Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2019/C 372/01)

Zadnja objava

UL C 363, 28.10.2019

Prejšnje objave

UL C 357, 21.10.2019

UL C 348, 14.10.2019

UL C 337, 7.10.2019

UL C 328, 30.9.2019

UL C 319, 23.9.2019

UL C 312, 16.9.2019

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Merila za dodelitev zadev senatom

(2019/C 372/02)

Splošno sodišče je na splošni seji 4. oktobra 2019 odločilo, da spremeni besedilo sklepa o merilih za dodelitev zadev senatom, sprejetega 3. julija 2019 in objavljenega v Uradnem listu Evropske unije22. julija 2019 (UL 2019, C 246, str. 2), tako, da točki 2 in 3 tega sklepa nadomesti s tem besedilom:

„2.

Zadeve glede javnih uslužbencev, to je zadeve, ki so bile vložene na podlagi člena 270 PDEU, in, odvisno od primera, člena 50a Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, se dodelijo štirim senatom, ki so posebej za to določeni v sklepu o razporeditvi sodnikov v senate, po vrstnem redu glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu.

3.	Zadeve glede pravic intelektualne lastnine iz naslova IV Poslovnika se dodelijo šestim senatom, ki so posebej za to določeni v sklepu o razporeditvi sodnikov v senate, po vrstnem redu glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu.“

Iz teh sprememb je razvidno, da so merila za dodelitev zadev senatom, ki jih je Splošno sodišče sprejelo v skladu s členom 25 Poslovnika in kakor izhajajo iz sklepov z dne 3. julija 2019 in 4. oktobra 2019, naslednja:

1.	Zadeve se senatom treh sodnikov dodelijo čim prej po vložitvi tožbe, kar ne vpliva na poznejšo uporabo člena 28 Poslovnika.

2.

Zadeve glede javnih uslužbencev, to je zadeve, ki so bile vložene na podlagi člena 270 PDEU, in, odvisno od primera, člena 50a Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, se dodelijo štirim senatom, ki so posebej za to določeni v sklepu o razporeditvi sodnikov v senate, po vrstnem redu glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu.

3.	Zadeve glede pravic intelektualne lastnine iz naslova IV Poslovnika se dodelijo šestim senatom, ki so posebej za to določeni v sklepu o razporeditvi sodnikov v senate, po vrstnem redu glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu.

4.

Zadeve, ki niso zadeve iz točk 2 in 3, se senatom dodelijo po dveh ločenih vrstnih redih glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu: — za zadeve glede izvajanja pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja, pravil o državnih pomočeh in pravil o trgovinskih zaščitnih ukrepih, — za vse druge zadeve.

5.	Predsednik Splošnega sodišča lahko od vrstnih redov iz točk 2, 3 in 4 odstopi, da bi upošteval povezanost nekaterih zadev oziroma zagotovil enakomerno porazdelitev dela.

6.

Ob upoštevanju Sklepa Splošnega sodišča, sprejetega na splošni seji 19. junija 2019, o nadaljevanju dejavnosti Splošnega sodišča med 1. in 26. septembrom 2019 (UL 2019, C 238, str. 2), ki določa, da bo Sklep Splošnega sodišča z dne 11. maja 2016 o merilih za dodelitev zadev senatom (UL 2016, C 296, str. 2) še naprej veljal med 1. in 26. septembrom 2019, so zgoraj navedena merila za dodelitev zadev senatom določena za obdobje od 27. septembra 2019 do 31. avgusta 2022.

Sestava senatov in razporeditev sodnikov v senate

(2019/C 372/03)

Splošno sodišče, ki ga sestavlja 52 sodnikov, je na izredni splošni seji 30. septembra 2019 odločilo, da se za obdobje od 30. septembra 2019 do 31. avgusta 2022 oblikuje deset senatov, ki jih sestavlja pet sodnikov, ki zasedajo v sestavi petih in treh sodnikov in ki so razporejeni v šest sestav. Vsaki sestavi desetih senatov Splošnega sodišča predseduje predsednik senata, ki je hkrati izvoljen kot predsednik senata, ki zaseda v sestavi petih in treh sodnikov.

Na splošni seji 4. oktobra 2019 je Splošno sodišče na predlog predsednika, vloženega v skladu s členom 13(2) Poslovnika, odločilo, da se za obdobje od 4. oktobra 2019 do 31. avgusta 2022 sodniki v senate razporedijo tako:

Prvi razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

H. Kanninen, predsednik senata, M. Jaeger, sodnik, N. Półtorak, O. Porchia in M. Stancu, sodnice.

Prvi senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

H. Kanninen, predsednik senata;

Sestava A: M. Jaeger, sodnik, in N. Półtorak, sodnica;

Sestava B: M. Jaeger, sodnik, in O. Porchia, sodnica;

Sestava C: M. Jaeger, sodnik, in M. Stancu, sodnica;

Sestava D: N. Półtorak in O. Porchia, sodnici;

Sestava E: N. Półtorak in M. Stancu, sodnici;

Sestava F: O. Porchia in M. Stancu, sodnici.

Drugi razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

V. Tomljenović, predsednica senata, I. Labucka, sodnica, F. Schalin, sodnik, P. Škvařilová-Pelzl, sodnica, in I. Nõmm, sodnik.

Drugi senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

V. Tomljenović, predsednica senata;

Sestava A: I. Labucka, sodnica, in F. Schalin, sodnik;

Sestava B: I. Labucka in P. Škvařilová-Pelzl, sodnici;

Sestava C: I. Labucka, sodnica, in I. Nõmm, sodnik;

Sestava D: F. Schalin, sodnik, in P. Škvařilová-Pelzl, sodnica;

Sestava E: F. Schalin in I. Nõmm, sodnika;

Sestava F: P. Škvařilová-Pelzl, sodnica, in I. Nõmm, sodnik.

Tretji razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

A. M. Collins, predsednik senata, V. Kreuschitz, Z. Csehi, G. De Baere, sodniki, in G. Steinfatt, sodnica.

Tretji senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

A. M. Collins, predsednik senata;

Sestava A: V. Kreuschitz in Z. Csehi, sodnika;

Sestava B: V. Kreuschitz in G. De Baere, sodnika;

Sestava C: V. Kreuschitz, sodnik, in G. Steinfatt, sodnica;

Sestava D: Z. Csehi in G. De Baere, sodnika;

Sestava E: Z. Csehi, sodnik, in G. Steinfatt, sodnica;

Sestava F: G. De Baere, sodnik, in G. Steinfatt, sodnica.

Četrti razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

S. Gervasoni, predsednik senata, L. Madise, P. Nihoul, sodnika, R. Frendo, sodnica, in J. Martín y Pérez de Nanclares, sodnik.

Četrti senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

S. Gervasoni, predsednik senata;

Sestava A: L. Madise in P. Nihoul, sodnika;

Sestava B: L. Madise, sodnik, in R. Frendo, sodnica;

Sestava C: L. Madise in J. Martín y Pérez de Nanclares, sodnika;

Sestava D: P. Nihoul, sodnik, in R. Frendo, sodnica;

Sestava E: P. Nihoul in J. Martín y Pérez de Nanclares, sodnika;

Sestava F: R. Frendo, sodnica, in J. Martín y Pérez de Nanclares, sodnik.

Peti razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

D. Spielmann, predsednik senata, I. A. Forrester, U. Öberg, sodnika, O. Spineanu-Matei, sodnica, in R. Mastroianni, sodnik.

Peti senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

D. Spielmann, predsednik senata;

Sestava A: I. A. Forrester in U. Öberg, sodnika;

Sestava B: I. A. Forrester, sodnik, in O. Spineanu-Matei, sodnica;

Sestava C: I. A. Forrester in R. Mastroianni, sodnika;

Sestava D: M. Öberg, sodnik, in O. Spineanu-Matei, sodnica;

Sestava E: M. Öberg in R. Mastroianni, sodnika;

Sestava F: O. Spineanu-Matei, sodnica, in R. Mastroianni, sodnik.

Šesti razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

A. Marcoulli, predsednica senata, S. Frimodt Nielsen, J. Schwarcz, C. Iliopoulos in R. Norkus, sodniki.

Šesti senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

A. Marcoulli, predsednica senata;

Sestava A: S. Frimodt Nielsen in J. Schwarcz, sodnika;

Sestava B: S. Frimodt Nielsen in C. Iliopoulos, sodnika;

Sestava C: S. Frimodt Nielsen in R. Norkus, sodnika;

Sestava D: J. Schwarcz in C. Iliopoulos, sodnika;

Sestava E: J. Schwarcz in C. Norkus, sodnika;

Sestava F: M. Iliopoulos in M. Norkus, sodnika.

Sedmi razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

R. da Silva Passos, predsednik senata, V. Valančius, sodnik, I. Reine, sodnica, L. Truchot in M. Sampol Pucurull, sodnika.

Sedmi senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

R. da Silva Passos, predsednik senata;

Sestava A: V. Valančius, sodnik, in I. Reine, sodnica;

Sestava B: V. Valančius in L. Truchot, sodnika;

Sestava C: V. Valančius in M. Sampol Pucurull, sodnika;

Sestava D: I. Reine, sodnica, in L. Truchot, sodnik;

Sestava E: I. Reine, sodnica, in M. Sampol Pucurull, sodnik;

Sestava F: L. Truchot in M. Sampol Pucurull, sodnika.

Osmi razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

J. Svenningsen, predsednik senata, R. Barents, C. Mac Eochaidh, sodnika, T. R. Pynnä, sodnica, in J. C. Laitenberger, sodnik.

Osmi senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

J. Svenningsen, predsednik senata;

Sestava A: R. Barents in C. Mac Eochaidh, sodnika;

Sestava B: R. Barents, sodnik, in T. R. Pynnä, sodnica;

Sestava C: R. Barents in J. C. Laitenberger, sodnik;

Sestava D: C. Mac Eochaidh, sodnik, in T. R. Pynnä, sodnica;

Sestava E: C. Mac Eochaidh in J. C. Laitenberger, sodnika;

Sestava F: T. R. Pynnä, sodnica, in J.C. Laitenberger, sodnik.

Deveti razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

M. J. Costeira, predsednica senata, D. Gratsias, sodnik, M. Kancheva, sodnica, B. Berke, sodnik, in T. Perišin, sodnica.

Deveti senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

M. J. Costeira, predsednica senata;

Sestava A: D. Gratsias, sodnik, in M. Kancheva, sodnica;

Sestava B: D. Gratsias in B. Berke, sodnika;

Sestava C: D. Gratsias, sodnik, in T. Perišin, sodnica;

Sestava D: M. Kancheva, sodnica, in B. Berke, sodnik;

Sestava E: M. Kancheva in T. Perišin, sodnici;

Sestava F: B. Berke, sodnik, in T. Perišin, sodnica.

Deseti razširjeni senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov:

A. Kornezov, predsednik senata, E. Buttigieg, J. M. Passer, sodnika, K. Kowalik-Bańczyk, sodnica, in G. Hesse, sodnik.

Deseti senat, ki zaseda v sestavi treh sodnikov:

A. Kornezov, predsednik senata;

Sestava A: E. Buttigieg in J. M. Passer, sodnika;

Sestava B: E. Buttigieg, sodnik, in K. Kowalik-Bańczyk, sodnica;

Sestava C: E. Buttigieg in G. Hesse, sodnika;

Sestava D: J. M. Passer, sodnik, in K. Kowalik-Bańczyk, sodnica;

Sestava E: J. M. Passer in G. Hesse, sodnika;

Sestava F: K. Kowalik-Bańczyk, sodnica, in G. Hesse, sodnik.

Prvi, četrti, sedmi in osmi senat so zadolženi za zadeve, ki so vložene na podlagi člena 270 PDEU, in, odvisno od primera, člena 50a Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, drugi, tretji, peti, šesti, deveti in deseti senat pa za zadeve glede pravic intelektualne lastnine iz naslova IV Poslovnika.

Splošno sodišče je tudi odločilo:

—	predsednik in podpredsednik nista trajno dodeljena enemu od senatov;

—

v vsakem sodnem letu podpredsednik zaseda v vsakem od desetih senatov, ki zasedajo v sestavi petih sodnikov, in sicer v eni zadevi na senat po tem vrstnem redu: — v prvi zadevi, ki je bila s sklepom Splošnega sodišča predodeljena razširjenemu senatu, ki zaseda v sestavi petih sodnikov prvega senata, drugega senata, tretjega senata, četrtega senata in petega senata; — v tretji zadevi, ki je bila s sklepom Splošnega sodišča predodeljena razširjenemu senatu, ki zaseda v sestavi petih sodnikov šestega senata, sedmega senata, osmega senata, devetega senata in desetega senata.

Kadar podpredsednik v skladu s tem pravilom zaseda v sestavi petih sodnikov, to sestavo sestavljajo podpredsednik, sodniki sestave treh sodnikov, ki so najprej obravnavali zadevo, in eden od preostalih sodnikov zadevnega senata, ki se določi po obrnjenem vrstnem redu, kot je tisti, ki je določen v členu 8 Poslovnika.

Pritožba, ki jo je Vitromed GmbH vložila 12. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. decembra 2018 v zadevi T-821/17, Vitromed GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-124/19 P)

(2019/C 372/04)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Vitromed GmbH (zastopnik: M. Linß, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Vitromed Healthcare

Sodišče Evropske unije (šesti senat) je s sklepom z dne 11. septembra 2019 pritožbo zavrnilo in sklenilo, da pritožnica nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je Renew Consorzio Energie Rinnovabili vložil 17. aprila 2019 zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 20. februarja 2019 v zadevi T-39/19, Renew Consorzio Energie Rinnovabili/Komisija in Italija

(Zadeva C-325/19 P)

(2019/C 372/05)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnik: Renew Consorzio Energie Rinnovabili (zastopnik: G. Passalacqua, avvocato)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Italijanska republika

Sodišče (šesti senat) je s sklepom z dne 19. septembra 2019 pritožbo kot očitno nedopustno zavrglo in naložilo, da Renew Consorzio Energie Rinnovabili nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je PITEE Fogyasztóvédelmi Egyesület vložila 6. maja 2019 zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 22. marca 2019 v zadevi T-566/18, PITEE Fogyasztóvédelmi Egyesület/Evropska komisija

(Zadeva C-358/19 P)

(2019/C 372/06)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: PITEE Fogyasztóvédelmi Egyesület (zastopnik: D. Lázár, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Sodišče Evropske unije (šesti senat) je s sklepom z dne 26. septembra 2019 pritožbo hat durch Beschluss vom 26. September 2019 pritožbo zavrnilo kot očitno neutemeljeno in sklenilo, da pritožnica nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je Primed Halberstadt Medizintechnik GmbH vložila 29. maja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 20. marca 2019 v zadevi T-138/17, Prim/EUIPO - Primed Halberstadt Medizintechnik

(Zadeva C-421/19 P)

(2019/C 372/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Primed Halberstadt Medizintechnik GmbH (zastopnik: R. Ingerl, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Prim, SA (zastopnica: L. Broschat García, abogada), Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Splošno sodišče (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 16. septembra 2019 odločilo, da se pritožba ne dopusti in da družba Primed Halberstadt Medizintechnik GmbH nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je Kurt Hesse vložil 4. junija 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 4. aprila 2019 v združenih zadevah T-910/16 in T-911/16, Kurt Hesse in Wedl & Hofmann GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-426/19 P)

(2019/C 372/08)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Kurt Hesse (zastopnik: M. Krogmann, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Wedl & Hofmann GmbH, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodišče Evropske unije (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 24. septembra 2019 odločilo, da se pritožba ne dopusti in da pritožnik nosi svoje stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casație și Justiție (Romunija) 28. junija 2019 – UCMR – ADA Asociația pentru Drepturi de Autor a Compozitorilor/Asociația Culturală „Suflet de Român“ prin lichidator Pro Management Insolv IPURL

(Zadeva C-501/19)

(2019/C 372/09)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Înalta Curte de Casație și Justiție

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: UCMR – ADA Asociația pentru Drepturi de Autor a Compozitorilor

Nasprotna stranka: Asociația Culturală „Suflet de Român“ prin lichidator Pro Management Insolv IPURL

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali imetniki pravic na glasbenih delih opravljajo storitve v smislu člena 24(1) in člena 25(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) (direktiva o DDV) za organizatorje prireditev, od katerih organizacije za kolektivno upravljanje pravic na podlagi pooblastila – neizključne licence – v svojem imenu in za račun imetnikov pravic prejmejo plačilo za priobčitev glasbenih del javnosti?

2.

Ali so v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ko od organizatorjev prireditev prejmejo plačilo za pravico do priobčitve glasbenih del javnosti, davčne zavezanke v smislu člena 28 direktive o DDV in morajo organizatorjem prireditev izdajati račune z vključenim DDV, in ko avtorji in drugi imetniki avtorskih pravic prejmejo plačila, ali morajo tudi oni organizacijam za kolektivno upravljanje pravic izdati račune z vključenim DDV?

---

(1)  UL 2006, L 347, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha (Španija) 11. julija 2019 – PO/Subdelegación del Gobierno en Ciudad Real

(Zadeva C-531/19)

(2019/C 372/10)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: PO

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Subdelegación del Gobierno en Guadalajara

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se postavi vprašanje, ali je razlaga, kot je tista iz sodb španskega Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 191/2019 z dne 19. februarja 2019, kasacijska pritožba 5607/2017 (ECLI:ES:TS:2019:580), in št. 257/2019 z dne 27. februarja 2019, kasacijska pritožba 5809/2017 (ECLI:ES:TS:2019:663), v skladu s katero je z razlago Direktive 2001/40/ES (1) mogoče ugotoviti, da je vsak državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas in ki je storil kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj enega leta, lahko in bi moral biti „samodejno“ odstranjen, torej ne da bi bilo treba kakor koli upoštevati njegove osebne, družinske, socialne ali zaposlitvene okoliščine, v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2), in z – med drugim – sodbama Sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2017 (zadeva C-636/16 (3)) in z dne 8. decembra 2011 (zadeva C-371/08 (4)).

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 107).

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.

(3)  Sodba z dne 7. decembra 2017, López Pastuzano (C-636/16, EU:C:2017:949).

(4)  Sodba z dne 8. decembra 2011, Ziebell (C-371/08, EU:C:2011:809).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha (Španija) 11. julija 2019 – RQ/Subdelegación del Gobierno en Ciudad Real

(Zadeva C-533/19)

(2019/C 372/11)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: RQ

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Subdelegación del Gobierno en Ciudad Real

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se postavi vprašanje, ali je razlaga, kot je tista iz sodb španskega Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 191/2019 z dne 19. februarja 2019, kasacijska pritožba 5607/2017 (ECLI:ES:TS:2019:580), in št. 257/2019 z dne 27. februarja 2019, kasacijska pritožba 5809/2017 (ECLI:ES:TS:2019:663), v skladu s katero je z razlago Direktive 2001/40/ES (1) mogoče ugotoviti, da je vsak državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas in ki je storil kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj enega leta, lahko in bi moral biti „samodejno“ odstranjen, torej ne da bi bilo treba kakor koli upoštevati njegove osebne, družinske, socialne ali zaposlitvene okoliščine, v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2), in z – med drugim – sodbama Sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2017 (zadeva C-636/16 (3)) in z dne 8. decembra 2011 (zadeva C-371/08 (4)).

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 107).

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.

(3)  Sodba z dne 7. decembra 2017, López Pastuzano (C-636/16, EU:C:2017:949).

(4)  Sodba z dne 8. decembra 2011, Ziebell (C-371/08, EU:C:2011:809).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha (Španija) 11. julija 2019 – SR/Subdelegación del Gobierno en Ciudad Real

(Zadeva C-534/19)

(2019/C 372/12)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: SR

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku:Subdelegación del Gobierno en Ciudad Real

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se postavi vprašanje, ali je razlaga, kot je tista iz sodb španskega Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 191/2019 z dne 19. februarja 2019, kasacijska pritožba 5607/2017 (ECLI:ES:TS:2019:580), in št. 257/2019 z dne 27. februarja 2019, kasacijska pritožba 5809/2017 (ECLI:ES:TS:2019:663), v skladu s katero je z razlago Direktive 2001/40/ES (1) mogoče ugotoviti, da je vsak državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas in ki je storil kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj enega leta, lahko in bi moral biti „samodejno“ odstranjen, torej ne da bi bilo treba kakor koli upoštevati njegove osebne, družinske, socialne ali zaposlitvene okoliščine, v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2), in z – med drugim – sodbama Sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2017 (zadeva C-636/16 (3)) in z dne 8. decembra 2011 (zadeva C-371/08 (4)).

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 107).

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.

(3)  Sodba z dne 7. decembra 2017, López Pastuzano (C-636/16, EU:C:2017:949).

(4)  Sodba z dne 8. decembra 2011, Ziebell (C-371/08, EU:C:2011:809).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casație și Justiție (Romunija) 15. julija 2019 – CY, Asociația „Forumul Judecătorilor din România“/Inspecția Judiciară, Consiliul Superior al Magistraturii, Înalta Curte de Casație și Justiție

(Zadeva C-547/19)

(2019/C 372/13)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Înalta Curte de Casație și Justiție

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika: CY, Asociația „Forumul Judecătorilor din România“

Nasprotne stranke: Inspecția Judiciară, Consiliul Superior al Magistraturii, Înalta Curte de Casație și Justiție

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, člen 19(1) iste pogodbe in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujejo posredovanju ustavnega sodišča (organ, ki v skladu z nacionalnim pravom ni pravosodni organ) pri načinu, na katerega je vrhovno sodišče pri sestavljanju senatov razlagalo in uporabilo podustavne predpise?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Justicia de Castilla-La Mancha (Španija) 17. julija 2019 – DX/Subdelegación del Gobierno en Toledo

(Zadeva C-549/19)

(2019/C 372/14)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Justicia de Castilla-La Mancha

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: DX

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Subdelegación del Gobierno en Toledo

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se postavi vprašanje, ali je razlaga, kot je tista iz sodb španskega Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 191/2019 z dne 19. februarja 2019, kasacijska pritožba 5607/2017 (ECLI:ES:TS:2019:580), in št. 257/2019 z dne 27. februarja 2019, kasacijska pritožba 5809/2017 (ECLI:ES:TS:2019:663), v skladu s katero je z razlago Direktive 2001/40/ES (1) mogoče ugotoviti, da je vsak državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas in ki je storil kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj enega leta, lahko in bi moral biti „samodejno“ odstranjen, torej ne da bi bilo treba kakor koli upoštevati njegove osebne, družinske, socialne ali zaposlitvene okoliščine, v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2), in z – med drugim – sodbama Sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2017 (zadeva C-636/16 (3)) in z dne 8. decembra 2011 (zadeva C-371/08 (4)).

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 107).

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.

(3)  Sodba z dne 7. decembra 2017, López Pastuzano (C-636/16, EU:C:2017:949).

(4)  Sodba z dne 8. decembra 2011, Ziebell (C-371/08, EU:C:2011:809).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Cluj (Romunija) 23. julija 2019 – Impresa Pizzarotti & C SPA Italia Sucursala Cluj/Agenția Națională de Administrare Fiscală - Direcția Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

(Zadeva C-558/19)

(2019/C 372/15)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Cluj

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Impresa Pizzarotti & C SPA Italia Sucursala Cluj

Tožena stranka: Agenția Națională de Administrare Fiscală - Direcția Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 49 in člen 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari [člen 11(2), člen 29(3) Legea nr. 571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 571/2003 o davčnem zakoniku)], ki določa možnost, da se bančno nakazilo denarja iz podružnice, rezidentke ene države članice, v matično družbo, rezidentko druge države članice, prerazvrsti kot transakcija, ki ustvarja prihodke, kar posledično zahteva uporabo predpisov s področja transfernih cen, medtem ko se ista transakcija, opravljena med podružnico in matično družbo, ki sta rezidentki iste države članice, ne bi mogla prerazvrstiti enako in se zanjo ne bi uporabljali predpisi s področja transfernih cen?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Mercantil no 3 de Valencia (Španija) 23. julija 2019 – GT/Air Nostrum Líneas Aéreas del Mediterráneo S.A.

(Zadeva C-560/19)

(2019/C 372/16)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Mercantil no 3 de Valencia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: GT

Tožena stranka: Air Nostrum Líneas Aéreas del Mediterráneo S.A.

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali lahko pojem „dejanski letalski prevoznik“ zajema družbo, katere dejavnost je zračni prevoz potnikov in ki proda vozovnico, vendar leta dejansko ne opravi?

2.

Če je odgovor nikalen: ali imajo potniki pravico do odškodnine v skladu s členom 7 Uredbe 261/2004, (1) če je let sestavljen iz več delov in je zaradi manjše zamude (manjše od treh ur) na enem od teh letov nastala velika zamuda (daljša od treh ur) pri prihodu v končni namembni kraj zaradi zamude povezovalnega leta? Če je odgovor pritrdilen: če so dejanski letalski prevozniki, ki so odgovorni za izvedbo različnih delov leta, različni, ali je dejanski letalski prevoznik odgovoren za plačilo odškodnine v skladu s členom 7 Uredbe [(ES) št.] 261/2004, če je na letu, ki ga je opravil, nastala manjša zamuda (manjša od treh ur), ki pa je povzročila zamudo povezovalnega leta in posledično veliko zamudo (daljšo od treh ur) v končnem namembnem kraju?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

Pritožba, ki so jo Armando Carvalho in drugi 23. julija 2019 vložili zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 8. maja 2019 v zadevi T-330/18, Carvalho in drugi/Parlament in Svet

(Zadeva C-565/19 P)

(2019/C 372/17)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: A. Carvalho in drugi (zastopniki: G. Winter, profesor, R. Verheyen, Rechtsanwältin, H. Leith, Barrister)

Drugi stranki v postopku: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:

—	izpodbijani sklep razveljavi;

—	tožbene predloge razglasi za dopustne;

—	zadevo vrne Splošnemu sodišču za odločanje o vsebini predloga za razglasitev ničnosti;

—	zadevo vrne Splošnemu sodišču za odločanje o vsebini predloga, ki se nanaša na nepogodbeno odgovornost Unije; in

—	toženima strankama naloži plačilo stroškov pritožbe in stroškov postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki iz naslednjih pritožbenih razlogov izpodbijajo sklep Splošnega sodišča, s katerim je to sodišče njihove predloge zavrglo kot nedopustne.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da pritožniki ne izpolnjujejo načel za ugotavljanje posamičnega nanašanja, ki so navedena v sodni praksi Plaumann. S tremi akti o emisijah toplogrednih plinov (1) (2) (3) so dovoljene emisije, ki na vsakega od pritožnikov vplivajo posebej in dejansko. Poleg tega je Plaumannov test izpolnjen, ker so s tremi akti o emisijah toplogrednih plinov kršene osebne temeljne pravice pritožnikov.

Drugi pritožbeni razlog: podredno, Splošno sodišče napačno ni prilagodilo Plaumannovega testa glede na neizogibne izzive podnebnih sprememb in glede na podlago primera pritožnikov, ki je v njihovih individualnih temeljnih pravicah, vključno z zagotovitvijo učinkovitega pravnega varstva teh pravic. Sodišče Evropske unije je presodilo, da mora za pravico, da je lahko učinkovita, obstajati pravno sredstvo, Splošno sodišče pa je napačno ugotovilo, da naj bi bil z nacionalnimi sodišči (in postopkom predhodnega odločanja v skladu s členom 267 PDEU) oziroma s tožbo Komisije zoper izvedbene akte v tej zadevi zagotovljen ustrezen sistem pravnih sredstev.

To Sodišče bi tako moralo odločiti, da je v primeru (kot tukaj), v katerem za zaščito temeljnih pravic tožeče stranke ni na voljo nobeno drugo učinkovito pravno sredstvo, zahteva po „posamičnem nanašanju“ izpolnjena, če je zatrjevano in utemeljeno, da se z zakonodajnim aktom resno posega v osebno temeljno pravico tožeče stranke ali, podredno, ovira bistvo te pravice. Ta zahteva je bila tukaj izpolnjena.

Tretji pritožbeni razlog: poleg pritožbenih razlogov 1 in 2 je Splošno sodišče ob neupoštevanju (brez pojasnila) dokazov, iz katerih je razvidno, da obstaja posamično nanašanje na večino članov združenja in da bi ti imeli lastno procesno upravičenje, napačno zanikalo obstoj procesnega upravičenja združenja Saminuorra (združenje mladih Samijev). V nasprotnem primeru bi moralo Sodišče omiliti merila za ugotovitev locus standi v primeru združenj, ki zastopajo domorodno skupnost.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je uvedlo novo zahtevo, da morajo predlagatelji dokazati, da bi imeli procesno upravičenje za namene člena 263 PDEU, ob zavrženju predloga za nepogodbeno odgovornost kot nedopustnega uporabilo napačen pravni test. Ta zahteva nima nobene podlage v besedilu Pogodbe ali v sodni praksi.

---

(1)  Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL 2018, L 76, str. 3).

(2)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL 2018, L 156, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL 2018, L 156, str. 26).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha (Španija) 25. julija 2019 – LP/Subdelegación del Gobierno en Toledo

(Zadeva C-567/19)

(2019/C 372/18)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: LP

Tožena stranka: Subdelegación del Gobierno en Toledo

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se postavi vprašanje, ali je razlaga, kot je tista iz sodb španskega Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 191/2019 z dne 19. februarja 2019, kasacijska pritožba 5607/2017 (ECLI:ES:TS:2019:580), in št. 257/2019 z dne 27. februarja 2019, kasacijska pritožba 5809/2017 (ECLI:ES:TS:2019:663), v skladu s katero je z razlago Direktive 2001/40/ES (1) mogoče ugotoviti, da je vsak državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas in ki je storil kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj enega leta, lahko in bi moral biti „samodejno“ odstranjen, torej ne da bi bilo treba kakor koli upoštevati njegove osebne, družinske, socialne ali zaposlitvene okoliščine, v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2), in z – med drugim – sodbama Sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2017 (zadeva C-636/16 (3)) in z dne 8. decembra 2011 (zadeva C-371/08 (4)).

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 107).

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.

(3)  Sodba z dne 7. decembra 2017, López Pastuzano (C-636/16, EU:C:2017:949).

(4)  Sodba z dne 8. decembra 2011, Ziebell (C-371/08, EU:C:2011:809).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Darmstadt (Nemčija) 30. julija 2019 – RJ/Stadt Offenbach am Main

(Zadeva C-580/19)

(2019/C 372/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Darmstadt

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: RJ

Tožena stranka: Stadt Offenbach am Main

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 2 Direktive 2003/88/ES (1) razlagati tako, da se obdobja dežurstva, med katerimi je delavec zavezan v službeni uniformi z intervencijskim vozilom v 20 minutah priti do točke, na kateri se začne mesto, v katerem je njegova služba, štejejo za delovni čas, čeprav delodajalec ni določil kraja, na katerem mora biti prisoten delavec, vendar so možnosti delavca za izbiro kraja, na katerem bo prisoten, in posvečanje svojim osebnim in družbenim interesom kljub temu zelo omejene?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:   Ali je treba člen 2 Direktive 2003/88/ES v položaju, kot je položaj iz prvega vprašanja za predhodno odločanje, razlagati tako, da je treba pri opredelitvi pojma delovni čas upoštevati tudi, ali in v kakšnem obsegu se bodo med dežurstvom, ki se opravlja na kraju, ki ga ni določil delodajalec, običajno izvajale intervencije?

---

(1)  Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).

Pritožba, ki jo je Csanád Szegedi vložila 22. avgusta 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. junija 2019 v zadevi T-628/19, Csanád Szegedi/Evropski parlament

(Zadeva C-628/19 P)

(2019/C 372/20)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Pritožnik: Csanád Szegedi (zastopnik: K. Bodó, ügyvéd)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlog

V pritožbi Csanád Szegedi Sodišču predlaga, naj:

1.

v zvezi s prvim pritožbenim razlogom v delu, v katerem se nanaša na znesek, uveljavljan in naslova zaposlitve Lászla Tiborja Erdélyija in Dr. Józsefa Virága kot akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, spremeni sodbo Splošnega sodišča ugodi predlogu in za nično razglasi odločbo Generalnega sekretarja parlamenta z dne 30. novembra 2017 in opomin št. 2017-1635 Generalnega direktorata za finance Sekretariata Evropskega parlamenta.

2.	v zvezi z drugim pritožbenim razlogom v delu, v katerem se nanaša na znesek, uveljavljan in naslova zaposlitve Lászla Tiborja Erdélyija in Dr. Józsefa Virága kot akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, razveljavi sodbo Splošnega sodišča in zadevo vrne Splošnemu sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev pritožbe pritožnik navaja dva pritožbena razloga:

Prvi pritožbeni razlog:

V postopku izterjave pred Generalnim sekretarjem Evropskega parlamenta je bila kršena pravica do poštenega sojenja (člen 6(1) ESČP in člen 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah) in z njo povezana načela (načelo kontradiktornega postopka, načelo enakosti orožij in načelo pravice do obrambe), ker pritožnik ni imel dostopa do poročila OLAF, na katerem je temeljila odločba, niti do dokazov, na katerih to poročilo temelji, niti ni mogel izvrševati svoje pravice do predhodne izjave kar je v nasprotju z določbo iz člena 68(2) Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta (v nadaljevanju: izvedbeni ukrepi). Splošno sodišče je v točki 44 sodbe storilo napako, ko se je sklicevalo na člen 11(4) Uredbe št. 883/2013, ker ta člen ne ureja postopka izterjave pred Generalnim sekretarjem, temveč postopek pred OLAF. V tem okviru je Splošno sodišče v točki 45 sodbe napačno uporabilo sodno prakso, ki je določena v točki 35 sodbe IMG/Komisija. Splošno sodišče je v točki 48 sodbe contra legem razlagalo člen 68(2) izvedbenih ukrepov, ker je enačilo pravico do predstavitve stališča s pravico do izjave. Splošno sodišče je v točki 51 sodbe ravno tako napačno razlagalo člen 68 izvedbenih ukrepov, ki ureja postopek izterjave, ker upoštevna določba za pritožnika ne ustvarja niti pravic niti obveznosti glede predložitve dokazov v postopku pred Generalnim sekretarjem.

Drugi pritožbeni razlog:

Kršitev pravice do poštenega sojenja (člen 6(1) ESČP in člen 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah) v postopku pred Splošnim sodiščem, ker je to brez meritorne obrazložitve zavrnilo dokazni predlog pričanja Dr. Józsefa Virágija in Lászla Tiborja Erdélyija. Odločitev Splošnega sodišča, s katero je bil zavrnjen dokazni predlog, je pritožniku odvzela možnost, da se meritorno brani.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Svea Hovrätt — Patent- och marknadsöverdomstolen (Švedska) 27. avgusta 2019 – BY/CX

(Zadeva C-637/19)

(2019/C 372/21)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Svea Hovrätt, Patent- och marknadsöverdomstolen

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: BY

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: CX

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali ima pojem „javnost“ iz členov 3(1) in 4(1) Direktive 2001/29/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi enoten pomen?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba za sodišče šteti, da spada pod pojem „javnost“ v smislu teh določb?

3.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: (a) ali lahko sodišče, če se mu varovano delo pošlje, spada pod pojem „javnosti“? (b) ali lahko sodišče, če mu je bilo varovano delo distribuirano, spada pod pojem „javnosti“?

4.

Ali dejstvo, da nacionalna zakonodaja določa splošno načelo vpogleda v javne dokumente, v skladu s katerim lahko vsakdo, ki to zahteva, vpogleda v procesne akte, predložene sodišču, razen če vsebujejo zaupne informacije, vpliva na presojo, ali gre pri predložitvi varovanega dela sodišču za „priobčitev javnosti“ ali za „javno distribuiranje“?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230.

Pritožba, ki jo je Ja zum Nürburgring eV vložila 30. avgusta 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 19. junija 2019 v zadevi T-373/15, Ja zum Nürburgring eV/Evropska komisija

(Zadeva C-647/19 P)

(2019/C 372/22)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Ja zum Nürburgring eV (zastopnika: Prof. Dr. D. Frey in Dr. M. Rudolph, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik predlaga, naj se

1.	Sodba Splošnega sodišča EU z dne 19. junija 2019 v zadevi T-373/15 razveljavi.

2.

Sklep Komisije C(2014) 3634 final z dne 1. oktobra 2014 razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, a. da na pridobiteljico premoženja, ki se prodaja v postopku javnega razpisa, družbo capricorn Nürburgring Besitzgesellschaft GmbH, niti na njegove hčerinske družbe morebitna povrnitev državnih pomoči, nezdružljivih z notranjim trgom, ne vpliva; in b. da prodaja premoženja družbe Nürburgring GmbH, Motorsport Resort Nürburgring GmbH i Congress- und Motorsport Hotel Nürburgring GmbH ne pomeni državne pomoči v korist družbe capricorn Nürburgring Besitzgesellschaft GmbH ali njenih hčerinskih družb.

3.	Podredno, sodba, navedena v točki 1, razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje Splošnemu sodišču EU.

4.	Komisiji naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik navaja pet pritožbenih razlogov.

1.

Napačna uporaba prava s tem, da se je zanikal obstoj nanašanja na pritožnika kot na konkurenta:   Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo pritožnikovih upoštevnih trditev, ki očitno izhajajo iz procesnih aktov, in naj bi s tem kršilo obveznost obrazložitve. Podana naj bi bila manjkajoča, in vsekakor nezadostna obrazložitev Splošnega sodišča. Poleg tega naj bi šlo za kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega varstva pritožnika (člen 47 Listine). Poleg tega naj bi Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 263(4) PDEU.

2.

Napačna uporaba prava s tem, da se je zanikal obstoj nanašanja na pritožnika kot na poklicno združenje:   Splošno sodišče naj prav tako ne bi upoštevalo trditev pritožnika, ki očitno izhajajo iz procesnih aktov, in naj bi s tem kršilo obveznost obrazložitve. Podana naj bi bila manjkajoča, in vsekakor nezadostna obrazložitev Splošnega sodišča. Poleg tega naj bi šlo za kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega varstva pritožnika (člen 47 Listine). Poleg tega naj bi Splošno sodišče izkrivilo dejstva in dokaze. Splošno sodišče naj bi prav tako napačno razlagalo in uporabilo člen 263(4) PDEU.

3.

Kršitev postopka in napačna uporaba prava zaradi zanikanja aktivne legitimacije kot konkurenta in poklicnega združenja glede na drugo izpodbijano odločbo:   Splošno sodišče je zaradi razlogov, navedenih v prvem in drugem pritožbenem razlogu, napačno uporabilo pravo s tem, da je zanikalo pritožnikovo aktivno legitimacijo glede na drugo izpodbijano odločbo.

4.

Napačna uporaba prava zaradi zanikanja obveznosti Komisije, da z obzirom na dodelitev novih pomoči s prodajo premoženja družbi Capricorn začne formalni postopek preiskave.   Splošno sodišče naj bi s kršitvijo člena 107, člena 108(2) PDEU, obveznosti obrazložitve, pravice do izjave in pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter z izkrivljanjem dejstev in dokazov, storilo napako pri uporabi prava s tem, da je ugotovilo, da je bil postopek javnega razpisa odprt, transparenten in nediskriminatoren. Tržna cena naj tako ne bi bila določena. To naj bi povzročilo resne pomisleke, zaradi katerih bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave.

5.	Napačna uporaba prav pri obrazložitvi Splošnega sodišča glede pomanjkljive obrazložitve Komisije glede druge izpodbijane odločbe:   Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve v zvezi z izpodbijanimi odločbami.

Pritožba, ki jo je Vialto Consulting Kft.vložila 3. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 26. junija 2019 v zadevi T-617/17, Vialto Consulting Kft/Evropska komisija

(Zadeva C-650/19 P)

(2019/C 372/23)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: Vialto Consulting Kft. (zastopnik: Dimitrios Sigalas, avvocato)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 26. junija 2019 v zadevi T-617/17;

—	Komisiji naloži plačil stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitvi pritožbe navaja tri pritožbene razloge:

1)

V izpodbijani sodbi so izkrivljena dejstva in napačno uporabljeno pravo v zvezi s kršitvijo člena 7(1) Uredbe št. 2185/96 (1). Splošno sodišče ni upoštevalo okoliščine, da je bil dejanski predmet odškodninske tožbe vprašanje, ali je OLAF kršil člen 7(1) Uredbe št. 2185/96 s tem, da je pritožnico zaprosil za dovoljenje za zbiranje podatkov, ki nikakor niso bili povezani z njegovo preiskavo. Splošno sodišče tudi ni upoštevalo okoliščine, da je pritožnica dejansko dovolila OLAF, da preišče vse kategorije podatkov, za katere je zaprosil.

2)	V izpodbijani sodbi je napačno uporabljeno pravo in manjka obrazložitev v zvezi s kršitvijo načela varstva legitimnega pričakovanja. Splošno sodišče ni pojasnilo, kateri od treh pogojev, določenih v sodni praksi v zvezi z varstvom legitimnega pričakovanja, v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen.

3)

V izpodbijani sodbi so izkrivljena dejstva in napačno uporabljeno pravo v zvezi s kršitvijo pravice do izjave. Splošno sodišče ni upoštevalo okoliščine, da je Komisija zavzela stališče, ki je zavezujoče za naročnika in ki bi lahko privedlo do akta, ki posega v položaj pritožnice, ne da bi pritožnica podala izjavo.

---

(1)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 303).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Belgija) 2. septembra 2019 – JP/Commissaire général aux réfugiés et aux apatrides

(Zadeva C-651/19)

(2019/C 372/24)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj kasacijske pritožbe: JP

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Commissaire général aux réfugiés et aux apatrides

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 46 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (1), v skladu s katerim morajo prosilci imeti pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbe,,izdan[e] v zvezi z [njihovo] prošnjo za mednarodno zaščito‘, in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnemu postopkovnemu pravilu, kot je člen 39/57 zakona z dne 15. decembra 1980 o vstopu na ozemlje, nastanitvi, prebivanju in odstranitvi tujcev v povezavi s členom 51/2, členom 57/6(3), prvi pododstavek, točka 5, in členom 57/6/2(1) istega zakona, ki določa, da je rok za vložitev tožbe zoper odločbo o nedopustnosti ponovne prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži državljan tretje države, deset,koledarskih‘ dni od vročitve upravne odločbe, zlasti če je bila vročitev opravljena na generalnem komisariatu za begunce in osebe brez državljanstva, kjer se po zakonu,šteje‘, da je vlagatelj kasacijske pritožbe izbral naslov za vročanje?

---

(1)  UL L 180, 2013, str. 60

Pritožba, ki jo je NeXovation, Inc. vložila 5. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 19. junija 2019 v zadevi T-353/15, NeXovation/Komisija

(Zadeva C-665/19 P)

(2019/C 372/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: NeXovation, Inc. (zastopniki: A. von Bergwelt, M. Nordmann, L. Hettstedt, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi točki 3 in 4 izreka izpodbijane sodbe ter razglasi ničnost člena 3(2) in zadnje alineje člena 1 Sklepa Komisije (1) z dne 1. oktobra 2014 o državni pomoči SA.31550, ki jo je Nemčija odobrila za dirkališče Nürburgring (s popravkom z dne 13. aprila 2015);

—	podredno, razveljavi točki 3 in 4 izreka izpodbijane sodbe in zadevo vrne Splošnemu sodišču v razsojanje;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožba temelji na dveh razlogih:

Splošno sodišče je v zvezi s prvo izpodbijano odločbo napačno uporabilo člen 263(4) PDEU, ker je bila pritožnica posamično prizadeta. Splošno sodišče je napačno ocenilo, da zadeva ne odraža tipičnega scenarija, v katerem je prizadeta konkurenca med različnimi dobavitelji proizvodov, ampak med ponudniki, ki zahtevajo določen proizvod.

V zvezi z drugo izpodbijano odločbo je Splošno sodišče napačno uporabilo člen 107(1) in člen 296(2) PDEU ter člen 4(3) in 20(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 (2) ter načelo skrbne in nepristranske preiskave.

---

(1)  Sklep Komisije (EU) 2016/151 z dne 1. oktobra 2014 o državni pomoči SA.31550 (2012/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija odobrila za dirkališče Nürburgring (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 3634) (UL L 83, 2016, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil du Contentieux des Étrangers (Belgija) 10. septembra 2019 – X/État belge

(Zadeva C-671/19)

(2019/C 372/26)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil du Contentieux des Étrangers

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X

Tožena stranka: État belge

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba navedbo v členu 34(5) Direktive 2016/801 (1), da je pravno sredstvo iz tega člena urejeno „v skladu z nacionalnim pravom“, razlagati tako, da je le nacionalni zakonodajalec pristojen za določitev podrobnih pravil za uveljavljanje tega pravnega sredstva, ne da bi moralo nacionalno sodišče preveriti, ali so ta pravila skladna s pravico do učinkovitega pravnega sredstva v smislu člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?

2.

(a) Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali mora pravno sredstvo, določeno v členu 34(5) Direktive 2016/801, da bi bilo učinkovito v smislu člena 47 Listine, vključevati možnost, da se v vseh primerih uporabi izjemni postopek s pravnim sredstvom, izveden v okoliščinah izjemne nujnosti, če zadevna oseba dokaže, da je izkazala vso zahtevano skrbnost in da bi se s spoštovanjem rokov, potrebnih za izvedbo rednega postopka, oviral potek zadevnega študija? (b) Če je odgovor na to vprašanje nikalen, ali je treba prav tako nikalno odgovoriti, če bi lahko zadevna oseba zaradi nesprejetja odločbe v kratkem roku nepreklicno izgubila študijsko leto?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (a) ali (b), pritrdilen, ali mora nacionalno sodišče dati prednost razlagi zakona, ki je skladna s ciljem Direktive 2016/801, za dosego rešitve, skladne z njenim ciljem, tako da privoli, da glede na pogoje izjemne nujnosti preuči predlog za odlog izvršitve odločbe iz člena 20 te direktive, čeprav bi bilo mogoče iz pripravljalnega gradiva zakona razbrati, da zakonodajalec tega ni nameraval?

4.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali pravno sredstvo iz člena 34(5) Direktive 2016/801 državam članicam nalaga, da zaradi upoštevanja člena 47 Listine določijo, da lahko sodišče v nekaterih okoliščinah organu odredi izdajo vizuma?

---

(1)  Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL 2016, L 132, str. 21).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil du Contentieux des Étrangers (Belgija) 10. septembra 2019 – X/État belge

(Zadeva C-672/19)

(2019/C 372/27)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil du Contentieux des Étrangers

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X

Tožena stranka: État belge

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba navedbo v členu 34(5) Direktive 2016/801 (1), da je pravno sredstvo iz tega člena urejeno „v skladu z nacionalnim pravom“, razlagati tako, da je le nacionalni zakonodajalec pristojen za določitev podrobnih pravil za uveljavljanje tega pravnega sredstva, ne da bi moralo nacionalno sodišče preveriti, ali so ta pravila skladna s pravico do učinkovitega pravnega sredstva v smislu člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?

2.

(a) Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali mora pravno sredstvo, določeno v členu 34(5) Direktive 2016/801, da bi bilo učinkovito v smislu člena 47 Listine, vključevati možnost, da se v vseh primerih uporabi izjemni postopek s pravnim sredstvom, izveden v okoliščinah izjemne nujnosti, če zadevna oseba dokaže, da je izkazala vso zahtevano skrbnost, in da bi se s spoštovanjem rokov, potrebnih za izvedbo rednega postopka, oviral potek zadevnega študija? (b) Če je odgovor na to vprašanje nikalen, ali je treba prav tako nikalno odgovoriti, če bi lahko zadevna oseba zaradi nesprejetja odločbe v kratkem roku nepreklicno izgubila študijsko leto?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (a) ali (b), pritrdilen, ali mora nacionalno sodišče dati prednost razlagi zakona, ki je skladna s ciljem Direktive 2016/801, za dosego rešitve, skladne z njenim ciljem, tako da privoli, da glede na pogoje izjemne nujnosti preuči predlog za odlog izvršitve odločbe iz člena 20 te direktive, čeprav bi bilo mogoče iz pripravljalnega gradiva zakona razbrati, da zakonodajalec tega ni nameraval?

4.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali pravno sredstvo iz člena 34(5) Direktive 2016/801 državam članicam nalaga, da zaradi upoštevanja člena 47 Listine določijo, da lahko sodišče v nekaterih okoliščinah organu odredi izdajo vizuma?

---

(1)  Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL 2016, L 132, str. 21).

Pritožba, ki jo je Fulmen vložila 12. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 2. julija 2019 v zadevi T-405/15, Fulmen/Svet

(Zadeva C-680/19 P)

(2019/C 372/28)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Fulmen (zastopnika: A. Bahrami, N. Korogiannakis, avocats)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija

Predlogi

Primarno:

—	delno razveljaviti izpodbijano sodbo;

—	dokončno odločiti o sporu;

—	Svetu naložiti, naj družbi Fulmen plača znesek v višini 6 456 507 EUR iz naslova premoženjske škode in znesek 100 000 EUR iz naslova nepremoženjske škode, povišana za zamudne obresti;

—	Svetu naložiti plačilo vseh stroškov.

Podredno:

—	delno razveljaviti sodbo;

—	vrniti zadevo v odločanje Splošnemu sodišču;

—	Svetu naložiti plačilo vseh stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V zvezi s premoženjsko škodo: Splošno sodišče je prvič, napačno uporabilo pravo, kršilo načelo popolnega povračila ter odvzelo polni učinek členu 340(2) PDEU in členu 41(3) Listine o temeljnih pravicah. Dokazni standard, ki ga je zahtevalo Splošno sodišče, je onemogočil kakršnokoli odškodnino za škodo kljub obstoju dovolj resne kršitve prava Unije. Drugič, v izpodbijani sodbi je bilo napačno uporabljeno pravo in obrazložitev sodbe je bila protislovna. Tretjič, Splošno sodišče je izkrivilo dejstva in dokaze.

V zvezi z nepremoženjsko škodo: v izpodbijani sodbi ni razlogov glede meril, ki so se upoštevala pri oceni višine odškodnine ex aequo et bono.

Pritožba, ki jo je Fereydoun Mahmoudian vložil 12. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 2. julija 2019 v zadevi T-406/15, Mahmoudian/Svet

(Zadeva C-681/19 P)

(2019/C 372/29)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnik: Fereydoun Mahmoudian (zastopnika: A. Bahrami, N. Korogiannakis, avocats)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija

Predlogi

Primarno:

—	delno razveljaviti izpodbijano sodbo;

—	dokončno odločiti o sporu;

—	Svetu naložiti, naj pritožniku plača znesek v višini 966 581 EUR iz naslova premoženjske škode in znesek 500 000 EUR iz naslova nepremoženjske škode, povišana za zamudne obresti;

—	Svetu naložiti plačilo vseh stroškov.

Podredno:

—	delno razveljaviti sodbo;

—	vrniti zadevo v odločanje Splošnemu sodišču;

—	Svetu naložiti plačilo vseh stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V zvezi s premoženjsko škodo: Splošno sodišče je prvič, napačno uporabilo pravo, kršilo načelo popolnega povračila ter odvzelo polni učinek členu 340(2) PDEU in členu 41(3) Listine o temeljnih pravicah. Dokazni standard, ki ga je zahtevalo Splošno sodišče, je onemogočil kakršnokoli odškodnino za škodo kljub obstoju dovolj resne kršitve prava Unije. Drugič, v izpodbijani sodbi je bilo napačno uporabljeno pravo in obrazložitev sodbe je bila protislovna. Tretjič, Splošno sodišče je izkrivilo dejstva in dokaze.

V zvezi z nepremoženjsko škodo: v izpodbijani sodbi ni razlogov glede meril, ki so se upoštevala pri oceni višine odškodnine ex aequo et bono.

Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 18. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 9. julija 2019 v zadevi T-53/18, Zvezna republika Nemčija/Evropska komisija

(Zadeva C-688/19 P)

(2019/C 372/30)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, R. Kanitz, zastopnika, skupaj z M. Winkelmüllerjem, F. van Schewickom, M. Kottmannom, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 9. junija 2019 v zadevi T-53/18, Nemčija/Komisija,

—

Sklep Komisije (EU) 2017/1995 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi v Uradnem listu Evropske unije sklica na harmonizirani standard EN 13341:2005 + A1:2011 o plastomernih stabilnih posodah za nadzemno skladiščenje kurilnega olja, kerozina in dizelskih pogonskih goriv v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1) razglasi za ničen,

—	Sklep Komisije (EU) 2017/1996 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi sklica na harmonizirani standard EN 12285-2:2005 o jeklenih rezervoarjih, izdelanih v delavnici, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije (2) razglasi za ničen,

—	podredno, v zvezi s točkama 2 in 3, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja naslednja pritožbena razloga.

Prvič, izpodbijana sodba krši člen 18(2) v povezavi s členom 17(5) Uredbe št. 305/2011 (3). Splošno sodišče po njenem mnenju ni upoštevalo dejstva, da je bila Komisija na podlagi teh določb tako pooblaščena kot zavezana k sprejetju ukrepov, ki jih je predlagala Zvezna republika Nemčija.

Drugič, izpodbijana sodba krši člen 18(2), v povezavi s členom 3(1) in (2) ter členom 17(3) Uredbe št. 305/2011. Splošno sodišče po njenem mnenju ni upoštevalo dejstva, da je bila Komisija na podlagi teh določb zavezana, da preuči ali sporni standardi ogrožajo spoštovanje osnovnih zahtev za gradbene objekte.

---

(1)  UL 2017, L 288, str. 36.

(2)  UL 2017, L 288, str. 39.

(3)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL 2011, L 88, str. 5).

Pritožba, ki jo je VodafoneZiggo Group BV vložila 18. septembra 2019 zoper sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 9. julija 2019 v zadevi T-660/18, VodafoneZiggo Group BV/Komisija

(Zadeva C-689/19 P)

(2019/C 372/31)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: VodafoneZiggo Group BV (zastopniki: W. Knibbeler, A.A.J. Pliego Selie, B.A. Verheijen, advocaten)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sklep Splošnega sodišča z dne 9. julija 2019 v zadevi T-660/18 (izpodbijani sklep) razveljavi;

—	zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—	odločitev o stroških pridrži.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri ugotovitvi Splošnega sodišča, da Sklep Evropske komisije C(2018) 5848 (sporni sklep) nima zavezujočih pravnih učinkov.

Prvi del prvega pritožbenega razloga: zahteva, da nacionalni regulativni organi „v največji možni meri“ upoštevajo pripombe Evropske komisije, podane v skladu s členom 7(3) Direktive 2002/21/ES (1), za te organe pomeni pravno zavezujočo obveznost.

Drugi del prvega pritožbenega razloga: pripombe, predložene v skladu s členom 7(3) Direktive 2002/21/ES, pomenijo dovoljenje, ker se Evropska komisija s tem odloči, da bo končala preiskavo, ne da bi uveljavljala pravico veta.

Tretji del prvega pritožbenega razloga: spornega sklepa ni mogoče šteti za pripravljalni akt, ker je postopek Evropske komisije ločen od nacionalnega postopka.

Četrti del prvega pritožbenega razloga: Splošno sodišče je s tem, da je uporabo besede „sklep“ štelo za „neustrezno“, preseglo pooblastila v zvezi s sodnim nadzorom.

Peti del prvega pritožbenega razloga: izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen v delu, v katerem je ugotovljeno, da je predmet spornega sklepa „brezpredmeten“.

Drugi pritožbeni razlog: kršitve postopka, ki so posledica nepreučitve trditev, ki bi lahko vsebinsko vplivale na izid zadeve.

Prvi del drugega pritožbenega razloga: nanaša se na trditev, da je možnost BEREC za predložitev pripomb izključena.

Drugi del drugega pritožbenega razloga: nanaša se na trditev, da izključitve možnosti izjave ni mogoče odpraviti z drugo, nepovezano možnostjo izjave.

Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri ugotovitvi Splošnega sodišča, da temeljne pravice pritožnice niso kršene. Pritožnica ima temeljne pravice v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katero je treba razlagati njene trditve in dopustnost. Poleg tega postopek za predhodno odločanje ne more odpraviti kršitve.

---

(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349).

Pritožba, ki so jo Italmobiliare SpA in drugi vložili 18. septembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 11. julija 2019 v zadevi T-523/15, Italmobiliare SpA in drugi/Komisija

(Zadeva C-694/19 P)

(2019/C 372/32)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožniki: Italmobiliare SpA, Sirap-Gema SpA, Sirap France SAS, Petruzalek GmbH, Petruzalek Kft., Petruzalek sro, Petruzalek sro (zastopnica: F. Moretti, avvocatessa)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča v celoti ali deloma razveljavi in posledično odpravi ali zniža globe, ki so bile naložene pritožnikom, ali

—	podredno, na novo določi globe ob izvrševanju svoje neomejene sodne pristojnosti, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo za veljavnost sklepa.

V vsakem primeru naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in plačilo stroškov postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo štiri razloge.

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 101 PDEU, napačna uporaba oziroma neuporaba upoštevnih načel sodne prakse v zvezi z domnevo odgovornosti matične družbe, prekoračitev pooblastil, nezadostna obrazložitev, kršitev temeljnih pravic s strani Splošnega sodišča v zvezi z naložitvijo odgovornosti za zatrjevano kršitev družbi Italmobiliare. Pritožniki zlasti zatrjujejo, da se s tako uporabo domneve odgovornosti vsekakor krši načela pravne varnosti, individualizacije kazni in domneve nedolžnosti iz členov 6(2) in 7 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter členov 48 in 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, temeljna pravica do zasebne lastnine iz člena 1 Dodatnega protokola h Konvenciji, člen 14 Konvencije ter člena 17 in 21 Listine iz Nice ter načeli prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev in/ali napačna uporaba obvestila o prizanesljivosti s strani Splošnega sodišča; nezakonito priznanje imunitete drugemu podjetju in obstoj neposrednega interesa pritožnikov za preklic te imunitete.

Tretji pritožbeni razlog: kršitev zakona in/ali bistvena kršitev postopka, ker je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da so globe sorazmerne in primerne.

Četrti pritožbeni razlog: pritožniki Sodišču predlagajo, naj izvrši svojo sodno pristojnost na podlagi člena 31 Uredbe 1/2003 (1) in na novo določi globe, z vsemi posledicami, ki jih to ima za Sklep.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).

Tožba, vložena 16. avgusta 2019 – Micreos Food Safety/Komisija

(Zadeva T-568/19)

(2019/C 372/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Micreos Food Safety BV (Wageningen, Nizozemska) (zastopnik: S. Pappas)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost sklepov generalnega direktorja generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane z dne 17. junija 2019, ki tvorijo celoto, s katerimi je Komisija (a) dokončno zavrnila uporabo ustreznega postopka komitologije v zvezi z osnutkom uredbe Komisije o „dovolitvi uporabe izdelka Listex™ P100 za zmanjšanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes v hrani živalskega izvora za takojšnje uživanje“ kot razkužila na podlagi Uredbe (ES) št. 853/2004 (1), (b) zavrnila preučitev takšne uporabe proizvoda Listex™ P100 kot nerazkužilnega pomožnega tehnološkega sredstva in (c) prvič prepovedala nadaljnje dajanje na trg proizvoda Listex™ P100, ki je od leta 2006 na trgu za uporabo kot pomožno tehnološko sredstvo v hrani živalskega izvora za takojšnjo uživanje; ter

—	toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožeče stranke v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijani sklep naj bi bil v delu, v katerem je z njim zavrnjena vloga tožeče stranke za priznanje proizvoda Listex™ P100 kot razkužila, sprejet brez predhodnega glasovanja znotraj Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, kar je v nasprotju s členoma 289(1) in 291(2) PDEU ter s členoma 5 in 6 Uredbe (EU) 182/2011 (2).

2.	Drugi tožbeni razlog: izpodbijani sklep naj bi bil nezakonit, ker je bil sprejet na podlagi političnih pomislekov, čeprav je izvedbeni akt.

3.	Tretji tožbeni razlog: razlaga člena 3(2) Uredbe (ES) št. 853/2004 je bila napačna.

4.	Četrti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve ali vsekakor napačna obrazložitev, kar se ne razlikuje med razkužilom in nerazkužilnim pomožnim tehnološkim sredstvom.

5.	Peti tožbeni razlog: zatrjevan neobstoj posvetovanja s Stalnim odborom za rastline, živali, hrano in krmo v delu, v katerem je tožeča stranka zaprosila, naj se Listex™ P100 prizna kot nerazkužilno pomožno tehnološko sredstvo.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev člena 168(3) PDEU, ker se ne zagotavljata zaščita in preprečevanje bakterije Listeria z uporabo proizvoda Listex™ P100.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev člena 14(9) Uredbe (ES) št. 178/2002 (3) in temeljne svoboščine prostega pretoka blaga.

8.	Osmi tožbeni razlog: kršitev legitimnih pričakovanj tožeče stranke, ker je Listex™ P100 na trgu od leta 2006, leta 2016 pa ga je EFSA razglasila za varnega.

---

(1)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 14).

(2)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 2011, str. 13).

(3)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463).

Tožba, vložena 5. septembra 2019 – Bartolomé Alvarado in Grupo Preciados Place/EUIPO – Alpargatas (ALPARGATUS PASOS ARTESANALES)

(Zadeva T-606/19)

(2019/C 372/34)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeči stranki: José Fernando Bartolomé Alvarado (Madrid, Španija) in Grupo Preciados Place, SL (Madrid) (zastopnik: P. García Remacha, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Alpargatas SA (São Paulo, Brazilija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeči stranki pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije ALPARGATUS PASOS ARTESANALES – znamka Evropske unije št. 14 750 624

Postopek pred EUIPO: postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 20. junija 2019 v zadevi R 1825/2018-1

Tožbeni predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

ugotovi, da je bila tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe z dne 20. junija 2019, ki je bila tožečima strankama vročena 5. julija 2019, vložena pravočasno in v predpisani obliki; ter z ustreznimi postopkovnimi ukrepi izda sodbo, s katero bo ugodeno tej tožbi, in posledično razveljavi izpodbijano odločbo, zavrne vsako od zahtev družbe ALPARGATAS S.A. ter odobri ohranitev registracije znamke MUE1475064, z vsemi pripadajočimi pravnimi posledicami.

Navajani tožbeni razlogi

—	Izpodbijanje izpodbijane odločbe v zvezi z res iudicata, na katero se sklicuje tožeča stranka.

—	Izpodbijanje analize urada v zvezi s podobnostjo nasprotujočih si znamk.

—	Odločba monopolizira ime „alpargata“, s čimer krši sistem znamk in merilo samega urada.

—	Neobstoj verjetnosti povezovanja in zmede.

Tožba, vložena 5. septembra 2019 – Itinerant Show Room/EUIPO (FAKE DUCK)

(Zadeva T-607/19)

(2019/C 372/35)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Itinerant Show Room Srl (San Giorgio in Bosco, Italija) (zastopnik: E. Montelione, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije FAKE DUCK – zahteva za registracijo št. 17 946 879

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 1. julija 2019 v zadevi R 830/2019-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Neupoštevanje močnega razlikovalnega učinka znamke FAKE DUCK;

—	neupoštevanje kompleksnosti znamke FAKE DUCK in risbe jajca;

—	neuporaba načela enakega obravnavanja;

—	neuporaba načela zakonitosti.

Tožba, vložena 6. septembra 2019 –Veronese Design Company/EUIPO – Veronese (VERONESE)

(Zadeva T-608/19)

(2019/C 372/36)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Veronese Design Company Ltd (Kowloon, Hongkong, Kitajska) (zastopnica: B. Lafont, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Veronese SAS (Pariz, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije VERONESE – znamka Evropske unije št. 8 831 844

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. junija 2019 v zadevi R 2434/2018-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da so tožba in njene priloge dopustne;

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navedeni tožbeni razlog

Kršitev člena 60(1) v povezavi s členom 8(1) in (2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 19. septembra 2019 – Daw/EUIPO (SOS Innenfarbe)

(Zadeva T-625/19)

(2019/C 372/37)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Daw SE (Ober-Ramstadt, Nemčija) (zastopnik: A. Haberl, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije SOS Innenfarbe – prijava št. 17 870 690

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. julija 2019 v zadevi R 277/2019-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—

odločbo EUIPO z dne 7. januarja 2019 razveljavi v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev registracije znamke „SOS Innerfarbe“ za te proizvode — „barve, lake, lazure, premaze, sredstva proti rji; temeljne premaze; barvilna sredstva, barvila, barvne paste, lužila; sredstva za zgoščevanje barv, lakov in premazov; topila za redčenje barv; Sredstva za konzerviranje lesa, lesna lužila, olja za konzerviranje lesa; Premaze, ki se jih lahko tudi strukturira; baktericidna in/ali fungicidna sredstva za premaze; protikorozijska sredstva; zaščitne pripravke za kovine“ iz razreda 2;

—	EUIPO naloži, naj dopusti objavo znamko, kot je bila prijavljena;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) in (c) ter člena 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 19. septembra 2019 – Daw/EUIPO (SOS Loch- und Rissfüller)

(Zadeva T-626/19)

(2019/C 372/38)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Daw SE (Ober-Ramstadt, Nemčija) (zastopnik: A. Haberl, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije SOS Loch- und Rissfüller – Prijava št. 17 870 692

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. julija 2019 v zadevi R 278/2019-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—

sklep EUIPO z dne 7. januarja 2019 razveljavi v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev registracije znamke „SOS Loch- und Rissfüller“ za proizvode — „kemični proizvodi za industrijo; sredstva za konzerviranje in impregnacijo pred vlago v gradbeništvu, strešna opeka, cement in beton, z izjemo barv in olj; smola, sintetična smola in nepredelana umetna smola; [kemična] topila; pleskarsko barvarska polnila (če niso zajeta v drugih razredih)“ razreda 1, — „naravna smola v surovem stanju“ iz razreda 2 in — „Malta [gradbeni material]; kremen; omet [mavec]; mavec, mase za integracijo tkanin za gradnjo; polnila kot gradbeni material; tkanine za uporabo v gradnji, ne iz kovine, ali pretežno ne iz kovine, zlasti stabilizacijske tkanine“ iz razreda 19;

—	EUIPO naloži, naj odobri znamko, kot je objavljena v objavi prijave;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev člena 7(1)(b) in (c), (2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.