13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/1

EVROPSKI PARLAMENT

ZASEDANJE 2018‒2019

Seje: 1.–4. oktober 2018

Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 260, 2.8.2019.

SPREJETA BESEDILA

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/2

P8_TA(2018)0372

Mednarodni standardi računovodskega poročanja: MSRP 17 Zavarovalne pogodbe

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (2018/2689(RSP))

(2020/C 011/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (2),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (4),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (5),

—	ob upoštevanju Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 17 o zavarovalnih pogodbah, ki ga je 18. maja 2017 izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB),

—	ob upoštevanju poročila Philippa Maystadta iz oktobra 2013 z naslovom „Ali bi morali biti standardi MSRP bolj evropski?“,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o oceni mednarodnih računovodskih standardov (MRS) ter dejavnosti Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (Fundacija MSRP), Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) in Odbora za zaščito javnega interesa (PIOB) (6),

—	ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 9 (7),

—	ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Komisije z dne 21. marca 2018 o preverjanju primernosti okvira EU za javno poročanje podjetij,

—	ob upoštevanju poziva Komisije skupini EFRAG za mnenje o odobritvi, kar zadeva MSRP 17, z dne 27. oktobra 2017,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa in pisma s komentarjem Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) o osnutku za javno obravnavo zavarovalnih pogodb, ki ga je objavil IASB,

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. novembra 2017 o dejavnostih Fundacije MSRP, EFRAG in PIOB v letu 2016 (COM(2017)0684),

—	ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) iz julija 2017 o posledicah MSRP 9 za finančno stabilnost,

—	ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada o svetovni finančni stabilnosti z naslovom Ali je rast ogrožena? iz oktobra 2017,

—	ob upoštevanju sporočila za javnost Odbora za finančno stabilnost (FSB) z dne 17. julija 2017 o MSRP 17,

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega 12. decembra 2015,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za finančno stabilnost (FSB) iz junija 2017 z naslovom Priporočila projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

—	ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine EU na visoki ravni za vzdržne finance z dne 31. januarja 2018 z naslovom Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva,

—	ob upoštevanju informativnega poročila skupine EFRAG o MSRP 17 o sprostitvi pogodbene rezerve za storitve, zahtevah v zvezi s prehodom in zahtevah glede seštevanja,

—	ob upoštevanju izmenjave mnenj o MSRP 17 med predsednikom IASB Hansom Hoogervorstom, predsednikom skrbnikov Fundacije MSRF Michelom Pradajem in predsednikom sveta EFRAG Jean-Paulom Gauzèsom,

—	ob upoštevanju študije iz januarja 2016, ki jo je pripravil Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, z naslovom Spremembe računovodskih pravil in pravil o solventnosti: (morebitne) posledice za zavarovanja in pokojnine (8),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

ker je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) 18. maja 2017 izdal nov standard o zavarovalnih pogodbah – Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 17; ker bo MSRP 17, če ga bo EU odobrila, s 1. januarjem 2021 začel veljati v EU in bo nadomestil prehodni standard MSRP 4; ker je MSRP 17 tretji pomemben računovodski standard, ki ga je izdal IASB, in sicer od MSRP 16 o najemih in MSRP 9 o finančnih instrumentih; ker spremembe MSRP 4 odpravljajo neskladja pri datumu uporabe med MSRP 17 in MSRP 9;

ker je bil MSRP 4 mišljen zgolj kot začasni standard, ki pa omogoča uporabo zelo različnih nacionalnih računovodskih standardov in praks; ker je v računovodstvu na področju zavarovanj trenutno mogoče srečati zelo raznolike pristope, tudi pri merjenju obveznosti ter prepoznavanju prihodkov in dobičkov;

C.	ker MSRP usklajuje računovodska pravila za zavarovalne pogodbe na različnih ozemljih in je namenjen zagotavljanju bolj realističnega opisa ter omogočanju boljše primerljivosti računovodskih izkazov v zavarovalniškem sektorju;

D.	ker je Mednarodni denarni sklad v svojem poročilu iz oktobra 2017 pozval k izboljšanju regulativnih okvirov za življenjska zavarovanja, da bi se povečala preglednost poročanja in okrepila odpornost panoge; ker je Odbor za finančno stabilnost pozdravil MSRP 17;

ker se poslovni modeli evropskih zavarovalnic za zagotavljanje široke vrste zavarovalniških in pozavarovalniških produktov razlikujejo, zavarovalnice pa se razlikujejo tudi kar zadeva naložbeno strukturo in strukturo obveznosti; ker so zavarovalnice kot velike institucionalne vlagateljice tudi zelo pomembne dolgoročne vlagateljice;

F.	ker Komisija izvaja preverjanje primernosti okvira EU za javno poročanje podjetij, za kar je preučila morebitne interakcije med MSRP 17, računovodsko direktivo in direktivo Solventnost II;

ker skupina EFRAG trenutno pripravlja svoje mnenje o odobritvi MSRP 17 in za ta namen izvaja podrobno oceno učinka; ker je skupina EFRAG v svojem informativnem poročilu kot sporna področja označila raven seštevanja, pogodbene rezerve za storitve, pozavarovanje, zahteve v zvezi s prehodom in operativni učinek;

H.	ker bo Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pozorno nadziral MSRP 17;

ugotavlja, da bo treba zaradi MSRP 17 temeljito spremeniti računovodenje za zavarovalne pogodbe, a bo privedel do večje skladnosti in preglednosti ter morebiti tudi večje primerljivosti;

je seznanjen, da bodo za izvajanje MSRP 17 potrebni velika prizadevanja in znatni stroški, tudi za MSP, ki delujejo na področju zavarovalništva, kar kaže na veliko zapletenost novega standarda; je seznanjen, da prizadevanja za izvajanje že napredujejo in da IASB zagotavlja podporo za izvajanje, zlasti z ustanovitvijo skupine za prehod za MSRP 17;

je seznanjen s pomisleki, povezanimi s predstavitvijo splošnih zavarovalnih pogodb, vključno s tveganjem manjše kakovosti razkritja, neupravičenega povečanja pričakovanih stroškov izvajanja in občutnega povečanja operativne zapletenosti na podlagi MSRP 17; poziva skupino EFRAG, naj preuči pričakovane stroške tega ukrepa in če bo to oviralo razumevanje finančnih posledic splošnih zavarovalnih pogodb;

je seznanjen, da je eden od ciljev MSRP 17, da se z ocenjevanjem obveznosti iz zavarovalnih pogodb ustvarijo informacije, ki bodo koristne za delničarje; je seznanjen, da gre za postopek, ki je v temelju zelo zapleten in utegne zaostriti finančne motnje;

je seznanjen z delom skupine EFRAG pri pripravi njenega mnenja o odobritvi, zlasti glede vprašanj, ki jih je opredelila, in sicer raven seštevanja, pogodbene rezerve za storitve, pozavarovanje, zahteve v zvezi s prehodom in operativni učinek; je seznanjen, da bo končno mnenje o odobritvi predvidoma pripravljeno decembra 2018; priporoča, da se ta časovni okvir revidira, ko bosta povsem jasna obseg in zapletenost vprašanj, opredeljenih v postopku testiranja na terenu; pozdravlja vprašanja, ki jih je opredelila Komisija v pozivu za mnenje skupine EFRAG, zlasti glede potrebe po preučitvi morebitnih posledic za finančno stabilnost, konkurenčnost in zavarovalniške trge, še posebej za mala in srednja podjetja v zavarovalniškem sektorju, ter po analizi stroškov in koristi; poziva skupino EFRAG, naj preveri, da se vse osrednje značilnosti zavarovanja odražajo tako, da se ne izkrivlja ponujenih socialnih jamstev;

poudarja, da je treba v celoti razumeti interakcijo med MSRP 17, ki uporablja na načelih utemeljen pristop, in drugimi regulativnimi zahtevami za zavarovalnice v EU, zlasti direktivo Solventnost II, še posebej, kar zadeva stroške izvajanja MSRP 17; vseeno obžaluje, da še ni bilo razvito testiranje na terenu, s katerim bi preučili morebitne posledice MSRP 17 za finančno stabilnost, konkurenčnost in finančne trge; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost obsežnejših testiranj, tudi na terenu, s katerimi bi ocenila te posledice in interakcije; pozdravlja sedanje preverjanje primernosti okvira EU za javno poročanje podjetij, ki ga opravlja Komisija; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih tega preverjanja ter naj te rezultate ustrezno upošteva v postopku odobritve; je seznanjen s pomisleki Evropskega bančnega organa (EBA), da MSRP 17 omogoča nedosledno računovodsko obravnavo podobnih transakcij, ki je odvisna od panoge izdajateljev; zato poziva skupino EFRAG, naj naveže tesne stike z EBA, da bi ocenila, če ti pomisleki še vedno veljajo v kontekstu končnih zahtev MSRP 17 in če se transakcije s podobno gospodarsko vsebino na podlagi MSRP 17 obravnavajo dosledno;

je seznanjen s pomisleki, na katere je opozoril Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v svojem odgovoru na osnutek za javno obravnavo zavarovalnih pogodb, ki ga je leta 2013 objavil IASB, in sicer glede predstavitve učinkov sprememb diskontne stopnje deloma kot „drugi vseobsegajoči donos (OCI)“in deloma kot dobiček ali izgubo, zaradi česar utegnejo biti računovodski izkazi prezapleteni, da bi bili še razumljivi, to pa utegne omejevati primerljivost pogodb s podobnimi značilnostmi; zato poziva skupino EFRAG, naj naveže tesne stike z ESMA in obravnava te pomisleke, če so še vedno veljavni, pri pripravi svoje mnenja o odobritvi, in sicer v okviru končnih zahtev MSRP 17, in naj dosežeta sklep o tem, ali MSRP 17 izpolnjuje zahtevo razumljivosti, ki je potrebna za odobritev; je seznanjen s pomisleki, ki jih je izrazil organ ESMA v svojem pismu s komentarjem iz leta 2013 o takrat predlaganih zahtevah, in sicer, da MSRP 17 morebiti ne bo zagotavljal zadostne jasnosti pri predstavljanju prihodkov ter da utegneta določanje diskontne stopnje in prilagajanje tveganja ovirati učinkovito uveljavljanje; zato poziva skupino EFRAG, naj naveže tesne stike z organom ESMA in obravnava te pomisleke, če so še vedno veljavni, pri pripravi svojega mnenja o odobritvi, in sicer v okviru končnih zahtev MSRP 17; je seznanjen s pomisleki EBA o MSRP 17, ki naj bi zavarovalnici omogočal, da določi diskontno stopnjo bodisi po pristopu od zgoraj navzdol ali po pristopu od spodaj navzgor; zato poziva skupino EFRAG, naj naveže tesne stike z EBA in obravnava te pomisleke, če so še vedno veljavni, pri pripravi mnenja o odobritvi, in sicer v okviru končnih zahtev MSRP 17, zlasti, če bi ta možnost občutno povečala manevrski prostor z presojanje in nedoslednosti pri uporabi, kar bi utegnilo privesti do zmanjšanja primerljivosti finančnih informacij ter subjektivnega upravljanja s prihodki; pozdravlja raziskovalni projekt IASB o diskontnih stopnjah ter ga spodbuja, naj razvije dosleden in celosten pristop k metodologiji za ocenjevanje in uporabo diskontnih stopenj;

poziva Komisijo in skupino EFRAG, naj obravnavata priporočila iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o oceni mednarodnih računovodskih standardov in z dne 6. oktobra 2016 o MSRP 9 za odobritev MSRP 17, zlasti kar zadeva vpliv novih standardov na finančno stabilnost in dolgoročne naložbe v EU, pa tudi o tveganjih, ki jih prinašajo predpisi o računovodenju, in sicer, da imajo prociklične učinke in/ali povzročajo večjo nestanovitnost, še zlasti, ker bo MSRP 17 preusmeril pozornost s preteklih stroškov na aktualno vrednost; v zvezi s tem opozarja na Maystadtova priporočila v zvezi z razširitvijo merila „javnega dobrega“, in sicer, da računovodski standardi ne bi smeli niti ogrožati finančne stabilnosti v EU niti ovirati njenega gospodarskega razvoja; poziva Komisijo, naj posebej preuči, če je praksa nekaterih držav članic, ko razporeditev dobičkov utemeljijo na računovodskih izkazih v skladu z MSRP, ne da bi uporabile kakršen koli filter za nerealizirane dobičke, skladna z direktivo o ohranjanju kapitala;

je seznanjen, da z uveljavitvijo MSRP 17 in MSRP 9 dve pomembni spremembi standardov računovodskega poročanja vplivata na računovodenje v zavarovalnicah; še posebej ugotavlja, da se sedaj v bilanci stanja zavarovalnice vrednotenje spreminja tako na strani sredstev kot na strani obveznosti, saj se naložbena sredstva vrednotijo po tekočih tržnih cenah, vrednotenje zavarovalnih pogodb pa vključuje ocene pričakovanega neto denarnega toka; poziva skupino EFRAG, naj oceni potencialne interakcije in morebitna neskladja med MSRP 9 in MSRP 17;

10.

je seznanjen, da izjeme za MSRP 17 in MSRP 9 omogočajo uporabo MSRP 15 za ustrezne pogodbe; poziva skupino EFRAG, naj oceni, če je takšna obravnava primerna;

11.

poziva Komisijo in EFRAG, naj obravnavata pomisleke, povezane z ravnjo seštevanja, vključno z zahtevami o tem, kako se podjetje vodi v praksi, in o združevanju pogodb v letne skupine, zaradi česar se lahko nejasno odraža upravljanje podjetja;

12.

poziva Komisijo in skupino EFRAG, naj poleg tega obravnavata pomisleke, povezane z ravnjo seštevanja, v kolikor razčlenitev portfelja po merilu donosnosti in po letnih skupinah mogoče ne bi odražala načina, kako se upravlja podjetje, obenem pa bi utegnila povečati stroške, zapletenost in upravno breme za podjetja;

13.

poziva, naj se pojasnijo nekatere potencialno negativne posledice zahtev v zvezi s prehodom, zlasti kar zadeva zapletenost retrospektivnih pristopov in tozadevno omejeno razpoložljivost podatkov; poziva Komisijo in skupino EFRAG, naj obravnavata mogoče posledice potrebe po uporabi več prehodnih pristopov za en portfelj zavarovalnih pogodb, kar zadeva vprašanja primerljivosti in podatkov;

14.

poziva Komisijo in skupino EFRAG, naj preučita potencialne koristi za vse deležnike;

15.

je seznanjen z nekaterimi pomisleki glede pozavarovalnih pogodb, ki so posebna oblika zavarovanja; poziva skupino EFRAG, naj preuči učinek zahtev MSRP 17 na računovodenje v pozavarovalnicah, pri tem pa upošteva tako interese upravičencev kot poslovne modele pozavarovalnic;

16.

poziva novoustanovljeni Evropski laboratorij za korporativno poročanje v okviru skupine EFRAG, naj zagotovi rezultate na področju najboljših praks pri korporativnem poročanju, zlasti kar zadeva finančna razkritja, povezana s podnebnimi spremembami, v skladu s priporočili projektne skupine za ta vprašanja;

17.

ugotavlja, da bosta dejanski obseg in zapletenost MSRP 17 postala jasna šele, ko bo skupina EFRAG dokončala svojo oceno učinka; poziva Komisijo in skupino EFRAG, naj ob upoštevanju rezultatov te ocene preučita, če bo sedanji časovni razpored izvajanja MSRP 17 mogoče uresničiti, in preučita mogoče interakcije z roki za izvajanje v drugih jurisdikcijah;

18.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi, Evropsko centralno banko, ESRB in skupino EFRAG pozorno spremlja izvajanje MSRP 17 v EU, če bo ta odobren, naj najpozneje do junija 2024 pripravi naknadno oceno učinka in jo predloži Evropskemu parlamentu ter naj ukrepa v skladu z njegovimi stališči o tej oceni;

19.

poudarja, da so zavarovalnice odgovorne za obveščanje vlagateljev o morebitnih posledicah izvajanja MSRP 17;

20.

poziva ESRB, naj ustanovi delovno skupino za MSRP 17;

21.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo MSRP 17, če bo sprejet, prispeval k evropskemu javnemu dobremu, vključno z njegovima ciljema vzdržnosti in dolgoročnih naložb v skladu s Pariškim sporazumom;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(3) UL L 374, 31.12.1991, str. 7.

(4) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(5) UL L 12, 17.1.2015, str. 1.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0248.

(7) Sprejela besedila, P8_TA(2016)0381.

(8) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/569996/IPOL_STU(2016)569996_EN.pdf.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/7

P8_TA(2018)0373

Tehnologije distribuirane knjige transakcij in blokovne verige: vzpostavljanje zaupanja z opuščanjem posrednikov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o tehnologijah distribuirane knjige transakcij in blokovne verige: vzpostavljanje zaupanja z opuščanjem posrednikov (2017/2772(RSP))

(2020/C 011/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o tehnologijah distribuirane knjige transakcij in blokovne verige: vzpostavljanje zaupanja z opuščanjem posrednikov (O-000092/2018 – B8-0405/2018),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o geografskem blokiranju in drugih oblikah diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank (3),

—	ob upoštevanju Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679),

—	ob upoštevanju predloga uredbe o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD)),

—	ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018 (11815/2017 – C8-0313/2017 – 2017/2044(BUD)) (4),

—

ob upoštevanju pobud Evropske komisije za preučitev tehnologije distribuirane knjige transakcij, med drugim Blockchain4EU: Blockchain for Industrial Transformations (Blockchain4EU: blokovna veriga za industrijsko preobrazbo), Evropska opazovalnica in forum za blokovne verige, Blockchains for Social Good (Blokovne verige za družbeno dobro) ter študija o priložnosti in izvedljivosti infrastrukture EU za blokovne verige,

—	ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.	ker sta lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij in blokovne verige orodje, ki spodbuja opolnomočenje državljanov s tem, da jim omogoči nadzor nad lastnimi podatki in odločanje o tem, katere podatke bodo delili v knjigi, hkrati pa lahko izberejo, kdo drug bo imel vpogled v te podatke;

ker je tehnologija distribuirane knjige vsestranska tehnologija, ki lahko izboljša stroškovno učinkovitost transakcij, tako da odpravi vmesnike in njihove stroške, hkrati pa poveča preglednost transakcije, s tem pa preoblikuje vrednostne verige in z zaupno decentralizacijo izboljšuje organizacijsko učinkovitost;

ker bi lahko s tehnologijo distribuirane knjige transakcij prek potrebnih mehanizmov šifriranja in nadzora uvedli novo paradigmo na podlagi informacijske tehnologije, ki bi lahko demokratizirala dostop do podatkov, izboljšala zaupanja in preglednost ter zagotavljala varen in učinkovit kanal za izvrševanje transakcij;

D.	ker tehnologija distribuirane knjige transakcij spodbuja psevodnimizacijo uporabnikov, na pa tudi njihove anonimizacije;

ker se tehnologija distribuirane knjige transakcij še razvija, kar zahteva inovacijam prijazen, tvoren in spodbujajoč okvir, ki zagotavlja pravno jasnost in upošteva načelo tehnološke nevtralnosti, hkrati pa spodbuja potrošnika, vlagatelja in varstvo okolja, povečuje socialno vrednost te tehnologije, manjša digitalni razkorak ter izboljšuje digitalna znanja in spretnosti državljanov;

F.	ker lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij zagotovi okvir za preglednost, zmanjša korupcijo, pomaga pri zaznavanju davčnih utaj, olajša politike za preprečevanje pranja denarja in odkrije ter pomaga zaznati poneverbo sredstev;

G.	ker tehnologija distribuirane knjige transakcij omogoča zagotavljanje celovitosti podatkov, revizijska sled, na kateri se vidi, če je bila spremenjena, pa omogoča nove modele javne uprave ter viša raven varnosti;

H.	ker bi moral biti regulativni pristop k tehnologiji distribuirane knjige transakcij prijazen do inovacij ter temeljiti na načelu tehnološke nevtralnosti, s čimer bi omogočal ustvarjanje inovacijam prijaznih ekosistemov in vozlišč za inovacije;

ker je blokovna veriga samo ena od tehnologij distribuirane knjige transakcij; ker nekatere rešitve tehnologije distribuirane knjige transakcij hranijo vse posamezne transakcije v blokih, ki so med samo povezani v kronološkem vrstnem redu, s čimer tvorijo verigo, ki zagotavlja varnost in celovitost podatkov;

J.	ker naj bi kibernetski napadi imeli manjše posledice za takšne verige, saj morajo uspešno zajeti veliko število kopij in ne samo centralizirane različice;

K.	ker lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij bistveno izboljša ključne sektorje gospodarstva in kakovost javnih storitev, zagotovi visoko raven transakcij za potrošnike in državljane ter zmanjša njihove stroške;

L.	ker lahko vprašanja in pomisleki glede uporabe horizontalnih uredb in predpisov o vprašanjih, kot so varstvo podatkov in obdavčevanje, omejijo potencial za razvoj tehnologije distribuirane knjige transakcij v EU;

M.	ker imajo aplikacije tehnologije distribuirane knjige transakcij potencial, da hitro postanejo sistemske, podobno kot so digitalne inovacije korenito spremenile storitve v drugih sektorjih, npr. telekomunikacijah;

N.	ker tveganja in težave, povezane s to tehnologijo, še niso povsem poznane;

Tehnologija digitalne knjige transakcij, decentralizacije in možnosti uporabe

poudarja, da tehnologija distribuirane knjige transakcij zmanjšuje stroške posredništva v zaupljivem okolju med strankami transakcije ter omogoča izmenjavo vrednosti med sorodnimi akterji, ki lahko krepi vlogo državljanov, moti ustaljene vzorce, izboljša storitve in zmanjša stroške vzdolž celotnih vrednostnih verige v številnih ključno pomembnih sektorjih;

poudarja daljnosežen učinek, ki bi ga lahko aplikacije na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij imele na strukture javnega upravljanje in vlogo institucij, ter poziva Komisijo, naj s študijo oceni potencialne scenarije za širšo uveljavitev omrežij na podlagi javne tehnologije distribuirane knjige transakcij;

želi opozoriti na široko paleto aplikacij na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij, ki bi lahko potencialno vplivale na vse gospodarske panoge;

Uporaba na področju energije in varstva okolja

poudarja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij preobrazi in demokratizira energetske trge ter gospodinjstvom omogoči proizvodnjo in medsebojno izmenjavo okolju prijazne energije; poudarja, da bi takšne tehnologije zagotovile možnost razširljivosti in prožnost za upravljavce elektrarn, ponudnike in odjemalce;

poudarja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij podpira proizvodnjo in porabo zelene energije ter bi lahko izboljšala učinkovitost energijskih borz; je seznanjen, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij preobrazi delovanje omrežja ter skupnostim in posameznikom omogoči, da zagotavljajo storitve omrežja in učinkovitejše vključujejo energijo iz obnovljivih virov; poudarja tudi, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij ponudi alternative državno sponzoriranim shemam naložb v obnovljive vire energije;

ugotavlja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij izboljša infrastrukturo za prenos in distribucijo energije ter ustvari nov ekosistem za prenos na podlagi električnih vozil; poudarja, da tehnologija distribuirane knjige transakcij izboljšuje poročanje na področju energije in omogoča natančno sledenje certifikatov za obnovljive vire ali ogljik;

poudarja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij podpre elektrifikacijo revnih podeželskih skupnosti prek mehanizmov alternativnih plačil in donacij;

poudarja, da je treba spodbujati bolj energijsko varčne in karseda okolju prijazne tehnične rešitve; poudarja, da se med različni mehanizmi soglasja, med njimi „dokazilo o delu“, „dokazilo o deležništvu“, „dokazilo o pristojnosti“in „dokazilo o pretečenem času“, poraba energije razlikuje; poziva Komisijo, naj v svoje dejavnosti v zvezi s tehnologijo distribuirane knjige transakcij doda razsežnost energijske učinkovitosti in naj z raziskovalnimi pobudami preuči energijski učinek in energijsko učinkovitost različnih mehanizmov soglasja;

poziva k oceni sistemov upravljanja v različnih mehanizmih soglasja, ki so še v razvoju, ob upoštevanju potencialnih potreb vmesniških sistemov, akterjev in organizacij, da bi potrdili in preverili pristnost izmenjav ter pravočasno preprečili goljufivo ravnanje;

10.

poudarja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij pomeni nove priložnosti za krožno gospodarstvo, in sicer s spodbujanjem recikliranja in omogočanjem sistemov zaupanja in ugleda v realnem času;

Promet

11.

poudarja potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij za mobilnost in logistiko, vključno z registracijo vozil in upravljanjem z njimi, preverjanjem prevoženih razdalj, pametnim zavarovanjem ter polnjenjem električnih vozil;

Zdravstveni sektor

12.

poudarja potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij za izboljšanje učinkovitosti podatkov ter poročanje o kliničnih preskušanjih v zdravstvu, saj omogoča izmenjavo podatkov med javnimi in zasebnimi institucijami pod nadzorom državljanov oz. pacientov;

13.

priznava potencial za izboljšanje učinkovitosti zdravstva prek interoperabilnosti elektronskih podatkov o zdravju, preverjanja identitete ter boljše porazdelitve zdravil;

14.

ugotavlja, da tehnologija distribuirane knjige transakcij državljanom omogoča boljši nadzor nad podatki o njihovem zdravju, boljšo preglednost teh podatkov ter možnost izbire, katere podatke bodo delili, tudi v zvezi s tem, katere podatke lahko uporabijo zavarovalnice in širši zdravstveni ekosistem; poudarja, da bi morale aplikacije tehnologije distribuirane knjige transakcij varovati zasebnost občutljivih podatkov o zdravju;

15.

poziva Komisijo, naj preuči primere, kjer se tehnologija distribuirane knjige transakcij uporablja pri upravljanju sistemov zdravstvenega varstva, in opredeli referenčne primere in zahteve, ki omogočajo vnos visokokakovostnih podatkov in interoperabilnost med različnimi distribuiranimi knjigami transakcij glede na sisteme ali vrste institucije ter njihove delovne procese;

Dobavne verige

16.

poudarja pomen tehnologije distribuirane knjige transakcij pri izboljšanju dobavnih verig; ugotavlja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij lajša transport in spremljanje izvora blaga ter njegovih vsebin ali sestavin, izboljša preglednost, prepoznavnost in preverjanje skladnosti, in sicer tako, da zagotavlja upoštevanje protokolov o trajnosti in človekovih pravicah na kraju izvora proizvoda, s tem pa zmanjša tveganje, da bi nezakonito blago vstopilo v dobavno verigo, in zagotavlja varstvo potrošnikov; ugotavlja, da se lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij uporablja kot orodje za izboljšanje učinkovitosti carinskih uradnikov pri iskanju ponarejenega blaga;

Izobraževanje

17.

poudarja potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij za preverjanje akademskih nazivov, šifrirano izdajanje spričeval (npr. tako imenovani blockcerts) ter za mehanizme prenašanja kreditnih točk;

18.

poudarja, da nepoznavanje potenciala tehnologije distribuirane knjige transakcij evropske državljane odvrača, da bi uporabili inovativne rešitve v njihovih podjetjih;

19.

poudarja, da je treba ustanoviti nepridobitne organizacije, na primer raziskovalne centre, ki bi bili vozlišča za inovacije, specializirana za tehnologijo distribuirane knjige transakcij, in bi izvajali izobraževalno funkcijo glede te tehnologije v posamezni državi članici;

20.

poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve vseevropske, izjemno razširljive in interoperabilne mreže, ki bo uporabljala tehnološke vire izobraževalnih ustanov v Uniji, da bi to tehnologijo prilagodili za izmenjavo podatkov in informacij, s čimer bi prispevali k učinkovitejšem priznavanju akademskih in poklicnih kvalifikacij; prav tako spodbuja države članice, naj prilagodijo specializirane učne načrte na univerzitetni ravni, da bi vanje vključili študij tehnologij v razvoju, kot je tehnologija distribuirane knjige transakcij;

21.

se zaveda, da je treba za zaupanje v tehnologijo distribuirane knjige transakcij izboljšati njeno poznavanje in razumevanje; poziva države članice, naj to storijo z načrtnim izobraževanjem in usposabljanjem;

Ustvarjalne panoge in avtorske pravice

22.

poudarja, da lahko za digitalizirane ustvarjalne vsebine tehnologija distribuirane knjige transakcij omogoči sledenje intelektualne lastnine in upravljanje z njo ter olajša varstvo avtorskih pravic in patentov; poudarja, da lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij umetnikom omogoči večjo odgovornost in ustvarjalni razvoj pred odprte javne evidence, v kateri bodo javno opredeljeni lastništvo in avtorske pravice; poudarja, da bi lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij ustvarjalcem pomagala pri njihovem delu, ter tako okrepila varnost in delovanje v kontekstu sodelovalnega in odprtega ekosistema za inovacije, zlasti na področju, kot sta aditivna proizvodnja in tridimenzionalni tisk;

23.

ugotavlja, da bi lahko tehnologija distribuirane knjige transakcij koristila ustvarjalcem, saj bi lahko omogočila večjo preglednost in sledljivost uporabe njihovih digitalnih vsebin, hkrati pa bi zmanjšala število posrednikov, preko katerih prejemajo plačila za svoje ustvarjalne vsebine;

Finančni sektor

24.

poudarja pomen tehnologije distribuirane knjige transakcij pri finančnem posredništvu in njen potencial, da z boljšim upravljanjem podatkov in procesi poenotenja izboljša preglednost ter zmanjša stroške transakcij in skrite stroške; želi opozoriti na izzive, povezane z interoperabilnostjo, ki jih lahko ta tehnologija predstavlja za finančni sektor;

25.

pozdravlja raziskave in poskuse, ki so jih opravile velike finančne institucije pri preučevanju zmogljivosti tehnologije distribuirane knjige transakcij; poudarja, da lahko uporaba te tehnologije tudi vpliva na infrastrukturo finančne industrije ter zmoti finančno posredništvo;

26.

poziva Komisijo in finančne organe, naj spremljajo razvoj trendov in primere uporabe v finančnem sektorju;

27.

poudarja nestanovitnost in negotovost glede kriptovalut; ugotavlja, da je mogoče dodatno preučiti smotrnost alternativnih metod plačevanja in prenosa vrednosti z uporabo kriptovalut; poziva Komisijo in ECB, naj posredujeta povratne informacije o virih nestanovitnosti kriptovalut, opredelita nevarnosti za javnost ter preučite možnost vključitve kriptovalut v evropski plačilni sistem;

Ekosistem tehnologije distribuiranje knjige transakcij

Suverenost posameznika, identiteta in zaupanje

28.

poudarja, da tehnologija distribuirane knjige transakcij uporabnikom omogoča, da se identificirajo, hkrati pa lahko sami določijo, katere osebne podatke želijo deliti; ugotavlja, da lahko široka paleta aplikacij omogoča različne stopnje preglednosti, s tem pa se veča potreba, da morajo biti aplikacije skladne z zakonodajo EU; poudarja tudi, da so podatki v javni knjigi psevdonimizirani in ne anonimni;

29.

poudarja, da tehnologija distribuirane knjige transakcij podpira razvoj novih modelov, ki bi spremenili sedanji koncept in arhitekturo digitalnih identitet; ugotavlja, da se zato digitalna identiteta razširja na ljudi, organizacije in predmete ter dodatno poenostavlja procese za ugotavljanje identitete, kot je „Know Your Customer“, hkrati pa omogoča osebni nadzor nad podatki;

30.

poudarja, da upravljanje z osebnimi podatki pomeni, da imajo uporabniki zmogljivost ter tehnično znanje in spretnosti za upravljanje z lastnimi podatki; je zaskrbljen zaradi nevarnosti, da bi uporabniki nepravilno uporabljali lastne podatke in bili žrtve goljufivih shem zaradi pomanjkanja znanja;

31.

poudarja, da so digitalne identitete nujno potrebne za prihodnost te tehnologije; meni, da bi morale države članice izmenjevati primere najboljše prakse o tem, kako zagotoviti varnost takšnih podatkov;

32.

poudarja, da tehnologija distribuirane knjige transakcij sicer spodbuja suverenost lastne identitete, vendar je v okviru te tehnologije pravico do pozabe težko izvajati;

33.

poudarja, da je izjemno pomembno, da je uporaba tehnologije distribuirane knjige transakcij skladna z zakonodajo EU o varstvu podatkov, zlasti s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR); poziva Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, naj v zvezi s tem zagotovita več smernic;

34.

poudarja, da zaupanje v tehnologijo distribuirane knjige transakcij omogočajo kriptografski algoritmi, ki tretjo stran, ki deluje kot posrednik, nadomestijo z mehanizmom, ki skrbi za potrjevanje, zaščito in hrambo transakcij;

35.

poudarja, da zaupanje v blokovne verige brez dovoljenj za dostop omogočajo kriptografski algoritmi, udeleženci ter zasnova in struktura omrežja ter da je mogoče tretje strani, ki delujejo kot posredniki, nadomestiti z mehanizmom, ki skrbi za potrjevanje, zaščito in hrambo transakcij ter pospešuje kliring in poravnavo nekaterih transakcij z vrednostnimi papirji; ugotavlja, da je učinkovitost zaščitnih ukrepov odvisna od ustreznega izvajanja tehnologije ter da to zahteva tehnološki razvoj, ki bo zagotovil pristno varnost, s tem pa krepil zaupanje;

Pametne pogodbe

36.

poudarja, da so pametne pogodbe pomemben element, ki ga omogoča tehnologija distribuirane knjige transakcij in so lahko ključne pri omogočanju decentraliziranih aplikacij; poudarja, da mora Komisija opraviti poglobljeno oceno potencialnih in pravnih posledic, tj. tveganj v zvezi s pristojnostjo; meni, da bo spremljanje primerov uporabe koristno pri preučevanju potenciala pametnih pogodb;

37.

poudarja, da je pravna varnost glede veljavnosti digitalnega kriptografskega podpisa kritičen korak v smeri olajševanja uporabe pametnih pogodb;

38.

poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje tehničnih standardov z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so ISO, ITU in CEN-CELENEC, ter naj opravi poglobljeno analizo obstoječega pravnega okvira v posameznih državah članicah v zvezi z izvršljivostjo pametnih pogodb; poziva Komisijo, naj v primeru morebitnih ovir za uporabo pametnih pogodb na enotnem digitalnem trgu sprejme ustrezne ukrepe, da bi ocenila, ali so te ovire sorazmerne; vendar ugotavlja, da je mogoče pravno varnost okrepiti s pravnim usklajevanjem ali vzajemnim priznavanjem med državami članicami glede pametnih pogodb;

Interoperabilnost, standardizacija in razširljivost

39.

poudarja, da obstaja več različnih tehnologij distribuirane knjige transakcij z različnimi značilnostmi, ter različnimi mehanizmi upravljanja (distribuirane knjige na podlagi dovoljenj in brez njih) in soglasja;

40.

ugotavlja, da je za zagotavljanje učinkovitosti potrebna interoperabilnost: (i) med tehnologijami distribuirane knjige transakcij; (ii) med aplikacijami, zgrajenimi na isti tehnologiji distribuirane knjige transakcij ter (iii) med tehnologijami distribuirane knjige transakcij in obstoječimi sistemi;

41.

pozdravlja pobude organizacij, kot je ISO, pri oblikovanju standardov na področju tehnologije distribuirane knjige transakcij; poziva Komisijo, naj nadaljuje sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami pri določanju standardov;

42.

poudarja pomen globalnega pristopa k standardom, da inovativna podjetja ne bodo regulirana z ureditvami, oblikovanimi zunaj EU;

43.

poudarja, da je za ustvarjanje zaupanja prek tehnologije distribuirane knjige transakcij potrebno veliko število stabilnih in razširjenih distribuiranih knjig, da bi preprečili kopičenje podatkov v rokah maloštevilnih akterjev na trgu, kar bi lahko privedlo do dogovarjanja; spodbuja ustanavljanje vozlišč tehnologije distribuirane knjige transakcij po EU;

Varnost infrastrukture

44.

želi opozoriti na pomen zaščite infrastrukture tehnologije distribuirane knjige transakcij ter meni, da ne bi smeli dovoliti zlorab prevladujočih položajev, če želimo uspešno uživati koristi te tehnologije;

45.

poziva Komisijo, naj tesno spremlja tehnološki razvoj (na primer kvantno računalništvo), oceni tehnološka tveganja, podpira odpornost proti kibernetskim napadom ali zlomu sistema ter naj spodbuja projekte na področju varstva podatkov, ki zagotavljajo trajnost platform tehnologije distribuirane knjige transakcij kot del načrta Evropske opazovalnice za blokovne verige; poziva Komisijo, naj temu ustrezno dodeli sredstva;

46.

spodbuja pristojne organe in Komisijo, naj razvijejo obremenitvene teste za aplikacije tehnologije distribuirane knjige transakcij;

Strateški pomen tehnologije distribuiranih knjig transakcij za javno infrastrukturo

47.

poudarja potencialno učinkovitost tehnologije distribuirane knjige transakcij za storitve in upravljanje javnega sektorja kar zadeva birokracijo, zlasti v zvezi z izvrševanjem akcijskega načrta za e-upravo s posebnim sklicevanjem na uveljavitev načela „samo enkrat“po vsej EU, kar bi dodatno zmanjšalo upravna bremena za državljane, podjetja in javne uprave;

48.

poudarja potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij za decentraliziranje upravljanja in izboljšanje zmogljivosti državljanov, da od držav terjajo odgovornost; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za izboljšanje tradicionalnih javnih storitev, vključno med drugim z digitalizacijo in decentralizacijo javnih registrov, zemljiških knjig, izdajanjem licenc in potrdili za državljane (npr. rojstni list, poročni list) ter upravljanjem migracij, zlasti z oblikovanjem konkretnih primerov uporabe in pilotnih projektov; poziva Komisijo, naj preuči aplikacije tehnologije distribuirane knjige transakcij, ki izboljšujejo procese, povezane z zasebnostjo in zaupnostjo izmenjave podatkov, pa tudi z dostopom do storitev e-uprave z uporabo decentralizirane digitalne identitete;

49.

se zaveda tveganj, povezanih z aplikacijami tehnologije distribuirane knjige transakcij, zlasti z uporabo aplikacij blokovne verige brez dovoljenj za hudodelske dejavnosti, vključno z davčnimi utajami, izogibanjem davkov in pranjem denarja, ter vztraja, da morajo Komisija in države članice ta vprašanja nujno spremljati in obravnavati; poziva Komisijo, naj v ta namen preuči potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij na področju kazenskega pregona, pri sledenju pranja denarja in transakcij sive ekonomije ter pri spremljanju davkov;

50.

poziva Komisijo, naj spremlja potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij za izboljšanje družbenega dobrega in naj oceni vpliv te tehnologije na družbo;

51.

poziva Komisijo, naj vzpostavi platforme na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij, ki bodo omogočale spremljanje in sledenje financiranja EU nevladnim organizacijam ter tak povečale prepoznavnost programov pomoči EU in odgovornost za prejemnike;

52.

poudarja, ob upoštevanju priložnosti za izboljšanje učinkovitosti, ki jih omogoča tehnologija distribuirane knjige transakcij, potencial, ki ga imajo blokovne verige javnega sektorja EU na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij, ki bodo omogočile decentralizirane čezmejne transakcije med državami članicami ter s tem olajšale razvoj varnejših in bolj racionaliziranih storitev, regulativnega poročanja in izmenjave podatkov med državljani in institucijami EU;

53.

poudarja, da bi lahko blokovne verige javnega sektorja EU omogočile večjo preglednost ter bolj racionalizirano obdelavo informacij in razvoj varnejših storitev za evropske državljane; poudarja da bi lahko države članice oblikovale skupno mrežo blokovnih verig z dovoljenji, v kateri bi na varen in prožen način shranjevale podatke o državljanih;

54.

poziva Komisijo, naj oceni varnost in učinkovitost elektronskih volilnih sistemov, tudi tistih, ki uporabljajo tehnologijo distribuirane knjige transakcij, tako v javnem kot zasebnem sektorju; spodbuja dodatno preučitev primerov uporabe;

Mala in srednja podjetja, prenos tehnologije in financiranje

55.

pozdravlja potencial tehnologije distribuirane knjige transakcij za izboljšanje obstoječih vrednostih verig in preoblikovanje poslovnih modelov, s čimer spodbuja blaginjo na podlagi inovacij; poudarja učinek racionalizacije dobavnih verig in povečanja interoperabilnosti med podjetji;

56.

poudarja, da lahko odprti protokoli blokovne verige znižajo vstopne ovire za mala in srednja podjetja ter izboljšajo konkurenco na digitalnih trgih;

57.

poudarja, da imajo lahko mala in srednja podjetja koristi od opuščanja posrednikov, saj se s tem zmanjšajo stroški transakcij, stroški posredništva in birokracija; ugotavlja, da uporaba tehnologije distribuirane knjige transakcij zahteva naložbe v specializirano infrastrukturo ali visokozmogljive storitve;

58.

ugotavlja, da inovativna mala in srednja ter zagonska podjetja potrebujejo dostop do financiranja, da bi lahko razvijala projekte, ki temeljijo na tehnologiji distribuirane knjige transakcij; poziva EIB in Evropski investicijski sklad, naj zagotovita možnosti financiranja, ki podpirajo podjetniška prizadevanja na področju tehnologije distribuirane knjige transakcij, da bi pospešili prenos tehnologije;

59.

poziva Komisijo, naj se poveže z državami članicami, da bi zagotovila pravno varnost za vlagatelje, uporabnike in državljane, tako aktivne in pasivne, pri tem pa naj spodbuja harmonizacijo v Uniji ter preučevanje zamisli o uvedbi evropskega potnega lista za projekte na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij;

60.

poudarja potencial, ki ga imajo prve javne ponudbe kovancev (ICO) kot alternativni naložbeni instrument za financiranje malih in srednjih podjetij ter inovativnih podjetij, da bi pospešili prenos tehnologij; opozarja, da lahko pomanjkanje jasnosti glede pravnega okvira, ki bi se uporabljal za prve javne ponudbe kovancev, negativno vpliva na njihov potencial; želi opozoriti, da je lahko pravna varnost bistvena pri krepitvi varstva vlagateljev in potrošnikov ter zmanjševanju tveganj zaradi asimetričnih informacij, goljufivega vedenja, nezakonitih dejavnosti, kot sta pranje denarja in davčna utaja, ter drugih tveganj, na katera je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) opozoril v svojem poročilu o prvih javnih ponudbah kovancev iz leta 2017; poziva Komisijo, naj zagotovi smernice in standarde ter razkrije dokumente, zlasti v primeru storitvenih žetonov, ki štejejo bolj za poseben razred sredstev in manj za vrednostni papir;

61.

poudarja nevarnosti, povezane s prvimi javnimi ponudbami kovancev; poziva Komisijo in zadevne regulativne organe, naj opredelijo merila, ki izboljšajo zaščito vlagateljev ter pojasnjujejo zahteve glede razkritja in obveznosti za pobudnike prvih javnih ponudb kovancev; poudarja, da je pravna varnost bistvena za sprostitev potenciala prvih javnih ponudb kovancev in preprečevanje goljufivih in negativnih tržnih signalov;

62.

poudarja, da so lahko prve javne ponudbe kovancev bistven element znotraj unije kapitalskih trgov; poziva Komisijo, naj preuči pravne zahteve, ki bodo omogočile povezovanje tega razreda sredstev z drugimi finančnimi sredstvi pri krepitvi financiranja in inovativnih projektov malih in srednjih podjetij;

63.

poziva Komisijo, naj ustanovi observatorij za spremljanje prvih javnih ponudb kovancev in podatkovno zbirko njihovih značilnosti in taksonomije, ki bi razlikovala med varnostnimi in storitvenimi žetoni; meni, da bi v smislu pomoči državam članicam pri preučevanju možnosti prvih javnih ponudb kovancev koristen produkt takšnega observatorija lahko bil vzorčni okvir regulativnih peskovnikov in kodeks vedenja, ki bi ga spremljali standardi;

64.

pozdravlja odločitev Komisije in Sveta, da vključita tehnologijo distribuirane knjige transakcij kot legitimni sektor za financiranje v okvir Evropskega sklada za strateške naložbe 2.0;

Politike za spodbujanje tehnologije distribuirane knjige transakcij v Evropi

65.

poudarja, da bi morali biti regulativni pristopi k tehnologiji distribuirane knjige transakcij inovacijam prijazni, omogočati bi morali čezmejno opravljanje storitev in bi morali temeljiti na načelih tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti poslovnega modela;

66.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in izvajajo strategije usposabljanja in preusposabljanja na področju digitalnega znanja ali spretnosti, ki lahko zagotovijo dejavno in vključujočo udeležbo evropske družbe v spremembi paradigme;

67.

spodbuja Komisijo in pristojne nacionalne organe, naj hitro izgradijo tehnično znanje in regulativne zmogljivosti, ki bodo omogočili hitre zakonodajne ali regulativne ukrepe, če in ko bodo potrebni;

68.

poudarja, da Unija ne bi smela urejati tehnologije distribuirane knjige transakcij kot take, temveč bi morala poskušati odpraviti obstoječe ovire za izvajanje blokovnih verig; pozdravlja namero Komisije, da bo uporabila metodo primera uporabe pri preučevanju regulativnega okolja glede uporabe tehnologije distribuirane knjige transakcij in akterjev, ki jo uporabljajo v posameznem sektorju, ter Komisijo in države članice poziva, naj spodbujajo zbliževanje in harmonizacijo regulativnih pristopov;

69.

poziva Komisijo, naj oceni in razvije evropski pravni okvir za reševanje problemov glede pristojnosti, do katerih bi lahko prišlo pri goljufivih ali hudodelskih primerih izmenjave tehnologije distribuirane knjige transakcij;

70.

ugotavlja, da je uporaba primerov bistvenega pomena za razvoj primerov najboljše prakse v ekosistemu tehnologije distribuirane knjige transakcij ter za oceno in upravljanje učinkov na strukturo zaposlovanja pri postopkih avtomatizacije;

71.

pozdravlja v prihodnost usmerjene okvire, namenjene izboljšanju ocenjevanja potencialnih priložnosti in izzivov nastajajočih tehnologij, v podporo boljšemu odločanju in konkretno pozdravlja projekt Blockchain4EU: Blockchain for Industrial Transformations (Blockchain4EU: blokovna veriga za industrijsko preobrazbo), ki ga izvaja Komisija;

72.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo skupne pobude za ozaveščanje in usposabljanje državljanov, podjetij in javnih uprav, da bi olajšali razumevanje in uveljavitev te tehnologije;

73.

poudarja pomen raziskav na področju tehnologije distribuirane knjige transakcij in naložb vanjo; ugotavlja, da bi moral večletni finančni okvir po letu 2020 zagotoviti financiranje za raziskovalne pobude in projekte na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij, saj so potrebne bazične raziskave te tehnologije, tudi glede potencialnih tveganj in vpliva na družbo;

74.

poziva Komisijo, naj ozavešča o tehnologiji distribuirane knjige transakcij, sproža pobude za izobraževanje državljanov glede te tehnologije ter obravnava problem digitalnega razkoraka med državami članicami;

75.

priporoča, naj bodo obstoječe in prihodnje pobude in pilotni projekti, povezani s tehnologijami distribuirane knjige transakcij, ki jih izvaja Komisija, tesno usklajevani, po možnosti pod mentorstvom Opazovalnice EU za blokovne verige, da bi izkoristili sinergijske učinke in zagotovili ustvarjanje dejanske dodane vrednosti, hkrati pa preprečili drage dvojne strukture; poziva Komisijo, naj si redno izmenjuje informacije s Parlamentom o napredku pri pilotnih projektih, povezanih s tehnologijo distribuirane knjige transakcij;

76.

poziva Komisijo, naj sproži politične pobude, ki bi spodbujale konkurenčni položaj EU na področju tehnologije distribuirane knjige transakcij;

77.

poudarja, da ima Unija odlično priložnost, da postane vodilna v svetu na področju tehnologije distribuirane knjige transakcij in da bo na tem področju verodostojen akter pri usmerjanju razvoja in oblikovanju trgov na svetovni ravni v sodelovanju z mednarodnimi partnerji;

o o

78.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0228.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0211.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0023.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0408.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/15

P8_TA(2018)0374

Agenda EU za podeželska, gorska in oddaljena območja

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij (2018/2720(RSP))

(2020/C 011/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o kohezijski politiki v gorskih regijah EU (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020 (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji: sedmo poročilo Evropske komisije (3),

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.	ker podeželska, gorska in oddaljena območja predstavljajo 80 % ozemlja EU, na teh območjih živi 57 % njenega prebivalstva, iz njih pa izhaja 46 % bruto dodane vrednosti;

B.	ker lahko BDP na mestnega prebivalca doseže celo 123 % povprečja EU, medtem ko BDP na prebivalca na zunajmestnih območjih znaša zgolj 70 % povprečja EU;

C.	ker je stopnja brezposelnosti na zunajmestnih območjih med leti 2008 in 2012 zrasla s 7 % na 10,4 %;

D.	ker četrtina prebivalstva na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih nima dostopa do interneta;

ker je treba podeželska, gorska in oddaljena območja pri premagovanju izzivov podpreti; ker je eden od teh izzivov odseljevanje s podeželja, saj starejši ljudje (več kot 65 let) predstavljajo 20 % celotnega prebivalstva teh območij, mladi pa še naprej odhajajo; ker bi zato morali mnogim državljanom iz zunajmestnih območij zagotoviti, da imajo lahko podobne možnosti kot tisti, ki živijo na mestnih območjih;

F.	ker je le 24 % zaposlitev na zunajmestnih območjih v storitvenem sektorju;

G.	ker so ta območja za evropsko gospodarstvo, mesta, industrijo (vključno s turizmom) in državljane v veliki meri glavni vir hrane, uporabe tal, energije, vode, čistega zraka in surovin;

ker so podeželska, gorska in oddaljena območja pogosto v obmejnih regijah držav članic in blizu zunanjih meja EU, in ker bi bilo treba za obravnavanje njihovih posebnih potreb, spodbujanje kohezije in podpiranje dobrih sosedskih odnosov v celoti uporabiti možnosti, ki jih ponujajo čezmejno sodelovanje, makroregionalne strategije in drugi instrumenti, kot je evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EGTC);

ker so predstavniki 40 evropskih držav podpisali deklaracijo iz Venhorsta, ki jo je leta 2017 objavil evropski podeželski parlament in katere namen je spodbujanje sodelovanja na področjih, kot so povezljivost, infrastruktura, storitve, krepitev lokalnih gospodarstev in odprava revščine in ter družbene izključenosti;

poudarja pomembnost podeželskih, gorskih in oddaljenih območij za uravnotežen ozemeljski razvoj v Evropi ter potrebo po njihovi krepitvi prek obravnave njihovih posebnih potreb v politikah EU;

meni, da je spodbujanje lokalnega razvoja bistveno za stabilizacijo in uravnoteženje negativnih trendov na lokalnih trgih, demografske dinamike in naravnih dobrin;

poleg tega poziva k uskladitvi politik EU, da bi zagotovili razvoj podeželskih ozemelj;

poudarja, da so potrebne naložbe v vključevanje podeželskih, gorskih in oddaljenih območij v vse politike, da bi izpolnili prednostne naloge EU, ki so med drugim pametna, trajna in vključujoča rast, varnost hrane in prehranska varnost, družbeno vključevanje, enakost spolov, podnebne spremembe, ustvarjanje delovnih mest, prehod na digitalno tehnologijo in učinkovit notranji trg;

poziva, naj agenda EU za podeželska, gorska in oddaljena območja spodbuja družbenogospodarski razvoj, gospodarsko rast in diverzifikacijo, družbeno blagostanje, varstvo narave in sodelovanje ter medsebojno povezovanje z mestnimi območji, da bi spodbudili kohezijo in preprečili nevarnost ozemeljske razdrobljenosti; poziva k ustanovitvi pakta za pametne vasi, s katerim bi zagotovili učinkovitejši, celovitejši in bolj usklajen pristop k politikam EU, ki vplivajo na podeželska območja, z vključitvijo vseh državnih ravni, v skladu z načelom subsidiarnosti in z agendo EU za mesta, določeno v amsterdamskem paktu;

nadalje poziva, naj omenjena agenda EU za podeželska, gorska in oddaljena območja vključuje strateški okvir za trajnostni razvoj podeželskih, gorskih in oddaljenih območij, ki bo usklajen s posebnimi strategijami za regije, ki zaostajajo v razvoju, in obrobne regije, da bi izpolnili cilje večje odpornosti podeželja, vzpostavitve pametnih vasi, dostopa do javnih storitev, prehoda na digitalno tehnologijo, usposabljanja in inovacij; poleg tega poziva h krepitvi pametnega sodelovanja in partnerstva med podeželskim in mestnim polom, da bi uravnotežili razmerje med podeželjem in mesti;

spodbuja podeželska območja in skupnosti, naj razvijejo projekte, kot so pametne vasi, in pri tem uporabijo svoje prednosti in močne plati, prav tako pa naj razvijejo nove možnosti, kot so decentralizirane storitve, energetske rešitve in digitalne tehnologije ter inovacije;

poudarja, da je treba podpreti nadaljnji razvoj podeželskega turizma in gorskega turizma na kmetijah, obenem pa ohraniti posebnosti teh območij, npr. tradicij in tradicionalnih lokalnih proizvodov, saj ima turizem pomemben družbeni, gospodarski in kulturni vpliv;

poudarja potencial gorskih vulkanskih regij in vulkanov, zlasti v smislu prispevka vulkanologije k doseganju ciljev na področju energije iz obnovljivih virov ter preprečevanju naravnih nesreč, kot so vulkanski izbruhi, in upravljanju z njimi;

10.

poziva Komisijo, naj v prihodnje zakonodajne predloge vključi določbe, ki bodo obravnavale posebnosti omenjenih območij in omogočile zadostno financiranje, zlasti prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za kohezijsko politiko po letu 2020;

11.

poudarja, da Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) znatno prispeva k ekonomski in socialni koheziji, zlasti na podeželju, ter ima pomembno teritorialno razsežnost; zato priporoča, naj se sredstva EKSRP še nadalje trošijo za kohezijsko politiko, da se tako omogoči povezano in dopolnilno financiranje ter poenostavijo postopki za upravičence, da lahko regije črpajo iz različnih virov EU ter najboljše izkoristijo finančne priložnosti in vlagajo na podeželska območja;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in državam članicam.

(1) UL C 76, 28.2.2018, str. 11.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0254.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0105.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/18

P8_TA(2018)0375

Poslabšanje medijske svobode v Belorusiji, zlasti primer Listine 97

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97 (2018/2861(RSP))

(2020/C 011/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.	ker je EU februarja 2016 kot znamenje dobre volje, da bi začela politiko sodelovanja in Belorusijo spodbudila k spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države, odpravila večino omejevalnih ukrepov proti beloruskim uradnikom in pravnim osebam;

B.	ker je EU večkrat poudarila, da bo mogoče odnose med EU in Belorusijo poglobiti šele, ko bodo temeljili na zaupanju ter vrednotah demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin;

C.	ker trenutna politika v Belorusiji spodkopava te vrednote, zaradi česar ji EU ne more ponuditi širšega sodelovanja v vzhodnem partnerstvu, poglobitve odnosov ali podpisa prednostnih nalog partnerstva med EU in Belorusijo;

D.	ker se razmere na področju medijske svobode in svobode govora v Belorusiji še naprej slabšajo, o čemer priča tudi hudo nadlegovanje neodvisnih novičarskih portalov in novinarjev, denimo v primeru BelTA;

E.	ker so beloruske oblasti zoper novinarje pred kratkim sprožile val policijskega nadlegovanja in ustrahovanja;

ker organizacija Novinarji brez meja ugotavlja, da je bilo v letu 2017 aretiranih več kot 100 novinarjev, večina med spremljanjem protestov opozicije; ker je nadlegovanje svobodnih novinarjev, ki delujejo za tuje neodvisne medijske hiše, doseglo doslej nesluteno raven, tem novinarjem pa se poleg tega zavračajo akreditacije;

ker se je bilo vodilno spletno mesto z neodvisnimi novicami Charter 97.org, ki se osredotoča na človekove pravice in cilje opozicije, ime pa je dobilo po Listini 97, izjavi iz leta 1997, v kateri se je pozivalo k demokraciji v Belorusiji in so jo podpisali novinarji, opozicijski politiki in humanitarni aktivisti, primorano preseliti v Varšavo na Poljsko, kjer deluje od leta 2011, potem ko so ga beloruske oblasti večkrat blokirale ter je policija v istem letu v njegovih prostorih izvedla dve raciji in zasegla njegovo opremo;

ker je bil dostop do spletnega mesta Listine 97 v Belorusiji 24. januarja 2018 blokiran za nedoločen čas, in sicer brez sojenja in zgolj z ohlapnimi navedbami o „ogrožanju nacionalnega interesa“; ker se je po navedbah odgovorne urednice Natalije Radine število obiskovalcev spletnega mesta Listine 97, ki so do njega dostopali iz Belorusije, v mesecu po njegovi blokadi zmanjšalo za 70 %;

I.	ker so Nataliji Radini grozili s smrtjo;

J.	ker so 16. aprila 2018 dostop do spletnega mesta Listine 97 na ozemlju Ruske federacije blokirale tudi ruske oblasti;

K.	ker so ustanovitelja Listine 97 Aleha Bjabenina septembra 2010 našli obešenega v domu blizu Minska; ker je bil Pavel Šeremet, v Belorusiji rojeni glasnik organizacije, v sklopu katere deluje Listina 97, julija 2016 v ukrajinski prestolnici Kijev ubit v napadu z avtomobilsko bombo;

ker so beloruski organi v začetku avgusta 2018 izvedli racije v uredniških pisarnah več neodvisnih beloruskih medijev, pri čemer so začeli s preiskavami v Tut.by, nadaljevali pa z racijami v medijih BelaPAN, realty.by, Belaruskaya Navuka in Kultura; ker so bili v racijah aretirani in pridržani novinarji, tudi odgovorni urednik Tut.by, saj naj bi nezakonito pridobili in uporabili spletne informacije državne tiskovne agencije BelTA;

ker je beloruski preiskovalni odbor 7. avgusta 2018 na podlagi člena 349(2) kazenskega zakonika sprožil kazensko preiskavo zoper novinarje in urednike več spletnih medijev ter aretiral 18 novinarjev, sedem od njih pa kot osumljence zadržal tri dni v priporu, pri čemer je za dejanje, ki se jim očita (nezakonit dostop do računalniških informacij zaradi drugih osebnih interesov, ki je povzročil precejšnjo škodo), zagrožena kazen do dveh let zapora; ker se je izvajal pritisk na novinarje in njihove sorodnike, ki so bili primorani sodelovati z obveščevalno službo in policijo;

N.	ker zadnje spremembe zakona o množičnih medijih, sprejete junija 2018, razširjajo vladni nadzor tudi na spletne medijske hiše; ker spremembe, ki bodo začele veljati 1. decembra 2018, pomenijo nove birokratske ovire za spletna mesta, ki se želijo registrirati kot uradne spletne medijske hiše;

ker vladne institucije spletnim medijem, ki se kljub novi zakonodaji ne bodo registrirali ali ne bodo izpolnjevali novih meril, ne bodo podeljevale akreditacij, kar bo še povečalo cenzuro medijev; ker bodo tako registrirane kot neregistrirane spletne medijske hiše morale obvezno beležiti imena oseb, ki podajajo komentarje; ker bodo lastniki registriranih spletnih medijskih hiš tudi pravno odgovorni za vsebino teh komentarjev;

P.	ker nova zakonodaja zahteva, da se morajo avtorji vseh objav in komentarjev na spletnih forumih identificirati, lastniki spletnih mest pa morajo moderirati komentarje;

Q.	ker posebni poročevalec OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji Miklós Haraszti in predstavnik OVSE za svobodo medijev Harlem Désir menita, da zakonodajne spremembe nesprejemljivo omejujejo svobodo govora in dostop do informacij;

R.	ker Belorusija na svetovnem indeksu svobode tiska, za katerega organizacija Novinarji brez meja vsako leto oceni stopnjo svobode tiska v 180 državah, zaseda 155. mesto;

ker so bili beloruski novinarji, ki jim ustava zagotavlja pravico do zbiranja, shranjevanja in širjenja informacij, od začetka leta 2018 že več kot sedemdesetkrat oglobljeni zaradi sodelovanja s tujimi množičnimi mediji brez akreditacije, vsota teh glob pa presega 60 000 BYN; ker je postal člen 22.9 zakonika o upravnih prekrških učinkovito orodje za nadlegovanje neodvisnih novinarjev in medijskih hiš, kot je Belsat TV, ki že od leta 2011 deluje s Poljske;

T.	ker je Belorusija edina država v Evropi, ki še vedno izvršuje smrtno kazen;

ker so določene skupine ljudi v Belorusiji tarča protipravnega odvzema prostosti in samovoljnega pridržanja, odrekanja ustrezne oskrbe in stikov z družinskimi člani v priporu, državno organiziranega telesnega in duševnega nasilja, kazenskega pregona in obsodbe na podlagi lažnih in ponarejenih obtožb, nesorazmernih finančnih kazni, upravnih sankcij in drugih vrst represije, ki jo izvajajo beloruske oblasti; ker med te skupine ljudi sodijo politični zaporniki (predvsem Mihail Žamčužni in Dzmitrij Paljenka), znani politični nasprotniki, aktivisti za človekove pravice, akterji civilne družbe, aktivisti okoljskih in nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe, neodvisni blogerji, novinarji in uredniki, miroljubni protestniki iz vseh krogov in predvsem aktivisti neodvisnih sindikatov (zlasti Henadz Fiadinič in Ihar Komlik);

ostro obsoja ponavljajoče se primere nadlegovanja in pridržanja novinarjev in neodvisnih medijev v Belorusiji; poziva oblasti, naj končajo vsakršno pravno nadlegovanje, ustrahovanje in ogrožanje novinarjev in neodvisnih medijev ter omogočijo svobodno delovanje vseh novičarskih portalov;

meni, da je nesprejemljivo, da beloruske oblasti od januarja 2018 blokirajo novičarsko spletno mesto Listina 97; ponovno poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno odpravijo blokado internetnega dostopa do spletnega mesta v Belorusiji;

ostro obsoja sprejete spremembe medijskega zakonika, ki se zlorabljajo za povečevanje nadzora nad internetom; ponovno izraža močno zaskrbljenost nad čedalje slabšimi razmerami za neodvisna in opozicijska spletna mesta, medijske hiše in novinarje v Belorusiji;

meni, da neodvisni mediji ne ogrožajo oblasti, temveč so pomemben element sistema nadzora in ravnotežja, zato bi jih morala vlada obravnavati kot morebitne kritične partnerje, ne pa kot sovražnike;

obžaluje, da Belorusija nadaljuje represivno in nedemokratično politiko zoper novinarje, odvetnike, politične aktiviste, zagovornike človekovih pravic, akterje civilne družbe, sindikaliste in druge, v katerih vidi grožnjo političnemu sistemu; poudarja, da takšno zatiranje onemogoča tesnejše odnose z EU in širše sodelovanje v vzhodnem partnerstvu;

ponovno poziva beloruske oblasti, naj v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic ter mednarodnimi in regionalnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala Belorusija, okrepijo spoštovanje demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s spoštovanjem verodostojnega in nepristranskega novinarstva;

poziva institucije EU, naj v prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo odločno poudarijo neodvisnost medijev, svobodo govora in svobodo zbiranja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj poskrbijo, da bodo programi pomoči EU in druge oblike dvostranskega sodelovanja, tudi finančna pomoč, vezani na jasne in opazne korake v smeri demokratizacije in odprtosti, vključno s celovito reformo volilnega sistema in popolnim spoštovanjem svobode medijev;

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata organizacije civilne družbe v Belorusiji in tujini; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpirati vse neodvisne vire informacij v beloruski družbi, tudi oddaje v beloruskem jeziku in medije, ki delujejo v tujini, kot sta Listina 97 in Belsat TV;

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v sodelovanju s stalnim poročevalcem OZN za Belorusijo natančno spremlja stanje na področju medijske svobode v Belorusiji;

10.

poziva beloruske oblasti, naj omogočijo popolno in neovirano delovanje političnih in javnih organizacij ter razveljavijo člen 193/1 kazenskega zakonika, ki omejuje svobodo miroljubnega zbiranja in združevanja;

11.

odločno poziva k brezpogojni in takojšnji izpustitvi političnih zapornikov Mihaila Žamčužnija in Dzmitrija Paljenke ter k popolni rehabilitaciji vseh nekdanjih političnih zapornikov; poziva oblasti, naj vsem neodvisnim sindikatom dovolijo, da bodo brez omejitev opravljali svojo upravičeno in osrednjo vlogo v civilni družbi; obžaluje, da sta bila Henadz Fiadinič in Ihar Komlik, aktivista neodvisnega sindikata REP, 24. avgusta 2018 obsojena na štiri leta omejene svobode;

12.

želi pohvaliti delo sedanjega posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji Miklósa Harasztija, njegovo naslednico Anaïs Marin pa opozoriti na najrazličnejše oblike zlorabe oblasti, omejevanje svoboščin posameznikov in kolektivnih svoboščin ter zatiranje civilne družbe, neodvisnih sindikatov in medijev, kakor je jasno navedeno v poročilih njenega predhodnika;

13.

v zvezi s tem poziva beloruske oblasti, naj brez odlašanja priznajo mandat posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji, Komisijo, Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj pa poziva, naj vsakršno prihodnjo finančno ali tehnično pomoč Belorusiji pogojujejo z zgoraj navedenimi okoliščinami, obenem pa ohranijo zmožnost EU za neposredno financiranje beloruske civilne družbe;

14.

je še zmeraj zaskrbljen zaradi gradnje jedrske elektrarne v Ostrovcu; je seznanjen s poročilom o stresnih testih in priporočili, objavljenimi 3. julija 2018, in poziva, naj se priporočila o stresnih testih dodajo kot pogoj za vsakršno nadaljnjo poglobitev sodelovanja med EU in Belorusijo, predvsem pa za podpis prednostnih nalog partnerstva EU-Belorusija;

15.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/21

P8_TA(2018)0376

Združeni arabski emirati, zlasti položaj zagovornika človekovih pravic Ahmeda Mansurja

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o Združenih arabskih emiratih, zlasti položaju zagovornika človekovih pravic Ahmeda Mansurja (2018/2862(RSP))

(2020/C 011/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, tudi tiste z dne 26. oktobra 2012 o stanju na področju človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih (1),

—	ob upoštevanju izjave predsednika Pododbora za človekove pravice z dne 4. junija 2018, s katero je ostro kritiziral kazen 10 let zapora, izrečeno Ahmedu Mansurju,

—	ob upoštevanju člena 30 ustave Združenih arabskih emiratov,

—	ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, ki so jo podpisali tudi Združeni arabski emirati,

—	ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo,

—	ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, kakor so bile posodobljene leta 2008,

—	ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 12. junija 2018, v kateri so pozvali, naj se zagovornik človekovih pravic Ahmed Mansur takoj izpusti,

—	ob upoštevanju izjave sopredsedujočega na 25. seji skupnega sveta in ministrskem srečanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje arabskih zalivskih držav 18. julija 2016 v Bruslju,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ju podpisali tudi Združeni arabski emirati,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker so Ahmeda Mansurja marca 2017 prijeli varnostni uradniki Združenih arabskih emiratov; ker je ta ugledni aktivist za človekove pravice in prejemnik nagrade Fundacije Martina Ennalsa za zagovornike človekovih pravic za leto 2015; ker je bil Ahmed Mansur morda še zadnji zagovornik človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih, ki je lahko javno grajal oblasti;

ker je ministrstvo Združenih arabskih emiratov za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje v izjavi z dne 29. marca 2017 pojasnilo, da je „urad javnega tožilstva za elektronsko kriminaliteto odredil pridržanje Ahmeda Mansurja, ker naj bi ta prek interneta razširjal lažne in zavajajoče informacije z namenom spodbujati odpor in sektaštvo“; ker je iz te in drugih uradnih izjav oblasti Združenih arabskih emiratov razvidno, da je edini razlog za njegovo pridržanje, sojenje in obsodbo vsebina njegovega spletnega izražanja in da obtožbe zoper njega temeljijo na domnevnih kršitvah represivnega zakona Združenih arabskih emiratov o kibernetski kriminaliteti iz leta 2012, ki oblastem Združenih arabskih emiratov omogoča, da utišajo zagovornike človekovih pravic, ter določa dolge zaporne in visoke finančne kazni za posameznike, ki kritizirajo državni vrh;

ker je urad visokega komisarja OZN za človekove pravice presodil, da bi lahko šlo pri prijetju in tajnem pridržanju Ahmeda Mansurja za povračilni ukrep zaradi njegovega sodelovanja v okviru mehanizmov OZN na področju človekovih pravic in zaradi stališč, ki jih je izrazil v družbenih medijih, med drugim na Twitterju, ter zato, ker je dejaven član organizacij, kakršna je Zalivski center za človekove pravice;

D.	ker je skupina strokovnjakov OZN za človekove pravice pozvala vlado Združenih arabskih emiratov, naj izpusti Ahmeda Mansurja, in opisala njegovo prijetje kot napad na zakonito delo zagovornikov človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih;

ker je bil Ahmed Mansur 29. maja 2018 po izrazito nepoštenem sojenju v Abu Dabiju obsojen na kazen 10 let zapora, ker je izvrševal svojo pravico do svobode govora z objavami na omrežju Twitter; ker mu je bila naložena tudi denarna kazen milijon AED (232 475 EUR) in mu je bil za obdobje treh let po izpustitvi odrejen nadzor; ker se je Ahmed Mansur zoper sodbo pritožil, vendar časovni okvir pritožbenega postopka ostaja nejasen;

ker je bil Ahmedu Mansurju po prijetju marca 2017 domnevno prepovedan vsakršen stik z družino in ga je lahko žena od takrat obiskala samo štirikrat; ker naj bi bil od prijetja pridržan v samici in naj bi ga tudi mučili; ker je po navedbah organov Združenih arabskih emiratov pridržan v zaporu Al Sadr v Abu Dabiju;

G.	ker je videti, da si Ahmed Mansur ne more sam izbrati neodvisnega odvetnika, čeprav vlada trdi, da si ga lahko; ker je pravica do odvetnika temeljna pravica vsake pridržane osebe, kot je določeno v členu 16 Arabske listine o človekovih pravicah, ki so jo Združeni arabski emirati ratificirali;

ker so Ahmeda Mansurja oblasti Združenih arabskih emiratov nadlegovale in preganjale več kot šest let in je večkrat doživel fizični napad, grožnje s smrtjo ter fizični in elektronski nadzor; ker je bil po sedmih mesecih pripora v predkazenskem postopku leta 2011 obsojen na tri leta zapora zaradi „žaljenja uradnikov“na sojenju, ki velja za nepošteno; ker je bil po osmih mesecih izpuščen na podlagi predsedniške pomilostitve, vendar mu oblasti niso nikoli vrnile potnega lista, s čimer mu je bila dejansko izrečena prepoved potovanja;

ker je bil Ahmed Mansur pred prijetjem eden od 133 podpisnikov peticije za univerzalne in neposredne volitve v Združenih arabskih emiratih ter za zvezni nacionalni svet, vladni svetovalni odbor, ki bi se mu podelila zakonodajna pooblastila; ker je Ahmed Mansur prav tako upravljal spletni forum, naslovljen Al Hivar Al Emarati, na katerem so grajali vladno politiko in voditelje Združenih arabskih emiratov; ker je član svetovalnega odbora za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri organizaciji Human Rights Watch ter dejaven akter v mehanizmih OZN za človekove pravice;

ker prebivalci Združenih arabskih emiratov, ki so spregovorili o vprašanjih človekovih pravic, tvegajo samovoljno pridržanje, zapor in mučenje; ker se še vedno zatira miroljubni aktivizem, ki poziva k ustavni reformi in reformi v zvezi z vprašanji človekovih pravic; ker postajajo zadnja leta vse pogostejši napadi na člane civilne družbe, ki vključujejo prizadevanja za utišanje, pridržanje ali nadlegovanje aktivistov za človekove pravice, novinarjev, odvetnikov in drugih;

ker je posebna poročevalka OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov po svojem obisku v Združenih arabskih emiratih leta 2014 izjavila, da odvetniki, ki prevzamejo zadeve, povezane z državno varnostjo, „doživljajo nadlegovanje, grožnje in pritisk“; ker je obsodila dejstvo, da je „sodni sistem še vedno pod dejanskim nadzorom izvršilne veje oblasti“;

L.	ker obstajajo dokazi, da so države članice EU dopustile izvoz različnih tehnologij za kibernetski nadzor v države z grozljivim stanjem na področju človekovih pravic, tudi v Združene arabske emirate;

M.	ker se v Združenih arabskih emiratih še naprej uporablja smrtna kazen; ker je vsaj 19 ljudi trenutno obsojenih na smrtno kazen in je bila leta 2017 izvršena ena usmrtitev;

odločno obsoja nadlegovanje, preganjanje in pridržanje Ahmeda Mansurja in vseh drugih zagovornikov človekovih pravic izključno zaradi njihovega delovanja na tem področju in zaradi tega, ker so uveljavili svojo pravico do svobode izražanja tako v spletu kot drugod; poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj opravijo temeljito in nepristransko preiskavo napadov zoper akterje civilne družbe, da se storilce privede pred sodišče;

poziva oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo Ahmeda Mansurja in umaknejo vse obtožbe zoper njega, saj je zapornik vesti, ki je bil priprt izključno zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja, med drugim z delovanjem na področju človekovih pravic; poziva tudi k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti v Združenih arabskih emiratih in umiku vseh obtožb zoper njih;

je globoko zaskrbljen zaradi poročil, da je bil Ahmed Mansur v priporu žrtev različnih oblik mučenja in slabega ravnanja ter da je zaprt v samici; poziva oblasti, naj te obtožbe raziščejo in mu takoj dovolijo redne stike z odvetnikom in družino ter zdravniško oskrbo, če bi jo potreboval; organe Združenih arabskih emiratov opominja, da je daljše pridržanje v samici za nedoločen čas po mednarodnem pravu o človekovih pravicah oblika mučenja oziroma drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, dejstvo, da je bil zapornik aretiran in pridržan brez zapornega naloga in sodnega nadzora, pa krši temeljna načela dolžnega ravnanja po tem pravu;

poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj za pridržane, ki so domnevno kršili zakon, zagotovijo dolžno ravnanje ter svobodno in pravično sojenje v skladu z mednarodnimi standardi;

poziva Združene arabske emirate, naj revidirajo zvezni zakon o boju proti kibernetskemu kriminalu in ga pri tem uskladijo z mednarodnimi standardi, kar zadeva pravico vseh, da iščejo, prejemajo in širijo informacije in ideje ter jih posredujejo drugim, pravico do svobode misli, izražanja in obveščanja, internetni dostop in pravico do zasebnosti; poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj spremenijo protiteroristični zakon, zakon o kibernetskem kriminalu iz leta 2012 in zvezni zakon št. 2/2008, saj se stalno uporabljajo za pregon zagovornikov človekovih pravic;

poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj ustavijo vse oblike nadlegovanja posameznikov in nemudoma prekličejo prepoved potovanja za zagovornike človekovih pravic, ter vztraja, da morajo v vseh okoliščinah zagotoviti, da bodo zagovorniki človekovih pravic v tej državi lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti na področju človekovih pravic, tako doma kot v tujini, brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

poziva, da se na ravni EU prepove izvoz, prodaja, posodabljanje in vzdrževanje vseh oblik varnostne opreme za Združene arabske emirate, če se ta oprema uporablja ali bi se lahko uporabila za notranjo represijo, kar vključuje tehnologijo za internetni nadzor; izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejše uporabe določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor aktivistov in novinarjev; v zvezi s tem pozdravlja trenutna prizadevanja institucij EU za posodobitev uredbe o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo;

je zaskrbljen zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so kaznovani zaradi sodelovanja z OZN in njenimi organi; poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj prenehajo ovirati in nadlegovati posameznike, ki sodelujejo z mehanizmi OZN za človekove pravice; poziva jih tudi, naj strokovnjakom OZN, mednarodnim nevladnim organizacijam in uradnikom EU dovolijo obisk Ahmeda Mansurja;

poziva k večjim svoboščinam v Združenih arabskih emiratih; poudarja, da je pomembno, da Združeni arabski emirati spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, in oblasti poziva, naj vsem svojim državljanom zagotovijo svobodo govora, misli in izražanja, tako v spletu kot drugod, ter izvajajo vse določbe iz deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, zlasti členov 1, 6(a) in 12(2); poudarja, da za te svoboščine ne zagotavljajo samo univerzalni instrumenti človekovih pravic, temveč tudi Arabska listina o človekovih pravicah, ki so jo podpisali tudi Združeni arabski emirati;

10.

poziva Združene arabske emirate, naj ratificirajo mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in njegove izbirne protokole, izdajo stalno vabilo na obisk vsem pooblaščencem ZN za posebni postopek ter tako potrdijo svojo namero, da bodo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic spoštovali najvišje standarde;

11.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico ter EU in njene države članice, naj odločno javno obsodijo to grobo kršitev človekovih pravic in v vseh stikih z oblastmi Združenih arabskih emiratov zahtevajo izpustitev Ahmeda Mansurja; poziva delegacijo EU v Abu Dabiju, naj Ahmedu Mansurju ponudi vso ustrezno podporo, vključno z obiski v zaporu, spremljanjem sojenja ter pravno in drugo pomočjo, ki jo utegne potrebovati; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj Evropskemu parlamentu poroča o ukrepih, ki jih je delegacija EU doslej sprejela v podporo Ahmedu Mansurju;

12.

poziva ESZD, naj zaradi hudih kršitev človekovih pravic predlaga ciljne ukrepe EU, države članice pa naj jih sprejmejo;

13.

znova izraža nasprotovanje smrtni kazni v vseh okoliščinah in poziva k moratoriju na njeno izvrševanje z namenom njene odprave;

14.

spodbuja nadaljnji dialog med EU, njenimi državami članicami in Združenimi arabskimi emirati; meni tudi, da so redna medparlamentarna srečanja med Parlamentom in njegovimi državami partnericami v Zalivu pomemben forum za oblikovanje konstruktivnega in odprtega dialoga o skupnih vprašanjih; poudarja, da medparlamentarne razprave ne bi smele biti osredotočene le na varnost in trgovino, temveč bi bilo treba vanje kot osrednjo temo vključiti spoštovanje človekovih pravic;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Združenih arabskih emiratov, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice in vladam držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu; poziva k prevodu te resolucije v arabščino.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 40.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/25

P8_TA(2018)0377

Množična samovoljna pridržanja Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (2018/2863(RSP))

(2020/C 011/07)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in uporaba smrtne kazni (1), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgarju (avtonomna ujgurska regija Xinjiang) (2), z dne 6. julija 2017 o primeru Nobelovega nagrajenca Lia Xiaoboja in Lee Ming Cheja (3), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (4) ter 12. septembra 2018 o odnosih med EU in Kitajsko (5),

—	ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 4, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

—	ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki je začelo veljati leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Parlamentu in Svetu z dne 22. junija 2016 o elementih nove strategije EU za Kitajsko (JOIN(2016)0030),

—	ob upoštevanju 36. kroga dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je potekal 9. in 10. julija 2018 v Pekingu,

—	ob upoštevanju pripomb iz govora visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet na 39. zasedanju sveta OZN za človekove pravice 10. septembra 2018, v katerem je izrazila globoko zaskrbljenost nad taborišči „za prevzgojo“in pozvala kitajsko vlado, naj sprejme neodvisne preiskovalce,

—	ob upoštevanju nedavnega pisma s splošnimi navedbami, ki ga je maja 2018 delovna skupina OZN o prisilnih in neprostovoljnih izginotjih poslala kitajski vladi, in v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi stalnega slabšanja položaja in povečanja števila naključno pridržanih Ujgurov,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje splošnih človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoletnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da bo pri svojem zunanjem delovanju podpirala ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bi jih vključila v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.	ker so se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje poslabšale po nastopu na oblast predsednika Xi Jinpinga, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države;

ker so se razmere v Xinjiangu, kjer živi 11 milijonov Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, odkar je popoln nadzor nad avtonomno ujgursko pokrajino Xinjiang postal prednostna naloga, razmere pa še dodatno zaostrujejo občasni teroristični napadi Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno povezanih z njo;

ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije podal oceno, da bi lahko bilo v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang pridržanih več deset tisoč do več kot milijonov Ujgurov, ne da bi bili uradno obtoženi ali bi jim bilo sojeno, pod pretvezo, da gre za boj proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker bi to pomenilo največjo množično odvzetje prostosti pripadnikom narodnostne manjšine na svetu v tem času;

ker je tudi izvršna komisija ameriškega kongresa o Kitajski navedla, da obstajajo zanesljive informacije, da so bili Ujguri, Kazahi in druge predvsem muslimanske etnične manjšine v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang podvržene samovoljnemu pridržanju, mučenju, nezaslišanim omejitvam verske prakse in kulture ter da je sistem za digitalni nadzor tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja, in sicer s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, zbiranja podatkov DNK ter obsežno in vsiljivo policijsko prisotnostjo;

F.	ker po poročilih pridržani bivajo v slabih razmerah, so podvrženi politični indoktrinaciji, vključno z obveznimi domoljubnimi tečaji, in so se prisiljeni odpovedati svoji etnični in verski identiteti; ker nedavna poročila govorijo o umrlih v priporu, tudi o samomorih;

G.	ker naj bi na tisoče otrok ločili od staršev, ki so samovoljno pridržani v taboriščih za pridržanje, in so nastanjeni v prenatrpanih sirotišnicah, čeprav je v taborišču priprt samo eden od staršev;

H.	ker je kitajska delegacija na zaslišanju pred OZN v Ženevi 13. avgusta 2018 zavrnila obtožbe izvedencev OZN, da zadržuje ujgurske muslimane v „taboriščih za prevzgojo“v zahodni regiji Xinjiang; ker obstajajo obsežni dokazi o gradnji in širitvi teh taborišč;

I.	ker se je na nekatere tuje novinarje izvajal pritisk, naj ne poročajo o občutljivih vprašanjih, kot so človekove pravice Ujgurov in uporaba taborišč za pridržanje, v nekaterih primerih tudi z zavrnitvijo podaljšanja novinarskih akreditacij;

J.	ker nikjer na svetu prebivalstvo ni tako strogo nadzorovano kot v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang; ker je regionalna vlada zaposlila več deset tisoč dodatnih pripadnikov varnostnih sil;

ker „integrirana platforma za skupne operacije“zbira podatke in tudi shranjuje dodatne podatke o prebivalstvu, vključno z potrošniškimi navadami, bančnimi aktivnostmi, zdravstvenim stanjem in profilom DNK vsakega prebivalca avtonomne ujgurske regije Xinjiang; ker se od muslimanov v regiji zahteva, da v svoje mobilne telefone namestijo vohunsko programsko opremo (ang. spyware), in ker je nenamestitev te opreme kaznivo dejanje;

L.	ker osebna pričevanja in verodostojne akademske raziskave kažejo na namerno osredotočanje na Ujgure, ki imajo vezi z ljudmi v tujini, in na tiste z verskimi prepričanji;

M.	ker se na številne Ujgure v tujini izvaja pritisk, naj se vrnejo na Kitajsko, kar pogosto podpirajo države gostiteljice; ker so kitajska veleposlaništva v tujini številnim Ujgurom zavrnila podaljšanje potnega lista, kar jim povzroča negotovost glede dela in študija;

N.	ker kitajska vlada rutinsko zavrača prošnje delovne skupine za prisilna in neprostovoljna izginotja (WGEID) in visokega komisarja OZN za človekove pravice ter duih posebnih postopkov OZN, da bi v Xinjiang poslala neodvisne preiskovalce;

ker je bil ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti januarja 2014 pridržan, 23. septembra 2014 pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z njim pridržanih in nato na zaporno kazen od treh do osem let obsojenih tudi sedem njegovih nekdanjih študentov; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje in iskal spravo, ki naj temelji na spoštovanju ujgurske kulture;

je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Ujguri in Kazahi, saj se ustavna jamstva za njihove pravice do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobode govora in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja še dodatno omejujejo; zahteva, da oblasti spoštujejo te temeljne svoboščine;

poziva kitajsko vlado, naj takoj izpusti številne samovoljno pridržane pripadnike ujgurske in kazaške manjšine, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe tako in brez pogojevanja izpusti; je zelo zaskrbljen zaradi številnih obtožb o slabih razmerah, mučenju in umiranju v taboriščih; želi opomniti kitajske oblasti, da ustanove za prevzgojo nimajo pravne podlage;

se je z zaskrbljenostjo seznanil s poročili, da so v taboriščih umrli Muhamed Salih Hadžim, Abdulnehed Mehsum, Ajhan Memet in drugi starejši ujgurski akademiki in voditelji skupnosti;

je zelo zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih izvaja država za zagotavljanje „celovitega nadzora“nad regijo, in sicer z vzpostavitvijo kitajskega sistema za elektronski nadzor „Skynet“na pomembnih mestnih območjih, nameščanjem sledilnikov GPS na motorna vozila, uporabo optičnih bralnikov za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter železniških postajah in bencinskih servisih ter dejavnostmi sinkiangške policije za zbiranje vzorcev krvi za dodatno razširitev kitajske podatkovne zbirke DNK;

poudarja, da sta vladni nadzor in prisilno množično zbiranje podatkov o državljanih prvenstveno usmerjena proti Ujgurom, Kazahom in drugim narodnostnim manjšinam, ki so zaradi tega tudi najbolj prizadete, to pa je kršenje mednarodnopravne prepovedi diskriminacije;

poziva kitajsko vlado, naj družinam prizadetih dovoli vpogled v vse podrobnosti prisilnih izginotij v Xinjiangu, vključno z njihovimi imeni, kraji, kjer se nahajajo, in trenutnim stanjem;

je zelo zaskrbljen glede kitajskega zakona za boj proti terorizmu (iz leta 2015) in uredbe o odpravljanju ekstremizma, ki vključujeta presplošne opredelitve terorističnih dejanj; zato poziva Kitajsko, naj jasno razločuje med miroljubnim nestrinjanjem ter nasilnim ekstremizmom;

ponovno poziva kitajsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti ujgurskega akademika Ilhama Tohtija in vse druge, ki so pridržani izključno zaradi miroljubnega uveljavljanja svobode izražanja, ter v pričakovanju njihove izpustitve poziva Kitajsko, naj jim zagotovi reden, neomejen dostop do družin in odvetnikov, ki si jih bodo sami izbrali; poleg tega poziva k izpustitvi Elija Mamuta, Hailaiteja Nijazija, Memetjana Abdulo, Abduhelila Zununa in Abdukerima Abduvelija, kot je EU pozvala med 36. krogom dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko v Pekingu 9. in 10. julija 2018;

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj pozorno spremljajo spreminjajoče se razmere na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno z vse ostrejšo represijo Ujgurov, Kazahov in drugih narodnostnih manjšin, ter naj najvišji ravni kitajske vlade pošljejo odločno sporočilo, da konča groteskno kršenje človekovih pravic;

10.

poziva kitajske organe, naj novinarjem in mednarodnim opazovalcem omogočijo prost, neoviran dostop v provinco Xinjiang;

11.

želi spomniti, da je pomembno, da EU in države članice v stikih s kitajskimi oblastmi opozarjajo na vprašanje kršitev človekovih pravic v Xinjiangu, tudi na ravni voditeljev, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem odnosu s to državo nastopala odločno, jasno in enotno, tudi med letnimi dialogi o človekovih pravicah in na prihajajočem vrhunskem srečanju med Evropo in Azijo;

12.

je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da kitajski organi nadlegujejo Ujgure v tujini in jih poskušajo prepričati, da ovajajo druge Ujgure, se vrnejo v Xinjiang ali da o razmerah tam ne govorijo, včasih tudi tako, da pridržijo njihove sorodnike;

13.

pozdravlja odločitev Nemčije in Švedske, da prekineta vračanje Ujgurov, Kazahov in drugih turško govorečih muslimanov na Kitajsko, saj jim tam grozijo samovoljno pridržanje, mučenje ali drugo slabo ravnanje, ter poziva vse ostale države članice, naj sledijo temu zgledu ter pospešeno obravnavajo prošnje za azil turško govorečih muslimanov, ki tvegajo prisilno vrnitev na Kitajsko; nadalje poziva države članice EU, naj se po potrebi sklicujejo na nacionalno zakonodajo pri preiskavah ustrahovanja turško govoreče muslimanske skupnosti v Evropi;

14.

želi Kitajsko spomniti na njene obveznosti na področju človekovih pravic, saj je podpisala vrsto mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, in zato opozarja, da se od Kitajske pričakuje izpolnjevanje teh zavez;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.

(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.

(3) UL C 334, 19.9.2018, str. 137.

(4) UL C 238, 6.7.2018, str. 108.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/28

P8_TA(2018)0378

Sveženj strategije za javno naročanje

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o svežnju strategije za javno naročanje (2017/2278(INI))

(2020/C 011/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2017 o uspešnem izvajanju javnega naročanja v Evropi in zanjo (COM(2017)0572),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2017 o spodbujanju naložb s prostovoljno predhodno oceno vidikov javnega naročanja za velike infrastrukturne projekte (COM(2017)0573),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2017/1805 z dne 3. oktobra 2017 o profesionalizaciji javnega naročanja – Vzpostavitev arhitekture za profesionalizacijo javnega naročanja (C(2017)6654) (1),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (4),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. maja 2017 o pregledu praktične uporabe enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) (COM(2017)0242),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju (5),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. oktobra 2017 o oceni evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov v skladu z Direktivo 2014/55/EU (COM(2017)0590),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, mnenja Odbora za mednarodno trgovino in stališča v obliki predlogov sprememb Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0229/2018),

A.	ker je treba sprostiti resnični potencial javnih naročil za izgradnjo konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva in ker več kot 250 000 javnih organov v Uniji za javne storitve, dela in proizvode vsako leto porabi okoli 14 % BDP ali skoraj 2 000 milijard EUR;

B.	ker se za javno naročanje porabijo znatni zneski davkoplačevalskega denarja, kar pomeni, da mora biti naročanje etično, pregledno, načelno in karseda učinkovito, tako v smislu stroškov kot zagotovljene kakovosti, da se državljanom zagotovijo kakovostni blago in storitve;

ker so pravilno rabljena pravila o javnem naročanju osrednje orodje za dobro delovanje močnejšega enotnega trga ter za rast podjetij EU in delovnih mest v Uniji in ker je lahko pametna uporaba javnih naročil strateško orodje za doseganje ciljev EU glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter za hitrejši prehod na bolj trajnostne dobavne verige in poslovne modele;

D.	ker je, ko gre za prenos predpisov EU o javnih naročilih in koncesijah ter popolni prenos in izvajanje zakonodaje EU, bistveno, da se malim in srednjim podjetjem olajša in poceni potegovanje za javna naročila, a je treba hkrati popolnoma spoštovati načela EU o preglednosti in konkurenci;

E.	ker je Komisija 3. oktobra 2017 začela namensko posvetovanje o osnutku smernic za javno naročanje inovativnih rešitev, 7. decembra 2017 pa namensko posvetovanje o področju uporabe in strukturi smernic Komisije o družbeno odgovornem javnem naročanju;

ker so po ugotovitvah raziskave iz leta 2016, ki jo navaja sporočilo Komisije COM(2017)0572, samo štiri države članice uporabile digitalno tehnologijo za vse pomembnejše korake pri javnem naročanju, kot so elektronska objava, elektronski dostop do razpisne dokumentacije, elektronska oddaja ponudb, elektronsko ocenjevanje, elektronska oddaja naročila, elektronsko naročanje izdelkov in storitev, elektronsko izdajanje računov in elektronsko plačevanje;

ker je v tematskem informativnem dokumentu evropskega semestra o javnem naročanju iz novembra 2017 navedeno, da se je število postopkov javnega naročanja s samo eno ponudbo v obdobju 2006–2016 povečalo s 14 % na 29 %, in ker glede na sporočilo Komisije COM(2017)0572 samo 45 % javnih naročil nad pragom EU pridobijo mala in srednja podjetja, kar je dosti manj od njihovega deleža v gospodarstvu;

H.	ker bi morala nova pravila, uvedena z direktivami iz leta 2014, pomagati k poenostavitvi in strožjemu nadzoru javnega naročanja ter tako prispevati k izvajanju strategije Evropa 2020 za trajnostno, bolj socialno, inovativno in vključujoče gospodarstvo;

I.	ker se glede na sporočilo Komisije COM(2017)0572 o uspešnem izvajanju javnega naročanja kar pri 55 % postopkov javnih naročil kot edino merilo za dodelitev še vedno uporablja najnižja cena namesto na primer strateških socialnih in okoljskih meril;

J.	ker je Evropska unija zavezana ciljem OZN za trajnostni razvoj;

K.	ker je poglavitno zaupanje dobaviteljev, da sistemi javnega naročanja Unije res zagotavljajo preproste in dostopne digitalne postopke, polno preglednost, celovitost in varnost podatkov;

Zakonodajni okvir in izvajanje

pozdravlja sveženj nezakonodajnih ukrepov, ki ga je skoraj štiri leta po dokončani obsežni reviziji zakonodajnega okvira Unije o javnih naročilih predlagala Komisija, in pričakuje, da bo to ustvarilo spodbude za boljše izvajanje zakonodaje;

izraža globoko razočaranje zaradi počasnosti, s katero številne države članice prenašajo direktive o javnih naročilih iz leta 2014, in zaradi številnih zamud ter obžaluje, da je morala Komisija zoper nekatere države članice začeti postopek za ugotavljanje kršitev; poziva k hitremu dokončanju prenosa v vseh državah članicah brez nadaljnjega odlašanja;

je zaskrbljen zaradi naslednjega kroga rokov, ki so določeni v direktivah glede elektronskih postopkov javnega naročanja in popolnega prehoda držav članic na e-javno naročanje, vključno z izdajanjem elektronskih računov; poudarja, da je treba spodbujanje popolnega prehoda na e-javno naročanje vključiti v digitalno agendo držav članic;

poziva Komisijo, naj hitro dokonča smernice za javna naročila za inovativne rešitve in priročnik o družbeno odgovornem javnem naročanju ter tako olajša izvajanje ustreznih pravnih predpisov v državah članicah;

poziva Komisijo, naj bolje in jasneje organizira priročnike in druga orodja za pomoč državam članicam pri izvajanju okvira za javna naročila, in to tako, da bodo dostopnejši in prijaznejši do uporabnikov in bodo udeležencem omogočili dober pregled, pozornost pa mora biti namenjena tudi temu, kateri jeziki bodo na voljo;

pozdravlja nove smernice za strokovne delavce iz februarja 2018, ki so bile oblikovane za pomoč nacionalnim, regionalnim in lokalnim uradnikom, da bodo zagotavljali učinkovite in pregledne postopke javnih naročil za projekte, ki jih financira EU;

Strateška in usklajena javna naročila

želi spomniti, da sedanja zakonodaja Unije bolj kot kdaj koli prej omogoča, da se javna naročila uporabijo kot strateško orodje za spodbujanje ciljev v politikah EU, in spodbuja države članice, naj to čim bolje izkoristijo; želi opomniti, da je javno naročanje tudi pomembno orodje na regionalni in lokalni ravni, saj dopolnjuje lokalne in regionalne strategije in spodbuja k javnim predstavitvam in posvetovanju s končnimi uporabniki proizvodov in storitev;

poziva, da bi razširili uporabo inovativnih javnih naročil za doseganje pametne, zelene in vključujoče rasti ter za okrepitev krožnega gospodarstva; poudarja, da je krožno gospodarstvo pomembno in da nove direktive o javnih naročilih tu ponujajo nove možnosti glede ponovno uporabljenih, popravljenih, predelanih, obnovljenih ali še drugače trajnostnih in z viri gospodarnih proizvodov in storitev;

poziva države članice, naj javna naročila strateško uporabljajo za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, tudi za mala in srednja podjetja ter za socialna podjetja; poudarja, da to od držav članic zahteva, da na te politike sistematično opozarjajo na najvišji ravni ter v ta namen podpirajo naročnike in strokovne delavce v javni upravi;

10.

poudarja, kako pomembno je, da pogoji javnih naročil niso preveč obremenjujoči, da ostanejo javna naročila dostopna vsem podjetjem, tudi malim in srednjim;

11.

kot dober zgled pozdravlja sprejetje nacionalnih strategij za javna naročila in k temu spodbuja še več držav članic, saj bodo lahko tako posodobile in racionalizirale svoje sisteme javnih naročil in s tem povečale njihovo učinkovitost; poudarja, da je javno naročanje medsektorsko področje za različne javne uprave in da je zato bistvenega pomena, da je ob usklajevanju vzpostavljena tudi struktura upravljanja, v katero so vključeni glavni deležniki, zato da je mogoče najpomembnejše odločitve sprejemati na bolj sodelovalen način in da jih sprejmejo vsi udeleženi;

12.

pozdravlja, da so številne države članice pripravile predpise glede uporabe meril kakovosti (vključno z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo), ter spodbuja k njihovi sistematični uporabi; spodbuja javne naročnike, naj uporabijo še druga merila, ne zgolj najnižjo ceno ali stroškovno učinkovitost, ter naj upoštevajo tudi kakovostne, okoljske in/ali socialne vidike;

13.

čeprav priznava, da v nekaterih primerih nizka cena odraža inovativne rešitve in učinkovito upravljanje, ima pomisleke zaradi pretirane uporabe najnižje cene kot merila za podelitev naročila v številnih državah članicah, brez upoštevanja kakovosti, trajnosti in socialnega vključevanja, zato poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo razloge za tako stanje in o njih poročajo ter naj po potrebi predlagajo ustrezne rešitve;

14.

poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo prakse javnega naročanja v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov; glede tega poziva države članice, naj spodbujajo posvetovanje z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami;

15.

poziva k sprejetju evropskega etičnega kodeksa za javna naročila za različne akterje v tem procesu;

16.

poudarja, kako pomembno je, da javni naročniki pri svojih odločitvah o nakupu upoštevajo vso življenjsko dobo proizvodov, vključno z njihovim vplivom na okolje, in poziva Komisijo, naj pomaga razviti metodologije za izvajanje koncepta „izračunavanja stroškov v življenjski dobi“;

17.

ugotavlja, da so inovativni, socialni in okoljski pomisleki pri javnem naročanju legitimna in pomembna merila za podelitev, da pa si lahko tudi javni naročniki prizadevajo za zelene, inovativne ali socialne cilje z dobro premišljenimi specifikacijami in nediskriminatornim omogočanjem variantnih ponudb, a pod pogojem, da so variantne ponudbe povezane s predmetom naročila in da so sorazmerne z njegovo vrednostjo in cilji;

18.

želi spomniti, da zakonodajni okvir Unije na področju javnih naročil zavezuje države članice k zagotavljanju, da izvajalci in podizvajalci popolnoma spoštujejo določbe okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki velja na kraju izvajanja del, nudenja storitev ali proizvodnje ali dobave blaga, kot je določeno v veljavnih mednarodnih konvencijah, pravu Unije in nacionalnem pravu ter kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalnim pravom in prakso; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice to obveznost izpolnile že ob prenosu in izvajanju direktiv iz leta 2014, in naj olajša izmenjavo dobre prakse na tem področju;

19.

priznava, da morajo biti naročniki za kvalitativno oceno ponudb dovolj vešči, ter poziva Komisijo, naj državam članicam pri tem pomaga z razširjanjem ocenjevalnih metodologij in praks, zlasti z organiziranjem delavnic in usposabljanja; poudarja, da bi morala biti tovrstna pomoč na voljo na vseh ravneh uprave, kjer se izvajajo javna naročila;

20.

poudarja, da mora družbeno odgovorno javno naročanje upoštevati vse dobavne verige in tveganja, povezana s sodobnim suženjstvom, socialnim dampingom in kršitvami človekovih pravic; trdi, da je treba zagotoviti, da blago in storitve, pridobljeni z javnim naročanjem, niso proizvedeni tako, da bi bile kršene človekove pravice; poziva Komisijo, naj v svoje nove smernice o socialnih vidikih pri javnem naročanju vključi vsebinske določbe o etiki v dobavnih verigah;

21.

pozdravlja prizadevanja več držav članic, da bi vzpostavile organe, ki bodo odgovorni za usklajevanje naročil, ter priznava, da bo to prispevalo k strateškemu in učinkovitemu javnemu naročanju;

22.

poziva, naj še več držav članic izkoristi prednosti centralizirane nabave in združevanja javnih naročil, ter ugotavlja, da bi osrednji nabavni organi mogli in morali pospešiti razširjanje strokovnega znanja in izkušenj, dobre prakse in inovacij;

23.

poudarja, da je zlasti zaradi spodbujanja inovacij pomembno, da javni organi sodelujejo s trgom in v zadostni meri izkoristijo fazo pred izvedbo javnega naročila kot pripravo na nadaljnje faze; meni, da je predizvedbena faza lahko bistvena tudi za podpiranje udeležbe malih in srednjih podjetij;

24.

meni, da bo novi partnerski postopek prispeval k spodbujanju inovacij in da bo spodbudil javne naročnike k sodelovanju s trgom, tako da bi razvili nove inovativne metodologije, proizvode, dela ali storitve, ki jih še ne poznamo; glede tega pozdravlja, da se je do tega dne začelo izvajati 17 postopkov inovacijskega partnerstva;

25.

pozdravlja prostovoljno predhodno oceno vidikov javnega naročanja za velike infrastrukturne projekte, kot je predlagala Komisija, in slednjo poziva, naj hitro uvede službo za pomoč uporabnikom, mehanizem za obveščanje in mehanizem za izmenjavo informacij, pri tem pa popolnoma spoštuje zaupnost;

Digitalizacija in dobro upravljanje postopkov javnega naročanja

26.

obžaluje počasno uvajanje digitalnih tehnologij pri javnih naročilih v Uniji, in poziva države članice, naj si prizadevajo za hitro digitalno preobrazbo teh postopkov in za uvedbo elektronskih postopkov v vseh glavnih fazah, in sicer od obveščanja, dostopa do ponudb in predložitve pa vse do ocene, oddaje javnega naročila, naročanja, izdajanja računov in plačila;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo, da bodo e-obrazci uvedeni najpozneje do konca leta 2018;

28.

opozarja, da e-javno naročanje omogoča niz pomembnih koristi, na primer znaten prihranek za vse udeležene, poenostavljene in skrajšane postopke, manj birokratskega in upravnega bremena, večjo preglednost, več inovacij ter boljši dostop malih in srednjih podjetij do trgov javnih naročil;

29.

se strinja s Komisijo, da so registri javnih naročil lahko stroškovno učinkovito orodje za upravljanje pogodb ter za izboljšanje preglednosti, celovitosti in podatkov ter za boljše upravljanje javnega naročanja;

30.

poziva Komisijo, naj prouči možnosti za povezovanje nacionalnih registrov javnih naročil z Elektronskim dnevnikom obvestil o javnih naročilih (Tenders Electronic Daily – TED), da bi odpravili obveznost javnih naročnikov za objavljanje istih informacij v dveh sistemih;

31.

opozarja, da bi utegnili ponudniki, zlasti mala in srednja podjetja, imeti težave zaradi zahtev v zvezi s spričevali in podpisi, ter glede tega spodbuja k enostavnejši ureditvi glede teh zahtev, vključno s celovito uporabo načela „samo enkrat“, da bi čim bolj zmanjšali breme za ponudnike;

32.

poudarja, da morajo biti vse države članice zmožne zagotoviti vse potrebne podatke o izvajanju javnih naročil, vključno s podatki o ponudbah, postopkih in pogodbah in statističnimi informacijami, tudi zato, da se Komisiji omogoči ocena enotnega trga na področju javnega naročanja;

33.

poziva države članice, naj spodbujajo k inovativni uporabi podatkov odprtega formata, saj so tovrstni podatki za vsako vlado bistveni pri vodenju javne uprave, obenem pa omogočajo, da podjetja dobro izkoristijo ekonomski potencial podatkov, ter naj tudi spodbujajo preglednost in odgovornost v institucijah in organih, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem; poudarja, da morajo biti ti podatki vedno objavljeni ob upoštevanju načela sorazmernosti in v skladu s pravnim redom EU o varstvu podatkov in poslovni tajnosti;

Enotni trg in boljši dostop do javnih naročil

34.

poudarja, da je konkurenčnost na področju javnih naročil bistvenega pomena, in z obžalovanjem opaža, da se intenzivnost konkurence na tem področju v Uniji v zadnjih letih zmanjšuje; poziva države članice, ki beležijo visok odstotek obvestil s samo enim ponudnikom, naj se skušajo ta problem odpraviti;

35.

poziva države članice, naj povečajo število združenih postopkov javnih naročil, vključno s čezmejnimi, kot omogočajo revidirani predpisi EU, ter poziva Komisijo, naj zagotovi poglobljeno podporo na tem področju; meni, da zaradi teh postopkov pogodbe vseeno ne bi smele imeti takega obsega, da v najzgodnejši fazi postopka ne bi bila upoštevana mala in srednja podjetja;

36.

obžaluje, da se mala in srednja ter socialna podjetja še vedno spoprijemajo s težavami pri dostopu do javnih naročil, in poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost ukrepov iz direktiv iz leta 2014 ter po potrebi oblikuje nove rešitve;

37.

poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju na podlagi načela „upoštevaj ali pojasni“iz člena 46 Direktive 2014/24/EU, ki določa, da morajo naročniki navesti glavne razloge za svojo odločitev o nerazdelitvi na sklope in jo sistematično obrazložiti v dokumentih o javnem naročilu ali v individualnem poročilu;

38.

poziva države članice, naj podprejo udeležbo malih in srednjih podjetij v razpisih, na primer z obvezno delitvijo na sklope, če je mogoča, ali z določitvijo zgornje meje za promet, ki se zahteva za sodelovanje v javnih razpisih; poudarja, da delitev pogodb za javna naročila v sklope spodbuja konkurenco na trgu in preprečuje tveganje odvisnosti od enega samega dobavitelja; poziva Komisijo in države članice, naj zasnujejo svetovalne službe in usposabljanje za mala in srednja podjetja, s katerimi bodo izboljšale njihovo udeležbo v postopkih javnih naročil;

39.

poziva Komisijo, naj preuči zlasti ovire pri čezmejnih javnih naročilih, ki nastajajo zaradi jezikovnih, pravnih ali drugih ovir, ter naj predlaga rešitve ali posreduje in tako poskrbi za delujoče čezmejno javno naročanje;

40.

poudarja, da je pomembno zagotoviti interoperabilnost nabavljenega blaga in storitev ter preprečevati vezanost na enega samega ponudnika, in poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe na tem področju;

41.

obžaluje, da ni jasnih in prečiščenih podatkov o javnih naročilih v EU, ter ugotavlja, da so zanesljivi podatki o dostopu do javnih naročil potrebni zaradi preverjanja odgovornosti javnih organov ter da je to tudi sredstvo za boj proti goljufijam in korupciji;

42.

sprejema izid ocenjevanja direktiv o revizijskih postopkih in odločitev Komisije, da ne bo predlagala revizije pravnih aktov, vendar poziva k nadaljevanju sodelovanja nacionalnih revizijskih organov, Komisijo pa, naj izda dodatne smernice o teh direktivah;

43.

obžaluje, da direktiva o javnih naročilih na področju obrambe, zlasti pri nadnacionalnih infrastrukturnih projektih, še ni prinesla želenih rezultatov, in poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za boljše izvajanje veljavnih pravil;

44.

poudarja, kako pomembni sta v postopkih javnega naročanja preglednost in nediskriminatornost; želi spomniti, da je pomembno imeti na voljo ustrezne pritožne postopke in dostop do navodil, kako vložiti pritožbo;

Mednarodna javna naročila

45.

poziva k ukrepanju Unije, da bi izboljšali dostop dobaviteljev EU do trgov javnih naročil v tretjih državah, saj je trg javnih naročil Unije med najbolj odprtimi na svetu;

46.

izvaža pomisleke glede nelojalne konkurence v postopkih javnega naročanja zaradi državnega vmešavanja pri ponudnikih iz tretjih držav, predvsem na trgu za električna vozila in baterije, a ne samo tam; meni, da bi bilo treba prakse javnega naročanja po potrebi povezati z instrumenti trgovinske zaščite;

47.

poudarja, da so trgi javnih naročil zelo pomembni za gospodarstvo, saj se odhodki za javna naročila ocenjujejo na 20 % svetovnega BDP in bi zato lahko bilo izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah skupaj z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja pomemben dejavnik rasti trgovine z blagom in storitvami, saj bi pripomoglo k večji izbiri in k stroškovno učinkovitejši porabi davkoplačevalskega denarja v EU in v tretjih državah;

48.

opozarja, da so trgi javnih naročil v tretjih državah pogosto pravno in/ali dejansko zaprti za ponudnike iz EU; poziva Komisijo, naj zbere in priskrbi boljše podatke o mednarodnih postopkih javnih naročil; želi spomniti, da je po ocenah Komisije več kot polovica svetovnega trga javnih naročil še vedno zaprta za svobodno mednarodno konkurenco zaradi zaščitnih ukrepov, ki jih je na svetovni ravni vse več, medtem ko so javna naročila EU, ki so vredna približno 352 milijard EUR, odprta za ponudnike iz držav podpisnic Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih; poudarja, da bi morala EU to neravnovesje reševati brez uporabe protekcionističnih ukrepov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imela evropska podjetje podoben dostop do trga, kot ga imajo konkurenti iz tujine v EU, ter ugotavlja, da bi s predlaganim mednarodnim instrumentom o javnih naročilih pod nekaterimi pogoji lahko spodbudili večji dostop do trgov;

49.

odobrava, da je izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil eno od šestih prednostnih področij za ukrepanje Komisije na področju javnih naročil; poudarja, da je izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah, tudi na podnacionalni ravni, v močnem ofenzivnem interesu EU v trgovinskih pogajanjih, saj je veliko podjetij iz EU zelo konkurenčnih v različnih sektorjih; poudarja, da bi moral vsak prihodnji trgovinski sporazum zajemati tudi vladna javna naročila, s čimer bi omogočili čim večje sodelovanje evropskih podjetij v tujih razpisih; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z določbami o trgih javnih naročil, ki jih vsebujejo sporazumi EU o prosti trgovini, ter njihovo pravilno izvajanje; želi spomniti, da bi bilo treba trgovinske sporazume uporabljati za izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil tretjih držav, ter opozarja, da bi moral biti izboljšani dostop skupaj z okrepljenimi pravili za sodobne, učinkovite in pregledne postopke javnega naročanja, ki so ključnega pomena za stroškovno učinkovitejšo porabo javnega denarja, temeljni element vsakega trgovinskega sporazuma, ki ga sklene EU, ob popolnem spoštovanju legitimnih ciljev javne politike, zapisanih v direktivah Unije o javnem naročanju; poudarja, da bi morali gospodarski subjekti iz tretjih držav spoštovati evropska socialna in okoljska merila za podeljevanje pogodb za javna naročila, kot jih določajo direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter skladno s tem spodbuja uporabo meril ekonomsko najugodnejše ponudbe za podeljevanje teh pogodb; opaža, da dvostranski in podregionalni sporazumi o prosti trgovini ne zagotavljajo vedno polnega dostopa do trgov javnih naročil; poziva Komisijo, naj se pogaja glede čim večjega možnega dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah;

50.

poudarja, da mora vsaka strategija, namenjena odpiranju trgov javnih naročil v tretjih državah, obravnavati konkretne ovire in posebne potrebe malih in srednjih podjetij ter jim tako olajšati dostop do trgov, saj so pri prodiranju na trge javnih naročil tretjih držav še posebej prikrajšana, obenem pa je treba ustrezno upoštevati tudi to, kako na mala in srednja podjetja vpliva izpostavljenost novim konkurentom iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj spodbuja; da bi v trgovinske sporazume vključevali tudi postopke javnega naročanja, ki bodo prijazni do malih in srednjih podjetij (tudi čezmejne pobude in delitev razpisov na sklope); poudarja, kakšne potencialne koristi bi lahko imela digitalizacija z e-naročanjem v vseh postopkih javnih naročil s tretjimi državami, zlasti za mala in srednja podjetja;

51.

poudarja, da večja gospodarstva v vzponu, kot so Brazilija, Kitajska, Indija in Rusija, še vedo niso vključena v sporazum o vladnih naročilih, čeprav sta Kitajska in Rusija že v postopku pristopanja, in poziva Komisijo, naj spodbuja prizadevanja tretjih držav, da bi pristopile k temu sporazumu, saj so večstranski in mnogostranski sporazumi najboljši način za dolgoročno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev; poudarja, da so lahko dvostranski trgovinski sporazumi z ambicioznimi določbami o javnih naročilih, ki upoštevajo načela, na katerih temelji sporazum o vladnih naročilih, pomembno izhodišče za okrepljeno večstransko sodelovanje;

52.

poudarja, da sporazum o vladnih naročilih ni pomemben samo za zagotavljanje pravnega dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah, temveč tudi za povečanje preglednosti in predvidljivosti postopkov za oddajo javnih naročil; spodbuja Komisijo, naj pospeši oblikovanje svetovnih in usklajenih standardov za pregledna javna naročila, saj so pomembno sredstvo v boju proti korupciji; Komisijo izrecno poziva, naj skuša v trgovinske sporazume vključiti določbe o skupnih pravilih za javno naročanje, s katerimi bi omogočili prijavljanje korupcije, poenostavili postopke ter okrepili verodostojnost in preglednost za ponudnike;

Profesionalizacija

53.

pozdravlja priporočila Komisije za profesionalizacijo in poziva države članice, naj njuno oblikujejo nacionalne načrte za to; predlaga, da bi morali v vseh načrtih razlikovati med različnimi vrstami naročil, zlasti zato, ker se dostop malih in srednjih podjetij do storitev in digitalne infrastrukture lahko olajša drugače kot dostop do naročanja v primeru pogodb za velike infrastrukturne projekte;

54.

poziva Komisijo, naj predlaga načine za finančno podporo iz skladov Unije, da bi podprli ustrezne ukrepe v zvezi s profesionalizacijo v državah članicah;

55.

obžaluje, da je raven profesionalizacije javnih naročnikov nizka, in poziva države članice, naj izboljšajo strokovno znanje vseh akterjev na vseh stopnjah postopka javnega naročanja;

56.

poudarja, da morajo biti naročniki in dobavitelji ustrezno usposobljeni za učinkovito delovanje v vseh fazah javnega naročanja, ter da je treba pri vprašanjih profesionalizacije pozornost nameniti vsem ravnem javne uprave, pa tudi merilom kakovosti, vključno s socialnimi in okoljskimi merili; je prepričan, da je mogoče z izboljšanim odločanjem javnih organov o tem, kaj bodo naročili in kako bodo to storili, doseči boljše rezultate; ne glede na izpogajani postopek obžaluje, da javna naročila pogosto pridobijo bolj izkušena podjetja, ki pomagajo že v fazi zasnove pogodbe o javnem naročilu in si tako zagotovijo boljše izhodišče, da jim bo na koncu dodeljena pogodba;

57.

poziva države članice, naj spodbujajo univerze k nadaljnjemu razvoju univerzitetnih programov na področju evropskega prava o javnih naročilih in naj izboljšajo usposabljanje in načrtovanje poklicne poti za nacionalne udeležence na področju javnih naročil, vključno s tistimi, ki delajo v malih in srednjih podjetjih, pa tudi k razvoju usposabljanja na področju razvoja in uvajanja dostopnih informacijskih orodij; podpira oblikovanje skupnega evropskega okvira ustreznih tehničnih in računalniških znanj in veščin;

o o

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 259, 7.10.2017, str. 28.

(2) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 243.

(4) UL L 94, 28.3.2014, str. 1.

(5) UL L 133, 6.5.2014, str. 1.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/36

P8_TA(2018)0382

Prispevek EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah v zvezi s človekovimi pravicami

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (2018/2763(RSP))

(2020/C 011/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2, 3, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike (2),

—	ob upoštevanju členov 207 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012, ter akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015,

—	ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je Svet OZN za človekove pravice potrdil v svoji resoluciji št.17/4 z dne 16. junija 2011,

—	ob upoštevanju strategije Komisije „trgovina za vse“,

—	ob upoštevanju sektorskih smernic Komisije o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (3),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

—	ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izboljšanju dostopa do mehanizmov za varstvo pravic na področju podjetništva in človekovih pravic na ravni EU (4),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 z dne 26. junija 2014, v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij,

—	ob upoštevanju splošne pripombe št. 24 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice o obveznostih držav na področju podjetništva, ki izhajajo iz Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (E/C.12/GC/24),

—	ob upoštevanju maastrichtskih načel o ekstrateritorialnih obveznostih držav na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic (5),

—	ob upoštevanju pobude Združenih narodov za globalni dogovor (6),

—	ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja,

—	ob upoštevanju tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko, ki je bila revidirana leta 2017,

—	ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za sektor oblačil in obutve,

—	ob upoštevanju pobude o otrokovih pravicah in načelih poslovanja, ki jo je pripravil UNICEF,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 20. junija 2016,

—	ob upoštevanju usmerjevalnega standarda ISO 26000 o družbeni odgovornosti,

—	ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (7),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (8),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (9),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope državam članicam o človekovih pravicah in podjetništvu, ki je bilo sprejeto 2. marca 2016,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja (12)

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige (15),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (18),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja (19),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah (20),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o zasebnem sektorju in razvoju (22),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju (23),

—	ob upoštevanju študije o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (24), ki jo je naročil pododbor Parlamenta za človekove pravice,

—

ob upoštevanju vprašanja podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji in Svetu o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (O-000074/2018 – B8-0402/2018, O-000075/2018 – B8-0403/2018 in O-000078/2018 – B8-0404/2018),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

—	ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in načela pravne države ter spoštovanja človekovih pravic; ker morajo njene dejavnosti na mednarodni ravni (vključno z njeno razvojno in trgovinsko politiko) temeljiti na teh načelih in morajo biti skladne z načelom skladnosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 Lizbonske pogodbe; ker je treba v skladu s členom 208 PDEU načelo skladnosti politik za razvoj spoštovati pri vseh zunanjih ukrepih EU;

B.	ker je Evropska unija tako normativna kot gospodarska sila; ker mora kot taka prevzeti vodilno vlogo pri razširjanju primerov najboljše prakse in razvoju globalnih standardov;

ker izvajanje Agende 2030 predvideva, da bi moral gospodarski razvoj iti z roko v roki s socialno pravičnostjo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, vključno s socialnimi pravicami in pravico do človeškega dostojanstva in svobode za vse, ter z visokimi delovnimi in okoljskimi standardi; ker lahko trajnostni razvoj, trgovina in človekove pravice vplivajo eden na drugega in se medsebojno krepijo;

ker imajo obveznosti na področju človekovih pravic predvsem države; ker države kot take niso odgovorne za kršenje človekovih pravic, ki jih zakrivijo zasebnih akterji, lahko pa kršijo svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, kadar so jim take kršitve pripisane ali če ne sprejmejo potrebnih ukrepov za preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in pravno varstvo v primeru kršitev, za katre so odgovorni zasebni akterji; ker imajo države načeloma pravico odločati, katere ukrepe bodo sprejele, pri tem pa uporabljajo politike, zakonodajo, predpise in razsojanje;

E.	ker je primerna skrbnost koncept iz smernic OECD za večnacionalna podjetja (25);

ker bi morale države izpolnjevati svoje obveznosti glede človekovih pravic na svojem ozemlju in/ali območju pristojnosti; ker bi morale države jasno opredeliti, da obveznost do zaščite pomeni urejanje, s katerim se zagotovi, da vsa podjetja, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in/ali območju pristojnosti, ves čas svojega poslovanja spoštujejo človekove pravice, tudi prek svojih hčerinskih družb, nadzorovanih družb in subjektov v njihovi dobavni verigi po svetu;

ker so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je s soglasjem podprl Svet OZN za človekove pravice, še vedno veljavni okvir za preprečevanje in obravnavanje tveganj negativnih posledic za človekove pravice, povezanih s poslovno dejavnostjo, in ker študija iz leta 2017, ki jo je naročil Pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice, o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, jasno kaže, da so države članice EU najnaprednejše na svetovni ravni pri izvajanju načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter da so sprejele ali izvajajo največje število nacionalnih akcijskih načrtov;

ker se vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah uporabljajo za vse države in vsa podjetja, tako nadnacionalna kot druga, ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo, in ker temeljijo na treh stebrih okvira OZN za varovanje, spoštovanje in varstvo pravic, ki so: 1) dolžnost države, da preprečuje kršitve človekovih pravic s stani tretjih, tudi podjetij; 2) odgovornost gospodarskih družb, da spoštujejo človekove pravice in 3) boljši dostop žrtev do učinkovitega sodnega in zunajsodnega varstva pravic; poudarja, da so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah sicer nezavezujoča, vendar so široko uveljavljena in podprta ter služijo kot podlaga za politične usmeritve do podjetij in človekovih pravic na mednarodni ravni, ter kot priznanje obstoječe obveznosti držav, da spoštujejo, varujejo in izpolnjujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, vloge podjetij kot specializiranih organov družbe, ki izvajajo specializirane funkcije in ki morajo spoštovati vse veljavne zakone in človekove pravice, ter potrebe, da se pravice in obveznosti povežejo z ustreznimi in učinkovitimi pravnimi sredstvi, kadar pride do kršitev; ker razpoložljivi dokazi kažejo, da se tam, kjer se izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, število kršitev človekovih pravic s strani gospodarskih družb zmanjša;

ker globalni dogovor Združenih narodov gospodarske družbe poziva, naj v svojem vplivnem območju sprejmejo, podpirajo in uresničujejo sklop temeljnih vrednot s področja človekovih pravic, delavskih standardov, okolja in boja proti korupciji, h katerim naj se prostovoljno zavežejo in jih vključijo v svoje poslovno delovanje;

ker so družbe eden od glavnih akterjev v gospodarski globalizaciji, finančnih storitvah in mednarodni trgovini ter morajo upoštevati vse veljavne zakone in mednarodne sporazume ter človekove pravice; ker lahko ta podjetja in nacionalne gospodarske družbe občasno povzročijo kršitve ali zlorabe človekovih pravic ali prispevajo k njim in vplivajo na pravice ranljivih skupin, kot so manjšine, avtohtoni prebivalci, ženske in otroci, ali prispevajo k okoljskim problemom; ker lahko imajo tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju pozitivnih pobud za spodbujanje človekovih pravic, demokracije, okoljskih standardov in družbene odgovornosti gospodarskih družb;

ker obstaja nesorazmerje med pravicami in obveznostmi nadnacionalnih družb, zlasti pri pogodbah o zaščiti naložb, ki vlagateljem zagotavljajo široke pravice, kot so „poštena in pravična obravnava“, ki niso nujno uravnotežene z zavezujočimi in izvršljivimi obveznostmi v smislu spoštovanja človekovih pravic in okoljske zakonodaje vzdolž vse dobavne verige;

L.	ker se priznava, da imajo evropska podjetja, ki poslujejo na svetovni ravni in so s svojo nediskriminatorno poslovno kulturo za zgled, dolgoročni pozitivni učinek na človekove pravice;

ker je imela EU glede na notranjo/zunanjo usklajenost svojih politik vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za svetovno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov na poslovnem področju in področju človekovih pravic; ker so se EU in njene države članice tudi zavezale vrsti instrumentov, zlasti vodilnim načelom OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011 ter priporočilu Sveta Evrope o človekovih pravicah in podjetjih iz leta 2016;

ker so v zadnjih letih EU in njene države članice začele sprejemati zakonodajo, da bi okrepile odgovornost podjetij in vključile elemente primerne skrbnosti na področju človekovih pravic v zakonodajo; ker ti ukrepi zdaj pomagajo pri opredeljevanju svetovnih standardov, vendar jih je mogoče dodatno razviti, kar dokazujejo uredba EU o konfliktnih mineralih, direktiva EU o nefinančnem poročanju ter uredba o lesu; ker pa Komisija ni naklonjena predložitvi dodatne zakonodaje za druge sektorje, kot so oblačila, čeprav jo je Parlament k temu večkrat pozval; ker bi lahko veliko število nacionalnih zakonodajnih pobud privedlo do neučinkovitih in nepoštenih konkurenčnih pogojev v EU; ker bi lahko bila zavezujoča pogodba OZN v tem smislu pomemben korak naprej;

ker lahko žrtve kršitev človekovih pravic, v katere so vpletena podjetja iz EU, zahtevajo nadomestilo pri domačih sodiščih v EU v okviru Uredbe (EU) št. 1215/2012; ker določbe iz te uredbe zahtevajo močan mednarodni okvir, da bi izboljšali njihovo učinkovitost glede prizadetih strank, hkrati pa zagotovili enake konkurenčne pogoje med gospodarskimi družbami s sedežem v EU in tistimi s sedežem zunaj nje;

ker še vedno ni celovitega svetovnega pristopa k odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic; ker se žrtve kršitev človekovih pravic, v katere so vpletena večnacionalna podjetja, soočajo z različnimi ovirami pri dostopu do pravnih sredstev, vključno s sodnim varstvom in zagotovili o neponovitvi; ker so takšne ovire pri dostopu do pravnih sredstev dodatna kršitev človekovih pravic; ker bi celovit pristop zagotovil pravno varnost tako podjetjem kot posameznikom v kontekstu vse večjega števila nacionalnih pobud za primerno skrbnost;

Q.	ker neenakost spolov pomeni, da so ženske pogosto še posebej izpostavljene kršitvam človekovih pravic in se soočajo s posebnimi bremeni pri iskanju dostopa do varstva pravic;

ker je Agencija za temeljne pravice v svojem poročilu iz leta 2017 ugotovila, da bi bilo mogoče storiti več za zagotovitev učinkovitega sodnega in zunajsodnega varstva pravic v primeru zlorab človekovih pravic, povezanih s podjetji, v EU ali zunaj nje, tudi tako, da bi žrtvam zagotovili več pomoči pri dostopu do sodišč in možnost skupinskih tožb, da bi olajšali dokazovanje ter da bi spodbudili obveznosti v zvezi s primerno skrbnostjo, tudi za starševska podjetja, v povezavi z uspešnostjo na področju človekovih pravic pri odvisnih podjetjih ali dobavnih verigah;

S.	ker so v Evropski konvenciji o človekovih pravicah opredeljene tako domače kot ekstrateritorialne obveznosti držav glede njihovih dolžnosti, da žrtvam kršitev človekovih pravic zagotovijo dostop do varstva pravic;

ker se OZN trenutno pogaja o sistemu odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic, in sicer v okviru odprte medvladne delovne skupine Sveta za človekove pravice (OEIGWG) za nadnacionalne družbe in druga podjetja, ki jo je Generalna skupščina OZN ustanovila leta 2014; ker imajo tako EU kot njene države članice vlogo pri OEIGWG, kljub temu pa Komisija nima mandata od Sveta za pogajanje v imenu EU glede udeležbe pri OEIGWG;

ugotavlja, da bo zaradi globalizacije in vse večje internacionalizacije poslovnih dejavnosti in dobavnih verig vloga gospodarskih družb pri spoštovanju človekovih pravic vse bolj pomembna in je že ustvarila položaj, ko so mednarodne norme, pravila in sodelovanje ključnega pomena za preprečevanje kršitev človekovih pravic v tretjih državah;

meni, da bi se morale nadnacionalne družbe vzdržati financiranja ali izvajanja dejavnosti, komercialnih ali nekomercialnih, ki bi lahko spodbujale radikalizem ali ekstremizem, zlasti če pride do manipulacije verskih prepričanj, ter vsakršne neposredne ali posredne podpore skupinam, ki spodbujajo, zagovarjajo ali upravičujejo nasilje;

je trdno prepričan, da je zasebni sektor pomemben partner pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in zbiranju dodatnih sredstev za razvoj; poudarja, da se morajo akterji iz zasebnega sektorja, glede na njihovo rastočo vlogo v razvojnem sodelovanju, ravnati po načelih razvojne učinkovitosti in upoštevati načela odgovornosti gospodarskih družb skozi celotno življenjsko dobo projektov;

opozarja, da je potrebna skrbnost ključni sestavni del drugega stebra vodilnih načel OZN o odgovornosti gospodarskih družb in spoštovanju človekovih pravic; poudarja, da lahko učinkovite prakse potrebne skrbnosti tudi okrepijo dostop do varstva pravic; spodbuja EU in njene države članice, naj si prizadevajo za sprejetje skladnega okvira zahtev potrebne skrbnosti glede človekovih pravic za gospodarske družbe;

opozarja, da lahko proces oblikovanja nacionalnih akcijskih načrtov, če je dobro zasnovan in prilagojen lokalnim razmeram, prispeva k zagotavljanju učinkovitega izvajanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, pa tudi h krepitvi nacionalnih mehanizmov za varstvo človekovih pravic;

znova poziva, naj se predstavniki EU pri dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami dosledno sklicujejo na ta načela in druge mednarodne standarde odgovornosti gospodarskih družb;

odločno podpira popolno izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, kar je junija 2011 enoglasno podprl tudi Svet, ter poziva EU in države članice, naj oblikujejo in sprejmejo operativne akcijske načrte, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, v katerih bodo določena jasna pričakovanja za vlade in vse vrste podjetij glede hitrega, učinkovitega in celovitega izvajanja navedenih načel; meni, da bi morali nacionalni akcijski načrti vsebovati kazalnike za merjenje napredka; poudarja tudi, da bi morala EU zagotoviti neodvisne in redne strokovne preglede akcijskih načrtov držav članic ter doseženega napredka, zlasti da bi se spodbudil dostop do mehanizmov za varstvo pravic; opozarja, da se lahko vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah dopolnijo z vzporednimi zavezujočimi pobudami, da bi se premostile nekatere pomanjkljivosti teh načel;

obžaluje, da še vedno ni globalnega pristopa glede načina, kako nadnacionalne družbe spoštujejo pravo na področju človekovih pravic in zagotavljajo druge mehanizme za varstvo pravic, kar bi lahko prispevalo k njihovi nekaznovanosti v primerih zlorab človekovih pravic s škodljivimi posledicami za pravice in dostojanstvo ljudi; obžaluje tudi, da vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah niso vključena v noben instrument, ki ga je mogoče izvrševati; opozarja, da je slabo izvajanje vodilnih načel, kot tudi drugih mednarodno priznanih standardov, večinoma posledica njihove nezavezujoče narave;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno obstajajo številne ovire pri dostopu do sodnega varstva, zlasti v povezavi z nadnacionalnimi družbami, na primer zato, ker žrtve težko ugotovijo, katero sodišče je pristojno, ali ker nekatere zlorabe človekovih pravic niso zajete v kazenskih zakonikih, ali pa zaradi korupcije, in te ovire lahko spodkopljejo sodne postopke v državah v razvoju; spominja, da so izredno pomembni tudi mehanizmi zunajsodnega varstva, ki pa pogosto niso na voljo; poziva nacionalne vlade, naj si prek sodnih, upravnih, zakonodajnih in drugih ustreznih kanalov bolj prizadevajo zagotoviti, da bodo imele žrtve v primeru zlorab človekovih pravic na njihovem ozemlju in/ali pod njihovo jurisdikcijo dostop do učinkovitega varstva pravic;

10.

znova poudarja, da so nujno potrebni učinkoviti in dosledni ukrepi na vseh ravneh, tudi na nacionalni, evropski in mednarodni, da bi lahko učinkovito obravnavali zlorabe človekovih pravic, za katere so odgovorne nadnacionalne družbe, zagotovili dostop do mehanizmov za varstvo pravic, ter se soočili s pravnimi vprašanji, ki izhajajo iz nadnacionalnega značaja dejavnosti podjetij in nadnacionalnih družb, in vse kompleksnejšimi svetovnimi vrednostnimi verigami in ekstrateritorialno razsežnostjo nadnacionalnih družb, pa tudi s tem povezano negotovostjo glede tega, kdo je odgovoren za kršitve človekovih pravic; znova poudarja, da je treba v celoti izvajati ekstrateritorialne obveznosti držav, kot je določeno v maastrichtskih načelih, in sicer na podlagi različnih instrumentov Sveta Evrope, zlasti Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP); širše poziva EU, naj da pobude za izboljšanje dostopa do mehanizmov za varstvo pravic v ekstrateritorialnih primerih v skladu s priporočili iz mnenja Agencije za temeljne pravice iz leta 2017;

11.

znova poudarja primarnost človekovih pravic v mednarodnem pravu v skladu s členom 103 Ustanovne listine OZN ter potrebo po utrditvi tega načela z jasnim sistemom, v katerem bi obveznosti, povezane s človekovimi pravicami, dejansko prevladale nad drugimi vrstami nasprotujočih si obveznosti in ki bi vseboval ustrezne mehanizme za izvrševanje prava v zvezi s človekovimi pravicami, spremljanje stanja in varstvo pravic, skupaj s primernimi kaznimi in nadomestili v primeru kršitev; vztraja, da je to nujno za odpravo neravnovesij, ki se pojavljajo z globalizacijo, ter za to, da bodo ljudje in planet na prvem mestu; poudarja, da bosta usklajevanje in izmenjava informacij in primerov dobre prakse pozitivno prispevala k pobudam podjetij, ki so se odločila spoštovati človekove pravice ter socialne in okoljske standarde;

12.

poudarja, da prostovoljna družbena odgovornost gospodarskih družb pomeni tveganje za tiste, ki se odločijo spoštovati mednarodne standarde, saj se soočajo z nepošteno konkurenco; poudarja, da prostovoljni pristop v povezavi z izvajanjem načela dolžnosti skrbnega ravnanja ne zadostuje za izpolnjevanje mednarodnih standardov in obveznosti v celoti;

13.

pri tem toplo pozdravlja delo, ki ga je začela odprta medvladna delovna skupina Združenih narodov, za oblikovanje zavezujočega instrumenta OZN za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami ter meni, da je to nujen korak naprej pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic;

14.

poudarja, da bi morala zavezujoča pogodba temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zajemati: opredelitev obveznosti glede potrebne skrbnosti za nadnacionalne družbe in druga podjetja, tudi za njihove hčerinske družbe, priznanje ekstrateritorialnih obveznosti držav na področju človekovih pravic, priznanje kazenske odgovornosti družb, mehanizme za usklajevanje in sodelovanje med državami pri preiskovanju, pregonu in izvrševanju čezmejnih primerov ter vzpostavitev mednarodnih sodnih in zunajsodnih mehanizmov za nadzor in izvrševanje; meni, da bi moral novi instrument vključevati obveznost, da morajo države članice sprejeti regulativne ukrepe, s katerimi bi od družb zahtevale izvajanje politik in postopkov za potrebno skrbnost glede človekovih pravic, ter predlaga, naj se ta obveznost izvršuje tako, da bodo družbe za zlorabe odgovarjale bodisi v okolju, kjer so nastale posledice, bodisi v okolju, kjer ima krovna družba sedež ali velik del dejavnosti;

15.

poziva države članice OZN, naj pogajanja zaščitijo pred komercialnimi in drugimi posameznimi interesi po zgledu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in člena 5.3 Okvirne konvencije WHO za nadzor nad tobakom, vključno z močnimi etičnimi pravili za preprečevanje navzkrižij interesov in neetičnega lobiranja ter z zahtevo po popolni preglednosti pri stikih med industrijo in udeleženci pogajanj;

16.

znova poudarja, da je treba skozi celoten proces upoštevati vprašanje spola in posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, kot so domorodna ljudstva in otroci;

17.

opominja, da je Parlament v osmih različnih resolucijah izrazil nedvoumno podporo temu večstranskemu pristopu v odprti medvladni delovni skupini;

18.

poudarja, da morajo biti EU in države članice dejavne v tem medvladnem procesu, konkretno z vzpostavitvijo delovne skupine, vključno z vsemi ustreznimi oddelki Komisije, Evropsko službo za zunanje delovanje, delovno skupino Sveta za človekove pravice ter ustreznimi parlamentarnimi odbori, na podlagi načela skladnosti politik za razvoj;

19.

znova poziva EU in države članice, naj zavzeto in konstruktivno sodelujejo v teh pogajanjih in medvladnem procesu, da bo lahko odprta medvladna delovna skupina izpolnila svoj mandat; poudarja, kako pomembno je, da EU konstruktivno prispeva k sklenitvi zavezujoče pogodbe, ki bo učinkovito obravnavala vprašanje odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic in s tem povezane izzive;

20.

poziva države članice OZN, naj poskrbijo, da bodo pogajanja pred pogodbo potekala pregledno in v posvetovanju s širokim krogom imetnikov pravic, na katere bi lahko ta pogodba vplivala, vključno z organizacijami civilne družbe in platformami žrtev zlorab; poziva EU in njene države članice, naj v svoje pogajalsko stališče smiselno vključijo vprašanja glede spolov;

21.

poziva EU, naj zagotovi, da bosta morebitna revizija oziroma prihodnji strateški dokument, povezan s strateškim okvirom in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo, vključevala jasne cilje in merljive referenčne vrednosti za sodelovanje EU v pogajanjih o pogodbi OZN;

22.

je odločen, da bo še naprej pozorno spremljal pogajanja v okviru odprte medvladne delovne skupine;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 19.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0230.

(3) https://ec.europa.eu/anti-trafficking/publications/european-commission-sector-guides-implementing-un-guiding-principles-business-and-hum-0_en

(4) http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2017-opinion-01-2017-business-human-rights_en.pdf

(5) http://www.etoconsortium.org/nc/en/main-navigation/library/maastricht-principles/?tx_drblob_pi1%5BdownloadUid%5D=23

(6) https://www.unglobalcompact.org/

(7) UL L 351, 20.12.2012, str. 1.

(8) UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(9) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0066.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0494.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0448.

(13) UL C 298, 23.8.2018, str. 100.

(14) UL C 252, 18.7.2018, str. 62.

(15) UL C 337, 20.9.2018, str. 33.

(16) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(17) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.

(18) UL C 238, 6.7.2018, str. 57.

(19) UL C 224, 27.6.2018, str. 36.

(20) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.

(21) UL C 101, 16.3.2018, str. 47.

(22) UL C 58, 15.2.2018, str. 209.

(23) UL C 399, 24.11.2017, str. 151.

(24) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/578031/EXPO_STU(2017)578031_EN.pdf

(25) http://www.oecd.org/corporate/mne/48004323.pdf

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/44

P8_TA(2018)0383

Razmere v Jemnu

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o razmerah v Jemnu (2018/2853(RSP))

(2020/C 011/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu, zlasti resolucije z dne 25. februarja 2016 (1) in 15. junija 2017 (2) o humanitarnih razmerah v Jemnu ter z dne 9. julija 2015 (3) in 30. novembra 2017 (4) o razmerah v Jemnu,

—	ob upoštevanju poročila skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov za Jemen pri Svetu OZN za človekove pravice, objavljenega 28. avgusta 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami, ki so se zgodile od septembra 2014,

—	ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidisa z dne 13. junija 2018 o zadnjih dogodkih v okolici Hudajde v Jemnu in z dne 4. avgusta 2018 o zračnih napadih na Hudajdo,

—	ob upoštevanju letnega poročila Visokega komisariata OZN za človekove pravice z dne 24. septembra 2018 o razmerah v Jemnu,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2018 o Jemnu,

—	ob upoštevanju izjave predsednika Varnostnega sveta OZN z dne 15. marca 2018,

—	ob upoštevanju izjave posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Jemen z dne 6. septembra 2018,

—	ob upoštevanju izjave izvršnega direktorja Svetovnega programa za hrano z dne 19. septembra 2018,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Jemnu, zlasti resolucij št. 2216 (2015), št. 2201 (2015) in št. 2140 (2014),

—	ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ker konflikt v Jemnu poteka že četrto leto in ker več kot 22 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč; ker več kot 17 milijonov ljudi nima zagotovljene preskrbe s hrano, med njimi pa je več kot 8 milijonov ljudi, ki so skoraj popolnoma brez hrane in jim grozi stradanje; ker je sedanja razdrobljenost konflikta jasen znak spodkopane državne enotnosti; ker razmere v Jemnu resno ogrožajo stabilnost vse regije;

B.	ker se je konflikt začel leta 2015, ko so hutijevski uporniki, ki jih podpira Iran, odstavili mednarodno priznanega predsednika, ki se je nato z večnacionalno koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije, začel boriti proti upornikom in njihovim zavezniškim silam;

ker je novembra 2017 koalicija pod savdskim vodstvom uvedla blokado za ves uvoz na ozemlje pod nadzorom hutijevcev, z izjemo „nujnega humanitarnega materiala in materiala za nujno pomoč“; ker po navedbah Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti Jemen od uvedbe blokade pokriva le 21 % potreb po gorivu in 68 % potreb po hrani iz uvoza; ker hutijevski uporniki v nekaterih primerih blokirajo dostavo osnovnih zdravil, hrane in humanitarne pomoči mestom pod vladnim nadzorom;

ker je junija 2018 koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov začela ofenzivo za zavzetje mesta Hudajda; ker je organizacija Save the Children poročala o stotinah civilnih smrtnih žrtev med to operacijo; ker je Hudajda najpomembnejše pristanišče v Jemnu in skoznjo potuje kar 70 % hrane in humanitarne pomoči, ki ju država potrebuje; ker je po podatkih OZN od začetka junija 2018 približno 470 000 oseb zbežalo iz province Hudajda; ker bi imel nov napad na Hudajdo uničujoče posledice za civiliste; ker morajo strani v konfliktu dovoliti in olajšati hiter in neoviran prehod humanitarne pomoči, vključno z zdravili, hrano in drugimi potrebščinami, nujnimi za preživetje;

ker je bila ofenziva kot rezultat pogajanj o premirju pod vodstvom posebnega odposlanca Organizacije združenih narodov za Jemen Martina Griffithsa začasno prekinjena; ker se je po propadu zadnjega poskusa mirovnih pogajanj v Ženevi sovražno ravnanje 7. septembra 2018 nadaljevalo; ker se je od začetka ofenzive število civilnih smrtnih žrtev povečalo za 164 %; ker se strani, udeležene v konfliktu, vključno s svojimi regionalnimi in mednarodnimi podporniki, med drugim Savdsko Arabijo in Iranom, kljub mednarodnemu pritisku za stabilno in vključujočo politično rešitev krize, niso dogovorile o premirju ali poravnavi, in ker se spopadi in vsesplošno bombardiranje neprekinjeno nadaljuje;

ker je bil v zračnem napadu na tržnico v severni provinci Sada, ki ga je 9. avgusta 2018 izvedla koalicija pod savdskim vodstvom, zadet šolski avtobus, v napadu pa je umrlo na desetine ljudi, med njimi vsaj 40 otrok, od katerih je bila večina mlajših od 10 let; ker je temu napadu dva tedna kasneje, 24. avgusta, sledil nov napad koalicije pod savdskim vodstvom, v katerem je bilo ubitih 27 civilistov, večinoma otrok, ki so bežali pred nasiljem iz obleganega mesta Hudajda na jugu države;

ker so zaradi intenzivnih operacij pod vodstvom Savdske Arabije in intenzivnih zračnih napadov, tudi neselektivnih napadov na gosto poseljena območja, posledice vojne za humanitarne razmere le še hujše; ker so namerni in neselektivni napadi na civiliste ter civilne tarče, kot so šole in bolnišnice, prepovedani z vojnim pravom; ker bi ob upoštevanju ugotovitev skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov ti napadi lahko pomenili vojna hudodelstva in bi se lahko posamezniki, ki jih storijo, sodno preganjali; ker preiskave domnevnih vojnih hudodelstev v Jemnu, ki jih opravlja koalicija pod savdskim vodstvom, niso dovolj verodostojne in niso zagotovile pravnih sredstev za žrtve;

ker je bilo od marca 2015 ubitih več kot 2 500 otrok, več kot 3 500 jih je bilo pohabljenih ali ranjenih, oborožene sile na terenu pa rekrutirajo vedno več otrok; ker so zaradi nenehnih sovražnosti še posebej prizadeti ženske in otroci; ker po podatkih Unicefa skoraj dva milijona otrok ne obiskuje šole, kar v Jemnu ogroža prihodnost cele generacije otrok, ki imajo do šolanja omejen dostop ali ga sploh nimajo, zaradi česar so dovzetni za vojaško novačenje ter izpostavljeni spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola;

ker poročilo, ki ga je avgusta 2018 pripravil visoki komisar OZN za človekove pravice, ugotavlja, da obstajajo „utemeljeni razlogi za domnevo“, da so vse stranke v konfliktu v Jemnu storile vojna hudodelstva; ker so sile na obeh straneh tega konflikta obtožene, da so uporabile težko orožje na pozidanih in gosto naseljenih območjih, vključno z napadi na bolnišnice in druge nevojaške zgradbe;

ker je zaradi vojne prišlo do uničenja infrastrukture in zloma jemenskega gospodarstva ter obširnih motenj v oskrbi z osnovnimi dobrinami ter zagotavljanju javnih in sanitarnih storitev ter čiste pitne vode; ker se je redno izplačevanje plač za 1,4 milijona jemenskih nevojaških javnih uslužbencev že konec leta 2016 dejansko ustavilo;

K.	ker preprečevanje uporabe letov OZN za mednarodne medije in organizacije za človekove pravice onemogoča neodvisno poročanje o stanju v Jemnu in prispeva h globalnemu zanemarjanju tega konflikta;

ker se spolno nasilje na podlagi spola od začetka konflikta eksponentno povečuje; ker se je že tako omejena zmogljivost za obravnavanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v kazenskopravnem sistemu porušila in se niso izvajale nikakršne preiskave v zvezi s praksami, kot so ugrabitev in posilstvo žensk ali grožnja s tem, da bi se izsilil denar od družin in domačih skupnosti teh žensk;

M.	ker se borci za človekove pravice soočajo z nenehnim nadlegovanjem in grožnjami ter jih blatijo vse strani v konfliktu; ker zagovornice človekovih pravic, novinarke in aktivistke doživljajo namensko zatiranje na podlagi spola;

ker so dejanske hutijevske oblasti izvedle sistemsko kampanjo nadlegovanja, samovoljnega in zlonamernega pridržanja ter prisilnih izginotij in mučenja proti zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in verskim manjšinam; ker 24 Jemencem, pripadnikom bahajske manjšine, med katerimi je tudi en otrok, samo zaradi njihovih prepričanj in miroljubnih dejavnosti grozijo obtožbe, ki lahko vodijo v smrtno kazen;

ker so hutijevski uporniki obtoženi, da so med obleganjem tretjega največjega jemenskega mesta Taiz povzročili množične smrtne žrtve med civilisti; ker vodijo vojno izčrpavanja proti civilnemu prebivalstvu na območjih pod vladnim nadzorom; ker uporabljajo tudi prepovedane protipehotne kopenske mine in rekrutirajo otroke;

ker je predsednik skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov za Jemen pri OZN, ki je 28. avgusta 2018 Svetu za človekove pravice izdala poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v državi, Kamel Džendubi žrtev blatenja z namenom ustrahovanja te skupine in sejanja dvoma v njene ugotovitve;

Q.	ker je Jemen podpisnik Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, vendar ga še ni ratificiral; ker več določb Rimskega statuta, vključno s tistimi, ki so povezane z vojnimi hudodelstvi, odraža običajno mednarodno pravo;

R.	ker je februarja 2018 Rusija vložila veto proti resoluciji Varnostnega sveta OZN, v kateri je bila izpostavljena vloga Irana v tem konfliktu;

ker za hutijevske sile, ki jih podpira Iran, velja mednarodni embargo na orožje, države članice EU pa so sodeč po 18. letnem poročilu EU o izvozu orožja izdajale dovoljenja za dobavo orožja Savdski Arabiji tudi po zaostritvi konflikta, kar je kršitev Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (5); ker so v zadnjem letu nekatere države članice EU deloma ali popolnoma ustavile dobavo orožja Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom; ker je Parlament večkrat pozval podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblikuje pobudo, da bi EU uvedla embargo na izvoz orožja v Savdsko Arabijo v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP;

ker je večina napadov, ki jih ameriške sile izvajajo v Jemnu, smrtonosnih napadov z brezpilotnimi zrakoplovi; ker se odločitev, da se določena oseba doda na seznam ciljev operacij z brezpilotnimi zrakoplovi, pogosto sprejme brez sodnega odloka ali naloga; ker bi se izbira in uboj nekaterih posameznikov lahko v določenih okoliščinah štela za zunajsodni uboj;

ker je vojna v Jemnu odprla prostor za skrajne skupine, vključno z Al Kajdo na Arabskem polotoku, in jim je omogočila, da povečajo območje svojega vpliva in tako ogrožajo širšo regijo; ker je stabilen in varen Jemen z dobro delujočo vlado izjemno pomemben za mednarodna prizadevanja v boju proti ekstremizmu in nasilju v tej regiji in zunaj nje ter za mir in stabilnost v državi sami;

ker je stabilnost v širši regiji ključnega pomena za EU; ker je EU zavezana celovitemu in strateškemu pristopu, ki zajema vse pomembne regionalne subjekte; ker bi moralo biti iskanje politične rešitve konflikta pod okriljem mirovne pobude OZN za Jemen prednostna naloga EU in vse mednarodne skupnosti;

ker se bo EU še naprej zavzemala za dostavljanje življenjsko nujne pomoči vsem ljudem v Jemnu, ki jo potrebujejo; ker se EU hkrati strinja s pomisleki OZN in drugih donatorjev glede nenehnega zmanjševanja humanitarnega prostora; ker je EU od leta 2015 do danes Jemnu namenila že več kot 233 milijonov EUR za humanitarno pomoč;

najostreje obsoja še vedno trajajoče nasilje v Jemnu in vse napade na civilno prebivalstvo in civilno infrastrukturo; poudarja svojo zaskrbljenost zaradi konflikta, ki se vse bolj in bolj spreminja v eno najhujših humanitarnih, političnih in gospodarskih kriz v tem obdobju; želi spomniti vse vpletene strani, pa tudi njihove regionalne in mednarodne podpornike, da so načrtni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnicami in zdravstvenim osebjem, vodooskrbnimi sistemi, pristanišči, letališči in tržnicami, groba kršitev mednarodnega prava;

globoko obžaluje vse smrtne žrtve zaradi konflikta in trpljenje vseh, ki so se znašli sredi spopadov, družinam žrtev pa izreka sožalje; ponovno izraža svojo zavezanost nadaljnji podpori Jemnu in njegovim prebivalcem;

poziva vse strani v konfliktu, naj nemudoma prenehajo vse sovražnosti; poziva Savdsko Arabijo in druge udeležene strani, naj še bolj sprostijo sedanjo blokado Jemna; poziva vse neposredno ali posredno udeležene države in ustrezne subjekte, vključno z Iranom, naj na vse strani izvajajo maksimalen pritisk, da bi si prizadevali za umiritev napetosti, in naj nemudoma prenehajo dajati neposredno ali posredno politično, vojaško in finančno podporo vojaškim akterjem na terenu;

poudarja, da lahko le politična in vključujoča rešitev konflikta, dosežena s pogajanji, ponovno vzpostavi mir ter ohrani enotnost, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Jemna; poziva vse mednarodne in regionalne akterje, naj vzpostavijo konstruktivne stike s stranmi v Jemnu, da bi omogočili umiritev konflikta in pogajanja o rešitvah;

podpira prizadevanja posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Jemen Martina Griffithsa za ponovni začetek političnega procesa; je seznanjen z njegovo izjavo za Varnostni svet OZN z dne 11. septembra 2018, da „čeprav v zadnjem tednu na posvetovanjih v Ženevi ni bilo ene od strani in tudi če ni vse potekalo, kot je bilo načrtovano, smo še vedno uspeli ponovno začeti politični proces s trdno podporo jemenskega prebivalstva in mednarodne skupnosti“; pozdravlja obisk Martina Griffithsa v Sani 16. septembra 2018; poziva, naj se posebnemu odposlancu zagotovi popoln in neoviran dostop vsem delom jemenskega ozemlja; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in vse države članice EU, naj Martinu Griffithsu nudijo politično podporo, da bo mogoče doseči sporazumen in vključujoč dogovor;

najstrožje obsoja vse teroristične napade; je globoko zaskrbljen zaradi povečane prisotnosti kriminalnih in terorističnih skupin v Jemnu, vključno z Al Kajdo na Arabskem polotoku in Isisom/Daišem; poziva vse strani v konfliktu, naj odločno ukrepajo proti tovrstnim skupinam; obsoja prisotnost tujih borcev in poziva k odstranitvi teh borcev iz Jemna;

poziva vse strani v konfliktu, naj dovolijo takojšen in popoln humanitarni dostop do območij, ki jih je prizadel konflikt, da bi bilo mogoče pomagati prebivalcem v stiski; poziva Svet in Varnostni svet OZN, naj pri izvajanju resolucije VS OZN št. 2216(2015) ugotovita, kateri posamezniki ovirajo dostavo humanitarne pomoči v Jemnu, in proti njim uvedeta usmerjene sankcije;

poudarja, da je Varnostni svet OZN poudaril svojo podporo mehanizmu OZN za preverjanje in inšpekcijske preglede ter da EU v celoti podpira nadaljevanje delovanja tega mehanizma ter celovito in nemoteno izvajanje njegovega mandata;

poziva vse strani, naj nemudoma prekinejo napade na svobodo izražanja ter osvobodijo vse novinarje in zagovornike človekovih pravic, ki so pridržani izključno zaradi izvrševanja svojih človekovih pravic; poziva vse strani, naj prenehajo ovirati delo mednarodnih medijev in humanitarnega osebja v zvezi s konfliktom;

10.

poziva vse strani v konfliktu, naj nujno sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovite, nepristranske in neodvisne preiskave vseh domnevnih kršitev in zlorab človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v skladu z mednarodnimi standardi; je globoko zaskrbljen zaradi poročil o odrekanju svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno z diskriminacijo, nezakonitim pridržanjem, uporabo nasilja ter kršitvijo človekovih pravic, ki vključuje tudi spolno in drugačno nasilje nad ženskami, moškimi, dekleti in dečki, s čimer se kršijo mednarodni standardi;

11.

poziva vse strani v konfliktu, naj končajo novačenje oziroma uporabo otrok za vojake in jih prenehajo drugače hudo zlorabljati, saj s tem kršijo veljavno mednarodno pravo in standarde; prav tako jih poziva, naj izpustijo vse otroke, ki so jih že rekrutirale, in v sodelovanju z OZN poskrbijo za njihovo rehabilitacijo in ponovno vključitev v njihove skupnosti; podpira pomembno delo organizacije Unicef v Jemnu;

12.

poziva specializirano kazensko sodišče na območju pod hutijevskim nadzorom v Sani, naj oprosti krivde in izpusti Asmo Al Omeisi, Saida Al Ruvaišeda in Ahmeda Bavazirja, ki so prisilno izginili, bili mučeni in obsojeni na smrt po skrajno nepravičnem sojenju zaradi domnevne pomoči sovražni državi;

13.

poziva specializirano kazensko sodišče v Sani, naj takoj izpusti tudi 25 pripadnikov bahaizma, ki so trenutno pridržani zaradi miroljubnega udejstvovanja v verskih obredih in so proti njim vložene obtožbe, zaradi katerih bi bili lahko obsojeni na smrt;

14.

opominja vse udeležene strani v konfliktu, da so v skladu z mednarodnim pravom odgovorne za vsa storjena kazniva dejanja; poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi domnevni storilci odgovarjali za svoja dejanja, zlasti s pomočjo nacionalnega ali mednarodnega preganjanja posameznikov, skupin ali organizacij, osumljenih teh kršitev, ali z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter preiskovanjem in sodnim pregonom domnevnih storilcev grozodejstev v Jemnu;

15.

izreka priznanje delu skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov za Jemen pri OZN in izraža solidarnost z njenim predsednikom Kamelom Džendubijem; pozdravlja letno poročilo Visokega komisariata OZN za človekove pravice z dne 24. septembra 2018 o razmerah v Jemnu, v katerem se je Svet OZN za človekove pravice odločil, da skupini uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov še za eno leto podaljša mandat, ki ga je mogoče obnoviti z odobritvijo Sveta za človekove pravice, in ki sedaj vključuje zbiranje dokazov o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, storjenih v Jemnu, da bi se odgovorni preganjali in kaznovali; poziva k predložitvi zadeve o razmerah v Jemnu Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS); poziva Jemen, naj se temu sodišču pridruži, kar bi omogočilo pregon vseh oseb, odgovornih za kazniva dejanja, storjena med konfliktom, tudi brez napotitve Varnostnega sveta OZN;

16.

poziva Evropsko unijo in vse države članice, naj zagotovijo povezano, takojšnjo in učinkovito podporo skupini uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov v vseh ustreznih organih OZN, zlasti v Svetu za človekove pravice;

17.

poziva Svet, podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj se uprejo zunajsodnim pobojem, tudi z uporabo brezpilotnih letal, naj ponovno poudarijo stališče EU v okviru mednarodnega prava in zagotovijo, da države članice ne bodo izvajale ali spodbujale nezakonitih smrtonosnih operacij ali kako drugače sodelovale pri njih; poziva Svet, naj sprejme skupno stališče o uporabi oboroženih brezpilotnih letal;

18.

poziva EU, naj na naslednji seji Sveta za človekove pravice opozori na vprašanje članstva držav z zelo vprašljivo zgodovino glede človekovih pravic;

19.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj nadaljujejo dialog o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah z državami iz v tej regiji; izraža pripravljenost za konstruktiven in odprt dialog z oblastmi držav v tej regiji o izpolnjevanju njihovih zavez na področju človekovih pravic; poziva k izmenjavi strokovnega znanja o pravosodnih in pravnih zadevah, da bi okrepili varstvo pravic posameznikov v teh državah;

20.

poziva Svet, naj v skladu s smernicami EU dejansko spodbuja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava; ponavlja, da morajo vse države članice EU zlasti strogo spoštovati pravila iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP; glede tega želi spomniti na resoluciji Evropskega parlamenta o razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016 in 30. novembra 2017; v zvezi s tem poziva vse države članice EU, naj se vzdržijo prodaje orožja in vojaške opreme Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom in kateri koli članici mednarodne koalicije, pa tudi jemenski vladi ter drugim stranem v konfliktu;

21.

obsoja uničevanje jemenske kulturne dediščine z zračnimi napadi koalicije pod savdskim vodstvom, tudi na stari del Sane in zgodovinsko mesto Zabid; obžaluje in opozarja na odgovornost koalicije za to uničenje ter poudarja, da bo odgovarjala za ta dejanja; poziva generalnega sekretarja OZN, naj od Varnostnega sveta zahteva sprejem resolucije o zaščiti vseh kulturnih krajev, ki jih ogrožajo konflikti v Jemnu;

22.

pozdravlja načrt OZN za humanitarni odziv v Jemnu iz leta 2018 in donatorsko prireditev na visoki ravni za humanitarno krizo v Jemnu iz leta 2018, na kateri so se mednarodni donatorji zavezali pomoči v višini več kot 2 milijardi USD; obžaluje pa, da še vedno ni dovolj finančnih sredstev za Jemen; pozdravlja prizadevanja EU za pomoč tistim, ki jih je prizadel konflikt v Jemnu, in njeno zavezo v višini 107,5 milijona EUR; poziva vse donatorje, naj hitro izplačajo zneske, za katere so se zavezali; pozdravlja dejstvo, da bo EU še naprej zagotavljala razvojno pomoč Jemnu, pri čemer bo dajala prednost ukrepom, namenjenim stabilizaciji države, in bo z lokalnimi oblastmi sodelovala na stabilnih področjih pri spodbujanju odpornosti, pomoči pri ohranjanju zagotavljanja osnovnih storitev in spodbujanju trajnostnih življenjskih pogojev za skupnosti;

23.

si pridržuje pravico, da zadevo ponovno preuči, dokler se s pogajanji ne doseže rešitev; priporoča, naj Pododbor za človekove pravice spremlja spremembe na področju človekovih pravic v Jemnu in pripravi poročilo o kršitvah človekovih in državljanskih pravic v državi;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav in vladi Jemna.

(1) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.

(2) UL C 331, 18.9.2018, str. 146.

(3) UL C 265, 11.8.2017, str. 93.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0473.

(5) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/50

P8_TA(2018)0384

Boj proti carinskim goljufijam in zaščita lastnih sredstev EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU (2018/2747(RSP))

(2020/C 011/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sedemnajstega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam za leto 2016,

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (2), Sklepa Komisije (EU) 2018/1094 z dne 1. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Nizozemske pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (3) in Sklepa Komisije (EU) 2018/1103 z dne 7. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Malte pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (5), in povezanih delegiranih in izvedbenih aktov,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV (COM(2016)0148),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 24/2015 z dne 3. marca 2016 z naslovom Boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti: potrebnih je več ukrepov,

—	ob upoštevanju carinskega postopka 42, ki določa oprostitev plačila DDV za blago, uvoženo v eno državo članico, ki bo naknadno poslano v drugo državo članico,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (6),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z dne 5. decembra 2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU,

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračunski nadzor,

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.	ker tradicionalna lastna sredstva, ki vključujejo zlasti carine na uvoz iz držav izven EU in prelevmane na sladkor, predstavljajo približno 12,8 % lastnih sredstev EU;

B.	ker je na začetku leta 2017 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zaključil preiskavo primera v zvezi s carinskimi goljufijami v Združenem kraljestvu, glavni sklepi te preiskave pa so navedeni v poročilu o dejavnostih urada OLAF za leto 2017;

C.	ker je urad OLAF izračunal 1,987 milijarde EUR izgube lastnih sredstev iz proračuna EU zaradi izgubljenih carin na tekstilne izdelke in obutev, ki so bili v obdobju 2013–2016 uvoženi iz Kitajske prek Združenega kraljestva;

D.	ker je za primerjavo urad OLAF leta 2016 priporočil finančno izterjavo skupnega zneska v višini 631,1 milijona EUR kot rezultat 272 preiskav, ki jih je opravil;

E.	ker zadevna goljufija vključuje podcenitev, pri čemer imajo lahko uvozniki dobiček od izogibanja carinskim dajatvam in s tem povezanim davkom, pri čemer plačajo veliko manj, kot je zakonsko določeno;

ker je preiskava odkrila tudi obsežno utajo DDV v zvezi z uvozom prek Združenega kraljestva z zlorabo začasne prekinitve plačila DDV ali tako imenovanega carinskega postopka 42; ker so bile te izgube DDV skupaj ocenjene na približno 3,2 milijarde EUR v obdobju 2013–2016, kar je tudi izguba za proračun EU;

ker je urad OLAF izdal finančno priporočilo Generalnemu direktoratu Komisije za proračun, upravno priporočilo Generalnemu direktoratu Komisije za obdavčenje in carinsko unijo ter sodno priporočilo za kronsko tožilstvo Združenega kraljestva, da sproži sodni postopek proti tistim, ki so vpleteni v goljufivo izogibanje plačevanja carin, in tistim, ki zavestno sodelujejo pri pranju premoženjske koristi, pridobljene s to kršitvijo;

ker urad OLAF trenutno preučuje novo zadevo carinske podcenitve, ki vključuje pristanišče Pirej v Grčiji, ki pomeni resno izgubo sredstev EU in ki naj bi po ocenah Italijo oškodovala za desetine milijonov evrov neplačanega DDV, čeprav bi bil lahko skupni znesek veliko večji, saj preiskava še poteka;

I.	ker primeri Združenega kraljestva in Grčije še zdaleč niso osamljeni in bi morali biti povod za ukrepanje;

J.	ker je Evropsko računsko sodišče poudarilo, da države članice ne izvajajo usklajenih in standardiziranih carinskih kontrol, kar bi lahko spodbudilo goljufe, da bodo izbrali najšibkejši člen v verigi, pri katerem bodo opravili goljufiv uvoz;

pozdravlja postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je Komisija sprožila 8. marca 2018 kot nadaljevanje postopka v zvezi s carinskimi goljufijami v Združenem kraljestvu;

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izterjavo nepobranih lastnih sredstev EU in tako zagotovi prihodke za proračun EU;

poziva Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo, naj ukrepa, da bi preprečil prihodnjo zlorabo carinskega postopka 42;

zahteva, da Komisija spremlja priporočila urada OLAF in mu ustrezno poroča, ter obžaluje, da izterjava sredstev lahko traja 10 let;

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice v celoti upoštevale določbe carinskega zakonika Unije, ki je začel veljati 1. maja 2016, in pojasni vse določbe, ki bi lahko povzročile zmedo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba skupnih pravil s strani carinskih organov organizirana tako, da se bodo goljufije, vključno z davčnim vrtiljakom, učinkovito preprečile in da se bo izboljšal nadzor v pristaniščih, na letališčih in kopenskih mejah ter na internetu;

poziva Komisijo, naj prispeva k dokončni vzpostavitvi in finančni vzdržnosti carinskih informacijskih sistemov EU;

poziva Komisijo, naj razvije primerno metodologijo in predloži redne ocene izgub zaradi neplačanih carin od leta 2019 ter o tem vsakih šest mesecev poroča Parlamentu;

poziva Svet, naj hitro doseže dogovor s Parlamentom o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, da se omogočijo usklajene upravne sankcije in uporaba istih meril pri obravnavi kršitev; opozarja, da je Parlament oktobra 2016 sprejel svoje stališče; poziva Komisijo, naj pomaga pri doseganju tega dogovora;

obžaluje, da se vse države članice EU še niso dogovorile, da bodo sodelovale pri Evropskem javnem tožilstvu;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj čim prej zaključijo razprave o prizadevanjih za uvedbo dokončnega sistema DDV, katerega cilj je uskladiti način pobiranja in plačevanja DDV po vsej EU, da bi se med drugim izognili goljufijam;

11.

poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za zagotovitev popolnega in pravočasnega izvajanja predpisov o DDV v vseh državah članicah, da se zagotovi ta vir lastnih sredstev EU;

12.

poziva Komisijo, naj razmisli o prenosu odgovornosti carinskih organov z nacionalnih ravni na raven EU v zvezi z zagotavljanjem usklajenega obravnavanja na vseh vstopnih točkah EU, spremljanjem uspešnosti in dejavnosti carinskih uprav ter zbiranjem in obdelavo carinskih podatkov;

13.

podpira cilje uredbe Carina 2020 (Uredba (EU) št. 1294/2013 (7)), da se podprejo carinski organi pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in držav članic, vključno z bojem proti goljufijam; poudarja, da mora Komisija sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.

(2) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.

(3) UL L 196, 2.8.2018, str. 1.

(4) UL L 201, 8.8.2018, str. 2.

(5) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 209.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/53

P8_TA(2018)0358

Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu (Georgios Kyrtsos)

Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o zahtevi za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu (Georgios Kyrtsos) (2018/2069(IMM))

(2020/C 011/12)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu, ki jo je 28. marca 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča, da bi se tako omogočil kazenski postopek zoper njega zaradi kaznivega dejanja neplačila dolga državi (kazenski zadevi ABM: IG 2017/11402 in EG 10-17/337, predloženi z dokumentom št. 1 160 350 z dne 28. marca 2018), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 2. maja 2018,

—	po zagovoru Georgiosa Kircosa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013 (1),

—	ob upoštevanju 62. člena ustave Helenske republike,

—	ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0291/2018),

ker je tožilstvo grškega vrhovnega sodišča zahtevalo odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Georgiosu Kircosu v zvezi s kazenskimi postopki zaradi neplačila dolga državi (več kot 200 000 EUR), v skladu z določbami člena 25(1) in (6) zakona št. 1882/1990, ki so bile nadomeščene z določbami člena 23(1) zakona št. 2523/1997, in člena 25(1) zakona št. 1882/90, ki so bile nadomeščene z določbami člena 34(1) zakona št. 3220/2004, člena 3(1) zakona št. 3943/2011, člena 20 zakona št. 4321/2015 in člena 8 zakona št. 4337/2015;

B.	ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.	ker 62. člen ustave Helenske republike določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.	ker je bil Georgios Kircos od 29. junija 2009 zakoniti zastopnik (izvršni direktor) družbe Free Sunday Publishing House Ltd.;

E.	ker je Georgios Kircos obtožen, da kot zakoniti zastopnik družbe Free Sunday Publishing House Ltd. ni poravnal dolga državi v višini šeststo sedemindvajset tisoč sedemsto dvainpetdeset evrov in petinšestdeset centov (627 752,65 EUR);

F.	ker domnevno kaznivo dejanje očitno nima zveze s funkcijo Georgiosa Kircosa kot poslanca Evropskega parlamenta, temveč je povezano z njegovim nekdanjim delovnim mestom direktorja časopisne hiše;

G.	ker se v zvezi s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije postopek ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec Evropskega parlamenta izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

H.	ker ni razlogov za domnevo, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo (fumus persecutionis);

sklene, da se Georgiosu Kircosu odvzame imuniteta;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim organom in Georgiosu Kircosu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/55

P8_TA(2018)0359

Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (kodificirano besedilo) (COM(2018)0139 – C8-0116/2018 – 2018/0066(COD))

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

(2020/C 011/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0139),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0116/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (1),

—	ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0290/2018),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

P8_TC1-COD(2018)0066

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1806.)

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/57

P8_TA(2018)0360

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Marokom: pogoji za sodelovanje Maroka v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma, v imenu Unije, o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, v katerem so določeni pogoji za sodelovanje Kraljevine Maroko v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) (06534/2018 – C8-0150/2018 – 2018/0036(NLE))

(Odobritev)

(2020/C 011/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06534/2018),

—	ob upoštevanju osnutka sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, v katerem so določeni pogoji za sodelovanje Kraljevine Maroko v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) (06533/2018),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0150/2018),

—	ob upoštevanju Sklepa (EU) 2017/1324 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o sodelovanju Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic,

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0281/2018),

odobri sklenitev sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/58

P8_TA(2018)0361

Sporazum o zračnem prometu med EU in Kanado ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi (06730/2018 – C8-0160/2018 – 2009/0018(NLE))

(Odobritev)

(2020/C 011/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06730/2018),

—	ob upoštevanju Sporazuma o zračnem prometu med Kanado ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami (1),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0160/2018),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0254/2018),

odobri sklenitev sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kanade.

(1) UL L 207, 6.8.2010, str. 32.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/59

P8_TA(2018)0362

Vključitev italijanske občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES glede vključitve italijanske občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije in v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES (COM(2018)0261 – C8-0226/2018 – 2018/0124(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2020/C 011/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0261),

—	ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0226/2018),

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0284/2018),

odobri predlog Komisije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/60

P8_TA(2018)0363

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2018/001 NL/Financial service activities

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Nizozemska – EGF/2018/001 NL/Financial service activities) (COM(2018)0548 – C8-0392/2018 – 2018/2220(BUD))

(2020/C 011/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0548 – C8-0392/2018),

—	ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) in zlasti točke 13,

—	ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0294/2018),

A.	ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.	ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

ker je Nizozemska vložila vlogo EGF/2018/001 NL/Financial service activities za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 1 324 presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 64 NACE Revizija 2 (Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov), v regijah na ravni NUTS 2 NL 12 – Friesland, NL 13 – Drenthe in NL 21 – Overijssel na Nizozemskem, kar je prva vloga v tem gospodarskem sektorju od ustanovitve ESPG;

ker vloga temelji na merilu za pomoč iz točke (b) člena 4(1) uredbe o ESPG, ki zahteva vsaj 500 delavcev, ki so postali presežni v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE Revizija 2 in se nahaja v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2 v državi članici;

se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Nizozemska na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 192 500 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 1 987 500 EUR;

ugotavlja, da so nizozemski organi vlogo predložili 23. februarja 2018, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Nizozemska, oceno dokončno pripravila 20. julija 2018 in jo 20. avgusta 2018 posredovala Parlamentu;

je seznanjen, da Nizozemska trdi, da je odpuščanje presežnih delavcev povezano s svetovno finančno in gospodarsko krizo ter njenim vplivom na storitve in delovanje nizozemskih bank; je seznanjen, da so nizka obrestna mera, ki je bila uvedena kot odziv na finančno krizo, strožji regulativni pogoji, znatno zmanjševanje hipotekarnega trga in zagotavljanja kreditov za mala in srednja podjetja privedli do manjše donosnosti in povzročili nujno potrebo po zmanjšanju stroškov; obžaluje, da so zaradi tega banke okrnile svoje osebje, predvsem z zaprtjem regionalnih podružnic in s preoblikovanjem v spletno bančništvo;

priznava, da je v zadnjih nekaj letih sicer opaziti manjše okrevanje, vendar ostaja obseg posojil na hipotekarnem trgu vseeno manjši kot pred krizo;

obžaluje, da se finančni sektorji v drugih državah članicah soočajo s podobnim pritiskom; se zaveda, da bi utegnilo biti obdobje, v katerem je prišlo do odpuščanj, v nekaterih primerih predolgo, da bi bila izpolnjena merila ESPG; kljub temu poziva vlade držav članic, naj razmislijo, ali bi bilo mogoče z ESPG uslužbencem omogočiti, da se prilagodijo na te spremembe;

opominja, da so bili delavci odpuščeni v 20 podjetjih, ki delujejo v nizozemskem bančnem sektorju, kar naj bi po pričakovanjih znatno negativno vplivalo na lokalno gospodarstvo, da je brezposelnost v treh pokrajinah, na katere se nanaša vloga (Friesland, Drenthe in Overijssel), višja od nacionalnega povprečja in da bodo posledice odpuščanja večje zaradi težav pri prezaposlovanju zaradi pomanjkanja delovnih mest, nizke stopnje izobrazbe odpuščenih delavcev ter visokega števila iskalcev zaposlitve;

ugotavlja, da se vloga nanaša na 1 324 delavcev, ki so postali presežni; vendar se sprašuje, zakaj bo le 450 teh delavcev sodelovalo v predlaganih ukrepih; poudarja, da je večina delavcev, ki so postali presežni, žensk (59 %), ki so del upravnega osebja ali receptorke; ugotavlja tudi, da je 27 % presežnih delavcev starejših od 55 let; glede na navedeno priznava pomen aktivnih ukrepov na trgu dela, ki se sofinancirajo iz ESPG, za izboljšanje možnosti ponovnega vključevanja teh ranljivih skupin na trg dela;

pozdravlja, da se je Nizozemska odločila s pomočjo ciljno podpreti ranljive skupine ter pomagati ljudem, ki želijo zamenjati poklic, sektor ali regijo, med drugim z usposabljanjem za sektor maloprodaje in nove poklice, na primer v prometu, storitvah IT in tehničnih poklicih, ki ponujajo boljše zaposlitvene priložnosti;

je seznanjen, da Nizozemska načrtuje sedem vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer: (i) sprejem, (ii) pomoč pri iskanju zaposlitve, (iii) borza mobilnosti, (iv) usposabljanje in kovčing za spodbujanje podjetništva, (v) usposabljanje in prekvalifikacija, (vi) pomoč pri prezaposlovanju, (vii) nepovratna sredstva za spodbujanje podjetništva;

10.

ugotavlja, da je borzi mobilnosti namenjenih skoraj 30 % celotnega svežnja prilagojenih storitev; razume, da ta zajema tudi mentorstvo za osebe, ki bi sicer le stežka našle zaposlitev;

11.

je seznanjen, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju z deležniki in socialnimi partnerji, kot so nizozemsko združenje bank (NVB), nizozemska zveza sindikatov (FNV) in nacionalna zveza krščanskih sindikatov (CNV);

12.

poudarja, da nizozemske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

13.

ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

14.

poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti delovnih mest in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG;

15.

opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

16.

želi spomniti na svoj poziv Komisiji, naj javnosti omogoči dostop do vseh dokumentov, povezanih z vlogami za sredstva ESPG;

17.

odobri sklep, priložen k tej resoluciji;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep podpiše skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nizozemske – EGF/2018/001 NL/Financial service activities

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/1675.)

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/64

P8_TA(2018)0364

Opravljanje avdiovizualnih medijskih storitev ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere (COM(2016)0287 – C8-0193/2016 – 2016/0151(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 011/18)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0287),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1) in 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0193/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8–0192/2017),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 157.

(2) UL C 185, 9.6.2017, str. 41.

P8_TC1-COD(2016)0151

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. oktobra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/1808.)

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/66

P8_TA(2018)0365

Predlog spremembe proračuna št. 5/2018: preklic rezerve v zvezi s podporo za Turčijo iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), okrepitev evropskega instrumenta sosedstva (ENI) in humanitarne pomoči za druge nujne ukrepe ter sprememba kadrovskega načrta Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (INEA) glede na pobudo WiFi4EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2018 za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija: Preklic rezerve v zvezi s podporo za Turčijo iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), okrepitev evropskega instrumenta sosedstva (ENI) in humanitarne pomoči za druge nujne ukrepe ter sprememba kadrovskega načrta Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (INEA) glede na pobudo WiFi4EU (11843/2018 – C8-0415/2018 – 2018/2165(BUD))

(2020/C 011/19)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), zlasti člena 41,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (2), zlasti člena 44,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, kot je bil dokončno sprejet 30. novembra 2017 (3),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (4),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (5),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (6),

—	ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2018, ki ga je Komisija sprejela 10. julija 2018 (COM(2018)0537),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 5/2018, ki ga je Svet sprejel 18. septembra 2018 in ga 20. septembra 2018 posredoval Evropskemu parlamentu (11843/2018 – C8-0415/2018),

—	ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

—	ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0292/2018),

ker je proračunski organ na pobudo Parlamenta v proračunskem postopku za leto 2018 sklenil, da se v zvezi s podporo Unije za Turčijo iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) uvrstijo v rezervo sredstva za prevzem obveznosti v znesku 70 milijonov EUR in sredstva za plačila v znesku 35 milijonov EUR iz proračunske postavke 22 02 03 01 – Podpora političnim reformam in povezani postopni uskladitvi s pravnim redom Unije;

ker sta Parlament in Svet sklenila, da bi morala Turčija, če želi, da se zneska sprostita iz rezerve, „doseči zadosten merljiv napredek na področjih pravne države, demokracije, človekovih pravic in svobode tiska v skladu z letnim poročilom Komisije“; ker je bilo v letnem poročilu Komisije o Turčiji, objavljenem 17. aprila 2018 (7), nedvomno potrjeno, da so se razmere na področju načel pravne države, demokracije in človekovih pravic v Turčiji še poslabšale; ker pogoj, ki ga je postavil proračunski organ, tako ni izpolnjen;

C.	ker Komisija predlaga, da se v celoti prekličejo zneski v rezervi, tako sredstva za prevzem obveznosti kot sredstva za plačila, pa tudi s tem povezane proračunske opombe;

ker Komisija predlaga, da se evropskemu instrumentu sosedstva (ENI) dodelijo sredstva za prevzem obveznosti v znesku 70milijonov EUR za financiranje ukrepov, povezanih z osrednjo sredozemsko migracijsko potjo, prek dela skrbniškega sklada EU za Afriko, namenjenega severni Afriki (28 milijonov EUR), in da se izpolni del zaveze, ki jo je Unija sprejela na konferenci v podporo prihodnosti Sirije in regije, ki je potekala 24. in 25. aprila 2018 v Bruslju (da se 42 milijonov EUR prenese v skrbniški sklad EU Madad v podporo krizi v Siriji);

E.	ker Komisija predlaga povečanje humanitarne pomoči za 35 milijonov EUR v sredstvih za plačila, da bi pokrila potrebe, nastale zaradi proračunskih okrepitev v znesku 124,8 milijona EUR konec leta 2017, ki pa niso zajemale sredstev za plačila;

F.	ker Komisija predlaga tudi, da se v okviru pobude WiFi4EU okrepi kadrovski načrt Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (INEA), tako da se doda eno mesto začasnega uslužbenca razreda AD7; ker je mogoče to spremembo financirati iz proračuna agencije za to leto;

je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 5/2018, ki ga je predložila Komisija in ki je namenjen temu, da se prekličejo sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v okviru IPA II za Turčijo, ki so bila uvrščena v rezervo, da se povečajo sredstva za prevzem obveznosti za evropski instrument sosedstva in sredstva za plačila za humanitarno pomoč ter da se v okviru pobude WiFi4EU okrepi kadrovski načrt Izvajalske agencije za inovacije in omrežja;

izraža zaskrbljenost, ker so razmere na področju temeljnih pravic in svoboščin ter načel pravne države v Turčiji čedalje slabše in ker se država še oddaljuje od evropskih vrednot;

poudarja, da se odločitve, povezane s sredstvi za Turčijo v okviru IPA II, ne bi smele sprejemati v škodo pomoči turški civilni družbi, ki bi jo bilo treba še povečati;

vztraja, da je treba vzdolž osrednje sredozemske migracijske poti začeti uporabljati rešitve, ki bodo delovale, pri tem pa sodelovati z ustreznimi mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi organi ter pri obravnavi migrantov v celoti upoštevati mednarodne standarde v zvezi s človekovimi pravicami;

odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 5/2018;

naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 5/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(3) UL L 57, 28.2.2018.

(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(7) COM(2018)0450, SWD(2018)0153.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/69

P8_TA(2018)0366

Harmonizacija in poenostavitev nekaterih pravil v okviru sistema DDV *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569 – C8-0363/2017 – 2017/0251(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2020/C 011/20)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0569),

—	ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0363/2017),

—	ob upoštevanju člena 78(c) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0280/2018),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Ko je Svet leta 1967 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) z direktivama Sveta 67/227/EGS (1) in 67/228/EGS (2), je bila sprejeta zaveza o vzpostavitvi dokončnega sistema DDV, ki bo v Evropski skupnosti deloval enako, kot bi deloval znotraj ene same države članice. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES (3), ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo.

(1)

Ko je Svet leta 1967 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) z direktivama Sveta 67/227/EGS (4) in 67/228/EGS (5), je bila sprejeta zaveza o vzpostavitvi dokončnega sistema DDV, ki bo v Evropski skupnosti deloval enako, kot bi deloval znotraj ene same države članice. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES (6), ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo. Vendar se ta pravila uporabljajo že nekaj desetletij, posledica pa je zapleten prehodni sistem DDV, ki je pri čezmejnih transakcijah znotraj EU dovzeten za goljufije v zvezi z DDV. Prehodna pravila imajo številne pomanjkljivosti, zaradi katerih sistem DDV ni niti povsem učinkovit niti združljiv z zahtevami pravega enotnega trga.

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ kot eno glavnih ovir za dokončno izoblikovanje enotnega trga označila zapletenost sedanjega sistema DDV. Obenem se veča tudi vrzel pri pobiranju DDV, opredeljena kot razlika med dejansko pobranimi prihodki iz tega naslova in teoretičnim zneskom, ki naj bi ga po pričakovanjih pobrali, tako da je leta 2015 v EU-28 dosegla 151,5 milijarde EUR. To kaže, da je treba sistem DDV nemudoma in korenito preoblikovati v dokončni sistem DDV, s katerim bomo olajšali in poenostavili čezmejno trgovino znotraj EU ter zagotovili, da bo sistem bolj odporen na goljufije.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1b)

Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU je ključnega pomena za to, da se za podjetja zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti ter da se zamejijo možnosti za čezmejne goljufije v zvezi z DDV in poenostavijo postopki za DDV. Dokončni sistem DDV bo okrepil enotni trg in ustvaril boljše poslovne razmere za čezmejno trgovino. V sistemu bi bilo treba uveljaviti tudi spremembe, potrebne zaradi tehnološkega razvoja in digitalizacije, spremenjenih poslovnih modelov in globalizacije gospodarstva.

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)	Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (7) napovedala, da namerava predložiti predlog, ki bo določal načela dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami, ki bodo temeljila na obdavčitvi čezmejne dobave blaga v namembni državi članici.

(2)

Sedanji sistem DDV v EU, ki je bil uveden leta 1993, je podoben evropskemu carinskemu sistemu. Ni pa podobnih kontrol, zaradi česar je bolj dovzeten za čezmejne goljufije. Treba bi ga bilo torej temeljito spremeniti, in sicer bi morala biti dobava blaga iz ene države članice v drugo obdavčena tako, kot če bi bilo blago dobavljeno in pridobljeno znotraj ene države članice. Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (8) napovedala, da namerava predložiti predlog, ki bo določal načela dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami, ki bodo temeljila na obdavčitvi čezmejne dobave blaga v namembni državi članici. Ta sprememba bi morala prispevati k zmanjšanju čezmejnih goljufij v zvezi z DDV za 40 milijard EUR letno.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Za to bi bilo treba zdajšnji sistem, sestavljen iz oproščene dobave v državi članici odhoda in obdavčene pridobitve blaga znotraj Skupnosti v namembni državi članici, nadomestiti s sistemom enotne dobave, obdavčene v namembni državi članici v skladu z njenimi stopnjami DDV. Praviloma bo DDV zaračunal dobavitelj, ki bo lahko veljavne stopnje DDV vseh držav članic preveril prek spleta na spletnem portalu. Vendar bi se, če je oseba, ki pridobi blago, certificirani davčni zavezanec (zanesljiv davčni plačnik, ki ga kot takega priznavajo države članice), uporabljal mehanizem obrnjene davčne obveznosti in bi DDV od dobave znotraj Unije moral plačati certificirani davčni zavezanec. Dokončni sistem DDV bo temeljil tudi na konceptu enotnega sistema registracije (vse na enem mestu (VEM)) za podjetja, ki bo omogočal plačilo in odbijanje DDV, ki ga je treba plačati.

(3)

Za to bi bilo treba zdajšnji sistem, sestavljen iz oproščene dobave v državi članici odhoda in obdavčene pridobitve blaga znotraj Skupnosti v namembni državi članici, nadomestiti s sistemom enotne dobave, obdavčene v namembni državi članici v skladu z njenimi stopnjami DDV. Praviloma bo DDV zaračunal dobavitelj, ki bo lahko veljavne stopnje DDV vseh držav članic preveril prek spleta na spletnem portalu. Dokončni sistem DDV bo temeljil tudi na konceptu enotnega sistema registracije (vse na enem mestu (VEM)) za podjetja, v katerem bo omogočeno plačilo in odbijanje DDV, ki ga je treba plačati. Osrednji element novega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu namembne države, je storitev „vse na enem mestu“, brez katere bi se znatno povečala zapletenost sistema in upravno breme. Zato bi bilo treba v okviru predlaganih izboljšav sedanjega sistema v minisistem „vse na enem mestu“ (mini VEM) vključiti tudi vse storitve in prodajo blaga med podjetji.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)

Da bi zagotovili interoperabilnost, preprosto uporabo in neprepustnost za goljufije, bi moral sistem vse na enem mestu za podjetja delovati s harmoniziranim čezmejnim računalniškim sistemom na podlagi skupnih standardov in omogočati samodejno dostopanje do podatkov ali njihovo vnašanje, na primer z uporabo enotnih standardnih obrazcev.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)	Ta načela bi bilo treba določiti v tej direktivi in bi morala nadomestiti sedanji koncept, po katerem naj bi dokončna ureditev temeljila na obdavčevanju v državi članici porekla.

(4)

Ta načela bi bilo treba določiti v tej direktivi in bi morala nadomestiti sedanji koncept, po katerem naj bi dokončna ureditev temeljila na obdavčevanju v državi članici porekla z dokončnim sistemom DDV . Nova načela bi državam članicam omogočila učinkovitejši boj proti goljufijam v zvezi z DDV, zlasti goljufijam znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, katerih vrednost se ocenjuje na vsaj 50 milijard EUR letno.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 (9) pozval Komisijo, naj opravi nekatere izboljšave pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije, in sicer kar zadeva vlogo identifikacijske številke za DDV v zvezi z oprostitvijo dobav znotraj Skupnosti, aranžmaje skladiščenja na odpoklic, verižne transakcije in dokazilo o prevozu za namene oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti.

(5)

Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 (10) pozval Komisijo, naj izvede nekatere izboljšave pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije na štirih področjih: vloga identifikacijske številke za DDV v zvezi z oprostitvijo dobav znotraj Skupnosti, aranžmaji skladiščenja na odpoklic, verižne transakcije in dokazilo o prevozu za namene oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)	Glede na ta poziv in na to, da bo do uvedbe dokončnega sistema DDV za trgovino znotraj Unije trajalo več let , so ti posebni ukrepi, namenjeni harmonizaciji in poenostavitvi nekaterih ureditev za podjetja, ustrezni.

(6)	Glede na ta poziv in na to, da se dokončni sistem DDV za trgovino znotraj Unije še ne izvaja ustrezno , so ti posebni ukrepi, namenjeni harmonizaciji in poenostavitvi nekaterih ureditev za podjetja, ustrezni samo prehodno .

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)	Za učinkovito uporabo izboljšav pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije ter za postopen prehod na dokončni sistem za trgovino znotraj Unije je treba uvesti status certificiranega davčnega zavezanca.

(7)

Da bomo učinkovito uporabili izboljšave pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije ter postopno prešli na dokončni sistem za trgovino znotraj Unije, je treba uvesti status certificiranega davčnega zavezanca. Za določanje, katera podjetja lahko pridobijo status certificiranega davčnega zavezanca, pa je treba vzpostaviti stroga merila, ki jih bodo harmonizirano uporabljale vse države članice, ter skupna pravila in določbe o globah in kaznih za vse, ki teh meril ne bodo spoštovali.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

V sedanjem sistemu se pri uporabi pravil v zvezi z DDV ne razlikuje med zanesljivimi in manj zanesljivimi davčnimi zavezanci. S podelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca na podlagi določenih objektivnih meril bi se omogočilo prepoznavanje teh zanesljivih davčnih zavezancev. Na podlagi tega statusa bi lahko izkoristili ugodnosti uporabe nekaterih pravil , ki so dovzetna za goljufije in se ne uporabljajo za druge davčne zavezance.

(8)

V sedanjem sistemu se pri uporabi pravil v zvezi z DDV ne razlikuje med zanesljivimi in manj zanesljivimi davčnimi zavezanci. S podelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca na podlagi nekaterih objektivnih meril, ki bi jih države članice harmonizirano uporabljale , bi se omogočilo prepoznavanje zanesljivih davčnih zavezancev in tistih, ki meril ne izpolnjujejo v celoti . Na podlagi tega statusa bi lahko izkoristili nekatera poenostavljena in uporabnikom prijazna pravila , ki se ne bi uporabljala za druge davčne zavezance.

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)	Status certificiranega davčnega zavezanca bi moralo biti mogoče pridobiti na podlagi meril, ki so harmonizirana na ravni Unije, zato bi morala potrditev s strani ene države članice veljati po vsej Uniji.

(9)

Pridobitev statusa certificiranega davčnega zavezanca bi moral temeljiti na jasno določenih merilih, dostop za podjetja pa bi morali omogočiti tudi malim in srednjim podjetjem. Ta merila bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, zato bi morala potrditev s strani ene države članice veljati po vsej Uniji. Komisija bi morala zato pripraviti izvedbene akte ter izčrpne in uporabne smernice, s katerimi bi olajšala harmonizacijo in upravno sodelovanje med organi ter zagotovila interoperabilnost med državami članicami, obenem pa bi morala preveriti, ali države članice ta harmonizirana merila tudi ustrezno uporabljajo. Smernice bi morale biti močno usklajene z merili pooblaščenega gospodarskega subjekta iz carinskega zakonika Unije, da bi zmanjšali upravno breme in poskrbeli za enotno izvajanje in skladnost v vseh državah članicah.

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9a)	Glede na to, da imajo mala in srednja podjetja višje stroške z izpolnjevanjem obveznosti, bi morala Komisija zanje vzpostaviti poenostavljene upravne postopke za pridobitev statusa certificiranih davčnih zavezancev.

Sprememba 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9b)	Informacije o tem, ali je gospodarski subjekt certificirani davčni zavezanec, bi morale biti dostopne prek sistema VIES.

Sprememba 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Nekaterim davčnim zavezancem, ki so vključeni v posebne ureditve, zaradi katerih so izključeni iz splošnih pravil o DDV, ali ki le občasno opravljajo gospodarske dejavnosti, se statusa certificiranega davčnega zavezanca ne bi smelo podeliti v zvezi s temi posebnimi ureditvami ali občasnimi dejavnostmi. V nasprotnem primeru bi se lahko ogrozila nemotena uporaba predlaganih sprememb.

(10)

Nekaterim davčnim zavezancem, ki so vključeni v posebne ureditve, zaradi katerih so izključeni iz splošnih pravil o DDV, se status certificiranega davčnega zavezanca v zvezi s temi posebnimi ureditvami ali občasnimi dejavnostmi ne bi smel podeliti. V nasprotnem primeru bi se lahko ogrozila nemotena uporaba predlaganih sprememb. Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, da pri pridobivanju statusa certificiranega davčnega zavezanca mala in srednja podjetja ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju kot velika podjetja.

Sprememba 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13a)

Čezmejni pilotni projekt za DDV v EU bi moral biti podlaga za popolnoma razvito orodje Unije za preprečevanje davčnih sporov in reševanje posameznih čezmejnih sporov znotraj Unije v zadevah DDV. Za notranje davčne spore o DDV med davčnim zavezancem in nacionalnim davčnim organom se bodo še naprej uporabljali nacionalni mehanizmi.

Sprememba 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13b)

Ta direktiva določa začasno ureditev, dokler države članice ne sprejmejo dokončnega sistema za obdavčitev trgovine med državami članicami, in bi jo morali spremljati ustrezni izvedbeni akti in smernice. Ta direktiva, izvedbeni akti in smernice bi morali začeti veljati hkrati.

Sprememba 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13c)

Uvesti bi bilo treba mehanizem za zagotovitev preglednega in neposrednega informacijskega sistema, s katerim bi davčne zavezance samodejno obveščali o posodobitvah in spremembah stopenj DDV v državah članicah. Temeljiti bi moral na harmoniziranih standardih in obrazcih za poročanje, s čimer bi zagotovili enotno poročanje in pridobivanje podatkov po vseh državah članicah. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo vse informacije o njihovih stopnjah DDV točne in ažurne. Poleg tega bi morale zagotoviti, da bodo vse spremembe nacionalnih stopenj DDV sporočene prek tega sistema v razumnem času po sprejetju, vsekakor pa, še preden začnejo veljati.

Sprememba 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15a)

Glede na splošni interes državljanov ter finančne interese Unije bi morali za namene odkrivanja in preprečevanja vseh oblik goljufij zagotoviti učinkovito pravno varstvo žvižgačev.

Sprememba 20

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Vsak davčni zavezanec, ki ima sedež podjetja ali stalno poslovno enoto v Skupnosti ali, če teh nima, ima v Skupnosti stalno prebivališče ali običajno prebivališče in ki v okviru svoje gospodarske dejavnosti opravlja ali namerava opraviti katero od transakcij iz členov 17a, 20 in 21 ali transakcije v skladu s pogoji iz člena 138, lahko pri davčnih organih zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca.		Vsak davčni zavezanec, ki ima sedež podjetja ali stalno poslovno enoto v Skupnosti in ki v okviru svoje gospodarske dejavnosti opravlja ali namerava opraviti katero od transakcij iz členov 17a, 20 in 21 ali transakcije v skladu s pogoji iz členov 138 in 138 a , lahko pri davčnih organih zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca.

Sprememba 21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Za prosilce, ki so davčni zavezanci s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske namene, se šteje, da izpolnjujejo merila iz odstavka 2.		Za prosilce, ki so davčni zavezanci s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta samo za carinske namene, se šteje, da izpolnjujejo merila iz odstavka 2.

Sprememba 22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev davčnih predpisov in carinske zakonodaje ter odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca;

(a)

odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev davčnih predpisov in carinske zakonodaje v zadnjih treh letih gospodarske dejavnosti, odsotnost ponovnih odmer davka v veliki vrednosti s strani davčnih uprav ter odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca, ne glede na to, ali jo je opravljal v Uniji ali drugje ;

Sprememba 23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)

odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca, kar lahko med drugim zajema:

(i)	pranje denarja ,

(ii)	davčno utajo in davčne goljufije ,

(iii)

zlorabljanje skladov in programov Unije ,

(iv)	goljufije v zvezi s stečajem ali insolventnostjo ,

(v)	zavarovalniške ali druge finančne goljufije ,

(vi)	podkupovanje in/ali korupcijo ,

(vii)

kibernetsko kriminaliteto ,

(viii)

sodelovanje v kriminalni združbi ,

(ix)	kazniva dejanja na področju konkurenčnega prava ,

(x)	neposredno ali posredno sodelovanje v terorističnih dejavnostih.

Sprememba 24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	prosilec bodisi s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne davčne kontrole, bodisi z zanesljivo ali potrjeno notranjo revizijsko sledjo dokaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga;

(b)

prosilec bodisi s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne davčne kontrole, bodisi z zanesljivo ali potrjeno notranjo revizijsko sledjo dokaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga v skladu z izvedbenimi akti in smernicami, ki jih sprejme Komisija ;

Sprememba 25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

plačilna sposobnost prosilca, ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe.

(c)

plačilna sposobnost prosilca v zadnjih treh letih , ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe. Prosilec mora imeti bančni račun v finančni instituciji s sedežem v Uniji.

Sprememba 26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Če je bil prosilcu v skladu s carinskim zakonikom Unije v zadnjih treh letih zavrnjen status pooblaščenega gospodarskega subjekta, se mu status certificiranega davčnega zavezanca ne podeli.

Sprememba 27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Da bi zagotovili harmonizirano razlago v zvezi s podelitvijo certificiranega davčnega zavezanca, Komisija z izvedbenim aktom sprejme nadaljnje smernice za države članice v zvezi z oceno teh meril, ki so veljavna v vsej Uniji. Komisija sprejme prvi izvedbeni akt najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te direktive.

Sprememba 28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2b. Komisija sprejme izvedbene akte in smernice v tesni povezavi z izvedbenimi akti in smernicami za pooblaščene gospodarske subjekte za carinske namene.

Sprememba 29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2c. Merila iz odstavka 2 splošno uporabljajo vse države članice, pri čemer se opirajo na jasno in natančno določena pravila in postopke iz izvedbenega akta.

Sprememba 30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	davčnim zavezancem, ki nimajo ali nimajo več veljavne identifikacijske številke za DDV;

Sprememba 31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Vendar se lahko davčnim zavezancem iz točk (a) do (d) podeli status certificiranega davčnega zavezanca za druge gospodarske dejavnosti, ki jih opravljajo.		Vendar se lahko davčnim zavezancem iz točk (a) do (d) podeli status certificiranega davčnega zavezanca za druge gospodarske dejavnosti, ki jih opravljajo, pod pogojem, da rezultati teh dejavnosti ne posegajo v tiste dejavnosti, zaradi katerih ne morejo pridobiti statusa certificiranega davčnega zavezanca .

Sprememba 32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Davčni zavezanec, ki zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca, davčnim organom predloži vse informacije, ki jih ti zahtevajo, da bi lahko sprejeli odločitev.		Davčni zavezanec, ki zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca, davčnim organom predloži vse informacije, ki jih ti zahtevajo, da bi lahko sprejeli odločitev. Komisija za mala in srednja podjetja vzpostavi poenostavljene upravne postopke za pridobitev statusa certificiranega davčnega zavezanca.

Sprememba 33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	davčne organe države članice, v kateri ima prosilec sedež svoje dejavnosti;

(a)

davčne organe države članice, v kateri ima prosilec sedež svoje dejavnosti, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta (EU) …/… ; z dne … o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB) (*1) in v Direktivi Sveta (EU) …/… z dne … o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB) (*2) ter v Direktivi Sveta (EU) …/… z dne … o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (*3) in Direktivi Sveta (EU) …/… z dne … o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (*4);

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	davčne organe države članice, v kateri ima prosilec stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva, če nima niti sedeža niti stalne poslovne enote.

črtano

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		4a. Ko se podeli status certificiranega davčnega zavezanca, postane ta informacija dostopna prek sistema VIES. Spremembe tega statusa se nemudoma vnesejo v sistem.

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. V primeru zavrnitve prošnje davčni organi prosilca skupaj z odločitvijo seznanijo tudi z razlogi za zavrnitev. Države članice zagotovijo, da ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje.		5. V primeru zavrnitve prošnje davčni organi prosilca skupaj z odločitvijo seznanijo tudi z razlogi za zavrnitev. Države članice zagotovijo, da ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje. Do 1. junija 2020 se na ravni Unije z izvedbenim aktom vzpostavi harmoniziran pritožbeni postopek, po katerem mora država članica druge države članice prek njihovih davčnih organov obvestiti o zavrnitvi in razlogih za to odločitev. Pritožbeni postopek se začne v razumnem času po tem, ko prosilec izve za odločitev, kar je treba določiti z izvedbenim aktom, pri tem pa upoštevati vse postopke za uveljavljanje pravnega sredstva, ki se že izvajajo.

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
6. Davčni zavezanec, ki mu je bil podeljen status certificiranega davčnega zavezanca, davčne organe nemudoma obvesti o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločitve in ki bi lahko vplivali ali učinkovali na nadaljevanje tega statusa. Davčni organi tak davčni status umaknejo, če merila iz odstavka 2 niso več izpolnjena.		6. Davčni zavezanec, ki mu je podeljen status certificiranega davčnega zavezanca, davčne organe v enem mesecu obvesti o vseh dejavnikih, ki se pojavijo po sprejetju odločitve in ki bi lahko vplivali ali učinkovali na nadaljevanje tega statusa. Davčni organi davčni status umaknejo, če merila iz odstavka 2 niso več izpolnjena. Davčni organi države članice, ki podelijo status certificiranega davčnega zavezanca, to odločitev najmanj enkrat na dve leti pregledajo in preverijo, ali so pogoji še vedno izpolnjeni. Če davčni zavezanec davčnih organov ne obvesti o vseh dejavnikih, ki bi lahko vplivali na njegov status certificiranega davčnega zavezanca, kakor je določeno v izvedbenem aktu, se zoper njega uvedejo sorazmerne, učinkovite in odvračilne sankcije, vključno z izgubo tega statusa.

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		6a. Davčni zavezanec, ki mu zavrnejo status certificiranega davčnega zavezanca ali ki na lastno pobudo obvesti davčni organ, da ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2, lahko za ta status ponovno zaprosi šele po šestih mesecih od datuma zavrnitve ali odvzema, če so izpolnjena vsa ustrezna merila.

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		6b. Certificiranemu davčnemu zavezancu, ki nima več identifikacijske številke za DDV, se status certificiranega davčnega zavezanca samodejno odvzame.

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/112/ES

Člen 13 a – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		7a. Postopki v zvezi z zavrnjenimi prošnjami in spremenjenim položajem davčnega zavezanca, pritožbeni postopki in postopki za ponovno zaprositev za status certificiranega davčnega zavezanca se določijo v izvedbenem aktu in se splošno uporabljajo v vseh državah članicah.

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2006/112/ES

Člen 138 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne;

(b)	davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, in ima identifikacijsko številko za DDV, dostopno prek sistema VIES ;

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2006/112/ES

Člen 138 a – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	„vmesni subjekt“ je dobavitelj v verigi, ki ni prvi dobavitelj in ki sam ali prek tretje osebe za njegov račun odpošilja ali prevaža blago;

(b)	„vmesni subjekt“ je dobavitelj v verigi, ki ni prvi dobavitelj ali zadnji prejemnik/stranka in ki sam ali prek tretje osebe za njegov račun odpošilja ali prevaža blago;

Sprememba 43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Direktiva 2006/112/ES

Člen 243 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Vsak certificirani davčni zavezanec, ki se mu blago dobavi v okviru aranžmaja skladiščenja na odpoklic iz člena 17a, vodi evidenco o navedenem blagu.		Vsak certificirani davčni zavezanec, ki se mu blago dobavi v okviru aranžmaja skladiščenja na odpoklic iz člena 17a, vodi digitalizirano evidenco o tem blagu, dostopno davčnim organom .

Sprememba 44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 2006/112/ES

Člen 262 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Vsak davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV, predloži rekapitulacijsko poročilo, v katerem so navedeni:		1. Vsak davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV, pristojnemu davčnemu organu predloži rekapitulacijsko poročilo, v katerem so navedeni:

Sprememba 45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 2006/112/ES

Člen 262 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		1a. Informacije iz odstavka 1 so prek sistema VIES dostopne vsem udeleženim davčnim organom.

Sprememba 46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Naslov XIV – poglavje 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)	naslovu XIV se doda naslednje poglavje:

Člen 398a

1. Do 1. junija 2020 se vzpostavi mehanizem iz odstavka 1 za reševanje sporov med državami članicami glede terjanih, vloženih ali domnevno napačnih čezmejnih plačil DDV, ki se uporabi, kadar postopek medsebojnega dogovora v dveh letih ne prinese rezultatov.

2. Mehanizem sestavljajo pristojni organi držav članic.

3. Do 1. junija 2020 se vzpostavi mehanizem iz odstavka 1 za reševanje sporov med državami članicami glede terjanih, vloženih ali domnevno napačnih čezmejnih plačil DDV, ki se uporabi, kadar postopek medsebojnega dogovora v dveh letih ne prinese rezultatov.

4. Mehanizem zajema tudi spletni mehanizem za reševanje sporov v zvezi z DDV, da se državam članicam omogoči reševanje sporov brez neposrednega posredovanja mehanizma ali pristojnih organov, in sicer se določijo nedvoumni pristopi in postopki za reševanje morebitnih sporov.“;

Sprememba 47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Naslov XIV – poglavje 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6b)	v naslovu XIV se doda naslednje poglavje:

Člen 398b

Do 1. junija 2020 se vzpostavi mehanizem za samodejno obveščanje. Z njim se zagotovi samodejno obveščanje davčnih zavezancev o spremembah in posodobitvah stopenj DDV v državah članicah. Samodejna obvestila se aktivirajo pred začetkom veljavnosti spremembe in najpozneje pet dni po sprejetju odločitve.“;

Sprememba 48

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Direktiva 2006/112/ES

Člena 403 in 404

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)	člena 403 in 404 se črtata .

(9)	člen 403 se črta .

Sprememba 49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Člen 404

Veljavno besedilo

Sprememba

„ Člen 404

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, vsaka štiri leta po sprejetju te direktive predloži poročilo o delovanju skupnega sistema DDV v državah članicah in zlasti o delovanju prehodne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami. Poročilu se po potrebi priloži predloge za dokončno ureditev. “

(9a)	člen 404 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 404

Do … [eno leto po začetku veljavnosti te direktive], nato pa vsaka tri leta, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o ureditvi oprostitev za uvoz iz tretjih držav in njeni usklajenosti z okvirom EU, pa tudi o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, zlasti na področju boja proti goljufijam. Do … [dve leti po začetku veljavnosti te direktive], nato pa vsaka tri leta, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o nacionalnih praksah na področju upravnih in kazenskih sankcij za pravne ali fizične osebe, obsojenih zaradi goljufij v zvezi z DDV. Komisija v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi in evropskimi organi po potrebi nadalje ukrepa k priporočilom za minimalno harmonizacijo.“;

Sprememba 50

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Predlog direktive

Direktiva 2006/112/ES

Člen 404 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9b)	vstavi se člen 404a:

„ Člen 404a

Vse države članice morajo Komisiji vsaka tri leta predložiti ocenjevalno poročilo o učinkovitosti sistema za nadzor goljufij v zvezi z DDV, Komisija pa ga posreduje uradu OLAF.“;

Sprememba 51

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2

Predlog direktive

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2019.		Navedene predpise skupaj z izvedbenimi akti in smernicami uporabljajo od 1. januarja 2019.

Sprememba 52

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Komisija do … [datum sprejetja te direktive] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, pošlje poročilo o izvajanju meril za opredelitev certificiranega davčnega zavezanca v državah članicah, zlasti pa o možnem učinku tega izvajanja v boju proti goljufijam v zvezi z DDV. Poročilu po potrebi priloži predlog zakonodajnega akta.

(1) Prva direktiva Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1301).

(2) Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o harmonizaciji zakonodaje držav članic o prometnih davkih – struktura in postopek za enotni sistem davka na dodano vrednost (UL 71, 14.4.1967, str. 1303).

(3) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(4) Prva direktiva Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1301).

(5) Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o harmonizaciji zakonodaje držav članic o prometnih davkih – struktura in postopek za enotni sistem davka na dodano vrednost (UL 71, 14.4.1967, str. 1303).

(6) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(7) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016).

(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016).

(9) Sklepi Sveta z dne 8. novembra 2016 o izboljšanju sedanjih pravil EU o DDV za čezmejne transakcije (št. 14257/16 FISC 190 ECOFIN 1023 z dne 9. novembra 2016).

(10) Sklepi Sveta z dne 8. novembra 2016 o izboljšanju sedanjih pravil EU o DDV za čezmejne transakcije (št. 14257/16 FISC 190 ECOFIN 1023 z dne 9. novembra 2016).

(*1) UL: Prosimo, v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta (2016/0337(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.

(*2) UL: Prosimo, v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta (2016/0336(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.

(*3) UL: Prosimo, v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta (2018/0072(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.

(*4) UL: Prosimo, v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta (2018/0073(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/92

P8_TA(2018)0367

DDV: obdobje uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti ter mehanizma za hiter odziv *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (COM(2018)0298 – C8-0265/2018 – 2018/0150(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2020/C 011/21)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0298),

—	ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0265/2018),

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0283/2018),

odobri predlog Komisije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/93

P8_TA(2018)0368

Upravno sodelovanje na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence (COM(2018)0349 – C8-0371/2018 – 2018/0181(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2020/C 011/22)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0349),

—	ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0371/2018),

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0285/2018),

odobri predlog Komisije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/94

P8_TA(2018)0369

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 3. oktobra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU (COM(2018)0051 – C8-0024/2018 – 2018/0018(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 011/23)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,		ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 114 in 168(4) Pogodbe,

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Razvoj zdravstvenih tehnologij je ključno gibalo gospodarske rasti in inovacij v Uniji . Je del skupnega trga odhodkov za zdravstveno varstvo, ki znaša 10 % bruto domačega proizvoda EU. Zdravstvene tehnologije obsegajo zdravila, medicinske pripomočke in medicinske postopke ter ukrepe za preprečevanje bolezni, diagnosticiranje ali zdravljenje.

(1)

Razvoj zdravstvenih tehnologij je bistven za doseganje visoke ravni varovanja zdravja, ki ga morajo zagotoviti zdravstvene politike v korist vseh državljanov . Zdravstvene tehnologije so inovativen gospodarski sektor, ki je del skupnega trga odhodkov za zdravstveno varstvo, ki znaša 10 % bruto domačega proizvoda EU. Zdravstvene tehnologije obsegajo zdravila, medicinske pripomočke in medicinske postopke ter ukrepe za preprečevanje bolezni, diagnosticiranje ali zdravljenje.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)

Odhodki za zdravila so v letu 2014 znašali 1,41 % BDP in predstavljali 17,1 % skupnih odhodkov za zdravstvo, katerih glavni delež so. Zdravstveni odhodki v Uniji znašajo 10 % BDP, to je 1 300 000 milijonov EUR na leto, od česar je 220 000 milijonov EUR farmacevtskih odhodkov in 110 000 milijonov EUR odhodkov za medicinske pripomočke.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1b)

V Sklepih Sveta z dne 16. junija 2016 in Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil (2) je poudarjeno, da so za dostop do zdravil in inovativnih tehnologij v Uniji ovire številne, glavne pa so pomanjkanje novih zdravljenj za nekatere bolezni in visoke cene zdravil, ki v mnogih primerih nimajo dodane terapevtske vrednosti.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1c)	Evropska agencija za zdravila izdaja dovoljenja za promet z zdravili na podlagi načel varnosti in učinkovitosti. Običajno nacionalne agencije za vrednotenje zdravstvenih tehnologij ocenjujejo primerljivo učinkovitost, saj dovoljenj za promet ne spremljajo študije primerljive učinkovitosti.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je z dokazi podprt postopek, s katerim lahko pristojni organi določijo relativno učinkovitost novih ali obstoječih tehnologij. Osredotoča se predvsem na dodano vrednost posamezne zdravstvene tehnologije v primerjavi z drugimi novimi ali obstoječimi zdravstvenimi tehnologijami.

(2)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je z znanstvenimi dokazi podprt postopek, s katerim lahko pristojni organi določijo relativno učinkovitost novih ali obstoječih tehnologij. Osredotoča se predvsem na dodano terapevtsko vrednost posamezne zdravstvene tehnologije v primerjavi z drugimi novimi ali obstoječimi zdravstvenimi tehnologijami.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2a)	Kot je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija na svoji 67. generalni skupščini maja 2014, mora biti vrednotenje zdravstvenih tehnologij orodje za podporo splošnemu zdravstvenemu varstvu.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2b)	Vrednotenje zdravstvenih tehnologij bi moralo imeti ključno vlogo pri spodbujanju inovacij, ki dajejo boljše rezultate za bolnike in družbo na splošno, ter je orodje, potrebno za zagotavljanje uvajanja in uporabe ustreznih zdravstvenih tehnologij.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij zajema klinične in neklinične vidike zdravstvene tehnologije. V okviru skupnih ukrepov na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki jih sofinancira EU (v nadaljnjem besedilu: skupni ukrepi mreže EUnetHTA), je bilo opredeljenih devet področij, na katerih se vrednotijo zdravstvene tehnologije. Od teh devetih področij so štiri klinična, pet pa je nekliničnih. Štiri klinična področja vrednotenja se nanašajo na opredelitev zdravstvenega problema in obstoječo tehnologijo, pregled tehničnih lastnosti vrednotene tehnologije, njeno relativno varnost in njeno relativno klinično učinkovitost. Pet nekliničnih področij vrednotenja pa se nanaša na stroškovno in ekonomsko oceno tehnologije ter njene etične, organizacijske, socialne in pravne vidike. Klinična področja so zaradi svoje znanstvene dokazne podlage tako primernejša za skupno vrednotenje na ravni EU, medtem ko je vrednotenje nekliničnih področij tesneje povezano z nacionalnimi in regionalnimi okoliščinami in pristopi.

(3)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij zajema klinične in neklinične vidike zdravstvene tehnologije. V okviru skupnih ukrepov na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki jih sofinancira EU (v nadaljnjem besedilu: skupni ukrepi mreže EUnetHTA), je bilo opredeljenih devet področij, na katerih se vrednotijo zdravstvene tehnologije. Od teh devetih področij (ki sestavljajo osrednji model vrednotenja zdravstvenih tehnologij) , so štiri klinična, pet pa je nekliničnih. Štiri klinična področja vrednotenja se nanašajo na opredelitev zdravstvenega problema in obstoječo tehnologijo, pregled tehničnih lastnosti vrednotene tehnologije, njeno relativno varnost in njeno relativno klinično učinkovitost. Pet nekliničnih področij vrednotenja pa se nanaša na stroškovno in ekonomsko oceno tehnologije ter njene etične, organizacijske, socialne in pravne vidike. Klinična področja so zaradi svoje znanstvene dokazne podlage tako primernejša za skupno vrednotenje na ravni EU, medtem ko je vrednotenje nekliničnih področij tesneje povezano z nacionalnimi in regionalnimi okoliščinami in pristopi.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)

Zdravstveni delavci, pacienti in zdravstvene ustanove morajo vedeti, ali neka nova zdravstvena tehnologija pomeni izboljšavo obstoječih zdravstvenih tehnologij, kar zadeva koristi in tveganja. Namen skupnih kliničnih ocen je torej opredeliti dodano terapevtsko vrednost novih in obstoječih zdravstvenih tehnologij v primerjavi z drugimi novimi in obstoječimi zdravstvenimi tehnologijami z izdelavo primerjalne ocene na podlagi primerjalnih poskusov s trenutno najboljšim dokazanim posegom (standardno zdravljenje) ali s trenutno najobičajnejšim zdravljenjem, kadar standardnega zdravljenja ni.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Rezultat vrednotenja zdravstvenih tehnologij prispeva k odločitvam o dodelitvi proračunskih sredstev na področju zdravja, na primer v povezavi z določitvijo cen ali stopenj povračil za zdravstvene tehnologije. Vrednotenje zdravstvenih tehnologij tako lahko državam članicam pomaga pri oblikovanju in ohranjanju vzdržnih sistemov zdravstvenega varstva ter spodbujanju inovacij, ki zagotavljajo boljše rezultate za paciente.

(4)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je pomembno orodje za spodbujanje kakovostnih inovacij, usmerjanje raziskav na neizpolnjene diagnostične, terapevtske ali postopkovne potrebe zdravstvenih sistemov ter usmerjanje kliničnih in socialnih prednostnih nalog. Vrednotenje zdravstvenih tehnologij lahko izboljša tudi znanstvene dokaze, na katere se opira sprejemanje kliničnih odločitev, učinkovitost pri uporabi virov, trajnost zdravstvenih sistemov, dostop pacientov do teh zdravstvenih tehnologij in konkurenčnost sektorja zaradi večje predvidljivosti in učinkovitejših raziskav. Države članice rezultate vrednotenja zdravstvenih tehnologij uporabljajo za povečanje znanstvenih dokazov , na katere se opirajo odločitve o uvedbi zdravstvenih tehnologij v svoje sisteme, tj. za prispevek k odločitvam o tem, kako razporeditvi sredstva . Vrednotenje zdravstvenih tehnologij tako lahko državam članicam pomaga pri oblikovanju in ohranjanju vzdržnih sistemov zdravstvenega varstva ter spodbujanju inovacij, ki zagotavljajo boljše rezultate za paciente.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij ima lahko pomembno vlogo v celotnem ciklu zdravstvene tehnologije: v zgodnji razvojni fazi prek „pregleda perspektiv“, da bi poiskali tehnologije, ki bodo imele največji vpliv; v fazi zgodnjega dialoga in znanstvenega svetovanja; pri boljšem načrtovanju raziskav za njihovo večjo učinkovitost ter v osrednjih fazah celostnega vrednotenja, ko je tehnologija že uveljavljena. Vrednotenje zdravstvenih tehnologij lahko pripomore tudi k sprejemanju odločitev o odprodaji, ko določena tehnologija postane zastarela in neustrezna v primerjavi z boljšimi alternativami, ki so na voljo. Več sodelovanja med državami članicami na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij bi moralo tudi pomagati izboljšati in uskladiti standarde oskrbe in diagnostične prakse ter prakse presejanja pri novorojenčkih v vsej Uniji.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4b)

Sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij lahko presega farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke. Zajema lahko tudi posege, kot so diagnostika, ki se uporablja kot dopolnilo zdravljenju, kirurški posegi, preventiva, presejanje in programi spodbujanja zdravja, orodja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), načrti organizacije zdravstvenega varstva ter postopki celostne oskrbe. Zahteve za vrednotenje različnih tehnologij se razlikujejo glede na njihove posebne značilnosti, zato bi bil na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij potreben usklajen in ustrezen pristop za te različne tehnologije. Poleg tega bo dodana vrednost sodelovanja Unije na posebnih področjih, kot so zdravila za redke bolezni, pediatrična zdravila, precizna medicina in zdravila za napredno zdravljenje, verjetno še večja.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Če vrednotenja sočasno izvaja več držav članic ter obstajajo razlike med nacionalnimi zakonodajami, predpisi in upravnimi določbami o postopkih in metodologijah vrednotenja, se lahko razvijalci zdravstvenih tehnologij srečujejo s številnimi različnimi zahtevami za podatke. To lahko povzroči tudi podvajanja in razlike v rezultatih , s čimer se povečujejo finančna in upravna bremena, ki ovirajo prosti pretok zadevnih zdravstvenih tehnologij in nemoteno delovanje notranjega trga.

(5)

Če vrednotenja sočasno izvaja več držav članic ter obstajajo razlike med nacionalnimi zakonodajami, predpisi in upravnimi določbami o postopkih in metodologijah vrednotenja, se lahko razvijalci zdravstvenih tehnologij srečujejo s podvajanjem zahtev za podatke, s čimer bi se lahko povečala finančna in upravna bremena, ki ovirajo prosti pretok zadevnih zdravstvenih tehnologij in nemoteno delovanje notranjega trga. V nekaterih upravičenih primerih, ko je treba upoštevati specifičnost in prednostne naloge nacionalnih in regionalnih sistemov zdravstvenega varstva, utegne biti morda potrebna dopolnilna ocena nekaterih vidikov. Vendar bi utegnile ocene, ki niso pomembne za odločitve v nekaterih državah članicah, odložiti izvajanje inovativnih tehnologij, s tem pa dostop pacientov do koristnega inovativnega zdravljenja.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Čeprav so države članice izvedle nekatera skupna vrednotenja v okviru skupnih ukrepov, ki jih sofinancira EU, pridobivanje rezultatov ni bilo učinkovito , saj je zaradi neobstoja trajnostnega modela sodelovanja temeljilo na projektnem sodelovanju . Na ravni držav članic je uporaba rezultatov skupnih ukrepov, vključno z njihovimi skupnimi kliničnimi ocenami , ostala majhna , kar pomeni , da se ni zadovoljivo rešilo podvajanje vrednotenj iste zdravstvene tehnologije , ki jih v enakih ali podobnih časovnih okvirih izvajajo organi in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v različnih državah članicah .

(6)

Države članice so izvedle nekatera skupna vrednotenja v okviru skupnih ukrepov, ki jih sofinancira EU. Ta vrednotenja so bila izvedena v treh fazah v skladu s členom 15 Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) in prek treh skupnih ukrepov , od katerih ima vsak posebni cilj in poseben proračun: prvi skupni ukrep mreže EUnetHTA od leta 2010 do leta 2012 (6 milijonov EUR); drugi skupni ukrep mreže EUnetHTA od leta 2012 do leta 2015 (9,5 milijona EUR) in tretji skupni ukrep mreže EUnetHTA, ki se je začel junija 2016 in bo trajal do leta 2020 (20 milijonov EUR). Zaradi trajanja teh ukrepov in interesa za njihovo nadaljevanje ta uredba določa trajnejšo obliko za zagotovitev nadaljevanja skupnih vrednotenj . Glavni dosedanji rezultati sodelovanja vključujejo osrednji model vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki je okvir za poročila o vrednotenju zdravstvenih tehnologij; podatkovno zbirko za izmenjavo načrtovanih projektov, projektov, ki potekajo, in nedavno objavljenih projektov, ki so jih izvedle posamezne agencije (podatkovna zbirka POP); zbirko podatkov in bazo znanja za shranjevanje informacij in doseženo fazo vrednotenja obetavnih tehnologij ali zahteve za dodatne študije , ki izhajajo iz vrednotenja zdravstvenih tehnologij, in niz metodoloških smernic in podpornih orodij za agencije za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, vključno s smernicami za prilagajanje poročil med eno in drugo državo .

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

Vendar je bilo v okviru skupnih ukrepov pridobivanje rezultatov neučinkovito in se je, ker ni bilo trajnostnega modela sodelovanja, opiralo na projektno sodelovanje. Na ravni držav članic je uporaba rezultatov skupnih ukrepov, vključno z njihovimi skupnimi kliničnimi ocenami, ostala majhna, kar pomeni, da se ni zadovoljivo rešilo podvajanje vrednotenj iste zdravstvene tehnologije, ki jih v enakih ali podobnih časovnih okvirih izvajajo organi in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v različnih državah članicah.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)	Svet je v svojih sklepih iz decembra 2014 (4) priznal ključno vlogo vrednotenja zdravstvenih tehnologij in Komisijo pozval, naj še naprej podpira sodelovanje na trajnosten način.

(7)

Svet je v svojih sklepih iz decembra 2014 o inovacijah v korist pacientov (5) priznal ključno vlogo vrednotenja zdravstvenih tehnologij kot orodja zdravstvene politike v podporo na dokazih temelječih, trajnostnih in enakopravnih izbir v zdravstvenem varstvu ter zdravstvenih tehnologijah v korist pacientov. Svet je še pozval Komisijo , naj še naprej podpira sodelovanje na trajnosten način, in tudi, naj se poveča skupno delo med državami članicami pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij ter naj se raziščejo priložnosti za sodelovanje pri izmenjavi informacij med pristojnimi organi. Poleg tega so bile države članice in Komisija v sklepih Sveta o personalizirani medicini za bolnike iz decembra 2015 pozvane, naj okrepijo metodologije vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki se uporabljajo v personalizirani medicini, v sklepih Sveta o večji uravnoteženosti farmacevtskih sistemov v Uniji in njenih državah članicah iz junija 2016 pa je bilo še enkrat ugotovljeno, da ima sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij po mnenju držav članic jasno dodano vrednost. Tudi v skupnem poročilu GD za gospodarske in finančne zadeve ter Odbora za ekonomsko politiko iz oktobra 2016 se poziva k okrepljenemu evropskemu sodelovanju na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij.

Sprememba 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. marca 2017 (6) o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil, Komisijo pozval, naj čim prej predlaga zakonodajo o evropskem sistemu za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in uskladi pregledna merila vrednotenja zdravstvenih tehnologij, da se oceni dodana terapevtska vrednost zdravil .

(8)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. marca 2017 (7) o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil, Komisijo pozval, naj čim prej predlaga zakonodajo o evropskem sistemu za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in uskladi pregledna merila vrednotenja zdravstvenih tehnologij, da se ocenita dodana terapevtska vrednost in sorazmerna učinkovitost zdravstvenih tehnologij v primerjavi z najboljšimi razpoložljivimi alternativami, pri čemer se upoštevata raven inovacij in korist za paciente .

Sprememba 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Da bi se zagotovilo boljše delovanje notranjega trga in prispevalo k visoki ravni varovanja zdravja ljudi, je primerno približati pravila o izvajanju kliničnih ocen na nacionalni ravni in kliničnih ocen določenih zdravstvenih tehnologij na ravni Unije, ki podpirajo tudi nadaljnje prostovoljno sodelovanje med državami članicami glede določenih vidikov vrednotenja zdravstvenih tehnologij. To približevanje bi moralo zagotoviti najvišje standarde kakovosti in biti usklajeno z najboljšimi razpoložljivimi praksami, ne bi pa smelo spodbujati zbliževanja k najnižjemu skupnemu imenovalcu ali siliti organov za vrednotenje zdravstvenih tehnologij z več strokovnega znanja in izkušenj in višjimi standardi, da sprejmejo nižje zahteve. Voditi bi moralo k izboljšanju zmogljivosti in kakovosti vrednotenja zdravstvenih tehnologij na nacionalni in regionalni ravni.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

V skladu s členom 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so države članice odgovorne za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenega varstva. Zato je primerno, da se področje uporabe pravil Unije omeji na tiste vidike vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki se nanašajo na klinično oceno zdravstvene tehnologije. Skupna klinična ocena , ki jo določa ta uredba, tvori znanstveno analizo sorazmernih učinkov zdravstvenih tehnologij glede učinkovitosti, varnosti in uspešnosti, kar se običajno označuje kot klinični rezultati in se ocenjuje glede na primerljive kazalnike , ki trenutno veljajo za primerne in izbrane skupine ali podskupine pacientov, pri čemer se upoštevajo merila osrednjega modela vrednotenja zdravstvenih tehnologij. To vključuje upoštevanje stopnje verjetnosti relativnih učinkov na podlagi razpoložljivih dokazov . Rezultat takih skupnih kliničnih ocen torej ne sme vplivati na prosto presojo držav članic v zvezi s poznejšimi odločitvami o cenah in povračilih za zdravstvene tehnologije, vključno z določitvijo meril za tako določanje cen in povračil, ki so lahko odvisna od kliničnih in nekliničnih pomislekov ter so še naprej v izključni nacionalni pristojnosti. Zato področje uporabe te uredbe ne bi smelo zajemati vrednotenja, ki ga opravi vsaka država članica v okviru nacionalnih ocenjevalnih postopkov.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Da se zagotovi široka uporaba usklajenih pravil o kliničnih vidikih vrednotenja zdravstvenih tehnologij in omogoči združevanje strokovnega znanja in sredstev med organi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, je primerno zahtevati, da se skupne klinične ocene izvajajo za vsa zdravila, za katera se uporablja centraliziran postopek izdajanja dovoljenj za promet, določen v Uredbi (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki vsebujejo novo zdravilno učinkovino, in kadar so navedena zdravila pozneje odobrena za novo terapevtsko indikacijo. Skupne klinične ocene bi bilo treba izvesti tudi za določene medicinske pripomočke v smislu Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki so v najvišjih razredih tveganja in za katere so ustrezni strokovni odbori zagotovili svoja mnenja ali stališča. Izbira medicinskih pripomočkov za skupne klinične ocene bi morala temeljiti na posebnih merilih .

(12)

Da se zagotovi široka uporaba usklajenih pravil in spodbudi sodelovanje med državami članicami v zvezi s kliničnimi vidiki vrednotenja zdravstvenih tehnologij in omogoči združevanje strokovnega znanja in sredstev med organi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, s tem pa zmanjšanje potrate in neučinkovitosti v zdravstvenem varstvu , je primerno zahtevati, da se skupne klinične ocene izvajajo za vsa zdravila, za katera se uporablja centraliziran postopek izdajanja dovoljenj za promet, določen v Uredbi (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki vsebujejo novo zdravilno učinkovino, in kadar so navedena zdravila pozneje odobrena za novo terapevtsko indikacijo. Skupne klinične ocene bi bilo treba izvesti tudi za določene medicinske pripomočke v smislu Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (11), saj je za vse te nove tehnologije potrebnih več kliničnih dokazov .

Sprememba 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)	Da bi zagotovili, da skupne klinične ocene, izvedene v zvezi z zdravstvenimi tehnologijami, ostanejo natančne in ustrezne , je primerno določiti pogoje za posodabljanje ocen, zlasti kadar se lahko z dodatnimi podatki, ki so na voljo po začetni oceni, poveča natančnost ocene.

(13)

Da bi zagotovili, da skupne klinične ocene, izvedene v zvezi z zdravstvenimi tehnologijami, ostanejo natančne, ustrezne, kakovostne in temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih v vsakem trenutku , je primerno določiti prožen in reguliran postopek za posodabljanje ocen, zlasti kadar so dani na voljo novi dokazi ali dodatni podatki po začetni oceni, ti novi dokazi ali dodatni podatki pa lahko povečajo obseg kliničnih dokazov in s tem kakovost ocene.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)	Vzpostaviti bi bilo treba koordinacijsko skupino, sestavljeno iz predstavnikov organov in teles držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bi bila odgovorna za nadzor nad izvajanjem skupnih kliničnih ocen in drugega skupnega dela.

(14)

Vzpostaviti bi bilo treba koordinacijsko skupino, sestavljeno iz predstavnikov organov in teles držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bi bila odgovorna in bi imela dokazano strokovno znanje za nadzor nad izvajanjem skupnih kliničnih ocen in drugega skupnega dela znotraj področja uporabe te uredbe .

Sprememba 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Za zagotovitev pristopa k skupnim kliničnim ocenam in znanstvenim posvetovanjem, ki ga vodijo države članice, bi morale države članice imenovati nacionalne organe in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bi k odločanju prispevali kot člani koordinacijske skupine. Imenovani organi in telesa bi morali zagotoviti ustrezno visoko raven zastopanja v koordinacijski skupini in tehnično strokovno znanje v njenih podskupinah ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju strokovnega znanja na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij za zdravila in medicinske pripomočke.

(15)

Za zagotovitev pristopa k skupnim kliničnim ocenam in znanstvenim posvetovanjem, ki ga vodijo države članice, bi morale države članice imenovati nacionalne ali regionalne organe in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bi k odločanju o izvajanju takih ocen prispevali kot člani koordinacijske skupine. Imenovani organi in telesa bi morali zagotoviti ustrezno visoko raven zastopanja v koordinacijski skupini in tehnično strokovno znanje v njenih podskupinah ob upoštevanju možnost za zagotavljanje strokovnega znanja na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij za zdravila in medicinske pripomočke. Pri organizacijski strukturi bi bilo treba upoštevati posamezna pooblastila podskupin, ki izvajajo skupne klinične ocene in skupna znanstvena posvetovanja. Treba je preprečiti vsa nasprotja interesov.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15a)

Preglednost in osveščenost javnosti o postopku je bistvenega pomena. Za vse klinične podatke, ki se vrednotijo, bi morala zato veljati najvišja stopnja preglednosti in osveščenosti javnosti, da bi javnost pridobila zaupanje v sistem. Če so podatki iz poslovnih razlogov zaupni, mora biti zaupnost jasno opredeljena in utemeljena, zaupni podatki pa jasno razmejeni in varovani.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)

Da bi se z usklajenimi postopki izpolnil njihov cilj notranjega trga, bi morale države članice v celoti upoštevati rezultate skupnih kliničnih ocen in navedenih ocen ne bi smele ponavljati. Upoštevanje te obveznosti državam članicam ne preprečuje, da izvajajo neklinične ocene iste zdravstvene tehnologije ali oblikujejo ugotovitve o dodani vrednosti zadevnih tehnologij v okviru nacionalnih ocenjevalnih postopkov, pri katerih se lahko upoštevajo klinični ter neklinični podatki in merila. To državam članicam prav tako ne preprečuje, da oblikujejo lastna priporočila ali odločitve o cenah ali povračilih.

(16)

Da bi se z usklajenimi postopki izpolnil njihov cilj notranjega trga ter dosegel cilj izboljšanja inovacij in kakovosti kliničnih dokazov , bi morale države članice v celoti upoštevati rezultate skupnih kliničnih ocen in jih ne bi smele po nepotrebnem ponavljati. Države članice bi morale glede na nacionalne potrebe imeti pravico, da dopolnijo skupne klinične ocene z dodatnimi kliničnimi dokazi in analizami, da bi se upoštevale razlike v primerljivih zdravljenjih ali specifično nacionalno okolje zdravljenja. Te dopolnilne klinične ocene bi morale biti upravičene in sorazmerne ter bi o njih morali biti obveščeni Komisija in koordinacijska skupina. Poleg tega upoštevanje te obveznosti državam članicam ne preprečuje, da izvajajo neklinične ocene iste zdravstvene tehnologije ali oblikujejo ugotovitve o dodani klinični vrednosti zadevnih tehnologij v okviru nacionalnih ocenjevalnih postopkov, pri katerih se lahko upoštevajo klinični ter neklinični podatki in merila, specifični za zadevno državo članico, na narodni in/ali regionalni ravni . To državam članicam prav tako ne preprečuje, da oblikujejo lastna priporočila ali odločitve o cenah ali povračilih.

Sprememba 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16a)

Da bi klinično oceno lahko uporabili za namene odločitve o povračilu stroškov na nacionalni ravni, bi bilo najbolje, da zadeva populacijo, za katero bi bili stroški za zdravilo v dani državi članici povrnjeni.

Sprememba 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Časovni okvir za skupne klinične ocene zdravil bi moral biti, kolikor je to mogoče, določen glede na časovni okvir, ki velja za dokončanje centraliziranega postopka izdajanja dovoljenj za promet iz Uredbe (ES) št. 726/2004. Tako usklajevanje bi moralo zagotoviti, da se lahko s kliničnimi ocenami učinkovito olajša dostop na trg in prispeva k pravočasni razpoložljivosti inovativnih tehnologij za paciente. Postopek bi moral biti praviloma končan do objave sklepa Komisije o izdaji dovoljenja za promet.

črtano

Sprememba 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17a)

Skupna znanstvena posvetovanja pri obravnavi zdravil sirot morajo zagotoviti, da nov pristop ne povzroči nepotrebnih zamud za oceno teh zdravil v primerjavi s trenutnimi razmerami in ob upoštevanju pragmatičnega pristopa v okviru mreže EUnetHTA.

Sprememba 30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Pri določitvi časovnega okvira za skupne klinične ocene medicinskih pripomočkov bi bilo treba upoštevati močno decentralizirano pot za dostop medicinskih pripomočkov na trg in razpoložljivost ustreznih dokaznih podatkov , potrebnih za izvedbo skupne klinične ocene . Ker so lahko zahtevani dokazi na voljo šele po dajanju medicinskega pripomočka na trg in da bi se lahko medicinski pripomočki za skupne klinične ocene izbrali pravočasno , bi bilo treba omogočiti , da se vrednotenja takih pripomočkov izvedejo šele po njihovem dajanju na trg .

(18)

Pri določitvi časovnega okvira za skupne klinične ocene zdravstvenih tehnologij bi bilo treba za zdravila upoštevati časovni okvir, ki velja za dokončanje centraliziranega postopka izdajanja dovoljenj za promet iz Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (12), za medicinske pripomočke iz Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) za in vitro diagnostične medicinske pripomočke iz Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) pa časovni okvir za oznako skladnosti CE. Pri ocenah je treba v vsakem primeru upoštevati razpoložljivost ustreznih in zadostnih znanstvenih dokazov in dokaznih podatkov, potrebnih za izvedbo skupne klinične ocene. Ocene bi bilo treba izvesti v časovnem okviru , ki čim bolj ustreza izdaji ustreznega dovoljenja za promet v primeru zdravil, vsekakor pa brez neupravičenih in nepotrebnih zamud .

Sprememba 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Skupno delo, ki se izvaja v skladu s to uredbo, in zlasti skupne klinične ocene bi morali v vseh primerih zagotavljati visokokakovostne in pravočasne rezultate, ne da bi se zakasnilo ali oviralo označevanje medicinskih pripomočkov z oznako CE ali dostop zdravstvenih tehnologij na trg. Tako delo bi moralo biti ločeno in se razlikovati od regulativnih ocen varnosti, kakovosti, uspešnosti ali učinkovitosti zdravstvenih tehnologij, ki se izvajajo v skladu z drugo zakonodajo Unije, ter ne bi smelo vplivati na odločitve, sprejete v skladu z drugo zakonodajo Unije .

(19)	Skupno delo, ki se izvaja v skladu s to uredbo, in zlasti skupne klinične ocene bi morali v vsakem primeru zagotavljati visokokakovostne in pravočasne rezultate, ne da bi se zakasnilo ali oviralo označevanje medicinskih pripomočkov z oznako CE.

Sprememba 32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19a)

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki je predmet te uredbe, mora biti neodvisno in različno od predpisanih vrednotenj v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo zdravstvenih tehnologij, ki se izvajajo v skladu z zakonodajo Unije, in ne bi smelo vplivati na druge vidike, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, sprejete v skladu z drugimi zakonodajnimi akti Unije.

Sprememba 33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19b)

V skupnem poročilu ne bi smeli ponovno ocenjevati meril za opredelitev zdravil sirot. Ocenjevalci in soocenjevalci pa bi morali imeti popoln dostop do podatkov, ki so jih uporabili organi, pristojni za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom, vključno z možnostjo, da za namen ocenjevanja zdravila v okviru skupnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij uporabijo ali pridobijo dodatne ustrezne podatke.

Sprememba 34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19c)

V skladu z uredbama (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih in (EU) 2017/746 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih se dovoljenja za te pripomočke izdajajo na podlagi načel preglednosti in varnosti, ne pa učinkovitosti. Na drugi strani vedno večja ponudba medicinskih pripomočkov za obravnavo kliničnih težav pomeni radikalen premik k zelo razdrobljenemu trgu, k inovacijam, ki so predvsem inkrementalne, in k pomanjkanju kliničnih dokazov, zato bi morali organi za vrednotenje tesneje sodelovati in si izmenjevati informacije. Zato si je treba prizadevati za sistem izdajanja centraliziranih dovoljenj, po katerem se bodo pripomočki ocenjevali na podlagi varnosti, učinkovitosti in kakovosti. To je tudi eno od področij, na katerih države članice zahtevajo več sodelovanja prek prihodnjega evropskega vrednotenja zdravstvenih tehnologij. Trenutno ima sisteme vrednotenja zdravstvenih tehnologij za medicinske pripomočke 20 držav članic in Norveška, 12 držav članic skupaj z Norveško pa je uvedlo smernice in izvajajo zgodnje dialoge. Mreža EUnetHTA izvaja kakovostna vrednotenja sorazmerne učinkovitosti medicinskih pripomočkov na podlagi metodologije, ki se lahko privzame kot referenčni model za to uredbo.

Sprememba 35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20)

Da bi se razvijalcem zdravstvenih tehnologij olajšalo učinkovito sodelovanje pri skupnih kliničnih ocenah , bi se jim moralo v ustreznih primerih omogočiti, da s koordinacijsko skupino začnejo skupna znanstvena posvetovanja za pridobitev smernic o dokazih in podatkih, ki bodo verjetno potrebni za klinično oceno . Glede na predhodno naravo posvetovanja ponujene smernice ne bi smele biti zavezujoče niti za razvijalce zdravstvenih tehnologij niti za organe in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

(20)

Razvijalci zdravstvenih tehnologij lahko izvajajo skupna znanstvena posvetovanja s koordinacijsko skupino ali delovnimi skupinami , ki se oblikujejo v ta namen in so sestavljene iz strokovnjakov iz nacionalnih ali regionalnih organov za vrednotenje , za pridobitev smernic o kliničnih potrebah za raziskave ter o najprimernejših načrtih študij za pridobitev čim boljših dokazov in čim večjo učinkovitost raziskav . Glede na predhodno naravo posvetovanja ponujene smernice ne bi smele biti zavezujoče niti za razvijalce zdravstvenih tehnologij niti za organe in telesa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

Sprememba 36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20a)

Skupna znanstvena posvetovanja bi morala zadevati zasnovo kliničnih študij in določitev najboljših primerjalnih tehnologij na podlagi dobrih medicinskih praks v interesu pacientov. Postopek posvetovanja bi moral biti pregleden.

Sprememba 37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21)

Za skupne klinične ocene in skupna znanstvena posvetovanja je nujna izmenjava zaupnih informacij med razvijalci zdravstvenih tehnologij ter organi in telesi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Da bi se zagotovilo varstvo takih informacij, bi se morale informacije, ki se koordinacijski skupini predložijo v okviru ocen in posvetovanj, tretji osebi razkriti šele po sklenitvi sporazuma o zaupnosti. Poleg tega je nujno, da so vse objavljene informacije o rezultatih skupnih znanstvenih posvetovanj predstavljene v anonimizirani obliki, tako da se prikrijejo vse informacije poslovno občutljive narave.

(21)

Za skupna znanstvena posvetovanja utegne biti potrebna izmenjava poslovno zaupnih informacij med razvijalci zdravstvenih tehnologij ter organi in telesi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Da bi se zagotovilo varstvo takih informacij, bi se morale informacije, ki se koordinacijski skupini predložijo v okviru posvetovanj, tretji osebi razkriti šele po sklenitvi sporazuma o zaupnosti. Poleg tega je nujno, da so vse objavljene informacije o rezultatih skupnih znanstvenih posvetovanj predstavljene v anonimizirani obliki, tako da se prikrijejo vse informacije poslovno občutljive narave.

Sprememba 38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21a)

Za skupne klinične ocene so potrebni vsi razpoložljivi klinični podatki in javno dostopni znanstveni dokazi, ki jih prispevajo razvijalci zdravstvenih tehnologij. Uporabljeni klinični podatki, študije, metodologija in uporabljeni klinični rezultati morajo biti javni. S čim večjo dostopnostjo znanstvenih podatkov in ocen za javnost bo omogočen napredek v biomedicinskih raziskavah in okrepilo se bo zaupanje v sistem. Pri izmenjevanju poslovno občutljivih podatkov bi bilo treba njihovo zaupnost zavarovati tako, da se po redakciji poročil pred objavo predstavijo v anonimizirani obliki, s čimer se obvaruje javni interes.

Sprememba 39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21b)

Po mnenju Evropskega varuha človekovih pravic javni interes za razkritje informacij na splošno prevlada nad trditvami o poslovni občutljivosti, kadar imajo informacije v dokumentu posledice za zdravje posameznikov (na primer informacije o učinkovitosti zdravila). Javno zdravje bi moralo vedno prevladati nad poslovnim interesom.

Sprememba 40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22)

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba razpoložljivih sredstev, je treba zagotoviti „pregled perspektiv“, da se omogoči zgodnje prepoznavanje nastajajočih zdravstvenih tehnologij, ki bodo verjetno najbolj vplivale na paciente, javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva. S takim pregledom bi se morala olajšati prednostna razvrstitev tehnologij, ki bodo izbrane za skupno klinično oceno.

(22)

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba razpoložljivih sredstev, je treba zagotoviti „pregled perspektiv“, da se omogoči zgodnje prepoznavanje nastajajočih zdravstvenih tehnologij, ki bodo verjetno najbolj vplivale na paciente, javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, ter da se strateško usmerjajo raziskave . S takim pregledom bi se morala olajšati prednostna razvrstitev tehnologij, ki jih bo koordinacijska skupina izbrala za skupno klinično oceno.

Sprememba 41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)

Unija bi morala še naprej podpirati prostovoljno sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij med državami članicami na področjih, kot so razvoj in izvajanje programov cepljenja ter krepitev zmogljivosti nacionalnih sistemov za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Tako prostovoljno sodelovanje bi moralo tudi olajšati sinergije s pobudami v okviru strategije za enotni digitalni trg na ustreznih digitalnih in podatkovnih področjih zdravja in zdravstvenega varstva, da bi se zagotovili dodatni praktični dokazi, pomembni za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

(23)	Unija bi morala še naprej podpirati prostovoljno sodelovanje na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij med državami članicami na drugih področjih, kot so razvoj in izvajanje programov cepljenja ter krepitev zmogljivosti nacionalnih sistemov za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

Sprememba 42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24)

Koordinacijska skupina bi morala za zagotovitev vključevalnosti in preglednosti skupnega dela pritegniti zainteresirane strani in deležnike ter z njimi opraviti obsežno posvetovanje. Vendar bi bilo treba za ohranitev celovitosti skupnega dela razviti pravila, da se zagotovita neodvisnost in nepristranskost skupnega dela ter da tako posvetovanje ne bi povzročalo nasprotja interesov.

(24)	Za ohranitev objektivnosti, preglednosti in kakovosti skupnega dela bi bilo treba razviti pravila, da se zagotovijo neodvisnost, odprtost za javnost in nepristranskost skupnega dela ter da tako posvetovanje ne bi povzročalo nasprotja interesov.

Sprememba 43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24a)

Treba je zagotoviti dialog med koordinacijsko skupino in organizacijami pacientov, organizacijami potrošnikov, nevladnimi zdravstvenimi organizacijami, zdravstvenimi strokovnjaki in delavci, ter jamčiti neodvisnost, preglednost in nepristranskost sprejetih odločitev.

Sprememba 44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24b)

Zaradi zagotavljanja učinkovitega sprejemanja odločitev in lažjega dostopa do zdravil je pomembno sodelovanje med nosilci odločitev v ključnih fazah življenjskega cikla zdravil.

Sprememba 45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25)

Za zagotovitev enotnega pristopa k skupnemu delu, določenemu v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila , da se vzpostavi skupni postopkovni in metodološki okvir za klinične ocene, postopke za skupne klinične ocene ter postopke za skupna znanstvena posvetovanja. Po potrebi bi bilo treba razviti ločena pravila za zdravila in medicinske pripomočke. Komisija bi morala pri razvoju takih pravil upoštevati rezultate dela, ki je bilo že začeto v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA. Upoštevati bi morala tudi pobude na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, financirane v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020, ter regionalne pobude na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, kot sta pobudi Beneluxa in izjava iz Vallette. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(25)

Za zagotovitev enotnega pristopa k skupnemu delu, določenemu v tej uredbi, bi morala koordinacijska skupina, sestavljena iz nacionalnih in/ali regionalnih organov in teles , odgovornih za vrednotenje zdravstvene tehnologije, ki je dokazano sposobna, neodvisna in nepristranska, določiti metodologijo za zagotavljanje kakovostnega dela kot celote. Komisija bi morala z izvedbenimi akti potrditi to metodologijo in skupni postopkovni okvir za skupne klinične ocene ter skupna znanstvena posvetovanja. Po potrebi in če je to upravičeno , bi bilo treba razviti ločena pravila za zdravila in medicinske pripomočke. Pri razvoju takih pravil se lahko upoštevajo rezultati dela, ki je bilo že začeto v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, zlasti pa bi bilo treba upoštevati zlasti metodološke smernice in predloge za predložitev dokazov , pobude na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, financirane v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020, ter regionalne pobude na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, kot sta pobudi Beneluxa in izjava iz Vallette. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

Sprememba 46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25a)

Metodološki okvir bi moral v skladu s Helsinško deklaracijo z izborom najprimernejših referenčnih meril zagotavljati visoko kakovostne klinične dokaze, temeljiti bi moral na visokih standardih kakovosti, na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, ki izvirajo predvsem iz dvojno slepih primerjalnih kliničnih študij z naključnim vzorčenjem, metaanalize in sistematičnih pregledov, in upoštevati klinična merila, ki so uporabna, ustrezna, oprijemljiva, konkretna in prilagojena zadevnim kliničnim razmeram, po možnosti pa dati prednost končnim rezultatom. Dokumenti, ki jih mora predložiti vlagatelj zahtevka, bi morali ustrezati najnovejšim javnim podatkom.

Sprememba 47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25b)

Vse posebnosti v metodologiji, kot na primer za cepiva, bi morale biti upravičene in prilagojene za zelo specifične okoliščine, biti enako strogo znanstveno obravnavane z enakimi znanstvenimi standardi in v nobenem primeru ne v škodo kakovosti zdravstvenih tehnologij ali kliničnih dokazov.

Sprememba 48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25c)

Komisija bi morala zagotoviti upravno podporo za skupno delo koordinacijske skupine, ki bi po posvetovanju z deležniki predložila končno poročilo o tem delu.

Sprememba 49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(26)

Da bi zagotovili, da bo ta uredba v celoti učinkovita ter prilagojena tehničnemu in znanstvenemu razvoju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z vsebino dokumentov, ki jih je treba predložiti, poročili in zbirnimi poročili o kliničnih ocenah, vsebino dokumentov za zahteve, poročili o skupnih znanstvenih posvetovanjih ter pravili za izbor deležnikov. Zlasti je pomembno , da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, ter da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov .

(26)	Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte v zvezi s postopkovnimi pravili za skupne klinične ocene , skupna znanstvena posvetovanja in za izbor deležnikov .

Sprememba 50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(27)

Da bi bilo za skupno delo iz te uredbe na voljo dovolj sredstev, bi morala Unija zagotoviti finančna sredstva za skupno delo, prostovoljno sodelovanje in okvir podpore za podporo teh dejavnosti. S finančnimi sredstvi bi se morali pokriti stroški priprave poročil o skupnih kliničnih ocenah in skupnih znanstvenih posvetovanjih . Države članice bi morale tudi imeti možnost, da v Komisijo napotijo nacionalne strokovnjake za pomoč sekretariatu koordinacijske skupine.

(27)

Da bi bilo za skupno delo in stabilno upravno podporo iz te uredbe na voljo dovolj sredstev, bi morala Unija za skupno delo, prostovoljno sodelovanje ter za okvir podpore za podporo teh dejavnosti zagotoviti stabilno in trajno javno financiranje v okviru večletnega finančnega okvira . Države članice bi morale tudi imeti možnost, da v Komisijo napotijo nacionalne strokovnjake za pomoč sekretariatu koordinacijske skupine. Evropska komisija bi morala vzpostaviti sistem pristojbin za razvijalce zdravstvenih tehnologij, ki zahtevajo tako skupna znanstvena posvetovanja kot skupne klinične ocene, ta sredstva pa bi namenila raziskavam o zdravstvenih potrebah, ki še niso pokrite. Iz teh pristojbin se v nobenem primeru ne bi smele financirati dejavnosti skupnega dela, predvidene s to uredbo.

Sprememba 51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28)

Da se olajšata skupno delo in izmenjava informacij med državami članicami na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, bi bilo treba predvideti določbo o vzpostavitvi informacijske platforme, ki bi vsebovala ustrezne podatkovne zbirke in varne komunikacijske kanale. Komisija bi morala prav tako zagotoviti povezavo med informacijsko platformo in drugimi podatkovnimi infrastrukturami, pomembnimi za namene vrednotenja zdravstvenih tehnologij, kot so registri podatkov iz prakse.

(28)

Da se olajšata skupno delo in izmenjava informacij med državami članicami na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, bi bilo treba predvideti določbo o vzpostavitvi informacijske platforme, ki bi vsebovala ustrezne podatkovne zbirke in varne komunikacijske kanale, kot tudi vse informacije o postopku, metodologiji, izobrazbi in interesih ocenjevalcev in sodelujočih v mreži deležnikov, poročila ter rezultate skupnega dela, ki bi se morali objaviti . Komisija bi morala prav tako zagotoviti povezavo med informacijsko platformo in drugimi podatkovnimi infrastrukturami, pomembnimi za namene vrednotenja zdravstvenih tehnologij, kot so registri podatkov iz prakse.

Sprememba 52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28a)

Sodelovanje bi moralo temeljiti na načelu dobrega upravljanja, ki vključuje preglednost, objektivnost, neodvisnost izkušenj in pravičnost postopka. Zaupanje je osnovni pogoj za uspešno sodelovanje, doseči pa ga je mogoče samo z resnično zavezo vseh deležnikov, dostopom do visokokakovostnih izkušenj, krepitvijo zmogljivosti in najkakovostnejšo proizvodnjo.

Sprememba 53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28b)

Ker trenutno ni soglasne opredelitve, kaj se lahko šteje za kakovostno inovacijo ali dodano terapevtsko vrednost, bi Unija morala sprejeti ustrezni opredelitvi s soglasjem ali konsenzom vseh strani.

Sprememba 54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30)

Sodelovanje pri skupnih kliničnih ocenah in skupnih znanstvenih posvetovanjih v prehodnem obdobju za države članice ne bi smelo biti obvezno. To ne bi smelo vplivati na obveznost držav članic, da pri kliničnih ocenah, izvedenih na nacionalni ravni, uporabijo usklajena pravila. Države članice, ki ne sodelujejo pri skupnem delu, se lahko v prehodnem obdobju kadar koli odločijo za tako sodelovanje. Za zagotovitev trdne in nemotene organizacije skupnega dela ter delovanja notranjega trga državam članicam, ki že sodelujejo, ne bi smelo biti dovoljeno, da izstopijo iz okvira skupnega dela.

(30)

Sodelovanje pri skupnih kliničnih ocenah in skupnih znanstvenih posvetovanjih v prehodnem obdobju za države članice ne bi smelo biti obvezno. Prav tako se lahko države članice, ki ne sodelujejo pri skupnem delu, v prehodnem obdobju kadar koli odločijo za tako sodelovanje. Za zagotovitev trdne in nemotene organizacije skupnega dela ter delovanja notranjega trga državam članicam, ki že sodelujejo, ne bi smelo biti dovoljeno, da izstopijo iz okvira skupnega dela. Klinične ocene, ki so se začele v državah članicah pred začetkom izvajanja te uredbe, bi bilo treba nadaljevati, razen če se države članice odločijo, da jih bodo prekinile.

Sprememba 55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(31)

Da bi bil okvir podpore še naprej čim bolj uspešen in stroškovno učinkovit, bi morala Komisija najpozneje dve leti po koncu prehodnega obdobja poročati o izvajanju določb o področju uporabe skupnih kliničnih ocen in o delovanju okvira podpore. V poročilu se lahko zlasti prouči, ali je treba ta okvir podpore prenesti na agencijo Unije in uvesti mehanizem plačevanja pristojbin, prek katerega bi k financiranju skupnega dela prispevali tudi razvijalci zdravstvenih tehnologij.

(31)

Komisija bi morala po prehodnem obdobju, preden bi usklajeni sistem vrednotenja zdravstvenih tehnologij iz te uredbe postal obvezen, predložiti poročilo o oceni učinka za celoten postopek, ki je bil uveden. To poročilo bi moralo med drugimi merili oceniti napredek, dosežen na področjih dostopa pacientov do novih zdravstvenih tehnologij in delovanja notranjega trga, vpliv na kakovost inovacij in na vzdržnost zdravstvenih sistemov , pa tudi primernost področja uporabe skupnih kliničnih ocen in delovanje okvira podpore .

Sprememba 56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(32)

Komisija bi morala opraviti vrednotenje te uredbe. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 bi moralo to vrednotenje temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, podpirati pa bi ga moral program spremljanja.

(32)

Sprememba 57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(34)

Ker ciljev te uredbe, in sicer približevanja pravil držav članic o izvajanju kliničnih ocen na nacionalni ravni in vzpostavitve okvira za obvezne skupne klinične ocene določenih zdravstvenih tehnologij na ravni Unije , države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(34)

Ker ciljev te uredbe, in sicer približevanja pravil držav članic o izvajanju kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij s področja uporabe te uredbe , države članice ne morejo same zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Ta uredba določa:		1. Ob upoštevanju rezultatov dela, ki je bilo že začeto v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, ta uredba določa:

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	okvir podpore in postopke za sodelovanje pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij na ravni Unije ter

(a)	okvir podpore in postopke za sodelovanje pri klinični oceni zdravstvenih tehnologij na ravni Unije ter

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	skupna pravila za klinične ocene zdravstvenih tehnologij.

(b)	skupne metodologije za klinične ocene zdravstvenih tehnologij.

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti držav članic glede organizacije in zagotavljanja zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe ter dodeljevanja sredstev, ki so za to namenjena.		2. Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti držav članic glede organizacije in zagotavljanja zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe ter dodeljevanja sredstev, ki so za to namenjena. Ta uredba tudi ne posega v izključno nacionalno pristojnost držav članic za odločitve glede nacionalnih cen ali povračil.

Sprememba 62

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	„in vitro medicinski pripomoček“ pomeni in vitro medicinski pripomoček, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2017/746;

Sprememba 63

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)	„ocena medicinskega pripomočka“ pomeni oceno metode, sestavljene iz več kot enega medicinskega pripomočka, ali metode, sestavljene iz medicinskega pripomočka in določene verige oskrbe, ki jo tvorijo druga zdravljenja;

Sprememba 64

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

„ klinična ocena“ pomeni zbiranje in ocenjevanje razpoložljivih znanstvenih dokazov o zdravstveni tehnologiji v primerjavi z eno ali več zdravstvenimi tehnologijami na podlagi naslednjih kliničnih področij vrednotenja zdravstvenih tehnologij : opisa zdravstvenega problema, ki ga obravnava zdravstvena tehnologija, in trenutne uporabe drugih zdravstvenih tehnologij, ki obravnavajo navedeni zdravstveni problem, opisa zdravstvene tehnologije in njenih tehničnih lastnosti, relativne klinične učinkovitosti in relativne varnosti zdravstvene tehnologije;

(e)

„ skupna klinična ocena“ pomeni sistematično zbiranje znanstvenih informacij in primerjalno vrednotenje ter sintezo teh postopkov, primerjavo zadevnih zdravstvenih tehnologij z eno ali več zdravstvenimi tehnologijami ali obstoječimi postopki, ki pomenijo referenčno merilo za določeno klinično indikacijo , na podlagi kar najboljših kliničnih znanstvenih dokazov in kliničnih meril, pomembnih za pacienta, ob upoštevanju naslednjih kliničnih področij : opisa zdravstvenega problema, ki ga obravnava zdravstvena tehnologija, in trenutne uporabe drugih zdravstvenih tehnologij ali postopkov , ki obravnavajo navedeni zdravstveni problem, opisa zdravstvene tehnologije in njenih tehničnih lastnosti, relativne klinične učinkovitosti in relativne varnosti zdravstvene tehnologije;

Sprememba 65

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ga)	„ocenjevanje“ pomeni oblikovanje sklepnih ugotovitev o dodani vrednosti zadevnih tehnologij v okviru nacionalnih ocenjevalnih postopkov, pri katerih se lahko upoštevajo klinični in neklinični podatki in merila v kontekstu nacionalnega varstva.

Sprememba 202

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(gb)	„rezultati na področju zdravja, ki so pomembni za pacienta“ pomenijo podatke, ki zajemajo ali napovedujejo smrtnost, obolevnost, z zdravjem povezano kakovost življenja in neželene dogodke.

Sprememba 66

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Države članice za člane koordinacijske skupine in njenih podskupin imenujejo svoje nacionalne organe in telesa, pristojne za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ter o tem in o vseh poznejših spremembah obvestijo Komisijo. Države članice lahko za člane koordinacijske skupine in ene ali več njenih podskupin imenujejo več kot en organ ali telo, pristojno za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.		2. Države članice za člane koordinacijske skupine in njenih podskupin imenujejo svoje nacionalne ali regionalne organe in telesa, pristojne za vrednotenje zdravstvenih tehnologij na nacionalni ravni .

Sprememba 203

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Predlog spremembe
3. Koordinacijska skupina odloča soglasno ali po potrebi z navadno večino. Vsaka država članica ima en glas.		3. Koordinacijska skupina odloča soglasno ali po potrebi s kvalificirano večino. Postopki, ki jih izvaja koordinacijska skupina, so pregledni, zapisnik s seje in glasovi pa se zabeležijo in dajo na voljo javnosti, vključno z morebitnimi nestrinjanji.

Sprememba 68

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Sestankom koordinacijske skupine sopredsedujeta Komisija in sopredsednik, izvoljen izmed članov skupine za določen čas, ki ga je treba določiti v njenem poslovniku .		4. Sestankom koordinacijske skupine sopredsedujeta Komisija brez glasovalne pravice in sopredsednik, letno izvoljen izmed članov skupine po sistemu rotacije. Funkcije teh sopredsedujočih so izključno upravne .

Sprememba 69

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Člani koordinacijske skupine imenujejo svoje predstavnike v koordinacijski skupini in podskupinah, katerih člani so, na ad hoc podlagi ali za stalno ter o njihovem imenovanju in vseh poznejših spremembah obvestijo Komisijo .		5. Člani koordinacijske skupine, ki so nacionalni ali regionalni organi ali telesa za vrednotenje , imenujejo svoje predstavnike v koordinacijski skupini in podskupinah, katerih člani so, na ad hoc podlagi. Države članice lahko navedeno imenovanje prekličejo z utemeljitvijo na podlagi zahtev za imenovanje. Vendar lahko zaradi delovne obremenitve, sestave podskupin ali zahtev po posebnih znanjih sodeluje po več kot en strokovnjak teh organov ali teles za vrednotenje za vsako državo članico, brez poseganja v načelo, da ima pri sprejemanju odločitev vsaka država članica samo en glas. Pri imenovanju je treba upoštevati strokovno znanje, ki je potrebno, da bi dosegli cilje podskupine. O vseh imenovanjih in morebitnih preklicih imenovanj se obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisija .

Sprememba 70

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
6. Člani koordinacijske skupine in njihovi imenovani predstavniki spoštujejo načela neodvisnosti , nepristranskosti in zaupnosti .		6. Da se zagotovi kakovostno delo, člani koordinacijske skupine izvirajo iz nacionalnih ali regionalnih agencij za vrednotenje zdravstvenih tehnologij , organov, zadolženih za to področje . Člani koordinacijske skupine, strokovnjaki in ocenjevalci na splošno ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov v kakršni koli industriji za razvijanje zdravstvenih tehnologij, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Zavežejo se, da bodo delali v javnem interesu in neodvisno, ter predložijo letno izjavo o interesih. Te izjave o interesih se zabeležijo na informacijski platformi iz člena 27 in so dostopne javnosti. Člani koordinacijske skupine morajo na vsakem sestanku prijaviti vsak poseben interes, ki bi lahko negativno vplival na njihovo neodvisnost, kar zadeva točke dnevnega reda. Kadar pride do nasprotja interesov, se zadevni član koordinacijske skupine umakne s sestanka, ko se obravnava zadevna točka dnevnega reda. Postopkovna pravila v primeru nasprotja interesov so urejena v skladu s točko (a)(iiia) člena 22(1). Da bi zagotovili preglednost in ozaveščenost javnosti o postopku in spodbudili zaupanje v ta sistem, velja za vse vrednotene klinične podatke najvišja raven preglednosti in obveščanja javnosti. Kadar so podatki iz poslovnih razlogov zaupni, mora biti zaupnost jasno opredeljena in utemeljena, zaupni podatki pa jasno razmejeni in varovani.

Sprememba 71

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
7. Komisija objavi seznam imenovanih članov koordinacijske skupine in njenih podskupin na informacijski platformi iz člena 27.		7. Komisija objavi posodobljen seznam imenovanih članov koordinacijske skupine in njenih podskupin ter drugih strokovnjakov na informacijski platformi iz člena 27, skupaj z njihovimi kvalifikacijami in strokovnim področjem ter njihovo letno izjavo o interesih . Komisija vsako leto in kadar je to potrebno zaradi morebitnih novih okoliščin posodobi informacije iz prvega pododstavka. Te posodobitve so dostopne javnosti.

Sprememba 72

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	zagotavlja sodelovanje z ustreznimi organi na ravni Unije, da omogoči zbiranje dodatnih dokazov, ki jih potrebuje za svoje delo;

(c)	sodeluje z ustreznimi organi na ravni Unije, da omogoči zbiranje dodatnih dokazov, ki jih potrebuje za svoje delo;

Sprememba 73

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 8 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	zagotavlja ustrezno vključevanje deležnikov v svoje delo ;

(d)	zagotavlja ustrezna posvetovanja z zadevnimi deležniki in strokovnjaki pri opravljanju svojega dela. Ta posvetovanja se dokumentirajo, vključno z javno dostopnimi izjavami o interesih, ki jih dajo deležniki, s katerimi se je posvetoval, in se navedejo v končnem poročilu o skupni oceni ;

Sprememba 74

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		10a. Poslovnik koordinacijske skupine in njenih podskupin, dnevni redi njihovih sestankov, sprejete odločitve ter podrobnosti o glasovanju in obrazložitve glasovanja, vključno z manjšinskimi mnenji, so v vsakem primeru dostopni javnosti.

Sprememba 75

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Določbe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se določijo glede na pomen vpliva na paciente, javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva.

Sprememba 76

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	opravi posvetovanje s Komisijo o osnutku letnega delovnega programa in upošteva njeno mnenje .

(c)	v okviru letnih sestankov, določenih v členu 26 te uredbe, opravi posvetovanje s Komisijo in mrežo deležnikov o osnutku letnega delovnega programa ter upošteva njihove pripombe .

Sprememba 77

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		5 a. Letno poročilo in letni delovni program se objavita na informacijski platformi iz člena 27.

Sprememba 78

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)

drugih zdravilih, ki niso predmet postopka za pridobitev dovoljenja za promet iz Uredbe (ES) št. 726/2004, kadar se razvijalec zdravstvene tehnologije odloči za postopek centraliziranega dovoljenja za promet, če gre za zdravila, ki pomenijo znatno tehnično, znanstveno ali terapevtsko inovacijo ali če je dovoljenje za promet z njimi v interesu javnega zdravja;

Sprememba 79

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	medicinskih pripomočkih, razvrščenih v razreda IIb in III v skladu s členom 51 Uredbe (EU) 2017/745, za katere so ustrezni strokovni odbori zagotovili znanstveno mnenje v okviru postopka za posvetovanje o klinični oceni v skladu s členom 54 navedene uredbe;

(b)

medicinskih pripomočkih, razvrščenih v razreda IIb in III v skladu s členom 51 Uredbe (EU) 2017/745, za katere so ustrezni strokovni odbori zagotovili znanstveno mnenje v okviru postopka za posvetovanje o klinični oceni v skladu s členom 54 navedene uredbe, in ki veljajo za pomembno inovacijo ter bi lahko pomembno vplivali na javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva ;

Sprememba 80

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, razvrščenih v razred D v skladu s členom 47 Uredbe (EU) 2017/746 (16), za katere so ustrezni strokovni odbori predložili stališča v okviru postopka v skladu s členom 48(6) navedene uredbe.

(c)

in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, razvrščenih v razred D v skladu s členom 47 Uredbe (EU) 2017/746 (17), za katere so ustrezni strokovni odbori predložili stališča v okviru postopka v skladu s členom 48(6) navedene uredbe in ki veljajo za pomembno inovacijo ter bi lahko pomembno vplivali na javno zdravje ali sisteme zdravstvenega varstva .

Sprememba 81

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ea)	potreba po pridobitvi več kliničnih dokazov;

Sprememba 82

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(eb)	prostovoljna predložitev razvijalca zdravstvenih tehnologij;

Sprememba 83

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Poročilu o skupni klinični oceni se priloži zbirno poročilo, obe poročili pa se pripravita v skladu z zahtevami iz tega člena ter zahtevami iz členov 11, 22 in 23 .

Poročilu o skupni klinični oceni se priloži zbirno poročilo, ki vsebuje vsaj primerjane klinične podatke, končne rezultate, primerjalne tehnologije, metodologijo, uporabljene klinične dokaze in ugotovitve o učinkovitosti, varnosti in relativni učinkovitosti ter omejitve vrednotenja, neskladna stališča, povzetek opravljenih posvetovanj in podanih pripomb. Obe poročili se pripravita v skladu z zahtevami, ki jih določi koordinacijska skupina, in se objavita ne glede na sklepne ugotovitve poročila .

Za medicinske pripomočke iz točke (a) člena 5(1) koordinacijska skupina v 80 – 100 dneh sprejme poročilo o skupni klinični oceni, da bi zagotovila skladnost z roki za določanje cen in povračil, določenimi v Direktivi Sveta 89/105/EGS (1).

Sprememba 84

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2 Imenovana podskupina od ustreznih razvijalcev zdravstvenih tehnologij zahteva predložitev dokumentacije, ki vsebuje informacije, podatke in dokaze , potrebne za skupno klinično oceno.

2. Imenovana podskupina od razvijalcev zdravstvenih tehnologij zahteva predložitev vse razpoložljive in posodobljene dokumentacije, ki vsebuje informacije, podatke in študije , ki so potrebne za skupno klinično oceno, vključno z negativnimi in pozitivnimi rezultati ,. Navedena dokumentacija obsega razpoložljive podatke, ki izvirajo iz vseh izvedenih preizkušanj in vseh študij, v katerih je bila uporabljena zadevna tehnologija, saj so oboji izjemno pomembni za zagotavljanje visoke kakovosti ocen.

Za zdravila iz točke (a) člena 5(1) dokumentacija vključuje vsaj:

(a)	dokumentacijo za predložitev;

(b)	navedbo statusa dovoljenja za promet;

(c)	če je na voljo, povzetek evropskega javnega poročila o oceni zdravila (EPAR), vključno s povzetkom glavnih značilnosti zdravila; Evropska agencija za zdravila priskrbi koordinacijski skupini zadevna sprejeta poročila o znanstveni oceni;

(d)	po potrebi rezultate dodatnih študij, ki jih je zahtevala koordinacijska skupina, in so na voljo razvijalcu znanstvene tehnologije;

(e)	po potrebi in če so na voljo razvijalcu zdravstvenih tehnologij, že razpoložljiva poročila o vrednotenju zdravstvenih tehnologij;

(f)	informacije o študijah in registri študij, ki so na voljo razvijalcu zdravstvene tehnologije.

Razvijalci zdravstvene tehnologije imajo obveznost, da predložijo vse zahtevane podatke.

Ocenjevalci lahko tudi dostopajo do javnih podatkovnih zbirk ali virov kliničnih informacij, kot so registri pacientov, podatkovne zbirke ali evropske referenčne mreže, če tak dostop šteje za potreben za dopolnitev informacij, ki jih zagotovi razvijalec, ter za izvedbo bolj natančne klinične ocene zdravstvene tehnologije. Zaradi ponovljivosti vrednotenja se ti podatki objavijo.

Ocenjevalci so neodvisni od razvijalcev zdravstvene tehnologije in nepristranski. Z razvijalci zdravstvenih tehnologij se lahko posvetujejo, vendar ti nikoli ne dejavno sodelujejo v postopku ocenjevanja.

Sprememba 85

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. V primeru zdravil sirot lahko koordinacijska skupina upravičeno šteje, da ni tehtnega razloga ali dodatnih dokazov v podporo nadaljnji klinični analizi poleg ocene pomembne koristi, ki jo je že izvedla Evropska agencija za zdravila.

Sprememba 86

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Imenovana podskupina izmed svojih članov imenuje ocenjevalca in soocenjevalca za izvedbo skupne klinične ocene. Pri imenovanjih se upošteva strokovno znanje, potrebno za oceno.		3. Imenovana podskupina izmed svojih članov imenuje ocenjevalca in soocenjevalca za izvedbo skupne klinične ocene. Ocenjevalec in soocenjevalec nista ista kot predhodno imenovana v skladu s členom 13(3), razen v izjemnih in upravičenih razmerah, ko potrebnega posebnega strokovnega znanja ni na voljo, in po odobritvi koordinacijske skupine. Pri imenovanjih se upošteva strokovno znanje, potrebno za oceno.

Sprememba 87

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Ugotovitve poročila o skupni klinični oceni so omejene na :		5. Ugotovitve poročila o skupni klinični oceni vsebujejo :

Sprememba 88

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	analizo relativnih učinkov vrednotene zdravstvene tehnologije na rezultate na področju zdravja , izbrane za oceno, ki so pomembni za pacienta ;

(a)

analizo relativne učinkovitosti in varnosti zdravstvene tehnologije, ki se vrednoti po kliničnih končnih točkah , ki so pomembne za klinični subjekt in skupino pacientov, izbrana za oceno, vključno z umrljivostjo, obolevnostjo in kakovostjo življenja, ter se primerja z eno ali več primerjalnimi zdravljenji , ki jih določi koordinacijska skupina.

Sprememba 89

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	stopnjo verjetnosti relativnih učinkov na podlagi razpoložljivih dokazov.

(b)

stopnjo verjetnosti relativnih učinkov na podlagi najboljših razpoložljivih kliničnih dokazov in v primerjavi z najboljšimi standardnimi terapijami. Ocena temelji na kliničnih rezultatih, ki se določijo v skladu z mednarodnimi standardi z dokazi podprte medicine, zlasti v zvezi z izboljšanjem zdravstvenega stanja, skrajšanjem trajanja bolezni, podaljšanjem preživetja, zmanjšanjem neželenih učinkov ali izboljšanjem kakovosti življenja. Navedejo se tudi razlike, značilne za podskupine.

Sprememba 90

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sklepne ugotovitve ne vsebujejo ocene.

Ocenjevalec in soocenjevalec se prepričata, da so izbrane pomembne skupine pacientov reprezentativne za sodelujoče države članice, da bi jim omogočile sprejemanje ustreznih odločitev o financiranju teh tehnologij iz nacionalnih proračunov za zdravstvo.

Sprememba 205

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
6. Če ocenjevalec na kateri koli stopnji priprave osnutka poročila o skupni klinični oceni meni, da so za dokončanje poročila potrebni dodatni dokazi razvijalca zdravstvene tehnologije predlagatelja, lahko imenovano podskupino zaprosi, da se začasno prekine rok, določen za pripravo poročila, in od razvijalca zdravstvene tehnologije zahtevajo dodatni dokazi. Po posvetovanju z razvijalcem zdravstvene tehnologije o tem, koliko časa potrebuje za pripravo potrebnih dodatnih dokazov, se v zahtevi ocenjevalca navede, za koliko delovnih dni je priprava začasno prekinjena.		6. Če ocenjevalec na kateri koli stopnji priprave osnutka poročila o skupni klinični oceni meni, da so za dokončanje poročila potrebni dodatni dokazi razvijalca zdravstvene tehnologije predlagatelja, lahko imenovano podskupino zaprosi, da se začasno prekine rok, določen za pripravo poročila, in od razvijalca zdravstvene tehnologije zahtevajo dodatni dokazi. Po posvetovanju z razvijalcem zdravstvene tehnologije o tem, koliko časa potrebuje za pripravo potrebnih dodatnih dokazov, se v zahtevi ocenjevalca navede, za koliko delovnih dni je priprava začasno prekinjena. Kadar so med postopkom na voljo novi klinični podatki, zadevni razvijalec zdravstvene tehnologije te nove informacije tudi proaktivno posreduje ocenjevalcu.

Sprememba 92

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
7. Med pripravo osnutka poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila člani imenovane podskupine predložijo pripombe. Pripombe lahko predloži tudi Komisija.		7. Med pripravo osnutka poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila člani imenovane podskupine ali koordinacijske skupine predložijo pripombe v roku vsaj 30 delovnih dni .

Sprememba 93

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
8. Ocenjevalec pošlje osnutek poročila o skupni klinični oceni in zbirno poročilo razvijalcu zdravstvene tehnologije predlagatelju ter določi časovni okvir , v katerem lahko razvijalec predloži pripombe.		8. Ocenjevalec pošlje osnutek poročila o skupni klinični oceni in zbirno poročilo razvijalcu zdravstvene tehnologije, ki lahko predloži pripombe.

Sprememba 94

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
9. Imenovana podskupina zagotovi , da je zainteresiranim stranem , vključno s pacienti in kliničnimi strokovnjaki , med pripravo osnutka poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila omogočeno, da predložijo pripombe, ter določi časovni okvir za njihovo predložitev .		9. Pacienti , organizacije potrošnikov , zdravstveni delavci, nevladne organizacije , druga združenja za razvoj zdravstvenih tehnologij in klinični strokovnjaki lahko med skupno klinično oceno predložijo svoje pripombe v časovnem okviru, ki ga določi podskupina . Komisija objavi izjave o interesih vseh deležnikov, s katerimi se posvetuje, prek svoje informacijske platforme iz člena 27.

Sprememba 95

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
10. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca po prejemu in proučitvi morebitnih pripomb, podanih v skladu z odstavki 7, 8 in 9, dokonča osnutek poročila o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ter ju predloži imenovani podskupini in Komisiji , da v zvezi z njima predložita pripombe.		10. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca po prejemu in proučitvi morebitnih pripomb, podanih v skladu z odstavki 7, 8 in 9, dokonča osnutek poročila o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ter ju predloži koordinacijski skupini , da v zvezi z njima predloži pripombe. Komisija vse pripombe, na katere tudi odgovori, objavi na informacijski platformi iz člena 27.

Sprememba 96

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
11. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca upošteva pripombe imenovane podskupine in Komisije ter predloži končni osnutek poročila o skupni klinični oceni in zbirno poročilo koordinacijski skupini v odobritev.		11. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca upošteva pripombe koordinacijske skupine ter predloži končni osnutek poročila o skupni klinični oceni in zbirno poročilo koordinacijski skupini v končno odobritev.

Sprememba 206

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

12. Koordinacijska skupina odobri končno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo soglasno, če je to mogoče, ali po potrebi z navadno večino držav članic.

12. Koordinacijska skupina odobri končno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo soglasno, če je to mogoče, ali po potrebi s kvalificirano večino držav članic.

Različna stališča in razlogi, na katerih so osnovana, se zapišejo v končno poročilo.

Končno poročilo vključuje analizo občutljivosti, če obstaja eden ali več naslednjih elementov:

(a)	različna mnenja o študijah, ki jih je treba izključiti zaradi resne pristranskosti;

(b)	razhajajoča se stališča o tem, ali je treba študije izključiti, saj ne odražajo najnovejšega tehnološkega razvoja; ali

(c)	polemike v zvezi z opredelitvijo pragov nebistvenosti v zvezi s končnimi točkami, pomembnimi za pacienta.

Izbira ene ali več primerjav in končnih točk, pomembnih za pacienta, je medicinsko utemeljena in dokumentirana v končnem poročilu.

Končno poročilo vključuje tudi rezultate skupnega znanstvenega posvetovanja, opravljenega v skladu s členom 13. Poročila o znanstvenih posvetovanjih se objavijo, ko se zaključi skupna klinična ocena.

Sprememba 98

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
13. Ocenjevalec zagotovi, da so iz odobrenega poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila odstranjene vse informacije poslovno občutljive narave .		13. Ocenjevalec zagotovi, da odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo vsebujeta klinične informacije, ki so predmet ocene, metodologijo in uporabljene študije. Ocenjevalec se pred objavo poročila posvetuje z razvijalcem. Razvijalec ima na voljo 10 delovnih dni za odgovor, da ocenjevalca obvesti o vseh informacijah, za katere meni, da so zaupne, in pojasni poslovno občutljivo naravo teh informacij. V skrajnem primeru se ocenjevalec in soocenjevalec odločita, ali je trditev nosilca projekta o zaupnosti utemeljena.

Sprememba 99

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
14. Koordinacijska skupina pošlje odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo razvijalcu zdravstvene tehnologije predlagatelju in Komisiji.		14. Koordinacijska skupina pošlje odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo razvijalcu zdravstvene tehnologije predlagatelju in Komisiji, ki obe poročili vključi na informacijsko platformo .

Sprememba 100

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		14a. Ob prejetju odobrenega poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila lahko razvijalec zdravstvene tehnologije, ki je predlagatelj, koordinacijski skupini in Komisiji v sedmih delovnih dneh poda pisni ugovor. V takem primeru razvijalec predloži podrobne razloge za svoj ugovor. Koordinacijska skupina v sedmih delovnih dneh oceni ugovor in po potrebi spremeni poročilo. Koordinacijska skupina odobri in predloži končno poročilo o skupni klinični oceni, zbirno poročilo in dokument z obrazložitvijo, v katerem navede, kako je obravnavala ugovor razvijalca zdravstvene tehnologije, ki je predlagatelj, in Komisije.

Sprememba 101

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		14b. Poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo se pripravi v roku najmanj 80 do največ 100 dni, razen v upravičenih primerih, v katerih je treba zaradi pomena klinične potrebe postopek pospešiti ali upočasniti.

Sprememba 102

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		14c. Kadar razvijalec zdravstvene tehnologije z utemeljitvijo umakne zahtevo za izdajo dovoljenja za promet ali Evropska agencija za zdravila ustavi ocenjevanje, se o tem obvesti koordinacijska skupina, da ustavi postopek skupne klinične ocene. Komisija objavi razloge za umik zahteve ali ustavitev ocenjevanja na informacijski platformi iz člena 27.

Sprememba 103

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Če Komisija meni, da odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo izpolnjujeta vsebinske in postopkovne zahteve iz te uredbe , najpozneje 30 dni po tem, ko od koordinacijske skupine prejme odobreno poročilo in zbirno poročilo, vključi ime zdravstvene tehnologije, na katero se odobreno poročilo in zbirno poročilo nanašata , na seznam tehnologij z opravljeno skupno klinično oceno (v nadaljnjem besedilu: „seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij“ ali „seznam“).		1. Komisija najpozneje 30 dni po tem, ko od koordinacijske skupine prejme odobreno poročilo in zbirno poročilo, vključi ime zdravstvene tehnologije, na katero se nanašata poročilo in odobreno zbirno poročilo, ne glede na to, ali je bilo sprejeto , na seznam tehnologij z opravljeno skupno klinično oceno (v nadaljnjem besedilu: „seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij“ ali „seznam“).

Sprememba 104

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Če Komisija v 30 dneh po prejemu odobrenega poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila ugotovi, da odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ne izpolnjujeta vsebinskih in postopkovnih zahtev iz te uredbe, koordinacijsko skupno obvesti o razlogih za svoje ugotovitve ter od nje zahteva, da poročilo in zbirno poročilo ponovno pregleda.		2. Če Komisija v 30 dneh po prejemu odobrenega poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila ugotovi, da odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ne ustrezata postopkovnim pravnim zahtevam iz te uredbe, koordinacijsko skupino obvesti o razlogih za svoje ugotovitve ter od nje z utemeljitvijo zahteva, da se ocena ponovno pregleda.

Sprememba 105

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Imenovana podskupina prouči ugotovitve iz odstavka 2 in razvijalca zdravstvene tehnologije pozove, da v določenem roku predloži pripombe. Imenovana podskupina ponovno pregleda poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ter pri tem upošteva pripombe razvijalca zdravstvene tehnologije. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca ustrezno spremeni poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ter ju predloži koordinacijski skupini. Uporabljajo se odstavki od (12) do (14) člena 6.		3. Imenovana podskupina ponovno pregleda poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ter pri tem upošteva pripombe Komisije s postopkovnega vidika, preden izda končno mnenje .

Sprememba 106

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Če Komisija po predložitvi spremenjenega odobrenega poročila o skupni klinični oceni in zbirnega poročila meni, da spremenjeno odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo izpolnjujeta vsebinske in postopkovne zahteve iz te uredbe, vključi ime zdravstvene tehnologije, na katero se poročilo in zbirno poročilo nanašata, na seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij.		črtano

Sprememba 107

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Če Komisija ugotovi, da spremenjeno odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ne izpolnjujeta vsebinskih in postopkovnih zahtev iz te uredbe, zavrne vključitev imena zdravstvene tehnologije na seznam. Komisija o tem obvesti koordinacijsko skupino in navede razloge za nevključitev . Za zadevno zdravstveno tehnologijo se ne uporabljajo obveznosti iz člena 8. Koordinacijska skupina o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije predlagatelja in vključi povzetek informacij o navedenih poročilih v svoje letno poročilo.		5. Če Komisija ugotovi, da spremenjeno odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ne izpolnjujeta postopkovnih zahtev iz te uredbe, se zdravstvena tehnologija, na katero se nanaša ocena, vključi na seznam skupaj z zbirnim poročilom o oceni in pripombami Komisije, vse pa se objavi na informacijski platformi iz člena 27 . Komisija o tem obvesti koordinacijsko skupino in navede razloge za negativno poročilo . Za zadevno zdravstveno tehnologijo se ne uporabljajo obveznosti iz člena 8. Koordinacijska skupina o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije predlagatelja in vključi povzetek informacij o navedenih poročilih v svoje letno poročilo.

Sprememba 108

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
6. Komisija za navedene zdravstvene tehnologije, vključene na seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij, na informacijski platformi iz člena 27 objavi odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo ter ju najpozneje 10 delovnih dni po vključitvi na seznam da na voljo razvijalcu zdravstvene tehnologije predlagatelju.		6. Komisija za navedene zdravstvene tehnologije, vključene na seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij, na informacijski platformi iz člena 27 objavi odobreno poročilo o skupni klinični oceni in zbirno poročilo z vsemi pripombami deležnikov in vmesnimi poročili ter jih najpozneje 10 delovnih dni po vključitvi na seznam da na voljo razvijalcu zdravstvene tehnologije predlagatelju.

Sprememba 109

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Države članice:		1. Države članice za zdravstvene tehnologije, vključene na seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij, in zdravstvene tehnologije, za katere se je začela izvajati skupna klinična ocena :

Sprememba 110

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	ne izvajajo kliničnih ocen ali enakovrednih postopkov vrednotenja zdravstvenih tehnologij, ki so vključene na seznam ovrednotenih zdravstvenih tehnologij ali za katere se je začela izvajati skupna klinična ocena ;

(a)	uporabljajo poročila o skupni klinični oceni pri svojih vrednotenjih zdravstvenih tehnologij na ravni držav članic ;

Sprememba 111

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	uporabljajo poročila o skupni klinični oceni pri svojih vrednotenjih zdravstvenih tehnologij na ravni držav članic .

(b)	ne podvajajo skupne klinične ocene na ravni države članice .

Sprememba 112

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		1a. Zahteva iz točke (b) odstavka 1 državam članicam ne preprečuje, da bi pripravile svoje ocene o klinični vrednosti zadevnih tehnologij kot del nacionalnih ali regionalnih ocenjevalnih postopkov, v katerih se lahko upoštevajo dodatni klinični in neklinični podatki in dokazi, ki veljajo za zadevno državo članico, ki niso bili vključeni v skupno klinično oceno in ki so potrebni za dokončanje vrednotenja zdravstvene tehnologije ali splošnega postopka določanja cen in povračil. Take dodatne ocene lahko primerjajo zadevno tehnologijo s primerjalno tehnologijo, ki predstavlja najboljši razpoložljivi in na dokazih temelječi standard oskrbe v zadevni državi članici in ki kljub prošnji države članice v fazi določanja obsega ni bil vključen v skupno klinično oceno. Prav tako lahko vrednotijo tehnologijo v okviru oskrbe, ki je specifična za zadevno državo članico na podlagi njene klinične prakse, ali nastavitev, ki je bila izbrana za povračilo. Vsak tak ukrep je utemeljen, potreben in sorazmeren za doseganje tega cilja, ne podvaja dela, opravljenega na ravni Unije, in ne neupravičeno zavlačuje dostopa pacientov do teh tehnologij. Države članice Komisijo in koordinacijsko skupino uradno obvestijo, da nameravajo klinično oceno dopolniti, pri čemer to utemeljijo.

Sprememba 113

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o rezultatu vrednotenja zdravstvene tehnologije , za katero je bila izvedena skupna klinična ocena, v 30 dneh po njegovem dokončanju. Temu obvestilu se priložijo informacije o tem , kako so se pri splošnem vrednotenju zdravstvene tehnologije uporabile ugotovitve iz poročila o skupni klinični oceni. Komisija omogoča izmenjavo teh informacij med državami članicami prek svoje informacijske platforme iz člena 27 .		2. Države članice na informacijski platformi iz člena 27 predstavijo informacije o tem , kako se je poročilo o skupni klinični oceni upoštevalo pri vrednotenju zdravstvene tehnologije na ravni države članice , kot tudi druge klinične podatke in dodatne dokaze, ki so se upoštevali, da lahko Komisija olajša izmenjavo teh informacij med državami članicami.

Sprememba 114

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	je bilo v prvotnem poročilu o skupni klinični oceni navedeno, da je potrebna posodobitev, ko bodo na voljo dodatni dokazi za nadaljnjo oceno.

(b)	je bilo v prvotnem poročilu o skupni klinični oceni navedeno, da je potrebna posodobitev, ko bodo na voljo dodatni dokazi za nadaljnjo oceno, v roku, ki je določen v samem poročilu ;

Sprememba 115

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	prošnjo ene od držav članic ali razvijalca zdravstvene tehnologije, ki meni, da obstajajo novi klinični dokazi;

Sprememba 116

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)	se pojavijo bistveni novi klinični dokazi v petih letih po oceni ali prej, če se pojavijo novi dokazi ali klinični podatki.

Sprememba 117

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

V primeru iz točk (a), (b), (ba) in (bb) prvega pododstavka mora te dodatne informacije predložiti razvijalec tehnologije. Če tega ne stori, se člen 8 za prejšnjo skupno oceno ne uporablja več.

Podatkovna zbirka EVIDENT se še naprej uporablja za zbiranje kliničnih dokazov o uporabi zdravstvene tehnologije v praksi in spremljanje zdravstvenih rezultatov.

Sprememba 118

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Koordinacijska skupina lahko izvede posodobitve skupnih kliničnih ocen, če to zahteva eden ali več njenih članov.		2. Koordinacijska skupina lahko izvede posodobitve skupnih kliničnih ocen, če to zahteva eden ali več njenih članov. Posodobitve skupnih kliničnih ocen se zahtevajo, ko se objavijo ali so na voljo nove informacije, ki niso bile na voljo v času prvotnega skupnega poročila. Ko se sprejme odločitev o posodobitvi poročila o skupni klinični oceni, ga lahko posodobi država članica, ki je posodobitev predlagala, in ga predloži v sprejetje drugim državam članicami na podlagi vzajemnega priznavanja. Pri posodabljanju poročila o skupni klinični oceni država članica uporabi metode in standarde, ki jih določi koordinacijska skupina. Kadar se države članice ne morejo dogovoriti o posodobitvi, se zadeva predloži koordinacijski skupini. Koordinacijska skupina se odloči, ali bo na podlagi novih informacij izvedla posodobitev. Ko se posodobitev sprejme z vzajemnim priznavanjem ali ko koordinacijska skupina sprejme odločitev o tem, šteje, da je skupno poročilo posodobljeno.

Sprememba 119

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija z izvedbenimi akti razvije postopkovna pravila za:		1. Komisija v skladu s to uredbo z izvedbenimi akti razvije postopkovna pravila za:

Sprememba 120

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	predložitev informacij, podatkov in dokazov s strani razvijalcev zdravstvenih tehnologij;

črtano

Sprememba 121

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	določitev podrobnih postopkovnih korakov in njihovega časovnega okvira ter skupnega trajanja skupnih kliničnih ocen ;

(c)	določitev podrobnih postopkovnih korakov in njihovega časovnega okvira;

Sprememba 122

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	sodelovanje s priglašenimi organi in strokovnimi odbori pri pripravi in posodobitvi skupnih kliničnih ocen medicinskih pripomočkov .

(f)	sodelovanje z organi in strokovnimi odbori.

Sprememba 123

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Razvijalci zdravstvenih tehnologij lahko pri koordinacijski skupini vložijo zahtevek za skupno znanstveno posvetovanje za pridobitev znanstvenega nasveta o podatkih in dokazih , ki bi se verjetno zahtevali v okviru skupne klinične ocene .		Razvijalci zdravstvenih tehnologij lahko pri koordinacijski skupini vložijo zahtevek za skupno znanstveno posvetovanje za pridobitev znanstvenega nasveta o kliničnih vidikih za čim boljši načrt znanstvenih študij in raziskav , da bi dobili čim boljše znanstvene dokaze, izboljšali predvidljivost, zbrali raziskovalne prednostne naloge ter povečali kakovost in učinkovitost raziskovanja, da bi pridobili najboljše dokaze .

Sprememba 124

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	prednostne naloge kliničnega raziskovanja Unije;

Sprememba 125

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Koordinacijska skupina v 15 delovnih dneh po prejemu zahtevka razvijalca zdravstvene tehnologije, ki je zahtevek vložil, obvesti o tem, ali bo začela skupno znanstveno posvetovanje ali ne. Če koordinacijska skupina zahtevek zavrne, o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije in pojasni razloge glede na merila iz odstavka 2.		3. Koordinacijska skupina v 15 delovnih dneh po prejemu zahtevka razvijalca zdravstvene tehnologije, ki je zahtevek vložil, obvesti o tem, ali bo začela skupno znanstveno posvetovanje ali ne. Če koordinacijska skupina zahtevek zavrne, o tem obvesti razvijalca zdravstvene tehnologije in pojasni razloge glede na merila iz odstavka 2. Skupna znanstvena posvetovanja ne vplivajo na objektivnost in neodvisnost skupne tehnološke ocene niti na njene rezultate ali zaključke. Ocenjevalec in soocenjevalec, ki sta imenovana za njihovo izvajanje v skladu s členom 13(3), nista ista kot ocenjevalec in soocenjevalec, imenovana v skladu s členom 6(3) za skupno tehnološko oceno. Predmet in povzetek vsebine posvetovanj se objavita na informacijski platformi iz člena 27.

Sprememba 126

Predlog uredbe

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Priprava poročil o skupnih znanstvenih posvetovanjih		Postopek skupnega znanstvenega posvetovanja

Sprememba 127

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Poročilo o skupnem znanstvenem posvetovanju se pripravi v skladu z zahtevami iz tega člena ter v skladu s postopkovnimi pravili in dokumentacijo iz členov 16 in 17.		Poročilo o skupnem znanstvenem posvetovanju se pripravi v skladu z zahtevami iz tega člena ter v skladu s postopkom in dokumentacijo iz členov 16 in 17.

Sprememba 128

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Imenovana podskupina od razvijalca zdravstvene tehnologije zahteva predložitev dokumentacije, ki vsebuje informacije, podatke in dokaze, potrebne za skupno znanstveno posvetovanje.		2. Imenovana podskupina od razvijalca zdravstvene tehnologije zahteva predložitev razpoložljive in posodobljene dokumentacije, ki zajema vse korake obdelave informacij ter podatke in študije, potrebne za skupno znanstveno posvetovanje, kot so razpoložljivi podatki vseh opravljenih preskusov in iz vseh študij, pri katerih je bila uporabljena tehnologija. Za zdravila sirote se lahko razvije prilagojeno načrtovanje klinične ocene zaradi omejenega števila pacientov, vključenih v klinično preskušanje, in/ali pomanjkanja primerjalnika. Po zaključku skupnih kliničnih ocen se vse te informacije objavijo. Zadevna podskupina in zadevni razvijalec zdravstvene tehnologije se sestaneta na podlagi dokumentacije, opisane v prvem pododstavku.

Sprememba 129

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Imenovana podskupina izmed svojih članov imenuje ocenjevalca in soocenjevalca, ki sta odgovorna za izvedbo skupnega znanstvenega posvetovanja. Pri imenovanjih se upošteva strokovno znanje, potrebno za oceno .		3. Imenovana podskupina izmed svojih članov imenuje ocenjevalca in soocenjevalca, ki sta odgovorna za izvedbo skupnega znanstvenega posvetovanja in nista osebi, ki se imenujeta za ocenjevalca in soocenjevalca v skladu s členom 6(3) . Pri imenovanjih se upošteva strokovno znanje.

Sprememba 130

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
7. Ocenjevalec pošlje osnutek poročila o skupnem znanstvenem posvetovanju razvijalcu zdravstvene tehnologije, ki je vložil zahtevek , ter določi časovni okvir, v katerem lahko razvijalec predloži pripombe .		7. Ocenjevalec pošlje osnutek poročila o skupnem znanstvenem posvetovanju razvijalcu zdravstvene tehnologije, ki lahko predloži pripombe , pri čemer določi časovni okvir za predložitev pripomb .

Sprememba 131

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
8. Imenovana podskupina zagotovi , da je zainteresiranim stranem , vključno s pacienti in kliničnimi strokovnjaki, med pripravo osnutka poročila o skupnem znanstvenem posvetovanju omogočeno, da predložijo pripombe, ter določi časovni okvir za njihovo predložitev .		8. Razvijalec zdravstvene tehnologije , pacienti , zdravstveni delavci in klinični strokovnjaki lahko med skupnim znanstvenim posvetovanjem predložijo pripombe.

Sprememba 132

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
9. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca po prejemu in proučitvi morebitnih pripomb, podanih v skladu z odstavki 6, 7 in 8, dokonča osnutek poročila o skupnem znanstvenem posvetovanju ter ga predloži imenovani podskupini, da v zvezi z njim predloži pripombe.		9. Ocenjevalec ob pomoči soocenjevalca po prejemu in proučitvi morebitnih informacij in pripomb, podanih v skladu z odstavki 2, 6, 7 in 8, dokonča osnutek poročila o skupnem znanstvenem posvetovanju ter ga predloži imenovani podskupini, da v zvezi z njim predloži pripombe. Vse pripombe, ki so javne in na katere se odgovori, če je to zahtevano, se po dokončanju skupne klinične ocene objavijo na informacijski platformi iz člena 27. Objavljene pripombe vključujejo pripombe deležnikov in morebitna različna mnenja, ki so jih med postopkom izrazili člani podskupine.

Sprememba 133

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
10. Če je skupno znanstveno posvetovanje izvedeno sočasno z znanstvenim svetovanjem Evropske agencije za zdravila, se poskuša ocenjevalec z agencijo uskladiti glede doslednosti ugotovitev iz poročila o skupnem znanstvenem posvetovanju in ugotovitev znanstvenega svetovanja .		10. Če je skupno znanstveno posvetovanje izvedeno sočasno z znanstvenim svetovanjem Evropske agencije za zdravila, se poskuša ocenjevalec uskladiti glede časovnega okvira .

Sprememba 207

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
12. Koordinacijska skupina najpozneje 100 dni po začetku priprave poročila iz odstavka 4 odobri končno poročilo o skupnem znanstvenem posvetovanju soglasno, če je to mogoče, ali po potrebi z navadno večino držav članic.		12. Koordinacijska skupina najpozneje 100 dni po začetku priprave poročila iz odstavka 4 odobri končno poročilo o skupnem znanstvenem posvetovanju soglasno, če je to mogoče, ali po potrebi s kvalificirano večino držav članic.

Sprememba 135

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Koordinacijska skupina vključi anonimiziran povzetek informacij o skupnih znanstvenih posvetovanjih v svoja letna poročila in informacijsko platformo iz člena 27.		2. Koordinacijska skupina vključi povzetek informacij o skupnih znanstvenih posvetovanjih v svoja letna poročila in informacijsko platformo iz člena 27. Te informacije zajemajo namen posvetovanj in pripombe. Poročila o znanstvenih posvetovanjih se objavijo, ko se zaključi skupna klinična ocena.

Sprememba 136

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Države članice ne izvedejo znanstvenega posvetovanja ali enakovrednega posvetovanja o zdravstveni tehnologiji, za katero je bilo začeto skupno znanstveno posvetovanje in kadar je vsebina zahtevka enaka tisti, ki je zajeta v skupnem znanstvenem posvetovanju .		3. Države članice ne izvedejo znanstvenega posvetovanja ali enakovrednega posvetovanja o zdravstveni tehnologiji iz člena 5 , za katero je bilo začeto skupno znanstveno posvetovanje, razen če niso bili upoštevani dodatni klinični podatki in dokazi, za katere se šteje, da so potrebni. Ta nacionalna znanstvena posvetovanja se pošljejo Komisiji za objavo na informacijski platformi iz člena 27 .

Sprememba 137

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	predložitev zahtevkov s strani razvijalcev zdravstvenih tehnologij in njihovo vključenost v pripravo poročil o skupnih znanstvenih posvetovanjih ;

(a)	predložitev zahtevkov s strani razvijalcev zdravstvenih tehnologij;

Sprememba 138

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	posvetovanje s pacienti , kliničnimi strokovnjaki in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi ;

(d)	predložitev pripomb pacientov, zdravstvenih delavcev , organizacij pacientov, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, kliničnih strokovnjakov in drugih ustreznih deležnikov ;

Sprememba 139

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 glede:		Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členoma 30 in 32 glede:

Sprememba 140

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

vsebine:

(a)

postopka:

Sprememba 141

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iiia)

sodelovanja deležnikov za namene tega oddelka, vključno s pravili glede navzkrižja interesa. Izjave o navzkrižju interesov so na voljo vsem deležnikom in strokovnjakom, ki so sodelovali pri posvetovanju. Deležniki in strokovnjaki z navzkrižjem interesov ne sodelujejo v postopku.

Sprememba 142

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	pravil za določitev zainteresiranih strani, s katerimi se opravi posvetovanje za namene tega oddelka.

črtano

Sprememba 143

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	organizacijami pacientov;

(b)	organizacijami pacientov, potrošnikov in zdravstvenih delavcev na svojih letnih sestankih ;

Sprememba 144

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Pri pripravi študije koordinacijska skupina zagotovi, da so zaupne poslovne informacije, ki jih posreduje razvijalec zdravstvene tehnologije, ustrezno zaščitene. V ta namen da koordinacijska skupina razvijalcu zdravstvene tehnologije priložnost, da posreduje komentarje v zvezi z vsebino študije in te komentarje ustrezno upošteva.

Sprememba 145

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija podpira sodelovanje in izmenjavo znanstvenih informacij med državami članicami v zvezi z:		1. Komisija podpira vsakršno nadaljnje sodelovanje in izmenjavo znanstvenih informacij med državami članicami v zvezi z naslednjimi vprašanji :

Sprememba 146

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	kliničnimi ocenami zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih izvajajo države članice;

Sprememba 147

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(db)	ukrepi v zvezi s sočutno uporabo v klinični praksi, da se izboljšajo dokazi v zvezi z njimi in vzpostavi register za ta namen;

Sprememba 148

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(dc)	pripravo navodil za najboljše medicinske prakse, ki temeljijo na znanstvenih dokazih;

Sprememba 149

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka d d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(dd)	umikom naložb v zastarele tehnologije;

Sprememba 150

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka d e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(de)	zaostritvijo pravil o ustvarjanju kliničnih dokazov in njihovem spremljanju.

Sprememba 151

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Sodelovanje iz odstavka 1(b) in ( c ) lahko poteka na podlagi postopkovnih pravil, določenih v skladu s členom 11, ter skupnih pravil, določenih v skladu s členoma 22 in 23.		3. Sodelovanje iz odstavka 1(b), (c), (db) in ( de ) lahko poteka na podlagi postopkovnih pravil, določenih v skladu s členom 11, ter skupnih pravil, določenih v skladu s členoma 22 in 23.

Sprememba 152

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	klinične ocene zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih izvajajo države članice.

črtano

Sprememba 153

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Kadar je to ustrezno in primerno, države članice se spodbujajo, naj uporabljajo skupna postopkovna pravila in metodologijo iz te uredbe, za klinično oceno zdravil in medicinskih pripomočkov, ki niso vključeni v področje uporabe te uredbe in ki jih države članice opravljajo na nacionalni ravni.

Sprememba 154

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s:		1. Ob upoštevanju rezultatov dela, ki je bilo že začeto v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA, in po posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki, Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s:

Sprememba 155

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)	zagotovitev, da organi in telesa za zdravstvene tehnologije izvajajo klinične ocene neodvisno in pregledno ter brez nasprotja interesov;

(i)	zagotovitev, da člani koordinacijske skupine izvajajo klinične ocene neodvisno in pregledno ter brez nasprotja interesov, pri čemer se upoštevajo določbe iz člena 3(6) in (7) ;

Sprememba 156

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ii)	mehanizme komuniciranja med organi za zdravstvene tehnologije in razvijalci zdravstvenih tehnologij med kliničnimi ocenami;

(ii)	mehanizme komuniciranja med organi za zdravstvene tehnologije in razvijalci zdravstvenih tehnologij med kliničnimi ocenami ob upoštevanju navedenega v prejšnjih členih ;

Sprememba 157

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iii)

posvetovanje s pacienti , kliničnimi strokovnjaki in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

(iii)

pripombe pacientov, zdravstvenih delavcev, organizacij potrošnikov , kliničnih strokovnjakov in drugih deležnikov ter utemeljeno odgovarjanje nanje v skladu z določbami iz prejšnjih členov ;

Sprememba 158

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iiia)

obravnavanje morebitnih navzkrižij interesov;

Sprememba 159

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka a – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iiib)

zagotavljanje, da se lahko vrednotenje medicinskih pripomočkov izvede ob ustreznem času po dajanju na trg, kar bi omogočilo uporabo podatkov o klinični učinkovitosti, vključno s podatki iz prakse. Ustrezni čas se določi v sodelovanju z ustreznimi deležniki.

Sprememba 160

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	metodologijami , uporabljenimi za oblikovanje vsebine in zasnove kliničnih ocen .

(b)	kazenskim mehanizmom v primeru , da razvijalec tehnologije ne izpolnjuje zahtev za predložitev razpoložljivih informacij, da se zagotovi kakovost postopka .

Sprememba 208/rev

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1a. V [6 mesecih] od datuma začetka veljavnosti te uredbe Koordinacijska skupina pripravi osnutek izvedbene uredbe v zvezi z metodologijami, ki se dosledno uporabljajo za izvajanje skupnih kliničnih ocen in posvetovanj, ter za določitev vsebine teh ocen in posvetovanj. Metodologije se razvijejo na podlagi obstoječih metodoloških smernic EUnetHTA in predlog za predložitev dokazov. V vsakem primeru metodologije upoštevajo naslednja merila:

(a)	metodologije temeljijo na visokih standardih kakovosti, najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, ki izvirajo predvsem iz dvojno slepih primerjalnih kliničnih študij z naključnim vzorčenjem, metaanalize in sistematičnih pregledov, če je to praktično izvedljivo in etično upravičeno;

(b)	ocene relativne učinkovitosti temeljijo na končnih točkah, ki so pomembne za pacienta, z uporabnimi, ustreznimi, oprijemljivimi in konkretnimi merili, ki so prilagojena zadevni klinični situaciji;

(c)

metodologije upoštevajo posebnosti novih postopkov in nekaterih vrst zdravil, za katera je pri izdaji dovoljenja za promet na voljo manj kliničnih dokazov (kot so zdravila sirote ali pogojna dovoljenja za promet). Vendar vsako takšno pomanjkanje dokazov ne preprečuje pridobivanja zahtevanih dodatnih dokazov, ki jih je treba naknadno spremljati in ki lahko zahtevajo naknadno oceno in ne vplivajo na varnost pacientov ali znanstveno kakovost;

(d)	uporabljajo se primerjalne tehnologije, ki so referenčne za zadevno klinično sliko ter najboljše in/ali najobičajnejše za vrsto tehnologije ali postopek;

(e)	glede zdravil razvijalci tehnologij koordinacijski skupini za klinično oceno zagotovijo dokumentacijo v formatu eCTD, ki so jo predložili Evropski agenciji za zdravila za centralizirano dovoljenje. Dokumentacija vključuje poročilo o klinični študiji;

(f)	informacije, ki jih mora predložiti razvijalec zdravstvene tehnologije, se nanašajo na najnovejše in javne podatke. Zaradi neizpolnjevanja te zahteve se lahko uporabi kazenski mehanizem;

(g)	klinični preskusi so najpomembnejše študije na biometričnem področju, zato se druge vrste študij, na primer epidemiološke študije, lahko izvajajo le v izjemnih primerih in se jih v celoti utemelji;

(h)	skupne metode ter zahteve glede podatkov in merjenja rezultatov upoštevajo posebnosti medicinskih pripomočkov ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov.

(i)	pri cepivih metodologija upošteva vseživljenjski učinek cepiva prek ustreznega časovnega okvira analiz; posredne učinke, kot je skupinska imunost; in elemente, ki so neodvisni od cepiva, na primer stopnja pokritosti, povezana s programi.

(j)

če je to izvedljivo v praksi in utemeljeno z etičnega vidika, razvijalec zdravstvene tehnologije izvede vsaj eno randomizirano nadzorovano klinično preskušanje, v katerem glede na klinično pomembne izide primerja zdravstveno tehnologijo z dejavno primerjalno tehnologijo, ki je med najboljšimi trenutnimi dokazanimi posegi v času zasnove preskušanja (standardno zdravljenje) ali najpogostejši poseg, če ni standardnega zdravljenja. Razvijalec tehnologij podatke in rezultate opravljenih primerjalnih preskusov zagotovi v dokumentaciji, predloženi za skupno klinično oceno.

V primeru medicinskega pripomočka se metodologija prilagodi njegovim značilnostim in posebnostim, pri čemer se kot podlaga uporabi metodologija, ki jo je že razvila mreža EUnetHTA.

Koordinacijska skupina predloži osnutek izvedbene uredbe Komisiji v potrditev.

V [treh mesecih] od prejema osnutka ukrepa Komisija odloči, ali ga bo potrdila z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Če Komisija ne namerava potrditi osnutka ukrepa ali ga namerava potrditi delno ali če predlaga spremembe, osnutek vrne koordinacijski skupini in navede razloge. V obdobju [šestih tednov] lahko koordinacijska skupina spremeni osnutek ukrepa na podlagi navedb Komisije in predlaganih sprememb ter ga ponovno predloži Komisiji.

Če Koordinacijska skupina ob izteku tega [šesttedenskega roka] ne predloži spremenjenega osnutka ukrepa ali predloži osnutek ukrepa, ki ni spremenjen v skladu s spremembami, ki jih je predlagala Komisija, lahko Komisija izvedbeno uredbo sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Če koordinacijska skupina Komisiji ne predloži osnutka ukrepa v roku v skladu z [odstavkom 1], lahko Komisija sprejme izvedbeno uredbo, ne da bi koordinacijska skupina podala osnutek.

Sprememba 162

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 glede :		Koordinacijska skupina po istem postopku iz točke (a) člena 2(1) določi :

Sprememba 163

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

vsebine :

(a)	obliko in predloge :

Sprememba 164

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	pravil za določitev zainteresiranih strani , s katerimi se opravi posvetovanje za namene oddelka 1 poglavja II in tega poglavja.

(b)	pravil za določitev deležnikov , s katerimi se opravi posvetovanje za namene oddelka 1 poglavja II in tega poglavja, ne glede na člen 26 .

Sprememba 165

Predlog uredbe

Člen 24 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Finančna sredstva Unije		Financiranje

Sprememba 166

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Unija zagotovi stabilno in trajno javno financiranje za skupno delo v zvezi z vrednotenjem zdravstvenih tehnologij, ki se opravi brez neposrednega ali posrednega financiranja s strani razvijalcev zdravstvenih tehnologij.

Sprememba 167

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2b. Evropska komisija lahko vzpostavi sistem pristojbin za razvijalce zdravstvenih tehnologij, ki zahtevajo tako skupna znanstvena posvetovanja kot skupne klinične ocene, ta sredstva pa nameni raziskavam o kliničnih prednostnih nalogah ali zdravstvenih potrebah, ki še niso pokrite. Iz tega sistema pristojbin se v nobenem primeru ne financirajo dejavnosti iz te uredbe.

Sprememba 168

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	gosti koordinacijsko skupino v svojih prostorih in sopredseduje njenim sestankom;

(a)	gosti koordinacijsko skupino v svojih prostorih in sopredseduje njenim sestankom, na katerih lahko sodeluje, vendar nima glasovalne pravice ;

Sprememba 169

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	koordinacijski skupini zagotavlja sekretariat ter upravno, znanstveno in informacijsko podporo;

(b)	koordinacijski skupini zagotavlja sekretariat ter upravno in informacijsko podporo;

Sprememba 170

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	preverja, ali se delo koordinacijske skupine opravlja neodvisno in pregledno;

(d)	preverja, ali se delo koordinacijske skupine opravlja neodvisno in pregledno, v skladu z veljavnim poslovnikom ;

Sprememba 171

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	olajšuje sodelovanje z ustreznimi organi na ravni Unije pri skupnem delu na področju medicinskih pripomočkov, vključno z izmenjavo zaupnih informacij.

(f)	olajšuje sodelovanje z ustreznimi organi na ravni Unije pri skupnem delu na področju medicinskih pripomočkov, vključno z izmenjavo informacij.

Sprememba 172

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija z odprtim povabilom k oddaji prijav in izbiro ustreznih organizacij zainteresiranih strani na podlagi meril za izbor iz odprtega povabila k oddaji prijav vzpostavi mrežo zainteresiranih strani .		1. Komisija z odprtim razpisom in izbiro ustreznih organizacij deležnikov na podlagi meril za izbor iz odprtega razpisa, kot so legitimnost, zastopanost, preglednost in odgovornost , vzpostavi mrežo deležnikov . Organizacije, ki jim je odprti razpis namenjen, so združenja bolnikov, organizacije potrošnikov, nevladne organizacije s področja zdravja in organizacije zdravstvenih delavcev. Za izbor članov mreže deležnikov se uporabljajo najboljše prakse pri preprečevanju nasprotja interesov. Evropski parlament ima v mreži deležnikov dva predstavnika.

Sprememba 173

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Komisija objavi seznam organizacij zainteresiranih strani , vključenih v mrežo zainteresiranih strani .		2. Komisija objavi seznam organizacij deležnikov , vključenih v mrežo deležnikov. Deležniki ne smejo imeti navzkrižja interesov, njihove izjave o interesih pa se objavijo na informacijski platformi.

Sprememba 174

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Komisija organizira ad hoc sestanke med mrežo zainteresiranih strani in koordinacijsko skupino, da:		3. Komisija vsaj enkrat letno organizira ad hoc sestanek med mrežo deležnikov in koordinacijsko skupino, da spodbuja konstruktiven dialog. Naloge mreže deležnikov so med drugim :

Sprememba 175

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	se zainteresiranim stranem zagotovijo najnovejše informacije o delu skupine ;

(a)	izmenjava informacij o delu koordinacijske skupine in postopku ocenjevanja ;

Sprememba 176

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	se omogoči izmenjava informacij o delu koordinacijske skupine.

(b)	sodelovanje na seminarjih, delavnicah ali v posebnih ukrepih, ki se izvajajo v zvezi s konkretnimi vidiki ;

Sprememba 177

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	podpiranje dostopa do praktičnih izkušenj glede bolezni in njihovega obvladovanja ter dejanske rabe zdravstvenih tehnologij, da bi bolje razumeli vrednost, ki jo deležniki pripisujejo znanstvenim dokazom, pridobljenim v postopku ocenjevanja;

Sprememba 178

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)	prispevanje k bolj osredotočeni in učinkovitejši komunikaciji z deležniki in med njimi, da se podpre njihova vloga pri racionalni in varni uporabi zdravstvenih tehnologij;

Sprememba 179

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bc)	priprava seznama prednostnih nalog za medicinske raziskave;

Sprememba 180

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – točka b d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bd)	zagotavljanje prispevka v zvezi z letnim delovnim programom in letno študijo, ki ju pripravi koordinacijska skupina;

Sprememba 181

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Interesi in ustanovni dokumenti deležnikov ter povzetek letnih sestankov in morebitnih dejavnosti se objavijo na informacijski platformi iz člena 27.

Sprememba 182

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Komisija na zahtevo koordinacijske skupine povabi paciente in klinične strokovnjake, ki jih imenuje mreža zainteresiranih strani , da se sestankov koordinacijske skupine udeležijo kot opazovalci.		4. Komisija na zahtevo koordinacijske skupine povabi paciente, zdravstvene delavce in klinične strokovnjake, ki jih imenuje mreža deležnikov , da se sestankov koordinacijske skupine udeležijo kot opazovalci.

Sprememba 183

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija razvije in vzdržuje informacijsko platformo, ki vsebuje informacije o:		1. Komisija na podlagi dela, ki ga je že bilo opravljeno s skupnimi ukrepi mreže EUnetHTA , razvije in vzdržuje informacijsko platformo, ki vsebuje informacije o:

Sprememba 184

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	seznamu članov koordinacijske skupine in njenih podskupin ter drugih strokovnjakov, skupaj z njihovimi izjavami o finančnih interesih;

Sprememba 185

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(db)	vseh informacijah, katerih objava se zahteva na podlagi te uredbe.

Sprememba 186

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(dc)	končnih poročilih o skupnih kliničnih ocenah in zbirnih poročilih v laikom prijazni obliki v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

Sprememba 187

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(dd)	seznamu organizacij, vključenih v mrežo deležnikov;

Sprememba 188

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Komisija organom držav članic, članom mreže zainteresiranih strani in širši javnosti zagotavlja ustrezne ravni dostopa do informacij na informacijski platformi.		2. Komisija zagotavlja javni dostop do informacij na informacijski platformi.

Sprememba 189

Predlog uredbe

Člen 28 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Poročilo o izvajanju		Poročilo o oceni prehodnega obdobja

Sprememba 190

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija najpozneje dve leti po koncu prehodnega obdobja iz člena 33 (1) poroča o izvajanju določb o področju uporabe skupnih kliničnih ocen in o delovanju okvira podpore iz tega poglavja .		Komisija ob koncu prehodnega obdobja iz člena 33 in preden usklajeni sistem vrednotenja zdravstvenih tehnologij iz te uredbe postane obvezen, predloži poročilo o oceni učinka celotnega sproženega postopka, v katerem poleg drugih meril oceni napredek, dosežen na področju dostopa pacientov do novih zdravstvenih tehnologij in delovanja notranjega trga, vpliv na kakovost inovacij, kot je razvoj inovativnih zdravil na področjih, kadar so potrebna, na vzdržnost zdravstvenih sistemov, na kakovost vrednotenja zdravstvenih tehnologij in na zmogljivost na nacionalni in regionalni ravni ter prilagoditev področja uporabe skupnih kliničnih ocen in delovanje okvira podpore.

Sprememba 191

Predlog uredbe

Člen 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 31 Izvajanje prenosa pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 17 in 23 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od ...[vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe]. 3. Prenos pooblastila iz členov 17 in 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. 5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 17 in 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.		črtano

Sprememba 192

Predlog uredbe

Člen 32 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Priprava izvedbenih in delegiranih aktov		Priprava izvedbenih aktov

Sprememba 193

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija najpozneje do datuma začetka uporabe te uredbe sprejme izvedbene in delegirane akte iz členov 11, 16, 17, 22 in 23 .		1. Komisija najpozneje do datuma začetka uporabe te uredbe sprejme izvedbene akte iz členov 11, 16, 17 in 22.

Sprememba 194

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Komisija pri pripravi navedenih izvedbenih in delegiranih aktov upošteva posebne lastnosti panog zdravil in medicinskih pripomočkov.		2. Komisija pri pripravi navedenih izvedbenih aktov upošteva posebne lastnosti panog zdravil in medicinskih pripomočkov in upošteva delo, ki je že bilo opravljeno v okviru skupnih ukrepov mreže EUnetHTA .

Sprememba 195

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Države članice lahko sodelovanje v sistemu skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj iz oddelkov 1 in 2 poglavja II odložijo do ... [vstaviti datum 3 leta po datumu začetka uporabe].		1. Države članice lahko sodelovanje v sistemu skupnih kliničnih ocen in skupnih znanstvenih posvetovanj iz oddelkov 1 in 2 poglavja II odložijo do ... [vstaviti datum 4 leta po datumu začetka uporabe] za zdravila iz točk (a) in (aa) člena 5(1) ter do ... [vstaviti datum 7 let po začetku uporabe] za medicinske pripomočke iz točke (b) člena 5(1) ter za in vitro diagnostične medicinske pripomočke iz točke (c) člena 5(1).

Sprememba 196

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Države članice lahko klinično oceno izvedejo s sredstvi, ki niso pravila iz poglavja III te uredbe, iz razlogov, povezanih s potrebo po varovanju javnega zdravja v zadevni državi članici, ter če je ukrep utemeljen, potreben in sorazmeren za doseganje navedenega cilja.		1. Države članice lahko klinično oceno izvedejo s sredstvi, ki niso pravila iz poglavja III te uredbe, iz razlogov, določenih v členu 8(1a), ter razlogov , povezanih s potrebo po varovanju javnega zdravja v zadevni državi članici, ter če je ukrep utemeljen, potreben in sorazmeren za doseganje navedenega cilja.

Sprememba 197

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Države članice Komisijo uradno obvestijo, da nameravajo klinično oceno izvesti z drugimi sredstvi, pri čemer tako ravnanje utemeljijo.		2. Države članice Komisijo in koordinacijsko skupino uradno obvestijo, da nameravajo klinično oceno izvesti z drugimi sredstvi, pri čemer tako ravnanje utemeljijo.

Sprememba 198

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Koordinacijska skupina lahko oceni, ali je ta zahteva v skladu z razlogi iz odstavka 1, in svoje ugotovitve sporoči Komisiji.

Sprememba 199

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Komisija v treh mesecih od datuma prejema uradnega obvestila iz odstavka 2 odobri ali zavrne načrtovano oceno, potem ko preveri, ali izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 ali ne in ali pomeni sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejitev trgovine med državami članicami ali ne. Če Komisija v treh mesecih ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da je načrtovana klinična ocena odobrena.		3. Komisija v treh mesecih od datuma prejema uradnega obvestila iz odstavka 2 odobri ali zavrne načrtovano oceno, potem ko preveri, ali izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 ali ne in ali pomeni sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejitev trgovine med državami članicami ali ne. Če Komisija v treh mesecih ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da je načrtovana klinična ocena odobrena. Odločitev Komisije se objavi na informacijski platformi iz člena 27.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0289/2018).

(2) UL C 263, 25.7.2018, str. 4. .

(3) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(4) UL C 438, 6.12.2014, str. 12.

(5) UL C 438, 6.12.2014, str. 12.

(6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil – 2016/2057(INI).

(7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil – 2016/2057(INI).

(8) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(10) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(11) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(12) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(*1) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(*2) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(16) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

(17) Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

(1) Direktiva Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (UL L 40, 11.2.1989, str. 8).

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/177

P8_TA(2018)0370

Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 3. oktobra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (prenovitev) (COM(2017)0676 – C8-0395/2017 – 2017/0293(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

(2020/C 011/24)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami16 je postavljen jasen cilj: do sredine stoletja morajo biti emisije toplogrednih plinov v prometu najmanj 60 % nižje kot v letu 1990 in se morajo jasno približevati vrednosti nič. Emisije onesnaževal zraka v prometu, ki škodijo našemu zdravju, je treba nemudoma izrazito zmanjšati. Emisije iz konvencionalnih motorjev z notranjim zgorevanjem se bodo morale zmanjševati tudi po letu 2020. Do leta 2030 bo treba uvesti brezemisijska in nizkoemisijska vozila ter zanje pridobiti znatni tržni delež.

(3)

Promet je edini pomemben sektor v Uniji, v katerem emisije toplogrednih plinov še vedno naraščajo. Da bi izpolnili zaveze Unije, sprejete na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu, je treba pospešiti razogljičenje v celotnem prometnem sektorju , emisije toplogrednih plinov iz tega sektorja pa bi se morale do sredine stoletja vztrajno zmanjševati do vrednosti nič. Tudi emisije onesnaževal zraka v prometu, ki zelo škodijo našemu zdravju in okolju , je treba nemudoma izrazito zmanjšati. Emisije iz konvencionalnih motorjev z notranjim zgorevanjem se bodo morale zmanjševati tudi po letu 2020. Do leta 2030 bo treba uvesti brezemisijska in nizkoemisijska vozila ter zanje pridobiti znatni tržni delež.

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Razvoj strategij na področju raziskav, ponudbe, predelave in proizvodnje za razvoj izdelave lahkih komponent je ključnega pomena za napredek v prehodu na nizkoogljičnost v avtomobilskem sektorju. Čedalje več je raziskav o surovinah z naravnimi vlakni in njihovih sestavinah kot del širše, vedno večje vloge biogospodarstva, ki lahko proizvede izdelke, ki so obnovljivi, trajnostni in jih je mogoče reciklirati. Pri tem razvoju je treba upoštevati omejitve glede naravnih virov, razpoložljivost zemljišč in s tem tudi potrebo po trajnostnih rešitvah ob koncu življenjske dobe.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4b)

Družbeno sprejemljiv in pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost do sredine stoletja zahteva spremembe celotne avtomobilske vrednostne verige, pri čemer se upoštevajo možni škodljivi učinki za državljane in regije v vseh državah članicah. Pomembno je upoštevati socialne učinke prehoda in proaktivno obravnavati posledice za delovna mesta. Zato je bistvenega pomena, da sedanje ukrepe spremljajo tudi ciljno usmerjeni programi na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni za preusposabljanje, dodatno izobraževanje in prerazporejanje delavcev, pa tudi pobude za izobraževanje in iskanje zaposlitve v prizadetih skupnostih in regijah, ki se izvajajo v tesnem dialogu s socialnimi partnerji in pristojnimi organi.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4c)

Za uspešen prehod na brezemisijsko mobilnost je potreben skupni okvir politike za vozila, infrastrukturo, električna omrežja, trajnostno proizvodnjo baterijskih celic, oskrbo z njimi in njihovim recikliranjem s skupnim učinkom ekonomskih spodbud in spodbud za zaposlovanje v vsej Uniji, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter podporo okrepljenih instrumentov za financiranje Unije.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 podprl zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005 v sektorjih, ki niso del sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami. Velik del emisij v teh sektorjih nastane v cestnem prometu, njegove emisije pa ostajajo precej nad ravnmi iz leta 1990. Če se bodo emisije v cestnem prometu še naprej povečevale, bodo izničile učinek zmanjšanja emisij, ki je bilo doseženo v drugih sektorjih v boju proti podnebnim spremembam.

(6)	Emisije v cestnem prometu ostajajo precej nad ravnmi iz leta 1990 in izničujejo učinek zmanjšanja emisij, ki je bilo doseženo v drugih sektorjih v boju proti podnebnim spremembam.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Pri oceni uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 v letu 2015 je bilo ugotovljeno, da sta bili navedeni uredbi relevantni, na splošno skladni ter da sta ustvarili znatne prihranke emisij, pri tem pa sta bili bolj stroškovno učinkoviti, kot je bilo sprva predvideno. Prav tako sta ustvarili znatno dodano vrednost za Unijo, ki je ne bi bilo mogoče v enaki meri doseči z nacionalnimi ukrepi. Iz ocene pa izhaja tudi sklep, da so bili dejanski prihranki CO2 bistveno nižji od tistih, ki izhajajo iz preskusa učinkovitosti pri homologaciji, ter da je emisijska vrzel med homologacijskimi testi in dejanskimi vrednostmi močno spodkopala učinkovitost standardov vrednosti CO2 ter zaupanje potrošnikov v možne prihranke goriva pri novih vozilih.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10a)

Da bi zagotovili učinkovitost te uredbe, je treba emisije CO2 zmanjšati pod pogoji pri normalnem delovanju in uporabi vozila. Zato je v to uredbo primerno vključiti strogo prepoved odklopnih naprav in pristojnim organom zagotoviti sredstva za zagotavljanje skladnosti s to prepovedjo.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)	Pomembno je, da določanje zahtev za zmanjševanje emisij CO2 povsod v Uniji še naprej omogoča predvidljivost in varnost načrtovanja za proizvajalce vozil za njihov celotni vozni park novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil v Uniji.

(12)	Določanje zahtev za zmanjševanje emisij CO2 povsod v Uniji še naprej omogoča predvidljivost in varnost načrtovanja za proizvajalce vozil za njihov celotni vozni park novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil v Uniji.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12a)

Pri oceni Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1), ki jo je Komisija opravila leta 2016, se je pokazalo, da je treba dodatno pojasniti in poenostaviti zakonodajo, s čimer bi lahko povečali njen pomen, izvedljivost, učinkovitost in skladnost. Namen Priporočila Komisije (EU) 2017/948 (*2) je spodbujati harmonizirano uporabo Direktive 1999/94/ES. Z bolje oblikovanimi in harmoniziranimi zahtevami Unije za označevanje vozil, s katerimi bi zagotovili, da bodo potrošniki dobili primerljive, zanesljive in uporabnikom prijazne informacije o prednostih nizkoogljičnih vozil, ki bi poleg informacij o emisijah CO2 in porabi goriva vsebovale tudi podatke o onesnaževalih zraka in tekočih stroških, bi lahko podprli uporabo okolju prijaznih vozil z najbolj učinkovito porabo goriva v vsej Uniji. Zato bi morala Komisija Direktivo 1999/94/ES pregledati najkasneje do 31. decembra 2019 in predstaviti ustrezen zakonodajni predlog. Poleg tega bi lahko sektorju lahkih gospodarskih vozil, podobno kot za osebne avtomobile, prav tako koristila uvedba takšne oznake o ekonomičnosti porabe goriva in emisij CO2. Zato bi morala Komisija tudi analizirati te možnosti za navedeni sektor in po potrebi predlagati ustrezne zakonodajne predloge.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Zato bi bilo treba za leto 2025 in za leto 2030 določiti ravni zmanjšanja emisij za celotni vozni park Unije novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil, ob upoštevanju časa obnove voznega parka in potrebe po tem, da sektor cestnega prometa prispeva k uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030. Ta postopni pristop avtomobilsko industrijo tudi jasno in zgodaj opozarja, da ne sme odlašati z uvedbo energijsko učinkovitih tehnologij ter brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg.

(13)

Za leto 2025 in za leto 2030 bi bilo treba določiti ravni zmanjšanja emisij za celotni vozni park Unije novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil, ob upoštevanju časa obnove voznega parka in potrebe po tem, da sektor cestnega prometa prispeva k uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev Unije za leto 2030 in pozneje . Ta postopni pristop avtomobilsko industrijo tudi jasno in zgodaj opozarja, da ne sme odlašati z uvedbo energijsko učinkovitih tehnologij ter brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg. Da bi ohranili zagon za zmanjšanje emisij po letu 2030, bi se morala od 1. januarja 2031 uporabljati vsaj ista krivulja zmanjšanja emisij, da bi omogočili nadaljnjo dekarbonizacijo sektorja v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Unija sicer spada med največje proizvajalce motornih vozil na svetu in je v vodilnem tehnološkem položaju v tem sektorju, vendar pa se konkurenca povečuje in svetovni avtomobilski sektor se hitro spreminja z novimi inovacijami v električnem pogonskem sistemu ter kooperativno, povezano in avtomatizirano mobilnostjo. Da bi ohranila svojo globalno konkurenčnost in dostop do trgov, potrebuje Unija regulativni okvir, vključno z določeno spodbudo na področju brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, s katerim bi se ustvaril velik domači trg ter podpirali tehnološki razvoj in inovacije.

(14)

Unija sicer spada med največje proizvajalce motornih vozil na svetu in je v vodilnem tehnološkem položaju v tem sektorju, vendar pa se konkurenca povečuje in svetovni avtomobilski sektor se hitro spreminja z novimi inovacijami v električnem pogonskem sistemu ter kooperativno, povezano in avtomatizirano mobilnostjo. Če se bo industrija Unije pozno vključila v potrebni energetski prehod v prevoznem sektorju, bo tvegala, da izgubi svojo vodilno vlogo. Da bi ohranila svojo globalno konkurenčnost in dostop do trgov, potrebuje Unija regulativni okvir, vključno s posebnim mehanizmom politike na področju brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, s katerim bi se ustvaril velik domači trg ter podpirali tehnološki razvoj in inovacije.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14a)

Dolgoročnega cilja povsem brezogljične mobilnosti Unije ne bo mogoče doseči brez tehnoloških inovacij in tehničnega napredka. V tem smislu in zaradi povečane mednarodne tehnološke konkurence si morajo Unija in države članice nujno še naprej prizadevati za preučevanje in razvoj pobud za krepitev možnih sinergij v sektorju po zgledu nedavno oblikovane evropske zveze za baterije („European Battery Alliance“) ter podpirati javne in zasebne naložbe v evropske raziskave in inovacije na področju avtomobilizma, da se ohrani tehnološko vodstvo Unije v tem sektorju in zagotovi vzdržnost njegovih industrijskih orodij, ki so učinkovita in konkurenčna na svetovnem trgu.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)	Uvesti bi bilo treba namenski mehanizem spodbud , s katerim bi zagotovili nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost. Ta mehanizem olajšav bi bilo treba zasnovati tako, da bi se spodbujala uvedba brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije.

(15)

Uvesti bi bilo treba namenski mehanizem politike , s katerim bi zagotovili in pospešili nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost. Ta mehanizem olajšav in obremenitev bi bilo treba zasnovati tako, da bi se spodbujala uvedba brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije in zagotovila varnost naložb za pravočasno in ustrezno uvajanje potrebne polnilne infrastrukture .

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)

Določitev referenčne vrednosti za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v voznem parku EU in uvedba dobro zasnovanega mehanizma za prilagoditev cilja specifičnih emisij CO2 za posameznega proizvajalca, ki temelji na deležu brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku, bi morali pomeniti odločno in prepričljivo sporočilo, da sta potrebna razvoj in uvedba takih vozil ter hkrati omogočene nadaljnje izboljšave učinkovitosti konvencionalnih motorjev z notranjim zgorevanjem.

(16)

Določitev trdne referenčne vrednosti za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v voznem parku EU in uvedba dobro zasnovanega mehanizma za prilagoditev cilja specifičnih emisij CO2 za posameznega proizvajalca, ki temelji na deležu brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku, bi morali pomeniti odločno in prepričljivo sporočilo, da sta potrebna razvoj, uvedba in trženje takih vozil ter hkrati omogočene nadaljnje izboljšave učinkovitosti konvencionalnih motorjev z notranjim zgorevanjem.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Pri določanju olajšav za brezemisijska in nizkoemisijska vozila je primerno upoštevati razlike v emisijah CO2 med vozili. Prilagoditveni mehanizem bi moral zagotoviti, da se proizvajalcu, ki presega referenčno raven, omogoči cilj višjih specifičnih emisij CO2. Da se zagotovi uravnotežen pristop, bi bilo treba določiti omejitve za raven prilagoditve, ki je mogoča v navedenem mehanizmu. Tako se bodo ustvarile spodbude, s katerimi se bo podpirala pravočasna postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture ter dosegle velike koristi za potrošnike, konkurenčnost in okolje.

(17)

Pri določanju referenčnih ravni za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil je primerno upoštevati razlike v emisijah CO2 med vozili. Prilagoditveni mehanizem bi moral zagotoviti, da se proizvajalcu, ki presega referenčno raven, omogoči cilj višjih specifičnih emisij CO2, proizvajalec, ki ne dosega referenčne ravni, pa bi moral izpolniti strožji cilj glede CO2. Da se zagotovi uravnotežen pristop, bi bilo treba določiti omejitve za raven prilagoditve, ki je mogoča v navedenem mehanizmu. Tako se bodo ustvarile spodbude, s katerimi se bo podpirala pravočasna postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture ter dosegle velike koristi za potrošnike, konkurenčnost in okolje.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17a)

Potrebne so pravočasne in zadostne naložbe v proizvodnjo in uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil in celotno potrebno podporno infrastrukturo, vključno s trajnostno proizvodnjo baterijskih celic, oskrbo z njimi in njihovim recikliranjem. Učinkovito je treba uskladiti različne instrumente podpore na ravni Unije in na nacionalni ravni ter pridobiti in spodbuditi večje javne in zasebne naložbe. Polnilno in oskrbovalno infrastrukturo je treba hitro postaviti, da bi potrošniki pridobili zaupanje, proizvajalcem vozil pa bi zagotovili poslovno varnost. Zato bi bilo treba podpirati proizvodnjo baterij in baterijskih celic v Uniji, ki se po možnosti nahaja v bližini avtomobilskih tovarn.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)

Vendar pa bi bilo treba zagotoviti ravnotežje med spodbudami za ekološke inovacije in tistimi tehnologijami, za katere je učinek zmanjšanja emisij dokazan v uradnem preskusnem postopku. Zato je primerno ohraniti zgornjo mejo prihrankov zaradi ekoloških inovacij, ki jih proizvajalec lahko upošteva pri zagotavljanju skladnosti s cilji. Komisija bi morala imeti možnost pregledati višino zgornje meje, zlasti da bi upoštevala učinke sprememb v uradnem preskusnem postopku. Prav tako je primerno pojasniti, kako bi bilo treba izračunati prihranke za zagotavljanje skladnosti s cilji.

(23)

Vendar pa bi bilo treba zagotoviti ravnotežje med spodbudami za ekološke inovacije in tistimi tehnologijami, za katere je učinek zmanjšanja emisij dokazan v uradnem preskusnem postopku. Zato je primerno ohraniti zgornjo mejo prihrankov zaradi ekoloških inovacij, ki jih proizvajalec lahko upošteva pri zagotavljanju skladnosti s cilji. Komisija bi morala imeti možnost pregledati višino zgornje meje in jo prilagoditi navzdol , zlasti da bi upoštevala učinke sprememb v uradnem preskusnem postopku. Prav tako je primerno pojasniti, kako bi bilo treba izračunati prihranke za zagotavljanje skladnosti s cilji.

Sprememba 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25a)

Kadar bi pri težjih lahkih gospodarskih vozilih kategorije N1, razreda III vključitev električnega akumulatorja pomenila povečanje mase vozila do te mere, da bi bilo nato vozilo razvrščeno v kategorijo N2, bi bilo treba to tehnično težavo obravnavati.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(37)

Specifične emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil se v Uniji merijo na usklajen način v skladu z metodologijo, določeno z Uredbo (ES) št. 715/2007. Da se zmanjša upravno breme te uredbe, bi bilo treba skladnost ugotavljati s podatki o registraciji novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v Uniji, ki jih zbirajo države članice in sporočijo Komisiji. Da se zagotovi usklajenost podatkov za oceno skladnosti, bi morala biti pravila za zbiranje in sporočanje teh podatkov čim bolj usklajena. Zato bi moralo biti jasno navedeno, da so pristojni organi odgovorni za predložitev pravilnih in celovitih podatkov ter da morajo navedeni organi in Komisija učinkovito sodelovati pri obravnavanju vprašanj kakovosti podatkov.

(37)

Specifične emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil se v Uniji merijo na usklajen način v skladu z metodologijo, določeno z Uredbo (ES) št. 715/2007. Da se zmanjša upravno breme te uredbe, bi bilo treba skladnost ugotavljati s podatki o registraciji novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v Uniji, ki jih zbirajo države članice in sporočijo Komisiji. Da se zagotovi usklajenost podatkov za oceno skladnosti, bi morala biti pravila za zbiranje in sporočanje teh podatkov usklajena. Zato bi moralo biti jasno navedeno, da so pristojni organi odgovorni za predložitev pravilnih in celovitih podatkov ter da morajo navedeni organi in Komisija učinkovito sodelovati pri obravnavanju vprašanj kakovosti podatkov.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(38)

Skladnost proizvajalcev s cilji te uredbe bi bilo treba oceniti na ravni Unije. Proizvajalci, pri katerih povprečne specifične emisije CO2 presežejo vrednosti, dovoljene s to uredbo, bi morali plačati premijo za presežne emisije za vsako koledarsko leto. Zneske premije za presežne emisije bi bilo treba šteti za prihodek v splošnem proračunu Unije in jih uporabiti kot prispevek k pravičnemu prehodu na brezemisijsko mobilnost . Ti zneski bi se morali uporabiti tudi za dopolnitev ciljno usmerjenih programov za prekvalifikaciranje, dokvalificiranje in izobraževanje delavcev, ki so jih prizadele strukturne spremembe v avtomobilskem sektorju, ter za prerazporeditev delovne sile in pobude za iskanje zaposlitve v tesnem dialogu s socialnimi partnerji, skupnostmi in pristojnimi organi v regijah, ki jih tranzicija delovnih mest najbolj zadeva.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(41)

Učinkovitost ciljev iz te uredbe pri dejanskem zmanjšanju emisij CO2 je močno odvisna od reprezentativnosti uradnega preskusnega postopka. V skladu z mnenjem mehanizma za znanstveno svetovanje (SAM) (4) in priporočilom Evropskega parlamenta po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za oceno dejanske reprezentativnosti vrednosti emisij CO2 in porabe energije vozil, ki so določene v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151. Najzanesljiveje bi dejansko reprezentativnost homologacijskih vrednosti zagotavljali z uvedbo preskusa dejanskih emisij CO2. Zato bi morala Komisija z delegiranimi akti in ob upoštevanju primernosti uporabe prenosnega sistema za merjenje emisij (PEMS), razviti preskus za dejanske emisije CO2 in ga uvesti najkasneje dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe. Dokler se ta preskus ne začne uporabljati, bi bilo treba skladnost s to uredbo zagotoviti z uporabo podatkov iz merilnikov porabe goriva, ki jih sporočajo proizvajalci, skupaj z mejno vrednostjo, ki je za vsakega proizvajalca v letu 2021 določena kot odstotna razlika, ki se je ne sme preseči. Komisija bi morala imeti pooblastila za zagotovitev (5), da so podatki o porabi goriva na voljo javnosti, ter razviti postopke za sporočanje teh podatkov, potrebnih za tako ocenjevanje. Komisija bi morala sprejeti ustrezne ukrepe v primeru, da proizvajalci ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe glede dejanskih emisij CO2.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(41a)

Trenutno ni usklajenega načina za oceno emisij v življenjskem ciklu lahkih gospodarskih vozil. Primerno je, da Komisija to do konca leta 2026 preuči in predstavi širšo sliko emisij ogljika iz sektorja lahkih gospodarskih vozil. V ta namen bi morala z delegiranimi akti oblikovati skupno metodologijo Unije, da bi proizvajalci od leta 2025 naprej dosledno sporočali podatke o emisijah CO2 v življenjskem ciklu vseh vrst goriva in pogonskih sistemov, ki jih dajo na trg. Taka metodologija bi morala biti usklajena tudi z ustreznimi standardi ISO in upoštevati potencial globalnega segrevanja zaradi emisij vozil „od izvora do rezervoarja“, „od rezervoarja do kolesa“, med proizvodnjo in ob koncu življenjskega cikla. Analiza Komisije bi morala temeljiti na podatkih, ki jih sporočajo proizvajalci, ter vseh drugih ustreznih podatkih, ki so na voljo.

Sprememba 80

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(42)

Predvideno je, da se leta 2024 pregleda napredek, dosežen v okviru [uredbe o porazdelitvi prizadevanj in direktive o sistemu trgovanja z emisijami]. Zato je primerno oceniti učinkovitost te uredbe v istem letu, da se omogoči usklajena in dosledna ocena meritev, opravljenih v sklopu vseh teh instrumentov.

(42)

Primerno je oceniti učinkovitost te uredbe že leta 2023 , da se omogoči pravočasna, pregledna , usklajena in dosledna ocena njenega izvajanja in doseženega napredka glede ciljev v zastavljenem časovnem okviru, pa tudi doseženi napredek v sklopu uredbe o porazdelitvi prizadevanj in direktive o sistemu trgovanja z emisijami .

Sprememba 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(46)

Zaradi sprememb ali dopolnitev nebistvenih elementov določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zaradi sprememb prilog II in III v zvezi z zahtevami glede podatkov in podatkovnimi parametri, dopolnitvami pravil o razlagi meril za upravičenost do odstopanj od ciljev specifičnih emisij, o vsebini prošenj za odstopanje ter o vsebini in oceni programov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, prilagoditami vrednosti M0 in TM0 iz člena 13, prilagoditvami zgornje meje 7 g CO2/km iz člena 11 in prilagoditvami formul iz Priloge I, navedenih v členu 14(3). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, in da navedena posvetovanja izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi moral biti sistematično omogočen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(46)

Zaradi sprememb ali dopolnitev nebistvenih elementov določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zaradi sprememb prilog II in III v zvezi z zahtevami glede podatkov in podatkovnimi parametri, določitvijo zahtev za zagotovitev skladnosti s prepovedjo odklopnih naprav in zahtevano vsebino razširjenega svežnja dokumentacije iz člena 4(3c), določitvijo pravil in postopkov za poročanje o emisijah v življenjskem ciklu iz člena 7(8a) , dopolnitvami pravil o razlagi meril za upravičenost do odstopanj od ciljev specifičnih emisij, o vsebini prošenj za odstopanje ter o vsebini in oceni programov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, prilagoditvami vrednosti M0 in TM0 iz člena 13, prilagoditvami zgornje meje 7 g CO2/km iz člena 11, oblikovanjem testa dejanskih emisij CO2 iz člena 12(1a) in prilagoditvami formul iz Priloge I, navedenih v členu 14(3). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, in da navedena posvetovanja izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi moral biti sistematično omogočen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Ta uredba določa zahteve za vrednosti emisij CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila z namenom zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga.		1. Ta uredba določa zahteve za vrednosti emisij CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila za doseganje podnebnih ciljev Unije in izpolnjevanja njenih podnebnih zavez na mednarodni ravni tako, da bo skladno z ustreznim delovanjem notranjega trga.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Od 1. januarja 2025 za celotni vozni park EU veljata naslednja cilja:

(a)	za povprečne emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela A Priloge I;

(b)	za povprečne emisije CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela B Priloge I.

4. Od 1. januarja 2025 za celotni vozni park EU veljata naslednja cilja:

(a)	za povprečne emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 20 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela A Priloge I;

(b)	za povprečne emisije CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 20 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela B Priloge I.

Sprememba 27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Od 1. januarja 2025 za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil velja referenčna raven, enaka 20-odstotnemu tržnemu deležu od prodaje novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil v letu 2025, določena v skladu s točko 6.3 dela A Priloge I in točko 6.3 dela B Priloge I.

Spremembi 81 in 95

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Od 1. januarja 2030 veljajta naslednja cilja:

(a)	za povprečne emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 30 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.2 dela A Priloge I;

(b)	za povprečne emisije CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 30 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.2 dela B Priloge I.

5. Od 1. januarja 2030 veljata naslednja cilja:

(a)	za povprečne emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 40 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.2 dela A Priloge I;

(b)	za povprečne emisije CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 40 -odstotnemu zmanjšanju povprečja ciljev specifičnih emisij v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.2 dela B Priloge I.

Sprememba 96

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Od 1. januarja 2030 za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil velja referenčna raven, enaka 35-odstotnemu tržnemu deležu od prodaje novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil v letu 2030, določena v skladu s točko 6.3 dela A Priloge I in točko 6.3 dela B Priloge I.

Sprememba 30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

kategorije N1, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, z referenčno maso, ki ne presega 2 610 kg, in kategorije N1, za katera se uporablja homologacija v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 (v nadaljnjem besedilu: lahka gospodarska vozila), ki so bila prvič registrirana v Uniji in zunaj nje niso bila predhodno registrirana (v nadaljnjem besedilu: nova lahka gospodarska vozila). Komisija je v skladu s cilji te uredbe pooblaščena, da po potrebi posodobi mejne vrednosti referenčne mase (2 610 kg) za lahka gospodarska vozila na alternativna goriva, pri katerih je potrebna dodatna teža zaradi težjih pogonskih sistemov in sistemov hrambe energije (npr. baterij), kot se uporabljajo v konvencionalnih vozilih.

Sprememba 31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		4a. Ta uredba velja za vozila na alternativna goriva z največjo dovoljeno maso nad 3 500 kg, ki pa ne presega 4 250 kg, pod pogojem, da masa presega 3 500 kg izključno zaradi povečane mase pogonskega sistema v primerjavi s pogonskim sistemom običajnega vozila enakih dimenzij, opremljenega z običajnim motorjem z notranjim zgorevanjem s prisilnim ali kompresijskim vžigom.

Sprememba 32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(na)

„odklopna naprava“pomeni vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli sistema ali dela sistema, ki povečuje emisije CO2 pod pogoji, pričakovanimi pri normalnem delovanju vozila in pri normalni uporabi;

Sprememba 33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		3a. Proizvajalec vozila opremi tako, da so sistemi in sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da med normalno uporabo omogočijo osebnim avtomobilom ali lahkim gospodarskim vozilom proizvajalca, da so skladna s cilji specifičnih emisij in drugimi zahtevami iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov.

Sprememba 34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3b. Uporaba odklopnih naprav je prepovedana. Prepoved ne velja, kadar:

(a)	je potreba po napravi upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in varnega delovanja vozila;

(b)	naprava po zagonu motorja ne deluje več ali

(c)	so pogoji v bistvu vključeni v preskusne postopke iz člena 1.

Sprememba 35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		3c. Proizvajalec predloži razširjeni sveženj dokumentacije, da bi lahko homologacijski organi ocenili skladnost z odstavkoma 3a in 3b tega člena. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 16 za dopolnitev te uredbe z zahtevami za zagotovitev skladnosti s prepovedjo odklopnih naprav in zahtevano vsebino razširjenega svežnja dokumentacije.

Sprememba 36

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Za vsako koledarsko leto vsaka država članica beleži informacije za vsak nov osebni avtomobil in vsako novo lahko gospodarsko vozilo, registrirano na njenem ozemlju v skladu z delom A prilog II in III. Te informacije so na voljo proizvajalcem in njihovim pooblaščenim uvoznikom ali zastopnikom v vsaki državi članici. Države članice si kar najbolj prizadevajo zagotoviti pregledno delovanje poročevalnih organov. Vsaka država članica zagotovi, da se specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, ki niso homologirani v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007, izmerijo in zabeležijo v certifikatu o skladnosti.		1. Za vsako koledarsko leto vsaka država članica beleži informacije za vsak nov osebni avtomobil in vsako novo lahko gospodarsko vozilo, registrirano na njenem ozemlju v skladu z delom A prilog II in III. Te informacije so na voljo proizvajalcem in njihovim pooblaščenim uvoznikom ali zastopnikom v vsaki državi članici. Države članice zagotovijo pregledno delovanje poročevalnih organov. Vsaka država članica zagotovi, da se specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, ki niso homologirani v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007, izmerijo in zabeležijo v certifikatu o skladnosti.

Sprememba 37

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Register je javno dostopen.		Register je javno dostopen, tudi v digitalni obliki .

Sprememba 38

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Proizvajalci lahko v treh mesecih po prejemu obvestila o začasnem izračunu iz odstavka 4 obvestijo Komisijo o kakršnih koli napakah v podatkih in navedejo državo članico, pri kateri naj bi se pojavile te napake.		Proizvajalci v treh mesecih po prejemu obvestila o začasnem izračunu iz odstavka 4 obvestijo Komisijo o kakršnih koli napakah v podatkih in navedejo državo članico, pri kateri naj bi se pojavile te napake.

Sprememba 39

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija lahko sprejme podrobna pravila o postopkih za sporočanje takih odstopanj in za njihovo upoštevanje pri izračunu povprečnih specifičnih emisij. Navedeni postopki se sprejmejo z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).		Komisija sprejme podrobna pravila o postopkih za sporočanje takih odstopanj in za njihovo upoštevanje pri izračunu povprečnih specifičnih emisij. Navedeni postopki se sprejmejo z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Sprememba 40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		8a. Proizvajalci od 1. januarja 2025 na podlagi usklajene metodologije Unije poročajo Komisiji o emisijah CO2 v življenjskem ciklu vseh novih osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil, ki so jih dali na trg od navedenega datuma naprej. Za te namene Komisija najkasneje do 31. decembra 2022 v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe s podrobnimi pravili o postopkih poročanja o emisijah CO2 v celotnem življenjskem ciklu za vse vrste goriv in pogonskih sistemov, registriranih na trgu Unije. Komisija najpozneje do 31. decembra 2026 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z analizo emisij v celotnem življenjskem ciklu novih lahkih gospodarskih vozil v Uniji, vključno z analizo možnosti za morebitne regulativne ukrepe, da bi v prihodnje bolje usmerjala prizadevanje politike za zmanjšanje emisij v sektorju. Analiza se objavi.

Sprememba 41

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije.		4. Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije. Ti zneski se uporabijo za dopolnitev ukrepov Unije in nacionalnih ukrepov, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, za spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti ter prerazporeditve delavcev v avtomobilskem sektorju v vseh prizadetih državah članicah, zlasti v regijah in skupnostih, ki so najbolj prizadete zaradi prehoda, da bi prispevali k pravičnemu prehodu na brezemisijsko mobilnost.

Sprememba 42

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Če Komisija meni, da je proizvajalec upravičen do odstopanja, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1, in če meni, da je cilj specifičnih emisij, ki ga predlaga proizvajalec, skladen z njegovo možnostjo za zmanjšanje emisij, vključno z gospodarskimi in tehnološkimi možnostmi za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, mu ob upoštevanju značilnosti trga za tip proizvedenega lahkega gospodarskega vozila odobri odstopanje. Prošnja se vloži do najpozneje do 31. oktobra prvega leta, za katero velja odstopanje.		3. Če Komisija meni, da je proizvajalec upravičen do odstopanja, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1, in če meni, da je cilj specifičnih emisij, ki ga predlaga proizvajalec, skladen z njegovo možnostjo za zmanjšanje emisij, vključno z gospodarskimi in tehnološkimi možnostmi za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, mu ob upoštevanju značilnosti trga za tip osebnega avtomobila ali proizvedenega lahkega gospodarskega vozila odobri odstopanje. Prošnja se vloži do najpozneje do 31. oktobra prvega leta, za katero velja odstopanje.

Sprememba 43

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Tovrstne tehnologije se upoštevajo samo, če lahko metodologija, uporabljena za njihovo oceno, ustvari preverljive, ponovljive in primerljive rezultate.		Tovrstne tehnologije se upoštevajo samo, če lahko metodologija, uporabljena za njihovo oceno, ustvari preverljive, ponovljive in primerljive rezultate, in samo, dokler izmerjene vrednosti globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila ne bodo dopolnili ali nadomestili drugi podatki, ki bodo bolj reprezentativni za dejanske emisije .

Sprememba 44

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Dobavitelj ali proizvajalec takšne odobrene inovativne tehnologije ali inovativnega tehnološkega svežnja v dvanajstih mesecih od njene odobritve priskrbi dokaze na podlagi rezultatov emisij iz preskusov pri dejanski vožnji pri serijskih vozilih, da bi potrdil prispevek takšne tehnologije ali svežnja.

Sprememba 45

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija lahko prilagodi zgornjo mejo z učinkom od leta 2025. Navedene prilagoditve se izvedejo z delegiranimi akti v skladu s členom 16.		Komisija lahko prilagodi zgornjo mejo navzdol z učinkom od leta 2025. Navedene prilagoditve se izvedejo z delegiranimi akti v skladu s členom 16.

Sprememba 46

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

inovativne tehnologije ne smejo biti zajete v obveznih določbah, ki izhajajo iz dodatnih dopolnilnih ukrepov v zvezi z zmanjšanjem za 10 g CO2/km iz člena 1, ali biti obvezne po drugih določbah zakonodaje Unije. To merilo se z učinkom od 1. januarja 2025 ne uporablja za izboljšanje učinkovitosti klimatskih sistemov.

(d)

Sprememba 47

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija spremlja in oceni dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe energije, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151. Zagotovi, da je javnost obveščena o tem, kako se ta reprezentativnost sčasoma razvija.		1. Komisija spremlja in oceni dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe energije, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151.

Sprememba 48

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		1a. Za zagotavljanje reprezentativnosti iz odstavka 1 se skladnost s to uredbo od 1. januarja 2023 meri s preskusi dejanskih emisij CO2. Komisija najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da se ta uredba dopolni z oblikovanjem preskusa dejanskih emisij CO2.

Sprememba 49

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		1b. Dokler ne bodo začeli veljati preskusi dejanskih emisij CO2, se skladnost s to uredbo meri na osnovi podatkov iz merilnikov porabe goriva in velja mejna vrednost, ki je za vsakega proizvajalca v letu 2021 določena kot odstotna razlika, ki se je ne sme preseči, med temi podatki in specifičnimi emisijami CO2, ki se izmerijo za namene postopkov certificiranja homologacije, izvedenih od leta 2021 naprej v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007.

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		1c. Če specifične emisije CO2 proizvajalca presegajo mejno vrednost iz odstavka 1b, se cilj specifičnih emisij CO2 za tega proizvajalca, ki se uporablja za namen skladnosti s to uredbo, uskladi z ugotovljenim preseganjem.

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Komisija zagotovi, da je javnost obveščena o tem, kako se dejanska reprezentativnost iz odstavka 1 sčasoma razvija.

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2b. Kadar niso na voljo ustrezni standardi točnosti za vgrajeno opremo za merjenje porabe goriva, Komisija zahteva, naj se določijo tehnični standardi, ki jih v pravo Unije uvede najpozneje do 1. januarja 2020.

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) sprejme ukrepe iz tega člena .		3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o postopkih za sporočanje podatkov merilnikov porabe goriva. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Sprememba 82

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Komisija leta 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkovitosti te uredbe, po potrebi s predlogom spremembe Uredbe. V poročilu bodo med drugim obravnavane dejanska reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe energije, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151, uvedba brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije in postavitev infrastrukture za polnjenje in oskrbo v skladu z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).		1. Komisija leta 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkovitosti te uredbe, po potrebi s predlogom spremembe te uredbe. V tem poročilu se med drugim obravnavajo dejanska reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe energije, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151, uvedba brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije, zlasti v zvezi z lahkimi gospodarskimi vozili , postavitev infrastrukture za polnjenje in oskrbo v skladu z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter učinek te uredbe na potrošnike, zlasti na tiste z nizkimi in srednjimi dohodki. V poročilu se prav tako upoštevajo možnosti za spodbujanje uporabe naprednih nizkoogljičnih goriv, vključno z bioplinom in sintetičnimi gorivi, proizvedenimi z energijo iz obnovljivih virov .

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Komisija upošteva ocene, opravljene v skladu s členom 12, in lahko po potrebi pregleda postopke za merjenje emisij CO2 iz Uredbe (ES) št. 715/2007. Komisija zlasti predloži predloge za prilagoditev postopkov, tako da odražajo dejanske emisije CO2, ki nastajajo med vožnjo, pri osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih.		2. Komisija upošteva ocene, opravljene v skladu s členom 12, in lahko po potrebi pregleda postopke za merjenje emisij CO2 iz Uredbe (ES) št. 715/2007. Komisija zlasti predloži predloge za prilagoditev postopkov, tako da odražajo dejanske emisije CO2, ki nastajajo med vožnjo, pri osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih, tudi z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij in daljinskega zaznavanja .

Sprememba 55

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		3a. Komisija do 31. decembra 2019 pregleda Direktivo 1999/94/ES in po potrebi predstavi ustrezen zakonodajni predlog, da bi bili potrošniki seznanjeni z natančnimi, zanesljivimi in primerljivimi podatki o porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zraka za nove osebne avtomobile, ki se dajo na trg. V okviru pregleda iz prvega pododstavka Komisija tudi oceni možnosti za uvedbo oznake o ekonomičnosti porabe goriva in emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila in po potrebi predloži ustrezen zakonodajni predlog.

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		3b. Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, da se za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila od 1. januarja 2031 določijo dodatni cilji za zmanjšanje emisij, da bi ohranili vsaj krivuljo zmanjševanja emisij, doseženo v obdobju do leta 2030.

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 7(7), člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 13(2) in drugega pododstavka člena 14(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].		1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3c) , drugega pododstavka člena 7(7), člena 7(8a) , člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 12(1a ), člena 13(2) in drugega pododstavka člena 14(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Pooblastilo iz drugega pododstavka člena 7(7), člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 13(2) in drugega pododstavka člena 14(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.		2. Pooblastilo iz člena 4(3c) , drugega pododstavka člena 7(7), člena 7(8a), člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 12(1a ), člena 13(2) in drugega pododstavka člena 14(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim pododstavkom člena 7(7), členom 10(8), četrtim pododstavkom člena 11(1), členom 13(2) in drugim pododstavkom člena 14(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.		4. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(3c) , drugim pododstavkom člena 7(7), členom 7(8a), členom 10(8), četrtim pododstavkom člena 11(1), členom 12(1a ), členom 13(2) in drugim pododstavkom člena 14(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 11a – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s členom 15 , da določi postopke za preverjanje skladnosti lahkih vozil v prometu glede vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, navedenih v certifikatu o skladnosti. “		2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14a , da določi postopke za preverjanje skladnosti lahkih vozil v prometu glede vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, navedenih v certifikatu o skladnosti.

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Vstavi se naslednji člen: „Člen 14a Izvajanje prenosa pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11a(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. 3. Prenos pooblastila iz člena 11a(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (*3). 5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11a(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 62

Predlog uredbe

Priloga I – del A – točka 6.3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Za izračun te formule se cilj specifičnih emisij za leto 2021, kot je določen v točki 4, popravi, da se upošteva razlika med izmerjenimi emisijami CO2 WLTP in prijavljenimi emisijami CO2 WLTP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za nove udeležence na trgu sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 za dopolnitev te uredbe z razvojem formule za izračun ustreznega cilja specifičnih emisij za leto 2021 za vsakega proizvajalca.

Sprememba 63

Predlog uredbe

Priloga I – del A – točka 6.3 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0, se faktor ZLEV določi na 1, 05 ali 1,0 , odvisno od primera,

za obdobje od 2025 do 2029 faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05, se faktor ZLEV določi na 1,05; če je seštevek med 1,0 in 0,98 , se faktor ZLEV določi na 1,0; če je seštevek manjši od 0,95, se faktor ZLEV določi na 0 , 95 ;

od 2030 dalje faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 0,95, se faktor ZLEV določi na 1,05 ali 0,95 , odvisno od primera,

Sprememba 98

Predlog uredbe

Priloga I – del A – točka 6.3 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
x 15 % v obdobju 2025–2029 in 30 % v obdobju od leta 2030 dalje.		x 20 % v obdobju 2025–2029 in 35 % v obdobju od leta 2030 dalje.

Sprememba 65

Predlog uredbe

Priloga I – del B – točka 6.3.1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Za izračun te formule se cilj specifičnih emisij za leto 2021, kot je določen v točki 4, popravi, da se upošteva razlika med izmerjenimi emisijami CO2 WLTP in prijavljenimi emisijami CO2 WLTP.

Sprememba 66

Predlog uredbe

Priloga I – del B – točka 6.3.1 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0 , se faktor ZLEV določi na 1,05 ali 1 , 0 , odvisno od primera ,		faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05, se faktor ZLEV določi na 1,05; če je seštevek med 1,0 in 0,98 , se faktor ZLEV določi na 1,0; če je seštevek manjši od 0 , 95 , se faktor ZLEV določi na 0 , 95.

Sprememba 67

Predlog uredbe

Priloga I – del B – točka 6.3.1 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
x 15 %.		x 20 %.

Sprememba 68

Predlog uredbe

Priloga I – del B – točka 6.3.2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Za izračun te formule se cilj specifičnih emisij za leto 2021, kot je določen v točki 4, popravi, da se upošteva razlika med izmerjenimi emisijami CO2 WLTP in prijavljenimi emisijami CO2 WLTP.

Sprememba 69

Predlog uredbe

Priloga I – del B – točka 6.3.2 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1 ,0, se faktor ZLEV določi na 1,05 ali 1 , 0 , odvisno od primera,		faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij), (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 0, 95 , se faktor ZLEV določi na 1,05 ali 0 , 95 , odvisno od primera,

Sprememba 99

Predlog uredbe

Priloga I – del B – točka 6.3.2 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
x 30 %.		x 35 %.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0287/2018).

(*1) Direktiva 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L 12, 18.1.2000, str. 16).

(*2) Priporočilo Komisije (EU) 2017/948 z dne 31. maja 2017 o uporabi vrednosti porabe goriva in emisij CO2, homologiranih in izmerjenih v skladu z globalno usklajenim preskusnim postopkom za lahka vozila, ko se informacije dajejo na voljo potrošnikom na podlagi Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 142, 2.6.2017, str. 100).

(2) Skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni, znanstveno mnenje 1/2016 Closing the gap between light-duty vehicle real-world CO2 emissions and laboratory testing (Zmanjševanje vrzeli med dejanskimi emisijami CO2 iz lahkih vozil, ki nastajajo med vožnjo, in emisijami iz laboratorijskega preskušanja).

(3) Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Komisiji z dne 4. aprila 2017 po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (2016/2908(RSP)).

(4) Skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni, znanstveno mnenje 1/2016 Closing the gap between light-duty vehicle real-world CO2 emissions and laboratory testing (Zmanjševanje vrzeli med dejanskimi emisijami CO2 iz lahkih vozil, ki nastajajo med vožnjo, in emisijami iz laboratorijskega preskušanja).

(5) Priporočilo Evropskega parlamenta Evropskemu svetu in Komisiji z dne 4. aprila 2017 po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (2016/2908(RSP)).

(6) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(7) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(*3) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/211

P8_TA(2018)0371

Stopnje davka na dodano vrednost *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost (COM(2018)0020 – C8-0023/2018 – 2018/0005(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2020/C 011/25)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0020),

—	ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0023/2018),

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0279/2018),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Cilj pravil o stopnjah davka na dodano vrednost (DDV), kakor so trenutno določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES (1), je ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Ta pravila so bila oblikovana pred več kot dvema desetletjema na podlagi načela države izvora. Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (2) in v sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njim (3) napovedala, da namerava prilagoditi navedena pravila za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje z blagom med podjetji med državami članicami, ki bo temeljilo na obdavčitvi v namembni državi članici.

(1)

Cilj pravil o stopnjah davka na dodano vrednost (DDV), kakor so trenutno določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES (4), je ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Ta pravila so bila oblikovana pred več kot dvema desetletjema na podlagi načela države izvora in niso več ustrezna. Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (5) in v sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njim (6) napovedala, da namerava prilagoditi navedena pravila za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje z blagom med podjetji med državami članicami, ki bo temeljilo na obdavčitvi v namembni državi članici.

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

V dokončnem sistemu, v okviru katerega se bo dobava blaga in storitev obdavčevala v namembni državi članici, dobavitelji dejansko nimajo nobene pomembne koristi od tega, da imajo sedež v državi članici z nižjo stopnjo DDV. Večja raznolikost stopenj DDV v takšnem sistemu ne bi niti ovirala delovanja enotnega trga niti povzročala izkrivljanja konkurence . V navedenih okoliščinah bi bilo primerno , da se državam članicam omogoči več prožnosti pri določanju stopenj.

(2)

V dokončnem sistemu, v okviru katerega se bo dobava blaga in storitev obdavčevala v namembni državi članici, imajo dobavitelji dejansko manj koristi od tega, da imajo sedež v državi članici z nižjo stopnjo DDV. Večja raznolikost stopenj DDV v takšnem sistemu bi morala manj ovirati delovanje enotnega trga in ne bi izkrivljala konkurence . V navedenih okoliščinah bi moralo biti mogoče , da se državam članicam omogoči določeno prožnost pri določanju stopenj. Ne smejo pa opustiti cilja večjega zbliževanja stopenj DDV.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Odprava omejitev vzporedno z začetkom veljavnosti dokončne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami bi morala državam članicam omogočiti, da še naprej uporabljajo nižje stopnje DDV, ki so trenutno odobrene kot odstopanja v skladu s poglavjem 4 naslova VIII Direktive 2006/112/ES in Prilogo X k Direktivi 2006/112/ES in ki bi sicer prenehale veljati z začetkom veljavnosti navedene ureditve.

(3)

Odprava omejitev vzporedno z začetkom veljavnosti dokončne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami bi morala državam članicam omogočiti, da še naprej uporabljajo nižje stopnje DDV, ki nadomeščajo odstopanja, odobrena v skladu s poglavjem 4 naslova VIII Direktive 2006/112/ES in Prilogo X k Direktivi 2006/112/ES, ki bi sicer prenehale veljati z začetkom veljavnosti navedene ureditve.

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

V dokončnem sistemu DDV bi morale biti vse države članice obravnavane enako in zato bi morale zanje veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV, ki bi morale ostati izjema od splošne stopnje. Takšna enaka obravnava, ki ne bi omejevala trenutne prožnosti držav članic pri določanju stopenj DDV, se lahko doseže tako, da se vsem poleg uporabe največ dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % omogoči še uporaba nižje stopnje, za katero se zahteva glede minimalne vrednosti ne uporablja, ter oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV.

(4)

V dokončnem sistemu DDV bi morale biti vse države članice obravnavane enako in zato bi morale zanje veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV, ki bi morale ostati izjema od splošne stopnje, da bi preprečili nesorazmerno fragmentacijo sistema DDV na notranjem trgu . Ob upoštevanju splošnega interesa, kot so pozitivni kulturni, družbeni ali okoljski učinki različnih storitev in blaga, se takšna enaka obravnava, ki ne bi omejevala trenutne prožnosti držav članic pri določanju stopenj DDV, lahko doseže tako, da se vsem poleg uporabe največ dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % omogoči še uporaba nižje stopnje, za katero se zahteva glede minimalne vrednosti ne uporablja, ter oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV. V okviru omejitev, ki jih določa ta direktiva, bi morale države članice imeti možnost, da ohranijo obstoječe ali uvedejo nove znižane stopnje DDV. Ta direktiva bo povečala subsidiarnost v sistemu DDV, tako da se bodo države članice lahko prilagodile lokalnim okoliščinam, preferencam in tradiciji ali pa bodo izbrale enostavno in enotno davčno stopnjo. Vendar bi se morale države članice izogibati uporabi nižjih stopenj DDV za škodljive ali luksuzne izdelke.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Primerno je, da imajo države članice možnost, da v skladu s Strategijo Komisije za enotni digitalni trg (7) in zato, da ostanejo v koraku s tehnološkim razvojem v digitalnem gospodarstvu, da spodbudijo inovacije, ustvarjalnost, naložbe in proizvodnjo novih vsebin ter olajšajo digitalno učenje, prenos znanja ter dostopnost kulture in njeno spodbujanje v digitalnem okolju, stopnje DDV za elektronsko dobavljene publikacije uskladijo z nižjimi stopnjami DDV, ki veljajo za publikacije na vseh fizičnih nosilcih.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4b)

Možnost, da države članice uporabijo nižje stopnje, tudi nižjo stopnjo brez minimalnega praga, za tiskane in elektronske publikacije, bi bilo treba prenesti v ekonomsko korist za potrošnike, s čimer bi se spodbudilo branje, in za založnike, s čimer bi se spodbudile naložbe v nove vsebine, pri časopisih in revijah pa bi se morala zmanjšati odvisnost od oglaševanja.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4c)

Ob upoštevanju, da je pomembno olajšati dostop do knjig, časopisov in periodičnih publikacij za slepe, slabovidne in osebe z drugimi motnjami branja, se pri prilagojenih in avdio elektronskih knjigah, časopisih in periodičnih publikacijah ne sme šteti, da jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo glasbene ali video vsebine; Zato bi bilo treba omogočiti uporabo nižjih stopenj DDV za publikacije v teh oblikah.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Do izkrivljanj konkurence bi lahko prišlo, kadar mehanizem, ki se uporablja za obdavčevanje, ne bi temeljil na načelu namembnega kraja. To zlasti velja za zagotavljanje potovanj, ki so dobavljena kot enotna storitev v okviru maržne ureditve za potovalne agencije, in blago, dobavljeno v okviru posebne ureditve za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine, v nekaterih primerih pa lahko vključuje tudi blago ali storitve, kot so finančne storitve, ki so oproščene brez pravice do odbitka, vendar se zanje lahko odobri pravica do obdavčitve. Da bi se vsa takšna izkrivljanja ublažila, bi bilo treba pripraviti seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja splošna stopnja DDV („negativni seznam“), na podlagi statistične klasifikacije proizvodov po dejavnosti. Seznam bi bilo treba pregledati vsakih pet let .

(5)

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Da bi se izognili nepotrebni zapletenosti in posledičnemu povečanju stroškov poslovanja, zlasti za trgovino znotraj Skupnosti, blago in storitve, ki se lahko uporabljajo le kot vmesni vložki za gospodarsko dejavnost, v dokončnem sistemu DDV ne bi smeli biti upravičeni do nižjih stopenj. Takšne stopnje bi se morale uporabljati le v korist končnih potrošnikov, pri določanju takšnih stopenj pa bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo podobnega blaga ali storitev, ki jih dobavljajo različni davčni zavezanci. Zato bi bilo treba pri njihovi uporabi dosledno upoštevati cilj splošnega interesa.

(6)

Sedanja razdrobljenost sistema DDV na notranjem trgu nalaga ovire za razvoj malih in srednjih podjetij. Da bi se izognili dodatni nepotrebni zapletenosti in posledičnemu povečanju stroškov poslovanja, zlasti za trgovino znotraj Skupnosti, blago in storitve, ki se lahko uporabljajo le kot vmesni vložki za gospodarsko dejavnost, v dokončnem sistemu DDV ne bi smeli biti upravičeni do nižjih stopenj. Takšne stopnje bi se morale uporabljati v korist končnih potrošnikov, pri določanju takšnih stopenj pa bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo podobnega blaga ali storitev, ki jih dobavljajo različni davčni zavezanci. Zato bi bilo treba pri njihovi uporabi dosledno upoštevati cilj splošnega interesa.

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

S posebnim poudarkom na potrebah malih in srednjih podjetij s čezmejnim poslovanjem znotraj Unije ter da bi poenostavili trgovanje na enotnem trgu, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti celovit in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV za podjetja. Ta večjezični portal bi moral zagotavljati hiter dostop do posodobljenih in točnih ustreznih informacij o izvajanju sistema DDV v različnih državah članicah, predvsem o ustreznih stopnjah DDV za različne vrste blaga in storitev v različnih državah članicah ter o pogojih za ničelno davčno stopnjo. Pomagal bi tudi pri obravnavi sedanje vrzeli na področju DDV.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6b)

Razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti v Uniji je osredotočen na trajnostno rast, ki po eni strani temelji na bolj zelenem gospodarstvu, po drugi strani pa na vključujoči rasti. Ta področja imajo prevladujočo vlogo pri trajnostnem razvoju podeželskih in oddaljenih območij ter prispevajo k dinamičnosti gospodarskega in družbenega življenja na podeželju. Njihove posebne dejavnosti so glede na tesno navezavo na socialna, zdravstvena, okoljska, prehranska in kulturna vprašanja ter vprašanja enakosti spolov popolnoma v skladu s pričakovanji „Strategije 2020“in cilji Komisije. Zato bi morale države članice izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča člen 98(1) in (2) te direktive, pod pogojem, da spoštujejo v njem določena načela, pri tem pa posebej upoštevati posledice za svoje javne finance in za proračun Unijo.

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Da bi javne finance držav članic ostale zdrave in da bi se preprečila čezmerna makroekonomska neravnotežja, bi bilo treba zagotoviti ustrezno raven prihodkov. Glede na to, da je DDV pomemben vir prihodkov, je zato bistvenega pomena, da se kot zaščitni ukrep za nacionalne proračune določi minimalno vrednost za tehtano povprečno stopnjo, ki bi jo morale države članice vedno upoštevati.

(7)

Da bi javne finance držav članic ostale zdrave in da bi se preprečila čezmerna makroekonomska neravnotežja, bi bilo treba zagotoviti ustrezno raven prihodkov. Glede na to, da je DDV pomemben vir prihodkov, je zato bistvenega pomena, da se kot zaščitni ukrep za nacionalne proračune in proračun Unije določi minimalno vrednost za tehtano povprečno stopnjo, ki bi jo morale države članice vedno upoštevati.

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)	Čeprav je v nekaterih oddaljenih območjih še vedno mogoče uporabljati druge stopnje, je treba zagotoviti, da se upošteva minimalna 15-odstotna splošna stopnja.

(8)	Čeprav je na nekaterih oddaljenih območjih še vedno mogoče uporabljati druge stopnje, je treba zagotoviti, da se upošteva minimalna 15- odstotna in maksimalna 25 -odstotna splošna stopnja.

Sprememba 14

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Člen 97

Veljavno besedilo

Sprememba

Splošna stopnja ne sme biti nižja od 15 %.

(1a)	člen 97 se nadomesti z naslednjim:

„ Splošna stopnja ostane trajno vsaj 15 % in ne sme biti višja od 25 %.“

Sprememba 15

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2006/112/ES

Člen 98 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice poleg dveh nižjih stopenj uporabljajo nižjo stopnjo, ki je nižja od minimalne vrednosti v višini 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.		2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice poleg dveh nižjih stopenj uporabljajo nižjo stopnjo, ki je nižja od minimalne vrednosti v višini 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

Sprememba 16

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2006/112/ES

Člen 98 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Nižje stopnje in oprostitve, ki se uporabljajo v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko koristijo le končnemu potrošniku, pri njihovi uporabi pa se dosledno upošteva cilj splošnega interesa.		Nižje stopnje in oprostitve, ki se uporabljajo v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko koristijo končnemu potrošniku, pri njihovi uporabi pa se dosledno upošteva cilj splošnega interesa. Prednost ima blago ali storitve, ki imajo pozitiven učinek na splošni interes, kot so kulturne, socialne ali okoljske koristi.

Sprememba 17

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Direktiva 2006/112/ES

Člen 100 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Na Komisijo se prenese pooblastilo za spremembo področja uporabe Priloge IIIa z izvedbenim aktom, kadar je to potrebno in če obstajajo dokazi o izkrivljanju konkurence, ki upravičujejo posodobitev seznama dobav blaga in storitev.

Sprememba 18

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Direktiva 2006/112/ES

Člen 100 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija do 31. decembra 2026 in nato vsakih pet let Svetu predloži poročilo o področju uporabe Priloge IIIa, ki mu po potrebi priloži morebitne predloge za spremembo navedene priloge.		Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o področju uporabe Priloge IIIa, ki mu po potrebi priloži morebitne predloge za spremembo navedene priloge.

Sprememba 19

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Člen 100 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)	vstavi se naslednji člen:

„Člen 100a

Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi celovit, večjezičen in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV, na katerem lahko podjetja in končni potrošniki hitro in učinkovito pridobijo natančne informacije o stopnjah DDV – tudi za katere vrste blaga in storitev se uporabljajo znižane stopnje ali oprostitve – in vse ustrezne informacije o izvajanju dokončnega sistema DDV v različnih državah članicah. “

Sprememba 20

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2006/112/ES

Priloga III – vrsta 5 – stolpec B

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
11.01		11.01
11.02		11.02
11.03		11.03
		11.04
11.05		11.05
47.00.25		47.00.25

Sprememba 21

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2006/112/ES

Priloga III a – vrsta 7 – stolpca C in D

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Dobava, najem, vzdrževanje in popravilo koles, otroških vozičkov in invalidskih vozičkov	30.92
	33.17.19
	47.00.65
	47.00.75
	77.21.10
	77.29.19
	95.29.12
Dobava avtomobilov in drugih motornih vozil, konstruiranih predvsem za prevoz manj kot 10 oseb, vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“itd.) ter dirkalnimi avtomobili, razen vozil zgolj z motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečko ali vozil zgolj z motorjem z notranjim zgorevanjem na kompresijski vžig (dizel ali poldizel)	29.10.24
	45.11.2
	45.11.3

Sprememba
Dobava, najem, vzdrževanje in popravilo koles, otroških vozičkov in invalidskih vozičkov	30.92
	33.17.19
	47.00.65
	47.00.75
	77.21.10
	77.29.19
	95.29.12

Sprememba 22

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2006/112/ES

Priloga III a – vrsta 10 – stolpca C in D

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
jih ni	jih ni

Sprememba
srčni spodbujevalniki, slušni aparati	26.60.14

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016).

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2017)0566 z dne 4. oktobra 2017).

(4) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016).

(6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2017)0566 z dne 4. oktobra 2017).

(7) COM(2015)0192.

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/222

P8_TA(2018)0379

Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535 – C7-0240/2013 – 2013/0256(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 011/26)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0535),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0240/2013),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja češkega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za pravne zadeve (A8-0320/2017),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2013)0256

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1727.)

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/224

P8_TA(2018)0380

Vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in odvzemu ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi (COM(2016)0819 – C8-0002/2017 – 2016/0412(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 011/27)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0819),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in točke (a) drugega pododstavka člena 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0002/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja češkega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A8-0001/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2016)0412

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1805.)

13.1.2020

Uradni list Evropske unije

C 11/226

P8_TA(2018)0381

Prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495 – C8-0312/2017 – 2017/0228(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2020/C 011/28)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2017)0495),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0312/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata, predloženega v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0201/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 227, 28.6.2018, str. 78.

P8_TC1-COD(2017)0228

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1807.)

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 11

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 63 13. januar 2020

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2018‒2019 Seje: 1.–4. oktober 2018 Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 260, 2.8.2019 . SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
2020/C 011/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (2018/2689(RSP))	2
	RESOLUCIJE
2020/C 011/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o tehnologijah distribuirane knjige transakcij in blokovne verige: vzpostavljanje zaupanja z opuščanjem posrednikov (2017/2772(RSP))	7
2020/C 011/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij (2018/2720(RSP))	15
2020/C 011/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97 (2018/2861(RSP))	18
2020/C 011/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o Združenih arabskih emiratih, zlasti položaju zagovornika človekovih pravic Ahmeda Mansurja (2018/2862(RSP))	21
2020/C 011/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (2018/2863(RSP))	25
2020/C 011/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o svežnju strategije za javno naročanje (2017/2278(INI))	28
2020/C 011/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (2018/2763(RSP))	36
2020/C 011/10	P8_TA(2018)0383 Razmere v Jemnu Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o razmerah v Jemnu (2018/2853(RSP))	44
2020/C 011/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU (2018/2747(RSP))	50

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
2020/C 011/12	Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o zahtevi za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu (Georgios Kyrtsos) (2018/2069(IMM))	53

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKI PARLAMENT
2020/C 011/13	P8_TA(2018)0359 Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (kodificirano besedilo) (COM(2018)0139 – C8-0116/2018 – 2018/0066(COD))	55
	P8_TC1-COD(2018)0066 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (kodificirano besedilo)	56
2020/C 011/14	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma, v imenu Unije, o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, v katerem so določeni pogoji za sodelovanje Kraljevine Maroko v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) (06534/2018 – C8-0150/2018 – 2018/0036(NLE))	57
2020/C 011/15	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi (06730/2018 – C8-0160/2018 – 2009/0018(NLE))	58
2020/C 011/16	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES glede vključitve italijanske občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije in v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES (COM(2018)0261 – C8-0226/2018 – 2018/0124(CNS))	59
2020/C 011/17	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Nizozemska – EGF/2018/001 NL/Financial service activities) (COM(2018)0548 – C8-0392/2018 – 2018/2220(BUD))	60
2020/C 011/18	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere (COM(2016)0287 – C8-0193/2016 – 2016/0151(COD))	64
	P8_TC1-COD(2016)0151Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. oktobra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere	65
2020/C 011/19	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2018 za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija: Preklic rezerve v zvezi s podporo za Turčijo iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), okrepitev evropskega instrumenta sosedstva (ENI) in humanitarne pomoči za druge nujne ukrepe ter sprememba kadrovskega načrta Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (INEA) glede na pobudo WiFi4EU (11843/2018 – C8-0415/2018 – 2018/2165(BUD))	66
2020/C 011/20	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569 – C8-0363/2017 – 2017/0251(CNS))	69
2020/C 011/21	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (COM(2018)0298 – C8-0265/2018 – 2018/0150(CNS))	92
2020/C 011/22	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence (COM(2018)0349 – C8-0371/2018 – 2018/0181(CNS))	93
2020/C 011/23	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 3. oktobra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU (COM(2018)0051 – C8-0024/2018 – 2018/0018(COD)) 1 1	94
2020/C 011/24	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 3. oktobra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (prenovitev) (COM(2017)0676 – C8-0395/2017 – 2017/0293(COD)) 1 1	177
2020/C 011/25	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost (COM(2018)0020 – C8-0023/2018 – 2018/0005(CNS))	211
2020/C 011/26	P8_TA(2018)0379 Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535 – C7-0240/2013 – 2013/0256(COD))	222
	P8_TC1-COD(2013)0256 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ	223
2020/C 011/27	P8_TA(2018)0380 Vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in odvzemu ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi (COM(2016)0819 – C8-0002/2017 – 2016/0412(COD))	224
	P8_TC1-COD(2016)0412 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu	225
2020/C 011/28	P8_TA(2018)0381 Prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495 – C8-0312/2017 – 2017/0228(COD))	226
	P8_TC1-COD(2017)0228Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji	227