Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 374/01)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„CHIANTI“

Referenčna številka: PDO-IT-A1228-AM05

Datum obvestila: 25. julij 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti vin „Chianti“

Opis in razlogi

Za vse vrste vina „Chianti“ je črtana navedba najvišje vsebnosti reducirajočih sladkorjev 4 grame na liter, zaradi česar je pri lastnostih okusa dodana navedba „suh“.

S to spremembo je specifikacija proizvoda usklajena z določbami veljavne zakonodaje Unije, ki za suha vina določa vsebnost največ 9 gramov na liter, če vsebnost skupnih kislin, izraženih v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama nižja od ostanka sladkorja.

Ta sprememba ustreza zahtevam pridelovalcev in željam končnih potrošnikov.

Nanaša se na člen 6 specifikacije proizvoda in točko 1.4 – Opis vin enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Chianti

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

CHIANTI

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „COLLI ARETINI“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, ki je bil predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „COLLI FIORENTINI“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „COLLI SENESI“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13,00 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 23,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „COLLINE PISANE“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „MONTALBANO“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „MONTESPERTOLI“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %; najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI s podobmočja „RUFINA“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21,0 g/l.

Za vina z navedbo „riserva“: najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

CHIANTI „SUPERIORE“

Barva: živo rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenzivno vinski, včasih po vijolicah in bolj prefinjen pri staranju.

Okus: suh, skladen, mineralen, rahlo taničen, ki sčasoma postane bolj fin in žameten. Pridelek letnika, predelan v vino po metodi governo, je živahnega in okroglega okusa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,50 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20,00
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

Governo all’uso Toscano (ravnanje po toskanski rabi)

PRI ENOLOŠKIH POSTOPKIH JE DOVOLJEN TRADICIONALNI POSTOPEK „GOVERNO ALL’USO TOSCANO“, KI SESTOJI IZ POČASNEGA PONOVNEGA VRENJA VINA PO LOČITVI VINA OD DROŽI Z RAHLO SUŠENIM GROZDJEM IZ ODOBRENIH SORT VINSKE TRTE.

VINA CHIANTI Z OZNAKO DOCG SE DAJO NA TRG OB RAZLIČNEM ČASU, ODVISNO OD VRSTE VINA IN GEOGRAFSKIH ENOT. ZA VINA, OZNAČENA Z NAVEDBO „RISERVA“, JE TREBA UPORABLJATI DALJŠE OBDOBJE STARANJA, DOLOČENO V SPECIFIKACIJI PROIZVODA.

b.   Največji donosi

Chianti

9 000 kilogramov grozdja na hektar

Chianti

63 hektolitrov na hektar

CHIANTI COLLI ARETINI, COLLI FIORENTINI, COLLINE PISANE, COLLINE PISANE, MONTALBANO, MONTESPERTOLI, RUFINA, COLLI SENESI, VKLJUČNO Z RISERVO

8 000 kilogramov grozdja na hektar

CHIANTI COLLI ARETINI, COLLI FIORENTINI, COLLINE PISANE, COLLINE PISANE, MONTALBANO, MONTESPERTOLI, RUFINA, COLLI SENESI, VKLJUČNO Z RISERVO

56 hektolitrov na hektar

CHIANTI „SUPERIORE“

7 500 kilogramov grozdja na hektar

CHIANTI „SUPERIORE“

52,50 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje vina Chianti z označbo DOCG, ki označuje različne geografske enote in različne vrste vina, v celoti leži v središču upravnega ozemlja dežele Toskana. Območje proizvodnje vina Chianti z označbo DOCG zajema zlasti gričevnato pokrajino, ki je še posebno primerna za pridelavo kakovostnih vin in leži na delu upravnih ozemelj pokrajin Arezzo, Firence, Prato, Pistoia, Pisa in Siena.

7.   Glavne sorte vinske trte

Sangiovese N.

8.   Opis povezave

VINO CHIANTI Z OZNAKO DOCG IN NJEGOVE RAZLIČNE GEOGRAFSKE ENOTE

Gre za geološko homogeno območje, ki leži v središču gričevnate Toskane in je na severu omejeno z Apenini, na jugu pa se razprostira onkraj Siene. Kot podnebno območje je znano kot „notranje toskansko gričevje“. Dežela je vinorodna vse od časa Etruščanov. Kmetijska ureditev je doživela korenite spremembe s prehodom s spolovinarstva na neposredno podjetniško upravljanje leta 1970. Za najmlajše vinograde je značilna gostota trsov več kot 4 000/hektar. Glavna sorta vinske trte je sangiovese, ki se ji dodajajo druge sorte vinske trte (rdeče in bele) v deležih, ki so se skozi čas spreminjali. Bele sorte vinske trte so dovoljene do največ 10 %.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

JIH NI.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14228

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L 9, 11.1.2019, str. 2).

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 374/02)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„CONEGLIANO VALDOBBIADENE – PROSECCO / VALDOBBIADENE – PROSECCO / CONEGLIANO – PROSECCO“

Referenčna številka: PDO-IT-A0515-AM03

Datum obvestila: 2. avgust 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključitev vrste vina „na drožeh“

Opis in razlogi

Vino „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco Spumante Superiore“ (peneče vino višje kakovosti) „na drožeh“ je pridobljeno z vrenjem v steklenicah brez ločevanja ostankov vrenje. Vina se pridelujejo iz grozdja ene same trgatve in vrejo v steklenicah med 1. marcem in 30. junijem po trgatvi. Ob začetku vrenja v steklenicah nadpritisk v seriji ne sme presegati 0,5 bara, proizvod pa se lahko na trg da šele po najmanj 90 dneh vrenja in donegovanja na finih drožeh za celotno serijo.

Dodane so bile analitske in organoleptične lastnosti te vrste vina.

Ta vrsta vina je bila dodana zaradi potrebe, da se ponudi vrsta penečega vina, ki se tradicionalno prideluje na območju pridelave in je še posebno cenjena zaradi svoje kakovosti.

Ta sprememba se nanaša na člene 1, 4, 5, 6 in 7 specifikacije proizvoda in točko 1.4 „Opis vin“ enotnega dokumenta.

2.   Vključitev nove vsebnosti sladkorjev za peneče vino

Opis in razlogi

Za peneče vino je bil dodan izraz izredno suho.

Vključitev te vsebnosti sladkorjev omogoča navedbo količine ostanka nepovretega sladkorja v penečih vinih, da se potrošniku dajo natančnejše informacije.

Ta sprememba se nanaša na člena 5 in 9 specifikacije proizvoda ter se ne nanaša na enotni dokument.

3.   Dajanje penečega vina na trg z navedbo dodatnih geografskih enot

Opis in razlogi

Vrsto vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco Superiore“ (višje kakovosti) z navedbo „Rive“ in dodatnih geografskih enot je treba na trg dati po prvem marcu leta po letu trgatve.

Datum dajanja na trg je bil preložen, da bi se lahko pri proizvodih razvile najboljše organoleptične lastnosti.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

4.   Izključitev nekaterih materialov in sredstev za opremljanje steklenic

Opis in razlogi

Uporaba materialov in sredstev, ki se prilepijo na steklo, je prepovedana za opremljanje steklenic (npr. toplotno skrčljivi ovoji).

S to spremembo se želi poudariti namen, da se steklo steklenic ne prekriva s sredstvi, zaradi katerih bi se lahko dovoljeni barvni razpon spremenil.

Ta sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

5.   Gojitvena oblika vinske trte

Opis in razlogi

Gojitveni obliki vinske trte prosti kordon in zavesa sta prepovedani.

Izključitev teh gojitvenih oblik vinske trte se nanaša samo na nova kmetijska gospodarstva, da se okrepi pomen bolj tradicionalnih gojitvenih oblik na območju.

Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

6.   Analitske in organoleptične lastnosti vrste vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ Spumante Superiore „Rive“ ob dajanju na trg z navedbo dodatnih geografskih enot

Opis in razlogi

Podrobno so bile opredeljene fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti vrste vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ Spumante Superiore „Rive“ z navedbo dodatnih geografskih enot.

Fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti te vrste vina, ki so se prej povezovale z vrsto vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ Spumante Superiore, so bile ločene.

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in točko 1.4 „Opis vin“ enotnega dokumenta.

7.   Boljše informacije o organoleptičnih lastnostih

Opis in razlogi

Pri vrsti vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ je bil pri opisu okusa naveden naslednji izraz: „suho do polsuho“.

Pri vrsti vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ Frizzante (biser vino) je bil dodan opis pene: „fina in neobstojna“.

Pri vrstah penečega vina „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ Spumante Superiore in „Conegliano Valdobbiadene“ Superiore di Cartizze ali „Valdobbiadene“ Superiore di Cartizze je bil dodan opis pene: „fina in obstojna“.

S tem je izboljšan opis organoleptičnih lastnosti proizvodov.

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in točko 1.4 „Opis vin“ enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Conegliano Valdobbiadene – Prosecco

Valdobbiadene – Prosecco

Conegliano – Prosecco

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.

Peneče vino

5.

Kakovostno peneče vino

6.

Kakovostno aromatično peneče vino

8.

Biser vino

4.   Opis vin

Conegliano Valdobbiadene – Prosecco

Barva: bolj ali manj intenzivno slamnato rumena, sijoča.

Cvetica: vinska, sveža, uravnotežena, prijetno sadna.

Okus: suh do polsuh, prijetno grenkast in mineralen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Biser vino Conegliano Valdobbiadene – Prosecco

Pena: fina in neobstojna.

Barva: bolj ali manj intenzivno slamnato rumena, sijoča.

Cvetica: prijetna in značilna sadna.

Okus: svež, uravnotežen in saden.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Biser vino s ponovnim vrenjem v steklenicah Conegliano Valdobbiadene – Prosecco

Morebitna prisotnost mrene.

Cvetica: prijetna in značilna sadna, ki se ji lahko pridružujejo arome krušne skorje in kvasa.

Okus: svež, uravnotežen, prijetno ščemeč in saden, ki se mu lahko pridružujejo arome krušne skorje in kvasa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino Conegliano Valdobbiadene – Prosecco Spumante Superiore

Pena: fina in obstojna.

Barva: bolj ali manj intenzivno slamnato rumena, sijoča.

Cvetica: prijetna in značilna sadna.

Okus: svež, uravnotežen, prijetno saden, značilen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,0 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino na drožeh Conegliano Valdobbiadene – Prosecco Superiore

Pena: fina in obstojna.

Barva: bolj ali manj intenzivno slamnato rumena z morebitno prisotnostjo mrene.

Cvetica: prijetna in značilna sadna, ki se ji lahko pridružujejo arome krušne skorje in kvasa.

Okus: svež, uravnotežen in saden, ki se mu lahko pridružujejo arome krušne skorje in kvasa.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,0 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino Conegliano Valdobbiadene – Prosecco Superiore Rive

Pena: fina in obstojna.

Barva: bolj ali manj intenzivno slamnato rumena, sijoča.

Cvetica: prijetna in značilna sadna.

Okus: svež, uravnotežen, prijetno saden, značilen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Conegliano Valdobbiadene – Superiore di Cartizze ali Valdobbiadene Superiore di Cartizze

Pena: fina in obstojna.

Barva: bolj ali manj intenzivno slamnato rumena, sijoča.

Cvetica: prijetna in značilna sadna.

Okus: svež, uravnotežen, prijetno saden, značilen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Priprava serije za predelavo v peneče vino

Posebni enološki postopek

Za pripravo osnovnega vina za izdelavo penečega vina je dovoljen tradicionalni postopek, pri katerem se uporabijo vina iz sort pinot in/ali chardonnay v največjem deležu 15 % skupne količine.

(b)   Največji donosi

Conegliano Valdobbiadene – Prosecco:

13 500 kilogramov grozdja na hektar

Conegliano Valdobbiadene – Prosecco „Rive“:

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Conegliano Valdobbiadene – Prosecco Superiore di Cartizze:

12 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje pridelave grozdja za pridelavo vin s kontrolirano in zajamčeno označbo porekla „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“, ki spada na območje pridelave kontrolirane označbe porekla „Prosecco“, je razmejeno tako:

(A)

Območje pridelave grozdja, primernega za pridelavo vin „Conegliano Valdobbiadene – Prosecco“ iz člena 1(1), zajema gričevnato ozemlje občin: Conegliano – San Vendemiano – Colle Umberto – Vittorio Veneto – Tarzo – Cison di Valmarino – San Pietro di Feletto – Refrontolo – Susegana – Pieve di Soligo – Farra di Soligo – Follina – Miane – Vidor – Valdobbiadene. Natančneje je to območje razmejeno tako: izhodišče za opis meja je kraj Fornace (175 m n. m.), ki leži približno tri kilometre zahodno od Valdobbiadeneja na točki, kjer se upravna meja med občinama Valdobbiadene in Segusino sreča s cesto Valdobbiadene–Segusino. Nato sledi upravni meji med občinama do Col Anticha do ovinka na nadmorski višini 500 m, zatem pa se na isti nadmorski višini nadaljuje do Ca’ Pardolina, blizu Combaija. Tu se spusti z nadmorske višine 500 m in se nadaljuje po poti, ki vodi do mestnega trga, najprej po ulici Cimavilla in nato ulico Trieste. Nato sledi cesti, ki vodi do cerkve in naprej do koče Duel, ter po grebenu griča prečka cesto Miane–Campea. Nato se povzpne na goro Tenade in vodi naprej po grebenu hriba do kraja Tre Ponti, ki leži ob cesti Follina–Pieve di Soligo. Po prečkanju ceste se meja povzpne na grič Croda di Zuel in poteka po grebenu nad cerkvico Sv. Lucije na nadmorski višini 356 m, nad „Zuel di là“ in nad Resero; nato sledi cesti Resera–Tarzo do razpotja s cesto Revine–Tarzo. Po razcepu meja sledi tej cesti do Tarza in nato Corbaneseja vse do križišča s cesto Refrontolo–Cozzuolo v kraju Ponte Maset. Nato poteka po meji med občinama Tarzo in Vittorio Veneto vse do srenjske ceste, imenovane „dei Piai“ in „delle Perdonanze“. Tej cesti sledi do prehoda čez potok Cervada, se spusti vzdolž njega do stičišča s cesto Cozzuolo–Vittorio Veneto in nadaljuje v smeri tega mesta do križišča s cesto, ki pelje od Conegliana do središča kraja Vittorio Veneto; nato se spusti proti Coneglianu vse do S. Giacoma di Veglia in se od tod usmeri proti kraju S. Martino di Colle Umberto. Po trgu Campion zavije desno na občinsko cesto S. Martina in doseže Colle Umberto, nato pa se spusti po državni cesti 51 (imenovani tudi di Alemagna) do cestninske postaje št. 5 in nadaljuje proti Coneglianu. Na razcepu Gai po križišču s cesto Pontebbana ali državno cesto 13 sledi novi obvoznici mesta Conegliano in se priključi isti državni cesti 13 v kraju Ferrera. Po tem razpotju meja doseže Susegano, kjer ob izhodu iz vasi zavije proti zahodu po cesti, ki vodi do Colfosca, imenovani tudi cesta della Barca. Od Colfosca sledi cesti „Mercatelli“, nato pa se nadaljuje do razcepa za Falze’ in se obrne v smeri Pieve di Soligo po stari cesti (Ponte Priula–Pieve di Soligo, ki vodi do via Chisini). Po prečkanju središča mesta meja sledi cesti via Schiratti in prispe do Soliga, nato pa zavije levo na glavno cesto Soligo–Ponte di Vidor. Nato prečka kraje Farra di Soligo, Col S. Martino, Colbertaldo in Vidor ter doseže Ponte di Vidor, ki ga pusti na levi strani, zatem pa poteka naprej do Bigolina. Po Bigolinu meja zapusti cesto, ki vodi do Valdobbiadeneje, zavije levo in po občinski cesti elektrarne ENEL doseže vas Villanova do prehoda čez potok La Roggia. Nato temu potoku sledi do aluvialne terase, ki se strmo dviga nad reko Piave, poteka ob robu terase (glej priloženo regionalno karto „Opredelitev meje aluvialne terase“) in se vzpne na cesto Valdobbiadene–Segusino pri cerkvici S. Giovanni po S. Vitu; od tod sledi glavni cesti Valdobbiadene–Segusino do kraja Fornace, s čimer je obseg razmejenega območja sklenjen.

(B)

Peneče vino, pridelano iz grozdja, ki se goji na območju zaselka S. Pietro di Barbozza v občini Valdobbiadene, imenovanega Cartizze, ima pravico do podoznačbe „Superiore di Cartizze“. To podobmočje je razmejeno tako: izhodišče meje je most čez reko Teva zahodno od Soprapiane na občinski cesti Piovine–Soprapiana med hišo C. Boret (184 m n. m.) in Soprapiano (197 m n. m.). Od tod se meja vzpenja proti severu vzdolž reke Teva do iztoka jarka Fosso delle Zente, ki mu sledi do iztoka jarka Fosso di Piagar; nato sledi jarku Fosso di Piagar do stičišča parcel št. 63–71 (zaselek S. Pietro di Barbozza, odsek B, list VII). Od stičišča teh parcel meja poteka med parcelama št. 547 in 735, prečka parceli št. 540 in 543, nato pa sledi meji med parcelama št. 547 in 735 do severne meje parcele št. 542 ter se nadaljuje do križišča z občinsko cesto Vettorazzi. Tej cesti sledi proti severu, nato pa na prvem križišču („Fontana del bicio“) sledi srenjski cesti Menegazzi do križanja med cesto in grebenom gore Vettoraz. Poteka po grebenu griča, nad hišo Miotto in doseže srenjsko cesto Tresiese (narečno za „tri žive meje“). Meja se nadaljuje vzdolž zgoraj navedene ceste do srenjske ceste dei Mont. Na prvem ovinku (parcela št. III zaselka S. Pietro di Barbozza, odsek B, list X) se povzpne in poteka nad vinogradom, nato pa se znova spusti na cesto dei Mont v bližini kapelice. Meja poteka po cesti do križišča z občinsko cesto Piander, se spusti po srenjski cesti Strett in nadaljuje v isti smeri do ceste Saccol–Follo, vzhodno od hiše Agostinetto Sergio, nato pa se spusti vzdolž Cal de Sciap in prispe do potoka Valle della Rivetta (potok Borgo); meja sledi potoku do meje med parcelama št. 149 in 151 občine Valdobbiadene, odsek B, list XI, nadaljuje proti severu med parcelami št. 149–151, št. 148–151, prečka srenjsko cesto Campion ter poteka naprej med parcelami št. 178–184, 179–184, 179–167, 179–182, 181–185, zatem pa prispe do jarka Fosso della Tevicella, s čimer zajame območje Col Zancher in Pra Ospitale, nato poteka med parcelami št. 21–65 zaselka S. Pietro di Barbozza, odsek B, list XIII, nato parcelami št. 22–67 in št. 66–67, prečka cesto Bisoi (Fordera) in doseže občinsko cesto Cavalier med parcelami št. 24–28 in po cesti znova pride do izhodišča (most čez Tevo).

(C)

Območje pridelave grozdja sort pinot bianco, pinot nero, pinot grigio in chardonnay, namenjenih za tradicionalni postopek iz člena 5(3), zajema upravno ozemlje naslednjih občin pokrajine Treviso: Cappella Maggiore, Cison di Valmarino, Colle Umberto, Conegliano, Cordignano, Farra di Soligo, Follina, Fregona, Miane, Pieve di Soligo, Refrontolo, Revine Lago, San Fior, San Pietro di Feletto, San Vendemiano, Sarmede, Segusino, Susegana, Tarzo, Valdobbiadene, Vidor, Vittorio Veneto, Asolo, Caerano S. Marco, Castelcucco, Cavaso del Tomba, Cornuda, Crocetta del Montello, Fonte, Giavera del Montello, Maser, Monfumo, Montebelluna, Nervesa della Battaglia, Paderno del Grappa, Pederobba, Possagno; S. Zenone degli Ezzelini; Volpago del Montello; Borso del Grappa in Crespano del Grappa.

7.   Glavne sorte vinske trte

Glera B. – serprino

8.   Opis povezave

Conegliano Valdobbiadene – Prosecco (it) / Valdobbiadene – Prosecco (it) / Conegliano – Prosecco (it)

Gričevje, ki se kot pas razteza v smeri vzhod-zahod, zajema tla, sestavljena iz peščenjakov in laporjev na karbonatni podlagi, ki dajejo grozdju zelo intenzivne aromatične note ter poudarjeno mineralnost. Zmerno podnebje in temperaturne razlike ustvarjajo naboj arom in kislin, ki vinom daje vinske in cvetlične note. Skozi stoletja so bili strmi griči ročno preoblikovani. Gojenje sorte prosecco na teh gričih naj bi bilo prvič omenjeno v številki VIII Giornale d’Italia (Dnevnik Italije) iz leta 1772, pripisuje pa se plemiču iz Conegliana, Francescu Marii Malvolti.

Označba je zaščitena s kontrolirano označbo porekla od leta 1969 in z oznako DOCG od leta 2009.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Uporaba navedbe „Rive“

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Pri poimenovanju in predstavitvi penečega vina je dovoljeno sklicevanje na občine ali zaselke iz Priloge A k specifikaciji proizvoda, če ime občine ali zaselka, v katerem je bilo pridobljeno grozdje, spremlja navedba „Rive“ in so sklici navedeni v vinogradniškem registru.

Dodatne geografske enote so naslednje:

(1) San Vito, (2) Bigolino, (3) San Giovanni, (4) San Pietro di Barbozza, (5) Santo Stefano, (6) Guia, (7) Vidor, (8) Colbertaldo, (9) Miane, (10) Combai, (11) Campea, (12) Premaor, (13) Farra di Soligo, (14) Col San Martino, (15) Soligo, (16) Follina, (17) Farrò, (18) Cison di Valmarino, (19) Rolle, (20) Pieve di Soligo, (21) Solighetto, (22) Refrontolo, (23) San Pietro di Feletto, (24) Rua di Feletto, (25) Santa Maria di Feletto, (26) San Michele di Feletto, (27) Bagnolo, (28) Tarzo, (29) Resera, (30) Arfanta, (31) Corbanese, (32) Susegana, (33) Colfosco, (34) Collalto, (35) Formeniga, (36) Cozzuolo, (37) Carpesica, (38) Manzana, (39) Scomigo, (40) Collalbrigo-Costa, (41) Ogliano, (42) San Vendemiano in (43) Colle Umberto.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14207

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.