24.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 248/4

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 248/04)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Bordeaux“

Referenčna številka: PDO-FR-A0821-AM04

Datum obvestila: 10. april 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Razmejeno območje parcel

Opis in razlogi

Posodobljeni so datumi, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembe razmejenega območja parcel za ZOP „Bordeaux“, navedeni v prilogi k specifikaciji proizvoda za označbo. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne kontrolirane označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2. Geografsko območje – redakcijska sprememba

Opis in razlogi

Odstavek (a) oddelka 1 točke IV poglavja I specifikacije:

črtani sta občini Cantenac in Margaux, dodana pa je občina Margaux-Cantenac, saj sta se občini združili;

črtane so občine Aubie-et-Espessas, Castets-en-Dorthe, Castillon-de-Castets, Civrac-de-Dordogne, Saint-Antoine in Salignac;

dodane so občine Val de Virvée, Castets et Castillon in Civrac-sur-Dordogne;

občine Aubie-et-Espessas, Saint-Antoine in Salignac so se združile v občino Val de Virvée;

občini Castets-en-Dorthe in Castillon-de-Castets sta se združili v občino Castets et Castillon;

občina Civrac-de-Dordogne je postala Civrac-sur-Dordogne.

To vpliva na točko 6 enotnega dokumenta.

3. Sprememba območja v neposredni bližini

Opis in razlogi

V oddelku 3 točke IV poglavja I specifikacije so dodane naslednje tri občine: „Port-Sainte-Foy-et-Ponchapt“, „Saint-Antoine-de-Breuilh“ in „Thénac“.

S to spremembo je bilo popravljeno območje v neposredni bližini, tako da so vanj vključene občine, v katerih je dokazan obstoj proizvodnje in/ali obdelave vina in ki mejijo na proizvodno območje označbe porekla.

To vpliva na točko 9 enotnega dokumenta.

4. Sprememba pogojev proizvodnje vin rosé

Opis in razlogi

— Trsni izbor

Seznam sort vinske trte, primernih za proizvodnjo vina rosé, v točki V poglavja I specifikacije proizvoda je bil razširjen tako, da so bile dodane bele sorte vinske trte, ki so v specifikaciji kontrolirane označbe porekla „Bordeaux“ sicer navedene za proizvodnjo belega vina.

To so sorte sémillon B, sauvignon B in sauvignon gris G. Ta sprememba se ne nanaša na vina rosé, za katera se lahko uporabi izraz „clairet“ in ohrani seznam, ki je skupen z rdečmi vini.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Ta sprememba vključuje omejitev teh dodatnih sort vinske trte v trsnem izboru kmetijskega gospodarstva iz točke V poglavja I specifikacije proizvoda in pri zvrščanju grozdja ali mošta za proizvodnjo vina rosé iz točke IX poglavja I specifikacije. Zgornja meja znaša 20 %, od česar največ 10 % za sorti sauvignon B in sauvignon gris G skupaj.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Z dodatno uporabo belih sort vinske trte se lahko izboljša organoleptična uravnoteženost vin rosé, saj je njihov namen, da se glede na uporabljene rdeče sorte vinske trte doda svežina ali zaokroženost.

— Opis proizvoda

Vključitev dodatnih belih sort vinske trte pomeni redakcijsko izboljšavo organoleptičnega opisa vin rosé za zagotovitev, da ta sprememba ne vpliva na proizvod.

Spremenjen je oddelek 2 točke X (povezava) poglavja I specifikacije proizvoda.

To vpliva na točko 4 enotnega dokumenta.

— Enološki postopki

Spremenjena je točka IX poglavja I specifikacije proizvoda, da se dovoli oglje za enološko uporabo za mošt, pri čemer je zgornja meja 20 % količine vina rosé, ki jo proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi.

To vpliva na točko 5 enotnega dokumenta.

5. Povezava z geografskim območjem

Opis in razlogi

V prvem odstavku oddelka 1(a) točke X poglavja I specifikacije proizvoda je spremenjeno število občin na geografskem območju, in sicer s 501 na 497 zaradi združitev občin in s 542 na 538 vseh občin v departmaju Gironde.

Enotni dokument je bil spremenjen v točki 8.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Bordeaux

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Suha mirna bela vina

Suha mirna bela vina imajo

—	najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja za vina ≤ 3 g/l. Ta vsebnost se poveča na 5 g/l, če je vsebnost skupnih kislin ≥ 2,7 g/l H2SO4.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 mEq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 180 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Suha bela vina, pridobljena iz sorte sauvignon B, so zelo aromatična, sveža in sadna s cvetličnimi notami in notami agrumov. Sorta sémillon B daje širino in oljnatost, zvrščanje s sorto muscadelle B prispeva cvetlične arome. Zvrščanje dodatnih sort prispeva kisline in note agrumov. Ta vina, ki dobro odžejajo in so zelo primerna za uživanje mlada (eno- ali dvoletna).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Mirna bela vina z nepovretim sladkorjem

Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem imajo:

—	najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja 5 g/l in ≤ 60 g/l.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13,5 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 mEq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 250 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Bela vina s fermentirnim sladkorjem so strukturno oprta na sorti sémillon B, ki daje zaokrožena, bogato polna vina zlate barve z aromo kandiranega sadja; ta sorta se lahko zvršča s sorto sauvignon B, kar prinaša svežino. Čeprav so primerna za nekaj let staranja, se lahko uživajo tudi mlada.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

Mirna vina rosé

Mirna vina rosé imajo

—	najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3 g/l. Ta vsebnost se lahko zviša na 5 g/l, če je vsebnost skupnih kislin ≥ 2,7 g/l H2SO4,

—	spremenjeno intenzivnost barve (DO420 + DO520 + DO620) ≤ 1,1.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13 %.

Pred pakiranjem je

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 mEq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 180 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Vina rosé so bledo rožnate do izrazitejše rožnate barve, ki je odvisna od uporabljene tehnike (direktno stiskanje, kratka maceracija ali zaradi maceracije obarvan samotok, ki priteče iz pipe („saignée“ – krvav)), ter imajo sadno ali cvetlično paleto arom, poudarjeno z uravnoteženo strukturo med zaokroženostjo in živahnostjo. V ustih dajejo občutek polnosti. Ta vina so zelo primerna za uživanje mlada (eno ali dvoletna).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Mirna rdeča vina

Mirna rdeča vina imajo

—	najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3 g/l,

—	vsebnost jabolčne kisline ≤ 0,3 g/l.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13,5 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 mEq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 140 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Rdeča vina, med katerimi pogosto prevladuje sorta merlot N, so voljna, sadežna in z malo kisline; v letih, v letih polne zrelosti, se lahko osvežijo s kislinami sort petit verdot N in cot N. Vendar je najpomembnejše zvrščanje sorte merlot N s sorto cabernet-sauvignon N, v manjši meri pa s sorto cabernet franc N, pri čemer ta zadnja daje vinom aromatično kompleksnost in obilico taninov, zaradi česar lahko ohranijo in razvijejo svojo cvetico.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

Na parcelah, zasajenih od 1. avgusta 2008, je najmanjša gostota zasaditve vinske trte 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od dveh metrov in pol, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,85 metra. Ta gostota se lahko zmanjša na 3 300 trsov na hektar. V tem primeru razdalja med vrstami ne sme biti večja od treh metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,85 metra.

Pravila za obrezovanje

Pridelovalna praksa

Dovoljeni sta samo kratka (kratki rezniki) ali dolga rez (šparoni). Pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B število očes po obrezovanju ne sme preseči 45 000 očes na hektar in 18 očes na trs. Pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, število očes po obrezovanju ne sme preseči 50 000 očes na hektar in 20 očes na trs. Po pletju mladik število rodovitnih mladik na trs ne sme preseči: pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B 12 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 000 trsov na hektar, ter 15 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 000 trsov na hektar; pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, 14 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 000 trsov na hektar, ter 17 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 000 trsov na hektar. Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu). Pletje mladik se opravi pred brstenjem.

Poseben enološki postopek

Pri proizvodnji vin rosé, ki niso vina, za katera se lahko uporablja izraz „clairet“, je dovoljena uporaba oglja za enološko uporabo za mošt, pri čemer je zgornja meja 20 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi.

Obogatitev

Poseben enološki postopek

Dovoljena je obogatitev z delno koncentracijo rdečih vin, pri čemer je koncentracija omejena na 15 % tako obogatene količine. Volumenski delež skupnega alkohola vin po obogatitvi ne presega naslednjega: pri rdečih in belih vinih s fermentirnim sladkorjem volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi ne presega 13,5 %; pri vinih rosé in suhih belih vinih volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi ne presega 13 %.

(b) Največji donosi

Mirna bela vina (suha in s fermentirnim sladkorjem)

77 hektolitrov na hektar

Mirna vina rosé

72 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 4 000 trsov na hektar

68 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve < 4 000 trsov na hektar

64 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in donegovanje vina na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 19. junija 2017 potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde:

Abzac, Aillas, Ambarès-et-Lagrave, Ambès, Anglade, Arbanats, Arbis, Arcins, Arsac, Artigues-près-Bordeaux, Arveyres, Asques, Aubiac, Auriolles, Auros, Avensan, Ayguemorte-les-Graves, Bagas, Baigneaux, Barie, Baron, Barsac, Bassanne, Bassens, Baurech, Bayas, Bayon-sur-Gironde, Bazas, Beautiran, Bégadan, Bègles, Béguey, Bellebat, Bellefond, Belvès-de-Castillon, Bernos-Beaulac, Berson, Berthez, Beychac-et-Caillau, Bieujac, Birac, Blaignac, Blaignan, Blanquefort, Blasimon, Blaye, Blésignac, Bommes, Bonnetan, Bonzac, Bordeaux, Bossugan, Bouliac, Bourdelles, Bourg, Branne, Brannens, Braud-et-Saint-Louis, Brouqueyran, Bruges, Budos, Cabanac-et-Villagrains, Cabara, Cadarsac, Cadaujac, Cadillac, Cadillac-en-Fronsadais, Camarsac, Cambes, Camblanes-et-Meynac, Camiac-et-Saint-Denis, Camiran, Camps-sur-l’Isle, Campugnan, Canéjan, Cantois, Capian, Caplong, Carbon-Blanc, Cardan, Carignan-de-Bordeaux, Cars, Cartelègue, Casseuil, Castelmoron-d’Albret, Castelnau-de-Médoc, Castelviel, Castets et Castillon, Castillon-la-Bataille, Castres-Gironde, Caudrot, Caumont, Cauvignac, Cavignac, Cazats, Cazaugitat, Cénac, Cenon, Cérons, Cessac, Cestas, Cézac, Chamadelle, Cissac-Médoc, Civrac-de-Blaye, Civrac-sur-Dordogne, Civrac-en-Médoc, Cleyrac, Coimères, Coirac, Comps, Coubeyrac, Couquèques, Courpiac, Cours-de-Monségur, Cours-les-Bains, Coutras, Coutures, Créon, Croignon, Cubnezais, Cubzac-les-Ponts, Cudos, Cursan, Cussac-Fort-Médoc, Daignac, Dardenac, Daubèze, Dieulivol, Donnezac, Donzac, Doulezon, Escoussans, Espiet, Etauliers, Eynesse, Eyrans, Eysines, Faleyras, Fargues, Fargues-Saint-Hilaire, Flaujagues, Floirac, Floudès, Fontet, Fossés-et-Baleyssac, Fours, Francs, Fronsac, Frontenac, Gabarnac, Gaillan-en-Médoc, Gajac, Galgon, Gans, Gardegan-et-Tourtirac, Gauriac, Gauriaguet, Générac, Génissac, Gensac, Gironde-sur-Dropt, Gornac, Gours, Gradignan, Grayan-et-l’Hôpital, Grézillac, Grignols, Guillac, Guillos, Guîtres, Haux, Hure, Illats, Isle-Saint-Georges, Izon, Jau-Dignac-et-Loirac, Jugazan, Juillac, La Brède, La Landede-Fronsac, La Réole, La Rivière, La Roquille, La Sauve, Labarde, Labescau, Ladaux, Lados, Lagorce, Lalande-de-Pomerol, Lamarque, Lamothe-Landerron, Landerrouat, Landerrouet-sur-Ségur, Landiras, Langoiran, Langon, Lansac, Lapouyade, Laroque, Laruscade, Latresne, Lavazan, Le Bouscat, Le Fieu, Le Haillan, Le Nizan, Le Pian-Médoc, Le Pian-sur-Garonne, Le Pout, Le Puy, Le Taillan-Médoc, Le Tourne, Le Verdon-sur-Mer, Léogeats, Léognan, Les Artigues-de-Lussac, Les Billaux, Les Eglisottes-et-Chalaures, Les Esseintes, Les Lèves-et-Thoumeyragues, Les Peintures, Les Salles, Lesparre-Médoc, Lestiac-sur-Garonne, Libourne, Lignan-de-Bazas, Lignan-de-Bordeaux, Ligueux, Listrac-de-Durèze, Listrac-Médoc, Lormont, Loubens, Loupes, Loupiac, Loupiac-de-la-Réole, Ludon-Médoc, Lugaignac, Lugasson, Lugon-et-l’Ile-du-Carnay, Lussac, Macau, Madirac, Maransin, Marcenais, Marcillac, Margaux-Cantenac, Margueron, Marimbault, Marions, Marsas, Martignas-sur-Jalle, Martillac, Martres, Masseilles, Massugas, Mauriac, Mazères, Mazion, Mérignac, Mérignas, Mesterrieux, Mombrier, Mongauzy, Monprimblanc, Monségur, Montagne, Montagoudin, Montignac, Montussan, Morizès, Mouillac, Mouliets-et-Villemartin, Moulis-en-Médoc, Moulon, Mourens, Naujac-sur-Mer, Naujanet-Postiac, Néac, Nérigean, Neuffons, Noaillac, Noaillan, Omet, Ordonnac, Paillet, Parempuyre, Pauillac, Pellegrue, Périssac, Pessac, Pessac-surDordogne, Petit-Palais-et-Cornemps, Peujard, Pineuilh, Plassac, PleineSelve, Podensac, Pomerol, Pompéjac, Pompignac, Pondaurat, Porchères, Portets, Préchac, Preignac, Prignac-en-Médoc, Prignac-et-Marcamps, Pugnac, Puisseguin, Pujols, Pujols-sur-Ciron, Puybarban, Puynormand, Queyrac, Quinsac, Rauzan, Reignac, Rimons, Riocaud, Rions, Roaillan, Romagne, Roquebrune, Ruch, Sablons, Sadirac, Saillans, Saint-Aignan, Saint-André-de-Cubzac, Saint-André-du-Bois, Saint-André-et-Appelles, Saint-Androny, Saint-Antoine-du-Queyret, Saint-Antoine-sur-l’Isle, Saint-Aubin-de-Blaye, Saint-Aubin-de-Branne, Saint-Aubin-de-Médoc, Saint-Avit-de-Soulège, Saint-Avit-Saint-Nazaire, Saint-Brice, Saint-Caprais-de-Blaye, Saint-Caprais-de-Bordeaux, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Christoly-Médoc, Saint-Christophe-de-Double, Saint-Christophe-des-Bardes, Saint-Cibard, Saint-Ciers-d’Abzac, Saint-Ciers-de-Canesse, Saint-Ciers-sur-Gironde, Sainte-Colombe, Saint-Côme, Sainte-Croix-du-Mont, Saint-Denis-de-Pile, Saint-Emilion, Saint-Estèphe, Saint-Etienne-de-Lisse, Sainte-Eulalie, Saint-Exupéry, Saint-Félix-de-Foncaude, Saint-Ferme, Sainte-Florence, Sainte-Foy-la-Grande, Sainte-Foy-la-Longue, Sainte-Gemme, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Genès-de-Fronsac, Saint-Genès-de-Lombaud, Saint-Genis-du-Bois, Saint-Germain-deGrave, Saint-Germain-de-la-Rivière, Saint-Germain-d’Esteuil, Saint-Germain-du-Puch, Saint-Gervais, Saint-Girons-d’Aiguevives, Sainte-Hélène, Saint-Hilaire-de-la-Noaille, Saint-Hilaire-du-Bois, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-de-Blaignac, Saint-Jean-d’Illac, Saint-Julien-Beychevelle, Saint-Laurent-d’Arce, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Laurent-du-Bois, Saint-Laurent-du-Plan, Saint-Laurent-Médoc, Saint-Léon, Saint-Loubert, Saint-Loubès, Saint-Louis-de-Montferrand, Saint-Macaire, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Maixant, Saint-Mariens, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Laye, Saint-Martin-de-Lerm, Saint-Martin-de-Sescas, Saint-Martin-du-Bois, Saint-Martin-du-Puy, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Médard-de-Guizières, Saint-Médard-d’Eyrans, Saint-Médard-en-Jalles, Saint-Michel-de-Fronsac, Saint-Michel-de-Lapujade, Saint-Michel-de-Rieufret, Saint-Morillon, Saint-Palais, Saint-Pardon-de-Conques, Saint-Paul, Saint-Pey-d’Armens, Saint-Pey-de-Castets, Saint-Philippe-d’Aiguille, Saint-Philippe-du-Seignal, Sain-Pierre-d’Aurillac, Saint-Pierre-de-Bat, Saint-Pierre-de-Mons, Saint-Quentinde-Baron, Saint-Quentin-de-Caplong, Sainte-Radegonde, Saint-Romain-laVirvée, Saint-Sauveur, Saint-Sauveur-de-Puynormand, Saint-Savin, Saint-Selve, Saint-Seurin-de-Bourg, Saint-Seurin-de-Cadourne, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Seurin-sur-l’Isle, Saint-Sève, Saint-Sulpice-de-Faleyrens, Saint-Sulpice-de-Guilleragues, Saint-Sulpice-de-Pommiers, Saint-Sulpiceet-Cameyrac, Sainte-Terre, Saint-Trojan, Saint-Vincent-de-Paul, Saint-Vincent-de-Pertignas, Saint-Vivien-de-Blaye, Saint-Vivien-de-Médoc, Saint-Vivien-de-Monségur, Saint-Yzan-de-Soudiac, Saint-Yzans-de-Médoc, Salaunes, Salleboeuf, Samonac, Saucats, Saugon, Sauternes, Sauveterre-de-Guyenne, Sauviac, Savignac, Savignac-de-l’Isle, Semens, Sendets, Sigalens, Sillas, Soulac-sur-Mer, Soulignac, Soussac, Soussans, Tabanac, Taillecavat, Talais, Talence, Targon, Tarnès, Tauriac, Tayac, Teuillac, Tizac-de-Curton, Tizac-de-Lapouyade, Toulenne, Tresses, Uzeste, Val de Virvée, Valeyrac, Vayres, Vendays-Montalivet, Vensac, Vérac, Verdelais, Vertheuil, Vignonet, Villandraut, Villegouge, Villenave-de-Rions, Villenave-d’Ornon, Villeneuve, Virelade, Virsac in Yvrac.

7. Glavne sorte vinske trte

Sauvignon B

Merlot N

Cot N – malbec N

Carmenère N

Petit verdot N

8. Opis povezave

Geografsko območje ima zaradi bližine prostranih vodnih površin (Atlantski ocean, ustje reke Gironde, dolini rek Garone in Dordogne), ki imajo pomembno vlogo pri termoregulaciji, razmeroma enotne ugodne podnebne razmere za vinogradništvo. Vendar zmerni oceanski vplivi, ki preprečujejo spomladansko pozebo, slabijo z oddaljevanjem od morja in velikih dolin ter približevanjem gozdnim masivom Landes, Saintonge in Double Périgourdine. Zaradi teh značilnosti so skrajni sever ter jug in jugozahod geografskega območja slabo posajeni s trto. Geografsko območje se razprostira po 497 od 538 občin departmaja Gironde, pri čemer je izključen jugozahod departmaja, kjer se ne ukvarjajo z vinogradništvom, ampak gozdarstvom.

Bordojske sorte vinske trte, ki se gojijo v oceanskem podnebju, je bilo od 17. in 18. stoletja treba opirati s koli, nato pa so se razširili špalirji, ki so zagotovili ustrezne količine grozdja za trgatev ter zadostne listne površine za pravilno klorofilno sintezo in optimalno zrelost grozdja. Zaradi različnih vrst tal in različne izpostavljenosti je bilo treba izbrati različne sorte in jih prilagoditi značilnostim okolja. Tako je mogoče opredeliti štiri različne vrste:

—	glinasto-apnenčasta tla in lapornato-apnenčasta tla, ki so zelo razširjena na pobočjih gričev, kjer zelo dobro uspeva sorta merlot N,

—	silikatna tla, pomešana z glino in apnenčastimi elementi, ki so izredno primerna na primer za sorti merlot N in sauvignon B,

—	vrsta peščeno-glinastih kislih tal, imenovana boulbène, z drobnimi silikatnimi elementi, ki sestavljajo rahlejša tla, primerna za proizvodnjo suhih belih vin, ter

—	prodnata tla, sestavljena iz gramoza, zaobljenega kremenjaka ter drobnejšega in debelejšega peska, ki tvorijo dobro osuševane terase, so vroče in izredno primerne za vinsko trto, zlasti sorto cabernet sauvignon N.

Zaradi tesne povezanosti med sortami vinske trte, raznovrstnostjo biofizičnega okolja ter načinom obdelovanja vinograda so vina posebnega značaja in zelo aromatična. Bordojski vinogradniki so bili zaradi svojega pristanišča in tesnih zgodovinskih povezav z drugimi narodi, iz katerih se je zelo zgodaj razvila strukturirana in živahna trgovina, vedno usmerjeni v preostale dele sveta, pri čemer so izkoriščali ali razširjali tehnične inovacije in spodbujali dinamiko kmetijskih gospodarstev, kar jim je omogočilo, da so utrdili, razvili in izvažali svoje znanje in spretnosti, ob tem pa vedno spoštovali prastare običaje. Angleži so zaradi razvoja trgovine, ki se je razmahnil po poroki med vojvodinjo Eleonoro Akvitansko in Henrikom Plantagenetom, bodočim kraljem Anglije, leta 1152, začeli uvažati bordojska vina, ki so jih zaradi njihove bistre barve imenovali „claret“ (klaret). Ta tradicija se je skozi čas ohranila, danes pa se kaže v izrazih „clairet“ in „claret“. V 17. stoletju se je s pojavom novih potrošnikov začela nova trgovinska doba. Izvoz ostaja eden od temeljev distribucije bordojskih vin. Tretjina proizvodnje se razpošlje v več kot 150 držav. Proizvodnja vina s kontrolirano označbo porekla, ki je glavni vir departmaja Gironde, je v veliki meri sooblikovala podeželsko in mestno krajino ter lokalno arhitekturo (vinski dvorci, vinske kleti). Glavna mesta departmaja so rečna pristanišča, ki so se razvijala zaradi trgovine z vinom.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo, obdelavo in donegovanje vin, za katera se lahko uporablja kontrolirana označba porekla „Bordeaux“, ki je lahko dopolnjena z izrazoma „clairet“ in „claret“, sestavljajo naslednje občine:

—	departma Dordogne: Fougueyrolles, Gageac-et-Rouillac, Gardonne, Le Fleix, Minzac, Pomport, Port-Sainte-Foy-et-Ponchapt, Razacde-Saussignac, Saussignac, Saint-Antoine-de-Breuilh, Saint-Seurin-de-Prats, Thénac in Villefranche-de-Lonchat,

—	departma Lot-et-Garonne: Baleyssagues, Beaupuy, Cocumont, Duras, Esclottes, Lagupie, Loubès-Bernac, Sainte-Colombe-de-Duras, Savignac-de-Duras in Villeneuve-de-Duras.

Geografska imena – dodatne navedbe

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Kontrolirana označba porekla „Bordeaux“ je lahko dopolnjena z izrazoma „claret“ pri rdečih vinih in „clairet“ pri vinih rosé temne barve v skladu z določbami za to vrsto vina, zlasti glede analitskih standardov.

Pri belih vinih pa je lahko kontrolirana označba porekla „Bordeaux“ dopolnjena z geografskim imenom „Haut-Benauge“ v skladu z določbami za to dopolnilno geografsko ime, zlasti v zvezi z geografskim območjem, trsnim izborom, donosom in analitskimi standardi.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Geografsko ime „Haut-Benauge“ je navedeno takoj za imenom kontrolirane označbe porekla „Bordeaux“ s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, uporabljenih za navedeno kontrolirano označbo porekla.

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Bela vina z vsebnostjo fermentirnega sladkorja, višjo od 5 gramov na liter in nižjo od 60 g na liter, so predstavljena z izrazom, ki ustreza njihovi vsebnosti v vinu, kot je določena v zakonodaji Unije.

Večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bordeaux“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-5514a84e-f7df-48fd-bc1b-7c65926936ae

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

24.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 248/13

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 248/05)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Bourgueil“

Referenčna številka: PDO-FR-A0729-AM01

Datum obvestila: 10. maj 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Geografsko območje

Opis in razlogi

Odstavek v zvezi z geografskim območjem je nadomeščen s:

„Trgatev, proizvodnja in obdelava vina potekajo na geografskem območju, ki ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 16. decembra 2010 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité). To območje je na datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril to specifikacijo proizvoda, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsegalo ozemlje naslednjih občin departmaja Indre-et-Loire:

Benais, Bourgueil, La Chapelle-sur-Loire, Chouzé-sur-Loire, Coteaux de Loire, znotraj katere samo ozemlje pooblaščenih občin Saint-Patrice in Ingrandes de Touraine, Restigné ter Saint-Nicolas-de-Bourgueil.“

Pri tej spremembi se je upoštevala združitev občin, obseg geografskega območja pa ni bil spremenjen.

Posledično je spremenjena točka 6 enotnega dokumenta.

2. Pravila rezi

Opis in razlogi

V skladu z odstavkom (b) točke VI se trsi odslej obrezujejo na največ 12 očes.

Z rezjo v enojni guyot tako dobimo šparon z osmimi očesi.

Ta sprememba omogoča, da se bolje upoštevajo spomladanske vremenske nevšečnosti, ki so v zadnjih tržnih letih vse pogostejše.

Posledično je spremenjena točka 5.1 enotnega dokumenta.

3. Največja obremenitev na parcelo

Opis in razlogi

Največja obremenitev na parcelo je z 9 500 kg/ha zmanjšana na 8 500 kg/ha. Ker organ za zaščito in upravljanje (ODG) ne želi, da bi se s povečanjem števila očes povečal donos na račun kakovosti, se je torej odločil zmanjšati največjo obremenitev na parcelo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4. Rastlinska odeja ob robovih vinograda

Opis in razlogi

V odstavku (a) oddelka 1 je besedilo: „več kot 1,50 m od zadnjega trsa“ nadomeščeno z „najmanj 1 m od sidrišča latnika za vinsko trto, ta razdalja pa se lahko v primeru mehanske obdelave tal poveča na 2,50 m;“

S to spremembo se upošteva razvoj gojitvenih praks in praks vzdrževanja vegetacije z mehanskimi sredstvi.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5. Najvišji donos

Opis in razlogi

Najvišji donos je s 67 hl/ha znižan na 65 hl/ha. Ker organ za zaščito in upravljanje (ODG) ne želi, da bi se s povečanjem števila očes povečal donos na račun kakovosti, se je odločil znižati najvišji donos.

Posledično je spremenjena točka 5.2 enotnega dokumenta.

6. Zmogljivost vinske kleti

Opis in razlogi

Najmanjša zahtevana zmogljivost vinske kleti je zmanjšana, da ne bi bili prizadeti obrati mladih vinogradnikov in bi se hkrati ohranile zahteve, ki so nujne za ustrezno proizvodnjo in skladiščenje vina.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7. Promet med odobrenimi skladišči

Opis in razlogi

Odstavek (b) oddelka 4 točke IX poglavja 1, ki se nanaša na datum dajanja vina v promet med odobrenimi skladišči, je črtan.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8. Izjava o namembnosti parcel

Opis in razlogi

Oddelek 1 točke I poglavja 2 je črtan, ker zaradi lege regije Bourgueil pomeni nepotreben ukrep. Kontrolirane označbe porekla, za katere se lahko zaprosi na območju proizvodnje kontrolirane označbe porekla Bourgueil, so zaščitene označbe porekla St Nicolas de Bourgueil, Touraine, Crémant de Loire in Rosé de Loire: na vseh parcelah kontrolirane označbe porekla Saint Nicolas de Bourgueil se nadzoruje kakovost trte, namenjene za to označbo. Parcele, namenjene proizvodnji vin s kontrolirano označbo porekla Crémant de Loire ali Rosé de Loire, so obvezno označene v proizvodnih evidencah, ki jih vodijo proizvajalci, parcele, namenjene proizvodnji Touraine, pa gospodarski subjekt določi že januarja z izjavo o namembnosti parcel.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9. Glavne točke, ki jih je treba nadzirati

Opis in razlogi

Poglavje 3 je bilo spremenjeno zaradi uskladitve besedila glavnih točk, ki jih je treba nadzirati.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Bourgueil

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Vina so mirna, in sicer rdeča vina ali vina rosé. Imajo najmanj 10,5-odstotni naravni volumenski delež alkohola. Po embaliranju ustrezajo naslednjim analitskim standardom:

—	rdeča vina vsebujejo največ 2 g fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze) na liter,

—

vina rosé vsebujejo največ 4 g fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze) na liter, vsebnost skupnih kislin, izraženih v gramih vinske kisline na liter, pa je višja od 3,5 g na liter. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola ne presega 13 %. Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje je dokončano pri rdečih vinih; vsebnost jabolčne kisline je največ 0,3 g na liter. Vsebnost hlapnih kislin in vsebnost skupnega žveplovega dioksida pri rdečih vinih in vinih rosé ter vsebnost skupnih kislin pri rdečih vinih so določene s predpisi Skupnosti. Za vina rosé so običajno značilne sveže in precej izrazite arome rdečega in belega sadja, včasih s priokusom po agrumih. Rdeča vina so elegantna in temno rubinaste do izrazite granatno rdeče barve. Taninska struktura je pogosto močno prisotna, vendar nerazločna. Aromatičnost teh vin običajno združuje note rdečega in črnega sadja. Nekatera polnejša vina s staranjem pridobijo aromatičnost. Šele takrat lahko razvijejo kompleksnejše kakavne note z rahlim pridihom po dimu ali začimbah.

Splošne analitske značilnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Praksa gojenja

Gojitvena oblika

(a)	Gostota zasaditve. Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar, pri čemer razdalja med vrstami znaša največ 2,10 m. Razmik med trsi v isti vrsti je lahko od 0,80 m do 1,10 m.

(b)

Pravila rezi.

Trsi se obrezujejo pred 1. majem na največ 12 očes na trs z naslednjimi vrstami rezi:

—	rez na enojni guyot, s šparonom, ki ima največ osem očes in največ dva reznika z enim ali dvema očesoma,

—	rez na dva daljša reznika (demi-baguette) s po največ štirimi očesi in največ dvema reznikoma z enim ali dvema očesoma,

—	rez na reznike (gojitvena oblika kordona z rezniki Royat) z največ šestimi rezniki ali „poussiers“, rezanimi na največ dve očesi.

Posebni enološki postopek

Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, prepovedana. Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene za rdeča vina, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %. Poleg zgornjih določb morajo za enološke postopke veljati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(b) Največji donosi

65 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, proizvodnja in obdelava vina potekajo na geografskem območju, ki ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 16. decembra 2010 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité). To območje je na datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril to specifikacijo proizvoda, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsegalo ozemlje naslednjih občin departmaja Indre-et-Loire:

7. Glavne sorte vinske trte

Cabernet-Sauvignon N

Cabernet franc N

8. Opis povezave

Vinogradi kontrolirane označbe porekla „Bourgueil“ ležijo severno od Loare, gorvodno od sotočja z reko Vienne, na skrajnem severozahodnem delu vinogradov označbe „Touraine“.

Geografsko območje na severu meji na gozd Gâtine in na jugu na Loaro. Del območja obsega prostrano gričevje, ki je obrnjeno večinoma proti jugu in ga pokriva gozd, preostali del pa se razprostira po terasah in slemenih, ki jih lokalno imenujejo „montilles“.

Tla ob vznožju gričevja so rjava apnenčasta in so se razvila na turonijski sljudasti kredi ali kredi z rumenim lehnjakom, medtem ko so za srednji del gričevja značilna kremenasto-ilovnata tla, nastala iz senonijskih ilovnato-peščenih formacij. Ob vznožju gričevja prevladujejo prepustna peščeno-gruščnata tla, ki so se razvila na terasah iz starih naplavin in na „montilles“, majhnih slemenih, nastalih iz mlajših naplavin v glavni rečni strugi.

Geografsko območje zajema osem občin departmaja Indre-et-Loire. Ima milejše in bolj suho podnebje kot celotna regija Touraine. Gozdnata planota, ki pokriva vinogradniško gričevje, zagotavlja zaščito pred mrzlimi severnimi vetrovi.

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Začetek vinogradništva v Bourgueilu je povezan z ustanovitvijo tamkajšnje opatije v letu 990. Leta 1189 je opat Baudry opeval čare svojega samostana in njegovega vina. Vinograd sega čez zidove opatijskega sadovnjaka in se razprostira po gričih in starodavnih terasah Loare.

Sorta vinske trte cabernet franc N, lokalno imenovana „breton“, je glavna sorta v trsnem izboru. Sorto so prinesli po rečni poti, njeno zasaditev v regiji pa je še spodbudila politična združitev regij Anjou in Akvitanija (11. in 12. stoletje).

Vinogradniki iz regije Bourgueil, katerih vinogradi ležijo na bregovih Loare, že zelo dolgo izvažajo fina vina, ki so jih med drugim že v 17. stoletju izvažali v flamske dežele.

Vinogradi, zasajeni na terasah starodavnih naplavin, so odpornejši na trtno uš, ki se v peščenih tleh širi počasneje. Njihova hitra obnova s cepiči izključno sorte cabernet franc N priča o navezanosti vinogradnikov na sorto, ki se je uveljavila v srednjem veku.

Od leta 1937, ko je bila priznana kontrolirana označba porekla „Bourgueil“, se proizvodnja povečuje. Čeprav sta zelenjadarstvo in proizvodnja semen ali sladkega korena v začetku 20. stoletja predstavljala pomemben del kmetijske dejavnosti v regiji Bourgueil, se je ta odtlej večinoma usmerila v vinogradništvo.

Glavnino proizvodnje predstavljajo rdeča vina, ki jih je glede na količino skoraj 95 %. Za vina rosé so največkrat značilne sveže in precej izrazite arome drobnega rdečega in belega sadja, včasih s priokusom po agrumih in popru.

Rdeča vina so elegantna, njihova barva pa je lahko od temno rubinasta do izrazito granatno rdeča. Njihova taninska struktura je pogosto dobro prisotna, vendar nerazločna. Aromatičnost najpogosteje združuje note rdečega in črnega sadja.

Po nekajletnem staranju lahko nekatera vina razvijejo kompleksnejše kakavne note z rahlo aromo dima ali začimb. Tradicionalno so bile na razmejenem območju parcel za trgatev izbrane samo parcele z rjavimi ali plitvimi tlemi na turonijski kredi na gričevju ter peščeno-ilovnatimi ali peščeno-gruščnatimi tlemi na terasah in „montilles“. Ta tla se dobro obnesejo, kar zadeva vlago in toploto. Zaradi odprtosti pokrajine se lahko izkoristijo ugodne podnebne razmere.

Taka lega sorti cabernet franc N zagotavlja ugodne razmere, da se lahko izvirno in elegantno izrazi, vendar zahteva optimalno upravljanje, kar se kaže s prepovedjo nekaterih klonov, gojitveno obliko in kratko rezjo. Lege na peščeno-ilovnatih ali peščeno-gruščnatih tleh so ugodne, da se lahko izrazi sadežna aromatičnost z nežnimi in voljnimi tanini, kar pojasnjuje uspeh mladih vin. Vinogradniške lege na turoniju so primernejše za proizvodnjo polnejših rdečih vin z dobro taninsko strukturo.

Znanje in izkušnje pridelovalcev ter več kot osemstoletna zvestoba sorti cabernet franc N, ki temelji na izkušnjah več rodov, se kažejo v izbiri zvrsti vin, ki izvirajo z različnih leg.

To znanje, prilagojeno posebnim razmeram na tem območju, ki je bilo sprva namenjeno proizvodnji rdečega vina, se je seveda uporabilo tudi za proizvodnjo vin rosé.

Loara, ki teče ob vznožju vinogradov, je tesno povezana z začetki in zgodovino vinogradov v regiji Bourgueil. Reka je z erozijo ustvarila veliko gričevje. Prav tako je nanesla naplavine, ki sestavljajo pretežni del podlage, na kateri ležijo vinogradi.

Loara je imela kot trgovska in komunikacijska pot zelo dejavno in bistveno trgovinsko vlogo.

Prepoznavnost in sloves vin z označbo „Bourgueil“, katerih nežen sadežni vonj se že v 11. stoletju omenja v arhivih benediktinske opatije, ne pojenjujeta zaradi zagnanosti proizvajalcev in pospeševalcev, povezanih v združenja.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema v zvezi s proizvodnjo na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Indre-et-Loire:

Avoine, Azay-le-Rideau, Beaumont-en-Véron, Candes-Saint-Martin, Cheillé, Chinon, Cinais, Gizeux, Huismes, Lerné, Lignières-de-Touraine, Marcay, Rigny-Ussé, Rivarennes, Rivière, La Roche-Clermault, Saché, Saint-Benoît-la-Forêt, Saint-Germainsur-Vienne, Savigny-en-Véron, Seuilly, Thizay in Vallères.

—	departma Maine-et-Loire: Allonnes, Brain-sur-Allonnes, Varennes-sur-Loire in Villebernier.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

(a)	Vse neobvezne navedbe so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

(b)	Velikost črk za navedbo zemljepisnega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

(c)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote pod pogojem, da:

—	gre za kraj, zaveden v katastru,

—	in da je ta naveden na prijavi pridelka.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-63d161e5-0b1b-4c56-a46c-721dcb37060b

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

24.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 248/19

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 248/06)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Crémant de Bourgogne“

Referenčna številka: PDO-FR-A0676-AM01

Datum obvestila: 11.4.2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Posodobitev seznama občin geografskega območja

Opis in razlogi

Nekatere občine so od prve homologacije specifikacije proizvoda spremenile ime ali se združile. Posodobljen je bil torej seznam občin, ki sestavljajo geografsko območje, pri čemer se obseg geografskega območja ni spremenil. Zaradi povečanja pravne varnosti se ta seznam nanaša na veljavno različico uradnega geografskega kodeksa, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE.

Zato je točka 6 enotnega dokumenta spremenjena.

2. Razmejeno območje parcel

Opis in razlogi

Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne kontrolirane označbe porekla.

Razmejitev parcel je bila opravljena v določenem številu občin geografskega območja. Ob tem je bila potrjena razmejitev že razmejenih občin. Pristojni nacionalni organ je zato razmejitev parcel na celotnem geografskem območju odobril na nov datum odobritve.

Stari datumi, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembe razmejenega območja parcel po občinah, ki so navedeni v prilogi k specifikaciji proizvoda za označbo, so bili črtani.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Crémant de Bourgogne

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

Ta vina so bela kakovostna peneča vina ali kakovostna peneča vina „rosé“.

(a)	Pri obogatitvi mošta volumenski delež skupnega alkohola v vinih pred dodajanjem sladilnega likerja ne sme presegati 13 %.

(b)	Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida, sladkorja in raztopljenega ogljikovega dioksida, merjenega pri temperaturi 20 °C, so določene v zakonodaji Unije.

Za vino je značilna fina in enakomerna pena z nežnimi in obstojnimi mehurčki. Vonj mladih vin pogosto spominja na sadne, cvetlične in mineralne note, povezane s svežino. Sčasoma se pojavijo kompleksnejše arome, ki se razvijejo v sekundarne in terciarne note. Svežino v ustih poudari sproščanje ogljikovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopek

(a)	Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo;

(b)	prepovedana je uporaba koščkov lesa;

(c)	poleg teh določb za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu;

(d)	prostori za stiskanje grozdja morajo ustrezati merilom za sprejem potrganega grozdja, opremo za stiskanje in stiskalnice, polnitev stiskalnic, frakcioniranje soka in higieno.

Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

—	Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar, razmik med vrstami pa je največ dva metra in pol.

—	Če je gostota zasaditve vinske trte večja od 8 000 trsov na hektar, razmik med trsi v isti vrsti ne sme biti manjši od pol metra.

—	Če je gostota zasaditve vinske trte največ 8 000 trsov na hektar, razmik med trsi v isti vrsti ne sme biti manjši od 0,80 metra.

—	Pri gručasti zasaditvi vinske trte je najmanjša gostota zasaditve 9 000 trsov na hektar, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti večji od pol metra.

Pravila za obrezovanje

Pridelovalna praksa

Splošne določbe

Vinske trte se obrezujejo v skladu z naslednjimi določbami:

—	bodisi kratka rez (vinska trta v kordonski obliki royat) z največ 12 očesi na kvadratni meter,

—	bodisi dolga rez v gojitveni obliki enojni ali dvojni guyot z največ 10 očesi na kvadratni meter.

Trsi sort chardonnay B in sacy B (le v občinah departmaja Rhône in občinah departmaja Saône-et-Loire, vključenih v razmejeno vinogradniško območje s kontrolirano označbo porekla „Mâcon“) se obrezujejo po „mâconsko“ (taille à queue du Mâconnais, locnasta rez na podlagi guyot) z največ 10 očesi na kvadratni meter.

Trsi sort chardonnay B in sacy B (razen občin departmaja Rhône in občin departmaja Saône-et-Loire, vključenih v razmejeno vinogradniško območje s kontrolirano označbo porekla „Mâcon“) se obrezujejo po „chabliško“ (mešana rez s pahljačasto razporeditvijo krakov) z največ 10 očesi na kvadratni meter.

Posebna pravila za obrezovanje

Pridelovalna praksa

Posebne določbe

Rez na enojni guyot se lahko prilagodi:

—	z drugim reznikom, ki omogoča premikanje položaja šparona iz leta v leto,

—	s skrajšanim šparonom z največ tremi očesi in reznikom, omejenim na dve očesi.

Vinska trta se lahko ne glede na način rezi obreže na dodatna očesa pod pogojem, da je v fenološki fazi, ko ima trta 11 ali 12 listov, tako da je število enoletnih rodnih mladik na kvadratni meter največ enako številu očes iz pravil za obrezovanje.

Namakanje in prevoz potrganega grozdja

Pridelovalna praksa

Namakanje

Namakanje ni dovoljeno.

Prevoz potrganega grozdja

(a)	Potrgano grozdje se med prevozom zaščiti pred dežjem.

(b)

Potrgano grozdje se od kraja trgatve do naprave za stiskanje prevaža v posodah:

—	ki niso globlje od pol metra, da se grozdje ne bi kopičilo,

—	ki niso neprepustne ter iz katerih lahko med prevozom in čakanjem na stiskanje hitro in popolnoma odteka sok.

(c)	Časovna razlika med obiranjem grozdja in stiskanjem je čim manjša. V vsakem primeru ga je treba stisniti v 24 urah.

(b) Največji donosi

Donos

90 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno območje

(a)

Trgatev ter proizvodnja, obdelava, donegovanje in pakiranje vina potekajo na geografskem območju, ki ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 7. julija 2011 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité). To območje na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Côte-d’Or:

Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Chambolle-Musigny, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Collonges-lès-Bévy, Comblanchien, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Échevronne, L’Étang-Vergy, Fixin, Flagey-Echezeaux, Fussey, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Griselles, Ladoix-Serrigny, Larrey, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Messanges, Meuilley, Meursault, Molesme, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Puligny-Montrachet, Reulle-Vergy, La Rochepot, Saint-Aubin, Saint-Romain, Santenay, Savignylès-Beaune, Segrois, Talant, Thoires, Vannaire, Villars-Fontaine, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot;

—

departma Rhône:

Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Dareizé, Denicé, Emeringes, Fleurie, Frontenas, Gleizé, Jarnioux, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Légny, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Les Olmes, Le Perréon, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Étienne-des-Oullières, Saint-Étienne-la-Varenne, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Jean-d’Ardières, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Loup, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Ternand, Theizé, Vaux-en-Beaujolais, Val d’Oingt, Vauxrenard, Vernay, Ville-sur-Jarnioux in Villié-Morgon;

—

departma Saône-et-Loire:

Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Berzéla-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sur-Fley, Bissy-sous-Uxelles, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Bray, Bresse-sur-Grosne, Cersot, Chagny, Chaintré, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-les-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Dracy-lès-Couches, Dracy-le-Fort, Épertully, Étrigny, Farges-lès-Mâcon, Fleurville, Fley, Fontaines, Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, Lacrost, Laives, Laizé, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Mellecey, Mercurey, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice des-Champs, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saint-Ythaire, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Tournus, Uchizy, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, La Vineuse sur Frégande (le za del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Donzy-le-National, Massy in La Vineuse), Vinzelles in Viré;

—

departma Yonne:

Asquins, Augy, Auxerre, Beine, Bernouil, Béru, Bleigny-le-Carreau, Chablis, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chichée, Chitry, Collan, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Dannemoine, Deux Rivières, Dyé, Épineuil, Éscolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Irancy, Joigny, Junay, Jussy, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Maligny, Migé, Molosmes, Montholon (le za del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Champvallon in Volgré), Mouffy, Poilly-sur-Serein, Préhy, Quenne, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Serrigny, Tharoiseau, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Venoy, Vermenton (le za del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Vermenton), Vézelay, Vézinnes, Villy, Vincelottes in Viviers.

(b)

Pridelava, obdelava, donegovanje in pakiranje vina potekajo tudi na ozemlju naslednjih občin:

—	departma Côte-d’Or: Châtillon-sur-Seine, Grancey-sur-Ource, Montagny-lès-Beaune in Prusly-sur-Ource ter

—	departma Yonne: Cruzy-le-Châtel.

7. Glavne sorte vinske trte

Pinot gris G

8. Opis povezave

Naravni dejavniki

Geografsko območje se razprostira po pobočjih, na katerih se v departmajih Yonne, Côte-d’Or, Saône-et-Loire in Rhône tradicionalno ukvarjajo z vinogradništvom. Združuje vrsto bolj ali manj ločenih vinogradov, ki se raztezajo na 250 kilometrih od severa do juga. Razprostira se torej na ozemlju več kot 300 občin.

Vinogradi departmaja Yonne in naravne regije Châtillonnais na severu departmaja Côte d’Or so zasajeni na kvestah Pariške kotline na usedlinah iz zgornje jure, razen tistih v skupnosti občin Vézelien, zasajenih na formacijah iz spodnje in srednje jure, in skupnosti občin Jovinien, zasajenih na formacijah iz zgornje krede. Tamkajšnja podlaga je večinoma lapornata (glinasti apnenci), na nekaterih predelih tudi apnenčasta. Vinogradi so omejeni na najbolj izpostavljena pobočja kvest, ob obronkih dolin glavnih rek v regiji, in sicer Yonne s pritoki in Sena s pritoki. Razporejeni so terasasto na višini med 150 in 300 metri.

Vinogradi, ki segajo od Dijona do obronkov Lyona, se v skoraj nepretrgani ravni črti razprostirajo po pobočjih. Gre za zahodno obrobje jarka v regiji Bresse, pomembne tektonske strukture, ki se je udrla med dvigovanjem Alp. Podlaga je v glavnem sedimentna, apnenčasta ali laporna, izvira pa na splošno iz jure, na določenih predelih tudi iz triasa. Vinska trta ponekod, večinoma v departmaju Saône-et-Loire, raste na kislih tleh, nastalih iz geoloških izdankov metamorfne in granitne podlage iz paleozoika. Čeprav so pobočja zaledja včasih precej visoka (650 m v departmaju Côte-d’Or, 1 000 metrov v regiji Beaujolais), je vinska trta zasajena samo na višini med 250 in 400 m. Za vsakega od vinogradov so značilni posebna pokrajina, geološke značilnosti in morfološki stil:

—	prostrane doline, ugreznjene v kote apnenčastih planot Pariške kotline,

—	ozek nepretrgan pas na meji med ravnino in planoto v vinorodni regiji la Côte,

—	niz vzporednih pobočij, razpotegnjenih na osi sever-jug, tj. pogorja v vinorodni regiji Mâconnais.

Vinorodna Burgundija ima razmeroma sveže oceansko podnebje. Zanj je značilna zmerna in enakomerna količina padavin brez očitne poletne suše. Svežina podnebja se kaže tudi v temperaturah, saj je letno povprečje 11 °C.

Podnebje je zelo izrazito v departmaju Yonne, na jugovzhodu geografskega območja pa je nekoliko milejše, saj je območje tu zaščiteno s pobočji masivov Morvan in Charolais, kar ustvarja učinek fena, ki se kaže z manjšo vlažnostjo in višjimi temperaturami kot drugje v regiji.

Na vzhodnem delu geografskega območja se čutijo celinski vplivi, ki se kažejo z razmeroma nizkimi zimskimi temperaturami, obdobji zmrzali, ki so lahko dolga in intenzivna, pa tudi včasih zelo suhimi in sončnimi poznimi jesenmi.

Južni vplivi, ki se čutijo zlasti na jugu geografskega območja, lahko začasno povzročijo visoke poletne temperature in dvige toplega morskega zraka, kar povzroča poletne nevihte.

Parcele, razmejene za trgatev grozdja, ustrezajo vsem predelom, ki se tradicionalno štejejo kot primerni za vinogradništvo. Zato se po možnosti razprostirajo po zelo izpostavljenih gričih glavnih pobočij ter po predgorjih, svežih planotah in hrbtiščih, obrnjenih proti severu in zahodu, kar vse zagotovlja optimalno osuševanje in dobre možnosti segrevanja tal.

Človeški dejavniki

Vinogradniška kultura je izpričana že v galsko-rimskem obdobju.

Burgundski vinogradi so v srednjem veku že pridobili gospodarski pomen in so bili poznani tudi zunaj meja.

Zelo znana je vloga cerkvenih struktur (opatij, škofij) in plemstva pri širjenju slovesa burgundskih vin. Opatije Cluny, Cîteaux in Pontigny, Chapitre de Langres (kapitelj iz Langresa) in burgundski vojvode so vsak na svoj način prispevali k oblikovanju prestižnega vinogradniškega območja in ugledu teh vin.

V 18. stoletju se je zaradi pomembnega razvoja trgovine z vini rodila nova gospodarska moč. Burgundska vina so se na široko prodajala na sever Francije in Evrope ter na druge celine.

Vendar je burgundsko vinogradništvo začelo jasno izstopati v 19. stoletju. Nekdanja (province) ali novejša (departmaji) upravna razdelitev je bila povezana z gospodarsko razsežnostjo, v mestnih središčih, kot so Auxerre, Dijon, Beaune, Chalon-sur-Saône ali Mâcon, pa so skrbeli za širjenje vin iz regije. Sever regije Beaujolais se je v tem obdobju istovetil z mâconskimi vini. Tudi regiji Tonnerrois in Châtillonnais na pragu Šampanje sta se obračali proti Burgundiji.

Na začetku 19. stoletja so se burgundski proizvajalci začeli zanimati za proizvodnjo penečih vin po tehnikah, ki so jih razvijali v Šampanji, natančneje že leta 1820 v občini Rully v departmaju Saône-et-Loire, v občini Nuits-Saint-Georges in nato leta 1840 v regiji Chablis. Novi proizvod je požel uspeh, zlasti med kupci iz Anglije in Združenih držav Amerike, in metoda se je hitro razširila. Peneča vina se proizvajajo v osrčju najlepših območij, kot so vinogradi dvorca Clos Vougeot, vinogradi vinorodnih okolišev Chambertin in Chablis itd.

Proizvajalci penečih vin so se leta 1939 združili v sindikat, leta 1943 pa so dosegli priznanje kontrolirane označbe porekla „Bourgogne mousseux“.

Z odlokom se ta kontrolirana označba porekla uporablja samo za bela in rdeča vina in vina rosé, proizvedena z drugim vrenjem v steklenicah. Od 60. let 20. stoletja so želeli burgundski proizvajalci formalizirati in zaščititi proizvodnjo svojih penečih vin visoke kakovosti, zaradi česar so uvedli stroga pravila za trgatev in proizvodnjo, s katerimi so dosegli, da se je z odlokom iz leta 1975 priznala kontrolirana označba porekla „Crémant de Bourgogne“ za bela vina in vina rosé.

Trsni izbor združuje vse burgundske sorte vinske trte, čeprav sta najpogosteje izbrani sorti chardonnay B in pinot noir N. Zaradi geografske razpršenosti vinogradov obstajajo nekatere razlike v načinu proizvodnje. Tako je vsaka majhna regija, ki je od prednikov podedovala starodavno znanje in izkušnje, ohranila lokalne prakse gojitvenih oblik vinske trte, kot pričajo locnasta rez v regiji Mâconnais ali rez po „chabliško“ v departmaju Yonne.

Vinograd s kontrolirano označbo porekla „Crémant de Bourgogne“ se je leta 2011 razprostiral na skoraj 2 000 hektarjih, njegova letna proizvodnja pa je znašala približno 125 000 hektolitrov, kar je skoraj 15 milijonov steklenic.

Vzročna medsebojna povezava

Burgundija je bolj severno vinogradniško območje, v katerem je vinska trta podvržena velikim podnebnim vplivom. Zato je njihova zasaditev omejena na najugodnejše lege, v katerih je mezoklima toplejša in bolj suha od regionalnega podnebja, osuševana tla, ki imajo sposobnost odvajanja odvečne vode, pa so obenem zelo rodovitna in se hitro segrejejo.

Vinogradi so zato zgoščeni na glavnih pobočjih, najpogosteje apnenčastih, na zmerni nadmorski višini.

Sveže podnebje geografskega območja je posebej primerno za proizvodnjo penečih vin. Tla in izpostavljenost skupaj ustvarjajo območja, ki omogočajo dobro zrelost grozdja, hkrati pa grozdje ohranja kisline, potrebne za kakovost vin s kontrolirano označbo porekla „Crémant de Bourgogne“.

Omejen in avtohton trsni izbor, posebej prilagojen lokalnim talnim in podnebnim razmeram, prispeva k izražanju lastnosti palete belih vin in vin rosé, v katerih se prepletata kisline in sadežnost vin severne Francije, kar jim daje ustrezno eleganco.

Proizvajalci, ki želijo pridelati vino visoke kakovosti, so si postavili stroga pravila, da bi čim bolje ohranili kakovost surovin in tako ponudili brezhibna vina. S potrganim grozdjem se ravna nadvse skrbno, da se prepreči oksidacija soka med trgatvijo in stiskanjem. Uporaba celih grozdov, odcejanje soka, ki odteka med prevozom, skrbno ravnanje z njim, stiskanje grozdja, ki poteka v snažnem okolju s primerno opremo, po pravilih, ki natančno določajo razmerje med težo potrganega grozdja in količino iztisnjenega mošta, zagotavljajo kakovost in bistrost tako pridobljenega soka ter nežno stiskanje, ki ohranja prefinjene arome, da lahko dobimo vina bistre in sijoče barve.

Proizvajalci penečih vin imajo zaradi več kot stoletnih izkušenj znanje, ki ga spretno izražajo v sestavi svojih zvrsti. Da bi aromatičnost najbolje prišla do izraza, najraje zvrščajo najbolj izbrane sorte vinske trte (pinot noir N, pinot gris G in chardonnay B). Vino lahko v dolgem obdobju donegovanja, saj se na potrošniške trge daje šele po najmanj 12 mesecih od dneva stekleničenja, razvije svoje aromatične značilnosti, kompleksnost in subtilnost.

„Crémant de Bourgogne“ je nepogrešljiv sestavni del burgundske vinarske pridelave. Leta 2011 je bilo 30 % proizvodnje prodane na vseh celinah.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

(a)	Vsi postopki pridelave, od trgatve do degoržiranja, potekajo na geografskem območju.

(b)	Stekleničenje vin poteka na geografskem območju ob upoštevanju postopka pridelave s sekundarnim vrenjem v steklenici.

(c)	Polnjenje v steklenice, v katerih poteka sekundarno vrenje, se izvaja od 1. decembra, ki sledi trgatvi.

(d)	Vina se dajo na potrošniške trge po najmanj 12-mesečnem obdobju donegovanja po datumu polnjenja.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vse neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah napisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-883c2bee-8878-47f3-868b-dbbb71ff41f3

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

24.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 248/26

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 248/07)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Médoc“

Referenčna številka: PDO-FR-A0730-AM03

Datum obvestila: 10.4.2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Geografsko območje – redakcijska sprememba

Opis in razlogi

V oddelku 1 točke IV poglavja I specifikacije proizvoda sta občini Cantenac in Margaux črtani, dodana pa je občina Margaux-Cantenac.

Gre za redakcijsko spremembo zaradi združitve navedenih občin. Območje proizvodnje ZOP „Médoc“ ni spremenjeno.

Posledično je spremenjena točka 2.6 enotnega dokumenta.

2. Razmejeno območje parcel

Opis in razlogi

Oddelek 2 točke IV poglavja I specifikacije proizvoda je spremenjen, da se posodobijo datumi odobritve razmejitve parcel.

(1)

Za besedilom „9. aprila 2008“ je vstavljeno naslednje besedilo: „28. septembra 2011, 26. junija 2013, 11. septembra 2014, 9. junija 2015, 8. junija 2016, 23. novembra 2016 in 15. februarja 2018 ter njegovega stalnega odbora 25. marca 2014“.

(2)

Datumi 9. november 1960, 13. maj 1970 in 6. november 1997 so črtani.

Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne kontrolirane označbe porekla.

Na podlagi te spremembe je v oddelek 1 točke XI poglavja 1 specifikacije proizvoda vnesen prehodni ukrep: za pridelek na parcelah, izključenih z razmejenega območja parcel in navedenih v Prilogi III k specifikaciji proizvoda, se še naprej uporablja kontrolirana označba porekla, dokler se te parcele ne izkrčijo do najpozneje 31. decembra 2024.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

3. Območje v neposredni bližini – redakcijska sprememba

Opis in razlogi

Opis območja v neposredni bližini je spremenjen zaradi združitev občin, kar pa ne vpliva na območje v neposredni bližini, katerega meje niso spremenjene.

V odstavku (b) oddelka 3 točke IV poglavja I specifikacije proizvoda so črtane občine Aubie-et-Espessas, Castets-en-Dorthe, Castillon-de-Castets, Civrac-de-Dordogne, Saint-Antoine in Salignac.

Dodane so občine Val de Virvée, Castets et Castillon in Civrac-sur-Dordogne.

Občine Aubie-et-Espessas, Saint-Antoine in Salignac so se združile v občino Val de Virvée.

Občini Castets-en-Dorthe in Castillon-de-Castets sta se združili v občino Castets et Castillon.

Občina Civrac-de-Dordogne je postala Civrac-sur-Dordogne.

Posledično je spremenjena točka 2.9 enotnega dokumenta.

4. Povezava z geografskim območjem

Opis in razlogi

V tretjem odstavku točke (a) oddelka 1 točke X poglavja I specifikacije proizvoda je zaradi združitve občin Cantenac in Margaux spremenjeno število občin na geografskem območju, in sicer z 52 na 51.

Posledično je posodobljena točka 2.8 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

„Médoc“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Gre za mirna rdeča vina, ki so zelo primerna za staranje. So tanična, imajo izrazito barvo in strukturno temeljijo predvsem na sorti cabernet-sauvignon N (tradicionalna sorta vinske trte) v povezavi s sorto merlot N, nekoliko manj s sortama cabernet franc N in petit verdot N ali redkeje s sortama cot N in carmenère N. Sorta cabernet-sauvignon N daje vinom začimbne note. Sorta merlot N daje vinom polnost, voljnost in arome rdečega jagodičevja. Strukturo in kompleksnost krepi zvrščanje s sorto cabernet franc N ali petit verdot N, ta prinaša tudi svežino.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih ne presega 13 %.

Imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsaka serija vina, ki se trži neustekleničeno ali ustekleničeno, vsebuje:

—	največ 3 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze),

—	največ 0,2 g/l jabolčne kisline.

Vina, ki se tržijo neustekleničena ali ustekleničena pred 1. oktobrom leta, ki sledi letu trgatve, vsebujejo največ 12,25 meq/l hlapnih kislin. Po tem datumu vina vsebujejo največ 16,33 meq/l hlapnih kislin.

Vsaka serija vina, ki se trži neustekleničeno, vsebuje največ 140 mg/l skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Obogatitev

Posebni enološki postopek

Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene do koncentracije 15 %. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne sme presegati 13 %.

Vzgoja vinske trte

Pridelovalna praksa

Gostota: Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od dveh metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,80 metra.

Pravila za obrezovanje: Obrezovanje je obvezno. Izvede se najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenz). Trsi se obrezujejo na naslednje načine: – rez na dva šparona, dvojni guyot ali rez médoc, z največ petimi očesi na šparon; – rez enojni guyot in mešani guyot, z največ sedmimi očesi na trs; – rez na kratko, pahljačasta rez na štiri krake ali dva kordona, z največ 12 očesi na trs.

(b) Največji donosi

65 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in donegovanje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde: Arcins, Arsac, Avensan, Bégadan, Blaignan, Blanquefort, Castelnau-de-Médoc, Cissac-Médoc, Civrac-en-Médoc, Couquèques, Cussac-Fort-Médoc, Gaillan-en-Médoc, Grayan-et-l’Hôpital, Jau-Dignac-etLoirac, Labarde, Lamarque, Lesparre-Médoc, Listrac-Médoc, LudonMédoc, Macau, Margaux-Cantenac, Moulis-en-Médoc, Naujac-sur-Mer, Ordonnac, Parempuyre, Pauillac, Le Pian-Médoc, Prignac-en-Médoc, Queyrac, Saint-Aubin-de-Médoc, Saint-Christoly-Médoc, Saint-Estèphe, Saint-Germain-d’Esteuil, Saint-Julien-Beychevelle, Saint-Laurent-Médoc, Saint-Médard-en-Jalles, Saint-Sauveur, Saint-Seurin-de-Cadourne, SaintVivien-de-Médoc, Saint-Yzans-de-Médoc, Sainte-Hélène, Salaunes, Soulacsur-Mer, Soussans, Le Taillan-Médoc, Talais, Valeyrac, VendaysMontalivet, Vensac, Le Verdon-sur-Mer in Vertheuil.

7. Glavne sorte vinske trte

Petit verdot N

8. Opis povezave

Geografsko območje kontrolirane označbe porekla „Médoc“ leži v departmaju Gironde na levem bregu reke Garone in nato ustja reke Gironde severno od Bordeauxa. Ta vinogradniški del polotoka Médoc se razteza na skoraj 80 kilometrih od severa proti jugu in na malo več kot desetih kilometrih od vzhoda proti zahodu ter se razprostira po 51 občinah.

Del regije Médoc, obrnjen proti reki, je poseben zaradi blagih sezonskih nihanj in količine padavin, ki je za atlantsko podnebje zelo zmerna. Čeprav je podnebje zaradi severne lege geografskega območja manj toplo kot na južnem delu polotoka, je padavin manj. Ti podnebni dejavniki, ugodni za vinogradništvo, so posledica učinka toplotnega uravnavanja, ki ga omogočajo vode Atlantskega oceana na zahodu in ustja reke Gironde na vzhodu. Vino je zaradi oceanskega podnebja, ki ga v posameznih letih spremljajo deževna jesenska obdobja nizkega zračnega pritiska ali pa vroče in zelo sončne pozne jeseni, izjemno žlahtno.

Za vinogradniško pokrajino, ki iz tega izhaja, je značilen neizrazit relief (med tremi in 50 metri nadmorske višine), ki ga na zahodu omejuje gozd, na vzhodu pa ustje reke Gironde. Od juga proti severu se izmenjujejo gruščnati grebeni z vinogradi, ki jih razmejujejo vodotoki, imenovani „jalles“, in bolj močvirnati predeli brez vinogradov.

Vinogradnikov so iz roda v rod poskrbelo, da so prišle do izraza posebnosti vinogradniških zemljišč regije Médoc, ki uživajo svetovni sloves. Skozi zgodovino so vinogradniki zaradi natančnega poznavanja tal in ob prizadevanjih, da bi z obvladovanjem tehnik osuševanja čim bolje izkoristili njihove danosti, razvili pridelovalne prakse, ki so najbolje prilagojene pridelavi staranih rdečih vin. Kljub higienskemu napredku in mehanizaciji vinogradov si vinogradniki še naprej prizadevajo, da bi vinogradniške prakse bile še naprej skladne s ciljem pridelave rdečih vin s priznanimi značilnostmi.

Danes trsni izbor v regiji Médoc temelji predvsem na sorti cabernet-sauvignon N, ki je idealna za gruščnata tla, sorti merlot N, ki je cenjena zaradi sadežnosti, sorti cabernet franc N v tleh, v katerih prevladuje apnenec, ter sorti petit verdot N v vročih in prepustnih tleh. Zaradi te raznolikosti sort in tal za proizvodnjo vina s kontrolirano geografsko označbo „Médoc“ je treba vinograde obdelovati selektivno.

Ta selektivni način obdelovanja omogoča pridelavo zelo zrelega in zdravega grozdja, katerega donosi se uravnavajo. Z maceracijo se tako lahko pridobijo vina želenih koncentracij. Zato je nepogrešljivo vsaj šestmesečno donegovanje, da se omehčajo.

Vina, ki so tanična in imajo izrazito barvo, strukturno temeljijo predvsem na sorti cabernet-sauvignon N v povezavi s sorto merlot N ter v manjši meri s sortama cabernet franc N in petit verdot N ali redkeje s sortama cot N in carmenère N. Sorta cabernet-sauvignon N je tradicionalna in daje vinom iz Médoca začimbne note. Zvrščanje s sorto merlot N daje vinom polnost, voljnost in arome rdečega jagodičevja. Če sorta merlot N prevladuje, se hitreje razvijejo želene terciarne arome. Strukturo in kompleksnost krepi zvrščanje s sorto cabernet franc N ali petit verdot N, ta prinaša tudi svežino.

Vina so zelo primerna za staranje.

To vinorodno območje, ki nadaljuje dolgo zgodovino razvoja, prečka vinska pot in je posejano z vinskimi dvorci (châteaux), prostranimi posestvi z raznoliko arhitekturno dediščino, ki mejijo na zelo majhna družinska vinogradniška gospodarstva, na katerih proizvodnjo vin, trženje in promocijo izboljšujejo različne zadružne kleti.

Vina s to kontrolirano označbo porekla so prepoznavna že od nekdaj, in sicer njihova prepoznavnost temelji na pojmu „château“ (dvor). S poroko med vojvodinjo Eleonoro Akvitansko in Henrikom Plantagenetom, prihodnjim kraljem Anglije, leta 1152 je razvoj trgovine z Anglijo dobil pomembno vlogo pri širjenju prepoznavnosti vin iz Médoca na tujem.

Leta 1647, ko je nekdanji mestni svet Bordeauxa „Jurade de Bordeaux“ izdal prvo razvrstitev vin Guyenne v zgodovini, so vina iz župnij Médoca že utrdila svoj sloves. Pod Ludvikom XV. je bila ta razvrstitev natančneje določena po regijah, in sicer je bila najprej razdeljena po župnijah in nato po vinogradih (crus). Na podlagi teh različnih razvrstitev je bila leta 1855 določena razvrstitev bordojskih vin, na podlagi katere so bila vina iz regije Médoc uvrščena med vina regije Gironde. Poleg tega je bila leta 1932 objavljena razvrstitev „bordojski vinogradi Médoca“.

Položaj, ki so si ga vina iz Médoca izborila v zadnjih štirih stoletjih, sloni na kakovosti in značilnosti teh vin, ki sta v vsakem obdobju edinstveni. Naj se okusi spreminjajo ali vinogradniški kanoni posameznega obdobja razvijajo, vina s kontrolirano označbo porekla „Médoc“ se po svojem telesu in barvi, sposobnosti, da razvijejo cvetico, ter spajanju taninov in grozdja pri zvrščanju posebej odlikujejo tako med bordojskimi kot francoskimi vini.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za obdelavo in donegovanje vin, na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 19. junija 2017 zajema ozemlje naslednjih občin departmaja Gironde: Abzac, Aillas, Ambarès-et-Lagrave, Ambès, Anglade, Arbanats, Arbis, Les Artigues-de-Lussac, Artigues-près-Bordeaux, Arveyres, Asques, Aubiac, Auriolles, Auros, Ayguemorte-les-Graves, Bagas, Baigneaux, Barie, Baron, Barsac, Bassanne, Bassens, Baurech, Bayas, Bayon-sur-Gironde, Bazas, Beautiran, Bègles, Béguey, Bellebat, Bellefond, Belvès-de-Castillon, Bernos-Beaulac, Berson, Berthez, Beychacet-Caillau, Bieujac, Les Billaux, Birac, Blaignac, Blasimon, Blaye, Blésignac, Bommes, Bonnetan, Bonzac, Bordeaux, Bossugan, Bouliac, Bourdelles, Bourg, Le Bouscat, Branne, Brannens, Braud-et-Saint-Louis, La Brède, Brouqueyran, Bruges, Budos, Cabanac-et-Villagrains, Cabara, Cadarsac, Cadaujac, Cadillac, Cadillac-en-Fronsadais, Camarsac, Cambes, Camblanes-et-Meynac, Camiac-et-Saint-Denis, Camiran, Camps-sur-l’Isle, Campugnan, Canéjan, Cantois, Capian, Caplong, Carbon-Blanc, Cardan, Carignan-de-Bordeaux, Cars, Cartelègue, Casseuil, Castelmoron-d’Albret, Castelviel, Castets et Castillon, Castillon-la-Bataille, Castres-Gironde, Caudrot, Caumont, Cauvignac, Cavignac, Cazats, Cazaugitat, Cénac, Cenon, Cérons, Cessac, Cestas, Cézac, Chamadelle, Civrac-de-Blaye, Civrac-desurDordogne, Cleyrac, Coimères, Coirac, Comps, Coubeyrac, Courpiac, Cours-de-Monségur, Cours-les-Bains, Coutras, Coutures, Créon, Croignon, Cubnezais, Cubzac-les-Ponts, Cudos, Cursan, Daignac, Dardenac, Daubèze, Dieulivol, Donnezac, Donzac, Doulezon, Les Eglisottes-et-Chalaures, Escoussans, Espiet, Les Esseintes, Etauliers, Eynesse, Eyrans, Eysines, Faleyras, Fargues, Fargues-Saint-Hilaire, Le Fieu, Flaujagues, Floirac, Floudès, Fontet, Fossés-et-Baleyssac, Fours, Francs, Fronsac, Frontenac, Gabarnac, Gajac, Galgon, Gans, Gardegan-et-Tourtirac, Gauriac, Gauriaguet, Générac, Génissac, Gensac, Gironde-sur-Dropt, Gornac, Gours, Gradignan, Grézillac, Grignols, Guillac, Guillos, Guîtres, Le Haillan, Haux, Hure, Illats, Isle-Saint-Georges, Izon, Jugazan, Juillac, Labescau, Ladaux, Lados, Lagorce, Lalande-de-Pomerol, Lamothe-Landerron, La Lande-deFronsac, Landerrouat, Landerrouet-sur-Ségur, Landiras, Langoiran, Langon, Lansac, Lapouyade, Laroque, Laruscade, Latresne, Lavazan, Léogeats, Léognan, Lestiac-sur-Garonne, Les Lèves-et-Thoumeyragues, Libourne, Lignan-de-Bazas, Lignan-de-Bordeaux, Ligueux, Listrac-de-Durèze, Lormont, Loubens, Loupes, Loupiac, Loupiac-de-la-Réole, Lugaignac, Lugasson, Lugon-et-l’Ile-du-Carnay, Lussac, Madirac, Maransin, Marcenais, Marcillac, Margueron, Marimbault, Marions, Marsas, Martignas-sur-Jalle, Martillac, Martres, Masseilles, Massugas, Mauriac, Mazères, Mazion, Mérignac, Mérignas, Mesterrieux, Mombrier, Mongauzy, Monprimblanc, Monségur, Montagne, Montagoudin, Montignac, Montussan, Morizès, Mouillac, Mouliets-et-Villemartin, Moulon, Mourens, Naujan-et-Postiac, Néac, Nérigean, Neuffons, Le Nizan, Noaillac, Noaillan, Omet, Paillet, Les Peintures, Pellegrue, Périssac, Pessac, Pessac-sur-Dordogne, Petit-Palais-etCornemps, Peujard, Le Pian-sur-Garonne, Pineuilh, Plassac, Pleine-Selve, Podensac, Pomerol, Pompéjac, Pompignac, Pondaurat, Porchères, Portets, Le Pout, Préchac, Preignac, Prignac-et-Marcamps, Pugnac, Puisseguin, Pujols, Pujols-sur-Ciron, Le Puy, Puybarban, Puynormand, Quinsac, Rauzan, Reignac, La Réole, Rimons, Riocaud, Rions, La Rivière, Roaillan, Romagne, Roquebrune, La Roquille, Ruch, Sablons, Sadirac, Saillans, SaintAignan, Saint-André-de-Cubzac, Saint-André-du-Bois, Saint-André-etAppelles, Saint-Androny, Saint-Antoine-du-Queyret, Saint-Antoine-surl’Isle, Saint-Aubin-de-Blaye, Saint-Aubin-de-Branne, Saint-Avit-deSoulège, Saint-Avit-Saint-Nazaire, Saint-Brice, Saint-Caprais-de-Blaye, Saint-Caprais-de-Bordeaux, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Christophe-deDouble, Saint-Christophe-des-Bardes, Saint-Cibard, Saint-Ciers-d’Abzac, Saint-Ciers-de-Canesse, Saint-Ciers-sur-Gironde, Saint-Côme, Saint-Denisde-Pile, Saint-Emilion, Saint-Etienne-de-Lisse, Saint-Exupéry, Saint-Félixde-Foncaude, Saint-Ferme, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Genès-de-Fronsac, Saint-Genès-de-Lombaud, Saint-Genis-du-Bois, Saint-Germain-de-Grave, Saint-Germain-de-la-Rivière, Saint-Germain-duPuch, Saint-Gervais, Saint-Girons-d’Aiguevives, Saint-Hilaire-de-la-Noaille, Saint-Hilaire-duBois, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-de-Blaignac, Saint-Jean-d’Illac, SaintLaurent-d’Arce, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Laurent-du-Bois, SaintLaurent-du-Plan, Saint-Léon, Saint-Loubert, Saint-Loubès, Saint-Louis-deMontferrand, Saint-Macaire, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Maixant, Saint-Mariens, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Laye, Saint-Martin-de-Lerm, Saint-Martin-de-Sescas, Saint-Martin-du-Bois, Saint-Martin-du-Puy, SaintMartin-Lacaussade, Saint-Médard-de-Guizières, Saint-Médard-d’Eyrans, Saint-Michel-de-Fronsac, Saint-Michel-de-Lapujade, Saint-Michel-deRieufret, Saint-Morillon, Saint-Palais, Saint-Pardon-de-Conques, Saint-Paul, Saint-Pey-d’Armens, Saint-Pey-de-Castets, Saint-Philippe-d’Aiguille, SaintPhilippe-du-Seignal, Saint-Pierre-d’Aurillac, Saint-Pierre-de-Bat, SaintPierre-de-Mons, Saint-Quentin-de-Baron, Saint-Quentin-de-Caplong, SaintRomain-la-Virvée, Saint-Sauveur-de-Puynormand, Saint-Savin, Saint-Selve, Saint-Seurin-de-Bourg, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Seurin-sur-l’Isle, Saint-Sève, Saint-Sulpice-de-Faleyrens, Saint-Sulpice-de-Guilleragues, Saint-Sulpice-de-Pommiers, Saint-Sulpice-et-Cameyrac, Saint-Trojan, SaintVincent-de-Paul, Saint-Vincent-de-Pertignas, Saint-Vivien-de-Blaye, SaintVivien-de-Monségur, Saint-Yzan-de-Soudiac, Sainte-Colombe, SainteCroix-du-Mont, Sainte-Eulalie, Sainte-Florence, Sainte-Foy-la-Grande, Sainte-Foy-la-Longue, Sainte-Gemme, Sainte-Radegonde, Sainte-Terre, Sallebœuf, Les Salles-deCastillon, Samonac, Saucats, Saugon, Sauternes, La Sauve, Sauveterre-deGuyenne, Sauviac, Savignac, Savignac-de-l’Isle, Semens, Sendets, Sigalens, Sillas, Soulignac, Soussac, Tabanac, Taillecavat, Talence, Targon, Tarnès, Tauriac, Tayac, Teuillac, Tizac-de-Curton, Tizac-de-Lapouyade, Toulenne, Le Tourne, Tresses, Uzeste, Val de Virvée, Vayres, Vérac, Verdelais, Vignonet, Villandraut, Villegouge, Villenave-de-Rions, Villenave-d’Ornon, Villeneuve, Virelade, Virsac in Yvrac.

Večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju se lahko navede večja geografska enota, „Vin de Bordeaux - Médoc“ ali „Grand Vin de Bordeaux - Médoc“. Velikost črk za to poimenovanje niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-c0c6b3dd-b9e7-4b9d-a605-dc6ef93f4e88

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

24.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 248/32

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 248/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Pineau des Charentes“

Referenčna številka: PDO-FR-A0489-AM01

Datum obvestila: 10.5.2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Dodatna navedba

Opis in razlogi

V točki II poglavja I je odstavek „ki imajo zaradi starosti in posebnih pogojev staranja, določenih v tej specifikaciji proizvoda, intenziven in kompleksen ‚oksidativen‘ aromatični profil, značilen za stare konjake“ nadomeščen z odstavkom „ki ustrezajo proizvodnim pogojem, ki so za ti navedbi določeni v tej specifikaciji proizvoda“. Besedilo je tako poenostavljeno.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2. Vrste proizvodov

Opis in razlogi

V točki III poglavja I je odstavek „za bela likerska vina in likerska vina rosé ali rdeča likerska vina.“ nadomeščen z „za bela likerska vina, likerska vina rosé in rdeča likerska vina.“ Prejšnje besedilo je dajalo vtis, da obstajata samo dve kategoriji proizvodov, čeprav je vsaka barva svoja kategorija proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Identifikacija parcel

Opis in razlogi

Točka IV poglavja I:

—

V oddelku 2(b) je besedilo „pri službah nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (v nadaljnjem besedilu: INAO) pred 1. julijem leta, ki je predhodno letu prve prijave pridelka.“ nadomeščeno z „najpozneje 10. decembra leta, ki je predhodno letu prve prijave pridelka, pri organizaciji za zaščito in upravljanje, da se pošlje službam nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (v nadaljnjem besedilu: INAO).“

—

V oddelku 2(b) so črtani odstavki: „Vsaka parcela, za katere mošt se v petih zaporednih letih ne vloži zahteva za proizvodnjo likerskega vina s kontrolirano označbo porekla ‚Pineau des Charentes‘, se črta s seznama parcel, ki jih je opredelil pristojni nacionalni odbor inštituta INAO.

O obrazloženi odločbi o črtanju ali zavrnitvi opredeljenih parcel, ki jo je sprejel pristojni nacionalni odbor inštituta INAO, se uradno obvestijo zainteresirane osebe, ki imajo po prejetju uradnega obvestila na voljo en mesec, da službam inštituta INAO predložijo morebitne pripombe.

Pristojni nacionalni odbor inštituta INAO te ugovore znova preuči na podlagi mnenja komisije strokovnjakov.“

Ta sprememba je bila uvedena, ker ta določba ni bila več skladna z identifikacijo parcel, opredeljeno kot način za geografsko razmejitev. Podrobni pogoji za črtanje parcel po petih letih, ko ni bila vložena nobena zahteva za označbo, se ponovno opredelijo glede na namembnost parcel, ki jo bo upravljal organ za zaščito in upravljanje (ODG).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4. Trsni izbor

Opis in razlogi

Točka V poglavja I:

—	za besedilom „meslier Saint-François B“ je dodano besedilo „ali gros meslier B“;

—	za besedilom „sémillon B“ je dodano besedilo „trousseau gris G (ali chauché gris G)“;

—	dodan je stavek „Sorta trousseau gris G (ali chauché gris G) lahko predstavlja največ 10 % trsnega izbora za likersko vino z označbo ‚Pineau des Charentes‘.“;

—	beseda „ali“ med vini rosé in rdečimi vini je nadomeščena z besedo „in“;

—	pred sorto malbec N je dodano besedilo „cot N (ali“.

Tako sta dodani sopomenki za sorti meslier de Saint François B in malbec B.

Prav tako je uvedena možnost zasaditve sorte trousseau gris G (ali chauché gris G), stare sorte, ki je bila včasih zasajena v vinogradih. Tej možnosti je dodana omejitev na 10 % trsnega izbora, da se omejijo tveganja za spremembo značilnosti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5. Donos

Opis in razlogi

—	Oddelek 1 točke VIII je nadomeščen z naslednjimi določbami: „Donos iz člena D. 645-7 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu znaša 68 hektolitrov mošta na hektar.“

—	Oddelek 2 točke VIII je nadomeščen z naslednjimi določbami: „2. Največji donos Na podlagi člena D. 645-7 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu največji donos likerskega vina znaša 45 hektolitrov na hektar, največji donos mošta pa 85 hektolitrov na hektar.“

—

V točki VIII je vstavljen oddelek 3, ki določa:

„3. Začetek uporabe pridelka mladih trt

Uporaba kontrolirane označbe porekla ‚Pineau des Charentes‘ se lahko odobri za likerska vina, katerih mošt izvira:

—	s parcel, zasajenih z mladimi trtami, šele od drugega leta po letu, v katerem so bile trte zasajene pred 31. julijem;

—	s parcel, zasajenih s trtami, cepljenimi na kraju samem ali precepljenimi, ne prej kot prvo leto po letu, v katerem je bila cepitev ali precepitev izvedena pred 31. julijem, in ko na parcelah rastejo le še sorte vinske trte, odobrene za označbo.“

Te spremembe so uvedene zaradi vključitve donosa mošta, ki znaša 68 hektolitrov na hektar. Največji donos likerskega vina je z 42 hektolitrov na hektar povečan na 45 hektolitrov na hektar. Zaradi določitve največjega donosa za žgano pijačo „Cognac“ (16 hl zaščitene označbe/ha) je bilo treba povečati največji donos za likersko vino z označbo „Pineau de Charentes“.

Odstavek „s parcel, zasajenih z mladimi trtami, šele od prvega leta, ki sledi letu cepitve na kraju samem pred 31. julijem;“ je črtan zaradi njegove vključitve v naslednji odstavek.

Na podlagi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

6. Obdelava

Opis in razlogi

Točka IX poglavja I:

—	V odstavku (a) oddelka 2 je besedilo „ob dodajanju alkohola“ črtano, ker je bil ta stavek odveč.

Oddelek 3:

—	Dodan je odstavek (b) „Likerska vina rosé se donegujejo vsaj osem mesecev, od tega vsaj šest mesecev v posodah iz hrastovine.“. Tako je mogoče razlikovati med likerskimi vini rosé in rdečimi likerskimi vini z označbo „Pineau des Charentes“, za katerih proizvodnjo ne veljajo enaka pravila.

Posledično je spremenjeno številčenje odstavkov (b), (c), (d), (e), ki so postali (c), (d), (e) oziroma (f).

—	V odstavku (e) je število pet nadomeščeno s številom sedem. To je povezano s povečanjem števila let staranja za navedbo „vieux“ (star), da se dobi kakovostnejši proizvod.

—	V odstavku (f) je število deset nadomeščeno s številom 12. To je povezano s povečanjem števila let staranja za navedbo „très vieux“ (zelo star), da se dobi kakovostnejši proizvod.

Oddelek 5:

—	v odstavku (a) je črtano besedilo „in vina rosé“;

—	v odstavku (a) je dodana vrstica: Likerska vina rosé Po obdobju donegovanja od 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.;

—	v odstavku (a) je število „pet“ nadomeščeno s številom „sedem“;

—	v odstavku (a) je število „deset“ nadomeščeno s številom „12“;

—

v odstavku (b) je besedilo „1. oktobra leta, ki sledi letu njegove obdelave.“ nadomeščeno z:

„in ne prej kot:

Likerska vina rosé 1. junija leta, ki sledi letu obdelave.

Rdeča likerska vina 1. oktobra leta, ki sledi letu obdelave.

Bela likerska vina 1. aprila drugega leta, ki sledi letu obdelave.“;

—	v odstavku (c) sta črtani navedbi „zaščitni pokrovec“ in „nameščen v vsaj dveh primerkih“;

—	v odstavku (c) je vstavljen naslednji odstavek: „Na posode s prostornino 0,50 litra in več se namesti pečat v vsaj dveh primerkih, od katerih ima vsak premer vsaj 20 mm. Na posode s prostornino manj kot 0,50 litra se namesti vsaj en primerek, ki je viden in čitljiv.“

Te spremembe so povezane z razlikovanjem med likerskimi vini rosé in rdečimi likerskimi vini, s spremembo staranja za navedbi „vieux“ (star) in „très vieux“ (zelo star) ter z zamenjavo zaščitnega pokrovca z zaščitnim pečatom.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

7. Povezava z geografskim območjem

Opis in razlogi

Točka X:

—	v oddelku 2 je:

—	v prvem odstavku besedna zveza „je lahko“ nadomeščena z besedo „je“;

—	v prvem odstavku beseda „in“ nadomeščena z besedno zvezo „označba lahko“;

—	v prvem odstavku za besedno zvezo „‚très vieux‘ (zelo star)“ vstavljena besedna zveza „ali ‚extra vieux‘ (posebno star)“;

—	v prvem odstavku besedna zveza „najmanj pet oziroma deset let“ nadomeščena z „glej oddelek 3 točke IX poglavja I“;

—	v prvem odstavku stavek „Uživa se predvsem kot aperitiv.“ črtan;

—	v drugem odstavku vstavljen stavek: „Likersko vino z označbo ‚Pineau des Charentes‘ se uživa predvsem kot aperitiv.“;

—	v tretjem odstavku za besedo „pozlačen“ vstavljena beseda „lahek“;

četrti odstavek nadomeščen z naslednjimi določbami:

„Rdeče likersko vino z označbo ‚Pineau des Charentes‘, ki ima poudarjeno barvo, pogosto razvije intenzivne arome sveže nabranega rdečega in črnega jagodičevja z blagim pridihom po začimbah.

Likersko vino rosé z označbo ‚Pineau des Charentes‘ pa ima bledo barvo in pogosto razvije arome rdečih jagod in gozdnih sadežev.“;

—	v petem odstavku za besedno zvezo „suho sadje“ vstavljeno „in suho lupinasto sadje (orehi, praženi mandlji),“;

—	v petem odstavku besedna zveza „stari konjaki“ nadomeščena s „stare žgane pijače s kontrolirano označbo porekla ‚Cognac‘.“;

šesti odstavek nadomeščen z naslednjimi določbami:

„Rdeča likerska vina in likerska vina rosé z označbo ‚Pineau des Charentes‘, za katera se uporabljata navedbi ‚vieux‘ (star) ali ‚très vieux‘ (zelo star), imajo opečnato barvo. So zelo elegantna in pogosto razvijejo čokoladne ali sadežne note žgane pijače, ki se nadalje razvijejo tudi v značilne oksidativne arome starih žganih pijač s kontrolirano označbo porekla ‚Cognac‘.“

Te spremembe so redakcijske.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

8. Prehodni ukrep

Opis in razlogi

Ukrep v zvezi z zgornjo mejo manjkajočih trsov je črtan, ker je zastarel.

Dodan je ukrep:

„2. Donegovanje

Za likerska vina, ki so se najmanj pet let donegovala v lesu, se lahko navedba ‚vieux‘ (star) zahteva do 1. oktobra 2023. Za likerska vina, ki so se najmanj deset let donegovala v lesu, se lahko navedba ‚très vieux‘ (zelo star) ali ‚extra vieux‘ (posebno star) zahteva do 1. oktobra 2023.“

Ta sprememba je prehodni ukrep, povezan s spremembo staranja za navedbi „vieux“ (star) in „très vieux“ (zelo star).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Pravila o predstavitvi

V oddelku 9 točke XII sta vstavljena naslednja odstavka:

„Navedba starosti je dovoljena za likerska vina z označbo ‚Pineau des Charentes‘, ki so se v lesu starala vsaj tri leta. Navedena starost ne sme preseči obdobja staranja zadevnega proizvoda v lesu. V primeru zvrščanja se upošteva obdobje serije z najkrajšim staranjem v lesu.

Določbe v zvezi z navedbo starosti se uporabljajo od 1. aprila 2020.“

Ta sprememba pomeni, da se lahko starost likerskih vin z označbo „Pineau Charentes“ navede šele po določenem obdobju staranja, da se potrošnikom zagotovijo popolnejše informacije.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9. Namembnost parcel

Opis in razlogi

V točki I poglavja II specifikacije proizvoda za kontrolirano označbo porekla „Pineau des Charentes“:

—

je točka I nadomeščena z naslednjimi določbami:

„I. Deklarativne obveznosti

1. Izjava o namembnosti vinorodnega okoliša

Izjava o namembnosti vinorodnega okoliša se predloži vsako leto pred 1. julijem za trgatev v naslednjem letu, in sicer pri medpanožni zvezi vinorodnega okoliša Charentes-Cognac, ki informacije v zvezi z njim pošlje organizaciji za zaščito in upravljanje ter nadzornemu organu.

V tej izjavi se navede največja površina, na kateri bo potekala trgatev za proizvodnjo mošta.

2. Izjava o namembnosti parcel

Od trgatve 2019 se likerska vina proizvajajo iz mošta, ki izvira z opredeljenih parcel, navedenih v izjavi o namembnosti parcel.

Izjava o namembnosti parcel se vsako leto najpozneje do 10. decembra predloži pri organizaciji za zaščito in upravljanje za trgatev v naslednjem letu.

V tej izjavi se za vsako parcelo navedejo:

katastrska številka: občina, oddelek, številka;

sorta vinske trte;

zasajena pridelovalna površina;

ime pridelovalca.

3. Izjava o proizvodnji

Po zadnjem dodajanju alkohola se sestavi izjava o proizvodnji, v kateri se navedejo:

skupne količine uporabljenega mošta;

skupne količine uporabljenih žganih pijač z označbo „Cognac“;

skupne količine proizvedenih likerskih vin po barvi;

referenčne številke parcel in površine, na katerih je bilo potrgano grozdje, namenjeno proizvodnji mošta.

Ta izjava se sestavi v skladu s proizvodno evidenco.

Ta izjava se pred 10. decembrom leta trgatve naslovi na krajevne službe generalnega direktorata za carino in posredne davke (DGDDI).

Izvod te izjave se pošlje organizaciji za zaščito in upravljanje ter službam inštituta INAO.

4. Izjava o zahtevi za označbo

Vsak gospodarski subjekt, ki želi za svoja likerska vina zahtevati kontrolirano označbo porekla ‚Pineau des Charentes‘, po možnosti dopolnjeno z navedbama ‚vieux‘ (star), ‚très vieux‘ (zelo star) (ali njeno ustreznico ‚extra vieux‘ (posebno star)), organizaciji za zaščito in upravljanje pošlje izjavo o zahtevi za označbo najmanj 30 dni pred dajanjem serije v promet in/ali na trg.

V tej izjavi se med drugim navedejo:

ime ali naziv gospodarskega subjekta;

naslov gospodarskega subjekta;

količina, za katero se zahteva označba, po barvah, po potrebi dopolnjena z zgornjima navedbama;

podrobni pogoji skladiščenja: kraj, vrsta posode, identifikacija v skladišču (številka, zmogljivost).

5. Izjava o ponovnem razvrščanju

Vsak gospodarski subjekt, ki ponovno razvrsti serije s kontrolirano označbo porekla ‚Pineau des Charentes‘ ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013, mora o tem predložiti izjavo pri organizaciji za zaščito in upravljanje najpozneje 10. dne v mesecu, ki sledi ponovnemu razvrščanju.“

Ta sprememba je povezana z novim postopkom za izjavo o namembnosti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Glavne točke, ki jih je treba nadzirati

Opis in razlogi

Poglavje III specifikacije proizvoda za kontrolirano označbo porekla „Pineau des Charentes“ je spremenjeno tako:

Odstavek 1 točke I:

—	v oddelku D je črtana besedna zveza „in namestitev zaščitnega pokrovca ali zaščitnega pečata.“

Odstavek 2 točke II:

—	številka „45011“ je nadomeščena z „NF EN ISO/CEI 17065“.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

„Pineau des Charentes“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Likersko vino

4. Opis vina

To so bela, rdeča in rosé likerska vina, ki se proizvajajo tako, da se grozdnemu moštu doda uležana žgana pijača z označbo porekla „Cognac“ (žganje iz predhodnega obdobja destilacije), ki izvira z istega kmetijskega gospodarstva. Dodani sta lahko navedbi „vieux“ (star) ali „très vieux“ (zelo star), odvisno od trajanja staranja v hrastovem lesu (najmanj sedem oziroma 12 let). Likersko vino z označbo „Pineau des Charentes“ se uživa predvsem kot aperitiv.

Ima svež in zaokrožen okus svežega grozdnega mošta. Okus „Cognaca“, ki prispeva polnost in splošno uravnoteženost proizvoda, je zaradi dolgega donegovanja v lesu nerazločen.

Belo likersko vino z označbo „Pineau des Charentes“ ima slamnato rumeno do zlatorumeno barvo ter pogosto razvije izrazite sadežne (sveže ali kandirano sadje) in cvetlične arome (belo cvetje) s pridihom po medu.

Rdeče likersko vino ali likersko vino rosé z označbo „Pineau des Charentes“ ima bledo rožnato do temno rdečo barvo. Rdeče likersko vino z označbo „Pineau des Charentes“ pogosto razvije intenzivne arome sveže nabranega črnega jagodičevja z blagim pridihom po začimbah. Likersko vino rosé z označbo „Pineau des Charentes“ pa pogosto razvije arome gozdnih sadežev ali – v primeru daljšega donegovanja – koščičastega sadja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	22
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	16
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	75

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 2 200 trsov na hektar, razmik med vrstami pa je največ tri metre.

Trsi se obrezujejo z naslednjima vrstama rezi z največ 50 000 očesi na hektar:

—	rez na enojni ali dvojni guyot, tako da ima trs največ dva šparona in največ dva reznika;

—	rez na kordon, tako da imajo rezniki največ tri očesa.

Namakanje ni dovoljeno.

(b) Največji donosi

Likersko vino

45 hektolitrov na hektar

Mošt

85 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev grozdja, proizvodnja mošta, obdelava, donegovanje in pakiranje likerskih vin potekajo na ozemlju naslednjih občin:

departma Charente-Maritime:

okrožje Rochefort: vse občine;

okrožje Saintes: vse občine;

okrožje Saint-Jean-d’Angély: vse občine;

okrožje Jonzac: vse občine;

okrožje La Rochelle:

—	kanton Ars-en-Ré: vse občine;

—	kanton Aytré: občini Angoulins in Aytré;

—	kanton La Jarrie: vse občine;

—	kantoni La Rochelle 1, 2, 3, 4, 6, 7: občina La Rochelle;

—	kanton La Rochelle 5: občine Esnandes, Marsilly, Puilboreau, La Rochelle in Saint-Xandre;

—	kanton La Rochelle 8: občine Dompierre-sur-Mer, Périgny in La Rochelle;

—	kanton La Rochelle 9: občine L’Houmeau, Lagord, Nieul-sur-Mer in La Rochelle;

—	kanton Saint-Martin-de-Ré: vse občine;

—	kanton Courçon: občine Angliers, Benon, Courçon, Cramchaban, Ferrières-d’Aunis, La Grève-sur-le-Mignon, Le Gué-d’Alleré, La Laigne, Nuaillé-d’Aunis, Saint-Cyr-du-Doret, Saint-Jean-de-Liversay in Saint-Sauveur-d’Aunis;

—	kanton Marans: občine Longèves, Saint-Ouen in Villedoux;

departma Charente:

okrožje Cognac: vse občine;

okrožje Angoulême:

—	kanton Angoulême Est: vse občine;

—	kanton Angoulême Nord: vse občine;

—	kanton Angoulême Ouest: vse občine;

—	kanton Blanzac: vse občine;

—	kanton Hiersac: vse občine;

—	kanton Saint-Amant-de-Boixe: vse občine;

—	kanton Villebois-la-Valette: vse občine;

—	kanton La Rochefoucauld: občine Agris, Brie, Bunzac, Chazelles, Coulgens, Jauldes, Pranzac, Rancogne, Rivières, La Rochette in Saint-Projet-Saint-Constant;

—	kanton Montbron: občine Charras, Feuillade, Grassac, Mainzac, Marthon, Saint-Germain-de-Montbron in Souffrignac;

okrožje Confolens;

—	kanton Aigre: vse občine;

—	kanton Ruffec: občini Villegats in Verteuil-surCharente;

—	kanton Mansle: občine Aunac, Bayers, Cellettes, Chenon, Fontclaireau, Fontenille, Juillé, Lichères, Lonnes, Mansle, Mouton, Moutonneau, Puyréaux, Saint-Amand-de-Bonnieure, Saint-Angeau, SaintCiers-sur-Bonnieure, Saint-Front, Saint-Groux, Sainte-Colombe, Valence in Villognon;

—	kanton Villefagnan: občine Brettes, Courcôme, Longré, Raix, Salles de Villefagnan, Souvigné, Tuzie in Villefagnan;

departma Dordogne:

okrožje Périgueux:

—	kanton Saint-Aulaye: občine Chenaud, Parcoul, Puymangou, La Roche-Chalais in Saint-Aulaye;

departma Deux-Sèvres:

okrožje Niort:

—	kanton Mauzé sur le Mignon: občine Le Bourdet, PrinDeyrançon, Priaires, Mauzé-sur-le-Mignon, La Rochénard in Usseau;

—	kanton Beauvoir-sur-Niort: občine Beauvoir-sur-Niort, Belleville, La Foye-Montjault, Granzay-Gript, Prissé-La Charrière, SaintEtienne-la-Cigogne, Boisserolles in Thorigny sur le Mignon;

—	Canton de Brioux-sur-Boutonne: občina Le Vert.

7. Glavne sorte vinske trte

Cot N – Malbec N

Cabernet franc N

Cabernet-Sauvignon N

Colombard B

Folle blanche B

Jurançon blanc B

Ugni blanc B

Merlot blanc B

Meslier Saint-François B

Montils B

Sauvignon B

Semillon B

Merlot N

8. Opis povezave

Geografsko območje, ki je enako območju kontrolirane označbe porekla „Cognac“, zajema severni obronek Akvitanske kotline. Natančneje, na zahodu meji na Atlantski ocean, na jugu na ozemlje ob estuariju Gironde, na severu na otoka Ré in Oléron ter na vzhodu v smeri mesta Angoulême na prve obronke Centralnega masiva. Razprostira se čez štiri departmaje.

Geografsko območje sestavljajo velike sedimentne enote, večinoma iz pozne jure (apnenčaste plasti, nastale z morsko sedimentacijo) na severu, od črte Rochefort-Cognac, in krede (preperelina jurskih apnencev, ki tvorijo glino, nastalo z dekalcifikacijo, ter glinaste, peščene in kredne usedline) na jugu.

Podnebje je zmerno oceansko. Povprečna letna temperatura je približno 13 °C, osončenost je velika, blizu 2 100 ur na leto. To podnebje je na geografskem območju enotno, razen v obalnih regijah, kjer je več sonca in manjša temperaturna razlika.

Zime so mile in vlažne, dni zmrzali pa je malo. Nevarnost spomladanske zmrzali je majhna, vendar lahko traja vse do konca maja. Poletja so vroča, vendar ne pretirano, čeprav jih lahko spremlja sušno obdobje.

Povprečna letna količina padavin znaša od 800 do 1 000 mm; dežuje od 130 do 150 dni v letu in skozi vse leto.

Najpogostejša so glinasto-apnenčasta tla na apnencu, čeprav se znotraj te vrste tal pojavljajo zelo različna tla. Tla na obalnih predelih, zlasti na otokih Ré in Oléron, so precej peščena. Zemljišča na poplavnih območjih niso upravičena do kontrolirane označbe porekla.

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradništvo v regiji sega v rimsko dobo. Vinogradi, ki so bili že v 3. stoletju najprej zasajeni v nekdanji provinci Saintonge, so se nato razširili na jug in proti notranjosti v nekdanji provinci Aunis in Augoumois (13. stoletje).

Legenda o izvoru likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“ pripoveduje, da je leta 1589, ko je na oblast prišel Henrik IV., neroden vinogradnik zlil svež grozdni mošt v sod, v katerem je že bila žgana pijača „Cognac“. V besu zaradi svoje nerodnosti je sod postavil v najtemnejši kot kleti. Ko je čez nekaj let želel znova uporabiti sod, ki ga je dal na stran, je naletel na popolnoma svojevrstno bistro zlatorumeno tekočino, ki je bila sadežna in opojna.

Likerska vina tako dolgujejo svoj obstoj žgani pijači „Cognac“, s katero si delijo zgodovino.

Likerska vina so bila dolgo časa namenjena lastni uporabi. Na tej tradiciji temelji njihova identiteta, saj mora še danes vse grozdje, uporabljeno pri proizvodnji likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“ (tako za proizvodnjo mošta ali kot tudi žgane pijače „Cognac“), izvirati z enega in istega kmetijskega gospodarstva.

Skozi čas so vinogradniki postopoma razvijali svoje prakse in izpopolnili izvirno znanje, ki zajema: proizvodnjo žgane pijače „Cognac“, izbiro najbolj zrelega grozdja, dodajanje alkohola, ki zagotavlja z organoleptičnega vidika obstojen in uravnotežen proizvod, ter umetnost zvrščanja dopolnjujočih se serij in letnikov likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“.

V 20. letih prejšnjega stoletja se je sektor organiziral in ustanovljen je bil sindikat proizvajalcev likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“ (Syndicat des Producteurs de Pineau des Charentes), ki je leta 1943 postal sindikat proizvajalcev za promocijo in oglaševanje likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“ (Syndicat des producteurs, de promotion et de propagande du Pineau des Charentes).

5. julija 1935 je bil sprejet zakon o uporabi člena 12 zakona z dne 6. maja 1919 o zaščiti označb porekla za likerska vina, za katera se lahko uporablja označba „Pineau des Charentes“.

Kontrolirana označba porekla „Pineau des Charentes“ je bila priznana z odlokom z dne 12. oktobra 1945. Likersko vino z označbo „Pineau des Charentes“ je tako med čisto prvimi likerskimi vini, ki so dobila tako priznanje v Franciji.

Za proizvodnjo likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“ je v povprečju treba uporabiti količino žgane pijače „Cognac“, pridelano na dveh parcelah, in količino grozdnega mošta, pridelano na eni parceli. Tako v skladu z znanjem in izkušnjami, ki izhajajo iz starodavnih praks, vsak proizvajalec na svojem kmetijskem gospodarstvu izbere parcele, ki so najprimernejše za proizvodnjo mošta z največjo vsebnostjo sladkorja, preostale parcele pa nameni proizvodnji vin, bogatih s kislinami in nizko vsebnostjo alkohola, ki so primerna za proizvodnjo žgane pijače „Cognac“.

Zaradi veščin donegovanja v lesu, v katerih se odražajo običaji ter znanje in izkušnje, povezani s proizvodnjo žgane pijače „Cognac“, se lahko likersko vino z označbo „Pineau des Charentes“ izboljša ter pridobi značilno aromo in okus.

Omejitev pakiranja na geografsko območje izhaja iz proizvodne tradicije in domače porabe likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“. Njen namen je ohraniti značilnosti in posebnosti proizvoda, dobljenega po posebni metodi z dolgim donegovanjem, hkrati pa omogoča učinkovitejše postopke nadzora nad proizvodom.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pakiranje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na opredeljenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Bela likerska vina se donegujejo vsaj 18 mesecev, od tega vsaj 12 mesecev v posodah iz hrastovine. Likerska vina rosé in rdeča likerska vina se donegujejo vsaj osem oziroma 12 mesecev, od tega vsaj šest oziroma osem mesecev v posodah iz hrastovine.

Vina, za katera se uporablja navedba „vieux“ (star), se donegujejo vsaj sedem let v posodah iz hrastovine, vina, za katera se uporablja navedba „très vieux“ (zelo star) (ali njena ustreznica „extra vieux“ (posebno star)), pa se donegujejo vsaj 12 let v posodah iz hrastovine.

Obveznost pakiranja na geografskem območju izhaja iz proizvodne tradicije in prvotno domače porabe, njen namen pa je ohraniti značilnosti in posebnosti likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“.

Proizvodnja tega proizvoda namreč zahteva znanje in izkušnje, ki so povezani, prvič, z zvrščanjem in, drugič, z donegovanjem v lesu v oksidativnem okolju. Zato se je treba izogibati kakršnemu koli prevažanju proizvoda in omejiti je treba kakršno koli rokovanje z njim po donegovanju, da se ne poslabšajo lastnosti, pridobljene s tehnično izpopolnjeno proizvodno metodo. Poleg tega omejitev pakiranja na geografsko območje omogoča boljšo sledljivost in lajša postopke nadzora nad proizvodom.

Vina se dajo na potrošniške trge v steklenicah, na katerih je zaščitni pokrovec ali zaščitni pečat.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem.

Opis pogoja:

—	Navedba letnika je dovoljena za likersko vino, ki v celoti izhaja iz istega leta proizvodnje likerskega vina z označbo „Pineau des Charentes“.

—	Ime označbe lahko dopolnjujeta navedbi „vieux“ (star) in „très vieux“ (zelo star) (ali njena ustreznica „extra vieux“ (posebno star)) za likerska vina, ki ustrezajo proizvodnim pogojem, ki so za ti navedbi določeni v tej specifikaciji proizvoda.

—	Navedba starosti je dovoljena za likerska vina z označbo „Pineau des Charentes“, ki so se v lesu starala vsaj tri leta. Navedena starost ne sme preseči obdobja staranja zadevnega proizvoda v lesu. V primeru zvrščanja se upošteva obdobje serije z najkrajšim staranjem v lesu.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-0c371c80-33c1-440e-a943-9c8e2d3302d6

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 248

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 24. julij 2019

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2019/C 248/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9396 – CapMan/CBRE/Norled) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2019/C 248/02	Menjalni tečaji eura	2
2019/C 248/03	Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije	3

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1173
JPY	japonski jen	120,82
DKK	danska krona	7,4659
GBP	funt šterling	0,89830
SEK	švedska krona	10,5695
CHF	švicarski frank	1,0985
ISK	islandska krona	139,90
NOK	norveška krona	9,6810
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,549
HUF	madžarski forint	325,50
PLN	poljski zlot	4,2497
RON	romunski leu	4,7207
TRY	turška lira	6,3534
AUD	avstralski dolar	1,5898
CAD	kanadski dolar	1,4691
HKD	hongkonški dolar	8,7266
NZD	novozelandski dolar	1,6605
SGD	singapurski dolar	1,5238
KRW	južnokorejski won	1 317,02
ZAR	južnoafriški rand	15,4992
CNY	kitajski juan	7,6856
HRK	hrvaška kuna	7,3863
IDR	indonezijska rupija	15 598,63
MYR	malezijski ringit	4,6016
PHP	filipinski peso	57,128
RUB	ruski rubelj	70,5611
THB	tajski bat	34,519
BRL	brazilski real	4,1878
MXN	mehiški peso	21,3081
INR	indijska rupija	77,0150

Ime aktivne snovi	Definiran dnevni odmerek	Enota	Pot uporabe
α-lipoična kislina ali tioktična kislina	0,6	g	peroralno
α-lipoična kislina ali tioktična kislina	0,6	g	parenteralno
melatonin	2	mg	peroralno“

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2019/C 248/04	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	4
2019/C 248/05	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	13
2019/C 248/06	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	19
2019/C 248/07	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	26
2019/C 248/08	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	32


	(1) Besedilo velja za EGP.