26.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 114/2

Sklepi Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

(2019/C 114/02)

SVET EVROPSKE UNIJE:

OPOZARJA na Sklepe Sveta z dne 25. maja 2016 o zunanji strategiji za obdavčenje in ukrepih za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov, Sklepe Sveta z dne 8. novembra 2016 o merilih in postopku za oblikovanje seznama EU z nekooperativnimi jurisdikcijami v davčne namene ter Sklepe Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

POZDRAVLJA delo, ki ga je Skupina za kodeks ravnanja na področju obdavčitve podjetij (v nadaljnjem besedilu: Skupina za kodeks ravnanja) ob podpori generalnega sekretariata Sveta ter s s pomočjo služb Evropske komisije opravila pri spremljanju izpolnjevanja zavez, ki so jih jurisdikcije sprejele za izvajanje načel dobrega davčnega upravljanja, in pri spremljanju dela zadevnih forumov OECD;

POZDRAVLJA dejstvo, da je večina teh jurisdikcij s Skupino za kodeks ravnanja sodelovala na odprt in konstruktiven način ter odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na področjih davčne preglednosti, pravičnega obdavčenja ter izvajanja standardov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, t. i. standardov za preprečevanje BEPS, s tem, da je potrebne ukrepe izvedla v dogovorjenem roku;

hkrati OBŽALUJE, da več jurisdikcij do konca leta 2018 ni izvedlo vseh ukrepov, h katerim so se zavezale, medtem ko se nekatere jurisdikcije niso zavezale nobenim načelom dobrega davčnega upravljanja, ki so jih ocenile kot neskladna, ali pa nekaterim izmed njih;

ustrezno POTRJUJE posodobljeni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, iz Priloge I;

MENI, da bi lahko razloge, ki so jih predložile nekatere jurisdikcije kot utemeljitev za to, da kljub konkretnim prizadevanjem niso v celoti izvedle ukrepov, h katerim so se zavezale, v nekaterih primerih šteli za utemeljene, zato SE STRINJA, da bi bilo treba rok za izpolnitev njihovih zavez podaljšati, kot je določeno v Prilogi II;

zlasti MENI, da:

1.	bi bilo treba nekaterim državam v razvoju dati na voljo več časa, da reformirajo svoje preferenčne davčne režime, ki zajemajo proizvodne dejavnosti in podobne dejavnosti, ki niso zelo mobilne, glede na resnejše gospodarske posledice, ki bi jih takšne reforme imele za navedene države;

2.	tudi za jurisdikcije, ki so se soočale z resnimi institucionalnimi ali ustavnimi problemi, ki so jim onemogočali izpolnitev zavez v letu 2018, bi bilo treba razumno podaljšati rok, da bi lahko končale reforme, pod pogojem, da so že predložile ustrezen zakonodajni osnutek;

3.	jurisdikcijam, ki so dokazale tveganje sodnih postopkov zaradi odprave nekaterih škodljivih preferenčnih davčnih režimov, bi bilo treba odobriti podaljšanje prehodnega obdobja;

4.	jurisdikcijam, ki so bile, kar zadeva izmenjavo informacij na zahtevo, ocenjene kot delno skladne in ki čakajo na dodatni pregled s strani Svetovnega foruma, bi bilo treba odobriti podaljšanje, dokler ni na voljo posodobljena ocena;

IZRAŽA zadovoljstvo, da so številne jurisdikcije v okviru merila 2.2 v letu 2018 izvedle potrebne reforme in so bile zato črtane iz Priloge II, ob tem pa Skupino za kodeks ravnanja POZIVA, naj letno spremlja, ali te jurisdikcije ustrezno izvajajo zadevne zakonodajne in izvršilne določbe;

PRIZNAVA, da bo potrebno dodatno delo za opredelitev zahtev v zvezi s sprejemljivo gospodarsko vsebino za kolektivne naložbene sklade glede na merilo 2.2, Skupino pa POZIVA, naj nadaljuje dialog in zadevnim jurisdikcijam do sredine leta 2019 zagotovi dodatne tehnične smernice;

10.

Z ZASKRBLJENOSTJO OPAŽA, da so v nekaterih jurisdikcijah škodljive preferenčne davčne režime zamenjali ukrepi s podobnim učinkom, OBŽALUJE, da se ena od teh jurisdikcij ni v zadostni meri zavezala, da bo do konca leta 2019 te ukrepe spremenila ali odpravila, ter POUDARJA, da ne bo več dopuščal nobenih zamenjav z ukrepi s podobnim učinkom ali zamud, ko bo v začetku leta 2020 ocenjeval, ali so bile zahtevane zaveze izpolnjene;

11.

SE SEZNANJA, da si bo Skupina za kodeks ravnanja še naprej prizadevala, da bi se jurisdikcije zavezale, da bodo obravnavale ugotovljene pomanjkljivosti, če tega še niso storile;

12.

SE SEZNANJA da bo Skupina za kodeks tudi v prihodnje spremljala, ali so države v razvoju, ki nimajo finančnega središča, do konca leta 2019 dejansko izpolnile dane zaveze v zvezi z davčno preglednostjo in v zvezi z izvajanjem minimalnih standardov za preprečevanje BEPS, obenem pa bo spremljala, kako se zadevna preglednost in minimalni standardi za preprečevanje BEPS izvajajo v jurisdikcijah, ki se ne morejo ali nočejo pridružiti Svetovnemu forumu ali vključujočemu okviru OECD za preprečevanje BEPS;

13.

POZDRAVLJA delo, ki ga je Skupina za kodeks ravnanja opravila pri pregledovanju na novo ugotovljenih preferenčnih režimov v nekaterih jurisdikcijah in pri spremljanju zavez, ki so jih te jurisdikcije dale v zvezi z odpravo škodljivih elementov teh režimov;

14.

POTRJUJE trenutno stanje glede zavez, ki so jih jurisdikcije, ki so pripravljene sodelovati, dale v zvezi z izvajanjem načel dobrega davčnega upravljanja iz Priloge II;

15.

Skupino za kodeks ravnanja in njenega predsedujočega POZIVA, naj ob podpori generalnega sekretariata Sveta in tehnični pomoči služb Komisija vzdržuje stike z zadevnimi jurisdikcijami, tudi z vidika splošnega pristopa „dve merili od treh“, ki naj bi potekel konec junija 2019, in se z njimi še naprej pogovarja;

16.

ob opozarjanju na odstavek 11 sklepov Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, POTRJUJE, da bi morala Skupina za kodeks ravnanja Svetu priporočiti, naj kadar koli, najmanj pa enkrat letno, posodobi seznam EU iz Priloge I, pa tudi stanje iz Priloge II na podlagi morebitnih novih zavez ali njihovega izvajanja; vendar pa bi bilo treba od leta 2020 dalje seznam EU posodabljati največ dvakrat letno, zato da bi imele države članice po potrebi dovolj časa za spremembo svoje nacionalne zakonodaje;

17.

OPOZARJA, da je bilo leta 2018 dogovorjeno, da se v postopek preverjanja s strani EU zajamejo še nekatere druge jurisdikcije, in Skupino za kodeks ravnanja POZIVA, naj leta 2020 pregleda ekonomske podatke, uporabljene za izbiro zadevnih jurisdikcij, da bi jih lahko začeli uporabljati leta 2021;

18.

POTRJUJE, da se bo začelo uporabljati merilo 3.2 (izvajanje minimalnega standarda za poročanje po državah, imenovanega minimalni standard CbCR), in Skupino za kodeks ravnanja VNOVIČ POZIVA, naj sklene razprave v zvezi s prihodnjim merilom 1.4 (preglednost dejanskega lastništva);

19.

POZDRAVLJA dejstvo, da Evropska komisija pri izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij EU upošteva Prilogo I k tem sklepom Sveta, ter dogovore, ki so bili od sprejetja sklepov Sveta z dne 5. decembra 2017 doseženi v zvezi z usklajenimi zaščitnimi ukrepi (1) na nedavčnem področju v odnosu do jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati;

20.

hkrati Skupino za kodeks ravnanja VNOVIČ poziva, naj sklene razprave o dodatni uskladitvi zaščitnih ukrepov brez poseganja v obveznosti držav članic v okviru prava EU in mednarodnega prava;

21.

institucije EU in njene države članice POZIVA, naj v prizadevanju za celovit pristop glede vprašanja izpolnjevanja meril, brez poseganja v posamezna področja pristojnosti držav članic in Unije, kot so določene v Pogodbah, v zunanji politiki, ekonomskih odnosih in pri razvojnem sodelovanju z zadevnimi tretjimi državami po potrebi upoštevajo spremenjeni seznam EU iz Priloge I, na katerega so uvrščene jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

22.

PONAVLJA, da bi morala Skupina za kodeks ravnanja v sodelovanju z Delovno skupino na visoki ravni za davčna vprašanja ter ob podpori generalnega sekretariata Sveta in tehnični pomoči služb Komisije še naprej izvajati in nadzirati postopke EU na področju preverjanja, uvrščanja na seznam in spremljanja.

(1) Uredba (EU) 2017/2402 o splošnem okviru za listinjenje, Uredba (EU) 2017/2396 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Uredba (EU) 2017/2396 o Evropskem skladu za strateške naložbe in o Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe, Sklep (EU) 2018/412 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj EU in Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun EU.

PRILOGA I

Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

1. Ameriška Samoa

Ameriška Samoa ne izvaja nikakršne avtomatične izmenjave finančnih informacij, ni podpisala in ratificirala – niti prek jurisdikcije, od katere je odvisna – večstranske konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči, kakor je bila spremenjena, se ni zavezala, da bo uporabljala minimalne standarde za preprečevanje BEPS, in se ni zavezala, da bo ta vprašanja rešila.

2. Aruba

Aruba še ni spremenila ali odpravila enega škodljivega preferenčnega davčnega režima.

3. Barbados

Barbados je škodljiv preferenčni davčni režim zamenjal z ukrepom s podobnim učinkom in se ni zavezal, da ga bo do konca leta 2019 spremenil ali odpravil.

4. Belize

Belize še ni spremenil ali odpravil enega škodljivega preferenčnega davčnega režima.

Njegova zaveza, da do konca leta 2019 spremeni ali odpravi na novo ugotovljen škodljiv preferenčni davčni režim, bo spremljana.

5. Bermudi

Bermudi spodbujajo strukture in ureditve off-shore, katerih namen je pritegovanje dobička brez prave gospodarske vsebine, in tega vprašanja še niso rešili.

Njihova zaveza, da do konca leta 2019 obravnavajo pomisleke v zvezi z gospodarsko vsebino pri kolektivnih naložbenih skladih, bo spremljana.

6. Dominika

Dominika ne izvaja nikakršne avtomatične izmenjave finančnih informacij, ni podpisala in ratificirala večstranske konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči, kakor je bila spremenjena, in teh vprašanj še ni rešila.

7. Fidži

Fidži še ni spremenil ali odpravil svojih škodljivih preferenčnih davčnih režimov.

Njegova zaveza, da do konca leta 2019 izpolni merila 1.2, 1.3 in 3.1, bo spremljana.

8. Guam

Guam ne izvaja nikakršne avtomatične izmenjave finančnih informacij, ni podpisal in ratificiral – niti prek jurisdikcije, od katere je odvisen – večstranske konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči, kakor je bila spremenjena, se ni zavezal, da bo uporabljal minimalne standarde za preprečevanje BEPS, ter se ni zavezal, da bo ta vprašanja rešil.

9. Marshallovi otoki

Marshallovi otoki spodbujajo strukture in ureditve off-shore, katerih namen je pritegovanje dobička brez prave gospodarske vsebine, in tega vprašanja še niso rešili.

Njihova zaveza, da do konca leta 2019 izpolnijo merilo 1.2, bo spremljana, čaka pa jih še dodatni pregled s strani Svetovnega foruma.

10. Oman

Oman ne izvaja nikakršne avtomatične izmenjave finančnih informacij, ni podpisal in ratificiral večstranske konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči, kakor je bila spremenjena, in teh vprašanj še ni rešil.

11. Samoa

Samoa ima škodljiv preferenčni davčni režim in se ni zavezala, da bo to vprašanje rešila.

Poleg tega se je zavezala, da bo do konca leta 2018 izpolnila merilo 3.1, vendar pa tega vprašanja še ni rešila.

12. Trinidad in Tobago

Svetovni forum za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene je Trinidad in Tobago ocenil kot „neskladen“, kar zadeva izmenjavo informacij na zahtevo.

Njegova zaveza, da do konca leta 2019 izpolni merila 1.1, 1.2, 1.3 in 2.1, bo spremljana.

13. Združeni arabski emirati

Združeni arabski emirati spodbujajo strukture in ureditve off-shore, katerih namen je pritegovanje dobička brez prave gospodarske vsebine, in tega vprašanja še niso rešili.

14. Ameriški Deviški otoki

Ameriški Deviški otoki ne izvajajo nikakršne avtomatične izmenjave finančnih informacij, niso podpisali in ratificirali – niti prek jurisdikcije, od katere so odvisni – večstranske konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči, kakor je bila spremenjena, imajo škodljive preferenčne davčne režime, se niso zavezali, da bodo uporabljali minimalne standarde za preprečevanje BEPS, in se niso zavezali, da bodo ta vprašanja rešili.

15. Vanuatu

Vanuatu spodbuja strukture in ureditve off-shore, katerih namen je pritegovanje dobička brez prave gospodarske vsebine, in tega vprašanja še ni rešil.

PRILOGA II

Trenutno stanje glede sodelovanja z EU na področju zavez, sprejetih za izvajanje načel dobrega davčnega upravljanja

1. Preglednost

1.1 Zaveza k izvajanju avtomatične izmenjave informacij, bodisi na podlagi podpisa večstranskega sporazuma med pristojnimi organi bodisi na podlagi dvostranskih sporazumov

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo do konca leta 2019 uvedle avtomatično izmenjavo informacij:

Palau in Turčija

1.2 Članstvo v Svetovnem forumu za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene (Svetovni forum) ter zadovoljiva ocena skladnosti, kar zadeva izmenjavo informacij na zahtevo

Naslednji jurisdikciji, ki sta se zavezali, da bosta do konca leta 2018 imeli zadostno oceno skladnosti, čakata na dodatni pregled s strani Svetovnega foruma:

Angvila in Curaçao

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo do konca leta 2019 postale članice Svetovnega foruma in/ali da bodo do takrat imele zadostno oceno skladnosti:

Jordanija, Namibija, Palau, Turčija in Vietnam.

1.3 Podpis in ratifikacija večstranske konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči ali vzpostavitev mreže sporazumov, ki zajema vse države članice EU

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo do konca leta 2019 podpisale in ratificirale konvencijo o medsebojni upravni pomoči ali da bodo do takrat vzpostavile mrežo sporazumov, ki zajema vse države članice EU:

Armenija, Bocvana, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Esvatini, Jordanija, Maldivi, Maroko, Mongolija, Namibija, Palau, Severna Makedonija, Srbija, Tajska, Vietnam in Zelenortski otoki.

2. Pravična obdavčitev

2.1. Obstoj škodljivih davčnih režimov

Naslednji jurisdikciji, ki sta se zavezali, da bosta do konca leta 2018 spremenili ali odpravili svoje škodljive davčne režime, ki zajemajo proizvodne dejavnosti in podobne, ne zelo mobilne dejavnosti, in ki sta v letu 2018 dokazali, da sta pri sprožitvi tozadevnih reform dosegli konkreten napredek, imata do konca leta 2019 čas, da prilagodita svojo zakonodajo:

Kostarika in Maroko.

Naslednje jurisdikcije, ki so zavezale, da bodo do konca leta 2018 spremenile ali odpravile svoje škodljive davčne režime, vendar tega zaradi dejanskih institucionalnih ali ustavnih problemov kljub konkretnemu napredku, ki je bil dosežen v letu 2018, niso storile, imajo do konca leta 2019 čas, da prilagodijo svojo zakonodajo:

Cookovi otoki, Maldivi in Švica.

Naslednja jurisdikcija se je zavezala, da bo do 9. novembra 2019 spremenila ali odpravila škodljive davčne režime:

Namibija.

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo do konca leta 2019 spremenile ali odpravile škodljive davčne režime:

Antigva in Barbuda, Avstralija, Curaçao, Mauritius, Maroko, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija in Sejšeli.

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo do konca leta 2020 spremenile ali odpravile škodljive davčne režime:

Jordanija.

2.2. Obstoj davčnih režimov, ki spodbujajo strukture off-shore, ki pritegujejo dobiček, ki ne odseva dejanske gospodarske dejavnosti

Naslednje jurisdikcije, ki so se zavezale, da bodo obravnavale pomisleke v zvezi z gospodarsko vsebino pri kolektivnih naložbenih skladih, ki so s Svetovnim forumom vzpostavile konstruktiven dialog in so še vedno pripravljene sodelovati, bi pa potrebovale dodatne tehnične smernice, imajo do konca leta 2019 (1) čas, da prilagodijo svojo zakonodajo:

Bahami, Britanski Deviški otoki in Kajmanski otoki.

3. Ukrepi za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička

3.1 Članstvo v vključujočem okviru za preprečevanje BEPS ali zaveza k izvajanju minimalnih standardov OECD za preprečevanje BEPS

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo do konca leta 2019 postale članice vključujočega okvira za preprečevanje BEPS ali da bodo do takrat začele izvajati minimalne standarde OECD za preprečevanje BEPS:

Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Esvatini, Jordanija, Maroko in Namibija.

Naslednje jurisdikcije so se zavezale, da bodo postale članice vključujočega okvira za preprečevanje BEPS ali da bodo začele izvajati minimalne standarde OECD za preprečevanje BEPS, če in ko bo to postalo relevantno:

Nauru, Niue in Palau.

(1) Ta rok se lahko še spremeni glede na tehnične smernice, o katerih se mora dogovoriti Skupina, in trenutni dialog z zadevnimi jurisdikcijami.

26.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 114/9

Menjalni tečaji eura (1)

25. marca 2019

(2019/C 114/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1325
JPY	japonski jen	124,65
DKK	danska krona	7,4646
GBP	funt šterling	0,85638
SEK	švedska krona	10,4450
CHF	švicarski frank	1,1237
ISK	islandska krona	136,30
NOK	norveška krona	9,6590
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,759
HUF	madžarski forint	316,84
PLN	poljski zlot	4,2953
RON	romunski leu	4,7553
TRY	turška lira	6,3425
AUD	avstralski dolar	1,5931
CAD	kanadski dolar	1,5204
HKD	hongkonški dolar	8,8888
NZD	novozelandski dolar	1,6413
SGD	singapurski dolar	1,5286
KRW	južnokorejski won	1 283,07
ZAR	južnoafriški rand	16,2997
CNY	kitajski juan	7,6015
HRK	hrvaška kuna	7,4170
IDR	indonezijska rupija	16 058,85
MYR	malezijski ringit	4,6081
PHP	filipinski peso	59,411
RUB	ruski rubelj	72,7646
THB	tajski bat	35,804
BRL	brazilski real	4,4032
MXN	mehiški peso	21,6039
INR	indijska rupija	78,0460

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

26.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 114/11

Objava spremenjenega enotnega dokumenta na osnovi zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2019/C 114/05)

Evropska komisija je ta zahtevek za manjšo spremembo odobrila v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev zadevne manjše spremembe se objavi v podatkovni zbirki Komisije DOOR.

ENOTNI DOKUMENT

„PROVOLONE VALPADANA“

EU št.: PDO-IT-0021-AM02 – 20.4.2018

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Ime

„Provolone Valpadana“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Provolone Valpadana“ je poltrdi sir „pasta filata“, proizveden iz surovega polnomastnega kravjega mleka z naravno kislostjo na podlagi fermentacije, ki je bilo zbrano na območju porekla v manj kot 60 urah in se lahko obdeluje:

—	za blago vrsto in za pikantno vrsto s težo do 6 kg – toplotno z maksimalno pasterizacijo,

—	za pikantno vrsto – toplotno s termizacijo.

Obdobje zorenja je lahko različno:

do 6 kg: najkrajše obdobje zorenja je 10 (deset) dni;

nad 6 kg: najkrajše obdobje zorenja je 30 (trideset) dni;

nad 15 kg in samo za pikantno vrsto: najkrajše obdobje zorenja je 90 (devetdeset) dni;

nad 30 kg z oznako P.V.S. pri pikantni vrsti: obdobje zorenja je daljše od osmih mesecev.

Sir se lahko tudi dimi.

Teža se razlikuje glede na obliko.

Oblike sira so lahko različne: oblika klobase, melone, prisekanega stožca ali hruškasta oblika, včasih z okroglino na vrhu (fiaschetta). Na zunanji površini so lahko vidne majhne zareze povezovalnih vrvic.

Skorja je gladka, tanka, svetlo rumene do zlate in včasih rumenorjave barve. Blaga vrsta, ki je namenjena razrezu na kose, je lahko brez skorje.

Testo je običajno kompaktno z redkimi majhnimi luknjicami. Za sir s krajšim časom zorenja je značilno blago luščenje, medtem ko je za sir z daljšim obdobjem zorenja značilno izrazitejše luščenje. Običajno je slamnato rumene barve.

Po zorenju, ki ne presega treh mesecev, ima sir nežen okus, ki postane izraziteje pikanten pri daljšem zorenju ali kadar se skupaj ali posamično uporabita kozje ali jagnječje sirilo.

Največja dovoljena vsebnost vode ne sme presegati:

46 % pri blagih vrstah in pikantnih vrstah do 6 kg;

43 % pri pikantnih vrstah, težjih od 6 kg.

Vsebnost maščobe v suhi snovi ne sme biti nižja od 44 % in višja od 54 %.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Najmanj 50 % osnovne prehrane krav molznic, ki jo sestavljajo krma (sveža ali konzervirana) in koncentrirana ali nekoncentrirana krmila, mora izvirati z območja porekla, poklada pa se kravam v laktaciji, kravam zunaj molznega obdobja in telicam, starejšim od sedmih mesecev. Vsaj 75 % suhe snovi v dnevnem obroku krme mora izvirati iz krme, pridelane na območju prireje mleka. Dovoljena krma vključuje: svežo krmo s trajnih ali začasnih pašnikov, krmne rastline, seno, dobljeno s sušenjem krmnih rastlin na polju, žitno slamo, travno silažo, pokošeno travo in silažne bale sena. Dovoljena krmila so: žita in proizvodi iz žit, koruzne pogače, pololjnice in proizvodi iz njih, gomolji in korenine, suha krma, stranski produkti proizvodnje sladkorja, kot je melasa in/ali derivati, pa izključno kot tehnološki pripomočki in ojačevalci okusa, pri čemer se ne preseže omejitev 2,5 % suhe snovi v dnevnem obroku. Dovoljeni so tudi: semena stročnic in posušeni rožiči ter njihovi derivati, maščobe, mineralne soli, dovoljene na podlagi veljavne zakonodaje, in aditivi, kot so vitamini, elementi v sledeh, aminokisline, arome in antioksidanti, dovoljeni na podlagi veljavne zakonodaje, pri čemer se dodatno zahteva, da morajo biti vsi uporabljeni antioksidanti in arome naravni ali enaki naravnim. Dovoljena je uporaba neaktivnega kvasa.

Surovine: mleko, sirilo, sol.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Vsi celi hlebci morajo biti označeni z logotipom zaščitene označbe porekla „Provolone Valpadana“, natisnjenim na ustreznem nosilcu, zaščitenem pred nedovoljenimi spremembami (kovina, plastika).

Oznako je treba namestiti ob vnosu hlebcev v zorilnice. Pri manjših sirih (do 6 kg) se lahko oznaka namesti ob izhodu iz zorilnice, če so bili ob vnosu v zorilnico jasno označeni z ustreznimi sredstvi v skladu s sistemom, ki ga je vzpostavilo podjetje.

Videz sira „Provolone Valpadana“ v celih hlebcih se lahko pred prodajo prilagodi s papirnatimi trakovi, nalepkami, vrečkami ali drugimi enakovrednimi materiali. Pri vsaki od teh prilagoditev morata logotip in celotna zaščitena označba porekla „Provolone Valpadana“ zavzemati najmanj šestino površine, namenjene trgovski znamki, razen pri sirih, ki tehtajo manj kot 6 kg.

Pri označevanju z žigom s črnilom mora biti označba „Provolone Valpadana“ prikazana v zgoraj navedenih mejah, vendar pa logotip ni potreben.

Po osemmesečnem obdobju zorenja lahko imetniki označbe „Provolone Valpadana“ samo za pikantno vrsto zaprosijo za vroči žig kratice „P.V.S.“, ki pomeni „Provolone Valpadana Stagionato“ (zorjeni sir Provolone Valpadana). Da se sir lahko označi z navedenim žigom, ga mora na izrecno zahtevo in stroške imetnika označbe najprej tehnično pregledati specializirano osebje. Pri izboru se pregleda zunanji videz hlebca (ki ne sme biti razpokan, zvok pri rahlem udarjanju po siru pa mora biti enoten), struktura testa (luščenje, brez luknjic in neelastično), barva (bela, ki meji na slamnato rumeno), okus (prisotnost pekočega občutka pri pikantni vrsti in neslan) in aroma (močna v povezavi z vonjem).

Logotip, ki vključuje označbo, mora biti natisnjen na embalaži, namenjeni končnim potrošnikom, v velikosti, sorazmerni z uporabljeno embalažo, tako da zavzema najmanj 10 % razpoložljive površine. Označba „Provolone Valpadana“ mora biti navedena z enakimi črkami. Navedba „zaščitena označba porekla“ se lahko nadomesti s simbolom Skupnosti.

Logotip je lahko tudi enobarven.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema celotno ozemlje pokrajin Cremona, Brescia, Verona, Vicenza, Rovigo, Padova, Piacenza in sosednjih občin pokrajin Bergamo, Mantova in Lodi ter avtonomne pokrajine Trento.

5. Povezava z geografskim območjem

Geografsko območje proizvodnje zajema del Padske nižine, zanj pa so značilne obsežna proizvodnja krme, velika količina razpoložljivega mleka ter podnebne razmere, ki so še posebno ugodne za krmo in vzrejo goveda, namenjenega za prirejo mleka. Zaradi teh okoljskih dejavnikov so na območju proizvodnje popolni pogoji za proizvodnjo sira „Provolone Valpadana“.

„Provolone Valpadana“ je sir „pasta filata“, ki sicer izvira iz južne Italije, vendar se je po zaslugi padske tradicije proizvodnje sira, v kateri ni nikoli primanjkovalo tehničnega znanja in izkušenj niti potrebnih surovin, uveljavil tudi v severni Italiji. Pri proizvodnji sira „Provolone Valpadana“ so zlasti pomembne uporaba naravne sirotke, pridobljene iz ostankov sirotke iz predhodne predelave, sposobnost sirarjev z območja, da preudarno uporabljajo različna jagnječja, kozja in telečja sirila, ter spretnost pri gnetenju in obdelavi testa.

Za sir „Provolone Valpadana“ je značilen nežen okus, kadar zorenje ne presega treh mesecev, in izraziteje pikanten, kadar zorenje traja dlje in glede na vrsto uporabljenega sirila. Sir „Provolone Valpadana“ je različnih oblik, kot so oblika klobase, melone, prisekanega stožca in hruškasta oblika, ter različnih velikosti, pri katerih lahko teža presega 30 kg. Testo je kompaktno, vendar ni suho kot pri sirih „pasta filata“ iz južne Italije, ki lahko zaradi svoje manjše velikosti zorijo in postanejo pikantni le s sušenjem, zaradi česar postanejo primerni za ribanje.

„Provolone Valpadana“ se na opredeljenem geografskem območju proizvaja že od druge polovice 19. stoletja in čeprav sir „pasta filata“ izvira iz južne Italije, je v 20. stoletju zaslovel v severni Italiji, kot dokazujejo dela avtorjev Besana (1916) in Fascetti (1923).

K širjenju proizvodnje sira „Provolone Valpadana“ so prispevale tehnične zmogljivosti za proizvodnjo sirov proizvajalcev iz Padske nižine, ki so se sčasoma razvile zaradi posebno primernih pogojev geografskega območja za vzrejo krav, ki proizvedejo velike količine mleka za predelavo. Ena od značilnosti metode proizvodnje sira „Provolone Valpadana“ je uporaba sirotke iz predhodne predelave za nadaljnjo proizvodnjo. Ta postopek je namreč pomemben značilni del proizvodnje sira „Provolone Valpadana“ tako z vidika ozemlja kot tudi z vidika metode proizvodnje, saj se v proizvodnji sira redko uporablja. Izboljšave proizvodnih tehnik so vplivale na nekatere komercialne značilnosti proizvoda, kot sta oblika in velikost sira „Provolone Valpadana“, vendar pa se njegove bistvene značilnosti niso spremenile. Raznolikost oblik in velikosti sira „Provolone Valpadana“ je plod spretnosti sirarjev z geografskega območja, ki z gnetenjem dosežejo zadostno prožnost testa, zaradi česar ga je mogoče oblikovati v različne oblike in velikosti, tudi zelo velike. Te komercialne značilnosti je mogoče pripisati geografskemu območju proizvodnje, ker so se na tem območju razvile in ohranile. Poleg tega je hkratni obstoj dveh vrst sira, tj. blage in pikantne vrste, rezultat sposobnosti sirarjev, da uporabljajo različna sirila, ki omogočajo značilen okus proizvoda „Provolone Valpadana“, ki je lahko blag, kot pri manjših sirih s krajšim obdobjem zorenja, ali pa pikanten, kot pri težjih sirih z daljšim obdobjem zorenja, čeprav so postopki predelave podobni, pri čemer je testo kompaktno in ni nikoli tako suho, da bi bilo potrebno ribanje kot pri najznačilnejših sirih „pasta filata“ iz južne Italije.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Prečiščeno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani italijanskega ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (Kakovost) (v desnem zgornjem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP, IGP e STG“ (Proizvodi ZOP, ZGO in ZTP) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“ (Specifikacije, predložene v pregled Evropski uniji).

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

26.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 114/15

Objava spremenjenega enotnega dokumenta na osnovi zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2019/C 114/06)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev zadevne manjše spremembe je na voljo v podatkovni zbirki Komisije DOOR.

ENOTNI DOKUMENT

„ECHALOTE D’ANJOU“

EU št.: PGI-FR-01253-AM01 – 11.9.2018

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Echalote d’Anjou“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Šalotka „Echalote d’Anjou“ je enokaličnica iz družine lilijevk (Liliaceae), rodu lukovk (Allium), iz vrste cepa in izključno iz skupine aggregatum.

Gre za „tradicionalno“ roza šalotko (nastalo z vegetativnim razmnoževanjem) tip sorte dolgi jersey, ki se prodaja sveža.

Šalotka „Echalote d’Anjou“ se proizvaja iz sort, ki jih je skupina vpisala v seznam sort, ki ga posodablja. Vključitev nove sorte sledi postopku, ki omogoča preverjanje izpolnjevanja tehničnih meril (zlasti: produktivnosti, stopnje razmnoževanja, primernosti za shranjevanje, načina gojenja, prilagojenosti okolju, odpornosti na patogene, potreb po hranilih, stopnje odpadkov, primernosti za mehanizacijo, spravila, prenosa na tekoče trakove v pakirnici), vendar tudi glavnih značilnosti šalotke „Echalote d’Anjou“ (kalibra, oblike, videza, dolžine, barve suhih luskolistov, deleža suhe snovi).

Seznam odobrenih sort se po vsaki spremembi pošlje proizvajalcem, izvajalcem nadzora in pristojnim nadzornim organom.

Fizikalne značilnosti

(a)

Čebulice morajo biti: čvrste in trdne, brez votlega ali trdega stebla, praktično brez koreninskih dlačic. Dovoljene so naslednje rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na njihov splošni videz, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev: rahla pomanjkljivost v obliki, razpoke na zunanjih luskolistih, pod pogojem, da je meso zavarovano.

(b)	Oblika: šalotka „Echalote d’Anjou“ je pravilne oblike ter rahlo podolgovata in tanka s kalibrom med 20 mm in 55 mm, razmerje med višino in povprečnim premerom () pa je večje od 1,2. () Povprečni premer = (veliki ekvatorialni premer + mali ekvatorialni premer)/2.

(c)	Suhi luskolisti čebulic so tanki in svetleči, svetlo rdečerumene do bledo rumene barve, ki postaja bakrena glede na stopnjo zrelosti in sušenje ter obdobje shranjevanja pred pošiljanjem.

Kemijske značilnosti

Visoka vsebnost suhe snovi je višja od ali enaka 16 %.

Organoleptične značilnosti

Šalotka „Echalote d’Anjou“ ima naslednje organoleptične značilnosti: na otip je čvrsta, meso je rožnato in mehko. Šalotka pri vonjanju in okušanju razvije izvirno intenzivno aromo s precejšnjim pekočim priokusom.

Predstavitev izdelka

Šalotka „Echalote d’Anjou“ se pakira v dveh oblikah:

—	mlada ali napol suha šalotka, poslana na začetku sezone,

—	obstojna ali suha šalotka, poslana v preostalem delu leta, za katero je značilen zelo suh videz vratu.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Sajenje čebulic, njihovo ruvanje in sušenje na njivi se izvajajo na geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Prvo skladiščenje, priprava, prebiranje, končno razvrščanje po velikosti in odobritev kakovosti šalotke „Echalote d’Anjou“ potekajo na geografskem območju.

Ti postopki omogočajo, da se preverijo fizikalne in kemijske značilnosti ter značilnosti za predstavitev ter da se tako ohranijo njene posebne značilnosti.

Znanje in izkušnje delavcev pri teh postopkih temeljijo na dobro ustaljenem postopku, pri katerem se izmenjujejo ročna priprava, prebiranje in nato končno razvrščanje po velikosti pred končno odobritvijo kakovosti. To omogoči čim boljšo pripravo šalotke za boljše upravljanje sušenja proizvoda glede na pošiljke, ki so namenjene trženju ali izvozu, in sicer skozi vse leto. To znanje in izkušnje so dodatno jamstvo kakovosti in ohranjanja značilnosti šalotke „Echalote d’Anjou“, kar se lahko zagotovi le, če ti postopki potekajo na geografskem območju proizvodnje.

Šalotka „Echalote d’Anjou“ se prodaja celo leto v posameznih pakiranjih, skozi katere se vidi cel proizvod ali njegov del, ali v zaščitenih pakiranjih, v katerih se končnemu potrošniku prodaja na kos. Ta pakiranja tehtajo največ 20 kg.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Vsako pakiranje ali kos za prodajo potrošnikom se označi z naslednjimi podatki:

—	registrirano ime proizvoda in simbol ZGO Evropske unije v istem vidnem polju,

—	tržna kategorija,

—	certifikacijski organ.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje obsega ozemlje naslednjih občin v departmaju Maine-et-Loire (49):

Allonnes, Artannes-sur-Thouet, Beaufort-en-Anjou, Blaison-Saint-Sulpice, Blou, Bois d’Anjou (Les), Brain-sur-Allonnes, Brézé, Brissac-Loire-Aubance (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Alleuds (Les), Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Chemellier, Coutures, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire in Saulgé-l’Hôpital), Chacé, Cornillé-les-Caves, Dénezé-sous-Doué, Distré, Doué-en-Anjou (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Meigné), Epieds, Fontevraud-l’Abbaye, Gennes-Val-de-Loire, Jarzé-Villages (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Chaumont d’Anjou, Jarzé in Lué-en-Baugeois), Loire-Authion, Longué-Jumelles, Louresse-Rochemenier, Mazé-Milon, Ménitré (La), Montsoreau, Neuillé, Parnay, Rosiers-sur-Loire (Les), Rou-Marson, Saint-Clément-des-Levées, Saint-Cyr-en-Bourg, Saint-Martin-de-la-Place, Saint-Philbert-du-Peuple, Sarrigné, Saumur, Sermaise, Souzay-Champigny, Tuffalun, Turquant, Ulmes (Les), Varennes-sur-Loire, Varrains, Vernantes, Verrie, Villebernier in Vivy.

5. Povezava z geografskim območjem

Šalotka z ZGO „Echalote d’Anjou“ združuje naravne in človeške dejavnike, zaradi katerih ima proizvod pravilno in podolgovato obliko, pekoče organoleptične značilnosti ter je primeren za shranjevanje. Zaradi teh posebnosti se je sloves šalotke „Echalote d’Anjou“ razširil daleč prek meja.

Geografsko območje šalotke „Echalote d’Anjou“ leži na zunanjem robu Pariške kotline, od vzhoda do zahoda pa jo preči dolina Loare, kjer prevladujejo naplavine in glinasto-apnenčaste usedline. Tla so razmeroma lahka, njihova granulacija pa je fina; v podzemlju se nahajajo velike zaloge vode.

Podnebje v Anjouju je oceansko. V francoskem jeziku se uporablja izraz „douceur angevine“ (blaga anžujska klima) za opis tega podnebja. Zanj so značilne zmerne temperature, šibko temperaturno nihanje čez leto (približno 15 °C), redne in zmerne padavine (okoli 650 mm) ter šibki vetrovi. Leta 1842 je v poročilu odbora „Statistique horticole du Maine-et-Loire“ (Vrtnarske statistike departmaja Maine-et-Loire) zabeležena prisotnost šalotke v departmaju.

Leta 1962 se proizvajalci regije Mazé organizirajo in postopoma razvijajo proizvodnjo šalotke tipa jersey.

Po obdobju 1975–1980 se gojenje dolge šalotke znatno razmahne. V regiji Anjou se torej ustvari posebna tipologija kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo šalotko: za njih je značilna zmerno velika površina zemljišč, ki omogočajo gojenje šalotke v povprečju na 3 ha do 4 ha, ki ga dopolnjuje gojenje drugih posebnih kultur.

Tehnike, ki se trenutno uporabljajo, se opirajo na običaje in tradicionalne pridelovalne tehnike, pri katerih ima delovna sila veliko vlogo. Med njimi so: izbor uporabljenih sort in razmnoževanje mladik (sistematično termoterapijsko namakanje), kolobarjenje, mulčenje tal, ročno sajenje in ročno ruvanje, izvajanje sušenja na polju ali v skladišču, priprava pakiranj šalotk (odstranjevanje stebel), prebiranje (vizualni pregled) in razvrščanje po velikosti pred odobritvijo kakovosti, kar omogoča trženje kakovostnega proizvoda skoraj skozi celo leto pred naslednjo letino.

Značilnosti šalotke „Echalote d’Anjou“:

—	bolj podolgovata in vitkejša oblika kot pri poldolgi šalotki, ki kupcem in potrošnikom ponuja privlačnejšo zunanjo podobo; močnejši rdečerumeni toni ter svetlejši oziroma bledo rumeni, ko je cela,

—	kemijske značilnosti: močna vsebnost suhe snovi, najmanj 16 %,

—	organoleptične značilnosti: na otip je čvrsta, meso je rožnato in mehko, pri vonjanju in okušanju razvije izvirno intenzivno aromo s precejšnjim pekočim priokusom, zaradi česar se razlikuje od šalotk, gojenih v drugih regijah, kar okrepi njeno privlačnost v kuhinji,

—	primernost za shranjevanje: spravilo pri polni zrelosti omogoča, da se v ustreznih pogojih skladišči več mesecev in se ohranja čvrstost čebulic pri minimalni izgubi teže,

—	običajna sestava: glede ne to, da je pridobljena z vegetativnim razmnoževanjem, so vse pobrane čebulice gensko povsem enake, kar pa ne velja za material, pridobljen z generativnim razmnoževanjem (čebula (échalion) in šalotka, vzgojena iz sejancev).

Njena morfologija, tekstura in barva jo ločijo od enakih proizvodov, vzgojenih v drugih regijah. Šalotka „Echalote d’Anjou“ ima tudi velik ugled, ki precej presega meje njenega območju pridelave in tudi Francije.

Opredelitev geografskega območja temelji na interakciji med naravnimi in človeškimi dejavniki, ki določajo značilnosti šalotke „Echalote d’Anjou“ (podolgovata oblika, visoka vsebnost suhe snovi, organoleptične značilnosti, primernost za shranjevanje in pravilnost) in ji omogočajo, da se loči od šalotke, proizvedene drugje.

Tla imajo fino in pravilno granulacijo, kar omogoča lahko in globoko ukoreninjenje šalotk, dolgoročno pa skladen razvoj čebulice z značilno pravilnostjo in značilno obliko.

Velika razpoložljivost vode na geografskem območju prispeva k redni oskrbi rastline z vodo; nekoliko višja količina padavin meseca maja odlično sovpada s potrebami šalotke „Echalote d’Anjou“ med fazo oblikovanja čebulice.

Blaga anžujska klima izpolnjuje potrebe šalotke „Echalote d’Anjou“ in omogoča, da se preprečijo težave s fiziološkimi opeklinami, ki bi lahko vplivale na njeno organoleptično kakovost.

Posebnosti šalotke „Echalote d’Anjou“ izhajajo tudi iz znanja in izkušenj lokalnih proizvajalcev, ki so črpali iz lokalnega izročila, ki sega v 19. stoletje in se je postopoma organiziralo in razvijalo od 60. let prejšnjega stoletja.

Na specializiranih kmetijskih gospodarstvih se je izboru uporabljenih sort in mladik vedno posvečala velika skrb, spremljal pa se je tudi tehnološki napredek. Termoterapijsko namakanje pred sajenjem omogoča varovanje čebulic pred možnimi napadi zajedavcev iz zemlje.

Po zahtevni pripravi tal je sajenje ročno, kar omogoča zlasti prilagoditev globine sajenja, da bi se dosegel čim bolj usklajen razvoj šalotke „Echalote d’Anjou“. Ročno ruvanje se opira na znanje in izkušnje proizvajalcev, ki znajo oceniti primeren stadij zrelosti.

Nazadnje, naravno sušenje na polju omogoča visoko stopnjo suhe snovi in koncentracijo arom v šalotki „Echalote d’Anjou“, kar ji daje njeno pekočo značilnost.

Šalotka „Echalote d’Anjou“ uživa nacionalni sloves, ki se je nato razširil onkraj francoskih meja. Dejansko se skoraj 40 % sedanje proizvodnje šalotke „Echalote d’Anjou“ proda v nekatere države severne Evrope in izvozi v Združene države Amerike, Kanado in jugovzhodno Azijo.

Šalotka „Echalote d’Anjou“ je usmerjena k prodaji v velikih trgovinah, zato doseže veliko specializiranih strank, ki ta proizvod že dolgo močno cenijo, zlasti zaradi njegove pravilnosti in odpornosti. Številni popularni dogodki, kot je praznik Grande fête de l’Echalote, ki ga v Chemellieru organizira Društvo prijateljev šalotke „Echalote d’Anjou“, prispevajo k ohranitvi in razvoju ugleda tega proizvoda pri širši javnosti.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-e6b6e010-dc41-48c8-99e1-3080eb6d5cf2

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 114

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 26. marec 2019

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2019/C 114/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9254 – MUTB/CFSGAM) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2019/C 114/02	Sklepi Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene	2
	Evropska komisija
2019/C 114/03	Menjalni tečaji eura	9
	Evropska agencija za varnost hrane
2019/C 114/04	Povezovanje organizacij, ki delujejo na področjih poslanstva Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)	10

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2019/C 114/05	Objava spremenjenega enotnega dokumenta na osnovi zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	11
2019/C 114/06	Objava spremenjenega enotnega dokumenta na osnovi zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	15


	(1) Besedilo velja za EGP.