|
ISSN 1977-1045 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 96 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 62 |
|
Vsebina |
Stran |
|
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2019/C 96/01 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9093 – DP World Investments/Unifeeder) ( 1 ) |
|
|
2019/C 96/02 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9247 – MC/Franz Haniel/ELG) ( 1 ) |
|
|
2019/C 96/03 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9145 – Kongsberg Gruppen/Rolls-Royce Commercial Marine) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Svet |
|
|
2019/C 96/04 |
||
|
2019/C 96/05 |
||
|
|
Evropska komisija |
|
|
2019/C 96/06 |
||
|
2019/C 96/07 |
Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006) ( 1 ) |
|
|
2019/C 96/08 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.9093 – DP World Investments/Unifeeder)
(Besedilo velja za EGP)
(2019/C 96/01)
Komisija se je 4. decembra 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M9093. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.9247 – MC/Franz Haniel/ELG)
(Besedilo velja za EGP)
(2019/C 96/02)
Komisija se je 28. februarja 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M9247. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/2 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.9145 – Kongsberg Gruppen/Rolls-Royce Commercial Marine)
(Besedilo velja za EGP)
(2019/C 96/03)
Komisija se je 1. marca 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M9145. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Svet
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/3 |
Strategija o e-pravosodju za obdobje 2019–2023
(2019/C 96/04)
I. Uvod
|
1. |
Cilj evropskega e-pravosodja je izboljšati dostop do storitev s področja pravosodja v vseevropskem kontekstu, zato se razvijajo informacijske in komunikacijske tehnologije ter se vključujejo v dostop do pravnih informacij in delovanje pravosodnih sistemov. Digitalni postopki in elektronsko komuniciranje med udeleženci v sodnih postopkih so postali bistvena sestavina učinkovitega delovanja sodstva v državah članicah. |
|
2. |
Evropska unija zamisel o evropskem e-pravosodju podpira že več kot desetletje. Svet (1), Komisija (2) in Evropski parlament (3) so vsi pokazali, da se zavzemajo za razvoj e-pravosodja. |
|
3. |
Doslej sta dejavnosti na področju e-pravosodja usmerjala dva akcijska načrta za e-pravosodje (4), ki ju je spremljala še strategija o e-pravosodju 2014–2018 (5). Ta akcijska načrta so izvajali Svet, prek svojih ustreznih pripravljalnih teles, ter države članice, Komisija in Urad za publikacije. |
|
4. |
Evropski portal e-pravosodje (v nadaljnjem besedilu: portal) je bil obogaten z informativnimi stranmi (6), iskalnimi orodji (7) in dinamičnimi obrazci (8). Da bi izboljšali in poenostavili uporabniško izkušnjo, je bila prenovljena tudi njegova podoba. |
|
5. |
Razvoj elektronskih orodij za e-pravosodje je bil zelo hiter, saj zdaj omogočajo digitalne sodne postopke z uporabo varnih elektronskih kanalov (9), varno komuniciranje med sodnimi organi (10), enostavnejše obveščanje državljanov o pravnih določbah (11) in dostop do nekaterih nacionalnih registrov, za katere so odgovorne države članice (12) ali strokovne organizacije. |
|
6. |
Podobno so bile v EUR-Lex dodane nove vrste dokumentov in iskalnih orodij. Posodobljen je bil tudi z novimi pravnimi akti in sodno prakso, vključno z ukrepi za prenos v nacionalno zakonodajo in nacionalno sodno prakso, pa tudi povzetki zakonodaje, ki v zlahka razumljivem jeziku pojasnjujejo pravne akte EU. Na podlagi povratnih informacij državljanov so bile izboljšane tudi funkcije in struktura EUR-Lex. |
|
7. |
Pripravljeni sta bili dve poročili o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za obdobje 2014–2018; enega je pripravil Svet (13), drugega pa Komisija (14). |
II. Povezave med načeli e-pravosodja in e-uprave
|
8. |
Delo, opravljeno na področju e-pravosodja, je lahko koristno tudi na drugih področjih. Zlasti e-CODEX lahko zagotovi osnovne elemente, kot je e-dostava, za več drugih področij. Na podoben način naj bi rezultati že zaključenega projekta e-SENS z generičnimi in ponovno uporabljivimi tehničnimi komponentami olajšali uvedbo čezmejnih digitalnih javnih storitev. |
|
9. |
E-pravosodje naj bi omogočilo enostavnejši dostop do informacij in storitev s področja pravosodja ter tako prispevalo k razvoju enotnega digitalnega trga, kot je navedeno v Talinski deklaraciji o e-upravi (15) eden od ciljev e-uprave. Pri evropskih pobudah na področju e-pravosodja bi si bilo treba ob upoštevanju ustavnih določb o sodstvu v državah članicah (neodvisnosti sodstva in delitve oblasti) prizadevati za dodatno usklajenost znotraj okvira e-uprave, podlaga za to pa bi morali biti sklepi Sveta z dne 20. septembra 2016 o akcijskem načrtu za e-upravo za obdobje 2016–2020: pospešitev digitalne preobrazbe uprave (16) in sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave“ (17). |
|
10. |
V skladu s temi sklepi Sveta z dne 20. septembra 2016 bi bilo treba pri pobudah v okviru evropskega e-pravosodja upoštevati načela (18) iz sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 (19). |
|
11. |
Evropsko pravosodje naj bi zlasti:
|
III. Cilji evropskega e-pravosodja
|
12. |
Cilj e-pravosodja je olajšati dostop do storitev s področja pravosodja za državljane, pravosodne delavce in organe ter delovanje pravosodnih sistemov, tudi v čezmejnih primerih, ob upoštevanju neodvisnosti sodstva in delitve oblasti. Ta cilj se dosega s poenostavitvijo in digitalizacijo komuniciranja, dostopom do postopkov in pravnih informacij ter povezami v nacionalne sisteme in med njimi v čezmejnem okviru. |
A. Dostop do informacij
|
13. |
Cilj je izboljšati dostopnost informacij na področju pravosodja v Evropski uniji, med drugim:
|
|
14. |
Portal ima skupaj z EUR-Lex pomembno vlogo pri izpolnjevanju tega cilja. |
|
15. |
Portal je treba še naprej razvijati in povečevati njegovo interaktivnost, tako da bo enotna vstopna točka za pravosodje, prek katere bo mogoče dostopati do e-storitev ali e-rešitev. |
|
16. |
EUR-Lex bi bilo treba dodatno razviti, da bo izpolnjeval potrebe državljanov in jim omogočal, da zlahka najdejo vse ustrezne informacije o pravu EU. |
|
17. |
Da bi omogočili dostop do informacij, ki jih je mogoče uporabiti v sodnih in izvensodnih postopkih, so bili povezani ali pa se trenutno povezujejo ustrezni registri, kot so poslovni registri in registri insolventnosti. Po potrebi bi bilo treba povezati tudi druge registre in podatkovne zbirke, da bi poenostavili dostop do informacij in strokovni delavcem olajšali delovne postopke. |
|
18. |
V tem okviru bi si bilo treba še naprej prizadevati za tesno sodelovanje s pravosodnimi delavci, ki imajo dvojno vlogo – so uporabniki informacij, zagotovljenih s projekti povezovanja registrov ali podatkovnih zbirk, in, v nekaterih primerih, odgovorni za izvajanje in upravljanje takih registrov in podatkovnih zbirk. |
B. E-komunikacije na področju pravosodja
|
19. |
Dematerializacija sodnih in izvensodnih postopkov bi se morala nadaljevati, saj bi tako omogočili enostavnejši in hitrejši dostop do sodišč ter z uporabo varnih elektronskih komunikacijskih orodij, zlasti e-CODEX, olajšali uporabo izvensodnih postopkov v čezmejnih primerih. |
|
20. |
E-pravosodje bi moralo omogočati elektronsko interakcijo in komuniciranje med pravosodnimi organi ter z državljani in strokovnimi delavci v sodnih postopkih (na primer prek videokonferenc ali varne elektronske izmenjave podatkov) v skladu z obstoječim pravnim okvirom. |
|
21. |
Nekatere funkcije bi morale biti dostopne zgolj članom pravosodnih organov, in sicer prek varnega dostopa, kar bi vključevalo specifične pravice dostopa ter enotni ali interoperabilni način avtentikacije, ki bi temeljil na sistemih, združljivih z eIDAS. |
|
22. |
Določbe pravnega okvira e-IDAS bi bilo treba preučiti in uporabljati v vseh primerih, ko se izvajajo ali uporabljajo storitve zaupanja. |
|
23. |
S sistemi e-pravosodja je poleg tega mogoče omogočiti lažje delovanje različnih obstoječih mrež na evropski ravni, na primer evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ali evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah. Zato bi bilo treba ob posvetovanju z navedenima organizacijama dodatno izkoristiti možnosti, ki jih ponujata sistem evropskega e-pravosodja in zadevni portal. |
C. Interoperabilnost
|
24. |
Vsaka država članica bi morala poskrbeti za ustrezno tehnično izvajanje in upravljanje nacionalnih sistemov e-pravosodja ter s tem omogočiti medsebojno povezanost in interoperabilnost med sistemi držav članic. Zagotoviti bi bilo treba združljivost različnih tehničnih, organizacijskih, pravnih in semantičnih vidikov aplikacij pravosodnih sistemov, hkrati pa državam članicam omogočiti prožnost. V tem okviru bi bilo treba upoštevati načela iz evropskega okvira interoperabilnosti. |
IV. Načela za e-pravosodje
A. Smernice za akcijski načrt
i. Opredelitev prednostnih nalog
|
25. |
O vključitvi projektov v akcijski načrt bi bilo treba odločati na podlagi prednostnih nalog, določenih glede na to, kakšen je njihov priznan pomen za državljane, podjetja in sodstvo, kakšne so možnosti za nadaljevanje teh projektov ter glede na tehnološki razvoj in število držav članic, ki pri teh projektih sodelujejo že od začetka. Prednostni projekti bi morali temeljiti na dovolj dovršeni tehnologiji, ki bi jo bilo mogoče uvesti za razumno ceno ter bi obenem zagotavljala ustrezno stabilnost in kakovost storitev. Projekti bi morali koristiti državljanom, podjetjem in/ali sodstvu ter biti uporabni v zelo raznolikih ali pomembnih postopkih. Biti morajo takšni, da se lahko vanje vključijo vse ali skoraj vse države članice. V njih lahko sodelujejo tudi institucije EU. |
|
26. |
Projekti, ki veljajo za prednostne zaradi njihove trenutne faze razvoja, nujnosti ali povezanosti z drugimi projekti, bodo v akcijskem načrtu vključeni na osnovni seznam. |
|
27. |
Vzporedno s tem bo sestavljen rezervni seznam projektov, za katere nekateri predpogoji zaenkrat še niso izpolnjeni. Manj prednostne projekte s tega rezervnega seznama bi še vedno bilo možno izvesti v sodelovanju z državami članicami, ki bi to želele, potem ko bodo najdene rešitve za obstoječe ovire ali izpolnjeni pogoji, in dodeliti sredstva zanje, če bi razpisi za zbiranje predlogov zajemali njihovo področje uporabe. |
ii. Kontinuiteta
|
28. |
Da bi spodbujali kontinuiteto, bi bilo pri pripravi načrta treba razmisliti o tem, da bi vanj vključili tekoče projekte iz prejšnjih akcijskih načrtov. Prednostno bi bilo treba vključiti projekte, ki so že prinesli in pokazali pozitivne rezultate. |
iii. Evolutivnost
|
29. |
Akcijski načrt bi moral biti takšen, da bi ga bilo mogoče prilagajati prihodnjemu razvoju, bodisi pravnemu bodisi tehničnemu. Tako bi lahko v akcijski načrt vključili specifičen projekt, če bi bilo zaradi določenega pravnega akta treba ukrepati na področju e-pravosodja. |
|
30. |
Treba bi bilo pozorno spremljati pravnotehnološka področja, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, e-prevodi ali virtualna resničnost, da bi ugotovili, ali bi lahko imela pozitiven učinek na e-pravosodje, in da bi te možnosti izkoristili. |
|
31. |
Pozitiven učinek na e-pravosodje bi lahko imeli zlasti umetna inteligenca in tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tako da bi na primer prispevali k večji učinkovitosti in zaupanju. Pri prihodnjem razvoju in uvajanju takih tehnologij je treba upoštevati nevarnosti in izzive, zlasti na področju varstva podatkov in etike. |
iv. Sodelovanje s strokovnimi delavci
|
32. |
V akcijski načrt bi moralo biti mogoče vključiti projekte, ki jih predlagajo ali upravljajo in/ali pri katerih sodelujejo strokovni delavci ter ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih treh odstavkov. |
|
33. |
Projekti, ki jih predlagajo strokovni delavci, se bodo začeli izvajati na njihovo pobudo. |
|
34. |
Razume se, da zaradi razlik med nacionalnimi sistemi vse države članice ne bodo mogle pomagati pri izvajanju teh projektov. |
B. Izvajanje akcijskega načrta
i. Prostovoljno sodelovanje
|
35. |
Projekti e-pravosodja temeljijo na prostovoljnem delovanju, razen v primerih, ko k temu zavezuje določen pravni instrument. Vendar pa bi si bilo treba na začetku vsake pobude prizadevati za široko sodelovanje med državami članicami, saj to prispeva k večjemu pozitivnemu učinku in boljšim možnostim za nadaljnje izvajanje. |
ii. Trajnostna naravnanost
|
36. |
Trajnostna naravnanost bi na splošno morala veljati za predpogoj za vključitev določenega projekta e-pravosodja v akcijski načrt. Ta trajnostna naravnanost zajema organizacijske, pravne, tehnične in finančne vidike. |
|
37. |
Pravočasno bi bilo treba zagotoviti trajnosten okvir za upravljanje in vzdrževanje projektov, po možnosti s pravnimi instrumenti EU (22). |
|
38. |
Popolna usklajenost projektov e-pravosodja s pravnim okvirom EU je predpogoj za njihovo trajnostnost. |
|
39. |
Tehnične zahteve bi morale biti takšne, da bi jih države članice lahko zlahka sprejele in dodatno razvile, pri čemer bi bilo treba upoštevati tehnološki razvoj. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno raven kibernetske varnosti. |
|
40. |
Treba bi bilo razlikovati med pilotnimi projekti in obsežnimi rešitvami. Obsežne rešitve bodo temeljile in bodo izvedene na podlagi vzpostavljenih pravnih instrumentov, ki bodo vsebovali določbe o upravljanju in trajnostni naravnanosti. Pilotni projekti bodo časovno omejeni. Ob koncu pilotnega projekta bo sprejeta odločitev, ali ga preoblikovati v obsežno rešitev, ali ga nadaljevati samostojno, po možnosti brez financiranja EU, ali pa ga zaključiti. |
iii. Finančna vzdržnost
|
41. |
Evropska komisija, države članice in strokovni delavci bi morali zagotoviti, da bodo za projekte e-pravosodja pravočasno na voljo ustrezna finančna sredstva (23). |
|
42. |
Na ravni EU bi bilo treba olajšati dostop do financiranja, predvsem s čim večjo poenostavitvijo upravnih formalnosti, pri tem pa upoštevati finančno uredbo (24). |
iv. Decentralizacija
|
43. |
Evropsko pravosodje temelji na načelu decentraliziranega modela na evropski ravni in povezuje različne sisteme, ki so že vzpostavljeni v državah članicah. Z decentraliziranim pristopom do e-pravosodja sta torej upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti. |
|
44. |
Kljub temu pa je v nekaterih posebnih situacijah mogoče predvideti centralizirani sistem, lahko pa tudi obvezen v skladu s pravom EU. |
v. Organizacija dela v okviru e-pravosodja
|
45. |
Splošno izvajanje evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje spremlja pristojno pripravljalno telo Sveta Evropske unije. |
|
46. |
Po potrebi se lahko sestane omejeno število strokovnih skupin, ki sodelujejo v specifičnih projektih, da bi z izmenjavo informacij in najboljših praks ter spodbujanjem udeležbe dosegli napredek na teh področjih dela. |
|
47. |
Da bi omogočili uspešno izvajanje evropskega e-pravosodja, je treba pri delu na področju e-pravosodja razmisliti o promoviranju in osveščanju na ravni EU in na nacionalni ravni. |
|
48. |
Delovna skupina bo vsaj enkrat v polletju pregledala izvajanje akcijskega načrta za e-pravosodje, ki bi ga bilo treba po potrebi prilagoditi razvoju dogodkov. |
vi. Sodelovanje s strokovnimi delavci
|
49. |
Strokovni delavci bi morali pri izvajanju akcijskega načrta sodelovati kot svetovalci ali partnerji v projektih, pri katerih je njihovo sodelovanje nujno ali koristno. |
(1) Sklepi Sveta PNZ z dne 12. in 13. junija 2007, str. 43 dokumenta 10267/07.
(2) V odgovor Svetu je Komisija predložila sporočilo „Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja“ z dne 5. junija 2008 (COM(2008) 329 final, dokument Sveta 10285/08).
(3) Resolucija o e-pravosodju, sprejeta na plenarnem zasedanju 18. decembra 2008, 2008/2125 (INI).
(4) Večletni akcijski načrt 2009–2013 o evropskem pravosodju (UL C 75, 31.3.2009, str. 1); Večletni evropski akcijski načrt za e-pravosodje za obdobje 2014–2018 (UL C 182, 14.6.2014, str. 2).
(5) Osnutek strategije o evropskem e-pravosodju 2014–2018 (UL C 376, 21.12.2013, str. 7).
(6) Te strani zajemajo vse od družinskega prava in usposabljanja pravosodnih delavcev iz prava EU do pravic žrtev v kazenskem postopku ali zakonodaje o varstvu potrošnikov.
(7) Ta orodja omogočajo iskanje pravosodnim delavcem, podjetjem in organom, pristojnim za varstvo človekovih pravic.
(8) Na primer javni dokumenti, kot so potrdila o rojstvu ali bivališču, v skladu z Uredbo (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 200, 26.7.2016, str. 1).
(9) Kot so dinamični obrazci za postopek v sporih majhne vrednosti.
(10) Prek portala e-Codex, kot je na primer predvideno za projekt e-dokaz.
(11) Kot je uporaba ELI in ECLI za iskanje in analizo pravnih besedil in besedil sodne prakse.
(12) Na primer do poslovnih registrov prek sistema povezovanja poslovnih registrov ali registrov insolventnosti.
(13) Trenutna različica z dne 10. oktobra 2018: WK 598/2018 REV 2.
(14) WK 8440/2018; končna različica je na voljo na https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/d72311d9-c070-11e8-9893-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF.
(15) Talinska deklaracija o e-upravi, sprejeta 6. oktobra 2017 na ministrskem srečanju med estonskim predsedovanjem Svetu EU, https://www.eu2017.ee/news/insights/tallinn-declaration-egovernment-ministerial-meeting-during-estonian-presidency.
(16) 12359/16.
(17) 8097/16 COM(2016) 179 final.
(18) Ta načela so privzeto digitalno (vključno s prilagoditvijo zakonodajnih pobud digitalni dobi), načelo „samo enkrat“ (ob ustreznem izpolnjevanju pravil glede varstva podatkov), vključevalnost in dostopnost, odprtost in preglednost, privzeta čezmejnost (po potrebi), privzeta interoperabilnost (na podlagi standardov in odprtih specifikacij v skladu z načeli standardizacije) ter verodostojnost in varnost.
(19) Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga; COM/2016/0180 final.
(20) Kot so podatki, ki – čeprav nimajo pravnega značaja – olajšujejo uporabo orodij e-pravosodja, na primer registri strokovnih delavcev, informacije o podjetjih ali statusu insolventnosti oseb in podjetij.
(21) Kot so podatki, povezani z zakonodajo, na primer metapodatki. Dostop do teh podatkov bi bilo treba zagotoviti v ponovno uporabljivi obliki, da bi spodbujali interoperabilnost – bodisi tehnično (z uporabo odprte oblike zapisov) ali semantično (z uporabo kontroliranih slovarjev, kot je Euro-Voc) – in uporabnost – s poenostavitvijo dostopa do pravnih podatkov z uporabo identifikatorjev, kot sta ELI in ECLI.
(22) Kot je na primer e-CODEX (brez poseganja v prihodnje tehnološke rešitve).
(23) Ta sredstva bi lahko na primer zagotovili s program, s katerimi Komisija zagotavlja nepovratna sredstva, kot je instrument za povezovanje Evrope.
(24) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=OJ:L:2018:193:TOC.
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/9 |
Akcijski načrt za e-pravosodje za obdobje 2019–2023
(2019/C 96/05)
Kazalo
|
I. |
Uvod | 9 |
|
II. |
Dostop do informacij | 10 |
|
A. |
Splošne informacije o pravosodju | 10 |
|
1. |
Razvoj portala e-pravosodje | 10 |
|
2. |
Povezovanje registrov | 11 |
|
3. |
Dostop do sklopov podatkov | 12 |
|
B. |
Dostop do pravnih informacij | 13 |
|
1. |
Dostop do pravnih podatkov | 13 |
|
2. |
Povezovanje pravnih podatkov | 16 |
|
3. |
Umetna inteligenca | 17 |
|
III. |
E-komunikacije na področju pravosodja | 18 |
|
A. |
Varna izmenjava podatkov | 18 |
|
B. |
Varna komunikacija med državljani, strokovnimi delavci in pravosodnimi organi | 21 |
|
IV. |
Interoperabilnost | 22 |
|
A. |
e-CODEX | 22 |
|
B. |
Semantična interoperabilnost | 23 |
|
V. |
Rezervni seznam | 25 |
|
VI. |
Projekti, ki jih vodijo strokovni delavci | 28 |
I. Uvod
|
1. |
Evropska strategija na področju e-pravosodja (v nadaljnjem besedilu: strategija) in akcijski načrt sta prenovljena, saj se dokumentoma (1), ki sta bila sprejeta za obdobje 2014–2018, izteka veljavnost. |
|
2. |
V strategiji je določena vizija, kaj naj se vključi v akcijski načrt in kako naj se izvaja, ter utemeljeni trije cilji: dostop do informacij (2), e-komunikacije na področju pravosodja (3) in interoperabilnost (4). Vendar pa ne navaja nobenih konkretnih projektov za izvedbo. Ti so določeni v akcijskem načrtu, katerega namen je uresničiti vizijo strategije, in sicer s strukturo, ki odraža tri cilje. |
|
3. |
Akcijski načrt vsebuje seznam projektov, predvidenih za izvajanje v obdobju 2019–2023, vključno z udeleženci, ukrepi za praktično izvajanje ter zadevnimi prispevki udeležencev. Vodja projekta, ki bo prevzel odgovornost za usklajevanje in vodenje dela na projektu do njegovega uspešnega zaključka, je lahko država članica, Komisija, Urad za publikacije, druga organizacija ali kombinacija teh. Vsi udeleženci in deležniki so še naprej odgovorni za dokončanje svojega dela projekta. |
|
4. |
Ukrepe, opisane v nadaljevanju, so ocenili in izbrali strokovnjaki iz držav članic na podlagi meril iz strategije o e-pravosodju. |
II. Dostop do informacij
|
5. |
Kot je bilo že v akcijskem načrtu za e-pravosodje za obdobje 2014–2018 (5), bi moral portal e-pravosodje zagotavljati državljanov, podjetjem, pravnim strokovnjakom in pravosodnim organom splošne informacije o zakonodaji in sodni praksi v EU in državah članicah. Istočasno bi morale biti na na spletnih straneh EUR-Lexna voljo informacije o pravu in sodni praksi v EU, skupaj z informacijami o tem, kako države članice prenašajo direktive EU. |
A. Splošne informacije o pravosodju
1. Razvoj portala e-pravosodje
|
6. |
Portal e-pravosodje bi lahko izboljšali z uvedbo izboljšav, kot so osrednje orodje za iskanje ali razširjene dinamične funkcije. Njegovo vlogo enotne vstopne točke za evropsko e-pravosodje bi bilo treba dodatno izboljšati z načrtovanjem dogodkov. |
|
7. |
S temi izboljšavami naj bi povečali uporabnost portala in ga izpopolnili. Tako statične kot dinamične vsebine bi bilo treba dopolniti z novimi informacijami in funkcijami.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. Povezovanje registrov
|
8. |
Portal evropskega e-pravosodja bi moral služiti tudi kot enotna točka dostopa do medsebojno povezanih nacionalnih registrov, relevantnih za področje pravosodja. Te registre upravljajo nacionalni organi ali strokovna telesa. Njihov cilj je omogočiti lažje upravljanje pravosodja in dostop do njega. |
|
9. |
Medsebojno povezane registre zagotavljajo in vodijo odgovorne lokalne organizacije, ki so lahko javni organi ali združenja strokovnih delavcev (6). Portal je osrednja točka dostopa do teh registrov, ne hrani pa njihovih centraliziranih duplikatov. Za vzdrževanje točke dostopa, vzpostavljene na ravni EU, je še naprej odgovorna Komisija.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. Dostop do sklopov podatkov
|
10. |
Vzporedno z registri naj bi portal omogočal tudi dostop do podatkov, ki se nanašajo na dostop do pravnega varstva. |
|
11. |
Ti podatkovni sklopi bi bili, podobno kot registri v prejšnjem razdelku, medsebojno povezani prek portala. Njihovo vzdrževanje bi bilo v pristojnosti lokalnih deležnikov.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
B. Dostop do pravnih informacij
1. Dostop do pravnih podatkov
|
12. |
EUR-Lex omogoča dostop do prava EU, nacionalnega prava, s katerim je prenesena zakonodaja EU, sodne prakse Sodišča Evropske unije ter nacionalne sodne prakse v zvezi z zakonodajo EU. Dostop do pravnih podatkov bi bilo treba olajšati tudi z uporabo identifikatorjev za zakonodajo in sodno prakso, ki omogočajo lažjo analizo pravnih podatkov. |
|
13. |
Pri objavi sodne prakse je treba upoštevati smernice za varstvo podatkov. Za olajšanje te objave je treba razviti samodejna orodja za psevdonimizacijo ali anonimizacijo.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. Povezovanje pravnih podatkov
|
14. |
Povezani pravni podatki uporabnikom omogočajo, da hitro in zanesljivo najdejo ustrezne informacije. Pravni podatki so lahko uporabijo v obliki odprtih podatkov, s čimer se državljanom, podjetjem in pravosodnim organom pomaga pri preučevanju in zbiranju podatkov z namenom, da bi jih analizirali in prispevali k aplikacijam, ki uporabljajo te podatke, med drugim z izkoriščanjem umetne inteligence.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. Umetna inteligenca
|
15. |
Umetna inteligenca je opredeljena kot ena od pomembnejših dosežkov na področju informacijske in komunikacijske tehnologije v zadnjih letih, v prihodnjih letih pa jo je treba še naprej razvijati. Njen vpliv na področju e-pravosodja je treba še dodatno opredeliti.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
III. E-komunikacije na področju pravosodja
A. Varna izmenjava podatkov
|
16. |
Da bi razvili čezmejne elektronske postopke, je treba zagotoviti varno izmenjavo podatkov med organi in strokovnimi delavci, ki sodelujejo v postopkih. Za to mora biti izpolnjenih več predpogojev, na primer dogovor o varnostnih pogojih prenosa ali možnost zaupanja v preneseni dokument.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
B. Varna komunikacija med državljani, strokovnimi delavci in pravosodnimi organi
|
17. |
Da bi bili državljani bolj neposredno vključeni v elektronske sodne postopke, je treba razviti orodje za neposredno komuniciranje med državljani, strokovnimi delavci in pravosodnimi organi.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
IV. Interoperabilnost
A. e-CODEX
|
18. |
Interoperabilnost je eden od ciljev strategije o e-pravosodju (7). Interoperabilnost med nacionalnimi sistemi naj bi zagotovili s tehnologijo za obveščanje v okviru projekta e-CODEX („e-Justice Communication via Online Data Exchange“) in projekta Me-CODEX (upravljanje e-CODEX), ki ga bo nasledil.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
B. Semantična interoperabilnost
|
19. |
Cilj semantične interoperabilnosti je olajšati komunikacije med sistemi z uskladitvijo terminov, ki se uporabljajo pri metapodatkih in standardih. Poleg tega naj bi se z zagotovitvijo avtomatskega prevajanja zmanjšal učinek jezikovnih razlik in sprostila sredstva za nujne prevode. |
|
20. |
Kontrolirani slovar je sestavljen iz seznama terminov, ki se uporabljajo za indeksiranje vsebine in lažje pridobivanje informacij. Obdelavo podatkov in dostopnost informacij je mogoče dodatno izboljšati in povečati njuno učinkovitost z uporabo kontroliranih slovarjev, identifikatorjev, kot sta ELI in ECLI, ter z umetno inteligenco in analizo javno dostopnih podatkov in velepodatkov s pravnega področja.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V. Rezervni seznam
|
21. |
Za določene projekte, ki so zanimivi za e-pravosodje, zaenkrat nekateri predpogoji še niso izpolnjeni. Države članice so se dogovorile, da bodo pripravile rezervni seznam manj prednostnih projektov, ki bi jih še vedno bilo možno izvesti v sodelovanju z državami članicami, ki bi to želele, potem ko bodo našli rešitve za obstoječe ovire ali bodo izpolnjeni pogoji. Za te projekte bi bilo še vedno mogoče dodeliti sredstva, če bi razpisi za zbiranje predlogov zajemali njihovo področje uporabe. |
|
22. |
Da bi spodbudili večje sodelovanje v projektih e-pravosodja, ima Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) vlogo foruma za naslednje projekte:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
VI. Projekti, ki jih vodijo strokovni delavci
|
23. |
Strokovni delavci so predlagali projekte, ki bi bili koristni za delovanje e-pravosodja. Projekti bi se začeli izvajati na pobudo strokovnih delavcev, ki so jih predlagali (8). |
|
24. |
Na zahtevo strokovnih delavcev bi pri teh projektih lahko bila potrebna pomoč delovne skupine. Delovna skupina bi usklajevala dejavnosti, da bi se izognili temu, da bi se delo sodelujočih strokovnih delavcev podvajalo.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Osnutek strategije o evropskem e-pravosodju 2014–2018 (UL C 376, 21.12.2013, str. 7) in Večletni akcijski načrt o evropskem e-pravosodju 2014-2018 (UL C 182, 14.6.2014, str. 2).
(2) Točke 12 do 17 v dokumentu WK 2894 2018 REV 2.
(3) Točke 18 do 22 v dokumentu WK 2894 2018 REV 2.
(4) Točka 40 v dokumentu WK 2894 2018 REV 2.
(5) Točka 14 Večletnega evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje za obdobje 2014–2018 (UL C 182, 14.6.2014, str. 2).
(6) V skladu z načelom decentralizacije, izražene v točkah 38 in 39 dokumenta WK 39 2894 2018 REV 2 strategije na področju za e-pravosodja.
(7) Točka 40 v dokumentu WK 2894 2018 REV 2.
(8) Kot je navedeno v točki 32 sedanje različice osnutka strategije o e-pravosodju za obdobje 2019–2023, dok. 12794/1/18 REV 1.
Evropska komisija
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/33 |
Menjalni tečaji eura (1)
12. marca 2019
(2019/C 96/06)
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,1275 |
|
JPY |
japonski jen |
125,27 |
|
DKK |
danska krona |
7,4602 |
|
GBP |
funt šterling |
0,86145 |
|
SEK |
švedska krona |
10,5715 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,1369 |
|
ISK |
islandska krona |
135,80 |
|
NOK |
norveška krona |
9,7365 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
25,667 |
|
HUF |
madžarski forint |
315,35 |
|
PLN |
poljski zlot |
4,2994 |
|
RON |
romunski leu |
4,7593 |
|
TRY |
turška lira |
6,1536 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,5926 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,5111 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
8,8508 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,6436 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,5292 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 273,88 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
16,1186 |
|
CNY |
kitajski juan |
7,5643 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,4155 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
16 084,00 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,6047 |
|
PHP |
filipinski peso |
59,633 |
|
RUB |
ruski rubelj |
74,1045 |
|
THB |
tajski bat |
35,697 |
|
BRL |
brazilski real |
4,3045 |
|
MXN |
mehiški peso |
21,7677 |
|
INR |
indijska rupija |
78,5175 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/34 |
Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)
(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1) )
(Besedilo velja za EGP)
(2019/C 96/07)
Sklepi o dodelitvi avtorizacije
|
Sklic na sklep (2) |
Datum sprejetja sklepa |
Ime snovi |
Imetnik avtorizacije |
Številke avtorizacije |
Dovoljene uporabe |
Potek roka za preverjanje |
Razlogi za sklep |
|
C(2019) 1643 |
6. marec 2019 |
natrijev kromat št. ES: 231-889-5; št. CAS: 7775-11-3 kalijev kromat št. ES: 232-140-5; št. CAS 7789-00-6 |
Saes Getters S.p.A., Viale Italia 77, 20020, Lainate (MI), Italija |
REACH/19/14/0 |
Uporaba natrijevega kromata pri pripravi mešanice in polnjenju te mešanice v razpršilnike alkalne kovine za proizvodnjo fotokatod. |
6. marec 2026 |
V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi, ki izhaja iz uporabe snovi, in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije, ki bi bila tehnično in ekonomsko izvedljiva. |
|
REACH/19/14/1 |
Uporaba kalijevega kromata pri pripravi mešanice in polnjenju te mešanice v razpršilnike alkalne kovine za proizvodnjo fotokatod. |
||||||
|
REACH/19/14/2 |
Uporaba natrijevega kromata v razpršilnikih alkalnih kovin za proizvodnji fotokatod. |
||||||
|
REACH/19/14/3 |
Uporaba kalijevega kromata v razpršilnikih alkalnih kovin za proizvodnji fotokatod. |
(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: http://ec.europa.eu/growth/sectors/chemicals/reach/about_sl.
|
13.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/35 |
Obvestilo o ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 665/2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem sesalnikov z energijskimi nalepkami
(2019/C 96/08)
Družba Dyson Ltd je oktobra 2013 s tožbo pri Splošnem sodišču Evropske unije predlagala razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 665/2013 z dne 3. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem sesalnikov z energijskimi nalepkami (Zadeva T-544/13). Splošno sodišče je novembra 2015 zavrnilo tožbo družbe Dyson.
Družba Dyson je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Sodišču. Sodišče je maja 2017 sodbo Splošnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno razsojanje (Zadeva C-44/16). Splošno sodišče je 8. novembra 2018 Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 665/2013 razglasilo za nično v celoti (Zadeva T-544/13 RENV).
Komisija ni vložila pritožbe in ničnost Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 665/2013 je začela učinkovati 18. januarja 2019 z retroaktivnim učinkom, kot da uredba nikoli ni obstajala. Sodba Splošnega sodišča ne določa prehodnih ukrepov.
To ima naslednje posledice od 19. januarja 2019 dalje:
|
— |
dobavitelji ne smejo več dajati na trg Unije sesalnikov z energijsko nalepko, kot je določena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 665/2013, |
|
— |
trgovci ne smejo več prikazovati, vključno za namene prodaje na daljavo in spletne prodaje, energijske nalepke skupaj s sesalniki ali strankam dati na razpolago informacijskega lista izdelka. Dobavitelji in trgovci se v vizualnih oglasih ali v tehničnem promocijskem gradivu ne smejo več sklicevati na razred energijske učinkovitosti sesalnikov in razpon razredov energijske učinkovitosti na nalepki, |
|
— |
dobavitelji v javni del in del, ki zadeva skladnost, zbirke podatkov o izdelkih ne smejo več vnašati informacij iz člena 4 in Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki zadevajo njihove sesalnike. |
Sodna odločba nima učinka na okoljsko primerno zasnovo sesalnikov ali zahteve za označevanje z energijskimi nalepkami za druge proizvode.