Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2019/C 270/01)

Zadnja objava

UL C 263, 5.8.2019

Prejšnje objave

UL C 255, 29.7.2019

UL C 246, 22.7.2019

UL C 238, 15.7.2019

UL C 230, 8.7.2019

UL C 220, 1.7.2019

UL C 213, 24.6.2019

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Saarbrücken – Nemčija) – kazenski postopek zoper K.P.

(Zadeva C-458/15) (1)

(Predhodno odločanje - Skupna zunanja in varnostna politika - Boj proti terorizmu - Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom - Zamrznitev sredstev - Skupno stališče 2001/931/SZVP - Člen 1(4) in (6) - Uredba (ES) št. 2580/2001 - Člen 2(3) - Odločitev Sveta, da organizacijo ohrani na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja - Veljavnost)

(2019/C 270/02)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Saarbrücken

Stranka v postopku v glavni stvari

K.P.

Izrek

1.

Pri preučitvi vprašanja za predhodno odločanje ni bil razkrit noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost: — Sklepa Sveta z dne 28. junija 2007 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi sklepov 2006/379/ES in 2006/1008/ES (2007/445/ES); — Sklepa Sveta z dne 20. decembra 2007 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2007/445/ES (2007/868/ES); — Sklepa Sveta z dne 15. julija 2008 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2007/868/ES (2008/583/ES) in — Sklepa Sveta z dne 26. januarja 2009 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2008/583/ES (2009/62/ES).

2.

Uredba Sveta (ES) št. 501/2009 z dne 15. junija 2009 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2009/62/ES ni veljavna v delu, v katerem so Osvobodilni tigri tamilskega Eelama z njo ohranjeni na seznamu iz člena 2(3) Uredbe sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu.

---

(1)  UL C 354, 26.10.2015.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 19. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe First-tier Tribunal (Tax Chamber) – Združeno kraljestvo) – C & J Clark International Ltd/Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-612/16) (1)

(Predhodno odločanje - Protidamping - Razlaga in veljavnost uredb, ki ponovno vzpostavljata protidampinške dajatve po izreku razveljavitvene sodbe Sodišča - Pravna podlaga - Prepoved retroaktivnosti - Zastaranje)

(2019/C 270/03)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

First-tier Tribunal (Tax Chamber)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: C & J Clark International Ltd

Tožena stranka: Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Izrek

1.

Pri presoji Sodišču predloženih vprašanj glede veljavnosti ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1395 z dne 18. avgusta 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo družbe Buckinghan Shoe Mfg Co., Ltd., Buildyet Shoes Mfg., DongGuan Elegant Top Shoes Co. Ltd, Dongguan Stella Footwear Co Ltd, Dongguan Taiway Sports Goods Limited, Foshan City Nanhai Qun Rui Footwear Co., Jianle Footwear Industrial, Sihui Kingo Rubber Shoes Factory, Synfort Shoes Co. Ltd., Taicang Kotoni Shoes Co. Ltd., Wei Hao Shoe Co. Ltd., Wei Hua Shoe Co. Ltd., Win Profile Industries Ltd, in izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14, prav tako pa ne Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1647 z dne 13. septembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama, ki jo proizvajajo družbe Best Royal Co. Ltd, Lac Cuong Footwear Co., Ltd, Lac Ty Co., Ltd, Saoviet Joint Stock Company (Megastar Joint Stock Company), VMC Royal Co Ltd, Freetrend Industrial Ltd. in z njo povezana družba Freetrend Industrial A (Vietnam) Co, Ltd., Fulgent Sun Footwear Co., Ltd, General Shoes Ltd, Golden Star Co, Ltd, Golden Top Company Co., Ltd, Kingmaker Footwear Co. Ltd., Tripos Enterprise Inc., Vietnam Shoe Majesty Co., Ltd, ter izvajanje sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14.

2.

Ureditev zastaranja, določena v členu 221(3) Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000, se uporablja za pobiranje protidampinških dajatev, vzpostavljenih z izvedbenima uredbama, navedenima v točki 1 izreka te sodbe.

---

(1)  UL C 38, 6.2.2017.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. junija 2019 – Republika Avstrija/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-591/17) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Členi 18, 34, 56 in 92 PDEU - Ureditev države članice, s katero je določena dajatev za uporabo infrastrukture za osebna motorna vozila - Položaj, v katerem je lastnikom vozil, registriranih v tej državi članici, priznana olajšava pri davku na motorna vozila v znesku, ki je enak znesku te dajatve)

(2019/C 270/04)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Avstrija (zastopniki: G. Hesse, J. Schmoll in C. Drexel, agenti)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze in S. Eisenberg, agenta, skupaj s C. Hillgruberjem, Rechtsanwalt)

Intervenientka v podporo tožeče stranke: Kraljevina Nizozemska (zastopniki: J. Langer, J.M. Hoogveld in M. Bulterman, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Kraljevina Danska (zastopnika: J. Nymann-Lindegren in M. Wolff, agenta)

Izrek

1.

Zvezna republika Nemčija s tem, da je uvedla dajatev za uporabo infrastrukture za osebna motorna vozila in hkrati v korist lastnikov motornih vozil, registriranih v Nemčiji, določila olajšavo pri davku na motorna vozila vsaj v znesku, kakršen je znesek plačane dajatve, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 18, 34, 56 in 92 PDEU.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Zvezna republika Nemčija nosi tri četrtine stroškov, ki jih je priglasila Republika Avstrija, in svoje stroške.

4.	Republika Avstrija nosi četrtino svojih stroškov.

5.	Kraljevina Nizozemska in Kraljevina Danska nosita svoje stroške.

---

(1)  UL C 402, 27.11.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta förvaltningsdomstolen – Švedska) – Skatteverket/Memira Holding AB

(Zadeva C-607/17) (1)

(Predhodno odločanje - Davek od dohodkov pravnih oseb - Skupina družb - Svoboda ustanavljanja - Odbitek izgub, ki jih je utrpela hčerinska družba nerezidentka - Pojem „dokončne izgube“ - Združitev s pripojitvijo hčerinske družbe k matični družbi - Zakonodaja države rezidentstva hčerinske družbe, ki v primeru združitve odbitek izgub odobri le subjektu, ki jih je utrpel)

(2019/C 270/05)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Högsta förvaltningsdomstolen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Skatteverket

Tožena stranka: Memira Holding AB

Izrek

1.

Za presojo dokončnosti izgub hčerinske družbe nerezidentke v smislu točke 55 sodbe z dne 13. decembra 2005, Marks & Spencer (C 446/03, EU:C:2005:763) okoliščina, da država članica hčerinske družbe v primeru združitve ne omogoča prenosa izgub z ene družbe na drugo davčno zavezanko, čeprav država članica matične družbe določa tak prenos v primeru združitve družb rezidentk, ni odločilna, razen če matična družba dokaže, da takšnih izgub ne more unovčiti ob prodaji, zlasti tako, da jih tretja oseba v prihodnjih obdobjih upošteva za davčne namene.

2.	V primeru, da bi okoliščina, navedena v prvem vprašanju, postala upoštevna, ni pomembno, da v državi rezidentstva hčerinske družbe ne obstaja noben drug subjekt, ki bi v primeru združitve izgube lahko odbil, če bi bil tak odbitek dovoljen.

---

(1)  UL C 5, 8.1.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta förvaltningsdomstolen – Švedska) – Skatteverket/Holmen AB

(Zadeva C-608/17) (1)

(Predhodno odločanje - Davek od dohodkov pravnih oseb - Skupina družb - Svoboda ustanavljanja - Odbitek izgub hčerinske družbe nerezidentke - Pojem „dokončne izgube“ - Uporaba za družbo vnukinjo - Zakonodaja države, v kateri ima sedež matična družba, ki zahteva neposredno lastništvo hčerinske družbe - Zakonodaja države, v kateri ima sedež hčerinska družba, ki omejuje izravnavo izgub in jo prepoveduje v letu likvidacije)

(2019/C 270/06)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Högsta förvaltningsdomstolen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Skatteverket

Tožena stranka: Holmen AB

Izrek

1.

Pojem dokončnih izgub hčerinske družbe nerezidentke v smislu točke 55 sodbe z dne 13. decembra 2005, Marks & Spencer (C 446/03, EU:C:2005:763), se ne uporablja za družbo vnukinjo, razen če so vse vmesne družbe med matično družbo, ki uveljavlja davčno olajšavo za skupino, in družbo vnukinjo, ki je ustvarila izgube, ki jih je mogoče šteti za dokončne, rezidentke iste države članice.

2.

Za presojo dokončnosti izgub hčerinske družbe nerezidentke v smislu točke 55 sodbe z dne 13. decembra 2005, Marks & Spencer (C 446/03, EU:C:2005:763), okoliščina, da država članica hčerinske družbe v letu likvidacije ne omogoča prenosa izgub iz ene družbe na drugo davčno zavezanko, ni odločilna, razen če matična družba dokaže, da takšnih izgub ne more odbiti tako, da jih, med drugim ob prodaji, tretja oseba v prihodnjih obdobjih upošteva v davčne namene.

3.

V primeru, v katerem bi okoliščina, navedena v točki 2 tega izreka, postala upoštevna, ni pomembno v kolikšnem obsegu je zakonodaja države hčerinske družbe, ki je ustvarila izgubo, ki jo je mogoče opredeliti kot dokončno, povzročila, da dela njenih izgub ni bilo mogoče izravnati s tekočimi dobički hčerinske družbe, ki ima izgubo, ali tekočimi dobički drugega subjekta iste skupine.

---

(1)  UL C 5, 8.1.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. junija 2019 – RF/Evropska komisija

(Zadeva C-660/17 P) (1)

(Pritožba - Ničnostna tožba - Pošiljanje tožbe po telefaksu - Prepozna vložitev izvirnika tožbe pri Splošnem sodišču - Zamuda pri prenosu pošiljke - Pojem,višja sila ali nepredvidene okoliščine)

(2019/C 270/07)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Pritožnica: RF (zastopnik: K. Komar-Komarowski, radca prawny)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J. Szczodrowski, G. Meessen in I. Rogalski, agents)

Izrek

1.	Predlog za dopustitev novih dokazov se zavrne.

2.	Pritožba se zavrne.

3.	Družbi RF se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

---

(1)  UL C 190, 4.6.2018.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Berlin – Nemčija) – ExxonMobil Production Deutschland GmbH/Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-682/17) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Naprava za predelavo zemeljskega plina - Pridobivanje žvepla - „Clausov proces“ - Proizvodnja električne energije v pomožnem obratu - Proizvodnja toplote - Emisije vsebovanega ogljikovega dioksida (CO2) - Člen 2(1) - Področje uporabe - Priloga I - Dejavnost „izgorevanje goriv“ - Člen 3(u) - Pojem „proizvajalec električne energije“ - Člen 10a(3) in (4) - Prehodna ureditev za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije - Sklep 2011/278/EU - Področje uporabe - Člen 3(c) - Pojem „podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto“)

(2019/C 270/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ExxonMobil Production Deutschland GmbH

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Izrek

1.

Člen 3(u) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009, je treba razlagati tako, da je treba napravo, kot je naprava iz postopka v glavni stvari, ki pri izvajanju dejavnosti „izgorevanja goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 [megavatov (MW)]“ iz Priloge I k tej direktivi, proizvaja električno energijo, ki je namenjena pretežno uporabi za lastne potrebe te naprave, šteti za „proizvajalca električne energije“ v smislu te določbe, če ta naprava, prvič, sočasno izvaja dejavnost proizvodnje proizvoda, ki ne spada v to prilogo, in drugič, če del, čeprav majhen, proizvedene električne energije neprekinjeno odplačno oddaja v javno omrežje električne energije, na katero mora biti navedena naprava iz tehničnih razlogov stalno priključena.

2.

Člen 3(c) Sklepa Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87 je treba razlagati tako, da če je treba napravo, kot je naprava iz postopka v glavni stvari, šteti za „proizvajalca električne energije“ v smislu člena 3(u) Direktive 2003/87, ta naprava ni upravičena do brezplačne dodelitve pravic do emisije za toploto, proizvedeno pri izvajanju njene dejavnosti „izgorevanja goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW“ iz Priloge I k tej direktivi, če se ta toplota uporabi za druge namene kot za proizvodnjo električne energije, ker taka naprava ne izpolnjuje pogojev iz člena 10a(4) in (8) navedene direktive.

---

(1)  UL C 112, 26.3.2018.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Augstākā tiesa – Latvija) – „Oribalt Rīga“ SIA, nekdanja „Oriola Rīga“ SIA/Valsts ieņēmumu dienests

(Zadeva C-1/18) (1)

(Predhodno odločanje - Carinska unija - Uredba (EGS) št. 2913/92 - Člen 30(2)(b) in (c) - Uredba (EGS) št. 2454/93 - Člen 152(1)(a) in (b) - Določitev carinske vrednosti blaga - Pojem „podobno blago“ - Zdravila - Upoštevanje vseh elementov, ki bi lahko vplivali na ekonomsko vrednost zadevnega zdravila - Rok 90 dni, v katerem mora biti uvoženo blago prodano v Evropski uniji - Skrajni rok - Neupoštevanje trgovinskih popustov)

(2019/C 270/09)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„Oribalt Rīga“ SIA, nekdanja „Oriola Rīga“ SIA

Tožena stranka: Valsts ieņēmumu dienests

Izrek

1.

Člen 30(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996, je treba razlagati tako, da kadar se carinska vrednost blaga, kakršno so zdravila iz spora o glavni stvari, izračuna z uporabo deduktivne metode iz te določbe, mora pristojni nacionalni carinski organ za opredelitev „podobnega blaga“ upoštevati vse upoštevne elemente, kot so sestava tega blaga, njegova zamenljivost glede na njegove učinke in njegova tržna zamenljivost, tako da opravi presojo dejstev, pri čemer upošteva vse elemente, ki bi lahko vplivali na resnično ekonomsko vrednost navedenega blaga, vključno s položajem uvoženega blaga in proizvajalca tega blaga na trgu.

2.

Člen 152(1)(b) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92 je treba razlagati tako, da je za določitev cene na enoto uvoženega blaga v skladu z metodo iz člena 30(2)(c) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, 90-dnevni rok, v katerem mora biti uvoženo blago prodano v Evropski uniji, ki je naveden v členu 152(1)(b) Uredbe št. 2454/93, skrajni rok.

3.	Člen 30(2)(c) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, je treba razlagati tako, da se znižanja prodajnih cen uvoženega blaga za določitev carinske vrednosti tega blaga v skladu s to določbo ne sme upoštevati.

---

(1)  UL C 104, 19.3.2018.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 19. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale della Campania – Italija) – Meca Srl/Comune di Napoli

(Zadeva C-41/18) (1)

(Predhodno odločanje - Javna naročila - Direktiva 2014/24/EU - Člen 57(4)(c) in (g) - Javno naročanje storitev - Neobvezni razlogi za izključitev iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila - Hujša kršitev poklicnih pravil, s katero je omajana integriteta gospodarskega subjekta - Odstop od prejšnje pogodbe zaradi pomanjkljivosti pri njenem izpolnjevanju - Izpodbijanje pred sodiščem, ki naročniku preprečuje oceniti kršitev pogodbene obveznosti, dokler se ne konča sodni postopek)

(2019/C 270/10)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale della Campania

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Meca Srl

Tožena stranka: Comune di Napoli

Ob udeležbi: Sirio Srl

Izrek

Člen 57(4)(c) in (g) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero vložitev tožbe zoper odločbo o odstopu od pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo je javni naročnik sprejel zaradi precejšnjih pomanjkljivosti pri izvedbi tega naročila, javnemu naročniku, ki razpiše nov postopek oddaje javnega naročila, preprečuje, da bi v fazi izbire ponudnikov kakor koli preučil zanesljivost ponudnika, na katerega se ta odstop od pogodbe nanaša.

---

(1)  UL C 142, 23.4.2018.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado Contencioso-Administrativo no 1 de Pamplona – Španija) – Daniel Ustariz Aróstegui/Departamento de Educación del Gobierno de Navarra

(Zadeva C-72/18) (1)

(„Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP - Določba 4, točka 1 - Načelo prepovedi diskriminacije - Sektor javnega izobraževanja - Nacionalna ureditev, ki dodatek k plači določa le za profesorje, ki so kot uradniki zaposleni za nedoločen čas - Izključitev profesorjev, ki so kot pogodbeni javni uslužbenci zaposleni za določen čas - Pojem,objektivni razlogi“ - Lastnosti, ki so povezane s statusom uradnika)

(2019/C 270/11)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado Contencioso-Administrativo no 1 de Pamplona

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Daniel Ustariz Aróstegui

Tožena stranka: Departamento de Educación del Gobierno de Navarra

Izrek

Določbo 4, točka 1, Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je v postopku v glavni stvari, v skladu s katero imajo pravico do dodatka k plači le profesorji, ki so kot uradniki zaposleni za nedoločen čas, ne pa tudi, med drugim, profesorji, ki so kot pogodbeni javni uslužbenci zaposleni za določen čas, če je dopolnitev določenega obdobja zaposlitve edini pogoj za dodelitev tega dodatka.

---

(1)  UL C 161, 7.5.2018.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Supremo – Španija) – Línea Directa Aseguradora SA/Segurcaixa Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros

(Zadeva C-100/18) (1)

(Predhodno odločanje - Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil - Direktiva 2009/103/ES - Člen 3, prvi odstavek - Pojem „uporaba vozil“ - Premoženjska škoda, ki jo na stavbi povzroči požar v vozilu, ki je parkirano v zasebni garaži te stavbe - Kritje iz obveznega zavarovanja)

(2019/C 270/12)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Línea Directa Aseguradora SA

Tožena stranka: Segurcaixa Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros

Izrek

Člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti je treba razlagati tako, da je s pojmom „uporaba vozil“ iz te določbe zajet položaj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem se je vozilo, ki je bilo parkirano v zasebni garaži stavbe in uporabljeno v skladu s svojo funkcijo prevoznega sredstva, vžgalo in zanetilo požar, katerega vzrok je električni tokokrog tega vozila, ter povzročilo škodo na tej stavbi, čeprav se to vozilo več kot 24 ur pred izbruhom požara ni premikalo.

---

(1)  UL C 161, 7.5.2018.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel București – Romunija) – Grup Servicii Petroliere SA/Agenția Națională de Administrare Fiscală – Direcția Generală de Soluționare a Contestațiilor, Agenția Națională de Administrare Fiscală - Direcția Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

(Zadeva C-291/18) (1)

(Predhodno odločanje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 148(a) in (c) - Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom - Dobava plavajočih vrtalnih ploščadi na morju - Pojem „plovila za plovbo na odprtem morju“ - Obseg)

(2019/C 270/13)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel București

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Grup Servicii Petroliere SA

Tožene stranke: Agenția Națională de Administrare Fiscală – Direcția Generală de Soluționare a Contestațiilor, Agenția Națională de Administrare Fiscală - Direcția Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

Izrek

Člen 148(a) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da se izraz „plovila za plovbo na odprtem morju“ iz tega člena ne uporablja za dobavo plavajočih objektov, kot so plavajoče vrtalne ploščadi na morju, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ki se pretežno uporabljajo v položaju mirovanja za črpanje ogljikovodikov iz morja.

---

(1)  UL C 259, 23.7.2018.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. junija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Arbeidsrechtbank Antwerpen – Belgija) – Tine Vandenbon, Jamina Hakelbracht, Instituut voor de Gelijkheid van Vrouwen en Mannen/WTG Retail BVBA

(Zadeva C-404/18) (1)

(„Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 2006/54/ES - Enako obravnavanje moških in žensk - Dostop do zaposlitve in delovni pogoji - Člen 24 - Varstvo proti ukrepom viktimizacije - Zavrnitev kandidatke za zaposlitev zaradi nosečnosti - Delavec, ki je posredoval v prid tej kandidatki - Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu)

(2019/C 270/14)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Arbeidsrechtbank Antwerpen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Tine Vandenbon, Jamina Hakelbracht, Instituut voor de Gelijkheid van Vrouwen en Mannen

Tožena stranka: WTG Retail BVBA

Izrek

Člen 24 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero je v položaju, ko je oseba, ki je menila, da je žrtev diskriminacije zaradi spola, vložila pritožbo, delavec, ki jo je v tem kontekstu podprl, zaščiten proti ukrepom viktimizacije delodajalca samo, če je posredoval kot priča v okviru preiskave te pritožbe in njegovo pričanje izpolnjuje formalne zahteve, ki jih določa navedena zakonodaja.

---

(1)  UL C 311, 3.9.2018.

Pritožba, ki jo je Associazione Nazionale GranoSalus - Liberi Cerealicoltori & Consumatori (Associazione GranoSalus) vložila 15. aprila 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 14. februarja 2019 v zadevi T-125/18, Associazione GranoSalus/Komisija

(Zadeva C-313/19 P)

(2019/C 270/15)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Associazione Nazionale GranoSalus - Liberi Cerealicoltori & Consumatori (Associazione GranoSalus) (zastopnik: G. Dalfino, avvocato)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Pritožba zoper sklep Splošnega sodišča temelji na kršitvi člena 263, četrti odstavek, PDEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah skupaj s členoma 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2.

Pritožnik najprej navaja kršitev člena 263, četrti odstavek, PDEU, ker Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da ima Associazione GranoSalus procesno upravičenje na podlagi procesnega upravičenja, ki ga imajo individualno njegovi člani, saj se izpodbijana Izvedbena uredba (EU) št. 2017/2324 „nanje neposredno in posamično nanaša“ kot „izpodbijani predpis, ki se nanje neposredno nanaša […] a ne potrebuje izvedbenih ukrepov.“ V zvezi s tem združenje navaja, da je Splošno sodišče storilo napako pri uporabi zadevne določbe, saj je menilo, da pogoj posamičnega nanašanja ni bil izpolnjen, ker „se izpodbijani akt na nekatere člane pritožnika domnevno nanaša v njihovem splošnem svojstvu potrošnikov in državljanov Unije“ (točka 57 sklepa). Ta opredelitev članov pritožnika GranoSalus pa je napačna glede na statut združenja, ki svoje člane in prek njih združenje šteje za nosilce in promotorje interesa, ki je varstvo potrošnikov in kmetijskih proizvajalcev zlasti z izvajanjem ukrepov „katerih cilj je boj, zlasti na ravni Unije, zoper morebiten dvig ravni mikrotoksinov in drugih onesnaževal zaradi varovanja zdravja potrošnikov in zlasti otrok.“ Ker je pogoj posamičnega nanašanja skupaj s pogojem neposrednega nanašanja izpolnjen, je Splošno sodišče storilo napako, ker je sprejelo odločitev, ne da bi to upoštevalo.

3.

Združenje tudi navaja, da je Splošno sodišče v sklepu napačno menilo, da pogoj neposrednega nanašanja, ki je potreben za dopustnost, v skladu s členom 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU ni bil izpolnjen, ker naj bi obstajali domnevni nacionalni izvedbeni ukrepi za izpodbijano Uredbo (EU) št. 2017/2324, pri čemer je svojo odločitev v zvezi s tem obrazložilo z „obnovitvijo dovoljenj za dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov ‚glifosat‘, ki so jo odobrile države članice“, saj so se taki akti šteli za „izvedbene ukrepe izpodbijanega akta v smislu člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU“ (točki 84 in 85 izpodbijanega sklepa). Napačnost te presoje ponazarja okoliščina, izkazana v aktih, da je država članica, v kateri ima združenje in njegovi člani sedež (Italija), Uredbo (EU) št. 2017/2324 izvršila prek okrožnice Ministrstva za zdravje z dne 19. decembra 2017, s katero je bilo zgolj samodejno podaljšano dovoljenje za aktivno snov „glifosat“ za obdobje, ki ne presega pet let, pri čemer je bilo hkrati podaljšano dovoljenja za fitosanitarne proizvode, ki vsebujejo glifosat, do 15. decembra 2022, brez kakršne koli diskrecijske presoje tudi glede tehničnih zahtev iz Prilog I in II k Uredbi (EU) št. 2017/2324. Združenje v zvezi s tem navaja, da tudi če bi bilo ministrsko okrožnico z dne 19. decembra 2017 treba šteti za izvedbeni ukrep, Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da ta okrožnica ne more biti predmet tožbe pred nacionalnimi sodišči, ker je taka tožba na podlagi italijanskega prava in sodne prakse na tem področju [Consiglio di Stato (državni svet), sodba št. 6243 z dne 9. novembra 2005] izključena.

4.

Združenje nadalje izpodbija sklep zaradi kršitve člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU, ker Splošno sodišče ni upoštevalo predmeta spora kot je opredeljen v začetni vlogi. Združenje v zvezi s tem ugotavlja, da Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da neposredni učinki, ki jih ima izpodbijana uredba na združenje in prek njega na njegove člane izhajajo iz potencialne kancerogenosti aktivne snovi „glifosat“ (glej študijo Mednarodnega centra za raziskave raka (IARC), objavljeno 20. marca 2015, ki v izpodbijani Uredbi (EU) št. 2017/2324 ni bila upoštevana), katere odobritev je v izključni pristojnosti Evropske unije in se zanjo ne zahteva, da je predmet dovoljenja, ki spada v pristojnost držav članic, in to zato ker nacionalno dovoljenje fitosanitarnega proizvoda ne zajema nobene ocene glede aktivne snovi „glifosat“, ki je že bila „predhodno“ odobrena s strani Evropske unije, kar posledično izključuje, da bi italijanska država imela pristojnost za dovolitev ali zavrnitev dajanja na trg fitosanitarnih proizvodov z aktivno snovjo „glifosat“. V tem primeru je Splošno sodišče preizkusilo pogoje iz člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavk, PDEU, ne da bi upoštevalo trditve, navajane v okviru spora, in sicer, da so ostanki glifosata v podtalnici, živilih (testeninah) in v tleh in da njegovo dajanje na trg škodi ozemlju, državljanom držav članic in interesom, ki jih zastopa združenje in prek njega njegovi člani. Splošno sodišče bi torej moralo nanašanje v smislu prej navedenega člena 263 preučiti glede na to okoliščino in določbe statuta združenja ter glede na legitimacijo njegovih članov, česar pa v sklepu ni storilo.

5.

Ob opiranju na prej navedeno združenje izpodbija razlago člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU, ki jo je podalo prvostopenjsko sodišče in ki tej določbi odvzema učinek in je v nasprotju z voljo evropskega zakonodajalca. V zvezi s tem se pritožnik sklicuje na preudarke generalnih pravobranilcev v različnih postopkih (glej zlasti sklepne predloge v zadevi C-456/13 P; v zadevi C-583/11 P; in v združenih zadevah od C-622/16 P do C-624/16 P), v skladu s katerimi bi taka restriktivna razlaga členu 263 odvzela smisel in konkretni učinek. Glede na prej navedeno združenje trdi, da je razlaga člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU, ki jo je Splošno sodišče podalo v izpodbijanem sklepu, očitno v nasprotju s členom 47 Listine o temeljnih pravicah [„Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu. Vsakdo ima pravico, da se o njegovi zadevi [odloča] pravično (…)“ ] in členoma 6 (Pravica do poštenega sojenja) ter 13 (Pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj preprečuje predvideno možnost predložitve zadeve Splošnemu sodišču zaradi neposrednega nanašanja v takem dejanskem položaju in neupravičeno posega v sistem varstva pravic, ki je vzpostavljen s pravom Unije.

Predlog

Associazione GranoSalus Sodišču predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča v zadevi T 125/18 – v katerem je bila ugotovljena nedopustnost tožbe in izključen procesno upravičenje članov združenja zaradi domnevnega neobstoja posamičnega nanašanja izpodbijane uredbe na te člane in zaradi obstoja nacionalnih izvedbenih ukrepov, ki naj bi izključevali tudi neposredno nanašanje – in da naj zato za dopustno razglasi tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 2017/2325 in predloge ukrepov, ki so v njej navedeni, vključno s pripravljalnimi ukrepi, in zadevo vrne Splošnemu sodišču, da o njej meritorno odloči.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Grondwettelijk Hof (Belgija) 18. aprila 2019 – Centraal Israëlitisch Consistorie van Belgiëin drugi, Unie Moskeeën Antwerpen VZW, Islamitisch Offerfeest Antwerpen VZW, JG, KH, Executief van de Moslims van Belgiëin drugi, Coördinatie Comité van Joodse Organisaties van België. Section belge du Congrès juif mondial et Congrès juif européen VZWin drugi, druge stranke v postopku: LI, Vlaamse regering, Waalse regering, Kosher Poultry BVBA in drugi, Centraal Israëlitisch Consistorie van België in drugi, Global Action in the Interest of Animals VZW (GAIA)

(Zadeva C-336/19)

(2019/C 270/16)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Grondwettelijk Hof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Centraal Israëlitisch Consistorie van Belgiëin drugi, Unie Moskeeën Antwerpen VZW, Islamitisch Offerfeest Antwerpen VZW, JG, KH, Executief van de Moslims van Belgiëin drugi, Coördinatie Comité van Joodse Organisaties van België. Section belge du Congrès juif mondial et Congrès juif européen VZW in drugi

Druge stranke v postopku: LI, Vlaamse regering, Waalse regering, Kosher Poultry BVBAin drugi, Centraal Israëlitisch Consistorie van Belgiëin drugi, Global Action in the Interest of Animals VZW (GAIA)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 26(2), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (1) razlagati tako, da države članice smejo sprejemati določbe za izboljšanje dobrega počutja živali, ki odstopajo od izjeme iz člena 4(4) te uredbe, kakršne so v Decreet van het Vlaamse Gewest van 7 juli 2017 houdende wijziging van de wet van 14 augustus 1986 betreffende de bescherming en het welzijn der dieren, wat de toegelaten methodes voor het slachten van dieren betreft (dekret Flamske regije z dne 7. julija 2017 o spremembi zakona z dne 14. avgusta 1986 o zaščiti in dobrem počutju živali v zvezi z dovoljenimi metodami za zakol živali), ki po eni strani določajo prepoved zakola živali brez omamljanja, ki velja tudi za zakol, ki se opravi v okviru verskega obreda, in po drugi strani za zakol, opravljen v okviru verskega obreda, uvajajo alternativno metodo omamljanja, ki je zasnovana tako, da mora biti omamljanje reverzibilno in ne sme povzročiti smrti živali?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali je v primeru razlage v smislu prvega vprašanja člen 26(2), prvi pododstavek, točka (c), zgoraj navedene uredbe v nasprotju s členom 10(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali je v primeru razlage v smislu prvega vprašanja člen 26(2), prvi pododstavek, točka (c), v povezavi s členom 4(4) zgoraj navedene uredbe v nasprotju s členi od 20 do 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker je za živali, ki jih zakoljejo po posebnih metodah zakola v skladu z zahtevami določenih verskih obredov, določena zgolj izjema, ki velja pod pogojem, (člen 4(4) v povezavi s členom 26(2)) medtem ko je za usmrtitev živali med lovom, med ribolovom in v okviru kulturnih ali športnih dogodkov zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah te uredbe določeno, da te dejavnosti ne spadajo na področje uporabe te uredbe oziroma zanje ne velja obveznost omamljanja živali pri usmrtitvi (člen 1(1), drugi pododstavek, in (3))?

---

(1)  UL 2009, L 303, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Nizozemska) 3. maja 2019 – Crown Van Gelder BV/Autoriteit Consument en Markt

(Zadeva C-360/19)

(2019/C 270/17)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het Bedrijfsleven

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Crown Van Gelder BV

Tožena stranka: Autoriteit Consument en Markt

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 37(11) Direktive 2009/72/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES razlagati tako, da se v skladu s to določbo lahko zoper operaterja nacionalnega omrežja (operater prenosnega sistema) pritoži tudi stranka, ki nima priključka na omrežje tega operaterja (operater prenosnega sistema), temveč je priključena izključno na regionalno omrežje (distribucijsko omrežje), v katerem zaradi prekinitve transporta v nacionalnem omrežju (prenosni sistem), iz katerega se napaja regionalno omrežje (distribucijsko omrežje), transport električne energije zastane?

---

(1)  UL 2009, L 211, str. 55.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het Bedrijfsleven (Nizozemska) 3. maja 2019 – De Ruiter vof/Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

(Zadeva C-361/19)

(2019/C 270/18)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het Bedrijfsleven

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: De Ruiter vof

Tožena stranka: Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali sta člen 99(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in člen 73(4)(a) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo veljavna v delih, v katerih določata, da je treba za določanje leta, za katerega se računa znižanje, povezano z navzkrižno skladnostjo, ravnati po letu, v katerem je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje pravil o navzkrižni skladnosti, kadar leto neizpolnjevanja ne sovpada z letom ugotovitve?

---

(1)  UL 2013, L 347, str. 549.

(2)  UL 2014, L 227, str. 69.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Ondernemingsrechtbank Antwerpen (Belgija) 10. maja 2019 – Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers CVBA (SABAM)/Weareone.World BVBA, Wecandance NV

(Zadeva C-372/19)

(2019/C 270/19)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Ondernemingsrechtbank Antwerpen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers CVBA (SABAM)

Toženi stranki: Weareone.World BVBA, Wecandance NV

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 102 PDEU po potrebi v povezavi s členom 16 Direktive 2014/26/EU (1)„o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu“ razlagati tako, da gre za zlorabo prevladujočega položaja, če organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki ima v državi članici dejanski monopol, za organizatorje glasbenih prireditev uporabi model nadomestil za pravico do javne priobčitve glasbenih del, ki med drugim temelji na prometu in

1.	na večstopenjski pavšalni tarifi namesto na tarifi, pri kateri se (s sodobnimi tehničnimi pripomočki) upošteva natančen delež repertoarja, ki ga upravlja kolektivna organizacija, v glasbi, ki se je predvajala med prireditvijo?

2.	v skladu s katerim so licenčnine odvisne tudi od zunanjih dejavnikov, kot so med drugim vstopnina, cena za hrano in pijačo, proračun za nastopajoče izvajalce in proračun za druge elemente, kot je dekoracija?

---

(1)  UL 2014, L 84, str. 72.

Tožba, vložena 16. maja 2019 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-384/19)

(2019/C 270/20)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Manhaeve in E. Sanfrutos Cano, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predloga tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti iz člena 7(1) in (5) ter člena 15(1) Direktive 2007/60/ES (1), in sicer v delu, ki zadeva vodna območja ES120 Gran Canaria; ES122 Fuerteventura; ES123 Lanzarote; ES124 Tenerife; ES125 La Palma; ES126 La Gomera in ES127 El Hierro;

—	ugotovi naj se, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti iz člena 10(1) in (2) Direktive 2007/60/ES, in sicer v delu, ki zadeva vodna območja ES120 Gran Canaria, ES122 Fuerteventura in ES125 La Palma;

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Iz informacij, ki so jih predložili španski organi, izhaja, da Kraljevina Španija – do roka 22. decembra 2015, ki ga določa Direktiva – ni določila, dokončala in objavila načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti z zvezi z vodnimi območji ES120 Gran Canaria, ES122 Fuerteventura, ES123 Lanzarote, ES124 Tenerife, ES125 La Palma, ES126 La Gomera in ES127 El Hierro. Komisija prav tako ni prejela kopij navedenih načrtov, kot to zahteva člen 15(1) Direktive.

Poleg tega v treh vodnih območjih – ES120 Gran Canaria; ES122 Fuerteventura in ES125 La Palma – faza obveščanja javnosti in javnega posvetovanja ni bila opravljena oziroma še ni zaključena. Komisija zato ugotavlja, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti iz člena 10(1) in (2) Direktive 2007/60/ES glede teh treh vodnih območij.

---

(1)  Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL 2007, L 288, str. 27).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 17. maja 2019 – RTS infra BVBA, Aannemingsbedrijf Norré-Behaegel/Vlaams Gewest

(Zadeva C-387/19)

(2019/C 270/21)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: RTS infra BVBA, Aannemingsbedrijf Norré-Behaegel

Tožena stranka: Vlaams Gewest

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba odstavek 4, točki (c) in (g), člena 57 Direktive 2014/24/EU (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES v povezavi z odstavkoma 6 in 7 tega člena razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi se ta člen uporabljal tako, da mora gospodarski subjekt na lastno pobudo zagotoviti dokaze o ukrepih, ki jih je sprejel, da bi dokazal svojo zanesljivost?

2.	Če je to tako, ali ima odstavek 4, točki (c) in (g), člena 57 [Direktive 2014/24] v povezavi z odstavkoma 6 in 7 tega člena ob taki razlagi neposreden učinek?

---

(1)  UL 2014, L 94, str. 65.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa - CAAD) (Portugalska) 17. maja 2019 – MK/Autoridade Tribuntária e Aduaneira

(Zadeva C-388/19)

(2019/C 270/22)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa - CAAD)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: MK

Tožena stranka: Autoridade Tribuntária e Aduaneira

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 12 v povezavi s členi 56, 57 in 58 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (zdaj členi 18, 63, 64 in 65 Pogodbe o delovanju Evropske unije) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kot je ta v sporu o glavni stvari (člen 43(2) zakonika o dohodnini, potrjen z uredbo-zakonom št. 442-A/88 z dne 30. novembra 1988, v različici iz zakona št. 109-B/2001 z dne 27. decembra 2001), s spremembami, uvedenimi z zakonom št. 67-A/2007 z dne 31. decembra 2007, z vključitvijo odstavkov 7 in 8 (zdaj odstavka 9 in 10) v člen 72 zakonika o dohodnini, ki omogoča, da dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnin, ki se nahajajo v neki državi članici (Portugalska), ki ga je ustvaril rezident druge države članice Evropske unije (Francija), fakultativno ni predmet višje davčne obremenitve od tiste, ki bi veljala pri enaki transakciji za dobiček iz kapitala, ki bi ga ustvaril rezident države, v kateri se nahaja nepremičnina?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 21. maja 2019 – VG Bild-Kunst/Stiftung Preußischer Kulturbesitz

(Zadeva C-392/19)

(2019/C 270/23)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in vložnica revizije: VG Bild-Kunst

Tožeča stranka in nasprotna stranka v postopku z revizijo: Stiftung Preußischer Kulturbesitz

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali vključevanje dela, ki je s privolitvijo imetnika pravic na voljo na prosto dostopnem spletnem mestu, na spletno mesto tretje osebe z okvirjanjem (framing) pomeni priobčitev tega dela javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29/ES (1), če se izvaja z obidom zaščitnih ukrepov proti okvirjanju (framing), ki jih je sprejel ali odredil imetnik pravic?

---

(1)  Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230.

Tožba, vložena 24. maja 2019 – Republika Poljska/Evropski parlament in Svet Evropske unije

(Zadeva C-401/19)

(2019/C 270/24)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnika: B. Majczyna, agent, W. Gonatarski, odvetnik)

Toženi stranki: Evropski parlament in Svet Evropske unije

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

člen 17(4)(b) in člen 17(4)(c) in fine (to je v delu, v katerem vsebuje besedilo „ter si po najboljših močeh prizadevali preprečiti prihodnja nalaganja na strežnik v skladu s točko (b)“) Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (1) razglasi za nična;

—	Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Republika Poljska predlaga, naj se člen 17(4)(b) in člen 17(4)(c) in fine (to je v delu, v katerem vsebuje besedilo „ter si po najboljših močeh prizadevali preprečiti prihodnja nalaganja na strežnik v skladu s točko (b)“) Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL 2019, L 130, str. 92) razglasita za nična in naj se Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Za primer, da bi Sodišče ugotovilo, da izpodbijanih določb ni mogoče izločiti iz ostalih določb člena 17 Direktive 2019/790, ne da bi se pri tem spremenilo bistvo ureditve iz tega člena, Republika Poljska podredno predlaga, naj se člen 17 Direktive 2019/790 razglasi za ničen v celoti.

Republika Poljska navaja, da izpodbijane določbe Direktive 2019/790 kršijo pravico do svobodnega izražanja in obveščanja iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Republika Poljska navaja zlasti, da to, da se ponudnikom storitev deljenja vsebin na spletu naloži obveznost, da si po najboljših močeh prizadevajo, da zagotovijo nerazpoložljivost specifičnih del in drugih predmetov varstva, za katere so imetniki pravic ponudnikom storitev zagotovili ustrezne in potrebne informacije (člen 17(4)(b) Direktive 2019/790) in da preprečijo prihodnja nalaganja na strežnik del ali drugih predmetov varstva, v zvezi s katerimi so imetniki pravic poslali zadostno utemeljena obvestila (člen 17(4)(c) in fine Direktive 2019/790), učinkuje tako, da morajo ti ponudniki – da bi se izognili odgovornosti – vsebine, ki jih uporabniki delijo na spletu, predhodno avtomatično preveriti (filtrirati), zaradi česar morajo uvesti mehanizme preventivnega nadzora. Ti mehanizmi posegajo v bistvo pravice do svobodnega izražanja in obveščanja in ne izpolnjujejo zahteve po sorazmernosti in nujnosti posega v to pravico.

---

(1)  UL 2019, L 130, str. 92.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 24. maja 2019 – Société Générale SA/Ministre de l'Action et des Comptes publics

(Zadeva C-403/19)

(2019/C 270/25)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Société Générale SA

Nasprotna stranka: Ministre de l'Action et des Comptes publics

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali ob upoštevanju člena 56 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je postal člen 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije, dejstvo, da uporaba pravil iz točke 5 tega sklepa, da se kompenzira dvojna obdavčitev dividend, ki jih družbi, zavezani plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici svojega rezidentstva, izplača družba z rezidentstvom v drugi državi, in za katere zaradi izvajanja davčne pristojnosti te države velja odtegljaj pri viru, lahko poslabša položaj poslov v zvezi z vrednostnimi papirji tujih družb, ki jih izvedejo družbe, ki so zavezane plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v prvi državi, pomeni, da je ta država, če je izbrala možnost kompenzacije dvojnega obdavčevanja, presegla odpoved prejemanja davčnih prihodkov, ki bi jih prejela na podlagi obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb na zadevne dividende?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour administrative (Luksemburg) 31. maja 2019 – État du Grand-duché de Luxembourg/L

(Zadeva C-437/19)

(2019/C 270/26)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica:État du Grand-duché de Luxembourg

Nasprotna stranka: L

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 20(2)(a) Direktive 2011/16 (1) razlagati tako, da je zaprosilo organa države članice prosilke za izmenjavo informacij, v katerem so davčni zavezanci, na katere se nanaša zaprosilo za izmenjavo, opredeljeni samo na podlagi njihovega statusa delničarja in upravičenega lastnika pravne osebe, ne da bi organ prosilec te davčne zavezance vnaprej poimensko in posamično identificiral, v skladu z zahtevami po identifikaciji iz te določbe?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 1(1) in člen 5 navedene direktive razlagati tako, da upoštevanje standarda verjetne pomembnosti pomeni, da lahko organ države članice prosilke, da bi dokazal neobstoj lova na podatke, čeprav zadevni davčni zavezanci niso posamično identificirani, na podlagi jasnih in zadostnih pojasnil dokaže, da izvaja ciljno usmerjeno preiskavo v zvezi z omejeno skupino oseb in ne samo splošne preiskave v okviru davčnega nadzora ter da je ta preiskava upravičena z utemeljenim sumom nespoštovanja točno določene pravne obveznosti?

3.

Ali je treba člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da je treba, če je — stranka, ki ji je pristojni organ zaprošene države članice naložil upravno globo zaradi neizvršitve upravne odločbe, s katero ji je bila odrejena predložitev informacij v okviru izmenjave med nacionalnimi davčnimi upravami na podlagi Direktive 2011/16 in zoper katero po notranjem pravu zaprošene države članice ni mogoče sprožiti upravnega spora, v okviru tožbe zoper globo posredno izpodbijala zakonitost te odločbe in — se je z minimalnimi informacijami, določenimi v členu 20(2) Direktive 2011/16, seznanila šele med sodnim postopkom, ki se je začel z vložitvijo njene tožbe v upravnem sporu zoper navedeno sankcijo, tej stranki, po tem ko se je posredno dokončno ugotovilo, da sta odredba in sklep o izreku globe, izdana zoper njo, veljavna, odobriti odložilni rok za plačilo globe, da bi lahko – po tem ko se je tako seznanila z elementi, na katerih temelji verjetna pomembnost, ki jo je dokončno potrdilo pristojno sodišče – izpolnila odredbo?

---

(1)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL 2011, L 64, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Den Haag, zittingsplaats 's-Hertogenbosch (Nizozemska) 12. junija 2019 – TQ/Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

(Zadeva C-441/19)

(2019/C 270/27)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Den Haag, zittingsplaats 's-Hertogenbosch

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: TQ

Tožena stranka: Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 10 Listine Direktive 2008/115/ES (1) (v nadaljevanju: Direktiva o vračanju) v povezavi s členoma 4 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), uvodno izjavo 22 in členom 5(a) Direktive o vračanju ter členom 15 Direktive 2011/95/EU (2) (v nadaljevanju: Direktiva o pogojih) razlagati tako, da se mora država članica – preden mladoletniku brez spremstva naloži obveznost vrnitve – prepričati, ali v izvorni državi vsekakor načeloma obstaja in je na voljo primeren sprejem, in glede tega opraviti preiskavo?

2.

Ali je treba člen 6(1) Direktive o vračanju v povezavi s členom 21 Listine razlagati tako, da državi članici ni dovoljeno razlikovanje glede na starost pri odobritvi zakonitega prebivanja na njenem ozemlju, kadar se ugotovi, da mladoletniku brez spremstva ni mogoče priznati statusa begunca ali subsidiarne zaščite?

3.

Ali je treba člen 6(4) Direktive o vračanju razlagati tako, da je treba, če mladoletnik brez spremstva ne upošteva obveznosti vrnitve in če država članica ne opravi in ne bo opravila konkretnih dejanj za odstranitev, odložiti obveznost vrnitve in s tem priznati zakonito prebivanje? Ali je treba člen 8(1) Direktive o vračanju razlagati tako, da je treba šteti, da je izdaja odločbe o vrnitvi mladoletniku brez spremstva, ne da bi se naknadno opravila dejanja za odstranitev, dokler mladoletnik brez spremstva ne doseže starosti osemnajst let, v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja in načelom lojalnosti do Skupnosti?

---

(1)  Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, str. 98).

(2)  Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL 2011, L 337, str. 9).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) 6. junija 2019 – Viasat Broadcasting UK Ltd v TV 2/Danmark A/S, Kraljevina Danska

(Zadeva C-445/19)

(2019/C 270/28)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Viasat Broadcasting UK Ltd

Toženi stranki: TV 2/Danmark A/S, Kraljevina Danska

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali se obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti za nezakonito pomoč (glej sodbo CELF (1)), nanaša tudi na položaj, kakršen je ta v obravnavani zadevi, v katerem je nezakonita državna pomoč pomenila nadomestilo za javno storitev, za katerega se je naknadno ugotovilo, da je na podlagi člena 106(2) PDEU združljivo z notranjim trgom, in v katerem je bila dana odobritev na podlagi presoje skupnega finančnega položaja celotnega podjetja, ki opravlja javno službo, vključno z njegovo kapitalizacijo?

2.

Ali se obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti za nezakonito pomoč (glej sodbo CELF), nanaša tudi na zneske, ki jih prejemnik pomoči v okoliščinah, kakršne so te iz obravnavane zadeve, na podlagi obveznosti javnega prava sicer prenese na povezana podjetja, vendar pa so s končno odločbo Komisije opredeljeni kot prednost za prejemnika pomoči v smislu člena 107(1) PDEU?

3.

Ali se obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti za nezakonito pomoč (glej sodbo CELF), nanaša tudi na državno pomoč, ki jo je prejemnik pomoči v okoliščinah, kakršne so te iz obravnavane zadeve, prejel od podjetja pod javnim nadzorom, ob upoštevanju tega, da so prihodki slednjega deloma nastali s prodajo storitev prejemnika pomoči?

---

(1)  Sodba z dne 12. februarja 2001 8 (Zadeva C-199/06, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, EU:C:2008:79).

Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 20. junija 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 10. aprila 2019 v zadevi T-229/17, Zvezna republika Nemčija/Evropska komisija

(Zadeva C-475/19 P)

(2019/C 270/29)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, agent, M. Kottmann, M. Winkelmüller, F. van Schewick, Rechtsanwälte)

Drugi stranki: Evropska komisija, Republika Finska

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.	sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. aprila 2019 v zadevi T-229/17, Zvezna republika Nemčija/Evropska komisija, razveljavi;

2.

Sklep Komisije (EU) 2017/133 z dne 25. januarja 2017 o omejeni ohranitvi sklica v Uradnem listu Evropske unije na harmonizirani standard EN 14342:2013 „Lesene talne obloge in parket: Lastnosti, vrednotenje skladnosti in označevanje“ v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1) razglasi za ničen;

3.

Sklep Komisije (EU) 2017/145 z dne 25. januarja 2017 o omejeni ohranitvi sklica na harmonizirani standard EN 14904:2006 „Podloge za športne dejavnosti – Notranje podloge za večnamensko uporabo: Specifikacija“ v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije (2) razglasi za ničen;

4.

sporočila Komisije v okviru izvajanja Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 10. marca 2017, 11. avgusta 2017, 15. decembra 2017 in 9. marca 2018 (3) razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo na harmonizirana standarda EN 14342:2013 in EN 14904:2006;

5.	podredno v zvezi s točkami 2, 3 in 4 predlogov, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

6.	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja te tri pritožbene razloge:

prvič, izpodbijana sodba naj bi bila s tem, da so bili predlogi Zvezne republike Nemčije za razglasitev ničnosti izpodbijanih sporočil zavrnjeni kot nedopustni, v nasprotju s členom 263(1) PDEU. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da naj bi bil namen izpodbijanih sporočil, da ustvarjajo zavezujoče pravne učinke, ki niso enaki pravnim učinkom izpodbijanih sklepov.

Drugič, izpodbijana sodba naj bi bila v nasprotju s členom 18(2) Uredbe št. 305/2011 v povezavi s členom 17(5) te uredbe. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da naj bi bila Komisija na podlagi teh določb pooblaščena, da sprejme ukrep, ki ga je predlagala Zvezna republika Nemčija, in da naj bi tega tudi morala sprejeti.

Tretjič, izpodbijana sodba naj bi bila v nasprotju s členom 18(2) Uredbe št. 305/2011 v povezavi s členom 3(1) in (2) ter členom 17(3) te uredbe. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da naj bi Komisija na podlagi teh določb morala preveriti, ali se s spornimi predpisi ogroža izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte.

---

(1)  UL 2017, L 21, str. 113.

(2)  UL 2017, L 22, str. 62.

(3)  UL 2017, C 76, str. 32; UL 2017, C 267, str. 16; UL 2017, C 435, str. 41; UL 2018, C 92, str. 139.

Pritožba, ki jo je Romunija vložila 27. junija 2019 zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 30. aprila 2019 v zadevi T-530/18, Romunija/Komisija

(Zadeva C-498/19 P)

(2019/C 270/30)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Pritožnik: Romunija (zastopniki: C.-R, Canțăr, E. Gane, O.-C. Ichim, M. Chicu, agenti)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—

ugodi pritožbi in v celoti razveljavi sklep Splošnega sodišča v zadevi T-530/18, ponovno razsodi v zadevi T-530/18 in ugodi tožbi za ugotovitev delne ničnosti Izvedbenega sklepa 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1): a. v celoti kar zadeva podukrep 1a (znesek 13 184 846,61 EUR za leti 2015 in 2016) b. v celoti kar zadeva podukrepe 3a, 5a, 3b, 4b (znesek 45 532 000,96 EUR za leta 2014, 2015 in 2016) ter, podredno, deloma za obdobje pred 19. septembrom 2015 (znesek 21 315 857,50 EUR) ali

—	ugodi pritožbi, v celoti razveljavi sklep Splošnega sodišča v zadevi T-530/18, zadevo T-530/18 vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, ki naj pri odločanju ugodi tožbi za razglasitev ničnosti in za delno ničen razglasi Izvedbeni sklep (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018, kot je navedeno zgoraj;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

A.

Kršitev členov 263 in 297 PDEU in načela pravne varnosti i. Splošno sodišče s pravnega vidika ni pravilno ocenilo popolnosti in pravilnosti vročitve in je vročitev Komisije napačno opredelilo kot primerno za začetek teka roka iz člena 263 PDEU. Ta pristop Splošnega sodišča krši tudi načelo pravne varnosti. Romunija meni, da je obstoj kakršne koli napake glede bistvenih elementov sklepa kot je sklep 2018/873 vpliva na veljavnost vročitve in poraja vrsto vprašanj z vidika pravne varnosti. Zato je obstoj napak, kot so te, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, zadosten, da vročitev Komisije ne more povzročiti začetka teka roka iz člena 263 PDEU. Splošno sodišče je razlike med objavljeno različico in vročeno različico Sklepa 2018/873 opredelilo kot minimalne, pri čemer se je oprlo na dejstvo, da to ne more vplivati na razumevanje besedila sklepa, ker pojem „znesek“ lahko ustreza le vrsti popravka „ocenjeni znesek“. Romunija ugotavlja, da ta vrsta popravka ne obstaja in da je pravno razlogovanje Splošnega sodišča napačno ter da je mogoče ugotoviti, da ta očitno lahko vpliva na razumevanje besedila Sklepa 2018/873 in da je njegova vročitev neveljavna. ii. Splošno sodišče je storilo napako pri razlagi člena 263 v povezavi s členom 297, saj ni upoštevalo učinkov objave Sklepa 2018/873 v Uradnem listu, z vidika učinkovitega obveščanja in načela pravne varnosti. Z vidika člena 263, šesti odstavek, PDEU je za izvrševanje pravice do pravnega sredstva upoštevno natančno poznavanje vsebine izpodbijanega akta Evropske unije, ne pa kdaj je ta začel veljati oziroma od kdaj ima pravne učinke. Trenutek, od katerega začne teči rok dveh mesecev za vložitev ničnostne tožbe zoper akt kot je Sklep 2018/873, ki mora biti vročen in ki je v skladu z ustaljeno in dolgotrajno prakso avtorja tudi objavljen v UL, mora biti objava, kateri se prišteje 14 dni, ki so določeni v členu 59 Poslovnika Splošnega sodišča. Taka rešitev je še toliko bolj potrebna, če se upoštevajo konkretne okoliščine, v katerih je bil Sklep 2018/873 vročen romunskim organom in objavljen – okoliščine, iz katerih izhaja razlika med vročenim besedilom in objavljenim besedilom glede bistvenih elementov sklepa. iii. Splošno sodišče je kršilo načelo pravne varnosti, ko je presodilo, da je ena od pomanjkljivosti, na katere je opozorila Romunija (ki se nanaša na vrsto popravka – „ocenjeni znesek“ namesto „pavšalni znesek“) manjša redakcijska napaka, ki je bila storjena v besedilu, ki je bilo vročeno in objavljeno, vendar ni bila storjena v okviru upravnega postopka niti v zbirnem poročilu, in da ne ustvarja zmede glede narave popravka. iv. Splošno sodišče je kršilo člen 263 PDEU, ker je za neupoštevne in brezpredmetne štelo razlike med vročenim besedilom in besedilom, objavljenim v UL, ki se nanašajo na določbe Sklepa 2018/873, ki so naslovljene na druge države članice Evropske unije, ob upoštevanju statusa države članice kot privilegiranega tožnika.

B.

Kršitev načela kontradiktornosti tudi z vidika člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča Romunija navaja, da je Splošno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj romunskim organom ni dalo možnosti, da zavzamejo stališče glede informacij, ki jih je Komisija posredovala v odgovor na vprašanje sodišča Unije, kar so bile informacije, ki so bile podlaga za zavrženje vložene tožbe kot nedopustne.

---

(1)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2018, L 152, str. 29).

Tožba, vložena 17. junija 2019 – XC/Komisija

(Zadeva T-488/18)

(2019/C 270/31)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: XC (zastopnik: C. Bottino, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi člena 270 PDEU razglasi ničnost akta, s katerim je bila tožeča stranka izključena iz javnega natečaja EPSO/AD/338/17;

—	na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU razglasi ničnost Sklepa Evropske komisije C(2018) 3969;

—	na podlagi člena 270 PDEU razglasi ničnost rezervnega seznama javnega natečaja EPSO/AD/356/18;

—	odredi povračilo škode, ki je po mnenju Splošnega sodišča pravično, in Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja spodaj navedene tožbene razloge.

Predlog za razglasitev ničnosti javnega natečaja EPSO/AD/338/17 na podlagi člena 270 PDEU:

1.	Prvi tožbeni razlog temelji na domnevni kršitvi členov 3 in 7 Priloge III h Kadrovskim predpisom, kakor se razlaga zlasti v sodbi, s katero je bilo odločeno o zadevah T-361/10, Pachitis/Komisija in T-587/16, HM/Komisija.

2.	Drugi tožbeni razlog temelji na tem, da je po mnenju tožeče stranke s postopkom priprave preizkusa e-tray kršena dolžnost tajnosti postopkov natečajne komisije iz člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom.

3.

Tretji tožbeni razlog temelji na tem, da potek preizkusa e-tray v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določa EPSO, pomeni posredno diskriminacijo tožeče stranke zaradi invalidnosti in kršitev obveznosti razumne prilagoditve. Predlog za razglasitev ničnost Sklepa Evropske komisije C(2018) 3969 na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU:

4.	Četrti tožbeni razlog temelji na kršitvi načel, navedenih v sodbah, v katerih je bilo odločeno o zadevah T-516/14, Alexandrou/Komisija, in C-491/15 P, Typke/Komisija. Predlog za razglasitev ničnosti rezervnega seznama javnega natečaja EPSO/AD/356/18 na podlagi člena 270 PDEU:

5.	Peti tožbeni razlog temelji na tem, da EPSO ni mogel upravičeno opustiti posredovanja prošnje za ponovni preizkus v smislu točke 4.2.2 Splošnih pravil za javne natečaje natečajni komisiji oziroma ni bil pristojen, da njene odločitve in/ali obrazložitve nadomesti s svojimi.

6.	Šesti tožbeni razlog temelji na kršitvi določb Kadrovskih predpisov in Direktive o diskriminaciji zaradi invalidnosti.

Tožba, vložena 8. aprila 2019 – Le Comité de Douzelage de Houffalize/Komisija in EACEA

(Zadeva T-236/19)

(2019/C 270/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Le Comité de Douzelage de Houffalize (Houffalize, Belgija) (zastopnica: A. Kettels, odvetnica)

Toženi stranki: Evropska komisija in Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijani akt razveljavi in/ali spremeni;

—	ugotovi, da je tožeči odbor upravičen, da se njegov obrazec za pravne osebe potrdi in zato prejme sporno financiranje.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Sklep Komisije C(2019) 572 final z dne 4. februarja 2019 o zavrnitvi upravne pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sklep EACEA z dne 25. junija 2018 o tem, da se vlogi, ki jo je tožeča stranka vložila v okviru razpisa za oddajo prijav „Partnerstvo med mesti 2017, drugi rok“ (EACEA 36/2014), ne dodeli subvencija, navaja enoten tožbeni razlog. Ta tožbeni razlog se nanaša na:

—	kršitev člena 131.2 Uredbe št 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002;

—	kršitev načela legitimnega pričakovanja in pravne varnosti;

—	kršitev načela sorazmernosti in prepovedi samovoljnega ravnanja;

—	očitno napako pri presoji;

—	in na neobstoj ustrezne, zadostne in upoštevne obrazložitve, ker se v izpodbijanem sklepu šteje, da legitimno pričakovanje in pravna varnost tožečega odbora nista bila kršena.

V nasprotju s tem tožeča stranka meni, da se v tem sklepu ne odgovarja na natančne trditve, ki jih je podala v zvezi s tem. Podani odgovori so namreč bodisi brez vsakršne povezave s trditvijo, ki jo je v zahtevku za ponovno preučitev navedel odbor, bodisi očitno nezadostni za utemeljitev zavrnitve trditve, ki se nanaša na kršitev načela legitimnega pričakovanja in pravne varnosti, bodisi vsekakor v nasprotju z obsegom tega načela.

Tožeča stranka šteje, da se lahko sklicuje na legitimno pričakovanje, da se prizna kot subjekt brez pravne sposobnosti, ki je lahko prejemnik subvencije, vendar ji je bila ta subvencija zavrnjena. To legitimno pričakovanje utemeljuje na sklepih o dodelitvi subvencij, ki so ji bili vročeni v obdobju, v katerem je že imela isto pravno obliko, in sicer je bilo dejansko združenje, na tem, da sta bila njen dejanski in pravni položaj enaka, in na tem, da se pravila o možnosti subvencioniranja dejanskih združenj od tedaj niso spremenila. Zato naj ne bi bilo nobenega razloga, da se to legitimno pričakovanje spremeni in se zavzame drugačno stališče, kot tisto, ki je bilo zastopano v preteklosti.

Tožba, vložena 6. maja 2019 – Dragomir/Komisija

(Zadeva T-297/19)

(2019/C 270/33)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Daniel Dragomir (Bukarešta, Romunija) (zastopnik: R. Chiriță)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila svojih obveznosti glede zagotavljanja, da Romunija spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov;

—

ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila svojih obveznosti glede zagotavljanja, da Romunija spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ;

—

ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila svojih obveznosti glede zagotavljanja, da Romunija spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov);

—	ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila svojih obveznosti glede zagotavljanja, da Romunija spoštuje načeli pravne države in neodvisnosti sodstva ter temeljne pravice oseb, ki spadajo pod njeno jurisdikcijo;

—	toženi stranki naloži, da povrne nepremoženjsko škodo v višini 2 EUR;

—	toženi stranki naloži, naj se v prihodnosti vzdrži tovrstnih neizpolnitev.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: Evropska komisija ni izpolnila svojih obveznosti, ki so povezane z neodvisnostjo sodstva in ki izhajajo iz sklepa o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje, iz Pogodb ter iz Listine. — Evropska komisija namerno ni izpolnila obveznosti v zvezi z varstvom pravne države, neodvisnostjo sodstva v Romuniji ob napadih s strani romunske obveščevalne službe in pravico tožeče stranke do poštenega sojenja.

2.	Drugi tožbeni razlog: Evropska komisija ni izpolnila svojih obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov. — Evropska komisija ni izpolnila obveznosti preverjanja načinov izvajanja evropskih direktiv in uredb na področju varstva osebnih podatkov oziroma je to obveznost izpolnila zgolj formalno.

Tožba, vložena 31. maja 2019 – PNB Banka in drugi/ECB

(Zadeva T-330/19)

(2019/C 270/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: PNB Banka (Riga, Latvija), CR in CT (zastopnika: O. Behrends in M. Kirchner, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	sklep ECB z dne 21. marca 2019 glede tega, da tožeče stranke nameravajo pridobiti kvalificirane deleže v ciljni banki, razglasi za ničen.

—	Toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: ocenjevalno obdobje, ki ga ima ECB na voljo v skladu s členom 22(2) Direktive 2013/36/EU (1), se je izteklo, preden je bil izdan izpodbijani sklep in zato ECB ni več mogla nasprotovati nameravani pridobitvi.

2.	Drugi tožbeni razlog: ECB je kršila postopek iz člena 15 uredbe o EMN (2) in iz členov od 85 do 87 okvirne uredbe o EMN (3).

3.	Tretji tožbeni razlog: izpodbijan sklep temelji na napačni razlagi in uporabi meril za ocenjevanje iz člena 23 Direktive 2013/36/EU in njegovega prenosa v latvijsko pravo.

4.	Četrti tožbeni razlog: ECB je kršila načelo sorazmernosti.

5.	Peti tožbeni razlog: ECB ni upoštevala diskrecijske narave odločitve o nasprotovanju nameravani pridobitvi.

6.	Šesti tožbeni razlog: ECB je izkrivila dejstva, upoštevna za obravnavano zadevo.

7.	Sedmi tožbeni razlog: ECB je kršila načeli zaupanja v pravo in pravne varnosti.

8.	Osmi tožbeni razlog: ECB je s tem, da ni upoštevala svoje odgovornosti za izgubo zaupanja v regulativni postopek, kršila načelo nemo auditur.

---

(1)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL 2013, L 176, str. 338).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63).

(3)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL 2014, L 141, str. 1).

Tožba, vložena 10. junija 2019 – Front Polisario/Svet

(Zadeva T-344/19)

(2019/C 270/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Front populaire pour la libération de la Saguia el-Hamra et du Rio de oro (Front Polisario) (zastopnik: G. Devers, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	njeno ničnostno tožbo razglasi za dopustno;

—	izpodbijani sklep razglasi za ničen;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Sklep Sveta (EU) 2019/441 z dne 4. marca 2019 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega Protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, ki je priložena Sporazumu (UL 2019, L 77, str. 4) navaja enajst razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: Svet ni bil pristojen za sprejetje izpodbijanega sklepa, ker Unija in Kraljevina Maroko nimata pristojnosti za sklenitev mednarodnega sporazuma, ki se uporablja za Zahodno Saharo, namesto zahodnosaharskega ljudstva, ki ga zastopa Front Polisario.

2.	Drugi tožbeni razlog: neizpolnitev obveznosti preučitve, ali so spoštovane temeljne pravice in mednarodno humanitarno pravo, ker Svet ni preučil tega vprašanja pred sprejetjem izpodbijanega sklepa.

3.	Tretji tožbeni razlog: Svet je kršil obveznost izvršitve sodb Sodišča, ker v izpodbijanem sklepu ni upoštevana obrazložitev sodbe z dne 27. februarja 2018, Western Sahara Campaign UK (C-266/16, EU:C:2018:118).

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev temeljnih načel in vrednot, ki vodijo ravnanje Unije na mednarodnem področju, ker: — prvič, je z izpodbijanim sklepom zanikan obstoj zahodnosaharskega ljudstva, saj zanj uporablja pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do spoštovanja njihove nacionalne enotnosti; — drugič, je z izpodbijanim sklepom sklenjen mednarodni sporazum, ki brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določa organizacijo izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri; — tretjič, je z izpodbijanim sklepom sklenjen mednarodni sporazum, ki se uporablja za okupirano Zahodno Saharo, s Kraljevino Maroko v okviru njegove politike priključitve tega ozemlja, in pomeni sistematične kršitve temeljnih pravic, nujnih za nadaljevanje te politike.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, ker je izpodbijani sklep v nasprotju z izjavami Unije, ki nenehno ponavlja nujnost spoštovanja načel samoodločbe in relativnega učinka Pogodb.

6.

Šesti tožbeni razlog: napačna uporaba načela sorazmernosti, ker Svet glede na ločen status Zahodne Sahare, neodtujljivost pravice do samoodločbe in status tretje osebe, ki ga ima zahodnosaharsko ljudstvo, ni smel ugotavljati sorazmernosti med domnevnimi „koristmi“ ribiškega sporazuma in njegovih posledic za naravne vire Zahodne Sahare.

7.

Sedmi tožbeni razlog: nasprotje s skupno ribiško politiko, ker bodo na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen z izpodbijanim sklepom, plovila Evropske unije lahko dostopala do ribolovnih virov zahodnosaharskega ljudstva brez njegovega soglasja v zameno za finančno nadomestilo, plačano maroškim organom, čeprav vode Zahodne Sahare niso maroške „vode“ v smislu členov 61 in 62 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

8.

Osmi tožbeni razlog: kršitev pravice do samoodločbe, ker: — prvič, izpodbijani sklep s tem, da sta v njem za zahodnosaharsko ljudstvo uporabljena pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, pomeni zanikanje nacionalne enotnosti tega ljudstva kot subjekta pravice do samoodločbe; — drugič, je z izpodbijanim sklepom brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določena organizacija izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice tega ljudstva do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri; — tretjič, je z izpodbijanim sklepom zanikan ločen in poseben status Zahodne Sahare in pomeni njeno nezakonito delitev z maroškim „nasipom“, kar pomeni kršitev pravice zahodnosaharskega ljudstva do spoštovanja ozemeljske celovitosti njegovega nacionalnega ozemlja.

9.

Deveti tožbeni razlog: kršitev načela relativnega učinka Pogodb, ker je z izpodbijanim sklepom zahodnosaharskemu ljudstvu zanikan status tretje osebe v odnosih EU-Maroko ter so mu naložene mednarodne obveznosti v zvezi z njegovim nacionalnim ozemljem in njegovimi naravnimi viri, in to brez njegovega soglasja.

10.

Deseti tožbeni razlog: kršitev mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega kazenskega prava, ker: — prvič, se z izpodbijanim sklepom sklepa mednarodni sporazum, ki se uporablja za Zahodno Saharo, čeprav maroške sile nimajo jus tractatus v zvezi s tem ozemljem in jim je prepovedano, da na njem izkoriščajo naravne vire; — drugič, bo na podlagi sporazuma, sklenjenega z izpodbijanim sklepom, Unija subvencionirala maroško infrastrukturo na okupiranem ozemlju Zahodne Sahare, da bi Kraljevina Maroko lahko tam trajno naselila svoje prebivalce in vojaške sile; — tretjič, izpodbijani sklep z uporabo izrazov „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“ podpira nezakonit prehod okupiranega ozemlja Zahodne Sahare s strani maroških naseljencev.

11.

Enajsti tožbeni razlog: kršitev obveznosti Unije iz naslova prava mednarodne odgovornosti, ker izpodbijani sklep s sklenitvijo mednarodnega sporazuma s Kraljevino Maroko, ki se uporablja za Zahodno Saharo, pomeni hudo kršitev mednarodnega prava s strani maroških okupacijskih sil nad zahodnosaharskim ljudstvom ter zagotavlja pomoč in podporo za ohranitev položaja, nastalega s temi kršitvami.

Tožba, vložena 12. junija 2019 – Front Polisario/Svet

(Zadeva T-356/19)

(2019/C 270/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Front populaire pour la libération de la Saguia el-Hamra et du Rio de oro (Front Polisario) (zastopnik: G. Devers, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	njeno ničnostno tožbo razglasi za dopustno;

—	izpodbijano uredbo razglasi za nično;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Uredbo Sveta (EU) 2019/440 z dne 29. novembra 2018 o dodelitvi ribolovnih možnosti na podlagi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko ter njegovega Protokola o izvajanju (UL 2019, L 77, str. 1) navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je navedena uredba brez pravne podlage, ker Sklep 2019/441 ni zakonit.

Ta tožbeni razlog ima enajst delov, ki so v bistvu enaki enajstim tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-344/19, Front Polisario/Svet.

Tožba, vložena 13. junija 2019 – Groupe Canal +/Komisija

(Zadeva T-358/19)

(2019/C 270/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Groupe Canal + (Issy-les-Moulineaux, Francija) (zastopniki: P. Wilhelm, P. Gassenbach in O. de Juvigny, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	sklep Komisije z dne 7. marca 2019 v zadevi AT.40023 v delu, ki se nanaša na francoski trg ter na obstoječe ali prihodnje pogodbe družbe Groupe Canal +, na podlagi člena 263 PDEU razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov, ki jih je priglasila družba Groupe Canal +.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Komisija je zlorabila pooblastila, ker zaveze, za katere je, da bi dosegla konec geografskega blokiranja v filmskem sektorju, določila, da so zavezujoče, posegajo z zakonodajnimi reformami, ki jih je pred kratkim sprejel evropski zakonodajalec.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija je storila očitno napako pri presoji v zvezi s členom 101, prvi odstavek, PDEU, ker je štela, da so zaveze, ki so jih ponudile družbe NBCUniversal, Sony Pictures, Warner Bros in Sky, ne vplivajo na kulturno raznolikost in splošneje na financiranje in izkoriščanje filmov v Evropskem gospodarskem prostoru.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ker je Komisija v zavezujoče spremenila zaveze, ki so očitno nesorazmerne s pomisleki v zvezi s konkurenco in kršijo interese tretjih oseb.

Tožba, vložena 19. junija 2019 – Camerin/Komisija

(Zadeva T-367/19)

(2019/C 270/38)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Laure Camerin (Bastia, Francija) (zastopnica: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	izpodbijani sklep posledično razglasi za delno ničen;

—	naloži povrnitev nepremoženjske škode, ki je bila povzročena s sklopom aktov in ravnanj PMO, ki jih je treba presojati kot celoto, in ki jo tožeča stranka ex aequo et bono ocenjuje na znesek 50 000 EUR;

—	Evropski komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka za utemeljitev tožbe zoper sklep Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (v nadaljevanju: PMO) o izvedbi rubeža, ki ga je odredilo belgijsko sodišče, s katerim si PMO pridržuje pravico, da od pokojnin tožeče stranke, ki bodo zapadle v plačilo, ponovno odtegne znesek 3 839,60 EUR, navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 1 in 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kršitev člena 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) in napaka pri presoji. Tožeča stranka v zvezi s tem meni, da ni nobene utemeljitve niti pravne podlage, s katero bi se lahko upravičila odločitev PMO, da še naprej zarubi več kot dve tretjini njene pokojnine.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela zakonitosti in pravne varnosti. Po mnenju tožeče stranke so Kadrovski predpisi „lex specialis“, ki ima prednost pred nacionalnim pravom: glede življenjskega minimuma so v Kadrovskih predpisih vsebovane bistvene določbe, ki odstopajo tako od splošnega evropskega delovnega prava kot od nacionalnega delovnega prava.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja, ker naj ne bi bila predložena nobena obrazložitev glede dejstev ali dokazov, s katerimi bi se lahko upravičila odločitev PMO, da si pridrži pravico, da od pokojnin tožeče stranke, ki bodo zapadle v plačilo, ponovno odtegne znesek 3 839,60 EUR.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela enakosti in nediskriminacije, zlasti zato, ker bi bil, če bi se sledilo razlagi PMO, življenjski minimum odvisen od države, v kateri je uradnik prebival. Tožeča stranka zahteva tudi povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi ji nastala zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih storil PMO in ki naj bi ji preprečevale dostojno življenje.

Tožba, vložena 18. junija 2019 – Datenlotsen Informationssysteme/Komisija

(Zadeva T-368/19)

(2019/C 270/39)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Datenlotsen Informationssysteme GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopnik: T. Lübbig, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj,

—	ugotovi, da je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz člena 108 PDEU, ker v zadevi SA.34402 (2015/C ex 2012/NN) v razumnem roku ni sprejela sklepa o zaključku formalnega postopka preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU oziroma členom 9(1) Uredbe 2015/1589 (1);

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge.

1.

Kršitev člena 108 PDEU zaradi nesprejetja sklepa o zaključku formalnega postopka preiskave — Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga navaja, da je treba ugotoviti, da postopek, ki poteka več kot sedem let, traja nerazumno dolgo. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da bi morala tožeča stranka, ker je v veliki meri že ugotovila dejansko stanje in zaradi majhnega števila odprtih vprašanj, sklep že sprejeti. Poleg tega naj bi bilo treba sklep kmalu sprejeti zaradi nujnih ekonomskih potreb tožeče stranke.

2.	Kršitev pravice do razumnega trajanja postopka kot dela pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah — Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga navaja argumente, ki so enaki ali podobni argumentom, navedenim v prvem tožbenem razlogu.

3.

Kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 20 te listine — Tožeča stranka v okviru tretjega tožbenega razloga navaja zlasti, da je tožena stranka zaradi različnih ukrepov, s katerimi se je postopek podaljšal, kršila Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči.

4.

Kršitev pravice do obrazložitve kot dela pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 in člena 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah — Tožeča stranka v okviru četrtega tožbenega razloga toženi stranki očita, da se tožena stranka ne bi smela na splošno sklicevati na to, da so potrebne nadaljnje poizvedbe, ampak bi morala to utemeljiti in verodostojno razložiti.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

Tožba, vložena 20. junija 2019 – Pisoni/Parlament

(Zadeva T-375/19)

(2019/C 270/40)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Ferruccio Pisoni (Trento, Italija) (zastopnik: M. Paniz, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost sporočila generalnega direktorata Evropskega parlamenta za finance, s katerim sta bila povzeta sklep št. 14/2018 z dne 12. julija 2018, ki ga je sprejel Ufficio di Presidenza della Camera dei deputati (urad predsedstva poslanske zbornice, Italija), in/ali sklep št. 6/2018, ki ga je sprejel Consiglio di Presidenza del Senato della Repubblica italiana (svet predsedstva senata Italijanske republike) in, v vsakem primeru,

—	razglasi ničnost ponovne določitve in novega izračuna doživljenjske pokojnine, ki jo je odobril Evropski parlament;

—

posledično presodi, da je tožeča stranka še naprej upravičena do zadevne doživljenjske pokojnine do višine pridobljenih zneskov, ker je bil zahtevek do pokojnine pridobljen in obstaja na podlagi predpisov, ki so veljali pred sklepom št. 14/2018, ki ga je izdal urad predsedstva poslanske zbornice (Italija) in/ali sklepom št. 6/2018, ki ga je sprejel svet predsedstva senata (Italija), Evropskemu parlamentu pa naloži, naj ji izplača vse neupravičeno zadržane zneske, povečane za revaloriziran znesek in zakonite obresti od datuma zadržanja, do izplačila, kot tudi

—	Evropskemu parlamentu naloži, naj izvrši sodbo v tem postopku ter takoj in v celoti vzpostavi prvotni znesek doživljenjske pokojnine in povrne vsakršno morebitno škodo, ki jo je treba povrniti tožeči stranki,

—	v vsakem primeru: Evropskemu parlamentu naloži povračilo vseh stroškov, vključno z odvetniškimi nagradami, skupaj z DDV, dajatvami, davki in pavšalnimi stroški.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-345/19, Santini/Parlament.

Tožba, vložena 21. junija 2019 – Topcart/EUIPO - Carl International (TC CARL)

(Zadeva T-377/19)

(2019/C 270/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Topcart GmbH (Wiesbaden, Nemčija) (zastopnik: M. Gail, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Carl International (Limonest, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Skupnosti TC CARL – zahteva za registracijo št. 14 957 542

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. aprila 2019 v zadevi R 1826/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 60(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe št. 2107/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 21. junija 2019 – Topcart/EUIPO - Carl International (TC CARL)

(Zadeva T-378/19)

(2019/C 270/42)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Topcart GmbH (Wiesbaden, Nemčija) (zastopnik: M. Gail, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Carl International (Limonest, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Skupnosti TC CARL – Prijava št. 15 048 556

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. aprila 2019 v zadevi R 1617/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 60(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 21. junija 2019 – Serviceplan Gruppe für innovative Kommunikation/EUIPO (Serviceplan)

(Zadeva T-379/19)

(2019/C 270/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Serviceplan Gruppe für innovative Kommunikation GmbH & Co KG (München, Nemčija) (zastopnika: B. Koch in P. Schmitz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske Unije Serviceplan – zahteva za registracijo št. 15 234 669

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. marca 2019 v zadevi R 1424/2018-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila z njo pritožba zavrnjena;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 21. junija 2019 – Serviceplan Gruppe für innovative Kommunikation/EUIPO (Serviceplan Solutions)

(Zadeva T-380/19)

(2019/C 270/44)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Serviceplan Gruppe für innovative Kommunikation GmbH & Co KG (München, Nemčija) (zastopnika: B. Koch in P. Schmitz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije Serviceplan Solutions – zahteva za registracijo št. 15 244 742

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. marca 2019 v zadevi R 1427/2018-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila z njo pritožba zavrnjena;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 2107/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 94(1) Uredbe št. 2107/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 21. junija 2019 – adp Gauselmann/EUIPO – Gameloft (City Mania)

(Zadeva T-381/19)

(2019/C 270/45)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: adp Gauselmann GmbH (Lübeck, Nemčija) (zastopnik: P. Koch Moreno, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Gameloft SE (Pariz, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije City Mania – prijava št. 15 936 339

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. aprila 2019 v zadevi R 976/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi tožbeni razlog utemeljen in razglasi ničnost izpodbijane odločbe, ugotovi, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znamkama in posledično naloži popolno zavrnitev prijave znamke;

—	EUIPO in, po potrebi, drugi stranki pred odborom za pritožbe, naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 25. junija 2019 – Turk Hava Yollari/EUIPO – Sky (skylife)

(Zadeva T-382/19)

(2019/C 270/46)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Turk Hava Yollari AO (Istanbul, Turčija) (zastopnica: R. Almaraz Palmero, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sky Ltd (Isleworth, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija za besedno znamko skylife – mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija št. 898 322

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 23. aprila 2019 v zadevi R 880/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži, naj sporno mednarodno registracijo znamke št. 898 322 razglasi za veljavno za vse proizvode in storitve, kakor so registrirani v razredih 39 in 41;

—	EUIPO in intervenientki, družbi Sky Limited, naloži plačilo vseh stroškov postopka pred Splošnim sodiščem, vključno s stroški v zvezi s postopkom pred četrtim odborom za pritožbe.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 60(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 94 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 21. junija 2019 – CI in drugi/Parlament in Svet

(Zadeva T-383/19)

(2019/C 270/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: CI, CJ, CK, CL in CN (zastopnik: J. Fouchet, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament in Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

razveljavi Uredbo (EU) 2019/592 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1806 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije;

—	Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu naloži plačilo vseh stroškov postopka, vključno s stroški za najem odvetnika v višini 5 000 EUR.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev pridobljenih pravic, ki izhajajo iz evropskega državljanstva na podlagi Uredbe (EU) 2019/592. Prvič, tožeče stranke menijo, da sta Parlament in Svet kršila njihovo pravico do zasebnega in družinskega življenja, saj več kot 15 let živijo v drugi državi članici Unije, v državi, s katero imajo tesne vezi: nekatere imajo zakonca in otroke, ki so državljani druge države članice, ali so lastniki nepremičnine tam. Drugič, tožeče stranke menijo, da izpodbijana uredba krši načelo enakosti, saj priznava prenehanje pravic, ki jih imajo na podlagi njihovega evropskega državljanstva, ne da bi razlikovala med državljani, za katere velja pravilo prenehanja njihove volilne pravice po petnajstih letih prebivanja zunaj Združenega kraljestva, in drugimi.

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da se z izpodbijano uredbo krši status Gibraltarja, in sicer ker lahko sklicevanje na Gibraltar v izpodbijani uredbi kot „kolonijo britanske krone“ povzroči le vzdušje, ki ni ugodno za pomiritev spora med Španijo in Združenim kraljestvom, vse to pa na škodo pravic prebivalcev Gibraltarja.

3.	S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev izvzetja iz vizumske obveznosti, priznanega britanskim državljanom z Uredbo št. 2018/1240, in sicer ker bodo tožeče stranke morale zaprositi za potovalne odobritve ETIAS in ker torej obstaja možnost, da jim bo ta odobritev zavrnjena.

Tožba, vložena 25. junija 2019 – Mazzone/Parlament

(Zadeva T-385/19)

(2019/C 270/48)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Antonio Mazzone (Neapelj, Italija) (zastopnik: M. Paniz, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost sporočila generalnega direktorata Evropskega parlamenta za finance, s katerim sta bila povzeta sklep št. 14/2018 z dne 12. julija 2018, ki ga je sprejel Ufficio di Presidenza della Camera dei deputati (urad predsedstva poslanske zbornice, Italija), in/ali sklep št. 6/2018, ki ga je sprejel Consiglio di Presidenza del Senato della Repubblica italiana (svet predsedstva senata Italijanske republike) in, v vsakem primeru,

—	razglasi ničnost ponovne določitve in novega izračuna doživljenjske pokojnine, ki jo je odobril Evropski parlament,

—

posledično presodi, da je tožeča stranka še naprej upravičena do zadevne doživljenjske pokojnine do višine pridobljenih zneskov, ker je bil zahtevek do pokojnine pridobljen in obstaja na podlagi predpisov, ki so veljali pred sklepom št. 14/2018, ki ga je izdal urad predsedstva poslanske zbornice (Italija) in/ali sklepom št. 6/2018, ki ga je sprejel svet predsedstva senata (Italija), Evropskemu parlamentu pa naloži, naj ji izplača vse neupravičeno zadržane zneske, povečane za revaloriziran znesek in zakonite obresti od datuma zadržanja, do izplačila, kot tudi

—	Evropskemu parlamentu naloži, naj izvrši sodbo v tem postopku ter takoj in v celoti vzpostavi prvotni znesek doživljenjske pokojnine in povrne vsakršno morebitno škodo, ki jo je treba povrniti tožeči stranki,

—	v vsakem primeru: Evropskemu parlamentu naloži povračilo vseh stroškov, vključno z odvetniškimi nagradami, skupaj z DDV, dajatvami, davki in pavšalnimi stroški..

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-345/19, Santini/Parlament.

Tožba, vložena 28. junija 2019 – Puigdemont i Casamajó in Comín i Oliveres/Parlament

(Zadeva T-388/19)

(2019/C 270/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Carles Puigdemont i Casamajó (Waterloo, Belgija) in Antoni Comín i Oliveres (Waterloo) (zastopniki: P. Bekaert, odvetnik, B. Emmerson, QC, G. Boye in S. Bekaert, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

odločitev Parlamenta o zavrnitvi dostopa tožečih strank do posebne sprejemne službe, ki je bila organizirana za izvoljene poslance Parlamenta, in navodilo predsednika Parlamenta z dne 29. maja 2019, s katerima jima je bilo preprečeno, da bi predložili pisno izjavo iz člena 3(2) Poslovnika, razglasi za nična;

—

odločitev Parlamenta, ki jo je predsednik Parlamenta potrdil z dopisom brez pravne podlage z dne 27. junija 2019, o neupoštevanju rezultatov, ki jih je Španija uradno razglasila za volitve v Evropski parlament z dne 26. maja 2019, in poznejšo odločitev o upoštevanju drugačnega in nepopolnega seznama izvoljenih članov, ki so ga španski organi poslali 17. junija 2019 in ki ne vključuje tožečih strank, razglasi za nični;

—

odločitev Parlamenta, da se šteje, da je bil s sporočilom španske volilne komisije z dne 20. junija 2019 odvzet učinek razglasitvi tožečih strank za izvoljena poslanca Parlamenta, kar pomeni nezakonito razglasitev prostega sedeža, s katero se krši člen 13 akta o volitvah iz leta 1976 in ki jo je je mogoče pripisati Parlamentu, razglasi za nično;

—

odločitev Parlamenta, ki jo je potrdil predsednik Parlamenta z dopisom brez pravne podlage z dne 27. junija 2019 in s katero je bilo zavrnjeno, da bi se tožečima strankama v skladu s členom 3(2) Poslovnika zagotovila pravica, da se polnopravno udeležujeta sej Parlamenta in njegovih organov od datuma prve seje in dokler se ne odloči o sporih, ki so bili v odločanje posredovani Parlamentu in španskim sodnim organom, razglasi za nično;

—

odločitev predsednika Parlamenta, ki jo je potrdil predsednik Parlamenta z dopisom brez pravne podlage z dne 27. junija 2019 in s katero je bilo zavrnjeno, da bi se v skladu s členom 8 Poslovnika uveljavljali privilegiji in imunitete tožečih strank iz člena 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, razglasi za nično;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in v skladu s členom 340, drugi odstavek, PDEU toženi stranki naloži plačilo odškodnine za utrpelo škodo: izgubljeni mesečni dohodek, dodeljen poslancem Evropskega parlamenta, ter 1 simbolični evro za nepremoženjsko škodo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: z odločitvijo Parlamenta o zavrnitvi dostopa tožečih strank do posebne sprejemne službe, ki je bila organizirana za izvoljene poslance Parlamenta, in z navodilom predsednika Parlamenta z dne 29. maja 2019 se kršijo členi 20, 21 in 39(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah („Listina“).

2.

Drugi tožbeni razlog: z odločitvijo Parlamenta o neupoštevanju rezultatov, ki jih je Španija uradno razglasila za volitve v Evropski parlament z dne 26. maja 2019, in s poznejšo odločitvijo o upoštevanju drugačnega in nepopolnega seznama izvoljenih članov, ki so ga španski organi poslali 20. junija 2019 in ki ne vključuje tožečih strank, se kršita člen 12 akta o volitvah iz leta 1976 in člen 3(2) Sklepa Evropskega sveta 2018/937 (1) v povezavi s členom 39(2) Listine, členom 10(1) in (2) PEU, členom 14(2) in (3) PEU in členom 1(3) akta o volitvah iz leta 1976.

3.

Tretji tožbeni razlog: odločitev Parlamenta, da se šteje, da je bil s sporočilom španske volilne komisije z dne 20. junija 2019 odvzet učinek razglasitvi tožečih strank za izvoljena poslanca Parlamenta, pomeni nezakonito razglasitev prostega sedeža, s katero se krši člen 13 akta o volitvah iz leta 1976 in ki jo je mogoče pripisati Parlamentu, s čimer se kršijo členi 6(2), 8 in 13 akta o volitvah iz leta 1976 v povezavi s členom 39(2) Listine, členom 10(1) in (2) PEU, členom 14(2) in (3) PEU ter členom 1(3) akta o volitvah iz leta 1976.

4.

Četrti tožbeni razlog: z odločitvijo Parlamenta, s katero je bilo zavrnjeno, da bi se tožečima strankama v skladu s členom 3(2) Poslovnika zagotovila pravica, da se polnopravno udeležujeta sej Parlamenta in njegovih organov od datuma prve seje in dokler se ne odloči o sporih, ki so bili v odločanje posredovani Parlamentu in španskim sodnim organom, se kršijo člen 3(2) Poslovnika Evropskega parlamenta in člena 5(1) in 12 akta o volitvah iz leta 1976 v povezavi s členom 39(2) Listine, členom 10(1) in (2) PEU, členom 14(2) in (3) PEU ter členom 1(3) akta o volitvah iz leta 1976.

5.

Peti tožbeni razlog: z odločitvijo predsednika, s katero je bilo zavrnjeno, da bi se uveljavljali privilegiji in imunitete tožečih strank iz člena 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, se kršijo člen 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta, člen 6(2) akta o volitvah iz leta 1976 in člen 9 navedenega protokola v povezavi s členom 39(2) Listine, členom 10(1) in (2) PEU, členom 14(2) in (3) PEU ter členom 1(3) akta o volitvah iz leta 1976.

---

(1)  Sklep Evropskega sveta (EU) 2018/937 z dne 28. junija 2018 o sestavi Evropskega parlamenta (UL 2018, L 165I, str. 1).

Tožba, vložena 27. junija 2019 – Coppo Gavazzi/Parlament

(Zadeva T-389/19)

(2019/C 270/50)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Maria Teresa Coppo Gavazzi (Milano, Italija) (zastopnik: M. Merola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za neobstoječ oziroma v celoti razglasi za ničen ukrep, glede katerega je bila tožeča stranka obveščena z izpodbijanim sporočilom, in s katerim je Evropski parlament preračunal pokojninske pravice ter zahteval vračilo zneskov, nakazanih na podlagi prejšnjih izračunov pokojnine;

—

Evropskemu parlamentu naloži vračilo vseh nezakonito zadržanih zneskov, skupaj z zakonitimi obrestmi, od datuma zadržanja, do izplačila, in Evropskemu parlamentu naloži izvršitev sodbe, ki bo izdana, ter sprejetje vseh pobud, ravnanj ali ukrepov, ki so nujni za zagotovitev takojšnje in celovite vzpostavitve prvotne pokojninske pravice;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je bila vložena zoper ravnanje Evropskega parlamenta, ki je ponovno izračunal pokojninske pravice tožeče stranke, potem ko je 1. januarja 2019 začel veljati sklep št. 14/2018, ki ga je izdal Ufficio di Presidenza della Camera dei Deputati (urad predsedstva poslanske zbornice) in zahteval vračilo zneskov, izplačanih na podlagi prejšnjega izračuna.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: nepristojnost akterja, kršitev bistvenih postopkovnih pravil in posledično kršitev člena 41 Listine. — V zvezi s tem trdi, da je sporočilo Evropskega parlamenta nezakonito, saj vsebuje težke in očitne kršitve, ki so predvsem postopkovne narave, in sicer: odločitev je sprejel generalni direktorat za finance, ne pa predsedstvo Evropskega parlamenta, kot je predvideno v členih 11a(6) in 25(3) Poslovnika Evropskega parlamenta. V sporočilu sploh niso bili navedeni razlogi, zaradi katerih je bil sprejet, in ki je vodil k samodejni uporabi italijanskega sklepa.

2.

Drugi tožbeni razlog: napačna podlaga izpodbijanega ravnanja in pravno napačna razlaga člena 75 izvedbenih ukrepov za statut poslancev Evropskega parlamenta — V zvezi s tem trdi, da izpodbijano ravnanje temelji na napačni pravni podlagi in sicer na Prilogi III k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta in členu 75 izvedbenih določb za statut poslancev Evropskega parlamenta. Sistem pokojninskih pravic, kot je določen v Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta, je po njenem mnenju prenehal veljati 14. julija 2009, ko je začel veljati statut poslancev Evropskega parlamenta. Glede člena 75 izvedbenih določb za statut poslancev Evropskega parlamenta, ki se sklicuje na Prilogo III k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta, slednji Evropskega parlamenta ne pooblaščajo za sprejetje ukrepov, kot so izpodbijani ukrepi.

3.

Tretji tožbeni razlog: sporočilo jasno krši zakonski pridržek iz člena 75(2) izvedbenih določb za statut poslancev Evropskega parlamenta, ki se nanaša izrecno na pogoje, določene v nacionalni zakonodaji, pri čemer je interna odločitev poslanske zbornice države članice brez pomena. — V zvezi s tem potrjuje, da spremembe sklepa št. 14/2018, ki ga je izdal Ufficio di Presidenza della Camera dei Deputati (urad predsedstva poslanske zbornice) niso bile sprejete z zakonom države, temveč na podlagi preprostega sklepa predsedstva poslanske zbornice.

4.

Četrti tožbeni razlog: očitna kršitev temeljnih načel evropskega prava, kot tudi temeljno načelo pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj, varstvo pridobljenih pravic in načela enakosti. — V zvezi s tem trdi, da izpodbijani sklep grobo krši zaupanje nekdanjih poslancev v nedotakljivost pridobljenih pravic, kakor tudi pričakovanj, ki so nastali na podlagi pravnih predpisov, ki so veljali v času njihovega poslanskega mandata. Prav tako bistveno znižanje prejemkov, do katerih so upravičeni nekdanji poslanci na podlagi prej veljavnih predpisov, ne temelji na primernem normativnem temelju oziroma na nujnih zahtevah, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Tožba, vložena 27. junija 2019 – Muscardini/Parlament

(Zadeva T-390/19)

(2019/C 270/51)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Cristiana Muscardini (Milano, Italija) (zastopnik: M. Merola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za neobstoječ oziroma v celoti razglasi za ničen ukrep, glede katerega je bila tožeča stranka obveščena z izpodbijanim sporočilom, in s katerim je Evropski parlament preračunal pokojninske pravice ter zahteval vračilo zneskov, nakazanih na podlagi prejšnjih izračunov pokojnine;

—

Evropskemu parlamentu naloži vračilo vseh nezakonito zadržanih zneskov, skupaj z zakonitimi obrestmi, od datuma zadržanja, do izplačila, in Evropskemu parlamentu naloži izvršitev sodbe, ki bo izdana, ter sprejetje vseh pobud, ravnanj ali ukrepov, ki so nujni za zagotovitev takojšnje in celovite vzpostavitve prvotne pokojninske pravice;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-389/19 Coppo Gavazzi/Parlament.

Tožba, vložena 27. junija 2019 – Vinci/Parlament

(Zadeva T-391/19)

(2019/C 270/52)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Vinci (Milano, Italija) (zastopnik: M. Merola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za neobstoječ oziroma v celoti razglasi za ničen ukrep, glede katerega je bila tožeča stranka obveščena z izpodbijanim sporočilom, in s katerim je Evropski parlament preračunal pokojninske pravice ter zahteval vračilo zneskov, nakazanih na podlagi prejšnjih izračunov pokojnine;

—

Evropskemu parlamentu naloži vračilo vseh nezakonito zadržanih zneskov, skupaj z zakonitimi obrestmi, od datuma zadržanja, do izplačila, in Evropskemu parlamentu naloži izvršitev sodbe, ki bo izdana, ter sprejetje vseh pobud, ravnanj ali ukrepov, ki so nujni za zagotovitev takojšnje in celovite vzpostavitve prvotne pokojninske pravice;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-389/19 Coppo Gavazzi/Parlament.

Tožba, vložena 27. junija 2019 – Mantovani/Parlament

(Zadeva T-392/19)

(2019/C 270/53)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Agostino Mantovani (Brescia, Italija) (zastopnik: M. Merola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za neobstoječ oziroma v celoti razglasi za ničen ukrep, glede katerega je bila tožeča stranka obveščena z izpodbijanim sporočilom, in s katerim je Evropski parlament preračunal pokojninske pravice ter zahteval vračilo zneskov, nakazanih na podlagi prejšnjih izračunov pokojnine;

—

Evropskemu parlamentu naloži vračilo vseh nezakonito zadržanih zneskov, skupaj z zakonitimi obrestmi, od datuma zadržanja, do izplačila, in Evropskemu parlamentu naloži izvršitev sodbe, ki bo izdana, ter sprejetje vseh pobud, ravnanj ali ukrepov, ki so nujni za zagotovitev takojšnje in celovite vzpostavitve prvotne pokojninske pravice;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki so navedeni v zadevi T-389/19 Coppo Gavazzi/Parlament.

Tožba, vložena 28. junija 2019 – Iccrea Banca/SRB

(Zadeva T-400/19)

(2019/C 270/54)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Iccrea Banca SpA Istituto Centrale del Credito Cooperativo (Rim, Italija) (zastopniki: P. Messina, F. Isgrò in A. Dentoni Litta, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

A)

Primarno: — razglasi ničnost sklepa Enotnega odbora za reševanje št. SRB/ES/SRF/2019/10 z dne 16. aprila 2019 in po potrebi prilog k temu sklepu ter vseh morebitnih poznejših sklepov Enotnega odbora za reševanje, čeprav še nepoznanih, na podlagi katerih je Banca d'Italia (Banka Italije) sprejela odločbi št. 0543938/19 z dne 24. aprila 2019 in št. 0733800/19 z dne 7. junija 2019; — odredi, da se ICCREA Banca povrne škoda, ki jo sestavljajo večja izplačila in ki ji jo je povzročil Enotni odbor za reševanje pri opravljanju svojih nalog določitve prispevkov, ki jih dolguje tožeča stranka.

B)

Podredno, če primarno navedenim predlogom ne bo ugodeno: — razglasi neveljavnost člena 5(1)(a) in (f) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (1), ker je v nasprotju s temeljnimi načeli prava Skupnosti, zlasti načeli enakega obravnavanja, prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, kakor so določena v členu 2 PEU in kakor se razlagajo v sodni praksi Sodišča Evropske unije.

C)	Vsekakor Enotnemu odboru za reševanje naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper sklep Enotnega odbora za reševanje št. SRB/ES/SRF/2019/10 z dne 16. aprila 2019 in zoper priloge k temu sklepu ter vse njegove poznejše sklepe, četudi še nepoznane, s katerimi so bili, kar zadeva tožečo stranko, določeni prispevki iz Delegirane uredbe (EU) 2015/63 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: neobstoj preiskave, zmotna ugotovitev dejanskega stanja, kršitev in napačna uporaba člena 5(a) Uredbe 2015/63 ter kršitev načel prepovedi diskriminacije in dobrega upravljanja. — Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je Enotni odbor za reševanje napačno uporabil člen 5(a) Uredbe 2015/63 pri izračunu prispevkov tožeče stranke, saj ni upošteval uporabe obveznosti znotraj skupine.

2.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj preiskave, zmotna ugotovitev dejanskega stanja, kršitev in napačna uporaba člena 5(f) Uredbe 2015/63 ter kršitev načel prepovedi diskriminacije in dobrega upravljanja. — Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je Enotni odbor za reševanje napačno uporabil člen 5(f) Uredbe 2015/63 in tako ustvaril položaj dvojnega štetja.

3.

Tretji tožbeni razlog: nezakonitost ravnanja organa Unije, kar omogoča uveljavljanje nepogodbene odgovornosti na podlagi člena 268 PDEU. — Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da ravnanje Enotnega odbora za reševanje vsebuje vse elemente, ki jih od nekdaj zahteva evropska sodna praksa za tak predlog, in sicer nezakonitost ravnanja, ki se očita institucijam, dejanski obstoj škode in obstoj vzročne zveze med ravnanjem in zatrjevano škodo.

4.

Četrti tožbeni razlog, naveden podredno: kršitev načel učinkovitosti, enakovrednosti in enakega obravnavanja ter zato neuporaba Uredbe 2015/63. — Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da bi bilo morebitno neskladje med navedeno uredbo in položajem tožeče stranke v nasprotju z zgoraj navedenimi načeli, ker bi bili po eni strani subjekti, ki so v enakem dejanskem položaju kot ICCREA, oproščeni plačila prispevkov, kar bi nezakonito poslabšalo položaj tožeče stranke in povzročilo, da bi bilo treba podobne primere obravnavati različno.

---

(1)  UL 2015, L 11, str. 44.