(a)

„rešilni sistemi“ pomeni samostojne sisteme, ločene od matične ladje, ki lahko sprejmejo vse osebe na krovu in jih zaščitijo pred nevarnostmi, ki ogrožajo njihovo življenje ali zdravje, če je treba ladjo evakuirati;

(b)

„evakuacijski čas“ pomeni čas, potreben za namestitev vseh oseb, ki so na krovu, v rešilne sisteme.

(i)

vojaške ladje in ladje za prevoz čet;

(ii)

jadrnice;

(iii)

ladje brez mehanskega pogona;

(iv)

jahte za prosti čas;

(v)

ladje, ki delujejo izključno v pristaniških območjih;

(vi)

priobalne oskrbovalne ladje;

(vii)

pomožna plovila;

(viii)

visokohitrostna plovila;

(ix)

tradicionalne ladje;

(x)

kabelski trajekti ali

(xi)

lesene ladje enostavne gradnje.

(1)

Z zasnovo, gradnjo in vzdrževanjem ladij ter njihovih sistemov zagotavljati varnost na morju, varovati ljudi pred telesnimi poškodbami ali izgubo življenja ter preprečevati povzročanje škode v okolju, zlasti morskem, in na premoženju.

(2)

Preprečevati, odkrivati, omejevati in gasiti požare ter obenem vzdrževati bistvene varnostne sisteme med izbruhom požara in po njem.

(3)

Zmanjšati ogroženost življenja zaradi požara in tveganje za nastanek škode, ki jo požar povzroči na ladji, njenem tovoru in v okolju.

(4)

Reševati in ohranjati človeška življenja med izrednimi razmerami in po njih, vključno z morebitno evakuacijo ladje.

(5)

Zagotavljati učinkovito komunikacijo ter oddajanje in sprejemanje klicev v sili.

(6)

Zagotavljati varno plovbo.

(1)

Za vsako ladjo bi morali biti opredeljeni predvideni operativni pogoji (parametri in omejitve) in omejitve plovbe. Ti pogoji bi določali standarde, ki bi jih morala izpolnjevati ladja.

(2)

Ladja bi morala obratovati samo v okviru svojih predvidenih operativnih pogojev, ki bi morali biti razvidni iz njene uradne dokumentacije.

(1)

S tovorom, ki se prevaža na ladjah, bi bilo treba ravnati tako, da ni ogrožena varnost ljudi na krovu, ladje in njene okolice.

(2)

Tovor bi moral biti shranjen in zavarovan tako, da se čim bolj zmanjša nevarnost njegovega premikanja med prevozom. Območja tovora, nosilci tovora in naprave za zavarovanje tovora bi morali biti zasnovani in vzdrževani tako, da absorbirajo sile, ki lahko nastanejo zaradi pospeševanja med prevozom.

(3)

Nevarno blago bi bilo treba prevažati tako, da ni ogrožena varnost ljudi na krovu, ladje in njene okolice ter da je vpliv na okolje čim manjši.

—

Prosto drsenje ladje v pristanišču.

—

Zlom elementov za privez.

—

Varnost oseb pri vkrcavanju in izkrcavanju.

(a)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi, ki omogočajo, da se ladja priveže ob pomol ali drug privez, tudi če ni na voljo napajanja in/ali pogona.

(b)

Najšibkejši element v zadevnem sistemu bi moral biti sposoben prenesti pričakovane obremenitve, ko je ladja privezana.

(c)

Zagotoviti bi bilo treba, da ladja med vkrcavanjem ali izkrcavanjem potnikov ostane na mestu.

—

Eksplozija zaradi koncentracije nevarnih plinov v rezervoarjih.

—

Razlitje tekočin, shranjenih v rezervoarjih.

—

Strukturna poškodba zaradi previsokega tlaka v rezervoarjih.

—

Izguba napajanja: vdor vode v rezervoarje, v katerih je gorivo ali mazalno olje, kar povzroči okvaro pogona ali napajanja.

(a)

Vzpostavljena bi morala biti ureditev za preprečitev vžiga hlapov v rezervoarju.

(b)

Moralo bi biti mogoče določiti raven tekočine v rezervoarju in v nedostopnih praznih prostorih.

(c)

Vzpostavljena bi morala biti ureditev za preprečitev podtlaka ali nadtlaka.

(d)

Preprečiti bi bilo treba vdor deževnice ali morske vode v rezervoarje, v katerih je gorivo ali mazalno olje, tudi če se pokvarijo sistemi za preprečevanje nadtlaka ali vžiga hlapov.

(e)

Po potrebi bi bilo treba zagotoviti varen vstop v rezervoar.

—

Poškodbe oseb ob vkrcavanju ali izkrcavanju.

—

Poškodbe oseb zaradi vozil ob vkrcavanju ali izkrcavanju.

(a)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi, da se preprečijo poškodbe potnikov in posadke ob vkrcavanju ali izkrcavanju, pri čemer je posebna pozornost namenjena možnosti padcev med ladjo in pomol ali drug privez.

(b)

Tla na območju vkrcavanja in izkrcavanja bi morala biti nedrseča, zlasti ko so mokra.

(c)

Pešci bi morali biti ločeni od prometa vozil.

(d)

Objekti in naprave za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov z zmanjšano mobilnostjo bi morali biti prilagojeni njihovim posebnim potrebam.

(1)

Ladja bi morala imeti zadostno nadvodje in višino premca za predvidene operativne pogoje:

(2)

Konstrukcijska trdnost in stabilnost ladje bi morali zadostovati za ugrez, ki ustreza dodeljenemu nadvodju.

—

Potopitev ali prevrnitev.

—

Konstrukcijska poškodba zaradi preobremenitve.

(a)

Ladja bi morala imeti v predvidenih operativnih pogojih nadvodje, ki:

(b)

Ugrez, ki ustreza dodeljenemu nadvodju (najvišji ugrez), bi moral biti označen tako, da je viden zunanjemu opazovalcu.

(c)

Ugrez na premcu in krmi bi morala biti označena tako, da sta vidna zunanjemu opazovalcu.

(d)

Preveriti bi bilo treba, da konstrukcijska trdnost in stabilnost ladje zadostujeta za obremenjenost, ki ustreza dodeljenemu nadvodju (najvišji ugrez).

(1)

Ladja bi morala imeti tako odpornost proti nagibanju, da se prepreči prevrnitev ob motnjah, in zadostno energijo, da se po odpravi motnje vrne v pokončni položaj v predvidenih operativnih pogojih.

(2)

Če je neprepustni prostor, ki je v stiku s trupom, poplavljen, bi morala ladja v takih razmerah ostati plovna, da lahko vse osebe na krovu zapustijo ladjo.

—

Potopitev ali prevrnitev v neokrnjenem stanju.

—

Potopitev ali prevrnitev v poškodovanem stanju.

(a)

Ob predvideni obremenitvi bi se morala ladja v predvidenih operativnih pogojih pod vplivom valov in vetra:

(b)

Če je neprepustni prostor, ki je v stiku s trupom, poplavljen, bi morala ladja ostati plovna in ohraniti primerno stabilnost:

(c)

Pri izračunu pogojev, v katerih ladja po poškodbi ostane plovna in ohrani ustrezno stabilnost, bi bilo treba upoštevati tudi nagibne momente, ki se v zvezi s tem pojavijo glede na lokacijo potnikov, splavitev reševalne opreme ter vremenske razmere in razmere na morju.

(a)

Ladja bi morala imeti meje neprepustnosti in odpornosti na vremenske vplive, da se prepreči nabiranje vode v prostorih, ki bi lahko ogrozilo vgrajene parametre stabilnosti ali plovnosti v predvidenih operativnih pogojih.

(b)

Vse ladje bi morale imeti vgrajeno raven, pod katero bi morale biti neprepustne v predvidenih operativnih pogojih: raven neprepustnosti.

(c)

Zunanja konstrukcija in oprema ladje bi morali biti neprepustni nad ravnjo neprepustnosti vsaj do naslednjega krova ali ravni.

(d)

Premec ladje bi moral preostalemu delu ladje zagotavljati neprepustnost za vodo v primeru trka.

(e)

Nameščen bi moral biti sistem za odstranjevanje nabrane tekočine iz katerega koli neprepustnega prostora v predvidenih operativnih pogojih. Strojnice bi morale biti opremljene z naprednim alarmnim sistemom.

(f)

Vsi izpostavljeni krovi bi morali imeti prosto odvodnjavanje.

(a)

Osebe na krovu bi morale biti zaščitene pred vsem naslednjim:

(b)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi za zaščito vseh oseb na krovu pred padcem čez krov.

(a)

Zagotoviti bi bilo treba opremo za redundantno napajanje in krmiljenje, vključno z morebitnimi pomožnimi storitvami, ob upoštevanju velikosti ladje in operativnega območja.

(b)

Glavne funkcije pogonskih strojev (mehanske, električne itd.) bi moralo biti mogoče upravljati z mostu, vključno s hitrostjo in smerjo vrtenja, pri kateri koli vrednosti nagiba in prevesa v predvidenih operativnih pogojih.

(c)

Poveljnik na mostu bi moral imeti na voljo operativne kazalnike, ki zagotavljajo zgodnje opozarjanje o napaki na pogonu ali krmiljenju.

(d)

Na napake, zaradi katerih bi lahko ladja ostala brez nadzora nad pogonom ali krmiljenjem, bi moral opozarjati vizualni in zvočni alarm na mostu in v ustrezni strojnici, če je v njej predvidena posadka.

(e)

Hitrost in smer bi moralo biti mogoče upravljati lokalno.

(f)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi za sporočanje ukazov s poveljniškega mostu do lokalnih krmilnih položajev za pogon in krmiljenje.

(g)

Glavni pogonski sistem bi moralo biti mogoče zagnati in ustaviti ter ga iz stanja popolnega mirovanja ladje ponovno pognati brez uporabe zunanjih virov napajanja.

(h)

Zasnova, gradnja in vzdrževanje glavnih in pomožnih strojev, potrebnih za upravljanje hitrosti in smeri ladje, bi morali ustrezati standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava države zastave v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009.

—

Izpad bistvenih varnostnih sistemov zaradi nezadostnega napajanja.

—

Napaka pri zagonu ali delovanju zasilnih virov napajanja zaradi temperaturnih pogojev ali pogojev nagiba in prevesa.

(a)

Zasilni vir napajanja bi se moral zagnati samodejno v primeru izpada drugih virov napajanja, s katerimi se oskrbujejo bistveni varnostni sistemi.

(b)

Zasilni vir napajanja in z njim povezan distribucijski sistem bi morala biti nameščena tako, da sistem ne odpove v primeru požara, vdora vode ali druge nesreče, ki prizadene druge vire napajanja, s katerimi se oskrbujejo bistveni varnostni sistemi.

(c)

Bistveni varnostni sistemi, ko so nameščeni, so vsi naslednji:

(d)

Bistveni varnostni sistemi bi se morali ohranjati vsaj tako dolgo, da se pomoč ali reševanje zagotovita iz zunanjih virov.

(e)

Zasilni viri napajanja bi morali:

(f)

Zasnova, konstrukcija in vzdrževanje zasilnih virov napajanja in njihovega distribucijskega sistema bi morali ustrezati standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava države zastave v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009.

(1)

Preprečiti bi bilo treba vžig gorljivih materialov in vnetljivih tekočin, plinov in hlapov.

(2)

Gorljivi materiali, vnetljive tekočine in območja, na katerih se lahko kopičijo vnetljivi plini ali hlapi, bi morali biti opredeljeni kot potencialni viri vžiga, na primer pogonski akumulatorji.

(a)

Na voljo bi morala biti sredstva za preprečevanje in omejitev puščanja vnetljivih tekočin.

(b)

Na voljo bi morala biti sredstva za omejitev kopičenja vnetljivih plinov in hlapov.

(c)

Viri vžiga bi morali biti ločeni od gorljivih materialov ter vnetljivih tekočin in plinov.

(d)

Vnetljive tekočine in plini bi morali biti skladiščeni v za to namenjenih prostorih.

(e)

Sprejeti bi bilo treba dodatne varnostne ukrepe, vključno z uporabo Varnostnega kodeksa za ladje, ki uporabljajo pline ali druga goriva z nizkim vnetiščem (International Code of Safety for Ships using Gases or other Low-flashpoint Fuels (kodeks IGF)), če se uporablja gorivo z vnetiščem pod 60 °C.

(1)

Na voljo bi morali biti upravljalni sistemi za dovod zraka v vsak zaprt prostor.

(2)

Na voljo bi morali biti upravljalni sistemi za ustavitev toka vnetljivih tekočin.

(3)

Omejiti bi bilo treba požarno obremenitev prostorov na krovu.

(a)

Omogočiti bi bilo treba, da se od zunaj zaprejo vsi prezračevalni vodi prostorov z visokim tveganjem požara in prostorov, za katere je potrebna visoka požarna zaščita.

(b)

Omogočiti bi bilo treba, da se električno prezračevanje izklopi zunaj prostora, v katerem je nameščeno.

(c)

Prezračevanje bivalnih prostorov bi moralo biti ločeno od prezračevanja prostorov z visokim tveganjem požara.

(d)

Na voljo bi morali biti upravljalni sistemi za ustavitev sistemov, ki uporabljajo vnetljive tekočine, npr. črpalk za gorivo, črpalk za mazalno olje, toplotnih oljnih črpalk in lovilnikov olja (čistilnikov).

(e)

Naslednje izpostavljene površine bi morale imeti nizko stopnjo širjenja plamena:

(f)

Kadar je nameščen gorljiv material, bi ta moral imeti omejeno kalorično vrednost. Taka omejitev bi morala biti odvisna od konstrukcijskega materiala ladje, vendar v nobenem primeru ne bi smela biti višja od 45 MJ/m2.

(g)

Najvišja požarna obremenitev v vsakem prostoru bi morala biti omejena v skladu s smernicami MSC.1/Circ. 1003 ali drugim enakovrednim standardom.

(a)

Barve, laki in drugi zaključni premazi, ki se uporabljajo na izpostavljenih notranjih površinah, ne bi smeli tvoriti prevelikih količin dima in strupenih produktov.

(b)

Če se v bivalnih in delovnih prostorih ter v kontrolnih postajah uporabljajo osnovne obloge krova, bi morale biti te iz odobrenega materiala, ki ob visokih temperaturah ne bi smel tvoriti dima ali predstavljati nevarnosti zastrupitve ali eksplozije.

(a)

V prostorih z visokim tveganjem požara in prostorih, ki so označeni kot prostori, v katerih je potrebna visoka požarna zaščita, bi morale biti na voljo naprave za odkrivanje požara v skladu s točko II-2.5(a).

(b)

Naprave za odkrivanje požara bi morale v primeru požara zagotavljati signal na mostu. Tak signal bi moral spremljati zvočni alarm.

(c)

Če zvočni alarma na mostu ni potrjen v razumnem času, bi moral biti slišen v vseh prostorih ladje, do katerih ima posadka dostop.

(d)

Glasnost alarma bi morala biti prilagojena stopnji hrupa na ladji pri običajnem obratovanju, da ga lahko posadka zazna.

(e)

Identificirati bi moralo biti mogoče prostor, v katerem je bil odkrit požar.

(1)

Požar bi bilo treba omejiti v prostoru, v katerem je izbruhnil, da se zagotovi dovolj časa za gašenje in/ali za to, da vse osebe na krovu zapustijo ladjo.

(2)

Vsaka ladja bi morala biti pregrajena s toplotnimi in strukturnimi mejami.

(a)

Prostori na krovu bi morali biti razvrščeni tako:

(b)

Med prostorom z veliko nevarnostjo požara in prostorom, v katerem je potrebna visoka požarna zaščita, bi morale biti toplotne meje, ki zagotavljajo strukturno protipožarno zaščito.

(c)

Strukturna protipožarna zaščita toplotne meje bi morala praviloma 60 minut preprečevati prehod ognja in dima. Ta čas bi se lahko skrajšal glede na evakuacijski čas, izračunan v skladu s točko II-2.6, vendar v nobenem primeru ne bi smel biti krajši od 30 minut.

(d)

V toplotnih mejah, izdelanih iz jekla, povprečna temperatura neizpostavljene strani ne bi smela narasti več kot 140 °C nad začetno temperaturo, temperatura na kateri koli točki, vključno s spoji, pa ne bi smela narasti več kakor 180 °C nad začetno temperaturo v času strukturne protipožarne zaščite pri standardnem preskusu požarne varnosti.

(e)

Če se v toplotnih mejah uporabljajo drugi materiali in ne jeklo, bi morale biti izolirane tako, da temperatura strukturnega jedra med strukturno protipožarno zaščito ne doseže take temperature, da izgubi strukturne lastnosti. Temperatura za aluminij, ki jo je treba upoštevati, na primer znaša 200 °C.

(f)

Za ladje, ki niso iz jekla, bi bilo treba za vsako mejo prostora z veliko nevarnostjo požara, ki je v stiku s trupom, zagotoviti toplotno mejo.

(g)

Požarna zaščita prezračevalnih vodov bi morala biti enaka protipožarni zaščiti prostora, v katerem so nameščeni.

(a)

Pri določitvi evakuacijskega časa bi se morali za uporabne šteti vsi zasilni izhodi.

(b)

Evakuacijski čas, izražen v minutah, ne bi smel preseči naslednje vrednosti:

(a)

Vsak prostor na ladji, do katerega imajo osebe dostop, in odprte krove bi moralo biti mogoče doseči z vodnim curkom z efektivnim tlakom in zmogljivostjo, ki sta prilagojena zadevni ladji.

(b)

Na ladji bi morali biti nameščeni vsaj dve gasilni vodni črpalki, od katerih se ena napaja iz zasilnega vira napajanja (zasilna gasilna črpalka).

(c)

Zasilna gasilna črpalka in njena sesalna cev bi morali biti nameščeni v prostoru, ki je ločen od prostorov, v katerih so druge gasilne črpalke, od prostorov, v katerih so pogonski stroji, pa bi morali biti ločeni s toplotno pregrado.

(d)

Vsi prostori z visoko nevarnostjo požara bi morali imeti vgrajen sistem za gašenje požara.

(e)

V nastanitvenih spalnih prostorih bi morali biti nameščeni samodejni razpršilni sistemi.

(f)

Prenosni gasilni aparati bi morali biti nameščeni blizu vhoda v prostore z visoko nevarnostjo požara ali prostore, v katerih je potrebna visoka požarna zaščita.

(g)

Sredstvo, ki se uporablja za vgrajene ali prenosne gasilne naprave:

(a)

Na ladjah bi morala biti zagotovljena vsaj dva različna zasilna izhoda iz vsakega prostora, v katerem so običajno ljudje, ki vodita do mest za vkrcanje.

(b)

Oba zasilna izhoda bi morala biti urejena tako, da noben zasilni izhod v nobenem verjetnem požarnem scenariju ne bi bil oviran.

(c)

Izhodi v sili:

(d)

Vse kabine in javni prostori bi morali biti po možnosti opremljeni z načrti poti za izhod v sili.

—

Poškodbe oseb na krovu med običajnim obratovanjem, usposabljanjem, vzdrževanjem ali v izrednih razmerah.

—

Nepravilno delovanje ali prepozna uporaba reševalne opreme v dejanskih izrednih razmerah ali med usposabljanjem ali vajami.

(a)

lahko dostopna;

(b)

neovirana in nezaklenjena;

(c)

delujoča in moralo bi jo bilo mogoče splaviti neodvisno od ladijskih virov energije;

(d)

vzdrževana v stanju stalne pripravljenosti;

(e)

zmožna delovati v predvidenih operativnih pogojih in

(f)

bi jo moralo biti mogoče splaviti pri katerem koli nagibu ali prevesu v okviru predvidenih operativnih pogojev in predvidljivih stanj okvar.

(a)

Informacije in navodila vsem osebam na krovu bi morali biti:

(b)

Informacije in navodila o postopkih v sili, lokaciji in uporabi opreme bi morali vključevati vsaj:

(c)

Navodila za reševalno opremo bi morala biti čitljiva in razumljiva tudi ob slabi vidljivosti (npr. zasilna razsvetljava), poleg tega bi moralo biti jasno označeno, kje je oprema spravljena.

(1)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi za opozarjanje in usmerjanje iskalnih in reševalnih služb do lokacije ladje in rešilnih sistemov.

(2)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi, ki poveljniku ali posadki omogočajo, da v izrednih razmerah istočasno komunicirajo z vsemi osebami na krovu.

(3)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi za opozarjanje vseh oseb na krovu o izrednih razmerah.

—

Težave iskalnih in reševalnih služb pri iskanju v izrednih razmerah (bodisi ladje bodisi rešilnega sistema na morju).

—

Nezmožnost vzpostavitve učinkovite dvosmerne komunikacije med člani posadke v podporo pri dejavnostih izhoda v sili, evakuacije in reševanja.

—

Nezmožnost pravočasnega zagotavljanja učinkovitih informacij in navodil osebam na krovu glede izrednih razmer.

—

Nezmožnost pravočasnega opozarjanja oseb na krovu na izredne razmere.

—

Zamude in organizacijske napake.

(a)

Na voljo bi morali biti naslednji mehanizmi za usmerjanje iskalnih in reševalnih služb do ladje in rešilnih sistemov:

(b)

Mehanizmi za notranjo komunikacijo bi morali:

(c)

Mehanizmi za opozarjanje vseh oseb na krovu bi morali:

(1)

Vsaka ladja bi morala imeti zbirna mesta, kjer bi se morale zbrati vse osebe na krovu, preden bi bile premeščene na rešilne sisteme.

(2)

Vse osebe bi moralo biti mogoče z zbirnega mesta premestiti na rešilni sistem brez poškodb in s „suhimi nogami“, tj. ne da bi morale stopiti v vodo, četudi samo za nekaj časa.

(3)

Zagotovljeni bi morali biti mehanizmi, s katerimi se zagotovi preživetje vseh oseb po evakuaciji.

—

Neustrezni rešilni sistemi, ki niso niti zadostni niti primerni niti dostopni za vse osebe na krovu.

—

Neustrezno zbiranje potnikov, kar povzroča zamude in zmedo pri evakuaciji.

—

Možnost, da nekateri rešilni sistemi niso dostopni zaradi požara, poplave ali drugih poškodb.

—

Poškodbe rešilnih sistemov in/ali oseb med uporabo.

—

Utopitev.

—

Podhladitev.

(a)

Vsaka ladja bi morala imeti dovolj zmogljive rešilne sisteme, da se lahko v primeru izgube ali onesposobitve katerega koli rešilnega sistema v preostale rešilne sisteme vkrca toliko oseb, kot jih ladja lahko prevaža.

(b)

Razporeditev, načrt splavitve in zmogljivost rešilnih sistemov bi morali omogočiti, da se vse osebe, za katerih prevoz je ladja registrirana, vkrcajo na katerem koli boku ladje (7).

(c)

Na zbirnih mestih bi moralo biti dovolj prostora, da se zberejo vse osebe na krovu.

(d)

Od nikogar se ne bi smelo pričakovati, da v rešilni sistem skoči z višine več kot 1 m. Za večje višine bi bilo treba zagotoviti napravo za lažje vkrcanje (npr. evakuacijsko drčo ali lestev za vkrcanje).

(e)

Splavitev rešilnega sistema bi morala potekati neovirano in brez poseganja v druge strukture, zlasti v vijak.

(f)

Na vsaki ladji bi morali biti individualni rešilni pasovi, primerni za vse osebe na krovu.

(g)

Glede na operativne pogoje bi morala biti zagotovljena ustrezna oprema za zaščito oseb pred mrazom.

(a)

Na ladji bi morali biti plovni pripomočki, ki jih je mogoče z ladje vreči osebi v vodi.

(b)

Reševanje osebe iz vode bi morala izvajati posadka ali posebna enota.

(1)

Ladja bi morala biti sposobna oddajati in sprejemati pomembne informacije o pomorski varnosti.

(2)

Vsaka ladja bi morala biti sposobna oddajati in sprejemati klice v sili.

(3)

Med iskalno in reševalno operacijo bi moralo biti omogočeno komuniciranje z zunanjimi sredstvi pomoči, zračnimi ali pomorskimi.

—

Nezmožnost sprejemanja ali oddajanja pomembnih informacij o pomorski varnosti.

—

Nezadostna komunikacija z zunanjimi sredstvi v nujnih primerih.

—

Nezmožnost zagotavljanja pomoči okoliškim ladjam v stiski.

(a)

oddajati klice v sili z ladje na kopno;

(b)

sprejemati klice v sili s kopnega na ladjo;

(c)

oddajati in sprejemati klice v sili z ladje na ladjo (tudi s satelitskimi sistemi);

(d)

oddajati in sprejemati sporočila pri usklajevanju iskanja in reševanja;

(e)

oddajati in sprejemati sporočila na lokaciji;

(f)

oddajati in sprejemati informacije o pomorski varnosti;

(g)

oddajati in sprejemati splošna radijska sporočila do radijskih sistemov ali omrežij na kopnem ali od njih in

(h)

oddajati in sprejemati sporočila z mosta na most.

(1)

neodvisno krmariti in

(2)

opozarjati posadko na vse fiksne ali premične nevarnosti med navigacijo.

—

Trki in nasedanja.

—

Nezmožnost določitve položaja ladje.

(a)

Zagotoviti bi bilo treba podrobne informacije o geografskem morskem območju, v katerem ladja pluje.

(b)

Na voljo bi morali biti mehanizmi za določitev položaja, smeri in hitrosti ladje (kot so satelitski navigacijski sistemi, vključno s sistemom Galileo).

(c)

Na voljo bi morali biti mehanizmi za pomoč pri navigaciji in izogibanju trkom (kot so satelitski navigacijski sistemi, vključno s sistemom Galileo).

(d)

Zasnova mostu bi morala straži krova zagotavljati ustrezno vidljivost v vseh smereh.

(e)

Na voljo bi morali biti mehanizmi za določitev smeri vrtenja vijaka in odjemne moči ter položaja smernega krmila glede na glavno smer ladje.

(f)

Na voljo bi morali biti mehanizmi za določitev globine vode.

(g)

Ladjo bi morale zaznati okoliške ladje.