—

ob upoštevanju člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerima se vzpostavlja skupna ureditev trgov za ribiške proizvode,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki, zlasti člena 35 te uredbe o ciljih skupne ureditve trgov,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, zlasti členov 11, 13, 41 do 44, 48, 63, 66, 68 in 70 do 73,

—

ob upoštevanju srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za obdobje 2017–2020 za večjo trajnost ribištva v Sredozemlju in Črnem morju,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o stanju ribjih staležev in socialno-ekonomskem položaju ribiškega sektorja v Sredozemlju (2),

—

ob upoštevanju nove strategije Evropske komisije za trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU, objavljene 24. oktobra 2017 (COM(2017)0623),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v restavracijah in prodaji na drobno (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, ki je bila sprejeta 27. aprila 2017 (4),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0163/2018),

A.

ker se v ribiškem sektorju EU pojavljajo vedno večji in zapletenejši izzivi; ker lahko stanje virov in višanje stroškov, zlasti nihanje cen goriva, vplivata na dohodke ribičev; ker so lokalne skupnosti v tem smislu zaradi sprememb po uvedbi nižjih ribolovnih kvot in njihovi nepravični dodelitvi v zapletenem položaju, saj se je zmanjšal ulov rib in se kršijo pravila o pošteni konkurenci; ker se poleg višjih stroškov prevoza zaradi dvojnega učinka povišanja cen goriva soočajo tudi s konkurenco, ki jo povzroča uvoz proizvodov iz tretjih držav in ker se kljub temu, da so ti in drugi problemi znani, v veliko primerih še vedno nismo spoprijeli z vzroki za vse slabše socialno-ekonomske razmere v tem sektorju, na primer z neprimernim oblikovanjem cen ob prvi prodaji rib;

B.

ker ima ribiški sektor strateško vlogo pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva z ribami in ohranjanju prehrambenega ravnotežja v državah članicah ter ker veliko prispeva k socialno-ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnemu razvoju, zaposlovanju, ohranjanju in ustvarjanju gospodarskih dejavnosti, povezanih z njim, ter ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij;

C.

ker mali, obrtni ali priobalni ribolov predstavlja 83 % ribiških plovil EU in 47 % vseh delovnih mest v ribiškem sektorju EU; ker je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 zapisano, da si morajo države članice prizadevati, da bi malim ali priobalnim ribičem oziroma ribičem obrtnikom zagotovile prednostni dostop, kar pa se ne izvaja;

D.

ker je uporaba predpisov Unije obvezna za večino distributerjev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kot so supermarketi; ker pa se vplivi uporabe predpisov na delovne pogoje in prihodke ribičev razlikujejo, kar lahko povzroči nepošteno obravnavo majhnih ribiških plovil;

E.

ker je treba upoštevati izrazite razlike med flotami, segmenti flot, ciljnimi vrstami rib, ribolovnim orodjem, produktivnostjo, željami potrošnikov in količinami zaužitih rib na prebivalca v različnih državah EU, pa tudi specifične lastnosti ribiškega sektorja, ki izhajajo iz njegove socialne strukture, oblik trženja ter strukturnih in naravnih neravnovesij med ribolovnimi regijami;

F.

ker mali ribiči pri vstopu na nove tržne segmente potrebujejo pomoč in finančno podporo;

G.

ker so prihodki in plače zaposlenih v sektorju negotovi zaradi načina trženja rib, načina oblikovanja cen prve prodaje in neenakomernega ritma dejavnosti, kar kaže na potrebo po ohranitvi ustreznega javnega financiranja tega sektorja tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti,

H.

ker lahko analiza ključnih točk vrednostne verige ribičem in lokalnim proizvajalcem omogoči, da ohranijo večji del vrednosti, ki nastane z odprtjem novih lokalnih trgov in sodelovanjem lokalnih deležnikov, to pa lahko zaradi dinamične, donosne in trajnostne gospodarske dejavnosti na njihovem območju pozitivno vpliva na lokalne skupnosti;

I.

ker člen 349 PDEU priznava posebne socialne in gospodarske razmere najbolj oddaljenih regij, katerih razvoj in vrednostno verigo v ribiškem sektorju zaradi svoje stalnosti in součinkovanja strukturno močno otežujejo nekateri strukturni dejavniki (oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, odvisnost od maloštevilnih proizvodov itd.);

J.

ker primarni proizvajalci, ki imajo temeljno vlogo v vrednostni verigi, nimajo vedno koristi od dodane vrednosti, ki se ustvari kasneje v prodajni verigi;

K.

ker je bila skupna ribiška politika oblikovana z namenom krepitve trajnosti in konkurenčnosti sektorja ribištva in akvakulture v Uniji;

L.

ker bi bilo treba za to, da bi bili ribiški proizvodi iz najbolj oddaljenih regij na glavnih ciljnih trgih konkurenčni, med drugim poskrbeti, da njihova cena ne bi bila višja zaradi prevoza;

M.

ker je EU največji svetovni trgovec z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva.

N.

ker številni dejavniki vplivajo na trgovinske tokove ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, na primer želje potrošnikov na različnih geografskih območjih;

O.

ker je cilj skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture povečati preglednost in stabilnost trgov, zlasti ko gre za gospodarsko znanje in poznavanje trgov Unije za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v celotni dobavni verigi;

P.

ker je v členu 38 Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva določena obveznost navedbe območja ulova ali proizvodnje, v primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v morju, pa pisna navedba imena podobmočja ali razdelka iz klasifikacije ribolovnih območij FAO;

Q.

ker je preglednost sredstvo, ki zagotavlja pravico potrošnikov, da so kar najpodrobneje seznanjeni z značilnostmi proizvodov, ki jih kupujejo; ker je za to potrebno boljše označevanje, ki bo vključevalo obveznosti enako natančnih informacij o poreklu svežih rib in predelanih proizvodov za prodajo;

R.

ker sedanja dinamika prodaje ne omogoča, da bi se nihanja stroškov proizvodnih dejavnikov, vključno z gorivom, poznala na cenah rib in ker povprečne cene pri prvi prodaji ne spremljajo gibanja cen za končnega potrošnika;

S.

ker je študija z naslovom Trgi malega ribolova: vrednostna veriga, spodbujanje in označevanje, ki jo je leta 2016 objavil oddelek za strukturne in kohezijske politike, jasno pokazala, da lahko označbe ribiških proizvodov EU potrošnike zmedejo;

T.

ker imajo organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in organizacije proizvajalcev proizvodov iz akvakulture (v nadaljnjem besedilu: organizacije proizvajalcev) ključno vlogo pri doseganju ciljev in ustreznemu upravljanju skupne ribiške politike in skupne ureditve trgov;

U.

ker se je Unija zavezala, da bo zaščitila kakovostne ribiške proizvode, zlasti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami;

V.

ob upoštevanju pomena industrije predelave in konzerviranja;

W.

ker so lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru skupne ribiške politike bistvene pri oblikovanju in izvajanju večsektorskih in celostnih strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, s katerimi se izpolnjujejo potrebe lokalnega ribolovnega območja; ker se štejejo za koristen instrument, ki prinaša diverzifikacijo v ribištvo;

X.

ker veriga za oskrbo z ribiškimi proizvodi ne obstaja ločeno in je za razvoj inovativnih proizvodov, ki omogočajo dostop do novih trgov ter za izboljšanje njihove promocije, vzpostavitev medsektorskih povezav bistvenega pomena;

Y.

ker v ribiškem sektorju v nekaterih državah članicah Unije ni dovolj usklajevanja in povezovanja v združenja;

Z.

ker za ribištva najbolj oddaljenih regij veljajo posebni pogoji, kar priznava člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ki vplivajo tudi na njihovo strukturo;

AA.

ker lahko medpanožne organizacije (že navedene v uredbi o skupni ureditvi trgov) prispevajo k boljšemu usklajevanju dejavnosti trženja v celotni dobavni verigi in k spodbujanju ukrepov, ki so v interesu celotnega sektorja;

AB.

ker se lahko, glede na to, da so staleži rib skupni viri, v nekaterih primerih njihovo trajnostno in učinkovito izkoriščanje bolje doseže z organizacijami, ki jih sestavljajo člani iz različnih držav članic in regij Unije, in bi bilo zato treba k temu pristopati in to preučevati po posameznih regijah;

AC.

ker je ribiški sektor osrednjega pomena za socialno-ekonomske razmere, zaposlovanje ter spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v najbolj oddaljenih regijah, katerih gospodarstvo se spoprijema s stalnimi strukturnimi ovirami in ki imajo malo možnosti za diverzifikacijo gospodarstva;

AD.

ker je pomanjkanje mladih strokovnjakov ovira za posodobitev in izboljšavo sektorja in predstavlja glavno tveganje za preživetje številnih obalnih skupnosti;

AE.

ker vloga žensk v ribiškem sektorju ni dovolj prepoznavna, čeprav v zakulisju pogosto opravljajo delo, kot je logistična podpora ali urejanje birokratskih zadev v zvezi z dejavnostjo, delajo pa tudi kot ribičke in poveljnice na nekaterih ribiških plovilih;

AF.

ker obveznost iztovarjanja predstavlja resnično gospodarsko in družbeno zahtevo, ki zmanjšuje finančno dobičkonosnost in vpliva na vrednostno verigo, zato bi jo bilo treba čim bolj zmanjšati;

AG.

ker je treba bolj spodbujati osveščenost potrošnikov o pomenu zdrave prehrane in trajnostne proizvodnje;

AH.

ker je med razlogi za slabše socialno-ekonomsko stanje tudi nižja vrednost rib v prvi prodaji in višje cene goriva;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (3),

—

ob upoštevanju študije „Young farmers: Policy implementation after the 2013 CAP reform“ (Mladi kmetje: izvajanje politike po reformi SKP leta 2013), ki jo je naročil tematski sektor B Evropskega parlamenta – strukturne in kohezijske politike – in je bila predstavljena na seji odbora AGRI 23. novembra 2017,

—

ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu o izvajanju politike za mlade kmete po reformi SKP leta 2013, ki je potekala 23. novembra 2017,

—

ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2017 z naslovom „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? (4),

—

ob upoštevanju študije Evropskega sveta za mlade kmete z naslovom Young farmers are key in the future CAP (Mladi kmetje so ključnega pomena za prihodnjo skupno kmetijsko politiko), objavljene 17. maja 2017,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom „Podpiranje mladih evropskih kmetov“ (5),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0157/2018),

A.

ker je v EU le okoli 6 % upraviteljev kmetij mlajših od 35 let, več kot polovica pa starejših od 55 let in ker so razlike med državami članicami velike;

B.

ker se te številke v zadnjem desetletju niso bistveno spremenile, odstotek mladih kmetov se zmanjšuje in staranje kmečkega prebivalstva še naprej ostaja velik problem; ker se razmere na področju generacijske pomladitve med državami članicami močno razlikujejo, zato je potreben prožen in raznolik pristop;

C.

ker se s kmetijskim razvojem, ki ga podpira skupna kmetijska politika (SKP), že več kot 50 let spodbuja širjenje, koncentracija kmetijskih gospodarstev in močna kapitalizacija proizvodnih sredstev, kar otežuje, da bi se nekatera gospodarstva prenesla na mlade in/ali jim bila dostopna zaradi kapitalskih zneskov, potrebnih za prevzem;

D.

ker je staranje kmečkega prebivalstva zaradi sedanje omejene gospodarske donosnosti zlasti kritično v živinorejskem sektorju, predvsem v ovčje- in kozjerejskem sektorju;

E.

ker se je v obdobju 2007–2013 število mladih kmetov v EU v celoti zmanjšalo s 3,3 na 2,3 milijona, površina kmetij, ki jih obdelujejo, pa se je v tem obdobju zmanjšala s 57 na 53 milijonov hektarjev;

F.

ker je ob upoštevanju demografskih sprememb, kot sta odseljevanje in staranje prebivalstva na podeželju, ključnega pomena ustvariti priložnosti, da kmetijstvo kot sodoben in privlačen sektor spodbuja mlade k izbiri poklicne poti na tem področju;

G.

ker obstaja pri dostopu do zemljišč huda konkurenca med mladimi, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, in dobro uveljavljenimi kmeti, ponekod pa tudi med mladimi in naložbenimi podjetji, ki so se začela zanimati za kmetijstvo;

H.

ker bo v prihodnosti ogrožen celoten model kmetijskega razvoja, ki temelji na družinskih kmetijah;

I.

ker ima v tem smislu SKP osrednjo vlogo;

J.

ker je generacijska pomladitev v kmetijstvu težavna zaradi dveh dejavnikov, in sicer zaradi težav mlajše generacije pri vstopu v kmetijstvo in težav sedanje generacije kmetov pri izstopu iz te dejavnosti, in ker je zaradi pomanjkanja mladih, ki se odločijo za poklicno pot v kmetijstvu, v nevarnosti gospodarska in socialna vzdržnost podeželskih območij, pa tudi samooskrba s hrano ter prehranska varnost EU; ker je zadovoljiv ekonomski položaj prvi pogoj za privlačnost sektorja;

K.

ker so bila z zadnjo reformo SKP potrjena in uvedena številna orodja, ki jih je mogoče kombinirati in prilagajati nacionalnim okoliščinam v državah članicah, predvsem obvezno plačilo za mlade kmete v prvem stebru (6,9 milijarde EUR za 180.000 mladih kmetov) in ukrepi v drugem stebru, kot so zagonska pomoč, dostop do financiranja in posojil ali možnost vzpostavitve tematskega podprograma za mlade kmete (2,6 milijarde EUR);

L.

ker vse države članice EU nimajo dejanske politike za vzpostavitev kmetijske dejavnosti in ne uporabljajo vseh instrumentov, ki jih SKP nudi za podporo mladim kmetom, zlasti je to ukrep iz drugega stebra za zagonsko pomoč za mlade kmete;

M.

ker mlade ženske, ki prevzamejo vodenje kmetijskega gospodarstva, predstavljajo le majhen del mladih kmetov, vendar niso homogena skupina in imajo zato na začetku poklicne poti različne potrebe;

N.

ker bi morala biti generacijska pomladitev ena glavnih prednostnih nalog prihodnje SKP, ki bi zagotavljala skupni okvir politike za nacionalne prilagojene strategije in ker je podpiranje generacijske pomladitve nujni pogoj za ohranitev kmetijstva v EU ter ohranjanje privlačnosti in živosti podeželja, in sicer s spodbujanjem raznolikosti kmetij in promoviranjem trajnostnega družinskega kmetovanja;

O.

ker je dostop do zemljišč opredeljen kot najpomembnejša ovira za mlade kmete in nove udeležence, kar traja že leta in zahteva dejanske rešitve; ker je dostop do zemljišč po eni strani oviran zaradi izgubljanja kmetijskih površin, ki je posledica pozidave, razvoja mest, turizma, infrastrukturnih projektov, sprememb v rabi in širjenja dezertifikacije zaradi podnebnih sprememb, po drugi strani pa zaradi koncentracije lastništva zemljišč; ker špekulativno zviševanje cen pomeni resne in vse bolj zaskrbljujoče težave za nove udeležence in mlade kmete v številnih državah članicah; ker sedanje podpore sicer omogočajo lažji dostop do finančnih sredstev oziroma kapitala, ne obravnavajo pa bistvenega vprašanja o dostopu do zemljišč za ustanovitev novih kmetij;

P.

ker nove udeležence, kot so mladi kmetje, še zlasti ogroža nestanovitnost cen in ker se soočajo z dodatnimi težavami pri dostopu do financiranja bank ali drugih posojilnih programov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi jih uporabili kot jamstvo;

Q.

ker bi morala biti podpora EU mladim kmetom bolje usmerjena, da bi zagotovili generacijsko pomladitev in se borili proti zmanjšanju števila in koncentracije kmetijskih gospodarstev;

R.

ker kljub podpornim ukrepom EU še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se je treba soočiti pri uvajanju mladih kmetov v dejavnost in v zvezi z generacijsko pomladitvijo v kmetijskem sektorju EU;

S.

ugotavlja, da so med novimi udeleženci ženske pogosteje opredeljene kot primarni kmet kot pa v kmetijskem sektorju na splošno;

T.

ker je demografska slika v nekaterih regijah EU zelo neuravnotežena, saj tam živi zelo malo mladih ali pa jih sploh ni;

U.

ker so mladi kmetje in novi udeleženci pomemben vir inovacij in podjetništva v kmetijstvu, ki prinaša koristi, kot so uvedba novih znanj ali tehnik, razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvoj poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

V.

ker se večina gorskih regij spopada s posebnimi težavami zaradi nižje stopnje naložb, posebnih razmer in zahtevne lege, ki mlade odvračajo mlade, da bi ostali ali začeli dejavnost v teh regijah;

W.

ker kot pogoj določa prožnejši pristop nacionalnih in/ali regionalnih organov pri odločanju o uporabi mehanizma „mladega kmeta“ v državah s takimi regijami;

X.

ker novi udeleženci običajno vodijo manjše kmetije in imajo zato težave pri dostopu do surovin po konkurenčnih cenah in pri proizvodnji količin, potrebnih za ekonomijo obsega;

Y.

ker je 80 % subvencij skupne kmetijske politike razdeljenih le med 20 % kmetij EU in je dejanska razdelitev subvencij verjetno še bolj neenaka, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti ničesar o lastništvu in nadzoru kmetij;

Z.

ker dokument Young Farmers Manifesto (Manifest mladih kmetov), ki ga je leta 2015 objavil Evropski svet mladih kmetov, poziva k: dostopu do zemljišč in posojil z ukrepi javne podpore; ureditvi za omejitev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano; ukrepom za zmanjšanje nestabilnosti dohodkov za mlade kmete; in podpori za naložbe in dostop do zemljišč za zaščito in varovanje tal ter optimizacijo rabe zemljišč s strani mladih kmetov za proizvodnjo hrane;

AA.

ker so mladi kmetje ključ do trajnostnega, diverzificiranega in vključujočega kmetijskega sektorja in ker se s spodbujanjem njihovega dostopa do kmetovanja zagotavlja prihodnost prehranski proizvodnji ter varstvu okolja in podeželske krajine;

AB.

ker izredna nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov zelo odvrača tiste, ki bi želeli začeti kmetijsko dejavnost, in jih usmerja v proizvodne niše z bolj zanesljivim dobičkom;

AC.

ker zakonodaja EU vsebuje pojma „mladi kmet“ in „kmet, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“;

AD.

ker se proces koncentracije zemljišč vse bolj krepi; ker se je med letoma 2005 in 2015 število kmetij zmanjšalo za približno 3,8 milijona, medtem ko se je njihova povprečna velikost povečala za 36 %;

AE.

ker je v izjavi Cork 2.0 z dne 6. septembra 2016 izražena zaskrbljenost zaradi odseljevanja s podeželja in bega mladih ter da morajo podeželska območja in skupnosti (pokrajina, kmetije, vasi in majhna mesta) ostati privlačni za življenje in delo, tako da se izboljša dostop do storitev, kot so šole, bolnišnice, vključno s porodništvom, širokopasovne povezave in rekreativni objekti ter priložnosti za podeželske državljane za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih podeželskih panogah in v novih gospodarskih sektorjih;

AF.

ker je generacijska pomladitev odvisna predvsem od resnične volje izvoljenih politikov (na ravni EU in nacionalnih), od ustreznih strokovnjakov in zlasti od starejših; ker ta volja predvideva ambiciozno in usklajeno skupno politiko – ta danes pravzaprav ne obstaja –, ki vključuje orodja SKP in različne instrumente nacionalne politike na različnih področjih, kot so zemljišča, financiranje, oblike zemljiške posesti in politike v zvezi s strukturo kmetij, obdavčitev, dedno pravo, pokojninske sheme, usposabljanja itd.;

AG.

ker danes mladi kmetje v EU konkurirajo v hitro razvijajočem se kmetijskem sektorju; ker imajo inovacije, raziskave in precizno kmetijstvo potencial za sočasno izboljšanje donosnosti kmetijstva in upravljanja virov;

AH.

ker je število prošenj za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru drugega stebra SKP v nekaterih državah članicah preseglo skupno vrednost ukrepov za prevzem kmetij, določeno za programsko obdobje 2014–2020;

AI.

ker mladi kmetje, tako kot vsi drugi kmetje v EU, proizvajajo in dajejo svoje proizvode na enotni evropski trg, vendar v vseh državah članicah nimajo enakih pogojev poslovanja ali posojilnih pogojev;

AJ.

ker so bile vzpostavljene pobude, kot je ukrep EU za pametne vasi;

AK.

ker je treba podeželje ohraniti poseljeno tako z mlajšim, delovno aktivnim prebivalstvom, kot s starejšimi;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

—

ob upoštevanju zaveze skupine G-20 glede trajnostne rasti, sprejete med predsedovanjem Nemčije med 1. decembrom 2016 in 30. novembrom 2017, zlasti izjave, da bo skupina še naprej uporabljala posamično in skupaj vse instrumente politike – denarne, davčne in strukturne –, da bi uresničila cilj visoke, trajnostne, uravnovešene in vključujoče rasti, obenem pa povečala gospodarsko in finančno odpornost,

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih določili Združeni narodi, zlasti zaveze za ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ter za zagotovitev trajnostne potrošnje in proizvodnje,

—

ob upoštevanju zaveze Komisije glede trajnostnih naložb v zvezi s tem iz načrta unije kapitalskih trgov (CMU) in še posebej ugotovitev strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti (v nadaljevanju: strokovna skupina),

—

ob upoštevanju vmesnega poročila z naslovom „Financing a Sustainable European Economy“ (Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva), ki ga je strokovna skupina objavila julija 2017 ter v njem orisala nasprotje med stremljenjem po kratkoročnem dobičku in potrebo po dolgoročnih naložbah, s katerimi bi se dosegli okoljski in socialni cilji ter cilji v zvezi z upravljanjem, ter zlasti ob upoštevanju točke 5 na 16. strani o tem, kako okviru finančnega sistema in politike grozi, da bo podlegel kratkoročnim interesom,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (COM(2017)0292),

—

ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine iz januarja 2018 z naslovom „Financing a Sustainable European Economy“ (Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva),

—

ob upoštevanju 14. strani vmesnega poročila strokovne skupine, na kateri je navedeno, da skupna izpostavljenost evropskih vlagateljev visokoogljičnim sektorjem znaša približno 45 % in da sredstva na podočju zelene infrastrukture predstavljajo le 1 % naložb svetovnih institucionalnih vlagateljev,

—

ob upoštevanju dejstva, da bonitetni okviri, zlasti Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1), in računovodska pravila vlagatelje odvračajo od dolgoročnega pristopa ter da bonitetna pravila zahtevajo raven kapitala, sorazmerno s stopnjo tveganja v obdobju enega leta, in finančno tveganje upoštevajo le pri izračunu kapitalskih zahtev,

—

ob upoštevanju člena 173 francoskega zakona št. 2015-992 z dne 17. avgusta 2015 o energetskem prehodu za zeleno rast,

—

ob upoštevanju govora guvernerja centralne banke Združenega kraljestva (Bank of England) in predsednika Odbora za finančno stabilnost Marka Carneyja z dne 22. septembra 2016 ter poročila skupine Carbon Tracker Initiative iz leta 2015, zlasti dejstva, da je skupna tržna kapitalizacija prvih štirih proizvajalcev premoga v Združenih državah od konca leta 2010 padla za več kot 99 %,

—

ob upoštevanju platforme Luxembourg–Evropska investicijska banka (EIB) za financiranje ukrepov na področju podnebnih sprememb, ustanovljene septembra 2016,

—

ob upoštevanju 9. strani dokumenta za razpravo možganskega trusta E3G iz maja 2016 z naslovom „Clean Energy Lift Off – Capitalising Europe’s Energy Union“ (Vzpon čiste energije – kapitaliziranje evropske energetske unije), zlasti dejstva, da je med letoma 2008 in 2013 tržna vrednost prvih 20 evropskih energetskih podjetij padla z 1 bilijona EUR na manj kot pol bilijona EUR,

—

ob upoštevanju poročil skupine Carbon Tracker Initiative iz let 2015 in 2016, v katerih je navedeno, da naložbam v osnovna sredstva na področju fosilnih goriv v višini 1,1 do 2 bilijona USD grozi, da bodo nasedle, pri tem pa samo naložbe v kitajski energetski sektor dosegajo 500 milijard USD,

—

ob upoštevanju priporočila OECD z naslovom „Priporočilo o skupnih pristopih na področju uradno podprtih izvoznih kreditov ter postopka skrbnega pregleda“ (v nadaljevanju: skupni pristopi), ki priznava odgovornost članov, da izpolnjujejo obveznosti, ki so jih strani sprejele v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, in njihovo odgovornost, da pri svojih odločitvah o ponudbi uradne podpore za izvozne kredite proučijo pozitivne in negativne okoljske in socialne učinke projektov, zlasti v občutljivih sektorjih ali blizu občutljivih območij, ter okoljska in socialna tveganja, povezana z obstoječimi dejavnostmi,

—

ob upoštevanju smernic OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev iz leta 2017, zlasti 13. strani, na kateri je navedeno, da je mogoče vlagatelje, celo tiste z manjšinskimi deleži, neposredno povezati s škodljivimi učinki, ki so jih povzročila ali k njim prispevala podjetja, v katera so vložili, saj podjetja zaradi lastništva ali upravljanja deležev povzročijo določene socialne ali okoljske učinke ali prispevajo k njim,

—

ob upoštevanju pristopa Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) k prehodu na zeleno gospodarstvo, katerega namen je ublažiti in/ali povečati odpornost proti učinkom podnebnih sprememb in drugim oblikam degradacije okolja, s posebnim sklicevanjem na dokumente EBRD, ki povezujejo učinke prehoda in okolje, po potrebi vključno s spremembami metodologije ocenjevanja projekta,

—

ob upoštevanju dokumenta OECD iz leta 2017 z naslovom „Responsible Business Conduct for Institutional Investors: Key Considerations for Due Diligence under the OECD Guidelines for Multinational Enterprises“ (Odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev: Ključni premisleki za potrebno skrbnost v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja),

—

ob upoštevanju poročila iz leta 2018 delovne skupine na visoki ravni za naložbe v socialno infrastrukturo v Evropi z naslovom „Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi“,

—

ob upoštevanju francoskega zakona o dolžnosti čuječnosti podjetij z dne 27. marca 2017, zlasti njegovih členov 1 in 2,

—

ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (2) (direktiva o nefinančnem poročanju), zlasti členov 19 in 19a Direktive 2013/34/EU ter uvodnih izjav 3, 6,7 in 8 Direktive 2014/95/EU,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (3) (direktiva o pravicah delničarjev),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (6) (uredba o STS),

—

ob upoštevanju člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (7) (uredba o PRIIP), ki določa, da mora proizvajalec paketnega naložbenega produkta za male vlagatelje in zavarovalnega naložbenega produkta (PRIIP), kadar ima ta okoljski ali socialni cilj, potencialnemu malemu vlagatelju in širšim zainteresiranim stranem pokazati, kako se ta cilj v okviru naložbenega procesa uresničuje,

—

ob upoštevanju predloga banke Triodos za uvedbo „vzorčnih pooblastil“, ki bi vsebovala zahtevo po polni vključitvi okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v investicijske odločitve, dejavnem sodelovanju in glasovanju o teh vprašanjih, izbiri trajnostnih referenčnih meril, manj pogostem, a pomenljivejšem poročanju upraviteljev premoženja ter dolgoročno usmerjeni strukturi provizij in plačil,

—

ob upoštevanju novega razlaganja fiduciarne obveznosti v britanski vladi, ki ni več tako močno vezano na čim večjo donosnost in omogoča upoštevanje etičnih in okoljskih vprašanj,

—

ob upoštevanju pionirske vloge, ki jo je imela EIB z izdajo prve svetovne zelene obveznice in ko je januarja 2018 postala največji svetovni izdajatelj zelenih obveznic,

—

ob upoštevanju načel za finance s pozitivnim vplivom, ki jih je pripravila finančna pobuda Programa Združenih narodov za okolje (UNEP FI),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2017 z naslovom „Podnebno financiranje: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma“, ki poudarja vlogo lokalnih in regionalnih organov pri povečevanju seznama naložbenih projektov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma,

—

ob upoštevanju raziskave Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) o oblikovanju trajnostnega finančnega sistema,

—

ob upoštevanju poročila pobude Climate Bonds Initiative iz leta 2017, v katerem je prikazano, kako se obveznice uporabljajo za prehod v nizkoogljično svetovno gospodarstvo,

—

ob upoštevanju poročila o raziskavi iz leta 2016, v katerem UNEP ugotavlja, da več nacionalnih finančnih regulatorjev že izvaja ali pripravlja pobude za ocenjevanje trajnosti, ki bi jih bilo treba hitro razširiti na raven EU, in zlasti ob upoštevanju navedbe, da bi morale take analize temeljiti na standardiziranih podnebnih scenarijih, vključno s takim, po katerem se dvig svetovnih temperatur omeji na precej manj kot 2 °C,

—

ob upoštevanju priporočila iz končnega poročila strokovne skupine iz januarja 2018, naj Komisija vse finančne zakonodajne predloge preveri z vidika trajnosti,

—

ob upoštevanju vmesnega pregleda Komisije za unijo kapitalskih trgov (COM(2017)0292) in jasne izjave Komisije, da „podpira skladnost zasebnih naložb s cilji na področju podnebja in učinkovite rabe virov ter drugimi okoljskimi cilji, in sicer z ukrepi politike in javnimi naložbami“ (COM(2016)0601),

—

ob upoštevanju poročila nemške centralne banke Bundesbank iz aprila 2017 in biltena centralne banke Združenega Kraljestva Bank of England iz četrtega četrtletja leta 2014, v katerih je navedeno, da večino denarja v obtoku ustvarja zasebni bančni sektor z dajanjem posojil,

—

ob upoštevanju člena 2(1)(c) Pariškega sporazuma o potrebi, da se finančni tokovi uskladijo z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v razvoj, ki bo odporen na podnebne spremembe,

—

ob upoštevanju besedila poročila Urada Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč in Središča za raziskave epidemiologije nesreč z naslovom „Človeški davek nesreč, povezanih z vremenom“, ki pravi, da je bilo 90 % zabeleženih večjih nesreč med letoma 1995 in 2015, ki so jih povzročile naravne nevarnosti, povezanih s podnebjem in vremenom, in da nesreče na svetovni ravni vsako leto povzročijo 300 milijard USD gospodarske škode (8),

—

ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč in njegove „Prednostne naloge 3: vlaganje v zmanjšanje tveganja nesreč za odpornost“, vključno z odstavkom 30, v katerem je navedeno, da se po potrebi spodbuja vključevanje ugotovitev in ukrepov v zvezi z zmanjševanjem tveganja nesreč v finančne in fiskalne instrumente,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za finančno stabilnost iz junija 2017 z naslovom „Recommendations of the Task Force on Climate-related Financial Disclosure“ (Priporočila projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem),

—

ob upoštevanju dela Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o tveganjih zaradi nasedlih naložb in potrebe po evropskih „stresnih testih glede na ogljik“,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 31/2016, v katerem je to ugotovilo, da Evropska unija kljub politični zavezi, da bo v sedanjem proračunskem obdobju 2014–2020 porabila en euro od petih (20 %) za ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami, ni na dobri poti k izpolnitvi zaveze, saj bi s trenutnim načrtovanjem programov dosegla le približno 18 %,

—

ob upoštevanju statističnega poročila EIB za leto 2016 z dne 27. aprila 2017, ki dokazuje, da podpora EIB za podnebne ukrepe še naprej odraža različne tržne okoliščine v EU in leta 2016 ni dosegla ravni 20 % v 16 državah članicah EU in tudi, da je EIB, medtem ko so se naložbe v te dejavnosti v letu 2016 opravljale predvsem v močnejših gospodarstvih EU, financirala projekte energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti v 18 državah članicah v letu 2016;

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine na visoki ravni o naložbah v socialno infrastrukturo v Evropi, ki ocenjuje, da bo v obdobju 2018–2030 minimalna vrzel v naložbah v socialno infrastrukturo v EU med 100 in 150 milijard EUR na leto, skupna vrzel pa več kot 1,5 milijarde EUR,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2018 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2016 (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah (11),

—

ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o naložbah za obdobje 2017/2018,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (12),

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o svežnju o krožnem gospodarstvu iz leta 2015 in resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (13),

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter odgovornosti za varovanje, spoštovanje in pomoč,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0164/2018),

A.

ker finančni trgi lahko imajo in bi morali imeti ključno vlogo pri olajšanju prehoda EU na trajnostno gospodarstvo, ki bi presegal le podnebni prehod in ekološka vprašanja ter bi zadeval tudi socialna vprašanja in vprašanja upravljanja; ker je treba nujno obravnavati s tem povezano nedelovanje trga; ker so okoljski, gospodarski in socialni izzivi tesno prepleteni; ker glede na poročilo strokovne skupine iz julija 2017 vrzel v financiranju evropskih prizadevanj za razogljičenje znaša skoraj 180 milijard EUR, in to brez upoštevanja drugih ciljev trajnostnega razvoja;

B.

ker mora ekološki prehod delovati kot spodbuda za krepitev solidarnosti in kohezije; ker so lahko vzdržne finance sredstvo za reševanje družbenih izzivov na poti k dolgoročni vključujoči rasti in za spodbujanje blaginje državljanov; ker se zdijo merila za naložbe v blažitev podnebnih sprememb izredno obetavna in so lahko dobro izhodišče; ker vzdržnost financ presega podnebne in zelene naložbe ter bi morala nujno privzeti socialna merila in merila upravljanja;

C.

ker je predvidljiv in stabilen regulativni sistem za naložbe, povezane s podnebnimi spremembami, izjemno pomemben za spodbujanje udeležbe zasebnega sektorja pri financiranju podnebnih ukrepov; ker Evropska unija lahko določil standard za trajnostni finančni sistem, tako da uvede verodostojen in celovit okvir, podrobnosti tega okvira pa bi bilo treba uvesti postopoma s posebnimi zakonodajnimi pobudami;

D.

ker je potreben premik v miselnosti vseh deležnikov, zanj pa medsektorska zakonodaja s strani Komisije; ker kažejo institucionalni in mali vlagatelji vedno večje zanimanje za naložbe v produkte, pri katerih se upoštevajo okoljska in socialna ter merila v zvezi z upravljanjem;

E.

ker je potrebna večja preglednost podatkov o podjetjih, povezanih z okoljem, socialno dejavnostjo in upravljanjem, da bi preprečili lažno zeleno oglaševanje,

F.

ker bi morala biti ocena učinka del taksonomije trajnostnih finančnih produktov; ker so znanje in izkušnje o tem, kako predvideti učinek naložb na okoljske, socialne in upravljavske cilje, vedno večji;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 6 in 7,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 70, 85, 86, 258, 259 in 260,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju ustreznih resolucij s področja pravne države in pravice,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. aprila 2017 z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017“ (COM(2017)0167),

—

ob upoštevanju študije Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz leta 2017 z naslovom „The judicial system and economic development across EU Member States“ (Pravosodni sistem in gospodarski razvoj v državah članicah EU) (1),

—

ob upoštevanju študije Inštituta za pravno reformo ameriške gospodarske zbornice iz leta 2017 z naslovom „The Growth of Collective Redress in the EU“ (Rast kolektivnih pravnih sredstev v EU) (2),

—

ob upoštevanju zbirke statističnih podatkov po spolu Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) (3),

—

ob upoštevanju poročil Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti njenega seznama meril za pravno državo (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države (5),

—

ob upoštevanju študije družbe Milieu iz leta 2011, naslovljene „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“ (Primerjalna študija o dostopu do pravnega varstva na področju zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje) (6),

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov (CM/Rec(2010)12) (7),

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve Evropskega parlamenta iz leta 2017, naslovljene „Mapping the Representation of Women and Men in Legal Professions Across the EU“ (Zastopanost žensk in moških v pravniških poklicih v EU) (8),

—

ob upoštevanju letnih poročil o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki jih pripravlja Komisija Sveta Evrope za učinkovito pravosodje (CEPEJ) (9),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0161/2018),

A.

ker so neodvisni, učinkoviti in kakovostni pravosodni sistemi ključni za spoštovanje pravne države, pravičnost sodnih postopkov in zaupanje državljanov in podjetij pravnemu sistemu, ki zagotavlja, da lahko posamezniki in podjetja v celoti uveljavljajo svoje pravice; ker je uspešen pravosodni sistem neločljiv od neodvisnosti sodstva in podpira gospodarsko rast, ščiti temeljne pravice in je temelj za ustrezno uporabo prava EU; ker je pravica, ki je tudi sama po sebi vrednota, zlasti ko gre za možnost dostopa do sodnega varstva za državljane in spoštovanje pravice do poštenega sojenja;

B.

ker je Komisija objavila pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017, ki je informativno, primerjalno, nezavezujoče orodje za načelno oceno učinkovitosti, neodvisnosti in kakovosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da se ugotovijo pomanjkljivosti, opredelijo dobre prakse in napredek ter boljše opredelijo pravosodne politike držav članic, pri čemer se pregled v ta namen osredotoča na parametre pravosodnih sistemov, ki prispevajo k izboljšanju poslovnega, naložbenega in potrošniškega okolja v Uniji;

C.

ker se v petem pregledu stanja na področju pravosodja v EU analizirajo zlasti vprašanja v zvezi z dostopom javnosti do sodnih postopkov, neodvisnostjo sodstva, kakor jo zaznavajo posamezniki in poslovni sektor, trenutno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije v pravosodnem sistemu in delovanjem nacionalnih pravosodnih sistemov na specifičnih področjih v zvezi z enotnim trgom in poslovnim sektorjem, predstavljen pa je tudi začetni pregled delovanja nacionalnih kazenskopravnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja;

D.

ker pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 ni splošna razvrstitev nacionalnih pravosodnih sistemov in ni njegov namen dati prednost enemu sistemu pred drugimi;

E.

ker bi po drugi strani pregled stanja na področju pravosodja moral biti koristen priročnik, ki nudi pregled najboljših praks, ki naj jih države članice uporabijo na področju civilnega, gospodarskega in upravnega sodstva;

F.

ker veliko podatkov o nekaterih državah članicah še vedno ni na razpolago; ker obstajajo razhajanja v količini in specifični vsebini podatkov, ki jih nekatere države članice dajo na razpolago;

G.

ker se pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 osredotoča predvsem na civilno, gospodarsko in upravno sodstvo, v njem pa je predstavljen tudi začetni pregled delovanja nacionalnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU za boj proti pranju denarja v okviru kazenskega sodstva;

H.

ker ima ta nezavezujoč pregled to prednost, da prepoznava pozitivne in negativne trende ter nudi priložnost za učenje med kolegi in izmenjavo najboljših praks po celotni Uniji, s čimer se spodbuja in zagotavlja spoštovanje pravne države;

I.

ker je nudenje informacij o pravosodnem sistemu na uporabniku prijazen način pogoj za dostop do sodnega varstva;

J.

ker je treba zagotoviti pravosodne sisteme, ki bodo prilagojeni novim izzivom Evropske unije;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125-02),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 21. septembra 2017 in ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017 (3),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je Odločba Komisije 2008/280/ES (5) odobrila dajanje v promet živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (v nadaljevanju: koruza GA21), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker področje uporabe odobritve vključuje tudi proizvode, ki ne spadajo med živila in krmo in vsebujejo koruzo GA21 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje;

B.

ker je pred Odločbo Komisije 2008/280/ES Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 13. septembra 2007 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 2. oktobra 2007 (6) (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2007);

C.

ker je podjetje Syngenta France SAS 6. oktobra 2016 v imenu podjetja Syngenta Crop Protection AG, Švica Komisijo predložilo vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovo zgoraj navedene odobritve;

D.

ker je EFSA 21. septembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017 (7) (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2017);

E.

ker je bila koruza GA21 razvita z namenom odpornosti na glifosat, in sicer tako, da bi izrazila prilagojeno različico beljakovine EPSPS;

F.

ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi proti herbicidom odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

G.

ker je treba zato pričakovati, da bo koruza GA21 izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njene agronomske značilnosti;

H.

ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju tako za mnenje EFSA 2007 (8) kot tudi za mnenje EFSA 2017 (9) posredovale veliko kritičnih pripomb; ker države članice kritizirajo na primer dejstvo, da so potrebne dodatne informacije, preden je mogoče priti do ugotovitev v zvezi z oceno tveganja koruze GA21, da ni podatkov, ki bi izkazovali zgodovino varne uporabe, da so v poročilih o spremljanju za koruzo GA21 za obdobje odobritve bistvene pomanjkljivosti in da uvedeni pristop spremljanja ni popolnoma v skladu z Direktivo 2001/18/ES;

I.

ker tudi Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (v nadaljevanju: Odbor EFSA za GSO) meni, da je potrebna nadaljnja razprava z vložniki in upravitelji tveganja o izvajanju načrtov za okoljsko spremljanje po dajanju na trg gensko spremenjenih rastlin, namenjenih uvozu in predelavi, v praksi;

J.

ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.

ker je Parlament ustanovil poseben odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali so se v postopku ocene tveganja spoštovali znanstveni standardi Unije in ali je industrija neustrezno vplivala na sklepe agencij o rakotvornosti glifosata;

L.

ker po mnenju odbora za pesticide pri EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata (10); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov (11);

M.

ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji koruza GA21 (Argentina, Brazilija, Kanada, Japonske, Paragvaj, Filipini, Južna Afrika, ZDA, Urugvaj in Vietnam);

N.

ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih presnovkov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja koruze GA21 z glifosatom niso bili ocenjeni;

O.

ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660 (12) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021 (13); ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata na tej uvoženi koruzi GA21 skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

P.

ker se koruza GA21 goji med drugim v Argentini; ker so uničujoče posledice uporabe glifosata na zdravje dobro dokumentirane; ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja OZN, med katerimi je tudi zaveza, da se do leta 2030 občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja (cilj trajnostnega razvoja 3, podcilj 3.9) (14);

Q.

ker je Unija zavezana skladnosti politik za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na področjih trgovine, okolja in kmetijstva, kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja;

R.

ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce (15); ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva (16);

S.

ker bo ponovna odobritev za dajanje koruze GA21 na trg še naprej ustvarjala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide, (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene) lahko pričakuje, da se bodo uporabili večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

T.

ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav (17); ker je odločitev o ponovni odobritvi koruze GA21 v pristojnosti Unije;

U.

ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat (18);

V.

ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

W.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (19);

X.

ker je Parlament v prvi obravnavi (20)28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Y.

ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

Z.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

—

Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1 507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

—

Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).

—

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1 507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

—

Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1 507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1 507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).

—

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).

—

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).

—

Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).

—

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).

—

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).

—

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).

—

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305 423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).

—

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).

—

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).

—

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).

—

Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1 507, 59 122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056123-02),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 14. novembra 2017 in ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017 (3),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Pioneer Overseas Corporation 3. februarja 2011 v imenu podjetja Pioneer Hi-Bred International Inc., Združene države Amerike, pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603 (v nadaljnjem besedilu: vloga), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki so sestavljeni ali vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603 in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.

ker vloga zajema deset podkombinacij posameznih transformacij, ki sestavljajo gensko spremenjeno koruzo, od katerih jih je pet že odobreno; ker je osem od teh podkombinacij urejeno z osnutkom izvedbenega sklepa Komisije; ker so podkombinacije 1 507 × NK603 in NK603 × MON 810 že odobrene z različnimi sklepi Komisije;

C.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 14. novembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017 (5);

D.

ker je gensko spremenjena koruza pridobljena s križanjem štirih gensko spremenjenih transformacij koruze: 1 507 proizvaja insekticidno beljakovino Cr1F in je odporen na herbicid glufosinat; 59 122 proizvaja insekticidni beljakovini Cry34Ab1 in Cry35Ab1 in je prav tako odporen na herbicid glufosinat; MON810 proizvaja insekticidno beljakovino Cr1Ab; NK603 proizvaja dva encima, ki zagotavljata odpornost na herbicid glifosat;

E.

ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata in glufosinata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

F.

ker je treba zato pričakovati, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata in glufosinata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njenih agronomskih značilnosti;

G.

ker je bilo v neodvisni študiji ugotovljeno, da ocena tveganja Evropske agencije za varnost hrane ne bi smela biti sprejeta, saj Evropska agencija za varnost hrane med drugim ni zahtevala empiričnih podatkov o toksičnosti in vplivu na imunski sistem ter je zanemarila kombinirane učinke in posledice škropljenja večjih odmerkov komplementarnih herbicidov, je ocena tveganja za okolje nesprejemljiva in temelji na napačnih predpostavkah, poleg tega pa ni bil predviden sistem za spremljanje razlitja in morebitnih posledic za zdravje v posameznih primerih (6);

H.

ker vlagatelj ni predložil podatkov o poskusih za eno neodobreno podkombinacijo zložbe genskih elementov (59 122 × MON810 × NK603); ker odobritev zložbe genskih elementov ni mogoča brez natančne ocene podatkov o poskusih za vsako podkombinacijo;

I.

ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7); ker veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji poteče 31. julija 2018 (8);

J.

ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.

ker po mnenju odbora za pesticide pri agenciji EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata (9); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov (10);

L.

ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji gensko spremenjena koruza (Kanada in Japonska);

M.

ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja gensko spremenjene koruze s herbicidi niso bili ocenjeni, prav tako pa ni bil ocenjen kumulativni učinek škropljenja z glifosatom in glufosinatom;

N.

ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata ali glufosinata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660 (11) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021 (12); ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata ali glufosinata na tej uvoženi gensko spremenjeni koruzi skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

O.

ker pri zložbi genskih elementov nastajajo štirje insekticidni toksini (Cry1F in Cry1Ab, ki ciljno delujejo na metulje, ter Cry34Ab1 in Cry35Ab1, ki ciljno delujejo na hrošče); ker je bilo v znanstveni študiji iz leta 2017 o morebitnih učinkih toksinov Bt in ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi na zdravje ugotovljeno, da je treba ostankom herbicidov in njihovi interakciji s toksini Bt posvetiti posebno pozornost (13); ker agencija EFSA tega ni raziskala;

P.

ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce (14); ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva (15);

Q.

ker bo odobritev za dajanje gensko spremenjene koruze na trg povečala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene), uporabljajo večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

R.

ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav (16); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene koruze v pristojnosti Unije;

S.

ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat (17);

T.

ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

U.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (18);

V.

ker je Parlament v prvi obravnavi (19)28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

W.

ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

X.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

—

Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1 507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

—

Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).

—

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).

—

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1 507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

—

Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59 122 × MIR604 × 1 507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59 122, MIR604, 1 507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).

—

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).

—

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).

—

Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).

—

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo FG72×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).

—

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).

—

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).

—

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305 423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).

—

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).

—

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59 122 (DAS-59 122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).

—

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).

—

Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (1),

—

ob upoštevanju nadzornega sistema v okviru skupne ribiške politike (SRP), ki vključuje uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 (2) in (ES) št. 1005/2008 (3), Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (5),

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1026/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih ukrepih za ohranjanje staležev rib v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova (7),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, ki je bila sprejeta 27. aprila 2017 (8),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0156/2018),

A.

ker je EU največji svetovni trg ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, saj je leta 2016 absorbirala 24 % celotnega svetovnega uvoza, 60 % njene porabe teh proizvodov pa je odvisnih od uvoza;

B.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. julija 2010 o režimih uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU (9) poudaril, da mora med ključnimi cilji politike EU o uvozu ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva zagotoviti, da uvoženi proizvodi z vseh vidikov izpolnjujejo enake zahteve, kot se uporabljajo za proizvodnjo EU, in da prizadevanja EU za zagotovitev trajnosti ribolova niso združljiva z uvozom proizvodov iz držav, ki lovijo brez upoštevanja trajnosti;

C.

ker se s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) EU obvezuje k odgovornejši trgovinski politiki kot instrumentu za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

D.

ker so za preverjanje, ali ribe proizvajalcev iz EU izpolnjujejo sanitarne standarde EU, odgovorne države članice, medtem ko za uvožene ribe Komisija pooblasti tretje države, da določijo obrate, ki lahko izvažajo ribiške proizvode v EU, če lahko zagotavljajo enake standarde;

E.

ker najbolj oddaljene regije EU v Karibskem morju, Indijskem ter Atlantskem oceanu in sosednje tretje države, katerih ribolovni, proizvodni in tržni pogoji ne izpolnjuje vedno evropskih standardov, kar povzroča nepošteno trgovino v odnosu do lokalne proizvodnje;

F.

ker obstajajo številni mednarodni instrumenti v zvezi z ribiči, ki bi jih bilo treba ratificirati in izvajati, kot so Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 188 o delu na področju ribolova (Konvencija MOD št. 188), sporazum Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz Cape Towna iz leta 2012 ter mednarodna konvencija IMO o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov za osebje na ribiških ladjah (STCW-F);

G.

ker se ugotovitvah znanstvenega mnenja št. 3/2017 z dne 29. novembra 2017 z naslovom Hrana iz oceanov priporoča vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse politike Unije in uporaba enakega pristopa na drugih mednarodnih prizoriščih in v drugih regijah sveta, da se poišče ravnovesje med gospodarskimi in ekološkimi cilji, ki vključujejo proizvodnjo hrane in morsko okolje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.