Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Trajnostno gospodarstvo, kakršno potrebujemo

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 106/01)

Poročevalec:

Peter SCHMIDT (DE/II)

Sklep plenarne skupščine	24. 1. 2019
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije	27. 11. 2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 1. 2020
Plenarno zasedanje št.	549
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	100/8/9

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da se je Evropska unija (EU) v celoti zavezala agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim 17 ciljem trajnostnega razvoja. Da bi zagotovila njihovo ustrezno izvajanje, mora nujno razviti temelje za trajnostno in vključujočo ekonomijo blaginje, ki bo prinašala koristi vsem.

1.2

Pri viziji družbenega napredka, ki temelji le na prizadevanjih za rast bruto domačega proizvoda (BDP), se zanemarjajo vidiki, pomembni za blaginjo posameznika in družbe, ter ne upoštevajo ustrezno pomembna okoljska in socialna vprašanja.

1.3

EESO poziva EU, naj predlaga novo vizijo blaginje za ljudi in planet, ki bo temeljila na načelih okoljske trajnosti, pravice do dostojnega življenja in zaščiti družbenih vrednot. Gospodarstvo omogoča to vizijo.

1.4

Ekonomija blaginje bi morala varovati ekosisteme, ohranjati biotsko raznovrstnost, zagotavljati pravičen prehod na podnebno nevtralen način življenja v vsej EU in spodbujati trajnostno podjetništvo. Izobraževalni sistemi v vsej EU bodo imeli ključno vlogo pri uveljavljanju takih konceptov v družbi, tako da bodo ta način razmišljanja posredovali jutrišnjim voditeljem in nosilcem odločanja.

1.5

EESO priznava, da je treba za dosego tega cilja podpreti korenite spremembe, ki so se že začele v naravi podjetništva, organizaciji dela, vlogi naložb in strukturi denarnega sistema.

1.6

Poudarja, da je treba pri vzpostavljanju ekonomije blaginje uporabiti previdnostni pristop, pri katerem makroekonomska stabilnost ni odvisna od rasti BDP. Predlaga razvoj novih kazalnikov gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki bi presegali BDP.

1.7

EESO predlaga, naj EU sprejme okvir življenjskih standardov (Living Standards Framework) in proračun blaginje (Wellbeing Budget), ki bi temeljila na že drugod uvedenih modelih.

1.8

Poleg tega poziva, naj se odpravijo neprimerne subvencije ter vsa poraba javnega sektorja v EU in njenih državah članicah uskladi s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti.

1.9

Poziva tudi k evropskemu zelenemu in socialnemu dogovoru (European Green and Social Deal), da se zagotovijo obsežne naložbe, potrebne za pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ter kakovostna delovna mesta po vsej EU.

1.10

Komisijo in države članice poziva, naj izvedejo zeleno fiskalno reformo ter tako podprejo uskladitev obdavčenja, subvencij in preddistributivnih politik s ciljem pravičnega prehoda na ekonomijo blaginje, zlasti z izvrševanjem veljavne zakonodaje.

1.11

EESO predlaga, naj se pregleda odvisnost držav članic EU od rasti in naj se pripravi strategija s poudarkom na trajnostni in vključujoči blaginji v gospodarstvu EU. Poleg tega priporoča pregled fiskalnih in monetarnih pravil EU, da bodo ustrezala svojemu namenu pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo.

1.12

EESO poziva, naj se vse obstoječe politike EU ter proračunski/finančni okviri in orodja (kot so večletni finančni okvir, evropski semester in boljše pravno urejanje) nujno uskladijo s pravičnim prehodom na ekonomijo blaginje.

1.13

EESO predlaga, da se Pakt za stabilnost in rast ter letni pregled rasti prilagodita tako, da bo ekonomija blaginje v celoti usklajena s cilji trajnostnega razvoja in evropskim stebrom socialnih pravic.

1.14

Glede na nedavno izjavo pred kratkim imenovane predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Bruslju o evropskem zelenem dogovoru, pa tudi glede na njen govor na konferenci COP25 decembra v Madridu in objavo sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 (COM(2019) 640 final), smo lahko ne glede na morebitno podrobno analizo navedenega sporočila v prihodnjem mnenju EESO optimistični glede predlogov EESO v tem mnenju.

2.   Uvod

2.1

EU se je zavezala doslednemu izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in 17 ciljev trajnostnega razvoja, dogovorjenih v okviru OZN septembra 2015 (1). V središču Agende 2030 je spoznanje, da mora naša sedanja in prihodnja blaginja ostati v okviru omejitev biosfere, ki podpira naše življenje. Sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje so nezdružljivi z omejitvami našega planeta.

2.2

Gospodarstvo mora temeljiti na jasnih načelih, ki odražajo naša prizadevanja za boljši svet in naše znanstveno razumevanje planeta, ki podpira naše življenje. Na razdejanem planetu ne bo ne življenja ne delovnih mest ali podjetništva (2). Poleg tega ne bo varnosti, če bodo pri prehodu prezrte cele skupnosti ali če se bodo državljani počutili odtujene.

2.3

Finančna kriza leta 2008 je v družbi pustila globoke sledi in korenito spremenila naše gospodarstvo. Makroekonomska politika, ki je privedla do krize, je v ospredje postavljala deregulacijo finančnih trgov, da bi spodbudila gospodarsko rast. Vendar je ta enostranski poudarek na rasti BDP privedel do finančne nestabilnosti in vse večjih neenakosti.

2.4

Poleg tega so v nekaterih državah članicah zaradi migracij, ekonomskih neenakosti in drugih izzivov državljani izgubili zaupanje v evropski projekt, prišlo pa je tudi do porasta nacionalizma in populizma, ki zdaj ogroža demokratične vrednote ter družbeno in politično stabilnost.

2.5

Namen tega mnenja je začrtati temelje za trajnostno in vključujočo ekonomijo blaginje za Evropo (3). Prvi del vsebuje analizo izzivov sedanjega sistema, v nadaljevanju pa so predlagani jasni temelji za vzpostavitev gospodarstva, ki deluje v korist ljudi in planeta. Vsebuje konkretna priporočila novi Evropski komisiji in Parlamentu glede področij, na katerih je potrebno prednostno ukrepanje za dosego tega cilja.

3.   Izzivi – analiza sedanjega stanja

3.1

Svet se danes sooča z izzivi brez primere. Globalna podnebna kriza, katastrofalna izguba biotske raznovrstnosti ter onesnaženost zraka, vode in tal spodkopavajo temelje za prihodnjo blaginjo v Evropi in po svetu. Kljub nekaterim pozitivnim spremembam in ukrepom na ravni EU ti učinki zdaj pomenijo resno nevarnost za zdravje ljudi in vzdržnost naših prehranskih verig in kmetijskih sistemov (4).

3.2

Današnja blaginja ne pomeni veliko, če gre na račun jutrišnjega preživetja. Uspeh, ki se meri z BDP, je zavajajoč, če učinki rasti povzročajo nepopravljive in katastrofalne spremembe našega podnebja, tal, gozdov, rek in oceanov.

3.3

Vse večji obseg gospodarske proizvodnje je privedel do porasta svetovne porabe surovin in energije ter povzročil nevarne antropogene učinke na lokalne in globalne ekosisteme (5). V poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o svetovnih tveganjih (Global Risks Report 2019) je bilo ugotovljeno, da so okoljska tveganja med glavnimi nevarnostmi za svetovno gospodarstvo in družbo (6).

3.4

Šibka rast produktivnosti dela in vztrajne neenakosti še vedno povzročajo precejšnjo negotovost za prihodnost gospodarstva EU. Ta trend je le delno posledica finančne krize. Stopnja rasti produktivnosti v državah OECD se je zmanjšala z več kot 4 % v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja na manj kot današnji 1 %, kar je povzročilo dolgotrajno stagnacijo povprečne stopnje rasti v razvitih gospodarstvih (7).

3.5

Ukrepi, sprejeti na ravni EU za odpravo tega negativnega trenda, so privedli do povečanja dohodkovnih in premoženjskih razlik ter nevzdržnih stopenj dolga. Danes je skoraj 40 % vsega zasebnega premoženja v lasti 5 % najbogatejših Evropejcev. Revščina med zaposlenimi se je od leta 2010 povečala za 15 % in danes kljub zaposlenosti v revščini živi skoraj 10 % evropskih delavcev. Skoraj četrtina otrok in mladostnikov bodisi živi v revščini bodisi jim ta grozi, milijoni mladih pa ne morejo najti dostojne zaposlitve in se osamosvojiti (8).

3.6

Tehnološki preboji na področju avtomatizacije in umetne inteligence bi lahko obrnili negativni trend rasti produktivnosti dela, vendar so potencialne koristi na makroekonomski ravni zaenkrat komaj zaznavne. Dobički mejne produktivnosti se namesto delavcem izplačujejo delničarjem velikih korporacij, kar je v nasprotju z družbeno pogodbo, zaradi česar so se še povečale neenakosti in spodkopalo zaupanje javnosti v oblast. Da bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev ekonomskih koristi, je treba ta trend nujno obrniti z davčno in plačno politiko.

3.7

Nove trajnostne tehnologije lahko dajo nov zagon skupnostim, ki so zaostale po letih prenizkih naložb, in povečajo družbeno blaginjo. Vendar bi vztrajen poudarek na rasti produktivnosti dela brez ustreznega upoštevanja njenih okoljskih in socialnih posledic lahko privedel do prenehanja poslovanja manjših podjetij, porasta brezposelnosti in zaostritve neenakosti (9).

3.8

EU je že prevzela vodilno vlogo na področju ekonomije blaginje, kar je razvidno iz sklepov Sveta o ekonomiji blaginje iz oktobra 2019 (10). EESO priznava, da mora biti ekonomija blaginje sposobna izpolniti cilje trajnostnega razvoja in zagotoviti blaginjo tudi v razmerah nizke ali ničelne rasti, kot so tiste, povezane z gospodarsko recesijo ali dolgotrajno stagnacijo.

4.   Vizija in načela

4.1

Prehod na ekonomijo blaginje pomeni združevanje ideje o blaginji z možnostjo družbenega napredka v mejah zmogljivosti našega planeta. V ta namen moramo jasneje opredeliti svoja pričakovanja od napredka ter temelje za ekonomijo, ki temelji na trajnosti. Izhodišče je smiselna in izvedljiva vizija blaginje za ljudi in za planet.

4.2

Blaginja ni le stvar proizvodnje ali dohodka. Natančneje se opredeljuje glede na možnosti, ki jih imajo ljudje za osebni razvoj in za to, da v celoti uresničijo svoj potencial (11). Ekonomija blaginje mora vsem državljanom zagotavljati možnosti za to, da uspevajo, obenem pa upoštevati ekološke omejitve našega planeta.

4.3

Cilji trajnostnega razvoja, zlasti trije stebri trajnostnega razvoja – okoljski, gospodarski in socialni –, zagotavljajo temelje za to nalogo.

4.4

Okoljski steber je povezan z okoljskimi omejitvami in omejitvami virov – „varnim manevrskim prostorom“, znotraj katerega se mora odvijati človekova dejavnost. Stockholm Resilience Centre je opredelil devet omejitev planeta, ki jih mora človeštvo upoštevati, če želi tudi prihodnjim generacijam omogočiti razvoj in uspevanje (12).

4.5

Gospodarski steber zadeva gospodarsko dejavnost, zaposlovanje z dostojnimi plačami in naložbene politike, ki omogočajo dostojno življenje in preživljanje. Podjetništvo ima pri tem ključno vlogo. Gospodarstvo mora vsem državljanom zagotoviti osnovna sredstva, da lahko izpolnijo svoje osnovne eksistenčne potrebe, kot so hrana in čista voda ter cenovno dostopni energija, zdravstveno varstvo in izobraževanje.

4.6

Ta zahteva presega določitev minimalnih materialnih pogojev. Posebno pozornost je treba nameniti tudi socialni pravičnosti. Pri ekonomiji blaginje je treba skrbno upoštevati interese vseh segmentov družbe in posebno pozornost nameniti tistim, ki bi bili zaradi prehoda lahko še dodatno prikrajšani. Delavci po vsej EU so izrazili upravičene pomisleke, v katerih so poudarili potrebo po pravičnem prehodu, v katerem bi se stroški in koristi prehoda pravično porazdelili med različne družbene skupine, gospodarske panoge in regije, pa tudi med sedanje in prihodnje generacije (13).

4.7

Socialni steber se nanaša na kakovost naše družbe in pravice posameznika do poštene in pravične participacije v družbi. Čeprav je državljanska udeležba pogosto podcenjena in pri denarnih ocenah včasih povsem spregledana, ni treba posebej poudarjati, da brez nje nobeno gospodarstvo ne more učinkovito delovati.

4.8

Če se državljani v prvi vrsti obravnavajo kot posamezni potrošniki, se jim s tem naprti odgovornost za njihove odločitve, ne da bi se jim ponudile (cenovno) dostopne alternative (14). Komercializacija družbenega življenja in čezmerni individualizem razjedata družbeno tkivo in prispevata k politični nestabilnosti v Evropi.

4.9

EESO meni, da bi si morale EU in države članice s svojimi politikami prizadevati za odpravo tega neravnovesja. Krepitev družbene solidarnosti bo pripomogla tudi k oživitvi demokracije. Zaskrbljenost državljanov glede podnebnega zloma, socialne nepravičnosti in finančnih nepravilnosti zdaj prihaja do izraza v novih in bolj nujnih oblikah, na primer v obliki podnebnih protestov mladih in drugih družbenih gibanj.

4.10

Ekonomija blaginje mora skratka upoštevati temeljni pomen družbenih vrednot in podpirati odpornost skupnosti.

5.   Temelji ekonomije blaginje

5.1

V tem mnenju so poudarjeni štirje specifični vidiki ekonomskega sistema, pri katerih bodo potrebne korenite spremembe, da bi uresničili ekonomijo blaginje: nova opredelitev vloge gospodarstva, reforma narave in kakovosti dela, prestrukturiranje naložb in preoblikovanje denarnega sistema. V naslednjih odstavkih so ti štirje temelji podrobneje obravnavani.

5.2   Nova opredelitev vloge gospodarstva

5.2.1

Gospodarstvo ima pomembno vlogo pri uresničevanju ekonomije blaginje. Novi poslovni modeli že preoblikujejo linearne procese potrošnje in proizvodnje, na katerih je tradicionalno temeljilo gospodarstvo.

5.2.2

V krožnem gospodarstvu je na primer poudarek na ponovni uporabi in predelavi proizvodov, preoblikovanju proizvodnih procesov in recikliranju surovin (15). Namen zadružnega in sodelovalnega gospodarstva je povečati skupno uporabo blaga, izboljšati njegovo uporabo in zmanjšati potrebo po novi proizvodnji (16). Platformno gospodarstvo pa prinaša nove poslovne modele in nove oblike zaposlitve (17).

5.2.3

Te nove oblike gospodarske dejavnosti ponujajo nove priložnosti za zaposlovanje, lastništvo in inovacije. Imajo potencial za spremembo odnosov med proizvajalci, trgovci in potrošniki, tudi v tradicionalnih sektorjih, kar prispeva k oblikovanju odpornejših lokalnih gospodarstev s pravičnejšo porazdelitvijo lastništva in koristi (18).

5.2.4

Gospodarska dejavnost izhaja iz zavezanosti ljudi, da delajo v korist drug drugega in družbe. Tako kakor je gospodarska rast kvečjemu sredstvo za doseganje blaginje in ne cilj sama po sebi, ima potrošnja materialnih dobrin vrednost le, če ljudem zagotavlja storitve, ki jih potrebujejo za to, da preživijo in uspevajo.

5.2.5

Tudi naše najosnovnejše materialne potrebe se lahko bolje obravnavajo v smislu koristi, ki nam jo prinašajo, kot v smislu obsega pretoka. Tako je na primer pri dobaviteljih električne energije koncept energetskih storitev že začel nadomeščati pojem oskrbe z energijo kot temeljne dejavnosti (19). Podobni pristopi se uporabljajo na področjih, kot so promet, stanovanja, komunikacija, prehrana in celo proizvodnja.

5.2.6

Pri tem imata pomembno vlogo kmetijski in živilski sektor EU. Kmetijstvo s podporo skupnosti, kratke oskrbovalne verige, alternativne prehranske mreže, lokalni sistemi kmetovanja, neposredna prodaja in potrošniške zadruge lahko pomembno prispevajo v smislu javnih dobrin, prehranske varnosti, socialne zaščite in trajnostne proizvodnje (20).

5.2.7

Če želimo podpreti možnosti za trajnostno gospodarstvo v EU, moramo posebno pozornost nameniti razmeram, v katerih se z blagom in storitvami trguje v preostalem svetu.

5.2.8

Poleg naših materialnih potreb vizija gospodarske dejavnosti kot storitve pomeni spodbujanje podjetij, ki največ prispevajo k skupni blaginji. Sektorji, kot so zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje, obnova, kultura, obrt in kreativne dejavnosti, že po svoji naravi zahtevajo manj surovin in energije kot sektorji, ki temeljijo na pridobivanju surovin in proizvodnji, ter neposredno prispevajo k boljši kakovosti življenja. Ta prehod je pomemben in obenem ključen izziv za družbo.

5.3   Reforma dela

5.3.1

Delo je več kot le sredstvo za preživljanje. Dobro delo prinaša spoštovanje, motivacijo, izpolnjenost, vpetost v skupnost, v najboljšem primeru pa tudi osmišljuje življenje.

5.3.2

Realnost je včasih povsem drugačna. Veliko ljudi je ujetih na delovnih mestih s slabimi pogoji dela in negotovimi plačami. Med mladimi v Evropi je brezposelnih več kot 14 %, ponekod v južni Evropi pa ta delež še vedno presega 40 % (21). Ta velikanska potrata človeškega potenciala načenja ustvarjalnost delovne sile in ogroža blaginjo. Dolgoročne posledice naj bi bile naravnost katastrofalne.

5.3.3

Storitvene dejavnosti so običajno delovno intenzivne, saj ekonomska vrednost za družbo izhaja iz časa, ki ga ljudje namenijo na primer oskrbi ali obrti. Pomembna prednost prehoda na storitve bi bila v oblikovanju bolj delovno intenzivnega gospodarstva, da se izravna prekarnost delovnih mest v teh sektorjih, doseže višja stopnja zaposlenosti ter selitev delovnih mest nazaj v realno gospodarstvo (22).

5.3.4

Zaradi te dvojne koristi (višja stopnja zaposlenosti in manjši vpliv na okolje) bi lahko imeli nižjo rast produktivnosti dela, zlasti v sektorjih (kot je oskrba), v katerih bi prizadevanja za rast produktivnosti lahko bila v nasprotju s kakovostjo storitve in bi lahko negativno vplivala na izkušnjo dela.

5.3.5

V gospodarstvu z nižjo rastjo produktivnosti se ustvarja negativni pritisk na plače, če se to ne prepreči z ukrepi za zaščito delavcev. Zato so nujne politike v podporo delu v delovno intenzivnih sektorjih, ki zagotavljajo visokokakovostne storitve.

5.3.6

Za izkoriščanje zaposlitvenih možnosti v prihodnosti in spodbujanje ekonomije blaginje bodo potrebni dobro osnovno izobraževanje, učinkovito in kakovostno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje, prekvalificiranje in digitalizacija.

5.3.7

EESO bi med drugim lahko podrobno obravnaval in se dodatno posvetil konkretnim politikam, kot so boljša zastopanost delavcev v upravnih odborih družb, pravica do dela ali jamstvo zaposlitve, univerzalni temeljni dohodek, osnovne univerzalne storitve in maksimalni dohodek.

5.3.8

EESO ponovno poziva k uvedbi zavezujočega evropskega okvira za dostojen minimalni dohodek v Evropi in k posplošitvi sistemov minimalnega dohodka v državah članicah (23).

5.4   Prestrukturiranje naložb

5.4.1

Preoblikovanje gospodarstva in dela ne bo možno brez preoblikovanja strukture naložb, ki je temelj vsake trajne blaginje. Ko je velik delež zasebnih naložb usmerjen v maksimizacijo dobička in špekulacije o gibanju cen premoženja, je produktivno razmerje med sedanjostjo in prihodnostjo v svojem bistvu izkrivljeno. Tovrstne naložbe destabilizirajo gospodarstvo in ogrožajo blaginjo.

5.4.2

Trajnostne naložbe v skupnosti, javne prostore, zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialne storitve, brezogljična stanovanja in infrastrukturo ter v varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti bodo bistvene za vzpostavitev ekonomije blaginje, ki prinaša koristi vsem in je skladna s cilji trajnostnega razvoja.

5.4.3

Za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo v največ treh desetletjih je potrebna obsežna prenova energetskih sistemov, prometne infrastrukture in proizvodnih postopkov. Po ocenah bo v prihodnjih dvanajstih letih v ta namen potrebnih približno 300 milijard EUR letnih naložb (24).

5.4.4

Približno polovica teh naložb je povezana s spodbujanjem večje energijske učinkovitosti stavb, kar prinaša prihranke pri stroških in ponuja priložnosti za donosne zasebne naložbe. EESO ugotavlja, da vodilna podjetja in vlagatelji že razvijajo te priložnosti. Pomembno je, da EU s svojimi politikami podpira in nagrajuje to vodilno vlogo.

5.4.5

Zlasti pomembno je ustvariti prave okvirne pogoje, da bodo tako zasebni kot javni prihranki usmerjeni v trajnostne dolgoročne naložbe, potrebne za trajnostno gospodarstvo (25). Bonitetna ureditev bo bistvena za preprečevanje kratkoročnega vedenja, ki bi ogrožalo stabilnost, in za nagrajevanje novega portfelja naložb v trajnostno blaginjo.

5.4.6

Za uresničitev tega novega portfelja naložb je potreben finančni sistem, ki ustreza temu namenu (26). Nujno je, da se izboljšajo možnosti državljanov, da svoje prihranke vlagajo odgovorno in tako, da koristijo lastni skupnosti in širši okolici, vendar so potrebne tudi globlje in odločnejše spremembe.

5.4.7

Jasno je, da morajo finančne institucije, ki podpirajo gospodarstvo po vsej EU, vključno z Evropsko centralno banko, nacionalnimi centralnimi bankami, Evropsko banko za obnovo in razvoj, Evropsko investicijsko banko in poslovnimi bankami, ki delujejo na nacionalni in mednarodni ravni, cilje trajnostnega razvoja upoštevati kot vodilna načela pri svojih naložbenih in posojilnih dejavnostih (27).

5.5   Preoblikovanje denarnega sistema

5.5.1

EESO meni, da mora denarni sistem postati odpornejši na negativne učinke kratkoročne špekulacije ter delovati v korist ljudi, planeta in trajnostnega gospodarstva.

5.5.2

V razvitih kapitalističnih gospodarstvih se denar ustvarja na tri različne načine: z javno porabo, s posli centralne banke in s posojili (ustvarjanjem dolga) poslovnih finančnih institucij (28). V sodobnih gospodarstvih več kot 95 % denarja v obtoku ustvarijo poslovne finančne institucije v obliki dolga.

5.5.3

EU določa zakonsko podlago za vse finančne institucije v državah članicah ter določa fiskalna in monetarna pravila za države članice euroobmočja. Evropska centralna banka (ECB) je v končnem smislu pristojna za stabilnost in odpornost količine denarja, ki je v obtoku v euroobmočju, ter v ta namen občasno odločno posreduje (29).

5.5.4

Med letom 2015 in koncem leta 2018 je program ECB za nakup sredstev poskrbel za finančno injekcijo v gospodarstvo v višini 2,6 bilijona EUR, da bi se podprle finančne institucije, spodbudilo kreditiranje in obvladala inflacija. Junija 2019, šest mesecev po izteku programa, je predsednik ECB Mario Draghi napovedal obnovitev programa, pri čemer se je skliceval na dolgotrajno šibkost na svetovnih trgih (30).

5.5.5

Člen 123 Lizbonske pogodbe ECB izrecno prepoveduje financiranje javnih institucij in institucionalnih enot različnih ravni države. Vendar je bilo „denarno financiranje“ – izraz, ki opisuje nakup javnega dolga s strani centralne banke – nekoč običajna praksa v razvitih gospodarstvih in se na Japonskem še vedno redno uporablja (31).

5.5.6

Obstajajo trdni dokazi, da se z večjim državnim nadzorom nad količino denarja v obtoku lahko zmanjšata javni in zasebni dolg ter izboljša finančna odpornost (32). EESO meni, da je čas za pregled evropskega denarnega sistema in njegovo uskladitev s prednostnimi nalogami prehoda na trajnostno in vključujočo ekonomijo blaginje.

5.6

Številni dokazi skratka pričajo o tem, da so nova opredelitev vloge gospodarstva, reforma dela, prestrukturiranje naložb in preoblikovanje denarnega sistema podlaga za odločen odziv na izzive, s katerimi se sooča Evropa.

5.7

Inovacije so pomembne za zagotovitev družbenega napredka, vendar je za vzpostavitev gospodarstva, ki prinaša koristi vsem, potrebno več kot le tehnološke inovacije za povečanje produktivnosti dela. Potrebujemo novo in živahno razpravo o tem, v kakšni družbi želimo živeti, in socialne inovacije, ki so potrebne za uresničitev te vizije (33). V ta namen v zadnjem poglavju tega mnenja predstavljamo številne predloge.

6.   Od vizije do izvajanja – politike za preoblikovanje gospodarstva

6.1

Narodi sveta so se zavezali Agendi 2030, ki je radikalna, pravična in uresničljiva. EU je sprejela Agendo 2030 in si prizadeva za napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Argumenti v tem mnenju služijo uresničevanju tega cilja. Zavezanost temu procesu je edinstvena priložnost za EU, da obnovi svojo vizijo družbenega napredka, oživi svoje gospodarstvo in okrepi svojo vodilno vlogo v svetu.

6.2

Prehod na trajnostno in vključujočo ekonomijo blaginje se začne s skupno vizijo. Usmerjajo ga načela na podlagi vrednot, ki že od samega začetka uokvirjajo evropski projekt. Pogoj zanj pa je sistematična reforma temeljev ekonomskega sistema – gospodarstva, dela, naložb in denarja.

6.3

EESO zdaj poziva novo Evropsko komisijo in Evropski parlament, naj z njim tesno sodelujeta pri razvoju obsežnega programa integriranih politik, da bi vzpostavili pogoje za to preobrazbo.

6.4

V ta namen lahko kot izhodišče služijo naslednji predlogi, ki jih bo treba dodatno izpopolniti v prihodnjih mnenjih EESO.

6.5   Financiranje prehoda

6.5.1

Vso porabo javnega sektorja v državah članicah je treba uskladiti z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja in prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo. Zagotoviti je treba, da bodo vsi mehanizmi financiranja, vključno z večletnim finančnim okvirom, Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, v celoti usklajeni s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo.

6.5.2

Sprejeti je treba evropski zeleni in socialni dogovor, da se izpeljejo obsežne naložbe z jasnimi in splošnimi javnimi koristmi, kot so obnova javnih zgradb, preoblikovanje javnega prometa in vzpostavitev čistih energetskih sistemov; tak program bo prispeval k ustvarjanju delovnih mest v vsaki skupnosti.

6.5.3

Nemudoma je treba odpraviti vse neprimerne subvencije, s katerimi se na primer neposredno ali posredno podpirata pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ter uporaba palmovega olja. Odprava teh subvencij bi za 3,6 % svetovnega BDP povečala državne prihodke, za več kot 20 % zmanjšala emisije, za več kot polovico zmanjšala število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženja zraka in za 1,8 bilijona USD (2,2 % svetovnega BDP) povečala svetovno gospodarsko blaginjo (34).

6.5.4

Pripraviti je treba načrt za zeleno fiskalno reformo v EU; davki in spodbude bi se lahko uporabili za spodbujanje želenih rezultatov, kaznovanje neželenih rezultatov, nagrajevanje tistih, ki želijo živeti bolj trajnostno, in v podporo trajnostnim naložbam. To ne bo mogoče brez večje prožnosti pri odločanju v EU. Z njo bi olajšali uvedbo potrebnih fiskalnih instrumentov in tržnih mehanizmov. Postopen prehod na glasovanje s kvalificirano večino bi prispeval k učinkovitejšemu uresničevanju okoljskih ciljev v času, ko je ukrepanje na področju podnebnih sprememb nujnejše kot kdaj prej (35).

6.5.5

S prerazporeditvenimi davki in subvencijami ter preddistributivnimi politikami bi bilo treba zmanjšati razlike v dohodkih in premoženju ter zagotoviti pravičen prehod z ustrezno finančno podporo in možnostmi prekvalifikacije za delavce, ki jim zaradi prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo grozi izguba zaposlitve.

6.6   Zagotavljanje skladnosti upravljanja in politik

6.6.1

Opredeliti in odpraviti je treba ovire za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, ki obstajajo v sedanji strategiji na področju industrijske politike, v trgovinski politiki, politiki konkurence, inovacijski politiki, politiki trga dela in finančni regulaciji. Vsa področja politike je treba uskladiti s ciljem prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo.

6.6.2

Opraviti je treba pregled fiskalnih in monetarnih pravil EU, da bodo skladna s prehodom na trajnostno gospodarstvo in bodo ustrezala temu namenu.

6.6.3

Opraviti je treba pregled obstoječih struktur EU in na podlagi pridobljenih spoznanj pripraviti strategije za odpravo odvisnosti gospodarstva EU od rasti.

6.6.4

Preučiti je treba možnosti za vzpostavitev novega direktorata Evropske komisije, ki bo pristojen za blaginjo prihodnjih generacij, da bi okrepili na znanju temelječe politike in odločanje, ki bo kos izzivom prihodnosti. V vmesnem času bi bilo treba opraviti interdisciplinarno oceno tega vprašanja.

6.7   Reforma obstoječih orodij

6.7.1

Z ustreznimi ukrepi je treba zajeziti čezmerno potrošništvo, med drugim z omejevanjem škodljivega oglaševanja (zlasti oglaševanja, namenjenega otrokom (36)), regulacijo škodljivih izdelkov ter spodbujanjem etičnih in trajnostnih potrošniških odločitev, deljenih prostorov in skupnostnih projektov ter zaščito skupnostne lastnine in javnih dobrin.

6.7.2

Treba bi bilo podpirati družbeno solidarnost s celovitim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, okrepiti pomemben paradigmatski premik Agende 2030 k bolj participativnemu modelu večdeležniškega upravljanja za trajnostni razvoj in spodbujati pomemben prehod k bolj trajnostni prihodnosti planeta, v katerega je vključena celotna družba (37).

6.7.3

Razviti je treba nove kazalnike gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, da bi nadomestili neustrezno uporabo BDP, ki ne daje celovite slike o blaginji ljudi.

6.7.4

Letni pregled rasti je treba prilagoditi, da se zagotovi skladnost s cilji trajnostnega razvoja in bolj pluralističen pristop k razumevanju trajnostne blaginje.

6.7.5

Na ravni EU je treba sprejeti proračun blaginje, pri čemer se je treba zgledovati po okviru življenjskih standardov, ki ga je razvila Nova Zelandija.

6.7.6

Pakt za stabilnost in rast je treba prilagoditi, da bosta v njem upoštevana tudi trajnostni razvoj in blaginja ter da bo odražal ustrezno uskladitev mehanizmov upravljanja EU z njenimi socialnimi in okoljskimi cilji ob hkratnem upoštevanju fiskalne odgovornosti.

---

(1)  https://www.un.org/sustainabledevelopment/development-agenda/

(2)  Mnenje EESO Do Sibiua in naprej (UL C 228, 5.7.2019, str. 37).

(3)  Glej naslednje dokumente na to temo: publikacija OECD z naslovom Beyond GDP (Onkraj BDP); sklepi Sveta o ekonomiji blaginje, 17. oktober 2019.

(4)  https://www.ipcc.ch/sr15/

https://ipbes.net/sites/default/files/ipbes_7_10_add.1_en_1.pdf

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-3927_sl.htm

(5)  https://doi.org/10.1146/annurev-environ-102016-060726

(6)  https://www.weforum.org/reports/the-global-risks-report-2019

(7)  https://www.cusp.ac.uk/themes/aetw/wp12/

(8)  Poročilo neodvisne komisije za trajnostno enakost, 2019; Eurostat.

(9)  https://www.economics.ox.ac.uk/materials/papers/15126/819-susskind-a-model-of-technological-unemployment-july-2017.pdf

(10)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13432-2019-INIT/sl/pdf, glej točko 1.

(11)  Jackson, T., 2017. Prosperity without Growth (Blaginja brez rasti); Raworth, K., Doughnut Economics (Obročasta ekonomija).

(12)  https://www.stockholmresilience.org/research/planetary-boundaries.html

(13)  Mnenje EESO Čist planet za vse (UL C 282, 20.8.2019, str. 51), točka 3.4.1, mnenje EESO Podnebna pravičnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 22), točka 4.1.5.

(14)  Mnenje EESO Podnebna pravičnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 22).

(15)  http://ec.europa.eu/environment/circular-economy/index_en.htm

(16)  https://www.investopedia.com/terms/c/collaborative-economy.asp

(17)  https://issues.org/the-rise-of-the-platform-economy/

(18)  Mnenje EESO Sveženj o krožnem gospodarstvu (UL C 264, 20.7.2016, str. 98), točke 3.1, 3.6 in 4.1.7.

(19)  Glej na primer mnenje EESO Promet, energija in storitve splošnega pomena: gonila trajnostne rasti EU v okviru digitalne revolucije (UL C 353, 18.10.2019, str. 79).

(20)  https://www.thersa.org/discover/publications-and-articles/reports/future-land

(21)  https://www.statista.com/statistics/266228/youth-unemployment-rate-in-eu-countries/

(22)  https://www.cusp.ac.uk/themes/s2/wp12/

(23)  Mnenje EESO Za evropsko okvirno direktivo o minimalnem dohodku (UL C 190, 5.6.2019, str. 1). Skupina delodajalcev tega mnenja ni podprla.

(24)  https://www.e3 g.org/docs/E3G_Report_Just_Transition_and_EU_Budget.pdf

(25)  Mnenje EESO Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope (UL C 345, 13.10.2017, str. 91).

(26)  https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/sustainable-finance_en

(27)  Mnenje EESO Evropski finančno-podnebni pakt (UL C 62, 15.2.2019, str. 8), točka 5.5.2.

(28)  https://www.ecb.europa.eu/explainers/tell-me-more/html/what_is_money.en.html

(29)  https://www.ecb.europa.eu/pub/economic-bulletin/articles/2019/html/ecb.ebart201902_01~3049319b8d.en.html

(30)  https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2019/html/ecb.sp190618~ec4cd2443b.en.html

(31)  https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/2018/10/WP48-DellAriccia-et-al.pdf

(32)  http://www.imf.org/external/pubs/ft/wp/2012/wp12202.pdf

(33)  https://diem25.org/wp-content/uploads/2017/03/European-New-Deal-Complete-Policy-Paper.pdf

(34)  Mnenja EESO Novi trajnostni ekonomski modeli (UL C 81, 2.3.2018, str. 57), Pariški protokol (UL C 383, 17.11.2015, str. 74) ter Podnebna pravičnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 22), točka 1.9.

(35)  Mnenje EESO Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (UL C 353, 18.10.2019, str. 90).

(36)  Mnenje EESO o pravnem okviru za oglaševanje, namenjeno mladim in otrokom (UL C 351, 15.11.2012, str. 6).

(37)  Mnenje EESO Za trajnostno Evropo do leta 2030 (UL C 14, 15.1.2020, str. 95).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z uvedbo omejitev zmogljivosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja, zbiranjem podatkov in nadzornimi ukrepi v Baltskem morju ter Uredbe (EU) št. 508/2014 v zvezi s trajnim prenehanjem ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja

(COM(2019) 564 final – 2019/0246 (COD))

(2020/C 106/02)

Glavni poročevalec:

Gerardo LARGHI

Zaprosilo	Evropski parlament, 13. 11. 2019 Svet, 18. 11. 2019
Pravna podlaga	člena 43(2) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 1. 2020
Plenarno zasedanje št.	549
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	112/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije, da je treba nujno ukrepati v podporo sektorju ribolova trske v Baltskem morju, vendar meni, da to ni zadosten odziv na potrebe te regije in njenih prebivalcev.

1.2

EESO poudarja, da bo odločitev o prepovedi ribolova trske povzročila propad precejšnjega dela dejavnosti morskega ribolova v nekaterih državah članicah. To bo privedlo ne le do brezposelnosti med ribiči, temveč tudi do negativnih posledic za predelavo rib v malem obsegu, neposredno prodajo in turistični sektor. Da bi potrošnikom zagotovili razpoložljivost svežih rib, bi bilo treba spodbujati trajnostno akvakulturo v obratih na odprtem morju, ki zaposlujejo lokalne ribiče.

1.3

Po mnenju EESO samo z zmanjšanjem ribolovnih kvot ne bomo odpravili kriznega stanja v Baltskem morju, temveč je treba razviti celovit načrt za prihodnost sektorja, podjetij, delavcev in potrošnikov.

1.4

EESO se seznanja z odločitvijo Komisije, da državam članicam zagotovi potrebno podporo za razrez ribiških plovil, ki se uporabljajo za ribolov trske, in da nanje prenese odločitev glede opredelitve tonaže in števila plovil za razrez.

1.5

EESO opozarja na negativne posledice uničenja teh plovil in meni, da bi moralo biti sodelovanje v takšnem projektu izključno prostovoljne narave.

1.6

EESO opozarja, da je Računsko sodišče poudarilo, da so bila sredstva, določena za ta namen, pogosto zlorabljena in niso vedno privedla do pričakovanega rezultata. EESO poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se to ponovilo tudi v tem primeru.

1.7

EESO meni, da bi bilo mogoče bolj postopno reševanje tega problema, če bi bile Komisija in države članice pravočasno ukrepale.

1.8

EESO poziva države članice, ki so pristojne za določitev pravil za dodelitev finančnega nadomestila za razrez ribiških plovil, naj upoštevajo specializirane delavce v tem sektorju, ki bi se tako znašli brez vira dohodka.

1.9

EESO poziva države članice, naj s sredstvi ESS izvajajo programe preusposabljanja za delavce, ki so trenutno zaposleni v tem sektorju.

1.10

Glede na to, da so znanstvene raziskave pokazale, da je sedanja umrljivost trske posledica okoljskih dejavnikov in ne ribolova, EESO poziva Komisijo, naj prednostno obravnava vse ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju ekosistema Baltskega morja.

1.11

EESO močno spodbuja Evropsko komisijo, naj razišče možnost namenskega financiranja čezmejnih ukrepov na podlagi načel modrega biogospodarstva. Številni obstoječi projekti so že dokazali, da lahko nekatere nove gospodarske dejavnosti pomembno prispevajo k pozitivnim okoljskim rezultatom v Baltskem morju. Spodbujati bi morali gojenje školjk in alg, saj so zelo učinkoviti filtri hranilnih snovi. Tovrstne dejavnosti tudi pripomorejo k obnovitvi biotske raznovrstnosti, tudi ribjih staležev, na obalnih območjih. EESO trdi, da bi lahko ta potencial uresničili z obstoječo ribiško floto in ribiči, saj imajo prilagodljivo opremo ter znanja in spretnosti. Nujen je poseben regionalni program financiranja EU in držav članic.

1.12

EESO poudarja, da se s prepovedjo preusmeritve na rekreativni in turistični ribolov v tem predlogu gospodarskim subjektom onemogoča delovanje in poslovanje.

1.13

EESO meni, da bi morala Komisija preprečiti, da bi imeli od prepovedi ribolova trske v teh državah članicah korist gospodarski subjekti iz držav, ki niso članice EU.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Že dolga leta se zavedamo propadanja ekosistema Baltskega morja. Trenutno je stalež trske v vzhodnem Baltskem morju edini, pri katerem je umrljivost rib zaradi okoljskih dejavnikov trikrat večja od umrljivosti zaradi ribolova. Pred letom 2024 ni pričakovati večjih sprememb, tudi če bi popolnoma prepovedali ribolovno dejavnost.

2.2

EESO meni, da je treba nujno celovito oceniti razmere v ribištvu v Baltskem morju in problem morskega ekosistema, ki ga ogroža več različnih dejavnikov, poleg onesnaženja iz pritokov med drugim tudi ladje za križarjenje, ki ne izpolnjujejo vedno standardov v zvezi z recikliranjem vode.

2.3

EESO se zaveda, da onesnaževanje v veliki meri še vedno povzročajo industrija in naprave za čiščenje odpadne vode. Evropsko komisijo poziva, naj zahteva dejavnejše izvajanje direktive o okoljski kriminaliteti v državah članicah in ustrezen pregon velikih onesnaževalcev. EESO spodbuja države članice, naj prihodke od morebitnih denarnih kazni, ki jih morajo plačati onesnaževalci, namenijo okoljskim programom.

2.4

EESO meni, da bi bilo treba nujno zbrati vse deležnike v tem sektorju in pripraviti skupen akcijski načrt. Del rešitve so lahko javno-zasebna partnerstva.

2.5

Treba bi bilo raziskati tudi možnost dogovora o zaposlovanju tujih ribičev in spodbujanju načel modrega biogospodarstva na sosednjem območju Ruske federacije. Sodelovanje ne sme biti omejeno na usklajevanje pristopov k ribištvu, temveč mora biti usmerjeno tudi v razvoj in izvajanje ukrepov za temeljito in trajnostno reševanje okoljskih problemov, ki ogrožajo ravnovesje ekosistema Baltskega morja.