6.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 73/5

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

SKLEP št. E7

z dne 27. junija 2019

o praktičnih pravilih za sodelovanje in izmenjavo podatkov, dokler se ne bo v državah članicah začela v celoti izvajati elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI)

(Besedilo velja za EGP in za Sporazum ES/Švica)

(2020/C 73/04)

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI JE –

ob upoštevanju člena 72(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1), v skladu s katerim je Upravna komisija pristojna za obravnavo vseh vprašanj v zvezi z uporabo ali razlago, ki izhajajo iz določb Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (2),

ob upoštevanju člena 72(d) Uredbe (ES) št. 883/2004, v skladu s katerim Upravna komisija spodbuja uporabo novih tehnologij, kolikor je mogoče,

ob upoštevanju člena 76(3) in (4) Uredbe (ES) št. 883/2004, v skladu s katerim morajo nosilci pri izvajanju uredb sodelovati in se vzajemno obveščati za namene navedenih uredb,

ob upoštevanju člena 4 Uredbe (ES) št. 987/2009, v skladu s katerim se podatki med nosilci ali organi za zvezo prenašajo po elektronski poti in Upravna komisija določi podrobna pravila za izmenjavo dokumentov in strukturiranih elektronskih dokumentov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom št. E4 z dne 13. marca 2014 so se prehodna obdobja iz člena 95(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 za polno elektronsko izmenjavo podatkov v državah članicah podaljšala za dve leti od datuma, ko bo osrednji sistem EESSI razvit, preskušen in dan v proizvodnjo ter pripravljen, da bodo države članice začele vključevanje v osrednji sistem.

(2)	S Sklepom št. E5 z dne 16. marca 2017 so bila določena praktična pravila za prehodno obdobje za izmenjavo podatkov po elektronski poti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 987/2009.

(3)	Upravna komisija je na 351. sestanku 27. in 28. junija 2017 potrdila, da osrednji sistem EESSI ustreza svojemu namenu, tj. da je primeren za začetek izmenjav EESSI, in da se dveletno obdobje, določeno v Sklepu št. E4, začne 3. julija 2017.

(4)	Upravna komisija se je na 358. sestanku 27. in 28. marca 2019 strinjala, da se prehodno obdobje za EESSI v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 987/2009 in tudi Sklepom št. E4 z dne 13. marca 2014 konča 2. julija 2019.

(5)	Zagotoviti in ohranjati je treba pravice državljanov v skladu s pravili za koordinacijo socialne varnosti.

(6)	Upoštevati je treba zahtevnost in stanje projekta EESSI ob sprejetju tega sklepa, potrebo po zagotovitvi njegovega pravilnega in učinkovitega dajanja v proizvodnjo ter skupno zavezo Evropske komisije in držav članic za nadaljnje izboljševanje stabilnosti in varnosti projekta EESSI.

(7)

Ob upoštevanju zahtevanih intenzivnih nacionalnih dejavnosti držav članic in nastalih zamud pri projektu EESSI ter ker vsi nosilci 3. julija 2019 ne bodo popolnoma pripravljeni na izmenjavo vseh sporočil v sistemu EESSI, je treba na podlagi načela dobrega sodelovanja med nosilci določiti začasna praktična pravila za izmenjavo podatkov, dokler se EESSI ne bo začel v celoti izvajati v vseh državah članicah in v osrednjem sistemu EESSI.

(8)	V primeru nedelovanja osrednjega sistema EESSI je treba zagotoviti rezervno rešitev.

(9)	Ta sklep je treba začeti uporabljati 3. julija 2019, da bi dosegel svoj namen, tj. zagotovil pravno varnost nosilcem in zaščitil pravice oseb, zajetih z navedenima uredbama –

SKLENILA:

Od 3. julija 2019 se prenos podatkov med nosilci izvaja po elektronski poti v okviru sistema EESSI in na podlagi izmenjave strukturiranih elektronskih dokumentov v ustreznih primerih poslovne uporabe (Business Use Case, v nadaljnjem besedilu: BUC). To ne posega v nobeno izmenjavo, ki mora v skladu z uredbama o koordinaciji socialne varnosti potekati v papirni obliki, na primer v izmenjavo dokazil.

Da se zagotovi neprekinjeno poslovanje in zaščitijo pravice oseb, zajetih z navedenima uredbama, lahko države članice, ki niso pripravljene na elektronsko izmenjavo podatkov za BUC, ne glede na odstavek 1 po potrebi nadaljujejo izmenjavo podatkov v zvezi z zadevnim BUC tudi s katerim koli dokumentom, tudi če temelji na zastareli obliki, vsebini ali strukturi, dokler število držav članic, ki so pripravljene na EESSI za navedeni BUC, ne doseže praga 80 %.

Kadar se namesto strukturiranega elektronskega dokumenta uporabi oblika, ki ne vsebuje vseh obveznih informacij iz strukturiranega elektronskega dokumenta, država članica, ki potrebuje te informacije, te zahteva od države članice, ki je izdala dokument v zastareli obliki. V primeru dvoma v zvezi s pravicami zadevnega državljana nosilec prejemnik v duhu dobrega sodelovanja stopi v stik z nosilcem, ki je izdal dokument.

Države članice najpozneje šest mesecev po tem, ko je dosežen prag, predviden v odstavku 2, pri izmenjavi z drugimi državami članicami uporabljajo samo EESSI in ne morejo več izvajati izmenjav zunaj sistema EESSI. Države članice, ki niso pripravljene na EESSI za nekatere BUC, na nacionalni ravni sprejmejo potrebna pravila, da lahko vse podatke za navedene BUC pošiljajo drugim državam članicam in jih od njih sprejemajo prek sistema EESSI.

Ne glede na odstavek 1 se lahko dve ali več držav članic dogovori, da se potrebna izmenjava informacij zaradi ravnanja z velikimi količinami sporočil, kot so zahtevki v zvezi s povračili za zdravstveno varstvo, nezgodami pri delu in poklicnimi boleznimi ali dajatvami za brezposelnost, lahko nadaljuje v kateri koli drugi obliki poleg EESSI (npr. s projekti Build), dokler države članice, ki so del dvostranske izmenjave, niso pripravljene na EESSI.

Države članice, ki niso pripravljene na popolno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1, do oktobra 2019 Upravni komisiji predložijo zaveze za nacionalne izvedbene načrte, kako se brez nadaljnjega odlašanja pripraviti na EESSI za vse BUC, in glavne mejnike; naknadno ji vsako četrtletje predložijo poročilo o stanju, dokler niso pripravljene na EESSI za vse BUC.

Pripravljenost na EESSI za določeni BUC pomeni, da lahko zadevna država članica obenem pošilja v druge države članice in sprejema iz njih vsa sporočila v navedenem BUC, ali kjer je primerno, v poddomeni navedenega BUC. Kadar zakonodaja države članice za različne BUC ne velja, se lahko pripravljenost na EESSI nanaša samo na sprejemanje sporočil v navedenem BUC.

Ko sta dve državi članici pripravljeni na EESSI za BUC, izmenjava informacij med njima poteka v okviru sistema EESSI za vse izmenjave, ki jih zajema navedeni BUC. To ne posega v izjemne in objektivno upravičene primere, kot so zagotavljanje neprekinjenega poslovanja v primeru nedelovanja tehničnega sistema, ali v kakršna koli dvostranska pravila, ki se lahko na primer nanašajo na skupno preskušanje, izvajanje pilotnih projektov, usposabljanje ali podobne razloge.

V primeru večstranskega BUC, kar pomeni, da v izmenjavi sodelujeta več kot dve državi članici, se izmenjava v okviru sistema EESSI začne šele, ko se ugotovi, da so države članice, ki sodelujejo v izmenjavi, izjavile, da so pripravljene na EESSI za navedeni BUC. To ne posega v obveznosti držav članic iz odstavka 4. Načela iz odstavka 7 se uporabljajo tudi v primerih, ko v BUC sodelujeta več kot dve državi članici.

10.	Države članice obvestijo Upravno komisijo najmanj 30 dni pred tem, ko so pripravljene na EESSI za določen BUC.

11.	Informacije o tem, kateri BUC v posamezni državi članici je pripravljen na EESSI, se redno (najmanj enkrat mesečno) dajejo na voljo nacionalnim nosilcem in upoštevajo v repozitoriju nosilcev sistema EESSI.

12.	Upravna komisija na svojih četrtletnih sestankih spremlja napredek držav članic, dokler niso vse pripravljene na EESSI za vse BUC. Pregled stanja in ukrepov, ki jih je treba sprejeti v tem okviru, se izvaja najmanj vsakih šest mesecev, ugotovitve pa se objavijo.

13.	Izmenjave informacij, ki so se začele zunaj sistema EESSI pred datumom iz odstavka 1 ali v skladu z odstavkom 2 veljavnega sklepa, se lahko zaključijo zunaj sistema EESSI. Druga pravila lahko dvostransko sprejmejo države članice ali pa jih po potrebi določi Upravna komisija.

14.	Upravna komisija v šestih mesecih po objavi oceni delovanje tega sklepa in morebitne potrebe po spremembah.

15.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 3. julija 2019.

Predsednica Upravne komisije

Adriana STOINEA

(1) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

6.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 73/11

Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2020/C 73/07)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia.

SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST

„ФИЛЕ ЕЛЕНА“ (FILE ELENA)

EU št.: TSG-BG-01017-AM01 – 23. julij 2019

„Bolgarija“

1. Ime za registracijo

„Филе Елена“ (File Elena)

2. Vrsta proizvoda

Skupina 1.2. Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3. Razlogi za registracijo

3.1. Gre za proizvod

☒ katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo,

☐ ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

Proizvod je bil registriran z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 835/2014.

3.2. Gre za ime

☒ ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,

☐ ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.

„Филе Елена“ (File Elena) je specialiteta iz sušenega surovega mesa, proizvedena iz svinjskega fileja. Ime je dobila po mestu Elena, ki leži na gozdnatih obronkih gorovja Stara planina na severu Bolgarije. Ime je specifično samo po sebi, ker je znano na celotnem bolgarskem ozemlju in je postalo prepoznavno, ne da bi imela geografska regija vpliv na kakovost ali značilnosti proizvoda.

4. Opis

4.1. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

„Филе Елена“ (File Elena) je surov, sušen in stisnjen mesni proizvod, pripravljen iz hlajenega ali zamrznjenega svinjskega fileja, pomožnih surovin in naravnih začimb. Namenjen je za takojšnje uživanje za vse skupine potrošnikov.

Fizikalne značilnosti – oblika in velikost

—	Podolgovata in sploščena jajčasto-valjasta oblika brez posebnih dimenzij.

Kemijske značilnosti

—	Vsebnost vode: največ 55 % skupne teže;

—	sol (natrijev klorid): največ 6,3 % skupne teže;

—	pH najmanj 5,4.

Organoleptične značilnosti

—	Zunanji videz in barva: čista, dobro posušena površina, prekrita s šetrajem in črnim poprom, zelene barve (zaradi šetraja);

—	površina prereza: mišično tkivo je rožnato rdeče barve in temnejše na robovih, medtem ko je maščoba bledo rožnate do kremaste barve;

—	okus in vonj: značilen, prijeten, rahlo slan, z močno aromo po dodanih začimbah, brez tujega okusa in vonja;

—	konsistenca: čvrsta in elastična.

„Филе Елена“ (File Elena) se lahko prodaja cel, narezan na kose ali rezine, pakiran v vakuumski embalaži, celofanu ali kontrolirani atmosferi.

4.2. Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) te uredbe)

Sestava:

—	hlajen ali zamrznjen svinjski file: 100 kg;

—	mešanica za soljenje za 100 kg svinjskega fileja: 3,5 kg soli; 40 g antioksidanta – askorbinske kisline (E300); 100 g kalijevega nitrata ali 85 g natrijevega nitrata; 500 g rafiniranega kristalnega sladkorja;

—	mešanica začimb za 100 kg svinjskega fileja: 2 kg šetraja in 200 g mletega črnega popra;

—	vrvica: dovoljena za prehranske namene.

Metoda proizvodnje:

Za proizvodnjo fileja „Филе Елена“ (File Elena) se uporablja hlajen ali zamrznjen svinjski file s pH od 5,6 do 6,2. File se odreže z nožem vzdolž štrlečega dela reber, hrbtenice in stranskega odrastka vretenc. Nato se odreže mišično tkivo med stranskimi odrastki prsnih vretenc. Različni svinjski fileji se po odstranitvi maščobe in mišičnih ovojnic položijo v čiste posode, v katerih se solijo. Da bi se sestavine v mešanici za soljenje bolje porazdelile, se najprej zmešajo nitrati in sol, nato pa se dodajo druge sestavine. Opravi se suho soljenje: mešanica za soljenje se ročno ali mehansko vtre v vsak file. Tako soljeni kosi se v več vrstah razporedijo v ustrezne posode, skladiščene v hladilnicah s temperaturo zraka med 0 in 4 °C. Po petih dneh se kosi prerazporedijo (zamenja se položaj zgornjih in spodnjih kosov) in se v enakih pogojih hranijo vsaj še dodatnih pet dni. Po končanem soljenju se vsak kos obveže z vrvico. Tako pripravljeni fileji se obesijo na lesene in/ali kovinske profile ali tramove na vozičkih iz nerjavnega jekla. Zagotoviti je treba, da se kosi ne dotikajo. Na vozičkih ostanejo obešeni na temperaturi zraka do 12 °С največ 24 ur, da se odcedijo. Ko se odcedijo, se namestijo v naravne ali klimatizirane sušilne komore z možnostjo uravnavanja temperature in vlage. Sušenje poteka pri temperaturi zraka do vključno 17 °С ter relativni vlažnosti med 70 in 85 %. Med sušenjem se proizvod stiska v stiskalnicah z lesenimi ploščami. Stiskanje filejev traja od 12 do 24 ur. Prvo stiskanje poteka, ko so kosi malce suhi in se na otip čuti nežna skorja na površini. Stiskanje se opravi večkrat, dokler ni proizvod temeljito posušen in imajo kosi ustrezno obliko. Stiskalnice morajo vsrkati vlago, ki se sprošča, zato so narejene iz naravnega materiala (les), ki ga je mogoče očistiti in posušiti. Dokončni zunanji videz proizvoda je rezultat stiskanja. Fileji se po zadnjem stiskanju zavijejo v prej homogenizirano mešanico mletega črnega popra in zdrobljenega šetraja v skladu z receptom.

Postopek sušenja traja vsaj 25 dni (glede na velikost kosov mesa), dokler ni pridobljena gosta in elastična tekstura, značilna za proizvod.

4.3. Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

Posebnosti proizvoda

Posebnost fileja „Филе Елена“ (File Elena) je posledica naslednjih značilnosti:

—	surovina: zelo kakovosten del svinjskega trupa z visoko hranilno vrednostjo, in sicer ledja s hrbtom brez kosti;

—	površina proizvoda: prekrita s šetrajem in črnim poprom v ustreznih količinah v skladu z receptom, kar daje proizvodu posebno zelenkasto barvo, ki je druge specialitete iz sušenega surovega mesa iste kategorije nimajo;

—	okus in aroma: proizvodu dajejo značilen okus in aromo skrbno izbrane in predelane sestavine, posebni pogoji sušenja in stiskanja ter premišljeno izbrane začimbe. Pri tem ima pomembno vlogo šetraj, ki daje proizvodu značilen in poseben okus.

Posebnosti proizvoda

„Филе Елена“ (File Elena) je specialiteta iz sušenega surovega mesa, proizvedena iz nemletega mesa. Dolga tradicija priprave specialitet iz govejega, telečjega, ovčjega in kozjega mesa je Bolgarom omogočila, da so podobno metodo uporabili za svinjsko meso. V več regijah v državi, kjer je bila mogoča prašičereja, se je razvila domača priprava takih proizvodov. Vendar je bilo v času, ko je bila Bolgarija del otomanskega cesarstva, iz verskih razlogov skoraj nemogoče prodajati proizvode iz svinjskega mesa. Prvi primeri proizvodnje takega proizvoda iz svinjskega mesa so znani iz leta 1855. Stojan Arnaudov iz Gabrovega je v svoji delavnici proizvajal sušeno surovo svinjsko meso za 2 090 grošev, kar je bil takrat visok znesek (Petar Cončev: Iz stopanskoto minalo na Gabrovo (Gospodarstvo Gabrovega v preteklosti), založba Hudožnik, Sofija, 1929).

Prvi normativni dokument v zvezi s proizvodom „Филе Елена“ (File Elena) je sektorski standard ON 18 64338-73, „Elena“, sušen surov svinjski file, Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, Sofija, 1973, ki sta ga pripravila inženirja Ivan Konovski in Trendafil Ignatov. Tehnika proizvodnje te specialitete je bila nazadnje določena v začetku 80. let 20. stoletja, ko je bila mesna industrija pod državnim nadzorom, in sicer na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki so jih pridobili strokovnjaki, zaposleni v podjetjih v regiji Elena. Takrat je bil objavljen zadnji državni normativni dokument TU 22/18. maj 1983 (Tehnična specifikacija za „File Elena“, sušen surov svinjski file), NAPS, Sofija, 1983, ki so mu bila priložena tehnična navodila (Tehnična navodila za proizvodnjo sušenega surovega svinjskega fileja „File Elena“, Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, Sofija, 1983). „File Elena“ se zdaj proizvaja na podlagi teh dokumentov.

Proizvodna tehnika in recept za proizvod sta opisana tudi v Zborniku tehničnih navodil za proizvodnjo mesnih proizvodov (Sbornik tehnologičeski instrukcii za proizvodstvo na mesni proizvedenija), tehničnih navodilih za proizvodnjo specialitet iz svinjskega fileja – (str. 319) „File Elena“, NAPS–DSO „Rodopa“, Inštitut za mesno industrijo, Sofija, 1980, in Tehničnem priročniku za proizvodnjo in predelavo svinjskega, govejega, ovčjega in kozjega mesa (Tehnologičeski naračnik za dobiv i prerabotka na meso ot svine, edar i dreben rogat dobitak) (str. 98), DSO „Rodopa“, Inštitut za mesno industrijo, Sofija, 1984. Združenje mesnih predelovalcev Bolgarije je leta 2003 zbralo tradicionalne recepte in tehnike za specialitete iz nemletega sušenega in surovega mesa v Zborniku bolgarskih tradicionalnih receptov in tehnik (Sbornik s tradicionni balgarski recepturi i tehnologii), v katerem je mogoče informacije o „File Elena“ najti na straneh 88 in 89.

Tradicionalnost fileja „Филе Елена“ (File Elena) se kaže v:

—	sestavi recepta, ki se ni spremenil;

—	metodah, uporabljenih v postopku proizvodnje, in

—	tradicionalnem okusu.

Tradicionalnost recepta, ki se z leti ni spremenil. Tradicionalnost recepta se kaže v osnovni surovini ter sestavi mešanice za soljenje in mešanice začimb (opisanih v točki 4.2). Ta recept izvira iz prvih opisov proizvoda v zgoraj navedenih dokumentih (sektorska standarda ON 18 64338-73 in TU 22/18. maj 1983), ki so se ohranili do danes.

Tradicionalne metode, ki se uporabljajo v proizvodnem postopku in so značilne za „Филе Елена“ (File Elena), so prav tako opisane v zapiskih inženirja Hrista Savatova, dolgoletnega strokovnjaka podjetja Mesokombinat „Rodopa“ v Velikem Tarnovu.

Tradicionalne metode zajemajo: metode soljenja, stiskanja, sušenja in polaganja v mešanico začimb.

—	Opravi se suho soljenje: mešanica za soljenje se ročno ali mehansko vtre v vsak file. Proces zorenja mesa se začne s soljenjem, ki traja najmanj 10 dni.

—

Drug tradicionalni element proizvoda je enotna porazdelitev vlage, zagotovljena s stiskanjem. To omogoča uravnoteženo sušenje mesa, kar je pogoj za dober potek zorenja mesa. Za stiskanje se uporabljajo stiskalnice iz naravnega lesa. Les zagotavlja stabilnost med stiskanjem in delno vpije vlago, ki se sprošča iz proizvoda, kar je pomembno ne le za obliko proizvoda, ampak tudi za naravni razvoj posebne mikroflore.

—

Sušenje proizvoda se izvaja v skladu s posebnimi parametri temperature in vlažnosti zraka zaradi izbora posebne mikroflore, ki prispeva k nastanku končnega proizvoda z značilnimi organoleptičnimi značilnostmi, hranilno vrednostjo in okusom. Tradicionalna tehnologija zahteva, da naprave za sušenje in zorenje omogočajo razvoj in ohranjanje mlečne mikroflore, značilne za Bolgarijo. Prilagajanje naravi, ki je ohranjeno v tradicionalni metodi sušenja, je plod dela in znanja generacij bolgarskih tehnologov, kot je razvidno iz prvega tehničnega dokumenta iz leta 1973.

—

Značilnost mešanice začimb sta njena priprava in uporaba. Tradicionalno se sušeni šetraj pripravi z drobljenjem in ne mletjem, mešanico začimb pa v fileje vtrejo tako, da jih v njej povaljajo. Ti tradicionalni metodi priprave (drobljenje šetraja) in nanašanja (valjanje) mešanice začimb omogočata, da se v pripravku ohranijo eterična olja, ki končnemu proizvodu dajejo bolj izrazit okus. Tako se ohrani sveža zelena barva mešanice začimb, s katero je premazan proizvod.

Okus fileja „Филе Елена“ (File Elena) se v dolgih letih proizvodnje in trženja proizvoda ni spremenil.

Nastanek tradicionalnega okusa

Naravna mikroflora, izbrana po tradicionalnih metodah sušenja in stiskanja, ter skrbno izbrane in uravnotežene začimbe zagotavljajo fileju „Филе Елена“ (File Elena) značilno aromo in okus, ki sta se ohranila do danes.

Po mnenju profesorice Kalinke Boškove je proizvodnja fileja „Филе Елена“ (File Elena) tradicionalno povezana z zapletenimi mikrobiološkimi, fizikalno-kemičnimi in biokemičnimi procesi, ki potekajo v mesnih surovinah med soljenjem, zorenjem, sušenjem in stiskanjem. (Kalinka Boškova: Mikrobiologia na mesoto, ribata i jajcata (Mikrobiologija mesa, rib in jajc), Plovdiv, 1994). Ti procesi povzročijo zlasti nastanek stabilne barve, dobre strukture ter prijetne arome in okusa končnega proizvoda. Pojasniti jih je mogoče s sestavo naravne mikroflore in njenim razvojem v mesnih surovinah. Mikroflora je sestavljena predvsem iz bakterij rodu Micrococcus (M. varians) in laktobacilov (L. plantarum, L. casei). To so proučevali V. Peneva, S. Bračkova, G. Stoeva in S. Kunčeva: Sadaržanie nitriti v mesni produkti (Nitrati v mesnih proizvodih), Drugi mednarodni simpozij o nitritih in kakovosti mesnih proizvodov, str. 115, zbornik prispevkov, Varna, 1984, ter R. Kiseva: Usaveršenstvuvane na tehnologijata za proizvodstvo na surovo-sušeni mesni produkti ot nerazdrobeni surovini. Disertacija (Disertacija o izpopolnjevanju tehnike proizvodnje sušenih in surovih mesnih proizvodov iz nemletih surovin), Inštitut za mesno industrijo, Sofija, 1985.

„Филе Елена“ (File Elena) je proizvod, ki je bil večkrat nagrajen na sejmih in razstavah v Bolgariji in tujini, pri čemer je prejel priznanja in zlate medalje: na 57. mednarodni razstavi v Bruslju 1986; na tekmovanju Tajnata na balgarskija vkus (Skrivnost bolgarskega okusa) na mednarodni razstavi za meso in mesne proizvode „Meatmania“ v Sofiji (Jubilejno izdanie „10 godini AMB - 1994–2003“, str. 22–30) ter na mednarodnih razstavah IFFA leta 2010 in 2013 v Nemčiji. Prejel je tudi certifikat odličnosti na tekmovanju bolgarskih tradicionalnih proizvodov, ki ga je leta 2007 v Sofiji organiziralo belgijsko veleposlaništvo.

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

6.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 73/16

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 73/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Ribera del Duero“

Referenčna številka: PDO-ES-A0626-AM04

Datum obvestila: 20. 11. 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Vključitev belih vin in izraza „clarete“ (oddelek 2 specifikacije in točka 1.4 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Vključitev belih vin kot proizvoda, ki ga zajema ZOP „Ribera del Duero“, in vključitev sinonima „clarete“ za opis vin rosé, da bi bila uspešnejša na trgu.

Nadzorni svet meni, da je bilo pri proizvodnji belih vin na območju, zlasti v zadnjih 20 letih in predvsem na osnovi domače sorte albillo mayor, pridobljenih dovolj izkušenj, da se lahko v ZOP „Ribera del Duero“ vključijo tudi ti proizvodi.

Osnutek pravil za njihovo vključitev, h kateri je pozival tudi sektor, je nadzorni svet pripravil na podlagi želje po ohranitvi zgodovinskih nasadov teh belih sort vinske trte na območju ter njihove genetske raznovrstnosti, vpliva medijev in tržnega uspeha teh vin.

Zdaj to vrsto belega vina, ki temelji na sorti albillo mayor, trži že vsaj 25 vinskih kleti, običajno pod ZGO „Vino de la Tierra de Castilla y León“, pri čemer so zelo uspešne (pet vin albillo mayor je na seznamih prestižne publikacije The Wine Advocate doseglo več kot 91 točk).

Na podlagi prošenj gospodarskih subjektov, ki želijo ohraniti uporabo tradicionalne besede, ki vina na območju opredeljuje po njihovi barvi, je bila sprejeta odločitev o vključitvi izraza „clarete“ za opis vin rosé. Ta odločitev ne vključuje sprememb pogojev ali proizvodnih praks.

Vrsta spremembe: običajna

Bela vina in vina „clarete“ (gre za isto vrsto kot pri vinih rosé, vendar se na tem območju tradicionalno uporablja ime, ki se nanaša na njihovo barvo in je uveljavljeno v nacionalni zakonodaji o označevanju) so vključena v kategorijo vin, ki je še naprej edina kategorija, odobrena v specifikaciji proizvoda. S to spremembo se ne spreminja, doda ali črta nobena kategorija vina. Zato sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

2. Opis fizikalno-kemijskih lastnosti belih vin (oddelek 2 specifikacije in točka 1.4 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Opredelitev analitskih lastnosti, ki jih morajo imeti bela vina, da izpolnjujejo specifikacije proizvoda in so torej lahko zajeta v ZOP „Ribera del Duero“.

Za vključitev te nove vrste vina je treba opredeliti njegove fizikalno-kemijske lastnosti, in sicer vsaj v skladu s členom 20 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, spremembami specifikacij proizvoda, registrom zaščitenih imen, preklicem zaščite in uporabo simbolov ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ustreznim sistemom pregledov.

Vrsta spremembe: običajna

S to spremembo se spreminjajo fizikalno-kemijske lastnosti, vendar se končni proizvod ne spremeni bistveno, saj ohrani lastnosti in profil, ki so opisani v oddelku o povezavi ter so rezultat medsebojnega vpliva naravnih in človeških dejavnikov. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

3. Ponovna opredelitev organoleptičnih lastnosti (oddelek 2 specifikacije in točka 1.4 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Nova opredelitev organoleptičnih parametrov, ki jih morajo različne kategorija vina izpolnjevati, da so zajete v ZOP „Ribera del Duero“. Z njo bo zagotovljena boljša uskladitev s sedanjimi tehnikami senzorične analize.

Vključitev organoleptičnih lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati bela vina, zajeta v ZOP.

Izkušnje, ki jih je nadzorni svet pridobil v okviru projekta, povezanega z razvojem analitičnega orodja za standardizacijo senzorične analize, ki jo izvajajo komisije za degustacijo za ZOP Kastilje in Leona, ki ga je financiral EKSRP, so spodbudile natančnejšo opredelitev različnih vrst proizvodov in vključitev številnih uvodnih opredelitev za jasnejšo razlago. S to spremembo se zlasti želi izboljšati opis lastnosti, ki jih mora imeti posamezna vrsta vina, pa tudi olajšati uporabo sistema senzorične analize, ki se trenutno razvija in je v skladu s standardom UNE-EN ISO/IEC 17025:2017.

Za opis belih vin se uporabljajo podatki iz navedenega poročila (ki vključuje nekatere ustrezne sklice) ter opisi, ki so bili v zadnjih letih zbrani o tej vrsti vina, s katero imajo na območju veliko izkušenj, med drugim tudi v oddelku nadzornega sveta za raziskovanje in preskušanje.

S tem se lastnosti proizvoda ne spremenijo, ampak se zagotovi podrobnejši opis v skladu z novimi tehnikami senzorične analize.

Vrsta spremembe: običajna

S to spremembo se spreminjajo organoleptične lastnosti, vendar se zaščiteni proizvod ne spremeni bistveno, saj ohrani lastnosti in profil, opisane v oddelku o povezavi, ki so rezultat medsebojnega vpliva naravnih in človeških dejavnikov. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

4. Revizija pridelovalnih praks (oddelek 3(a) specifikacije in točka 1.5.1 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Opredelitev najmanjšega deleža naravnega alkohola, ki ga mora imeti sorta albillo mayor, iz katere se proizvajajo zaščitena vina.

Glede na to, kako pomembna je za to vrsto vina svežina, ter ob upoštevanju izkušenj in poročil Inštituta kmetijske tehnologije Kastilje in Leona (Instituto Tecnológico Agrario Castilla y León – ITACyL) o tej sorti med klonsko selekcijo za albillo mayor je bila sprejeta odločitev, da se določi minimalni prag za izpolnjevanje tega parametra pri 17,9 °Brix (10,5 °Beaumé). Na to odločitev so vplivali tudi trend svežine vin na trgu za to vrsto belega vina in izrazite podnebne razlike med letniki.

Sprejeta je bila tudi odločitev, da se parametri izrazijo v stopinjah Brix, saj je to prednostna izbira pri določanju nadzornih nalog v zvezi s trgatvijo.

Vrsta spremembe: običajna

S to spremembo se spreminjajo samo začetni pogoji za surovino. Zaščiteni proizvod se ne spremeni bistveno, saj ohrani lastnosti in profil, opisane v oddelku o povezavi, ki so rezultat medsebojnega vpliva naravnih in človeških dejavnikov. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

5. Sprememba pogojev proizvodnje: donos pri stiskanju (oddelek 3(b) specifikacije in točka 1.5.1 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Povečanje donosa pri stiskanju s 70 litrov za vsakih 100 kg grozdja na 72 litrov za vsakih 100 kg grozdja.

V zadnjih letih se je zaradi novih tehnologij v vinskih kleteh in na področju hlajenja ter uporabe vakuumskih filtrov za razvrščanje mošta povečala uporaba grozdnega soka, ne da bi to povzročilo negativne pritiske na kakovost. Rezultat sta večji donos in ista raven kakovosti, določena v specifikaciji proizvoda.

Vrsta spremembe: običajna

S to spremembo se zaščiteni proizvod ne spremeni bistveno, saj ohrani lastnosti in profil, opisane v oddelku o povezavi, ki so rezultat medsebojnega vpliva naravnih in človeških dejavnikov. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

6. Pogoji in obdobja staranja (oddelek 3(b) specifikacije in točka 1.5.1 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Pravila o pogojih in obdobjih staranja se prestavijo iz oddelka 8 v oddelek 3, saj se zdi tako ustrezneje.

Pravila o pogojih in obdobjih staranja se ne spremenijo, spremeni se samo to, da se prestavijo iz točke 8(b)(3) – Pravila o označevanju, v katero so bila vključena kot pravila o uporabi tradicionalnih pogojev in neobveznega označevanja, v točko 3(b)(3) – Posebni enološki postopki, Pogoji staranja.

Ta priložnost se je izkoristila za vključitev pojasnila o izračunu obdobij staranja, tako da se tovrstna obdobja, določena v tem oddelku, v nobenem primeru ne smejo začeti računati pred 1. oktobrom leta trgatve. Poleg tega se najkrajše obdobje staranja, ki je potrebno, da se lahko uporabita tradicionalna izraza „RESERVA“ in „GRAN RESERVA“, računa od dne, ko se serija vina pretoči v hrastove sode.

Uporablja se tudi pravilo o največji prostornini sodov, ki se šteje za ustrezno za kakovost končnega proizvoda (330 za tradicionalna izraza in 600 za „roble/barrica“).

Vrsta spremembe: običajna

Ta sprememba pomeni samo spremembo odstavka in pojasnilo. Ne zajema bistvene spremembe zaščitenega proizvoda, ki ohrani lastnosti in profil, opisane v oddelku o povezavi, ki so rezultat medsebojnega vpliva naravnih in človeških dejavnikov. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

7. Sprememba omejitev proizvodnje vina: sortna sestava rdečih vin (oddelek 3(c) specifikacije in točka 1.5.1 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Nova opredelitev sortne sestave rdečih vin, ki jih zajema ZOP „Ribera del Duero“, v skladu s katero se lahko uporaba sorte red grenache poveča na do 25 %, saj gre za sorto, ki je na trgu vse bolj cenjena.

Sprejeta je bila odločitev, da se dovoljen delež odobrene sorte red grenache poveča do dovoljenega deleža za druge odobrene rdeče sorte. Ta sprememba se vključi na zahtevo sektorja, ki meni, da so odtenki sorte koristni, vendar ne vpliva na njeno uporabo, saj se ohranja najmanj 75-odstotni delež sorte tempranillo ali tinto fino ali tinta del país. Številni gospodarski subjekti to sorto uporabljajo vse pogosteje. Poudarjajo, da strokovnjaki za vino tem vinom podeljujejo visoke ocene, med drugim tudi vinom, ki zaradi velikih deležev te sorte v sestavi ne izpolnjujejo meril za zaščito. Sorta red grenache se tradicionalno pogosto uporablja v rdečih vinih s tega območja. To dokazuje njen zgodovinski značaj in povezavo z regijo.

Poleg tega so parcele na območju, zasajene s sorto red grenache, pravi vir genotipske raznovrstnosti, saj so rezultat masalne selekcije, ki se je izvajala več generacij, na ta način pa so se popolnoma prilagodile ozemlju. Nadzorni svet želi to vrednoto na območju ohraniti in okrepiti, predvsem tako, da bi pridobil sredstva za boj proti spreminjajočim se razmeram, zlasti globalnemu segrevanju.

Glede na sedanje povpraševanje na trgu po vinih z večjo svežino je koristno, da se ta sorta uporablja v večjem obsegu, saj bodo iz nje najverjetneje proizvedena takšna vina.

Vrsta spremembe: običajna

8. Sprememba omejitev proizvodnje vina: sortna sestava belih vin (oddelek 3(c) specifikacije in točka 1.5.1 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Določitev deležev sort, ki jih morajo dosegati zaščitena bela vina. To se nanaša zlasti na glavno sorto albillo mayor.

Bela vina, ki jih proizvajajo registrirani gospodarski subjekti in so vse bolj prisotna na trgu, niso pa zajeta v označbi porekla, imajo velik delež domače sorte albillo mayor. Določitev 75-odstotnega deleža glavne sorte bi bil zadovoljiv način, da se to upošteva, pri čemer se uporabi ista obrazložitev kot pri rdečih vinih na območju, za katera je določen minimalni delež 75 % sorte tempranillo.

Ne glede na navedeno je v prvi prehodni določbi veljavne uredbe o označbi porekla „Ribera del Duero“ in njenem nadzornem svetu določeno:

Prvič, v skladu s tretjo prehodno določbo odloka z dne 21. julija 1982 lahko nadzorni svet odobri proizvodnjo zaščitenih vin iz grozdja iz vinogradov na območju proizvodnje, v katerih je mešanica sort, če prevladujejo sorte, odobrene v skladu z navedeno uredbo.

Drugič, proučiti je treba prihodnje spremembe specifikacije, da se vključijo nove vrste vina. Zato je ustrezno zagotoviti tipične lastnosti domače sorte ter možnost, da se v vina vključijo druge tradicionalne sorte, če bo to upravičeno s prihodnjimi tehničnimi študijami.

V zvezi s tem je treba dodati, da so vina, ki se proizvajajo in temeljijo na sorti albillo mayor, dana na trg kot kakovostna nišna vina in na splošno dosegajo visoke cene vin te kategorije, zaradi česar gre za vrhunska bela vina.

Vrsta spremembe: običajna

Zgoraj je bilo pojasnjeno, da vključitev belih vin ne pomeni spremembe na ravni EU. Po njihovi vključitvi bodo določena pravila o proizvodnji in omejitvah za ohranitev ključnih lastnosti vin s tega območja. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

9. Revizija geografskega območja (oddelek 4 specifikacije in točka 1.6 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Revizija geografskega območja.

Razmejeno območje se ne spremeni. Edine posodobitve se nanašajo na imena krajev, ki jih zajema, saj so se po uvedbi označbe porekla spremenili meje občin in lokalni organi.

Vrsta spremembe: običajna

Območje se ne spremeni, spremeni se le besedilo odstavka.

10. Vključitev zgornje meje za donose na hektar sorte abillo mayor (oddelek 5 specifikacije in točka 1.5.2 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Opis in razlogi: vključitev največje dovoljene proizvodnje sorte albillo mayor na hektar, in sicer 9 500 kg/ha.

Čeprav se lahko rodovitnost sort na območju Ribera del Duero razlikuje, je iz študij, ki jih je ITACyL izvedel med klonsko selekcijo sorte albillo mayor, razvidno, da je meja 9 500 kg/ha razumna za proizvodnjo te sorte, iz česar sledi, da je vključena v specifikacijo proizvoda na tem območju.

Tudi iz izkušenj je razvidno, da je številka, ki jo je določil ITACyL, ustrezna, ker je običajno treba na podlagi trenutno veljavne zgornje meje proizvodnje odrezati veliko grozdov, saj se lahko v zvezi s trenutno zaščitenimi vini uporabijo le za pridelavo rdečin vin in vin rosé.

Ta zgornja meja je višja od prejšnje in je posledica vključitve belih vin, ki temeljijo na tej sorti, v specifikacijo proizvoda. Pri njih je iskana izrazita svežina, ki pa jo je na podlagi prejšnje zgornje meje za proizvodnjo te sorte težje doseči.

Vrsta spremembe: običajna

Določiti je treba največji donos na hektar za sorto albillo mayor, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo belih vin. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

11. Vključitev sorte albillo mayor kot glavne sorte (oddelek 6 specifikacije in točka 1.7 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Opis in razlogi: sorta albillo mayor se šteje za glavno sorto, saj je bila na tem območju to od nekdaj izjemna bela sorta.

Vključitev belih vin v specifikacijo mora biti povezana s tem, da je sorta albillo mayor temeljna. Ta sorta se mora zato šteti za primarno sorto in ne le za odobreno sorto.

Razlogov za to, da mora biti sorta albillo mayor glavna sorta za proizvodnjo belih vin na območju Ribera del Duero, je več:

—	prvič, je edina bela sorta, odobrena na tem območju;

—	drugič, je glavna sorta belih vin, ki jih tržijo registrirane vinske kleti ter katerih uspeh na trgu in med vinskimi kritiki povečuje zanimanje zanje;

—	tretjič, je najbolj tradicionalna in značilna sorta, ki se goji na zaščitenem območju. Lastnosti belih vin so zato tesno povezave s to sorto, ki jo je posledično treba priznati kot glavno sorto za proizvodnjo belih vin na območju Ribera del Duero.

Glede na navedeno se zdi, da je najprimernejši način vključitve belih vin tega območja določitev sorte albillo mayor kot glavne sorte, s čimer se zagotovi, da vina na tem območju ohranijo tradicionalne lastnosti.

Z zgodovinskega vidika sorta albillo mayor v vinogradih v tej regiji že od nekdaj sobiva s sorto tempranillo. Dejansko obe sorti določata karakter vin območja Ribera del Duero.

Vrsta spremembe: običajna

Sorta albillo mayor, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo belih vin, je že dolgo odobrena in je na tem območju izjemna bela sorta. Ne gre za spremembo, ampak zgolj za priznanje navedenega. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

12. Vključitev izjeme za zgodovinske manjšinske sorte (oddelek 6 specifikacije)

Opis in razlogi

Vključitev grozdja iz zgodovinskih vinogradov med zajeta vina.

Uporaba nekaterih precej manjšinskih sort, zmešanih z glavnimi sortami, je tradicija že dolga leta, tudi v obdobju po uvedbi označbe porekla za območje v primeru vin rosé/„clarete“ (del posebnih pravil, ki so obstajala pred pripravo osnutka specifikacije).

Parcele na območju, zasajene z različnimi zgodovinskimi sortami, so tudi pomemben vir genetske raznovrstnosti, saj so rezultat masalne selekcije, ki se je izvajala več generacij, na ta način pa so se ustrezno prilagodile ozemlju. Poleg tega želi nadzorni svet to tradicionalno vrednoto na območju ohraniti in okrepiti, predvsem zaradi uspešnega soočanja s spreminjajočimi se razmerami, zlasti z globalnim segrevanjem.

Hkrati se na trgu povprašuje po vinih z večjo svežino in razponom kompleksnih odtenkov. Iz tega je razvidno, da bi se lahko te sorte uporabljale v večjem obsegu, k čemer gospodarski subjekti pogosto pozivajo.

Vrsta spremembe: običajna

Ta sprememba ne pomeni bistvene spremembe lastnosti proizvoda, ki ohranja prepoznavne lastnosti, pojasnjene v oddelku o povezavi. Namen je tradicionalne prakse in možnosti, ki jih zagotavljajo sorte, prinesene na območje, združiti z novimi trendi na področju proizvodnje vina, da bi se ustvaril proizvod najvišje kakovosti, ki zadovoljuje sedanji okus potrošnikov. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

13. Posodobitev besedila o povezavi (oddelek 7 specifikacije in točka 1.8 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Minimalne spremembe besedila o povezavi, da se pojasnijo nekateri pojmi in utemeljijo predlagane spremembe.

Predlagane spremembe specifikacije za ZOP „RIBERA DEL DUERO“ ne pomenijo bistvene spremembe povezave in je ne ogrožajo. Vendar je potrebna revizija, da se pojasni nekaj pojmov in zlasti poudari, da so zadevne spremembe utemeljene in ne prekinjajo vzročne povezave.

Vrsta spremembe: običajna

To ni bistvena sprememba, ampak le ustreznejše besedilo. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

14. Sprememba oddelka 8 – druge veljavne zahteve (oddelek 8 specifikacije in točka 1.9 enotnega dokumenta)

Opis in razlogi

Spremembe oddelka 8 – Druge veljavne zahteve; z njimi se posodablja pravni okvir in pojasnijo nekateri elementi, kot so obveznost vključitve v evidence, izjeme glede načina uporabe donosa, utemeljitev stekleničenja pri viru in navedbe o označevanju. Uvedena je tudi možnost uporabe imen krajev kot manjših geografskih lokacij.

Ta odstavek je bil dejansko v celoti revidiran, da bi se pojasnili nekateri vidiki, ki prej niso bili dovolj jasni. Besedilo je zdaj bolj usklajeno z veljavnimi pravili.

Možnost označevanja imena manjše geografske lokacije pomeni, da je mogoče vključiti imena občin in lokalnih organov (naselij) na geografskem območju. To je odgovor na poziv sektorja, saj je za sodobne potrošnike vse pomembneje, da poznajo poreklo proizvoda.

Meje imen krajev so natančne, saj gre za upravne enote.

Vrsta spremembe: običajna

Predlagane spremembe tega odstavka ne vključujejo sprememb imena, ki zaščiti, niti novih omejitev glede trženja. Ta sprememba tako ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

15. Posodobitev točke 9(b) – nadzor specifikacije: naloge spremljanja (oddelek 9(b) specifikacije)

Opis in razlogi

Opis in razlogi: posodobitev odstavka o nalogah spremljanja.

V skladu s postopkom certificiranja za standard UNE-EN-ISO 17065, v katerega je vključen nadzorni organ, je potrebna revizija tega odstavka, da bo skladen z načeli iz tega standarda.

Vrsta spremembe: običajna

Ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

„Ribera del Duero“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

„VINO TINTO JOVEN“, „JOVEN ROBLE“

„JOVEN“ (brez staranja ali s staranjem in/ali alkoholnim vrenjem v sodu, krajšim od treh mesecev).

Videz: čist videz z vsaj srednjo intenzivnostjo barve in odtenki od škrlatno rdeče do vijolično rdeče.

Aroma: srednje močna prisotnost arom rdečega in/ali svežega črnega sadja.

Okus: uravnotežen in svež okus zaradi vsebnosti kislin, lahko ali srednje polno telo. Vsaj kratek pookus.

„JOVEN ROBLE“ (s staranjem in/ali alkoholnim vrenjem v sodu, daljšim od treh mesecev).

Videz: čist videz z vsaj srednjo intenzivnostjo barve in odtenki od škrlatno rdeče do vijolično rdeče.

Aroma: prisotnost arom rdečega in/ali svežega črnega sadja skupaj z aromami, nastalimi zaradi staranja v sodih iz hrastovine.

Okus: uravnotežen in svež okus zaradi vsebnosti kislin, najmanj srednje polno telo. Vsaj kratek pookus.

V vsakem primeru morajo biti fizikalno-kemijski parametri, določeni v tem odstavku, v skladu z mejami iz pravil EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) (*1)	0,833
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

„CRIANZA“

Videz: čist videz z vsaj srednjo intenzivnostjo barve in odtenki od granatno rdeče do vijolično rdeče. Brez ogljikovega dioksida.

Aroma: vsaj srednje močna prisotnost arom rdečega in/ali svežega črnega sadja skupaj z aromami, nastalimi zaradi staranja v sodih iz hrastovine.

Okus: uravnotežen, z ustrezno svežino kislin ter srednje polnim do krepkim telesom in srednje dolgim do dolgim pookusom.

V vsakem primeru morajo biti fizikalno-kemijski parametri, določeni v tem odstavku, v skladu z mejami iz pravil EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) (*2)	0,833
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

RDEČE VINO „RESERVA“ IN „GRAN RESERVA“ TER DRUGA RDEČA VINA, STAREJŠA OD DVEH LET

„RESERVA“ IN „GRAN RESERVA“

Videz: čist ali rahlo moten videz z vsaj srednjo intenzivnostjo barve in odtenki od opečnato rdeče do vijolično rdeče. Brez ogljikovega dioksida.

Aroma: srednje intenzivne arome, nastale zaradi staranja v hrastovini, z morebitno prisotnostjo arom sadnih kompotov, ne pa svežega sadja.

Okus: uravnotežen, z zadostno vsebnostjo kislin ter srednje polnim do krepkim telesom in srednje dolgim do dolgim pookusom.

DRUGA VINA, STARANA DLJE KOT DVE LETI (s staranjem ali alkoholnim vrenjem v sodu, daljšim od treh mesecev)

Videz: čist ali rahlo moten videz z vsaj srednjo intenzivnostjo barve in odtenki od opečnato rdeče do vijolično rdeče.

Aroma: prisotnost arom, nastalih zaradi staranja v hrastovini.

Okus: uravnotežen, z zadostno vsebnostjo kislin ter srednje polnim do krepkim telesom in srednje dolgim do dolgim pookusom.

V vsakem primeru morajo biti fizikalno-kemijski parametri, določeni v tem odstavku, v skladu z mejami iz pravil EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) (*3)	0,833
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

ROSÉ/„CLARETE“

Nestarano:

Videz: bister, z odtenkom, ki sega od barve lupine čebule do malinasto rožnate, ter morebiti z nekaj sivimi odtenki na dnu steklenice.

Aroma: prisotnost arom rdečega sadja in/ali drugega sadja.

Okus: uravnotežen in svež s povprečno ali veliko vsebnostjo kislin in lahkim ali srednje polnim telesom.

Starano:

Videz: bister, z odtenkom, ki sega od barve lupine čebule do malinasto rožnate, ter morebiti z nekaj sivimi odtenki na dnu steklenice.

Aroma: prisotnost arom svežega rdečega sadja ali rdečega sadja v kompotu in/ali drugega sadja skupaj z aromami, nastalimi zaradi staranja v hrastovini. Prisotnost aroma sadja pri vinih „reserva“ in „gran reserva“ ni nujna.

Okus: uravnotežen in svež s povprečno ali veliko vsebnostjo kislin in lahkim ali srednje polnim telesom.

V vsakem primeru morajo biti fizikalno-kemijski parametri, določeni v tem odstavku, v skladu z mejami iz pravil EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,3 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) (*4)	0,833
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	180

BELA VINA

Nestarano:

Videz: čist videz slamnato rumene barve različnih intenzivnosti.

Aroma: prisotnost arom drugega sadja. Opazni so lahko rastlinski odtenki.

Okus: uravnotežen in svež s povprečno ali veliko vsebnostjo kislin in lahkim ali srednje polnim telesom.

Starano:

Videz: čist videz z odtenkom med slamnato in zlato rumeno. Pri vinih s tradicionalnimi izrazi „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“ je dovoljen odtenek stare zlato rumene barve.

Aroma: prisotnost arom drugega svežega sadja ali sadja v kompotu skupaj z aromami, nastalimi zaradi staranja v hrastovini. Prisotnost aroma sadja pri vinih „reserva“ in „gran reserva“ ni nujna.

Okus: uravnotežen in svež s povprečno ali veliko vsebnostjo kislin in lahkim ali srednje polnim telesom.

Najvišja vsebnost hlapnih kislin:

0,65 g/l za neprevreta vina, ki niso starana v sodih (10,83 miliekvivalenta na liter)

0,8 g/l za neprevreta vina, ki niso starana v sodih (13,33 miliekvivalenta na liter)

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10,83
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	180

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

Pridelovalne prakse

Da bi se parcele štele za vinogradniške parcele za pridelavo grozdja pod ZOP „Ribera del Duero“, morajo biti v vsaj tretji dobi rasti po zasaditvi.

Pridelovalne prakse

Najmanjša gostota za nove rastline je 2 000 vinskih trt na hektar.

Posebni enološki postopki

19,1 ° Brix (11 ° Beaumé) za rdeče sorte in 17,9 ° Brix (10,5 ° Beaumé) za bele sorte.

Posebni enološki postopki

Ne več kot 72 litrov vina ali mošta za vsakih 100 kg pobranega grozdja.

Pogoji staranja

Posebni enološki postopki

„CRIANZA“: rdeča vina z najkrajšim obdobjem staranja 24 mesecev, od tega morajo biti vsaj 12 mesecev v hrastovih sodih. Vina rosé/„clarete“ in bela vina z najkrajšim obdobjem staranja 18 mesecev, od tega morajo biti vsaj šest mesecev v hrastovih sodih.

„RESERVA“: rdeča vina z najkrajšim obdobjem staranja 36 mesecev, od tega morajo biti vsaj 12 mesecev v hrastovih sodih, preostali čas pa v steklenici. Vina rosé/„clarete“ in bela vina z najkrajšim obdobjem staranja 24 mesecev, od tega morajo biti vsaj šest mesecev v hrastovih sodih, preostali čas pa v steklenici.

„GRAN RESERVA“: rdeča vina z najkrajšim obdobjem staranja 60 mesecev, od tega morajo biti vsaj 24 mesecev v hrastovih sodih, preostali čas pa v steklenici. Vina rosé/„clarete“ in bela vina se morajo starati najmanj 48 mesecev, od tega morajo biti vsaj šest mesecev v hrastovih sodih, preostali čas pa v steklenici.

Pogoji staranja

Posebni enološki postopki

Izraz „ROBLE/BARRICA“

Rdeča vina, vino rosé/„clarete“ in bela vina, ki se morajo vsaj tri mesece starati v sodu.

Pogoji staranja

Posebni enološki postopki

Za vina „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“ hrastovi sodi z največjo prostornino 330 litrov.

Za vina „roble/barrica“ največ 600 litrov.

Pomembne omejitve pri proizvodnji vin

Pri proizvodnji vin, ki jih zajema ZOP „RIBERA DEL DUERO“, je treba upoštevati naslednje deleže sort za posamezno vrsto vina:

Rdeča vina: vsebujejo najmanj 95 % grozdja iz sort rdečega grozdja, odobrenih v tej specifikaciji proizvoda. Delež sort tempranillo, tinto fino ali tinta del país ne sme biti manjši kot 75 %.

Vina rosé/„clarete“: proizvedena morajo biti iz najmanj 50 % sort rdečih vin, odobrenih v tej specifikaciji.

Bela vina: proizvedena morajo biti iz najmanj 75 % sorte albillo mayor.

b. Največji donosi

RDEČE SORTE

7 000 kilogramov grozdja na hektar

RDEČE SORTE

50,4 hektolitra na hektar

BELE SORTE

9 500 kilogramov grozdja na hektar

BELE SORTE

68,4 hektolitra na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

POKRAJINA BURGOS: ADRADA DE HAZA, ANGUIX, ARANDA DE DUERO (LA AGUILERA y SINOVAS), BAÑOS DE VALDEARADOS, BERLANGAS DE ROA, CALERUEGA, CAMPILLO DE ARANDA, CASTRILLO DE LA VEGA, LA CUEVA DE ROA, FRESNILLO DE LAS DUEÑAS, FUENTECEN, FUENTELCESPED, FUENTELISENDO, FUENTEMOLINOS, FUENTENEBRO, FUENTESPINA, GUMIEL DE IZÁN, GUMIEL DE MERCADO, HAZA, HONTANGAS, HONTORIA DE VALDEARADOS, LA HORRA, HOYALES DE ROA, MAMBRILLA DE CASTREJÓN, MILAGROS, MORADILLO DE ROA, NAVA DE ROA, OLMEDILLO DE ROA, PARDILLA, PEDROSA DE DUERO (BOADA DE ROA, GUZMÁN, QUINTANAMANVIRGO y VALCABADO DE ROA), PEÑARANDA DE DUERO (CASANOVA), QUEMADA, QUINTANA DEL PIDIO, ROA, SAN JUAN DEL MONTE, SAN MARTÍN DE RUBIALES, SANTA CRUZ DE LA SALCEDA, LA SEQUERA DE HAZA, SOTILLO DE LA RIBERA (PINILLOS DE ESGUEVA), TERRADILLOS DE ESGUEVA, TORREGALINDO, TÓRTOLES DE ESGUEVA (VILLOVELA DE ESGUEVA), TUBILLA DEL LAGO, VADOCONDES, VALDEANDE, VALDEZATE, LA VID Y BARRIOS (GUMA y ZUZONES), VILLAESCUSA DE ROA, VILLALBA DE DUERO, VILLALBILLA DE GUMIEL, VILLANUEVA DE GUMIEL, VILLATUELDA in ZAZUAR.

POKRAJINA SEGOVIA: ALDEHORNO, HONRUBIA DE LA CUESTA, MONTEJO DE LA VEGA DE LA SERREZUELA in VILLAVERDE DE MONTEJO (VILLALVILLA DE MONTEJO).

POKRAJINA SORIA: ALCUBILLA DE AVELLANEDA (ALCOBA DE LA TORRE y ZAYAS DE BÁSCONES), (ALCUBILLA DEL MARQUÉS), CASTILLEJO DE ROBLEDO, LANGA DE DUERO (ALCOZAR, BOCIGAS DE PERALES, VALDANZO, VALDANZUELO y ZAYAS DE TORRE), MIÑO DE SAN ESTEBAN y SAN ESTEBAN DE GORMAZ (ALDEA DE SAN ESTEBAN, ATAUTA, INES, MATANZA DE SORIA, OLMILLOS, PEDRAJA DE SAN ESTEBAN, PEÑALBA DE SAN ESTEBAN, QUINTANILLA DE TRES BARRIOS, REJAS DE SAN ESTEBAN, SOTO DE SAN ESTEBAN, VELILLA DE SAN ESTEBAN in VILLÁLVARO).

POKRAJINA VALLADOLID: BOCOS DE DUERO, CANALEJAS DE PEÑAFIEL, CASTRILLO DE DUERO, CURIEL DE DUERO, FOMPEDRAZA, MANZANILLO, OLIVARES DE DUERO, OLMOS DE PEÑAFIEL, PEÑAFIEL (ALDEAYUSO, MÉLIDA y PADILLA DE DUERO), PESQUERA DE DUERO, PIÑEL DE ABAJO, PIÑEL DE ARRIBA, QUINTANILLA DE ARRIBA, QUINTANILLA DE ONÉSIMO, RÁBANO, ROTURAS, TORRE DE PEÑAFIEL (MOLPECERES), VALBUENA DE DUERO (SAN BERNARDO) in VALDEARCOS DE LA VEGA.

7. Glavne sorte vinske trte

TEMPRANILLO – TINTA DEL PAIS

TEMPRANILLO – TINTO FINO

ALBILLO MAYOR

8. Opis povezave

Vinom tega območja dajejo karakter „terroir“ in podnebni pogoji geografskega območja, opredeljeni v točki 5. Podobnost glavnih sort na območju dokazuje, da ima grozdje, pridelano na tem območju, nekatere prepoznavne značilnosti, na katerih temelji ta podobnost.

Prepoznavne lastnosti se izražajo v uravnoteženi naravni vsebnosti kislin v vinih. Pri rdečih vinih je drug prepoznaven dejavnik visoka vsebnost fenolov, pri katerih so opazni modrikasti odtenki antocianinov in vitizinov, pa tudi tanini visoke polimerne kakovosti.

Zlasti zaradi visoke povprečne nadmorske višine območja ima podnebje izrazit vpliv na grozdje. Počasno zorenje, kot je opisano zgoraj, v kombinaciji z veliko temperaturno razliko med dnevom in nočjo, je glavni razlog za izjemno rast koristnih sestavin podnevi in zmanjšano presnovno porabo teh sestavin ponoči. Zaradi dolgega zorenja se tudi naravno poveča sladkost taninov.

Posledično je območje proizvodnje, ki ga zajema ZOP „RIBERA DEL DUERO“, primerno za pridelavo kakovostnih vin, če je določena zgornja meja za količine v vinogradih in se pozne sorte ne uporabljajo. Območje je zelo sončno – ima več kot 2 400 ur sonca na leto – ter vroče tako poleti kot med rastjo in zorenjem, kar je potrebno za primerno vsebnost polifenolov.

Nedvomno gre za območje, ki je primerno le za proizvodnjo kakovostnih vin, pri katerih so potrebne prilagoditve območij zasaditve, sort, vitalnosti rastlin, pridelovalnih praks itd.

Naravni pogoji na območju proizvodnje, ki so povezani z ozemljem, podnebjem in vrstami tal, omogočajo optimalen razvoj vinogradov, ki so se z leti posebej prilagodili za ZOP „Ribera del Duero“.

Med glavnimi posebnimi pogoji na tem območju, ki so opisani zgoraj, so lastnosti, značilne za razvoj sorte tinto fino na tem območju, ki daje vinom edinstven karakter. Sorta se je prilagodila tako, da je postala domača in zagotavlja surovine, ki izpolnjujejo posebne pogoje za proizvodnjo kakovostnih vin, ki so obstojna (kar se je dokazovalo skozi stoletja in tudi s sedanjim načinom trženja zaščitenih vin) in pri potrošnikih zelo priljubljena.

Sorta albillo mayor se lahko šteje za glavno domačo belo sorto tega območja, saj je v regiji zgodovinsko najpogosteje zasajena. Poleg tega so se bela vina na območju tradicionalno že od nekdaj proizvajala na podlagi te sorte.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Stekleničenje na razmejenem območju

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja

Postopek proizvodnje vina vključuje stekleničenje in nato staranje vin, zato se lahko organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti, opisane v tej specifikaciji, zagotovijo le, če se vsi postopki ravnanja z vinom izvajajo na območju proizvodnje. Stekleničenje vin, ki jih zajema ZOP „Ribera del Duero“, je eden od ključnih dejavnikov za zagotovitev lastnosti, ki so določene v tej specifikaciji. Posledično ter da se zagotovita kakovost in jamstvo glede porekla in nadzora, se ti postopki izvajajo v vinskih kleteh v registriranih polnilnicah na območju proizvodnje.

Zahteve za označevanje

Pravni okvir:

pravo EU.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja

Vsa zaščitena vina morajo imeti nalepko, na kateri je navedena geografska označba „Ribera del Duero“.

Tradicionalni izraz, ki nadomešča ZOP, je „označba porekla“ (OP).

Zahteve za označevanje

Pravni okvir:

zagotovi ga organ, ki upravlja ZOP/ZGO, če tako določa država članica.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja

Za zaščitena vina se lahko uporabljajo tradicionalni izrazi „CRIANZA“, „RESERVA“ in „GRAN RESERVA“, če so izpolnjeni pogoji staranja iz specifikacije (oddelek 3(b)(2)).

Za zaščitena vina se lahko uporablja izraz „ROBLE/BARRICA“, če so izpolnjeni pogoji staranja iz specifikacije (oddelek 3(b)(2)).

Zahteve za označevanje

Pravni okvir:

zagotovi ga organ, ki upravlja ZOP/ZGO, če tako določa država članica.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja

Za vina, zaščitena z ZOP „RIBERA DEL DUERO“, se lahko kot neobvezna označba uporablja geografsko ime katere koli manjše geografske lokacije (naselij) s seznama iz točke 5 tega dokumenta, če je 85 % grozdja, uporabljenega pri proizvodnji vina, s parcel na označenih manjših geografskih lokacijah.

Povezava na specifikacijo proizvoda

www.itacyl.es/documents/20143/342640/Ppta+Mod+PCC+DO+RIBERA+Rev+3.docx/77b3b8ce-6ae7-0506-4314-1a47654af80a

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

(*1) 0,833 miliekvivalenta na liter za vsak odstotek vsebnosti alkohola za vina, starana največ eno leto. Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje, ki se izračuna na naslednji način: 1 g/l do 10 vol. % alkohola, kar se poveča za 0,06 g/l za vsak odstotek vsebnosti alkohola nad 10 vol. %.

(*2) 0,833 miliekvivalenta na liter za vsak odstotek vsebnosti alkohola za vina, starana največ eno leto. Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje, ki se izračuna na naslednji način: 1 g/l do 10 vol. % alkohola, kar se poveča za 0,06 g/l za vsak odstotek vsebnosti alkohola nad 10 vol. %.

(*3) 0,833 miliekvivalenta na liter za vsak odstotek vsebnosti alkohola za vina, starana največ eno leto. Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje, ki se izračuna na naslednji način: 1 g/l do 10 vol. % alkohola, kar se poveča za 0,06 g/l za vsak odstotek vsebnosti alkohola nad 10 vol. %.

(*4) 0,833 miliekvivalenta na liter za vsak odstotek vsebnosti alkohola za vina, starana največ eno leto. Vina, starana več kot eno leto, ne smejo preseči zgornje meje, ki se izračuna na naslednji način: 1 g/l do 10 vol. % alkohola, kar se poveča za 0,06 g/l za vsak odstotek vsebnosti alkohola nad 10 vol. %.

6.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 73/29

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 73/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Cornas“

PDO-FR-A0697-AM01

Datum obvestila: 20. december 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Opis geografskega območja in območje v neposredni bližini

Sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2019 je bil v specifikaciji proizvoda naveden pod točko IV za natančnejšo opredelitev seznama občin, ki sestavljajo geografsko območje in območje v neposredni bližini.

Prek sklica se je na ravni območja v neposredni bližini dalo preveriti, da sta imeni občin „Mercurol“ in „Veaunes“ v departmaju Drôme združeni pod imenom „Mercurol-Veaunes“.

Ta posodobitev je bila upoštevana pod točko „dodatni pogoji“ tega dokumenta.

2. Pridelovalne prakse

Specifikacija proizvoda je bila v točki VI – Obdelovanje vinograda dopolnjena z določbo o uvajanju rastlinskega materiala, prostega zlate trsne rumenice. Ta določba je zapisana in vključena pod točko „Enološki postopki – pridelovalne prakse“ tega enotnega dokumenta v sledeči obliki:

„Od 1. januarja 2020 se za saditev in nadomeščanje trt uporablja samo rastlinski material, ki je bil obdelan z vročo vodo ali na drug način, ki ga ministrstvo, odgovorno za kmetijstvo, odobri za boj proti zlati trsni rumenici.“

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Cornas

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Označba porekla „Cornas“ se uporablja samo za mirna rdeča vina.

Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Ob stekleničenju vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Največja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) ob stekleničenju je:

—	največ 3 grami na liter za vina z naravnim volumskim deležem alkohola, manjšim ali enakim 13,5 %;

—	največ 4 grami na liter za vina z naravnim volumskim deležem alkohola, večjim od 13,5 %.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13,5 %.

Skupna vsebnost kislin, vsebnost neopredeljenih hlapnih kislin in skupna vsebnost žveplovega dioksida so določene v predpisih Skupnosti.

Vina so izključno rdeča, saj je „Cornas“ med označbami „Côtes du Rhône septentrionales“ edina kontrolirana označba porekla, pri kateri so vina pridelana izključno iz sorte syrah N.

Za vina je značilna zelo temna, granatna, skoraj črna barva, ki s staranjem razvija jantarjeve odtenke. Vina so močna, krepka in svoj vrhunec dosežejo po staranju. Zaradi te strukture se jih pogosto opisuje kot „možata“.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

Pridelovalna praksa

—	Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4400 trsov na hektar.

—	Vsako steblo trsa ima na razpolago največ 2,30 kvadratnega metra površine. Ta površina se pridobi tako, da se zmnoži razdalja med vrstami z razdaljo med trsi v isti vrsti.

—	Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra.

Trsi se obrezujejo na največ 8 očes na trs z naslednjimi vrstami rezi:

—	kratka rez z rezniki (kotlasta in enoramna ali dvoramna kordonska oblika royat),

—	enojna ali dvojna šparonska rez.

Kordon ne sme bit višji od 0,60 metra. Višina se meri od tal do spodnjega dela kordona.

—	Vina so pridelana iz ročno obranega grozdja. Do kraja vinifikacije so pripeljani celi grozdi.

Od 1. januarja 2020 se za saditev in nadomeščanje trt uporablja samo rastlinski material, ki je bil obdelan z vročo vodo ali na drug način, ki ga ministrstvo, odgovorno za kmetijstvo, odobri za boj proti zlati trsni rumenici.

Posebni enološki postopek

—	Toplotna obdelava obranega grozdja nad 40 °C je prepovedana;

—	prepovedana je uporaba koščkov lesa.

Poleg teh določb za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

b. Največji donosi

46 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in donegovanje vina potekajo na ozemlju občine Cornas departmaja Ardèche.

7. Glavne sorte vinske trte

Syrah N – shiraz

8. Opis povezave

V okviru sistema kontroliranih označb porekla doline reke Rone, sodi „Cornas“ med kontrolirane označbe porekla „Crus des Côtes du Rhône“.

„Cornas“ znotraj severnega dela območja s kontrolirano označbo porekla „Côtes du Rhône“ predstavlja najjužnejše območje, na katerem se proizvajajo rdeča vina.

Vinogradi namreč ležijo na desnem bregu Rone, nasproti mesta Valence, med geografskima območjema kontroliranih označb porekla „Saint-Péray“ in „Saint-Joseph“.

Razmejeno geografsko območje obsega samo občino Cornas departmaja Ardèche.

Geografsko območje označbe „Cornas“ ima obliko amfiteatra s pretežno granitmimi tlemi. Območje je toplo, dobro izpostavljeno in ščiti pred vetrom, vinarska skupnost pa je pobočja potrpežljivo preoblikovala v terase, podprte z zidci, ki jih skrbno negujejo tako zaradi ohranjanja proizvodnega potenciala kot tudi same pokrajine.

Z ohranjanjem tradicionalne ročne trgatve vinarji, ki pridelujejo „Cornas“, prispevajo k ohranjanju izvirnosti in značilnosti tega vinogradniškega gričevja.

Ime občine kontrolirane označbe porekla izvira morda iz mezoklime, saj v keltskem jeziku „Cornas“ pomeni „požgana zemlja“. Mile podnebne razmere omogočajo zgodnje zorenje, zato se trgatev na območju „Cornas“ pogosto začne en teden prej kot na le 12 km severnejšem območju s kontrolirano označbo porekla „Hermitage“.

Skupek teh naravnih razmer je ljudem omogočil, da so začeli gojiti sorto syrah N, ki kljub temu, da uspeva tudi v drugih regijah, ostaja simbol tega območja. Grozdje, pridelano na skrbno razmejenih parcelah, zgodaj dozori in daje „možata“ vina značilno črne barve z bogatimi, a svilnatimi tanini, močnimi aromami in strukturo, ki zagotavlja dobro staranje vin, ki so vsesplošno in svetovno priznana, njihov večstoletni sloves pa je zabeležen tudi v številnih arhivih.

Kontrolirana označba porekla „Cornas“ je svoj ugled gradila izključno na rdečem vinu, vzporedno s sosednjo kontrolirano označbo porekla „Saint-Péray“, ki se posveča zgolj belemu vinu.

Poleg organoleptičnih značilnosti, majhnih vinogradov in podnebja izhajata izvirnost in identiteta vina „Cornas“ tudi iz njegove enotnosti (ena sama občina, ena sorta, pretežno granitna tla).

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote pod pogojem, da:

—	gre za kraj, zaveden v katastru;

—	je ta naveden na prijavi pridelka.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Cru des Côtes du Rhône“ ali „Vignobles de la Vallée du Rhône“. Pogoji uporabe večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ so opredeljeni s sporazumom, podpisanim med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo vina na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 1. januarja 2019, obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Ardèche: Alboussière, Andance, Ardoix, Arlebosc, Arras-sur-Rhône, Boffres, Bogy, Champagne, Champis, Charmes-sur-Rhône, Charnas, Châteaubourg, Cheminas, Colombier-le-Cardinal, Eclassan, Etables, Félines, Gilhac-et-Bruzac, Glun, Guilherand-Granges, Lemps, Limony, Mauves, Ozon, Peaugres, Peyraud, Plats, Quintenas, Saint-Barthélemy-le-Plain, Saint-Cyr, Saint-Georges-les-Bains, Saint-Romain-d’Ay, Saint-Romain-de-Lerps, Sarras, Sécheras, Serrières, Saint-Désirat, Saint-Etienne-de-Valoux, Saint-Jean-de-Muzols, Saint-Péray, Soyons, Talencieux, Thorrenc, Toulaud, Tournon-sur-Rhône, Vernosc-lès-Annonay, Vinzieux, Vion;

—

departma Drôme: Albon, Andancette, Beaumont-Monteux, Beausemblant, Bourg-lès-Valence, Chanos-Curson, Chantemerle-les-Blés, Châteauneuf-sur-Isère, Chavannes, Clérieux, Crozes-Hermitage, Erôme, Gervans, Granges-les-Beaumont, Larnage, Laveyron, Mercurol-Veaunes, La Motte-de-Galaure, Ponsas, Pont-de-l’Isère, La Roche-de-Glun, Saint-Barthélemy-de-Vals, Saint-Donat-sur-l’Herbasse, Saint-Rambert-d’Albon, Saint-Uze, Saint-Vallier, Serves-sur-Rhône, Tain-l’Hermitage, Triors, Valence;

—	departma Isère: Chonas-l’Amballan, Le-Péage-de-Roussillon, Reventin-Vaugris, Les Roches-de-Condrieu, Sablons, Saint-Alban-du-Rhône, Saint-Clair-du-Rhône, Saint-Maurice-l’Exil, Salaise-sur-Sanne, Seyssuel, Vienne;

—	departma Loire: Bessey, La Chapelle-Villars, Chavanay, Chuyer, Lupé, Maclas, Malleval, Pélussin, Roisey, Saint-Michel-sur-Rhône, Saint-Pierre-de-Bœuf, Saint-Romain-en-Jarez, Vérin;

—	departma Rhône: Ampuis, Condrieu, Les Haies, Loire-sur-Rhône, Longes, Saint-Cyr-sur-le-Rhône, Saint-Romain-en-Gal, Sainte-Colombe, Tupin-et-Semons.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-352971f9-f819-4a53-8429-9ee9238c98c4

6.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 73/33

Objava spremenjenega enotnega dokumenta na osnovi zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2020/C 73/10)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„WEST COUNTRY LAMB“

EU št.: PGI-UK-0667-AM02 – 1. avgust 2018

ZOP ( ) ZGO (x)

1. Ime

„West Country Lamb“

2. Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „West Country Lamb“ se uporablja za trupe, polovice ali kose jagnjetine, pridobljene od ovc, skotenih in vzrejenih v zahodni Angliji ter zaklanih v skladu s standardi organizacije Meat South West (MSW) ali enakovrednimi standardi.

Ovce ob zakolu ne smejo biti stare več kot 12 mesecev. Meso živali, ki se (i) skotijo pred 1. oktobrom katerega koli leta in (ii) zakoljejo med 1. januarjem in 30. aprilom naslednjega leta, mora dozoreti. To lahko vključuje najmanj pet dni hlajenja med zakolom in prodajo končnemu potrošniku ali enega od postopkov zorenja iz načrta za jagnjetino Komisije za meso in živino iz leta 1994 (med njimi sta električna stimulacija in obešanje trupov za medenično odprtino). Končna mrtva teža mora znašati 9 do 26 kg.

Posebna prehrana, ki temelji na travi, izboljša kemijsko sestavo mišic jagnjet (glej preglednico 1 spodaj), pa tudi organoleptične značilnosti mesa v primerjavi z mesom jagnjet, hranjenih s koncentrirano ovčjo krmo.

Preglednica 1:

Sestava maščobnih kislin (mg/100 g mišice) in vsebnost vitamina E (mg/kg) v ledveni mišici jagnjet.

	Trava	Koncentrirana krma
18 : 2 (2)	98	143
18 : 3 (3)	52	29
EPK (4)	23	15
DHK (5)	6,5	4,9
Vitamin E	4,6	1,9
18 : 2 /1: 18 : 3	1,9	5

Okus mesa je zato bogatejši in omogoča vrhunsko gurmansko doživetje. Maščoba je lahko bele do smetanaste barve, pri čemer je smetanasta barva posledica posebne prehrane. Meso je rožnate do temno rdeče barve, z zorenjem pa postaja temnejše rdeče. Za zagotovitev optimalne prehranske kakovosti se uporablja naslednja specifikacija za razvrstitev trupov (na podlagi sistema EUROP):

Trupi, razvrščeni v razred mesnatosti O ali višji razred, z zamaščenostjo od 2 do 3H. Velikost trupov se lahko spreminja glede na povpraševanje na trgu in vrsto ovc.

	Naraščanje zamaščenosti =>
Naraščanje mesnatosti =>		1	2	3L	3H	4L	4HL	5
	E
	U
	R
	O
	P

Proizvod „West Country Lamb“ se po zakolu da v promet v naslednjih oblikah:

—	kot cel trup, brez neužitne drobovine, kože, glave in stopal. Ledvice in pripadajoča maščoba se lahko pustijo na trupu;

—	kot cela polovica: polovica trupa, ki je vzdolžno razpolovljen;

—	kot osnovni deli polovic: dobljeni z delitvijo trupov/polovic na manjše priznane dele (po željah kupcev). Ti kosi so lahko s kostmi ali brez njih in v zaščitni embalaži;

—	užitna drobovina, odstranjena pred razvrstitvijo.

Proizvod „West Country Lamb“ se lahko prodaja svež (hlajen) ali zamrznjen.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Jagnjeta se lahko po odstavitvi in v končnem obdobju krmijo tudi z dopolnilno krmo. V tem primeru kmet zapiše podrobnosti o sestavinah in nakupu v dnevnik hranjenja, ki ga preverijo inšpektorji za zagotavljanje kakovosti, da se zagotovi najmanj 70-odstotni vnos osnovne krme. Shema zahteva ekstenzivni sistem z ustreznim obdobjem paše pred zakolom, ki po navadi traja dva meseca.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Jagnjeta se morajo skotiti, vzrediti in zaklati v zahodni Angliji.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje vključuje šest grofij (Cornwall, Devon, Dorset, Gloucestershire, Somerset in Wiltshire), ki sestavljajo zahodno Anglijo.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja:

Povezava med proizvodom „West Country Lamb“ in geografskim območjem temelji na dani kakovosti in drugih značilnostih proizvoda.

Zahodna Anglija se opisuje kot travnati polotok. Območje se je na pašnike in obdelovalne površine za poljedelstvo razdelilo deloma zaradi različnih vrst tal. Zahodna Anglija ima velik delež oglejenih in rjavih tal, ki spodbujajo rast trave, za poljedelstvo pa niso najprimernejša. Na obdelovalnih površinah je večji delež ilovnate in peščene prsti, ki se hitreje izsuši. Poleg tega ima to območje najvišjo povprečno temperaturo ter najvišjo minimalno in najvišjo maksimalno temperaturo v Združenem kraljestvu.

To je največje večinoma kmetijsko območje v Angliji. Njegovo okolje je med najbogatejšimi v Združenem kraljestvu. Po ocenah kmetije na tem območju vzredijo 21 % ovc v Angliji in prav to dejstvo je skupaj s 24-odstotnim deležem pridelane govedine prispevalo k oblikovanju in ohranitvi pokrajine in dediščine območja. Velika gostota živine je tu spodbudila razvoj obsežnega mesnopredelovalnega sektorja, ki ustvarja zelo potrebne zaposlitvene priložnosti.

Kombinacija toplih in milih temperatur, enakomerno razporejenih padavin skozi leto in globokih tal, ki zadržujejo vlago, omogoča pridelavo trave in druge krme ter pašo skoraj celo leto. Na večjem delu območja raste trava več kot 300 dni na leto. Ta celoletna proizvodnja je na območju zahodne Anglije pravilo in pojasnjuje, zakaj prevladuje živinoreja. Poleg tega je več kot 25 % travnih površin tega območja v nacionalnih parkih ali na območjih izjemnih naravnih lepot, na njem pa je tudi več kot 57 % travnikov, bogatih s cvetjem, v Združenem kraljestvu. Raziskava, ki jo je opravila Univerza v Bristolu, je pokazala, da je okus jagnjetine izrazitejši in bolj priljubljen, če se ovce krmijo s travo, kot s koncentrirano krmo.

Poleg tega se na tem območju zaradi edinstvenega milega podnebja in trave, ki raste celo leto, jagnjeta redijo celo leto.

Posebnosti proizvoda:

Območje zahodne Anglije je zelo odvisno od sveže in konzervirane trave. To značilno vpliva na kakovost mesa in prehransko vrednost jagnjetine, kar zadeva sestavo maščobnih kislin, vsebnost vitamina E in senzorične odlike. Ti učinki so bili jasno dokazani z znanstvenimi poskusi. Ti so pokazali razliko v sestavi maščobnih kislin jagnjet, vzrejenih s krmo na žitni osnovi (koncentrirano krmo), in jagnjet, katerih prehrana je temeljila na travi (preglednica 1). Profil maščobnih kislin jagnjet, krmljenih s travo, se je precej razlikoval od profila maščobnih kislin jagnjet, krmljenih s koncentrirano krmo. V mišicah jagnjet, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo več linolne kisline in njenega produkta (arahidonska kislina), obe sta n-6 (omega-6) maščobni kislini, v mišicah jagnjet, krmljenih s travo, pa je bilo več linolenske kisline in njenih produktov, eikozapentaenojske kisline (EPK) in dokozaheksaenojske kisline (DHK), vse tri so n-3 (omega-3) maščobne kisline. Pri živalih, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo znatno več n-6 kot n-3 maščobnih kislin. Priporočeno razmerje za prehrano ljudi je 4 ali nižje, kar se je zlahka doseglo pri jagnjetih, krmljenih s travo, pri jagnjetih, krmljenih s koncentrirano krmo, pa ne. Enostavno razmerje, ki razlikuje jagnjeta, hranjena s travo, in jagnjeta, krmljena s koncentrirano krmo, znaša 18 : 2 / 18 : 3; v preglednici 1 sta to vrednosti 1,9 in 5 za jagnjeta, krmljena s travo oziroma koncentrirano krmo.

Trava, naj bo sveža ali konzervirana, je vir α-linolenske kisline. Ta se v živali lahko pretvori v dolgo verigo n-3 (omega-3) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA), ki so koristne hranilne snovi v prehrani ljudi. Trava vsebuje tudi vitamin E, obe n-3 maščobni kislini in vitamin E pa so v večjih koncentracijah v ovcah, krmljenih s travo. Te hranilne snovi vplivajo tudi na okus mesa.

Trava in prehrana, ki temelji na njej, v mišicah dokazljivo proizvajata značilen profil maščobnih kislin, ki se razlikuje od profila maščobnih kislin pri prehranjevanju s koncentrirano krmo. Vrednosti okrog 1,5 % linolenske kisline, 0,7 % EPK in > 0,2 % DHK so značilne za jagnjeta, vzrejena s travo. To so deleži prisotnih maščobnih kislin, s katerimi se pogosto opisuje sestava maščobnih kislin. Ta učinek koristi proizvodu „West Country Lamb“. Vitamin E, ki je naravno navzoč v travi, se vgradi v mišično in maščobno tkivo ovc. Živali, krmljene s travno silažo, so imele v mišicah najmanj dvakrat toliko vitamina E kot živali, krmljene s koncentrirano krmo. Meso v maloprodajnih vitrinah zato dlje ostane svetlo rdeče.

Britanske študije ugotavljajo, da je okus jagnjetine boljši pri ovcah, ki se do konca krmijo s travo, kot pri ovcah, krmljenih z žiti. Jagnjetina ovc, krmljenih s travo, za okus dobi veliko več točk kot jagnjetina ovc, krmljenih s koncentrirano krmo. Točk za neobičajen okus pri krmljenju s travo je veliko manj.

Neodvisno poročilo je pokazalo, da so posebne značilnosti proizvoda nizko razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami in visoka koncentracija vitamina E.

—	18 : 2 / 18 : 3 razmerje manj kot 4,

—	vitamin E > 3 mg/kg v ledvenih mišicah.

Pasmi ovc Polled Dorset in Dorset Horn sta samo dva primera območnih pasem, razvitih, da bi izkoristili travo, ki na tem območju raste skoraj celo leto. Veliko kmetov ju uporablja zaradi pogostega naravnega razmnoževanja, kar pomeni, da se lahko jagnjeta skotijo jeseni. To proizvajalcem omogoča, da imajo jagnjeta pripravljena za prodajo od konca januarja. V drugih čredah ovc v nižinah se jagnjeta skotijo januarja in februarja, medtem ko se na kmetijah na sredogorskih območjih Bodmin Moor, Dartmoor in Exmoor po navadi skotijo aprila in maja, kar zagotavlja naravno celoletno proizvodnjo in dobavo jagnjetine.

Ovce, vzrejene na območju zahodne Anglije, in nato meso teh živali imajo zaradi podnebja, topografije, geologije in posledične proizvodnje sočne krme posebne odlike. Velik delež kmetijskih površin pokriva trava, kar je zelo ugodno za ovčerejo, lahko pa se uporabi tudi kot dopolnilna krma.

Na voljo so trdni in objektivni znanstveni dokazi, da ima jagnjetina, ki se proizvede in predela na območju zahodne Anglije, odlike, ki so naravno povezane z navedenim geografskim območjem, saj večja razpoložljivost trave in odvisnost od nje v prehrani povzroča višje koncentracije n-3 polinenasičenih maščobnih kislin in vitamina E v mesu.

Na rast trave vplivajo vrsta tal, temperatura, padavine in količina sonca. Drug pomemben dejavnik je topografija, tj. nadmorska višina, z naraščanjem nadmorske višine se rast trave zmanjšuje. Zaradi milejšega podnebja je na tem območju več dni, ko raste trava, kot na drugih območjih. V vseh predelih zahodne Anglije raste trava več kot 220 dni na leto, kar ne velja za noben drug predel Britanije. Na nekaterih predelih pa je takih dni več kot 300.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/762856/west-country-lamb-pgi-spec.pdf

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

(2) Linolna.

(3) Linolenska.

(4) Eikozapentaenojska.

(5) Dokozaheksaenojska.

6.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 73/37

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 73/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Corbières“

PDO-FR-A0671-AM02

Datum obvestila: 20. december 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Geografsko območje in območje v neposredni bližini

Odstavka 1 in 3 oddelka IV specifikacije proizvoda, ki se nanašata na geografsko območje in območje v neposredni bližini, sta bila posodobljena glede na uradni geografski kodeks iz leta 2019.

Na seznamu občin, ki sestavljajo geografsko območje, je bilo torej posodobljeno ime treh občin, „Fraisse-des-Corbières“, „Mayronnes“ in „Portel-des-Corbières“, obseg geografskega območja pa se s to posodobitvijo ne spremeni.

Na seznamu občin območja v neposredni bližini je posodobljeno ime občine „Opoul-Perillos“ v departmaju Pyrénées-Orientales. S to posodobitvijo se območje v neposredni bližini ne spremeni.

Enotni dokument je bil posodobljen v točkah „razmejeno geografsko območje“ in „dodatni pogoji – območje v neposredni bližini“.

2. Trsni izbor

V oddelek V specifikacije proizvoda so bile vključene sekundarne sorte, da bi se omogočila boljša prilagoditev rastlinskega materiala talnim in podnebnim razmeram na geografskem območju. Profil vin s kontrolirano označbo porekla je ohranjen, te sorte pa so v trsni izbor vključene v največ 10-odsototnem deležu.

—	Za rdeča vina: kot stranska sorta je dodana sorta marselan N.

—	Za vina rosé in bela vina: dodani sta sorti carignan blanc B in viognier B.

—	Za vina rosé: sorta piquepoul noir N ni več glavna sorta vinske trte, ampak je zdaj sekundarna sorta, sorta muscat à petits grains blancs B pa je črtana s seznama sekundarnih sort vinske trte, ker se ne uporablja za proizvodnjo vin s kontrolirano označbo porekla.

V enotnem dokumentu sta bili spremenjeni točki „glavne sorte vinske trte“ in „sekundarne sorte vinske trte“.

3. Donos rdečih vin

Donos rdečih vin (oddelek VIII specifikacije proizvoda) je bil v primerjavi z donosom vin rosé in belih vin zmanjšan na 58 hl/ha namesto prejšnjih 60 hl/ha, določenih za vsa vina.

V enotnem dokumentu so bile posodobljene vrednosti donosa.

V povezavi s spremembo donosa rdečih vin je bila tudi največja povprečna obremenitev na parcelo za rdeča vina, ki je v specifikaciji proizvoda navedena v oddelku VI (Obdelovanje vinogradov), zmanjšana na 8 500 kilogramov/hektar namesto prvotnih 9 000 kilogramov, določenih za vsa vina. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4. Posodobitev besedila v oddelku „Označevanje“

V točki (b) odstavka 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bilo besedilo posebne določbe o označevanju posodobljeno, ni pa bilo spremenjeno.

Prejšnje besedilo se je glasilo:

„– Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime večje geografske enote ‚Languedoc‘.

Velikost črk za to poimenovanje niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.“

Izraz „poimenovanje“ je bil nadomeščen z izrazom „geografska enota“.

Izraz „kontrolirana označba porekla“ je bil nadomeščen z izrazom „označba porekla“.

Posodobljeno je bilo besedilo točke „dodatni pogoji – označevanje“.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Corbières

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

Analitske lastnosti

Vina so suha mirna bela in rdeča vina ter vina rosé.

Bela vina in vina rosé imajo najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Rdeča vina imajo najmanj 12-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Rdeča vina v fazi pakiranja in dajanja na potrošniški trg vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V fazi pakiranja in dajanja na potrošniški trg vsebujejo rdeča vina z največ 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola največ 3 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter, rdeča vina z več kot 14-odstotnim volumenskim deležem alkohola pa vsebujejo največ 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter; bela vina in vina rosé vsebujejo največ 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene z zakonodajo Skupnosti.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Opis rdečih vin

Rdeče vino je suho vino, ki se prideluje z zvrščanjem najmanj dveh sort vinske trte, pri čemer je pogosto prisotna sorta carignan N. Ta sorta vinske trte prispeva k strukturi vina, medtem ko vino z drugimi sortami pridobi zaokroženost in aromatično kompleksnost.

Ta vina so na splošno uravnotežena, dobro strukturirana in močna, pogosto so prisotne intenzivne note rdečega jagodičja in začimb.

Lahko se pijejo mlada, vendar so zelo primerna tudi za staranje.

Opis vin rosé

Vino rosé je suho vino, njegov eleganten vonj pa najpogosteje zaznamujejo cvetlične in sadne note. Okus je najprej svež, nato pa postane lepo zaokrožen.

Opis belih vin

Belo vino je suho vino, zanj pa so značilni predvsem elegantne arome belega cvetja in ravnotežje, ki temelji na zaokroženosti in prefinjenosti.

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri obdelavi vin rosé lahko proizvajalec vina uporabi oglja za enološko uporabo, in sicer izključno za mošt iz stiskalnice in mlado vino, ki je še v vrenju, ter v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi.

Poleg zgoraj navedenih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Skupnosti ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra.

Vsak trs ima na razpolago največ 2,5 kvadratnega metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti.

Pri kotlasti gojitveni obliki se trsi obrezujejo s kratko rezjo z največ šestimi rezniki na trs. Vsak reznik ima največ dve očesi.

Pri kordonski gojitveni obliki royat se trsi obrezujejo s kratko rezjo:

—	bodisi z največ šestimi rezniki na trs in največ dvema očesoma na reznik;

—	bodisi z največ desetimi rezniki na trs in največ enim očesom na reznik.

Namakanje je dovoljeno.

(b) Največji donosi

Bela vina in vina rosé

60 hektolitrov na hektar

Rdeča vina

58 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Aude na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019:

Albas, Arquettes-en-Val, Bages, Barbaira, Bizanet, Boutenac, Camplong-d’Aude, Canet, Capendu, Cascastel-des-Corbières, Caunettes-en-Val, Caves, Comigne, Conilhac-Corbières, Coustouge, Cruscades, Cucugnan, Davejean, Dernacueillette, Douzens, Duilhac-sous-Peyreperthuse, Durban-Corbières, Embres-et-Castelmaure, Escales, Fabrezan, Felines-Termenès, Ferrals-les-Corbières, Feuilla, Fitou, Floure, Fontcouverte, Fontiès-d’Aude, Fontjoncouse, Fraisse-des-Corbières, Gruissan, Jonquières, Labastide-en-Val, Lagrasse, Laroque-de-Fa, Leucate, Lézignan-Corbières, Luc-sur-Orbieu, Mayronnes, Maisons, Montbrun-des-Corbières, Montgaillard, Montirat, Montlaur, Montredon-des-Corbières, Montséret, Monze, Moux, Narbonne, Névian, Ornaisons, Padern, Palairac, La Palme, Paziols, Peyriac-de-Mer, Port-la-Nouvelle, Portel-des-Corbières, Pradelles-en-Val, Quintillan, Ribaute, Rieux-en-Val, Roquefort-des-Corbières, Rouffiac-des-Corbières, Saint-André-de-Roquelongue, Saint-Jean-de-Barrou, Saint-Laurent-de-la-Cabrerisse, Saint-Pierre-des-Champs, Serviès-en-Val, Sigean, Talairan, Taurize, Termes, Thézan-des-Corbières, Tournissan, Treilles, Tuchan, Vignevieille, Villar-en-Val, Villeneuve-les-Corbières, Villerouge-Termenès, Villesèque-des-Corbières in Villetritouls.

7. Glavne sorte vinske trte

Vermentino B – rolle

Carignan N

Grenache N

Lledoner pelut N

Mourvèdre N – monastrell

Syrah N – shiraz

Cinsaut N – cinsault

Marsanne B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Grenache blanc B

Macabeu B – macabeo

Roussanne B

8. Opis povezave

Masiv Corbières tvori naravno, zgodovinsko in kulturno pregrado z regijo Roussillon, njegovo vinorodno območje pa se odpira proti Sredozemskemu morju in planjavi regije Languedoc. Regija Corbières, ki je dolgo predstavljala mejo s Španijo, je ta status izgubila leta 1659, ko je bil podpisan pirenejski mir, s katerim je bila „severna Katalonija“ priključena Franciji.

V regiji Corbières, ki se razteza na 60 kilometrih od narbonske obale do vrat mesta Carcassonne, se zaporedoma vrstijo različni bazeni, razdeljeni na štiri ali pet geografskih enot, zelo različnih in vpetih v ta svojevrsten masiv.

Sredozemsko podnebje prežema celotni masiv, na katerem, razen na vrhovih, prevladuje sredozemsko rastlinje, ki v zelo suhi regiji, kjer vetrovi pihajo skoraj 300 dni na leto, tekmuje za prostor z vinsko trto.

Proizvajalci so v tej sijajni, vendar težavni razdrobljeni celoti, kjer so redka jesenska in pomladna deževna obdobja včasih silovita, skozi generacije oblikovali „Corbières“.

Znali so vzpostaviti razumno zasaditev sort vinske trte, s tem da so prakse gojenja in gojitvene oblike prilagodili različnim razmeram.

Tako sorta vinske trte carignan N, ki je zelo prisotna, v najtežjih razmerah ostaja idealna sorta, popolnoma prilagojena vročemu, suhemu in vetrovnemu podnebju na območju. Dopolnjujejo jo sorte vinske trte grenache N, mourvèdre N in syrah N. Slednja je zgodnja sorta, ki raste na globljih in hladnejših tleh. Ker je občutljiva na veter, je običajno oprta na latnik. Sorta mourvèdre N, ki je poznejša, raste na toplejših tleh, na obalnem pasu in v zavetnih legah. Sorta grenache N, ki je vseprisotna, pa raste na revnih in suhih gričih skupaj s sorto carignan N.

Vinogradniki s prilagajanjem sort vinske trte geografskim razmeram na območju označbe v vinih razkrivajo potencial revnih in kamnitih območij, ki rdečim vinom dajejo njihovo strukturo in moč, ter potencial globljih in hladnejših tal, ki vinom rosé dajejo njihove značilne sadne arome, obenem pa izkoriščajo zavetne parcele, ki omogočajo, da se v rdečih vinih in vinih rosé izrazijo taninska mehkoba in značilne note sadja (zlasti rdečega jagodičja pri rdečih vinih). Sredozemska toplota omogoča tudi pridobivanje zaokroženih in uravnoteženih belih vin.

Moč vin s kontrolirano označbo porekla „Corbières“ izhaja iz dopolnjevanja sort vinske trte, pri čemer so bila ta slavna vina zelo dolgo v domeni zelo razvite lokalne trgovine, ki je omogočila njihovo obširno distribucijo na francoskem trgu.

„Pet sinov Carcassonna“, kot se imenujejo gradovi Peyrepertuse, Puylaurens, Quéribus, Termes in Aguilar, z vrha svojih apnenčastih grebenov priča o nemirni preteklosti masiva Corbières, ko se je v gorah odvijala katarska drama. Ostanki veličastnih opatij Lagrasse in Fontfroide opominjajo na pomembno vlogo menihov pri zasaditvi vinske trte, edine rastline, ki je lahko optimalno izkoristila revno in suho rastišče, ki so ji ga prepustili gariga, vresišča in pečine, ter ki je proizvajalcem vin „Corbières“ dala pogum in zanos za obrambo slovesa njihove kontrolirane označbe porekla.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

– Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:

—	gre za kraj, zaveden v katastru;

—	je ta naveden na prijavi pridelka.

Ime kraja, zavedenega v katastru, je napisano takoj za imenom kontrolirane označbe porekla in natisnjeno s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

– Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime večje geografske enote „Languedoc“.

Velikost črk za to poimenovanje niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Aude: Argens-Minervois, Armissan, Auriac, Badens, Blomac, Bouilhonnac, Carcassonne, Castelnau-d’Aude, Clermont-sur-Lauquet, Coursan, Cuxac-d’Aude, Fajac-en-Val, Fleury, Greffeil, Ladern-sur-Lauquet, Lairière, Mailhac, Marcorignan, Marseillette, Mas-des-Cours, Massac, Montjoi, Moussan, Mouthoumet, Palaja, Paraza, Puicheric, Raissac-d’Aude, Roquecourbe-Minervois, Roubia, Rustiques, Saint-Couat-d’Aude, Saint-Martin-des-Puits, Soulatgé, Tourouzelle, Trèbes, Villedaigne in Vinassan;

—	departma Pyrénées-Orientales: Le Barcarès, Maury, Opoul-Périllos, Rivesaltes, Saint-Paul-de-Fenouillet, Salses-le-Château, Tautavel in Vingrau.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-72919cce-47ac-43c8-bbfd-7524f14d9e66

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 73

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 6. marec 2020

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 73/01	Sporočilo o objavi količin proizvodnje surovega mleka v skladu s členom 149(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	1
2020/C 73/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9681 — Inflexion/ICG/Marston) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2020/C 73/03	Menjalni tečaji eura — 5. marec 2020	4
2020/C 73/04	Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti — Sklep št. E7 z dne 27. junija 2019 o praktičnih pravilih za sodelovanje in izmenjavo podatkov, dokler se ne bo v državah članicah začela v celoti izvajati elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI) ( 1 )	5

Letni podatki (1000 t)
Količine proizvodnje surovega mleka (*2) v skladu s členom 149(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013
2018	Kravje	Ovčje	Kozje	Bivoličje
BE	4 178,00	0,00	41,00	0,00
BG	898,77	71,54	43,14	11,75
CZ	3 161,51	0,02 (*3)	0,05 (*3)	0,00
DK	5 615,20	0,00	0,00	0,00
DE	33 086,81	6,65	16,19	0,00
EE	796,90	0,00	0,70	0,00
IE	7 831,25	0,00	0,00	0,00
EL	654,80	851,70	338,40	0,00
ES	7 335,62	566,36	515,55	0,00
FR	25 054,77	317,59	639,90	0,00
HR	618,00	7,00	9,00	0,00
IT	12 339,75	485,11	61,99	244,79
CY	228,08	34,15	32,42	0,00
LV	980,20	0,00	2,70	0,00
LT	1 568,01	0,00	3,83	0,00
LU	407,62	0,05	3,22	0,00
HU	1 948,83	1,65	3,28	0,00
MT	40,41	1,89	0,93	0,00
NL	14 090,00	0,00	335,00	1,20
AT	3 821,19	12,69	26,11	0,00
PL	14 171,15	0,61	7,45	0,00
PT	1 939,67	72,57	28,05	0,00
RO	3 797,60	401,30	228,20	16,20
SI	628,93	0,62	1,68	0,00
SK	904,62	12,07	0,31	0,00
FI	2 397,88	0,00	0,00	0,00
SE	2 760,23	0,00	0,00	0,00
UK	15 488,11	0,00	0,00	0,00
EU-28	166 743,91	2 843,57	2 339,10	273,94

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1187
JPY	japonski jen	119,63
DKK	danska krona	7,4712
GBP	funt šterling	0,86670
SEK	švedska krona	10,5915
CHF	švicarski frank	1,0663
ISK	islandska krona	142,20
NOK	norveška krona	10,3710
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,346
HUF	madžarski forint	335,70
PLN	poljski zlot	4,3029
RON	romunski leu	4,8110
TRY	turška lira	6,8038
AUD	avstralski dolar	1,6917
CAD	kanadski dolar	1,5021
HKD	hongkonški dolar	8,6936
NZD	novozelandski dolar	1,7744
SGD	singapurski dolar	1,5495
KRW	južnokorejski won	1 327,01
ZAR	južnoafriški rand	17,2746
CNY	kitajski juan	7,7579
HRK	hrvaška kuna	7,4905
IDR	indonezijska rupija	15 851,98
MYR	malezijski ringit	4,6532
PHP	filipinski peso	56,785
RUB	ruski rubelj	74,3070
THB	tajski bat	35,295
BRL	brazilski real	5,1480
MXN	mehiški peso	22,0737
INR	indijska rupija	82,1530

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2020/C 73/05	Predhodna priglasitev koncentracije (zadeva M.9764 — Red Rock Power/Capman Infra Lux Management/NH-Amundi Asset Management/JV) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	8
2020/C 73/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9734 — HPS/MDP/Arachas) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	10
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2020/C 73/07	Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	11
2020/C 73/08	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	16
2020/C 73/09	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	29
2020/C 73/10	Objava spremenjenega enotnega dokumenta na osnovi zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	33
2020/C 73/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	37