ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 76

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 63
9. marec 2020


Vsebina

Stran

 

 

EVROPSKI PARLAMENT
ZASEDANJE 2018‒2019
Seje: 28.–31. maja 2018
Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 99, 14.3.2019 .
SPREJETA BESEDILA

1


 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Evropski parlament

2020/C 76/02

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o optimizaciji vrednostne verige v ribiškem sektorju EU (2017/2119(INI))

2

 

RESOLUCIJE

2020/C 76/03

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o izvajanju instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013 (2017/2088(INI))

11

2020/C 76/04

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah (2018/2007(INI))

23

2020/C 76/05

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 (2018/2009(INI))

36

2020/C 76/06

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125-02 – 2018/2698(RSP))

42

2020/C 76/07

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056123-02 – 2018/2699(RSP))

48

2020/C 76/08

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju nadzornih ukrepov za vzpostavitev skladnosti ribiških proizvodov z merili za dostop do trga EU (2017/2129(INI))

54

2020/C 76/09

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva (2018/2037(INI))

62

2020/C 76/10

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2016/2018(INI))

86

2020/C 76/11

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP))

103

2020/C 76/12

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2017/2256(INI))

106

2020/C 76/13

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (2016/2328(INI))

114

2020/C 76/14

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike (2017/2070(INI))

128

2020/C 76/15

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, zaprtih v Iranu (2018/2717(RSP))

139

2020/C 76/16

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o položaju zagovornikov pravic žensk v Saudovi Arabiji (2018/2712(RSP))

142

2020/C 76/17

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o Sudanu, zlasti o položaju Nure Husein Hamad (2018/2713(RSP))

147

2020/C 76/18

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 s priporočili Komisiji o manipulaciji s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU (2017/2064(INL))

151

2020/C 76/19

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o prometnem stebru instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))

159

2020/C 76/20

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi (2018/2711(RSP))

164

2020/C 76/21

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (2017/2012(INI))

168

2020/C 76/22

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju strategije EU za mlade (2017/2259(INI))

180

2020/C 76/23

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES) (2017/2087(INI))

192

2020/C 76/24

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o odgovorih na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (2018/2600(RSP))

200

 

PRIPOROČILA

2020/C 76/25

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Libiji (2018/2017(INI))

206


 

III   Pripravljalni akti

 

EVROPSKI PARLAMENT

2020/C 76/26

P8_TA(2018)0205
Razponi ribolovne umrljivosti in zaščitne ravni za nekatere staleže sleda v Baltskem morju ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z razponi ribolovne umrljivosti in zaščitnimi ravnmi za nekatere staleže sleda v Baltskem morju (COM(2017)0774 – C8-0446/2017 – 2017/0348(COD))

215

P8_TC1-COD(2017)0348Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z razponi ribolovne umrljivosti in zaščitnimi ravnmi za nekatere staleže sleda v Baltskem morju

216

2020/C 76/27

P8_TA(2018)0206
Statistika prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (kodificirano besedilo) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (kodificirano besedilo) (COM(2017)0545 – C8-0337/2017 – 2017/0256(COD))

217

P8_TC1-COD(2017)0256Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh

218

2020/C 76/28

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o kumulaciji porekla med Evropsko unijo, Švicarsko konfederacijo, Kraljevino Norveško in Republiko Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov (05882/2/2017 – C8-0241/2017 – 2016/0328(NLE))

219

2020/C 76/29

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o kumulaciji porekla med Evropsko unijo, Švicarsko konfederacijo, Kraljevino Norveško in Republiko Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov (05883/2/2017 – C8–0240/2017 – 2016/0329(NLE))

220

2020/C 76/30

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost (COM(2017)0621 – C8-0407/2017 – 2017/0272(NLE))

221

2020/C 76/31

P8_TA(2018)0212
Večletni načrt za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 (COM(2016)0493 – C8-0336/2016 – 2016/0238(COD))

222

P8_TC1-COD(2016)0238Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008

224

2020/C 76/32

P8_TA(2018)0213
Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

226

P8_TC1-COD(2016)0070Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

228

2020/C 76/33

P8_TA(2018)0214
Upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) (COM(2017)0128 – C8-0121/2017 – 2017/0056(COD))

230

P8_TC1-COD(2017)0056Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO)

231

2020/C 76/34

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski (COM(2018)0150 – C8-0039/2018 – 2018/2029(BUD))

232

2020/C 76/35

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2018 za proračunsko leto 2018, priloženem predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski (08109/2018 – C8-0181/2018 – 2018/2030(BUD))

235

2020/C 76/36

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (05700/1/2018 – C8-0168/2018 – 2013/0103(COD))

237

2020/C 76/37

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2018)0165 – C8-0131/2018 – 2018/2048(BUD))

238

2020/C 76/38

Sklep Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o imenovanju Antonia Mure v izbirno komisijo iz člena 14(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (2018/2071(INS))

242

2020/C 76/39

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 31. maja 2018, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD)) 11

243


SL

 


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/1


EVROPSKI PARLAMENT

ZASEDANJE 2018‒2019

Seje: 28.–31. maja 2018

Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 99, 14.3.2019.

SPREJETA BESEDILA

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Evropski parlament

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/2


P8_TA(2018)0210

Optimizacija vrednostne verige v ribiškem sektorju EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o optimizaciji vrednostne verige v ribiškem sektorju EU (2017/2119(INI))

(2020/C 76/02)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerima se vzpostavlja skupna ureditev trgov za ribiške proizvode,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki, zlasti člena 35 te uredbe o ciljih skupne ureditve trgov,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, zlasti členov 11, 13, 41 do 44, 48, 63, 66, 68 in 70 do 73,

ob upoštevanju srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za obdobje 2017–2020 za večjo trajnost ribištva v Sredozemlju in Črnem morju,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o stanju ribjih staležev in socialno-ekonomskem položaju ribiškega sektorja v Sredozemlju (2),

ob upoštevanju nove strategije Evropske komisije za trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU, objavljene 24. oktobra 2017 (COM(2017)0623),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v restavracijah in prodaji na drobno (3),

ob upoštevanju svoje resolucije o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, ki je bila sprejeta 27. aprila 2017 (4),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0163/2018),

A.

ker se v ribiškem sektorju EU pojavljajo vedno večji in zapletenejši izzivi; ker lahko stanje virov in višanje stroškov, zlasti nihanje cen goriva, vplivata na dohodke ribičev; ker so lokalne skupnosti v tem smislu zaradi sprememb po uvedbi nižjih ribolovnih kvot in njihovi nepravični dodelitvi v zapletenem položaju, saj se je zmanjšal ulov rib in se kršijo pravila o pošteni konkurenci; ker se poleg višjih stroškov prevoza zaradi dvojnega učinka povišanja cen goriva soočajo tudi s konkurenco, ki jo povzroča uvoz proizvodov iz tretjih držav in ker se kljub temu, da so ti in drugi problemi znani, v veliko primerih še vedno nismo spoprijeli z vzroki za vse slabše socialno-ekonomske razmere v tem sektorju, na primer z neprimernim oblikovanjem cen ob prvi prodaji rib;

B.

ker ima ribiški sektor strateško vlogo pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva z ribami in ohranjanju prehrambenega ravnotežja v državah članicah ter ker veliko prispeva k socialno-ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnemu razvoju, zaposlovanju, ohranjanju in ustvarjanju gospodarskih dejavnosti, povezanih z njim, ter ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij;

C.

ker mali, obrtni ali priobalni ribolov predstavlja 83 % ribiških plovil EU in 47 % vseh delovnih mest v ribiškem sektorju EU; ker je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 zapisano, da si morajo države članice prizadevati, da bi malim ali priobalnim ribičem oziroma ribičem obrtnikom zagotovile prednostni dostop, kar pa se ne izvaja;

D.

ker je uporaba predpisov Unije obvezna za večino distributerjev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kot so supermarketi; ker pa se vplivi uporabe predpisov na delovne pogoje in prihodke ribičev razlikujejo, kar lahko povzroči nepošteno obravnavo majhnih ribiških plovil;

E.

ker je treba upoštevati izrazite razlike med flotami, segmenti flot, ciljnimi vrstami rib, ribolovnim orodjem, produktivnostjo, željami potrošnikov in količinami zaužitih rib na prebivalca v različnih državah EU, pa tudi specifične lastnosti ribiškega sektorja, ki izhajajo iz njegove socialne strukture, oblik trženja ter strukturnih in naravnih neravnovesij med ribolovnimi regijami;

F.

ker mali ribiči pri vstopu na nove tržne segmente potrebujejo pomoč in finančno podporo;

G.

ker so prihodki in plače zaposlenih v sektorju negotovi zaradi načina trženja rib, načina oblikovanja cen prve prodaje in neenakomernega ritma dejavnosti, kar kaže na potrebo po ohranitvi ustreznega javnega financiranja tega sektorja tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti,

H.

ker lahko analiza ključnih točk vrednostne verige ribičem in lokalnim proizvajalcem omogoči, da ohranijo večji del vrednosti, ki nastane z odprtjem novih lokalnih trgov in sodelovanjem lokalnih deležnikov, to pa lahko zaradi dinamične, donosne in trajnostne gospodarske dejavnosti na njihovem območju pozitivno vpliva na lokalne skupnosti;

I.

ker člen 349 PDEU priznava posebne socialne in gospodarske razmere najbolj oddaljenih regij, katerih razvoj in vrednostno verigo v ribiškem sektorju zaradi svoje stalnosti in součinkovanja strukturno močno otežujejo nekateri strukturni dejavniki (oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, odvisnost od maloštevilnih proizvodov itd.);

J.

ker primarni proizvajalci, ki imajo temeljno vlogo v vrednostni verigi, nimajo vedno koristi od dodane vrednosti, ki se ustvari kasneje v prodajni verigi;

K.

ker je bila skupna ribiška politika oblikovana z namenom krepitve trajnosti in konkurenčnosti sektorja ribištva in akvakulture v Uniji;

L.

ker bi bilo treba za to, da bi bili ribiški proizvodi iz najbolj oddaljenih regij na glavnih ciljnih trgih konkurenčni, med drugim poskrbeti, da njihova cena ne bi bila višja zaradi prevoza;

M.

ker je EU največji svetovni trgovec z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva.

N.

ker številni dejavniki vplivajo na trgovinske tokove ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, na primer želje potrošnikov na različnih geografskih območjih;

O.

ker je cilj skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture povečati preglednost in stabilnost trgov, zlasti ko gre za gospodarsko znanje in poznavanje trgov Unije za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v celotni dobavni verigi;

P.

ker je v členu 38 Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva določena obveznost navedbe območja ulova ali proizvodnje, v primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v morju, pa pisna navedba imena podobmočja ali razdelka iz klasifikacije ribolovnih območij FAO;

Q.

ker je preglednost sredstvo, ki zagotavlja pravico potrošnikov, da so kar najpodrobneje seznanjeni z značilnostmi proizvodov, ki jih kupujejo; ker je za to potrebno boljše označevanje, ki bo vključevalo obveznosti enako natančnih informacij o poreklu svežih rib in predelanih proizvodov za prodajo;

R.

ker sedanja dinamika prodaje ne omogoča, da bi se nihanja stroškov proizvodnih dejavnikov, vključno z gorivom, poznala na cenah rib in ker povprečne cene pri prvi prodaji ne spremljajo gibanja cen za končnega potrošnika;

S.

ker je študija z naslovom Trgi malega ribolova: vrednostna veriga, spodbujanje in označevanje, ki jo je leta 2016 objavil oddelek za strukturne in kohezijske politike, jasno pokazala, da lahko označbe ribiških proizvodov EU potrošnike zmedejo;

T.

ker imajo organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in organizacije proizvajalcev proizvodov iz akvakulture (v nadaljnjem besedilu: organizacije proizvajalcev) ključno vlogo pri doseganju ciljev in ustreznemu upravljanju skupne ribiške politike in skupne ureditve trgov;

U.

ker se je Unija zavezala, da bo zaščitila kakovostne ribiške proizvode, zlasti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami;

V.

ob upoštevanju pomena industrije predelave in konzerviranja;

W.

ker so lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru skupne ribiške politike bistvene pri oblikovanju in izvajanju večsektorskih in celostnih strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, s katerimi se izpolnjujejo potrebe lokalnega ribolovnega območja; ker se štejejo za koristen instrument, ki prinaša diverzifikacijo v ribištvo;

X.

ker veriga za oskrbo z ribiškimi proizvodi ne obstaja ločeno in je za razvoj inovativnih proizvodov, ki omogočajo dostop do novih trgov ter za izboljšanje njihove promocije, vzpostavitev medsektorskih povezav bistvenega pomena;

Y.

ker v ribiškem sektorju v nekaterih državah članicah Unije ni dovolj usklajevanja in povezovanja v združenja;

Z.

ker za ribištva najbolj oddaljenih regij veljajo posebni pogoji, kar priznava člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ki vplivajo tudi na njihovo strukturo;

AA.

ker lahko medpanožne organizacije (že navedene v uredbi o skupni ureditvi trgov) prispevajo k boljšemu usklajevanju dejavnosti trženja v celotni dobavni verigi in k spodbujanju ukrepov, ki so v interesu celotnega sektorja;

AB.

ker se lahko, glede na to, da so staleži rib skupni viri, v nekaterih primerih njihovo trajnostno in učinkovito izkoriščanje bolje doseže z organizacijami, ki jih sestavljajo člani iz različnih držav članic in regij Unije, in bi bilo zato treba k temu pristopati in to preučevati po posameznih regijah;

AC.

ker je ribiški sektor osrednjega pomena za socialno-ekonomske razmere, zaposlovanje ter spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v najbolj oddaljenih regijah, katerih gospodarstvo se spoprijema s stalnimi strukturnimi ovirami in ki imajo malo možnosti za diverzifikacijo gospodarstva;

AD.

ker je pomanjkanje mladih strokovnjakov ovira za posodobitev in izboljšavo sektorja in predstavlja glavno tveganje za preživetje številnih obalnih skupnosti;

AE.

ker vloga žensk v ribiškem sektorju ni dovolj prepoznavna, čeprav v zakulisju pogosto opravljajo delo, kot je logistična podpora ali urejanje birokratskih zadev v zvezi z dejavnostjo, delajo pa tudi kot ribičke in poveljnice na nekaterih ribiških plovilih;

AF.

ker obveznost iztovarjanja predstavlja resnično gospodarsko in družbeno zahtevo, ki zmanjšuje finančno dobičkonosnost in vpliva na vrednostno verigo, zato bi jo bilo treba čim bolj zmanjšati;

AG.

ker je treba bolj spodbujati osveščenost potrošnikov o pomenu zdrave prehrane in trajnostne proizvodnje;

AH.

ker je med razlogi za slabše socialno-ekonomsko stanje tudi nižja vrednost rib v prvi prodaji in višje cene goriva;

1.

poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z regionalnimi organi, ki oblikujejo skupine strokovnjakov, katerih naloga je analizirati in predlagati popravne ukrepe v zvezi z uporabo različnih postavk Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ugotovijo vzroke za neporabo in možno izgubo sredstev, zagotovijo primerno raven nadzora in preglednosti ter od pristojnih uprav zahtevajo boljše upravljanje;

2.

poziva države članice, naj izpolnjujejo Uredbo (EU) št. 1380/2013 in plovilom za mali in obrtni ribolov ponudijo zares prednostni dostop do ribolovnih možnosti;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za lažje ustanavljanje organizacij proizvajalcev, tako da odpravijo upravne prepreke v obstoječem postopku in znižajo minimalno količino potrebne proizvodnje, da bi spodbudili male proizvajalce k začetku dejavnosti; sporoča, da je prav tako pomembno okrepiti dejavnosti organizacij proizvajalcev, katerih vlogo je treba povečati in jim olajšati dostop do potrebne finančne pomoči, da bodo lahko poleg vsakodnevnega upravljanja ribištva opravljale tudi bolj raznolik nabor nalog, pri čemer je treba upoštevati okvir, določen v ciljih skupne ribiške politike, zlasti za najbolj oddaljene regije, ki jim je treba omogočiti, da delovanje organizacij proizvajalcev ter medpanožnih organizacij prilagodijo lokalnim okoliščinam, za katere je značilna zlasti otoškost, izoliranost, majhnost, velika prevlada malega ribolova in velika občutljivost na uvoz;

4.

meni, da bi morali operativni programi spodbujati organizacije proizvajalcev (z nudenjem potrebne finančne podpore) k neposrednemu trženju njihovih proizvodov in s tem k napredovanju v vrednostni verigi, saj bi tako bolje izkoristili svojo proizvodnjo in povečali dodano vrednost ribiških proizvodov;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da podpora zdravju in varnosti na krovu ne bo postala del konkurenčnega postopka, in naj povišajo temu namenjen proračun za sektor malega ribolova;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj organizacijam proizvajalcev olajšajo vključitev vrednostne verige v proizvodne in prodajne načrte in jih pri tem spodbujajo, da bi tako ponudbo prilagodili povpraševanju, ribičem zagotovili poštene prihodke, evropski potrošniki pa bi imeli na voljo proizvode, ki jih potrebujejo, ker bi se upoštevale razlike; pri tem poudarja, da so lokalnim posebnostim prilagojene strategije trženja ključno orodje, ki mora vključevati možnost neposredne prodaje in kamor se štejejo tudi sektorske kampanje in/ali na proizvodu osnovane kampanje, in bi lahko prispevale k boljšemu obveščanju in večji ozaveščenosti potrošnikov, kar obsega tudi označevanje in etiketiranje z razumljivimi informacijami;

7.

poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj krepijo vlogo malega ribolova s spodbujanjem lokalne porabe prek neposrednega in bolj specializiranega trženja, trgovskih poti brez prepotovanih kilometrov, kar vključuje boljše sodelovanje med javnim in ribiškim sektorjem, in sicer prek oskrbe javnih ustanov, kot so šole in bolnišnice, z lokalnimi ribjimi proizvodi, pa tudi promocijske kampanje, ki bi se morale izvajati skupaj z zasebnimi pobudami za promocijo lokalnih živil, kot je pobuda Slowfish, ter naj upoštevajo sezonskost nekaterih ulovov; hkrati poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo sodelovanje med ribiškim in turističnim sektorjem ter pripravijo seznam dobrih praks glede izkušenj, da se omogočijo nove oblike sodelovanja;

8.

poudarja, da je eden od temeljev teh strategij trženja obvezna navedba porekla na označbi svežih in predelanih ribiških proizvodov.

9.

poziva, naj se vzpostavi sistem za izboljšanje cen pri prvi prodaji, ki bo za ribiče pozitiven, ker bodo bolje nagrajeni za svoje delo, in bo spodbujal pravično in ustrezno porazdelitev dodane vrednosti po celotni vrednostni verigi v sektorju z znižanjem marž posrednikom, zvišanjem cen proizvajalcem, in nadzorovanjem cen za končnega potrošnika; ponavlja, da bi morale imeti države članice možnost posredovanja v primerih, ko so v verigi huda neravnovesja, na primer z določitvijo najvišjih marž za posrednike za vsakega akterja v verigi;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj gibanju organizacij malih ribičev EU pomagajo pri oblikovanju logotipa, ki bo zagotavljal: da so ribji proizvodi sveži, izvrstne kakovosti, izpolnjujejo preverjene zdravstvene standarde in zahteve o 0 km (s katerimi se lokalnim proizvodom daje prednost pred proizvodi, pripeljanimi od daleč), so blizu potrošnikom, skladni s tradicijo itd.;

11.

poudarja, da je treba zaradi preglednosti in za zaščito pravic potrošnikov spremeniti prilogo k Uredbi (EGS) št. 1536/92 o skupnih tržnih standardih za konzervirane proizvode;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo označevanje svežih in predelanih rib z jasno navedbo države porekla;

13.

poziva države članice, naj močno spodbujajo boljše usklajevanje in povezovanje v združenja v ribiškem sektorju;

14.

poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume s tretjimi državami vključi klavzulo s standardi kakovosti EU, s čimer bi zahtevali, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo iste standarde kot ribiški proizvodi EU;

15.

da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za uvožene ter evropske ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo, ali so uvoženi proizvodi skladni z veljavnimi zahtevami EU v zvezi z varnostjo, higieno in kakovostjo, pa tudi z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 (5) o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

16.

vztraja, da je treba na maloprodajnih trgih in v hotelih, restavracijah in gostinstvu strožje izvajati zakonodajo EU o označevanju in obveščanju potrošnikov; meni, da je to pomembno za vse ribiške proizvode, tako za uvožene proizvode kot proizvode iz EU; meni, da bi bilo treba zato v vseh državah članicah poostriti izvajanje Uredbe o nadzoru (ES) št. 1224/2009 in da bi bilo treba prilagoditi uredbe, da bi zajemale vse stopnje dobavne verige;

17.

spodbuja Komisijo, naj izvede študijo o vplivu uvoza na lokalna ribištva;

18.

poziva Komisijo, naj omogoči ustrezno uporabo regionalizacije, s posebnim poudarkom na najbolj oddaljenih regijah, in razlikovanje med orodji podpore in naj poskrbi, da ju bo mogoče prilagoditi različnim vrstam organizacij proizvajalcev in njihovim posebnim potrebam;

19.

poudarja pomen oblikovanja politik, ki bodo omogočale lokalnim obalnim skupnostim, da nudijo celovite storitve z izkoriščanjem sinergij, ki izhajajo iz različnih proizvodnih sektorjev, ki bi lahko ustvarile in spodbujale lokalni razvoj; zato vztraja, da je treba združiti sredstva skupne ribiške politike z drugimi evropskimi programi Evropskega socialnega sklada ali skupne kmetijske politike; poudarja, da bi morala ta združena sredstva in programi podpirati pobude lokalnih skupnosti in podjetnikov, usmerjene v razvoj podeželja in izboljšanje življenjskih razmer, za utrditev in zlasti diverzifikacijo prihodkov;

20.

meni, da je treba ohraniti subvencije, dodeljene najbolj oddaljenim regijam za prevoz rib do vstopa na mednarodni trg, in jih po možnosti povečati, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot veljajo za proizvode od drugod;

21.

poziva Komisijo, naj čim prej razmisli o možnosti, da bi na podlagi programa POSEI za kmetijski sektor v najbolj oddaljenih regijah oblikovali finančni instrument, ki bi nudil posebno podporo ribiškemu sektorju in bi lahko dejansko okrepil njihov ribolovni potencial; meni, da bi bilo treba preučiti možnost, da bi v tem instrumentu združili zlasti določbe člena 8 (Državna pomoč), člena 13(5) (Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja), člena 70 (Ureditev nadomestil), člena 71 (Izračun nadomestil), člena 72 (Načrt nadomestil) in člena 73 (Državna pomoč za izvajanje načrtov nadomestil) veljavne Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

22.

ocenjuje, da bi morali takšni lokalni razvojni načrti za obalne skupnosti podpirati nove poslovne dejavnosti in podjetja, ki omogočajo vključevanje kakovostnih surovin, posebne postopke predelave ter kulturno in zgodovinsko dediščino teh skupnosti v vrednostno verigo; poudarja, da bi morali spodbujati tudi tržne mehanizme, kot je obvezno označevanje porekla teh proizvodov, ki bi izboljšali tržno prepoznavnost teh lastnosti in vračali več ustvarjenega dohodka v te skupnosti;

23.

poudarja tudi pomen, ki ga imajo morje, morski viri in ribiški proizvodi za spodbujanje kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah ter izvajanje člena 349 PDEU; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj upošteva člen 349 tudi v ribiškem sektorju, s popolno in neodvisno ponovno vzpostavitvi program POSEI, ki je bil opuščen kot del reforme sedanjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

24.

poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj (kot je predvideno že v uredbi o skupni ureditvi trgov) spodbujajo ustanavljanje medpanožnih organizacij, pa tudi organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev na nadnacionalni ravni, v biogeografskih regijah ali na ravni EU; poudarja, da je to ključno orodje za krepitev vloge organizacij proizvajalcev in zagotovitev večje pogajalske moči teh organizacij;

25.

poziva, naj se ta postopek razvija s posebnim poudarkom na politikah za enakost spolov, da bo zagotovljena ustrezna zastopanost žensk v teh organizacijah, poudarja, da bo to tudi odrazilo pomen, ki ga imajo ženske v sektorju, in omogočilo, da bodo imele večjo vlogo v njem;

26.

poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje med znanostjo in ribištvom, da bi našli rešitve za zapletene odvisnosti in pomanjkljivosti v vrednostni verigi ter zagotovili in izboljšali koristi za deležnike;

27.

poziva Komisijo, naj razširi, spodbuja in posploši uporabo informacij, ki jih posreduje Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA), da bodo imeli vsi subjekti v verigi pregledne, zanesljive in posodobljene informacije za učinkovito sprejemanje poslovnih odločitev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi posodobljene podatke o novih izzivih na trgih za trgovce, npr. o spletni prodaji ali spremembi potrošniških navad;

28.

poudarja, da je potrebna korenita revizija skupne ureditve trga za ribiške proizvode, da bi se povečal njen prispevek k prihodkom v sektorju, stabilnosti trga ter boljšemu trženju in večji dodani vrednosti ribiških proizvodov;

29.

poziva Komisijo, naj vključi ribiške proizvode v svoj prihodnji predlog uredbe za boj proti nepoštenim poslovnim praksam, kar je težava s katero se srečuje živilski sektor na splošno;

30.

spodbuja Komisijo, naj ponovno pregleda sistem označevanja ribiških proizvodov, razvit z Uredbo (EU) št. 1379/2013 na podlagi ribolovnih območij FAO, ki so bila ustvarjena pred več kot pred sedemdesetimi leti za poročanje o ulovu, ne pa za usmerjanje potrošnikov, saj je sistem zavajajoč in ne zagotavlja jasnih, preglednih in uporabniku prijaznih informacij;

31.

poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj preučijo pomanjkanje poklicnih kvalifikacij v ribiškem sektorju, zlasti mladih strokovnjakov, da bi tako programe strokovnega usposabljanja v ribiškem sektorju uskladili z dejanskimi potrebami, s čimer bi se pripomoglo k modernizaciji in napredovanju sektorja, pa tudi lažje zadržalo prebivalstvo na ribolovnih območjih in ustvarilo ustrezne zaposlitvene priložnosti v akvakulturi, na podeželskih in obalnih območjih, na katerih prevladuje akvakultura, v najbolj oddaljenih regijah in regijah, ki so odvisne od ribolovnih dejavnosti;

32.

poudarja pomen oblikovanja domačih trgov za tradicionalne proizvode izjemne kakovosti, podprtih s sejmi, malimi podjetji in restavracijami, saj bi se s tem povečala dodana vrednost lokalnih proizvodov in spodbudil lokalni razvoj;

33.

poudarja, da je treba razviti posebne strategije računalniškega usposabljanja, ki bodo osredotočene na upravljanje in zlasti na trženje, kot osnovno orodje za izboljšanje položaja proizvajalcev v verigi ustvarjanja vrednosti;

34.

opozarja, da bi morali ti načrti vključevati tako tradicionalne poklice v tem sektorju, zlasti ženske, kot načrte za usmeritev v večjo zaposljivost in podjetništvo žensk; poudarja, da bi vključevanje teh značilnosti v redno izobraževanje in usposabljanje moralo imeti ustrezne pravne učinke in okrepiti status teh poklicev na trgu dela;

35.

poziva Komisijo, naj preuči, kako učinkoviteje spodbujati trženje predelanih ribiških proizvodov z višjo dodano vrednostjo, tudi konzerv, pri čemer naj se zgleduje po določenih kmetijskih proizvodih, pa tudi programe za zunanjo promocijo ribiških proizvodov EU, vključno z njihovo predstavitvijo na mednarodnih tekmovanjih in sejmih;

36.

poziva države članice in regionalne organe, naj podprejo gospodarske subjekte iz ribiškega sektorja pri dostopanju do znanja, mrež in finančnih sredstev, ki so potrebni za izvajanje inovativnih dejavnosti in oblikovanje novih proizvodov („nova živila“), zlasti pri vrednotenju že ulovljenih vrst z nizko ekonomsko vrednostjo, ter vključijo raziskovalne organizacije in institucije, kot so oceanografski inštituti, da bi se lahko izkoristilo njihovo obsežno znanje o osnovnih surovinah ter njihovih bioloških, prehranskih in organoleptičnih lastnostih, tako da bi se preprečevalo nastajanje odpadkov, karseda povečala vrednost svežih proizvodov, spodbudila sinergija med različnimi deli vrednostne verige in povečala odpornost sektorja;

37.

poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj sodelujejo pri snovanju informacijskih kampanj za potrošnike, ki bodo učinkovite in usmerjene v konkretne proizvode, katerih namen bo ozaveščanje o pomembnih vprašanjih, kot so uživanje lokalnih ribiških proizvodov, da bo vpliv na lokalno zaposlovanje in socialno kohezijo obalnih skupnosti viden, da bo poudarjena prehrambna kakovost svežih rib in da se bo ozaveščalo o potrebi po vključitvi ribiških proizvodov v zdravo prehrano itd.;

38.

poziva Komisijo, naj predlaga jasno opredelitev in oblikuje temelje za nov evropski program podpore malemu ribolovu, s katerim bi lahko izboljšali okoljsko in socialno-ekonomsko trajnost ribiškega sektorja v EU, omogočili opredelitev, razlikovanje in vrednotenje proizvodov malega ribolova, s čimer bi spodbudili potrošnjo, ter nove generacije spodbujali k delu v ribiškem sektorju, s čimer bi dosegli generacijsko pomladitev, zagotovili dostojne kvote za male ribiče in večji nadzor nad viri, s tem pa povečali socialno kohezijo obalnih skupnosti v EU;

39.

poziva Komisijo, naj na ravni EU začne posebno spletno posvetovanje, da bo od širokega kroga deležnikov v ribiškem sektorju EU pridobila podatke, ki se nanašajo na dobavno verigo, vprašanja tržne preglednosti, delitev vrednosti, označevanje in potrebe potrošnikov,

40.

poziva Komisijo, naj preuči koristi, ki jih lahko svetovne vrednostne verige s povečanjem dodane vrednosti proizvodov in hkratno možnostjo ohranitve dejavnosti in lokalnih skupnosti prinesejo malemu ribolovu, da bi se lažje vključeval v svetovno gospodarstvo; poudarja, kako pomembno je zato usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti;

41.

meni, da je vrednostna veriga ribiških proizvodov zapletena in zajema vse od proizvajalcev, različnih posrednikov do trgovcev na drobno ali restavracij; poudarja, da imajo v tej verigi pomembno vlogo posredniki na ribjih borzah in predelovalci rib; ugotavlja, da proizvajalci v povprečju dobijo le 10 % marže v vrednostni verigi, posredniki pa preostalih 90 %; poudarja, da je skrajšanje vrednostne verige, zlasti z ustanovitvijo organizacij proizvajalcev, ki so s svojimi proizvodnimi in tržnimi načrti ključni akterji, prvi korak za povečanje prihodkov malih ribičev, pa tudi za to, da bodo potrošniki dobili boljše proizvode (verjetno po ugodnejši ceni);

42.

poudarja, da je treba vlagati v mlade strokovnjake, da bi pritegnili naslednjo generacijo ribičev in okrepili njihovo vlogo, ter poziva, naj se ustvarijo priložnosti za mlade ribiče, da bodo razvili nove spretnosti, ustanovili prilagodljiva podjetja, bodo dejavni člani lokalnih skupnosti in bodo pozitivno prispevali k vrednostni verigi ribiškega sektorja;

43.

poziva države članice in regionalne oblasti, naj izkoristijo možnosti, ki jih nudi podpora lokalnih akcijskih skupnosti za ribištvo, in prilagodijo dejavnosti na številnih področjih, med drugim na področju izobraževanja in diverzifikacije dejavnosti, ki temeljijo na inovacijah, lokalnim potrebam, ter naj ribičem in članom lokalnih skupnosti pomagajo pri dostopu do veljavnih podpornih programov in financiranja EU;

44.

poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev verige za vrednotenje nenamernega ulova, vezanega na obveznost iztovarjanja, v ekonomskem in socialnem interesu vseh udeležencev v vrednosti verigi, zlasti ribičev, in za podporo lokalnim pobudam;

45.

poziva države članice in regionalne organe, naj okrepijo obveščanje o razpoložljivih podpornih programih in upravno podporo, na primer prek informacijskih platform;

46.

poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira pobude, ki omogočajo selektivnost, da se zmanjša nenamerni ulov in izboljša finančna vzdržnost ribištva, ki naj se usmeri v ulov ribjih vrst po želji potrošnikov;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj v ribiške politike vključijo pristop, ki upošteva enakost spolov, da bi bila pomembna vloga žensk v ribiškem sektorju v Uniji prepoznavnejša in bi se okrepil njihov položaj;

48.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo povezavo med svetom dela in univerzami, na primer z zagotavljanjem, da bodo tehnične pomorske šole v svoje učne načrte vključile predmete v zvezi z ribištvom in ribogojstvom;

49.

poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj skupaj pripomorejo k izvajanju ukrepov, predlaganih v tem poročilu, za izboljšanje stroškovne učinkovitosti ribolovnih dejavnosti;

50.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam držav članic in svetovalnim svetom.

(1)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0255.

(3)  UL C 76, 28.2.2018, str. 40.

(4)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0195.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).


RESOLUCIJE

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/11


P8_TA(2018)0211

Izvajanje instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o izvajanju instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013 (2017/2088(INI))

(2020/C 76/03)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (2),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (3),

ob upoštevanju študije „Young farmers: Policy implementation after the 2013 CAP reform“ (Mladi kmetje: izvajanje politike po reformi SKP leta 2013), ki jo je naročil tematski sektor B Evropskega parlamenta – strukturne in kohezijske politike – in je bila predstavljena na seji odbora AGRI 23. novembra 2017,

ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu o izvajanju politike za mlade kmete po reformi SKP leta 2013, ki je potekala 23. novembra 2017,

ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2017 z naslovom „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? (4),

ob upoštevanju študije Evropskega sveta za mlade kmete z naslovom Young farmers are key in the future CAP (Mladi kmetje so ključnega pomena za prihodnjo skupno kmetijsko politiko), objavljene 17. maja 2017,

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom „Podpiranje mladih evropskih kmetov“ (5),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0157/2018),

A.

ker je v EU le okoli 6 % upraviteljev kmetij mlajših od 35 let, več kot polovica pa starejših od 55 let in ker so razlike med državami članicami velike;

B.

ker se te številke v zadnjem desetletju niso bistveno spremenile, odstotek mladih kmetov se zmanjšuje in staranje kmečkega prebivalstva še naprej ostaja velik problem; ker se razmere na področju generacijske pomladitve med državami članicami močno razlikujejo, zato je potreben prožen in raznolik pristop;

C.

ker se s kmetijskim razvojem, ki ga podpira skupna kmetijska politika (SKP), že več kot 50 let spodbuja širjenje, koncentracija kmetijskih gospodarstev in močna kapitalizacija proizvodnih sredstev, kar otežuje, da bi se nekatera gospodarstva prenesla na mlade in/ali jim bila dostopna zaradi kapitalskih zneskov, potrebnih za prevzem;

D.

ker je staranje kmečkega prebivalstva zaradi sedanje omejene gospodarske donosnosti zlasti kritično v živinorejskem sektorju, predvsem v ovčje- in kozjerejskem sektorju;

E.

ker se je v obdobju 2007–2013 število mladih kmetov v EU v celoti zmanjšalo s 3,3 na 2,3 milijona, površina kmetij, ki jih obdelujejo, pa se je v tem obdobju zmanjšala s 57 na 53 milijonov hektarjev;

F.

ker je ob upoštevanju demografskih sprememb, kot sta odseljevanje in staranje prebivalstva na podeželju, ključnega pomena ustvariti priložnosti, da kmetijstvo kot sodoben in privlačen sektor spodbuja mlade k izbiri poklicne poti na tem področju;

G.

ker obstaja pri dostopu do zemljišč huda konkurenca med mladimi, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, in dobro uveljavljenimi kmeti, ponekod pa tudi med mladimi in naložbenimi podjetji, ki so se začela zanimati za kmetijstvo;

H.

ker bo v prihodnosti ogrožen celoten model kmetijskega razvoja, ki temelji na družinskih kmetijah;

I.

ker ima v tem smislu SKP osrednjo vlogo;

J.

ker je generacijska pomladitev v kmetijstvu težavna zaradi dveh dejavnikov, in sicer zaradi težav mlajše generacije pri vstopu v kmetijstvo in težav sedanje generacije kmetov pri izstopu iz te dejavnosti, in ker je zaradi pomanjkanja mladih, ki se odločijo za poklicno pot v kmetijstvu, v nevarnosti gospodarska in socialna vzdržnost podeželskih območij, pa tudi samooskrba s hrano ter prehranska varnost EU; ker je zadovoljiv ekonomski položaj prvi pogoj za privlačnost sektorja;

K.

ker so bila z zadnjo reformo SKP potrjena in uvedena številna orodja, ki jih je mogoče kombinirati in prilagajati nacionalnim okoliščinam v državah članicah, predvsem obvezno plačilo za mlade kmete v prvem stebru (6,9 milijarde EUR za 180.000 mladih kmetov) in ukrepi v drugem stebru, kot so zagonska pomoč, dostop do financiranja in posojil ali možnost vzpostavitve tematskega podprograma za mlade kmete (2,6 milijarde EUR);

L.

ker vse države članice EU nimajo dejanske politike za vzpostavitev kmetijske dejavnosti in ne uporabljajo vseh instrumentov, ki jih SKP nudi za podporo mladim kmetom, zlasti je to ukrep iz drugega stebra za zagonsko pomoč za mlade kmete;

M.

ker mlade ženske, ki prevzamejo vodenje kmetijskega gospodarstva, predstavljajo le majhen del mladih kmetov, vendar niso homogena skupina in imajo zato na začetku poklicne poti različne potrebe;

N.

ker bi morala biti generacijska pomladitev ena glavnih prednostnih nalog prihodnje SKP, ki bi zagotavljala skupni okvir politike za nacionalne prilagojene strategije in ker je podpiranje generacijske pomladitve nujni pogoj za ohranitev kmetijstva v EU ter ohranjanje privlačnosti in živosti podeželja, in sicer s spodbujanjem raznolikosti kmetij in promoviranjem trajnostnega družinskega kmetovanja;

O.

ker je dostop do zemljišč opredeljen kot najpomembnejša ovira za mlade kmete in nove udeležence, kar traja že leta in zahteva dejanske rešitve; ker je dostop do zemljišč po eni strani oviran zaradi izgubljanja kmetijskih površin, ki je posledica pozidave, razvoja mest, turizma, infrastrukturnih projektov, sprememb v rabi in širjenja dezertifikacije zaradi podnebnih sprememb, po drugi strani pa zaradi koncentracije lastništva zemljišč; ker špekulativno zviševanje cen pomeni resne in vse bolj zaskrbljujoče težave za nove udeležence in mlade kmete v številnih državah članicah; ker sedanje podpore sicer omogočajo lažji dostop do finančnih sredstev oziroma kapitala, ne obravnavajo pa bistvenega vprašanja o dostopu do zemljišč za ustanovitev novih kmetij;

P.

ker nove udeležence, kot so mladi kmetje, še zlasti ogroža nestanovitnost cen in ker se soočajo z dodatnimi težavami pri dostopu do financiranja bank ali drugih posojilnih programov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi jih uporabili kot jamstvo;

Q.

ker bi morala biti podpora EU mladim kmetom bolje usmerjena, da bi zagotovili generacijsko pomladitev in se borili proti zmanjšanju števila in koncentracije kmetijskih gospodarstev;

R.

ker kljub podpornim ukrepom EU še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se je treba soočiti pri uvajanju mladih kmetov v dejavnost in v zvezi z generacijsko pomladitvijo v kmetijskem sektorju EU;

S.

ugotavlja, da so med novimi udeleženci ženske pogosteje opredeljene kot primarni kmet kot pa v kmetijskem sektorju na splošno;

T.

ker je demografska slika v nekaterih regijah EU zelo neuravnotežena, saj tam živi zelo malo mladih ali pa jih sploh ni;

U.

ker so mladi kmetje in novi udeleženci pomemben vir inovacij in podjetništva v kmetijstvu, ki prinaša koristi, kot so uvedba novih znanj ali tehnik, razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvoj poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

V.

ker se večina gorskih regij spopada s posebnimi težavami zaradi nižje stopnje naložb, posebnih razmer in zahtevne lege, ki mlade odvračajo mlade, da bi ostali ali začeli dejavnost v teh regijah;

W.

ker kot pogoj določa prožnejši pristop nacionalnih in/ali regionalnih organov pri odločanju o uporabi mehanizma „mladega kmeta“ v državah s takimi regijami;

X.

ker novi udeleženci običajno vodijo manjše kmetije in imajo zato težave pri dostopu do surovin po konkurenčnih cenah in pri proizvodnji količin, potrebnih za ekonomijo obsega;

Y.

ker je 80 % subvencij skupne kmetijske politike razdeljenih le med 20 % kmetij EU in je dejanska razdelitev subvencij verjetno še bolj neenaka, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti ničesar o lastništvu in nadzoru kmetij;

Z.

ker dokument Young Farmers Manifesto (Manifest mladih kmetov), ki ga je leta 2015 objavil Evropski svet mladih kmetov, poziva k: dostopu do zemljišč in posojil z ukrepi javne podpore; ureditvi za omejitev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano; ukrepom za zmanjšanje nestabilnosti dohodkov za mlade kmete; in podpori za naložbe in dostop do zemljišč za zaščito in varovanje tal ter optimizacijo rabe zemljišč s strani mladih kmetov za proizvodnjo hrane;

AA.

ker so mladi kmetje ključ do trajnostnega, diverzificiranega in vključujočega kmetijskega sektorja in ker se s spodbujanjem njihovega dostopa do kmetovanja zagotavlja prihodnost prehranski proizvodnji ter varstvu okolja in podeželske krajine;

AB.

ker izredna nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov zelo odvrača tiste, ki bi želeli začeti kmetijsko dejavnost, in jih usmerja v proizvodne niše z bolj zanesljivim dobičkom;

AC.

ker zakonodaja EU vsebuje pojma „mladi kmet“ in „kmet, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“;

AD.

ker se proces koncentracije zemljišč vse bolj krepi; ker se je med letoma 2005 in 2015 število kmetij zmanjšalo za približno 3,8 milijona, medtem ko se je njihova povprečna velikost povečala za 36 %;

AE.

ker je v izjavi Cork 2.0 z dne 6. septembra 2016 izražena zaskrbljenost zaradi odseljevanja s podeželja in bega mladih ter da morajo podeželska območja in skupnosti (pokrajina, kmetije, vasi in majhna mesta) ostati privlačni za življenje in delo, tako da se izboljša dostop do storitev, kot so šole, bolnišnice, vključno s porodništvom, širokopasovne povezave in rekreativni objekti ter priložnosti za podeželske državljane za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih podeželskih panogah in v novih gospodarskih sektorjih;

AF.

ker je generacijska pomladitev odvisna predvsem od resnične volje izvoljenih politikov (na ravni EU in nacionalnih), od ustreznih strokovnjakov in zlasti od starejših; ker ta volja predvideva ambiciozno in usklajeno skupno politiko – ta danes pravzaprav ne obstaja –, ki vključuje orodja SKP in različne instrumente nacionalne politike na različnih področjih, kot so zemljišča, financiranje, oblike zemljiške posesti in politike v zvezi s strukturo kmetij, obdavčitev, dedno pravo, pokojninske sheme, usposabljanja itd.;

AG.

ker danes mladi kmetje v EU konkurirajo v hitro razvijajočem se kmetijskem sektorju; ker imajo inovacije, raziskave in precizno kmetijstvo potencial za sočasno izboljšanje donosnosti kmetijstva in upravljanja virov;

AH.

ker je število prošenj za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru drugega stebra SKP v nekaterih državah članicah preseglo skupno vrednost ukrepov za prevzem kmetij, določeno za programsko obdobje 2014–2020;

AI.

ker mladi kmetje, tako kot vsi drugi kmetje v EU, proizvajajo in dajejo svoje proizvode na enotni evropski trg, vendar v vseh državah članicah nimajo enakih pogojev poslovanja ali posojilnih pogojev;

AJ.

ker so bile vzpostavljene pobude, kot je ukrep EU za pametne vasi;

AK.

ker je treba podeželje ohraniti poseljeno tako z mlajšim, delovno aktivnim prebivalstvom, kot s starejšimi;

Priporočila

Proračun in dostop do financiranja

1.

zagovarja, naj se pri prihodnji reformi ohrani trdna SKP, ki bo glavna spodbuda za mlade, ki se želijo začeti ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;

2.

poziva k izvajanju nedavnih sklepov iz Uredbe (EU) 2017/2393 ter nadaljnje zagotavljanje podpore za shemo za mlade kmete, da se zviša najvišja raven dodeljenih nacionalnih sredstev na več kot 2 % za obvezna plačila (v prvem stebru) in da se zviša stopnja podpore v drugem stebru za spodbujanje generacijske pomladitve; poudarja, da bi bilo treba v prihodnji SKP proučiti okrepitev zagonske pomoči za mlade kmete (pomoč za mlade kmete);

3.

pozdravlja, da imajo države članice v okviru Uredbe (EU) 2017/2393 možnost, da povečajo sredstva za mlade kmete v okviru prvega stebra do 50 % obstoječih pragov (prej 25 %), priporoča, naj se podaljša obdobje, ko kmetija lahko koristi to pomoč, s čimer se spodbuja generacijska pomladitev; pozdravlja odločitev, da se z Uredbo (EU) 2017/2393 pregledajo omejitve za dostop do podpore iz prvega stebra ter da se rok podaljša s pet na deset let od ustanovitve podjetja;

4.

pozdravlja možnost iz Uredbe (EU) 2017/2393 za mlade kmete, da prejmejo pomoč za razvoj podeželja, tudi ko začnejo kmetovati, tudi kadar začnejo opravljati dejavnost z drugimi kmeti, tudi starejšimi od 40 let, da se zagotovi večja menjava generacij, pri mlajših pa, da se poveča podpora;

5.

ugotavlja, da bi morali biti instrumenti skupne kmetijske politike za mlade kmete usmerjeni na posebne potrebe mladih kmetov, vključno z njihovimi ekonomskimi in socialnimi potrebami;

6.

priporoča, naj se podpora prilagodi tudi starosti mladih kmetov in stopnji njihove usposobljenosti;

7.

pozdravlja oblikovanje kmetijskega jamstvenega instrumenta, ki sta ga marca 2015 predlagali Komisija in Evropska investicijska banka in ki bi moral mladim kmetom olajšati dostop do posojil; priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence, tudi pri zasebnih finančnih subjektih, zlasti z izvajanjem finančnih instrumentov za dodelitev brezobrestnih posojil za naložbe mladih kmetov; poziva k boljšemu sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom, da bi spodbudili oblikovanje finančnih instrumentov, namenjenih mladim kmetom v vseh državah članicah;

8.

meni, da je treba spodbujati nove oblike participativnega financiranja v kmetijstvu in tiste, ki se v EU že uporabljajo pri prenosu zemljišč in jih je mogoče kombinirati z novimi finančnimi instrumenti;

9.

priporoča, naj banke in posojilne ustanove izboljšajo ocenjevanje kreditne sposobnosti kmetij, tudi z razvojem finančnih instrumentov SKP;

10.

priporoča, naj se izkoristijo priložnosti za mlade kmete, ki jih poleg podpore SKP ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi, in sicer za oblikovanje in sinergijsko uvajanje finančnih instrumentov v obliki posojil, jamstev ali lastniških skladov, da se omogoči boljši dostop mladih kmetov do finančnih sredstev; ugotavlja, da je trden poslovni načrt kmetije običajno bistven sestavni del za pridobitev financiranja, ter meni, da bi bilo treba uporabljati norme preudarnega posojanja; poudarja, da je potrebna mediacija za kmete, in zato priporoča, naj pomoč spremljajo usposobljene in neodvisne finančne svetovalne storitve;

11.

poudarja, da morajo države članice bolj promovirati shemo za mlade kmete, in poziva k tesnejšemu sodelovanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri obveščanju o orodjih za podporo mladih kmetov;

12.

poziva Komisijo, naj predlaga podporne ukrepe za naložbe v pametno kmetovanje, da bo tehnološki napredek dostopnejši za mlade kmete;

Upravljanje in poenostavitev ukrepov, ki se izvajajo

13.

pozdravlja dejstvo, da so bili z reformo SKP za obdobje 2014–2020 sprejeti novi ukrepi za podporo mladim kmetom pri zagonu kmetij; izraža zaskrbljenost, da raven upravnih bremen pogosto ovira izvajanje teh ukrepov; ugotavlja, da splošno upravljanje neposrednih plačil in ukrepov v programu za razvoj podeželja velja za zelo zapleteno in težavno, zlasti za nove udeležence, ki niso seznanjeni s sistemom plačil; priporoča, da si je treba bolj prizadevati za poenostavitev postopkov in skrajšanje časa za odobritev plačila;

14.

pozdravlja predloge sprememb k Uredbi (EU) 2017/2393, namenjene za boljši dostop mladih do finančnih instrumentov in za povečanje zneskov enkratnih plačil v prvem stebru;

15.

poziva, naj se sistematično zagotavlja svetovalna podpora, zlasti za mlade, ki ne prihajajo iz podeželskega okolja;

16.

čestita Komisiji, ker namerava pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike okrepiti ukrepe za spodbujanje generacijske pomladitve, vendar meni, da bi morala nove pobude spremljati zadostna proračunska sredstva EU, ker sicer ne bo želenega spodbudnega učinka;

17.

obžaluje premajhno usklajevanje med plačili mladim kmetom in ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, s katerimi upravljata različna organa;

18.

poziva Komisijo, naj razvije bolj celosten pristop, ki bo omogočal večje sinergije med podporami iz prvega in drugega stebra, in poudarja, da bi morale vse države članice izvajati te druge podpore;

19.

ugotavlja, da so na novo vzpostavljene kmetije postavljene v konkurenčno okolje s hitro spreminjajočimi se razmerami; priporoča, da se kmetom EU omogoči večja prožnost, da se bodo lahko s svojimi poslovnimi načrti odzivali na spreminjajoče se razmere na trgih; meni, da bi bilo treba razmisliti o spremembah obročnega izplačevanja;

20.

ugotavlja, da lahko države članice prek obeh stebrov skupne kmetijske politike uvajajo dodatne instrumente, in spodbuja države članice s posebnimi geografskimi izzivi, kot so gorska območja ali v nekaterih primerih regije z omejenimi možnostmi, da razmislijo o uvedbi množitelja (na primer 2), ki upošteva število letin na leto ali nabor kulturnih rastlin, ki jih je mogoče pridelovati, pri odobritvi podpore mladim kmetom, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom v teh regijah, da bi spodbudili dejavnosti v teh regijah in se tako poskusili zoperstaviti tamkajšnjim demografskim izzivom;

21.

opozarja, da nepoštene trgovske prakse v verigi preskrbe s hrano, ki jih odkupovalci in/ali predelovalci ter trgovci izkoriščajo za znatno pogajalsko premoč nad dobavitelji, ogrožajo stabilnost poslovanja kmetov; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezno uredbo na ravni EU;

22.

poziva države članice, naj naredijo potrebne zakonodajne spremembe, da bi v vse nacionalne zakonodaje prenesle opredelitev pomoči za mlade, ki se začnejo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in za izboljšanje kmetijskih gospodarstev kot denarno pomoč in ne kot kratkoročna nepovratna sredstva;

23.

se zaveda, da morajo kmetje ohraniti nadzor nad svojimi zemljišči in da morajo kmetije kot vsako druge podjetje ostati svobodne in prilagodljive, da bi lahko dobro poslovale;

24.

poudarja, da se plačila za mlade kmete ne bi smela odlagati, ampak bi se morala izplačevati redno in predvidljivo, da bi preprečili zadolževanje mladih kmetov in oviranje njihovih projektov;

25.

poziva k pristopu, usmerjenemu v rezultate, ki spodbuja razvoj inovacij in boljše upravljanje virov, s čimer se krepi položaj motiviranih mladih kmetov;

26.

poudarja, da mora imeti kmetija, če želi biti gospodarsko vzdržna, možnost širjenja, da bi dosegla kritično velikost, ki bo sorazmerna z ekonomskimi razmerami na trgu;

27.

poudarja, da je treba upoštevati raznolikost območij in zlasti težavna območja, ki potrebujejo prilagojeno podporo;

Dostop do zemljišč in preprečevanje prilaščanja zemljišč

28.

ugotavlja, da je dostop do zemljišč ena glavnih ovir za mlade kmete in nove udeležence v kmetovanju v EU in da je v številnih regijah omejen zaradi majhne ponudbe zemljišč za prodajo ali najem, pa tudi zaradi konkurence drugih kmetov, vlagateljev in zasebnih uporabnikov ter težav s pridobivanjem finančnih sredstev; meni, da je treba v vsaki državi članici preučiti okoliščine, ki omejujejo dostop do zemljišč; meni, da struktura neposrednih plačil, ki lahko prispeva k višjim stroškom zakupa zemljišč in nakupnim cenam zemljišč, zahteva minimalno aktivno rabo zemljišč in v okviru katere se subvencije dodeljujejo večinoma na podlagi lastništva zemljišč, še zaostruje težavo, povezano z dostopom do zemljišč; meni, da nekateri kmetje, ki so bodisi lastniki ali najemniki zemljišč, dobivajo spodbude, da ostanejo aktivni kmetje, da bi bili še naprej upravičeni do subvencij, pri čemer za izkoriščanje svojih zemljišč uporabljajo ponudnike storitev ali ta zemljišča obdelujejo le minimalno; pri dodeljevanju plačil priporoča zvišanje ravni potrebne dejavnosti – upoštevajoč nove modele kmetovanja – za ciljno usmerjanje podpore za doseganje določenih rezultatov (npr. dejanski delovni čas, porabljen za kmetovanje, upoštevanje inovacij, ustvarjanje določenih okoljskih ali socialnih dobrin) ter prepoved združevanja subvencij s plačilom upokojenske pokojnine, kar ni upravičeno;

29.

opozarja, da morajo mladi kmetje za doseganje trajnostnega kmetijstva imeti možnost, da vlagajo v kmetijsko zemljišče in ga pridobijo, nabavijo nove ali rabljene stroje in optimizirajo tehnike kmetovanja;

30.

poudarja, da morajo imeti lastniki prosto izbiro, komu bodo prodali, in poziva Komisijo, naj olajša prenose lastništva zemljišč, še posebej dedovanje, da bodo mladi lažje ustanavljali kmetije;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti špekulacijam s kmetijskimi zemljišči, saj je dostop do zemljišč največja težava, s katero se soočajo mladi in novi kmetje;

32.

poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila na ravni Evropske unije za spodbujanje aktivnih nacionalnih politik za dostop do zemljišč z dobrimi praksami;

33.

poziva države članice, naj dajo novim in mladim kmetom prednost pri dostopu do kmetijskih zemljišč, pri čemer naj v celoti izkoristijo regulativne instrumente, ki jih v nekaterih državah članicah že uspešno izvajajo, v skladu z razlagalnim sporočilom Komisije o nakupu kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije (6); pri tem meni, da bi lahko države članice razvile orodja, kot so skladi zemljišč, da bi še olajšale dostop do zemljišč in kartirale neuporabljena zemljišča, ki so na voljo mladim kmetom;

34.

meni, da je pomembno, da se mladi kmetje izvzamejo iz sedanje omejitve 10 % za nakup zemljišč, kot določa Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o strukturnih skladih in smernicah za državno pomoč;

35.

poziva, naj se pomoč v večji meri usmerja na izolirana območja oziroma na manj poseljena ali demografsko ogrožena območja;

36.

poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo najboljše prakse pri dostopu do zemljišč v državah članicah;

37.

poziva Komisijo, naj pripravi oceno neposrednih in posrednih učinkov kupovanja zemljišč in kmetijskih zemljišč s strani subjektov, ki niso rezidenti EU, na razpoložljivost in ceno kmetijskih zemljišč;

38.

predlaga, naj države članice v okviru svojih nacionalnih politik spodbujajo svetovalne storitve na področju kmetijstva in upravljanja kmetij, da bi podpirale in spodbujale mobilnost lastništva zemljišč in načrtovanje nasledstva;

39.

poziva države članice k uvedbi podpore za prenos lastništva kmetij, da bi podprle upravitelje kmetij, ki so starejši od 55 let in nimajo naslednikov, ko nastopi čas za upokojitev pa se utegnejo znajti v negotovem položaju, pod pogojem, da celotno kmetijo ali njen del prenesejo na enega ali več mladih;

40.

poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme, ki zagotavljajo skupno lastništvo kmetijskih gospodarstev, posebno pozornost pa namenijo mladim ženskam, da bi zagotovili uresničevanje njihovih pravic;

41.

meni, da opredelitev aktivnega kmeta ne bi smela povzročiti dodatnih upravnih obremenitev poleg tistih, določenih pri najnovejši reformi, ali da bi z uvedbo pretiranih pogojev omejevali dostop mladih;

42.

ugotavlja, da v številnih državah članicah pozno nasledstvo ovira generacijsko pomladitev in dostop mladih do kmetijskih zemljišč; meni, da sedanja SKP ne vključuje več nobene spodbude za starejše kmete, da bi kmetije prepustili mlajšim generacijam; priporoča vnovičen razmislek o uvedbi ukrepov, ki bi spodbudili starejše lastnike, da bi prepustili svoje kmetije mlajšim kmetom, kot so sistem upokojevanja kmetov in druge spodbude za upokojevanje, da zemljišča ne bi prišla v roke sosednjih kmetij; poudarja potrebo po pravnih strukturah, kot so združenja kmetijskih zadrug (fr. Groupements Agricoles d'Exploitation en Commun - GAEC), ki lahko mladim pomagajo pri skupni vzpostavitvi kmetij in olajšajo prenose lastništva med generacijami;

43.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izkoriščanje možnosti v okviru razvoja podeželja za podpiranje novih ukrepov za spodbujanje mobilnosti lastništva zemljišč, kot so skladi zemljišč, pobude za posredovanje kmetijskih zemljišč in druge pobude na lokalni ravni za spodbujanje dostopa novih kmetov do zemljišč;

44.

meni, da bi morali imeti mladi kmetje v celotni Uniji dostop do posojil pod enakimi pogoji in po obrestnih merah, ki se ne bi smele razlikovati; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko investicijsko banko določi ustrezne ukrepe za podporo mladim kmetom in možnosti posojanja zanje;

45.

poziva k promociji novih modelov sodelovanja med generacijami kmetov s partnerstvom, zadrugami za skupno uporabo kmetijskih strojev, dolgoročnim zakupom in drugimi dolgoročnimi ureditvami, dogovori o sodelovanju med kmetijami in sredstvi za nacionalne ali regionalne organizacije, ki so dejavne na področju spodbujanja in olajševanja storitev povezovanja mladih in starejših kmetov (kot so storitve mobilnosti zemljišč);

46.

poudarja, da lahko večja in močnejša organizacija kmetov v obliki zadrug in oblikovanjem organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki so na ravni EU urejeni v okviru skupne ureditve trgov, prispevata k večji dobičkonosnosti kmetijske dejavnosti, zaščitita prihodke kmetov, zlasti mladih, ter podpreta proizvodne odločitve in zagotovita optimalno ovrednotenje značilnosti podeželskih območij; dodaja, da lahko strukturna reforma organizacij proizvajalcev, usmerjena k povečanju njihove odgovornosti in učinkovitosti, ter intenzivnejše združevanje sčasoma učinkovito prispevata zlasti k zaščiti in povečanju dobičkonosnosti sektorja;

47.

je seznanjen z razlikami pri generacijski pomladitvi v družini in pri novih udeležencih; meni, da morajo biti poklicno usposabljanje in tečaji prilagojeni potrebam tistih, ki nameravajo prevzeti družinsko podjetje, oziroma tistih, ki načrtujejo ustanovitev novega podjetja;

48.

poudarja, da je treba mlade ženske spodbujati, da prevzamejo odgovornost za upravljanje v kmetijstvu, ter jih ustrezno podpreti v smislu dostopa do zemljišč, posojil in boljšega poznavanja pravil in predpisov;

49.

meni, da bi morale imeti države članice možnost, da se prosto odločajo o urejanju dostopa do kmetijskih zemljišč in o omejitvah ali spodbudah za ta namen, zlasti glede prilaščanja zemljišč v EU in spodbujanja mladih kmetov k ustanovitvi kmetij;

50.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki dodatno razvijejo pred kratkim sprejeto sporočilo o sistemu meril za zemljiški trg, da bo pravo EU resnično ohranjalo enake konkurenčne pogoje za vse morebitne kupce zemljišč, vključno s pozitivno diskriminacijo evropskih kmetov, in da bo državam članicam v okviru štirih temeljnih svoboščin povsem jasno, kateri ukrepi za urejanje trga zemljišč so dovoljeni, da bi kmetje lažje pridobili zemljišča za kmetijstvo in gozdarstvo; poziva Komisijo, naj do objave končnega sporočila, ki bo vsebovalo omenjena merila, ustavi tekoče postopke za ugotavljanje kršitev, katerih namen je oceniti združljivost prava članic o prodaji kmetijskih zemljišč s pravom EU;

51.

meni, da bi morale nacionalne politike na področjih zemljišč, urbanizma in prostorskega načrtovanja (na primer prometne infrastrukture) upoštevati neobdelana in opuščena zemljišča ter ta zemljišča vrniti v kmetijsko rabo, da bi se mladim, ki ustanavljajo kmetije, zagotovilo več obdelovalnih površin;

52.

pozdravlja razlagalno sporočilo Komisije o nakupu kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije, a poudarja, da v sporočilu ni dovolj opisano, kako urediti nakupe deležev, ki jih pogosto opravljajo skupine podjetij z dejavnostmi na nadnacionalni ravni; poziva Komisijo, naj poročilo na tem področju ustrezno posodobi;

53.

poudarja pomen usklajenosti med ukrepi za mlade kmete na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Evropske unije; poziva države članice, naj olajšajo generacijsko pomladitev, na primer s pomočjo dedne in davčne zakonodaje, pravil o dostopu do zemljišč, prostorskim načrtovanjem in strategijami za dedovanje kmetij;

54.

poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, da bi jih spodbudili, da se ustalijo na podeželju in prevzamejo celovito in dejavno vlogo v kmetijskem sektorju;

55.

poziva Komisijo, naj financira študijo o sedanjem stanju koncentracije zemljišč v EU, pri kateri bo upoštevala pojav skupin podjetij s hčerinskimi družbami, ki kupujejo in nadzirajo zemljišča z nakupi deležev, ter proučila nevarnost take koncentracije zemljišč ne le z vidika njihove dostopnosti za mlade kmete in nove udeležence, ampak tudi preskrbe s hrano, zaposlovanja, okolja, kakovosti tal in razvoja podeželja na splošno;

56.

meni, da bi morala EU sprejeti zakonodajo na področju kakovosti zemljišč, saj se kakovost zemljišč slabša zaradi neustreznega kmetijskega razvoja; poudarja, da to slabšanje kakovosti zemljišč vpliva na trg z zemljišči in na njihove cene, zmanjšuje pa tudi pridelovalno zmogljivost zemljišč, ki se prenašajo na prihodnje generacije kmetov;

57.

ugotavlja, da sedanji sistem plačil skupne kmetijske politike, zlasti nevezana plačila, ne spodbuja prenosa lastništva zemljišč ali zagotavlja primernega varstva mladih kmetov pred nestanovitnostjo kmetijskih cen, ki so jim iz jasnih razlogov bolj izpostavljeni, saj so se šele začeli ukvarjati z dejavnostjo in nimajo dovolj praktičnih izkušenj ali imajo morda na voljo omejene finančne instrumente;

Usposabljanje, inovacije in komuniciranje

58.

ugotavlja, da je treba posodobiti in bolj ovrednotiti poklicno usposabljanje v podeželskih regijah z aktivnim sodelovanjem nacionalnih svetovalnih služb; meni, da bi bilo treba olajšati dostop do Evropskega socialnega sklada in nameniti več proračunskih sredstev poklicnemu usposabljanju na podeželju;

59.

opozarja na najnovejšo pobudo EU Evropska solidarnostna enota, ki ustvarja priložnosti za mlade za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih na področju naravnih virov in v različnih sektorjih, recimo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;

60.

priporoča spodbujanje in vključevanje teh mladih v zadruge, kjer bodo imeli samodejno na voljo pomembno svetovanje glede trženja, proizvodnje in drugih vidikov, povezanih z njihovo kmetijo;

61.

poudarja, da je treba pregledati merila, da bi spodbudili vključevanje mladih v družbo, nad čimer nimajo nadzora, pri čemer mora biti vsaka prejeta pomoč sorazmerna z vlogo, ki jo imajo mladi v družbi;

62.

poziva Komisijo in države članice, naj potencialnim in uveljavljenim mladim kmetom zagotovijo več možnosti usposabljanja in svetovanja, vključno z znanji in spretnostmi za začetek kmetijske dejavnosti, s področja kmetovanja, tehnologij, novih tehnologij in podjetništva, kot so trženje, mreženje, komuniciranje, inovacije, multifunkcionalnost in diverzifikacija ter strokovno znanje s področja financ;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo več možnosti usposabljanja ter več priložnosti in spodbud za mednarodno mobilnost; spodbuja vzpostavitev sistema tipa „Erasmus“, povezanega s poklicnim usposabljanjem, da se izboljšajo znanje in izkušnje mladih kmetov, tudi na področju novih tehnologij in novih poslovnih modelov, s čimer bi omogočili učinkovit in uspešen prenos znanja;

64.

meni, da je treba spodbujati širjenje mrež raziskovalcev, strokovnjakov, akademikov, menedžerjev in mladih evropskih kmetov, ki jih zanimajo novi modeli gospodarskega razvoja, da bi poiskali inovativne rešitve za socialne in tržne potrebe, ki se pojavljajo v svetu novih kmetijskih podjetij;

65.

poziva Komisijo in države članice, naj dajo mladim kmetom in novim udeležencem na razpolago informacije o inovativnih in nekonvencionalnih pristopih, ki so najprimernejši za zagon nove kmetije, kot so razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvijanje poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

66.

poziva, naj se uporablja mehanizem za nadzor ali poslovno svetovanje, da bi zmanjšali število podjetij, ki prenehajo delovati, ter stalno spremljali mlade in jim nudili pomoč pri odločanju vsaj v prvih treh letih delovanja podjetja;

67.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pobude, kot je francoska "jutri bom kmet", namenjene promociji kmetovanja kot poklicne poti med mladimi, ter naj slednjim zagotovijo vse potrebne informacije, da bodo pridobili ustrezno usposabljanje in vzpostavili svoje kmetije;

68.

meni, da bi bilo treba vzpostaviti okolje, ki bo naklonjeno sprejemanju mladih v kmetijske poklice prek kolektivnih in solidarnostnih struktur, kot so združenja kmetijskih zadrug (kmečka društva), zadruge za skupno uporabo kmetijske mehanizacije, zadruge za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, skupine za sodelovanje pri delu, nadomestne storitve, skupine za vzajemno pomoč, skupine za širjenje kmetijstva in inovacije v kmetijstvu, združenja kmetov in potrošnikov, mreže kmetijskih in nekmetijskih subjektov (LEADER) itd.; poudarja, da tovrstne organizacije ljudem v istem poklicu pomagajo pri izmenjavi izkušenj in nasvetov, pa tudi prihraniti nekatere stroške, kar je pomembno z vidika proračuna in dohodkov mladih, ki se pogosto soočajo z visokimi zagonskimi stroški;

69.

opozarja, da je pomembno, da so mladim na podeželju storitve in infrastruktura (na primer dostop do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja, šole in vrtci, ceste itd.) enako dostopne kot mladim v mestih; zato je bistveno mladim kmetom na podeželju omogočiti, da razvijajo svoje kmetije in preživljajo svoje družine;

70.

poziva k spodbujanju podjetniškega duha in pobud pri ženskah, zlasti s promocijo ženskega lastništva, mrež mladih kmetic, novih udeleženk in podjetnic, v finančnem sektorju pa bi morale imeti poslovne ženske na podeželju lažji dostop do naložb in posojil, kar bi jim omogočilo razvijanje poslovne dejavnosti in s tem trden ekonomski položaj;

71.

meni, da je generacijska pomladitev odvisna od privlačnosti kmečkega poklica, še zlasti pa od njegove zmožnosti ustvarjanja dohodkov za tiste, ki se želijo z njim preživljati; poudarja, da bi za ekonomsko vzdržnost kmetijstva morala SKP omogočati določeno raven reguliranja trgov, zlasti v primerih, ko trgi ne delujejo dobro in povzročajo krize; poudarja, da sedanja deregulacija trgov negativno vpliva na razvoj kmetijstva, mlade odvrača od tega sektorja in pušča resne posledice na mladih, ki so se že odločili za vzpostavitev kmetij in imajo zaradi zagonskih stroškov ogromne dolgove;

Javne storitve

72.

meni, da se bo z razvojem sodobnih kmetijsko-ekoloških kmetijskih praks in novih poslovnih modelov povečala privlačnost kmetijstva za mlade kmete; poudarja, da morajo biti mladi kmetje izobraženi in usposobljeni na področju najnovejših tehnologij, da se bodo lahko spoprijemali zlasti s sedanjimi in prihodnjimi okoljskimi izzivi; poudarja, da je treba podpreti inovativne in nekonvencionalne pristope, kot so kmetijska ekologija, novi poslovni modeli na podlagi končnih uporabnikov ter digitalne kmetijske tehnologije in pametne rešitve, ter poziva Komisijo, naj bo to izraženo v prihodnji SKP;

73.

ugotavlja, da imajo mladi kmetje velik potencial na področju inovacij in diverzifikacije, da imajo običajno več spretnosti ter vodstvenih sposobnostih in si bolj pripravljeni za vstop na nove trge, razvijanje novih načinov proizvodnje in čim boljše izkoriščanje tehnološkega napredka in inovacij v kmetijstvu, kar je lahko zlasti v pomoč pri spoprijemanju z okoljskimi izzivi, s katerimi se sooča kmetijstvo; zato meni, da bi bilo treba nameniti odločilno podporo mladim, ki želijo uvesti inovativne proizvodne postopke in tehnologije, kot je precizno kmetijstvo in ohranjanje naravnih virov, namenjene izboljšanju stroškovne učinkovitosti in okoljske trajnosti kmetijskega sektorja; poziva Komisijo, naj okrepi raziskave na področju uporabe kmetijskih tehnologij in praks, ki omogočajo trajnostno kmetijstvo z majhnim vplivom na okolje; poudarja, da je za konkurenčnost kmetijstva EU bistveno ustvarjanje novih delovnih mest in njihovo ohranjanje, spodbujanje inovacij ter digitalizacija na področju poklicnega usposabljanja v kmetijstvu;

74.

opozarja, da kmetje potrebujejo dostop do infrastrukture ter cenovno dostopne in kakovostne javne zmogljivosti in storitve, vključno z zdravstveno oskrbo, izobraževanjem, širokopasovnimi povezavami, pomočjo, usposabljanjem kulturnimi storitvami, poštnimi uradi, javnim prometom in boljšimi cestami; ugotavlja, da je treba mladim na podeželju omogočiti enake razmere in življenjski standard kot mladim v mestih, da bi preprečili nadaljnje izseljevanje s podeželja in teritorialni razkorak;

75.

poziva Komisijo in države članice, naj se trdno zavežejo, da bodo vzpostavile kanale neposrednega trženja, ki bodo mladim kmetom omogočili prodajo njihovih proizvodov na lokalnih trgih na bolj trajnosten način in z več koristi;

76.

poudarja, da je za trajnostni razvoj malih kmetij in podeželja potrebna generacijska pomladitev;

77.

poziva Komisijo k oblikovanju agende za podeželje, ki mora vsebovati usklajene ukrepe različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih politik ter politik EU za razvoj podeželja;

78.

poudarja, da potrebuje skupna kmetijska politika pametne pristope, saj so s temi novimi rešitvami podeželsko življenje in vasi privlačnejše za mlade;

Ukrepi za zaustavitev množičnega izseljevanja s podeželja

79.

meni, da je treba mladim kmetom zagotoviti dolgoročne obete, da bi preprečili množično izseljevanje s podeželja, zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove pobude za vzpostavitev ustrezne infrastrukture na podeželju za podporo novim podjetnikom in njihovim družinam;

80.

v zvezi s tem priporoča razmislek o harmonizaciji ukrepov iz programov razvoja podeželja in prvega stebra SKP, ukrepov kohezijske politike EU ter ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s čemer bi bili ukrepi bolj učinkoviti;

81.

opozarja, da inovacije ne zadevajo le kmetijskih tehnologij in nove mehanizacije, ampak tudi razvoj novih poslovnih modelov, vključno s tržnimi in prodajnimi instrumenti, usposabljanjem ter zbiranjem podatkov in informacij;

82.

poziva Komisijo, naj v prihodnji reformi skupne kmetijske politike neposredna plačila usmeri v majhne kmetije in agro-ekološko kmetovanje, saj bo to nesorazmerno koristilo mladim in novim kmetom;

83.

poudarja, da bi morale biti na podeželskih območjih na voljo storitve, ki bi ublažile pritiske v kmetijstvu, kot so poklicno svetovanje, finančno svetovanje ter nasveti o upravljanju kmetij;

84.

poudarja, da je treba zagotoviti širokopasovne povezave na podeželskih in oddaljenih območjih; pozdravlja različne pobude na področju "pametnih vasi", katerih končni cilj mora biti ustvarjanje novih priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanje mladih na podeželju, bodisi v obliki dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bodisi v nekmetijskih dejavnostih (socialno varstvo, mobilnost, zdravstvo, turizem, energetika); ocenjuje, da bo zaradi vedno večje produktivnosti v kmetijstvu in padanja cen kmetijskih pridelkov čedalje težje ustvariti dovolj prihodkov v osnovni kmetijski dejavnosti, predvsem na manjših kmetijah;

85.

meni, da bi bilo treba v vsaki uspešni strategiji za generacijsko pomladitev in podporo mladim kmetom uporabiti celovit pristop, ki bi mladim kmetom olajšal dostop do zemljišč, financiranja, svetovalnih storitev in usposabljanja, ter upoštevati medgeneracijsko prenovo v korist mladih in starejših kmetov; poudarja, da bi na ta način kmetovanje, ki je bistveno za človeštvo, postalo privlačen poklic za mlade in širšo družbo.

86.

ugotavlja, da sta odločna podpora mladim kmetom in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju EU bistvena za prihodnost podeželja in ju je treba spodbujati v okviru nove SKP po letu 2020;

Okolje in trajnost

87.

poziva Komisijo, naj zagotovi večjo doslednost okoljskih ukrepov in njihovo harmonizacijo; ponovno opozarja, da morajo biti ukrepi za mlade kmete jasni in preprosti za izvajanje;

88.

meni, da je za ohranjanje poseljenosti na podeželju in zagotavljanje podobnega življenjskega standarda tamkajšnjih prebivalcev v primerjavi z mestnimi območji nujno treba odpraviti regulatorne in upravne ovire, ki bodo nosilcem kmetijskih dejavnosti omogočale opravljanje dopolnilnih kmetijskih ter nekmetijskih dejavnosti, predvsem v sektorjih socialnega varstva, zdravstva, turizma, mobilnosti starejših in energetiki, ter s tem nosilcem kmetijske dejavnosti in njihovim družinam zagotoviti ustrezne dohodke in zmanjšati tveganje za izseljevanje s podeželja;

89.

zahteva nov dialog v družbi o prihodnosti kmetijsko-živilske industrije, da bi ustvarili realno sliko kmetijske dejavnosti in izboljšali poznavanje poklica kmeta in proizvodnje hrane;

Drugo

90.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje dohodka kmetom ob soočanju s podnebnimi, zdravstvenimi in gospodarskimi tveganji ter tako povečajo odpornost kmetij, zlasti z uvedbo novih in krepitvijo že obstoječih instrumentov za obvladovanje tveganja;

91.

opozarja na posebnosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije, kjer so edinstvene okoljske, podnebne in zdravstvene razmere, ki se močno razlikujejo od razmer na evropski celini, in v zvezi s tem poziva, kot določa člen 349 PDEU, naj se te regije ter njihove posebne potrebe in prednosti bolj upoštevajo pri izvajanju in pripravi instrumentov skupne kmetijske politike, namenjenih mladim kmetom, vključno s pogoji dostopa do financiranja;

92.

poudarja, da bi bilo treba še bolj podpreti predvsem male in družinske kmetije, ki delajo v težkih pogojih in iščejo dodaten vire prihodka, na primer s financiranjem svetovalnih storitev ali inovativnih poslovnih modelov;

93.

priporoča, naj se pri generacijski pomladitvi upošteva tudi medgeneracijska prenova v korist mladih in starejših kmetov; ugotavlja, kako pomembno je, da kmetje pripravijo načrte za dedovanje kmetij in da so potrebna prehodna plačila za olajšanje tega dedovanja;

o

o o

94.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu računskemu sodišču ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

(3)  UL L 350, 29.12.2017, str. 15.

(4)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.

(5)  UL C 207, 30.6.2017, str. 57.

(6)  UL C 350, 18.10.2017, str. 5.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/23


P8_TA(2018)0215

Vzdržne finance

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah (2018/2007(INI))

(2020/C 76/04)

Evropski parlament,

ob upoštevanju zaveze skupine G-20 glede trajnostne rasti, sprejete med predsedovanjem Nemčije med 1. decembrom 2016 in 30. novembrom 2017, zlasti izjave, da bo skupina še naprej uporabljala posamično in skupaj vse instrumente politike – denarne, davčne in strukturne –, da bi uresničila cilj visoke, trajnostne, uravnovešene in vključujoče rasti, obenem pa povečala gospodarsko in finančno odpornost,

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih določili Združeni narodi, zlasti zaveze za ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ter za zagotovitev trajnostne potrošnje in proizvodnje,

ob upoštevanju zaveze Komisije glede trajnostnih naložb v zvezi s tem iz načrta unije kapitalskih trgov (CMU) in še posebej ugotovitev strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti (v nadaljevanju: strokovna skupina),

ob upoštevanju vmesnega poročila z naslovom „Financing a Sustainable European Economy“ (Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva), ki ga je strokovna skupina objavila julija 2017 ter v njem orisala nasprotje med stremljenjem po kratkoročnem dobičku in potrebo po dolgoročnih naložbah, s katerimi bi se dosegli okoljski in socialni cilji ter cilji v zvezi z upravljanjem, ter zlasti ob upoštevanju točke 5 na 16. strani o tem, kako okviru finančnega sistema in politike grozi, da bo podlegel kratkoročnim interesom,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (COM(2017)0292),

ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine iz januarja 2018 z naslovom „Financing a Sustainable European Economy“ (Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva),

ob upoštevanju 14. strani vmesnega poročila strokovne skupine, na kateri je navedeno, da skupna izpostavljenost evropskih vlagateljev visokoogljičnim sektorjem znaša približno 45 % in da sredstva na podočju zelene infrastrukture predstavljajo le 1 % naložb svetovnih institucionalnih vlagateljev,

ob upoštevanju dejstva, da bonitetni okviri, zlasti Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1), in računovodska pravila vlagatelje odvračajo od dolgoročnega pristopa ter da bonitetna pravila zahtevajo raven kapitala, sorazmerno s stopnjo tveganja v obdobju enega leta, in finančno tveganje upoštevajo le pri izračunu kapitalskih zahtev,

ob upoštevanju člena 173 francoskega zakona št. 2015-992 z dne 17. avgusta 2015 o energetskem prehodu za zeleno rast,

ob upoštevanju govora guvernerja centralne banke Združenega kraljestva (Bank of England) in predsednika Odbora za finančno stabilnost Marka Carneyja z dne 22. septembra 2016 ter poročila skupine Carbon Tracker Initiative iz leta 2015, zlasti dejstva, da je skupna tržna kapitalizacija prvih štirih proizvajalcev premoga v Združenih državah od konca leta 2010 padla za več kot 99 %,

ob upoštevanju platforme Luxembourg–Evropska investicijska banka (EIB) za financiranje ukrepov na področju podnebnih sprememb, ustanovljene septembra 2016,

ob upoštevanju 9. strani dokumenta za razpravo možganskega trusta E3G iz maja 2016 z naslovom „Clean Energy Lift Off – Capitalising Europe’s Energy Union“ (Vzpon čiste energije – kapitaliziranje evropske energetske unije), zlasti dejstva, da je med letoma 2008 in 2013 tržna vrednost prvih 20 evropskih energetskih podjetij padla z 1 bilijona EUR na manj kot pol bilijona EUR,

ob upoštevanju poročil skupine Carbon Tracker Initiative iz let 2015 in 2016, v katerih je navedeno, da naložbam v osnovna sredstva na področju fosilnih goriv v višini 1,1 do 2 bilijona USD grozi, da bodo nasedle, pri tem pa samo naložbe v kitajski energetski sektor dosegajo 500 milijard USD,

ob upoštevanju priporočila OECD z naslovom „Priporočilo o skupnih pristopih na področju uradno podprtih izvoznih kreditov ter postopka skrbnega pregleda“ (v nadaljevanju: skupni pristopi), ki priznava odgovornost članov, da izpolnjujejo obveznosti, ki so jih strani sprejele v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, in njihovo odgovornost, da pri svojih odločitvah o ponudbi uradne podpore za izvozne kredite proučijo pozitivne in negativne okoljske in socialne učinke projektov, zlasti v občutljivih sektorjih ali blizu občutljivih območij, ter okoljska in socialna tveganja, povezana z obstoječimi dejavnostmi,

ob upoštevanju smernic OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev iz leta 2017, zlasti 13. strani, na kateri je navedeno, da je mogoče vlagatelje, celo tiste z manjšinskimi deleži, neposredno povezati s škodljivimi učinki, ki so jih povzročila ali k njim prispevala podjetja, v katera so vložili, saj podjetja zaradi lastništva ali upravljanja deležev povzročijo določene socialne ali okoljske učinke ali prispevajo k njim,

ob upoštevanju pristopa Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) k prehodu na zeleno gospodarstvo, katerega namen je ublažiti in/ali povečati odpornost proti učinkom podnebnih sprememb in drugim oblikam degradacije okolja, s posebnim sklicevanjem na dokumente EBRD, ki povezujejo učinke prehoda in okolje, po potrebi vključno s spremembami metodologije ocenjevanja projekta,

ob upoštevanju dokumenta OECD iz leta 2017 z naslovom „Responsible Business Conduct for Institutional Investors: Key Considerations for Due Diligence under the OECD Guidelines for Multinational Enterprises“ (Odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev: Ključni premisleki za potrebno skrbnost v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja),

ob upoštevanju poročila iz leta 2018 delovne skupine na visoki ravni za naložbe v socialno infrastrukturo v Evropi z naslovom „Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi“,

ob upoštevanju francoskega zakona o dolžnosti čuječnosti podjetij z dne 27. marca 2017, zlasti njegovih členov 1 in 2,

ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (2) (direktiva o nefinančnem poročanju), zlasti členov 19 in 19a Direktive 2013/34/EU ter uvodnih izjav 3, 6,7 in 8 Direktive 2014/95/EU,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (3) (direktiva o pravicah delničarjev),

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (4),

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (5),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (6) (uredba o STS),

ob upoštevanju člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (7) (uredba o PRIIP), ki določa, da mora proizvajalec paketnega naložbenega produkta za male vlagatelje in zavarovalnega naložbenega produkta (PRIIP), kadar ima ta okoljski ali socialni cilj, potencialnemu malemu vlagatelju in širšim zainteresiranim stranem pokazati, kako se ta cilj v okviru naložbenega procesa uresničuje,

ob upoštevanju predloga banke Triodos za uvedbo „vzorčnih pooblastil“, ki bi vsebovala zahtevo po polni vključitvi okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v investicijske odločitve, dejavnem sodelovanju in glasovanju o teh vprašanjih, izbiri trajnostnih referenčnih meril, manj pogostem, a pomenljivejšem poročanju upraviteljev premoženja ter dolgoročno usmerjeni strukturi provizij in plačil,

ob upoštevanju novega razlaganja fiduciarne obveznosti v britanski vladi, ki ni več tako močno vezano na čim večjo donosnost in omogoča upoštevanje etičnih in okoljskih vprašanj,

ob upoštevanju pionirske vloge, ki jo je imela EIB z izdajo prve svetovne zelene obveznice in ko je januarja 2018 postala največji svetovni izdajatelj zelenih obveznic,

ob upoštevanju načel za finance s pozitivnim vplivom, ki jih je pripravila finančna pobuda Programa Združenih narodov za okolje (UNEP FI),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2017 z naslovom „Podnebno financiranje: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma“, ki poudarja vlogo lokalnih in regionalnih organov pri povečevanju seznama naložbenih projektov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma,

ob upoštevanju raziskave Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) o oblikovanju trajnostnega finančnega sistema,

ob upoštevanju poročila pobude Climate Bonds Initiative iz leta 2017, v katerem je prikazano, kako se obveznice uporabljajo za prehod v nizkoogljično svetovno gospodarstvo,

ob upoštevanju poročila o raziskavi iz leta 2016, v katerem UNEP ugotavlja, da več nacionalnih finančnih regulatorjev že izvaja ali pripravlja pobude za ocenjevanje trajnosti, ki bi jih bilo treba hitro razširiti na raven EU, in zlasti ob upoštevanju navedbe, da bi morale take analize temeljiti na standardiziranih podnebnih scenarijih, vključno s takim, po katerem se dvig svetovnih temperatur omeji na precej manj kot 2 °C,

ob upoštevanju priporočila iz končnega poročila strokovne skupine iz januarja 2018, naj Komisija vse finančne zakonodajne predloge preveri z vidika trajnosti,

ob upoštevanju vmesnega pregleda Komisije za unijo kapitalskih trgov (COM(2017)0292) in jasne izjave Komisije, da „podpira skladnost zasebnih naložb s cilji na področju podnebja in učinkovite rabe virov ter drugimi okoljskimi cilji, in sicer z ukrepi politike in javnimi naložbami“ (COM(2016)0601),

ob upoštevanju poročila nemške centralne banke Bundesbank iz aprila 2017 in biltena centralne banke Združenega Kraljestva Bank of England iz četrtega četrtletja leta 2014, v katerih je navedeno, da večino denarja v obtoku ustvarja zasebni bančni sektor z dajanjem posojil,

ob upoštevanju člena 2(1)(c) Pariškega sporazuma o potrebi, da se finančni tokovi uskladijo z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v razvoj, ki bo odporen na podnebne spremembe,

ob upoštevanju besedila poročila Urada Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč in Središča za raziskave epidemiologije nesreč z naslovom „Človeški davek nesreč, povezanih z vremenom“, ki pravi, da je bilo 90 % zabeleženih večjih nesreč med letoma 1995 in 2015, ki so jih povzročile naravne nevarnosti, povezanih s podnebjem in vremenom, in da nesreče na svetovni ravni vsako leto povzročijo 300 milijard USD gospodarske škode (8),

ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč in njegove „Prednostne naloge 3: vlaganje v zmanjšanje tveganja nesreč za odpornost“, vključno z odstavkom 30, v katerem je navedeno, da se po potrebi spodbuja vključevanje ugotovitev in ukrepov v zvezi z zmanjševanjem tveganja nesreč v finančne in fiskalne instrumente,

ob upoštevanju poročila Odbora za finančno stabilnost iz junija 2017 z naslovom „Recommendations of the Task Force on Climate-related Financial Disclosure“ (Priporočila projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem),

ob upoštevanju dela Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o tveganjih zaradi nasedlih naložb in potrebe po evropskih „stresnih testih glede na ogljik“,

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 31/2016, v katerem je to ugotovilo, da Evropska unija kljub politični zavezi, da bo v sedanjem proračunskem obdobju 2014–2020 porabila en euro od petih (20 %) za ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami, ni na dobri poti k izpolnitvi zaveze, saj bi s trenutnim načrtovanjem programov dosegla le približno 18 %,

ob upoštevanju statističnega poročila EIB za leto 2016 z dne 27. aprila 2017, ki dokazuje, da podpora EIB za podnebne ukrepe še naprej odraža različne tržne okoliščine v EU in leta 2016 ni dosegla ravni 20 % v 16 državah članicah EU in tudi, da je EIB, medtem ko so se naložbe v te dejavnosti v letu 2016 opravljale predvsem v močnejših gospodarstvih EU, financirala projekte energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti v 18 državah članicah v letu 2016;

ob upoštevanju poročila delovne skupine na visoki ravni o naložbah v socialno infrastrukturo v Evropi, ki ocenjuje, da bo v obdobju 2018–2030 minimalna vrzel v naložbah v socialno infrastrukturo v EU med 100 in 150 milijard EUR na leto, skupna vrzel pa več kot 1,5 milijarde EUR,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2018 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2016 (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah (11),

ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o naložbah za obdobje 2017/2018,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (12),

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o svežnju o krožnem gospodarstvu iz leta 2015 in resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (13),

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter odgovornosti za varovanje, spoštovanje in pomoč,

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0164/2018),

A.

ker finančni trgi lahko imajo in bi morali imeti ključno vlogo pri olajšanju prehoda EU na trajnostno gospodarstvo, ki bi presegal le podnebni prehod in ekološka vprašanja ter bi zadeval tudi socialna vprašanja in vprašanja upravljanja; ker je treba nujno obravnavati s tem povezano nedelovanje trga; ker so okoljski, gospodarski in socialni izzivi tesno prepleteni; ker glede na poročilo strokovne skupine iz julija 2017 vrzel v financiranju evropskih prizadevanj za razogljičenje znaša skoraj 180 milijard EUR, in to brez upoštevanja drugih ciljev trajnostnega razvoja;

B.

ker mora ekološki prehod delovati kot spodbuda za krepitev solidarnosti in kohezije; ker so lahko vzdržne finance sredstvo za reševanje družbenih izzivov na poti k dolgoročni vključujoči rasti in za spodbujanje blaginje državljanov; ker se zdijo merila za naložbe v blažitev podnebnih sprememb izredno obetavna in so lahko dobro izhodišče; ker vzdržnost financ presega podnebne in zelene naložbe ter bi morala nujno privzeti socialna merila in merila upravljanja;

C.

ker je predvidljiv in stabilen regulativni sistem za naložbe, povezane s podnebnimi spremembami, izjemno pomemben za spodbujanje udeležbe zasebnega sektorja pri financiranju podnebnih ukrepov; ker Evropska unija lahko določil standard za trajnostni finančni sistem, tako da uvede verodostojen in celovit okvir, podrobnosti tega okvira pa bi bilo treba uvesti postopoma s posebnimi zakonodajnimi pobudami;

D.

ker je potreben premik v miselnosti vseh deležnikov, zanj pa medsektorska zakonodaja s strani Komisije; ker kažejo institucionalni in mali vlagatelji vedno večje zanimanje za naložbe v produkte, pri katerih se upoštevajo okoljska in socialna ter merila v zvezi z upravljanjem;

E.

ker je potrebna večja preglednost podatkov o podjetjih, povezanih z okoljem, socialno dejavnostjo in upravljanjem, da bi preprečili lažno zeleno oglaševanje,

F.

ker bi morala biti ocena učinka del taksonomije trajnostnih finančnih produktov; ker so znanje in izkušnje o tem, kako predvideti učinek naložb na okoljske, socialne in upravljavske cilje, vedno večji;

Potreba po zagotavljanju primernega okvira politik za mobiliziranje kapitala, potrebnega za trajnostni prehod

1.

poudarja, da lahko pomeni hitrejši trajnostni prehod priložnost za usmeritev kapitalskih trgov in finančnih posrednikov proti dolgoročnim, inovativnim, družbi in okolju prijaznim in učinkovitim naložbam; je seznanjen s sedanjim trendom odprodaje pri naložbah v premog, vendar poudarja, da si je treba še naprej prizadevati tudi za odprodajo naložb v druga fosilna goriva; poudarja, kako pomembno je, da evropske banke in kapitalski trgi izkoristijo prednosti inovacij na tem področju; ugotavlja, da se okoljske, socialne ter upravljavske koristi in tveganja pogosto ne odražajo v cenah, kar omogoča tržne pobude za netrajnostne in kratkoročno usmerjene finance pri nekaterih tržne udeležence, ki želijo hiter dobiček; poudarja, da je treba vzpostaviti dobro oblikovan politični, nadzorni in regulativni okvir za upravljanje trajnostnih financ, pri tem pa upoštevati raznolikost priložnosti v regijah EU; ugotavlja, da bi tak okvir lahko pomagal mobilizirati kapital v ustreznem obsegu za trajnostni razvoj in okrepil učinkovitost trga za usmerjanje kapitalskih tokov v sredstva, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju; poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen zakonodajni sveženj, v katerem bodo priznani predlogi iz akcijskega načrta Komisije za vzdržnost financ;

Vloga finančnega sektorja pri trajnosti in politikah, potrebnih za odpravo nedelovanja trga

2.

poudarja, da bi moral finančni sektor kot celota in njegova osrednja funkcija čim bolj učinkovitega razporejanja kapitala v korist družbe v skladu s cilji EU temeljiti na vrednotah pravičnosti in vključenosti ter načelu trajnosti ter da bi morali pri analizi naložb in odločitvah o naložbah vključevati okoljske, socialne in upravljavske kazalnike in stroške neukrepanja v analizo naložb in odločitve o njih; ugotavlja, da lahko netočna ocena ali zavajajoča predstavitev podnebnih in drugih okoljskih tveganj pri finančnih produktih pomenita tveganje za stabilnost trga; poudarja, da ima pri spodbujanju vzdržnosti financ ključno vlogo gospodarska, davčna in denarna politika, saj s preusmeritvijo naložb v bolj trajnostne tehnologije in podjetja omogoča dodelitev kapitala razogljičenim gospodarskim dejavnostim, odpornim na nesreče in gospodarnim z viri, s katerimi se lahko zmanjša trenutna potreba po prihodnjih virih ter s tem uresničijo cilji, povezani s trajnostjo EU in Pariškim sporazumom; priznava, da je primerna in vedno višja cena za emisije toplogrednih plinov pomembna sestavina delujočega ter učinkovitega okoljskega in socialnega tržnega gospodarstva, ki odpravlja sedanje nedelovanje trga; ugotavlja, da je cena ogljika na evropskem trgu nestabilna; poziva Komisijo in države članice, na si prizadevajo za postopno opuščanje neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva;

Nasedle naložbe in povezana sistemska tveganja

3.

poudarja, da se na bilanci stanja podjetij vrednost sicer še vedno pripisuje sredstvom v zvezi z ogljikom, ta vrednost pa bo morala slediti trendu upada, če naj se doseže prehod v nizkoogljično družbo; zato poudarja, da sredstva v zvezi z naložbami v ogljik in okolju škodljivimi naložbami lahko pomenijo znatna sistemska tveganja za finančno stabilnost, če se njihova cena ne ustrezno pravočasno določi glede na dolgoročni profil tveganja; poudarja, da je treba za urejen, uravnotežen in stabilen prehod na naložbe s pozitivnim vplivom na podnebje in učinkovito rabo virov opredeliti, oceniti in skrbno upravljati izpostavljenosti, po prehodnem obdobju pa je treba sorazmerno obvezno poročati o njih in jih postopoma opuščati; priporoča, da se pojem nasedlih naložb razširi, da bo vključeval temeljne ekološke sisteme in storitve;

4.

poziva k uvedbi evropskih „ogljičnih stresnih testov“, kot je leta 2016 predlagal Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), za banke in druge finančne posrednike, da bi se lahko ugotovila tveganja, povezana s takimi nasedlimi naložbami; pozdravlja predloge odbora ESRB za razvoj bonitetnih politikih, odpornih na podnebne spremembe, kot so posebne kapitalske prilagoditve, ki temeljijo na ogljični intenzivnosti posameznih izpostavljenosti, za katere se oceni, da se prekomerno uporabljajo za celotne naložbe v sredstva, ki so ocenjena kot zelo ranljiva pri nenadnem prehodu na nizkoogljično gospodarstvo; opozarja, da je potekajoča revizija uredb o ustanovitvi nadzornih organov priložnost za pregled vloge teh organov pri preiskovanju in razvijanju standardov za oceno tveganj, povezanih z ogljikom, in drugih okoljskih tveganj, njihovem razkritju ter vključitvi v interni postopek banke za ocenjevanje tveganj, pri tem pa je treba upoštevati obstoječe zahteve poročanja o trajnosti; poziva Komisijo, naj oblikuje zakonodajne predloge v zvezi s tem;

Financiranje javnih naložb, potrebnih za prehod

5.

poudarja, da bo za reformo finančnega sistema na način, ki bo dejavno prispeval k pospešitvi ekološkega prehoda, potrebno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja; v zvezi s tem poudarja, da imata fiskalna in ekonomska politika bistveno vlogo pri zagotavljanju pravih signalov in spodbud; poziva države članice, naj usklajeno s Komisijo in EIB ocenijo svoje nacionalne in skupne potrebe po javnih naložbah in zapolnijo morebitne vrzeli, da bi zagotovile, da bo EU v naslednjih petih letih na dobri poti k uresničenju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami ter ciljev za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo nacionalne spodbujevalne banke in institucije v zvezi s tem; predlaga, naj se ta proces usklajuje na evropski ravni in da se vzpostavi sistem za sledenje dejanskih finančnih tokov do trajnostnih javnih naložb v okviru opazovalnice EU za vzdržnost financ; pozdravlja inovativna finančna orodja, v katera so vključeni kazalniki trajnosti, ki bi lahko ta proces olajšali, kot so javna izdaja zelenih obveznic; pozdravlja pojasnilo, ki ga je zagotovil Eurostat, o obravnavi pogodb za zagotavljanje prihranka energije v nacionalnih računih, ker bi lahko pojasnjena obravnava sprostila znatne javne kapitalske tokove v sektorju, ki je trenutno odgovoren za tri četrtine naložbene vrzeli EU na področju čiste energije; poziva Komisijo, naj nadalje preuči kvalificirano obravnavo javnih naložb, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji, da bi stroške teh projektov razdelili na celotni življenjski cikel naložb;

Kazalniki trajnosti in taksonomija kot spodbudi za trajnostne naložbe

6.

poziva Komisijo, naj vodi proces sodelovanja različnih zainteresiranih strani, ki bo vključeval strokovnjake na področju znanosti o podnebju in udeležence finančnega sektorja, da bi do konca leta 2019 vzpostavila zanesljivo, verodostojno in tehnološko nevtralno taksonomijo na podlagi kazalnikov, ki kažejo celotni učinek naložb na trajnost in omogočajo primerjavo naložbenih projektov in podjetij; poudarja, da je treba razviti takšne kazalnike trajnosti kot prvi korak v procesu razvoja taksonomije EU o trajnosti in kazalnike vključiti v celovito poročanje; poudarja, da bi morali razvoju taksonomije trajnosti slediti naslednji zakonodajni predlogi: krovni, obvezni okvir o skrbnem pregledu, ki bi obsegal dolžnost skrbnega ravnanja, ki naj bi bil v celoti postopno uveden v prehodnem obdobju in bi upošteval načelo sorazmernosti, odgovorno naložbeno taksonomijo ter predlog, da se okoljska, socialna in upravljavska tveganja vključijo v bonitetni okvir finančnih institucij;

7.

ugotavlja, da kazalniki trajnosti že obstajajo, da pa so sedanji prostovoljni okviri poročanja neusklajeni; zato poziva Komisijo, naj oblikuje taksonomijo trajnosti na podlagi usklajenega seznama kazalnikov trajnosti, ki bodo temeljili na obstoječem delu, med drugim Globalne pobude za poročanje, načel OZN za odgovorno vlaganje, same Komisiji, organizacije OECD, zasebnega sektorja in še posebej obstoječih Eurostatovih kazalnikov za učinkovito rabo virov; priporoča, naj se ti kazalniki vključijo v taksonomijo dinamično in z jasnimi smernicami za vlagatelje o rokih, do katerih je treba doseči določene standarde; priporoča, naj Komisija prouči tudi možnost tehtanja kazalnikov glede na to, kako nujna je njihova obravnava v določenem trenutku; poudarja, da bi morala taksonomija najti pravo ravnovesje med zavezo in prožnostjo, kar pomeni, da bi moral biti okvir v prehodnem obdobju obvezen in standardiziran, hkrati pa bi moral veljati kot pripomoček, ki se razvija v skladu z novimi tveganji in/ali tveganji, ki jih je še treba ustrezno umestiti;

8.

gleda na vključevanje pripravljenih kvantitativnih kazalnikov in kvalitativnih sodb o podnebnih in drugih okoljskih tveganjih kot na pomemben napredek k odgovorni naložbeni taksonomiji, ki je skladna s cilji OZN za trajnostni razvoj, mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim in delovnim pravom; poudarja, da bi minimalni standardi v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji morali obsegati minimalne socialne standarde za take naložbe, ki bi obsegali pravice delavcev, zdravstvene in varnostne standarde in izključitev sredstev, ki izhajajo iz konfliktih regij ali brez predhodne ozaveščene privolitve prizadetih skupnosti, pa tudi minimalne standarde dobrega upravljanja, ki obsegajo zahteve EU za upravljanje in poročanje podjetij in ustrezajo standardom EU o finančnem poročanju, ter standarde EU za ukrepe proti pranju denarja, korupciji in za davčno preglednost;

Oznaka zelenih financ

9.

poziva Komisijo, naj vodi proces sodelovanja različnih zainteresiranih strani, da bi do konca leta 2019 prek zakonodajne pobude uvedla oznako zelenih financ, ki bi se dodelila naložbenim produktom, produktom lastniškega kapitala in pokojninskim produktom, ki so že dosegli najvišje standarde v taksonomiji trajnosti, da usmerjajo odločitve o naložbah tistih, ki dajejo trajnosti prednost pred vsemi drugimi dejavniki; priporoča, da bi morala ta oznaka zelenih financ vključevati minimalne standarde za okoljska, socialna in upravljavska tveganja in dejavnike, usklajene s Pariškim sporazumom in načelom neškodovanja v skladu z analizo navedenih tveganj, ter dejavnosti, ki dokazano dosegajo pozitivni vpliv, kot je opredeljen v finančni pobudi Programa OZN za okolje (UNEP FI); opozarja, da je pomembna vloga taksonomije in oznake zelenih financ, da z izdelavo lestvične, na trgu utemeljene ocene izboljšajo oceno tveganja udeležencev na finančnih trgih; pozdravlja inovacije akterjev na trgu, kot so bonitetne agencije, pri razvijanju in upravljanju tovrstne na trgu utemeljene ocene;

Vključitev meril za vzdržnost financ v vso zakonodajo v zvezi s finančnim sektorjem

10.

je seznanjen, da so bila v zadnjem času trajnostna vprašanja vključena v uredbi o PRIIP (paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti) in o STS (enostavno, pregledno in standardizirano) ter direktivi o pravicah delničarjev in o nefinančnem poročanju; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno regulativno upoštevanje tveganj, povezanih z zelenimi in vzdržnimi sredstvi; pozdravlja, da so bili v direktivo o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje vključeni prepoznavanje nasedlih sredstev, razširitev načela preudarne osebe in omemba načel OZN za odgovorne naložbe; poziva k ustrezni in sorazmerni vključitvi kazalnikov za vzdržnost financ v vso novo in revidirano zakonodajo v zvezi s finančnim sektorjem s pomočjo predloga omnibus ali posebnih predlogov; poziva k skupnim smernicam, da bi uskladili opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, ter njihovo uvedbo v vso novo in revidirano zakonodajo;

11.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uporabi pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1286/2014 in čim prej in pred razvojem trajnostne taksonomije sprejme delegirani akt za določitev podrobnosti o postopkih, s katerimi se ugotavlja, ali imajo paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti posebne okoljske ali družbene cilje; poziva tudi k uvedbi sorazmernega, obveznega okvira o skrbnem pregledu, ki bo temeljil na smernicah OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev iz leta 2017 in zahteval, da vlagatelji opredelijo, preprečujejo in blažijo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ter so zanje odgovorni po prehodnem obdobju; zagovarja, naj ta vseevropski okvir temelji na francoskem zakonu o dolžnosti čuječnosti podjetij za podjetja in vlagatelje, tudi banke; poziva tudi k neposrednemu sklicevanju na okoljska, socialna in upravljavska merila v „nadzoru in upravljanju produktov“ v vsej novi in revidirani zakonodaji, tudi tisti, o kateri se trenutno razpravlja; pozdravlja priporočilo strokovne skupine Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti, da se načelo „trajnost ima prednost“ vključi

Tveganja za trajnost znotraj okvira pravil kapitalske ustreznosti

12.

opozarja, da lahko tveganja za trajnost prinašajo finančna tveganja in da bi se zato, če so znatna, morala odražati v kapitalskih zahtevah in skrbni presoji bank; zato poziva Komisijo, naj sprejme regulativno strategijo in načrt, ki bi bila med drugim usmerjena v merjenje t tveganj za trajnost znotraj bonitetnega okvira, ter spodbuja vključitev trajnostnih tveganj v okvir Basel IV, da bi zagotovili dovolj kapitalskih rezerv; poudarja, da morajo katera koli pravila kapitalske ustreznosti temeljiti na dokazanih tveganjih in jih tudi v celoti odražati; si prizadeva, da bi se v naslednjem proračunskem letu vzpostavil pilotni projekt EU za začetek razvoja metodoloških referenčnih meril za ta namen;

Razkritje

13.

poudarja, da je razkrivanje bistveni osnovni pogoj, ki omogoča vzdržnost financ; pozdravlja delo projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem (TCFD), ter poziva Komisijo in Svet, naj podpreta njena priporočila; poziva, naj se v okvire za razkritje vključijo stroški neukrepanja na področju podnebnih in drugih tveganj za trajnost; predlaga Komisiji, naj vključi sorazmerno in obvezno razkritje v okvir revizije računovodske direktive, direktive o nefinančnem poročanju, direktive o kapitalskih zahtevah in uredbe o kapitalskih zahtevah od leta 2020 naprej, kar bi zajemalo rok za prenos, v katerem bi se podjetja lahko pripravila na izvajanje; ugotavlja, da člen 173 francoskega zakona o energetskem prehodu vsebuje možen model zakonodaje o obveznosti vlagateljev, da objavijo informacije o podnebnih tveganjih; poziva k razmisleku o razširitvi uporabe direktive o nefinančnem poročanju; v zvezi s tem poudarja, da bi morale biti zahteve okvira za poročanje sorazmerne glede na tveganje institucije, njeno velikost in stopnjo kompleksnosti; priporoča, da se razkritje, ki se trenutno zahteva na podlagi uredbe o PRIIP in dokumenta s ključnimi informacijami, razširi na vse maloprodajne finančne produkte;

Fiduciarna obveznost

14.

ugotavlja, da so fiduciarne obveznosti že vključene v finančni regulativni okvir, vendar vztraja, da bi jih bilo treba pojasniti pri določitvi, oblikovanju in preskušanju trdne in verodostojne trajnostne taksonomije, ki bo obsegala ključne naložbene dejavnosti, vključno z naložbeno strategijo, obvladovanjem tveganja, dodelitvijo sredstev, vodenjem in upravljanjem za vse akterje v celotni naložbeni verigi, vključno z upravitelji premoženja in neodvisnimi naložbenimi svetovalci ali drugimi naložbenimi posredniki; priporoča, naj se fiduciarna obveznost razširi, da bi vključevala obvezen dvosmeren proces povezovanja, pri katerem morajo vsi akterji znotraj naložbene verige, vključno z upravitelji premoženja in neodvisnimi naložbenimi svetovalci ali drugimi naložbenimi posredniki, vključiti v svoje odločitve pomembne finančne okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, vključno s stroški neukrepanja, ter upoštevati pomembne nefinančne okoljske, socialne in upravljavske prednostne želje strank in upravičencev ali končnih vlagateljev, ki bi jih bilo treba proaktivno povprašati o njihovih pričakovanjih glede časovnega okvira in trajnosti; poziva, naj postane vključitev stroškov neukrepanja na področju podnebnih, okoljskih in drugih tveganj za trajnost del obvladovanja tveganja in oceno skrbnega pregleda uprave podjetij ter javnih organov in del fiduciarnih dolžnosti vlagateljev;

Vzorčne pogodbe o prepoznavanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov

15.

poziva evropske nadzorne organe, naj pripravijo smernice za vzorčne pogodbe med lastniki in upravitelji premoženja, neodvisnimi naložbenimi svetovalci in drugimi naložbenimi posredniki, v katerih bi bil jasno vključen prenos upravičenega deleža, pa tudi jasna pričakovanja glede tega, kako bo upravitelj premoženja, neodvisni naložbeni svetovalec ali drug naložbeni posrednik prepoznaval ter vključeval okoljska, socialna in upravljavska tveganja, da bi preprečevali, zmanjševali, blažili in izravnali ta tveganja; poziva institucije EU, naj evropskim nadzornim organom zagotovijo zadostna sredstva v okviru načrtovane revizije uredbe o evropskih nadzornih organih, poziva k vključitvi stroškov neukrepanja na področju podnebnih in drugih tveganj za trajnost v vso prihodnjo zakonodajo EU, revizijo zakonodaje in financiranje ocen učinka;

Upravljanje

16.

poziva, naj se med pravne obveznosti vlagateljev vključi dejavno in odgovorno upravljanje ter naj se upravičencem in javnosti tudi z javnim in obveznim razkritjem pomembnih lastniških deležev, dejavnostmi sodelovanja ter uporabo storitev svetovalcev zastopniškega podjetja in pasivnih naložbenih nosilcev poroča o upravljalnih dejavnostih; priporoča, da bi za pasivne sklade, ki jih vodijo naložbe na osnovi indeksa, spodbujali razkrivanje dejavnosti upravljanja in obsega, v katerem uporaba pasivnega indeksiranja in primerjalne analize omogoča pravilno opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj v podjetjih, v katera se vlaga; meni, da bi bilo treba izdajatelje indeksov pozvati, naj predložijo podrobnosti o izpostavljenosti splošnih in referenčnih vrednosti parametrom na področju podnebja in trajnosti;

Potreba po nadaljnjem razvoju zahtev o poročanju o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih v okviru direktive o nefinančnem poročanju

17.

ugotavlja premajhno stopnjo konvergence pri poročanju o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih v okviru direktive o nefinančnem poročanju ter potrebo po uskladitvi, da bi spodbudili večjo doslednost, ter da je treba opredeliti najustreznejšo metriko glede navedenih dejavnikov; poziva Komisijo, naj sestavi skupino različnih zainteresiranih strani iz vse EU, v kateri bodo tudi predstavniki industrije finančnih storitev, akademskih krogov in civilne družbe, da bi ocenila in predlagala ustrezen seznam metrik, vključno s seznamom kazalnikov za merjenje učinkov na trajnost, in bi pokrivali najpomembnejša tveganja za trajnost; meni, da bi taka reforma morala vključevati zahtevo o revizijskem poročanju s strani tretjih strani;

Zelene obveznice

18.

ugotavlja, da so zelene obveznice samo delež naložb za trgu, ki je dovolj dobro urejen in je posledično del trga, ki je občutljiv za tveganje zavajajočega trženja. in da EU trenutno nima poenotenih standardov za zelene obveznice, ki bi morali izhajati iz prihodnje taksonomije EU za trajnost; ugotavlja, da bi morali te zelene obveznice preverjati in nadzorovati javni organi, obsegati pa bi morale redno poročanje o okoljskih učinkih temeljnih sredstev; poudarja, da bi morale zelene obveznice vključevati tudi povratni okoljski učinek in podpirati zmanjšanje uporabe naložb v fosilna goriva; poudarja, da bi morali biti iz zelenih obveznic izvzeti nekateri sektorji – zlasti v zvezi z dejavnostmi, ki imajo znaten negativen učinek na podnebje – in bi te ne smele kršiti temeljnih socialnih standardov in standardov na področju človekovih pravic; predlaga, da bi standard za zeleno obveznico EU na docela pregleden način oblikovala posebna delovna skupina Komisije pod rednim nadzorom Evropskega parlamenta; poziva Komisijo, naj redno ocenjuje vpliv, uspešnost in nadzorovanje zelenih obveznic; v zvezi s tem poziva k zakonodajni pobudi za spodbujanje, pospeševanje in trženje evropskega javnega trga zelenih obveznic, ki bi jih izdajale obstoječe in prihodnje evropske institucije, da bi se z njimi financirale nove trajnostne naložbe;

Bonitetne agencije

19.

ugotavlja, da bonitetne agencije v ocenah prihodnje kreditne sposobnosti izdajateljev ne upoštevajo dovolj učinka negativnih okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj in dejavnikov; poziva k sprejetju standardov EU ter nadzora v zvezi z vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljavskih kazalnikov v bonitetne ocene vseh bonitetnih agencij, ki poslujejo v EU; poudarja, da še vedno niso bile v celoti obravnavana osnovna nezadostna konkurenca med temi podjetji in njihova ozka ekonomska usmerjenost; poziva, naj certifikacijski organi pod nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) vzpostavijo postopek akreditacije za oznako zelenih financ; priporoča, da se organ ESMA pooblasti, da od bonitetnih agencij zahteva, naj v svoje metodologije vključijo tveganja za trajnost; ker se bodo ta tveganja verjetno pojavila v prihodnosti, zahteva od Komisije, naj v zvezi s tem predlaga revizijo uredbe o bonitetnih agencijah, poudarja, kako pomembne so raziskave trajnosti, ki jih zagotavljajo indeksi trajnosti in bonitetne agencije za okoljska, socialna in upravljavska vprašanja, da se vsem finančnim udeležencem zagotovijo potrebne informacije za njihovo poročanje in fiduciarne obveznosti, pri izvajanju prehoda na bolj trajnosten finančni sistem;

Sistemi označevanja za finančne storitve

20.

poziva Komisijo, naj vzpostavi pravno zavezujoč sistem označevanja osebnih bančnih računov, naložbenih skladov, zavarovanj in finančnih produktov, s katerim bi se pokazalo, v kolikšni meri so temeljna sredstva skladna s pariškim sporazumom ter okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji;

Pristojnosti evropskih nadzornih organov

21.

namerava nadalje pojasniti pristojnosti evropskih nadzornih organov in pristojnih nacionalnih organov v okviru potekajoče revizije uredb o evropskih nadzornih organih, da bodo vključevale in spremljale učinke v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji in dejavniki, s čimer bodo postale dejavnosti finančnih trgov bolj usklajene s cilji glede trajnosti; v zvezi s tem meni, da bi organ ESMA moral:

vključiti pričakovanja glede trajnosti v svoje smernice glede primernosti, kot je predlagala Komisija v svojem akcijskem načrtu za trajnostno financiranje, širše pa zagotoviti smernice o tem, kako vidike trajnosti lahko učinkovito vključimo v zadevno finančno zakonodajo EU, pa tudi spodbujati dosledno izvajanje teh določb po sprejetju;

uvesti sorazmeren in po prehodnem obdobju obvezen nadzorni sistem spremljanja za oceno materialnih učinkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji in dejavniki, začenši z letom 2018, ter z analizo v prihodnost usmerjenih scenarijev trajnosti;

biti pooblaščen za preverjanje usklajenosti portfeljev s Pariškim sporazumom ter okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter zagotoviti skladnost s priporočili TCFD;

v zvezi s tem poudarja, da bi evropski nadzorni organi morali imeti dovolj finančnih sredstev za izvajanje svojih dejavnosti; spodbuja evropske nadzorne organe, naj sodelujejo pri teh vprašanjih z ustreznimi agencijami in mednarodnimi organizacijami;

Vloga EIB pri vzdržnosti financ

22.

poudarja, da bi morale institucije EU služiti kot zgled na področju vzdržnih financ; ugotavlja, da je 26 % vsega financiranja Evropske investicijske banke usmerjeno na podnebne ukrepe in da, čeprav je prva razvila trg zelenih obveznic leta 2007 in je na poti k doseganju svojih sprejetih obveznosti v zvezi s tem, še vedno financira projekte z velikimi emisijami ogljika, zato je možnosti za izboljšanje še veliko; poziva EIB, naj prilagodi prihodnje posojilne dejavnosti in da prednost tistim, ki bodo združljive s Pariškim sporazumom in s podnebno mejo 1,5 °C; poziva k okrepitvi in novemu uravnoteženju posojilnih dejavnosti EIB in uredbe o evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), da ne bodo več usmerjene k naložbam v projekte z velikimi emisijami ogljika in bodo njihova prednostna naloga projekti, ki spodbujajo gospodarnost z viri poleg drugih inovativnih sektorjev in nematerialnih dejavnosti; meni, da bi EIB lahko zagotavljala več tveganega kapitala za regionalno uravnotežen prehod na zeleno gospodarstvo; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti dodatne ukrepe, med drugim tudi v povezavi z instrumenti naslednjega večletnega finančnega okvira;

Vloga EIB pri vzdržnosti financ

23.

priznava neodvisnost Evropske centralne banke (ECB) in njeno glavno nalogo vzdrževanja stabilnosti cen, opozarja pa, da jo kot institucijo EU zavezuje tudi Pariški sporazum; je zato zaskrbljen, ker je 62,1 % obveznic podjetniškega sektorja, ki jih je kupila ECB, iz sektorjev, ki povzročajo 58,5 % emisij toplogrednih plinov v euroobmočju (14), in ugotavlja, da ta program neposredno koristi zlasti velikim korporacijam; priporoča ECB, naj v svojih smernicah za programe nakupov izrecno upošteva Pariški sporazum in okoljske, socialne in upravljavske cilje; poudarja, da imajo lahko te smernice vlogo pilotnega projekta pri uvajanju prihodnjih naložbenih politik, usmerjenih k okoljskim, socialnim in upravljavskim ciljem v skladu z visokimi standardi taksonomije EU za trajnost;

Druge zadeve

24.

poudarja, da lahko smiselna ponudba trajnostnih finančnih produktov tudi pozitivno vpliva na izboljšanje evropske socialne infrastrukture in zajema vrsto pobud in projektov, ki so usmerjeni v ustvarjanje javne vrednosti s spodbujanjem naložb in inovacij v sektorjih, ki so strateški in bistveni za dobrobit in odpornost ljudi in skupnosti, kot so izobraževanje, zdravstvo in stanovanja;

25.

pozdravlja delo strokovne skupine, ki pomembno prispeva k pripravi novega standarda za trajnostni finančni sektor; vztraja pa, da je treba dejavno vključiti bančni sektor, ki je zaradi svojega prevladujočega položaja v evropskem finančnem okolju še vedno ključen za zagotovitev večje vzdržnosti financ;

26.

poudarja, da uporabljena metodologija za spremljanje porabe za podnebne ukrepe povzroča neusklajenost programov, kar omogoča, da se projekti z vprašljivimi okoljskimi in podnebnimi koristmi uspejo uvrstiti med izdatke, povezane s podnebjem (npr. zelena komponenta skupne kmetijske politike);

27.

poudarja, da se v metodologiji vseh pogosto uporabljenih finančnih referenčnih vrednosti ne upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki; poziva organ ESMA, naj z uporabo evropske trajnostne taksonomije razvije enega ali več evropskih referenčnih vrednosti trajnosti, da bi uspešnost evropskih izdajateljev izmerila na podlagi okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj in dejavnikov;

28.

poziva k analizi in spodbujanju zasebnih pobud, kot je projekt EeMAP o „zelenih hipotekah“, da bi ocenili in pokazali, pod kakšnimi pogoji lahko zelena sredstva zmanjšajo tveganje za naložbe in hkrati povečajo okoljsko trajnost;

29.

poziva EU, naj dejavno spodbuja vključevanje kazalnikov trajnosti v okvir mednarodnih standardov računovodskega poročanja na mednarodni ravni;

30.

poudarja, da bi moralo upravljanje podjetij spodbujati dolgoročno in trajnostno ustvarjanje vrednosti, na primer z delnicami za dolgotrajno zvestobo delničarjev ter vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov v svežnje prejemkov direktorjev in uprave; ugotavlja, da bi s pojasnitvijo dolžnosti direktorjev v zvezi s tem podprli trajnostne vlagatelje pri sodelovanju z upravo;

31.

poziva k uvedbi obveznega zavarovanja okoljske odgovornosti za vse komercialne in javne dejavnosti kot pogoja za izdajo dovoljenj;

32.

poudarja, da trajnostno financiranje zahteva pojasnitev dolžnosti direktorjev evropskih podjetij v zvezi z dolgoročnim trajnostnim ustvarjanjem vrednosti, okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami ter sistemskimi tveganji v okviru splošnih obveznosti direktorjev za večjo uspešnost družbe;

33.

poziva evropske nadzorne organe, naj oblikujejo smernice za zbiranje statističnih podatkov o prepoznavanju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter njihovem vključevanju v financiranje, in poziva, naj se statistični podatki objavijo, kadar koli je mogoče;

34.

poziva nacionalne bančne organe in organe finančnih trgov, naj pripravijo jasna in jedrnata navodila o tem, kako naj bi nova taksonomija in druge spremembe, ki jih prinaša ta zakonodaja, izvajali brez povzročanja stroškov, ki se jim je mogoče izogniti, in zamud;

35.

zagovarja stališče, da bi s cenovnimi ukrepi lahko veliko prispevali k zapolnitvi finančne vrzeli v višini 180 milijard EUR pri uresničevanju evropskih prizadevanj za dekarbonizacijo, tako da bi naložbe preusmerili v dolgoročne trajnostne cilje;

36.

ugotavlja, da se v razpravah o trajnostnem financiranju pogosto pozablja na mala in srednja podjetja kljub njihovi inovativnosti; v zvezi s tem opozarja na velik potencial digitalizacije in zelene finančne tehnologije; priporoča Komisiji, naj razmisli o mehanizmih, ki bi malim in srednjim podjetjem omogočili združevanje projektov, da bi lahko dostopali do trga zelenih obveznic;

37.

poudarja pomen socialne komponente trajnostnega financiranja; opozarja na možnosti oblikovanja novih finančnih instrumentov, ki bi bili namenjeni posebej socialnim infrastrukturam, kot so socialne obveznice, ki jih podpirajo načela o teh obveznicah iz leta 2017;

38.

poudarja, da so ugotavljanje, upravljanje in razkrivanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj sestavni deli varstva potrošnikov in finančne stabilnosti ter bi zato morali biti zanje pristojni evropski nadzorni organi; poziva ESRB, naj dejavno raziskuje medsebojno povezavo med okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki in sistemskim tveganjem, tudi onkraj podnebnih sprememb;

39.

želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. novembra 2017 o Akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah pozval k uvedbi varčevalnega računa EU za financiranje zelenega gospodarstva;

40.

poziva, naj bodo vsi izdatki EU v prihodnosti skladni s Pariškim sporazumom in naj se v pravne instrumente za urejanje delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (vključno s kohezijskimi skladi), skladov za zunanje delovanje in razvojno sodelovanje ter drugih instrumentov zunaj večletnega finančnega okvira, kot je sklad EFSI, vključijo cilji v zvezi z razogljičenjem gospodarstva;

41.

poziva Komisijo, naj opravi študijo izvedljivosti glede tega, kako bi lahko nadzorniki in regulatorji bolje nagradili mandate z dolgoročnejšimi perspektivami;

42.

poziva organ EIOPA, naj zagotovi primere najboljše prakse in smernice o tem, kako naj ponudniki sistemov poklicnega zavarovanja in zasebnih pokojninskih produktov ravnajo z upravičenci pred sklenitvijo pogodbe in v času trajanja naložbe; poziva organ EIOPA, naj zagotovi smernice glede najboljše prakse, kot je sklad agencije Združenega kraljestva za okolje, za odnose z upravičenci in maloprodajnimi strankami in za določitev njihovih finančnih in nefinančnih interesov;

43.

je seznanjen s priporočilom strokovne skupine o ustanovitvi opazovalnice EU za vzdržnost financ, ki bi zbirala in razkrivala informacije o trajnostnih naložbah EU ter o tem poročala, ustanoviti pa bi jo morala Evropska agencija za okolje v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi; glede na to, da bi bilo treba okrepiti vlogo Evropske unije pri dajanju zgleda, priporoča, naj ta opazovalnica tudi zbira, podpira in razkriva informacije o trajnostnih naložbah skladov in institucij EU, vključno z EFSI, EIB in ECB; poziva, naj opazovalnica o svojih dejavnostih poroča Evropskemu parlamentu;

44.

priporoča, naj EIB sodeluje z manjšimi udeleženci na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi povezali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako zagotovili, da bi bili primerni za financiranje EIB v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja;

45.

se strinja s strokovno skupino, kako pomembno je, da se okrepi vloga evropskih državljanov in se ti seznanijo z vprašanji vzdržnosti financ; poudarja, da je treba izboljšati dostop do informacij o rezultatih na področju trajnosti in spodbujati finančno pismenost;

46.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajenost politike med finančnimi in nefinančnimi sektorji; opozarja, da morajo potrebo po vzdržni finančni politiki spremljati dosledne odločitve v okviru politike v drugih sektorjih, kot so energija, promet, industrija in kmetijstvo;

47.

poziva Komisijo, naj objavi redno poročilo o napredku glede vprašanj iz te resolucije;

48.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vpliv EU in dokažejo vodilni položaj na področju vzdržnih financ ter dvignejo standarde glede vzdržnosti financ na svetovni ravni, vključno z dvostranskimi dogovori s tretjimi državami, v večstranskih političnih forumih, kot so OZN, G7 in G20, ter pri mednarodnih oblikovalcih standardov, kot je Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO);

o

o o

49.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(3)  UL L 132, 20.5.2017, str. 1.

(4)  UL L 354, 23.12.2016, str. 37.

(5)  UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(6)  UL L 347, 28.12.2017, str. 35.

(7)  UL L 352, 9.12.2014, str. 1.

(8)  Urad ZN za zmanjševanje tveganja nesreč https://www.unisdr.org/files/46796_cop21weatherdisastersreport2015.pdf

(9)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0039.

(10)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0025.

(11)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0428.

(12)  UL C 75, 26.2.2016, str. 41.

(13)  UL C 265, 11.8.2017, str. 65.

(14)  Sini Matikainen, Emanuele Campiglio in Dimitri Zenghelis, ‚The climate impact of quantitative easing‘ (Učinek kvantitativnega popuščanja na okolje), Grantham Institute on climate change and the environment, maj 2017.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/36


P8_TA(2018)0216

Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 (2018/2009(INI))

(2020/C 76/05)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 6 in 7,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 70, 85, 86, 258, 259 in 260,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju ustreznih resolucij s področja pravne države in pravice,

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. aprila 2017 z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017“ (COM(2017)0167),

ob upoštevanju študije Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz leta 2017 z naslovom „The judicial system and economic development across EU Member States“ (Pravosodni sistem in gospodarski razvoj v državah članicah EU) (1),

ob upoštevanju študije Inštituta za pravno reformo ameriške gospodarske zbornice iz leta 2017 z naslovom „The Growth of Collective Redress in the EU“ (Rast kolektivnih pravnih sredstev v EU) (2),

ob upoštevanju zbirke statističnih podatkov po spolu Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) (3),

ob upoštevanju poročil Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti njenega seznama meril za pravno državo (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države (5),

ob upoštevanju študije družbe Milieu iz leta 2011, naslovljene „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“ (Primerjalna študija o dostopu do pravnega varstva na področju zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje) (6),

ob upoštevanju Priporočila Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov (CM/Rec(2010)12) (7),

ob upoštevanju študije tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve Evropskega parlamenta iz leta 2017, naslovljene „Mapping the Representation of Women and Men in Legal Professions Across the EU“ (Zastopanost žensk in moških v pravniških poklicih v EU) (8),

ob upoštevanju letnih poročil o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki jih pripravlja Komisija Sveta Evrope za učinkovito pravosodje (CEPEJ) (9),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0161/2018),

A.

ker so neodvisni, učinkoviti in kakovostni pravosodni sistemi ključni za spoštovanje pravne države, pravičnost sodnih postopkov in zaupanje državljanov in podjetij pravnemu sistemu, ki zagotavlja, da lahko posamezniki in podjetja v celoti uveljavljajo svoje pravice; ker je uspešen pravosodni sistem neločljiv od neodvisnosti sodstva in podpira gospodarsko rast, ščiti temeljne pravice in je temelj za ustrezno uporabo prava EU; ker je pravica, ki je tudi sama po sebi vrednota, zlasti ko gre za možnost dostopa do sodnega varstva za državljane in spoštovanje pravice do poštenega sojenja;

B.

ker je Komisija objavila pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017, ki je informativno, primerjalno, nezavezujoče orodje za načelno oceno učinkovitosti, neodvisnosti in kakovosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da se ugotovijo pomanjkljivosti, opredelijo dobre prakse in napredek ter boljše opredelijo pravosodne politike držav članic, pri čemer se pregled v ta namen osredotoča na parametre pravosodnih sistemov, ki prispevajo k izboljšanju poslovnega, naložbenega in potrošniškega okolja v Uniji;

C.

ker se v petem pregledu stanja na področju pravosodja v EU analizirajo zlasti vprašanja v zvezi z dostopom javnosti do sodnih postopkov, neodvisnostjo sodstva, kakor jo zaznavajo posamezniki in poslovni sektor, trenutno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije v pravosodnem sistemu in delovanjem nacionalnih pravosodnih sistemov na specifičnih področjih v zvezi z enotnim trgom in poslovnim sektorjem, predstavljen pa je tudi začetni pregled delovanja nacionalnih kazenskopravnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja;

D.

ker pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 ni splošna razvrstitev nacionalnih pravosodnih sistemov in ni njegov namen dati prednost enemu sistemu pred drugimi;

E.

ker bi po drugi strani pregled stanja na področju pravosodja moral biti koristen priročnik, ki nudi pregled najboljših praks, ki naj jih države članice uporabijo na področju civilnega, gospodarskega in upravnega sodstva;

F.

ker veliko podatkov o nekaterih državah članicah še vedno ni na razpolago; ker obstajajo razhajanja v količini in specifični vsebini podatkov, ki jih nekatere države članice dajo na razpolago;

G.

ker se pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 osredotoča predvsem na civilno, gospodarsko in upravno sodstvo, v njem pa je predstavljen tudi začetni pregled delovanja nacionalnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU za boj proti pranju denarja v okviru kazenskega sodstva;

H.

ker ima ta nezavezujoč pregled to prednost, da prepoznava pozitivne in negativne trende ter nudi priložnost za učenje med kolegi in izmenjavo najboljših praks po celotni Uniji, s čimer se spodbuja in zagotavlja spoštovanje pravne države;

I.

ker je nudenje informacij o pravosodnem sistemu na uporabniku prijazen način pogoj za dostop do sodnega varstva;

J.

ker je treba zagotoviti pravosodne sisteme, ki bodo prilagojeni novim izzivom Evropske unije;

Splošne ugotovitve

1.

poudarja, da pravosodje utrjuje pravno državo v družbi in zagotavlja pravico vseh do pravičnega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem; poziva države članice, naj zagotovijo, da vsaka reforma pravosodja podpira pravno državo in je skladna s standardi EU na področju neodvisnosti sodstva; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja nacionalne reforme pravosodja v okviru evropskega semestra, ki prav tako temelji na podatkih iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU; nadalje poziva Komisijo, naj oblikuje nova merila za boljše ocenjevanje skladnosti pravosodnih sistemov s pravno državo, pri tem pa naj se predvsem opira na seznam meril za pravno državo, ki ga je pripravila Beneška komisija;

2.

poziva Komisijo, naj zbere natančnejše podatke o obravnavi kršitev, ki ogrožajo spoštovanje pravne države in temeljne pravice, vključno s korupcijo, diskriminacijo, kršitvami zasebnosti ter svobodo misli, vesti, veroizpovedi, izražanja, zbiranja in združevanja;

3.

želi spomniti na prošnjo Komisiji iz svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, naj predloži predlog za sklenitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, in to prošnjo ponavlja; poziva Komisijo, naj združi obstoječa poročila, vključno s pregledom stanja na področju pravosodja, dokler ta pakt ne bo začel veljati;

4.

je seznanjen s pregledom stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 in izraža veliko zanimanje zanj ter poziva Komisijo, naj ob upoštevanju Pogodb in v posvetovanju z državami članicami spodbuja njegovo pripravo tudi v prihodnje;

5.

poudarja, da bo vzpostavitev pregleda stanja na področju kazenskih zadev bistveno prispevala k oblikovanju skupnega dogovora sodnikov in tožilcev glede zakonodaje EU na področju kazenskega prava, s čimer se bo okrepilo medsebojno zaupanje;

6.

poziva Komisijo, naj v pregledu stanja na področju pravosodja upošteva boj proti korupciji, in meni, da je vključitev tega vprašanja prednostna naloga.

7.

podpira namen te izmenjave ter poudarja, da lahko neodvisen, učinkovit in kakovosten pravosodni sistem spodbuja podjetja k razvoju in naložbam na nacionalni in čezmejni ravni, obenem pa varuje temeljne pravice državljanov in ščiti pravice potrošnikov in delavcev ter tako krepi njihov gospodarski prispevek;

8.

opozarja na pomen primerjalnih analiz pravosodnih sistemov za čezmejno medsebojno zaupanje, učinkovito sodelovanje pravosodnih organov ter oblikovanje skupnega pravosodnega območja in evropske pravosodne kulture; zato spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z razvojem konkretnih kazalnikov za ocenjevanje spoštovanja vrednot EU, kot sta pravna država in spoštovanje temeljnih pravic, v praksi;

9.

meni, da mora takšna primerjava temeljiti na objektivnih merilih in dokazih, ki so natančno zbrani, primerjani in analizirani ob hkratnem upoštevanju posameznih ustavnih in pravnih okvirov; poudarja pomen zagotavljanja enake obravnave držav članic pri nepristranskem ocenjevanju njihovih pravosodnih sistemov;

10.

pozdravlja prizadevanja Komisije, ki želi prvič oceniti nekatere vidike kazenskega pravosodja s področja boja proti pranju denarja, ter Komisiji priporoča, naj sprejme ukrepe, potrebne za spodbujanje držav članic, da bodo poskrbele za informacije o trajanju sodnih postopkov na tem področju glede na začetek veljavnosti četrte in pozneje pete direktive o preprečevanju pranja denarja;

11.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da predstavi merljive podatke in oblikuje konkretne sklepe o tem, kako so države članice izboljšale ali še lahko izboljšajo kakovost in učinkovitost svojih pravosodnih sistemov, zlasti v zvezi s statusom in imenovanjem sodnikov, njihovo neodvisnostjo in uravnoteženostjo med spoloma; ugotavlja, da se podatkovna vrzel še vedno zmanjšuje, zlasti za kazalnike o učinkovitosti pravosodnih sistemov; vendar obžaluje, da še vedno obstajajo primeri, ko nekatere države članice niso zagotovile podatkov za določene kategorije, čeprav so le-ti uporabni ali razpoložljivi; zato poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za primerljivost podatkov in naj popolnoma sodelujejo s Komisijo tako, da posredujejo zahtevane podatke; poudarja, da morajo države članice še naprej zmanjševati podatkovno vrzel, da izpolnijo prednostne naloge za učinkovite pravosodne sisteme; poziva države članice, naj tesno sodelujejo s komisijo Sveta Evrope za učinkovito pravosodje in Komisijo, zlasti v okviru neformalne skupine nacionalnih strokovnjakov z ministrstev in različnih pravosodnih sistemov, da se zapolni podatkovna vrzel, ki še obstaja v nekaterih kategorijah pregleda stanja pravosodja;

12.

poziva države članice, naj podrobno preučijo rezultate pregleda stanja pravosodja za leto 2017 in ugotovijo, kaj se je treba iz tega naučiti, ter preučijo, ali je treba sprejeti nacionalne ukrepe, da se popravijo pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo, učinkovitostjo in neodvisnostjo njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov;

13.

ugotavlja, da si številne države članice še vedno prizadevajo izboljšati učinkovitost svojih nacionalnih pravosodnih sistemov prek uvedbe reform; pozdravlja dejstvo, da so bile napovedane številne nove reforme v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, alternativnimi metodami reševanja sporov, specializacijo sodišč in mrežo sodišč;

Učinkovitost

14.

poudarja pomen učinkovitih in hitrih postopkov v skladu s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah; nadalje poudarja pomen hitrih in učinkovitih postopkov v zvezi z varstvom potrošnikov, intelektualno lastnino in pravico do zasebnosti podatkov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ti postopki v nekaterih državah članicah še vedno preveč dolgotrajni; poudarja, da velika količina nerešenih zadev lahko državljane in podjetja tudi odvrača od zaupanja pravosodnemu sistemu, pa tudi zmanjšuje pravno gotovost, saj je zaupanje temelj spoštovanja pravne države;

15.

spodbuja države članice, naj vlagajo v uporabo in nadaljnji razvoj orodij IKT v svojih pravosodnih sistemih, s ciljem, da bi postali dostopnejši, razumljivejši in lažje uporabni za vse državljane EU, zlasti za tiste, ki imajo kakršno koli obliko invalidnosti in ranljive skupine, vključno z narodnimi manjšinami in/ali migranti; poudarja prednosti sistemov IKT za čezmejno sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic in na nacionalni ravni za zmanjšanje stroškov za vse vključene deležnike ter tudi za izboljšanje splošne učinkovitosti in kakovosti pravosodnih sistemov, recimo z elektronskim vlaganjem tožb, možnostjo spremljanja in vodenja postopkov na spletu in elektronsko komunikacijo med sodišči in odvetniki; obžaluje dejstvo, da se še ni dosegel poln potencial IKT sistemov po vsej EU; pozdravlja preglednost v zvezi z objavljanjem sodb v večini držav članic; poudarja, da razpoložljivost informacij na spletu v uporabniku prijazni obliki znatno prispeva k dostopnosti pravnega varstva za državljane in podjetja; poziva države članice, naj vse sodbe objavijo na spletu, saj bo to državljanom in podjetjem pomagalo, da se bodo bolj seznanili s pravosodnim sistemom, ki bo tako postal tudi bolj pregleden; nadalje ugotavlja, da bi to lahko prispevalo k doslednosti sodne prakse;

16.

poudarja, da je treba okrepiti in povečati raznolikost usposabljanja za sodnike, saj je to prav tako temelj učinkovitega, neodvisnega in nepristranskega sodnega sistema; zlasti poudarja potrebo po usposabljanju na področjih spolnih vlog, norm in stereotipov, sodniške etike, spretnosti informacijske tehnologije, sodnega upravljanja, mediacije ter komunikacije s strankami v postopku ter mediji; poleg tega poudarja pomen primernega usposabljanja na področju prava EU in različnih struktur sodelovanja v EU, kot je Eurojust; ugotavlja, da posebna področja prava EU, kot sta avtorska pravica in zakonodaja na področju zasebnosti, zahtevata razumevanje tako prava kot tudi tehnološkega napredka; ugotavlja, da kaže, da specializacija sodnikov in sodišč pozitivno vplivata na učinkovitost in kakovost sodnih sistemov; poziva Komisijo, naj v pregledu prihodnje leto to vprašanje dodatno preuči; poudarja, da je stalno in sistematično usposabljanje sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov nujno, da se zagotovi dosledno in kakovostno izvajanje in učinkovito zagotavljanje izvrševanja zakonodaje; poziva države članice, naj več vlagajo v razvoj pravosodnega usposabljanja in izobraževanja za pravnike, npr. sodnike, tudi v drugih državah članicah, da bi se izmenjale izkušnje in najboljše prakse;

17.

spodbuja države članice in institucije EU, naj podprejo nadaljnji razvoj mediacije na ravni EU; poziva Komisijo, naj sistematično oceni učinek mediacije v sodnih sistemih EU;

Kakovost

18.

poziva Komisijo, naj v okvir primerjalnega pregleda za naslednje leto v zvezi z dejavniki dostopnosti sodnih sistemov doda postopke kolektivnih pravnih mehanizmov, saj meni, da je dostop do pravnega varstva in učinkovitega reševanja sporov ključnega pomena; meni, da so ti postopki pomembno orodje za okrepitev varstva potrošnikov, okolja in zdravja v vseh EU, na področjih, kjer je neposredno prizadetih veliko tožnikov; meni, da postopki kolektivnih pravnih mehanizmov olajšajo dostop državljanov do sodnega varstva in učinkovitega reševanja sporov ter posledično odstranjujejo nepotrebne ovire, zlasti za državljane, ki živijo pod pragom revščine ali ki so vključeni v postopke s čezmejno razsežnostjo;

19.

ugotavlja, da večina držav članic zahteva, da stranke plačajo sodno takso ob začetku sodnega postopka; poudarja, da razpoložljivost brezplačne pravne pomoči in višina sodnih taks pomembno vplivata na dostop do pravnega varstva, zlasti za revne državljane, in poudarja vlogo brezplačne pravne pomoči pri zagotavljanju, da imajo šibkejše stranke lahko dostop do sodnega varstva pod enakimi pogoji; poudarja, da je pravna pomoč potrošnikom pod pragom revščine še vedno bistven dejavnik uravnovešanja; poudarja, da ima lahko težavnost pridobivanja brezplačne pravne pomoči velik odvračalni učinek, če sodna taksa in/ali odvetniški stroški predstavljajo znatni delež vrednosti zahtevka; meni, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč vezana na prag revščine v državah članicah; vztraja, da bi bilo treba sodne stroške v splošnem dodatno znižati, na primer z uporabo nacionalnih elektronskih portalov e-pravosodje; poziva države članice, naj povečajo prijaznost uporabnikom spletnih informacij, ki državljanom omogočajo, da ugotovijo, ali imajo pravico do brezplačne pravne pomoči, vključno z dostopnimi spletnimi informacijami za slabovidne osebe;

20.

poziva Komisijo, naj pred zaključkom pregleda prihodnje leto uvede nov kazalnik o dostopu do sodnega varstva za skupine, ki bi lahko bile ogrožene ali diskriminirane, da se ugotovijo možne ovire;

21.

poudarja potrebo po obravnavanju še vedno obstoječe neenakosti v zastopanosti spolov in znatnih vrzeli v razmerju med sodniki, in sicer na sodiščih višje stopnje/vrhovnih sodiščih na nacionalni ravni in ravni EU; obžaluje nedavni negativni razvoj, kar zadeva delež poklicnih sodnic v nekaterih državah članicah;

22.

poudarja, da je treba v zvezi z enakostjo spolov v pravosodnih poklicih v Evropi opraviti še veliko dela, nenazadnje na področju dostopa do položaja sodnika, spolnih stereotipov, preglednosti pri imenovanju, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in obstoja praks mentorstva; poudarja očitno neskladje med deležem žensk, zaposlenih na nižjih ravneh pravosodja (vključno z nesodniškim osebjem) ter na ravni višjih sodišč in tožilstva; spodbuja države članice, naj svoja prizadevanja, zlasti na področju visokega šolstva, usmerijo na ženske na sodniških položajih ter naj spodbudijo pozitiven pristop do žensk sodnic;

23.

opozarja na skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2015 (10), v kateri je bilo navedeno, da bi države članice morale v največji možni meri in z namenom doseganja cilja enakosti med moškimi in ženskami, določenega v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, zagotoviti enako zastopanost žensk in moških pri imenovanju kandidatov za sodnike na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije; poziva države članice, naj bodo za zgled v zvezi s tem;

24.

poudarja, da določanje finančnih sredstev še vedno v glavnem temelji na preteklih stroških namesto na dejanski delovni obremenitvi ali številu sodnih zahtevkov, pri čemer so se izdatki za pravosodni sistem na prebivalca v letu 2015 v več kot polovici držav članic povečali;

25.

pozdravlja večjo uporabo mehanizmov za alternativno reševanje sporov v večini držav članic, zlasti evropske platforme za spletno reševanje sporov (SRS) za potrošnike in trgovce;

26.

ugotavlja pomanjkanje razpoložljivih podatkov na področju zakonskih in starševskih sporov; spodbuja Komisijo, naj te podatke vključi v pregled stanja na področju pravosodja v EU, ko jih bodo države članice dale na razpolago, po možnosti kot vmesni cilj, ki naj se doseže po pregledu in po potrebi spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo;

Neodvisnost

27.

poudarja, da so neodvisnost, kakovost in učinkovitost ključne sestavine uspešnega pravosodnega sistema, ki pa je osrednjega pomena za pravno državo, pravičnost sodnih postopkov in zaupanje državljanov in podjetij pravnemu sistemu; nadalje poudarja, da je neodvisnost sodstva nujna sestavina demokracije; meni, da neodvisen pravosodni sistem na eni strani temelji na odsotnosti vmešavanja ali pritiskov vlad in politike ali strani z gospodarskim interesom, na drugi pa na učinkovitih jamstvih, ki jih zagotavlja status in položaj sodnikov ter njihov finančni položaj; poudarja, da je treba zagotoviti dovolj samostojnosti, da se organi pregona zaščitijo pred neustreznimi političnimi vplivi; zato poziva Komisijo, naj v pregled stanja vključi razdelek o statusu državnih tožilcev in njihovi neodvisnosti; nadalje poziva Komisijo, naj še naprej spremlja pravne varovalke sodniške neodvisnosti, tudi v sodelovanju z mrežo vrhovnih sodišč in sodnih svetov;

28.

poudarja pomen nepristranskega, torej brez samovoljne diskrecijske pravice izvršilne oblasti, in celovitega mehanizma za imenovanje, ocenjevanje, premeščanje ali razreševanje sodnikov;

o

o o

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC104594/jrc104594__2017_the_judicial_system_and_economic_development_ across_eu_member_states.pdf

(2)  http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC104594/jrc104594__2017_the_judicial_system_and_economic_development_ across_eu_member_states.pdf

(3)  http://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs

(4)  http://www.venice.coe.int/webforms/documents/default.aspx?pdffile=CDL-AD(2016)007-e

(5)  UL C 378, 9.11.2017, str. 136.

(6)  Milieu Ltd (2011), „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“, zbirno poročilo, GD za pravosodje Evropske komisije, Bruselj.

(7)  https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?p=&Ref=CM/Rec(2010)12&Language=lanEnglish&Ver=original&BackColorInternet=C3C3C3&BackColor Intranet=EDB021&BackColorLogged=F5D383&direct=true

(8)  http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596804/IPOL_STU(2017)596804_EN.pdf

(9)  https://www.coe.int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/default_en.asp

(10)  UL C 436, 24.12.2015, str. 1.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/42


P8_TA(2018)0221

Gensko spremenjena koruza GA21 (MON-ØØØ21-9)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125-02 – 2018/2698(RSP))

(2020/C 76/06)

Evropski parlament,

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125-02),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 21. septembra 2017 in ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017 (3),

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je Odločba Komisije 2008/280/ES (5) odobrila dajanje v promet živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (v nadaljevanju: koruza GA21), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker področje uporabe odobritve vključuje tudi proizvode, ki ne spadajo med živila in krmo in vsebujejo koruzo GA21 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje;

B.

ker je pred Odločbo Komisije 2008/280/ES Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 13. septembra 2007 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 2. oktobra 2007 (6) (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2007);

C.

ker je podjetje Syngenta France SAS 6. oktobra 2016 v imenu podjetja Syngenta Crop Protection AG, Švica Komisijo predložilo vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovo zgoraj navedene odobritve;

D.

ker je EFSA 21. septembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017 (7) (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2017);

E.

ker je bila koruza GA21 razvita z namenom odpornosti na glifosat, in sicer tako, da bi izrazila prilagojeno različico beljakovine EPSPS;

F.

ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi proti herbicidom odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

G.

ker je treba zato pričakovati, da bo koruza GA21 izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njene agronomske značilnosti;

H.

ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju tako za mnenje EFSA 2007 (8) kot tudi za mnenje EFSA 2017 (9) posredovale veliko kritičnih pripomb; ker države članice kritizirajo na primer dejstvo, da so potrebne dodatne informacije, preden je mogoče priti do ugotovitev v zvezi z oceno tveganja koruze GA21, da ni podatkov, ki bi izkazovali zgodovino varne uporabe, da so v poročilih o spremljanju za koruzo GA21 za obdobje odobritve bistvene pomanjkljivosti in da uvedeni pristop spremljanja ni popolnoma v skladu z Direktivo 2001/18/ES;

I.

ker tudi Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (v nadaljevanju: Odbor EFSA za GSO) meni, da je potrebna nadaljnja razprava z vložniki in upravitelji tveganja o izvajanju načrtov za okoljsko spremljanje po dajanju na trg gensko spremenjenih rastlin, namenjenih uvozu in predelavi, v praksi;

J.

ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.

ker je Parlament ustanovil poseben odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali so se v postopku ocene tveganja spoštovali znanstveni standardi Unije in ali je industrija neustrezno vplivala na sklepe agencij o rakotvornosti glifosata;

L.

ker po mnenju odbora za pesticide pri EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata (10); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov (11);

M.

ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji koruza GA21 (Argentina, Brazilija, Kanada, Japonske, Paragvaj, Filipini, Južna Afrika, ZDA, Urugvaj in Vietnam);

N.

ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih presnovkov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja koruze GA21 z glifosatom niso bili ocenjeni;

O.

ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660 (12) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021 (13); ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata na tej uvoženi koruzi GA21 skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

P.

ker se koruza GA21 goji med drugim v Argentini; ker so uničujoče posledice uporabe glifosata na zdravje dobro dokumentirane; ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja OZN, med katerimi je tudi zaveza, da se do leta 2030 občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja (cilj trajnostnega razvoja 3, podcilj 3.9) (14);

Q.

ker je Unija zavezana skladnosti politik za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na področjih trgovine, okolja in kmetijstva, kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja;

R.

ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce (15); ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva (16);

S.

ker bo ponovna odobritev za dajanje koruze GA21 na trg še naprej ustvarjala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide, (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene) lahko pričakuje, da se bodo uporabili večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

T.

ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav (17); ker je odločitev o ponovni odobritvi koruze GA21 v pristojnosti Unije;

U.

ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat (18);

V.

ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

W.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (19);

X.

ker je Parlament v prvi obravnavi (20)28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Y.

ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

Z.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.

meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.

meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (21) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.

poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.

poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

5.

zlasti poziva Komisijo, naj izpolni zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in ustavi ves uvoz gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na glifosat;

6.

poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.

poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu v Unijo za prehrano in krmo;

8.

ponovno izraža svojo zavezanost zagotovitvi napredka v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011, da bi med drugim zagotovili, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami gensko spremenjenih organizmov, bodisi za gojenje bodisi za uporabo v živilih in krmi; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(3)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5006

(4)  

Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1 507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1 507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1 507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1 507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).

Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305 423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).

Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).

(5)  Odločba Komisije 2008/280/ES z dne 28. marca 2008 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 29.3.2008, str. 19).

(6)  https://www.efsa.europa.eu/fr/efsajournal/pub/541

(7)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5006

(8)  Priloga G, Pripombe držav članic, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2005-226

(9)  Priloga G, Pripombe držav članic, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionDocumentsLoader?question=EFSA-Q-2016-00714

(10)  Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat. Strokovno glasilo EFSA 2015, 13(11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf

(11)  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/660 z dne 6. aprila 2017 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2018, 2019 in 2020 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 94, 7.4.2017, str. 12).

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).

(14)  https://sustainabledevelopment.un.org/sdg3

(15)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4302

(16)  https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/ecog.02719

(17)  Člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03

(18)  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5606642/

(19)  Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).

(20)  UL C 355, 20.10.2017, str. 165.

(21)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/48


P8_TA(2018)0222

Gensko spremenjena koruza 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603 in gensko spremenjena koruza s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1 507, 59 122, MON 810 in NK603

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1 507, 59 122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056123-02 – 2018/2699(RSP))

(2020/C 76/07)

Evropski parlament,

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1 507, 59 122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056123-02),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 14. novembra 2017 in ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017 (3),

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Pioneer Overseas Corporation 3. februarja 2011 v imenu podjetja Pioneer Hi-Bred International Inc., Združene države Amerike, pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603 (v nadaljnjem besedilu: vloga), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki so sestavljeni ali vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 × 59 122 × MON 810 × NK603 in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.

ker vloga zajema deset podkombinacij posameznih transformacij, ki sestavljajo gensko spremenjeno koruzo, od katerih jih je pet že odobreno; ker je osem od teh podkombinacij urejeno z osnutkom izvedbenega sklepa Komisije; ker so podkombinacije 1 507 × NK603 in NK603 × MON 810 že odobrene z različnimi sklepi Komisije;

C.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 14. novembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017 (5);

D.

ker je gensko spremenjena koruza pridobljena s križanjem štirih gensko spremenjenih transformacij koruze: 1 507 proizvaja insekticidno beljakovino Cr1F in je odporen na herbicid glufosinat; 59 122 proizvaja insekticidni beljakovini Cry34Ab1 in Cry35Ab1 in je prav tako odporen na herbicid glufosinat; MON810 proizvaja insekticidno beljakovino Cr1Ab; NK603 proizvaja dva encima, ki zagotavljata odpornost na herbicid glifosat;

E.

ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata in glufosinata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

F.

ker je treba zato pričakovati, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata in glufosinata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njenih agronomskih značilnosti;

G.

ker je bilo v neodvisni študiji ugotovljeno, da ocena tveganja Evropske agencije za varnost hrane ne bi smela biti sprejeta, saj Evropska agencija za varnost hrane med drugim ni zahtevala empiričnih podatkov o toksičnosti in vplivu na imunski sistem ter je zanemarila kombinirane učinke in posledice škropljenja večjih odmerkov komplementarnih herbicidov, je ocena tveganja za okolje nesprejemljiva in temelji na napačnih predpostavkah, poleg tega pa ni bil predviden sistem za spremljanje razlitja in morebitnih posledic za zdravje v posameznih primerih (6);

H.

ker vlagatelj ni predložil podatkov o poskusih za eno neodobreno podkombinacijo zložbe genskih elementov (59 122 × MON810 × NK603); ker odobritev zložbe genskih elementov ni mogoča brez natančne ocene podatkov o poskusih za vsako podkombinacijo;

I.

ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7); ker veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji poteče 31. julija 2018 (8);

J.

ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.

ker po mnenju odbora za pesticide pri agenciji EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata (9); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov (10);

L.

ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji gensko spremenjena koruza (Kanada in Japonska);

M.

ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja gensko spremenjene koruze s herbicidi niso bili ocenjeni, prav tako pa ni bil ocenjen kumulativni učinek škropljenja z glifosatom in glufosinatom;

N.

ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata ali glufosinata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660 (11) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021 (12); ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata ali glufosinata na tej uvoženi gensko spremenjeni koruzi skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

O.

ker pri zložbi genskih elementov nastajajo štirje insekticidni toksini (Cry1F in Cry1Ab, ki ciljno delujejo na metulje, ter Cry34Ab1 in Cry35Ab1, ki ciljno delujejo na hrošče); ker je bilo v znanstveni študiji iz leta 2017 o morebitnih učinkih toksinov Bt in ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi na zdravje ugotovljeno, da je treba ostankom herbicidov in njihovi interakciji s toksini Bt posvetiti posebno pozornost (13); ker agencija EFSA tega ni raziskala;

P.

ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce (14); ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva (15);

Q.

ker bo odobritev za dajanje gensko spremenjene koruze na trg povečala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene), uporabljajo večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

R.

ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav (16); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene koruze v pristojnosti Unije;

S.

ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat (17);

T.

ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

U.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (18);

V.

ker je Parlament v prvi obravnavi (19)28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

W.

ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

X.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.

meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.

meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (20) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.

poziva Komisijo, naj umakne osnutek izvedbenega sklepa;

4.

poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

5.

zlasti poziva Komisijo, naj izpolni zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in ustavi ves uvoz gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na glifosat;

6.

zlasti poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza katerekoli gensko spremenjene rastline, namenjene za živila ali krmo, ki je postala odporna na herbicid, ki ni odobren za uporabo v Uniji (v tem primeru glufosinat, ki mu dovoljenje za uporabo poteče 31. julija 2018);

7.

poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

8.

poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu v Unijo za živila in krmo;

9.

ponovno izraža svojo zavezanost zagotovitvi napredka v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011, da bi med drugim zagotovili, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami gensko spremenjenih organizmov, bodisi za gojenje bodisi za uporabo v živilih in krmi; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(3)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5000

(4)  

Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1 507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1 507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59 122 × MIR604 × 1 507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59 122, MIR604, 1 507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).

Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).

Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo FG72×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).

Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1 507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305 423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).

Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59 122 (DAS-59 122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).

Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).

Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).

(5)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5000

(6)  https://www.testbiotech.org/node/2130

(7)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(8)  Točka 7 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/404 (UL L 67, 12.3.2015, str. 6).

(9)  Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat. Strokovno glasilo EFSA 2015, 13 (11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf

(10)  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/660 z dne 6. aprila 2017 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2018, 2019 in 2020 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 94, 7.4.2017, str. 12).

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).

(13)  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5236067/

(14)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4302

(15)  https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/ecog.02719

(16)  Člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03

(17)  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5606642/

(18)  Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).

(19)  UL C 355, 20.10.2017, str. 165.

(20)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/54


P8_TA(2018)0223

Skladnost ribiških proizvodov z merili za dostop na trg EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju nadzornih ukrepov za vzpostavitev skladnosti ribiških proizvodov z merili za dostop do trga EU (2017/2129(INI))

(2020/C 76/08)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (1),

ob upoštevanju nadzornega sistema v okviru skupne ribiške politike (SRP), ki vključuje uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 (2) in (ES) št. 1005/2008 (3), Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (5),

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (6),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1026/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih ukrepih za ohranjanje staležev rib v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova (7),

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU,

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, ki je bila sprejeta 27. aprila 2017 (8),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0156/2018),

A.

ker je EU največji svetovni trg ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, saj je leta 2016 absorbirala 24 % celotnega svetovnega uvoza, 60 % njene porabe teh proizvodov pa je odvisnih od uvoza;

B.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. julija 2010 o režimih uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU (9) poudaril, da mora med ključnimi cilji politike EU o uvozu ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva zagotoviti, da uvoženi proizvodi z vseh vidikov izpolnjujejo enake zahteve, kot se uporabljajo za proizvodnjo EU, in da prizadevanja EU za zagotovitev trajnosti ribolova niso združljiva z uvozom proizvodov iz držav, ki lovijo brez upoštevanja trajnosti;

C.

ker se s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) EU obvezuje k odgovornejši trgovinski politiki kot instrumentu za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

D.

ker so za preverjanje, ali ribe proizvajalcev iz EU izpolnjujejo sanitarne standarde EU, odgovorne države članice, medtem ko za uvožene ribe Komisija pooblasti tretje države, da določijo obrate, ki lahko izvažajo ribiške proizvode v EU, če lahko zagotavljajo enake standarde;

E.

ker najbolj oddaljene regije EU v Karibskem morju, Indijskem ter Atlantskem oceanu in sosednje tretje države, katerih ribolovni, proizvodni in tržni pogoji ne izpolnjuje vedno evropskih standardov, kar povzroča nepošteno trgovino v odnosu do lokalne proizvodnje;

F.

ker obstajajo številni mednarodni instrumenti v zvezi z ribiči, ki bi jih bilo treba ratificirati in izvajati, kot so Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 188 o delu na področju ribolova (Konvencija MOD št. 188), sporazum Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz Cape Towna iz leta 2012 ter mednarodna konvencija IMO o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov za osebje na ribiških ladjah (STCW-F);

G.

ker se ugotovitvah znanstvenega mnenja št. 3/2017 z dne 29. novembra 2017 z naslovom Hrana iz oceanov priporoča vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse politike Unije in uporaba enakega pristopa na drugih mednarodnih prizoriščih in v drugih regijah sveta, da se poišče ravnovesje med gospodarskimi in ekološkimi cilji, ki vključujejo proizvodnjo hrane in morsko okolje;

1.

ugotavlja, da morajo gospodarski subjekti EU, da bi lahko dajali ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva na trg EU, spoštovati najrazličnejše predpise in stroga merila, vključno s pravili na področju skupne ribiške politike, sanitarnimi in delovnimi standardi, standardi glede varnosti plovil ter okoljskimi standardi, ki vsi temeljijo na sistemih zagotavljanja skladnosti; je prepričan, da vse to ustvarja visoke standarde glede kakovosti in trajnosti proizvodov, ki jih potrošniki EU upravičeno pričakujejo;

2.

meni, da bi skladnost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz tretjih držav s standardi EU za okoljsko in socialno trajnost spodbudila trajnost v teh tretjih državah in prispevala k bolj pošteni konkurenci med proizvodi iz EU in proizvodi iz tretjih držav;

3.

je zaskrbljen, da se uvoz teh proizvodov manj nadzoruje, pri čemer se primarno preverjajo sanitarni standardi ter upoštevanje uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu (IUU) (10), ki je namenjena izključno zagotavljanju, da so bili proizvodi ulovljeni v skladu z veljavnimi pravili;

4.

poudarja, da bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo uvoženih in evropskih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kar bi moral biti ključni cilj ribiške politike EU, zato bi morala EU zahtevati, da vsi uvoženi proizvodi izpolnjujejo standarde EU za ohranjanje in upravljanje ter higienske zahteve, ki jih določa zakonodaja EU; ugotavlja, da bo to pripomoglo k bolj pošteni konkurenci in izboljšalo standarde za izkoriščanje morskih virov v tretjih državah;

5.

meni, da so prizadevanja EU za ohranitev staležev in trajnostno ribištvo kot del skupne ribiške politike nezdružljiva z uvozom ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz držav, ki povečujejo ribolovno dejavnost, ne da bi hkrati poskrbele za njeno trajnost, ampak so usmerjene v takojšnji dobiček;

6.

je zaskrbljen, ker različna pravila za trženje rib povzročajo diskriminacijo, ki negativno vpliva na trg ribičev in ribogojcev v EU, zaradi česar je treba povečati in izboljšati nadzor ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

7.

meni, da je treba v vseh državah članicah okrepiti uporabo uredbe o nadzoru (11), da bi se veljala homogeno in usklajeno na vseh stopnjah dobavne verige, tudi v trgovini na drobno in gostinskih storitvah, tako za proizvode EU kot za uvožene proizvode; ugotavlja, da to velja tudi za določbe o označevanju;

Sanitarni standardi

8.

je zaskrbljen, ker sistem za preverjanje sanitarnih meril za ribiške proizvode, izvožene v EU, ki ga določa Unija in ga uporabljajo pristojni organi tretjih držav, ne daje zadostnih jamstev, da se ta merila vedno spoštujejo;

9.

poziva Komisijo, naj zagotovi več usposabljanja, tehnične pomoči in opreme za krepitev institucionalnih zmogljivosti za pomoč državam v razvoju v skladu s pravili EU; spodbuja pobude, kot je program Boljše usposabljanje za varnejšo hrano, ki ga upravlja Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) in ki zagotavlja usposabljanje uradnih inšpektorjev iz držav v razvoju o standardih EU za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva;

10.

vztraja, da je treba strogo izvajati vse vidike zakonodaje EU glede zdravstvenih standardov in inšpekcij (tudi glede varnosti hrane, sledljivosti in preprečevanja) za uvožene ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, tudi krme in krmnih materialov, saj je to ključno za varstvo potrošnikov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem okrepi svoj program nadzora tretjih držav z manjšimi spremembami pri uradih za prehrano in veterinarstvo, predvsem tako, da poveča število pregledanih ustanov na vsaki misiji, da bi se pridobili rezultati, ki bolje odražajo resnično stanje v tretjih državah;

11.

ugotavlja, da tudi revizije, ki jih je izvedel GD SANTE, kažejo, da nekatere tretje države še zdaleč ne zagotavljajo, da izdelki izpolnjujejo potrebne zdravstvene standarde, vsaj glede ribolovnih in predelovalnih ter hladilnih plovil, kar ovira sanitarni nadzor, ki se izvaja na mejnih kontrolnih točkah EU, da se preveri, ali so izpolnjene zakonsko določene zdravstvene zahteve;

12.

je zaskrbljen zaradi opažanj, da imajo ribiška plovila, ki niso iz EU in lovijo ob zahodni Afriki, težave pri zagotavljanju sledljivosti proizvodov in upoštevanju sanitarnih standardov; meni, da verodostojnost potrdil, ki jih izdajajo tretje države za plovila in obrate, ki lahko izvažajo v EU, ni popolnoma zanesljiva;

13.

meni, da je možnost, da tretje države prenesejo pravico do izdajanja takih potrdil na druge izbrane tretje države, tudi na obalne države, v nasprotju s pojmom odgovornosti države zastave, ki je podlaga za SRP, vključno z uredbo o ribolovu IUU, zlasti z odgovornostjo države zastave za potrjevanje ulova; meni, da bi morala Komisija opustiti prakso, da se tretjim državam omogoči prenos pristojnosti na druge države;

14.

poleg tega meni, da bi morali sanitarne inšpekcije ribiških plovil pristojni organi opraviti vsaj enkrat letno opraviti;

Delavske pravice

15.

primerja pohvale vreden dosežek držav članic na področju ratifikacije delovnih konvencij, ki se nanašajo na pomorščake, z njihovimi preslabimi rezultati na področju ratifikacije konvencij, ki se nanašajo na ribiče, ter poziva države članice, naj nemudoma ratificirajo ustrezne instrumente, vključno s Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 188, sporazumom iz Cape Towna ter konvencijo STCW-F;

16.

čestita socialnim partnerjem za njihov uspeh pri uporabi člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za pogajanje o Direktivi Sveta (EU) 2017/159 (12), s katero se delno izvaja Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 188, in hkrati obžaluje, da ne vključuje samozaposlenih ribičev; poziva Komisijo, naj dokonča postopek ter pripravi predlog za dopolnilno direktivo, ki bo vključevala določbe o izvrševanju, kot je to storila za ladijski promet;

17.

poziva Komisijo, naj v zvezi s tem začne postopke za uporabo člena 155 PDEU, ob upoštevanju konvencije STCW-F, da se izboljša varnost ribičev pri ribolovu na morju, za katerega je splošno znano, da spada med najnevarnejše poklice na svetu;

18.

podpira stalna prizadevanja za izboljšanje ribiške politike EU, da bi postala bolj okoljsko trajnostna, zagotovila dolgoročno preživetje obalnih skupnosti in vir hranljivih živil; vzporeja to z vse večjo odprtostjo trga EU za ribiške proizvode iz tretjih držav, katerih upravljalni režimi niso tako strogi; meni, da gre za pomanjkanje usklajenosti med ribiško in trgovinsko politiko;

Trgovinska politika

19.

obžaluje, da Komisija tretjim državam včasih pošilja nasprotujoča si sporočila, kot na primer pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih ali drugih načinih odpiranja trga EU državam, ki so bile predhodno opredeljene v skladu z uredbo o ribolovu IUU ali uredbo o netrajnostnih načinih ribolova (13);

20.

poziva Komisijo, naj zagotovi tesno usklajevanje med trgovinsko in ribiško politiko Unije, tudi v pogajanjih o trgovinskih sporazumih, ki vključujejo zadeve v zvezi z ribištvom; meni, da je nujno treba analizirati gospodarski in socialni učinek prostotrgovinskih sporazumov na ribiške proizvode EU, sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, kadar je to potrebno, ter obravnavati nekatere ribiške proizvode kot občutljive;

21.

meni, da ima EU kot največja uvoznica ribiških proizvodov na svetu z drugimi pomembnimi državami uvoznicami rib politično odgovornost, da zagotovi, da so pravila Svetovne trgovinske organizacije v skladu z najvišjimi svetovnimi standardi za upravljanje in ohranjanje ribištva; zato poziva Komisijo, naj v dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih EU zagotovi okrepitev pravične, pregledne in trajnostne trgovine z ribami;

22.

vztraja, da morajo prostotrgovinski sporazumi in drugi večstranski sporazumi z določbami o trgovini, ki jih sklene Komisija, vključevati okrepljena poglavja o trajnostnem razvoju, v katerih se obravnavajo posebna vprašanja v zvezi s ribolovom, ki:

izrecno uveljavljajo zahteve iz uredbe o ribolovu IUU in tretjo državo zavezujejo, da začne postopek za preprečitev vnosa rib, ulovljenih z ribiškimi plovili IUU, na njen trg, da ne bi posredno prihajale v EU;

vključujejo zahtevo, da mora tretja država ratificirati in učinkovito izvajati glavne mednarodne instrumente za ribištvo, kot so Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Sporazum OZN o staležih rib, Sporazum Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o ukrepih države pristanišča in Sporazum FAO o skladnosti z ukrepi, ter upoštevati standarde ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

23.

poziva k resnemu razmisleku o interesih najbolj oddaljenih regij pri sklepanju sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali trgovinskih sporazumov s tretjimi državami in po potrebi k izključitvi občutljivih proizvodov;

24.

poziva Komisijo, naj v osnutek sporazuma za čas po izstopu Združenega kraljestva iz EU vključi pogoj, naj bo dostop Združenega kraljestva do evropskega trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva odvisen od dostopa plovil EU do britanskih voda in od izvajanja SRP;

25.

poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe o splošnem sistemu preferencialov (14), da bi vanjo vključili pomembne ribiške instrumente, kot so Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Sporazum OZN o staležu rib, Sporazum FAO o usklajevanju in Sporazum FAO o ukrepih države pristanišča, med tiste, ki jih je treba ratificirati in izvajati, ter določbe, ki omogočajo prekinitev statusa GSP + v primerih, ko se določbe teh instrumentov ne uporabljajo;

26.

poudarja, da bi bilo treba za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih in za podporo predpisom vanje vključiti zavezujoči mehanizem za reševanje sporov (ki naj vključuje medvladna posvetovanja, postopek arbitražnega sveta, dostop javnosti do dokumentov in posvetovanje s civilno družbo), skupaj z možnostjo sankcij v primeru neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti;

27.

je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti in vrzeli v carinski kontroli, opisanih v posebnem poročilu št. 19/2017 Evropskega računskega sodišča, ter poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo priporočila iz poročila, kakor hitro je mogoče;

28.

ugotavlja, da so bile poleg splošnih obveznosti za razkritje nefinančnih informacij velikih družb uvedene dodatne zahteve za večjo odgovornost glede dolžne skrbnosti udeležencev vseh velikosti (vključno z MSP) v dveh problematičnih sektorjih – lesa in mineralov s konfliktnih območij – ki se uporabljajo v celotni skrbniški verigi; meni, da bi podobne obveznosti koristile ribiškim proizvodom, in poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe zahtev glede dolžne skrbnosti za te proizvode;

Tržni standardi

29.

ugotavlja, da medtem ko se določbe Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva uporabljajo za vse ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, se določbe o označevanju za potrošnike uporabljajo le za razmeroma majhno skupino proizvodov, razen pripravljenih, konzerviranih ali predelanih proizvodov; meni, da bi bilo treba izboljšati obveščanje potrošnikov v zvezi s temi proizvodi, tudi z vključitvijo dodatnih obveznih informacij na oznakah; meni, da je treba izboljšati označevanje teh proizvodov, da bi se obveščali potrošniki in da bi se zagotovila sledljivost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

30.

poziva Komisijo, naj spodbuja kampanje obveščanja o prizadevanjih ribičev in ribogojcev EU za trajnost in poudarja visoko kakovost in okoljske standarde, ki jih zahteva zakonodaja EU v primerjavi s standardi tretjih držav;

31.

meni, da je dosledno upoštevanje določb skupne ribiške politike in druge zakonodaje EU zagotovilo, da ribiška flota EU spoštuje visoke standarde na okoljskem, higienskem, sanitarnem in socialnem področju, zato poziva Komisijo, naj nemudoma preuči možnost uvedbe posebne oznake za označevanje ribiških proizvodov EU;

32.

je prepričan, da bi evropski potrošniki pogosto drugače izbirali, če bi bili bolje seznanjeni z dejansko naravo, geografskim poreklom, kakovostjo in pogoji pridobivanja ali lovljenja proizvodov v prodaji;

33.

meni, da bi morale obvezne informacije na oznakah ribiških proizvodov vključevati tudi državo zastave plovila, ki je ulovilo proizvode;

34.

pozdravlja nedavno objavo Komisije o oceni tržnih standardov, ki so bili prvič sprejeti že pred desetletji, da bi se določilo, kateri standardi bi se morali uporabljati ob upoštevanju sedanjih tržnih praks in tehnologij, ki so na voljo za sledljivost proizvodov;

Nadzorni sistem

35.

meni, da so tri uredbe, ki sestavljajo nadzorni sistem, uravnotežen sveženj in so omogočile znatne izboljšave pri upravljanju ribištva v EU;

36.

želi pohvaliti Komisijo zaradi načina izvrševanja uredbe o ribolovu IUU, kar zadeva tretje države, s čimer je dokazala, da lahko EU v svoji vlogi odgovorne države trga izjemno vpliva na globalno ribištvo; poziva Komisijo, naj še naprej izvaja pritisk nad drugimi državami trga za izvajanje ukrepov, da bi preprečile, da bi se na njihove trge vnašale ribe, ulovljene z ribolovnimi dejavnostmi IUU;

37.

poudarja, da poročilo, ki ga je pred kratkim objavila civilna družba in ki analizira tok uvoza morske hrane v države EU od leta 2010, ko je navedena uredba začela veljati, kaže, kako lahko pomanjkljivosti pri nadzoru uvoza iz tretjih držav v države članice in neenotna pravila omogočijo, da vstopajo na trg EU proizvodi, ki ne ustrezajo veljavnim standardom; zato poziva države članice in države tranzita ter namembne države, naj okrepijo usklajevanje, da bi zagotovile, da se potrdila o ulovu, izdana za uvoz rib, natančneje preverijo; meni, da je nujno treba sprejeti harmoniziran in usklajen evropski računalniški sistem, ki lahko olajša nadzor nad uvozom rib v države članice;

38.

meni, da Komisija in nekatere države članice ne dosledno izvajajo in uveljavljajo vseh treh uredb, kot se priznava v dokumentih Komisije, Evropskega računskega sodišča in neodvisnih opazovalcev;

39.

meni, da je treba poleg izvajanja uredbe IUU strožje nadzirati končno fazo trženja teh rib, predvsem s strožjimi pregledi držav članic in podjetij, za katere se sumi, da dobavljajo proizvode iz nezakonitega ribolova;

40.

poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bodo vse države izvoznice ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU dosledno izvajale politiko ohranjanja virov; spodbuja Komisijo, naj sodeluje s temi državami v vseh ustreznih forumih, zlasti v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

41.

ugotavlja, da se pri številnih vidikih pojavljajo napake pri izvajanju, in sicer:

neenake sankcije in neizvajanje točkovnega sistema v različnih državah članicah;

kazni, ki niso vedno dovolj odvračilne, učinkovite ali sorazmerne, da bi preprečile ponavljanje kršitev;

nezadovoljivo zbiranje podatkov s strani držav članic in izmenjava med njimi, zlasti zaradi pomanjkanja skupne in združljive zbirke podatkov;

slaba sledljivost rib, tudi ko prečkajo nacionalne meje;

slab nadzor praks tehtanja;

velike razlike pri preverjanju uvoza in vstopnih točk, tudi potrdil o ulovu;

pomanjkanje jasne in enotne opredelitve resnih kršitev v državah članicah;

42.

poudarja, da je treba zagotoviti, da se uvoženi proizvod, ki je bil zavrnjen v pristanišču ene države članice, ne more vstopiti na trg EU prek pristanišča druge države članice;

43.

se strinja, da nekatere določbe uredb o nadzoru dopuščajo različne razlage in ovirajo enotno izvajanje, vendar meni, da bi lahko Komisija in države članice z zadostno odprtostjo in politično voljo okrepile prizadevanja, da bi se s pomočjo smernic in razlag zagotovilo bolj harmonizirano izvajanje obstoječe zakonodaje;

44.

ugotavlja, da je bil to namen za strokovno skupino za skladnost z obveznostmi v okviru evropskega sistema Unije za nadzor ribištva, ustanovljena v okviru reforme SRP kot mesta za odkrito razpravo nepristransko način na pomanjkljivosti med igralci, in obžaluje, da to sodelovanje ni razvila je doslej;

45.

meni, da si je treba močneje prizadevati za popolno izvajanje sistema nadzora, vključno z ustrezno nadaljnjo obravnavo odkritih kršitev, boljšim poročanjem držav članic o sprejetih ukrepih ter izmenjavo informacij med državami članicami in s Komisijo;

46.

poziva Komisijo, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi države članice spodbujala, da bi v polni meri izvajale določbe sistema nadzora, vključno z zadrževanjem sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, če bi bilo potrebno;

47.

ponovno poudarja ugotovitev iz svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o tem, kako poenotiti nadzor nad ribištvom v Evropi (15), in sicer da mora biti vsaka revizija uredbe o nadzoru ali uredbe o ribolovu IUU ciljno usmerjena in osredotočena za obravnavanje le tistih vidikov, ki ovirajo učinkovit in enoten nadzor v posamezni državi članici;

48.

poziva, naj se pooblastila Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA) razširijo na preglede plovil, ki jih določajo sporazumi o ribištvu, tudi na podlagi sodelovanja s pristojnimi organi države podpisnice, Evropski agenciji za nadzor ribištva pa naj se dodelijo potrebna sredstva za to dejavnost;

49.

močno obžaluje odločitev Komisije, da izvede obsežen pregled celotnega sistema nadzora brez ustreznega javnega posvetovanja o izvajanju uredbe o ribolovu IUU, pooblastilih EFCA ali reviziji celotnega svežnja, kot to zahtevajo smernice za boljše pravno urejanje, meni, da bi lahko formalno javno posvetovanje o vseh teh elementih, preden se predstavi predlog za revizijo, vsem zainteresiranim stranem omogočilo pridobitev zadostnih podatkov o reviziji tega zelo pomembnega stebra SRP;

50.

odločno vztraja, da revizija ne sme oslabiti sedanjih ukrepov, ampak bi morala izboljšati in okrepiti enake pogoje pri nadzoru ribištva kot edinega možnega načina za zagotavljanje skupne razsežnosti skupne ribiške politike;

51.

vztraja, da mora spremenjeni sistem nadzora med temeljnimi načeli vsebovati:

vseevropske standarde in norme glede inšpekcijskih pregledov na morju, v pristaniščih in v celotni skrbniški verigi;

popolno sledljivost rib v celotni skrbniški verigi, od plovila do končne prodajne točke;

popolne podatke o ulovu, ki naj jih posredujejo vsi udeleženci, vključno o plovilih, krajših od 10 metrov, in rekreacijskih ribičih;

skupne ravni kazni v vseh državah članicah;

skupno opredelitev, kaj je kršitev;

točkovni sistem, ki ga vse države članice uporabljajo na enak način;

sankcije, ki so dovolj odvračilne, učinkovite in sorazmerne;

sistem, dostopen Komisiji in vsem državam članicam, za izmenjavo vseh informacij, ki zadevajo ugotovljene kršitve ter pravne in sodne posledice;

popolno sprejetje izboljšav v razpoložljivih tehnologijah in zmožnost sprejemanja bodočih tehnologij, saj se razvijajo brez potrebnih zakonodajnih sprememb;

jasno določitev odgovornosti Komisije in držav članic in po potrebi regij v državah članicah;

neregionalizacijo uredbe o nadzoru;

52.

poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog o spremembi uredbe o nadzoru;

53.

vztraja, da določbe in načela uredbe o ribolovu IUU ne smejo biti na noben način spremenjeni ali oslabljeni, saj ima ta uredba zelo velik uspeh in vpliv na ribištvo po vsem svetu;

54.

vztraja, da mora biti vključitev tretje države v postopek iz uredbe o ribolovu IUU za predhodno opredelitev, opredelitev in uvrstitev na seznam brez vsakršnega političnega vmešavanja in da mora črtanje s seznama temeljiti izključno na popolnem doseganju izboljšav zadevne države, ki jih Komisija šteje za potrebne;

55.

meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo EFCA, da bi omogočili njeno večjo vključenostjo v izvajanje uredb o nadzoru ter o ribolovu IUU, vključno s preverjanjem in navzkrižnim preverjanjem podatkov v celotni skrbniški verigi, načrtovanjem in usklajevanjem inšpekcijskih pregledov Komisije in držav članic in preverjanjem potrdil o ulovu;

o

o o

56.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

(5)  UL L 354, 28.12.2013, str. 1.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(7)  UL L 316, 14.11.2012, str. 34.

(8)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0195.

(9)  UL C 351 E, 2.12.2011, str. 119.

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008.

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009.

(12)  UL L 25, 31.1.2017, str. 12.

(13)  Uredba (EU) št. 1026/2012.

(14)  Uredba (EU) št. 978/2012 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).

(15)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0407.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/62


P8_TA(2018)0224

Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva (2018/2037(INI))

(2020/C 76/09)

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (COM(2017)0713),

ob upoštevanju členov 38 in 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določata vzpostavitev skupne kmetijske politike (SKP) in njene cilje,

ob upoštevanju členov 40 in 42 (PDEU) o vzpostavitvi skupne ureditve trgov (SUT) s kmetijskimi proizvodi in o obsegu, v katerem se za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi uporabljajo pravila o konkurenci,

ob upoštevanju člena 13 PDEU,

ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki opredeljuje status najbolj oddaljenih regij in pogoje uporabe Pogodb za te regije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (1) (uredba omnibus),

ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (2),

ob upoštevanju kratkega poročila Evropskega računska sodišča o prihodnosti SKP, objavljenem 19. marca 2018,

ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (3) in poročila Komisije z dne 10. oktobra 2017 o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(COM(2017)0587),

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o postopku Unije za registracijo pesticidov, njegovih pristojnosti, številčni sestava in mandatu (4),

ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča št. 16/2017 z naslovom Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate in št. 21/2017 z naslovom Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna,

ob upoštevanju listine o razmisleku Evropske komisije z dne 28. junija 2017 o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098),

ob upoštevanju izjave iz Corka 2.0 iz leta 2016 z naslovom Boljše življenje na podeželskih območjih, ki je bila objavljena na evropski konferenci o razvoju podeželja,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o trenutnih razmerah v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obetih zanju (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o evropski strategiji za spodbujanje beljakovinskih poljščin – spodbujanje pridelave beljakovinskih rastlin in stročnic v evropskem kmetijskem sektorju (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o instrumentih SKP za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih (11),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 z naslovom „Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju“ (12),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje (13),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2015 o obetih za sektor mleka v EU: pregled izvajanja svežnja ukrepov za mleko (14),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom Možno preoblikovanje skupne kmetijske politike (15),

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom SKP po letu 2020 (16),

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki so večinoma pomembni za SKP,

ob upoštevanju poročila in sklepov projektne skupine za kmetijske trge iz novembra 2016 z naslovom „Improving Market Outcomes - Enhancing the Position of Farmers in the Supply Chain“ (Izboljšanje izidov na trgih – Krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe),

ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2015 (COP 21), in zlasti zavez Evropske unije v smislu „nacionalno določenih prispevkov“, da bi dosegli globalne cilje sporazuma,

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist najbolj oddaljenih regij Unije (POSEI) (COM(2016)0797),

ob upoštevanju pregleda izvajanja okoljske zakonodaje, napovedanega leta 2016 (COM(2016)0316), ki je orodje, ki bo z boljšim izvajanjem omogočilo koristi od okoljskega prava in politik EU za podjetja in državljane,

ob upoštevanju pisma Odbora za proračunski nadzor,

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbor za mednarodno trgovino, Odbora za proračun in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0178/2018),

A.

ker Komisija v svojem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva priznava, da je skupna kmetijska politika (SKP) ena od najstarejših in najcelovitejših politik v EU ter ima globalni strateški pomen in bi morala biti zasnovana tako, da bo kmetijskemu in gozdarskemu sektorju EU omogočala odzivanje na upravičene zahteve državljanov, ne samo v smislu zanesljive preskrbe s hrano, varnosti, kakovosti in trajnosti, temveč tudi v smislu varstva okolja, biotske raznovrstnosti in zaščite naravnih virov, ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami, razvoja podeželja, zdravja in visokih standardov dobrobiti živali ter zaposlovanja;

B.

ker je treba SKP reformirati, da bi se bolj zadovoljivo odzivala tako na potrebe svojih prvih prejemnikov, tj. kmetov, kot tudi na potrebe vseh državljanov;

C.

ker je SKP odločilnega pomena za približno 12 milijonov kmetijskih gospodarstev po vsej Evropi;

D.

ker kmetijska zemljišča obsegajo 47 % evropskega ozemlja in ker je v EU 22 milijonov kmetov in kmetijskih delavcev;

E.

ker bi cilji SKP morali biti, da se zagotovi varnost hrane in neodvisnost preskrbe ter odpornost in trajnost kmetijskih sistemov in ozemelj EU;

F.

ker je krovni cilj EU – večnamenski, pravični in raznovrstni kmetijski in gozdarski sektor, ki ustvarja delovna mesta ter temelji na trajnostnih kmetijskih praksah in omogoča ohranjanje vzdržnih majhnih in družinskih kmetij, ki jih je mogoče pridobiti in prenašati med generacijami – še vedno ključnega pomena za zagotavljanje pozitivnih zunanjih učinkov in javnih dobrin (živila, neživilski proizvodi in storitve), ki jih zahtevajo evropski državljani;

G.

ker je ključno, da se sedanji trend naraščanja koncentracije moči v rokah sektorja velikih trgovcev in velikih podjetij ustavi in obrne;

H.

ker morajo spremembe sedanje SKP temeljiti na strateških ciljih krepitve konkurenčnosti in zagotavljanja neoporečne in varne hrane;

I.

ker se SKP redno reformira že več kot 25 let zaradi širitve evropskega kmetijstva na mednarodne trge ter novih izzivov na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe; ker je zdaj čas za drugi korak v tem stalnem procesu prilagajanja, da bi SKP posodobili, poenostavili in preusmerili, da bo zagotavljala dohodek kmetij in se bo učinkoviteje odzivala na pričakovanja celotne družbe, zlasti kar zadeva kakovost in varnost hrane, okolje, podnebne spremembe, javno zdravje in zaposlovanje, ter da bo omogočala politično zanesljivost in finančno varnost v sektorju, da bi se doseglo trajnostno podeželje, obravnavali izzivi prehranske varnosti, zagotovilo izpolnjevanje evropskih podnebnih in okoljskih ciljev ter povečala dodana vrednost za EU;

J.

ker Komisija, čeprav je svoje sporočilo o reformi SKP poimenovala Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, ni dala nobenega zagotovila v zvezi z ohranitvijo proračuna SKP in ker je to nujno treba obravnavati pred predstavitvijo prihodnjih zakonodajnih predlogov; ker bi morali ti zagotoviti, da ni ponovne nacionalizacije SKP, da ustrezno delovanje enotnega trga ne bo ogroženo in da bodo uvedene resnična poenostavitev za prejemnike, ne le na ravni EU, temveč tudi na ravni držav članic, regionalni in lokalni ravni ter ravni kmetij, ter večja prožnost in pravna varnost za kmete in lastnike gozdov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti ambiciozne okoljske cilje in da bodo cilji nove SKP izpolnjeni brez dodajanja novih omejitev za države članice in s tem dodatne kompleksnosti, ki bi povzročila zamude pri izvajanju nacionalnih strategij;

K.

ker bi moral novi izvedbeni model vzpostaviti neposreden odnos med EU in evropskimi kmeti;

L.

ker mora imeti SKP pomembno vlogo pri krepitvi dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti sektorja ter preprečevanju stagnacije in nestanovitnosti dohodkov kmetij, ki so kljub koncentraciji in krepitvi proizvodnje ter povečanju produktivnosti še vedno nižji kot v drugih gospodarskih panogah;

M.

ker so neposredna plačila prvi pomembnejši ukrep za zagotavljanje stabilnosti dohodkov kmetij in dohodkovne varnostne mreže, saj predstavljajo znaten delež letnih dohodkov iz kmetijstva, v nekaterih regijah pa celo 100 % prihodkov kmetij; ker bi ta plačila morala kmetom še naprej omogočati enake konkurenčne pogoje v primerjavi s tretjimi državami;

N.

ker nove podeželske vrednostne verige na področju biogospodarstva lahko pomenijo dober potencial za rast in delovna mesta na podeželju;

O.

ker morajo biti neposredna plačila bolj usmerjena h kmetom, ki so tisti, ki prispevajo k stabilnosti in prihodnosti našega podeželja ter se soočajo z gospodarskimi tržnimi tveganji;

P.

ker se kmetje v zadnjih nekaj letih soočajo z vse večjo nestanovitnostjo cen, ki odsevajo cenovna nihanja na svetovnih trgih in negotovost, ki jo povzročajo makroekonomski dejavniki, zunanja politika, na primer trgovinski, politični in diplomatski problemi, javnozdravstvene krize, presežne proizvedene količine, podnebne spremembe in pogostejši skrajni vremenski pojavi v EU;

Q.

ker bi morala posebna orodja za sredozemske sektorje ostati v prvem stebru;

R.

ker je nujno treba zagotoviti prožna in odzivna orodja za pomoč občutljivim in strateškim sektorjem pri soočanju s strukturnimi spremembami, na primer možnimi učinki izstopa Združenega kraljestva iz EU in odobrenih dvostranskih trgovinskih sporazumov z glavnimi partnerji EU;

S.

ker bi morale biti sektorske strategije za sadje in zelenjavo, vino ter čebelarstvo za države proizvajalke še naprej obvezne, ohraniti pa bi bilo treba tudi posebnosti povezanih orodij in pravil;

T.

ker je nujno treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje, poštene cene in primeren življenjski standard za vse kmete v regijah in vseh državah članicah EU, s čimer bi zagotovili dostopne cene za državljane in potrošnike ter s tem obstoj kmetijske dejavnosti v vseh delih Unije, tudi na območjih z naravnimi omejitvami; ker je nujno treba spodbujati porabo in dostop do visokokakovostne hrane ter zdrave in trajnostne prehrane, hkrati pa izpolniti zaveze v zvezi z družbeno in okoljsko vzdržnostjo, podnebnimi ukrepi, zdravjem ljudi, zdravjem in dobrobitjo živali in rastlin ter uravnoteženim razvojem podeželskih območij;

U.

ker sta voda in kmetijstvo neločljivo povezana in ker je trajnostno upravljanje vode v kmetijskem sektorju nujno, da se zagotovi kakovostna in zadostna proizvodnja hrane ter da se ohranijo vodni viri;

V.

ker SKP potrebuje ustrezna orodja, da bo lahko obravnavala ranljivost kmetijstva za podnebne spremembe, hkrati pa zmanjšala pritisk tega sektorja na zaloge sladke vode, saj ta sektor predstavlja kar 50 % porabe sladke vode v EU;

W.

ker potrebujemo posodobljen, enostavnejši in pravičnejši sistem plačil, ki bo zagotavljal večjo pravičnost in legitimnost;

X.

ker sedanja SKP ne vsebuje instrumentov, ki bi zagotavljali primerne dohodke, potrebne za dostojno življenje starejših kmetov;

Y.

ker ni ustreznih instrumentov, ki bi spodbujali prenos dejavnosti s starejše generacije kmetov na mlajše;

Z.

ker je bilo po podatkih iz kratkega poročila Evropskega računskega sodišča iz marca 2018 o prihodnosti SKP leta 2010 na vsakih 100 upraviteljev kmetij, starih 55 let in več, 14 upraviteljev, mlajših od 35 let, ta številka pa je leta 2013 padla na 10,8; ker se je povprečna starost kmetov v EU v obdobju 2004–2013 povečala z 49,2 let na 51,4 let; ker so lastniki najmanjših kmetij najpogosteje starejši kmetje;

AA.

ker naraščajoča svetovna trgovina prinaša tako priložnosti kot izzive, ki so med drugim povezani z okoljem, podnebnimi spremembami, varstvom voda, pomanjkanjem kmetijskih zemljišč in degradacijo zemljišč, ter je zato potrebna prilagoditev pravil mednarodne trgovine, ki bi omogočila vzpostavitev skupnih enakih konkurenčnih pogojev, ki bi temeljili na visokih standardih ter pravičnih in trajnostnih pogojih za izmenjavo blaga in storitev, ter obnovljenih in učinkovitih mehanizmov trgovinske zaščite v skladu z obstoječimi evropskimi socialnimi, ekonomskimi, okoljskimi, zdravstvenimi, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi ter standardi dobrobiti živali;

AB.

ker je treba te visoke standarde ohranjati in dodatno spodbujati na globalni ravni, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ter tako varovati interese evropskih proizvajalcev in potrošnikov z zagotavljanjem, da so v trgovinske sporazume za uvoz vključeni evropski standardi;

AC.

ker je približno 80 % potrebnih beljakovin v EU uvoženih iz tretjih držav in doslej še zdaleč ni bilo narejeno dovolj, da bi se strategija za beljakovine vključila v SKP;

AD.

ker je resda treba pozdraviti poudarek na področju raziskav in razvoja za razvoj inovativnih proizvodov in procesov, s katerimi se zmanjša poraba virov, vendar je treba storiti več za vzpostavitev raziskovalnih zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za tak prenos rezultatov raziskav v živilsko in kmetijsko ter trajnostno kmetijsko-gozdarsko prakso, ki bo olajšan z ustrezno podporo, ter za spodbujanje pristopa več akterjev, v središču katerega so kmetje, ob podpori neodvisnih, preglednih in zadostno financiranih vseevropskih kmetijskih svetovalnih služb v vseh državah članicah in regijah ter z izmenjavo znanja in storitev usposabljanja na ravni držav članic;

AE.

ker bi morala biti podpora neposrednim naložbam bolj ciljno usmerjena k dvojni zahtevi po gospodarski in okoljski uspešnosti ter bi morala upoštevati potrebe samih kmetij;

AF.

ker je Evropska unija razvila vrsto vesoljskih programov (EGNOS in Galileo) in programov za opazovanje zemlje (Copernicus), katerih potencial za lažji nadzor izvajanja SKP ter za prehod evropskega kmetijstva na precizno kmetovanje in na dvojno okoljsko in gospodarsko učinkovitost kmetij je treba čim bolj izkoristiti;

AG.

ker večina biotehnoloških raziskav zdaj poteka zunaj EU in je večinoma osredotočena na agroekonomska vprašanja, ki ne zadevajo sektorja EU, zaradi česar lahko pride do izgube naložb in preusmeritve osredotočenosti raziskav;

AH.

ker je na podlagi sedanjih izkušenj verjetno, da bi se z izkoriščanjem in spodbujanjem naravnih procesov za povečanje donosa in odpornosti verjetno znižali proizvodni stroški;

AI.

ker morajo konkurenčni kmetijski, živilski in gozdarski sektorji še naprej imeti pomembno vlogo pri izpolnjevanju okoljskih in podnebnih ciljev EU, določenih v mednarodnih sporazumih, kot so COP 21 in cilji trajnostnega razvoja OZN, pri čemer je treba kmete spodbujati in jim zagotoviti plačilo za njihov prispevek ter jim pomagati z zmanjšanjem nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen pri ukrepih, ki jih izvajajo;

AJ.

ker je zaradi velikega zvišanja povprečne svetovne temperature zemeljskega površja, ki je predvideno za 21. stoletje, ter takojšnih posledic za podnebne razmere potreben okoljsko trajnosten sistem preskrbe s hrano, ki bo zagotavljal varno in obilno proizvodnjo, obenem pa omogočal neodvisnost Unije od drugih trgov;

AK.

ker je pomembno, da je prihodnja SKP skladna s cilji trajnostnega razvoja OZN, Pariškim sporazumom in politiko EU, zlasti na področju trajnosti, podnebja, okolja, javnega zdravja in hrane;

AL.

ker sodi kmetijstvo med sektorje gospodarstva, od katerih se pričakuje, da bodo do leta 2030 v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj prispevali k cilju zmanjšanja emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005;

AM.

ker je približno 40 % kmetij v EU malih kmetij, a prejemajo le 8 % subvencij SKP;

AN.

ker 17 ciljev trajnostnega razvoja določa nove, jasne cilje za SKP po letu 2020;

AO.

ker je SKP postopoma vključila okoljske cilje z zagotavljanjem, da so njena pravila skladna z okoljskimi zahtevami iz zakonodaje EU in da kmetje izpolnjujejo te zahteve ter da se spodbujajo trajnostne kmetijske prakse, ki varujejo okolje in biotsko raznovrstnost;

AP.

ker ostaja uživanje nasičenih maščob in rdečega mesa v Uniji še vedno precej nad priporočenim vnosom hranilnih snovi in ker prehranska industrija še nadalje bistveno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in dušika;

AQ.

ker z zaprtimi krogi proizvodnje – proizvodnja, predelava in pakiranje, ki se izvajajo v isti regiji – dodana vrednost ostane v regiji, s čimer se zagotovi več delovnih mest na zadevnem območju in se lahko poživijo podeželska območja;

AR.

ker so gospodarski in okoljski cilji SKP neločljivi ter je treba v okviru reforme prvega stebra in sheme zelene komponente to dvojnost ohraniti in jo še okrepiti, da bi zagotovili prehod na trajnosten in učinkovit evropski kmetijski model;

AS.

ker si mora Evropska unija v prihodnji SKP prizadevati za znatno omejitev rabe antibiotikov v kmetijskem in živilskem sektorju, da bi okrepila trajnostno kmetijstvo;

AT.

ker bo povečanje dolgoročne odpornosti in trajnosti kmetijskih sistemov in ozemlja koristilo EU kot celoti;

AU.

ker je Evropsko računsko sodišče poudarilo, da zelena plačila, uvedena z reformo leta 2013, zaradi nizkih zahtev za izvajanje zelene komponente, ki pogosto le odražajo obstoječo prakso, ustvarjajo dodatno zapletenost in birokracijo, so težko razumljiva ter po mnenju Evropskega računskega sodišča zaradi svoje zasnove ne prispevajo dovolj k večji okoljski in podnebni uspešnosti SKP, kar je pomembno upoštevati pri oblikovanju nove zelene ureditve SKP;

AV.

ker je Evropsko računsko sodišče ugotovilo velike pomanjkljivosti pri izvajanju drugega stebra, zlasti dolgotrajen postopek odobritve, pa tudi kompleksnost in birokratičnost programov za razvoj podeželja;

AW.

ker je bilo v okviru metaštudije, pri kateri so se za preverjanje ustreznosti na podlagi dokazov ocenile znanstvene študije, ugotovljeno, da se z ukrepi za ozelenitev okoljska uspešnost ni bistveno izboljšala, predvsem zato, ker so se zahteve že izpolnjevale;

AX.

ker cilji izjave Cork 2.0 za boljše življenje na podeželskih območjih zadevajo živahna podeželska območja, pametno večfunkcionalnost, biotsko raznovrstnost v kmetijstvu in gozdarstvu ter širše, ohranjanje redkih živalskih pasem in rastlin, pa tudi ekološko kmetijstvo, podporo območjem z omejenimi možnostmi in obveznosti v okviru omrežja Natura 2000; ker izjava poudarja tudi pomen prizadevanj za preprečitev odseljevanja s podeželskih območij ter vloge žensk in mladih v tem procesu ter potrebo po boljši uporabi vseh naravnih virov na podeželskih območjih z izvajanjem celostnih strategij in večsektorskih pristopov, s katerimi bi okrepili pristop od spodaj navzgor in zagotovili sinergije med akterji ter zaradi katerih bi bilo treba vlagati v sposobnost preživetja podeželskih območij, ohranjati in učinkoviteje upravljati naravne vire, spodbujati podnebne ukrepe, znanje in inovacije, okrepiti upravljanje podeželskih območij ter poenostaviti podeželsko politiko in njeno izvajanje;

AY.

ker bi morala za ohranitev kmetijstva na manj ugodnih območjih, kot so regije, kjer se kmetijstvo resno sooča z razvojem mest, SKP upoštevati, da na teh območjih obstajajo dodatne omejitve pri dostopu do zemljišč;

AZ.

ker bi morala območja z omejenimi možnostmi, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, v okviru SKP še naprej prejemati nadomestila za dodatne stroške, povezane s tamkajšnjimi posebnimi omejitvami, da bi se kmetijska dejavnost na teh območjih ohranila;

BA.

ker bi morala SKP ustrezno priznavati velike okoljske koristi, ki jih zagotavljajo nekateri sektorji, kot so ovčjereja, kozjereja in gojenje beljakovinskih rastlin;

BB.

ker je čebelarski sektor ključnega pomena za EU in ker zagotavlja bistven prispevek družbi z gospodarskega in ekološkega vidika;

BC.

ker je bistvenega pomena, da se dodatno okrepi položaj kmetov v prehranski verigi in zagotovi poštena konkurenca na enotnem trgu s pravičnimi in preglednimi pravili, ki upoštevajo posebnosti kmetijstva v odnosu med proizvodnjo in drugimi členi v prehranski verigi, tako v proizvodnem kot v prodajnem segmentu, ter da se zagotovijo spodbude za učinkovito preprečevanje tveganja in kriz, vključno z orodji za aktivno upravljanje preskrbe, s katerimi se lahko preskrba usklajuje s povpraševanjem, ki naj jih uporabljajo javni organi na sektorski ravni, kot je poudarjeno v poročilu projektne skupine za kmetijske trge; ker je treba ustrezno upoštevati in spremljati tudi vidike zunaj področja uporabe SKP, ki vplivajo na konkurenčnost in enake konkurenčne pogoje za kmete;

BD.

ker je treba za nove izzive glede prehranske varnosti in neodvisnosti za evropsko kmetijstvo v okviru političnih prednostnih nalog EU, kakor je navedeno v dokumentu Komisije za razmislek o prihodnosti financ EU, v naslednjem večletnem finančnem okviru povečati ali ohraniti kmetijski proračun v stalnih eurih za kritje obstoječih in novih izzivov;

BE.

ker družba pričakuje, da bodo kmetje spremenili svoje prakse in postali popolnoma trajnostni, zato bi jih bilo treba pri tem prehodu podpreti z javnimi sredstvi;

BF.

ker je treba vse spremembe sedanje skupne kmetijske politike uvesti tako, da se zagotovi stabilnost v tem sektorju ter pravna varnost in varnost načrtovanja za kmete in lastnike gozdov s primernimi prehodnimi obdobji in ukrepi;

BG.

ker mora imeti Parlament celovito vlogo pri oblikovanju jasnega okvira politike za ohranitev skupnih prizadevanj na evropski ravni in demokratične razprave o strateških vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje vseh državljanov, ko gre za trajnostno uporabo naravnih virov, vključno z vodo, tlemi in zrakom, kakovost naše hrane, finančno stabilnost kmetov, varnost hrane, zdravje in trajnostno modernizacijo kmetijskih in higienskih praks, da bi se na evropski ravni vzpostavila družbena pogodba med proizvajalci in potrošniki;

BH.

ker je treba SKP prenoviti tako, da bo učinkovita, sozakonodajalcema pa je treba omogočiti, da v celoti opravita svojo nalogo v odrejenem časovnem okviru, poleg tega je veliko negotovosti zaradi breksita;

BI.

ker je treba v Evropi v prihodnje zagotoviti prehransko varnost za ter si pri tem čim bolj prizadevati za čim manjše motnje v proizvodnji in dostopu do hrane za obe strani; ker je treba storiti vse in zagotoviti enotno uskladitev standardov za okolje in varnost hrane, da se za državljane Združenega kraljestva in EU-27 ne bi zmanjšala kakovost in varnost hrane;

BJ.

ker je obnova, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, tudi na območjih Natura 2000, ena izmed šestih prednostnih nalog za razvoj podeželja v EU;

BK.

ker EU pripravlja strategijo za beljakovine, da bi spodbudila samozadostnost oskrbe z beljakovinskimi rastlinami;

BL.

ker je v letu 2017 velika prehranska negotovost prizadela 124 milijonov ljudi v 51 državah, kar je 16 milijonov več kot leta 2016; ker večina ljudi, ki jih prizadene prehranska negotovost, živi na podeželskih območjih;

BM.

ker je enakost med ženskami in moškimi osrednji cilj EU in njenih držav članic; ker ženske na podeželju s svojimi številnimi vlogami prispevajo k ohranjanju uspešnih kmetijskih gospodarstev in podeželskih skupnosti; ker so prizadevanja za preprečitev odseljevanja s podeželskih območij povezana s priložnostmi za ženske in mlade; ker se podeželske ženske še vedno srečujejo s številnimi izzivi, kmetijske politike in politike razvoja podeželja pa razsežnosti spola ne vključujejo v zadostnem obsegu; ker so ženske, čeprav spol upravičencev do neposrednih plačil ali za razvoj podeželja ni zanesljiv kazalnik učinka programov, kot prosilke ali upravičenke premalo zastopane;

BN.

ker mora biti v prihodnosti, da bi bil proračun SKP v očeh evropskih davkoplačevalcev upravičen, financiranje povezano s proizvodnjo varne in visokokakovostne hrane ter jasno dodano vrednostjo za družbo v zvezi s trajnostnim kmetijstvom, ambicioznim okoljskim in podnebnim delovanjem, standardi javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali ter drugimi družbenimi učinki SKP, da bi se vzpostavili resnično enaki konkurenčni pogoji v EU in zunaj nje;

BO.

ker je posebna raziskava Eurobarometra št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrobiti živali pokazala, da 82 % evropskih državljanov meni, da bi bilo treba izboljšati dobrobit rejnih živali;

BP.

ker lahko imajo uporaba pesticidov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in spremembe v kmetijskem okolju negativen učinek na količino opraševalcev in raznolikost njihovih vrst; ker so udomačeni in divji opraševalci pred precejšnjim izzivom, kar bi lahko imelo škodljiv učinek za kmetijstvo in prehransko varnost EU glede na odvisnost večine proizvodnje EU od opraševanja; ker se je januarja 2018 začelo javno posvetovanje v okviru pobude EU o opraševalcih, da bi opredelili najboljši pristop in potrebne ukrepe za zaustavitev zmanjševanja opraševalcev v EU;

BQ.

ker je treba pripraviti poseben ukrep v okviru razvoja podeželja na podlagi osmih načel Evropske unije za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, da bi spodbudili močno zmanjšanje uporabe pesticidov ter povečanje uporabe nekemičnih alternativ;

BR.

ker bi morala območja z omejenimi možnostmi, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, v okviru SKP še naprej prejemati nadomestila za dodatne stroške, povezane s tamkajšnjimi posebnimi omejitvami, da bi se kmetijska dejavnost na teh območjih ohranila;

BS.

ker bi bilo treba pri uporabi okvira SKP v najbolj oddaljenih regijah temeljito preučiti področje uporabe člena 349 PDEU, saj so te regije v še posebej neugodnem položaju, kar zadeva socialno-ekonomski razvoj, z vidikov, kot sta staranje prebivalstva in odseljevanje; ker je POSEI učinkovito orodje, katerega cilj je razviti in okrepiti strukturiranje sektorja, pri čemer obravnava posebne težave kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah; opozarja, da je Komisija v svojem poročilu Parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima POSEI sklenila, da „[č]e se upošteva ocena režima […], se sprememba osnovne Uredbe (EU) št. 228/2013 ne zdi potrebna“;

BT.

ker lahko gospodarjenje z gozdovi in kmetijsko gozdarstvo, ki obsegata zgornjo plast olesenelega rastlinja nad pašnikom ali kmetijsko rastlino, prispevata k odpornosti na ravni kmetij in pokrajin ter k potrebnim okoljskim ukrepom in ukrepom za blažitev podnebnih sprememb, pri čemer zagotavljata gozdarske ali kmetijske proizvode ali druge ekosistemske storitve in s tem krepita cilje SKP ter omogočata, da krožno gospodarstvo in biogospodarstvo prispevata k nastanku novih poslovnih modelov, ki bodo koristili kmetom, gozdarjem in podeželju; ker strategija EU za gozdove spodbuja dosledno in celovito gospodarjenje z gozdovi in številne koristi gozdov ter obravnava celotno gozdno vrednostno verigo; poudarja, da ima SKP glavno vlogo v njenih ciljih in posebno pozornost namenja sredozemskim gozdovom, ki so bolj občutljivi na podnebne spremembe in požare, zaradi česar sta biotska raznovrstnost in morebitna kmetijska proizvodnja izpostavljeni tveganju;

Nov odnos med Evropsko unijo, državami članicami, regijami in kmeti

1.

pozdravlja namero za poenostavitev in posodobitev SKP v gospodarsko korist kmetov ter za izpolnitev pričakovanj državljanov, vendar poudarja, da morajo biti osrednje prednostne naloge reforme načela iz Rimske pogodbe, celovitost enotnega trga in resnično skupna politika, ki jo ustrezno financira EU ter je sodobna in usmerjena v rezultate, podpira trajnostni razvoj kmetijstva ter zagotavlja varno, visokokakovostno in raznoliko hrano, delovna mesta in razvoj na podeželskih območjih;

2.

je seznanjen s sporočilom Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter pozdravlja priznanje, da bi med cilji SKP morala biti krepitev in zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov ter prispevek k okoljskim in podnebnim ciljem EU;

3.

poziva k SKP, v kateri bo prednostna naloga preoblikovanje vseh evropskih kmetij v gospodarske enote, ki bodo združevali gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti;

4.

poudarja potrebo po tem, da SKP ohrani bistveni odnos med zakonodajalci, kmeti in državljani EU; zavrača vsako možnost ponovne nacionalizacije SKP, ki bi povečala neravnovesja v konkurenci na enotnem trgu;

5.

opozarja na izjemno pomembno vlogo malih in srednjih kmetij, ki jo je treba priznati in ceniti;

6.

poudarja, da prožnost, ki jo sedaj uživajo države članice v zvezi s možnostmi, opredeljenimi v osnovnih pravilih, omogoča odzivanje na posebne razmere, hkrati pa kaže, da nekaterih delov SKP ni več mogoče šteti kot skupnih; poudarja, da je treba ohranjati konkurenčne pogoje znotraj enotnega trga in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za dostop do podpore za kmete v različnih državah članicah ali različnih regijah ter ob tem najti ustrezne in učinkovite rešitve za zmanjšanje morebitnih tveganj za izkrivljanja konkurence ali tveganj za kohezijo;

7.

meni, da bi morale države članice uživati razumno raven prožnosti znotraj trdnega skupnega okvira pravil EU, osnovnih standardov, instrumentov za ukrepanje, nadzora in dodelitve finančnih sredstev, ki jih je na ravni EU sprejel sozakonodajalec, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za kmete in zlasti pristop EU za podporo v okviru prvega stebra z namenom spoštovanja pogojev poštene konkurence;

8.

meni, da bi bilo treba za to, da bo izvajanje SKP učinkovitejše in bolje prilagojeno dejanskemu stanju različnih vrst kmetijstva v Evropi, racionalizirati nacionalne odločitve, sprejete v okviru instrumentov, ki so na voljo v prvem in drugem stebru opredeljeni na ravni EU, in države članice bi morale ob vključitvi vseh ustreznih deležnikov oblikovati lastne skladne nacionalne strategije na podlagi dokazov, ki bi temeljile na ciljih in kazalnikih v zvezi z glavnimi vrstami možnih instrumentov za ukrepanje, ki jih je prav tako treba opredeliti na ravni EU, in svoja merila za izbor znotraj jasnega skupnega okvira pravil, ki se uporabljajo v celotni EU, ob ustreznem upoštevanju pravil in načel enotnega trga;

9.

poudarja, da bi bilo treba dodatno subsidiarnost odobriti le pod pogojem, da je na voljo trden skupen sklop pravil, ciljev, kazalnikov in pregledov na ravni EU;

10.

poziva Komisijo, naj sprejme potrebne prilagoditve v naslednji SKP, da bi uveljavila poziv Parlamenta, naj se za rejo bikov, ki se uporabljajo za bikoborbe, ne uporabi nobene kmetijske subvencije;

11.

poudarja tveganja čezmernega prenašanja na nacionalni in regionalni ravni ter veliko stopnjo negotovosti za kmete, ki bi bila posledica tega, da države članice samostojno opredeljujejo nacionalne načrte in letno pregledujejo svoje odločitve glede na stališča trenutnih vlad; zato poziva Komisijo, naj sozakonodajalcema skupaj s svojimi zakonodajnimi predlogi predstavi jasen in enostaven model nacionalnega strateškega načrta, da bosta lahko ocenila obseg ter raven podrobnosti in vsebino teh načrtov, ki so osnovni elementi prihodnjega predloga Komisije, ter pojasni merila, na podlagi katerih bodo te nacionalne strategije ocenjene;

12.

poziva Komisijo, naj zagotovi instrumente za povečanje uporabe sinergij med finančnimi sredstvi SKP in kohezijske politike;

13.

poudarja, da bi morala prihodnja SKP v celoti spoštovati razdelitev pristojnosti v vsaki državi članici, ki je pogosto določena z ustavo, zlasti z vidika spoštovanja pravnih pristojnosti regij EU pri oblikovanju, upravljanju in izvajanju politik, kot je EKSRP; poudarja potrebo po zagotavljanju, da so kmetje in drugi upravičenci ustrezno vključeni v vseh fazah oblikovanja politike;

14.

pozdravlja prizadevanja Komisije načrtovanje, izvajanje in nadziranje programov po pristopu, ki temelji na rezultatih, da bi se spodbudila uspešnost namesto izpolnjevanje predpisov, hkrati pa zagotovilo ustrezno spremljanje na podlagi tveganj prek jasno določenih, enostavnih, manj birokratskih (vključno s preprečevanjem čezmernega prenašanja), trdnih, preglednih in merljivih kazalnikov na ravni EU, vključno z ustreznim nadzorom ukrepov držav članic ter njihovega načrtovanja programov, izvajanja in sankcij; meni, da je treba uvesti enotna osnovna merila za določitev podobnih kazni za enakovredne kršitve, ki bi jih zaznali pri uporabi različnih ukrepov držav članic ali regij, da bi dosegli splošne skupne cilje, ki jih je določila EU;

15.

poudarja, da bi pristop, ki temelji le na učinku, vključeval tveganje za države članice, ki morda zaradi posebnih okoliščin ne bi mogle v celoti doseči vseh rezultatov, določenih v nacionalnih načrtih, in bi se jim zato naknadno zmanjšala nacionalna sredstva in začasno ustavilo financiranje;

16.

priznava, da bo treba novi izvedbeni model več let izboljševati in popravljati ter zagotoviti, da kmetje ne bodo kaznovani zaradi prehoda na model, ki temelji na rezultatih;

17.

vendar ugotavlja, da bi lahko morebitna zamuda pri sprejemanju strateških načrtov SKP vodila k zamudam pri plačilih, kar je treba preprečiti;

18.

meni, da lahko države članice v prvem stebru izbirajo programe iz prednostnega nabora, ki ga določi EU;

19.

poziva k pripravi sistema ustreznih institucionalnih in pravnih prilagoditev, potrebnih za spremembo modela izvajanja, da bi se izognili dodatnim stroškom in zmanjšanemu črpanju sredstev v državah članicah;

20.

meni, da bi moralo zbiranje informacij temeljiti na satelitskih posnetkih ter podatkovnih zbirkah integriranega upravnega in kontrolnega sistema in ne na podatkih, ki jih predložijo posamezni kmetje;

21.

poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne sinergije med vodilnimi programi EU za vesolje in SKP, zlasti s programom Copernicus, ki ima poseben pomen za kmetijsko skupnost zaradi spremljanja podnebnih sprememb in stanja okolja;

22.

poziva k ukrepom, ki bodo povečali recikliranje hranil; poziva k uskladitvi kmetijske strukturne politike z okoljsko podporno shemo, npr. z boljšim povezovanjem poljedelstva in živinoreje;

23.

poziva, naj se ohrani poenostavljena shema za male kmete;

24.

verjame, da bi morali imeti kmetje z manj kot 5 hektarjev zemlje možnost, da se prostovoljno vključijo v ta sistem;

25.

poziva Komisijo, naj izvaja finančni nadzor in nadzor uspešnosti ter revizije, da bi se zagotovilo delovanje na podlagi enako visokih standardov in v skladu z enakimi merili v vseh državah članicah, ne glede na večjo prožnost za države članice pri zasnovi in upravljanju programov, ter naj zlasti zagotovi pravočasno razdelitev sredstev vsem upravičenim kmetom in podeželskim skupnostim v vseh državah članicah, hkrati pa zmanjša upravno breme za upravičence;

26.

opozarja, da je bilo v prejšnji reformi težko najti dogovor za opredelitev pojma aktivni kmet; zato meni, da bi bilo treba zaradi te opredelitve bolj ciljno usmeriti in količinsko določiti kmetijsko uspešnost (npr. ohranjanje zemljišč v dobrem kmetijskem stanju, izvajanje dobre živinoreje, prispevanje h krožnemu gospodarstvu);

27.

zavrača 25-odstotno znižanje proračuna za razvoj podeželja, kot je navedeno v predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 z dne 2. maja 2018; vztraja, da zmanjševanje proračunskih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja ne sme povzročiti zmanjšanja ambicioznosti v primerjavi s sedanjo SKP;

28.

meni, da morajo vsi akterji v postopku nadzora finančnih sredstev EU, vključno z Evropskim računskim sodiščem, enako dojemati nadzorni sistem, ki temelji na učinkovitosti, da se državam članicam ali upravičencem ne bi nalagali nepričakovani finančni popravki;

29.

poudarja, da so kmetje podjetniki in jim je torej treba zagotoviti svobodo, da lahko s svojimi izdelki dosegajo poštene tržne cene;

30.

poudarja, da se ne sme izključiti kmetov, ki jim to ni izključna dejavnost, in kmetov, ki imajo tudi dodatne dohodke;

31.

pozdravlja predlog Komisije, da državam članicam, regijam in kmetom omogoči večjo prožnost v okviru višjega finančnega praga za pravila de minimis na področju kmetijstva, obenem pa ohranja celovitost notranjega trga;

32.

prav tako poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi več prožnosti v okviru pravil o državni pomoči za kmetijstvo, da se kmete spodbudi k prostovoljnemu previdnostnemu varčevanju, da se bodo lažje spopadali z večjimi podnebno pogojenimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami;

33.

vendar poziva, naj se pravično nagradijo javne dobrine, ki jih zagotavljajo mikro in mala kmetijska podjetja, vključno z njihovo udeležbo v zadružnih in skupnostnih dejavnostih;

34.

poziva države članice, naj si prizadevajo za boljšo sinergijo med SKP in drugimi politikami in skladi, kot so kohezijski, strukturni in drugi investicijski skladi, da se ustvari multiplikacijski učinek za podeželska območja;

35.

poziva k boljšemu političnemu usklajevanju med SKP in drugimi politikami in ukrepi Unije, zlasti z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 91/676/EGS in Uredbo (ES) št. 1107/2009, da bi se tako dosegla trajnostna zaščita vodnih virov, saj kmetijstvo negativno vpliva na njihovo količino in kakovost; poziva k oblikovanju spodbud za podporo lokalnim načrtom za sodelovanje med kmeti in dobavitelji vode za boljšo zaščito vodnih virov;

36.

ugotavlja, da številne podeželske vasi in regije v nekaterih državah članicah ostajajo iz upravnih razlogov zunaj področja uporabe programov za razvoj podeželja, zaradi česar so v slabšem položaju;

37.

poziva države članice, naj razmislijo o prožnejših pristopih, da ne bi škodile tem regijam in njihovim proizvajalcem;

Pametna, učinkovita, trajnostna in pravična SKP – zagotavljanje koristi za kmete, državljane, podeželje in okolje

38.

meni, da je treba ohraniti sedanjo strukturo dveh stebrov, ter poudarja, da morata biti stebra skladna in dopolnjujoča, pri čemer se mora prvi steber v celoti financirati s sredstvi EU in biti učinkovita podpora za dohodke, osnovne okoljske ukrepe in nadaljevanje obstoječih tržnih ukrepov, drugi steber pa mora izpolnjevati posebne potrebe držav članic; hkrati vseeno meni, da je treba kmetom in drugim upravičencem zagotoviti spodbude za izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo okoljske in socialne javne dobrine, za katere ne prejmejo plačilo na trgu, ter spoštovati nove in uveljavljene kmetijske prakse na podlagi skupnih, enotnih in objektivnih meril, hkrati pa ohraniti možnost držav članic, da uporabijo posebne pristope, ki upoštevajo lokalne in sektorske razmere; meni, da sta najpomembnejši prednostni nalogi prehod vseh evropskih kmetij na trajnost in popolna vključitev vseh evropskih kmetij v krožno gospodarstvo, ki bo združevalo gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti, ne da bi se pri tem znižali socialni ali zaposlitveni standardi;

39.

opozarja Komisijo, da so cilji SKP iz člena 39 PDEU povečanje kmetijske proizvodnje, zagotovitev primerne življenjske ravni kmetijskih skupnosti, stabilizacija trgov in zagotavljanje redne preskrbe, ki je potrošnikom dostopna po razumnih cenah;

40.

poudarja potencial tehnoloških inovacij za pameten in učinkovit sektor, ki prispeva k trajnosti, zlasti v zvezi z učinkovito rabo virov, spremljanjem zdravja posevkov in živali ter okoljem;

41.

poziva, naj SKP pospešuje in podpira uporabo takih inovacij;

42.

meni, da lahko prihodnja struktura SKP uresniči svoje cilje le, če bo ustrezno financirana; zato poziva, naj se proračun za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru poviša ali ohrani na sedanji ravni, da bi se uresničili cilji prenovljene in učinkovite SKP po letu 2020;

43.

meni, da so ob nadaljnji liberalizaciji trgov in povezanem zmanjšanju zaščite kmetov potrebna nadomestila za kmetijski sektor, zlasti za kmetije, ki so v slabšem konkurenčnem položaju – še posebej tiste, ki se spopadajo s težavami, povezanimi z rabo kmetijskih zemljišč, ali ki imajo gorsko lego – ter da se lahko le s temi nadomestnimi ukrepi zagotovi ekstenzivno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ter ohranitev kulturne krajine;

44.

poudarja, da bi bilo treba proračun SKP prilagoditi prihodnjim potrebam in izzivom, na primer tistim, ki izhajajo iz izstopa Združenega kraljestva iz EU ter prostotrgovinskih sporazumov, sklenjenih med EU in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

45.

opozarja na vztrajne razlike v razvoju podeželskih območij v različnih regijah in državah članicah ter ugotavlja, da bi morala imeti kohezijska merila še naprej pomembno vlogo pri razdeljevanju sredstev iz drugega stebra med države članice;

46.

poudarja, da je v okviru splošnega proračuna SKP pomembno dodeliti znatna sredstva drugemu stebru (politika za razvoj podeželja);

47.

meni, da je treba kmete podpreti pri prehodu na popolno trajnost;

48.

meni, da se zaradi oblikovanja novih politik in ciljev EU ne smejo zmanjšati sredstva za uspešno SKP;

49.

priznava, da glede prihodnjega proračuna za SKP trenutno vlada negotovost;

50.

poudarja, da sredstva za SKP zagotavljajo davkoplačevalci iz vseh držav članic, ki imajo pravico zahtevati zagotovilo, da se ta sredstva uporabijo usmerjeno in pregledno;

51.

meni, da bi se bilo treba izogniti novim proračunskim vrsticam za razvoj podeželja, za katere niso zagotovljena dodatna sredstva;

52.

meni, da potrebujemo bolj usmerjeno podporo za različne kmetijske sisteme, zlasti male in srednje družinske kmetije ter mlade kmete, da bi regionalna gospodarstva okrepili s kmetijstvom, ki je uspešno v ekonomskem, okoljskem in socialnem smislu; meni, da je glede na zelo različne velikosti kmetij v celotni EU to mogoče doseči z obvezno prerazporeditveno višjo stopnjo podpore za prve hektare kmetijskega gospodarstva, ki bo povezana s povprečno velikostjo kmetijskih gospodarstev v državah članicah; poudarja, da bi morala biti podpora za večje kmetije degresivna in odsevati ekonomije obsega ter vključevati obvezno zgornjo mejo, ki bi jo bilo treba določiti na evropski ravni, in merila za prožnost, ki bi upoštevala zmogljivost kmetij in zadrug, da bi zagotovili stabilne zaposlitve, zaradi katerih bi ljudje ostali na podeželskih območjih; meni, da bi morala sredstva, dana na voljo z omejitvijo in degresijo, ostati v državi članici ali regiji, iz katere izhajajo;

53.

meni, da je nujno zagotoviti, da bi bila podpora namenjena pravim kmetom in da bi jo prejemali zlasti tisti, ki se s kmetovanjem dejansko preživljajo;

54.

meni, da je treba ohraniti poenostavljen sistem za male proizvajalce tako, da se jim olajša dostop do neposrednih plačil SKP in njihovo upravljanje;

55.

poudarja, da je treba opredeliti ključne elemente dobro uravnoteženega, preglednega, enostavnega in objektivnega sistema kazni in spodbud, ki bi ga dopolnjeval pregleden in hitro delujoč sistem za določanje upravičenosti prejemnikov javnih sredstev za zagotavljanje javnih dobrin, ki bi moral biti sestavljen iz enostavnih, prostovoljnih in obveznih ukrepov ter usmerjen k rezultatom, da bi tako z izpolnjevanja predpisov preusmerili na dejansko uspešnost;

56.

poudarja, da se tudi kmetje s skrajšanim delovnim časom ter kmetije s kombiniranimi dohodki, ki na raznovrstne načine oživljajo podeželje, ukvarjajo s kmetijstvom, da bi se s tem preživljali, zato so resnični kmetje, kot je opredeljeno v sporočilu Komisije;

57.

poziva, naj se sedanji sistem za izračun neposrednih plačil v prvem stebru, zlasti v državah članicah, v katerih se vrednost plačil delno še vedno izračunava na podlagi zgodovinskih referenčnih vrednosti, posodobi in nadomesti z metodo EU za izračunavanje plačil, katere osnovni del bi bila dohodkovna podpora kmetom v okviru določenih meja in ki bi lahko naraščala kot nadomestilo za njihov prispevek k zagotavljanju javnih dobrin v skladu s cilji EU do leta 2030, da bo sistem enostavnejši in preglednejši;

58.

pozdravlja shemo enotnega plačila na površino (SAPS), ki je preprosta, upravičena, pregledna in enostavna za izvajanje in ki se uspešno uporablja v številnih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj se SAPS ohranijo tudi po letu 2020, in predlaga, naj jih uporabljajo vsi kmetje v vseh državah članicah EU;

59.

poudarja, da bi ta sistem omogočil nadomestitev upravno zapletenega sistema plačilnih pravic, kar bi prispevalo k občutnemu zmanjšanju birokracije;

60.

meni, da ta nova plačila ne bi smela postati tržno blago, če naj se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost;

61.

poziva Komisijo, naj preuči, ali so potrebni zahtevki za plačilo z vidika združljivosti s pravili STO;

62.

poudarja, da se javna sredstva sedanje SKP, namenjena dejanskim kmečkim dejavnostim, zelo natančno in podrobno nadzorujejo;

63.

meni, da bi morala plačila vključevati tudi stroge skupne pogoje, vključno z okoljskimi koristmi in drugimi javnimi dobrinami, kot so kakovostna delovna mesta;

64.

opominja, da se v resoluciji Parlamenta o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? priznava, da se zaradi plačil za zemljišča brez jasnega pogojevanja izkrivlja trg zemljišč ter s tem povečuje koncentracija kmetijskih zemljišč v rokah le nekaj lastnikov;

65.

pojasnjuje, da so javne dobrine tiste storitve, ki presegajo zakonske zahteve s področja okolja, podnebja in dobrobiti živali, še posebej varstvo voda, zaščita biotske raznovrstnosti, zaščita rodovitnosti tal, varstvo opraševalcev, zaščita plasti humusa in dobrobit živali;

66.

poudarja potrebo po pravični porazdelitvi neposrednih plačil med državami članicami, ki je bistvena za delovanje enotnega trga in pri kateri je treba upoštevati objektivna merila, kot so zneski, ki jih prejmejo države članice v okviru prvega in drugega stebra, ter dejstvo, da naravne razmere, zaposlitvene in socialno-ekonomske okoliščine, splošni življenjski standard, proizvodni stroški, zlasti stroški zemljišč, in kupna moč v EU niso enaki;

67.

poudarja, da se lahko večja konvergenca zneskov za neposredna plačila med državami članicami doseže samo, če se proračun ustrezno poveča;

68.

poudarja, da je namen neposrednih plačil podpirati kmete pri proizvodnji hrane in zaščiti okoljskih standardov in standardov dobrobiti živali;

69.

meni, da bi se lahko pod strogimi pogoji, ki bi zagotavljali enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, preprečevali izkrivljanje konkurence, zlasti v zvezi z blagom, zagotavljali skladnost s pravili STO ter ne bi ogrožali prizadevanj za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, ohranila plačila iz prostovoljne vezane podpore, vendar bi se ta lahko aktivirala šele po oceni Komisije; meni, da prostovoljna vezana podpora predstavlja orodje za obravnavanje potreb občutljivih sektorjev in posebnih ciljev v zvezi z okoljem, kmetijstvom ali kakovostjo in trženjem kmetijskih proizvodov, za spodbujanje kmetijskih praks, ki izpolnjujejo visoke standarde dobrobiti živali in okoljske standarde, ter za preprečevanje posebnih težav, zlasti tistih, ki izhajajo iz strukturno slabšega konkurenčnega položaja v regijah z omejenimi možnostmi in na gorskih območjih, pa tudi tistih, ki so bolj začasne narave in so posledica, na primer, ukinitve starega sistema pravic; poleg tega meni, da je prostovoljna vezana podpora tudi orodje za spodbujanje strateško pomembne proizvodnje, kot so beljakovinske poljščine, v prihodnosti, ali za izravnavo učinkov prostotrgovinskih sporazumov; poudarja tudi, da so plačila iz prostovoljne vezane podpore pomembna za ohranjanje raznolikosti kmetijske proizvodnje v EU, delovnih mest v kmetijstvu in trajnostnih proizvodnih sistemov;

70.

poziva, naj bodo plačila iz prvega stebra, vključno z vezano podporo, za vsak hektar in vsakega upravičenca omejena na dvakratnik povprečnega neposrednega plačila EU na hektar, da bi se tako preprečilo izkrivljanje konkurence;

71.

opozarja, da je zagotavljanje generacijske pomladitve in kmetov začetnikov izziv za kmetijstvo v številnih državah članicah ter da mora zato vsaka nacionalna ali regionalna strategija to vprašanje obravnavati v okviru celostnega pristopa, pri katerem bodo uporabljena vsa finančna sredstva SKP, vključno z dodatnim plačilom za mlade kmete v prvem stebru in ukrepi za pomoč mladim kmetom, da lahko začnejo dejavnost, v drugem stebru, oboje pa bi moralo biti obvezno za države članice, poleg podpore iz novih finančnih instrumentov, kot je orodje za omogočanje dostopa do kapitala v kontekstu omejenih virov; poleg tega poudarja pomen nacionalnih ukrepov za odpravo regulativnih in gospodarskih ovir, ki hkrati spodbujajo načrtovanje dedovanja, upokojitvene svežnje in dostop do zemljišč ter olajšajo in spodbujajo dogovore o sodelovanju, kot so partnerstvo, skupno kmetijstvo, pogodbena reja in najem med starimi in mladimi kmeti; meni, da bi morala pravila o državni pomoči upoštevati tudi pomen generacijske pomladitve in preprečevati upad družinskega kmetovanja;

72.

meni, da je treba v novi zakonodaji zagotoviti večje razločevanje pri merilih za uresničitev spodbud na podlagi statusa „mladega kmeta“ oziroma „kmeta, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“ (mladi kmetje se opredelijo na podlagi starosti, kmetje začetniki pa na podlagi let od ustanovitve njihovega gospodarstva), da bi možnosti za spodbujanje obeh skupin privedle do generacijske pomladitve in izboljšanja življenjskih pogojev na podeželju;

73.

poziva Komisijo in države članice, naj vzamejo na znanje dejstvo, da nove družbene, tehnološke in ekonomske spremembe, kot so čista energija, digitalizacija in pametne rešitve, vplivajo na podeželsko življenje;

74.

poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, da bi spodbudili ljudi – zlasti mlade – naj ostanejo na podeželskih območjih ali se nanje vrnejo, in poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj novih podjetniških storitev, še posebno žensk in mladih;

75.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pomanjkanje delovne sile v številnih kmetijskih sektorjih vodi k prenehanju kmetijskih dejavnosti; poziva, naj se zagotovi podpora, ki bi pritegnila delavce v kmetijstvo;

76.

poudarja, da si je treba izmenjati uspešne modele držav članic, ki združujejo mlade in stare kmete, da se doseže generacijska pomladitev;

77.

priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence;

78.

opozarja, da je treba podeželskim območjem in naseljem nameniti posebno pozornost in povezana prizadevanja za razvoj pametnih vasi;

79.

poziva k boljšemu sodelovanju z EIB in Evropskim investicijskim skladom za spodbujanje oblikovanja finančnih instrumentov, namenjenih mladim kmetom v vseh državah članicah;

80.

poziva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za posebne tehnološke izboljšave podeželskih vozlišč in omrežij;

81.

poudarja pomen razvoja podeželja, vključno s pobudo LEADER, za izboljšanje sinergij različnih politik in povečanje konkurenčnosti, spodbujanje učinkovitih in trajnostnih gospodarstev, podporo trajnostnemu in večnamenskemu kmetijstvu in gozdarstvu ter proizvodnjo živil in neživilskega blaga in opravljanje storitev, ki ustvarjajo dodano vrednost in delovna mesta; poudarja pomen razvoja podeželja pri spodbujanju partnerstev med kmeti, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo ter dodatnih podjetniških dejavnosti in priložnosti, ki jih pogosto ni mogoče preseliti, na področju agroživilstva, kmečkega turizma, neposrednega trženja, kmetijstva, ki ga podpira skupnost, biogospodarstva in trajnostne proizvodnje bioenergije in energije iz obnovljivih virov, ki vsa pomagajo ohranjati gospodarsko dejavnost v regijah; zato poudarja pomen finančne okrepitve drugega stebra, s čimer bi se povečala možnost za ustvarjanje prihodkov, za preprečevanje odseljevanja prebivalstva, brezposelnosti in revščine ter za spodbujanje socialne vključenosti, zagotavljanje socialnih storitev in krepitev družbeno-ekonomskega tkiva na podeželskih območjih, pri čemer je splošni cilj izboljšanje kakovosti življenja na teh območjih;

82.

poziva Komisijo, naj v zakonodajnem obdobju po letu 2020 uvede naložbeni pristop financiranja iz več skladov, da se zagotovi nemotena uporaba orodij za celosten razvoj podeželja, kot je pobuda za pametne vasi;

83.

poziva k oblikovanju novega sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), z dopolnitvijo pobude LEADER in na podlagi izkušenj na tem področju, da bi 10 % vseh sredstev iz strukturnih skladov namenili za cilje strategij, ki so jih določile lokalne skupnosti, brez razmejitve med strukturnimi skladi, ki se uporabljajo na decentralizirani podlagi;

84.

poudarja, da bi morali imeti programi za razvoj podeželja dodano vrednost za kmetije in ohraniti svojo pomembno vlogo pri dolgoročnem ukrepanju glede inovativnih praks in kmetijsko-okoljskih ukrepov;

85.

meni, da je treba v okviru pobude LEADER nameniti dodatno pozornost potrebam in projektom mikro družinskih kmetij, pri tem pa zagotoviti ustrezno dodatno finančno podporo;

86.

meni, da se je izkazalo, da podeželje potrebuje ženske in moške, ki se ukvarjajo s kmetovanjem v malem in srednjem obsegu;

87.

poudarja, da je v skladu s pogoji, ki jih glede na lokalne posebnosti določijo države članice, pomembno ohraniti posebno kompenzacijsko podporo za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi;

88.

poleg tega poudarja, da bi moralo biti izvajanje finančnih instrumentov pri razvoju podeželja prostovoljno, naložbe na podeželskih območjih pa bi bilo treba okrepiti;

89.

poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za pobudo za pametne vasi, da bo oblikovanje pametnih vasi prednostna naloga prihodnje politike za razvoj podeželja;

90.

meni, da bi moralo biti financiranje čebelarstva v okviru drugega stebra bolj ciljno usmerjeno in učinkovitejše in da mora nov zakonodajni okvir opredeliti nov program podpore za čebelarje v prvem stebru, vključno z neposredno podporo za posamezne čebelarske skupnosti;

91.

poudarja, da je treba za nadaljnje ukrepe na področju kmetijstva zagotoviti višjo stopnjo sofinanciranja;

92.

poziva Komisijo, naj v prvem stebru uvede nov, skladen, okrepljen in poenostavljen režim pogojenosti, ki bo omogočil vključevanje in izvajanje različnih vrst obstoječih okoljskih ukrepov, kot so sedanji ukrepi navzkrižne skladnosti in ukrepi ozelenitve; poudarja, da bi moralo biti osnovno izhodišče prvega stebra, tj. doseganje trajnostnega kmetijskega razvoja, obvezno ter bi moralo jasno določati ukrepe in rezultate, ki se pričakujejo od kmetov, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji, ob tem pa bi morali zagotavljati čim manj birokracije na ravni kmetij in, ob upoštevanju lokalnih razmer, ustrezen nadzor držav članic; poleg tega poziva k vzpostavitvi novega in poenostavljenega sistema, ki bi moral biti obvezen za države članice in izbiren za kmetije, temeljil pa bi na pravilih EU, ki presegajo osnovno izhodišče za spodbujanje kmetov, ki prehajajo na trajnostne tehnike in prakse za podnebje in okolje, ter ki so združljivi s kmetijsko-okoljskimi podnebnimi ukrepi v drugem stebru; meni, da bi moralo biti izvajanje tega sistema določeno v nacionalnih strateških načrtih v okviru EU;

93.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo kmetijsko-okoljski podnebni ukrepi za razvoj podeželja še naprej pokrivali dodatne stroške in izgube dobička, povezane s prostovoljnim izvajanjem okolju in podnebju prijaznih praks s strani kmetov, pri čemer bi bilo mogoče dodati spodbudo za naložbe v varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in učinkovito rabo virov; meni, da bi morali biti ti programi poenostavljeni, bolj ciljno usmerjeni in učinkovitejši, da bodo lahko kmetje učinkoviteje dosegali ambiciozne politične cilje, povezane z varstvom okolja, biotsko raznovrstnostjo, upravljanjem voda ter podnebnimi ukrepi in ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, ob tem pa bi morali zagotavljati čim manj birokracije na ravni kmetij in, ob upoštevanju lokalnih razmer, ustrezen nadzor držav članic;

94.

poziva, naj se poleg kmetij, ki imajo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007 povsem ekološko kmetijsko proizvodnjo in so v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 izvzete iz pravil glede zelenih ukrepov, izvzamejo tudi kmetije, ki izvajajo kmetijsko-okoljske ukrepe v smislu Uredbe (EU) št. 1305/2013;

95.

poudarja, da so sredozemske regije EU bolj ranljive zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so suša, požari in širjenje puščav, zato si bodo morali kmetje na teh območjih še bolj prizadevati, da svojo dejavnost prilagodijo spremenjenemu okolju;

96.

meni, da bi morali prihodnji zakonodajni predlogi Komisije zagotoviti ustrezno podporo kar največjemu številu kmetov pri njihovih prizadevanjih za posodobitev v smeri bolj trajnostnega kmetijskega razvoja;

97.

meni, da je treba zaradi potrebe po poenostavitvi SKP ohraniti sedanje izvzetje in neobremenjevanje najmanjših kmetij z manj kot 15 ha zemlje z dodatnimi ukrepi SKP na področju varstva okolja in podnebnih sprememb;

98.

predlaga, naj to novo obliko zelene komponente spremljajo pomembna, usklajena in učinkovitejša sredstva iz drugega stebra prek ciljno usmerjenih naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva (prenos znanja, usposabljanje, svetovanje, izmenjava strokovnega znanja in izkušenj, mreženje in inovacije prek evropskega partnerstva za inovacije) kot še eno gonilo sprememb;

99.

poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih za reformo SKP zagotovi, da bodo vsebovali ustrezne ukrepe in instrumente za vključitev proizvodnje beljakovinskih rastlin v izboljšane sisteme kolobarjenja posevkov, da bi tako presegli obstoječi primanjkljaj beljakovin, povečali prihodke kmetov in obravnavali ključne izzive za kmetijstvo, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in slabšanje rodovitnosti tal ter zaščita in trajnostno upravljanje vodnih virov;

100.

meni, da bi bilo treba minimalni znesek celotnega razpoložljivega proračuna v okviru drugega stebra dodeliti kmetijsko-okoljskim podnebnim ukrepom, vključno z ekološkim kmetijstvom, sekvestracijo CO2, zdravjem tal, ukrepi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, načrtovanjem ravnanja s hranili za zaščito biotske raznovrstnosti, opraševanjem in gensko raznovrstnostjo živali in rastlin; v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti plačila Natura 2000 in zagotoviti, da zadostujejo za dejansko podporo kmetom;

101.

poudarja, da so v okviru razvoja podeželja potrebna plačila kmetom na območjih z naravnimi omejitvami, težkimi podnebnimi razmerami, strmimi pobočji ali omejitvami zaradi kakovosti tal; poziva k poenostavitvi in boljši usmerjenosti načrta pristojnih nacionalnih organov za obdobje po letu 2020;

102.

opozarja, da je Parlament že poudaril, da se je pri preverjanju ustreznosti direktive o Naturi izkazalo, da je treba izboljšati skladnost s SKP, ter poudarja zaskrbljujoče zmanjševanje vrst in habitatov, povezano s kmetijstvom; poziva Komisijo, naj oceni vpliv SKP na biotsko raznovrstnost; poziva k višjim plačilom za Naturo 2000, da bi spodbudili varstvo kmetijskih območij Natura 2000, ki so v zelo slabem stanju;

103.

poziva k okrepitvi in izvajanju pametnih podnebnih kmetijskih ukrepov, saj bodo podnebne spremembe v prihodnosti še bolj vplivale na kmetijstvo v Evropi;

104.

meni, da mora SKP obvladovati tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in degradacijo zemljišč v celotni kmetijski krajini, z vlaganjem v odporne in trdne kmetijske ekosisteme in ekološko infrastrukturo za nastanek vrhnje plasti tal za zaustavitev erozije tal, uvedbo in podaljšanje kolobarjenja, dodajanje več dreves v krajino in spodbujanje biološke in strukturne raznolikosti na kmetijah;

105.

meni, da bi bilo treba podpreti in spodbujati večjo uporabo ostankov posevkov kot obnovljivih, učinkovitih in trajnostnih virov energije za podeželje;

106.

poziva Komisijo, naj spodbuja inovacije, raziskave in posodobitev v kmetijskem, kmetijsko-gozdarskem in živilskem sektorju, tako da podpira trden svetovalni sistem in usposabljanje, ki sta bolje prilagojena potrebam upravičencev SKP pri oblikovanju praks, usmerjenih v večjo trajnost in zaščito virov, ter da podpira uporabo pametnih tehnologij, da bi se učinkoviteje odzivali na izzive na področju zdravja, okolja in konkurenčnosti; poudarja, da morata biti usposabljanje in svetovanje pogoja za oblikovanje in izvajanje programov v vseh državah članicah ter da je bistveno spodbujati prenos strokovnega znanja, modelov najboljše prakse ter izmenjavo izkušenj med zadrugami in organizacijami proizvajalcev v vseh državah članicah, na primer prek evropskega sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS); meni, da lahko kmetijsko-ekološke metode in načela, na katerih temelji precizno kmetijstvo, ustvarijo bistvene koristi za okolje, povečajo prihodek kmetov, racionalizirajo uporabo kmetijskih strojev in bistveno povečajo učinkovitost virov;

107.

poudarja, da morajo SKP, program Obzorje 2020 in druge podporne sheme financiranja spodbujati kmete k vlaganju v nove tehnologije, prilagojene velikosti njihovih kmetij, kot so orodja za precizno in digitalno kmetovanje, ki izboljšujejo odpornost in vpliv kmetijstva na okolje;

108.

poziva Komisijo, naj spodbudi razvoj in uvedbo inovativnih tehnologij za vse vrste kmetij ne glede na njihovo velikost in proizvodnjo, ki lahko obsega konvencionalno ali ekološko kmetovanje, živinorejo ali rastlinsko pridelavo, majhno ali obsežno proizvodnjo;

109.

poziva Komisijo, naj oblikuje SKP, ki zagotavlja večjo inovativnost ter prispeva k spodbujanju biogospodarstva in k rešitvam za biotsko raznovrstnost, okolje in podnebje;

110.

poziva Komisijo, naj se osredotoči na kakovost življenja na podeželju, da bo bivanje privlačno za vse, zlasti pa za mlajše generacije;

111.

verjame, da digitalizacija in precizno kmetijstvo, ki ju spodbuja SKP, ne bi smela povečati odvisnosti kmetov od dodatnih vložkov ali zunanjega financiranja ali jim onemogočiti dostop do virov, ampak bi morala biti odprta in oblikovana vključujoče, s sodelovanjem kmetov;

112.

poziva, naj se brez poseganja v novo opredelitev skupnega zneska podpore EU za razvoj podeželja sedanji programi za razvoj podeželja, odobreni v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, uporabljajo do leta 2024 oziroma do sprejetja nove reforme;

113.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo spodbujala koncept pametnih vasi v EU, ki bo z bolj usklajenim razvojem različnih politik omogočil celostno reševanje vprašanj nezadostnih širokopasovnih povezav, zaposlitvenih možnosti in opravljanja storitev na podeželju;

114.

zahteva, da se prek ukrepov v okviru drugega stebra, ki podpirajo naložbe v varnostne ukrepe in usposabljanje, sprejmejo ukrepi, ki bi obravnavali resen problem nesreč na kmetijah v EU, ki se končajo s poškodbami in smrtnimi primeri;

115.

poziva, naj se v okviru priprave strategije EU za beljakovinske rastline dovoli enkratna uporaba fitofarmacevtskih sredstev na vseh površinah z beljakovinskimi rastlinami pred setvijo ali kmalu po njej;

116.

verjame, da so naložbe v inovacije, izobraževanje in usposabljanje ključne za prihodnost evropskega kmetijstva;

117.

poudarja, da bi bilo treba pristop na podlagi rezultatov na ravni držav članic in regionalni ravni ter inovativne rešitve, ki jih zagotavljajo sheme certificiranja, nadalje proučiti v okviru prihodnje SKP brez dodatne birokracije in nadzorov na kraju samem;

118.

odločno podpira uvedbo ciljno usmerjenih ukrepov za posodabljanje in izboljšanje strukture v drugem stebru za uresničitev prednostnih ciljev, kot je digitalno kmetijstvo 4.0;

119.

poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo in spodbujajo dostop do semen in kmetijskih surovin za male kmete in marginalizirane skupine, izmenjavo semen in njihovo javno lastništvo ter trajnostne tradicionalne tehnike, ki zagotavljajo človekovo pravico do ustrezne hrane in prehranjevanja;

120.

poziva Komisijo in države članice, naj bolj poudarjajo podjetniške priložnosti za storitve za vasi in v vaseh;

121.

ugotavlja, da je vsaka kmetija drugačna in da so zato potrebne individualne rešitve;

Močan položaj kmetov v svetovnem sistemu preskrbe s hrano

122.

poziva Komisijo, naj ohrani sedanji okvir enotne skupne ureditve trga (enotna SUT) v prvem stebru, vključno s posebnimi instrumenti politike in tržnimi standardi, ter izboljša sistem EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah; poudarja pomen obstoječih sistemov upravljanja proizvodnje za posebne proizvode in ohranjanje obveznih programov za posamezne sektorje (vino, sadje in zelenjava, oljčno olje in čebelarstvo) za države proizvajalke s končnim ciljem krepitve trajnosti in konkurenčnosti vsakega sektorja ter ohranitve enakih konkurenčnih pogojev ob hkratnem omogočanju dostopa za vse kmete;

123.

meni, da so pozitivne in „tržno usmerjene“ izkušnje operativnih programov enotne SUT v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih izvajale organizacije proizvajalcev in so bili financirani na osnovi vrednosti tržene proizvodnje, dokazale njihovo učinkovitost pri krepitvi konkurenčnosti ter strukturiranju ciljnih sektorjev in izboljšanju njihove trajnosti; zato poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi podobnih operativnih programov za druge sektorje; meni, da bi to lahko koristilo predvsem organizacijam proizvajalcev, ki predstavljajo proizvajalce mleka v gorskih regijah in oddaljenih regijah Unije, ki predelujejo in tržijo visokokakovostne proizvode ter ohranjajo proizvodnjo mleka na teh območjih, na katerih je kmetijstvo težavno;

124.

želi spomniti, da neenaka tržna moč še posebej ovira proizvodnjo, ki krije stroške, v sektorju mleka;

125.

opozarja na možnost uvedbe prostovoljne sheme za zmanjšanje dobave mleka v okviru SUT;

126.

poziva k uvedbi novega orodja samopomoči pri upravljanju za oljčno olje, ki bi v letih presežne proizvodnje omogočalo skladiščenje in sprostitev na trg, ko proizvodnja ne bi dosegla povpraševanja;

127.

vztraja, da mora prihodnja SKP nujno zagotoviti učinkovitejšo, bolj pravično in hitrejšo podporo kmetom pri spopadanju z nihanji cen in prihodkov zaradi podnebja, neugodnih vremenskih razmer ter sanitarnih in tržnih tveganj, in sicer z dodatnimi spodbudami in tržnimi pogoji, ki spodbujajo razvoj in prostovoljno uporabo orodij za obvladovanje in stabilizacijo tveganj (sistemov zavarovanja, orodij za stabilizacijo prihodkov, mehanizmov za posamezno zagotovitev in vzajemnih skladov) ter hkrati zagotavljajo dostop za vse kmete in združljivost z obstoječimi nacionalnimi shemami;

128.

poziva k nudenju večje podpore za pridelavo stročnic v EU in uvedbi posebne pomoči za ekstenzivne rejce ovc in koz, ob upoštevanju pozitivnega vpliva, ki ga imajo ti sektorji na okolje, in potrebe po zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza beljakovin za krmo;

129.

poudarja, da bi bilo treba oblikovati SKP, usmerjeno v prihodnost, da bi se bolje reševala pomembna zdravstvena vprašanja, kot so odpornost zoper antimikrobike, kakovost zraka in bolj zdrava prehrana;

130.

poudarja, da je odpornost zoper antimikrobike izziv za živalsko in človeško zdravje; meni, da bi nov pravni okvir moral dejavno spodbujati boljše zdravje in dobrobit živali kot sredstvo v boju proti odpornosti zoper antibiotike, s čimer bi se spodbujala tako javno zdravje kot tudi sektor kmetijstva kot celota;

131.

opozarja na dejstvo, da je tržna tveganja mogoče obvladovati tudi z izboljšanim dostopom do trga za kmetijske in živilske proizvode EU na izvoznih trgih;

132.

vztraja, da je treba okrepiti položaj primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano, zlasti tako, da se zagotovi pravična porazdelitev dodane vrednosti med proizvajalci, predelovalci in maloprodajnim sektorjem, in sicer z uvedbo finančnih virov in spodbud, s katerimi bi podprli ustanovitev in razvoj gospodarskih organizacij, tako vertikalnih kot horizontalnih, kot so organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organizacijami, z vzpostavitvijo minimalnih standardov za boj proti nepoštenim in izkoriščevalskim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano ter s krepitvijo preglednosti trgov in uporabo orodij za preprečevanje kriz;

133.

poudarja, da je uredba omnibus v skladu s cilji iz člena 39 PDEU in izjemo iz člena 42 PDEU pojasnila pravni odnos med določbami enotne SUT in pravili EU o konkurenci ter uvedla nove kolektivne možnosti za kmete, da povečajo svojo pogajalsko moč v verigi preskrbe s hrano; meni, da so te določbe ključne v okviru prihodnje SKP in bi jih bilo treba še dodatno izboljšati;

134.

meni, da bi bilo treba na podlagi spoznanj različnih opazovalnih skupin EU za trge (za trg mleka, mesa, sladkorja in poljščin) te instrumente razširiti na sektorje, ki še niso vključeni, in jih nadalje razvijati, da bi lahko udeležencem na trgu zagotovili zanesljive podatke in napovedi za zgodnje opozarjanje ter omogočili hitro in preventivno ukrepanje v primeru motenj na trgu, s čimer bi lahko preprečili krize;

135.

poziva k okrepljeni podpori in spodbujanju lokalnih trgov ter kratkih verig preskrbe s hrano; poudarja potrebo po razvoju lokalnih storitev, povezanih s kratkimi verigami preskrbe;

136.

poziva Komisijo, naj dodatno pojasni in po potrebi posodobi pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, zlasti kar zadeva politiko konkurence, tudi zato, da bi medpanožne organizacije sprejele ukrepe in sporazume, da bi se zadostilo družbenim zahtevam;

137.

poudarja, da so zgodovinska orodja SKP za upravljanje trgov (tj. javna intervencija in zasebno skladiščenje) manj in nezadostno učinkovita v razmerah svetovnega gospodarstva ter da orodja za obvladovanje tveganja ne zadoščajo vedno za obvladovanje znatne nestanovitnosti cen in velikih motenj na trgu;

138.

poudarja, da bi zato morala enotna SUT v prihodnji SKP še naprej imeti pomembno vlogo varnostne mreže pri hitri stabilizaciji kmetijskih trgov in predvidevanju kriz, ter poudarja pomen uredbe omnibus (ob upoštevanju spoznanj iz zadnje tržne krize, zlasti v sektorju mleka pri omogočanju in spodbujanju dopolnilne rabe inovativnih tržnih instrumentov in instrumentov za krizno upravljanje, kot so prostovoljni sektorski sporazumi, za upravljanje in, če je ustrezno, zmanjšanje ponudbe v količinskem smislu med proizvajalci, organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev ter medpanožnimi organizacijami in predelovalci (npr. shema EU za zmanjšanje proizvodnje mleka);

139.

pozdravlja delo, opravljeno v zvezi s trajnostno strategijo EU za beljakovine;

140.

ugotavlja, da je treba vzpostaviti lokalne in regionalne trge za stročnice v vsej EU, izboljšati okoljsko učinkovitost tako, da se poljščine gojijo z uporabo kolobarjenja, in hkrati zmanjšati odvisnost od uvožene krme, gnojil in pesticidov ter povečati uspešnost in gospodarske spodbude za prehod na bolj trajnostne kmetijske prakse;

141.

meni, da so se ukrepi za upravljanje preskrbe za sire in šunko z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vino izkazali za učinkovite pri izboljšanju trajnosti, konkurenčnosti in kakovosti ciljnih proizvodov ter bi jih bilo zato treba ohraniti in, če je ustrezno, razširiti na vse proizvode z označbo kakovosti v skladu s cilji SKP;

142.

poziva k poglobljenemu pregledu sedanjega mehanizma za krizno rezervo, da bi vzpostavili delujoč in neodvisen sklad EU za krize v kmetijstvu, ki bi bil izvzet iz proračunskega načela enoletnosti, in tako omogočili prenos proračunskih sredstev iz enega proračunskega leta v naslednje, zlasti ko so tržne cene dovolj visoke, ter hkrati ohranjali stalno raven krizne rezerve skozi celotno obdobje večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili hitrejše, skladnejše in učinkovitejše preventivne ukrepe in odzive, ki bi dopolnjevali uporabo orodij za obvladovanje tveganj v primeru hudih kriznih razmer, tudi tistih, ki vključujejo gospodarske posledice za kmete zaradi povezanosti z zdravjem živali, rastlinskimi boleznimi in varnostjo hrane, pa tudi kriz, ki nastanejo zaradi zunanjih pretresov z učinkom na kmetijstvo;

143.

meni, da so trgovinski sporazumi sicer koristni za nekatere kmetijske sektorje EU, potrebni za krepitev položaja Unije na svetovnem kmetijskem trgu ter koristijo gospodarstvu EU kot celoti, vendar zlasti za male in srednje kmetije ter občutljive sektorje prinašajo tudi številne izzive, ki jih je treba upoštevati, na primer spoštovanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov, standardov dobrobiti živali ter okoljskih in socialnih standardov, kar zahteva skladnost trgovinske politike in nekaterih ciljev SKP ter ne sme voditi v znižanje evropskih visokih standardov ali ogroziti evropskih podeželskih območij;

144.

poudarja, da bi se ob uporabi različnih standardov povečalo tveganje izvoza evropske domače proizvodnje v tujino na račun razvoja podeželja, okolja in v nekaterih primerih kakovosti hrane;

145.

poudarja, da potreba po okrepljenih zaščitnih mehanizmih morala biti vključena tudi v razprave o prihodnjih trgovinskih sporazumih (z Mercosurjem, Novo Zelandijo, Avstralijo itd.) in njihovem vplivu na kmetijstvo v Evropi;

146.

poudarja, da je nadaljnje prizadevanje za večji tržni dostop za evropske kmetijske proizvode pomembno, vendar so potrebni ustrezni ukrepi za zaščito evropskega kmetijstva, ki bodo upoštevali posebna vprašanja posameznih sektorjev, kot so na primer zaščitni mehanizmi, da se preprečijo negativni socialno-ekonomski učinki na male in srednje velike kmetije v EU in v tretjih državah, morebitna izključitev najbolj občutljivih sektorjev iz pogajanj in uporaba načela vzajemnosti v zvezi s proizvodnimi pogoji, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti v EU in njihovimi tujimi konkurenti; vztraja, da evropske proizvodnje ne bi smeli ogrožati uvoženi proizvodi slabše in podstandardne kakovosti;

147.

poziva Komisijo, naj začne kmetijstvo ponovno obravnavati kot strateško dejavnost in naj predvidi prostotrgovinske sporazume, pri katerih kmetijstva ne bo več obravnavala kot spremenljivke za prilagajanje za druge sektorje, vključene v trgovino, in pri katerih bo zaščitila ključne sektorje, kot je proizvodnja surovega mleka;

148.

meni, da so zahteve mednarodne trgovine in Svetovne trgovinske organizacije zelo pomembno vplivale na več revizij SKP po letu 1990; meni, da so zaradi teh sprememb evropski kmetijski proizvodi in evropski agroživilski sektor bolj konkurenčni, da pa so te spremembe tudi ogrozile velike dele kmetijskega sektorja, saj so jih izpostavile nestabilnosti svetovnih trgov; meni, da je prišel čas, kot je predlagano v sporočilu Komisije o prihodnosti za kmetijstvo in hrano v Evropi, da bi se bolj osredotočili na druge cilje SKP, kot so življenjski standard kmetov in zadeve v zvezi z zdravjem, zaposlovanjem, okoljem in podnebjem;

149.

poudarja, da mora biti trgovinska politika EU skladna z drugimi politikami EU, kot sta razvojna in okoljska politika, ter podpirati cilje trajnostnega razvoja ter da lahko prispeva k doseganju ciljev SKP, zlasti tako, da se zagotovita pravičen življenjski standard za kmetijsko skupnost in preskrba potrošnikov po razumnih cenah; poudarja, da bi moral agroživilski sektor EU izkoristiti možnosti za rast, ki jih ponuja izvoz, saj naj bi po ocenah 90 % dodatnega svetovnega povpraševanja po agroživilskih proizvodih v naslednjem desetletju prišlo iz držav zunaj Evrope; poudarja, da mora SKP zadovoljiti potrebe evropske družbe v zvezi s hrano, okoljem in podnebjem, preden se bo osredotočila na proizvodnjo za prodajo na mednarodnih kmetijskih trgih; poudarja, da bi morale imeti t. i. države v razvoju dovolj priložnosti, da vzpostavijo in vzdržujejo lasten čvrst agroživilski sektor;

150.

meni tudi, da proizvodom, pri proizvodnji katerih se krčijo gozdovi, prilaščajo zemljišča ali viri in kršijo človekove pravice, ne bi smel biti dovoljen vstop na trg EU;

151.

opozarja na novo evropsko soglasje o razvoju, v katerem EU in njene države članice ponovno potrjujejo svojo zavezanost in priznavajo bistveni pomen učinkovitega spoštovanja načela usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU, kar pomeni, da se v vseh politikah EU upoštevajo cilji razvojnega sodelovanja, tudi na področju kmetijske politike in financiranja, ki bi utegnile negativno vplivati na države v razvoju; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v reformi SKP spoštovati pravico držav v razvoju, da oblikujejo svojo kmetijsko in prehransko politiko, ne da bi s tem zmanjšale svoje zmogljivosti za proizvajanje hrane in dolgoročno prehransko varnost, kar naj zlasti velja za najmanj razvite države;

152.

opozarja na zavezo EU in njenih držav članic do ciljev trajnostnega razvoja in poudarja, da je skladnost SKP s cilji trajnostnega razvoja bistvenega pomena, zlasti v primeru cilja trajnostnega razvoja 2 (nič lakote), 5 (enakost spolov), 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), 13 (podnebni ukrepi) in 15 (življenje na kopnem), s katerimi je treba uskladiti prihodnjo SKP;

153.

poziva, naj se v skladu z načelom proračunske učinkovitosti vzpostavita skladnost in boljša sinergija med SKP in drugimi politikami EU in mednarodnimi zavezami, zlasti na področju energije, oskrbe z vodo, rabe zemljišč, biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter pri razvoju oddaljenih in gorskih območij;

154.

poziva Komisijo, naj pri vseh trgovinskih sporazumih opravi sistematično oceno učinka določb v zvezi s kmetijskim sektorjem ter oblikuje specifične strategije, s čimer bo zagotovila, da noben kmetijski sektor ne bo prizadet zaradi trgovinskih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami.

155.

vztraja, da so postopki in načini proizvodnje bistveni del socialnih, gospodarskih in okoljskih standardov svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi, in spodbuja Komisijo, naj pozove Svetovno trgovinsko organizacijo, da jih prizna kot takšne;

156.

poudarja, da mora biti izpolnjevanje ciljev iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter ciljev trajnostnega razvoja eno od vodilnih načel vseh trgovinskih politik v zvezi s kmetijskimi proizvodi; ugotavlja, da Komisija v svojem razmisleku o izkoriščanju globalizacije pravilno opozarja na povpraševanje po bolj pošteni trgovini ter trajnostnih in lokalnih proizvodih kot na spremembo v globalizacijskem trendu; poudarja, da lahko trgovinska politika EU v veliki meri prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma;

157.

opozarja, da je EU odpravila izvozne subvencije in da v sedanjem EU proračunu ni proračunske vrstice za izvozne subvencije; v zvezi s tem poziva trgovske partnerje EU, naj se zavežejo, da bodo zmanjšali domačo podporo, ki izkrivlja trgovino; poziva članice STO, ki še vedno dodeljujejo izvozne subvencije, naj izvedejo ministrski sklep o izvozni konkurenci, ki je bil sprejet 19. decembra 2015 v Nairobiju;

158.

zahteva, naj Komisija budno spremljala in okrepi obrambne ukrepe Unije za reševanje obstoječih in prihodnjih ovir za dostop na trg v tretjih državah, ki se povečujejo, pri tem pa spoštuje okolje in človekove pravice, vključno s pravico do hrane; poudarja, da večina teh ovir vpliva na kmetijske proizvode (v 27 % po podatkih iz podatkovne zbirke Komisije o dostopu do trga), ki se večinoma nanašajo predvsem na sanitarne in fitosanitarne ukrepe v zvezi z dostopom do trga;

159.

poziva Komisijo, naj pri pripravi izmenjave ponudb in izračunu kvot predvidi in upošteva posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU;

160.

poziva Komisijo, naj začne jasne in pregledne pobude, da bi še bolj spodbujali standarde EU na področju proizvodnje, varnosti, dobrobiti živali in okolja ter kratke dobavne verige ter da bi podprli sheme proizvodnje kakovostne hrane, kar bi med drugim lahko dosegli z dejavnostmi označevanja evropskega porekla ter dejavnostmi trženja in promocije na notranjih trgih in trgih tretjih držav za sektorje, ki imajo koristi od posebnih instrumentov politike v okviru SKP; vztraja, da je treba zmanjšati birokracijo in odpraviti nepotrebne pogoje, da bi se manjšim proizvajalcem omogočilo sodelovanje v teh shemah; pozdravlja stalno povečevanje proračuna, ki je na voljo za promocijske programe, in poziva Komisijo, naj ohrani to stopnjo povečevanja proračunskih sredstev glede na čedalje večje zanimanje proizvajalcev;

161.

poudarja pomembnost kratkih, lokalnih in regionalnih oskrbovalnih verig, ki so z okoljskega vidika bolj trajnostne v smislu manjšega onesnaževanja zaradi krajšega prevoza, poleg tega pa so kmetijski proizvodi bolj sveži in lažje sledljivi;

162.

ponovno opozarja na pomen krepitve položaja lokalnih kmetov, da bi se povzpeli po vrednostni verigi, in sicer tako, da se jim nudi pomoč in podpora za ekološke proizvode z dodano vrednostjo in z novim znanjem in tehnologijo, saj je doseganje trajnostnosti povezano z neposrednimi ukrepi za ohranitev, varstvo in izboljšanje naravnih virov;

163.

poudarja, da lokalna proizvodnja podpira lokalno prehransko kulturo in lokalno gospodarstvo;

164.

poudarja, da bi moral biti v kmetijstvu v prihodnosti poudarek na proizvodnji visokokakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Evrope; poudarja, da je treba ohraniti standarde EU in jih okrepiti, kadar je to mogoče; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za večjo dolgoročno produktivnost in konkurenčnost živilske proizvodnje, za uvedbo novih tehnologij in učinkovitejšo rabo virov, s čimer bi se okrepila vodilna vloga EU v svetu;

165.

meni, da je nesprejemljivo, da obstajajo razlike v kakovosti živil, ki se oglašujejo in so na prodaj na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v enaki embalaži; pozdravlja spodbude Komisije za obravnavanje vprašanja različne kakovosti živil na enotnem trgu, vključno s prizadevanji za enotno metodologijo preskušanja;

166.

pozdravlja napredek, ki je bil pri nedavnih dvostranskih trgovinskih pogajanjih dosežen pri zagovarjanju kmetijskih interesov EU, zlasti glede dostopa visokokakovostnih agroživilskih proizvodov EU do trga in glede zaščite geografskih označb v tretjih državah; je prepričan, da je ta trend mogoče nadaljevati in še izboljšati;

Pregleden postopek odločanja za dober predlog SKP za obdobje 2021–2028

167.

poudarja, da bi morala Parlament in Svet v postopku soodločanja določiti splošne skupne cilje, osnovne standarde, ukrepe in dodeljena finančna sredstva ter opredeliti ustrezno raven prožnosti, ki bo državam članicam in njihovim regijam omogočila, da obravnavajo svoje posebne značilnosti in potrebe v skladu z enotnim trgom, da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz odločitev, sprejetih na nacionalni ravni;

168.

obžaluje, da se celotni postopek načrtovanja programov za SKP po letu 2020 – posvetovanje, obveščanje, ocena učinka in zakonodajni predlogi – ponovno začenja s precejšnjo zamudo, medtem ko se bliža konec osmega zakonodajnega obdobja, zaradi česar obstaja tveganje, da bodo predvolilne razprave zasenčile razpravo o prihodnji SKP in da dokončni sporazum ne bo sklenjen pred evropskimi volitvami;

169.

poziva Komisijo, naj uvede prehodno ureditev, ki bo kmetom omogočala, da bodo v primeru zamude pri sprejemanju nove SKP še vedno imeli dostop do ukrepov iz programa za razvoj podeželja, zlasti okoljskih in naložbenih;

170.

poziva države članice, naj pri izvajanju nove reforme zagotovijo, da ne bo zamud pri izplačevanju plačil kmetom, in naj prevzamejo odgovornost ter kmetom izplačajo ustrezna nadomestila, če do zamud pride;

171.

kljub temu poudarja, da je treba pred koncem sedanjega mandata narediti čim več in temu vprašanju nameniti posebno pozornost med kampanjo za volitve v Evropski parlament;

172.

priznava, da je pomembno v postopek odločanja glede SKP vključiti ustanove in strokovnjake, odgovorne za politike na področju zdravja in okolja, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe ter onesnaževanje zraka, prsti in vode;

173.

poziva Komisijo, naj pred uvedbo vsake bistvene spremembe v zasnovi in/ali izvajanju SKP predlaga dovolj dolgo prehodno obdobje, da bosta zagotovljena nemoten prehod in dovolj časa za države članice, da bodo lahko ustrezno izvajale novo politiko ter tako preprečile morebitne zamude pri letnih plačilih kmetom in pri izvajanju ukrepov za razvoj podeželja;

174.

poziva EU in njene države članice, naj okrepijo dialog z državami v razvoju ter nudijo znanje in izkušnje ter finančno podporo za spodbujanje ekološkega trajnostnega kmetijstva, ki temelji na malih in družinskih kmetijah, naj se osredotočijo zlasti na ženske in mlade, saj jih k temu zavezuje skupna izjava na vrhunskem srečanju med Afriško unijo in EU leta 2017 z naslovom Vlaganje v mlade za pospešitev vključujoče rasti in trajnostnega razvoja; opozarja na prispevek žensk na podeželju kot podjetnic in nosilk trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba razviti njihov potencial na področju trajnostnega kmetijstva in odpornost na podeželskih območjih;

175.

opozarja, da sta lakota in podhranjenost v državah v razvoju v veliki meri povezani s premajhno kupno močjo in/ali nezmožnostjo revnih na podeželju, da bi bili samozadostni; zato poziva EU, naj dejavno pomaga državam v razvoju pri premagovanju ovir (kot so slabi infrastruktura in logistika) za njihovo lastno kmetijsko proizvodnjo;

176.

poudarja, da bo več kot polovica prebivalcev najmanj razvitih držav leta 2050 še vedno živela na podeželskih območjih ter da bo razvoj trajnostnega kmetijstva v državah v razvoju pomagal sprostiti potencial podeželskih skupnosti, vzdrževal podeželsko prebivalstvo in zmanjšal podzaposlenost, revščino in negotovost v zvezi s preskrbo s hrano, kar bo prispevalo k odpravi temeljnih vzrokov za prisilne migracije;

177.

priznava ključno vlogo vesoljskih tehnologij, ki so se razvile v okviru vesoljskih in satelitskih programov EU, ki jih upravlja Agencija za evropski GNSS (Galileo, EGNOS in Copernicus), in ki so lahko pomembne pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja OZN, saj nudijo cenovno dostopne rešitve za lažji prehod k preciznemu kmetijstvu, s čimer se odpravijo odpadki, prihrani čas, zmanjša utrujenost in optimizira uporaba opreme;

178.

poziva Komisijo, naj razišče možnost uporabe tehnologij in aplikacij vesoljske znanosti ter svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje kot mehanizmov za pomoč pri nadzoru poljščin, živine, gozdarstva, ribolova in ribogojstva, podporo kmetom, ribičem, gozdarjem in oblikovalcem politik pri njihovih prizadevanjih, da uporabljajo različne načine za doseganje trajnostne proizvodnje hrane, in s tem povezanih izzivih;

179.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice v svojih akcijskih načrtih zagotovijo enakost med ženskimi in moškimi na podeželskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo enako zastopanost žensk v strukturah institucij za dialog s sektorjem ter tudi v organih odločanja v sektorskih poklicnih organizacijah, zadrugah in združenjih; meni, da bi morala nova zakonodaja EU znatno izboljšati tematske podprograme za ženske na podeželskih območjih;

180.

poudarja, da bi morala Komisija še naprej zagotavljati strogo izvrševanje zakonodaje EU o dobrobiti živali, in sicer vedno in v vseh državah članicah enako, skupaj z ustreznim nadzorom in sankcijami; poziva Komisijo, naj spremlja področje zdravja in dobrobiti živali, vključno s prevozom živali, ter o tem poroča; opozarja, da morajo proizvodi, ki vstopajo v EU, izpolnjevati evropske standarde dobrobiti živali ter okoljske in socialne standarde; poziva k finančnim spodbudam za prostovoljno sprejemanje ukrepov za dobrobit živali, ki presegajo minimalne zakonske standarde;

181.

vztraja, da mora Komisija izvajati in izvrševati relevantno zakonodajo EU, še zlasti Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom; v zvezi s tem se mu zdi nujno spoštovati sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da se zaščita dobrobiti živali ne konča na zunanjih mejah EU in da morajo zato prevozniki živali, ki zapuščajo ozemlje Evropske unije, ravnati skladno s predpisi EU o dobrobiti živali tudi zunaj Unije;

182.

vztraja, da bi morali posebno obravnavo zagotoviti kmetom, ki imajo dodatne stroške zaradi posebnih omejitev, povezanih z veliko vrednostjo naravnih območij, kot so gorska območja, otoki, najbolj oddaljene regije in druga območja z omejenimi možnostmi; meni, da je zaradi njihovih posebnih omejitev financiranje SKP bistveno za te regije in da bi vsako zmanjšanje sredstev zelo škodljivo vplivalo na številne kmetijske proizvode; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo načrte kakovosti, da bi proizvajalcem, ki se za to zanimajo, omogočili, da jih hitro uvedejo;

183.

meni, da bi bilo treba za program POSEI ohranjati dovolj velik proračun, da bi se lahko najbolj oddaljene regije uspešno soočale z izzivi v kmetijstvu, k čemur je Evropski parlament že večkrat pozval; pozdravlja rezultate zadnjega poročila Komisije o izvajanju režima POSEI ter meni, da bi bilo treba programe za najbolj oddaljene regije in programe za manjše Egejske otoke ohraniti ločene od splošne sheme neposrednih plačil EU, da bi zagotovili uravnotežen ozemeljski razvoj s preprečevanjem tveganja opustitve proizvodnje zaradi izzivov, povezanih z odročnostjo, otoško lego, majhnostjo, težavno topografijo in podnebjem ter gospodarsko odvisnostjo od maloštevilnih proizvodov;

184.

poziva Komisijo, naj v opazovalno skupino za evropski mlečni trg vključi samostojni oddelek za proučevanje cen v najbolj oddaljenih regijah, da bi se pravočasno odzvali na krizo v sektorju; meni, da bi bilo treba opredelitev pojma „kriza“ in ustrezno posredovanje Komisije prilagoditi najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa upoštevati velikost trga, odvisnost od omejenega števila gospodarskih dejavnosti in manjšo zmogljivost za diverzifikacijo;

185.

poziva k boljši vključitvi krožnega gospodarstva, da bi zagotovili najboljšo in najučinkovitejšo uporabo primarnih surovin in stranskih proizvodov v nastajajočem biogospodarstvu, ob tem pa upoštevali omejitve razpoložljivosti biomase in zemljišč ter drugih ekosistemskih storitev, ter meni, da bi z razvojem bioindustrije na podeželskih območjih lahko nastali novi poslovni modeli, ki bi kmetom in lastnikom gozdov pomagali pri iskanju novih trgov za njihove proizvode ter ustvarjali nova delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo zadostno podporo za kmetijski in gozdarski sektor, da bi zagotovili večji prispevek k nadaljnjemu razvoju biogospodarstva v EU; poudarja, da je treba spodbujati kmetijsko gozdarstvo, ki lahko zagotovi večnamenske rekreacijske in produktivne ekosisteme in mikroklimatske razmere, ter odpraviti vrzeli, ki bi lahko ovirale njegov razvoj;

186.

meni, da bi morala podpora kmetijsko-okoljskim podnebnim ukrepom, dopolnjena z ekološkimi shemami na ravni držav članic, kriti stroške, ki jih imajo kmetje zaradi prehoda na nove trajnostne prakse, na primer s spodbujanjem in podporo kmetijskega gozdarstva in drugih trajnostnih gozdarskih ukrepov, ki podpirajo biotsko raznovrstnost in gensko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst, ter zaradi prilagajanja spreminjajočim se podnebnim razmeram;

187.

poziva Komisijo, naj zagotavlja inovacije, raziskave in posodobitve v kmetijskem gozdarstvu in gozdarstvu, tako da podpira trden in prilagojen svetovalni sistem, ciljno usposabljanje in prilagojene rešitve za podporo inovacijam ter izmenjavi strokovnega znanja in najboljše prakse med državami članicami, pri čemer je splošno osredotočena na ustrezne nove tehnologije in digitalizacijo; hkrati poudarja ključno vlogo združenj lastnikov gozdov pri prenosu informacij in inovacij, usposabljanju in nadaljnjem izobraževanju lastnikov malih gozdov ter pri izvajanju dejavnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi;

o

o o

188.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 350, 29.12.2017, str. 15.

(2)  UL L 221, 8.8.1998, str. 23.

(3)  UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(4)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0022.

(5)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0203.

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0095.

(7)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.

(8)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0057.

(9)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.

(10)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.

(11)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0504.

(12)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0427.

(13)  UL C 86, 6.3.2018, str. 62.

(14)  UL C 265, 11.8.2017, str. 7.

(15)  UL C 288, 31.8.2017, str. 10.

(16)  UL C 342, 12.10.2017, str. 10.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/86


P8_TA(2018)0225

Razlaga in izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2016/2018(INI))

(2020/C 76/10)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (1) (v nadaljnjem besedilu: novi medinstitucionalni sporazum),

ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum iz leta 2010),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje (3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum iz leta 2003),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (4),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (5),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (6),

ob upoštevanju Skupne izjave z dne 13. junija 2007 o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja (7),

ob upoštevanju skupne politične izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (8),

ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 (9),

ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019 (10),

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 18. marca 2014 (zadeva o biocidih), z dne 16. julija 2015 (zadeva o mehanizmu vizumske vzajemnosti), z dne 17. marca 2016 (zadeva o delegiranem aktu za IPE), z dne 14. junija 2016 (zadeva Tanzanija) in z dne 24. junija 2014 (zadeva Mauritius) (11),

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta (12),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (13),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017 (14),

ob upoštevanju svojega stališča z dne 9. marca 2016 o sklenitvi Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (15),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja (16),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije (17),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011 (18),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010) (19),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih (20),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka (21),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate“ (COM(2017)0651),

ob upoštevanju člena 294 PDEU o postopku soodločanja,

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Overview of the Union’s Efforts to Simplify and to Reduce Regulatory Burdens (Pregled prizadevanj Unije za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih bremen) (SWD(2017)0675),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (22),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Boljše pravno urejanje: doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo“ (COM(2016)0615),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. julija 2017 o smernicah za boljše pravno urejanje (SWD(2017)0350),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za peticije (A8-0170/2018),

A.

ker je novi medinstitucionalni sporazum začel veljati na dan podpisa, torej 13. aprila 2016;

B.

ker sta Parlament in Komisija ob sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma v izjavi potrdila, da novi sporazum „odraža ravnovesje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo ter njihovimi zadevnimi pristojnostmi v skladu s Pogodbama“ ter „ne posega v Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo“ (23);

C.

ker je Parlament za izvajanje določb novega medinstitucionalnega sporazuma o medinstitucionalnem načrtovanju revidiral svoj Poslovnik in med drugim določil notranje postopke za pogajanja in sprejemanje skupnih sklepov o večletnem načrtovanju in skupnih izjav o letnem medinstitucionalnem načrtovanju;

D.

ker so se tri institucije v okviru letnega medinstitucionalnega načrtovanja strinjale glede dveh skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019;

E.

ker novi medinstitucionalni sporazum za razliko od medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2003 ne vključuje več pravnega okvira za uporabo alternativnih metod urejanja, kot sta sourejanje in samourejanje, kar pomeni, da ni vključeno sklicevanje na ti metodi;

F.

ker mora Komisija v skladu z odstavkom 13 novega medinstitucionalnega sporazuma v svojem procesu ocene učinka opraviti čim širša posvetovanja; ker mora podobno Komisija na podlagi odstavka 19 novega medinstitucionalnega sporazuma pred sprejetjem predloga in ne po tem opraviti odprta in pregledna javna posvetovanja, pri tem pa zagotoviti, da bodo načini in roki teh javnih posvetovanj omogočali čim širšo udeležbo, ki ne bo omejena zgolj na posamezne interese in njihove lobiste;

G.

ker je Komisija julija 2017 revidirala smernice za boljšo pripravo zakonodaje ter bolje pojasnila in uporabila povezave med različnimi koraki pri oblikovanju politike v okviru Komisije, nadomestila stare samostojne smernice, kjer so bili ocena učinka, ocenjevanje in izvajanje obravnavani ločeno, ter vključila nove smernice o načrtovanju in posvetovanju z deležniki;

H.

ker lahko Komisija na podlagi odstavka 16 novega medinstitucionalnega sporazuma na lastno pobudo ali na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta dopolni svojo oceno učinka ali opravi drugo analitično delo, ki je po njenem mnenju potrebno;

I.

ker novi medinstitucionalni sporazum priznava, da se je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil z Odborom Komisije za regulativni nadzor; ker ima ta odbor med drugim nalogo, da izvaja objektivno preverjanje kakovosti ocen učinka Komisije; ker mora odbor dati pozitivno mnenje, da se lahko pobuda s priloženo oceno učinka Komisiji predloži za sprejetje; ker je treba v primeru negativnega mnenja pregledati osnutek poročila in ga ponovno predložiti odboru, v primeru drugega negativnega mnenja pa je potrebna politična odločitev za nadaljnjo obravnavo pobude; ker se mnenje odbora objavi na spletišču Komisije hkrati s poročilom o obravnavani pobudi, v primeru ocene učinka pa takrat, ko Komisija sprejme ustrezno politično pobudo (24);

J.

ker je Odbor za regulativni nadzor v začetku leta 2017 zaključil zaposlovanje osebja, med drugim tudi treh članov izven institucij Evropske unije; ker je odbor v letu 2016 pregledal 60 ločenih ocen učinka, med katerimi jih je 25 (42 %) najprej dobilo negativno oceno, zato so bile revidirane in ponovno predložene odboru; ker je odbor nato dal skupno pozitivno oceno vsem prejetim revidiranim ocenam učinka razen eni; ker odbor izmenjuje informacije s službami Parlamenta o najboljših praksah in metodologijah pri ocenah učinka;

K.

ker si bodo na podlagi odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije izmenjale mnenja, če bi bilo treba zaradi predvidene spremembe pravne podlage uporabiti namesto rednega posebni zakonodajni postopek ali nezakonodajni postopek; ker je Parlament za izvajanje te določbe revidiral svoj Poslovnik; ker te določbe doslej še ni bilo treba uveljaviti;

L.

ker v odstavku 27 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije priznavajo, da je treba vso obstoječo zakonodajo uskladiti s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo, pri čemer je zlasti pomembna potreba po čim hitrejši uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom; ker je Komisija to uskladitev predlagala decembra 2016 (25); ker sedaj Parlament in Svet natančno preučujeta ta predlog;

M.

ker je novemu medinstitucionalnemu sporazumu priložena nova različica Skupnega dogovora glede delegiranih aktov in s tem povezanega ustaljenega besedila; ker bodo na podlagi odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije po začetku veljavnosti tega sporazuma brez nepotrebnega odlašanja začele pogajanja z namenom, da bi Skupni dogovor dopolnile z nezavezujočimi merili za uporabo členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker so se ta pogajanja po dolgotrajnem pripravljalnem delu končno začela septembra 2017;

N.

ker se v odstavku 29 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije zavezujejo, da bodo najpozneje do konca leta 2017 vzpostavile skupni funkcionalni register delegiranih aktov z dobro urejenimi informacijami, ki bodo predstavljene na uporabniku prijazen način, da bi tako izboljšale preglednost, olajšale načrtovanje in omogočile sledljivost v vseh različnih fazah življenjskega cikla delegiranega akta; ker je register sedaj vzpostavljen in je začel delovati decembra 2017;

O.

ob upoštevanju, da je v točki 32 medinstitucionalnega sporazuma določeno, da Komisija deluje kot povezovalni člen in da obe zakonodajni veji obravnava enako, pri čemer dosledno spoštuje vloge, ki so vsem trem institucijam dodeljene s Pogodbama;

P.

ker v odstavku 34 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament in Svet kot sozakonodajalca poudarjata pomen ohranjanja tesnih stikov že pred začetkom medinstitucionalnih pogajanj, da bi dosegli boljše vzajemno razumevanje stališč vsake od strani, poleg tega pa sta se dogovorila, da bosta v ta namen olajšala medsebojno izmenjavo mnenj in informacij, vključno z rednimi povabili predstavnikom drugih institucij na neuradne izmenjave mnenj; ker na podlagi teh določb niso bili vzpostavljeni novi posebni postopki ali strukture; ker so se stiki med institucijami v okviru skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah sicer okrepili, izkušnje odborov pa kažejo, da ni sistematičnega pristopa k spodbujanju take medsebojne izmenjave mnenj ter da je še vedno težko pridobiti informacije in odziv Sveta o vprašanjih, ki so jih v njegovem okviru sprožile države članice; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

Q.

ker je Parlament zaradi povečanja preglednosti zakonodajnega postopka revidiral svoj Poslovnik in prilagodil pravila o medinstitucionalnih pogajanjih med rednim zakonodajnim postopkom na podlagi določb, sprejetih leta 2012; ker so vsi pogajalski mandati Parlamenta javni, to pa ne velja za mandate Sveta; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

R.

ker so se v odstavku 39 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije, da bi bilo lažje slediti različnim stopnjam v zakonodajnem procesu, zavezale, da bodo do 31. decembra 2016 opredelile, kako nadalje razviti zadevne platforme in orodja, s katerimi bi lahko oblikovali namensko skupno zbirko podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev; ker taka skupna zbirka podatkov še ni vzpostavljena;

S.

ker so se tri institucije v odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma glede pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihove sklenitve zavezale, da se bodo v šestih mesecih po začetku veljavnosti novega medinstitucionalnega sporazuma sestale z namenom, da bi s pogajanji dosegle boljšo praktično ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij v okviru Pogodb, kakor jih razlaga Sodišče Evropske unije; ker so se ta pogajanja začela novembra 2016 in se še niso končala;

T.

ker se je regulativno sodelovanje izkazalo za ključni instrument v mednarodnih trgovinskih sporazumih za premikanje v smeri regulativnega dialoga in usklajenosti med trgovskimi partnerji; ker mora Komisija v tem postopku ostati zavezana načelom pravičnih in enakih konkurenčnih pogojev za vse deležnike in zagotavljanju največje možne preglednosti pri odločanju;

U.

ker v odstavku 46 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije potrjujejo svojo zavezo, da bodo za spremembo obstoječe zakonodaje pogosteje uporabljale zakonodajno tehniko prenovitve in dosledno spoštovale Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov;

V.

ker se v odstavku 48 novega medinstitucionalnega sporazuma Komisija zavezuje, da bo kot prispevek k svojemu programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) vsako leto predstavila pregled rezultatov prizadevanj Unije za poenostavitev zakonodaje, preprečevanje pretiranega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z letno študijo bremena; ker so bili rezultati prve letne študije bremena predstavljeni 24. oktobra 2017 v okviru delovnega programa Komisije za leto 2018;

W.

ker letni pregled bremena ustvarja edinstveno priložnost za opredelitev in spremljanje rezultatov prizadevanja EU za preprečevanje prekomernega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena; ker ta pregled nudi odlično priložnost, da se dokaže dodana vrednost zakonodaje EU in državljanom EU ponudi preglednost;

X.

ker novi medinstitucionalni sporazum zahteva medinstitucionalno sodelovanje, da se bo poenostavila veljavna zakonodaja in v izogib prekomernemu urejanju ter upravnim bremenom za državljane, državne uprave in podjetja; ker Parlament poudarja, da ti cilji v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi ne bi smeli privesti do nižjih standardov glede varstva okolja, javnega zdravstva, zdravja delavcev, varnosti, standardov Mednarodne organizacije dela ali pravic potrošnikov;

Y.

ker bodo na podlagi odstavka 50 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije skupaj redno spremljale izvajanje tega sporazuma, in sicer tako na politični ravni v okviru letnih razprav kakor tudi na tehnični ravni v okviru Medinstitucionalne usklajevalne skupine; ker spremljanje na politični ravni vključuje redne razprave konference predsednikov odborov ter letno srečanje na visoki ravni o pregledu stanja; ker so bile poleg tega v okviru skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019 določene posebne ureditve spremljanja; ker so tudi doslej pridobljene izkušnje odborov neprecenljive pri oceni izvajanja novega medinstitucionalnega sporazuma; ker ima Odbor za pravne zadeve posebno pristojnost za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije;

Skupne zaveze in cilji

1.

šteje novi medinstitucionalni sporazum za medinstitucionalno dejavnost, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti zakonodaje Unije; opozarja, da zakonodaja EU pogosto harmonizira ali nadomešča različne predpise v 28 državah članicah, tako pa postanejo nacionalni trgi medsebojno dostopni pod enakimi pogoji in se zmanjšajo splošni upravni stroški, s čimer se ustvarja popolnoma delujoč notranji trg;

2.

pozdravlja dosežen napredek in pridobljene izkušnje v prvem letu in pol izvajanja medinstitucionalnega sporazuma in spodbuja institucije, naj si še nadalje prizadevajo za popolno izvrševanje sporazuma, zlasti v zvezi z medinstitucionalnimi pogajanji o nezavezujočih merilih za uporabo členov 290 in 291 PDEU, uskladitvijo vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom, medinstitucionalnimi pogajanji o praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanji o mednarodnih sporazumih in njihovim sklepanjem ter ustanovitvijo namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev;

3.

ponovno opozarja, da je namen novega medinstitucionalnega sporazuma doseči bolj odprta in pregledna razmerja med tremi institucijami, da bi se ustvarjala visokokakovostna zakonodaja v interesu državljanov EU; meni, da čeprav je načelo lojalnega sodelovanja med institucijami omenjeno le v odstavkih 9 in 32 v zvezi s specifičnimi področji, zajetimi v novem medinstitucionalnem sporazumu, bi ga bilo treba spoštovati v vsem zakonodajnem ciklusu, kot enega od načel, opredeljenih v členu 13 PEU;

Načrtovanje

4.

pozdravlja dogovor institucij, da bodo okrepile letno in večletno načrtovanje Unije v skladu s členom 17(1) PEU z bolj strukturiranim postopkom in natančnim časovnim načrtom; z zadovoljstvom ugotavlja, da so v prvi izvedbi medinstitucionalnega letnega načrtovanja v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom dejavno sodelovale vse tri institucije, kar je privedlo do skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 z opredelitvijo 59 ključnih zakonodajnih predlogov kot prednostnih v letu 2017 in, na podlagi skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah za leti 2018 in 2019, opredelitvijo 31 zakonodajnih predlogov kot prednostnih do konca tega zakonodajnega obdobja; v zvezi s tem pozdravlja zlasti dejavno vključitev Sveta in verjame, da se bo to nadaljevalo v prihodnosti, tudi pri večletnem načrtovanju za novo zakonodajno obdobje; vseeno meni, da prednostnega obravnavanja nekaterih zakonodajnih dosjejev, o katerih je bil dosežen dogovor v skupni izjavah, ne bi smeli izkoristiti za izvajanje neutemeljenega pritiska na sozakonodajalca ter da hitrost ne bi smela imeti prednosti pred kakovostjo zakonodaje; meni, da je pomembno oceniti, kako se uporabljajo sedanja praksa in pravila za odobritev skupnih izjav ter ali so mogoče nekatere izboljšave Poslovnika Parlamenta v zvezi s pogajanji o medinstitucionalnem načrtovanju, na primer okrepitev mandata, ki so ga predsedniku podelile politične skupine;

5.

meni, da je izredno pomembno posvetovanje z odbori Parlamenta ves čas med pripravo skupne izjave ter med postopkom izvrševanja;

6.

poudarja, da novi medinstitucionalni sporazum ne posega v skupne dogovore med Parlamentom in Komisijo v okviru okvirnega sporazuma iz leta 2010; ponovno opozarja zlasti, da je treba pri izvajanju odstavkov od 6 do 11 novega medinstitucionalnega sporazuma spoštovati dogovore o časovnem razporedu za delovni program Komisije iz Priloge 4 okvirnega sporazuma iz leta 2010;

7.

meni, da bi Komisija pri predstavitvi svojega delovnega programa, poleg elementov iz odstavka 8 novega medinstitucionalnega sporazuma, morala navesti, zakaj je predvidena zakonodaja upravičena s stališča subsidiarnosti in sorazmernosti, ter pojasniti njeno evropsko dodano vrednost;

8.

pozdravlja ustanovitev projektne skupine Komisije o subsidiarnosti, sorazmernosti in vodilu „storiti manj, a učinkoviteje“, ki mora delovati vzporedno z novim medinstitucionalnim sporazumom, da bi povečali zaupanje državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistven element demokratičnega procesa;

9.

poziva Komisijo, naj predstavi bolj vključujoče, podrobne in zanesljive delovne programe; zahteva zlasti, naj delovni programi Komisije natančno določijo pravno naravo vsakega predloga z natančnim in realističnim časovnim okvirom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naslednji zakonodajni predlogi, zlasti ključni zakonodajni svežnji, prispeli pravočasno pred koncem zakonodajnega obdobja, da bosta sozakonodajalca imela dovolj časa za izvrševanje svojih pristojnosti;

10.

spodbuja oblikovanje učinkovite zakonodaje, namenjene zaščiti delovnih mest in evropske konkurenčnosti, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih v vseh gospodarskih sektorjih;

11.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija odgovorila na zahteve Parlamenta po predlogih za akte unije v skladu s členom 225 PDEU, in sicer večinoma v trimesečnem roku iz odstavka 10 novega medinstitucionalnega sporazuma; vendar poudarja, da Komisija ni sprejela posebnih sporočil, kot je predvideno v tej določbi; poziva Komisijo, naj sprejme ta sporočila, da bo zagotovila popolno preglednost in dala politični odziv na zahteve iz resolucij Parlamenta, hkrati pa naj upošteva ustrezne analize Parlamenta o evropski dodatni vrednosti in stroških neukrepanja na ravni EU;

12.

poudarja, kako pomembno je pregledno pošteno sodelovanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bi ga Komisija morala prenesti v prakso z resnično zavzetostjo, da pritegne Parlament in Svet, na isti ravni, k sodelovanju pri izvajanju svojega programskega načrtovanja, in ponovno opozarja Komisijo na njeno obveznost, da se hitro odzove na zakonodajna in nezakonodajna samoiniciativna poročila; obžaluje, da je več samoiniciativnih poročil ostalo brez odgovora in poziva Komisijo, naj sozakojnodajalcema v treh mesecih predstavi razloge za umik besedila, pa tudi obrazložen odgovor na zahteve za zakonodajne ali nezakonodajne postopke;

13.

meni, da črtanje vseh sklicevanj na uporabo alternativnih metod urejanja v novem medinstitucionalnem sporazumu ne posega v stališče Parlamenta, da bi bilo treba uporabiti mehko pravo le zelo previdno in v dovolj utemeljenih primerih, brez spodkopavanja pravne varnosti in jasnosti veljavne zakonodaje in po posvetovanju s Parlamentom (26); poleg tega je zaskrbljen, da bi pomanjkanje jasnih omejitev pri uporabi mehkega prava lahko celo spodbudilo poseganje po mehkem pravu brez zagotovila, da bo Parlament lahko to nadzoroval;

14.

poziva Svet in Komisijo, naj se sporazumeta o tem, da bi alternativne metode urejanja, pod pogojem, da so nujno potrebne, morale biti vključene v večletne in letne dokumente načrtovanja, da bi se omogočilo ustrezno prepoznavanje in nadzor zakonodajalcev;

Orodja za boljšo pripravo zakonodaje

15.

poudarja, da lahko ocene učinka vsebujejo informacije, vendar ne smejo nikoli nadomestiti političnega odločanja ali povzročiti nepotrebnih zamud v zakonodajnem postopku; poudarja, da je treba ves čas zakonodajnega postopka in v vseh ocenah učinka predlagane zakonodaje posvetiti posebno pozornost možnim učinkom na zainteresirane strani, ki imajo najmanj možnosti, da svoje skrbi predstavijo tistim, ki sprejemajo odločitve, vključno z MSP, civilno družbo, sindikati in drugimi, ki nimajo prednosti neposrednega pristopa k institucijam; meni, da se mora ocena učinka enako osredotočati na vrednotenje socialnih, zdravstvenih in okoljskih posledic ter da mora ocenjevati učinek na temeljne pravice državljanov in enakost med ženskami in moškimi;

16.

opozarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, ustvarjajo 58 % prometa EU in zagotavljajo dve tretjini vseh zaposlitev v zasebnem sektorju; ponovno opozarja, da se je Komisija v pobudi za mala podjetja ("Small Business Act") zavezala k vključitvi načela „pomisli najprej na male“ v postopek oblikovanja politik, kar vključuje test MSP za oceno učinka prihodnje zakonodaje in upravnih pobud na MSP (27); ponovno opozarja, da je Parlament v sklepu z dne 9. marca 2016 o novem medinstitucionalnem sporazumu navedel, da besedilo novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij ne zavezuje v zadostni meri, da vključijo teste za MSP in konkurenčnost v svoje ocene učinka (28); poudarja, kako pomembno je upoštevati učinek na konkurenčnost in inovacije ter potrebe MSP in jim nameniti pozornost v vseh fazah zakonodajnega postopka, ter izraža zadovoljstvo, da smernice Komisije za boljšo pravno ureditev določajo, da je treba v vseh ocenah učinka sistematično upoštevati možni učinek na MSP in konkurenco ter o tem poročati; opozarja, da testi za MSP pogosto niso kakovostni in se nedosledno izvajajo; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi se dalo učinek na MSP še bolj upoštevati in namerava to vprašanje v prihodnjih letih natančno spremljati;

17.

spodbuja Komisijo, naj v okviru boljše priprave zakonodaje bolje oceni družbene in okoljske posledice svoji politik, pa tudi njihov učinek na temeljne pravice državljanov, hkrati pa tudi upošteva strošek nesprejemanja zakonodaje na ravni Unije ter dejstvo, da je analiza stroškov in koristi le eno od glavnih meril;

18.

ponovno poziva, naj se v vse ocene učinka obvezno vključi uravnotežena analiza srednje- do dolgoročnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov ter vplivov na zdravje;

19.

poziva Komisijo, naj oceno učinka, pa tudi naknadne ocene uporabi zato, da preuči skladnost pobud, predlogov ali veljavnih zakonodajnih aktov s cilji trajnostnega razvoja, pa tudi učinek na njihov napredek in izvajanje;

20.

ponovno opozarja, da se med pogajanji ni vztrajalo na zamisli dodatnega ad hoc tehničnega neodvisnega odbora iz začetnega predloga Komisije o novem medinstitucionalnem sporazumu; poudarja, da je bil namen ustanovitve tovrstnega odbora povečati neodvisnost, preglednost in objektivnost ocen učinka; ponovno opozarja, da je bilo v odstavku 15 novega medinstitucionalnega sporazuma dogovorjeno, da bosta Parlament in Svet, če in ko bosta menila, da je to ustrezno in nujno, opravila oceno učinka v zvezi s svojimi bistvenimi spremembami predloga Komisije, ki so potrebne za ozaveščeno in dobro utemeljeno odločanje; opozarja svoje odbore, da se je treba poslužiti tega orodja, ko je to potrebno;

21.

pozdravlja sklicevanje iz novega medinstitucionalnega sporazuma na vključitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti v področje ocene učinka; v zvezi s tem poudarja, da bi morala ocena učinka vedno zajemati temeljito in neizprosno analizo, ali predlog spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ter specifično navajati evropsko dodano vrednost;

22.

ugotavlja, da številnim predlogom Komisije ni bila priložena ocena učinka ter da odbore skrbi, da kakovost in natančnost ocen učinka nihata od celovitih do precej površnih; poudarja, da v prvi fazi izvrševanja novega medinstitucionalnega sporazuma 20 od 59 predlogov Komisije, vključenih v skupno izjavo iz leta 2017, niso imeli priložene ocene učinka; v zvezi s tem ponovno opozarja, da sicer je predvideno, da bi pobudam, za katere se pričakuje, da bodo imele velik družbeni, ekonomski ali okoljski učinek, morala biti priložena ocena učinka, odstavek 13 medinstitucionalnega sporazuma pa prav tako določa, da bi praviloma morala biti pobudam, vključenim v delovni program Komisije ali skupno izjavo, prav tako priložena ocena učinka;

23.

pozdravlja, da medinstitucionalni sporazum določa, da je treba pri sestavljanju zakonodajnega časovnega načrta upoštevati evropsko dodano vrednost vsakega predlaganega ukrepa Unije, upoštevati pa je treba tudi strošek neukrepanja na ravni Unije, ko ukrepanja ni; poudarja, da se stroški neukrepanja na ravni Unije ocenjujejo na 1,75 bilijona EUR na leto, kar je enakovredno 12 % BDP EU (2016); v zvezi s tem pozdravlja delo direktorata za oceno učinka in evropsko dodano vrednost službe Evropskega parlamenta za raziskave;

24.

poziva Komisijo, naj dodatno pojasni, kako namerava oceniti stroške neukrepanja na evropski ravni, med drugim stroške za proizvajalce, potrošnike, delavce, uprave in okolje, kjer ni harmonizirane zakonodaje na ravni EU in ko zaradi različnih nacionalnih predpisov nastanejo dodatni stroški in so politike manj učinkovite (kot to določata odstavka 10 in 12 novega medinstitucionalnega sporazuma); poudarja, da se tovrstna ocena ne bi smela opraviti le v primeru samoderogacijskih klavzul, ob koncu programa in ko se načrtuje razveljavitev, temveč bi bilo treba upoštevati možnost, da se opravi tudi, ko do ukrepanja ali zakonodaje na ravni EU še ni prišlo ali se še ne pregleduje;

25.

opozarja, da je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil nov Odbor za regulativni nadzor, kar krepi neodvisnost odbora; ponovno poudarja, da je treba varovati neodvisnost, preglednost in objektivnost Odbora za regulativni nadzor ter da se nad člani odbora ne bi smel izvrševati politični nadzor (29); poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti, da se vsa mnenja odbora, tudi negativna, objavijo in so dostopna hkrati z objavo ustreznih ocen učinka; poziva k oceni uspešnosti Odbora za regulativni nadzor pri izvrševanju svoje naloge nadzora in objektivnega svetovanja o ocenah učinka;

26.

poudarja, da direktorat Parlamenta za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, ki je bil ustanovljen znotraj administracije Parlamenta, pomaga odborom Parlamenta in jim nudi številne storitve, za katere so potrebni zadostni viri, da bi se zagotovilo, da imajo poslanci in odbori na voljo najboljšo možno podporo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je konferenca predsednikov odborov 12. septembra 2017 sprejela posodobljeno različico priročnika za oceno učinka – smernice za odbore;

27.

poziva vse svoje odbore, naj pregledujejo ocene učinka Komisije in naknadne analize ocen učinka Evropskega parlamenta čim bolj zgodaj v zakonodajnem postopku;

28.

ponovno opozarja, da bo v skladu z odstavkom 14 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament pri preučitvi zakonodajnih predlogov Komisije v celoti upošteval njene ocene učinka; v zvezi s tem prav tako spominja, da lahko parlamentarni odbori povabijo Komisijo, da predstavi svojo oceno učinka in izbrano politično možnost na seji celotnega odbora, in odbore poziva, naj to možnost bolj redno izkoriščajo, kakor tudi možnost, da si ogledajo prestavitev prvotne presoje ocene učinka Komisije, ki jo opravijo službe Parlamenta; vendar opozarja, da to ne sme omejevati manevrskega prostora sozakonodajalcev;

29.

pozdravlja možnost, da Komisija med zakonodajnim postopkom dopolni svojo oceno učinka; meni, da bi bilo treba odstavek 16 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da bi morala Komisija na zahtevo Parlamenta ali Sveta nemudoma zagotoviti dopolnilno oceno učinka;

30.

poudarja pomen pravočasne, javne in pregledne vključitve deležnikov in posvetovanj z njimi ter zadostnega časa za smiselne odgovore; zatrjuje, da je bistveno, da Komisija v fazi priprave izvaja javna posvetovanja v vseh uradnih jezikih;

31.

ponovno opozarja, da je v skladu z odstavkom 17 novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje „vsaka od treh institucij odgovorna za organizacijo svojega ocenjevanja učinka, vključno z notranjimi organizacijskimi viri in nadzorom kakovosti“;

32.

pozdravlja dejstvo, da so se v odstavku 17 novega medinstitucionalnega sporazuma vse tri institucije zavezale k izmenjavi informacij o najboljših praksah in metodologijah o ocenah učinka; meni, da bi to moralo po možnosti zajemati tudi izmenjavo surovih podatkov, ki so podlaga za oceno učinka Komisije, zlasti pa ko Parlament sklene, da bo dopolnil oceno učinka Komisije s svojim dodatnim delom; v ta namen spodbuja službe treh institucij, da čim bolj sodelujejo, tudi v zvezi s skupnimi usposabljanji o metodologijah za izvajanje ocen učinka, zlasti zato, da bi v prihodnosti oblikovali skupno medinstitucionalno metodologijo;

33.

vztraja, kako bistvenega pomena je, da se, v skladu z odstavkom 18 tega sporazuma, „prvotna ocena učinka Komisije in kakršno koli dodatno ocenjevanje učinka, ki ga v zakonodajnem procesu izvedeta instituciji,“ objavijo pred koncem zakonodajnega postopka zaradi preglednosti v razmerju do državljanov in deležnikov;

34.

ponovno poudarja svoje stališče, da bi deležniki, vključno s sindikati in civilno družbo, morali imeti možnost, da čim prej v fazi posvetovanja učinkovito prispevajo k postopku ocene učinka, in v ta namen spodbuja Komisijo, naj bolj sistematično uporabi načrte in začetne ocene učinka ter naj jih objavi pravočasno, na začetku postopka ocene učinka;

35.

pozdravlja zavezo Komisne, da bo pred sprejetjem predloga opravila široko posvetovanje in k neposrednemu sodelovanju v njem spodbudila zlasti MSP, civilno družbo in druge končne uporabnike; z zadovoljstvom ugotavlja, da prenovljene smernice Komisije za boljšo pravno ureditev gredo v to smer;

36.

poudarja pomen novih določb o javnih posvetovanjih in posvetovanjih z deležniki, ki jih je treba uporabiti tako v pripravljalni fazi kot tudi med celotnim zakonodajnim postopkom;

37.

poziva Komisijo, naj spoštuje obvezne roke za poročila o izvajanju ter pregled direktiv in uredb;

38.

poudarja pomen naknadne ocene veljavne zakonodaje v skladu z načelom „najprej oceni“ in priporoča, naj se ta po možnosti opravi v obliki naknadne ocene učinka, za katero se bo uporabila enaka metodologija kot za predhodno oceno učinka za isti zakonodajni akt, da bi lahko bolje ocenili njegov učinek;

39.

pozdravlja odstavek 22 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem so se tri institucije dogovorile, da bodo za podporo procesu ocenjevanja veljavne zakonodaje po potrebi v zakonodajo vključile zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, pri tem pa se izogibale pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam; je seznanjen s težavami pri zbiranju podatkov v državah članicah o učinkovitosti zakonodaje in spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

40.

pozdravlja odstavek 23 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem se tri institucije strinjajo, da bodo sistematično upoštevale možnost uporabe klavzule o pregledu v zakonodaji; poziva Komisijo, naj klavzule o pregledu vključi v svoje predloge, kjer je to primerno, v nasprotnem primeru pa naj pojasni razloge za odmik od tega splošnega pravila;

Zakonodajni instrumenti

41.

pozdravlja obveznosti, ki jih je sprejela Komisija v zvezi s področjem uporabe obrazložitvenega memoranduma, ki spremlja vsak predlog; je zlasti zadovoljen, da bo Komisija razložila tudi, kako se predlagani ukrepi utemeljujejo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v zvezi s tem poudarja pomen okrepljene in celovite ocene in obrazložitve v zvezi s spoštovanjem teh načel in evropske dodane vrednosti predlaganega ukrepa;

42.

meni, da je treba zagotoviti doslednost med obrazložitvenim memorandumom in oceno učinka, povezano z istim predlogom; zato poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost ter obrazloži svojo odločitev, ko se ta odmakne od sklepov ocene učinka;

43.

opozarja na to, da se Komisija v odstavku 25 novega medinstitucionalnega sporazuma zavezuje le k temu, da bo ustrezno upoštevala „razlike v naravi in učinkih med uredbami in direktivami“; ponavlja svojo zahtevo, da bi se bilo treba po pristopu, orisanem v poročilu Monti, v zakonodajnih predlogih bolj posluževati uredb (30), kar je v skladu s pravnimi zahtevami iz Pogodb v zvezi z njihovo uporabo, da bi se zagotovile doslednost, enostavnost in pravna gotovost v Uniji;

44.

pozdravlja zavezo vseh treh institucij iz odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma, da bodo izmenjale mnenja o spremembah pravne podlage; poudarja vlogo in strokovno znanje Odbora za pravne zadeve pri preverjanju pravne podlage (31); ponovno poudarja stališče Evropskega parlamenta, da bo nasprotoval vsem poskusom spodkopavanja svojih zakonodajnih pooblastil z neupravičenim spreminjanjem pravne podlage; poziva Svet, naj v celoti spoštuje zavezo, da bo v primeru nestrinjanja glede predlagane pravne podlage, zlasti v politično občutljivih zadevah, nadaljeval dialog s Parlamentom;

45.

poudarja, da je treba izbrati pravno podlago za predlog Komisije po objektivnih merilih, ki se predložijo v sodno presojo; poudarja pa tudi pravico Parlamenta kot sozakonodajalca, da na osnovi svoje razlage Pogodb predlaga spremembo pravne podlage;

Delegirani in izvedbeni akti

46.

poudarja, kako pomembno je načelo iz člena 26 novega medinstitucionalnega sporazuma, ter ponavlja, da je zakonodajalec pristojen, da v mejah Pogodb in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije odloča, ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti delegirane akte ter ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti izvedbene akte (32);

47.

opozarja, da prenos pooblastil na Komisijo ni zgolj tehnična zadeva, temveč lahko vključuje tudi politično občutljiva vprašanja, ki so zelo pomembna za državljane, potrošnike in podjetja EU;

48.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da spoštuje rok iz odstavka 27 novega medinstitucionalnega sporazuma za predlaganje uskladitve vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom; nadalje meni, da bi praviloma morali biti vsi primeri, ki so prej sodili v regulativni postopek s pregledom, sedaj usklajeni s členom 290 PDEU in torej preoblikovani v delegirane akte (33);

49.

opozarja, da vključitev obveznosti Komisije, da se v zvezi s pripravo delegiranih aktov sistematično obrne na strokovnjake držav članic, ne bi smela pomeniti, da bo postopek postal zelo podoben, če ne celo identičen, postopku za pripravo izvedbenih aktov, zlasti kar zadeva postopkovne pristojnosti teh strokovnjakov; meni, da bi to lahko zabrisalo razlike med tema dvema vrstama aktov do mere, ko bi pomenilo de facto ponovno obuditev mehanizem komitologije iz časov pred Lizbonsko pogodbo;

50.

izraža nezadovoljstvo ob dejstvu, da je Svet kljub popuščanju Parlamenta še vedno zelo zadržan pri sprejemanju delegiranih aktov, ko so merila iz člena 290 PDEU izpolnjena; ponovno opozarja, da bi novi medinstitucionalni sporazum v skladu z uvodno izjavo 7 moral olajšati pogajanja v okviru rednega zakonodajnega postopka in izboljšati izvrševanje členov 290 in 291 PDEU; poudarja, da je kljub temu Svet v številnih zakonodajnih dosjejih vztrajal pri podelitvi izvedbenih pooblastil v skladu s členom 291 PDEU ali vključitvi vseh elementov, in abstracto upravičenih za prenos pooblastil ali podelitev izvedbenih pooblastil, v sam temeljni akt; je razočaran, ker v teh primerih Komisija ni branila svojih prvotnih predlogov;

51.

je zelo zaskrbljen, ker si Svet skoraj sistematično prizadeva nadomestiti delegirane akte z izvedbenimi; meni, da je še posebej nesprejemljivo, da Svet poskuša izkoristiti usklajevanje z Lizbonsko pogodbo za nadomestitev regulativnega postopka s pregledom z izvedbenimi akti, namesto z delegiranimi;

52.

pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponavlja svoje stališče o nezavezujočih merilih za izvajanje členov 290 in 291 PDEU, kot je navedeno v resoluciji z dne 25. februarja 2014 (34); meni, da bi morala biti temelj za ta pogajanja;

53.

opozarja, da bi morali politično pomembni elementi, kot so seznami ali registri izdelkov ali snovi na ravni Unije, ostati sestavni del temeljnega akta, po potrebi v obliki prilog, in bi jih bilo zato treba spreminjati samo z delegiranimi akti; poudarja, da bi se zaradi pravne varnosti morali izogibati oblikovanju samostojnih seznamov;

54.

meni, da bi merila za izvajanje členov 290 in 291 PDEU morala upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe v zadevi o biocidih, v zadevi o delegiranem aktu za IPE ter v zadevi o mehanizmu vizumske vzajemnosti (35);

55.

pozdravlja zavezo Komisije, da se bo, ko bo v zgodnjih fazah priprave osnutkov izvedbenih aktov potrebno širše strokovno znanje, po potrebi posvetovala s skupino strokovnjakov, zadevnimi deležniki in javnostjo; meni, da bi Parlament moral biti obveščen vsakič, ko se začnejo tovrstna posvetovanja:

56.

z odobravanjem ugotavlja, da se je Komisija v odstavku 28 novega medinstitucionalnega sporazuma strinjala, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila enak dostop do vseh informacij o delegiranih in izvedbenih aktih, tako da bosta prejela vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic; pozdravlja dejstvo, da se bodo strokovnjaki Parlamenta in Sveta lahko redno udeleževali sej strokovnih skupin Komisije, na katere bodo vabljeni strokovnjaki iz držav članic in ki bodo zadevale pripravo delegiranih aktov; poziva Komisijo, naj iskreno in dosledno izpolnjuje to obveznost; ugotavlja, da se je dostop že izboljšal;

57.

poudarja, da je treba izboljšati neformalno sodelovanje v pripravljalni fazi delegiranih in izvedbenih aktov; opozarja, da sozakonodajalca pri pripravi delegiranih ali izvedbenih aktov ne smeta pozabiti na namen, izražen v zakonodajnem aktu, ki je deloma tudi cilj; poudarja pomen registra delegiranih aktov, ki že deluje;

58.

obžaluje dejstvo, da Komisija pogosto meni, da so ukrepi na ravni 2, ki jih predlagajo trije organi za finančne storitve (ESAME, EBA in EIOPA), sprejeti brez sprememb, s čimer se okrni čas, ki ga ima Parlament za nadzor, kadar se predlagajo pomembne ali številne spremembe;

59.

pozdravlja hiter napredek na medinstitucionalni ravni pri ustanovitvi skupnega funkcionalnega registra delegiranih aktov in pozdravlja uradni začetek njegovega delovanja 12. decembra 2017;

60.

z zanimanjem pričakuje uporabo dobro strukturiranega in uporabnikom prijaznega funkcionalnega registra delegiranih aktov, ki je bil objavljen 12. decembra 2017 in ga je zahteval Parlament;

61.

ugotavlja, da lahko boljši zakonodajni postopki na ravni EU s pravočasnim poglobljenim medinstitucionalnim sodelovanjem privedejo do bolj usklajene in harmonizirane uporabe prava EU;

Preglednost in usklajevanje zakonodajnega procesa

62.

pozdravlja dejstvo, da morala Parlament in Svet v skladu s točko 32 novega medinstitucionalnega sporazuma kot sozakonodajalca svoja pooblastila izvrševati na enakopravni osnovi, Komisija pa mora opraviti svojo vlogo povezovalnega člena ter obe zakonodajni veji obravnavati enako; opozarja, da je to načelo že določeno v Lizbonski pogodbi; zato zahteva, naj Komisija obema zakonodajalcema hkrati da na voljo vse ustrezne dokumente, povezane z zakonodajnimi predlogi, vključno z neuradnimi dokumenti, in jih, kjer je izvedljivo, da na voljo javnosti;

63.

obžaluje dejstvo, da odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma še nista prispevala k boljšemu pretoku informacij iz Sveta, zlasti glede na to, da se v splošnem zdi, da ni dovolj informacij o vprašanjih, ki jih države članice sprožijo v Svetu in ni sistematičnega pristopa, ki bi olajšal vzajemno izmenjavo pogledov in informacij; zaskrbljeno ugotavlja, da se navadno pretok informacij od predsedstva do predsedstva ter med službami generalnega sekretariata Sveta zelo razlikuje; poudarja nesimetrični dostop sozakonodajalcev do informacij, saj se Svet lahko udeležuje sej parlamentarnih odborov, predstavniki Parlamenta pa na srečanja delovnih skupin Sveta niso vabljeni; zato meni, da je zaželen usklajen in pregleden pristop; predlaga, naj seje Sveta praviloma potekajo javno, tako kot seje Parlamenta;

64.

zahteva, da se odstavka 33 in 34 v celoti izvršujeta; poziva zlasti Svet, naj se dnevni redi, delovni dokumenti in predlogi predsedstva delovnih skupin in Odbora stalnih predstavnikov vlad držav članic (odbora Coreper) redno in na strukturiran način posredujejo Parlamentu, da se omogoči enakopravna raven informiranja med sozakonodajalcema; meni, da bi bilo treba odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da je možno, poleg neformalne izmenjave mnenj, Parlament povabiti, da pošlje predstavnika na seje delovnih skupin in odbora Coreper;

65.

poudarja, da je v smislu odstavkov 35 in 36 novega medinstitucionalnega sporazuma mogoče zasledovati cilja sinhronizacije in pospešitve zakonodajnega postopka le, če se zagotovi, da so pristojnosti vseh institucij popolnoma zaščitene; zato meni, da v nobenem primeru ne moreta sinhronizacija ali pospešitev pomeniti, da lahko druge institucije Parlamentu vsilijo časovni načrt;

66.

poziva k povečanju prizadevanj za oblikovanje namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev iz odstavka 39 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponovno opozarja, da bi ta podatkovna zbirka morala vključevati podatke o vseh fazah zakonodajnega postopka, da bi olajšala sledljivost; predlaga, da bi to vključevalo tudi podatke o postopku ocene učinka;

67.

želi spomniti vse tri institucije EU, da je treba nadalje napredovati pri oblikovanju namenske skupne zbirke podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev;

68.

predlaga, naj se Svet med posvetovalnim postopkom vsaj enkrat sreča s Parlamentom, da bo ta lahko predstavil in pojasnil razloge za odobrene spremembe, Svet pa pojasnil svoje stališče do vsakega od njih; predlaga, naj Svet v vsakem primeru zagotovi pisni odgovor;

69.

predlaga, naj Parlament pripravi kvantitativno študijo o učinkovitosti postopka posvetovanja;

70.

poziva Komisijo, naj spoštuje časovni okvir, določen v uredbi o evropskih nadzornih organih za odločanje, ali naj sprejme, spremeni ali zavrne osnutek tehničnih standardov in naj vsaj dovolj zgodaj uradno obvesti sozakonodajalca, če jih izjemoma ne more spoštovati, ter za to navede razloge; poudarja, da v zadnjem času Komisija tega ni storila v številnih primerih; opozarja Komisijo, da postopki, v katerih Parlament izjavi, da nima pripomb na določeni akt, niso bili namenjeni nadomeščanju zamud, ki jih je povzročila Komisija, in da ti postopki močno vplivajo na čas, ki ga ima Parlament, da uveljavlja svojo pravico do nadzora;

71.

pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 40 novega medinstitucionalnega sporazuma novembra 2016; z razočaranjem ugotavlja, da po več kot enem letu razprav, treh krogih pogajanj na politični ravni in številnih srečanjih na tehnični ravni kljub jasni in utrjeni sodni praksi še ni bil dosežen sporazum; se seznanja z doseženim napredkom in odločno vztraja, da se pogajanja zaključijo v času bolgarskega predsedstva;

72.

pozdravlja pisna poročila, ki jih pripravi Komisija pred mednarodnimi konferencami, in dnevna ustna poročila, ki jih med konferencami pripravita predsedstvo Sveta in Komisija;

73.

obžaluje, da Parlament ne sme biti kot opazovalec navzoč na usklajevalnih sestankih EU na mednarodnih konferencah;

74.

želi spomniti Svet in Komisijo, da mora biti praktična ureditev v zvezi z mednarodnimi sporazumi v skladu s Pogodbami, zlasti členom 218(10) PDEU, in upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe iz zadeve Tanzanija in zadeve Mauritius (36);

75.

poziva druge institucije, naj upoštevajo pogodbi, uredbe in ustrezno sodno prakso ter zagotovijo, da bodo Parlament:

(a)

nemudoma, v celoti in natančno obveščale med celotnim življenjskim ciklom mednarodnih sporazumov na proaktiven, strukturiran in racionaliziran način, ne da bi bil ogrožen pogajalski položaj EU, in mu dale na voljo dovolj časa, da bo v vseh fazah izrazil svoje mnenje in da bo to v največji možni meri upoštevano;

(b)

natančno obveščale in ga vključile v fazo izvajanja sporazumov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni s sporazumi, kadar ti vplivajo na zakonodajo EU, ter mu omogočile, da v celoti uveljavlja svoje pravice kot sozakonodajalec;

(c)

proaktivno obveščale o stališčih Komisije v mednarodnih forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Program OZN za razvoj, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svet OZN za človekove pravice;

76.

meni, da je treba horizontalno spoštovati ustaljeno prakso, v skladu s katero se pred začasno uporabo trgovinskih in naložbenih določb politično pomembnih sporazumov čaka na odobritev Parlamenta, k čemu se je zavezala tudi komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razširijo to prakso na vse mednarodne sporazume;

77.

poudarja, da se je Parlament pripravljen ponovno obrniti na Sodišče Evropske unije, da zagotovi spoštovanje svojih pravic, če v bližnji prihodnosti ne bo dosežen odločilen napredek v pogajanjih o odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma;

78.

ugotavlja, da bi se vse tri institucije morale zavedati, da njihova zakonodajalska odgovornost ne preneha, ko so mednarodni sporazumi sklenjeni; poudarja, da je treba pazljivo spremljati izvajanje in da si je treba stalno prizadevati za zagotovitev, da bodo sporazumi dosegli zastavljene cilje; poziva institucije, naj najboljše prakse in pristop sodelovanja razširijo na fazo izvajanja in ocenjevanja mednarodnih sporazumov;

79.

ugotavlja, da so lahko ocene učinka, ki vključujejo oceno stanja na področju človekovih pravic, pomembno orodje v pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih, saj lahko strankam pomagajo spoštovati obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, in ponovno opozarja na zavezujočo naravo sporazumov, kot je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

80.

poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta delitev pristojnosti med EU in državami članicami, ki je razvidna iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017, in sicer za sprejemanje pogajalskih smernic, pogajanja in pravno podlago predlogov, ki jih je treba podpisati in skleniti, zlasti pa za sklenitev mednarodnih sporazumov in podpis s strani Sveta;

81.

poziva evropske predstavnike, naj bodo zlasti pozorni na skladnost mednarodnih standardov in zahtev s sprejeto zavezujočo zakonodajo EU;

82.

poziva Komisijo, naj razkrije dokumente, iz katerih so razvidna stališča, ki jih zavzema v mednarodnih organizacijah, ki določajo standarde na finančnih, monetarnih in regulativnih področjih, zlasti v Baselskem odboru za bančni nadzor; prosi, naj bo Parlament v celoti obveščen o vseh fazah razvoja mednarodnih standardov, ki bi lahko vplivali na zakonodajo EU;

83.

poziva, naj se v skladu s svojo resolucijo z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov (37) vzpostavi in formalizira finančni dialog o sprejetju in skladnosti evropskih stališč pred pomembnimi mednarodnimi pogajanji; poudarja, da bi bila potrebna predhodna razprava o teh stališčih na podlagi podrobnih smernic, ki bi jih lahko dopolnili s proaktivnimi usmerjevalnimi resolucijami, in da bi morala biti stališča znana vnaprej ter da bi bilo treba poskrbeti za nadaljnje ukrepanje, Komisija pa naj redno poroča o izvajanju teh smernic;

84.

želi spomniti na svojo izjavo, sprejeto 15. marca 2018, o določitvi sedeža Evropske agencije za zdravila (38), kjer je Evropski parlament izrazil obžalovanje, da njegova vloga in pravice sozakonodajalca, enakovrednega s Svetom, niso bile ustrezno upoštevane;

85.

je seznanjen s mandatom, ki ga je odobril Odbor stalnih predstavnikov 6. decembra 2017, o stališču Sveta glede predloga Komisije v zvezi z obveznim registrom za preglednost; poziva vse strani, naj dokončajo pogajanja v duhu dobrega sodelovanja, da se izboljša preglednost zakonodajnega postopka;

86.

je seznanjen s sodbo De Capitani (39), ki znova potrjuje, da sta načeli javnosti in preglednosti neločljivo povezani z zakonodajnimi postopki Unije ter da ni mogoče priznati nobene splošne domneve nerazkritja v zvezi z zakonodajnimi dokumenti, vključno z dokumenti trialogov;

Izvajanje in uporaba zakonodaje Unije

87.

poudarja pomen načela iz odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma, da ko se pri prenosu direktive v nacionalno pravo države članice odločijo dodati elemente, ki v ničemer niso povezani z zadevno zakonodajo Unije, take dodatke opredeli bodisi z aktom ali akti o prenosu ali prek drugih navezujočih se dokumentov; ugotavlja, da še vedno ni dovolj informacij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj in dosledno ukrepajo v boju proti slabi preglednosti in drugim težavam v zvezi s čezmernim prenašanjem (40);

88.

meni, da je treba za prenos in izvajanje aktov EU jasno razlikovati med primeri „čezmernega prenašanja“, v katerih države članice uvajajo dodatne upravne zahteve, ki niso povezane z zakonodajo EU, in določitvijo višjih standardov, ki presegajo vseevropske minimalne standarde za varstvo okolja in potrošnikov, zdravstveno varstvo in varnost hrane;

89.

meni, da bi se zato, da se zmanjšajo težave v zvezi s čezmernim prenašanjem, vse tri institucije morale zavezati, da bodo sprejemale zakonodajo EU, ki bo jasna, zlahka prenosljiva in bo imela specifično evropsko dodano vrednost; ponovno opozarja, da bi se bilo sicer treba izogniti dodatnemu nepotrebnemu upravnemu bremenu, vendar to ne bi smelo preprečevati državam članicam, da ohranijo ali sprejmejo bolj ambiciozne ukrepe in višje socialne in okoljske standarde ter standarde na področju varstva potrošnikov v primerih, ko zakonodaja Unije določi le minimalne standarde;

90.

poziva države članice, naj se karseda izogibajo ustvarjanju dodatnih upravnih zahtev pri prenosu zakonodaje EU in naj v skladu z odstavkom 43 medinstitucionalnega sporazuma tovrstne dodatke opredelijo v aktu o prenosu ali povezanem dokumentu;

91.

ponovno opozarja, da se v skladu z odstavkom 44 novega medinstitucionalnega sporazuma države članice poziva, naj pri pridobivanju informacij in podatkov, potrebnih za spremljanje in vrednotenje izvajanja prava Unije, sodelujejo s Komisijo; zato poziva države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bodo spoštovale svoje obveznosti, tudi tako, da dajo na voljo korelacijske tabele z jasnimi in natančnimi informacijami o nacionalnih ukrepih, ki prenašajo direktive v domači pravni red, kot je bilo dogovorjeno s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih in Skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih;

92.

meni, da bi se morala zaveza Komisije v skladu z odstavkom 45 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da se bo, ob ustreznem spoštovanju pravil o zaupnosti, dostop Parlamenta do informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev bistveno izboljšal; v zvezi s tem ponavlja svoje že dolgo trajajoče zahteve Komisiji v zvezi s podatki, do katerih ima Parlament pravico dostopa (41);

93.

ponovno poudarja svoje odobravanje mehanizma za reševanje težav EU Pilot, ki je bolj neformalno, vseeno pa učinkovito sredstvo za zagotavljanje, da bodo države članice spoštovale pravo Unije (42); ne odobrava napovedi Komisije, da bo v prihodnje praviloma začela postopke za ugotavljanje kršitev brez poseganja po tem mehanizmu (43);

94.

opozarja, da morajo komisarji spoštovati zakonodajne pristojnosti poslancev Evropskega parlamenta; meni, da morajo Parlamentu posredovati vse neodvisne študije, ki so bile podlaga za njihove odločitve, pa tudi tiste, ki nasprotujejo njihovim ugotovitvam;

95.

obžaluje, da vsi prevodi zakonodajnih predlogov niso na voljo istočasno, kar zavleče zakonodajni postopek;

96.

poudarja, da morajo postopki, uveljavljeni v zakonodaji EU, če naj bo ta učinkovita z vidika uporabe, ustrezati glavnemu namenu te zakonodaje in zlasti glavnemu cilju varstva okolja, če gre za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja;

97.

priznava, da je delo, ki ga pri ocenjevanju kakovosti priprave zakonodaje EU glede na njeno dejansko izvajanje opravijo v Odboru za peticije, pomembno in je podlaga za izboljšanje besedil in postopkov; v zvezi s tem ugotavlja pomen pravega medinstitucionalnega sodelovanja s Komisijo pri zagotavljanju, da se peticije ustrezno preučijo;

Poenostavitev

98.

pozdravlja zavezo iz odstavka 46 novega medinstitucionalnega sporazuma k pogostejši uporabi zakonodajne tehnike prenovitve; ponavlja, da bi ta tehnika morala biti redna zakonodajna tehnika, saj gre za dragoceno orodje za poenostavitev (44); vendar meni, da bi morala Komisija v primeru popolne prenove politike namesto uporabe tehnike prenovitve posredovati predlog za popolnoma nov pravni akt, ki bo razveljavil veljavno zakonodajo, da bi lahko sozakonodajalca široko in učinkovito politično razpravljala in ohranila svoje pristojnosti, kot so zapisane v Pogodbah;

99.

želi spomniti, da lahko, kadar je to primerno, boljša priprava zakonodaje pri oceni nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen v skladu z odstavkoma 47 in 48 novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij in pri oceni ciljev za morebitno zmanjšanje bremena, da bi zmanjšali stroške za uprave in podjetja, vključno z MSP, pomeni tudi povečanje obsega zakonodaje EU, vključno s harmonizacijo razlik v nacionalnih zakonodajah, ob upoštevanju prednosti zakonodajnih ukrepov ter posledic neukrepanja na ravni EU, kar zadeva socialne ter okoljske standarde in standarde varstva potrošnikov, in ob upoštevanju dejstva, da lahko države članice uporabljajo strožje standarde, če so s pravom Unije določeni le minimalni standardi; poleg tega želi spomniti, da mora Unija v skladu s horizontalno socialno klavzulo iz člena 9 PDEU skrbno pretehtati vpliv zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje, kar vključuje ustrezno posvetovanje s socialnimi akterji, zlasti sindikati, potrošniki in predstavniki interesov ranljivih skupin, ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in sporazumov, ki jih lahko sklenejo v skladu s členom 155 PDEU; zato poudarja, da zmanjšanje upravnih bremen ne pomeni nujno deregulacije in da v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih pravic in okoljskih, socialnih, delovnih, zdravstvenih in varnostnih standardov, standarda varstva potrošnikov, standarda enakosti spolov ali standarda dobrega počutja živali, vključno z zahtevami po informacijah v zvezi s tem, in torej ne smejo škoditi pravicam delavcev – ne glede na velikost podjetja – ali privesti do povečanja števila negotovih pogodb o zaposlitvi;

100.

pozdravlja prvi letni pregled bremena Komisije, ki je bil opravljen v okviru poenostavitve zakonodaje EU, zanj pa je bila opravljena raziskava Flash Eurobarometer o poslovnem dojemanju urejanja, v okviru katere je bilo izprašanih več kot 10 000 podjetij v 28 državah članicah, zlasti MSP, ob upoštevanju razporeditve podjetij po EU; opozarja na ugotovitve raziskave, ki potrjujejo, da je še vedno primerno osredotočanje na zmanjševanje nepotrebnih stroškov in kažejo na to, da na razumevanje podjetij vpliva zapleteno prepletanje številnih faktorjev, na katere morda vplivajo tudi razlike med nacionalnimi upravnimi in pravnimi ureditvami v zvezi z izvrševanjem zakonodaje; izpostavlja, da lahko prekomerno prenašanje in celo nepravilno poročanje medijev prav tako vplivata na to dojemanje; meni, da koncept letnega pregleda bremena, ki je pomembno orodje za odkrivanje težav pri izvajanju in uporabi zakonodaje EU, ne more sprožiti domneve, da bo regulacija avtomatično pomenila pretirano upravno breme; soglaša s Komisijo, da je edini način, da se konkretno ugotovi, kaj bi bilo mogoče poenostaviti, racionalizirati ali odpraviti, vprašati deležnike, tudi manj zastopane, za mnenje o specifičnih zakonodajnih aktih ali več zakonodajnih aktih z določenega področja; poziva Komisijo, naj izboljša letni pregled bremena na podlagi pridobljenih spoznanj iz prvega pregleda ter uporabi pregledne in preverljive metode zbiranja podatkov, pri tem pa zlasti upošteva potrebe MSP ter vključi tako dejanska kot občutena bremena;

101.

je seznanjen z izidom ocene izvedljivosti Komisije, brez poseganja v namen zakonodaje, da bi se določili cilji za zmanjšanje bremena v določenih sektorjih; spodbuja Komisijo, naj določi cilje za zmanjšanje bremena za vsako pobudo na prožen in zanesljiv način, ki bo temeljil na dokazih, v polnem posvetovanju z deležniki, kot to že počne v okviru programa REFIT;

102.

poudarja, da standard EU praviloma nadomesti 28 nacionalnih standardov, kar krepi enotni trg in zmanjšuje birokracijo;

103.

poudarja, kako pomembno se je izogniti nepotrebni birokraciji in upoštevati povezavo med velikostjo podjetja in viri, potrebnimi za izvajanje obveznosti;

Izvajanje in spremljanje novega medinstitucionalnega sporazuma

104.

ugotavlja, da bo konferenca predsednikov redno prejemala poročilo, ki ga bo sestavil predsednik, in v katerem bo opisano trenutno stanje tako notranjega kot medinstucionalnega izvajanja; meni, da bi to poročilo moralo ustrezno upoštevati oceno konference predsednikov odborov na podlagi izkušenj različnih odborov, zlasti Odbora za pravne zadeve kot odbora, pristojnega za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije (45);

105.

pozdravlja prvo letno medinstitucionalno politično srečanje na visoki ravni za pregled izvajanja medinstitucionalnega sporazuma, ki je bilo 12. decembra 2017; spodbuja konferenco predsednikov odborov, naj konferenci predsednikov po potrebi posreduje morebitne predloge za izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma;

o

o o

106.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2)  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(3)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(4)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

(5)  UL C 73, 17.3.1999, str. 1.

(6)  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(7)  UL C 145, 30.6.2007, str. 5.

(8)  UL C 369, 17.12.2011, str. 15.

(9)  UL C 484, 24.12.2016, str. 7.

(10)  UL C 446, 29.12.2017, str. 1.

(11)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-427/12, ECLI:EU:C:2014:170; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-88/14, ECLI:EU:C:2015:499; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, zadeva C-286/14, ECLI:EU:C:2016:183; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016, Parlament proti Svetu, zadeva C-263/14, ECLI:EU:C:2016:435; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2014, Parlament proti Svetu, zadeva C-658/11, ECLI:EU:C:2014:2025.

(12)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.

(13)  UL C 58, 15.2.2018, str. 39.

(14)  UL C 101, 16.3.2018, str. 116.

(15)  UL C 50, 9.2.2018, str. 91.

(16)  UL C 289, 9.8.2016, str. 53.

(17)  UL C 285, 29.8.2017, str. 11.

(18)  UL C 93, 24.3.2017, str. 14.

(19)  UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.

(20)  UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87.

(21)  UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.

(22)  UL C 50, 9.2.2018, str. 91.

(23)  Glej Prilogo II k Sklepu Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

(24)  Člen 6(2) Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 19. maja 2015 o ustanovitvi neodvisnega Odbora za regulativni nadzor (C(2015)3263).

(25)  Glej COM(2016)0798 in COM(2016)0799.

(26)  Glej odstavek 47 resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2010 o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola (UL C 308 E, 20.10.2011, str. 66).

(27)  Glej odstavek 16 resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja.

(28)  Glej odstavek 4 Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

(29)  Glej odstavek 12 zgoraj navedene resolucijo Parlamenta z dne 27. novembra 2014 in odstavek 6 zgoraj navedenega sklepa Parlamenta z dne 9. marca 2016.

(30)  Glej odstavek 5 resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih.

(31)  Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.1.

(32)  Glej uvodno izjavo D zgoraj navedene resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije.

(33)  Glej odstavek 6 zgoraj navedene resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije.

(34)  Prav tam, odstavek 1.

(35)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, navedena zgoraj; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(36)  Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2014 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(37)  UL C 58, 15.2.2018, str. 76.

(38)  Glej sprejeta besedila, P8_TA(2018)0086.

(39)  Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 22. marca 2018, De Capitani proti Evropskemu parlamentu, zadeva T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.

(40)  Glej odstavek 7 resolucije Parlamenta z dne 21. novembra 2012 o 28. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2010) (UL C 419, 16.12.2015, str. 73).

(41)  Glej odstavka 21 in 22 resolucije Parlamenta z dne 4. februarja 2014 o 29. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2011).

(42)  Glej odstavek 16 resolucije Parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2014 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385).

(43)  Glej točko 2 zgoraj navedenega sporočila Komisije z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (glej stran 12 v UL C 18, 19.1.2017).

(44)  Glej odstavek 41 zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 14. septembra 2011.

(45)  Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.3.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/103


P8_TA(2018)0226

Večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP))

(2020/C 76/11)

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije,

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (1) in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2),

ob upoštevanju izjav Komisije in Sveta z dne 29. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih,

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1.

je seznanjen s predlogoma Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sistemu virov lastnih sredstev EU, ki sta izhodišče za prihajajoča pogajanja; spominja, da je Parlament svoje stališče zelo jasno predstavil v dveh resolucijah, ki sta bili sprejeti 14. marca 2018 z veliko večino poslancev in tako predstavljata mandat za pogajanja;

2.

poziva Svet, naj zagotovi, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal jasno in pozitivno vizijo o prihodnosti Unije ter se odzival na potrebe, skrbi in pričakovanja državljanov EU; poudarja, da je treba s sklepom o večletnem finančnem okviru Uniji zagotoviti potrebna finančna sredstva, da se bo lahko v naslednjem sedemletnem obdobju odzivala na pomembne izzive ter uresničevala svoje politične prednostne naloge in cilje; zato pričakuje, da bo Svet ukrepal v skladu s političnimi zavezami, ki jih je že sprejel, in da bo pri svojem pristopu pogumen; je zaskrbljen, ker je Komisija v svojem predlogu oslabila osrednje solidarnostne politike EU, in se namerava s Svetom pogajati o bolj ambicioznem večletnem finančnem okviru v korist državljanov;

3.

je presenečen in zaskrbljen, da primerjalni podatki, ki jih je Komisija uradno objavila 18. maja 2018 na odločno zahtevo Parlamenta, ponekod odstopajo od zneskov, ki so bili predstavljeni v predlogih o večletnem finančnem okviru; zlasti ugotavlja, da je povečanje sredstev za več programov EU v resnici precej manjše, rezi za nekatere druge programe pa so občutno večji, kot je prvotno predvidela Komisija; poudarja, da se morata Parlament in Svet že od vsega začetka strinjati o jasni metodologiji v zvezi z zneski; napoveduje, da bo za namene te resolucije uporabil lasten izračun na osnovi stalnih cen in ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva;

4.

je razočaran nad predlagano skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira, ki naj bi znašal 1,1 bilijona EUR, kar je 1,08 % BND EU-27, če odštejemo Evropski razvojni sklad (ta trenutno predstavlja 0,03 % BND EU in ni del proračuna EU); poudarja, da je ta skupni znesek, ki je izražen kot delež BND, v resnici nižji kot sedanji večletni okvir, čeprav so potrebna dodatna finančna sredstva za nove politične prednostne naloge in izzive Unije; spominja, da je sedanji večletni finančni okvir manjši od svojega predhodnika (2007–2013) in se je pri financiranju najnujnejših potreb Unije izkazal za nezadostnega;

5.

obžaluje, da ta predlog neposredno vodi v zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko in kohezijsko politiko, in sicer za 15 % in 10 %; še posebej nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju Kohezijskega sklada (za 45 %) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (za več kot 25 %); v povezavi s tem izraža tudi pomisleke glede predlaganega zmanjšanja Evropskega socialnega sklada za 6 %, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in vključuje tudi pobudo za zaposlovanje mladih;

6.

potrjuje trdno stališče glede potrebne ravni financiranja ključnih politik EU v večletnem finančnem okviru 2021–2027, da bo mogoče uresničiti njihovo poslanstvo in cilje; zlasti opozarja na poziv, da naj se financiranje skupne kmetijske in kohezijske politike v EU-27 v realnem smislu ohrani vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 in da naj se ob tem spoštuje splošna struktura teh politik, da se trenutni proračun programa Erasmus+ potroji, posebno financiranje za mala in srednja podjetja ter boj proti brezposelnosti mladih podvoji, sedanji proračun za raziskave in inovacije pa poveča vsaj za 50 %, tako da bo dosegel 120 milijard EUR, da naj se proračun programa Life+ podvoji, naložbe prek instrumenta za povezovanje Evrope občutno povečajo in da naj se preskrbi dodatno financiranje za varnost, migracije in zunanje odnose; zato znova poudarja svoje stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1,3 % BND EU-27;

7.

poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; glede na to znova potrjuje stališče, da mora EU izpolniti obljubo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih večletnega finančnega okvira ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da je odprava diskriminacije bistvena za uresničitev zavez EU glede vključujoče Evrope, in obžaluje, da politike EU, kot so predstavljene v predlogih za večletni finančni okvir, ne upoštevajo dovolj načela enakosti spolov in slednji niso dovolj zavezane; prav tako poudarja, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027 doseči 30 %;

8.

podpira predloge Komisije za reformo sistema lastnih sredstev EU, ki so zelo pozitivna komponenta prihodkov v svežnju večletnega finančnega okvira 2021–2027; zato pozdravlja predlagano uvedbo treh novih virov lastnih sredstev EU in poenostavitev obstoječega vira na osnovi DDV; poudarja, da so ti predlogi, ki se neposredno navdihujejo v delu medinstitucionalne skupine na visoki ravni za lastna sredstva, vključeni tudi v sveženj, ki ga je Parlament predlagal v resoluciji z dne 14. marca 2018; z zadovoljstvom ugotavlja, da ti novi viri ustrezajo dvema strateškima ciljema Unije, in sicer pravilnemu delovanju notranjega trga ter varstvu okolja in boju proti podnebnim spremembam; pričakuje podporo Sveta in Komisije, da bo mogoče povečati vlogo Parlamenta v postopku sprejemanja virov lastnih sredstev; znova poudarja, da bi bilo treba odhodkovno in prihodkovno stran naslednjega večletnega finančnega okvira na prihodnjih pogajanjih obravnavati kot enoten sveženj in da s Parlamentom ne bo mogoče doseči dogovora o tem okviru, če ne bo ustreznega napredka na področju lastnih sredstev;

9.

pozdravlja tudi načelo, da bi se morali prihodki, ki se neposredno ustvarjajo s politikami EU, stekati v proračun EU, in povsem podpira odpravo vseh popustov in popravkov; se sprašuje, s kakšno hitrostjo bodo uvedeni novi viri lastnih sredstev, da bo mogoče zmanjšati prispevke držav; izraža pomisleke, ker Komisija ni pripravila predloga o oblikovanju posebne rezerve v proračunu EU, ki bi se napajala z različnimi nepredvidenimi prihodki, med drugim z globami na področju konkurence, ki se naložijo podjetjem, pa tudi z davki za velika podjetja v digitalnem sektorju in davkom na finančne transakcije kot novim virom lastnih sredstev EU;

10.

znova izraža podporo mehanizmu, po katerem bi bile s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne spoštujejo vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; je seznanjen s predlogom Komisije o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki je bil predstavljen kot del svežnja o večletnem finančnem okviru; namerava pozorno preučiti vse elemente tega predloga in uvesti potrebne določbe, tako da končni upravičenci proračuna Unija v nobenem primeru ne bodo trpeli posledic kršenja pravil, za katerega niso odgovorni;

11.

je prepričan, da je potrebna pravno zavezujoča in obvezna vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki bi jo bilo treba predlagati in uvesti pravočasno, da bosta lahko naslednji sestavi Parlamenta in Komisije plodno prilagodili okvir 2021–2027; namerava popraviti ubeseditev predlaganega člena v uredbi o večletnem finančnem okviru;

12.

meni, da je predlog Komisije o prilagodljivosti dobra podlaga za pogajanja; še zlasti pozdravlja predloge za izboljšavo obstoječih določb, predvsem o uporabi storniranih obveznosti za rezervo Unije, obsežnejši uporabi posebnih instrumentov in odpravi vseh omejitev za skupno razliko do zgornje meje za plačila, kot je zahteval Parlament; se namerava pogajati o dodatnih izboljšavah, če bo to potrebno;

13.

je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi evropskega naložbenega stabilizacijskega mehanizma, ki bo v primeru hujših asimetričnih pretresov dopolnjeval stabilizacijsko funkcijo državnih proračunov; namerava ta predlog pozorno preučiti, zlasti njegove cilje in obseg;

14.

poudarja, da se je s predlogi Komisije uradno začelo obdobje intenzivnih pogajanj s Svetom, pa tudi med Svetom in Parlamentom, da bi zagotovili, da bo slednji uredbo o večletnem finančnem okviru odobril; poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, vključno z zneski večletnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; je pripravljen nemudoma začeti strukturiran dialog s Svetom, da bi bolje pojasnil svoja pričakovanja in da bo mogoče pravočasno doseči dogovor; zato meni, da je nedavni začetek rednih srečanj med zaporednimi predsedstvi Sveta in pogajalsko skupino Parlamenta nujna izhodiščna točka v postopku sprejemanja naslednjega večletnega finančnega okvira;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0076.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/106


P8_TA(2018)0228

Letno poročilo o delovanju schengenskega območja

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2017/2256(INI))

(2020/C 76/12)

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2017 o ohranitvi in okrepitvi schengenskega območja (COM(2017)0570),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2016 z naslovom Vrnitev k schenegenski ureditvi – časovni načrt (COM(2016)0120),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropski mejni in obalni straži),

ob upoštevanju Zakonika o schengenskih mejah, zlasti členov 14 in 17 zakonika,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (2),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur) (3),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0160/2018),

A.

ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju, brez nadzora na notranjih mejah; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot so krepitev izmenjave informacij z oblikovanjem schengenskega informacijskega sistema (SIS), vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja; ker so za medsebojno zaupanje potrebni solidarnost, pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah, skupno varovanje zunanjih meja EU, skupni dogovor in skupne politike na področju migracij, vizumov in azila ter spoštovanje mednarodnega in evropskega prava na tem področju;

B.

ker je na delovanje schengenskega območja v zadnjih letih vplivalo več dejavnikov; ker so med temi dejavniki učinek mednarodnih premikov in turističnih tokov, ki so bili prvotna spodbuda za t. i. zakonodajo o pametnih mejah, ter zelo veliko število prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa in s tem povezna sekundarna gibanja ter posledična ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah nekaterih držav članic od leta 2014 in podaljšanje tega nadzora; ker je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bolj povezana z dojemanjem, da sta javni red in notranja varnost ogroženi zaradi gibanja oseb in terorizma in koliko oseb je zaprosilo za mednarodno zaščito in koliko migrantov z neurejenim statusom je prišlo, kot pa z obstojem dejanske grožnje oziroma dejanskim številom oseb, ki so prispele; ker ti dejavniki vključujejo tudi terorizem in vse večjo grožnjo javnemu redu in notranji varnosti držav članic;

C.

ker sta bili krepitev zunanjih meja Evropske unije in uvedba sistematičnega preverjanja ustreznih podatkov, tudi za evropske državljane, del ukrepov za zaščito schengenskega območja;

D.

ker so se nekatere države članice na prihod prosilcev za azil in beguncev odzvale s ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah zaradi „regulacije“ gibanja državljanov tretjih držav, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, čeprav člen 14(1) zakonika o schengenskih mejah določa, da se za prosilce za azil ne uporablja običajni postopek na meji; ker je treba za oceno prošenj za azil uveljaviti pošten in solidaren sistem deljene odgovornosti;

E.

ker je Komisija od marca 2016 predlagala vrsto ukrepov, da bi ponovno vzpostavili normalno delovanje schengenskega območja; ker to območje še vedno ne deluje normalno, kar je v glavnem odvisno od držav članic, njihovega medsebojnega zaupanja, solidarnosti, ki jo izkažejo v podporo državam prvega vstopa, sprejetja ustreznih ukrepov in njihovega izvajanja, zlasti v državah članicah;

F.

ker so spodbude za države članice, da sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev pravilnega delovanja schengenskega območja, odvisne predvsem od tega, da se mejni nadzor ne podaljšuje;

G.

ker bi ohranitev mejnega nazora v Uniji ali ponovna uvedba nadzora na schengenskem območju resno vplivala na življenje evropskih državljanov in vseh tistih, ki jim koristi načelo prostega gibanja znotraj EU, prav tako bi resno ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker ohranitev ali ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah vključuje neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter utegne ohromiti gospodarstvo držav članic; ker se ocene stroškov, povezanih s ponovno uvedbo nadzora na mejah, gibljejo med 0,05 milijarde EUR in 20 milijardami EUR pri enkratnih stroških ter okrog 2 milijard EUR pri letnih operativnih stroških (4); ker so čezmejne regije še posebej prizadete;

H.

ker se v različnih državah članicah širi gradnja zidov in postavitev ograj na zunanjih in notranjih mejah EU ter se med drugim uporabljajo za odvračanje prosilcev za azil od vstopa na ozemlje EU in tranzita čez to ozemlje; želi spomniti, da so evropske države po ocenah nadnacionalnega inštituta zgradile oziroma postavile več kot 1 200 km zidu in meja, kar je stalo vsaj 500 milijonov EUR, in da so od leta 2007 do leta 2010 z uporabo evropskih sredstev namestile 545 sistemov za nadzor meje, ki pokrivajo 8 279 km zunanjih meja EU, in 22.347 naprav za nadzor;

I.

ker je schengensko območje na razpotju in je treba odločno skupaj ukrepati, da bi v celoti povrnili koristi za državljane; ker so za to potrebni tudi medsebojno zaupanje, sodelovanje in solidarnost med državami članicami; ker se v političnih govorih ne bi smelo kriviti schengenske ureditve;

J.

ker širitev schengenskega območja ostaja ključni instrument za širjenje ekonomskih in socialnih koristi, ki izhajajo iz pravice do prostega gibanja oseb ter prostega pretoka storitev, blaga in kapitala, na nove države članice, s čimer se spodbuja kohezija in premoščajo vrzeli med državami in regijami; ker je celovita uporaba schengenskega pravnega reda v vseh državah članicah, ki so izpolnile merila za uspešen zaključek schengenskega ocenjevalnega procesa, bistvena za vzpostavitev usklajenega in čvrstega okvira pravne varnosti; ker je predsednik Komisije večkrat napovedal, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na priključitev k schengenskemu območju, kar sta navedla tudi Parlament v svojem stališču z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (5) in Svet v svojih sklepih;

K.

ker delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo na podlagi ugotovitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma, metodologije za oceno ranljivosti, predstavitev v odborih ter misij v državah članicah in tretjih državah pozorno spremlja izvajanje schengenskega pravnega reda; ker je opredelila ukrepe, ki se že izvajajo ali se bodo začeli izvajati, poglavitne pomanjkljivosti pri delovanju schengenskega območja in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v prihodnje;

Osrednja vprašanja

Napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti

1.

poudarja, da je zakonodajalec EU v zadnjih treh letih sprejel več ukrepov, namenjenih krepitvi celovitosti schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah; pozdravlja učinkovitost sprejetih ukrepov na zunanjih mejah in ustanovitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo; je seznanjen s prizadevanji te agencije pri izvajanju novih predpisov, zlasti s skupnimi operacijami na področju nadzorovanja zunanjih meja in vračanja ter s podporo državam članicam z višjo stopnjo migracij, ob zagotavljanju popolnega spoštovanja temeljnih pravic, kot je navedeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; se zaveda pomembnosti novega mehanizma za oceno ranljivosti pri odkrivanju pomanjkljivosti na skupnih zunanjih mejah in preprečevanju kriz; poudarja skupna prizadevanja in sodelovanje med agencijami in drugimi deležniki, zlasti na področju usposabljanja;

2.

pozdravlja ukrepe, sprejete s spremembo zakonika o schengenskih mejah in z uvedbo obveznega sistematičnega preverjanja podatkov državljanov tretjih držav in državljanov EU v ustreznih podatkovnih zbirkah pri vstopu in izstopu, hkrati pa pozorno spremlja vpliv, nujnost in sorazmernost teh ukrepov na državljane EU pri prehodu meje; poudarja, da so v nekaterih primerih namesto obveznega sistematičnega preverjanja na zunanjih schengenskih mejah začeli izvajati ciljno preverjanje, saj je sistematično preverjanje nesorazmerno vplivalo na prometne tokove; želi spomniti, da bi morala Komisija te posledice upoštevati v oceni iz Uredbe (EU) 2017/458;

3.

pozdravlja sedanjo prenovo sistema SIS in dejstvo, da je agencija eu-LISA 5. marca 2018 začela uporabljati platformo za sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) znotraj sistema SIS II, ki uvaja možnost biometričnega iskanja v sistemu, kar bo prispevalo h krepitvi boja proti kriminalu in terorizmu;

4.

poudarja, da je treba – v popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov ter ob spoštovanju načel nujnosti in sorazmernosti – bolje uporabljati obstoječa orodja, in sicer da se čim bolj povečajo koristi obstoječih sistemov in odpravijo strukturne informacijske vrzeli v popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov in ob spoštovanju načel pravice do zasebnosti, nediskriminacije, nujnosti in sorazmernosti;

5.

pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno na področju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in sodelovanja na področju kazenskega pregona, in delo Eurojusta in Europola v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in terorizmu s pomočjo obveščevalnih podatkov, izmenjave informacij ter skupnih preiskav;

6.

ima na podlagi informacij, objavljenih 14. marca 2018, pomisleke glede prizadevanj Komisije za izpopolnitev koncepta in strategije evropskega celovitega upravljanja zunanjih meja, da bi bila skladna z določbami uredbe o evropski mejni in obalni straži; dvomi v učinkovitost zastavljenih ciljev na področju evropskega integriranega upravljanja meja, zlasti v zvezi s krepitvijo in izvajanju temeljnih pravic in drugih komponent te strategije;

7.

vidi veliko vrednost v prenovljenem schengenskem ocenjevalnem mehanizmu, saj spodbuja preglednost, medsebojno zaupanje in odgovornost med državami članicami z nadzorom izvajanja na različnih področjih schengenskega pravnega reda;

Ugotovljene hude pomanjkljivosti

8.

je zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti, ki so bile odkrite s schengenskim ocenjevalnim mehanizmom in oceno ranljivosti;

9.

je močno zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti pri izvajanju schengenskega pravnega reda, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem začasne uporabe Schengenskega informacijskega sistema v Združenem kraljestvu, ter v interesu nedotakljivosti sistema poziva Svet in Komisijo, naj sodelujejo v pogovorih s Parlamentom o nadaljnjih korakih, ki jih je treba opraviti po teh ugotovitvah;

10.

obsoja ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, saj ogroža osnovna načela schengenskega območja; meni, da številna podaljšanja niso v skladu z obstoječimi pravili glede podaljšanj, nujnosti ali sorazmernosti nadzora in so zato nezakonita; obžaluje, ker države članice niso sprejele ustreznih ukrepov za zagotovitev sodelovanja z drugimi državami članicami, na katere vplivajo ti ukrepi nadzora, da bi čim bolj zmanjšale njihove posledice, ter niso dovolj utemeljile tega nadzora ali zagotovile informacij o njegovih rezultatih, kar ovira analizo Komisije in nadzor Parlamenta; obžaluje tudi, ker države članice namerno spreminjajo pravno podlago za ponovno uvedbo nadzora, da bi ga lahko podaljšale po preteku najdaljšega dovoljenega obdobja, čeprav se dejanske okoliščine niso spremenile; meni, da gospodarski, politični in družbeni učinki te prakse škodijo enotnosti schengenskega območja, blaginji evropskih državljanov in načelu prostega pretoka; znova poudarja, da je zakonodajalec Unije v zadnjih treh letih sprejel številne ukrepe, da bi utrdil zunanje meje in poostril nadzor na njih; poudarja, da ni bilo ustreznega odziva v smislu odstranitve nadzora na notranjih mejah;

11.

poudarja, da se je izkazalo, da je mnogo lažje ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah kot pa ga nato odstraniti;

12.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega izvajanja na nekaterih področjih ureditve nadzora zunanjih meja, kot so sistematično preverjanje v zbirkah podatkov med mejno kontrolo in temeljito preverjanje zahtevanih pogojev za vstop; prav tako izraža zaskrbljenost zaradi občasne nerazpoložljivosti nekaterih podatkovnih zbirk, kot sta na primer podatkovni zbirki SIS in VIS, na nekaterih mejnih prehodih; ugotavlja, da v številnih državah članicah prevladuje očitna neskladnost z uredbo o Evropskem sistemu varovanja meja (uredba Eurosur), kar zadeva vzpostavljanje nacionalnih koordinacijskih centrov; ponovno poudarja, da je učinkovitost zakonodaje o notranjih in zunanjih mejah bistvenega pomena, da države članice pravilno izvajajo ukrepe, sprejete na ravni Unije;

13.

opozarja, da imajo države članice poleg nadzora na notranjih mejah na voljo še druga orodja, med drugim – kot priporoča Komisija – ciljno usmerjene policijske kontrole, pod pogojem, da njihov cilj ni nadzor meja, da črpajo splošne policijske informacije ali izkušnje o morebitnih grožnjah javni varnosti, da so namenjene zlasti boju proti čezmejnemu kriminalu ter da so načrtovane in izvedene na način, ki se jasno razlikuje od sistematičnega preverjanja oseb na zunanjih mejah; želi spomniti, da so lahko te kontrole učinkovitejše od nadzora na notranjih mejah, predvsem zato ker so prožnejše in jih je lažje prilagoditi razvoju tveganj;

14.

opominja, da je mogoče izvesti nenapovedani schengenski ocenjevalni obisk na notranji meji brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici;

15.

obsoja postavitev fizičnih ovir, vključno z ograjami, med državami članicami in znova izraža dvom o skladnosti teh dejanj z zakonikom o schengenskih mejah; poziva Komisijo, naj natančno oceni sedanje in prihodnje postavitve in o tem poroča Parlamentu;

16.

je seznanjen s predlogom, da bi kot del prizadevanj za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega območja spremenili zakonik o schengenskih mejah, kar zadeva pravila, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah; poudarja, da je treba uvesti jasna pravila in da bi morale te spremembe odražati zgolj nove izzive in omiliti tveganja za notranjo varnost brez spodbujanja ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah; opozarja, da spremembe ne bi smele biti še ena pot za podaljšanje nadzora na notranjih mejah; je zaskrbljen, ker predlog Komisije o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah temelji na oceni „zaznanega tveganja“, namesto da bi temeljil na nespodbitnih in trdnih dokazih ter resni grožnji, in ker je t. i. ocena tveganja v celoti prepuščena državi, ki želi ponovno uvesti nadzor na mejah; meni, da je treba te ukrepe izvesti skrbno, da ne bi povzročili nepopravljive škode za temeljno načelo zagotavljanja prostega gibanja, pri tem pa zlasti uvesti obsežna postopkovna jamstva, zlasti da bi ohranili strogo časovno omejitev za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah;

17.

poudarja, da bi nadaljnje podaljševanje obstoječega notranjega nazora na notranjih mejah ali uvajanje novega povzročilo ogromne gospodarske stroške za vso EU, saj bi zelo škodovalo enotnemu trgu;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

18.

poudarja, da je treba ugotovljene hude pomanjkljivosti nemudoma odpraviti, da bo lahko schengensko območje znova delovalo normalno, brez nadzora na notranjih mejah;

19.

poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo veljavne predpise, Komisijo pa poziva, naj odločno ukrepa v primerih kršitve dogovorjenih pravil z uvedbo sorazmernih in potrebnih ukrepov za države članice kršiteljice, vključno s postopkom za ugotavljanje kršitev, da bi zaščitili interese drugih držav članic in Unije kot celote;

20.

poudarja, da je treba prenoviti in prilagoditi sistem SIS, da se bo lahko hitro soočal z novimi izzivi, in sicer v zvezi z zaščito otrok v nevarnosti ali pogrešanih otrok, takojšnjo obvezno izmenjavo informacij o terorizmu ob spoštovanju temeljnih pravic državljanov EU in tretjih držav ter jamstev za varstvo podatkov in zasebnosti ter obvezno izmenjavo informacij o odločbah o vrnitvi; poudarja, da ta reforma ne sme ogrožati načel nujnosti in sorazmernosti; poudarja, da morajo razpisi ukrepov zahtevati ukrepanje, njihova vključitev v sistem pa bi morala biti utemeljena, če naj bi sistem deloval pravilno; poudarja, da je predvideno znatno povečanje dejavnosti urada za zahteve za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic (SIRENE), in poziva države članice, naj povečajo njegova sredstva, da bo imel ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje svojih novih nalog;

21.

poudarja, da so ugotovitve o schengenskem ocenjevalnem mehanizmu izjemno pomembne, in poziva države članice, naj ustrezno izvajajo priporočila, ki so bila nanje naslovljena; poudarja tudi ocene ranljivosti, države članice pa poziva, naj ukrepajo na podlagi priporočil Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

22.

poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno celovito poročilo o ocenjevanjih, izvedenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013;

23.

odločno vztraja, da Komisija ne sme več podaljševati veljavnost zahtevkov za odstopanje od schengenske ureditve, če zadevna država članica ni upoštevala priporočil, ki jih je prejela v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma;

24.

poudarja, da si morajo države članice, tudi tiste, ki nimajo zunanjih kopenskih meja, po svojih najboljših močeh prizadevati za visoko raven nadzora na svojih zunanjih mejah, in sicer z dodelitvijo zadostnih kadrovskih in strokovnih virov ter opreme, obenem pa zagotoviti strogo spoštovanje temeljnih pravic, tudi v zvezi z vprašanji o mednarodni zaščiti in nevračanju, vzpostaviti potrebne strukture poveljevanja in nadzora in pripraviti posodobljene analize tveganja v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži za vse ravni odločanja, da bodo omogočile učinkovite operacije in zagotovile ustrezno infrastrukturo za varno, urejeno in neovirano prečkanje meje;

25.

meni, da bi bilo treba v morebitnih predlogih pri reviziji schengenskega ocenjevalnega mehanizma ponuditi rešitve za odpravo velikih zamud, do katerih prihaja od obiska na kraju samem do sprejetja izvedbenih sklepov in akcijskih načrtov, in za omogočanje hitrih popravnih ukrepov držav članic; meni, da bi bilo nenapovedano preverjanje v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma koristnejše, če bi bilo zares nenapovedano (brez obvestila 24 ur prej);

26.

opozarja, da je treba Parlament takoj in v celoti obvestiti o vseh predlogih za spremembo ali nadomestitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma; dodaja, da bi morala Komisija opraviti pregled delovanja schengenskega ocenjevalnega mehanizma v šestih mesecih po sprejetju vseh poročil v zvezi z ocenjevanji, vključenimi v prvi večletni ocenjevalni program, in ga poslati Parlamentu;

27.

vztraja, da je treba schengenski ocenjevalni mehanizem razvijati skupaj z orodjem za oceno ranljivosti tako, da se preprečijo nepredvidena poslabšanja v celovitem upravljanju zunanjih meja in se to upravljanje izboljša, okrepi spoštovanje schengenskega pravnega reda in temeljnih pravic, vključno s spoštovanjem Ženevske konvencije, ki so jo podpisale vse članice EU, in se omogočita natančen nadzor in preglednost med državami članicami in evropskimi institucijami, zlasti Evropskim parlamentom; poziva Komisijo in države članice, naj za izvajanje in spremljanje schengenskega ocenjevanja in ocen ranljivosti dodelijo dovolj sredstev; poziva Komisijo, naj organizira resnično nenapovedane obiske na sam kraj notranjih mejah ter oceni naravo in učinek uvedenih ukrepov;

28.

poziva pristojne organe držav članic, naj izboljšajo zbiranje informacij in statističnih podatkov o nacionalnem upravljanju virov in zmogljivosti za nadzor meja; poziva države članice, naj pravočasno zagotovijo informacije, ki so potrebne za ocenjevanje ranljivosti;

29.

poziva države članice, zlasti tiste, ki so neposredno prizadete, naj pripravijo in dovolj temeljito preskusijo potrebne načrte ukrepanja za ublažitev povišanih ravni migracij, pa tudi za okrepitev zmogljivosti za registracijo in namestitev migrantov v primeru takih razmer; poziva države članice, naj izboljšajo svoje zmogljivosti za odkrivanje ponarejenih dokumentov in nedovoljenih vstopov, ob tem pa v celoti spoštujejo načelo nevračanja in temeljne pravice; poziva k usklajenim prizadevanjem na področju boja proti trgovini z ljudmi in terorizmu, zlasti da bi temeljiteje odkrivali kriminalne združbe in njihovo financiranje;

30.

poudarja, da bo zakonit in varen dostop do EU, tudi na zunanjih mejah schengenskega območja, prispeval k splošni stabilnosti schengenskega območja;

31.

meni, da sedanje stanje izvajanja strategije za celovito upravljanje zunanjih meja ni zadovoljivo; zahteva, da Komisija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo podpreta prizadevanja držav članic, da bi izpolnile zahteve iz uredbe o evropski mejni in obalni straži, in naj pravočasno začneta s tematskimi ocenjevanji celovitega upravljanja zunanjih meja v državah članicah; poziva države članice, naj svoje upravljanje meja uskladijo s konceptom celovitega upravljanja zunanjih meja in torej uveljavijo celovit pristop k upravljanju meja na podlagi temeljnih načel ter v vseh dejavnostih upravljanja meja in vračanja oseb zlasti zagotovijo polno spoštovanje temeljnih pravic, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah in mladoletnikih, vključno s spoštovanjem načela nevračanja; poudarja, da je treba zagotoviti popolno izvajanje strategije za celovito upravljanje zunanjih meja na evropski in nacionalni ravni ter spoštovanje mednarodnih konvencij, da bi tako izboljšali upravljanje zunanjih meja ob spoštovanju temeljnih pravic;

32.

vztraja, da je treba hitro uveljaviti popolnoma delujočo strategijo za celovito upravljanje zunanjih meja, kot je bilo dogovorjeno med institucijami, ter tehnično in operativno strategijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo in naknadne nacionalne strategije držav članic; se povsem zaveda nedoslednosti pri izvajanju strategije za celovito upravljanje zunanjih meja v državah članicah in poudarja, da je njeno polno izvajanje v vseh državah članicah nujno za ustrezno delovanje schengenskega območja;

33.

poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajni predlog o spremembi uredbe o sistemu Eurosur glede na velike pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izvajanju veljavne uredbe, in meni, da bi bilo treba s tem predlogom spodbuditi uporabo tega sistema za pomoč pri izmenjavi informacij, analizi tveganja ter operacijah iskanja in reševanja;

34.

ponovno izraža podporo Parlamenta takojšnjemu vstopu Bolgarije in Romunije v schengensko območje in vstop Hrvaške, takoj ko bo izpolnjevala vstopne pogoje; poziva Svet, naj odobri vstop Bolgarije in Romunije kot polnopravnih članic v schengensko območje;

Druga vprašanja, ki vplivajo na schengensko ureditev

35.

poudarja, da trenutno stanje schengenske ureditve in ohranitev nadzora na notranjih mejah primarno nista posledica težav, povezanih s strukturo in predpisi schengenskega območja, temveč izhajata s področij, povezanih s schengenskim pravnim redom, kot so pomanjkljivosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema, vključno s pomanjkanjem politične volje, solidarnosti in delitve odgovornosti, dublinsko uredbo in upravljanjem zunanjih meja;

Napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti

36.

poudarja ukrepe za podporo in gradnjo zmogljivosti, ki so bili sprejeti za odpravljanje glavnih vzrokov za nedovoljene migracije in izboljšanje življenjskih razmer v državah izvora;

37.

meni, da je sodelovanje s tretjimi državami eden od elementov pri odpravljanju razmer, ki so privedle do prisilnih in nedovoljenih migracij; poudarja, da morajo biti ukrepi celoviti, da bi dosegli želene cilje;

Ugotovljene hude pomanjkljivosti

38.

obžaluje, ker je po poročanjih v Sredozemskem morju veliko ljudi izgubilo življenje ali se je za njimi izgubila vsaka sled; poudarja tudi, da sta iskanje in reševanje posamezna komponenta celovitega upravljanja zunanjih meja, kot je določeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; meni, da je stalen, zanesljiv in učinkovit odziv Unije v okviru iskalnih in reševalnih operacij na morju bistvenega pomena za preprečevanje smrtnih žrtev na morju; meni, da je zelo pomembno, da se v vsako operativno načrtovanje nadzora meja na morju in izvajanje teh operacij Evropske agencije za mejno in obalno stražo vključijo vidiki in zmogljivosti za iskanje in reševanje na morju, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 656/2014;

39.

je zelo zaskrbljen glede izvajanja uredbe o evropski mejni in obalni straži in poudarja, da morajo države članice izpolnjevati zahteve iz Uredbe, zlasti obveznosti, da zagotovijo dovolj človeških virov in tehnične opreme za skupne operacije in za nabor opreme za hitri odziv ter dodelijo dovolj sredstev za ocenjevanje ranljivosti; je zaskrbljen zaradi sredstev in finančnega načrtovanja v zvezi z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in zaradi ocen, na katerih temeljijo financiranje operacij in zahtevani prispevki držav članic; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje nacionalnih mejnih policistov o temeljnih pravicah;

40.

meni, da je sodelovanje na nacionalni ravni med različnimi službami kazenskega pregona, vojsko, mejno stražo, carinskimi organi in organi, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju na morju, pogosto nezadovoljivo, zato je poznavanje razmer razdrobljeno, učinkovitost pa nizka; ugotavlja, da lahko pomanjkanje struktur sodelovanja privede do neučinkovitih in/ali nesorazmernih ukrepov; spominja, da še tako številčni dobronamerni ukrepi na ravni Unije ne morejo nadomestiti pomanjkanja notranjega sodelovanja med ustreznimi organi držav članic;

41.

je seznanjen z vzpostavitvijo drugih obsežnih informacijskih sistemov ter ciljem izboljšanja njihove interoperabilnosti ob ohranjanju potrebnih zaščitnih ukrepov, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

42.

meni, da je treba delo v zvezi s predlogi o interoperabilnosti informacijskih sistemov videti kot priložnost za izboljšanje in delno uskladitev nacionalnih informacijskih sistemov in nacionalnih infrastruktur na mejnih prehodih;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

43.

spodbuja agencije in države članice, naj tudi v prihodnje izvajajo večnamenske operacije ter naj zagotovijo, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za to, da bodo te operacije vključevale iskanje in reševanje na morju, in sicer z zagotavljanjem ustreznih sredstev in človeških virov; spodbuja agencijo, naj zagotovi izvajanje mehanizma za pritožbe in ustrezne vire in osebje za podporo uradniku za temeljne pravice;

44.

poziva države članice, naj zagotovijo hitre in učinkovite postopke vračanja ob polnem upoštevanju temeljnih pravic in v humanih in dostojnih pogojih, ko je že bila izdana odločba o vrnitvi;

45.

ugotavlja, da Direktiva 2001/40/ES državam članicam omogoča, da priznajo in izvršijo odločbe o vrnitvi, ki so jih sprejele druge države članice, namesto da sprejmejo nove odločbe o vrnitvi ali da migrante z neurejenim statusom pošiljajo v prvo odreditveno državo članico;

46.

poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno infrastrukturo, nastanitev in življenjske pogoje za vse prosilce za azil, pri tem pa naj zlasti upoštevajo potrebe mladoletnikov brez spremstva in družin z mladoletniki ter žensk v ranljivem položaju; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo njihovi centri za pridržanje izpolnjevali zahteve na podlagi najboljše prakse na mednarodni ravni ter norme in konvencije na področju človekovih pravic in bodo zagotavljali potrebno zmogljivost, pri čemer naj upoštevajo, da je pridržanje ukrep v skrajni sili in ni v otrokovi koristi, in naj se namesto pridržanja raje poslužujejo drugih ukrepov; poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze glede premestitve, kot je bilo dogovorjeno v Evropskem svetu septembra 2015 in kot je septembra 2017 potrdilo Sodišče Evropske unije, da bi obnovili red pri upravljanju migracij ter spodbudili solidarnost in sodelovanje v EU;

47.

poziva države članice, naj zagotovijo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov, in sicer z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev in kadrovskih virov, da bodo lahko izpolnili svoje vse številnejše naloge; poziva neodvisne nadzorne organe držav članic, naj zagotovijo potrebne revizije informacijskih sistemov in njihove uporabe; poziva države članice, naj uveljavijo določbe, ki bodo osebam, na katere se podatki nanašajo, omogočale pravico, da vložijo pritožbo in zahtevajo svoje osebne podatke, in naj ozaveščajo javnost o informacijskih sistemih;

48.

vztraja, da mora večnamenske operacije izvajati Evropska agencija za mejno in obalno stražo, da bi se odzvali na potrebo, da morajo biti sredstva za iskanje in reševanje na morju v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 prisotna na ustreznih območjih; želi spomniti, da morajo tudi nacionalni organi mejne straže zagotoviti dovolj virov za svoje operacije, zlasti za iskanje in reševanje; poudarja, da bi morali mejni nadzor izvajati usposobljeni mejni policisti ali bi ga moral strogo nadzirati pristojni organ;

49.

je seznanjen, da je bil Evropski agenciji za mejno in obalno stražo podeljen obsežnejši mandat, ki ji omogoča, da prevzame vlogo pri podpori državam članicam pri usklajenih postopkih vračanja;

50.

poziva države članice, naj še naprej razvijajo medsebojno čezmejno policijsko sodelovanje, ki naj obsega skupne ocene groženj, analize tveganja in patrulje; poziva k polnemu izvajanju Konvencije iz Prüma in Sklep Sveta 2008/615/PNZ ter k pristopu k evropskemu modelu za izmenjavo informacij in švedski pobudi; poziva države članice, naj izboljšajo svoje nacionalne strukture sodelovanja in izmenjave informacij na področju kazenskega pregona, pa tudi praktično sodelovanje, zlasti s sosednjimi državami članicami;

51.

opozarja, da je prenovi skupnega evropskega azilnega sistema namenjena prednostna obravnava kot del celostnega pristopa k obravnavanju izzivov, ki zadevajo politike v zvezi z begunci, prosilci za azil in migranti ter agendo Komisije o migracijah; opozarja, da je Evropski parlament večkrat izjavil, da je odprtje zakonitih poti za migrante in begunce najboljši način boja proti trgovini z ljudmi in obenem t. i. nedovoljenim migracijam; poziva Svet, naj čim prej sledi Parlamentu pri sprejemanju pogajalskega mandata za vsak predlog v zvezi s tem, zlasti kar zadeva dublinsko uredbo; poudarja, da ustanovitev nove agencije Evropske unije za azil še ni odobrena, in Svet poziva, naj zadevo nemudoma vrne v obravnavo;

52.

vztraja, da je treba izboljšati varnost osebnih dokumentov, ki jih države članice izdajajo državljanom EU; zato poziva Komisijo, naj podobno kot pri potnih listih predlaga standarde za varnostne in biometrične elemente, ki se vgradijo v osebne izkaznice;

o

o o

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom ter Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

(1)  UL L 251, 16.9.2016, str. 1.

(2)  UL L 135, 24.5.2016, str. 53

(3)  UL L 295, 6.11.2013, str. 11.

(4)  Wouter van Ballegooij, ‚The Cost of Non-Schengen: Civil Liberties, Justice and Home Affairs aspects‘, Cost of Non-Europe Report (Stroški opustitve schengenske ureditve: vidiki državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev, Poročilo o stroških neevrope), Oddelek za evropsko dodano vrednost, 2016, str. 32.

(5)  UL C 380 E, 11.12.2012, str. 160.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/114


P8_TA(2018)0229

Minimalni standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (2016/2328(INI))

(2020/C 76/13)

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 18, 19, 21, 79 in 82 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju členov 3, 6, 20, 21, 23, 24, 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1948,

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

ob upoštevanju deklaracije o osnovnih načelih pravičnosti za žrtve kaznivih dejanj ali zlorabe moči, ki jo je 29. novembra 1985 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in sklepov Sveta (EU) 2017/865 (1) in (EU) 2017/866 (2) z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini,

ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2006)8 z dne 14. junija 2006 državam članicam o pomoči žrtvam kaznivih dejanj,

ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2010)5 z dne 31. marca 2010 državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete,

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku (3),

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2013 o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva v Evropski uniji in sklepov Sveta z dne 5. junija 2014 o preprečevanju vseh vrst nasilja nad ženskami in deklicami ter boju proti takemu nasilju, vključno s pohabljanjem ženskih spolovil,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (4),

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (5),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (6),

ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (7),

ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (8),

ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (9),

ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (10),

ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (11),

ob upoštevanju Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (12),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (13),

ob upoštevanju študije o tem, kako bi lahko EU in države članice bolje pomagale žrtvam terorizma (How can the EU and the Member States better help victims of terrorism?), ki jo je septembra 2017 objavil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljanske pravice in ustavne zadeve,

ob upoštevanju druge raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o manjšinah in diskriminaciji v EU (Second European Union minorities and discrimination survey), objavljene decembra 2017,

ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice o otrokom prijaznem pravosodju – pogledi in izkušnje otrok, udeleženih v sodnih postopkih kot žrtve, priče ali stranke v devetih državah članicah EU (Child-friendly justice – Perspectives and experiences of children involved in judicial proceedings as victims, witnesses or parties in nine EU Member States), objavljene februarja 2017,

ob upoštevanju poročila o temeljnih pravicah, ki ga je Agencija za temeljne pravice objavila maja 2017,

ob upoštevanju poročila o temeljnih pravicah, ki ga je Agencija za temeljne pravice objavila maja 2016,

ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice z naslovom „Žrtve kaznivih dejanj v EU:obseg in narava podpore za žrtve“ (Victims of crime in the EU: the extent and nature of support for victims), objavljene v februarju 2015,

ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice o hudih oblikah izkoriščanja delovne sile: delavci, ki se gibljejo znotraj Evropske unije in prihajajo v Evropsko unijo (Severe labour exploitation: workers moving within or into the European Union), objavljene junija 2015,

ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami: raziskava na ravni EU (Violence against women: an EU-wide survey), objavljene marca 2014,

ob upoštevanju poročila o projektu IVOR z naslovom Izvajanje k žrtvam usmerjene reforme sistema kazenskega pravosodja v EU (Implementing Victim-oriented reform of the criminal justice system in the EU), objavljenega 6. maja 2016,

ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) z naslovom Analiza direktive o pravicah žrtev z vidika enakosti med spoloma (An analysis of the Victims’ Rights Directive from a gender perspective),

ob upoštevanju načel iz Yogyakarte plus 10 z dne 10. novembra 2017 o načelih in obveznostih držav o uporabi mednarodnega prava na področju človekovih pravic v zvezi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, izražanjem spola in spolnimi značilnostmi,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (14),

ob upoštevanju ocene izvajanja Direktive 2012/29/EU, ki jo je opravil oddelek za naknadno oceno učinka pri Službi Evropskega parlamenta za raziskave,

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8–0168/2018),

A.

ker je namen Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pravicah žrtev) postaviti žrtev v središče sistema kazenskega pravosodja in okrepiti pravice žrtev kaznivih dejanj, da bi se lahko vsaka žrtev zanašala na isto raven pravic, ne glede na kraj storitve kaznivega dejanja, svoje državljanstvo ali status glede prebivališča;

B.

ker je do septembra 2017 direktivo o pravicah žrtev v nacionalno zakonodajo preneslo 23 od 27 držav članic; ker je Komisija proti državam članicam, ki v praksi še vedno niso zagotovile popolne skladnosti, začela 16 postopkov za ugotavljanje kršitev; ker je bilo zaradi direktive mogoče spodbuditi napredek pri obravnavi žrtev kaznivih dejanj v drugi državi članici; ker v čezmejnih primerih še vedno obstajajo pomanjkljivosti;

C.

ker na evropski ravni obstajajo enotni standardi in instrumenti, ki omogočajo boljše življenje državljanov EU, vendar se žrtve kaznivih dejanj v posameznih državah še vedno obravnavajo različno,

D.

ker žrtve kljub številnim spremembam, ki so jih uvedle države članice, še vedno pogosto niso zadostno ozaveščene o svojih pravicah, kar spodkopava učinkovitost direktive o pravicah žrtev v praksi, zlasti kar zadeva zahtevo o dostopu do informacij;

E.

ker skupine za podporo žrtvam poleg pravne podpore opredeljujejo štiri kategorije potreb žrtev: pravica do pravičnosti, dostojanstva, resnice in spominjanja, s tem da zadnja potreba predstavlja brezpogojno zavračanje terorizma;

F.

ker je v nekaterih državah članicah vidno pomanjkanje služb za podporo žrtvam ter usklajevanja med njimi na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, kar žrtvam otežuje dostop do obstoječih podpornih storitev;

G.

ker so zavetišča, centri in telefonske linije za pomoč ženskam osrednja mesta za podporo ženskam, ki so žrtve nasilja, in njihovim otrokom; ker v Evropi primanjkuje ustreznih zatočišč in centrov za ženske; ker nujno potrebujemo več zatočišč, saj ženskam, ki so žrtve družinskega nasilja, in njihovim otrokom zagotavljajo varnost, nastanitev, svetovanje in podporo; ker so zaradi pomanjkanja zatočišč za ženske lahko ogrožena življenja;

H.

ker bi morale države članice v primerih, ko se teroristično dejanje zgodi v eni državi članici, žrtev pa prebiva v drugi državi članici, tesno sodelovati, da bi zagotovile pomoč žrtvi;

I.

ker bi vladni organi in nacionalne institucije z učinkovitimi in zaščitnimi ukrepi za žrtve spodbudili podporo in zaupanje državljanov v institucije in okrepili njihov ugled;

J.

ker je za različne zdravstvene delavce zelo verjetno, da bodo prišli v stik z žrtvami, zlasti žrtvami nasilja na podlagi spola, saj se žrtve pogosto najprej obrnejo nanje, da prijavijo kaznivo dejanje; ker je dokazano, da je usposabljanje zdravstvenih delavcev, kot so zdravniki in drugi ambulantni delavci, za učinkovito odzivanje na nasilje na podlagi spola omejeno;

K.

ker so ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, izrazito izpostavljene sekundarni in ponovni viktimizaciji in zato vedno potrebujejo posebno podporo in zaščito;

L.

ker se v EU še vedno sistematično prijavi premalo primerov ali storilcev nasilja, zlasti v primerih, ki vključujejo manjšine, migrante, ljudi, katerih prebivališče je odvisno od drugih ali negotovo, osebe LGBTI, kazniva dejanja na podlagi antisemitizma, spolno zlorabo otrok, nasilje v družini in nasilje na podlagi spola ter žrtve trgovine z ljudmi in prisilnega dela; ker približno dve tretjini žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, tega ne prijavijo pristojnim organom, ker se bojijo povračilnih ukrepov, osramotitve in družbene stigmatizacije;

M.

ker so kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam LGBTI realnost povsod v EU; ker se o teh kaznivih dejanjih nezadostno poroča, zaradi česar pravice žrtev niso upoštevane;

N.

ker Agencija EU za temeljne pravice v študiji o opozarjanju na kazniva dejanja iz sovraštva v Evropski uniji in o priznavanju pravic žrtev navaja, da priseljenski status povečuje nevarnost za kazensko viktimizacijo žrtve, neodvisno od drugih znanih dejavnikov tveganja;

O.

ker je v vseh državah članicah EU zaznati porast rasističnih kaznivih dejanj iz sovraštva proti migrantom in prosilcem za azil; ker je zelo malo storilcev teh kaznivih dejanj iz sovraštva privedenih pred sodišče;

P.

ker kljub temu, da so v skladu s členom 1 direktive vse žrtve kaznivih dejanj deležne enakih pravic brez diskriminacije, v resnici večina držav članic ni vzpostavila politik ali postopkov za zagotovitev, da lahko žrtve brez osebnih dokumentov varno prijavijo hude oblike izkoriščanja delovne sile, nasilje na podlagi spola in druge oblike zlorab, ne da bi jim grozile kazni, povezane s priseljevanjem; ker to dejstvo nesorazmerno prizadene ženske in dekleta, ki so tudi bolj izpostavljene trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju; ker Agencija EU za temeljne pravice v drugi raziskavi Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji navaja, da je samo eden od osmih vprašanih navedel, da je vložil prijavo ali pritožbo o najnovejšem primeru diskriminacije, ki ga je doživel zaradi svojega etničnega ali priseljenskega izvora;

Q.

ker člen 1 direktive določa, da se pravice, določene s to direktivo, za žrtve uporabljajo nediskriminatorno, tudi kar zadeva njihov status glede prebivališča;

R.

ker je gibanje #MeToo izpostavilo, da pravosodni sistem ne zagotavlja zadostne pravice in zaščite ženskam in dekletom ter da žrtve nasilja na podlagi spola zaradi tega ne prejmejo potrebne podpore;

S.

ker ratifikacija in dosledno izvajanje Istanbulske konvencije zagotavlja skladen evropski pravni okvir za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev; ker bi morala opredelitev nasilja na podlagi spola temeljiti na Istanbulski konvenciji in priznavati, da je nasilje nad ženskami in drugo nasilje na podlagi spola strukturno in povezano z neenakostjo med ženskami in moškimi, ki še vedno prevladuje v družbi; ker je treba nasilje v odnosu z bližnjim obravnavati z vidika enakosti spolov, saj nesorazmerno prizadene ženske;

T.

ker so prav ženske najbolj izpostavljene zalezovanju, ki je pogosta oblika nasilja na podlagi spola, in ker v kazenskih zakonikih sedmih držav članic zalezovanje ni posebej navedeno kot kaznivo dejanje;

U.

ker je treba posebno pozornost nameniti varnosti in zaščiti otrok žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola in nasilja v družini;

V.

ker žrtve pogosto niso dobro obveščene o postopku in izidih postopka; ker so žrtve o izpustitvi storilca vse prepogosto obveščene nepričakovano prek medijev ali drugih zunanjih dejavnikov, namesto da bi jih o tem obvestili pristojni organi;

W.

ker žrtve in družinski člani niso zadostno obveščeni o svojih pravicah v primeru kaznivega dejanja, storjenega v državi članici, ki ni država, kjer žrtev prebiva; ker se opredelitev pojma „žrtev“ med državami članicami razlikuje; ker se posledično razlikuje tudi področje uporabe nacionalne zakonodaje (ponekod so na primer v ta pojem všteti družinski člani);

X.

ker so lahko dostopne in splošno poznane telefonske linije za pomoč za številne ženske prvi korak pri iskanju pomoči in podpore, ki jo potrebujejo, ko doživljajo nasilje v odnosu z bližnjimi;

Y.

ker le 27 % Evropejcev pozna enotno evropsko številko za klic v sili 112; ker ta številka še vedno ni dostopna vsem;

Z.

ker je v veliko primerih žrtev najpomembnejša priča v postopku in jo je zato treba zaščititi pred morebitnim maščevalnim ravnanjem ali grožnjami storilca, med drugim s preprečitvijo ponovne ali sekundarne viktimizacije; ker so izjave prič bistvene za pravilno delovanje kazenskopravnega sistema in zaupanje vanj ter za učinkovito preiskovanje in pregon organiziranega kriminala in terorističnih skupin, ki bi privedla do njihovega razbitja; ker bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovito zaščito žrtev ter za okrepitev izmenjave zgledov najboljše prakse in mednarodno sodelovanje na tem področju;

AA.

ker so v skladu s poročili prisotne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o pravicah žrtev, zlasti glede:

zagotavljanja ustreznih storitev žrtvam v skladu z njihovimi posebnimi potrebami,

ustreznega izpolnjevanja zahtev za zagotovitev individualne ocene žrtev,

ustrezne vzpostavitve mehanizmov, ki domnevnemu storilcu omogočajo pridobitev kopije prijave,

zagotovitve enakega dostopa do storitev za podporo žrtvam in specialističnih služb za podporo za vse žrtve, vključno z invalidnimi osebami, osebami LGBTI, otroki žrtvami, žrtvami nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, ter žrtvami kaznivih dejanj iz sovraštva in kaznivih dejanj, povezanih s častjo, ne glede na njihov status glede prebivališča,

zagotovitve hitrih in učinkovitih postopkov, obzirnih do žrtev, v kazenskopravnih zadevah, ki upoštevajo posebne potrebe najbolj ranljivih skupin,

zbiranja in analiziranja podatkov o kulturi nasilja, sovraštvu do žensk in stereotipih o spolih ter o povezavah teh pojavov s pojavnostjo kaznivih dejanj iz sovraštva,

seznanjanja žrtev s položajem storilca kaznivega dejanja v skladu s kazenskim ali postopkovnim pravom;

AB.

ker žrtve kaznivih dejanj redno poročajo, da tudi proces iskanja pravice doživljajo kot vrsto viktimizacije – sekundarne ali ponovne viktimizacije; ker dejavniki, ki vplivajo na to, kako žrtve doživljajo sistem, vključujejo način, kako so obravnavane med postopkom, ter koliko imajo nadzora in možnosti udeležbe;

AC.

ker je cilj napadov, ki so jih utrpele žrtve terorizma, dejansko škoditi družbi ali večji skupini, ki jo te žrtve predstavljajo, ker jim je treba zaradi posebnega značaja kaznivega dejanja zoper nje nameniti posebno pozornost, podporo in družbeno priznanje;

AD.

ker žrtve terorističnih napadov v Bruslju leta 2016 niso mogle uveljaviti nekaterih pravic v skladu z določbami direktive o pravicah žrtev oziroma jim niso bile ustrezno priznane, na primer pravica do finančne pomoči in odškodnine;

Ocena izvajanja direktive

1.

je kritičen do Komisije, ker Parlamentu in Svetu ni predložila poročila o uporabi direktive o pravicah žrtev do novembra 2017, kot določa člen 29 direktive; poziva države članice, naj sodelujejo in Komisiji pošljejo vse pomembne informacije in statistične podatke, da bi olajšale pripravo ocene o izvajanju direktive;

2.

izreka kritiko zaradi dejstva, da je po izteku roka za prenos direktivo o pravicah žrtev do septembra 2017 uradno preneslo le 23 od 27 držav članic, pri čemer so nekatere od njih dosegle le delno skladnost in le v zvezi z nekaterimi določbami;

3.

ugotavlja, da so nekatere države članice uspešno izvedle nekatere določbe direktive o pravicah žrtev, in sicer glede:

pravice do tolmačenja in prevajanja,

pravice do zaslišanja,

zaščite otrok žrtev,

pravic žrtev ob prijavi,

pravice do informacij od prvega stika s pristojnim organom;

4.

vendar obžaluje preostale pomembne pomanjkljivosti pri prenosu in izvajanju direktive v številnih državah članicah, zlasti glede:

zapletenosti postopkov za dostop do storitev za podporo žrtvam ter pomanjkljivosti v sistemu za podporo žrtvam, vključno z nezadostnim dostopom do pravne pomoči in odškodnine, odsotnostjo finančne podpore in usklajevanja med službami za podporo žrtvam in nedoslednimi mehanizmi napotitve,

dejstva, da jasne informacije pogosto niso na voljo v več kot enem jeziku, zaradi česar žrtve dejansko težko zaprosijo za zaščito v tujini v drugi državi članici,

pomanjkanja zakonodajne opore pri čezmejnih primerih in pravic žrtev s stalnim prebivališčem v drugi državi članici in neukrepanja za zagotovitev, da neurejen ali negotov status glede prebivališča ne predstavlja ovire za zmožnost žrtev za uveljavitev pravice do varne prijave kaznivega dejanja v skladu z direktivo;

5.

poudarja, da je nujno poskrbeti za ustrezen prvi stik z žrtvijo, zlasti v primeru žrtev nasilja na podlagi spola; vendar se zaveda, da bi nekatere najbolj ranljive žrtve, kot so mladoletniki in neizobražene, invalidne ali starejše žrtve ter (zaradi jezika) migranti in žrtve trgovine z ljudmi, lahko imele težave pri razumevanju informacij, ki se jim sporočijo, ter torej njihova pravica do informacij iz člena 4 direktive ne bo v celoti uveljavljena, zaradi česar je treba poskrbeti za prisotnost kvalificiranega strokovnjaka, ki bo žrtvam pomagal; ugotavlja, da je člen 4 ena od prednosti direktive, saj žrtvam pomaga uveljaviti pravico do razpoložljive podpore in zaščite, kot je določeno v direktivi;

6.

poziva države članice, naj spodbujajo enostaven dostop do pravnega varstva ter primerne brezplačne pravne pomoči, saj to pomembno prispeva k prekinitvi molka ter povečanju zaupanja žrtev v kazenskopravni sistem, zmanjšuje možnost nekaznovanja in žrtvam omogoča, da začnejo proces psihološkega okrevanja;

7.

vse države članice poziva, naj pri vseh žrtvah in potencialnih žrtvah izvajajo in dejansko izvršujejo pravico do informacij iz člena 4 direktive o pravicah žrtev; poudarja, da je treba izboljšati mehanizme obveščanja v državah članicah, da bodo žrtve seznanjene s svojimi pravicami in bodo vedele, kam se obrniti, da jih bodo uveljavile; poudarja, da bi morali biti strokovnjaki, ki prvi obravnavajo žrtve, prva informacijska točka glede njihovih pravic in glede programov, oblikovanih za odpravljanje razmer, ki vodijo v viktimizacijo; poudarja, da so posledice neobveščanja žrtve pred in med kazenskim postopkom ter po njem slabo uveljavljanje pravic žrtev in nezadovoljstvo s pravosodnim sistemom, prav tako pa odvrača žrtve od dejavnega sodelovanja v kazenskem postopku;

8.

obžaluje, da preveč držav članic v svojo zakonodajo ni uvedlo individualnih ocen žrtev, kar povzroča neučinkovito prepoznavanje in opredeljevanje njihovih posebnih potreb ter ne dovolj spoštljivo in dostojanstveno obravnavanje, zaradi česar se jim ne zagotovi zaščita v skladu z njihovimi posebnimi potrebami;

9.

ugotavlja, da so državljani nekaterih držav članic, ki direktive niso prenesle v nacionalno pravo, diskriminirani, ko gre za spoštovanje pravic, ki jih imajo kot evropski državljani;

10.

obžaluje, da direktiva o pravicah žrtev omejuje uveljavljanje pravice žrtev do pravne pomoči zaradi določb, v skladu s katerimi morajo države članice pravno pomoč zagotoviti le, če ima žrtev status stranke v kazenskem postopku, pogoji ali postopkovna pravila za dostop žrtev do pravne pomoči pa se določijo z nacionalnim pravom; poudarja, da so lahko te omejitve zlasti obremenjujoče za žrtve nasilja na podlagi spola, ki ne podajo prijave ali katerih primeri se nikoli ne bodo obravnavali v okviru kazenskopravnega sistema;

11.

ugotavlja, da je zaradi drugih instrumentov, ki obravnavajo podobne zaporedne dodatke k pravicam žrtev, oteženo zagotavljanje skladnosti z direktivo o pravicah žrtev;

12.

ponovno opozarja, da pravice, podpora in zaščita, ki jih zagotavlja ta direktiva, veljajo tudi za državljane tretjih držav in državljane EU, ki so žrtve kaznivega dejanja v drugi državi članici, ne glede na njihov status glede prebivališča, ter da lahko žrtve kaznivih dejanj, storjenih v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča, podajo prijavo pristojnim organom države članice, v kateri prebivajo; vendar se zaveda, da je ta pravica pogosto ogrožena zaradi negotovosti določb držav članic glede ekstrateritorialnosti; poziva države članice, naj preprečijo, da bi se status glede prebivališča uporabljal kot merilo za polno uživanje pravic žrtev, ter naj razjasnijo določbe v svoji zakonodaji o ekstrateritorialnosti; poziva države članice, naj žrtvam, ki ne prebivajo v državi članici, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, omogočijo dostop do storitev za podporo žrtvam in informacij o njihovih pravicah, ter naj sprejmejo konkretne ukrepe, osredotočene zlasti na pravice vseh žrtev do odškodnine v okviru kazenskega postopka; zato države članice poziva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za lažje sodelovanje med njihovimi pristojnimi organi ali subjekti, ki nudijo specialistično pomoč, da bodo lahko žrtve dejansko dostopale do teh informacij in storitev;

13.

države članice spominja, da bi morale tudi žrtve, ki nimajo urejenega statusa prebivanja, imeti dostop do pravic in storitev, vključno z zatočišči in drugimi specializiranimi storitvami v skladu s to direktivo, kot so pravna zaščita ter psihosocialna in finančna podpora s strani držav članic, in sicer brez strahu pred deportacijo; poziva države članice, naj vzpostavijo ukrepe za zagotovitev, da se te pravice in storitve izvajajo brez diskriminacije; pozdravlja poteze nekaterih držav članic, ki žrtvam brez dokumentov izdajo dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov ali za čas trajanja kazenskega postopka, saj bi lahko s tem žrtve spodbudile k prijavi kaznivih dejanj in spremenile ozračje nekaznovanja storilcev; spodbuja države članice, naj sprejmejo zakonodajo, ki zagotavlja možnosti za žrtve, katerih prebivališče je odvisno od drugih, da se umaknejo iz razmer, v katerih so zlorabljene, tako da se jim omogoči ureditev neodvisnega prebivališča; poziva Komisijo, naj spodbuja in olajša izmenjavo in oceno obstoječih primerov dobre prakse med državami članicami ter vanje vključi perspektivo žrtev in civilne družbe;

Priporočila

Individualna ocena

14.

ponovno opozarja, da je eden najpomembnejših ciljev direktive o pravicah žrtev izboljšati položaj žrtev kaznivih dejanj v EU in žrtve postaviti v središče kazenskopravnega sistema;

15.

poziva države članice, naj okrepijo pravice žrtev kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno kaznivimi dejanji zoper osebe LGBTI ali iz rasističnih vzgibov;

16.

poudarja, da so individualne ocene ključne za krepitev vloge vseh žrtev, saj jih seznanjajo z njihovimi pravicami, zlasti s pravico do sprejemanja odločitev v postopkih, v katerih je udeležena, in če je žrtev otrok, s pravico do dostopa do posebnih postopkovnih zaščitnih ukrepov, ki bi zanje veljali od samega začetka sodnega postopka; poziva države članice, naj v svojo zakonodajo ustrezno prenesejo individualne ocene žrtev, tudi v času prvega njihovega stika s pristojnim organom, če je to potrebno, saj je to bistven postopkovni korak za zaznavanje in opredeljevanje posebnih potreb žrtve in posledično zagotovitev posebne zaščite v skladu s temi potrebami ter za preprečitev sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in povračilnih ukrepov; poudarja, da je treba individualne ocene potreb redno pregledovati, da se ugotovijo trenutne potrebe po podpori, žrtvam pa se v ustreznem časovnem obdobju po kaznivem dejanju zagotovi pregled nadaljnjega ukrepanja, in sicer na podlagi obstoječega znanja o odzivih na travmatične dogodke; opozarja, da je individualna ocena nujna zlasti za žrtve trgovine z ljudmi in otroke, ki so žrtve spolne zlorabe, in sicer zaradi socialnih, telesnih ali psiholoških posledic teh kaznivih dejanj; opozarja, da je treba v vseh individualnih ocenah upoštevati različnost spolov, saj ženske in osebe LGBTQI, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, potrebujejo posebno pozornost in zaščito zaradi velike nevarnosti ponovne viktimizacije, in zato bi bilo treba zagotoviti posebne ukrepe in strokovno podporo;

Storitve za podporo žrtvam

17.

obžaluje težave, ki jih imajo žrtve pri dostopu do podpornih storitev; obžaluje, ker v nekaterih državah članicah storitve za podporo žrtvam še vedno niso vzpostavljene; poudarja, da bi bilo treba vsem žrtvam v vsej EU zagotoviti podporne storitve in pravice, ki jim morajo biti dostopne, tudi če oseba še ni dokazala, da je žrtev kaznivega dejanja, ali pred začetkom morebitnega uradnega postopka ali sprejetjem ukrepa; poziva države članice, naj zagotovijo več zatočišč in centrov za ženske, ki nudijo pomoč žrtvam vseh vrst nasilja na podlagi spola, ter naj povečajo njihovo dostopnost in zagotovijo, da se vedno najde prostor za ženske, ki so žrtve nasilja; vztraja, da je treba razširiti storitve, tako da bi bolj ustrezale potrebam vseh žensk, zlasti žensk z drugačnimi sposobnostmi in migrantk, vključno z migrantkami brez dokumentov; poudarja, da bi morale take storitve vključevati tudi specialistično podporo za osebe brez prebivališča, kot so informacije in svetovanje, spremstvo na sodišču in podporne storitve; meni, da bi morala zatočišča pomagati vsem ženskam, ki se soočajo z nasiljem v odnosih z bližnjimi, in biti na voljo 24 ur na dan vsak dan v tednu brezplačno za ženske in njihove otroke, da bi se ženske počutile varne in bi lahko prijavile nasilje na podlagi spola;

18.

poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo individualni oceni otrok, vključno z žrtvami katerega koli kaznivega dejanja, zlasti trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja, nasilja na podlagi spola in spolne zlorabe; opozarja, da za otroke žrtve vedno velja, da imajo posebne potrebe po zaščiti zaradi njihove ranljivosti, kot je predvideno v členu 22(4) direktive; poudarja, da je treba pri ravnanju z otroki in mladimi žrtvami ustrezno upoštevati njihovo ranljivost;

Usposabljanje

19.

poudarja, da je zagotavljanje programov nadaljnjega usposabljanja na ravni EU izjemnega pomena za uskladitev in standardizacijo postopkov v državah članicah ter zagotavljanje enakega obravnavanja evropskih državljanov;

20.

poziva države članice, naj zagotovijo posebno usposabljanje za osebe, pristojne za pomoč žrtvam terorističnih dejanj, ter naj za ta namen zagotovijo potrebna sredstva;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo programe usposabljanja in smernice, ki upoštevajo različnost spolov, za delavce, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj, kot so pravniki, policisti, tožilci, sodniki, zdravstveni delavci, socialni delavci in organizacije civilne družbe; spodbuja države članice, naj finančna sredstva EU ustrezno uporabijo za tovrstno usposabljanje; poziva države članice, naj konkretno zagotovijo, da izpolnjujejo vse obveznosti glede usposabljanja za policiste, tako da lahko po kaznivem dejanju bolje in pravočasno opravijo individualno oceno žrtve; poziva države članice, naj preprečijo nadaljnja viktimizacijo ali sekundarno viktimizacijo, ki so je deležne žrtve kaznivih dejanj, naj žrtve ozaveščajo o njihovih pravicah in storitvah, do katerih lahko dostopajo, ter naj okrepijo njihov položaj, saj to prispeva k zmanjšanju posttravmatskega stresa; poudarja, da bi moralo biti takšno usposabljanje vključeno tudi v izobraževalne programe, v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami, in da bi moralo biti obvezno in drugo specifično usposabljanje redno na voljo vsem delavcem, vključenim v obravnavo žrtev kaznivih dejanj, da bi razvili način razmišljanja, ki bo ustrezen za obravnavo značilnosti in potreb vsake vrste žrtve, da bi tem delavcem pomagali preprečevati nasilje ter da bi ranljivim skupinam, kot so otroci, ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, žrtve trgovine z ljudmi, osebe LGBTI in invalidi, zagotovili ustrezno podporo; poudarja, da je osebno usposabljanje bistvenega pomena za učinkovito izvajanje ciljev te Direktive; meni, da bi moralo tako usposabljanje vključevati smernice o tem, kako žrtve zaščititi pred uporabo prisile, zlorabo in nasiljem ter kako zagotoviti spoštovanje njihove telesne in duševne celovitosti; meni tudi, da bi bilo treba na vseh usposabljanjih poudariti načelo nediskriminacije, ki je temelj direktive;

22.

opozarja, da so otroci žrtve posebej ranljivi ter da je treba posebno pozornost nameniti usposabljanju delavcev, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj nad otroki, zlasti v primerih spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja, pri tem pa upoštevati potrebe različnih starostnih skupin; poudarja, da bi morali ti delavci komunicirati na otroku prijazen način;

23.

spodbuja Komisijo, naj pripiše praktičen pomen mednarodnemu dnevu žrtev terorizma in vsaj dvakrat letno organizira mednarodno srečanje, posebej namenjeno izmenjavi izkušenj in primerov dobre prakse med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi držav članic ter zbiranju pričevanj žrtev; meni, da bi tako lahko zagotovili hiter, enoten in popoln prenos direktive, zgodnje prepoznavanje pogostih težav pri izvajanju ter stalen proces ocenjevanja uspešnosti te direktive pri dviganju ozaveščenosti, hkrati pa bi dodali operativno razsežnost, ki bo pokazala solidarnost ter institucionalno in socialno podporo žrtvam;

24.

poudarja, da so zdravstveni delavci ključni pri odkrivanju žrtev nasilja v družini, saj nasilje nad ženskami v odnosih z bližnjimi vpliva na dolgoročno telesno in duševno zdravje. poziva države članice, naj zagotovijo, da so informacije o storitvah za podporo žrtvam in pravicah žrtev dostopne zdravstvenim delavcem, ter naj zagotovijo usmerjeno usposabljanje za širok razpon zdravstvenih delavcev, vključno s splošnimi zdravniki, zdravniki, ki so specializirani za nujno pomoč, medicinskimi sestrami, zdravniškimi pomočniki, kliničnimi socialnimi delavci in sprejemnim osebjem, da se žrtvi zagotovi učinkovit odziv, zlasti v zvezi z nasiljem na podlagi spola, zdravstvenim delavcem pa se omogoči, da znajo odkriti primere morebitne zlorabe, in naj spodbujajo ženske žrtve, da se obrnejo na pristojni organ;

Čezmejna razsežnost

25.

poziva države članice, naj družinskim članom zagotovijo finančno in pravno pomoč, če je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje (npr. če je žrtev umrla ali je resno poškodovana) v državi članici, v kateri žrtev nima stalnega prebivališča, zlasti v primerih, ko družina nima na voljo dovolj finančnih sredstev za potovanje v to državo članico, da bi prišla na sodišče, plačala psihološko podporo ali odpeljala žrtev domov;

26.

poziva države članice, naj naredijo postopke čim bolj prožne in pospešijo posredovanje sodnih odločb, izrečenih za nasilje na podlagi spola v eni državi, zlasti v primeru mednarodnih parov, da bodo lahko organi držav, iz katerih prihajajo zakonci, čim prej ustrezno ukrepali in preprečili, da bi skrbništvo otrok dobil oče, ki je obtožen nasilja na podlagi spola v drugi državi;

27.

poziva Komisijo in Svet k nadaljnjemu razvoju pravic žrtev, da bo lahko imela EU vodilno vlogo pri zaščiti pravic žrtev;

Postopkovne pravice

28.

poudarja pomen zagotavljanja brezplačne pravne pomoči ob sočasni zagotovitvi čim manjšega birokratskega bremena za žrtev;

29.

zlasti poziva, naj države članice zagotovijo zaupne in anonimne postopke za prijavo kaznivih dejanj, zlasti v primerih spolne zlorabe in zlorabe invalidnih oseb in mladoletnikov, da se spremlja in oceni število prijav ter da se zagotovi, da lahko žrtve brez dokumentov vložijo prijavo brez tveganja za posledice, povezane s priseljevanjem;

30.

poziva države članice, naj okrepijo zakonske ukrepe v kazenskem postopku, ki zagotavljajo zaščito otrok žrtev, vključno s posebnimi potrebami otrok žrtev nasilja na podlagi spola, zlasti v primerih, ko otrokovo mater umori njen partner, skozi celotni kazenski postopek, ter naj nato zagotovijo, da so ti otroci deležni pomoči in podpore, s čimer bi se preprečila izpostavljenost otrok žrtev sekundarni viktimizaciji; poziva države članice, naj okrepijo posebne ukrepe za povečanje vloge nacionalnih telefonskih linij za pomoč v povezavi z otroki žrtvami, saj otroci redko sami prijavijo zlorabe;

31.

poziva države članice, naj upoštevajo pomembne primere nasilja na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini, pri določanju pravic do varstva in vzgoje ter obiskov, ter meni, da bi bilo treba pri zagotavljanju zaščite in podpore žrtvam upoštevati tudi pravice in potrebe otrok, ki so priče nasilja;

32.

opozarja države članice, da morajo zagotoviti brezplačne prevajalske storitve in storitve tolmačenja, saj lahko pomanjkanje informacij v drugih jezikih pomeni oviro za učinkovito zaščito žrtve in obliko diskriminacije;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj aktivno in usklajeno sodelujejo v kampanjah za povečanje splošne ozaveščenosti o pravicah žrtev, ki jih določa pravo EU, vključno s posebnimi potrebami otrok žrtev; poudarja, da bi bilo treba te kampanje za ozaveščanje organizirati tudi po šolah, da bi otroke obvestili o njihovih pravicah in jim dali orodje za prepoznavanje vseh oblik kaznivih dejanj, ki so jih utrpeli ali jim bili priča; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo kampanje za spodbujanje žensk in oseb LGBTQI, da prijavijo vse oblike nasilja na podlagi spola, tako da se jih lahko zaščiti in dobijo podporo, ki jo potrebujejo;

34.

poziva države članice, naj si izmenjajo zglede najboljše prakse, kar zadeva pristop, usmerjen k žrtvam, pri vsakodnevnem delu policistov;

35.

poziva države članice, naj dejavno sodelujejo v kampanjah na regionalni in nacionalni ravni za preprečevanje nasilja na podlagi spola in ponovne viktimizacije v pravosodnem sistemu ter v medijih ter naj spodbujajo kulturno spremembo v javnem mnenju, da bi preprečile pripisovanje krivde žrtvam ali vedenje, ki lahko žrtvam posebnih kaznivih dejanj, kot je nasilje na podlagi spola ali spolna zloraba, povzroči dodatne travme; države članice poziva tudi, naj spodbujajo zasebni sektor, sektor informacijske tehnologije in medije, da izkoristijo svoj potencial in sodelujejo pri preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

36.

poziva države članice, naj si izmenjajo zglede dobre prakse glede vzpostavitve mehanizmov, ki žrtve spodbujajo k prijavi kaznivih dejanj, ki so jih utrpele, in jim olajšajo postopek prijave;

37.

poziva države članice, naj uvedejo posebne ukrepe v primeru napadov z mnogoštevilnimi žrtvami, da bodo večjemu številu žrtev omogočile sodelovanje v kazenskih postopkih;

38.

opozarja države članice, da je treba nameniti posebno pozornost nevarnosti ustrahovanja in povračilnih ukrepov ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne celovitosti žrtev, tudi med njihovim zaslišanjem in pričevanjem, da bi lahko določili, ali in kako je treba te osebe med kazenskim postopkom zaščititi;

39.

poudarja, da je treba žrtve obvezno obveščati o napredku kazenskega postopka zoper storilce kaznivega dejanja, katerega žrtve so, zlasti kadar je izrečena zaporna kazen oziroma služijo zaporno kazen;

Institucionalni vidik

40.

poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti poročanja, kot so določene v direktivi;

41.

poudarja pomen razčlenjenih in primerljivih ustreznih podatkov o vseh kaznivih dejanjih, zlasti kar zadeva nasilje nad ženskami in trgovino z ljudmi, da se zagotovi boljše razumevanje te problematike in ozaveščenost o njej ter ocenijo in izboljšajo ukrepi držav članic v podporo žrtvam;

42.

poziva Komisijo, naj prepreči pravosodne in praktične pomanjkljivosti pri izvajanju te direktive z ustreznim vzajemnim delovanjem različnih instrumentov EU za zaščito žrtev, kot so Direktiva 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti, Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in Direktiva 2014/42/EU o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja v EU; poziva vse države članice in EU, naj ratificirajo in v celoti uveljavijo Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope (15) za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti in boj proti njemu, ter naj te pomembne ukrepe usklajeno izvajajo in tako zagotovijo, da se bodo žrtvam v Evropi priznale vse njihove pravice;

43.

poziva Komisijo, naj v spremljanje in poročanje vključi sektorsko preverjanje, da se zagotovi enotna uporaba direktive za zaščito vseh žrtev ne glede na razloge viktimizacije ali posebnih značilnosti, kot so rasa, barva kože, vera, spol, spolna identiteta, spolno izražanje, spolna usmerjenost, spolne značilnosti, invalidnost, priseljenski status ali kateri koli drug status;

44.

ponovno opozarja, da so družinski člani žrtev vključeni v opredelitev „žrtve“, in poziva države članice, naj izraz „družinski člani“ in druge ključne izraze, kot je izraz „posebej ranljiv“, razlagajo široko, da ne bodo po nepotrebnem omejevale seznama morebitnih imetnikov pravic;

45.

poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za zagotovitev skladnosti pisne in ustne komunikacije s standardi preprostega jezika, prilagojenega mladoletnikom in invalidom, in sicer v jeziku, ki ga žrtev lahko razume, da je mogoče žrtve pred kazenskim postopkom, med njim in po njem celovito, ustrezno in usmerjeno obveščati o njihovih pravicah;

46.

poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo pri uveljavljanju pravic, za katere veljajo zastaralnimi roki, upoštevale zamude zaradi težav pri prevajanju in tolmačenju.

47.

glede na to, da je zalezovanje običajna oblika nasilja na podlagi spola, za preprečevanje katerega je treba sprejeti posebne ukrepe poziva sedem držav članic, ki tega še niso storile, naj na podlagi zadevnih določb direktive o pravici do varstva zasebnosti, pravici do zaščite in zlasti pravici do izogibanja stiku s storilcem kaznivega dejanja ali drugimi morebitnimi storilci ali sostorilci zalezovanje zakonsko inkriminirajo kot kaznivo dejanje, kakor zahteva člen 34 Istanbulske konvencije;

48.

poziva države članice, naj preprečijo nadaljnjo viktimizacijo in žaljenje časti žrtve s strani delov družbe, ki so blizu prvotnemu napadalcu; znova opominja, da so takšna dejanja dodatna vikitimizacija in ne bi smela biti zaščitena s pravico do svobode izražanja, kot je določena v členu 10(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah in s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (16);

49.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo po napadu delovala telefonska številka za informacije v nujnih primerih, še bolje pa, da to storitev vključijo v storitve, ki se zagotavljajo v okviru evropske številke za klic v sili „112“, in da bo zagotovljena pomoč v tujem jeziku; zato poziva države članice, naj v svojo zakonodajo nemudoma prenesejo člen 22 direktive o pravicah žrtev;

50.

poziva države članice, naj zagotovijo, če žrtev terorizma ne prebiva v državi članici, kjer se je zgodilo teroristično dejanje, da ta država članica sodeluje z državo članico prebivališča žrtve, da bi olajšali nudenje pomoči tej žrtvi;

51.

poziva države članice, naj zagotovijo nacionalno telefonsko številko za pomoč, ki bo brezplačno delovala 24 ur na dan vse dni v tednu in bo namenjena ženskam in osebam LGBTQI, ki so žrtve nasilja na podlagi spola;

52.

poziva države članice, naj pred kazenskim postopkom, med njim in po njem žrtvam zagotovijo pomoč v okviru služb za podporo žrtvam, vključno s psihološko podporo; poudarja pomembno vlogo, ki jo ima civilna družba pri podpori žrtvam; vseeno meni, da se vlade pri zagotavljanju ključnih podpornih storitev za žrtve ne smejo opirati na nevladne organizacije (prostovoljstvo); vztraja, naj te države članice zagotovijo več finančnih in drugih sredstev za nevladne organizacije s področja pravic žensk in žrtev, ter da morajo okrepiti zmogljivosti za razvoj mehanizmov za podporo žrtvam, kar vključuje organe kazenskega pregona, zdravstvene in socialne službe ter civilno družbo;

53.

poziva države članice, naj pri načrtovanju odzivanja v izrednih razmerah zagotovijo specialistično podporo žrtvam terorizma, da bodo tako žrtvam zagotovile ustrezne podporne storitve takoj po napadu, pa tudi dolgoročno;

54.

poziva države članice, naj uvedejo posebne ukrepe za zagotavljanje informacij žrtvam, ki nimajo prebivališča v državi članici, v kateri se je zgodil teroristični napad; meni, da bi moral biti poudarek teh ukrepov zlasti na pravicah žrtev brez prebivališča v kazenskih postopkih in njihovi pravici do odškodnine;

55.

poziva države članice, naj se nenehno borijo proti nekaznovanosti in skrbijo za to, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, tako da se bodo žrtve počutile zaščitene; države članice poziva tudi, naj delujejo medsektorsko, da bodo odkrile in odpravile sistemske dejavnike, ki prispevajo k ponovni viktimizaciji oseb v ranljivem položaju in/ali oseb, ki se v veliki meri soočajo z diskriminacijo, saj lahko neukrepanje slabo vpliva na proces psihološkega okrevanja žrtve;

56.

poziva države članice, naj oblikujejo pravne mehanizme za kriminalizacijo poveličevanja terorističnih dejanj, če se pri tem žrtve ponižujejo in utegne to povzročiti sekundarno viktimizacijo, saj se tepta dostojanstvo žrtev in se škoduje njihovemu okrevanju;

57.

meni, da bi bilo treba žrtvam terorizma nameniti osrednje mesto v evropski družbi kot simbolu obrambe demokratičnega pluralizma; poziva, naj se v ta namen organizirajo konference, komemoracije in avdiovizualno gradivo za ozaveščanje evropskih državljanov in da se za administrativne potrebe oblikuje evropski register žrtev;

58.

poziva države članice, naj zagotovijo večjo zaščito žrtev nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, saj bodo tako izboljšale dostop do pravne varnosti in povečale učinkovitost kazenskih postopkov;

59.

opozarja na posebno naravo žrtev terorističnih napadov, ki sodijo v posebno kategorijo in imajo posebne potrebe; poziva Komisijo, naj pripravi posebno direktivo o zaščiti žrtev terorizma;

60.

poziva države članice, naj podporne storitve, kot so pomoč in svetovanje po travmatični izkušnji, ter dostop do potrebne zdravstvene oskrbe, vključno na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zagotovijo kot del ciljne podpore za žrtve s posebnimi potrebami, kot so otroci, ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, žrtve trgovine z ljudmi, osebe LGBTI in invalidi;

61.

poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne mehanizme za nadzor kakovosti, namenjene za ocenjevanje, ali so izpolnile zahteve glede standardov upoštevanja različnosti spolov in prijaznosti do žensk in otrok, kar zadeva oskrbo, ki jo nudijo službe za podporo žrtvam, da bi spodbudile prijavljanje kaznivih dejanj in učinkovito zaščitile žrtve;

62.

poziva države članice, naj žrtvam pomagajo reševati pravne, finančne in praktične težave ter zmanjšati tveganje nadaljnje viktimizacije;

63.

poziva Komisijo, naj izpostavi potencial projekta InfoVictims, ki ga financira EU, kot orodja za obveščanje žrtev o kazenskih postopkih z uporabo različnih komunikacijskih sredstev, kot so brošure in plakati, da bi sporočilo prišlo do njih; meni, da se s tem projektom spodbuja izmenjava dobre prakse pri obveščanju žrtev kaznivih dejanj;

64.

poziva države članice, naj vzpostavijo usklajene mehanizme za zbiranje informacij o žrtvah terorističnih napadov, ki se zgodijo na njihovem ozemlju, ter naj vzpostavijo in razvijajo točke „vse na enem mestu“ s spletnim portalom in telefonsko številko za klic v sili ali drugim sredstvom komuniciranja, kot so elektronska pošta ali orodja za izmenjevanje multimedijskih sporočil, ki bodo zagotovile dostop do varnih, prilagojenih, konkretnih in pomembnih informacij, ki so primerne glede na potrebe uporabnikov, vključno s psihološko prvo pomočjo in možnostmi napotitve nemudoma po napadu in med kazenskim postopkom, tako da bo žrtvam na voljo zaupna, brezplačna in lahko dostopna podpora; poudarja, da mora biti ta služba za podporo zmožna zagotavljati pomoč in podporo žrtvam terorizma glede na njihove posebne potrebe, kot je čustvena in psihološka podpora, ter svetovanje in informacije o vseh pravnih, praktičnih ali finančnih vprašanjih, žrtvam nuditi pomoč pri stikih z različnimi upravnimi službami, jih po potrebi v tem pogledu zastopati nemudoma po napadu in med morebitnim kazenskim postopkom ter jim zagotoviti pomoč pri odškodninskih zahtevkih v nacionalnih postopkih;

65.

poziva države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe, da, kolikor je mogoče, preprečijo napade na zasebno življenje žrtev in njihovih družinskih članov, zlasti v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi in v pravnih postopkih;

66.

poziva Komisijo, naj sedanji portal e-pravosodje preoblikuje v uporabniku prijaznejšo platformo, ki bo žrtvam zagotavljala jedrnate in lahko razumljive informacije o njihovih pravicah in postopkih, ki jih morajo spoštovati;

67.

poziva države članice, naj ob polnem spoštovanju svobode izražanja sodelujejo z mediji in novinarji, da bodo ti sprejeli ukrepe samoregulacije po terorističnem napadu, da bi zagotovili zaščito zasebnega življenja žrtev in njihovih družinskih članov, ter poleg tega prepoznali vrednost sodelovanja s posebnimi službami za pomoč in podporo žrtvam pri soočanju z medijsko pozornostjo, ki so je deležne;

68.

poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme usklajevanja za zagotovitev učinkovitega prenosa podpore za žrtve s takojšnje nege po kaznivem dejanju, pri kateri se upošteva različnost spolov, na dolgoročno pomoč, ki jo potrebujejo; ugotavlja, da bi morali v vse faze načrtovanja, odločanja in izvajanja vključiti lokalne in regionalne organe, ki zagotavljajo večino storitev za pomoč žrtvam; poudarja, da bi morali takšni mehanizmi zlasti zagotoviti napotitev žrtev k službam za dolgotrajno podporo, pri čemer različne organizacije slednjo zagotavljajo v različnih fazah; meni, da bi morali ti mehanizmi opravljati tudi čezmejno funkcijo, da se zagotovijo podporne storitve za žrtve in uveljavi njihova pravica do obveščenosti, pomoči in odškodnine v kraju stalnega prebivališča, če je kaznivo dejanje storjeno v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča;

69.

poziva države članice, naj v primeru terorističnega napada vzpostavijo koordinacijski center, ki bo povezoval te organizacije in strokovnjake z ustreznim znanjem, da bodo lahko žrtvam ter njihovim družinam in svojcem zagotavljali informacije, podporo in praktične storitve; poudarja, da bi se morale te storitve zagotavljati zaupno in brezplačno, da bi morale biti enostavno dostopne vsem žrtvam terorizma ter bi morale vključevati zlasti:

(a)

specialistično čustveno in psihološko podporo, kot sta pomoč in svetovanje po travmatični izkušnji, ki sta posebej prilagojena potrebam žrtev terorizma;

(b)

storitve poklicne rehabilitacije, da bi žrtvam s poškodbami in težavami pomagali poiskati novo delovno mesto ali zamenjati poklic;

(c)

omogočanje varnega virtualnega povezovanja žrtev z drugimi žrtvami in podpornimi skupinami, ki jih vodijo žrtve;

(d)

podporne storitve, ki temeljijo na skupnosti;

(e)

storitve za obveščanje družinskih članov o identifikaciji žrtev in njihovih posmrtnih ostankov ter njihovo repatriacijo;

70.

obžaluje, da je področje uporabe direktive o pravicah žrtev v primerjavi z Istanbulsko konvencijo bolj omejeno, kar zadeva zaščito žrtev nasilja na podlagi spola (vključno z žrtvami pohabljanja ženskih spolovil); vseeno pozdravlja, da direktiva vsebuje strožji mehanizem odgovornosti, in poudarja, da bi bilo treba ta dva instrumenta skupaj spodbujati, da bi čim bolje zaščitili žrtve nasilja na podlagi spola;

71.

spodbuja države članice, naj žrtvam terorizma, ki so hkrati stranke v kazenskem postopku, zagotovijo primerno informacijsko gradivo ter brezplačno pravno pomoč, da bodo lahko prejele odločitev o odškodnini;

72.

poziva Komisijo, naj predlaga vzpostavitev evropskega sklada za pomoč žrtvam terorističnih dejanj;

73.

poziva države članice, naj vzpostavijo:

(a)

stalno namensko spletno mesto, ki bo zagotavljalo dostop do vseh javnih informacij o podpornih storitvah, vzpostavljenih po terorističnem napadu, ki se je zgodil v državi članici, ter na katerem bodo zbrane in dane na voljo naslednje najnujnejše informacije: kontaktni podatki vseh organizacij, pristojnih za zagotavljanje podpore in informacij žrtvam, družinskim članom in javnosti po terorističnem napadu, informacije o napadu in ukrepih, ki so bili sprejeti v odzivu na napad, tudi informacije o iskanju pogrešanih žrtev ali navezovanju stika z njimi ter ukrepi za pomoč pri vračanju žrtev domov, ki naj vključujejo:

i.

kako znova pridobiti lastnino, izgubljeno zaradi napada;

ii.

normalni psihološki odziv žrtev na napad in svetovanje žrtvam o načinih za lajšanje negativnih odzivov ter informacije o morebitnih poškodbah, ki niso vidne, na primer izgubi sluha;

iii.

informacije o postopkih za zamenjavo osebnih dokumentov;

iv.

informacije o tem, kako pridobiti finančno pomoč, odškodnino ali državne olajšave;

v.

informacije o posebnih pravicah žrtev terorizma in njihovih družinskih članov, vključno s pravicami v kazenskih postopkih iz direktive o pravicah žrtev;

vi.

vse druge informacije, ki so potrebne, da se zagotovi obveščenost žrtev o njihovih pravicah, varnosti ali storitvah, ki so jim na voljo;

(b)

spletno mesto za zasebni dostop, ki bo na voljo žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam in kjer bodo na voljo informacije, ki niso javne;

(c)

načrt obveščanja družinskih članov o položaju žrtev;

(d)

enotno zbiranje informacij o žrtvah pri vseh organih in organizacijah, pristojnih za sprejem, obravnavo in pomoč žrtvam; informacije naj se zbirajo v skladu s potrebami vseh organizacij, vključenih v odziv na teroristični napad in podporo žrtvam ter njihovim družinam;

74.

poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalno mrežo služb za podporo žrtvam, da bodo izboljšale sodelovanje med njimi in se bodo izoblikovale delovne skupine za izmenjavo dobre prakse, razvoj usposabljanja in izboljšanje komunikacije med javnimi organi in žrtvami kaznivih dejanj;

75.

poziva Komisijo, naj začne dialog z državami članicami o zmanjšanju velikih razlik (17) v denarnih nadomestilih, ki jih države izplačujejo žrtvam terorističnih napadov;

76.

poudarja, da je nadvse pomembno, da se žrtve kaznivih dejanj v državah članicah obravnavajo spoštljivo, obzirno in profesionalno, da bodo bolj pripravljene organom pregona ali zdravstvenemu osebju prijaviti kaznivo dejanje;

77.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo telefonska številka 112 za klic v sili popolnoma dostopna za invalide, ter naj s kampanjami ozaveščanja povečajo njeno prepoznavnost;

78.

znova poziva Komisijo, naj čim prej predstavi evropsko strategijo za preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola in boj proti njemu, vključno z zavezujočim pravnim aktom za podporo državam članicam pri preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola; znova poziva Svet, naj sproži premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja zaradi spola) kot enega od kaznivih dejanj iz člena 83(1) PDEU;

79.

poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme za izterjavo ustreznega plačila za odškodnino od storilcev;

80.

poziva države članice, naj z ustreznimi ekonomskimi in finančnimi viri ter v popolnem sodelovanju s Komisijo in ustreznimi drugimi akterji, vključno s civilno družbo, učinkovito izvajajo vse določbe direktive o pravicah žrtev;

81.

poziva Komisijo, naj v evropsko agendo za varnost kot prednostno nalogo vključi zaščito osebne varnosti in varstvo vseh posameznikov pred nasiljem na podlagi spola in medosebnim nasiljem;

o

o o

82.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 131, 20.5.2017, str. 11.

(2)  UL L 131, 20.5.2017, str. 13.

(3)  UL L 82, 22.3.2001, str. 1.

(4)  UL L 88, 31.3.2017, str. 6.

(5)  UL L 132, 21.5.2016, str. 1.

(6)  UL L 181, 29.6.2013, str. 4.

(7)  UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(8)  UL L 338, 21.12.2011, str. 2.

(9)  UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(10)  UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

(11)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0501.

(12)  UL L 127, 29.4.2014, str. 39.

(13)  UL L 261, 6.8.2004, str. 15.

(14)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.

(15)  Glej resolucijo Parlamenta z dne 12. septembra 2017 o sklenitvi Istanbulske konvencije.

(16)  Sodba senata z dne 16. julija 2009 v zadevi Féret proti Belgiji, C-573.

(17)  Nacionalna denarna nadomestila znašajo od enega simboličnega evra v nekaterih državah članicah pa vse do 250 000 evrov in več v drugih.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/128


P8_TA(2018)0230

Letno poročilo o izvajanju skupne trgovinske politike

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike (2017/2070(INI))

(2020/C 76/14)

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe (1),

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. septembra 2017 o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse (COM(2017)0491),

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 (COM(2017)0654),

ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN), z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

ob upoštevanju govora predsednika Jeana-Clauda Junckerja z dne 13. septembra 2017 o stanju v Uniji 2017,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na enajsto ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Buenos Airesu od 10. do 13. decembra 2017 (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige (5),

ob upoštevanju stališča iz prve obravnave z dne 15. novembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom „Digitalni trgovinski strategiji naproti“ (7),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 16. marca 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (8),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 4. oktobra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (11),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (COM(2006)0249, SEC(2006)0643),

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o izvajanju prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Korejo (12),

ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o pristojnosti Unije za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem,

ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. novembra 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU,

ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njenega člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in podložnost,

ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0166/2018),

A.

ker skupno trgovinsko politiko sestavljajo trgovinski sporazumi in zakonodajni instrumenti, ki morajo ščititi ofenzivne in defenzivne trgovinske interese Unije, prispevati k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, zagotavljati spoštovanje evropskih standardov, zagotavljati pravico držav do urejanja in blaginjo državljanov ter spodbujati vrednote Unije; in ker je za uresničevanje teh ciljev potrebna dobra usmeritev trgovinske politike Unije ter njeno celovito in učinkovito izvajanje in spremljanje na pravičnejši in preglednejši način;

B.

ker se je Unija v svojem evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017 zavezala k usklajenosti politik za razvoj, s katero poskuša zagotoviti trajnostni razvoj in pospešiti preobrazbo s poudarjanjem medsektorskih elementov razvojne politike, kot so enakost spolov, mladi, naložbe in trgovina, trajnostna energija in podnebni ukrepi, dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice ter migracije in mobilnost, da bi z vsemi svojimi zunanjimi politikami, tudi s skupno trgovinsko politiko, prispevala k ciljem, opredeljenim v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

C.

ker je Unija zavezana spodbujanju dostojnega dela za vse, kot je zapisano v zaključkih svetovnega vrha OZN iz leta 2005 in ministrski deklaraciji z zasedanja Ekonomskega in socialnega sveta OZN na visoki ravni iz leta 2006, in sicer tudi prek svojih trgovinskih odnosov; ker je Evropski svet večkrat poudaril pomen krepitve socialne razsežnosti globalizacije in da je treba to upoštevati v različnih notranjih in zunanjih politikah ter na področju mednarodnega sodelovanja;

D.

ker je Unija največja trgovinska sila in največji enotni trg na svetu ter je največja izvoznica blaga in storitev na svetu, na njenem izvozu pa temelji 31 milijonov delovnih mest v Evropi oziroma 67 % več kot sredi 90. let 20. stoletja;

E.

ker je STO edina svetovna mednarodna organizacija, ki se ukvarja z globalnimi pravili trgovine med različnimi gospodarskimi območji ali državami;

F.

ker je faza izvajanja in uveljavljanja ključna in temeljna za zagotavljanje učinkovitosti trgovinske politike Unije;

G.

ker državljani Unije vse bolj zahtevajo, naj trgovinska politika Unije zagotavlja, da bo blago, ki vstopi na trg EU, izdelano v dostojnih in trajnostnih pogojih;

H.

ker evropska podjetja znižanja carin, ki so na voljo v okviru trgovinskih sporazumov, koristijo za približno 70 % svojega izvoza, ki je do njih upravičen, medtem ko jih naše partnerice koristijo v približno 90 % primerov, ter ker je temeljnega pomena, da evropska podjetja v celoti izkoristijo te prednosti, da bi povečala zaposlovanje, rast in naložbe;

I.

ker so mala in srednja podjetja (MSP) ena od gonilnih sil evropskega gospodarstva in predstavljajo 30 % izvoza Unije in 90 % delovnih mest v EU in ker je temeljnega pomena, da so v celoti vključena v izvajanje trgovinske politike Unije ter tako krepijo njeno vlogo na področjih izvoza, inovacij in internacionalizacije;

J.

ker je Unija največja svetovna izvoznica storitev ter se je trgovinski presežek Unije na tem področju od leta 2000 povečal za desetkrat, tako da je leta 2016 znašal več kot 120 milijard EUR;

K.

ker je treba na dvome, ki so se pojavili v okviru javne razprave o skupni trgovinski politiki in njenem izvajanju, ponuditi jasne in natančne odgovore;

L.

ker skupna trgovinska politika, kot se predlaga v strategiji Trgovina za vse, temelji na vrednotah in je med drugim namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, preglednosti, trajnostnega razvoja in praks pravične trgovine;

M.

ker mora biti trgovinska politika Unije skladna z drugimi njenimi zunanjimi in notranjimi politikami ter mora upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj, da bi zagotavljala preglednost, stabilnost in pravičnejše pogoje za konkurenco, ob upoštevanju – med drugim – ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

Sedanje okoliščine trgovinske politike

1.

opozarja, da je od objave strategije Trgovina za vse v mednarodnem okolju prišlo do korenitih sprememb in da je treba obravnavati nove izzive in izvajati nove naloge na področju trgovine; je zaskrbljen, ker se po svetu množijo nekatere protekcionistične prakse, ki niso skladne s pravili STO, in ponovno poudarja, da podpira odprt, pošten, uravnotežen, trajnosten in na pravilih utemeljen trgovinski sistem;

2.

je seznanjen s krepitvijo gospodarskega pomena Azije in postopnim umikanjem ZDA iz odprte trgovine, kar ustvarja negotovost v mednarodni trgovini, seznanjen pa je tudi z domačo kritiko mednarodne trgovinske politike in z zahtevami po pravični trgovini; poziva Komisijo, naj prilagodi svojo trgovinsko politiko tem spremembam in naj bo bolj odzivna in odgovorna ter naj obenem oblikuje dolgoročno strategijo, ki bo upoštevala te spremembe v mednarodnem okolju; poudarja, da je v tem spreminjajočem se svetovnem okolju za evropske državljane vse bolj pomembna vloga EU pri spodbujanju trgovinske agende, ki bo temeljila na vrednotah;

3.

poudarja vse večji pomen storitev, zlasti digitalnih, vključno s preoblikovanjem trgovine z blagom (način 5), pretoka podatkov in elektronskega poslovanja v mednarodni trgovini v storitvene dejavnosti; poudarja, da je treba okrepiti s tem povezana mednarodna pravila, da se zagotovijo konkretne prednosti za evropske potrošnike, boljši dostop do tujih trgov za evropska podjetja in spoštovanje temeljnih pravic po vsem svetu, vključno z varstvom podatkov in zasebnostjo; poudarja, da varstvo osebnih podatkov ne sme biti del pogajanj o trgovinskih sporazumih; verjame, da bi bilo treba s sprejetjem trgovinskih sporazumov zagotoviti napredek na področju digitalnih pravic državljanov, ter opozarja na svoje stališče glede varstva podatkov in digitalne trgovine, kot ga je izrazil v resoluciji z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti; poudarja, da lahko trgovinska politika EU igra pomembno vlogo pri premoščanju digitalnega razkoraka; spodbuja Komisijo, naj v sedanjih in prihodnjih pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini in v okviru STO v ospredje postavi agendo o digitalni trgovini; poziva, naj se poglavja o digitalni trgovini vključijo v vse prihodnje trgovinske sporazume, tudi tiste, o katerih sedaj potekajo pogajanja, in opozarja na pomen preprečevanja neupravičenih zahtev glede lokalizacije podatkov; poziva Komisijo, naj si prizadeva za strategijo digitalne trgovine, ki bo z omogočanjem dostopa do svetovnih trgov upoštevala priložnosti, ki jih ponuja malim in srednje velikim podjetjem;

4.

poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva iz Unije vplival na notranjo in zunanjo trgovino; poziva Komisijo, naj se pripravi na posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU na trgovinsko politiko Unije in zagotovi neprekinjeno izvajanje trgovinske politike EU ter kontinuiteto odnosov s tretjimi državami, pa tudi načine iskanja rešitev glede skupnih obveznosti v okviru STO;

5.

je seznanjen z mnenjem Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem, ki določa, da z izjemo vprašanja v zvezi z naložbami v vrednostne papirje in reševanjem sporov med vlagatelji in državami, sporazum med EU in Singapurjem sodi v izključno pristojnost Unije; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej pojasnita svojo odločitev o strukturi prihodnjih sporazumov o prosti trgovini in naj v celoti upoštevata delitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami pri sprejemanju pogajalskih smernic, pogajanjih, pravni podlagi predlogov za podpis in sklenitev ter zlasti podpisu in sklenitvi mednarodnih trgovinskih sporazumov s strani Sveta, da že dogovorjeni, a še ne ratificirani trgovinski sporazumi s trgovinskimi partnerji, ne bi še bolj zamujali; opozarja, da mora biti Parlament vključen in od začetka vsakih trgovinskih pogajanj, še pred sprejetjem pogajalskih usmeritev, pravočasno v celoti obveščen v vseh fazah podelitve pogajalskega mandata in pogajanj o trgovinskih sporazumih in njihovem izvajanju; zahteva, da se to uredi z medinstitucionalnim sporazumom v okviru sporazuma o boljši pripravi zakonodaje;

6.

ugotavlja, da je 11 državam, ki so nadaljevale s pogajanji, 23. januarja 2018 v Tokiu uspelo doseči dogovor o sporazumu o čezpacifiškem partnerstvu, kljub temu, da so ZDA odstopile od pogajanj;

Napredek programa trgovinskih pogajanj Unije

7.

obžaluje, da med ministrsko konferenco STO v Buenos Airesu ni bil dosežen sporazum; poudarja prvenstveni politični in gospodarski pomen večstranskega sistema ter ponovno izraža podporo temu sistemu; poziva Unijo, naj bo dejavna in v ospredje postavi predloge za posodobljena večstranska pravila ter pri tem upošteva nove izzive, ki se pojavljajo v globalnih vrednostnih verigah, ter naj spodbuja osrednjo vlogo STO v svetovnem trgovinskem sistemu; pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o olajševanju trgovine; pozdravlja podaljšanje odstopanja od obveznosti STO za farmacevtske izdelke za najmanj razvite države do leta 2033; obžaluje, da se nekateri večstranski sporazumi ne spoštujejo, in poziva Komisijo, naj v STO stori več za učinkovito izvajanje večstranskih pravil in sporazumov; opozarja na svojo zahtevo Komisiji, naj sodeluje pri oblikovanju agende STO, zlasti v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij in trgovino ter trajnostnim razvojem; ponovno izraža zaskrbljenost, ker ZDA blokirajo nova imenovanja v pritožbeni organ STO, in poudarja pomen dobro delujočega sistema za reševanje sporov v tej organizaciji; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z našimi glavnimi partnerji pri obravnavi nelojalne konkurence in protekcionističnih praks, ki jih izvajajo tretje države;

8.

je seznanjen z zastojem večstranskih pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) in sporazumu o okoljskih dobrinah; poziva Unijo, naj prevzame pobudo za ponoven zagon obeh pogajalskih procesov, kar zadeva pogajanja o sporazumu TiSA pa v skladu s stališčem Parlamenta glede tega sporazuma;

9.

poudarja, da je od objave strategije Trgovina za vse začelo v celoti ali začasno veljati več sporazumov o prosti trgovini, npr. trgovinska sporazuma s Kanado in Ekvadorjem, določbe o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini v pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino ter več sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi državami, v tem času pa so bili sklenjeni tudi trgovinski sporazumi s Singapurjem, Vietnamom in Japonsko; poudarja, da je potrebna zadostna politična in upravna podpora, da se zagotovi sklenitev in ratifikacija trgovinskih sporazumov v ustreznih rokih; podpira sedanji proces posodabljanja trgovinskih sporazumov s Čilom in Mehiko; opozarja na svojo zahtevo, da se začnejo pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo ter pri tem upoštevajo stališča Parlamenta;

10.

poudarja, da bi bilo treba vzajemno koristne trgovinske in naložbene odnose s strateškimi partnerji EU še dodatno spodbujati in krepiti; poziva k obnovitvi prizadevanj za napredek pogajanj o celovitem sporazumu o naložbah s Kitajsko, zlasti glede vzajemnosti pri dostopu do trgov in napredka na področju trajnostnega razvoja;

11.

poudarja, da sklenjeni sporazumi ter sedanja in prihodnja dvostranska pogajanja Unije ponujajo možnosti za rast prek dostopa do trgov in odprave trgovinskih ovir; poziva Komisijo, naj stalno sodeluje z deležniki, da bi ocenila prednostne naloge v sedanjih pogajanjih; opozarja, da je treba dati prednost vsebina in ne tempu pogajanj, da je treba pogajanja voditi v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi, da je treba zavarovati predpise in standarde EU ter preprečiti ogrožanje socialnega modela EU ter okolja in da je treba iz pogajanj izključiti javne storitve, vključno s storitvami splošnega pomena in storitvami splošnega gospodarskega pomena, v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter Protokolom št. 26, ter avdiovizualnimi storitvami; poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da v vseh trgovinskih pogajanjih EU ter nacionalni in lokalni organi ohranijo celovito pravico do uvedbe, sprejetja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov, povezanih z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, kot v primeru prejšnjih trgovinskih sporazumov;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj pogajalske mandate za sedanja trgovinska pogajanja pregledajo in po potrebi posodobijo vsakih pet let, da bi jih prilagajale morebitnim spremembam razmer in izzivom, in naj v trgovinske sporazume vključijo revizijske klavzule, da bi zagotovile njihovo čim učinkovitejše izvajanje in možnost njihovega prilagajanja okoliščinam, pod pogojem, da sta zagotovljena parlamentarni nadzor in preglednost;

13.

želi spomniti, da je Komisija večkrat napovedala začetek pogajanj v zvezi z naložbami s Hongkongom in Tajvanom, in poziva Komisijo, naj zaključi pripravljalna dela, da bi se čim prej uradno začela pogajanja o sporazumih o naložbah;

14.

opozarja, da so notranje in zunanje naložbe pomembne za evropsko gospodarstvo ter da je treba zagotoviti varstvo evropskih vlagateljev v tujini; poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z novim večstranskim sistemom za reševanje naložbenih sporov, ki mora biti med drugim osredotočen na zagotovitev pravice držav do urejanja in na preglednost, zagotavljati pa mora tudi pritožbeni mehanizem, stroga pravila o navzkrižju interesov in kodeks ravnanja; meni, da bi moral ta novi sistem obravnavati obveznosti vlagateljev, preprečevati neresne pravdne postopke, ohranjati pravico do zakonskega urejanja v javnem interesu ter preprečevanja zamrznitve pri sprejemanju zakonodaje, zagotavljati pravosodno enakosti med vlagatelji (s posebnim poudarkom na mikropodjetjih in MSP), neodvisnost, preglednost in odgovornost, preučiti je treba možnost, da se v ta sistem med drugim vključijo postopkovne določbe o nasprotni tožbi, ko so bile naložbe, glede katerih je bila vložena pritožba, v nasprotju z veljavnimi zakoni, in da se preprečijo vzporedni zahtevki na različnih sodnih telesih ter tako pojasni razmerje tega sistema do domačih sodišč;

15.

poziva države članice, naj končno odpravijo zastoj v postopku v zvezi s konvencijo z Mauritiusa o preglednosti pri arbitražnem reševanju sporov med vlagatelji in državo na pogodbeni podlagi, saj je Sodišče Evropske unije podalo pojasnila glede vprašanja pristojnosti, Komisijo pa poziva, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi s tem; zahteva tudi, da se pred letom 2020 opravi pregled uredbe o dedovanju dvostranskih sporazumov o naložbah, ki jih imajo sklenjene države članice;

16.

pričakuje okrepljeno delovanje EU in njenih držav članic v razpravah v okviru OZN, kar zadeva zavezujočo pogodbo o podjetništvu in človekovih pravicah;

17.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bila izvršena reforma pravil o poreklu, ki je bila napovedana v strategiji Trgovina za vse; izpostavlja zapletenost pravil o poreklu in ponovno poziva k sprejetju posodobljenih, lahko izvršljivih in jasnejših pravil o poreklu; opozarja na zavezo z 10. ministrske konference Euromed o trgovini, da bo do konca leta 2018 končana revizija Konvencije o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o stanju na področju pravil o poreklu in pri tem upošteva skupne učinke pravil o poreklu prek dvostranskih sporazumov o prosti trgovini;

18.

opozarja, da je treba pri izvajanju trgovinske politike Unije posebno pozornost nameniti kmetijskim proizvodom ter interesom evropskih proizvajalcev in potrošnikov, zlasti glede na skupni učinek vseh sporazumov o prosti trgovini na sektor; poudarja, da lahko trgovinski sporazumi zagotovijo gospodarske priložnosti za agroživilski sektor, zlasti v okviru sporazuma, sklenjenega z Japonsko; je seznanjen, da je Unija največja izvoznica agroživilskih proizvodov na svetu; opozarja, da je pomembno doseči ustrezno ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov in spodbujanjem ofenzivnih interesov Unije v zvezi z izvozom proizvodov agroživilske industrije, med drugim z določitvijo ustreznih prehodnih obdobij in kvot ter v nekaterih primerih z izvzetjem najbolj občutljivih proizvodov; opozarja, da je temeljnega pomena, da se zagotovi visoka raven sanitarnih in fitosanitarnih standardov v skladu s previdnostnim načelom EU ter se obenem bori proti diskriminatorni obravnavi na tem področju;

Načelo vzajemnosti kot steber trgovinske politike Unije ter zagotovitev pravičnih in poštenih konkurenčnih pogojev

19.

je trdno prepričan, da bi moral biti eden od glavnih ciljev trgovinske politike Unije spodbujati pošteno konkurenco in zagotavljati enake konkurenčne pogoje; pozdravlja, da je načelo vzajemnosti omenjeno v poročilu o izvajanju trgovinske strategije Unije; ponovno poudarja, da mora biti vzajemnost steber trgovinske politike Unije, pri čemer pa je treba upoštevati potrebo po asimetričnosti v odnosih z državami v razvoju, kadar je to primerno, in prednostni obravnavi najmanj razvitih držav; je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije o uredbi o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije, ki je pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju tretjih držav do trga; meni, da je namen pobude o preverjanju tujih neposrednih naložb v Evropski uniji zaščita varnosti in javnega reda v Unije in držav članic ter bi lahko omogočila večjo vzajemnost pri dostopu do trgov, hkrati pa zagotovila trajno odprtost za neposredne tuje naložbe;

20.

opozarja, da mora izvajanje trgovinske politike prispevati k zagotavljanju pravičnih, enakih in poštenih konkurenčnih pogojev za podjetja; pozdravlja sprejetje nove protidampinške metodologije v primeru izkrivljanja trga v tretjih državah; je seznanjen z medinstitucionalnim sporazumom o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite; poudarja nove možnosti, ki jih ti ponujajo, zlasti v zvezi z uvedbo dajatev nad stopnjo škode; opozarja, da je treba zagotoviti pravilno izvajanje teh novih orodij z obravnavo in takojšnjim odpravljanjem vseh težav ali zlorab, in sicer sorazmerno ter ob popolnem spoštovanju predpisov STO in drugih pravnih obveznosti Unije; pozdravlja proaktivno držo Komisije pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite v letu 2016 in poziva k podobni odločnosti in odzivnosti, če bodo kateri od naših trgovinskih partnerjev neupravičeno uporabili te instrumente zoper izvoz EU;

21.

obžaluje, da poročilo Komisije o izvajanju strategije trgovinske politike skorajda ne omeni usklajevalnega dela, ki ga je treba izpeljati s carinami; opozarja, da mora trgovinska politika prispevati k boju proti nezakoniti trgovini, da bi zagotovili konkurenčnost podjetij iz EU in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov; opozarja tudi na pomembno vlogo politike konkurence v zvezi s tem in potrebo po dvostranskih in večstranskih pogajanj v ta namen;

Uporaba učinkovitih medsektorskih orodij za izvajanje trgovinske politike v korist vseh

22.

poziva, naj izvajanje trgovinske politike postane sestavni del trgovinske strategije Unije;

23.

poziva Komisijo, naj v primeru težav, ovir ali neizpolnjevanja obveznosti s strani partnerja takoj uporabi instrumente, ki so ji na voljo, zlasti postopek reševanja sporov, pa tudi obstoječe ad hoc postopke, predvidene z določbami o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih Unije;

24.

poziva Komisijo, naj človeške in finančne vire, ki so trenutno na voljo, uporabi za izboljšanje priprave trgovinskih sporazumov, ki jih bosta sprejela naša sozakonodajalca, in izvajanja naše trgovinske politike, in poziva, naj se v okviru Komisije ustanovi posebna služba za spremljanje in stalno ocenjevanje izvajanja trgovinske politike, ki bo poročala tudi Parlamentu;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj se bolj posvetijo, zlasti z digitalnimi orodji, odpravi vseh upravnih ovir in nepotrebnih obremenitev, tehnični poenostavitvi in podpori podjetjem pri prizadevanjih, da bi izkoristila trgovinske sporazume in instrumente;

26.

poudarja ključno delo delegacij Unije skupaj z veleposlaništvi držav članic in socialnimi partnerji, ki omogoča hitro in neposredno ukrepanje za dobro izvajanje trgovinskih določb, hitro odkrivanje težav in ovir ter njihovo učinkovito odpravljanje; meni, da bi za zagotavljanje večje doslednosti delegacijam Unije koristil poenostavljen sistem, ki bi temeljil na enotnem sklopu pravil in smernic; spodbuja Komisijo, naj delegacije EU v tretjih državah tesneje vključi v prenos obstoječih in novih sporazumov o prosti trgovini, s posebnim poudarkom na lokalnih zagonskih podjetjih; spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nadaljujeta s svojim delom na področju gospodarske diplomacije in k temu med drugim pritegneta evropske gospodarske zbornice;

27.

poziva Komisijo, naj izvede študijo o kumulativnem vplivu trgovinskih sporazumov, za vsak sektor posebej in za vsako državo posebej, da bo prispevala k oceni trgovinske politike ter pomagala predvideti in prilagoditi njene učinke;

28.

poudarja, da se lahko v nekaterih sektorjih pojavijo gospodarske težave, povezane s trgovinsko izmenjavo; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo učinkovite spremljevalne politike, ki bodo upoštevale socialni vidik, da bi čim bolj povečali koristi in čim bolj zmanjšali potencialne negativne učinke liberalizacije trgovine; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča učinkovitost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in poskrbi, da bo ta bolj proaktiven;

29.

spodbuja Komisijo, naj še naprej in še tesneje sodeluje z mednarodnimi organizacijami in forumi, kot so G20, OZN, OECD, Mednarodna organizacija dela, Svetovna banka, Svetovna carinska organizacija in Mednarodna organizacija za standardizacijo, na področju oblikovanja mednarodnih standardov, njihovega izvajanja in spremljanja trgovinske izmenjave, tudi kar zadeva socialne in okoljske vidike;

Analiza prvega poročila Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini

30.

pozdravlja, da je Komisija objavila prvo poročilo o izvajanju sporazumov o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj še naprej vsako leto objavi to poročilo; poleg tega pa vztraja, da bi morala Komisija izvesti bolj poglobljene celovite študije o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov Unije, to vprašanje obravnavati bolj poglobljeno in zagotoviti, da študije vključujejo pomembne in ustrezne ekonometrične in kvalitativne analize in razlage podatkov, konkretna priporočila, kontekstualizacijo objavljenih podatkov in dodatne kvalitativne informacije, vključno z deli sporazumov o prosti trgovini, kot so trgovina in trajnostni razvoj ter javna naročila, za izvajanje pravil; poudarja, da bo to omogočilo celovito in boljšo oceno dejanskega učinka sporazumov na terenu z namenom učinkovite priprave poročila za usmerjanje institucij EU pri opredelitvi in izvajanju trgovinske strategije Unije; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba za te študije določiti in uporabljati skupno metodologijo;

31.

poziva Komisijo, naj poroča o določbah o uporabi načela države z največjimi ugodnostmi v obstoječih dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih EU in o njihovem praktičnem učinku pri zagotavljanju dodatnega dostopa EU do trga v tretjih državah prek sporazumov o prosti trgovini, o katerih se pogajajo partnerji EU v okviru sporazumov o prosti trgovini;

32.

poudarja, da v poročilu manjka več informacij in številk; poziva Komisijo, naj bolj sodeluje z državami članicami in partnerskimi državami, da bo pridobila več podatkov in informacij o izvajanju sporazumov; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o, med drugim, vplivu na rast in delovna mesta vseh sporazumov o prosti trgovini, prispevku sporazumov o prosti trgovini k razvoju trgovinskih tokov in učinku trgovinskih in naložbenih sporazumov na naložbene tokove in trgovino s storitvami;

33.

je zaskrbljen zaradi slabe uporabe trgovinskih preferencialov v prostotrgovinskih sporazumih Unije, zlasti, ker jih evropski izvozniki uporabljajo v manjši meri kot izvozniki iz držav partneric; poziva Komisijo, naj čim prej odkrije vzroke za to neuravnoteženost in jih obravnava; poziva Komisijo, naj analizira razmerje med zapletenimi pravili o poreklu in uporabo preferencialnih trgovinskih sporazumov s strani gospodarskih subjektov; poziva Komisijo in države članice, naj hitro razvijejo ukrepe za boljšo obveščenost gospodarskih subjektov o trgovinskih preferencialih, ki jih določajo sporazumi; meni, da so potrebne podrobne informacije, tudi na mikro ravni, da bi se ustrezno ocenilo izvajanja prostotrgovinskih sporazumov EU;

34.

meni, da bi morala Komisija enako pozornost, kot jo namenja fazi pogajanj, namenjati izvajanju določb iz sporazumov o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj obravnava težave pri izvajanju z ustreznimi trgovinskimi partnerji EU, da bi našla rešitve in sistematizirala izmenjavo z evropskimi operaterji;

35.

poziva Komisijo, naj poskrbi za bolj raznolik pristop glede sektorjev, ki jih analizira, in naj predstavi posledice izvajanja trgovinskih sporazumov za sektorje, ki veljajo za občutljive;

36.

pozdravlja napoved o oblikovanju načrta za izvajanje vseh trgovinskih sporazumov in poziva Komisijo, naj v njegovo pripravo vključi vse deležnike; poziva Komisijo, naj določi načrtovane cilje in specifična merila, na podlagi katerih se opravi jasno ocenjevanje, kot je denimo stanje glede odprave netarifnih ovir, stopnja izkoriščenosti preferencialov in kvot ali stanje na področju regulativnega sodelovanja in napredek glede trgovine in trajnostnega razvoja; pričakuje, da bodo načrti za izvajanje Parlamentu posredovani istočasno, kot mu bodo uradno posredovani sporazumi, in poziva, naj se v letna poročila o izvajanju sporazumov o prosti trgovini vključi napredek glede teh načrtov;

37.

opozarja, da trgovinski sporazumi ne morejo začeti veljati, dokler jih ne ratificira Evropski parlament, kar velja tudi v primeru poglavij o trgovini v pridružitvenih sporazumih; meni, da je je treba horizontalno spoštovati prakso, po kateri se počaka na odobritev Parlamenta, preden se začnejo začasno uporabljati politično pomembni sporazumi, kot je obljubila komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014;

Posebne določbe skupne trgovinske politike za MSP

38.

poziva Komisijo, naj oceni vsa orodja za MSP, da se razvijeta bolj integriran in celovit pristop ter prava strategija za internacionalizacijo in pomoč MSP pri izvozu; poziva Komisijo, naj spodbuja ta pristop v mednarodnih forumih; podpira sodelovanje pri učinkovitih kampanjah obveščanja MSP v okviru prizadevanj za izboljšanje stopnje izkoriščenosti preferencialov v prostotrgovinskih sporazumih EU; poudarja pomen večjezičnosti pri naslavljanju MSP iz vseh držav članic; prosi za večjo pravno in upravno podporo za MSP, ki razmišljajo o izvozu na tuje trge, in sicer ne zgolj s posodabljanjem spletnih strani, temveč tudi z morebitno uporabo novih orodij, kot je spletni tehnični klepet, ki bi lahko zagotovil osnovno in lažje dostopno podporo; poziva, naj delegacije Unije sodelujejo pri prispevanju k obveščanju o izvozu na ustrezne tuje trge, da bi pomagale MSP;

39.

obžaluje, da poročilo Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini vsebuje malo informacij v zvezi z MSP; poziva Komisijo, naj poseben del v svojem poročilu posveti posledicam izvajanja trgovinskih sporazumov za MSP in uporabi posebnih določb za MSP;

40.

pozdravlja, da se v sporazume o prosti trgovini, o katerih trenutno potekajo pogajanja, vključijo posebna poglavja, namenjena MSP, in poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji, da bi izpogajala in vključila posebna poglavja in določbe za MSP v trgovinske sporazume, o katerih se pogaja, in v svoje zakonodajne predloge ter tako izboljšala zmožnost MSP za trgovanje in vlaganje; poudarja, da so razumevanje zapletenosti pravil o poreklu, njihova posodobitev ter poenostavitev njihove uporabnosti in jasnosti za MSP zelo pomembni ter da se je treba pogajati o posebnih določbah za MSP, da bi obravnavali dostop MSP do trgov javnih naročil v tujini; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi zagotovila kalkulator za pravila o poreklu, prilagojen MSP, ki bi jim moral specifično omogočati uporabo preferencialov, ki so na voljo v okviru obstoječih sporazumov, da bi se povečala stopnja izkoriščenosti preferencialov;

Pomembnost dostopa do javnih naročil in zaščite geografskih označb

41.

želi spomniti, da je zaščita geografskih označb ofenzivna točka Unije pri pogajanjih o sporazumih; poudarja, da je v poročilu o izvajanju sporazumov o prosti trgovini navedeno, da nekatere partnerice ne upoštevajo določb o zaščiti geografskih označb, in poziva Komisijo, naj čim hitreje ukrepa, da bo zagotovila izpolnjevanje teh zavez;

42.

opozarja, da ima Unija najvišjo stopnjo odprtosti na svetu, kar zadeva dostop do javnih naročil; je zaskrbljen, ker nekatere partnerice kršijo določbe o dostopu do trga javnih naročil iz prostotrgovinskih sporazumov EU, kar je v škodo podjetij iz EU, in ker je dostop do trga javnih naročil v nekaterih tretjih državah zelo omejen; poziva Komisijo, naj si prizadeva za večji dostop do trga javnih naročil v tretjih državah in razmisli o ukrepih, v skladu s pravili iz sporazuma o vladnih naročilih, ki bi jih lahko uporabila za tretje države, ki pri dostopu do svojega trga javnih naročil dajejo prednost domačim podjetjem; poziva Komisijo, naj zbere in objavi podatke na ravni podjetij o uporabi določb o javnih naročilih iz prostotrgovinskih sporazumov, da bi se bolje razumele težave, s katerimi se srečujejo podjetja iz EU;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij o dostopu do javnih naročil z vidika razvoja v obdobju več let in statistike ter priskrbi konkretne informacije o prednostih, ki jih je omogočila zaščita geografskih označb;

Učinkovito izvajanje trgovinske politike prispeva k spodbujanju in zaščiti vrednot Unije

44.

želi spomniti, da mora skupna trgovinska politika prispevati k spodbujanju vrednot, ki jih zagovarja EU, kot je opredeljeno v členu 2 PEU, ter k uresničevanju ciljev iz člena 21, na primer demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih pravic in svoboščin, enakopravnosti, spoštovanja človekovega dostojanstva ter varstva okolja in socialnih pravic; meni, da so za uresničitev teh ciljev potrebni odločni in trajni ukrepi Komisije; poudarja, da agenda OZN do leta 2030 in Pariški sporazum o podnebnih spremembah zagotavljata primarne izhodiščne vrednosti, na podlagi katerih se meri prispevek trgovinske politike EU k dogovorjenim svetovnim ciljem trajnostnega razvoja;

45.

poziva Komisijo, naj redno spremlja splošni sistem preferencialov (GSP), zlasti sistem GSP+, in še naprej objavlja dvoletna poročila; poziva Komisijo, naj okrepi svoje delo z državami upravičenkami, Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijami Unije, diplomatskimi misijami držav članic, mednarodnimi organizacijami, podjetji, socialnim partnerji in civilno družbo za boljše zbiranje informacij in bolj poglobljeno analizo spremljanja, da bi zagotovili jasno oceno izvajanja vseh vidikov sistema; poudarja, da učinkovitost sistema GSP temelji na zmožnosti Komisije za spremljanje in izvajanje zakonodajnih določb v primerih neizpolnjevanja mednarodnih standardov dela ali okoljskih konvencij;

46.

opozarja, da nova generacija sporazumov vključuje določbe o človekovih pravicah in poglavja o trajnostnem razvoju, namen njihovega popolnega in doslednega izvajanja pa je zagotavljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, vrednot Unije ter socialnih in okoljskih standardov na visoki ravni; je seznanjen z oceno poglavij o trajnostnem razvoju v poročilu Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini in poziva k pravočasnem izvajanju obstoječih določb o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj razvije posebno in natančno metodologijo za spremljanje in oceno izvajanja teh poglavij glede na to, da ju ni mogoče oceniti zgolj na podlagi kvantitativnih podatkov; opozarja, da so v nekaterih primerih težave z izvajanjem določb o trgovini in trajnostnem razvoju, na primer pri prostotrgovinskem sporazumu med EU in Južno Korejo, in zato ponovno poziva h krepitvi izvrševanja in spremljanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, in sicer prek večje vključenosti organizacij civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, v vse trgovinske sporazume; obžaluje, da je Komisija prezgodaj končala razpravo o tem, kako okrepiti izvajanje poglavja o trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih, vključno z obravnavo pristopa, ki bi med drugim temeljil na sankcijah;

47.

v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo notranjih svetovalnih skupin; poudarja potencialno dodano vrednost bolj strukturiranega in preglednega odnosa z notranjimi svetovalnimi skupinami trgovinskih partneric, ki bo priznaval njihovo ključno vlogo pri boljšem razumevanju lokalnih potreb in lokalnih ambicij; meni, da je prispevek notranjih svetovalnih skupin bistvenega pomena za postopke, potrebne za boljše spremljanje in izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju;

48.

pozdravlja revizijo strategije za pomoč za trgovino in podpira cilj okrepitve zmogljivosti držav v razvoju, da bodo lahko bolje izkoristile možnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi Unije; poudarja tudi, da mora strategija prispevati k spodbujanju pravične in etične trgovine ter bi morala postati ključno orodje v boju proti naraščajoči svetovni neenakosti in pri podpiranju gospodarskega razvoja v državah partnericah EU; spodbuja Komisijo, naj državam v razvoju pomaga sprejeti potrebne ukrepe za – med drugim – ohranitev dostopa do evropskega trga za njihov izvoz in za boj proti podnebnim spremembam;

49.

ponovno izraža podporo vključevanju ambicioznih določb o boju proti korupciji na področjih v izključni pristojnosti Unije v vse prihodnje trgovinske sporazume; pozdravlja, da so določbe o boju proti korupciji vključene v tekoča pogajanja za posodobitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in Mehiko in pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom; opozarja, da nudijo prostotrgovinski sporazumi dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam;

50.

pozdravlja, da se v poročilu Komisije o izvajanju trgovinske strategije upošteva vprašanje enakosti spolov; želi spomniti na cilj, da se tako ženskam kot moškim omogoči, da izkoristijo prednosti trgovinske izmenjave, tudi prek strategije za pomoč trgovini; poudarja, da je za to potreben proaktiven pristop Komisije, s katerim se spodbuja vključevanje načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU, in poziva Komisijo, naj ta vidik vključi v prihodnja letna poročila o izvajanju;

51.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo prvič, kar zadeva EU, zagotovila vključitev posebnega poglavja o spolu in trgovini v trgovinska pogajanja za posodobitev sedanjega pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata vključitev posebnega poglavja o enakosti spolov v trgovinske in naložbene sporazume EU;

52.

pozdravlja sprejetje uredbe o preprečevanju mučenja in opozarja, da je pomembno, da se zagotovi njeno pravilno izvajanje in spoštovanje s strani trgovinskih partneric; podpira ustanovitev zveze proti mučenju na mednarodni ravni;

53.

pozdravlja sprejetje uredbe o konfliktnih mineralih ((EU) 2017/821), katere namen je prispevati k odgovornejšemu upravljanju globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, države članice in ustrezne akterje, naj nadaljujejo s pripravljalnim delom za začetek veljavnosti uredbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo spremljevalni ukrepi zasnovani učinkovito ter da bosta državam članicam in sodelujočim nacionalnim deležnikom na voljo potrebno strokovno znanje in pomoč, s posebnim poudarkom na spremljanju MSP pri krepitvi njihovih zmogljivosti za izpolnjevanje zahtev skrbnega ravnanja, kot je določeno v uredbi;

54.

priznava širjenje integriranih svetovnih dobavnih verig v mednarodne trgovinske vzorce; ponovno poziva k iskanju načinov za razvoj strategij in pravil za preglednost in odgovornost v globalni vrednostni verigi ter poudarja, da je treba skupno trgovinsko politiko izvajati na način, ki bo zagotavljal odgovorno upravljanje globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, naj v okviru svoje trgovinske politike spodbuja in okrepi družbeno odgovornost podjetij, vključno z nadaljnjimi ukrepi za razvoj posebnih pravil in praks, pri tem pa upošteva smernice OECD za večnacionalna podjetja, da bi zagotovila učinkovito izvajanje družbene odgovornosti podjetij; ponovno poziva Komisijo, naj družbeno odgovornost podjetij vključi v vse trgovinske sporazume in učinkovito spremlja te določbe, in sicer v okviru boljšega neodvisnega spremljanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga je zahteval Parlament in v katerega je vključena civilna družba; ponovno izraža podporo mednarodnim pobudam, kot je trajnostni sporazum iz Bangladeša, in poziva Komisijo, naj se osredotoča na njihovo izvajanje;

55.

poziva Komisijo in vse mednarodne akterje, naj spoštujejo nove smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v sektorju oblačil in obutve;

56.

opozarja, da mora trgovinska in razvojna politika EU splošno prispevati k trajnostnemu razvoju, regionalnemu povezovanju in vključitvi držav v razvoju v regionalne in končno globalne vrednostne verige s pomočjo gospodarske diverzifikacije, ki zahteva pravična globalna trgovinska merila, usmerjena v razvoj; poziva Komisijo, naj še naprej podpira razvoj pravičnega celinskega območja proste trgovine v Afriki s politično in tehnično pomočjo;

57.

želi spomniti, da je EU zavezana izkoreninjenju najhujših oblik otroškega dela na svetovni ravni, saj to sodi med njene vrednote, kot so opredeljene v členu 21 PEU; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za prepoved uvoza blaga, proizvedenega z otroškim delom ali kakršno koli obliko prisilnega dela ali sodobnega suženjstva; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno, da države, ki tega še niso storile, ratificirajo konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 182 o najhujših oblikah dela otrok in št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja;

58.

ugotavlja napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu; meni, da je potrebna poglobljena analiza njihovega učinka na gospodarstvo afriških držav in njihovih podsektorjev, trgov dela in spodbujanje medregionalne trgovine v Afriki; poziva Komisijo, naj pospeši dialog v duhu resničnega partnerstva, da bi obravnavali nerešena vprašanja; opozarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu nesimetrični dogovori, ki bi morali dodeljevati enak pomen razvojnim in trgovinskim vidikom; s tem v zvezi poziva k pravočasni izvedbi spremljevalnih ukrepov, vključno z izplačilom sredstev ERS;

59.

poleg tega pozdravlja izvajanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (Cariforum); ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ozaveščanje, da bodo države CARICOM sposobne izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sporazum; pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora, a poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo prihodnje institucije civilne družbe sklicale pravočasno;

60.

ponovno poziva EU, naj si v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini prizadeva za ustrezne in učinkovite rešitve za uvedbo preglednega in delujočega sistema označevanja „družbene in okoljske sledljivosti“ vzdolž celotne proizvodne verige, sočasno pa spodbuja podobne ukrepe na mednarodni ravni;

Preglednost in dostop do informacij morata spremljati izvajanje trgovinske politike Unije

61.

je seznanjen z delom Komisije glede preglednosti in jo poziva, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno in v celoti spoštuje najboljšo prakso, ki se je uveljavila z drugimi pogajanji; meni, da mora biti doseganje preglednosti del ključnih ciljev Komisije; poziva Komisijo in države članice, naj objavijo dokumente, povezane s pogajanji in izvajanjem sporazumov, ne da bi s tem ogrozile pogajalski položaj Unije;

62.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo pravo komunikacijsko strategijo za trgovinsko politiko in za vsak trgovinski sporazum, da se bo posredovalo čim več informacij, prilagojenih vsakemu akterju, da bo lahko izkoristil prednosti sporazuma; poziva Komisijo in države, naj razvijejo ukrepe za ozaveščanje gospodarskih subjektov o sklenjenih sporazumih z ohranjanjem rednega dialoga s poklicnimi združenji, podjetji in civilno družbo;

63.

pozdravlja, da je Svet objavil mandate za pogajanja o sporazumih TTIP, CETA, TiSA, sporazumih z Japonsko, Tunizijo in Čilom ter o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov in da je Komisija objavila predloge mandatov za pogajanja o sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo ter za ustanovitev večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, kar je v skladu z dolgoletno zahtevo Parlamenta po preglednosti; poziva Svet in države članice, naj objavijo vse mandate za pogajanja, in Komisijo, naj objavi vse predloge za mandate za začetek prihodnjih pogajanj; poziva Svet in Komisijo, naj v pripravo in sprejetje mandatov za pogajanja vključita priporočila Parlamenta;

64.

ponavlja svoj poziv k večji vključenosti držav članic, Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, gospodarskih subjektov ter predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev v spremljanje trgovinske politike, tudi – a ne izključno – določb o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt in opis okrepljenega partnerstva za izvajanje trgovinskih sporazumov;

65.

poziva Komisijo, naj izboljša kakovost ocen učinka, izvedenih za vsak trgovinski sporazum, ter naj vanje vključi sektorsko in geografsko analizo; poudarja, da je boljša in pravočasnejša komunikacija o informacijah iz predhodnih in naknadnih ocen učinka trgovinskih sporazumov temeljnega pomena;

66.

pozdravlja napoved o oblikovanju posvetovalne skupine za spremljanje trgovinske politike; poudarja pomembnost hitre, pregledne, javne in vključujoče ustanovitve tega novega organa; poziva Komisijo, naj redno objavlja dokumente, ki izhajajo iz sestankov in dela te posvetovalne skupine; poziva jo tudi, naj opredeli postopke za zagotovitev ustreznih odgovorov na vprašanja, ki jih postavi posvetovalna skupina;

o

o o

67.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.

(1)  UL C 101, 16.3.2018, str. 30.

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0439.

(3)  UL C 101, 16.3.2018, str. 19.

(4)  UL C 35, 31.1.2018, str. 21.

(5)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0330.

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0437.

(7)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0488.

(8)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0090.

(9)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0369.

(10)  UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.

(11)  UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.

(12)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0225.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/139


P8_TA(2018)0231

Položaj oseb z dvojnim državljanstvom EU/ Iran, zaprtih v Iranu

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, zaprtih v Iranu (2018/2717(RSP))

(2020/C 76/15)

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu (1), z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana (2), z dne 17. novembra 2011 o Iranu – nedavni primeri kršitev človekovih pravic (3) in z dne 10. marca 2011 o pristopu EU v odnosih z Iranom (4),

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o letnih poročilih EU o človekovih pravicah,

ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in zagovornikih človekovih pravic,

ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, katerega namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik EU,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/568 z dne 12. aprila 2018 (5), da bo razširili omejevalne ukrepe, povezane z resnimi kršitvami človekovih pravic v Iranu, za eno leto, do 13. aprila 2019,

ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in zunanjega ministra Islamske republike Iran Džavada Zarifa dne 16. aprila 2016 v Teheranu, v kateri sta se dogovorila o dialogu o človekovih pravicah in organizaciji obiskov za izmenjavo izkušenj med EU in Iranom o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami,

ob upoštevanju letnega poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice in poročil urada visokega komisarja in generalnega sekretarja OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iranu z dne 23. marca 2018,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Iran,

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je v iranskih zaporih zaprtih več oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, med njimi tudi Ahmadreza Djalali, švedsko-iranski raziskovalec, ki je bil obtožen vohunjenja in obsojen na smrt po nepoštenem sojenju, in nima dostopa do odvetnika in potrebne zdravstvene oskrbe, obenem pa je v slabem zdravstvenem stanju in mu grozi usmrtitev;

B.

ker je bil Kamran Ghaderi, avstrijsko-iranski državljan na poslovni poti v Iranu, aretiran in obsojen na desetletno zaporno kazen, tožilstvo pa je od njega izsililo priznanje; ker je trenutno zaprta tudi Nazanin Zaghari-Ratcliffe, britansko-iranska državljanka, ki je delala za dobrodelno organizacijo in so ji diagnosticirali napreden stadij depresije; ker je bil Abbas Edalat, britansko-iranski akademik, aretiran aprila 2018, njegova obtožnica pa še ni objavljena;

C.

ker stalni praksi aretacij oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran sledijo daljše priprtje v samici in zaslišanja, neustrezno pravno postopanje, zavrnitev konzularne zaščite ali obiskov predstavnikov OZN ali humanitarnih organizacij, tajna sojenja, kjer ima obtoženi le omejen dostop do odvetnika, dolge zaporne kazni na podlagi nejasnih ali nedoločenih obtožb na temo nacionalne varnosti in vohunjenja ter vladno financirane kampanje blatenja zaprtih posameznikov;

D.

ker bi moral Iran v skladu s svojimi obveznostmi kot država pogodbenica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah spoštovati svobodo misli, vesti in veroizpovedi ter svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

E.

ker Iran še naprej zapira ljudi in je nedavno povečal število aretacij civilnodružbenih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic ter okoljskih in političnih aktivistov; ker se zagovornike človekovih pravic, novinarje in politične aktiviste aktivno preganja zaradi njihovih miroljubnih prizadevanj;

F.

ker osebe z dvojnim državljanstvom, zaprte v Iranu, nimajo vedno dostopa do odvetnika in poštenega sojenja; ker Iran v praksi obravnava osebe z dvojnim državljanstvom izključno kot Irance, kar omejuje dostop tujih veleposlaništev do njihovih državljanov, zaprtih v Iranu, zapornikom pa omejuje dostop do konzularne zaščite;

G.

ker več političnih zapornikov in posameznikov, obtožnih kršitve nacionalne varnosti, v zaporu nima ustreznega dostopa do zdravstvene nege, kar ima zanje resne posledice;

1.

obsoja stalno prakso, da iranske oblasti na nepoštenih sojenih izrekajo zaporne kazni osebam z dvojnim državljanstvom EU/Iran; poziva, naj jih nemudoma in brezpogojno izpustijo, ali pa naj jim ponovno sodijo v skladu z mednarodnimi standardi, osebe, odgovorne za kršitve njihovih pravic, pa naj odgovarjajo za svoja dejanja;

2.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi aretacij oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran ob njihovem vstopu v Iran, čeprav ne obstajajo verjetni dokazi za to, da so zagrešili kaznivo dejanje; poudarja, da te aretacije ovirajo možnosti medčloveških odnosov;

3.

obžaluje, da so osebe z dvojnim državljanstvom EU/Iran pridržane v iranskih zaporih v slabih razmerah in da so pogosto prisiljene podpisati priznanja po mučenju in nečloveškem ravnanju;

4.

poziva iranske oblasti, naj Ahmadrezi Djalaliju omogočijo neoviran dostop do odvetnika in zdravljenje, če bo to zahteval; poziva jih, naj prekličejo njegovo smrtno obsodbo in ga nemudoma izpustijo, kot zahteva mednarodna skupnost;

5.

poziva iranske oblasti, naj zagotovijo ponovno sojenje Kamranu Ghaderiju, da bi mu zagotovili spoštovanje pravice do poštenega sojenja, naj nemudoma izpustijo Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je že upravičena do predčasne izpustitve, in naj čim prej objavijo, česa je obtožen Abbas Edalat;

6.

poziva iranske oblasti, naj spoštujejo temeljno pravico obtožencev do dostopa do odvetnika po lastni izbiri in pravico do poštenega sojenja, kot izhaja iz mednarodnih obveznosti Irana, ki so navedene v Splošni deklaraciji človekovih pravic;

7.

na podlagi verodostojnih poročil obsoja primere mučenja in drugega krutega ravnanja, zlasti med zaslišanji, in poziva iranske oblasti, naj spoštujejo človekovo dostojanstvo zapornikov; obžaluje krute in nečloveške razmere za pridržanje in poziva Iran, naj vsem zapornikom zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo;

8.

poziva sodstvo, naj spoštuje načela poštenega sojenja in dolžnega postopanja in naj osumljencem omogoči dostop do pravnega svetovanja, konzularnih obiskov ter obiskov OZN in humanitarnih organizacij, pa tudi poln dostop do zdravljenja in zdravstvenih storitev v skladu z mednarodnimi obveznostmi Irana; poziva Iran, naj sprejme potrebne ukrepe za revizijo zakonodaje, da bi zagotovil pošteno sojenje in dostop do odvetnika v preiskovalni fazi ter končal prakso prisilnih priznanj, podpisanih zaradi mučenja;

9.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj vzpostavita mednarodno delovno skupino v podporo državljanom EU, ki jim grozi smrtna kazen ali očitno nepošteno sojenje v tretjih državah, da bi okrepili podporo, ki jim jo zagotavljajo nacionalne konzularne in diplomatske službe;

10.

poziva iranske oblasti, naj sodelujejo z veleposlaništvi držav članic EU v Teheranu, da bi pripravile seznam oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, ki so trenutno pridržane v iranskih zaporih, ter naj pozorno spremljajo vse primere, glede na to, da sta za EU najpomembnejša varnost državljanov in varstvo njihovih temeljnih pravic;

11.

poziva k izpustitvi vseh zagovornikov človekovih pravic, zaprtih v Iranu, in k ustavitvi vseh dejanj ustrahovanja, uperjenih proti njim;

12.

pozdravlja bistveno zvišanje praga za obsodbo v primerih kaznivih dejanj, povezanih z drogami, ki se kaznujejo s smrtjo, kar je prvi korak k uvedbi moratorija za smrtno kazen v Iranu;

13.

poziva Iran, naj intenzivneje sodeluje z mednarodnimi mehanizmi na področju človekovih pravic, tako da sodeluje s posebnimi poročevalci in mehanizmi, in sicer tudi tako, da odobri prošnje za vstop v državo, ki jo vložijo nosilci teh mandatov; poziva iranske oblasti, naj zlasti zagotovijo, da bo lahko bodoči posebni poročevalec OZN za stanje glede človekovih pravic v Iranu vstopil v državo;

14.

podpira razprave na področju človekovih pravic, ki potekajo v okviru dialoga med EU in Iranom na visoki ravni, ki se je začel po sklenitvi skupnega celovitega načrta ukrepanja; poudarja, da bi morala EU ostati odločena in še naprej izražati pomisleke v zvezi s človekovimi pravicami v Iranu, tako dvostransko kot v večstranskih forumih;

15.

ponovno opozarja na sodelovanje Irana v dialogu o človekovih pravicah in pozdravlja odprtost iranskih oblasti glede udejstvovanja v tem dialogu;

16.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblasti opozori na vprašanje razmer v zaporih in kršitev človekovih pravic ter zlasti na primere oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, ki so zaprte v Iranu, da bi končali kruto in nečloveško ravnanje v iranskih zaporih; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj iranske oblasti sistematično opozarjajo na pomisleke v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s položajem političnih zapornikov in zagovornikov človekovih pravic ter svobodo izražanja in združevanja;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter vladi in parlamentu Irana.

(1)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0402.

(2)  UL C 408, 30.11.2017, str. 39.

(3)  UL C 153 E, 31.5.2013, str. 157.

(4)  UL C 199 E, 7.7.2012, str. 163.

(5)  UL L 95, 13.4.2018, str. 14.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/142


P8_TA(2018)0232

Zagovorniki pravic žensk v Saudovi Arabiji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o položaju zagovornikov pravic žensk v Saudovi Arabiji (2018/2712(RSP))

(2020/C 76/16)

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Saudovi Arabiji, zlasti tistih z 11. marca 2014 o Savdski Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (1), z dne 12. februarja 2015 o Savdski Arabiji: primer Raifa Badavija (2) in z dne 8. oktobra 2015 o primeru Alija Mohameda Al Nimra (3),

ob upoštevanju podelitve nagrade Saharova za svobodo misli savdskemu blogerju Raifu Badaviju leta 2015,

ob upoštevanju izjave, ki jo je 29. maja 2018 dal tiskovni predstavnik visokega komisarja OZN za človekove pravice o nedavnih aretacijah v Saudovi Arabiji, vključno s samovoljnim pridržanjem in izginotjem Navafa Talala Rašida, princa dinastije Rašid in sina pokojnega pesnika Navafa Talala Bin Abdula Aziza Al Rašida, brez dolžnega pravnega postopanja,

ob upoštevanju izjave savdskega predsedstva državne varnosti z dne 18. maja 2018 o aretacijah sedmih osumljencev,

ob upoštevanju novega osnutka zakonodaje o prepovedi nadlegovanja, ki ga je savdski svet šur sprejel sprejela 28. maja 2018,

ob upoštevanju vpliva sankcij, ki so jih Saudova Arabija in druge države uvedle proti Katarju, na človekove pravice doma in v širši regiji, in poročila o vplivu zalivske krize na človekove pravice, ki ga je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice objavil decembra 2017,

ob upoštevanju članstva Saudove Arabije v Svetu OZN za človekove pravice in Komisiji OZN o položaju žensk, pa tudi prihodnjega članstva v izvršnem svetu te komisije, ki se začne januarja 2019,

ob upoštevanju govora komisarja Hristosa Stilianidisa v imenu podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob razpravi v Evropskem parlamentu 4. julija 2017 o izvolitvi Saudove Arabije za članico v Komisiji OZN o položaju žensk,

ob upoštevanju zaključnih ugotovitev odbora za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk o združenem tretjem in četrtem rednem poročilu za Saudovo Arabijo z dne 9. marca 2018 (4),

ob upoštevanju skupnega dokumenta o Saudovi Arabiji v imenu organizacije ALQST, Zalivskega centra za človekove pravice in Mednarodne zveze za človekove pravice z 69. seje Odbora OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk 7. marca 2018,

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW),

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker so od 15. maja 2018 savdske oblasti zaradi aktivizma za človekove pravice aretirale sedem žensk, in sicer Ludžajn Al Hatlul, Ajšo Al Mana, Madeho Al Adžruš, Eman Al Nafdžan, Azizo Al Jusef, Hesah Al Šejk, Valo Al Šubar, in štiri moške, in sicer Ibrahima Fahada Al Nafdžana, Ibrahima Al Modejmigha, Mohameda Al Rabiaha in Abdulaziza Al Mešala; ker so bili vsi ti nato obtoženi zaradi podpiranja dejavnosti tujih krogov, novačenja oseb na občutljivih vladnih položajih in oskrbovanja tujih krogov z denarjem z namenom, da bi destabilizirali kraljestvo Saudovo Arabijo; ker so ti aktivisti znani po svoji kampanji proti prepovedi vožnje za ženske in za odpravo sistema moškega skrbništva; ker so bili aretirani pred predvideno odpravo prepovedi vožnje za ženske 24. junija 2018;

B.

ker so bile Madeha Al Adžruš, Vala Al Šubar, Ajša Al Mana in Hesah Al Šejk po poročilih izpuščene 24. maja 2018;

C.

ker je primer Ludžajn Al Hatlul še posebej zaskrbljujoč, saj je bila marca 2018 proti svoji volji premeščena iz Abu Dabija v Saudovo Arabijo po tem, ko je prisostvovala seji o pregledu za Saudovo Arabijo v Odboru OZN za odpravo diskriminacije žensk; ker ji je bila do njene aretacije izrečena prepoved potovanja in je trenutno pridržana brez možnosti stikov – domnevno z drugimi aktivisti;

D.

ker Saudova Arabija ženskam nalaga nekatere od najstrožjih omejitev kljub nedavnim vladnim reformam, katerih namen je spodbuditi pravice žensk v zaposlitvenem sektorju; ker je savdski politični in družbeni sistem še vedno nedemokratičen in diskriminatoren, v katerem so ženske drugorazredni državljani, ne omogoča svobode vere in prepričanja, hudo zapostavlja številčne tuje delavce v svoji državi in močno zatira vsak izraz nestrinjanja;

E.

ker preiskave in delo v zvezi s tem primerom še vedno potekajo in je zaradi omejevanja informacij, ki jih objavijo savdske oblasti, težko priti do informacij o aretacijah;

F.

ker so savdske oblasti 25. maja 2018 aretirale vidnega zagovornika človekovih pravic Mohameda Al Badžadija, ustanovnega člana prepovedanega savdskega združenja za državljanske in politične pravice, ki je varnostne sile obtožil zlorab;

G.

ker so provladne medijske hiše in platforme družbenih medijev v nekaj dneh po aretacijah teh zagovornikov človekovih pravic zoper njih sprožile intenzivno kampanjo blatenja, v kateri so jih razglasile za izdajalce, ki ogrožajo državno varnost; ker so strokovnjaki prepričani, da ta kampanja, ki še kar poteka, kaže na namero, da jim utegnejo biti izrečene potencialno zelo ostre kazni;

H.

ker se savdska družba postopoma, a stalno spreminja, in ker so savdske oblasti sprejele več ukrepov za izboljšanje na področju ustreznega priznavanja žensk kot enakopravnih državljank, ko so jim podelile pravico, da volijo na občinskih volitvah, jim omogočile dostop do posvetovalnega sveta šur in nacionalnega sveta za človekove pravice, odpravile prepoved vožnje za ženske in jim omogočile dostop do javnih športnih prireditev;

I.

ker bi moral biti program reform Vizija 2030, ki prinaša gospodarsko in družbeno preobrazbo te države na podlagi krepitve vloge žensk, resnična priložnost za savdske ženske, da si zagotovijo pravno emancipacijo, ki je absolutno nujna, da bi lahko polno uživale svoje pravice iz konvencije CEDAW; ker pa se zdi, da nedavni val aretacij zagovornikov pravic žensk vodi stran od tega cilja in bi utegnil odvrniti pozornost od programa reform;

J.

ker je savdski prestolonaslednik Mohamed Bin Salman Al Saud z besedami podprl reformo pravic žensk, zlasti med svojo turnejo po Evropi in Združenih državah Amerike, a so bile doslej te reforme omejene in najresnejša prepreka za pravice žensk, sistem moškega skrbništva, še vedno ostaja pretežno nespremenjen; ker je poleg tega prav on nadzoroval razširjeno zatiranje vidnih aktivistov, odvetnikov in zagovornikov človekovih pravic, ki se je, odkar je začel vzpostavljati nadzor nad varnostnimi institucijami svoje države, še okrepilo;

K.

ker ima Saudova Arabija vrsto diskriminatornih zakonov, zlasti pravnih določb v zvezi z osebnim statusom, položajem delavk migrantk, zakonikom o civilnem statusu, zakonikom o delovnih razmerjih, zakonom o državljanstvu in sistemom moškega skrbništva, ki uveljavljanje večine pravic žensk iz konvencije CEDAW pogojuje z dovoljenjem moškega skrbnika;

L.

ker ima Saudova Arabija aktivno skupnost spletnih zagovornikov človekovih pravic in največje število uporabnikov omrežja Twitter na Bližnjem vzhodu; ker je organizacija Reporters Without Borders (Poročevalci brez meja) Saudovo Arabijo uvrstila na svoj seznam „sovražnikov interneta“ zaradi njene cenzure medijev in interneta ter kaznovanja oseb, ki so kritični do vlade ali vere; ker sta svoboda izražanja ter svoboda tiska in medijev, tako spletnih kot nespletnih, bistvena pogoja in katalizatorja demokratizacije in reform ter nadzora nad oblastjo; ker je prejemnik nagrade Saharova v letu 2015 Raif Badavi še vedno v zaporu zgolj zaradi mirnega izražanja svojega mnenja;

M.

ker je bil indeks OZN človekovega razvoja za Saudovo Arabijo za leto 2015 ocenjen na 0,847, s čimer se država uvršča na 38. mesto med 188 državami in ozemlji; ker je indeks OZN neenakosti med spoloma za Saudovo Arabijo 0,257, s čimer se ta uvršča na 50. mesto med 159 državami glede na indeks za leto 2015; ker se je Saudova Arabija v Svetovnem poročilu o razlikah med spoloma za leto 2017, ki ga objavlja Svetovni gospodarski forum, uvrstila na 138. mesto med 144 državami;

N.

ker je glede na mnenje Odbora za odpravo diskriminacije žensk splošna zadržanost Saudove Arabije v zvezi s konvencijo CEDAW neskladna s cilji in namenom te konvencije in po njenem 28. členu nedopustna; ker se je Saudova Arabija zavezala, da bo podpirala najvišje standarde spodbujanja in varstva človekovih pravic, ko se je leta 2013 z uspehom potegovala za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice;

1.

poziva savdske oblasti, naj prenehajo z vsemi oblikami nadlegovanja, tudi na pravosodni ravni, proti Eman Al Nafdžan, Azizi Al Jusef, Ludžajn Al Hatlul, Ajši Al Mana, Madehi Al Ajruš, Hesah Al Šejk, Vali Al Šubar, Mohamedu Al Rabjahu in Ibrahimu Al Mudejmighu in vsem drugim zagovornikom človekovih pravic v tej državi, da bi lahko svoje delo opravljali brez neupravičenih ovir in strahu pred povračilnimi ukrepi;

2.

obsoja nenehno zatiranje zagovornikov človekovih pravic, tudi zagovornikov pravic žensk, v Saudovi Arabiji, kar spodkopava verodostojnost procesa reform v državi; poziva vlado Saudove Arabije, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic ter druge zapornike vesti, ki so bili priprti in obsojeni le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in miroljubnega delovanja na področju človekovih pravic; obsoja nenehno in sistematično diskriminacijo žensk in otrok v Saudovi Arabiji;

3.

izreka priznanje savdskim ženam in zagovornicam pravic žensk, ki se zavzemajo za odpravo vseh oblik nepravičnega in diskriminatornega ravnanja, ter vsem tistim, ki se kljub težavam zavzemajo za človekove pravice;

4.

pozdravlja obljubo, da bo v tej državi v okviru agende Vizija 2030 odpravljena prepoved vožnje za ženske;

5.

poudarja, je treba pri pridržanju pripornikov, tudi priprtih zagovornikov človekovih pravic, upoštevati načela za zaščito vseh oseb, ki so kakor koli pridržane ali zaprte, kakor jih je generalna skupščina OZN sprejela z resolucijo št. 43/173 z dne 9. decembra 1988;

6.

ugotavlja, da so mednarodna avtomobilska podjetja, zlasti tista s sedežem v EU, še pred odpravo prepovedi vožnje za ženske začela ciljno usmerjeno oglaševanje;

7.

je zelo zaskrbljen zaradi razširjenosti spolnega nasilja v Saudovi Arabiji, ki se večinoma še vedno ne prijavi in ne dokumentira, utemeljuje pa se med drugim s potrebo po discipliniranju žensk, ki so pod moškim skrbništvom; poziva savdske oblasti, naj sprejmejo celovito zakonodajo, s katero bodo natančno opredelile in kriminalizirale vse oblike nasilja na podlagi spola nad ženskami, zlasti posilstvo, vključno s posilstvom v zakonu, spolne napade in spolno nadlegovanje, in naj odpravijo vse ovire za dostop žensk do pravnega varstva;

8.

je ogorčen zaradi sistema moškega skrbništva, pri čemer se dovoljenje moškega skrbnika še vedno pričakuje na številnih področjih, kot so potovanje v tujino, dostop do zdravstvenih storitev, izbira prebivališča, sklenitev zakonske zveze, vložitev pritožbe pri pravosodnih organih, zapustitev državnih zatočišč za zlorabljene ženske ali centrov za pridržanje; poudarja, da ta ureditev odraža globoko zakoreninjen patriarhalni sistem, ki vlada državi;

9.

poziva savdske oblasti, naj spremenijo zakon o združenjih in ustanavljanju organizacij iz decembra 2015 in ženskim aktivistkam omogočijo, da se organizirajo ter svobodno in neodvisno odpravljajo svoje delo brez neumestnega vmešavanja državnih organov; prav tako poziva k spremembi protiterorističnega zakona in zakona proti kibernetski kriminaliteti ter zakona o tisku in publikacijah, ki se vedno znova uporabljajo za preganjanje zagovornikov človekovih pravic, pa tudi vseh diskriminatornih določb v pravnem sistemu;

10.

poziva savdske oblasti, naj ratificirajo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, umaknejo pridržke do Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in ratificirajo njen izbirni protokol, tako da bodo savdske ženske lahko v celoti uživale pravice, opredeljene v njej, ter naj odpravijo poroke otrok, prisilne poroke in obvezna pravila oblačenja za ženske; poziva Saudovo Arabijo, naj izda stalno povabilo za obisk države predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice;

11.

poziva savdske oblasti, naj vsem prebivalcem Saudove Arabije omogočijo delovanje neodvisnega tiska in medijev ter zagotovijo svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; obsoja represijo nad zagovorniki človekovih pravic in protestniki med mirnimi demonstracijami; poudarja, da je mirno zavzemanje za temeljne zakonske pravice ali kritične opazke v družbenih medijih izraz neodtujljive pravice; poziva savdske oblasti, naj odpravijo omejitve za zagovornike človekovih pravic, ki jim prepoveduje, da bi javno spregovorili na družbenih in mednarodnih medijev;

12.

opozarja, da je bila Saudova Arabija ob podpori nekaterih držav članic EU izvoljena v komisijo Združenih narodov za položaj žensk;

13.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje smernic EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic in razširijo svojo zaščito in podporo za zagovornike človekovih pravic, zlasti za ženske;

14.

poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice predloži resolucijo o položaju zagovornikov človekovih pravic v Saudovi Arabiji; poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta za človekove in Komisije OZN o položaju žensk opozori na vprašanje članstva držav z vprašljivim spoštovanjem človekovih pravic, tudi kar zadeva spoštovanje pravic žensk in enakosti spolov; poziva EU, naj v Svetu OZN za človekove pravice predlaga imenovanje posebnega poročevalca OZN za človekove pravice v Saudovi Arabiji;

15.

poziva EU, naj na dnevni red letnega vrhunskega srečanja med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, pa tudi drugih dvostranskih in večstranskih forumov, kot stalno točko uvrsti razpravo o človekovih pravicah, zlasti o položaju zagovornic človekovih pravic; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi ciljno usmerjenih ukrepov proti posameznikom, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic; ugotavlja, da se nagrada Chaillot za spodbujanje človekovih pravic na območju Zalivskega sveta za sodelovanje po pravilniku lahko podeli samo osebam ali organizacijam, ki so zakonito registrirane in „konstruktivno sodelujejo z državnimi organi“;

16.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj dejavno podpreta skupine civilne družbe in posameznike, ki zagovarjajo človekove pravice v Saudovi Arabiji, tudi z organizacijo obiskov v zaporih, spremljanji sojenj in izjavami za javnost;

17.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še naprej vodijo dialog s Saudovo Arabijo o človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah in zaskrbljujoči vlogi države v tej regiji; izraža svojo pripravljenost za vodenje konstruktivnega in odprtega dialoga s savdskimi oblastmi, tudi s poslanci, o izvajanju njihovih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic; poziva k izmenjavi strokovnega znanja o pravosodju in pravnih zadevah, da bi okrepili varstvo pravic posameznikov v Saudovi Arabiji;

18.

poziva savdske oblasti, naj ustavijo bičanje Raifa Badavija in ga takoj in brezpogojno izpustijo, saj je zapornik vesti in je bil priprt in obsojen le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja; poziva EU, naj še naprej opozarja na njegov primer v vseh stikih na visoki ravni;

19.

poziva savdske oblasti, naj uvedejo takojšen moratorij za uporabo smrtne kazni, s čimer bodo storili prvi korak k njeni trajni odpravi; poziva k ponovnemu pregledu vseh smrtnih obsodb, da bi zagotovili, da so pri sojenjih res spoštovali mednarodne standarde;

20.

poziva savdske oblasti, naj prenehajo podžigati sovraštvo in diskriminacijo verskih manjšin ter vseh drugih posameznikov in skupin, katerih človekove pravice so v Saudovi Arabiji kršene, tudi tujih državljanov iz držav iz drugih regij;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu bin Abdulazizu, prestolonasledniku princu Mohamedu bin Salmanu Al Saudu, vladi Kraljevine Saudove Arabije in generalnemu sekretarju Centra za nacionalni dialog Kraljevine Saudove Arabije.

(1)  UL C 378, 9.11.2017, str. 64.

(2)  UL C 310, 25.8.2016, str. 29.

(3)  UL C 349, 17.10.2017, str. 34.

(4)  CEDAW/C/SAU/CO/3–4.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/147


P8_TA(2018)0233

Sudan, zlasti položaj Nure Husein Hamad

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o Sudanu, zlasti o položaju Nure Husein Hamad (2018/2713(RSP))

(2020/C 76/17)

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je Republika Sudan od leta 1986,

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, katere pogodbenica je Sudan od leta 1990,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 19. decembra 2016 o porokah otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah,

ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN leta 1979, ter Deklaracije OZN o odpravi nasilja nad ženskami, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1993,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni in jo je predložila EU ter je bila ponovno potrjena leta 2008, 2010, 2012, 2014 in 2016,

ob upoštevanju prvega protokola k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981 o pravicah žensk v Afriki,

ob upoštevanju členov 16 in 21 Afriške listine o otrokovih pravicah in koristih, ki je začela veljati 29. novembra 1999,

ob upoštevanju nujnega pisma s pritožbo v zadevi Nure Husein Hamad, ki ga je Republiki Sudan dne 17. maja 2018 poslal afriški odbor strokovnjakov o otrokovih pravicah in koristih,

ob upoštevanju sudanske ustave iz leta 2005,

ob upoštevanju člena 96 (klavzula o človekovih pravicah) Sporazuma iz Cotonouja, ki ga je sudanska vlada podpisala leta 2005,

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika;

A.

ker je Nuro Husein Hamad njena družina prisilila v poroko z Abdulrahmanom Hamadom, ko je bila še 16-letni otrok; ker je Nura izjavila, da jo je mož prvič posilil s pomočjo članov njegove družine; ker je Nura Husein Hamad v svoji izjavi 2. maja 2017 navedla, da so jo držali trije moški, medtem ko jo je Abdulrahman posilil; ker ga je Nura v samoobrambi do smrti zabodla, ko jo je ta naslednji dan znova poskušal posiliti; ker je na zdravniškem pregledu, ki je sledil, povedala, da je bila tudi sama ranjena v boju z njim;

B.

ker je bila Nura Husein Hamad v zaporu v Omdurmanu do 29. aprila 2018, ko je bila obsojena naklepnega umora; ker je osrednje kazensko sodišče v Omdurmanu Nuro Husein Hamad, ki je zdaj stara 19 let, obsodilo na smrt za uboj moškega, s katerim jo je oče prisilil v poroko; ker je družina tega moškega po obsodbi odločila, da je smrtna kazen ustrezna kazen za Nuro Husein; ker je bila zoper kazen vložena pritožba;

C.

ker je Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice zbral informacije, da sodišče ni kot dokaz za omilitev kazni upoštevalo, da je bila zakonska zveza Nure Husein sklenjena pod prisilo, niti njenega posilstva in drugih oblik nasilja na podlagi spola zoper njo; ker je strokovnjak OZN za usmrtitve po hitrem postopku trdil, da izrek smrtne kazni, kadar obstajajo jasni dokazi o samoobrambi, pomeni samovoljno usmrtitev;

D.

ker je Sudan tako na indeksu človekovega razvoja kot na indeksu OZN o neenakosti med spoloma na 165. mestu med 188 državami; ker sta odbor OZN o otrokovih pravicah in odbor OZN za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi položaja človekovih pravic žensk v Sudanu; ker pravni sistem v Sudanu temelji na šeriatskem pravu; ker podatki kažejo, da so ženske, kadar niso politično, kulturno in gospodarsko enakopravne moškim, žrtve nasilja na podlagi spola, ne glede na raso, vero ali narodnost;

E.

ker sudanska ustava določa, da „država ščiti ženske pred krivicami in spodbuja enakost med spoloma“; ker je posebna predstavnica OZN za spolno nasilje med konflikti Pramila Patten po obisku v Sudanu od 18. do 25. februarja 2018 ugotovila, da je v Sudanu globoko ukoreninjena kultura zanikanja spolnega nasilja; ker se v Sudanu za zakonske zveze, sklenjene pod prisilo, posilstva v zakonski zvezi in nasilje na podlagi spola meni, da to ni nič posebnega, in da so vse te oblike nasilja upravičene zaradi tradicije, kulture in vere; ker posebno tožilstvo do zdaj ni preiskalo še nobenega primera spolnega nasilja, povezanega s konflikti;

F.

ker mandat Mednarodnega kazenskega sodišča, da obravnava nekaznovanje vojnih hudodelstev, zločinov proti človeštvu in genocida, vključuje tudi grozodejstva, ki jih običajno doživljajo ženske, vključno s širokim spektrom spolnega nasilja in kaznivih dejanj na podlagi spola; ker je Mednarodno kazensko sodišče dne 4. marca 2009 izdalo nalog za prijetje predsednika Republike Sudan Omarja Al Baširja na podlagi obtožb o petih hudodelstvih zoper človečnost: umor, iztrebljanje, prisilne selitve, mučenje in posilstvo;

G.

ker je začela potekati svetovna kampanja „Pravica za Nuro Husein Hamad“, ki poziva k preklicu njene smrtne kazni; ker je peticijo „Pravica za Nuro Husein Hamad“ do maja 2018 podpisalo skoraj milijon ljudi; ker ustrahovanje njenih odvetnikov pomeni napad na pošteno sojenje, Nura Husein Hamad po potrebuje psihološko podporo, ker je bila posiljena;

H.

ker je primer Nure Husein Hamad pritegnil mednarodno pozornost na pravice žensk in v središče pozornosti postavil vprašanja prisilnih porok ter posilstva v zakonski zvezi v Sudanu, kjer je zakonita starost za poroko samo deset let; ker je v sudanskem pravu posilstvo v zakonski zvezi priznano šele od leta 2015; ker pa sodni organi zavračajo, da bi ga priznali kot kaznivo dejanje;

I.

ker si aktivisti na področju pravic žensk in otrok vse bolj prizadevajo proti zakonskim zvezam deklet, sklenjenimi pod prisilo, in porokam mladoletnic, ki sta v Sudanu razširjen pojav; ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter odzivanje nanj, vključno z zgodnjimi in pod prisilo sklenjenimi zakonskimi zvezami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

J.

ker sta organizacija Human Rights Watch, v svojem svetovnem poročilu za leto 2017 pa tudi neodvisni strokovnjak OZN za Sudan navedla, da so sudanske oblasti uporabile spolno nasilje, ustrahovanje in druge zlorabe, da bi po vsej državi utišale zagovornice človekovih pravic; ker so državne varnostno-obveščevalne službe (NISSs) hkrati z zaostritvijo kampanje ustrahovanja preprečile odvetniku Nure Husein Hamad izvedbo novinarske konference; ker je bil direktor nevladne organizacije SEEMA, ki sodeluje z žrtvami in preživelimi nasilja na podlagi spola v glavnem mestu Sudana Kartumu, Nahid Gabrala, ki je s svojimi nastopi podpiral Nuro Husein Hamad, večkrat zaprt, saj Sudan omejuje svobodo govora;

K.

ker je Sudan ena od sedmih držav, ki še niso pogodbenice Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

L.

ker EU trenutno financira projekte v Sudanu v vrednosti 275 milijonov EUR, zlasti prek Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), Instrumenta za prispevanje k varnosti in miru (IcSP); ker Sudan ni ratificiral revidirane različice Sporazuma iz Cotonouja;

M.

ker so ženske v Sudanu žrtve diskriminacije, samovoljnih aretacij in ponižujočega kaznovanja; ker neodvisni strokovnjak OZN za Sudan navaja, da so tako imenovana kazniva dejanja zoper javno moralo, kot so kazniva dejanja, katerih so obtožene ženske, za katere se meni, da so “nedostojno”oblečene, skupaj s ponižanjem, ki ga predstavlja telesno kaznovanje, v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; ker členi 151, 152, 154 in 156 sudanskega kazenskega zakonika krepijo omejitve za ženske ter njihovo oblačenje in vedenje v javnosti; ker se kršenje teh zakonov kaznuje z globami in v nekaterih primerih celo z bičanjem;

N.

ker Unija podpira Sudan s kombinacijo razvojne in humanitarne pomoči, zagotavlja pa mu tudi podporo pri sicer močno spornem mejnem nadzoru ter operacijah proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, na primer s tako imenovanim projektom ROCK;

1.

obžaluje in obsoja, da je bila Nura Husein Hamad obsojena na smrt; poziva sudanske oblasti, naj smrtno kazen spremenijo in naj tudi upoštevajo, da je ravnala v samoobrambi, ko je svojemu napadalcu in njegovim pomagačem poskušala preprečiti, da bi jo posilili;

2.

poziva sudanske oblasti, naj spoštujejo svoje nacionalno pravo in mednarodne standarde na področju človekovih pravic, vključno s protokolom o pravicah žensk k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter protokolom Sodišča Afriške unije, ki je bil sprejet 11. julija 2003; opozarja, da izrek smrtne kazni kljub obstoju jasnih dokazov o samoobrambi po mednarodnih standardih velja za samovoljni uboj, še posebej, kadar so ženske obtožene umora, ker so se branile;

3.

opominja sudanske oblasti na njihovo dolžnost zagotavljati temeljne pravice, vključno s pravico do poštenega sojenja; vztraja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili, da bo sojenje Nuri Husein Hamad ustrezalo najvišjim standardom pravičnosti in dolžnega pravnega postopanja;

4.

ponovno poudarja, kako zelo pomembno je, da se ključni zakoni v Sudanu, med drugim zakon o državni varnosti iz leta 2010 in zakoni, ki urejajo medije in civilno družbo, pregledajo in revidirajo, da bodo v skladu z mednarodnimi standardi, ki podpirajo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja; izraža zaskrbljenost, ker imajo državne varnostno-obveščevalne službe zelo široka pooblastila za aretacijo in pridržanje ter ta pooblastila uporabljajo za samovoljne aretacije in pridržanja oseb, ki jih nato v številnih primerih mučijo in z njimi grdo ravnajo, pripadniki teh služb pa imajo imuniteto pred kazenskim pregonom;

5.

ugotavlja, da so sudanske oblasti, tudi v času, ko je ta zadeva še v sodni obravnavi, še vedno dolžne pokazati, da ne opravičujejo posilstva ali nasilja na podlagi spola, in zato poskušajo rešiti življenje mlade ženske, ki so ga v veliki meri že uničili dejavniki, na katere ni mogla vplivati; poziva sudanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo vsi primeri nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja, vključno s posilstvi v zakonski zvezi in nasiljem v družini, kazensko preganjani in da bodo storilci odgovarjali; poziva sudanske oblasti k boju proti porokam otrok in prisilnim porokam ter posilstvom v zakonski zvezi;

6.

poziva sudanske oblasti, naj takoj opravijo neodvisno in nepristransko preiskavo obtožb, da sudanske varnostne sile uporabljajo nasilje, ustrahovanje in druge oblike zlorab zoper ženske;

7.

obžaluje, da so državne varnostno-obveščevalne službe prepovedale novinarsko konferenco odvetnikov, ki zastopajo Nuro Husein Hamad, po njeni obsodbi; odločno obsoja nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in odvetnikov v zvezi s to zadevo;

8.

poziva sudanske oblasti, naj zagotovijo celovito zaščito fizične in psihične nedotakljivosti Nure Husein Hamad v času njenega pridržanja, pa tudi nedotakljivosti njenih odvetnikov in družine;

9.

ponovno odločno nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah; meni, da je smrtna kazen v nasprotju s človeškim dostojanstvom in predstavlja kruto, nehumano in ponižujoče ravnanje; poziva sudanske oblasti, naj upoštevajo moratorij za smrtno kazen, ki ga zagovarja OZN; poziva Sudan, naj ratificira Konvencijo proti mučenju in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

10.

opozarja sudanske oblasti, da bi boljša zaščita človekovih pravic žensk in kriminalizacija posilstva v zakonski zvezi lahko pomagali rešiti številna življenja in preprečiti razplete, do kakršnega je prišlo v primeru Nure Husein Hamad;

11.

odločno obsoja zgodnje in prisilne poroke ter nasilje nad ženskami in deklicami v Sudanu in drugje; poudarja, da sedanja pritožba na obsodbo v zadevi Husein Hamad ni dovolj, saj je omejena le na formalne in pravne vidike obsodbe v okvirih Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Sudan ratificiral, ne upošteva pa dejstev; poziva oblasti, naj izvajajo priporočilo Odbora za pravice otrok ter naj spremenijo zakon o osebnem statusu in zvišajo starost, pri kateri je zakonito dovoljena sklenitev zakonske zveze;

12.

odločno poziva, naj EU in njene države članice zagotovijo, da se bo pri izvajanju skupnih projektov s sudanskimi organi spoštovalo načelo neškodovanja, s čimer bi preprečili sodelovanje z akterji, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju OZN, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/151


P8_TA(2018)0235

Manipulacija s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 s priporočili Komisiji o manipulaciji s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU (2017/2064(INL))

(2020/C 76/18)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 91(1) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1),

ob upoštevanju Direktive 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (3), Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (5) in Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o CARS 2020: akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi (7),

ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz novembra 2017 z naslovom Odometer tampering: measures to prevent it (Nedovoljeni posegi v števec prevožene poti: ukrepi za njihovo preprečevanje) (8) in ocene dodane vrednosti z naslovom Odometer manipulation in motor vehicles in the EU (Manipulacija števca prevožene poti v motornih vozilih v EU) (9),

ob upoštevanju končnega poročila, ki ga je pripravilo združenje evropskih organov za registracijo vozil in voznikov, z naslovom Vehicle Mileage Registration (Registracija števila prevoženih kilometrov vozil) (10),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Consumer Market Study on the Functioning of the Market for Second-Hand Cars from a Consumer’s perspective (Študija potrošniškega trga o delovanju trga rabljenih vozil z vidika potrošnikov),

ob upoštevanju pisne izjave 0030/2016 z dne 11. aprila 2016 o boju proti goljufijam v zvezi s številom prevoženih kilometrov na trgu rabljenih avtomobilov,

ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0155/2018),

Sedanje stanje

A.

ker so nedovoljeni posegi v števce prevožene poti, in sicer nepošteno namerno in nepooblaščeno spreminjanje dejanskega števila prevoženih kilometrov vozila, prikazanega na števcu, resen problem, razširjen po Uniji, zlasti v okviru čezmejne trgovine z vozili, in škodujejo tretjim državam, ki uvažajo rabljene avtomobile iz Unije;

B.

ker je gospodarska korist zaradi nedovoljenih posegov v števce prevožene poti lahko izjemna, saj je oprema, potrebna zanje, poceni, vrednost rabljenih vozil pa se tako umetno zviša; ker je po ocenah študij med prodanimi rabljenimi osebnimi vozili delež vozil z nedovoljenimi posegi, prodanih znotraj države, med 5 in 12 odstotki, pri čezmejni prodaji pa med 30 in 50 odstotki, torej znaša skupna gospodarska škoda v Uniji med 5,6 in 9,6 milijarde EUR;

C.

ker je za kupca število prevoženih kilometrov eden od najpomembnejših dejavnikov pri oceni tehničnega stanja vozila in ker odčitek stanja števca prevožene poti pomembno vpliva na tržno vrednost vozila;

D.

ker se odčitki števcev prevožene poti shranijo in prikažejo digitalno in ker je zunanji dostop z namenom spremeniti enostaven, saj je zaščita števcev slabša od drugih sestavnih delov vozila;

E.

ker nedovoljeni posegi v števce prevožene poti škodijo potrošnikom, trgovcem z rabljenimi avtomobili, zavarovalnicam in lizinškim družbam, medtem ko se tisti, ki takšne goljufije izvajajo, z njimi okoristijo, in ker je treba poiskati tehnične rešitve, ki bi nepooblaščenim osebam otežile nedovoljene posege v števce prevožene poti;

F.

ker avtomobili z nedovoljenimi posegi v števce zaradi večje obrabe negativno vplivajo na varnost v cestnem prometu; ker lahko imajo kupci takih avtomobilov višje stroške vzdrževanja in popravil od pričakovanih, ker se avtomobili ne pregledajo v skladu z dejanskim številom prevoženih kilometrov;

G.

ker imajo lahko avtomobili z nedovoljenimi posegi v števce prevožene poti višjo porabo in višje emisije onesnaževal od pričakovanih, s čimer kršijo zahteve glede trajnosti iz zakonodaje o homologaciji;

H.

ker ima trg rabljenih avtomobilov v Uniji, ki je dva- do trikrat večji od trga novih avtomobilov, najnižje zaupanje potrošnikov med trgi blaga glede na pregled stanja potrošniških trgov Komisije za leto 2014 (11), prav nedovoljeni posegi v števce prevožene poti pa znatno prispevajo k izgubi zaupanja potrošnikov v trgovce z rabljenimi avtomobili in s tem ovirajo delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco;

I.

ker potrošniki niso dovolj obveščeni o tem, kako je mogoče preprečiti manipulacijo z odčitki števcev v rabljenih avtomobilih, o obstoječih tehnikah za spremljanje števila prevoženih kilometrov in preprečevanje goljufij na tem področju ter o dostopu do teh tehnik;

J.

ker številne države članice potrošnikom še vedno ne zagotavljajo potrebnih orodij, s katerimi bi lahko preverili zgodovino rabljenega vozila;

K.

ker goljufanje s števci prevožene poti nesorazmerno vpliva na družbene skupine in geografska območja z nižjimi dohodki in so kupci v državah članicah, ki so k Uniji pristopile leta 2004 ali pozneje, ter v državah v neposredni bližini Unije (zlasti državah Zahodnega Balkana, kamor se uvažajo rabljeni avtomobili iz Unije z nizkimi dajatvami ali brez njih) izpostavljeni večjemu tveganju za nakup avtomobila z manipuliranim števcem prevožene poti ter jih zato takšna zloraba pogosteje prizadene;

L.

ker ni skupnega celostnega sistema za izmenjavo podatkov med državami članicami, zaradi česar je večje tveganje, da se legalizira odčitek stanja števca prevožene poti, manipuliranega že pred prvim preverjanjem v državi, v kateri bo vozilo registrirano in kjer že obstajajo ukrepi za registracijo vozila in preverjanje števila prevoženih kilometrov;

M.

ker bi s hitro vzpostavitvijo enotnih pravil za preprečevanje manipulacije in goljufij s števci prevožene poti bistveno povečali varnost in gotovost pri čezmejnih nakupih vozil ter zmanjšali obseg nepoštenih praks, kar bi znatno koristilo milijonom potrošnikov v Uniji;

Obstoječi ukrepi, ki obravnavajo goljufanje s števci prevožene poti

N.

ker so nekatere države članice že uvedle instrumente za zmanjšanje manipulacije s števci prevožene poti, kot sta „Car-Pass“ v Belgiji in „Nationale AutoPas“ na Nizozemskem; ker obe državi uporabljata podatkovno zbirko odčitkov števcev prevožene poti ob vsakem vzdrževanju, servisu, popravilu ali rednem pregledu vozila brez zbiranja osebnih podatkov in sta v zelo kratkem času skoraj izkoreninili goljufanje s števci;

O.

ker belgijski sistem upravlja neprofitna organizacija na pravni podlagi, nizozemski sistem pa vladna agencija; ker oba sistema delujeta ob razumnih stroških, njuno uspešnost pa spremljajo in spodbujajo kampanje za ozaveščanje in obveščanje ter trden pravni okvir, ki določa jasna pravila in odvračilne kazni;

P.

ker bistveno večje število avtomobilov z manipuliranim števcem prevožene poti v državah brez dostopa do teh zbirk podatkov kaže, da sta čezmejna izmenjava podatkov in sodelovanje med državami članicami bistvena za njun uspeh;

Q.

ker evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris) že zagotavlja infrastrukturo in organizacijo za izmenjavo usklajenih podatkov na področju prometa med organi držav članic in se uporablja v vseh državah članicah za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), pri čemer njegove funkcije že vključujejo evidentiranje števila prevoženih kilometrov;

R.

ker obstajajo tudi tehnične rešitve za strojno in programsko opremo, ki bi jih proizvajalci lahko vključili v vozila in tako od začetka preprečili manipulacijo s števcem prevožene poti, in ker se že uporabljajo strojni varnostni moduli (HSM) in „varne širitve strojne opreme“ (moduli SHE) za zaščito elektronskih krmilnih enot v vozilih pred nepooblaščenim dostopom, manipulacijo ali krajo avtomobila, njihov strošek na vozilo pa je približno en euro;

S.

ker Uredba (EU) 2017/1151 proizvajalce zavezuje, da za pridobitev homologacije vozila izvajajo sistematične strategije za zaščito pred prirejanjem in zaščito pred zapisovanjem, da se prepreči preprogramiranje števca prevožene poti, pri čemer upoštevajo tudi elemente izmenjave podatkov na daljavo; ker uredba predpisuje zgolj informacije in razlago, ki jih zagotovi proizvajalec, in ne predvideva testiranja, ali je števec prevožene poti zavarovan pred nedovoljenimi posegi, čeprav so na voljo certificirani in mednarodno priznani postopki, kot so skupna merila za oceno varnosti informacijske tehnologije; ker lahko mednarodno priznani postopki, kot so skupna merila (Common Criteria, ISO/IEC 15408), pomagajo preprečevati nedovoljene posege;

Zakonodaja in vrzeli

T.

ker je manipulacija s števcem prevožene poti prepovedana v 26 državah članicah, samo deset od držav članic pa kupcem omogoča dodatne ukrepe za preverjanje števila prevoženih kilometrov in le šest jih priznava manipulacijo s števcem prevožene poti kot kaznivo dejanje (13); ker je strojna in programska oprema, ki se uporablja za nedovoljene posege v števce prevožene poti, v Uniji prosto dostopna, kar ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, in ker se več držav članic pripravlja, da bodo inkriminirale dejavnosti, povezane z nezakonito manipulacijo odčitkov števcev;

U.

ker goljufanje s števci prevožene poti pomeni ogrožanje tehnične brezhibnosti vozil, kar je omenjeno tudi v Direktivi 2014/45/EU, ki določa, da morajo države članice naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za take manipulacije; ker mora Komisija dodatno preučiti, ali je mogoče povezati nacionalne platforme, da bi omogočili čezmejno izmenjavo informacij o tehničnih pregledih, ki bi vključevala odčitek stanja s števcev prevožene poti;

V.

ker Direktiva 2014/45/EU določa tudi obveznost beleženja števila prevoženih kilometrov na rednih tehničnih pregledih, ta evidenca pa mora biti na voljo za naslednje redne tehnične preglede, vendar se nanaša samo na odčitke števila prevoženih kilometrov od prvega tehničnega pregleda dalje; ker je lahko prvi redni tehnični pregled vozila šele štiri leta po prvi registraciji in je pred njim ter med naslednjimi pregledi dovolj časa za manipulacijo s števcem prevožene poti in bi se lahko celo uradno evidentiral napačen odčitek števila prevoženih kilometrov;

W.

ker ne Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) oziroma Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 o homologaciji, ne Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (pravilnik UN/ECE št. 39) ne zadevajo goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov ali njihove zaščite pred nedovoljenimi posegi; ker Uredba (ES) št. 661/2009 vsebuje sklicevanje na pravilnik UN/ECE št. 39, kar zadeva zahteve za odobritev merilnika hitrosti, ne vsebuje pa zahtev za števec prevožene poti ali njegovih bistvenih značilnosti;

Prihodnji razvoj v avtomobilskem sektorju

X.

ker je avtomobilska industrija dosegla velik napredek pri razvoju in proizvodnji povezanih vozil, ki uporabljajo inteligentne prometne sisteme in komunicirajo z okolico, tako da je pri večini avtomobilov, ki vstopajo na trg, že možna povezljivost, s čimer je vozni park na cestah v Uniji vse bolj povezan;

Y.

ker je več raziskav pokazalo, da je povprečna starost vozil na cestah v Uniji 7 do 11 let in se nenehno zvišuje ter da je v državah članicah, ki so pristopile k Uniji po letu 2004, starost avtomobilov daleč nad povprečjem, kar pomeni, da je vozni park sestavljen iz novejših zelo povezanih vozil in starejših vozil brez povezljivosti;

Z.

ker sodobna vozila proizvajalcem že redno pošiljajo nabore podatkov, vključno z dejanskim številom prevoženih kilometrov in skupnim obratovalnim časom, ter s tem ključne podatke za preverjanje verodostojnosti odčitanega števila prevoženih kilometrov;

AA.

ker bi lahko bila tehnologija verige blokov ena od rešitev za prihodnjo hrambo podatkov števca prevožene poti;

AB.

ker projekt CarTrustChain, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, uspešno uporablja tehnologijo verige blokov za odpravo goljufanja s števci prevožene poti;

1.

poziva Komisijo, naj na podlagi člena 91(1) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predloži zakonodajni okvir, ki bo določal, da morajo države članice vzpostaviti pravne, tehnične in operativne ovire, ki bodo onemogočale manipulacijo s števci prevožene poti, v skladu s priporočili iz te resolucije in njene priloge v roku dvanajstih mesecev po sprejetju te resolucije v Parlamentu; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za pregled zakonskih določb Uredbe (EU) 2017/1151;

2.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo za uvoz iz tretjih držav veljale enake pravne in tehnične zahteve;

3.

pozdravlja tehnične rešitve, ki se že splošno uporabljajo za zaščito občutljivih podatkov v osebnih avtomobilih, kot so strojni varnostni moduli (HSM) in „varne širitve strojne opreme“ (moduli SHE), ter poudarja, da bi morali biti odčitki števca prevožene poti enako zaščiteni, da bi preprečili manipulacijo s temi števci;

4.

poziva Komisijo, naj okrepi homologacijo za vgrajeno varnost, zlasti za tehnične ukrepe proti goljufanju s števci prevožene poti, pa tudi zaradi večjega števila povezanih avtomobilov;

5.

pozdravlja, da je Komisija v Uredbo (EU) 2017/1151 vključila zahteve na področju tehnološke varnosti za števce prevožene poti; poudarja pa, da v uredbi ni določb, ki bi urejale, kako spremljati te zahteve, zato poziva Komisijo, naj uvede jasna merila za učinkovito preverjanje varnosti števcev prevožene poti ter te zahteve po potrebi v najkrajšem času prilagodi in naj Parlamentu poroča o učinkovitosti navedene uredbe;

6.

ugotavlja, da so nacionalne rešitve z uporabo podatkovnih zbirk pogostih odčitkov števcev prevožene poti, opravljenih na tehničnih pregledih, v mehanični delavnici in ob drugih pregledih vozila, zelo uspešne v boju proti manipulaciji s števci prevožene poti v teh državah članicah, in zato predlaga, naj države članice, ki doslej v zvezi s tem niso ukrepale, čim prej uvedejo ustrezne rešitve;

7.

v zvezi s tem poudarja, da bi morale imeti vse države članice nacionalne registre in omogočiti čezmejno izmenjavo podatkov iz teh registrov, saj se je le tako mogoče učinkovito boriti proti goljufijam v zvezi s številom prevoženih kilometrov v Uniji; zato poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir, da bodo države članice vzpostavile mehanizme za zbiranje primerljivih in medsebojno združljivih podatkov, ki bodo temeljili na najboljši praksi in s katerimi se bo zagotavljalo pogosto in zanesljivo zbiranje podatkov o številu prevoženih kilometrov, začenši s prvo registracijo vozila, in ki bodo omogočali mednarodno izmenjavo podatkov;

8.

poudarja, da je treba omogočiti čezmejni dostop do odčitkov števcev prevožene poti in da bi z enostavnim dostopom do teh informacij za kupce rabljenih vozil veliko prispevali k varstvu potrošnikov; poudarja, da bi moral imeti kupec rabljenega vozila možnost preveriti točnost stanja števca prevožene poti ne glede na državo članico, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano; poziva Komisijo in države članice, naj proaktivno obveščajo potrošnike in deležnike o obstoječih ukrepih proti goljufanju s števci prevožene poti in načinih za odkrivanje in preprečevanje manipulacije z njimi;

9.

poudarja, da sistem Eucaris že ima infrastrukturo za stroškovno učinkovito izmenjavo odčitkov števca prevožene poti v celotni Uniji na podlagi podatkovne zbirke; obžaluje, da so leta 2017 platformo Eucaris za izmenjavo podatkov, odčitanih s števca prevožene poti, uporabile le Belgija, Nizozemska in Slovaška, zato spodbuja države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih prinaša ta sistem;

10.

poziva Komisijo naj zagotovi, da bo udeležba v sistemu Eucaris obvezna in da se bo uporabljal kot informativna platforma za vozila, kar bi olajšalo preverjanje števila prevoženih kilometrov po vsej Uniji in bi bilo manj možnosti za manipulacijo s števcem prevožene poti;

11.

obžaluje dejstvo, da elektronski register iz Direktive 2014/45/EU še ni vzpostavljen in da kazni v državah članicah niso dovolj odvračilne, zato cilji izmenjave podatkov še niso doseženi;

12.

poziva Komisijo, naj zagotovi pravni okvir, ki bi državam članicam omogočil, da evidentirajo obvezne odčitke števcev prevožene poti z rednih tehničnih pregledov in vseh drugih izvedenih pregledov, servisov, vzdrževanj in popravil ter drugih obiskov mehaničnih delavnic, začenši s prvo registracijo vozila;

13.

poudarja, da bi lahko bila rešitev na podlagi tehnologije verige blokov stroškovno učinkovitejša, in poziva Komisijo, naj v dvanajstih mesecih po sprejetju te resolucije v Parlamentu opravi analizo stroškov in koristi za to rešitev, vključno z varnostjo, preglednostjo in varstvom podatkov; meni, da bi bilo treba do morebitne uporabe te tehnologije nemudoma uvesti rešitve, ki so učinkovite, enostavno uporabne in jih je mogoče hitro uvesti, zlasti zbirke podatkov;

14.

poudarja, da bi lahko s splošno uporabo napredne kriptografske tehnologije, kot so rešitve na podlagi HSM ali moduli SHE, zagotovili dodatno zaščito pred manipulacijo s števci prevožene poti, saj bi bili ti števci zaščiteni pred nedovoljenimi posegi z varnostnimi čipi;

15.

poudarja, da imajo vozila vse večje možnosti povezljivosti in da se bo ta razvoj nadaljeval, torej bo mogoč samodejni prenos podatkov iz števca prevožene poti v podatkovno zbirko ali omrežje verige blokov; pozdravlja prizadevanja avtomobilske industrije za razvoj številni tehnični varoval, ki naj bi preprečila nedovoljene posege v števce prevožene poti, vključno s šifriranjem, varstvom in varnostjo podatkov, vendar proizvajalce poziva tudi, naj še izboljšajo učinkovitost svojih tehničnih rešitev;

16.

poudarja, da bi bilo treba pri vseh ukrepih, ki vključujejo prenos in shranjevanje podatkov, upoštevati evropski pravni red o varstvu podatkov ter ukrepe izvajati zgolj za preprečevanje manipulacije s števci prevožene poti in ob najvišji ravni kibernetske zaščite;

17.

poziva države članice, naj sprejmejo ali prilagodijo zakonodajo o manipulaciji s števci prevožene poti, da bo ta (vključno z zagotavljanjem strojne in programske opreme ter povezanih storitev, potrebnih za nepooblaščeno manipulacijo) opredeljena kot kaznivo dejanje, saj nedovoljeni posegi vodijo v napačno oceno tehnične brezhibnosti vozila, to pa negativno vpliva na varnost v cestnem prometu; poziva jih tudi, naj zagotovijo dovolj človeških in finančnih virov za učinkovito, nediskriminatorno in sorazmerno izvajanje take zakonodaje;

18.

meni, da bi bilo treba zamenjavo števca prevožene poti s števcem, ki ima nižje število prevoženih kilometrov, šteti za goljufijo v zvezi s številom prevoženih kilometrov, če se zamenjava opravi z namenom, da bi prikrili dejansko število prevoženih kilometrov in s tem ustvarili dobiček;

19.

zahteva, da Komisija Parlamentu na podlagi člena 91(1) in člena 114 PDEU predloži predlog akta o ukrepih zoper manipulacijo s števcem prevožene poti, ki bo upošteval priporočila iz priloge;

o

o o

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu.

(1)  Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

(2)  Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 134).

(3)  Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(6)  Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede na opremo za merjenje hitrosti, vključno z njeno vgradnjo (UL L 120, 13.5.2010, str. 40).

(7)  UL C 468, 15.12.2016, str. 57.

(8)  http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602012/IPOL_STU%282017%29602012_EN.pdf

(9)  http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615637/EPRS_STU%282018%29615637_EN.pdf

(10)  https://www.ereg-association.eu/media/1122/final-report-ereg-topic-group-xiii-vehicle-mileage-registration.pdf

(11)  https://ec.europa.eu/info/files/consumer-markets-scoreboard-2014-edition_en

(12)  Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 288, 5.11.2011, str. 1).

(13)  Glej Mreža evropskih potrošniških centrov (ECC-Net, 2015), Cross-border car purchases: what to look out when you’re bargain hunting (Čezmejni nakup avtomobila: na kaj morate biti pozorni, ko boste iskali najboljšo ponudbo), str. 236.

(14)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).


PRILOGA K RESOLUCIJI

PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Spodbujanje tehničnih rešitev in homologacije

Da bi bila manipulacija števcev prevožene poti težja, bi bilo treba določiti višje ravni vgrajene zaščite podatkov za te števce. To bo mogoče doseči tako, da se v predlog vključi:

spremljanje izvajanja točke (f) člena 5(3) Uredbe (EU) 2017/1151 in čim prejšnje poročanje rezultatov Parlamentu;

uvedba jasnih zahtev za zaščito odčitkov števca prevožene poti pred manipulacijo, kar vključuje (če bodo pozitivno ocenjeni) zaščito pred kriptografsko manipulacijo, sisteme prepoznavanja manipulacije, ločeno ugotavljanje in evidentiranje prevoženih kilometrov in varnost strojne opreme;

uvedba preskusne metode ali uporaba skupnih meril za oceno varnosti informacijskih tehnologij za rešitve, določene v Uredbi (EU) 2017/1151, namenjene preprečevanju goljufij s števci prevožene poti;

Sistemi podatkovnih zbirk

Podatkovne zbirke z odčitki števcev prevožene poti bi znatno zmanjšale število manipuliranih vozil. Pomembno je, da se doseže rešitev za vso Unijo, saj izolirane nacionalne pobude ne morejo preprečiti goljufij s števci prevožene poti v čezmejnem trgovanju z rabljenimi vozili. Zato bi bilo treba predlagati naslednje ukrepe:

obvezno evidentiranje odčitkov števca prevožene poti, določeno v Direktivi 2014/45/EU, bi moralo biti na voljo za čezmejno izmenjavo, na zahtevo pa tudi kupcem;

ustvariti bi bilo treba pravni okvir za vzpostavitev primerljivih zbirk podatkov o številu prevoženih kilometrov v državah članicah, da bi se zagotovila mednarodna izmenjava podatkov in dostop do njih na podlagi najboljše prakse, ki omogoča pogosto in zanesljivo beleženje podatkov o številu prevoženih kilometrov;

obstoječe podatkovne zbirke z odčitki števcev prevožene poti na ravni držav članic bi morale biti medsebojno povezane, združljive in interoperabilne na ravni Unije, da bi omogočale mednarodno izmenjavo podatkov, obstoječo infrastrukturo, kot je sistem Eucaris, pa bi bilo treba uporabiti za stroškovno učinkovito in pravočasno izvajanje;

pravila o varstvu podatkov bi bilo treba spoštovati in jih po potrebi prilagoditi tako, da se omogočijo shranjevanje in izmenjava ustreznih podatkov ter varstvo zasebnosti, obenem pa se učinkovito prepreči goljufiva uporaba zbranih podatkov;

kupcem rabljenih vozil bi bilo treba zagotoviti sredstva, da pred nakupom preverijo točnost odčitkov števca prevožene poti v avtomobilu na podlagi podatkov o številu prevoženih kilometrov, zbranih iz tega vozila, ne glede na to, v kateri državi članici je bilo vozilo predhodno registrirano;

Veriga blokov in povezljivost kot možni in komplementarni dolgoročni rešitvi

Vozila so vse bolj povezana, njihov delež v voznem parku v Uniji pa stalno narašča. Na strežnike proizvajalcev že prenašajo podatke, kot je dejansko število prevoženih kilometrov. Te podatke bi lahko uporabili za odkrivanje goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov.

Veriga blokov je tehnologija, ki bi lahko sčasoma ponudila zanesljivo orodje za varovanje podatkov v omrežju in preprečevanje manipuliranja vnosov podatkov. Lahko bi preučili, ali bi bila združitev tega razvoja in tehnologije dolgoročna rešitev zoper goljufanje s števci prevožene poti.

Zato bi bilo treba predlagati naslednje ukrepe:

treba bi bilo oceniti stroškov in koristi, ki bi jih lahko imela vzpostavitev evropskega omrežja verige blokov za odčitke števcev prevožene poti;

če bi bila ocena pozitivna, bi bilo treba vzpostaviti pravni in regulativni okvir za samodejni prenos odčitkov števcev prevožene poti v vozilih s funkcijami povezljivosti in – ne glede na to, kako bi bila ocenjena veriga blokov – za dostop do podatkov, ki jih zbira in hrani proizvajalec in ki bi dopolnili podatke o številu prevoženih kilometrov, ročno vnesene pri rednem tehničnem pregledu ali iz drugih virov;

treba bi bilo zahtevati posredovanje odčitkov števcev prevožene poti z rednih tehničnih pregledov, obiskov mehanične delavnice in drugih pregledov ter s tem povezovanje in nadgradnjo sistema podatkovne zbirke;

Zakonodaja in izvrševanje

Goljufanje s števci prevožene poti ni kaznivo dejanje v vseh državah članicah, čeprav Direktiva 2014/45/EU to izrecno določa. Izvrševanje učinkovitih pravnih ukrepov, vključno s kaznimi, je bistvenega pomena za izkoreninjenje goljufij s števci prevožene poti. Zato bi bilo treba predlagati naslednji ukrep:

goljufanje s števci prevožene poti bi bilo treba obravnavati kot kaznivo dejanje, katerega storilca sta tako oseba, ki naroči spremembo odčitka (lastnik avtomobila), kot oseba, ki odčitek spremeni, ter za to kaznivo dejanje določiti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, ki bi temeljile na povsem primerljivih standardih po vsej Uniji.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/159


P8_TA(2018)0237

Instrument za povezovanje Evrope po letu 2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o prometnem stebru instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))

(2020/C 76/19)

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017 (2),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (4),

ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU (5),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), sporočila Komisije (COM(2016)0603) in priloženega dokumenta SWD(2016)0299,

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2016)0606),

ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu dne 4. oktobra 2016 in v Svetu dne 5. oktobra 2016,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (6),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. marca 2018 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost(JOIN(2018)0005),

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. februarja 2018 o vmesni oceni Instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2018)0066),

ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker sta razvoj in sanacija prometne infrastrukture v EU še vedno precej razdrobljena in predstavljata velik izziv z vidika zmogljivosti in financiranja, vendar sta bistvenega pomena za trajnostno rast in delovna mesta, konkurenčnost ter socialno in teritorialno kohezijo v Uniji ter odpravljata neravnovesja med regijami;

B.

ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) skupni in centralno upravljan program financiranja, oblikovan za spodbujanje razvoja učinkovitega, trajnostnega in povezanega vseevropskega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in infrastrukture digitalnih storitev;

C.

ker bo zgodnje dokončanja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) bistveno prispevalo k uresničevanju ciljev EU za zmanjšanje emisij v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, razogljičenju evropskega gospodarstva in izpolnitvi ciljev EU „20-20-20“ na področju energije in podnebne politike; ker bi jedrno omrežje moralo biti dokončano do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050;

D.

ker vsak deseti Evropejec dela v širšem prometnem sektorju in ker bodo naložbe v prometno infrastrukturo ustvarile nova delovna mesta, saj naj bi po ocenah vsaka milijarda evrov, vložena v jedrno omrežje TEN-T, ustvarila do 20 000 novih delovnih mest;

E.

ker je IPE usmerjen v olajševanje čezmejnih povezav, vzpostavitev multimodalnih urbanih vozlišč ter odpravo nedelovanja trga in ozkih grl; ker je bila z IPE zagotovljena uresničitev projektov, ki jih sicer ne bi izvedli, kar pomeni jasno dodano vrednost EU pri omogočanju nadnacionalnega sodelovanja in usklajevanja;

F.

ker prometni sektor predstavlja največji delež proračuna IPE v obdobju 2014–2020; ker je bil delež za promet porazdeljen med splošni proračun za vse države članice in kohezijska sredstva, ki so na voljo kohezijskim državam članicam in so prenesena neposredno iz Kohezijskega sklada;

G.

ker je IPE eden najuspešnejših programov, saj je število prijav v veliki meri preseglo predvidena sredstva; ker je bilo do konca leta 2017 v okviru IPE za promet že dodeljenih 21,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev za projekte TEN-T, s tem pa so bile zagotovljene skupne naložbe v višini 41,6 milijard EUR; ker bodo leta 2018 podpisani dodatni sporazumi o dodelitvi sredstev v okviru kombiniranega razpisa, kjer se združujejo nepovratna sredstva IPE in zasebno financiranje, tudi iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); ker je bil prvotni proračun tega razpisa v višini ene milijarde EUR novembra 2017 povečan za 350 milijonov EUR v podporo prednostni nalogi „inovacije in nove tehnologije“ v skladu s cilji akcijskega načrta za alternativna goriva;

H.

ker je uvedba načela „uporabi ali izgubi“ znatno prispevala k uspehu IPE; ker bi kljub vsemu morali pospešiti izterjavo sredstev za neizvedene projekte;

I.

ker je namen IPE spodbuditi naložbe v prometno infrastrukturo in inovacije ter pritegniti finančna sredstva iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer bi se povečala pravna varnost in spoštovalo načelo tehnološke nevtralnosti;

J.

ker naj bi Komisija junija 2018 objavila zakonodajne predloge o evropskih strateških naložbah, tudi o posodobljenem Instrumentu za povezovanje Evrope (IPE);

1.

poudarja, da so naložbe v prometno infrastrukturo naložbe v dolgoročno trajnostno rast, kohezijo, konkurenčnost in delovna mesta; zato poudarja strateški pomen programa IPE za povezovanje notranjega trga, pametno mobilnost in možnost, da EU s programom prispeva konkretna dodana vrednost za državljane;

2.

poudarja, da je IPE bil, je in mora ostati učinkovit in ciljno usmerjen instrument za naložbe v vseevropsko infrastrukturno omrežje (TEN) na področju prometa, energetike in storitev digitalnega sektorja ter kot prispevek k prednostnim nalogam EU za delovna mesta, rast in naložbe, notranji trg, energetsko unijo, podnebje in enotni digitalni trg;

3.

poudarja uspeh programa IPE v obdobju 2014–2020, ki visoko evropsko dodano vrednost prinaša s spodbujanjem projektov na področju povezljivosti, ki imajo čezmejno, interoperabilno in multimodalno razsežnost, in projektov, ki krepijo povezljivost vseh načinov prevoza, tudi po morju, vključno s celinskimi pristanišči in celinskimi plovnimi potmi, pri čemer se prednost daje projektom, ki bodo vzpostavili manjkajoče povezave in odpravili ozka grla, da bi ustvarili enotni evropski prometni prostor, dostopen vsem, in inovativni prometni sektor; poziva Komisijo, naj poveča čezmejno dodano vrednost vozlišč, kot so morska pristanišča, in podpre projekte, ki povečujejo povezljivost s partnerskimi tretjimi državami;

4.

priznava, da bodo lahko koristi in potencial naložb EU v omrežje TEN-T v celoti izkoriščeni šele po dokončanju jedrnega in celovitega omrežja; poziva Komisijo, naj ne pozabi, da so za dokončanje ter omrežij potrebne precejšnje naložbe, ki so deloma odvisne od nadaljnje podpore EU, drugače se bo izvajanje zaustavilo; poudarja, da je treba vztrajati pri tem, da se omrežji dokončata najpozneje do leta 2030 (velja za jedrno omrežje) oziroma do leta 2050 (velja za celovito omrežje) in da je treba v celotnem procesu upoštevati standarde 21. stoletja;

5.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo program IPE v okviru predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 nadaljeval sedanji program in bo še bolj ambiciozen v smislu ciljev politike in finančnih sredstev; poudarja, da je treba pospešiti naložbe v digitalne, inovativne in trajnostne prometne projekte, da bi prešli na bolj zelen, resnično povezan, sodoben, vsem dostopen, varnejši in učinkovit prometni sistem;

6.

priznava, da je bil prispevek IPE odločujočega pomena za začetek večine projektov, zlasti projektov za povezljivost na čezmejni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da se je IPE izkazal kot pomemben spodbujevalec javnih in zasebnih naložb; meni pa, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za sprostitev njegovega celotnega potenciala;

7.

poziva Komisijo, naj preuči nove načine za spodbujanje IPE kot instrumenta s posebnimi sektorskimi cilji, ki se izvaja na podlagi politike in sredstva namenja obsežnim projektom z razsežnostjo čezmejne interoperabilnosti ali interoperabilnosti na ravni EU;

8.

meni, da bi morala Komisija v naslednjem večletnem finančnem okviru na podlagi temeljitega pregleda obdobja 2014–2020 in posledic zapletenih odnosov med IPE in drugimi finančnimi programi in instrumenti, kot so Obzorje 2020, evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), zlasti učinka zamenjave med IPE in EFSI, dodatno okrepiti in zagotoviti povezljivost IPE z drugimi programi, kot sta Obzorje Evropa in sklad InvestEU, da bi ohranili in spodbujali jasne cilje programa, se izognili podvajanju in optimizirali proračunska sredstva;

9.

poudarja, da bi bilo vsakršno zmanjševanje proračuna naslednjega IPE v prid drugim programom, kot se je to zgodilo v okviru IPE za obdobje 2014–2020, pri čemer sta imela korist EFSI in evropski program za razvoj obrambne industrije, nesprejemljivo; spodbuja Komisijo, ohrani celovitost finančne zmogljivosti IPE, saj se iz instrumenta v veliki meri financirajo projekti s širšim regionalnim in evropskim pozitivnim učinkom, za katere niso na voljo zadostna nacionalna sredstva ali tržno financiranje;

10.

priznava spodbudne prve rezultate kombiniranega razpisa za zbiranje predlogov v okviru sedanjega programa IPE; zato močno spodbuja Komisijo, na v prihodnosti ponovi tovrstne razpise in še naprej uporablja okrepljen IPE v obliki nepovratnih sredstev, ki ga je po možnosti treba kombinirati s finančnimi instrumenti EU in finančnimi instrumenti, ki se ne pridobijo na ravni EU; poziva Komisijo, naj poišče tudi načine za učinkovitejše spodbujanje sodelovanja zasebnih sovlagateljev, države članice pa, naj odpravijo zakonodajne in upravne ovire za ta postopek;

11.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sinergije na ravni projektov med tremi sektorji, ki so trenutno omejeni zaradi togosti proračunskega okvira v smislu upravičenosti projektov in stroškov; poziva Komisijo, naj infrastrukturo prilagodi prihodnjim potrebam čiste in pametne mobilnosti; pričakuje, da bodo prihodnje smernice sektorske politike in IPE prožnejši, tako da bosta omogočeni sinergija in boljše prilagajanje tehnološkemu razvoju in prednostnim nalogam (denimo digitalizaciji), obenem pa se bo pospešilo vzpostavljanje nizkoogljičnega gospodarstva in bodo ustrezno obravnavani skupni družbeni izzivi, kot je kibernetska varnost;

12.

poudarja pomen neposrednega upravljanja za zagotavljanje skupnih postopkov v treh sektorjih, hitre dodelitve sredstev in zelo dobrega izvrševanja proračuna; poudarja, da se je neposredno upravljanje nepovratnih sredstev IPE izkazalo za zelo učinkovito z zelo veliko bazo projektov in konkurenčnim izbirnim postopkom, osredotočanjem na cilje politik EU, usklajenim izvajanjem in polno udeležbo držav članic; priznava ključno vlogo, ki jo ima Izvajalska agencija za inovacije in omrežja pri uspehu IPE z optimizacijo njegovega proračuna, predvsem zaradi njene prožnosti in hitrega preusmerjanja neporabljenega denarja za nekatere ukrepe v financiranje novih; zato vztraja, da je treba vlogo agencije okrepiti, da bi zagotovili ustrezno porabo sredstev EU;

13.

podpira uporabo načela „uporabi ali izgubi“ pri neposrednem upravljanju IPE; hkrati vztraja, da je treba ohraniti možnost „ponovne uporabe“ zavez v primeru, da projekti ne bi delovali, kot je bilo predvideno, da bi povečali učinkovitost IPE;

14.

priznava, da je predložiti projekt zapleteno, zlasti v primeru velike prometne infrastrukture, in da je tehnična pomoč pomembna, npr. prek programske podpore IPE, zlasti v primeru kohezijskih držav članic, da bi spodbujali upravičenost zrelih in kakovostnih projektov; poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja tovrstno pomoč in ponovno razmisli o ocenjevalnih merilih, s katerimi bi bilo lažje prepoznati dodano vrednost projektov; poziva jo tudi, naj sprejme nadaljnje ukrepe za znatno poenostavitev upravnih zahtev, in to ne le za manjše zneske nepovratnih sredstev, in tehnično pomoč prilagodi manjšim prijaviteljem projektov;

15.

pozdravlja dejstvo, da je bilo v okviru programa za obdobje 2014–2020 iz Kohezijskega sklada v kohezijska sredstva za prometni steber IPE prenesenih 11,3 milijarde evrov, in izpostavlja izjemen uspeh razpisa za zbiranje predlogov na področju kohezije;

16.

je seznanjen s predlogom Komisije, da se IPE dodeli 42 265 milijonov EUR za obdobje 2021-2027, vključno s 7 675 milijoni EUR za energetske projekte in 2 662 milijoni EUR (oboje v stalnih cenah) za telekomunikacije in digitalne projekte; obžaluje pa, da je za IPE – promet v stalnih cenah namenjenih 11 384 milijonov evrov, pri čemer je iz Kohezijskega sklada dodeljenih 10 000 milijonov evrov, kar pomeni zmanjšanje za 12 % oziroma 13 %; ugotavlja in ne more sprejeti, da so se zmanjšala samo sredstva, dodeljena za prometni steber; poudarja, da je glede na izzive, s katerimi se srečuje prometni sektor na notranjem trgu, in uspeh IPE zmanjšanje sredstev za promet nerazumljivo, in poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o predlaganem znesku;

17.

meni, da bi bilo treba v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira za ohranitev visoke stopnje verodostojnosti in privlačnosti programa IPE za vlagatelje povečati finančno zmogljivost programa; poudarja, da bi z nezadostnimi sredstvi za promet ogrozili dokončanje omrežja TEN-T, s tem pa bi že vložene naložbe iz javnih financ izgubile del vrednosti;

18.

poudarja tudi, da imajo kohezijska sredstva pomembno regionalno razsežnost, ki se odziva na lokalno povpraševanje in je bistvena za dokončanje delov jedrnih omrežij v kohezijskih državah članicah in posledično za teritorialno kohezijo EU; ugotavlja, da bi morale naložbe v prometno infrastrukturo EU, če se izvajajo s prispevkom za promet iz Kohezijskega sklada, tudi v prihodnje ostati uravnotežen sistem centralno in skupno upravljanih virov; poudarja, da mora znesek iz Kohezijskega sklada, dodeljen v neposredno upravljanje v okviru IPE, v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ostati vsaj na enaki ravni kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ta znesek pa mora zadostovati zato, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 dokončajo projekti, ki se financirajo iz dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada v okviru sedanjega IPE;

19.

opozarja, da bodo za dokončanje jedrnega prometnega omrežja in političnih prednostnih nalog potrebni udeležba zadevnih državljanov in deležnikov pri odločanju, preglednost pri ocenjevanju in spremljanju okoljskega in finančnega izvrševanja sredstev, boljše povezovanje različnih načinov prevoza ter spodbujanje somodalnosti;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo zavezane glavnim ciljem politike IPE v prometnem sektorju: dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030, vključno z uvedbo raziskav ATM v okviru enotnega evropskega neba (SESAR), pomorskih avtocest in evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), in prehod na čisto, konkurenčno, inovativno in povezano mobilnost, vključno z uvedbo osrednje polnilne infrastrukture za alternativna goriva na ravni EU do leta 2025; napredek v smeri dokončanja celovitega omrežja TEN-T do leta 2050;

21.

poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na pametne horizontalne projekte; poziva Komisijo, naj torej razmisli o oblikovanju posebnih, namenskih in nadnacionalnih pobud, da bi pospešili in zagotovili pravilno izvajanje horizontalnih prednostnih nalog, kot je ERTMS, s spodbujanjem zasebnih naložb, deloma z združevanjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov;

22.

v zvezi s prometnim sektorjem ponovno poziva na pomen osredotočanja na multimodalne in čezmejne povezave, digitalne rešitve, preusmeritev na druge oblike prometa in bolj trajnosten promet; meni, da bi bilo treba pri posodobljenem IPE prednost nameniti tudi neposrednim povezavam jedrnega in celovitega omrežja; meni, da bi se morali ti cilji odražati v seznamih vnaprej opredeljenih projektov, ki bodo vključeni v naslednjo uredbo o tem instrumentu;

23.

se zaveda, da bi prometni sektor moral v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo digitalne in inovativne tehnologije, in priznava, da je nova, inovativna prometna infrastruktura vedno privlačnejša za naložbe, zlasti iz zasebnega sektorja; poudarja pa, da obstoječa infrastruktura ostaja hrbtenica omrežja EU, in poudarja, da je nujno treba veliko več vložiti v vzdrževanje obstoječe infrastrukture; zato poziva Komisijo, naj z ambicioznimi cilji na področju inovacij poskrbi za privlačno posodobitev ali nadgradnjo obstoječe infrastrukture;

24.

poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti najbolj oddaljenim regijam, kakor to določa člen 349 PDEU, in sicer tako, da razširi osrednjo mrežo pristanišč za izboljšanje povezljivosti znotraj njihovih geografskih območij, med samimi regijami, s celino in s tretjimi državami; meni, da bi bilo treba vse vrste prometa v najbolj oddaljenih regijah sofinancirati do višine 85 %, da bi se izboljšal njihov dostop do razpisov ter da bi se uvedle redne pomorske povezave med najbolj oddaljenimi regijami in celinskimi območji; poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebnega razpisa za najbolj oddaljene regije, poleg tega pa o dodelitvi sredstev za inovativno tehnologijo za regionalna letališča v najbolj oddaljenih regijah, s čimer bi se zagotovila varnost in vzdrževanje letališke infrastrukture;

25.

pozdravlja cilje iz skupnega sporočila o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost tako v smislu izboljšanja infrastrukture kot v smislu omogočanja sinergij; poziva Komisijo, naj za podporo razvoja infrastrukture za dvojno (civilno in obrambno) uporabo vzdolž omrežja TEN-T uporabi IPE;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2)  UL L 163, 24.6.2017, str. 1.

(3)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4)  UL C 101, 16.3.2018, str. 64.

(5)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

(7)  UL C 17, 18.1.2017, str. 20.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/164


P8_TA(2018)0238

Razmere v Nikaragvi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi (2018/2711(RSP))

(2020/C 76/20)

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008 (1), 26. novembra 2009 (2) in 16. februarja 2017 (3),

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

ob upoštevanju nikaragovske ustave,

ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. novembra 2016 o končnih rezultatih volitev v Nikaragvi,

ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 22. aprila 2018 in 15. maja 2018 o Nikaragvi,

ob upoštevanju sporočila za javnost Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) z dne 27. aprila 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi,

ob upoštevanju obiska Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) od 17. do 21. maja 2018 v Nikaragvi, da razišče tamkajšnje razmere, in njene predhodne izjave z dne 21. maja 2018,

ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Urada OZN za človekove pravice Liz Throssell z dne 20. aprila 2018 o nasilju med protesti v Nikaragvi,

ob upoštevanju sporočila za javnost Organizacije ameriških držav (OAS) z dne 14. maja 2018 o obisku zaradi preiskave razmer v Nikaragvi,

ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 20. januarja 2017 o Nikaragvi in izjave z dne 22. aprila 2018, v kateri je obsodil nasilje v Nikaragvi,

ob upoštevanju sporočil škofovske konference Nikaragve, zlasti zadnjega z dne 23. maja 2018,

ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker naj bi bilo med miroljubnimi protesti, ki so jih vodili študenti in ki so se začeli 18. aprila 2018 proti reformam sistema socialnega varstva, ki jih je napovedal predsednik Daniel Ortega, ubitih najmanj 84 ljudi, več kot 860 je bilo ranjenih in več kot 400 aretiranih; ker je imela večina žrtev strelne rane na glavi, vratu, prsnem košu ali trebuhu, kar močno kaže na zunajsodne usmrtitve; ker je oblast v Nikaragvi odkrito stigmatizirala protestnike, saj jih je označila za vandale in jih obtožila politične manipulacije;

B.

ker je predsednik Ortega 23. aprila 2018 napovedal, da bo reforma sistema socialnega varstva preklicana, vendar so se demonstracije razširile v nemire in pozive k začasni vladi in vzpostavitvi demokratičnega reda; ker je vir nezadovoljstva in odprtih konfliktov tudi močno povečanje ekstraktivnih, izvozno usmerjenih dejavnosti;

C.

ker so protiprotestne sile in skupina članov Sandinistične nacionalne osvobodilne fronte popolnoma nekaznovano in s privolitvijo in vpletenostjo policije 20. aprila 2018 napadle 600 študentov v metropolitski katedrali v Managvi; ker je Medameriška komisija za človekove pravice dokumentirala napade na štiri sedeže univerz (UCA, UPOLI, UNA in UNAN);

D.

ker veliko število žrtev kaže na brutalno represijo državnih organov, s čimer sta bili kršeni načeli nujnosti in sorazmernosti, ki ju določa mednarodno pravo, in standardi, ki določajo omejitve pri uporabi sile; ker je vodja nikaragovske državne policije Aminta Granera odstopil zaradi pretirane uporabe nasilja;

E.

ker je vlada samovoljno zaprla medijske hiše, ki so poročale o protestih, novinarji, ki so izrazili kakršno koli nasprotovanje, pa so bili ustrahovani in priprti; ker je bilo zatiranje svobode govora in nadlegovanje opozicijskih voditeljev, ki so ga izvajale nikaragovske oblasti, obsojeno kot napad na državljanske svoboščine; ker je bil novinar Angel Gahona ustreljen med poročanjem v živo;

F.

ker so organizacije za človekove pravice zabeležile številne navedbe o pomanjkanju pomoči in zdravljenja ranjenih protestnikov v javnih bolnišnicah;

G.

ker je predsednik nacionalne skupščine Gustavo Porras 27. aprila 2018 najavil ustanovitev komisije za ugotavljanje resnice, ki naj bi raziskala dogajanje med protesti; ker je 6. maja 2018 odbor sedmih zakonodajalcev, med katerimi je bilo pet članov stranke predsednika Ortege, izbral pet članov komisije, nacionalna skupščina pa je ratificirala njihovo imenovanje;

H.

ker je Nikaragvo med 17. in 21. majem 2018 obiskala Medameriška komisija za človekove pravice; ker je ta komisija poročala o nezakonitih in samovoljnih aretacijah, mučenju ter okrutnem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju, cenzuri medijev in napadih na medije, pa tudi o drugih oblikah ustrahovanja, kot so grožnje, nadlegovanje in kazenski pregon, katerih namen je bil razkropiti proteste in preprečiti udeležbo državljanov;

I.

ker dialog, ki se je 16. maja 2018 začel med predsednikom Ortego in nikaragovsko opozicijo ter civilnimi skupinami, kjer je imela katoliška cerkev vlogo posrednika, ni omogočil rešitve krize in je bil prekinjen, saj se vladni pogajalci niso želeli pogovarjati o dnevnem redu s 40 točkami, ki so ga predložili posredniki in je vseboval časovni načrt za demokratične volitve, vključno z reformo volilne zakonodaje, zgodnejšo izvedbo volitev in prepoved ponovne izvolitve predsednika; ker je bila predlagana ustanovitev skupnega odbora, sestavljenega iz šestih članov, od katerih bi bili trije iz platforme Alianza Cívica por la Justicia y la Democracia;

J.

ker je bil Daniel Ortega od začetka leta 2007 ponovno izvoljen na treh zaporednih volitvah, kljub temu, da nikaragovska ustava prepoveduje zaporedne izvolitve, kar kaže na korupcijo in avtoritarizem v državi; ker so institucije EU in Organizacija ameriških držav zaradi nepravilnosti močno kritizirale volitve leta 2011 in 2016, saj so bile izvedene brez navzočnosti opazovalcev katere koli organizacije ali drugih verodostojnih mednarodnih opazovalcev;

K.

ker je korupcija v javnem sektorju, vključno s korupcijo, v katero so vpleteni sorodniki Daniela Ortege, še vedno med največjimi izzivi; ker so podkupovanje javnih uradnikov, nezakoniti zasegi in samovoljno vrednotenje carinskih in davčnih organov zelo pogosti; ker so bili izraženi upravičeni pomisleki glede nepotizma v nikaragovski vladi; ker so skupine za človekove pravice obsodile postopno koncentracijo moči, ki je posledica enopartijske vladavine in slabljenja institucij;

L.

ker je področje demokracije in pravne države v Nikaragvi v preteklem desetletju opazno nazadovalo; ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

1.

obsoja brutalno zatiranje in ustrahovanje mirnih protestnikov v Nikaragvi, ki nasprotujejo reformi sistema socialne varnosti, kar je povzročilo številne smrtne žrtve, izginotja in samovoljne aretacije, ki so jih zagrešile nikaragovske oblasti, oborožene sile, policija in nasilne skupine, ki podpirajo vlado; opozarja vse nikaragovske varnostne sile, da je njihova dolžnost predvsem zaščititi svoje državljane;

2.

izreka sožalje družinam žrtev in sočutje z ranjenimi v demonstracijah;

3.

poziva nikaragovske oblasti, naj prenehajo izvajati nasilje nad ljudmi, ki uveljavljajo pravico do svobode izražanja in zbiranja; poziva protestnike in organizacije civilne družbe, ki vodijo proteste, naj pri uveljavljanju svojih pravic ne izvajajo nasilja; poziva nikaragovske oblasti, naj izpustijo vse samovoljno pridržane osebe, izplačajo odškodnino vsem zadevnim družinskim članom in zagotovijo, da ne bodo kazensko preganjani; poziva državne oblasti, naj ne dajejo javnih izjav, v katerih bi ožigosale protestnike, zagovornike človekovih pravic in novinarje, ter naj ne uporabljajo državnih medijev za javne kampanje, ki bi utegnile spodbujati nasilje;

4.

poziva nikaragovske oblasti, naj nemudoma omogočijo mednarodno, neodvisno in pregledno preiskavo, da bodo odgovorni za represijo in smrtne žrtve med protesti kazensko preganjani; v zvezi s tem pozdravlja obisk Medameriške komisije za človekove pravice v Nikaragvi ter izraža zaskrbljenost zaradi ugotovitev v predhodnem poročilu; poziva mednarodno skupnost, naj poskrbi, da bodo odgovorni za to odgovarjali;

5.

poziva nikaragovsko vlado, naj prizna odbor za spremljanje izvajanja priporočila Medameriške komisije za človekove pravice in okrepi njegovo pristojnost ter določi časovni razpored njegovih nadaljnjih obiskov; zahteva, da se vzpostavi javni register navzočih v bolnišnicah, kot je zahtevala Medameriška komisija za človekove pravice;

6.

poziva nikaragovske oblasti, naj vsem članom družbe, vključno z opozicijskimi silami, novinarji in zagovorniki človekovih pravic ter okoljskimi aktivisti in civilno družbo, zagotovi svobodno delovanje v skladu z mednarodnim pravom, da bodo lahko vse nasprotujoče si strani udeležene v razpravi o razmerah v Nikaragvi in bodo zagovarjale človekove pravice v državi; opozarja, da so popolno sodelovanje opozicije, depolarizacija sodstva, odprava nekaznovanja in pluralnost medijev bistveni dejavniki za ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v državi;

7.

obžaluje kršitve svobode medijev v Nikaragvi, pred in med protesti; meni, da je zaseg medijske hiše, ki so ga zagrešile oblasti med protesti, nesprejemljiv; poziva vlado, naj v državi ponovno omogoči popolno svobodo medijev in govora ter naj preneha nadlegovati novinarje;

8.

je seznanjen z nedavnim začetkom nacionalnega dialoga in ustanovitvijo komisije za ugotavljanje resnice, ki mora vključevati sodelovanje neodvisnih nacionalnih akterjev v vseh sektorjih, pa tudi mednarodnih akterjev; obžaluje neuspeh prvega kroga dialoga na nacionalni ravni, do česar je prišlo zaradi omejitev, ki jih je vsilila nikaragovska vlada, in izraža upanje, da je nedavno nadaljevanje dialoga priložnost za rešitev krize in prenehanje nasilja; poudarja, da bi moral vsak dialog potekati brez nasilja in represije, ob spoštovanju zakonov, ustave ter načela, da mora biti vsakršna sprememba zakonodaje v skladu z veljavnim pravnim redom;

9.

obsoja nezakonito ukrepanje, ki je pomenilo kršitev pravosodnega sistema in je vodilo do ustavnih sprememb, s katerimi so bile odpravljene omejitve predsedniškega mandata in je bilo omogočeno nadaljnje predsedovanje Daniela Ortege, kar je očitna kršitev pravice do demokratičnih volitev; poudarja potrebo po močnih demokratičnih institucijah, svobodi zbiranja in političnem pluralizmu; zato poziva k volilni reformi, ki bi zagotovila poštene, pregledne in verodostojne volitve ob spoštovanju mednarodnim standardov, da se tako reši politična kriza;

10.

poziva oblasti, naj se borijo proti vse bolj razširjeni korupciji v nikaragovskih političnih krogih, ki slabi delovanje vseh državnih institucij in omejuje tuje naložbe; poziva k izvajanju nikaragovske protikorupcijske zakonodaje, vključno z zakonodajo o podkupovanju, zlorabi položaja in olajševalnih plačilih; je zaskrbljen zaradi povezave med predsednikom Ortego in drugimi konflikti v regiji; poziva nikaragovske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

11.

poudarja, da je treba v luči pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike Nikaragvo opozoriti, da mora spoštovati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, ki jih določa klavzula o človekovih pravicah v sporazumu; poziva EU, naj spremlja razmere in po potrebi oceni, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti; svari pred hudimi političnimi, gospodarskimi in naložbenimi posledicami, ki jih lahko imajo kršitve človekovih pravic;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1)  UL C 45 E, 23.2.2010, str. 89.

(2)  UL C 285 E, 21.10.2010, str. 74.

(3)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0043.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/168


P8_TA(2018)0239

Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (2017/2012(INI))

(2020/C 76/21)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

ob upoštevanju Konvencije o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (CETS št. 197) in Konvencije o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (CETS št. 201),

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

ob upoštevanju poročila Sklada OZN za demografsko dejavnost (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko – odprava porok otrok),

ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje s četrte svetovne konference leta 1995 in rezultatov konferenc o pregledu,

ob upoštevanju akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter rezultatov konferenc o pregledu,

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti št. 1325 (2000), 1820 (2009), 1888 (2009), 1889 (2010), 1960 (2011), 2106 (2013), 2122 (2013) in 2242 (2015),

ob upoštevanju agende za ukrepanje iz Adis Abebe o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj julija 2015,

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 1, 5, 8 in 10,

ob upoštevanju pobude EU in OZN, poimenovane Spotlight,

ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

ob upoštevanju členov 8 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2010–2015 (GAP I),

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Svet sprejel 7. marca 2011,

ob upoštevanju sporočila Komisije o z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategy for equality between women and men 2010-2015 (Strategije za enakost žensk in moških 2010–2015) (COM(2010)0491),

ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. aprila 2015 z naslovom Akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019: „Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“ (JOIN(2015)0016),

ob upoštevanju sklepov Sveta o enakosti spolov v razvoju z dne 26. maja 2015,

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 (GAP II), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015, in letnega poročila o izvajanju tega načrta v letu 2016, ki sta ga Komisija in visoka predstavnica objavili 29. avgusta 2017,

ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov 2016–2019 z dne 3. decembra 2015,

ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki uvaja načelo usklajenosti politik za razvoj, v skladu s katerim je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju,

ob upoštevanju novega evropskega soglasja o razvoju,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju (2),

ob upoštevanju ocene izvajanja akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 v Evropi, ki ga je oktobra 2017 objavila Služba Evropskega parlamenta za raziskave,

ob upoštevanju poročila organizacije COC Nederland o izvajanju smernic EU za osebe LGBTI (3),

ob upoštevanju člena 52 in člena 55 Poslovnika,

ob upoštevanju skupne razprave Odbora za razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0167/2018),

A.

ker je načelo enakosti spolov temeljna vrednota EU, vključena v Pogodbi in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker je vključevanje tega načela treba izvajati in upoštevati v vseh dejavnostih in politikah EU, da bi bila enakost zagotovljena tudi v praksi in da bi bil dosežen trajnostni razvoj; ker sta enakost in krepitev vloge žensk osnovna pogoja za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja za obdobje po letu 2015, hkrati pa tudi samostojno vprašanje človekovih pravic, ki bi ga bilo treba obravnavati, ne glede na njegove koristi za razvoj in rast;

B.

ker je peti cilj trajnostnega razvoja doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklet po vsem svetu in ker je treba ta cilj vključiti v celotno agendo 2030, da bi dosegli napredek pri vseh splošnih in konkretnih ciljih trajnostnega razvoja;

C.

ker so razvojne strategije lahko učinkovite le, če imajo ženske in dekleta ključno vlogo v njih;

D.

ker je prvotni akcijski načrt za enakost spolov I (2010–2015) (GAP I) sicer prinesel določen napredek, a je vključeval tudi več pomanjkljivosti: ozko področje uporabe, nevključevanje vidika spola v proračun, slabo razumevanje okvira enakosti spolov v delegacijah EU, pomanjkanje zavezanosti med vodstvom EU ter pomanjkanje institucionalne strukture in spodbud za motivacijo in ustrezno podporo zaposlenih;

E.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. oktobra 2015 pozval k odpravi teh pomanjkljivosti in k sprejetju več drugih sprememb, vključno z razširitvijo področja uporabe tega akcijskega načrta ter povišanjem ravni odgovornosti na ravni uprave za enakost spolov;

F.

ker leta 2018 mineva sedemdeset let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah in ker je načelo enakosti v jedru vizije človekovih pravic, ki jo prinaša Ustanovna listina Organizacije združenih narodov iz leta 1945, v kateri je navedeno, da bi morali človekove pravice in temeljne svoboščine uživati vsi ljudje, brez diskriminacije na podlagi rase, spola, jezika ali veroizpovedi;

G.

ker je novi akcijski načrt za enakost spolov II (2016–2020) (GAP II) nastal na podlagi priporočil Parlamenta in se osredotočil na premik institucionalne kulture na sedežih in v delegacijah EU, da bi prišlo do sistematične spremembe v pristopu EU do enakosti spolov, in na spreminjanje življenj žensk in deklet prek štirih osrednjih področij;

H.

ker so štiri osrednja področja iz GAP II naslednja: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic in krepitev vloge deklet in žensk; vidnejše soodločanje in sodelovanje žensk in deklet, in horizontalni steber, ki predstavlja premik institucionalne kulture v službah Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU;

I.

ker Parlament v resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o obravnavi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe v državah v razvoju (4) poudarja velik pomen enakosti spolov in krepitve vloge žensk v zunanjih odnosih EU;

J.

ker je težko ugotoviti, koliko proračunskih sredstev je dodeljenih ukrepom za uresničevanje enakosti spolov, saj se vključevanje načela enakosti spolov kot del metodologije vključevanja vidika spola v proračun še ne upošteva vedno pri dodeljevanju proračunskih sredstev in vseh odločitvah o porabi; ker so se finančne obveznosti EU za enakost spolov po navedbah Komisije povečale, zmogljivost njenih zaposlenih in zaposlenih ESZD za upravljanje tega povečanega obsega dela pa se niso;

K.

ker je sodelovanje žensk v gospodarskih dejavnostih ključnega pomena za trajnostni razvoj in gospodarsko rast;

L.

ker vidik enakosti spolov načeloma ni vključen v sisteme nadzorovanja in procese vrednotenja programov in projektov ter ker se analiza glede na spol le redko uporablja za obveščanje o nacionalnih strateških ciljih, programih, projektih in dialogu;

M.

ker je leto dni po sprejetju GAP II prezgodaj za celovito oceno njegovega učinka; ker se priporoča, da se posamezni ukrepi EU ovrednotijo šele po najmanj treh letih od njihove uvedbe oziroma začetka izvajanja; ker namen te resolucijezato ni razprava o ciljih GAP II, temveč razmisliti o tem, kako so se izvajali zastavljeni cilji načrta v prvem letu, in priporočiti ukrepe za izboljšanje izvajanja v prihodnjih letih;

N.

ker je Konvencijo o otrokovih pravicah podpisalo 195 držav in je pravno zavezujoča ter bistven instrument za obravnavo ranljivega položaja deklet ter njihove potrebe po posebni zaščiti in oskrbi;

O.

ker je zelo skrb vzbujajoče, da je bilo ponovno uvedeno in razširjeno t. i. pravilo svetovne prepovedi („global gag rule“), s katerim se organizacijam, ki dekletom in ženskam zagotavljajo storitve na področju načrtovanja družine ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zmanjšujejo sredstva ZDA za podporo svetovnemu zdravju; ker bo to negativno vplivalo na programe za boj proti virusu HIV/aidsu, zdravje mater in otrok, ukrepe proti virusu zika ter druga področja, povezana z zdravjem in boleznimi, vključno z organizacijami, ki izvajajo splav, nudijo svetovanje v zvezi z njim ali napotijo nanj oziroma ga zagovarjajo, tudi če delujejo na osnovi lastnih sredstev, ki ne izvirajo iz ZDA, in je splav v njihovih državah zakonit;

P.

ker imajo delegacije in misije EU osrednjo vlogo pri izvajanju GAP II v partnerskih državah in ker ima vodstvo in znanje vodij in osebja delegacij in misij pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnega izvajanja GAP II; ker se ženske še vedno soočajo s spolno oviro pri dostopanju do vodstvenih položajev v delegacijah EU;

Q.

ker je le ena tretjina vseh delegacij EU dejavnih na področju človekovih pravic oseb LGBTI; ker se smernice EU za osebe LGBTI ne uporabljajo enotno; ker je izvajanje smernic zelo odvisno od znanja in interesa posameznih predstavnikov in se v zvezi s tem ne uporablja strukturni pristop;

R.

ker konfliktne, pokonfliktne in nestabilne razmere moške in ženske v različni meri prizadenejo; ker ženske niso le žrtve, temveč tudi nosilke pozitivnih sprememb, ki bi lahko prispevale k preprečevanju in reševanju konfliktov, izgradnji miru, mirovnim pogajanjem in pokonfliktni obnovi; ker se ženske in dekleta lahko soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in so lahko bolj izpostavljene revščini; ker bo vsaka tretja ženska na svetu na neki točki v življenju verjetno žrtev fizičnega in spolnega nasilja; ker je vsako leto 14 milijonov deklet prisiljenih v poroko;

1.

ugotavlja, da je bilo avgusta 2017 objavljeno prvo letno poročilo o izvajanju za leto 2016, iz katerega je razvidno, da obstaja jasen zagon za izvajanje GAP II;

2.

poudarja, da smo leto dni po sprejetju GAP II šele na začetku, a pozdravlja splošno usmeritev in opaža več pozitivnih trendov; hkrati pa opaža tudi številne težave v zvezi s poročanjem in izvajanjem ključnih prednostnih nalog in ciljev trajnostnega razvoja, povezanih s spolom, in spremljanjem napredka pri uresničevanju vseh ciljev, pa tudi v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov v dialog o sektorski politiki;

3.

ugotavlja, da je bil GAP II oblikovan kot skupni delovni dokument služb; vendar poziva Komisijo, naj pokaže svojo trdno odločenost, s tem da ga nadgradi v prihodnje sporočilo o enakosti spolov;

4.

ugotavlja, da sta uporaba najsodobnejše raziskave politik in trdnih dokazov bistvenega pomena za razvijanje znanja o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, da bi razvili politike in strategije, ki bi okrepile sposobnost Unije, da uresniči enakost spolov; zato poziva ESZD in Komisijo, naj posebno pozornost namenita svojemu cilju, s katerim bi zagotovili, da se opravi neodvisna ocena izvajanja ukrepov, določenih v prilogi 1 GAP II;

5.

ugotavlja, da GAP II nudi celovit program, ki zajema celotno agendo EU na področju zunanje politike, in v zvezi s tem pozdravlja izbiro treh tematskih stebrov, in sicer: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic ter krepitve vloge deklet in žensk ter slednjič krepitev soodločanja in sodelovanja deklet in žensk; poudarja, da so ti trije stebri namenjeni obravnavanju glavnih dejavnikov in vzrokov za diskriminacijo in marginalizacijo; seznanjen je tudi s horizontalnim stebrom, ki predstavlja premik institucionalne kulture v službah Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU glede enakosti spolov in krepitve vloge žensk prek zunanjih odnosov Unije;

6.

poudarja, da so med glavnimi dejavniki in vzroki, ki vodijo v diskriminacijo in marginalizacijo: spolno nasilje in nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, vključno s škodljivimi tradicijami, kot so poroke otrok in pohabljanje ženskih spolovil; nezadosten dostop do osnovnih socialnih storitev in sektorjev, na primer zdravja, izobraževanja, vode, sanitarne oskrbe in prehrane; težave z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja; in neenaka udeležba v javnih in zasebnih institucijah, pa tudi pri političnem odločanju in v mirovnih procesih;

7.

ugotavlja, da se neenakost med spoloma prekriva z drugimi oblikami neenakosti in jih povečuje ter da mora razumevanje te točke usmerjati izbiro prednostnih nalog in zavez k ukrepanju;

8.

poziva, da se pri izvajanju GAP II večja pozornost nameni dekletom in ženskam, ki trpijo zaradi dodatne diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti, kaste ali starosti, ter k ustrezni razčlenitvi podatkov;

9.

meni, da so večje vključevanje žensk na trg dela, boljša podpora ženskemu podjetništvu, zagotavljanje enakih možnosti in enakega plačila za moške in ženske ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ključni dejavniki pri doseganju dolgoročne vključujoče gospodarske rasti, boja proti neenakosti in spodbujanja finančne neodvisnosti žensk;

10.

pozdravlja, da je bil za merjenje in spremljanje napredka GAP II vzpostavljen trden okvir za spremljanje in odgovornost, in potrjuje, da njegova večja ambicioznost zagotavlja resnično priložnost, da EU na področju zunanjih odnosov postavi v ospredje enakost spolov ter krepitev vloge deklet in žensk; hkrati pa priznava, da je treba ta okvir globlje razumeti in harmonizirati, da bo mogoče ustrezno oceniti vpliv ukrepov EU;

11.

priznava pomen krepitve politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja za dekleta in njihovih posledic z vidika zdravja deklet in krepitve njihove ekonomske vloge; poudarja, da so dekleta in mlade ženske še posebej ranljive in da se je treba posebej osredotočiti na to, da se jim zagotovi dostop do vseh ravni izobraževanja; v zvezi s tem poziva, naj se preučijo številne možnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

12.

poudarja, da je večja vključenost javnega in zasebnega sektorja ključnega pomena za spodbujanje pravic žensk in krepitev njihove ekonomske vloge v različnih gospodarskih sektorjih; nadalje poudarja, da je treba ženske vključiti v nova gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori lokalnim MSP, zlasti podjetnicam, da bi jim omogočili koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

13.

poudarja, da je treba krepiti vlogo žensk na podeželju, in sicer z izboljšanjem njihovega dostopa do zemljišč, vode, izobraževanja, usposabljanja, trgov in finančnih storitev;

14.

poziva EU, naj spodbuja večjo udeležbo žensk v procesih ohranjanja in izgradnje miru ter v vojaških in civilnih misijah EU za krizno upravljanje;

Dosežki GAP II

15.

pozdravlja razširitev akcijskega načrta za enakost spolov na vse zunanje službe EU in na države članice ter opaža napredek pri spremembi institucionalne kulture EU na ravni njenih sedežev in delegacij, kar je bistveno za krepitev učinkovitosti pobud EU in njihovega učinka na enakost spolov; pozdravlja tudi zahtevo, vpeljano z GAP II, da morajo vsi akterji EU obvezno letno poročati o napredku na vsaj enem tematskem področju; vseeno ponovno poudarja, da so potrebni okrepljeno vodstvo in nenehne izboljšave doslednosti in usklajevanja med institucijami EU in državami članicami, ob hkratni uporabi obstoječih struktur in proračuna;

16.

pozdravlja dejstvo, da so za leto 2016 poročila o enakosti spolov predložile Komisija in ESZD ter 81 % delegacij in 22 držav članic EU; čeprav se zaveda, da utegnejo obstajati izjemne utemeljene okoliščine, zaradi katerih delegacije niso predložile poročila, pričakuje, da bodo delegacije in države članice okrepile svoja prizadevanja in da bo iz leta v leto viden nadaljnji napredek, dokler ne bodo poročil predložili vsi; ugotavlja, da so razlike med državami še vedno velike; opozarja, da bo popolno spoštovanje poročanja in izvajanja GAP bistveno pri uresničevanju cilja GAP II, da se ukrepi za enakost spolov vključijo v 85 % vseh novih pobud do leta 2020;

17.

pozdravlja praktične korake za spremembo kulture in uvedbo obvezne analize glede na spol za vse sprejete zunanje ukrepe, s čimer za poročanje o GAP postane v celoti odgovoren vodja delegacije EU, poveča se število zaposlenih na visokih položajih, ki sodelujejo pri izvajanju GAP II, in imenuje se vedno večje število zagovornikov enakosti spolov in kontaktnih točk za enakost spolov v delegacijah EU, čeprav je zaenkrat le v polovici delegacij kontaktna točka za enakost spolov; poziva, naj se vprašanjem enakosti spolov nameni več časa na ravni uprave in naj delegacije, ki tega še niso storile, imenujejo svoje kontaktne točke za enakost spolov; poudarja, da bi morale imeti vse kontaktne točke za enakost spolov dovolj časa in zmogljivosti za opravljanje svojih nalog;

18.

obžaluje, da ESZD v poročilu iz novembra 2016 navaja, da se v le nekaj misijah SVOP EU izvajajo usposabljanja o spolnem nadlegovanju in nadlegovanju na podlagi spola, ter ugotavlja, da v letu 2015 misije SVOP niso poročale o nobenem primeru spolnega nadlegovanja, zlorabe ali nasilja oziroma nadlegovanja, zlorabe ali nasilja na podlagi spola; poudarja pomen izvajanja politike popolne nesprejemljivosti spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja na podlagi spola ter podpiranja institucionalnih struktur, osredotočenih na preprečevanje spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola; poziva ESZD in države članice, naj podprejo vsa prizadevanja v boju proti spolnemu nasilju ali nasilju na podlagi spola v mednarodnih operacijah za ohranjanje miru in naj zagotovijo učinkovito zaščito žvižgačev in žrtev;

19.

pozdravlja vedno večje število ukrepov, ki so osredotočeni na enakost spolov (označevalca G1 in G2), ter zahtevo, da delegacije utemeljijo projekte brez takšne osredotočenosti; poudarja, da splošno povečanje števila takšnih projektov ne bi smelo ogroziti posebnih projektov, namenjenih enakosti spolov (označevalec G2), zato priporoča poseben cilj za projekte G2; opaža, da ni jasno, kako naj bi se dopolnjevali usmerjeni (G2) in vključeni (G1) ukrepi; poziva k dodatnim prizadevanjem za razjasnitev vključevanja načela enakosti spolov in pomnožitev usmerjenih ukrepov;

20.

opaža, da se pri pripravi programov in izbiri projektov uporablja le malo ponavljajočih se sestavnih delov enakosti spolov; poziva izvajalce, naj uporabijo celoten nabor področij enakosti spolov;

21.

obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti ter vse oblike nasilja na podlagi spola, vključno s trgovino z ljudmi, spolnim izkoriščanjem, prisilnimi porokami, zločini iz časti, pohabljanjem ženskih spolovil in uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni; poziva EU in vse države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo, ki je prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument, namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu;

22.

obžaluje, da ženske žrtve nasilja niso enako zaščitene pred nasiljem moških, kar zadeva informacije o zavetiščih, podpornih storitvah in pravicah, telefonskih linijah za pomoč, kriznih centrih za žrtve posilstva itd. ter dostop do njih in njihovo zagotavljanje; poudarja, da bi moral biti glavni poudarek Istanbulske konvencije na nasilju moških nad ženskami, obravnavati pa bi morala tudi vse oblike nasilja na podlagi spola, in sicer z bojem proti nasilju zaradi različnih razlogov, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izražanjem; poudarja pomen strateških ukrepov za proaktiven boj proti stereotipom na podlagi spola in spodbijanje patriarhalnih, rasističnih, seksističnih, homofobnih in transfobnih vzorcev, pa tudi spolne normativnosti in heteronormativnosti;

23.

močno obžaluje, da se pri sedanji pripravi programov, kot kaže, v kriznih razmerah ali težkih konfliktih ob stran potiska razsežnost enakosti spolov, kar poleg drugih posledic pomeni, da deklice in ženske, ki so bile žrtev posilstev v vojni, nimajo dostopa do nediskriminatorne nege, zlasti ne celovite zdravstvene oskrbe; poziva Komisijo, naj sistematično izvaja GAP II pri humanitarnem delovanju, ko mora v skladu z mednarodnim pravom zagotavljati nediskriminatoren dostop do zdravstvenih storitev, in dejano obvešča svoje humanitarne partnerje, da njena politika predvideva, da lahko v primerih, ko nosečnost ogroža življenje ženske ali dekleta oziroma povzroča nevzdržno trpljenje, mednarodno humanitarno pravo opraviči zagotovitev varne prekinitve nosečnosti; poziva, da za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ne bi smele veljati omejitve drugih partnerskih donatorjev glede potrebnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva v oboroženih spopadih; pozdravlja dejstvo, da so številne delegacije EU osredotočene na boj proti nasilju nad ženskami; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti varstvo pravice do življenja in dostojanstva vseh žensk in deklet, in sicer z aktivnim bojem proti škodljivim praksam, kot je spolni genocid; poudarja, da je treba odpraviti uporabo posilstva kot vojaškega orožja in sredstva za zatiranje, ter da mora EU izvajati pritisk na vlade tretjih držav in vse ustrezne deležnike v regijah, kjer prihaja do takega nasilja na podlagi spola, da bi izkoreninili to prakso, storilce privedli pred sodišče in pomagali preživelim, prizadetim ženskam in skupnostim ozdraveti in okrevati;

24.

poudarja, da splošno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do njih prispevata k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki so povezani z zdravjem, kot so predporodna nega ter ukrepi za preprečevanje visoko tveganih porodov in zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; izpostavlja, da je dostop do načrtovanja družine, storitev za zdravje mater ter storitev varnega in zakonitega splava pomemben del reševanja življenj žensk; obžaluje pa, da so prednostne naloge, povezane z načrtovanjem družine ali reproduktivnim zdravjem zapostavljene, tako glede financiranja kot programov; obžaluje, da nobena delegacija EU na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki, Evropi ter Osrednji Aziji ni izbrala nobenega kazalnika v zvezi s storitvami in pravicami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, kljub velikim potrebam v zvezi s tem v teh regijah; poziva delegacije EU v teh regijah, naj ponovno ocenijo te zaskrbljujoče podatke, da bi ugotovili, ali bi to lahko bilo povezano z napačnim poročanjem oziroma če je treba dopolniti sedanje programe s ciljno usmerjenimi ukrepi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, pri čemer je treba izkoristiti vmesni pregled načrtovanja programov; poudarja, da je treba posebno poglavje o spolnem in reproduktivnem zdravju ohraniti v letnem poročilu, da bi ustrezno ocenili preobrazbeni učinek GAP II ter da je napredek na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic ustrezno zajet z metodološkim pristopom poročila;

25.

ugotavlja, da poročilo dokazuje potrebo po odločnejših ukrepih za spolno in reproduktivno zdravje in pravice kot predpogoju za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ter potrebo po ustreznih orodjih za merjenje napredka pri zagotavljanju splošne dostopnosti spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kot je bilo dogovorjeno v skladu z akcijskim programom Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju in pekinškimi izhodišči za ukrepanje ter sklepnimi dokumenti njunih preglednih konferenc v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 5.6; v zvezi s tem opozarja tudi na cilja trajnostnega razvoja 3.7 in 5.3;

26.

obžaluje, da se v okoliščinah, ko se civilnodružbeni prostor krči, le malo pozornosti namenja cilju št. 18, ki je osredotočen na organizacije za pravice žensk in zagovornike človekovih pravic žensk; je zaskrbljen, ker je pri izvajanju GAP II le malo pozornosti usmerjene v tematsko prednostno nalogo o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o vključenosti žensk in deklet v politične in državljanske pravice;

Ključna priporočila za Komisijo/ESZD

27.

poziva Komisijo in ESZD, naj delegacije in enote z dodatnimi ukrepi spodbudita k medsebojni izmenjavi primerov dobre prakse pri doseganju večje enakosti spolov in na splošno vključevanju načela enakosti spolov, kot je vzpostavitev in spodbujanje mreže kontaktnih točk za enakost spolov in izmenjava bolj pozitivnih zgledov uspešne prakse, tudi, a ne samo, s pripravo in izvajanjem programov ter sistematično analizo glede na spol, ter zagotovita, da analize glede na spol dejansko vplivajo na programe, ki jih izvajajo delegacije EU;

28.

poudarja, da je bil dosežen pomemben napredek na različnih prednostnih področjih, vendar je napredek na nekaterih od njih počasnejši, kot bi bilo mogoče pričakovati; poziva Komisijo, naj s študijo preuči razloge, zaradi katerih delegacije EU pogosteje upoštevajo nekatere tematske cilje in prednostna področja ter pri njih dosegajo večji napredek;

29.

poziva h krepitvi človeških virov, namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, v službah Komisije prek prilagojenega usposabljanja, reorganizacije obstoječih struktur in z zaposlovanjem dodatnega osebja; meni, da bi večji obseg usposabljanja zaposlenih, namenjen zlasti višjim uradnikom na vodstvenih položajih, vključno s posebnim usposabljanjem o vprašanju enakosti spolov z bolj ranljivimi skupinami, ter umestitev kontaktne točke za enakost spolov v vsako enoto in oblikovanje skupine za usklajevanje za enakost spolov med enotami GD DEVCO, GD NEAR, GD ECHO in ESZD bolje pripomogli k vključevanju načela enakosti spolov v enote zunanje politike; meni, da bi bilo treba izboljšave in dodatno specializacijo pri usposabljanju na področju enakosti spolov omogočiti tudi lokalnim partnerjem na ravni vlad in nedržavnih akterjev, vključno z nevladnimi organizacijami;

30.

poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in dopolnjevanje med vsemi obstoječimi zunanjimi instrumenti in politikami EU, kar zadeva njihov odnos do vključevanja načela enakosti spolov, vključno z novim soglasjem o razvoju, svežnjem virov EU za vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo;

31.

pozdravlja sporočilo s smernicami z dne 8. marca 2016, v katerem so opisani viri in orodja za izvajanje GAP II, ki jih uporabljata GD DEVCO in ESZD, ter poziva k oblikovanju sporočila s smernicami za vse evropske službe, ki sodelujejo pri izvajanju GAP II;

32.

pozdravlja začetek izvajanja skupne globalne pobude za enakost spolov EU-OZN z imenom Spotlight, ki je skladna s ciljem GAP II, da se obravnavajo spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih spolovil, zgodnje prisilne poroke ali trgovina z ljudmi; vseeno opaža, da pobuda Spotlight obravnava pretežno tiste elemente agende, ki na globalni ravni že veljajo za skupni problem, kar potrjuje poročilo o izvajanju, in zato poudarja, da je treba enakost spolov spodbujati bolj celovito z ustrezno kombinacijo programov in načinov izvajanja; poziva, naj se za pobudo Spotlight namenijo dodatna sredstva, ki niso že sedaj namenjena enakosti spolov; poziva Komisijo, naj uporabi vmesni pregled svojih programov mednarodnega sodelovanja, da bi povečala finančna sredstva za sveženj virov za enakost spolov in uresničila ambiciozne cilje GAP II, tudi z vključitvijo vidikov enakosti spolov v dvostransko sodelovanje in tematskimi programi;

33.

poudarja, da mora EU v zunanjih odnosih spodbujati načelo enakosti med ženskami in moškimi in ga vključevati vanje; vendar ugotavlja, da se v GAP II povezava med trgovino in vprašanjem enakosti spolov ne obravnava v zadostni meri ter da vključevanje načela enakosti spolov bolj splošno ostaja večplastni izziv; v zvezi s tem opozarja, da pogajanja o trgovinskih sporazumih, zlasti poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju, ki pokrivajo delavske pravice, predstavljajo pomembno orodje za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter krepitev vloge žensk v tretjih državah; zato poziva, naj GD TRADE sprejme ukrepe za izvajanje GAP II pri svojem delu, naj vsi trgovinski sporazumi EU vključujejo pravice deklic in žensk ter enakost spolov kot gonila gospodarske rasti in naj se spoštujejo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela o pravicah spolov in pravicah delavcev, tudi o prisilnem delu in delu otrok; spominja, da je treba spremljati učinek, ki ga imajo trgovinske politike EU med izvajanjem na krepitev vloge žensk in enakost spolov;

34.

ugotavlja, da je krepitev vloge deklet in žensk eden od zastavljenih ciljev zunanjega delovanja EU v okviru globalne strategije za skupno zunanjo in varnostno politiko; ugotavlja, da vloga žensk v mirovnih pogajanjih in mediaciji, kot je obravnavana v GAP II, ni dovolj upoštevana; poudarja pomembno vlogo žensk pri spodbujanju dialoga, krepitvi zaupanja, oblikovanju koalicij za mir in nudenju različnih pogledov na to, kaj pomenita mir in varnost, zlasti pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter pokonfliktni obnovi; ugotavlja, da spodbujanje pravic žensk v državah, ki so jih prizadele krize ali zajeli konflikti, botruje oblikovanju močnejših in odpornejših skupnosti; pozdravlja imenovanje glavnega svetovalca za vprašanja enakosti spolov in izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti pri ESZD; pozdravlja krepitev ukrepov držav članic EU in mednarodnih ukrepov prek OZN, da bi se učinkoviteje obravnavale posledice konfliktnih in pokonfliktnih razmer na ženske in dekleta; poziva Komisijo, naj podpira novo globalno mrežo kontaktnih točk za ženske, mir in varnost; poudarja, da sta resolucija Varnostnega sveta OZN št. 2250 o mladih, miru in varnosti in opredelitev najboljšega možnega načina za njeno izvajanje zelo pomembna;

35.

ponavlja svojo zahtevo, povezano s trgovinskimi pogajanji s Čilom, da se vključi posebno poglavje o trgovini, enakosti spolov in krepitvi vloge žensk; poudarja, da se tokrat prvič uresničuje predlog vključitve takšnega namenskega poglavja v trgovinski sporazum; poudarja, da mora biti obveščen o vsebini tega poglavja in ga oceniti, da bi nato sprejel odločitve na splošnejši ravni; poziva EU, naj v trgovinske sporazume vključi horizontalne ukrepe, da bi spodbujala enakost spolov in izmenjavo najboljših praks ter omogočila ženskam, da imajo večje koristi od trgovinskih sporazumov;

36.

poziva k zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, v ključnih sektorjih, ki jih trgovinski sporazumi najbolj zadevajo, da bi zagotovili koristno orodje za čim bolj natančno napovedovanje njihovega vpliva na življenje žensk in preprečevanje negativnih učinkov; poziva tudi k vzpostavitvi mehanizma za spremljanje in krepitev politike enakosti spolov v trgovinskih sporazumih;

37.

pozdravlja tematsko prednostno nalogo glede krepitve gospodarske in družbene vloge ter analizo ovir pri dostopu do proizvodnih virov, vključno z zemljišči in ustreznimi dejavnostmi; ponovno poudarja, da se je EU sicer zavezala vlaganju v enakost spolov na področju kmetijstva, vendar kmetovalke niso prvi cilj uradne razvojne pomoči na področju kmetijstva; poziva EU in njene države članice, naj več sredstev namenijo za kmetovalke v skladu s ciljem 5 GAP II;

38.

odločno spodbuja institucije, naj znatno povečajo delež žensk v delegacijah EU, zlasti med vodji delegacij, pri čemer so ženske trenutno vodje 28 od 138 delegacij EU, pa tudi izboljšajo razmerje med spoloma na položaju vodij misij (trenutno zasedajo 5 od 17 mest); zato poziva Komisijo in ESZD, naj učinkovito izvajata usmerjene politike za spodbujanje dostopa žensk do vodstvenih in upravnih položajev; opozarja na nizko zastopanost žensk pri odločanju, kar kaže na obstoj nevidnih ovir, ki jim preprečujejo dostop do odgovornih položajev;

39.

poudarja, da bo uspeh GAP II na koncu odvisen od dolgoročnih in doslednih prizadevanj političnih voditeljev in višjega vodstva vseh akterjev v EU, od razpoložljivosti zadostnih človeških in finančnih virov za njegovo izvajanje ter od prilagajanja prizadevanj EU lokalnim okoliščinam v državah prejemnicah; v zvezi s tem pozdravlja pozitivna prizadevanja komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj ter druge komisarje spodbuja k večji zavzetosti; opozarja, da morajo visoka predstavnica in osebe na vodilnih položajih prevzeti več političnega vodenja, da bi se povečali viri in odgovornost za usklajevanje in krepitev teh prizadevanj v prihajajočih letih; poziva vse akterje EU, naj uporabijo sveženj virov s področja enakosti spolov, da bi zagotovili dosledno uporabo vključevanja načela enakosti spolov za uresničevanje ambicioznih ciljev GAP II;

40.

ostro obsoja, da so ZDA januarja 2017 ponovno uvedle in razširile izvajanje pravila svetovne prepovedi, ki pogojuje financiranje tujih zdravstvenih nevladnih organizacij („global gag rule“), ter vpliv tega pravila na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in države članice, naj proaktivno podpirajo pravice žensk in deklet po svetu ter naj močno povečajo nacionalna razvojna sredstva in razvojna sredstva EU za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, zlasti za dostop do načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava brez diskriminacije, da bi zmanjšali vrzel v financiranju, ki so jo na tem področju povzročile ZDA;

41.

poziva ESZD, naj izboljša izvajanje smernic EU za LGBTI in zagotovi, da se delegacije EU redno posvetujejo z organizacijami skupnosti LGBTI in jih obveščajo o ukrepih v zvezi s pravicami LGBTI, s čimer želi zagotoviti, da je stopnja sodelovanja in ukrepov odvisna od potreb skupnosti LGBTI v državi in ne od osebne zavezanosti osebja v delegacijah, ter naj uskladi strategije in ukrepe ne le z nacionalnimi veleposlaništvi držav članic EU, temveč tudi z veleposlaništvi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami, kot je OZN;

42.

ugotavlja, da bo za ohranjanje politične zavezanosti temu cilju potrebno ustrezno financiranje na področju enakosti spolov v zunanjih odnosih; poudarja, da je sedanje financiranje za enakost spolov in krepitev vloge žensk še vedno nezadostno in poziva k spremembi tega stanja v naslednjem večletnem finančnem okviru;

Ključna priporočila za delegacije EU

43.

pozdravlja prožnost, ki jo GAP II daje delegacijam, da lahko izbirajo prednostne naloge glede na okoliščine v državi, saj to pripomore k analizi posameznega primera in oceni posebnih potreb vsake države ali regije, s čimer se obravnava poseben izziv za okrepitev pravic žensk in njihovega ekonomskega položaja; vseeno priporoča, da bi bilo treba delegacije spodbujati, da bi pokazale napredek pri vsaj eni prednostni nalogi na tematski steber do konca GAP II, da bi se zagotovilo bolj uravnoteženo pokrivanje različnih tematskih področij, kot so krepitev politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja deklet in njihove posledice za zdravje in ekonomski položaj; poziva, naj se osredotočijo na položaj žensk in deklet na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, ter na nasilje na podlagi spola in še zlasti uporabo posilstva kot vojnega orožja; nadalje opozarja, da bi si bilo treba v ukrepih in projektih, ki jih financira EU, sistematično prizadevati za odpravo neenakosti med spoloma in diskriminacije;

44.

opozarja na obveznost iz Pogodb, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v vse dejavnosti EU, med drugim v politični dialog in v dialoge o sektorskih politikah, tudi na področjih, kot so energija, kmetijstvo, promet, izobraževanje in javna uprava, v katere je bilo do sedaj usmerjene manj pozornosti; vztraja, da bi morali vidik enakosti spolov vključiti v nacionalne načrte in politične okvire za zagotovitev prevzemanja odgovornosti partnerskih držav, s čimer opominja, da je treba podpirati razvojne projekte, ki jih vodijo ženske iz zadevnih držav; opozarja na pomen sodelovanja s partnerskimi državami na področju oblikovanja nacionalnih proračunov, ki bodo upoštevali vidik spola;

45.

poziva k oblikovanju posebne proračunske vrstice za enakost spolov, da bo obravnava stopnje politične udeležbe in zastopanosti žensk v sosednjih državah EU in znotraj EU dobila večjo težo; poudarja, da je treba te programe popolnoma uskladiti s cilji in programi Agencije OZN za ženske, programi pa bi morali tudi določiti merljive cilje, da bi se redno spremljal napredek glede enakosti spolov v vzhodnem in južnem sosedstvu ter okrepilo sodelovanje z vladami partnerskih držav, kar bi hitreje obrodilo boljše rezultate v okviru dvostranskih partnerstev in pridružitvenih sporazumov;

46.

ugotavlja, da se vključevanje načela enakosti spolov izvaja samo v nekaterih delegacijah in da je imel velik del osebja, ki se usposablja, pogodbeno razmerje z začasnimi napotitvami; poziva delegacije EU, naj izboljšajo to stanje;

47.

poudarja, da je pomembno med političnim dialogom povečati udeležbo žensk v izobraževanju, gospodarskih dejavnostih, zaposlovanju in podjetništvu kot prednostnih sredstvih za izboljšanje položaja žensk v družbi;

48.

poudarja pomen izvajanja sistematičnih analiz glede na spol, ki temeljijo na dokazih, po možnosti z uporabo podatkov, razčlenjenih po spolu in starosti, v posvetovanju in sodelovanju z lokalnimi organizacijami civilne družbe in ženskimi skupinami, organizacijami za človekove pravice ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi za izbiro in oceno izbire ciljev, sredstev za izvajanje in virov za spremljanje ter učinkovitost in trajnost rezultatov; pozdravlja, da je bilo dokončanih 42 analiz glede na spol za države, in spodbuja hitro dokončanje tovrstnih analiz za vse druge države ter k veliko večji uporabi meril enakosti spolov v sistemih za spremljanje programov in projektov ter postopkih vrednotenja, in poziva k določitvi vloge analize glede na spol pri oblikovanju državnih strateških ciljev, programov, projektov in dialoga; spodbuja EU, naj prouči možnosti za izmenjavo, upravljanje in posodobitev analize glede na spol na bolj sistematičen način, da bi pomagali izboljšati usklajevanje, in naj ne omejuje analize glede na spol na najbolj očitna politična področja, kot sta izobraževanje in zdravje mater, temveč upošteva tudi področja politik, ki trenutno zmotno veljajo za nevtralne glede na spol, zlasti kmetijstvo, podnebje in energija;

49.

ugotavlja, da je Komisija v skupnem delovnem dokumentu služb o okviru za obdobje 2016–2020 priznala, da se finančna vlaganja EU v enakost spolov ne merijo sistematično; poziva Komisijo, naj sprejme jasen, v rezultate usmerjen pristop, ki določa visoke standarde za mehanizme poročanja, ocenjevanja in odgovornosti, in naj spodbuja odločanje na podlagi dokazov, da bi se razpoložljiva finančna sredstva uporabljala učinkoviteje in uspešneje; zahteva poročilo, v katerem bo natančno ugotovljeno, koliko sredstev je bilo izrecno namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, in v katerem bodo prepoznani najbolj omembe vredni doseženi cilji;

50.

poudarja, da je treba še izboljšati zbiranje podatkov na nacionalni ravni, razviti posebne kazalnike s cilji, določenimi na podlagi teh kazalnikov, ter pomen njihovega spremljanja, usklajenega z okvirom ciljev trajnostnega razvoja;

51.

opozarja, da so pravice žensk človekove pravice, in spodbuja nadaljnje delo za obravnavanje družbenih in kulturnih norm in stereotipov o spolih v družbah prek večjega sodelovanja s civilno družbo, organizacijami zagovornikov pravic in krepitve vloge žensk na terenu, zlasti v okviru nestabilnih, konfliktnih in izrednih razmer; meni, da je nujno oblikovati nove mreže ali razviti obstoječe in vključiti vse ključne akterje, tudi zasebni sektor, treba pa je razviti tudi javno-zasebna partnerstva, če je to mogoče; poudarja, da je potrebna večja vloga žensk v lokalnih skupnostih in nevladnih organizacijah pri spremljanju in terjanju odgovornosti lokalnih oblasti; meni, da se ne bi smelo žensk in deklet predstavljati kot ranljivih, ampak bi se bilo treba osredotočiti na njihovo vlogo nosilk sprememb in razvoja ter tistih, ki se zavzemajo za mir pri reševanju konfliktov; poudarja, da sta za zagotavljanje resnične enakosti spolov potrebna vključevanje in aktivno sodelovanje dečkov in moških; zato spodbuja široko zasnovano izobraževanje za spremembo vedenja v zvezi z nasiljem na podlagi spola, ob sodelovanju z vsemi moškimi in dečki ter skupnostmi; poudarja, da družbene norme v zvezi z vlogo žensk in moških postavljajo ženske v položaj večje ranljivosti, še zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem, ter vodijo v škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih ali otroških spolovil, zgodnje in prisilne poroke;

52.

poziva EU, naj spodbuja pravni okvir in strategije za večjo in učinkovitejšo udeležbo žensk pri ohranjanju miru, v mirovnih procesih in mediaciji, izgradnji miru ter v vojaških in civilnih misijah kriznega upravljanja, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, s posebnim poudarkom na spolnem nasilju, povezanem s konflikti; v zvezi s tem meni, da analiza konfliktov z upoštevanjem vidika spola, v posvetovanju z lokalnimi akterji in organizacijami žensk, lahko omogoči boljše razumevanje vloge žensk v konfliktih;

53.

poudarja, da so potrebna proračunska sredstva za programe, usmerjene v preprečevanje porok otrok in katerih cilj bo ustvariti okolje, kjer lahko dekleta dosežejo svoj polni potencial, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in ekonomskimi programi za deklice, ki ne obiskujejo šole, programi za zaščito otrok, varnimi hišami za dekleta in žene, pravnim svetovanjem in psihološko podporo;

54.

poudarja, da je pomembno okrepiti sodelovanje, z rednim dialogom in usklajevanjem organizacij civilne družbe in drugih deležnikov, na primer na področju človekovih pravic, zdravja ali okoljskih akterjev, z delegacijami EU, ker bo tako sodelovanje prispevalo k večji prepoznavnosti in izvajanju GAP II, s čimer bi povečali javno odgovornost za napredek na področju enakosti spolov;

55.

izraža zaskrbljenost, saj se premalo pozornosti namenja varstvu zagovornikov pravic žensk in organizacij za pravice žensk, ob upoštevanju, da so trenutno pod močnim pritiskom zaradi vse manj možnosti za delovanje civilne družbe v mnogih regijah; zaskrbljen je tudi, ker je pri izvajanju GAP II le malo pozornosti usmerjene v tematsko prednostno nalogo o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o vključenosti žensk in deklet v politične in državljanske pravice;

56.

poziva delegacije EU, naj zagotovijo učinkovito in redno zbiranje podatkov o nasilju nad ženskami in deklicami, pripravijo priporočila za posamezne države ter spodbujajo vzpostavitev zaščitnih mehanizmov in ustrezne podporne strukture za žrtve;

Ključna priporočila za Evropski parlament

57.

spodbuja delegacije Evropskega parlamenta, naj pri svojem sodelovanju s partnerskimi državami sistematično poizvedujejo o programih za enakost spolov in rezultatih analize glede na spol ter delu glede spodbujanja enakosti spolov, pa tudi o krepitvi vloge žensk ter naj v programe misij vključijo sestanke z ženskimi organizacijami; poziva Parlament, naj zagotovi bolj uravnoteženo zastopanost spolov v sestavi delegacij;

58.

poziva, naj Komisija zagotovi poročila o analizi glede na spol za države in jih vključi v informativne predstavitve za vse delegacije Parlamenta v tretjih državah;

59.

priporoča, da bi moral Parlament prihodnja poročila o izvajanju GAP II pregledovati redno, po možnosti vsaki dve leti;

Ključna priporočila za poročanje v prihodnosti

60.

poudarja potrebo po poenostavljenem načinu poročanja, s katerim bi se kolikor je mogoče omejili birokratski postopki; poziva, naj se prihodnja poročila o izvajanju dokončajo in izdajo v krajšem časovnem okviru; poziva k razvoju spletnega poročanja, jasnih obrazcev in objavi vodiča, da bi imele delegacije lažje delo;

61.

poudarja, da je treba ženske vključiti v gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori prek mikroposojil za lokalna MSP, zlasti za podjetnice, da bi lahko imele koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

62.

poudarja, da je treba podpirati krepitev nacionalnih statističnih zmogljivosti v partnerskih državah, učinkovito usklajevati finančno in tehnično pomoč, da se omogoči boljše merjenje, spremljanje in upravljanje rezultatov, doseženih na področju vključevanja načela enakosti spolov;

63.

poziva Komisijo, naj zbere po spolu razčlenjene podatke pri izvajanju programov, ki jih financira EU o krepitvi vloge žensk;

64.

poudarja potrebo ne le po preudarnih politikah vključevanja načela enakosti spolov, ampak tudi po poročanju o posameznih praktičnih ukrepih, zlasti na občutljivih področjih, kot je spolno in reproduktivno zdravje, s katerimi bi ocenili dejanski vpliv na življenje žensk in deklet ter moških in fantov;

65.

vendar opozarja, da gre pri podatkih, ločenih po spolu, za več kot le njihovo zbiranje, in poziva k izboljšanju zbiranja podatkov, da bi se lahko opravila kakovostna analiza položaja žensk, na primer glede delovnih pogojev;

66.

poudarja, da je treba izboljšati zanesljivost analize glede na spol z uskladitvijo podatkov, ki jih zbirajo delegacije EU, tako da bodo primerljivi;

67.

poudarja, da se z mednarodnimi in nacionalnimi partnerji, akademskim svetom, možganskimi trusti in organizacijami žensk ni treba le posvetovati, ampak bi bilo treba zagotoviti, da se njihov prispevek in strokovno znanje vključita v spremljanje dejavnosti in programov, ki jih financira EU na področju enakosti spolov;

68.

spominja na obveznost EU in držav članic, da pri izvajanju in razvoju migracijske politike EU spoštujejo pravice deklet in žensk v vlogah migrantk, begunk in prosilk za azil; v povezavi s tem poziva, da se ponovno oceni sodelovanje operacije Sophia EUNAVFOR MED z libijsko obalno stražo, in sicer v luči poročil o sistematičnem spolnem nasilju nad ženskami v centrih za pridržanje na libijskem ozemlju;

69.

opozarja, da je koncept načela vključevanja enakosti spolov pogosto še vedno slabo razumljen in da je nujno bolj kakovostno poročanje, ki bi omogočilo oceno izvedbe GAP v okviru obstoječih politik in projektov; poudarja potrebo po oprijemljivih ciljih in dejavnostih, povezanih z jasnimi, specifičnimi referenčnimi točkami in strogim časovnim razporedom, ter po oceni kakovosti podatkov, iz katerih bi bil razviden dejanski učinek izvedenih ukrepov na države prejemnice, da bi GAP II služil kot mehanizem za resnično prednostno obravnavanje in izvajanje politik in ne bi bil samo sredstvo za interno poročanje;

o

o o

70.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL C 349, 17.10.2017, str. 50.

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.

(3)  https://www.ilga-europe.org/sites/default/files/Attachments/report_on_the_implementation_of_the_eu_lgbti_guidelines_2016.pdf

(4)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0365.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/180


P8_TA(2018)0240

Izvajanje strategije EU za mlade

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju strategije EU za mlade (2017/2259(INI))

(2020/C 76/22)

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 9, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 21, 24 in 32,

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (1),

ob upoštevanju resolucije Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2011–2018 (2),

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (3),

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o ustanovitvi pobude za zaposlovanje mladih (4),

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (5),

ob upoštevanju ocene Komisije o strategiji EU za mlade (6),

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o prihodnosti programa Erasmus+ (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (9),

ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, ki je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu,

ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2015 (10),

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (11),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o oceni strategije EU za mlade 2013–2015 (12),

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (13),

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 25. novembra 2008 o mladinski politiki Sveta Evrope (CM/Res(2008)23),

ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope z dne 31. maja 2017 o mladinskem delu (CM/Res(2008)4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (14),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja (15),

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij – Evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (16),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (17),

ob upoštevanju neuradnega poročila o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum,

ob upoštevanju resolucije o strategiji EU za mlade, ki jo je objavil Evropski mladinski forum (18),

ob upoštevanju stališča Evropske agencije za svetovanje in informiranje mladih (ERYICA) z naslovom: Engage. Inform. Empower (Pritegniti. Informirati. Okrepiti moč),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0162/2018),

A.

ker je v vsej Evropski uniji še vedno čutiti negativni učinek recesije na možnosti mladih, da v celoti razvijejo svoj potencial;

B.

ker mnoge države članice, zlasti tiste na jugu Evrope, pri številnih kazalnikih na mladinskem področju, kot so zaposlovanje, socialna varnost in zaščita, še vedno ne dosegajo ravni, ki so jih dosegale pred krizo;

C.

ker se zmanjšujejo razlike na regionalni ravni v vsej EU; ker je stopnja zaposlenosti v številnih regijah še vedno nižja od stopnje pred krizo;

D.

ker se je brezposelnost mladih v zadnjih letih postopno zmanjševala, kljub temu pa je po podatkih Eurostata januarja 2018 znašala 16,1 %, v nekaterih državah članicah pa celo več kot 34 %; ker se je ta stopnja v primerjavi s podatki iz leta 2008 (15,6 %) zvišala; ker te številke ne dovoljujejo enotne rešitve, če želimo uresničiti celotni potencial mladih; ker je stopnja brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah skrb vzbujajoča, v nekaterih od njih, na primer na otokih Mayotte, pa celo presega 50 %;

E.

ker je socialno-ekonomska kriza najbolj prizadela prikrajšane skupine, kot so etnične manjšine, osebe s posebnimi potrebami, ženske, osebe LGBTIQ, migranti in begunci, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela in dostopu do kulture, socialnih storitev in izobraževanja;

F.

ker izobraževanje prispeva k zmanjševanju učinka socialno-ekonomskih neenakosti ter zagotavlja znanja, spretnosti in kompetence, potrebne za zmanjševanje medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti;

G.

ker mladi zaradi splošnega nevlaganja vanje ne bodo mogli zahtevati, uresničevati in braniti svojih pravic, kar bo dodatno zaostrilo pojave, kot so upadanje števila prebivalstva, šolski osip, pomanjkanje strokovnih in poklicnih kvalifikacij, pozen vstop na trg dela, pomanjkanje finančne neodvisnosti, morebitno nedelovanje sistemov socialne varnosti, splošna negotovost glede delovnih mest in socialna izključenost;

H.

ker se mladi pri zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter socialnem in političnem udejstvovanju srečujejo z različnimi težavami, pri čemer so nekatere skupine nesorazmerno bolj prizadete kot druge; ker si je treba bolj prizadevati za podporo tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali popolnoma ločeni od njega;

I.

ker je ohranjanje lokalnih šol in izobraževalnih ustanov v vseh evropskih regijah osrednjega pomena, ko gre za boljše izobraževanje mladih, in bi morale regije imeti polno podporo EU pri tem izzivu;

J.

ker imajo zlasti izobrazba, medkulturni dialog, strateške komunikacije in tesnejše sodelovanje med državami članicami ključno vlogo pri preprečevanju radikalizacije mladih in krepitvi njihove odpornosti;

K.

ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri načrtovanju, razvijanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju vseh politik, ki zadevajo mlade; ker 57 % mladinskih organizacij v EU meni, da se v procesu oblikovanja politik za mlade ne upošteva njihovo strokovno znanje (19);

L.

ker je pomembno, da mladinske organizacije zagotovijo ustrezno zastopanost in vključenost mladih, da bodo resnično verodostojne;

M.

ker so cilji strategije EU za mlade še vedno zelo široki in velikopotezni, čeprav gre za strategijo, ki je še v teku in se nenehno izboljšuje; ker ni ustrezno določenih meril uspešnosti;

N.

ker se v strategiji EU za mlade za obdobje 2010–2018 poudarja potreba po strukturiranem dialogu med mladimi in nosilci odločanja;

O.

ker je končni cilj strategije EU za mlade povečati priložnosti in zagotoviti enake možnosti za vse mlade Evropejce;

P.

ker bi bilo treba mladim pomagati in krepiti njihovo moč za reševanje hudih težav, s katerimi se trenutno soočajo, in za spopadanje z izzivi, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti, in sicer z ustreznejšimi, učinkovitejšimi in bolj usklajenimi mladinskimi politikami, z boljšim in dostopnejšim izobraževanjem ter s ciljno usmerjenim izkoriščanjem ekonomskih, zaposlovalnih in socialnih politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

Q.

ker je EU v zadnjih letih uvedla številne pobude, kot so pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade v okviru strategije za mlade, da bi ustvarila več priložnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter spodbudila vključevanje mladih, krepitev njihove vloge in aktivno udeležbo v družbi;

R.

ker je treba ukrepe EU na področju mladih prek mladinske razsežnosti vključiti v sedanje in prihodnje politike in programe financiranja ter jih zasidrati v vsa pomembna politična področja, kot so gospodarstvo, zaposlovanje in socialne zadeve, kohezija, zdravje, ženske, soodločanje, migracije, kultura, mediji in izobraževanje;

S.

ker je treba uskladiti izvajanje prihodnje strategije EU za mlade med različnimi političnimi sektorji in institucijami;

T.

ker je treba vidik enakosti spolov vključiti v odločanje o mladinski politiki, pri katerem se upoštevajo posebne okoliščine in izzivi, s katerimi se soočajo zlasti mlade ženske in dekleta iz drugačnega kulturnega in verskega okolja; ker bi bilo treba v mladinsko politiko vključiti posebne ukrepe, ki upoštevajo različnost spolov, kot so preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti, izobraževanje o enakosti spolov in spolna vzgoja; ker je pri ženskah v povprečju 1,4 krat bolj pogosto, da niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kot pri moških (20) in si je treba stalno prizadevati za povečanje udeležbe mladih žensk na trgu dela, zlasti po porodniškem dopustu in zlasti mater samohranilk, ter mladih, ki so opustili šolanje, nizkokvalificiranih mladih, mladih invalidov in vseh mladih, ki jim grozi diskriminacija;

U.

ker si je treba vztrajno prizadevati za večjo udeležbo mladih v družbi, zlasti invalidov, priseljencev, beguncev ter tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

V.

ker je izobraževanje ključnega pomena za boj proti socialni izključenosti, zato so naložbe v znanje, spretnosti in kompetence bistvene za reševanje visoke stopnje brezposelnosti, predvsem med osebami, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

W.

ker člen 9 PDEU določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja,

X.

ker je strategija EU za mlade postavila trdne temelje za plodno in tvorno sodelovanje na mladinskem področju;

Y.

ker doseganja ciljev zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade (2010–2018) ni mogoče ustrezno in natančno oceniti in ker je zelo težko primerjati in oceniti stanje v različnih državah članicah zaradi pomanjkanja meril in kazalnikov ter prekrivanja instrumentov za izvajanje;

Z.

ker sta poklicno svetovanje in dostop do informacij o zaposlitvenih možnostih in izobraževalnih poteh bistvena za prihodnji izobrazbeni razvoj in prehod na trg dela;

AA.

ker mora EU pri določanju, izvajanju in ocenjevanju ciljev te strategije tesno sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

Izzivi na mladinskem področju in pridobljene izkušnje iz sedanjega procesa oblikovanja mladinskih politik EU

1.

z obžalovanjem ugotavlja, da so dolgoročni varčevalni ukrepi, zlasti zmanjševanje sredstev za izobraževanje, kulturo in mladinsko politiko, negativno vplivali na mlade in njihove življenjske pogoje; opozarja, da vse večja neenakost, tveganje izključenosti, negotovost in diskriminacija močno vplivajo na mlade, zlasti na najbolj prikrajšane, kot so mladi invalidi, mlade ženske, manjšine in osebe s posebnimi potrebami;

2.

pozdravlja dosežke evropskega sodelovanja na mladinskem področju pri reševanju težav, s katerimi se srečuje večina Evropejcev, ter pri pomoči nacionalnim oblikovalcem politike, saj jim zagotavlja strokovno znanje, priporočila, legitimnost, in uspešno mobilizacijo več sredstev EU;

3.

meni, da je odprta metoda koordinacije sicer primerno, a še vedno nezadostno sredstvo za oblikovanje mladinskih politik, in da jo morajo dopolnjevati drugi ukrepi; ponovno poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi primerov dobre prakse glede vprašanj, povezanih z mladimi, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o jasnih kazalnikih in referenčnih merilih, da bi omogočili spremljanje doseženega napredka;

4.

priznava pozitivne dosežke strategije EU za mlade prek razvoja medsektorskih dejavnosti in izvajanja strukturiranega dialoga, da bi se zagotovilo sodelovanje mladih, in meni, da je treba izboljšati splošno raven ozaveščanja o ciljih in instrumentih strategije EU za mlade s strani zadevnih akterjev in deležnikov; zlasti ugotavlja, da pristop od zgoraj navzgor, uporabljen v strukturiranem dialogu, ustvarja dodano vrednost in bi ga bilo treba ohraniti; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri razvoju nove strategije upoštevajo rezultate šestega cikla strukturiranega dialoga, ki se osredotoča na prihodnjo strategijo EU za mlade;

5.

predlaga, da se na področje mladinske politike vključijo lokalni in regionalni organi, zlasti v tistih državah članicah, v katerih imajo pristojnosti na tem področju;

6.

pozdravlja politične pobude na tem področju, katerih namen je podpreti mlade v EU, kot so zlasti Vlaganje v mlade v Evropi, Evropska solidarnostna enota in Pobuda za zaposlovanje mladih; vendar meni, da bi morali biti ti instrumenti bolje povezani s strategijo EU za mlade in imeti pristop od spodaj navzgor; zato poziva Komisijo, naj vse politične predloge, ki zadevajo mlade, sistematično poveže s krovno strategijo in vključi vse ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji in civilna družba, s pomočjo dolgoročnega celostnega pristopa in točno določenih horizontalnih ciljev;

7.

poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za usklajevanje izvajanja prihodnje strategije EU za mlade v sodelovanju z institucijami EU, vključno z Evropskim parlamentom, državami članicami in civilno družbo, zlasti sindikati in mladinskimi organizacijami;

8.

poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovita orodja za usklajevanje med svojimi službami ter naj enemu od podpredsednikov Evropske komisije kot sklop dodeli nalogo za vključevanje vidika mladih;

9.

spodbuja države članice, naj evropski steber socialnih pravic uporabijo kot podlago za pripravo zakonodaje za mlade;

10.

poudarja, kako pomembno vlogo ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni, in meni, da je treba mladim zagotoviti pravilne informacije o hudih duševnih zdravstvenih težavah, ki jih povzročata uživanje tobaka, alkohola in drog ter zasvojenost s temi substancami, ter jim pomagati v primeru teh težav;

11.

poudarja pomen, ki ga ima ocena Komisije o izvajanju strategije za mlade v državah članicah, da bi omogočili več preverjanja in spremljanja na terenu; poziva Komisijo, naj določi cilje strategije EU za mlade, ki se lahko kakovostno in količinsko ocenijo, obenem pa upošteva posebnosti vsake države članice ali regije; poziva jo tudi, naj poveča finančna sredstva za programe in ukrepe za pripravo mladih na svet dela;

V strategiji EU za mlade dati glas mladim

12.

priporoča, naj bo prihodnja strategija EU za mlade participativna in osredotočena na mlade ter naj izboljšuje dobro počutje, odraža potrebe, ambicije in raznolikost vseh mladih v Evropi, obenem pa naj razširi njihov dostop do ustvarjalnih orodij, ki vključujejo nove tehnologije;

13.

meni, da bi morala EU izraziti solidarnost z mladimi in še naprej krepiti njihovo moč za udeležbo v družbi, in sicer z razvojem posebnih ukrepov, kot so poenostavitev prostovoljstva, podpiranje mladinskega dela, razvijanje novih orodij, zlasti tistih, ki vključujejo nove tehnologije, spodbujanje izmenjav na podlagi solidarnosti, dejavnosti v skupnosti, svobodnega okolja in demokratičnega dialoga; zato priznava pomen povezovanja mladih za osebnostno rast in razvoj občutka za aktivno državljanstvo; poziva države članice, naj poenostavijo dejavno udeležbo mladih v prostovoljskih organizacijah; poudarja, da lahko večje sodelovanje mladih v družbi, ki je že samo po sebi pomemben dosežek, postane tudi odskočna deska za večje sodelovanje v politiki;

14.

v zvezi s tem poudarja, kako pomembno vlogo ima neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljskih dejavnostih pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc ter znanj in spretnosti med mladimi Evropejci;

15.

poziva države članice, naj določijo nacionalne pravne okvire in ustrezne finančne vire za prostovoljstvo;

16.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo mlade, zlasti tiste z manj možnosti in tiste, ki so zunaj formalnih organizacijskih struktur, da prevzamejo dejavno in kritično vlogo v javnem življenju, in naj sprejmejo participativen pristop k oblikovanju politik, da bodo lahko mladi vplivali na odločitve, ki zadevajo njihovo življenje, in jim ponudijo spletna in druga orodja demokracije, pri čemer naj upoštevajo omejitve in tveganja družbenih medijev, ter naj v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje mladinskih politik vključijo ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji, civilna družba in mladinske organizacije;

17.

poziva države članice, naj spodbujajo polno udeležbo mladih v volilnem procesu;

18.

izraža potrebo po nadaljevanju strukturiranega dialoga med mladimi in nosilci odločanja v prihodnjem okviru evropskega sodelovanja na področju mladine; meni, da bi moral proces strukturiranega dialoga sistematično doseči več različnih skupin mladih, in ugotavlja, da je treba v ta namen nacionalnim in evropskim delovnim skupinam zagotoviti tudi zadostno finančno podporo; poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih nosilcev odločanja v strukturiranem dialogu z mladimi;

19.

poziva države članice, naj pri poročanju in uporabi sredstev, namenjenih spodbujanju trajnih priložnosti za zaposlovanje mladih, ravnajo pregledno; poudarja, kako pomembno je tudi, da na zahtevo predložijo podrobne podatke o položaju mladih v državi;

20.

poudarja, da ni sistematičnega posodabljanja informacij in zanesljivih podatkov o izvajanju strategije; zato poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi statističnimi službami, da bi dobili ustrezne posodobljene statistične podatke o mladih, ki so pomembni za razumevanje stopnje uspešnosti strategije, ki se izvaja; meni, da bi morali ti statistični podatki dopolnjevati predložena triletna poročila;

21.

opozarja, da obstaja trend upadanja udeležbe mladih na nacionalnih in lokalnih volitvah in da mladi potrebujejo politično zavezo in možnost videti rezultate svojega prispevka; zato opozarja, da so priložnosti, da že zelo mladi izkusijo politično udeležbo v svojem okolju in lokalnih skupnostih, bistvenega pomena za to, da se pri mladih okrepi občutek evropskega državljanstva in postanejo dejavni državljani; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo regionalne in lokalne organe, da omogočijo popolno in koristno sodelovanje in udeležbo v postopku odločanja in volilnem postopku;

22.

poziva države članice, naj nacionalne svete mladih vključijo v odbore za spremljanje in izvajanje strategije EU za mlade;

23.

poudarja potencial tehnologij za povezovanje z mladimi ter poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za sodelovanje v družbi prek elektronskih platform;

24.

z obžalovanjem ugotavlja, da kljub stalnim prizadevanjem Komisije, da bi obveščala o priložnostih za mlade, ki jih podpirajo različni programi Unije, še vedno veliko mladih meni, da imajo omejen dostop do teh priložnosti; poziva Komisijo, naj izboljša svoja komunikacijska orodja;

Enake možnosti za zagotavljanje trajnostnega vključevanja na trg dela

25.

je zelo zaskrbljen zaradi trajne visoke stopnje brezposelnosti mladih v vsej EU, še posebej pa v južni Evropi; opozarja, da bi morala biti odpiranje kakovostnih delovnih mest in ustvarjanje možnosti za zaposlovanje zagotovljeni in da ostajata ključni zavezi do mladih, in v zvezi s tem poziva, naj se sprejmejo ukrepi za lažji prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih pripravništev in vajeništev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo strukturne reforme na trgu dela, poštene delovne pogoje in plačilo za zagotovitev, da mladi ne bodo diskriminirani pri dostopu do dela; poudarja, da je treba opredeliti socialne pravice za nove oblike zaposlovanja in pošteno delovno prakso ter zagotoviti socialni dialog;

26.

poudarja, da morajo nacionalni, regionalni in lokalni organi sprejemati prilagojene ukrepe in nuditi prilagojeno podporo, ki bo dosegla vse mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; želi spomniti na potrebo po vključevanju lokalnih deležnikov, kot so socialni partnerji, sindikati, civilna družba in mladinske organizacije;

27.

meni, da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za odpravo prekarnega položaja mladih žensk na trgu dela, pri tem pa nameniti posebno pozornost razliki v plačilu med spoloma in premočni zastopanosti žensk v netipičnih oblikah zaposlitve brez socialnega varstva;

28.

poudarja, da je treba spodbujati poštene delovne pogoje in ustrezno socialno varstvo za delavce v tako imenovanih novih oblikah zaposlitve, v katerih so mladi prekomerno zastopani;

29.

meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za vključevanje mladih migrantov na trg dela, ob tem pa dosledno spoštovati načelo enakega obravnavanja;

30.

poudarja, da bi morala vključujoča mladinska politika zagovarjati in spodbujati socialne programe, ki omogočajo politično in kulturno udeležbo; poleg tega meni, da je dostojno in regulirano delo, ki temelji na kolektivnih pogodbah, z neprekarnim delovnim razmerjem, z ustreznimi plačami ter visokokakovostnimi in univerzalnimi javnimi storitvami pomembno za družbeno blaginjo mladih; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poštene delovne pogoje in ustrezno socialno zaščito, tudi z upoštevanjem novih oblik zaposlovanja;

31.

želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje, zlasti tista, ki ju razvijajo v mladinskih organizacijah, ključno vlogo pri razvoju potenciala mladih, tudi podjetniških spretnosti, saj jim omogočata razvijanje široke palete kompetenc, ki lahko povečajo njihove možnosti na trgu dela;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejne poklicne možnosti in možnosti za usposabljanje ter razširijo in povečajo naložbe v sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter naj te možnosti predstavijo kot privlačno izbiro za izobraževanje;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo regionalne in lokalne oblasti ter vlagajo v nove življenjske priložnosti za mlade, da bi razvijali njihovo ustvarjalnost in polni potencial, podprli podjetništvo mladih in spodbujali socialno vključenost mladih v korist njihovi skupnosti;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostne delovne prakse in delovnih mest, kjer se spoštujejo njihove pravice, vključno s pravico do stalne zaposlitve s plačo, ki zagotavlja preživetje, socialno zaščito ter dostojno in neodvisno življenje;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj nadzorujejo subjekte, ki ponujajo več zaporednih praks, čemur ne sledi ponudba zaposlitve, da se pogodbe o zaposlitvi ne bodo nadomeščale z navideznimi praksami;

36.

pozdravlja dejstvo, da se je z ukrepi v okviru pobude za zaposlovanje mladih podprlo več kot 1,6 milijona mladih (21); poudarja, da je potrebnih več prizadevanj in finančnih obveznosti; poudarja, da je treba izboljšati stike z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in se srečujejo s številnimi ovirami, pa tudi kakovost ponudb v okviru jamstva za mlade, in sicer z opredelitvijo jasnih meril in standardov, vključno z dostopom do socialne zaščite, minimalnega dohodka in zaposlitvenih pravic; poziva države članice, naj dejansko izboljšajo svoje sisteme spremljanja, poročanja in izvajanja ter zagotovijo, da se bodo sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih uporabljala kot dopolnilo nacionalnega financiranja in ne kot njegovo nadomestilo;

37.

poudarja tudi, da je treba obravnavati kakovost mentorstva in svetovanja, kakovost in ustreznost dejanskega usposabljanja posameznikov, pripravništva ali zaposlitev ter kakovost rezultatov glede na določene cilje; pri tem poudarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih zagotoviti uporabo že obstoječih okvirov kakovosti, kot je evropski okvir kakovosti; meni, da bi morali biti tudi mladi vključeni v spremljanje kakovosti ponudb;

38.

opozarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih ali prihodnjih evropskih orodij finančno podpreti ukrepe, ki spodbujajo vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, tudi kakovostno plačano delovno prakso, pripravništvo ali vajeništvo, vendar to ne bi smelo nadomestiti zaposlitve in pri tem mladih nikakor ne bi smeli izkoriščati;

39.

ugotavlja, da je spodbujanje podjetniškega duha med mladimi prednostna naloga ter da so formalni in neformalni izobraževalni sistemi najučinkovitejši ukrepi za spodbujanje podjetništva mladih; poudarja, da je podjetništvo sredstvo za boj proti brezposelnosti mladih in socialni izključenosti ter za spodbujanje inovacij; zato meni, da bi morala strategija EU za mlade podpirati ustvarjanje primernega okolja za njihovo podjetništvo;

40.

želi spomniti, da so glavna ciljna skupina pobude za zaposlovanje mladih tisti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zato države članice poziva, naj vložijo več truda v prepoznavanje in obravnavanje omenjene ciljne skupine, zlasti najbolj ranljivih mladih, kot so invalidi, ter pri tem upoštevajo njihove posebne potrebe;

41.

poziva države članice in Komisijo, naj na področju izobraževanja in usposabljanja uvedejo inovativna in prilagodljiva nepovratna sredstva za razvijanje talentov ter umetniških in športnih sposobnosti; podpira države članice, ki si prizadevajo za uvedbo programov štipendiranja za tiste z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi sposobnostmi;

42.

poudarja, da ima 38 % mladih težave pri dostopu do informacij; poudarja tudi, kako pomembno je, da se zagotovi skupen pristop k usmerjanju, podpori in obveščanju mladih o njihovih pravicah in možnostih;

43.

nadalje poudarja, da se mora pobuda za zaposlovanje mladih osredotočati ne le na visoko izobražene mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, temveč tudi na osebe, ki so nizkokvalificirane, neaktivne in niso prijavljene na javnih zavodih za zaposlovanje;

44.

poudarja, da je kljub visoki stopnji brezposelnosti mobilnost delavcev znotraj EU še vedno omejena; zato želi opozoriti, kako pomembna je za konkurenčen trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj zato spodbujajo čezmejne strokovne in poklicne priložnosti;

45.

poudarja, da imajo odrasli, starejši od 55 let, pomembno vlogo pri izobraževanju mladih na delovnem mestu; skupaj s Komisijo se zavzema za oblikovanje programov, ki bi omogočili postopen izstop teh oseb s trga dela do upokojitvene starosti, zlasti s prehodom na zaposlitev za krajši delovni čas, s čimer bi omogočili in spremljali tudi postopen vstop mladih na delovno mesto;

46.

poudarja, da imajo podjetja pomembno vlogo na področjih, povezanih s pridobivanjem spretnosti ter ustvarjanjem delovnih mest za mlade; ugotavlja, da lahko izobraževanje in usposabljanje na področjih, povezanih s spodbujanjem podjetništva, prispevata k doseganju dolgoročnega razvoja, spodbujanju evropske konkurenčnosti in boju proti brezposelnosti;

47.

poziva države članice, naj v akcijskih načrtih predstavijo pričakovane učinke ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti; zato poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da s svojimi ukrepi učinkovito spodbujajo trajno zaposlovanje; poudarja, da je treba ovrednotiti vzdržnost politik, ki naj bi se izvajale;

Trajnostni razvoj: prihodnost za mlade

48.

je trdno prepričan, da sta kakovostno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in kakovostno usposabljanje temeljna pravica; zato meni, da bi bilo treba vsem Evropejcem zagotoviti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, etnično pripadnost in motnje v telesnem ali duševnem razvoju; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo vse te vrste izobraževanja pri zagotavljanju znanja, spretnosti in kompetenc mladih, da postanejo zavzeti državljani in sodelujejo v evropskem projektu; zato poziva države članice, naj razvijejo posebne politike in v zvezi s tem spodbujajo enako obravnavanje umetniškega in ustvarjalnega pouka ter naravoslovnih in tehničnih predmetov (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) v učnem načrtu;

49.

poudarja pomen posodobitve izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vključevanje novih znanj, spretnosti in kompetenc v izobraževanje, kot so državljanstvo, kritično razmišljanje in podjetniški duh, ter razvoj novih izobraževalnih orodij, ki omogočajo večjo udeležbo v izobraževanju in lažji dostop do njega;

50.

je zelo zaskrbljen zaradi izrazito perečega problema revščine otrok, ki zadeva do 25 milijonov otrok v EU (več kot 26,4 % vseh Evropejcev, mlajših od 18 let) iz družin, ki jih pesti vsakodnevno pomanjkanje zaradi nezadostnih dohodkov in osnovnih storitev; meni, da bi lahko mladinske politike prispevale k področjem, kot so politika za otroke in družino;

51.

je globoko zaskrbljen zaradi pojava osipa in zato poziva k ustreznim rešitvam, da bi to težavo rešili in uresničili cilje iz strategije Evropa 2020;

52.

spodbuja Komisijo, naj podpre pobude, katerih cilj je spodbujanje aktivnega in kritičnega državljanstva, spoštovanja, strpnosti in medkulturnega učenja, ter opozarja, da imajo pri tem ključno vlogo programi EU, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dialog z mladimi o različnih temah, kot so spolnost, spol, politika, solidarnost in okolje, pravo, zgodovina in kultura;

53.

je trdno prepričan, da morajo biti pismenost, tudi digitalna, medijska in matematična pismenost, ter osnovne spretnosti, ki so ključno orodje za zagotavljanje samostojnosti in obetavne prihodnosti za mlade, prednostni cilj na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja pri zagotavljanju osnovnih znanj in kompetenc za vse;

54.

poziva Komisijo, naj spodbuja pobude s formalnim izobraževanjem in neformalnim učenjem v podporo inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništvu mladih ter za večjo povezanost in medsebojno razumevanje mladih iz različnih skupin;

55.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je še vedno veliko evropskih državljanov, katerih sposobnosti branja in pisanja so slabe ali ki niso funkcionalno, digitalno in medijsko pismeni, kar je zelo zaskrbljujoče, saj jim to onemogoča ustrezno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

56.

opozarja, da prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehoda na trg dela; zato poudarja pomen prednostne obravnave in zagotavljanja socialnih naložb v izobraževanje in usposabljanje v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

57.

je trdno prepričan, da bi bilo treba pri spremljanju strategije EU za mlade uporabiti pregled socialnih kazalnikov, ki je bil uveden v okviru evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sprejme poseben sklop kazalnikov za spremljanje strategije EU za mlade, kot so izobraževanje, znanje in vseživljenjsko učenje, enakost spolov na trgu dela, zdravstvo, digitalni dostop, življenjski pogoji in revščina;

58.

poudarja ključno vlogo družine in učiteljev pri podpori mladim, ki so žrtve ustrahovanja v šoli in na spletu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje takega ravnanja, ki vpliva na duševno zdravje mladih, zlasti z razvijanjem ustreznih digitalnih veščin že od osnovnega izobraževanja, kot je to določeno v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje;

59.

meni, da je treba za večjo učinkovitost ukrepov na področju izobraževanja, mladih in športa razviti skupne cilje in instrumente za merjenje učinka politike na podlagi mednarodnih raziskav;

60.

poudarja škodljiv učinek stresa na dobro počutje mladih, tako v šoli, pri usposabljanju in na trgu dela kot v zasebnem življenju; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v programe za duševno zdravje ter spodbujajo ustrezne subjekte, da bodo pomagali mladim na tem področju;

61.

poudarja, da je treba poskrbeti za dobro duševno in telesno počutje mladih Evropejcev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zunajšolske športne dejavnosti in s kampanjami ozaveščajo o prehrani;

62.

poudarja, da je pomembno spodbujati medkulturni dialog v športu, tudi z oblikovanjem platform, v katere bodo vključeni mladi, begunci in migranti;

63.

meni, da je treba zaradi zapletenosti mladinskih politik in njihovega učinka spodbujati sodelovanje v raziskavah, da se razvijejo empirično utemeljeni odgovori ter posredovanje in preventivne rešitve, ki bodo spodbujale dobro počutje in odpornost mladih.

64.

poudarja pomen kulture ne samo v boju proti nasilju, rasizmu, radikalizaciji in nestrpnosti, ampak tudi pri razvijanju evropske identitete; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kulturo in enak dostop do nje ter naj vlagajo vanjo;

65.

poudarja, da imajo mladinske organizacije ključno vlogo za sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v družbo; zato države članice poziva, naj podprejo mladinske organizacije, priznajo njihovo vlogo na področju razvoja kompetenc in socialne vključenosti ter podprejo ustanavljanje mladinskih svetov na vseh ravneh, pri čemer naj sodelujejo z mladimi;

66.

vztraja, da je potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja pomembno za opolnomočenje učečih se, bistveno pa je tudi za razvoj družbe, ki temelji na socialni pravičnosti in enakih možnosti, ter bo prispevalo k oblikovanju državljanskih veščin in osebni izpolnitvi; obžaluje, da delodajalci in ponudniki formalnega izobraževanja ne priznavajo dovolj vrednosti in pomena znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da je dodatna ovira premajhna primerljivost pristopov potrjevanja v državah EU in skladnost med njimi; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za vzpostavitev nacionalnega sistema priznavanja in potrjevanja kompetenc, pridobljenih v okviru dejavnosti neformalnega izobraževanja, ter opozarja na priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

Tesnejše usklajevanje in podpora strategiji EU za mlade iz finančnih instrumentov

67.

meni, da bi morala biti strategija EU za mlade usklajena z večletnim finančnim okvirom ter s cilji trajnostnega razvoja in vsemi ustreznimi vodilnimi pobudami, programi in političnimi strategijami, morala bi vzpostaviti sistematičen dialog med zadevnimi organi, določiti jasne cilje in vzpostaviti ustrezen mehanizem usklajevanja;

68.

opozarja, da lahko EU na področju mladih v skladu z načelom subsidiarnosti izvaja le ukrepe podpore, usklajevanja in dopolnjevanja ukrepov držav članic, poudarja pomen usklajenosti sredstev EU in nacionalnih sredstev in zato poziva Komisijo, naj omogoči sinergije z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi pobudami, da se prepreči podvajanje, prekrivanje in ponavljanje dejavnosti;

69.

poziva države članice in Komisijo, naj povečajo javne naložbe v izobraževanje in zadeve, povezane z mladimi;

70.

je trdno prepričan, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru znatno povečati razpoložljiva sredstva za podporo različnim politikam in pobudam za mlade, kot so program Erasmus+, pobuda za zaposlovanje mladih in program Evropa za državljane, s tem ponuditi boljše možnosti mladim in preprečevati izključenost;

71.

pozdravlja ustanovitev Evropske solidarnostne enote – programa za spodbujanje solidarnosti med mladimi Evropejci, prostovoljstva in razvoja solidarnostnega državljanstva; opozarja na stališče Parlamenta, da je treba novo pobudo ustrezno financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa programa uporabljati kot rešitev za boj proti brezposelnosti mladih;

72.

je prepričan, da bi moral program „Evropa za državljane“ še naprej spodbujati aktivno državljanstvo, državljansko vzgojo in dialog ter ustvarjati občutek evropske identitete; ugotavlja, da je stopnja uspešnosti programa nizka zaradi pomanjkanja sredstev; poziva, naj se mu dodeli bistveno več sredstev;

73.

poziva Komisijo, naj ohrani program Erasmus za mlade podjetnike; spodbuja države članice in Komisijo, naj se zavežejo, da bodo z gospodarskimi zbornicami, podjetji in mladimi skupaj spodbujale ta program, ne da bi zanemarile glavno področje dejavnosti;

74.

ponovno poudarja svojo podporo krepitvi programa Ustvarjalna Evropa, ki zagotavlja posebne programe mobilnosti za mlade umetnike in zaposlene v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

75.

poudarja pomen programa Erasmus+, temeljnega programa za ustvarjanje aktivnih in zavzetih mladih državljanov; je trdno prepričan, da bi moral biti program Erasmus+ namenjen vsem mladim, tudi tistim z manj možnostmi, in da je treba večje ambicije za Erasmus+ v naslednjem programskem obdobju podpreti z znatnimi dodatnimi sredstvi za sprostitev celotnega potenciala programa ter da je treba poenostaviti postopek z vzpostavitvijo elektronskih sistemov za dostop do čezmejnih storitev in podatkov o študentih, kot je projekt „e-Card“;

76.

poziva k boljši usklajenosti med strategijo EU za mlade in programom Erasmus+, uskladitvijo rokov za izvajanje, spremembo uredbe o programu Erasmus+, da bi jasno podprli cilje strategije s skupnimi „cilji mladih“, ter opredelitvi ključnega ukrepa 3 kot glavnega orodja za izvedbo strategije;

77.

poudarja, da proračun pobude za zaposlovanje mladih ne zagotavlja, da bo program izpolnil svoje cilje; zato poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, države članice pa poziva, naj v okviru nacionalnih proračunov oblikujejo programe zaposlovanja mladih; poleg tega poudarja, da je treba dvigniti starostno mejo za upravičence s 25 let na 29 let, kar bi bolje odražalo dejanske razmere, saj se številni današnji diplomanti in tisti, ki vstopajo na trg dela, bližajo tridesetemu letu starosti;

78.

se zavzema za enoten koncept mladih v smislu omejitve njihove starosti v vsej Evropski uniji, brez poseganja v načelo subsidiarnosti; poziva vse države članice, naj k temu poenotenju prispevajo tako, da odpravijo ovire za merjenje rezultatov in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči;

79.

podpira spodbujanje prihodnjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za oblikovanje celovitega, na dokazih temelječega odziva, ukrepov in preprečevalnih rešitev, s katerimi bi spodbujali dobro počutje in odpornost mladih;

80.

je seznanjen z ugotovitvami in tveganji, na podlagi katerih nacionalni organi menijo, da ukrepi, ki jih upravlja Komisija (vključno s programi študentskih izmenjav), izpolnjujejo zahteve strategije za mlade, nekatere države članice pa umikajo svoja sredstva iz področij politike, ki se podpirajo iz proračuna EU (22);

o

o o

81.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(2)  UL C 417, 15.12.2015, str. 1.

(3)  UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

(4)  EUCO 37/13.

(5)  UL C 311, 19.12.2009, str. 1.

(6)  http://ec.europa.eu/assets/eac/dgs/education_culture/more_info/evaluations/docs/youth/youth-strategy-2016_en.pdf

(7)  UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(8)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0359.

(9)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.

(10)  UL C 417, 15.12.2015, str. 17.

(11)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(12)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0426.

(13)  UL C 88, 27.3.2014, str. 1.

(14)  UL C 58, 15.2.2018, str. 57.

(15)  UL C 316, 22.9.2017, str. 76.

(16)  UL C 120, 5.4.2016, str. 22.

(17)  UL C 11, 12.1.2018, str. 16.

(18)  https://www.youthforum.org/sites/default/files/publication-pdfs/Resolution_EU_Youth_Strategy_FINAL%281%29.pdf

(19)  Neuradno poročilo o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum.

(20)  Society at a Glance 2016 – OECD Social Indicators (Družbeni pregled leta 2016 – Socialni kazalniki OECD).

(21)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2018 o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah (P8_TA(2018)0018).

(22)  http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615645/EPRS_STU(2018)615645_EN.pdf


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/192


P8_TA(2018)0241

Izvajanje direktive o okoljsko primerni zasnovi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES) (2017/2087(INI))

(2020/C 76/23)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o okoljsko primerni zasnovi), ter izvedenih uredb in prostovoljnih sporazumov, sprejetih na podlagi te direktive,

ob upoštevanju delovnega načrta Komisije za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 (COM(2016)0773), ki je bil sprejet v skladu z Direktivo 2009/125/ES,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami) (2),

ob upoštevanju ciljev Unije o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energijski učinkovitosti,

ob upoštevanju Pariškega sporazuma in 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC,

ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma s strani EU in držav članic,

ob upoštevanju dolgoročnega cilja iz tega sporazuma glede ohranjanja zvišanja povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter glede nadaljnjih prizadevanj, da bi to zvišanje omejili na 1,5 °C,

ob upoštevanju splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 (3)),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018)0028),

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032 – SWD(2018)0020)),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 o seznamu kritičnih surovin za EU za leto 2017 (COM(2017)0490),

ob upoštevanju sklepov Sveta o ekoinovacijah: omogočanje prehoda na krožno gospodarstvo, sprejetih 18. decembra 2017 (4),

ob upoštevanju poročila o emisijski vrzeli za leto 2017 (Emissions Gap Report 2017), ki je bil v okviru programa OZN za okolje objavljen novembra 2017,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (5),

ob upoštevanju zakonodaje EU o odpadkih,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja (6),

ob upoštevanju ocene izvajanja na evropski ravni, ki jo je pripravil generalni direktorat Parlamenta za parlamentarne raziskovalne storitve kot dopolnitev k pregledu izvajanja direktive o okoljsko primerni zasnovi,

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0165/2018),

A.

ker je cilj direktive o okoljsko primerni zasnovi povečati energijsko učinkovitost in raven varstva okolja s harmoniziranimi zahtevami, ki zagotavljajo delovanje notranjega trga in spodbujajo stalno zmanjševanje splošnega vpliva izdelkov, povezanih z energijo, na okolje; ker ti ukrepi z zmanjševanjem porabe energije pozitivno vplivajo tudi na energetsko varnost;

B.

ker direktiva o okoljsko primerni zasnovi določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje vpliva izdelkov, povezanih z energijo, na okolje v njihovem življenjskem ciklusu; ker so se doslej odločitve na podlagi te direktive osredotočale predvsem na zmanjšanje porabe energije v fazi uporabe;

C.

ker bi z izvajanjem direktive lahko še bolj okrepili prizadevanja EU za izboljšanje energijske učinkovitosti ter pripomogli k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb;

D.

ker zmanjšanje okoljskega učinka izdelkov, povezanih z energijo, v fazi izdelave okoljsko primerne zasnove, z določitvijo minimalnih meril glede njihovega trajanja, možnosti za nadgradnjo in popravilo, recikliranja in ponovne uporabe, lahko ustvari pomembne priložnosti za odpiranje novih delovnih mest;

E.

ker je bilo do začetka leta 2018 sprejetih 29 posebnih uredb o okoljsko primerni zasnovi za različne skupine izdelkov, poleg tega pa so bili sprejeti tudi trije prostovoljni sporazumi, priznani v okviru direktive;

F.

ker so v direktivi o okoljsko primerni zasnovi priznani prostovoljni sporazumi ali drugi samoregulativni ukrepi kot alternativa izvedbenim ukrepom, kadar so izpolnjena nekatera merila; ker se vsi obstoječi prostovoljni sporazumi niso izkazali za učinkovitejše od regulativnih ukrepov;

G.

ker ima okoljsko primerna zasnova gospodarske koristi za industrijo in potrošnike ter znatno prispeva k podnebni in energetski politiki Unije in njeni politiki krožnega gospodarstva;

H.

ker je zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi tesno povezana z zakonodajo EU o označevanju z energijskimi nalepkami, pri čemer naj bi ukrepi, sprejeti na podlagi teh dveh direktiv, do leta 2020 v industrijskem, veleprodajnem in maloprodajnem sektorju ustvarili 55 milijard EUR prihodkov letno in po ocenah zagotovili prihranke primarne energije v višini 175 Mtoe na leto do leta 2020, kar bo prispevalo k približno polovici cilja Unije glede prihrankov energije do leta 2020 in zmanjšalo njeno odvisnost od uvoza energije; ker zakonodaja prav tako precej pripomore k podnebnim ciljem EU, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov za ekvivalent 320 milijonov ton CO2 letno; ker so možnosti za energijski prihranek v dolgem roku še večje;

I.

ker se v skladu s poročilom o obračunavanju učinka okoljsko primerne zasnove (Ecodesign Impact Accounting Report, Evropska komisija, 2016) ocenjuje, da bodo potrošniki EU do leta 2020 prihranili skupaj do 112 milijard EUR ali približno 490 EUR letno na gospodinjstvo;

J.

ker več kot 80 % okoljskega vpliva izdelkov, povezanih z energijo, opredelijo v fazi zasnove;

K.

ker je za večino zainteresiranih strani mogoče opredeliti tri glavne ovire za polno izvajanje zakonodaje: neobstoj jasne politične podpore in usmeritve, počasnost regulativnih postopkov in neustrezen nadzor trga v državah članicah;

L.

ker je po ocenah 10–25 % izdelkov na trgu neskladnih z direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami, s čimer se predvideni prihranki energije zmanjšajo za približno 10 % in ustvarja nelojalna konkurenca;

M.

ker sta obstoječi izjemi za odrsko osvetlitev iz uredb Komisije (ES) št. 244/2009 (7) in (EU) št. 1194/2012 (8) ustrezen in učinkovit način za spoštovanje posebnih potreb in okoliščin gledališč ter celotno zabavno industrijo in bi ju bilo treba še nadalje uporabljati;

N.

ker se je sicer področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi leta 2009 sicer razširilo na vse izdelke, povezane z energijo (razen za prevozna sredstva), izdelkov, ki ne rabijo energije, pa zahteve za okoljsko primerno zasnovo še ne zajemajo;

O.

ker bi bilo treba v EU vse izdelke zasnovati, izdelati in tržiti tako, da se pri tem uporabi čim manj nevarnih snovi, obenem pa zagotoviti varnost izdelka, da se olajša recikliranje in ponovna uporaba, obenem pa ohrani visoka raven varstva zdravja ljudi in okolja;

P.

ker je v direktivi o okoljsko primerni zasnovi določeno, da bi moralo njeno dopolnjevanje z uredbo REACH o kemikalijah prispevati k povečanju njunih učinkov in vzpostavitvi skladnih zahtev, ki jih morajo upoštevati proizvajalci; ker so bile zahteve, povezane z uporabo nevarnih kemikalij in njihovim recikliranjem, doslej omejene;

Q.

ker se v okviru nove uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami ustanavlja nova podatkovna zbirka in ker se informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS) uporablja v nekaterih državah članicah, vendar ne v vseh;

R.

ker je eden od prednostnih ciljev splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (sedmega okoljskega akcijskega programa) Unijo pretvoriti v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo; ker je v okoljskem akcijskem programu določeno, da bi moral okvir politike Unije zagotoviti, da so prednostni izdelki, ki se dajo na trg Unije, okoljsko primerno zasnovani, da se optimizira učinkovitost rabe virov in materialov;

S.

ker akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo vključuje zavezo, da se bo v prihodnjih zahtevah poudarjalo vidike krožnega gospodarstva glede okoljsko primerne zasnove v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi, in sicer s sistematičnim analiziranjem vprašanj, kot so popravljivost, trajnost, nadgradljivost, možnost recikliranja ali določitev nekaterih materialov ali snovi;

T.

ker Pariški sporazum določa dolgoročni cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo; ker se je EU zavezala, da bo prispevala svoj pošten delež k tem ciljem z zmanjšanjem emisij v vseh sektorjih;

U.

ker bi morali ukrepi za okoljsko primerno zasnovo zajeti celotni življenjski cikel izdelkov, da bi izboljšali učinkovito rabo virov v Uniji, pri njih pa bi morali upoštevati, da se v fazi zasnove določi več kot 80 % vpliva na okolje, kar ima zato zelo pomembno vlogo pri spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva, trajnosti, možnosti nadgraditve in popravila, ponovne uporabe in recikliranja izdelka;

V.

ker je poleg krepitve bolj trajnostnih in glede rabe virov učinkovitih izdelkov treba okrepiti tudi načela ekonomije delitve in storitvene ekonomije, države članice pa bi morale posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina, ko predstavljajo programe za spodbujanje uporabe izdelkov in storitev, pri katerih je raba virov najučinkovitejša;

W.

ker je Unija pogodbenica Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in mora zato izvajati ukrepe za postopno odpravo teh nevarnih snovi, vključno z omejitvijo njihove uporabe ob zasnovi izdelka;

Učinkovito orodje za zagotavljanje stroškovno učinkovitih prihrankov energije

1.

meni, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi uspešen instrument za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki je omogočil znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ekonomske koristi za potrošnike;

2.

priporoča, naj Komisija nadaljuje z vključevanjem več skupin izdelkov, izbranih glede na njihov potencial za okoljsko primerno zasnovo (ki vključuje tako potencial za učinkovito rabo energije kot za učinkovito rabo materialov), pa tudi drugih okoljskih vidikov, in sicer z uporabo metodologije iz člena 15 direktive, obenem pa posodablja obstoječe standarde, da bi izkoristili celotni potencial področja delovanja direktive in njenih ciljev;

3.

poudarja, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi izboljšuje delovanje notranjega trga EU z opredelitvijo skupnih standardov izdelkov; poudarja, da stalno sprejemanje harmoniziranih zahtev glede izdelkov na ravni EU podpira inovacije, raziskave in konkurenčnost proizvajalcev EU ter zagotavlja pošteno konkurenco, obenem pa preprečuje nastanek nepotrebnega upravnega bremena;

4.

želi spomniti, da je v direktivi določeno, da mora Komisija pripraviti izvedbene ukrepe, kadar izdelek izpolnjuje naslednja merila: znatna količina prodanih izdelkov, znaten vpliv na okolje in potencial za izboljšanje; poudarja odgovornost Komisije pri spoštovanju tega mandata in zagotavljanju dejanskih koristi za potrošnike, krožno gospodarstvo in okolje, pri čemer priznava, da se taki standardi za izdelke lahko uporabljajo le na ravni Unije in da se zato države članice zanašajo na Komisijo, da bo sprejela potrebne ukrepe;

5.

meni, da bi usklajevanje s pobudami, povezanimi s krožnim gospodarstvom, še povečalo učinkovitost direktive; zato poziva k sprejetju ambicioznega načrta o okoljsko primerni zasnovi in krožnemu gospodarstvu, ki bo zagotovil okoljske koristi, pa tudi priložnosti za trajnostno rast in delovna mesta, tudi v sektorju malih in srednjih podjetij, ter koristi za potrošnike; ugotavlja, da bolj učinkovita raba virov in uporaba sekundarnih surovin pri proizvodnji izdelkov ponujata precejšnje možnosti za zmanjševanje odpadkov in varčevanje z viri;

6.

poudarja, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi del obsežnejšega svežnja in da je njena učinkovitost odvisna od sinergij z drugimi instrumenti, zlasti na področju označevanja z energijskimi nalepkami; meni, da se je treba izogibati prekrivanju predpisov;

Krepitev postopka odločanja

7.

poudarja, da ima posvetovalni forum ključno vlogo pri vključevanju industrije, civilne družbe in drugih zainteresiranih strani v proces odločanja, in meni, da ta organizacija dobro deluje;

8.

je zaskrbljen zaradi občasnih velikih zamud pri pripravi in sprejetju izvedbenih ukrepov, ki ustvarjajo negotovost med gospodarskimi subjekti, vodijo v zamujanje pomembnih priložnosti za prihranke energije za potrošnike in povezano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter lahko povzročijo, da sprejeti ukrepi zaostajajo za tehnološkim razvojem;

9.

ugotavlja, da gre zamude pri izvedbi delno pripisati omejenim sredstvom, ki jih ima na voljo Komisija; poziva Komisijo, naj glede na znatno dodano vrednost zakonodaje za EU nameni dovolj sredstev za postopek okoljsko primerne zasnove;

10.

poziva Komisijo, naj prepreči zamude pri sprejemanju in objavi izvedbenih ukrepov, in priporoča, naj se določijo jasni roki in mejniki za njihovo dokončanje in za revizijo obstoječih predpisov; poudarja, da bi bilo treba ukrepe za okoljsko primerno zasnovo sprejemati posamično in jih objaviti, čim so dokončani;

11.

poudarja, da je treba spoštovati roke, predvidene v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019;

12.

poudarja, da je treba zahteve za okoljsko primerno zasnovo osnovati na zanesljivi tehnični analizi in ocenah učinka, kot referenco pa uporabiti najuspešnejše izdelke ali tehnologije na trgu ter tehnološki razvoj v vsakem sektorju; poziva Komisijo, naj nameni prednost izvedbi in pregledu ukrepov v zvezi z izdelki, ki imajo največji potencial v smislu prihranka energije in krožnega gospodarstva;

13.

priznava, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi omogoča uporabo prostovoljnih sporazumov; poudarja, da se prostovoljni sporazumi lahko uporabljajo namesto izvedbenih ukrepov, kadar zajemajo večji del trga in se šteje, da lahko zagotovijo vsaj enako raven okoljske uspešnosti; sporazumi bi zato morali zagotavljati hitrejši postopek odločanja; meni, da bi bilo treba okrepiti učinkovitost nadzora prostovoljnih sporazumov ter zagotoviti ustrezno vključenost civilne družbe; zato pozdravlja priporočilo Komisije (EU) 2016/2125 o smernicah za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija, in poziva Komisijo, naj strogo nadzira vse prostovoljne sporazume, priznane v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi;

14.

spodbuja vključevanje tehnoloških učnih krivulj v metodologijo za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, da bi tehnološke izboljšave uvedli še preden začetkom veljavnosti predpisov ter zagotovili njihovo ažurnost;

15.

poziva Komisijo, naj v ukrepe za okoljsko primerno zasnovo po potrebi vključi ocene o uhajanju mikroplastike v vodno okolje; poziva Komisijo, naj pri pregledu ukrepov za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih in pralno-sušilnih strojev uvede obvezne zahteve za filtre za mikroplastiko;

Od prihrankov energije do učinkovite rabe virov

16.

ponovno poziva k spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva pri izdelkih in meni, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi prinaša veliko možnosti za izboljšanje učinkovite rabe virov, ki doslej niso bile dovolj izkoriščene;

17.

zato meni, da je treba pri izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi poleg stalnih prizadevanj za izboljšanje energijske učinkovitosti zdaj sistematično obravnavati celoten življenjski ciklus vsake skupine izdelkov, ki spadajo na njeno področje uporabe, z določitvijo minimalnih meril glede učinkovite rabe virov, ki med drugim zajemajo trajnost, trdnost, možnost popravila in nadgradnje, pa tudi možnost delitve, ponovne uporabe, povečanja obsega, možnosti recikliranja in ponovne izdelave, vsebnost recikliranih materialov ali sekundarnih surovin ter uporabo kritičnih surovin;

18.

meni, da je treba izbor meril krožnega gospodarstva za vsako skupino izdelkov podrobno navesti ter jasno in objektivno opredeliti, pri čemer morajo biti ta merila enostavno merljiva in dosegljiva s sorazmernimi stroški, da se zagotovi izvedljivost direktive tudi v prihodnje;

19.

poziva, naj se v fazi pripravljalnih študij za posebne ukrepe glede okoljsko primerne zasnove za vsako kategorijo izdelkov sistematično opravijo poglobljene analize potenciala, ki ga imajo ti izdelki z vidika krožnega gospodarstva;

20.

poudarja, kako pomembno je, da proizvajalci zagotovijo jasna in objektivna navodila, ki bodo uporabnikom in neodvisnim serviserjem omogočila lažje popravilo izdelkov brez posebne opreme; poudarja tudi, da je pomembno zagotoviti informacije o razpoložljivosti rezervnih delov in življenjski dobi izdelkov, ko je to mogoče;

21.

poudarja morebitne koristi osredotočanja na druge okoljske vidike, ne zgolj na uporabo energije, na primer na nevarne kemikalije, uhajanje mikroplastike, nastajanje odpadkov in vnos materialov, ter poziva k uporabi orodij iz direktive za povečanje preglednosti za potrošnike;

22.

ker je več kot 80 % okoljskega vpliva izdelka določenih v fazi zasnove, meni, da se je v tej fazi mogoče v veliki meri izogniti snovem, ki vzbujajo zaskrbljenost, jih nadomestiti ali omejiti; poudarja, da je treba uporabo materialov in snovi kritičnega pomena, kot so redki zemeljski elementi, ali toksičnih snovi ali snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so obstojna organska onesnaževala ter endokrini motilci, posebej pretehtati na podlagi razširjenih meril za okoljsko primerno zasnovo, da bi omejili njihovo uporabo ali jih nadomestili, kadar je primerno, ali vsaj zagotovili možnost za njihovo pridobivanje/ločevanje ob koncu življenjskega cikla, brez poseganja v druge, na ravni Unije harmonizirane pravne zahteve glede teh snovi;

23.

poziva, naj se glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov pri izdelkih, povezanih z energijo, ne določa ciljev, ki jih evropski proizvajalci, zlasti mala in srednje velika podjetja, težko dosegajo, saj je njihova zmogljivost glede patentirane tehnologije precej manjša od zmogljivosti vodilnih podjetij na trgu;

24.

v zvezi s tem pozdravlja delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, ki vključuje zaveze za določitev zahtev in standardov v zvezi z učinkovitostjo materialov, pri čemer se podpira uporaba sekundarnih surovin, ter poziva Komisijo, naj to nalogo prednostno dokonča; meni, da bi morala takšna merila razlikovati glede na izdelke, temeljiti na zanesljivih analizah, se osredotočati na področja, ki jih je mogoče znatno izboljšati, ter biti izvršljiva in preverljiva s strani organov za nadzor trga; pri opredelitvi najboljše prakse je treba spodbujati uporabo rezultatov preteklih in tekočih raziskovalnih dejavnosti ter najsodobnejših inovacij na področju recikliranja odpadne električne in elektronske opreme;

25.

meni, da je razvoj sistemskega pristopa za obravnavo izdelka in tudi celotnega sistema, ki je potreben za njegovo delovanje v postopku okoljsko primerne zasnove, vse bolj pomemben za uspeh na področju učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo, naj v naslednji delovni program za okoljsko primerno zasnovo vključi več takšnih priložnosti na sistemski ravni;

26.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti izdelkom, ki uporabljajo vodo, kjer je mogoče doseči pomembne koristi za okolje in zagotoviti velike prihranke za potrošnike;

27.

poziva Komisijo, naj spodbuja pridobivanje kritičnih surovin tudi iz odpadkov od rudarjenja;

28.

ugotavlja, da je Komisija odložila ukrepanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kot so mobilni in pametni telefoni, ker čaka na nadaljnje ocene in ker se tehnološke spremembe v tej skupini izdelkov odvijajo zelo hitro; vseeno meni, da je veliko možnosti za izboljšavo teh izdelkov, ki se prodajo v velikih količinah in se jih pogosto menjuje, zlasti glede učinkovite rabe virov, zato bi morala zanje veljati merila za okoljsko primerno zasnovo, pri tem pa bi si morali prizadevati za poenostavitev regulativnega postopka; poudarja, da bi bilo treba skrbno oceniti, kako izboljšati okoljsko primerno zasnovo skupin izdelkov, za katere sta možnost popravila in nadomestitev rezervnih delov ključna parametra okoljsko primerne zasnove;

29.

poudarja, da bi bilo treba poenostaviti možnosti popravila z dostopnostjo rezervnih delov v celotnem obdobju življenjskega cikla izdelka po razumni ceni glede na skupne stroške izdelka;

30.

ponavlja svoje zahteve po širokem pregledu okvira Unije za politiko o izdelkih z namenom obravnave lastnosti za učinkovito rabo virov; glede tega Komisijo prosi, naj oceni, ali bi veljavno metodologijo za okoljsko primerno zasnovo poleg za izdelke, povezane z energijo, lahko uporabili za druge kategorije izdelkov, ter po potrebi predstavi nove zakonodajne predloge;

31.

poudarja, da je za zagotovitev uporabe recikliranih/sekundarnih materialov bistvena razpoložljivost kakovostnih sekundarnih materialov ter mora biti zato vzpostavljen dobro organiziran trg zanje;

32.

poudarja, kako pomembno je, da se odgovornost naloži proizvajalcem ter da se podaljšajo garancijski roki in pogoji, da se proizvajalce prisili k prevzemu odgovornosti za upravljanje življenjskega cikla izdelka v fazi, ko ta postane odpadek, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, da se spodbudijo možnosti popravila, nadgradnje, modularne zasnove in recikliranja ter da se zagotovi, da ostanejo surovine in ravnanje z odpadki v Evropski uniji;

33.

poziva k razširitvi minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo;

Izboljšanje tržnega nadzora

34.

vztraja, da je treba okrepiti nadzor nad izdelki, danimi na notranji trg, in sicer z boljšim sodelovanjem in usklajevanjem med državami članicami ter med Komisijo in nacionalnimi organi ter z zagotovitvijo ustreznih finančnih instrumentov za organe držav članic, ki izvajajo tržni nadzor;

35.

poziva Komisijo, naj preuči morebitno vzpostavitev digitalnih podatkovnih listov za izdelke (potni list izdelka), kot je bilo predlagano v sklepih Sveta z dne 18. decembra 2017 o ekoinovacijah, kot orodja za razkrivanje materialov in snovi, uporabljenih v izdelkih, s čimer bi olajšali tudi nadzor trga;

36.

poziva k skladnejšemu in stroškovno učinkovitejšemu sistemu nadzora trga v Uniji, da bi zagotovili skladnost z direktivo o okoljsko primerni zasnovi, in priporoča naslednje:

uvede naj se zahteva, da morajo nacionalni organi uporabljati podatkovno zbirko informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga (ICSMS) za izmenjavo vseh rezultatov izvedenega preverjanja skladnosti izdelkov in preskušanj za vse izdelke, zajete v predpisih o okoljsko primerni zasnovi izdelkov; podatkovna zbirka bi morala vsebovati vse ustrezne informacije za skladne in neskladne izdelke, da bi preprečili nepotrebno preskušanje v drugi državi članici, ter biti uporabnikom prijazna in enostavno dostopna;

splošna zbirka podatkov za registracijo izdelkov, označenih z energijsko nalepko, naj se razširi na vse izdelke, zajete v predpisih o okoljsko primerni zasnovi izdelkov;

od nacionalnih organov se zahteva, da pripravijo natančen načrt za svoje dejavnosti za nadzor trga na področju okoljsko primerne zasnove, s katerim morajo seznaniti druge države članice in Komisijo, kot določa Uredba (ES) št. 765/2008 (9); države članice bi morale v te načrte vključiti naključne preglede;

za odkrivanje izdelkov, ki ne ustrezajo predpisom, naj se uporabljajo hitri postopki pregleda, ki morajo biti pripravljeni v sodelovanju s strokovnjaki iz industrije in s katerimi morajo biti seznanjeni javni organi;

Komisija naj razmisli o minimalnem odstotku izdelkov na trgu, ki bodo preskušeni, poleg tega pa oblikuje mandat za izvedbo lastnega neodvisnega nadzora trga ter po potrebi predstavi predloge;

sprejmejo naj se odvračilni ukrepi, vključno z naslednjim: sankcije za proizvajalce, ki ne izpolnjujejo zahtev, sorazmerne z vplivom neskladnosti na celoten evropski trg, in nadomestila za potrošnike, ki so kupili izdelke, neskladne s predpisi, tudi po izteku zakonske garancijske dobe in s pomočjo kolektivnih pravnih sredstev;

posebna pozornost se nameni uvozu iz držav, ki niso članice EU, in izdelkom, ki se prodajajo prek spleta;

treba je zagotoviti skladnost s predlogom uredbe Komisije o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih (COM(2017)0795), katere področje uporabe vključuje izdelke, ki jih ureja direktiva o okoljsko primerni zasnovi; glede tega podpira omogočanje skupnega preskušanja na ravni EU;

37.

poudarja pomen ustreznih standardov in jasno določenih harmoniziranih standardov preskušanja in poudarja, da je treba razviti testne protokole, ki čim bolj ustrezajo resničnim pogojem; poudarja, da bi morale biti metode preskušanja zanesljive in izvedene na način, ki izključuje manipulacijo in namerno ali nenamerno izboljševanje rezultatov; meni, da preskušanja ne bi smela predstavljati nerazumnega bremena za podjetja, zlasti ob upoštevanju malih in srednjih podjetij, ki nimajo enakih zmogljivosti kot njihovi večji tekmeci; pozdravlja Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja;

38.

poziva Komisijo, naj podpre države članice pri izvrševanju in z njimi tesneje sodeluje, kadar se izkaže, da izdelek ne izpolnjuje zahtev; poudarja potrebo po boljših smernicah za proizvajalce in uvoznike o podrobnih zahtevah glede dokumentov, ki jih potrebujejo organi za nadzor trga;

Druga priporočila

39.

poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in konvergenco med predpisi o okoljsko primerni zasnovi in horizontalnimi predpisi, kot je zakonodaja Unije o kemikalijah in odpadkih, vključno z direktivami o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), odpadni električni in elektronski opremi (WEEE) ter nevarnih snoveh v električni in elektronski opremi (RoHS), in poudarja, da je treba krepiti sinergije z zelenimi javnimi naročili in znakom EU za okolje;

40.

poudarja povezavo med direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetski učinkovitosti stavb; poziva države članice, naj spodbujajo tržno uveljavitev učinkovitih izdelkov in storitev ter okrepijo inšpekcijski nadzor in svetovanje; meni, da izboljšanje okoljsko primerne zasnove izdelkov, povezanih z energijo, lahko pozitivno vpliva na energetsko učinkovitost stavb;

41.

poudarja, da je treba javnosti in zlasti medijem pred uvedbo ukrepa zagotoviti jasne informacije o koristih okoljsko primerne zasnove, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj proaktivno obveščajo o koristih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo kot sestavni del procesa sprejemanja ukrepov za okoljsko primerno zasnovo ter naj dejavneje sodelujejo z deležniki, da bi ljudje bolje razumeli zakonodajo;

42.

poudarja, da bo prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo pomenil ne le številne priložnosti, temveč tudi družbene izzive; ker ne bi smeli nikogar zapostaviti, bi morale Evropska komisija in države članice pri predstavitvi programov za spodbujanje uporabe izdelkov z najučinkovitejšo rabo virov posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki, ki jim grozi energijska revščina; meni, da takšni programi ne bi smeli ovirati inovacij, temveč bi morali še naprej proizvajalcem omogočati, da potrošnikom nudijo široko paleto kakovostnih izdelkov, ter da bi morali poleg tega biti naklonjeni prodoru na trg izdelkov, povezanih z energijo, in izdelkov, ki uporabljajo vodo, s katerimi bi dosegli učinkovitejšo rabo virov in večje prihranke za potrošnike;

43.

poziva institucije EU in države članice, naj pokažejo dober zgled, tako da določijo in v celoti izkoristijo krožno gospodarstvo ter strategije zelenih javnih naročil, da bi dale prednost dokazano trajnostnim izdelkom, kot so izdelki z znakom za okolje, in najvišjim standardom učinkovite rabe virov pri vseh naložbah, ter široko spodbujajo uporabo zelenih naročil, tudi v zasebnem sektorju;

o

o o

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  UL L 198, 28.7.2017, str. 1.

(3)  UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(4)  http://www.consilium.europa.eu/media/32274/eco-innovation-conclusions.pdf

(5)  UL C 265, 11.8.2017, str. 65.

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0287.

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu (UL L 76, 24.3.2009, str. 3).

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 1194/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo usmerjenih sijalk, sijalk s svetlečimi diodami in pripadajoče opreme (UL L 342, 14.12.2012, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem izdelkov (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/200


P8_TA(2018)0242

Odgovori na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o odgovorih na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (2018/2600(RSP))

(2020/C 76/24)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 153(1)(a) in (b), člena 155(1) in člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju členov 4 in 30 Evropske socialne listine ter členov 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom (1) (direktiva o delu s krajšim delovnim časom),

ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (2) (direktiva o delu za določen čas),

ob upoštevanju Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (3) (direktiva o delovnem času),

ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (4),

ob upoštevanju Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (5) (direktiva o Evropskem svetu delavcev),

ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 175 o delu s krajšim delovnim časom,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi (6),

ob upoštevanju študije z naslovom „Začasne delovne pogodbe, prekarna delovna razmerja, temeljne pravice delavcev in delovna zakonodaja EU“ , ki jo je novembra 2017 objavil generalni direktorat za notranjo politiko Unije (7),

ob upoštevanju številnih peticij o zlorabi direktive o delu za določen čas v javnem sektorju (8), o prekarnih delovnih pogojih delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti (9), o sindikalni zastopanosti in razlikah v sistemih socialne varnosti (10) in o nasprotovanju povečanemu sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (11),

ob upoštevanju novih predlogov Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo (COM(2018)0131) in za priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (COM(2018)0132),

ob upoštevanju izida predstavitve o varstvu pravic delavcev v začasnih ali prekarnih delovnih razmerjih, ki jo je 22. novembra 2017 na podlagi prejetih peticij organiziral Odbor za peticije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (12),

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, ki razveljavlja Direktivo Sveta 91/533/EGS (COM(2017)0797),

ob upoštevanju vprašanja Komisiji v zvezi z odgovori na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (O-000054/2018 – B8-0022/2018),

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za peticije,

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker se je v EU v zadnjih 15 letih število delavcev s pogodbami o zaposlitvi za določen in krajši delovni čas povečalo, kar je posledica izvajanja varčevalnih politik in krčenja pravic delavcev, zaradi česar sta se povečali prekarnost in nestabilnost zaposlitve; ker so potrebne učinkovite politike, s katerimi bodo zajete različne oblike zaposlovanja in bo poskrbljeno za ustrezno varstvo delavcev;

B.

ker so prekarni delovni pogoji posledica velikih razlik v dejanskem varstvu pravic delavcev na različnih ravneh ureditve, tudi v primarni in sekundarni zakonodaji EU ter zakonodaji držav članic; ker bi bilo treba peticije v zvezi z različnimi oblikami zaposlitve obravnavati v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne izvorne države članice in v skladu z ustrezno zakonodajo EU; ker socialna in delovna politika EU temeljita na načelu subsidiarnosti;

C.

ker je treba politične ukrepe prilagoditi, da se bo upoštevalo dejstvo, da je prekarnost dinamični vidik, ki vpliva na vse osebne odnose na delu; ker se je proti prekarni zaposlitvi treba boriti s celovitim svežnjem ukrepov na več ravneh, ki bo spodbujal vključujoče in učinkovite standarde dela, pa tudi z učinkovitimi ukrepi za zagotovitev spoštovanja načela enakosti;

D.

ker bi si bilo treba prizadevati za dosego cilja učinkovitega odpravljanja nepoštene prakse pri zaposlovanju, ki vodi v prekarnost, in sicer tudi na podlagi agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, ki obravnava ustvarjanje delovnih mest, pravice pri delu, socialno zaščito in socialni dialog, pri čemer je enakost spolov presečni cilj;

E.

ker je iz podatkov Eurostata in Eurofounda o razlikah med spoloma in v starosti pri začasnih zaposlitvah ter podzaposlenosti velikega deleža delavcev s krajšim delovnim časom razviden porast nestandardnih in atipičnih oblik zaposlitve; ker je iz podatkov o brezposelnosti po spolu in starosti razvidno, da so stopnje najnižje od leta 2009;

F.

ker je v zadnjih letih več držav članic tako v javnem kot v zasebnem sektorju doživelo znaten porast atipičnih in začasnih pogodb o zaposlitvi, in sicer v pravnem okviru, ki zaradi neobstoja učinkovitih in sorazmernih pravnih sredstev ne omogoča ustreznega preprečevanja ali kaznovanja zlorabe pogodb za določen čas; ker to spodkopava celovitost evropske zakonodaje na področju dela in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

G.

ker EU razpolaga s celovitim okvirom zakonodaje, ki bi moral omejiti tveganja, ki jih prinaša prekarnost nekaterih oblik delovnih razmerij; v to zakonodajo spadajo direktiva o pogodbah za določen čas, direktiva o delu s krajšim delovnim časom, direktiva o začasni zaposlitvi, direktiva o delovnem času, direktiva o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu, direktiva o enakem obravnavanju oseb in direktiva o enakih možnostih in enakem obravnavanju;

H.

ker je Komisija nakopičila veliko zamud v postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi s kršitvami delovne zakonodaje EU s strani nekaterih držav članic, ki so leta dopuščale zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas in kršenje pravic delavcev;

I.

ker so nedavne informacije v zvezi s peticijami o zlorabi pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju razkrile položaj nekaterih začasnih delavcev, ki jih je javni organ, za katerega so delali, odpustil po prejetju odločbe, da so začasno zaposleni utrpeli škodo zaradi zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, s čimer se krši Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP,

J.

ker se delovni pogoji od ene države članice do druge razlikujejo, saj ima vsaka država lastno specifično zakonodajo s področja pogodb o zaposlitvi;

K.

ker je Odbor za peticije prejel trdne dokaze o porastu prekarnega zaposlovanja;

L.

ker je treba delavce s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti po zakonodaji EU obravnavati kot delavce, saj delajo po navodilih druge osebe in za opravljeno delo prejemajo plačilo, zato je zanje treba uporabljati zakonodajo EU;

M.

ker je posledica prekarnega zaposlovanja, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, neustrezen dostop do socialne zaščite in spodkopavanje pravice do kolektivnih pogajanj, zlasti v smislu socialnih prejemkov in zaščite v primeru neupravičene odpustitve, pa tudi negativni vpliv na razvoj poklicne poti in usposabljanje; ker prekarno zaposlovanje vodi v na splošno prekarno življenje;

N.

ker ženske pogosteje sklepajo pogodbe s krajšim delovnim časom, pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali pogodbe z nizko plačo in so zato bolj izpostavljene prekarnosti, ki je posledica diskriminacije na trgu dela, to pa upočasnjuje napredek pri zmanjševanju in odpravljanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma;

1.

meni, da prekarna zaposlitev pomeni zaposlitev, ki med drugim izhaja iz zlorabe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju delovnih razmer, pravic delavcev in prava EU; poudarja, da so prekarno zaposleni bolj izpostavljeni socialno-ekonomski ranljivosti ter imajo premalo sredstev za dostojno življenje in nezadostno socialno zaščito;

2.

opozarja, da je treba razlikovati med atipičnimi oblikami dela in prekarnimi zaposlitvami; poudarja, da izrazov „atipična“ in „prekarna“ zaposlitev ne smemo uporabljati kot sopomenki;

3.

je seznanjen s svojo resolucijo z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi ter prejetimi peticijami in poudarja, da je tveganje prekarnosti odvisno od vrste pogodbe, pa tudi od naslednjih dejavnikov:

majhne ali neobstoječe varnosti zaposlitve zaradi nestalne narave dela, kar je značilno za neprostovoljne in pogosto postranske pogodbe za krajši delovni čas, v nekaterih državah članicah pa tudi nejasno določenega delovnega časa in spremenljivih delovnih nalog zaradi dela na zahtevo,

nepopolne zaščite pred odpuščanjem in nezadostne socialne zaščite v primeru odpovedi delovnega razmerja,

nezadostnega plačila za dostojno življenje,

neobstoječih ali le omejenih pravic do socialne zaščite oziroma socialnovarstvenih prejemkov,

neobstoječe ali le omejene zaščite pred diskriminacijo,

neobstoječi ali le omejeni obeti za napredovanje na trgu dela ali za napredovanje in usposabljanje;

nizke ravni kolektivnih pravic in omejenih pravic do kolektivnega zastopanja,

delovnega okolja, ki ne izpolnjuje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov;

4.

poziva Komisijo in države članice, naj se proti prekarnim zaposlitvam, kot so pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, borijo s tem, da zagotovijo razvoj novih instrumentov, dosledno spoštujejo sodno prakso Sodišča Evropske unije ter na nacionalni ravni dejansko izvajajo zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, da bi našle rešitev za pomanjkanje dostojnega dela in izvajale pristop, ki temelji na pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z vsemi socialnimi partnerji, zlasti s sindikati, in zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ter spodbujajo kakovostno, varno in dobro plačano zaposlitev, da bi med drugim okrepile inšpektorate za delo;

5.

poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme zakonodajne ukrepe, ki bodo učinkovito urejali zaposlitvene prakse, ki vodijo v prekarnost;

6.

poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za odpravo nepoštenih pogojev v pogodbah o zaposlitvi in obravnava vse s tem povezane zlorabe in vrzeli; je seznanjen z novim predlogom direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, katere cilj je določiti nove pravice za vse delavce, zlasti da bi se izboljšali delovni pogoji za delavce v novih in nestandardnih oblikah zaposlovanja, hkrati pa zmanjšati breme za delodajalce in ohranjati prilagodljivost trga dela;

7.

izrecno pozdravlja določbe o pravici do dodatne zaposlitve, ki prepovedujejo klavzule o ekskluzivnosti in omejujejo klavzule o nezdružljivosti, in pravici do obveščenosti o datumu začetka delovnega razmerja v razumnem času pred tem datumom;

8.

poudarja, da je direktivo o delovnem času mogoče in treba uporabiti za delavce s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in da zato zanje veljajo pravila o minimalnem času počitka in maksimalnem delovnem času;

9.

poziva države članice, naj s pomočjo kazalnikov Mednarodne organizacije dela določijo obstoj delovnega razmerja kot način za obravnavanje problematike nezadostnega varstva pri prekarnih zaposlitvah;

10.

ugotavlja, da je dostop do socialne zaščite ključen za ekonomsko in socialno varnost delovne sile ter dobro delujoče trge dela, ki ustvarjajo delovna mesta in trajnostno rast;

11.

poudarja, da je treba zagotoviti inšpekcijske preglede, ki bi delavcem z začasno ali prožno pogodbeno ureditvijo omogočili vsaj enako raven varstva kot vsem drugim delavcem; ugotavlja, da si je treba ciljno prizadevati za uporabo obstoječih instrumentov Mednarodne organizacije dela v posebni kampanji proti prekarnim zaposlitvam in da bi bilo treba resno preučiti potrebo po novih zavezujočih instrumentih in pravnih ukrepih, s katerimi bi omejili in zmanjšali prekarne zaposlitve, pogodbe za take zaposlitve pa bi bile za delodajalce manj zanimive;

12.

je trdno prepričan, da je treba izvesti celovito presojo okoliščin glede obnavljanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj delovne naloge, ki so naložene delavcu, ne ustrezajo zgolj začasni potrebi, kar razkriva obstoj zlorabe, ki je v nasprotju z določbo 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti zagotovijo načelo enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu;

14.

vztraja, da morajo Komisija in države članice oceniti vso zakonodajo, ki zadeva vidike prekarne zaposlitve, ki vplivajo na enakost spolov; meni, da se je treba osredotočiti na vse obstoječe ukrepe, ki obravnavajo potrebe žensk s prekarno zaposlitvijo, saj bo sicer ta skupina, ki je že zdaj nesorazmerno močno zastopana, še naprej čezmerno prizadeta;

15.

opozarja, da Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas temelji na predpostavki, da so pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prevladujoča oblika delovnih razmerij, medtem ko so pogodbe o zaposlitvi za določen čas značilnost zaposlovanja v samo določenih sektorjih ali določenih poklicih in dejavnostih;

16.

obsoja obnovitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, s katerimi se krijejo potrebe, ki niso začasne, temveč stalne in trajne, saj to predstavlja kršitev Direktive 1999/70/ES;

17.

ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da pomeni sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ukrep, ki je v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz prava EU, saj preprečuje zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas in omogoča popolno odpravo posledic zlorabe (13);

18.

poudarja, da je treba spremembo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas obravnavati kot ukrep za učinkovito preprečevanje in kaznovanje zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem in zasebnem sektorju, in jo morajo vse države članice jasno in dosledno vključiti v svoje pravne okvire o delovnem pravu;

19.

poudarja, da sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delavca, ki je utrpel zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar je v nasprotju z Direktivo 1999/70/ES, ne odvezuje držav članic od obveznosti, da to zlorabo kaznujejo, poleg možnosti, da prizadeti delavci dobijo odškodnino za morebitno škodo, nastalo v preteklosti;

20.

poudarja, da če se država članica odloči kaznovati diskriminacijo ali zlorabo začasno zaposlenega delavca, ki sta v nasprotju s pravom Unije, tako da prizadetemu delavcu dodeli odškodnino, mora biti ta v vsakem primeru ustrezna in učinkovita ter delavcu v celoti povrniti nastalo škodo;

21.

poudarja, da proračunski dejavniki, na podlagi katerih države članice izberejo svojo socialno politiko, ne upravičujejo pomanjkanja učinkovitih ukrepov za preprečevanje in ustrezno kaznovanje zlorabe zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas; poudarja, da je sprejetje takih učinkovitih ukrepov, v celoti skladnih z zakonodajo EU, nujno, da bi se odpravile posledice kršitve pravic delavcev;

22.

obsoja dejstvo, da so delavci, za katere so pristojni sodni organi priznali, da so žrtve zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar pomeni kršitev Direktive 1999/70/ES, postali presežni; je trdno prepričan, da se v primeru zlorab zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas lahko uporabi ukrep, ki dejansko in enakovredno zagotavlja varstvo delavcev, da se ustrezno kaznuje zloraba in se odpravijo posledice kršitve prava EU ter da se ohrani delovno mesto prizadetih delavcev;

23.

poziva države članice, naj izboljšajo delovne standarde za nekonvencionalna delovna mesta, in sicer naj zagotovijo vsaj sklop minimalnih standardov za socialno zaščito, minimalne plače ter dostop do usposabljanja in izpopolnjevanja;

24.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spoštovanje, spodbujanje in uresničevanje temeljnih načel in pravic na delovnem mestu, ki zadevajo zaposlene v neformalni ekonomiji, naj vzpostavijo ustrezne mehanizme ali pregledajo obstoječe in zagotovijo skladnost z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter naj priznajo in izvršujejo delovna razmerja tako, da bodo delavcem olajšale prehod v formalno ekonomijo;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1)  UL L 14, 20.1.1998, str. 9.

(2)  UL L 175, 10.7.1999, str. 43.

(3)  UL L 299, 18.11.2003, str. 9.

(4)  UL L 327, 5.12.2008, str. 9.

(5)  UL L 122, 16.5.2009, str. 28.

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0290.

(7)  http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596823/IPOL_STU(2017)596823_EN.pdf

(8)  0389/2015, 1328/2015, 0044/2016, 0988/2016, 1108/2016, 1202/2016, 1310/2016, 0188/2017, 0268/2017, 0283/2017, 0640/2017, 0701/2017.

(9)  0019/2016, 0020/2016, 0021/2016, 0099/2017, 1162/2017.

(10)  0019/2016, 0442/2017.

(11)  1043/2017.

(12)  UL L 288, 18.10.1991, str. 32.

(13)  Sodba Sodišča z dne 26. novembra 2014, Mascolo, C-22/13, ECLI:EU:C:2014:2401, točka 55.


PRIPOROČILA

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/206


P8_TA(2018)0227

Libija

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Libiji (2018/2017(INI))

(2020/C 76/25)

Evropski parlament,

ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2259 (2015) in poznejših resolucij,

ob upoštevanju libijskega političnega sporazuma,

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja o podporni misiji OZN v Libiji z dne 22. avgusta 2017,

ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1973 (2011) in vseh poznejših resolucij Varnostnega sveta OZN o Libiji, vključno s št. 2380 (2017),

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN na podlagi resolucije varnostnega sveta št. 2312 (2016),

ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 14. novembra 2017 o trpljenju migrantov v Libiji, ki je sramota za vest človeštva,

ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice iz aprila 2018 z naslovom „Zlorabe za zapahi: samovoljna in nezakonita pridržanja v Libiji“,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. septembra 2014 (1), 15. januarja 2015 (2) in 4. februarja 2016 (3) o razmerah v Libiji,

ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o položaju migrantov v Libiji z dne 20. decembra 2017,

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,

ob upoštevanju globalnega pristopa EU k vprašanju migracij in mobilnosti,

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije ter podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. januarja 2017 z naslovom Migracije na osrednji sredozemski poti – Upravljanje tokov, reševanje življenj (JOIN(2017)0004),

ob upoštevanju izjave iz Malte z dne 3. februarja 2017,

ob upoštevanju skupne strategije Afrika-EU in njenega akcijskega načrta,

ob upoštevanju skupne izjave o položaju migrantov v Libiji, sprejete na vrhu Afriška unija-EU leta 2017, in ustanovitve tristranske delovne skupine AU-EU-OZN na visoki ravni,

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. julija 2017 o Libiji,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017,

ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0159/2018),

A.

ker so razmere v Libiji zelo nestabilne in se država sooča s številnimi zapletenimi in medsebojno povezanimi izzivi glede politične stabilnosti, gospodarskega razvoja in varnosti;

B.

ker kriza v Libiji močno vpliva na državljane Libije, vpliva pa tudi na celotno okoliško regijo in EU ter je zato bistveno, da se zaradi libijskega prebivalstva in sosednjih držav ter podsaharskih in sredozemskih regij zagotovi politična stabilnost Libije kot temeljni predpogoj za izboljšanje gospodarskih in družbenih razmer v tej državi;

C.

ker je stabilnost na jugu Libije zlasti zaskrbljujoča zaradi negotovega stanja sosednjih držav, saj že tako oslabljenim vladam v sahelsko-saharski regiji grozi morebitno džihadistična vstaja;

D.

ker bi morala EU bolj proaktivno poročati o svojih diplomatskih prizadevanjih ter velikem finančnem prispevku h konsolidaciji varnosti in socialno-gospodarskih razmer v Libiji;

E.

ker je mogoče konflikt v Libiji rešiti le s skladnim, celovitim in vključujočim pristopom, ki bo vključeval vse mednarodne akterje in deležnike, vključno s predstavniki različnih lokalnih skupnosti, plemenskimi poglavarji in akterji civilne družbe, ter z zagotavljanjem odgovornosti Libije za mirovni proces in njene vključenosti vanj;

F.

ker sta libijski politični sporazum in akcijski načrt OZN za Libijo trenutno edini uresničljiv okvir za rešitev krize;

G.

ker EU z diplomatskimi ukrepi in konkretno podporo pomaga Libiji pri politični tranziciji v stabilno, delujočo državo ter podpira posredovanje v zvezi s tem pod vodstvom OZN;

H.

ker je zelo pomembno, da vse države članice delujejo enotno, saj se s tem krepijo prizadevanja EU za mediacijo ter poudarja osrednja vloga OZN in akcijskega načrta OZN; ker so posamezne pobude držav članic v vseh primerih dobrodošle le, če se sprejemajo v evropskem okviru in so povsem v skladu z zunanjo politiko EU;

I.

ker je ukrepanje EU obrodilo sadove na področju migracij, glede na to, da se je število na koncu leta 2017 v primerjavi z letom 2016 znižalo za eno tretjino, v prvih mesecih leta 2018 pa je bilo število migracij za polovico nižje kot v enakem obdobju v letu pred tem;

J.

ker je Libija pomembna država tranzita in izvora za migrante, zlasti tiste iz podsaharske Afrike, ki poskušajo priti v Evropo; ker je več tisoč migrantov in beguncev, ki so bežali pred nasiljem v Libiji, izgubilo življenje med prečkanjem Sredozemlja na poti v Evropo;

K.

ker so migranti med tistimi, ki najbolj trpijo zaradi varnostnih težav v Libiji, saj so pogosto žrtev samovoljnega nasilja, aretacije in pridržanja s strani nedržavnih akterjev, izsiljevanja, ugrabitve z namenom izsiljevanja ter izkoriščanja;

L.

ker so različne oborožene skupine v državi samovoljno pridržale številne migrante, zlasti tiste iz podsaharske Afrike;

M.

ker je zelo zaskrbljujoče, da je Niger v Libijo prisilno vrnil najmanj 132 Sudancev, ki so prejemali pomoč UNHCR,

N.

ker je še vedno treba rešiti vprašanje notranje razseljenih oseb; ker se te osebe pogosto srečujejo s kritičnimi grožnjami, kot so prečkanje konfliktnih območij, prisotnost min in neeksplodiranih ubojnih sredstev ter nasilje različnih milic;

O.

ker je Libija postala tranzitna država za trgovino z ljudmi; ker se v Libiji nahaja več sto tisoč migrantov in prosilcev za azil različnih narodnosti, od katerih jih veliko živi v tragičnih razmerah in so zato tarče tihotapcev; ker obstajajo obtožbe o suženjstvu v Libiji;

P.

ker običajni državljani v Libiji živijo v vse težjih življenjskih razmerah, ki jih le še otežujejo denarna kriza, prekinitve dovoda vode in pogosti izklopi električne energije, zdravstveni sistem države pa je večinoma katastrofalen;

Q.

ker je za politično ozračje v Libiji značilno globoko nezaupanje med glavnimi političnimi in vojaškimi akterji iz različnih regij;

R.

ker mora več milic vse pogosteje skrbeti za varnost mednarodno priznane vlade nacionalne enotnosti; ker so te milice pridobile znaten vpliv nad državnimi institucijami v Tripoliju, to pa ogroža potekajoča prizadevanja OZN za vzpostavitev uspešnejšega političnega okvira v državi;

S.

ker države, kot so Turčija, Katar, Egipt in Združeni arabski emirati, znatno vplivajo na različne skupine vojskujočih se frakcij;

T.

ker podnacionalne identitete različnih libijskih skupnosti, plemen in etničnih skupin od nekdaj sestavljajo temeljno družbeno-kulturno tkivo Libije in imajo ključno vlogo v družbeni in politični dinamiki ter varnostnih vprašanjih države; ker ima libijska družba močno tradicijo neformalnih postopkov reševanja sporov med mesti, plemeni in etničnimi skupnostmi;

U.

ker v državi trenutno ni jasnega in splošno sprejetega zakonodajnega okvira v zvezi z volilnim sistemom; ker ni bila sprejeta ustava, zaradi česar država nima potrebnega pravnega okvira za organizacijo novih volitev; ker prevladovanje sedanjih razmer nekaznovanosti, razširjena nezakonitost, korupcija in vloga oboroženih skupin ter plemenskih in regionalnih napetosti v Libiji prispevajo k nadaljnjemu spodkopavanju zaupanja v že sicer šibke javne in vladne institucije;

V.

ker se v Libiji nenehno zvišuje število izvensodnih pobojev, mučenj, samovoljnih pridržanj in vsesplošnih napadov na stanovanjska območja in infrastrukturo, vse bolj pa se krepita tudi sovražni govor in spodbujanje nasilja;

W.

ker postaja skupina madhalističnih salafističnih skrajnežev na vzhodu in zahodu države vse močnejša in se njen vpliv povečuje; ker madhalisti nasprotujejo volitvam, želijo ohraniti trenutno stanje, povsem zavračajo vsakršno obliko demokracije in so do zob oboroženi, zato pomenijo tveganje za nadaljnji porast ekstremizma in izbruh nasilja v državi;

X.

ker je zlom sistema kazenskega pravosodja povečal nekaznovanje v državi ter s tem zmanjšal možnosti žrtev za zaščito in uporabo pravnih sredstev; ker v več regijah, tudi če so bila po kaznivih dejavnih vložena policijska poročila, ni bilo storjeno veliko, da bi se takoj začele izvajati temeljite, učinkovite, nepristranske in neodvisne preiskave ter da bi se zagotovilo, da bodo storilci odgovarjali pred sodiščem; ker v Libiji že od leta 2011 ni bil obsojen noben storilec kaznivega dejanja, ki pripada oboroženim skupinam;

Y.

ker se krog nasilja v Libiji nenehno krepi z vsesplošnim nekaznovanjem hudih kršitev človekovih pravic; ker je to treba ustrezno obravnavati ali pa zaradi neobstoja pravne države vizija mirnega sobivanja in boja proti nasilnemu ekstremizmu v očeh prebivalstva ne bo več smotrna;

Z.

ker so številne politične aktiviste in zagovornike človekovih pravic, zaposlene v medijih in druge javne osebnosti ugrabili ali jim grozili; ker je OZN prejela poročila o samovoljnem pridržanju, mučenju in slabem ravnanju obeh strani;

AA.

ker vse pogostejši napadi na člane sodstva, lokalne organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in medijske delavce, pa tudi begunce in migrante, pospešujejo slabšanje stanja, povezanega s človekovimi pravicami vseh civilistov na ozemlju Libije; ker neobstoj pravne države in nekaznovanje hudih kršitev človekovih pravic, vključno z mučenjem, samovoljnim pridržanjem, izvensodnimi poboji ter vsesplošnimi napadi na civiliste in infrastrukturo, še naprej podpihujeta krog nasilja v tej državi;

AB.

ker prepustnost libijskih meja spodbuja nezakonit čezmejni promet; ker je razmah oboroženih skupin na obmejnih območjih v zadnjem času zaostril boj med rivalskimi tihotapci za nadzor nad čezmejnimi viri in dostop do njih; ker tako imenovani tuji bojevniki, ki prihajajo v državo, in različne kriminalne mreže še naprej izkoriščajo nenadzorovano širjenje orožja;

AC.

ker so v Libiji zaradi politične negotovosti in nestabilnosti plodna tla za dejavnosti ekstremističnih skupin; ker je regija Fezan strukturno nestabilna in je že od nekdaj tranzitna točka na poti v Evropo za begunce in migrante, za tihotapljenje nafte, zlata, orožja in droge ter za trgovino z ljudmi; ker se ta regija spopada z etničnimi in plemenskimi napetostmi, ki so se po padcu Gadafija še povečale, ter z bojem za nadzor nad viri države; ker je stabilizacija regije Fezan bistvena za stabilizacijo celotne države;

AD.

ker lokalne libijske oblasti pomembno prispevajo k preprečevanju sporov in zagotavljanju osnovnih javnih storitev za prebivalstvo;

AE.

ker je mesto Derna od 7. maja 2018 pod vse hujšim kopenskim, zračnim in artilerijskim napadom; ker so bili ubiti številni civilisti, medtem ko sta pomoč in zdravstvena oskrba zelo omejeni, humanitarne razmere pa so dramatične;

AF.

ker je uradna delegacija Parlamenta od 20. do 23. maja 2018 izvedla misijo v Libiji;

1.

priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

(a)

naj zagotovijo največjo možno podporo za akcijski načrt OZN za Libijo, ki ga je septembra 2017 predstavil posebni predstavnik OZN Ghassan Salamé, za stabilizacijo razmer v Libiji ter za političen in vključujoč proces nacionalne sprave, ki bo vsem libijskim akterjem, vključno z vsemi plemenskimi subjekti, omogočil doseči stabilen in dolgotrajen politični dogovor ob ustreznem upoštevanju vključenosti žensk in manjšin; naj upoštevajo rezultate vključujočih posvetovalnih procesov, ki so bili Varnostnemu svetu OZN predloženi 21. maja 2018; naj odločno obsodijo vsakršen poskus ogrožanja mirovnega procesa, ki ga vodi OZN; naj še naprej sodelujejo s podporno misijo OZN v Libiji (UNSMIL);

(b)

naj okrepijo svoja diplomatska prizadevanja za podporo načrtu OZN in pomagajo utrditi libijsko vlado pri njenih prizadevanjih za uresničitev političnega soglasja, zagotovitev varnosti in razširitev njene pristojnosti na celotno ozemlje Libije, onkraj omejenega nadzora mednarodno priznane vlade narodne enotnosti, kot nujnega osnovnega pogoja za vključujočo politično rešitev za stabilizacijo, obnovo in spravo v državi, oblikovanje države in kakršno koli mirovno operacijo, ki temelji na demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah; naj zagotovijo, da bo odgovornost za proces stabilizacije in odločitev o prihodnji obliki države prevzela Libija; naj podprejo krepitev lokalnih mehanizmov in zmogljivosti v državi v zvezi z mediacijo, reševanjem sporov in premirjem ter jih povežejo z akcijskim načrtom OZN kot del usklajenega in celostnega pristopa, ki bo privedel do konkretnih in trajnih rezultatov;

(c)

naj podpirajo tako imenovana „srečanja v mestni hiši“, ki pod okriljem OZN potekajo v številnih občinah, saj gre za učinkovito pobudo za spravo, ki ubira pristop od spodaj navzgor in skuša spodbuditi dialog med različnimi skupnostmi ter tako konkretno prispevati k oblikovanju trajnostne in uspešne rešitve za libijsko krizo, prav tako pa pomagati v državi vzpostaviti kulturo državljanske zavesti;

(d)

naj si prizadevajo za zagotovitev sredstev za spodbujanje vzpostavljanja institucij in pristne civilne družbe ter za zagon gospodarstva, pa tudi za odmik od preobremenjene javne službe, da bi spodbudili trajnostni razvoj zasebnega sektorja, kar je potrebno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti in blaginje v državi;

(e)

naj podpirajo prizadevanja Libije za oblikovanje novega ustavnega reda, ki bi moral vključevati formulo za pravično porazdelitev naftnega bogastva ter jasno delitev nalog in obveznosti med zgodovinskimi regijami na eni strani in nacionalno vlado na drugi; naj opozorijo, da bi ta nova ustava, ki bi lahko našla navdih v elementih spremenjene ustave iz leta 1963, pripomogla k prizadevanjem za volitve na vsedržavni ravni, ki se bodo organizirale šele, ko bo sprejeta nova ustava in ko bodo ustrezno zagotovljeni vsi potrebni pogoji za visoko udeležbo, pa tudi sprejemanje in legitimnost v javnosti;

(f)

naj v okviru institucij EU prednostno razvrstijo naloge o tem, kako bi lahko bolje obravnavali vse vidike libijske krize, katere instrumente bi uporabili in s katerimi sektorji sodelovali, tudi z namenjanjem več pozornosti lokalni dinamiki, da bi uvedli učinkovit celosten pristop za to državo in pokazali enotnost namena in pobude med vsemi institucijami in državami članicami, da bi tako zagotovili skladnost ukrepov vseh vključenih akterjev kot dela širše regionalne strategije;

(g)

naj okrepijo svojo prisotnost, prepoznavnost in razumevanje večplastnosti razmer v državi s ponovno vzpostavitvijo delegacije EU v Tripoliju ter z vrnitvijo stalnega osebja EU v delegacijo;

(h)

naj še naprej poudarjajo, da libijske krize ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter ponovno poudarijo, da se morajo vse strani in oborožene skupine v Libiji zavezati členu 42 libijskega političnega sporazuma, spoštovati načela mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter se izogibati nasilni retoriki in uporabi nasilja ter da se morajo demobilizirati in zavezati k mirni rešitvi konflikta, s čimer bi preprečili nadaljnjo škodo in smrti; meni, da bi morala biti pogajanja osredotočena na združitev libijskih varnostnih sil iz vseh regij, da bi se vzpostavila nacionalna varnostna struktura s civilnim nadzorom v okviru vključujoče mednarodno priznane libijske vlade, pri čemer bi se zagotavljali preglednost in odgovornost ter spoštovale mednarodne obveznosti Libije na področju človekovih pravic, ter da bi morala pogajanja voditi do podpisa protokola, ki bi vse oborožene skupine zavezoval k opustitvi uporabe sile in nasilja, in sicer v okviru skladnega in celovitega procesa razorožitve, demobilizacije in reintegracije članov oboroženih skupin v družbo ter procesa reforme varnostnega sektorja na podlagi shiratskih načel nediskriminacije in preglednosti; meni, da bi moral podpis takega protokola omogočiti izvajanje mirovnega sporazuma, ki bi omogočil svobodne in pravične volitve, voditi k ekonomskim in finančnim spodbudam ter spodbuditi podpisnice k oblikovanju novih državnih institucij;

(i)

naj se zavedajo potrebe po oblikovanju prilagojenih programov za ponovno vključevanje posameznikov, ne skupin, iz vrst milic v državni varnostni aparat, s čimer bi omejili zvestobo več stranem;

(j)

naj podprejo prizadevanja OZN, da bi v Libiji do konca leta 2018 izvedli volitve, a šele po sprejetju nove ustave; naj podprejo zlasti prizadevanja za registracijo volivcev, saj je bilo do zdaj registriranih le približno 50 % volilnih upravičencev; naj zagotovijo, da bo sporazum o prehodni ureditvi sprejet pred volitvami, da bi se ponovno vzpostavilo zaupanje in s tem okrepila mednarodna in nacionalna legitimnost nove vlade; naj podprejo, tudi s tehničnimi sredstvi, proces vzpostavitve trdnega ustavnega okvira in volilnega procesa kot celote, pri tem pa evropske finančne prispevke pogojijo s sprejetjem volilne zakonodaje, ki bo v največji možni meri v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Beneška komisija;

(k)

naj pritisnejo na tiste, ki ovirajo politične mirovne pogovore, in naj učinkovito izvršujejo embargo OZN na orožje v Libiji; naj razmislijo o uvedbi novih sankcij proti tistim, ki podpirajo nezakonite naftne posle;

(l)

naj okrepijo sodelovanje z vsemi mednarodnimi organizacijami in drugimi akterji na terenu za večjo usklajenost in zbliževanje mednarodnih ukrepov; naj okrepijo diplomatska prizadevanja z vsemi regionalnimi akterji in sosednjimi državami, da bodo prispevali k pozitivni rešitvi krize v Libiji v skladu z akcijskim načrtom OZN, ki je trenutno edini možni okvir za rešitev krize; naj podprejo potekajoč proces nacionalne konference v Libiji s ciljem, da se doseže sporazum med različnimi libijskimi stranmi o nadaljnjih korakih za dokončanje prehoda; naj posvarijo regionalne akterje pred vsakršnim enostranskim ali večstranskim vojaškim posredovanjem, ki ne bi imelo pravne osnove ali političnega soglasja libijske vlade;

(m)

naj zagotovijo podporo z napotitvijo zakonodajalcev, sodnikov in specializiranih tožilcev v Libijo, ki lahko pomagajo pri reviziji libijskih protiterorističnih zakonov in zagotovijo, da bo Libija ustrezno opremljena za vodenje in izvajanje protiterorističnih zadev v skladu s pravno državo;

(n)

naj razmišljajo o krizi v Libiji v širšem, regionalnem in vseafriškem okviru, ob upoštevanju, da je Libija ključnega pomena za stabilnost severne Afrike, Sahela in Sredozemlja; naj spodbujajo in olajšajo sodelovanje Libije s sosedami v Sahelu; v okviru tega razmisleka naj upoštevajo vpliv razmer v Libiji na dinamiko in izzive, s katerimi se sooča EU; naj oblikujejo celovito politiko za Libijo, v kateri bo upoštevan regionalni in vseafriški vidik ter ki bo zajemala širše razvojne, varnostne in migracijske politike, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter boj proti terorizmu, suženjstvu in izkoriščanju; naj zagotovijo, da bo ta politika podprta z ustreznimi in zadostnimi sredstvi za njeno izvajanje, tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi prinesla konkretne rezultate; naj ohranjajo in po možnosti okrepijo sodelovanje med operacijo Nata Sea Guardian in operacijo EUNAVFOR Med Sophia;

(o)

naj zagotovijo trajno in aktivno vključenost v prizadevanja v boju proti terorizmu in boju proti nedovoljeni trgovini, ne samo z integracijo obveščevalnih podatkov, finančnim sodelovanjem in taktično podporo, ampak tudi s socialnimi in izobraževalnimi programi za zdravstvo in izobraževanje, ki podpirajo usposabljanje in napotitev socialnih akterjev ter ključnih oblikovalcev mnenj za boj proti nasilnemu ekstremizmu in razširjanje sporočila sobivanja ter mirnega sodelovanja;

(p)

naj upoštevajo, da je sicer morda bila skupina Daiš/IS precej oslabljena v Libiji, vendar pa so v državi v porastu nove oblike ekstremizma, na primer madhalisti; naj opozorijo, da je najučinkovitejši odgovor na prisotnost radikalnih milic v državi vzpostavitev vključujočih domačih institucij, ki lahko zaščitijo pravno državo, zagotavljajo javne storitve in lokalno varnost ter se učinkovito borijo proti skupinam, ki ogrožajo stabilnost države in širše regije;

(q)

naj v skladu s pariško deklaracijo z dne 25. julija 2017 zagotovijo, da se bodo sredstva EU učinkovito uporabljala za zagotavljanje medvladnega usklajevanja pri obnavljanju javne infrastrukture s sredstvi EU za stabilizacijo; naj namenijo prednost financiranju za projekte in pobude, ki bodo podpirali akterje, ki spodbujajo odgovornost in demokratične spremembe, in ki bodo spodbujali mehanizme lokalnega dialoga, sprave in reševanja sporov ter bodo vključevali ženske in sodelovali z mladimi, da bi jim preprečili udejstvovanje v kriminalnih dejavnostih, kot je pridruževanje milicam, vpletenim v tihotapljenje in nedovoljeno trgovino; naj še naprej krepijo civilno družbo, zlasti zagovornike človekovih pravic, ter zlasti z evropskim instrumentom sosedstva in instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru podpirajo politični proces, varnost in dejavnosti mediacije; naj spodbujajo reprezentativno upravljanje na lokalni in nacionalni ravni, da bi se bolje odzivali na izzive, povezane s spravo, stabilizacijo in ponovno vzpostavitvijo varnosti; naj zagotovijo, da se sredstva iz nujnega skrbniškega sklada EU dodelijo le, če se upoštevajo izvorni cilji in se pri tem izvede temeljita analiza lokalnih oblasti in prejemnikov ter kasnejša ocena;

(r)

naj podprejo občine pri zagotavljanju bistvenih storitev in vzpostavljanju lokalnega upravljanja; naj zagotovijo osnovne življenjske standarde za prebivalce, pri čemer naj upoštevajo, da je dobro razumevanje lokalnega političnega in gospodarskega sistema ključno za približevanje procesa sprave prebivalstvu in boj proti nedovoljeni trgovini; naj zagotovijo, da se sredstva EU učinkovito uporabljajo v projektih, ki pomagajo libijskemu prebivalstvu in civilni družbi; naj spodbujajo komunikacijo med organizacijami civilne družbe in lokalnimi vladnimi oblastmi;

(s)

naj podprejo pobude, kot je na primer pobuda spravnega odbora Misrate in Taverghe, s katero sta omenjeni mesti dosegli soglasje na podlagi načela o miroljubnem soobstoju, s tem pa odprli pot za vrnitev razseljenega prebivalstva Taverghe v domače mesto;

(t)

naj še naprej spodbujajo libijske institucije, naj si učinkoviteje in bolj pregledno prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev vseh Libijcev, tako da med drugim ponovno uvedejo prednostne javne storitve in obnovijo javno infrastrukturo, izboljšajo gospodarsko upravljanje države, rešijo likvidnostno krizo ter izvedejo potrebne finančne in gospodarske reforme, ki jih zahtevajo mednarodne finančne institucije, za podporo oživitvi gospodarstva in stabilizaciji; naj državi pomagajo pri vzpostavitvi tržnega gospodarstva, ki bo lahko koristilo vsem Libijcem; naj pozovejo libijske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo prihodki od naravnih virov in koristi, ki iz tega izhajajo, uporabljali v korist vseh prebivalcev, tudi na lokalni ravni; naj pozovejo libijske oblasti, naj se kar najhitreje zavežejo k visokim standardom preglednosti v domačem ekstraktivnem sektorju ter zlasti k izpolnjevanju zahtev pobude za preglednost v ekstraktivni industriji; naj pomagajo libijskem oblastem v boju proti vsem nezakonitim dejavnostim, ki ovirajo nacionalno gospodarstvo, kot je bilo navedeno v nedavnem vmesnem poročilu skupine strokovnjakov, ustanovljene v skladu z resolucijo 1973 (2011) v zvezi z Libijo;

(u)

naj še naprej odločno obsojajo kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter okrepijo prizadevanja za zagotovitev humanitarne pomoči prebivalcem v stiski in vsem delom države, zlasti kar zadeva zdravstveno in energetsko infrastrukturo; naj povečajo učinkovitost humanitarne finančne pomoči ter okrepijo pomoč za humanitarne organizacije na terenu in sodelovanje z njimi; naj obsodijo številne in vse bolj ogrožajoče poskuse predvsem z represivnim pravnim okvirom ter napadi na zagovornike človekovih pravic in člane sodstva zmanjšati prostor za civilno družbo; naj pozovejo Afriško unijo, OZN in EU, naj še naprej sodelujejo in sprejmejo odločne ukrepe za takojšnjo ustavitev teh kršitev človekovih pravic; naj okrepijo civilno družbo ter podprejo razvoj in neodvisnost lokalnih medijev;

(v)

naj pospešijo prizadevanja v zvezi z mehanizmom UNHCR za evakuacijo v sili, ki ga financira EU in s katerim se je omogočila evakuacija približno 1 000 najbolj ranljivih beguncev, ki so potrebovali zaščito, iz Libije; naj spodbujajo libijske nasprotne strani, naj razširijo trenutno številno narodnosti, s katerimi lahko UNHCR z dovoljenjem Libije trenutno dela;

(w)

naj obravnavajo vprašanje nedovoljenih migracij prek in iz Libije, ob upoštevanju potrebe po dolgoročnih, učinkovitih in uresničljivih rešitvah, ki bi morale vključevati obravnavanje temeljne vzroke za migracije v Afriki v državah izvora in tranzita ter določitev pravne podlage za procese mednarodne migracije, ki trenutno temeljijo na preselitvah prek mehanizma za tranzit v sili ali neposredne preselitve; naj osredotočijo prizadevanja EU na zaščito migrantov v Libiji; naj pomagajo libijskim oblastem pri zagotavljanju vrnitve notranje razseljenih oseb na njihove domove in naj podprejo lokalne skupnosti pri reševanju izzivov, pri tem pa zagotovijo, da vrnitev notranje razseljenih oseb ne bo pomenila zgolj izmenjave med finančnim nadomestilom v korist različnih milic in pravico do vrnitve; naj mednarodno skupnost opozorijo na potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov za reševanje razvojnih in varnostnih izzivov ter izzivov na področju človekovih pravic v Libiji ter na območju Sahela in Sahare, vključno s sredstvi za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov; naj zagotovijo, da ukrepi za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi ne bodo ovirali svobode gibanja z vidika gospodarskega razvoja regije;

(x)

naj okrepijo skupna prizadevanja EU, Afriške unije in OZN za izboljšanje zaščite migrantov in beguncev v Libiji s posvečanjem posebne pozornosti ranljivim posameznikom; naj temeljito in nemudoma preučijo obtožbe o zlorabah in nečloveškem ravnanju kriminalnih skupin z migranti in begunci v Libiji ter prijave suženjstva; naj oblikujejo pobude za preprečevanje vseh takšnih primerov v prihodnosti; naj izboljšajo pogoje za begunce in migrante v centrih za pridržanje ter pozovejo libijske oblasti, naj čim prej zaprejo vse objekte, ki ne dosegajo mednarodnih standardov; naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja na področju pomoči za prostovoljne vrnitve in preselitve, ki jih izvajajo v sodelovanju z OZN in Afriško unijo, in v tem okviru poudarijo pomen ukinitve libijske zahteve po izstopnih vizumih; naj spodbudijo libijske oblasti, naj ustavijo samovoljna pridržanja in preprečijo pridržanja ranljivih oseb, zlasti otrok; naj zagotovijo, da se bo z migranti ravnalo ob popolnem spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, in za ta namen dodelijo potrebna sredstva iz proračuna EU; na pozovejo Libijo, naj podpiše in ratificira Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in protokol k tej konvenciji iz leta 1967; naj zagotovijo, da bodo misija EU za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji, operacija EUNAVFOR MED SOPHIA in Frontexova operacija Themis skupaj osredotočene na načine ustavljanja nezakonitih dejavnosti, vključno s tihotapljenjem migrantov, trgovino z ljudmi in terorizmom v osrednjem Sredozemlju; naj zagotovijo, da bo EUBAM v skladu s svojim mandatom še naprej aktivno sodelovala z libijskimi oblastmi in jim pomagala na prednostnih področjih, povezanih z upravljanjem meja, kazenskim pregonom ter širšim kazenskim pravosodnim sistemom;

(y)

naj nadalje razvijajo svoja prizadevanja za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi na libijsko ozemlje, prek njega in z njega ter z obale Libije, kar ogroža proces stabilizacije Libije in življenja več tisoč ljudi; naj s tega vidika zagotovijo neprekinjenost prispevkov EU k reševanju teh težav s pomočjo libijskim sogovornikom pri krepitvi prepotrebnih zmogljivosti za zaščito kopenskih in morskih meja te države ter sodelovanjem z libijskimi oblastmi pri vzpostavljanju celovite strategije upravljanja meja;

(z)

naj z možnostmi za preselitev ali olajšanjem varnih vrnitev domov ter prek večje podpore UNHCR in Mednarodni organizaciji za migracije podprejo trajno rešitev za več kot 180 000 notranje razseljenih oseb v Libiji, vključno s približno 40 000 nekdanjimi prebivalci mesta Tavarga;

(aa)

naj s temeljitimi preiskavami, zlasti trgovine z ljudmi in spolnega nasilja v času konflikta, obravnavajo pojav povezovanja dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb in terorističnih skupin;

(ab)

naj podprejo sodelovanje z libijsko obalno stražo, zaradi česar je bilo mogoče med januarjem in koncem oktobra 2017 v libijskih teritorialnih vodah rešiti skoraj 19 000 migrantov; naj pomagajo libijskim organom pri formalni priglasitvi njihovega območja iskanja in reševanja, da bi določili jasne standardne operativne postopke za izkrcanje in zagotovili delujoč sistem spremljanja libijske obalne straže z namenom vzpostaviti jasen in pregleden register vseh oseb, ki so se izkrcale na libijski obali, pri tem pa zagotoviti, da bo zanje ustrezno poskrbljeno v skladu z mednarodnimi humanitarnimi standardi; naj še naprej sodelujejo z libijskimi oblastmi za pospešitev pripravljalnega dela za center za usklajevanje reševanja na morju v Libiji z namenom izboljšanja njihovih zmogljivosti iskanja in reševanja; naj zagotovijo neprekinjenost specializiranega usposabljanja o mednarodni zaščiti, begunskem pravu in človekovih pravicah, ki ga libijski obalni straži zagotavljata Mednarodna organizacija za migracije ter UNHCR;

(ac)

naj okrepijo svojo humanitarno in civilno pomoč, da bi pomagali libijskemu prebivalstvu in se odzvali na najnujnejše potrebe oseb, ki jih je konflikt v Libiji močno prizadel, zlasti na najbolj prizadetih območjih, ter naj se bodo pripravljeni odzvati na vsakršno poslabšanje razmer; poziva EU, naj podpre opolnomočenje organizacij civilne družbe, zlasti skupin žensk, ki si prizadevajo za nenasilne rešitve številnih kriz v državi;

(ad)

naj zagotovijo vse finančne in človeške vire, potrebne za pomoč beguncem, ter ustrezno humanitarno pomoč razseljenim osebam v odziv na humanitarno krizo v Libiji, zaradi katere je moralo več tisoč oseb zbežati iz države;

(ae)

naj okrepijo mednarodna prizadevanja za razbitje mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, in prizadevanja za boj proti tej obliki kriminala ter sodno preganjajo storilce; naj nadaljujejo in okrepijo delo operacije EUNAVFOR MED SOPHIA za prekinitev poslovnih modelov trgovcev z ljudmi in tihotapcev, razvoj zmogljivosti libijske obalne straže in podporo izvajanja resolucij Varnostnega sveta OZN o embargu na orožje in nezakoniti trgovini z nafto; naj še naprej zagotavljajo podporo Libiji prek civilnih misij SVOP; naj povečajo zmogljivosti za iskanje in reševanje ljudi v stiski, ki naj se razporedijo po vseh državah, in naj priznajo podporo, ki jo zasebni akterji in nevladne organizacije zagotavljajo z izvajanjem operacij reševanja na morju in na kopnem, ob upoštevanju obstoječega mednarodnega pravnega okvira in varnostnih pomislekov;

(af)

naj ponovno potrdijo polno podporo mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s trenutnimi kršitvami človekovih pravic v Libiji in pri tem opozorijo, da imajo mednarodni mehanizmi za odgovornost, kot sta Mednarodno kazensko sodišče in splošna sodna pristojnost, pomembno vlogo pri izvajanju mirovnega načrta v okviru, v katerem so določeni koraki k odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic v Libiji; naj podprejo Mednarodno kazensko sodišče v njegovih prizadevanjih, da privede storilce grozodejstev pred sodišče; naj podprejo poziv posebnega predstavnika OZN v Libiji iz novembra 2017, naj mednarodna skupnost pomaga Libiji pri boju proti nekaznovanju vojnih zločinov in razmisli o možnostih za skupna sodišča; naj pozovejo EU in države članice, naj podprejo mednarodne mehanizme, ki nacionalnemu pravosodnemu sistemu zagotavljajo vsa potrebna sredstva za začetek preiskav preteklih in sedanjih resnih kršitev, in podprejo prihodnje legitimne libijske oblasti, da bodo to misijo lahko izpolnjevale same; naj razmislijo o tem, da bi poštena sojenja zagotovila pravico za vse žrtve kršitev človekovih pravic na libijskem ozemlju, kar bi odprlo pot k trajni spravi in miru;

(ag)

naj izrazijo zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti skupine Daiš in drugih terorističnih skupin v Libiji, ki destabilizira državo in ogroža sosednje države, pa tudi EU;

(ah)

naj pozovejo zlasti libijske oblasti in milice, naj zunanjim akterjem omogočijo dostop do centrov za pridržanje, zlasti tistih za migrante;

(ai)

naj pojasnijo stanje v zvezi s plačilom delniških dividend, prihodkov iz obveznic in izplačil obresti iz zamrznjenih sredstev libijskega organa za naložbe v EU; naj zagotovijo podrobno poročilo o skupnem znesku obresti iz Gadafijevih sredstev od njihove zamrznitve leta 2011 in seznam posameznikov ali subjektov, ki so jim bile te obresti izplačane; naj prednostno obravnavajo pomisleke o možni vrzeli v sistemu sankcij EU v zvezi s tem vprašanjem;

(aj)

naj spodbujajo projekte za gospodarski razvoj regije Fezan in vzpostavitev zakonitega gospodarstva ob tesnem sodelovanju z različnimi občinami, zlasti tistimi ob migracijskih poteh, za boj proti nezakonitim dejavnostim kriminalnih mrež in nasilnemu ekstremizmu terorističnih skupin z ustvarjanjem alternativnih virov dohodka, zlasti za mlade;

(ak)

naj nadaljujejo embargo na izvoz orožja v Libijo in s tem preprečijo, da bi orožje prišlo v roke skrajnežev in oboroženih skupin, kar je dejavnik, ki še povečuje negotovost in nestabilnost Libije kot celote;

(al)

naj sprejmejo nujne diplomatske ukrepe za zaščito civilistov in obravnavanje humanitarnih razmer v Derni;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost libijski vladi nacionalne enotnosti.

(1)  UL C 234, 28.6.2016, str. 30.

(2)  UL C 300, 18.8.2016, str. 21.

(3)  UL C 35, 31.1.2018, str. 66.


III Pripravljalni akti

EVROPSKI PARLAMENT

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/215


P8_TA(2018)0205

Razponi ribolovne umrljivosti in zaščitne ravni za nekatere staleže sleda v Baltskem morju ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z razponi ribolovne umrljivosti in zaščitnimi ravnmi za nekatere staleže sleda v Baltskem morju (COM(2017)0774 – C8-0446/2017 – 2017/0348(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 76/26)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0774),

ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0446/2017),

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018 (1),

ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. maja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0149/2018),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


P8_TC1-COD(2017)0348

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z razponi ribolovne umrljivosti in zaščitnimi ravnmi za nekatere staleže sleda v Baltskem morju

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/976.)


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/217


P8_TA(2018)0206

Statistika prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (kodificirano besedilo) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (kodificirano besedilo) (COM(2017)0545 – C8-0337/2017 – 2017/0256(COD))

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

(2020/C 76/27)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0545),

ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0337/2017),

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (1),

ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0154/2018),

A.

ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


P8_TC1-COD(2017)0256

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/974.)


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/219


P8_TA(2018)0207

Sporazum med EU in Švico o kumulaciji porekla med EU, Švico, Norveško in Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov EU ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o kumulaciji porekla med Evropsko unijo, Švicarsko konfederacijo, Kraljevino Norveško in Republiko Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov (05882/2/2017 – C8-0241/2017 – 2016/0328(NLE))

(Odobritev)

(2020/C 76/28)

Evropski parlament,

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05882/2/2017),

ob upoštevanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o kumulaciji porekla med Evropsko unijo, Švico, Norveško in Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov Evropske unije (05803/2017),

ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0241/2017),

ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0151/2018),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/220


P8_TA(2018)0208

Sporazum med EU in Norveško o kumulaciji porekla med EU, Švico, Norveško in Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov EU ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o kumulaciji porekla med Evropsko unijo, Švicarsko konfederacijo, Kraljevino Norveško in Republiko Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov (05883/2/2017 – C8–0240/2017 – 2016/0329(NLE))

(Odobritev)

(2020/C 76/29)

Evropski parlament,

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05883/2/2017),

ob upoštevanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o kumulaciji porekla med Evropsko unijo, Švico, Norveško in Turčijo v okviru splošnega sistema preferencialov Evropske unije (05814/2017),

ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0240/2017),

ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0152/2018),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/221


P8_TA(2018)0209

Sporazum med EU in Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost (COM(2017)0621 – C8-0407/2017 – 2017/0272(NLE))

(Posvetovanje)

(2020/C 76/30)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2017)0621),

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost (14390/2017),

ob upoštevanju člena 113 ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) in drugega pododstavka člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0407/2017),

ob upoštevanju člena 78c in člena 108(8) Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0147/2018),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/222


P8_TA(2018)0212

Večletni načrt za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 (COM(2016)0493 – C8-0336/2016 – 2016/0238(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 76/31)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0493),

ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0336/2016),

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju uradnega obvestila vlade Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji o njeni nameri, da izstopi iz Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016 (1),

ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0263/2017),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

2.

odobri skupni izjavi Parlamenta in Sveta, ki sta priloženi tej resoluciji in bosta objavljeni v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)  1 UL C 75, 10.3.2017, str. 109.

(2)  2 To stališče nadomešča spremembe, sprejete 14. septembra 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0357).


P8_TC1-COD(2016)0238

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/973.)


PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNI IZJAVI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedanih vrstah

Uredba, ki bo sprejeta na podlagi predloga Komisije o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi (2016/0074(COD)), bi morala med drugim vsebovati določbe o vrstah, katerih ribolov je prepovedan. Zato sta se instituciji dogovorili, da v to uredbo ne bosta vključili seznama v zvezi s Severnim morjem (2016/0238(COD)).

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru

Evropski parlament in Sveta bosta pri prihodnjem pregledu uredbe o nadzoru (Uredba (ES) št. 1224/2009) po potrebi za Severno morje vključila naslednje določbe o nadzoru: predhodna obvestila, ladijski dnevniki in določena pristanišča ter druge določbe o nadzoru.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/226


P8_TA(2018)0213

Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 76/32)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0128),

ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1) in 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0114/2016),

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju obrazloženih mnenj bolgarske državne skupščine, češke poslanske zbornice in češkega senata, danskega parlamenta, estonskega parlamenta, hrvaškega parlamenta, latvijskega parlamenta, litovskega parlamenta, madžarske državne skupščine, poljskega sejma in poljskega senata, romunske poslanske zbornice in romunskega senata ter slovaškega državnega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016 (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016 (2),

ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. aprila 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A8-0319/2017),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)  UL C 75, 10.3.2017, str. 81.

(2)  UL C 185, 9.6.2017, str. 75.


P8_TC1-COD(2016)0070

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/957.)


PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE

Člen 3(7), drugi pododstavek, Direktive 96/71/ES, kot je bil spremenjen z direktivo, ki je bila danes sprejeta, določa, da se šteje, da so posebni dodatki, ki sodijo k napotitvi, del plače, razen če so izplačani kot povračilo za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi napotitve, denimo potni stroški in stroški za stanovanje in hrano. Določa tudi, da delodajalec brez poseganja v točko (h) prvega pododstavka odstavka 1 napotenemu delavcu te stroške povrne v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso, ki se uporablja za delovno razmerje.

Komisija razume, da je nacionalno pravo in/ali praksa, ki se uporablja za delovno razmerje, načeloma nacionalna zakonodaja in/ali praksa domače države članice, razen če v skladu s pravili EU o zasebnem mednarodnem pravu ni drugače določeno. Glede na sodbo Sodišča v zadevi C-396/13 (odstavek 59) za povračilo velja tudi, kadar stroške nosi delodajalec, ne da bi jih najprej kril sam delavec in nato zahteval njihovo povračilo.

Komisija opozarja, da direktiva, ki je bila danes sprejeta, določa, da se bodo zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnem cestnem prometu spremenjena pravila o napotitvah za ta sektor uporabljala šele od datuma začetka veljavnosti zakonodajnega akta o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES ter Direktivo 2014/67/EU o napotitvi delavcev na delo v sektorju cestnega prometa.

Evropski parlament in Svet poziva, naj ta akt hitro sprejmeta, da bi lahko pravila prilagodili konkretnim potrebam napotenih delavec v navedenem sektorju in obenem zagotovili pravilno delovanje notranjega trga prevozov v cestnem prometu.

Do začetka uporabe sektorskega zakonodajnega akta bosta za cestni promet veljali Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU. Ta zakonodajna akta se ne uporabljata za cestni promet, ki ne vključuje napotitev.

Komisija bo še naprej pozorno spremljala ustrezno uveljavljanje sedanjih pravil, zlasti v sektorju cestnega prometa, in po potrebi ukrepala.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/230


P8_TA(2018)0214

Upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) (COM(2017)0128 – C8-0121/2017 – 2017/0056(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 76/33)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0128),

ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0121/2017),

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017 (1),

ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. marca 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0377/2017),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

2.

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)  UL C 288, 31.8.2017, str. 129.

(2)  To stališče nadomešča spremembe, sprejete 16. januarja 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0001).


P8_TC1-COD(2017)0056

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. maja 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/975.)


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/232


P8_TA(2018)0217

Uporaba Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski (COM(2018)0150 – C8-0039/2018 – 2018/2029(BUD))

(2020/C 76/34)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0150 – C8-0039/2018),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 10,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3), zlasti točke 11,

ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0175/2018),

1.

pozdravlja sklep kot znak solidarnosti Unije z državljani in regijami Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

2.

obžaluje, da so v Uniji v naravnih nesrečah leta 2017 umrli številni ljudje; poziva države članice, naj vlagajo v preprečevanje katastrof z mobilizacijo potrebnih sredstev in uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi v prihodnje preprečili izgubo človeških življenj;

3.

podpira države članice pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obnovo prizadetih regij; poziva Komisijo, naj podpre in hitro odobri prerazporeditev sredstev za partnerske sporazume, kakor so v zvezi s tem zahtevale države članice;

4.

poziva države članice, naj finančne prispevke iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (SSEU) uporabijo pregledno ter zagotovijo pravično razdelitev med vse prizadete regije;

5.

pozdravlja predlog Komisije o novem mehanizmu EU na področju civilne zaščite, saj gre za način, s katerim bi bilo mogoče preprečiti naravne katastrofe in se odzvati nanje; meni, da mehanizem EU na področju civilne zaščite ponazarja solidarnost v Uniji, in sicer v skladu s Solidarnostnim skladom Evropske unije (SSEU); v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je ohraniti posebne pogoje dostopa do SSEU za najbolj oddaljene regije, da bi jim tako omogočili, da se bodo lahko soočile z veliko izpostavljenostjo naravnim nesrečam; prav tako poziva k večji prožnosti pri rokih za preložitev vloge za mobilizacijo in uporabo sredstev SSEU v primerih, ko je zbiranje informacij težavno in odvisno od intenzivnosti naravne nesreče;

6.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 311, 14.11.2002, str. 3

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/846.)


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/235


P8_TA(2018)0218

Predlog spremembe proračuna št. 1/2018, priložen predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2018 za proračunsko leto 2018, priloženem predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski (08109/2018 – C8-0181/2018 – 2018/2030(BUD))

(2020/C 76/35)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), zlasti člena 41,

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet dne 30. novembra 2017 (2),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3) (uredba o večletnem finančnem okviru),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (5),

ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2018, ki ga je Komisija sprejela 22. februarja 2018 (COM(2018)0155),

ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2018, ki ga je Svet sprejel 14. maja 2018 in ga istega dne posredoval Parlamentu (08109/2018 – C8-0181/2018),

ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0176/2018),

A.

ker se predlog spremembe proračuna št. 1/2018 nanaša na predlagano uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji po potresu na Lesbosu, Franciji po orkanu na otokih Saint Martin in Guadeloupe ter Portugalski in Španiji po gozdnih požarih, ki so v letu 2017 pustošili po regijah Centro in Galicija,

B.

ker Komisija posledično predlaga, da se proračun Unije za leto 2018 spremeni, sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v proračunski vrstici 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ pa povečajo za 97 646 105 EUR;

C.

ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru poseben instrument, bi bilo treba ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

1.

odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2018;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1)  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2)  UL L 57, 28.2.2018.

(3)  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5)  UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/237


P8_TA(2018)0219

Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (05700/1/2018 – C8-0168/2018 – 2013/0103(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2020/C 76/36)

Evropski parlament,

ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05700/1/2018 – C8-0168/2018),

ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0192),

ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika,

ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A8-0182/2018)

1.

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)  UL C 443, 22.12.2017, str. 934.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/238


P8_TA(2018)0220

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2018)0165 – C8-0131/2018 – 2018/2048(BUD))

(2020/C 76/37)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0165 – C8-0131/2018),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 12,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (4),

ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0172/2018),

A.

ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.

ker bi morala biti pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na spravnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.

ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se v Komisiji, Parlamentu in Svetu poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.

ker je najvišji letni proračun, ki je na voljo za ESPG, 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011) in ker je v členu 11(1) uredbe o ESPG navedeno, da se lahko 0,5 % tega zneska (tj. 861 515 EUR leta 2018) uporabi za tehnično pomoč na pobudo Komisije za financiranje dejavnosti priprave, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja baze znanja, upravno in tehnično podporo, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizijo, nadzor in ocenjevanje, ki so potrebni za izvajanje uredbe o ESPG;

E.

ker je Evropski parlament večkrat poudaril, da so potrebne večja dodana vrednost, učinkovitost in zaposljivost prejemnikov sredstev ESPG kot instrumenta Unije za podporo delavcem, ki so postali presežni;

F.

ker predlagani znesek 345 000 EUR ustreza približno 0,2 % največjega letnega proračuna, ki je na voljo za ESPG v letu 2018;

1.

se strinja z ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki naj bi se financirali kot tehnična pomoč v skladu s členom 11(1) in (4) ter členom 12(2), (3) in (4) uredbe o ESPG;

2.

priznava pomen spremljanja in zbiranja podatkov; opozarja, da morajo biti serije statističnih podatkov, zbranih v ustrezni obliki, lahko dostopne in razumljive; pozdravlja načrtovano prihodnjo objavo dveletnih poročil za leto 2019 ter poziva k javnemu in širokemu razširjanju teh poročil po vsej Uniji;

3.

opozarja na pomembnost posebnega spletnega mesta o ESPG, ki bi moralo biti dostopno vsem državljanom Unije, ter poziva k večji prepoznavnosti; poudarja pomen večjezičnosti pri širokem obveščanju javnosti; pozdravlja, da namerava Komisija nove elemente na spletnem mestu ESPG prevesti v vse uradne jezike Unije; poziva k oblikovanju uporabnikom prijaznejšega spletnega okolja in spodbuja Komisijo, naj izboljša vsebinsko vrednost svojih publikacij in avdiovizualnega gradiva, kot je določeno v členu 11(4) uredbe o ESPG; priporoča, naj Komisija izboljša svoje komuniciranje prek družbenih medijev in alternativnih platform;

4.

pozdravlja nadaljnje delo v zvezi s standardiziranimi postopki za vloge za ESPG in njegovo upravljanje z uporabo funkcij elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (SFC 2014), ki omogoča poenostavitev in hitrejšo obdelavo vlog ter boljše poročanje; poziva k boljši izmenjavi informacij o procesih med Komisijo in državami članicami ter med državami članicami samimi; je seznanjen s tem, da je Komisija olajšala finančne posle ESPG z vzpostavitvijo vmesnika med SFC ter računovodskim in finančnim informacijskim sistemom ABAC; ugotavlja, da so potrebne le dodatne izpopolnitve in prilagoditve morebitnim spremembam, da bi dejansko omejili prispevek ESPG k tovrstnim odhodkom;

5.

je seznanjen, da namerava Komisija iz proračuna, ki je na voljo v okviru tehnične pomoči, nameniti 105 000 EUR za organizacijo treh srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb za ESPG; se zaveda, kako pomembno je dodatno srečanje strokovne skupine kontaktnih oseb kot del priprav na naslednji večletni finančni okvir; je seznanjen tudi z načrtovano naložbo Komisije v višini 120 000 EUR, da bi spodbudila mrežno povezovanje s seminarji med državami članicami, izvajalskimi organi ESPG in socialnimi partnerji; ponovno poziva Komisijo, naj Parlament v razumnem roku povabi na vsa srečanja strokovnih skupin in seminarje v skladu z ustreznimi določbami Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (5);

6.

je zadovoljen, da je Komisija, če bo le mogoče, pripravljena povabiti člane delovne skupine za ESPG na seminar za mreženje; poziva Komisijo, naj Parlament še naprej vabi na taka srečanja in seminarje v skladu z ustreznimi določbami Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo; je zadovoljen, da so k udeležbi povabljeni tudi socialni partnerji;

7.

opozarja, kako pomembna sta mreženje in izmenjava informacij o ESPG, saj se tako razširja dobra praksa; zato podpira odločitev, da se poleg srečanj strokovne skupine organizirata tudi seminarja za mreženje o izvajanju ESPG; pričakuje, da se bo z izmenjavo informacij prispevalo tudi k boljšemu in bolj podrobnemu poročanju o stopnji uspešnosti uporabe v državah članicah, zlasti o stopnji ponovne zaposlitve prejemnikov;

8.

poudarja, da bi morali vsi, ki sodelujejo pri obdelavi vlog za sredstva ESPG, zlasti socialni partnerji ter deležniki na regionalni in lokalni ravni, tesneje sodelovati, da bo mogoče ustvariti čim več sinergij; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za izvajanje primera ter izrecno opredeliti komunikacijske in podporne ureditve ter informacijske tokove (notranje razdelitve, naloge in pristojnosti), o katerih bi se morali strinjati vsi udeleženi partnerji;

9.

poudarja, kako pomembno je povečati splošno ozaveščenost o ESPG in njegovo prepoznavnost; opominja države članice, ki se prijavljajo za sredstva ESPG, da morajo v skladu s členom 12 uredbe o ESPG z ukrepi, ki se financirajo iz ESPG, seznaniti ciljne prejemnike, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in splošno javnost;

10.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11.

naroči svojemu predsedniku, da podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0116.

(5)  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.


PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/845.)


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/242


P8_TA(2018)0234

Imenovanje člana izbirne komisije Evropskega javnega tožilstva

Sklep Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o imenovanju Antonia Mure v izbirno komisijo iz člena 14(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (2018/2071(INS))

(2020/C 76/38)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 14(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (1),

ob upoštevanju predloga Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (B8-0237/2018),

ob upoštevanju Poslovnika,

A.

ker Antonio Mura izpolnjuje pogoje iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939;

1.

predlaga, da se Antonio Mura imenuje v izbirno komisijo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 283, 31.10.2017, str. 1.


9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/243


P8_TA(2018)0236

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 31. maja 2018, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 –2017/0309(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 76/39)

Sprememba 1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(1)

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

 

(1)

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), krepi sodelovanje med Unijo, državami članicami in njihovimi regijami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

 

Sprememba 2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(3)

Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so lahko ogromne .

 

(3)

Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske, družbene in gospodarske posledice nesreč imajo lahko neslutene razsežnosti. Žal so v nekaterih primerih te nesreče namerne, na primer pri terorističnih napadih.

Sprememba 3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(4)

Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo, hkrati prizadenejo več držav članic in skupna zmogljivost ni zadostna.

 

(4)

Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar več držav članic hkrati prizadenejo nesreče, ki se ponavljajo in so nepredvidljive , tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek , in skupna zmogljivost ni zadostna. Da bi odpravili te pomanjkljivosti in preprečili nastajajoča tveganja, bi bilo treba vse instrumente Unije uporabljati na prožen način, vključno s spodbujanjem aktivnega sodelovanja v civilni družbi. Države članice bi morale kljub temu sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, da bi ohranile dovolj nacionalnih zmogljivosti za ustrezen odziv na nesreče.

Sprememba 4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(4a)

Preprečevanje gozdnih požarov je ključnega pomena v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2. Gorenje dreves in šotastih tal pri gozdnih požarih namreč povzroča emisije CO2. Študije so pokazale, da požari povzročijo 20 % svetovnih emisij CO2, kar je več kot znašajo emisije vseh prometnih sistemov na svetu skupaj (vozila, plovila in letala).

Sprememba 5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(5)

Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.

 

(5)

Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja glede njihove nacionalne varnosti in varnostnih tveganj in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek , z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, vključno s tistimi, ki jih povzroči človek , zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč, predvsem podpore Evropske agencije za okolje . Nadvse pomembno je zmanjšati upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z izboljšanjem povezav in sodelovanja z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.

Sprememba 6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(5a)

Tveganje je negativen dejavnik pri razvoju regij. Za preprečevanje in upravljanje tveganja je treba prenoviti politike in institucionalne okvire, povečati lokalne, nacionalne in regionalne zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje ukrepov za upravljanje tveganja ter usklajevati veliko število akterjev. Priprava zemljevidov tveganja za regije in/ali države članice, povečanje zmogljivosti za odziv ter izboljšanje preventivnih ukrepov s posebnim poudarkom na podnebnih tveganjih so bistvenega pomena. Izredno pomembno je, da zemljevidi tveganja upoštevajo tveganja zaradi trenutne spremenljivosti podnebja ter napovedi glede razvoja podnebnih sprememb.

Sprememba 7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(5b)

Ko države članice pripravljajo ocene tveganj in načrtujejo upravljanje tveganj, bi morale upoštevati specifična tveganja za prostoživeče živali in dobrobit živali. Komisija bi morala po vsej Evropi spodbujati širjenje informacij o živalih, ki jih prizadenejo nesreče. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno razviti programe in tečaje usposabljanja.

Sprememba 8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(5c)

Sezona gozdnih požarov leta 2017 je bila v številnih državah članicah posebej dolga in intenzivna, pri čemer je v eni sami državi članici umrlo več kot 100 ljudi. Pomanjkanje razpoložljivih sredstev, opisano v poročilu o vrzelih v zmogljivostih  (4), in nezmožnost evropskih zmogljivosti za nujni odziv (EERC oziroma nabor prostovoljcev), da bi se pravočasno odzvale na vseh 17 prošenj za pomoč pri gozdnem požaru, sta dokaz, da pri velikih nesrečah, ki prizadenejo več držav članic hkrati, prostovoljni prispevki držav članic niso dovolj.

 

 

Sprememba 9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(5d)

Najočitnejši partnerji za poglobljeno sodelovanje so sosednje države članice, ki imajo enako strokovno znanje in strukture in za katere je najbolj verjetno, da jih bodo prizadele enake nesreče, in so izpostavljene enakim tveganjem.

Sprememba 68

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(5e)

Varnost vodnih virov je bistvenega pomena za odpornost proti podnebnim spremembam. Države članice bi morale kartirati obstoječe vodne vire, da bi olajšale prilagajanje na podnebne spremembe in povečale odpornost prebivalstva na podnebne pojave, kot so suše, požari ali poplave. S kartiranjem bi morale podpreti razvoj ukrepov za zmanjšanje ranljivosti prebivalstva.

Sprememba 10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(6)

Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo.

 

(6)

Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, teroristične napade ter napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo. V tem okviru je treba poudariti pomen okrepitve in vključitve posebnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, saj so prvi, ki se odzovejo na nesrečo. Ti organi bi morali tudi razviti modele sodelovanja, v okviru katerih bi lahko skupnosti izmenjavale primere najboljše prakse, imele pa bi tudi možnost, da sodelujejo pri razvijanju svoje pripravljenosti na naravne nesreče.

Sprememba 11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(6a)

Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preprečevanju in obvladovanju nesreč je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odzivanje ustrezno vključene v usklajevanje in dejavnosti zagotavljanja, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Ti organi lahko imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zagotoviti je treba stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred prihodom pomoči rescEU, pa tudi redne kampanje obveščanja javnosti o prvih ukrepih za odzivanje v primeru nesreč.

Sprememba 12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(7)

Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primeri , ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

 

(7)

Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive materialne in tehnične zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, tudi v primeru čezmejnih dogodkov , in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost in razpoložljivost mehanizma Unije, z zagotavljanjem hitre materialne in tehnične razpoložljivosti zmogljivosti, tudi za reševanje starejših ali invalidov , v primerih , ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic, kot so čezmejne epidemije . Vnaprej namenjena ustrezna oprema in nabava zmogljivosti s strani Unije bi morali omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče. Zagotoviti je treba najboljšo in pregledno uporabo finančnih virov.

Sprememba 13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(7a)

Številne države članice se v primeru nepričakovanih nesreč spopadajo s pomanjkanjem materialne in tehnične opreme. Z mehanizmom Unije bi zato morali po potrebi zagotavljati več materialne in tehnične opreme, zlasti za reševanje invalidov, starejših in bolnih oseb.

Sprememba 14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(9)

Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite , ki bo temeljila na obstoječih strukturah .

 

(9)

Usposabljanje, raziskave in inovacije so ključni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Na osnovi obstoječih struktur je treba izboljšati učinkovitost in uspešnost usposabljanja in urjenja, spodbujanje inovacij ter dialog in sodelovanje med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic, pri tem pa bi morali sodelovati centri odličnosti, univerze, raziskovalci in drugi strokovnjaki iz držav članic , s katerimi bi si bilo treba izmenjavati informacije .

Sprememba 15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(9a)

Krepitev civilne zaščite je zaradi vse pogostejših nesreč, tako vremenskih kot tistih, povezanih z notranjo varnostjo, ena najpomembnejših prednostnih nalog v Uniji, a hkrati je treba orodja Unije dopolniti z močnejšo ozemeljsko razsežnostjo in razsežnostjo pobude skupnosti, saj so ukrepi lokalne skupnosti najhitrejši in najučinkovitejši način za omejevanje škode, ki jo povzroči nesreča.

Sprememba 16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(10)

Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.

 

(10)

Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije, vendar ne na račun finančnih sredstev, ki so namenjena drugim ključnim politikam Unije .

Sprememba 17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(10a)

Za revidirani mehanizem Unije bi bilo treba zagotoviti ločena finančna in proračunska sredstva. Glede na to, da je treba preprečiti negativne učinke na financiranje obstoječih večletnih programov, bi bilo treba večjo potrebo po finančnih sredstvih za ciljno usmerjeno revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letih 2018, 2019 in 2020 pokriti izključno z vsemi sredstvi, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013  (5), s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti.

 

 

Sprememba 18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(11)

Obstaja potreba po poenostavitvi postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

 

(11)

Obstaja potreba po poenostavitvi, racionalizaciji in večji prožnosti postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše in učinkovitejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Sprememba 19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(12)

Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU.

 

(12)

Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, vključno pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU. Ne glede na to odstopanje bi bilo treba v vseh prihodnjih strukturah Unije za financiranje ohraniti ločeno financiranje zlasti dejavnosti civilne zaščite in humanitarne pomoči, ki bi moralo biti tudi povsem usklajeno z različnimi cilji in pravnimi zahtevami te strukture.

 

Sprememba 20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(13)

Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje (8). Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

 

(13)

Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje (9). V programih teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike so predvideni posebni ukrepi za upoštevanje pripravljenosti na nesreče, preprečevanje in obvladovanje tveganj, potrebna pa so tudi nadaljnja prizadevanja za bolj učinkovito povezovanje in ustvarjanje dodatnih sinergij. Poleg tega bi morali biti vsi ukrepi usklajeni z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ter dejavno prispevati k njihovemu izpolnjevanju .

 

Sprememba 21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(13a)

Bistvenega pomena je ohraniti module, ki so bili doslej prijavljeni v Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS), da bi se lahko odzivali na prošnje za pomoč in na običajen način sodelovali v sistemu usposabljanja.

Sprememba 22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(13b)

Enako pomembno je mehanizem Unije, ki je omejen na obdobje takoj po nesreči, povezati z drugimi instrumenti Unije, ki se osredotočajo na odpravo škode, kot je solidarnostni sklad.

Sprememba 23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(13c)

Bistvenega pomena je v solidarnostni sklad uvesti obveznost odprave škode za okolje in pri tem kot kazalnik za odobritev uporabiti BDP na prebivalca regije ali države članice in ne skupni BDP, da bi preprečili, da velike, bolj poseljene regije z nizko stopnjo blaginje ne bi bile upravičene do sredstev iz sklada. Zelo je pomembno ekonomsko ovrednotiti okolje, ki ga je prizadela nesreča, zlasti na področjih z visoko naravno vrednostjo, kot so zaščitena naravna območja, ki so del mreže Natura 2000, da bi jih sanirali.

Sprememba 24

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(13d)

Ukrepi Unije bi se morali osredotočati tudi na zagotavljanje pomoči pri tehničnem usposabljanju, da bi izboljšali zmogljivost skupnosti za samopomoč, zaradi česar bi bili bolje pripravljeni na začetni odziv in obvladovanje nesreče. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, na primer za voditelje v skupnosti, socialne in medicinske delavce ter reševalne in gasilske službe, ter za lokalne prostovoljne skupine za posredovanje, ki bi morale imeti hiter dostop do opreme za posredovanje, je mogoče prispevati k obvladovanju nesreče in zmanjšati število smrtnih žrtev med krizo in po njej.

Sprememba 25

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(e)

povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.

 

(e)

povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah, tudi v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih ;

Sprememba 26

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(aa)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(ea)

da se zmanjšajo neposredne posledice nesreč na človeška življenja ter kulturno in naravno dediščino;

Sprememba 27

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(ab)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(eb)

da se okrepita sodelovanje in usklajevanje na čezmejni ravni;

Sprememba 28

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(a)

sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji.

 

(a)

sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter bolj spodbuja in omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav in inovacij , dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji;

Sprememba 29

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(3a)

v členu 5(1) se vstavi naslednja točka:

„(aa)

usklajuje harmonizacijo informacij in smernic glede sistemov opozarjanja, tudi na čezmejni ravni;

Sprememba 30

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka f

Veljavno besedilo

 

Sprememba

( f )

zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2014 skupaj z državami članicami pripravi smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;

 

(3b)

v členu 5(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

"(f)

zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2019 skupaj z državami članicami pripravi nove smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;"

Sprememba 31

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(a)

pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;

 

(a)

po posvetovanju z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji na podlagi modela, o katerem so se z njo dogovorili, pri tem pa uporabijo obstoječe nacionalne informacijske sisteme ;

Sprememba 32

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

Veljavno besedilo

 

Sprememba

( d )

prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganja.

 

(aa)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

prostovoljno sodelujejo pri medsebojnem strokovnem pregledu zmožnosti obvladovanja tveganja, da bi določili ukrepe za zapolnitev vrzeli .“;

Sprememba 33

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov .

 

Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti, v skladu s predlogo, ki se določi z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme po postopku pregleda iz člena 33(2). Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. V ta namen lahko ta prizadevanja vključujejo zavezo držav članic glede spodbujanja naložb, ki bodo temeljile na ocenah tveganj , in glede boljše obnove po nesrečah. Dodatno upravno breme na nacionalni in podnacionalni ravni bi bilo treba kar najbolj zmanjšati.

Sprememba 34

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.

 

Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč. Komisija in države članice, če je to mogoče, spodbujajo tudi usklajevanje obvladovanja tveganja nesreč in strategij za prilagajanje podnebnim spremembam.

Sprememba 36

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 8 – odstavek 1 – točka k

Veljavno besedilo

 

Sprememba

(k)

v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1).

 

(4a)

v členu 8(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

„(k)

v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1), tudi prek usklajevanja z drugimi instrumenti Unije .“;

Sprememba 37

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(4b)

v člen 9 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.    Države članice okrepijo ustrezne upravne zmogljivosti pristojnih regionalnih in lokalnih organov v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.“;

Sprememba 38

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

1.   Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na nesreče v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti. ;

 

1.   Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek , v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev, med katera vključi stroje za zemeljska dela, prenosne agregate in mobilno protipožarno opremo, ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.

Sprememba 39

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

1.   Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

 

1.   Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih prostovoljnih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

Sprememba 40

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

1a.     Glede na to, da bi moralo biti preprečevanje na nacionalni ravni prednostna naloga držav članic za zmanjšanje varnostnih tveganj, bi moral evropski nabor civilne zaščite dopolnjevati obstoječe nacionalne zmogljivosti.

Sprememba 41

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

2.   Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).

 

2.   Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic na podlagi potreb in tveganj , ugotovljenih na terenu , opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).

Sprememba 42

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

7.   Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.

 

7.   Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen v primeru nujnih razmer doma, višje sile ali če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Dokončno odločitev o njihovi uporabi sprejme država članica, ki je zadevne odzivne zmogljivosti registrirala.

Sprememba 43

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 8 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog in jim preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.

 

Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z nujnimi razmerami doma, višjo silo ali če izredne razmere preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.

Sprememba 44

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

1.   Rezerva rescEU se vzpostavi za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče.

 

1.   Rezerva rescEU se vzpostavi v izrednih razmerah, kadar zmogljivosti na nacionalni ravni niso na voljo in za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče. RescEU ne uporabijo za nadomestitev lastnih zmogljivosti in ustreznih odgovornosti držav članic.

Sprememba 45

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

2.   Rezerva rescEU je sestavljena iz naslednjih zmogljivosti:

(a)

gašenje gozdnih požarov iz zraka;

(b)

velika zmogljivost črpanja;

(c)

iskanje in reševanje v mestih;

(d)

terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.

 

2.   Rezerva rescEU je sestavljena iz dodatnih zmogljivosti, ki presegajo že obstoječe zmogljivosti držav članic, da bi se dopolnile in povečale, s tem pa služijo odzivu na sedanja in prihodnja tveganja. Zmogljivosti se določijo na podlagi morebitnega pomanjkanja sredstev za odziv na zdravstvene, industrijske, okoljske, potresne ali vulkanske nesreče, poplave in požare, tudi gozdne, grožnje, povezane s terorističnimi napadi, ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.

RescEU na podlagi ugotovljenega pomanjkanja sredstev vsebuje vsaj naslednje zmogljivosti:

(a)

gašenje gozdnih požarov iz zraka;

(b)

velika zmogljivost črpanja;

(c)

iskanje in reševanje v mestih;

(d)

terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.

Sprememba 46

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

2a.     Te zmogljivosti bodo tudi v prihodnje prožne in se lahko razvijejo tako, da bodo ustrezale prihodnjemu razvoju in izzivom, kot so posledice podnebnih sprememb.

Sprememba 47

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

4.   Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.

 

4.   Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in zmogljivosti ter načrtovanja upravljanja s tveganji iz člena 6 ter ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.

Sprememba 48

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

5.   Komisija opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

 

5.   Komisija v sodelovanju z državami članicami opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

Sprememba 49

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

7.   Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom .

 

7.   Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, ki še naprej strateško usklajuje zmogljivosti rezerve rescEU in je pristojna za njihovo uporabo, medtem ko imajo operativno vodstvo in poveljstvo še vedno odgovorni uradniki države članice prejemnice .

Sprememba 50

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

8.   V primeru uporabe se Komisija z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

 

8.   V primeru uporabe se Komisija prek Centra za usklajevanje nujnega odziva z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

Sprememba 51

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

10.   Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:

(a)

v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;

(b)

v primeru zakupa ali najema, registracija opreme v državi članici.

 

10.   Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:

(a)

v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;

(b)

v primeru zakupa ali najema registracija opreme v državi članici ni obvezna .

(ba)

upravljanje komercialnih zrakoplovov se dodeli operaterjem s certifikatom EASA.

Sprememba 52

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.

 

Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.

Sprememba 53

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12a – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

Te informacije vključujejo pregled razvoja proračuna in stroškov s podrobno tehnično in finančno oceno, natančnimi podatki o zvišanju stroškov in spremembah pri potrebnih vrstah odzivnih zmogljivosti in morebitnih zahtevah glede kakovosti teh zmogljivosti ter razloge za to zvišanje ali spremembe.

Sprememba 54

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

 

Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno s centri odličnosti, univerzami in raziskovalci , ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite. Komisija ustrezno upošteva razpoložljivo strokovno znanje v državah članicah in organizacije, ki so dejavne na terenu.

Sprememba 55

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:

 

Mreža si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:

Sprememba 56

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Veljavno besedilo

 

Sprememba

(a)

vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice.

Namen programa usposabljanja je izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9 in 11 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;

 

(9a)

v členu 13(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice. Vzpostavi se nov program Erasmus za civilno zaščito v skladu s pravili in načeli iz Uredbe (EU) št. 1288/2013  (*1).

Namen programa Erasmus za civilno zaščito je med drugim izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9, 11 in 12 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;

Program Erasmus za civilno zaščito vključuje mednarodno razsežnost, da bi s sodelovanjem med državami članicami ter med partnerskimi državami podprli zunanje delovanje Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji.

 

 

Sprememba 57

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f

Veljavno besedilo

 

Sprememba

(f)

spodbujati in pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;

 

(9b)

v členu 13(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

spodbujati raziskave in inovacije ter pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;“

Sprememba 58

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

(9c)

v členu 13 se doda naslednji odstavek:

3 a.     Komisija poveča zmogljivosti za usposabljanje in izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, da bi tako prispevala k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja tveganja nesreč, zlasti tistih iz Sendajskega okvira.“;

Sprememba 59

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 16 – odstavek 2

Veljavno besedilo

 

Sprememba

2.   Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo.

 

(11a)

v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po posvetovanju z akterji na področju humanitarne pomoči jasno opredeli obseg intervencije in njeno razmerje z udeleženimi stranmi v širšem humanitarnem odzivu ter zagotovi skladnost z evropskim neodvisnim instrumentom za humanitarno pomoč in spoštovanje humanitarnih načel. “;

Sprememba 60

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

Odobritve, potrebne za financiranje mehanizma Unije, postopno odobrita Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka, pri čemer ustrezno upoštevata vsa sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013  (*2), s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti, kot je opredeljeno v Prilogi I.

 

 

Sprememba 61

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 20 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c).

 

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c). Pripravi se tudi strategija obveščanja, s katero bi državljanom predstavili oprijemljive rezultate ukrepov v okviru mehanizma Unije.

Sprememba 62

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

2a.     Za zmogljivosti držav članic, ki niso vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, znesek finančne pomoči Unije za sredstva za prevoz ne presega 55 % skupnih upravičenih stroškov. Za upravičenost do tega financiranja se države članice zavezujejo, da bodo vzpostavile register vseh zmogljivosti, ki jih imajo na voljo, in ustreznih upravljavskih struktur, poleg tistih, ki so vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, za odzivanje na zdravstvene, industrijske, potresne ali vulkanske nesreče, poplave, gozdne požare ter teroristične napade in napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem.

Sprememba 63

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 16

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

2.    Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.

 

2.    Vzpostaviti je treba sinergije, komplementarnost in večjo usklajenost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, vključno s Solidarnostnim skladom Evropske unije , razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike, ne da bi to vključevalo prerazporeditev sredstev, namenjenih tem območjem . Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96, ob hkratnem upoštevanju posebne in neodvisne narave teh ukrepov in njihovega financiranja ter zagotovitvi, da so v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči .

Sprememba 64

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 32 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

(g)

vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi in operativnimi postopki ;

 

(g)

vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi, operativnimi postopki in pogoji za uporabo zmogljivosti rescEU na nacionalni ravni za države članice ter s tem povezanimi finančnimi in drugimi ureditvami ;

Sprememba 65

Predlog sklepa

Priloga I (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

PRILOGA I

OKVIRNA DODATNA DODELJENA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2018–2020

 

 

2018

2019

2020

SKUPAJ

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 3  (*3)

Odobritve za prevzem obveznosti

19,157

115,2

122,497

256,854

Odobritve plačil

11

56,56

115,395

182,955

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 4  (*3)

Odobritve za prevzem obveznosti

2

2

2,284

6,284

Odobritve plačil

0,8

1,8

2,014

4,614

Skupaj dodatne odobritve iz razdelkov 3 in 4  (*3)

Odobritve za prevzem obveznosti

21,157

117,2

124,781

263,138

Odobritve plačil

11,8

58,36

117,409

187,569

(zneski so v milijonih EUR)


(1)  Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0180/2018).

(2)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(3)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013str. 924, ).

(4)   Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv z dne 17. februarja 2017.

(5)   Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(8)  Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(9)  Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(*1)   Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa "Erasmus+", program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(*2)   Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(*3)   Celotni zneski se zagotovijo prek instrumenta prilagodljivosti.