ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 360
European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 62
24. oktober 2019

Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2019/C 360/01

Sklepi Sveta o evropskem identifikatorju sodne prakse (ECLI) in minimalnem nizu enotnih metapodatkov za sodno prakso

1

2019/C 360/02

Izjava Komisije

23

 

Evropska komisija

2019/C 360/03

Menjalni tečaji eura — 23. oktober 2019

24

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2019/C 360/04

Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov Obvestilo o predložitvi vloge za koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč

25

2019/C 360/05

Seznam skladov in podobnih pravnih ureditev, ki jih ureja zakonodaja držav članic, kakor je bil priglašen Komisiji

28

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2019/C 360/06

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9591 – MHI/PT) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

30

2019/C 360/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9499 – AXA/Cardif/SECAR) Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

32

2019/C 360/08

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9531 – Assicurazioni Generali/Seguradoras Unidas/AdvanceCare) ( 1 )

33

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 

IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/1

Sklepi Sveta o evropskem identifikatorju sodne prakse (ECLI) in minimalnem nizu enotnih metapodatkov za sodno prakso

(2019/C 360/01)

I.   Uvod

1.

 Člen 67(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in praks držav članic.

2.

 Večletni akcijski načrti Sveta Evropske unije o evropskem e-pravosodju za obdobja 2009–2013, 2014–2018 in 2019–2023 poudarjajo pomembnost dostopa do nacionalne sodne prakse ter potrebo po standardizaciji in decentralizirani tehnični strukturi.

3.

 V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu je poudarjena potreba po čezmejnem dostopu do sodne prakse posameznih držav, da bi nacionalni sodniki lahko izpolnili svojo vlogo v evropskem pravnem redu.

II.   Ugotavljanje potreb

4.

 Za evropsko območje svobode, varnosti in pravice, v katerem bi bilo mogoče pravosodno sodelovanje, je potrebno ne le poznavanje evropske zakonodaje, temveč zlasti vzajemna seznanjenost s pravnimi sistemi drugih držav članic.

5.

 Namen portala evropskega e-pravosodja je razširjati informacije o pravnih sistemih EU in držav članic in biti tako v pomoč državljanom, pravnim strokovnjakom in tudi organom držav članic.

6.

 Znanja o vsebini in uporabi zakonodaje Evropske unije ni mogoče pridobiti le iz pravnih virov EU, upoštevati je treba namreč tudi sodno prakso nacionalnih sodišč v zvezi z zahtevami po predhodnem odločanju, odločbami, ki sledijo predhodnemu odločanju, in odločbami, ki uveljavljajo zakonodajo EU.

7.

 S finančno podporo ali neposrednim sodelovanjem Evropske unije so se v zadnjih letih začele pobude, ki podpirajo omenjene cilje, med drugim metaiskalnik mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, podatkovni zbirki Dec.Nat in Jurifast združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, podatkovna zbirka JURE (pristojnosti, priznavanje, izvrševanje) Evropske komisije, EUR-Lex in podatkovna zbirka sodne prakse Agencije Evropske unije za temeljne pravice.

8.

 Glede na uporabo in podporo teh pobud je jasno, da so takšne zbirke podatkov potrebne, vendar so izkušnje pokazale, da je iskanje po njih pogosto zelo zapleteno in uporabnikom neprijazno.

9.

 Raziskava, ki jo je izvedla Delovna skupina za e-pravo, je jasno pokazala, da so te težave poleg težav zaradi večjezičnosti zlasti posledica tega, da ni enotnih identifikatorjev sodne prakse. Na nacionalni ravni obstajajo različni identifikacijski sistemi, ki so jih določila sodišča ali so jih ponudili prodajalci. Zbirke podatkov, namenjene poizvedbam po sodni praksi različnih držav članic – zgoraj naštete so le nekatere izmed njih –, včasih ustvarijo svoj lastni identifikacijski sistem in včasih uporabijo enega ali več že obstoječih nacionalnih sistemov oštevilčevanja. To dokazuje, da sta čezmejno iskanje in navajanje sodne prakse izjemno zahtevna: identifikatorji, ki jih izda en sistem, niso nujno skladni z drugimi sistemi.

10.

 Zgoraj navedena raziskava je jasno pokazala, da tudi pri metapodatkih za opisovanje sodne prakse obstajajo podobne težave. Sodniki, pravni strokovnjaki in državljani imajo zaradi dejstva, da skoraj vse nacionalne in evropske zbirke podatkov uporabljajo različna poimenovanja in oblikovna pravila za metapodatke, manj možnosti za učinkovito in uporabnikom prijazno čezmejno iskanje sodne prakse.

III.   Iskanje rešitev

11.

 V skladu z načelom sorazmernosti, načelom decentralizacije, potrjenim v akcijskih načrtih za e-pravosodje, in načeli evropskega okvira interoperabilnosti ena sama centralizirana evropska zbirka podatkov o sodni praksi ne bi smela nadomestiti nacionalnih rešitev. Poleg tega ima lahko uporabnik na posebnih pravnih področjih posebne potrebe, najsi bodo javnega ali gospodarskega značaja, zaradi katerih so potrebne različne zbirke podatkov z različnimi funkcijami.

12.

 Skupen sistem za identifikacijo in navajanje sodne prakse ter metapodatke o njej je torej nujno potreben zaradi […] pospešitve nadaljnjega razvoja evropskih zbirk podatkov o sodni praksi […] in zaradi uporabnosti teh zbirk podatkov za pravne strokovnjake in državljane. Tak skupni standard bi bil v skladu z načeli iz prejšnjega odstavka.

13.

 Za identifikacijo sodnih odločb bi bilo treba uporabiti standardni identifikator, ki je prepoznaven, berljiv in razumljiv za človeka in za računalnik ter je združljiv s tehnološkimi standardi. Obenem je zaželeno, da lahko nacionalni sistemi za identifikacijo delujejo vzporedno s takim evropskim standardom, da pa se lahko tudi evropski standard uporablja kot edini nacionalni standard za tiste države, ki tako želijo.

14.

 Ker se organizacija sodišč in računalniški programi, ki jih uporabljajo sodišča, razlikujejo ne le med državami članicami, temveč tudi znotraj držav članic, bi moralo biti mogoče uvesti sistem za identifikacijo in metapodatke za vsako sodišče posebej.

15.

 V skladu z navedenima načeloma sorazmernosti in decentralizacije se je treba o sodelovanju sodišč in sodnih organov v tem sistemu za identifikacijo sodne prakse in metapodatke o njej odločiti na nacionalni ravni.

16.

 Za uvedbo in uporabo sistema za identifikacijo sodne prakse in metapodatke o njej je izjemno pomembno, da ga sodišča in vlade držav članic sprejmejo, zato že potekajo posvetovanja o tem priporočilu v mreži predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, združenju državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, evropski mreži pravosodnih odborov, v okviru pobude LEX, na delavnici CEN/Metalex, v okviru pobude Semic.EU, v Evropski komisiji, na Sodišču Evropske unije in v Uradu za publikacije Evropske unije. Pri tem se upoštevata tudi evropski zakonodajni identifikator in standard Akoma Ntoso, da bi optimizirali interoperabilnost s tema standardoma.

17.

 O sistemu za identifikacijo in metapodatke bi bilo treba temeljito seznaniti državljane in pravne strokovnjake. Da bi poleg tega še olajšali iskanje po sodni praksi, ki je opremljena z identifikatorjem in metapodatki, kakor je opisano v Prilogi I, bi bilo treba omogočiti, da se te sodne odločbe lahko iščejo po identifikatorju in minimalnem nizu metapodatkov prek skupnega iskalnika. Zgradba tega skupnega iskalnika bi morala biti decentralizirana in vključena v portal evropskega e-pravosodja. Skupni iskalnik sicer izboljšuje uporabnost sistema za identifikacijo in metapodatke, to pa še ne pomeni, da bi moral biti predpogoj za uvedbo tovrstnega sistema na nacionalni ravni.

18.

 Skupni iskalnik bi moral omogočiti indeksiranje odločb s spletnih mest pravosodnih organov, a tudi z drugih spletnih mest, ki razširjajo informacije o sodni praksi, denimo v povzetih ali prevedenih različicah.

IV.   Razširitev in izboljšave ECLI

19.

 Osem let po sprejetju prve različice teh sklepov Sveta je ECLI v svoje javne zbirke podatkov s sodnimi odločbami vpeljalo sedemnajst držav članic, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice in odbori za pritožbe Evropske patentne organizacije. Iskalnik ECLI, ki ga je razvila Evropska komisija v skladu z odstavkom 27-f, uporablja veliko teh zbirk podatkov.

20.

 ECLI se uporablja kot edini oziroma dodatni način navajanja v številnih jurisdikcijah. V sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o najboljših praksah v zvezi z objavo sodnih odločb na spletu (1) sta uporaba ECLI in povezovanje nacionalnih podatkovnih zbirk sodne prakse z iskalnikom ECLI navedena kot najboljši praksi.

21.

 Čeprav lahko šteje, da je oznaka ECLI prispevala k večji dostopnosti in kakovosti pravnih informacij v korist pravne skupnosti, pa so se vseeno pokazale nekatere pomanjkljivosti okvira ECLI. Poleg tega tehnični razvoj in nova spoznanja ponujajo možnosti za izboljšave, ki bi lahko koristile pravni skupnosti. Zato bi bile nekatere izboljšave in razširitve standarda koristne.

22.

 Vendar pa glede na število implementacij ECLI tehnične spremembe standarda ali njegove razširitve ne bi smele ogroziti prizadevanj, povezanih s sedanjim izvajanjem. V zvezi s tem bi moralo veljati naslednje:

(a)

jurisdikcije, ki so uvedle ECLI, ne bi smele biti prisiljene v izvajanje novih funkcij in

(b)

nove funkcije bi morale biti združljive s prvotnimi specifikacijami.

23.

 Izboljšave in razširitve izvirnega standarda ECLI se lahko povzamejo na naslednji način:

(a)

identifikator ECLI bi bilo treba opredeliti tudi kot HTTP-URI. To pomeni, da bo ECLI na spletu mogoče obravnavati standardizirano.

(b)

V nekaterih jurisdikcijah četrti element identifikatorja ECLI, tj. leto izdaje sodbe, ni dovolj natančen. To se pogosto rešuje tako, da se zaradi razločevanja petemu elementu dodata mesec in dan. Zaradi jedrnatosti, nedvoumnosti in berljivosti bi bilo treba omogočiti, da se četrti element razširi z mesecem in dnevom.

(c)

ECLI opredeljuje sodno odločbo na abstraktni ravni, neodvisno od njene jezikovne, začasne in redakcijske različice ali tehničnega formata. V pogosto rabljeni terminologiji funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise oznaka ECLI opredeljuje sodno odločbo na ravni dela. Vendar v praksi obstaja veliko primerov, v katerih je treba sodno odločbo opredeliti in/ali se sklicevati nanjo na ravni izrazne ali pojavne oblike. Da bi se izognili nezdružljivim lokalnim rešitvam, s katerimi se zadovoljujejo takšne potrebe, je potrebna razširitev identifikatorja ECLI z razširitvenim jezikom ECLI (ECLI Extension Language oz. ECLI-XL).

(d)

Z ECLI lahko opredelimo in/ali se sklicujemo le na sodne odločbe v celoti, medtem ko se v praksi pogosto navajajo deli odločb. Da bi vzpostavili standardiziran način navezovanja na posamezne dele sodnih odločb, izboljšali iskanje dokumentov, ki se nanašajo na te posamezne dele, in utrli pot dovršenemu programju za pravne utemeljitve, ECLI-XL uvaja tudi standarden način opredelitve posameznih delov odločb in sklicevanja nanje.

(e)

Metapodatke ECLI je treba izboljšati in izpopolniti, tudi v zvezi z ECLI-XL.

24.

 Specifikacije za ECLI-XL so opisane v delu II Priloge I, dodatni metapodatki pa so dodani v delu III Priloge I.

25.

 V Prilogi II je priročnik za pravno skupnost o uporabi ECLI in ECLI-XL.

V.   Uvedba ECLI

26.

 Države članice naj na nacionalni ravni prostovoljno uvedejo evropski identifikator sodne prakse (ECLI) in minimalni niz enotnih metapodatkov za sodno prakso.

27.

 Države članice, ki se bodo odločile za uvedbo ECLI in minimalnega niza enotnih metapodatkov za sodno prakso, naj upoštevajo naslednja priporočila:

(a)

ECLI bi bilo treba uporabljati za vse odločbe vseh njihovih sodišč in sodnih organov, kot je določeno v delu I Priloge I;

(b)

države članice bi morale vse odločbe sodišč in sodnih organov, ki so objavljene na javnih spletnih mestih, opremiti z minimalnim nizom metapodatkov, kot je določeno v delu III Priloge I;

(c)

države članice bi morale imenovati nacionalnega koordinatorja za ECLI, kot je opisano v delu IV Priloge I;

(d)

Sodišče EU bi moralo sodelovati v sistemu evropskega identifikatorja sodne prakse;

(e)

Evropska komisija bi morala v okviru portala evropskega e-pravosodja postaviti spletno mesto ECLI, kot je opisano v delu V Priloge I;

(f)

Evropska komisija in države članice bi morale v tesnem sodelovanju vzpostaviti medsebojno povezan iskalnik, kot je določeno v delu VI Priloge I;

(g)

države članice in njihova sodišča bi morali na svojih nacionalnih spletnih mestih in v svojih publikacijah obveščati o ECLI, spletnem mestu ECLI in iskalniku ECLI, tudi če ECLI pri njih ni uveden;

(h)

uporaba sistema ECLI se priporoča državam članicam, državam kandidatkam in tudi državam podpisnicam Luganske konvencije ter

(i)

države članice bi morale Svetu vsako leto poročati o napredku pri uvedbi ECLI in metapodatkov za sodno prakso.

(1)  UL C 362, 8.10.2018, str. 2.

PRILOGA I

Tehnične specifikacije, organizacija in izvajanje

I.   Format evropskega identifikatorja sodne prakse

1.

 Evropski identifikator sodne prakse (ECLI) mora vsebovati naslednjih pet elementov, navedenih v naslednjem vrstnem redu:

(a)

kratica „ECLI“;

(b)

koda države, pod katere pristojnostjo je izdana sodna odločba:

(i)

za države članice – razen najbolj oddaljenih regij – in države kandidatke se uporabljajo kode iz Medinstitucionalnega slogovnega priročnika (ISG COU), kot so opredeljene v referenčni preglednici držav iz registra metapodatkov;

(ii)

za druge države, najbolj oddaljene regije EU ter čezmorske države in ozemlja EU iz Priloge II k PDEU se uporablja koda v skladu z ISO 3166 alfa-2 (če obstaja);

(iii)

brez poseganja v pododstavka (i) in (ii) imajo sodišča iz najbolj oddaljenih regij Evropske unije ali čezmorskih držav in ozemelj Evropske unije lahko namesto tega kodo sodišča, ki spada v okvir kode zadevne države članice EU, če je tako dogovorjeno;

(iv)

za Evropsko unijo se uporablja koda „EU“;

(v)

kode za mednarodne organizacije določi Evropska komisija in pri tem upošteva, da kode, ki se začnejo z „X“, že uporabljajo evropske institucije, in obstoječe kode v okviru ISO 3166 alfa-2;

(c)

koda sodišča ali sodnega organa (v nadaljnjem besedilu: koda sodišča). Koda sodišča:

(i)

mora vsebovati najmanj enega in največ sedem znakov;

(ii)

se mora vedno začeti s črko, vendar lahko vsebuje tudi števke;

(iii)

izbrati jo je treba tako, da bo osebam, ki poznajo organizacijsko strukturo pravosodja zadevne države, delovala smiselno;

(iv)

mora biti vsaj okrajšava imena sodišča ali sodnega organa, lahko pa vsebuje tudi navedbo senata ali oddelka znotraj tega sodišča ali sodnega organa, zlasti takrat, kadar je navajanje imena senata ali oddelka ustaljena praksa zadevne države;

(v)

ne sme vsebovati informacij o vrsti dokumenta;

(vi)

mora biti določena skladno z delom IV-A te priloge;

(vii)

koda sodišča „XX“ mora biti rezervirana za odločbe sodišč in sodnih organov, ki niso navedeni na seznamu, ki ga sestavi nacionalni koordinator za ECLI zadevne države članice (del IV A (odstavek 46-a)), vključno z odločbami drugih držav ali mednarodnih sodišč, ki jim država članica sodišča, ki je odločbo izdalo, (še) ni dodelila ECLI;

(d)

leto odločbe, ki se zapiše s štirimi števkami, ali točen datum odločbe, ki ga je treba zapisati kot llllmmdd;

(e)

koda, ki mora biti edinstvena v smislu, da v istem letu lahko isto sodišče izda le eno sodbo, označeno z isto kodo. Koda ima lahko največ 25 znakov, lahko vsebuje pike („.“), vendar ne tudi drugih ločil.

2.

 Pet sestavnih delov oznake ECLI, opredeljenih v prejšnjem oddelku, je mogoče oblikovati v eni izmed dveh sintaks, ki sta popolnoma enakovredni in se lahko izmenično uporabljata, in sicer:

(a)

Sestavni deli so ločeni z dvopičjem („:“). To je predpisan način navajanja ECLI v besedilu. Uporablja se lahko tudi v avtomatiziranih sistemih.

(b)

Sestavni deli so ločeni s poševnico („/“). Ta format se lahko uporablja pri HTTP-URI, pri čemer je treba poševnico uporabiti tudi med imenom domene in oznako ECLI. Med ime domene in oznako ECLI naj po možnosti ne bi vstavljali drugih elementov poti.

3.

 V sestavnih elementih ECLI ali med njimi se ne smejo pojavljati presledki ali ločila, razen v primerih, navedenih pod (1-e) in (2).

4.

 Črke v vseh elementih morajo biti izključno alfanumerični znaki latinice.

5.

 Če so elementi ECLI med seboj ločeni z dvopičjem, se črke sestavnih elementov, opisanih v (1a), (1b), (1c) in (1e), po možnosti zapišejo z velikimi črkami, vendar pa uporaba malih in velikih črk ne sme biti pomensko razločevalna. Če so elementi ločeni s poševnico, morajo biti vse črke male.

6.

 Da se prepreči zloraba uporabe oznake ECLI in ohrani njena razumljivost, se ji ne smejo dodati nobeni drugi elementi, razen tistih, opisanih v oddelku II.

7.

 Imenski prostor („namespace“) oznake ECLI je treba registrirati na naslovu: https://e-justice.europa.eu/ecli.

II.   Razširitveni jezik ECLI

8.

 Tako kot drugi standardi na področju pravne informatike, na primer CEN-Metalex, URN:LEX in Legal DocML (Akoma Ntoso), tudi okvir ECLI temelji na načelih funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise.

9.

 Termin „ECLI“ je pridržan za identifikator na ravni dela in samo za raven dokumenta.

10.

 Za identifikacijo ali sklicevanje na ravni izrazne ali pojavne oblike in/ali na posamezne dele sodne odločbe je treba uporabljati razširitveni jezik ECLI (ECLI-XL), kot je opisano v tem oddelku.

A.   Identifikator na ravni izrazne oblike

11.

 Izrazna oblika je vsaka časovna, jezikovna in/ali redakcijska različica sodne odločbe na ravni dela. Izrazne oblike se med seboj lahko ločijo glede na uporabo sintakse, opisane v tem oddelku.

12.

 Elementi, ki označujejo specifično izrazno obliko:

(a)

se nahajajo (povezano) med enojnimi oklepaji, da jih ne zamešamo z oznako ECLI; enojni oklepaji se ne smejo uporabiti, če se ne navaja specifična izrazna oblika;

(b)

se morajo vedno nahajati neposredno za oznako ECLI;

(c)

upoštevajo pravila o velikih in malih črkah in ločevanju elementov, ki veljajo za ECLI. V sintaksi z dvopičji so različni elementi izrazne oblike ločeni z dvopičji, v sintaksi s poševnicami pa s poševnicami;

(d)

pred njimi stoji dvopičje (za uklepajem), če se uporablja sintaksa z dvopičji, ne pa tudi poševnica, če se uporablja sintaksa s poševnicami;

(e)

so navedeni v obveznem zaporedju: „časovna spremenljivka“, „spremenljivka o pripravljavcu“, „jezikovna spremenljivka“, „spremenljivka o izčrpnosti“, „spremenljivka o različici pripravljavca“;

(f)

jih je mogoče preskočiti v celoti.

13.

 Element časovne spremenljivke:

(a)

se lahko uporabi za označevanje različnih različic dela glede na čas njihovega nastanka. Te različice lahko ustvari le avtor dela, tj. sodišče, ki izda odločbo, da na primer označi spremenjeno ali popravljeno različico;

(b)

je treba izpustiti, če gre za prvo in/ali edino različico;

(c)

vsebuje črko „T“ in serijsko številko, pri čemer se lahko druga različica označi s „T2“ itn.; če se pojavi druga različica, je mogoče prvo različico jasno označiti s „T1“, da bi pokazali, da obstaja še druga različica.

14.

 Element, povezan s pripravljavcem:

(a)

je mogoče uporabiti za označevanje različnih različic „pripravljavcev“ ali „izdajateljev“;

(b)

je treba izpustiti, če je pripravljavec isti kot avtor dela;

(c)

je koda, sestavljena iz treh do petih znakov, od katerih je prvi znak črka;

(d)

ne more biti enak kateri koli jezikovni kodi iz ISO 639-2 ali okrajšavam pojavnih oblik iz odstavka 18;

(e)

določi Evropska komisija in ga je treba registrirati v registru, ki ga vodi slednja. Register se vodi v javno dostopnem delu portala evropskega e-pravosodja.

15.

 Element jezika:

(a)

se lahko uporabi za označevanje različnih jezikovnih različic dela;

(b)

je skladen z ISO 639-2;

(c)

ga ni treba navesti, če je jezik izrazne oblike (edini) privzeti jezik odločbe.

16.

 Element izčrpnosti:

(a)

je mogoče uporabiti za označevanje različnih različic dela glede na celovitost besedila odločb;

(b)

vsebuje črko „C“, ki ji sledi:

(i)

„F“ za celotno različico; ker je to privzeto stanje, bi naj to na splošno izpustili;

(ii)

„A“ za skrajšano različico; „skrajšana“ različica vsebuje (dobesedni) izvleček najpomembnejših točk odločbe;

(iii)

„S“ za povzeto različico; „povzeta“ različica je skrajšana različica, v kateri se (vsaj deloma) uporablja besedilo, ki se razlikuje od izvirnega besedila. Izrazna oblika je le „povzeta“, če ne vsebuje celotnega besedila; če je povzetek prisoten ob celotnem besedilu, je takšna različica „celovita“, povzetek pa je treba dodati kot metapodatek.

17.

 Element izrazne oblike, ki označuje posamezne različice pripravljavca:

(a)

se lahko uporablja za označevanje različnih različic pripravljavca, ki se razlikujejo od prve različice glede na kakršen koli drug vidik, ki se ne nanaša na čas, izčrpnost ali jezik;

(b)

je treba izpustiti, če gre za prvo in/ali edino različico;

(c)

vsebuje črko „S“ in serijsko številko, pri čemer se lahko druga različica označi s „S2“ itn.; če se pojavi druga različica, se lahko prva označi s „S1“;

(d)

mora vedno obstajati v povezavi z elementom pripravljavca, če ta ni avtor dela.

B.   Identifikator na ravni pojavne oblike

18.

 Pojavna oblika je fizična oblika izrazne oblike. Za izražanje pojavne oblike obstaja le en element. Element pojavne oblike:

(a)

je neobvezen in ga je treba uporabiti le, če je relevanten;

(b)

označuje format podatkov, pri čemer se zgleduje po specifikacijah MIME (večnamenska razširitev za elektronsko pošto);

(c)

če se uporabi, mora vsebovati eno od naslednjih okrajšav: doc, docx, html, json, odt, pdf, rdf, rtf, tiff, txt, xhtml, xml;

(d)

zanj veljajo enaka pravila o velikih in malih črkah kot za identifikator izrazne oblike;

(e)

se navede v enojnih oklepajih, da ga ne bi zamešali z ECLI ali identifikatorjem na ravni izrazne oblike; enojni oklepaji se ne smejo uporabiti, če se ne navaja specifična pojavna oblika. Identifikatorji na ravni izrazne oblike in identifikator na ravni pojavne oblike se ne smejo navesti znotraj istih oklepajev;

(f)

se nahaja za identifikatorji na ravni izrazne oblike, če ti obstajajo, in za identifikatorjem ECLI, če identifikatorji na ravni izrazne oblike ne obstajajo;

(g)

pred njim se med oklepaji navede dvopičje, če se uporablja sintaksa z dvopičji, in pika, če se uporablja sintaksa s poševnicami.

C.   Deli

19.

 Priporoča se, da se sodne odločbe strukturirajo in označijo tako, da je mogoče njihove posamezne dele nedvoumno identificirati. Priporočljiva je uporaba sintakse, opisane v tem oddelku. Če se uporabijo drugi identifikatorji delov, je priporočljivo poskrbeti za mehanizem kartiranja in ga objaviti na spletnem mestu ECLI. Tudi če v sodnih odločbah ni mogoče identificirati posameznih delov, se sintaksa iz tega oddelka lahko uporabi za oblikovanje URI za sklicevanje na posamezne dele sodnih odločb.

20.

 Identifikator dela se lahko uporabi na ravni dela, na ravni izrazne oblike in na ravni pojavne oblike.

21.

 Če se uporabi, ga je treba navesti neposredno za zadnjim elementom, ki opredeljuje celotni identifikator sodne odločbe, ki je lahko ECLI ali element izrazne oblike ECLI-XL ali pojavne oblike ECLI-XL.

22.

 Pred delom vedno stoji „#“.

23.

 Če se uporablja kot identifikator, se del nanaša le na en sam del.

24.

 Če se uporablja kot sklicevanje, se lahko nanaša tudi na več delov.

25.

 Enojni del je sestavljen iz oznake, ki ji sledi element oštevilčenja.

26.

 Oznaka je obvezna in mora biti (angleška) okrajšava z naslednjega seznama (celoten pojem/pojasnilo je dodano med oklepaji):

(a)

part (del)

(b)

sec (oddelek)

(c)

subsec (pododdelek)

(d)

para (točka)

(e)

subpara (podtočka)

(f)

head (naslov, del sodbe, ki vsebuje podatke o npr. imenih strank, zastopnikih, datumu odločb, številki zadeve itn.)

(g)

facts (del sodbe, ki navaja dejstva)

(h)

reason (utemeljitev, del odločbe, ki navaja utemeljitev sodnika)

(i)

dec (odločba, tj. sklepni del sodbe)

(j)

anx (priloga)

27.

 Neposredno za elementom oznake – brez ločila ali presledka – stoji element oštevilčenja.

28.

 Element oštevilčenja:

(a)

lahko ga ni ali je en sam, če se uporablja kot identifikator; če se uporablja kot sklicevanje, ga lahko ni, je lahko en sam ali jih je več;

(b)

ni obvezen za oznako „head“, „facts“, „reason“, „dec“ in „anx“. Za vse druge oznake je oštevilčenje obvezno;

(c)

lahko vsebuje (katero koli kombinacijo) arabskih številk ali črk v latinici in tudi pike.

29.

 Enojni del ima lahko hierarhično strukturo, pri čemer se najprej navede hierarhično najvišji del. Ugnezdeni elementi so ločeni z vezajem. Hierarhija je lahko poljubna, le da hierarhičnih elementov z enakimi oznakami ni mogoče kombinirati znotraj ene same hierarhije.

30.

 Sestavljeni del:

(a)

lahko vsebuje niz (skupek zaporednih elementov) na isti hierarhični ravni, pri čemer je treba med prvim in zadnjim elementom oštevilčenja niza uporabiti vezaj („-“). Oznaka se ne sme ponoviti pred zadnjim elementom oštevilčenja;

(b)

lahko vsebuje seznam (skupek nezaporednih elementov) na isti hierarhični ravni, v katerem se za ločevanje elementov oštevilčenja uporablja vejica. Oznaka se ne sme ponoviti pred vsakim elementom oštevilčenja;

(c)

lahko vsebuje kombinacijo niza in seznama za elemente na isti hierarhični ravni;

(d)

lahko vsebuje seznam (vendar ne niza) elementov z različnimi oznakami, ki niso ugnezdeni elementi. Ti elementi so ločeni z vejico.

D.   Ločljivost

31.

 Pri aplikaciji, ki ne more prebrati ECLI-XL, je treba poskrbeti za to, da se te razširitve ne upoštevajo. To se lahko izvede s črtanjem vsega, kar sledi uklepaju („(“) (in vključno z njim) ali pa – če se ne uporablja HTTP – znaku („#“), odvisno od tega, kaj je prej.

32.

 Spletna mesta, ki razvijejo mehanizem za usmerjanje ECLI-XL URI na pravilno izrazno obliko, pojavno obliko ali del, bi morale omogočati obravnavo ECLI-XL URI, ki ne obstajajo na zadevni spletnem mestu. To bi lahko izvedli s preusmeritvijo na pregled različic ECLI, ki so namesto tega na voljo, ali z odločitvijo, kateri „najboljši zadetek“ bi bilo treba prikazati.

III.   Metapodatki

A.   Uvod

33.

 V oddelku B je shema metapodatkov iz prvotne različice teh sklepov Sveta, v oddelku C pa posodobljen in razširjen pregled metapodatkov. Da ne bi prispevali k zapletenosti podatkovnih modelov ter delovanja nacionalnih podatkovnih zbirk in njihovih povezav z vmesnikom za iskanje ECLI, nova shema metapodatkov v celoti vključuje in nadgrajuje prvotno shemo metapodatkov, čeprav bi s tehničnega vidika lahko izbrali druga pravila o poimenovanju. Izjemoma so bile tudi v oddelku C uvedene spremembe prvotne sheme, uvedene v shemi XML, ki se uporablja za povezavo med repozitoriji držav članic in vmesnikom za iskanje ECLI.

B.   Prvotna shema metapodatkov

34.

 Da bi bila sodna praksa razumljivejša in bi jo bilo lažje najti, bi moral vsak dokument s sodno odločbo vsebovati niz metapodatkov iz tega oddelka. Te metapodatke bi bilo treba v čim večji meri opisati v skladu s standardi, določenimi v pobudi za metapodatkovne opise Dublin Core („Dublin Core Metadata Initiative“, v nadaljnjem besedilu: DCMI), kot je nadalje določeno v tem oddelku.

35.

 Vsak dokument, ki je sodba ali njen opis, bi moral oziroma – če ga mora biti mogoče najti z vmesnikom iz dela VI – mora vsebovati naslednje metapodatke:

(a)

dcterms:identifier

Naslov URL, kjer je mogoče najti ta instančni dokument ali informacije o njem. Naslov je lahko v obliki spletnega razreševalnika (web-based resolver) v povezavi z ECLI ali katerega koli drugega naslova URL.

(b)

dcterms:isVersionOf

Ta element mora biti v formatu ECLI, kot je opisano v delu I.

(c)

dcterms:creator

Polni naziv sodišča. Lahko se doda naziv senata ali oddelka.

(d)

dcterms:coverage

Država, v kateri je sedež sodišča ali sodnega organa.

Lahko vsebuje tudi del (zvezne) države, da se opredeli ozemeljska pristojnost.

(e)

dcterms:date

Datum odločbe, ki mora biti zapisan po ISO 8601.

(f)

dcterms:language

Za jezik je treba uporabiti oznako v skladu z Medinstitucionalnim slogovnim priročnikom. Za jezike, ki niso vključeni v slogovni priročnik, je treba uporabiti oznako iz standarda ISO 639.

Ni nujno, da je to jezik prvotne sodbe, temveč je lahko (glavni) jezik instančnega dokumenta.

(g)

dcterms:publisher

(Komercialna ali javna) organizacija, pristojna za objavo tega instančnega dokumenta sodbe.

(h)

dcterms:accessRights

V to polje je treba vpisati eno od dveh vrednosti: „public“ ali „private“. V primeru vpisa „public“ mora biti dokument na določenem naslovu URL dostopen vsem, v nasprotnem primeru je treba vpisati „private“, ne glede na to, ali se dostop javnosti onemogoči iz komercialnih ali drugih razlogov.

(i)

dcterms:type

To polje lahko vsebuje informacije o vrsti izdane odločbe, skladno s shemo. Polje je privzeto za „sodno odločbo“, da se ta vrsta razlikuje od drugih vrst dokumentov.

36.

 Vsak dokument, ki je sodba, lahko vsebuje tudi naslednje metapodatke:

(a)

dcterms:title

Polje za vnos imena ne sme biti kopija drugih polj. Zaželeno je, da se uporabi ime strank ali psevdonim, skladno z nacionalno prakso in predpisi o varstvu podatkov.

(b)

dcterms:subject

V polje za vnos področja se vnese pravno področje. Vsebovati mora eno točko ali več točk iz sheme, ki vsebuje vrednosti za civilno pravo, gospodarsko pravo, družinsko pravo, insolvenčno pravo, mednarodno zasebno pravo, kazensko pravo, pravo EU, upravno pravo, davčno pravo, mednarodno javno pravo in ustavno pravo, vsebuje pa lahko tudi natančnejši opis pravnega področja.

(c)

dcterms:abstract

To polje vsebuje povzetek zadeve, vendar ne opisa, razvrstitve ali razlage.

(d)

dcterms:description

To polje kot opisne elemente vsebuje bodisi ključne besede ali evidenčne stavke.

(e)

dcterms:contributor

Imena sodnikov, generalnih pravobranilcev in drugega osebja, povezanega z zadevo.

(f)

dcterms:issued

Datum objave tega instančnega dokumenta odločbe. Datum je treba zapisati po ISO 8601.

(g)

dcterms:references

(i)

Sklicevanje na druge (pravne) dokumente.

(1)

V primeru sklicevanja na druge nacionalne sodbe oziroma sodbe EU ali ESČP je treba uporabiti ECLI, kadar ima dokument iz sklicevanja ECLI, sicer se vnesejo druga sklicevanja.

(2)

V primeru sklicevanja na pravne instrumente EU je treba po možnosti uporabiti evropski zakonodajni identifikator, če je na voljo, drugače pa številko CELEX.

(3)

V primeru sklicevanja na nacionalne pravne instrumente, sodbe brez ECLI ali strokovne objave je treba uporabiti razpoložljive naslove URL ali druge identifikacijske sisteme.

(h)

dcterms:isReplacedBy

Izdano oznako ECLI je treba dosledno uporabljati. Kljub temu se ni mogoče izogniti preštevilčenju, na primer zaradi upravnih napak ali kadar se oznaka ECLI dodeli odločbam, ki so prej imele kodo sodišča „XX“ (skladno z oddelkom 1). V primeru preštevilčenja se v to polje vnese nova oznaka ECLI. To polje ne sme vsebovati nobenih drugih informacij.

37.

 Vsi metapodatki iz tega oddelka, ki nimajo ustaljenega formata oziroma ne temeljijo na shemi, morajo imeti jezikovno oznako.

C.   Revidirana shema metapodatkov

38.

 Metapodatki lahko obstajajo na različnih ravneh iz funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise (FZBZ). V tem oddelku so določeni za raven dela, izrazne oblike in pojavne oblike. Metapodatki so razvrščeni v raven FZBZ na podlagi elementa, na katerega se nanaša metapodatkovna izjava, in ne na podlagi ravni FZBZ, na kateri deluje avtor metapodatka („creator“ (avtor) za delo, „compiler“ (pripravljavec) za izrazno obliko ali „editor“ (urednik) za pojavno obliko). Zato lahko vsak pripravljavec daje metapodatkovne izjave o ravni dela in o svoji izrazni obliki, ne pa o izraznih oblikah drugega pripravljavca.

39.

 Revidirana in razširjena shema metapodatkov se lahko uporablja neodvisno od ECLI-XL.

40.

 Metapodatki so opredeljeni v funkcionalni specifikaciji. Tehnični okvir za izražanje metapodatkov ni predpisan, da ne bi vsiljevali kakršnih koli tehničnih rešitev. Komisija bi morala v sodelovanju s strokovno skupino za ECLI oblikovati tehnični standard za standardizacijo izmenjave metapodatkov med iskalnikom ECLI in nacionalnimi repozitoriji.

41.

 Tabele v naslednjih oddelkih, v katerih so določeni metapodatki za delo, izrazno obliko in pojavno obliko, vsebujejo naslednje stolpce:

(a)

tehnično poimenovanje: poimenovanje, ki se uporablja v shemah, podatkovnih zbirkah in kot oznaka polj v dokumentih;

(b)

funkcionalno poimenovanje: človeku berljivo poimenovanje polja;

(c)

kardinalnost (CAR), ki lahko ima naslednje vrednosti:

(i)

0:1 – neobvezno polje, vsebuje lahko samo eno vrednost;

(ii)

1:1 – obvezno polje, mora vsebovati natanko eno vrednost;

(iii)

0:n – neobvezno polje, lahko vsebuje več vrednosti;

(iv)

1:n – obvezno polje, lahko vsebuje več vrednosti;

(d)

večjezičnost (ML): določa, ali se polje razlikuje oziroma bi se lahko razlikovalo v različnih jezikih. Če je tako, je potreben jezikovni atribut;

(e)

vrsta: določa tehnično vrsto polja;

(f)

fiksne vrednosti: določa, ali obstajajo fiksne vrednosti in, če je tako, katere;

(g)

opombe: razlaga.

42.

 Metapodatki na ravni dela

Tehnično poimenovanje

Funkcionalno poimenovanje

CAR

ML

Vrsta

Fiksne vrednosti

Opombe

Abstract

Izvleček

0:n

Da

Niz

 

 

CaseNumber

Številka zadeve

0:n

Ne

Niz

 

 

Contributor

Udeleženec

0:n

Da

Niz

 

Priporoča se uporaba polj „party“, „judge“ in „otherThanJudge“, medtem ko se „contributor“ lahko uporabi le, če med njimi ni mogoče razlikovati.

Coverage

Ozemeljska veljavnost

1:n

Da

Niz

 

—

Država ali ozemlje, v kateri je sedež sodišča ali sodnega organa (obvezno);

—

del (zvezne) države, da se opredeli ozemeljska pristojnost (neobvezno).

Creator

Avtor

1:n

Da

Niz

 

Ime sodišča, ki je izdalo odločbo. Ime senata ali oddelka (če obstaja) je po možnosti pod „division“.

Date

Datum sodbe

1:1

Ne

Datum

 

Datum javnega izreka odločbe (v skladu s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah).

DateDeposit

Datum deponiranja

0:1

Ne

Datum

 

V nekaterih jurisdikcijah je pomemben datum deponiranja odločbe.

Description

Opis

0:n

Da

Niz

 

Opisni elementi, bodisi ključne besede ali evidenčni stavki.

Division

Oddelek

0:n

Da

Niz

 

Ime senata ali oddelka sodišča, ki je izdal odločbo.

GlobalAlias

Splošno poimenovanje

0:n

Da

Niz

 

Kakršen koli vzdevek, obče ime, oznaka ali naziv zadeve, ki se v pravni skupnosti uporablja za sklicevanje na sodno odločbo. Navedejo se lahko tudi vzporedni sklici ali identifikatorji, ki jih določijo pravne revije.

Importance

Stopnja pomembnosti

0:1

Ne

Niz

—

low (nizka)

—

medium (srednja)

—

high (visoka)

To je najnižji skupni imenovalec za vse vrste klasifikacij (pravne) pomembnosti.

—

Nizka pomembnost: pravno ali družbeno nepomembne odločbe, pri katerih gre zgolj za aplikacijo procesnega ali materialnega prava. Pripravijo se na podlagi standardnih formul oziroma se objavijo le zaradi skladnosti s pravnim ali političnim okvirom.

—

Srednja pomembnost: odločbe, pri katerih sodnik ni odločal o pomembnem pravnem vprašanju, vendar je imel prostor za presojo dejstev in/ali tehtanje dokazov, ali pa je o pravnih vprašanjih odločil v skladu z obstoječo sodno prakso.

—

Visoka pomembnost: odločbe, ki spreminjajo, izpopolnjujejo, omejujejo ali širijo obstoječo sodno prakso, ali odločbe o pravnih zadevah, o katerih se še ni odločalo, ali o kontroverznih družbenih vprašanjih.

IsVersionOf

Oznaka ECLI

1:1

Ne

Niz

 

Zajema tako različico z dvopičjem (velike ali male črke) kot različico s poševnico (male črke, kot relativen URI).

Judge

Sodnik

0:n

Da

Niz

 

Specifična vrsta udeleženca.

NeutralCitation

Nevtralni sklic

0:1

Ne

Niz

 

V nekaterih državah (z običajnim pravom) se uporablja „nevtralno sklicevanje“, ki omogoča sklicevanje brez navedbe prodajalca in medija. V to polje se lahko vnese nevtralni sklic, če je znan, da se zagotovi mednarodna interoperabilnost.

OfficialLanguage

Uradni jezik

1:n

Ne

Niz

 

Tukaj se navedejo uradni jezik oz. jeziki, v katerih je bila odločba izdana. Navesti je treba tako oznako po ISO 3166-1 alfa-3 kot jezikovno oznako EU (če je na voljo).

Party

Stranka

0:n

Da

Niz

 

 

PreferredForm

Preferenčna oblika zapisa

0:1

Ne

Niz

—

uppercase (velike črke)

—

lowercase (male črke)

—

mixedcase (mešane črke)

Tukaj se navede, ali naj bi bila oznaka ECLI v sintaksi z dvopičji po možnosti zapisana z velikimi (privzeta vrednost), malimi ali mešanimi črkami.

ProfNonJudge

Udeleženi strokovnjaki, ki niso sodniki

0:n

Da

Niz

 

Specifična vrsta udeležencev; lahko se uporabi za osebe, ki se poklicno ukvarjajo z zadevo in niso sodniki.

Reference

Sklicevanja

0:n

Da

Niz/URI

Element ima dva (obvezna) atributa: „type“ in „relation“. Možne vrednosti za „type“:

—

celex

—

ecli

—

eli

—

patent

—

patent_application

—

akn

—

other (privzeta vrednost)

Možne vrednosti za „relation“:

—

citing

—

citedBy

—

followedBy

—

precededBy

Pri kombinaciji teh atributov je nekaj omejitev:

—

„citing“ se lahko nanaša na katero koli vrsto;

—

„citedBy“ se lahko nanaša na „celex“, „ecli“, „patent“, „patent_application“, „akn“ in „other“;

—

„followedBy“ se lahko nanaša na „ecli“;

—

„precededBy“ se lahko nanaša na „ecli“;

ReplacedBy

Nadomeščeno z

0:n

Ne

Niz

 

„replacedBy“ se uporablja le v naslednjih primerih:

—

sodna odločba je ostala enaka, vendar jo je bilo treba zaradi upravne ali tehnološke napake ponovno registrirati pod drugo oznako ECLI; to vključuje primere, ko je bila izrazna oblika že registrirana pod ločeno oznako ECLI, vendar je ponovno registrirana – z uporabo ECLI-XL – kot izrazna oblika druge oznake ECLI;

—

oznaka ECLI s štirimestno oznako datuma je bila nadomeščena z oznako ECLI z osemmestno oznako datuma;

—

oznaki ECLI s kodo sodišča „XX“ je isti ali drug koordinator za ECLI dodelil drugo oznako ECLI, ki ne vsebuje kode sodišča „XX“.

Replaces

Nadomešča

0:n

Ne

Niz

 

Nasprotje od „replacedBy“.

SameAs (owl)

Fiksno alternativno poimenovanje

1:1

Ne

URI

 

Vsebuje identifikator dela kot absolutni URI na http(s)://ecli.eu.

Subject

Področje

0:n

Da

Niz

—

civil law (civilno pravo)

—

commercial law (gospodarsko pravo)

—

family law (družinsko pravo)

—

insolvency law (insolvenčno pravo)

—

private international law (mednarodno zasebno pravo)

—

criminal law (kazensko pravo)

—

EU law (pravo EU)

—

administrative law (upravno pravo)

—

tax law (davčno pravo)

—

international public law (mednarodno javno pravo)

—

constitutional law (ustavno pravo)

—

public accounting law (pravo javnega računovodstva)

Če se polje uporabi, mora vsebovati eno ali več fiksnih vrednosti, poleg tega pa tudi dodatne vrednosti.

Title

Naslov

0:1

Da

Niz

 

 

TypeDocument

Vrsta dokumenta

1:1

Da

Niz

—

judicial decision (sodna odločba) (privzeta vrednost)

—

judgment (sodba)

—

court order (sodna odredba)

—

conclusion (sklep)

—

opinion (mnenje)

—

preliminary question (predhodno vprašanje)

—

preliminary decision (predhodna odločitev)

—

follow-up on preliminary decision (nadaljnji ukrep v zvezi s predhodno odločitvijo)

 

43.

 Metapodatki na ravni izrazne oblike

Tehnično poimenovanje

Funkcionalno poimenovanje

CAR

ML

Vrsta

Fiksne vrednosti

Opombe

AccessRights

Pravice dostopa

1:1

Ne

Niz

—

private (zasebno)

—

public (javno)

Polje „pravice dostopa“ se nanaša na vprašanje, ali je besedilo odločbe v izrazni obliki tega pripravljavca na voljo samo v okviru (plačljive) naročnine.

AuthoritativenessExpression

Avtoritativnost izrazne oblike

1:1

Ne

Niz

—

yes (da)

—

no (ne)

—

unknown (neznano)

„Avtoritativnost“ ne pomeni avtentičnosti različice, temveč da je izrazna oblika odobrena, tj. priznana kot uradna.

Compiler

Pripravljavec

0:1

Da

Niz

 

Vsebuje polno ime avtorja izrazne oblike. Atribut tega elementa vsebuje kodo ECLI-XL za pripravljavca, če je na voljo.

CompilerSpecificExpression

Izrazna oblika, specifična za pripravljavca

0:n

Da

Niz

 

Morebitne pripombe h konkretni izrazni obliki v zvezi z izrazno obliko, specifično za pripravljavca, ki jih ni mogoče vključiti v nobeno drugo metapodatkovno polje.

ComprehensivenessExpression

Celovitost izrazne oblike

0:1

Da

Niz

—

full (neskrajšana)

—

abridged (skrajšana)

—

summarised (povzetek)

 

ExpressionIdentifier

Identifikator izrazne oblike

0:n

Ne

Niz

 

Če ima izrazna oblika lasten identifikator ali prednostni način sklicevanja, ki ni ECLI ali ECLI-XL, se ga lahko navede tukaj (npr. „vzporedno sklicevanje“).

CreationDateExpression

Datum nastanka izrazne oblike

0:1

Ne

Datum

 

 

EcliXLIdentifierExpression

Del identifikatorja ECLI-XL, povezan z izrazno obliko

0:1

Ne

Niz

 

Morebitni vnos zajema tako različico zapisa z dvopičjem (velike ali male črke) kot različico s poševnico (male črke).

Issued

Datum izdaje

0:1

Ne

Datum

 

Datum, na katerega je bila omogočena dostopnost zadevne izrazne oblike, npr. datum objave.

LanguageExpression

Jezik izrazne oblike

0:1

Ne

Niz

 

Lahko ostane prazno, če gre za edini uradni jezik dela.

Izraziti v skladu z ISO 3166-1 alfa-3.

Lahko vsebuje katerega od naslednjih (neobveznih) atributov:

—

„officialLanguage“ (če obstaja več kot en uradni jezik)

—

„authorisedTranslation“

—

„nonAuthorisedTranslation“

TemporalExpression

Vrsta časovnega izraza

0:1

Da

Niz

—

original (izviren)

—

amended (spremenjen)

 

Validity

Veljavnost

0:1

Ne

Datum

 

Lahke vsebuje „startDate“ in/ali „endDate“. Uporaba se priporoča, če obstajajo različni časovni izrazi.

44.

 Metapodatki na ravni pojavne oblike

Tehnično poimenovanje

Funkcionalno poimenovanje

CAR

ML

Vrsta

Fiksne vrednosti

Opombe

AuthoritativenessManifestation

Avtoritativnost pojavne oblike

0:1

Ne

Niz

—

yes (da)

—

no (ne)

 

CreationDateManifestation

Datum nastanka pojavne oblike

0:1

Ne

Datum

 

 

DataFormat

Podatkovni format

1:1

Ne

Niz

—

doc

—

docx

—

html

—

json

—

odt

—

pdf

—

rdf

—

rtf

—

tiff

—

txt

—

xhtml

—

xml

 

Editor

Urednik

0:1

Da

Niz

 

Avtor pojavne oblike, če je relevantno.

EcliXLIdentifierManifestation

Del identifikatorja ECLI-XL, povezan s pojavno obliko.

0:1

Ne

Niz

 

Morebiten vnos zajema tako različico zapisa z dvopičjem (velike ali male črke) kot različico s poševnico (male črke), oba kot relativen URI (del).

Identifier

Identifikator

1:n

Ne

URI

 

Ta element se lahko uporabi za pridobitev dejanskega dokumenta. Po možnosti zapisan kot identifikator ECLI-XL, vendar to ni obvezno.

IV.   Nacionalno izvajanje

A.   Nacionalni koordinator za ECLI

45.

 Vsaka država, ki uporablja ECLI, mora za nacionalnega koordinatorja za ECLI imenovati vladni ali pravosodni organ. Vsaka država ima lahko le enega koordinatorja za ECLI.

46.

 Nacionalni koordinator za ECLI skrbi za:

(a)

seznam sodišč in sodnih organov, ki lahko imajo kodo iz oddelka I;

(b)

odločanje ali usklajevanje o tem, ali in v kakšni meri bi moral biti datum v ECLI sestavljen iz štirih ali osmih števk;

(c)

sodelovanje v skupini strokovnjakov za ECLI v okviru Delovne skupine Sveta za e-pravo.

47.

 Nacionalni koordinator za ECLI bi moral na spletni strani ECLI iz dela V objaviti informacije o sestavi vrstilnega števnika in druge informacije o načinu izvajanja ECLI.

48.

 Če se oznaka XX v državi članici lahko uporablja kot koda sodišča za odločbe iz drugih jurisdikcij, bi moral nacionalni koordinator za ECLI, če in ko se tem odločbam v okviru druge jurisdikcije dodeli izviren ECLI, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi oznake XX-ECLI z uporabo elementa <ReplacedBy/> nadomesti z izvirnimi ECLI. Vendar koordinatorju za ECLI ni treba vnesti morebitnih oznak ECLI s kodo sodišča XX, ki so jih dodelile druge države članice, v element <Replaces/>.

B.   Izvajanje

49.

 Za izvajanje ECLI na nacionalni ravni so odgovorne države, ne glede na možnost financiranja iz evropskega proračuna.

50.

 Sodišča in sodni organi ene države se lahko ob različnih trenutkih pridružijo sistemu ECLI.

51.

 Zaradi poenostavitve sklicevanja bi bilo treba ECLI uporabljati tudi pri fizičnih objavah same sodbe.

52.

 Priporočeno je, da se ECLI dodeli vsem izdanim sodbam in ne le tistim, ki se objavijo na spletnih mestih pravosodnih organov.

53.

 ECLI se lahko dodeli preteklim sodbam. Tak pristop se spodbuja.

54.

 Dodeljevanje ECLI na nacionalni ravni je treba organizirati ločeno v skladu s smernicami evropskega okvira interoperabilnosti.

55.

 Ko se ECLI vključi v sodno odločbo ali se na njej natisne, je priporočeno, da se oznaka ne navede le v sintaksi z dvopičji, temveč tudi kot HTTP URI pojavne oblike. Slednje se lahko označi kot „ta dokument“, „ta različica“ ali kaj podobnega.

V.   Spletno mesto ECLI

56.

 Vzpostaviti bi bilo treba spletno mesto ECLI, ki bi moralo biti del portala evropskega e-pravosodja.

57.

 To spletno mesto bi moralo vsebovati:

(a)

informacije o formatu in uporabi ECLI. V zvezi s formatom bi moralo vključevati:

(i)

pravila oblikovanja iz oddelka I;

(ii)

(sklic na) seznam kratic sodelujočih držav;

(iii)

seznam kratic po posamezni državi, ki se uporabljajo za sodelujoča sodišča in sodne organe. Imena sodišč bi bilo treba prevesti v vse jezike v skladu z večjezičnim tezavrom imen organizacij, kot naj bi se uporabljal v okviru portala e-pravosodja, imena pa opremiti s povezavami na opise teh sodišč, če so navedeni na portalu e-pravosodja ali na katerem koli drugem spletnem mestu;

(iv)

opis pravil oblikovanja vrstilnega števnika za vsako državo (če je na voljo);

(v)

tehnične informacije;

(b)

informacije o razpoložljivosti metapodatkov;

(c)

informacije o nacionalnih koordinatorjih za ECLI, in sicer o njihovi vlogi in pristojnostih, pa tudi kontaktne podatke po posameznih državah;

(d)

spletno mesto bi moralo omogočati dostop do iskalnika ECLI.

VI.   Iskalnik ECLI

58.

 Vzpostaviti bi bilo treba iskalnik ECLI za iskanje sodnih odločb po ECLI, metapodatkih in besedilu.

59.

 V skladu z akcijskim načrtom za evropsko e-pravosodje bi moral biti iskalnik ECLI po naravi decentraliziran: podatkovna zbirka na evropski ravni ne bi smela biti namenjena nadomeščanju nacionalnih rešitev.

60.

 Evropska komisija je odgovorna za tehnično delovanje iskalnika ECLI.

61.

 Komisija mora vzdrževati register pripravljavcev izraznih oblik, ki bi moral biti dostopen prek iskalnika ECLI.

62.

 Iskalnik ECLI bi moral imeti RESTful API.

63.

 Končnim uporabnikom je treba na spletnem mestu ECLI omogočiti dostop do iskalnika ECLI, čeprav ni nujno, da je iskalnik tehnično gledano sestavni del tega spletnega mesta.

64.

 Evropska komisija mora zagotoviti natančno opredeljen vmesnik, da bo lahko iskalnik ECLI indeksiral podatkovne zbirke s sodnimi odločbami.

65.

 V primeru zlorabe ali neprimernega ravnanja si Komisija pridržuje pravico, da zadevni organizaciji zavrne pravico do povezave z iskalnikom ECLI ali pa ji, v primeru sistematičnih kršitev, povezavo prekine.

66.

 Razreševalnik mora biti dostopen na https://e-justice.europa.eu/ecli/, pri čemer se z vpisom ECLI za tem naslovom prikažejo razpoložljivi podatki o tem ECLI prek vmesnika za iskanje. Poleg tega se lahko uporabi tudi https://ecli.eu.

VII.   ECLI znotraj EU

67.

 Koordinator za ECLI na ravni jurisdikcij EU je Sodišče Evropske unije.

68.

 Kjer je to ustrezno, bi bilo treba v Prilogi I „država“ ali „država članica“ razumeti kot „EU“.

PRILOGA II

Uporaba ECLI in ECLI-XL v pravnih besedilih

1.

 Ime „ECLI“ bi bilo treba uporabljati le za navajanje sodne odločbe na ravni dela.

2.

 Priporočeno je, da se ECLI uporablja kot prednostni ali dodatni način navajanja sodnih odločb.

3.

 Oznaka ECLI bi morala biti pri sklicevanju vedno izpisana v celoti. Nobeni elementi se ne bi smeli izpustiti.

4.

 Če se ECLI navaja v besedilih, ki jih bodo brali ljudje, se zelo priporoča, da se uporabi sintaksa z dvopičji z velikimi ali malimi črkami.

5.

 Če so v pravnih dokumentih navedena sklicevanja na sodne odločbe, so večinoma mišljena kot sklicevanja na raven dela, ne pa na specifično jezikovno, časovno, uredniško ali drugo različico. Zato bi bilo treba za takšno sklicevanje uporabiti ECLI, brez navedbe specifične različice.

6.

 Izjeme od tega pravila so mogoče, če je treba zaradi pravnih ali dokumentacijskih razlogov izrecno navesti specifično različico, na primer ko se primerjata dve jezikovni različici.

7.

 Oznaka ECLI-XL je zasnovana tako, da omogoča tehnično razlikovanje med takšnimi različicami, vendar se močno priporoča, da se ECLI-XL ne navaja v besedilih, ki jih bodo brali ljudje, temveč se celoten ECLI-XL navede le v opombi ali kot tehnična koda v spletni povezavi.

8.

 Če informacijski sistem daje prednost temu, da uporabnika usmeri k specifični izrazni ali pojavni obliki sodne odločbe, čeprav take različice niso pravno pomembne, bi bilo treba povezave (npr. z uporabo slogovnih datotek) vzpostaviti tako, da kakršne koli informacije, ki bi lahko povzročile napačno razumevanje predvidene ravni sklicevanja, niso vidne uporabniku.

9.

 V nasprotju s specifično izrazno ali pojavno obliko sodne odločbe so sklicevanja na določene dele sodbe v pravnih besedilih izrecna in namerna. Ker lahko pri ECLI-XL pride do napak, kadar ljudje tvorijo ali poskušajo razumeti sklicevanja na dele besedila, se močno priporoča, da se tovrstna sklicevanja ECLI-XL uporabijo le v spletnih povezavah in drugi strojno berljivi kodi ali kot dodatne informacije v opombah, medtem ko bi morali biti deli v besedilu opisani v skladu z lokalnimi navadami ali smernicami za navajanje.

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/23

Izjava Komisije

(2019/C 360/02)

Komisija ugotavlja, da ima Unija izključno zunanjo pristojnost za geografske označbe in k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma pristopa kot samostojna pogodbenica. To sledi iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. oktobra 2017 (zadeva C-389/15 – Komisija proti Svetu). Glede na izključno zunanjo pristojnost EU države članice same ne morejo postati pogodbenice Ženevskega akta in ne bi smele več same zaščititi geografskih označb, ki jih na novo registrirajo tretje države, vključene v lizbonski sistem. Ker se Komisija zaveda izjemnih okoliščin, da je sedem držav članic že dolgo pogodbenic Lizbonskega sporazuma, da imajo po njem registrirane veliko intelektualne lastnine in da je potreben gladek prehod, bi se bila izjemoma pripravljena strinjati, da se v tem posebnem primeru Bolgariji, Češki, Slovaški, Franciji, Madžarski, Italiji in Portugalski dovoli, da v interesu EU pristopijo k Ženevskemu aktu.

Komisija odločno nasprotuje vztrajanju Sveta, da bi se vsem državam članicam EU, ki to želijo, dovolila ratifikacija Ženevskega akta ali pristop k njemu skupaj z Unijo, za kar kot razlog navaja ureditev glasovalnih pravic Unije iz točke (b)(ii) člena 22(4) Ženevskega akta in ne navedenih izjemnih okoliščin.

Poleg tega želi Komisija opozoriti, da ker Unija izvaja notranjo pristojnost pri geografskih označbah za kmetijstvo, države članice EU ne morejo imeti lastnih nacionalnih sistemov za zaščito kmetijskih geografskih označb.

Zato si Komisija med drugimi pravicami pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev proti sklepu Sveta in v vsakem primeru meni, da ta zadeva ne more predstavljati precedensa za katere koli druge obstoječe ali prihodnje mednarodne sporazume / sporazume Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, zlasti, vendar ne samo, če je EU sama na podlagi svoje izključne pristojnosti že ratificirala mednarodne sporazume.

Evropska komisija

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/24

Menjalni tečaji eura (1)

23. oktober 2019

(2019/C 360/03)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1123

JPY

japonski jen

120,63

DKK

danska krona

7,4707

GBP

funt šterling

0,86408

SEK

švedska krona

10,7385

CHF

švicarski frank

1,1004

ISK

islandska krona

138,90

NOK

norveška krona

10,1775

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,638

HUF

madžarski forint

329,11

PLN

poljski zlot

4,2786

RON

romunski leu

4,7603

TRY

turška lira

6,4318

AUD

avstralski dolar

1,6252

CAD

kanadski dolar

1,4558

HKD

hongkonški dolar

8,7235

NZD

novozelandski dolar

1,7361

SGD

singapurski dolar

1,5161

KRW

južnokorejski won

1 303,45

ZAR

južnoafriški rand

16,3217

CNY

kitajski juan

7,8684

HRK

hrvaška kuna

7,4418

IDR

indonezijska rupija

15 604,46

MYR

malezijski ringit

4,6578

PHP

filipinski peso

56,765

RUB

ruski rubelj

71,0887

THB

tajski bat

33,730

BRL

brazilski real

4,5459

MXN

mehiški peso

21,3268

INR

indijska rupija

78,8245

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/25

Obvestilo vlade Republike Poljske v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

Obvestilo o predložitvi vloge za koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč

(2019/C 360/04)

ODDELEK I: PRAVNA PODLAGA

1.

Člen 49ec(2) Geološkega in rudarskega zakona z dne 9. junija 2011 (Dziennik Ustaw (List zakonov) 2019, št. 868, kakor je bil spremenjen)

2.

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3; posebna poljska izdaja, poglavje 6(2), str. 262)

ODDELEK II: NAROČNIK

Ime: Ministerstwo Środowiska (Ministrstvo za okolje)

Poštni naslov: ul. Wawelska 52/54, 00-922 Varšava, Poljska

Tel. +48 223692449

Faks +48 223692460

Internet: www.gov.pl/web/srodowisko

ODDELEK III: PREDMET POSTOPKA

1.   Informacija o predložitvi vloge za koncesijo:

Organu, ki podeljuje koncesijo, je bila predložena vloga za koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Września“

2.   Vrsta dejavnosti, za katere je koncesija namenjena

Koncesija za iskanje in raziskovanje nahajališč nafte in zemeljskega plina ter črpanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč na območju „Września“, v koncesijskem bloku 208

3.   Območje, na katerem se bodo izvajale dejavnosti

Meja območja je opredeljena z geodetskimi črtami, ki povezujejo točke z naslednjimi koordinatami koordinatnega sistema PL-1992:

Točka

X [PL-1992]

Y [PL-1992]

1

515 930,240

398 083,120

2

515 963,510

398 208,960

3

515 376,160

432 138,190

4

487 544,580

431 628,470

5

488 133,210

397 506,680

6

497 398,760

397 698,610

7

515 930,234

398 083,120

Površina navpične projekcije območja je 950,19 km2.

Upravno območje:

Velikopoljsko vojvodstvo:

okrožje Gniezno, občine: Gniezno, Łubowo, Niechanowo, občine in mesta: Czerniejewo, Witkowo, mesto Gniezno;

okrožje Słupca, občine: Orchowo, Słupca, Ostrowite, Powidz, Strzałkowo, mesto Słupca;

okrožje Września, občina Kołaczkowo, občine in mesta: Miłosław, Września, Nekla.

4.   Rok za predložitev vlog za koncesijo za druge zadevne subjekte, ki bi jih lahko zanimala dejavnost, za katero se podeljuje koncesija, je vsaj 90 dni od datuma objave razpisa v Uradnem listu Evropske unije:

Vloge za koncesijo je treba predložiti osrednji pisarni Ministrstva za okolje najpozneje do 12:00 po srednjeevropskem času na zadnji dan 180-dnevnega obdobja, ki se začne dan po objavi razpisa v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Merila za ocenjevanje vlog za podelitev koncesije, pri čemer se navede njihov pomen, določen v skladu s členom 49k(1) 1, 1a in 3 Geološkega in rudarskega zakona:

Prejete vloge bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril:

30 % –

obseg in načrt geoloških del, vključno s predlaganimi geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

20 % –

obseg in načrt obveznega zbiranja vzorcev s pomočjo geoloških dejavnosti, vključno z vzorčenjem v izvrtanem jedru;

20 % –

finančne zmožnosti, ki dajejo ustrezno jamstvo, da bodo dejavnosti v zvezi z iskanjem in raziskovanjem nahajališč ogljikovodikov ter črpanjem ogljikovodikov iz nahajališč dejansko opravljene, ter zlasti viri in načini financiranja načrtovanih dejavnosti, vključno z deležem lastnih sredstev in zunanjega financiranja;

20 % –

predlagano tehnologijo za izvajanje geoloških del, vključno z geološkimi ali rudarskimi dejavnostmi;

5 % –

tehnične zmožnosti za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč, ter zlasti razpoložljivost ustreznih tehničnih, organizacijskih, logističnih in kadrovskih potencialov (od tega 2 % za sodelovanje v zvezi z razvojem in izvajanjem inovativnih rešitev glede iskanja, raziskovanja in črpanja ogljikovodikov iz nahajališč z znanstvenimi organi, ki raziskujejo geološko sestavo Poljske, ter analiz, tehnologij in metod iskanja nahajališč, ki upoštevajo posebnosti poljskih geoloških razmer in se lahko uporabljajo v navedenih razmerah);

5 % –

izkušnje s področja iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov ali črpanja ogljikovodikov iz nahajališč, ki zagotavljajo varno opravljanje dejavnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi in živali ter varstvo okolja.

Če je v fazi ocenjevanja vlog na podlagi zgoraj navedenih meril več ponudb enako ocenjenih, bo dodatno merilo za dokončen izbor med navedenimi ponudbami znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici v fazi iskanja in raziskovanja.

DEL IV DODATNE INFORMACIJE

IV.1)   Vloge je treba poslati na naslednji naslov:

Ministerstwo Środowiska (Ministrstvo za okolje)

Departament Geologii i Koncesji Geologicznych (Oddelek za geologijo in geološke koncesije)

ul. Wawelska 52/54

00-922 Warszawa/Varšava

POLSKA/POLJSKA

IV.2)   Informacije so na voljo:

—

na spletni strani poljskega ministrstva za okolje: https://www.gov.pl/web/srodowisko

—

na Oddelku za geologijo in geološke koncesije (Departament Geologii i Koncesji Geologicznych)

Ministerstwo Środowiska (Ministrstvo za okolje)

ul. Wawelska 52/54

00-922 Warszawa/Varšava

POLSKA/POLJSKA

Tel. +48 225792449

Faks +48 225792460

E-naslov: dgk@mos.gov.pl

IV.3)   Sklep kvalifikacijskega postopka:

Vloge za koncesijo lahko predloži subjekt, za katerega je bila s kvalifikacijskim postopkom potrjena usposobljenost, kakor to določa člen 49a(17) Geološkega in rudarskega zakona.

IV.4)   Minimalna višina pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici:

Minimalni znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici za območje „Września“ za petletno osnovno obdobje za fazo iskanja in raziskovanja znaša 212 833,06 PLN (z besedami: dvesto dvanajst tisoč osemsto triintrideset zlotov in šest grošev) na leto. Letni znesek pristojbine za podelitev užitka na rudarski pravici za namene iskanja in raziskovanja rudnin je prilagojen srednjeročnemu letnemu indeksu cen življenjskih potrebščin in storitev kumulativno za obdobje od sklenitve sporazuma do leta pred datumom plačila pristojbine, kakor jo je določil predsednik osrednjega statističnega urada Uradnega lista Republike Poljske (Monitor Polski).

IV.5)   Podelitev koncesije in užitka na rudarski pravici

Organ, ki podeljuje koncesijo, po pridobitvi mnenj ali dogovorov, ki jih zahteva geološki in rudarski zakon, podeli koncesijo za iskanje in raziskovanje nahajališč ogljikovodikov ter črpanje ogljikovodikov iz nahajališč:

1)

subjektu, ki je predložil najboljše ocenjeno vlogo, ali

2)

kadar je najboljše ocenjena vloga za koncesijo vloga, ki jo je skupaj predložilo več subjektov, subjektom tega dogovora o sodelovanju, in sicer ko ta dogovor predložijo organu, ki podeljuje koncesijo,

– ter istočasno ne bo podelilo koncesije drugim (člen 49ee (1) Geološkega in rudarskega zakona).

Organ, ki podeljuje koncesijo, bo pogodbo o užitku na rudarski pravici sklenil s subjektom, ki je predložil najboljše ocenjeno vlogo, kadar pa je najboljše ocenjena vloga za koncesijo vloga, ki jo je skupaj predložilo več subjektov, z vsemi subjekti, ki so predložili skupno vlogo (člen 49ee(2) Geološkega in rudarskega zakona) Da bi zadevno podjetje lahko izvajalo dejavnosti iskanja in raziskovanja nahajališč ogljikovodikov in črpanja ogljikovodikov iz nahajališč na Poljskem, mora imeti tako užitek na rudarski pravici kot koncesijo.

IV.6)   Zahteve, ki jih mora izpolnjevati vloga za koncesijo in dokumenti, ki se zahtevajo od vložnikov

Člen 49eb Geološkega in rudarskega zakona določa elemente vloge za koncesijo.

Kot namen geoloških del, vključno z geološkimi dejavnostmi, je treba navesti starost geoloških formacij (geološki namen), v katerih se bodo izvajala geološka dela

IV.7)   Najnižja kategorija raziskovanja nahajališča:

Kategorija C je najnižja kategorija raziskovanja na območju Września za nahajališče nafte in zemeljskega plina.

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/28

Seznam skladov in podobnih pravnih ureditev, ki jih ureja zakonodaja držav članic, kakor je bil priglašen Komisiji

(2019/C 360/05)

Ta zbirni seznam je Evropska komisija objavila v skladu s členom 31(10) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (1), spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES, kakor je bila spremenjena. Seznam temelji izključno na skladih ali podobnih pravnih ureditvah, ki so jih države članice uradno priglasile do 10. septembra 2019.

Država članica

Priglašeni sklad ali podobna pravna ureditev

Belgija

Fideï-commis de residuo

Bolgarija

noben

Češka

Svěřenský fond

Danska

noben

Nemčija

ni priglasitve

Estonija

noben

Irska

(a)

Express trusts

(b)

Statutory trusts

(c)

Trusts imposed or arising by operation of law

Grčija

noben

Španija

ni priglasitve

Francija

Fiducies

Hrvaška

noben

Italija (*1)

(a)

Mandato fiduciario

(b)

Vincolo di destinazione

Ciper (*1)

(a)

Εμπιστεύματα

(b)

Διεθνή εμπιστεύματα

Latvija

noben

Litva

noben

Luksemburg

(a)

Trusts

(b)

Contrats fiduciaires

Madžarska

Vagyonkezelő alapítvány

Malta

(a)

Trusts

(b)

Foundations

Nizozemska (*1)

Fonds

Avstrija

ni priglasitve

Poljska

noben

Portugalska

ni priglasitve

Romunija

Fiducia

Slovenija

noben

Slovaška

noben

Finska

noben

Švedska

noben

Združeno kraljestvo

ni priglasitve

(1)  UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

(*1)  Skladi se priznajo na podlagi določb Haaške konvencije z dne 1. julija 1985 o pravu, ki velja za sklade, in o njihovem priznavanju, ki jo je pripravila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu

V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/30

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9591 – MHI/PT)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 360/06)

1.   

Komisija je 15. oktobra 2019 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

—

Mitsubishi Heavy Industries, Ltd. („MHI“, Japonska),

—

Primetals Technologies, Limited („PT“, Združeno kraljestvo), ki je pod skupnim nadzorom družb MHI in Siemens Aktiengesellschaft („Siemens AG“, Nemčija).

Podjetje MHI pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem PT.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—

za MHI: ladjedelništvo in oceanski razvoj, pogonski sistemi, sistemi jedrske energije, kompresorji in kompresorski nizi, turbine, industrijski stroji, oprema za avtomobilsko industrijo, strojništvo, infrastruktura in drugo,

—

za PT: načrtovanje in gradnja obratov v metalurški industriji in povezanih storitev vodenja projektov.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9591 – MHI/PT

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/32

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9499 – AXA/Cardif/SECAR)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 360/07)

1.   

Komisija je 16. oktobra 2019 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

—

AXA (Francija),

—

BNP Paribas Cardif („Cardif“, Francija), ki je pod nadzorom podjetja BNP Paribas,

—

Société Civile pour l’Etude et l’Aménagement du Centre d’Affaires Régional de Rungis („SECAR“, Francija), ki je pod nadzorom podjetja Cardif.

Podjetji AXA in Cardiff pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotnim podjetjem SECAR.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—

za podjetje AXA: zavarovalna skupina, dejavna na področju življenjskih zavarovanj, zdravstvenih zavarovanj in drugih oblik zavarovanja, pa tudi v okviru upravljanja naložb na svetovni ravni,

—

za podjetje Cardif: zavarovalniška skupina, dejavna na področju varčevalnih produktov in zaščite ter upravljanja naložb na svetovni ravni,

—

za podjetje SECAR: podjetje, ki je lastnik trgovskega centra „Belle Épine“, ki se nahaja v kraju Thiais v regiji Ile-de-France.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9499 – AXA/Cardif/SECAR

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 360/33

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9531 – Assicurazioni Generali/Seguradoras Unidas/AdvanceCare)

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 360/08)

1.   

Komisija je 16. oktobra 2019 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

—

Assicurazioni Generali S.p.A. („Generali“, Italija),

—

Seguradoras Unidas, S.A. („Seguradoras Unidas“, Portugalska), trenutno pod nadzorom investicijskih skladov, ki jih upravljajo povezana podjetja skupine Apollo Management, LP. („Apollo Group“, ZDA),

—

AdvanceCare Gestão de Serviços de Saúde, S.A („AdvanceCare“, Portugalska), trenutno pod nadzorom investicijskih skladov, ki jih upravljajo povezana podjetja skupine Apollo Group.

Podjetje Generali pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnimi podjetji Seguradoras Unidas in AdvanceCare.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—

za Generali: zagotavljanje storitev zavarovanja, pozavarovanja, upravljanja sredstev in pomoči v 60 državah po vsem svetu,

—

za Seguradoras Unidas: zagotavljanje zavarovanja na Portugalskem,

—

za AdvanceCare: zagotavljanje storitev upravljanja zdravstvenega zavarovanja, ocenjevanja tveganja in odškodninskih zahtevkov na Portugalskem.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9531 – Assicurazioni Generali/Seguradoras Unidas/AdvanceCare

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).