16.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 239/2

Menjalni tečaji eura (1)

15. julija 2019

(2019/C 239/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1269
JPY	japonski jen	121,62
DKK	danska krona	7,4669
GBP	funt šterling	0,89873
SEK	švedska krona	10,5563
CHF	švicarski frank	1,1071
ISK	islandska krona	141,70
NOK	norveška krona	9,6223
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,569
HUF	madžarski forint	325,66
PLN	poljski zlot	4,2622
RON	romunski leu	4,7333
TRY	turška lira	6,4258
AUD	avstralski dolar	1,6023
CAD	kanadski dolar	1,4684
HKD	hongkonški dolar	8,8201
NZD	novozelandski dolar	1,6751
SGD	singapurski dolar	1,5283
KRW	južnokorejski won	1 329,00
ZAR	južnoafriški rand	15,6215
CNY	kitajski juan	7,7484
HRK	hrvaška kuna	7,3935
IDR	indonezijska rupija	15 712,00
MYR	malezijski ringit	4,6299
PHP	filipinski peso	57,506
RUB	ruski rubelj	70,5998
THB	tajski bat	34,816
BRL	brazilski real	4,2100
MXN	mehiški peso	21,3466
INR	indijska rupija	77,2205

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

16.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 239/6

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9402 – Patrizia/KGAL/HIH/CVV/KW/RW/Control.IT)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 239/07)

Komisija je 9. julija 2019 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

—	Patrizia Acquisition Holding delta GmbH, ki je pod nadzorom podjetja Patrizia AG (skupaj „Patrizia“, Nemčija),

—	KGAL GmbH & Co. KG („KGAL“, Nemčija),

—	HIH Real Estate GmbH („HIH“, Nemčija),

—	control.IT Unternehmensberatung GmbH („control.IT“, Nemčija).

Podjetji Patrizia in KGAL ter trenutni delničarji podjetja control.It – podjetje HIH in Jan Körner (preko control.IT Vermögensverwaltungs KG, „CVV“), Klaus Weinert („KW“), Rieks Westers („RW“) – pridobijo v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem contro.IT.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

— za podjetje Patrizia: dejavno na nemškem in evropskem trgu nepremičnin, predvsem posredno z ustanavljanjem skladov,

— za podjetje KGAL: družba za upravljanje premoženja, ki zagotavlja realne kapitalske naložbe v nepremičnine, letalstvo in infrastrukturo (zlasti energijo iz obnovljivih virov),

— za podjetje HIH: zagotavlja nepremičninske naložbene storitve v Nemčiji in Evropi, vključno z upravljanjem sredstev in portfeljev ter upravljanjem premoženja,

— za podjetje control.IT: nemško svetovalno podjetje za programsko opremo in IT, ki ponuja programske rešitve za upravljanje sredstev in portfeljev.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9402 – Patrizia/KGAL/HIH/CVV/KW/RW/Control.IT

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2) UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

16.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 239/9

Objava zahteve v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89

(2019/C 239/09)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevo.

GLAVNE SPECIFIKACIJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

„NORSK AKEVITT“/„NORSK AQUAVIT“/„NORSK AKVAVIT“/„NORWEGIAN AQUAVIT“

Številka dokumentacije: PGI-NO-02239 – 25.11.2016

1. Geografska označba za registracijo

„Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“

2. Kategorija žgane pijače

Akvavit ali aquavit (kategorija 24 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 110/2008)

3. Opis žgane pijače

Glavne fizikalne lastnosti

Akvavit „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ je lahko skoraj brezbarven do temno jantarjeve barve.

Glavne kemične lastnosti

Vsebuje med 37,5 vol. % in 60 vol. % etanola.

Aromatične sestavine izvirajo predvsem iz destilatov semen kopra ali kumine na osnovi etanola, zaradi česar vsebuje akvavit hlapni snovi limonen in (S)-karvon. Destilati in/ali macerati drugih zelišč in začimb lahko prispevajo druge hlapne snovi, kot so anizol, anetol, evgenol, S- in R-linalool. S postopkom zorenja v sodih se dodajo derivati lignina, kot so različne spojine gvajakola; evgenol; vanilin, vanilinska kislina in podobne snovi; tanini in drugi polifenoli; hrastov lakton (β-metil-γ-oktalakton).

Glavne organoleptične lastnosti

Akvavit ima blag okus z razločnim okusom in aromo kumine/kopra ter priokusom po drugih zeliščih in začimbah. Te med drugim vključujejo janež, semena zelene, cvetove kamilice, semena koriandra, semena komarčka, gvinejski poper, posušeno limonino lupino, posušeno lupino grenkih pomaranč in zvezdasti janež. Od časa zorenja je odvisno, ali bodo arome, ki izvirajo iz soda, izrazitejše, arome, ki izvirajo iz začimb, pa nežnejše. Sod da arome, kot so čokolada, kokos, nageljnove žbice, kava, smetanova karamela, karamela, priokus po dimu in/ali oreških.

Posebne značilnosti v primerjavi z žganimi pijačami iz iste kategorije

Ena od posebnosti akvavita „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ je, da se kot surovina uporablja krompir, v čemer se razlikuje od drugih akvavitov, pri katerih se kot surovina za etanol kmetijskega porekla uporablja žito.

V primerjavi z drugimi proizvodi iz iste kategorije velja norveški akvavit za slajšega, bolj zaokroženega in s kompleksnejšim okusom, in sicer zaradi spojin, ki izvirajo iz soda, in reakcijskih produktov iz postopka zorenja. Akvavit se tradicionalno uživa brez drugih dodatkov pri sobni temperaturi.

4. Zadevno geografsko območje

Akvavit „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ se proizvaja znotraj meja Kraljevine Norveške.

5. Metoda pridobivanja žgane pijače

Akvavit „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ se proizvaja v petih fazah: proizvodnja krompirjevega žganja, destilacija zelišč in začimb, tipiziranje pred zorenjem, zorenje v sodih ter tipiziranje in stekleničenje po zorenju.

Proizvodnja krompirjevega žganja

Krompir, od katerega ga je vsaj 95 % norveškega porekla, se skuha in zmeša z vodo. Dodajo se naravni encimi v obliki pivovarskega ječmena ali eksogeni encimi za razgradnjo škroba, tako da nastane sladkasta tekočina (t. i. drozga). Encimi razgradijo škrob v drozgi na sladkorje in drozga se ohladi. Drozgi se dodajo gojene kvasovke, da se začne vrenje, med katerim se sladkorji v tekočini spremenijo v etanol, druge alkohole in kongenerje. Fermentirana tekočina se nato v destilacijskem kotlu s kolono destilira, kar se izvaja šaržno ali kontinuirno. Tekoči del drozge gre v destilacijskem kotlu s kolono prek vrste prekatov. Para, ki se dodaja na spodnjem delu kolone, ogreva drozgo do vrelišča, kar ustvarja hlape, ki prehajajo prek perforiranih plošč, s čimer se iz tekoče faze odstranjujejo alkoholi in kongenerji. Para, bogata z alkoholom, se kondenzira na vrhnjem delu kolone. Najnižja vsebnost alkohola v končnem žganju je 96,0 vol. % etanola, pri čemer alkohol ne sme vsebovati več kot 10 g metanola na hektoliter 100-odstotnega etanola.

Proizvodnja destilatov začimb

Akvavit mora biti aromatiziran z enim ali več destilati kumine (Carum carvi) in/ali semeni kopra (Anethum graveolens). Krompirjevo žganje se redestilira v destilacijskem kotlu s suho ali macerirano kumino (Carum carvi) in/ali semeni kopra (Anethum graveolens). Poleg kumine in/ali semen kopra se lahko uporabijo druga zelišča in začimbe. Zeliščem in začimbam se dodata voda in etanol ter se lahko pred destilacijo pustijo maceritati. Razmerje med vodo in etanolom in čas maceracije sta odvisna od lokalne recepture. Glede na recepturo se lahko razlikujeta tudi količina in izbor zelišč in začimb.

Destilati začimb se proizvajajo v bakrenih destilacijskih kotlih, ki odstranijo vse grenke snovi in barvo. Ko so hlapne sestavine v stiku z bakrenimi površinami kotlov, se odstranijo neželene sestavine neprijetnega okusa, kot so spojine, ki vsebujejo žveplo. Prvih nekaj litrov („predtok“) in zadnjih nekaj litrov („zadnji tok“) destilata se zavržeta. Za akvavit se obdrži in uporablja t. i. „srednji tok“ destilata. Pri proizvodnji norveškega akvavita se zbiranje „srednjega toka“ konča prej, kot je običajno v kategoriji. Zato veljajo destilati začimb norveškega akvavita za bolj sveže in lažje v primerjavi z drugimi proizvodi v kategoriji.

Tipiziranje pred zorenjem

Destilati začimb se lahko dodajo neposredno v lesene sode za zorenje ali pa se tipizirajo z etanolom, vodo, sladkorjem ali macerati začimb po presoji tipizatorja.

Zorenje v sodih

Akvavit, tj. žganje z začimbami, zori na Norveškem v lesenih sodih, in sicer vsaj šest mesecev v sodih s prostornino, manjšo od 1 000 l, ali vsaj dvanajst mesecev v sodih s prostornino, večjo od 1 000 l. Različen čas zorenja v različno velikih sodih je posledica geometrije sodov, saj površina soda vpliva na ekstrakcijo aromatičnih sestavin in izhlapevanje hlapnih spojin, kar vpliva na razvoj okusa akvavita. Večji sodi imajo v primerjavi z manjšimi sodi manjšo površino glede na prostornino v sodu, zato se čas zorenja podaljša, da se zagotovi vpliv na okus. Tradicionalno so se proizvajali akvaviti, starani od šest mesecev do več desetletij.

Običajno se uporabljajo hrastovi sodi, v katerih so prej zorele fermentirane alkoholne pijače, kot so šeri, madeira in portovec. Akvavit lahko zori tudi v novih sodih.

Zorenje v sodih je pomembno za organoleptično zaznavanje akvavita „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ in organoleptične lastnosti, zaradi katerih je edinstven v kategoriji akvavitov. Med zorenjem v sodih se iz lesa in razgradnih produktov makromolekul lesa neposredno izlužijo aromatične in barvne spojine. Te molekule med drugim vključujejo derivate lignina, kot so različne spojine gvajakola (ki dajejo dimast, začimbam in nageljnovim žbicam podoben značaj), evgenol (ki daje nageljnovim žbicam podoben značaj) ter vanilin, vanilinska kislina in podobne snovi (ki dajejo sladek, vanilji podoben značaj). Iz lesa se izlužijo tanini in drugi polifenoli, kot je hrastov lakton (β-metil-γ-oktalakton), kar doda sladek okus po lesu in kokosu. Akvaviti, ki ne zorijo v sodu, nimajo teh značilnosti.

Poleg tega potekajo reakcije med sestavinami lesa in zorečega žganja, med samimi snovmi iz lesa ter med samimi sestavinami destilata, kar ustvari več aromatičnih spojin. Te molekule med drugim vključujejo acetaldehid in ocetno kislino. Z oksidacijo hlapnih sestavin iz destiliranih začimb se ublaži okušalni vtis začimb in akvavit dobi blag okus, ki v ustih ne peče. To se zgodi ne glede na starost in prejšnjo uporabo soda.

Zaradi izhlapevanja hlapnih spojin med zorenjem se spremeni značaj žganja. Ko med zorenjem iz sodov izhlapita voda in etanol, se spremeni koncentracija etanola v proizvodu znotraj soda. To vpliva na topnost aromatičnih spojin, kot so lakton, tanini in derivati lignina. Razmerje med etanolom in vodo vodne pare je odvisno od temperature in vlažnosti skladišča.

Pri tradicionalnem, norveškem postopku proizvodnje je edinstveno zorenje v sodih, zaradi katerega se akvavit „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ razlikuje od vseh drugih akvavitov.

Tipiziranje in stekleničenje po zorenju

Po zorenju se norveški akvavit iz različnih sodov iste ali različnih proizvodnih serij tipizira za pridobitev uravnoteženega akvavita kompleksnega okusa. Okus je mogoče prilagoditi z majhnimi količinami destilatov začimb. Akvavitu se lahko doda sladkor, vendar vsebnost suhe snovi ne sme presegati 15 g na liter.

Za prilagoditev barve končnega proizvoda lahko tipizator doda barvilo iz navadnega karamelnega sladkorja. Norveški akvavit pridobi barvo predvsem iz zorenja v lesenih sodih, vendar so med sodi razlike v količini barvnih sestavin, ki se raztopijo v akvavitu, zato je vsebina vsakega soda različno obarvana. Tipizator si bo prizadeval za stalno kakovost končnega proizvoda, zato bo morda treba uporabiti majhno količino barvila iz navadnega karamelnega sladkorja za prilagoditev barve. Barva navadnega karamelnega sladkorja je dodana zgolj kot barvilna snov, ne za aromo ali sladkanje.

Norveški akvavit se pred stekleničenjem filtrira, da se odstranijo morebitni leseni delci, ki so se nabrali v žganju med zorenjem v sodu. Akvavit se lahko stabilizira s hladno filtracijo, da se v ustekleničenem proizvodu ne naredi hladna meglica.

6. Povezava z geografskim okoljem ali poreklom

Sloves in posebna kakovost akvavita „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ sta povezana z razmejenim geografskim območjem.

Sloves

Prvi dokumentarni viri o proizvodnji akvavita na Norveškem segajo v leto 1531, ko je plemič Eske Bille iz Bergna zadnjemu norveškemu nadškofu Olavu Engelbrektssonu poslal zavoj, ki je vseboval tak akvavit. Leta 1776 je Christopher Blix Hammer, ki je živel v občini Melbostad at Hadeland, objavil razpravo z naslovom „Chymiskoeconomisk Afhandling om norske Akeviter, Bær-Tinkturer og Bær-Safter“ (Kemično-ekonomska razprava o norveških akvavitih, maceratih in sokovih iz jagodičja). V razpravi je opisana proizvodnja akvavitov iz žitnega žganja v kombinaciji z različnimi zelišči in začimbami. Christopher Blix Hammer je o norveški akvavit obdelal tudi v knjigi „Norsk Kogebok“ (Norveška kuharica), objavljeni leta 1793.

Čeprav so bili prvi norveški akvaviti izdelani iz žitnega žganja, je od 30. let 19. stoletja najbolj priljubljena surovina postal krompir. Uporaba krompirja kot surovine za proizvodnjo žganja na Norveškem je bila prvič dokumentirana leta 1791 v dopisu dansko-norveškemu kralju v Københavnu, ki je tedaj nadzoroval proizvodnjo žganja na Norveškem. Ko so Norvežani v svoje kmetijstvo uvedli krompir, jih je to rešilo lakote, saj se je pri gojenju krompirja v primerjavi z žitom pridelek škroba na kvadratni meter polja trikratno povečal. Krompir je bil še bolj cenjen ob odkritju, da encimi pivovarskega ječmena razgradijo škrob v fermentabilni sladkor, tako da je postal najprimernejša surovina za proizvodnjo akvavita.

Norveški akvavit se izdeluje iz norveškega krompirja, kar je splošno znano in kar pričakujejo tudi pivci akvavita na Norveškem, zaradi česar je to pomemben del slovesa norveškega akvavita.

Tradicija trgovanja z začimbami sega v srednji vek. Kumina in semena kopra so se uporabljali kot zdravila za boljšo prebavo zdravih norveških tradicionalnih jedi, zaradi česar sta bili ti začimbi najprimernejši za proizvodnjo žganja z začimbami, tj. akvavita.

Norveška družina Lysholm je prva uvedla zorenje akvavita v sodih na morju in kopnem. Zgodba o tem osvetljuje izvor norveškega akvavita.

Zorenje akvavita sega v leto 1807. Dve leti prej je Catharina Lysholm odpremila pet hrastovih sodov z norveškim akvavitom na dvojambornici „Throndhjems Prøve“ v Vzhodno Indijo. Ker kapitan ni mogel prodati norveškega žganja, se je z njim vrnil na Norveško. Domnevali so, da se je akvavit med potovanjem pokvaril, ko pa so ga poskusili, so odkrili, da se je žganje pravzaprav uležalo in se mu je zelo ugodno izboljšala kakovost.

Družina Lysholm ni razkrila te skrbno varovane skrivnosti, in ko je leta 1821 v Trondheimu ustanovila svojo destilarno, je akvavit zorel v ojačanih vinskih sodih. Zorenje akvavita na morju se je združilo z velikim izvozom trsk v Južno Ameriko in tako je bila ustanovljena najstarejša svetovna blagovna znamka akvavita, imenovana „Linie Aquavit“. Del imena „linie“ se nanaša na prečkanje ekvatorja, s čimer se je dosegel največji učinek zorenja.

Lysholmova destilarna je skladišča zgradila blizu morja v Trondheimu, saj so odkrili, da je za zorenje akvavita primernejša večja vlažnost ob morju v primerjavi s suhimi skladišči bolj v notranjosti. Lysholmova destilarna je prva, ki je norveški akvavit zorela v sodih, vendar pri taki proizvodnji akvavita nikakor niso bili sami. Velikemu uspehu te destilarne z zorenjem akvavita v sodih so poskušale slediti druge destilarne, ustanovljene od leta 1856 dalje; zorenje v sodih je tako postalo bistveni del proizvodnje norveškega akvavita. Recepture teh destilarn kažejo, da je akvavit mogoče zoreti od 20 do 30 let za proizvodnjo najbolj vrhunskih proizvodov.

Leta 1916 sta bila s prohibicijo na Norveškem prepovedana proizvodnja in uživanje žganih pijač. Ko je bila prohibicija leta 1927 odpravljena, je norveška vlada ohranila nadzor nad norveškimi proizvajalci žganih pijač z državnim monopolom nad proizvodnjo, s katerim je prevzela pravice na vseh prejšnjih recepturah za žgane pijače in opremi ter pravice do blagovnih znamk. V 78 letih monopola nad proizvodnjo, ki je trajal do leta 2005, razvoj proizvoda in skrb za kategorijo nista bila prilagojena trgu. To pomeni, da so v tem obdobju recepture proizvajalcev žganja iz časa pred prohibicijo večinoma ostale nedotaknjene. Sprejeti so bili norveški predpisi, da je treba pri proizvodnji akvavita „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ uporabiti zorenje v sodih, da bi se zaščitile tradicionalne, norveške metode proizvodnje akvavita ter zagotovilo, da vsak proizvod, imenovan „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“, izpolnjuje navedene zahteve.

Po padcu državnega monopola nad proizvodnjo leta 2005 je bilo ustanovljenih več novih proizvajalcev, ki proizvajajo vrsto norveških akvavitov in pri tem uporabljajo iste, tradicionalne metode proizvodnje, kot so opisane zgoraj.

Na mednarodni ravni se norveški akvaviti od drugih akvavitov razlikujejo po doslednem zorenju v sodih. To je tudi omogočilo mednarodni sloves kakovosti norveškega akvavita v zgodovini in v zadnjih letih. Norveški akvaviti so prejeli več nagrad na svetovnih tekmovanjih, kot so San Francisco World Spirits Competition, China Wine & Spirits Award, International Wine & Spirits Competition, International Spirits Challenge, Berlin International Spirits Competition, New York Spirit competition, Mednarodna razstava v Bruslju (1897), Svetovni sejem v Københavnu (1888), Svetovni sejem v Bergnu (1898), Svetovna razstava v Združenem kraljestvu (1907).

Posebna kakovost

„Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ je poseben akvavit, pri katerem se uporablja več različnih formul destilatov začimb, receptur za tipiziranje, časov zorenja v sodih in receptur za tipiziranje po zorenju. Vsak od teh korakov bistveno prispeva k značilnemu značaju norveškega akvavita.

Postopek proizvodnje

Uporabljene začimbe

Na značaj žganja bistveno vpliva izbor začimb, uporabljenih pri izdelavi destilatov začimb.

Destilacija začimb

Velikost in oblika destilacijskih kotlov, uporabljenih pri izdelavi destilatov začimb, vplivata na proizvedeni destilat začimb, s čimer se oblikuje značaj končnega proizvoda. Velikost in oblika destilacijskih kotlov se med proizvajalci razlikujeta, zaradi česar ima vsak proizvajalec akvavita edinstven proizvod. Med proizvajalci se razlikuje tudi izbor „srednjega toka“ destilata začimb, kar prispeva k posamezni edinstvenosti norveških akvavitov.

Zorenje v sodih

Korak zorenja v sodih prispeva k okusu, aromi in senzoričnim sestavinam, ki so edinstveni za akvavit „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“. Norveški akvavit se zaradi zorenja v sodih, ki žganju doda aromatične sestavine, uživa pri sobni temperaturi, s čimer se razlikuje od akvavitov, ki ne zorijo v sodih in se običajno uživajo ohlajeni.

Človeški dejavniki

Izkušnje in strokovno znanje posameznikov pri proizvodnji akvavita „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“ so bistveni pri pridobivanju zelo cenjenega žganja s tradicionalnim značajem.

Destilater

Destilater vodi proizvodnjo uporabljenih destilatov začimb. Njegove izkušnje in strokovno znanje so bistveni pri pridobivanju „srednjega toka“ destilata začimb prave kakovosti.

Tipizator

Tipizator z vonjem, okusom in znanjem tipizira akvavit pred zorenjem v sodih. Rezultat zorenja je odvisen od njegovega predvidevanja, kakšen bo postopek zorenja, in čuta za to, kako zorenje vpliva na akvavit. Po zorenju je bistvena usposobljenost izvajalca tipiziranja pri tipiziranju sodov, da bi dobili proizvod stalne visoke kakovosti.

7. Določbe Evropske unije ali nacionalne/regionalne določbe

Osnovne zahteve so določene v Uredbi (ES) št. 110/2008, kot je vključena v Sporazum EGP in prenesena s členom 2 norveške uredbe z dne 11. oktobra 2006 št. 1148 o žganih pijačah in aromatiziranih pijačah.

Vsak proizvod, ki je označen in se distribuira z označbo „Norsk Akevitt“/„Norsk Aquavit“/„Norsk Akvavit“/„Norwegian Aquavit“, je zaščiten s posebnimi določbami člena 6a poglavja III norveške uredbe o žganih pijačah in aromatiziranih pijačah ter jih mora zato upoštevati:

v členu 6a norveške uredbe je določeno, da mora biti akvavit proizveden na Norveškem, da mora biti 95 % krompirja za surovino pridelanega na Norveškem ter da morata biti etanol in akvavit proizvedena na Norveškem. Poleg tega mora akvavit zoreti na Norveškem v lesenih sodih, in sicer vsaj šest mesecev v sodih s prostornino, manjšo od 1 000 l, ali vsaj dvanajst mesecev v sodih s prostornino, večjo od 1 000 l.

8. Vložnik

Norveška

Norveško ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo

BOX 8007 Dep.

0030 Oslo

NORVEŠKA

9. Dopolnilo h geografski označbi

—

10. Podrobna pravila označevanja

—

(1) UL L 130, 17.5.2019, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 239

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 16. julij 2019

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2019/C 239/01	Začetek postopka (Zadeva M.9064 – Telia Company/Bonnier Broadcasting Holding) ( 1 )	1
2019/C 239/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9382 – Toyota Financial Services/Mazda Motor Corporation/SMM Auto Finance) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2019/C 239/03	Menjalni tečaji eura	2
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2019/C 239/04	Obvestilo Agencije Danske za energijo vlade Kraljevine Danske v skladu z Direktivo Sveta 2009/119/ES o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov	3
2019/C 239/05	Sporočilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Uvedba obveznosti javne službe za redne zračne prevoze ( 1 )	4
2019/C 239/06	Sporočilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe ( 1 )	5

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2019/C 239/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9402 – Patrizia/KGAL/HIH/CVV/KW/RW/Control.IT) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	6
2019/C 239/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9398 – Centerbridge Partners/AmTrust Corporate Member) ( 1 )	8
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2019/C 239/09	Objava zahteve v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89	9

	Popravki
2019/C 239/10	Popravek Nezavezujočih meril za uporabo členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije – 18. junij 2019 ( UL C 223, 3.7.2019 )	15


	(1) Besedilo velja za EGP.