20.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 106/1

PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 15. januarja 2019

o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti

(ESRB/2019/1)

(2019/C 106/01)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (1) ter zlasti člena 3 in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (2) ter zlasti člena 458(8) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (3) in zlasti členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zagotavljanje učinkovitih in doslednih nacionalnih ukrepov makrobonitetne politike je treba obvezno vzajemnost, ki se zahteva po pravu Unije, dopolniti s prostovoljno vzajemnostjo.

(2)

Cilj okvira za prostovoljno vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, določenega v Priporočilu ESRB/2015/2 Evropskega odbora za sistemska tveganja (4), je zagotoviti, da se za vse ukrepe makrobonitetne politike, ki temeljijo na izpostavljenosti in se aktivirajo v eni državi članici, zagotovi vzajemnost v drugih državah članicah.

(3)

S Priporočilom ESRB/2016/4 Evropskega odbora za sistemska tveganja (5) je bilo 24. junija 2016 Priporočilo ESRB/2015/2 spremenjeno z namenom, da se priporoči zagotovitev vzajemnost blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 odstotka, ki ga centralna banka Eesti Pank uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU (6) za domače izpostavljenosti vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v Estoniji.

(4)

S Priporočilom ESRB/2017/4 Evropskega odbora za sistemska tveganja (7) je bilo nato Priporočilo ESRB/2015/2 spremenjeno z namenom, da se ustreznemu organu, pristojnemu za aktiviranje, priporoči, da ob predložitvi zahteve za vzajemnost Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) predlaga najvišji prag pomembnosti, pri katerem se lahko šteje, da izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju v jurisdikciji, kjer organ, pristojen za aktiviranje, uporabi ukrep makrobonitetne politike, ni pomembna, če je pod tem pragom. ESRB pa lahko priporoči drugačen prag, če presodi, da je to potrebno.

(5)

Eesti Pank je aprila 2018 v skladu s členom 133(10)(b) Direktive 2013/36/EU pregledala blažilnik sistemskih tveganj in je stopnjo blažilnika sistemskih tveganj, ki se uporablja za domače izpostavljenosti vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v Estoniji, znova določila v višini 1 odstotka.

(6)

Na podlagi prošnje, ki jo je Eesti Pank predložila ESRB, je splošni odbor ESRB odločil, da v zvezi z vzajemnostjo blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 odstotka, ki ga je določila Estonija in ga je ESRB priporočil za vzajemnost s Priporočilom ESRB/2016/4, za izpostavljenosti, ki se nahajajo v Estoniji, priporoči najvišji prag pomembnosti v višini 250 milijonov EUR, ki bo države članice, ki zagotavljajo vzajemnost, usmerjal pri uporabi načela de minimis.

(7)

Poleg tega velja od 31. decembra 2018 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Švedskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen, v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 posamezni instituciji lastna spodnja meja za z izpostavljenostjo tehtano povprečje uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovanih z nepremičninami, v višini 25 odstotkov.

(8)

Na podlagi prošnje, ki jo je organ Finansinspektionen predložil ESRB v skladu s členom 458(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, in da bi preprečili uresničevanje negativnih čezmejnih učinkov v obliki uhajanj in regulativne arbitraže, ki bi bili lahko posledica izvajanja ukrepa makrobonitetne politike, ki se uporablja na Švedskem v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013, je splošni odbor ESRB odločil, da ta ukrep vključi na seznam ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2.

(9)	Splošni odbor ESRB je prav tako odločil, da za izpostavljenosti do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovane z nepremičninami, priporoči najvišji prag pomembnosti v višini 5 milijard SEK, ki bo države članice, ki zagotavljajo vzajemnost, usmerjal pri uporabi načela de minimis.

(10)	Zato je treba Priporočilo ESRB/2015/2 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

SPREMEMBE

Priporočilo ESRB/2015/2 se spremeni:

v oddelku 1 se podpriporočilo C(1) nadomesti z naslednjim:

„1.

Ustreznim organom se priporoča, da zagotovijo vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, ki jih sprejmejo drugi ustrezni organi in jih ESRB priporoča za vzajemnost. Priporoča se zagotovitev vzajemnosti naslednjih ukrepov, kakor so podrobneje opisani v Prilogi:

Estonija:

—	stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 odstotka, ki se uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU za domače izpostavljenosti vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v Estoniji;

Finska:

—

spodnja meja v višini 15 odstotkov za povprečno utež tveganja za stanovanjske hipotekarne kredite, zavarovane s hipoteko na stanovanjskih enotah na Finskem, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Finskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB);

Belgija:

—

pribitek k uteži tveganja za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Belgiji in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB, ter ga sestavljata:

(a)	pavšalni pribitek k uteži tveganja v višini 5 odstotnih točk in

(b)	sorazmerni pribitek k uteži tveganja, ki obsega 33 odstotkov z izpostavljenostjo tehtanega povprečja uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji;

Francija:

—

poostritev omejitve velikih izpostavljenosti iz člena 395(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za izpostavljenosti do visoko zadolženih velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji na 5 odstotkov sprejemljivega kapitala, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013 za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije;

Švedska:

—

posamezni instituciji lastna spodnja meja za z izpostavljenostjo tehtano povprečje uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovanih z nepremičninami, v višini 25 odstotkov, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Švedskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB.“;

2.	Priloga se nadomesti s Prilogo k temu priporočilu.

V Frankfurtu na Majni, 15. januarja 2019

Vodja sekretariata ESRB

v imenu splošnega odbora ESRB

Francesco MAZZAFERRO

(1) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(2) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(3) UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(4) Priporočilo ESRB/2015/2 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. decembra 2015 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 97, 12.3.2016, str. 9).

(5) Priporočilo ESRB/2016/4 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 24. junija 2016 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 290, 10.8.2016, str. 1).

(6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(7) Priporočilo ESRB/2017/4 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. oktobra 2017 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 431, 15.12.2017, str. 1).

PRILOGA

Priloga k Priporočilu ESRB/2015/2 se nadomesti z naslednjim:

„Priloga

Estonija

Stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 odstotka, ki se uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU za domače izpostavljenosti vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v Estoniji

I. Opis ukrepa

Estonski ukrep pomeni stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 odstotka, ki se uporablja v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU za domače izpostavljenosti vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v Estoniji.

II. Vzajemnost

V primerih, ko so države članice izvedle člen 134 Direktive 2013/36/EU v nacionalni zakonodaji, se ustreznim organom priporoča, da zagotovijo vzajemnost estonskega ukrepa v zvezi z izpostavljenostmi, ki se nahajajo v Estoniji in so izpostavljenosti kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, v skladu s členom 134(1) Direktive 2013/36/EU. Za namene tega odstavka se uporablja rok, določen v podpriporočilu C(3).

V primerih, ko države članice niso izvedle člena 134 Direktive 2013/36/EU v nacionalni zakonodaji, se ustreznim organom priporoča, da zagotovijo vzajemnost estonskega ukrepa v zvezi z izpostavljenostmi, ki se nahajajo v Estoniji in so izpostavljenosti kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, v skladu s podpriporočilom C(2). Ustreznim organom se priporoča, da enakovreden ukrep sprejmejo v šestih mesecih.

III. Prag pomembnosti

Ukrep dopolnjuje posamezni instituciji lasten prag pomembnosti, ki za izpostavljenosti, ki se nahajajo v Estoniji, znaša 250 milijonov EUR in ustrezne organe, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 lahko ustrezni organi zadevne države članice izvzamejo kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici ter katerih izpostavljenosti, ki se nahajajo v Estoniji, so pod pragom pomembnosti v višini 250 milijonov EUR. Ustrezni organi morajo pri uporabi praga pomembnosti spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da uporabijo estonski ukrep za predhodno izvzete posamezne kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, kadar se preseže prag pomembnosti v višini 250 milijonov EUR.

Kadar v zadevnih državah članicah ni pridobila dovoljenja nobena kreditna institucija, ki bi imela izpostavljenosti, ki se nahajajo v Estoniji, v višini vsaj 250 milijonov EUR, se lahko ustrezni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne zagotovijo vzajemnosti estonskega ukrepa, kakor je določeno v oddelku 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost estonskega ukrepa, ko kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje v matični državi članici, preseže prag v višini 250 milijonov EUR.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 je prag pomembnosti v višini 250 milijonov EUR najvišja priporočena raven praga. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost, lahko zato namesto uporabe priporočenega praga določijo nižji prag za svoje jurisdikcije, kjer je to primerno, ali zagotovijo vzajemnost ukrepa brez praga pomembnosti.

Finska

Posamezni kreditni instituciji lastna najnižja raven povprečne uteži tveganja v višini 15 odstotkov za kredite, zavarovane s hipoteko na stanovanjskih enotah na Finskem, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB) (v nadaljnjem besedilu: kreditne institucije s pristopom IRB).

I. Opis ukrepa

Finski ukrep, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013, obsega posamezni kreditni instituciji lastno spodnjo mejo v višini 15 odstotkov za povprečno utež tveganja na ravni portfelja za stanovanjske hipotekarne kredite, zavarovane s stanovanjskimi enotami na Finskem, ki se uporablja za kreditne institucije s pristopom IRB.

II. Vzajemnost

V skladu s členom 458(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 se ustreznim organom zadevnih držav članic priporoča, da zagotovijo vzajemnost finskega ukrepa in ga uporabijo pri kreditnih institucijah s pristopom IRB za njihove portfelje hipotekarnih kreditov na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi enotami na Finskem, ki jih izdajo podružnice, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in se nahajajo na Finskem. Za namene tega odstavka se uporablja rok, določen v podpriporočilu C(3).

Ustreznim organom se tudi priporoča, da zagotovijo vzajemnost finskega ukrepa in ga uporabijo pri kreditnih institucijah s pristopom IRB za njihove portfelje hipotekarnih kreditov na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi enotami na Finskem, ki jih neposredno čezmejno izdajo kreditne institucije s sedežem v njihovi jurisdikciji. Za namene tega odstavka se uporablja rok, določen v podpriporočilu C(3).

V skladu s podpriporočilom C(2) se ustreznim organom priporoča, da po posvetovanju z ESRB uporabijo ukrep makrobonitetne politike, ki je na voljo v njihovi jurisdikciji in katerega učinek je najbolj enakovreden učinku zgoraj navedenega ukrepa, ki se priporoča za vzajemnost, vključno s sprejetjem nadzorniških ukrepov in uporabo nadzorniških pooblastil, določenih v oddelku IV poglavja 2 naslova VII Direktive 2013/36/EU. Ustreznim organom se priporoča, da enakovreden ukrep sprejmejo v štirih mesecih.

III. Prag pomembnosti

Ukrep dopolnjuje prag pomembnosti, ki znaša 1 milijardo EUR izpostavljenosti do finskega trga stanovanjskih hipotekarnih kreditov in države članice, ki zagotavljajo vzajemnost, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 lahko ustrezni organi zadevne države članice izvzamejo posamezne kreditne institucije s pristopom IRB, katerih portfelj hipotekarnih kreditov na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi enotami na Finskem, ni pomemben in je pod pragom pomembnosti v višini 1 milijarde EUR. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost, ko kreditna institucija s pristopom IRB preseže prag v višini 1 milijarde EUR.

Kadar v zadevnih drugih državah članicah ni pridobila dovoljenja nobena kreditna institucija s pristopom IRB, katere podružnice bi se nahajale na Finskem ali ki bi na Finskem neposredno opravljala finančne storitve ter ki bi imela izpostavljenosti do finskega trga hipotekarnih kreditov v višini vsaj 1 milijarde EUR, se lahko ustrezni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne zagotovijo vzajemnosti, kakor je določeno v oddelku 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost, ko kreditna institucija s pristopom IRB preseže prag v višini 1 milijarde EUR.

Belgija

Pribitek k uteži tveganja za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji, ki velja za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Belgiji in uporabljajo pristop IRB, ter se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013. Pribitek ima dva sestavna dela:

(a)	pavšalni pribitek k uteži tveganja v višini 5 odstotnih točk in

(b)	sorazmerni pribitek k uteži tveganja, ki obsega 33 odstotkov z izpostavljenostjo tehtanega povprečja uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji.

I. Opis ukrepa

Belgijski ukrep, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 in velja za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Belgiji in uporabljajo pristop IRB, obsega pribitek k uteži tveganja za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji, pri čemer ima pribitek dva sestavna dela:

(a)	prvi sestavni del obsega povečanje uteži tveganja za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji, ki se pridobi po izračunu drugega dela pribitka k uteži tveganja v skladu s točko (b), za 5 odstotnih točk;

(b)

drugi sestavni del obsega povečanje uteži tveganja za 33 odstotkov z izpostavljenostjo tehtanega povprečja uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji. Z izpostavljenostjo tehtano povprečje je povprečje uteži tveganja posameznih posojil, izračunano v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 575/2013, tehtano z ustrezno vrednostjo izpostavljenosti.

II. Vzajemnost

V skladu s členom 458(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 se ustreznim organom zadevnih držav članic priporoča, da zagotovijo vzajemnost belgijskega ukrepa tako, da ga v roku, določenem v podpriporočilu C(3), uporabijo za podružnice, ki se nahajajo v Belgiji ter so podružnice kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in uporabljajo pristop IRB.

Ustreznim organom se priporoča, da zagotovijo vzajemnost belgijskega ukrepa tako, da ga uporabijo za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in uporabljajo pristop IRB ter imajo neposredne izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji. V skladu s podpriporočilom C(2) se ustreznim organom priporoča, da uporabijo ukrep, ki je enak ukrepu, ki ga je v Belgiji izvedel organ, pristojen za aktiviranje, v roku, določenem v podpriporočilu C(3).

Če v jurisdikciji ustreznih organov ni na voljo enak ukrep makrobonitetne politike, se jim priporoča, da po posvetovanju z ESRB uporabijo ukrep makrobonitetne politike, ki je na voljo v njihovi jurisdikciji in katerega učinek je najbolj enakovreden učinku zgoraj navedenega ukrepa, ki se priporoča za vzajemnost, vključno s sprejetjem nadzorniških ukrepov in uporabo nadzorniških pooblastil, določenih v oddelku IV poglavja 2 naslova VII Direktive 2013/36/EU. Ustreznim organom se priporoča, da enakovreden ukrep sprejmejo najpozneje v štirih mesecih po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije.

III. Prag pomembnosti

Ukrep dopolnjuje posamezni instituciji lasten prag pomembnosti, ki znaša 2 milijardi EUR in ustrezne organe, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 lahko ustrezni organi zadevne države članice izvzamejo posamezne kreditne institucije s pristopom IRB, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici ter katerih izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami v Belgiji, niso pomembne in so pod pragom pomembnosti v višini 2 milijard EUR. Ustrezni organi morajo pri uporabi praga pomembnosti spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da uporabijo belgijski ukrep za predhodno izvzete posamezne kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, kadar se preseže prag pomembnosti v višini 2 milijard EUR.

Kadar v zadevnih državah članicah ni pridobila dovoljenja nobena kreditna institucija s pristopom IRB, katere podružnice bi se nahajale v Belgiji ali ki bi imela neposredne izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami v Belgiji, ter ki bi imela izpostavljenosti do belgijskega trga stanovanjskih nepremičnin v višini vsaj 2 milijard EUR, se lahko ustrezni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne zagotovijo vzajemnosti belgijskega ukrepa, kakor je določeno v oddelku 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost belgijskega ukrepa, ko kreditna institucija, ki uporablja pristop IRB, preseže prag v višini 2 milijard EUR.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 je prag pomembnosti v višini 2 milijard EUR najvišja priporočena raven praga. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost, lahko zato namesto uporabe priporočenega praga določijo nižji prag za svoje jurisdikcije, kjer je to primerno, ali zagotovijo vzajemnost ukrepa brez praga pomembnosti.

Francija

Poostritev omejitve velikih izpostavljenosti iz člena 395(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za izpostavljenosti do visoko zadolženih velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji na 5 odstotkov sprejemljivega kapitala, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013 za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in druge sistemsko pomembne institucije (DSPI) na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije.

I. Opis ukrepa

Francoski ukrep, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013 in velja za GSPI in DSPI na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije (ne na subkonsolidirani ravni), obsega poostritev omejitve velikih izpostavljenosti, ki se nanaša na izpostavljenosti do visoko zadolženih velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji, na 5 odstotkov njihovega sprejemljivega kapitala.

Nefinančna družba je opredeljena kot fizična ali pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Franciji, ki spada na svoji ravni in na najvišji ravni konsolidacije v sektor nefinančnih družb, kakor je opredeljen v točki 2.45 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Ukrep se uporablja za izpostavljenosti do nefinančnih družb s sedežem v Franciji in za izpostavljenosti do skupin povezanih nefinančnih družb, na naslednji način:

(a)	v primeru nefinančnih družb, ki so del skupine povezanih nefinančnih družb, ki ima na najvišji ravni konsolidacije sedež v Franciji, se ukrep uporablja za vsoto neto izpostavljenosti do skupine in vseh njenih povezanih subjektov v smislu točke (39) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

v primeru nefinančnih družb, ki so del skupine povezanih nefinančnih družb, ki ima na najvišji ravni konsolidacije sedež zunaj Francije, se ukrep uporablja za vsoto:

(i)	izpostavljenosti do nefinančnih družb s sedežem v Franciji;

(ii)	izpostavljenosti do subjektov v Franciji ali v tujini, ki jih nefinančne družbe iz točke (i) neposredno ali posredno obvladujejo v smislu točke (39) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in

(iii)

izpostavljenosti do subjektov v Franciji ali v tujini, ki so ekonomsko odvisni od nefinančnih družb iz točke (i) v smislu točke (39) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Nefinančne družbe, ki nimajo sedeža v Franciji ter niso podrejene družbe nefinančne družbe s sedežem v Franciji ali od nje ekonomsko odvisni subjekti in jih neposredno ali posredno ne obvladuje nefinančna družba s sedežem v Franciji, torej ne sodijo v okvir ukrepa.

V skladu s členom 395(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 se ukrep uporablja po upoštevanju učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013.

GSPI ali DSPI mora šteti nefinančno družbo s sedežem v Franciji za veliko, če znaša njena originalna izpostavljenost do te nefinančne družbe ali skupine povezanih nefinančnih družb v smislu odstavka 3 najmanj 300 milijonov EUR. Vrednost originalne izpostavljenosti se izračuna v skladu s členoma 389 in 390 Uredbe (EU) št. 575/2013 pred upoštevanjem učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in izvzetij, določenih v členih 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor se poroča v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 (2).

Nefinančna družba se šteje za visoko zadolženo, če je njen količnik finančnega vzvoda višji od 100 odstotkov in količnik kritja finančnih stroškov nižji od tri, izračunano na najvišji ravni konsolidacije na naslednji način:

(a)	količnik finančnega vzvoda je razmerje med skupnim dolgom brez gotovine in lastniškim kapitalom in

(b)

količnik kritja finančnih stroškov je razmerje med dodano vrednostjo, povečano za subvencije za poslovanje in zmanjšano za: (i) plače; (ii) davke in dajatve iz poslovanja; (iii) druge neto običajne izdatke za poslovanje brez neto stroškov obresti in podobnih stroškov in (iv) depreciacijo in amortizacijo na eni strani ter stroški obresti in podobnimi stroški na drugi strani.

Količniki se izračunajo na podlagi računovodskih agregatov, opredeljenih v skladu z veljavnimi standardi, kakor so predstavljeni v računovodskih izkazih nefinančne družbe, ki jih po potrebi potrdi pooblaščeni računovodja.

II. Vzajemnost

Ustreznim organom se priporoča, da zagotovijo vzajemnost francoskega ukrepa tako, da ga uporabijo za GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije v njihovi jurisdikciji.

Če v jurisdikciji ustreznih organov ni na voljo enak ukrep makrobonitetne politike, se jim v skladu s podpriporočilom C(2) priporoča, da po posvetovanju z ESRB uporabijo ukrep makrobonitetne politike, ki je na voljo v njihovi jurisdikciji in katerega učinek je najbolj enakovreden učinku zgoraj navedenega ukrepa, ki se priporoča za vzajemnost. Ustreznim organom se priporoča, da enakovreden ukrep sprejmejo najpozneje v šestih mesecih po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije.

III. Prag pomembnosti

Ukrep dopolnjuje sestavljen prag pomembnosti, ki ustrezne organe, ki zagotavljajo vzajemnost, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis in ga sestavljajo:

(a)	prag v višini 2 milijard EUR za skupne originalne izpostavljenosti GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije do francoskega sektorja nefinančnih družb;

(b)

prag v višini 300 milijonov EUR, ki se uporablja za GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in dosegajo ali presegajo prag iz točke (a), za:

(i)	posamezno originalno izpostavljenost do nefinančne družbe s sedežem v Franciji;

(ii)	vsoto originalnih izpostavljenosti do skupine povezanih nefinančnih družb, ki ima na najvišji ravni konsolidacije sedež v Franciji, izračunano v skladu z odstavkom 3(a);

(iii)

vsoto originalnih izpostavljenosti do nefinančnih družb s sedežem v Franciji, ki so del skupine povezanih nefinančnih družb, ki ima na najvišji ravni konsolidacije sedež zunaj Francije, kakor se poroča na podlagi predlog C 28.00 in C 29.00 iz Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 680/2014;

(c)	prag v višini 5 odstotkov sprejemljivega kapitala GSPI ali DSPI na najvišji ravni konsolidacije za izpostavljenosti, opredeljene v točki (b), po upoštevanju učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pragova iz odstavkov (b) in (c) se uporabljata ne glede na to, ali je ustrezni subjekt ali nefinančna družba visoko zadolžena ali ne.

Vrednost originalne izpostavljenosti iz odstavkov (a) in (b) se izračuna v skladu s členoma 389 in 390 Uredbe (EU) št. 575/2013 pred upoštevanjem učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in izvzetij, določenih v členih 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor se poroča v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 lahko ustrezni organi zadevne države članice izvzamejo GSPI ali DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državni članici, na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije, ki ne presegajo sestavljenega praga pomembnosti iz odstavka 8. Ustrezni organi morajo pri uporabi praga pomembnosti spremljati pomembnost izpostavljenosti GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, do francoskega sektorja nefinančnih družb ter koncentracijo izpostavljenosti GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, do velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji, pri tem pa se jim priporoča, da uporabijo francoski ukrep za predhodno izvzete GSPI ali DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije, kadar se preseže sestavljeni prag pomembnosti iz člena 8. Ustrezne organe se tudi spodbuja, da druge udeležence na trgu v svoji jurisdikciji opozorijo na sistemska tveganja, povezana s povečanim finančnim vzvodom velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji.

10.

Kadar v zadevnih državah članicah ni pridobila dovoljenja nobena GSPI in nobena DSPI na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije, ki bi imela izpostavljenosti do francoskega sektorja nefinančnih družb nad pragom pomembnosti iz odstavka 8, se lahko ustrezni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne zagotovijo vzajemnosti francoskega ukrepa, kakor je določeno v oddelku 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, do francoskega sektorja nefinančnih družb ter koncentracijo izpostavljenosti GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, do velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji, pri tem pa se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost francoskega ukrepa, ko GSPI ali DSPI na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije preseže sestavljeni prag pomembnosti iz odstavka 8. Ustrezne organe se tudi spodbuja, da druge udeležence na trgu v svoji jurisdikciji opozorijo na sistemska tveganja, povezana s povečanim finančnim vzvodom velikih nefinančnih družb s sedežem v Franciji.

11.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 je sestavljeni prag pomembnosti iz odstavka 8 najvišja priporočena raven praga. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost, lahko zato namesto uporabe priporočenega praga določijo nižji prag za svoje jurisdikcije, kjer je to primerno, ali zagotovijo vzajemnost ukrepa brez praga pomembnosti.

Švedska

Posamezni instituciji lastna spodnja meja za z izpostavljenostjo tehtano povprečje uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovanih z nepremičninami, v višini 25 odstotkov, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Švedskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB.

I. Opis ukrepa

Švedski ukrep, ki se uporablja v skladu s členom 458(2)(d)(vi) Uredbe (EU) št. 575/2013 in velja za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Švedskem in za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop IRB, obsega posamezni instituciji lastno spodnjo mejo za z izpostavljenostjo tehtano povprečje uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovanih z nepremičninami, v višini 25 odstotkov.

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje je povprečje uteži tveganja posameznih izpostavljenosti, izračunano v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 575/2013, tehtano z ustrezno vrednostjo izpostavljenosti.

II. Vzajemnost

V skladu s členom 458(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 se ustreznim organom zadevnih držav članic priporoča, da zagotovijo vzajemnost švedskega ukrepa tako, da ga v roku, določenem v podpriporočilu C(3), uporabijo za podružnice, ki se nahajajo na Švedskem ter so podružnice kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in uporabljajo pristop IRB.

Ustreznim organom se priporoča, da zagotovijo vzajemnost švedskega ukrepa tako, da ga uporabijo za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in uporabljajo pristop IRB ter imajo neposredne izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovane z nepremičninami. V skladu s podpriporočilom C(2) se ustreznim organom priporoča, da uporabijo ukrep, ki je enak ukrepu, ki ga je na Švedskem izvedel organ, pristojen za aktiviranje, v roku, določenem v podpriporočilu C(3).

Če v jurisdikciji ustreznih organov ni na voljo enak ukrep makrobonitetne politike, se jim priporoča, da po posvetovanju z ESRB uporabijo ukrep makrobonitetne politike, ki je na voljo v njihovi jurisdikciji in katerega učinek je najbolj enakovreden učinku zgoraj navedenega ukrepa, ki se priporoča za vzajemnost. Ustreznim organom se priporoča, da enakovreden ukrep sprejmejo najpozneje v štirih mesecih po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije.

III. Prag pomembnosti

Ukrep dopolnjuje posamezni instituciji lasten prag pomembnosti, ki znaša 5 milijard SEK in ustrezne organe, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 lahko ustrezni organi zadevne države članice izvzamejo posamezne kreditne institucije s pristopom IRB, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici ter katerih izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovane z nepremičninami, niso pomembne in so pod pragom pomembnosti v višini 5 milijard SEK. Ustrezni organi morajo pri uporabi praga pomembnosti spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da uporabijo švedski ukrep za predhodno izvzete posamezne kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, kadar se preseže prag pomembnosti v višini 5 milijard SEK.

Kadar v zadevnih državah članicah ni pridobila dovoljenja nobena kreditna institucija s pristopom IRB, katere podružnice bi se nahajale na Švedskem ali ki bi imela neposredne izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovane z nepremičninami, ter ki bi imela izpostavljenosti na drobno do dolžnikov z rezidentstvom na Švedskem, zavarovane z nepremičninami, v višini vsaj 5 milijard SEK, se lahko ustrezni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne zagotovijo vzajemnosti švedskega ukrepa, kakor je določeno v oddelku 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost švedskega ukrepa, ko kreditna institucija, ki uporablja pristop IRB, preseže prag v višini 5 milijard SEK.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 je prag pomembnosti v višini 5 milijard SEK najvišja priporočena raven praga. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost, lahko zato namesto uporabe priporočenega praga določijo nižji prag za svoje jurisdikcije, kjer je to primerno, ali zagotovijo vzajemnost ukrepa brez praga pomembnosti.

“

(1) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

20.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 106/12

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 14. marca 2019

o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju

(„El Vicario“ (ZOP))

(2019/C 106/03)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 97(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Španija je vložila vlogo za zaščito imena „El Vicario“ v skladu z oddelkom 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)	V skladu s členom 97(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija vlogo preučila in sklenila, da izpolnjuje pogoje iz členov od 93 do 96, člena 97(1) ter členov 100, 101 in 102 navedene uredbe.

(3)

Da se omogoči predložitev izjav o ugovoru v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo enotni dokument iz člena 94(1)(d) navedene uredbe in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz nacionalnega postopka za preučitev vloge za zaščito imena „El Vicario“ treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije –

SKLENILA:

Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „El Vicario“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. marca 2019

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„El Vicario“

PDO-ES-N1634

Datum vloge: 16.4.2012

1. Ime za registracijo

El Vicario

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

Bela vina, delno fermentirana v sodih, bela vina iz rdečega grozdja in vina rosé

Bela vina so citronasto do zlato rumene barve z zlatorumenimi odtenki ali kovinsko rumene do bledo rožnate barve, če so pridelana iz rdečega grozdja. Vina rosé so intenzivne in žive malinaste barve z rahlo vijoličastimi odtenki. Vsa so zelo svetla in glicerolna.

Ob vonjanju je zaznati arome tropskega in poletnega sadja z balzamičnimi notami evkaliptusa in janeževimi toni pri roséju.

Pri okušanju se razkrije polno in sveže vino. Za bela vina so značilne mlečne arome in citronske arome grenivke, medtem ko so pri vinih, pridelanih iz rdečega grozdja, prisotne arome sveže trave in rahle slane note. Vina rosé so polna, imajo dolg pookus in sadni značaj s sladokusnim okusom.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	(*1)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

Polsladka bela vina

Citronasto do zlato rumene barve, čista, svetla in gosta.

Ta vina razvijejo tropske arome, obogatene s pridihi sveže mete.

Imajo saden okus, za katerega je značilna sveža kislost in nežna sladkost, ki spominja na sadje v sirupu in tropsko sadje.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	(*2)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,7
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Rdeča vina, pridelana iz mešanice avtohtonih in tujih sort

Videz: srednje do zelo globoka češnjevo rdeča barva. Svetla. Lahko vsebujejo rahlo usedlino vinskega kamna ali polimeriziranih polifenolov.

Vonj: izrazit vonj po sadju, po zračenju pa se pojavijo balzamične arome.

Okus: vina so sadna, sveža ter imajo balzamične note in prijetne tanine. Zelo vtkana lesna nota, ki daje prefinjen pookus po prekajenem.

Rdeča vina, pridelana iz mešanice avtohtonih sort

Videz: zelo intenzivna češnjevo rdeča barva, zelo glicerolna, čista in svetla. Lahko vsebujejo rahlo usedlino vinskega kamna ali polifenolov.

Vonj: arome rdečega sadja. Izrazite balzamične note in vonj suhega listja. Mlečne note in note staranja v sodih, ki pa ne prevladajo nad sadnimi aromami. Sveža in kompleksna.

Okus: prisotnost zrelih taninov. Za ta vina je značilna kompleksnost s sadnimi, mineralnimi in mlečnimi notami. Uravnoteženo razmerje med alkoholom in kislinami. Dolg sadni pookus.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	(*3)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,7
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

Sladka rdeča vina

Videz: intenzivna češnjevo rdeča barva. Vonj: balzamična in sveža vina s sladokusnimi notami kompotov in sadja v likerju. Okus: prvi okus v ustih je prijeten, z nežno sladkostjo, ki spominja na fige, marelice in marmelade.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	(*4)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,7
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200 (*5)

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopki

Največji donos po stiskanju (pri maksimalnem tlaku 2 bara) je 70 litrov na 100 kg grozdja.

Za bela vina, fermentirana v sodih, najmanj 15 % pridobljenega mošta fermentira na drožeh v sodih iz evropskega hrasta s prostornino od 225 do 500 litrov, starih največ dve leti, v katerih ostane od štiri do osem mesecev. Preostali mošt, uporabljen za pridelavo belih vin, fermentiranih v sodih, ter mošt, uporabljen za pridelavo belega vina iz rdečega grozdja in polsladkega belega vina, fermentirata v posodah iz nerjavnega jekla pri temperaturi od 11 °C do 20 °C.

Pri rdečih vinih fermentacija poteka pri temperaturi od 14 °C do 32 °C.

Maceracija za vsa rdeča vina traja od 5 do 22 dni. Vino nato zori v hrastovih sodih s prostornino od 225 do 300 litrov.

(b) Največji donosi

chardonnay, sauvignon blanc, merlot

9 000 kilogramov grozdja na hektar

chardonnay, sauvignon blanc, merlot

63 hektolitrov na hektar

tempranillo (za rdeča vina), syrah in garnacha tinta

12 000 kilogramov grozdja na hektar

tempranillo (za rdeča vina), syrah in garnacha tinta

84 hektolitrov na hektar

tempranillo (za bela vina iz rdečega grozdja)

15 000 kilogramov grozdja na hektar

tempranillo (za bela vina iz rdečega grozdja)

105 hektolitrov na hektar

cabernet sauvignon

10 000 kilogramov grozdja na hektar

cabernet sauvignon

70 hektolitrov na hektar

graciano in petit verdot

13 500 kilogramov grozdja na hektar

graciano in petit verdot

94,5 hektolitra na hektar

6. Razmejeno območje

Zajema 86 parcel v devetih poligonih občine Ciudad Real.

POKRAJINA	OBČINA	POLIGON	PARCELA
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	47
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	7
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	3
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	1
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	6
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	6	6
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	8
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	60261
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	60260
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	61348
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	58677
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	29
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	51
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	58644
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	16
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	14
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	13
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	18
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	14
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	160
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	8	5
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	157
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	158
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	159
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	163
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	5
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	8	4
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	162
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	164
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	14
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	6	5
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	49
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	60
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	48
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	203	161
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	6	3
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	7	2
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	27
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	3
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	89	5
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	411
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	409
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	1
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	40
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	8
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	5
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	39
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	44
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	46
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	205	61348
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	42
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	43
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	41
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	2
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	34
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	640
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	412
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	407
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	28
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	30
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	467
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	31
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	408
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	20
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	202	55399
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	61348
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	19
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	10
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	474
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	11
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	9
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	473
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	37
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	38
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	7
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	33
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	32
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	35
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	45
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	201	36
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	410
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	406
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	396
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	397
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	398
CIUDAD REAL	CIUDAD REAL	206	399

Površina geografskega območja znaša 1 252 hektarov.

7. Glavne sorte vinske trte

SAUVIGNON BLANC

CHARDONNAY

TEMPRANILLO – CENCIBEL

MERLOT

8. Opis povezave

OKOLJE (NARAVNI IN ČLOVEŠKI DEJAVNIKI)

„El Vicario“ je ime kraja ob reki Guadiana, ki se nanaša na pregrado El Vicario.

Gre za območje, ki se od rečne struge razprostira približno 2 km v širino in 7 km v dolžino, njegove naravne meje pa so območja „Casas del Batan“ in „Cabeza del Fraile“ na vzhodu ter „Cerro de Sancho Rey“ in „El Sedano“ na zahodu, pri čemer celotno ozemlje pripada občini Ciudad Real.

Orografija celotnega razmejenega območja je rahlo valovita, pri čemer se ta valovitost v smeri proti reki na splošno zmanjša. Tla so apnenčasta, lahke teksture in dobro odvajajo vodo ter so srednje rodovitna.

Zaradi bližine reke in pregrade ima to okolje panjevskega hrasta in makije milejšo mezoklimo, ki omejuje skrajne podnebne razmere.

Tla so apnenčasta, plitva in lahke teksture. Imajo visoko vsebnost kalcija, ki v povprečju presega 15 mEq/100 g (> 3 000 ppm), kar pomeni, da je veliko višja kot v drugih vinogradniških tleh Kastilje - Manče, v kateri je povprečje od 8 do 10 mEq/100 g (1 600–2 000 ppm). Vsebnost kalcija je še posebno pomembna, saj so apnenčasta tla odlična za vinogradništvo.

ČLOVEŠKI DEJAVNIKI

Način pridelave vin „El Vicario“ se od načina pridelave na sosednjem območju ZOP La Mancha najbolj razlikuje po enoloških postopkih, saj se pridelujejo bela vina iz rdečega grozdja in bela vina, delno fermentirana v sodih, s sorto garnacha tinta ali tempranillo brez maceracije (blanc de noir).

Poleg tega so, kar zadeva značilnosti staranih rdečih vin, razlike naslednje:

ZOP La Mancha	El Vicario	Razlike
≥ 11,5 vol. %	≥ 12,5 vol. %	večji delež alkohola
≤ 10 mEq/l	≤ 16,7 mEq/l	višja vsebnost hlapnih kislin
6 u.a.	—	manj intenzivna barva za starana rdeča vina

OPIS VINA

Nekatere glavne značilnosti rdečih vin so nežna in zelo rahla zaznava makije ter ravnovesje med tanini in kislinami, skupaj z zmerno vsebnostjo alkohola.

Rosé se poleg zaznavne aromatičnosti odlikuje tudi po ravnovesju, ki se začuti zaradi njegove blagosti v ustih in zelo prijetnega občutka svežine.

V belih vinih je mogoče poleg aromatičnih posebnosti zaznati panjevec, ravnovesje, svežino in volumen v ustih.

POVEZAVA

Milejša mezoklima, ki omejuje skrajne podnebne razmere, omili zorenje grozdja in prispeva k oblikovanju subtilnih arom ter omogoča, da je v vinu mogoče zaznati panjevec.

Kalcij ima ključno vlogo pri kakovosti jagodne kožice ter pri nastanku polifenolov in aromatičnih snovi. Ta sestava tal spodbuja ravnotežje med elementi in omogoča, da se v vinu razvijejo posebne zaznave: njihov razmeroma visok pH prispeva k njihovi svežini zaradi nežnosti in odlične kakovosti njihovih taninov. Vsebnost fenolov zagotavlja pomembne strukturne značilnosti, odlično zorenje taninov v kožici, povezano z izjemno dobro zrelostjo pečk, pa prispeva k temu, da vina razvijejo ne samo prijeten občutek v ustih, ampak tudi svežino.

Pri vseh vinih je treba poudariti nežnost in subtilno kompleksnost, povezani z ravnotežjem taninov in kislin, glavnih značilnosti sladkih in strukturiranih vin, ki so posledica skladnega zorenja v apnenčastih tleh, kar spodbuja nastanek kožice grozdnih jagod, ki rastejo v vinogradih „El Vicario“.

Čeprav je razmejeno območje obdano z ZOP La Mancha, ima bistveno drugačne značilnosti od sosednjega razmejenega območja, od katerega se razlikuje po naslednjih dejavnikih.

Območje je bilo razmejeno ob upoštevanju pogojev okolja (apnenčasta tla z visoko vsebnostjo kalcija in vpliv reke) in obstoja ene same vinske kleti za pridelavo vina na razmejenem območju, ki je v lasti vložnika.

Poudariti je treba, da se razmejeno območje razteza na 1 252 hektarjih, ki pripadajo različnim lastnikom, čeprav sta ob predložitvi vloge celoten obstoječi vinograd in edina obstoječa vinska klet na tem območju pripadala vložniku.

Če bi se v prihodnosti na razmejenem geografskem območju ustalili drugi proizvajalci, bi lahko uporabljali registrirano ime, če bi bili izpolnjeni pogoji iz specifikacije, kar je povsem mogoče glede na to, da se razmejeno območje razteza na 1 252 hektarjih in bi bilo torej mogoče nanj umestiti več vinskih kleti.

9. Bistveni dodatni pogoji

—

Sklic na objavo specifikacije

http://pagina.jccm.es/agricul/paginas/comercial-industrial/consejos_new/pliegos/PLIEGO_PAGO_DEL_VICARIO_20180718.pdf

(*1) Največji delež skupnega alkohola bo delež, določen s predpisi Skupnosti.

(*2) Največji delež skupnega alkohola bo delež, določen s predpisi Skupnosti.

(*3) Največji delež skupnega alkohola bo delež, določen s predpisi Skupnosti.

(*4) Največji delež skupnega alkohola bo delež, določen s predpisi Skupnosti.

(*5) Vsebnost sladkorja, izražena z vsoto glukoze in fruktoze, je enaka ali večja od 45 gramov na liter.

20.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 106/23

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV

GR/002/2019

Podporna mreža za tožilce na področju intelektualne lastnine

(2019/C 106/04)

1. Cilji in opis

Da bi Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine podprl delo tožilcev EU na področju intelektualne lastnine, je razvil vrsto pobud, vendar pa obstaja potreba po bolj praktični in operativni razpravi med tožilci v različnih regijah EU. Namen tega razpisa za zbiranje predlogov je financiranje regionalnih srečanj tožilcev zaradi:

—	razvoja zmogljivosti držav članic EU za izmenjavo dobrih praks, vzpostavitve močnejšega povezovanja med tožilci v državah članicah EU ter spodbujanja praktičnih in bolj usmerjenih razprav s kolegi iz regije, da se zagotovi močnejše pravosodno sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni,

—	razširjanja in predstavitve rezultatov od treh do petih letnih študij primerov od A do Z inštituta UNICRI, v katerih so analizirani uspešni kazenski pregoni v ključnih kazenskih zadevah v zvezi z intelektualno lastnino, ter razprave o teh rezultatih,

—	podpore praktični uporabi raziskovanja urada EUIPO v zvezi s kaznivimi poslovnimi modeli, načinom delovanja in drugimi ustreznimi področji,

—	spodbujanja sodelovanja Eurojusta in uporabe instrumenta „skupnih preiskovalnih skupin“ v ključnih čezmejnih kazenskih preiskavah v zvezi z intelektualno lastnino,

—	izboljšanja izmenjave informacij med organi držav članic in spodbujanja sodelovanja z ustreznimi uradi za intelektualno lastnino, carinskimi organi, policijskimi enotami in drugimi ustreznimi agencijami za uveljavljanje intelektualne lastnine ter predstavniki zasebnega sektorja.

2. Upravičeni prijavitelji

Na ta razpis se lahko prijavijo le organi državnega tožilstva držav članic EU (nacionalni, regionalni, lokalni). Upravičene so le prijave, ki jih vložijo javni subjekti s sedežem v eni od držav članic EU. Na razpis se ne morejo prijaviti fizične osebe.

Prijavo lahko vloži en prijavitelj ali skupina javnih subjektov, ki je ali ni oblikovana posebej za ukrep, pod pogojem:

—	da jo sestavlja več javnih subjektov, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, neizključitev in izbiro, določena v tem razpisu za zbiranje predlogov, in skupaj izvajajo predlagani ukrep,

—	da so omenjeni subjekti navedeni v prijavi.

Za namen prijave upravičenih stroškov v skladu z oddelkom 11.1 Razpisa za zbiranje predlogov se subjekti, ki sestavljajo prijavitelja, obravnavajo kot pridruženi subjekti.

Za oceno upravičenosti prijavitelja morajo javni subjekti predložiti naslednje podporne dokumente: kopijo sklepa, odločbe ali drugega uradnega dokumenta o ustanovitvi osebe javnega prava.

Za britanske prijavitelje: opozarjamo, da morajo biti merila za upravičenost izpolnjena ves čas trajanja sporazuma o nepovratnih sredstvih. Če Združeno kraljestvo v času dodelitve nepovratnih sredstev izstopi iz EU in z EU ne sklene sporazuma, ki bi zlasti zagotavljal, da so britanski prijavitelji še naprej upravičeni, sredstev EU ne boste več prejemali (sodelovanje pa se bo nadaljevalo, če bo to mogoče) ali pa boste morali zapustiti projekt.

3. Upravičeni ukrepi

Vrste upravičenih ukrepov v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov so:

—	regionalne konference, seminarji ali delavnice,

—	dejavnosti usposabljanja v okviru regionalne perspektive.

Upravičene bodo samo dejavnosti, ki vključujejo čezmejne ukrepe. Rezultat dejavnosti mora biti celovito regionalno pokritje, zato morajo biti v sodelovanje vključeni vsaj štiri države članice EU in/ali sosednje države ter urad EUIPO, Eurojust in inštitut UNICRI.

Dejavnosti morajo biti izvedene v 12 mesecih od podpisa sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

4. Merila za izključitev in izbiro

Prijavitelji ne smejo biti v položaju, zaradi katerega bi bili izključeni iz sodelovanja in/ali dodelitve sredstev, kot je opredeljeno v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

Prijavitelji morajo biti finančno in poslovno sposobni zaključiti predlagane dejavnosti.

5. Merila za dodelitev

Upravičeni predlogi bodo ocenjeni na podlagi v nadaljevanju opisanega vrednotenja (pri čemer je največje možno število točk 100):

Minimalni prag

Največje možno število točk

1.	Ustreznost ukrepa in pričakovani rezultati

2.	Učinkovitost in utemeljitev

3.	Pričakovan multiplikacijski učinek

4.	Stroškovna učinkovitost

Skupaj

100

Financirali se bodo samo predlogi, ki bodo dobili:

—	skupno najmanj 50 točk,

—	minimalno število točk pri vsakem podmerilu.

6. Proračun

Skupni proračun, ki je na voljo za sofinanciranje projektov na podlagi tega razpisa za zbiranje predlogov, znaša 100 000 EUR.

Finančni prispevek, ki ga zagotovi urad EUIPO, ne more presegati 80 % skupnih upravičenih stroškov, ki jih predloži prijavitelj, ter mora spadati v okvir naslednjega najnižjega in najvišjega zneska: od 10 000 EUR do 50 000 EUR.

Urad EUIPO si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

7. Rok za oddajo prijav

Prijavna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu: https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/grants

Prijave je treba poslati uradu EUIPO na spletnem obrazcu prijave (e-obrazec) najpozneje do 30. aprila 2019 do 13.00 (po lokalnem času).

Drugi načini predložitve prijave niso sprejemljivi.

Prijavitelji morajo zagotoviti, da so predloženi vsi zahtevani dokumenti, navedeni v e-obrazcu.

Prijave, ki ne bodo vključevale vseh zahtevanih prilog in ne bodo vložene do roka, se ne bodo upoštevale.

8. Podrobnejše informacije

Podrobni pogoji tega razpisa za zbiranje predlogov so navedeni v Navodilih za prijavitelje na naslednjem spletnem naslovu: https://euhimpipo.europa.eu/oortal/en/grants

Prijave morajo biti izpolnjene v skladu z vsemi navodili in vložene na predvidenih obrazcih.

9. Kontaktni podatki

Za več informacij se obrnite na naslednji poštni predal: grants@euipo.europa.eu

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 106

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 20. marec 2019

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	PRIPOROČILA
	Evropski odbor za sistemska tveganja
2019/C 106/01 ESRB/2019/1	Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (ESRB/2019/1)	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2019/C 106/02	Menjalni tečaji eura	11
2019/C 106/03	Izvedbeni sklep Komisije z dne 14. marca 2019 o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju (El Vicario (ZOP))	12

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Urad Evropske unije za intelektualno lastnino
2019/C 106/04	Razpis za zbiranje predlogov – GR/002/2019 – Podporna mreža za tožilce na področju intelektualne lastnine	23
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2019/C 106/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9334 – GTCR/Apax Partners/Dolphin TopCo) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	26

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1358
JPY	japonski jen	126,59
DKK	danska krona	7,4624
GBP	funt šterling	0,85548
SEK	švedska krona	10,4485
CHF	švicarski frank	1,1353
ISK	islandska krona	132,70
NOK	norveška krona	9,6745
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,604
HUF	madžarski forint	313,22
PLN	poljski zlot	4,2879
RON	romunski leu	4,7585
TRY	turška lira	6,2191
AUD	avstralski dolar	1,5986
CAD	kanadski dolar	1,5060
HKD	hongkonški dolar	8,9161
NZD	novozelandski dolar	1,6535
SGD	singapurski dolar	1,5342
KRW	južnokorejski won	1 283,15
ZAR	južnoafriški rand	16,3726
CNY	kitajski juan	7,6237
HRK	hrvaška kuna	7,4168
IDR	indonezijska rupija	16 099,97
MYR	malezijski ringit	4,6232
PHP	filipinski peso	60,029
RUB	ruski rubelj	73,1062
THB	tajski bat	35,982
BRL	brazilski real	4,2878
MXN	mehiški peso	21,5793
INR	indijska rupija	78,3510


	(1) Besedilo velja za EGP.