—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D054772-02),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 18. maja 2017 in ki je bilo objavljeno 29. junija 2017 (3),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je Odločba Komisije 2007/702/ES odobrila dajanje v promet živila in krmo, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker je pred odločbo Komisije Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 23. marca 2007 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 3. aprila 2007 (5) (prvo mnenje EFSA);

B.

ker sta 19. julija 2016 družbi Pioneer Overseas Corporation in Dow AgroSciences Ltd. (vlagatelj) skupaj predložili vlogo za podaljšanje odobritve za dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003; ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze 59122 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

C.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 18. maja 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 29. junija 2017 (6) (drugo mnenje EFSA);

D.

ker gensko spremenjena koruza 59122 izraža beljakovini CRY34Ab1 in CRY35Ab1, ki povzročata odpornost na škodljive vrste hroščev, ki sodijo v rod koruznih hroščev, kot so ličinke koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera), ter beljakovino PAT, ki povzroča odpornost na herbicide, ki vsebujejo glufosinat;

E.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

F.

ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju predložile številne kritične pripombe v zvezi s prvim mnenjem EFSA (7), med drugim glede nepopolnega načrta spremljanja, tveganja izpostavljenosti toksinom BT neciljnih organizmov, pomanjkanja osnove za sklep, da so „krmni proizvodi iz gensko spremenjene koruze 59122 vsebinsko enakovredni, hranilno enakovredni in enako varni kot proizvodi iz komercialne koruze“, ter, ob upoštevanju 90-dnevne študije na podganah, glede dejstva, da je bila gensko spremenjena koruza 59122 dozirana s samo enim odmerkom za vso študijo, kar ni skladno z zadevnim priporočilom OECD;

G.

ker je bila EFSA po vložitvi prošnje za podaljšanje odobritve pozvana, naj oceni podatke, ki jih je predložil vlagatelj, vključno s poročili o spremljanju stanja okolja po dajanju na trg in 11 primarnimi raziskovalnimi študijami, objavljenimi med letoma 2007 in 2016; ker je EFSA na podlagi svoje ocene predloženih podatkov sprejela pozitivno mnenje (drugo mnenje EFSA, omenjeno zgoraj), v katerem je navedla, da ni ugotovljenih novih tveganj, sprememb izpostavljenosti in novih znanstvenih negotovosti, ki bi spremenile ugotovitve prvotne ocene tveganja o koruzi 59122;

H.

ker so države članice med trimesečnim posvetovalnim obdobjem podale številne kritične pripombe v zvezi z drugim mnenjem EFSA (8), med drugim tudi, „da spremljanje, ki se izvaja za gensko spremenjeno koruzo 59122, ne more zagotoviti smiselnih rezultatov za trenutno oceno in da je treba odpraviti negotovosti, povezane z oceno tveganja, opravljeno pred izdajo dovoljenja, npr. kar zadeva izpostavljenost okolja,“ ter „da pristop k spremljanju, ki se uporablja za gensko spremenjeno koruzo 59122, ni v skladu z zahtevami Priloge VII Direktive 2001/18/ES“;

I.

ker je ena država članica želela izvedeti, zakaj vlagatelj ni predložil več javnih študij, ki kažejo na imunogenost beljakovin Cry pri miših, in jih EFSA zato ni ocenila, ter je menila, da bi bilo treba rešiti vprašanja, povezana z imunogenostjo in sposobnostjo povečanja imunskega odziva beljakovin Cry, izraženih v gensko spremenjeni koruzi 59122, preden se podaljšanje odobri;

J.

ker je ena država članica opozorila, da je Unija odobrila Konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki tako izvoznim kot uvoznim državam nalaga mednarodno odgovornost glede biotske raznovrstnosti, zato je pomembno upoštevati učinke, ki jih ima uvoz gensko spremenjene koruze 59122 v Unijo, tako na biotsko raznovrstnost Unije kot na biotsko raznovrstnost držav, kjer omenjeno koruzo gojijo;

K.

ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018 (10);

L.

ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine (11);

M.

ker ostanki škropljenja z glufosinatom niso bili ocenjeni v nobenem od mnenj EFSA; ker bodo ostanki glufosinata prisotni v gensko spremenjeni koruzi 59122, uvoženi v Unijo za uporabo v živilih in krmi;

N.

ker bi bilo nesprejemljivo z vidika varnosti hrane, hkrati pa tudi skrajno nedosledno, da bi odobrili uvoz na glufosinat odporne gensko spremenjene koruze, glede na to, da dovoljenje za uporabo glufosinata v Uniji poteče 31. julija 2018 zaradi reproduktivne toksičnosti (12);

O.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 12 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo 12 držav članic, ki predstavljajo samo 38,83 % prebivalcev Unije, pri čemer so se štiri države članice vzdržale;

P.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (13);

Q.

ker je Parlament v prvi obravnavi (14)28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

R.

ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4)(Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603 (D054771-02), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela dne 28. junija 2017 in ki je bilo objavljeno dne 1. avgusta 2017 (3),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je 13. septembra 2013 družba Monsanto Europe S.A. pri pristojnem nacionalnem belgijskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 ali so iz nje proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki so sestavljeni ali vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.

ker je vloga za navedeno uporabo zajemala vse tri podkombinacije gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 × NK603;

C.

ker gensko spremenjena koruza MON 87427 × MON 89034 × NK603 vsebuje dva gena za odpornost proti glifosatu in proizvaja beljakovini Cry1A.105 in Cry2Ab2, ki povzročata odpornost proti določenim škodljivcem iz reda Lepidoptera;

D.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 28. junija 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 1. avgusta 2017 (5);

E.

ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 navedeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo škodljivo učinkovati na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

F.

ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb (6); ker je med najbolj kritičnimi pripombami dejstvo, da analiza sestave ne zajema ostankov komplementarnih herbicidov in njihovih metabolitov; ker zaradi zaskrbljenosti glede rezultatov študij, ki med drugim kažejo pogostejše nastajanje ledvičnih kamnov pri miših, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno koruzo MON 89034, ni mogoče priti do zaključka o tveganjih, povezanih z uporabo gensko spremenjenega organizma (v nadaljnjem besedilu: GSO) v hrani za ljudi in živali; ker so potrebne dodatne informacije, preden se lahko ocena tveganja zaključi, ter ni mogoče priti do zaključkov v zvezi s subkroničnimi (90-dnevna analiza ni bila opravljena) in dolgoročnimi učinki polnozrnate hrane in/ali krme na razmnoževanje ali razvoj;

G.

ker je pristojni organ v eni od držav članic opozoril na dejstvo, da obstajajo statistično pomembne razlike med gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (tretirana z glifosatom) in njeno gensko nespremenjeno ustreznico pri 16 končnih vrednostih za zrna (7) in dveh za krmila (8), da so odkrili še več statistično različnih končnih vrednosti pri zrnih (42), ko so primerjali gensko spremenjeno koruzo, ki ni bila tretirana z glifosatom, z gensko nespremenjeno ustreznico, ter da je znatno zmanjšanje vitaminov in mineralov v teh pridelkih precej problematično za zdravje ljudi in živali, saj je podhranjenost tipa B svetovni problem;

H.

ker je bilo v neodvisni študiji (9) ugotovljeno, da je mogoče glede na navedene statistične razlike trditi, da je gensko spremenjena koruza bistveno drugačna od svoje genetsko nespremenjene ustreznice, kar zadeva številne sestavine in biološke lastnosti, ter da same spremembe, če se obravnavajo kot osamljeni podatki, sicer niso zaskrbljujoče z vidika varnosti, vendar bi bilo treba skupno število njihovih učinkov in njihov velik pomen upoštevati kot izhodišče za natančnejše raziskave; ker agencija EFSA ni opravila nadaljnjih študij;

I.

ker vlagatelj ni predložil podatkov o poskusih s podkombinacijami gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 in MON 87427 × NK603; ker odbor EFSA za GSO na podlagi ekstrapolacije eksperimentalnih podatkov o drugih podkombinacijah in posameznih transformacijskih dogodkih pričakuje, da bosta podkombinaciji enako varni kot ocenjeni posamezni transformacijski dogodki koruze MON 89034 × NK603 in MON 87427 × MON 89034 × NK603, ocena negotovosti ekstrapolacije pa ni bila opravljena; ker lahko ta pomanjkljivost razvrednoti splošno ugotovitev v mnenju agencije EFSA in lahko celo pomeni kršenje njenih Smernic o oceni negotovosti v okviru znanstvene ocene, objavljenih januarja 2018 (10); ker odobritev ni mogoča brez natančne ocene podatkov o poskusih za vsako podkombinacijo zložbe genskih elementov;

J.

ker je odbor EFSA za GSO ugotovil, da načrt za okoljsko spremljanje po dajanju na trg, ki ga je vložnik predložil za koruzo z zložbo treh genskih elementov, ne vključuje določb za dve podkombinaciji MON 87427 × MON 89034 in MON 87427 × NK603, in je zato priporočil, naj vložnik načrt ustrezno prilagodi; ker je iz predloženega načrta spremljanja razvidno, da vložnik tega priporočila ni upošteval (11);

K.

ker je eden od glavnih namenov nalaganja transformacijskih dogodkov večja odpornost rastline na glifosat (NK603 in MON 87427 izražata encime EPSPS, kar povzroča odpornost na glifosat); ker je treba zato pričakovati, da bo rastlina izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo rastlin in njihove agronomske značilnosti; ker ocena tveganja tega vidika ni zajela; ker ostanki škropljenja z glifosatom po mnenju agencije EFSA prav tako niso bili ocenjeni;

L.

ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 ugotovila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 ugotovila, da je njegova nerazvrstitev med rakotvorne snovi upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi; ker je Evropski parlament ustanovil posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali je industrija neustrezno vplivala na ocene agencij Unije v zvezi z rakotvornostjo glifosata;

M.

ker po mnenju skupine za pesticide pri agenciji EFSA na podlagi doslej predloženih podatkov ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata (12); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov (13); ker je Unija dodatek, znan kot polietoksilirani lojev aminat, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji gensko spremenjena koruza;

N.

ker se uvožena gensko spremenjena koruza v Uniji pogosto uporablja za krmo za živali; ker je v strokovno pregledani znanstveni študiji ugotovljena morebitna povezava med glifosatom v krmi za breje svinje in povečanjem števila hudih prirojenih okvar pri njihovih pujskih (14);

O.

ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene pridelke;

P.

ker je del zložbe transformacijskih dogodkov, ki izkazuje odpornost na žuželke, posledica transformacije MON 89034, ki izraža beljakovini Cry1A in Cry2Ab2 (Bt), saj povzročajo odpornost na določene škodljivce iz reda Lepidoptera (na primer koruzno veščo (Ostrinia nubilalis)); ker bi bilo treba po podatkih neodvisne študije v oceni tveganja agencije EFSA ostanke glifosata prav tako obravnavati kot močne dodatne povzročitelje stresa, saj je lahko učinek na celice in organizme, hkrati izpostavljene številnim povzročiteljem stresa, zelo pomemben pri učinkovitosti toksinov Bt (15); ker je bilo v znanstveni študiji iz leta 2017 o morebitnih učinkih toksinov Bt in ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi na zdravje ugotovljeno, da je treba ostankom herbicidov in njihovi interakciji s toksini Bt posvetiti posebno pozornost (16); ker agencija EFSA tega ni raziskala;

Q.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018, mnenje ni bilo sprejeto; ker je 14 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 11 držav članic, ki predstavljajo le 38,75 % prebivalcev Unije, pri čemer so se tri države članice glasovanja vzdržale;

R.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dokumentacije Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (17);

S.

ker je Parlament v prvi obravnavi dne 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (18) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

T.

ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L. , linija SHD-27531-4)(Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).

—

ob upoštevanju obrazloženega predloga Komisije z dne 20. decembra 2017 v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v zvezi z načelom pravne države na Poljskem: predlog sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem, ki dopolnjuje priporočila (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520 (1),

—

ob upoštevanju sklepa Komisije o predložitvi Poljske Sodišču Evropske unije v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi kršitve prava Unije z zakonom o spremembi zakona o organizaciji rednih sodišč (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem (3) in svojih prejšnjih resolucij o tem,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem navedeno, da sedanje razmere na Poljskem pomenijo jasno tveganje za hudo kršitev vrednot iz člena 2 PEU;

1.

2.

3.

4.

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sklicevanj iz predhodnih poročil o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta in drugih evropskih in mednarodnih institucij in agencij,

—

ob upoštevanju različnih poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih NVO,

—

ob upoštevanju dela, ki ga opravljajo Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Svet Evrope in Beneška komisija,

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

—

ob upoštevanju dela Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito,

—

ob upoštevanju skupne izjave afriških in evropskih voditeljev o položaju migrantov v Libiji z dne 1. decembra 2017 po vrhu Afriška unija-Evropska unija (AU-EU) v Abidžanu,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0025/2018),

A.

ker je spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokracije, načela pravne države ter vrednot in načel, zapisanih v pogodbah Unije, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v mednarodnih listinah v zvezi s človekovimi pravicami, temelj evropskega povezovanja;

B.

ker v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, vrednotah, ki so skupne vsem državam članicam in ki jih morajo EU in vse države članice dosledno spoštovati in dejavno spodbujati v vseh svojih politikah, tako na notranji kot zunanji ravni; ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb;

C.

ker je spoštovanje načela pravne države predpogoj za varstvo temeljnih pravic in ker imajo države članice končno odgovornost za varovanje človekovih pravic vseh ljudi z uzakonitvijo in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij na področju človekovih pravic; ker bi bilo treba načelo pravne države in temeljne pravice stalno utrjevati, ker vsak poskus spodkopavanja teh načel škodi ne le zadevni državi članici, ampak tudi Uniji kot celoti;

D.

ker je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin obveznost iz Pogodb v skladu s členom 6(2) PEU;

E.

ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti varstvu človekovih pravic najbolj ranljivih skupin;

F.

ker odkloni pri upravljanju, ki jih je moč opaziti v nekaterih državah članicah, pričajo o odbiralnem pristopu k koristim in odgovornostim, ki pritičejo državi članici Unije, in ker te države članice zavračajo popolno spoštovanje prava EU, delitev oblasti, neodvisnost pravosodja in predvidljivost ukrepov države, s tem pa postavljajo pod vprašaj verodostojnost Evropske unije kot pravnega prostora;

G.

ker so v Evropo leta 2016 še prihajali migranti in prosilci za azil (1); ker so mnogi od teh migrantov izbrali izjemno nevarne poti, s tem pa se na milost in nemilost prepustili tihotapcem in kriminalcem ter ker jim grozi nasilje, zloraba in izkoriščanje; ker je po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) 27 % migrantov, ki prispejo v Evropo prek Sredozemlja, otrok; ker glede na poročila Unicefa in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) približno četrtina mladostnikov, anketiranih na osrednjesredozemski poti, nikoli ni obiskovala šole;

H.

ker je bilo leta 2016 precej rasističnih in ksenofobičnih reakcij proti beguncem, prosilcem za azil in migrantom in ker se zlasti ranljive skupine še naprej soočajo z večjo diskriminacijo, nasiljem in ponovno travmo med azilnim postopkom;

I.

ker je ob hudem migracijskem pritisku, ki ga že več let doživljajo nekatere države članice, potrebna resnična evropska solidarnost, da bi vzpostavili ustrezne sprejemne zmogljivosti za najbolj potrebne pomoči in najranljivejše; ker so mnogi migranti na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem in kriminalcem ter so ranljivi, kar zadeva kršitve njihovih pravic, vključno z nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem;

J.

ker so ženske in otroci bolj izpostavljeni tveganju trgovine z ljudmi, izkoriščanja in spolne zlorabe v rokah trgovcev z ljudmi, zaradi česar bi morale države članice vzpostaviti in okrepiti sisteme za zaščito otrok, da bi preprečile nasilje, zlorabo, zanemarjanje in izkoriščanje otrok in se odzvale nanje v skladu z zavezami, določenimi v akcijskem načrtu iz Vallette;

K.

ker se je pod vplivom neprekinjenega vala terorističnih napadov po vsem ozemlju Unije razvila splošna nezaupljivost do pripadnikov muslimanske vere, tako državljanov EU kot migrantov, in ker določene politične stranke izrabljajo to nezaupanje in uporabljajo retoriko kulturnega izolacionalizma in sovraštva do drugačnih;

L.

ker sistematična uporaba izrednih razmer in izredni sodni in upravni ukrepi ter nadzor meja nimajo večjega učinka na teroriste, ki so pogosto rezidenti za daljši čas in celo državljani v državah članicah Unije;

M.

ker politični ukrepi, ki so jih mnoge države članice sprejele kot odziv na prihod prosilcev za azil in migrantov, vključujejo ponovno uvedbo kontrole na notranjih mejah schengenskega območja, za katero je čedalje bolj očitno, da bo trajna;

N.

ker sovražni govor zajema vse oblike izražanja na spletu in drugje, ki širijo, spodbujajo, razglašajo ali utemeljujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo ali predsodke proti drugemu spolu, rasi, barvi kože, etničnemu ali socialnemu poreklu, genetskim značilnostim, jeziku, veri ali prepričanju, političnemu ali drugemu mnenju, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženju, rojstvu, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, vključno s političnimi strankami in političnimi voditelji, ki spodbujajo rasistične in ksenofobične ideje, politike, govore in prakse ter širijo lažne novice; ker razvoj novih medijskih oblik poenostavlja sodelovanje pri sovražnem govoru na spletu; ker sovražni govor na spletu po mnenju Sveta Evrope zahteva dodatno preučitev in ukrepe glede ureditve in novih načinov boja proti sovražnemu govoru;

O.

ker obstaja tveganje, da porast rasnega sovraštva ali sovraštva na podlagi spola, nasilja in ksenofobije v državah članicah postaja nekaj normalnega in sprejemljivega, pa naj bo to prek kaznivih dejanj iz sovraštva, lažnih novic, anonimnih sporočil, objavljenih na družbenih omrežjih ali drugih spletnih platformah, manifestacij ali politične propagande;

P.

ker moderne družbe ne morejo delovati in se ne morejo razvijati brez svobodnega, neodvisnega, profesionalnega in odgovornega sistema množičnih medijev, ki temelji na načelih, kot so preverjanje dejstev, upoštevanje pluralnosti dobro obveščenih mnenj in varstvo zaupnosti medijskih virov ter varnost novinarjev, varstvo svobode izražanja in sredstva za omejevanje lažnih novic; ker javni mediji igrajo bistveno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti medijev;

Q.

ker vsa nedavna poročila mednarodnih in evropskih agencij, organizacij in civilne družbe, vključno z NVO, navajajo, da je bil na številnih področjih dosežen napredek; ker so kljub temu kršitve temeljnih pravic v nekaterih državah članicah še vedno prisotne, tudi v obliki diskriminacije manjšin, korupcije, toleriranja sovražnega govora, slabih razmer v zaporih in življenjskih pogojev za migrante;

R.

ker je iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Violence against women: an EU-wide survey (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava)“, ki je bilo objavljeno marca 2014, razvidno, da je tretjina vseh žensk v Evropi vsaj enkrat v odrasli dobi izkusila telesno ali spolno nasilje in da je 20 % žensk izkusilo spletno nadlegovanje, ker je nasilje nad ženskami in nasilje na podlagi spola, tako fizično kot psihološko, razširjeno v EU in ga je treba razumeti kot skrajno obliko diskriminacije, ki zadeva ženske na vseh družbenih ravneh; ker so potrebni nadaljnji ukrepi za spodbujanje žensk, ki so bile žrtve nasilja, da prijavijo svoje izkušnje in zaprosijo za pomoč;

S.

ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin in pravica do enakopravnega obravnavanja eno od temeljnih načel EU; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker ima EU trenutno za odzivanje na sistematične in institucionalne pojave diskriminacije, rasizma in ksenofobije zoper manjšine, razen postopkov za ugotavljanje kršitev, na voljo samo instrumente z omejeno učinkovitostjo; ker obstajajo med državami članicami razlike na področju priznavanja manjšin in spoštovanja njihovih pravic; ker so bili kljub številnim pozivom Komisiji sprejeti le omejeni ukrepi za zagotovitev učinkovitega varstva manjšin;

T.

ker digitalni mediji otrokom omogočajo neizmerne priložnosti; ker se obenem otroci srečujejo z novimi tveganji; ker bi bilo treba otroke izobraževati o njihovih temeljnih pravicah v digitalnem svetu, da bi bil ta zanje varnejši; ker so telefonske številke za pomoč otrokom pomembno orodje v primerih v zvezi s kršitvami pravic otrok; ker bi bilo treba spodbujati krepitev digitalne pismenosti, tudi medijske in informacijske, kot del učnega načrta v osnovnem izobraževanju in že v zgodnjem obdobju šolanja; ker bi bilo treba temeljne pravice na spletu spodbujati in zaščititi na enak način in v enaki meri kot v resničnem svetu;

U.

ker so postale v letu 2016 storitve e-uprave v vsej EU bolj dostopne; ker evropski portal e-pravosodje državljanom in pravosodnim delavcem omogoča, da pridobijo informacije o evropskih in nacionalnih sodnih postopkih ter delovanju pravosodja;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2011 o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta Ministrov za kmetijstvo in ribištvo (8606/11 ADD 1 REV 1) na sporočilo Komisije o zdravju medonosnih čebel (COM(2010)0714),

—

ob upoštevanju dela, opravljenega v okviru evropskega tedna čebel in opraševanja – EU Bee Week – ki ga od leta 2012 organizira Evropski parlament,

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz septembra 2017 z naslovom Collecting and Sharing Data on Bee Health: Towards a European Bee Partnership (Zbiranje in izmenjava podatkov o zdravju čebel: za vzpostavitev evropskega partnerstva za čebele), ki je konkretizacija evropskega partnerstva za čebele;

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0014/2018),

A.

ker je čebelarski sektor sestavni del evropskega kmetijstva, ki predstavlja več kot 620 000 čebelarjev Evropske unije (2); ker je poleg poklicnega čebelarstva ta dejavnost pogosto ljubiteljska ali namenjena lastni porabi;

B.

ker gospodarska vrednost čebel zajema opraševanje ter pridelavo medu, čebeljega voska in drugih čebeljih izdelkov, zelo pomembni pa so tudi leseni satniki in čebelji panji ter čebelarski turizem;

C.

ker je čebelarski sektor bistven za EU in občutno prispeva k družbi, tako z gospodarskega vidika, s približno 14,2 milijarde EUR na leto, kot tudi z okoljskega vidika, tako da ohranja ekološko ravnovesje in biotsko raznovrstnost, saj je kar 84 % rastlinskih vrst in 76 % proizvodnje hrane v Evropi odvisnih od opraševanja, ki ga opravijo divje in domače čebele;

D.

ker čebele in drugi opraševalci z opraševanjem zagotavljajo razmnoževanje številnih kulturnih in divjih rastlin ter posledično proizvodnjo hrane in prehransko varnost, ob tem pa brezplačno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu; ker pomen opraševanja v EU ni dovolj priznan in se pogosto zdi samoumeven, medtem ko na primer v ZDA porabijo za umetno opraševanje 2 milijardi EUR na leto; ker je Evropa dom približno 10 % svetovnih čebeljih vrst; ker naj bi po podatkih francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave svetovni stroški, povezani s smrtnostjo čebel, znašali 150 milijard EUR, kar je 10 % tržne vrednosti hrane in priča, da je treba opraševalce zaščititi;

E.

ker nedavne študije Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da večja gostota in raznolikost opraševalcev neposredno vplivata na obilnost pridelka in lahko na splošno pomagata malim kmetom povečati proizvodnjo v povprečju za 24 %;

F.

ker vse države nimajo sistema registracije čebelarjev in čebeljih panjev, ki bi omogočal spremljanje razvoja sektorja, trga in zdravja čebel;

G.

ker je Evropska komisija leta 2004 nacionalnim čebelarskim programom zgolj za samo dejavnost čebelarstva zagotovila 32 milijonov EUR podpore, do leta 2016 pa je podporo povečala na 36 milijonov EUR, kar predstavlja vsega 0,0003 % proračuna skupne kmetijske politike in je še vedno daleč od zadostne vsote;

H.

ker se je število čebeljih družin zaradi vstopa novih držav v EU med letoma 2004 in 2016 povečalo za 47,8 %, financiranje EU za te dejavnosti pa za samo 12 %, kar pomeni, da razpoložljivo financiranje ne zadostuje za vzdrževanje populacije čebel in ustrezno podporo čebelarjem pri obnavljanju družin po izgubah, ki so sledile visoki stopnji smrtnosti v nekaterih državah članicah;

I.

ker so kljub tej statistični rasti mnogi čebelarji prenehali z dejavnostjo, število čebeljih družin pa je v nekaterih državah članicah padlo za kar 50 % ali več (3), in sicer zaradi podnebnih sprememb (na primer pomladne pozebe, suša, požari), določenih kemičnih aktivnih snovi in motenj na notranjem trgu z medom v EU; ker se še vedno beležijo številni primeri zimskih izgub in motenj;

J.

ker so nacionalni programi za čebelarski sektor, ki prejemajo dodatna sredstva EU, večinoma uspešni; ker je bolj verjetno, da izvajanje na nacionalni ravni včasih povzroči nezaupanje sektorja in posledično slabši sprejem;

K.

ker je staranje demografsko gledano resen problem za čebelarski sektor, saj je le majhen odstotek čebelarjev mlajših od 50 let, kar ogroža prihodnost sektorja; ker čebelarstvo pomeni možnost delovnih mest in vključevanja na podeželskih območjih za mlade, saj je v številnih evropskih regijah dostop do zemljišč omejen;

L.

ker lahko dobro teoretično znanje ter praktično usposabljanje omogočita boljše razumevanje in ukrepanje pri soočanju s prihodnjimi izzivi za čebelje družine in sta zato zelo pomembna; ker bi morali čebelarji delovati odgovorno in strokovno ter tesno sodelovati s kmeti, da bi se uspešno soočili s prihodnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, naravne nesreče, krčenje pasišč, napadi divjih živali in v nekaterih regijah tudi vrst ptic selivk (čebelnjaki so zelo izpostavljeni takim plenjenjem, saj so običajno na prostem) ter veliko upravno breme v nekaterih državah članicah;

M.

ker nacionalni čebelarski programi, ki se sofinancirajo s sredstvi EU, nudijo udeležencem možnost za izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov; ker lahko uspešni projekti veliko prispevajo h krepitvi čebelarskega sektorja in njegovi zmogljivosti, da bolje premošča naravne in tržne krize; ker prenos znanja ter izmenjava dobrih in inovativnih praks prinašata dodano vrednost evropskemu čebelarskemu sektorju, zlasti če se dopolnjujeta s posebnim programom, kot je sedanji „Erasmus za čebelarje“ iz drugega stebra skupne kmetijske politike;

N.

ker ima t. i. nomadsko kmetijstvo številne pozitivne vidike, a tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti glede upoštevanja pravil za preprečevanje širjenja tveganj; ker je zato potrebno natančnejše preverjanje;

O.

ker je sedanja povečana smrtnost medonosnih čebel in divjih opraševalcev v Evropi zaskrbljujoča, saj negativno vpliva na kmetijstvo, biotsko raznovrstnost in ekosisteme; ker smrtnost čebel povzročajo številni stresni dejavniki, vezani na geografsko območje, lokalne značilnosti in podnebne razmere; ker ti dejavniki vključujejo velik vpliv invazivnih tujerodnih vrst, kot so pršice Varroa destructor, mali panjski hrošč (Aethina tumida), azijski sršen (Vespa velutina) in huda gniloba čebelje zalege, ter živalskih patogenov, kot so nosemavost, učinek nekaterih aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih in drugih biocidih, podnebne spremembe, degradacijo okolja, propadanje habitatov in postopno izginjanje cvetočih rastlin; ker so čebele odvisne od kmetijskih zemljišč, katerih površine in raznolikost posevkov so njihov glavni vir prehrane, zato bi bilo koristno, da začnejo čebelarji in kmetje uporabljati določen tip površin z ekološkim pomenom, imenovanih „čebelarska območja“, ki bi se nato lahko razširila v vseh državah članicah, zlasti zunaj sezon cvetenja;

P.

ker so čebelarji pogosto nemočni pred boleznimi in paraziti, ki napadajo čebele, zaradi pomanjkanja informacij in usposabljanja ter učinkovitih sredstev za spopadanje z boleznimi, kot so zdravila za čebele; ker čebelarji prejemajo podporo za zaščitne ukrepe proti Varroa destructor, čeprav ti ukrepi še niso v celoti uspešni, saj raziskovalna in razvojna prizadevanja za zdaj niso dala zadovoljivih rezultatov glede zatiranja zajedavskih vrst, učinka prehrane na čebele ter izpostavljenosti kemikalijam;

Q.

ker morajo čebelarji zaradi obveznosti prijavljanja bolezni in parazitov sistematično uničevati panje, kar bi jih lahko pripravilo do tega, da bolezni ne prijavljajo; ker so zdravila, ki so na voljo na trgu za zdravljenje bolezni čebel, omejena in ne ustrezajo vse večji potrebi po učinkovitih veterinarskih zdravilih; ker je bilo za nadzor nad varoozo preizkušenih več naravnih snovi, med katerimi so tri postale osnova organskega zdravljenja, in sicer mravljinčna kislina, oksalna kislina in timol;

R.

ker monokulturno kmetijstvo, ki uporablja sorte poljščin in hibride, ki imajo nižji donos nektarja in cvetnega prahu ter krajše obdobje cvetenja, močno zmanjšuje biotsko raznovrstnost in obseg območja za čebeljo pašo; ker so britanski raziskovalci pred nedavnim ugotovili, da določeno področje zagotavlja lokalnim in regionalnim čebeljim pasmam boljše preživetje kot pasmam, ki so bile naseljene od drugod (4); ker dolgotrajno zdravje in trajnost čebelarskega sektorja v Evropi temeljita na zagotavljanju dolgoročnega zdravja in trajnosti lokalnih ekotipov medonosnih čebel, glede na njihovo raznolikost in prilagoditve na lokalno okolje;

S.

ker sta Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) v svojem poročilu z dne 26. februarja 2016 in Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) v svojem poročilu o sistemskih insekticidih Worldwide integrated Assesment opozorili na zmanjševanje števila opraševalcev; ker so čebele pomemben kazalnik kakovosti okolja;

T.

ker čebelarji, kmetje, okoljevarstveniki in državljani pričakujejo ukrepe, ki temeljijo na jasnem znanstvenem soglasju glede vseh vzrokov za smrtnost čebel, vključno z učinki aktivnih snovi v pesticidih (na primer nekaterih neonikotinoidov in nekaterih drugih sistemskih insekticidov), kot jih je opredelila agencija EFSA;

U.

ker se razlike v znanstvenih dognanjih lahko delno pripišejo uporabi različnih analitičnih metod in raziskovalnih protokolov; ker se zaradi slabe usklajenosti pri raziskavah opraševalcev na ravni EU ter pri dostopnosti in poenotenju podatkov med deležniki množijo različne in nasprotujoče si študije;

V.

ker je treba ohranjati in okrepiti dialog in sodelovanje med vsemi deležniki (čebelarji, kmeti, znanstveniki, nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi, fitofarmacevtskim sektorjem, zasebnim sektorjem, veterinarji in širšo javnostjo), da bi raziskave uskladili in omogočili pravočasno izmenjavo vseh pomembnih zbranih podatkov;

W.

ker obstaja splošna potreba po skupni in usklajeni zbirki podatkov (ki bi med drugim vključevala vrste kmetijskih rastlin in kmetijske prakse, navzočnost škodljivih organizmov in bolezni, podnebne in vremenske razmere, vrsto pokrajine in infrastrukturo, gostoto čebeljih družin in stopnje smrtnosti po regijah), pa tudi po ustreznih digitalnih orodjih in tehnologiji, neškodljivih za čebele, ter medijih, kot je bilo omenjeno v pobudi evropskega partnerstva za čebele, sprejeti junija 2017; ker so za sprejetje odločitev, ki bi temeljile na zadnjih znanstvenih spoznanjih, nujni rezultati obsežnega znanstvenega pregleda agencije EFSA, ki zamujajo že več kot eno leto; ker potrebujemo čim prej jasne rezultate o vseh indikatorjih zdravja čebel, zlasti prek preskusov na terenu, če želimo zaustaviti in zmanjšati smrtnost čebel; ker čebelarji, kmetje in državljani pričakujejo, da bo Komisija skupaj z ustreznim agencijami EU in strokovnjaki iz držav članic natančno spremljala smernice agencije EFSA za oceno vpliva fitofarmacevtskih sredstev na čebele ter da jih bodo države članice ustrezno izvajale;

X.

ker na pridelavo medu vplivajo tudi vremenske razmere, saj toplo in vlažno vreme pridelavo spodbuja, mrzlo in vlažno vreme pa jo ovira; ker se čebelje družine dodatno redčijo zaradi jesenskih in zimskih izgub, pridelava medu pa se manjša, v nekaterih državah članicah za kar 50 %, v nekaterih regijah pa celo za 100 %;

Y.

ker je treba nameniti pozornost različni številčnosti populacij medonosnih čebel na različnih kmetijskih področjih, saj v nekaterih državah pridelovalkah medu raste, v drugih pa pada;

Z.

ker morajo čebelarji zaradi povečanja smrtnosti čebel pogosteje kupovati družine ter imajo zato višje proizvodne stroške; ker se je cena čebelje družine od leta 2002 početverila; ker se ob nadomestitvi čebelje družine kratko- in srednjeročno pridelava pogosto zmanjša, saj so nove družine na začetku manj produktivne; ker čebelarji medu nikoli ne pridelujejo s tolikšnim številom čebeljih družin, kot kažejo statistični podatki, saj čebelarji skozi leto – na račun količine pridelka – ponovno vzpostavijo staro število čebeljih družin, saj je med potreben tudi za nadomeščanje izgubljenih družin;

AA.

ker se je v nekaterih tretjih državah v zadnjih 15 letih podvojila količina pridelanega medu in njegovega izvoza; ker je stopnja samooskrbe Unije z medom le 60-odstotna in ta stopnja ne narašča, medtem ko se je število panjev v Uniji v obdobju med 2003 in 2016 skoraj podvojilo, število čebelarjev pa se je v istem času povečalo s 470 000 na 620 000; ker so leta 2016 v Evropi največ medu pridelale Romunija, Španija in Madžarska pred Nemčijo, Italijo in Grčijo;

AB.

ker EU vsako leto uvozi okoli 40 % svoje letne porabe; ker je bil med, uvožen leta 2015, v povprečju 2,3-krat cenejši od medu, pridelanega v EU; ker EU uvozi približno 200 000 ton medu letno, zlasti iz Kitajske, Ukrajine, Argentine in Mehike, kar postavlja evropske čebelarje v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s pridelovalci iz tretjih držav ter preprečuje povečanje samozadostnosti; ker uvoženi med pogosto ne izpolnjuje standardov, ki veljajo za čebelarje v EU;

AC.

ker potrošniki pogosto mislijo, da uživajo med, pridelan v Uniji, čeprav je delež tega medu mešanica medu, uvoženega iz tretjih držav, in medu iz EU, velik del uvoženega medu pa je ponarejen;

AD.

ker od leta 2002 na območjih z največjo pridelavo medu na svetu zaradi slabega zdravstvenega stanja medonosnih čebel količina pridelanega medu stagnira ali pa upada, na Kitajskem pa se je količina medu podvojila (na okoli 450 000 ton na leto od 2012), kar je več kot pridelava EU, Argentine, Mehike, ZDA in Kanade skupaj;

AE.

ker je leta 2015 več kot polovica uvoženega medu v Evropsko unijo prišla s Kitajske – okoli 100 000 ton, kar je dvakrat več od količine uvoženega medu leta 2002, kljub temu da je drugod po svetu število čebeljih družin upadlo; ker združenja čebelarjev in strokovnjaki menijo, da je velik del medu, uvožen s Kitajske, ponarejen z dodanim trsnim ali koruznim sladkorjem; ker vse države članice ne morejo opravljati analiz na zunanjih mejnih nadzornih točkah EU, da bi zaznale nepravilnosti v uvoženem medu;

AF.

ker je med tretji najbolj ponarejen proizvod na svetu; ker ponarejanje povzroča precejšnjo škodo evropskim čebelarjem, hkrati pa resno ogroža zdravje potrošnikov;

AG.

ker po mnenju stroke podjetja, ki izvažajo med iz Kitajske, problema vsebnosti kloramfenikola od leta 2002 ne odpravljajo z upoštevanjem predpisov, ampak s filtriranjem medu s smolo;

AH.

ker je Svet za kmetijstvo in ribištvo na seji decembra 2015 obravnaval pomisleke glede kakovosti medu, uvoženega v EU, in konkurenčnosti čebelarskega sektorja EU; ker je na podlagi tega Komisija odredila centraliziran nadzor medu;

AI.

ker je laboratorijsko kontrolo vzorcev medu iz držav članic opravilo Skupno raziskovalno središče, ki je med drugim ugotovilo, da 20 % vzorcev medu, odvzetih na zunanjih mejnih prehodih EU in v prostorih uvoznikov, ni ustrezalo merilom o sestavi in/ali postopkom pridelave medu, kot so opredeljeni v direktivi o medu (2001/110/ES), v 14 % vzorcev pa je bil medu dodan sladkor; ker kljub temu v Evropo še vedno prihaja ponarejen in razredčen med;

AJ.

ker je med na podlagi predpisov Codex Alimentarius, ki ga uporablja tudi Evropska unija, naravni proizvod, h kateremu ni dovoljeno dodajati ali mu odvzemati nobenih snovi, prav tako pa ni dovoljeno zorenje medu zunaj panjev;

AK.

ker je neravnovesje na evropskem trgu medu, povzročeno z veleprodajnim uvozom poceni ponarejenega medu, med letoma 2014 in 2016 razpolovilo odkupno ceno medu v glavnih državah pridelovalkah v EU (Romunija, Španija, Madžarska, Bolgarija, Portugalska, Francija, Italija, Grčija in Hrvaška), zaradi česar so evropski čebelarji še vedno v težkem in zanje škodljivem položaju;

AL.

ker drugi odstavek točke (a) člena 2(4) direktive o medu, kot je bila spremenjena z Direktivo 2014/63/EU, določa, da se obvezna oznaka držav porekla, če je med po poreklu iz več kakor ene države članice ali tretje države, nadomesti z najustreznejšo izmed naslednjih oznak: „mešanica medu iz držav članic EU“, „mešanica medu iz držav, ki niso članice EU“ ali „mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU“; ker oznaka „mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU“ potrošniku ne ponuja dovolj informacij;

AM.

ker številni polnilci medu in trgovci danes zlorabljajo ta način označevanja, da bi zamolčali dejansko državo porekla ter delež medu, ki prihaja iz različnih zadevnih držav, saj so čedalje bolj ozaveščeni kupci nezaupljivi do prehranskih artiklov iz določenih držav; ker imajo zdaj mnoge države, ki so pomembne pridelovalke medu, kot so ZDA, Kanada, Argentina ali Mehika, mnogo strožje zahteve glede označevanja medu kot poenostavljena pravila EU, zato lahko veliko lažje zagotovijo potrebne informacije za potrošnike kot EU;

AN.

ker veljavna pravila ne obravnavajo goljufij s predelanimi proizvodi, kot so keksi, žitni kosmiči za zajtrk, slaščice itd.; ker lahko oznaka „med“ potrošnika zavaja glede prave sestave določenega proizvoda, saj se pogosto uporabi v primerih, ko je manj kot 50 % vsebnosti sladkorja v proizvodu dejansko iz medu;

AO.

ker je bila pobuda evropski medeni zajtrk, ki se je začela leta 2014, zelo uspešna, in je odprta za vse države članice EU, njen namen pa je prispevati k izobraževanju otrok o uživanju zdrave hrane, kot je med, ter promociji čebelarskega sektorja; ker je Slovenija 11. maja 2015 na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo dala pobudo, da bi Organizacija združenih narodov uradno razglasila 20. maj za svetovni dan čebel, ki so jo široko podprle vse države članice, pa tudi organizacija FAO, ki jo je sprejela na konferenci julija 2017 v Rimu; ker je bil tam sprejet dogovor, da bi bilo treba nameniti čebelarskemu sektorju z vidika kmetijstva, varstva rastlin in trajnostnega kmetovanja posebno pozornost, saj imajo čebele velik vpliv na okoljsko ravnovesje v svetu;

AP.

ker programi EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah pomenijo ključno orodje za ponovno povezovanje otrok s kmetijstvom in različnimi kmetijskimi proizvodi EU, zlasti tistimi, ki se proizvajajo v njihovi regiji; ker ti programi omogočajo državam članicam, da poleg svežega sadja in zelenjave ter konzumnega mleka vključijo tudi druge lokalne, regionalne ali nacionalne specialitete, na primer med;

AQ.

ker lahko vključevanje lokalnih pridelovalcev medu v programe EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah sicer povzroča dodatno stroškovno in upravno breme, vendar bi možne koristi (krepitev ozaveščenosti o prehranski koristi medu in pomenu čebelarstva, spodbujanje večje porabe in netežavno vključevanje lokalnih čebelarjev) pozitivno vplivale na sektor in celotno verigo medu; ker lokalni pridelovalci težko sodelujejo v shemah EU za razdeljevanje v šolah zaradi omejevalne uporabe zakonodaje v zvezi z neposredno dobavo majhnih količin medu v nekaterih državah članicah; ker je nujno treba spodbujati lokalno pridelavo in uživanje medu;

AR.

ker se stopnja letne porabe medu med državami članicami Evropske unije močno razlikuje: medtem ko znaša povprečna poraba medu v zahodnoevropskih članicah 2,5–2,7 kg/osebo, znaša ta v nekaterih državah članicah, ki so se pridružile EU po letu 2004 tudi le 0,7 kg/osebo; ker so evropske sheme kakovosti, zlasti sheme za geografske označbe, zelo pomembne za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest; ker je bilo do sedaj registriranih več kot 30 geografskih označb za med; ker se oznaki „evropski“ in „proizvedeno v Evropi“ pogosto povezujeta s kakovostnimi proizvodi;

AS.

ker ima med pozitivne fiziološke učinke, predvsem na zdravje, zaradi antiseptičnih, protivnetnih ter zdravilnih lastnosti, kar bi bilo treba poudariti v prihodnji kmetijski politiki;

AT.

ker številni zgledi samoorganizacije in neposredne prodaje čebelarjev dokazujejo, da je trženje medu, zlasti biološko pridelanega, in drugih čebeljih izdelkov v kratkih oskrbovalnih verigah in na tržnicah lokalnih pridelovalcev izjemno uspešno;

AU.

ker priljubljenost čebelarstva v mestih v zadnjih letih narašča, kar bi lahko okrepilo ozaveščenost širšega kroga državljanov, tudi otrok, o naravi in prednostih čebelarstva; ker državljani in/ali lokalni in regionalni organi s sajenjem cvetočih rastlin v vrtovih in mestih prispevajo tudi k bogatenju prehranskih virov opraševalcev;

AV.

ker tudi drugi čebelji izdelki, kot so cvetni prah, propolis, čebelji vosek, čebelji strup in matični mleček, v bistveni meri prispevajo k dobremu počutju državljanov, se uporabljajo za visokokakovostno hrano in so iskani kot del naravnega načina življenja; ker so pomembni tudi za zdravstveno in kozmetično industrijo in so zato dodatni vir za izboljšanje gospodarskega položaja za čebelarje; ker vsi ti izdelki niso opredeljeni v direktivi o medu, kar omejuje izvajanje učinkovite sektorske politike in ovira kakovostni pristop ter boj proti goljufijam in ponaredkom; ker se lahko vsaka država članica odloči, da bo prepovedala gojenje gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju, da bi evropske potrošnike zaščitila pred medom, okuženim s cvetnim prahom iz teh rastlin;

AW.

ker se v EU uvažajo velike količine medu, kar je že velikokrat povzročilo resne motnje in celo krize na trgu medu v EU in slabitev evropskega čebelarskega sektorja; ker si čebelarski sektor zasluži, da ga EU v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih obravnava prednostno, med in druge čebelarske izdelke pa bi bilo treba razglasiti za „občutljive proizvode“;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016 (1),

—

ob upoštevanju povratnih informacij Komisije in Evropske centralne banke (ECB) o resoluciji Parlamenta z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. oktobra 2017 o enotnem mehanizmu nadzora (EMN), ki je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 (COM(2017)0591),

—

ob upoštevanju predlogov o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR) in Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (CRDIV),

—

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za kapitalske zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja (2),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) z dne 9. julija 2017 o posledicah MSRP za finančno stabilnost,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. julija 2017 o akcijskem načrtu za zmanjševanje slabih posojil v Evropi,

—

ob upoštevanju poročila podskupine za slaba posojila odbora Sveta za finančne storitve z dne 31. maja 2017,

—

ob upoštevanju napotkov ECB bankam v zvezi s slabimi posojili z dne 20. marca 2017 in javnega posvetovanja o njenem osnutku dodatka k tem napotkom z dne 4. oktobra 2017,

—

ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Komisije z dne 10. novembra 2017 o bonitetnih varovalnih mehanizmih, predpisanih z zakonodajo, ki obravnavajo nezadostne rezervacije za novo odobrena posojila, ki postanejo slaba,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) z dne 11. julija 2017 o obravnavanju slabih posojil v Evropi,

—

ob upoštevanju javnega posvetovanja Komisije z dne 10. julija 2017 o razvoju sekundarnih trgov za slaba posojila in ogroženo premoženje ter zaščiti zavarovanih upnikov pred neplačili posojilojemalcev,

—

ob upoštevanju ocene ECB z dne 6. junija 2017, v kateri je navedla, da banka Banco Popular Español S.A. propada ali bo verjetno propadla,

—

ob upoštevanju izjave Enotnega odbora za reševanje (SRB) z dne 7. junija 2017 o sprejetju odločitve o reševanju banke Banco Popular Español S.A.,

—

ob upoštevanju ocene ECB z dne 23. junija 2017, v kateri je navedla, da banki Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza propadata ali bosta verjetno propadli,

—

ob upoštevanju izjave Enotnega odbora za reševanje z dne 23. junija 2017 o odločitvi, da ne bo sprejel ukrepov za reševanje bank Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca,

—

ob upoštevanju izjave Komisije z dne 25. junija 2017 o odobritvi državne pomoči za izstop iz trga za banki Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca v skladu z italijanskim insolvenčnim pravom, vključno s prodajo nekaterih delov banki Intesa Sanpaolo,

—

ob upoštevanju izjave Komisije z dne 4. julija 2017 o odobritvi državne pomoči za podporo preventivni dokapitalizaciji banke Monte dei Paschi di Siena,

—

ob upoštevanju vodnika ECB za ciljno usmerjen pregled notranjih modelov (TRIM), in sicer njegove različice iz februarja 2017,

—

ob upoštevanju osnutka vodnika ECB za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov iz julija 2017,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) z dne 31. maja 2017 o splošnih načelih za spodbujanje nadzorniškega približevanja ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz EU ter njegovih treh mnenj z dne 13. julija 2017 o nadzorniškem približevanju na področjih upravljanja naložb, investicijskih podjetij in sekundarnih trgov ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz EU,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa (EBA) z dne 12. oktobra 2017 o vprašanjih v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 o krepitvi povezanega nadzora za okrepitev unije kapitalskih trgov in finančnega povezovanja v spreminjajočem se okolju (COM(2017)0542) in predlogov Komisije z dne 20. septembra 2017 o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), vključno s predlogom omnibus o spremembi upravljanja, financiranja in pristojnosti evropskih nadzornih organov,

—

ob upoštevanju javnih posvetovanj ECB z dne 21. septembra 2017 o osnutkih vodnikov za ocenjevanje prošenj kreditnih institucij za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev tega dovoljenja,

—

ob upoštevanju nezavezujočega dogovora o skupni sposobnosti pokrivanja izgub Odbora za finančno stabilnost iz novembra 2015,

—

ob upoštevanju Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij in o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS in direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o sanaciji in reševanju bank – DSRB),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje),

—

ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 23. novembra 2016 o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi s sposobnostjo kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter o spremembi Direktive 98/26/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2012/30/EU, Direktive 2011/35/EU, Direktive 2005/56/ES, Direktive 2004/25/ES in Direktive 2007/36/ES (COM(2016)0852) in o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (COM(2016)0851),

—

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za krizno upravljanje (3),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 19. decembra 2017 z naslovom Enotni odbor za reševanje: izvajanje zahtevne naloge vzpostavitve bančne unije se je začelo, vendar je pot do cilja še dolga,

—

ob upoštevanju umika predloga Komisije o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU (COM(2014)0043),

—

ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 27. aprila 2017 z naslovom Aprilski sveženj o kršitvah: ključne odločitve (MEMO/17/1045),

—

ob upoštevanju preglednice tveganj EBA, poročila ESMA o trendih, tveganjih in pomanjkljivostih št. 2 za leto 2017, preglednice tveganj Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESBR), letnega poročila odbora ESRB za leto 2016, pregleda odbora ESRB o makrobonitetni politiki v EU iz aprila 2017,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti,

—

ob upoštevanju člena 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (sporočilo o bančništvu) (5),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih jamstva za vloge z dne 16. aprila 2014,

—

ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS) (COM(2015)0586),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. novembra 2015 z naslovom Dokončanje bančne unije (COM(2015)0587),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta ECOFIN z dne 17. junija 2016 o načrtu za dokončanje bančne unije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. oktobra 2017 o dokončanju bančne unije (COM(2017)0592),

—

ob upoštevanju poročila odbora ESRB o nebančni kreditni dejavnosti EU št. 2 iz maja 2017,

—

ob upoštevanju poročila odbora ESRB o regulativni obravnavi izpostavljenosti držav iz marca 2015,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0019/2018),

A.

ker je bilo v euroobmočju ob koncu leta 2016 skupno 5 073 kreditnih institucij (na nekonsolidirani osnovi), kar pomeni zmanjšanje v primerjavi s 5 474 ob koncu leta 2015 in s 6 768 ob koncu leta 2008 ter skupno 25-odstotno zmanjšanje v obdobju od 2008 do 2016; ker je bilo v euroobmočju ob koncu leta 2016 skupno 2 290 kreditnih institucij (na konsolidirani osnovi), kar pomeni zmanjšanje v primerjavi z 2 904 ob koncu leta 2008 in s 2 379 ob koncu leta 2015 (6); ker pa je zaželeno, da se vključi podatek, kako se je delež bank, ki so prevelike, da bi propadle, v istem obdobju spreminjal;

B.

ker so skupni znesek in deleži slabih posojil zelo razpršeni med državami članicami in so med bankami z najvišjimi deleži slabih posojil v teh državah znatne razlike; ker je po poročilu odbora ESRB iz julija 2017 z naslovom Obravnavanje slabih posojil v Evropi skupni znesek slabih posojil znašal 1 bilijon EUR; ker so glede na četrtletno preglednico tveganj EBA glavne evropske banke 30. junija 2017 poročale o tehtanem povprečnem deležu slabih posojil (slaba posojila, bruto oslabitve, deljeno s skupnimi posojili) v višini 4,47 %; ker se je ta delež v zadnjih 30 mesecih stalno zmanjševal;

C.

ker je po podatkih iz nedavne študije, ki jo je izvedel Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), nominalna vrednost trga izvedenih finančnih instrumentov Evropske unije 453 bilijonov EUR;

D.

ker je treba bančno unijo okrepiti, saj na njej temelji finančna stabilnost euroobmočja in je nepogrešljiv element prave ekonomske in monetarne unije; ker so potrebna dodatna prizadevanja za dokončanje bančne unije, saj ne bo dokončana, dokler ne bo imela fiskalnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in tretjega stebra, kar pomeni evropski pristop k jamstvu in pozavarovanju za vloge; ker je predsednik ECB Mario Draghi večkrat opozoril, da je evropski sistem jamstva za vloge ključni steber bančne unije; ker je dokončana bančna unija bistvena za odpravo povezave med državo in bankami; ker si je treba bolj prizadevati za prehod z reševanja z javnimi sredstvi na reševanje s sredstvi upnikov; ker v nekaterih nacionalnih bančnih sistemih tveganja še vedno niso zadostno obravnavana; ker so sedanji ugodni ekonomski pogoji priložnost za pospešitev potrebnih reform za dokončanje bančne unije;

E.

ker se ustrezno čiščenje bilanc stanja bank po krizi izvaja z zamudo, to pa še naprej ovira gospodarsko rast; ker so se količniki kapitala in likvidnosti bank EU v zadnjem letu na splošno povečali, nekatere banke, tudi velike, pa so še vedno podkapitalizirane; ker so tveganja za finančno stabilnost še vedno prisotna, vendar so se od začetka vzpostavljanja bančne unije precej zmanjšala; ker se je institucionalni in regulativni okvir evropskih bank bistveno okrepil;

F.

ker lahko v bančni uniji sodelujejo tudi države članice, ki še niso uvedle eura; ker se nobena država članica EU doslej še ni odločila za to; ker več držav članic razpravlja o možnosti, da se pridružijo bančni uniji; ker se različne finančne institucije zavedajo prednosti članstva v bančni uniji;

G.

ker se zaradi naših prizadevanj na področju unije kapitalskih trgov ne bi smela preusmeriti pozornost z dokončanja našega dela v zvezi z bančno unijo, ki je še vedno pogoj za finančno stabilnost v okolju Evropske unije, ki je odvisno od bank;

H.

ker so banke v prvi vrsti odgovorne za to, da financirajo realno gospodarstvo;

I.

ker ECB pri izvajanju nadzornih dejavnosti sicer potrebuje nekaj manevrskega prostora, vendar je treba daljnosežne in bistvene odločitve na koncu prepustiti evropskemu zakonodajalcu;

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu (1) in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš (2),

—

ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96 (3),

—

ob upoštevanju globalne strategije Organizacije združenih narodov (OZN) za boj proti terorizmu in resolucij Varnostnega sveta OZN 1267 (1999), 1373 (2001), 1989 (2011), 2133 (2014), 2199 (2015), 2253 (2015) in 2368 (2017),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (4),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES (COM(2016)0450),

—

ob upoštevanju deklaracije iz Maname z dne 9. novembra 2014 o boju proti financiranju terorizma,

—

ob upoštevanju najboljše prakse projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) glede ciljno usmerjenih finančnih sankcij v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma,

—

ob upoštevanju izjave skupine FATF z dne 24. oktobra 2014 o boju proti financiranju teroristične organizacije Islamske države Iraka in Levanta (ISIL) ter poročila skupine FATF iz februarja 2015 o financiranju ISIL,

—

ob upoštevanju enajstega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki ga je Komisija objavila 18. oktobra 2017,

—

ob upoštevanju dokumenta Globalnega foruma za boj proti terorizmu (GCTF) iz septembra 2015 z naslovom Dodatek k memorandumu iz Alžira o dobrih praksah pri preprečevanju ugrabitev zaradi odkupnine s strani teroristov in onemogočanju okoriščanja s takimi ugrabitvami,

—

ob upoštevanju taorminske izjave skupine G7 z dne 26. maja 2017 o boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu,

—

ob upoštevanju novoustanovljenega posebnega odbora o terorizmu,

—

ob upoštevanju člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadevata varstvo osebnih podatkov,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/827 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (5),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije iz februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma,

—

ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2017 (Te-Sat),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. junija 2017 o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017)0340),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (6),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (7),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2017 o uvozu kulturnih dobrin (COM(2017)0375),

—

ob upoštevanju devetega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki ga je Komisija objavila 27. julija 2017,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2017 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z naslovom Enajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2017)0608),

—

ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0035/2018),

A.

ker je eden od bistvenih elementov boja proti terorizmu ustavitev njegovih virov financiranja, med drugim prek skritih krogov goljufij in davčnih utaj, pranja denarja in davčnih oaz;

B.

ker lahko nekatera finančna sredstva izvirajo iz evropskih držav in jih teroristične organizacije uporabijo drugje, medtem ko druga finančna sredstva izvirajo iz držav zunaj Evrope ter so namenjena financiranju radikalizacije in dejanskih terorističnih dejanj; ker sta zunanja in notranja razsežnost boja proti terorizmu medsebojno povezani; ker bi moralo biti onemogočanje virov financiranja terorizma del širše strategije EU, ki bi povezovala razsežnosti zunanje in notranje varnosti;

C.

ker so se sodobna komunikacijska omrežja in zlasti množično financiranje izkazala za poceni in učinkovit način zbiranja sredstev za financiranje terorističnih dejavnosti ali upravljanje džihadistične mreže; ker lahko teroristične skupine dodatna sredstva za svoje dejavnosti zbirajo z napadi z zvabljanjem (phishing) in krajo identitete ali nakupom ukradenih podatkov s kreditnih kartic na spletnih forumih;

D.

ker je to financiranje mogoče uporabiti na tri načine: za teroristične napade, ki zahtevajo precejšnja sredstva, za teroristična dejanja, za katera je sicer potrebno manj denarja, a imajo enako krute posledice, in za financiranje propagande, s katero se morebiti navdahnejo napadi posameznikov, zanjo pa je potrebnega zelo malo predhodnega načrtovanja ali denarja; ker mora biti odziv učinkovit v vseh teh primerih;

E.

ker lahko finančna sredstva zakonitega izvora prejemnik preusmeri k tretjim osebam, posameznikom, skupinam, podjetjem ali subjektom, ki so povezani s terorističnimi dejavnostmi;

F.

ker je terorizem globalno kaznivo dejanje, mora biti tudi učinkovit odziv nanj globalen in celosten, pri čemer sta bistvenega pomena tesno mednarodno usklajevanje med finančnimi institucijami, organi kazenskega pregona in sodnimi organi ter izmenjava ustreznih informacij o fizičnih in pravnih osebah ter sumljivih dejavnostih, upoštevati pa je treba tudi, da sta varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnosti pomembni temeljni pravici;

G.

ker se je v zadnjih letih zaradi razkritij podatkov močno povečala ozaveščenost o povezavah med pranjem denarja in davčnimi utajami na eni strani ter organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma na drugi strani in ker so ta vprašanja postala pomembna tema mednarodnih političnih razprav; ker so mediji nedavno poročali o povezavah med velikimi goljufijami na področju DDV in trošarin ter organiziranim kriminalom, vključno s terorizmom, kar je potrdila tudi Komisija (8);

H.

ker je v jurisdikcijah skoraj vseh držav članic financiranje terorizma opredeljeno kot posebno kaznivo dejanje;

I.

ker so finančni podatki pomembno orodje za zbiranje obveščevalnih podatkov, s katerim je mogoče analizirati teroristične mreže in ugotoviti, kako bolje onemogočiti njihovo delovanje; ker je treba za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma nenehno ustrezno izvrševati zakonodajo; ker so potrebne celovite in preventivne strategija, ki temeljijo na izmenjavi osnovnih informacij in boljšem sodelovanju med obveščevalnimi enotami, ki nadzirajo finance, obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona, vključenimi v boj proti financiranju terorizma; ker bi morale te informacije zajemati razvijajoče se trende v mednarodnih financah, kot so Bitmap, kode SWIFT, kriptovalute in njihove regulativne mehanizme; ker mora boj proti financiranju terorizma na svetovni ravni vključevati svetovne standarde preglednosti, kar zadeva dejanske lastnike gospodarskih subjektov, skladov in podobnih subjektov, da bi se razjasnila finančna nepreglednost, ki omogoča pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ter financiranje terorističnih organizacij in storilcev terorističnih dejanj;

J.

ker je potrebna formalna evropska platforma z obstoječimi strukturami, ki je doslej obstajala v neformalni obliki, da bi se centraliziralo zbiranje informacij, ki je trenutno razpršeno na 28 držav članic, prek takšne platforme bi lahko države članice obveščale o obsegu svojega delovanja in napredku v boju proti financiranju terorizma; ker bi morala biti ta izmenjava informacij proaktivna;

K.

ker so številne mednarodne neprofitne organizacije, dobrodelne ustanove, druge fundacije, mreže in zasebni donatorji z dejanskimi ali le deklariranimi socialnimi ali kulturnimi cilji postavile temelje finančnih zmogljivosti ISIS/Daiša, Al Kaide in drugih džihadističnih organizacij ter delujejo kot krinka za zlorabe; ker sta zato ključna nadzor in zbiranje obveščevalnih podatkov o teh organizacijah, virih njihovega financiranja in povezavah z akterji v EU, ki so pogosto obširne; ker bi bilo treba onemogočiti njihovo podpiranje širjenja džihadističnega radikalizma v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Evropi; ker je še posebej zaskrbljujoče to širjenje na mejah EU ter v naših sosednjih in partnerskih državah; ker je za boj proti globalnemu terorizmu bistvenega pomena, da na teh območjih Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC) in njegove države članice v celoti izvajajo priporočila skupine FATF;

L.

ker globalna mreža Al Kaide za zbiranje sredstev temelji na donacijah dobrodelnim ustanovam in nevladnim organizacijam, ki z donatorji komunicirajo prek družbenih medijev in spletnih forumov; ker so bili uporabniški računi teh medijev in forumov uporabljeni tudi za pozivanje podpornikov k donacijam za džihad; ker so teroristične organizacije v zadnjih letih razvile več aplikacij za pametne telefone, da bi čim bolj povečale svoj doseg in spodbudile donacije podpornikov, od katerih jih je večina v zalivskih državah;

M.

ker so mikro države in države, v katerih vladavina prava ni bila vedno v ospredju, še posebej ranljive in tvegajo, da bodo postale žariščne točke za financiranje terorizma;

N.

ker je na podlagi obveščevalnih podatkov mogoče sklepati, da institucije in posamezniki v Zalivu nudijo finančno in logistično podporo skupini ISIS/Daiš, Al Kaidi in drugim skrajnim skupinam; ker številne od teh terorističnih skupin brez tega financiranja ne bi bile samozadostne;

O.

ker sta postala ISIS/Daiš in Al Kaida finančno samozadostna; ker ISIS/Daiš in Al Kaida poskušata svoj denar usmeriti v Sirijo in Irak z izvozom nafte in naložbami v podjetja, tudi z uporabo denarnih kurirjev in poklicnih prevoznikov gotovine, nezakonitimi prenosi sredstev ter gotovinskimi in poklicnimi storitvami; ker ISIS/Daiš in Al Kaida pereta prihodke, ki jih ustvarita s kaznivimi dejanji, s kupovanjem raznovrstnih podjetij in premoženja; ker ISIS/Daiš in Al Kaida pereta tudi prihodke, ki izvirajo iz prodaje ukradenih starin ter pretihotapljenih umetnin in artefaktov, in sicer s prodajo teh predmetov v tujini, tudi na trgih držav članic; ker so nezakonita trgovina z blagom, strelnim orožjem, nafto, prepovedanimi drogami, cigaretami in predmeti kulturne dediščine, pa tudi trgovina z ljudmi, suženjstvo, izkoriščanje otrok, izsiljevanje in oderuštvo postali orodja, s katerimi teroristične skupine pridobivajo finančna sredstva; ker vse močnejše povezave med organiziranim kriminalom in terorističnimi skupinami pomenijo vse večjo varnostno grožnjo za Unijo; ker bi lahko ti viri ISIS/Daišu in Al Kaidi omogočili, da po njunem porazu na območjih v Siriji in Iraku, ki sta jih nadzorovala, še naprej financirata kazniva dejanja;

P.

ker je bila z vrsto mednarodnih zavez, podprtih z resolucijami Varnostnega sveta OZN in nacionalno zakonodajo, vzpostavljena mednarodna prepoved plačila odkupnin; ker prepoved OZN v praksi nima podpore ključnih podpisnic, ki dajejo prednost neposredni ohranitvi življenja pred zavezami proti terorizmu in s tem omogočajo financiranje terorističnih organizacij;

1.

2.

—

ob upoštevanju 62. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk, njegove prednostne teme „Izzivi in priložnosti za doseganje enakosti spolov in krepitve vloge podeželskih žensk in deklet“ ter teme za ponovni pregled „Udejstvovanje in dostop žensk do medijev in informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihov učinek in raba v smislu instrumenta za napredek in krepitev vloge žensk“,

—

ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje za krepitev vloge žensk, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking + 5, Peking + 10, Peking + 15 in Peking + 20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

—

ob upoštevanju člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o spodbujanju enakosti spolov pri raziskavah o duševnem zdravju in kliničnih raziskavah (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (4),

—

ob upoštevanju resolucije OZN z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejete na vrhunskem srečanju OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku,

—

ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (5),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

—

ob upoštevanju splošnega priporočila št. 34 (2016) Odbora za odpravo diskriminacije žensk o pravicah podeželskih žensk,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 (6) o pristopu EU k navedeni konvenciji,

—

ob upoštevanju pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

—

ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0022/2018),

A.

ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Unije, priznano v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.

ker je peti cilj trajnostnega razvoja OZN doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklic po svetu in ker je treba ta cilj v celoti vključiti v Agendo 2030, da bi dosegli napredek pri vseh ciljih trajnostnega razvoja; ker cilji trajnostnega razvoja vključujejo cilj „podvojiti kmetijsko produktivnost in dohodke malih pridelovalcev hrane, zlasti žensk“;

C.

ker morajo imeti Unija in njene države članice vodilno vlogo pri krepitvi vloge žensk in deklet ter si morajo prizadevati za popolno enakost spolov v Uniji, ta cilj pa spodbujati tudi v vseh zunanjih odnosih;

D.

ker so se socialne in gospodarske razmere ter življenjski pogoji v zadnjih desetletjih bistveno spremenili in se močno razlikujejo v različnih državah članicah;

E.

ker so zaradi pomanjkanja vladnih ukrepov proti neenakosti spolov sedanji in prihodnji dosežki na tem področju vprašljivi, obravnavanje tradicionalnih razmerij moči med spoloma, stereotipov in prepričanj pa je ključnega pomena za zagotovitev krepitve vloge žensk in odpravo revščine;

F.

ker diskriminacijo žensk čutijo tudi ženske s podeželja, saj večina žensk na svetu živi na podeželskih območjih in so zato bolj izpostavljene več oblikam diskriminacije, in sicer na podlagi starosti, razreda, etnične pripadnosti, rase, invalidnosti in spolne identitete;

G.

ker udeležba žensk na trgu dela na podeželju zajema širok nabor delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo;

H.

ker je delo žensk na podeželju pogosto plačano slabše kot delo moških z enakim rezultatom, ker pogosto ni uradno priznano, kot na primer neplačano negovalno delo, in se ne odraža v številu žensk, ki so lastnice kmetij, ker so ženske kljub temu ključni akterji pri doseganju gospodarskih, okoljskih in socialnih sprememb, potrebnih za trajnostni razvoj;

I.

ker se ženske na podeželju, ki pogosto opravljajo večino negovalnega dela v svojih družinah in skupnostih, soočajo s številnimi težavami pri dostopu do varstva otrok in oskrbe ostarelih v družini, kar prinaša nesorazmerno breme za ženske in ovira njihovo vključevanje na trg dela, ker je zagotavljanje kakovostnih storitev oskrbe bistvenega pomena za ženske ter spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

J.

ker se ženske na podeželju soočajo s številnimi težavami pri dostopu do ustreznih javnih zdravstvenih storitev zaradi omejene mobilnosti in pomanjkanja dostopa do prevoza ali do sredstev za naročanje prevoza (na primer mobilnih telefonov), ker so potrebne celovite zdravstvene storitve, ki bi vključevale telesno, duševno in čustveno dobro počutje podeželskih žensk (na primer za odziv na nasilje na podlagi spola), ker je dostop do pravic do spolnega in reproduktivnega zdravja ter izobraževanja na podeželskih območjih omejen;

K.

ker je za družbo kot celoto bistveno, da zadrži prebivalce na podeželju, še posebej na območjih z naravnimi omejitvami, saj je od tega odvisno ohranjanje okolja in krajine;

L.

ker sta neenakost spolov in propadanje okolja neposredno povezana;

M.

ker podnebne spremembe in njihove posledice še posebej in nesorazmerno negativno vplivajo na ženske in dekleta na podeželju, ker so ženske na podeželju tudi pomembne nosilke sprememb v smeri bolj trajnostnega in ekološkega kmetijstva ter lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest, ker je zagotovitev enakega dostopa kmetic do zemlje in drugih proizvodnih virov ključnega pomena za doseganje enakosti spolov, prehranske varnosti in učinkovitih podnebnih politik;

N.

ker se mlade ženske na podeželju še vedno soočajo z neenakostjo in različnimi oblikami diskriminacije, ker je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje učinkovite enakosti moških in žensk, da bo na voljo več možnosti za delo, kar vključuje samozaposlitev in delo v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki bi jim omogočilo, da ostanejo na podeželju in tako zagotovijo generacijsko pomladitev ter preživetje kmetijskega sektorja in podeželskih območij;

O.

ker je kmetijski sektor, v katerem ženske igrajo pomembno vlogo, ključnega pomena za vitalnost podeželskih območij ter za krepitev generacijske pomladitve, socialne kohezije in gospodarski rasti, ker bi moralo kmetijstvo zagotavljati varno, hranljivo in zdravo hrano, ker bi moral kmetijski sektor prispevati tudi k diverzifikaciji krajine, blažitvi podnebnih sprememb ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine;

P.

ker ima prehrana pomembno vlogo za razvoj in dobro počutje deklet, slaba prehrana pa povzroči telesne in duševne težave, kot so zaostanek v razvoju, neplodnost, brezvoljnost, utrujenost in slaba koncentracija, ter tako zmanjša gospodarski potencial žensk in vpliva na dobro počutje širše družine in skupnosti;

Q.

ker bi morale imeti ženske na podeželju možnost udeležbe v organih odločanja v javnem sektorju, saj je uravnotežena zastopanost nujna za doseganje enakosti;

R.

ker so moški in ženske pri preprečevanju tveganj na delovnem mestu izpostavljeni različnim dejavnikom, ker se na primer pri ocenjevanju škodljivih učinkov kemikalij izračuni pogosto opravijo na podlagi konstitucije moških, ki imajo na splošno večjo mišično maso, posebna priporočila za nosečnice in doječe matere pa se niti ne upoštevajo, ker je treba torej pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi zagotovili zdravje žensk v kmetijstvu, upoštevati različne dejavnike;

S.

ker je diskriminacija žensk prisotna tudi v medijskem sektorju, ker je vloga medijev v celotni družbi ključnega pomena in je zato zaželeno, da so ženske, ki predstavljajo vsaj 50 % družbe, pošteno vključene v ustvarjanje medijskih vsebin in odločanje v medijskih organizacijah;

T.

ker je vloga medijev ključnega pomena za spodbujanje enakosti spolov, saj mediji odražajo in tudi oblikujejo vzore in pravila ravnanja, tako pa bistveno prispevajo k oblikovanju javnega mnenja in kulture;

U.

ker medijska pokritost prispeva k širokemu razumevanju kompleksnosti položaja žensk in moških v vseh slojih družbe;

V.

ker so ženske in otroci nesorazmerno prizadeti zaradi konfliktov in predstavljajo največji delež beguncev v taboriščih ali na poti iskanja varnosti;

W.

ker v številnih družbah ženskam pravna sredstva ne zagotavljajo enake pravice do zemlje in lastnine, kar povečuje revščino in omejuje njihov gospodarski razvoj;

X.

ker se transspolne ženske soočajo z nesorazmerno diskriminacijo na podlagi spolne identitete;

Y.

ker je večja podpora za spolno in reproduktivno zdravje in pravice osnovni pogoj za enakost spolov in krepitev vloge žensk;

Z.

ker družbene norme v zvezi z vlogo žensk in moških postavljajo ženske v položaj večje ranljivosti, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter škodljivimi praksami, kot so pohabljanje ženskih spolovil ali otroške, zgodnje in prisilne poroke;

(a)

naj ponovno potrdi trdno zavezo Pekinškim izhodiščem za ukrepanje;

(b)

naj podpira matere, ki so podjetnice na podeželju, saj se soočajo s specifičnimi izzivi; poudarja, da lahko spodbujanje podjetništva med temi ženskami pripomore ne le k uspešnemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, temveč tudi privede do novih zaposlitvenih možnosti in dviga kakovosti življenja na podeželju ter spodbudi druge ženske, da udejanjijo svoje projekte;

(c)

naj povsod odpravi vse oblike diskriminacije žensk in deklet z namenom boja proti vsem oblikam nasilja, ki so huda kršitev njihovih temeljnih pravic in neposredna posledica diskriminacije;

(d)

naj vključi vse vlade in jih pozove k pripravi programov za odpravo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter škodljivih praks, kot so poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke ter pohabljanje ženskih spolovil in trgovina z ljudmi;

(e)

naj pozove države članice k boju proti spolnim stereotipom in vlaganju v dostop žensk in deklet do prilagojenega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja, zlasti na podeželskih območjih, s posebnim poudarkom na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, pa tudi podjetništvu in inovacijah, saj so ta področja pomembna orodja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter spodbujanje enakosti v kmetijskem in živilskem sektorju, pa tudi na področju turizma in drugih panog na podeželju;

(f)

naj oblikuje politike za odpravo revščine in zagotavljanje ustreznega življenjskega standarda najbolj ranljivih skupin, tudi žensk in deklet, zlasti s sistemi socialnega varstva;

(g)

naj spodbuja obveščanje, ukrepe za tehnično pomoč in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami v zvezi z uvedbo zaposlitvenega statusa za zakonske partnerice v kmetijskem sektorju, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, da bi lahko uveljavljale individualne pravice, zlasti porodniški dopust, socialno zavarovanje v primeru nezgode pri delu, dostop do usposabljanja in pokojninske pravice;

(h)

naj odpravi razliko v plačilu med spoloma, razliko v prejemkih (dohodku) skozi vse življenje in razliko v pokojninah;

(i)

naj pozove države članice ter regionalne in lokalne organe, naj na podeželju zagotovijo splošni dostop do ustreznega otroškega varstva in oskrbe ostarelih;

(j)

naj pozove države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo cenovno dostopne in visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje, zlasti na podeželju in predvsem na področju zdravja, izobraževanja in nege; ugotavlja, da bi bile za to na podeželju potrebne infrastruktura za varstvo otrok, zdravstvene storitve, izobraževalne ustanove, ustanove za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb, storitve za nadomeščanje v primeru bolezni ali materinstva ter kulturne storitve;

(k)

naj zagotovi vključevanje načela enakosti spolov, ki služi kot orodje za vključevanje načela enakosti žensk in moških, ter boja proti diskriminaciji v vse politike in programe s pomočjo zadostnih finančnih in človeških virov;

(l)

naj zbere sredstva, potrebna, da se doseže enakost z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike in ukrepe, tudi z vključevanjem vidika spola v proračun, kar bi služilo kot orodje za vključevanje načela enakosti žensk in moških ter boj proti diskriminaciji;

(m)

naj zagotovi, da bosta Parlament in njegov Odbor za pravice žensk in enakost spolov popolnoma vključena v postopek odločanja glede stališča EU na 62. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk;

(n)

naj opozori, da Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk uvaja obveznost, da se neposredna in posredna diskriminacija žensk odpravi s pravnimi, političnimi in programskimi ukrepi na vseh življenjskih področjih, in da je člen 14 te konvencije edina mednarodna obveznost, ki obravnava posebne potrebe žensk na podeželskih območjih;

(o)

naj zagotovi, da bodo imele podeželske ženske in dekleta dostop do cenovno dostopne in visokokakovostnega formalnega in priložnostnega izobraževanja, vključno z usposabljanjem, kar bi jim moralo omogočiti pridobivanje novih ali razvijanje že pridobljenih upravnih, finančnih, gospodarskih, tržnih in podjetniških spretnosti, pa tudi državljansko, civilno in politično vzgojo ter usposabljanje na področju trajnostnega kmetijstva; naj zagotovi, da bodo imele ženske enake možnosti in svobodo izbire v zvezi s poklicno potjo, ki ji želijo slediti;

(p)

naj podeželskim ženskam in dekletom zagotovi preprost dostop do kreditnih in proizvodnih virov, prav tako pa naj jim zagotovi podporo pri njihovih podjetniških in inovacijskih pobudah;

(q)

naj ohrani pravico in dostop do visokokakovostne splošne zdravstvene oskrbe, ki upošteva fiziološke razlike med moškimi in ženskami ter je prilagojena potrebam podeželskih žensk in deklet, zlasti kar zadeva spolno in reproduktivno zdravje in pravice;

(r)

naj obsodi vse oblike nasilja nad ženskami in zagotovi, da žrtve, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, niso prikrajšane za enak dostop do pomoči;

(s)

naj izboljša učinkovitost, preglednost in demokratičnost mednarodnih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih institucij, ki podpirajo in krepijo vloge podeželskih žensk ter zagotavljajo njihovo prisotnost z enakopravnim sodelovanjem;

(t)

naj olajša prehod podeželskih žensk z neformalnega na formalno gospodarstvo in prizna, da ženske na podeželju delajo na številnih področjih in so pogosto nosilke sprememb v smeri trajnostnega in ekološkega kmetijstva, prehranske varnosti in ustvarjanja zelenih delovnih mest;

(u)

naj načrtuje in izvaja kmetijske politike, odporne na podnebne vplive, ki bi ustrezno upoštevale posebno ogroženost podeželskih žensk zaradi naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

(v)

naj zagotovi udeležbo podeželskih žensk in deklet pri odločanju glede načrtovanja in odzivanja na vse faze nesreč in drugih kriz, od zgodnjega opozarjanja do pomoči, sanacije in obnove, ter njihovo varnost in zaščito v primeru nesreč in drugih kriz;

(w)

naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega, čistega in zdravega okolja za podeželske ženske;

(x)

naj zagotovi visokokakovostno in dostopno infrastrukturo ter javne storitve za podeželske ženske in skupnosti ter vlaga v njihov razvoj in vzdrževanje;

(y)

naj olajša digitalni razvoj, saj lahko ta pomembno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, in sicer s poenostavitvijo prehoda na samozaposlitev, povečanjem konkurenčnosti in razvojem turizma ter vzpostavitvijo boljšega ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem;

(z)

naj podpre ustanavljanje in tekoče dejavnosti skupin lokalnih skupnosti, ki bi se redno sestajale in razpravljale o razvojnih težavah in izzivih ter sprejemale konstruktivne ukrepe;

(aa)

naj pozove države članice, socialne partnerje in civilno družbo, naj podprejo in spodbujajo udeležbo žensk v organih odločanja in upravljanja združenj ter stanovskih, podjetniških in sindikalnih organizacij na področju kmetijskih politik, zdravja, izobraževanja in kmetijstva, pa tudi v upravnih in predstavniških organih, z enako zastopanostjo;

(ab)

naj prizna in podpira aktivno vlogo žensk na podeželskih območjih in njihov prispevek h gospodarstvu, ki ga zagotavljajo kot podjetnice, vodje družinskih podjetij ter nosilke trajnostnega razvoja;

(ac)

naj podeželskim ženskam zagotovi lastninske pravice, zlasti v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi ter dedovanjem zemljišč, saj je to pomembno orodje za krepitev njihovega gospodarskega položaja, ki jim omogoča, da v celoti sodelujejo pri razvoju podeželja in imajo od njega korist;

(ad)

naj podeželskim ženskam zagotovi dostop do proizvodnih virov, elektronskih platform, trgov, trženjskih zmogljivosti in finančnih storitev; naj spodbuja lokalne, regionalne in tradicionalne trge, vključno s tržnicami, saj imajo tam ženske več možnosti za neposredno prodajo svojih proizvodov, kar vpliva na krepitev njihovega gospodarskega položaja;

(ae)

naj spodbuja zaposlovanje žensk v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti na položajih, ki prispevajo h krožnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam;

(af)

naj razvija politike zaposlovanja, storitve in programe, namenjene reševanju negotovih razmer podeželskih žensk, ki pogosto delajo v neformalnem sektorju in se lahko soočajo z različnimi oblikami presečne diskriminacije na podlagi spola, starosti, razreda, veroizpovedi, etnične pripadnosti, invalidnosti ali spolne identitete; naj zagotovi pomoč in podporo, prilagojeno njihovim potrebam in interesom;

(ag)

naj vzpostavi programe, da se zagotovi dostop žensk in njihovih družin do splošnih sistemov socialnega varstva, ki vplivajo na njihov položaj po upokojitvi in tako zmanjšujejo večplastno razliko v pokojninah;

(ah)

naj zbira in pripravi statistične podatke, ločene po spolu, o vrednotah, razmerah, okoliščinah in potrebah podeželskih žensk, ki bodo omogočali oblikovanje ustreznih politik; naj redno spremlja položaj žensk na podeželskih območjih;

(ai)

naj pozove k ratifikaciji in izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, tudi njenega člena 6 z naslovom „Invalidne ženske“; naj zagotovi dostopnost proizvodov, infrastrukture in storitev;

(aj)

naj pozove Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopne in visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje na podeželju ter ustvarijo potrebne pogoje za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem žensk na podeželskih območjih, predvsem z zagotovitvijo ustreznih negovalnih ustanov za vzdrževane osebe, dostopne zdravstvene oskrbe in javnega prevoza;

(ak)

naj poudarja, kako pomembno je vključevanje varnostnih ukrepov v politike EU na področju življenjskih in delovnih razmer žensk, ki so zaposlene kot sezonske kmetijske delavke, zlasti kar zadeva njihovo potrebo po socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi, in spodbuja regionalne, lokalne in nacionalne organe ter druge institucije k zagotavljanju temeljnih človekovih pravic delavcev migrantov in sezonskih delavcev ter njihovih družin, zlasti žensk in ranljivih oseb, obenem pa naj krepi njihovo vključevanje v lokalno skupnost;

(al)

naj zagotovi dostop do zanesljive, hitre, širokopasovne internetne infrastrukture in storitev, vlaga v rabo novih tehnologij na podeželju in v kmetijstvu ter jo spodbuja, prizna njene pomembne socialne, psihološke in ekonomske koristi, vztraja pri razvoju celostnega pristopa („digitalna vas“) in spodbuja enake možnosti za dostop do teh tehnologij in do usposabljanja za njihovo uporabo;

(am)

naj posveti pozornost prisotnosti in napredovanju žensk v medijskem sektorju ter nestereotipni medijski vsebini;

(an)

naj spodbuja javne medijske organizacije k vzpostavitvi lastnih politik enakosti, ki zagotavljajo uravnoteženo zastopanost moških in žensk v organih odločanja;

(ao)

naj zagotovi učinkovit boj proti vse pogostejšemu prikazovanju žensk in deklet v medijih kot spolnih objektov, ob ustreznem spoštovanju svobode izražanja;

(ap)

naj spodbuja medijske organizacije k preprečevanju postopkov organizacijske kulture, ki je pogosto neskladna z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja;

(aq)

naj obravnava razliko v plačilu med spoloma v medijskem sektorju z ukrepi proti diskriminaciji in naj ženskam in moškim zagotovi enako plačilo za enako delo;

(ar)

naj sprejme vse potrebne ukrepe proti nasilnim dejanjem proti preiskovalnim novinarjem, s posebnim poudarkom na novinarkah, ki so pogosto bolj ranljive;