Edini člen

Vloga za spremembo specifikacije proizvoda za ime „Dealurile Sătmarului“ (ZGO) v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper spremembo specifikacije proizvoda iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

„DEALURILE SĂTMARULUI“

PGI-RO-A0107-AM01

Datum vloge: 10. junij 2015

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

1.   Predpisi, ki se uporabijo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1   Ponovna razmejitev opredeljenega geografskega območja

Združenje vinarjev iz tradicionalnih vinogradov v okrožju Satu Mare je vložilo vlogo za spremembo specifikacije za geografsko označbo Dealurile Sătmarului, da bi se razmejeno območje proizvodnje razširilo na kraje, ki imajo posebne značilnosti območja Satu Mare.

Vlogo podpirajo podatki o vinih iz vinorodne regije Dealurile Sătmarului, natančneje iz Răteștija, ki se že dolgo proizvajajo z označbo „Dealurile Răteștilor“ ali „Vinul de Halmeu“ in so pod tema označbama tudi znana.

Reliefni in podnebni dejavniki hribov v okrožju Satu Mare, kot so Ardud, Beltiug, Hurez, Hodod, Tășnad itd., ki imajo strmejša pobočja s terasami, ki blažijo naklon, s pleistocenskimi tlemi iz rdeče gline in položnejša pobočja, obrnjena proti severu, s podzolskimi tlemi ter do katerih segajo sredozemski vplivi, omogočajo razvoj in proizvodnjo vin, katerih značilnosti so podobne značilnostim vin iz drugih krajev na območju z geografsko označbo Dealurile Sătmarului.

Vina imajo cvetlične in sadne arome (aroma gozdnega jagodičevja pri sortah pinot noir, merlot in burgund mare) ter poprast ali travnat priokus s prijetnimi primarnimi notami (fetească albă, furmint). Okusi so značilni za sorto: vina so zaokrožena, polnega telesa, tanična in žametna z zmerno trpkostjo. Kislost tal daje belim vinom izrazito svežino.

Razmejeno območje geografske označbe Dealurile Sătmarului se spremeni, da se razširi na naslednje kraje v okrožju Satu Mare:

—	Beltiug (vasi Beltiug, Rătești in Șandra)

—	Ardud (vasi Ardud, Ardud Vii in Gerăușa)

—	Viile Satu Mare (vasi Viile Satu Mare in Tătărăști)

—	Socond (vasi Socond in Hodișa)

—	Supur (vasi Dobra, Hurezu Mare in Racova)

—	Acâș (vas Unimăt)

—	Bogdand (vasi Bogdand, Babța, Ser in Corund)

—	Hodod (vasi Hodod, Nadișu Hododului, Lelei in Giurtelecu Hododului)

—	mestna občina Carei, kraj Carei

—	Pir (vas Pir)

—	Săuca (vas Săuca)

—	Cehal (vasi Cehal, Cehăluț in Orbău)

—	mestna občina Tășnad in kraj Tășnad

—	Sanislău (vas Sanislău)

2.2   Ponovna razmejitev geografskega območja

Po ponovni razmejitvi geografskega območja geografske označbe Dealurile Sătmarului zaradi razširitve na navedene kraje na ozemlju okrožja Satu Mare bo razmejeno območje gojenja in proizvodnje, na katerem se bodo pridobivala vina z geografsko označbo, zajemalo:

1.

okrožje Satu Mare, v katero so vključeni naslednji kraji: — Halmeu (vasi Halmeu in Halmeu-Vii) — Orașu Nou (vasi Orașu Nou-Vii, Remetea Oașului in Orașu Nou) — Târna Mare (vas Târna Mare) — Bătarci (vas Tămășeni) — Turulung (vas Turulung-Vii) — Beltiug (vasi Beltiug, Rătești in Șandra) — Ardud (vasi Ardud, Ardud Vii in Gerăușa) — Viile Satu Mare (vasi Viile Satu Mare in Tătărăști) — Socond (vasi Socond in Hodișa) — Supur (vasi Dobra, Hurezu Mare in Racova) — Acâș (vas Unimăt) — Bogdand (vasi Bogdand, Babța, Ser in Corund) — Hodod (vasi Hodod, Nadișu Hododului, Lelei in Giurtelecu Hododului) — Pir (vas Pir) — Săuca (vas Săuca) — Cehal (vasi Cehal, Cehăluț in Orbău) — mestna občina Tășnad in kraj Tășnad — mestna občina Carei, kraj Carei — občina Sanislău – vas Sanislău.

2.

okrožje Maramureș, v katero so vključeni naslednji kraji: — mestna občina Seini (kraj Seini, vasi Săbișa in Viile Apei) — Cicârlău (vasi Cicârlău in Ilba) — Tăuții – Măgheruș (kraj Tăuții – Măgheruș, vas Băița) — mestna občina Baia Mare (vas Săsar) — Remetea Chioarului (vas Remetea Chioarului) — Bicaz (vasi Bicaz, Corni in Ciuta) — Băsești (vasi Băsești in Odești) — Oarța de Jos (vasi Ortița in Oarța de Sus) — vasi Mânau, Arduzel, Someșu Uileac, Vilcea in Tohat — Asuaju de Sus (vas Asuaju de Sus) — Șomcuta Mare (vasi Vălenii Șomcutei in Finteușu Mare).

V Romuniji so bili med komunističnim režimom kraji razdeljeni v vinorodne okoliše in vinorodna središča. Zelo znano vinorodno središče Valea lui Mihai se je raztezalo čez dve okrožji, in sicer Satu Mare in Bihor.

Poimenovanje Valea lui Mihai v okrožju Satu Mare, navedeno v specifikaciji, ki je bila poslana za geografsko označbo Dealurile Crișanei (glej člen 118s Uredbe (ES) št. 1234/2007), je bilo črtano, ker je to bilo ime vinorodnega središča.

Vinorodna središča in vinorodni okoliši z vidika natančne in točne razmejitve območja niso bili več pomembni, saj se razmejitev opravi po krajih (mestih, mestnih občinah in vaseh); poimenovanje Valea lui Mihai, ki spada v okrožje Satu Mare, je bilo črtano iz specifikacije za geografsko označbo Dealurile Crișanei, ker gre za ime vinorodnega središča in ne kraja.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime za registracijo

Dealurile Sătmarului

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

Analitske in organoleptične lastnosti – bela vina

Muscat ottonel: slamnate ali izrazite rumene barve s cvetličnimi notami in značilno muškatno aromo, nežno, prefinjeno, zaokroženo in žametno.

Sauvignon: zelenkasto rumene barve s prefinjeno aromo bezga, sadno.

Traminer roz: rumenkasto zelene barve z aromo cvetnih listov vrtnice, skladno, s staranjem v steklenicah dobi značilne odlike.

Pinot gris: zelenkasto bele barve z rumenkasti odtenki ter prijetno primarno aromo sveže narezanih jabolk, okus po skorji rženega kruha in cvetovih akacije.

Fetească regală: zelenkasto rumene ali zlate barve s kiselkasto aromo poletnih jabolk, po krajšem obdobju staranja dobi pridih sveže pokošene trave in medu, polnega telesa, s staranjem dobi rahel okus po etru.

Fetească albă: zelenkasto bele barve s prijetnim okusom po poletnih jabolkih.

Sorte rizlinga (riesling de rhin, riesling italian): zelenkasto bele barve, zrelo vino ima mineralen pridih, sadno, sveže, s prijetnimi kislinami.

Chardonnay: zlato rumene barve z aromo akacije, mehko, bogato, zaokroženo, žametno.

Mustoasă de măderat: zelenkasto rumene barva (barve nezrelih limon), s staranjem v steklenicah postane bledo rumeno, z aromo nezrelih zelenih jabolk, sveže, s pridihom cvetov vinske trte, osvežujoče, živahno, s precejšnjo vsebnostjo kislin, ni ga nujno treba starati.

Furmint: zelenkasto bele barve z bledo rumenimi odtenki in prijetno primarno aromo eksotičnega sadja.

Iordană: zelenkasto rumene barve z aromo nezrelih zelenih jabolk, sveže, živahno.

Sorte vinske trte se lahko uporabljajo kot glavne sorte za proizvodnjo vina in z drugimi sortami za zvrsti; glavna sorta mora obsegati najmanj 50 % končnega proizvoda. Vina so sveža, s primarno sadno aromo in cvetlična.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,2
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	300

Analitske in organoleptične lastnosti – rdeča vina

Cabernet sauvignon: rubinasto rdeče barve z značilno aromo divjega rastlinja in trave, grobo, tanično, težko, s staranjem postane prijetno žametno, zaokroženo in nežnejše.

Merlot: rubinasto rdeče barve, svetlo, s prijetno aromo gozdnega jagodičevja in divjih malin, trpkost je zmernejša kot pri cabernet sauvignonu, ima žametno teksturo, ki je značilna za sorto.

Pinot noir: temno češnjeve rdeče barva, s staranjem se spreminja iz arome češnje v aromo jagode, nežno, žametno, prefinjeno.

Fetească neagră: intenzivna granatno rdeče barve s kompleksno aromo, dobro oblikovano, prijetno, dovolj polnega telesa in privlačno.

Burgund mare: granatno rdeče barve z odtenki vijolične, intenzivne barve, z aromo zrelega gozdnega jagodičevja, kot so rdeči ribez, brusnice, robidnice in borovnice, uravnoteženo, skladno, dolgotrajno.

Cadarcă: svetlo rdeče barve s svetlimi odtenki in značilno aromo svežega sadja, ekstraktno, skladno, težko, polnega telesa, žametno, včasih kiselkasto.

Syrah: svetlo rdeče barve s cvetličnim vonjem z zelo intenzivnimi aromami popra, taničen, polnega telesa.

Delež glavne sorte v zvrsteh, ki se lahko pridobijo iz sort rdečega vina, določenih v specifikaciji, mora obsegati najmanj 50 %. Vina so intenzivne barve, s staranjem postanejo žametna, polnega telesa in imajo aromo gozdnega jagodičevja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,2
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	300

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Dodajanje saharoze pri proizvodnji vin z geografsko označbo „Dealurile Sătmarului“ ni dovoljeno.

(b)   Največji donosi

pridelava grozdja – sorte fetească regală, iordană in mustoasă de măderat

15 000 kilogramov grozdja na hektar

pridelava grozdja – sorte fetească albă, furmint, riesling de rhin in riesling italian

12 500 kilogramov grozdja na hektar

pridelava grozdja – sorte merlot, fetească neagră, cadarcă in burgund mare

12 500 kilogramov grozdja na hektar

pridelava grozdja – sorte muscat ottonel, pinot gris, chardonnay, sauvignon in traminer roz

10 000 kilogramov grozdja na hektar

pridelava grozdja – sorte cabernet sauvignon, pinot noir in syrah

10 000 kilogramov grozdja na hektar

proizvodnja vina – bela vina

95 hektolitrov na hektar

proizvodnja vina – rdeča vina, rosé

85 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

1.

okrožje Satu Mare, v katero so vključeni naslednji kraji: — Halmeu (vasi Halmeu in Halmeu-Vii) — Orașu Nou (vasi Orașu Nou-Vii, Remetea Oașului in Orașu Nou) — Târna Mare (vas Târna Mare) — Bătarci (vas Tămășeni) — Turulung (vas Turulung-Vii) — Beltiug (vasi Beltiug, Rătești in Șandra) — Ardud (vasi Ardud, Ardud Vii in Gerăușa) — Viile Satu Mare (vasi Viile Satu Mare in Tătărăști) — Socond (vasi Socond in Hodișa) — Supur (vasi Dobra, Hurezu Mare in Racova) — Acâș (vas Unimăt) — Bogdand (vasi Bogdand, Babța, Ser in Corund) — Hodod (vasi Hodod, Nadișu Hododului, Lelei in Giurtelecu Hododului) — Pir (vas Pir) — Săuca (vas Săuca) — Cehal (vasi Cehal, Cehăluț in Orbău) — mestna občina Tășnad in kraj Tășnad — mestna občina Carei, kraj Carei — občina Sanislău – vas Sanislău.

2.

Okrožje Maramureș, v katero so vključeni naslednji kraji: — mestna občina Seini (kraj Seini, vasi Săbișa in Viile Apei) — Cicârlău (vasi Cicârlău in Ilba) — Tăuții – Măgheruș (kraj Tăuții – Măgheruș, vas Băița) — mestna občina Baia Mare (vas Săsar) — Remetea Chioarului (vas Remetea Chioarului) — Bicaz (vasi Bicaz, Corni in Ciuta) — Băsești (vasi Băsești in Odești) — Oarța de Jos (vasi Ortița in Oarța de Sus) — vasi Mânau, Arduzel, Someșu Uileac, Vilcea in Tohat — Asuaju de Sus (vas Asuaju de Sus) — Șomcuta Mare (vasi Vălenii Șomcutei in Finteușu Mare).

7.   Glavne sorte vinske trte

Burgund mare N – grosser burgunder, grossburgunder, blaufrankisch, kekfrankos, frankovka in limberger

Cabernet sauvignon N – petit vidure in bourdeos tinto

Cadarcă N – schwarzer kadarka, rubinroter kadarka, lugojană, gâmză in fekete budai

Merlot N – bigney rouge

Syrah N – shiraz in petit syrah

Pinot noir N – blauer spätburgunder, burgund mic, burgunder roter in klävner morillon noir

Pinot noir N – spätburgunder in pinot nero

Fetească neagră N – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Sauvignon B – sauvignon verde

Traminer roz Rs – rosetraminer, savagnin roz in gewürztraminer

Pinot gris G – affumé, grau burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka in leanka

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Riesling de rhin B – weisser riesling in white riesling

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc in chardonnay

Mustoasă de măderat B – lampau, lampor, mustafer, mustos feher in straftraube

Furmint B – furmin, şom szalai in szegszolo

Iordană B – iordovană in iordan

8.   Opis povezav

Povezava z geografskim območjem – podrobnosti o geografskem območju

Posebna naravna značilnost je hribovito območje Maramureș, zaradi katerega so temperature nekoliko nižje, padavine pa bolj spremenljive. Zime na tem območju so milejše, vinogradniška območja pa imajo veliko sončnega vremena ter so hkrati zaščitena pred vetrovi in hladnimi zračnimi tokovi.

To je opazno na bolj sončnih pobočjih, kjer so povprečne temperature višje od 10,0 °C (morda celo višje v Răteștiju) in julija dosežejo 20,0 °C, razporeditev po usmeritvi pobočij pa pomeni, da so temperature v vinogradu višje.

Večletno povprečje količine padavin na tem območju je 650 do 700 mm.

Na zorenje grozdja vpliva število sončnih dni, ki skupaj znaša 2 000 ur/leto, pa tudi vetrovi, pri čemer spomladi prevladujejo severozahodni ter jeseni in pozimi vzhodni in severovzhodni.

Hidrografska mreža razmejenega območja namaka vinograde v povodjih Crasna, Someș, Tur in Ier prek glavnih pritokov, ki mejijo na pobočja, na katerih raste trta.

Tla hribovja Ardud-Beltiug-Hurez (vasi Beltiug, Rătești in Șandra, Ardud, Ardud Vii in Gherăușa, Hurez) sestavljajo ilovnate usedline, pa tudi rumenkaste ali rdečkasto rjave prsti s prodom in peskom na bolj erodiranih območjih.

Povezava z geografskim območjem – vzročna zveza

Toplo podnebje omogoča dober razvoj vsebnosti sladkorja in kislin grozdja ter izboljšuje kakovost arom, s čimer zagotavlja dobre vrednosti ob koncu časa zorenja.

Kakovostna vina imajo cvetlično ali sadno aromo (gozdno jagodičevje) in prijetne primarne note s poprastim ali travnatim pridihom, ki so značilne za sorto, na zaokrožene in skladne arome pa vpliva rastna doba z značilnimi povprečnimi dnevnimi temperaturami nad 10,0 °C, ko temperature postanejo dovolj visoke za zorenje.

Sadne arome polnega telesa (gozdno jagodičevje, rdeči ribez, robidnice in borovnice) so opazne pri rdečih vinih, zlasti če so proizvedena iz sort, ki rastejo na tleh hribovja Hodod (vasi Hodod, Nadișu Hododului itd.) z ilovnatimi, pogosto karbonatnimi usedlinami, bogatimi s hranili, v katerih se kopičijo velike količine antocianov, ki bogatijo ta vina.

Kisla tla in južna lega (v Răteștiju) skupaj z milimi zimami prispevajo k proizvodnji belih vin (z živahnimi kislinami, posebnimi aromami bezga, zelenega jabolka, medu in akacije) in skladnih rdečih vin (s sadnimi aromam, značilnimi za sorto, kadar staranje poteka v sodih) z možnostjo staranja (z nežnimi notami vanilje, če se starajo v hrastovih sodih 12 mesecev, in začimbnimi notami).

9.   Bistveni dodatni pogoji

Tržni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Pri pakiranju in označevanju vin z geografsko označbo „Dealurile Sătmarului“ je obvezna glavna etiketa. Uporaba hrbtne etikete ni obvezna.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_ig_dealurile_satmarului_cf_notific_din_24.07.2018_no_track_changes.pdf