10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/2

P8_TA(2018)0063

Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme (2017/2067(INI))

(2019/C 162/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016)0766),

—	ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (1) ter podaljšanja trajanja pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 11. oktobra 2017 o kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih (CDR 2552/2017),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 31. maja 2017 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (2),

—	ob upoštevanju poročil platforme za uvedbo kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS), zlasti politike za varnost in potrdila v zvezi z uvedbo C-ITS,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o reševanju življenj in spodbujanju varnosti vozil v EU (3),

—	ob upoštevanju Amsterdamske izjave z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G (4),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0036/2018),

ker je evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS) tesno povezana s političnimi prednostnimi nalogami Komisije, zlasti z njeno agendo za delovna mesta, rast in naložbe, oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, enotnim digitalnim trgom in strategijo za energetsko unijo;

B.	ker se morajo organi držav članic in industrijski sektor odzvati na vse večjo potrebo po varnejšem, čistejšem, učinkovitejšem, trajnostnem, večmodalnem in dostopnem prometu za vse uporabnike cest, vključno z najbolj ranljivimi in z osebami z omejeno mobilnostjo;

ker se je pozitivni trend na področju varnosti v cestnem prometu, ki smo mu bili v EU priča v zadnjem desetletju, upočasnil, in ker je 92 % nesreč v cestnem prometu posledica človeških napak in da je uporaba tehnologij C-ITS pomembna za učinkovito delovanje določenih sistemov za pomoč voznikov; ker cestni promet pa še vedno porablja največ prostora v mestih ter povzroča največ nesreč in emisij v prometu v smislu hrupa, toplogrednih plinov in onesnaževal zraka;

D.	ker bo sistem C-ITS udeležencem v cestnem prometu in upravljavcem prometa omogočil izmenjavo in uporabo informacij ter učinkovitejše usklajevanje ukrepov;

E.	ker je kibernetska varnost kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov ključna za njihovo izvajanje in ker bi razdrobljene varnostne rešitve ogrozile interoperabilnost ter varnost končnih uporabnikov, zaradi česar je nujno ukrepati na ravni EU;

ker algoritmična odgovornost in preglednost pomeni izvajanje tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti in nediskriminacije avtomatiziranega odločanja ter postopka izračunavanja verjetnosti ravnanja posameznikov; ker bi morala preglednost posameznikom zagotavljati smiselne informacije o uporabljeni logiki, pomenu postopka in posledicah; ker bi to moralo vključevati informacije o podatkih, ki se uporabljajo za učenje analitike, in posameznikom omogočiti, da razumejo in spremljajo odločitve, ki jih zadevajo;

G.	ker bi morala EU spodbujati in še naprej razvijati digitalne tehnologije, da bi se zmanjšalo število človeških napak in drugih neučinkovitosti ter optimizirala uporaba infrastrukture ter tako razbremenile prometnice in zmanjšale emisije CO2;

ker bo ta kooperativni element, ki temelji na digitalni in mobilni povezljivosti, znatno povečal varnost v cestnem prometu, učinkovitost prometa, trajnost in večmodalnost; ker bo istočasno ustvaril velik gospodarski potencial in zmanjšal nesreče v cestnem prometu ter porabo energije; ker so sistemi C-ITS bistvenega pomena za razvoj avtonomnih vozil in voznih sistemov;

ker je povezana in avtomatizirana vožnja pomemben digitalni korak naprej v tem sektorju in ker je usklajevanje z vsemi novimi tehnologijami, ki se uporabljajo v sektorju, kot sta evropska globalna satelitska navigacijska sistema GALILEO in EGNOS, sedaj doseglo visoko stopnjo tehnološke zmogljivosti;

J.	ker mora EU spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njena člena 7 in 8 o pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov;

K.	ker številne države po svetu (npr. ZDA, Avstralija, Japonska, Koreja in Kitajska) hitro napredujejo pri uvajanju novih digitalnih tehnologij in ker so vozila in storitve C-ITS že na voljo na trgu;

Splošni okvir

pozdravlja sporočilo Komisije o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme in njeno intenzivno delo s strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja, na katerih temelji; podpira rezultate, na katerih temelji, in zato poziva k hitri uvedbi interoperabilnih storitev C-ITS po vsej EU;

poudarja, da je potreben jasen pravni okvir za podporo uvajanju kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, in pozdravlja prihodnji delegirani akt na podlagi direktive o inteligentnih prometnih sistemih (Direktiva 2010/40/EU), ki bo zagotovil neprekinjenost storitev, omogočil interoperabilnost in podprl združljivost za nazaj;

ugotavlja, da so zmožnosti sistemov C-ITS za izboljšanje učinkovitosti porabe goriva, znižanje stroškov zasebnega prevoza in zmanjšanje negativnega vpliva prometa na okolje velike;

poudarja potencial digitalnih tehnologij in povezanih poslovnih modelov za cestni promet ter meni, da je Strategija pomemben mejnik na poti k razvoju C-ITS in na koncu tudi popolnoma povezane in avtomatizirane mobilnosti; ugotavlja, da lahko kooperativna, povezana in avtomatizirana vozila povečajo konkurenčnost evropske industrije, povečajo gladek potek in varnost prevoza, zmanjšajo zastoje, porabo energije in emisij ter izboljšajo medsebojno povezljivost različnih vrst prevoza; zato poudarja, da je treba vzpostaviti infrastrukturne zahteve tako, da bodo zagotavljale varno in učinkovito delovanje teh sistemov;

ugotavlja, da bi morala industrija EU čim bolj izkoristiti vodilni položaj EU na svetovni ravni glede razvoja in uporabe tehnologij C-ITS; poudarja, da je treba nujno vzpostaviti ambiciozno strategijo EU, ki bo usklajevala nacionalna in ragionalna prizadevanja, preprečevala razdrobitev, pospešila razvoj tehnologij C-ITS, za katere je dokazano, da prispevajo k varnosti, in maksimizirala sodelovanje med različnimi sektorji, kot so promet, energija in telekomunikacije; poziva Komisijo, naj predstavi natančen časovni razpored z jasnimi cilji glede tega, kar mora EU doseči med leti 2019 in 2029, prednostno obravnava vzpostavitev tistih storitev C-ITS, ki imajo največji varnostni potencial, kot je določeno v seznamu storitev, ki ga je pripravila platforma C-ITS v svojem poročilu o drugi fazi, in zagotovi, da so te na voljo na vseh novih vozilih po vsej Evropi;

poudarja, da je treba uvesti skladen okvir socialnih, okoljskih in varnostnih predpisov za uveljavljanje pravic delavcev in potrošnikov in zagotovitev poštene konkurence v sektorju;

pozdravlja rezultate druge faze platforme C-ITS in poudarja njihov pomen (5);

poudarja, da je to sporočilo sicer pomemben mejnik na poti k strategiji EU o kooperativnih, povezanih in avtomatiziranih vozilih, vendar je treba razlikovati med sistemi C-ITS in različnimi koncepti;

poudarja, da je treba zagotoviti, da so razvoj in uvedba povezanih in avtomatiziranih vozil ter C-ITS v celoti skladni s cilji za razogličenje prometnega sistema ter vizijo za prometno varnost brez žrtev (Zero Vision) in da jih podpirajo;

10.

opozarja, da so sistemi C-ITS tisti sistemi, ki različnim postajam inteligentnih prometnih sistemov (vozila, oprema ob cestah, centri za nadzor prometa in nomadske naprave) omogočajo komuniciranje in izmenjavo informacij prek standardizirane komunikacijske arhitekture, zato je interoperabilnost posameznih sistemov zelo pomembna;

11.

opozarja, da so povezana vozila tista, za katera se uporabljajo tehnologije C-ITS, ki omogočajo komunikacijo cestnih z drugimi vozili, semaforji, obcestno in horizontalno infrastrukturo – ki jo je treba okrepiti in prilagoditi in ki lahko nudi tudi inovativne sisteme polnjenja med vožnjo in varno komunicira z vozili, ter drugimi udeleženci v prometu; ponovno opozarja, da je 92 % nesreč v cestnem prometu posledica človeških napak in da je uporaba tehnologij C-ITS pomembna za učinkovito delovanje določenih sistemov za pomoč voznikov;

12.

opozarja, da so avtomatizirana vozila tista vozila, ki so sposobna samostojno delovati in se premikati v dejanskih prometnih razmerah ter katerih ena ali več primarnih naprav za upravljanje vozila (krmiljenje, pospeševanje, zaviranje) je avtomatizirana za daljše obdobje;

13.

poudarja, da je treba v prehodnem obdobju, ko se istočasno uporabljajo povezana in avtomatizirana vozila ter tradicionalna nepovezana vozila, vključiti zaščitne sisteme, da ne bo ogrožena varnost v cestnem prometu; poudarja, da bi bilo treba dodatno razvijati določene sisteme za pomoč vozniku in jih obvezno vgrajevati;

14.

poziva Evropsko komisijo, naj razmisli, kako obravnavati problem sobivanja kooperativnih, povezanih in avtomatiziranih vozil z nepovezanimi vozili in vozniki, saj starost voznega parka in preostanek nepovezanih vozil pomenita, da je treba vzpostaviti določbe za stanje, ko velik odstotek vozil ne bo vključen v sistem;

15.

obžaluje, da ni na voljo jasnega časovnega razporeda za priporočene storitve C-ITS za dan 1,5 in nadaljnje storitve niti celostne ocene učinka in jasnih informacij o pobudah za uvajanje na področju razvoja storitev C-ITS in njihovih morebitnih razširitev;

16.

poziva Komisijo, naj prednostno obravnava storitve C-ITS, zagotavljanje največje možne varnosti ter oblikovanje potrebnih opredelitev in zahtev, in naj nemudoma posodobi Evropsko izjavo o načelih glede vmesnika človek-stroj (HMI) za informacijske in komunikacijske sisteme v vozilih, saj je interakcija med človeškim voznikom in strojem pomembna (6);

17.

ponavlja, da imajo povezana in avtomatizirana vozila, sistemi C-ITS in nove tehnologije ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev, in da je treba poskrbeti, da bosta njihov razvoj in uvajanje povsem v skladu s ciljem dekarbonizacije prometnega sistema in ga bosta podpirala; pozdravlja uporabo sistemov C-ITS kot načina za izboljšanje učinkovitosti prometa, manjšo porabo goriva in učinka cestnega prometa na okolje (na primer z vidika emisij CO2) in optimizacijo uporabe mestne infrastrukture;

18.

poudarja potencial inovativnih tehnologij, kot sta avtomatizirana vožnja in sistem „platooning“(povezovanje različnih vozil v kolono), v cestnem tovornem prometu, saj omogočata uporabo zavetrja in tako zmanjšujeta porabo goriva in emisije; poziva k nadaljnji podpori raziskavam in razvoj na tem področju, zlasti v zvezi s potrebno digitalno infrastrukturo;

19.

poudarja, da je treba uporabnikom cest ponuditi več izbire, več uporabniku prijaznih, cenovno dostopnih in prilagojenih proizvodov ter več informacij; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse, ki bo med drugim namenjena doseganju ekonomske učinkovitosti; poziva vse države članice, naj se pridružijo platformi C-Roads, saj bo verjetno imela pomembno vlogo pri izvajanju Strategije, če bo spoštovala načelo tehnološke nevtralnosti, ki je potrebna za spodbujanje inovativnosti; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo začetek uporabe naprednih digitalnih orodij, tudi v javnem prevozu, množičen in usklajen med državami članicami; poziva proizvajalce avtomobilov, da začnejo uvajati C-ITS, da se bo lahko začela izvajati Strategija;

20.

poziva Komisijo, naj pripravi statistične podatke, ki bodo dopolnili obstoječe, da bi bolje ocenili napredek digitalizacije na različnih področjih sektorja cestnega prometa; poudarja pomen nadaljnjih naložb v raziskave na področju senzorskih sistemov in poudarja, da je pri razvoju sistemov C-ITS treba nameniti posebno pozornost mestni vožnji, ki se zelo razlikuje od vožnje zunaj mest; ugotavlja, da mestna vožnja zlasti pomeni več interakcij z motoristi, kolesarji, pešci in drugimi ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, vključno z invalidi;

21.

poziva države članice, naj naredijo vse, da bi poklicno usposabljanje in univerzitetno izobraževanje prilagodili potrebam industrije, ki razvija strategijo ITS; poziva, naj se opravi analiza novih poklicev in delovnih mest, povezanih s tem novim pristopom k mobilnosti, ter izmenjuje dobra praksa pri oblikovanju modelov sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom, da bi ustvarili prostor povezav med izobraževanjem, inovacijami in proizvodnjo;

22.

meni, da bi bilo treba storitve C-ITS vključiti v vesoljsko strategijo za Evropo, saj bo delovanje C-ITS temeljilo na tehnologijah za določanje geografskega položaja, kot je satelitsko pozicioniranje;

23.

poudarja, da bi države članice morale vključiti uvedbo storitev C-ITS v širši vidik mobilnosti, in sicer kot storitev, povezana z drugimi prevoznimi sredstvi, da bi se zlasti preprečili morebitni povratni učinki, na primer povečanje modalnega deleža cestnega prometa;

Zasebnost in varstvo podatkov

24.

opozarja na pomen izvajanja zakonodaje EU na področju zasebnosti in varstva podatkov v okviru sistemov C-ITS in povezanega ekosistema, ki jih je treba uporabljati izključno za namene C-ITS in se ne smejo hraniti ali uporabljati v druge namene; poudarja, da morajo biti pametni avtomobili povsem v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in povezanimi predpisi, ponudniki storitev C-ITS pa morajo voznikom predložiti lahko dostopne informacije in jasne pogoje, ki jim omogočajo informirano svobodno privolitev v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov;

25.

poudarja, da je treba povečati preglednost in algoritmično odgovornost obdelave in analize podatkov, ki ju izvajajo podjetja; opozarja, da splošna uredba o varstvu podatkov že določa pravico do obveščenosti o razlogih za obdelavo podatkov; poudarja tudi, da je treba preprečevati „zapore vožnje“, kar bi pomenilo, da uporabniki ne bi mogli voziti lastnih pametnih avtomobilov, če tega soglasja ne bi dali, zato bi morala biti v pametnih avtomobilih na voljo možnost „nepovezanega načina“, ki bi uporabnikom omogočil izklop prenosa osebnih podatkov v druge naprave, ne da bi to oviralo možnost vožnje avtomobila;

26.

opominja, da je treba varstvo podatkov in zaupnost upoštevati skozi vso obdelavo podatkov; poudarja, da je treba pri oblikovanju aplikacij in sistemov ITS začeti pri vgrajeni ter privzeti zasebnosti in varstvu podatkov; opozarja, da se lahko s tehnikami anonimizacije poveča zaupanje uporabnikov v storitve, ki jih uporabljajo;

Kibernetska varnost

27.

poudarja pomen uporabe visokih standardov kibernetske varnosti za preprečevanje vdorov in kibernetskih napadov v vseh državah članicah, zlasti glede na izjemen pomen varnosti komunikacij C-ITS; ugotavlja, da je kibernetska varnost temeljni izziv, ki ga je treba obravnavati ob prehodu na bolj digitaliziran in povezan prometni sistem; poudarja, da bodo avtomatizirana in povezana vozila ter podatkovne zbirke, v katerih se podatki obdelajo in/ali hranijo izpostavljena tveganju kibernetskih napadov, zato je treba z oblikovanjem skupne politike za varnost in potrdila v zvezi z uvedbo C-ITS preprečiti kakršne koli ranljivosti in tveganja, ki jih je mogoče prepoznati in ki so verjetna glede na raven doseženega razvoja;

28.

poudarja, da je treba v EU in vseh državah članicah ter morebitnih oblikah sodelovanja s tretjimi državami izvajati enako visoke in harmonizirane varnostne standarde; ti predpisi pa ne bi smeli tretjim strankam onemogočati dostopa do teh vgrajenih sistemov, da bi se lastnikom omogočila neodvisnost od proizvajalcev avtomobilov za potrebne preglede in/ali popravila vgrajene programske opreme;

Komunikacijske tehnologije in frekvence

29.

meni, da je tehnološko nevtralno hibridno komuniciranje, ki zagotavlja medobratovalnost in združljivost za nazaj ter združuje komplementarne komunikacijske tehnologije, pravilen pristop in da je najobetavnejša mešanica hibridne komunikacije kombinacija brezžične komunikacije kratkega dosega, mobilnih omrežij in satelitske tehnologije, ki bo zagotovila največjo možno podporo za uvedbo osnovnih storitev C-ITS;

30.

je seznanjen z omembo povezave med povezanimi avtomobili in evropskima satelitskima navigacijskima sistemoma EGNOS in GALILEO; zato predlaga vključitev strategij, usmerjenih v povezane avtomobile, v vesoljske strategije; meni, da je medobratovalnost ključno tako za varnost kot tudi za izbiro potrošnikov in poudarja, da je treba zmožnost vozil za komunikacijo z omrežjem 5G in satelitskimi navigacijskimi sistemi pozneje vključiti v kombinacijo hibridnih komunikacij, kot je to ugotovila Komisija v akcijskem načrtu za 5G;

31.

spodbuja proizvajalce avtomobilov in telekomunikacijske operaterje, ki podpirajo storitve C-ITS, naj sodelujejo, da bi uvajanje komunikacijske tehnologije C-ITS, cestninjenje in storitve digitalnih tahografov potekalo nemoteno in brez motenj med temi sistemi;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj še nadalje financirajo raziskave in inovacije (Obzorja 2020), da se zlasti dolgoročno omogoči razvoj ustrezne infrastrukture za uvedbo sistemov C-ITS;

33.

poudarja pomen senzorskih sistemov, na primer za zagotavljanje podatkov o dinamiki vozil, zastojih in kakovosti zraka; poziva k večjim in enotnim naložbam v raziskave v državah članicah, da se zagotovi polna medobratovalnost uporabljenih senzorjev in raziščejo možnosti njihove uporabe za druge namene kot varnost, na primer daljinsko zaznavanje emisij;

34.

poziva Komisijo, naj predstavi predloge, s katerimi bo zagotovila, da se informacije o emisijah onesnaževal, ki so na voljo prek senzorjev, vgrajenih v vozila, zbirajo in dajo na voljo pristojnim organom;

Skupni evropski pristop

35.

spodbuja države članice in lokalne organe, proizvajalce vozil, upravljavce cest in industrijo ITS, naj izvajajo C-ITS do leta 2019, ter priporoča Komisiji, lokalnim organom in državam članicam, naj za nadgradnjo in vzdrževanje prihodnje cestne infrastrukture z medsektorskim tematskim pristopom namenijo ustrezna sredstva v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj še nadalje financirajo raziskave in inovacije (Obzorja 2020), ob popolnem spoštovanju načela preglednosti in ob rednem posredovanju informacij o sofinanciranju EU;

36.

spodbuja države članice in Komisijo, naj podprejo pobude in ukrepe v prid več raziskavam in ugotavljanju dejstev o razvoju in učinku kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS) v prometni politiki EU; meni, da bo morda v primeru, da do leta 2020 ne bo bistvenega napredka, treba uvesti minimalna pravila in izvesti poenotenje na tem področju;

37.

poudarja pomen kakovosti fizične cestne infrastrukture, ki jo mora postopno dopolniti digitalna infrastruktura; poziva k nadgradnji in vzdrževanju prihodnje cestne infrastrukture;

38.

poudarja, da bi bilo treba razviti resnično večmodalni prometni sistem, ki bi povezoval vse načine prevoza v eno samo storitev za mobilnost, pri čemer je treba upoštevati storitve skupne mobilnosti ter hojo in kolesarjenje, omogočil nemoten prevoz ljudi in tovora od vrat do vrat ter okrepil splošno učinkovitost prevoza ter njegovo trajnost in vzdržnost; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi in spodbudi sodelovanje in naložbe na ravni EU na področju digitalizacije prometa prek obstoječih in novih skladov za vključevanje inteligentnih prometnih sistemov v različne načine prevoza (C-ITS, ERTMS, SESAR, RIS (7)); poudarja pomen vključujočega pristopa pri orodjih za informacije, rezervacijo in izdajo vozovnic, s čimer bi vzpostavili privlačne verige mobilnosti od vrat do vrat;

39.

poziva, naj se vizija uporabnikov prevoza potnikov in blaga kot osnovni vir informacij vključi v postopke načrtovanja, da bi razširili področje uporabe C-ITS in ustvarili poslovne modele, povezane s tem novim konceptom trajnostne integrirane mobilnosti;

40.

spodbuja EU in države članice, naj ustrezno izvajajo Konvencijo OZN glede dostopnosti za osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidnostjo ter prihodnjo direktivo o zahtevah glede dostopnosti proizvodov in storitev, da bi bil C-ITS dostopen za vse državljane brez ovir;

41.

priporoča, naj Komisija hitro oblikuje ustrezen pravni okvir, da se vzpostavi čezmejna interoperabilnost v vsej EU, ter okvir s predpisi za odgovorno uporabo različnih vrst povezanega prevoza; poziva Komisijo, naj do konca leta objavi zakonodajni predlog o dostopu do podatkov in virov v vozilu; priporoča, da se s tem predlogom omogoči, da imajo celotna avtomobilska vrednostna veriga in končni uporabniki korist od digitalizacije, ter enake razmere in največja možna varnost kar zadeva hrambo podatkov iz vozil ter dostop tretjih strani do njih, da se zagotovi pošten, pravočasen, varen in neomejen dostop do podatkov v vozilu in njihova hramba, da se zaščitijo pravice potrošnikov, spodbujajo inovacije in zagotovi poštena konkurenca na tem trgu v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti; poudarja, da je treba prispevati k modernizaciji vse mestne in podeželske infrastrukture, povezane storitvami javnega prevoza; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo vedno in v vsakem primeru v celoti spoštovala splošna uredba o varstvu podatkov, Parlamentu letno poroča o rezultatih spremljanja njenega izvajanja;

42.

poziva Komisijo, naj sprejme splošni pristop k tehničnemu usklajevanju in standardizaciji podatkov, da bi zagotovili skladnost C-ITS z ekonomijo obsega za proizvajalce in udobje potrošnikov;

43.

poudarja, da je treba dialog s socialnimi partnerji in predstavniki potrošnikov začeti v zgodnji fazi, da se vzpostavi ozračje preglednosti in zaupanja ter najde ustrezno ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi učinki na socialne in zaposlitvene razmere ter pravice potrošnikov; ugotavlja, da mora časovni načrt za uvedbo C-ITS določiti forum eSafety, tako kot je bilo določeno in dogovorjeno za sistem eCall;

44.

poudarja, da je za izpolnitev mednarodnih zavez na področju podnebja in notranjih ciljev EU potreben celovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo; zato poudarja, da je treba podaljšati veljavnost meril za dodeljevanje različnih sredstev EU, da bi spodbudili ukrepe dekarbonizacije in energetske učinkovitosti, tudi v sistemih C-ITS; meni, da sredstev EU nikakor ne bi smeli dodeljevati za projekte, ki niso v skladu s cilji in politikami za zmanjšanje emisij CO2;

45.

poziva proizvajalce avtomobilov, naj potrošnike ustrezno in jasno obvestijo o njihovih pravicah ter o koristih in omejitvah novih tehnologij C-ITS na področju varnosti; spodbuja izvajanje informacijskih kampanj, da bi se vozniki seznanili s tehnologijo C-ITS, ter da bi ustvarili potrebno zaupanje med končnimi uporabniki in dosegli sprejetje v javnosti; meni, da lahko uporaba C-ITS izboljša varnost in učinkovitost prometnega sistema ter obenem zagotovi skladnost s predpisi o varstvu podatkov in zasebnosti;

o o

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 207, 6.8.2010, str. 1.

(2) UL C 288, 31.8.2017, str. 85.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0423.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0234.

(5) Končno poročilo platforme C-ITS o drugi fazi; https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/2017-09-c-its-platform-final-report.pdf

(6) Priporočilo Komisije 2008/653/ES z dne 26. maja 2008 o varnih in učinkovitih informacijskih in komunikacijskih sistemih: Posodobitev Evropske izjave o načelih glede vmesnika človek–stroj (UL L 216, 12.8.2008, str. 1).

(7) Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS); raziskave ATM v okviru enotnega evropskega neba (SESAR); rečne informacijske storitve (RIS).

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/9

P8_TA(2018)0066

Enakost spolov v trgovinskih sporazumih EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU (2017/2015(INI))

(2019/C 162/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju členov 8 in 10, člena 153(1) in (2) ter členov 157 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju členov 23 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo iz leta 2015,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov (00337/2016),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

—	ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, priloženega sklepom Sveta z dne 7. marca 2011 (07166/2011),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278),

—	ob upoštevanju poročila Komisije za leto 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije iz leta 2015 z naslovom „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“(COM(2015)0497,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Poročilo o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije“(COM(2017)0491),

—	ob upoštevanju uredbe o splošnih tarifnih preferencialih (Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (1)),

—

ob upoštevanju uredbe o konfliktnih mineralih (Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (2)),

—	ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), zlasti člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in prisilno delo, ter člena 14, ki prepoveduje diskriminacijo,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979,

—	ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995 v Pekingu, ter končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005) in Peking +15 (2010),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) ter njenega člena 3, v katerem je „spol“opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“, ter Medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (konvencija iz Belém do Pará) iz leta 1994,

—

ob upoštevanju skupne strategije EU in njenih držav članic iz leta 2007 z naslovom „Pomoč trgovini: krepitev podpore EU potrebam, povezanim s trgovino, v državah v razvoju“in sporočila Komisije z dne 13. novembra 2017 z naslovom „Doseganje blaginje s trgovino in naložbami – Posodobitev skupne strategije EU za pomoč trgovini iz leta 2007“(COM(2017)0667),

—	ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina OZN, z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

—	ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja,

—	ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem,

—	ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca Organizacije združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD),

—

ob upoštevanju ključnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) o enakosti spolov, vključno s Konvencijo o enakem nagrajevanju (št. 100), Konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111), Konvencijo o delavcih z družinskimi obveznostmi (št. 156) in Konvencijo o varstvu materinstva (št. 183),

—	ob upoštevanju poglavja 7 akcijskega načrta srečanja na vrhu voditeljev držav EU-CELAC za obdobje 2015–2017, ki je bil sprejet v Bruslju junija 2015,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o vlogi žensk v zelenem gospodarstvu (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015 (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige (12),

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 14. septembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o posodobitvi trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom (13),

—	ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU o enakosti med ženskami in moškimi z dne 19. julija 2017, ki so jo podpisale Estonija, Bolgarija in Avstrija – države članice, ki so Svetu Evropske unije predsedovale v l8-mesečnem obdobju od julija 2017 do decembra 2018,

—	ob upoštevanju študije Mednarodnega centra za raziskave o ženskah z naslovom Trade liberalisation & women’s reproductive health: linkages and pathways (Liberalizacija trgovine in reproduktivno zdravje žensk: povezave in poti),

—	ob upoštevanju poročila Africa Human Development Report 2016 (Poročilo o človekovem razvoju v Afriki iz leta 2016) z naslovom Accelerating Gender Equality and Women’s Empowerment in Africa (Pospeševanje doseganja enakosti spolov in krepitve vloge žensk v Afriki) (14),

—	ob upoštevanju poročila OECD iz leta 2014 z naslovom Enhancing Women’s Economic Empowerment through Entrepreneurship and Business Leadership in OECD Countries (Krepitev ekonomske vloge žensk s podjetništvom in vodenjem podjetij v državah OECD) (15),

—

ob upoštevanju najnovejših mednarodnih razprav na visoki ravni o spolu in trgovini s posebnim poudarkom na razpravah, organiziranih pod okriljem EU in Svetovne trgovinske organizacije/Konference OZN za trgovino in razvoj/Mednarodnega trgovinskega centra, vključno z mednarodnim forumom o ženskah in trgovini, ki sta ga skupaj organizirala Evropska komisija in Mednarodni trgovinski center (Bruselj, junij 2017) (16), ter letnim plenarnim zasedanjem parlamentarne konference o STO z naslovom Trade as a vehicle of social progress: The gender perspective (Trgovina kot sredstvo za socialni napredek: vidik spola) (Ženeva, junij 2016) (17) in plenarnim zasedanjem STO z naslovom What future for the WTO? Trade and Gender: Empowering Women through Inclusive Supply Chains (Kakšna je prihodnost STO? Trgovina in spol: krepitev vloge žensk z vključujočimi dobavnimi verigami) (Ženeva, julij 2015) (18),

—

ob upoštevanju vse večjih mednarodnih prizadevanj za spodbujanje enakosti spolov s trgovinskimi politikami, kot so program Konference OZN za trgovino in razvoj o spolu in razvoju (19) (ki vključuje študije o vplivu trgovine na ženske, poučevalni sveženj o trgovini in spolu ter spletno usposabljanje o vzpostavitvi statusa „zagovornika enakosti spolov“) in 14 delovnih področij Svetovne banke, ki od leta 2016 vključujejo strategijo za enakost spolov;

—	ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega centra za trgovino in trajnostni razvoj z naslovom The Gender Dimensions of Global Value Chains (Vidiki enakosti spolov v globalnih vrednostnih verigah) iz septembra 2016 (20),

—	ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega centra za trgovino in trajnostni razvoj The Gender Dimensions of Services (Vidiki enakosti spolov v storitvah) iz septembra 2016 (21),

—	ob upoštevanju poročila Agencije OZN za ženske iz leta 2015 z naslovom Progress of the world’s women 2015-2016. Transforming economies, realising rights (Napredek žensk v svetu 2015–2016: preobrazba gospodarstev in uresničevanje pravic) (22),

—	ob upoštevanju dokumenta o stališčih delovne skupine WIDE+ za spol in trgovino EU iz leta 2017 z naslovom How to transform EU trade policy to protect women’s rights (Kako preoblikovati trgovinsko politiko EU, da bi zaščitili pravice žensk) (23),

—	ob upoštevanju študije iz leta 2016, ki ji je naročil Odbor za pravice žensk in enakost spolov Parlamenta, z naslovom Gender Equality in Trade Agreements (Enakost spolov v trgovinskih sporazumih) (24),

—	ob upoštevanju študije iz leta 2015, ki ji je naročil Odbor za mednarodno trgovino Parlamenta, z naslovom The EU’s Trade Policy: from gender-blind to gender-sensitive? (Trgovinska politika EU: od neupoštevanja do upoštevanja vidika enakosti spolov) (25),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0023/2018),

A.	ker člen 8 PDEU določa, da si Evropska unija v vseh svojih dejavnostih v Uniji ali zunaj nje prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med spoloma ter se bori proti diskriminaciji, med drugim na podlagi spola, ko opredeljuje in izvaja svoje politike in dejavnosti;

ker bi lahko trgovinska politika služila kot orodje za spodbujanje globalnih in evropskih vrednot, vključno z enakostjo med spoloma; ker trgovinski in naložbeni sporazumi ter politike EU niso nevtralni glede na spol, kar pomeni, da zaradi strukturnih neenakosti različno vplivajo na ženske in moške; ker se ženske srečujejo z omejitvami na podlagi spola, kot sta omejen dostop do virov in nadzor nad njimi, pravno diskriminacijo ter preobremenjenostjo zaradi opravljanja neplačanega negovalnega dela zaradi tradicionalnih vlog spolov;

ker bi morala enakost spolov ženske in moške zadevati v enaki meri; ker sta sodelovanje in partnerstvo med deležniki javnega in zasebnega sektorja na mednarodni in lokalni ravni ključna za spodbujanje sinergij, potrebnih za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ter povečanje ozaveščenosti o vprašanjih, kot so: lastninske pravice, dostop do financiranja, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ravnanje podjetij, vladne nabave, digitalna vrzel in kulturna pristranskost;

ker si trgovinske politike med drugim prizadevajo za trajnostno in enakomerno gospodarsko rast in razvoj, ki sta potrebna za zagotovitev zmanjšanja revščine, socialne pravičnosti ter dostojnih delovnih in boljših življenjskih razmer tako za ženske kot moške ter za zaščito pravic žensk; ker enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet nista samo vključena v vse cilje trajnostnega razvoja OZN, ampak sta tudi samostojen cilj; ker agenda ciljev trajnostnega razvoja priznava, da trgovina prispeva k spodbujanju trajnostnega in enakomernega razvoja ter bi lahko prispevala k spodbujanju najvišjih mednarodnih delovnih in okoljskih standardov ter človekovih pravic; ker je trgovinska politika EU pomemben del okvira ciljev trajnostnega razvoja, izrazit vidik spola pa je bistven del tega okvira, katerega cilj je zagotoviti pravičnejše in ugodne rešitve za vse; ker se lahko prek trgovinske politike prav tako povečajo možnosti za podjetništvo žensk, dostop do vajeništva in zaposlitve;

ker zapleten odnos med mednarodno trgovino in spolom zahteva dobro razumevanje delujočih sil, kar vključuje opredelitev, analizo in spremljanje gospodarske in socialne dinamike, ki so potrebni za razvoj učinkovite trgovinske politike za gospodarski razvoj, ki spodbuja tudi krepitev vloge žensk in enakost spolov; ker mora zato trgovinska politika upoštevati svoje neposredne in posredne vplive na spol ter posebne lokalne razmere, da se prepreči nastanek ali povečanje obstoječe vrzeli med spoloma in stereotipov ter da se proaktivno krepi enakost spolov; ker bi bilo treba uspeh trgovinske politike presojati tudi glede na to, ali pozitivno in enakovredno vpliva na ženske in moške;

F.	ker sta gospodarski razvoj in enakost spolov pogosto tesno povezana; ker je splošno znano, da družbe z nižjo ravnjo neenakosti spolov rastejo hitreje;

ker je učinek liberalizacije trgovine na posameznike odvisen tudi od njihove geografske lege in gospodarskega sektorja, v katerem so dejavni; ker med državami in znotraj držav obstajajo pomembne razlike, kar zadeva proizvodne strukture, stopnjo udeležbe žensk na trgu dela in sisteme socialnega varstva; ker ženske predstavljajo večino delavcev v sektorjih, kot so proizvodnja oblačil in tekstila, telekomunikacije, turizem, nega in oskrba ter kmetijstvo, kjer je v slabo plačanih formalnih in neformalnih zaposlitvah ali zaposlitvah z nizkim statusom običajno zaposlenih več žensk kot moških; ker lahko to privede do zlorab na delovnem mestu in diskriminacije, segregacije med spoloma v nekaterih vrstah poklicev in dejavnosti, vrzeli med spoloma pri plači in pogojih dela ter omejitev na podlagi spola pri dostopu do produktivnih virov, infrastrukture in storitev; ker lahko sporazumi o prosti trgovini povzročijo spremembe pri zaposlovanju in izgube, zlasti v sektorjih, povezanih z izvozom, v katerih so ženske pogosto večinska delovna sila; ker imajo zato ocene posameznih držav in posameznih sektorjev na podlagi spola pri načrtovanju trgovinskih sporazumov pomembno dodano vrednost;

H.	ker je bilo v EU leta 2011 od izvoza odvisno približno vsako deveto delovno mesto (11 %) žensk v EU;

I.	ker glede na študijo Komisije iz leta 2017 skoraj 12 milijonov žensk v EU zaseda delovna mesta, ki so odvisna od izvoza blaga in storitev v preostale dele sveta (26);

ker Konferenca OZN za trgovino in razvoj glede na študije na podlagi dejstev vztraja pri poudarjanju omejitev, s katerimi se soočajo ženske pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja trgovina, izvirajo pa iz dejavnikov, kot so pomanjkanje tehničnega usposabljanja za boljša delovna mesta, pomanjkanje javnih storitev za olajšanje gospodinjskih obveznosti ter omejen dostop do virov, vključno s posojili in zemljišči, informacij in omrežij ter nadzor nad njimi; ker Konferenca OZN za trgovino in razvoj na podlagi tega priporoča, naj ocene obravnavajo možni učinek trgovinskih politik na enakost spolov in krepitev vloge žensk na področjih, kot so zaposlovanje, mala podjetja, cene, produktivnost v kmetijstvu, samooskrbno kmetijstvo in migracije (27);

ker sedanja trgovinska politika EU in njena strategija „Trgovina za vse“temelji na treh ključnih načelih, in sicer učinkovitosti, preglednosti in vrednotah, vendar ne upošteva vidika enakosti spolov; ker je Komisija v pregledu strategije „Pomoč za trgovino“obnovila in razširila svojo zavezo na področju enakosti spolov in krepitve gospodarske vloge žensk ter navedla, da enakost spolov ni le temeljna človekova pravica, temveč je tudi ključnega pomena za gospodarski razvoj, tako da bo na voljo večina širokega nabora političnih orodij EU, da se poveča njihov skupni vpliv na rast in zmanjševanje revščine; ker bi morala EU v skladu z določbami Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zagotoviti podlago za uresničevanje enakosti med ženskami in moškimi, tako da bi ženskam zagotovila enak dostop do političnega, gospodarskega in javnega življenja ter izobraževanja, zdravstva in zaposlovanja, pa tudi enake možnosti na teh področjih;

ker trgovina in trgovinski sporazumi vplivajo na ženske kot na potencialne podjetnice, potrošnice, delavke in neformalne delavke; ker je prepoznavanje in boljše razumevanje učinkov trgovinske politike glede na spol nujno za zagotavljanje ustreznih odzivov politike; ker je treba za uresničitev tega cilja razviti ustrezno metodologijo, ki bi zagotovila redno ocenjevanje možnih učinkov trgovinske politike EU in sporazumov na enakost spolov in pravice žensk; ker bi morala Komisija opraviti po spolu ločeno kvantitativno raziskavo po sektorjih, kot so med drugim poslovanje, znanost in tehnologija; ker je EU trgovinske sporazume doslej sklepala brez izvedbe ocene njihovega učinka na ženske in enakost spolov; ker je Komisija sporočila, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum med Čilom in EU vključeval posebno poglavje o spolu in trgovini, kar je prvič za EU;

M.	ker vprašanja enakosti spolov in pravice žensk niso dovolj upoštevani v ocenah učinka trgovinskih sporazumov na trajnostni razvoj;

N.	ker lahko predhodna ocena učinka trgovinskih politik na enakost spolov prispeva h krepitvi vloge in dobrobiti žensk, hkrati pa pomaga zmanjšati obstoječa neskladja in preprečiti povečanje neenakosti spolov;

ker pregled veljavnih večstranskih in dvostranskih sporazumov EU pokaže, da 20 % sporazumov z neevropskimi trgovinskimi partnerji omenja pravice žensk in 40 % teh sporazumov vključuje sklicevanja s ciljem spodbujanja enakosti spolov; ker so sklicevanja na spodbujanje krepitve vloge žensk v teh sporazumih predvsem prostovoljnega značaja, če so zavezujoča, pa jih je nemogoče izvajati; ker nedavna raziskava Komisija kaže, da še vedno obstaja vrzel med spoloma, kar zadeva možnosti dostopa do zaposlitve; ker raziskava kaže, da bi se lahko svetovni BDP s krepitvijo vloge žensk povečal za 28 milijard USD do leta 2025 in da je to ob upoštevanju vloge žensk v skupnosti ključno tako z gospodarskega kot tudi s socialnega vidika in z vidika izkoreninjenja revščine;

ker mikro, mala in srednja podjetja tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju sestavljajo največji del zasebnega sektorja in zagotavljajo veliko večino delovnih mest; ker po podatkih Mednarodnega trgovinskega centra mikro, mala in srednja podjetja skupaj pomenijo 95 % vseh podjetij na svetu ter zagotavljajo približno 50 % svetovnega BDP in več kot 70 % vseh delovnih mest; ker je do 40 % mikro, malih in srednjih podjetij v lasti žensk, vendar ženske vodijo le 15 % izvoznih podjetij; ker po podatkih OECD ženske podjetnice še vedno pogosto zaslužijo od 30 do 40 % manj kot moški na enakem položaju (28);

ker se je z javno razpravo in odzivom Evrope na trgovinske sporazume, kot so čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) ter sporazum o trgovini s storitvami (TiSA), pokazala potreba po preglednih in vključujočih pogajanjih, v katerih bodo upoštevani resni pomisleki evropskih državljanov v številnih državah; ker se zaradi trgovinske politike EU ne bi smeli zniževati standardi EU in ker bi morale biti javne storitve vedno izključene iz trgovinskih pogajanj; ker bi moral biti vsak mehanizem za reševanje sporov oblikovan tako, da bi zagotavljal zmožnost posameznih vlad za zakonodajno urejanje v javnem interesu in služenje ciljem javne politike; ker je treba napredek pričakovati na drugih ključnih področij, kot je krepitev obveznosti v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij glede človekovih pravic; ker je v okviru globalnih vrednostnih verig potreben globalni celostni pristop k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic;

R.	ker so vodilna načela OZN o podjetništvu, trgovini in človekovih pravicah zavezujoča za vse države in vsa podjetja ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo;

S.	ker globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je Svet sprejel leta 2016, potrjuje, da je treba človekove pravice sistematično vključevati v vsa področja politike in institucije, vključno z mednarodno trgovino in trgovinsko politiko;

ker so cilji splošne sheme preferencialov (GSP) med drugim prispevati k izkoreninjenju revščine ter spodbujati trajnostni razvoj in dobro upravljanje; ker je shema GSP+ pogojena z zagotovitvijo ratifikacije in izvajanja 27 mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev, varovanju okolja in dobrem upravljanju s strani upravičenih držav v razvoju; ker je ključno redno spremljati njihovo izvajanje, po potrebi ukrepati in posebno pozornost nameniti enakosti spolov; ker Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk spada med konvencije v okviru sheme GSP+;

U.	ker več kot 40 % dela v kmetijstvu na svetovnem jugu opravijo ženske;

ker lahko širitev svetovne trgovine in vključitev držav v razvoju v globalne vrednostne verige pomeni tveganje za nastanek neenakosti med spoloma, kadar se te uporabljajo za proizvodnjo ekonomsko bolj konkurenčnih izdelkov; ker je bil tako številnim delavkam omogočen prehod iz neformalnega v formalni sektor; ker pravila o poreklu postajajo vse pomembnejša v okviru globalnih vrednostnih verig, v katerih proizvodnja zajema več držav; ker lahko bolj jasna in natančnejša pravila o poreklu pomenijo okvir za vzpostavitev popolne preglednosti in odgovornosti v dobavnih verigah, kar lahko pozitivno vpliva na ženske, zlasti tiste, ki delajo v sektorju oblačil;

W.	ker te nove, s trgovino povezane priložnosti za zaposlitev žensk v državah v razvoju znatno prispevajo k prihodkom gospodinjstev in zmanjšanju revščine;

ker so v sektorju oblačil zaposlene predvsem ženske; ker je pomembno spomniti, da je v požaru v Karačiju v Pakistanu septembra 2012 umrlo 289 ljudi, v požaru v tovarni Tazreen Fashions v Bangladešu istega leta je bilo 117 mrtvih in več kot 200 poškodovanih, leta 2013 pa je zaradi gradbene napake na zgradbi Rana Plaza, prav tako v Bangladešu, umrlo 1129 ljudi, poškodovanih pa je bilo okrog 2500, v vseh primerih pa je šlo za tovarne oblačil;

ker so delavci v izvoznih predelovalnih conah večinoma ženske; ker so v nekaterih državah izvozne predelovalne cone izvzete iz lokalnih zakonov o delu, prepovedujejo ali omejujejo sindikalne dejavnosti in delavcem ne zagotavljajo pravnega varstva, kar jasno krši temeljne standarde Mednarodne organizacije dela;

ker imajo javni in zasebni sektorji, civilna družba (zlasti organizacije za pravice žensk), socialni partnerji in sindikati znanje in potencial za prevzem ključne vloge pri oblikovanju in spremljanju trgovinske politike ter pri zbiranju podatkov, ki lahko seznanjajo o težavah, s katerimi se srečujejo ženske v zvezi z liberalizacijo trgovine, ob upoštevanju krepitve pravic žensk, krepitve njihove gospodarske vloge in spodbujanja podjetništva žensk;

AA.	ker dogodki, kot je mednarodni forum o ženskah in trgovini, ki ga je Evropska komisija organizirala 20. junija 2017, omogočajo, da številni gospodarski akterji in predstavniki civilne družbe izmenjajo in začnejo pobude na temo učinka trgovine na enakost spolov;

AB.	ker so večstranske platforme in medvladni forumi, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN in skupina Women20, ključni za spodbujanje razprav in ukrepov strokovnjakov v zvezi s spolom ter za zagotavljanje dobre podlage za dosego soglasja;

AC.

ker je treba javne storitve, sedanje ali prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena izključiti iz pogajanj ter s področja uporabe vseh trgovinskih sporazumov, ki jih sprejme Evropska unija (med drugim oskrba z vodo, komunalna ureditev, zdravstvo, nega, socialne storitve, sistemi socialne varnosti, izobraževanje, ravnanje z odpadki in javni promet); ker se je Evropska komisija zavezala, da bo zagotovila, da te storitve ostanejo v pristojnosti držav članic in da od vlad ni mogoče zahtevati privatizacije nobenih storitev, niti jim ni mogoče preprečiti, da v splošnem interesu kadar koli opredeljujejo, urejajo, zagotavljajo in podpirajo storitve;

AD.

ker lahko trgovina s storitvami in javno naročanje nesorazmerno vplivajo na ženske in ker javno naročanje ostaja orodje, s katerim lahko vlade dosežejo pozitiven učinek na prikrajšane skupine, zlasti ženske; ker se lahko zaradi privatizacije zdravstvenih in negovalnih storitev poveča neenakost, prav tako pa lahko ta negativno učinkuje na delovne pogoje številnih žensk; ker je v javnih storitvah ali sektorju javnih storitev zaposleno nadpovprečno število žensk, kot uporabnice teh storitev pa so ženske bolj kot moški odvisne od kakovostnih, cenovno ugodnih, dostopnih javnih storitev, ki temeljijo na povpraševanju, zlasti kar zadeva socialne storitve, kot sta otroško varstvo in oskrba vzdrževanih oseb; ker se zaradi zmanjševanja izdatkov v nacionalnih gospodinjstvih in zmanjševanja javnih storitev ter zviševanja cen breme oskrbe običajno skoraj izključno preloži na ženske, kar posledično ovira enakost med spoloma;

AE.

ker sistem pravic intelektualne lastnine prispeva h gospodarstvu EU, ki temelji na znanju; ker lahko določbe o pravicah intelektualne lastnine, povezane s patenti, ki prepovedujejo proizvodnjo generičnih zdravil, znatno vplivajo na posebne zdravstvene potrebe žensk; ker se ženske bolj kot moški zanašajo na cenovno ugoden dostop do zdravstvene oskrbe in zdravil ter na njihovo razpoložljivost, zlasti kar zadeva njihovo spolno in reproduktivno zdravje ter pravice; ker dostop do zdravil v državah, ki niso članice EU, ne bi smel biti ogrožen zaradi varstva pravic intelektualne lastnine;

AF.

ker le redke odločitve o trgovini in trgovinskih sporazumih sprejmejo ženske, saj pogajalske ekipe, parlamenti in vlade še zdaleč niso dosegli uravnotežene zastopanosti spolov; ker bi lahko uravnotežena zastopanost spolov v teh institucijah ne le privedla do boljšega vključevanja vprašanj enakosti med spoloma, ampak bi tudi povečala demokratično legitimnost odločanja;

AG.	ker imata Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje premalo človeških virov, da bi se zagotovila vključitev vidika spola v trgovinske politike EU in zlasti v celotni postopek trgovinskih pogajanj;

AH.	ker bi morala Evropska komisija pri oblikovanju pravnega okvira za razmeroma nova področja trgovinske politike, kot je elektronsko trgovanje, od začetka upoštevati njihov učinek na vloge spolov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter količino neplačanega dela;

AI.	ker je dokazano, da je trgovina s konfliktnimi minerali neposredno povezana z močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic, vključno s posilstvi in spolnim nasiljem nad ženskami in deklicami, delom otrok in suženjskim delom ter množičnim razseljevanjem;

I. Krepitev enakosti spolov na področju trgovine: splošne ugotovitve in cilji

poudarja, da mora EU izvajati trgovinsko politiko, ki temelji na vrednotah in vključuje visoko raven zaščite dela in okoljskih pravic ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma; opozarja, da morajo vsi trgovinski sporazumi EU vsebovati ambiciozna in izvedljiva poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju; poudarja, da v sporazumih EU trgovinske obveznosti ne bi smele nikoli imeti prednosti pred človekovimi pravicami, pravicami žensk ali okoljsko zaščito in bi morale upoštevati lokalno, socialno in gospodarsko okolje;

opozarja, da je v skladu s členom 8 PDEU enakost spolov trdno uveljavljena v vseh politikah EU; ugotavlja, da ta člen določa: „V vseh svojih dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami.“; poziva Komisijo, naj poveča skladnost med različnimi politikami, kot so trgovina, razvoj, kmetijstvo, zaposlovanje, migracije in enakost spolov;

poudarja, da je za pravične in vključujoče mednarodne trgovinske politike potreben jasen okvir, namenjen krepitvi položaja žensk in njihovih življenjskih in delovnih pogojev, enakosti spolov, varovanju okolja, izboljšanju socialne pravičnosti, mednarodne solidarnosti ter mednarodnega gospodarskega razvoja;

poudarja, da mora biti osnovni namen trgovinske politike spodbujanje vzajemno koristne gospodarske rasti; opozarja, da trgovinska politika sicer lahko spodbuja druge vrednote, za katere si na večstranskem prizorišču prizadeva Evropska unija, vendar obstajajo omejene možnosti za reševanje globalnih vprašanj prek trgovinske politike in trgovinskih sporazumov;

vztraja, da bi se lahko s pomočjo nove generacije trgovinskih sporazumov spodbujali ustrezni mednarodni standardi in pravni instrumenti, tudi s področja enakosti spolov, kot so konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pekinška izhodišča za ukrepanje, temeljne konvencije MOD in cilji trajnostnega razvoja;

poudarja, da v sporazumih EU trgovinske obveznosti ne bi smele nikoli imeti prednosti pred človekovimi pravicami; pozdravlja vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah in poziva države članice, naj sprejmejo in oblikujejo nacionalne akcijske načrte v skladu z njimi, ob upoštevanju pravic žensk in boja proti nasilju na podlagi spola; poziva Komisijo, naj trgovinska pogajanja uporablja za spodbujanje trgovinskih partnerjev EU k sprejetju nacionalnih akcijskih načrtov; podpira sedanja pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih, ki upošteva človekove pravice; poudarja, kako pomembno je, da je EU dejavno vključena v ta medvladni postopek, in poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo trgovinske partnerje, da konstruktivno sodelujejo pri teh pogajanjih;

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinske partnerice EU v celoti spoštovale člena 16 in 17 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, da bi se borili proti neenakostim med spoloma na področju socialnih in ekonomskih pravic;

opozarja, da so samo države članice pristojne za urejanje liberalizacije in njeno spreminjanje v storitve splošnega pomena, zato jih poziva, naj zaščitijo temeljne cilje, kot so enakost spolov, človekove pravice in temeljne svoboščine, javno zdravje ter socialni in okoljski standardi;

poudarja, da morajo vlade ohraniti možnost dodeljevanja sredstev za uresničevanje ženskih pravic in enakosti spolov, da se zagotovi vključujoča in trajnostna prihodnost družb; v zvezi s tem poudarja, kako zelo pomembno je, da se v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 17.15 spoštuje demokratični politični prostor partnerskih držav, da lahko sprejemajo predpise in odločitve, ki ustrezajo razmeram v teh državah, se odzivajo na zahteve svojega prebivalstva ter izpolnjujejo obveznosti glede človekovih pravic, pa tudi druge mednarodne obveznosti, med drugim na področju enakosti spolov;

10.

opozarja, da je pozval Komisijo, naj prepreči sistem reševanja sporov med vlagatelji in državo, in poudarja, da bi moral biti vsak mehanizem za reševanje sporov oblikovan tako, da bi zagotavljal zmožnost posameznih vlad do zakonodajnega urejanja v javnem interesu in služenja ciljem javne politike, vključno z ukrepi za spodbujanje enakosti med spoloma in za večje delovne, okoljske in potrošniške pravice;

11.

ugotavlja, da določbe o pravicah intelektualne lastnine na področju trgovine pogosto vplivajo na javno zdravje, zlasti na posebne zdravstvene potrebe žensk; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo določbe o pravicah intelektualne lastnine v trgovinskih sporazumih ustrezno upoštevale pravice žensk, zlasti glede na njihov vpliv na zdravje žensk, vključno z dostopom do cenovno ugodnega zdravstvenega varstva in zdravil; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata zaščito geografskih označb (GO) kot pomembno orodje za krepitev vloge žensk na podeželju; poleg tega poziva Komisijo, Svet in države članice, naj ponovno preučijo razširitev zaščite na nekmetijske proizvode, saj je EU že vključila zaščito nekmetijskih proizvodov z geografsko označbo v prostotrgovinske sporazume;

12.

opozarja, da so za cilje trajnostnega razvoja potrebni podatki, razčlenjeni po spolu, da se spremlja napredek pri doseganju vseh ciljev, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 5 o enakosti spolov; poudarja, da ni ustreznih podatkov o vplivu trgovine na enakost spolov, ter poziva, naj se zberejo zadostni in ustrezni podatki o vplivu trgovine, razčlenjeni po spolu; poudarja, da bi lahko tovrstni podatki omogočili določitev metodologije z jasnimi in merljivimi kazalniki na regionalni, nacionalni in sektorski ravni, izboljšanje analize in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da se za ženske in moške zagotovijo enake koristi od trgovine; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti kvantitativni in kvalitativni analizi razvoja delovne sile, razčlenjeni po spolu, lastništva sredstev in finančne vključenosti v sektorjih, na katere vpliva trgovina; spodbuja Komisijo, naj sodeluje z evropskimi in mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna banka, OZN, OECD in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), pa tudi z nacionalnimi statističnimi uradi, da se izboljša zbiranje in razpoložljivost takih podatkov; poziva EU in njene države članice, naj v predhodne in naknadne ocene učinka vključijo oceno vpliva trgovinske politike in sporazumov glede na spol, po državi in po sektorju; poudarja, da bi bilo treba v trgovinskih pogajanjih upoštevati rezultate analiz, narejenih na podlagi spola, upoštevati pozitivne in negativne učinke skozi ves proces, od pogajalske faze do izvajanja, ter sprejeti ukrepe za preprečevanje ali izravnavo morebitnih negativnih učinkov;

II. Krepitev enakosti spolov na področju trgovine: ugotovitve za posamezne sektorje in cilji

13.

poudarja, da morajo ostati storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena, vključno (a ne izključno) z vodo, socialnimi storitvami, sistemom socialne varnosti, izobraževanjem, ravnanjem z odpadki, javnim prometom in zdravstvenim varstvom, izključene s področja trgovinskih pogajanj in morajo spadati pod pristojnost vlad držav članic; poziva EU, naj zagotovi, da trgovinske in naložbene pogodbe ne bodo povzročile privatizacije javnih storitev, kar bi lahko vplivalo na ženske kot ponudnice ali porabnice storitev in povečalo neenakost med spoloma; poudarja, da je vprašanje javnega zagotavljanja socialnih storitev še posebej pomembno za enakost spolov, saj lahko spremembe v dostopu do teh storitev, plačilu zanje ter njihovi kakovosti privedejo do tega, da je neplačano negovalno delo neenakomerno porazdeljeno med spoloma; opozarja, da morajo vlade in nacionalni ter lokalni organi ohraniti polno pravico in zmožnost uvedbe, urejanja, sprejemanja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in omogočanjem splošnega dostopa od storitev splošnega pomena in storitev splošnega gospodarskega pomena;

14.

poudarja, da lahko trgovinske politike vplivajo na dostop do osnovnih zdravstvenih storitev in tako vplivajo na dostop do ciljev glede reproduktivnega in spolnega zdravja in z njim povezanih pravic ter na njegovo vključevanje v politike, programe in storitve na tem področju; zato poudarja, da je osnovna zdravstvena oskrba, zlasti dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic do storitev, izvzeta iz trgovinskih pogajanj, in ugotavlja, da ta spada v pristojnost držav članic;

15.

zahteva zavezujoče, izvršljive in učinkovite ukrepe za boj proti izkoriščanju in izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev žensk v izvozno naravnani industriji, v skladu s cilji za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za ženske v zadevnih državah in sektorjih, zlasti v sektorju oblačil, tekstila in kmetijstva, da se prepreči, da liberalizacija trgovine prispeva k negotovim delovnim pravicam in poveča razliko v plačah med spoloma; meni, da bi takšni ukrepi in vzpostavitev skupnih opredelitev omogočili jasnejše in bolj usklajeno ukrepanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, STO, ILO in OECD; meni, da je bangladeški trajnostni sporazum dober zgled in korak naprej pri vzpostavitvi mehanizma spremljanja, in poziva k doslednemu upoštevanju njegovih pogojev; v zvezi s tem poziva Komisijo, vse mednarodne akterje in vsa zadevna podjetja, naj se seznanijo z novimi smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v sektorju oblačil in obutve in jih spoštujejo;

16.

poziva k večji osredotočenosti na ženske, ki delajo v neformalnem sektorju, in priznanju potrebe po krepitvi dostojnih delovnih standardov za delavke v tem sektorju;

17.

poudarja, da običajno najbolj trpijo ženske in dekleta, saj je trgovina z ljudmi za izkoriščanje za delo tesno povezana s trgovino z ljudmi za spolno izkoriščanje;

18.

poudarja, da naraščanje izvoza kmetijskih proizvodov na splošno manj ugodno vpliva na ženske kot na moške, saj nastajajoči trendi kažejo, da mali kmetje, med katerimi so številne ženske, pogosto ne morejo konkurirati na čezmorskih trgih zaradi zakonov o dedovanju in ker nimajo dostopa do posojil, informacij, zemljišč in omrežij ter ne morejo izpolnjevati novih predpisov in standardov; ugotavlja, da si je treba posebej prizadevati za izboljšanje pozitivnega vpliva trgovine na ženske v kmetijskem sektorju, kjer so posebej ranljive, a imajo jasen potencial za krepitev svojega položaja; poudarja, da bi podjetjem v lasti žensk koristilo, če bi se odpravili stereotipi o ženskah, izboljšal dostop do trga in olajšal dostop do financiranja, tržnih informacij in omrežij ter izboljšala krepitev zmogljivosti in usposabljanja; ugotavlja, da bi lahko liberalizacija trgovine negativno vplivala na ženske v sektorjih, kot sta kmetijstvo in živilska predelava; v zvezi s tem poudarja, da ženske sicer prevladujejo v svetovni proizvodnji hrane (predstavljajo od 50–80 odstotkov svetovne delovne sile), a imajo v lasti manj kot 20 % zemlje, in da revnejše ženske zaradi vse večjega komercialnega povpraševanja po zemlji težko pridobijo ali ohranijo zanesljiv in pravičen dostop do nje; opozarja, da je treba preprečiti morebitni negativni učinek klavzul o pravicah intelektualne lastnine, na primer glede privatizacije semen, v trgovinskih sporazumih o prehranski suverenosti;

19.

poudarja, da ženske, ki delajo v samooskrbnem kmetijstvu, še težje ohranjajo prehransko suverenost, ker se v trgovinskih sporazumih v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin (konvencija UPOV) močno varujejo nove sorte rastlin;

20.

poudarja, da bi lahko uvoz kmetijskih proizvodov v EU oslabil tradicionalne male kmetije in s tem ogrozil preživljanje žensk;

21.

opozarja na pomen mikro, malih in srednjih podjetij v gospodarski strukturi EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira mikro, mala in srednja podjetja, s posebnim poudarkom na tistih, ki jih vodijo ženske, in ukrepih zanje; poziva EU in njene države članice, naj pri vzpostavljanju pomoči za izvoz posebno pozornost namenijo specialnemu položaju mikro, malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske, da bi izkoristila možnosti, ki jih nudijo sporazumi o prosti trgovini, in okrepila storitve, tehnologijo in infrastrukturo (na primer dostop do interneta), ki so še zlasti pomembne za krepitev položaja žensk ter mikro, malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske; poziva Komisijo, naj pomaga vzpostaviti partnerstva med podjetnicami v EU in podjetnicami v državah v razvoju;

III. Krepitev enakosti spolov na področju trgovine: ukrepi, potrebni na ravni EU

22.

vztraja, da lahko nekateri elementi trgovinske politike EU, kot so poglavja o trajnostnem razvoju in sistemi GSP+ ter njihovo spremljanje, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, pravicami delavcev in varstvom okolja; vztraja, da so v trgovinskih sporazumih EU potrebne zavezujoče in izvršljive določbe, s katerimi bi se zagotovilo spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, varstvom okolja in zaščito delavcev, ter da je trgovinska politika EU skladna s splošnimi cilji Unije o trajnostnem razvoju, zmanjšanju revščine in enakosti spolov;

23.

poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bodo cilji trajnostnega razvoja, zlasti cilj 5 o enakosti spolov, ter Strateško sodelovanje za enakost spolov v obdobju 2016–2019 v celoti odražali v trgovinskih politikah EU;

24.

obžaluje, da trgovinska strategija EU z naslovom Trgovina za vse ne obravnava enakosti spolov; pozdravlja dejstvo, da poročilo o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse z dne 13. septembra 2017 omenja vprašanje enakosti spolov v trgovini in pojasnjuje, da je za nosilce odločanja v EU nujno izboljšati razumevanje vpliva trgovinskih instrumentov na enakost spolov; poziva Komisijo, naj to razsežnost upošteva pri vmesnem pregledu strategije Trgovina za vse ter zagotovi, da se vidik spola vključi v trgovinsko in naložbeno politiko EU, saj bi to vsem povečalo splošne koristi od trgovinskih priložnosti; želi spomniti, da lahko trgovinska politika prispeva k spodbujanju enakosti spolov na mednarodni ravni, zato bi jo bilo treba uporabiti kot orodje za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za ženske pod enakimi pogoji kot za moške, na primer s prizadevanji za zmanjšanje razlik v plačah med spoloma prek ustvarjanja kakovostnih delovnih mest za ženske;

25.

poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo, da imajo določbe javnih naročil, če so vključene v trgovinske sporazume EU, pozitiven vpliv, nenazadnje z vidika spolov; poziva Komisijo, naj še nadalje podpira mikro, mala in srednja podjetja pri dostopu do javnih naročil in naj razvija posebne ukrepe za ta podjetja, ki so v lasti žensk; poziva k vključitvi določb, namenjenih poenostavitvi postopkov in povečanju preglednosti za ponudnike, vključno s tistimi iz tretjih držav; poziva k nadaljnjemu spodbujanju družbeno in okoljsko odgovornih javnih naročil, ob upoštevanju cilja o zagotavljanju enakega obravnavanja žensk in moških, enakega plačila za moške in ženske ter o spodbujanju enakosti spolov na podlagi izkušenj, pridobljenih s programom „Chile Compras“glede pravil v zvezi s trajnostnimi javnimi naročili;

26.

poziva Komisijo in Svet, naj v trgovinskih sporazumih spodbujata zavezo za sprejemanje, ohranjanje in učinkovito izvajanje zakonov, predpisov in politik o enakosti spolov, vključno s potrebnimi aktivnimi ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in krepitve vloge žensk na vseh ravneh;

27.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo prvič v EU zagotovila vključitev posebnega poglavja o spolu in trgovini v trgovinska pogajanja za posodobitev sedanjega pridružitvenega sporazuma med Čilom in EU; poudarja, da ga je treba obvestiti o vsebini tega poglavja; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata vključitev posebnega poglavja o enakosti spolov v trgovinske in naložbene sporazume EU in se pri tem opreta na obstoječe primere, kot sta prostotrgovinska sporazuma Čile-Urugvaj in Čile-Kanada, in naj zagotovita, da izrecno vključuje prizadevanja za spodbujanje enakosti spolov in krepitve vloge žensk; poziva k spodbujanju mednarodnih zavez na področju pravic žensk, enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov in krepitve vloge žensk v vse trgovinske sporazume EU, ki temeljilo na pekinških izhodiščih za ukrepanje in na ciljih trajnostnega razvoja; poziva, naj se v te trgovinske sporazume vključijo določbe, ki zagotavljajo, da njihove institucionalne strukture jamčijo za redne revizije o skladnosti, obsežne razprave in izmenjavo informacij in najboljših praks na področju enakosti spolov in trgovine, med drugim z vključevanjem žensk in strokovnjakov za enakost spolov na vseh ravneh zadevnih javnih uprav, vključno s trgovinskimi pogajalskimi skupinami, skupnimi odbori, strokovnimi skupinami, nacionalnimi svetovalnimi skupinami, skupnimi posvetovalnimi odbori in organi za reševanje sporov;

28.

poziva Komisijo, Svet in države članice, naj spodbujajo sporazume na večstranski ravni, da se razširi zaščita, ki jo zagotavljajo zakoni EU, ki upoštevajo različnost spolov, kot je uredba o konfliktnih mineralih;

29.

poziva Evropsko investicijsko banko (EIB), naj zagotovi, da gospodarske družbe, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira EIB, upoštevajo načelo enakega plačila in preglednosti plač ter načelo enakosti spolov, kot je določeno v Direktivi 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29);

30.

je prepričan, da je Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zelo pomembna za vsa področja politike, tudi za trgovino; poudarja, da so k tej konvenciji pristopile vse države članice EU; zato poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume vključi sklicevanje na to konvencijo, naj sprejme ukrepe za pristop EU k tej konvenciji in za njeno ratifikacijo; poziva države članice, naj vključijo načelo enakosti spolov v svoje pravne sisteme, naj odpravijo vse diskriminacijske zakone in sprejmejo zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo žensk;

31.

poziva EU, naj zagotovi, da so določbe, ki temeljijo na temeljnih delovnih standardih in konvencijah Mednarodne organizacije dela vključene v trgovinske sporazume; poziva Komisijo, naj si z državami članicami prizadeva za ratifikacijo in izvajanje teh konvencij, zlasti Konvencije št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu in Konvencije št. 156 o delavcih z družinskimi obveznostmi, saj rešujejo potrebe delavcev po vsem svetu, ter naj poskrbi, da bodo socialne pravice, nediskriminacija in enaka obravnava vključene v trgovinske sporazume; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj si v okviru Mednarodne organizacije dela še nadalje prizadevajo za izvajanje teh konvencij in krepitev mednarodnih delovnih standardov za dostojno delo v globalnih vrednostnih verigah, s posebno pozornostjo do žensk; opozarja, da učinkovito izvajanje teh standardov in konvencij pozitivno vpliva na delovne pogoje žensk v EU in tretjih državah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da trgovinski sporazumi med EU in drugimi partnericami prispevajo k izkoreninjanju praks, kot je izkoriščanje delavcev, zlasti žensk;

32.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da socialni in okoljski standardi, zlasti pravice delavcev, določene v prostotrgovinskih sporazumih in avtonomnih ureditvah, veljajo na celotnem ozemlju trgovinskih partneric in zlasti v conah izvozne proizvodnje;

33.

poudarja, da je pomembno spremljati izvajanje evropske splošne sheme preferencialov (GSP) in sistemov GSP+, zlasti v zvezi z uporabo temeljnih konvencij; poudarja, da konvencije GSP+ vključujejo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, Konvencijo št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in delu ter Konvencijo št. 100 o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti; poudarja, da spoštovanje in izvajanje teh konvencij prispevata k večji enakosti spolov; priznava, da so sistemi GSP in GSP + dragoceno orodje za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic; poziva Komisijo, naj najde načine za izboljšanje teh sistemov prek večjega pogojevanja za odpravo pravne diskriminacije žensk ter naj še nadalje gospodarske spodbude veže na učinkovito sprejemanje, izvajanje in ustrezno spremljanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter okoljskih in delovnih konvencij, ki so še posebej pomembne za ženske; v zvezi s tem pozdravlja vmesno oceno sistemov GSP, ki jo je opravila Komisija;

34.

poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v pogajanjih na ravni STO zagotovijo: da se ustrezno upošteva enakost spolov pri pripravi novih pravil in sporazumov ter pri izvajanju in pregledovanju obstoječih sporazumov, vključenih v mehanizem za pregled trgovinske politike STO, večjo preglednost celotnega postopka pogajanj na ravni STO ter da bodo vsa sedanja in prihodnja pogajanja na področjih, kot so kmetijstvo, ribištvo, storitve in elektronsko trgovanje, upoštevala vidik enakosti spolov; nadalje poziva Komisijo, Svet in države članice, naj ščitijo in spodbujajo boljši položaj žensk v globalnih vrednostnih verigah (naj kar najboljše izkoristijo orodja STO, kot je sporazum o olajševanju trgovine), naj razvijajo programe za izgradnjo zmogljivosti in organizirajo redne strokovne razprave in izmenjavo dobrih praks, naj podpirajo sprejemanje ukrepov v okviru upravne strukture STO, povezanih s spolom, natančneje, naj zagotovijo, da ima sekretariat STO tehnične zmogljivosti za pripravo analiz trgovinskih pravil z vidika spola (vključno s sredstvi za izvajanje ocen učinka enakosti spolov v vseh fazah dela, kot so npr. kvantitativne študije žensk, ki koristijo tehnično pomoč); nazadnje poziva Komisijo, Svet in države članice, naj uporabijo orodja STO za reševanje vprašanj enakosti spolov, tako v svoji sodni praksi kot v tekočih trgovinskih pogajanjih, ter naj v prizadevanjih za vključujočo mednarodno trgovino ter pravic žensk in enakopravnost podpre izboljšano sodelovanje med STO in drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Agencija OZN za ženske in Mednarodna organizacija dela;

35.

poziva Komisijo, naj podpre mednarodna prizadevanja za vključevanje vidika enakosti spolov v trgovinsko politiko in programe, kot je pobuda She Trades (Ona trguje) Mednarodnega trgovinskega centra (ITC), katere cilj je do leta 2020 povezati milijon podjetnic s trgi (30), ter v zvezi s tem spodbuja mednarodno izmenjavo najboljših praks na področju politik in programov, ki upoštevajo vidik spola, v okviru organizacij in organov, kot so STO, ITC in OZN;

36.

poziva Komisijo, naj okrepi družbeno odgovornost podjetij in primerno skrbnost v prostotrgovinskih sporazumih, v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami OECD o potrebni skrbnosti; poziva EU, naj okrepi družbeno odgovornost podjetij in naj pri prostotrgovinskih sporazumih upošteva primerno skrbnost, ter spodbuja STO, naj v svoji trgovinski politiki upošteva načelo enakosti spolov; prav tako poudarja, da je treba to vprašanje obravnavati v okviru drugih mednarodnih in večstranskih organizacij in forumov, kot so OZN, Svetovna banka in OECD; opozarja, da je Parlament leta 2010 zahteval, da podjetja objavijo svoje bilance stanja na področju družbene odgovornosti, in pozval k uvedbi zahtev glede primerne skrbnosti za vsa podjetja in k utrditvi pojmovanja družbene odgovornosti podjetij; zato pozdravlja dejstvo, da se od velikih podjetij zahteva, da razkrijejo nefinančne informacije in informacij o raznolikosti za leto 2017, v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju;

37.

poudarja, da je treba okrepiti kodekse ravnanja, oznake in sheme pravične trgovine ter jih uskladiti z mednarodnimi standardi, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, globalni dogovor OZN ter smernice OECD za večnacionalna podjetja;

38.

poziva EU, naj zagotovi, da imajo sekretariati institucij EU, ki so odgovorni za trgovinske politike in pogajanja, znanje in tehnične zmogljivosti, da vidik spola vključijo v celotni postopek pogajanj, od zasnove do izvajanja in presoje; pozdravlja vzpostavitev kontaktne točke za enakost spolov v okviru GD za trgovino, odgovorne za spremljanje, ali se vidik enakosti spolov upošteva pri trgovinskih sporazumih EU, in za zagotavljanje vključevanja načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU; poziva EU, naj omogoči usposabljanje o enakosti spolov ali naj izkoristi usposabljanje, ki se zagotavlja na primer v okviru Konference OZN za trgovino in razvoj, da se zagotovi, da se bodo uradniki in pogajalci zavedali vprašanj v zvezi z enakostjo spolov in trgovino; poziva države članice, naj na ministrstvih za trgovino zaposlijo ženske na vseh ravneh; poziva mednarodne organizacije, kot so STO, Svetovna banka, MDS in MOD, naj spodbujajo enako zastopanost žensk v svoji notranji sestavi, zlasti na vodilnih položajih; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj se aktivno vključijo v prizadevanja za organizacijo rednih razprav in dejavnosti v zvezi s spolom in trgovino ter naj jih podpirajo;

39.

poziva Komisijo in Svet, naj v trgovinskih sporazumih spodbujata zavezo za večjo udeležbo žensk v organih odločanja, tako v javnem kot v zasebnem sektorju;

40.

poziva Komisijo in Svet, naj se pogajata pregledno, naj v celoti upoštevata najboljše prakse, pridobljene pri drugih pogajanjih, in zagotovita, da se v vseh pogajalskih fazah Parlament redno in pravočasno obvešča; poziva k pogajalskim skupinam z uravnoteženo zastopanostjo spolov, da se v trgovinskih sporazumih v celoti upoštevajo vsi vidiki spola; poziva EU in države članice, naj zagotovijo vključujoče sodelovanje v trgovinskih posvetovanjih, tako na ravni EU kot na ravni STO, tudi organizacijam za pravice žensk, sindikatom, podjetjem, civilni družbi in organizacijam za razvoj, in naj povečajo preglednost za evropske državljane s predložitvijo pobud in objavljanjem informacij, pomembnih za pogajanja;

41.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se pri njihovem razvojnem sodelovanju posebna pozornost posveča enakosti spolov in da je ta vidik vključen v vse programe pomoči, zlasti programe, povezane s strategijo za pomoč trgovini; poziva EU, naj omogoči večjo razpoložljivost sredstev za programe sodelovanja, povezane z enakostjo spolov in poklicnim usposabljanjem za ženske; poziva Komisijo, naj finančno in z izgradnjo zmogljivosti podpre najmanj razvite države, da se poveča skladnost trgovine, razvoja in človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; poudarja, da je treba zmanjšanje davčnih prihodkov zaradi zmanjšanja tarif obravnavati v okviru agende za trajnostni razvoj in njenega financiranja;

42.

poziva Komisijo, naj spodbuja žensko podjetništvo v državah v razvoju, zlasti v državah, kjer imajo ženske bolj omejen dostop kot moški do posojil, infrastrukture in proizvodnih sredstev;

43.

poziva Komisijo, naj oceni možnost oblikovanja programov predvajeniškega usposabljanja, ki bi izvajalcem, delodajalcem, strokovnim delavcem in drugim deležnikom v industriji omogočali, da se medsebojno povezujejo po vsej EU in se učijo iz najrazličnejših uspešnih programskih modelov, ter v končni fazi za vzpostavitev ugodnih pogojev za sodelovanje žensk v priložnostih, ki jih ponujajo prostotrgovinski sporazumi;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj združijo svoja prizadevanja za prilagoditev politik na področjih, kot so izobraževanje in poklicno usposabljanje, da se pri porazdelitvi zaposlitvenih priložnosti, ki jih ponuja izvoz, spodbuja večja enakost med spoloma;

45.

poziva Komisijo in Svet, naj v trgovinskih sporazumih spodbujata zavezo izvajanja dejavnosti dvostranskega sodelovanja, namenjenih izboljšanju zmogljivosti in pogojev žensk, da bi lahko v celoti izkoristile priložnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi, in naj ustanovita skupni odbor za trgovino in enakost spolov, ki bo olajšal sodelovanje ter nadzoroval njegovo izvajanje, pri tem pa zagotavljal ustrezno udeležbo zasebnih deležnikov, vključno s strokovnjaki in organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področju enakosti spolov in krepitve položaja žensk, ter poskrbel za široko zastopanost po skupnostih in sektorjih, z dostopnimi sredstvi za posvetovanje (kot so spletne razprave), ki presegajo strukturirani dialog;

46.

poziva Komisijo, naj nadalje preuči, kako lahko politike in trgovinski sporazumi EU spodbujajo krepitev gospodarske vloge žensk in udeležbo žensk na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, ter kako naj se odpravijo vrzeli med spoloma pri dostopu do novih tehnologij in njihovi uporabi;

o o

47.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.

(2) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(3) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

(4) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.

(5) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.

(6) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 38.

(7) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.

(8) UL C 66, 21.2.2018, str. 30.

(9) UL C 76, 28.2.2018, str. 93.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0298.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0330.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0354.

(14) Program OZN za razvoj, Africa Human Development Report 2016 (Poročilo o človekovem razvoju v Afriki iz leta 2016), http://www.undp.org/content/dam/undp/library/corporate/HDR/Africa%20HDR/AfHDR_2016_lowres_EN.pdf?download.

(15) Tehnično poročilo OECD http://www.oecd.org/gender/Enhancing%20Women%20Economic%20Empowerment_Fin_1_Oct_2014.pdf.

(16) http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1632.

(17) https://www.wto.org/english/forums_e/parliamentarians_e/ipuconf2016_e.htm.

(18) https://www.wto.org/english/tratop_e/devel_e/a4t_e/global_review15prog_e/global_review15prog_e.htm.

(19) http://unctad.org/en/Pages/DITC/Gender-and-Trade/Trade,-Gender-and-Development.aspx.

(20) https://www.ictsd.org/sites/default/files/research/the_gender_dimensions_of_global_value_chains_0.pdf.

(21) https://www.ictsd.org/sites/default/files/research/the_gender_dimensions_of_services.pdf.

(22) http://progress.unwomen.org/en/2015/pdf/unw_progressreport.pdf.

(23) https://wideplus.org/2017/06/25/wide-gender-and-trade-position-paper-is-available/.

(24) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/571388/IPOL_STU(2016)571388_EN.pdf.

(25) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/549058/EXPO_IDA(2015)549058_EN.pdf.

(26) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/june/tradoc_155632.pdf.

(27) Implementing gender-aware ex ante evaluations to maximize the benefits of trade reforms for women (Izvajanje predhodnih ocen, ki upoštevajo vidik spola, za čim večje povečanje koristi trgovinskih reform za ženske), http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/presspb2016d7_en.pdf.

(28) Osnovno poročilo OECD z naslovom Enhancing Women’s Economic Empowerment through Entrepreneurship and Business Leadership in OECD Countries (Krepitev ekonomske vloge žensk s podjetništvom in vodenjem podjetij v državah OECD) iz leta 2014: http://www.oecd.org/gender/Enhancing%20Women%20Economic%20Empowerment_Fin_1_Oct_2014.pdf.

(29) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

(30) http://www.intracen.org/itc/women-and-trade/SheTrades/.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/24

P8_TA(2018)0067

Regije EU, ki zaostajajo v razvoju

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju (2017/2208(INI))

(2019/C 162/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 174, 175 in 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o vplivu proračunskih omejitev za lokalne in regionalne oblasti glede izdatkov strukturnih skladov EU v državah članicah (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020 (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU (8),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. aprila 2017 o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo – poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju (SWD(2017)0132),

—	ob upoštevanju predhodnih pogojenosti za strategije pametne specializacije,

—	ob upoštevanju sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, ki ga je Komisija objavila 9. oktobra 2017,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ribištvo (A8-0046/2018),

ker je dolga gospodarska kriza na območju EU negativno vplivala na gospodarsko rast na regionalni ravni, čeprav je kohezijska politika s približno tretjino proračuna EU prispevala h krepitvi rasti in ustvarjanju delovnih mest ter k zmanjšanju razlik med regijami v EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra ponovno preuči možnosti regionalnega in nacionalnega sofinanciranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter njegovega učinka na nacionalne javne primanjkljaje;

ker je kohezijska politika, ki se izvaja prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, glavna politika EU za naložbe, rast in razvoj, ki je usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter katere cilj je zmanjšati gospodarske, socialne in ozemeljske razlike med regijami, spodbujati konvergenco ter s tem izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov;

ker so glavni cilji Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada za obdobje 2014–2020 naložbe, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest ter so namenjene krepitvi trga dela, regionalnih gospodarstev in evropskega teritorialnega sodelovanja ter izboljšanju čezmejnega, mednarodnega in medregionalnega sodelovanja znotraj Evropske unije, nenazadnje pa tudi zmanjšanju razvojnih razlik med posameznimi regijami Evrope;

ker po podatkih iz poročila Komisije o regijah, ki zaostajajo v razvoju, 47 regij, ki pripadajo 8 državam članicam, zaostaja v razvoju; ker poročilo lahko pripomore k boljšemu razumevanju zapletenosti izzivov, s katerimi se soočajo regije, ki zaostajajo v razvoju, in bi torej moralo biti na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

E.	ker ima kohezijska politika v vseh regijah, ki zaostajajo v razvoju, pomembno vlogo, in v večini teh regij zajema zelo visok delež javnih naložb;

F.	ker so v regijah, ki zaostajajo v razvoju, stopnje produktivnosti, zaposlenosti in obiskovanja šole nižje kot v drugih regijah iste države članice;

ker Evropska komisija v svojem poročilu razlikuje dve vrsti regij, ki zaostajajo v razvoju: „regije z nizko rastjo“, med katere sodijo manj razvite regije in regije v tranzitu, ki se v obdobju 2000–2013 niso približale povprečju EU, v državah članicah, katerih BDP na prebivalca po standardu kupne moči je bil v letu 2013 nižji od povprečja EU, kar pomeni skoraj vse manj razvite regije in regije v tranzitu v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, in „regije z nizkim dohodkom“, med katere sodijo vse regije, katerih BDP na prebivalca po standardu kupne moči je bil v letu 2013 nižji od 50 % povprečja EU, kar pomeni številne manj razvite regije v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji;

H.	ker regije z nizko rastjo v primerjavi z regijami z nizkimi dohodki, ki na splošno ohranjajo svoj razvojni potencial, trpijo zaradi gospodarske stagnacije, zlasti zaradi upada javnih in zasebnih naložb;

I.	ker regije, ki zaostajajo v razvoju, v primerjavi z drugimi regijami bolj trpijo zaradi pomanjkanja javnih in zasebnih naložb, kar je povezano tudi s potrebo po spoštovanju obveznosti vračanja javnega dolga, ki jih nalaga pakt za stabilnost;

J.	ker je v regijah, ki zaostajajo v razvoju, pogosto zaznati pomanjkanje strukturnih reform, kar zmanjšuje učinek že tako omejenih javnih naložb;

K.	ker imajo regije, ki zaostajajo v razvoju, močno pomanjkljivo infrastrukturo na področju javnega prevoza, gospodarstva in energetike in potrebujejo učinkovitejše in uspešnejše naložbe;

L.	ker Komisija meni, da je potrebna tesnejša povezava med kohezijsko politiko in priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra;

M.	ker se regije, ki zaostajajo v razvoju, in zlasti regije z nizkimi dohodki, pogosto soočajo z množičnim odseljevanjem mladih in kvalificiranih delavcev, ki so nujni vir gospodarskega in družbenega oživljanja teh območij, zato so te regije manj privlačne z vidika zaposlovanja in naložb;

N.	ker bi bilo treba pojma regije z nizkimi dohodki in regije z nizko rastjo natančneje opredeliti

O.	ker je ozaveščenost končnih uporabnikov o regionalnih in lokalnih programih, ki jih financira EU, bistvena ne glede na ravni financiranja v določeni regiji;

ker sta dobro upravljanje in učinkovita javna uprava v regijah, ki zaostajajo v razvoju, potrebna, saj znatno prispevata k ustvarjanju pogojev za gospodarsko rast; ker bi zmanjšanje prevelikega števila pravil in nadzora ter dolžine in zapletenosti postopkov, pa tudi boljša uporaba orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, prispevali k povečanju učinkovitosti in dobrega upravljanja v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

Q.	ker imajo na podlagi sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji regije, ki zaostajajo v razvoju, najnižji evropski indeks kakovosti upravljanja, kar pomeni, da je učinek javni uprav manjši;

R.	ker so za dobro poučeno, preglednejše, nepristransko in pravičnejše politično odločanje pomembni zanesljivi, posodobljeni in razčlenjeni številčni in statistični podatki;

S.	ker bi bilo treba v regijah, ki zaostajajo v razvoju, zmanjšati ovire za rast in infrastrukturne vrzeli;

T.	ker se mala in srednja podjetja v regijah, ki zaostajajo v razvoju, financirajo z veliko višjimi obrestnimi merami in ker ta podjetja težje pridobijo bančna posojila za sofinanciranje projektov evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

U.	ker v štirih od petih regij, ki zaostajajo v razvoju, najmanj 25 % prebivalcev živi v mestu ali na območju, od koder se vsak dan vozijo v mesto (funkcionalno mestno območje), in ker v eni od petih regij, ki zaostajajo v razvoju, živi več kot 50 % prebivalcev na funkcionalnem mestnem območju;

ker tradicionalne dejavnosti, kot so mali obrtni ribolov ali malo obrtno kmetijstvo, opredeljujejo identiteto in način življenja na večini obalnih in podeželskih območij v regijah, ki zaostajajo v razvoju, in so gospodarsko, ozemeljsko in družbeno pomembne; ker so razvojne strategije potrebne za povečanje zmožnosti za zadržanje in pritegnitev talentov, sprejetje novih tehnologij in spodbujanje novih naložb;

pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila delovni dokument svojih služb o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo – poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju; poudarja, da so v poročilu predlagane nekatere pozitivne rešitve za podpiranje gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in ustvarjanja delovnih mest v teh regijah; nadalje poudarja, da analiza o njihovi konkurenčnosti pomembno prispeva k prihodnjim razpravam o kohezijski politiki;

pozdravlja izvajanje pilotnih pobud za regije, ki zaostajajo v razvoju, v dveh regijah v Romuniji in dveh regijah na Poljskem (v slednjih s podporo Svetovne banke), zlasti z opredelitvijo strateških prednostnih nalog ter konkretnih, hitro izvedljivih ukrepov; z zanimanjem pričakuje objavo rezultatov:

poudarja, da je kohezijska politika bistvena za zagotavljanje in spodbujanje javnih in zasebnih naložb v vseh regijah EU, in sicer neposredno ali z ustvarjanjem ugodnih pogojev za naložbe; poudarja, da mora EU kot celota za spodbujanje splošno usklajenega razvoja izvajati ukrepe za okrepitev svoje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, s katerimi bo zmanjšala razlike v stopnji razvoja v različnih regijah in zaostalost regij, ki najbolj zaostajajo v razvoju;

poziva Komisijo, naj opredeli regije, ki zaostajajo v razvoju, na ravni NUTS III, na podlagi splošnih gospodarskih in družbenih razmer, in naj natančneje usmerijo financiranje teh območij v skladu s programskimi ciklusi evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

poziva Komisijo in države članice, naj za različne regije, ki zaostajajo v razvoju, oblikujejo prilagojene strategije, programe in ukrepe, ob upoštevanju teženj in podregijskih neenakosti, saj se poti, po katerih regij z nizkimi dohodki in regij z nizko rastjo, ter izzivi, s katerimi se soočajo, zelo razlikujejo glede na njihove posebnosti, pri čemer naj uporabijo strategijo pametne specializacije, pospešijo njihovo konvergenco in zagotovijo najboljše rešitve za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast in trajnostni razvoj na teh območjih; meni, da bi bilo treba te strategije, programe ali ukrepe uskladiti z agendo za mesta, saj te regije niso le podeželska območja;

poudarja, da je brezposelnost, zlasti mladih, še vedno izjemno visoka ter poleg nizke stopnje razvoja malih in srednjih podjetij ter naložb vanje eden najhujših in najbolj perečih problemov v veliki večini regij, ki zaostajajo v razvoju; poudarja, da so srednje- in višješolsko izobraževanje, strokovno usposabljanje na delu in prenos znanja bistveni za boj proti zaskrbljujoči ravni brezposelnosti in razširjenemu odseljevanju mladih iz teh regij; poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja ter večjih naložb glede na potrebe in razvoj malih in srednjih ter družinskih podjetij; meni, da vključitev mladih vodi k večji uspešnosti, saj imajo pogosto inovativne rešitve;

ugotavlja, da delovna sila, ki je izobražena in usposobljena v skladu s potrebami regionalnega gospodarstva, močno vpliva na konkurenčnost, produktivnost in privlačnost trga dela, ki se nato lahko razvije v okolje rasti in odprtosti za javne in zasebne naložbe; meni, da bi bilo treba v tem okviru upoštevati sedanje razmere v regijah, ki zaostajajo v razvoju, zlasti negativno stopnjo migracij in njen negativen vpliv na zaposlovanje; poudarja vlogo, ki jo v regijah, ki zaostajajo v razvoju, imata kmetijstvo in ribištvo, saj prek spodbujanja družinskih podjetij in ustvarjanja delovnih mest ter lajšanja družbene vključenosti zagotavljata oskrbo s hrano in prehransko varnost;

ugotavlja, da je postala diverzifikacija za kmete in ribiče nujna, zlasti v regijah, ki zaostajajo v razvoju, saj omogoča dodatne vire dohodka in spodbuja gospodarsko in okoljsko trajnostne dejavnosti; vendar ugotavlja, da diverzifikacija ne more nadomestiti bolj tradicionalnih dejavnosti, kot je trajnostno ribištvo; spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj podpirajo projekte modrega gospodarstva in podobne projekte ter tako pomagajo ljudem v regijah, ki zaostajajo v razvoju, da razvijejo okoljsko trajnostne vire dohodkov;

upa, da se bodo pri izvajanju strategije EU 2020 na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, pa tudi prihodnje dolgoročne strategije EU in njenih ciljev, še nadalje ustrezno upoštevale posebne potrebe regij, ki zaostajajo v razvoju, s poudarkom na stalnem zaostanku v infrastrukturi in razvoju človeškega kapitala, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi stopnji zgodnje opustitve šolanja in njenim negativnim posledicam za zaposlovanje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči učinek morebitnega povečanje stopnje sofinanciranja Evropskega socialnega sklada v prihodnjem finančnem obdobju;

10.

meni, da je treba pri načrtovanju in izvajanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov najti pravo ravnovesje med strukturnimi ukrepi, socialnimi politikami in industrijskimi politikami, da bi spodbudili gospodarsko rast, trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest, in sicer s kombiniranjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov ter s pritegnitvijo finančne podpore, s čimer bi prispevali k obravnavanju preostalih pomanjkljivosti; v zvezi s tem poudarja, da bi finančni instrumenti z nižjim tveganjem lahko imeli prednost pred tistimi z višjim tveganjem, kjer gospodarski obeti to dopuščajo;

11.

poudarja, da lahko kohezijska politika služi kot korektivni instrument za popravo vrzeli in neravnovesij na področju konkurenčnosti ter makroekonomskih neravnovesij med regijami ter omogoči oblikovanje privlačnega in trajnostnega okolja za podjetja in državljane; poudarja, da so v regijah z nizko rastjo največje ugotovljene težave dostop do kredita, zagotavljanje spoštovanja pogodb in zaščita manjšinskih naložb, medtem ko so v regijah z nizkimi dohodki največja težave odprava nesolventnosti, dobava električne energije ter zagotavljanje spoštovanja pogodb;

12.

ugotavlja, da so regije, ki zaostajajo v razvoju, pod velikim migracijskim pritiskom; meni, da je prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov za reševanje tega vprašanja lahko uspešen le, če se dejansko spoštuje tudi načelo solidarnosti; meni, da morajo biti begunci in migranti pod mednarodno zaščito deležni ustreznega usposabljanja in izobraževanja, da se bodo lahko vključili na trg dela;

13.

ugotavlja, da so številne težave regij, ki zaostajajo v razvoju, podobne težavam v najbolj oddaljenih regijah; zato pozdravlja strategijo, ki jo Komisija predlaga v sporočilu z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (9);

14.

meni, da bi lahko v okviru kohezijske politike uporabili merila demografskega in socialnega razvoja, kot je na primer indeks regionalnega socialnega napredka, ter okoljska in druga merila, in jih poleg BDP vključili v prihodnja poročila Komisije o regijah, ki zaostajajo v razvoju, da bi zagotovili, da bodo te regije izpolnile svoj potencial;

15.

poudarja negativne posledice gospodarske in finančne krize, zlasti za regije z nizko rastjo, zaradi česar se je zmanjšala rezerva proračunskih politik, kar je povzročilo omejevanje javnih naložb; na drugi strani podarja pomen zmanjšanja dolga za odpravo proračunskega primanjkljaja in prilagajanje javnih naložb zahtevam glede rasti;

16.

meni, da ima kohezijska politika pozitivni učinek na ustvarjanje rasti in zaposlovanje; poudarja, da bi bilo treba v največji možni meri izvrševati enotno stališče o Paktu za stabilnost in rast, in sicer kar zadeva prožnost pri cikličnih pogojih, strukturnih reformah in javnih naložbah, usmerjenih v izvajanje glavnih strukturnih reform in podobnih projektov, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020; priznava, da je treba pojasniti kontekst in področje izvajanja strukturnih reform v okviru kohezijske politike; vendar ugotavlja, da strukturne reforme v državah članicah in regijah v okviru programov za podporo lahko prispevajo k boljšemu izidu naložb v okviru kohezijske politike;

17.

poziva k okrepljenemu ukrepanju, da se poveča konvergenca med vsemi regijami, tudi z namenom, da se zagotovi njihova odpornost na nenadne pretrese;

18.

ugotavlja, da je v regijah, ki zaostajajo v razvoju, zlasti v tistih z nizkimi dohodki, dostop do kreditov težji zaradi višjih obrestnih mer in do določene mere zato, ker kreditni sistem ne želi prevzemati tveganj; poudarja, da je treba zagotoviti lažji dostop do kreditov, da bi pomagali malim in srednjim podjetjem, spodbujali nove poslovne modele in spodbujali rast v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

19.

poudarja, kako pomembna so sredstva EU za spodbujanje gospodarske odpornosti in kohezije teh regij, skupaj s konkurenčnostjo, naložbami in priložnostmi za sodelovanje; zato priznava prispevek lokalnih akcijskih skupin pri oblikovanju lokalnih strategij; predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, da bi predlagala dodelitev večjega deleža podpore lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, tako pa prispevali k reševanju izzivov in izgradnji zmogljivosti; ponovno opozarja, da so v regijah, ki zaostajajo v razvoju, pogosto težave pri dostopu do financiranja, pride pa tudi do birokratskih in upravnih zamud, ki ovirajo delovanje skladov EU;

20.

meni, da bi lahko iskali pozitivne spodbude za regije v sedanjem okviru makroekonomskih pogojev, ki jih narekuje evropski semester;

21.

upošteva pomen dobrega ekonomskega upravljanja za splošno uspešnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov, končna cilja pa sta odprava pomanjkljivosti in preprečevanje zamud; v zvezi s tem podpira potrebo, da se analizira in nato pregleda smisel povezave med evropskim semestrom in kohezijsko politiko;

22.

meni, da solidarnost, večja institucionalna zmogljivost, spoštovanje načela dobrega upravljanja in večja povezljivost in digitalizacija v teh regijah znatno vplivajo na gospodarsko rast ter učinkovitejšo in uspešnejšo porabo obstoječih sredstev; zato opozarja na vprašanje podpiranja in izboljšanja kakovosti uprave in institucij v prizadetih regijah; poziva Komisijo in države članice, naj razširijo primere najboljših praks v zvezi z večjo učinkovitostjo javne uprave, saj bi moralo biti glavno priporočilo za regije, ki zaostajajo v razvoju, učinkovito upravljanje;

23.

v zvezi s tem poudarja pomen načela partnerstva in upravljanja na več ravneh, ki ga je treba okrepiti ne glede na načelo subsidiarnosti; meni, da je nadvse pomembno, da pri načrtovanju in izvajanju strategij ter posebnih programov in ukrepov za te regije sodelujejo vse ravni upravljanja in deležniki, da se ustvari dejanska evropska dodana vrednost za državljane;

24.

ponovno poudarja, kako pomembni so inovacije, digitalizacija in izboljšanje storitev na lokalni ravni (zdravstvo, sociala, pošta) in infrastrukture, kar ustvarja ugodne pogoje in dobro podlago za spodbujanje rasti in krepitev kohezije v regijah, ki zaostajajo v razvoju; meni, da je zagotavljanje hitrih internetnih povezav predpogoj za preživetje podeželskih in gorskih območij; opozarja na potencial večsektorskih projektov, ki spodbujajo gospodarski, socialni in teritorialni razvoj tako, da se izrabijo sinergije med evropskimi skladi;

25.

predlaga, da bi bila priporočila po posameznih državah v okviru evropskega semestra večletna, s srednjeročnim nadzorom in pregledi, in bi jih bilo treba razumeti kot pozitivno spodbudo za začetek izvajanja strukturnih reform, ne pa kot instrument, ki bi lahko preprečil dostop upravičencem kohezijske politike, da bi prispevala k skupnim ciljem Unije;

26.

meni, da bi bilo treba ukrepe, ki povezujejo uspešnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim ekonomskim upravljanjem in ki so navedeni v Uredbi (EU) št. 1303/2013, natančno preučiti, tudi ob sodelovanju vseh deležnikov; poleg tega je prepričan, da bi bilo treba ponovno razmisliti o smiselnosti povezave med temi skladi in dobrim ekonomskim upravljanjem v naslednjem programskem obdobju in upoštevati njihovo izvajanje v obdobju 2014–2020; meni, da bi morala Komisija preučiti prilagoditve v zvezi s povezanostjo evropskega semestra s kohezijsko politiko; v zvezi s tem predlaga sistem pozitivnih spodbud z novimi rezervami v novem večletnem finančnem okviru, ki bi lahko služile kot finančni okvir, ki bi ga bilo mogoče uporabiti, ko bi države članice ukrepale v skladu s priporočili za posamezno državo in drugimi zahtevami evropskega semestra;

27.

meni, da bi bilo zlasti treba podpreti proizvodne in avtohtone poslovne dejavnosti, ki so značilne za regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s trajnostnim turizmom, krožnim gospodarstvom, lokalnim prenosom energije, kmetijstvom, izdelki in inovacijami, osredotočenimi na MSP; meni, da bi morale sinergije, ki izhajajo iz učinkovitega združevanja financiranja regionalnih in nacionalnih organov ter instrumentov EU, ob uporabi integriranih teritorialnih naložb;, prispevati k ustvarjanju gospodarskih priložnosti, zlasti za mlade

28.

poudarja, da je pomembno izkoristiti vse priložnosti, ki jih EU ponuja za trajnostni razvoj in rast teh regij; meni, da bi se države članice pri pripravi operativnih in čezmejnih programov sodelovanja morale zlasti osredotočati na regije, ki zaostajajo v razvoju; opozarja, da je poleg možnosti, ki jih ponuja kohezijska politika, in v skladu z njimi, pomembno spodbujati uporabo skladov v neposredni upravi in Evropskega sklada za strateške naložbe;

29.

poudarja pomen zanesljivih, posodobljenih in razčlenjenih statističnih podatkov; zato zahteva, da Komisija in Eurostat zagotovita čim bolj podrobno in geografsko razčlenjene statistične podatke, ki se bodo lahko uporabili za oblikovanje ustreznih evropskih kohezijskih politik, vključno s politikami za regije, ki zaostajajo v razvoju; glede tega pozdravlja informacije iz poročila Komisije;

30.

poziva Komisijo, naj preuči možnost pregleda obstoječe povezave med kohezijsko politiko in makroekonomskim upravljanjem, pri čemer jo opozarja, da legitimnost kohezijske politike neposredno temelji na pogodbah in da gre za eno vidnejših evropskih politik in za najpomembnejši izraz evropske solidarnosti ter dodane vrednosti v vseh evropskih regijah; meni, da mora biti povezava med kohezijsko politiko in procesi ekonomskega upravljanja v okviru evropskega semestra uravnotežena, vzajemna in usmerjena v sistem pozitivnih spodbud; podpira večje priznavanje teritorialne razsežnosti, kar bi utegnilo koristiti evropskemu semestru. meni, da bi bilo treba zato najti ravnovesje med ekonomskim upravljanjem in cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezijske politike, določenimi v pogodbah, ter trajnostno rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in varstvom okolja;

31.

opozarja, da morajo vsi politični akterji priznati vlogo kohezijske politike kot glavnega instrumenta evropske ekonomske politike za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, ki upoštevajo posebne ekonomske, socialne in teritorialne posebnosti regij;

32.

poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne in regionalne strategije za razvoj in programe za pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju, s katerimi bi izboljšali njihove upravne zmogljivosti upravljanje in druge dejavnike, ki so bistveni za njihovo rast, kot je predlagala Komisija v svojem poročilu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj državam članicam, regijam in občinam zagotovi tehnično, strokovno in praktično pomoč, da se bo uporabila najboljša praksa in podprla digitalizacija javnih storitev;

33.

poziva, naj kohezijska politika še naprej ostaja prednostna naloga Unije in naj se ji tako nameni ambiciozna količina sredstev, tudi ob upoštevanju pritiskov na proračun EU, ter naj se povečajo sinergije z drugimi skladi EU in pritegne dopolnilna finančna pomoč s finančnimi instrumenti v programskem okviru po letu 2020; poudarja, da se vrednote, kot je evropska solidarnost, ki jih predstavlja kohezijska politika, ne bi smele spodkopavati;

34.

ponovno opozarja na odgovornost Parlamenta za načrtovanje in odobritev ustreznega zakonodajnega okvira za prihodno kohezijsko politiko; poudarja, da je treba ohraniti glavno vlogo in cilj kohezijske politike v skladu s členom 174 PDEU, ne le za namene približevanja, temveč tudi, da se prepreči, da nekatera ozemlja zaostajajo; poudarja, da je treba poenostaviti pravila in zagotoviti ustrezno ravnovesje med poenostavitvijo politike in ustreznim nadzorom, hkrati pa zmanjšati pretirana upravna bremena; meni, da bi morale Komisijo in države članice preučiti možnost širše uporabe člena 7 Uredbe (EU) št. 1301/2013 o ESRR, in sicer s financiranjem povezave mest z okoliškimi območji v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

35.

poziva Komisijo, naj bolj podpre razvoj inovativnih sistemov, kot so inovativne strategije za pametno specializacijo, in tako okrepi interakcijo med podjetji, univerzami in raziskovalnimi središčih v regijah, ki zaostajajo v razvoju; nadalje poudarja, da so dobro povezana ozemlja bistvenega pomena za raziskovalna partnerstva, vključno s pobudami evropskega partnerstva za inovacije, da bi lahko inovativne prakse dodatno spodbudile trajnostni razvoj kmetijstva in povezanih podjetij v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, vladam ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(3) UL C 181, 19.5.2016, str. 29.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0245.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0254.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(9) Sporočilo Komisije z dne 24. oktobra 2017 (COM(2017)0623).

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/31

P8_TA(2018)0068

Vloga regij in mest EU pri izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o vlogi regij in mest EU pri izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21) (2017/2006(INI))

(2019/C 162/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in Kjotskega protokola k tej konvenciji,

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

—	ob upoštevanju členov 7(2) in 11(2) Pariškega sporazuma, ki priznavata lokalno, podnacionalno in regionalno razsežnost podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov,

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. oktobra 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Pariškega sporazuma ter konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22) (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP 23) (3),

—	ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 11: „poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“,

—	ob upoštevanju Amsterdamskega pakta, s katerim je bila vzpostavljena agenda EU za mesta,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o mestni razsežnosti politik EU (4),

—

ob upoštevanju poročil Evropske agencije za okolje št. 12/2016 o prilagajanju mest podnebnim spremembam v Evropi leta 2016 (Urban adaptation to climate change in Europe 2016) in št. 1/2017 o podnebnih spremembah, učinkih in ranljivosti v Evropi leta 2016 (Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. marca 2016 z naslovom Po pariški konferenci: ocena posledic Pariškega sporazuma (COM(2016)0110),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2013 z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 8. februarja 2017 z naslovom Za novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam – celosten pristop (5),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 z naslovom Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta (COM(2014)0490),

—	ob upoštevanju člena 8 uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 (6)), ki določa, da se „cilji skladov ESI […] uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja“,

—	ob upoštevanju partnerskih sporazumov in programov v okviru uredbe o skupnih določbah, ki v skladu s členom 8 uredbe spodbujajo „učinkovito rabo virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam“,

—	ob upoštevanju posebnih tematskih ciljev, ki jih podpirajo posamezni evropski strukturni in investicijski skladi, tudi tehnološkega razvoja in inovacij, prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, prilagajanja na podnebne spremembe in spodbujanja učinkovite rabe virov,

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

—	ob upoštevanju petega poročila o oceni Medvladnega foruma o podnebnih spremembah,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0045/2018),

ker so pogostejši ekstremni vremenski dogodki neposredna posledica podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, in bodo še naprej vse pogosteje negativno vplivali na številne dele Evrope, zaradi česar se bo povečala ranljivost njenih poseljenih ekosistemov, ker bi se lahko po scenarijih Medvladnega odbora za podnebne spremembe temperatura planeta do leta 2100 dvignila za 0,9°C do 5,8°C;

ker je v sedmem okoljskem akcijskem programu, ki bo usmerjal evropsko okoljsko politiko do leta 2020, izboljšanje trajnosti mest v Uniji opredeljeno kot prednostni cilj skupaj s tremi ključnimi horizontalnimi cilji varstva, ohranjanja in izboljšanja naravnega kapitala Unije, spremembe Unije v zeleno, konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire, ter zaščite državljanov Unije pred pritiski, povezanimi z okoljem, in tveganji za njihovo zdravje in dobro počutje;

ker bi lahko podnebne spremembe, če ne bo dodatnih ukrepov, prispevale k negativnim družbenim spremembam; ker bi bilo treba upoštevati velike migracijske tokove, ki jih bodo sprožile te globalne podnebne spremembe, ter posledice premikov prebivalstva, ki bodo postavile nove zahteve za infrastrukturo v mestih;

ker je ena od glavnih ugotovitev poročila Evropske agencije za okolje št. 12/2016, da podnebne spremembe že občutimo v EU v obliki izrednih vremenskih pojavov in postopnih dolgoročnih učinkov, kot so orkani, nevihte, dezertifikacija, suše, erozija zemljišč in obale, močni nalivi, vročinski valovi, poplave, dviganje morske gladine, pomanjkanje vode, požari in širjenje tropskih bolezni;

ker se je zaradi podnebnih sprememb povečalo tveganje, da bodo nekatere rastlinske in živalske vrste izginile ter da se bodo razširile nalezljive bolezni, ki jih povzročajo podnebni dejavniki; ker območja, kot so najbolj oddaljene regije in druge regije EU, izpostavljene zaradi svoje topografske ranljivosti, še močneje občutijo učinke podnebnih sprememb;

ker nedavne študije poleg tega kažejo, da so globalne podnebne spremembe povzročile ali pospešile več sprememb, opaženih v okolju in družbi, kot so spreminjanje gozdnih vrst, naselitev invazivnih tujerodnih vrst in izbruhi bolezni, zaradi česar bodo ljudje, narava in ekosistemi, kjer ljudje živijo, še bolj ranljivi, če ne bodo sprejeti konkretni ukrepi; ker bi celovita podpora EU za izboljšanje solidarnosti in izmenjave najboljših praks med državami članicami pomagala zagotoviti, da bodo regije, na katere bodo podnebne spremembe najbolj vplivale, zmožne sprejeti potrebne ukrepe za prilagoditev;

ker podnebne spremembe vplivajo na socialne razlike, ki so v zadnjem desetletju v EU že tako ali tako naraščale, saj se povečuje ranljivost najšibkejših družbenih skupin z manj zmogljivostmi in sredstvi za soočanje z učinki teh sprememb; ker se ranljivost posameznikov za posledice podnebnih sprememb v veliki meri kaže v dostopu do osnovnih virov in ker je naloga javnih organov zagotoviti dostop do teh osnovnih virov;

H.	ker skoraj 72,5 % prebivalcev EU ali približno 359 milijonov ljudi živi v mestih; ker je EU odgovorna za 9 % svetovnih emisij in ker je delež mestnih območij v svetovni porabi energije 60–80 %, približno enak je tudi njihov delež v emisijah CO2;

ker bodo odločitve glede mestne infrastrukture vplivale na odpornost mest na podnebne spremembe; ker imajo mesta, podjetja in drugi nedržavni akterji blažilni potencial v obsegu med 2,5 in 4 milijardami ton CO2 do leta 2020; ker imajo regije in mesta zmožnost prispevati k ciljem Pariškega sporazuma z zmanjšanjem svetovnih emisij za 5 % in ker lahko veliko prispevajo k zmanjšanju svetovnih emisij;

ker je namen 11. cilja trajnostnega razvoja („poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“) do leta 2020 občutno povečati število mest in naselij, ki sprejemajo in izvajajo celostne politike in načrte za vključevanje, učinkovito rabo virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter odpornost na nesreče, hkrati pa razviti in izvajati celosten pristop k obvladovanju tveganja naravnih nesreč na vseh ravneh v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030;

K.	ker so občinske oblasti med glavnimi prejemniki evropskega financiranja;

ker člen 7(2) Pariškega sporazuma priznava, da „je prilagajanje globalen izziv, pred katerega so postavljeni vsi na lokalni, regionalni, nacionalni, makroregionalni in globalni ravni“; ker so ukrepi lokalnih organov in nedržavnih akterjev nujni, da lahko vlade izpolnjujejo svoje zaveze v okviru svetovnih podnebnih ukrepov;

ker so v strategiji Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216) ter v ustreznih uredbah EU o evropskih strukturnih in investicijskih skladih (skladi ESI) opredeljeni glavni cilji in z njimi povezani ukrepi politike, zlasti z uvedbo mehanizmov, kot so predhodne pogojenosti in tematski cilji v zvezi s podnebnimi spremembami v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020, na primer tematski cilj 4: „podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih“, tematski cilj 5: „spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj“in tematski cilj 6: „ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov“; ker so ti ukrepi vsaj v okviru nekaterih skladov ESI privedli do povečanega in bolj osredotočenega financiranja podnebnih ukrepov;

N.	ker regije in mesta dokazujejo zavezanost procesu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), saj sodelujejo v akcijskem programu Lima-Pariz (LPAA) in pobudah platforme nedržavnih akterjev za podnebne ukrepe (NAZCA);

Splošni okvir

pozdravlja vlogo Evropske unije v okviru Pariškega sporazuma (COP 21) in njeno vlogo svetovne voditeljice v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da si Evropa na področju boja proti podnebnim spremembam zastavlja enega najambicioznejših ciljev na svetu; poziva, naj se blažitev podnebnih sprememb šteje za pomembno prednostno nalogo kohezijskih politik EU, da bi s spodbujanjem inovativnosti na področju čiste energije, krožnega gospodarstva, rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti izpolnili in ohranili zaveze iz Pariškega sporazuma (COP 21) brez poseganja v potrebne ukrepe za prilagajanje, pri čemer bi bilo treba ohraniti temeljno vlogo in cilje kohezijske politike v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

odobrava pristop boja proti podnebnim spremembam, ki je predlagan v ciljih trajnostnega razvoja (OZN) in Amsterdamskem paktu (agenda EU za mesta); poudarja, da mora Evropa resnično postati vodilna v svetu na področju energije iz obnovljivih virov, kot predlaga Komisija, ter spominja, da agenda EU za mesta s ciljem vključujočih, varnih in trajnostnih mest prispeva k izvajanju Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; v zvezi s tem upošteva številne razlike med evropskimi lokalnimi organi in njihove raznolike potenciale; poziva k prožnemu, prilagojenemu pristopu k izvajanju agende za mesta, ki bo zagotavljal spodbude in smernice, s katerimi bi v celoti izkoristili potencial mest;

opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 14. oktobra 2015 Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu (7) pozval države članice, naj razmislijo o dodatnih zavezah v zvezi z zmanjšanjem toplogrednih plinov; poudarja potrebo po čim večji preglednosti in nadzoru procesa COP 21;

poziva Komisijo in države članice, naj v svoji zakonodaji določijo ambiciozne cilje za blažitev in prilagajanje v skladu z obstoječo zakonodajo EU o podnebnih ukrepih in z zahtevo Odbora regij iz njegovega mnenja z dne 9. februarja 2017 z naslovom Za novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam celosten pristop;

obžaluje neodgovorne strategije, ki ogrožajo okolje, kot so nekatere gospodarske dejavnosti in posamezne industrijske panoge, ki povzročajo visoke ravni onesnaženosti, ter poudarja odgovornost vseh delov družbe za sprejemanje ukrepov, ki so nujni za ustavitev trenda, ki ogroža življenje na Zemlji; poudarja, da ni dovolj informacij o ukrepih, ki so jih sprejele nekatere industrijske panoge za boj proti posledicam onesnaženja, ter o iskanju rešitev, ki manj onesnažujejo; obžaluje pa, da nekateri mnenjski voditelji iz znanstvenih, medijskih in političnih krogov še vedno zanikajo dokaze o podnebnih spremembah;

obžaluje namero ZDA, da se umakne iz Pariškega sporazuma; ter pozdravlja mnogoštevilne nezvezne akterje, zlasti države in mesta v ZDA, ki so ponovno potrdili svojo zavezo za uresničitev ciljev, določenih v sporazumu; spodbuja lokalne in regionalne organe v Združenih državah Amerike, ki želijo sodelovati v boju proti podnebnim spremembam, naj sodelujejo in se povežejo z drugimi javnimi in zasebnimi partnerji pri svojih projektih ter izmenjujejo primere dobre prakse v zvezi s tem; poziva k novemu upravljanju, ki lahko zagotovi sredstva za podnebne ukrepe ter za boljše vključevanje regij in mest ter njihovih predstavniških organov;

poudarja, da morajo imeti mesta odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in se pri tem usklajevati v soodvisnosti z nacionalnimi oblastmi in regijami, ki jim pripadajo; spodbuja dodatno sodelovanje med podnacionalnimi voditelji in nacionalnimi vladami na mednarodni ravni prek platform, kot je platforma Prijatelji mest (Friends of Cities); meni, da lokalni organi, kar zadeva konkretno celosten trajnostni razvoj mest, ne bi smeli biti pristojni le za izbiro projektov, temveč tudi za pripravo, oblikovanje in izvajanje lokalnih razvojnih shem; izpostavlja možne pozitivne vidike za rast in zelena delovna mesta;

ugotavlja, da so lokalni organi odgovorni za izvajanje večine blažilnih in prilagoditvenih ukrepov za podnebne spremembe ter evropske zakonodaje s tega področja; poudarja potrebo po ukrepih na področju urbanističnega načrtovanja, mobilnosti, javnega prevoza in infrastrukture, energetske učinkovitosti stavb, izobraževalnih kampanj, pametnih mest, pametnih omrežij in regionalnih subvencij za izvajanje Pariškega sporazuma;

ugotavlja, da župani mest za svoje odločitve odgovarjajo neposredno svojim volivcem in lahko ukrepajo učinkoviteje in hitreje ter pogosto s takojšnjimi rezultati, ki lahko imajo velik učinek;

10.

poziva nacionalne vlade, naj mestom in regijam pomagajo izpolniti njihove mednarodne zaveze k podpiranju podnebnih in energetskih pobud na lokalni in regionalni ravni;

11.

opozarja, da so podnebne spremembe v interakciji z družbenimi in ekonomskimi dejavniki, zato je potrebna celovita vizija, ki deluje na lokalni in regionalni ravni;

12.

opozarja na družbeno ceno in gospodarske posledice emisij toplogrednih plinov, ki so sedaj vidne na mestni infrastrukturi ter javnih sistemih zdravstvenega in socialnega varstva, ki so – ob določenih urah in v nekaterih mestih in regijah – preobremenjeni in ki se spopadajo z negotovim gospodarskim položajem; ugotavlja, da se bodo ti sistemi znašli pod dodatno obremenitvijo in bodo morali izpolnjevati naraščajoče in vse bolj kompleksne potrebe; pozdravlja potencialne gospodarske koristi za mesta, ki vlagajo v nizkoogljično infrastrukturo in prevzemajo vodilno vlogo na tem področju, vključno z nižjimi stroški električne energije, nižjimi stroški vzdrževanja in manjšo porabo za javno zdravje, ki je boljše zaradi znižanja količine onesnaževal;

13.

priznava, da sta blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje dolgoročna procesa, ki presegata tako volilne cikle kot odločitve na lokalni in regionalni ravni, ter poziva, naj se blažitev in prilagajanje obravnavata kot vir priložnosti pri drugih izzivih, kot so zaposlovanje ter izboljšanje zdravja, kakovosti življenja in javnih storitev; ugotavlja, da Pariški sporazum predvideva aktivno sodelovanje nestrankarskih deležnikov prek postopkov tehničnega pregleda v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

14.

priznava ključno vlogo regij, mest in občin pri spodbujanju odgovornosti za energetski prehod in zagotavljanju podpore od spodaj za cilje na področju podnebja in energije; poudarja, da so regije in mestna območja najprimernejši za preskušanje in izvajanje celostnih energetskih rešitev v neposrednem sodelovanju z državljani; poudarja, da je treba spodbujati energetski prehod in lokalne naložbe v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; poudarja, da bi lahko inovacije na področju čiste energije in projekti manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije imeli pomembno vlogo pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma; poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo vprašanja, kako zagotoviti dostop do finančnih ukrepov, ki bodo upoštevali posebne značilnosti in dolgoročno vrednost lokalnih energetskih skupnosti za energetski trg, okolje in družbo, ter naj spodbujajo vlogo posameznih proizvajalcev-odjemalcev v povezavi z obnovljivimi viri energije, da bi dosegli večjo samozadostnost in lastno proizvodnjo; poziva mesta in regije, naj prevzamejo vodilno vlogo pri spodbujanju energetske učinkovitosti in proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zato da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in onesnaženost zraka;

15.

znova poudarja, da morajo regije izvajati Direktivo 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, ter poziva k osredotočenosti ali povečanju strukturnih skladov EU za spodbujanje energetske prenove javnih stavb in za samozadostno oskrbo občin z energijo iz obnovljivih virov; poziva k podpori zadružnih državljanskih projektov za energijo v okviru strukturnih skladov EU ter z odpravo birokratskih bremen na nacionalni in regionalni ravni;

16.

ugotavlja, da je delež EU v svetovnih emisijah toplogrednih plinov po najnovejših statističnih podatkih približno 10 % in da torej brez ukrepanja na svetovni ravni ni mogoče ustaviti negativnih podnebnih sprememb; vendar opozarja, da bi lahko imela EU pri tem vodilno vlogo, zlasti s spodbujanjem čistih energetskih rešitev in tehnologij;

17.

opozarja, da agenda EU za mesta spodbuja novo metodo dela, pri kateri se potencial mest v celoti uporabi za odziv na svetovne izzive na področju podnebnih sprememb, posebna pozornost pa se nameni boljšemu pravnemu urejanju, dostopu do financiranja in izmenjavi znanja;

EU in kohezijska politika

18.

meni, da bi bilo treba s prihodnjim večletnim finančnim okvirom povečati svoje ambicije v zvezi z doseganjem podnebnih ciljev, kjer je to primerno, ter povečati delež porabe za ta namen;

19.

spominja na zavezo, da se vsaj 20 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 (približno 212 milijard EUR) nameni za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo poročilo Evropskega računskega sodišča št. 31 iz leta 2016, ki opozarja, da obstaja resno tveganje, da cilj 20 % ne bo dosežen, če ne bodo sprejeti dodatni ukrepi, ter poziva Komisijo, naj Parlament sproti obvešča o napredku na tem pomembnem področju; poudarja, da niti v Evropskem socialnem skladu, niti v kmetijski in ribiški politiki ter politiki razvoja podeželja ni bilo bistvenega premika v smeri podnebnih ukrepov ter da niso bile v celoti raziskane vse potencialne možnosti za financiranje ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami;

20.

poudarja, da ima kohezijska politika ključno vlogo pri soočanju z izzivi podnebnih sprememb na regionalni in lokalni ravni; ponovno poudarja, da je treba povečati proračun kohezijske politike po letu 2020; poudarja, da mora biti kohezijska politika še posebej pozorna na naložbe v mesta, kar zadeva kakovost zraka, krožno gospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe, rešitve za razvoj zelene infrastrukture ter energetski in digitalni prehod;

21.

podpira vzpostavitev orodja za analizo stroškov in koristi, ki bi lokalnim vladam omogočilo, da bi razumele vpliv projektov v smislu zmanjšanja količine ogljika ter v celoti izkoristile možnosti financiranja, ki so na voljo na ravni EU;

22.

ocenjuje, da bi bilo treba v kohezijski politiki zajeti pristopa blažitve in prilagajanja, razlikovati med njima in obenem upoštevati, da morata biti usklajena, ter vzpostaviti jasne mehanizme financiranja, da bi spodbudili in podprli politike in ukrepe na vsakem področju; meni, da bi lahko omenjene mehanizme vzpostavili z jasnimi in merljivimi načrtovanimi naložbami ob sodelovanju mest in regij (vključno z javnimi organi, industrijo, deležniki in civilno družbo), ter da mora to sodelovanje zajemati tudi fazi izvajanja in ocenjevanja;

23.

ugotavlja, da je samo petnajst držav članic sprejelo akcijski načrt in prilagoditveno strategijo z le malo konkretnimi ukrepi na terenu; meni, da bi bilo treba prihodnje načrtovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj vključiti v nacionalne energetske in podnebne načrte do leta 2030; poudarja, da bi bilo treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru še dodatno izboljšati vključevanje podnebnih ciljev, na primer s tesnejšim povezovanjem naložb kohezijske politike in splošnih načrtov držav članic za uresničitev cilja do leta 2030; zato poudarja, da bo treba pri vrednotenju partnerskih sporazumov upoštevati podnebne cilje EU, operativni programi pa bodo morali ostati tesno povezani s strategijami in načrti prilagajanja vsake države članice, da bi tako dosegli usklajenost in doslednost na vseh ravneh načrtovanja in upravljanja, zlasti če sredstva EU pomenijo velik delež razpoložljivih javnih sredstev; ugotavlja, da bo treba zaradi tega pri ocenjevanju operativnih programov preučiti, kako uspešno so prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, hkrati pa si prizadevati za skupno metodologijo in postopek spremljanja, da bi se izognili lažni prijaznosti do okolja;

24.

poziva, naj bodo naložbe kohezijske politike skladne z učinkovito podnebno politiko, da bodo zagotavljale okoljsko trajnost;

25.

opozarja, da sta inovacijska politika in urbana razsežnost ustrezni področji za sinergije med podnebnimi cilji in širšimi gospodarskimi cilji kohezijske politike; zato poziva k pripravi posebnih določb za trajnostni urbani razvoj in urbane inovacije ter k znatni finančni okrepitvi teh področij v okviru kohezijske politike po letu 2020;

26.

poziva različna partnerstva, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb v okviru agende EU za mesta, naj hitro sprejmejo in predstavijo svoje akcijske načrte; poleg tega poziva Komisijo, naj predloge iz teh akcijskih načrtov, zlasti kar zadeva boljše pravno urejanje, financiranje in znanje, upošteva pri prihodnjih zakonodajnih predlogih;

27.

poudarja, da je za uresničitev dolgoročnejših ciljev Pariškega sporazuma potrebna večja skladnost naložb z dolgoročno usmeritvijo razogljičenja za regionalni ali nacionalni trg ali celotni trg EU, ter poziva k ukrepom za lažji dostop do financiranja, ki bo manjšim mestom in regijam omogočil dostop do finančnih sredstev; poleg tega poudarja, da bi morala biti sredstva prednostno na voljo za regije, odvisne od ogljika, da se omogoči nemoten prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ter da bi bilo treba dati prednost prehodu na alternativne zaposlitve za delavce v ogljično intenzivnih panogah; poziva Komisijo, naj predlaga, da bi bilo v okviru kohezijske politike za obdobje po letu 2020 dejansko zmanjšanje emisij (skupaj z izvedbo drugih ukrepov, kot so predelava ali dejavnosti za obnovo in dekontaminacijo zapuščenih industrijskih območij) pomemben element v oceni uspešnosti operativnih programov;

28.

poudarja, da je treba za financiranje projektov, ki bodo pripomogli k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje, uporabljati dodatne finančne instrumente in politike, kot so Evropski sklad za strateške naložbe, Instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020;

29.

vztraja, da morajo subvencije za regije in mesta ostati temeljno orodje evropskega financiranja na področju kohezijske politike in zlasti podnebnih ukrepov; vendar poudarja, da je kljub večji skladnosti in natančnosti kazalnikov, ki se nanašajo na podnebni učinek in rezultate, slednji ne zadostujejo za določitev ravni prispevka kohezijske politike k doseganju skupnih podnebnih ciljev EU, ter meni, da je treba izboljšati sistem za spremljanje in sledenje izdatkov, povezanih s podnebjem, da bi zagotovili, da izdatki EU pomenijo konkreten in merljiv prispevek k uresničevanju ciljev EU; poziva k načrtu za prilagajanje za spremljanje regionalnih in lokalnih podnebnih ukrepov ter poziva Komisijo, naj oceni delež sredstev, ki jih države članice porabijo na lokalni ravni za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in za prilagajanje območja na podnebne spremembe;

30.

priznava vlogo instrumentov integriranega teritorialnega razvoja, kot so integrirane teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, saj jih lahko mesta uporabijo kot dodatne instrumente pri financiranju trajnostnih strategij razvoja mest ali funkcionalnih območij; poziva k celostnim lokalnim pristopom in strategijam od spodaj navzgor, da bi se zagotovila učinkovitejša raba virov, okrepila odpornost in zagotovilo prilagajanje na posledice podnebnih sprememb na najbolj prizadetih območjih;

31.

priznava, da je velika večina evropskega sektorja raziskav in razvoja, osredotočenega na podnebne spremembe, v evropskih mestih; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo podporo za mesta in regije na področjih usposabljanja in ozaveščanja, finančno svetovanje, strokovno znanje, obveščanje, raziskave in razvoj, izobraževanje na področju varstva podnebja in svetovanje tako glede blažitve podnebnih sprememb kot prilagajanja nanje, zlasti s krepitvijo obstoječih instrumentov, kot so svetovalna platforma za naložbe v mestna območja URBIS, program URBACT in pobuda Inovativni urbanistični ukrepi (UIA); poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta sektor v celoti izkoristil sodelovanje na svetovni ravni na področju raziskav, ter naj te instrumente okrepi, da bi lokalnim vladam pomagali pri pripravi projektov, ki ustrezajo svojemu namenu, ter pri dostopu do možnosti financiranja, da bi inovativne rešitve preskusili v strategijah razvoja mest; poziva podnacionalne organe EU, naj prostovoljno sodelujejo v evropskih znanstvenih, raziskovalnih in tehnoloških pobudah, kot je Obzorje 2020, tako formalno kot neformalno, da bi dosegli skupne cilje; meni, da bi morale imeti lokalne oblasti neposreden dostop do finančnih instrumentov, kot so svetovni podnebni skladi; meni, da bi bilo treba povečati sinergije med kohezijsko politiko in politiko za raziskave in inovacije, da bi zagotovili hitro uvedbo novih nizkoogljičnih tehnologij;

32.

poziva Komisijo, naj v programu Obzorje 2020 več pozornosti in sredstev nameni inovacijskim in raziskovalnim projektom na področju krožnega gospodarstva in trajnostnih mest; spodbuja države članice, naj ob podpori Komisije in Evropske investicijske banke okrepijo upravne zmogljivosti regij in mest, da bi lahko izkoristili vse možnosti javnega in zasebnega financiranja, ki so na voljo na ravni EU;

33.

poziva pristojne organe, naj se problematike odpadkov lotijo z mislijo na vzpostavitev krožnega gospodarstva ter naj za odpadke, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati, spodbujajo tehnike odstranjevanja, ki ne vključujejo sežiganja;

34.

meni, da bo treba v prihodnjem programskem obdobju podnebne spremembe vključiti v načrtovanje teritorialnega sodelovanja; poudarja pomembno vlogo teritorialnega sodelovanja, čezmejnega sodelovanja in makroregionalnih strategij v ukrepih regij in mest v EU in zunaj meja EU ter ponovno opozarja na potrebo po politični in finančni okrepitvi tega instrumenta tako na področju blažitve kot prilagajanja; poudarja, da je okvir za izvajanje skupnih ukrepov in izmenjav politik med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic, kot je Interreg, zlasti ustrezen za obravnavo podnebnih sprememb in izvajanje ustreznih ukrepov z namenom blažitve njihovih učinkov; v zvezi s tem pozdravlja, da sedem od 15 nadnacionalnih programov pobude Interreg po vsej Evropi financira strategije, pilotne ukrepe, usposabljanje in orodja, da bi mestom pomagali okrepiti zmogljivosti za zmanjšanje emisij CO2 in blažitev podnebnih sprememb ter tako izpolnili cilje EU;

Mesta in regije

35.

pozdravlja pobude, kot je Svetovna konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, ter vlogo številnih mest in regij v boju proti podnebnim spremembam in pri varstvu okolja; poziva mesta in regije, naj sodelujejo in boj proti podnebnim spremembam nujno še bolj vključijo v institucionalno agendo; priporoča, naj mestne oblasti izvajajo in redno posodabljajo pametne strategije dolgoročnega urbanističnega načrtovanja in inovativne pristope, kot je pobuda za pametna mesta; poudarja potrebo po trajnostnih in energetsko učinkovitih stanovanjskih projektih in pametnih stavbah, s katerimi bi prihranili energijo, naložbah v energijo iz obnovljivih virov, okolju prijaznih sistemih javnega prevoza, nadaljnji podpori projektom spodbujanja nizkoogljičnih mest in regij ter po povezovanju mest in sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi vladami v boju proti globalnemu segrevanju;

36.

opozarja, da je treba vzpostaviti okvir poročanja na podlagi objektivnih parametrov in preizkušenih metodologij ter spremljati podnebne ukrepe, ki jih izvajajo mesta in regije, da bi izmenjevali podatke o podnebnih zavezah in povečali preglednost med akterji ter tako dosegli podnebne cilje;

37.

opozarja, da prometni sektor ustvarja tako emisije toplogrednih plinov kot zdravju škodljiva onesnaževala zraka, katerih koncentracijo v zraku v mestih ureja Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka; meni, da imajo regije in mesta ogromen potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa, ter poudarja potrebo po financiranju pobud za nizkoogljično lokalno in regionalno mobilnost; poudarja, da morajo mesta prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju uporabe javnega prometa in pri spodbujanju elektrifikacije javnega in zasebnega prevoza, ter poziva k promociji nekaterih vzorčnih regij za potrebe raziskav na področju inteligentnih, medsebojno povezanih prometnih sistemov med mesti in podeželjem;

38.

pozdravlja pobude mest, kot so pametna mesta in pametna omrežja, ki si prizadevajo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za večjo učinkovitost rabe virov; poudarja, da morajo regije izboljšati ureditve zelenih mest s spodbujanjem energetskega in digitalnega prehoda ter da rešitve, kot so pametna omrežja, nudijo možnosti za učinkovitejši prenos energije do domov in stavb; priznava, da sodelovanje med podjetji in mesti prispeva k ustvarjanju inovativnih in vključujočih rešitev, ter poziva, naj se jih spodbuja; poudarja, da je treba okrepiti naložbe v druge trajnostne rešitve, kot je zelena infrastruktura, ter zlasti v povečevanje pokritosti mest z olesenelim rastlinjem; opozarja, da ni treba samo zmanjšati emisije, temveč tudi povečati zmogljivosti tal za absorbcijo CO2, ter poziva k boljši zaščiti obstoječih in novonastalih mestnih gozdov v regijah EU;

39.

poudarja, da lahko sezonska, lokalno pridelana hrana zmanjša emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča prevoz, s čimer se zmanjša skupni ogljični odtis živil; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z živilskim sektorjem prizadeva okrepiti lokalno in regionalno trajnostno proizvodnjo hrane, ter pozdravlja prostovoljne ukrepe (kot je t. i. semafor) za prepoznavanje doseženega vpliva na podnebje in ogljičnega odtisa živil in drugih izdelkov; poziva k uvedbi enotnih kazalnikov v vsej EU, ki bi omogočali prostovoljno, toda primerljivo označevanje, ter poziva lokalne oblasti, naj izvedejo kampanje za ozaveščanje o ogljičnem odtisu živil;

40.

opozarja, da je treba ukrepe za blažitev načrtovati na podlagi pravične razporeditve prizadevanj in koristi med različnimi akterji in da se morajo ukrepi prilagajanja osredotočati na zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva v celoti;

41.

priznava raznolikost in posebnost oblik regionalne ranljivosti in potencialov ter opozarja, da se lahko izzivi, viri in najučinkovitejši ukrepi razlikujejo po posameznih območjih; zato poudarja svojo zavezanost načelu subsidiarnosti in opozarja, da morajo imeti mesta in regije ustrezno znanje in zadostno politično, upravno in finančno avtonomijo za načrtovanje in izvajanje posameznih ukrepov; poudarja, da morajo mesta prilagoditi svoje urbanistično načrtovanje z naložbami v zeleno infrastrukturo, mobilnost, javni prevoz in pametna omrežja, da bi dosegla cilje iz Pariškega sporazuma; znova poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti kot ravni upravljanja, ki so najbližje državljanom in tudi najbližje učinkom izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, najbolj celovit vpogled v številne probleme, in zato poudarja, da jim je treba zagotoviti upravno zmogljivost in finančna orodja za razvoj prilagojenih rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;

42.

poziva k učinkovitejšemu upravljanju na več ravneh ob popolni preglednosti ter k boljši vključitvi lokalnih uprav, regij in mest ter njihovih predstavniških organov v procesu odločanja EU in v okviru procesa UNFCCC; poziva k spodbujanju in zagotavljanju usklajevanja vseh javnih uprav ter k spodbujanju udeležbe državljanov, socialnih partnerjev in gospodarskih subjektov, ter poziva Komisijo, naj spodbuja usklajevanje in izmenjavo informacij in primerov dobre prakse med državami članicami, regijami, lokalnimi skupnostmi in mesti; poudarja, da bi bilo treba spodbujati participativne modele lokalnega upravljanja;

43.

pozdravlja odločitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe, da pripravi posebno poročilo o mestih in podnebju v letu 2023, kar bo spodbudilo več raziskav o pomenu mest v boju proti podnebnim spremembam; meni, da bi morala mesta prispevati k svetovnemu poročilu o podnebju za leto 2018; meni tudi, da lahko mesta in regije vplivajo na oblikovanje politike po Pariškem sporazumu z izvajanjem strateškega pristopa za spopadanje z globalnim segrevanjem in za podpiranje blažilnih in prilagoditvenih ukrepov v mestnih območjih, v katerih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva; poziva Komisijo, naj si v tem procesu prizadeva za vizijo o podnebnih ukrepih na več ravneh, da bi spodbudila vključujočo podnebno ureditev, ki bi priznavala ukrepe lokalnih in podnacionalnih organov;

44.

poziva nacionalne oblasti k decentralizaciji in kakovostnejšemu izvajanju načela subsidiarnosti, da bi se še dodatno okrepila vloga lokalnih in regionalnih organov v boju proti podnebnim spremembam;

45.

ugotavlja, da številni segmenti industrije vlagajo v zeleno preobrazbo in so se zavezali k politiki razogljičenja; priznava, da sodelovanje med podjetji in mesti ustvarja inovativne in vključujoče rešitve na področju podnebnih ukrepov in prispeva k doseganju ciljev EU; opozarja, da ima industrija ključno vlogo pri financiranju in zmanjšanju naložbene vrzeli na mestnih območjih; poziva k spodbujanju partnerstev med mesti in podjetji;

46.

poudarja, da je mogoče s pametnim načrtovanjem in naložbami v nizkoogljično mestno infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe, izboljšati okolje in kakovost življenja državljanov, ustvarjati delovna mesta ter spodbujati lokalno in regionalno gospodarstvo;

47.

poziva mesta in regije, naj izkoristijo pobude EU, kot so Inovativni urbanistični ukrepi, za izvajanje pilotnih projektov na področju trajnostnega razvoja mest;

48.

pozdravlja pobudo „ženske za podnebje“(Women4Climate) in sodelovanje zasebnega sektorja v njej, kar bi moralo prispevati k večji udeležbi vodilnih žensk v boju proti podnebnim spremembam, da bi okrepile svoje vodstvene sposobnosti in spodbudile prihodnjo generacijo vodilnih žensk k udeležbi v boju proti podnebnim spremembam;

49.

priznava posebno odgovornost mest v boju proti podnebnim spremembam, saj prispevajo 70 % svetovnih emisij CO2, in ponavlja zavezanost Evropskega parlamenta k uspešni vzpostavitvi Svetovne konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, vključno s pobudo o prilagajanju podnebnim spremembam (pobuda županov „Mayors Adapt“), memorandumom o soglasju o omejitvi segrevanja na manj kot 2 °C in pobudo o prilagajanju regij „Regions Adapt“; meni, da bodo zaveze, sprejete z deklaracijo pariške mestne hiše leta 2015, izpolnjene le s sodelovanjem v okviru Svetovne konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, ter poziva vsa mesta v EU in zunaj nje, naj se pridružijo konvenciji županov in naj se ne da bi to vplivalo na njihovo sodelovanje v drugih sektorskih ali institucionalnih mrežah z enakimi cilji zavežejo ambicioznim podnebnim ukrepom ter organizirajo izmenjave izkušenj in primerov dobre prakse; ugotavlja, da številni predloženi akcijski načrti mest vključujejo zaveze do leta 2020, zato ta mesta poziva k dodatnim prizadevanjem do leta 2030; meni, da bi morala EU mestom še naprej omogočati avtonomijo pri načrtovanju strategij za blažitev podnebnih sprememb, saj to pogosto vodi do ambicioznejših ciljev;

50.

poudarja potrebo po jasni opredelitvi vloge lokalnih in regionalnih oblasti v Pariškem sporazumu, da bi se zagotovil dolgoročni odziv na podnebne spremembe; poudarja, da mora EU ukrepati na terenu, skupaj z mesti in regijami, da bi regije in mesta EU postala bolje povezana in bolj trajnostna, da bi se ustvarile energetsko učinkovite občine in razvila pametnejša mestna prometna omrežja;

51.

meni, da je treba spodbujati izmenjavo znanja in izkušenj na lokalni in regionalni ravni ob upoštevanju številnih izkušenj posameznih regij in mest ter posameznih regionalnih agencij za varstvo okolja oziroma regionalnih agencij za energijo;

52.

meni, da je treba evropske in mednarodne oziroma svetovne organizacije ter združenja ali mreže mest, občin in regij uporabiti kot instrument za kakovostnejše sodelovanje pri spopadanju s težavami, ki jih povzročajo podnebne spremembe, na lokalni in regionalni ravni;

53.

ugotavlja, da so na konferenci COP 22 v Marakešu lokalni in regionalni organi pripravili Marakeški načrt za ukrepe, ki poudarja potrebo po bolj neposrednem vključevanju lokalnih oblasti, ki jih je treba tudi formalno priznati kot del uradne razprave o podnebnih spremembah in ne le obravnavati na enak način kot druge nedržavne akterje, kot so nevladne organizacije in zasebni sektor;

o o

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, državam članicam ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0383.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0380.

(4) UL C 316, 22.9.2017, str. 124.

(5) UL C 207, 30.6.2017, str. 51.

(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(7) UL C 349, 17.10.2017, str. 67.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/40

P8_TA(2018)0069

Smernice za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom (2018/2573(RSP))

(2019/C 162/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: „Listina“), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije (1), in svojih resolucij z dne 3. oktobra 2017 (2) in 13. decembra 2017 (3) o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom,

—

ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 29. aprila 2017, sprejetih po prejemu uradnega obvestila Združenega kraljestva v skladu s členom 50 PEU, in Priloge k Sklepu Sveta z dne 22. maja 2017, ki določa pogajalske smernice za sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

—

ob upoštevanju skupnega poročila pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in osnutku sporazuma Evropske unije o izstopu z dne 28. februarja 2018,

—

ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 15. decembra 2017 in Priloge k Sklepu Sveta z dne 29. januarja 2018, ki dopolnjuje Sklep Sveta z dne 22. maja 2017 o pooblastilu za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o sporazumu o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.	ob upoštevanju naslednjega: namen pogajanj med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je zagotoviti urejen izstop Združenega kraljestva iz EU;

B.	ker člen 50 PEU določa, da bi morala ureditev za izstop Združenega kraljestva upoštevati tudi okvir za prihodnje odnose z Unijo;

ker je bil decembra 2017 že dosežen zadovoljiv napredek v pogajanjih o vprašanjih ločitve, je primerno, da se v pogajanjih zdaj lahko obravnava okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, pod pogojem, da se doseže sorazmeren napredek v pogajanjih o osnutku sporazuma Komisije o izstopu;

D.	ker se ta pogajanja lahko začnejo šele, ko bodo institucije EU glavnemu pogajalcu EU podelile mandat za njihov začetek;

E.	ker se bo vsak sporazum o okviru prihodnjih odnosov obravnaval kot sestavni del celotnega dogovora o izstopu in bo osnova za razpravo Evropskega parlamenta med postopkom odobritve;

F.	ker je v interesu vseh strani, da je okvir prihodnjih odnosov čim bolj podroben;

G.	ker bo Združeno kraljestvo po izstopu postalo tretja država, ne glede na dogovorjeni okvir za njegove prihodnje odnose z EU;

ker je poleg elementov, vključenih v obvestilo Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Evropske unije, predsednica vlade Združenega kraljestva imela številne govore – 17. januarja 2017 v Lancaster House, 22. septembra 2017 v Firencah, 17. februarja 2018 v Münchnu in, nazadnje, 2. marca 2018 v Mansion House; ker še ni oblikovala usklajenega stališča o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom;

ker bosta Združeno kraljestvo in EU ostala bližnja soseda ter bosta še naprej imela številne skupne interese; ker bi takšni tesni odnosi v obliki pridružitvenega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom lahko predstavljali ustrezen okvir za prihodnje odnose, s katerim bi bilo mogoče zaščititi in spodbujati te skupne interese, vključno z novimi trgovinskimi odnosi;

ker je prednost pridružitvenega sporazuma za prihodnje odnose ta, da gre za prilagodljiv okvir, ki omogoča različne stopnje sodelovanja na številnih raznolikih področjih politik; ker bo to sodelovanje zahtevalo, da obe strani ohranita visoke standarde in svoje mednarodne obveze na številnih področjih politike;

K.	ker je ključnega pomena, da se zaščitijo sporazumi EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: sporazum EGP);

L.	ker sta EU in Združeno kraljestvo kot država članica, ki izstopa, dolžni zagotoviti celovit in vzajemen pristop k zaščiti pravic državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU-27;

ker, da bi ohranili Velikonočni sporazum iz leta 1998 v vseh njegovih delih in pravice prebivalcev Severne Irske, mora Združeno kraljestvo spoštovati svoje zaveze in zagotoviti, da ni nadzorovanih meja na irskem otoku, bodisi s pomočjo podrobnih predlogov, ki bodo predloženi v pogajanjih o okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, v obliki posebnih rešitev za Severno Irsko, ali prek nadaljnje zakonodajne uskladitve s pravnim redom EU;

N.	ker bo potrebna prehodna ureditev ki vključuje podaljšanje celotnega pravnega reda EU, da bi se izognili neurejenemu izstopu Združenega kraljestva iz EU in da bi njunim pogajalcem zagotovili možnost, da oblikujejo sporazum o prihodnjih odnosih;

O.	ker je primerno, da si institucije EU in države članice skupaj z javnimi in zasebnimi institucijami prizadevajo, da bi se pripravile na vse možne primere, ki bi lahko nastali kot rezultat pogajanj;

P.	ker je enotnost institucij EU in držav članic bistvenega pomena za zaščito interesov Unije in njenih državljanov v nadaljnjih fazah pogajanj, zlasti v zvezi z okvirom za prihodnje odnose, a tudi za zagotovitev uspešnega in pravočasnega zaključka teh pogajanj;

želi spomniti, da je v členu 50(2) PEU določeno, da sporazum o podrobnostih izstopa države članice upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z EU;

ugotavlja, da bi moral takšen okvir prihodnjih odnosov biti v obliki politične izjave v zvezi s sporazumom o izstopu; poudarja, da bo Evropski parlament preučil vsebino izjave, ko bo pozvan, naj odobri sporazum o izstopu;

ponovno poudarja, da se bo mogoče o mednarodnem sporazumu o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom uradno pogajati šele, ko bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU tretja država; želi spomniti, da se lahko ta sporazum sklene le ob polnem sodelovanju in dokončni odobritvi Evropskega parlamenta;

želi spomniti, da bo Evropski parlament okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom podprl le, če bo popolnoma skladen z naslednjimi načeli:

—	tretja država ne more uživati enakih pravic in ugodnosti kot država članica Evropske unije ali članica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali EGP,

—	zaščita celovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga, carinske unije in štirih svoboščin, ki ne dopušča pristopa po posameznih sektorjih,

—	ohranitev neodvisnosti EU pri odločanju,

—	varstvo pravnega reda EU ter vloge, ki jo ima Sodišča Evropske unije v zvezi s tem,

—

stalno spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določeni predvsem v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolih, Evropski socialni listini, Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah OZN in Sveta Evrope, pa tudi spoštovanje načela pravne države,

—

enaki konkurenčni pogoji, zlasti glede tega, da mora Združeno kraljestvo še naprej spoštovati standarde, določene z mednarodnimi obveznostmi ter zakonodajo in politikami Unije na področju poštene in na pravilih temelječe konkurence, vključno z državno pomočjo, socialnimi pravicami in pravicami delavcev, zlasti pa enako ravnjo socialne zaščite in varovali proti socialnemu dampingu, na področju okolja, podnebnih sprememb, varstva potrošnikov, javnega zdravja, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, zdravja in dobrobiti živali, obdavčevanja, vključno z bojem proti davčnim utajam in izogibanjem davkom, pranja denarja ter varstva podatkov in zasebnosti, skupaj z jasnim mehanizmom izvrševanja za zagotovitev skladnosti,

—	varstvo sporazumov EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom EGP, in ohranjanje splošnega ravnovesja teh odnosov,

—	ohranjanje finančne stabilnosti EU ter skladnost z njeno regulativno in nadzorno ureditvijo in standardi ter njihova uporaba,

—	pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, vključno, kadar je to primerno, s sorazmernimi finančnimi prispevki;

ponovno poudarja, da bi lahko s pridružitvenim sporazumom, ki bi ga EU in Združeno kraljestvo izpogajala in o katerem bi se dogovorila po njegovem izstopu v skladu s členom 8 PEU in členom 217 PDEU, vzpostavili ustrezen okvir za prihodnje odnose in zagotovili dosleden okvir upravljanja, ki bi moral vključevati trden mehanizem za reševanje sporov, s čimer bi se izognili povečevanju števila dvostranskih sporazumov in pomanjkljivostim, ki so značilne za odnose med EU in Švico;

predlaga, da bi ti prihodnji odnosi temeljili na štirih stebrih:

—	trgovinskih in gospodarskih odnosih,

—	zunanji politiki ter varnostnem in razvojnem sodelovanju,

—	notranji varnosti in

—	tematskem sodelovanju;

Okvir za prihodnje odnose

ugotavlja, da bo Združeno kraljestvo – glede na isto podlago skupnih vrednot EU in Združenega kraljestva, njuno tesno povezanost in sedanjo uskladitev predpisov na skoraj vseh področjih, njuno geografsko bližino in skupno zgodovino, vključno z več kot 40-letnim članstvom Združenega kraljestva v EU, pa tudi vlogo Združenega kraljestva kot stalne članice varnostnega sveta OZN in članice Nata – tudi v prihodnje pomemben partner EU v okviru vseh štirih zgoraj navedenih stebrov in da je v interesu obeh strani, da se vzpostavi partnerstvo, s katerim bo zagotovljeno nadaljnje sodelovanje;

hkrati pa ugotavlja, da takšno sodelovanje z Združenim kraljestvom kot tretjo državo lahko poteka le v skladu z načeli iz odstavka 4 te resolucije; opozarja, da ima EU zavezujoče skupne predpise, skupne institucije ter skupne nadzorne, izvršilne in sodne mehanizme in da tretje države, tudi tiste z identično zakonodajo oziroma tiste, ki imajo popolnoma usklajene predpise, ne morejo uživati enakih ugodnosti oziroma enakega dostopa do trga kot države članice EU, na primer v zvezi s štirimi svoboščinami in finančnimi prispevki iz proračuna EU;

meni, da bi moral sporazum o prihodnjih odnosih vključevati posebne določbe v zvezi z gibanjem državljanov iz EU v Združeno kraljestvo in iz Združenega kraljestva v EU po koncu prehodnega obdobja, ki bi morale biti vsaj sorazmerne s stopnjo sodelovanja pri spodnjih štirih stebrih;

10.

opozarja, da mora Evropski parlament odobriti vse prihodnje sporazume med EU in Združenim kraljestvom; poudarja, da je treba Evropski parlament v skladu s členi 207, 217 in 218 PDEU ter ustrezno sodno prakso v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvestiti;

(i) Trgovinski in gospodarski odnosi

11.

ponovno poudarja, da bi bilo članstvo Združenega kraljestva na notranjem trgu in v carinski uniji najboljša rešitev tako za Združeno kraljestvo kot za EU-27, hkrati pa tudi edina rešitev, s katero bi lahko zagotovili nadaljnje nemoteno trgovino in v celoti ohranili naše gospodarske odnose; želi spomniti, da so za sodelovanje na notranjem trgu potrebni popolno spoštovanje štirih svoboščin in prevzem ustreznih predpisov EU, enaki konkurenčni pogoji, med drugim zagotovljeni prek sistema konkurence in državne pomoči, zavezujoča sodna praksa Sodišča Evropske unije in prispevki v proračun EU; ugotavlja, da carinska unija odpravlja carinske ovire in nekatere carinske kontrole, a hkrati zahteva spoštovanje trgovinske politike EU in skupno zunanjo mejo; je seznanjen s tem, da vlada Združenega kraljestva še vedno izključuje tako notranji trg kot carinsko unijo;

12.

ugotavlja, da poglobljeno in celovito območje proste trgovine zahteva zavezujoč mehanizem za zbliževanje s pravnim redom EU in zavezujočo vlogo za Sodišče Evropske unije pri razlagi prava Unije, poleg tega pa ne omogoča selektivnega izbiranja sektorjev notranjega trga;

13.

meni, da je sedanje stališče Združenega kraljestva združljivo samo s sporazumom o trgovini v skladu s členom 207 PDEU, ki bi lahko bil trgovinski in gospodarski steber pridružitvenega sporazuma; je pripravljena sodelovati z Združenim kraljestvom na podlagi drugih zgoraj navedenih modelov, pod pogojem, da Združeno kraljestvo ponovno premisli svoje sedanje rdeče linije;

14.

opozarja, da vsi novejši sporazumi o prosti trgovini temeljijo na treh glavnih delih: dostopu do trga, regulativnem sodelovanju in pravilih; poudarja, da poleg načel, določenih v zgornjem odstavku 4:

—	mora raven dostopa do trga EU ustrezati stopnji nadaljnjega zbliževanja in usklajevanja s tehničnimi standardi in predpisi EU, pri čemer ni predviden pristop po posameznih sektorjih, notranji trg pa mora biti ohranjen kot celota,

—	mora biti zagotovljena neodvisnost EU pri določanju zakonodaje in standardov EU, pa tudi vloga Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU,

—	veljajo enaki konkurenčni pogoji in so zaščiteni standardi EU, da se preprečita tekmovanje v zniževanju standardov in regulativna arbitraža upravljavcev trga,

—	morajo pravila o poreklu temeljiti na standardnih preferencialnih pravilih EU in interesih proizvajalcev EU,

—

je treba izpogajati vzajemen dostop do trga, pri tem pa v celoti spoštovati predpise Svetovne trgovinske organizacije (STO), med drugim za blago, storitve, javna naročila in, kadar je to ustrezno, neposredne tuje naložbe, pa tudi za vse načine opravljanja storitev, vključno z obvezami o čezmejnem gibanju fizičnih oseb (način 4), in v celoti spoštovati predpise EU glede načel enakega obravnavanja, zlasti za delavce,

—

izpogajati bi bilo treba regulativno sodelovanje, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, pri tem pa upoštevati prostovoljnost regulativnega sodelovanja in pravico do zakonodajnega urejanja v javnem interesu, pri čemer je treba opozoriti, da določbe o regulativnem sodelovanju v trgovinskem sporazumu ne morejo v celoti poustvariti neovirane trgovine, kot jo zagotavlja članstvo na notranjem trgu;

15.

poudarja, da bi moral biti s sporazumom med EU in Združenim kraljestvom ohranjen okvir obstoječih trgovinskih odnosov med EU in tretjimi državami, hkrati pa bi bilo treba preprečiti pridobivanje nezasluženih koristi, tako da se – z ohranjanjem usklajenega tarifnega sistema in sistema kvot ter pravil o poreklu za proizvode v odnosu do tretjih držav – zagotovi doslednost;

16.

poudarja, da je dostop storitev do trga v okviru sporazuma o prosti trgovini omejen in da zanj vedno veljajo izvzetja, pridržki in izjeme;

17.

poudarja, da bi Združeno kraljestvo z odhodom z notranjega trga izgubilo pravico do čezmejnega opravljanja finančnih storitev, poleg tega pa ne bi moglo več odpirati podružnic v EU pod nadzorom Združenega kraljestva; želi spomniti, da je v zakonodaji EU določeno, da je na nekaterih področjih pravila tretjih držav na podlagi sorazmernega pristopa in pristopa, ki temelji na tveganju, mogoče obravnavati kot enakovredna, in je seznanjen s tekočim zakonodajnim delom in prihodnjimi predlogi Komisije na tem področju; poudarja, da so odločitve o enakovrednosti vedno sprejete enostransko; nadalje poudarja, da so bonitetne izjeme in omejitve čezmejnega opravljanja finančnih storitev običajen element sporazumov o prosti trgovini, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovita popolno spoštovanje predpisov in standardov EU ter njihova uporaba;

18.

poudarja, da bi moral sporazum med EU in Združenim kraljestvom vključevati trden mehanizem za reševanje sporov ter strukture upravljanja; v zvezi s tem poudarja pristojnosti Sodišča Evropske unije za razlago vprašanj, povezanih s pravom EU;

19.

opozarja, da bi sedanje stališče in rdeče linije Združenega kraljestva privedli do carinskih kontrol in preverjanj, ki bi negativno vplivali na svetovne dobavne verige in proizvodne postopke, tudi kadar bi se lahko izognili carinskim oviram; poudarja pomen visoke ravni usklajenosti med enotnim območjem DDV v EU in Združenim kraljestvom; meni, da bi morale biti davčne zadeve vključene v vse prihodnje sporazume med Združenim kraljestvom in EU, da bi zagotovili kar najvišjo raven sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom in njegovimi odvisnimi ozemlji na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb;

20.

ponovno poudarja, da je, kar zadeva hrano in kmetijske proizvode, dostop do trga EU odvisen od strogega spoštovanja celotne zakonodaje in vseh standardov EU, zlasti na področju varnosti hrane, gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, geografskih označb, dobrobiti živali, označevanja in sledljivosti, sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter zdravja ljudi, živali in rastlin;

(ii) Zunanja politika, varnostno in razvojno sodelovanje

21.

glede skupne zunanje in varnostne politike ugotavlja, da Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo moglo več sodelovati v postopku odločanja EU in da bodo skupna stališča in ukrepe EU lahko sprejemale le države članice EU; vendar poudarja, da to ne izključuje mehanizmov posvetovanja, ki bi Združenemu kraljestvu omogočili, da se pridruži zunanjepolitičnim stališčem EU, skupnim ukrepom, zlasti na področju človekovih pravic, ali večstranskemu sodelovanju, zlasti v okviru OZN, OVSE in Sveta Evrope; podpira usklajevanje politike sankcioniranja in izvajanja, tudi embargo na orožje in skupno stališče o izvozu orožja;

22.

poudarja, da se tako partnerstvo lahko vzpostavi na podlagi okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki ureja vlogo tretjih držav, s čimer se omogoča sodelovanje Združenega kraljestva v civilnih in vojaških misijah EU (brez vodilne vloge za Združeno kraljestvo) ter dejavnostih, programih in projektih, izmenjavi obveščevalnih podatkov, usposabljanju in izmenjavi vojaškega osebja ter sodelovanju pri politiki oboroževanja, vključno s projekti, razvitimi v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO); poudarja, da tako sodelovanje ne sme vplivati na ustrezna stališča, sklepe in zakonodajo EU, vključno v zvezi z javnimi naročili in prenosi na področju obrambe, in mora biti v skladu z njimi; poudarja, da je tako sodelovanje odvisno od popolnega spoštovanja mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter temeljnih pravic EU;

23.

ugotavlja, da je vsako sodelovanje na zgoraj navedenih področjih, ki vključuje izmenjavo tajnih podatkov EU, tudi obveščevalnih podatkov, odvisno od sporazuma o varnosti podatkov za zaščito tajnih podatkov EU;

24.

ugotavlja, da bi Združeno kraljestvo na podlagi drugih podobnih ureditev za tretje države lahko sodelovalo pri programih Unije v podporo obrambi in zunanji varnosti (kot so evropski obrambni sklad, Galileo in programi za kibernetsko varnost); je odprt za možnost, da bi Združeno kraljestvo pri uresničevanju skupnih ciljev, zlasti v skupni soseščini, še naprej prispevalo k instrumentom EU za zunanje financiranje;

25.

ugotavlja, da je Združeno kraljestvo pomemben akter na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči in da bo sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom na teh področjih po brexitu koristilo obema stranema;

(iii) Notranja varnost

26.

poudarja, da je v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, da se vzpostavi partnerstvo, s katerim bi se zagotovilo nadaljnje varnostno sodelovanje za soočanje s skupnimi grožnjami, zlasti terorizmom in organiziranim kriminalom, ter preprečile motnje v pretoku informacij na tem področju; ugotavlja, da tretje države (zunaj schengenskega območja) niso upravičene do privilegiranega dostopa do instrumentov EU, vključno s podatkovnimi zbirkami, na tem področju, prav tako pa ne morejo sodelovati pri določanju prednostnih nalog in pripravi večletnih strateških ciljev ali voditi operativne akcijske načrte v okviru političnega cikla EU;

27.

ugotavlja tudi, da bo treba poleg potrebe, da se s pomočjo prehodnih ureditev zaščitijo potekajoči postopki in preiskave, ki zadevajo Združeno kraljestvo, z njim kot tretjo državo skleniti tudi ločene sporazume, ki bodo zadevali pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, tudi izročitev in medsebojno pravno pomoč, namesto sedanjih ureditev, kot je evropski nalog za prijetje;

28.

meni, da se prihodnje sodelovanje lahko razvije na podlagi ureditev za tretje države, ki niso del schengenskega območja, s čimer bi se omogočila izmenjava podatkov, pomembnih za varnost, in operativno sodelovanje z organi in mehanizmi EU (npr. Europolom in Eurojustom);

29.

poudarja, da mora tako sodelovanje zagotavljati pravno varnost, temeljiti na jamstvih v zvezi s temeljnimi pravicami, kot so določene v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in zagotoviti raven zaščite, ki je v osnovi enakovredna zaščiti iz listine; poleg tega poudarja, da mora v celoti spoštovati standarde EU o varstvu podatkov in temeljiti na učinkovitem izvrševanju in reševanju sporov; meni, da je treba najti rešitev za ureditev prihodnje izmenjave podatkov med EU in Združenim kraljestvom na področju policijskih, obveščevalnih in protiterorističnih operacij; poudarja, da bi bil sklep Komisije o ustreznosti najprimernejša in najvarnejša možnost; opozarja, da mora Združeno kraljestvo v vsakem primeru določiti raven varstva podatkov, ki bo tako stroga kot pravila Unije o varstvu podatkov;

(iv) Tematsko sodelovanje

30.

poudarja, da bi se morala načela, določena v zgornjem odstavku 4, prav tako v celoti in brezpogojno uporabljati za prihodnje sodelovanje z Združenim kraljestvom na številnih področjih skupnega interesa; poudarja, da bi bilo treba s takimi sporazumi doseči ravnovesje med pravicami in obveznostmi, ki bi bilo sorazmerno s tistim iz podobnih sporazumov z drugimi tretjimi državami, pri čemer pa je treba upoštevati geografsko bližino in tesne povezave med EU in Združenim kraljestvom;

31.

meni, da je treba ob upoštevanju zgoraj navedenih načel in pogojev ter v interesu potnikov, letalskih prevoznikov, proizvajalcev in sindikatov delavcev zagotoviti povezavo s pomočjo sporazuma o zračnem prevozu in sporazuma o letalski varnosti; poudarja pa, da je stopnja dostopa do trga odvisna od ravni regulativnega zbliževanja in uskladitve s pravnim redom EU ter vzpostavitve trdnega mehanizma za reševanje sporov in arbitražnega mehanizma; poleg tega pa ne izključuje prihodnjega sodelovanja z Združenim kraljestvom, da bi se podprli projekti skupnega interesa v prometnem sektorju;

32.

glede ribištva meni, da bi morala biti izpogajana nova oblika dvostranskega sporazuma o partnerstvu s tretjimi državami, da bi ohranili visoko raven sodelovanja, skladnosti in konvergence, zagotovili stabilen in neprekinjen vzajemni dostop do voda in virov v skladu z načeli skupne ribiške politike ter določbami o upravljanju in trajnostnem upravljanju skupnih staležev, da bi obnovili in ohranili populacije teh staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos; poudarja, da je za skupno upravljanje skupnih staležev potrebno nadaljnje prispevanje Združenega kraljestva k znanstveni oceni staležev; vendar poudarja, da se je treba o vzajemnem dostopu do trga za ribiške proizvode dogovoriti v okviru prihodnjega sporazuma in da mora biti dostop do domačega trga EU odvisen od dostopa plovil EU do ribolovnih območij Združenega kraljestva in njegovih virov, pa tudi od ravni sodelovanja pri upravljanju skupnih staležev;

33.

poudarja vrednost kulturnega in izobraževalnega sodelovanja, tudi učne mobilnosti in mobilnosti mladih, ter pomen kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki pomaga EU poglabljati vezi s sosednjimi državami; pozdravlja nadaljnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na teh področjih, tudi z ustreznimi programi, kot sta Erasmus ali Ustvarjalna Evropa;

34.

bi lahko v zvezi s sodelovanjem na področju raziskav in inovacij razmislil o sodelovanju Združenega kraljestva kot tretje države v okvirnem programu EU za raziskave in inovacije ter v vesoljskih programih EU, pri čemer pa ne smejo biti dovoljeni neto transferji iz proračuna EU v proračun Združenega kraljestva in vloge v postopkih odločanja za Združeno kraljestvo;

35.

meni, da bi bila najboljša možnost za okolje, ukrepe proti podnebnim spremembam, javno zdravje in varnost hrane ta, da bi Združeno kraljestvo ostalo v celoti usklajeno z veljavno in prihodnjo zakonodajo EU, vključno s spoštovanjem obvez in ciljev za leto 2030, o katerih se je že dogovorilo v okviru svežnja ukrepov EU za čist zrak in svežnja ukrepov za čisto energijo; v nasprotnem primeru pa poziva, naj ureditev med EU in Združenim kraljestvom zagotovi tesno sodelovanje in visoke standarde glede teh vprašanj in za reševanje čezmejnih okoljskih vprašanj; poudarja, da mora vsako sodelovanje z agencijami EU na teh področjih temeljiti na dvostranskih sporazumih;

36.

bi lahko razmislil o dogovorih, podobnih dogovorom s tretjimi državami, na področju energije, elektronske komunikacije, kibernetske varnosti in IKT; meni, da bi morala v zvezi z energijo vsaka taka ureditev spoštovati integriteto notranjega energijskega trga, prispevati k energetski varnosti, trajnosti in konkurenčnosti ter upoštevati povezovalne daljnovode med EU in Združenim kraljestvom; pričakuje, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo najvišje standarde jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem, tudi v zvezi s pošiljkami odpadkov in razgradnjo;

37.

meni, da bi bilo treba program EU PEACE, katerega cilj je okrepiti mirno in stabilno družbo s spodbujanjem sprave na Severnem Irskem in v obmejni regiji Irske, ohraniti in Združenemu kraljestvu omogočiti stalno sodelovanje;

(v) Upravljanje prihodnjega sporazuma

38.

opozarja, da bi moral morebitni prihodnji sporazum med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo vključevati vzpostavitev skladnega in trdnega sistema upravljanja kot splošnega okvira za štiri stebre, ki zajemajo stalni skupni nadzor/upravljanje sporazuma in mehanizme za reševanje sporov in izvrševanje v zvezi z razlago in uporabo določb sporazuma;

39.

vztraja, da je ta sistem upravljanja absolutno potreben, če želimo v celoti ohraniti neodvisnost odločanja EU in pravni red, vključno z vlogo Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU;

40.

poudarja, da bi morala biti zasnova ureditev upravljanja sorazmerna z naravo, obsegom in globino prihodnjih odnosov, pri čemer bi bilo treba upoštevati raven povezanosti, sodelovanja in bližine;

41.

se strinja z idejo o ustanovitvi skupnega odbora, ki bi bil odgovoren za nadzor izvajanja sporazuma, odpravljanje razlik pri razlagi in izvajanju dogovorjenih popravljalnih ukrepov v dobri veri in popolno zagotavljanje regulativne neodvisnosti EU, tudi zakonodajnih pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta; poudarja, da bi morali za predstavnike EU v tem odboru veljati ustrezni mehanizmi odgovornosti, ki bi vključili Evropski parlament;

42.

meni, da bi morali mehanizmi upravljanja v zvezi z določbe, ki temeljijo na pravnih pojmih EU, zagotoviti napotitev na Sodišče Evropske unije; ponavlja, da bi bilo treba za uporabo in razlago tistih določb sporazuma, ki niso povezane s pravom Unije, predvideti alternativne mehanizme reševanja sporov le, če bi to zagotovilo jamstva neodvisnosti in nepristranskosti, enakovredna tistim, ki jih zagotavlja Sodišče Evropske unije;

(vi) Enaki konkurenčni pogoji

43.

opozarja, da bi moralo Združeno kraljestvo in njegova odvisna ozemlja še naprej spoštovati in izvajati standarde, ki obstajajo v skladu z mednarodnimi zavezami ter zakonodajo in politiko Unije, zlasti na področjih iz zgornjega odstavka 4, in sicer na način, ki bi odražal obseg in globino prihodnjih odnosov; je seznanjen s prednostmi ohranjanja uskladitve predpisov, ki temeljijo na zakonodaji Unije;

44.

ugotavlja, da bosta obseg in globina sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih bistvenega pomena pri ugotavljanju obsega vseh prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom; poudarja, da bo nadaljnja zavezanost Združenega kraljestva evropskemu socialnemu modelu pri tem igralo ključno vlogo;

45.

je trdno prepričan, da mora Združeno kraljestvo spoštovati nove standarde o obdavčevanju in zakonodajo o preprečevanju pranja denarja znotraj pravnega reda Unije, vključno z davčno preglednostjo, izmenjavo informacij o davčnih zadevah in ukrepih proti izogibanju davkom, in da bi bilo treba obravnavati stanje njegovih odvisnih ozemelj in njihovo nespoštovanje meril EU za dobro upravljanje in preglednost; vztraja, da bi moral biti dostop do carinske unije strogo pogojen s tem, da se Združeno kraljestvo uskladi z navedenimi standardi;

46.

ponavlja, da je treba oblikovati zaščitne ukrepe za ohranitev visokih standardov in enakih konkurenčnih pogojev na področju varstva okolja, boju proti podnebnim spremembam, varnosti hrane in javnega zdravja; poudarja, da je treba državljanom in nevladnim organizacijam zagotoviti dostop do sodnega varstva in ustreznih mehanizmov za pritožbe v zvezi z uveljavljanjem delovnih in okoljskih standardov;

47.

ugotavlja, da bodo, tako kot velja za preostali del sporazuma, določbe o enakih konkurenčnih pogojih zahtevale trdne strukture upravljanja, da se vključijo primerni mehanizmi za upravljanje, nadzor, reševanje sporov in izvrševanje s sankcijami in začasnimi ukrepi, kadar je to potrebno, in v skladu z zahtevo za obe strani, da se vzpostavijo ali po potrebi ohranijo neodvisne institucije, ki bodo lahko učinkovito nadzorovale in uresničevale izvrševanje;

(vii) Morebitna udeležba pri programih EU

48.

poudarja, da bodo načine sodelovanja Združenega kraljestva pri ukrepih in programih EU urejala pravila, ki se uporabljajo za tretje države zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP); poudarja, da se bo treba o udeležbi Združenega kraljestva dogovoriti skupaj z EU, pri tem pa bo treba upoštevati vsa ustrezna pravila in mehanizme ter pogoje za sodelovanje, tudi glede financiranja, izvajanja, nadzora in podeljevanja razrešnice, pri čemer pa ne smejo biti dovoljeni neto transferji iz proračuna EU v proračun Združenega kraljestva;

49.

opozarja, da na splošno Združeno kraljestvo kot tretja država ne more sodelovati v agencijah EU ali imeti dostopa do njih; vendar ugotavlja, da to ne izključuje sodelovanja v posebnih primerih na strogo reguliran način, v skladu s katerim je treba spoštovati vsa ustrezna pravila in finančne prispevke; poudarja, da bodo morale biti v naslednji večletni finančni okvir vključene posledice prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom;

Sporazum o izstopu

50.

pozdravlja osnutek sporazuma o izstopu, ki ga je Komisija predstavila 28. februarja 2018 in ki v veliki meri odraža stališča Parlamenta; ugotavlja, da je bil pripravljen na osnovi vzajemno dogovorjenega skupnega poročila z dne 8. decembra 2017 in stališč EU o drugih vprašanjih ločitve;

51.

pozdravlja institucionalne določbe in mehanizme za reševanje sporov iz osnutka sporazuma o izstopu, vključno s prenehanjem izvajanja ugodnosti v prehodnem obdobju v primeru neizpolnjevanja obveznosti in določb, ki se nanašajo na sporazum o izstopu, kot je določeno v členu 165 osnutka sporazuma o izstopu;

(i) Pravice državljanov

52.

pozdravlja splošni pristop glede državljanskih pravic v drugem delu osnutka Komisije sporazuma o izstopu, vendar ponavlja, da bo pri odobritvi Parlamenta eno ključnih vprašanj obravnavanje vseh nerešenih vprašanj v zvezi z državljanskimi pravicami in zagotavljanje, da izstop Združenega kraljestva iz EU ne bo vplival na pravice državljanov EU, ki zakonito prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki zakonito prebivajo v EU-27; podpira vključitev sklicevanja na bodoče zakonce; je seznanjen z določbami o upravnih postopkih za pridobitev statusa osebe s stalnim prebivališčem ter vztraja, da je treba družinam omogočiti začetek omenjenega postopka z enim samim obrazcem, ki je ugotovitvene narave in ki dokazno breme nalaga organom Združenega kraljestva; poudarja, da bo Evropski parlament pregledoval, ali se ti postopki učinkovito izvajajo in ali so enostavni, jasni in brezplačni; vztraja, da so za državljane Združenega kraljestva, ki trenutno prebivajo v eni od držav članic EU-27, prihodnje pravice do prostega gibanja po vsej EU zagotovljene, tako kot volilne pravice na lokalnih volitvah za vse državljane, ki jih zajema sporazum o izstopu; poziva tudi k dosmrtni pravici državljanov EU, ki jih zajema sporazum o izstopu, do vrnitve v Združeno kraljestvo, k varstvu pred izgonom invalidnih državljanov in njihovih negovalcev ter k varstvu procesnih pravic, povezanih z izgonom, kot je to določeno v Direktivi 2004/38/ES, in pravic državljanov tretjih držav, kot je določeno v zakonodaji EU;

53.

vztraja, da v prehodnem obdobju vsi državljani EU, ki prispejo v Združeno kraljestvo, uživajo enake pravice kot tisti, ki so prispeli pred začetkom prehodnega obdobja; v zvezi s tem zavrača predlog v nedavno objavljenem političnem dokumentu vlade Združenega kraljestva, da bi ohranili diskriminacijo med državljani EU, ki prispejo pred začetkom prehodnega obdobja, in tistimi, ki prispejo po tem;

54.

ponovno opominja, da mnogi državljani Združenega kraljestva odločno nasprotujejo temu, da bi izgubili pravice, ki jih trenutno uživajo v skladu s členom 20 PDEU; predlaga, naj se v EU-27 preuči, kako bi lahko to ublažili v okviru primarne zakonodaje Unije ob sočasnem polnem spoštovanju načela vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije; ugotavlja, da je nedavno tega Sodišče Evropske unije v presojo prejelo primer z nizozemskega sodišča, ki zadeva ohranitev državljanskih pravic EU za državljane Združenega kraljestva po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

(ii) Irska in Severna Irska

55.

pozdravlja protokol o Irski in Severni Irski v osnutku Komisije sporazuma o izstopu, s katerim je mogoče aktivirati možnost varovalnega mehanizma, opisano v skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017; poudarja, da je to konkretna rešitev za ohranitev sodelovanja med severom in jugom, s katero se je tudi mogoče izogniti neprepustni meji med Severno Irsko in Irsko, kar je potrebno v primeru, da ne bo mogoče najti nobene druge možnosti niti prek splošnih odnosov med EU in Združenim kraljestvom niti prek posebnih rešitev, ki jih predlaga Združeno kraljestvo, kakor je navedeno v odstavku 49 skupnega poročila;

56.

opozarja na pomen zaveze Združenega kraljestva, da ne bo prišlo do zmanjšanja pravic, med drugim socialnih in demokratičnih pravic, jamstev in enakih možnosti, kot so določene v Velikonočnem sporazumu v skladu z zavezami iz skupnega poročila; vztraja pri prenosu vseh elementov skupnega potovalnega območja in pravic državljanov EU do prostega gibanja, kot je določeno v zakonodaji EU in v Velikonočnem sporazumu;

(iii) Prehodno obdobje

57.

ponovno poudarja načela iz svoje resolucije z dne 13. decembra 2017, da po datumu izstopa Združenega kraljestva le-to ne bo več del institucij in organov EU in ne bo več moglo prispevati k odločanju ter da prehodno obdobje lahko pomeni le podaljšanje veljavnosti pravnega reda EU in nadaljnjo uporabo obstoječih regulativnih, proračunskih, nadzornih, pravosodnih in izvršilnih instrumentov in struktur EU v Združenem kraljestvu; v celoti podpira pogajalski mandat, določen v pogajalskih smernicah Evropskega sveta, pogajalskih smernicah Sveta in nedavnem dokumentu Komisije o stališču glede tega vprašanja;

58.

pozdravlja in izraža podporo četrtemu delu osnutka sporazuma o izstopu o prehodni ureditvi; ponovno poudarja, da bi bilo treba vse pravice, ki jih državljanom podeljuje pravo Unije, razširiti na celotno prehodno obdobje; poudarja, da to velja tudi za državljane EU, ki prispejo v Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju, saj bi morali ti uživati povsem enake pravice, zlasti glede otroških dodatkov, združitve družine in dostopa do sodnega varstva pri Sodišču Evropske unije;

59.

opozarja, da mora biti morebitna prehodna ureditev v celoti skladna z obveznostmi WTO, da ne bi povzročali motenj v trgovinskih odnosih s tretjimi državami;

60.

vztraja, da bodo vsi prihodnji trgovinski sporazumi, ki jih bo Združeno kraljestvo izpogajalo s tretjimi državami po izstopu, lahko začeli veljati šele po koncu obdobja, v katerem bo veljala prehodna ureditev;

61.

opozarja, da po datumu izstopa iz EU Združeno kraljestvo ne bo več uživalo ugodnosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila EU ali države članice, ki delujejo v njenem imenu, ali EU in države članice, ki delujejo skupaj; je seznanjen s tem, da bodo v prehodnem obdobju za Združeno kraljestvo še naprej zavezujoče obveznosti, ki izhajajo iz teh sporazumov; poudarja, da Združeno kraljestvo ne bo moglo sodelovati v strukturah upravljanja in pri postopkih odločanja, ki so določeni v teh sporazumih;

62.

opozarja, da se lahko prehodna ureditev kot del sporazuma o izstopu začne izvajati šele po tem, ko ta sporazum začne veljati;

(iv) Druga vprašanja ločitve

63.

poziva, naj se čim prej doseže dogovor o vseh določbah o ločitvi iz tretjega dela osnutka sporazuma o izstopu, in poziva Združeno kraljestvo, naj predstavi jasno stališče, če tega še ni storila, o vseh odprtih vprašanjih, ki se nanašajo na njen urejen izstop;

Pripravljenost

64.

poudarja pomen dela, ki so ga opravile Komisija in države članice na različnih ravneh, kar zadeva ozaveščanje in pripravljenost; poudarja, da morajo biti glede na negotovosti, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz EU, institucije EU, nacionalni organi, gospodarski subjekti in zlasti državljani obveščeni in deležni ustreznih informacij, da se lahko ustrezno pripravijo za vse možne scenarije, vključno na možnost brez sporazuma; zlasti poziva k uvedbi ukrepov, katerih cilj je doseči čim večje število sektorjev in prizadetih ljudi, med drugim na naslednjih področjih:

—	nemoten in varen dostop do zdravil za uporabo v veterini in medicini ter medicinskih pripomočkov za paciente, vključno z zanesljivo in nemoteno preskrbo z radioaktivnimi izotopi,

—	finančne storitve za gospodarske subjekte,

—	pripravljenost MSP in malih subjektov, ki trgujejo z Združenim kraljestvom, kot so kmetijsko-živilski proizvajalci in proizvajalci ribiških proizvodov, ki bi bili lahko sploh prvič izpostavljeni izvoznim postopkom in nekaterim vrstam zahtev, vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi predpisi,

—	omejitve, ki lahko izhajajo iz novega pravnega okvira za prevoz potnikov in blaga, ter njihov vpliv na komponente „ravno ob pravem času“verige za preskrbo s hrano, predelavo in distribucijo,

—	zmogljivosti v zvezi s pravilnim označevanjem, sledljivostjo in pristnim izvorom kmetijskih in ribiških proizvodov za zagotovitev skladnosti s standardi varnosti hrane in dobrega počutja živali ter zagotovitev točnih informacij o živilih za potrošnike,

—	pravni okvir varstva podatkov,

—	da Komisija v celoti identificira zakonodajo EU, ki zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU potrebuje spremembe;

o o

65.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, nacionalnim parlamentom in vladi Združenega kraljestva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0490.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/51

P8_TA(2018)0075

Naslednji večletni finančni okvir: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2017/2052(INI))

(2019/C 162/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017 (2),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (4),

—	ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU (5),

—	ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 70/1 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (6),

—	ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu dne 4. oktobra 2016 (7) in v Svetu dne 5. oktobra 2016 (8),

—	ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU,

—	ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o financiranju organizacij civilne družbe s sredstvi EU,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0048/2018),

ker je bil sedanji večletni finančni okvir dogovorjen leta 2013 in je v njem v primerjavi s prejšnjim obdobjem finančnega načrtovanja prvič določeno, da bodo tako odobritve za prevzem obveznosti kot odobritve plačil dejansko zmanjšane, čeprav ima EU v skladu z Lizbonsko pogodbo in strategijo Evropa 2020 vse večje pristojnosti in ambicije; ker je ta večletni finančni okvir poleg tega ustvaril veliko vrzel med stopnjo odobritev za prevzem obveznosti ter stopnjo odobritev plačil, kar je prispevalo k zaostanku pri neplačanih računih v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in z njim povezanih pravnih podlag prispevalo k zamudi pri izvajanju, katere posledice se občutijo še danes in ki bi lahko privedla do kopičenja zahtevkov za plačila ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in do njihovega prenosa v naslednje obdobje; ker so bile na vztrajanje Parlamenta v večletni finančni okvir vključene nove določbe, da bi bilo mogoče v čim večji meri uporabiti njegove skupne zgornje meje in vzpostaviti mehanizme prilagodljivosti;

ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb in političnih ambicij, saj se je že od samega začetka uporabljal za odzivanje na vrsto kriz in novih izzivov na področju naložb, socialne izključenosti, migracij in beguncev, zaposlovanja mladih, varnosti, kmetijstva, okolja in podnebnih sprememb, ki pa v času njegovega sprejetja niso bili pričakovani; ker je sedanji večletni finančni okvir – po samo dveh letih izvajanja – posledično že dosegel svoje meje zmogljivosti, saj je bila izčrpana razpoložljiva razlika do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti so se precej uporabljali, obstoječe politike in programi pa so bili pod pritiskom ali celo zmanjšani, da bi kompenzirali nezadostno raven proračunskih sredstev EU in njihove prožnosti, pa so bili ustanovljeni nekateri zunajproračunski mehanizmi;

ker so te pomanjkljivosti postale očitne že v času vmesnega pregleda in revizije večletnega finančnega okvira konec leta 2016 in bi se bilo treba nanje odzvati s takojšnjimi ukrepi, kot je Parlament opozoril v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016; ker je bilo z dogovorjeno vmesno revizijo mogoče v določeni meri povečati potencial veljavnih določb o prožnosti, ne pa tudi spremeniti zgornjih mej večletnega finančnega okvira;

ker bo Komisija maja 2018 predstavila sveženj predlogov za večletni finančni okvir po letu 2020, vključno s prihodnjimi lastnimi sredstvi, medtem ko je bilo v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 določeno, da bi morali biti predloženi do 1. januarja 2018; ker naj bi temu svežnju kmalu za tem sledili osnutki zakonodajnih predlogov za finančne programe in instrumente;

sprejme to resolucijo, da bi predstavil stališče Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020, pri čemer posebno pozornost namenja njegovim pričakovanim prednostnim nalogam, velikosti, strukturi, trajanju, prožnosti in drugim horizontalnim načelom, in da bi izpostavil posebne proračunske usmeritve zadevnih politik EU, ki jih zajema naslednji finančni okvir; pričakuje, da bo Komisija zakonodajni predlog za naslednji večletni finančni okvir predložila skupaj z novim osnutkom Medinstitucionalnega sporazuma, pri katerem bodo upoštevani stališča in predlogi Parlamenta; poudarja, da je ta resolucija poleg tega osnova za sodelovanje Parlamenta v okviru postopka sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira;

hkrati sprejme ločeno resolucijo (9), da bi predstavil svoje stališče o reformi sistema lastnih sredstev EU v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za lastna sredstva; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in biti predloženi skupaj s predlogi za večletni finančni okvir; poudarja, da bosta odhodkovna in prihodkovna stran naslednjega večletnega finančnega okvira v prihodnjih pogajanjih obravnavani kot enoten sveženj in da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

I. Prednostne naloge in izzivi naslednjega večletnega finančnega okvira

razpravo o naslednjem večletnem finančnem okviru pozdravlja kot priložnost, da se s pomočjo enega najbolj konkretnih instrumentov Unije – njenega proračuna – pripravi teren za močnejšo in bolj trajnostno Evropo; meni, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir umeščen v širšo strategijo in vizijo za prihodnost Evrope; meni tudi, da mora večletni finančni okvir predstavljati prenos političnih prednostnih nalog EU v zvezi s projekti in politikami v proračunska sredstva;

je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir temeljiti na uveljavljenih politikah in prednostnih nalogah Unije, katerih namen je spodbujati mir, demokracijo, pravno državo, človekove pravice in enakost spolov, pa tudi povečati blaginjo, dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast, spodbujati raziskave in inovacije, zagotavljati kakovostno zaposlovanje, ki omogoča dostojna delovna mesta, boriti se proti podnebnim spremembam ter spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pa tudi solidarnost med državami članicami in državljani; meni, da so ti stebri osnovni pogoj za pravilno delovanje enotnega trga ter ekonomske in monetarne unije, pa tudi za krepitev položaja Evrope v svetu; verjame, da so bolj kot kdaj koli prej pomembni za prihodnja prizadevanja Evrope;

meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji omogočiti, da najde rešitve in močnejša izide iz kriz tega desetletja: gospodarska in finančna kriza, brezposelnost mladih, vztrajna revščina in socialna izključenost, pojav migracij in beguncev, podnebne spremembe in naravne nesreče, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti, terorizem in nestabilnost, če omenimo le nekatere; poudarja, da ti svetovni, čezmejni izzivi z nacionalnimi posledicami izpostavljajo soodvisnost naših gospodarstev in družb in kažejo na to, da so potrebni skupni ukrepi;

opozarja, da mora EU uresničiti svojo zavezo, da bo vodilna pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki predstavljajo globalni načrt za bolj trajnostne, pravične in uspešne družbe znotraj zmogljivosti planeta; poudarja, da bo mora biti naslednji večletni finančni okvir usklajen s cilji trajnostnega razvoja; pozdravlja zavezo Komisije, da cilje trajnostnega razvoja vključi v vse politike in pobude EU; pričakuje, da bo EU izpolnila svoje zaveze v zvezi s temi cilji; poleg tega poudarja, da bi bilo treba razglasitev evropskega stebra socialnih pravic ter zavezo EU in držav članic EU, da bodo zagotovile bolj socialno Evropo, podpreti z zadostnimi finančnimi viri; meni, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej povečani ter čim prej in najkasneje do leta 2027 doseči 30 %;

poudarja, da naslednji večletni finančni okvir ponuja priložnost, da Unija dokaže, da je enotna in se je sposobna odzvati na politične dogodke, kot so brexit, porast populističnih in nacionalističnih gibanj in spremembe v svetovnem vodstvu; poudarja, da delitve in egocentričnost niso rešitev za svetovne probleme in pomisleke državljanov; meni, da zlasti pogajanja o brexitu kažejo, da so koristi članstva Unije veliko večje od stroškov prispevanja v njen proračun; v zvezi s tem poziva k popolnemu spoštovanju okvira predhodno prevzetih obveznosti, kot v primeru Velikonočnega sporazuma, v zvezi s pravno državo in demokracijo;

zato poziva, naj se še naprej podpirajo obstoječe politike, zlasti dolgoletne politike EU, navedene v pogodbah, in sicer skupna kmetijska in ribiška politika ter kohezijska politika, saj državljanom EU prinašajo oprijemljive koristi evropskega projekta; zavrača vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast, solidarnost in delovanje enotnega trga in hkrati dodatno poglobilo neenakosti in povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji; namerava državam EU-27 za te politike v naslednjem programskem obdobju zagotoviti enako raven financiranja, hkrati pa še bolj povečati njihovo učinkovitost in poenostaviti postopke, ki so povezani z njimi;

meni, da bi morala Evropa zagotavljati perspektivo mlajšim generacijam ter podjetjem, usmerjenim v prihodnost, saj je EU zaradi njih uspešnejša na svetovni ravni; je odločen, da bo znatno povečal sredstva za dva od svojih vodilnih programov, in sicer okvirni program za raziskave in program Erasmus+, ki s sedaj razpoložljivimi sredstvi ne moreta zadovoljiti zelo velikega povpraševanja izvrstnih kandidatov; vztraja pri svoji podpori znatnemu povečanju sredstev za boj proti brezposelnosti mladih in podpori malim in srednjim podjetjem, in sicer prek programov, ki bodo nasledili pobudo za zaposlovanje mladih in Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); podpira tudi krepitev instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) 2.0;

10.

poziva Unijo, naj prevzame svojo vlogo pri treh novih političnih področjih z notranjimi in zunanjimi razsežnostmi, ki so se pojavila v teku sedanjega večletnega finančnega okvira, tako da:

—	oblikuje in financira celovito azilno in migracijsko politiko in politiko vključevanja ter odpravi temeljne vzroke za migracije in razselitev v tretjih državah,

—	okrepi varovanje zunanjih meja in spodbuja stabilnost, zlasti s ščitenjem človekovih pravic v tujini, preprečevanjem konfliktov in politikami zunanjega razvoja,

—	evropskim državljanom zagotavlja skupno notranjo varnost ter združuje raziskave in zmogljivosti na področju obrambe, hkrati pa poudarja, da ukrepi na teh področjih ne bi smeli biti sprejeti na račun razvojne politike EU;

11.

poudarja, da naj bi bili v naslednji okvir uvrščeni dve novi vrsti finančne podpore, ki sta med gospodarskimi prednostnimi nalogami Unije, in sicer nadaljnje izvajanje programov v podporo naložbam, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, in razvoj stabilizacijske funkcije držav članic euroobmočja, po možnosti v okviru predlaganega Evropskega denarnega sklada, skupaj z namenskim konvergenčnim instrumentom za države članice na poti k uvedbi eura;

12.

poudarja, da bi morala biti posebna proračunska zmogljivost euroobmočja del proračuna Unije in bi se morala šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, ne da bi posegala v druge programe večletnega finančnega okvira, financirati pa bi jo morali euroobmočje in sodelujoče države članice z virom prihodkov, o katerem bi se morale dogovoriti sodelujoče države članice ter ki bi se obravnaval kot namenski prejemki in jamstva; meni, da bi se fiskalna zmogljivost – ko bo stabilna – lahko financirala iz resničnih virov lastnih sredstev na podlagi priporočil iz Montijevega poročila o prihodnjem financiranju EU;

13.

ponovno potrjuje načelo, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, ne glede na to, ali se pojavijo v času sprejemanja novega večletnega finančnega okvira ali v času njegovega izvajanja, in poudarja, da zaradi financiranja novih potreb ne bi smeli biti ogroženi obstoječi politike in programi; poleg tega pričakuje, da bo uvedenih dovolj določb o prožnosti, da se bo mogoče odzvati na nepredvidene okoliščine, ki lahko nastopijo v času večletnega finančnega okvira;

14.

meni, da bo lahko Evropa postala močnejša in ambicioznejša le, če ji bodo zagotovljena večja finančna sredstva; glede na navedene izzive in prednostne naloge in ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz Unije poziva, naj se proračun Unije znatno poveča; ocenjuje, da bi morale zgornje meje odhodkov iz večletnega finančnega okvira znašati 1,3 % BND držav EU-27, ne glede na instrumente, ki se štejejo nad zgornjimi mejami;

15.

je prepričan, da (razen če bo Svet privolil v znatno povečanje ravni nacionalnih prispevkov v proračun EU) uvedba novih resničnih virov lastnih sredstev EU ostaja edina možnost za ustrezno financiranje naslednjega večletnega finančnega okvira;

II. Horizontalna vprašanja

Načela proračuna EU in verodostojnost proračuna

16.

opozarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju proračuna Unije spoštovati evropska proračunska načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, univerzalnosti, specifikacije, dodatnosti, subsidiarnosti, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

17.

ponavlja svoje dolgoletno stališče, da morajo biti politične ambicije Unije usklajene z ustreznimi finančnimi sredstvi, in opozarja, da je v členu 311 PDEU navedeno, da si Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva;

18.

v zvezi s tem poudarja, da je celovito izvajanje političnih odločitev in pobud, ki jih sprejme Evropski svet, mogoče le, če so zagotovljena potrebna finančna sredstva, in poudarja, da bi vsak drug pristop ogrozil verodostojnost proračuna Unije in zaupanje državljanov;

19.

meni, da je večletni finančni okvir s tem, ko politične prednostne naloge EU pretvarja v konkretne naložbe, odlično orodje za dolgoročno načrtovanje porabe EU in za zagotavljanje določene stabilne ravni javnih naložb v državah članicah; hkrati pa obžaluje, da pred sprejetjem naslednjega večletnega finančnega okvira ne obstaja vzajemno dogovorjena dolgoročna strategija; poleg tega opozarja, da je proračun EU v prvi vrsti naložbeni proračun, ki služi kot dodaten in dopolnilen vir financiranja ukrepov, ki se izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

Trajanje

20.

meni, da bi bilo treba pri odločitvi o trajanju večletnega finančnega okvira najti pravo ravnovesje med nasprotujočima si zahtevama: na eni strani potrebo, da vrsta politik EU – zlasti tistih v okviru deljenega upravljanja, kot sta kmetijstvo in kohezija – deluje na podlagi stabilnosti in predvidljivosti, ki je zagotovljena prek zaveze najmanj sedmih let, in, na drugi strani, potrebo po demokratični legitimnosti in odgovornosti, ki izhaja iz uskladitve vseh finančnih okvirov s petletnim političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije;

21.

poudarja, da je s političnega vidika nujno, da lahko vsak novoizvoljeni Parlament v svojem volilnem ciklu bistveno vpliva na večletni finančni okvir, tako v pogledu zneskov kot v pogledu političnih prednostnih nalog; poudarja, da volitve v Evropski parlament državljanom EU nudijo priložnost, da neposredno izrazijo svoje stališče o proračunskih prednostnih nalogah Unije, ki bi moralo biti odraženo v zavezujoči povolilni prilagoditvi finančnega okvira; zato meni, da mora Komisija v vsakem političnem ciklu predložiti naslednji večletni finančni okvir, Parlament in Svet pa odločiti o njegovi vzpostavitvi ali obvezni vmesni reviziji aktualnega večletnega finančnega okvira;

22.

poudarja, da mora trajanje večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje trajanja 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; poziva Komisijo, naj pripravi jasen predlog, v katerem bodo določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira v trajanju 5 + 5 let; je prepričan, da samo eno petletno obdobje zaradi resnih ovir, ki bi jih povzročilo pri načrtovanju in izvajanju zahtev več politik EU, za trajanje večletnega finančnega okvira ne pride v poštev;

23.

glede na to, da se sedanji večletni finančni okvir izteče decembra 2020, pa hkrati ugotavlja, da termin naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale spomladi 2019, ne omogoča, da bi se rešitev 5 + 5 let začela takoj izvajati, saj različnih ciklov ne bi bilo mogoče uskladiti na zadovoljiv način; zato meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let (2021–2027), vključno z obvezno vmesno revizijo, kar bi predstavljalo prehodno rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič;

Vmesna revizija

24.

je prepričan, da je treba ohraniti pravno zavezujoč in obvezen vmesni pregled in revizijo večletnega finančnega okvira, kot je določeno v novi uredbi o večletnem finančnem okviru; opozarja, da je bila uredba o večletnem finančnem okviru v okviru vmesne revizije leta 2016 prvič v zgodovini dejansko spremenjena, kar sta tako Svet kot Parlament ocenila kot pozitivno, zlasti kar zadeva okrepitev določb o prožnosti večletnega finančnega okvira;

25.

meni, da bi bilo treba vmesno revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predlagati in o njej odločiti pravočasno, da bi lahko naslednja Parlament in Komisija ustrezno prilagodila finančni okvir; poudarja, da bi moral biti Parlament vključen v vse revizije večletnega finančnega okvira in da bi morala biti zaščitena njegova pravica kot enakopravna veja proračunskega organa; poleg tega poudarja, da bi morala vsaka dejanska revizija vključevati tudi revizijo zgornjih mej večletnega finančnega okvira, kadar se izkaže, da ne zadoščajo za preostanek obdobja;

Prilagodljivost

26.

poudarja, da je proračunski organ v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira odobril znatno uporabo mehanizmov prilagodljivosti in posebnih instrumentov iz uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi se zagotovila dodatna proračunska sredstva, ki so potrebna za odzivanje na resne krize ali za financiranje novih političnih prednostnih nalog;

27.

zato meni, da so se določbe o prožnosti v sedanjem večletnem finančnem okviru dobro obnesle in so zagotovile rešitve v zvezi z znatnimi finančnimi sredstvi, ki so potrebna zlasti za soočanje z izzivi, povezanimi z migracijami in begunci, ter za odpravo naložbene vrzeli; opozarja, da je bil Evropski parlament avtor več teh določb, ki jih je odločno zagovarjal v pogajanjih o prejšnjem večletnem finančnem okviru;

28.

meni, da je treba te določbe še dodatno okrepiti, da bi se lahko bolje spopadli z novimi izzivi, nepredvidenimi dogodki in spreminjajočimi se političnimi prednostnimi nalogami, ki se pojavijo pri izvajanju dolgoročnega načrta, kot je večletni finančni okvir; poziva, naj bo naslednji večletni finančni okvir bolj prožen, da bi bile skupne zgornje meje večletnega finančnega okvira v kar največji možni meri uporabljene za obveznosti in plačila;

Mehanizmi prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru

29.

meni, da bi bilo treba zgornje meje naslednjega večletnega finančnega okvira določiti na ravni, ki bi omogočala ne le financiranje politik EU, temveč tudi zadostne razlike do zgornje meje za obveznosti v posameznih razdelkih;

30.

je prepričan, da bi bilo treba vse nerazporejene razlike brez omejitev prenesti v naslednja proračunska leta, proračunski organ pa bi jih moral v okviru letnega proračunskega postopka uporabiti v namene, ki se mu zdijo potrebni; zato poziva, naj se skupna razlika v okviru obveznosti ohrani, a brez omejitev v zvezi s področjem uporabe in rokom;

31.

opozarja, da se v sklopu skupne razlike v okviru obveznosti lahko uporabijo le nedodeljene razlike do leta N – 1, potem ko so bile potrjene s tehnično prilagoditvijo, ki se izvede pred predstavitvijo predloga proračuna; hkrati pa meni, da je nujno treba preučiti, kako bi lahko uporabili tudi nerazporejene razlike za leto N, da bi bilo tudi v prihodnje mogoče financirati dodatne potrebe, ki se lahko pojavijo med tem letom;

32.

je trdno prepričan, da bi morale biti obveznosti, ki jih odobri proračunski organ, uporabljene za njihov prvotni namen ter da bi si bilo treba kar najbolj prizadevati za to, da se to zagotovi na vseh področjih politike; poziva zlasti Komisijo, naj še naprej dejavno deluje v tej smeri; je vseeno prepričan, da bi morale biti sprostitve, če so dejansko na voljo, ki so posledica tega, da ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali deloma niso bili izvedeni, ponovno dane na voljo v okviru proračuna EU, proračunski organ pa bi jih moral uporabiti v okviru letnega proračunskega postopka; meni, da bi morale biti sprostitve neposredno vključene v skupno razliko v okviru obveznosti in ne v določen posebni instrument ali rezervo;

33.

opozarja, da sprostitve izvirajo iz obveznosti, ki jih je proračunski organ že odobril in bi morale praviloma privesti do ustreznega plačila, če bi bili ukrepi, katere naj bi financirale, izvedeni, kot je bilo načrtovano; zato poudarja, da je ponovna uporaba sprostitev v okviru proračuna EU ustrezno utemeljena, ne bi pa smela biti sredstvo za izogibanje zadevnim pravilom o sprostitvi, določenim v sektorskih predpisih;

34.

opozarja, da je treba v sklopu skupne razlike do zgornje meje za plačila omogočiti popoln prenos razlik za plačila v celotnem večletnem finančnem okviru; zavrača kakršno koli omejevanje ali uporabo zgornje meje za razlike, ki se lahko prenesejo, kot to velja v sedanjem večletnem finančnem okviru, in opozarja, da se te razlike lahko uporabijo le, če to odloči proračunski organ, in v meri, ki jo določi; poudarja, da bi skupna razlika do zgornje meje za plačila lahko bila bistvenega pomena pri spopadanju z morebitnimi novimi plačilnimi krizami, ki bi lahko nastopile;

35.

poudarja, da bi bilo treba v uredbi o večletnem finančnem okviru ohraniti možnost spremembe zgornjih mej v primeru nepredvidenih okoliščin, ko bi potrebe po financiranju dosegle ali presegle meje zmogljivosti in posebne instrumente; poziva, naj uredba o večletnem finančnem okviru zagotovi poenostavljen postopek za ciljno usmerjeno revizijo pod dogovorjenim pragom;

36.

poziva, naj se ohrani možnost, da se financiranje katerega koli programa EU izvede vnaprej ali za nazaj, da se omogoči proticiklično delovanje, ki ustreza hitrosti dejanskega izvajanja, in smiseln odziv na večje krize; poleg tega poziva, naj zakonodajna prožnost, zdaj določena v točki 17 Medinstitucionalnega sporazuma, omogoča prilagoditev skupnih sredstev programov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku, z do +/–10 % na +/–15 %;

37.

opozarja na prožnost, ki se lahko doseže s prenosi znotraj istega razdelka večletnega finančnega okvira, da bi se finančna sredstva namenila točno tistim področjem, na katerih so potrebna, in bi se zagotovilo boljše izvajanje proračuna EU; meni, da manjše število postavk prispeva k večji prožnosti večletnega finančnega okvira; hkrati pa poziva Komisijo, naj pri vseh pomembnih samostojnih prenosih proaktivno obvešča proračunski organ in se z njim posvetuje;

Posebni instrumenti večletnega finančnega okvira

38.

odobrava splošno strukturo posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, zlasti instrumenta prilagodljivosti, rezerve za nujno pomoč, Solidarnostnega sklada EU in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in opozarja, da so bili v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira pogosto uporabljeni; poziva, naj se povečajo finančna sredstva zanje in izboljšajo njihove operativne določbe;

39.

zlasti poziva, naj se finančna sredstva za instrument prilagodljivosti znatno povečajo do letne dodelitve v višini vsaj 2 milijard EUR; opozarja, da instrument prilagodljivosti ni povezan z nobenim posebnim področjem politike in se zato lahko uporabi za kateri koli namen, ki se zdi potreben; zato meni, da se ta instrument lahko uporabi za zadostitev kakršnim koli novim finančnim potrebam, kot se pojavijo v večletnem finančnem okviru;

40.

opozarja na vlogo rezerve za nujno pomoč pri zagotavljanju hitrega odziva na posebne potrebe tretjih držav po pomoči v primeru nepredvidenih dogodkov in poudarja, da je posebej pomembna v sedanjih okoliščinah; poziva, naj se finančna sredstva zanjo znatno povečajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

41.

zlasti opaža, da se je Solidarnostni sklad EU pogosto uporabil za pomoč pri vrsti hudih naravnih nesreč z znatnimi proračunskimi posledicami; prav tako poudarja, da ta instrument pozitivno vpliva na javno mnenje; predlaga, naj se finančna sredstva zanj povečajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

42.

meni, da pri uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, s katerim se zagotavljata solidarnost in podpora EU delavcem, ki so izgubili delo zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije ali globalne gospodarske in finančne krize, ni bil izkoriščen ves njegov potencial in bi ga bilo mogoče še izboljšati in vključiti v dolgoročno strategijo, da bi dejansko dosegli presežne delavce in jih ponovno vključili na trg dela v vseh državah članicah; meni, da bi bilo treba pri prihodnji reviziji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji preveriti njegovo področje uporabe in izboljšati njegovo usklajevanje z drugimi instrumenti; meni, da bi bilo treba revidiranemu Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v novem večletnem finančnem okviru dodeliti vsaj toliko letnih sredstev kot v sedanjem;

43.

predlaga, da se vzpostavi posebna rezerva za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, ki bo temeljila na neporabljenih odobritvah vsakega instrumenta, ki zapadejo; meni, da bi morala rezerva delovati brez časovnih omejitev; zahteva, da se ta rezerva na podlagi odločitve proračunskega organa uporablja za vse posebne instrumente, s katerimi se financirajo potrebe, ki presegajo finančne zmogljivosti večletnega finančnega okvira;

44.

ugotavlja, da trenutno veljajo različna pravila glede roka za prenos neporabljenih odobritev za vsak posebni instrument večletnega finančnega okvira; meni, da bi bilo treba ta pravila uskladiti, da bi lahko za vse te instrumente veljalo enotno pravilo N + 1;

45.

meni, da bi bilo treba varnostno rezervo ohraniti kot sredstvo v skrajni sili; poudarja, da gre za poseben instrument, ki se poleg tega lahko uporabi le za odobritve plačil, in da je bila njena uporaba bistvenega pomena pri odzivanju na plačilno krizo iz leta 2014; zato poziva, naj se najvišja letna dodelitev zanjo prilagodi navzgor na 0,05 % BND EU;

46.

poudarja, da bi bilo treba posebne instrumente večletnega finančnega okvira šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, in sicer tako za odobritve za prevzem obveznosti kot za odobritve plačil; meni, da je bilo vprašanje proračunskega načrtovanja plačil teh instrumentov nedvoumno rešeno med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, s čimer se je končal dolgotrajni konflikt s Svetom glede razlage; poziva, naj se v uredbo o večletnem finančnem okviru vključi jasna določba, v kateri bo navedeno, da bi bilo treba plačila, ki izhajajo iz uporabe obveznosti iz posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, šteti nad letnimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za plačila;

47.

ugotavlja, da je v skladu s sedanjim Medinstitucionalnim sporazumom za uporabo treh posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira potrebna posebna večina v Parlamentu; meni, da je ta določba zastarela, saj odraža posebne večine, potrebne za sprejetje proračuna EU pred Lizbonsko pogodbo; poziva k enotnejšemu pristopu za zahteve glede glasovanja za mobilizacijo teh instrumentov, ki bi moral biti enak kot za sprejetje proračuna EU;

Prihodki – posebna rezerva

48.

ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi morali biti vsi prihodki iz naslova glob, ki so bile podjetjem naložene zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali so povezane z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, dodatna prihodkovna postavka za proračun EU, ne da bi bili zaradi tega znižani prispevki na podlagi BND;

49.

zato poziva, naj se v proračunu EU vzpostavi posebna rezerva, ki bo postopno zapolnjena z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov, in se bo lahko ustrezno prenesla, da bi zagotovili dodatne možnosti porabe, ko se bodo pojavile potrebe; meni, da bi se morala ta rezerva nameniti za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, na podlagi odločitve proračunskega organa pa bi zagotovila dodatna sredstva, tako za obveznosti kot za plačila;

Učinkovita in uspešna poraba sredstev EU

50.

priznava, da bi moralo biti doseganje evropske dodane vrednosti eno glavnih načel, ki institucije EU vodijo pri odločanju o vrsti izdatkov v naslednjem večletnem finančnem okviru; hkrati pa opozarja, da obstajajo različne razlage tega koncepta, in poziva, naj se enotno, jasno in enostavno razumljivo opredelijo zadevna merila, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti vsakega območja in po možnosti vključiti merljive kazalnike uspešnosti; svari pred morebitnimi poskusi uporabe te opredelitve za vzbuditev dvomov glede relevantnosti politik in programov EU na podlagi izključno kvantitativnih ali kratkoročnih ekonomskih premislekov;

51.

je seznanjen s sklicevanjem na pojem evropske dodane vrednosti v več dokumentih Komisije; v zvezi s tem ponovno opozarja na seznam parametrov, ki jih je Parlament opredelil v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 24. oktobra 2017; opozarja, da bi se morala sredstva EU uporabljati za financiranje evropskih javnih dobrin in bi morala delovati kot katalizator pri spodbujanju držav članic na vseh upravnih ravneh, da ukrepajo za izpolnitev ciljev iz pogodbe in za doseganje skupnih ciljev EU, ki sicer ne bi bili uresničeni; se strinja, da bi bilo treba sredstva iz proračuna EU uporabljati za financiranje ukrepov, ki lahko koristijo EU kot celoti, ki jih posamezne države članice same ne morejo učinkovito izvesti in ki lahko zagotovijo boljšo stroškovno učinkovitost kot pa ukrepi, sprejeti izključno na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; nadalje meni, da bi moral proračun EU prispevati k vzpostavitvi in podpiranju miru in stabilnosti v sosedstvu EU in drugod; meni, da se evropska dodana vrednost ustvarja s programi v deljenem in s programi v neposrednem upravljanju kot dvema med seboj dopolnjujočima se metodama doseganja ciljev EU; glede na navedeno pričakuje, da se bodo države članice pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru vzdržale uporabe logike „pravičnega povračila“, ki upošteva le nacionalne interese v obliki neto salda;

52.

meni, da je mogoče boljšo porabo, tj. učinkovito in nediskriminatorno uporabo vsakega eura iz proračuna EU, doseči ne le z usmerjanjem sredstev EU v ukrepe, ki prinašajo največjo evropsko dodano vrednost in največje povečanje učinkovitosti politik in programov EU na podlagi podrobne ocene sedanjih odhodkov, temveč tudi z doseganjem večje sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni, pa tudi z zagotavljanjem vidnega izboljšanja strukture porabe; podpira priporočila iz letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2016 glede učinkovitega okvira merjenja kazalnikov, poenostavljenega in bolj uravnoteženega poročanja o uspešnosti ter lažjega dostopa do rezultatov ocene;

53.

poziva, naj se proračunski sistem EU v naslednjem večletnem finančnem okviru dejansko poenostavi, da se olajša črpanje; zlasti poudarja, da je treba zmanjšati nepotrebno prekrivanje instrumentov, ki podpirajo podobne vrste ukrepov, na primer na področju inovacij, malih in srednjih podjetij ali prometa, kar pa ne bi smelo privesti do tega, da bi bili pomembni elementi različnih programov izgubljeni, poudarja tudi, da je nujno treba odpraviti konkurenco, ki obstaja med različnimi oblikami in viri financiranja, da bi zagotovili čim večje dopolnjevanje in vzpostavili usklajen finančni okvir; meni, da bi to omogočilo jasnejšo sporočanje prednostnih nalog EU državljanom;

54.

poudarja, da s sistematskim pregledom porabe EU ni mogoče zagotoviti znižanja ravni ambicij EU ali delitve njenih politik in programov po področjih, prav tako pa ne bi smel privesti do tega, da bi finančni instrumenti – z namenom ustvariti nekaj prihrankov – nadomestili nepovratna sredstva, saj velika večina ukrepov, financiranih iz proračuna EU, ni primerna za financiranje s finančnimi instrumenti; meni, da bi moral sistematski pregled omogočiti opredelitev načinov, kako izboljšati izvajanje programov EU za porabo sredstev;

55.

poziva k daljnosežni harmonizaciji pravil, da bi bila za vse proračunske instrumente EU določena enotna pravila, pri tem pa morale biti upoštevane značilnosti posameznih skladov in sektorjev; spodbuja Komisijo, naj obravnava vprašanje kombiniranja različnih virov financiranja, tako da pripravi jasne smernice v zvezi s tem in v vseh državah članicah zagotovi enak dostop do vseh vrst financiranja;

56.

se nadalje zavzema za dejansko poenostavitev sektorskih izvedbenih pravil za upravičence in za zmanjšanje upravne obremenitve z nadaljnjo standardizacijo in poenostavitvijo postopkov in programskih dokumentov; poleg tega opozarja, da je treba poskrbeti za večjo krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč upravičencem; poziva k prehodu na ocenjevanje, ki bo temeljilo na tveganjih;

Enotnost, točnost proračuna in preglednost

57.

opozarja, da je načelo enotnosti (v skladu s katerim morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu) tako zahteva, določena v pogodbi, kot temeljni pogoj za demokracijo, če naj bo proračun pregleden, legitimen in odgovoren; obžaluje, da se to načelo vse pogosteje ne spoštuje, medtem ko se je finančna kompleksnost povečala, od zgodovinske dediščine Evropskega razvojnega sklada (ERS) prek vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost do nedavne poplave ad hoc zunajproračunskih mehanizmov v obliki inovativnih finančnih instrumentov in zunanjih skrbniških skladov ali instrumentov, ki niso prikazani v bilanci stanja Unije;

58.

dvomi v utemeljenost in dodano vrednost tega, da se instrumenti vzpostavljajo zunaj proračuna Unije; meni, da se z odločitvami glede vzpostavitve ali ohranitve takih instrumentov v resnici skuša prikriti dejanske finančne potrebe in zaobiti omejitve večletnega finančnega okvira in zgornje meje lastnih sredstev; obžaluje, da te odločitve pogosto privedejo tudi do tega, da se zaobide Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ, in da so v nasprotju s ciljem glede povečanja preglednosti za splošno javnost in upravičence;

59.

zato ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad – skupaj z drugimi instrumenti zunaj večletnega finančnega okvira – vključiti v proračun Unije, da se poveča njegova legitimnost, pa tudi učinkovitost in uspešnost razvojne politike Unije; hkrati pa poudarja, da bi se morala finančna sredstva zanje prišteti k zgornjim mejam, dogovorjenim v večletnem finančnem okviru, da proračunsko načrtovanje za te instrumente ne bo negativno vplivalo niti na njihovo financiranje niti na druge politike in programe EU; načeloma pozdravlja predlog, da se evropski mehanizem za stabilnost vključi v finance Unije v obliki Evropskega denarnega sklada, ne glede na njegovo prihodnjo zasnovo;

60.

meni, da lahko skrbniški skladi EU zagotovijo dodano vrednost z združevanjem sredstev različnih donatorjev za določene situacije, hkrati pa njihova uporaba ne bi smela privesti do enostavnega preimenovanja načrtovanega financiranja EU niti zaradi nje ne bi smeli biti spremenjeni prvotni cilji finančnih instrumentov EU; poudarja, da je potreben večji parlamentarni nadzor nad njihovim vzpostavljanjem in izvajanjem; vztraja, da bi morali skrbniški skladi EU podpirati zgolj ukrepe zunaj Unije;

61.

meni tudi, da bi morali – kadar se oceni, da je mogoče nekatere posebne cilje doseči zgolj z določenim deležem zunajproračunskih ukrepov, na primer z uporabo finančnih instrumentov ali skrbniških skladov – biti ti ukrepi omejeni po obsegu in trajanju in popolnoma pregledni, upravičeni na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti, poleg tega pa bi morali temeljiti na strogih določbah o postopkih odločanja in odgovornosti;

62.

meni, da bi bilo treba v proračunu Unije v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira z večjo natančnostjo prikazati obseg namenskih prejemkov in njihov vpliv na dejanske odhodke, zlasti kadar izvirajo iz prispevkov tretjih držav; poudarja, da je to še toliko bolj pomembno, ker je Združeno kraljestvo pri pogajanjih o izstopu iz Unije izrazilo željo, da bi pri nekaterih evropskih proračunskih programih novega večletnega finančnega okvira po letu 2020 sodelovalo kot tretja država;

Stopnja plačil

63.

opozarja, da so odobritve plačil logična in pravna posledica odobritev za prevzem obveznosti, in poziva, naj se prihodnje zgornje meje za plačila določijo na ustrezni ravni, pri čemer naj bo razlika med obveznostmi in plačili majhna in realistična; pričakuje, da bo pri prihodnjih zgornjih mejah za plačila upoštevano, da je na eni strani treba spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz sedanjega finančnega obdobja in bodo plačila postala šele po letu 2020, in na drugi strani, da je treba izpolniti obveznosti za programe in instrumente za obdobje po letu 2020;

64.

želi spomniti na kopičenje zaostankov pri neplačanih računih ob koncu prejšnjega večletnega finančnega okvira, ki so bili preneseni v sedanji večletni finančni okvir, in svari, da bi se lahko pri prehodu na naslednji večletni finančni okvir plačilna kriza ponovila, kar bi imelo resne posledice za upravičence, kot so študentje, univerze, mala in srednja podjetja in raziskovalci; opozarja na sedanji trend nezadostnega izvrševanja plačil zaradi zamud pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020, kar povzroča vse večje stopnje neporavnanih obveznosti, ki jih je treba poravnati v okviru zgornjih meja naslednjega večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo in države članice, tudi na ravni finančnih ministrov, naj analizirajo temeljne vzroke za te zamude ter pripravijo konkretne ukrepe za poenostavitev in tako omogočijo lažje izvajanje v prihodnosti;

65.

je seznanjen s predhodnim izidom pogajanj o finančni poravnavi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, v skladu s katerim bo Združeno kraljestvo v celoti sodelovalo pri financiranju in izvajanju programov za obdobje 2014–2020, vključno z vsemi njihovimi ustreznimi finančnimi posledicami;

Finančni instrumenti

66.

poudarja, da je v proračunu EU na voljo široka paleta instrumentov za financiranje dejavnosti na ravni EU in da je te instrumente mogoče razdeliti na dve skupini, in sicer nepovratna sredstva na eni strani, na drugi strani pa na finančne instrumente v obliki jamstev, posojil, delitve tveganj oziroma lastniškega kapitala; opozarja tudi na Evropski sklad za strateške naložbe, katerega cilj je mobilizirati zasebni in javni kapital po vsej EU za podpiranje projektov na področjih, ki so ključnega pomena za evropsko gospodarstvo, da bi dopolnjevali omejeno financiranje;

67.

priznava, da imajo finančni instrumenti potencial, da povečajo ekonomski in politični vpliv proračuna Unije; hkrati pa poudarja, da jih je mogoče uporabiti samo za projekte, ki ustvarjajo dohodek, v primeru razmer, ki z vidika naložb niso optimalne, ali kadar je trg neučinkovit, in torej predstavljajo le dopolnilno obliko financiranja, ne pa alternativne, kot to velja za nepovratna sredstva; poudarja, da namen finančnih instrumentov ne sme biti, da nadomestijo že obstoječe javne ali zasebne sheme financiranja, in bi morala biti v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi;

68.

želi spomniti na svojo zahtevo, naj Komisija opredeli področja, kjer so najprimernejša nepovratna sredstva, kjer bi bili lahko primernejši finančni instrumenti in na katerih bi bilo mogoče nepovratna sredstva kombinirati s finančnimi instrumenti, ter razmisli o ustreznem ravnovesju med obema; je prepričan, da bi morale subvencije ostati glavni način financiranja projekta EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi bilo treba posojila, jamstva, delitev tveganj in lastniški kapital uporabljati previdno in na podlagi ustreznih predhodnih ocen ter le v primerih, ko je mogoče dokazati jasno dodano vrednost in učinek vzvoda; ugotavlja, da je mogoče izboljšati uporabo finančnih instrumentov in sinergijo z nepovratnimi sredstvi; poziva k večjim prizadevanjem za olajšanje dostopa do finančnih instrumentov za upravičence in k večji prožnosti pri medsektorski uporabi različnih finančnih instrumentov, da bi se presegli omejevalni predpisi, ki upravičencem preprečujejo, da bi za projekte s skupnimi cilji izkoristili več programov;

69.

poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru poenostavi in harmonizira pravila o uporabi finančnih instrumentov, da se ustvarijo sinergije med različnimi instrumenti in čim bolj poveča njihova učinkovita uporaba; je seznanjen z možnostjo predloga, o katerem bi bilo treba temeljito razpravljati, in sicer da se ustanovi enoten sklad, ki bi na ravni EU združeval finančne instrumente, s katerimi se upravlja centralno; meni, da bi bilo treba zagotoviti jasno strukturo za izbiro različnih vrst finančnih instrumentov za različna področja politik in vrste ukrepov ter da bi bilo treba ustrezne finančne instrumente še naprej voditi pod ločenimi proračunskimi postavkami, da bi zagotovili jasnost naložb; hkrati pa poudarja, da kakršna koli taka harmonizacija pravil ne sme vplivati na finančne instrumente, s katerimi upravljajo države članice v okviru kohezijske politike ali zunanjih ukrepov;

70.

opozarja, da je Parlament že večkrat pozval k večji preglednosti in demokratičnemu nadzoru pri izvajanju finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije;

Sestava

71.

meni, da bi morala struktura večletnega finančnega okvira zagotavljati večjo prepoznavnost političnih in proračunskih prednostnih nalog EU pri evropskih državljanih, in poziva k jasnejši predstavitvi vseh področij odhodkov EU; je prepričan, da bi se morali ustrezno odražati glavni stebri prihodnje porabe EU, ki so opisani v tej resoluciji;

72.

zato meni, da so potrebne izboljšave sedanje predstavitve razdelkov, a nasprotuje vsaki neupravičeni koreniti spremembi; predlaga torej naslednjo strukturo za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020:

Razdelek 1: Močnejše in trajnostno gospodarstvo

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:

pod neposrednim upravljanjem:

—	raziskave in inovacije

—	industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

—	digitalna preobrazba gospodarstva in družbe

—	veliki infrastrukturni projekti

—	promet, energetika, vesolje

—	okolje ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Razdelek 2: Večja kohezija in solidarnost v Evropi

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:

—

ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (v deljenem upravljanju)

—	naložbe v inovacije, raziskave, digitalizacijo, industrijski prehod, mala in srednja podjetja, promet, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, okolje in energetiko

—	zaposlovanje, socialne zadeve in socialno vključevanje, enakost spolov, zmanjševanje revščine in demografske izzive

—	izobraževanje, mladino in vseživljenjsko učenje

—	kulturo, državljanstvo, medije in komunikacije

—	demokracijo, pravno državo in temeljne pravice

—	zdravje in varnost hrane

—	azil, migracije in vključevanje, pravosodje in potrošnike

—	podporo nacionalnim upravam in usklajevanje z njimi

Razdelek 3: Močnejše in trajnostno kmetijstvo in ribištvo

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:

—	kmetijstvo in razvoj podeželja

—	pomorske zadeve in ribištvo

Razdelek 4: Večja odgovornost v svetu

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:

—	mednarodno sodelovanje in razvoj

—

sosedstvo

—

širitev

—	humanitarno pomoč

—	demokracijo, pravno državo, temeljne pravice in enakost spolov

—

trgovino

Razdelek 5: Varnost, mir in stabilnost za vse

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:

—	varnost, tudi kibernetsko varnost

—	odzivanje na krize in stabilnost, tudi civilno zaščito

—	skupno zunanjo in varnostno politiko

—	obrambo, tudi raziskave in inovacije

Razdelek 6: Učinkovita uprava v službi Evropejcev

—	financiranje zaposlenih EU

—	financiranje stavb in opreme institucij EU

73.

poziva Komisijo, naj v prilogi k evropskemu proračunu zagotovi pregled vseh odhodkov, povezanih z EU, ki nastanejo zunaj proračuna EU zaradi medvladnih sporazumov in postopkov; meni, da bodo te informacije, ki se zagotovijo vsako leto, dopolnile pregled vseh naložb, katerim se države članice zavežejo na ravni EU;

III. Politike

Močnejše in trajnostno gospodarstvo

74.

poudarja pomen dokončanja evropskega raziskovalnega prostora, energetske unije, enotnega evropskega prometnega prostora in digitalnega enotnega trga kot temeljnih elementov evropskega enotnega trga;

75.

verjame, da bi bilo treba z naslednjim večletnim finančnim okvirom bolj osredotočiti proračunske vire v področja, ki izkazujejo jasno evropsko dodano vrednost in spodbujajo gospodarsko rast, konkurenčnost, trajnost in zaposlovanje v vseh regijah EU; v zvezi s tem poudarja pomen raziskav in inovacij pri ustvarjanju trajnostnega gospodarstva, ki bo vodilno v svetu in bo temeljilo na znanju, ter obžaluje, da je v sedanjem večletnem finančnem okviru zaradi pomanjkanja ustreznega financiranja le majhen delež projektov visoke kakovosti na tem področju pridobil financiranje EU;

76.

zato poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru občutno poveča celotni proračun, namenjen devetemu okvirnemu programu, in sicer na raven, ki bo znašala vsaj 120 milijard EUR; meni, da je ta raven primerna za zagotavljanje konkurenčnosti ter znanstvenega, tehnološkega in industrijskega vodilnega položaja Evrope v svetu, za odzivanje na družbene izzive in za pomoč pri uresničevanju podnebnih ciljev EU in ciljev trajnostnega razvoja; še zlasti poziva k prizadevanjem za spodbujanje pionirskih inovacij, ki ustvarjajo nove trge, zlasti za mala in srednja podjetja;

77.

poziva tudi k večjemu poudarku na izvajanju raziskav in inovacij prek skupnih podjetij in drugih instrumentov ter k podpiranju naložb v ključne tehnologije, da bi premostili naložbeno vrzel pri inovacijah; poudarja, da mora biti povečanje sredstev povezano s poenostavitvijo postopkov financiranja; pozdravlja tozadevna prizadevanja Komisije in vztraja, da bi bilo treba z njimi nadaljevati v naslednjem programskem obdobju, da se kandidatom zagotovijo boljši dostop in enaki konkurenčni pogoji, in sicer s pomočjo novega sistema za ocenjevanje vlog; poudarja, da je treba razviti ukrepe za spodbujanje uravnoteženega sodelovanja vseh držav članic EU;

78.

pozdravlja nedavni predlog Komisije, da bi zagotovili financiranje Raziskovalnega sklada za premog in jeklo v prihodnjih letih; opozarja na pomen tega sklada za financiranje raziskav v tem industrijskem sektorju; zato meni, da je potrebna dolgoročnejša rešitev, ki zagotavlja financiranje po letu 2020 in tudi vključuje ta sklad v proračun Unije, da bi Parlament lahko izpolnil svojo vlogo organa za proračunski nadzor;

79.

poudarja, da so mala in srednja podjetja ter mikropodjetja ključno gonilo gospodarske rasti, inovacij in zaposlovanja, saj ustvarijo 85 % vseh novih delovnih mest; priznava njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarskega okrevanja in krepitvi trajnostnega gospodarstva EU; opozarja, da je v EU več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij in da predstavljajo 99 % vseh podjetij; meni, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru moral ostati pomemben politični cilj izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja v vseh državah članicah, da bi se dodatno izboljšala njihova konkurenčnost in trajnost; zato poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo in izboljšati poslovno okolje za mala in srednja podjetja, da bi jim omogočili uresničiti njihov celoten potencial v današnjem globalnem gospodarstvu;

80.

pozdravlja uspeh namenskega programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) iz sedanjega večletnega finančnega okvira; izpostavlja visoko stopnja izvajanja tega programa in opozarja, da bi bilo lahko zanj porabljenih še več sredstev; zato poziva k podvojitvi finančnih sredstev za program COSME, da bi ta ustrezala dejanskim potrebam gospodarstva EU in velikemu povpraševanju po sodelovanju v tem programu;

81.

ponovno poudarja svojo odločno zavezo Evropskemu skladu za strateške naložbe (EFSI), ki ima za cilj zbrati 500 milijard EUR novih naložb v realno gospodarstvo v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da je ta sklad že zagotovil silovito in usmerjeno spodbudo za sektorje gospodarstva, ki so usmerjeni v trajnostno rast in zaposlovanje; poudarja pozitiven vpliv, ki ga ima sklad EFSI na zagotavljanje financiranja malih in srednjih podjetij po vsej Uniji; zato pozdravlja namero Komisije, da pripravi zakonodajni predlog o nadaljevanju in izboljšanju te naložbene sheme z namenskim proračunom, ki se ne bi smel financirati na račun obstoječih politik in programov v novem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi moral vsak zakonodajni predlog temeljiti na sklepih pregleda, ki ga opravi Komisija, in neodvisni oceni; pričakuje, da bo novi predlog učinkovito obravnaval vse pomanjkljivosti pri izvajanju sklada EFSI in med drugim razširil geografsko pokrivanje sklada, da bo njegove koristi občutiti po vsej Uniji;

82.

vztraja pri pomenu večletnega finančnega okvira za sektorje, ki se zanašajo na dolgoročne naložbe, na primer trajnostni prometni sektor; poudarja, da je prometna infrastruktura hrbtenica enotnega trga in podlaga za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da je za vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, povezanega s sosednjimi državami, potrebna obsežna prometna infrastruktura in da je treba ta prostor obravnavati kot ključno prednostno nalogo z vidika konkurenčnosti EU in pa za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, tudi obrobnih in otoških območij; zato meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti zadostno financiranje za projekte, ki prispevajo zlasti k dokončanju jedrnega omrežja TEN-T in njegovih koridorjev, ki bi jih bilo treba dodatno razširiti; opozarja na cilje sporazuma COP 21, kar zadeva promet in boj proti podnebnim spremembam, ter spodbuja države članice, naj vlagajo v pameten, trajnosten in povezan javni prevoz;

83.

poudarja, da bi moral posodobljen in učinkovitejši instrument za povezovanje Evrope zajemati vse oblike prometa, tudi cestno in železniško infrastrukturo ter celinske plovne poti; meni, da bi moral instrument namenjati prednost povezavam med celovitimi omrežji in oblikami prometa, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2, ter se osredotočati na povezave med njimi in na dokončanje omrežja na obrobnih območjih; znova poudarja pomen krepitve medobratovalnosti prek evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in omogočanja celovite uporabe pobude enotno evropsko nebo; poziva k dokončanju evropskega digitalnega sistema za upravljanje zračnega prometa;

84.

poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru oblikuje posebna proračunska vrstica za turizem, da bi se pomaknili naproti resnično evropski turistični politiki, ki bo lahko občutno prispevala k rasti in ustvarjanju delovnih mest;

85.

poziva Komisijo, naj spodbuja naložbe v razvoj tehnologij naslednje generacije in spodbujanje njihove uvedbe; poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za dokončanje digitalnega enotnega trga z uporabo celotnega spektra, zagotovitvijo nadgradnje stacionarnih in zgoščevanja mobilnih omrežij, spodbujanjem uvedbe omrežja 5G in gigabitne povezljivosti, pa tudi tako, da se doseže nadaljnji napredek pri harmonizaciji telekomunikacijskih pravil EU, da bi se ustvarilo pravo regulativno okolje za izboljšanje internetne povezljivosti po celotni Uniji; poudarja, da bi moral telekomunikacijski del instrumenta za povezovanje Evrope še naprej podpirati infrastrukturo za digitalne storitve in širokopasovna omrežja, tako da bi omogočal njihovo dostopnost, tudi v odročnih regijah in na podeželskih območjih, ter izboljšal digitalno pismenost, medsebojno povezljivost in interoperabilnost; poudarja, da je treba podpirati digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter vlagati v bistvene tehnologije, kot so velepodatki, umetna inteligenca ali visokozmogljivo računalništvo, v infrastrukturo ter v digitalne spretnosti in znanja, da bi povečali konkurenčnost EU in izboljšali kakovost življenja Evropejcev;

86.

meni, da je bistvenega pomena zagotoviti trajnostno in cenovno dostopno oskrbo z energijo v Evropi; zato poziva, naj se še naprej podpirajo naložbe, ki bodo zagotovile diverzifikacijo virov energije in poti oskrbe z energijo, izboljšale zanesljivost oskrbe z energijo in energetsko neodvisnost ter povečale energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije, tudi z energetskim programom instrumenta za povezovanje Evrope; poudarja zlasti pomen zagotavljanja celovite podpore, še posebej za regije, ki so intenzivno vezane na ogljik, energetski prehod, prehod v nizkoogljično gospodarstvo, posodabljanje proizvodnje električne energije, izboljšanje čezmejnih medsebojnih povezav in uvajanje pametnih omrežij, tehnologije zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljika ter posodabljanje daljinskega ogrevanja; meni, da bi bilo treba ustrezno podpreti preoblikovanje energetskega sektorja glede na podnebne cilje, zlasti v regijah in državah, ki so odvisne od premoga, da bi učinkovito prispevali k strateškemu prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami; poziva k vzpostavitvi celovitega sklada za podporo pravičnega prehoda, zlasti z razvojem in uporabo obnovljivih virov, rešitvami za energijsko učinkovitost, shranjevanjem energije, rešitvami in infrastrukturo elektromobilnosti, modernizacijo proizvodnje električne energije in električnih omrežij, naprednimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida ter uplinjanjem premoga, modernizacijo daljinskega ogrevanja, vključno s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, zgodnjim prilagajanjem na bodoče okoljske standarde in prestrukturiranjem energetsko intenzivnih sektorjev, pa tudi obravnavanjem družbenega, ekonomskega in okoljskega učinka;

87.

poudarja strateški pomen velikih infrastrukturnih projektov, kot so mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER), evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS), globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo), program za spremljanje Zemlje (Copernicus) in prihodnje vladne satelitske komunikacije (GOVSATCOM), za konkurenčnost, varnost in politično moč EU v prihodnosti; poudarja, da je treba finančna sredstva za te velike projekte zagotoviti v proračunu EU, vendar jih hkrati namensko vezati, da bi tako zajamčili, da morebitne prekoračitve stroškov ne bi ogrozile teh sredstev in uspešnega izvajanja drugih politik Unije, kot je bilo v nekaterih posameznih primerih ponazorjeno že v prejšnjem večletnem finančnem okviru; v zvezi s tem opozarja, da je najvišji znesek za te projekte trenutno določen z uredbo o večletnem finančnem okviru, in poziva, naj se v novo uredbo vključijo podobne določbe;

88.

poudarja pomen ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, propadanju ekosistemov in izgubljanju biotske raznovrstnosti ter vodilno vlogo EU v teh prizadevanjih; meni, da je stabilno in primerno financiranje bistvenega pomena za uresničitev mednarodnih zavez EU, kot je na primer Pariški sporazum; spominja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji pomagati pri izpolnjevanju teh ciljev in prispevati k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050; poudarja, da EU ne bi smela financirati projektov in naložb, ki bi lahko škodovali uresničevanju teh ciljev; poziva, naj bo prihodnja poraba EU dosledno osredotočena na podnebje; v zvezi s tem poziva, da se zadevni programi, kot je denimo LIFE+, ustrezno financirajo in da se njihovi finančni virivsaj podvojijo ter da se oblikujejo namenska sredstva za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000;

Večja kohezija in solidarnost v Evropi

89.

poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika Evropske unije, ki bi pokrivala vse regije EU in omogočala spoprijemanje z družbeno-ekonomskimi izzivi ob hkratnem usmerjanju večine sredstev v najbolj ranljive regije; meni, da bi morala biti ta politika – onkraj cilja zmanjšanja razlik med ravnmi razvoja in krepitve konvergence, kot je določen v pogodbi – osredotočena na uresničevanje širših političnih ciljev EU, in zato predlaga, da se trije skladi kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad) v naslednjem večletnem finančnem okviru osredotočijo predvsem na zagotavljanje podpore za rast in konkurenčnost, raziskave in inovacije, digitalizacijo, industrijski prehod, mala in srednja podjetja, promet, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, okoljsko trajnost in pravičen energetski prehod, zaposlovanje, socialno vključevanje, enakost spolov, zmanjševanje revščine in demografske izzive; poudarja, da so ti trije skladi sestavni del kohezijske politike EU in lahko skupaj delujejo le v enotnem okviru te politike; poleg tega poziva, naj se v tej politiki okrepi teritorialno sodelovanje, ki bo vključevalo čezmejno komponento, ter vzpostavijo mestna razsežnost in posebne določbe za podeželska, gorska, otoška in oddaljena območja;

90.

meni, da je izjemno pomembno, da se financiranje kohezijske politike za obdobje po letu 2020 za EU-27 ohrani vsaj na ravni proračuna v obdobju 2014–2020 v stalnih cenah; poudarja, da bi moral BDP ostati eno od meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike, a meni, da bi ga bilo treba dopolniti z nizom socialnih, okoljskih in demografskih kazalcev, saj bi se tako bolje upoštevale nove vrste neenakosti med regijami EU in znotraj njih v vseh državah članicah; poleg tega podpira, da se tudi v novem programskem obdobju še naprej izvajajo elementi, ki so kohezijsko politiko v sedanjem večletnem finančnem okviru posodobili in jo bolj usmerili v rezultate, tj. tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti, okvir uspešnosti ter povezava z gospodarskim upravljanjem;

91.

je odločno zavezan uresničitvi socialne Evrope in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, kar je zaveza, ki izhaja iz člena 9 PDEU, in sicer na podlagi trajnostne rasti visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, ki si prizadeva za polno zaposlenost in socialni napredek, spodbujanje enakosti spolov, medgeneracijsko solidarnost in varovanje pravic otrok, kot je določeno v Pogodbah; poudarja, da je za takšno izvajanje potrebno ustrezno financiranje socialnih politik in da bi bilo zato treba povečati sredstva za obstoječe instrumente, ki prispevajo k tem ciljem, zlasti za Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ter Program za zaposlovanje in socialne inovacij; vztraja, da jih je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti in še naprej izvajati predvsem prek dodeljevanja nepovratnih sredstev;

92.

ponovno poziva Komisijo in vse države članice, naj vzpostavijo poseben sklad, namenjen jamstvu za otroke, s katerim bodo otroke postavile v središče vse obširnejših politik za boj proti revščini, in zagotovijo namenska sredstva, potrebna za polno izvajanje ustreznih ukrepov politike, vključno s zagotavljanjem pomoči staršem s ciljno usmerjenimi ukrepi za premostitev socialne izključenosti in brezposelnosti;

93.

poudarja, da bi moral zlasti Evropski socialni sklad razširiti svojo podporo razvoju socialnega dialoga, in sicer z izboljšanjem izgradnje zmogljivosti socialnih partnerjev, vključno na evropski sektorski in medsektorski ravni, in da bi morala ta zaveza postati obvezna za države članice v vseh regijah EU;

94.

poudarja zlasti, da se je treba nenehno boriti proti brezposelnosti in izključenosti mladih, še posebej mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, in sicer v okviru celostnega pristopa do mladinskih politik na ravni EU; zato poziva, naj se podvojijo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, pa tudi za celovito izvajanj jamstva EU za mlade, ter obenem zagotovita hitra in poenostavljena uporaba sredstev ter stalno in stabilno financiranje v naslednjem programskem obdobju; poudarja, da je treba izboljšati ureditev, da bi mladim iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij zagotovili nediskriminatorno udeležbo v programu; meni, da ostaja ena od prednostnih nalog EU vlaganje v spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, zlasti razvoja digitalne pismenosti; vztraja, da ta program ne bi smel nadomestiti izdatkov, ki so se prej financirali iz proračunov držav članic;

95.

izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa, demokracije, državljanstva in civilne družbe, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci; zato zagovarja stalne naložbe v okvir izobraževanja in usposabljanja 2020 prek programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da se nadaljujejo ukrepi za osebe vseh starosti in zlasti za mlade; ponovno izraža podporo krepitvi zunanje razsežnosti programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa; poleg tega priporoča nadaljnje izvajanje evropske solidarnostne enote z ustreznimi sredstvi, vendar ne na račun drugih programov EU; poudarja tudi velik prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU;

96.

priporoča, da se ustanovi notranji evropski sklad za demokracijo, da bi okrepili podporo za civilno družbo in nevladne organizacije, dejavne na področjih demokracije in človekovih pravic, s tem skladom pa naj upravlja Komisija;

97.

poziva zlasti, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru vsaj potrojijo sredstva za program Erasmus+, da bi dosegel mnogo več mladih, mladinskih organizacij ter dijakov in pripravnikov po vsej Evropi ter jih opremljal z dragocenimi kompetencami in življenjskimi znanji in spretnostmi preko priložnosti za vseživljenjsko učenje, izobraževanje, osredotočeno na učenca, in za neformalno izobraževanje in priložnostno učenje, pa tudi preko prostovoljstva in mladinskega dela; poziva, naj se posebna pozornost nameni osebam, ki prihajajo iz prikrajšanih družbeno-ekonomskih okolij, da se jim omogoči sodelovanje v programu, pa tudi invalidom;

98.

poziva Komisijo, naj uresniči projekt za podelitev vozovnice Interrail za Evropo ob 18. rojstnem dnevu in za naslednji večletni finančni okvir predlaga poseben program z zadostnimi letnimi odobritvami, da bi ugodili vsem prošnjam za brezplačno železniško vozovnico za mlade Evropejce, ki v določenem letu dopolnijo 18 let; poudarja, da bi tovrsten projekt postal ključen dejavnik za krepitev evropske zavesti in identitete, zlasti ob upoštevanju groženj, kot sta populizem in širjenje napačnih informacij; ponovno poudarja, da je za uresničitev cilja tovrstnega programa potreben predlog Komisije glede ustrezne pravne podlage;

99.

pričakuje, da se bo Evropa v obdobju po letu 2020 na področju azila in migracij premaknila z obvladovanja krize na stalno skupno evropsko politiko; poudarja, da bi bilo treba ukrepe na tem področju kriti z namenskim instrumentom, in sicer s Skladom za azil, migracije in vključevanje; poudarja, da je treba za prihodnji sklad in ustrezne agencije na področju pravosodja in notranjih zadev zagotoviti ustrezno raven financiranja skozi celoten naslednji večletni finančni okvir, da se bodo lahko odzivali na celovite izzive na tem področju; je nadalje prepričan, da bi bilo treba Sklad za azil, migracije in vključevanje dopolniti z dodatnimi elementi za spoprijemanje s temi vprašanji v okviru drugih politik, zlasti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in z instrumenti za financiranje zunanjega delovanja, saj eno samo orodje ne more biti dovolj za odzivanje na velike in zapletene potrebe na tem področju; poleg tega priznava pomen kulturnih, izobraževalnih, mladinskih in športnih programov pri vključevanju beguncev in migrantov v evropsko družbo; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi lahko povečali vlogo evropskih mest v okviru evropske azilne politike, in sicer z uvedbo sheme spodbud, ki bi mestom v zameno za sprejemanje beguncev in prosilcev za azil zagotavljala neposredno finančno podporo za namestitev beguncev in gospodarski razvoj;

100.

priznava evropsko dodano vrednost sodelovanja pri soočanju s skupnimi grožnjami javnemu zdravju; ugotavlja, da nobena posamezna država članica ne more sama reševati čezmejnih zdravstvenih izzivov, in poziva, naj naslednji večletni finančni okvir odraža odgovornost EU glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja o javnem zdravju, zdravstvenih sistemih in zdravstvenih težavah, povezanih z okoljem, ter podpira države članice pri odpravljanju vse večjih zdravstvenih neenakosti; meni, da bi bilo treba – glede na pozitivne rezultate sedanjih ukrepov na tem področju – v naslednji večletni finančni okvir vključiti čvrst zdravstveni program naslednje generacije, ki bi ta vprašanja obravnaval na čezmejni osnovi, in sicer z inovativnimi rešitvami za zagotavljanje zdravstvenega varstva, tudi digitalnega zdravstva, kot so evropske referenčne mreže, ter bi državam članicam zagotavljal podporo v obliki strokovnega znanja in izmenjave podatkov, dokazov in dobre prakse; želi spomniti, da je dobro zdravje pogoj za uresničitev drugih ciljev, ki jih je določila EU, in da politike na področjih, kot so kmetijstvo, okolje, zaposlovanje, socialna politika ali vključevanje, vplivajo tudi na zdravje Evropejcev; zato poziva k okrepitvi ocen učinka na zdravje in medsektorskemu sodelovanju na tem področju v naslednjem večletnem finančnem okviru;

Močnejše in trajnostno kmetijstvo in ribištvo

101.

potrjuje, da je posodobljena skupna kmetijska politika bistvena za prehransko varnost in neodvisnost, ohranjanje podeželskega prebivalstva in zaposlitev, trajnostni razvoj, okoljsko, kmetijsko in gozdarsko trajnost ter za zagotavljanje zdravih, kakovostnih in cenovno dostopnih živilskih proizvodov za Evropejce; poudarja, da so se potrebe po hrani in zdravstvu povečale, tako kot potrebi po podpiranju prehoda evropskega kmetijstva na okolju prijaznejše prakse kmetovanja in spopadanju s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba podpreti varnost prihodkov kmetov in okrepiti povezavo med skupno kmetijsko politiko in zagotavljanjem javnih dobrin; poudarja, da je skupna kmetijska politika ena od najbolj integriranih politik ter da se financira pretežno na ravni EU in torej nadomešča porabo na ravni držav;

102.

poudarja, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru proračun za skupno kmetijsko politiko ob stalnih cenah vsaj ohraniti na sedanji ravni za EU-27; poudarja, da bo zaradi novih izzivov, s katerimi se bo srečala prihodnja skupna kmetijska politika, potrebno premišljeno razporejanje finančnih sredstev, ki bo temeljilo na analizah sedanje politike in prihodnjih potreb; poudarja, da neposredna plačila ustvarjajo jasno dodano vrednost na ravni EU in krepijo enotni trg, saj preprečujejo izkrivljanje konkurence med državami članicami; v zvezi s tem nasprotuje vsakršni ponovni nacionalizaciji in sofinanciranju s strani držav za neposredna plačila; poudarja, da je treba nadaljevati z ukrepi, ki ohranjajo proizvodnjo v sektorjih, ki so bistveni za ranljiva območja, reformirati rezervo za krize v kmetijstvu, povečati financiranje v skladu z odzivi na različne ciklične krize v občutljivih sektorjih, vzpostaviti nove instrumente, ki bodo lahko blažili nihanja cen, in povečati financiranje za programe posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (programi POSEI); poziva Komisijo, naj nadaljuje s procesom konvergence neposrednih plačil ter zagotovi potrebni finančni in pravni okvir za verigo oskrbe s hrano, da bi zajezila nepoštene trgovinske prakse; poudarja, da se podeželska območja v EU soočajo z resnimi težavami in zato potrebujejo posebno podporo;

103.

poudarja družbeno-ekonomski in okoljski pomen ribiškega sektorja, morskega okolja in modrega gospodarstva ter njihov prispevek k trajnostni prehranski neodvisnosti EU z vidika zagotavljanja trajnosti evropskega ribogojstva in ribištva ter blaženja vplivov na okolje; poudarja, da je skupna ribiška politika v izključni pristojnosti EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba za izvajanje te politike ohraniti poseben, konkreten, samostojen in dostopen sklad za ribištvo; poziva k ponovni uvedbi programa posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege na področju ribištva, saj ima ta program velik pomen za najbolj oddaljene regije EU; poziva, naj se raven finančnih odobritev za ribiški sektor v sedanjem večletnem finančnem okviru vsaj ohrani ter naj se finančne odobritve za pomorske zadeve povečajo, če nastopijo nove potrebe; svari pred morebitnimi negativnimi posledicami, ki jih utegne imeti za ta sektor „trdi“izstop Združenega kraljestva iz EU; ugotavlja, da bi drugi finančni instrumenti, ki bi dopolnjevali nepovratno pomoč, lahko nudili dopolnilne možnosti financiranja;

Večja odgovornost v svetu

104.

poudarja, da se svet sooča z več izzivi, vključno s konflikti, kibernetskimi napadi, terorizmom in radikalizacijo, dezinformiranjem, naravnimi nesrečami, podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, kršenjem človekovih pravic in neenakostjo spolov; meni, da Unija nosi posebno politično in finančno odgovornost, ki ima podlago v resnično evropski zunanji politiki, utemeljeni na pravilih in vrednotah, ter v podpori za stabilnost, varnost, demokratično upravljanje in trajnostni razvoj naših partnerjev, pa tudi izkoreninjenju revščine in odzivanju na krize;

105.

poudarja, da bi bilo treba občutno povečati odobritve za zunanje delovanje, da bo lahko Unija igrala svojo vlogo v okviru njene globalne strategije ter njene širitvene, sosedske in razvojne politike, pa tudi pri odzivanju na izredne razmere; pričakuje, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal izjemne potrebe držav v južnem in vzhodnem sosedstvu, ki se spoprijemajo s konflikti in posledicami migracijskih in begunskih izzivov; poziva, naj se dodelijo višje odobritve za odzivanje na rastoče potrebe po humanitarni pomoči, ki so posledica naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, da bi se preprečila vsaka vrzel med prevzetimi obveznostmi in plačili; meni, da bi morala Unija povečati financiranje za Agencijo OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); poleg tega poudarja potrebo po dodatnih sredstvih za financiranje naložbenega načrta za Afriko, da se spodbudita vključujoča rast in trajnostni razvoj ter s tem odpravijo nekateri temeljni vzroki nezakonite migracije;

106.

spominja, da se razvojna politika EU ravna po vrsti zavez, zlasti ciljih trajnostnega razvoja, akcijskem programu iz Adis Abebe o financiranju razvoja, Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah in Evropskem soglasju o razvoju, pa tudi po skladnosti politik za razvoj in načelih učinkovitosti pomoči; opozarja na zavezo EU in njenih držav članic, da bodo povečale svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % BDP do leta 2030, vključno z 20 % uradne razvojne pomoči EU za socialno vključevanje in človekov razvoj ter 0,2 % BND EU za uradno razvojno pomoč za najmanj razvite države;

107.

je seznanjen, da lahko razvojna pomoč pomembno prispeva k spoprijemanju z izvirnimi vzroki migracij in k stabilnosti, a meni, da se uradna razvojna pomoč ne bi smela uporabiti za kritje stroškov za begunce v donatorskih državah; je seznanjen s potencialno vlogo uradne razvojne pomoči pri spodbujanju financiranja iz drugih virov in poudarja potrebo po večjem sodelovanju z zasebnim sektorjem prek morebitnega nadaljevanja načrta za zunanje naložbe, in sicer na podlagi njegove ocene;

108.

podpira neposredno zagotavljanje financiranja za civilnodružbene organizacije in zagovornike človekovih pravic, zlasti v tretjih državah, v katerih sta ogroženi demokracija in pravna država; v zvezi s tem poudarja, da se je treba z instrumenti za zunanje financiranje hitro odzivati na politične dogodke in da je treba okrepiti načelo „več za več“;

109.

je pripravljen razmišljati o poenostavljeni in racionalnejši strukturi instrumentov za zunanje financiranje, če se s tem izboljšajo preglednost, odgovornost, učinkovitost, doslednost in prožnost, ter spoštujejo cilji politik, na katerih temeljijo; poziva, naj se zaradi njihovih specifičnih političnih in finančnih značilnosti ohranijo ločeni namenski instrumenti za predpristopno pomoč, sosedstvo, razvoj in humanitarno pomoč; ugotavlja, da bi morala takšna struktura v proračun vključevati Evropski razvojni sklad nad dogovorjenimi zgornjimi mejami, brez mirovne pomoči za Afriko, in pregledneje vključevati ustrezne skrbniške sklade in instrumente;

110.

poudarja pomen večje prilagodljivosti, da se omogoči uporaba dodatnih virov in hitro sproščanje financiranja; kot del splošnega povečanja instrumentov za zunanje financiranje bi lahko razmislil o veliki rezervi, ki ne bi bila dodeljena, namenjena pa bi bila povečanju vgrajene prožnosti; vseeno poudarja, da takšne prožnosti ne bi smeli doseči na račun dolgoročnih političnih ciljev ter geografskih in tematskih prednostnih nalog, predvidljivosti dolgoročnega financiranja, parlamentarnega nadzora ter posvetovanj s partnerskimi državami in civilno družbo;

Varnost, mir in stabilnost za vse

111.

meni, da bi Unija z novim razdelkom, namenjenim varnosti, miru in stabilnosti za vse, pokazala na prednostni pomen, ki ga pripisuje tej novi politični odgovornosti, potrdila njeno posebnost ter dosegla skladnost med svojo notranjo in zunanjo razsežnostjo;

112.

meni, da bi bilo treba od začetka večletnega finančnega okvira in skozi njegovo celotno trajanje krepiti raven in mehanizme financiranja na področju notranje varnosti, da bi se preprečilo vsakoletno sistematično zatekanje k določbam o prožnosti večletnega finančnega okvira; poziva, naj se agencijam kazenskega pregona (Europol, Eurojust in CEPOL) zagotovijo zadostna sredstva, Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA) pa naj se dodelijo sredstva za izvajanje in upravljanje njenih novih pristojnosti; poudarja vlogo Agencije Evropske unije za temeljne pravice pri razumevanju pojavov radikalizacije, marginalizacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter odzivanju nanje;

113.

je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir podpirati vzpostavitev evropske obrambne unije; se nadeja – vsled napovedim Komisije na tem področju – ustreznih zakonodajnih predlogov, ki bodo vključevali namenski program EU za raziskave na področju obrambe in program za razvoj industrije, ki ga bodo dopolnjevale naložbe držav članic v opremo v okviru evropskega sodelovanja; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje trdno prepričanje, da bi bilo treba dodatne politične prednostne naloge pospremiti z dodatnimi finančnimi sredstvi; opozarja, da bodo večje obrambno sodelovanje, združevanje raziskav in opreme ter odprava podvajanja povečali strateško avtonomijo in konkurenčnost evropske obrambne industrije ter privedli do občutnega povečanja učinkovitosti, ki se pogosto ocenjuje na približno 26 milijard EUR na leto;

114.

kar zadeva večjo pozornost, ki se namenja varnosti in obrambi v Uniji, zahteva ponovno oceno vse zunanjih odhodkov za varnost; se zlasti nadeja reforme mehanizma Athena in finančnega instrumenta za mirovno pomoč za Afriko, po tem, ko bo Evropski razvojni sklad vključen v proračun; pozdravlja nedavne zaveze držav članic v okviru stalnega strukturiranega sodelovanja ter prosi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj pojasnita njegovo financiranje v prihodnosti; poziva, naj se oblikuje program, ki bo nasledil instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ter bo osredotočen na odzivanje na krize ter vzpostavljanje zmogljivosti za varnost in razvoj, obenem pa naj se poišče pravno ustrezna rešitev za vzpostavljanje vojaške zmogljivosti;

115.

poudarja odločilni pomen mehanizma EU na področju civilne zaščite, ki omogoča usklajeno pomoč EU pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje; poudarja nedvomno dodano vrednost ukrepov v okviru civilne zaščite pri učinkovitem boju proti nesrečam, ki postajajo vse pogostejše in kompleksnejše, pri čemer se med državljani EU v času krize krepi občutek evropske solidarnosti; pozdravlja nedavne predloge Komisije za okrepitev civilne zaščite EU z okrepitvijo ukrepov za pripravljenost in preprečevanje, vključno z oblikovanjem namenske rezerve operativnih zmogljivosti na ravni Unije; poziva k okrepljenemu ukrepanju na tem področju, ki ga je treba dopolniti z ustreznim financiranjem v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

Učinkovita uprava v službi Evropejcev

116.

meni, da je čvrsta, učinkovita in kakovostna javna uprava nepogrešljiva za uresničevanje politik Unije ter za obnovo zaupanja državljanov in krepitev dialoga z organizacijami civilne družbe in državljani na vseh ravneh; v zvezi s tem poudarja vlogo institucij, ki jih sestavljajo demokratično izvoljeni člani; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da so institucije, organi in agencije EU uresničili 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, kot je določeno v njihovih kadrovskih načrtih; meni, da se tovrstno dodatno horizontalno zmanjšanje ne bi smelo ponoviti; odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi tako imenovane skupine uslužbencev za prerazporeditev za agencije;

117.

pozdravlja pobude institucij, organov in agencij za dodatno povečanje učinkovitosti prek večjega upravnega sodelovanja in združevanja nekaterih funkcij, s čimer bi se ustvarili prihranki v proračunu Unije; poudarja, da bi bilo mogoče pri nekaterih agencijah doseči dodatno povečanje učinkovitosti, zlasti prek večjega sodelovanja med agencijami s podobnimi nalogami, kot, denimo, na področju nadzora finančnih trgov, in pri agencijah, ki delujejo na več lokacijah; bolj splošno poziva k temeljiti oceni možnosti združevanja agencij glede na strateško naravo njihovega poslanstva in njihove rezultate, da bi se ustvarile sinergije med agencijami, na primer kar zadeva Evropski bančni organ in Evropski organ za vrednostne papirje in trge v Parizu;

118.

meni, da bi morali institucije in organi EU spoštovati geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov;

119.

poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, po katerem bodo lahko s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne bodo spoštovale vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; vseeno svari, da končni upravičenci do sredstev iz proračuna Unije nikakor ne bi smeli biti prizadeti zaradi kršenja pravil, za katero sami niso odgovorni; je zato prepričan, da proračun Unije ni pravi instrument za spoprijemanje z nespoštovanjem člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in da bi morale države članice nositi morebitne finančne posledice, ne glede na izvrševanje proračuna;

120.

poudarja, da so odprava diskriminacije ter neenakosti spolov in nasilja na podlagi spola bistvenega pomena za izpolnjevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; zato podpira vključevanje načela enakosti spolov in zavez glede enakosti spolov v vse politike EU v naslednjem večletnem finančnem okviru, pa tudi okrepljeno proračunsko razsežnost za boj proti vsem oblikam diskriminacije, pri čemer se posebna pozornost nameni razsežnosti enakosti spolov v kontekstih migracij in azilne politike ter zunanjih politik EU;

121.

poudarja, da je treba ženskam zagotoviti dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter da je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam ranljivih oseb, vključno z mladoletniki in drugimi skupinami, kot so pripadniki skupnosti LGBTI;

122.

zagovarja, da se prikrajšanim ciljnim skupinam, zlasti invalidom in Romom, zagotavlja namenska podpora, ob izrecnem izključevanju segregacijskih praks, ter še posebej, da se ohrani navedba Romov kot upravičencev do sredstev Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj;

123.

ugotavlja, da se najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja zaradi izoliranosti od celinske Evrope soočajo s specifičnimi naravnimi, ekonomskimi in socialnimi izzivi; meni, da bi bilo treba zanje vzpostaviti prilagojene ukrepe in ustrezno utemeljena odstopanja; poziva, naj se finančna podpora EU za najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja nadaljuje tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, zlasti s kohezijsko politiko za najbolj oddaljene regije in s posebnim instrumentom za čezmorske države in ozemlja, da bi imela dostop do raziskovalnih programov in da bi se lahko borila proti specifičnim izzivom podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo;

124.

poziva Komisijo, naj zaradi dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna Evropske unije razmisli o oblikovanju ustreznih pogojev za preprečevanje korupcije in finančnih goljufij v zvezi s sredstvi EU; je še posebej zaskrbljen glede carinskih goljufij, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov proračuna Unije; poziva tiste države članice, ki nasprotujejo pravnemu okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, naj ponovno razmislijo o svojem stališču, da bi omogočile hitro rešitev te težave;

IV. Postopek in odločanje

125.

opozarja, da je za sprejetje večletnega finančnega okvira potrebna odobritev Parlamenta; poleg tega poudarja, da sta Parlament in Svet dve enakopravni veji proračunskega organa pri sprejemanju letnega proračuna EU, o sektorski zakonodaji, ki predstavlja veliko večino programov EU, vključno s finančnimi sredstvi zanje, pa se odloča po rednem zakonodajnem postopku; zato pričakuje, da se bo o naslednjem večletnem finančnem okviru odločalo po postopku, ki bo ohranil pristojnosti Parlamenta, kot so določene v pogodbah; vztraja, da uredba o večletnem finančnem okviru ni primeren kontekst za spreminjanje finančne uredbe EU; poziva Komisijo, naj vsakič, ko se pokaže potreba po spremembi finančne uredbe EU, predloži ločen predlog revizije te uredbe;

126.

izraža pripravljenost, da se takoj vključi v strukturni dialog s Komisijo in Svetom o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, da bi bila poznejša pogajanja lažja in da bi bilo dogovor mogoče skleniti do konca sedanjega parlamentarnega obdobja; je pripravljen s Svetom razpravljati o stališčih iz aktualne resolucije, da bo mogoče bolje razumeti pričakovanja Parlamenta glede naslednjega večletnega finančnega okvira;

127.

poudarja, da bi bilo treba – glede na to, da naj bi Komisija predloge predložila maja 2018 – formalno odločitev o naslednjem večletnem finančnem okviru nato sprejeti v roku enega leta; meni, da bi moral biti, kljub začetni zamudi pri predstavitvi predloga Komisije, dosežen pravočasen dogovor za okvir po letu 2020, da se pošlje pomembno politično sporočilo o sposobnosti Unije za nadaljnje oblikovanje soglasja o prihodnosti EU in o ustreznih finančnih sredstvih; vztraja, da bo takšen časovni razpored med drugim omogočil hitro sprejetje vseh sektorskih uredb in s tem začetek izvajanja novih programov brez odlašanja 1. januarja 2021; spominja, da so se pri prejšnjih večletnih finančnih okvirih novi programi pravzaprav začeli izvajati šele nekaj let po začetku obdobij teh okvirov;

128.

meni, da bi novoizvoljeni Parlament lahko šest mesecev po evropskih volitvah z absolutno večino poslancev zahteval, da Komisija predlaga revizijo sektorske zakonodaje o novih programih EU v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki jo je sprejel prejšnji zakonodajni sklic;

129.

zato poudarja, da morajo tri institucije takoj začeti vsebinsko razpravo; poudarja, da bodo vsi elementi uredbe o večletnem finančnem okviru, tudi zgornje meje iz tega okvira, predmet pogajanj o večletnem finančnem okviru in da pogajanja o njih ne bodo končana do sklenitve končnega dogovora; v zvezi s tem spominja, da je bil Parlament kritičen do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami;

130.

meni, da bi bilo treba nemudoma, in sicer še med bolgarskim predsedovanjem Svetu ter pred predstavitvijo predlogov večletnega finančnega okvira, doseči dogovor o postopkih, povezanih s prihajajočimi pogajanji o večletnem finančnem okviru, ter zlasti o vlogi Parlamenta v različnih fazah tega postopka; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija poskrbela, da bo Parlament pravočasno obveščen v enaki meri, kot je obveščen Svet; meni, da bi bilo treba te ureditve sčasoma vključiti v medinstitucionalni sporazum kot v primeru letnega proračunskega postopka;

131.

meni, da zahteva glede soglasja pri sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; v zvezi s tem poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru lahko sprejela s kvalificirano večino; poleg tega opozarja, da se lahko uporabi tudi splošna premostitvena klavzula iz člena 48(7) PEU, v skladu s katero se lahko uporabi redni zakonodajni postopek; poudarja, da bi bil prehod na glasovanje o sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino v skladu s postopkom odločanja, ki se uporablja za sprejetje tako rekoč vseh večletnih programov EU in tudi za letni postopek za sprejetje proračuna EU;

o o

132.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2) UL L 163, 24.6.2017, str. 1.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363.

(8) UL L 282, 19.10.2016, str. 1.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0076.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/71

P8_TA(2018)0076

Reforma sistema virov lastnih sredstev Evropske unije

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2017/2053(INI))

(2019/C 162/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 311 in 332(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju členov 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg (COM(2017)0547),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej (6),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (7),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. decembra 2014 (8) o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 (9) o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020,

—	ob upoštevanju poročila z naslovom Future financing of the EU – Final report and recommendations of the High Level Group on Own Resources (Prihodnje financiranje EU – zaključno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva) iz decembra 2016,

—	ob upoštevanju člena 1 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ustavne zadeve (A8-0041/2018),

A.	ker je bilo v okviru Rimske pogodbe z dne 25. marca 1957 določeno, da se Evropska gospodarska skupnost financira z nacionalnimi prispevki le v prehodnem obdobju, nato pa s sistemom virov lastnih sredstev;

B.	ker se je Evropski svet v Luksemburgu aprila 1970 odločil za sistem virov lastnih sredstev, s čimer je odpravil nacionalne prispevke in uvedel dva vira resničnih lastnih sredstev, in sicer kmetijske prelevmane in carine, dopolnil pa ju je s tretjim virom na podlagi davka na dodano vrednost (DDV);

C.	ker je Evropski svet junija 1988 uvedel vir lastnih sredstev na podlagi BND držav članic z utemeljitvijo, da prihodki iz obstoječih virov lastnih sredstev ne zadostujejo za kritje vseh odhodkov iz proračuna EU;

ker se je delež sredstev iz naslova BND precej povečal, in sicer s približno 11 % leta 1988 na 69 % leta 2014, tako da je to „preostalo sredstvo“in „sredstvo za uravnoteženje“danes dejansko največji vir financiranja proračuna EU; ker vir sredstev na podlagi DDV trenutno znaša približno 12 % proračuna EU, tradicionalni viri lastnih sredstev (carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo) približno 13 %, preostanek pa sestavljajo drugi prihodki, vključno z davki, ki jih plačuje osebje EU, ali globami, ki jih plačujejo podjetja, ki kršijo zakone o konkurenci;

ker so bili od leta 1984, ko je bil na zasedanju Evropskega sveta v Fontainebleauju uveden britanski rabat, po katerem se Združenemu kraljestvu povrne 66 % neto prispevkov, postopoma uvedeni številni drugi rabati in popravni mehanizmi za obravnavanje pomanjkljivosti tako imenovanih „operativnih neto položajev“določenih držav članic; ker se takšni popravki trenutno nanašajo predvsem na zmanjšanje financiranja popravka za Združeno kraljestvo ali na bruto zmanjšanje letnega prispevka na podlagi BND ali DDV;

ker je Parlament v številnih resolucijah v zadnjem desetletju poudaril težave in zapletenost sistema virov lastnih sredstev EU in je vedno znova pozval k poglobljeni reformi, da bi sistem postal bolj preprost, pregleden in demokratičen, kar bi vključevalo uvedbo novih in resničnih virov lastnih sredstev, ki naj bi postopoma in v čim večji možni meri nadomestili prispevke na podlagi BND;

ker je Komisija leta 2011 predložila ambiciozen zakonodajni sveženj o virih lastnih sredstev (COM(2011)0510), ki je bil predstavljen skupaj s predlogi za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, z namenom poenostaviti prispevke držav članic, uvesti nove vire lastnih sredstev – prenovljen DDV ter davek na finančne transakcije – ter izvesti reformo popravnih mehanizmov; ker je Svet te predloge prezrl;

ker je bila na podlagi pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ustanovljena skupina na visoki ravni za lastna sredstva, ki vključuje predstavnike vseh treh glavnih institucij EU, predsedoval pa ji je Mario Monti; ker je ta skupina decembra 2016 predložila svoje končno poročilo in resolucijo, ki so osnova za pripravo stališča Parlamenta, kot je določeno v tem poročilu; poudarja, da so to poročilo soglasno sprejeli vsi člani skupine, tudi tisti, ki jih je imenoval Svet;

je seznanjen, da bo Komisija do maja 2018 predstavila predloge o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020; zahteva, naj se v prihodnji večletni finančni okvir, ki ga bo predlagala Komisija, vključijo ambiciozni predlogi za spremembo sklepa o virih lastnih sredstev in vsi s tem povezani zakonodajni akti ter naj se uvedejo novi viri lastnih sredstev; poudarja, da se bodo v prihodnjih pogajanjih med Svetom in Parlamentom odhodki in prihodki naslednjega večletnega finančnega okvira obravnavali kot en sam sveženj; meni, da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

predstavlja to resolucijo, da bi izrazil svoje stališče o glavnih elementih reforme sistema virov lastnih sredstev EU, vključno s sestavo nabora novih virov lastnih sredstev, pa tudi o elementih sedanjega sistema, ki bi jih bilo treba ohraniti; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in bi jih bilo treba predložiti skupaj s predlogi za večletni finančni okvir po letu 2020; je prepričan, da je nujno treba doseči znaten napredek pri prihodkih proračuna EU, da bi tako olajšali dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru;

I. PRAVNI OKVIR IN PROCES ODLOČANJA

želi spomniti, da člen 311 PDEU določa: „Unija si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva. Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev“; zato poudarja, da pravna obveznost proračunu EU zagotoviti resnične vire lastnih sredstev izhaja neposredno iz Pogodbe;

želi spomniti, da člen 310 PDEU navaja, da morajo biti „prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, […] uravnoteženi“; v skladu s tem ugotavlja, da bi morali prihodki v celoti kriti odhodke, kot jih vsako leto sprejme proračunski organ; poudarja, da proračun EU ne sme imeti letnega primanjkljaja ali se financirati z izposojanjem denarja na finančnih trgih;

je seznanjen, da glavni zakonodajni akt, ki vsebuje določbe o sistemu virov lastnih sredstev, tako imenovani sklep o virih lastnih sredstev, Svet sprejme soglasno po posvetovanju s Parlamentom in da morajo ta sklep ratificirati vse države članice; poudarja, da je to eden najobsežnejših zakonodajnih postopkov, predvidenih v Pogodbi;

je seznanjen, da Svet v tem zakonodajnem aktu med drugim določi zgornjo mejo virov lastnih sredstev in lahko uvede nove kategorije teh virov ali odpravi katero od obstoječih kategorij; poudarja, da je sklep o virih lastnih sredstev, čeprav nima datuma poteka, neposredno povezan z ustreznim večletnim finančnim okvirom, ki določa najvišjo raven odhodkov za isto obdobje, za katerega velja;

želi spomniti, da so bile z Lizbonsko pogodbo uvedene nove določbe v zvezi z izvajanjem zakonodaje o virih lastnih sredstev, ki predvidevajo možnost, da Svet sprejme uredbo s kvalificirano večino, potem ko pridobi soglasje Parlamenta; vendar obžaluje, da številne izvedbene določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na izračun sredstev na podlagi BND, ostajajo v sklepu o virih lastnih sredstev; zato poziva k bolj nemotenemu postopku sprejemanja sklepa o virih lastnih sredstev; poziva Svet in Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije Pogodbe podpreta zahtevo Parlamenta za spremembo člena 311 PDEU, da se okrepi vloga Parlamenta v postopku sprejemanja virov lastnih sredstev;

želi spomniti, da so države članice odgovorne za svoje fiskalne politike, in poudarja, da je davčna pristojnost v osrčju suverenosti držav članic; poudarja, da reforma sistema virov lastnih sredstev EU ne pomeni prenosa suverenosti posameznih držav na tem področju, temveč usklajuje sedanji sistem z duhom in črko Pogodb EU;

II. RAZLOGI ZA REFORMO SEDANJEGA SISTEMA VIROV LASTNIH SREDSTEV

i. Potreba po obravnavi pomanjkljivosti obstoječega sistema

poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; izpostavlja zlasti nejasnost izračunov v zvezi z nacionalnimi rabati in popravnimi mehanizmi, ki veljajo za sistem virov lastnih sredstev ali sredstva, ki temeljijo na statističnem DDV; poudarja tudi, da ta sistem ni podvržen dejanskemu parlamentarnemu nadzoru na ravni EU, v praksi pa mu manjkata demokratična legitimnost in odgovornost;

10.

poudarja, da način, kako se je sistem lastnih sredstev razvijal in resnična lastna sredstva postopno nadomestil s tako imenovanimi nacionalnimi prispevki, nesorazmerno poudarja neto razlike med prihodki in odhodki držav članic ter tako večinoma ne upošteva prispevka proračuna EU za uresničevanje skupnih evropskih ciljev v korist vseh državljanov EU; zato obžaluje, da skupni delež nacionalnih prispevkov v proračun EU, izračunan na podlagi BND ali kot delež sredstev, ki temeljijo na statističnem DDV, predstavlja približno 83 % skupnih prihodkov EU;

11.

je prepričan, da je prevlada sredstev na podlagi BND okrepila proračunsko logiko „pravičnega povračila“, ki povsem prevladuje v razpravah v Svetu, tako pri prihodkih kot odhodkih proračuna EU; v zvezi s tem opozarja na uvedbo britanskega rabata ter vrste s tem povezanih rabatov in drugih popravnih mehanizmov pri prihodkih na eni strani ter nezmožnost doseči dogovor o zadostni ravni odobritev za proračun EU v letnem proračunskem postopku na drugi; meni, da se mora EU oddaljiti od koncepta neto operativne bilance, saj so v praksi vse države članice upravičenke proračuna EU;

12.

meni zlasti, da na odločitev o velikosti letnega proračuna EU vplivajo politični in finančni premisleki na nacionalni ravni, zaradi katerih prihaja do omejitev pri proračunskih pogajanjih, ki pogosto privedejo do igre z ničelno vsoto med neto plačniki in neto prejemniki v Svetu, pri katerih se pozablja na zaveze Unije, tudi tiste, ki jih je sprejel Svet; meni, da zaradi tega številne politike EU, ki izkazujejo največjo evropsko dodano vrednost, pogosto zadevajo področja, na katerih se predlagajo prihranki stroškov, in da je zato projekt EU kot tak oslabljen;

13.

je seznanjen, da so nacionalni prispevki v proračun EU jasno opredeljeni pri odhodkih nacionalnih proračunov in se pogosto dojemajo kot finančno breme, ki je večje od koristi, do katerih prihaja zaradi področij odhodkov EU, ki so pogosto manj prepoznavna; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati slabo ozaveščenost javnosti o koristih proračuna EU;

14.

je zato prepričan, da sedanji sistem virov lastnih sredstev v svojem bistvu krši črko in duh Pogodbe; znova ponavlja dolgoletno stališče, da je bistvena poglobljena reforma sredstev EU, da bi financiranje proračuna EU znova uskladili z zahtevami pogodbe in potrebami Unije kot celote;

ii. Potreba po tem, da se Uniji omogoči financiranje politik in izpolnjevanje novih ciljev

15.

poudarja, da bo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 zagotoviti ustrezno financiranje politik in programov EU z jasno evropsko dodano vrednostjo, pa tudi dodatna sredstva za obravnavanje izzivov, ki so že bili opredeljeni na področjih, kot so rast in delovna mesta, podnebne spremembe, varstvo okolja, konkurenčnost, kohezija, inovacije, migracije, nadzor nad zunanjimi mejami EU, varnost in obramba;

16.

poudarja tudi, da je treba preprečiti pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira ter že od začetka omogočiti raven sredstev, ki bo Uniji omogočila, da z zadostnimi sredstvi izvaja svoj politični program ter se učinkovito odziva na nepredvidene dogodke ali krize, do katerih bi utegnilo priti v obdobju naslednjega finančnega okvira; poudarja, da je treba rešiti ponavljajočo se težavo nezadostnih sredstev za plačila v letnem proračunskem postopku; želi spomniti na obsežno uporabo določb večletnega finančnega okvira glede prožnosti, ki je bila potrebna že zgolj za soočanje z migracijsko in begunsko krizo;

17.

pričakuje, da bodo – brez poseganja v finančno poravnavo – posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU pomenile pomemben izziv tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru in pri vseh s tem povezanih proračunskih odločitvah; je prepričan, da bi bilo treba „vrzel brexita“premostiti pred odločitvijo o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, obenem pa zagotoviti, da se proračun EU ne bo zmanjšal in da ne bo čutiti negativnih posledic za programe EU;

18.

pozdravlja predlog predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja za uvedbo posebne proračunske vrstice za euroobmočje v proračunu EU, ki je bil vključen v njegov govor o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu in nadalje razdelan v sporočilu Komisije z dne 6. decembra 2017 o novih proračunskih instrumentih za stabilno euroobmočje v okviru Unije (COM(2017)0822); v ta namen poziva, naj se v okviru proračuna EU zagotovi proračunska zmogljivost nad sedanjimi zgornjimi mejami;

III. NA POTI K SPREJEMLJIVEMU IN URAVNOTEŽENEMU SISTEMU VIROV LASTNIH SREDSTEV

i. Načela in predpostavke, ki veljajo za uvedbo novega sistema virov lastnih sredstev

19.

je za zagotovitev stabilnih financ na ravni EU naklonjen vzpostavitvi preglednega, preprostejšega in pravičnejšega novega sistema virov lastnih sredstev, ki se bo opiral na elemente sedanjega sistema, ki so se izkazali za učinkovite; meni, da bi morala reforma sistema virov lastnih sredstev temeljiti na nizu vodilnih načel;

20.

poudarja, da je treba povezati prihodke s cilji politike, zlasti z enotnim trgom, energetsko unijo ter okoljsko, podnebno in prometno politiko; je v zvezi s tem prepričan, da bi se moral proračun EU osredotočiti na politike z evropsko dodano vrednostjo, kot so opredeljene v njegovi resoluciji z dne 24. oktobra 2017 o razmisleku o prihodnosti financ EU (10);

21.

poudarja, da s praktičnega vidika ni mogoče hkrati uvesti vseh novih virov lastnih sredstev, in poudarja potrebo po postopnem uvajanju; zato meni, da bi lahko reformo sistema virov lastnih sredstev uresničili s pristopom v dveh korakih: najprej bi se uvedli tehnično manj zapleteni viri lastnih sredstev, katerih pobiranje se lahko upravlja preprosto in za razumno ceno, temu pa bi sledila postopna uvedba vseh drugih novih virov lastnih sredstev, in sicer na podlagi določenega časovnega okvira, dokler ne bodo vsi začeli ustaljeno delovati;

22.

meni, da bi morala imeti uvedba novih virov lastnih sredstev dvojni namen, in sicer prvič, prinesti bi morala znatno zmanjšanje (cilj je 40 %) deleža prispevkov na podlagi BND, s čimer bi se ustvarili prihranki za proračune držav članic, in drugič, omogočiti bi morala financiranje višje ravni porabe EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020 in zapolniti tudi vrzel, ki bo nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva; v tem kontekstu želi spomniti, da cilj novih virov lastnih sredstev ni povečati skupne fiskalne obremenitve davkoplačevalca EU, na katerega uvedba novih virov lastnih sredstev ne bi smela vplivati;

23.

poziva k ukinitvi vseh rabatov in popravkov, pri čemer naj se zagotovi pravična obravnava med državami članicami; v zvezi s tem poudarja, da bodo z brexitom rabat za Združeno kraljestvo in z njim povezani „rabati na rabate“postali nepotrebni in bodo prenehali obstajati, pri tem pa bo reforma vira lastnih sredstev na podlagi statističnega DDV postala neizbežna;

24.

meni, da so tradicionalni viri lastnih sredstev, in sicer carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo, zanesljiv in resničen vir prihodkov EU, saj izhajajo neposredno iz dejstva, da je EU carinska unija, ter iz pravnih pristojnosti in skupne trgovinske politike, ki so povezane s tem; zato meni, da bi bilo treba tradicionalne vire lastnih sredstev ohraniti kot vir prihodkov proračuna EU; meni, da bi se lahko za proračun EU zagotovil večji delež tega prihodka, če bi se zmanjšal delež stroškov pobiranja, ki jih zadržijo države članice;

25.

priznava, da prispevek na podlagi BND zagotavlja zanesljiv, stabilen in pošten vir prihodkov za proračun EU in da uživa zelo odločno podporo velike večine držav članic; zato meni, da bi ga bilo treba ohraniti, vendar zgolj kot sredstvo za uravnoteženje in preostalo sredstvo proračuna EU, kar bi odpravilo proračunsko logiko „pravičnega povračila“; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bo prispevek na podlagi BND na enak način uvrščen v vse nacionalne proračune, in sicer kot prihodek, dodeljen EU, in ne kot odhodek nacionalnih vlad;

ii. Merila za opredelitev novih virov lastnih sredstev

26.

se strinja s poročilom skupine na visoki ravni za lastna sredstva, v katerem je navedeno, da se bodo za opredelitev morebitnih novih virov lastnih sredstev upoštevala naslednja merila: pravičnost/poštenost, učinkovitost, zadostnost in stabilnost, preglednost in preprostost, demokratična odgovornost in proračunska disciplina, osredotočenost na evropsko dodano vrednost, načelo subsidiarnosti in fiskalna suverenost držav članic ter omejevanje stroškov političnih transakcij;

27.

na podlagi navedenega poziva Komisijo, naj preuči uvedbo naslednjega nabora novih virov lastnih sredstev;

iii. Nabor morebitnih novih virov lastnih sredstev

a. Cilj: utrditi enotni trg, povečati njegovo preglednost ter izboljšati enake konkurenčne pogoje

– Davek na dodano vrednost

28.

želi spomniti, da se DDV že vse od uvedbe pred skoraj 50 leti uporablja kot osnova za izračun enega od virov lastnih sredstev proračuna EU in da ta vir trenutno predstavlja približno 12 % prihodka EU;

29.

vendar ugotavlja, da ima sedanji sistem resne pomanjkljivosti: vir sredstev se izračuna na statistični osnovi, je nepotrebno zapleten in nima neposredne povezave z državljani, predstavlja zgolj prenos dela prihodkov, ki jih poberejo države članice, in tako ne prinaša nobene dodane vrednosti v primerjavi z virom sredstev na podlagi BND, osnova za prispevek ni pregledna, prav tako ni pravičnosti med davkoplačevalci;

30.

obžaluje, da je Evropski urad za boj proti goljufijam odkril več resnih primerov carinskih goljufij v državah članicah, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov v proračun Unije; spominja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter se boji, da bodo goljufi za kraj vnosa v carinsko unijo še naprej izbirali najšibkejši člen med državami članicami in da bi utegnil proračun Unije tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru utrpeti izgube; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev teh dejavnosti, ki škodijo proračunu Unije;

31.

želi spomniti na zakonodajni predlog iz leta 2011 o novem viru sredstev DDV, na podlagi katerega bi se po vsej EU uporabljala fiksna stopnja na podlagi neto vrednosti dobave blaga in storitev ali na podlagi uvoza blaga, za katerega bi se uporabila standardna, skupna stopnja DDV; je seznanjen, da ta predlog sicer ni bil uspešen, da pa je Evropski svet februarja 2013 spodbudil Svet, naj še naprej obravnava ta dokument; verjame, da sedanji okvir nudi priložnost, ki bi morebiti omogočila napredek v zvezi s tem;

32.

pozdravlja predlog skupine na visoki ravni za vizijo lastnih sredstev iz naslova DDV, katerega namen je poenostaviti sistem, zmanjšati upravne stroške ter okrepiti povezavo med politiko EU v zvezi z DDV in dejanskimi prejemki iz naslova DDV;

33.

je seznanjen z akcijskim načrtom Komisije o DDV („Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU – čas za odločitev“), objavljenim 7. aprila 2016 (COM(2016)0148), ter z nadaljnjim predlogom z dne 4. oktobra 2017 v zvezi z vrsto temeljnih načel in ključnih reform območja DDV v EU; podpira poglobljeno reformo sistema DDV v EU, katere cilj bi morala biti razširitev davčne osnove, zmanjšanje možnosti za goljufije in stroškov izpolnjevanja obveznosti ter ustvarjanje novih prihodkov; meni, da bi moral biti manjši del takšnih novih prihodkov dodeljen proračunu EU;

34.

meni, da bi moral poenostavljeni vir sredstev DDV temeljiti na skupnem imenovalcu sistemov DDV po vsej EU, in je seznanjen, da zaradi tega ne bi odpravil vseh nacionalnih posebnosti, ki so upravičene iz različnih razlogov;

35.

odobrava določitev enotne stopnje dajatve (1 % do 2 %) na prihodek od prenovljenega DDV, ki bi jo v celoti pobirale uprave držav članic kot vir lastnih sredstev Unije; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

36.

poudarja, da je Komisija že predložila zakonodajne predloge za večjo reformo pravil EU na področju DDV in da se v letu 2018 pričakujejo dodatne pobude; vztraja, da je treba reformo DDV zaključiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira;

37.

poziva Komisijo, naj v primeru sprejetja ustrezne zakonodaje o DDV v okviru svojega prihodnjega zakonodajnega svežnja o virih lastnih sredstev EU predloži predlog za prenovljen vir lastnih sredstev na podlagi DDV; verjame, da bi bilo treba v takem predlogu upoštevati glavne rezultate reforme DDV, o kateri trenutno poteka razprava:

– Davek od dobička pravnih oseb

38.

želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (11) pozval Komisijo, naj predstavi predlog za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, „skupaj z metodo za ustrezno in pošteno porazdelitev, ki bi določal celovito rešitev za škodljive davčne prakse v Uniji, zagotovil jasnost in enostavnost za podjetja, zmanjšal njihovo upravno breme in olajšal čezmejne gospodarske dejavnosti v Uniji“;

39.

je seznanjen s predlogi Komisije za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pri tem pa želi spomniti na svoj poziv, naj ta konsolidirana osnova po prehodnem obdobju velja za vsa podjetja; poudarja, da bi morali sedanji predlogi za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb zajemati tudi digitalno gospodarstvo; na podlagi teh predlogov priporoča, naj se digitalna prisotnost podjetja obravnava na enak način kot njegova fizična poslovna enota z opredelitvijo in identifikacijo stalne digitalne poslovne enote;

40.

se strinja z oceno skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nov vir lastnih sredstev, ki jo je pripravila skupina na visoki ravni za lastna sredstva in iz katere izhaja, da konsolidirana osnova izpolnjuje vsa merila, ki jih je določila skupina; poudarja, da je skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ključni element pri razvoju enotnega trga, ki je evropska javna dobrina, saj preprečuje tako neprimerno davčno konkurenco med državami članicami kot fiskalno optimizacijo, ki škodi enakim konkurenčnim pogojem;

41.

opozarja, da EU zaradi vseh oblik izogibanja davkom po ocenah Komisije vsako leto izgubi 1 bilijon EUR; poudarja, da je treba primanjkljaj davčnih prihodkov zapolniti z usklajeno politiko boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter okvirom, ki temelji na preglednosti, sodelovanju in usklajevanju;

42.

poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev pregleda direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) predlaga vzpostavitev novega vira za proračun Unije, ki se bo izračunal na podlagi prihodkov držav članic, ustvarjenih s CCCTB; zagovarja določitev enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova CCCTB, ki se bodo zbirale kot vir lastnih sredstev; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

– Izdajanje bankovcev

43.

meni, da bi moral prihodek, ki izvira iz dobičkov Evropske centralne banke (prihodek ECB od izdajanja valute) in je torej neposredno povezan z monetarno unijo EU, oblikovati podlago novega vira lastnih sredstev, namesto da se izplačuje nacionalnim blagajnam; meni, da bi takšen vir moral biti neposredno vezan na posebno vrstico za euroobmočje v okviru proračuna EU;

b. Cilj: zmanjšati obseg finančnih špekulacij in okrepiti davčno poštenost v sektorjih, ki uporabljajo instrumente za agresivno davčno načrtovanje ali agresivno davčno optimizacijo

– Davek na finančne transakcije na evropski ravni

44.

spodbuja prizadevanja 11 držav članic, da bi v okviru okrepljenega sodelovanja uvedle davek na finančne transakcije, kot izhaja iz predloga Komisije iz leta 2011; poziva vse druge države članice, naj se pridružijo tej skupini, da bi preprečile motnje na finančnih trgih in zagotovile neovirano delovanje enotnega trga;

45.

se strinja z oceno skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki je davek na finančne transakcije odobrila kot morebitno osnovo za nov vir lastnih sredstev za proračun Unije, pri tem pa meni, da bi bilo treba preučiti tudi druge načine obdavčitve finančnih dejavnosti;

46.

zato poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi se izračunal na podlagi izbranega načina obdavčitve finančnih dejavnosti;

– Obdavčenje podjetij v digitalnem sektorju

47.

pozdravlja sklepe neformalnega Sveta finančnih ministrov z dne 16. septembra 2017, v katerih je ta pozval k pripravi novih pravil za digitalno obdavčitev in ki so bili sprejeti kot odgovor na pismo štirih finančnih ministrov, ki so Komisijo pozvali, naj preuči „učinkovite rešitve na podlagi koncepta vzpostavitve tako imenovanega izravnalnega davka“na prihodek, ki ga v EU ustvarijo digitalna podjetja; poudarja, da je Komisija v svojem sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg znova poudarila, da skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ponuja dober okvir za revizijo pravil za sodobno in stabilno ureditev za obdavčitev podjetij v digitalnem sektorju in obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU tudi za kratkoročne rešitve, da bi preprečili izkrivljanje enotnega trga zaradi enostranskih ukrepov ter oblikovanje davčnih oaz za digitalna podjetja;

48.

se strinja, da bi moralo imeti digitalno gospodarstvo sodoben in stabilen fiskalni okvir, da bi se spodbudile inovacije in odpravila razdrobljenost trga in nepoštena konkurenca ter da bi vsi udeleženci lahko izkoristili nove pravične in uravnotežene pogoje, obenem pa bi zagotovili, da bi digitalne platforme in podjetja plačevala ustrezen delež davkov tam, kjer ustvarjajo dobiček; poudarja tudi, da je bistveno zagotoviti varnost na davčnem področju za poslovne naložbe, odpraviti sedanje vrzeli ter preprečiti pojav novih davčnih vrzeli na enotnem trgu;

49.

meni, da je bistveno sprejeti davčne ukrepe za digitalni trg, da bi omejili davčne utaje in izkrivljanje, sheme agresivnega davčnega načrtovanja ali fiskalne optimizacije ter zlorabo evropskih mehanizmov z namenom izogibanja davkom; meni, da te prakse izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu in države članice prikrajšajo za pričakovane davčne prihodke;

50.

načeloma poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi izhajal iz obdavčitve transakcij v digitalnem gospodarstvu; vendar meni, da je glede na pomembna potekajoča pogajanja na ravni EU in na ravni OECD prezgodaj, da bi se odločili glede podrobnosti uvedbe takšnega vira sredstev;

51.

kljub vsemu meni, da bi kakršne koli ureditve, ki bi jih sprejeli organi EU, kot so sistemi za registracijo ali spremljanje ali regulativni mehanizmi, morale omogočati takojšnje zbiranje dajatev ali prelevmanov v korist proračuna Unije na podlagi njihove evropske dodane vrednosti; meni, da so to javne dobrine EU, ki pomenijo, kot je navedla skupina na visoki ravni za lastna sredstva, osnovo za določitev dajatve, ki bi prinesla „druge prihodke“, izhajajoče iz politik Unije;

c. Cilj: spodbuditi energetski prehod in boj proti globalnemu segrevanju

– Okoljski davek in dajatve

52.

potrjuje, da so boj proti podnebnim spremembam in prehod na trajnostno, krožno nizkoogljično gospodarstvo ter skupni dogovorjeni cilji energetske unije med glavnimi cilji politik EU;

53.

ponovno izraža prepričanje, da lahko le skupni energetski ali okoljski davki na ravni EU zagotovijo pošteno konkurenco med podjetji in pravilno delovanje enotnega trga, s tem pa spodbujajo prehod na naprednejši in bolj trajnosten razvojni model;

54.

poudarja, kako pomembna je zelena obdavčitev, saj je ta mehanizem še posebej primeren za prispevanje k evropskim lastnim sredstvom; poziva Komisijo, naj še naprej vključuje predloge za dodatne ekološke vire lastnih sredstev, kot navajata poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva in komisar za proračun EU, ki so v skladu z nekaterimi politikami Unije, kot so energetska politika (davek na energijo), okoljska in podnebna politika (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, davek na plastiko in sistem trgovanja z emisijami) ter prometna politika (davek na motorna goriva in letalske vozovnice), da bi spodbudili dodatne prihodnje vire lastnih sredstev Unije;

55.

poziva, naj se znaten del prihodkov od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami od 4. faze (2021) naprej šteje za nov vir lastnih sredstev EU; spominja, da se je o tej možnosti razpravljalo v skupini na visoki ravni za lastna sredstva, izrecno pa jo predlaga tudi Komisija v svojem sporočilu z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098); vzporedno poziva, naj se uvede mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

56.

poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi na ravni EU uvedla dajatev za plastiko in proizvode za enkratno uporabo, da bi spodbujali uporabo bolj trajnostnih alternativ;

57.

meni, da bi se lastna sredstva, ki bi temeljila na davku na električno energijo, lahko prekrivala s področjem uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami in vzbudila pomisleke glede stabilnosti naložbenih pogojev in finančnega bremena za gospodinjstva;

58.

meni, da bi, če bi država članica zaradi katerega koli vira lastnih sredstev nosila preveliko breme, tega lahko zmanjšali z dodatno podporo iz naslova programov EU v omejenem obdobju in znesku ter v skladu s cilji Unije; meni, da takšne podpore ni mogoče dodeliti z uvedbo novih rabatov ali popravkov na strani prihodkov v proračun EU;

59.

poudarja, da bi morale države članice kljub uvedbi z okoljem povezanih davkov ali dajatev ohraniti pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, izbiro med različnimi viri energije in splošno strukturo svoje oskrbe z energijo;

iv. Drugi viri prihodkov

60.

želi spomniti, da bi morala biti lastna sredstva sicer glavni element prihodkov proračuna EU, da pa jih vseeno dopolnjujejo drugi prihodki, kot je navedeno v členu 311 PDEU, mednje pa sodijo: davki na plače osebja EU, prihodki iz upravnega poslovanja institucij, kot so prihodki od prodaje blaga, oddajanje v najem ali najemanje, zagotavljanje storitev in bančne obresti, prispevki držav zunaj EU k nekaterim programom EU, zamudne obresti, globe, ki jih plačujejo podjetja, večinoma zaradi kršenja konkurenčnega prava EU, ter prihodki od najemanja in dajanja posojil EU;

61.

je seznanjen, da se bilanca posameznega proračunskega leta v primeru presežka vnese v proračun naslednjega leta kot prihodek in da drugi prihodki, bilance in tehnične prilagoditve, vključno s presežkom iz prejšnjega leta, znašajo približno 6 % vseh prihodkov; poudarja, da so v zadnjih letih „druge prihodke“večinoma sestavljale globe, ki same predstavljajo 2,5 % vseh prihodkov (brez namenskih prejemkov);

62.

obžaluje, da je bil potencial takšnih drugih prihodkov v razpravi o financiranju EU doslej zapostavljen; meni, da takšni prihodki zaradi svoje ravni, nestabilnosti in nepredvidljivosti morda ne predstavljajo alternative drugim virom lastnih sredstev, da pa vseeno pomenijo morebitno sredstvo za kritje povečanih finančnih potreb v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

63.

želi spomniti, da so pravni postopki, ki veljajo za takšne prihodke in morebitne spremembe, bolj prožni od tistih za vire lastnih sredstev, saj niso določeni v sklepu o virih lastnih sredstev, ampak v sekundarni zakonodaji, zato zanje ne velja zahteva za soglasje;

64.

ponovno izraža svoje dolgoletno stališče, da bi morali vsi prihodki, ki izhajajo iz glob, naloženih podjetjem zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali povezanih z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, pomeniti dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi zaradi tega prišlo do ustreznega zmanjšanja prispevkov na podlagi BND;

65.

zaradi tega poziva, naj se v proračunu EU uvede posebna rezerva, ki bi se postopoma polnila z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov in se bo lahko ustrezno prenesla, da bi zagotovili dodatne možnosti porabe, ko se bodo pojavile potrebe; meni, da bi bilo treba to rezervo nameniti za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, na podlagi sklepa proračunskega organa pa bi zagotovila tudi dodatna sredstva, tako za obveznosti kot za plačila;

66.

poudarja potencial, ki ga imajo za proračun EU pristojbine, ki se plačujejo za izvajanje politik EU in zlasti evropskih sistemov, kot je evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) za državljane tretjih držav; meni, da bi bilo mogoče v nekaterih primerih takšne prihodke predvideti za isto politiko ali namen; meni, da bi bilo treba pri pripravljanju programov in politik EU v obdobju po letu 2020 to vrsto morebitnih prihodkov obravnavati bolj sistematično, da bi proračunu EU zagotovili dodaten vir prihodkov;

67.

poudarja, da so prihodki decentraliziranih agencij EU, kot so pristojbine in takse, ki jih plačuje industrija, in prispevki iz nacionalnih proračunov v letu 2016 znašali približno 1 milijardo EUR; poziva Komisijo, naj predlaga skladen pristop v zvezi s financiranjem agencij iz naslova pristojbin v naslednjem večletnem finančnem okviru;

o o

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105..

(2) UL L 168, 7.6.2014, str. 29..

(3) UL L 168, 7.6.2014, str. 39..

(4) JO C 27 E du 31.1.2008, p. 214.

(5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89..

(6) UL C 443, 22.12.2017, str. 11..

(7) UL C 443, 22.12.2017, str. 994..

(8) JO C 294 du 12.8.2016, p. 82.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/80

P8_TA(2018)0077

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018 (2017/2226(INI))

(2019/C 162/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenih členov 121(2), 136 ter 148,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (3),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (8),

—	ob upoštevanju ocene Evropskega fiskalnega odbora z dne 20. junija 2017 glede prihodnje fiskalne naravnanosti, primerne za euroobmočje,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“(COM(2010)2020),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (10),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“(COM(2015)0012),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi (11),

—	ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

—	ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2017 o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2017)0821),

—	ob upoštevanju Evropske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je Komisija objavila jeseni 2017,

—	ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so bile pripravljene za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

—	ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic, podpisanega in razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije (12),

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (13),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

—	ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

—	ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2018, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0047/2018),

ker naj bi se po napovedih Komisije evropsko gospodarstvo še naprej povečevalo, čeprav naj bi ustvarjanje delovnih mest in rast kupne moči gospodinjstev v naslednjih dveh letih nekoliko izgubila zagon, in sicer naj bi bila leta 2017 rast v EU 2,4-odstotna, nato pa naj bi se leta 2018 rahlo upočasnila na 2,2 % in leta 2019 na 2,0 %; ker bodo vseeno potrebni nadaljnji ukrepi v politiki, da bi uredili nerešene posledice svetovne gospodarske krize;

B.	ker so zaradi sedanjih razmer v gospodarstvu EU potrebne ambiciozne in socialno uravnotežene strukturne reforme in naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno rast, zaposlovanje in konkurenčnost ter dosegli konvergenco k višjim standardom;

C.	ker naj bi se rast zasebne potrošnje naslednje leto nekoliko zmanjšala in nato leta 2019 umirila, in sicer zaradi višje inflacije v primerjavi z letom 2017, čeprav je še vedno nižja od cilja ECB, ki je pod 2 %, vendar blizu te vrednosti;

ker sta Evropska investicijska banka in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) poleg evropskih strukturnih in investicijskih skladov priskrbela pomembno podporo za naložbe v EU; ker so zasebne naložbe še vedno pod ravnjo iz leta 2008, kar negativno vpliva na potencialno rast, ustvarjanje novih delovnih mest in produktivnost;

ker se pričakuje, da bo zaposlenost v EU še naprej naraščala in je bilo v drugi četrtini leta 2017 zaposlenih 235,4 milijona ljudi; ker nekateri kazalniki na trgu dela nakazujejo trajne težave, kot so vedno večja segmentacija trga dela, ki poglabljajo neenakosti, zlasti kar zadeva mlade in ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe; ker je stopnja brezposelnosti v EU 7,5-odstotna in v euroobmočju 8,9-odstotna, torej še vedno previsoka, zlasti med mladimi, čeprav je v EU najnižja v zadnjih devetih, v euroobmočju pa v zadnjih osmih letih; ker med številnimi državami članicami še vedno obstajajo znatne razlike in ker je pri stopnji zaposlenosti pot, da si opomorejo od krize, in nenazadnje dosežejo nacionalne cilje Evrope 2020, še dolga; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna;

F.	ker je več držav članic zaradi izogibanja davkom, utaje davkov in davčnih goljufij, ki koristijo nekaterim velikim korporacijam in posameznikom, izgubilo na milijarde evrov dohodka za upravljanje javnih financ na škodo malih in srednjih podjetij ter davkoplačevalcev;

ker zagotavlja izboljšanje gospodarskih razmer priložnosti za izvajanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, zlasti ukrepov za spodbujanje naložb, saj je raven naložb kot delež BDP danes še vedno nižja kot v obdobju neposredno pred finančno krizo, ter za izboljšanje razmer na področju javnih financ, ob upoštevanju bremena demografskega razvoja na vzdržnost dolga;

je seznanjen z objavo svežnja o letnem pregledu rasti za leto 2018 ter s predlagano kombinacijo politik s področja naložb, ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform ter odgovornih javnih financ kot načinom za nadaljnje spodbujanje višjih stopenj rasti ter za krepitev evropskega okrevanja, konvergence k višjim standardom in konkurenčnosti; se strinja, da je za zagotavljanje rasti, delovnih mest ter za boj proti neenakostim, ki ovirajo gospodarsko rast, potreben nadaljnji napredek pri izvajanju strukturnih reform;

Poglavje 1 – Naložbe in rast

poudarja trajno strukturno težavo nezadostne rasti možne proizvodnje, produktivnosti in konkurenčnosti, ki jo spremljajo prenizke javne in zasebne naložbe ter pomanjkanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform v nekaterih državah članicah;

opozarja, da imajo nekatere države članice še vedno previsoke plačilnobilančne presežke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za podprtje javnih in zasebnih naložb ter spodbudo gospodarske rasti;

opozarja na pomembnost javnih in zasebnih naložb ob strukturnih reformah za spodbujanje in povečanje gospodarske rasti;

opozarja na pomembnost spodbujanja javnih naložb v EU, da bi izravnali sedanji upad javnih naložb; poleg tega poziva k dokončanju unije kapitalskih trgov, da bi okrepili zasebne naložbe po vsem enotnem trgu; meni, da je treba regulativni okvir za zasebne naložbe še izboljšati;

poudarja, da je treba več vlagati v raziskave, razvoj in inovacije ter v tehnološko posodabljanje, da bi spodbudili produktivnost; opozarja, da lahko naložbe na področjih, kot so infrastruktura, otroško varstvo, socialna stanovanja, izobraževanje, usposabljanje, zdravje, raziskave, digitalne inovacije in krožno gospodarstvo, povečajo produktivnost in/ali zaposlovanje; poziva Komisijo, naj obravnava priporočila za posamezne države na področju energijske učinkovitosti in porabe virov ter zagotovi, da bodo ta priporočila popolnoma skladna s pariškim podnebnim sporazumom;

poziva Komisijo, naj oceni sedanje ovire za pomembne infrastrukturne projekte, ki krepijo rast, v celotnem življenjskem ciklu teh naložb in naj s Parlamentom in Svetom razpravlja o tem, kako se s temi ovirami spoprijeti v sedanjem pravnem okviru;

Poglavje 2 – Odgovorne javne finance

je seznanjen s splošno nevtralno fiskalno naravnanostjo, predlagano v priporočilih za euroobmočje, ugotavlja pa, da je leta 2018 v številnih državah članicah mogoče pričakovati nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost; opozarja, da je dosledno izvajanje in skladnost s fiskalnimi pravili Unije, tudi popolno spoštovanje sedanjih določb o prožnosti, najpomembnejše za pravilno delovanje gospodarske in monetarne unije;

poudarja, da mora fiskalna naravnanost na nacionalni ravni in ravni euroobmočja s kratkoročno makroekonomsko stabilizacijo uravnotežiti dolgoročno vzdržnost javnih financ popolnoma v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

10.

pozdravlja izboljšave v javnih financah, ki so ključne za dosego stabilnejše, trajnejše in učinkovitejše rasti, zlasti postopno zmanjševanje razmerja med javnim dolgom in BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja, pri tem pa poudarja, da je bruto razmerje med javnim dolgom in BDP v euroobmočju še vedno okoli 90 %, v nekaterih državah članicah pa znatno nad to ravnjo; poudarja, da bi morale te države članice nujno zmanjšati svoje visoko razmerje med javnim dolgom in BDP, saj je to v času gospodarskega okrevanja veliko lažje izvesti; vendar opozarja, da so starajoče se družbe in drugi demografski trendi ogromno breme za vzdržnost javnih financ; zato poziva države članice, naj bodo odgovorne do prihodnjih generacij;

11.

poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na sestavo in upravljanje nacionalnih proračunov; zato pozdravlja vse pogostejšo prakso pregleda porabe in še naprej spodbuja države članice, naj ocenijo kakovost svojih proračunov;

Poglavje 3 – Strukturne reforme

12.

opozarja, da morajo nekatere države članice še naprej izvajati socialno in okoljsko trajnostne, rasti prijazne strukturne reforme, zlasti glede na izboljšane gospodarske razmere po vsej EU in rast BDP v skoraj vseh državah članicah, da bi spodbudile konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest, rast in konvergenco k višjim standardom;

13.

vztraja, naj se odhodki za raziskave in razvoj približajo ciljem strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne politike in poskrbijo za naložbe, da bi zagotovile ali ohranile enakopraven dostop do vseživljenjskega učenja in usposabljanja, pri tem pa upoštevajo spremembe na trgu dela, tudi pojav novih poklicev;

14.

poudarja, da digitalizacija, globalizacija in tehnološke spremembe temeljito spreminjajo trg dela, kar pomeni na primer korenite spremembe v oblikah in statusih zaposlitve, za katere je potreben prilagojen prehod; zato poudarja pomen dinamičnih trgov dela z dostopnimi in kakovostnimi sistemi socialnega varstva, ki se zmorejo odzvati na te nove razmere na trgu dela;

15.

meni, da bi z reformami, ki bi odpravile ozka grla za naložbe, omogočili takojšnjo podporo gospodarski dejavnosti in obenem ustvarili pogoje za dolgoročno rast;

16.

poziva k pregledom obdavčevanja, katerih namen je doseganje dobre uravnoteženosti med obdavčitvijo kapitala, dela in potrošnje;

Poglavje 4 – Konvergenca in vključevanje

17.

poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra in priporočil za posamezne države prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, tudi tistih iz stebra socialnih pravic, in doseči cilje rasti in zaposlovanja; zato pozdravlja pregled socialnih kazalnikov kot orodja za spremljanje izvajanja socialnega stebra;

18.

poudarja, da je v nedavnem obdobju realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti, razmere na trgu dela pa so se izboljšale; glede na to poudarja, da bi plače v nekaterih sektorjih in na nekaterih področjih še lahko rasle v skladu s cilji produktivnosti, da bi se zagotovil dober življenjski standard in upoštevali konkurenčnost in potreba po odpravi neenakosti;

19.

poudarja, da je treba pri fiskalnih politikah upoštevati monetarno politiko in spoštovati neodvisnost ECB;

20.

poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za podporo naložbam, ki bo povečala okoljsko trajnost, in zagotovi ustrezno povezavo med cilji OZN za trajnostni razvoj ter evropskim semestrom;

21.

pozdravlja dejstvo, da se v okviru letnega pregleda rasti za leto 2018 priznava potreba po uspešnih in pravičnih davčnih sistemih, ki zagotavljajo primerne spodbude za gospodarsko dejavnost; podpira pobude Komisije za doseganje večje preglednosti in reforme sistema DDV ter opaža dosežen napredek pri skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; pozdravlja prizadevanja na mednarodni ravni za boj proti davčnim goljufijam, utaji davkov in izogibanju davkom; ugotavlja, da lahko izboljšanje učinkovitosti nacionalnih davčnih sistemov znatno poveča javnofinančne prihodke;

22.

poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev, ter za njihovo vključevanje, in že zgodaj predvidijo zahteve za olajšanje njihovega prehoda na trg dela, s čimer bi preprečili, da jih posrka siva ekonomija, in zagotovili, da so za javne storitve zagotovljeni zadostni viri; poudarja, da bi morali imeti socialni partnerji ključno vlogo pri omogočanju lažjega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev ter preprečevanju, da bi utrpeli diskriminacijo na trgu dela;

23.

je zaskrbljen nad vrzelmi in diskriminacijo, ki še naprej vplivajo na trge dela v nekaterih državah članicah in prispevajo k razlikam med moškimi in ženskami pri plačah, upokojevanju in sodelovanju pri sprejemanju odločitev;

Poglavje 5 – Okvir evropskega semestra: odgovornost in izvajanje

24.

pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni finančni naravnanosti euroobmočja, hkrati pa opozarja na obveznosti posameznih držav članic v zvezi s skladnostjo s Paktom za stabilnost in rast, vključno s popolnim upoštevanjem sedanjih določb o prožnosti; poudarja, da pojem skupne fiskalne naravnanosti ne pomeni, da se presežki in primanjkljaji v različnih državah članicah medsebojno izravnavajo;

25.

je zaskrbljen zaradi nizke stopnje upoštevanja priporočil za posamezne države, tudi priporočil o pospeševanju konvergence, povečanju konkurenčnosti in zmanjšanju makroekonomskih neravnotežij; meni, da bi večja nacionalna odgovornost s pomočjo javnih razprav na nacionalni ravni privedla do boljšega izvajanja priporočil za posamezne države; meni, da je pomembno zagotoviti, da se v nacionalnih parlamentih razpravlja o poročilih o državah in priporočilih za posamezne države; meni, da bi bilo treba regionalne in lokalne oblasti bolje vključiti v proces evropskega semestra; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za uveljavljanje teh priporočil, ki so usmerjena v obravnavanje izzivov, ki ogrožajo vzdržnost denarne unije;

26.

poudarja, da bi moral vsak nadaljnji korak k poglobitvi ekonomske in monetarne unije spremljati močnejši demokratični nadzor; zato vztraja, da je treba okrepiti tako vlogo Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov v skladu z načelom odgovornosti; poziva, naj se postopku pogajanj pridružijo tudi posvetovanja s socialnimi partnerji na nacionalni in evropski ravni;

27.

pozdravlja priznanje Komisije, da korupcija še vedno ovira naložbe v nekaterih državah članicah in da je za zagotovitev pravega gospodarskega razvoja potrebno spoštovanje pravne države ter neodvisnih sodnih organov in organov pregona; kljub temu obžaluje, da je Komisija ukinila letno poročilo o boju proti korupciji, in jo poziva, naj ponovno začne letno analizo korupcije v državah članicah in zagotovi mehanizme za boj proti njej;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2018

Proračuni

28.

meni, da mora proračun EU zagotoviti spodbudo za trajnostno rast, konvergenco, naložbe in reforme s pomočjo rešitev in sinergij glede nacionalnih proračunov; zato meni, da letni pregled rasti državam članicam služi kot smernica za pripravo lastnega in evropskega proračuna, zlasti glede na to, da se pripravlja večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020;

29.

v zvezi s tem ponavlja, da je potrebna večja sinergija med nacionalnimi proračuni in proračunom EU; opozarja, da ima Komisija zaradi svojega sodelovanja v evropskem semestru ter pri pripravi in izvrševanju proračuna EU osrednjo vlogo pri tem;

30.

pozdravlja predlog za večje sinergije in preprečevanje razdrobljenosti proračuna EU, kakor je bilo zapisano v decembra 2016 objavljenem končnem poročilu in priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva z naslovom „Prihodnje financiranje EU“;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

31.

pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo spletnega portala o spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki bi zagotavljal najnovejše informacije o temah, povezanih s spodbujanjem zdravja in dobrega počutja, ter bi bil pomemben vir jasnih in zanesljivih informacij za državljane; poudarja, da bi moral biti ta portal v celoti dostopen vsem državljanom EU, tudi tistim, ki trpijo zaradi disleksije ali drugih podobnih težav;

32.

poziva k večji usklajenosti z drugimi politikami EU na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, kot so strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, evropski strukturni in investicijski skladi, Solidarnostni sklad, okoljska zakonodaja ter politike na področju raziskav in inovacij;

o o

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.

(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.

(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(9) UL L 192, 18.7.2015, str. 27.

(10) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(11) UL C 407, 4.11.2016, str. 86.

(12) UL C 399, 24.11.2017, str. 149.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0491.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/87

P8_TA(2018)0078

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2018 (2017/2260(INI))

(2019/C 162/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 3 in 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju členov 9, 145, 148, 152, 153, 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (1),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

—	ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti 1., 3., 4., 5., 8. in 10. cilja,

—	ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic 17. novembra 2017 v Göteborgu,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2018 (COM(2017)0690),

—	ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 22. novembra 2017 k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2018 (COM(2017)0674),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. novembra 2017 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 (COM(2017)0771),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2018: celovita ocena (COM(2017)0800),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pregled izvajanja uredbe iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (SWD(2017)0258),

—	ob upoštevanju sedme izdaje letnega pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (2017), ki ga je objavila Komisija in ki se osredotoča na medgeneracijsko pravičnost in solidarnost v Evropi,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

—	ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta z dne 15. februarja 2016 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2016)0071) in stališča Parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tej temi (2),

—	ob upoštevanju svežnja Komisije o socialnih naložbah z dne 20. februarja 2013, vključno s priporočilom 2013/112/EU z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020) ter resolucije Parlamenta z dne 16. junija 2010 o EU 2020 (4),

—	ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o ekonomskih politikah euroobmočja (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017 (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (13),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji (18),

—	ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 iz marca 2017 z naslovom Brezposelnost mladih: ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih,

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 25. septembra 2017 z naslovom Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja za leto 2016 in zlasti poglavja z naslovom Neenakosti v plačilih – dokazi, razprave in politike,

—	ob upoštevanju aktualne posodobitve poročila Eurofounda z dne 18. julija 2017 z naslovom Dohodkovna neenakost med napotenimi delavci: izzivi za načelo enake obravnave, ki vsebuje podroben pregled stališč vlad in socialnih partnerjev v Evropi, kar zadeva načelo enakega plačila za enako delo,

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 26. junija 2017 z naslovom Poklicne spremembe in neenakosti v plačah: Evropski center za spremljanje delovnih mest 2017,

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 19. aprila 2017 o socialni mobilnosti v EU,

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 13. marca 2017 z naslovom Dohodkovne neenakosti in zaposlitveni vzorci v Evropi pred veliko recesijo in po njej,

—	ob upoštevanju poročil Eurofounda z dne 24. februarja 2017 o vključenosti socialnih partnerjev v evropski semester: posodobitev za leto 2016, in z dne 16. februarja 2016 o vlogi socialnih partnerjev v evropskem semestru v obdobju 2011–2014,

—	ob upoštevanju preglednega poročila Eurofounda z dne 17. novembra 2016 z naslovom Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah,

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 12. marca 2015 z naslovom Nove oblike zaposlitve,

—	ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 29. oktobra 2013 z naslovom Ženske, moški in delovni pogoji v Evropi,

—	ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0052/2018),

ker je stopnja zaposlenosti v EU vse večja in je v drugi četrtini leta 2017 dosegla 72,3 %, kar ustreza 235,4 milijonom zaposlenih in pomeni, da EU napreduje pri doseganju 75-odstotne stopnje zaposlenosti, določene v strategiji EU 2020; ker se stopnje zaposlenosti v številnih državah članicah še vedno zelo razlikujejo, pri čemer so v Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji in Španiji precej pod povprečjem EU, ki znaša 65 %, na Nizozemskem, Danskem, v Združenem kraljestvu, Nemčiji in na Švedskem pa so višje od 75 %, in bo potrebnega še veliko dela, da se bodo izboljšale po prestani krizi, zlasti pa, da bomo dosegli nacionalne cilje iz strategije EU 2020; ker je rast zaposlovanja močnejša med starejšimi delavci, visokokvalificiranimi delavci ter moškimi, šibkejša pa med mladimi, nizkokvalificiranimi delavci in ženskami; ker je zaposlenost, merjena z opravljenimi delovnimi urami na zaposlenega, zaradi povečanja deleža dela s krajšim delovnim časom in zmanjšanja števila delovnih ur zaposlenih s polnim delovnim časom še vedno 3 % pod predkrizno ravnjo v EU in 4 % pod predkrizno ravnjo v euroobmočju; ker je v EU v tem trenutku 18,9 milijona ljudi še vedno brez zaposlitve, naložbe so še zmeraj prenizke, rast plač je šibka, revščina zaposlenih pa še naprej narašča; želi spomniti, da člen 3 PEU določa, da si Unija prizadeva za polno zaposlenost;

ker je v EU brez zaposlitve še vedno 18,9 milijona ljudi, čeprav je stopnja brezposelnosti s 7,5 % v EU in s 8,9 % v euroobmočju najnižja v zadnjih devetih letih; ker to izboljšanje ni v vseh državah članicah enako, saj sega stopnja brezposelnosti od približno 4 % v Nemčiji do skoraj 20 % v Španiji in 23,6 % v Grčiji; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna, medtem ko je delež dolgotrajno brezposelnih v EU še vedno zaskrbljujoče visok in znaša več kot 46,4 % (v euroobmočju je njihov delež 49,7 %); ker je v nekaterih državah članicah brezposelnost še vedno visoka zaradi premajhne rasti in strukturnih pomanjkljivosti; ker so nezadostne reforme trga dela eden od razlogov za visoko brezposelnost; ker je podpora za dolgotrajno brezposelne bistvena, saj bo drugače njihov položaj začel vplivati na njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj, kar bi jih potisnilo na rob revščine in socialne izključenosti, obenem pa ogrozilo vzdržnost sistemov socialne varnosti in evropsko socialno razsežnost;

ker se je delo s krajšim delovnim časom od leta 2008 povečalo za 11 %, zaposlitev s polnim delovnim časom pa je v istem obdobju padla za 2 %, medtem ko je neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom z 29,3 % leta 2013 padlo na 27,7 % leta 2016, vendar še vedno predstavlja tretjino tovrstnih pogodb;

ker je segmentacija trga dela med trajnimi in atipičnimi zaposlitvami še naprej zaskrbljujoča, saj začasne delovne pogodbe v nekaterih državah članicah predstavljajo od 10 % do 20 % zaposlitev, pri čemer je stopnja prehoda k pogodbam za nedoločen čas zelo nizka, začasna delovna mesta pa so prej slepa ulica kot odskočna deska za stalno delovno mesto; ker zaradi tega pojava številni delavci ne morejo uživati koristi varne, relativno dobro plačane zaposlitve in dobrih možnosti, kar ustvarja razkorak v plačah med delavci s pogodbami za nedoločen in za določen čas;

ker je kljub rahlemu izboljšanju stopnja brezposelnosti mladih s 16,6 % (18,7 % v euroobmočju) še vedno zaskrbljujoče visoka; ker so po podatkih iz osnutka skupnega poročila o zaposlovanju mladi pogosteje zaposleni z nestandardnimi ali atipičnimi oblikami zaposlitve, kar vključuje pogodbe za določen čas, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom in slabše plačana delovna mesta z nižjimi plačami; ker leta 2016 6,3 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, še vedno ni bilo zaposlenih in se niso izobraževali ali usposabljali (NEET); ker lahko države članice brezposelnost mladih obravnavajo z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela na podlagi prepovedi diskriminacije zaradi starosti v zvezi s členom 19 PDEU in Direktivo 2000/78/ES o enakosti na področju zaposlovanja;

ker stopnje brezposelnosti kljub majhnim razlikam med državami članicami še vedno ostajajo višje od stopnje iz obdobja pred krizo; ker je v nekaterih državah članicah dolgotrajna brezposelnost še vedno višja od 50 % vse brezposelnosti in v EU povprečno znaša 46,6 %, v euroobmočju pa 49,7 %; ker so v stopnji brezposelnosti zabeleženi samo ljudje, ki nimajo dela in so v zadnjih štirih tednih aktivno iskali zaposlitev, s stopnjo dolgotrajne brezposelnosti pa se meri delež ljudi v delovno aktivnem prebivalstvu, starem od 15 do 74 let, ki so brezposelni 12 mesecev ali več;

ker razlika v zaposlenosti med spoloma še vedno obstaja in v EU znaša 11,6 %, pri čemer je stopnja zaposlenosti pri moških 76,9 %, pri ženskah pa 65,3 %, še večje razlike pa so med ženskami, rojenimi zunaj EU, in Rominjami; ker je razlika med spoloma pri delu s krajšim delovnim časom še večja in je leta 2016 znašala 23 odstotnih točk, v štirih državah članicah je presegla 30 odstotnih točk, delež žensk, ki neprostovoljno delajo s krajšim delovnim časom, pa je 23,5 %; ker je stopnja zaposlenosti žensk z najmanj enim otrokom do 6 let 9 odstotnih točk nižja kot stopnja zaposlenosti žensk brez otrok, 19 % potencialne ženske delovne sile v letu 2016 pa je bilo neaktivnih, ker so morale skrbeti za otroke ali nezmožne odrasle; ker se ženske zaradi nižjih stopenj zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa spopadajo še z veliko plačno vrzeljo, ki je leta 2015 v EU povprečno znašala 16,3 %, pri čemer je bila v Estoniji 26,9 %, v Italiji in Luksemburgu pa 5,5 %;

H.	ker se nekatere države članice soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot sta nizka udeležba in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami; ker narašča potreba po konkretnih ukrepih za vključevanje in ponovno vključevanje neaktivnih delavcev, da bi izpolnili zahteve trga dela;

ker se družbe v Evropski uniji starajo (skoraj 20 % evropskega prebivalstva ima nad 65 let, ocene pa kažejo, da bo ta delež do leta 2050 dosegel 25 %), kar prinaša dodatne izzive za države članice, ki bodo morale poskrbeti za prilagoditve, da bodo še naprej zagotavljale dobro financirane in trdne sisteme socialne varnosti, zdravstvene sisteme in sisteme dolgotrajne nege in oskrbe, ter zadovoljile potrebe po formalnem in neformalnem zagotavljanju oskrbe; ker so neformalni negovalci zelo pomembni za družbo; ker je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU-28 leta 2015 rahlo upadla in naj bi po ocenah skupno znašala 80,6 let (0,3 leta manj kot leta 2014), od tega 83,3 leta za ženske (0,3 leta manj kot leta 2014) in 77,9 leta za moške (0,2 leta manj kot leta 2014); ker je bil to prvi upad pričakovane življenjske dobe v EU-28 po letu 2002, ko so postali podatki o tem na voljo za vse države članice, opazimo pa ga lahko v večini držav članic; ker Eurostat navaja, da še ni mogoče reči, ali je zmanjšanje pričakovane življenjske dobe med letoma 2014 in 2015 samo začasno ali pa se bo v naslednjih letih nadaljevalo;

J.	ker demografski izzivi vključujejo dejavnike, kot sta odseljevanje in razpršenost prebivalstva, ki prizadetim regijam otežujejo rast in ogrožajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU;

ker je stopnja šolskega osipa v nekaterih državah članicah, vključno z Malto, Španijo in Romunijo, okoli 20 %, na Portugalskem, v Bolgariji, Italiji, Madžarski, Združenem kraljestvu in Grčiji pa je še vedno nad zastavljenim 10-odstotnim ciljem EU; ker je osip kompleksen osebni, nacionalni in evropski izziv; ker so najpomembnejši dejavniki, povezani z nizko stopnjo izobrazbe in šolskim osipom, socialna in ekonomska prikrajšanost, priseljensko poreklo ter posebne potrebe, če upoštevamo, da je v EU povprečni delež posameznikov s slabimi rezultati v naravoslovju na dnu socialno-ekonomskega kvartila dijaške populacije v okviru raziskave PISA 2015 približno 34-odstoten, kar je 26 odstotnih točk več kot v zgornjem socialno-ekonomskem kvartilu;

ker sektor socialnega gospodarstva zajema dva milijona podjetij (približno 10 % vseh podjetij v EU) in zaposluje več kot 14 milijonov ljudi (približno 6,5 % zaposlenih v EU); ker je ta sektor pomemben za spoprijemanje z nešteto izzivi, s katerimi se sooča današnja družba, med drugim s staranjem prebivalstva;

M.	ker v Evropi živi 80 milijonov invalidov; ker izvajanje ukrepov za zagotavljanje dostopnosti invalidom še vedno zaostaja;

ker kljub napredku pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti v družbi še vedno obstajajo prikrajšane skupine in ker revščina in socialna izključenost še vedno ogrožata nesprejemljivih 119 milijonov Evropejcev, od tega je več kot 25 milijonov otrok (več kot vsak četrti otrok v EU), pri čemer v državah članicah in Uniji kot celoti vztrajajo tudi regionalne razlike, tako da EU še daleč ne dosega cilja strategije EU 2020; ker se v dveh tretjinah vseh držav EU dohodkovna neenakost še vedno povečuje; ker je dohodek najbogatejših 20 % gospodinjstev v vsej EU 5,1-krat višji od dohodka najrevnejših 20 %, v nekaterih vzhodnih in južnih evropskih državah je razmerje 6,5-kratnik ali še višji, kar je skoraj dvakrat toliko, kot so podatki za nekatere srednjeevropske in najuspešnejše skandinavske države; ker visoke stopnje neenakosti ovirajo enake možnosti pri dostopanju do izobraževanja, usposabljanja in socialne zaščite in so zato škodljive za socialno pravičnost, socialno kohezijo in trajnostni gospodarski razvoj;

ker je po podatkih Komisije v publikaciji Employment and Social Developments in Europe 2017 (Razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi v letu 2017) leta 2015 revščina ali socialna izključenost ogrožala 118,8 milijona ljudi, kar je 1,7 milijona več kot leta 2008 in še daleč od cilja strategije EU 2020, da bi to število zmanjšali za 20 milijonov, pri čemer so med državami članicami velike razlike – od 5 % ali manj v Češki republiki ali Nemčiji do okoli 20 % v Grčiji in Španiji; ker je bil leta 2016 delež otrok (0–17 let), ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, 26,4 %, kar je višje kot pri odraslih med 16. in 64. letom (24,2 %) in za skoraj 10 odstotnih točk višje kot pri ljudeh, starejših od 65 let (18,3 %); ker je število revnih otrok v Evropi še vedno zaskrbljujoče visoko, saj jih je že več kot 25 milijonov, in ker revščina v otroštvu vpliva na vse življenje in botruje prenosu prikrajšanosti z generacije na generacijo; ker so socialne politike pomembne za doseganje kohezije in približevanje EU njenim državljanom;

ker v vsej Evropi narašča revščina zaposlenih, najvišje stopnje pa so zabeležene v Španiji (13,1 %), Grčiji (14 %) in Romuniji (18,6 %), kar dokazuje, da včasih zgolj zaposlitev ne zadostuje, da se človek prebije iz revščine, ter kaže, da je treba premisliti o različnih vzorcih na trgu dela, vključno z delom s krajšim delovnim časom in/ali delom za določen čas, višino plač in intenzivnostjo dela v gospodinjstvu ter slabimi delovnimi razmerami; ker je rast plač v EU še vedno šibka in se je v zadnjih dveh letih povečala za manj kot 1 %, razlike v plačah zaposlenih pa so v EU precejšnje in segajo od 4,6 EUR na delovno uro v Bolgariji do 43,3 EUR na delovno uro v Luksemburgu; ker dejanska rast plač v 18 od 28 držav članic zaostaja za povprečno rastjo proizvodnje in tudi za upadanjem brezposelnosti; ker je določanje plač v nacionalni pristojnosti;

ker je izobrazba eden od odločilnih dejavnikov za vključitev mladih na trg dela in so zanjo v prvi vrsti pristojne države članice, čeprav jih pri tem podpira Komisija; ker morata biti kakovostna izobrazba in izobraževanje dostopna vsem, pri čemer je treba upoštevati, da je v EU med mladimi z visokošolsko izobrazbo (20–34 let) zaposlenih 82,8 %, kar je za več kot 10 odstotnih točk pri populaciji mladih s srednješolsko izobrazbo; ker poklicno usposabljanje postaja vse bolj verodostojno, tako med mladimi Evropejci kot med podjetji, ki priznavajo njihove sposobnosti; ker usposabljanje, pridobljeno v neformalnem okolju, Evropejcem zagotavlja bistvena orodja, potrebna za trg dela;

R.	ker digitalna preobrazba od delavcev zahteva vsaj osnovna digitalna znanja, vendar se ocenjuje, da jih 44 % prebivalstva EU nima (19);

ker bi bilo treba v skladu s členom 168 PDEU pri opredeljevanju in izvajanju ustreznih politik in dejavnosti Unije zagotavljati varovanje zdravja ljudi na visoki ravni; ker bi s tem pripomogli k socialnemu vključevanju, socialni pravičnosti in enakosti; ker tehnološki in znanstveni napredek, ki ga letni pregled rasti za leto 2018 pozdravlja, omogoča boljše, učinkovitejše in cenovno sprejemljivejše načine zdravljenja in zdravila; ker ta napredek osebam s posebnimi kroničnimi obolenji vstopijo na trg dela ali delajo še veliko dlje; ker ta cilj trenutno ovirajo visoke cene nekaterih zdravil;

T.	ker ima fiskalna politika v državah članicah pomembno vlogo pri stabiliziranju makroekonomskega okolja, služi pa tudi drugim ciljem, na primer za fiskalno vzdržnost in prerazporejanje;

U.	ker so za zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti pristojne države članice in jih Unija usklajuje, ne pa harmonizira;

V.	ker se bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v več državah članicah še vedno ni vrnil na predkrizno raven in je za 20 do 30 odstotnih točk nižji kot leta 2008;

W.	ker je zmogljivost gospodarstva EU za spodbujanje dolgoročne rasti manjša od njegovih največjih tekmecev; ker Komisija ocenjuje, da je potencial za rast v EU okoli 1,4 %, v ZDA pa 2 %;

ker neprijavljeno delo delavce prikrajša za njihove pravice in spodbuja socialni damping ter tako močno vpliva na proračun, prav tako pa škoduje zaposlovanju, produktivnosti, kakovosti dela in razvoju spretnosti ter vpliva na učinkovitost in uspešnost pokojninskih sistemov; ker so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi neprijavljeno delo spremenili v prijavljeno;

ker se morajo najbolj oddaljene regije spopadati z velikimi težavami, povezanimi z njihovimi posebnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast; ker brezposelnost v teh regijah znaša od 11,2 % do 27,1 %, dolgotrajna brezposelnost pa od 54,5 % do 80,9 %; ker brezposelnost mladih v teh regijah presega 40 %;

ker se po raziskavah Eurofounda v večini državah članicah postopoma izboljšuje udeležba socialnih partnerjev pri pripravi nacionalnih programov reform, čeprav so še vedno velike razlike v rezultatih, ko gre za kakovost in učinkovitost splošnega sodelovanja nacionalnih socialnih partnerjev v procesu evropskega semestra;

AA.

ker Eurofound v svoji najnovejši študiji o sodelovanju socialnih partnerjev v evropskem semestru poroča o konsolidiranju in vse večji ozaveščenosti na podlagi smernice za zaposlovanje št. 7 o okrepitvi delovanja trgov dela; ker socialni partnerji vseeno poudarjajo, da jim je treba omogočiti resnično sodelovanje s smiselnim in pravočasnim posvetovanjem, izmenjavo prispevkov in povratnimi informacijami ter s tem, da so njihovi prispevki dovolj prepoznavni;

pozdravlja letni pregled rasti za leto 2018 z vključenim evropskim stebrom socialnih pravic, ki je pomembna sestavina splošnih politik za kakovostno zaposlovanje, vzdržno rast in naložbe in s katerim naj bi povečali produktivnost in plače, ustvarjali nova delovna mesta, zmanjšali neenakost in revščino ter izboljšali socialno zaščito ter dostop do javnih storitev in njihovo kakovost; se zaveda, da se letni pregled rasti opira na strategijo za naložbe, strukturne reforme in odgovorne javne finance ter da je treba vse to kombinirati s politikami in ukrepi za uresničevanje načel in ciljev evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da bi morala Komisija v okviru evropskega semestra izboljšati proces usklajevanja politik tako, da bi gospodarsko usklajevanje povezali z zaposlovanjem in socialno uspešnostjo, namreč da bi bolje spremljali, preprečevali in korigirali negativne trende, zaradi katerih bi se lahko povečale razlike in ki bi oslabili socialni napredek; poziva države članice, naj upoštevajo prednostne naloge, opredeljene v letnem pregledu rasti in priloženem skupnem poročilu o zaposlovanju, zato da bi v svojih nacionalnih politikah in strategijah spodbujale rast, trajnostni gospodarski razvoj, kakovostno zaposlovanje, socialno kohezijo ter socialno zaščito in vključevanje; poudarja, da je pomembno varovati pravice delavcev in spodbujati njihovo pogajalsko moč;

poudarja, da so potrebne socialno in ekonomsko uravnotežene strukturne reforme za uresničitev “socialne ocene trojni A“, tako da bi razvili vključujoč trg dela in socialne politike, s katerimi bi izpolnili potrebe delavcev in ranljivih skupin, da bi spodbudili naložbe in ustvarili kakovostna delovna mesta, delovni sili pomagali pridobiti potrebna znanja in spodbujali enake možnosti na trgu dela, poštene delovne razmere, da bi povečali produktivnost dela, podprli rast plač ter vzdržne in ustrezne sisteme socialne zaščite, obenem pa vsem državljanom izboljšali življenjski standard; poudarja, da je treba krepiti ugodno poslovno okolje za podjetja in delavce, da bi dosegli stabilnost za delovna mesta in uravnotežili socialno in gospodarsko razsežnost ter odločitve sprejemali skupaj in v medsebojnem dopolnjevanju; poziva države članice, naj postopoma preusmerijo davke od dela k drugim virom in naj pri tem ne postavljajo na kocko socialne varnosti; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje socialnih standardov in zmanjšanje neenakosti;

poudarja, da sta socialni dialog in kolektivna pogajanja za delodajalce in sindikate najpomembnejša instrumenta za vzpostavitev poštenih pogojev za plače in delo ter da močni sistemi kolektivnih pogajanj krepijo odpornost držav članic na gospodarske krize; opozarja, da je pravica do kolektivnih pogajanj vprašanje, ki zadeva vse evropske delavce ter močno vpliva na demokracijo in pravno državo, tudi spoštovanje temeljnih socialnih pravic, ter da so kolektivna pogajanja temeljna evropska pravica, ki so jo evropske institucije v skladu s členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah dolžne spoštovati; v zvezi s tem poziva k politikam, ki bodo spoštovale, spodbujale in krepile kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, kar je bistvenega pomena za doseganje visokih standardov delovnih pogojev; meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati podporo skupnemu povpraševanju in gospodarskemu okrevanju, zmanjšati neenakosti v plačah in se boriti proti revščini zaposlenih;

poziva k odločnejšemu ukrepanju proti revščini in vse večji neenakosti ter k okrepitvi socialnih naložb, saj bi se povrnile v gospodarskem in socialnem smislu; želi opomniti, da so gospodarstva z več socialnimi naložbami odpornejša na pretrese; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru veljavnih pravil Pakta za stabilnost in rast omogočijo dovolj manevrskega prostora za javne socialne naložbe in po potrebi za naložbe v socialno infrastrukturo ter zagotovijo podporo za tiste, ki so najbolj prizadeti, zato da bi se ustrezno spoprijeli z neenakostjo, zlasti s sistemi socialne zaščite, ki bodo zagotavljali ustrezno in dobro usmerjeno dohodkovno podporo; poziva Komisijo, naj po potrebi izvede bolj poglobljeno oceno o tem, katere vrste izdatkov lahko zagotovo štejemo kot socialno naložbo;

meni, da je pomembno podpirati medkulturni dialog, da bi migranti, begunci in prosilci za azil lažje vstopili na trga dela in se vključili v družbo; izraža pomisleke glede trajne nizke udeležbe narodnostnih manjšin na trgu dela; glede tega poziva države članice, naj pravilno izvajajo direktivi 2000/78/ES in 2000/43/ES; poudarja, da prišleki prinašajo novo znanje in spretnosti, in poziva k oblikovanju in uveljavljanju orodij za večjezične informacije o obstoječih možnostih formalnega in neformalnega učenja, poklicnega usposabljanja, prakse in prostovoljnega dela;

poziva Komisijo, naj si prizadeva za to, da bi lahko osebam z bolezenskimi stanji, na primer kroničnimi bolečinami, pomagali pri vstopanju na trg dela ali pri obstanku na njem; vztraja, da je treba trg dela ustrezno usmerjati k takim primerom in da mora biti prožnejši in bolj nediskriminatoren, tako da bodo tudi ti ljudje lahko prispevali h gospodarskemu razvoju EU in s tem razbremenili sistem socialnega varstva;

pozdravlja, da Komisija podpira naložbe za povečanje okoljske trajnosti in za priznanje njenega potenciala povsod v gospodarstvu; soglaša, da je pri podpiranju prehoda v krožno in zeleno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest;

pozdravlja medinstitucionalno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic in meni, da moralo njegovih 20 temeljnih načel glede enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih razmer ter socialne zaščite in vključenosti služiti kot vodilo in priporočilo pri izvajanju cikla za usklajevanje politik evropskega semestra, saj bi s tem dosegli resnično „oceno trojni A“za Evropo, sprožili gospodarsko rast ter vzpostavili predvidljive in vzdržne finančne razmere v skladu s cilji gospodarske in zaposlovalne politike in s tem prispevali k doseganju glavnih prednostnih ciljev strategije EU 2020; poudarja, da je usklajevanje politik evropskega semestra zelo pomembno za utrditev evropske socialne razsežnosti, iz katere izhaja socialni steber; poudarja, da je ta steber prvi korak pri oblikovanju skupnega pristopa k varstvu in razvoju socialnih pravic v EU, kar bi morale pri svojih ukrepih upoštevati tudi države članice; zato poziva Komisijo, naj vloži konkretne predloge, ki bi pomagali okrepiti socialne pravice s konkretnimi in specifičnimi orodji (zakonodaja, mehanizmi za oblikovanje politik in finančni instrumenti) in dosegati konkretne rezultate; poudarja, da so temeljne pravice na prvem mestu;

je seznanjen s prizadevanji za okrepitev socialne razsežnosti evropskega semestra; poziva k nadaljnjemu ukrepanju za uravnoteženje socialnih in ekonomskih prednostnih nalog in za večjo kakovost spremljanja in priporočil na socialnem področju;

10.

pozdravlja novi pregled stanja, ki vsebuje 14 glavnih kazalnikov za pregled uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev v treh širših razsežnostih, opredeljenih v okviru socialnega stebra;

11.

poudarja, da se je v EU pri 11 od 14 glavnih kazalnikov v zadnjem razpoložljivem letu v povprečju pokazalo izboljšanje, kar potrjuje, da se ob okrevanju gospodarstva vztrajno izboljšujejo tudi razmere na trgu dela in socialne razmere; zaveda pa se, da bo za socialno zbliževanje navzgor potrebno ukrepanje v skladu z razsežnostmi, opredeljenimi v socialnem stebru, kakor navaja tudi Komisija, in da analiza glavnih kazalnikov za 17 od 28 držav članic kaže „kritične razmere“vsaj pri eni postavki;

12.

priznava, da ustvarjene koristi kljub izboljšanju gospodarskih razmer in razmer na trgu dela v zadnjih letih povsod po EU, niso vedno enakomerno razporejene, saj je še vedno preveč ljudi, ki živijo v revščini in so socialno izključeni; je zaskrbljen zaradi vse večjih razlik v EU in njenih državah članicah ter zaradi vse večjega deleža zaposlenih, ki jih ogroža revščina, kar ne velja samo za delavce s krajšim delovnim časom, marveč tudi za ljudi, ki so zaposleni za poln delovni čas; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje položaja teh ljudi ter za boljše priznavanje dela in strokovnega znanja nevladnih organizacij, organizacij, ki se borijo proti revščini, in tudi ljudi, ki živijo v revščini, ter naj jih spodbujajo k sodelovanju pri izmenjavi primerov dobre prakse; poudarja, da sta zaradi visokih stopenj neenakosti manjša tudi gospodarska proizvodnja in potencial za trajnostno rast; poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z individualno prilagojenimi ukrepi bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter za izboljšanje vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; poziva k oblikovanju in razvoju partnerstev med vsemi deležniki, da bi pridobili orodja za učinkovitejše odzivanje na potrebe na trgu dela, za iskanje učinkovitih rešitev in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti; poudarja, da je treba izvajati učinkovite politike trga dela, da bi zmanjšali dolgotrajno brezposelnost; države članice bi morale dodatno pomagati brezposelnim s cenovno sprejemljivimi, dostopnimi in kakovostnimi podpornimi storitvami za iskanje službe, usposabljanje in prekvalifikacijo, obenem pa zaščititi tiste, ki v tem ne bi mogli sodelovati;

13.

poziva Komisijo, naj v predlogih priporočil za politiko v okviru evropskega semestra upošteva cilje socialnega razvoja;

14.

ponovno izraža pomisleke zaradi razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti v različnih državah članicah, zlasti pa zaradi skrb vzbujajočega obsega podzaposlenosti in prikrite brezposelnosti; to še posebej zadeva visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi v EU – ta je višja od 11 % –, z izjemo nekaterih držav članic (Avstrija, Češka republika, Nizozemska, Madžarska, Malta in Nemčija); meni, da je še posebej problematično nespremenjeno število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; v zvezi s tem pozdravlja, da je za pobudo za zaposlovanje mladih v obdobju 2017–2020 namenjenih za 2,4 milijarde EUR več sredstev; poudarja, da bi bilo treba po potrebi razmisliti o dodelitvi dodatnih sredstev na ravni EU za to pobudo in da bi morale države članice zagotoviti, da bo jamstvo za mlade odprto za vse skupine, tudi ranljive osebe; želi spomniti na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 z naslovom Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?;

15.

soglaša s Komisijo, da bi bilo treba s sistemi socialne zaščite zagotoviti pravico do minimalnega dohodka; poziva države članice, naj v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter ob sodelovanju socialnih partnerjev določijo ustrezen minimalni dohodek nad pragom revščine in naj poskrbijo, da bo dostopen vsem ljudem ter da bo namenjen tistim, ki so v največji stiski; meni, da če naj bodo sistemi minimalnega dohodka učinkoviti v boju proti revščini, bi jih morali pospremiti z dostopom do kakovostnih in cenovno dostopnih javnih dobrin in storitev ter ukrepov za enake možnosti in lažje vstopanje ali ponovno vstopanje ranljivih ljudi na trg dela, če so zmožni delati;

16.

poziva Komisijo, naj pripravi evropsko številko socialnega zavarovanja, s katero bi olajšala izmenjavo informacij ter tako ljudem zagotovila evidenco aktualnih in preteklih prejemkov ter onemogočila zlorabe;

17.

želi opomniti Komisijo, da je dostop do socialne zaščite osrednjega pomena za pravične delovne pogoje in da je treba po posvetovanju s socialnimi partnerji oblikovati konkretne predloge in tako zagotoviti, da bodo lahko vsi ljudje v vseh oblikah delovnih razmerij pridobili socialnovarstvene prejemke, vključno z ustrezno pokojnino;

18.

poziva Komisijo, naj prek Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za strateške naložbe in evropskega semestra bolj podpira obsežne javne politike v državah članicah, tako da bi zagotovili nemoten prehod iz izobraževanja in (dolgotrajne) brezposelnosti v delo, zlasti pa naj na nacionalni ravni v celoti izvajajo ukrepe iz priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (20); poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje, predvsem pri starejših delavcih, da bi se znali prilagodili z novim znanjem in veščinami, in tako povečajo njihovo zaposljivost;

19.

je zaskrbljen zaradi vztrajne in obsežne revščine v Evropi, čeprav je od začetka krize preteklo že celo desetletje, ter zaradi nastalega medgeneracijskega razkoraka, in to celo v državah članicah, kjer revščina ali socialna izključenost v sorazmernem pogledu ogroža manj ljudi; je še posebej zaskrbljen zaradi naraščajoče revščine otrok in zaposlenih, ki jo v več državah članicah zaznavajo kljub makroekonomskemu okrevanju v zadnjih letih; je seznanjen, da je delež otrok, vpisanih v predšolsko vzgojo in varstvo, v več kot tretjini držav članic, kritičen; poziva Komisijo, naj države članice podpre pri zasnovi in izvajanju strukturnih reform in naj ovrednoti njihov socialni in distribucijski učinek;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj ukrenejo vse potrebno za znatno zmanjšanje revščine v Evropi, zlasti revščine otrok, in naj predstavijo konkretne ukrepe, s katerimi bodo postavile otroke v središče politik za ublažitev revščine, kar je v skladu s priporočilom o vlaganju v otroke, ter naj pri tem upoštevajo pripravljalne ukrepe v proračunu EU za leti 2017 in 2018 ter ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, in naj zagotovijo, da bo vsakemu otroku, ki ga ogroža revščina, dostopno brezplačno zdravstveno varstvo, brezplačno izobraževanje in varstvo ter dostojno stanovanje in primerna prehrana; poudarja, da morajo države članice sprejeti nacionalne načrte za zmanjšanje revščine otrok, v katerih bodo izrecno obravnavale omejeni učinek socialnih transferjev pri zmanjševanju tveganja revščine;

21.

odobrava, da je letno poročilo o rasti za leto 2018 osredinjeno na osnovne storitve zagotavljanja ustreznih socialnih stanovanj in druge stanovanjske pomoči, vključno z varovanjem ranljivih oseb pred neupravičenimi prisilnimi deložacijami in zasegom premoženja, ter na reševanje problema brezdomstva; poziva, da bi v evropskem semestru in priporočilih pobliže spremljali brezdomstvo in izključenost iz dostopa do stanovanj, kot je bilo že zahtevano;

22.

pozdravlja, da je Komisija predlagala direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, s katero bi nadomestili sedanjo direktivo o pisni izjavi;

23.

poudarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi in nizkokvalificiranimi delavci višja kot pri odraslih visokokvalificiranih delavcih; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje novega programa znanj in spretnosti, da bi ljudi s specifično problematiko glede kvalifikacij ponovno vključili na trg dela;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj čim več vlagajo v cenovno ugodno, dostopno in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, v inovacije, ki bodo podpirale rast produktivnosti dela, v aktivne politike trga dela, socialno vključevanje in vključevanje v delo ter v učinkovitejše in namensko oblikovane javne in zasebne zavode za zaposlovanje, pri tem pa naj upoštevajo geografske, demografske in dohodkovne razlike med posameznimi regijami in državami, ter tako zagotovijo, da bodo pridobljena znanja skladna s potrebami na trgu dela, tako da bodo ljudem dale v roke več moči in jih vključile na trg dela ter zmanjšale šolski osip; glede tega poudarja, da naraščajo potrebe po digitalnih in drugih prenosljivih znanjih, in vztraja, da jih je treba nujno razvijati, zlasti pa bi morale biti zajete vse družbene skupine, predvsem nizkokvalificirani delavci in mladi; opozarja, kako pomembne so pobude za podpiranje dolgoročne mobilnosti študentov in mladih, ki končajo izobraževanje in usposabljanje, saj bo s tem zagotovljena kvalificirana in mobilna delovna sila za sektorje, ki imajo velik potencial;

25.

meni, da bo vzajemno priznavanje kvalifikacij pomagalo premostiti razkorak med pomanjkanjem znanj in spretnosti na evropskem trgu dela ter iskalci zaposlitve, zlasti mladimi; poudarja, da so kvalifikacije in veščine, pridobljene v okviru neformalnega in priložnostnega učenja pomembne, ker izboljšajo zaposljivost mladih in tistih, ki niso bili na trgu dela, ker so morali skrbeti za družinskega člana; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja in izkušenj, zlasti tistih, ki so bile pridobljene pri prostovoljstvu; pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letnem pregledu rasti upoštevala, da bi jih bilo pomembno priznati za namene novega programa znanj in spretnosti za Evropo; poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo poklicno usposabljanje in okrepijo učenje v povezavi z delom, vključno s kakovostnim vajeništvom;

26.

poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in dodobra izkoristijo finančna sredstva Erasmus+, ki so na voljo za prakso, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja; želi spomniti Komisijo, da je treba povečati uporabo tega programa pri mladih v najbolj oddaljenih regijah, kar je zapisano tudi v sporočilu Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU;

27.

spodbuja države članice, naj si v večji meri prizadevajo izvajati priporočila za posamezne države na področju izobraževanja in mladih ter naj spodbujajo izmenjavo primerov dobre prakse;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo pobude za izboljšanje dostopa do boljšega izobraževanja, znanja in zaposlovanja ter naj pri vsem delu na področju znanj in spretnosti poskrbijo za večjo osredotočenost na zeleno in krožno gospodarstvo;

29.

meni, da bi prihodnosti prilagojen program znanj in spretnosti moral vključevati tudi učenje za trajnost in biti del širšega razmisleka o poklicni pismenosti v okviru vedno večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb, pri čemer se ne bi smeli osredotočiti zgolj na gospodarsko rast, temveč tudi na osebni razvoj, boljše zdravje in blaginjo učencev;

30.

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673), ki vsebuje drzne cilje na področju izobraževanja, zlasti vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora in izboljšanje učenja jezikov v Evropi;

31.

poudarja, da ustvarjalne industrije sodijo med najbolj podjetne sektorje in da se pri umetniškem izobraževanju razvijajo prenosljiva znanja in spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, timsko delo in iznajdljivost; poziva, da je treba v izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vključiti umetnost in ustvarjalno učenje, saj je ustvarjalnost tesno povezana z inovacijami; poleg tega želi spomniti na potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja za ohranjanje in spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter za gospodarsko rast, inovacije in zaposlovanje, zlasti zaposlovanje mladih; poudarja, da bi z nadaljnjim spodbujanjem kulturnega in ustvarjalnega sektorja bistveno prispevali k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlenosti; zato poziva Komisijo, naj preuči priložnosti, ki jih ponuja ves kulturni in ustvarjalni sektor, predvsem nevladne organizacije in mala združenja, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

32.

želi spomniti, da je treba dekleta in mlade ženske spodbujati k študiju informacijske in komunikacijske tehnologije, in poziva države članice, naj jih spodbujajo k študiju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri čemer naj ne pozabijo na umetnost in humanistične znanosti, ter naj povečajo zastopanost žensk na naravoslovnih področjih;

33.

poziva države članice in Komisijo, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje storitev in predpisov, ki so pomembni za ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za enakost spolov; poziva k razvoju dostopnega, kakovostnega in cenovno sprejemljivega varstva otrok in predšolske vzgoje ter storitev oskrbe za tiste, ki jo potrebujejo, in k vzpostavitvi ugodnih razmer za starše in skrbnike, tako da bi jim omogočili ugodno izrabo dopusta iz družinskih razlogov ter prožno ureditev dela, ki jih omogoča nova tehnologija, ter jim jamčili socialno zaščito in po potrebi omogočili ustrezno usposabljanje; poudarja pa, da je treba družinskim članom zmanjšati breme obvezne oskrbe, in poziva, da bi oblikovali regulirano domeno gospodinjskih delavcev in oskrbovalcev, s katero bi olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in obenem prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest; v zvezi s tem poudarja, da imajo velik potencial javno-zasebna partnerstva ter da imajo pomembno vlogo ponudniki socialnih storitev in socialna podjetja; poudarja, da je treba nepretrgano spremljati napredek v socialnih zadevah in na področju enakosti spolov, da bi zajeli tudi razsežnost spola, in ter čez čas preučiti vpliv reform;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo cilje glede oskrbe starejših, invalidov in drugih odvisnih oseb, ki bi bili podobni barcelonskim ciljem, in orodja za spremljanje, s katerimi bi zagotovili uresničitev teh ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za standarde kakovosti za vse storitve oskrbe, tudi glede razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti; poziva države članice in Komisijo, naj povzamejo sklepe Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov o spodbujanju skupnostne podpore in oskrbe za neodvisno življenje, in naj oblikujejo jasno strategijo in močne naložbe za razvoj sodobnih, visokokakovostnih storitev v skupnosti ter povečajo podporo za oskrbovalce, zlasti tiste, ki skrbijo za družinske člane;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo kakovost dela, tako v smislu delovnih razmer, zdravja in varnosti kot v smislu plač, ki bodo omogočale dostojno življenje in načrtovanje družine; poudarja, da se je pomembno učinkovito spoprijeti s problemom neprijavljenega dela ter k temu pritegniti socialne partnerje in naložiti ustrezne globe; poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za preoblikovanje neprijavljenega dela v prijavljeno delo z okrepitvijo svojih mehanizmov za inšpekcije dela in z izvajanjem ukrepov, ki bodo delavcem omogočali prehod iz neformalnega v formalno gospodarstvo; želi spomniti države članice na platformo za boj proti neprijavljenemu delu, v kateri bi morale dejavno sodelovati in jo uporabljati za izmenjavo primerov dobre prakse, da bi rešile vprašanje neprijavljenega dela, podjetij „poštnih nabiralnikov“in navideznega samozaposlovanja, saj vse to ogroža kakovost dela in dostop delavcev do sistemov socialne varnosti in nacionalnih javnih financ ter ustvarja nepošteno konkurenco med evropskimi podjetji; pozdravlja nove pobude, ki jih je predlagala Komisija, kot so začetek javnega posvetovanja o evropskem organu za delo, pa tudi o evropski številki socialnega zavarovanja; zato poziva države članice, naj delovnim inšpektoratom zagotovijo ustrezne vire, da se bodo lahko spoprijeli s problematiko neprijavljenega dela, naj zasnujejo ukrepe, da bodo lahko ti delavci prešli v formalno ekonomijo, in naj izboljšajo čezmejno sodelovanje med inšpekcijskimi službami ter elektronsko izmenjavo informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje in da bi zmanjšali upravne obremenitve;

36.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo aktivne politike trga dela učinkovite in uspešne ter zasnovane tako, da bodo podpirale mobilnost med sektorji in prekvalifikacijo delavcev, kar bo postajalo vse pomembnejše, saj se bodo trgi delovne sile prilagajajo digitalni preobrazbi naših gospodarstev;

37.

poudarja potencial malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in v gospodarstvu na splošno; meni, da je osrednjega pomena oceniti visok delež propadanja zagonskih podjetij, da bi se iz tega kaj naučili, in da je treba podpirati podjetništvo, tudi z vzpostavljanjem in podpiranjem modela socialnega in krožnega gospodarstva; poleg tega meni, da je bistveno izboljšati poslovno okolje, in sicer je treba odpraviti upravna bremena in ustrezno prilagoditi zahteve, izboljšati dostop do financ in podpreti razvoj davčnih modelov in poenostavljenih postopkov izpolnjevanja davčnih obveznosti v korist malim in srednjim podjetjem, podjetnikom, samozaposlenim, mikropodjetjem ter zagonskim in socialnim podjetjem, preprečevati davčne utaje in rešiti problem s pomanjkanjem zanesljivih informacij za opredelitev davčne osnove in informacij o dejanskih lastnikih podjetij; poziva države članice, naj razvijejo politike, ki bodo med mladimi že od zgodnjih let krepile resnično podjetniško kulturo, tako da jim bodo zagotovile priložnosti za pripravništvo in obiske v podjetjih ter pravo znanje za spoprijemanje z neuspehom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej izvaja program Erasmus za mlade podjetnike; poziva države članice, naj podprejo združenja in pobude, ki mladim podjetnikom pomagajo pri razvoju inovativnih projektov;

38.

poudarja, da je socialno podjetništvo v porastu in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, vključno z zadrugami, da bi si vsi prizadevali za bolj socialno, vključujoče in trajnostno gospodarstvo;

39.

opozarja, da so podjetja socialnega gospodarstva odigrala bistveno vlogo pri zmanjševanju učinkov krize; zato poudarja, da jih je treba bolj podpreti, zlasti z dostopom do različnih oblik financiranja, vključno z evropskimi sredstvi, ter zmanjšanjem upravnega bremena; poudarja, da je treba tem podjetjem zagotoviti pravni okvir, s katerim bodo njihove dejavnosti priznane v EU in ki bo preprečeval nelojalno konkurenco; obžaluje, da se ocena njihovih dejavnosti ne odraža v letnem pregledu rasti, kot je zahteval Parlament;

40.

priznava, da ženske še vedno niso zadostno zastopane na trgu dela; v zvezi s tem meni, da imajo lahko prilagodljive pogodbe o zaposlitvi, vključno s prostovoljnimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas in o delu s krajšim delovnim časom, pomembno vlogo pri povečevanju udeležbe skupin, ki bi bile drugače morda izključene s trga dela, na primer žensk;

41.

poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v razvoj novih proizvodnih tehnologij in storitev ter jih spodbujajo v okviru pravičnega prehoda; poudarja potencial teh tehnologij in storitev za povečanje produktivnosti in trajnosti, ustvarjanje kakovostnih novih delovnih mest in spodbujanje dolgoročnega razvoja;

42.

poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s strategijo EU 2020 spodbujajo naložbe v sektor raziskav in razvoja; meni, da naložbe v ta sektor prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva in s tem podpirajo ustvarjanje stabilnih delovnih mest in višje plače;

43.

poudarja, da je treba vsem regijam, tudi podeželskim in tistim z resnimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi težavami, zagotoviti dostop do širokopasovnih povezav, da bi po vsej EU zagotovili skladen razvoj;

44.

meni, da je zmanjševanje števila prebivalstva, ki na regije EU vpliva v različnem obsegu, ena od večjih ovir za razvoj v EU, torej bi bili potrebni različni pristopi in zaveze; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe za reševanje tega izziva; poudarja, da je za reševanje tega demografskega problema potreben celosten pristop, ki bi moral vključevati prilagoditev potrebne infrastrukture, dostojno plačana in kakovostna delovna mesta ter izboljšanje javnih storitev in prožne ureditve dela, vse to pa bi morala spremljati ustrezna gotovost zaposlitve in dostopna socialna zaščita;

45.

pozdravlja, da je Komisija v okviru evropskega statističnega programa vključila zahtevo, da je treba zagotavljati statistične podatke o demografskih izzivih, kot je odseljevanje ali razpršenost prebivalstva; meni, da bodo ti podatki zagotovili izčrpno predstavo o problematiki, s katero se spoprijemajo te regije, in omogočili iskanje boljših rešitev; poziva Komisijo, naj te statistične podatke upošteva pri pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvira;

46.

želi spomniti, da je treba zaradi podaljševanja življenjske dobe prilagoditi pokojninske sisteme, da bi zagotovili njihovo vzdržnost, starejšim pa dobro kakovost življenja; poudarja, da lahko to dosežemo z zmanjšanjem stopnje ekonomske odvisnosti, med drugim z ustreznimi delovnimi pogoji, tako da bodo lahko tisti, ki želijo, delali dlje, in z oceno na ravni držav članic in skupaj s socialnimi partnerji o tem, ali bi bilo treba zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starost ustrezno prilagoditi glede na pričakovano življenjsko dobo in čas plačevanja prispevkov, pa tudi s preprečevanjem prezgodnjega izstopanja s trga dela ter s pritegnitvijo mladih in migrantov na trg dela; poziva Komisijo, naj podpre države članice pri krepitvi javnih in poklicnih pokojninskih sistemov ter pri zasnovi kreditnih točk za oskrbo, s katero bi odtehtali izgubljene prispevke žensk in moških zaradi varstva otrok in dolgotrajne oskrbe, kajti s tem bi rešili problem razlik med spoloma pri pokojninah in zagotovili ustrezen pokojninski prihodek nad pragom revščine, s katerim bi bilo mogoče živeti dostojno in neodvisno;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za politiko aktivnega staranja, socialno vključevanje starejših in medgeneracijsko solidarnost; opozarja, da so za produktivnost bistveni tudi stroškovno učinkovitejši zdravstveni sistemi in dolgotrajna oskrba, ki zagotavlja pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva dobre kakovosti;

48.

meni, da se je kohezijska politika kot glavna naložbena politika v Evropski uniji izkazala za učinkovito pri zmanjševanju neenakosti, krepitvi vključevanja ter zmanjševanju revščine in bi jo bilo zato treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru finančno okrepiti; meni, da bi moral biti Evropski socialni sklad še naprej glavni instrument EU za vključevanje in ponovno vključevanje delavcev na trg dela, kot tudi za podporne ukrepe za socialno vključevanje, boj proti revščini in neenakosti in podporo izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sklad okrepi in tako v naslednjem večletnem finančnem okviru podpre evropski steber socialnih pravic;

49.

poudarja, da mora Evropski sklad za strateške naložbe podpirati rast in zaposlovanje v zelo tveganih projektih ter da mora delovati proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti; ima pa pomisleke zaradi velikega neravnovesja pri uporabi sredstev tega sklada med državami EU-15 in EU-13; poudarja tudi vlogo programa za zaposlovanje in socialne inovacije pri spodbujanju visoke ravni kakovosti in trajnosti zaposlovanja, zagotavljanju ustreznega in dostojnega socialnega varstva ter v boju proti socialni izključenosti in revščini;

50.

poziva države članice, naj ocenijo, ali bi lahko znižale obdavčitev osnovnih dobrin, zlasti hrane, saj je to eden izmed najosnovnejših ukrepov socialne pravičnosti;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za nadaljnje vključevanje invalidov na trg dela, in sicer z odpravljanjem zakonodajnih ovir, bojem proti diskriminaciji in prilagajanjem delovnih mest ter z ustvarjanjem spodbud za njihovo zaposlovanje; opozarja, da so za invalide bistveni prilagojeno delovno okolje, vključitev na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja ter namenska finančna podpora, kar jim pomaga, da se polno vključijo na trg dela in v družbo; poziva Komisijo, naj v preglednico socialnih kazalnikov v zvezi z vključevanjem na trg dela in socialnim vključevanjem vključi invalide;

52.

pozdravlja napredek pri vključevanju pravic invalidov v predlagane nove smernice držav članic za politike zaposlovanja, ki so priložene letnemu pregledu rasti za leto 2018; obenem poziva, da morajo te določbe vključevati konkretne ukrepe za doseganje navedenih ciljev v skladu z obveznostmi EU in držav članic v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov;

53.

spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev, pripadnikov narodnostnih manjšin ter oseb s priseljenskim ozadjem;

54.

poudarja, da se s problemom neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo na trgu spopadajo vse regije EU, tudi najrazvitejše, in ga s prekarno ali negotovo zaposlitvijo ne bomo rešili; poziva Komisijo in države članice, naj uveljavljajo ukrepe za lažjo mobilnost delavcev med delovnimi mesti, sektorji in lokacijami, da bi zadostile potrebam na trgu dela v bolj in manj razvitih regijah, obenem pa naj jim zagotovijo stabilnost in dostojne delovne razmere ter jim omogočijo poklicni razvoj in napredovanje; priznava, da mobilnost med državami članicami znotraj EU pomaga usklajevati ponudbo in povpraševanje; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj namenijo posebno pozornost edinstvenemu položaju čezmejnih delavcev in delavcev v obrobnih in najbolj oddaljenih regijah;

55.

obžaluje, da najbolj oddaljene regije kljub številnim pozivom Evropskega parlamenta še vedno niso zajete v letnem pregledu rasti; poziva Komisijo, naj za zagotavljanje enakosti med regijami in spodbujanje zbliževanja navzgor, o čemer se je veliko razpravljalo, okrepi uporabo člena 349 PDEU in tako spodbudi vključevanje najbolj oddaljenih regij v EU; poudarja, da je treba najbolj oddaljenim regijam še naprej namenjati posebno pozornost, in to ne le v smislu dodeljevanja sredstev, temveč tudi v zvezi z učinkom evropskih politik na njihove socialne razmere in raven zaposlenosti;

56.

poudarja, da je v obdobju 2014–2016 realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti kljub izboljšanju razmer na trgu dela; opozarja, da je rast realnih plač kot rezultat povečane produktivnosti ključnega pomena za odpravljanje neenakosti;

57.

poudarja vlogo socialnih partnerjev kot glavnih deležnikov, vlogo praks nacionalnega socialnega dialoga ter vlogo civilne družbe v procesu reform in meni, da njihovo dejavno sodelovanje pri oblikovanju, časovnem razporejanju in izvajanju reform prinaša veliko dodano vrednost; poudarja, da bo dejansko sodelovanje pri zasnovi politik socialnim partnerjem omogočilo, da se bodo počutili vključene v nacionalne reforme, ki bodo sprejete kot odziv na priporočila za posamezne države iz semestra, zaradi česar bo večji tudi njihov občutek odgovornosti in lastništva nad rezultati; zato poziva Komisijo, naj predlaga smernice za primerno vključitev vseh ustreznih deležnikov; podpira mnenje, da nove oblike zaposlitev na globaliziranem trgu zahtevajo nove oblike socialnega dialoga, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vzpostavljanje novih oblik socialnega dialoga in zaščito pri novih oblikah zaposlitve; poudarja, da je treba delavce obveščati o njihovih pravicah in jih zaščititi, če prijavijo zlorabe; meni, da je socialni dialog potreben v vseh fazah procesa evropskega semestra, če želimo zares napredovati v smeri zbliževanja navzgor; ponovno zatrjuje, da morajo države članice ljudem pomagati pri pridobivanju znanj, potrebnih na trgu dela;

58.

poudarja, da se po podatkih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) in pregledu strategije EU 2020 porazdelitev znanj in spretnosti delovne sile v veliki meri ujema z zahtevami glede kvalifikacij na trgu dela leta 2016, da ponudba delovne sile presega povpraševanje po vseh vrstah kvalifikacij in je zlasti visoka pri ljudeh z nizkimi in srednjimi kvalifikacijami; poudarja, da napovedi centra obenem kažejo povečevanje znanj in spretnosti na strani povpraševanja in ponudbe do leta 2025 ter naj bi se po pričakovanjih pri delovni sili spreminjali hitreje od tistih, ki jih bo zahteval trg dela; zato poziva Komisijo in države članice, naj ponovno temeljito ocenijo težave pri dostopu do trga dela; ima pomisleke zaradi povečanja deleža ljudi s previsokimi kvalifikacijami (25 % v letu 2014);

59.

poudarja, da je diskriminacija na podlagi spola še vedno velika, kar se kaže pri razlikah v plačilu med spoloma ali v stopnji zaposlenosti moških in žensk, povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških je namreč za približno 16 % višja od postavke zaposlenih žensk; poudarja, da so te razlike posledica premajhne zastopanosti žensk v dobro plačanih sektorjih, diskriminacije na trgu dela in visokega deleža žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom; poziva, da je potreben nadaljnji napredek pri zmanjševanju teh razlik; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v strategijo EU 2020 vključi steber o enakosti spolov ter splošni cilj enakosti spolov;

60.

poziva države članice, naj z določitvijo ciljev in opredelitvijo ukrepov za odpravljanje dolgotrajnih razlik med spoloma v svoje nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco vključijo razsežnost spola ter načelo enakosti med moškimi in ženskami;

61.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.

(3) UL L 59, 2.3.2013, str. 5.

(4) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0451.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0418.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0403.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0260.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0039.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.

(14) UL C 35, 31.1.2018, str. 157.

(15) UL C 366, 27.10.2017, str. 19.

(16) UL C 265, 11.8.2017, str. 48.

(17) UL C 75, 26.2.2016, str. 130.

(18) UL C 65, 19.2.2016, str. 40.

(19) Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, Evropska komisija.

(20) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/119

P8_TA(2018)0090

Razmere v Siriji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))

(2019/C 162/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo (1),

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravicah iz leta 1948 ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) na področju človekovih pravic, vključno s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, zlasti z dne 9. julija 2017 o premirju v Siriji, z dne 25. novembra 2017 o konferenci sirske opozicije v Riadu in z dne 23. februarja 2018 o pokolu v Vzhodni Guti, ter njenih pripomb ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve 26. februarja 2018,

—

ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidisa o nedavnih napadih v Siriji z dne 3. oktobra 2017, o humanitarnih razmerah v Vzhodni Guti in Idlibu z dne 20. februarja 2018 ter o razmerah v Vzhodni Guti in drugje v Siriji z dne 6. marca 2018,

—	ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini na plenarnem zasedanju Parlamenta 6. februarja 2018 o stanju človekovih pravic v Turčiji in razmerah v Afrinu v Siriji,

—	ob upoštevanju sklepa Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (2) in sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o dodajanju dveh novih ministrov na seznam za sankcije,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. marca 2017 z naslovom „Elementi strategije EU za Sirijo“(JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo,

—	ob upoštevanju izjave sopredsednikov konference Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije z dne 5. aprila 2017 ter prejšnjih konferenc o razmerah v Siriji, ki so potekale v Londonu, Kuvajtu, Berlinu in Helsinkih,

—

ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina pred Svetom OZN za človekove pravice (UNHRC) v Ženevi o razmerah v Siriji, zlasti izjav s 26. februarja 2018 in z 2. marca 2018, ter ustnega poročila z dne 7. marca 2018 o dejavnostih njegovega urada in zadnjih dogodkih na področju človekovih pravic,

—	ob upoštevanju izjav, ki naj bi jih dal predstavnik za javnost generalnega sekretarja OZN o Vzhodni Guti in Sirski arabski republiki 20. februarja in 24. februarja 2018,

—	ob upoštevanju Ustanovne listine OZN in vseh konvencij OZN, katerih pogodbenica je Sirija,

—

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN (VSZN) o Siriji, zlasti resolucije 2254 (2015) z dne 18. decembra 2015, resolucije 2393 (2017) z dne 19. decembra 2017 o odobritvi čezmejne dostave pomoči in dostave pomoči prek fronte ter resolucije 2401 (2018) z dne 24. februarja 2018 o 30-dnevnem prenehanju sovražnosti v Siriji, da se omogoči dostava humanitarne pomoči,

—	ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil UNHCR, in resolucij UNHCR o Sirski arabski republiki, zlasti resolucije z dne 5. marca 2018 o poslabšanju stanja človekovih pravic v Vzhodni Guti,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A-71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter ad hoc sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando in posebnim sodiščem za Libanon,

—	ob upoštevanju memoranduma o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki, ki so ga podpisali Iran, Rusija in Turčija 6. maja 2017,

—	ob upoštevanju poročila Sklada OZN za prebivalstvo iz leta 2017 z naslovom Glasovi iz Sirije 2018 – ugotovitve ocene pregleda humanitarnih potreb (Voices from Syria 2018 – Assessment Findings of the Humanitarian Needs Overview),

—

ob upoštevanju izjave centra Carnegie za Bližnji vzhod z dne 5. marca 2018 o domnevnem srečanju vodje sirskega urada državne varnosti Alija Mamluka, ki je uvrščen na seznam sankcij EU, z italijanskim ministrom za notranje zadeve in direktorjem agencije za obveščanje in zunanjo varnost v Rimu, kar bi bilo v očitnem nasprotju s Sklepom Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede Sirije,

—	ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ker se sirski sedemletni državljanski konflikt nadaljuje kljub številnim mednarodnim prizadevanjem za dosego premirja in postavitev temeljev za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; ker so posledično humanitarne razmere v državi še vedno katastrofalne; ker je 13 milijonov ljudi evidentiranih, da potrebujejo nekakšno obliko humanitarne pomoči, in je med njimi 6 milijonov otrok; ker je notranje razseljenih 6,1 milijona ljudi, 3 milijone civilistov živi na obleganih območjih, v sosednjih regijah pa je registriranih več kot 5 milijonov sirskih beguncev; ker je med konfliktom izgubilo življenje vsaj 400 000 Sircev;

ker so območja in mesta, kot so Idlib, Vzhodna Guta, Jarmuk, Fua in Kefraja, že dolgo blokirana, kar ima hude posledice za civilno prebivalstvo in ni možna trajna dostava humanitarne pomoči, ker sirski režim ob podpori Rusije in Irana nadaljuje vojaško ofenzivo in obstreljevanje svojega lastnega ljudstva; ker sirski režim in njegovi zavezniki že pet let oblegajo Vzhodno Guto, kjer so civilisti, tudi otroci, šole in zdravstvene ustanove, izpostavljeni zračnim napadom, obstreljevanju in uporabi kemičnega orožja, ki so na tem območju zahtevali življenja več sto ljudi; ker so bile teroristične skupine v Vzhodni Guti obtožene, da obstreljujejo civilne četrti v Damasku;

ker so razmere v Vzhodni Guti tako kritične, da je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres območje označil za pekel na zemlji; ker so ljudje v Vzhodni Guti odrezani od vsake pomoči že od 14. februarja 2018, ko se je blokada začela in je en sam konvoj dosegel le 7 200 ljudi, na tem območju pa živi 400 000 ljudi; ker je konvoju s pomočjo OZN 5. marca 2018 končno uspelo vstopiti v kraj Duma in doseči 27 500 ljudi, ki potrebujejo hrano in medicinsko opremo; ker je sirski režim s konvoja odstranil nujno potrebni sanitetni material;

ker je VSZN dne 24. februarja 2018 sprejel resolucijo št. 2401, v kateri je Varnostni svet zahteval, da vse strani, vpletene v konflikt, nemudoma prenehajo sovražnosti za najmanj 30 zaporednih dni, da bi v skladu z veljavnim mednarodnim pravom omogočili varno, neovirano in neprekinjeno dostavo človekoljubne pomoči ter zdravstveno evakuacijo hudo bolnih in ranjenih; ker sirski režim ter ruske in iranske sile ne izvajajo resolucije Varnostnega sveta 2401, kljub večkratnim pozivom mednarodne skupnosti; ker vojska uporablja „osvoboditev“regije kot pretvezo za nadaljevanje napadov na civiliste; ker je Rusija v zadnjih letih dala veto na 11 resolucij Varnostnega sveta, vključno z resolucijo iz novembra 2017, namenjeno podaljšanju skupnega preiskovalnega mehanizma OZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), in si je dejavno prizadevala za omejevanje vsebine resolucij;

ker ti napadi in uporaba stradanja zoper civiliste z obleganjem naseljenih območij in prisilnim razseljevanjem prebivalstva, tudi z namenom doseganja demografskih sprememb, kot vojna taktika predstavljajo jasno kršitev mednarodnega humanitarnega prava; ker je oviranje prizadevanj za evakuacijo, dostavo humanitarne pomoči in zdravstveno oskrbo očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in več resolucij VSZN;

ker je turška operacija Oljčna vejica v afrinski provinci, ki je pod kurdskim nadzorom, konfliktu v Siriji dodala novo razsežnost, s tem pa odprla dodatna humanitarna vprašanja in povzročila skrbi glede negativnih vplivov na občutljivo notranje ravnovesje v Siriji in/ali na prizadevanja za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; poudarja, da se je že poročalo o visokem številu civilnih žrtev in da je na stotine civilistov v življenjski nevarnosti; ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica v imenu EU jasno izrazila zaskrbljenost in pozvala turško vlado, naj ustavi ofenzivo, ter poudarila, da se je treba osredotočiti na poraz terorističnih organizacij s seznama OZN;

ker kršitve Asadovega režima in njegovih zaveznikov ter terorističnih skupin med konfliktom v Siriji vključujejo ciljno usmerjene in neselektivne napade na civiliste, tudi s kemičnim orožjem, zunajsodne poboje, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napade na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči; ker so ti zločini doslej ostali nekaznovani;

ker so ISIS/Daiš in druge džihadistične skupine zagrešile grozodejstva in huje kršile mednarodno pravo, tudi s surovimi usmrtitvami in spolnim nasiljem, ugrabitvami, mučenjem, prisilnimi spreobrnitvami in zasužnjevanjem žensk in deklet; ker se za teroristične dejavnosti novačijo in izrabljajo otroci; ker obstaja resna zaskrbljenost, da se na območjih pod nadzorom skrajnežev civilisti uporabljajo kot živi ščit; ker so ta dejanja vojni zločini, zločini zoper človečnost in genocid;

I.	ker je v sedanjih razmerah demokratična opozicija oslabljena, civilisti pa so ujeti med džihadistične teroriste in islamske skrajneže na eni strani ter podpornike Asadovega režima na drugi strani;

J.	ker je Svet je na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu, 26. februarja 2018 zaradi resnosti razmer v državi dodal dva ministra sirske vlade – za industrijo in za informiranje;

ker je obveznost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti bodisi na podlagi veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravnih sredstev, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, bodisi z ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti; ker se lahko poleg take osebne kazenske odgovornosti tudi države pod določenimi pogoji preganjajo zaradi kršitev obveznosti iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki so v pristojnosti Meddržavnega sodišča, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948;

ker se EU še naprej zavzema za uspeh pogajanj, ki potekajo pod okriljem posebnega odposlanca OZN za Sirijo in so znana pod imenom ženevski proces; ker EU še naprej podpira ta proces, tudi prek organizacije druge bruseljske konference o podpori prihodnosti Sirije in širše regije, ki bo predvidoma potekala 24. in 25. aprila 2018;

ker pogajanja v Ženevi po devetem krogu na Dunaju 25. in 26. januarja 2018 do zdaj še niso privedla do napredka pri iskanju miroljubne rešitve krize v Siriji; ker so Rusija, Iran in Turčija 4. maja 2017 v Kazahstanu dosegli dogovor o vzpostavitvi štirih območij za umiritev razmer, a jih tisti, ki so zanje jamčili, niso spoštovali in varovali; ker je kongres sirskega nacionalnega dialoga, ki je potekal v Sočiju 30. januarja 2018, napovedal ustanovitev ustavnega odbora, ki pa ga vse strani niso sprejele;

N.	ker razmere v Siriji in odsotnost celovite, resnične in vključujoče politične tranzicije še naprej onemogočajo polno izvajanje strategije EU za Sirijo, kar velja zlasti za znatno pomoč, ki jo Unija lahko nudi za obnovo države;

ker je EU v tej krizi največja donatorica, saj je skupaj s svojimi državami članicami od izbruha vojne mobilizirala več kot 10,4 milijarde EUR sredstev za odzivanje na humanitarne potrebe v sirski krizi, tako znotraj države kot v regiji; ker je EU znatno podprla tudi sosednje države, v katere so se zatekli sirski begunci, in jim izrekla pohvalo;

ponovno najostreje obsoja vsa grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v konfliktu, še posebej dejanja sil Asadovega režima, vključno s podporo njegovih zaveznikov Rusije in Irana, pa tudi terorističnih organizacij s seznama OZN; obžaluje, da je v bombnih napadih, obstreljevanju in drugih vojaških posegih v sedmih letih spopadov umrlo najmanj 400 000 ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih, ter da je bilo več milijonov ljudi razseljenih, zaradi dolgotrajnega obleganja gosto poseljenih območij pa civilisti nimajo dostopa do hrane, vode, sanitarne infrastrukture in zdravstvenega varstva; izraža resno zaskrbljenost glede stopnjevanja nasilja v številnih delih države, kot na primer v Vzhodni Guti in Idlibu;

globoko obžaluje neuspeh večkratnih regionalnih in mednarodnih prizadevanj za končanje vojne ter poziva k obnovitvi in okrepitvi sodelovanja na svetovni ravni za mirno in trajno rešitev konflikta; poudarja, da mednarodna skupnost ni zagotovila zadostne podpore demokratični opoziciji; ponovno poudarja, da ima še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, ter podpira prizadevanja posebnega odposlanca za Sirijo Staffana de Misture za resnično in vključujočo politično tranzicijo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2254, ki bi jo s pogajanji dosegle sprte sirske strani in ki bi jo podprli ključni mednarodni in regionalni akterji; poudarja, da je pomembno najti politično rešitev konflikta; ostaja zavezan enotnosti, suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Sirije;

najostreje obsoja sedanje nasilje v Vzhodni Guti, kljub soglasnemu sprejetju resolucije Varnostnega sveta 2401, in nujno poziva vse strani, zlasti Asadov režim, Rusijo in Iran, naj jo začnejo v celoti in takoj izvajati in spoštovati ter zagotovijo takojšno, varno, neovirano in neprekinjeno dostavo človekoljubne pomoči, evakuacijo hudo bolnih in ranjenih ter lajšanje trpljenja sirskega ljudstva; v celoti podpira poziv vsem stranem v konfliktu, da takoj prenehajo sovražnosti vsaj za 30 zaporednih dni; ponavlja svoj poziv vsem stranem, zlasti sirskim oblastem, naj spoštujejo svojo odgovornost glede varovanja sirskega prebivalstva in naj takoj prenehajo z vsemi napadi na civiliste v Siriji; poziva akterje, ki jamčijo za premirje na območjih za umiritev razmer, naj v celoti spoštujejo svojo odgovornost, da bi končali nasilje in zločine ter omogočili in zagotavljali neoviran dostop do teh območij; je seznanjen z odločitvijo treh držav, ki sodelujejo v astanskem procesu, da aprila 2018 ponovno organizirajo vrhunsko srečanje, na katerem bodo razpravljale o Siriji in morebitnih ukrepih v regiji; poudarja, da ukrepi nikakor ne smejo biti v nasprotju s pogovori pod okriljem OZN/ženevskim procesom ali jih/ga ogrožati;

opozarja sirski, ruski in iranski režim, da so po mednarodnem pravu odgovorni za grozljive zločine, ki se še naprej dogajajo v Siriji, ter da bodo vsi storilci teh zločinov, bodisi države bodisi posamezniki, zanje odgovarjali;

močno obžaluje ponavljajoči se ruski veto v VSZN in da ni bil dosežen noben dogovor o podaljšanju mandata skupnega preiskovalnega mehanizma OZN in OPCW, še preden se je ta končal 17. novembra 2017; meni, da je takšen odnos stalne članice VSZN s posebno odgovornostjo ohranjanja mednarodnega miru sramoten; poudarja, da svet vidi oviranje mednarodne preiskave bolj kot znak krivde kot česar koli drugega;

izraža globoko zaskrbljenost zaradi posredovanja Turčije na območjih Sirije, ki jih nadzorujejo kurdske sile; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi zaostrovanja razmer v Afrinu, tudi zaradi morebitnega spopada med turškimi silami in Asadovimi ali ruskimi silami ter naraščajočih napetosti z ZDA; poziva turško vlado, naj umakne svoje vojake in prevzame konstruktivno vlogo v sirskem konfliktu, kar je tudi v turškem nacionalnem interesu; se pridružuje stališču podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, da odpiranje novih front v Siriji ni v interesu turške varnosti, in ponovno svari pred nadaljnjim slabšanjem humanitarnih kriznih razmer v državi; zahteva popolno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov, in poziva k premirju po vsej Siriji, torej tudi v Afrinu;

ponovno potrjuje svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije proti Daišu; poudarja, da so koalicija in sirske partnerske sile naredile znaten napredek v prizadevanjih za zmago nad Daišem v Siriji; opozarja, da je treba pri vseh ukrepih za boj proti Daišu in drugim skupinam, ki jih je Varnostni svet označil za teroristične, dosledno spoštovati mednarodno pravo; poziva države članice in njihove zaveznike, naj zagotovijo preglednost, odgovornost in popolno skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah;

ponovno poziva k zagotovitvi varnega, pravočasnega in neoviranega dostopa humanitarnih delavcev na celotnem ozemlju Sirije in pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta 2393, ki je za naslednjih 12 mesecev (do 10. januarja 2019) podaljšala dovoljenje za čezmejni humanitarni dostop in humanitarni dostop prek front do Sirije; spodbuja Organizacijo združenih narodov in njene izvajalske partnerje pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov za povečanje dostav humanitarne pomoči težko dosegljivim in obleganim območjem, vključno s kar se da učinkovitim prečkanjem meje v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2165 (2014); podpira poziv, naj se nujno pospeši humanitarno čiščenje min po vsej Siriji, in vse strani v konfliktu spominja, da mednarodno humanitarno pravo izrecno varuje bolnišnično in zdravstveno osebje; obžaluje različne primere spolnih zlorab in kršitev, do katerih je prišlo v mednarodnih organizacijah za pomoč, vključno s spolnim izkoriščanjem sirskih beguncev s strani tistih, ki so dostavljali pomoč v imenu OZN in uglednih mednarodnih organizacij; odločno izjavlja, da se takšnih dejanj ne sme tolerirati; poziva k temeljiti preiskavi in poudarja, da morajo biti vsi odgovorni kaznovani;

poudarja, da se grozoviti zločini v Siriji ne bi smeli tolerirati in da ne bi smeli ostati nekaznovani, vključno z zločini zoper verske, etnične in druge skupine in manjšine; ponovno poziva k neodvisnim, nepristranskim, temeljitim in verodostojnim preiskavam in pregonu odgovornih ter podpira delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine v Sirski arabski republiki, zagrešene od marca 2012 dalje; je seznanjen in zadovoljen z odločitvijo EU, da prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru z 1,5 milijona EUR finančno podpre ta mehanizem; kljub temu poudarja, da bo podpora potrebna tudi po 18-mesečnem programu; poudarja, kako je pomembno, da države članice izpolnijo svoje zaveze, in pričakuje da bo vprašanje financiranja mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma obravnavano in rešeno na drugi bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in širše regije; poziva tudi k podpori organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki zbirajo in pomagajo ohranjati dokaze o kršitvah človekovih pravic in humanitarnega prava;

10.

ostaja prepričan, da v Siriji ne bo mogoče uspešno rešiti konflikta niti doseči trajnega miru, če storilci ne bodo odgovarjali za zločine, ter poziva k sprejetju strategije EU glede odgovornosti za grozodejstva, storjena v Siriji; ponovno poudarja, da podpira načelo splošne sodne pristojnosti v boju proti nekaznovanju, in pozdravlja ukrepe, ki so jih za to sprejele številne države članice EU; pozdravlja tudi pobude držav članic, da hude kršitve mednarodnega prava v svojih nacionalnih zakonodajah opredelijo kot kazniva dejanja; ponovno poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predaje zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi državami, preučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji; je seznanjen s pomembnim delom evropske mreže kontaktnih točk, kar zadeva osebe, odgovorne za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, naj podpreta to mrežo in jo vključita v prihodnja prizadevanja za odgovornost glede Sirije;

11.

zahteva, da vse strani spoštujejo pravice etničnih in verskih skupin in manjšin v Siriji, vključno s kristjani in vsemi razseljenimi, da bodo lahko še naprej dostojanstveno, enakopravno in varno živeli na območjih ali se vrnili na območja, ki so zgodovinsko in tradicionalno njihova domovina, in da bodo lahko popolnoma prosto živeli po svoji veri in prepričanju, ne da bi bili pri tem tarča prisile, nasilja ali diskriminacije; podpira medverski dialog, v okviru katerega se spodbuja vzajemno razumevanje in boj proti fundamentalizmu;

12.

je še vedno pretresen zaradi izginotja zagovornice človekovih pravic in prejemnice nagrade Saharova, Razan Zajtuneh, ki jo je v Dumi decembra 2013 domnevno ugrabila oborožena skupina Džejš Al Islam; poziva k ustanovitvi projektne skupine EU, ki bi uskladila in okrepila prizadevanja za njeno iskanje in zagotovila njeno izpustitev;

13.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj si na vse načine prizadeva za oživitev mirovnih pogajanj pod vodstvom OZN in zahteva dejavnejšo vlogo v teh pogajanjih, pri čemer naj se izkoristi finančna zmogljivost EU in pripravljenost nameniti znatna sredstva za obnovo Sirije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj dejavno podpre sirsko civilno družbo in tiste, ki želijo demokratično, pluralistično in vključujočo Sirijo, ter jih bolj vključi v svoja prizadevanja za prihodnost sirskega ljudstva, začenši z drugo bruseljsko konferenco 24. in 25. aprila 2018; spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sodeluje s sirskim prebivalstvom, da bi razvili lokalizirane strategije obnove za različne regije Sirije; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji proučiti vse razpoložljive možnosti, vključno s pomočjo iz zraka in vzpostavitvijo območij prepovedi letenja na podlagi resolucije Varnostnega sveta;

14.

pozdravlja organizacijo druge bruseljske konference, ki bo namenjena izražanju politične podpore in dejanskemu izvajanju celotne politične in gospodarske podpore mednarodne skupnosti ženevskemu procesu za Sirce, ki jo potrebujejo, in za države, ki so sprejele sirske begunce; pozdravlja izjemno solidarnost Jordanije, Libanona in Turčije do beguncev ter poziva EU in države članice, naj povečajo finančno podporo, ki jo namenjajo za odzivanje na nujne potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti; svari, da se dejavnosti obnove ne bi smele začeti, dokler ne bo sprejet politični dogovor, ki bo vključeval vse strani in bo dosežen s pogajanji pod okriljem OZN; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v to konferenco večji meri vključi civilnodružbene organizacije; v zvezi s tem poziva k večji podpori za miroljubne in demokratične sirske organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, tudi s pomočjo sklada Madad, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva mednarodno skupnost, naj izpolni neporavnane zaveze glede humanitarne podpore za Sirijo in sosednje države;

15.

poudarja, da je treba pohvaliti prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne podpore in načrtovanju prihodnosti Sirije; spominja, da se je EU v skladu s svojo strategijo zavezala, da za obnovo Sirije pomoči ne bo namenila brezpogojno, temveč šele, ko se bo zares začela celovita, resnična in vključujoča politična tranzicija, ki jo bodo s pogajanji izvajale sprte sirske strani na podlagi resolucije Varnostnega sveta 2254 in ženevskega sporočila; poudarja, da so Asadov režim, Putinova Rusija in Iran najbolj odgovorni za gospodarske posledice svojega vojaškega posredovanja; ugotavlja, da bi bilo treba vsako zavezo o obnovi države, ki bi temeljila na pristopu od spodaj navzgor in na uspešni krepitvi vloge lokalnih akterjev, s čimer bi se izključile znane teroristične skupine, pogojevati z mirom in odgovornostjo;

16.

odločno obsoja uporabo otrok v spopadih in terorističnih napadih; poudarja temeljni pomen zaščite otrok in namenjanja prednosti njihovemu dostopu do izobraževanja, tudi za begunske otroke v sosednjih državah, ter podpiranja psihološke rehabilitacije teh travmatiziranih otrok;

17.

izraža zaskrbljenost glede poročane vrnitve 66 000 beguncev v Sirijo v letu 2017 in poudarja, da je treba popolnoma spoštovati načelo nevračanja; poudarja, da Sirija ni varna za vračanje beguncev in da EU tega vračanja ne sme podpreti; ponovno poziva države članice EU, naj izpolnjujejo lastne zaveze, tudi tiste iz Newyorške deklaracije, in zagotovijo delitev odgovornosti, ki bo sirskim beguncem, ki bežijo pred vojno v Siriji, omogočila, da najdejo zaščito onkraj neposrednega sosedstva, tudi s pomočjo preselitve in programov humanitarnega sprejema;

18.

pozdravlja vključitev 26. februarja 2018 dveh sirskih ministrov, imenovanih januarja 2018 in odgovornih za represivne ukrepe proti sirskemu ljudstvu, na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu; poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih glede Sirije, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo; obsoja nedavna poročila o kršitvah tega sklepa in spominja države članice na njihovo obveznost po mednarodnem pravu, da na svojem ozemlju zagotovijo aretacijo in pridržanje osumljenih za grozodejstva; poziva k uvedbi usmerjenih sankcij zoper Rusijo in iranske funkcionarje zaradi njunih usmerjenih in namernih akcij proti civilnemu prebivalstvu v Vzhodni Guti in drugje v Siriji;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0227.

(2) UL L 121, 10.5.2011, str. 11..

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/152

P8_TA(2018)0087

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683 – C8-0471/2016 – 2016/0336(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2019/C 162/29)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0683),

—	ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0471/2016),

—

ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, irske poslanske zbornice, irskega senata, luksemburške poslanske zbornice, malteške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0051/2018),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu.

(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in ustvarjajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji . Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti. Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga .

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije.

(2)

Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto . Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (1) z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga.

(3)

Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (2) z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja . Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. S tem, ko bi CCCTB uveljavili v vseh državah članicah, bi zagotovili, da se davki plačajo tam, kjer nastane dobiček, in kjer imajo družbe stalno poslovno enoto. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Uvedba CCCTB bi izboljšala gospodarsko rast in prinesla nova delovna mesta v Uniji, saj bi zmanjšala škodljivo davčno konkurenco med družbami.

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga . V prvi fazi bi se bilo treba dogovoriti o pravilu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb , preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije .

(4)

Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno . Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o CCCTB obvezna le za skupine družb znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Da bi pravila o CCCTB še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti poleg tega kot neobvezna možnost na voljo tudi skupinam pod pragom na podlagi velikosti .

(5)

Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi sprva obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR , in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji, bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril .

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)

Ob enakih pogojih bi ob prehodu na skupno konsolidirano davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb lahko pričakovali izgubo ali povečanje davčnih prihodkov za države članice. Za izravnavo izgub bi bilo treba ustanoviti začasni mehanizem za nadomestila, ki bi se financiral s proračunskimi presežki držav članic, katerih davčni prihodki bi se zaradi nove ureditve povečali. Nadomestila bi se morala vsako leto prilagoditi, da bi se upoštevale nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Po sedmih letih bi morala Komisija predlagati odpravo ali spremembo sistema za nadomestila ter zanje določiti zgornje meje.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5b)

Da bi preprečili obstoječo porazdelitev davčnega bremena med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi podjetji, kot je omenjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, je namen skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb preprečiti, da bi mala in srednja podjetja bila v podrejenem konkurenčnem položaju, in tako ustvariti enake konkurenčne pogoje zanje. Glavni davčni organ lahko malim in srednjim podjetjem zagotovi potrebna orodja, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje upravnih in organizacijskih zahtev, zajetih v možnost vključitve v sistem CCCTB.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Upravičenost za konsolidirano davčno skupino bi bilo treba določiti v skladu z dvodelnim preskusom na podlagi (i) nadzora (več kot 50 % glasovalnih pravic) in (ii) lastništva (več kot 75 % lastniškega kapitala) ali pravic do dobička (več kot 75 % pravic do udeležbe pri dobičku). Tak preskus bi zagotovil visoko raven gospodarske povezanosti med člani skupine. Za zagotovitev celovitosti sistema bi praga glede nadzora in lastništva ali pravic do dobička morala biti izpolnjena celo davčno leto, v nasprotnem primeru bi morala družba, ki ju ne izpolnjuje, takoj izstopiti iz skupine. Za preprečitev zlorabe davčnih rezultatov prek družb, ki se kratkoročno vključijo v skupino ali izstopijo iz nje, bi morala biti tudi določena minimalna zahteva devetih zaporednih mesecev za članstvo v skupini.

(6)

Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodeljevanja, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

Digitalno blago je zelo mobilno in neoprijemljivo. Študije so pokazale, da je sektor digitalnih tehnologij močno vpleten v prakse agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne zahtevajo fizične infrastrukture za opravljanje poslov s strankami in ustvarjanje dobička. To največjim digitalnim družbam omogoča, da ne plačajo skoraj nič davka od svojih prihodkov. Ker države članice ne morejo obdavčiti digitalnih multinacionalnih podjetij, se iz njihovih davčnih blagajn izgubi več milijard evrov davčnih prihodkov. To resnično socialno krivico je treba nujno odpraviti, zato je treba obstoječo zakonodajo o obdavčitvi prihodkov pravnih oseb razširiti, da bo vključevala novo povezavo z digitalno stalno poslovno enoto na podlagi bistvene digitalne prisotnosti. Vzpostaviti je treba enake konkurenčne pogoje za podobne poslovne modele, da bi obravnavali davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija, ne da bi s tem ovirali potencial digitalnega sektorja. Pri tem je treba upoštevati zlasti delo na ravni OECD v zvezi z oblikovanjem mednarodno usklajenih pravil.

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati tri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva in prodajo po namembnem kraju. Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati vsa opredmetena osnovna sredstva, ne pa tudi neopredmetenih in finančnih sredstev, in sicer zaradi njihove mobilne narave in posledičnega tveganja izogibanja pravilom te direktive . Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.

(10)

Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati štiri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva, prodajo po namembnem kraju ter zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev (v nadaljevanju faktor podatkov) . Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati le opredmetena osnovna sredstva. Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10a)

Porazdelitvena formula konsolidirane davčne osnove mora popolnoma odslikavati gospodarsko dejavnost, ki poteka v vsaki državi članici, tako da v celoti upošteva morebitne pomembne gospodarske razlike med njimi. Kadar formula povzroči neravnovesje v porazdelitvi, ki ne odraža gospodarske dejavnosti, se to lahko popravi z mehanizmom za reševanje sporov. Glede na to bi morala Komisija razmisliti o ustanovitvi mehanizma za reševanje sporov, da bi zagotovili ustrezne postopke za reševanje sporov, kadar bi šlo za različne države članice.

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)	Nekateri sektorji, kot so finančne in zavarovalniške storitve, nafta in plin, pomorske storitve in zračni promet, zaradi svojih posebnosti zahtevajo prilagojeno porazdelitveno formulo za konsolidirano davčno osnovo.

črtano

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato bi bilo treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja.

(14)

Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato je treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja. Državam članicam ne bi smela biti onemogočena uvedba dodatnih ukrepov proti izogibanju davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države, ki imajo nizke davke.

Sprememba 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; ter (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(16)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini; in (iv) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, upoštevati pa bi morala tudi vsakoletno resolucijo Evropskega parlamenta . Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Sprememba 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje in podatkov , razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, dodelitvi zbranih podatkov in uporabljenih podatkov , sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija bi morala v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripraviti te enotne obrazce za davčno napoved. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Sprememba 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.

(18)

Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem , olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.

Sprememba 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20)	Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –

(20)

Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb , bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednja velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –

Sprememba 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20a)

Da se doseže popolna in dosledna konsolidacija in da se preprečijo nove priložnosti za arbitražo zaradi računovodskih nedoslednosti med državami članicami, je treba sprejeti jasna, dosledna in objektivna merila za izračun konsolidirane davčne osnove. V ta namen bi morala Komisija predlagati tudi potrebne prilagoditve za ustrezne določbe te direktive o opredelitvi in izračunu konsolidirane davčne osnove.

Sprememba 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20b)

Komisija bi morala upoštevati dodatne študije, ki vsebujejo analizo morebitnega učinka CCCTB na prihodke od davka od dohodka pravnih oseb v posameznih državah članicah, in morebitni slabši konkurenčni položaj Unije v odnosu do tretjih držav.

Sprememba 20

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Ta direktiva vzpostavlja sistem za konsolidacijo davčnih osnov, kot je navedeno v Direktivi Sveta 2016/xx/EU (5), kar zadeva družbe, ki so članice skupine , in določa pravila, kako se skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb dodeli državam članicam in kako jo upravljajo nacionalni davčni organi .		1. Ta direktiva vzpostavlja skupno osnovo za obdavčitev nekaterih družb v Uniji in določa pravila o izračunu te osnove, vključno s pravili glede ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ter ukrepov, povezanih z mednarodno razsežnostjo predlaganega davčnega sistema .

Sprememba 21

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:		1. Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi in digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Sprememba 22

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR;

(c)	pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR. Ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič ;

Sprememba 23

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive za obdobje petih davčnih let , kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Navedeno obdobje se samodejno podaljša za zaporedna obdobja petih davčnih let, razen če se predloži obvestilo o prenehanju obstoja iz drugega pododstavka člena 47. Pogoji iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1 morajo biti izpolnjeni ob vsakem podaljšanju.		3. Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah.

Sprememba 24

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Pravila te direktive se ne uporabljajo za ladijsko družbo, za katero velja poseben davčni režim. Ladijska družba, za katero velja poseben davčni režim, se upošteva za določitev družb, ki so članice iste skupine, kot je navedeno v členih 5 in 6.		črtano

Sprememba 25

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)	„konsolidirana davčna osnova“pomeni rezultat seštevanja davčnih osnov vseh članov skupine, kot se izračuna v skladu Direktivo 2016/xx/EU;

(23)	„konsolidirana davčna osnova“pomeni konsolidirani neto obdavčljivi prihodek članov skupine, izračunan na računovodski podlagi, ki se v skladu z Direktivo 2016/xx/EU uporablja dosledno za vse člane skupine ;

Sprememba 26

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28a)

„faktor podatkov“pomeni zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev v eni ali več državah članicah v komercialne namene.

Sprememba 27

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Če je sedež dejanskega upravljanja člana skupine, ki se ukvarja s pomorskimi storitvami ali prevozom po celinskih plovnih poteh, na krovu ladje ali čolna, se za člana skupine šteje, da je rezident za davčne namene v državi članici matičnega pristanišča ladje ali čolna ali, če matično pristanišče ne obstaja, v državi članici davčnega rezidentstva upravljavca ladje ali čolna.		črtano

Sprememba 28

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Davčni zavezanec rezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz katerega koli vira v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene, ali zunaj nje.		4. Davčni zavezanec rezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek, ki ga ustvari s katero koli dejavnostjo v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene, ali zunaj nje.

Sprememba 29

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Davčni zavezanec nerezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz katere koli dejavnosti, ki se izvaja prek stalne poslovne enote v državi članici.		5. Davčni zavezanec nerezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz dejavnosti, ki se izvaja prek stalne poslovne enote, vključno s stalno digitalno poslovno enoto , v državi članici. Digitalna stalna poslovna enota davčnega zavezanca se določi v skladu s pogoji in merili iz člena 5 Direktive Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (1).

Sprememba 30

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter

(a)	pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter

Sprememba 31

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Stalne poslovne enote vključujejo digitalne stalne poslovne enote v skladu s pogoji in merili iz člena 5 Direktive Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (2) .

Sprememba 32

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Davčne osnove vseh članov skupine se seštejejo v konsolidirano davčno osnovo .		1. Davčna osnova konsolidirane skupine se določi, kakor da bi šlo za en sam subjekt. V ta namen se skupna davčna osnova skupine ponovno izračuna, da se izključijo vsi dobički ali izgube, vključno s tistimi, ki izhajajo iz katere koli transakcije med dvema ali več podjetji znotraj skupine, ne glede na njeno naravo.

Sprememba 33

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Če je konsolidirana davčna osnova negativna, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno konsolidirano davčno osnovo. Če je konsolidirana davčna osnova pozitivna, se porazdeli v skladu s poglavjem VIII.		2. Če je konsolidirana davčna osnova negativna, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno konsolidirano davčno osnovo za obdobje največ petih let . Če je konsolidirana davčna osnova pozitivna, se porazdeli v skladu s poglavjem VIII.

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Skupine uporabljajo usklajeno in ustrezno dokumentirano metodo evidentiranja transakcij znotraj skupine. Skupine lahko spremenijo metodo le iz tehtnih komercialnih razlogov in le na začetku davčnega leta.		2. Skupine uporabljajo usklajeno in ustrezno dokumentirano metodo evidentiranja transakcij znotraj skupine. Skupine lahko spremenijo metodo le iz tehtnih komercialnih razlogov in le na začetku davčnega leta. Zaradi konsolidacije, izvedene na podlagi člena 7(1), se vse tovrstne transakcije izključijo iz davčne osnove.

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Metoda evidentiranja transakcij znotraj skupine omogoča, da se vsi prenosi in vsa prodaja znotraj skupine določijo po najnižjih stroških za sredstva, ki se ne amortizirajo, ali davčni vrednosti sredstev, ki se amortizirajo.		črtano

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Prenosi znotraj skupine ne spremenijo statusa lastno ustvarjenih neopredmetenih sredstev.		črtano

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Če zaradi reorganizacije podjetja ena ali več skupin ali dva ali več članov skupine postanejo del druge skupine, se kakršne koli nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin pripišejo vsakemu članu skupine v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride de reorganizacije podjetja. Nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin se prenesejo naprej v prihodnja leta .		Če zaradi reorganizacije podjetja ena ali več skupin ali dva ali več članov skupine postanejo del druge skupine, se kakršne koli nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin pripišejo vsakemu članu skupine v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride de reorganizacije podjetja. Nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin se prenesejo naprej za obdobje največ petih let .

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Če se dva ali več glavnih davčnih zavezancev združijo v smislu točk (i) in (ii) člena 2(a) Direktive Sveta 2009/133/ES (6), se kakršne koli nepokrite izgube skupine pripišejo njenim članom v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride do združitve. Nepokrite izgube se prenesejo naprej v prihodnja leta .		2. Če se dva ali več glavnih davčnih zavezancev združijo v smislu točk (i) in (ii) člena 2(a) Direktive Sveta 2009/133/ES (7), se kakršne koli nepokrite izgube skupine pripišejo njenim članom v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride do združitve. Nepokrite izgube se prenesejo naprej za obdobje največ petih let .

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani:		Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela, sredstev in podatkov enako ponderirani:

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – formula

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Kadar se eden ali več faktorjev zaradi narave dejavnosti davčnega zavezanca ne uporablja, se vsi drugi uporabljeni faktorji v formuli ponovno sorazmerno ponderirajo, da bi ohranili enako absolutno utež, dodeljeno vsakemu faktorju, ki se uporablja.

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine, se faktorjem prodaje, dela in sredstev pripiše enaka teža.		5. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine, se faktorjem prodaje, dela, sredstev in podatkov pripiše enaka teža.

Sprememba 43

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		5a. Polovico dejavnika podatkov sestavlja celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletne platforme in storitev, ki jih v posamezni državi članici zbere podjetje v skupini, kot števec in celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici zbere skupina, kot imenovalec, drugo polovico faktorja podatkov pa sestavlja celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici uporabi podjetje v skupini, kot števec in celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici uporabi skupina, kot imenovalec.

Sprememba 44

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		5b. Količina osebnih podatkov, zbranih v okviru faktorja podatkov, se izmeri ob koncu davčnega leta v posamezni državi članici.

Sprememba 45

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		5c. Zbiranje in uporaba osebnih podatkov za komercialne namene v okviru faktorja podatkov se opredelita v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Sprememba 46

Predlog direktive

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 29 Zaščitna klavzula Če glavni davčni zavezanec ali pristojni organ meni, da rezultat porazdelitve konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb članu skupine ne predstavlja pošteno obsega poslovne dejavnosti tega člana skupine, lahko glavni davčni zavezanec ali pristojni organ kot izjemo od pravila iz člena 28 zahteva uporabo nadomestne metode za izračun deleža davka vsakega posameznega člana skupine. Nadomestna metoda se lahko uporabi le, če se po posvetovanju med pristojnimi organi in, kadar je primerno, po razpravah v skladu s členoma 77 in 78 vsi ti organi strinjajo s to nadomestno metodo. Država članica, v kateri je glavni davčni organ, Komisijo obvesti o uporabljeni nadomestni metodi.		črtano

Sprememba 47

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti, se prodaja blaga pripiše članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga.		1. Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti ali če član skupine nima obdavčljive povezave , se prodaja blaga pripiše članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga.

Sprememba 48

Predlog direktive

Člen 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 43 Pomorske storitve, promet po celinskih plovnih poteh in zračni promet Prihodki, odhodki in druge odbitne postavke člana skupine, katerega glavna poslovna dejavnost je upravljanje ladij ali zrakoplovov v mednarodnem prometu ali upravljanje plovil v prometu po celinskih plovnih poteh, so izključeni iz konsolidirane davčne osnove in se ne razdelijo v skladu s pravili iz člena 28. Namesto tega se ti prihodki, odhodki in druge odbitne postavke pripišejo temu članu skupine za vsako transakcijo posebej, pri čemer za njih veljajo prilagoditve cen v skladu s členom 56 Direktive 2016/xx/EU. Deleži v članu skupine in deleži člana skupine se upoštevajo za določitev obstoja skupine iz členov 5 in 6.		črtano

Sprememba 49

Predlog direktive

Člen 46 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Obvestilo iz odstavka 1 zajema vse člane skupine, razen ladijskih družb iz člena 2(4) .		2. Obvestilo iz odstavka 1 zajema vse člane skupine.

Sprememba 50

Predlog direktive

Člen 48 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija lahko sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).		Komisija sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Sprememba 51

Predlog direktive

Člen 55 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija lahko sprejme akte, ki določajo pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).		Komisija sprejme akte, ki določajo pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripravi te enotne obrazce za davčno napoved. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Sprememba 52

Predlog direktive

Člen 65 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Če se pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident za davčne namene ali ima stalno poslovno enoto, ne strinja s sklepom glavnega davčnega organa, sprejetim v skladu s členom 49 ali členom 56(2) ali (4) ali drugim pododstavkom člena 56(5), lahko ta sklep v treh mesecih izpodbija pred sodišči države članice glavnega davčnega organa.		1. Če se pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident za davčne namene ali ima stalno poslovno enoto, vključno z digitalno stalno poslovno enoto , ne strinja s sklepom glavnega davčnega organa, sprejetim v skladu s členom 49 ali členom 56(2) ali (4) ali drugim pododstavkom člena 56(5), lahko ta sklep v treh mesecih izpodbija pred sodišči države članice glavnega davčnega organa.

Sprememba 53

Predlog direktive

Člen 65 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		2a. Komisija preuči, ali bi vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov še povečala uspešnost in učinkovitost reševanja sporov med državami članicami. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, vključno z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.

Sprememba 54

Predlog direktive

Člen 67 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Pritožbe zoper spremenjene davčne odmere ali davčne odmere v skladu s členom 54 obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravni organ je neodvisen od davčnih organov države članice glavnega davčnega organa. Če v tej državi članici ni takega upravnega organa, lahko glavni davčni zavezanec pritožbo vloži neposredno pri sodišču.		1. Pritožbe zoper spremenjene davčne odmere ali davčne odmere v skladu s členom 54 obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravni organ je neodvisen od davčnih organov države članice glavnega davčnega organa. Če v tej državi članici ni takega upravnega organa ali kadar tako želi glavni davčni zavezanec , lahko glavni davčni zavezanec pritožbo vloži neposredno pri sodišču.

Sprememba 55

Predlog direktive

Člen 67 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Upravni organ iz odstavka 1 o pritožbi odloči v šestih mesecih. Če glavni davčni zavezanec v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila potrjena odločba glavnega davčnega organa.		5. Upravni organ iz odstavka 1, ki mu je pritožba dodeljena , o njej odloči v šestih mesecih. Če glavni davčni zavezanec v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila potrjena odločba glavnega davčnega organa.

Sprememba 56

Predlog direktive

Člen 69 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Če se uporablja odstavek 1, se preseženi stroški izposojanja in dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo na ravni skupine ter zajemajo rezultate vseh članov skupine. Znesek 3 000 000 EUR iz člena 13 Direktive 2016/xx/EU se poveča na 5 000 000 EUR.		2. Če se uporablja odstavek 1, se preseženi stroški izposojanja in dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo na ravni skupine ter zajemajo rezultate vseh članov skupine. Znesek 1 000 000 EUR iz člena 13 Direktive 2016/xx/EU se poveča na 5 000 000 EUR.

Sprememba 57

Predlog direktive

Člen 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 71 Olajšava za pokrivanje izgube in ponovna vključitev 1. Člen 41 Direktive 2016/xx/EU o olajšavi za pokrivanje izgube in ponovni vključitvi se samodejno preneha uporabljati ob začetku veljavnosti te direktive. 2. Prenesene izgube, ki še niso ponovno vključene ob začetku veljavnosti te direktive, še naprej nosi davčni zavezanec, na katerega so bile prenesene.		črtano

Sprememba 58

Predlog direktive

Člen 72 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
V tej direktivi se zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se uporabljala za davčnega zavezanca , iz prvega pododstavka člena 53(1) Direktive 2016/xx/EU ne uporablja, ampak se nadomesti s povprečno zakonsko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb glede na veljavne stopnje v vseh državah članicah .		V tej direktivi se uporabljajo pravila glede menjave iz člena 53 Direktive 2016/xx/EU.

Sprememba 59

Predlog direktive

Člen 73 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
V tej direktivi je področje uporabe zakonodaje o nadzorovanih tujih družbah v skladu s členom 59 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, ali stalnimi poslovnimi enotami v tretji državi.		V tej direktivi je področje uporabe zakonodaje o nadzorovanih tujih družbah v skladu s členom 59 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, ali stalnimi poslovnimi enotami, vključno z digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami , v tretji državi.

Sprememba 60

Predlog direktive

Člen 74 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
V tej direktivi je področje uporabe pravil o hibridnih neskladjih v skladu s členom 61 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in nečlani, ki so povezana podjetja iz člena 56 Direktive 2016/xx/EU.		V tej direktivi se uporablja področje uporabe pravil o hibridnih neskladjih in podobnih ureditvah, kot je opredeljeno v členu 61 Direktive 2016/xx/EU.

Sprememba 61

Predlog direktive

Člen 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 76 Obveščanje Evropskega parlamenta		Člen 76 Obveščanje Evropskega parlamenta
		1. Evropski parlament organizira medparlamentarno konferenco za oceno sistema CCCTB, pri čemer upošteva rezultate razprav o davčni politiki v okviru postopka evropskega semestra. Evropski parlament svoje mnenje in ugotovitve sporoči v obliki resolucije, naslovljene na Komisijo in Svet.
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.		2. Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Sprememba 62

Predlog direktive

Člen 78 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 78a Mehanizem nadomestil Za ublažitev nenadnih pretresov v zvezi z davčnimi prihodki v državah članicah, ki izhajajo iz fiskalnih dobičkov in izgub, ki jih neposredno in izključno povzroči prehod na novo ureditev, ki jo uvaja ta direktiva, Komisija vzpostavi poseben mehanizem nadomestil, ki začne delovati od datuma začetka veljavnosti te direktive. Nadomestila se vsako leto prilagodijo, tako da se upoštevajo nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Mehanizem nadomestil se financira iz proračunskih presežkov držav članic, ki imajo dobiček iz davčnih prihodkov, vzpostavi pa se za začetno obdobje sedmih let. Po tem obdobju Komisija oceni, ali je potrebno, da mehanizem nadomestil še naprej deluje, in se na podlagi tega odloči za njegovo ukinitev ali enkratno podaljšanje za največ dve leti.

Sprememba 63

Predlog direktive

Člen 79

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 79 Pregled Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o njenem izvajanju. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja VIII te direktive na porazdelitev davčnih osnov med države članice.		Člen 79 Poročilo o izvajanju in pregled Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive oceni njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem izvajanju. Poročilo o izvajanju vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja VIII te direktive na porazdelitev davčnih osnov med države članice. Na podlagi ugotovitev iz poročila o izvajanju ali v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira Komisija predlaga pogoje, pod katerimi se delež davčnih prihodkov, pridobljenih s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pripiše splošnemu proračunu Unije, da bi se sorazmerno zmanjšali prispevki držav članic v ta proračun. Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem izvajanju.

Sprememba 64

Predlog direktive

Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2020 . Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.		Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2019 . Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Sprememba 65

Predlog direktive

Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2021 .		Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020 .

(1) Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).

(2) Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).

(3) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(4) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(5) [polni naslov Direktive (UL L [ ], [ ], str. [ ])].

(1) Direktiva Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (UL L ..., ..., str. ...).

(2) Direktiva Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (UL L ..., ..., str. ...).

(6) Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).

(7) Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/182

P8_TA(2018)0088

Skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685 – C8-0472/2016 – 2016/0337(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2019/C 162/30)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0685),

—	ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0472/2016),

—

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0050/2018),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu.

(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in povzročajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji . Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti . Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije.

(2)

Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto. Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)	Komisija je v sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg navedla, da je CCCTB podlaga za obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga. V prvi fazi bi bilo treba sprejeti pravilo o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije.

(4)

Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno. Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Poleg tega bi morala biti za zagotovitev skladnosti med obema fazama pobude za CCCTB pravila o skupni osnovi obvezna za družbe , ki bi se v primeru popolne uresničitve pobude obravnavale kot skupina . Da bi pravila o skupni osnovi za davek od odhodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.

(5)

Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR , in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji , bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič . Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Nasprotno s tem se ne bi smelo šteti za bistveno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. To razsežnost bi bilo zaradi njenega zapletenega medsebojnega delovanja z mednarodnimi sporazumi bolje prepustiti dvostranskim davčnim sporazumom in nacionalni zakonodaji .

(6)

Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice .

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Obdavčljive prihodke bi bilo treba zmanjšati za poslovne izdatke in nekatere druge postavke. Odbitni poslovni izdatki bi morali običajno vključevati vse stroške, povezane s prodajo, ter izdatke, povezane z ustvarjanjem, ohranjanjem in zavarovanjem dohodka. Za podporo inovacijam v gospodarstvu in posodobitev notranjega trga bi bilo treba zagotoviti odbitke, vključno s superodbitki , za stroške za raziskave in razvoj, ki bi morali biti obračunani v letu nastanka (z izjemo nepremičnin). S povečanimi superodbitki za stroške za raziskave in razvoj bi bilo treba podpreti tudi mala zagonska podjetja brez povezanih podjetij, ki so še posebej inovativna (kategorija, ki bo zajemala zlasti zagonska podjetja. Za zagotovitev pravne varnosti bi moral obstajati tudi seznam neodbitnih izdatkov.

(8)

Obdavčljive prihodke bi bilo treba zmanjšati za poslovne izdatke in nekatere druge postavke. Odbitni poslovni izdatki bi morali običajno vključevati vse stroške, povezane s prodajo, ter izdatke, povezane z ustvarjanjem, ohranjanjem in zavarovanjem dohodka. Za podporo inovacijam v gospodarstvu in posodobitev notranjega trga bi bilo treba zagotoviti odbitke, davkoplačevalci pa bi morali dobiti davčne olajšave za dejanske stroške za raziskave in razvoj, povezane z izdatki za zaposlene, podizvajalce, delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in samostojne delavce, ki bi morali biti obračunani v letu nastanka (z izjemo nepremičnin). Da bi preprečili zlorabo odbitkov, je potrebna jasna opredelitev stroškov za raziskave in razvoj. Za zagotovitev pravne varnosti bi moral obstajati tudi seznam neodbitnih izdatkov.

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Nedavni dogodki na področju mednarodnega obdavčevanja so izpostavili, da so se mednarodne skupine družb, da bi zmanjšale svojo globalno davčno obveznost, vse bolj posluževale shem izogibanja davkom, kar je privedlo do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v obliki plačil previsokih obresti. Zato je treba omejiti odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov), da bi se preprečile take prakse. V tem okviru bi bilo treba odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov) brez omejitev dovoliti le, če jih je mogoče pobotati z obdavčljivimi prihodki od obresti (in drugimi finančnimi prihodki). Vendar bi za morebiten presežek stroškov obresti morale veljati omejitve odbitnosti, ki se določijo glede na obdavčljivi dobiček davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo.

(9)

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Dejstvo, da se izplačane obresti za posojila lahko odbijejo od davčne osnove davčnega zavezanca, medtem ko to ne velja za razdelitev dobička, daje jasno prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim. Glede na tveganja, ki jih to pomeni za zadolženost družb, je bistveno določiti ukrepe, ki nevtralizirajo trenutne davčne spodbude , ki odvračajo od lastniškega financiranja. V zvezi s tem je predvideno, da davčni zavezanci prejmejo ugodnost za rast in naložbe, v skladu s katero bi se moralo povečanje njihovega lastniškega kapitala pod določenimi pogoji odbiti od njihove davčne osnove. Zato bi bilo nujno zagotoviti, da sistem ne trpi zaradi kaskadnih učinkov, pri čemer bi bilo treba v ta namen izključiti davčno vrednost deležev davčnega zavezanca v povezanih podjetjih. Poleg tega bi bilo treba za večjo zanesljivost sheme za ugodnost določiti pravila proti izogibanju davkom.

(10)

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Da bi se odvračalo od preusmerjanja pasivnih (večinoma finančnih) prihodkov iz visoko obdavčenih družb, bi se moralo za morebitne izgube, ki jih lahko imajo take družbe ob koncu davčnega leta, predpostavljati, da se večinoma ujemajo z rezultati trgovanja. Na podlagi tega bi moralo biti davčnim zavezancem dovoljeno prenašati izgube v prihodnje obdobje za nedoločen čas brez omejitev pri odbitnem znesku na leto. Ker se izgube v prihodnje obdobje prenašajo zato, da davčni zavezanec plača davek od svojega realnega dohodka, ni razloga za omejitev roka za prenos v prihodnje obdobje. Kar zadeva možnost prenosa izgub v preteklo obdobje, takega pravila ne bi bilo treba uvesti, ker je to v praksi razmeroma redko in pogosto vodi v preveliko zapletenost. Poleg tega bi bilo treba določiti določbo o preprečevanju zlorab, da bi se preprečili poskusi izogibanja pravilom o odbitnosti izgub z nakupom družb, ki poslujejo z izgubo.

(12)

Da bi se odvračalo od preusmerjanja pasivnih (večinoma finančnih) prihodkov iz visoko obdavčenih družb, bi se moralo za morebitne izgube, ki jih lahko imajo take družbe ob koncu davčnega leta, predpostavljati, da se večinoma ujemajo z rezultati trgovanja. Na podlagi tega bi moralo biti davčnim zavezancem dovoljeno prenašati izgube v prihodnje obdobje v obdobju petih let z omejitvijo pri odbitnem znesku na leto. Kar zadeva možnost prenosa izgub v preteklo obdobje, takega pravila ne bi bilo treba uvesti, ker je to v praksi razmeroma redko in pogosto vodi v preveliko zapletenost. Direktiva Sveta (EU). 2016/1164 (3) določa splošno pravilo o preprečevanju zlorab, da bi se preprečili poskusi izogibanja pravilom o odbitnosti izgub z nakupom družb, ki poslujejo z izgubo. To splošno načelo bi bilo treba upoštevati pri uporabi te direktive.

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Za spodbujanje zmogljivosti denarnega toka podjetij, na primer z nadomestilom za izgube ob zagonu v eni državi članici z dobičkom v drugi državi članici, in čezmejnega širjenja v Uniji bi morali davčni zavezanci imeti pravico, da začasno upoštevajo izgube njihovih neposrednih odvisnih družb in stalnih poslovnih enot v drugih državah članicah. V ta namen bi morala imeti matična družba ali sedež v državi članici možnost, da od svoje davčne osnove v določenem davčnem letu odbije izgube, ki so jih v istem davčnem letu imele njegove neposredne odvisne družbe ali stalne poslovne enote v drugih državah članicah, sorazmerno s svojim deležem. Matična družba bi morala, ob upoštevanju predhodno odbitega zneska izgub, nato k svoji davčni osnovi prišteti nazaj morebiten poznejši dobiček, ki so ga ustvarile navedene neposredne odvisne družbe ali stalne poslovne enote. Ker je bistveno zaščititi nacionalne davčne prihodke, bi bilo treba odbite izgube samodejno ponovno vključiti, če to po določenem številu let še ni bilo izvedeno ali če pogoji, da se subjekt šteje za neposredno odvisno družbo ali stalno poslovno enoto, niso več izpolnjeni.

črtano

Sprememba 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Ključno je zagotoviti ustrezne ukrepe proti izogibanju davkom, da bi se okrepila odpornost pravil o skupni osnovi proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja. Sistem bi moral vključevati zlasti splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki bi ga dopolnjevali ukrepi za omejitev določenih vrst izogibanja. Glede na to, da so splošna pravila o preprečevanju zlorab namenjena boju proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile odpravljene s posebnimi določbami, zapolnjujejo vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti izogibanju. V Uniji bi bilo treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za sheme, ki niso pristne. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab enotno uporabljajo v domačih primerih, čezmejnih primerih znotraj Unije in čezmejnih primerih, ki vključujejo družbe s sedežem v tretjih državah, tako da se področje in rezultati njihove uporabe ne razlikujejo.

(15)

Ključno je zagotoviti ustrezne ukrepe proti izogibanju davkom, da bi se okrepila odpornost pravil o skupni osnovi proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja. Sistem bi moral vključevati zlasti strogo in učinkovito splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki bi ga dopolnjevali ukrepi za omejitev določenih vrst izogibanja. Glede na to, da so splošna pravila o preprečevanju zlorab namenjena boju proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile odpravljene s posebnimi določbami, zapolnjujejo vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti izogibanju. V Uniji bi bilo treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za sheme, ki niso pristne. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab enotno uporabljajo v domačih primerih, čezmejnih primerih znotraj Unije in čezmejnih primerih, ki vključujejo družbe s sedežem v tretjih državah, tako da se področje in rezultati njihove uporabe ne razlikujejo.

Sprememba 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Ob upoštevanju, da je učinek hibridnih neskladij običajno dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi, taki primeri jasno vplivajo na notranji trg, saj izkrivljajo njegove mehanizme in ustvarjajo vrzeli, ki omogočajo razvoj praks izogibanja davkom. Glede na to, da neskladja izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi s pravno opredelitvijo določenih vrst subjektov ali finančnih plačil, se običajno ne pojavljajo med družbami, ki uporabljajo skupna pravila za izračun davčne osnove. Vendar se neskladja še vedno pojavljajo pri medsebojnem delovanju okvira skupne osnove in nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb ali tovrstnih sistemov tretjih držav. Da bi se nevtralizirali učinki shem hibridnih neskladij, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi ena od jurisdikcij v primeru neskladja zavrne odbitek plačila ali zagotovi, da je ustrezni dohodek vključen v osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb .

(17)

Ob upoštevanju, da je učinek hibridnih neskladij običajno dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi, taki primeri jasno vplivajo na notranji trg, saj izkrivljajo njegove mehanizme in ustvarjajo vrzeli, ki omogočajo razvoj praks izogibanja davkom. Glede na to, da neskladja izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi s pravno opredelitvijo določenih vrst subjektov ali finančnih plačil, se običajno ne pojavljajo med družbami, ki uporabljajo skupna pravila za izračun davčne osnove. Vendar se neskladja še vedno pojavljajo pri medsebojnem delovanju okvira skupne osnove in nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb ali tovrstnih sistemov tretjih držav. Za nevtralizacijo učinkov hibridnih neskladij ali povezane ureditve Direktiva (EU) 2016/1164 določa pravila o hibridnih neskladjih in obratnih hibridnih neskladjih. Ta pravila bi morali sistematično upoštevati pri uporabi te direktive .

Sprememba 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17a)

Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da uvedejo dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države z nizkimi davki, ki morda niso vključene v samodejno izmenjavo davčnih podatkov v skladu s standardi Unije.

Sprememba 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17b)

Države članice bi morale vzpostaviti sistem sankcij za podjetja, ki kršijo nacionalne določbe, sprejete v skladu s to direktivo, kot je določeno v nacionalnem pravu, in o tem obvestiti Komisijo.

Sprememba 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) sprejetjem podrobnih pravil proti izogibanju davkom na številnih posebnih področjih, pomembnih za ugodnost za rast in naložbe ; ( iv ) natančnejšo opredelitvijo koncepta pravnega in gospodarskega lastništva zakupljenih sredstev; ( v ) izračunom glavnice in obresti zakupnin ter amortizacijske osnove zakupljenih sredstev ter (vi) natančnejšo opredelitvijo kategorij osnovnih sredstev, ki se amortizirajo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(19)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; ( iii ) natančnejšo opredelitvijo koncepta pravnega in gospodarskega lastništva zakupljenih sredstev; ( iv ) izračunom glavnice in obresti zakupnin ter amortizacijske osnove zakupljenih sredstev; ( v ) natančnejšo opredelitvijo kategorij osnovnih sredstev, ki se amortizirajo ter (vi) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Sprememba 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19a)

Komisija bi morala spremljati enotno izvajanje te direktive, da se preprečijo situacije, ko bi vsi pristojni organi držav članic uporabljali različne ureditve. Poleg tega pomanjkanje harmoniziranih računovodskih pravil v Uniji ne bi smelo privesti do novih priložnosti za davčno načrtovanje in arbitražo. Harmonizacija računovodskih pravil lahko zato okrepi skupno ureditev, zlasti če in ko bo za vsa podjetja v Uniji veljala ista ureditev.

Sprememba 20

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)	Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –

(23)

Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb , bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednje velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –

Sprememba 21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Ta direktiva vzpostavlja sistem skupne osnove za obdavčitev nekaterih družb in določa pravila o izračunu te osnove.		1. Ta direktiva vzpostavlja sistem skupne osnove za obdavčitev nekaterih družb in določa pravila o izračunu te osnove, vključno z ukrepi za preprečevanje izogibanja davkom ter ukrepi, povezanimi z mednarodno razsežnostjo predlaganega davčnega sistema .

Sprememba 22

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:		1. Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi in digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Sprememba 23

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR;

(c)	pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR; ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič ;

Sprememba 24

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) ali (d) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive za obdobje petih davčnih let , kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Navedeno obdobje se samodejno podaljša za zaporedna obdobja petih davčnih let, razen če se predloži obvestilo o prenehanju obstoja v skladu s členom 65(3). Pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 1 morajo biti izpolnjeni ob vsakem podaljšanju.		3. Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) ali (d) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah.

Sprememba 25

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
4. Pravila te direktive se ne uporabljajo za ladijsko družbo, za katero velja poseben davčni režim. Ladijska družba, za katero velja poseben davčni režim, se upošteva za določitev družb, ki so članice iste skupine, kot je navedeno v členu 3.		črtano

Sprememba 26

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter

(a)	pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter

Sprememba 27

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

„stroški izposojanja“ pomenijo odhodke za obresti od vseh oblik dolgov, druge stroške, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in odhodkom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, kar vključuje plačila v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, pripisane obresti za zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, plačila v okviru alternativnih shem financiranja, finančne stroške plačil za finančni zakup, kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev iz bilance stanja, amortizacijo kapitaliziranih obresti, zneske, izmerjene glede na obračun financiranja v skladu s pravili za transferne cene, zneske navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje subjekta, določeni donos povečanja neto lastniškega kapitala, kot je navedeno v členu 11 te direktive , določene pozitivne in negativne tečajne razlike pri izposojanju in instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, provizije za jamstva za sheme financiranja, provizije za urejanje in podobne stroške, povezane z izposojanjem finančnih sredstev;

(12)

„stroški izposojanja“ pomenijo odhodke za obresti od vseh oblik dolgov, druge stroške, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in odhodkom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, kar vključuje plačila v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, pripisane obresti za zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, plačila v okviru alternativnih shem financiranja, finančne stroške plačil za finančni zakup, kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev iz bilance stanja, amortizacijo kapitaliziranih obresti, zneske, izmerjene glede na obračun financiranja v skladu s pravili za transferne cene, zneske navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje subjekta, določene pozitivne in negativne tečajne razlike pri izposojanju in instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, provizije za jamstva za sheme financiranja, provizije za urejanje in podobne stroške, povezane z izposojanjem finančnih sredstev;

Sprememba 28

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30a)

„nekooperativna davčna jurisdikcija“ pomeni jurisdikcijo, za katero velja kar koli od naslednjega:

(a)	jurisdikcija ne izpolnjuje mednarodnih standardov o preglednosti;

(b)	v jurisdikciji obstajajo potencialno ugodnejši davčni režimi;

(c)	v jurisdikciji obstaja davčni sistem brez davka od dohodkov pravnih oseb ali s skoraj ničelno stopnjo davka;

Sprememba 29

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30b)

„ekonomska vsebina“ pomeni vsebinska merila, tudi v smislu digitalnega gospodarstva, s katerimi je mogoče opredeliti davčni obstoj podjetja, kot so obstoj človeških in materialnih virov podjetja, njegova avtonomija upravljanja, njegov dejanski pravni status, prihodki, ki jih ustvarja, in po potrebi narava njegovih sredstev;

Sprememba 30

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30c)

„družba 'poštni nabiralnik'“ pomeni vse vrste pravnih subjektov brez ekonomske vsebine, ki so ustanovljeni zgolj iz davčnih razlogov.

Sprememba 31

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30d)

„stroški licenčnin“ pomeni stroške zaradi plačil vseh vrst, opravljenih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacijo o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah ali katero koli drugo nematerialno premoženje; plačila za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme se štejejo za stroške licenčnin;

Sprememba 32

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30e)

„transferne cene“ pomeni cene, po katerih podjetje prenese fizično blago ali neopredmetena sredstva v povezana podjetja ali zanje opravlja storitve;

Sprememba 33

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(31)

„hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah , če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:

(a)	isto plačilo, odhodki ali izgube se odbijejo od davčne osnove tako v jurisdikciji, v kateri je vir plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube, kot v drugi jurisdikciji („dvojni odbitek“) ,

(b)	v jurisdikciji, v kateri je vir plačila, se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji („odbitek brez vključitve“) ,

(c)

v primeru razlik v obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključitve“).

Hibridno neskladje se pojavi le, če isto odbito plačilo ali nastali odhodki ali izgube v dveh jurisdikcijah presegajo znesek dohodkov, ki so vključeni v obeh jurisdikcijah in jih je mogoče pripisati istemu viru. Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:

(a)	plačilo, povezano z osnovnim donosom, se odbije brez ustrezne vključitve takega plačila za davčne namene, razen če je osnovni donos vključen v obdavčljivi dohodek ene od udeleženih strani ,

(b)	olajšava za davčni odtegljaj, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani;

(31)	„hibridno neskladje“ pomeni hibridno neskladje , kot je opredeljeno v točki (9) člena 2 Direktive (EU) 2016/1164 ;

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(32)

„strukturirana ureditev“ pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, pri čemer je cena neskladja vključena v pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do hibridnega neskladja, razen če za davčnega zavezanca ali povezano podjetje ni bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjeno s hibridnim neskladjem, in ni imelo koristi od vrednosti davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja;

črtano

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(33a)

„stalna digitalna poslovna enota“ pomeni pomembno digitalno prisotnost davčnega zavezanca, ki v skladu z merili iz člena 5(2a) v jurisdikciji zagotavlja storitve za potrošnike in podjetja v tej jurisdikciji;

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 33 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(33b)

„evropska davčna identifikacijska številka“ ali „TIN“ pomeni številko, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam.

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Komisija lahko v skladu s členom 66 sprejme delegirane akte, s katerimi določi opredelitve dodatnih pojmov.		Komisija lahko v skladu s členom 66 sprejme delegirane akte, s katerimi posodobi sedanje opredelitve ali določi opredelitve dodatnih pojmov.

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.	Šteje se, da ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto v državi članici, ki ni država članica , v kateri je rezident za davčne namene, če ima v tej drugi državi članici stalno mesto , prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje in ki vključuje zlasti:

Šteje se, da ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto, kar vključuje digitalno stalno poslovno enoto , v državi članici, ki ni jurisdikcija , v kateri je rezident za davčne namene, če ima v tej drugi državi članici stalno poslovno enoto ali digitalno prisotnost , prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje in ki vključuje zlasti:

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	digitalno platformo ali drug digitalni poslovni model, ki temelji na zbiranju in izkoriščanju podatkov za komercialne namene.

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2a. Če davčni zavezanec, ki je rezident ene jurisdikcije, zagotovi dostop do digitalne platforme ali ponudi tako platformo, kot je na primer elektronska aplikacija, zbirka podatkov, spletna tržnica ali pomnilniški prostor, ali če ponudi iskalnik ali storitve oglaševanja na spletišču ali v elektronski aplikaciji, zanj velja, da ima digitalno stalno poslovno enoto v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je rezident za davčne namene, če skupni znesek prihodkov davčnega zavezanca ali povezanega podjetja zaradi transakcij na daljavo iz naslova zgoraj omenjenih digitalnih platform v jurisdikciji, v kateri ni rezident, presega 5 000 000 EUR na leto in če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev:

(a)	vsaj 1 000 posameznih registriranih uporabnikov na mesec s prebivališčem v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ki so se prijavili v digitalno platformo davčnega zavezanca ali so jo obiskali;

(b)	vsaj 1 000 digitalnih pogodb, sklenjenih na mesec s strankami ali uporabniki, ki imajo v davčnem letu prebivališče v jurisdikciji, v kateri niso rezidenti;

(c)

obseg digitalne vsebine, ki jo davčni zavezanec zbere v davčnem letu, preseže 10 % skupnih shranjenih digitalnih vsebin skupine.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te direktive s prilagajanjem dejavnikov iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka na podlagi napredka v mednarodnih sporazumih. Če za davčnega zavezanca v zadevni državi članici poleg praga, temelječega na prihodkih in določenega v prvem pododstavku tega odstavka, velja eden ali več od treh digitalnih dejavnikov, določenih v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka, se zanj šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi članici. Davčni zavezanec je dolžan razkriti davčnim organom vse informacije, ki so pomembne za določitev stalne poslovne enote ali digitalne stalne poslovne enote v skladu s tem členom.

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Poleg zneskov, ki so odbitni kot stroški za raziskave in razvoj v skladu z odstavkom 2, lahko davčni zavezanec v enem davčnem letu odbije tudi dodatnih 50 % takih stroškov, ki jih je imel v tem letu, razen stroškov v zvezi s premičnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Če stroški za raziskave in razvoj presegajo 20 000 000 EUR, lahko davčni zavezanec od zneska prekoračitve odbije 25 %.		Pri stroških za raziskave in razvoj do 20 000 000 EUR, ki so povezani z osebjem, vključno s plačami, delavci podizvajalcev, ki delajo prek agencije, in samozaposleni, prejme davčni zavezanec davčno olajšavo v višini 10 % nastalih stroškov.

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko davčni zavezanec odbije dodatnih 100 % stroškov za raziskave in razvoj v višini do 20 000 000 EUR, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je podjetje, ki ne kotira na borzi in ima manj kot 50 zaposlenih ter katerega letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega 10 000 000 EUR;

(b)	ni registriran več kot pet let. Če za davčnega zavezanca ne velja obveznost registracije, se za petletno obdobje lahko šteje, da se začne takrat, ko podjetje začne gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi gospodarske dejavnosti;

(c)	ni nastal z združitvijo;

(d)	nima povezanih podjetij.

črtano

Sprememba 43

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
[…]		črtano

Sprememba 44

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	50 % stroškov za reprezentanco, in sicer do zneska, ki ne presega [x]% prihodkov v davčnem letu;

(b)	50 % običajnih in nujnih stroškov za reprezentanco, neposredno povezanih s poslovanjem davčnega zavezanca , in sicer do zneska, ki ne presega [x] % prihodkov v davčnem letu;

Sprememba 45

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	prenos zadržanega dobička v sklad, ki je del lastniškega kapitala družbe;

(c)	prenos zadržanega dobička v sklad, ki je del lastniškega kapitala družbe, razen za dobičke, ki jih zadružna podjetja in zadružni konzorciji med tekočo dejavnostjo podjetja in po njenem poteku zadržijo v sklad v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili ;

Sprememba 46

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ja)	stroški upravičencev s sedežem v državah, navedenih na seznamu EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij za davčne namene (znanih tudi kot davčne oaze);

Sprememba 47

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Preseženi stroški izposojanja so odbitni v davčnem letu, v katerem nastanejo, in sicer do največ 30 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska največ 3 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji.		Preseženi stroški izposojanja so odbitni v davčnem letu, v katerem nastanejo, in sicer do največ 10 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska največ 1 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

Sprememba 48

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
V tem členu se v primeru, da davčni zavezanec lahko deluje ali mora delovati v imenu skupine, kot je opredeljeno v pravilih nacionalnega sistema obdavčitve skupine, celotna skupina obravnava kot davčni zavezanec. V teh okoliščinah se preseženi stroški izposojanja ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo za celotno skupino. Za celotno skupino se šteje tudi znesek v višini 3 000 000 EUR.		V tem členu se v primeru, da davčni zavezanec lahko deluje ali mora delovati v imenu skupine, kot je opredeljeno v pravilih nacionalnega sistema obdavčitve skupine, celotna skupina obravnava kot davčni zavezanec. V teh okoliščinah se preseženi stroški izposojanja ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo za celotno skupino. Za celotno skupino se šteje tudi znesek v višini 1 000 000 EUR.

Sprememba 49

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
6. Preseženi stroški izposojanja, ki jih ni mogoče odbiti v določenem davčnem letu, se prenesejo naprej brez časovne omejitve .		6. Preseženi stroški izposojanja, ki jih ni mogoče odbiti v določenem davčnem letu, se prenesejo naprej za obdobje pet let .

Sprememba 50

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 14a Posebne izjeme Dobički, ki jih zadružna podjetja in konzorciji med tekočo dejavnostjo podjetja in po njenem poteku zadržijo v sklad, ter ugodnosti, ki jih zadružna podjetja in zadružni konzorciji podelijo svojim članom, so odbitni, če je odbitnost dovoljena v skladu z nacionalnim davčnim pravom.

Sprememba 51

Predlog direktive

Člen 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 29

Izstopna obdavčitev

1. Znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu sredstev, zmanjšan za njihovo davčno vrednost, se obravnava kot nastali prihodki v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	kadar davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi;

(b)	kadar davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, če zaradi prenosa država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev;

(c)	kadar davčni zavezanec prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico ali tretjo državo, razen za tista sredstva, ki so še naprej dejansko povezana s stalno poslovno enoto v prvi državi članici;

(d)	kadar davčni zavezanec prenese poslovanje svoje stalne poslovne enote iz ene države članice v drugo državo članico ali tretjo državo, če zaradi prenosa država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev.

2. Država članica, v katero se prenesejo sredstva, davčno rezidentstvo ali poslovanje stalne poslovne enote, kot začetno vrednost sredstev za davčne namene sprejme vrednost, ki jo je določila država članica davčnega zavezanca ali stalne poslovne enote.

3. Ta člen se ne uporablja za prenose sredstev, ki so povezani s financiranjem vrednostnih papirjev, sredstva, dana kot zavarovanje, ali primere, kadar se sredstva prenesejo zaradi izpolnjevanja bonitetnih kapitalskih zahtev ali upravljanja likvidnosti, če se bodo ta sredstva vrnila v državo članico prenosnika v 12 mesecih.

Člen 29

Izstopna obdavčitev

Za namene te direktive se uporabljajo pravila glede izstopnega obdavčevanja iz Direktive (EU) 2016/1164.

Sprememba 52

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
1. Izgube, ki jih ima davčni zavezanec ali stalna poslovna enota davčnega zavezanca nerezidenta v davčnem letu, se lahko prenesejo naprej in odbijejo v naslednjih davčnih letih, če ni v tej direktivi določeno drugače .		1. Izgube, ki jih ima davčni zavezanec ali stalna poslovna enota davčnega zavezanca nerezidenta v davčnem letu, se lahko prenesejo naprej in odbijejo v naslednjih davčnih letih, za obdobje največ pet let .

Sprememba 53

Predlog direktive

Člen 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 42

Olajšava za pokrivanje izgube in ponovna vključitev

1. Davčni zavezanec rezident, ki je še vedno dobičkonosen, ko odbije svoje izgube v skladu s členom 41, lahko odbije tudi izgube, ki so jih v istem davčnem letu imele njegove neposredne kvalificirane odvisne družbe iz člena 3(1) ali stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Ta olajšava za pokrivanje izgube se dodeli za omejeno obdobje v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.

2. Odbitek je sorazmeren z deležem davčnega zavezanca rezidenta v njegovih kvalificiranih odvisnih družbah iz člena 3(1) in popoln za stalne poslovne enote. Zaradi zmanjšanja davčne osnove davčnega zavezanca rezidenta znesek ne sme biti negativen.

3. Davčni zavezanec rezident k svoji davčni osnovi prišteje nazaj morebiten poznejši dobiček, ki so ga ustvarile njegove kvalificirane odvisne družbe iz člena 3(1) ali stalne poslovne enote, in sicer v višini do predhodno odbitega zneska izgub.

4. Izgube, odbite v skladu z odstavkoma 1 in 2, se samodejno ponovno vključijo v davčno osnovo davčnega zavezanca rezidenta v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	kadar se ob koncu petega davčnega leta po tem, ko so izgube postale odbitne, noben dobiček ponovno ne vključi ali kadar ponovno vključeni dobiček ne ustreza celotnemu znesku odbitih izgub;

(b)	kadar se kvalificirana odvisna družba iz člena 3(1) proda, likvidira ali preoblikuje v stalno poslovno enoto;

(c)	kadar se stalna poslovna enota proda, likvidira ali preoblikuje v odvisno družbo;

(d)	kadar matično podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3(1).

črtano

Sprememba 54

Predlog direktive

Člen 45 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 45a Dejanski davčni prispevek Dokler velja prag, določen v členu 2(1)(c), države članice spremljajo in objavljajo dejanske davčne prispevke malih in srednjih podjetij ter mednarodnih podjetij po državah članicah, da lahko države članice zagotovijo enake konkurenčne pogoje za podobna podjetja v Uniji ter zmanjšajo upravno breme in stroške za mala in srednja podjetja.

Sprememba 55

Predlog direktive

Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Z odstopanjem od točk (c) in (d) člena 8 davčni zavezanec ni oproščen davka na tuji dohodek, ki ga je prejel kot razdelitev dobička od subjekta v tretji državi ali kot iztržek od odtujitve deležev v subjektu v tretji državi, če za ta subjekt v državi, v kateri je rezident za davčne namene, velja zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, nižja od polovice zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi veljala za davčnega zavezanca v zvezi s takim tujim dohodkom v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene.		Z odstopanjem od točk (c) in (d) člena 8 davčni zavezanec ni oproščen davka na tuji dohodek, ki ne izvira iz aktivnega poslovanja in ki ga je prejel kot razdelitev dobička od subjekta v tretji državi ali kot iztržek od odtujitve deležev v subjektu v tretji državi, če za ta subjekt v državi, v kateri je rezident za davčne namene, velja zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, nižja od 15 % , v zvezi s takim tujim dohodkom v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene.

Sprememba 56

Predlog direktive

Člen 53 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Kadar se uporablja odstavek 1, davčni zavezanec plača davek na tuji dohodek z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči.		2. Kadar se uporablja odstavek 1, davčni zavezanec plača davek na tuji dohodek z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. Če želi davčni zavezanec izkoristiti ta odbitek, mora davčnim organom dokazati, da tuji dohodek izhaja iz aktivnega poslovanja, kar lahko stori z ustreznim potrdilom, ki ga izda tuj davčni organ.

Sprememba 57

Predlog direktive

Člen 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 58 Splošno pravilo o preprečevanju zlorab 1. Za izračun davčne osnove v skladu s pravili te direktive država članica ne upošteva ureditve ali niza ureditev, ki niso pristne in so bile uvedene z bistvenim namenom pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin. Ureditev lahko obsega več kot en korak ali del. 2. V odstavku 1 se ureditev ali niz ureditev šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost. 3. Ureditev ali niz ureditev, ki se ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se za namene izračuna davčne osnove obravnava s sklicevanjem na gospodarsko vsebino.		Člen 58 Splošno pravilo o preprečevanju zlorab Za namene te direktive se uporablja splošno pravilo o preprečevanju zlorab iz Direktive (EU) 2016/1164 .

Sprememba 58

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Subjekt ali stalna poslovna enota, katere dobiček ni obdavčen ali je oproščen davka v državi članici njenega sedeža, se obravnava kot nadzorovana tuja družba , če sta izpolnjena naslednja pogoja :		Država članica davčnega zavezanca obravnava subjekt ali stalno poslovno enoto, katere dobički v tej državi članici niso obdavčeni ali so oproščeni davkov , kot nadzorovano tujo družbo , kadar so izpolnjeni naslednji pogoji :

Sprememba 59

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

dejanski davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga je od dobička plačal subjekt ali stalna poslovna enota, je nižji od razlike med davkom od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil obračunan od dobička subjekta ali stalne poslovne enote v skladu pravili te direktive, ter dejanskim davkom od dohodkov pravnih oseb, ki ga je od navedenega dobička plačal subjekt ali stalna poslovna enota.

(b)

za dobiček subjekta se uporablja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 %; ta stopnja se oceni na podlagi dobička, preden so te države začele izvajati postopke za zmanjšanje davčne osnove za ta davek; ta stopnja se vsako leto revidira glede na gospodarski razvoj svetovne trgovine.

Sprememba 60

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
V točki (b) prvega pododstavka se pri izračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil obračunan od dobička subjekta v skladu s pravili te direktive v državi članici davčnega zavezanca, ne upošteva dohodek nobene stalne poslovne enote subjekta, ki ni zavezana plačilu davka ali je oproščena plačila davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe.		črtano

Sprememba 61

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Če se subjekt ali stalna poslovna enota obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, je nerazdeljeni dohodek subjekta ali stalne poslovne enote obdavčen, če izhaja iz naslednjih kategorij :

(a)	obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev;

(b)	licenčnin ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine;

(c)	dividend in dohodka od odtujitve deležev;

(d)	dohodka od finančnega zakupa;

(e)	dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti;

(f)

dohodka od izdajanja računov družbam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih podjetij oziroma prodanih tem podjetjem, in nimajo dodane gospodarske vrednosti oziroma je ta vrednost majhna.

Prvi pododstavek se ne uporablja za nadzorovano tujo družbo, ki ima rezidentstvo ali se nahaja v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP , če je bila nadzorovana tuja družba ustanovljena iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost. V tem členu dejavnost nadzorovane tuje družbe odraža gospodarsko realnost , če je ta dejavnost podprta z ustreznim osebjem, opremo , sredstvi in prostori.

2. Če se subjekt ali stalna poslovna enota obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, država članica davčnega zavezanca vključi v davčno osnovo :

(a)

nerazdeljeni dohodek subjekta ali dohodek stalne poslovne enote, ki izhaja iz naslednjih kategorij:

(i)	obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev;

(ii)	licenčnin ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine;

(iii)

dividend in dohodka od odtujitve deležev;

(iv)	dohodka od finančnega zakupa;

(v)	dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti;

(vi)

Ta točka se ne uporablja, če ustrezna dejstva in okoliščine potrjujejo, da nadzorovana tuja družba opravlja pomembno gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo , sredstva in prostore. Kadar je nadzorovana tuja družba rezident tretje države ali je v tretji državi, ki ni podpisnica Sporazuma EGP, se lahko države članice odločijo , da se prejšnji pododstavek ne uporablja , ali

(b)

nerazdeljeni dohodek subjekta ali stalne poslovne enote, ki izhaja iz nepristnih ureditev, vzpostavljenih predvsem z namenom pridobitve davčne ugodnosti.

Za namene te točke se šteje, da je shema ali niz shem nepristen, kolikor subjekt ali stalna poslovna enota ne bi imela sredstev ali ne bi prevzela tveganj, ki ustvarjajo njegov oziroma njen celotni dohodek ali del njegovega oziroma njenega dohodka, če ne bi bila pod nadzorom družbe, v kateri se izvajajo funkcije ključnega osebja, ki so povezane s temi sredstvi in tveganji, te funkcije pa imajo ključno vlogo pri ustvarjanju dohodka nadzorovane družbe.

Sprememba 62

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Subjekt ali stalna poslovna enota se ne obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, če največ tretjina dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota, spada v kategorije (a) do ( f ) odstavka 2.		Kadar je v skladu s pravili države članice davčna osnova za davčnega zavezanca izračunana na podlagi točke (a) odstavka 2 , se lahko država članica odloči, da subjekta ali stalne poslovne enote ne bo obravnavala kot nadzorovano tujo družbo iz odstavka 1, če ena tretjina ali manj dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota, spada v kategorije iz točke ( a ) odstavka 2.

Sprememba 63

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Finančna podjetja se ne obravnavajo kot nadzorovane tuje družbe v skladu z odstavkom 1 , če največ tretjina dohodka , ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota iz kategorij (a) do ( f ) odstavka 2, izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji.		Kadar je v skladu s pravili države članice davčna osnova za davčnega zavezanca izračunana na podlagi točke (a) odstavka 2 , se lahko država članica odloči , da finančnih podjetij ne bo obravnavala kot nadzorovane tuje družbe, če ena tretjina ali manj dohodka subjekta iz kategorij iz točke ( a ) odstavka 2 izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji.

Sprememba 64

Predlog direktive

Člen 59 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3 bis) 3a. Države članice lahko iz področja uporabe točke (b) odstavka 2 izključijo subjekt ali stalno poslovno enoto:

(a)	z računovodskim dobičkom v višini največ 750 000 EUR in dohodkom, ki ne prihaja iz trgovanja, v višini največ 75 000 EUR; ali

(b)

z računovodskim dobičkom, ki znaša največ 10 odstotkov njegovih oziroma njenih stroškov poslovanja v davčnem obdobju.

Za namene točke (b) prvega pododstavka operativni stroški ne smejo vključevati stroškov blaga, prodanega zunaj države, v kateri je subjekt rezident ali v kateri se nahaja stalna poslovna enota, za davčne namene in plačila povezanim podjetjem.

Sprememba 65

Predlog direktive

Člen 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 61

Hibridna neskladja

Če hibridno neskladje med državami članicami privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek dodeli le v državi članici, v kateri je vir takega plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.

Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, zadevna država članica zavrne odbitek takega plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.

Če hibridno neskladje med državami članicami privede do odbitka brez vključitve, država članica plačnika zavrne odbitek takega plačila.

Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do odbitka brez vključitve:

(a)	če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali

(b)

če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila.

Če hibridno neskladje med državami članicami, ki vključuje stalno poslovno enoto, privede do neobdavčitve brez vključenosti, država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti, v davčno osnovo. Če hibridno neskladje, ki vključuje stalno poslovno enoto v tretji državi, privede do neobdavčitve brez vključenosti, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti v tretji državi, v davčno osnovo.

Člen 61

Hibridna neskladja

Za namene te direktive se uporabljajo pravila glede hibridnih neskladij iz člena 9 Direktive (EU) 2016/1164.

4. Če je plačilo davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.

5. Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.

6. Če hibridno neskladje privede do olajšave za davčni odtegljaj pri plačilu, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani, država članica davčnega zavezanca omeji ugodnost tovrstne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom za tako plačilo.

7. V tem členu „plačnik“ pomeni subjekt ali stalno poslovno enoto, v kateri je vir plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.

Sprememba 66

Predlog direktive

Člen 61a – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Neskladja glede davčnega rezidentstva		Obratna hibridna neskladja

Sprememba 67

Predlog direktive

Člen 61 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.		Za namene te direktive države članice obravnavajo obratna hibridna neskladja v skladu s členom 9a Direktive (EU) 2016/1164.

Sprememba 68

Predlog direktive

Člen 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 65a Evropska davčna identifikacijska številka Komisija do 31. decembra 2018 predloži zakonodajni predlog za harmonizirano, skupno evropsko identifikacijsko številko davčnega zavezanca, da bo avtomatična izmenjava davčnih podatkov znotraj Unije postala učinkovitejša in zanesljivejša.

Sprememba 69

Predlog direktive

Člen 65 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 65b Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčitve Da bi zagotovili popolno preglednost in pravilno uporabo te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU (4) izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna. Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega davčnega sodelovanja, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive.

Sprememba 70

Predlog direktive

Člen 66 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(5), 4(5), 11 ( 6 ) in 32(5) ter člena 40 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.		2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(5), 4(5), 5 ( 2a ) in 32(5) ter člena 40 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.

Sprememba 71

Predlog direktive

Člen 66 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
3. Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 2(5), 4(5), 11 ( 6 ) in 32(5) ter člena 40. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.		3. Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 2(5), 4(5), 5 ( 2a ) in 32(5) ter člena 40. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 72

Predlog direktive

Člen 66 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(5), 4(5), 11 ( 6 ) in 32(5) ter členom 40, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za [dva meseca].		5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(5), 4(5), 5 ( 2a ) in 32(5) ter členom 40, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za [dva meseca].

Sprememba 73

Predlog direktive

Člen 66 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 66a

Ukrepi proti zlorabam davčnih sporazumov

Države članice spremenijo svoje dvostranske davčne sporazume v skladu s to direktivo, da v njih zagotovijo, da tovrstni davčni sporazumi vsebujejo vse od naštetega:

(a)	določbo, s katero obe pogodbeni stranki določita ukrepe, na podlagi katerih se bo davek plačal v državi opravljanja gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti;

(b)	dopolnilo, s katerim se pojasni, da je namen dvostranskih sporazumov poleg izogibanja dvojnemu obdavčevanju tudi boj proti davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju;

(c)	določbo o splošnem pravilu o preprečevanju izogibanja na podlagi testa glavnega namena.

Sprememba 74

Predlog direktive

Člen 68 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 68a Spremljanje Komisija spremlja enotno izvajanje te direktive in v zvezi z njim objavi svoje ugotovitve, da zagotovi enotno razlago njenih ukrepov v državah članicah.

Sprememba 75

Predlog direktive

Člen 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 69

Pregled

Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o njenem izvajanju.

Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive oceni njeno uporabo.

Ne glede na prvi pododstavek Komisija tri leta po začetku veljavnosti te direktive pregleda delovanje člena 11 ter razmisli o prilagoditvah opredelitve in umeritve ugodnosti za rast in naložbe . Komisija izvede temeljito analizo, kako lahko ugodnost za rast in naložbe spodbudi družbe, ki se lahko odločijo uporabljati pravila te direktive, k financiranju svojih dejavnosti z lastniškim kapitalom.

Člen 69

Poročilo o izvajanju in pregled

La Commission évalue le fonctionnement de la présente directive cinq ans après son entrée en vigueur

Komisija svoje ugotovitve sporoči v poročilu o izvajanju Evropskemu parlamentu in Svetu . V poročilu so analizirani vsi naslednji elementi:

(a)	učinek tega sistema na davčne prihodke držav članic;

(b)	prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednje velika podjetja;

(c)	učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami;

(d)	učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi;

(e)	število podjetij, ki so na področju uporabe v prehodnem obdobju. Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in o njeni uporabi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija sporoči svoje ugotovitve državam članicam, da se te ugotovitve upoštevajo pri zasnovi in izvajanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

Komisija v poročilu sporoči svoje ugotovitve Evropskemu parlamentu in državam članicam, da bi se te ugotovitve upoštevale pri zasnovi in izvajanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive .

Sprememba 76

Predlog direktive

Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2018 . Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.		Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2019 . Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Sprememba 77

Predlog direktive

Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2019 .		Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020 .

(1) Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).

(2) Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).

(3) Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

(4) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

10.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 162/217

P8_TA(2018)0089

Smernice za proračun 2019 – oddelek III

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija (2017/2286(BUD))

(2019/C 162/31)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (4),

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018 (5) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. februarja 2018 o proračunskih smernicah za leto 2019 (06315/2018),

—	ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0062/2018),

A.	ker bodo pogajanja o proračunu Unije za leto 2019, zadnjem v sedanjem parlamentarnem obdobju, potekala sočasno s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru in reformi sistema virov lastnih sredstev EU; ker bo leto 2019 šesto leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

ker bi si morali obe veji proračunskega organa v okviru spravnega odbora prizadevati za ambiciozen in celovit dogovor o proračunu za leto 2019, da bi pozitivno vplivali na vzporedna pogajanja in še pred iztekom tega parlamentarnega obdobja omogočili sporazum o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in lastnih sredstvih;

ker z dogovorom iz decembra 2017 o začetku druge faze pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU ta postopek ne bi smel neposredno vplivati na proračun za leto 2019, saj naj bi Združeno kraljestvo v skladu s skupnim poročilom EU in Združenega kraljestva (6) prispevalo v proračun Unije za leti 2019 in 2020 ter sodelovalo pri njegovem izvrševanju, kot bi bilo še vedno del Unije;

D.	ker so vse večja populistična in skrajna gibanja v vseh državah članicah objavljala in podžigala zavajajoče informacije o EU in njenem proračunu, kar razkriva potrebo po boljših in preglednejših informacijah;

E.	ker so državljani po letih negativnega dojemanja reševanja finančne, socialne in ekonomske krize, priča trenutnim boljšim gospodarskim napovedim, ki so rezultat usklajenih prizadevanj za okrevanje gospodarstva EU in ki dopuščajo bolj velikodušno proračunsko načrtovanje;

ker je Svet v zadnjih letih večkrat nastopil protislovno, ko je predstavil nove politične prednostne naloge EU, a se je obenem pokazal nepripravljenega, da bi zagotovil nova proračunska sredstva za njihovo financiranje; ker bi bilo treba nove politične prednostne naloge in prihodnje izzive za EU financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa s krčenjem obstoječih uspešnih programov;

G.	ker bo izvrševanje večletnih programov proti koncu sedanjega obdobja finančnega načrtovanja doseglo polno hitrost, s tem pa se povečujejo potrebe po ustreznih finančnih virih;

Reševanje izzivov v zvezi s pričakovanji EU in njenih državljanov

potrjuje okrevanje od posledic finančne, ekonomske in socialne krize, ki je rezultat prizadevanj EU in držav članic za ustvarjanje rasti in delovnih mest, ki pa mora biti dodatno utrjeno, da bi pozitivno vplivalo na vsakdan državljanov EU, med katerimi so bili številni močno prizadeti v večletni krizi; poziva, naj se posebna pozornost nameni mladim in osebam, ki jim grozi revščina ali brezposelnost, da bi zagotovili, da bodo čutili pozitivne učinke okrevanja, in tako preprečili nadaljnje večanje socialnih in regionalnih razlik; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati zlasti zmogljivosti različnih regij za izkoriščanje vedno večje rasti;

podarja, da je iz podatkov Eurostata razvidno, da v nasprotju s trditvami populistov državljani EU optimistično gledajo na prihodnost EU; poudarja, da bi morala EU opraviti svoje naloge in izpolniti odgovornost do državljanov, pa tudi narediti več za izboljšanje njihovega sedanjega in prihodnjega življenja, ob tem pa jih zaščititi pred nepravično trgovino in ekonomsko prakso na svetovnem trgu, ter jim pomagati pri koriščenju njegovih prednosti; poudarja, se je treba soočiti z izzivi podnebnih sprememb in z grožnjami mednarodni varnosti; je prepričan, da mora biti EU, če želi uresničiti ta pričakovanja in odgovornosti, v okviru svojih pristojnosti uspešnejša, da bi tako podprla trajnostno rast in zaposlovanje, zmanjšala vrzel med življenjskimi standardi državljanov EU v vseh regijah, ob tem pa v celoti izvajala strategijo Evropa 2020, cilje trajnostnega razvoja OZN in pariški sporazum; poudarja, da je treba evropsko gospodarstvo in državljane EU pripraviti na priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija; meni, da bi reševanje problemov, ki povzročajo migracije, odpravilo različne oblike diskriminacije, kot je diskriminacija žensk in oseb LGBTI, ki so med glavnimi izzivi za leto 2019;

Priprava na trajnostno prihodnost in okrepljeno solidarnost znotraj Unije in navzven

Trajnostna prihodnost

meni, da bi moral proračun EU okrepiti vse ustrezne instrumente za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti v regijah EU, ki ekonomsko zaostajajo, ob tem pa se zlasti posvetiti izboljšanju podjetniških in strokovnih spretnostni ter mobilnosti, priznavanju kvalifikacij na vseh ravneh izobrazbe in poklicnega usposabljanja, ter podpori rasti, konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, naložbam v infrastrukturo, inovacijam, raziskavam ter srednjim in malim podjetjem; poudarja, da je zaposlenost mladih, ki ima zelo velik vpliv na družbo, med glavnimi izzivi na evropski ravni;

meni, da bi morale biti prednostne naloge proračuna EU za 2019 rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, boj proti podnebnim spremembam, prehod na energijo iz obnovljivih virov in migracije;

podpira nove priložnosti za mlade, da sodelujejo v solidarnostnih dejavnostih; poziva, naj se evropska solidarnostna enota po predvidenem sprejetju pobude v letu 2018 hitro in temeljito vzpostavi;

pozdravlja dejstvo, da je bila na odločno zahtevo Parlamenta v spravnem postopku za proračun EU za leto 2018 sprejeta odločitev o povečanju prvotno predlaganih posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih in da nove odobritve znašajo 116,7 milijonov EUR, kar pomeni, da je za leto 2018 skupaj na voljo 350 milijonov EUR, vendar poudarja, da je treba izboljšati uporabe skladov, ki zaostajajo; se ne strinja z razlago Komisije, ki je v svoji tehnični posodobitvi finančnega načrtovanja za obdobje 2019–2020 po sprejetju proračuna za leto 2018 in finančnega načrtovanja za leto 2018 menila, da se s to pridobitvijo vnaprej zagotavljajo sredstva za prihodnja leta, ter pričakuje, da bo Komisija izpolnila obljube, ki jih je leta 2017 dala Parlamentu ob koncu spravnega obdobja; pričakuje, da bo v osnutku proračuna za leto 2019 izražena resnejša namera za boj proti brezposelnosti mladih, in da bo vzpostavljeno pravo ravnovesje med dejanskim razvojem absorpcijske sposobnosti na tem področju ter politično voljo za izražanje podpore temu vprašanju; opozarja na zavezo Komisije, da bo pri spremembi proračuna dodatno povečala sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, če bo v letu 2018 to dovoljevala absorpcijska zmožnost pobude; vztraja, naj države članice in Komisija ponudbe za zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje uskladijo s profili udeležencev in povpraševanjem na trgu dela, da bi udeležencem zagotovile trajno zaposlitev;

poziva Komisijo, naj za postopek za leto 2019 priskrbi finančne podatke o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih, razčlenjene po nacionalnih deležih, da se dopolnijo podatki, izraženi v obliki skupnih stroškov, ki so že na voljo javnosti; odločno poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med pobudo za zaposlovanje mladih, Evropskim socialnim skladom in nacionalnimi proračuni držav članic, s čimer bi se zagotovilo, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bo nadomeščala nacionalnega financiranja za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET);

meni, da program Erasmus+ ob svoji 30. obletnici skupaj s kulturnimi programi EU ostaja, skupaj s kulturnimi programi EU, vodilni program za spodbujanje mobilnosti mladih in učenje o ključnih evropskih vrednotah ter njihovo vcepljanje mladim, kot je dokazala količina prijav, ki je presegla razpoložljiva sredstva; meni, da je treba proračun programa Erasmus+ za leto 2019 še dodatno povečati (vsaj podvojiti), da bi zadostili upravičenemu povpraševanju po tem programu, zlasti po delu, povezanim z vseživljenjskim izobraževanjem;

meni, da so raziskave, konkurenčnost ter mala in srednja podjetja ključni za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; zato poudarja, kako pomembno je podjetjem iz EU, zlasti malim in srednjim podjetjem, zagotoviti okolje, ki bo naklonjeno inovacijam, raziskavam in naložbam, da se ustvari gospodarstvo EU, ki bo resnično konkurenčno na globalni ravni; poudarja pomen povečanega proračuna v razdelku 1a in razširitev financiranja za uspešne programe, kot so Obzorje 2020 in programi, ki podpirajo mala in srednja podjetja, vključno s Programom za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), pri katerih je prosilcev za sredstva veliko več kot prejemnikov; poudarja, da je pri oblikovanju programov za mala in srednja podjetja treba upoštevati posebne zahteve in šibke upravne vire teh podjetij; meni, da je to treba narediti zaradi hitro se spreminjajočega in zelo konkurenčnega sveta ter globokih sprememb, ki jih je v vse sektorje prinesla digitalizacija; ugotavlja, da k vsem tem prednostnim nalogam prispevajo tudi evropski strukturni in investicijski skladi;

10.

poudarja, da naložbe v raziskave in inovacije predstavljajo pogoj za doseganje dejanske konkurenčnosti v EU; obžaluje, da se je zaradi skrb vzbujajoče nizke stopnje uspešnosti vlog število visokokakovostnih projektov na področju raziskav in inovacij, ki prejemajo finančna sredstva EU, zmanjšalo; v zvezi s tem poudarja, da je treba za Obzorje 2020 zagotoviti primerno raven odobritev;

11.

poudarja potencial za gospodarsko rast, ki izhaja iz tehnoloških sprememb, in poziva k ustrezni vlogi proračuna EU pri podpiranju digitalizacije evropske industrije ter spodbujanju digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnega podjetništva;

12.

priznava, da mala in srednja podjetja ostajajo temelj evropskega gospodarstva in bodo še naprej imela odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti v vsej EU; v zvezi s tem poziva, naj se glede na uspeh programa COSME v letu 2019 povečajo odobritve zanj;

13.

pozdravlja podaljšanje izvajanja in okrepitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki ima s svojim povečanim jamstvenim skladom ključno vlogo pri zmanjševanju naložbene vrzeli v EU; spominja, da se je jamstveni sklad EFSI deloma financiral na račun programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, čeprav sta oba dolgoročna in v prihodnost usmerjena programa; poudarja dolgoletno stališče Parlamenta, da je treba vse nove pobude financirati z novimi odobritvami in ne s prerazporeditvami, in da je treba škodo, povzročeno obstoječim programom, popraviti v okviru letnega proračunskega postopka; ponavlja, da je treba reze v te programe v največji možni meri odpraviti;

14.

poudarja, da bi s podaljšanim izvajanjem sklada EFSI v letu 2019 dosegli pomemben napredek pri uresničevanju boljše geografske pokritosti, da bi lahko vse regije enakovredno koristile učinek vzvoda, ki ga ponuja jamstvo proračuna EU; poziva države članice, naj izvedejo strukturne reforme, ki bi izboljšale naložbeno okolje in lokalne zmogljivosti za uspešno izvajanje podpore sklada EFSI v vseh regijah;

15.

pozdravlja nedavno zavezo držav članic glede obnovljene agende EU za obrambo, ki poskuša okrepiti trdo in mehko moč, in meni, da je ta v skladu z zaskrbljenostjo državljanov glede varnosti, saj se vse večja globalna nestabilnost zaradi nove vrste groženj le še zaostruje; podpira nedavno pobudo Komisije za začetek evropskega programa za razvoj obrambne industrije kot prvo fazo Evropskega obrambnega sklada; zahteva, da se ta program financira izključno iz nerazporejenih razlik in/ali posebnih instrumentov, ne pa iz prerazporeditev iz obstoječih programov;

16.

poudarja, da mora ostati obravnavanje notranje varnosti med glavnimi prednostnimi nalogami Unije, in poziva, naj se povečajo sredstva za to razvijajočo se politiko; je prepričan, da mora EU več vlagati v krepitev in upravljanje svojih meja, izboljšanje sodelovanja med organi kazenskega pregona in nacionalnimi organi ter boj proti terorizmu, radikalizaciji in organiziranemu kriminalu, in sicer z izvajanjem ustreznega in sodobnega digitalnega informacijskega sistema; v zvezi s tem izpostavlja vlogo Sklada za notranjo varnost (ISF) in nujnost ustreznega financiranja agencij na področju meja, varnosti in pravosodja; spominja, da so se finančna sredstva, ki so bila v letu 2018 namenjena za ta instrument, občutno zmanjšala;

17.

poziva, naj se poveča financiranje za boj proti radikalizaciji, ki povzroča nasilni ekstremizem v Uniji; meni, da je ta cilj mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu, ksenofobiji, fundamentalizmu, sovražnemu govoru in sovražnemu pisanju;

18.

pozdravlja vlogo, ki jo ima Sklad za migracije, azil in vključevanje; poziva, naj se temu skladu v letu 2019 zagotovi dovolj sredstev, da bo mogoče podpreti dostojno sprejemanje prosilcev za azil v državah članicah, pravične strategije vračanja, programe za preselitev, politike zakonitih migracij in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, pa tudi da bo mogoče obravnavati nezakonite migracije; ponovno poudarja, kako pomembno je imeti na voljo ciljno usmerjena sredstva za odpravljanje temeljnih vzrokov za migracijsko in begunsko krizo; v ta namen poudarja, da je treba s proračunom EU financirati ukrepe v državah izvora migrantov, pa tudi v državah, ki gostijo begunce, med drugim ukrepe za odpravljanje revščine in brezposelnosti, reševanje izzivov na področju izobraževanja in gospodarstva, pa tudi za obravnavanje nestabilnosti;

19.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bi žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam na ravni EU zagotovili finančno solidarnost;

20.

opozarja na pomen agencij EU pri zagotavljanju izvajanja zakonodajnih prednostnih nalog EU in s tem pri doseganju ciljev politike EU, kot so tisti v zvezi s konkurenčnostjo (zaposlovanje, trajnostna rast, energetska unija), migracijami (azil, čezmejno upravljanje), podpiranjem temeljnih pravic (varstvo podatkov) in varnostjo (kibernetska kriminaliteta, droge, goljufije, pranje denarja, terorizem, pravosodno in policijsko sodelovanje, podpora obsežnim informacijskim sistemom); pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu za leto 2019 privedla do realističnih in ustreznih sredstev za operativne in upravne dejavnosti agencij EU in drugih organov EU, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje njihovih dolžnosti, vključno s čedalje številčnejšimi nalogami in večjo delovno obremenitvijo; poziva, naj se dodelijo zadostna sredstva, da bi se zagotovila ustrezna ustanovitev in pravilno delovanje Evropskega javnega tožilstva; na splošno poziva k temeljiti oceni strateških interesov in nalog vseh agencij ter možnosti razvrstitve agencij glede na strateško naravo njihovih nalog in rezultatov; ponavlja, da je leto 2018 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjševanja števila zaposlenih in uporabe „rezerve za prerazporeditev“; pričakuje, da Komisija in Svet v proračunu za leto 2019 ne bosta dodatno zmanjšala sredstev agencije;

21.

meni, da je treba v času, ko ključni akterji, kot so ZDA, niso pripravljeni uresničiti svojih zavez glede boja proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom, EU s proračunom za leto 2019 jasno postaviti na čelo boja proti temu izzivu, ki je eden največjih naše generacije, in sicer tako da se zagotovi dodatna finančna podpora za pobude, kot so program za podnebne ukrepe LIFE, projekt ECOPOTENTIAL in Čisto nebo; poudarja, da bi bilo treba odhodke v zvezi s tem obravnavati kot dolgoročne naložbe in ne kot stroške ter da sta Evropsko računsko sodišče in Svet za ekonomske in finančne zadeve ugotovila, da EU ne dosega svojega cilja glede financiranja ukrepov na področju podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj uresniči cilje Pariškega sporazuma in dolgoročne podnebne cilje, ki si jih je zastavila sama EU, tako da izpolni cilj iz sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020) glede 20-odstotne porabe za podnebje; v zvezi s tem poudarja, da bi moral prispevek za leto 2019 močno presegati splošni cilj, da bi se kompenzirale nižje dodelitve, odobrene v prvih letih večletnega finančnega okvira, ter da bi bilo treba povsem optimizirati mehanizem vključevanja podnebnih sprememb;

Večja solidarnost za obravnavo socialnih, ozemeljskih in svetovnih izzivov

22.

meni, da bi moral proračun EU prispevati k prizadevanjem držav članic na področjih, kot sta brezposelnost in zdravstveno varstvo, tako da se dajo na voljo ustrezna sredstva za programe, namenjene boju proti neenakostim, blaženju najhujših oblik revščine, zlasti za najbolj izolirane in ranljive skupine prebivalstva, predvsem otroke, in omogočanju, da državljani pridobijo spretnosti in znanja, ki so potrebni za prilagajanje digitalizaciji;

23.

vztraja, da je treba povečati podporo za programe Unije, ki spodbujajo rast in ustvarjanje dolgoročnih kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade, s tem pa dopolniti prizadevanja držav članic, da bi na trgu dela namesto zgodnje specializacije zagotovile raznolike poklicne kvalifikacije, da se na ta način poveča odpornost in omogoči prilagajanje družbe, hkrati pa obravnava demografska regresija, preprečuje pomanjkanje kvalificirane delovne sile v določenih sektorjih ter ohranja trajnost sistemov socialne varnosti; ugotavlja, da bi se razmislek o posebnih prilagojenih ukrepih lahko izkazal za koristnega v zvezi s sektorji in/ali regijami, ki so najbolj prizadeti oziroma ki so postali veliko bolj ranljivi;

24.

opozarja na znatno staranje prebivalstva in povečanje števila tistih, ki potrebujejo posebno in njim namenjeno oskrbo, zlasti starejših; poziva Komisijo, naj uvede dodatne podporne ukrepe, da bi obravnavala demografske izzive, in ponovno izraža podporo pobudam, kot je „vasi za osebe z demenco“, kjer se ustrezna oskrba zagotavlja že od začetka;

25.

meni, da diskriminacija na podlagi spola, zlasti na trgu dela, ni zgolj v nasprotju z vrednotami EU, temveč predstavlja tudi resno oviro za gospodarsko rast, saj ženskam onemogoča kakovostno zaposlitev; poudarja ključni prispevek opolnomočenja žensk k uresničevanju bolj vključujočih, pravičnih in miroljubnih družb, katerih rast je bolj trajnostna; pričakuje, da se bo s proračunom za leto 2019 podpiralo podjetništvo žensk in spodbujal dostop žensk do sredstev EU, na primer v okviru programov COSME in Obzorje 2020, in povečal obseg kohezijske politike, da bi spodbudili dodatno vlaganje v infrastrukturo na področju izobraževanja, otroškega varstva in zdravstva in tako pomagali ženskam pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja;

26.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zamude pri izvajanju kohezijske politike, pri kateri gre za izkaz teritorialne solidarnosti EU in njeno najpomembnejšo naložbeno politiko, a se zaveda, da je bilo leto 2017 prvo leto pospešenega izvajanja programov v sklopu evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letih 2018 in 2019; meni, da bi bilo treba za nemoteno izvajanje te politike zagotoviti zadostne ravni odobritev plačil;

27.

želi spomniti, da je Unija veliko prispevala k spodbujanju miru in sprave na Irskem, zlasti s programoma PEACE in INTERREG, ki sta ciljno usmerjena na Severno Irsko in mejne okraje na jugu; poziva k popolnemu upoštevanju okvira predhodno prevzetih obveznosti, kot v primeru Velikonočnega sporazuma, ter spoštovanju pravne države in demokracije; poziva Komisijo in države članice, naj mirovni proces še naprej podpira z nadaljnjim financiranjem programa PEACE in z njim povezanih programov;

28.

poudarja, da je skupna kmetijska politika eden temeljev evropskega povezovanja, prav tako pa zagotavlja dobavo varne in izjemno kakovostne hrane evropskim državljanom, ustrezno delovanje kmetijskega enotnega trga in večletno trajnost podeželja; opozarja, da sredstva za skupno kmetijsko politiko prispevajo predvsem k dobičkonosnosti in stabilnosti EU na področju kmetijstva;

29.

poziva Komisijo, naj še naprej podpira kmete po vsej Evropi pri spopadanju z nepričakovano nestanovitnostjo trga in pri zagotavljanju varne in izjemno kakovostne preskrbe s hrano; prosi, da se ustrezna pozornost nameni malim kmetijam in malemu ribolovu;

30.

meni, da morajo imeti regionalizacija in družbeno-gospodarski cilji večjo vlogo v skupni ribiški politiki in da je treba razširiti področje uporabe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; poziva Komisijo, naj olajša dostop do financiranja in poenostavi politike v zvezi s tem; izraža posebno zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU za ribištvo, zlasti v sosednjih obalnih državah;

31.

pozdravlja predlog za razširitev področja uporabe mehanizma Unije na področju civilne zaščite in okrepitev tega mehanizma; meni, da je okrepitev tega mehanizma izjemno pomembna za zagotovitev hitrejšega in bolj usklajenega odziva na področju civilne zaščite na ravni Unije, in sicer na področjih preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje;

32.

glede na omejitve sredstev in zahteve, da EU prevzame večjo odgovornost, pričakuje, da se bodo pri izvrševanju proračuna tekoči postopki in ukrepi izboljšali, s čimer bi zagotovili, da bodo finančne obveznosti izpolnjene pravočasno in stroškovno učinkovito;

33.

meni, da bi bilo treba agencijam, programom in politikam EU, povezanim z obvladovanjem migracijskih in begunskih tokov ter mejnim nadzorom, zagotoviti zadostne finančne in človeške vire, da bi bili kos sedanji begunski krizi, odgovornost na tem področju pa bi morale v skladu z načeli delitve bremena in Ženevskih konvencij prevzeti tudi države članice; je prepričan, da bi morala EU, če želi najti dolgoročno rešitev, pokazati tudi zunanjo solidarnost pri spodbujanju pogojev za mir in blaginjo v državah izvora, in sicer z namenjanjem večjega poudarka naložbam in razvojni politiki, predvsem prek izvajanja Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja in instrumenta za humanitarno pomoč; priznava pomen in izstopajočo vrednost razvojne politike, med katere prednostnimi nalogami so izkoreninjenje revščine, izobraževanje, zdravje in gospodarski razvoj; poudarja, da je treba podpreti ukrepe in programe UNRWA; poudarja, da je eden od pogojev za ohranitev stabilnosti in blaginje v EU stabilno sosedstvo EU; zato poziva Komisijo, naj prednostno obravnava naložbe v sosedstvu EU, da bi podprla prizadevanja za obravnavo najbolj perečih vprašanj v tem območju, namreč migracije, begunskih izzivov in razvoja južnega sosedstva, pa tudi nestabilnosti v vzhodnem sosedstvu, ki jo gre delno pripisati ruski zunanji politiki, ki ni v skladu z mednarodnim pravom ter demokratičnimi standardi in standardi na področju človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba nove politične prednostne naloge in bodoče izzive za EU, kot sta varnost in obramba, financirati s svežimi sredstvi, ne pa z zmanjševanjem sredstev za obstoječe – pomembne in uspešne – politike in programe, kot sta razvojna in humanitarna pomoč in sosedska politika; prav tako poudarja, da varnostna in razvojna politika vplivata druga na drugo in da sta obe pomemben pogoj za vzpostavitev delujoče države, pa tudi za delujočo upravno strukturo brez korupcije ter minimalne standarde v socialnih, zdravstvenih in gospodarskih sektorjih;

34.

ponovno izraža stališče, da satelitski proračunski mehanizmi, kot so skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, zaobidejo proračunski postopek, spodkopavajo preglednost proračunskega poslovodenja in ovirajo pravico Parlamenta do izvajanja učinkovitega nadzora nad odhodki; zato meni, da je treba te zunanje instrumente, ustvarjene v preteklih letih, vključiti v proračun Unije, prav tako pa je treba poiskati nadomestne rešitve, da se bo lahko Unija na mednarodni ravni začela hitro odzivati v izrednih razmerah in po njih;

35.

poudarja, da bi se moral instrument za predpristopno pomoč med drugim osredotočati predvsem na olajševanje političnih in gospodarskih reform v državah širitve; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v predlogu proračuna za leto 2019 dodatno oceni sredstva te pomoči, ob tem pa upošteva vse slabše politične razmere v Turčiji, pa tudi nujno potrebo po obravnavanju čedalje večje radikalizacije v balkanskih državah;

Pričakovanja za proračunski postopek 2019

36.

poziva Komisijo, naj še naprej v vseh fazah postopka deluje kot pošten posrednik ter dosledno in natančno izvaja sklepe proračunskega organa;

37.

pozdravlja, da je po vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira in v nasprotju s sklepi Sveta z dne 20. februarja 2018 o smernicah za proračun za leto 2019 proračunski postopek za leto 2018 pokazal, da lahko proračunski organ v celoti izvaja svoje pristojnosti v letnem proračunskem postopku, kar zadeva višino in vsebino proračuna EU;

38.

verjame, da bi moral Parlament kot veja proračunskega organa, ki ga neposredno volijo državljani, izpolniti svojo politično vlogo in predložiti predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, v katerih bi izrazil svojo politično vizijo za prihodnost; se glede tega zavezuje, da bo predlagal sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pripravljenih v tesnem sodelovanju z vsemi odbori, da bi se tako poiskalo ustrezno ravnotežje med politično voljo in tehnično izvedljivostjo po oceni Komisije;

39.

pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu za leto 2019 temeljila na skupnih političnih ambicijah in solidarnosti ter upoštevala dodano vrednost programov in politik EU; meni, da je ta cilj mogoče uresničiti le, če strani v pogajanjih hitro obveščata druga drugo o svojih stališčih ter s pogajanji začneta kar najbolj zgodaj in sta pripravljeni na kompromis;

o o

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(4) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(5) UL L 57, 28.2.2018, str. 1.

(6) Skupno poročilo pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije (TF50 (2017)19 – Komisija za 27 držav članic EU).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 162

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 10. maj 2019

Vsebina		Stran

2019/C 162/??	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2017‒2018 Seja: 12. marec 2018Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 377, 18.10.2018 . SPREJETA BESEDILA ZASEDANJE 2018‒2019 Seje: 13.–15. marec 2018Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 377, 18.10.2018 . SPREJETA BESEDILA	1

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKI PARLAMENT
2019/C 162/16	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Odločbe 2003/76/ES o določitvi ukrepov za izvajanje Protokola o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (14532/2017 – C8-0444/2017 – 2017/0213(APP))	127
2019/C 162/17	Résolution législative du Parlement européen du 13 mars 2018 sur le projet de décision du Conseil relative à la conclusion, au nom de l’Union européenne, de l’accord de coopération et d’assistance administrative mutuelle en matière douanière entre l’Union européenne et la Nouvelle-Zélande (07712/2016 – C8-0237/2017 – 2016/0006(NLE))	128
2019/C 162/18	P8_TA(2018)0064 Storitve čezmejne dostave paketov ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah čezmejne dostave paketov (COM(2016)0285 – C8-0195/2016 – 2016/0149(COD))	129
	P8_TC1-COD(2016)0149Stališče Evropskegaparlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13.marca 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskegaparlamenta in Sveta o storitvah čezmejne dostave paketov	130
2019/C 162/19	P8_TA(2018)0065 Temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje voznikov nekaterih cestnih vozil in vozniška dovoljenja ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih (COM(2017)0047 – C8-0025/2017 – 2017/0015(COD))	131
	P8_TC1-COD(2017)0015Stališče Evropskegaparlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13.marca 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskegaparlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnihkvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikovnekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive2006/126/ES o vozniških dovoljenjih	132
2019/C 162/20	P8_TA(2018)0070 Statistika železniškega prevoza ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki železniškega prevoza (prenovitev) (COM(2017)0353 – C8-0223/2017 – 2017/0146(COD))	133
	P8_TC1-COD(2017)0146Stališče Evropskegaparlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14.marca 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskegaparlamenta in Sveta o statistiki železniškega prevoza (prenovitev)	134
2019/C 162/21	Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o priporočilu Sveta o imenovanju podpredsednika Evropske centralne banke (N8-0053/2018 – C8-0040/2018 – 2018/0804(NLE))	135
2019/C 162/22	P8_TA(2018)0072 Ukrepi za nadzor atipične kokošje kuge ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/66/EGS o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (COM(2017)0742 – C8-0431/2017 – 2017/0329(COD))	136
	P8_TC1-COD(2017)0329Stališče Evropskegaparlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14.marca 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskegaparlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/66/EGS o uvedbiukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge	137
2019/C 162/23	P8_TA(2018)0073 Nadaljnja makrofinančna pomoč Gruziji ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (COM(2017)0559 – C8-0335/2017 – 2017/0242(COD))	138
	P8_TC1-COD(2017)0242Stališče Evropskegaparlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14.marca 2018 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2018/... Evropskegaparlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomočiGruziji	139
2019/C 162/24	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Nemčije – EGF/2017/008 DE/Goodyear) (COM(2018)0061 – C8-0031/2018 – 2018/2025(BUD))	140
2019/C 162/25	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o osnutku sklepa Sveta o odpovedi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (14423/2017 – C8-0447/2017 – 2017/0241(NLE))	143
2019/C 162/26	P8_TA(2018)0084 Europass: okvir za znanja in spretnosti ter kvalifikacije ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES (COM(2016)0625 – C8-0404/2016 – 2016/0304(COD))	144
	P8_TC1-COD(2016)0304Stališče Evropskegaparlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15.marca 2018 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2018/... Evropskegaparlamenta in Sveta o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitevza znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass)in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES	145
2019/C 162/27	P8_TA(2018)0085 Program Ustvarjalna Evropa (2014–2020) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (COM(2017)0385 – C8-0236/2017 – 2017/0163(COD))	146
	P8_TC1-COD(2017)0163Stališče Evropskega parlamenta,sprejeto v prvi obravnavi dne 15. marca 2018 znamenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta inSveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa UstvarjalnaEvropa (2014–2020)	147
2019/C 162/28	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 15. marca 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila (COM(2017)0735 – C8-0421/2017 – 2017/0328(COD)) 11	148
2019/C 162/29	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683 – C8-0471/2016 – 2016/0336(CNS))	152
2019/C 162/30	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685 – C8-0472/2016 – 2016/0337(CNS))	182
2019/C 162/31	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija (2017/2286(BUD))	217

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
2019/C 162/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme (2017/2067(INI))	2
	RESOLUCIJE
2019/C 162/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU (2017/2015(INI))	9
2019/C 162/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju (2017/2208(INI))	24
2019/C 162/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o vlogi regij in mest EU pri izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21) (2017/2006(INI))	31
2019/C 162/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom (2018/2573(RSP))	40
2019/C 162/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2017/2052(INI))	51
2019/C 162/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2017/2053(INI))	71
2019/C 162/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018 (2017/2226(INI))	80
2019/C 162/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2018 (2017/2260(INI))	87
2019/C 162/10	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o razmerah na Maldivih (2018/2630(RSP))	102
2019/C 162/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o aretaciji zagovornikov človekovih pravic v Sudanu, zlasti primer nagrajenca Saharova Saliha Mahmuda Osmana (2018/2631(RSP))	107
2019/C 162/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o ubojih iz usmiljenja v Ugandi (2018/2632(RSP))	112
2019/C 162/13	Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o osnutku sklepa Sveta o odpovedi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (14423/2017 – C8-0447/2017 – 2017/0241(NLE) – 2017/2266(INI))	116
2019/C 162/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))	119
2019/C 162/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o ukrepih ZDA v zvezi s kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk) (2018/2566(RSP))	125

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
V Uredbo (ES) št. 726/2004 se vstavi naslednji člen 71a:		V Uredbo (ES) št. 726/2004 se vstavita naslednja člen 71a in člen 71b :

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Člen 71a Agencija ima sedež v Amsterdamu na Nizozemskem.		Člen 71a Agencija ima sedež v Amsterdamu na Nizozemskem. Komisija in pristojni nizozemski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bo agencija na začasno lokacijo preselila najpozneje 1. januarja 2019, na stalno lokacijo pa najpozneje 16. novembra 2019. Komisija in pristojni nizozemski organi Evropskemu parlamentu in Svetu tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsake tri mesece, dokler se agencija ne preseli na stalni sedež, predložijo pisno poročilo o napredku prilagajanja začasnih prostorov in izgradnje stalne stavbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		Člen 71b Sporazum o preselitvi, ki agenciji omogoča, da prevzame dolžnosti v prostorih, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet, se sklene v treh mesecih od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Ta uredba se uporablja od datuma, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, ali od 30. marca 2019, pri čemer se upošteva zgodnejši datum .		Ta uredba se uporablja od 30. marca 2019.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
		„ PRILOGA K UREDBI 2018/... IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA Evropski parlament obžaluje, da njegova vloga sozakonodajalca ni bila ustrezno upoštevana, saj ni bil vključen v postopek izbire novega sedeža Evropske agencije za zdravila. Opozoriti želi na pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec, in vztraja, da se mora pri lokaciji organov in agencij v celoti spoštovati redni zakonodajni postopek. Kot edina neposredno izvoljena institucija Unije in predstavnik državljanov Unije je prvi porok za spoštovanje demokratičnega načela v Uniji. Evropski parlament obsoja postopek, ki je bil uporabljen za izbor nove lokacije sedeža, v katerem so mu bile de facto odvzete pristojnosti, saj dejansko vanj ni bil vključen, zdaj pa se od njega pričakuje, da bo v rednem zakonodajnem postopku preprosto potrdil izbiro nove lokacije sedeža. Opozarja, da skupni pristop, priložen skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, podpisani leta 2012, ni pravno zavezujoč, kot je zapisano v sami izjavi, in da je bil sprejet brez poseganja v zakonodajne pristojnosti institucij. Zato vztraja, da je treba postopek za izbor nove lokacije agencij spremeniti in da se v prihodnje ne sme več uporabljati v tej obliki. In končno želi Evropski parlament tudi opozoriti, da so se vse tri institucije v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (2) zavezale, da bodo lojalno in pregledno sodelovale, opozarja pa tudi na enakost obeh sozakonodajalcev, kot je zapisano v Pogodbah. “