—

izpodbijano odločbo razveljavi;

—

dopusti postopek s prijavo znamke Evropske unije št. 16729 154 v celoti ali podredno zadevo vrne v odločanje odboru za pritožbe;

—

drugi stranki v postopku pred EUIPO, če je bila intervenientka v postopku, naloži plačilo stroškov tožeče stranke;

—

EUIPO naloži, če drugi stranki v postopku pred EUIPO ni naloženo plačilo stroškov, plačilo stroškov tožeče stranke.

—

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

izpodbijano odločbo razveljavi;

—

dopusti postopek s prijavo znamke Evropske unije št. 16 761 769 v celoti ali podredno zadevo vrne v odločanje odboru za pritožbe;

—

drugi stranki v postopku pred EUIPO, če je bila intervenientka v postopku, naloži plačilo stroškov tožeče stranke;

—

EUIPO naloži, če drugi stranki v postopku pred EUIPO ni naloženo plačilo stroškov, plačilo stroškov tožeče stranke.

—

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

razglasi ničnost sklepa ECB z dne 26. novembra 2019, s katerim je ECB zavrnila dostop do njenega spisa;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: ECB ni upoštevala primarne materialnopravne pravice tožeče stranke do dostopa do svojega spisa.

2.

Drugi tožbeni razlog: sklep ECB temelji na neustrezni ozki razlagi člena 32(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 (1).

3.

Tretji tožbeni razlog: s sklepom ECB je bila kršena pravica tožeče stranke do ustrezno obrazložene odločbe.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do izjave.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti.

7.

Sedmi tožbeni razlog: ECB je kršila načelo nemo auditur.

8.

Osmi tožbeni razlog: kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

—

ugotovi, da je tožba dopustna in utemeljena;

—

izpodbijani akt razglasi za ničen; (1) in

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, ker tožena stranka ni izpolnila zahtev iz Izvedbene uredbe Komisije št. 844/2012 (2) (člena 12 in 13) in izpodbijani akt sprejela na podlagi nepopolne ocene tveganj. To pomeni, da izpodbijani akt ne temelji na celoviti, zakonsko zahtevani znanstveni podlagi.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela preglednosti v zvezi s prvo tožečo stranko, ker med postopkom podaljšanja ni bila obveščena, da obstajajo še drugi pomisleki razen tistih, o katerih se je razpravljalo med obdobjem javnega posvetovanja ali ki jih je EFSA navedla v zahtevi za dodatne informacije iz člena 13(3).

3.

Tretji tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, ker sta podlaga izpodbijanega sklepa dve izjavi agencije EFSA namesto medsebojnega strokovnega pregleda EFSA in ker prva tožeča stranka ni mogla predložiti znanstvenih komentarjev v zvezi s pomisleki tožene stranke.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela previdnosti. Izpodbijani akt temelji na načelu previdnosti, ki je bilo v zvezi s snovjo klorpirifos-metil uporabljeno nezakonito, saj je tožeča stranka predložila upošteven sklop podatkov, ki je po presoji izkazal negativne rezultate, s čimer so bile izčrpane vse zahteve načela previdnosti. Poleg tega je mogoče načelo previdnosti uporabiti le, kadar se izvede in konča ocena tveganj. V obravnavani zadevi pa ocena tveganja ni bila končana in je bilo previdnostno načelo podlaga za sklep ocene tveganj.

5.

Peti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ker je tožena stranka za sprejetje izpodbijanega akta upoštevala neupošteven dejavnik. Ta akt je bil sprejet po regulativnem postopku, v katerem se zahteva kvalificirana večina glasov SCoPAFF (Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo). Predstavnik Združenega kraljestva zaradi predvidenega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (Brexit) na sestanku SCoPAFF dne 6. decembra 2019 ni sodeloval in je Finsko pooblastil, da glasuje v njegovem imenu. Predstavnik Združenega kraljestva ni sodeloval, ker je vlada Združenega kraljestva konec avgusta 2019 napovedala novo politiko sodelovanja te države na sestankih znanstvenih odborov Unije. To, da je Finska in s tem tožena stranka upoštevala politiko, ki je temeljila na Brexitu, pomeni, da je bil pri sprejetju izpodbijanega akta upoštevan neupošteven dejavnik.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja. Tožena stranka in EFSA sta menili, da lahko klorpirifos-metil pomeni pomisleke za zdravje in zato sta organizirali srečanje strokovnjakov, po katerem je bila država članica pozvana, naj pripravi dodaten pregled literature, da bi se potrdili ti pomisleki. Ta pregled je vodil do sprejetja sklepa na podlagi neskladnih študij, pri čemer prva tožeča stranka ni imela možnosti, da predstavi svoje stališče.

7.

Sedmi tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage sklepa o genotoksičnosti. Tožena stranka je ugotovila, da je klorpirifos-metil potencialno genotoksičen na podlagi nezakonite uporabe pristopa navzkrižnih referenc in dokazne vrednosti.

8.

Osmi tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage sklepa o razvojni nevrotoksičnosti. Tožena stranka je navedla pomisleke v zvezi z razvojno nevrotoksičnostjo klorpirifos-metila na osnovi navzkrižnih referenc med to snovjo in klorpirifos-etilom ter nekaterimi organofosfatnimi snovmi brez vsakršnega pojasnila, kako in zakaj so take navzkrižne reference ustrezne z znanstvenega in pravnega vidika.

9.

Deveti tožbeni razlog: kršitev pravil o razvrstitvi snovi kot toksične za reprodukcijo, kategorija 1B. Tožena stranka je kršila pravila iz Uredbe (ES) 1272/2008 (3), ker je navedla, da bi razvrstitev klorpirifos-metila kot toksičnega za reprodukcijo v kategoriji 1B lahko bila ustrezna. To mnenje namreč temelji na nezakonitih in neutemeljenih navzkrižnih referencah.

—

za ničen razglasi sklep z dne 5. aprila 2019 s katerim je bila zavrnjena njena prošnja za pomoč z dne 10. aprila 2018;

—

če je treba, za ničen razglasi sklep z dne 4. novembra 2019 o zavrnitvi njene pritožbe z dne 5. julija 2019;

—

naloži plačilo finančnega nadomestila, ki se lahko ex aequo et bono oceni na višino 75 000 EUR;

—

naloži, naj se mu povrnejo pravni stroški.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve in pravice do zaslišanja.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji in kršitev člena 24 Kadrovskih predpisov.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja.

—

za ničen razglasi Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem ime tožeče stranke ohranja pod št. 9 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

za nično razglasi Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem ime tožeče stranke ohranja pod št. 9 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe, vključno s kršitvijo obveznosti obrazložitve, ki omogoča utemeljitev ukrepov in zagotavlja učinkovito sodno varstvo, ter kršitev pravice do izjave.

2.

Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji glede vpletenosti tožeče stranke pri dejanjih, ki pomenijo grobe kršitve človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do zasebnega življenja, domneve nedolžnosti in načela sorazmernosti.

4.

Četrti tožbeni razlog: neuporaba določb člena 3(2)(b) Sklepa Sveta 2010/788/SZVP z dne 20. decembra 2010 o omejitvenih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo in razveljavitvi Skupnega stališča 2008/369/SZVP (UL 2010, L 336, str. . 30) in člena 2b(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2005 z dne 18. julija 2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo (UL 2005, L 193, str. 1). V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da pravno merilo, kot je opredeljeno v teh členih in na katerem temelji vpis njenega imena na zadevne sezname, krši načelo predvidljivosti aktov Unije in načelo sorazmernosti, saj Svetu daje arbitrarno in diskrecijsko pravico do presoje.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 8 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 8 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

izpodbijano odločbo razveljavi;

—

odobri registracijo znamke „MaxWear“ za zahtevano blago, in

—

EUIPO naloži plačilo stroškov.

—

Kršitev člena 7(1)(b) in 7(2) Uredbe 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 3 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 3 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 1 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 1 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 12 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 12 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 11 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 11 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 10 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 10 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 2 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 2 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 7 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 7 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 6 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 6 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 5 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 5 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

razglasi za ničen Sklep Sveta (SZVP) 2019/2109 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njim tožeča stranka ohranjena pod št. 4 Priloge II k Sklepu 2010/788/SZVP;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2101 z dne 9. decembra 2019 v delu, v katerem je z njo tožeča stranka ohranjena pod št. 4 Priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1183/2005;

—

ugotovi nezakonitost določb člena 3(2)(b) Sklepa 2010/788/SZVP in člena 2b(1)(b) Uredbe (ES) 1183/2005/ES;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2092 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije (1) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so tožečim strankam nastali v tem postopku.

1.

Prvi tožbeni razlog: Evropska komisija je ravnala v nasprotju s členi 3(1)(a), 3(1)(a)(i), 3(2) in 7(2)(a) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljevanju: osnovna uredba) in s tem, da je menila, da plačila, prejeta od sklada Oil Palm Plantation Fund, pomenijo subvencijo, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, in s tem, da ugodnosti, ki naj bi jo tožeče stranke prejele, ni prilagodila glede na popuste ter transportne stroške in stroške kredita, ki so nastali za prejetje domnevnih subvencij, storila očitne napake pri presoji.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka je ravnala v nasprotju s členi 3(1)(a)(iv), 3(1)(b), 3(2), 6(d) in 28(5) osnovne uredbe in s tem, da je ugotovila obstoj podpore vlade za zagotavljanje surovega palmovega olja za plačilo, ki je nižje od primernega, storila očitne napake pri presoji.

3.

Tretji tožbeni razlog: tožena stranka je s tem, da je ugotovila, da obstaja grožnja znatne škode za industrijo Unije, storila očitno napako pri presoji in ravnala v nasprotju s členom 8(8) osnovne uredbe.

4.

Četrti tožbeni razlog: tožena stranka je s tem, da je ugotovila, da uvozi iz Indonezije pomenijo grožnjo nastanka škode za industrijo Unije, in s tem, da ni upoštevala vpliva uvozov iz Argentine, ravnala v nasprotju s členoma 8(5) in 8(6) osnovne uredbe in storila očitne napake pri presoji.

—

Uredbo Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 razglasi za nično v delu, v katerem prepoveduje halogenirane zaviralce gorenja,

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je s sprejetjem izpodbijane uredbe kršila člen 1(4) in člen 15(2)(c)(i) Direktive o okoljsko primerni zasnovi (1), ravnala ultra vires in prekoračila meje svoje pristojnosti, prav tako pa je preprečila polni učinek drugih ukrepov prava Unije.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija je kršila pravico tožeče stranke do obrambe, ker je halogenirane zaviralce gorenja za uporabo v elektronskih prikazovalnikih prepovedala s sprejetjem izpodbijane uredbe.

3.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je s tem, da je z izpodbijano uredbo prepovedala halogenirane zaviralce gorenja, storila očitno napako pri presoji in ni upoštevala vseh informacij, kršila je člen 15(1) Direktive o okoljsko primerni zasnovi ter ni izpolnila obveznosti izvedbe ustrezne ocene učinka.

4.

Četrti tožbeni razlog: z izpodbijano uredbo je kršeno načelo pravne varnosti, ker je tožeča stranka postavljena v položaj pravne negotovosti, kar ni sprejemljivo.

5.

Peti tožbeni razlog: z izpodbijano uredbo je kršeno načelo sorazmernosti, ker prepoved halogeniranih zaviralcev gorenja presega meje primernega, ni potrebna za uresničitev nameravanih ciljev in ni najmanj strog ukrep, ki bi ga Komisija lahko uporabila.

6.

Šesti tožbeni razlog: z izpodbijano uredbo je kršeno načelo enakega obravnavanja, ker je prepoved halogeniranih zaviralcev gorenja diskriminatorna v razmerju do drugih kategorij proizvodov in drugih snovi.

7.

Sedmi tožbeni razlog: Komisija je s sprejetjem izpodbijane uredbe kršila člen 15(1) Direktive o okoljsko primerni zasnovi ter člene 5a, od (1) do (4), 7 in 8 Sklepa 1999/468/ES (2) ter je ravnala ultra vires.

—

izda sodbo o spremembi izpodbijane odločbe in zavrnitvi tožbe za razveljavitev zaradi neuporabe, ki je bila vložena zoper registrirano (figurativno) znamko Evropske unije št. 5 641 303 URSUS Kapital glede „finančnih storitev“ iz razreda 36 in ugotovi, da se je ta znamka št. 5 641 303 dejansko uporabljala za „finančne storitve“;

—

podredno, izda sodbo, s katero naj poleg spremembe odločbe in zavrnitve tožbe za razveljavitev za ugotovitev ničnosti zaradi neuporabe, ki je bila vložena zoper registrirano (figurativno) znamko Evropske unije št. 5 641 303 URSUS Kapital glede „finančnih storitev“ iz razreda 36, ugotovi, da se je znamka št. 5 641 303 dejansko uporabljala vsaj za „finančne storitve, in sicer investicijske storitve, investicijske sklade, analize investicij, upravljanje investicij in opravljanje upravnih nalog, investicijsko svetovanje ter naložbe v nepremičnine“;

—

podredno, razveljavi izpodbijano odločbo;

—

EUIPO naloži plačilo stroškov tega postopka.

—

razglasi ničnost odločitve predsednika Evropskega parlamenta, ki je razvidna iz njegovega dopisa z dne 10. decembra 2019, da v Parlamentu ne objavi in odgovornemu odboru ne posreduje zahteve za zaščito imunitete tožečih strank, ki jo je 10. oktobra 2019 v njunem imenu na podlagi pravila 7(1) in (2) Poslovnika Evropskega parlamenta vložila Diana Riba i Giner;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 razglasi za nično v naslednjem delu: – priloga IV – deli: A (seme krmnih rastlin), B (žitno seme), C (vinska trta), F (zelenjadnično seme), I (sadilni material zelenjadnic), J (sadne rastline);

—

razglasi neveljavnost člena 36, Priloge I, oddelek 4, točka 3, in člena 37(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 36(e) in (f) Uredbe (EU) 2016/2031, kršitev načela sorazmernosti in obstoj pomanjkljive obrazložitve v obravnavani zadevi

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev mednarodne pogodbe Organizacije za prehrano in kmetijstvo o rastlinskih genskih virih (ITPGRFA)

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL 2018, L 150, str. 1)

4.

Četrti tožbeni razlog: nezdružljivost s kmetijsko politiko Evropske unije

—

razveljavi izpodbijano odločbo;

—

stranki oziroma strankam, ki nasprotujejo tej tožbi, naloži plačilo stroškov.

—

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

izpodbijano odločbo razveljavi;

—

EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški tožeče stranke.

—

Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

izpodbijane odločbe razglasi za nične;

—

toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja in obveznosti obrazložitve. Tožeča stranka glede tega zlasti trdi, da je Komisija ni obravnavala pravično, saj naj ta ne bi spoštovala obvezne skrbnosti in dolžnosti skrbnega ravnanja, ki ju ima. Po mnenju tožeče stranke bi se morala Komisija seznaniti z izidom kazenskega postopka, ki se je končal z ustavitvijo postopka, in ta izid posredovati disciplinski komisiji, da bi ga ta upoštevala pri svoji odločitvi.

2.

Drugi tožbeni razlog: protipravnost pripravljalnih aktov za izpodbijano odločbo in očitne napake pri presoji, ki naj bi jih storila Komisija. Tožeča stranka zlasti meni, da ima protipravnost dveh pripravljalnih aktov za izpodbijano odločbo, za posledico protipravnost zadnjenavedene.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 10 iz Priloge X h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije, ker, prvič, niso bile preučene vse okoliščine primera tožeče stranke iz spisa in, drugič, ker so bila merila za določitev sankcije predmet napačne presoje ali nesorazmernega tehtanja.

—

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/60 z dne 26. novembra 2019 o neodobritvi srebrovega zeolita kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 2. in 7. vrste proizvodov, razglasi za ničnega; (1)

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela pravne države glede uporabe Pogodb in členov 4 in 19 Uredbe (EU) št. 528/2012. (2)

2.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj pristojnosti – kršitev člena 290 PDEU in členov 4 in 19 Uredbe (EU) št. 528/2012.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne države glede uporabe Pogodb – načela prepovedi diskriminacije.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela pravne države glede uporabe Pogodb – načela pravne varnosti.

—

primarno, izpodbijani sklep razglasi za ničen;

—

v vsakem primeru Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker oprostitev davka ne pomeni prednosti.

V utemeljitev prvega tožbenega razloga trdi, da ukrepi oprostitve davka, ki so predmet izpodbijanih sklepov, na pomenijo gospodarske prednosti, medtem ko odprava te oprostitve nalaga gospodarsko breme pristaniškemu organu, saj mora ta še naprej financirati naložbe splošnega interesa z lastnimi sredstvi.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, v povezavi s členom 296 PDEU in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker Komisija pri presoji obstoja prednosti ni v celoti analizirala razpoložljivih podatkov.

V utemeljitev drugega tožbenega razloga trdi, da Evropska komisija pri presoji, ali ukrepi oprostitve davka, ki so predmet izpodbijanih sklepov, pomenijo prednost, ni opravila celovite analize podatkov, ki jih je v postopku predložil pristaniški organ.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker oprostitev davka ne izkrivlja in ne ogroža konkurence ter ne vpliva na trgovino med državami članicami.

V utemeljitev tretjega tožbenega razloga trdi, da ukrepi oprostitve, ki so predmet izpodbijanih sklepov, ne izboljšujejo konkurenčnega položaja pristaniških organov in zato ni mogoče, da bi konkurenca vplivala na trgovino med državami članicami. Zato ni državna pomoč v smislu člena 107 PDEU.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker oprostitev davka ni selektivna.

V utemeljitev četrtega tožbenega razloga trdi, da ukrepi oprostitve, ki so predmet izpodbijanih sklepov, niso selektivni, saj ne pomenijo odstopanja od referenčnega sistema, zato niso državna pomoč v smislu člena 107 PDEU.

5.

Peti, podredni, tožbeni razlog: obravnavane oprostitve davka, tudi če pomenijo državno pomoč, so združljive z notranjim trgom.

V utemeljitev petega tožbenega razloga in podredno trdi, da tudi če bi se ukrepi oprostitve, ki so predmet izpodbijanih sklepov, šteli za državno pomoč, bi bili pomoč, združljiva z notranjim trgom.

—

razveljavi izpodbijano odločbo;

—

naloži plačilo stroškov postopka toženi stranki in drugi stranki pred odborom za pritožbe, če se bo vključila kot intervenientka.

—

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—

kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

izpodbijano odločbo razveljavi;

—

naloži plačilo stroškov postopka toženi stranki in drugi stranki pred odborom za pritožbe, če se bo vključila kot intervenientka.

—

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—

kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2092 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije razglasi za nično;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 8(1) in 8(2) Uredbe (EU)2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljevanju: Osnovna uredba) z nelojalnim znižanjem prodajnih cen, ker ni preučila vseh upoštevnih dokazov in ni ugotovila znižanja prodajnih cen za izdelek kot celoto.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila tudi člen 8(5) Osnovne uredbe, saj je svojo preučitev vzročne zveze oprla na napačno ugotovitev znižanja prodajnih cen.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 3 Osnovne uredbe, s tem da je ugotovila, prvič, da je treba plačila s strani sklada za nasade oljnih palm (Oil Palm Plantation Fund, v nadaljevanju: OPPF) šteti za nepovratna sredstva in ne plačilo za nakup biodizla, in, drugič, da plačila OPPF proizvajalcem biodizla zagotavljajo prednost, ker se je Komisija (i) oprla na očitno napačno dejansko stanje in (ii) ni ugotovila, da je prednost, če je obstajala, prenesena na pripravljavce mešanic biodizla.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 7 Osnovne uredbe pri izračunu zneska prednosti v okviru programa.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 8(1) in (8) Osnovne uredbe, ker ugotovitve v zvezi z grožnjo škode ni oprla na trdne dokaze in objektivno preučitev vseh upoštevnih dejavnikov.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila pravico tožečih strank do obrambe, s tem da je nekatere temeljne preudarke v zvezi s preučitvijo znižanja prodajnih cen vključila le v izpodbijano uredbo, s čimer je tožečim strankam onemogočila, da predložijo svoja stališča v zvezi s tem.

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2092 z dne 28. novembra 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Indonezije v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki, razglasi za nično;

—

Komisija naloži plačilo stroškov tožečih strank.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 8(1) in (2) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljevanju: Osnovna uredba) z znižanjem prodajnih cen, ker (1) ni preučila vseh upoštevnih dokazov in (2) ni ugotovila znižanja prodajnih cen za izdelek kot celoto.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila tudi člen 8(5) Osnovne uredbe, saj je svojo preučitev vzročne zveze oprla na napačno ugotovitev znižanja prodajnih cen.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 3 Osnovne uredbe, s tem da je ugotovila, da je vlada Indonezije dobaviteljem surovega palmovega olja dala pooblastilo in navodilo, da svoje blago dobavljajo za plačilo, ki je nižje od primernega, da je dobaviteljem surovega palmovega olja nudila dohodkovno in cenovno podporo ter da je to podjetju prineslo ugodnosti.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 3 Osnovne uredbe, s tem da je ugotovila, prvič, da je mogoče plačila s strani sklada za nasade oljnih palm (Oil Palm Plantation Fund, v nadaljevanju: OPPF) šteti za nepovratna sredstva in ne plačilo za nakup biodizla, in, drugič, da plačila OPPF proizvajalcem biodizla zagotavljajo prednost, ker se je Komisija oprla na očitno napačno dejansko stanje in ni ugotovila, da je prednost, če je obstajala, prenesena na pripravljavce mešanic biodizla.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila člen 7 Osnovne uredbe pri izračunu zneska prednosti v okviru programa.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 8(1) in (8) Osnovne uredbe, ker ugotovitve v zvezi z grožnjo škode ni oprla na trdne dokaze in objektivno preučitev vseh upoštevnih dejavnikov.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila pravico tožečih strank do obrambe, s tem da je nekatere temeljne preudarke v zvezi s preučitvijo znižanja prodajnih cen vključila le v izpodbijano uredbo, s čimer je tožečim strankam onemogočila, da predložijo svoja stališča v zvezi s tem.