Menjalni tečaji eura (1)

18. december 2019

(2019/C 427/01)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1115
JPY	japonski jen	121,81
DKK	danska krona	7,4720
GBP	funt šterling	0,85055
SEK	švedska krona	10,4483
CHF	švicarski frank	1,0913
ISK	islandska krona	137,20
NOK	norveška krona	10,0353
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,490
HUF	madžarski forint	330,77
PLN	poljski zlot	4,2706
RON	romunski leu	4,7760
TRY	turška lira	6,5732
AUD	avstralski dolar	1,6227
CAD	kanadski dolar	1,4624
HKD	hongkonški dolar	8,6566
NZD	novozelandski dolar	1,6920
SGD	singapurski dolar	1,5075
KRW	južnokorejski won	1 296,56
ZAR	južnoafriški rand	15,9700
CNY	kitajski juan	7,7783
HRK	hrvaška kuna	7,4486
IDR	indonezijska rupija	15 558,78
MYR	malezijski ringit	4,5999
PHP	filipinski peso	56,271
RUB	ruski rubelj	69,5288
THB	tajski bat	33,606
BRL	brazilski real	4,5097
MXN	mehiški peso	21,0900
INR	indijska rupija	78,8950

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9615 – Glory Ltd./Grenke Bank AG/Cash Payment Solutions GmbH)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 427/02)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz členov 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 427/03)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Valsusa“

Referenčna številka: PDO-IT-A1243-AM02

Datum obvestila: 24. 9. 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključevanje novih glavnih sort vinske trte in ampelografska osnova vin

Opis in razlogi

(a)

Med glavne sorte vinske trte sta bili dodani sorti vinske trte becquet in baratuciat. Razlogi: sorti vinske trte becquet in baratuciat, ki sta bili tradicionalno prisotni na območju pridelave „Valsusa“, se po dolgem preizkušanju ponovno goji, v regiji Piemont pa sta bili priznani kot primerni za pridelovanje. Cilj je torej izpostaviti navedeno pridelovanje v okviru ZOP „Valsusa“, saj je takšno pridelovanje izjemno pomembno za gorsko ozemlje, čeprav gre za zelo majhne površine. Spremembe se nanašajo na člene 1, 2, 4, 5 in 6 specifikacije proizvoda in oddelek 1.7 enotnega dokumenta.

(b)

Sorta vinske trte becquet je bila poleg drugih, že prisotnih sort vinske trte (avana, barbera, dolcetto in neretta cuneese) dodana v obvezno ampelografsko osnovo, ki znaša 60 % sorte „valsusa rosso“. Razlogi: zaradi značilnosti te vinske trte (ki se v obsegu do 40 % lahko že uporablja z združljivimi sortami vinskih trt ampelografske osnove vinske sorte „valsusa rosso“) njeno dodajanje glavnim sortam vinskih trt vinu dodaja več strukture in barve, obenem pa tako postane tudi primernejše za morebitno staranje. Sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda in oddelek 1.7 enotnega dokumenta.

2.   Območje proizvodnje vina

Opis in razlogi

Oblikovan je bil seznam občin, v katerih lahko z odstopanjem od pravil, ki sicer veljajo za območja pridelave vina, pride do procesov vinifikacije.

Razlogi:

Gre za uradno preoblikovanje specifikacije proizvoda, ki pa ne prinaša spremembe razmejenega območja.

Specifikacija proizvoda se nanaša na vinifikacijo na območju pridelave, z odstopanjem pa tudi na celotno upravno ozemlje gorskih skupnosti Haut Val de Suse, Bas Val de Suse in Val Cenischia. Ker so bile v skladu z regionalnim zakonom te gorske skupnosti izbrisane in nadomeščene z novimi upravnimi razmejitvami združenja gorskih skupnosti, je bil oblikovan seznam občin, ki z upravnega vidika sestavljajo navedeno združenje, da bi tako natančno in nedvoumno opredelili razmejeno območje.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in oddelek 1.9 enotnega dokumenta (drugi pogoji).

3.   Največji donosi

Opis in razlogi

Za nove vinske sorte je bil dodan največji donos, ki znaša 7 t/ha, skupaj z navedbo sorte vinske trte (avana, becquet, baratuciat), sklic na donos za vinsko sorto rosso novello, ki izginja, pa je bil črtan.

Sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in oddelek 1.5.2 enotnega dokumenta.

4.   Opis vina

Opis in razlogi

(a)	Dodani so opisi novih vinskih sort z navedbo sort vinske trte avana, becquet in baratuciat.

(b)	Vinska sorta rosso novello se črta.

Razlogi:

(a)	Sprememba je posledica dodanih sort, ki jih označuje poimenovanje navedenih novih sort vinskih trt.

(b)	Ker vinska sorta rosso novello nikoli ni bila posebej komercialno uspešna, so se proizvajalci po zmanjšanju proizvodnje na skromen obseg odločili za črtanje omenjene vinske sorte.

Spremembe se nanašajo na člena 1 in 6 specifikacije proizvoda in oddelek 1.4 enotnega dokumenta.

5.   Povezava z okoljem

Opis in razlogi

Povezava z okoljem je bila razširjena in preoblikovana tako, da se sklicuje na kategorijo „Vino“. Med drugim so bili dodani sklici na vinske sorte z navedbo sorte vinske trte, črtan pa je bil sklic na sorto, ki jo označuje oznaka „novello“.

Sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda in oddelek 1.8 enotnega dokumenta.

6.   Drugi podatki – Izbris tradicionalne oznake „novello“

Opis in razlogi

Vinska sorta rosso novello ali proizvodnja drugih vin, ki uporabljajo omenjeno oznako, se črta, saj so se proizvajalci potrošnikom odločili ponuditi vina, ki bolje predstavljajo ozemlje in ki bodo lahko na tržišču dosegla večji uspeh.

Sprememba se nanaša na oddelek „Druge informacije“ enotnega dokumenta, točka 1.3.2(b).

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Valsusa

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Valsusa rosso

Barva: bolj ali manj intenzivna rubinasto rdeča barva, ki se včasih nagiba na oranžno

Vonj: intenziven, značilen, saden

Okus: suh, uravnotežen, kiselkast, nekoliko taničen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l

Analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Valsusa avanà

Barva: manj intenzivna rubinasto rdeča barva, ki se včasih nagiba na oranžno

Vonj: saden z rahlim rastlinskim pridihom

Okus: suh, uravnotežen, kiselkast, nekoliko taničen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l

Analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Valsusa becuet

Barva: intenzivna rubinasto rdeča barva, ki se včasih nagiba na vijoličasto

Vonj: intenziven, saden, prefinjen

Okus: suh, uravnotežen, občasno nekoliko taničen

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 %

Analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Valsusa baratuciat

Barva: bolj ali manj intenzivna slamnato rumena barva, ki se včasih nagiba na zelenkasto

Vonj: intenziven, s cvetnim in sadnim pridihom

Okus: uravnotežen, aromatičen, občasno kiselkast, suh

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,00 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 19,0 g/l

Analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

JIH NI.

(b)   Največji donosi

Valsusa rosso

9 000 kilogramov grozdja na hektar

Valsusa z navedbo sorte vinske trte

7 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje pridobivanja grozdja, ki je namenjeno proizvodnji vin z ZOP „Valsusa“, obsega celotno upravno ozemlje naslednjih občin v pokrajini Torino: Almèse, Bourgon, Brussol, Bussolin, Caprie, Chanoux, Chaumont, Condoue, Exilles, Jaillons, Gravière, Mattie, Méans, Montpantier, Rubiane, Saint-Didier, Saint-Joire, Suse, Villar-Fouchard.

7.   Glavne sorte vinske trte

Baratuciàt B.

Neretta cuneese N.

Avana‘ N.

Barbera N.

Dolcetto N.

Becuet N.

8.   Opis povezave

ZOP „Valsusa“

Vina z ZOP „Valsusa“ se proizvajajo v več občinah v pokrajini Torino, od občine Almèse do občine Exilles, ki se vse nahajajo v dolini Val de Suse, po kateri je vino dobilo ime. Dolina se nahaja v zahodnem delu regije Piemont, poteka v vzhodno–zahodni smeri, odlikuje pa jo ugodna mikroklima, saj je dolina zaščitena pred hladnimi severnimi vetrovi, kar dokazuje prisotnost določenih rastlinskih sort, ki so značilne za sredozemsko podnebje (Orrido di Foresto).

Pokriva območje, ki sega od občine Almèse in navzgor ob levem bregu reke Dora Riparia, delno pa ob njenem desnem bregu blizu skupnosti Méans in Gravière, do skupnosti Chaumont in Exilles. V dolini so več stoletij kraljevali mogočni ledeniki (pred 135 000 do 10 000 leti), ki so dolino in njena pobočja močno preoblikovali. Posledično so področja, kjer se goji vinska trta, v osnovi morenskega izvora, sestavljajo pa jih obrečne naplavine z mladimi in delno preoblikovanimi tlemi, grobo strukturo in povprečno vsebnostjo organskih snovi, ki je v glavnem posledica tehnik upravljanja tal, ki so se uporabljale skozi stoletja. Gojenje vinske trte se v glavnem izvaja s pomočjo tradicionalnih gojitvenih oblik ob steni, katerih nosilna struktura je sestavljena iz navpičnih ali vodoravnih lesenih letev manjšega premera (0,8–0,9 x 1,00–1,20 m), gostota trsov na hektar pa je visoka (> 9 000 trsov na hektar).

Okolje je še zlasti primerno za gojenje trte, saj količina padavin v poletnem času znaša le 20 % letne količine padavin. Ta značilnost v kombinaciji z močno izpostavljenostjo vetru in dobro osončenostjo ustvarja optimalne pogoje za uspevanje vinske trte tudi pri nadmorski višini, ki presega 850 m, kar je edinstven pojav v Piemontu, ki omogoča razvoj avtohtonih sort vinske trte (avana, becquet, baratuciat), ki so se popolnoma prilagodile lokalnemu podnebju, razvile pa so tudi lastne značilnosti, ki izdelku dajejo tipični značaj. Pri širjenju vinogradništva in vinarstva je imela izjemno pomembno vlogo benediktinska opatija Novalesa. V dokumentu iz leta 739 je Abbon, ustanovitelj opatije, ob imenovanju samostana kot svojega univerzalnega volilojemnika na seznam svoje lastnine vključil več območij, pokritih z vinogradi. Bolj nedavna zgodovinska pričevanja kažejo na prisotnost vinogradništva v dolini Val di Susa, še posebno v skupnosti Chaumont, kjer je okoli leta 1000 rektor občine Oulx gojil sorto vinske trte avanà v regiji gospostva Piemont („Segneur“), kjer še danes lahko najdemo gojene vinograde. Ob koncu 12. stoletja zgodovinska pričevanja navajajo, da so vinograde odvzeli lokalni gospodi, za trgovanje z vini pa niso veljali nikakršni davki. Iz tega obdobja izhajajo tudi prvi zaščitni ukrepi, povezani z vinom, denimo prepoved vnašanja vin z drugih območij, da bi tako okrepili trgovanje in izmenjavo med lokalnim prebivalstvom in Francijo. Starodavna pot Via Francigena, ki je povezovala Provanso in Lombardijo, je prispevala k razvoju pridelave vina, saj so bila vzdolž poti posejana gostišča in gostilne, ki so nudili izključno lokalna vina. Od 16. stoletja dalje so morali prebivalci bežati pred številnimi konflikti, ki so izbruhnili v dolini, zato so se preselili in naselili v gorah. Ob omenjenem preseljevanju so prebivalci izdelali zidce iz suhega kamna, ki so podpirali terase, kjer so gojili vinsko trto.

ZOP „Valsusa“, kategorija „Vino“ (1)

Vse vinske sorte Valsusa imajo lastnosti gorskih vin: gre torej za prefinjena in izjemno dišeča vina, katerih dejanska vsebnost alkohola pa je nizka, čeprav so primerna za shranjevanje.

Vina z ZOP „Valsusa“ so izdelki, ki sodijo v kategorijo Vino (1), obstajajo pa kot sorte rdečega vina z navedbo sorte vinske trte.

Vinska sorta „valsusa rosso“ se pridobiva iz vsaj 60 % avtohtonih vinskih sort iz regije Piemont, kot so denimo barbera, dolcetto in neretta cuneese, ter iz doline Val di Suso, kot sta denimo avana in becquet, ki se uporabljata tudi za proizvodnjo ustreznih enosortnih vin. Ob degustaciji opazimo, da je vino čudovite rubinasto rdeče barve, z vinskim vonjem, ki spominja na vonj gozdnih sadežev in divjih češenj, dodaten značaj pa mu dajejo še velike temperaturne spremembe na območju proizvodnje, do katerih prihaja zaradi usmerjenosti doline v smeri vzhod–zahod, ki nudi odlično mikroklimo za gojenje vinske trte na levem pobočju doline (izpostavljenem proti jugu) in kjer so vrhunci količine padavin v mesecih maju, juniju, oktobru in novembru, pogosto pa v dolini zapiha tudi zefir, topel veter, ki prihaja s severnega pobočja Alp in ki nastane zaradi kompresije zračnih mas. Tanini niso posebej izraziti, nadomeščajo pa jih zmerne kisline. Starana vina lahko oddajajo lesnat vonj.

Za belo vino, ki se pridobiva iz sorte vinske trte baratuciat, so značilne uravnotežene kisline, dobra aroma, ki oddaja cvetne note, značilne za to sorto vinske trte, in svežina, ki je posledica velikih temperaturnih sprememb.

V občinah Chaumont in Jaillons je gojenje vinske trte zaradi pogostega trgovinskega prometa s Francijo in sosednjim mestom Torino od nekdaj predstavljalo pomemben vir prihodka. Še posebej je treba poudariti posebnost pridelave sort vinske trte avana in becquet, ki so se skozi čas prilagodile na značilno mikroklimo doline Val di Susa. Na tem območju, kjer se je za pridelavo in trgatev praktično nemogoče zanašati na stroje, saj vinogradi rastejo na skalnatem terenu z izjemno raznolikim naklonom, od visokih planot do teras, lahko pravzaprav govorimo o „junaškem“ vinogradništvu. Gre za vinogradništvo, ki je zaradi geoloških in človeških razlogov povezano s tradicijo, kljub temu pa se zaradi novosti na področju vinogradništva in enologije nenehno spreminja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje proizvodnje vina

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Poleg razmejenega območja proizvodnje se lahko postopki proizvodnje vina izvajajo tudi na upravnem ozemlju sosednjih skupnosti Bardonèche, Césane, Claviere, Montcenis, Oulx, Salbertrand, Sauze d’Oulx, Sauze de Césane, Sestrières, Veillane, Caselet, Novalaise, L’Écluse, Saint-Ambroise, Saint-Antonin, Vaye, Vénaux, Villar-sur-Doire.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14378

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.