Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2019/C 246/01)

Zadnja objava

UL C 238, 15.7.2019

Prejšnje objave

UL C 230, 8.7.2019

UL C 220, 1.7.2019

UL C 213, 24.6.2019

UL C 206, 17.6.2019

UL C 187, 3.6.2019

UL C 182, 27.5.2019

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Merila za dodelitev zadev senatom

(2019/C 246/02)

Splošno sodišče je na splošni seji 3. julija 2019 v skladu s členom 25 Poslovnika določilo merila za dodelitev zadev senatom.

Ta merila so:

1.	Zadeve se senatom treh sodnikov dodelijo čim prej po vložitvi tožbe, kar ne vpliva na poznejšo uporabo člena 28 Poslovnika.

2.	Zadeve glede javnih uslužbencev, to je zadeve, ki so bile vložene na podlagi člena 270 PDEU, in, odvisno od primera, člena 50a Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, se dodelijo prvemu, drugemu, tretjemu in četrtemu senatu po vrstnem redu glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu.

3.	Zadeve glede pravic intelektualne lastnine iz naslova IV Poslovnika se dodelijo petemu, šestemu, sedmemu, osmemu, devetemu in desetemu senatu po vrstnem redu glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu.

4.

Zadeve, ki niso zadeve iz točk 2 in 3, se senatom dodelijo po dveh ločenih vrstnih redih glede na zaporedje vpisa zadev v sodnem tajništvu: — za zadeve glede izvrševanja pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja, pravil o državnih pomočeh in pravil o trgovinskih zaščitnih ukrepih, — za vse druge zadeve.

5.	Predsednik Splošnega sodišča lahko od vrstnih redov iz točk 2, 3 in 4 odstopi, da bi upošteval povezanost nekaterih zadev oziroma zagotovil enakomerno porazdelitev dela.

6.

Ob upoštevanju sklepa Splošnega sodišča, sprejetega na splošni seji 19. junija 2019, o nadaljevanju dejavnosti Splošnega sodišča med 1. in 26. septembrom 2019 (UL 2019, C 238, str. 2), ki določa, da bo sklep Splošnega sodišča z dne 11. maja 2016 o merilih za dodelitev zadev senatom (UL 2016, C 296, str. 2) še naprej veljal med 1. in 26. septembrom 2019, so zgoraj navedena merila za dodelitev zadev senatom določena za obdobje od 27. septembra 2019 do 31. avgusta 2022.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Orăștie (Romunija) 20. novembra 2018 – EV/Inspectoratul General al Poliției Române-Brigada Autostrăzi și misiuni speciale – Biroul de Poliție Autostrada A1 Râmnicu Vâlcea - Deva (IGPR)

(Zadeva C-723/18)

(2019/C 246/03)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Judecătoria Orăștie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EV

Tožena stranka: Inspectoratul General al Poliției Române-Brigada Autostrăzi și misiuni speciale – Biroul de Poliție Autostrada A1 Râmnicu Vâlcea - Deva (IGPR)

Sodišče (šesti senat) se je s sklepom z dne 8. maja 2019 izreklo za očitno nepristojno za odgovor na vprašanji za prehodno odločanje, ki ju je postavilo Judecătoria Orăștie (Romania) z odločbo z dne 5. novembra 2018.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Düsseldorf (Nemčija) 26. februarja 2019 – Flightright GmbH/Eurowings GmbH

(Zadeva C-180/19)

(2019/C 246/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Flightright GmbH

Tožena stranka: Eurowings GmbH

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 7(1) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) razlagati tako, da je treba oddaljenost, ki je odločilna za odškodnino, določiti glede na celotno prepotovano pot?

Ali je torej treba pojem „let“ (ob predpostavki, da se navedena uredba uporablja za vsak zadevni del poti) razlagati tako, da je pri rezervacijah, pri katerih potniki pridejo v končni namembni kraj le z vmesnim pristankom in po potrebi s prestopom na drugo letalo, mišljena le pot, na kateri je dejansko prišlo do zamude, ali pa je treba „let“ v takem primeru razlagati tako, da je za oddaljenost odločilna celotna pot prevoza od izhodiščnega mesta odhoda do končnega namembnega kraja?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca (Španija) 14. marca 2019 – CY/Caixabank S.A.

(Zadeva C-224/19)

(2019/C 246/05)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: CY

Tožena stranka: Caixabank S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13 (1) mogoče po ugotovitvi ničnosti zaradi nepoštenosti omiliti restitucijske učinke ugotovitve ničnosti pogoja, ki vse stroške sklenitve, novacije in prenehanja kredita s hipotekarnim jamstvom nalaga kreditojemalcu, zaradi njegove nepoštenosti?

2.

Ali se ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13 nacionalna sodna praksa, v skladu s katero je treba notarske in administrativne stroške po ugotovitvi ničnosti pogoja, ki vse stroške sklenitve, novacije in prenehanja kredita s hipotekarnim jamstvom v celoti nalaga kreditojemalcu, razporediti v polovičnem deležu med kreditodajalca in kreditojemalca , lahko šteje za sodno omilitev ugotovitve ničnosti nepoštenega pogoja in je zato v nasprotju z načelom nevezanosti iz člena 6(1) Direktive 93/13?

3.

Ali ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13 nacionalna sodna praksa, v skladu s katero se po ugotovitvi ničnosti pogoja, ki določa, da se stroški sklenitve, novacije in prenehanja kredita s hipotekarnim jamstvom v celoti naložijo kreditojemalcu kreditodajalcu naložijo tudi stroški cenitve nepremičnine in davek na ustanovitev hipoteke, ki izvirajo iz sklenitve kredita , krši načelo, v skladu s katerim nepošteni pogoji, razglašeni za nične, za potrošnika niso zavezujoči, in ali je to, da mora kreditojemalec dokazati, da ni smel predložiti lastne cenitve nepremičnine , v nasprotju s členom 3(2) Direktive 93/13?

4.

Ali bi ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13 nacionalna sodna praksa, v skladu s katero je lahko pogoj, ki vse stroški sklenitve, novacije in prenehanja kredita s hipotekarnim jamstvom nalaga kreditojemalcu, po ugotovitvi njegove ničnosti še naprej zavezujoč za kreditojemalca pri novacijah ali izbrisu hipoteke, tako da mora nadalje kriti stroške, povezane s tako spremembo ali izbrisom hipoteke , lahko bila v nasprotju s to direktivo in ali naložitev teh stroškov kreditojemalcu pomeni kršitev načela, v skladu s katerim nepošteni pogoji, razglašeni za nične, za potrošnika niso zavezujoči?

5.

Ali bi ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13 v povezavi s členom 7(1) Direktive 93/13 nacionalna sodna praksa, ki delno izključuje restitucijski učinek ugotovitve ničnosti pogoja, ki vse stroške sklenitve, novacije ali prenehanja kredita s hipotekarnim jamstvom nalaga kreditojemalcu, zaradi nepoštenosti, lahko bila v nasprotju z odvračilnim učinkom za prodajalca ali ponudnika iz člena 7(1) Direktive 93/13?

6.

Ali je ob upoštevanju načela, v skladu s katerim se pogoji, razglašeni za nične, ne omilijo, kakor izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije, in ob upoštevanju načela o nevezanosti iz člena 6 Direktive nacionalna sodna praksa, v skladu s katero se po ugotovitvi ničnosti pogoja, ki vse stroške sklenitve, novacije ali prenehanja nalaga kreditojemalcu, restitucijski učinki omilijo, ker naj bi bilo to v interesu kreditojemalca, lahko v nasprotju s to direktivo in sodno prakso?

7.

Ali bi ob upoštevanju člena 3(1) in (2) Direktive 93/13 nacionalna sodna praksa, v skladu s katero pogoj, imenovan „stroški odobritve kredita“, samodejno prestane nadzor nad preglednostjo , lahko pomenila kršitev načela obrnjenega dokaznega bremena iz člena 3(2) Direktive, saj prodajalcu ali ponudniku ni treba dokazati, da je zagotovil predhodne informacije in da sta se stranki o njih dogovorili posamično?

8.

Ali je v nasprotju s členom 3 Direktive 93/13 in sodno prakso Sodišča Evropske unije, da lahko v skladu z nacionalno sodno prakso velja, da mora potrošnik per se vedeti, da finančne institucije običajno zaračunavajo stroške odobritve kredita, in zato kreditodajalcu ni treba dokazovati, da sta se stranki o pogoju dogovorili posamično, ali pa mora kreditodajalec nasprotno v vsakem primeru dokazati, da sta se stranki o njih dogovorili posamično?

9.

Ali je ob upoštevanju členov 3 in 4 Direktive 93/13 in sodne prakse Sodišča Evropske unije lahko v nasprotju s to direktivo nacionalna sodna praksa, v skladu s katero na podlagi člena 4(2) ni mogoče preizkusiti nepoštenosti pogoja, imenovanega „stroški odobritve kredita“, ker gre za opredelitev glavnega predmeta pogodbe , ali pa je nasprotno treba razumeti, da ti stroški odobritve kredita ne pomenijo dela pogodbene cene, temveč pomožno plačilo, zato mora biti nacionalnemu sodišču dovoljen nadzor nad preglednostjo in/ali vsebino, da se ugotovi, ali so v skladu z nacionalnim pravom nepošteni?

10.

Ali je ob upoštevanju člena 4(2) Direktive 93/13, ki z Ley 7/1998, de 13 de abril, sobre condiciones generales de la contratación (2) ni bil prenesen v španski pravni red, v nasprotju s členom 8 Direktive 93/13, da se špansko sodišče sklicuje na člen 4(2) te direktive in ga uporabi, če ta določba ni bila prenesena v španski pravni red po lastni volji zakonodajalca, ki si je prizadeval za popolno zaščito za vse pogoje, ki jih prodajalec ali ponudnik lahko vključi v pogodbo, sklenjeno s potrošniki, vključno s tistimi, ki se nanašajo na glavni predmet pogodbe, tudi če so v jasnem, razumljivem jeziku, če se šteje, da je pogoj, imenovan „stroški odobritve kredita“, glavni predmet kreditne pogodbe?

11.

Ali ob upoštevanju člena 3(1) Direktive 93/13 pogoj, imenovan „stroški odobritve kredita“ povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, kadar se stranki o njem nista dogovorili posamično ter finančna institucija ne dokaže, da ustreza dejansko opravljenim storitvam in nastalim stroškom , zaradi česar mora nacionalno sodišče ugotoviti njegovo ničnost?

12.

Ali mora ob upoštevanju člena 6(1) v povezavi s členom 7(1) Direktive 93/13 naložitev stroškov prodajalcu ali ponudniku na podlagi postopka, v okviru katerega potrošnik vloži tožbo za ugotovitev ničnosti nepoštenih pogojev, ki jih vsebuje pogodba, sklenjena z njim, in sodišča te pogoje zaradi nepoštenosti razglasijo za nične , temeljiti na načelu o nevezanosti in načelu odvračilnega učinka za prodajalca ali ponudnika, če nacionalno sodišče tej tožbi za ugotovitev ničnosti ugodi, ne glede na konkretno vračilo zneskov, določenih s sodbo, ker je treba tudi razumeti, da je glavni zahtevek ugotovitev ničnosti pogoja, vračilo zneskov pa je le pomožni zahtevek, ki je povezan z glavnim?

13.

Ali je ob upoštevanju načela nevezanosti in načela odvračilnega učinka iz Direktive 93/13 (člena 6(1) in 7(1)) mogoče restitucijske učinke, ki izhajajo iz ugotovitve ničnosti pogoja v pogodbi, sklenjeni med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, zaradi nepoštenosti, časovno omejiti s presojo ugovora zastaranja tožbe za izterjavo terjatve, tudi če je tožba za razglasitev absolutne ničnosti, v okviru katere se ugotovi nepoštenost pogoja, v skladu z nacionalno zakonodajo nezastarljiva ?

---

(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2 str. 288).

(2)  zakon 7/98 z dne 13. aprila 1998 o splošnih pogodbenih pogojih.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta (Španija) 21. marca 2019 – HC in ID/Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

(Zadeva C-247/19)

(2019/C 246/06)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: HC in ID

Tožena stranka: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), v skladu s pravom Unije, da: se za nedvoumno merilo določi odločitev Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) v sodbah z dne 23. januarja 2019 od 44 do 49, v skladu s katero je v pogodbah o hipotekarnih kreditih, sklenjenih s potrošniki, pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili in ki določa, da mora vse stroške posla v zvezi s hipotekarnim kreditom nositi kreditojemalec, nepošten, različne postavke stroškov, vključene v navedenem nepoštenem in ničnem pogoju, pa se razdelijo med banko, ki je enostransko določila pogodbene pogoje, in potrošnika kreditojemalca, da se omeji povračilo neupravičeno plačanih zneskov zaradi uporabe nacionalne zakonodaje? Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), v skladu s pravom Unije, da Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) dopolnjevalno razlaga pogoj, ki je zaradi nepoštenosti razglašen za ničen, če odprava tega pogoja in učinkov, ki izhajajo iz njega, ne vpliva na obstoj kreditne pogodbe s hipotekarnim jamstvom?

2.

Ali v povezavi s členom 394 Ley de Enjuiciamiento Civil (2), ki določa objektivno merilo uspeha, v skladu s katerim stroške postopka plača stranka, ki v pravdi ni uspela, v primeru, da se nepošten pogoj v zvezi s stroški razglasi za ničen, vendar so učinki te ničnosti omejeni na zgoraj navedeno delitev stroškov, to pomeni kršitev načel prava Evropske unije o učinkovitosti in nezavezujoči naravi, če se ugoditev v sodbi šteje za delno, ter ali bi bilo to mogoče razlagati kot povzročanje učinka, ki je nasproten odvračilnemu, zaradi česar bi bili zakoniti interesi potrošnikov in uporabnikov nezaščiteni?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

(2)  Zakon o civilnem postopku.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta (Španija) 27. marca 2019 – LG in PK/Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

(Zadeva C-259/19)

(2019/C 246/07)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: LG in PK

Tožena stranka: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), v skladu s pravom Unije, da: se za nedvoumno merilo določi odločitev Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) v sodbah z dne 23. januarja 2019 od 44 do 49, v skladu s katero je v pogodbah o hipotekarnih kreditih, sklenjenih s potrošniki, pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili in ki določa, da mora vse stroške posla v zvezi s hipotekarnim kreditom nositi kreditojemalec, nepošten, različne postavke stroškov, vključene v navedenem nepoštenem in ničnem pogoju, pa se razdelijo med banko, ki je enostransko določila pogodbene pogoje, in potrošnika kreditojemalca, da se omeji povračilo neupravičeno plačanih zneskov zaradi uporabe nacionalne zakonodaje?

Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), v skladu s pravom Unije, da Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) dopolnjevalno razlaga pogoj, ki je zaradi nepoštenosti razglašen za ničen, če odprava tega pogoja in učinkov, ki izhajajo iz njega, ne vpliva na obstoj kreditne pogodbe s hipotekarnim jamstvom?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 5. aprila 2019 – DenizBank AG/Verein für Konsumenteninformation

(Zadeva C-287/19)

(2019/C 246/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in vložnica revizije: DenizBank AG

Tožeča stranka in nasprotna stranka v postopku z revizijo: Verein für Konsumenteninformation

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 52, točka 6(a) v povezavi s členom 54(1) Direktive 2015/2366/EU (1) (Direktiva o plačilnih storitvah), v skladu s katerim se bo štelo, da je uporabnik plačilnih storitev sprejel predlog spremembe pogojev, razen če uporabnik plačilnih storitev do dneva njihovega predlaganega začetka veljavnosti ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da jih ne sprejema, razlagati tako, da je mogoče molčeče soglasje za vse mogoče pogodbene pogoje povsem neomejeno dogovoriti tudi s potrošnikom?

2.

a) Ali je treba člen 4, točka 14, Direktive o plačilnih storitvah razlagati tako, da je funkcija NFC, ki jo ima osebna, večfunkcijska bančna kartica, s katero se opravljajo plačila majhnih vrednosti v breme povezanega računa stranke, plačilni instrument? b) Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (a), pritrdilen:   Ali je treba člen 63(1)(b) Direktive o plačilnih storitvah o odstopanjih za plačila majhnih vrednosti in elektronski denar razlagati tako, da je treba brezstično plačilo majhne vrednosti z uporabo funkcije NFC, ki jo ima osebna, večfunkcijska bančna kartica, šteti za anonimno uporabo plačilnega instrumenta v smislu odstopanja?

3.	Ali je treba člen 63(1)(b) Direktive o plačilnih storitvah razlagati tako, da se lahko ponudnik plačilnih storitev sklicuje na to odstopanje samo, če dokaže, da v skladu z objektivnim stanjem tehnološkega znanja ni mogoče blokirati ali preprečiti nadaljnje uporabe plačilnega instrumenta?

---

(1)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Brașov (Romunija) 9. aprila 2019 – SO/TP in drugi

(Zadeva C-291/19)

(2019/C 246/09)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Brașov

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: SO

Nasprotne stranke: TP in drugi

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba mehanizem za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006, šteti za akt, ki ga je sprejela institucija Evropske unije, v smislu člena 267 PDEU, tako da je lahko predmet razlage Sodišča Evropske unije?

2.

Ali so zahteve iz poročil, pripravljenih v okviru navedenega mehanizma, zlasti (toda ne samo) v zvezi s potrebo po sprejetju zakonodajnih sprememb, ki bodo skladne z ugotovitvami mehanizma za sodelovanje in preverjanje ter s priporočili Beneške komisije in Skupine držav proti korupciji, ki delujeta v okviru Sveta Evrope, za Romunijo zavezujoče?

3.

Ali je treba člen 2 v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji razlagati tako, da iz obveznosti države članice, da spoštuje načela pravne države, izhaja tudi zahteva, v skladu s katero mora Romunija spoštovati zahteve iz poročil, pripravljenih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljenega z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006? (1)

4.

Ali načelo neodvisnosti sodnikov, določeno v členu 19(1), drugi pododstavek, PEU in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot se razlaga s sodno prakso Sodišča Evropske unije (veliki senat, sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C-64/16, EU:C:2018:117), nasprotuje vzpostavitvi oddelka za preiskave kaznivih dejanjstorjenih v pravosodju, v okviru tožilstva pri Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija), glede na podrobna pravila o imenovanju/razrešitvi s funkcije tožilcev, ki so del navedenega oddelka, podrobna pravila o opravljanju dejavnosti v tem oddelku in način ugotavljanja pristojnosti, v povezavi z majhnim številom delovnih mest v tem oddelku?

5.

Ali člen 47 [drugi odstavek] Listine Evropske unije o temeljnih pravicah glede pravice do poštenega sojenja z odločanjem o zadevi v razumnem roku, nasprotuje vzpostavitvi oddelka za preiskave kaznivih dejanj, storjenih v pravosodju, v okviru tožilstva pri Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija), glede na podrobna pravila o opravljanju dejavnosti v tem oddelku in način ugotavljanja pristojnosti, v povezavi z majhnim številom delovnih mest v tem oddelku?

---

(1)  Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL 2006, L 354, str. 56).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 19. aprila 2019 – Ingredion Germany GmbH/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-320/19)

(2019/C 246/10)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ingredion Germany GmbH

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 18(1)(c) in (2), drugi pododstavek, Sklepa Evropske komisije 2011/278/EU (1) v povezavi s členoma 3(h) in 10a Direktive 2003/87/ES (2) razlagati tako, da je zadevni faktor uporabe zmogljivosti, ki se uporablja za raven dejavnosti glede goriva, za nove udeležence omejen na vrednost, ki je manjša od 100 %?

---

(1)  Sklep Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL 2011, L 130, str.1.

(2)  Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Patent- and marknadsdomstolen (Švedska) 7. maja 2019 – Konsumentombudsmannen/Mezina AB

(Zadeva C-363/19)

(2019/C 246/11)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Patent- and marknadsdomstolen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Konsumentombudsmannen

Nasprotna stranka: Mezina AB

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali člena 5 in 6 v povezavi s členoma 10(1) in 28(5) Uredbe št. 1924/2006 (1) urejata dokazno breme, ko nacionalno sodišče ugotavlja, ali so bile navedene nedovoljene zdravstvene trditve, če gre pri zadevnih zdravstvenih trditvah za trditev, ki je zajeta z vlogo iz člena 13(2) Uredbe št. 1924/2006, vendar pa v zvezi z vlogo še ni bila izdana odločitev o odobritvi ali neodobritvi, ali pa se dokazno breme določa v skladu z nacionalnim pravom?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje, da določbe Uredbe št. 1924/2006 urejajo dokazno breme, ali je dokazno breme na trgovcu, ki navaja zadevno zdravstveno trditev, ali pa je na organu, ki nacionalnemu sodišču predlaga, naj trgovcu prepove nadaljnje navajanje trditve?

3.

Ali v primeru, kakršen je opisani v prvem vprašanju, člena 5 in 6 v povezavi s členoma 10(1) in 28(5) Uredbe št. 1924/2006 urejata dokazne zahteve, ko nacionalno sodišče ugotavlja, ali so bile navedene nedovoljene zdravstvene trditve, ali pa se dokazne zahteve določajo v skladu z nacionalnim pravom?

4.	Če je odgovor na tretje vprašanje, da določbe Uredbe št. 1924/2006 urejajo dokazne zahteve, kakšne so te dokazne zahteve?

5.	Ali na vprašanja od 1 do 4 vpliva dejstvo, da je v postopku pred nacionalnim sodiščem mogoče Uredbo št. 1924/2006 (vključno s členom 3(a) Uredbe) in Direktivo 2005/29 (2) uporabiti skupaj?

---

(1)  Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL 2006, L 404, str. 9).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL 2005, L 149, str. 22).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Bihor (Romunija) 14. maja 2019 – kazenski postopek zoper IG, JH, KI, LJ

(Zadeva C-379/19)

(2019/C 246/12)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Bihor

Stranke v postopku v glavni stvari

IG, JH, KI, LJ

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali so mehanizem za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006 (1), in zahteve iz poročil, pripravljenih v okviru navedenega mehanizma, za Romunijo zavezujoči?

2.

Ali je treba člen 2 v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji razlagati tako, da obveznost Romunije, da spoštuje zahteve iz poročil, pripravljenih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, vzpostavljenega z Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006, izhaja iz obveznosti države članice, da spoštuje načela pravne države, tudi glede tega, da se ustavno sodišče, ki je politično-pravosodni organ, vzdrži poseganja z namenom razlaganja zakona in določitve konkretnih in obveznih načinov, kako naj ga sodišča izvajajo, kar je izključna pristojnost pravosodnih organov, in za namen uvedbe novih zakonskih določb, kar je izključna pristojnost zakonodajne oblasti? Ali pravo Unije določa odpravo učinkov take odločbe, ki jo je sprejelo ustavno sodišče? Ali pravo Unije nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki ureja disciplinsko odgovornost sodnika, ki zavrne uporabo odločbe Curtea Constituțională (ustavno sodišče) v okviru zastavljenega vprašanja?

3.

Ali načelo neodvisnosti sodišč, določeno v členu 19(1), drugi pododstavek, PEU, in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot ga je razložilo Sodišče Evropske unije (veliki senat, sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C-64/16, EU:C:2018:117), nasprotuje temu, da bi bile pristojnosti sodišč nadomeščene z odločbami Curtea Constituțională (ustavno sodišče) (odločba št. 51 z dne 16. februarja 2016, odločba št. 302 z dne 4. maja 2017 in odločba št. 26 [z dne 16. januarja 2019]), s čimer bi kazenski postopek postal nepredvidljiv (retroaktivna uporaba) in s čimer bi postalo nemogoče razlagati pravo in ga uporabiti v konkretnem primeru? Ali pravo Unije nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki ureja disciplinsko odgovornost sodnika, ki zavrne uporabo odločbe Curtea Constituțională (ustavno sodišče) v okviru zastavljenega vprašanja?

---

(1)  Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL L 354, 2006, str. 56).

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 20. maja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16, Kraljevina Švedska/Evropska komisija

(Zadeva C-389/19 P)

(2019/C 246/13)

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: R. Lindenthal, K. Mifsud-Bonnici, G. Tolstoy, agenti)

Druge stranke v postopku: Kraljevina Švedska,

Kraljevina Danska,

Republika Finska,

Evropski parlament in

Evropska agencija za kemikalije

Predlog

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16, Kraljevina Švedska/Evropska komisija, zavrne tožbo na prvi stopnji in naloži Kraljevini Švedski plačilo stroškov ali, podredno,

—	zadevo predloži Splošnemu sodišču v ponovno odločanje in pridrži stroške postopka na prvi stopnji in pritožbe, ter

—	odredi, da se učinki izpodbijanega sklepa ohranijo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba se nanaša na sodbo, ki jo je izdalo Splošno sodišče (peti senat) z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16. Splošno sodišče je s to sodbo razglasilo za ničen Izvedbeni sklep Komisije C(2016) 5644 final z dne 7. septembra 2016 o avtorizaciji nekaterih uporab svinčevega sulfokromata rumenega in svinčevega kromata molibdata sulfata rdečega, in zavrnilo zahtevek Komisije, da se učinki tega sklepa ohranijo, dokler Komisija ne preuči zahteve za avtorizacijo.

Komisija je v utemeljitev pritožbe navedla štiri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je očitno nepravilno uporabilo pravo glede dokaznega standarda, ki se uporabi na podlagi člena 60(4) v točkah sodbe, ki se nanašajo na dokazni standard, ki ga je treba uporabiti pri presoji alternativ, zlasti v točkah 79, 81, 85, 86, 90 in 101.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je med odločanjem in zlasti v točkah 86, 90 in 96, očitno nepravilno uporabilo pravo, ker sploh ni upoštevalo diskrecijske pravice Komisije, da določi mejno vrednost za tehnično in gospodarsko izvedljivost pri presoji alternativ na podlagi člena 60(4), in je zato uporabilo napačno merilo za sodni nadzor in poseglo v socialne, gospodarske in tehnične preudarke Komisije.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je v točkah 86, 97 in 98 očitno nepravilno uporabilo pravo glede izpodbijanega sklepa, najprej s tem da ni upoštevalo dejstva, da ni bilo izdana avtorizacija za uporabe, v katerih značilnosti svinčevega pigmenta glede tehničnih rezultatov niso nujne, in drugič, s tem, da je opisalo pogoje v izpodbijanem sklepu tako, da so kazali na to, da pogoj glede analize alternativ iz člena 60(4) ni izpolnjen.

Četrti pritožbeni razlog: drugi odstavek izreka, v katerem je Splošno sodišče odločilo, da se učinki izpodbijanega sklepa ne ohranijo, temelji na očitno nepravilni uporabi prava v točki 112 sodbe.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal du travail francophone de Bruxelles (Belgija) 21. maja 2019 – PN, QO, RP, SQ, TR/Centre public d'action sociale d'Anderlecht (CPAS)

(Zadeva C-394/19)

(2019/C 246/14)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal du travail francophone de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: PN, QO, RP, SQ, TR

Tožena stranka: Centre public d'action sociale d'Anderlecht (CPAS)

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba načelo polne učinkovitosti standardov Skupnosti in njihovega varstva, kakor je opredeljeno v sodbah Francovich in Brasserie du pêcheur, ter Direktivo 2004/38/ES (1) razlagati tako, da je državi članici naložena obveznost, da v položaju, ko je tujcu zaradi napačnega prenosa v nacionalno pravo odvzeta pravica do prebivanja brez predhodnega preizkusa sorazmernosti, v okviru svojega sistema socialne pomoči poskrbi še za druge osnovne potrebe tožeče stranke poleg zdravstvenih, dokler o njenem položaju glede prebivanja ni odločeno ob upoštevanju prava Unije?

---

(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo le tribunal d'instance de Nice (Francija) 22. maja 2019 – VT, WU/easyJet Airline Co. Ltd

(Zadeva C-395/19)

(2019/C 246/15)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal d'instance de Nice

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: VT, WU

Tožena stranka: easyJet Airline Co. Ltd

Vprašanja za predhodno odločanje

(1)

Uporaba člena 3(2)(a) v primeru zamude a) Ali se ob upoštevanju tega, da je bila pravica do odškodnine v primeru zavrnitve vkrcanja ali odpovedi, določena v členu 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004 (1), s sodno prakso (Sodišče, četrti senat, 19. november 2009, zadevi C-402/07 in C-432/07, Sturgeon) razširjena na zamude leta, dobesedni pogoj v zvezi prijavo potnika na let, določen v členu 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004, ki se uporablja samo za zavrnitve vkrcanja, uporablja v okviru odškodnine, ki jo zahteva potnik, čigar let je imel zamudo, ni pa mu bilo zavrnjeno vkrcanje? b) Če je odgovor na vprašanje 1(a) pritrdilen, ali je treba rok najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda iz člena 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 v tem primeru razlagati kot najpozneje 45 minut pred novim časom odhoda leta, ki ima zamudo, objavljenim na obvestilnih tablah na letališču ali sporočenim potnikom?

(2)

Dokazno breme glede „prijave na let“   Če je odgovor na vprašanje 1(a) pritrdilen, to je, če se člen 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 uporablja za odškodnino, ki jo zahteva potnik, čigar let je imel zamudo:   Ali sta pogoja iz člena 3(2)(a) nujna pogoja, ki ju mora potrošnik dokazati, da zahteva uporabo Uredbe, ali razlog za oprostitev letalskega prevoznika, ki mu omogoča, da predloži seznam potnikov za dokaz, da se potrošnik ni prijavil na let, „kakor je določeno in ob navedenem času vnaprej in pisno (vključno v elektronski obliki) z letalskim prevoznikom, organizatorjem potovanja ali pooblaščeno potovalno agencijo, ali, če čas ni naveden, najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda“, kot je določeno v členu 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004, ob upoštevanju tehnološkega razvoja, ki zdaj omogoča elektronsko izdajanje dematerializiranih vstopnih kuponov, neobstoja časovnega žiga na papirnih vstopnih kuponih, s tem povezanega neobstoja vsakršne obveznosti fizične navzočnosti pri prijavnem okencu in dejstva, da imajo samo letalski prevozniki vse informacije o prijavi potnikov do zaključka postopkov prijave?   Če je odgovor na vprašanje 1(a) pritrdilen, to je, če se člen 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 uporablja za odškodnino, ki jo zahteva potnik, čigar let je imel zamudo:   Ali breme za dokaz dejanske navzočnosti potnika, ki je tožeča stranka na sodišču, „kakor je določeno in ob navedenem času vnaprej in pisno (vključno v elektronski obliki) z letalskim prevoznikom, organizatorjem potovanja ali pooblaščeno potovalno agencijo, ali, če čas ni naveden, najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda“, kot je določeno v členu 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004, nosi izključno potnik ob upoštevanju tehnološkega razvoja, ki zdaj omogoča elektronsko izdajanje dematerializiranih vstopnih kuponov, neobstoja časovnega žiga na papirnih vstopnih kuponih, s tem povezanega neobstoja vsakršne obveznosti fizične navzočnosti pri prijavnem okencu in dejstva, da imajo samo letalski prevozniki vse informacije o prijavi potnikov do zaključka postopkov prijave?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

Tožba, vložena 24. maja 2019 – Evropska komisija/Republika Slovenija

(Zadeva C-413/19)

(2019/C 246/16)

Jezik postopka: slovenščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnici: M. Kocjan, K. Talabér-Ritz)

Tožena stranka: Republika Slovenija

Predlogi tožeče stranke

Komisija predlaga Sodišču naj:

—	ugotovi, da Republika Slovenija s tem, da je omejila obveznost, da se prikaže energetska izkaznica na stavbe, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(2) Direktive o energetski učinkovitosti stavb (1).

—	Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom členu 13(2) Direktive (EU) 2010/31/EU, morajo države članice uvesti obveznost, da je v stavbi, za katero je bila v skladu s členom 12(1) izdana energetska izkaznica in v kateri se na skupni uporabni tlorisni površini nad 500 m2 pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti. Ker je Republika Slovenija to obveznost uvedla samo za stavbe, ki so v lasti javnih organov oziroma jih ti uporabljajo, se je Komisija odločila, da zadevo predloži Sodišču.

---

(1)  Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL, L 153, str. 13.).

Sodba Splošnega sodišča z dne 23. maja 2019 – Recylex in drugi/Komisija

(Zadeva T-222/17) (1)

(Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Trg recikliranja svinčenih avtomobilskih akumulatorjev - Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU - Usklajevanje nakupnih cen - Globe - Točka 26 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 - Točka 37 Smernic o načinu določanja glob - Neomejena sodna pristojnost)

(2019/C 246/17)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Recylex SA (Pariz, Francija), Fonderie et Manufacture de Métaux SA (Bruselj Belgija), Harz-Metall GmbH (Goslar, Nemčija) (zastopniki: M. Wellinger, S. Reinart in K. Bongs, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: I. Rogalski, J. Szczodrowski in F. van Schaik, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za znižanje globe, ki je bila tožečim strankam naložena s Sklepom Komisije C(2017) 900 final z dne 8. februarja 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU (Zadeva AT.40018 – Recikliranje avtomobilskih akumulatorjev).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbam Recylex SA, Fonderie et Manufacture de Métaux SA in Harz-Metall GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 195, 19.6.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 23. maja 2019 – KPN/Komisija

(Zadeva T-370/17) (1)

(Konkurenca - Koncentracije - Nizozemski trg televizijskih in telekomunikacijskih storitev - Polno delujoče skupno podjetje - Sklep o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom EGP - Zaveze - Upoštevni trg - Vertikalni učinki - Očitna napaka pri presoji - Obveznost obrazložitve)

(2019/C 246/18)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: KPN BV (Haag, Nizozemska) (zastopnika: P. van Ginneken in G. Béquet, avocats)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: H. van Vliet, G. Conte, J. Szczodrowski in F. van Schaik, agenti)

Intervenienti v podporo tožene stranke: VodafoneZiggo Group Holding BV (Amsterdam, Nizozemska), Vodafone Group plc (Newbury, Združeno kraljestvo), Liberty Global Europe Holding BV (Amsterdam) (zastopniki: W. Knibbeler, E. Raedts in A. Pliego Selie, avocats)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU, ki se nanaša na razglasitev ničnosti Sklepa Evropske komisije C(2016) 5165 final z dne 3. avgusta 2016 o združljivosti koncentracije, v okviru katere želita Vodafone Group in Liberty Global Europe Holding pridobiti skupen nadzor nad polno delujočim skupnim podjetjem, z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.7978 – Vodafone – Liberty Global – Dutch JV).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	KPN BV nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije, družb VodafoneZiggo Group Holding BV, Vodafone Group plc in Liberty Global Europe Holding BV.

---

(1)  UL C 249, 31.7.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 15. maja 2019 – Novartis Europharm/Komisija

(Zadeva T-269/15) (1)

(Zdravila za uporabo v humani medicini - Dovoljenje za promet z zdravilom Vantobra - tobramicin - Umik izpodbijanega akta - Prenehanje obstoja predmeta spora - Ustavitev postopka)

(2019/C 246/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Novartis Europharm Ltd (Camberley, Združeno kraljestvo) (zastopnica: C. Schoonderbeek, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: M. Šimerdová, A. Sipos in K. Mifsud-Bonnici, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Pari Pharma GmbH (Starnberg, Nemčija) (zastopnika: M. Epping in W. Rehmann, odvetnika)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 1977 final z dne 18. marca 2015 o izdaji dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini Vantobra – tobramicin na podlagi Uredbe št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Družba Novartis Europharm Ltd nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

3.	Družba Pari Pharma GmbH nosi svoje stroške.

---

(1)  UL 2015, C 279, 24.8.2015.

Sklep Splošnega sodišča z dne 17. maja 2019 – Deutsche Lufthansa/Komisija

(Zadeva T-764/15) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Ukrepi, ki jih je Nemčija izvršila v korist letališča Frankfurt Hahn - Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za delno združljivo z notranjim trgom - Sklep o ugotovitvi neobstoja državne pomoči - Posredna pomoč - Neobstoj posamičnega nanašanja - Nedopustnost)

(2019/C 246/20)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Deutsche Lufthansa AG (Köln, Nemčija) (zastopnik: A. Martin-Ehlers, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: T. Maxian Rusche, K. Herrmann in D. Recchia, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Land Rheinland-Pfalz (Nemčija) (zastopnik: C. Koenig, profesor)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije (EU) 2016/788 z dne 1. oktobra 2014 o državni pomoči SA.32833 (11/C) (ex 11/NN) ki jo je Nemčija izvedla v zvezi z ureditvijo financiranja letališča Frankfurt Hahn, uvedeno v letih od 2009 do 2011 (UL 2016, L 134, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Deutsche Lufthansa AG nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije ter stroške dežele Rheinland-Pfalz.

---

(1)  UL C 68, 22.2.2016.

Sklep Splošnega sodišča z dne 22. maja 2019 – Puma/EUIPO – CMS (CMS Italy)

(Zadeva T-161/16) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka CMS Italy - Prejšnje mednarodne figurativne znamke, ki upodabljajo mačko v skoku na desno - Relativni razlogi za zavrnitev - Ugled prejšnjih znamk - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 [postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001] - Dokaz ugleda - Prejšnje odločbe EUIPO, v katerih je ugotovljen ugled prejšnjih znamk - Upoštevanje teh odločb - Obveznost obrazložitve - Načelo dobrega upravljanja)

(2019/C 246/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Puma SE (Herzogenaurach, Nemčija) (zastopnik: P. González-Bueno Catalán de Ocón, avocat)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Walicka, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe EUIPO: Costruzione Macchine Speciali Srl (CMS) (Alonte, Italija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. januarja 2016 (zadeva R 229/2015-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Puma in Costruzione Macchine Speciali (CMS).

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 29. januarja 2016 (zadeva R 229/2015-2) se razveljavi.

2.	EUIPO se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški družbe Puma SE.

---

(1)  UL C 222, 20.6.2016.

Sklep Splošnega sodišča z dne 15. maja 2019 – Metrans/Komisija in INEA

(Zadeva T-262/17) (1)

(Ničnostna tožba - Sklep Komisije o financiranju predlogov prometnih projektov „Multimodalni kontejnerski terminal Paskov, faza III“ in „Intermodalni terminal Melnik, Fazi 2 in 3“ na podlagi Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) - Rok za vložitev tožbe - Začetek - Zamuda - Nedopustnost)

(2019/C 246/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Metrans a.s. (Praga, Češka republika) (zastopnik: A. Schwarz, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnici: J. Hottiaux in J. Samnadda, agentki), Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (zastopniki: I. Ramallo in D. Silhol, agenta, skupaj z A. Duron, odvetnico)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije C(2016) 5047 final z dne 5. avgusta 2016 o seznamu predlogov, ki so bili v okviru razpisov za zbiranje predlogov z dne 5. novembra 2015 na podlagi večletnega delovnega programa izbrani za finančno pomoč Evropske unije na področju Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) – Prometni sektor v delu, v katerem se nanaša na predloga z naslovom „Multimodalni kontejnerski terminal Paskov, faza III“ in „Intermodalni terminal Melnik, Fazi 2 in 3“ , in, drugič, razglasitev ničnosti obeh sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki jih je v zvezi s tema predlogoma sklenila INEA.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družbi Metrans a.s. se naloži, da poleg svojih stroškov nosi stroške, ki sta jih priglasili Evropska komisija in Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA).

---

(1)  UL 2017, C 239, 24.7.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 6. junija 2019 – Czarnecki/Parlament

(Zadeva T-230/18) (1)

(Institucionalno pravo - Član Evropskega parlamenta - Pripombe zoper drugega člana Evropskega parlamenta - Predčasno prenehanje mandata in funkcijpodpredsednika Evropskega parlamenta - Pravica do izjave - Zloraba pooblastil - Enako obravnavanje)

(2019/C 246/23)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryszard Czarnecki (Varšava, Poljska) (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopniki: N. Görlitz, S. Seyr in S. Alonso de León, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2018 o odobritvi predčasnega prenehanja funkcije tožeče stranke kot podpredsednika Evropskega parlamenta.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	R. Czarneckemu se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, nastalimi v postopku za izdajo začasne odredbe.

---

(1)  UL C 231, 2.7.2018.

Sklep Splošnega sodišča z dne 23. maja 2019 – Fujifilm Recording Media/EUIPO – iTernity (d:ternity)

(Zadeva T-609/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Prijava besedne znamke Evropske unije d:ternity - Prejšnja besedna znamka iTernity - Umik zahteve za ugotovitev ničnosti pred vložitvijo tožbe - Neveljavnost izpodbijane odločbe - Neobstoj pravnega interesa - Tožba, ki je delno nedopustna in delno očitno brez pravne podlage)

(2019/C 246/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Fujifilm Recording Media GmbH (Kleve, Nemčija) (zastopniki: R.-D. Härer, C. Schultze, C. Weber, H. Ranzinger in C. Gehweiler, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: M. Fischer, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: iTernity GmbH (Freiburg, Nemčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. julija 2018 (zadeva R 2324/2017-4), v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama iTernity in Fujifilm Recording Media.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 445, 10.12.2018.

Sklep Splošnega sodišča z dne 20. maja 2019 – Apple/EUIPO – Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication (SWIFT)

(Zadeva T-685/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik zahteve za registracijo - Ustavitev postopka)

(2019/C 246/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Apple Inc. (Cupertino, Kalifornija, Združene države) (zastopnika: J. Olsen in P. Andreottola, solicitors)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: H. O'Neill, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication SCRL (La Hulpe, Belgija) (zastopnik: G. Glas, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 30. avgusta 2018 (zadeva R 476/2018-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication SCRL in Apple Inc.

Izrek

1.	Postopek v zvezi s tožbo se ustavi.

2.	Apple Inc. In Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication SCRL nosita vsaka svoje stroške in vsaka polovico stroškov, ki jih je priglasil Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 25, 21.1.2019.

Sklep Splošnega sodišča z dne 20. maja 2019 – Phrenos in drugi/Komisija

(Zadeva T-715/18) (1)

(Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa - Načrtovanje, priprava, promocija in izvedba dogodka „Evropski razvojni dnevi“ - Zavrnitev ponudbe ponudnika in oddaja naročila drugemu ponudniku - Razveljavitev postopka javnega naročanja - Prenehanje obstoja predmeta spora - Ustavitev postopka)

(2019/C 246/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Phrenos SPRL (Mont-sur-Marchienne, Belgija), Akkanto, (Watermael-Boitsfort, Belgija), Operational Management Solutions (Chaumont-Gistoux, Belgija) (zastopnika: R. Jafferali in R. van Melsen, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. Aresu, J. Estrada de Solà in A. Katsimerou, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 27. novembra 2018, s katerim je bila zavrnjena ponudba konzorcija, ki so ga oblikovale tožeče stranke v okviru postopka javnega razpisa EuropeAid/139729/DH/SER/BE glede načrtovanja, priprave, promocije in izvedbe dogodka „Evropski razvojni dnevi“ za Generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj, in s katerim je bilo to naročilo oddano drugemu ponudniku.

Izrek

1.	Postopek s to tožbo se ustavi.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe, razen stroškov v zvezi z vlogo za intervencijo družbe Pomilio Blumm Srl v postopku za izdajo začasne odredbe.

3.	Phrenos SPRL, Akkanto, Operational Management Solutions, Evropska komisija in Pomilio Blumm nosijo svoje stroške v zvezi z vlogo za intervencijo družbe Pomilio Blumm v postopku za izdajo začasne odredbe.

---

(1)  UL C 72, 25.2.2019.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. junija 2019 – Telemark plus/EUIPO (Telemarkfest)

(Zadeva T-719/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije Telemarkfest - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2019/C 246/27)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Telemark plus eV (Altusried, Nemčija) (zastopnik: S. Schenk, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: M. Eberl in M. Fischer, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. septembra 2018 (zadeva R 346/2018-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka Telemarkfest kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne kot očitno pravno neutemeljena.

2.	Družbi Telemark plus eV se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 44, 4.2.2019.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 8. maja 2019 – AlpaSuri/Komisija

(Zadeva T-254/19 R)

(Začasna odredba - Uvoz alpak - Predlog za sprejetje začasnih ukrepov - Neobstoj nujnosti)

(2019/C 246/28)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: AlpaSuri GbR Barbara Bruns & Wolfgang Stamp (Winsen, Nemčija) (zastopnik: U. Schrömbges, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Eggers in B. Hofstötter, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za izdajo začasnih ukrepov, s katerimi naj se dovoli uvoz alpak s Kanade na ozemlje Evropske unije.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Tožba, vložena 15. aprila 2019 – Assi/Svet

(Zadeva T-256/19)

(2019/C 246/29)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Bashar Assi (Damask, Sirija) (zastopnik: L. Cloquet, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2019/87 z dne 21. januarja 2019 (1) razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/85 z dne 21. januarja 2019 (2) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi toženi razlog: tožena stranka je storila očitno napako pri presoji dejstev, s tem da je navedla, da naj bi tožeča stranka podpirala sirski režim in naj bi od njega imela koristi, čeprav je takšno stališče povsem neutemeljeno.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev splošnega načela sorazmernosti, ukrepi, ki so bili uvedeni z izpodbijanimi akti pa učinkujejo tako, da jih je treba kot take šteti za nesorazmerne. Gospodarske posledice sankcij, uvedenih zoper tožečo stranko, naj bi bile katastrofalne in nesorazmerne s cilji, ki se želijo doseči z izpodbijanimi akti.

3.

Tretji tožbeni razlog: nesorazmerna kršitev lastninske pravice in pravice do dela, ker se s spornimi ukrepi tožeči stranki preprečuje mirno uživanje njegove lastninske pravice ter njegove gospodarske svobode v nasprotju s Prvim dodatnim protokolom k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.

Četrti tožbeni razlog: zloraba pooblastil. Izpodbijani akti naj bi bili sprejeti z namenom doseganja ciljev, ki se razlikujejo od ciljev, ki so navedeni v aktih oziroma niso usmerjeni zoper režim temveč zoper samo tožečo stranko, iz razlogov, ki jih ta ne pozna, zato naj bi pomenili zlorabo pooblastil.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU. Obrazložitev izpodbijanih aktov naj bi bila dejansko le formalna in je verjetno tožena stranka ne bi preučila.

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja. Tožeča stranka naj ne bi nikoli imela možnosti izraziti svoja stališča, pred naložitvijo spornih omejevalnih ukrepov, ter zato ni mogla pravilno uresničevati svojih pravic do obrambe, vključno s pravico do poštenega sojenja, ki je med drugim zagotovljena s členom 6(3) Evropske konvencije o človekovih pravicah in členom 48(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

---

(1)  Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2019/87 z dne 21. januarja 2019 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2019, L 18I, str. 13).

(2)  . Izvedbena uredba Sveta (EU) 2019/85 z dne 21. januarja 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2019, L 18I, str. 4).

Tožba, vložena 1. maja 2019 – Arbuzov/Svet

(Zadeva T-289/19)

(2019/C 246/30)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Sergej Arbuzov (Kijev, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2019/354 z dne 4. marca 2019 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2019/352 z dne 4. marca 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, in

—	Svetu Evropske unije naloži, da nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja. Tožeča stranka v utemeljitev tožbe med drugim navaja, da Svet Evropske unije pri sprejetju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/354 z dne 4. marca 2019 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni obravnaval trditev in dokazov, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev svojega zahtevka, in je ta sklep v glavnem utemeljil na kratkem povzetku ukrajinskega urada generalnega državnega tožilca ter ni zahteval nobene dodatne informacije v zvezi s potekom preiskav v Ukrajini.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev lastninske pravice tožeče stranke. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da so omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti njej, nesorazmerni, presegajo to, kar je potrebno, in pomenijo kršitev varovalk, ki jih mednarodno pravo vsebuje glede varovanja lastninske pravice tožeče stranke.

Tožba, vložena 3. maja 2019 – Pšonka/Svet

(Zadeva T-291/19)

(2019/C 246/31)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Viktor Pavlovič Pšonka (Kijev, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2019/354 z dne 4. marca 2019 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2019/352 z dne 4. marca 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, in

—	Svetu Evropske unije naloži, da nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja. Tožeča stranka v utemeljitev tožbe med drugim navaja, da Svet Evropske unije pri sprejetju izpodbijanega sklepa ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni obravnaval trditev in dokazov, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev svojega zahtevka, in je ta sklep v glavnem utemeljil na kratkem povzetku ukrajinskega urada generalnega državnega tožilca ter ni zahteval nobene dodatne informacije v zvezi s potekom preiskav v Ukrajini.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev lastninske pravice tožeče stranke. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da so omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti njej, nesorazmerni, presegajo to, kar je potrebno, in pomenijo kršitev varovalk, ki jih mednarodno pravo vsebuje glede varovanja lastninske pravice tožeče stranke.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic tožeče stranke, zagotovljenih s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so bile s sprejetjem omejevalnih ukrepov kršene njeni pravici do poštenega sojenja in do domneve nedolžnosti ter njena lastninska pravica.

Tožba, vložena 3. maja 2019 – Pšonka/Svet

(Zadeva T-292/19)

(2019/C 246/32)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Artem Viktorovič Pšonka (Kramatorsk, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2019/354 z dne 4. marca 2019 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2019/352 z dne 4. marca 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, in

—	Svetu Evropske unije naloži, da nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja. Tožeča stranka v utemeljitev tožbe med drugim navaja, da Svet Evropske unije pri sprejetju izpodbijanega sklepa ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni obravnaval trditev in dokazov, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev svojega zahtevka, in je ta sklep v glavnem utemeljil na kratkem povzetku ukrajinskega urada generalnega državnega tožilca ter ni zahteval nobene dodatne informacije v zvezi s potekom preiskav v Ukrajini.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev lastninske pravice tožeče stranke. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da so omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti njej, nesorazmerni, presegajo to, kar je potrebno, in pomenijo kršitev varovalk, ki jih mednarodno pravo vsebuje glede varovanja lastninske pravice tožeče stranke.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic tožeče stranke, zagotovljenih s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so bile s sprejetjem omejevalnih ukrepov kršene njeni pravici do poštenega sojenja in do domneve nedolžnosti ter njena lastninska pravica.

Tožba, vložena 14. maja 2019 – PNB Banka in drugi/ECB

(Zadeva T-301/19)

(2019/C 246/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: PNB Banka AS (Riga, Latvija),  CR (*1),  CT (*1) (zastopnika: O. Behrends in M. Kirchner, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razglasi ničnost odločbe ECB z dne 1. marca 2019, v kateri je bila PNB Banka opredeljena kot pomemben subjekt;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo deset tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: ECB naj bi napačno predpostavljala, da se člen 6(5)(b) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (1) nanaša na odločbo o razvrstitvi. — Tožeče stranke trdijo, da je ECB na podlagi člena 6(5)(b) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora zgolj dovoljeno, da sama izvaja vsa upoštevna pooblastila pristojnega nacionalnega organa. Člen 39(5), drugi stavek, Okvirne uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (2) ne more spremeniti narave odločbe, sprejete na podlagi člena 6(5)(b) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora. Če bo Sodišče ugotovilo, da člen 39(5), drugi stavek, Okvirne uredbe o enotnem mehanizmu nadzora spreminja naravo te odločbe, tožeče stranke navajajo nezakonitost navedenega člena 39(5), drugi stavek.

2.	Drugi tožbeni razlog: ECB naj bi se v svoji odločbi oprla na napačne predpostavke glede pogojev in namena člena 6(5)(b) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora in naj med drugim ne bi upoštevala posebnosti odločbe, sprejete na podlagi te določbe.

3.	Tretji tožbeni razlog: ECB naj ne bi skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih vidikov posameznega primera, da bi ugotovila, ali je treba sprejeti odločbo na podlagi člena 6(5)(b) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora.

4.	Četrti tožbeni razlog: ECB naj bi storila več bistvenih kršitev postopka.

5.	Peti tožbeni razlog: ECB naj ne bi izvajala diskrecijske pravice na podlagi člena 6(5)(b) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora.

6.	Šesti tožbeni razlog: ECB naj bi kršila načelo sorazmernosti.

7.	Sedmi tožbeni razlog: ECB naj bi kršila načelo nemo auditor.

8.	Osmi tožbeni razlog: ECB naj bi kršila načelo enakega obravnavanja.

9.

Deveti tožbeni razlog: ECB naj bi kršila načeli legitimnih pričakovanj in pravne varnosti. — Tožeče stranke trdijo, da odločba ni jasna in da zato ustvarja pravno negotovost ter je v nasprotju z legitimnimi pričakovanji PNB Banka glede na njene prejšnje stike z ECB in komisijo za finančne in kapitalne trge.

10.	Deseti tožbeni razlog: ECB naj bi kršila člen 19 in uvodno izjavo 75 Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora ter zlorabila pooblastila.

---

(*1)  Informacija je bila izbrisana ali nadomeščena v okviru varstva osebnih in/ali zaupnih podatkov.

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013 L 287, str. 63).

(2)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (ECB/2014/17) (UL 2014 L 141, str. 1).

Tožba, vložena 20. maja 2019 – BRF Singapore Foods/EUIPO – Tipiak (Sadia)

(Zadeva T-309/19)

(2019/C 246/34)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: BRF Singapore Foods Pte Ltd (Singapur, Singapur) (zastopnica: C. Mateu, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Tipiak (Saint-Aignan de Grand Lieu, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije v črni in beli barvi – Zahteva za registracijo št. 12084 356

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. maja 2019 v zadevi R 1834/2018-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	družbi Tipiak naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	kršitev načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja kot splošnih načel EU;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 20. maja 2019 – BRF Singapore Foods/EUIPO – Tipiak (SADIA)

(Zadeva T-310/19)

(2019/C 246/35)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: BRF Singapore Foods Pte Ltd (Singapur, Singapur) (zastopnica: C. Mateu, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Tipiak (Saint-Aignan de Grand Lieu, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije SADIA – zahteva za registracijo št. 12 084 273

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. marca 2019 v zadevi R 1857/2018-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	družbi Tipiak naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	kršitev splošnih načel prava Unije, in sicer načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 22. maja 2019 – Taghani/Komisija

(Zadeva T-313/19)

(2019/C 246/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Jamal Taghani (Bruselj, Belgija) (zastopnika: A. Champetier in S. Rodrigues, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je tožba dopustna in utemeljena;

—	izpodbijani odločbi razglasi za nični;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

À l’appui du recours tendant à l’annulation, premièrement, de la décision de l’EPSO du 23 juillet 2018 portant rejet de sa demande indemnitaire introduite concernant sa participation au concours EPSO/AST/111/10 et, deuxièmement, si nécessaire, de la décision du 14 février 2019 de rejet de sa réclamation, le requérant invoque deux moyens.

1.	Premier moyen, tiré de la violation de l’article 340, deuxième alinéa, TFUE et des erreurs manifestes d’appréciation dans l’examen opéré par la partie défenderesse des trois conditions pour engager la responsabilité non contractuelle de l’Union.

2.

Deuxième moyen, tiré de la violation du principe de bonne administration, du devoir de sollicitude et de l’obligation de motivation qui en découle, au motif que la défenderesse n’a pas pris position, dans les décisions attaquées, sur les développements de la réclamation relatifs à deux conditions pour engager la responsabilité non contractuelle de l’Union, à savoir l’existence de fautes et le lien de causalité.

Tožba, vložena 22. maja 2019 – BT/Komisija

(Zadeva T-315/19)

(2019/C 246/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: BT (zastopnik: J.-N. Louis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	za ničen razglasi sklep Komisije z dne 20. julija 2018 o zavrnitvi odobritve vdovske pokojnine tožeči stranki;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nezakonitost pogoja, ki se nanaša na petletno trajanje zakonske zveze in ki je določen v členu 20 Priloge VIII Kadrovskih predpisov za uslužbence Evropske unije, ker naj bi, prvič, povzročal samovoljno diskriminacijo med aktivno zaposlenimi uradniki in uradniki, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Drugič, tožeča stranka meni, da čeprav je merilo najmanj enoletnega trajanja ustrezno sredstvo za boj proti goljufivim zakonskim zvezam, je najmanj petletno trajanje zakonske zveze samovoljno, neustrezno in nepravično. Tretjič, na podlagi takega pogoja bi bilo mogoče iz upravičenosti do vdovske pokojnine neupravičeno izključiti partnerja, ki je bil z umrlim uradnikom v zunajzakonski skupnosti.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 1d Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

Tožba, vložena 23. maja 2019 – Thunus in drugi/EIB

(Zadeva T-318/19)

(2019/C 246/38)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Vincent Thunus (Contern, Luksemburg) in 7 drugih tožečih strank (zastopnica: L. Levi, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno, vključno z ugovorom nezakonitosti;

—	posledično, — za ničen razglasi sklep v plačilnih listih tožečih strank za februar 2019, s katerim je bila določena letna prilagoditev osnovne plače, ki je bila omejena na 0,8 % za leto 2019, posledično pa naj se za nične razglasijo podobni sklepi, vsebovani v poznejših plačnih listih;

—

posledično toženi stranki naloži — plačilo premoženjske škode iz naslova (i) zneska plače, ki ustreza uporabi letne prilagoditve za leto 2019, in sicer 1,2 % za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019; (ii) zneska plače, ki ustreza posledicam uporabe letne prilagoditve 0,8 % za leto 2019 od zneska plač, ki bodo izplačane od januarja 2019; (iii) zamudnih obresti od zneska plač, ki se dolgujejo vse do popolnega plačila dolgovanih zneskov, pri čemer se mora stopnja zamudnih obresti, ki se uporabi, izračunati na podlagi stopnje, ki jo Evropska centralna banka določi za operacije glavnega refinanciranja, ki se uporabljajo v zadevnem obdobju, ki se povečajo za tri točke;

—

toženi stranki v okviru ukrepov procesnega vodstva naloži, če tega ne bo storila sama, da predloži te dokumente: — sklep sveta direktorjev EIB z dne 18. julija 2017 (CA/505/17); — poročilo pododbora za prejemke upravnega odbora za december 2018; — sklep upravnega odbora z dne 11. decembra 2018 (Priloga 3 k PV/19/01); — sklep usmerjevalnega odbora z dne 30. januarja 2019 (MC-018-ADM-20190130); — zapis direktorata za kadrovske zadeve z dne 18. januarja 2019 (CS-PERS/HRPLC/DIR/2019-001/ABGS);

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo v zvezi s sklepom sveta direktorjev z dne 18. julija 2017 dva tožbenega razloga, v zvezi s sklepoma upravnega odbora z decembra 2018 in januarja 2019 pa štiri tožbene razloge.

V zvezi s sklepom sveta direktorjev z dne 18. julija 2017:

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti;

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev legitimnega pričakovanja in pridobljenih pravic.

V zvezi s sklepoma usmerjevalnega odbora iz decembra 2018 in januarja 2019:

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost avtorja izpodbijanega akta ter na kršitev člena 18 poslovnika.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev postopkovnih jamstev iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do posvetovanja s kolegijem.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti. V zvezi z odškodninskim zahtevkom tožeče stranke zahtevajo plačilo razlike dolgovane plače, torej 1,2 % od 1. januarja 2019 (vključno z vplivom tega povečanja na denarne dajatve), povečane za zamudne obresti.

Tožba, vložena 27. maja 2019 – BV/Komisija

(Zadeva T-320/19)

(2019/C 246/39)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: BV (zastopnika: S. Orlandi in T. Martin, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe z dne 17. septembra 2018, s katero ji niso bile vrnjene obresti od kapitala, ki ga sestavljajo njene prenesene pokojninske pravice;

—	vsekakor naloži plačilo stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage in neobrazložitev izpodbijane odločbe.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(6) splošnih določb za izvajanje člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki jih je sprejela Komisija.

3.	Tretji tožbeni razlog: neupravičena obogatitev v korist Unije, ker je bil znesek, odštet zaradi povečanja vrednosti kapitala, dodeljen proračunu Evropske unije.

Tožba, vložena 27. maja 2019 – El-Qaddafi/Svet

(Zadeva T-322/19)

(2019/C 246/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Aisha Muammer Mohamed El-Qaddafi (Muscat, Oman) (zastopnik: S. Bafadhel, Barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj::

—

razglasi za ničen Izvedbeni sklep Sveta 2017/497/SZVP z dne 21. marca 2017 o izvajanju Sklepa (SZVP) 2015/1333 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji v delu, v katerem je ime tožeče stranke ohranjeno na seznamu iz Prilog I in III k Sklepu Sveta 2015/1333/SZVP z dne 31. julija 2015 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji;

—

razglasi za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/489 z dne 21. marca 2017 o izvajanju člena 21(5) Uredbe (EU) 2016/44 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji v delu, v katerem je ime tožeče stranke ohranjeno na seznamu iz Priloge II k Uredbi Sveta (EU) 2016/44 z dne 18. januarja 2016 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji in

—	Svetu Evropske unije v skladu s Poslovnikom Splošnega sodišča naloži plačilo stroškov, ki so nastali v postopku pred Splošnim sodiščem.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Svet Evropske unije tožeče stranke ni pravočasno obvestil o izpodbijanih ukrepih. S tem je bila kršena bistvena postopkovna zahteva v zvezi s pravico do učinkovitega sodnega varstva, tožeči stranki pa je zaradi tega nastala škoda.

2.

Drugi tožbeni razlog: odločitev Sveta, da ime tožeče stranke ponovno uvrsti na seznam, je utemeljena z istimi razlogi kot omejevalni ukrepi, ki jih je Splošno sodišče v zadevi C-681/14 že razglasilo za nične, kar je v nasprotju z načeloma res judicata in pravne varnosti ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

3.

Tretji tožbeni razlog: v izpodbijanem aktu ni navedene zakonite podlage za uvrstitev imena tožeče stranke na seznam, kljub temu, da so se razmere v Libiji bistveno spremenile. Svet za izpodbijana ukrepa, ki nista utemeljena z nobenim od predloženih dokazov, ni podal posamičnih, posebnih in konkretnih razlogov.

4.	Četrti tožbeni razlog: z izpodbijanima ukrepoma so kršene temeljne pravice tožeče stranke, vključno s pravicami do zdravja, družinskega življenja, lastnine in obrambe, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Tožba, vložena 28. maja 2019 – Cipriani/EUIPO - Hotel Cipriani (ARRIGO CIPRIANI)

(Zadeva T-325/19)

(2019/C 246/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Arrigo Cipriani (Benetke, Italija) (zastopnika: S. Bergia in G. Sironi, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Hotel Cipriani Srl (Benetke, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije ARRIGO CIPRIANI – Zahteva za registracijo št. 14 063 838

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. marca 2019 v zadevi R 406/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	zavrne ugovor družbe Hotel Cipriani s.r.l. oziroma zadevo vrne v odločanje EUIPO, da ta odloči v skladu s sodbo;

—	odloči, da se Arrigu Ciprianiju povrnejo vsi stroški postopka, vključno s stroški postopka pred EUIPO.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 18 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 47(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 10(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625.

Tožba, vložena 29. maja 2019 – „Scorify“/EUIPO – Scor (SCORIFY)

(Zadeva T-328/19)

(2019/C 246/42)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka:„Scorify“ UAB (Vilna, Litva) (zastopnik: V. Viešūnaitė, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Scor SE (Pariz, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije v rdeči, beli in temno modri barvi SCORIFY – Prijava za registracijo št. 16 214 521

Postopek pred EUIPO: Postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 26. marca 2019 v zadevi R 1639/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

skrbno preuči prvotne predloge tožeče stranke in razloge, ki jih navaja, ter spremeni odločbo odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, tako da ugotovi, da je pritožba, ki je bila vložena pri odboru za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, utemeljena, in posledično ugovor zavrne;

—	drugi stranki naloži vse stroške, ki jih je tožeča stranka plačala in ki so ji nastali v smislu členov 134, 139, 140 in 190 Poslovnika Splošnega sodišča.

Tožbeni razlog

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2017/1001.

Tožba, vložena 31. maja 2019 – 12seasons/EUIPO – Société Immobilière et Mobilière de Montagny (BE EDGY BERLIN)

(Zadeva T-329/19)

(2019/C 246/43)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: 12seasons GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnik: M. Gail, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Société Immobilière et Mobilière de Montagny (Roanne, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije BE EDGY BERLIN – znamka Evropske unije št. 15 981 921

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. marca 2019 v zadevi R 1522/2018-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 60(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 8(1)(b) te uredbe.

Tožba, vložena 3. junija 2019 – Pierre Balmain/EUIPO (upodobitev levje glave, obdane z obroči, ki tvorijo verigo)

(Zadeva T-331/19)

(2019/C 246/44)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Pierre Balmain SAS (Pariz, Francija) (zastopnik: J. Iglesias Monravá, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamka Evropske unije (upodobitev levje glave, obdane z obroči, ki tvorijo verigo) – prijava št. 17 515 099

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora EUIPO za pritožbe z dne 21. marca 2019 v zadevi R 1223/2018-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	dopusti registracijo znamke Evropske unije št. 17 515 099 za zavrnjene proizvode iz razredov 14 in 26;

—	naloži plačilo stroškov stranki, ki bo nasprotovala tej tožbi.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) in člena 2 Uredbe (EU) št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 3. junija 2019 – Pierre Balmain/EUIPO (Upodobitev levje glave, ki jo obkrožajo obroči v verigi)

(Zadeva T-332/19)

(2019/C 246/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Pierre Balmain SAS (Pariz, Francija) (zastopnik: J. Iglesias Monravá, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: Prijava figurativne znamke Evropske unije (Upodobitev levje glave, ki jo obkrožajo obroči v verigi) – Zahteva za registracijo št. 17 515 115

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 21. marca 2019 v zadevi R 1224/2018-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	odobri registracijo znamke Evropske unije št. 17 515 115 za zavrnjene proizvode iz razredov 14 in 26;

—	stranki, ki bo nasprotovala tej tožbi, naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) in člena 2 Uredbe (EU) št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 30. maja 2019 – Ntolas/EUIPO – General Nutrition Investment (GN GENETIC NUTRITION LABORATORIES)

(Zadeva T-333/19)

(2019/C 246/46)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Christos Ntolas (Wuppertal, Nemčija) (zastopnik: C. Renger, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: General Nutrition Investment Co. (Wilmington, Delaware, Združene države)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: Tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: Prijava figurativne znamke Evropske unije GN GENETIC NUTRITION LABORATORIES – Prijava za registracijo št. 13 116 678

Postopek pred EUIPO: Postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. marca 2019 v zadevi R 1343/2017-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	zavrne ugovor;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2017/1001.

Tožba, vložena 3. junija 2019 – Cantieri del Mediterraneo/Komisija

(Zadeva T-335/19)

(2019/C 246/47)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Cantieri del Mediterraneo SpA (Neapelj, Italija) (zastopnika: F. Munari in L. Calzolari, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

—	Tožeča stranka na podlagi člena 263 in naslednjih PDEU predlaga razglasitev ničnosti člena 1 izpodbijanega sklepa.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Sklep Komisije C(2018) 6037final z dne 20. septembra 2018 o državni pomoči SA.36112 (2016/C) (ex 2015/NN), ki jo je Italija izvedla za pristaniški organ v Neaplju in družbo Cantieri del Mediterraneo S.p.A. (v nadaljevanju: Sklep).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja devet tožbenih razlogov.

1.

Kršitev členov 41, 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter načel dobrega upravljanja, enakega obravnavanja, prepovedi diskriminacije in načela kontradiktornosti, neobstoj obrazložitve in kršitev člena 296 PDEU. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je bil Sklep sprejet v postopku, v katerem ni bila zagotovljena pravica družbe CAMED do obrambe, ker ta družba v nasprotju s prijaviteljem ni bila zaslišana na obravnavi; in da — je bil Sklep sprejet na podlagi postopka, v katerem ni bilo zagotovljeno enako obravnavanje prijavitelja in prejemnika domnevne pomoči („enakost orožij“).

2.

Kršitev načel dobrega upravljanja, pravne varnosti in sodnega varstva zaradi nezakonitega preklica sklepa iz leta 2006 o ustavitvi postopka, ki se je nanašal na isti ukrep, ki je bil sedaj s Sklepom po več kot 10 letih opredeljen kot pomoč. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da naj bi bilo treba s Sklepom ugotoviti nezakonitost preklica sklepa iz leta 2006 o ustavitvi postopka, ki se je nanašal na isti ukrep, in šteti, da ta ustavitev postopka preprečuje ugotovitev, da je ta ukrep pomoč in nezdružljiv; in da — bi bilo treba v Sklepu ugotoviti, da sklep o ustavitvi postopka predpostavlja, da je Komisija ugotovila zakonitost preučenega ukrepa, in zato Komisiji preprečuje, da sprejme drugi sklep, v kateri bi bila ista zadeva po več kot 10 letih opredeljena drugače.

3.

Kršitev člena 107 PDEU zaradi napačne razlage pojma državna pomoč, ker je bil Autorità Portuale di Napoli (pristaniški organ v Neaplju, v nadaljevanju: APN) v Sklepu opredeljen kot podjetje. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da bi se v Sklepu zaradi vloge, ki je z zakonom št. 84/1994 pridržana vsem pristaniškim organom kot javnim subjektom, ki v italijanskih pristaniščih predstavljajo državo in jim je podeljena naloga, da izključno v javnem interesu urejajo in upravljajo z vsem premoženjem, ki je v izključni lasti države, moralo izključiti, da je APN „podjetje“; da — bi se moralo v Sklepu izključiti, da APN opravlja „gospodarsko dejavnost“, ker mu je z zakonom št. 84/1994, prepovedano, da ponuja blago ali storitev na trgu, ki dejansko niti ne obstaja; in da — bi se moralo v Sklepu priznati, da je pristojbina za uporabo zemljišča v italijanski ureditvi davek, ki je vnaprej določen ex lege.

4.

Kršitev člena 345 PDEU, členov 3, 7 in 121 PDEU, številnih načel prava Unije (enakost obravnavanja) ter zloraba pooblastil. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da bi se moralo v Sklepu ugotoviti, da je možnost opravljanja vzdrževanja upravičenje, ki izhaja iz lastninske pravice, in da je s Pogodbo varovana pravica držav članic, da ohranjajo javno lastništvo (tudi) pristaniškega premoženja in infrastrukture ter da njeno uporabo zagotavljajo vsem upravičencem; da — se v Sklepu ista ureditev vzdrževanja pristaniške infrastrukture ali pristojbin za uporabo pristaniških območij ne more „horizontalno“ in nerazumno uporabiti za medsebojno neprimerljive položaje: znatne razlike med modeli upravljanja pristanišč v Uniji preprečujejo, da bi se enako obravnavala gradnja nove infrastrukture v izključni zasebni lasti in vzdrževanje premoženja v neodtujljivi lasti države članice, ki to premoženje upravlja prek javne uprave. Tak pristop je v nasprotju z načelom enakega obravnavanja; in da — se v Sklepu harmonizaciji različnih organizacijskih modelov pristanišč v Uniji ne more slediti z neselektivno in nerazumno uporabo člena 107 PDEU.

5.

Kršitev člena 107 PDEU zaradi napačne razlage pojma prednosti. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da bi se moralo v Sklepu ugotoviti, da se z ukrepom ne zmanjšujejo bremena ne APN ne družbe CAMED, ker navadno nobena družba ne nosi (še manj pa v celoti) stroška obnove nepremičnin, ki niso v njeni lasti (in ne morejo preiti v njeno last), saj je v Italiji državno premoženje (v vseh italijanskih pristaniščih) v izključni lasti države; in da — bi se moralo v Sklepu ugotoviti, da je bila državna infrastruktura družbi CAMED dodeljena na podlagi javnega, preglednega in konkurenčnega postopka, ki je bil izveden po zavezi APN, da obnovi zadevno državno premoženje. V postopku za dodelitev tega premoženja družbi CAMED je bila možnost pridobitve tega premoženja ponujena vsem potencialno zainteresiranim subjektom; izvedba javnega postopka zagotavlja spoštovanje merila udeleženca na trgu in izključitev kakršne koli prednosti podjetja, ki mu je bilo naročilo oddano.

6.

Kršitev člena 107 PDEU, načela dobrega upravljanja in pravice družbe CAMED do obrambe ter napaka v obrazložitvi zaradi napačne razlage selektivnosti. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da se v Sklepu ukrep ne more opredeliti kot „ad hoc“ pomoč in da se glede splošnih ukrepov ne more opustiti oprava t.i. „testa selektivnosti“; da — bi se morala v Sklepu izključiti selektivnost ukrepa glede APN, ker so bili vsi drugi pristaniški organi upravičeni do enakega javnega financiranja, da bi ohranili vso državno infrastrukturo, ki spada v njihovo krajevno pristojnost; in da — bi se morala v Sklepu izključiti selektivnost ukrepa glede družbe CAMED, ker za vsa podjetja, ki delujejo v italijanskih pristaniščih (ne le v Neaplju in ne le v sektorju ladjedelništva), velja ista ureditev in torej za uporabo infrastrukture, ki je bila zgrajena ali obnovljena iz javnih sredstev, plačujejo enako pristojbino kot družba CAMED.

7.

Kršitev člena 3 PEU in člena 7 PDEU. Kršitev členov 116 in 117 PDEU. Zloraba pooblastil. Nepristojnost Komisije za trditev, da izpodbija davčno naravo in znesek pristojbine za uporabo zemljišča. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da se na podlagi člena 107 PDEU v Sklepu ne more izpodbijati zneska pristojbine za uporabo zemljišča, ki ga italijanska država zaračuna podjetjem koncesionarjem, in njegovega domnevnega neujemanja s tržnimi vrednostmi, ker je v italijanski ureditvi pristojbina za uporabo zemljišča davek, katerega znesek je določen z zakonom, o njem ni pogajanja s posameznimi državnimi koncesionarji, davčna ureditev pa spada v izključno pristojnost držav članic.

8.

Kršitev člena 107 PDEU zaradi neizkrivljanja konkurence in neprizadetosti trgovine. Neobstoj obrazložitve. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da se v Sklepu ne more predpostavljati obstoja dveh različnih in kumulativnih pogojev; in da — bi se moral v Sklepu izključiti obstoj pogojev, ker APN ne deluje na nobenem trgu in nima konkurentov in ker družba CAMED ni imela prednosti od ukrepa, ki je le eden od neštetih ukrepov za izvedbo splošnega načrta, ki se je nanašal na vsa podjetja, ki delujejo v vseh italijanskih pristaniščih (vključno z Neapljem) in to ne le v ladjedelniškem sektorju.

9.

Kršitev člena 107(2) in (3) PDEU. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da bi se moral s Sklepom uporabiti člen 107(2), ker je bila z vzdrževanjem odpravljena škoda, povzročena z bombardiranji med drugo svetovno vojno in potresom leta 1980; in da — bi se moral s Sklepom uporabiti člen 107(3)(a)(c) PDEU, ker (i) se pristanišče v Neaplju nahaja v prikrajšani regiji in ker (ii) javno financiranje pristaniške infrastrukture sledi cilju v splošnem interesu, posebej ob upoštevanju, da je znesek financiranja nižji od pragov za priglasitev iz Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

Tožba, vložena 7. junija 2019 – Conlance/EUIPO – LG Electronics (SONANCE)

(Zadeva T-343/19)

(2019/C 246/48)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Conlance GmbH (Augsburg, Nemčija) (zastopnik: A. Hayn, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: LG Electronics, Inc. (Seul, Južna Koreja)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije SONANCE – prijava št. 14 589 907

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. aprila 2019 v zadevi R 1085/2018-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	razveljavi odločbo oddelka za ugovore pri EUIPO z dne 15. maja 2018 v zadevi B 2 660 572„Conlance GmbH./. LG ELECTRNICS INC.“;

—	ugodi ugovoru B 2 660 572„Conlance GmbH./. LG ELECTRNICS INC.“ za vse izpodbijane proizvode;

—	zavrne prijavo znamke Evropske unije „SONANCE“, št.. UM 14 589 907;

—	EUIPO naloži stroške postopka vključno s stroški postopka pred odborom za pritožbe.

Če se bo postopka na strani tožene stranke udeležil intervenient, naj:

—	intervenientu naloži plačilo stroškov postopka vključno s stroški postopka pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Sklep Splošnega sodišča z dne 6. junija 2019 – JPMorgan Chase in drugi/Komisija

(Zadeva T-420/18) (1)

(2019/C 246/49)

Jezik postopka: angleščina

Predsednik drugega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 341, 24.9.2018.

Sklep Splošnega sodišča z dne 22. maja 2019 – Bizbike in Hartmobile/Komisija

(Zadeva T-426/18) (1)

(2019/C 246/50)

Jezik postopka: angleščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 341, 24.9.2018.