta 24. maja 2019 predložili pisne pripombe glede sklepa na podlagi člena 6(1)(c).

(4)

Komisija je 4. junija 2019 v skladu s členom 11(3) uredbe o združitvah sprejela sklepa, naslovljena na družbi Telia in Bonnier Broadcasting, potem ko nista predložili popolnih informacij v odziv na zahtevo Komisije po informacijah. S sklepoma so se prekinili roki iz prvega pododstavka člena 10(3) uredbe o združitvah. Družbi Telia in Bonnier Broadcasting sta sklepa iz člena 11(3), naslovljena nanju, izpolnili 4. julija 2019. Prekinitev rokov je tako potekla konec dne 4. julija 2019.

(5)

Priglasiteljica je 4. julija 2019 v skladu z drugim pododstavkom člena 10(3) uredbe o združitvah zaprosila za podaljšanje preiskave Komisije za 20 delovnih dni.

(6)

Priglasiteljica je 12. avgusta 2019 predložila zaveze v skladu s členom 8(2) uredbe o združitvah, da bi odpravila pomisleke glede konkurence, ki jih je navedla Komisija. Komisija je 13. avgusta 2019 začela tržno preverjanje zavez, ki jih je priglasiteljica predložila 12. avgusta 2019.

(7)

Priglasiteljica je ob upoštevanju povratnih informacij Komisije 2. septembra 2019 predložila spremenjen sklop zavez in 18. septembra 2019 še nekoliko spremenjeno različico zavez (v nadaljnjem besedilu: končne zaveze).

(8)

Svetovalni odbor je 24. oktobra 2019 razpravljal o osnutku tega sklepa in izdal pozitivno mnenje.

II. STRANKI IN KONCENTRACIJA

(9)

Družba Telia je švedski telekomunikacijski operater in matična družba skupine Telia, ki ima približno 20 000 zaposlenih. Skupina Telia zagotavlja mobilne in fiksne telekomunikacijske storitve ter širokopasovne in televizijske storitve na Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Litvi, na Norveškem in Švedskem. V Latviji zagotavlja mobilne telekomunikacijske storitve, po vsem svetu pa veleprodajni dostop do omrežja (storitve prenosa). Družba Telia kotira na borzi. Njen največji delničar je švedska država.

(10)

Družba Bonnier Broadcasting je medijska družba s sedežem na Švedskem, ki ima približno […] zaposlenih, njena glavna dejavnost pa je razširjanje televizijskih programov na Švedskem in Finskem, v bolj omejenem obsegu pa tudi na Danskem in Norveškem. Družba Bonnier Broadcasting izvaja dejavnosti prek hčerinskih družb TV4 AB, C More Entertainment AB in MTV Oy. Poleg tega ima na Finskem lastno produkcijsko družbo Mediahub. Nazadnje, družba Bonnier Broadcasting se ukvarja tudi s produkcijo novic in drugih novinarskih vsebin na Švedskem in Finskem. Kot hčerinska družba je v stoodstotni lasti holdinga Bonnier Euro Holding AB. Bonnier Euro Holding AB je pod posrednim nadzorom družbe Bonnier AB, končno pa ga obvladuje družba Albert Bonnier AB. Družba Albert Bonnier AB je v lasti približno 90 članov družine Bonnier, nobeden od katerih nima izključnega ali skupnega nadzora nad družbo Albert Bonnier AB ali katero koli drugo zadevno družbo v skupini Bonnier.

(11)

Družba Telia bo na podlagi pogodbe o nakupu delnic, sklenjene 20. julija 2018, pridobila 100 % delnic družbe Bonnier Broadcasting, ki bo postala hčerinska družba v popolni lasti družbe Telia. Družba Telia s transakcijo pridobi izključni nadzor nad družbo Bonnier Broadcasting, torej je to primer koncentracije v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah.

(12)

Ker je največji delničar družbe Telia švedska država (z 38,4-odstotnim deležem), je Komisija ocenila, ali je družba Telia dejansko pod nadzorom švedske države. Ocenila je tudi, ali švedska država dejansko nadzoruje švedsko javno radiotelevizijo SVT. Komisija je v zvezi s tem preučila, ali lahko družbi Telia in SVT odločata neodvisno od švedske države in ali lahko švedska država usklajuje njuno poslovno ravnanje.

(13)

Komisija v sklepu ugotavlja, da (i) družba Telia morda ne more odločati neodvisno od švedske države in da (ii) obstajajo zadostni elementi, ki družbi SVT verjetno zagotavljajo odločanje neodvisno od švedske države. Meni, da ni potrebna dokončna ugotovitev glede neodvisnosti družbe Telia od švedske države, saj (i) švedska država ne nadzoruje nobenega (drugega) podjetja, ki deluje na katerem od zadevnih trgov, povezanih s transakcijo, (ii) javna radiotelevizija SVT pa bi se morala šteti za gospodarsko enoto s sposobnostjo samostojnega odločanja. Poleg tega je Komisija ugotovila, da švedska država s posegi ne usklajuje poslovnih dejavnosti družb Telia in SVT.

III. RAZSEŽNOST UNIJE

(14)

Zadevni podjetji sta v letu 2017 na svetovni ravni skupaj ustvarili več kot 5 000 milijonov EUR prometa (družba Telia: […] milijonov EUR; družba Bonnier Broadcasting: […] milijonov EUR; skupaj: […] milijonov EUR). Promet vsakega od njiju na ravni EU znaša več kot 250 milijonov EUR (družba Telia: […] milijonov EUR; družba Bonnier Broadcasting: […] milijonov EUR), znotraj ene same države članice pa ne dosegata več kot dveh tretjin svojega skupnega prometa na ravni EU. Priglašena transakcija ima zato razsežnost EU v skladu s členom 1(2) uredbe o združitvah.

IV. UPOŠTEVNI PROIZVODNI TRGI

(15)

Komisija v sklepu meni, da so za presojo transakcije upoštevni naslednji trgi:

—	trg produkcije avdiovizualnih vsebin in trg podeljevanja licenc za pravice za prenos televizijskih vsebin za avdiovizualne vsebine na Finskem, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja glede na vrsto avdiovizualne vsebine ali vrsto predvajanja,

—

trgi veleprodaje nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije, kar vključuje njihove pomožne storitve in zajema vso infrastrukturo, ki se uporablja za njihov prenos, na Švedskem in Finskem, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja (i) med nekodiranimi in osnovnimi kanali plačljive televizije ter (ii) glede na žanr,

—

trgi veleprodaje posebnih kanalov plačljive televizije, kar vključuje njihove pomožne storitve in zajema vso infrastrukturo, ki se uporablja za njihov prenos, na Švedskem, Finskem, Danskem in Norveškem, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja med posebnimi športnimi kanali plačljive televizije in posebnimi nešportnimi kanali plačljive televizije,

—

trgi maloprodaje avdiovizualnih storitev na Švedskem, Finskem, Danskem in Norveškem, kar zajema vse distribucijske tehnologije, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja med (i) nekodiranimi in plačljivimi avdiovizualnimi storitvami ter tudi možnost nadaljnjega razlikovanja plačljive televizije glede na (ii) linearne in nelinearne storitve, (iii) posebne in osnovne kanale ter (iv) večstanovanjske enote in enostanovanjske enote,

—	trgi maloprodaje storitev fiksne telefonije na Švedskem in Finskem, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja med (i) fiksno povezavo in govorom po IP, (ii) gospodinjskimi in industrijskimi odjemalci ter (iii) lokalnimi/nacionalnimi in mednarodnimi klici,

—	trgi maloprodaje storitev fiksnega internetnega dostopa na Švedskem in v regijah Finske, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja glede na (i) vrsto izdelka in odjemalca ali (ii) distribucijsko tehnologijo,

—	trgi maloprodaje mobilnih telekomunikacijskih storitev na Švedskem in Finskem, pri čemer ostaja odprta možnost razlikovanja glede na (i) vrsto storitve ali odjemalca ali (ii) uporabljeno omrežno tehnologijo,

—	trgi maloprodaje večstoritvenih paketov na Švedskem in Finskem. Vprašanje, ali obstaja en ali več trgov večstoritvenih paketov, ki so ločeni od vsake od temeljnih individualnih telekomunikacijskih storitev, ostaja odprto,

—

trgi prodaje oglaševalskega prostora na Švedskem in Finskem, pri čemer ostajata odprta (i) možnost razlikovanja med prodajo oglaševalskega prostora na nekodiranih kanalih in kanalih plačljive televizije ter (ii) vprašanje, ali je oglaševalski prostor v storitvah videovsebin na zahtevo z oglasi (AVOD) del istega trga kot prodaja oglaševalskega prostora na linearnih televizijskih kanalih.

V. PRESOJA KONKURENČNOSTI

(16)

Transakcija vpliva na več horizontalno in vertikalno prizadetih trgov. V naslednjih oddelkih tega sporočila so povzete glavne ugotovitve Komisije na trgih, na katerih bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco, in nato na trgih, na katerih transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence.

1. Ugotovitev o bistvenem oviranju učinkovite konkurence

(a) Omejevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov maloprodajnim ponudnikom avdiovizualnih storitev v zvezi z veleprodajo nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije na Švedskem in Finskem

(17)

Komisija v sklepu opozarja, da bi s transakcijo nastal vertikalno povezan akter s [30–40]-odstotnim deležem na Švedskem in [20–30]-odstotnim tržnim deležem na Finskem pri veleprodaji nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije ter [60–70]-odstotnim deležem pri ponudbi plačljivih otroških televizijskih kanalov na Finskem. Če se upoštevajo samo komercialne radiotelevizije, ne pa tudi javni radioteleviziji SVT na Švedskem in Yle na Finskem, se ta delež poveča na [50–60] % oziroma [40–50] %. Glede na skupno gledanost, stalno gledanost in gledanost v času prime time sta že samo TV4 družbe Bonnier Broadcasting na Švedskem in MTV3 na Finskem pomembna kanala. Iz več internih dokumentov in rezultatov raziskave trga je razvidno, da sta kanala družbe Bonnier Broadcasting TV4 in MTV3 še posebej pomembna za konkurenco na švedskem oziroma finskem trgu. Združeni subjekt bo zato verjetno imel znatno tržno moč na trgu veleprodaje nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije na Švedskem in Finskem ter plačljivih otroških televizijskih kanalov na Finskem.

(18)

Raziskava trga kaže, da bi bil združeni subjekt zmožen konkurenčnim distributerjem televizijskih vsebin omejiti dostop do nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting. Nekodirani in osnovni kanali plačljive televizije so pomembni proizvodni dejavniki za distributerje televizijskih vsebin, saj so podlaga za osnovne pakete, ki jih prodajajo odjemalcem televizijskih vsebin. Zlasti nekodirane in osnovne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting udeleženci na trgu štejejo za pomembne proizvodne dejavnike, za katere ni na voljo ustrezne alternative. Raziskava trga potrjuje, da bi združeni subjekt verjetno škodoval poslovanju konkurenčnih distributerjev televizijskih vsebin, če bi prenehal izdajati licence za nekodirane in osnovne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting in/ali poslabšal pogoje, pod katerimi jih izdaja, s čimer bi negativno vplival na njihovo zmožnost konkuriranja združenemu subjektu. Ekonomsko modeliranje, ki ga je izvedla Komisija, potrjuje te ugotovitve, saj kaže, da bo združeni subjekt motiviran za izvedbo strategij omejevanja dostopa s precej verjetnimi učinki na prodajne cene.

(19)

Zato Komisija v sklepu ugotavlja, da bo transakcija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgu maloprodaje avdiovizualnih storitev na Švedskem in Finskem zaradi popolnega ali delnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov za nekodirane in osnovne kanale plačljive televizije, ne glede na kakršno koli verjetno segmentacijo.

(b) Omejevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov maloprodajnim ponudnikom avdiovizualnih storitev v zvezi z veleprodajo posebnih športnih kanalov plačljive televizije na Švedskem in Finskem

(20)

Komisija v sklepu opozarja, da imajo posebni športni kanali plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting (zlasti C More) [40–50]-odstotni tržni delež po vrednosti na Švedskem in [40–50]-odstotni tržni delež po vrednosti na Finskem ter da na športnih kanalih C More prenašajo pomembnejše športne vsebine, za katere so odjemalci pripravljeni plačati več ter ki vplivajo na ravnanje odjemalcev in njihove menjave (npr. pravice za hokej na ledu). Iz več internih dokumentov in rezultatov raziskave trga je razvidno, da so posebni športni kanali plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting še posebno pomembni za konkurenco na švedskem in finskem trgu.

(21)

Raziskava trga je pokazala, da bi bil združeni subjekt zmožen konkurenčnim distributerjem televizijskih vsebin omejiti dostop do posebnih športnih kanalov plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting. Posebni športni kanali plačljive televizije so pomembni proizvodni dejavniki za distributerje televizijskih vsebin. Posebne športne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting udeleženci na trgu štejejo za pomembne proizvodne dejavnike, za katere ni na voljo ustrezne alternative. Raziskava trga potrjuje, da bo združeni subjekt motiviran, da omeji dostop do proizvodnih dejavnikov, in da bi verjetno škodoval poslovanju konkurenčnih distributerjev televizijskih vsebin, če bi prenehal izdajati licence za posebne športne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting in/ali poslabšal pogoje, pod katerimi jih izdaja, s čimer bi negativno vplival na njihovo zmožnost konkuriranja združenemu subjektu.

(22)

Zato Komisija v sklepu ugotavlja, da bo transakcija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgu maloprodaje avdiovizualnih storitev na Švedskem in Finskem zaradi popolnega ali delnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov za posebne športne kanale plačljive televizije ali kateri koli posebni plačljivi paket, ki vključuje navedene kanale.

(c) Konglomeratni neusklajeni učinki: omejevanje dostopa ponudnikom maloprodajnih mobilnih storitev, storitev fiksnega internetnega dostopa ter večstoritvenih paketov na Švedskem in Finskem

(23)

Komisija v sklepu meni, da bi imel združeni subjekt zmožnost in da bi bil motiviran, da omogoči dostop do t. i. over the top storitev (v nadaljnjem besedilu: storitve OTT) družbe Bonnier Broadcasting (videovsebine na zahtevo z oglasi (AVOD) in naročniške videovsebine na zahtevo (SVOD)) izključno odjemalcem mobilnih in širokopasovnih storitev družbe Telia. Zaradi take strategije bi veliko odjemalcev mobilnih in fiksnih internetnih telekomunikacijskih storitev verjetno odšlo k družbi Telia.

(24)

Zato Komisija v sklepu ugotavlja, da bo transakcija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco na Švedskem in Finskem zaradi konglomeratnih odnosov med dejavnostmi družbe Telia kot ponudnika telekomunikacijskih storitev in dejavnostmi družbe Bonnier Broadcasting kot maloprodajnega ponudnika avdiovizualnih storitev, zlasti storitev OTT, zaradi morebitnega omejevanja dostopa ponudnikom maloprodajnih mobilnih storitev, storitev fiksnega internetnega dostopa in večstoritvenih paketov.

(d) Prodaja televizijskega oglaševalskega prostora ter maloprodaja avdiovizualnih vsebin, fiksnih in mobilnih telekomunikacijskih storitev na Švedskem in Finskem (omejevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov)

(25)

Komisija v sklepu opozarja, da bi imel združeni subjekt na trgu televizijskega oglaševalskega prostora [50–60]–[60–70]-odstotni tržni delež na Švedskem in [40–50]–[40–50]-odstotni delež na Finskem. Raziskava trga je podprla predhodno stališče, da televizijsko oglaševanje (ki lahko vključuje storitve videovsebin na zahtevo z oglasi (AVOD)) pomeni poseben trg, ki je ločen od drugih medijskih formatov. Raziskava trga tudi kaže, da je televizijski oglaševalski prostor, zlasti na kanalih družbe Bonnier Broadcasting TV4 na Švedskem in MTV3 na Finskem, pomemben proizvodni dejavnik, brez katerega distributerji avdiovizualnih/telekomunikacijskih storitev svojih konkurenčnih ponudb splošnemu prebivalstvu ne bi mogli sporočati dovolj hitro in učinkovito.

(26)

Zato Komisija ugotavlja, da bo transakcija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgih maloprodaje avdiovizualnih storitev, mobilnih telekomunikacijskih storitev in storitev fiksnega internetnega dostopa na Švedskem in Finskem zaradi popolnega ali delnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov za oglaševalski prostor bodisi na trgu oglaševalskega prostora za oglase v videoobliki, ki je omejen na oglaševalski prostor na televizijskih kanalih, bodisi na trgu, ki vključuje tudi oglaševalski prostor v drugih avdiovizualnih storitvah, zlasti storitvah videovsebin na zahtevo z oglasi (AVOD).

2. Ni ugotovitev o bistvenem oviranju učinkovite konkurence

(a) Horizontalni neusklajeni učinki na trgu produkcije avdiovizualnih vsebin (na strani povpraševanja) na Finskem

(27)

Komisija je v sklepu ocenila verjetnost protikonkurenčnih horizontalnih neusklajenih učinkov na trgu produkcije avdiovizualnih vsebin na strani povpraševanja na Finskem. Glede na skupni tržni delež strank na strani povpraševanja ([20–30] %), prisotnost določenega števila konkurentov, porazdelitev tržnih deležev, prirast ([0–5] odstotnih točk) in rezultate raziskave trga ugotavlja, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence.

(b) Horizontalni neusklajeni učinki na trgu podeljevanja licenc za pravice za prenos športnih avdiovizualnih vsebin na Finskem

(28)

Komisija je v sklepu ocenila verjetnost protikonkurenčnih horizontalnih neusklajenih učinkov na trgu podeljevanja licenc za pravice za prenos športnih avdiovizualnih vsebin na Finskem. Glede na (i) rezultate raziskave trga, (ii) veliko število akterjev, dejavnih na strani povpraševanja, (iii) dejstvo, da se stranki ne štejeta za najtesnejši konkurentki, (iv) pogostost razpisov in (v) dokaze iz pogodb družbe Telia ugotavlja, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence.

(c) Omejevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov maloprodajnim ponudnikom avdiovizualnih storitev v zvezi z veleprodajo posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije na Švedskem, Finskem, Norveškem in Danskem

(29)

Komisija je v sklepu ocenila tveganje za omejevanje dostopa konkurenčnim maloprodajnim ponudnikom avdiovizualnih storitev z zavrnitvijo dostopa do posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting ali zvišanjem nadomestil za prenos (ali deleža prihodkov), ki jih taki konkurenčni ponudniki plačujejo, da lahko ponujajo posebne nešportne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting. Na Švedskem, Finskem, Danskem in Norveškem so vsi posebni nešportni kanali plačljive televizije posebni kanali plačljive televizije s filmi in serijami.

(30)

Komisija meni, da združeni subjekt ne bo zmožen omejiti dostopa dejanskim konkurentom višje v verigi. V resnici (i) posebne plačljive vsebine v obliki filmov in serij, vključene v te televizijske kanale, z vidika gledalca niso pomemben proizvodni dejavnik, (ii) informacije, zbrane med raziskavo trga, kažejo, da lahko maloprodajni ponudniki avdiovizualnih storitev, ki konkurirajo družbi Telia, običajno pridobijo licenco za kanale, ki so alternativa kanalom s filmi in serijami družbe C More, in da so storitve naročniških videovsebin na zahtevo (SVOD) ustrezni distribucijski kanali za filme, (iii) na pomembnost posebnih nešportnih kanalov plačljive televizije pa vpliva uvedba storitve OTT, ki jo ponujajo neposredno lastniki vsebin.

(31)

Komisija zato v sklepu ugotavlja, da transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence zaradi popolnega ali delnega omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov za posebne kanale plačljive televizije s filmi in serijami na Švedskem, Finskem, Norveškem in Danskem, saj združeni subjekt ne bi bil zmožen omejiti dostopa dejanskim konkurentom višje v verigi, taka strategija pa verjetno ne bi vplivala na učinkovito konkurenco.

(d) Omejevanje dostopa do odjemalcev veleprodajnim ponudnikom nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije v zvezi z maloprodajno ponudbo avdiovizualnih storitev na Švedskem in Finskem ter posebnih kanalov plačljive televizije v zvezi z maloprodajo avdiovizualnih storitev na Švedskem, Finskem in Norveškem

(32)

Tržni delež združenega subjekta na švedskem, finskem in norveškem trgu maloprodaje avdiovizualnih storitev je manjši od 30 %, zato podrejeni trgi niso vertikalno prizadeti trgi. Kljub temu je Komisija glede na rezultate raziskave trga in večji tržni delež družbe Telia v ožjem tržnem segmentu maloprodaje avdiovizualnih storitev ([60–70] % prek IPTV na Švedskem, [60–70] % na območjih, kjer ima družba Telia v lasti regionalno fiksno omrežje na Finskem, in [40–50] % prek kabelskega omrežja na Norveškem) ocenila tveganje strategij za omejevanje dostopa do odjemalcev na Švedskem, Finskem in Norveškem.

(33)

Komisija meni, da tudi če bi bil združeni subjekt deloma motiviran za omejevanje dostopa do odjemalcev, ne bi bil zmožen izvesti strategij za popolno ali delno omejevanje dostopa do odjemalcev televizijskih kanalov tretjih oseb. Konkurenčni veleprodajni ponudniki nekodiranih, osnovnih in posebnih kanalov plačljive televizije bi lahko ohranili znaten delež svojih gledalcev tako, da bi z zanašanjem na alternativne distributerje ali distribucijske tehnologije zaobšli združeni subjekt.

(34)

Natančneje, na Švedskem je storitev OTT pomembna alternativa, ko odjemalci nimajo več dostopa do nekodiranih in osnovnih kanalov plačljive televizije prek tradicionalnih distribucijskih tehnologij. Na Finskem so konkurenčnim veleprodajnim ponudnikom še naprej na voljo alternativni načini distribucije, vključno s storitvami OTT in storitvami digitalne prizemne televizije (DTT), pri čemer ima do slednjih dostop 99 % prebivalstva. Poleg tega Komisija ugotavlja, da na Finskem glede na pogodbe družbe Telia ni verjetno, da bi ta družba v nekaterih regijah izvedla strategijo za delno omejevanje dostopa, v drugih pa ne. Tudi na Norveškem imajo konkurenčni veleprodajni ponudniki televizijskih kanalov na voljo dovolj alternativ, poleg distribucije prek storitev OTT tudi distribucijo prek vodilnega distributerja televizijskih vsebin na trgu, družbe Telenor (s [40–50]-odstotnim deležem), in drugih distributerjev, kot sta Altibox ([10–20] %) ali RiskTV ([10–20] %).

(35)

Komisija ugotavlja, da združeni subjekt ne bi bil zmožen izvesti strategij za popolno ali delno omejevanje dostopa do odjemalcev za nekodirane in osnovne kanale plačljive televizije tretjih oseb na Švedskem in Finskem ter posebne kanale plačljive televizije tretjih oseb na Švedskem, Finskem in Norveškem. Vsekakor ni verjetno, da bi kakršne koli strategije za omejevanje dostopa do odjemalcev vplivale na učinkovito konkurenco.

(e) Konglomeratni neusklajeni učinki: omejevanje dostopa maloprodajnim ponudnikom avdiovizualnih storitev OTT na Švedskem in Finskem

(36)

Komisija v sklepu meni, da bi bil združeni subjekt zmožen in motiviran, da bi znatno poslabšal ponudbo storitev konkurenčnih ponudnikov avdiovizualnih storitev OTT na mobilnih in fiksnih omrežjih družbe Telia ter s tem dal prednost svojim storitvam in strategiji mešane vezane prodaje.

(37)

Komisija meni, da ne bi bilo mogoče izključiti, da bi bil združeni subjekt zmožen omejiti dostop konkurenčnim ponudnikom avdiovizualnih storitev OTT, tako da bi bistveno poslabšal njihovo ponudbo storitev na mobilnih in fiksnih omrežjih družbe Telia. Vendar Komisija ugotavlja, da taka strategija verjetno ne bi bistveno vplivala na konkurenco, saj sodelovanje s ponudniki fiksnega in mobilnega interneta ni nujno za to, da lahko ponudniki storitev OTT učinkovito konkurirajo na maloprodajnem trgu avdiovizualnih storitev in v katerih koli verjetnih podsegmentih. Poleg tega bi uredba o odprtem internetu konkurente združenega subjekta ščitila pred diskriminatorno obravnavo.

(38)

Komisija ugotavlja, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na Švedskem in Finskem zaradi konglomeratnih odnosov med dejavnostmi družbe Telia kot ponudnika telekomunikacijskih storitev in dejavnostmi družbe Bonnier Broadcasting kot maloprodajnega ponudnika avdiovizualnih storitev, zlasti storitev OTT, zaradi morebitnega omejevanja dostopa ponudnikom maloprodajnih avdiovizualnih storitev OTT.

VI. ZAVEZE

(39)

Predlagane zaveze so sprejemljive le, če zagotovijo združljivost koncentracije z notranjim trgom, tako da preprečijo bistveno oviranje učinkovite konkurence na vseh upoštevnih trgih, pri katerih so bili opredeljeni pomisleki glede konkurence.

1. Opis končnih zavez

(40)

Končne zaveze sestavlja sklop šestih zavez, in sicer:

(a)	zaveza, da se bodo konkurenčnim distributerjem televizijskih vsebin na Švedskem in Finskem pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji izdajale licence za nekodirane in osnovne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting, vključno z dodatnimi pravicami;

(b)	zaveza, da se bodo konkurenčnim distributerjem televizijskih vsebin na Švedskem in Finskem pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji izdajale licence za posebne športne kanale plačljive televizije družbe Bonnier Broadcasting in kanale Liiga, ki jih bo imel v lasti združeni subjekt;

(c)	zaveza, da se bodo licence za samostojne pravice storitev OTT izdale še po enemu drugemu akterju na trgu na Švedskem in Finskem;

(d)	zaveza, da se končnim uporabnikom ne bo omejeval dostop do samostojnih storitev združenega subjekta za pretakanje in uporabo prek interneta (videovsebine na zahtevo z oglasi (AVOD)/naročniške videovsebine na zahtevo (SVOD));

(e)

zaveza, da ne bo diskriminacije pri ponujanju televizijskega oglaševalskega prostora, vključno s prodajo oglaševalskega prostora pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji konkurenčnim ponudnikom mobilnih telekomunikacijskih storitev, storitev fiksnega internetnega dostopa in storitev distribucije televizijskih vsebin na Švedskem in Finskem, ter da se bo ohranil televizijski oglaševalski prostor, ki ga bodo lahko pridobili taki konkurenčni akterji, in

(f)

zaveza, da se bodo ohranile informacijske prepreke med dejavnostjo razširjanja televizijskih programov in oglaševalsko dejavnostjo združenega subjekta na eni strani ter njegovo dejavnostjo distribucije televizijskih vsebin in telekomunikacijsko dejavnostjo na drugi strani, kar zadeva zaupne informacije v zvezi s konkurenti pri storitvah distribucije televizijskih vsebin, mobilnih telekomunikacijskih storitvah in storitvah fiksnega internetnega dostopa ter konkurenčnimi radiotelevizijami.

(41)

Poleg tega je v končnih zavezah podrobno opredeljena vloga nadzornega skrbnika, vzpostavljen sistem hitrega reševanja sporov in predvideno desetletno trajanje.

2. Presoja končnih zavez

(42)

Komisija v sklepu ugotavlja, da je (i) mogoče s končnimi zavezami odpraviti pomisleke Komisije glede konkurence, (ii) da je te zaveze mogoče hitro začeti učinkovito izvajati in (iii) da so sorazmerne s pomisleki glede konkurence, ki jih je opredelila Komisija, in sicer iz naslednjih razlogov.

2.1 Ustreznost zavez, s katerimi se obravnavajo pomisleki glede omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov v zvezi z nekodiranimi, osnovnimi in posebnimi športnimi kanali plačljive televizije

(43)

Končne zaveze zagotavljajo, da bodo lahko konkurenčni distributerji televizijskih vsebin od združenega subjekta pridobili licence za sedanje in prihodnje linearne nekodirane in osnovne kanale plačljive televizije, posebne športne kanale plačljive televizije in paket kanalov Liiga pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji za distribucijo končnim uporabnikom prek tradicionalnih tehnologij za distribucijo televizijskih vsebin (kabelska, DTH, IPTV, DTT SMATV ali katera koli druga platforma, ki uporablja tehnologijo razširjanja televizijskih programov končnim uporabnikom).

(44)

Zaveze glede podeljevanja licenc za take kanale pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji zajemajo vse dodatne pravice, ki so danes na voljo distributerjem televizijskih vsebin, in zagotavljajo, da bodo konkurenčnim distributerjem televizijskih vsebin tudi za prihodnje pomožne storitve, ki jih bo združeni subjekt ponujal v okviru svoje storitve televizijskih vsebin, licence na voljo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

(45)

Da bi se zagotovila učinkovitost zavez, se bodo lahko konkurenčni distributerji televizijskih vsebin, ki bodo želeli distribuirati kanale združenega subjekta, odločili za sklenitev nove pogodbe pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, zaveze pa določajo tudi možnost, da se distributerji televizijskih vsebin odločijo za podaljšanje obstoječih pogodb o distribuciji (pri čemer se v zvezi z nekodiranimi in osnovnimi kanali plačljive televizije upošteva zgolj prilagoditev zaradi inflacije).

(46)

Končne zaveze zagotavljajo tudi podeljevanje licenc za samostojne pravice storitev OTT za te kanale (vključno z dodatnimi pravicami storitev OTT) po enemu akterju na Švedskem in Finskem za distribucijo končnim uporabnikom prek odprtega interneta. To bo zagotovilo, da bo imel združeni subjekt po transakciji konkurenco tudi v prostoru storitev OTT, ki je vse pomembnejši distribucijski kanal za doseganje končnih odjemalcev na trgu maloprodajne distribucije avdiovizualnih storitev.

(47)

Zaveze glede podeljevanja licenc pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter zaveza o podeljevanju licenc za samostojne storitve OTT vsebujejo klavzulo o poslabšanju kakovosti, ki združenemu subjektu preprečuje, da bi zavestno storil kaj, zaradi česar bi se poslabšala kakovost kanalov ali pravic za storitve OTT, za katere so podeljene licence.

(48)

Končne zaveze zagotavljajo tudi vzpostavitev in ohranitev informacijskih preprek med veleprodajnimi in maloprodajnimi dejavnostmi združenega subjekta, da se z dostopom do zaupnih informacij tretjih oseb ne daje neupravičena prednost maloprodajni dejavnosti distribucije televizijskih vsebin združenega subjekta.

(49)

Komisija v sklepu ugotavlja, da se s temi zavezami kot celoto odpravljajo pomisleki Komisije glede konkurence v zvezi z delnim in popolnim omejevanjem dostopa do proizvodnih dejavnikov na Finskem in Švedskem.

2.2 Ustreznost zavez, s katerimi se obravnavajo konglomeratni učinki

(50)

Končne zaveze zagotavljajo, da bodo samostojne storitve videovsebin na zahtevo z oglasi (AVOD) in naročniških videovsebin na zahtevo (SVOD) združenega subjekta ostale na voljo končnim uporabnikom pod enakimi pogoji kakovosti in ne glede na ponudnika mobilnega ali fiksnega širokopasovnega omrežja končnega uporabnika. Komisija zato v sklepu ugotavlja, da so tako odpravljeni pomisleki Komisije glede konglomeratnih učinkov na Finskem in Švedskem.

2.3 Ustreznost zavez, s katerimi se obravnavajo pomisleki glede omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov v zvezi s prodajo oglaševalskega prostora

(51)

Da bi se obravnavali pomisleki Komisije glede omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov v zvezi s prodajo televizijskega oglaševalskega prostora na Finskem in Švedskem, je priglasiteljica ponudila dve zavezi, in sicer zavezo, da ne bo diskriminacije pri ponujanju televizijskega oglaševalskega prostora, in zavezo, da bodo ohranjene informacijske prepreke med veleprodajnimi in maloprodajnimi dejavnostmi združenega subjekta v zvezi z zaupnimi informacijami tretjih oseb. Komisija v sklepu ugotavlja, da se s tema zavezama kot celoto ustrezno obravnavajo pomisleki glede omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov, ki jih je opredelila Komisija.

2.4 Trajanje in izvajanje končnih zavez

(52)

Komisija meni, da je glede na pričakovani razvoj trga, na katerem storitve televizije na zahtevo in distribucija prek interneta postajajo vse pomembnejše, pa tudi ob upoštevanju negotovosti v zvezi s hitrostjo razvoja trga desetletno trajanje ustrezno in zadostno.

(53)

Komisija meni, da je zaveze mogoče hitro začeti učinkovito izvajati, saj bodo začele veljati takoj ali kmalu po sprejetju sklepa.

(54)

Zaveze vsebujejo dodatne zaščitne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti in izvedljivosti. Natančneje, določajo arbitražni mehanizem, vključno z možnostjo postopka hitrega reševanja sporov, kot sredstvo za reševanje sporov glede spoštovanja končnih zavez s strani združenega subjekta, kar pomeni, da lahko udeleženci na trgu sami zahtevajo izpolnitev zavez.

(55)

Zaveze določajo tudi imenovanje nadzornega skrbnika, ki bo nadzoroval izvajanje zavez in zagotavljal, da jih združeni subjekt v celoti spoštuje. Nadzorni skrbnik bo zlasti sodeloval pri določanju, kaj se šteje za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje, deloval kot kontaktna točka za morebitne pritožbe glede nespoštovanja zavez in bil vključen v postopek hitrega reševanja sporov.

(56)

Nazadnje, zaveze določajo specifične in jasno opredeljene ukrepe, ki jih bo moral združeni subjekt izvajati pri pogajanjih o licenci za samostojne pravice za storitve OTT na Švedskem in Finskem ter njenem podeljevanju. Ti ukrepi naj bi zagotovili učinkovitost zaveze glede podeljevanja licence za samostojne storitve OTT.

VII. SKLEPNA UGOTOVITEV

(57)

Komisija iz zgoraj navedenih razlogov ugotavlja, da predlagana koncentracija, kot je spremenjena s končnimi zavezami, ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

(58)

Zato bi bilo treba koncentracijo razglasiti za združljivo z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP. Pogoj za tak sklep je polno izpolnjevanje končnih zavez.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 160

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 11. maj 2020

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 160/01	Menjalni tečaji eura — 8. maj 2020	1
2020/C 160/02	Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 24. oktobra 2019 o predhodnem osnutku sklepa v zadevi M.9064 – Telia/Bonnier Broadcasting Holding Poročevalka: Madžarska	2
2020/C 160/03	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje Telia Company/Bonnier Broadcasting Holding (M.9064)	5
2020/C 160/04	Povzetek Sklepa Komisije z dne 12. novembra 2019 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.9064 – Telia Company/Bonnier Broadcasting Holding) (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7985) ( 1 )	6

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2020/C 160/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9845 – Davidson Kempner Capital Management/GoldenTree Asset Management/Quorum Health Corporation) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	15
2020/C 160/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9801 – Allianz/OMERS Infrastructure/T&R JV) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	17

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0843
JPY	japonski jen	115,34
DKK	danska krona	7,4598
GBP	funt šterling	0,87535
SEK	švedska krona	10,5875
CHF	švicarski frank	1,0529
ISK	islandska krona	158,50
NOK	norveška krona	11,0695
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,251
HUF	madžarski forint	349,38
PLN	poljski zlot	4,5482
RON	romunski leu	4,8280
TRY	turška lira	7,7252
AUD	avstralski dolar	1,6613
CAD	kanadski dolar	1,5118
HKD	hongkonški dolar	8,4052
NZD	novozelandski dolar	1,7668
SGD	singapurski dolar	1,5326
KRW	južnokorejski won	1 322,41
ZAR	južnoafriški rand	19,9970
CNY	kitajski juan	7,6719
HRK	hrvaška kuna	7,5573
IDR	indonezijska rupija	16 229,26
MYR	malezijski ringit	4,6994
PHP	filipinski peso	54,681
RUB	ruski rubelj	79,8383
THB	tajski bat	34,958
BRL	brazilski real	6,3074
MXN	mehiški peso	25,9023
INR	indijska rupija	81,9615