		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 86

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 7. marec 2019

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Odbor regij
	132. plenarno zasedanje OR, 5. 12. 2018–6. 12. 2018
2019/C 86/01	Resolucija Evropskega odbora regij o delovnem programu Evropske komisije za leto 2019	1
	MNENJA
	Odbor regij
	132. plenarno zasedanje OR, 5. 12. 2018–6. 12. 2018
2019/C 86/02	Mnenje Evropskega odbora regij – Širitveni sveženj 2018	8
2019/C 86/03	Mnenje Evropskega odbora regij – Obdavčitev digitalnega gospodarstva	14
2019/C 86/04	Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti	24
2019/C 86/05	Mnenje Evropskega odbora regij – Modeli lokalne odgovornosti za energijo in vloga lokalnih energetskih skupnosti pri energetskem prehodu v Evropi	36

	III Pripravljalni akti
	ODBOR REGIJ
	132. plenarno zasedanje OR, 5. 12. 2018–6. 12. 2018
2019/C 86/06	Mnenje Evropskega odbora regij – Uredba o skupnih določbah	41
2019/C 86/07	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski socialni sklad plus	84
2019/C 86/08	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad	115
2019/C 86/09	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropsko teritorialno sodelovanje	137
2019/C 86/10	Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejni mehanizem	165
2019/C 86/11	Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma SKP	173
2019/C 86/12	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji	239
2019/C 86/13	Mnenje Evropskega odbora regij – Program za enotni trg	259
2019/C 86/14	Mnenje Evropskega odbora regij – Program za digitalno Evropo (2021–2027)	272
2019/C 86/15	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropska solidarnostna enota in strategija EU za mlade	282
2019/C 86/16	Mnenje Evropskega odbora regij – Sosedstvo in svet	295
2019/C 86/17	Mnenje Evropskega odbora regij – Program InvestEU	310
2019/C 86/18	Mnenje Evropskega odbora regij – Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe	335
2019/C 86/19	Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode	353
2019/C 86/20	Mnenje Evropskega odbora regij – Vesoljski program Evropske unije in Agencija Evropske unije za vesoljski program	365

I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Odbor regij

132. plenarno zasedanje OR, 5. 12. 2018–6. 12. 2018

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/1

Resolucija Evropskega odbora regij o delovnem programu Evropske komisije za leto 2019

(2019/C 86/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

ob upoštevanju:

—	delovnega programa Evropske komisije za leto 2019 (1),

—	Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012,

—	Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019,

poudarja, da bo leto 2019 ključno za prihodnost Evropske unije, saj bodo pod vprašaj postavljeni njeni temelji; v zvezi s tem znova opozarja, kako nujno je povezati lokalno raven z evropsko ravnjo ter vključiti lokalne in regionalne predstavnike ter evropske državljane v oblikovanje in izvajanje politik EU, zlasti z ustrezno uporabo dejavne subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh;

poziva, naj se še pred volitvami v Evropski parlament maja 2019 čim prej sklene sporazum o večletnem finančnem okviru, da se zagotovi pravočasen začetek novih programov EU, in podpira poziv Evropskega parlamenta, da bi moral naslednji večletni finančni okvir ustrezati najmanj 1,3 % BND EU-27;

obžaluje, da v večletnem proračunu, ki ga predlaga Komisija, ni jasno zajet vidik spolne enakosti. Člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora EU na vseh področjih politike in pri vseh dejavnostih upoštevati enakost spolov, da bi spodbujala enakost med moškimi in ženskami. Poleg tega bi moralo biti vključevanje vidika spola v proračun bolj celovito, razširjeno in sistematično;

izraža željo, da bi Evropska unija in Združeno kraljestvo pravočasno sklenila sporazum glede namere Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, pri čemer bi ohranili štiri oblike prostega gibanja. OR pričakuje, da ga bo Komisija vključila v pogajanja glede prihodnjega sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU po 30. marcu 2019, da bo lahko posredoval prispevke regionalnih in lokalnih oblasti za produktiven in trajen prihodnji odnos;

Državljanstvo, upravljanje in boljša priprava zakonodaje

pozdravlja sporočilo Komisije o krepitvi vloge subsidiarnosti in sorazmernosti, ki spodbuja izvajanje priporočil projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“; v ta namen poziva Evropski parlament in Komisijo, naj uresničita priporočila projektne skupine v sodelovanju z OR, kar bo pomagalo spodbujati dejavno subsidiarnost v Evropi in nov način dela; se zavezuje, da bo k uresničevanju teh priporočil še naprej prispeval z zbiranjem strokovnega in drugega znanja o regijah in mestih Evrope, zlasti prek svoje mreže za nadzor subsidiarnosti, omrežja regionalnih središč in platforme REGPEX;

se sprašuje, ali predlog za ukinitev premikanja ure, ki se izvaja dvakrat letno, izpolnjuje zahteve za evropsko dodano vrednost in usklajevanje, ki jih predlaga projektna skupina, ter opozarja na negativne posledice za lokalne in regionalne oblasti (zlasti v obmejnih regijah);

pozdravlja načrt Komisije, da se izkoristi premostitvena klavzula za uporabo sistema kvalificirane večine pri glasovanju, zlasti na področju obdavčitve, s čimer bi prispevali k boju proti izogibanju davkom in zagotovili pravičnejšo obdavčitev;

Delovna mesta, rast, naložbe in kohezijska politika

skupaj s partnerji v zavezništvu za kohezijo #CohesionAlliance poziva k hitri sklenitvi sporazuma o zakonodajnem svežnju kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki bi morala še naprej temeljiti na načelih partnerstva in upravljanja na več ravneh; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika Evropske unije, namenjena krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji; poziva, naj se zaradi zmanjšanja razlik med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi posebna pozornost nameni podeželskim območjem in regijam, ki jih je prizadela industrijska tranzicija ali ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih geografskih ali demografskih razmer, kot so otoške, čezmejne in gorske regije;

opozarja, da v programu Komisije za leto 2019 najbolj oddaljene regije sploh niso omenjene, pa bi morale biti, vsaj kar zadeva izvajanje sporočila o okrepljenem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami iz leta 2017; upa, da bo Komisija nadaljevala v smeri, da se zagotovi nov pristop za najbolj oddaljene regije;

10.

predlaga črpanje iz izkušenj, pridobljenih v okviru partnerstev agende za mesta, ki so dosegla pozitivne rezultate v zvezi z ukrepi za upravljanje na več ravneh, da bi izboljšali preverjanje izpolnjevanja načela subsidiarnosti ter okrepili povezavo med boljšim pravnim urejanjem in agendo EU za mesta; meni, da akcijski načrt partnerstva med mesti za stanovanja, sprejet novembra 2018, utira pot evropski agendi za stanovanja;

11.

zaskrbljeno ugotavlja, da je obseg javnih naložb še vedno premajhen, poleg tega pa so te naložbe neenakomerno porazdeljene v EU, kar je razvidno iz poudarka, ki ga Komisija v ciklu evropskega semestra 2019 namenja dolgoročnim naložbam; zato znova ponavlja, da je treba dogovor glede stopnje prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast prenesti v primarno zakonodajo; znova poziva tudi k nadaljnjim ukrepom za spodbujanje javnih naložb, zlasti z izključitvijo nacionalnega, regionalnega in lokalnega sofinanciranja v okviru skladov ESI iz izračunov Pakta za stabilnost in rast, kot je že predvideno za sofinanciranje v okviru sklada EFSI;

12.

poziva Komisijo, naj sprejme pragmatičen pristop v zvezi z vidiki upravljanja programa InvestEU, in sicer po posvetovanju z vsemi ustreznimi glavnimi akterji, kot je EIB;

13.

poudarja močno evropsko dodano vrednost politik in programov, povezanih z mladimi, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota in DiscoverEU, ter opozarja, da je treba olajšati njihovo dostopnost ter zagotoviti sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri njihovem izvajanju. Pri tem bi bilo treba nagraditi projekte z visoko dodano vrednostjo glede vključevanja mladih invalidov ter regionalne in lokalne razsežnosti, zlasti podeželja, območij sprejema priseljencev, najbolj oddaljenih regij EU ter čezmorskih držav in ozemelj. OR v skladu z novo strategijo za mlade znova poziva k vzpostavitvi strukturiranega sodelovanja med njim in predlaganim koordinatorjem EU za mlade;

14.

poudarja, da morajo Komisija in države članice odpraviti razkorak v inovacijah med regijami, da bi EU čim bolj povečala potencial na področju raziskav in inovacij, ter predlaga, naj Obzorje Evropa okrepi vezi z regionalnimi strategijami pametne specializacije;

15.

pozdravlja napovedani usklajen načrt za razvoj umetne inteligence v Evropi, ki bi moral zajemati tudi javni sektor na lokalni in regionalni ravni, ob upoštevanju vloge ter sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju naložb in ekosistema umetne inteligence na njihovih območjih;

Gospodarska politika in socialna razsežnost EU

16.

poudarja, da bi se morali cilji trajnostnega razvoja izvajati kot skupni referenčni okvir za politiko EU in predvsem nadomestiti strategijo Evropa 2020 kot dolgoročni cilji evropskega semestra;

17.

ponovno izraža podporo uvedbi fiskalne zmogljivosti za povečanje odpornosti euroobmočja in pripravo na zbliževanje z njegovimi prihodnjimi članicami, vendar se mora ta financirati iz lastnih sredstev, ki so ločena od sredstev, predvidenih za financiranje proračuna Evropske unije, da se prepreči njeno poseganje v programe EU, ki so na voljo EU-27. Poleg tega bi se morala upoštevati zunaj zgornje meje sredstev proračuna EU;

18.

poudarja, da so nizke stopnje izvajanja priporočil po posameznih državah posledica pomanjkanja odgovornosti, financiranja in upravne zmogljivosti na vseh ravneh, ter tako ponavlja svoj predlog o kodeksu ravnanja za sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru;

19.

je zaskrbljen, da lokalne in regionalne oblasti niso imele dovolj koristi od ukrepov za gradnjo zmogljivosti, ki jih financira EU v sedanjem večletnem finančnem okviru; znova poziva Komisijo, naj izda enoten sklop smernic za usklajevanje vseh ukrepov za gradnjo zmogljivosti, ki jih financira EU;

20.

pozdravlja predloge Komisije za uvedbo pravil za obdavčitev dobička, ki ga ustvarijo multinacionalna podjetja v digitalnem gospodarstvu; poudarja tudi, da je potrebna evropska pravna opredelitev pojma virtualne stalne poslovne enote za digitalna podjetja;

21.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, in izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja s tem povezanih proračunskih sredstev; meni, da je treba v zvezi s tem nujno priznati močno teritorialno komponento pri uresničevanju stebra; spodbuja Komisijo in evropska zakonodajalca, naj pospešijo vzpostavitev evropskega organa za delo, pri tem pa predvidijo vključitev predstavnika regionalnih oblasti držav članic v njegov upravni odbor;

22.

pozdravlja nedavno ustanovitev skupine strokovnjakov za socialno ekonomijo in socialna podjetja, v kateri je zastopan OR, in poziva Evropsko komisijo, naj predstavi evropski pravni okvir, ki bi zajemal sklop skupnih opredelitev pojmov, ki se nanašajo na različne oblike socialne ekonomije, kot so zadruge, družbe za vzajemno zavarovanje, združenja in skladi;

23.

kot izvedbeno orodje za 11. načelo evropskega stebra socialnih pravic predlaga uvedbo evropskega jamstva za otroke, da bi obravnavali izredno visoko stopnjo revščine in izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017). To jamstvo bi moralo postati sestavni del ESS+;

Strategija za enotni trg, MSP, konkurenca, industrija in enotni digitalni trg

24.

vztraja, da je pomembno oblikovati celostno industrijsko strategijo, in znova potrjuje svojo zavezanost vključevanju vloge lokalnih in regionalnih oblasti v to strategijo;

25.

poziva Komisijo, naj predlaga posodobitev pobude „Small Business Act“ za Evropo in naj zlasti pri preizkusih za MSP upošteva posebnosti zakonodaje, za katero bi jih uporabili, s posebnim poudarkom na zakonodajnih predlogih, ter naj skladno s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov sprejme popravne ukrepe;

26.

znova poudarja, da je zavezan zagotavljanju povratnih informacij o izvajanju direktiv o javnih naročilih iz leta 2014 na lokalni in regionalni ravni, in sicer z vidika pomembnosti podnacionalnih oblasti na področju javnega naročanja ter za oceno uporabe socialnih in okoljskih meril;

27.

poziva Komisijo, naj leta 2019 začne pregled zakonodajnega okvira o državni pomoči, zlasti uredbe o splošnih skupinskih izjemah, uredbe de minimis in okvira storitev splošnega gospodarskega pomena, da bi vse ustrezne deležnike pravočasno vključili v konstruktiven dialog o vsebini reforme;

28.

poziva Komisijo, naj olajša uporabo širokopasovne infrastrukture in pri tem posebno pozornost nameni podeželskim območjem z majhnim številom in nizko gostoto prebivalstva, kjer je ta infrastruktura bistvenega pomena za izvajanje učinkovitih javnih storitev, vračanje mlajšega prebivalstva in ustanavljanje novih podjetij. Gre za območja, kjer operaterji nimajo poslovnega interesa in kjer ni pravega trga. To bi prispevalo k premostitvi digitalne vrzeli EU in vzpostavitvi usklajenega omrežja evropskih vozlišč za digitalne inovacije;

29.

poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za obravnavanje regulativnih vprašanj, povezanih s sodelovalnim in digitalnim gospodarstvom; zlasti jo poziva, naj na podlagi člena 153(2)(b) pripravi direktivo EU o delu platforme in v njej določi minimalne standarde za pravične delovne pogoje v digitalnem gospodarstvu;

Kmetijstvo in gozdarstvo, javno zdravje in varstvo potrošnikov

30.

poziva, naj se skupna kmetijska politika razvije v kmetijsko politiko, ki je poenostavljena, pravična in trajnostna ter temelji na solidarnosti v korist kmetov, regij, potrošnikov in državljanov, ter poziva k večji notranji in zunanji konvergenci pri neposrednih plačilih, učinkovitim orodjem za krizno upravljanje za stabiliziranje prihodkov kmetov in k večjemu upravljanju na več ravneh pri pripravi in izvajanju nacionalnih strateških načrtov;

31.

skupaj z Evropskim parlamentom (2) poziva, naj agenda EU za podeželska, gorska in oddaljena območja spodbuja socialno-ekonomski razvoj, gospodarsko rast in diverzifikacijo, družbeno blagostanje, varstvo narave in sodelovanje ter medsebojno povezovanje z mestnimi območji, da bi spodbudili kohezijo in preprečili ozemeljsko razdrobljenost;

32.

prav tako poziva k oblikovanju evropske strategije za regije, ki se soočajo z demografskimi izzivi, da bodo vse politike EU – kohezija, inovacije, promet, zdravje, socialna politika in zaposlovanje, informacijska in komunikacijska tehnologija, razvoj podeželja, izseljevanje itd. – bolj dovzetne za ta dejavnik. Strategija bi morala vključevati analizo stroškov in projekcije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot je OR navedel v mnenju o odzivu EU na demografske izzive;

33.

poudarja, da so inovacije in digitalne rešitve bistvenega pomena za razvoj pametnih vasi, oživitev mestnih središč in podeželskih območij; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja ukrepe, izvedene v okviru akcijskega načrta EU za pametne vasi;

34.

se namerava odzvati na vmesni pregled strategije EU za gozdove, ki bo predvidoma pripravljen decembra 2018, in vztraja pri pomembnosti preprečevanja krčenja gozdov, ponovnega pogozdovanja in preoblikovanja gozdov;

35.

pozdravlja nadaljevanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) kot posebnega in poenostavljenega sklada s proračunom za modro rast, ki omogoča, da se v povezavi z drugimi evropskimi programi sprejmejo medsektorski ukrepi; poziva, naj proračun ESPR in delež deljenega upravljanja ostaneta na ravni prejšnjega programa. Evropska unija se sooča z velikimi izzivi v obdobju po letu 2020 na področju ribištva in akvakulture, razvoja modrega gospodarstva, pomoči za pristanišča, okoljskih vprašanj in ohranjanja pomorske biotske raznovrstnosti, zato bi ga bilo treba podpreti s sredstvi iz ESPR. OR poziva, naj se prekliče obveznost uporabe finančnih instrumentov iz ESPR za podporo akvakulturi in predelavi proizvodov;

36.

obžaluje, da je zaradi vključitve zdravstvenega programa EU v ESS+ na voljo manj finančnih sredstev za zdravstvene pobude, ki jih financira EU, ter poziva k ukrepom in financiranju za nadomestitev tega zmanjšanja;

37.

poziva Evropsko komisijo, naj prouči obstoječe sisteme označevanja živil in predlaga obvezen enotni evropski sistem barvnega označevanja, ki temelji na 100-gramskih enotah, na sprednji strani embalaže živil v vsej EU. Potrošniki bi s tem dobili jasne informacije, spodbujale pa bi se tudi bolj zdrave prehranjevalne navade. Podobno bi bilo treba uvesti posebna merila za proizvode, označene s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami;

38.

pozdravlja predlog Komisije za evropski elektronski zdravstveni zapis, da bi izboljšali zdravljenje pacientov v regijah in državah članicah; poziva Komisijo, naj podrobno prouči vprašanja o zaščiti podatkov in interoperabilnosti v tem predlogu;

Turizem in kultura

39.

ponovno poziva Komisijo, naj temeljito revidira svojo strategijo za turizem iz leta 2010 z jasnim večletnim delovnim programom;

40.

poziva k spremljanju evropskega leta kulturne dediščine 2018 prek novega evropskega akcijskega načrta za kulturno dediščino;

Energetska unija, podnebna politika in okolje

41.

zagovarja vzpostavitev učinkovitega mehanizma za upravljanje na več ravneh za učinkovito izvajanje svežnja Čista energija za vse Evropejce, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da so nacionalni energetski in podnebni načrti pripravljeni v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter omogočajo oblikovanje sistema lokalno in regionalno določenih prispevkov, ki bodo dopolnjevali nacionalno določene prispevke v okviru Pariškega sporazuma;

42.

poudarja, kako pomembno je ob upoštevanju četrtega poročila o stanju energetske unije spodbujati pravičen energetski prehod, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki bodo še posebej prizadete, kot so regije, ki so zlasti odvisne od panog, ki uporabljajo fosilna goriva, in otoki, predvsem tisti, ki niso povezani med seboj, ter najbolj oddaljene regije. OR v zvezi s tem priznava ukrepe v zvezi z energijsko revščino, ki se že izvajajo, in poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri njihovem izvajanju;

43.

poziva Komisijo, naj spremlja družbeno-gospodarske posledice nove zasnove trga z električno energijo za vse države članice in regije EU;

44.

pozdravlja pred kratkim objavljeno evropsko strateško dolgoročno vizijo, imenovano Čist planet za vse – za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ki EU zavezuje, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, in priznava osrednjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti; ponavlja, da morajo ukrepi za izvajanje te strategije slediti načelu upravljanja na več ravneh, da morajo lokalnim in regionalnim oblastem dati formalno vlogo, zlasti z vključevanjem sistema lokalno in regionalno določenih prispevkov k nacionalnim podnebnim in energetskim načrtom, ter temeljiti na pobudah, kot je Konvencija županov; poudarja, da je treba ta prizadevanja tesno povezati s strategijo za krožno gospodarstvo in energetsko unijo, pri čemer je treba zagotoviti, da so družbeno-gospodarske posledice nujnega prehoda pravično porazdeljene in da je torej ta prehod pravičen;

45.

poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z OR pripravi strateški in celosten osmi okoljski akcijski program, in se zavezuje k dejavni udeležbi v tehnični platformi za sodelovanje na področju okolja; poziva tudi k vključitvi podnacionalnih oblasti v drugi cikel pregleda izvajanja okoljske politike;

46.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga celovit načrt za izboljšanje izvajanja strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, in sicer tako, da državam članicam EU zagotovi strateške smernice, zlasti pa tako, da formalno prizna ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti; se veseli nadaljnjega tesnega sodelovanja z Evropsko komisijo pri proaktivni pripravi političnega okvira za obdobje po letu 2020 pred 15. konferenco pogodbenic, ki bo leta 2020 v Pekingu. V ta namen bodo potrebne trdne zaveze, ne le za ustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti, temveč tudi za njeno obnovitev in obnovitev ekosistemov. Do leta 2030 bo nujen tudi ambiciozen in vključujoč politični okvir za biotsko raznovrstnost, s katerim bo mogoče uresničiti vizijo Konvencije o biološki raznovrstnosti za leto 2050 v okviru ciljev trajnostnega razvoja;

47.

poziva Komisijo, naj bolje vključi načelo prožnosti ob naravnih nesrečah v vse politike in sklade EU, da bi povečali zmogljivost držav članic in podnacionalnih oblasti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, kakor tudi za pripravo in odzivanje nanje ter okrevanje po njih; to bi bilo mogoče doseči z boljšim razumevanjem tveganj, vključno z uvedbo enotne metode analize tveganja ter izvajanjem ciljno usmerjenih in vedno bolj točnih študij, da bi ne le razumeli ranljivost posameznih območij, temveč tudi ocenili neposredno in posredno gospodarsko škodo, ki jo lahko utrpi neko območje zaradi skrajnih naravnih pojavov;

48.

znova poziva k načrtu EU za kolesarjenje, v katerem bi bila obravnavana vse večja potreba po usklajenih ukrepih na ravni EU;

Pravosodje, varnost, temeljne pravice in migracije

49.

znova poziva Komisijo, naj podpira lokalne in regionalne oblasti pri obravnavanju vprašanja radikalizacije, tako da zanje izda smernice, ki vsebujejo strategije za preprečevanje radikalizacije;

50.

poziva k okrepljenim postopkom in mehanizmom za varstvo demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki bi lahko postali del pakta Unije;

51.

pozdravlja predlagani dogovor OZN o migracijah in spodbuja vse države članice EU, naj ga 10. in 11. decembra v Marakešu podpišejo in ratificirajo; poudarja, da je ta dogovor bistveni del celovitega večstranskega pristopa na več ravneh k migracijam, za katerega se OR zavzema;

52.

poudarja, da sta učinkovito in humano upravljanje zunanjih meja EU ter oblikovanje celostne migracijske politike in skupnega azilnega sistema EU s skupnimi visokimi standardi bistvenega pomena za vse občine, mesta in regije, še zlasti za tiste, ki gostijo begunce ali ležijo vzdolž meja, ki so še posebej na udaru migracijskih tokov;

53.

poziva Komisijo, naj predlaga dodatne varne in dostopne zakonite poti za migracije v EU, kot so humanitarni vizumi in zasebni sponzorski programi, ter poziva države članice, naj čim prej sprejmejo in izvedejo nov okvir EU za preselitev, ki je ambiciozen, kar zadeva zaščito in število upravičencev; Komisijo tudi poziva, naj v skladu s členom 80 PDEU in načelom solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, tudi na finančnem področju, države članice spodbuja k izkazovanju resnične solidarnosti s tistimi državami članicami, ki so najbolj izpostavljene migracijskim tokovom;

54.

poziva Komisijo, naj dodatno poenostavi in pospeši postopke financiranja ter olajša neposreden dostop regij in mest do finančnih sredstev, namenjenih obravnavanju humanitarnih kriz in vključevanju beguncev. Nujno pomoč bi lahko zagotavljali v obliki neposrednih nepovratnih sredstev lokalnim in regionalnim oblastem, ki se soočajo z močnimi migracijskimi pritiski, zlasti tistim, ki so pristojne za sprejemanje in vključevanje otrok migrantov brez spremstva. Komisijo poziva tudi, naj okrepi svoja prizadevanja za spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse med evropskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi v zvezi z vključevanjem beguncev in naj se osredotoči zlasti na srednje velika in majhna mesta;

55.

podobno kot pri podpori EU za vključevanje beguncev in tretjih držav v humanitarno pomoč Komisijo poziva, naj zagotovi podporo tudi za vključevanje evropskih državljanov, ki morajo zaradi politične, gospodarske ali humanitarne krize zapustiti državo gostiteljico in ki bi bili sicer popolnoma nezaščiteni, čeprav so državljani EU;

Zunanja politika

56.

poziva Evropsko komisijo, naj v celoti upošteva prispevek lokalnih in regionalnih oblasti ter delo skupnih posvetovalnih odborov in delovnih skupin OR, zlasti njegovih poročil o napredku za leto 2019 o državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ter znova poziva, naj se obstoječe sheme financiranja EU, zlasti instrument TAIEX in tesno medinstitucionalno sodelovanje (Twinning), dodatno prilagodijo potrebam lokalnih in regionalnih deležnikov;

57.

podpira novi program evropskega teritorialnega sodelovanja, ki omogoča tesno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi v državah članicah ter v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in sosednjih državah; v tem smislu poziva Komisijo, naj podpre obstoječe makroregionalne strategije EU in vzpostavljanje novih; Komisijo tudi spodbuja, naj podpre procese čezmejnega sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, tudi v obliki evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

58.

sporoča, da namerava prispevati k strateškim razpravam o prihodnosti pobude za vzhodno partnerstvo ob njeni deseti obletnici leta 2019, zlasti prek konference CORLEAP, projektne skupine OR za Ukrajino in partnerstev med sorodnimi akterji iz EU in Ukrajine;

59.

poziva Evropsko komisijo, naj upošteva delo, ki ga je OR opravil pri stabilizaciji južnega sosedstva z Evro-sredozemsko skupščino lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in zlasti s pobudo iz Nikozije za libijske občine, ki izboljšuje lokalne javne storitve v Libiji in te občine znova povezuje z mednarodno skupnostjo, pri tem pa izkoristi že izvajane primere dobre prakse in predvidi primerno financiranje za podporo operativnih pobud;

60.

pozdravlja namero Komisije, da bo obravnavala spletne namerno napačne informacije v državah članicah EU in partnerskih državah, ter izraža pripravljenost OR, da ta prizadevanja podpre;

61.

ugotavlja, da se zdi, da je delo izvršne skupine pri uresničevanju skupne izjave EU-ZDA iz julija 2018 usmerjeno zlasti v regulativno sodelovanje, in poziva k spoštovanju standardov EU, zlasti visokih sanitarnih, prehranskih in okoljskih standardov; v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da se prevladujoči standardi dela in zakonski standardi glede varnosti proizvodov ter varstva podatkov, potrošnikov, zdravja in okolja ne zanemarjajo zaradi boja proti trgovinskemu protekcionizmu in doseganja umika sankcij ZDA;

62.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, avstrijskemu, romunskemu in finskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) COM(2018) 800 final.

(2) Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij.

MNENJA

Odbor regij

132. plenarno zasedanje OR, 5. 12. 2018–6. 12. 2018

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/8

Mnenje Evropskega odbora regij – Širitveni sveženj 2018

(2019/C 86/02)

Poročevalec:

Franco IACOP (IT/PES), član deželnega sveta, Furlanija – Julijska krajina

Referenčni dokument:

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018

COM(2018) 450 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

z zanimanjem sprejema novo zavezo Komisije glede širitve EU, ki izhaja ne samo iz obravnavanega sporočila COM(2018) 450 final, temveč tudi iz strateškega dokumenta o Zahodnem Balkanu, objavljenega februarja 2018, (glej mnenje OR 2018/00065) in odločitve o hitrem začetku zakonodajnega pregleda za Albanijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, potem ko se je Svet pozitivno odzval glede sprejetja odločitve o začetku pogajanj junija 2019, na podlagi ocenjevalnega poročila Evropske komisije in pod pogojem, da je bil dosežen potreben napredek;

poudarja, da mora širitveni proces ostati prednostnega pomena za EU, in se strinja s Komisijo glede zahteve, da so v jedru tega procesa še vedno pravna država, pravosodje, temeljne pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin;

opozarja, da je udeležba regionalnih in lokalnih oblasti v tem procesu nepogrešljiva, ter države kandidatke (Albanijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro, Srbijo in Turčijo) ter potencialni državi kandidatki (Bosno in Hercegovino ter Kosovo (*1)) poziva k okrepitvi strategij za decentralizacijo uprave ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti;

ceni dejstvo, da sta obe predsedstvi Sveta leta 2018 Zahodni Balkan uvrstili med prednostne naloge svojega šestmesečnega predsedovanja; čestita za organizacijo vrha v Sofiji in upa, da bo ob tej priložnosti podpisana izjava naglo prerasla v konkretne pobude;

obžaluje, da države Zahodnega Balkana počasneje izvajajo reformne ukrepe, usmerjene k pristopu k EU, in da se to kaže tudi v širjenju dvomov in skeptičnosti državljanov;

je razočaran nad dogajanjem v Turčiji pred junijskimi volitvami in po njih, ki je povzročilo postopno spodkopavanje spoštovanja vrednot in načel pravne države, zato se možnosti Zahodnega Balkana in Turčije za vstop v EU zdaj razlikujejo;

zaupa, da bo nov zagon, ki ga utegne nova strategija Komisije pomeniti za Zahodni Balkan (in posredno tudi Turčijo), pomenil nov začetek celotnega procesa;

upa, da bo nova dinamika evropskega teritorialnega sodelovanja, opisana v nedavnih zakonodajnih predlogih Komisije na področju kohezije (Interreg) in širitve (IPA III), spodbudila tesno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic ter držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

poudarja, da je in da mora ostati spoštovanje københavnskih meril v njihovem najširšem pomenu temeljni kriterij za ocenjevanje ustreznosti držav kandidatk, da postanejo države članice EU;

10.

zagotavlja, da je povsem na razpolago za sodelovanje z drugimi institucijami EU, da bi tako podprli priprave držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk na pristop v prihodnosti;

11.

je prepričan, da bo novi sporazum o sodelovanju med OR in Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, podpisan 27. marca 2018 v Strasbourgu, okrepil sodelovanje med institucijama, omogočil povečanje sinergij in preprečil podvajanje;

12.

ugotavlja, da so pobude medsebojne izmenjave med najbolj učinkovitimi oblikami pomoči, ki jih je mogoče ponuditi na ravni javne uprave; nadalje ugotavlja, da imajo številne lokalne in regionalne oblasti držav članic pristojnosti za izvajanje pravnega reda in bi lahko izkušnje s tem koristno delile z lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

13.

poudarja, da mora v državah, ki želijo postati članice EU, temeljita reforma vrednot zajeti celotno družbo in da imajo s tega vidika bistveno vlogo lokalne in regionalne oblasti, s katerimi so državljani vsak dan v stiku;

14.

opozarja, da so samo lokalne in regionalne oblasti tiste, ki lahko zaradi svojega neposrednega stika s prebivalci učinkovito predstavljajo prednosti članstva v EU ter seznanjajo s koristmi in zaščito, ki jo EU ponuja vsem evropskim državljanom, tudi v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

15.

zato obžaluje, da v povzetku obravnavanega širitvenega svežnja lokalne in regionalne oblasti niso izrecno navedene ter da je mimogrede omenjena zgolj potreba po vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med centralno in lokalno oblastjo;

Želje, predlogi in priporočila

16.

upa, da bodo vlade držav Zahodnega Balkana oživile približevanje EU in znale razbrati pozitivne signale pomembnega razvoja v razumnem času; upa tudi, da bodo prebivalci te regije z novo odločnostjo zavrnili nacionalizem, radikalizacijo in politike identitete ter pokazali svojo podporo evropskemu idealu;

17.

upa, da bo Turčija opustila pristop izrednih ukrepov in spet stopila na pot približevanja EU, odpravila ukrepe, ki so spodkopali spoštovanje pravne države in temeljnih pravic, ter obnovila ravnotežje demokratičnih pristojnosti na vseh ravneh: centralni, regionalni in lokalni;

18.

vse države kandidatke in potencialne kandidatke poziva, naj odločno nadaljujejo po poti upravnih reform in dejavno uresničujejo realistične in hkrati ambiciozne cilje decentralizacije, pri čemer je treba predvideti primerna proračunska sredstva za lokalne in regionalne oblasti;

19.

opozarja, da je treba spodbujati gospodarsko rast in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter zajamčiti, da se to odraža na lokalni ravni;

20.

ugotavlja, da je za upravljanje migracijskih tokov potrebno sodelovanje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo; spominja, da mora pomoč, ki jo EU daje državam Zahodnega Balkana in Turčiji kot prispevek za obvladovanje takšnih tokov, doseči tudi lokalne in regionalne oblasti, ki migrantom vsak dan zagotavljajo sprejem in podporo;

21.

ugotavlja, da nobeno pogajalsko poglavje ne obravnava ne decentralizacije ne reforme javne uprave in upravljanja; zato poziva Komisijo, naj ta vprašanja vključi v vsa dvostranska srečanja, ki zadevajo poglavja pravnega reda, pri katerih je decentralizacija uprave pomembna, in pri državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah poudari, da morajo lokalne in regionalne oblasti vključiti v proces priprav na pristop;

22.

poziva Komisijo, naj pripravi začasne načine delovanja, ki bodo omogočili uporabo instrumenta TAIEX in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (angl. twinning) za sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic in držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

23.

poziva Komisijo, naj razmisli o ponovni uporabi instrumenta za lokalno upravo in regionalnega programa usposabljanja, ki sta bila na voljo pri predhodnih širitvah;

24.

poziva Komisijo, naj preizkusi možnost uporabe programa Sigma na ravni lokalnih in regionalnih oblasti v državah kandidatkah, da bi se opredelili modeli reforme lokalnega upravljanja, namenjene izvajanju pravnega reda;

25.

poziva Komisijo, naj uresniči pobude na področju kulture in športa, ki bi zlasti na območjih z narodnostno mešanim prebivalstvom lahko neposredno pritegnile vse lokalne prebivalce in zlasti mlade, kar bi spodbudilo vključevanje in vzajemno priznavanje identitete;

26.

poziva Komisijo, naj spremlja ravnanje javnih predstavnikov držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk Zahodnega Balkana na področju enakosti spolov in spoštovanja etničnih in jezikovnih manjšin ter skupnosti LGBTI+. Evropska unija je vzor strpnosti na svetu in menimo, da morajo vse države, ki bodo v prihodnje pristopile k EU, zagotavljati trdno politično podporo demokratičnim vrednotam, povezanim s spoštovanjem ljudi, tako glede varstva svoboščin kot glede enakopravnosti;

27.

poziva Komisijo, naj posreduje in sproži skupne pobude – ki med drugim odražajo duha berlinskega procesa – z organizacijami, ki poznajo stanje v lokalnih in regionalnih oblasteh držav kandidatk in potencialnih kandidatk in so z njimi že poskusile različne oblike sodelovanja – med temi so zlasti NALAS (Mreža združenj lokalnih oblasti jugovzhodne Evrope), ALDA (Evropsko združenje za lokalno demokracijo), CEI (Srednjeevropska pobuda) in RCC (Svet za regionalno sodelovanje);

28.

nazadnje odločno poziva Komisijo, naj v prihodnjih poročilih o napredku širitvenega procesa več pozornosti in prostora nameni analizi stanja na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, pri tem pa napredek in pomanjkljivosti glede upravne reforme oceni podobno kot pri centralnih oblasteh;

Posebne ugotovitve glede držav kandidatk in potencialnih kandidatk

Črna gora

29.

je zadovoljen s pomembnimi rezultati, ki jih je dosegla Črna gora na poti evro-atlantskega povezovanja;

30.

ugotavlja, da so za okrepitev pravne države in demokratičnih institucij potrebna še precejšnja prizadevanja, saj je treba doseči, da bodo v parlamentu znova polno zastopane vse politične sile;

31.

izraža zaskrbljenost zaradi stanja glede svobode izražanja, zlasti številnih primerov ustrahovanja in nasilja nad novinarji;

32.

je zadovoljen s sprejetjem nove zakonodaje, namenjene uvedbi zaposlovanja na podlagi dosežkov tako v centralni upravi kot v lokalnih upravah; pozdravlja dejstvo, da so skoraj vse občine sprejele etične kodekse za svoje uradnike in za lokalne izvoljene predstavnike;

33.

poziva, da se preveri, kakšen učinek ima na lokalni ravni izvajanje nove zakonodaje o prostorskem načrtovanju in gradbeništvu, ki je spremenila porazdelitev pristojnosti na področju urejanja rabe prostora;

Srbija

34.

izraža zadovoljstvo, da je Komisija za Srbijo, tako kot za Črno goro, navedla leto 2025 kot datum možnega pristopa k EU, čeprav gre za ambiciozen datum;

35.

poudarja, da bi bili za dosego tega cilja potrebni izredna zavezanost in prizadevanja, zlasti za okrepitev pravne države in normalizacijo odnosov s Kosovom;

36.

pozdravlja imenovanje ženske na čelo vlade prvič v zgodovini te države, vendar ugotavlja, da parlament še ni sprejel zakona o enakosti spolov in da bodo potrebna še precejšnja prizadevanja za izboljšanje položaja Romov, LGBTI oseb, invalidov in socialno ranljivih skupin;

37.

priznava zavezanost Srbije pri upravljanju migracijskih tokov, ki prečkajo njeno ozemlje;

38.

poudarja, da boj proti korupciji ostaja ena od najpomembnejših nalog v državi, da je nujno čim prej sprejeti nov zakon o protikorupcijski agenciji, da pa je treba pozornost posvetiti tudi preprečevanju korupcije na ravni lokalnih in regionalnih oblasti;

39.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti pomanjkljive in da človeški in finančni viri, ki jih imajo te oblasti na voljo, niso vedno zadostni za naloge, ki naj bi jih opravljale; nasprotno pa je zadovoljen s sprejetjem zakona o plačah v lokalnih in regionalnih organih leta 2017;

40.

poziva Srbijo, naj uresniči ustavne določbe glede financiranja avtonomne pokrajine Vojvodine in čim prej sprejme ustrezno zakonodajo; vlado hkrati poziva, naj spoštuje avtonomijo izvoljenih lokalnih predstavnikov neodvisno od njihove strankarske pripadnosti;

41.

opozarja na vlogo, ki jo imajo lahko nevladne organizacije tudi na lokalni ravni, in upa, da bodo hitro opredeljena merila za dostop do javnega financiranja, ki bodo zagotovila njegovo učinkovitost in transparentnost; upa, da bo svoboda izražanja vedno zajamčena in da bodo oblasti brez obotavljanja obsodile in zatrle grožnje in ustrahovanje novinarjev;

Turčija

42.

priznava, da je Turčija pomembna partnerica EU, vendar opozarja, da je resno omejevanje posameznih svoboščin, s pridržanjem in aretacijami več deset tisoč ljudi in množičnim odpuščanjem javnih uradnikov, v velikem nasprotju z vrednotami in načeli, na katerih temelji EU, zlasti z Listino EU o temeljnih pravicah;

43.

želi spomniti, da je Beneška komisija negativno ocenila ustavne spremembe za uvedbo predsedniške ureditve, ki so začele veljati nedavno, zlasti kar zadeva ločitev vej oblasti; opozarja, da se od vsake države kandidatke pričakuje spoštovanje najvišjih standardov demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin ter zagotovitev neodvisnega in delujočega sodstva;

44.

izraža hudo zaskrbljenost zaradi nasilnih odstranitev in v nekaterih primerih aretacij več kot sto demokratično izvoljenih županov, ki so jih po nareku od zgoraj zamenjali zaupniki vlade, pa tudi zaradi pritiska na župane številnih drugih mest, da bi odstopili s svojih položajev;

45.

upa, da bodo lokalne volitve, ki naj bi bile izpeljane do marca 2019, organizirane s polnim spoštovanjem demokratičnih načel ter ponudile priložnost za obnovitev demokratične reprezentativnosti lokalnih oblasti;

46.

priznava prizadevanja Turčije v podporo razseljenim osebam in beguncem na turškem ozemlju ter poudarja finančni prispevek EU, s katerim naj bi se ta obremenitev ublažila; upa, da se bo zadosten del sredstev, ki jih prispeva EU, namenil lokalnim in regionalnim oblastem, ki so neposredno udeležene pri upravljanju toka razseljenih oseb in beguncev;

47.

obžaluje, da Turčija vztraja pri nespoštovanju določb dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu z EU in ne priznava Republike Ciper; se zavzema za pravično, celovito in uresničljivo rešitev ciprskega vprašanja na podlagi ustreznih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in pravnega reda EU ter Turčijo poziva, naj se zaveže k tej rešitvi in k njej prispeva; pozdravlja doseženi napredek pri iskanju vzajemno sprejemljive rešitve ter prizadevanja Združenih narodov za nadaljevanje pogajanj;

48.

poziva Turčijo, naj se nedvoumno zaveže k dobrim sosedskim odnosom z vsemi sosednjimi državami; poudarja, da je treba spoštovati pravico vseh držav članic, da sklepajo dvostranske sporazume ter raziskujejo in izkoriščajo naravne vire v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom; poudarja tudi, da je treba spoštovati suverenost in suverene pravice držav članic v zvezi z njihovimi izključnimi ekonomskimi conami ter teritorialnim morjem in zračnim prostorom;

49.

poziva Turčijo, naj začne umik svojih sil s Cipra in v skladu z Resolucijo VS ZN št. 550 (1984) zaprto območje Famagusta preda ZN; poudarja, da bi takšni ukrepi za krepitev zaupanja ustvarili možnost za gospodarsko, socialno in regionalno rast obeh skupnosti; ugotavlja, da lahko dialog med civilnimi družbami v lokalnih skupnostih pospeši doseganje sporazuma;

50.

opozarja, da je Turčija država kandidatka že od leta 1999 in da so se pristopna pogajanja začela leta 2005; ugotavlja, da je proces približevanja EU v zadnjih letih izgubil zagon, poleg tega pa je bilo ugotovljeno precejšnje nazadovanje pri spoštovanju pravne države ter temeljnih pravic in svoboščin; meni, da mora zdaj Turčija sama oceniti, ali in na kakšen način namerava nadaljevati po poti, ki jo je začela leta 1987 s prošnjo za članstvo;

Albanija

51.

izraža zadovoljstvo s sklepi Sveta z zasedanja junija 2018 in poziva Albanijo, naj poveča svoja prizadevanja in si tako zagotovi pozitivno odločitev Sveta, da se junija 2019 začnejo pristopna pogajanja;

52.

poudarja zahtevo, da država vztraja pri okrepitvi pravne države, zlasti glede petih glavnih prednostnih nalog (reforma javne uprave, pravosodje, boj proti korupciji, boj proti organiziranemu kriminalu, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in lastninskimi pravicami);

53.

odobrava proces ponovnega ocenjevanja sodnikov in tožilcev, ki je že prinesel otipljive rezultate;

54.

priznava sposobnost zagotoviti pravilen potek volitev, ki so jo leta 2017 dokazale politične sile večine in opozicije, vendar poudarja, da je OVSE ugotovil še nekaj pomanjkljivosti; upa, da bo volilna zakonodaja ustrezno spremenjena do lokalnih volitev leta 2019;

55.

ceni prizadevanja glede reforme zakonodaje o lokalnih in regionalnih oblasteh, vendar obžaluje, da te pogosto ne sprejemajo metod zaposlovanja na podlagi dosežkov in da se na splošno zakonodaja o javnih uslužbencih na lokalni ravni neustrezno izvaja;

56.

glede temeljnih pravic obžaluje, da je prišlo do zamude pri imenovanju glavnih sodelavcev novega varuha človekovih pravic, hkrati pa se ohranjajo ravnanja, povezana s krvnim maščevanjem in običajnim pravom ter nesprejemljiva raven nasilja v družini;

57.

verjame, da bo država vztrajala na poti reform na ključnih področjih in se s kar največjo zavzetostjo lotila prihodnjih izzivov, začenši s pregledom usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije;

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

58.

izraža zadovoljstvo s sklepi Sveta z zasedanja junija 2018 in poziva nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, naj nadaljuje svoja prizadevanja in si tako zagotovi pozitivno odločitev Sveta, da se junija 2019 začnejo pristopna pogajanja;

59.

pozdravlja politični pogum nove vlade, ki je prišla na oblast po sporazumu iz Pržina in volitvah konec leta 2016, za sklenitev kompromisa z Grčijo o uradnem imenu države; upa, da bodo potrebne ustavne spremembe hitro izvedene;

60.

je zadovoljen tudi s pripravljenostjo za dialog z drugimi državami v tej regiji, zlasti z Bolgarijo;

61.

pozdravlja izvedbo lokalnih volitev oktobra 2017 in dejstvo, da so na splošno potekale brez zapletov;

62.

opozarja, da Ohridski okvirni sporazum, podpisan leta 2001, predvideva decentralizacijo, ki še ni bila uresničena; zato je zadovoljen z odločitvijo, da se povečajo sredstva za lokalne in regionalne oblasti, da bi državljani imeli na voljo boljše storitve;

63.

ugotavlja, da se zdijo medetnični odnosi sicer manj napeti kot v nedavni preteklosti, vendar je treba zagotoviti, da se določbe Ohridskega okvirnega sporazuma v celoti udejanjijo;

64.

verjame, da bo država nadaljevala na poti reform v okviru pristopnega procesa k EU in se s kar največjo zavzetostjo lotila prihodnjih izzivov, začenši s pregledom usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije;

Bosna in Hercegovina

65.

izraža zadovoljstvo, da je februarja 2018 država Komisiji končno predložila odgovore na vprašalnik;

66.

vendar ugotavlja, da na splošno ni bilo velikega napredka pri izvajanju reform, ki bi spodbudile razvoj države in njeno evropsko prihodnost;

67.

izraža obžalovanje in zaskrbljenost, ker politični voditelji pred državnimi volitvami niso bili sposobni doseči soglasja glede novega zakona o volitvah in da na obzorju še vedno ni rešitve dolgotrajnega problema občine Mostar;

68.

opozarja na nujnost, da se pojasni porazdelitev pristojnosti med entitetami, kantoni in občinami, da bi se omejili konflikti in spodbudilo sodelovanje;

69.

priznava prizadevanja države v boju proti terorizmu in radikalizaciji ter jo poziva, naj vztraja pri njunem preprečevanju in boju proti njima; opozarja na pomen vključevanja lokalnih oblasti v spremljanje razmer in lažje ponovno vključevanje nekdanjih radikaliziranih bojevnikov v družbo;

Kosovo

70.

ugotavlja, da se kljub notranjim in zunanjim težavam na tehnični in politični ravni ob posredovanju EU nadaljuje dialog s Srbijo, vendar poudarja, da so potrebna bolj odločna in prepričljiva prizadevanja;

71.

izraža zadovoljstvo, ker Komisija meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za liberalizacijo vizumske ureditve;

72.

pozdravlja pravilno izvedbo lokalnih volitev konec leta 2017 in imenovanje več kot 200 županov na celotnem ozemlju Kosova;

73.

ugotavlja, da so odnosi med političnimi silami včasih imeli nesprejemljivo obliko in ton, in poziva vse strani, naj varujejo ugled demokratičnih institucij in zajamčijo njihovo delovanje;

74.

poziva oblasti, naj se potrudijo za konkretno izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v korist državljanom in procesu približevanja EU.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(*1) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu Kosova in je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/1999 ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/14

Mnenje Evropskega odbora regij – Obdavčitev digitalnega gospodarstva

(2019/C 86/03)

Poročevalec:

Jean-Luc VANRAES (BE/ALDE), član občinskega sveta, Uccle

Referenčna dokumenta:

Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

COM(2018) 147 final

Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

COM(2018) 148 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Davek na digitalne storitve bi bilo treba uporabljati le za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev . Digitalne storitve bi morale biti tiste , ki so večinoma odvisne od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov, pri čemer je razlika med krajem obdavčitve dobička in krajem, v katerem so uporabniki, običajno največja. Obdavčiti bi bilo treba prihodke od obdelave prispevka uporabnika, in ne same udeležbe uporabnikov.

Davek na digitalne storitve bi bilo treba uporabljati za prihodke od opravljanja digitalnih storitev, ki so večinoma odvisne od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov, prenosa podatkov uporabnikov, s katerim se ustvarja prihodek, in zmožnosti za izvajanje dejavnosti in opravljanja storitev na daljavo in brez fizične prisotnosti. V teh primerih je razlika med krajem obdavčitve dobička in krajem, v katerem so uporabniki, običajno največja.

Obrazložitev

Omejitev področja uporabe davka na digitalne storitve le na obdelavo prispevka uporabnika je pravno vprašljiva.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obdavčljivi bi morali biti zlasti prihodki od opravljanja naslednjih storitev: (i) oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika; (ii) omogočanje dostopa do večstranskih digitalnih vmesnikov, ki uporabnikom omogočajo, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, lahko pa tudi omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki (včasih imenovane „posredniške storitve“), in (iii) prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih. Če se z opravljanjem takih storitev ne pridobijo nobeni prihodki, ne bi smelo biti obveznosti plačila davka na digitalne storitve. Tudi drugi prihodki subjekta, ki opravlja take storitve, vendar ki ne izvirajo neposredno iz opravljanja takih storitev, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.

Obdavčljivi bi morali biti zlasti prihodki od opravljanja naslednjih storitev: (i) oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika; (ii) omogočanje dostopa do večstranskih digitalnih vmesnikov, ki uporabnikom omogočajo, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, lahko pa tudi omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki (včasih imenovane „posredniške storitve“), in (iii) prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih , s katerim se ustvarja prihodek . Če se z opravljanjem takih storitev ne pridobijo nobeni prihodki, ne bi smelo biti obveznosti plačila davka na digitalne storitve. Tudi drugi prihodki subjekta, ki opravlja take storitve, vendar ki ne izvirajo neposredno iz opravljanja takih storitev, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.

Obrazložitev

Omejitev področja uporabe davka na digitalne storitve le na obdelavo prispevka uporabnika je pravno vprašljiva.

Predlog spremembe 3

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obdavčljivi prihodki

1. Za namene te direktive se za „obdavčljive prihodke“ štejejo prihodki, ki jih subjekt pridobi z opravljanjem katere koli od naslednjih storitev:

(a)	oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika;

(a)	oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika;

(b)	omogočanje dostopa uporabnikom do večstranskega digitalnega vmesnika, ki uporabnikom omogoča, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, in lahko tudi omogoča osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki;

(b)	omogočanje dostopa uporabnikom do večstranskega digitalnega vmesnika, ki uporabnikom omogoča, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, in lahko tudi omogoča osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki;

(c)	prenos podatkov, ki so bili zbrani o uporabnikih in ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih.

(c)	prenos podatkov, ki so bili zbrani o uporabnikih in ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih , s katerim se ustvarja prihodek .

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 4

Člen 10(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 10	Člen 10
Identifikacija	Identifikacija
[…]	[…]
2. Obvestilo se pošlje elektronsko najpozneje deset delovnih dni po izteku prvega davčnega obdobja, za katerega je davčni zavezanec zavezan plačilu davka na digitalne storitve na podlagi te direktive (v nadaljnjem besedilu: prvo obračunsko obdobje).	2. Obvestilo se pošlje elektronsko pred koncem prvega meseca po izteku prvega davčnega obdobja, za katerega je davčni zavezanec zavezan plačilu davka na digitalne storitve na podlagi te direktive (v nadaljnjem besedilu: prvo obračunsko obdobje).

Obrazložitev

Rok desetih delovnih dni je prekratek.

Predlog spremembe 5

Člen 11(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 11	Člen 11
Identifikacijska številka	Identifikacijska številka
1. Država članica identifikacije davčnemu zavezancu za namene davka na digitalne storitve dodeli individualno identifikacijsko številko in ga o tej številki z elektronskimi sredstvi obvesti v desetih delovnih dneh od datuma prejema obvestila iz člena 10.	1. Država članica identifikacije davčnemu zavezancu za namene davka na digitalne storitve dodeli individualno identifikacijsko številko in ga o tej številki z elektronskimi sredstvi obvesti v desetih koledarskih dneh od datuma prejema obvestila iz člena 10.

Obrazložitev

Ker se prazniki med državami članicami in celo regijami razlikujejo, je bolje govoriti o koledarskih dneh, namesto o delovnih dneh. To velja tudi za člen 12(2), člen 14, člen 16(2), člen 20(1), člen 21(1) in člen 22(1).

Predlog spremembe 6

Člen 12(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 12	Člen 12
Izbris iz identifikacijskega registra	Izbris iz identifikacijskega registra
[…]	[…]
2. Država članica identifikacije davčnega zavezanca iz identifikacijskega registra izbriše ob koncu obdobja 60 delovnih dni po izteku davčnega obdobja, v katerem so bile sporočene informacije iz odstavka 1.	2. Država članica identifikacije razveljavi vpis davčnega zavezanca v identifikacijskem registru ob koncu obdobja 60 koledarskih dni po izteku davčnega obdobja, v katerem so bile sporočene informacije iz odstavka 1.

Obrazložitev

Davčnih računov se zaradi veljavnih zastaralnih rokov in potrebe po zavarovanju dokaznega gradiva po 60 delovnih dneh ne sme izbrisati. Glede „delovnih dni“ glej obrazložitev k predlogu spremembe 4.

Predlog spremembe 7

Člen 26, nov odstavek

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Ta direktiva se razveljavi takoj po sprejetju direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo in njenim začetkom veljavnosti z datumom prenosa.

Obrazložitev

Obdavčitev digitalnih storitev naj bi bil začasen ukrep in ne sme postati trajen. Če bo direktiva o pomembni digitalni prisotnosti začela veljati, ne da bi ukinili obdavčitev digitalnih storitev, obstaja nevarnost, da bodo podjetja dvojno obdavčena.

Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

Predlog spremembe 8

Člen 4(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 4

Pomembna digitalna prisotnost

[…]

3. Za „pomembno digitalno prisotnost“ se šteje, da obstaja v zadevnem davčnem obdobju v posamezni državi članici, če je poslovanje, ki poteka prek nje, v celoti ali delno sestavljeno iz opravljanja digitalnih storitev prek digitalnega vmesnika ter je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev v zvezi z opravljanjem navedenih storitev s strani subjekta, ki izvaja navedeno poslovanje, in sicer skupaj z opravljanjem vseh takšnih storitev prek digitalnega vmesnika, ki ga zagotovijo vsa povezana podjetja subjekta skupaj:

3. Za „pomembno digitalno prisotnost“ se šteje, da obstaja v zadevnem davčnem obdobju v posamezni državi članici, če je poslovanje, ki poteka prek nje, v celoti ali delno sestavljeno iz opravljanja digitalnih storitev prek digitalnega vmesnika ter sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev v zvezi z opravljanjem navedenih storitev s strani subjekta, ki izvaja navedeno poslovanje, in sicer skupaj z opravljanjem vseh takšnih storitev prek digitalnega vmesnika, ki ga zagotovijo vsa povezana podjetja subjekta skupaj:

(a)	delež skupnih prihodkov, ki so pridobljeni v zadevnem davčnem obdobju in izhajajo iz opravljanja navedenih digitalnih storitev za uporabnike iz zadevne države članice v zadevnem davčnem obdobju, presega 7 000 000 EUR;

(a)	delež skupnih prihodkov, ki so pridobljeni v zadevnem davčnem obdobju in izhajajo iz opravljanja navedenih digitalnih storitev za uporabnike iz zadevne države članice v zadevnem davčnem obdobju, presega 10 000 000 EUR;

(b)	število uporabnikov ene ali več zadevnih digitalnih storitev iz zadevne države članice v zadevnem davčnem obdobju presega 100 000 ;

(b)	število uporabnikov ene ali več zadevnih digitalnih storitev iz zadevne države članice v zadevnem davčnem obdobju presega 100 000 ;

(c)	število poslovnih pogodb za opravljanje vseh takšnih digitalnih storitev, ki jih v zadevnem davčnem obdobju sklenejo uporabniki iz zadevne države članice, presega 3 000 .

(c)	število poslovnih pogodb za opravljanje vseh takšnih digitalnih storitev, ki jih v zadevnem davčnem obdobju sklenejo uporabniki iz zadevne države članice, presega 3 000 .

Obrazložitev

Prag 7 milijonov EUR za ustanovitev stalne poslovne enote, prek katere naj bi se uporabljali novi predpisi, je treba povišati, saj tako nizek prag lahko ovira digitalizacijo. Poleg tega obstaja nevarnost, da bo prag 3 000 poslovnih pogodb v določenih sektorjih, kot na primer pri pogodbah o vzdrževanju, hitro presežen. Zato je treba o pomembni digitalni prisotnosti govoriti, kadar sta izpolnjena vsaj dva od naštetih pogojev.

Predlog spremembe 9

Člen 5(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 5	Člen 5
Dobički, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, ali dobički v zvezi z njo	Dobički, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, ali dobički v zvezi z njo
1. Dobički, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, ali dobički v zvezi z njo v državi članici so obdavčljivi zgolj v okviru davka od dohodkov pravnih oseb zadevne države članice.	1. Dobički, ki se lahko pripišejo pomembni digitalni prisotnosti, ali dobički v zvezi z njo v državi članici so obdavčljivi v okviru davka od dohodkov pravnih oseb zadevne države članice.

Obrazložitev

Besedo „zgolj“ je treba črtati, saj to sicer pomeni izvajanje kreditnega sistema. Potem bi bile države članice, ki imajo sistem odbitka, primorane uvesti kreditni sistem.

Predlog spremembe 10

PRILOGA II

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Seznam storitev iz člena 3(5)(f):

(a)	gostovanje spletišč in spletnih strani;

(a)	gostovanje spletišč in spletnih strani;

(b)	avtomatizirano spletno vzdrževanje programov na daljavo;

(b)	avtomatizirano spletno vzdrževanje programov na daljavo;

(c)	upravljanje sistemov na daljavo;

(c)	upravljanje sistemov na daljavo;

(d)	spletno skladiščenje podatkov, pri katerem so posamezni podatki shranjeni in iskani elektronsko;

(d)	spletno skladiščenje podatkov, pri katerem so posamezni podatki shranjeni in iskani elektronsko;

(e)	spletna dobava prostora na disku na zahtevo;

(e)	spletna dobava prostora na disku na zahtevo;

(f)	dostop do spletne programske opreme ali prenos spletne programske opreme (vključno s programi za javna naročila/računovodstvo in protivirusnimi programi) ter njihove posodobitve;

(f)	dostop do spletne programske opreme ali prenos spletne programske opreme (vključno s programi za javna naročila/računovodstvo in protivirusnimi programi) ter njihove posodobitve;

(g)	„preprečevalci prikaza oglasov“ (programska oprema za onemogočanje prikazovanja oglasov s pasico);

(g)	„preprečevalci prikaza oglasov“ (programska oprema za onemogočanje prikazovanja oglasov s pasico);

(h)	gonilniki za prenos podatkov, kot je programska oprema, ki deluje kot vmesnik med računalniki in zunanjo opremo (npr. tiskalniki);

(h)	gonilniki za prenos podatkov, kot je programska oprema, ki deluje kot vmesnik med računalniki in zunanjo opremo (npr. tiskalniki);

(i)	avtomatizirana spletna namestitev filtrov na spletiščih;

(i)	avtomatizirana spletna namestitev filtrov na spletiščih;

(j)	avtomatizirana spletna namestitev požarnih zidov;

(j)	avtomatizirana spletna namestitev požarnih zidov;

(k)	dostop do namiznih tem ali njihov prenos;

(k)	dostop do namiznih tem ali njihov prenos;

(l)	dostop do fotografskih ali slikovnih podob ali ohranjevalnikov zaslona ali njihov prenos;

(l)	dostop do fotografskih ali slikovnih podob ali ohranjevalnikov zaslona ali njihov prenos;

(m)	digitalizirana vsebina knjig in drugih elektronskih publikacij;

( m )

spletni dnevniki in statistike spletišč;

(n)	naročnina na spletne časopise in revije;

( n )

spletni podatki, ki jih programska oprema avtomatično ustvari na podlagi določenega vnosa prejemnika, kot so na primer pravni ali finančni podatki (zlasti stalno posodobljeni podatki o stanju na borzi v realnem času);

( o )

spletni dnevniki in statistike spletišč;

( o )

ponujanje oglasnega prostora, vključno z oglasi s pasico na spletiščih in spletnih straneh;

(p)	spletne novice, prometna obvestila in vremenske napovedi;

( p )

uporaba iskalnikov in internetnih imenikov;

( q )

dostop do glasbe ali njen prenos na računalnike in mobilne telefone;

( r )

ponujanje oglasnega prostora, vključno z oglasi s pasico na spletiščih in spletnih straneh;

( r )

dostop do „jinglov“, odlomkov, melodij zvonjenja ali drugih zvokov ali njihov prenos;

( s )

uporaba iskalnikov in internetnih imenikov;

( s )

dostop do filmov ali njihov prenos;

( t )

dostop do glasbe ali njen prenos na računalnike in mobilne telefone;

( t )

prenos iger na računalnike in mobilne telefone;

( u )

dostop do „jinglov“, odlomkov, melodij zvonjenja ali drugih zvokov ali njihov prenos;

( u )

dostop do avtomatiziranih spletnih iger, ki so odvisne od interneta ali podobnih elektronskih omrežij, v katerih so igralci na različnih geografskih lokacijah;

( v )

dostop do filmov ali njihov prenos;

( v )

avtomatizirano učenje na daljavo, ki je odvisno od interneta ali podobnega elektronskega omrežja in katerega ponudba zahteva omejeno človeško posredovanje ali nobenega posredovanja, vključno z virtualnimi učilnicami, razen kjer se internet ali podobno elektronsko omrežje uporablja le kot orodje za komunikacijo med učiteljem in učencem;

( w )

prenos iger na računalnike in mobilne telefone;

( w )

delovni zvezki, ki jih učenci izpolnijo na spletu in so ocenjeni avtomatično, brez človeškega posredovanja.

( x )

dostop do avtomatiziranih spletnih iger, ki so odvisne od interneta ali podobnih elektronskih omrežij, v katerih so igralci na različnih geografskih lokacijah;

( y )

( z )

delovni zvezki, ki jih učenci izpolnijo na spletu in so ocenjeni avtomatično, brez človeškega posredovanja.

Obrazložitev

Digitalizirana vsebina knjig in druge elektronske publikacije se ne razlikujejo bistveno od vsebin v papirni obliki.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

poudarja, da je za izkoriščanje potenciala enotnega digitalnega trga potreben sodoben in stabilen davčni okvir, ki spodbuja inovacije, odpravlja razdrobljenost trga in vsem akterjem omogoča, da izkoristijo novo tržno dinamiko pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji;

obžaluje, da so nekatera podjetja, zlasti podjetja, ki so v glavnem dejavna v digitalnem gospodarstvu, pravzaprav veliko premalo obdavčena. Pomembno je, da na področju davka od dohodkov pravnih oseb veljajo enaki pogoji in da so prispevki vseh akterjev sorazmerni in pošteni;

poudarja, da se tradicionalna podjetja, večinoma mala in srednja podjetja, soočajo z nepošteno davčno konkurenco. Zaradi te škodljive davčne konkurence se mnoga od teh podjetij izjemno težko preživljajo;

ugotavlja, da sedanji davčni sistemi ne ustrezajo več sodobnemu gospodarskemu okolju, za katero so značilni globalizacija, mobilnost, digitalna tehnologija, novi poslovni modeli in zapletena struktura podjetij. Stara načela, ki so veljala v 20. stoletju, niso več primerna. Družba 21. stoletja potrebuje nove modele. Ne moremo namreč nadaljevati po starem;

je zadovoljen, da je Komisija na področju obdavčitve digitalnih storitev postregla s pobudami in dodatno spodbudila mednarodno razpravo, s tem ko je jasno nakazala, kako bi lahko spremenili sedanja načela obdavčitve. Zaradi različnih pobud držav članic in regij obstaja grožnja, da bo na notranjem trgu prišlo do resnih motenj;

se zaveda, da davki običajno niso priljubljeni, novi pa še manj, vendar pa so bistvenega pomena za zdrave javne finance. Z razširitvijo davčne osnove z ustrezno obdavčitvijo digitalnih storitev, ki so danes zelo nizko obdavčene ali pa sploh niso obdavčene, pristojni organi lahko uporabijo razumne nominalne davčne stopnje za obdavčitev dela in gospodarske dejavnosti, ali pa celo odobrijo davčne olajšave, zlasti za zagonska in mala podjetja;

meni, da je navsezadnje treba najti rešitev na svetovni ravni, da bomo lahko bolje izkoristili prednosti globalizacije z dobrim globalnim upravljanjem in globalnimi pravili. Treba je pozdraviti tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri prizadevanjih za oblikovanje mednarodne rešitve;

pozdravlja delo na ravni OECD, ki je bilo predstavljeno v vmesnem poročilu „Davčni izzivi kot posledica digitalizacije – vmesno poročilo 2018“, objavljenem 16. marca 2018, ki zajema 110 držav;

meni, da je treba v pričakovanju vsestranske rešitve na ravni OECD, ki po vsej verjetnosti žal ne bo sprejeta in začela veljati v kratkem, na ravni Komisije najti začasno rešitev. Predlagani pragi ne smejo negativno vplivati na mikropodjetja ali MSP;

10.

meni, da je treba nedvomno vsako plačljivo storitev, naj bo digitalna ali ne, ustrezno obdavčiti. Pomembno bo določiti ustrezno zgornjo mejo, nad katero se prihodki lahko obdavčijo, tako da mikropodjetja in MSP ne bodo čutila negativnih posledic. Ključna bo tudi opredelitev, kje podjetja, ki so dejavna v digitalnem gospodarstvu, ustvarjajo prihodke. Pri tem je treba upoštevati naslednje: kako te prihodke obdavčiti in hkrati preprečiti dvojno obdavčitev, kako preprečiti izogibanje davkom in kako te mednarodne davčne prihodke pravično porazdeliti, da bodo imele koristi vse države članice;

Obdavčitev digitalnih storitev

11.

poziva k previdni opredelitvi področja uporabe davka na digitalne storitve. Da bodo opredelitve učinkovite, ne smejo dopuščati možnosti različne razlage. Najučinkovitejši so enostavni, pregledni in nedvoumni davčni sistemi;

12.

ugotavlja, da Komisija predlaga obdavčitev digitalnih storitev, s katero se ne obdavči dobiček podjetja, temveč njegov promet, kar lahko pomeni, da bodo morala davek plačati tudi podjetja, ki ne ustvarjajo dobička. OR opozarja, da se ta pristop razlikuje od globalnega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki temelji na obdavčitvi dobička. Dejstvo pa je, da številni poslovni modeli digitalnih podjetij temeljijo na ustvarjanju izgube v začetni fazi;

13.

je zaskrbljen, da bi takšna sprememba obdavčitve lahko koristila večjim državam z veliko potrošniki, kjer zadevna podjetja svojo izgubo lahko odbijejo od osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, medtem ko bi bila neugodna za manjše izvozne države. OR poudarja, da mora vsaka rešitev za obdavčitev digitalnih poslovnih modelov prinesti pravične in enake gospodarske rezultate za vsa gospodarstva v EU;

14.

obžaluje, da ni samoderogacijske klavzule ali drugega mehanizma, ki bi zagotavljal odpravo začasnega davčnega ukrepa, takoj ko se sprejme dolgoročnejša rešitev;

Pomembna digitalna prisotnost

15.

poudarja, da na podlagi sedanjih predpisov država prodaje ne prejme davkov od dobička digitalnih podjetij, ki v njej niso fizično prisotna. Zato je treba pozdraviti, da izračun davčne osnove temelji na „pomembni digitalni prisotnosti“;

16.

poudarja, da sedanji sistemi obdavčitve dohodkov pravnih oseb po svetu temeljijo na oceni dobička podjetij, ki ga je mogoče pripisati vsaki ustrezni jurisdikciji. Obdavčitev se izvaja tam, kjer se ustvarja vrednost. Ker je težko določiti, kje v vrednostni verigi se ustvari dobiček, je treba opredeliti splošna načela za ugotavljanje, kje se ustvari vrednost;

17.

poudarja, da je drugo dogajanje na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb v skladu z dosedanjimi dosežki pri preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička. Eno izmed načel pri preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička je razporeditev dobička po državah glede na to, kje se ustvari vrednost;

18.

meni, da je prag 7 milijonov EUR za ustanovitev stalne poslovne enote, prek katere naj bi se uporabljali novi predpisi, treba povišati, saj tako nizek prag lahko ovira digitalizacijo;

Lokalni in regionalni vidiki

19.

čeprav davek na digitalne storitve ali davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo ni neposredno povezan z lokalnimi in regionalnimi davki, meni, da bi uvedba tovrstnih davkov vendarle lahko vplivala na davčne prihodke lokalnih in regionalnih oblasti. V nekaterih državah članicah se lokalni in regionalni davki pobirajo na nacionalni davčni osnovi in/ali imajo lokalne in regionalne oblasti delež pri prihodkih iz nacionalnih davkov od dohodkov pravnih oseb;

20.

poziva države članice, naj prihodke od davkov na digitalne storitve delijo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, in sicer sorazmerno glede na njihov delež pri davku od dohodkov pravnih oseb v državi;

Učinki davka na digitalne storitve in drugih nedavnih ukrepov

21.

obžaluje, da opravljena ocena učinka ni dovolj celovita. Komisija ni analizirala, kakšen učinek bo imel začasni ukrep na naložbe, zagonska podjetja, delovna mesta in rast. Iz ocene učinka prav tako ni jasno, kako bodo predlogi vplivali na mala in srednja podjetja ali na lokalne in regionalne oblasti, zlasti na njihov proračun;

22.

zato Komisijo poziva, naj oceno učinka dopolni z analizo morebitnih učinkov začasnih ukrepov. Analizirati je treba tudi učinek na prihodke za manjše in večje države članice ter učinek, ki izhaja iz ukrepov, ki se izvajajo vzporedno z izvajanjem pravil za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v različnih državah, in davčne reforme ZDA.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/24

Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti

(2019/C 86/04)

Poročevalec:

Tilo GUNDLACK (DE/PES), poslanec deželnega zbora, Mecklenburg-Predpomorjanska

Referenčni dokumenti:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti

COM(2018) 97 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

COM(2018) 353 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

COM(2018) 354 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

COM(2018) 355 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

(COM(2018) 353 final)

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Evropska klasifikacija okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti bi morala omogočiti razvoj prihodnjih politik Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji. Enotne pravne zahteve za obravnavanje naložb kot okoljsko trajnostnih naložb na podlagi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen je omogočanje navedenih naložb. Enotne pravne zahteve bi morale v zvezi s potrebno skrbnostjo vlagateljev in podjetij pri upoštevanju meril glede trajnosti zajemati tudi čezmejne gospodarske dejavnosti in njihovo celotno vrednostno verigo, pri čemer se zagotovi, da se prenesejo v obstoječe standarde OECD (smernice OECD za nadnacionalna podjetja).

Obrazložitev

Prihodnji veljavni standardi trajnosti na ravni EU bi se lahko razširili na čezmejne gospodarske dejavnosti in postali standardi OECD. Tako bi se lahko zajelo poslovanje v tujini, ki ne spada izrecno na področje uporabe določb EU.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati , da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo in tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno , ali je treba področje uporabe te uredbe razširiti na cilje glede socialne trajnosti .

Uporaba te uredbe se bo redno pregledovala , da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo in tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za preverjanje. Prvi pregled do 31. decembra 2021 bo vključeval tudi oceno tega, v kakšnem obsegu in kdaj bi področje uporabe te uredbe lahko razširili na cilje , povezane s socialnimi vidiki ciljev trajnostnega razvoja, ki naj bi postali nova dolgoročna razvojna strategija EU .

Obrazložitev

S predlogom spremembe se zagotovi usklajenost s klavzulo o pregledu iz člena 17 predloga Komisije.

Predlog spremembe 3

Člen 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje načel in pravic, določenih v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok.

Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje načel in pravic, določenih v evropskem stebru socialnih pravic in osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok.

Obrazložitev

Prilagoditev v smislu uvodne izjave 21 predloga Komisije.

Predlog spremembe 4

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahteve za tehnična merila za pregled

(1) Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):

(a)	opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;

(a)	opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih trajnostnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;

(b)	opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;

(b)	opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;

(c)	so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;

(c)	so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;

(d)	kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije;

(d)	kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije;

(e)	temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in, kadar je to ustrezno, upoštevajo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;

(e)	temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in, kadar je to ustrezno, upoštevajo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;

(f)	upoštevajo okoljske vplive gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, zlasti z obravnavo njihove proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe;

(f)	upoštevajo okoljske vplive gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, zlasti z obravnavo njihove proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe;

(g)	upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti;

(g)	upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti;

(h)	upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud;

(h)	zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju in zagotavljajo, da se te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;

(i)	zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju in zagotavljajo, da se te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;

(i)	so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.

(j)	so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.

Obrazložitev

(i)	Predlog Komisije ne navaja vrste vplivov, ki se pregledujejo.

(ii)	Točko „h“ bi bilo treba črtati, saj se pojem okoljske trajnosti ne nanaša na likvidnost trga.

Predlog spremembe 5

Člen 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Platforma o financiranju trajnostne rasti

(1) Komisija ustanovi platformo o financiranju trajnostne rasti, ki jo sestavljajo:

(a)	predstavniki:

(a)	predstavniki:

(i)	Evropske agencije za okolje;

(i)	Evropske agencije za okolje;

(ii)	evropskih nadzornih organov;

(ii)	evropskih nadzornih organov;

(iii)

Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada;

(iii)

Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada;

(iv)	platforme z več zainteresiranimi stranmi za izvajanje ciljev EU glede trajnosti;

(b)	strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani iz zasebnega sektorja;

(b)	strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani iz zasebnega sektorja;

(c)	strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, z dokazanim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajema ta uredba.

(c)	strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, z dokazanim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajema ta uredba.

Predlog spremembe 6

Člen 17(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta. V navedenem poročilu se med drugim ocenijo tudi:

(a)	napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(a)	napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(b)	morebitna potreba po pregledu meril iz te uredbe za obravnavo gospodarske dejavnosti kot okoljsko trajnostne;

(b)	morebitna potreba po pregledu meril iz te uredbe za obravnavo gospodarske dejavnosti kot okoljsko trajnostne;

(c)	primernost razširitve področja uporabe te uredbe na druge cilje glede trajnosti, zlasti socialne cilje;

(c)	uporaba opredelitve okoljsko trajnostne naložbe v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno s primernostjo vzpostavitve mehanizma preverjanja skladnosti z merili iz te uredbe;

( d )

uporaba opredelitve okoljsko trajnostne naložbe v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno s primernostjo vzpostavitve mehanizma preverjanja skladnosti z merili iz te uredbe.

(d)	Komisija do 31. decembra 2021 predloži predlog o razširitvi področja uporabe te uredbe na socialne vidike ciljev trajnostnega razvoja .

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/ 2341

(COM(2018) 354 final)

Predlog spremembe 7

Za uvodno izjavo 1 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upoštevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov pri naložbenih odločitvah lahko prinese koristi, ki niso omejene le na finančne trge. Zato je ključno, da udeleženci na finančnem trgu zagotovijo potrebne informacije, ki bi omogočile primerljivost naložb in informirane naložbene odločitve. Poleg tega morajo podjetja, v katera se vlaga, udeležencem na finančnem trgu razkriti zanesljive, primerljive in usklajene informacije, da bodo ti lahko izpolnili obveznost skrbnega pregleda glede učinkov in tveganj za trajnost in končnim vlagateljem zagotovili pomembne informacije. Ta postopek je lahko uspešen le, če se vzpostavijo zakonsko določene opredelitve.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zagotavljanje skladne uporabe te uredbe in da bodo udeleženci na finančnem trgu jasno in dosledno uporabljali obveznosti glede razkritja informacij, ki jih določa ta uredba, je treba določiti jasno in usklajeno opredelitev „trajnostnih naložb“ in „tveganj glede trajnosti“ ter pri tem preprečiti vsakršno prekrivanje v predpisih, ki ne bi bilo v skladu z načelom boljšega pravnega urejanja in načelom sorazmernosti . Z opredelitvijo trajnostnih naložb sta zagotovljena minimalna raven skladnosti med finančnimi produkti in storitvami ter pozitiven neto učinek takšnih naložb na področju trajnosti. Zaradi večplastne narave trajnosti – v smislu njenih treh vidikov, tj. okoljskega, socialnega in upravljavskega – pozitivnih učinkov na enem področju ne spremljajo nujno pozitivni učinki na drugem, vendar mora biti neto trajnostna uspešnost, ki se meri z usklajenimi kazalniki trajnosti, vedno izrazito pozitivna. Opredelitev tveganj glede trajnosti je potrebna za zagotovitev skladnosti regulativnih rezultatov, zasnovana pa je tudi kot razvijajoče se in dinamično orodje, na podlagi katerega se lahko upoštevajo nastajajoča tveganja. Opredelitev vključuje finančni in nefinančni učinek neupoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj. Trajnostno uspešnost je treba meriti na podlagi usklajenih kazalnikov trajnosti, ki bi jih morala čim prej vzpostaviti Evropska komisija na podlagi informacij o obstoječih evropskih in mednarodnih prizadevanjih.

Predlog spremembe 9

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(s)	„zavarovalno svetovanje“ pomeni svetovanje, kot je opredeljeno v členu 2(1)(15) Direktive (EU) 2016/97.

(s)	„zavarovalno svetovanje“ pomeni svetovanje, kot je opredeljeno v členu 2(1)(15) Direktive (EU) 2016/97;

(t)

„tveganja glede trajnosti“ pomenijo finančna ali nefinančna tveganja, ki so pomembna ali verjetna in so povezana z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter dejavniki, kadar so pomembna za določen naložbeni pristop. Vključujejo:

(i)

kratkoročna in/ali dolgoročna tveganja za donosnost finančnega ali pokojninskega produkta, ki izhajajo iz njegove izpostavljenosti gospodarskim dejavnostim, katerih okoljski ali družbeni vpliv je lahko negativen, ali iz izpostavljenosti produkta subjektom, v katere se vlaga, ki izkazujejo slabo upravljanje;

(ii)

kratkoročno in/ali dolgoročno tveganje, da bi gospodarske dejavnosti, ki jim je izpostavljen finančni ali pokojninski produkt, negativno vplivale na naravno okolje, delovno silo in skupnosti ali na upravljanje subjektov, v katere se vlaga, in sicer med drugim tudi, ko je to tveganje povezano s finančnim tveganjem iz točke (i).

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

meni, da financiranje trajnostne rasti (1) prispeva k zagotavljanju, da se pri naložbenih odločitvah poleg socialnih vidikov (npr. slabi delovni pogoji) in vidikov upravljanja podjetij (t. i. upravljavski dejavniki) upoštevajo tudi okoljski vidiki (podnebne spremembe, degradacija okolja, izguba biotske raznovrstnosti in izčrpavanje virov);

ponovno poudarja svojo zavezanost obvladovanju podnebnih sprememb in spodbujanju trajnostnega razvoja v smislu Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta leta 2015, in njenih 17 ciljev (cilji trajnostnega razvoja);

meni, da bi bilo dobro razmisliti o sintetičnih kazalnikih za razvoj v Evropi, ki bi v zadostni meri upoštevali različne vidike tega razvoja, kot je trajnost. Kot izhodišče bi lahko služil indeks regionalnega družbenega napredka, ki ga generalni direktorat Evropske komisije za regionalno in mestno politiko že uporablja za vse evropske regije;

ponovno poudarja, da so potrebne velike naložbe v obvladovanje izzivov v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem, ki jih ne bo mogoče zagotoviti samo z javnimi sredstvi (2);

se zaveda, da podnebne spremembe še bolj otežujejo vprašanje nezadostne kapitalizacije bank in stabilnosti finančnih trgov, saj ustvarjajo nova, dodatna fizična in s prehodom povezana tveganja za finančni sektor;

zato odločno pozdravlja Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti, ki ga je Komisija objavila 8. marca 2018, ter soglaša s cilji načrta in pripravljenostjo, da se finančnemu sektorju in zasebnim vlagateljem omogoči prispevanje k doseganju ambicioznih in skupnih podnebnih ciljev in ciljev trajnostnega razvoja;

poziva Komisijo, da pri preučitvi, ali se tveganja, povezana s podnebnimi in drugimi okoljskimi dejavniki, lahko vključijo v politike institucij glede obvladovanja tveganj in umerjanje kapitalskih zahtev za banke v okviru uredbe in direktive o kapitalskih zahtevah, upošteva, da se glede na objektivna obravnavana merila ne smejo določiti manj stroge zahteve za lastni kapital, če je okoljsko tveganje glede trajnosti ali tveganje glede trajnosti, ki se nanaša na družbeno odgovornost, sicer majhno, ekonomsko tveganje pa veliko;

poziva Komisijo, naj natančno določi, kako bi bilo mogoče uskladiti delno nasprotujoče si cilje akcijskega načrta ob hkratnem ohranjanju finančne stabilnosti; opozarja, da spodbujanje financiranja trajnostne rasti ne sme vplivati na stabilnost finančnega trga;

meni, da je treba ta akcijski načrt oziroma njegovo izvajanje obravnavati skupaj s cilji trajnostnega razvoja ZN, ki so jih Združeni narodi leta 2015 določili za obdobje do leta 2030, in izraženo pripravljenostjo EU za doseganje teh ciljev;

10.

opozarja, da OR v zvezi s tem dejavno sodeluje pri platformi z več zainteresiranimi stranmi, ki Komisiji svetuje in jo podpira pri reševanju vprašanj čim bolj učinkovitega izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v EU; opozarja, da priporočila platforme jasno kažejo, kako pomembno je zbiranje zadostnih sredstev za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, in da v zvezi s tem vsebujejo konkretne predloge;

11.

je zaskrbljen zaradi vplivov podnebnih sprememb v EU in po svetu ter opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti pogosto neposredno odgovorne za blažitev posledic škode, ki jo povzročajo vse bolj ekstremni naravni pojavi, in vlaganje v prilagoditvene ukrepe (3);

12.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti neposredno občutijo posledice (4) naravnih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ter jim koristi tudi dolgoročno zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva EU in novih, trajnostnih možnosti za naložbe in zaposlovanje;

13.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za velik del naložb v prometno, telekomunikacijsko, energetsko in vodno infrastrukturo ter infrastrukturo za ravnanje z odpadki, ki so v širšem smislu pomembno gonilo trajnostnega razvoja; poudarja, da imajo zato ključno vlogo pri krepitvi odpornosti proti vse pogostejšim naravnim nesrečam, ki so posledica podnebnih sprememb;

14.

podpira pristop Komisije, da bi v okviru naložbenega načrta za Evropo okrepila tehnično in finančno podporo za trajnostne projekte iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in portala EU za naložbeno svetovanje, saj bo ta podpora na regionalni in lokalni ravni zagotovila večje svetovalne zmogljivosti na okoljskem in socialnem področju; pozdravlja tudi vzporedno spodbujanje naložb v trajnostno rast v partnerskih državah iz Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), najprej v Afriki in v sosedstvu EU, v okviru izvajanja načrta EU za zunanje naložbe, pri čemer bi se na primer podprli trajnostno kmetijstvo, povezljivost in ustvarjanje dostojnih delovnih mest;

15.

opozarja na povezavo med življenjskim standardom in stopnjo izobrazbe državljanov EU ter njihovo ozaveščenostjo o nujnosti trajnostnega finančnega sistema in njihovih možnostih ali priložnostih, da v tem sistemu sodelujejo z lastnimi naložbami v trajnostne finančne produkte. Da bi evropske državljane bolje ozavestili o različnih vidikih trajnostne rasti, je v vsakem primeru treba izboljšati informacije, ki so o tej temi na voljo;

16.

meni, da bi bilo treba pri izvajanju akcijskega načrta spodbujati večjo usmeritev gospodarskih dejavnosti v dolgoročne cilje ob upoštevanju možnih družbenih posledic gospodarskega upravljanja znotraj Evrope in po svetu;

17.

zato poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za omejitev kratkoročnega razmišljanja, značilnega za finančni trg, saj to, kot opozarja, očitno in močno negativno vpliva na vodenje in strategijo velikih podjetij, ki kotirajo na borzi, in manjših podjetij;

18.

se strinja, da bi se ta akcijski načrt začel hitro izvajati s prvimi tremi zakonodajnimi predlogi, ki so bili objavljeni 24. maja 2018 – predlogom uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, predlogom uredbe o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter predlogom uredbe glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco – in z začetkom javnega posvetovanja o vključevanju trajnosti v postopek preverjanja ustreznosti;

19.

poudarja, da mala in srednja ter družinska podjetja bolj neposredno dojemajo okoljski in družbeni vpliv svojega poslovanja ter imajo zato drugačen odnos do vidikov trajnosti in upravljanja svojega podjetja; vendar poudarja, da se pogosto srečujejo z višjimi stroški kapitala in večjimi težavami pri dostopu do finančnih trgov;

20.

poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predloge za izvajanje preostalih ciljev akcijskega načrta;

21.

obžaluje, da Komisija v svojem akcijskem načrtu, v katerem je določeno, da bi tovrstne spodbude lahko zagotavljali posamezni investicijski skladi, predvideni v novem večletnem finančnem okviru, ni upoštevala priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni o vzpostavitvi evropskega instrumenta za trajnostno infrastrukturo, ki bi bil namenjen spodbujanju trajnostnih infrastrukturnih projektov v vseh državah članicah, zlasti pa bi bil pomemben za lokalne in regionalne oblasti;

22.

poudarja, da nekatere lokalne in regionalne oblasti same ponujajo trajnostne finančne produkte, kot so občinske ali regionalne zelene obveznice in obveznice z družbenim učinkom ali trajnostne obveznice. Pomembno je podpreti take pobude in s sodelovanjem, na primer s skupnimi jamstvi in podobnimi prijemi, oblikovati skupne postopke za obveznice in izboljšati finančno stabilnost izdajateljev;

23.

opozarja na primer Baskije, ki je pred kratkim vzpostavila okvir za trajnostne obveznice (5) in tako omogočila uporabo prihodkov od prodaje obveznic za financiranje cenovno dostopnih stanovanj, dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva, projektov za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, preprečevanja onesnaževanja in številnih drugih trajnostnih naložb v različna področja, določena v okviru. Še en dober primer je leta 2017 objavljen skupni okvir za poročanje nordijskih državnih izdajateljev zelenih obveznic, ki je bil dobro sprejet na trgu (6);

24.

ponovno izraža podporo uvedbi davka na finančne transakcije s širokim področjem uporabe (7) v EU; poudarja, da bi lahko ta davek ob ustrezni zasnovi prispeval k spodbujanju dolgoročne naravnanosti na finančnem trgu;

25.

poudarja, da bi davek na finančne transakcije poleg drugih prednosti omogočil tudi usmerjanje kapitalskih tokov v trajnostne naložbe; to bi bilo doseženo tako, da bi se transakcije v korist trajnostnih naložb v skladu z okvirom EU za spodbujanje trajnostnih naložb izvzele iz plačila davka na transakcije ali bi se obdavčile po nižji stopnji;

26.

pozdravlja dejstvo, da je cilj predloga Komisije o programu InvestEU, predloženega 6. junija 2018, v okviru novega večletnega finančnega okvira tudi prispevati k vzpostavitvi trajnostnega finančnega sistema v EU in spodbujati preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe, pri čemer je približno 30 % predlaganega proračunskega jamstva programa InvestEU v višini 38 milijard EUR namenjenih trajnostni infrastrukturi;

27.

prav tako pozdravlja določbo v predlogu Komisije, da bi moralo biti za prispevek programa InvestEU k doseganju podnebnih ciljev EU opravljeno obvezno preverjanje trajnosti v skladu z naložbenimi smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, ob uporabi meril, določenih v skladu s predlagano uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb;

28.

glede na to da so mala in srednja podjetja akterji, ki se soočajo z največjimi težavami pri prehodu na bolj trajnostno poslovanje, bi po mnenju Odbora sklop politike za MSP v programu InvestEU moral vsebovati močne spodbude za podporo tega preoblikovanja;

29.

poudarja, da je za trajnostni razvoj finančnih trgov potrebno, da so v vseh gospodarskih dejavnostih na voljo ustrezne spodbude; ponovno poudarja, da bi lahko imel učinkovitejši trg za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, organiziran v okviru evropskega sistema za trgovanje z emisijami, odločilno vlogo pri oblikovanju ustreznih spodbud za boj proti podnebnim spremembam, če se te spodbude izvajajo skupaj z ambiciozno politiko na področjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; zato obžaluje nespodbudne rezultate sistema za trgovanje z emisijami v obstoječi obliki, v katerem so cene pravic do emisije še vedno prenizke; ponovno poudarja svoj poziv, da lokalne in regionalne oblasti neposredno upravljajo minimalni delež prihodkov od prodaje na dražbi v okviru sistema za trgovanje z emisijami, ki bi ga bilo treba nameniti naložbam v okrepitev lokalne odpornosti (8);

30.

poleg tega poziva institucije EU, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, da se brez pomislekov spoprimejo s trajnostnim razvojem in poskrbijo, da bo EU na tem področju prevzela vodilno vlogo v svetovnem merilu in v celoti izkoristila možnosti za naložbe in razvoj, ki izhajajo iz postopnega prehoda na nov gospodarski in finančni model;

Predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

31.

pozdravlja predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, ki bi omogočil razvoj okvira za oceno trajnosti, usklajenega na ravni EU, in ki je pogoj za doseganje več konkretnih ciljev Komisije v skladu z njenim akcijskim načrtom; poziva Komisijo, naj na podlagi predlagane uredbe pripravi znak EU za okolje za trajnostne finančne produkte;

32.

pozdravlja namero Komisije, izraženo v akcijskem načrtu, da bo leta 2019 predstavila predloge za „zeleno obveznico EU“ na podlagi meril iz okvirne uredbe, s čimer bi se povečala ozaveščenost in okrepilo zaupanje vlagateljev, kar bi prispevalo k oblikovanju razvitega in likvidnega trga za trajnostne finančne naložbe;

33.

obžaluje pa, da je akcijski načrt Komisije, zlasti „okvirni predlog“, enostransko osredotočen na okoljske vidike trajnosti; vztraja, da so socialna vprašanja tako kot okoljski vidiki sestavni del trajnosti in da so zelo pomembna tudi vprašanja glede upravljanja, zlasti v povezavi z naložbami;

34.

podpira pospešeno izvajanje in zato poziva Komisijo, naj čim prej in najpozneje v prvem poročilu o uporabi uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb pojasni, kdaj in kako bo predlagala razširitev področja uporabe te uredbe na opredelitve pojmov in merila, tako da bodo vlagatelji lahko ocenili, ali je gospodarska dejavnost trajnostna v skladu z vsemi cilji trajnostnega razvoja;

35.

poziva Komisijo, naj poroča tudi o tem, katere ukrepe je sprejela, da bi se pristopi k bolj trajnostnemu upravljanju finančnega sistema preoblikovali v standarde OECD;

36.

spodbuja uvedbo pravno zavezujoče potrebne skrbnosti vlagateljev in podjetij pri upoštevanju človekovih pravic, ki bo veljala tudi za dejavnosti tujih podjetij in vzdolž njihove vrednostne verige;

37.

se strinja z mnenjem Komisije (navedenem v uvodni izjavi 36), da evropska dodana vrednost pomeni vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije EU na podlagi meril za določanje, kaj predstavlja trajnostno dejavnost za naložbene namene, na ravni EU in s tem izpolnjevanje okoljskih obveznosti in ciljev EU ter obveznosti in ciljev podnebne politike EU in preprečevanje drage razdrobljenosti trga. Predlog uredbe torej izpolnjuje zahteve načela subsidiarnosti v skladu s členom 5 PEU;

38.

ugotavlja, da je predlog uredbe združljiv z načelom sorazmernosti;

Predlog o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti

39.

meni, da je za majhne in srednje ustanove, kot so hranilnice in zadružne banke, zelo pomembno, da se pri določitvi regulativnega okvira za določbe o preglednosti in razkritju, usmerjenega v doseganje ciljev trajnostnega razvoja, v okviru upoštevanja zahtev kreditnih institucij, ki so posebnega pomena za lokalna podjetja, lokalne in regionalne oblasti, upošteva načelo sorazmernosti, in poudarja, da je treba to upoštevanje zagotoviti;

40.

ugotavlja, da predlog upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco

41.

meni, da je predlog v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Komisija Brundtlandove je trajnost opredelila kot izpolnjevanje potreb zdajšnjih generacij, ne da bi bila ogrožena sposobnost prihodnjih generacij, da izpolnjujejo svoje. Trajnostna rast v Evropski uniji je glavno vodilo, ki povezuje ekologijo, gospodarstvo in družbeno odgovornost.

(2) Mnenje OR, Financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma, COR 2017/02108.

(3) Mnenje OR, Financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma, COR 2017/02108.

(4) Po podatkih iz akcijskega načrta se je število naravnih nesreč, povezanih z vremenskimi pojavi, med letoma 2007 in 2016 povečalo za 46 %, pri čemer se je gospodarska škoda povečala za 86 % (na 117 milijard EUR leta 2016).

(5) http://www.euskadi.eus/contenidos/informacion/7071/es_2333/Basque%20Government%20Sustainability%20Bond%20Framework_2018.pdf.

(6) Nordic Public Sector Issuers: Position Paper on Green Bonds Impact Reporting (Nordijski državni izdajatelji: Stališče o poročanju o učinku zelenih obveznic);

https://www.munifin.fi/recents/news/2017/10/24/nordic-issuers-release-guide-on-green-bonds-impact-reporting.

(7) Glej mnenje OR iz februarja 2012 z naslovom Skupni sistem davka na finančne transakcije, CdR 332/2011 fin. (UL C 113, 18.4.2012, str. 7).

(8) Mnenje OR, Financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma, COR 2017/02108.

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/36

Mnenje Evropskega odbora regij – Modeli lokalne odgovornosti za energijo in vloga lokalnih energetskih skupnosti pri energetskem prehodu v Evropi

(2019/C 86/05)

Poročevalka:	Mariana GÂJU (RO/PES), županja občine Cumpăna (okrožje Constanţa)
Referenčni dokument:	pisno zaprosilo avstrijskega predsedstva

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Glavne ugotovitve

priznava, da ima energetski sektor pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju in da so kakovost življenja državljanov, gospodarska rast in konkurenčnost gospodarstva držav odvisni od oskrbe z energijo po dostopnih cenah, ki minimalno vpliva na okolje;

potrjuje, da je energija pomemben dejavnik gospodarstva lokalnih skupnosti, saj sodi med proizvodne stroške lokalne industrije in storitev, vpliva pa tudi na kupno moč gospodinjstev; zagotavljanje energetskih storitev pomeni zadovoljevanje potreb glede ogrevanja, tople vode, klimatskih naprav, priprave in shranjevanja živil, dostopa do informacij itd.;

poudarja, da so ustanovitelji pobud skupnosti, ki izkoriščajo lokalne sodelovalne rešitve, lahko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, mala podjetja ali lokalne skupnosti, ter tudi gospodinjstva, ki lahko delujejo samostojno ali v okviru neke organizacije; lokalne energetske skupnosti (LES) imajo lahko pomembno vlogo pri energetskem prehodu in spodbudijo razvoj trajnostnih energetskih tehnologij, ki koristijo lokalnim skupnostim in celotni Evropski uniji;

opozarja, da se bo – četudi delno – prevzemanje nadzora lokalnih upravnih organov nad energetskimi sistemi začelo uresničevati z vračanjem pod pristojnost občin, decentralizacijo storitev in participativnim upravljanjem v obliki partnerstev ali energetskih zadrug, ki se dokazujejo s krepitvijo državljanskih pobud na področju energetike;

ugotavlja, da ima lahko organizacijska struktura energetskih pobud skupnosti med drugim pravno obliko partnerstev z lokalnimi oblastmi (vključno z javno-zasebnimi partnerstvi), zadrug, skladov skupnosti, družb z omejeno odgovornostjo, nepridobitnih podjetij v rokah uporabnikov, nepremičninskih združenj ali občinskega lastništva;

opozarja, da je takšna lokalna energetska skupnost lahko učinkovit način upravljanja z energijo na ravni skupnosti, torej proizvodnje, distribucije in porabe električne energije ali kar zadeva ogrevanje in hlajenje (v mestih), s povezavo na sisteme lokalne distribucije ali brez nje;

ocenjuje, da bi te energetske skupnosti lahko bile vzvod, s katerim bi pritegnili državljane v proces energetskega prehoda in s tem trajnostnega gospodarstva, da bi se torej olajšalo uvajanje trajnostnih energetskih tehnologij, ki prinašajo prednosti za lokalne skupnosti, ter prevzela odgovornost glede ogljičnega odtisa;

spominja, da sodi lokalna odgovornost za energijo v okvir političnega angažmaja za energetski prehod, skupaj s sistemom posebnih politik za razvoj obnovljivih virov energije na vseh ravneh upravljanja;

izraža zadovoljstvo, da bodo vzpostavitev in delovanje lokalnih energetskih skupnosti ter njihov dostop do trga energije potekali v pravnem in regulativnem okviru, ki se pripravlja za delovanje na ravni EU; opozarja, da je pomembno zagotoviti varnost z jasnimi opredelitvami in pravili ter s tem zagotoviti tudi, da imajo lahko lokalne energetske skupnosti pozitivno vlogo v pravičnem energetskem prehodu, in poziva države članice, naj izkoristijo ves njihov potencial. To vključuje potrebo, da imajo dostop do finančnih instrumentov in/ali mehanizmov partnerstva, s ciljem zmanjšanja tveganja, povezanega z naložbami v lokalne energetske skupnosti, ter odpravljanja morebitnega negativnega odnosa do njih;

10.

opozarja, da želi energetska zadruga (pravna oblika organizacijske strukture – pobuda skupnosti), ki je edinstven model lastništva z ekonomskega in pravnega vidika, ustvariti koristi na lokalni ravni in da lahko zagotavlja storitve v energetskem sektorju, kot so proizvodnja energije iz lastnih/tujih obnovljivih virov za lastno porabo ali prodajo, posedovanje in izkoriščanje sistemov za skladiščenje, mikroomrežij in distribucijske infrastrukture ter izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost;

11.

ocenjuje, da lahko energetska zadruga prispeva k decentralizaciji, odpiranju in demokratizaciji energetskih sistemov in tako pozitivno vpliva na trajnost lokalnega socialno-ekonomskega razvoja, hkrati pa lahko prispeva tudi k boju proti energijski revščini in spodbudi ustvarjanje delovnih mest v skupnosti;

12.

ugotavlja, da večina držav članic spodbuja izkoriščanje obnovljivih virov energije s shemami podpore na podlagi lokalnih in regionalnih posebnosti. Nekatere države zagotavljajo prednostni dostop do omrežja za energijo iz obnovljivih virov, druge pa omogočajo dostop po razumnih pogojih. Poleg tega obstajajo različne možnosti za podporo in poenostavitev upravnega postopka za odobritev obratov majhne zmogljivosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, vendar v okviru regionalnega in nacionalnega načrtovanja programov;

13.

priporoča racionalizacijo različnih shem nacionalne pomoči, kolikor je le mogoče na evropski ravni, da bi te zagotovo lahko prispevale k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in evropske energetske unije;

14.

priznava, da je treba izboljšati politiko, da bi lahko v čim večji meri učinkovito izkoriščali biomaso, ki prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov; priporoča spodbujanje optimalne uporabe odpadkov biomase iz vseh gospodarskih in družbenih sektorjev za srednjeročno in dolgoročno proizvodnjo energije;

15.

priporoča, da se nadalje razvijeta povezana politični in zakonodajni okvir za preoblikovanje energetske infrastrukture, da bi razširili medsebojne lokalne, regionalne in čezmejne povezave, zagotovili večje možnosti skladiščenja energije ter pametna omrežja za upravljanje povpraševanja za oskrbo z energijo v sistemu s pomembnim deležem energije iz obnovljivih virov;

Sklepi in priporočila

16.

se zavzema za to, da bi odgovornost za energijo na lokalni ravni postala dejstvo, in sicer po zaslugi oblikovanja ustreznih politik za energijo iz obnovljivih virov in energetski prehod, ki bi zagotovile mehanizme finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov;

17.

poziva k večjemu usklajevanju regionalnih in energetskih politik EU in držav članic, da se izkoristijo občutne koristi, ki bi jih trajnostnemu regionalnemu razvoju lahko prinesel prehod na energijo iz obnovljivih virov, kot sta decentralizacija energetskih sistemov in manjša odvisnost od (predvsem uvoženih) fosilnih goriv;

18.

se zavzema za sprejetje pravil, ki bodo zajamčila nediskriminatoren dostop lokalnim energetskim skupnostim do trga, da se jih spodbudi s politikami in zakonodajo, ki priznavajo njihovo vlogo in posebne potrebe, vzpostavijo politike/pravila, ki spodbujajo lokalno/regionalno sodelovanje, uvedejo poenostavljeni in sorazmerni regulativni in upravni postopki ter da se olajša dostop do tehničnih in ekonomskih informacij, smernic in financiranja;

19.

poziva države članice EU, naj predlagajo in vzpostavijo različne skupne oblike lokalne odgovornosti za energijo, saj se lokalne energetske skupnosti v nekaterih državah članicah pri delovanju in uresničevanju rezultatov na lokalni ravni soočajo z izzivi, kot so neskladni in nenavadni predpisi, ki se pojavljajo z razvojem trga, pomanjkljive nacionalne strategije in programi pomoči za lokalne ali regionalne energetske skupnosti ter zapletenost upravnega in regulativnega okvira za nove udeležence na trgu energije;

A. Priporočila za odločevalce na ravni EU

20.

priznava, da mora evropska zakonodaja določati enake pogoje in minimalne zahteve za spodbujanje lokalne energetske skupnosti, saj bo EU tako lahko postala vzor na tem področju;

21.

priporoča, da se politični instrumenti na ravni EU in nacionalna zakonodaja za prenos/dopolnitev zakonodaje EU zastavijo tako, da bodo pozitivno učinkovali na razvoj lokalnih energetskih skupnosti, vključno z energetskimi zadrugami;

22.

priporoča, naj prenos opredelitev „skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov“ in „lokalne energetske skupnosti“ oziroma drugih tehničnih poimenovanj, kot so občinsko energetsko podjetje, zadruga, združenje itd., v zakonodajo držav članic poteka konstruktivno in učinkovito, da bi tem organizacijam zagotovili dostop do trga z energijo in ustrezno upoštevali njihove potrebe, tudi glede pomoči in, če je potrebno, dodatnih spodbud;

Ohranitev stabilnega političnega okolja za spodbujanje energije iz obnovljivih virov

23.

ugotavlja, da je lokalna energetska skupnost pogosto povezana s proizvodnjo, dobavo, distribucijo in porabo energije iz obnovljivih virov;

24.

ugotavlja, da se lokalne energetske skupnosti pri iskanju financiranja in upravljanju tveganja pri svojih dejavnostih sistematično opirajo na instrumente javne podpore za energijo iz obnovljivih virov; odločevalci EU pa so nakazali, da bodo mehanizmi podpore, ki ne temeljijo na premijah in niso odvisni od trga (npr. pavšalne tarife), opuščeni;

25.

se zaveda, da utegne prehod na sheme pomoči in razpise za zbiranje ponudb, ki bodo temeljili na trgu, zmanjšati finančne vire, ki so na voljo lokalnim energetskim skupnostim, in jih celo izključiti s trga, če bodo postopki oddaje javnih naročil vsebovali zapletene zahteve;

26.

se strinja, da vzpostavitev posebnih mehanizmov podpore ostaja v pristojnosti vsake države člane in da zakonodaja in politike EU ne omejujejo podpore, ki jo je v državah članicah deležna energija iz obnovljivih virov prek finančnih ukrepov, ne glede na to ali ti temeljijo na trgu ali od njega niso odvisni;

Vzpostavitev pravil energetskega trga, s katerimi bomo podprli prehod pri vseh elementih energetskega sistema

27.

poziva, naj maloprodajni trgi z električno energijo postanejo bolj dinamični in konkurenčni, in poudarja, da je pomembno nadzirati stopnjo koncentracije trga z električno energijo na debelo in na drobno ter ekonomsko in finančno moč in vpliv različnih tržnih akterjev, če naj porabniki energije uživajo koristi liberalizacije energetskega trga, lokalne energetske skupnosti pa prispevajo k bolj raznolikemu in prožnemu trgu;

28.

ocenjuje, da bi bilo zelo koristno, da se v okviru izboljšanja sedanjega zakonodajnega okvira EU s predlogi iz novega zakonodajnega svežnja o čisti energiji, vključno s predlogi iz nove direktive o notranjem trgu z energijo, priznata vloga in sodelovanje lokalnih energetskih skupnosti v delovanju energetskega sistema, saj so proizvajalke, distributerke in porabnice energije, ter da pravila zajamejo tudi vrsto storitev, ki jih opravljajo lokalne energetske skupnosti, kot so energetska učinkovitost, skladiščenje energije, upravljanje lokalnih distribucijskih mrež in storitve za izravnavo energetskega sistema;

29.

priporoča, da se pravila in upravni postopki, ki veljajo za male proizvajalce energije iz obnovljivih virov in za lokalne energetske skupnosti, poenostavijo, da upravna bremena ter eksplicitni in implicitni stroški ne bi diskriminirali teh udeležencev na trgu, ki so v splošnem energetske družbe drugačne narave;

30.

ocenjuje, da pravila in predpisi ne smejo omejevati možnosti imetnikov malih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali lokalnih energetskih skupnosti, da svojo proizvodnjo združujejo in dobavljajo energijo, podobno kot specializirana podjetja, tudi z inovativnimi pobudami, kot so virtualne elektrarne;

Zagotavljanje doslednosti in skladnosti različnih politik

31.

se zavzema za to, da bi določbe različnih zakonodajnih aktov EU obravnavale in spodbujale lokalne energetske skupnosti na skladen način, ki bi upošteval koncepta „lokalne energetske skupnosti“ in „skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov“;

B. Priporočila za odločevalce na nacionalni ravni

32.

toplo priporoča nagel prenos zakonodaje EU in izvajanje skupne energetske politike; odločevalci na nacionalni ravni bi morali opredeliti nacionalne cilje in posebne spodbujevalne ukrepe za lokalno energetsko skupnost;

Priznavanje vloge in posebnih potreb lokalnih energetskih skupnosti v ustrezni nacionalni zakonodaji in politikah

33.

ugotavlja, da so v predlogih iz zakonodajnega svežnja o energiji na splošno, posebej pa čisti energiji, poudarjeni ukrepi za priznavanje vloge lokalnih energetskih skupnosti v energetskem prehodu na ravni EU, zato bi morale tudi države članice sprejeti podobne predpise glede teh skupnosti, ki pa vseeno upoštevajo posebne nacionalne potrebe;

Oblikovanje politik in pravil za spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti in lokalnega sodelovanja

34.

poziva odločevalce na nacionalni ravni, naj čimprej oblikujejo dostopne politike/pravila za spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti. Ta pravila bi lahko:

(a)	zagotovila, da imajo mali proizvajalci zajamčen dostop do trga z energijo in posebne infrastrukture;

(b)	na lokalni ravni spodbujala energetske projekte malih lokalnih in regionalnih proizvajalcev;

35.

poudarja, da bi bilo zaželeno opredeliti pravila glede potencialnih prednosti, da bi zagotovili, da ostajajo na ravni lokalne skupnosti in, bolj kot delničarjem v projektih, koristijo socialno-ekonomskemu razvoju skupnosti;

36.

priznava, da je mogoče z nacionalnimi politikami spodbujati trajnostni razvoj in okoljevarstvene vidike energetskih projektov skupnosti, saj se lahko ponudijo finančne spodbude (na primer davčne olajšave, pomoč za naložbe) ali znižanje računov za energijo in morda predvidijo dodatne spodbude za samostojne projekte ali projekte s številnimi storitvami in prednostmi;

Sprejetje poenostavljenih regulativnih in upravnih postopkov, ki so prilagojeni lokalnim energetskim skupnostim

37.

se zavzema za uvedbo obveznosti glede vzpostavitve enotnega okenca za postopke potrjevanja in odobritve projektov, ki jih predlaga nova direktiva o energiji iz obnovljivih virov, ki državam članicam daje ustrezen okvir za prilagojene rešitve na nacionalni in lokalni ravni;

Zajamčen dostop lokalnih energetskih skupnosti do tehničnih informacij, smernic in financiranja

38.

priznava, da so projekti lokalnih energetskih skupnosti in energetskih zadrug izkoristili možnosti financiranja v okviru javnih programov pomoči, sredstev iz naslova pobud EU ali komercialnih bank;

39.

priporoča, da se na nacionalni ravni vzpostavijo posebni režimi finančne pomoči za lokalne energetske skupnosti, zlasti v fazi načrtovanja in zagona projektov (npr. preoblikovanje subvencij v posojila, jamstva ali možnosti posojil z manjšimi stroški ipd.), in sicer s poenostavitvijo dostopa do tehničnih informacij in smernic glede zagona, financiranja in izvajanja projektov skupnosti;

C. Priporočila za lokalne in regionalne oblasti

Sprejetje lokalnih politik za razvoj lokalnih energetskih skupnosti

40.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti dopolnijo politike EU in držav članic s sprejetjem dodatnih ciljev glede prispevka lokalnih energetskih skupnosti k uresničevanju lokalnih ciljev na področju energetike; številna mesta na primer sodelujejo v pobudi Konvencije županov, ki je opredelila lokalne načrte glede trajnostnih ukrepov na področju energije in podnebja;

41.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj popišejo lokalne/regionalne energetske skupnosti, ki lahko prispevajo k uresničevanju lokalnih energetskih ciljev in ciljev na področju socialne politike, ter opredelijo mehanizme podpore za njihov razvoj in svetovanje, če je to potrebno in se lahko doseže brez diskriminacije;

Analiza možnosti vzpostavitve partnerstva z lokalnimi energetskimi skupnostmi ali oblikovanja lokalne energetske skupnosti

42.

ocenjuje, da lahko lokalne in regionalne oblasti za okrepitev prispevka lokalnih energetskih skupnosti pri uresničevanju lokalnih ciljev politike vzpostavijo partnerstva z obstoječimi skupnostmi ali v sodelovanju z lokalnimi prebivalci vzpostavijo nove skupnosti;

43.

poudarja, da so lokalne energetske skupnosti in lokalne oblasti partnerji, ki se dopolnjujejo: lokalne in regionalne oblasti namreč zagotavljajo okvir za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, upravno pomoč in preferencialne tarife, lokalna energetska skupnost pa je odgovorna za tehnično znanje ter ekonomsko in finančno pomoč pri izvajanju projektov;

44.

ocenjuje, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri energetskem prehodu, in sicer s prevzemanjem odgovornosti glede lokalnega omrežja za distribucijo energije, ki ga posedujejo ali upravljajo specializirane družbe za javne storitve na energetskem področju; lokalne in regionalne oblasti imajo osrednjo vlogo pri ozaveščanju državljanov glede možnosti sodelovanja v energetskem sektorju na lokalni ravni ter pri posredovanju ustreznih informacij o tem.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

III Pripravljalni akti

ODBOR REGIJ

132. plenarno zasedanje OR, 5. 12. 2018–6. 12. 2018

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/41

Mnenje Evropskega odbora regij – Uredba o skupnih določbah

(2019/C 86/06)

Soporočevalca:

Catiuscia MARINI (IT/PES), predsednica dežele Umbrija

Michael SCHNEIDER (DE/EPP), državni sekretar, predstavnik zvezne dežele Saška – Anhalt pri zvezni vladi

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

COM(2018) 375 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Za uvodno izjavo 3 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Na področju skupne kmetijske politike (SKP) bi bilo treba ohraniti precejšnje sinergije med Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in drugim stebrom skupne kmetijske politike (EKSRP). EKSRP ne bi smeli odstraniti iz te uredbe o splošnih določbah, da se ohrani močna povezava med EKSRP in že obstoječimi strukturami v državah članicah za izvajanje strukturnih skladov.

Obrazložitev

Ohraniti bo treba precejšnje sinergije med EKJS in EKSRP, da bi EKSRP lahko vključili v uredbo o skupnih določbah. Zato bi moral EKSRP ostati del uredbe o skupnih določbah, zaradi česar bilo treba ustrezno spremeniti naslednje dele besedila, zlasti uvodni izjavi 2 in 23 ter člene 17, 31, 48 in 58.

Predlog spremembe 2

Za uvodno izjavo 4 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Posebno pozornost je treba nameniti podeželju, območjem, ki so jih prizadele spremembe v industriji, in regijam s hudimi in stalnimi neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami.

Obrazložitev

Glede na cilje iz člena 174 PDEU je treba posebej navesti regije, ki so prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. V vse faze porabe sredstev, od načrtovanja do poročanja, bi bilo treba vključiti vidika spola v proračun, in sicer tudi s kazalniki, povezanimi s spolom, in zbiranjem podatkov, razčlenjenih po spolu. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da se pri sredstvih upošteva tudi vidik spola, kar zagotavlja enakost na vseh področjih, s katerimi so sredstva povezana, in prispeva k vključujoči družbi.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija. Za pripravo in izvajanje programov bi morale biti odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ter organi, ki jih države članice določijo za ta namen.

Obrazložitev

V uredbi o skupnih določbah je treba ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti jasno poudariti, da je za zagotovitev lokalnega pristopa potrebna vključitev ustrezne teritorialne ravni.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 [13].

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti, civilne družbe in socialnih partnerjev. Na ta način se prispeva k zagotavljanju vključenosti akterjev in njihove odgovornosti ter zbližuje Evropo z njenimi državljani. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 [13].

Obrazložitev

V vseh uvodnih izjavah in členih uredbe, ki se nanašajo na skupne določbe v zvezi z načelom partnerstva in upravljanja na več ravneh, je treba izrecno omeniti lokalne in regionalne organe.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.

Na ravni Unije je prenovljeni evropski semester , ki vključuje upravljanje na več ravneh in je usklajen z novo dolgoročno strategijo EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter predstaviti na začetku programskega obdobja in v luči vmesnega pregleda skupaj z nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.

Obrazložitev

Prenovljeni cikel evropskega semestra na začetku programskega obdobja in v luči vmesnega pregleda bi se lahko uporabljal za boljše usklajevanje posameznega semestra s prioritetami večletnih naložb kohezijske politike.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.

Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, ki se nanašajo na področje uporabe in naloge skladov, ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU , in celotna teritorialna ocena, ki upošteva regionalni vidik in vlogo regionalnih organov pri izvajanju priporočil za posamezno državo , upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države , ki se nanašajo na področje uporabe in naloge skladov . Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja , v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi .

Obrazložitev

Krepitev teritorialne razsežnosti evropskega semestra, ki bi moral vključevati celotno teritorialno oceno, ki upošteva regionalno razsežnost in vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju priporočil za posamezne države.

Predlog spremembe 8

Za uvodno izjavo 19 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pričakuje se, da se bo zaradi upadanja deleža delovno aktivnega prebivalstva in naraščanja deleža upokojencev v celotnem prebivalstvu ter problemov, povezanih z demografskimi spremembami, še naprej ustvarjal pritisk, med drugim na izobraževalne sisteme in strukture socialne podpore ter na gospodarsko konkurenčnost. Prilagajanje takšnim demografskim spremembam je eden od temeljnih izzivov, s katerimi se bodo lokalne in regionalne skupnosti soočale v prihodnjih letih, zato je treba pri tem posebej veliko pozornosti namenjati regijam, ki so jih demografske spremembe najbolj prizadele.

Obrazložitev

Upoštevati bi bilo treba posebnosti območij z demografskimi spremembami.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 40

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba z razvojem mehanizmov, preprostih za uporabo, spodbujanjem rešitev upravljanja na več ravneh in dobrim usklajevanjem politik, ki so v skladu z načelom subsidiarnosti, iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.

Obrazložitev

OR ima resne dvome glede koristnosti in upravičenosti instrumenta za izvajanje reform.

Doseganje sinergij z drugimi programi EU mora biti preprosto in temeljiti na spodbujanju rešitev upravljanja na več ravneh in dobrem usklajevanju politik.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 46

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.	Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje ter drugih delov upravnega in nadzornega sistema iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.

Obrazložitev

Nadaljnja uporaba ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja bi se morala razširiti tudi na druga področja upravnega in nadzornega sistema.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 49

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti.

Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, so potrebni posebni ukrepi za boljše usklajevanje lokalnega pristopa ESRR, EKSRP in ESS+ . Zagotavljati bi bilo treba zlasti pečat odličnosti in financiranje zadevnih projektov s skladi ESI v skladu s prioritetami, ki jih določi organ upravljanja, in ga še naprej razvijati, da bi podprli inovacijske ekosisteme in omogočili boljšo povezanost sredstev za raziskave in razvoj ter strategij pametne specializacije na nacionalni in regionalni ravni.

Obrazložitev

Boljše usklajevanje instrumentov EU ne bi smelo potekati zgolj enosmerno. Pečat odličnosti za spodbujanje sinergij s sredstvi programa Obzorje bi moral vključevati tudi boljšo povezanost z inovacijskimi ekosistemi pri izvajanju tega programa.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 61

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/2014 (2).

Obrazložitev

Nujno je sklicevanje na zadnjo posodobitev seznama NUTS, za katerega lahko ustrezne podatke na ravni NUTS 2 za tri zaporedna leta zagotovi Eurostat.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 64

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati.	Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, da bi prispevali k nadaljnjemu razvoju agende EU za mesta, ki bi jo morala Komisija neposredno, posredno ali deljeno upravljati.

Obrazložitev

Nova evropska pobuda URBAN bi morala imeti osrednjo vlogo tudi pri nadaljnjem razvoju agende EU za mesta. Z omogočanjem deljenega upravljanja bi se povečala prožnost.

Predlog spremembe 14

Člen 2(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„upravičenec“ pomeni:

[…]

(c)	v okviru shem državne pomoči podjetje , ki prejme pomoč;

„upravičenec“ pomeni:

[…]

(c)	v okviru shem državne pomoči organ , ki prejme pomoč , razen v primerih, v katerih se lahko država članica odloči, da je upravičenec organ, ki pomoč dodeli ;

Obrazložitev

Opredelitev upravičenca v okviru shem državne pomoči bi morala izhajati iz trenutno veljavne opredelitve, ki temelji na uredbi omnibus. S tem bo v operativnih programih zajet model ponovne dodelitve.

Predlog spremembe 15

Člen 4(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR podpirajo naslednje cilje politike:

(a)	pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;

(a)	cilj politike št. 1: pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe , na primer s podpiranjem malih in srednjih podjetij ter turizma ;

(b)	bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;

(b)	cilj politike št. 2: bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo ter trajnostne mobilnosti v mestih , zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;

(c)	bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;

(c)	cilj politike št. 3: bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;

(d)	bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(d)	cilj politike št. 4: bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(e)	Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.

(e)	horizontalni cilj politike št. 5: Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.

Obrazložitev

V uredbi o skupnih določbah niso izrecno navedena mala in srednja podjetja ter turizem. Poleg tega bi moral biti horizontalni cilj politike št. 5 večsektorski in se zato uporabljati za doseganje ciljev politike št. 1–4.

Predlog spremembe 16

Člen 4(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.

Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija temelji na obstoječi okoljevarstveni zakonodaji EU in obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, EKSRP, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.

Obrazložitev

Zahteva glede razvoja metodologije za upoštevanje okoljskih vprašanj pri pripravi in izvajanju sporazumov o partnerstvu in programa temelji na sedanji okoljevarstveni zakonodaji EU.

Predlog spremembe 17

Člen 4(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.

Države članice , lokalne in regionalne oblasti in Komisija na podlagi načel partnerstva v členu 6, subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov , tudi EKSRP, in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.

Obrazložitev

Ker nova uredba o skupnih določbah nima skupnega strateškega okvira, je treba nujno zagotoviti polno udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri usklajevanju skladov.

Predlog spremembe 18

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi.

Vsaka država članica v skladu s svojim institucionalnim in zakonodajnim okvirom organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi.

To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a)	urbane in druge javne organe;

(a)	urbane in druge javne organe;

(b)	ekonomske in socialne partnerje;

(b)	ekonomske in socialne partnerje;

(c)	ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.

(c)	ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.

[…]

4. Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov.

4. Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov. Priporočila partnerjev in deležnikov so javno dostopna.

[…]

Obrazložitev

V skladu z uveljavljenimi sistemi upravljanja na več ravneh bi morali biti vključeni tudi regionalni parlamenti in skupščine.

Predlog spremembe 19

Člen 6(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014 (1).	Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 240/2014 (1) , pri čemer so lokalni in regionalni organi priznani kot polnopravni partnerji .

Obrazložitev

Kodeks dobre prakse za partnerstvo je trenutno delegirani akt k sedanji uredbi o splošnih določbah. Da bi izboljšali prepoznavnost kodeksa dobre prakse, bi ga bilo treba kot prilogo dodati v uredbo o splošnih odločbah. Ta zakonodajni akt bi bilo treba posodobiti – ne glede na pravno obliko. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti naslednje dele besedila uredbe o skupnih določbah, zlasti uvodno izjavo 11 ter člena 11 in 21.

Predlog spremembe 20

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

[…]

Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

[…]

dopolnjevanje med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;

dopolnjevanje in sinergije med skladi in drugimi instrumenti Unije, zlasti z evropskim partnerstvom v okviru programa Obzorje in strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;

[…]

(h)	celostni pristop k obravnavi demografskih izzivov regij ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot je navedeno v členu 174 PDEU, kadar je to potrebno.

[…]

Obrazložitev

Tesna povezanost z evropskim partnerstvom v okviru programa Obzorje je bistvenega pomena za zagotavljanje boljšega dopolnjevanja in sinergij s skladi kohezijske politike. Geografska območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, je treba izrecno navesti za izpolnjevanje zahtev iz člena 174.

Predlog spremembe 21

Člen 9(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.	Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države , če so bila po pogajanjih z lokalnimi in regionalnimi organi v skladu s členom 6 te uredbe izrecno vključena v nacionalne programe reform .

Obrazložitev

Priporočila za posamezne države so dopustna, če so bila pripravljena na podlagi načela partnerstva.

Predlog spremembe 22

Člen 10(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih , kar pa ne sme oslabiti lokalnega pristopa skladov. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.

Obrazložitev

Prostovoljna prerazporeditev sredstev v sklad Invest EU ne bi smela oslabiti lokalnega pristopa skladov kohezijske politike in uveljavljenih sistemov upravljanja na več ravneh.

Predlog spremembe 23

Člen 11(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).	Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).
	Omogočitveni pogoji se uporabijo le, če prispevajo k specifičnim ciljem v okviru prednostnih nalog programa in če nanje lahko vplivajo tisti, ki so odgovorni za program.
V Prilogi III so določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.	V Prilogi III so ob upoštevanju zgoraj navedenega določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.
V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.	V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad , EKSRP in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

Obrazložitev

Čeprav so bila pravila za spoštovanje predhodne pogojenosti poenostavljena, je treba poudariti tudi, da bi morali biti omogočitveni pogoji tesneje povezani s cilji Pogodbe v zvezi s skladi kohezijske politike.

Predlog spremembe 24

Člen 11(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odhodkov v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila, dokler Komisija ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.	Odhodke v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, je mogoče vključiti tudi v zahtevke za plačila, preden Komisija obvesti državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4 , brez poseganja v začasno ustavitev povračila do izpolnitve pogoja .
[…]	[…]

Obrazložitev

Čeprav so bila pravila za spoštovanje predhodne pogojenosti poenostavljena, je treba preprečiti zamude pri izvajanju programov.

Predlog spremembe 25

Člen 12(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.	Država članica v tesnem sodelovanju z zadevnim organom upravljanja in ob polnem spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.
[…]	[…]

Obrazložitev

Za pripravo programa in vzpostavitev okvira uspešnosti programa je pristojen organ upravljanja.

Predlog spremembe 26

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:

1. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ , EKSRP in Kohezijski sklad, država članica izvede vmesni pregled. Države članice in teritorialna raven, ki je dogovorna za program, pregledajo vsak program, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:

(a)	izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;

(a)	izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;

(b)	socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji;

(b)	socialno-ekonomske razmere in potrebe v zadevni državi članici in/ ali regiji;

(c)	napredek pri doseganju mejnikov;

(c)	napredek pri doseganju mejnikov;

(d)	izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno.

(d)	izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno.

2. Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.

2. Država članica Komisiji do 30. junija 2025, kadar je to potrebno, predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.

Pregledan program vsebuje:

(a)	dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge , vključno z zneski za leti 2026 in 2027;

(a)	pregled dodelitev finančnih sredstev glede na prednostne naloge , vključno z indikativnimi zneski za leti 2026 in 2027;

(b)	pregledane ali nove cilje;

(b)	pregledane ali nove cilje;

(c)	pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno.

(c)	pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno.

3. Če se kot rezultat pregleda predloži nov program, so v finančnem načrtu iz točke (ii) člena 17(3)(f) zajete skupne finančne odobritve za vsak sklad od leta odobritve programa dalje.

Obrazložitev

Vmesni pregled bi moral temeljiti na zavezah za sklade, ki so jih države članice sprejele za celotno obdobje, da bi zagotovili predvidljivost skladov. Da bi lahko v zadostni meri upoštevali rezultate za leto 2024, je rok za vložitev predlogov sprememb prekratek. Poleg tega se sprememba programa zahteva le tam, kjer se to zdi potrebno.

Predlog spremembe 27

Člen 15(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe , ki so primerne za doseganje ciljev glede spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije , kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:

(a)	za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico;

(b)

za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 (1) Evropskega parlamenta in Sveta, pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja.

To se lahko zahteva za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da so spremembe programov, ki temeljijo na priporočilih za posamezne države, primerne za doseganje ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe. OR nasprotuje makroekonomski pogojenosti kohezijske politike.

Predlog spremembe 28

Člen 15(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb.

Obrazložitev

Nova uredba o skupnih določbah bi morala vsebovati tudi časovno omejitev za spremembe, podobno besedilu v sedanji uredbi o skupnih določbah.

Predlog spremembe 29

Člen 15(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:

(a)	kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) PDEU sklene, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja;

(b)	kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z neravnotežjem, ker je država članica predložila neustrezen popravni akcijski načrt;

(c)	kadar Svet v istem postopku v zvezi z neravnotežjem v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

(d)	kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici;

(e)	kadar Svet sklene, da država članica ni ravnala skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 136(1) PDEU.

Prednost se nameni začasni ustavitvi obveznosti: plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru vztrajne neskladnosti. Začasna ustavitev plačil velja za zahtevke za plačila, vložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.

Komisija lahko zaradi izjemnih gospodarskih okoliščin ali na podlagi obrazložene zahteve zadevne države članice, ki je bila na Komisijo naslovljena v 10 dneh po sprejetju sklepa ali priporočila iz prejšnjega odstavka, Svetu priporoči, da prekliče začasno ustavitev iz istega pododstavka.

Obrazložitev

OR nasprotuje makroekonomski pogojenosti kohezijske politike. Zaradi črtanja odstavka 7 bi bilo treba tudi ustrezno spremeniti odstavke, ki mu v tem členu sledijo (črtanje odstavkov 8 in 10, sprememba odstavkov 9 in 11).

Predlog spremembe 30

Člen 15(12)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Komisija ga zlasti nemudoma obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 7, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve obveznosti.	Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena.
Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.	Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka. Evropski parlament lahko zaprosi Evropski odbor regij za mnenje o tej zadevi.
Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.	Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve takoj po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj svoj predlog obrazloži.

Obrazložitev

V strukturiranem dialogu med Komisijo in Evropskim parlamentom bi se lahko obravnavale tudi regionalne posledice. Evropski parlament bi pri tem lahko povabil OR k sodelovanju v razpravi. Komisija odločitev nemudoma sporoči, da se preprečijo nepotrebne zamude.

Predlog spremembe 31

Člen 16(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.	Države članice ali zadevni organi upravljanja pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 v sodelovanju s partnerji, navedenimi v členu 6. Pripravijo jih v skladu s kodeksom ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh.

Obrazložitev

Bolj jasna ubeseditev.

Predlog spremembe 32

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

3. Vsak program določa:

[…]

(d)

za vsak specifični cilj:

(i)	povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

(d)

za vsak specifični cilj:

(i)	povezane vrste ukrepov, vključno z okvirnim seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

[…]

(iv)	specifična ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;

(iv)	specifična ciljna območja na podlagi strateških dokumentov, pripravljenih na nacionalni in regionalni ravni , vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;

[…]

(g)	ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa;

(g)	ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa v skladu z načeli upravljanja na več ravneh in kodeksom dobre prakse za partnerstvo ;

[…]

7. Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz odstavka (3)(j), ne da bi bila potrebna sprememba programa.

7. Zadevni organ upravljanja Komisiji sporoči vse spremembe okvirnega seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz odstavka (3)( d)(i ) ter informacij iz točk (d)(iii), (d)(vii) in (d)( j) odstavka (3) , ne da bi bila potrebna sprememba programa.

Obrazložitev

Da bi povečali prožnost, seznam ne bi smel biti zaključen na začetku programa. Da se spodbudi upravljanje na več ravneh in da se preprečijo zamude pri izvajanju programov, bi moral organ upravljanja, zadolžen za izvajanje skladov, po odobritvi s strani nadzornega odbora Evropski komisiji sporočiti spremembe v programu.

Predlog spremembe 33

Člen 17(6)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2025 .	Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2027, pri čemer so zneski za leti 2026 in 2027 do rezultatov vmesnega pregleda, navedenega v členu 14, le okvirni .

Obrazložitev

Da bi možnost prerazporeditve med programi po vmesnem pregledu združili z varnostjo dodelitve za celotno obdobje, se predlaga izrecna navedba, da je dodelitev za leti 2026 in 2027 okvirna.

Predlog spremembe 34

Člen 18

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.	1. Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države , če se nanašajo na cilje skladov .
2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.	2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice na podlagi vseh relevantnih informacij .
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.	3. Država članica v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in načeli upravljanja na več ravneh pregleda program , pri čemer upošteva pripombe Komisije .

Obrazložitev

Priporočila za posamezne države so dopustna, če je bilo pri njihovi pripravi uporabljeno načelo partnerstva.

Predlog spremembe 35

Člen 19(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica lahko predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.	Država članica lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in v skladu s členom 6 predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti bi morale biti vključene v revizijo programa.

Predlog spremembe 36

Člen 19(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.	Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v enem mesecu po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe. Država članica Komisiji predloži vse potrebne dodatne informacije.

Obrazložitev

V postopku spreminjanja operativnih programov je treba predvideti tudi možnost, da država članica Komisiji predloži vse potrebne informacije.

Predlog spremembe 37

Člen 19(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.	Država članica pregleda spremenjeni program , pri čemer upošteva pripombe Komisije .

Obrazložitev

Upoštevanje pripomb Komisije je predmet pogajanj, saj njene pripombe niso zavezujoče.

Predlog spremembe 38

Člen 19(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.	Komisija odobri spremembo programa najpozneje tri mesece po predložitvi s strani države članice.

Obrazložitev

Rok za odobritev bi bilo treba skrajšati, da bi se postopek pospešil.

Predlog spremembe 39

Člen 19(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.	Država članica lahko ob doslednem spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v programskem obdobju prerazporedi do 10 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa.
[…]	[…]

Obrazložitev

S povečanjem meje na 5 % bi se podprla prožnost. Kar zadeva ESRR in ESS+, se prenosi nanašajo na isto kategorijo regij (kot v prvotnem predlogu Komisije).

Predlog spremembe 40

Člen 20

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.	1. ESRR, ESS+, Kohezijski sklad ter EKSRP za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
2. ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.	2. ESRR, ESS+ ter EKSRP za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.

Obrazložitev

Kljub obžalovanja vredni izključitvi EKSRP iz okvira skladov ESI bi se moral celosten teritorialni razvoj, vključno z EKSRP, nadaljevati vsaj za celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Predlog spremembe 41

Člen 21(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja .

Države članice lahko v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ter ob soglasju organa upravljanja in ob polnem spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh za projekte, ki so pomembni za kohezijo, zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad , ki se upravlja neposredno, posredno ali deljeno, z izjemo programa za podporo reformam .

Obrazložitev

Zaradi splošnega zmanjšanja sredstev za kohezijsko politiko držav članic ne bi smeli spodbujati, naj projektom na področju kohezijske politike odtegnejo še več sredstev, da bi jih namenile za programe, ki jih je lažje upravljati, a za kohezijo niso pomembni.

Predlog spremembe 42

Člen 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Država članica podpira celosten teritorialni razvoj prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:

Država članica podpira celosten teritorialni razvoj – za katerega so potrebni vsi skladi (tudi EKSRP) – prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)	celostne teritorialne naložbe;

(a)	celostne teritorialne naložbe;

(b)	lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(b)	lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(c)	drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1) (e) .

(c)	drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki so jih oblikovali organi upravljanja programov za naložbe, načrtovane v okviru vseh ciljev politike iz člena 4(1).

Obrazložitev

Teritorialna orodja v sedanjem programskem obdobju razvijajo organi upravljanja, tudi na regionalni ravni. Ta orodja temeljijo na strateških dokumentih in so dobro prilagojena lokalnim in regionalnim potrebam.

Za učinkovito izvajanje teritorialnih orodij je treba uporabiti različne sklade (ne le ESRR), da se povečajo sinergije in usklajevanje.

Predlog spremembe 43

Člen 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:

1. Organ upravljanja zagotovi, da teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:

(a)	geografsko območje, ki ga strategija zajema;

(a)	geografsko območje, ki ga strategija zajema;

(b)	analizo razvojnih potreb in potenciala območja;

(b)	analizo razvojnih potreb in potenciala območja;

(c)	opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala;

(c)	opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala;

(d)	opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.

(d)	opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.

Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.

2. Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi.

2. Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni, regionalni ali drugi teritorialni organi.

3. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

3. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni , regionalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

4 . Kadar urbani, lokalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.

4. Pri pripravi teritorialnih strategij subjekti iz člena 23(2) sodelujejo z zadevnimi organi upravljanja, kar zadeva področje uporabe operacij, ki se podprejo v okviru zadevnega programa.

5 . Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

5 . Kadar urbani, lokalni , regionalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.

6 . Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

Obrazložitev

Navesti in okrepiti je treba vlogo organa upravljanja kot subjekta, pristojnega za izvajanje operativnega programa, v postopku razvoja teritorialnih strategij, ki so instrument za doseganje ciljev operativnega programa.

V skladu z mnenjem OR (COTER-VI/031), ki kot eno glavnih ovir pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb navaja dejstvo, da sta v okviru izvajanja nezadostno upoštevana področje in pristojnost organov, odgovornih za izbor ukrepov, je treba v besedilo vključiti tudi omembo regionalnih oblasti.

Navesti in okrepiti je treba vlogo organa upravljanja pri pripravi teritorialnih strategij. To bi moralo vključevati zlasti obveznost priprave strategij za sodelovanje z zadevnim organom upravljanja in dodelitev pooblastila organu upravljanja za uskladitev teh strategij s področjem uporabe operativnega programa.

Predlog spremembe 44

Člen 25(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ESRR, ESS+ in ESPR lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.	ESRR, ESS+, EKSPR, ki se določi kot LEADER, in ESRP lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Obrazložitev

Pri podpiranju ukrepov na področju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in ukrepov LEADER bi moral biti vključen tudi EKSRP.

Predlog spremembe 45

Člen 27(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organi upravljanja zagotovijo, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.	Organi upravljanja zagotovijo, da se lokalne akcijske skupine združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

Obrazložitev

Izkušnje so pokazale, da organ upravljanja težko izbere glavnega partnerja, če lokalna akcijska skupina ne nastopi kot skupna pravna oseba. Ker lokalne akcijske skupine nosijo precejšen del odgovornosti, zaradi česar so odgovorne tudi za morebitne napake, bi se morale obvezno formirati v strukturo s pravnim statusom.

Predlog spremembe 46

Člen 31(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednji:

(a)	za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,5 % ;

(a)	za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 5 % ;

(b)	za podporo ESS+: 4 % in za programe iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+: 5 %;

(b)	za podporo ESS+: 5 %;

(c)	za podporo ESPR: 6 %;

(c)	za podporo EKSRP: 5 %;

(d)	za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %.

(d)	za podporo ESPR: 6 %;

(e)	za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %.

Obrazložitev

Pavšalna stopnja (5 %) za tehnično pomoč bi morala zajemati tudi ESS+.

Predlog spremembe 47

Člen 33(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.	Država članica v dogovoru z organom upravljanja v skladu s kodeksom ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh ter svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.
[…]	[…]

Obrazložitev

Institucionalni, pravni in finančni okvir v državah članicah ter kodeks ravnanja je treba navesti, da bi zagotovili ustrezno vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti in deležnikov. Ker se za spremljanje posameznega programa ustanovi odbor za spremljanje, bi moral biti za njegovo ustanovitev odgovoren organ upravljanja.

Predlog spremembe 48

Člen 33(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1).	Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, povezane z delom odbora za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1) ali navede povezavo do ustrezne spletne strani, kjer so na voljo vsi podatki in informacije .

Obrazložitev

Vsi podatki in informacije v zvezi z odbori za spremljanje za sedanje programsko obdobje so objavljeni na ustreznih spletnih straneh, vzpostavljenih posebej v ta namen. Ta dobra praksa bi se morala nadaljevati v obdobju 2021–2027.

Predlog spremembe 49

Člen 35(1)(f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor za spremljanje preverja:

[…]

(f)	izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v skladu z določbami iz komunikacijske strategije ;

[…]

Obrazložitev

Predlaga se, da se ohrani strategija komuniciranja in da je za njeno sprejetje in spreminjanje pristojen nadzorni odbor operativnega programa.

Predlog spremembe 50

Člen 35(1), nova točka za točko (i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor za spremljanje preverja:

[…]

(j)	metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3);

Obrazložitev

Odobritev odbora za spremljanje se ne bi smela zahtevati za metodologijo in merila za izbor, saj bi bilo v nasprotnem primeru delo organa upravljanja ovirano.

Predlog spremembe 51

Člen 35(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor za spremljanje odobri:

(a)	metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 67(2) in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3);

(a)	letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;

(b)	letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;

(b)	načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(c)	načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(c)	morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, razen za prerazporeditve v skladu s členom 19(5) in členom 21.

(d)	morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, vključno s prerazporeditvami v skladu s členom 19(5) in členom 21.

(d)	spremembe seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz člena 17(3)(d)(i) ter informacij iz točk (d)(iii), (d)(vii) in (d)(j) člena 17(3).

(e)	komunikacijsko strategijo za operativni program in morebitne spremembe strategije.

Obrazložitev

Odobritev organa upravljanja se ne bi smela zahtevati za spremembe programa v obliki prerazporeditev med prednostnimi osmi pod 5 % (ali 10 %) prožnosti, saj sicer organ upravljanja ne bi imel možnosti pravočasnega prilagajanja. Sistem prožnosti ne bi bil več učinkovit.

Predlog spremembe 52

Člen 37(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija , 30. septembra in 30. novembra , in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.	Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. julija in 31. oktobra , in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.
Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.	Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.
Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.	Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.

Obrazložitev

Pošiljanje podatkov šestkrat letno je znatno upravno breme, zato bi se moralo zmanjšati na trikrat letno, tako kot je določeno v sedanji uredbi o skupnih določbah.

Predlog spremembe 53

Člen 43(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednje organe:

(a)	predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove;

(a)	predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove;

(b)	druge ustrezne partnerje in organe.

(b)	lokalne in regionalne oblasti, ki so vključene v izvajanje programov;

(c)	druge ustrezne partnerje in organe.

Obrazložitev

Uredba o skupnih določbah bi morala spodbujati sodelovanje med vsemi ravnmi vlade, ki so vključene v izvajanje programov in komuniciranje v zvezi z njimi.

Predlog spremembe 54

Člen 43(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program (v nadaljnjem besedilu: uradnik za programsko komuniciranje).	Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za en ali več programov (v nadaljnjem besedilu: uradniki za programsko komuniciranje).

Obrazložitev

Da bi podprli povezovanje skladov za dosego celovitejšega pristopa, ki bi temeljil na povečanih sinergijah, bi morala obstajati možnost enega uradnika za več programov. Tako bi bila zagotovljena tudi bolj usklajena komunikacija med skladi.

Predlog spremembe 55

Člen 43(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.	Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje , predstavnike Evropskega odbora regij in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.

Obrazložitev

Naloga Komisije je vodenje komunikacijske mreže, v katero bi moral biti vključen tudi OR, da se zagotovijo sinergije in sodelovanje.

Predlog spremembe 56

Člen 44 – za odstavkom 1 se doda nov odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organi upravljanja pripravijo komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov. V komunikacijski strategiji se v skladu z načelom sorazmernosti upošteva obseg zadevnega operativnega programa ali programov.

Komunikacijska strategija vključuje elemente iz Priloge VIII.

Država članica in organ upravljanja zagotovita, da se informacijski in komunikacijski ukrepi izvajajo v skladu s komunikacijsko strategijo zaradi izboljšanja prepoznavnosti in interakcije z državljani, ter si prizadevajo za čim večjo medijsko pokritost.

Obrazložitev

Strategija komuniciranja je ključni element pri oblikovanju in izvajanju zahtev po prepoznavnosti in v zvezi s komuniciranjem, kar je v tem trenutku tako pomembno. Njena popolna ukinitev bi povzročila negotovost pri izvajanju teh ukrepov in možnost, da različne agencije in organi, vključeni v njeno izvajanje, ne bi bili niti najmanj usklajeni.

Predlog spremembe 57

Člen 44(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred začetkom razpisa za zbiranje predlogov objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:	Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:
[…]	[…]

Obrazložitev

Določbe iz člena 44(2) bi lahko povzročile zamude pri izvajanju in hkrati omejile prožnost organov upravljanja.

Zato se predlaga črtanje določbe v zvezi z oceno posameznih uprav glede izbire najustreznejših instrumentov, da bi zagotovili najširšo prepoznavnost možnosti financiranja.

Če pa se oceni, da bi bilo treba to določbo ohraniti, rok za objavo ne bi smel biti določen vnaprej, temveč prepuščen odločitvi organov upravljanja, da bi zagotovili skladnost z načrtovanjem izvajanja.

Predlog spremembe 58

Za členom 44 se doda nov člen

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	1. Komunikacijska strategija, ki jo pripravi organ upravljanja, se predloži v odobritev odboru za spremljanje v skladu s členom 35(2)(e) najpozneje šest mesecev po sprejetju zadevnega operativnega programa ali programov.
	Kadar se za več operativnih programov pripravi skupna komunikacijska strategija, ki zadeva več odborov za spremljanje, lahko država članica določi en odbor za spremljanje, ki bo ob posvetovanju z drugimi ustreznimi odbori za spremljanje pristojen za odobritev skupne strategije in njenih morebitnih prihodnjih sprememb.
	Država članica ali organi upravljanja lahko med programskim obdobjem komunikacijsko strategijo po potrebi spremenijo. Organ upravljanja predloži spremenjeno komunikacijsko strategijo v odobritev odboru za spremljanje v skladu s členom 35(2)(e).
	2. Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 1 tega člena organ upravljanja najmanj enkrat letno pristojni odbor za spremljanje oziroma pristojne odbore za spremljanje obvesti o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije iz člena 35(1)(f) in o svoji analizi rezultatov, pa tudi o načrtovanih dejavnostih in ukrepih informiranja in komuniciranja ter ukrepih za povečanje prepoznavnosti skladov, ki naj bi bili izvedeni naslednje leto. Odbor za spremljanje poda mnenje o dejavnostih, načrtovanih za naslednje leto, med drugim tudi o tem, kako izboljšati učinkovitost dejavnosti komuniciranja, namenjenih javnosti.

Obrazložitev

Predlaga se, da se ohrani postopek odobravanja, spreminjanja in spremljanja komunikacijske strategije glede na pozitivne rezultate v obdobju 2014–2020 in ker bi to omogočilo, da bi nadzor Komisije temeljil na organiziranem in dostopnem dokumentu, s čimer bi se olajšala sam nadzor.

Predlog spremembe 59

Člen 50(2)(b)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.	tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali kolektivno pogodbo , navedeno v pogodbi o zaposlitvi.

Obrazložitev

Omemba podlage za pogodbo o zaposlitvi.

Predlog spremembe 60

Člen 52(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.	Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz razpoložljivih tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.

Obrazložitev

Finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljali le za nove naložbe, temveč na splošno za naložbe, ki so finančno izvedljive, in če financiranja iz razpoložljivih tržnih virov ni mogoče zagotoviti.

Predlog spremembe 61

Člen 52 – za odstavkom 6 se doda nov odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kjer finančni instrumenti podpirajo financiranje podjetij, tudi malih in srednjih podjetij, je cilj te podpore ustanovitev novih podjetij, zgodnji kapital, tj. semenski kapital in zagonski kapital, razširitveni kapital, kapital za okrepitev splošnih dejavnosti podjetja ali izvedbo novih projektov, prodor na nove trge ali nov razvoj obstoječih podjetij, brez poseganja v veljavna pravila Unije o državni pomoči in v skladu s posameznimi pravili sklada. Ta podpora lahko zajema naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter obratni kapital v okviru veljavnih pravil Unije o državni pomoči, da bi zasebni sektor spodbudili k zagotavljanju financiranja za podjetja. Zajema lahko tudi stroške prenosa lastninskih pravic v podjetjih, če se tak prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji.

Obrazložitev

Tako kot sedanja uredba o skupnih določbah bi tudi nova uredba o skupnih določbah morala vsebovati široko opredelitev pojma naložba.

Predlog spremembe 62

Člen 53(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:

(a)	investicija sredstev programa v kapital pravne osebe;

(b)	posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije.

Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:

(a)	investicija sredstev programa v kapital pravne osebe;

(b)	posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije.

Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument.

Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument , v skladu s členom 67 .

Ko organ, ki ga izbere organ upravljanja, izvaja holdinški sklad, lahko ta organ nadalje izbere druge organe za izvajanje posebnih skladov.

Obrazložitev

Da bi se zagotovilo tržno usmerjeno izvajanje finančnih instrumentov in ublažilo tveganje revizij pri izboru organa, ki izvaja finančni instrument, je ključna uskladitev s členom 67. V skladu s spremembo bi bilo treba spremeniti tudi uvodno izjavo (44) ter člena 62(3) in 67(4).

Predlog spremembe 63

Člen 53(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali pa se zagotovi na ravni holdinških skladov ali na ravni posebnih skladov ali na ravni naložb v končne prejemnike , in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi na ravni naložb v končne prejemnike, organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.

Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali holdinški skladi ali posebni skladi ali zasebni vlagatelji ali končni prejemniki , in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi z naložbami v končne prejemnike ali na njihovi ravni , organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.

Obrazložitev

Ni razlogov, da se lastni prispevek končnega prejemnika izključi kot upravičeno nacionalno sofinanciranje, če je namenjeno financiranju iste naložbe. Taka izključitev pomeni neutemeljeno zaostrovanje pogojev za upravičenost v primerjavi z nepovratnimi sredstvi.

Predlog spremembe 64

Člen 59(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.	Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prispevke programa k finančnim instrumentom ali prispevke programa finančnih instrumentov in kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

Obrazložitev

Operacije finančnih instrumentov bi morale biti izrecno izvzete iz določb o trajnosti. Tako odstopanje je bilo uspešno uvedeno tako v obdobju 2007–2013 kot obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe 65

Člen 63(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.	Države članice zagotovijo, da se izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, lahko izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII , kadar je to potrebno .
[…]	[…]

Obrazložitev

Če bi zahtevali, da se vse izmenjave podatkov izvajajo elektronsko, bi bilo to nepotrebno breme.

Predlog spremembe 66

Člen 64(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

(c)	Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;

(c)	Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od jezikov zadevne države članice največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;

(d)	Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.

(d)	Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od jezikov zadevne države članice največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.

[…]

Obrazložitev

To bi prispevalo k hitrejšemu izvajanju, saj zadevnim organom ne bi bilo treba čakati na dodatni prevod, če bi bil potreben.

Predlog spremembe 67

Člen 67(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Na zahtevo Komisije se organ upravljanja posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvotno predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje in pred kakršnimi koli nadaljnjimi spremembami teh meril.

Obrazložitev

Pogoji, pod katerimi lahko Komisija zahteva, da se organ posvetuje z njo o merilih za izbor, niso jasni. To bi oviralo avtonomnost in postopek odločanja organa upravljanja.

Predlog spremembe 68

Člen 84(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:

(a)	2021: 0,5 % ;

(b)	2022: 0,5 % ;

(c)	2023: 0,5 % ;

(d)	2024: 0,5 % ;

(e)	2025: 0,5 % ;

(f)	2026: 0,5 % .

Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:

(a)	2021: 2 % ;

(b)	2022: 2 % ;

(c)	2023: 2 % ;

(d)	2024: 2 % ;

(e)	2025: 2 % ;

(f)	2026: 2 % .

Če je program sprejet po 1. juliju 2021, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.

Obrazložitev

V primerjavi s sedanjo uredbo o skupnih določbah je znesek predhodnega financiranja v novi uredbi o skupnih določbah premočno zmanjšan.

Predlog spremembe 69

Člen 85(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 velja naslednje:

(a)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2);

(a)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2);

(b)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3);

(b)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3);

(c)	za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi.

(c)	za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi;

(d)	v primeru državne pomoči lahko zahtevki za plačilo vključujejo predplačila, ki jih organ, ki dodeljuje nepovratna sredstva, izplača upravičencu pod pogojem, da ta predplačila ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se upravičencu dodeli za posamezno operacijo.

Obrazložitev

V sedanji uredbi o skupnih določbah je v členu 131(4)(b) predvidena možnost izvrševanja predplačil v višini do 40 %, ki bi jo bilo treba v novi uredbi ohraniti.

Predlog spremembe 70

Člen 86

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

2. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53( 3 ), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	znesek iz prvega zahtevka za plačilo se predhodno plača v finančne instrumente in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevkov programa, odobrenih za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, v skladu z ustrezno prednostno nalogo in kategorijo regije, če je ustrezno;

(b)	znesek iz naknadnih zahtevkov za plačilo, predloženih v obdobju upravičenosti, vključuje upravičene odhodke iz člena 62(1).

2. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53( 2 ), zahtevki za plačilo vključujejo odhodke za vzpostavitev finančnih instrumentov ali prispevke k njim.

3. Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo iz točke (a) odstavka 2, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

Razkrije se ločeno v zahtevkih za plačilo .

Obrazložitev

V obdobju 2014–2020 prispevek programa k finančnim instrumentom omejuje prožnost vzpostavljenih instrumentov in možnost sočasnega začetka več finančnih produktov. Sprememba temelji na dobri praksi iz obdobja 2007–2013.

Predlog spremembe 71

Člen 88(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

(c)	pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(c)	pravil o ustreznih stroških na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah , ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)	pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

(d)	pravil o ustreznih stroških na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah , ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

Obrazložitev

Sprememba zaradi skladnosti člena.

Predlog spremembe 72

Člen 99(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26 . decembra drugega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.

Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 31 . decembra tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.

Podaljšanje se izvede tudi v primeru zaustavitve plačil iz pravnih ali preventivnih razlogov.

Obrazložitev

Pravila o razveljavitvi se ne bi smela skrajšati, temveč ostati na ravni n+3, saj ima več lokalnih in regionalnih organov zdaj težave pri zagotavljanju zadostnega sofinanciranja. Rok bi moral biti konec leta.

Predlog spremembe 73

Člen 103(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.	Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.
V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).	V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
	Tako najmanjša skupna dodelitev iz skladov na nacionalni in regionalni ravni znaša 76 % proračunskih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici ali regiji v obdobju 2014–2020.

Obrazložitev

Varnostna mreža, ki jo Komisija zagotavlja na nacionalni ravni, ne preprečuje nesorazmernega zmanjšanja sredstev za posamezna območja, ki prejemajo pomoč, kar z vidika kohezijske politike ne bi bilo upravičeno.

Predlog spremembe 74

Člen 104(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,5 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 000 EUR).	Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 3,3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno XX XXX EUR).

Obrazložitev

Predlog Komisije bi kljub vključitvi novih ukrepov v osnutek uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju povzročil znatno zmanjšanje proračunskih sredstev za ukrepe teritorialnega sodelovanja. Zato OR predlaga, naj se sredstva za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja povečajo na 3,3 % skupnih sredstev za kohezijsko politiko, s čimer bi lahko zavarovali programe čezmejnega sodelovanja ter medregionalno sodelovanje in sodelovanje za najbolj oddaljene regije. Ohraniti bi bilo treba sedanjo metodo dodelitve za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja, kot je določena v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 1303/2013, saj bi predlagana nova metoda za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja povzročila diskriminacijo držav članic in regij, ki so ob mejah redko poseljene (zlasti novo merilo 25 kilometrov).

Predlog spremembe 75

Člen 105(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev:

(a)	največ 15 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;

(b)	iz dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu v dodelitve za manj razvite regije.

Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev največ 15 % vseh dodelitev.

Obrazložitev

Na voljo bi morale biti prerazporeditve med vsemi kategorijami regij.

Predlog spremembe 76

Člen 106(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo.	S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določita največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo in stopnja sofinanciranja za program .

Obrazložitev

Določitev najvišje stopnje sofinanciranja na ravni operativnega programa (namesto najvišjih stopenj za posamezno prednostno nalogo) omogoča večjo prožnost v postopku izvajanja. To bi omogočilo diverzifikacijo sofinanciranja prednostnih nalog glede na vrste posredovanj.

Predlog spremembe 77

člen 106(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:

(a)	70 % za manj razvite regije;

(b)	55 % za regije v prehodu;

(c)	40 % za bolj razvite regije.

Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:

(a)	85 % za manj razvite regije;

(b)	70 % za regije v prehodu;

(c)	50 % za bolj razvite regije.

Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije.

Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 70 %:

Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 85 %:

Uredba o ESS+ lahko določi višje stopnje sofinanciranja za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [14] navedene uredbe.

Obrazložitev

Stopnje sofinanciranja bi morale ostati na sedanji ravni.

Predlog spremembe 78

Člen 106(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 70 % .	Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 85 % .
[…]	[…]

Obrazložitev

Stopnja sofinanciranja za uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju bi morala biti še naprej 85 %.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

podpira glavne cilje, ki jih Komisija želi doseči z novo uredbo o skupnih določbah, zlasti posodobitev kohezijske politike, ki bi postala preprostejša, prožnejša in učinkovitejša, ter občutno zmanjšanje nepotrebnih upravnih bremen za upravičence in organe upravljanja;

pozdravlja dejstvo, da kohezijska politika ostaja na voljo vsem regijam v Evropski uniji, kar je bila ena od glavnih skrbi, ki jih je izrazil v svojih prejšnjih mnenjih o tem vprašanju, in tudi glavno sporočilo zavezništva za kohezijo #CohesionAlliance;

pozdravlja dejstvo, da se potrjuje pristop deljenega upravljanja, vendar poudarja, da bi bilo treba ukrepe še naprej izvajati na najustreznejši teritorialni ravni s krepitvijo vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju programov čim bliže državljanom v skladu z načeli subsidiarnosti, upravljanja na več ravneh in partnerstva;

poziva k nadaljnji poenostavitvi, na primer z zmanjšanjem upravnih bremen, ki izvirajo iz uredb o državni pomoči;

Cilji in splošna pravila o podpori

podpira vseh pet novih ciljev politike, saj so po eni strani večinoma skladni s prejšnjimi tematskimi cilji, po drugi pa zaradi širših opredelitev omogočajo več prožnosti;

meni, da je izključitev EKSRP iz uredbe o skupnih določbah resnično zaskrbljujoča, saj bi lahko ogrozila celostni pristop v okviru strukturnih in investicijskih skladov na podeželju, saj je razvoj podeželja glavni element ciljev kohezijske politike. Da bi izboljšali sinergije z razvojem podeželja, poziva k ponovni vključitvi EKSRP v uredbo o splošnih določbah (glej mnenje OR NAT-VI/034 o skupni kmetijski politiki), vendar pozdravlja dejstvo, da se predlog uredbe za strateške načrte skupne kmetijske politike (člen 2) v zvezi z nekaterimi zadevami, zlasti vprašanji celostnega teritorialnega razvoja, sklicuje na novo uredbo o skupnih določbah;

poudarja, da mora Evropski socialni sklad tudi v prihodnosti temeljiti na kohezijski politiki, saj je glavni instrument EU za vlaganje v človeški kapital, spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, socialno vključevanje ter izboljšanje življenja več milijonov evropskih državljanov;

poudarja pomen načel partnerstva in upravljanja na več ravneh ter poziva k vključitvi sedanjega kodeksa ravnanja v prilogo k osnutku uredbe; poziva k polnemu izvajanju kodeksa ravnanja za zagotovitev, da bi vključenost lokalnih in regionalnih organov pomenila polnopravno partnerstvo;

Strateški pristop

obžaluje, da predlog Komisije ni vključen v prenovljeno dolgoročno strategijo, ki bi sledila strategiji Evropa 2020; pričakuje, da bo Komisija predstavila tako novo dolgoročno strategijo EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja na podlagi preoblikovanega upravljanja, ki bi v celoti temeljilo na upravljanju na več ravneh;

10.

pozdravlja, da je besedilo novega partnerskega sporazuma poenostavljeno in bolj jedrnato;

11.

poudarja, da morajo biti vse prerazporeditve med skladi ali iz skladov v program InvestEU ali druge instrumente Unije v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja v celoti skladne z načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh ter ne smejo oslabiti lokalnega pristopa skladov;

12.

pozdravlja dejstvo, da se je zmanjšalo število omogočitvenih pogojev in da so zdaj zlasti tematski omogočitveni pogoji tesneje povezani s strateškimi okviri politike na posameznih področjih;

13.

kljub temu izraža zaskrbljenost, ker plačila niso mogoča, dokler Komisija ne obvesti držav članic o izpolnjevanju omogočitvenih pogojev, saj bi to lahko povzročilo zamude pri izvajanju programov;

14.

poziva, da bi morale biti v novem programu že določene dodelitve za vsa leta programskega obdobja, vključno z okvirnimi dodelitvami za leti 2026 in 2027, da bi našli pravo ravnovesje med dodatno prožnostjo in sposobnostjo ukrepanja kohezijske politike ter pomenom ohranitve dolgoročnega pristopa k strateškim naložbam kohezijske politike, ki temelji na celotnem sedemletnem obdobju financiranja;

15.

ponovno odločno zavrača negativni koncept makroekonomskega pogojevanja, s katerim se zaradi povezave med skladi ESI in gospodarskim upravljanjem regionalne in lokalne oblasti „kaznuje“ za neizpolnjene obveznosti nacionalnih vlad. Za kohezijsko politiko, katere cilji nimajo veliko skupnega z makroekonomskim upravljanjem, ne bi smela veljati pogojenost, na katero lokalne in regionalne oblasti ali drugi upravičenci ne morejo vplivati. Zato makroekonomska pogojenost, ki jo neustrezno uvede država članica, ne bi smela vplivati na plačila končnim prejemnikom in upravičencem;

16.

po drugi strani je seznanjen z nezadostno analizo operativnih postopkov za povezovanje evropskega semestra s kohezijsko politiko ter z nejasnostjo načinov usklajevanja med ukrepi kohezijske politike in merili programa za podporo reformam, ter vztraja, da se posebni cilji kohezijske politike vedno spoštujejo, da bi se okrepila regionalna razsežnost evropskega semestra;

17.

meni, da mehanizem omogočitvenega pogoja že zdaj učinkovito deluje na področjih reform, ki so pomembna za kohezijsko politiko;

18.

odobrava krepitev celostnih teritorialnih instrumentov, ki so edinstven instrument v podporo pristopu „od spodaj navzgor“. Vendar poudarja tudi potrebo po večjem spoštovanju področja delovanja in pristojnosti organov, odgovornih za izbor operacij;

Načrtovanje

19.

poziva k racionalizaciji strukture programov, ki v primerjavi s sedanjim obdobjem očitno niso poenostavljeni; meni, da je obdobje, predvideno za odobritev sprememb, predolgo, saj je enako obdobju, predvidenemu za odobritev programa;

20.

meni, da je predlagana pavšalna stopnja v višini 2,5 % za tehnično pomoč za ESRR in Kohezijski sklad še vedno nezadostna, in v zvezi s tem predlaga pavšalno stopnjo v višini 5 % za tehnično pomoč, pri čemer se upošteva, da nova uredba ne vsebuje posebnega cilja glede krepitve zmogljivosti;

Spremljanje, vrednotenje, komunikacija in prepoznavnost

21.

pozdravlja namero nove uredbe o skupnih določbah, da se okrepita transparentnost in prepoznavnost izvajanja skladov, pri čemer želi spomniti na svoj poziv k natančnejšim merilom za okrepitev lokalne in regionalne odgovornosti in prepoznavnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov na terenu ter k znatnemu povečanju prepoznavnosti meril kohezijske politike z ustreznimi komunikacijskimi ukrepi, saj so ena od neizpodbitnih prednosti povezovanja EU za ljudi na lokalni ravni;

22.

kljub temu predlaga, da bi moralo biti za povečanje skladnosti organom upravljanja dovoljeno, da določijo enega uradnika za komuniciranje za več programov;

Finančna podpora

23.

podpira nove določbe, katerih namen je povečati uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in nove določbe, katerih cilja sta racionalizacija uporabe finančnih instrumentov in njihovo boljše vključevanje v postopek načrtovanja in izvajanja;

Upravljanje in nadzor

24.

meni, da sta odprava postopkov za imenovanje organov in določitev organov potrjevanja ter večja zanesljivost nacionalnih sistemov upravljanja dobrodošla, saj se tako zmanjšuje upravno breme za organe, ki so odgovorni za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

25.

ceni poenostavitev pravil za revizijo v predlagani uredbi o skupnih določbah in zlasti nove določbe, ki krepijo načelo enotne revizije, s čimer se bo znatno zmanjšalo upravno breme za organe, ki so pristojni za programe, in za upravičence ter prispevalo k sorazmernosti;

26.

pozdravlja tudi možnost izboljšane sorazmerne ureditve za programe z dobro delujočim upravnim in nadzornim sistemom ter dobrimi rezultati;

Finančno upravljanje

27.

izraža zaskrbljenost, ker se je raven predfinanciranja občutno zmanjšala na letno plačilo v višini 0,5 % skupne podpore posameznega sklada, in poziva k višji stopnji predfinanciranja v povprečju najmanj v višini 2 %;

28.

poudarja, da bi se s ponovno uvedbo pravila n+2 zaključek sedanjega programskega obdobja prekrival s prvim ciljem n+2 novega obdobja, kar za izvajanje programov pomeni veliko upravno breme. V zvezi s tem poziva k ohranitvi sedanjega pravila n+3;

Finančni okvir

29.

pozdravlja dejstvo, da je v novi uredbi o skupnih določbah ohranjena obstoječa struktura treh kategorij regij (manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije) na ravni NUTS 2, in podpira premik praga med regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami z 90 % povprečnega BDP na prebivalca na 100 %, saj to odraža ugotovitve sedmega kohezijskega poročila o regijah, ki imajo BDP na prebivalca blizu povprečja EU in za katere se zdi, da so ujete v „pasti srednjega dohodka“, saj je njihova stopnja rasti precej nižja od povprečja EU;

30.

poziva, naj se ohranijo sedanje stopnje sofinanciranja v višini 85 % za manj razvite in najbolj oddaljene regije ter za Kohezijski sklad in cilj uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, v višini 70 % za regije v prehodu in v višini 50 % za bolj razvite regije, saj bi splošno zmanjšanje lahko povzročilo tveganje prenehanja obveznosti za sredstva, zlasti v manj razvitih regijah, privedlo pa tudi do manjše privlačnosti kohezijske politike, predvsem v bolj razvitih regijah;

31.

meni, da se utegne zaradi zgornje meje pri upravičenih stroških DDV (5 000 000 EUR) zmanjšati privlačnost programov za vlagatelje, predvsem pri pomembnih infrastrukturnih projektih;

32.

poziva Komisijo, naj posodobi priloge k tej uredbi na podlagi predlogov sprememb v tem mnenju in se osredotoči predvsem na:

—	valorizacijo znanja in ukrepov za vključitev zagonskih podjetij in MSP v pobude za pametno specializacijo,

—	podroben oris zahtev v zvezi s komunikacijsko strategijo,

—	ponovno oceno ponderirane vsote deleža prebivalstva v čezmejnih regijah NUTS 3 in NUTS 2 in deleža celotnega prebivalstva v posamezni državi članici za programe čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja,

—	upoštevanje regionalnih posledic največjega skupnega zneska sredstev iz skladov za posamezno državo članico.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(2) Uredba Komisije (EU) št. 868/2014 z dne 8. avgusta 2014 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 241, 13.8.2014, str. 1).

(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).

(1) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/84

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski socialni sklad plus

(2019/C 86/07)

Poročevalka:

Susana DÍAZ PACHECO (ES/PES), predsednica avtonomne skupnosti Andaluzija

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

COM(2018) 382 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Preambula, sklicevanje 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 46(d), člena 149, člena 153(2)(a), člena 164, členov 168(5) in 175(3) in člena 349 Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 9, člena 46(d), člena 149, člena 153(2)(a), člena 164, člena 168(5), člena 174, člena 175(3) in člena 349 Pogodbe,

Obrazložitev

Zaradi področja uporabe ESS+ se zdi primerno sklicevanje na člen 9 PDEU. Poleg tega je treba več pozornosti nameniti ciljem regionalne politike v skladu s členom 4(2) predloga uredbe o skupnih določbah, v katerem je jasno navedeno, da ESS+ prispeva k ukrepom Unije za krepitev njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

Predlog spremembe 2

Preambula, za petim sklicevanjem se doda novo sklicevanje:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09),

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 PDEU .

(1)

Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ v skladu s členom 174 PDEU prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji in jo podpiral ter prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih sektorskih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja.

Obrazložitev

Več pozornosti je treba nameniti cilju regionalne politike, ne da bi pri tem zmanjšali prizadevanja za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno.

(2)

Na ravni Unije bo dolgoročna razvojna strategija, ki bo sledila strategiji Evropa 2020 in izvajala cilje trajnostnega razvoja, zagotovila strateški okvir za novo programsko obdobje od leta 2021 dalje. Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba razviti v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi ter jih predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti, si prizadeva za bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike, tudi v smislu mobilnosti delovne sile.

(5)

Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, pravičnega prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb , tudi digitalne preobrazbe, in vedno starejšega prebivalstva Evrope ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti, si prizadeva za bolj vključujočo rast , zlasti na lokalni in regionalni ravni, ter izboljšuje politike na področju izobraževanja in usposabljanja ter zaposlitvene in socialne politike, tudi v smislu mobilnosti delovne sile.

Obrazložitev

Uporabiti je treba uveljavljeno terminologijo, ki je nevtralna z vidika tehnologije.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+.

(6)

Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in njegovo usklajevanje z drugimi skladi ter posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(8)

Vrste financiranja in metode izvajanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov.

(8)

Vrste financiranja in metode izvajanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme , značilnosti ukrepov in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov.

Zaradi tega si je treba prizadevati za nadaljevanje ukrepov za poenostavitev, da bi zmanjšali upravno obremenitev, s tem pa povečali dodano vrednost, prepoznavnost in učinkovitost skladov, če so prizadevanja in človeški viri prednostno usmerjeni v doseganje političnih ciljev.

Obrazložitev

Uvede se pojem „značilnosti ukrepov“, da bi v primeru ukrepov, ki vplivajo na najbolj prikrajšane osebe, povečali zahteve glede poenostavitve. S poenostavitvijo stroškov in postopkov se krepi doseganje političnih ciljev, saj je ves napor usmerjen v učinkovitost ukrepov, kar manjšim upravičencem omogoča lažji dostop do skladov.

Predlog spremembe 8

Za uvodno izjavo 8 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Podpora v okviru prednostne naložbe „lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“, lahko prispeva k vsem tematskim ciljem, ki so določeni v tej uredbi. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki jih podpira ESS+, bi morale vključevati prikrajšane osebe v določeni regiji, tako z vidika upravljanja skupin za razvoj skupnosti kot tudi glede vsebine strategije.

Obrazložitev

Ker mora večji lokalni in regionalni pristop Evropskega socialnega sklada plus po letu 2020 postati vidnejši, je treba jasno navesti lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

ESS+ bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede digitalnih spretnosti, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti ter družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij.

(14)

Kot glavni instrument EU za naložbe v človeški kapital, znanje in spretnosti ima ESS+ ključno vlogo pri spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. ESS+ bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede digitalnih spretnosti, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti ter družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij.

Obrazložitev

Ohraniti je treba teritorialno razsežnost ESS.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(15)

Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse , zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učencev v učni mobilnosti.

(15)

Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse do kakovostnega nesegregiranega izobraževanja in usposabljanja, ki med drugim spodbuja socialno vključevanje in upošteva prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva , pri čemer se posebna pozornost posveča otrokom iz prikrajšanih socialnih okolij, kot so otroci iz oskrbnih zavodov in otroci brezdomci, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni in ponovnega vključevanja v izobraževalni sistem ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se preprečil prenos revščine med generacijami, spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja in socialna izključenost , izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. V tem okviru bi bilo treba vzpostaviti sinergije s programom Erasmus, da se prikrajšane učence aktivno doseže in pripravi na izkušnje z mobilnostjo v tujini ter poveča njihovo udeležbo v čezmejni učni mobilnosti.

Obrazložitev

V skladu z uvodno izjavo 1 bi bilo treba s sredstvi iz ESS+ podpirati naložbe v človeški kapital in sisteme na političnih področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje. Podpora na področju izobraževanja ne sme biti odvisna od vprašanj socialnega vključevanja.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18)

ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v boju proti revščini, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti.

(18)

ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic na vseh ravneh upravljanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, v boju proti revščini, vključno z energijsko revščino, kot je predvideno v ravno sprejetih pravilih o upravljanju energetske unije, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, bojem proti diskriminaciji in obravnavanjem socialnih neenakosti in neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto proaktivnih in reaktivnih politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, v skladu z enajstim načelom evropskega stebra socialnih pravic, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, invalidi, brezdomci, državljani tretjih držav in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno in ekonomsko vključevanje , tudi z usmerjeno podporo socialnemu in solidarnemu gospodarstvu . ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do brezplačnih ali cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti ter storitve, ki omogočajo dostop do ustreznih socialnih ali cenovno dostopnih stanovanj . ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(19)

ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša pravila.

(19)

ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju revščine s podpiranjem nacionalnih in regionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša pravila.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialnega in ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav v dopolnitev in uskladitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije , ESRR in skladov, ki lahko pozitivno vplivajo na vključevanje državljanov tretjih držav . Države članice bi morale ustrezen del sredstev ESS+ dodeliti lokalnim in regionalnim oblastem za kritje potreb integracije državljanov tretjih držav na lokalni ravni.

Obrazložitev

Preprečiti je treba prekrivanje ESS+ in Sklada za migracije in azil, da ukrepi, ki se bodo financirali iz njih, ne bodo zgolj dopolnilni, temveč usklajeni.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(21)

ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članic e dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+ . Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam , vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo . Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.

(21)

ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja , ki so povezane z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja in izzivi, ki se ugotovijo s socialnim kazalnikom v evropskem semestru in nacionalnih poročilih. Ta poročila se pripravijo v tesnem posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Države članic e glede na posebnosti posamezne regije dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države , ki ustrezajo z vidika področja uporabe in nalog ESS+, v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, pri čemer se upoštevata pristojnostno upravljanje različnih politik in financiranje, ki je potrebno zanj . Komisija in države članice ter lokalne in regionalne oblasti bi morale zagotoviti skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam , pri čemer se ohrani avtonomija ESS+, da bo ta lahko izzive, opredeljene v evropskem semestru, financiral le, ko ti sovpadajo s cilji ESS+, da bi se izognili nepravilni rabi ESS+ prek njegovih ciljev . Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.

Obrazložitev

Povezanost financiranja ESS+ in evropskega semestra bi morala upoštevati socialni kazalnik ter nacionalna poročila, ki se pripravijo v tesnem sodelovanju med Komisijo in državami članicami ter se morajo oblikovati po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Pri ukrepih, ki so skladni s posameznimi cilji sklada, je lahko ESS+ zaradi tesne povezanosti s smernicami za zaposlovanje, vključenimi v evropski semester, instrument za financiranje evropskega semestra.

Predlog spremembe 15

Za uvodno izjavo 22 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(22a)

Glede na vztrajno visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017) ter ob upoštevanju načela evropskega stebra socialnih pravic, ki pravi, da imajo otroci pravico do zaščite pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa pravico do posebnih ukrepov za povečanje enakih možnosti, bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja evropski jamstveni shemi za otroke za izkoreninjenje njihove revščine in socialne izključenosti. Zgodnje naložbe v otroke se povrnejo kot znatne koristi zanje in za družbo kot celoto. Podpora otrokom pri osvajanju znanja ter razvoju spretnosti in zmogljivosti jim omogoča, da v celoti razvijejo svoje zmožnosti, postanejo aktivni člani družbe in si kot mladi povečajo možnosti na trgu dela.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(23)

Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi morale navedene države članice še naprej vlagati zadostna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v zaposlitev in izobraževanje ter zadevne ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela . Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim. Zadevne države članic e bi torej morale dodeliti vsaj 10 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih.

(23)

Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi morale navedene države članice in regije še naprej vlagati zadostna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice in regije še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v zaposlitev in izobraževanje ter zadevne ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek zaposlovanja mladih . Države članice in regije bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim. Države članic e , ki imajo regije z visoko brezposelnostjo in neaktivnostjo mladih, bi torej morale dodeliti vsaj 15 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih v teh regijah .

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Z visoko stopnjo brezposelnosti in neaktivnosti mladih se sooča vrsta držav članic, vendar je lahko ta stopnja na lokalni ravni znotraj iste države članice zelo različna. Zato bi morali izračuni temeljiti na različnih regionalnih razmerah, sredstva pa se dodeljevati in izvrševati na ugotovljenih ranljivih območjih.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)	Države članice bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje med ukrepi, podprtimi iz teh skladov.

(24)	Države članice bi morale ob polnem spoštovanju načel partnerstva, subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh v skladu s členom 6 uredbe o skupnih določbah zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje med ukrepi, podprtimi iz teh skladov.

Obrazložitev

Za zagotavljanje usklajevanja in dopolnjevanja bi se moralo pri teritorialnem pristopu, na kateremu temelji ESS+, zahtevati tudi tesno sodelovanje med vsemi ravnmi vlade in drugimi organi, predvidenimi v členu 6 uredbe o skupnih določbah.

Predlog spremembe 18

Za uvodno izjavo 25 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(25a)

Upoštevati je treba tudi določbe tretjega odstavka člena 174 PDEU, ki narekuje, da se posebna pozornost namenja regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so otoške, čezmejne in gorske regije.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(26)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju pri izvajanju ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(26)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh , zlasti na lokalni in regionalni ravni, ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji, civilno družbo in nevladnimi organizacijami . Zato je bistveno, da države članice ter lokalne in regionalne oblasti socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju pri izvajanju ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 20

Uvodna izjava 28

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(28)

Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(28)

Organi upravljanja držav članic na nacionalni in regionalni ravni in Komisija bi morali zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morali tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 21

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(30)	Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.

(30)

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni in regionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Poleg tega bi morale države članice in regije zagotavljati dostop do teh podatkov prek medijev, ki omogočajo pravočasno posredovanje vzpostavljenih kazalnikov.

Predlog spremembe 22

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(31)	Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti, da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu ali v drugih kontekstih s finančno podporo iz ESS+ , pa tudi iz drugih virov .

(31)

Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti, da se ocenjuje kakovost in spodbuja izvajanje izvedljivih zamisli v širšem obsegu ali v drugih kontekstih v različnih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+ ali v kombinaciji z drugimi viri .

Obrazložitev

Da bi transnacionalno sodelovanje pomagalo pri prenosu izvedljivih zamisli, ne bi smelo biti omejeno na izboljšane inovacije držav članic, temveč bi moralo vključevati tudi poskusno uvajanje preskušenih inovacij v različnih mestih.

Predlog spremembe 23

Za uvodno izjavo 31 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(31a)

Področje uporabe ESS+ zajema čezmejna partnerstva med regionalnimi javnimi službami za zaposlovanje in socialnimi partnerji ter njihove dejavnosti za spodbujanje prostovoljne in poštene mobilnosti ter preglednosti in povezovanja čezmejnih trgov dela z informiranjem, svetovanjem in posredovanjem delovnih mest. V številnih obmejnih regijah imajo pomembno vlogo pri razvijanju pravega evropskega trga dela.

Predlog spremembe 24

Uvodna izjava 32

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(32)

ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj.

(32)

ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih in regionalnih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 25

Uvodna izjava 36

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(36)

Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju , kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“.

(36)

Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali zlasti na zmanjšanje neenakosti z vidika dostopa do zdravstvene oskrbe, vključno s preventivno oskrbo , na kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam in regijam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“.

Predlog spremembe 26

Uvodna izjava 46

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(46)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni.

(46)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije , da se zagotovi družbeno sprejemljiv in pravičen prehod v trajnostno nizkoogljično gospodarstvo, in doseganju krovnega cilja, da se lahko več kot 30 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni.

Obrazložitev

Uskladitev z mnenjem „Sveženj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027“ (2389/2018).

Predlog spremembe 27

Člen 2(1)(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)	„osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki in šolske potrebščine;

(3)	„osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki in šolske potrebščine , ustrezna prehrana, dostojno stanovanje in zdravstveno varstvo ;

Predlog spremembe 28

Člen 2(1)

Za točko 7 se doda nova točka:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	„čezmejna partnerstva“ v sklopu ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije pomenijo strukture sodelovanja med javnimi službami za zaposlovanje in socialnimi partnerji v obmejnih območjih najmanj dveh držav;

Predlog spremembe 29

Člen 2(1)(10)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)	„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

(10)	„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

Obrazložitev

Sprememba se nanaša zgolj na špansko različico besedila. Predlaga se zamenjava španskega izraza za „pravni subjekt“ (namesto entidad juridica se predlaga sujeto de derecho), ker se s pravnega vidika zdi kontradiktorno uporabiti entidad juridica za fizično osebo.

Predlog spremembe 30

Člen 2(1)(16)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(16)

„socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli ( glede izdelkov, storitev in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje;

(16)

„socialne inovacije“ pomeni skupne dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj, preizkušanje, potrjevanje, uresničevanje in razširjanje novih ( kombinacij) izdelkov, storitev, modelov ali praks , ki izpolnjujejo socialne potrebe in odpravljajo družbene izzive ter hkrati ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje med organizacijami javnega, zasebnega in tretjega sektorja , s čimer krepijo vlogo akterjev civilne družbe in spodbujajo njihovo zmožnost za ukrepanje;

Predlog spremembe 31

Člen 2(1)(17)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(17)	„socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi ;

(17)

„socialno eksperimentiranje“ pomeni preverjanje in primerjalno oceno inovativnih odgovorov na socialne potrebe , ki se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih geografskih ali sektorskih kontekstih ali v širšem obsegu, če rezultati dokažejo, da so boljši od obstoječe prakse ;

Predlog spremembe 32

Člen 3, prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Cilj ESS+ je države članice podpirati pri zagotavljanju visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017.

Cilj ESS+ je države članice podpirati na njihovih različnih ravneh – osrednji, regionalni in lokalni – pri zagotavljanju visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli kohezijske politike glede zmanjševanja razlik in povečanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU , z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017 , ter pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ob upoštevanju dejstva, da je treba razviti celostne ukrepe, ki bodo srednjeročno odražali posebne podnacionalne razmere .

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 33

Člen 3, drugi odstavek

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, socialna zaščita in vključevanje ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.	ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic in njihovih podnacionalnih organov ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, socialna zaščita in vključevanje ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 34

Člen 4(1)(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(i)	izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva;

(i)	izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe in invalide , spodbujanje samozaposlovanja ter povečanje zaposlovanja v podjetjih in subjektih socialnega gospodarstva ter podpiranje čezmejne mobilnosti delovne sile ;

Obrazložitev

Izrecno je treba navesti invalide in spodbujanje čezmejne mobilnosti delovne sile, saj sta oba dejavnika pomembna za ekonomsko, socialno in teritorialno bolj povezano Evropo. Spodbujanje zaposlovanja pa bi moralo veljati za vse gospodarske akterje.

Predlog spremembe 35

Člen 4(1)(ii)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(ii)	posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela;

(ii)	posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela ter izboljšanje vseh vidikov kakovosti dela ;

Obrazložitev

Izrecno je treba navesti izboljšanje vseh vidikov kakovosti dela, saj je pomembna za doseganje bolj vključujoče ter ekonomsko, socialno in teritorialno bolj povezane Evrope.

Predlog spremembe 36

Člen 4(1)(iv)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(iv)	povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi;

(iv)	povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja , vključno s sistemi visokošolskega izobraževanja, ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi;

Obrazložitev

Še naprej je treba omogočiti spodbujanje možnosti za izobraževanje in usposabljanje za povečanje inovacijskega potenciala regije in doseganje boljših možnosti za zaposlitev v znanosti in gospodarstvu prek kvalifikacij. Pri tem je še posebej pomembno financirati visokošolsko izobraževanje.

Predlog spremembe 37

Člen 4(1)(v)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(v)

spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse;

(v)

spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih in visokošolskega izobraževanja , vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse;

Obrazložitev

Predlog spremembe 38

Za členom 4(1)(xi) se doda nova točka:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(xii)

krepitev institucionalne zmogljivosti organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi;

Obrazložitev

Cilj je vrnitev k tematskemu cilju 11 sedanjega programskega obdobja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje po letu 2020 glede na zamudo pri krepitvi institucionalnih zmogljivosti in lokalnih uprav.

Predlog spremembe 39

Člen 4(2)(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu;

pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev in izvajalcev usposabljanja , dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu;

Obrazložitev

Eden od glavnih ciljev usposabljanja brezposelnih je zaposlitev. Da bi bili izvajalci usposabljanja pri tem uspešni, morajo biti specializirani.

Predlog spremembe 40

Člen 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018, od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

2. Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018, od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i) . Pri razdeljevanju finančnih sredstev se posebna pozornost nameni manj razvitim regijam ter regijam, omenjenim v tretjem odstavku člena 174 PDEU, da bi prispevali k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Poleg tega se dodeli 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

Obrazložitev

Ker bo ESS+ prispeval k ukrepom Unije za krepitev njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU, je treba pri razdeljevanju finančnih sredstev posebno pozornost nameniti manj razvitim regijam in drugim regijam, omenjenim v tretjem odstavku člena 174 PDEU, da bi prispevali k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 41

Člen 5(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
5. Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.	5. Zneski iz odstavkov 2, 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Obrazložitev

Za tehnično pomoč se lahko uporabijo tudi sredstva v okviru deljenega upravljanja iz odstavka 2.

Predlog spremembe 42

Člen 7(1), prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU , ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic .

1. Organi upravljanja v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni glede na posebnosti posamezne regije določijo ustrezen znesek iz svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ukrepe, s katerimi spodbujajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter pravice, določene v evropskem stebru socialnih pravic, ter ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v poročilih in socialnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU , pa tudi Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja OZN . Države članice lahko upravičencem določijo dodatne obveznosti le, če so te upravičene z uresničevanjem in izvajanjem ciljev ESS+.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 43

Člen 7(1), drugi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Erasmus, Sklad za azil in migracije in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.

Organi upravljanja v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, zlasti Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, ter programi in instrumenti Unije, kot so Erasmus, Sklad za azil in migracije in program za podporo reformam, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem , brez poseganja v cilje, predvidene v členih 3 in 4 strategije za trajnostni razvoj . Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Usklajevanja s tema novima instrumentoma – orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo – ni treba vključiti. Usklajevanje je potrebno z Evropskim skladom za strateške naložbe in skladi, ki so navedeni v besedilu člena, pri čemer se upošteva glavni cilj ESS+. Poleg tega je treba izrecno navesti strategijo za trajnostni razvoj.

Predlog spremembe 44

Člen 7(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države , sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4.

2. Države članice ob usklajevanju z regijami, pri čemer upoštevajo pristojnostno upravljanje različnih politik in financiranje, ki je zanj potrebno, dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države – pri čemer se upoštevajo regionalne posebnosti –, ki so bila sprejeta v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4. Upoštevajo se tudi načela in pravice, določeni v evropskem stebru socialnih pravic ter cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

Obrazložitev

Izpolnjevanje teh zahtev se lahko pogojuje le z doseganjem boljše ekonomske in socialne kohezije Evropske unije, zaradi česar je pri razdeljevanju dodeljenih zneskov treba upoštevati zmogljivost upravljanja in področja pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti v zvezi z izzivi, za katere so pristojne.

Predlog spremembe 45

Člen 7(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
5. Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.	5. Države članice z regijami , katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade na lokalni in regionalni ravni .
Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe.	Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe.
Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka.	Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka.
Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.	Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi. Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje evropskega jamstva za otroke, da se otrokom zagotovi enakopraven dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnih stanovanj in ustrezne prehrane.

Obrazložitev

Z visoko stopnjo brezposelnosti in neaktivnosti mladih se sooča vrsta držav članic, vendar je lahko ta stopnja na lokalni ravni znotraj iste države članice zelo različna. Zato bi morali izračuni temeljiti na različnih regionalnih razmerah, sredstva pa se dodeljevati in izvrševati na ugotovljenih ranljivih območjih. Podpiranje zaposlovanja mladih bi moral biti eden od glavnih izzivov, na katera mora odgovoriti ESS+, zlasti v državah z regijami, ki imajo delež brezposelnosti višji od povprečja, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da bo ta podpora zadostna z dodelitvijo vsaj 15 % sredstev v ta namen.

Predlog spremembe 46

Člen 8(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.	1. Organi upravljanja v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni zagotovijo ustrezno sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh .

Obrazložitev

Poudariti je treba posebno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

Predlog spremembe 47

Člen 11

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog.	Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več prednostnih nalog. Zagotavlja se zadostna prožnost na ravni organa upravljanja, da bi opredelili prednostne naloge in področja za naložbe iz ESS+ v skladu s posebnimi lokalnimi ali regionalnimi izzivi.

Obrazložitev

Dejavnosti, povezanih s priporočili za posamezne države, ki se nanašajo na različna tematska področja in različne specifične cilje, ne bi smeli vključevati v eno ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog. Te dejavnosti morajo biti del enega ali več področij prednostnih nalog, odvisno od tematskega področja.

Predlog spremembe 48

Člen 13(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in socialno eksperimentiranje ali krepijo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.	1. Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in socialno eksperimentiranje in/ ali krepijo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni , zasebnim sektorjem , socialnimi partnerji in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

Obrazložitev

Skupine za razvoj podeželja in strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi morale biti v ESS+ obravnavane kot splošni instrument za krepitev pristopa, ki temelji na ozemlju ESS+. Zato bi morala biti njihova vloga širša, da bi postale orodje za inovativne ukrepe.

Predlog spremembe 49

Člen 13(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. Minimalni del sredstev iz nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja se nameni za podporo ukrepov za socialne inovacije in socialno eksperimentiranje. Pravila za revizijo teh ukrepov morajo biti dovolj prožna, da bi omogočili prevzemanje tveganj in ustvarjalnost. Za namen prenosa preskušenih inovacij v druge kontekste na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni je na voljo podpora za transnacionalno sodelovanje.

Obrazložitev

V obdobju 2014–2017 se je pokazalo, da je lahko ESS+ pospeševalec socialnih inovacij na lokalni ravni, vendar je njegov potencial oviran zaradi prestrogega sistema revizije. Pomembno je tudi, da so pravila dovolj prožna, da se omogočita prevzemanje tveganj in hitro razmišljanje. Da bi transnacionalno sodelovanje pomagalo pri prenosu uspešnih socialnih inovacij, se ne bi smelo končati pri izboljšanih inovacijah držav članic, temveč bi moralo vključevati tudi poskusno uvedbo preskušenih inovacij v različnih mestih.

Predlog spremembe 50

Člen 14(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Poleg stroškov iz člena [58] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški:

(a)	nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje infrastrukture ter

(a)	nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje infrastrukture.

(b)	nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost.

Obrazložitev

Točka (b) pomeni nepotrebno omejitev stroškov, zato jo je treba črtati.

Predlog spremembe 51

Člen 15(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5. Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679.

Obrazložitev

S samim soglasjem za pridobivanje podatkov iz upravnih registrov še ni zagotovljeno uresničevanje cilja člena 15, tj. zagotavljanje posameznih podatkov sodelujočih, ne da bi jih bilo treba pridobiti neposredno od njih, za sporočanje vrednosti kazalnikov, izračunanih na podlagi teh podatkov, v predpisanih rokih. Zato je nujno treba imeti na voljo stalne in prožne kanale za izmenjavo informacij.

Predlog spremembe 52

Člen 21(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2). V raziskavi se zahtevajo le informacije, ki so nujno potrebne spremenljivke za spremljanje in ocenjevanje napredka pri podpori iz ESS+ za boj proti materialni prikrajšanosti.

Obrazložitev

Priprava raziskav, katerih ciljna skupina so gospodinjstva, je draga in za državljane lahko predstavlja moteče breme, kar je v neskladju z Uredbo (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki, kjer je opredeljeno načelo „stroškovne učinkovitosti“. Omejiti bi bilo treba informacije, zahtevane v raziskavi, da bi tako preprečili vključitev spremenljivk, ki v resnici niso potrebne ali jih je tako težko pridobiti, da bi bilo to nesorazmerno koristim, ki bi jih prinesla njihova razpoložljivost.

Predlog spremembe 53

Člen 23(h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(h)	zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(h)

zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo ter strategijami razvoja, ki ga vodi skupnost ) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov ;

Predlog spremembe 54

Priloga II, točka 2 – Skupni kazalniki rezultatov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Število končnih prejemnikov pomoči v hrani

—	število otrok, mlajših od 18 let;

—	število otrok, mlajših od 18 let;

Obrazložitev

V španskem prevodu se ta kazalnik nanaša na starostno skupino 0–18 let, kar pomeni, da bi 18-letniki lahko sodili v dve skupini, navedeno skupino otrok in v skupino „mladih v starosti 18–29“. [Op. prev.: ta predlog spremembe se ne nanaša na slovensko različico.] To bi lahko ustvarilo zmedo.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Pomen Evropskega socialnega sklada

poudarja, da je Evropski socialni sklad postal glavni instrument za vlaganje v ljudi, spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami ter izboljšanje življenja več milijonom evropskih državljanov in državljank, ter pozdravlja pozitivne učinke Evropskega socialnega sklada v obdobju 2007–2013;

podpira dejstvo, da se tradicionalni cilji Evropskega socialnega sklada v zvezi z izboljšanjem učinkovitosti delovanja trgov dela in spodbujanjem dostopa do kakovostnih delovnih mest ter izboljšanjem dostopa do izobraževanja in usposabljanja dopolnjujejo z novimi cilji, kot so zaposlovanje mladih, večje spodbujanje socialnega vključevanja in vključevanja zdravstva ter zmanjševanje revščine;

meni, da bi moral Evropski socialni sklad postati instrument za omogočanje večje rasti BDP in produktivnosti ter soočanja z izzivi glede dostopa do dostojnih in kakovostnih delovnih mest, s čimer bi prispeval k pospeševanju procesa ekonomskega in socialnega zbliževanja v EU, ki sta ga prizadeli kriza ter šibko ekonomsko in socialno okrevanje. Tako bo tudi v prihodnosti ostal osnovni steber kohezijske politike in dolgoročne rasti z usmerjanjem prizadevanj v izboljšanje človeškega kapitala EU, njegovih pogojev za dostop do več in boljših delovnih mest in doseganje tega cilja ter v pomoč osebam in sektorjem, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela in ki še niso v celoti okrevali;

meni, da bi lahko z dobro pripravo in izvajanjem ESS+ prispevali k izboljšanju pozitivnega dojemanja Evropske unije med državljani ter povečanju vidnosti prizadevanj Evropske unije pri skrbi za najbolj ogrožene osebe;

Kohezijska politika

v predlogu uredbe o ESS+ pozdravlja povezavo z evropskim stebrom socialnih pravic, vendar pogreša jasnejšo povezavo s ciljem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, saj se oba elementa medsebojno dopolnjujeta in povezujeta;

meni, da je treba v predlogu uredbe ESS+ prepoznati kot bistveni sestavni del kohezijske politike in preprečiti, da bi se preoblikoval v instrument evropske sektorske politike;

poudarja, da dodana vrednost ESS+ v primerjavi z ukrepi držav članic izhaja iz teritorialnih potreb in povezovanja z drugimi skladi kohezijske politike za izvajanje usklajenih in celovitih pobud na lokalni ravni; zato obžaluje dejstvo, da se je ESS+ finančno ločil od Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, saj bi to lahko povzročilo morebiten razpad kohezijske politike v večletnem finančnem okviru po letu 2027, kot se je nedavno zgodilo z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja;

Decentralizacija, deljeno upravljanje in sofinanciranje

nasprotuje dejstvu, da predlog uredbe lokalnim in regionalnim oblastem ne namenja dovolj pozornosti, in želi spomniti Komisijo, da so zaradi obsežnih izkušenj te oblasti pomembne pri upravljanju sklada;

nasprotuje vodilni vlogi, ki se dodeljuje nacionalnim oblastem v državah članicah v škodo lokalnim in regionalnim oblastem, saj meni, da lahko ta centralizacija temelji le na institucionalni ureditvi zadevne države članice;

10.

želi spomniti, da je decentralizacija dokazano omogočila boljše izvajanje lokaliziranega pristopa in učinkovitejšo porazdelitev financiranja, zato naj predlog uredbe vključuje večjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju sklada in pri njegovem razdeljevanju v državah članicah z visoko stopnjo politične in upravne decentralizacije, da bo struktura upravljanja sklada ustrezala organizacijski strukturi držav, zlasti v najbolj decentraliziranih državah;

11.

meni, da je zavezanost predloga uredbe vzpostavitvi modela (sicer skromnega) neposrednega upravljanja, precedens za prihodnje okvire, ki mora biti v vsakem primeru omejen na ukrepe, ki so primerni v okviru področja uporabe in nalog ESS+;

12.

v predlogu uredbe o skupnih določbah zelo negativno ocenjuje vrnitev n+2 ter zmanjšanje stopnje sofinanciranja in zneskov predfinanciranja, kar bo ob morebitnem zmanjšanju sredstev za potreben nacionalen prispevek zaradi politik proračunske konsolidacije zelo negativno vplivalo na upravljanje sklada, zaradi česar predvidenih ciljev ne bo mogoče doseči; zato poziva, naj se povečajo ali vsaj ohranijo stopnje sofinanciranja iz programskih obdobij 2007–2013 in 2014–2020, da nižja finančna pomoč Evropske unije ne bi ogrozila prizadevanj za socialno vključevanje in steber socialnih pravic; želi spomniti, da spoštovanje nekaterih pogojenosti ne spada na področje pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti, zaradi česar predlaga, da se kaznovanje uporabi le, če so regionalne ali lokalne oblasti sodelovale pri pogajanjih o tem, s čimer so nekako prevzele odgovornost;

Proračun

13.

odločno pozdravlja preglednost, ki jo je Komisija prvič pokazala pri dodelitvi točnih finančnih sredstev Evropskemu socialnemu skladu plus za obdobje 2021–2027, ter dejstvo, da predlog Komisije upošteva prejšnja mnenja OR in da predlaga dodeljevanje sredstev po državah članicah tudi na podlagi socialnih kazalnikov, ne le BDP; poleg tega poziva Komisijo, naj v prihodnosti upošteva kazalnik, povezan z vključevanjem državljanov tretjih držav, ne zgolj neto bilanco migracij;

14.

obžaluje črtanje minimalnega zneska v višini 23,1 % kohezijske politike, ki se nameni ESS+, in zmanjšanje sredstev, ki je razvidno iz predloga Komisije o kohezijski politiki v zvezi s ESS+, pri čemer to zmanjšanje ne bo pomenilo le zmanjšanja skupnih sredstev za zaposlovanje in socialno vključevanje, temveč tudi manjšo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in upravljanju ESS+;

15.

izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja finančnih sredstev v predlogu, ki v ESS+ vključuje nove dodatne cilje, saj bo to pomenilo, da bo dodeljenih manj sredstev za doseganje več ciljev;

16.

poudarja, da je posebna naloga ESS podpreti tiste projekte, s katerimi se potencial na lokalni in regionalni ravni, ki temelji na človeškem kapitalu, lažje prilagaja potrebam na trgu dela. To je edini način za zmanjšanje stroškov zaradi migracije človeškega kapitala in s tem izgube njegove vrednosti (tudi kot posledica bega možganov). Zato je pomembno podpreti ukrepe, ki zagotavljanje izobraževanja povezujejo s trendi na trgu dela, da bi lahko privabili in zadržali talente na posameznem ozemlju ter hkrati ustvarili delovna mesta;

17.

poziva Komisijo, naj se pri dodeljevanju sredstev državam članicam upoštevajo posamezne značilnosti regij, zlasti manj razvitih. Poleg tega naj se upošteva poseben položaj najbolj oddaljenih regij in regij na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, in regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kakor je izrecno določeno v členu 174 PDEU;

Poenostavitev

18.

pozdravlja zavezanost širši poenostavitvi, ki je razvidna iz predloga, in spodbuja Komisijo, naj pri instrumentih, ki se sprejmejo v okviru uredbe, sprejme dodatne ukrepe za poenostavitev, tako za organe upravljanja kot tudi upravičence, saj je odprava ovir, strogih zahtev in upravnih bremen od začetka postopka izbire operacij bistvenega pomena;

19.

pozdravlja razširitev orodij za plačila na podlagi rezultatov ter skupne akcijske načrte in možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov v uredbi o skupnih določbah ter upa, da države članice ne bodo dodale novih dodatnih pravil k pravilom, ki jih je določila Evropska komisija;

20.

želi spomniti, da so za oblikovanje kazalnikov izvajanja in rezultatov potrebna prizadevanja in čas, zaradi česar meni, da bi se morali podatki sporočati dvakrat letno, vključno s pripravo letnega posvetovanja organa za upravljanje s Komisijo, in ne šestkrat letno, kot je navedeno v predlogu, da bi preprečili čezmerno delovno obremenitev in ogrožanje izvedljivosti in kakovosti sistema kazalnikov;

Usklajevanje z drugimi strategijami

21.

odločno pozdravlja določbe v predlogu uredbe, ki prispevajo k uveljavljanju načel enakosti spolov in enakih možnosti, s čimer se poudarja njihova medsektorska narava, saj jih je treba upoštevati v vseh fazah programov;

22.

podpira, da se ohranijo, preoblikujejo in razširijo temeljni cilji ukrepov iz ESS+, vendar poudarja, da je za omogočanje socialnega vključevanja in pomoči najbolj ogroženim nujno potrebno, da so dovoljeni splošnejši, prožnejši in bolj odprti ukrepi od teh, ki se lahko uporabljajo v sedanjem programskem obdobju;

23.

pozdravlja obetavno odpiranje ESS+ področju socialnih inovacij, vendar meni, da je treba določiti orodja in mehanizme za krepitev zmogljivosti glavnih akterjev pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju teh programov; Komisija bi morala del svojih prizadevanj nameniti krepitvi podpornega omrežja za ozaveščanje, usposabljanje in pomoč pri načrtovanju in izvajanju pobud na področju socialnih inovacij ob usklajevanju s pobudo InvestEU;

24.

poudarja, da ESS+ lahko in mora aktivno prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj neposredno vpliva na več od njih, posredno pa praktično na vse;

25.

meni, da mora ESS+ izboljšati usklajevanje in spodbujati sinergije s pobudami za prilaganje in izboljšanje odzivanja na izzive digitalne revolucije;

26.

meni, da mora ESS+ izboljšati usklajevanje in spodbujati sinergije s pobudami na področju zdravja, tako z vidika preprečevanja kot oskrbe;

27.

meni, da bi moral ESS+ pomagati ustvariti bolj enako družbo, s pristopom, ki v središče postavlja ljudi. Zato pozdravlja povezanost ciljev ESS+ z evropskim stebrom socialnih pravic. Ostaja pa previden glede povezave med ESS+ ter priporočili za posamezne države, sprejetimi v okviru evropskega semestra; v zvezi s tem meni, da je treba ESS+ ustrezno usklajevati s postopkom evropskega gospodarskega upravljanja, vendar ohraniti njegovo avtonomnost in preprečiti, da bi bil temu postopku podrejen. Poleg tega poudarja, da je treba naložbene prioritete ESS+ vključiti v novo dolgoročno strategijo EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, in dodaja, da je predlog Komisije v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

28.

ugotavlja, da ni primerna rešitev, če se ukrepi, povezani z izvajanjem priporočil za posamezne države, ki se običajno nanašajo na zelo različna tematska področja (izobraževanje, aktivacija, odpiranje mest za varstvo otrok in mnoga druga) in so hkrati vključeni v različne specifične cilje iz uredbe ESS, umetno vključijo v eno ali več posebnih prednostnih nalog. Najprimernejši način ukrepanja je zagotoviti, da so ukrepi, povezani z izvajanjem priporočil za posamezne države, del ene ali več prednostnih nalog v skladu z zadevnim tematskim področjem (zaposlovanje, izobraževanje, socialno vključevanje). Pozornost je treba nameniti tudi dejstvu, da bi morala biti priporočila za posamezne države povezana s prednostnimi nalogami, načrtovanimi v okviru dolgoročne finančne perspektive;

29.

negativno ocenjuje dejstvo, da ni natančno opredeljeno, kolikšen odstotek svojih sredstev morajo države članice nameniti soočanju z izzivi, opredeljenimi v evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik, nacionalnem programu reform in priporočilih za posamezne države, ter poziva evropske institucije, naj jasneje določijo povezave z evropskim semestrom, ne da bi pri tem spremenile model vodenja in upravljanja sklada, pri čemer se zlasti ne smejo zmanjšati sredstva, ki jih upravljajo regionalne oblasti v državah z zelo visoko stopnjo decentralizacije;

30.

pozdravlja vključitev socialno-ekonomskega vključevanja priseljencev na strateško področje socialnega vključevanja kot dela evropskega odzivanja na to vprašanje, ki mora biti urejeno, celostno, odgovorno, spoštovati dostojanstvo ljudi in zavračati vse oblike diskriminacije;

31.

želi spomniti, da je iz empiričnih dokazov razvidno, da je lahko postopno vključevanje delovnih migrantov pomembna priložnost za dinamičnost gospodarstva in povečanje zaposlovanja; ta učinek je še večji, kadar je priseljenska delovna sila kvalificirana;

32.

poziva, naj se pri socialno-ekonomskem vključevanju priseljencev, zlasti mladoletnikov in mladih brez spremstva, prizna, kako pomembno je delo lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti tistih z zunanjimi mejami, in opozarja, da je treba najti boljše dopolnjevanje s Skladom za azil in migracije, da bi preprečili prekrivanje obeh instrumentov in izboljšali skladnost med politikami obravnavanja in vključevanja priseljencev ter politikami za spodbujanje vključevanja v družbo in na trg dela, pri čemer se regijam z največjimi potrebami nameni finančna pomoč iz dodatnih namenskih sredstev;

33.

poziva, naj se sprejmejo ustrezni mehanizmi, s katerimi bo mogoče zagotavljati, da se najmanj 10 % sredstev, prejetih iz ESS+, nameni ukrepom za podpiranje zaposlovanja mladih, da bi zagotovili njihovo učinkovitost in uspešnost ter preprečili marginalizacijo programov jamstva za zaposlovanje mladih v novem ESS+; hkrati poziva, naj se pri teh ukrepih upoštevajo morebitne regionalne in lokalne razlike znotraj iste države članice; zato meni, da je treba stopnjo mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki v letu 2019 presega povprečje Unije, nujno izračunati na podlagi podatkov Eurostata na regionalni in ne nacionalni ravni.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/115

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad

(2019/C 86/08)

Poročevalec:

Michiel RIJSBERMAN (NL/ALDE), regionalni minister pokrajine Flevoland

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

COM(2018) 372 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.	Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in evropskega stebra socialnih pravic . Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Države članice in Komisija bi morale priznati pomembno vlogo kulture v socialni koheziji v Evropi v skladu s Splošno deklaracijo Unesca o kulturni raznolikosti in vlogo, ki jo kulturni in ustvarjalni sektor lahko ima pri pomirjanju družbenih trenj.
	Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja – zlasti v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov – in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 2

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Države članice ne bi smele dodajati pravil, ki bi upravičencem otežila uporabo ESRR in Kohezijskega sklada.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje.

Te odstotke bi bilo treba upoštevati v celotnem programskem obdobju.

Zato bodo med pripravo in izvajanjem teh skladov opredeljeni ustrezni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Te ukrepe in dodeljena finančna sredstva, rezervirana za njihovo izvajanje, je treba vključiti v nacionalne celovite energetske in podnebne načrte v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ter priložiti k operativnim programom.

Obrazložitev

Uresničevanje pariških ciljev bo za Evropo velik izziv. OR je v prejšnjih mnenjih določil zelo ambiciozne podnebne cilje ter ugotavlja, da sta ESRR in Kohezijski sklad glavni finančni instrument v proračunu EU za prispevanje k podnebnim ciljem. EU se je zavezala pariškim ciljem. „Horizontalni omogočitveni pogoji“ kohezijske politike bi morali glede na nepredvidljivost, ki je posledica prožne narave dodeljevanja sredstev različnim ciljem politike, vključevati zahtevo, da morajo države članice v svojih nacionalnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Pariškega sporazuma; te bi bilo treba natančno spremljati vsaj v celotnem programskem obdobju za preveritev, ali so prispevki k podnebnim ciljem še vedno na pravi poti.

Predlog spremembe 4

Za uvodno izjavo 14 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	ESRR bi moral okrepiti svojo neposredno podporo podnacionalnim upravam s povečanjem financiranja in prilagojenimi instrumenti za teritorialni razvoj, s čimer bi se spodbudilo izvajanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj na terenu.

Obrazložitev

V uvodnih izjavah so za boj proti podnebnim spremembam navedeni samo cilji ZN za trajnostni razvoj. Ta predlog spremembe zagotavlja večjo usklajenost s sklepi Sveta EU z naslovom „Trajnostna prihodnost Evrope – Odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030“ v zvezi s spodbujanjem izvajanja vseh ciljev za trajnostni razvoj na terenu.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic , oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom . Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na regionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi kategorijami regij , oblikovanimi v skladu z regionalnim bruto domačim proizvodom . Za večjo prožnost med regijami lahko države članice na zahtevo zadevnih regij prosijo, da se tematska osredotočenost izračuna za skupino regij. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje regij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

Obrazložitev

Cilj tega predloga spremembe je uskladiti uvodno izjavo 17 s predlogom spremembe 7 za člen 3 v zvezi s tematsko osredotočenostjo.

Predlagani centralizirani mehanizem dodeljevanja je vzbudil zaskrbljenost pri večini zainteresiranih strani (v OR, Evropski agenciji za obnovo, Konferenci obrobnih obmorskih regij, Svetu evropskih občin in regij). Na primer, v skladu s pravili o nacionalni tematski osredotočenosti bi se za regije „v prehodu“ (regije, katerih delež bruto nacionalnega dohodka znaša 75 % povprečja EU ali več in manj kot 100 % povprečja EU („skupina 2“) napačno uporabljala strožja pravila, če bi bile v državi članici z deležem bruto nacionalnega dohodka, ki bi znašal 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“).

To je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike in njeno predvideno prožnostjo, zaradi česar bi imel predlog nasproten učinek. OR zato predlaga nadaljnjo uporabo sedanjega regionalnega sistema dodeljevanja sredstev, z uporabo prožnosti pri urejanju tematske osredotočenosti glede na zmogljivosti in potrebe regij.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije, je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.	Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije ter v skladu s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz člena 174 , je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

Predlog spremembe 7

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje:

(a)	„pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(a)	„pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(i)	izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(i)	izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(ii)	uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(ii)	uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(iii)

izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iii)

izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iv)	razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(iv)	razvojem znanj in spretnosti ter podpornih dejavnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(b)	„bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(b)	„bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo ter trajnostne urbane mobilnosti , zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(i)	spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost;

(i)	spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost ob upoštevanju dejstva, da se energijska revščina ne sme povečati ;

(ii)	spodbujanjem obnovljivih virov energije;

(ii)	spodbujanjem obnovljivih virov energije;

(iii)

razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni;

(iii)

razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni;

(iv)	spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj in krepitvijo odpornosti na nesreče ;

(iv)	spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter krepitvijo odpornosti proti nesrečam in skrajnim vremenskim pojavom ;

(v)	spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(v)	spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(vi)	spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo;

(vi)	spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo;

(vii)

spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(vii)

spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem in podeželskem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(viii)

spodbujanjem trajnostne urbane mobilnosti;

(c)	„bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(c)	„bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(i)	izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(i)	izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(ii)	razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

(ii)	razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

(iii)

razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iii)

razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno s kolesarjenjem ter boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iv)	spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

(d)	„bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

(d)	„bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

(i)	izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(i)	izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(ii)	izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(ii)	izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(iii)

izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iii)

izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iv)	zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture , vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)	zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem zdravstvenih virov , vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(v)	zagotavljanjem podpore fizični, gospodarski in socialni oživitvi prikrajšanih skupnosti, ki se soočajo z demografskimi in geografskimi izzivi, na urbanih in podeželskih območjih;

(e)	„Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

(e)	„Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

(i)	spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)	spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, vključno s kulturno dediščino, in varnosti v urbanih območjih , vključno s funkcionalnimi urbanimi območji ;

(ii)	spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)

spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem , gorskimi regijami, redko poseljenimi območji, otoki in obalnimi območji, najbolj oddaljenimi regijami ter drugimi vrstami ozemelj, ki so tudi obravnavana prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(iii)

podpiranjem krepitve zmogljivosti lokalnih in regionalnih uprav za lokalizacijo ciljev trajnostnega razvoja z zagotovitvijo prilagojenih instrumentov za teritorialni razvoj in spodbujanje izvajanja na terenu;

(iv)

podporo celostnemu teritorialnemu razvoju območij z visokimi kazalniki staranja prebivalstva, ruralnosti in izseljevanja prebivalstva za izboljšanje njihove prometne in telekomunikacijske infrastrukture, premostitev digitalnega razkoraka (tudi med generacijami) ter izboljšanje javnih storitev, vključno z e-učenjem in e-zdravjem .

2. Kohezijski sklad podpira PO2 in specifične cilje v okviru PO3 iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(c).

3. V zvezi s specifičnimi cilji iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad, če je to primerno, podpira tudi dejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če:

(a)	izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov;

(a)	izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov;

(i)	ukrepi za krepitev zmogljivosti, usmerjeni v posodobitev javnih uprav, lahko prejmejo dodatna finančna sredstva v okviru programa za podporo reformam iz Uredbe (EU) 2018/xxx [program za podporo reformam];

(ii)	je za krepitev zmogljivosti mogoče prejeti dodatno sofinanciranje iz Uredbe (EU) 2018/xxx [EKSRP], izvaja pa se skupno z Evropsko mrežo za razvoj podeželja, zlasti za povezave med urbanimi in podeželskimi območji ter projekte, ki podpirajo razvoj mest in funkcionalnih območij;

(b)	krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice.

(b)	krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice.

Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija.

Obrazložitev

V zadnjih letih so bili skladi ESI usmerjeni v graditev infrastrukture v manjšem obsegu za zagotavljanje „rekreacijskih storitev“ za spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini na podeželju in v mestih. Prihodnja uredba o ESRR bi se poleg tega morala izrecno sklicevati na potrebo po naložbah v fizično infrastrukturo za oživitev prikrajšanih skupnosti, kot je športna infrastruktura.

Poleg tega bi bilo treba pri političnem cilju 5 ozemeljski pristop razširiti na vse vrste ozemelj (vključno na podregionalni ravni in s funkcionalnimi območji) ter na vsa ozemlja z geografskimi posebnostmi.

Po drugi strani bi moral ESRR okrepiti svojo neposredno podporo podnacionalnim upravam s povečanjem financiranja in prilagojenimi instrumenti za teritorialni razvoj, s čimer bi se spodbudilo izvajanje ciljev za trajnostni razvoj na terenu. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je lokalizacija ciljev za trajnostni razvoj politični proces, ki vključuje krepitev vloge podnacionalnih uprav pri sprejemanju ukrepov. V skladu s tem bi bilo treba podpreti krepitev zmogljivosti lokalne uprave za cilje za trajnostni razvoj z dodelitvijo proračuna za tehnično pomoč iz ESRR cilju PO5.

Predlog spremembe 8

Za členom 2 se doda nov člen:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	V skladu s členom [6] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje pristojnih lokalnih in regionalnih organov pri pripravi sporazumov o partnerstvu ter pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov, ki jih podpirata ESRR in Kohezijski sklad.

Obrazložitev

Pomembno je, da se načelo partnerstva in upravljanje na več ravneh vključita in zagotavljata na vseh področjih kohezijske politike, zlasti glede na zaskrbljenost zaradi centralizacije kohezijske politike med lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi.

Cilj te predlagane spremembe je okrepiti načelo partnerstva z njegovo vključitvijo v uredbo o ESRR in Kohezijskem skladu za njeno uskladitev v členom [8] Uredbe (EU) 2018/xxx [ESF+] in členom [6] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe 9

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na nacionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4 .

1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na regionalni ravni v skladu z odstavkom 2 člena 102 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] na naslednji način:

(a)	v bolj razvitih regijah se najmanj 85 % skupnih sredstev ESRR na nacionalni ravni dodeli prednostnim nalogam v okviru PO1 in PO2, razen za tehnično pomoč, ter najmanj 30 % PO2;

(b)	v regijah v prehodu se najmanj 45 % njihovih skupnih sredstev ESRR na nacionalni ravni dodeli prednostnim nalogam v okviru PO1, razen za tehnično pomoč, in najmanj 30 % PO2;

(c)	v manj razvitih regijah se najmanj 35 % njihovih skupnih sredstev ESRR na nacionalni ravni dodeli prednostnim nalogam v okviru PO1, razen za tehnično pomoč, in najmanj 30 % PO2.

2. V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.

2. Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se štejejo za manj razvite regije .

3. Države članice se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način:

3. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 1 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

(a)	tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“);

(b)	tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja EU („skupina 2“);

(c)	tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod 75 % povprečja EU („skupina 3“).

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3 .

4. Države članice izpolnjujejo naslednje zahteve o tematski osredotočenosti:

4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 2 ne oceni ponovno.

(a)	Države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;

(b)	Države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(c)	Države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

4.a. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice v posvetovanju z zadevnimi regijami zaprosijo za znižanje stopnje tematske osredotočenosti na ravni kategorije regij do največ 10 %.

5. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

6. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno.

Obrazložitev

(1)	Centralizirani mehanizem dodeljevanja je vzbudil zaskrbljenost pri večini zainteresiranih strani (v OR, Evropski agenciji za obnovo, Konferenci obrobnih obmorskih regij, Svetu evropskih občin in regij). To je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike.

(2)	Najbolj oddaljene regije bi bilo treba šteti za manj razvite regije zaradi njihovih posebnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati.

(3)	Sistem tematske osredotočenosti bi moral vključevati določeno prožnost za nacionalne in regionalne posebnosti, da bi preprečili različno osredotočenost sredstev v podobnih kategorijah evropskih regij zaradi BND njihovih držav članic

Predlog spremembe 10

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. ESRR podpira naslednje:

(a)	naložbe v infrastrukturo;

(a)	naložbe v infrastrukturo;

(b)	naložbe v dostop do storitev;

(b)	naložbe v dostop do storitev;

(c)	produktivne naložbe v MSP;

(c)	produktivne naložbe v MSP;

(d)	opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;

(d)	opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;

(e)	informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

(e)	informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

(f)	tehnično pomoč.

(f)	tehnično pomoč.

Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kadar vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1).

Podprejo se lahko produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1) , ali poslovni infrastrukturi, ki koristi MSP .

Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

2. ESRR lahko pri cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) podpira tudi:

(a)	souporabo zmogljivosti in človeških virov;

(a)	čezmejno souporabo zmogljivosti in človeških virov ter vseh vrst infrastrukture v vseh regijah;

(b)	spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s PO4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [novi ESS +].

(b)	spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s PO4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [novi ESS +].

Obrazložitev

Poudariti je treba, da je uporaba PO1 v zvezi z naložbami v proizvodnjo in podporo za poslovno infrastrukturo zgolj v sektorju MSP (ali pri sodelovanju z MSP) prekomerno restriktivna. To zlasti ni upravičeno glede na to, da so prednostne naloge kohezijske politike močno osredotočene na podporo raziskav in inovacij ter uporabo naprednih tehnologij, kjer je nujna prisotnost subjektov s statusom velikega podjetja na seznamu prejemnikov/upravičencev (vključno z odcepljenimi družbami).

Predlog spremembe 11

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata:

(a)	razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(a)	razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(b)	naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(b)	naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(c)	proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(c)	proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(d)	podjetij v težavah, kot so opredeljena v točki 18 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;

(d)	podjetij v težavah, kot so opredeljena v točki 18 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;

(e)	naložb v letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije;

(e)	naložb v letališko infrastrukturo, če niso povezane z varstvom okolja ali jih ne spremljajo naložbe, potrebne za blažitev ali zmanjšanje njenega negativnega okoljskega vpliva, razen za najbolj oddaljene regije;

(f)	naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov;

(f)	naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov;

(g)	naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov;

(g)	naložb v objekte za končno obdelavo ostankov odpadkov (ki se ne zbirajo ločeno, mešanih odpadkov), ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive (EU) 2018/851, razen v nekaterih utemeljenih primerih v najbolj oddaljenih regijah ;

(h)	naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(h)	naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(i)	naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije;

(i)	naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije;

(j)	financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

(j)	financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

(i)	opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

(i)	opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

(ii)	zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah].

(ii)	zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah];

(k)	ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki socialne izključenosti ali diskriminacije .

2. Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov.

3. Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)].

Obrazložitev

Ad 1. (e) OR predlaga upoštevanje podnebnih in okoljskih vidikov letališke infrastrukture v skladu z veljavno Uredbo (EU) 1301/2013 [ESRR].

Ad 1. (g) Razvrstitev ostankov odpadkov.

Ad 1. (k) V uvodni izjavi 5 Uredbe o ESRR so navedena načela, vključno z načelom enakosti in nediskriminacije, ki ga je treba pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada spoštovati. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Vendar pa to načelo ni več vključeno v člene Uredbe, za razliko od prejšnjega programskega obdobja. OR želi zagotoviti, da države članice spoštujejo te obveznosti.

Predlog spremembe 12

Člen 8

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].	1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].
2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].	2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR med drugim na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. Pri tem lahko sprejmejo pristop financiranja iz več skladov, tako da črpajo sredstva iz ESS+, po potrebi pa tudi iz EKSRP in ESPR.

Obrazložitev

V nekaterih državah članicah so se v preteklosti uspešno izvajale druge oblike celostnega teritorialnega razvoja. Ni jasno, zakaj bi v prihodnosti izključili uporabo teh oblik.

Predlog spremembe 13

Člen 9

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.	1. ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.
2. Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.	2. Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.
	Najmanj 6 % sredstev, predvidenih za trajnostni razvoj mest, bi bilo treba določiti po dejavnostih iz PO5 in posebnih ciljev politike 1–4 iz Priloge 1.
V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].	V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].	3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno.	4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno.

Obrazložitev

Jasnejše besedilo. Ta točka je navedena že v Uredbi v opombi k Prilogi 1, vendar je navedba v členih jasnejša.

Predlog spremembe 14

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.

1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in deljenega upravljanja.

Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira agendo Unije za mesta.

Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira partnerstva in organizacijske stroške agende Unije za mesta.

2. Evropska pobuda za mesta je sestavljena iz naslednjih treh področij, ki vsa zadevajo trajnostni razvoj mest:

(a)	podpora krepitvi zmogljivosti;

(a)	podpora krepitvi zmogljivosti, vključno s programom izmenjav za lokalne predstavnike (Erasmus za lokalne in regionalne predstavnike).

(b)	podpora inovativnim ukrepom;

(b)	podpora inovativnim ukrepom;

(c)	podpora znanju, razvoju politike in komuniciranju.

(c)	podpora znanju, ocenam teritorialnega učinka, razvoju politike in komuniciranju.

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike.

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike, kot so Referenčni okvir za trajnostna mesta in teritorialna agenda Evropske unije ter lokalizacija ciljev ZN za trajnostni razvoj.

Obrazložitev

Število programov na področju lokalnega, urbanega in podregionalnega razvoja ter inovacij in krepitve zmogljivosti je vse večje, vendar ti pogosto niso med seboj povezani ali pa imajo na voljo premalo finančnih sredstev. Njihova združitev pod eno streho in povezovanje s sorodnimi pobudami zunaj regulativnega okvira evropskih strukturnih in investicijskih skladov bosta zagotovila več doslednosti in navzkrižno bogatenje ter preprečila prekrivanje. Bistveno je tudi zagotoviti, da končni upravičenci, tj. lokalni organi, dejansko prejmejo glavni del sredstev za krepitev zmogljivosti, za razliko od sedanjega stanja pri TO9 in tehnični pomoči.

Predlog spremembe 15

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. Specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije se izključijo iz tematske osredotočenosti.

2. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 podpirajo:

(a)	dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 4;

(a)	dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 4;

(b)	z odstopanjem od člena 4 ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

(b)	z odstopanjem od člena 4 ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

Dodeljena sredstva iz odstavka 1 lahko podprejo tudi odhodke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in pogodb v najbolj oddaljenih regijah.

3. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 ne podpirajo:

(a)	operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(a)	operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(b)	pomoči za prevoz oseb, dovoljene v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(b)	pomoči za prevoz oseb, dovoljene v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(c)	davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov;

(c)	davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov;

(d)	obveznosti javne službe, ki jih podjetja ne opustijo in pri katerih država izvaja javna pooblastila.

(d)	obveznosti javne službe, ki jih podjetja ne opustijo in pri katerih država izvaja javna pooblastila.

4. Z odstopanjem od člena 4 lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetjih v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij.

Obrazložitev

Glede na posebno naravo najbolj oddaljenih regij bi lahko imela podpora, ki daje prednost samo MSP, omejen spodbujevalni učinek.

Predlog spremembe 16

Za členom 11 se doda nov člen

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Območja z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami

V programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, iz člena 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi posebnih težav navedenih območij.

Zlasti za območja na ravni NUTS III, na katerih je gostota poseljenosti manj kot 12,5 prebivalca/km2 ali na katerih se je po letu 2007 število prebivalstva letno zmanjševalo povprečno za več kot 1 %, se pripravijo posebni regionalni in nacionalni načrti za privabitev več ljudi v regijo in njihovo spodbujanje, da ostanejo, ter za povečanje poslovnih naložb in dostopnosti digitalnih in javnih storitev, vključno z namenskimi sredstvi v okviru sporazuma o partnerstvu.

Obrazložitev

Ta novi člen vključuje redko poseljena območja in širše vsa podregionalna območja ostale EU27 iz člena 174. Vendar pa je treba opredeliti dodeljena sredstva iz ESRR, ki jih je mogoče finančno upravljati in se ne prekrivajo s sredstvi, ki jih nekatere regije že prejemajo.

Predlaga se torej, da se upravičenost določi na

—	ravni NUTS III (ker je to pogosto na ravni NUTS II bolj podregionalna kot regionalna težava, ki je v sedanjih načrtih prikrita)

—	ali 12,5 prebivalca/km2 (kot na severnih obrobnih območjih)

—	ali z neto zmanjšanjem števila prebivalstva (tj. zaradi odseljevanja prebivalstva ali preprosto zaradi smrti domačega prebivalstva) po letu 2007, ker se je približno takrat začela finančna kriza in tudi prejšnje programsko obdobje).

Ta predlog ustvarja obveznost za Komisijo, da to vključi kot enega od svojih predlogov za zadevno državo članico v svoje dokumente o skladišču za začetek pogajanj z vsako državo članico o sporazumu o partnerstvu.

Podatki in zemljevid nemškega zveznega urada BBR.

https://bit.ly/2KItBya.

Predlog spremembe 17

PRILOGA I

Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)

Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Inerreg) in Kohezijski sklad**

Dodajo se novi skupni kazalniki rezultatov (RCR).

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)	RCR 26 – % letnih prihrankov energije za celoten stavbni fond (v primerjavi z izhodiščem) v skladu s ciljem doseči visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond iz nacionalne dolgoročne strategije prenove za podporo prenove nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj	RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki dosežejo najmanj 60-odstotni prihranek energije v primerjavi s porabo pred prenovo (temeljita prenova, kot jo je opredelila EK)
RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)	RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe), ki po prenovi dosežejo razred B energetske učinkovitosti
	RCR […] – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki po obnovi dosežejo standard skoraj nič-energijske stavbe
RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*	RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*
RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo	RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo
RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*	RCR […] – število porabnikov, ki se jih dotika energetska revščina/ranljivih porabnikov, ki prejmejo podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti svojih stanovanj RCR […] – skupna končna poraba energije iz obnovljivih virov in poraba po sektorjih (ogrevanje in hlajenje, promet, električna energija) RCR […] – delež skupne količine energije, proizvedene iz obnovljivih virov RCR […] – zmanjšanje letnega uvoza energije iz neobnovljivih virov RCR […] – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

Obrazložitev

Niz zadevnih kazalnikov energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov je treba pojasniti.

Izkušnje iz sedanjega finančnega obdobja jasno kažejo, da količinski cilj brez vnaprej določenih obveznosti, nadzora kakovosti ali zanesljive metodologije sledenja in spremljanja pomeni tveganje izgube njegovega učinka na okolje.

Podnebni kazalniki, ki jih predlaga Evropska komisija, so nepopolni in včasih preveč poenostavljeni: zadevne ciljne vrednosti ne ocenijo z vidika tehnične izvedljivosti in finančne ustreznosti, z nekaterimi kazalniki pa se bodo samo prešteli upravičenci. Na primer, kazalnik izložkov ESRR „RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj“, se meri na podlagi kazalnika rezultata „RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj“. Čeprav ta dva kazalnika razkrijeta skupno število gospodinjstev, ki imajo korist od ukrepa, pa ne razkrijeta stopnje izboljšanja energetske učinkovitosti – ki bi bila lahko navsezadnje visoka ali zanemarljiva. To pomeni, da bi se lahko cilji brez okvira učinkovitosti za oceno ravni ambicioznosti zadevnega ukrepa določili nizko.

Predlog spremembe 18

PRILOGA I

Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)

Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Inerreg) in Kohezijski sklad**

Za RCR 65 se dodajo novi skupni kazalniki rezultatov (RCR).

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	RCR […] – prosta delovna mesta, ki niso zasedena več kot šest mesecev

Obrazložitev

Skupni kazalnik izložkov (RCO) 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje ima za prvi del skupni kazalnik rezultatov (RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje). Zdi se, da kazalnik za drugi del manjka.

Predlog spremembe 19

PRILOGA II

Ključni niz kazalnikov smotrnosti za ESRR in Kohezijski sklad iz člena 7(3)

Cilj politike: 2. „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“.

Za CCO 09 se doda nov skupni kazalnik izložkov.

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	CCO […] – okrepljeno prilagajanje podnebnim spremembam, okrepljeno preprečevanje tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter večja odpornost na nesreče in skrajne vremenske pojave

Obrazložitev

Za posebni cilj PO2 glede spodbujanja prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter krepitve odpornosti na nesreče in skrajne vremenske pojave je dodan nov skupni kazalnik izložkov (CCO), za katerega se je zdelo, da manjka.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja cilj Komisije za poenostavitev pravil za programsko obdobje 2021–2027 ter ugotavlja, da sta ESRR in Kohezijski sklad združena v enotni uredbi, ki določa pravila, ki se uporabljajo za oba sklada. Novi predlog uredbe je krajši, saj uredba o skupnih določbah vključuje številne skupne dele;

pozdravlja dejstvo, da se Kohezijska politika še vedno uporablja za vse regije EU, pri čemer je večina njenih sredstev usmerjena v najbolj ranljiva območja; z odobravanjem ugotavlja, da je predlog Evropske komisije za ta zakonodajni akt na področju deljene pristojnosti v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v predlogu Komisije za večletni finančni okvir predvideno močno, tj. 46 % zmanjšanje proračuna Kohezijskega sklada in stabilen proračun za ESRR (+ 1 %). Obžaluje 12 % zmanjšanje proračuna za evropsko teritorialno sodelovanje, kljub temu da je bilo to priznano kot ena od politik z najbolj oprijemljivo dodano vrednostjo EU;

želi spomniti, da je Kohezijski sklad nenehno dokazoval, da ima visoko evropsko dodano vrednost in da izboljšuje podobo EU v očeh njenih državljanov. Kohezijski sklad pomeni izraženo solidarnost „bogatejših“ držav članic do „revnejših držav“ v smislu graditve ključne infrastrukture, pri čemer so korist za države članice, ki največ prispevajo k proračunu EU, jasne in dokazane. Predlagano zmanjšanje bo najverjetneje oviralo doseganje ciljev iz Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

ugotavlja, da Evropska komisija predlaga določitev cilja porabe, povezane s podnebjem, v višini 25 % skupnih sredstev MFF v obdobju 2021–2027. Vendar je ta količinski cilj daleč pod mogočim in potrebnim za izpolnitev zavez EU iz Pariškega sporazuma v celoti. Kohezijska politika uporablja v primerjavi z drugimi skladi precej izpopolnjen sistem za spremljanje podnebnih ukrepov: ESRR bi izvedel 30 % podnebnih ukrepov, Kohezijski sklad pa 37 %;

je zaskrbljen zaradi dejstva, da bo doseganje pariških ciljev velik izziv za Evropo. OR je bil dolgo zagovornik ambicioznih podnebnih ciljev, ker sta pa ESRR in Kohezijski sklad glavni finančni instrument v proračunu EU za prispevek k podnebnim ciljem, bi morali horizontalni omogočitveni pogoji kohezijske politike vključevati zahtevo, da morajo države članice izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Pariškega sporazuma; poleg tega bi bilo te treba natančno spremljati v celotnem programskem obdobju, da bi se preverilo, ali so prispevki k podnebnim ciljem še vedno na pravi poti;

pozdravlja dejstvo, da sta postala ESRR in Kohezijski sklad „bolj zelena“ ter da bodo dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, izključene iz področja uporabe uredbe;

pozdravlja novo posebno komponento programa Interreg za inovativne medregionalne naložbe v podporo povezovanju akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, v Evropi ter novo komponento za najbolj oddaljene regije. Poziva Evropsko komisijo, naj poveča skupni proračun za evropsko teritorialno sodelovanje, da bi se ohranil verodostojen proračun za program Interreg Evropa in za čezmejno sodelovanje, ob naložbah v nove oblike sodelovanja;

poziva k spodbujanju načela nediskriminacije od priprave programov do poročanja ter vključevanju vidika spola v proračun v vseh fazah izvajanja;

10.

nasprotuje predlogu, da se tematska osredotočenost usmeri na nacionalno raven; ta centralizirani mehanizem dodeljevanja je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike in načelom njenega upravljanja na več ravneh;

11.

opozarja na vse večje ločevanje skladov in zlasti obžaluje, da je bil EKSRP umaknjen iz uredbe o skupnih določbah, ki določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade;

12.

poudarja potrebo po močnem medsebojnem dopolnjevanju ESRR in ESS+ za izvedbo povezanih in celovitih pobud na lokalni ravni;

13.

ugotavlja, da se države članice spodbujajo, naj prenesejo 5 % sredstev iz ESRR ali Kohezijskega sklada na nov instrument sklad InvestEU ter da naj prenesejo dodatnih 5 % svojih sredstev, dodeljenih iz ESRR, na programe EU, ki jih upravlja EK. Pristop deljenega upravljanja je za Evropo vsekakor imel dokazan učinek na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Vsako odločitev o prenosu države članice bi bilo treba sprejeti skupaj z lokalnimi in regionalnimi partnerji v skladu z načelom partnerstva in pristopom upravljanja na več ravneh;

14.

podpira večji poudarek na trajnostnem razvoju mest z dodelitvijo 6 % sredstev iz ESRR na nacionalni ravni temu področju;

15.

poudarja, da je treba opredeliti kazalnike produkta in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad ter poskrbeti za to, da njihova razlaga ne bo dopuščala dvoumnosti, med drugim zlasti v zvezi z merskimi enotami v prilogah I in II; poleg tega je treba omogočiti njihovo združevanje od ravni projektov do ravni operativnih programov in ciljev kohezijske politike, njihovo merjenje pa ne sme biti v prekomerno breme upravičencev.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/137

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropsko teritorialno sodelovanje

(2019/C 86/09)

Poročevalka:

Marie-Antoinette MAUPERTUIS (FR/EA), članica izvršnega sveta, Korzika

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja

COM(2018) 374 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti nekaterim kategorijam regij, med katerimi so eksplicitno navedene čezmejne regije.

(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR na podlagi navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Obrazložitev

Glavni cilj ESRR v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja je poiskati rešitev za probleme regij z najbolj omejenimi možnostmi. OR meni, da v besedilu predloga niso dovolj jasno navedene posebne značilnosti teh območij.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)	Za spodbujanje skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh, bi moral ESRR podpirati čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(3)

Za spodbujanje skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh, bi moral ESRR podpirati kopensko in pomorsko čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Prav tako je nujno okrepiti načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh.

Obrazložitev

Navedba teh dveh načel je bila v predlogu uredbe črtana.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)

Komponenta čezmejnega sodelovanja bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“ (1) („sporočilo o obmejnih regijah“). Zato bi bilo treba čezmejno komponento omejiti na sodelovanje na kopenskih mejah, čezmejno sodelovanje na morskih mejah pa bi bilo treba vključiti v nadnacionalno komponento.

(4)

Komponenta čezmejnega sodelovanja , ki zajema tako kopenske kot tudi morske meje, bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“ (1) („sporočilo o obmejnih regijah“).

Obrazložitev

Odbor regij ne podpira prenosa pomorskega čezmejnega sodelovanja iz komponente 1 (čezmejno sodelovanje) v komponento 2 (nadnacionalno sodelovanje). Čeprav se je zaradi tega povečal proračun za nadnacionalno sodelovanje, obstaja velika nevarnost, da se bo pomorsko čezmejno sodelovanje izgubilo v širšem okviru nadnacionalnega sodelovanja. Predlagati je treba ponovno vključitev pomorskega čezmejnega sodelovanja in njegove proračunske razsežnosti v komponento 1.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Cilj komponente nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike, in bi moral vključevati pomorsko čezmejno sodelovanje . Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša območja na celini Unije, medtem ko bi pomorsko sodelovanje moralo zajemati ozemlja okoli morskih bazenov ter vključevati čezmejno sodelovanje na morskih mejah programskega obdobja 2014–2020 . Največjo prožnost bi bilo treba zagotoviti nadaljnjemu izvajanju prejšnjih pomorskih čezmejnih sodelovanj znotraj širšega okvira za pomorsko sodelovanje, zlasti z določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja, posebnih ciljev takšnega sodelovanja, zahtev za projektno partnerstvo ter vzpostavitvijo podprogramov in posebnih usmerjevalnih odborov.

(6)

Cilj nadnacionalnega in pomorskega sodelovanja mora biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike. Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša območja na celini Unije, medtem ko bi pomorsko sodelovanje moralo zajemati ozemlja okoli morskih bazenov. Največjo prožnost bi bilo treba zagotoviti nadaljnjemu izvajanju pomorskih čezmejnih sodelovanj iz programskega obdobja 2014–2020 znotraj širšega okvira za pomorsko sodelovanje, zlasti z določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja, posebnih ciljev takšnega sodelovanja, zahtev za projektno partnerstvo ter vzpostavitvijo podprogramov in posebnih usmerjevalnih odborov.

Obrazložitev

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(8)

Na podlagi izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 bi se komponenta medregionalnega sodelovanja morala osredotočiti zlasti na okrepitev učinkovitosti kohezijske politike. To komponento bi bilo zato treba omejiti na dva programa, enega za omogočanje vseh vrst izkušenj, inovativnih pristopov in krepitev zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev ter za spodbujanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS), ki so ustanovljena ali bodo ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[24], in drugega za izboljšanje analize razvojnih trendov.

(8)

Na podlagi izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 bi se komponenta medregionalnega sodelovanja morala osredotočiti zlasti na okrepitev učinkovitosti kohezijske politike. Ta komponenta mora še naprej financirati vse vrste izkušenj, inovativne pristope in krepitev zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev ter spodbujati evropska združenja za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS), ki so ustanovljena ali bodo ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[24], ter še naprej podpirati in spodbujati analize razvojnih trendov.

Projektno sodelovanje po vsej Uniji bi bilo treba vključiti v novo komponento za medregionalne naložbe v inovacije in ga tesno povezati z izvajanjem Sporočila Komisije „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“[25], zlasti da se podprejo tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije ali agroživilski sektor . Celosten teritorialni razvoj, ki se osredotoča na funkcionalna urbana območja ali urbana območja, bi se moral združevati v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter enega spremnega instrumenta, in sicer „evropske urbane pobude“. Oba programa v okviru komponente za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje tretjih držav.

Sodelovanje, ki temelji na projektih, po vsej Uniji bi moralo tudi v prihodnosti spodbujati medregionalno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi našli skupne rešitve v podporo kohezijski politiki in vzpostavili dolgoročna partnerstva. Zato je treba ohraniti obstoječe programe, zlasti spodbujanje projektnega sodelovanja.

Nove medregionalne naložbe v inovacije bodo tesno povezane z izvajanjem Sporočila Komisije „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“[25], zlasti da se podprejo tematske platforme za pametno specializacijo.

Evropsko teritorialno sodelovanje mora omogočiti nadaljnjo podporo za celostni teritorialni razvoj v okviru komponente 4. Programi v okviru komponente za medregionalno sodelovanje bi morali vključevati celotno Unijo in bi morali biti odprti tudi za sodelovanje tretjih držav.

Obrazložitev

Odbor regij se zavzema za ohranitev vseh obstoječih dejavnosti medregionalnega sodelovanja v komponenti 4, k temu pa dodaja tudi sodelovanje pri projektih za razvoj inovativnih rešitev, razširitvenih projektih in projektih za uvedbo rešitev v več regijah z enakimi strukturnimi ovirami.

Evropsko teritorialno sodelovanje mora v okviru komponente 4 še naprej podpirati celostni teritorialni razvoj, ki je vključen v to komponento, v nasprotju s predlogom Komisije, da je treba to prepustili izključno evropski urbani pobudi iz uredbe o ESRR.

OR pozdravlja novo pobudo za medregionalne naložbe v inovacije, ki je nasledila pobudo Vanguard in je v prvi vrsti namenjena regijam, ki so večje, imajo večji razvojni potencial ter večje tehnične in gospodarske zmogljivosti od večine evropskih regij.

Predlog spremembe 6

Za uvodno izjavo 24 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24a)

Komisija, države članice in regije morajo za zmanjšanje upravnega bremena tesno sodelovati, da bi poenostavile upravljanje in priglasitev državne pomoči. Prav tako je treba oceniti, ali bi bilo mogoče ukrepe na področju medregionalnega sodelovanja vsaj na splošno izvzeti iz evropske zakonodaje o državni pomoči.

Obrazložitev

Proces poenostavitve upravljanja sredstev, ki se je začel v zadnjih nekaj letih in dosegel vrh v novih predlogih uredbe, mora veljati tudi za fazo načrtovanja in upravljanja, da bo to upravljanje enostavnejše.

Predlog spremembe 7

Za uvodno izjavo 35 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(35a)

Spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja je že več let ena od glavnih prednostnih nalog kohezijske politike EU. Posebne določbe o regionalni pomoči za naložbe podjetij vseh velikosti so vključene tudi v smernice za regionalno pomoč 2014–2020 in oddelek o regionalni pomoči v uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Podpora za evropsko teritorialno sodelovanje bi bila združljiva z enotnim trgom, zato jo je treba izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 108(3) PDEU.

Obrazložitev

Teritorialno sodelovanje krepi enotni trg. S popolno odpravo obveznosti priglasitve, ki še vedno veljajo za nekatere vrste državne pomoči, bi še dodatno prispevali k poenostavitvi.

Predlog spremembe 8

Člen 1(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 1	Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe	Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami znotraj Unije in med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO).	1. Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami znotraj Unije in med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ter skupino tretjih držav, združenih v okviru regionalne organizacije .

Obrazložitev

Najbolj oddaljene regije, ki ležijo daleč od evropske celine, sodelujejo s tretjimi državami ali regionalnimi organizacijami; sodelovanje ni omejeno na sodelovanje s sosednjimi državami.

Predlog spremembe 9

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)	„upravičenec do IPA“ pomeni državo ali ozemlje, ki sta navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) [IPA III];

(1)	„upravičenec do IPA“ pomeni državo ali ozemlje, ki sta navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) [IPA III];

(2)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije in ne prejema podpore iz skladov Interreg;

(2)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije in ne prejema podpore iz skladov Interreg;

(3)	„partnerska država“ pomeni upravičenko do IPA ali državo ali ozemlje, ki jih zajema „sosedsko geografsko območje“, navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) [NDICI], in Rusko federacijo ter ki prejema podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije;

(3)	„partnerska država“ pomeni upravičenko do IPA ali državo ali ozemlje, ki jih zajema „sosedsko geografsko območje“, navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) [NDICI], in Rusko federacijo ter ki prejema podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije;

(4)	„čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav.

(4)

„čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, vključno z evroregijo ali drugim združenjem različnih lokalnih in regionalnih oblasti, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav.

2. Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] nanašajo na „državo članico“, to razume kot „država članica, ki gosti organ upravljanja“, in kadar se določbe nanašajo na „vsako državo članico“ ali „države članice“, se to razume kot „države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ter ČDO, ki sodelujejo v določenem programu Interreg“.

Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] nanašajo na „sklade“, kot so navedeni v točki (a) člena 1(1) navedene uredbe, ali na „ESRR“, to razume kot da prav tako vključuje ustrezen zunanji instrument financiranja Unije.

Obrazložitev

Na tem mestu je treba vključiti tudi evroregije ter druga združenja različnih lokalnih in regionalnih oblasti.

Predlog spremembe 10

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Komponente cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije podpirajo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) naslednje komponente:

(1)	čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega regionalnega razvoja (komponenta 1):

(1)	kopensko in pomorsko čezmejno sodelovanje med obmejnimi regijami za spodbujanje celostnega regionalnega razvoja (komponenta 1):

(a)	notranje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami dveh ali več držav članic s skupno kopensko mejo ali med sosednjimi regijami z vsaj eno državo članico in eno ali več tretjimi državami , navedenimi v členu 4(3) , s skupno kopensko mejo ; ali

(a)	notranje čezmejno sodelovanje med obmejnimi regijami dveh ali več držav članic ali med obmejnimi regijami vsaj ene države članice in ene ali več tretjih držav , navedenih v členu 4(3); ali

(b)	zunanje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami s skupno kopensko mejo, pri čemer sodeluje vsaj ena država članica in eno ali več od naslednjega:

(b)	zunanje čezmejno sodelovanje med obmejnimi regijami vsaj ene države članice in enega ali več od naslednjega:

(i)	upravičenci do IPA; ali

(ii)	partnerske države, ki jih podpira NDICI; ali

(iii)

Ruska federacija, ki jo za omogočanje njene udeležbe v čezmejnem sodelovanju prav tako podpira NDICI;

(i)	upravičenci do IPA; ali

(ii)	partnerske države, ki jih podpira NDICI; ali

(iii)

Ruska federacija, ki jo za omogočanje njene udeležbe v čezmejnem sodelovanju prav tako podpira NDICI;

(2)

nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in na Grenlandiji, z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“ ; kadar se sklicuje le na nadnacionalno sodelovanje: „komponenta 2A“; kadar se sklicuje le na pomorsko sodelovanje: „komponenta 2B“) ;

(2)

nadnacionalno sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in na Grenlandiji, z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“);

(3)	sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja v soseščini („komponenta 3“);

(3)	sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO ali s skupino tretjih držav, združenih v okviru regionalne organizacije, za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja v soseščini („komponenta 3“);

(4)	medregionalno sodelovanje za večjo uspešnost kohezijske politike („komponenta 4“) s spodbujanjem:

(4)	medregionalno sodelovanje za večjo uspešnost kohezijske politike („komponenta 4“) s spodbujanjem:

(a)	izmenjave izkušenj, inovativnih pristopov in krepitve zmogljivosti v zvezi z:

(a)	izmenjave izkušenj, inovativnih pristopov in krepitve zmogljivosti v zvezi z:

(i)	izvajanjem programov Interreg;

(i)	izvajanjem programov Interreg;

(ii)	izvajanjem cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, zlasti v zvezi z medregionalnimi in nadnacionalnimi ukrepi z upravičenci, ki se nahajajo v vsaj eni drugi državi članici;

(ii)

razvojem zmogljivosti med partnerji v vsej Uniji, povezanih z:

—	izvajanjem cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, zlasti v zvezi z medregionalnimi in nadnacionalnimi ukrepi z upravičenci, ki se nahajajo v vsaj eni drugi državi članici;

—	opredelitvijo, širjenjem in prenosom dobre prakse v politikah regionalnega razvoja, zlasti v operativnih programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“;

—	opredelitvijo, širjenjem in prenosom dobre prakse v zvezi s trajnostnim razvojem mest, vključno s povezavami med mesti in podeželjem;

(iii)

vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

(iii)

vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

(b)	analize gibanja razvoja v zvezi s cilji teritorialne kohezije;

(b)	analize gibanja razvoja v zvezi s cilji teritorialne kohezije.

5.	medregionalne naložbe v inovacije prek komercializacije in povečanjem medregionalnih inovacijskih projektov, ki imajo potencial za spodbujanje razvoja evropskih vrednostnih verig („komponenta 5“).

Obrazložitev

OR se zavzema za vrnitev pomorskega čezmejnega sodelovanja v komponento 1 in za okrepitev drugih komponent. Predlaga se črtanje besede „sosednjimi“ v točki 1. Ker čezmejno sodelovanje zajema regije NUTS 3, to lahko vpliva na sedanji geografski obseg nekaterih čezmejnih programov in njihovo območje omeji zgolj na sosednje regije NUTS 3.

Predlog spremembe 11

Člen 4

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 4	Člen 4
Geografska pokritost čezmejnega sodelovanja	Geografska pokritost čezmejnega in pomorskega sodelovanja
1. V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami.	1. V okviru kopenskega in pomorskega čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami , brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti programov sodelovanja iz programskega obdobja 2014–2020 .
2. Regije ob morskih mejah, ki so na morju povezane prek stalne povezave , se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja.	2. Regije ob morskih mejah, ki so povezane s pomorskim, železniškim, letalskim ali cestnim prometom , se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja.
3. Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori in Monaku.	3. Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori , San Marinu in Monaku.
4. V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI.	4. Kar zadeva pomorsko čezmejno sodelovanje za programsko obdobje 2014–2020, se prilagoditve za 18 programov čezmejnega sodelovanja iz tega programskega obdobja (Deux Mers, Botnia-Atlantica, osrednji Baltik, Estonija–Latvija, Manche, Gvadelup–Martinik–OEEC, Mayotte/Komori/Madagaskar, Nemčija–Danska, Grčija–Ciper, Grčija–Italija, Irska–Wales, Italija–Hrvaška, Francija–Italija–Marittimo, Italija–Malta, Madeira–Azori–Kanarski otoki, Severna Irska–Irska–Škotska, Öresund–Kattegat–Skagerrak, Južni Baltik) določijo v soglasju z zadevnimi državami, regijami ter drugimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi.
	5. V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI.

Obrazložitev

OR se zavzema za vrnitev pomorskega čezmejnega sodelovanja v komponento 1. Zato predlaga odpravo arbitrarnega merila, ki za izvajanje pomorskega čezmejnega sodelovanja zahteva obstoj nekega mostu. Na podlagi načela subsidiarnosti bi bilo treba čezmejna območja sodelovanja opredeliti ob posvetovanju z zadevnimi državami članicami, regijami ter drugimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da se zagotovi neprekinjenost in skladnost s sedanjimi programi.

Predlog spremembe 12

Člen 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 7	Člen 7
Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja in medregionalnih naložb v inovacije	Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja
1. V okviru vseh programov Interreg komponente 4 ali medregionalnih naložb v inovacije v okviru komponente 5 se celotno ozemlje Unije financira iz sredstev ESRR.	1. V okviru vseh programov Interreg komponente 4 se celotno ozemlje Unije financira iz sredstev ESRR.
2. Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije.	2. Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Tretje države lahko prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prejemkov.

Obrazložitev

Vsi vidiki medregionalnih naložb v inovacije se bodo obravnavali v posebnem poglavju te uredbe. Ta predlog spremembe jasneje določa, da lahko tretje države sodelujejo v komponenti 4, tako da prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prejemkov. OR podpira vključitev finančnega prispevka Združenega kraljestva v obliki zunanjih namenskih prejemkov za komponenti 4 (medregionalno sodelovanje) in 5 (medregionalne naložbe v inovacije) ter nadaljnjo udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti tretjih držav v isti obliki.

Predlog spremembe 13

Člen 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 9

Sredstva iz ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1. Sredstva ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 8 430 000 000 EUR skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021-2027 in so določena v členu 102(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

1. 3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 10 000 000 000 EUR), se odvzamejo od skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021–2027 in so določena v členu 102(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] za financiranje komponent 1 do 4 .

2. Sredstva iz odstavka 1 se dodelijo na naslednji način:

(a)	52,7 % (tj. skupaj 4 440 000 000 EUR ) za čezmejno sodelovanje (komponenta 1);

(a)	72,3 % (tj. skupaj 7 236 000 000 EUR) za čezmejno kopensko in pomorsko sodelovanje (komponenta 1);

(b)	31,4 % (tj. skupaj 2 649 900 000 EUR ) za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje (komponenta 2);

(b)	19,2 % (tj. skupno 1 929 000 000 EUR ) za nadnacionalno sodelovanje (komponenta 2);

(c)	3,2 % (tj. skupaj 270 100 000 EUR) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3);

(c)	2,9 % (tj. skupaj 272 000 000 EUR) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3);

(d)	1,2 % (tj. skupno 100 000 000 EUR ) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4);

(d)	5,6 % (tj. skupno 563 000 000 EUR ) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4).

(e)	11,5 % (tj. skupno 970 000 000 EUR) za naložbe v medregionalne inovacije (komponenta 5).

3. Komisija posamezni državi članici sporoči njen delež skupnih zneskov za komponente 1, 2 in 3, in sicer za vsako leto posebej.

Velikost populacije v naslednjih regijah se uporabi kot merilo za razčlenitev po državah članicah:

(a)	regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1 in tiste regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 2B , navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2);

(a)	regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1, navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2);

(b)	regije na ravni NUTS 2 v okviru komponent 2A in 3.

(b)	regije na ravni NUTS 2 v okviru komponent 2 in 3.

4. Vsaka država članica lahko prerazporedi največ 15 % njenih dodeljenih finančnih sredstev za vsako od komponent 1, 2 in 3, in sicer iz ene od navedenih komponent v eno ali več drugih komponent.

Sredstva ESRR za programe čezmejnega in pomorskega sodelovanja, katerih proračuni so se za obdobje 2021–2027 zmanjšali, morajo zadevne države članice dodeliti iz svojega nacionalnega proračuna. Tako bodo zagotovile, da bodo ti programi še naprej prejemali vsaj dve tretjini sredstev, dodeljenih za obdobje 2014–2020.

5. Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje država članica.

5. Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje država članica.

Obrazložitev

V skladu s povečanjem proračuna, ki so ga v členu 104(7) nove uredbe o skupnih določbah (EU) predlagali njeni poročevalci, bi se skupna sredstva, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz skladov, povečala z 2,5 % na 3,3 % za financiranje dejavnosti sodelovanja, določenih v tej uredbi. Predlagamo, da se 3 % od teh 3,3 % namenijo za tradicionalne dejavnosti evropskega teritorialnega sodelovanja (torej za komponente 1, 2 in 4) ter za novo komponento 3. Predlagamo tudi, da se uporabi enak porazdelitveni ključ kot v sedanjem programskem obdobju, tj. približno 75 % za čezmejno sodelovanje, vključno s pomorskim čezmejnim sodelovanjem, 20 % za nadnacionalno sodelovanje in približno 5 % za razširjeno medregionalno sodelovanje.

Preostali 0,3 % bi se dodelili za medregionalne naložbe v inovacije, pri čemer je treba upoštevati posebnosti te nove pobude, ki si po našem mnenju zasluži posebno poglavje v tej uredbi.

Predlog spremembe 14

Člen 11

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 11	Člen 11
Seznam sredstev programa Interreg	Seznam sredstev programa Interreg
1. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 9(5), sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam vseh programov Interreg in za vsak program navede skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kjer je primerno, skupno podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).	1. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 9(5), sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam vseh programov Interreg in za vsak program navede skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kjer je primerno, skupno podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).
2. Navedeni izvedbeni akt vsebuje tudi seznam zneskov, prerazporejenih v skladu s členom 9(5) in razčlenjenih po državah članicah ter zunanjih instrumentih financiranja Unije.	2. Navedeni izvedbeni akt vsebuje tudi seznam zneskov, prerazporejenih v skladu s členom 9(5) in razčlenjenih po državah članicah ter zunanjih instrumentih financiranja Unije.
	3. Države članice poročajo, kako so v pripravo programov vključile lokalne in regionalne oblasti ter druge zainteresirane strani v skladu s členom 6 uredbe o skupnih določbah o partnerstvu in upravljanju na več ravneh.

Predlog spremembe 15

Člen 13

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 13	Člen 13
Stopnje sofinanciranja	Stopnje sofinanciranja
Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 70 %, razen če se glede na zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3 določi višji odstotek v uredbah (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklepu Sveta (EU) [OCTP], ali v katerem koli aktu , sprejetem na njihovi podlagi.	Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 85 %, zlasti za zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3, male projekte, določene v členih 16 do 26, uredbe (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklep Sveta (EU) [OCTP], ali kateri koli akt , sprejet na njihovi podlagi.

Obrazložitev

OR poziva, naj se ohrani stopnja sofinanciranja 85 % za vse projekte ali vsaj za najmanjše medregionalne projekte, zlasti male projekte, navedene v členih 16 do 26.

Predlog spremembe 16

Člen 14(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4) V okviru komponent 1, 2 in 3, ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko podpirajo tudi specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“, zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)	v okviru komponent 1 in 2B programi Interreg:

(a)	v okviru komponente 1 programi Interreg:

(i)	krepijo institucionalne zmogljivosti javnih organov, zlasti tistih, ki so pristojni za upravljanje določenega ozemlja, in deležnikov ter

(i)	krepijo institucionalne zmogljivosti javnih organov, zlasti tistih, ki so pristojni za upravljanje določenega ozemlja, in deležnikov ter

(ii)	krepijo učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah;

(ii)

krepijo učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah ter okrepi medsebojno zaupanje, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti za stike med ljudmi ;

(b)	v okviru komponent 1, 2 in 3 programi Interreg: izboljšujejo institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene;

(b)	v okviru komponent 1, 2 in 3 programi Interreg: izboljšujejo institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene;

(c)

v okviru programa čezmejnega sodelovanja in komponent v 2 in 3, programi Interreg, podprti s sredstvi programa Interreg, poleg točk (a) in (b): krepijo medsebojno zaupanje, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti za stike med ljudmi, krepijo trajnostno demokracijo in podpirajo akterje civilne družbe in njihovo vlogo pri procesih reform in demokratičnih tranzicijah.

(c)

v okviru programa čezmejnega sodelovanja in komponent v 2 in 3, programi Interreg, podprti s sredstvi programa Interreg, poleg točk (a) in (b): krepijo medsebojno zaupanje, zlasti krepijo trajnostno demokracijo in podpirajo akterje civilne družbe in njihovo vlogo pri procesih reform in demokratičnih tranzicijah.

Obrazložitev

Krepitev medsebojnega zaupanja in spodbujanje projektov za stike med ljudmi je pomembno ne samo za zunanje, ampak tudi za notranje čezmejno sodelovanje, zato ga je treba izrecno podpreti.

Predlog spremembe 17

Člen 15

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 15	Člen 15
Tematska osredotočenost	Tematska osredotočenost
1. Vsaj 60 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli največ trem ciljem politike, določenim v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].	1. Največ 60 % ESRR na nacionalni in regionalni ravni in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli največ trem ciljem politike, določenim v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
2. Dodatnih 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ ali zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“.	2. Največ dodatnih 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ in/ ali zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“. Ta delež je lahko višji od najvišjega deleža 15 %, če deležniki v pogajanjih o programu ocenijo, da je to potrebno.
	Tudi projekti v okviru cilja „boljše upravljanje programov Interreg“ lahko prejmejo financiranje v skladu z Uredbo (EU) 2018/ XXX [o vzpostavitvi programa za podporo reformam]. V tem primeru ima Uredba (EU) 2018/XXX [uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju] vodilno vlogo.
3. Kadar komponenta 2A programa Interreg podpira makroregionalno strategijo, se celotni ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljeni v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne cilje navedene strategije.	3. Kadar komponenta 2 programa Interreg podpira makroregionalno strategijo, se celotni ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljeni v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne cilje navedene strategije.
4. Kadar komponenta 2B programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodeli ustreznim ciljem navedene strategije.	4. Kadar komponenta 1 programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, kot splošno pravilo dodeli ustreznim ciljem navedene strategije. V skupnem dogovoru s Komisijo so lahko določeni drugačni deleži.
5. V okviru komponente 4 programov Interreg se celotni ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljeni v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“.	5. V okviru komponente 4 programov Interreg se celotni ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljeni v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“.

Obrazložitev

Ne bi bilo pravično od vseh evropskih regij zahtevati, da poleg tehnične pomoči dodelijo enak fiksen odstotek za cilj „boljše upravljanje programov Interreg“.

Vendar pa bi morale imeti regije, ki želijo uporabljati evropsko teritorialno sodelovanje kot instrument za spodbujanje dobrega upravljanja in strukturnih reform, še naprej možnost, da prejmejo dodatno pomoč iz novega programa v podporo reformam.

OR se zavzema za to, da bi makroregionalne strategije prejele podporo iz komponent 1 in 2.

Predlog spremembe 18

Za poglavjem II se doda novo poglavje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

POGLAVJE III

Medregionalne naložbe v inovacije

Člen 15a

Medregionalne naložbe v inovacije

1. 0,3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 970 000 000 EUR), se dodeli za medregionalne naložbe v inovacije in se uporabi za komercializacijo ter okrepitev medregionalnih inovacijskih projektov, ki lahko prispevajo k razvoju evropskih vrednostnih verig. Dodatna sredstva iz programa Obzorje Evropa [predlog Uredbe (EU) 2018/XXX] se lahko prenesejo v proračun neposredno ali z metodo glavnega sklada.

2. Medregionalne naložbe v inovacije so namenjene za naslednje dejavnosti:

(a)	komercializacijo in razširitev skupnih inovacijskih projektov, ki bi lahko spodbujali razvoj evropskih vrednostnih verig;

(b)	združevanje raziskovalcev, podjetij, civilne družbe in javnih uprav, vključenih v nacionalne ali regionalne strategije pametne specializacije;

(c)	pilotne projekte za opredelitev ali preskušanje novih rešitev za regionalni in lokalni razvoj, ki temeljijo na strategijah pametne specializacije;

(d)	izmenjavo izkušenj na področju inovacij, da se izkoristijo izkušnje, pridobljene na področju regionalnega ali lokalnega razvoja.

3. V okviru medregionalnih naložb v inovacije je celotno ozemlje Unije upravičeno do podpore ESRR.

4. Medregionalne naložbe v inovacije se pripravijo in predložijo v okviru neposrednega upravljanja.

5. V skladu z načelom evropske teritorialne kohezije bodo lahko regije, ki so pod povprečjem evropskega indeksa regionalne konkurenčnosti za obdobje 2013–2016, in regije iz člena 174 ter najbolj oddaljene regije v okviru sheme medregionalnih naložb v inovacije upravičene do višje stopnje sofinanciranja ESRR, in sicer od 85 % do 100 %. Ta spodbuda za medregionalne naložbe v inovacije v regijah s strukturnimi ovirami mora:

(a)	tem regijam omogočati skupni razvoj inovativnih naložbenih projektov, ki jih je mogoče prenesti in ponovno uporabiti na drugih območjih z enakimi strukturnimi ovirami;

(b)

biti osredotočena na spodbujanje inovativnosti v regionalnih gospodarstvih, ki se soočajo z geografskimi in demografskimi strukturnimi ovirami, izkoriščanje lokalnih virov, podpiranje uporabe energije iz obnovljivih virov, ravnanje z odpadki, gospodarjenje z vodo, promocijo kulturne in naravne dediščine ter vzpostavitev krožnega gospodarstva; izraz inovativnost se v tem primeru nanaša na tehnološke, organizacijske, socialne in okoljske inovacije;

(c)	tem regijam omogočiti uporabo tehnoloških platform, ki jih nudijo bolj konkurenčne regije, s čimer bi omogočili medregionalni prenos tehnologije in znanja ter okrepili medregionalno povezovanje.

6. Tretje države lahko sodelujejo, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prejemkov.

Obrazložitev

Čeprav je uvedba medregionalnih naložb v inovacije ena od najbolj pozitivnih novosti novega programskega obdobja, gre za instrument, ki se zelo razlikuje od evropskega teritorialnega sodelovanja. Iz tega razloga in s ciljem, da bi poudarili njegov poseben pomen, predlagamo, da se za medregionalne naložbe v inovacije pripravita posebno poglavje in člen, v katerem bodo združene različne določbe, ki so v predlogu uredbe razpršene.

Predlagamo tudi, da se njegov proračun poveča s posebno rezervo v višini 0,3 % kohezijskega proračuna in z omogočanjem dodatnih nakazil. Poleg tega bi bilo treba v skladu z načelom evropske teritorialne kohezije del sredstev nameniti regijam, ki še niso med najbolj inovativnimi v EU.

Prav tako bi bilo treba spodbujati inovacije na območjih, ki imajo zelo omejene možnosti in/ali so manj konkurenčna od povprečja Unije, da se prepreči poglabljanje razlik v inovativnosti in konkurenčnosti med regijam.

Ta predlog spremembe v uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju vnaša priporočila iz mnenj poročevalcev Maupertuis (2017), Herrera Campo (2016), Osvald (2012), Karácsony (2018) in drugih.

Predlog spremembe 19

Člen 16

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 16	Člen 16
Priprava in predložitev programov Interreg	Priprava in predložitev programov Interreg
1. Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali v okviru posrednega upravljanja , in komponente 5, ki se izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja .	1. Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali v okviru posrednega upravljanja.
2. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.	2. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
3. Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO, kjer je primerno, bi morale vključiti tudi partnerje v programu, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.	3. Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO, kjer je primerno, bi morale vključiti tudi partnerje v programu, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.
	Pri pripravi programov Interreg, ki so povezani z makroregionalnimi strategijami ali strategijami za morske bazene, bi morale države članice in partnerji v programu upoštevati tematske prednostne naloge makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetovati z ustreznimi deležniki.
4. Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.	4. Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, enega ali več programov Interreg vzdolž zadevne kopenske ali morske meje predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.
Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šest mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov.	Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šest mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov.
5. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje ali partnerske države, ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje ali partnerske države, ali ČDO pa se, kjer je primerno, zavežejo, da bodo po potrebi zagotovile finančni prispevek.	5. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje ali partnerske države, ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje ali partnerske države, ali ČDO pa se, kjer je primerno, zavežejo, da bodo po potrebi zagotovile finančni prispevek.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, se zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno sodelovanje .	Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, se zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali v okviru več programov Interreg vzdolž zadevne kopenske ali morske meje .
6. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za posodobitev Priloge, da se sprejmejo spremembe, ki nastanejo za nebistvene elemente Priloge v programskem obdobju.	6. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za posodobitev Priloge, da se sprejmejo spremembe, ki nastanejo za nebistvene elemente Priloge v programskem obdobju.

Obrazložitev

Vzpostaviti je treba načelo partnerstva, da se zagotovi skladnost med različnimi dejavnostmi čezmejnega sodelovanja. OR se zavzema za vrnitev pomorskega čezmejnega sodelovanja v komponento 1.

Predlog spremembe 20

Člen 19

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 19	Člen 19
Sprememba programov Interreg	Sprememba programov Interreg
1. Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev.	1. Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter v skladu s členom 6 uredbe o skupnih določbah predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev.
2. Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa.	2. Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa.
3. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.	3. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.
4. Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.	4. Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.
5. Države članice lahko v programskem obdobju prerazporedijo do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg.	5. Države članice lahko v programskem obdobju prerazporedijo do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg , po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter v skladu s členom 6 uredbe o skupnih določbah .
Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.	Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.
Štejejo se za nebistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (g)(ii) člena 17(4).	Štejejo se za nebistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (g)(ii) člena 17(4).
6. Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.	6. Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.

Obrazložitev

Pri spremembah programov je treba zagotoviti spoštovanje načela partnerstva.

Predlog spremembe 21

Člen 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 24

Skladi za male projekte

1. Prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za sklad za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 000 000 EUR ali 15 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg, pri čemer velja nižji znesek.

Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru sklada za male projekte (v nadaljnjem besedilu: mali projekt).

2. Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ ali EZTS.

2. Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ, EZTS , evroregija, pravni organ najbolj oddaljene regije ali drugo združenje različnih lokalnih in regionalnih oblasti.

3. Dokument, ki določa pogoje za podporo skladu za male projekte, poleg elementov iz člena 22(6) določi elemente, potrebne za zagotovitev, da upravičenec:

(a)	vzpostavi nediskriminatoren in pregleden izbirni postopek;

(a)	vzpostavi nediskriminatoren in pregleden izbirni postopek;

(b)	uporablja objektivna merila za izbiro manjših projektov, ki preprečujejo navzkrižje interesov;

(b)	uporablja objektivna merila za izbiro manjših projektov, ki preprečujejo navzkrižje interesov;

(c)	ocenjuje zahtevke za podporo;

(c)	ocenjuje zahtevke za podporo;

(d)	izbira projekte in določa znesek podpore za male projekte;

(d)	izbira projekte in določa znesek podpore za male projekte;

(e)	odgovarja za izvajanje operacije in na tej ravni hrani vsa dokazila, potrebna za revizijsko sled v skladu s Prilogo [XI] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];

(e)	odgovarja za izvajanje operacije in na tej ravni hrani vsa dokazila, potrebna za revizijsko sled v skladu s Prilogo [XI] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];

(f)	daje na voljo javnosti seznam končnih prejemnikov, ki imajo koristi od te operacije.

(f)	daje na voljo javnosti seznam končnih prejemnikov, ki imajo koristi od te operacije.

Upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v členu 35.

4. Izbor manjših projektov se ne šteje kot prenos nalog od organa upravljanja na posredniški organ iz člena 65(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

5. Osebje in posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada za male projekte ne sme presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada za male projekte.

6. Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje , razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč .

6. Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje. To načelo poenostavljenih stroškov bi se moralo upoštevati pri dodatnih nacionalnih kontrolah in revizijah. Od upravičenca se ne bi smelo zahtevati, da predloži dokazila glede vseh stroškov projekta.

Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s [točko (a) člena 48(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe 22

Člen 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 26

Tehnična pomoč

1. Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotke iz odstavka 2 uporabi pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].

2. Odstotki ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije, ki se povrnejo za tehnično pomoč, so kot sledi:

(a)	za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 6 % ;

(a)	za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 8 % ;

(b)	za zunanje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira IPA III CBC ali NDICI CBC: 10 %;

(b)	za zunanje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira IPA III CBC ali NDICI CBC: 10 %;

(c)	za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 7 % .

(c)	za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 8 % ;

(d)	za komponento 3 programov Interreg, kar zadeva ESRR: 10 %.

3. Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo med 30 000 000 in 50 000 000 EUR, se znesek, ki izhaja iz uporabe odstotka za tehnično pomoč, poveča za dodaten znesek v višini 500 000 EUR. Komisija ta znesek doda prvemu vmesnemu plačilu.

4. Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo manj kot 30 000 000 EUR, se znesek, ki je potreben za tehnično pomoč, izraženo v EUR, in posledični odstotki, določijo s sklepom Komisije, s katerim se sprejme zadevni program Interreg.

Predlog spremembe 23

Člen 45

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 45	Člen 45
Naloge organa upravljanja	Naloge organa upravljanja
1. Organ za upravljanje programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 66, 68 in 69 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 66(1) in člena 67 ter plačil upravičencem iz točke (b) člena 68(1). Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki jih zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj iz poglavja VIII te uredbe.	1. Organ za upravljanje programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 66, 68 in 69 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 66(1) in člena 67 ter plačil upravičencem iz točke (b) člena 68(1). Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki jih zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj iz poglavja VIII te uredbe.
2. Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kjer je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer uporabi osebje, ki upošteva partnerstvo programa. Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.	2. Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kjer je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer uporabi osebje, ki upošteva partnerstvo programa. Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.
3. Z odstopanjem od točke (c) člena 70(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] odhodke, plačane v drugi valuti, vsak partner preračuna v eure, pri čemer uporabi mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti odhodki predloženi v preverjanje organu upravljanja v skladu s točko (a) člena 68(1) navedene uredbe.	3. Če organ upravljanja ne izvaja upravljalnih preverjanj iz [točke (a) člena 68(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] na celotnem programskem območju, vsaka država članica ter, kjer je primerno, vsaka tretja država, partnerska država ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje teh preverjanj za upravičence na svojem ozemlju (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki).
	4. Z odstopanjem od točke (c) člena 70(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] odhodke, plačane v drugi valuti, vsak partner preračuna v eure, pri čemer uporabi mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti odhodki predloženi v preverjanje organu upravljanja v skladu s točko (a) člena 68(1) navedene uredbe.

Obrazložitev

Če se ne sprejme črtanje odstavka 6 člena 44, je to alternativna rešitev za vprašanje nadzornikov, da se zagotovi, da ne bo treba odpraviti trenutnih sistemov upravljalnih preverjanj, ki se v nekaterih programih izvajajo že tri programska obdobja.

Predlog spremembe 24

Člen 49

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 49

Plačila in predfinanciranje

1. Podpora iz ESRR in, kjer je primerno, podpora iz zunanjih instrumentov financiranja Unije za vsak program Interreg se v skladu s členom 46(2) plača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.

2. Komisija poravna predfinanciranje na podlagi skupne podpore iz vsakega sklada Interreg, kakor je določen v sklepu o odobritvi programa Interreg iz člena 18, glede na razpoložljiva finančna sredstva in v letnih obrokih, in sicer pred 1. julijem leta 2022 do 2026, ali v letu odobritve sklepa najpozneje 60 dni po tem, ko je bil ta sklep sprejet:

(a)	2021: 1 % ;

(a)	2021: 2 % ;

(b)	2022: 1 % ;

(b)	2022: 0,8 % ;

(c)	2023: 1 % ;

(c)	2023: 0,8 % ;

(d)	2024: 1 % ;

(d)	2024: 0,8 % ;

(e)	2025: 1 % ;

(e)	2025: 0,8 % ;

(f)	2026: 1 % .

(f)	2026: 0,8 % .

3. Kadar zunanje čezmejne programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi.

Znesek predfinanciranja se lahko po potrebi izplača v dveh obrokih v skladu s proračunskimi potrebami.

Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC.

Obrazložitev

OR predlaga, da se v prvem letu programskega obdobja podvojijo odstotki predhodnega financiranja kot pomoč pri zagonu programov. To se uravnovesi z ustreznim zmanjšanjem v naslednjih letih.

Predlog spremembe 25

Člen 61

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 61 Medregionalne naložbe v inovacije Na pobudo Komisije se lahko sredstva ESRR uporabijo za podporo medregionalnih naložb v inovacije, kot je določeno v točki 5 člena 3, ki združujejo raziskovalce, podjetja, civilno družbo in javne uprave, vključene v nacionalne ali regionalne strategije pametne specializacije.

Obrazložitev

Glede na pomen in posebnosti medregionalnih naložb v inovacije se predlaga, da se temu vprašanju nameni posebno poglavje.

Predlog spremembe 26

Za členom 62 se doda nov člen

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Člen 62a Izvzetje od obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU Pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja je izvzeta iz nadzora državnih pomoči in zanjo ne velja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Teritorialno sodelovanje krepi enotni trg. S popolno odpravo obveznosti priglasitve, ki še vedno veljajo za nekatere vrste državne pomoči, bi še dodatno prispevali k poenostavitvi.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

iskreno pozdravlja novo uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju za programsko obdobje 2021–2027 in izraža zadovoljstvo, ker bo ta posebna uredba tej temeljni politiki Unije zagotovila prepoznavnost, čeprav se bo še vedno financirala v okviru ESRR;

prav tako pozdravlja, da so bili v uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju – v okviru prizadevanj za poenostavitev zakonodaje in povečanje sinergij – vključeni predpisi o prihodnjih zunanjih instrumentih financiranja EU;

podpira novi mehanizem za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru. Evropsko teritorialno sodelovanje mora zagotoviti podporo (1) temu novemu instrumentu;

toplo pozdravlja priznanje posebnih potreb najbolj oddaljenih regij v okviru nove komponente 3;

prav tako močno podpira uvedbo medregionalnih naložb v inovacije, ki so opredeljene v komponenti 5;

izraža obžalovanje glede predloga Komisije, po katerem naj bi se proračun za evropsko teritorialno sodelovanje zmanjšal za 1 847 milijard EUR (v stalnih cenah za leto 2018), tj. – 18 %. To zmanjšanje je skoraj dvakrat večje kot zmanjšanje proračuna zaradi brexita in delež za evropsko teritorialno sodelovanje v kohezijskem proračunu zmanjšuje z 2,75 % na 2,5 %;

obžaluje, da se komponenta 1 „čezmejno sodelovanje“ (brez pomorskega sodelovanja) zmanjšuje za 3 171 milijarde EUR (– 42 %) in komponenta 4 tradicionalno „medregionalno sodelovanje“ (Interreg Europe, URBACT, ESPON, INTERACT) za 474 milijonov EUR, tj. – 83 %;

poudarja pomen programa Interreg, ki se je za številne regionalne organe izkazal za nepogrešljivega ne samo za izmenjavo strokovnega znanja in primerov najboljše prakse pri ključnih izzivih, temveč tudi za krepitev povezav med ljudmi v regionalnih organih, s čimer se spodbuja evropska identiteta; ugotavlja, da sedanji predlogi tega ne upoštevajo v zadostni meri;

nasprotuje prenosu pomorskega čezmejnega sodelovanja iz komponente 1 (čezmejno sodelovanje) v komponento 2 (nadnacionalno sodelovanje). Čeprav se je zaradi tega prenosa proračun za komponento 2 povečal za 558 milijonov EUR (+ 27 %), obstaja velika nevarnost, da se bo pomorsko čezmejno sodelovanje izgubilo v širšem okviru nadnacionalnega sodelovanja;

10.

meni, da je predlog Komisije v Prilogi XXII k uredbi o skupnih določbah, ki daje prednost pri dodelitvi proračuna tistim mejnim regijam, v katerih vsaj polovica prebivalstva prebiva manj kot 25 km od meje, arbitraren in ga zato popolnoma zavrača;

11.

odločno podpira predlog poročevalcev (2) za uredbo o skupnih določbah, da se dodeljena sredstva iz člena 104(7) uredbe o skupnih določbah spremenijo, tako da se proračun za tradicionalno teritorialno sodelovanje (komponenti 1 in 4) poveča na do 3 % kohezijskega proračuna, za medregionalne naložbe v inovacije pa se oblikuje posebna dodatna rezerva v višini 0,3 % kohezijskega proračuna. Ta pristop je podoben pristopu Parlamenta (3). EESO meni, da bi se moralo povečanje dodeljenih sredstev odražati tudi pri komponenti 3;

12.

meni, da je treba novo pobudo za medregionalne naložbe v inovacije, ki je nasledila nekdanje inovativne ukrepe ESRR in pobudo Vanguard, zaradi njene zelo velike dodane vrednosti in posebnosti v primerjavi s tradicionalnim evropskim teritorialnim sodelovanjem (komponenti 1 in 4) v uredbi posebej obravnavati in ji nameniti poseben proračun;

13.

meni, da je treba okrepiti sinergije med medregionalnimi naložbami v inovacije in Obzorjem Evropa (4);

14.

vztraja, da morajo medregionalne naložbe v inovacije kljub poudarku na odličnosti krepiti tudi teritorialno kohezijo, tako da spodbujajo tudi vključevanje manj inovativnih regij v evropska medregionalna inovacijska gibanja;

15.

na podlagi pozivov iz številnih mnenj OR (5) predlaga oblikovanje pobude, da bi lahko najbolj ranljive regije, navedene v členu 174 PDEU, v sodelovanju razvijale inovativne naložbene projekte z velikim potencialom za širitev, prenos in uporabo na drugih območjih s podobnimi strukturnimi ovirami;

16.

poziva k večji usklajenosti različnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja. Programi nadnacionalnega sodelovanja, povezani z makroregionalno strategijo ali morskim bazenom, bi morali po potrebi določati prioritete, ki so skladne in povezane s prednostnimi nalogami makroregionalnih strategij ali morskih bazenov, ki jih zadevajo;

17.

pozdravlja ukrepe za poenostavitev upravljanja sredstev v skladu s priporočili skupine na visoki ravni in več mnenji OR (6);

18.

pozdravlja uvedbo načinov upravljanja, ki so prilagojeni malim projektom, navedenim v členih 16 do 26, ter zlasti vključitev posebnega člena (člen 24) o skladih za male projekte, kot ga je Odbor predlagal v svojem mnenju na to temo (7). Ti mali projekti ali projekti „za stike med ljudmi“ so dejansko bistveni za evropsko povezovanje in odpravljanje vidnih in nevidnih mejnih pregrad ter krepijo evropsko dodano vrednost tovrstnega mehanizma. Se med drugim zavzema za to, da je lahko upravičenec sklada za male projekte čezmejni pravni organ, EZTS, evroregija, pravni organ najbolj oddaljene regije ali drugo združenje različnih lokalnih in regionalnih oblasti;

19.

nasprotuje znižanju stopenj sofinanciranja EU s 85 % na 70 %. To bo dodatno otežilo sodelovanje lokalnih in regionalnih akterjev z omejenimi finančnimi zmožnostmi;

20.

predlaga, da se v prvem letu podvojijo odstotki predhodnega financiranja kot pomoč pri zagonu programov;

21.

predlaga povečanje odstotka za tehnično pomoč na 8 %;

22.

predlaga, da se stopnja tematske osredotočenosti iz člena 15 zviša na najvišjo stopnjo 60 % dodeljenih sredstev ESRR na nacionalni in regionalni ravni;

23.

meni, da enotna 15-odstotna rezerva za dobro upravljanje ni nujno pravična. Vse regije nimajo enakih potreb po strukturnih reformah. Evropsko teritorialno sodelovanje bi moralo imeti možnost prejemati sredstva iz novega programa za podporo reformam (8);

24.

odločno podpira vključitev lokalnih in regionalnih oblasti iz Združenega kraljestva v komponenti 1 in 2 po zgledu Norveške in Islandije, kot je predlagal OR (9). OR podpira nadaljnjo podporo EU v mirovnem procesu na Severnem Irskem v okviru programa PEACE PLUS;

25.

predlaga, da se udeležba tretjih držav omogoči tudi za medregionalno komponento 4 in medregionalne naložbe na področju inovacij s pomočjo zunanjih namenskih prejemkov za proračun EU;

26.

ugotavlja, da je spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) že več let ena od glavnih prednostnih nalog kohezijske politike EU. Pri projektih za mala in srednja podjetja je treba v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah že zdaj priglasiti državno pomoč. Posebne določbe o regionalni pomoči za naložbe podjetij vseh velikosti so vključene tudi v smernice za regionalno pomoč 2014–2020 in oddelek o regionalni pomoči v uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Glede na to, da bi se morala pomoč za evropsko teritorialno sodelovanje šteti za združljivo z enotnim trgom, bi jo bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU;

27.

predlaga dodatno poenostavitev obveznosti priglasitve državne pomoči, da bi se zmanjšalo upravno breme za organe in upravičence programa. Odbor regij je seznanjen s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) 2015/1588. Preveriti bi bilo treba, ali bi bilo mogoče vsaj ukrepe na področju medregionalnega sodelovanja na splošno izvzeti iz evropske zakonodaje o državni pomoči.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017) 534 final z dne 20.9.2017).

(1) COM(2018) 373 final, osnutek mnenja poročevalca Arendsa (COTER-VI/048).

(2) Osnutek mnenja poročevalcev Schneider/Marini (COTER-VI/045).

(3) Osnutek poročila poročevalca Arimonta, 2018/0199 (COD).

(4) COM(2018) 435 final.

(5) Ta predlog povzema priporočila iz mnenj, ki so jih med drugim pripravili poročevalci Maupertuis (COTER-VI/22), Herrera Campo (SEDEC-VI/8), Osvald (COTER-V/21) in Karácsony (COTER-VI /36).

(6) Mnenji poročevalcev Osvalda (COTER-VI/012) in Vlasáka (COTER-VI/035).

(7) Mnenje Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja, poročevalec Branda (COTER-VI/023).

(8) Predlog Uredbe (EU) 2018/ XXX o vzpostavitvi programa za podporo reformam, COM(2018) 391 final.

(9) Resolucija o posledicah izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za lokalne in regionalne oblasti v EU, 129. plenarno zasedanje, 17. maj 2018, RESOL-VI/031, točka 23.

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/165

Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejni mehanizem

(2019/C 86/10)

Poročevalec:

Bouke ARENDS (NL/PES), član občinskega sveta, Emmen

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru

COM(2018) 373 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravne ovire občutijo predvsem ljudje ob kopenskih mejah, ker jih prečkajo dnevno ali tedensko. Da bi se učinek te uredbe osredotočil predvsem na regije, ki so najbližje meji in v katerih je stopnja povezovanja in medsebojnega delovanja sosednjih držav največja, bi se morala ta uredba uporabljati za čezmejne regije v smislu ozemlja sosednjih obmejnih regij na ravni NUTS 3 ob kopenski meji v dveh ali več državah članicah (1). To državam članicam ne bi smelo preprečevati uporabe mehanizma tudi na morskih in zunanjih mejah z državami, ki niso države EFTA.

Da bi se učinek te uredbe osredotočil predvsem na regije, ki so najbližje meji in v katerih je stopnja povezovanja in medsebojnega delovanja sosednjih držav največja, bi se morala ta uredba uporabljati za obmejne regije na ravni NUTS 2 in NUTS 3 ob kopenski ali morski meji v dveh ali več državah članicah (1). To državam članicam ne bi smelo preprečevati uporabe mehanizma tudi na morskih in zunanjih mejah z državami, ki niso države EFTA.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da se Uredba uporablja tudi za morske meje in dodati regije na ravni NUTS 2, da bi lahko ocenili najprimernejšo raven NUTS za določanje mehanizma za odpravo upravnih in pravnih ovir na čezmejni ravni.

Predlog spremembe 2

Člen 3 – Opredelitev pojmov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„čezmejna regija“ je ozemlje, ki ga ob kopenski meji sestavljajo sosednje obmejne regije na ravni NUTS 3 v dveh ali več državah članicah;

(1)	„čezmejna regija“ je ozemlje, ki ga ob kopenski meji sestavljajo sosednje obmejne regije ali čezmejne regije ob morskih mejah na ravni NUTS 2 in NUTS 3 v dveh ali več državah članicah ali med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami ;

(2)	„skupni projekt“ je del infrastrukture, ki vpliva na neko čezmejno regijo, ali katera koli storitev v splošnem gospodarskem interesu, ki se izvaja v neki čezmejni regiji;

(2)	„skupni projekt“ je del infrastrukture, ki vpliva na neko čezmejno regijo, ali katera koli storitev v splošnem gospodarskem interesu, ki se izvaja v neki čezmejni regiji , ne glede na to, ali je njen učinek čutiti le na eni ali obeh straneh meje ;

(3)	„pravna določba“ je katera koli pravna ali upravna določba, pravilo ali upravna praksa, ki se uporablja za skupni projekt, ne glede na to, ali jo sprejme ali izvaja zakonodajni ali izvršilni organ;

(3)	„pravna določba“ je katera koli pravna ali upravna določba, pravilo ali upravna praksa, ki se uporablja za skupni projekt, ne glede na to, ali jo sprejme ali izvaja zakonodajni ali izvršilni organ;

(4)	„pravna ovira“ je katera koli pravna določba glede načrtovanja, razvoja, kadrovske strukture, financiranja ali delovanja skupnega projekta, ki zavira potencial čezmejne regije pri čezmejnem udejstvovanju;

(4)	„pravna ovira“ je katera koli pravna določba glede načrtovanja, razvoja, kadrovske strukture, financiranja ali delovanja skupnega projekta, ki zavira potencial čezmejne regije pri čezmejnem udejstvovanju;

(5)	„pobudnik“ je subjekt, ki opredeli pravno oviro in sproži mehanizem z vložitvijo pobude;

(5)	„pobudnik“ je subjekt, ki opredeli pravno oviro in sproži mehanizem z vložitvijo pobude;

(6)	„pobuda“ je dokument, ki ga pripravi eden ali več pobudnikov za sprožitev mehanizma;

(6)	„pobuda“ je dokument, ki ga pripravi eden ali več pobudnikov za sprožitev mehanizma;

(7)

„država članica prevzemnica“ je država članica, na katere ozemlju se bo v okviru neke evropske čezmejne zaveze (v nadaljnjem besedilu: zaveza) ali evropske čezmejne izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava) uporabljala ena ali več pravnih določb države članice prenosnice, ali če ni ustrezne pravne določbe, vzpostavila ad hoc pravna rešitev;

(7)

(8)	„država članica prenosnica“ je država članica, katere pravne določbe se bodo uporabljale v državi članici prevzemnici v okviru neke zaveze ali izjave;

(8)	„država članica prenosnica“ je država članica, katere pravne določbe se bodo uporabljale v državi članici prevzemnici v okviru neke zaveze ali izjave;

(9)

„pristojni organ prevzemnik“ je organ v državi članici prevzemnici, pristojen za odobritev uporabe pravnih določb države članice prenosnice na svojem ozemlju v okviru neke zaveze, pri izjavi pa je pristojen, da se zaveže, da bo začel zakonodajni postopek, potreben za odstopanje od svojih nacionalnih pravnih določb;

(9)

(10)	„pristojni organ prenosnik“ je organ države članice prenosnice, pristojen za sprejetje pravnih določb, ki se bodo uporabljale v državi članici prevzemnici, ter za uporabo na svojem ozemlju ali oboje;

(10)	„pristojni organ prenosnik“ je organ države članice prenosnice, pristojen za sprejetje pravnih določb, ki se bodo uporabljale v državi članici prevzemnici, ter za uporabo na svojem ozemlju ali oboje;

(11)	„območje uporabe“ je območje v državi članici prevzemnici, na katerem se uporabljajo pravne določbe države članice prenosnice ali ad hoc pravna rešitev.

(11)	„območje uporabe“ je območje v državi članici prevzemnici, na katerem se uporabljajo pravne določbe države članice prenosnice ali ad hoc pravna rešitev.

Obrazložitev

V skladu s členom 4 uredbe je treba omeniti tudi morske meje, da se pojasni geografsko področje uporabe.

Izraz „skupni projekt“ daje misliti, da gre za projekt, ki se dejansko izvaja na ozemlju regij na ravni NUTS 3, toda takšen projekt je mogoče razvijati tudi na ozemlju ene regije ali samo občine.

Predlog spremembe 3

Člen 4 – Možnosti držav članic za reševanje pravnih ovir

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Država članica se na neki meji z eno ali več sosednjimi državami članicami odloči ali za mehanizem ali za obstoječe načine reševanja pravnih ovir, ki zavirajo izvajanje skupnih projektov v čezmejnih regijah.	1. Pristojni organ države članice se z eno ali več sosednjimi državami članicami odloči ali za mehanizem ali za obstoječe načine reševanja pravnih ovir, ki zavirajo izvajanje skupnih projektov v čezmejnih regijah.
2. Država članica se lahko tudi odloči, da se bo na neki meji z eno ali več sosednjimi državami članicami pridružila obstoječemu učinkovitemu načinu, ki je bil formalno ali neformalno vzpostavljen v eni ali več sosednjih državah članicah.	2. Pristojni organ države članice se lahko tudi odloči, da se bo v zvezi s skupnim projektom v obmejnih regijah z eno ali več sosednjimi državami članicami pridružila obstoječemu učinkovitemu načinu, ki je bil formalno ali neformalno vzpostavljen v eni ali več sosednjih državah članicah.
3. Države članice lahko mehanizem uporabijo tudi v čezmejnih regijah ob morski meji ali v čezmejnih regijah z eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami ali eno ali več čezmorskimi državami in ozemlji.	3. Pristojni organi držav članic lahko mehanizem uporabijo tudi v čezmejnih regijah ob notranji ali zunanji morski meji, pa tudi v čezmejnih regijah z eno ali več državami članicami za skupni projekt z eno ali več tretjimi državami ali čezmorskimi ozemlji.
4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.	4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.

Obrazložitev

Besedilo člena 4 je v več jezikovnih različicah dvoumno. Pravno besedilo bi bilo namreč mogoče v nekaterih različicah tolmačiti tako, da država članica potrebuje drugo državo članico za uporabo čezmejnega mehanizma s tretjo državo. Čeprav je podlaga angleška različica, bi bilo vseeno bolje imeti besedilo, pri katerem je v vseh jezikih jasno, da lahko država članica EU uporablja čezmejni mehanizem skupaj s sosednjo tretjo državo za namene skupnega projekta, ne da bi pri njem morala sodelovati še druga država članica EU.

Omogočiti je treba, da lahko regije z zakonodajnimi pooblastili vzpostavijo in izvajajo mehanizem neodvisno od države, če obstajajo pravne ovire, ki vplivajo na vprašanja zakonodajnih pooblastil na regionalni ravni.

V zvezi z uporabo mehanizma je treba izrecno omeniti tudi notranje in zunanje morske meje.

Predlog spremembe 4

Člen 5 – Čezmejne koordinacijske točke

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Če se država članica odloči za mehanizem, vzpostavi eno ali več čezmejnih koordinacijskih točk na enega od teh načinov:

1. Če se pristojni organ države članice odloči za mehanizem, vzpostavi eno ali več čezmejnih koordinacijskih točk na enega od teh načinov:

(a)	na nacionalni ali regionalni ravni ali na obeh ravneh določi čezmejno koordinacijsko točko kot poseben organ;

(a)	na nacionalni ali regionalni ravni ali na obeh ravneh določi čezmejno koordinacijsko točko kot poseben organ;

(b)	čezmejno koordinacijsko točko ustanovi v okviru obstoječega organa ali telesa na nacionalni ali regionalni ravni;

(b)	čezmejno koordinacijsko točko ustanovi v okviru obstoječega organa ali telesa na nacionalni ali regionalni ravni;

(c)	ustreznemu organu ali telesu poveri dodatne naloge kot nacionalni ali regionalni čezmejni koordinacijski točki.

(c)	ustreznemu organu ali telesu poveri dodatne naloge kot nacionalni ali regionalni čezmejni koordinacijski točki.

2. Države članice prevzemnice in države članice prenosnice določijo tudi:

2. Pristojni organi držav članic prevzemnic in držav članic prenosnic določijo tudi:

(a)	ali lahko zavezo sklene in podpiše čezmejna koordinacijska točka ali pristojni organ prevzemnik/prenosnik, ter se odločijo za odstopanje od nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, od datuma začetka veljavnosti navedene zaveze;

(a)	ali lahko zavezo sklene in podpiše čezmejna koordinacijska točka ali pristojni organ prevzemnik/prenosnik, ter se odločijo za odstopanje od nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, od datuma začetka veljavnosti navedene zaveze;

(b)

ali lahko izjavo podpiše čezmejna koordinacijska točka ali pristojni organ prevzemnik/prenosnik in v njej formalno navede, da bo pristojni organ prevzemnik poskrbel za vse potrebno glede ustreznih zakonodajnih in drugih aktov, ki jih morajo v določenem roku sprejeti pristojni zakonodajni organi v navedeni državi članici.

(b)

3. Država članica obvesti Komisijo o določenih čezmejnih koordinacijskih točkah do datuma začetka uporabe te uredbe.

Obrazložitev

Omogočiti je treba, da lahko regije z zakonodajnimi pooblastili vzpostavijo in izvajajo mehanizem in da lahko regije same določajo regionalne čezmejne koordinacijske točke.

Predlog spremembe 5

Člen 7 – Usklajevalne naloge Komisije

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Komisija opravlja naslednje usklajevalne naloge:

(a)	povezuje se s čezmejnimi koordinacijskimi točkami;

(a)	povezuje se s čezmejnimi koordinacijskimi točkami;

(b)	objavi in posodablja seznam vseh nacionalnih in regionalnih čezmejnih koordinacijskih točk;

(b)	objavi in posodablja seznam vseh nacionalnih in regionalnih čezmejnih koordinacijskih točk;

(c)	pripravi in vzdržuje zbirko podatkov o vseh zavezah in izjavah.

(c)	pripravi in vzdržuje zbirko podatkov o vseh zavezah in izjavah;

(d)	oblikuje strategijo komuniciranja za: i) podporo izmenjavi najboljše prakse, ii) zagotavljanje praktičnih podrobnosti o tematskem področju uporabe uredbe, in iii) pojasnitev postopka za sklenitev zaveze ali predložitev izjave.

2. Komisija sprejme izvedbeni akt glede delovanja podatkovne zbirke iz točke (c) odstavka 1 in obrazce, ki se uporabljajo, ko čezmejne koordinacijske točke predložijo informacije o izvajanju in uporabi mehanizma. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 23(2).

Obrazložitev

Izvajanje uredbe bi morala spremljati jasna in praktična kampanja obveščanja, da se zainteresiranim stranem olajša njena uporaba.

Predlog spremembe 6

Člen 25 – Poročanje

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 25	Člen 25
Poročanje	Evalvacija
Do dd. mm. llll [tj. do 1. dne meseca po začetku veljavnosti te uredbe + pet let; izpolni Urad za publikacije] Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te uredbe z oceno njene učinkovitosti, uspešnosti, pomena, evropske dodane vrednosti in možnosti poenostavitve na podlagi kazalnikov.	1. Do dd. mm. llll [tj. do 1. dne meseca po začetku veljavnosti te uredbe + pet let; izpolni Urad za publikacije] Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te uredbe z oceno njene učinkovitosti, uspešnosti, pomena, evropske dodane vrednosti in možnosti poenostavitve na podlagi kazalnikov. V poročilu posebej obravnava geografsko in tematsko področje uporabe uredbe.
	2. Poročilo se pripravi po javnem posvetovanju z različnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

Obrazložitev

Komisija je kot geografsko območje za namene uporabe uredbe izbrala raven NUTS 3. Uredba bi bila morebiti učinkovitejša, če bi se njeno geografsko področje uporabe razširilo. V poročilu bi bilo treba to vprašanje razjasniti.

Glede tematskega področja uporabe se je Komisija v predlogu odločila za infrastrukturo in storitve splošnega gospodarskega pomena. V poročilu bi bilo treba oceniti, ali bi uredba morala zajemati več političnih področij.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

ceni prizadevanja Evropske komisije za napredek pri izkoriščanju potenciala, ki ga imajo obmejne regije, in za pomoč pri doseganju rasti in trajnostnega razvoja;

ugotavlja, da trenutno ni enotne evropske zakonodaje za obravnavo pravnih in upravnih ozkih grl ob mejah, temveč le nekaj regionalnih mehanizmov, kot sta zveza Beneluks ali Nordijski svet. Zato podpira predlog uredbe, saj vzpostavlja jasen, dopolnilni pravni instrument za vse notranje in zunanje meje, tako da bo mogoče ozka grla v vsej EU obravnavati z uporabo istega postopka;

se zahvaljuje Komisiji za upoštevanje priporočil iz prejšnjih mnenj OR o obmejnih ovirah, zlasti iz mnenja o sporočilu o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU;

poudarja, da je v EU 40 regij, ki ležijo ob notranjih kopenskih mejah in pokrivajo 40 % ozemlja Unije, v njih pa živi 30 % prebivalstva EU. Zato je treba odpraviti pravne in upravne ovire in izboljšati njihove povezave, tako cestne kot železniške, da se okrepi sodelovanje v obmejnih regijah EU in evropsko povezovanje ter spodbudi rast na regionalni ravni;

poudarja, da spremembe, do katerih trenutno prihaja na pomembnih nacionalnih političnih področjih, onemogočajo polno izkoriščanje svoboščin enotnega trga; če bi odstranili samo 20 % sedanjih ovir, bi se BDP povečal za 2 % in odprlo bi se več kot milijon delovnih mest;

meni, da je v uredbo treba vključiti tudi morske meje, da bo jasno, da področje uporabe z geografskega vidika ni omejeno le na kopenske meje;

opozarja, da bi se ta uredba morala uporabljati tudi za regije na ravni NUTS 2, da bi bilo mogoče oceniti različne pogoje in najprimernejšo raven NUTS za določanje mehanizma za odpravo upravnih in pravnih ovir na čezmejni ravni;

ugotavlja, da bi v številnih regijah na zunanji kopenski ali morski meji čezmejni mehanizem lahko prispeval k reševanju izzivov, s katerimi se te regije soočajo;

meni, da je instrument zelo pomemben za spodbujanje tesnega sodelovanja med čezmejnimi regijami ter socialni in kulturni razvoj teh regij, evropsko državljanstvo in javno podporo za EU. Te regije najbolje ponazarjajo evropsko vizijo in skupne vrednote Evrope, čezmejni mehanizem pa lahko to še okrepi;

Pobuda od spodaj navzgor in prostovoljna podlaga

10.

podpira dejstvo, da mehanizem regijam daje možnost za prevzemanje pobud, navezavo dialoga in začetek postopkov za odpravo pravnih in upravnih ozkih grl, ki so bila ugotovljena glede vprašanj, kot so gradnja čezmejne infrastrukture, uporaba pravnih okvirov za zagotavljanje storitev in delo služb za pomoč v sili;

11.

izraža zadovoljstvo, da lahko predlog kot pravni instrument od spodaj navzgor učinkovito podpre projekte čezmejnega sodelovanja, saj decentraliziranim organom omogoča uporabo zakonov države članice na ozemlju druge sosednje države članice, na vnaprej določenem območju in za poseben projekt;

12.

se strinja s Komisijo, da že obstajajo različni učinkoviti mehanizmi, kot sta Nordijski svet in zveza Beneluks, in meni, da jih čezmejni mehanizem primerno dopolnjuje, kakor tudi rešitve, ki so jih sprejele države članice same in v medsebojnem sodelovanju. Odbor poziva k nadaljnjim podrobnostim o tem, kako bo mogoče čezmejni mehanizem v praksi uporabljati poleg že obstoječih mehanizmov;

13.

priznava dodano vrednost prostovoljne uporabe instrumenta za posamezne projekte, kar omogoča izbiro najprimernejšega: bodisi mehanizma EU ali drugega, dvostranskega instrumenta za odpravo pravnih ovir, ki onemogočajo izvajanje skupnega projekta v čezmejnem okviru;

14.

poziva Komisijo, naj se regijam z zakonodajnimi pooblastili omogoči, da same vzpostavijo in izvajajo mehanizem za prevzem pravnih določb pristojnih organov druge države članice, kadar obstajajo pravne ovire pri vprašanjih, ki so v zakonodajni pristojnosti regionalne ravni. Poleg tega meni, da bi morale regije v vseh primerih same določati regionalne čezmejne koordinacijske točke;

15.

hkrati poziva k uporabi enotnih pravil, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri oblikovanju mehanizmov financiranja EU za podporo sodelovanja med mejnimi regijami;

Področje uporabe

16.

priznava, da so potrebne omejitve na področjih, za katera se bo uporabljala uredba Komisije, vendar ga skrbi omejitev uporabe na regije na ravni NUTS 3. Zato poziva, naj se pet let po začetku veljavnosti uredbe oceni geografsko in tematsko področje uporabe uredbe;

17.

Komisijo poziva, naj pojasni, kateri skupni projekti bodo upravičeni in naj opredeli infrastrukturne projekte in storitve splošnega gospodarskega pomena. Hkrati jo opozarja na premajhno jasnost, ki je včasih opazna na lokalni in regionalni ravni, glede vsebine storitev splošnega gospodarskega pomena, in je pripravljen, da skupaj s Komisijo in državami članicami na podlagi posameznih primerov in vzorcev preuči tematsko uporabo uredbe;

18.

po analizi besedila ugotavlja, da uredba ni povsod dosledno prevedena, kar zmanjšuje jasnost glede uporabe nekaterih členov, zlasti člena 4(3) o uporabi v primeru tretjih držav. Po mnenju Odbora je omejitev sodelovanja s tretjimi državami ovira, ki izhaja iz dejstva, da se jasno navajata dve državi članici EU. Poleg tega meni, da je potrebna jasnejša ubeseditev členov predlagane uredbe glede priprave in vložitve dokumenta na lastno pobudo in s tem povezanih vprašanj, obravnavanih v členih 8 do 12;

Izvajanje in delovanje

19.

meni, da je predlagani postopek obsežen. Inovativna narava mehanizma pomeni, da bo treba pojasniti korake za pripravo zaveze ali izjave in da obstaja tveganje, da bo tako za regije in države članice nastalo upravno breme. OR izrecno podpira poročilo iz člena 25, ki bo vključevalo tudi poenostavitev uporabe uredbe. Poleg tega poziva, naj se bolj opozarja na ta problem, da bodo vlade držav članic začele s poenostavitvijo nacionalnih predpisov;

20.

poudarja potrebo po hitrem in doslednem izvajanju uredbe ter glede tega poziva Komisijo, naj upošteva znanje in izkušnje, pridobljene med fazo izvajanja uredbe o EZTS, in naj države članice spodbuja k čimprejšnji uvedbi mehanizma za čezmejne projekte. Zdi se mu, da je treba dodatno pojasniti vlogo čezmejnih koordinacijskih točk; izraža tudi upanje, da bo lahko sodeloval pri registraciji evropskih čezmejnih sporazumov in izjav, tako kot pri EZTS, da se okrepijo povratne informacije in izmenjava primerov najboljše prakse;

21.

poleg tega je treba upoštevati, da so lahko tudi druge strukture teritorialnega sodelovanja, kot so delovne skupnosti, koristne in da lahko dopolnjujejo mehanizem;

22.

poziva svoje člane, naj razširjajo primere, med drugim primere čezmejnih prometnih povezav, skupne uporabe služb za pomoč v sili, razvoja poslovnih parkov ipd.;

23.

institucije EU in države članice poziva, naj izvajanje uredbe pospremijo z jasno strategijo komuniciranja, s posebnim poudarkom na izmenjavi primerov najboljše prakse in na tematskem področju uporabe uredbe;

24.

poudarja dopolnilno naravo čezmejnega mehanizma in instrumenta EZTS ter dejstvo, da bi bil slednji, ki je nadnacionalni in podnacionalni subjekt, praktično orodje za začetek in izvajanje projektov v okviru novega mehanizma. Za ugotovitev, kako se mehanizem in EZTS dopolnjujeta, bo potrebno še dodatno delo;

25.

vidi v mehanizmu koristno dopolnilo programov Interreg, saj lahko mehanizem v nekaterih situacijah ponudi zanimive pristope, ki bi lahko olajšali izvajanje čezmejnih projektov.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/173

Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma SKP

(2019/C 86/11)

Glavni poročevalec:

Guillaume CROS (FR/PES), podpredsednik regije Occitanie

Referenčni dokumenti:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

COM(2018) 392 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

COM(2018) 393 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

COM(2018) 394 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

COM(2018) 392 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, če se nahajajo na parcelah s kulturami, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

Obrazložitev

Spodbujati je treba kmetijsko-gozdarske prakse, ki so podnebju in okolju prijazne, ne pa celih parcel panjevcev, ki pravzaprav niso kmetijske, temveč gozdne površine.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov , vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so delež kmetijskega dohodka , vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

Obrazložitev

Bolje bi bilo upoštevati delež kmetijskega dohodka kot pa merilo dohodka, ki bi lahko imelo za posledico, da bodo male kmetije izključene.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem. V okviru SKP je treba izrecno upoštevati politiko EU glede enakosti, pri čemer je treba posebno pozornost namenjati potrebi po spodbujanju udeležbe žensk pri razvoju socialno-ekonomskega tkiva podeželja. Ta uredba bi morala prispevati k povečanju pomena dela žensk, ki bi ga bilo treba upoštevati tudi v okviru posebnih ciljev, ki jih države članice določajo v svojih strateških načrtih.

Obrazložitev

Krepitev vloge žensk na podeželju je ključnega pomena.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.

Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj, digitalizacijo in agroekološke prakse ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj , z upoštevanjem znanja kmetov in izmenjav med kmeti .

Obrazložitev

Tehnološki razvoj, digitalizacija, agroekološke prakse in izmenjava znanja med kmeti prispevajo k pametnejši, posodobljeni in bolj trajnostni SKP.

Predlog spremembe 5

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje digitalnega razkoraka na podeželskih območjih je ključno za ohranitev prebivalstva in gospodarski razvoj podeželja, zlasti za ponudbo storitev. Digitalizacija kmetijstva ima velik potencial na področju proizvodnje, komercializacije, varstva potrošnikov, pa tudi varstva naravne in kulturne dediščine podeželja. Treba pa je paziti, da lahko to izkoristijo tudi male kmetije, ki imajo morda omejen dostop do novih tehnologij; tehnološki razvoj ne sme zmanjšati avtonomije kmetov, ki morajo obdržati nadzor nad digitalnimi podatki, ki se zbirajo na njihovih kmetijah.

Obrazložitev

Koristi digitalizacije morajo čutiti vse kmetije.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov .	Da bi spodbujali pameten , trajnosten in odporen kmetijski sektor v vseh regijah , morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v modernizacijo, inovacije in diverzifikacijo kmetij ter za uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali odpornost kmetij in plačila, ki jih kmetje dobijo na trgu .

Obrazložitev

Z neposrednimi plačili je treba spodbujati preoblikovanje kmetij, da bi v vseh regijah dosegli večjo odpornost in boljše tržne dohodke.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili regulacijo trgov in ustrezno preprečevanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

Obrazložitev

Kmetije se soočajo s številnimi tveganji, zato je potreben trden okvir njihovega preprečevanja.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali ter ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu . SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, kot so tradicionalni proizvodi, tipični za posamezne regije, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov. Poleg tega bi morala SKP prispevati k doseganju razvojnih ciljev tisočletja (cilji trajnostnega razvoja) o dostopu do hrane.

Obrazložitev

Evropska unija ima priložnost, da ohrani še veliko tipičnih tradicionalnih proizvodov ter genskih virov v kmetijstvu, kar je treba spodbujati.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili, da Unija lahko spoštuje svoje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, bi bilo treba nekatere vrste intervencij, določene v tej uredbi, še naprej priglašati kot podporo v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, ali kot podporo v obliki „modre škatle“ na podlagi programov omejevanja proizvodnje, tako da je izvzeta iz obveznosti zmanjšanja. Čeprav so določbe iz te uredbe za te vrste intervencij že skladne z zahtevami glede „zelene škatle“ iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu ali zahtevami glede „modre škatle“ iz člena 6.5, bi bilo treba zagotoviti, da so intervencije, ki jih države članice v strateških načrtih SKP načrtujejo za te vrste intervencij, še naprej skladne s temi zahtevami.

Predlog spremembe 10

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za dosego ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela OZN, zlasti ciljev 1 in 2, ter za skladnost politik Unije za razvoj bi morala SKP podpirati razvoj trajnostnega in uspešnega družinskega kmetovanja v državah v razvoju, ki prispeva k ohranjanju njihovega podeželskega prebivalstva in zagotavljanju njihove prehranske varnosti. Zaradi tega EU kmetijskih in živilskih izdelkov ne bi smela izvažati po cenah, ki so nižje od evropskih stroškov proizvodnje.

Obrazložitev

V skladu s točko 54 predhodnega mnenja OR o SKP je treba to politiko spremeniti tako, da bo upoštevan zgornji cilj, ki bi ga bilo treba določiti kot deseti cilj SKP.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti , vključno z genskimi viri v kmetijstvu . Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, letnim kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

Obrazložitev

Kolobarjenje je učinkovito samo, če poteka vsako leto in če je prožno (glej dobre kmetijske in okoljske pogoje, DKOP 8, Priloga III). Treba je ukrepati proti zmanjševanju genskih virov v kmetijstvu.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov , ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšali faktorska produktivnost, trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev , ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 27

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic.

Obrazložitev

Možnost trgovanja z javnimi subvencijami ni sprejemljiva.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 28

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, ki podpirajo zaposlovanje, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

Obrazložitev

Male kmetije imajo ključno vlogo pri ohranjanju dinamike in vzdrževanju območij.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 38

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Da bi lahko učinkovala kot spodbuda, bi morala ta vrsta plačil zajemati več kot le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

Obrazložitev

Za spodbuditev okolju prijaznih praks se predlaga, naj plačilo ne bo namenjeno zgolj pokrivanju izgubljenega dohodka. Večletno obdobje je primernejše za doseganje vpliva na okolje.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 40

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

Države članice za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo plačilo za izvajanje omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

Obrazložitev

Na vseh območjih v Evropi, tudi težavnih, je treba ohraniti kmetijstvo. Za spodbuditev okolju prijaznih praks se predlaga, naj plačilo ne bo namenjeno zgolj pokrivanju izgubljenega dohodka.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 41

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč , komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo , ter ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu . Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb. Za tovrstne naložbe se določi zgornja meja na kmetijo. Proračun za ta instrument se omeji na 10 % sredstev EKSRP posamezne države članice.

Obrazložitev

Z določitvijo zgornje meje naložb je mogoče podpreti več projektov. Z omejitvijo proračuna se lahko več sredstev nameni drugim prioritetam EKSRP.

Predlog spremembe 18

Uvodna izjava 44

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade , ki se financirajo iz EKSRP . Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.	Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.

Obrazložitev

Za financiranje iz EKSRP bi bila potrebna ustrezna dodatna finančna sredstva za ta sklad.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 56

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP predvideti pripravo načrtov za razvoj podeželja na najbolj ustrezni geografski ravni in nato analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU in regijami z omejenimi možnostmi iz tretjega odstavka člena 174 PDEU . Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

Obrazložitev

Čeprav že obstaja možnost, da se nekateri deli strateških načrtov oblikujejo na regionalni ravni, ni jasno, kakšen obseg bi lahko imela morebitna regionalizacija. V vsakem primeru bi morala uredba za obrobne regije določati, da se programi za razvoj podeželja določijo na ustrezni ravni. Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP in oblikovanju intervencij v posebnih nacionalnih in regionalnih razmerah upoštevati zlasti regije z omejenimi možnostmi iz člena 174, kot so na primer otoške, čezmejne in gorske regije.

Predlog spremembe 20

Člen 4(1)(a) in (b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet:

(a)

„kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo , ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;

(a)

„kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in kmetijsko-gozdarskim sistemom , ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;

(b)	„kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(b)	„kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(i)

„orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (1), členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (2), členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(i)

(ii)	„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo;

(ii)	„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo , če rastejo med kulturami ;

(iii)

„trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: trajno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme , pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo . Lahko so to tudi zemljišča, ki so primerna za pašo in so del uveljavljenih lokalnih praks, pri čemer trava in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo, ali zemljišča, ki so primerna za pašo, pri čemer trava in druge zelene krmne rastline tu ne prevladujejo ali jih sploh ni.

To lahko vključuje tudi drevesno-pašno rabo zemljišč, kjer zelene krmne rastline ne prevladujejo, vendar jih živina pase, kot so sistem gozdnatih pašnikov in z grmičevjem ali drevesi porasli pašniki na gorskih območjih.

Obrazložitev

Predlaga se ohranitev besedila iz uredbe omnibus, ki upošteva posebnosti sredozemskih pašnikov, kot so gozdnati pašniki (t. i. dehesa), in z grmičevjem ali drevesi poraslih pašnikov na gorskih območjih.

Predlog spremembe 21

Člen 4(1)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so delež dohodka iz kmetijske proizvodnje , poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete . V opredelitvi je treba vsekakor ohraniti evropski model družinske kmetije, ki deluje posamično ali v kooperativi, kjer kmet dela in neposredno živi od kmetijske dejavnosti, po potrebi pa se lahko upoštevajo posebnosti regij, opredeljenih v členu 349 PDEU ;

Obrazložitev

Upoštevanje dohodka bi lahko imelo za posledico, da bodo mali kmeti izključeni. Za opredelitev pravih kmetov je primerneje upoštevati delež kmetijskega dohodka. Potrditi je treba evropski model družinske kmetije.

Predlog spremembe 22

Člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

(a)	spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;

(a)	spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;

(b)	krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(b)	krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(c)	krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.

(c)

krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij , s posebnim poudarkom na zagotavljanju primernega življenjskega standarda oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v skladu s členom 39(b) PDEU, pri čemer se posebna pozornost nameni podeželskim območjem, ki se soočajo z velikim odseljevanjem prebivalcev .

Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja. Pomagati je treba tudi pri navezovanju stikov med različnimi akterji prehranske vrednostne verige, in sicer s krepitvijo njihovih pogodbenih odnosov in povečanjem njihove transparentnosti ter uporabo instrumentov, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje.

Obrazložitev

SKP mora spoštovati člen 39 PDEU in posebno pozornost posvetiti podeželskim območjem, ki se soočajo z odseljevanjem prebivalstva, ter izboljšati delovanje prehranske verige.

Predlog spremembe 23

Člen 6(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Splošne cilje se bo poskušalo uresničiti z izpolnitvijo naslednjih specifičnih ciljev:

(a)	podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;

(a)	podpora vzdržnim dohodkom kmetij , primerljivih z dohodki v celotnem gospodarstvu, in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;

(b)	krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(b)	krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti na gospodarskem, socialnem, okoljskem in teritorialnem področju , tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji ter agroekologiji in širjenju trajnostnih načinov proizvodnje ;

( c )

izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(c)	povečanje produktivnosti proizvodnih dejavnikov, med drugim z namenom zmanjšanja stroškov blaga in storitev, ki jih ustvari kmetijski sektor;

( d )

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

( d )

izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

( e )

spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

( e )

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

( f )

prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

( f )

spodbujanje trajnostnega in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so genski viri v kmetijstvu, voda, tla in zrak;

( g )

privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;

( g )

prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

( h )

spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

( h )

privabljanje mladih in novih kmetov , zlasti v regijah z največjo stopnjo upadanja prebivalstva, in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;

( i )

izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali.

( i )

spodbujanje zaposlovanja, rasti, vključenosti žensk v podeželsko gospodarstvo, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

( j )

izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali;

(k)	spodbujanje razvoja trajnostnega družinskega kmetovanja v državah v razvoju v skladu s ciljema 1 in 2 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela OZN, ter za skladnost politik Unije za razvoj .

Predlog spremembe 24

Člen 8

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.	Države članice in regije, pristojne za upravljanje, si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.

Obrazložitev

Ohraniti in okrepiti je treba vlogo evropskih regij pri upravljanju in izvajanju SKP, da bodo politične odločitve prilagojene lokalnim, regionalnim in sektorskim posebnostim.

Predlog spremembe 25

Člen 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članic e zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.

Glede na to, da je skupna kmetijska politika temelj agroživilskega sektorja in socialno-ekonomskega tkiva podeželja v Uniji, države članic e in regije, pristojne za upravljanje, zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije , zlasti z načelom subsidiarnosti .

Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence.

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence.

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Obrazložitev

Omeniti je treba pomen skupne kmetijske politike in potrebo po tem, da jo države članice izvajajo v skladu s pravili notranjega trga in brez izkrivljanja konkurence.

Predlog spremembe 26

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

1.	podnebje in okolje;

2.	javno zdravje ter zdravje živali in rastlin;

3.	dobrobit živali.

1.	podnebje in okolje;

2.	javno zdravje ter zdravje živali in rastlin;

3.	dobrobit živali;

4.	socialno področje: spoštovanje pravic delavcev v kmetijstvu .

Obrazložitev

Pomembno je, da kmetije, ki prejemajo sredstva iz SKP, spoštujejo socialne pravice svojih delavcev.

Predlog spremembe 27

Člen 12(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo.

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja ter potrebnih storitev hrambe in obdelave podatkov.

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja . Zahteve glede storitev hrambe in obdelave ter zaščite podatkov morajo zagotoviti, da kmet pozna področje upravljanja hranil .

Obrazložitev

Rodovitnost tal ni toliko odvisna od digitalnega evidentiranja hranil, temveč bolj od spoštovanja dobrih kmetijskih praks, ki so pogoj za dobro biološko stanje tal. Kmet mora biti še naprej odgovoren za upravljanje hranil na svoji kmetiji, ob upoštevanju zakonodaje.

Predlog spremembe 28

Člen 12(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, vključno z določitvijo elementov sistema razmerja trajnega travinja, referenčnega leta in menjalnega razmerja v okviru DKOP 1, kot je navedeno v Prilogi III, formata ter dodatnih minimalnih elementov in funkcionalnosti orodja za trajnostnost kmetij za hranila.

Obrazložitev

Dobri kmetijski in okoljski pogoji morajo biti predmet uredbe in ne delegiranih aktov.

Predlog spremembe 29

Člen 13(4)(d)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
obvladovanje tveganj iz člena 70;	preprečevanje in obvladovanje tveganj iz člena 70;

Obrazložitev

Preprečevanje tveganj z agroekološkimi praksami ter manjšo specializacijo kmetij in območij bo zagotovilo, da bodo kmetije odpornejše na nepredvidljive podnebne in sanitarne izzive. Zgolj drago obvladovanje tveganj ne bo dovolj za zaščito kmetij.

Predlog spremembe 30

Člen 15(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev upravičencem.

Obrazložitev

Porazdelitev neposrednih plačil mora biti predmet uredbe in ne delegiranih aktov.

Predlog spremembe 31

Člen 24(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete.	Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete in ostanejo vezane na zemljo .

Obrazložitev

Trgovanje s pravicami do javnih subvencij brez nakupa ali najema kmetijskih površin ni upravičeno.

Predlog spremembe 32

Člen 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Države članice plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Višina pavšalnega zneska se določi na ravni, ki zadošča za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetij. Države članice določijo merila za opredelitev malih kmetov in lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Obrazložitev

Male kmetije imajo pomembno vlogo pri ohranjanju delovnih mest in dinamike podeželja ter pri vzdrževanju območij. Ta ureditev mora biti za države članice obvezna.

Predlog spremembe 33

Člen 28(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot:

(a)	plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka, ali

(a)	plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka, ali

(b)	plačila upravičencem za nadomestilo celotnih ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, kot je določeno v skladu s členom 65.

(b)	plačila upravičencem , ki presegajo zgolj povrnitev nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, kot je določeno v skladu s členom 65.

Obrazložitev

Za spodbuditev kmetov, da bodo ohranjali ali razvijali okolju prijazne prakse, mora podpora preseči dodatne stroške proizvodnje, povezane s pozitivnimi praksami.

Predlog spremembe 34

Člen 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo pravim kmetom v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2. Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 30, z obravnavanjem težave ali težav , s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem njihove konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti.

2. Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 30, z naslednjima ciljema:

—	preprečiti opuščanje kmetijskih dejavnosti na podeželskih območjih in okrepiti samooskrbo EU s hrano ali

—	obravnavati težavo ali težave , s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem njihove konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti.

3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival , za katerega se določi zgornja meja .

Obrazložitev

Vezana podpora mora zadevati ne samo proizvodnjo v težavah, temveč tudi ozemlja v težavah. Namenjena mora biti bolj ohranjanju določene proizvodnje kot njenemu razvoju, kar upravičuje določitev zgornje meje na kmetijo.

Predlog spremembe 35

Člen 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo, panjevce s kratko obhodnjo ter druge poljščine, ki se ne uporabljajo za prehrano, razen dreves, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki lahko nadomestijo fosilne surovine .

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, razen poljščin, namenjenih za proizvodnjo biogoriv, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, čiste ali s travo zmešane krmne stročnice, travinja, lan, konopljo, riž, oreške, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, svinjino, perutnino, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo ter panjevce s kratko obhodnjo , če se nahajajo na parcelah s kulturami .

Obrazložitev

Vezana podpora mora biti namenjena vsem stročnicam. Ne smeta se izključiti svinjina in perutnina, za razliko od poljščin, namenjenih za proizvodnjo biogoriv.

Predlog spremembe 36

Člen 40

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij	Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij
1. Sektorske vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz točke (a) člena 39 in v sektorju čebelarskih proizvodov iz točke (b) člena 39 so za vsako državo članico obvezne.	1. Sektorske vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz točke (a) člena 39 in v sektorju čebelarskih proizvodov iz točke (b) člena 39 so za vsako državo članico obvezne.
2. Sektorske vrste intervencij v vinskem sektorju iz točke (c) člena 39 so obvezne za države članice, navedene v Prilogi V.	2. Sektorske vrste intervencij v vinskem sektorju iz točke (c) člena 39 so obvezne za države članice, navedene v Prilogi V.
3. Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39.	3. Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39.
4. Država članica iz člena 82(3) lahko izvaja sektorsko vrsto intervencije v sektorju hmelja iz točke (f) člena 39 samo, če se ta država članica v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala sektorske vrste intervencije iz točke (d) člena 39.	4. Država članica iz člena 82(3) lahko izvaja sektorsko vrsto intervencije v sektorju hmelja iz točke (f) člena 39 samo, če se ta država članica v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala sektorske vrste intervencije iz točke (d) člena 39.
5. Države članice iz člena 82(4) lahko izvajajo sektorsko vrsto intervencije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz točke (f) člena 39 samo, če se te države članice v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale sektorske vrste intervencije iz točke (e) člena 39.	5. Države članice iz člena 82(4) lahko izvajajo sektorsko vrsto intervencije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz točke (f) člena 39 samo, če se te države članice v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale sektorske vrste intervencije iz točke (e) člena 39.
	6. Države članice lahko v svoje strateške načrte vključijo intervencije za preprečevanje krize in obvladovanje tveganj v katerem koli sektorju, da bi se preprečila ali odpravila kriza v tem sektorju; ti cilji so v skladu s specifičnimi cilji iz člena 6(1)(a), (b) in (c). S temi intervencijami se bo organizacijam proizvajalcev, medpanožnim organizacijam in zadrugam olajšalo sodelovanje v sistemu.
	7. Države članice na podlagi skupne usmeritve za celotno Evropsko unijo v svoje strateške načrte vključijo instrumente, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje, ki omogočajo zbiranje informacij o dogajanju na trgu.

Obrazložitev

Na vse sektorje bi bilo treba razširiti možnost intervencij za preprečevanje in obvladovanje tveganj. Z vzpostavitvijo instrumentov, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje, bodo omogočena opozorila v zvezi z razvojem kmetijskih trgov.

Predlog spremembe 37

Člen 43(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a)	naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje in zmanjšanje količine odpadkov;

(a)	naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje in zmanjšanje količine odpadkov;

(b)

raziskave in poskusna proizvodnja, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje, zmanjšanje količine odpadkov, odpornost na škodljivce, zmanjšanje tveganj in učinkov rabe pesticidov, preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje uporabe sort sadja in zelenjave, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(b)

(c)	ekološka pridelava;

(c)	ekološka pridelava;

(d)	integrirana pridelava;

(d)	integrirana pridelava;

(e)	ukrepi za ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

(e)	ukrepi za ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

(f)	ukrepi za oblikovanje in vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem njenih zgodovinskih značilnosti;

(f)	ukrepi za oblikovanje in vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem njenih zgodovinskih značilnosti;

(g)	ukrepi za varčevanje z energijo, povečanje energijske učinkovitosti in povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(g)	ukrepi za varčevanje z energijo, povečanje energijske učinkovitosti in povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(h)	ukrepi za izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(h)	ukrepi za izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(i)	ukrepi za izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode;

(i)	ukrepi za izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode;

(j)	ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z odpadki;

(j)	ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z odpadki;

(k)	ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;

(k)	ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;

(l)	ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(l)	ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(m)	izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(m)	izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(n)	promocija in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih sadja in zelenjave, ter informiranje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave;

(n)	promocija in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih sadja in zelenjave, ter informiranje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave;

(o)	storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(o)	storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, zmanjšanja rabe pesticidov ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(p)	usposabljanje in izmenjava dobrih praks, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prispevanja k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi.

(p)	usposabljanje in izmenjava dobrih praks, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, zmanjšanja rabe pesticidov ter prispevanja k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(q)	ukrepi za ohranitev raznovrstnosti genskih virov sadja in zelenjave .

Obrazložitev

Za zaščito zdravja kmetov in prebivalstva je čas, da se bistveno zmanjša raba pesticidov. Raznovrstnost genskih virov je jamstvo za odpornost.

Predlog spremembe 38

Člen 49

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije […]	Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije […]
2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo. […]	2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo. […]
4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo države članice. […]	4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov , razen v primeru najbolj oddaljenih regij, ko znaša največ 85 % odhodkov . Preostali del odhodkov krijejo države članice. […]

Obrazložitev

V najbolj oddaljenih regijah bi zmanjšanje stopnje sofinanciranja, ki ga zagotavlja EU, v primerjavi s prejšnjimi obdobji načrtovanja lahko ogrozilo izvajanje programov za razvoj podeželja, zaradi česar bi se morala podvojiti prizadevanja teh regij za financiranje z lastnimi sredstvi, ki jih morajo zagotoviti za projekte EU.

Predlog spremembe 39

Člen 52(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

(a)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi ponovna zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;

(a)

(b)	zmanjšanje rabe pesticidov;

[…]

Obrazložitev

Vinogradništvo sodi med področja proizvodnje z največjo rabo pesticidov, ki jo je treba nujno zmanjšati.

Predlog spremembe 40

Člen 64

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vrste intervencij za razvoj podeželja

Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje:

(a)	okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;

(a)	okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;

(b)	naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje;

(b)	naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje;

(c)	slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;

(c)	slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;

(d)

naložbe;

(d)	naložbe za izboljšanje kakovosti življenja in javnih storitev na podeželskih območjih ;

(e)	vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij;

(e)	vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij;

(f)	instrumenti za obvladovanje tveganj;

(f)	instrumenti za obvladovanje tveganj;

(g)	sodelovanje;

(g)	sodelovanje;

(h)	izmenjava znanja in informiranje.

(h)	izmenjava znanja in informiranje.

Predlog spremembe 41

Člen 65(6)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.	Države članice upravičencem izplačajo več kot le stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.

Obrazložitev

Za spodbuditev mnogih proizvodnih sistemov, da bodo prešli na odpornejše načine proizvodnje, je nujna stimulativna podpora, pri kateri plačila za zgledne prakse niso omejena le na pokrivanje izgubljenega dohodka.

Predlog spremembe 42

Člen 68(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu.	Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu. Dodelitev te pomoči je odvisna od vplivov na okolje, (predhodno) napovedanih v presoji vplivov na okolje.

Obrazložitev

Javnih sredstev ne smemo uporabljati za financiranje naložb, ki imajo negativne vplive na okolje. Da bi se izognili situaciji, ko bi morali upravičenci sredstva vrniti, ker bi se vpliv na okolje (naknadno) izkazal za slabšega od prvotno izračunanega, bi morala biti pogojenost predhodna.

Predlog spremembe 43

Člen 68(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:

(a)	nakup pravic kmetijske proizvodnje;

(a)	nakup pravic kmetijske proizvodnje;

(b)	nakup plačilnih pravic;

(b)	nakup plačilnih pravic;

(c)	nakup zemljišča, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja ali nakupa zemljišča s strani mladih kmetov z uporabo finančnih instrumentov;

(c)	nakup zemljišča, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja ali nakupa zemljišča s strani mladih kmetov z uporabo finančnih instrumentov;

(d)	nakup živali, enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih;

(d)	nakup živali, enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih;

(e)	obrestno mero na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(e)	obrestno mero na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(f)	naložbe v namakanje, ki niso skladne z doseganjem dobrega stanja vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES, vključno z razširitvijo vodnih teles, ki vplivajo na namakanje in katerih stanje je bilo v ustreznem načrtu upravljanja povodij opredeljeno kot manj kot dobro;

(f)	naložbe v namakanje, ki niso skladne z doseganjem dobrega stanja vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES, vključno z razširitvijo vodnih teles, ki vplivajo na namakanje in katerih stanje je bilo v ustreznem načrtu upravljanja povodij opredeljeno kot manj kot dobro;

(g)	naložbe v obsežno infrastrukturo, ki ni del strategij lokalnega razvoja;

(g)	naložbe v obsežno infrastrukturo, ki ni del strategij lokalnega in regionalnega razvoja;

(h)	naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

(h)	naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

Obrazložitev

Pomembno je, da so upravičene tudi velike infrastrukturne naložbe, ki so del strategij regionalnega razvoja.

Predlog spremembe 44

Člen 71

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

LEADER

1. Države članice dodelijo podporo za pobudo LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Države članice lahko prek EKSRP dodelijo podporo za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju enega ali več ciljev iz člena 6, ne glede na možnosti, predvidene v poglavju IV, oddelek 1. Odobritev strategije lokalnega razvoja zadeva tudi ukrepe, ki jo sestavljajo.

Obrazložitev

Pobuda LEADER, ki ji je namenjenih 5 % proračuna EKSRP, se lahko učinkoviteje izvaja s prožnejšimi in samostojnimi pravili izven nacionalnega strateškega načrta (regionalnih operativnih načrtov).

Predlog spremembe 45

Člen 71(1) in (5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se pripravili in izvajali projekti operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 ter LEADER , tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], in se spodbujale sheme kakovosti, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali druge oblike sodelovanja. […]	1. Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se pripravili in izvajali projekti operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 ter LEADER in se spodbujale sheme kakovosti, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali druge oblike sodelovanja. […]
5. Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska, države članice zagotovijo, da se spoštujejo predpisi Unije in zahteve, ki se nanašajo na podobne ukrepe iz drugih vrst intervencij. Ta odstavek se ne uporablja za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].	5. Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska, države članice zagotovijo, da se spoštujejo predpisi Unije in zahteve, ki se nanašajo na podobne ukrepe iz drugih vrst intervencij.

Obrazložitev

Predlog spremembe 46

Člen 74(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti plačani ali v primeru jamstev rezervirani v skladu s pogodbami o jamstvu, kadar ta znesek ustreza:

(a)	plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;

(a)

plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital. Plačila končnim prejemnikom so mogoča samo za obratni kapital v primeru kmetov, ki čutijo posledice izjemnih neugodnih vremenskih pojavov in/ali krize cen na trgu ;

(b)

sredstvom, rezerviranim v skladu s pogodbami o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za izplačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, ki vključuje mnogokratnik osnovnih izplačanih novih posojil ali naložb v lastniški kapital v končne prejemnike;

(b)

(c)	plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eno samo operacijo finančnega instrumenta v skladu s členom 52(5) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

(c)	plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eno samo operacijo finančnega instrumenta v skladu s členom 52(5) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

(d)	plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, nastalih organom, ki izvajajo finančni instrument.

(d)	plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, nastalih organom, ki izvajajo finančni instrument.

Za namene točke (b) tega odstavka se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

Za namene točke (d) tega odstavka provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja [do 5 %] skupnega zneska prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.

Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo ter kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.

Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

Obrazložitev

Omogočiti je treba upravičenost do finančnih sredstev za pridobitev obratnega kapitala v primeru hujših vremenskih razmer ali krize na trgu.

Predlog spremembe 47

Člen 85(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Najvišja stopnja prispevka EKSRP je:

(a)	70 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;

(a)	85 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;

(b)	70 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

(b)	75 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

(c)	65 % upravičenih odhodkov za plačila iz člena 66;

(c)	75 % upravičenih odhodkov za plačila iz člena 66;

(d)	43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.

(d)	53 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah;

(e)	navedeni odstotki se povečajo za najmanj 10 % za regije z velikim upadom prebivalstva .

Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 %.

Obrazložitev

Ohraniti je treba sedanje stopnje sofinanciranja EKSRP. Poleg tega je treba predvideti višji prispevek EKSRP za regije, kjer je upad prebivalstva višji od evropskega povprečja.

Predlog spremembe 48

Člen 86(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66.	Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66, instrumentov za obvladovanje tveganj (člen 70) in podpore za naložbe (člen 68) .

Obrazložitev

Spoštovati je treba okoljske in podnebne cilje.

Predlog spremembe 49

Člen 86(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII.	Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 13 % zneskov, določenih v Prilogi VII.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 10 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.	Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano podporo porabile več kot 13 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.
Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 10 % , dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.	Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 13 % , dodeli podpori za beljakovinske rastline , zlasti za stročnice, iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.
Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč.	Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč.

Predlog spremembe 50

Člen 86

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

8. Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije prerazporeditvene podpore za zaposlovanje iz člena 26 pododdelka 3 poglavja II naslova III znašajo vsaj 30 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

9. Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije shem za podnebje in okolje iz člena 28 pododdelka 4 poglavja II naslova III znašajo vsaj 30 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

10. Največ 10 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za instrumente za upravljanje tveganj iz člena 70 te uredbe.

11. Največ 10 % sredstev EKSRP za strateški načrt se rezervira za naložbe (člen 68).

12. Sredstva EKSRP se ustrezno povečajo za podeželska območja z malo prebivalci.

Obrazložitev

Poleg izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, je treba upoštevati tudi enega glavnih problemov podeželja, tj. upadanje prebivalstva.

Predlog spremembe 51

Člen 90(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odloči za prerazporeditev:

(a)	do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila iz Priloge IV po odštevku dodeljenih finančnih sredstev za bombaž iz Priloge VI za koledarska leta 2021–2026 v dodeljena finančna sredstva države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027 ali

(a)	do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila iz Priloge IV po odštevku dodeljenih finančnih sredstev za bombaž iz Priloge VI za koledarska leta 2021–2026 v dodeljena finančna sredstva države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027.

(b)	do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027 v dodeljena finančna sredstva države članice za neposredna plačila iz Priloge IV za koledarska leta 2021–2026 .

Obrazložitev

Kot je že navedel v prejšnjih mnenjih, se Odbor ne strinja z možnostjo prenosa sredstev z drugega na prvi steber, ki je v nasprotju z interesi podeželskih območij.

Predlog spremembe 52

Člen 91

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Strateški načrti SKP Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.	Strateški načrti SKP Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.
Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.	Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.
Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III. Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.	Za doseganje teh ciljnih vrednosti države članice določijo programe za razvoj podeželja, ki so pripravljeni na najustreznejši geografski ravni, vsaj kar zadeva najbolj oddaljene regije, na podlagi vrst intervencij iz naslova III. Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Obrazložitev

Za opredelitev in upravljanje programov za razvoj podeželja je treba okrepiti regionalni pristop v skladu z načelom subsidiarnosti. Strateški načrt bi bilo treba izvajati v okviru načrtov za razvoj podeželja na najustreznejši geografski ravni.

Predlog spremembe 53

Člen 102

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posodobitev

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1) ter preusmeritev v agroekologijo , poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

(a)	pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k medsektorskemu splošnemu cilju glede spodbujanja in deljenja znanja, inovacij ter digitalizacije in spodbujanja njihove uvedbe iz drugega pododstavka člena 5, predvsem z:

(a)	pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k medsektorskemu splošnemu cilju glede spodbujanja in deljenja znanja, strokovnega znanja s področja kmetijstva, tehničnih in socialnih inovacij ter digitalizacije in spodbujanja njihove uvedbe iz drugega pododstavka člena 5, predvsem z:

(i)	opisom organizacijskega ustroja sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), zasnovanega v obliki skupne organizacije, in pretoka znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami, ki uporabljajo in ustvarjajo znanje za kmetijstvo in medsebojno povezana področja;

(i)	opisom organizacijskega ustroja sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), zasnovanega v obliki skupne organizacije, in pretoka znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami, ki uporabljajo in ustvarjajo znanje za kmetijstvo in medsebojno povezana področja;

(ii)	opisom, kako bodo svetovalne službe iz člena 13, raziskovalne mreže in mreže SKP sodelovale v okviru sistema AKIS in kako se zagotavljajo svetovalne storitve in storitve podpore za inovacije;

(ii)	opisom, kako bodo svetovalne službe iz člena 13, raziskovalne mreže in mreže SKP sodelovale v okviru sistema AKIS in kako se zagotavljajo svetovalne storitve in storitve podpore za inovacije;

(b)	opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.

(b)	opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.

Obrazložitev

Posodobitev kmetij mora potekati v okviru preusmeritve v agroekologijo, s pomočjo tehničnih in socialnih inovacij.

Predlog spremembe 54

Člen 93

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Struktura strateškega načrta SKP

Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Struktura strateškega načrta SKP

Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni ali se izvajajo v okviru regionalnih programov za razvoj podeželja , države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.

Predlog spremembe 55

Člen 95(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje oddelke:

(a)	oceno potreb;

(a)	oceno potreb;

(b)	intervencijsko strategijo;

(b)	intervencijsko strategijo;

(c)	opis skupnih elementov, ki so skupni več intervencijam;

(c)	opis skupnih elementov, ki so skupni več intervencijam;

(d)	opis intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorskih intervencij in intervencij za razvoj podeželja, določenih v strategiji;

(d)	opis intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorskih intervencij in intervencij za razvoj podeželja, določenih v strategiji;

(e)	ciljni in finančni načrt;

(e)	ciljni in finančni načrt;

(f)	opis sistema upravljanja in usklajevanja;

(f)	opis sistema upravljanja in usklajevanja;

(g)	opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP;

(g)	opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP;

(h)	opis elementov, povezanih s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnega bremena za končne upravičence.

(h)	opis elementov, povezanih s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnega bremena za končne upravičence;

(i)	po potrebi seznam regionalnih programov za razvoj podeželja .

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.

Predlog spremembe 56

Člen 106

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odobritev strateškega načrta SKP	Odobritev strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja
1. Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2020 predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95.	1. Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2020 predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95.
2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.	2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.
3. Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP na države članice naslovi pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani načrt.	3. Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, na države članice naslovi pripombe. Država članica in regije Komisiji zagotovijo vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravijo predlagani načrt.
4. Komisija predlagani strateški načrt SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].	4. Komisija predlagani strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].
5. Vsak strateški načrt SKP se odobri najkasneje osem mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži. Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2). V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo prosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 100 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 107.	5. Vsak strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se odobri najkasneje osem mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži. Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2). V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo prosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 100 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 107.
6. Komisija vsak strateški načrt SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.	6. Komisija vsak strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.
7. Strateški načrt SKP bo imel pravni učinek šele po odobritvi Komisije.	7. Strateški načrt SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, bo imel pravni učinek šele po odobritvi Komisije.

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.

Predlog spremembe 57

Člen 107

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Sprememba strateškega načrta SKP	Sprememba strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja
1. Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP.	1. Države članice in regije lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja .
2. Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.	2. Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.
3. Komisija oceni skladnost spremembe s to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) [HZU] in njenim dejanskim prispevkom k specifičnim ciljem.	3. Komisija oceni skladnost spremembe s to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) [HZU] in njenim dejanskim prispevkom k specifičnim ciljem.
4. Komisija predlagane spremembe strateškega načrta SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je spremenjeni načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].	4. Komisija predlagane spremembe strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je spremenjeni načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].
5. Komisija lahko v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP poda pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.	5. Komisija lahko v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, poda pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.
6. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se odobri najkasneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.	6. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se odobri najkasneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.
7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija.	7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija.
8. Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.	8. Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.
9. Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije.	9. Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije.
10. Redakcijsko-tehnični popravki ali popravki očitnih napak, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.	10. Redakcijsko-tehnični popravki ali popravki očitnih napak, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo. Države članice in regije o takih popravkih obvestijo Komisijo.

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.

Predlog spremembe 58

Člen 110

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organ upravljanja

1. Države članice za svoje strateške načrte SKP imenujejo organ upravljanja.

1. Države članice za izvajanje svojih strateških načrtov SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja, imenujejo enega ali več organov upravljanja.

Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP.

2. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavlja :

2. Organi upravljanja so odgovorni za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavljajo :

(a)

ustrezen in varen elektronski sistem za beleženje, vzdrževanje, upravljanje in sporočanje statističnih informacij o načrtu in njegovem izvajanju, ki se zahtevajo za spremljanje in ocenjevanje, ter zlasti informacij, potrebnih za spremljanje napredka pri doseganju opredeljenih ciljev in ciljnih vrednosti;

(a)

(b)	da upravičenci in drugi organi, udeleženi pri izvajanju intervencij:

(b)	da upravičenci in drugi organi, udeleženi pri izvajanju intervencij:

(i)	prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi odobrene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo,

(ii)	poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja izložkov in rezultatov;

(i)	prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi odobrene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo,

(ii)	poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja izložkov in rezultatov;

(c)

da imajo zadevni upravičenci na voljo – po potrebi elektronsko – seznam predpisanih upravljavskih zahtev in minimalnih standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene na podlagi oddelka 2 poglavja I naslova III in ki naj se uporabljajo na ravni kmetijskih gospodarstev, ter jasne in natančne informacije v zvezi s tem;

(c)

(d)	da je predhodna ocena iz člena 125 skladna s sistemom ocenjevanja in spremljanja ter da se sprejme in predloži Komisiji;

(d)	da je predhodna ocena iz člena 125 skladna s sistemom ocenjevanja in spremljanja ter da se sprejme in predloži Komisiji;

(e)	da je vzpostavljen načrt ocenjevanja iz člena 126, da se naknadna ocena iz navedenega člena izvede v rokih iz te uredbe, s tem pa zagotovi, da je takšna ocena v skladu s sistemom spremljanja in ocenjevanja ter da se predloži odboru za spremljanje iz člena 111 in Komisiji;

(e)	da je vzpostavljen načrt ocenjevanja iz člena 126, da se naknadna ocena iz navedenega člena izvede v rokih iz te uredbe, s tem pa zagotovi, da je takšna ocena v skladu s sistemom spremljanja in ocenjevanja ter da se predloži odboru za spremljanje iz člena 111 in Komisiji;

(f)	da so odboru za spremljanje na voljo informacije in dokumenti, potrebni za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP glede na njegove specifične cilje in prioritete;

(f)	da so odboru za spremljanje na voljo informacije in dokumenti, potrebni za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP glede na njegove specifične cilje in prioritete;

(g)	da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z združenimi tabelami za spremljanje, ki se po posvetovanju z odborom za spremljanje predloži Komisiji;

(g)	da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z združenimi tabelami za spremljanje, ki se po posvetovanju z odborom za spremljanje predloži Komisiji;

(h)	sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;

(h)	sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;

(i)	da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri intervencijah, izbranih za financiranje;

(i)	da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri intervencijah, izbranih za financiranje;

(j)	da upravičenci v okviru intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, razen intervencij, povezanih z območji in živalmi, potrdijo prejeto finančno podporo, vključno s primerno uporabo emblema Unije v skladu s pravili, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 5;

(j)	da upravičenci v okviru intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, razen intervencij, povezanih z območji in živalmi, potrdijo prejeto finančno podporo, vključno s primerno uporabo emblema Unije v skladu s pravili, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 5;

(k)

da se glede strateškega načrta SKP, tudi prek nacionalne mreže SKP, in sicer z informiranjem morebitnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti spolov, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, javnost obvešča o možnostih, ki jih nudi strateški načrt SKP, in pravilih glede dostopa do sredstev v okviru strateškega načrta SKP ter upravičence in širšo javnost informira o splošni javni podpori Unije za kmetijstvo in razvoj podeželja v okviru strateškega načrta SKP.

(k)

3. Država članica ali organ upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.

3. Država članica ali organi upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenujejo enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.

4. Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki bodo dopolnjevali to uredbo s podrobnimi pravili o uporabi zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz točk (j) in (k) odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.

Predlog spremembe 59

Člen 111

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).	Država članica in regionalni organi upravljanja pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 24.

Predlog spremembe 60

Člen 114

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Spremljanje smotrnosti 1. Države članice lahko z odstopanjem od člena 115(2)(b) te uredbe v okviru strateškega načrta SKP določijo vmesne dvoletne mejnike rezultatov in jih s poročili o smotrnosti spremljajo v enakih presledkih, kot so roki, določeni za njihovo uresničevanje.

Obrazložitev

Vmesni cilji za kazalnike rezultatov morajo biti vsaj dvoletni.

Predlog spremembe 61

Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.1.1

Podnebne spremembe: 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijskih dejavnosti v državah članicah

Obrazložitev

Zaradi podnebnih izzivov morata poljedelstvo in živinoreja do leta 2027 bistveno zmanjšati svoje emisije. Priloga prinaša številčni kazalnik.

Predlog spremembe 62

Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Okolje, prehrana: v primerjavi z letom 2017 dvakratno povečanje površine v posamezni državi članici, namenjene ekološkemu kmetovanju, ali najmanj 30 % uporabnih kmetijskih površin v državi članici

Obrazložitev

Za soočenje z izzivi na področju okolja in javnega zdravja, za pokritje povpraševanja potrošnikov in za zmanjšanje deleža uvoza je treba znatno povečati površine z biološko pridelavo.

Predlog spremembe 63

Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Biotska raznovrstnost, zdravje: v primerjavi z letom 2017 najmanj 30-odstotno zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov v posamezni državi članici

Obrazložitev

Za soočenje z izzivi, povezanimi z okoljem in javnim zdravjem, je treba do leta 2027 doseči občutno zmanjšanje rabe pesticidov.

Predlog spremembe 64

Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Voda: 100 % površinskih voda in podtalnice je v skladu z direktivo o nitratih v posamezni državi članici, brez izjem

Obrazložitev

Gre za vprašanje javnega zdravja in stroškov dostopa do pitne vode za potrošnike. Direktiva o nitratih je bila sprejeta leta 1991 in se še vedno ne upošteva povsod. To je treba doseči do leta 2027.

Predlog spremembe 65

Nova priloga 0: Cilji glede uspešnosti, določeni v vseh nacionalnih strateških načrtih

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Dobrobit živali, zdravje: postopno in načrtovano zmanjšanje reje v kletkah v vsej Evropski uniji

Obrazložitev

V odgovor na izzive, povezane z dobrobitjo živali pa tudi javnim zdravjem (antibiotiki), je treba do leta 2027 preiti na bolj ekstenzivne načine reje brez kletk, ki že obstajajo.

Predlog spremembe 66

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov	Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite in trajnostne rabe virov

Obrazložitev

Trajnostna raba virov je pomembna za boljšo srednje- do dolgoročno gospodarsko in okoljsko produktivnost.

Predlog spremembe 67

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.3

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva	Posodobitev in digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva in prehod na ekološke ali podnebju prijazne sisteme

Obrazložitev

Digitalizacija in posodobitev kmetij morata potekati v okviru prehoda na ekološke in podnebju prijazne sisteme.

Predlog spremembe 68

Priloga I – Specifični cilji EU

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji	Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti na gospodarskem, socialnem, okoljskem in teritorialnem področju , tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji ter širjenju trajnostnih načinov proizvodnje

Obrazložitev

Ne gre si prizadevati zgolj za konkurenčnost na gospodarskem področju.

Predlog spremembe 69

Priloga I – Kazalniki učinka I.6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost	Povečanje produktivnosti kmetij , evropske prehranske varnosti, varnosti živil, odpornosti kmetij in teritorialne kohezije : skupna faktorska produktivnost , ki vključuje zunanje učinke

Predlog spremembe 70

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.9

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov	Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo in trajnostno rabo virov

Obrazložitev

Modernizacijo kmetij mora spremljati večja trajnost proizvodnih sistemov.

Predlog spremembe 71

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.13a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz poljedelstva: delež kmetijskih gospodarstev, ki so za vsaj 50 % zmanjšala uporabo sintetičnih dušikovih gnojil

Obrazložitev

Izpust dušikovega dioksida iz dušikovih gnojil je velik vir emisij, tj. skoraj 50 % emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu. Poleg tega je za proizvodnjo sintetičnih dušikovih gnojil potrebne zelo veliko energije.

Predlog spremembe 72

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.14

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)	Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.) , povečanje obdelanih površin s stročnicami (čistimi ali mešanimi)

Obrazložitev

S pridelovanjem stročnic je mogoče učinkovito vezati ogljik v tleh, tudi če so mešane s travo na travinjih.

Predlog spremembe 73

Priloga I – Specifični cilji EU

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak	Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 74

Priloga I – Kazalniki učinka I.16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici

Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v površinskih vodah in podtalnici

—	odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih

—	odstotek postaj površinske in podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih,

—	odstotek površinske in podzemne vode v skladu z direktivo o nitratih

Obrazložitev

Tudi površinske vode je treba vključiti v kazalnike, da se resnično upošteva stanje in njegov razvoj. Nujno je, da se povsod upošteva direktiva o nitratih.

Predlog spremembe 75

Priloga I – Kazalniki učinka I.16a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Zmanjšanje rabe mineralnih in sintetičnih gnojil: prodaja mineralnih in sintetičnih gnojil

Obrazložitev

Za oživitev tal in povečanje deleža organskih snovi v njih, ki med drugim shranjujejo ogljik, je treba dati prednost kmetijskim praksam, ki zmanjšujejo vnos mineralnih in sintetičnih gnojil, ki so poleg tega zelo potratna z energijo in pomemben vir emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe 76

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.18

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal	Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za izboljšanje tal

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila in iz cilja.

Predlog spremembe 77

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.21

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil	Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za trajnostno upravljanje hranil

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 78

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.21a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Zmanjšanje rabe organskih, mineralnih in sintetičnih gnojil: delež kmetijskih površin, ki jih zadevajo specifični ukrepi za zmanjšanje rabe gnojil

Obrazložitev

Trajnostno upravljanje hranil mora vključevati manjšo rabo mineralnih in sintetičnih gnojil.

Predlog spremembe 79

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.25

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi	Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi

Obrazložitev

Gospodarjenje z gozdovi je vse bolj intenzivno, kar ima negativne posledice za okolje in biotsko raznovrstnost.

Predlog spremembe 80

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.37

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov	Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov

Predlog spremembe 81

Priloga I – Kazalniki rezultatov R.37a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Povečanje števila ekoloških kmetij: število kmetij, ki prejemajo podporo za prehod na ekološko kmetovanje

Obrazložitev

Za soočenje z izzivi na področju okolja in javnega zdravja, za pokritje povpraševanja potrošnikov in za zmanjšanje deleža uvoza je treba znatno povečati površine z biološko pridelavo.

Predlog spremembe 82

Priloga III – Zahteve in standardi DKOP 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč	Ohranjanje trajnega travinja na kmetijo z najvišjo stopnjo preusmeritve od 5 do 10 % na kmetijo, razen občutljivih travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo

Obrazložitev

Za dosego cilja se mora pravilo uporabljati na ravni kmetij in s predlagano stopnjo prožnosti, ne pa na regionalni ravni, s čimer se preprečijo pretirane preusmeritve travinj na podregionalni ravni.

Predlog spremembe 83

Priloga III – Glavni cilj standarda DKOP 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Trajnostno upravljanje hranil

Predlog spremembe 84

Priloga III – Zahteve in standardi DKOP 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih	Brez gole zemlje v občutljivih obdobjih

Obrazložitev

Zemlja bi morala biti med letom čim dlje pokrita z rastlinami, saj to zagotavlja njeno zaščito.

Predlog spremembe 85

Priloga III – Zahteve in standardi DKOP – novo besedilo

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Skladnost kmetij z nacionalno socialno zakonodajo v zvezi s pravicami delavcev v kmetijstvu

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 86

Priloga XII – Cilja O.13 in R.4

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak	Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Obrazložitev

Uskladitev s predlogom spremembe 73.

COM(2018) 393 final

Predlog spremembe 87

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice in regije odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

Obrazložitev

Ohraniti in okrepiti je treba vlogo evropskih regij pri upravljanju in izvajanju SKP, da bodo politične odločitve prilagojene lokalnim, regionalnim in sektorskim posebnostim.

Predlog spremembe 88

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju skupnih evropskih ciljev in vrednosti iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

Obrazložitev

Za preprečitev tveganja, da bi preusmeritev na ekološko kmetovanje povzročila tekmovanje v zniževanju standardov in izkrivljanje konkurence, bi bilo treba uredbo dopolniti s količinsko opredeljenimi cilji, določenimi v vseh strateških načrtih.

Predlog spremembe 89

Uvodna izjava 55

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali ter socialnimi pravicami delavcev v kmetijstvu . To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

Obrazložitev

Pomembno je, da kmetije, ki prejemajo sredstva iz SKP, spoštujejo socialne pravice svojih delavcev.

Predlog spremembe 90

Člen 15(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe , ki se dodeli v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 in poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).	1. Kadar napovedi za financiranje intervencij in ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene, Komisija določi prilagoditveno stopnjo za intervencije v obliki neposrednih plačil iz točke (c) člena 5(2) te uredbe in finančni prispevek Unije za posebne ukrepe iz točke (f) člena 5(2) te uredbe (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja).
Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).	Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Obrazložitev

Iz prilagoditvene stopnje je treba izključiti neposredna plačila na podlagi programov možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), saj je bila z Uredbo št. 228/2013 zanje že uvedena zgornja meja, tako da v okviru poročil o načrtovanju in izvrševanju ne morejo prispevati h kakršni koli prekoračitvi predvidenih odhodkov.

Predlog spremembe 91

Člen 32

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP

1. Komisija samodejno sprosti kateri koli del proračunske obveznosti za intervencije za razvoj podeželja iz strateškega načrta SKP, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 30(3) in se nanašala na odhodke, izvršene do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti.

2. Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 80(3) Uredbe (EU) …/… [uredba o strateških načrtih SKP] in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, se samodejno sprosti.

3. V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno sprostitev prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne operacije prekine, in sicer za čas trajanja navedenega postopka ali navedene upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N + 3 .

4. Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so se samodejno sprostile, se ne upošteva naslednje:

(a)	del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 2 ;

(a)	del proračunskih obveznosti, za katerega je bila predložena izjava o odhodkih, vendar je Komisija vračilo zanj zmanjšala ali začasno prekinila 31. decembra leta N + 3 ;

Obrazložitev

Zaradi zapletenosti programa in vpletenih institucionalnih ravni je potrebna vrnitev na formulo N + 3.

COM(2018) 394 final

Predlog spremembe 92

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Glede na vse šibkejši položaj proizvajalcev v prehranski verigi je potreben regulativni okvir, ki bo zagotovil združljivost SKP in politike konkurence, v skladu z določbami člena 42 Pogodbe glede prednosti ciljev SKP.

Obrazložitev

Treba je spoštovati člen 42 Pogodbe.

Predlog spremembe 93

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Glede na vse večja nihanja cen kmetijskih proizvodov in ob upoštevanju ocene instrumentov, izvedene v okviru zadnje reforme SKP, je treba revidirati ukrepe za preprečevanje motenj na trgu.

Obrazložitev

Sektorske krize preveč škodijo kmetijam in proizvodnim regijam. Prispevajo k zmanjševanju števila kmetij in motivacije mladih kmetov, da bi začeli kmetovati, zato jih je treba obravnavati.

Predlog spremembe 94

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na vse večja nihanja na kmetijskih trgih in neravnovesje pri porazdelitvi dodane vrednosti med proizvajalci, predelovalci in distributerji, je treba bolje razumeti in predvidevati razvoj trgov. Kot podaljšek mehanizmov, uvedenih za več sektorjev, se za vsak sektor vzpostavijo evropske opazovalnice. Njihova naloga bo analizirati obseg proizvodnje, uvoza in izvoza ter cene, marže in stroške proizvodnje. V primeru motenj na trgu bodo alarmirale Evropsko komisijo, ki bo sprejela ukrepe za regulacijo proizvodnje, da bi znova uravnovesila trg, pri čemer bo še vedno spoštovala obveznosti iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Pomembno je imeti potrebne informacije za hiter in učinkovit odziv na motnje na trgu ter za zmanjšanje proračunskih izdatkov, ki so lahko – kot se od leta 2008 dogaja v mlečni industriji – zelo visoki, če EU ukrepa naknadno.

Predlog spremembe 95

Člen 1(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

[…]

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

[…]

(4)	poglavje II naslova I dela II se spremeni:

(4)	poglavje II naslova I dela II se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE II Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah“;

(b)	razdelek „Oddelek 1“ in njegov naslov se črtata;

(c)	člen 23a se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE II Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah“;

(b)	razdelek „Oddelek 1“ in njegov naslov se črtata;

(c)	člen 23a se spremeni:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v odstavek 4 pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 220 804 135 EUR na šolsko leto.

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

(a)	za šolsko sadje in zelenjavo: 130 608 466 EUR na šolsko leto;

(b)	za šolsko mleko: 90 195 669 EUR na šolsko leto.“;

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

(a)	za šolsko sadje in zelenjavo: 130 608 466 EUR na šolsko leto;

(b)	za šolsko mleko: 90 195 669 EUR na šolsko leto.“;

(ii)	v tretjem pododstavku odstavka 2 se črta zadnji stavek;

(ii)	v tretjem pododstavku odstavka 2 se črta zadnji stavek;

(iii)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 220 804 135 EUR iz odstavka 1.“;

(iii)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 220 804 135 EUR iz odstavka 1. Ta delež lahko doseže 25 % v državah članicah z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih. “;

[…]

Obrazložitev

Predlog spremembe povzema uvodno izjavo 8 iz Uredbe št. 2016/791: višja stopnja pomoči se dodeli manj razvitim regijam, manjšim egejskim otokom in najbolj oddaljenim regijam glede na to, da so možnosti za diverzifikacijo kmetijstva tam omejene in je določene proizvode v teh regijah pogosto nemogoče zagotoviti.

Predlog spremembe 96

Člen 119

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obvezne navedbe

1. Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15, 16, 18 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe:

(a)	poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge VII;

(a)	poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge VII;

(b)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

(i)	navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ ter

(ii)	ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(b)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

(i)	navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ ter

(ii)	ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

( c )

dejanski volumenski delež alkohola;

(c)	energijsko vrednost za 100 ml;

( d )

navedbo izvora;

(d)	seznam sestavin, vključno z vmesnimi sestavinami v vinifikaciji; seznam je dostopen preko hitroodzivne kode;

( e )

navedbo polnilca ali, v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, ime proizvajalca ali prodajalca;

( e )

dejanski volumenski delež alkohola;

( f )

navedbo uvoznika v primeru uvoženega vina;

( f )

navedbo izvora;

( g )

navedbo vsebnosti sladkorja v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina.

( g )

navedbo polnilca ali, v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, ime proizvajalca ali prodajalca;

( h )

navedbo uvoznika v primeru uvoženega vina;

( i )

navedbo vsebnosti sladkorja v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina.

Obrazložitev

Potrošniki imajo pravico do podrobnejših nalepk, tako kot pri drugih živilskih proizvodih, zlasti glede prehranske vrednosti in metod vinifikacije.

Predlog spremembe 97

Člen 152(1)a

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organizacije proizvajalcev

Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

Organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

(a)	če se ena ali več dejavnosti iz točk (b)(i) do (vii) odstavka 1 dejansko izvaja, s čimer se prispeva k izpolnitvi ciljev iz člena 39 PDEU;

(a)	če se ena ali več dejavnosti iz točk (b)(i) do (vii) odstavka 1 dejansko izvaja, s čimer se prispeva k izpolnitvi ciljev iz člena 39 PDEU;

(b)	če organizacija proizvajalcev koncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg, ne glede na to, ali so proizvajalci na organizacijo proizvajalcev prenesli lastništvo nad kmetijskimi proizvodi ali ne;

(b)	če organizacija proizvajalcev koncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg, ne glede na to, ali so proizvajalci na organizacijo proizvajalcev prenesli lastništvo nad kmetijskimi proizvodi ali ne;

Obrazložitev

Naloge in cilji organizacij, kot so določene v okviru SKP, ne sodijo v področje uporabe člena 101 PDEU (Sodišče Evropske unije, zadeva glede trga endivije). Prvi del stavka je torej nepotreben.

Predlog spremembe 98

Člen 209(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja	Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.	Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.	Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.
Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco.

Obrazložitev

V skladu s ciljem, da je treba dodano vrednost bolje porazdeliti po vsej prehranski verigi in v ta namen okrepiti vlogo proizvajalcev ter njihovih organizacij, je pomembno, da je ta odstavek mogoče uporabljati tudi za cenovna pogajanja.

Predlog spremembe 99

Člen 219(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni.	Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni.
Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.	Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.
Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.	Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.
Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali določijo izvozna nadomestila ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja.	Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja.

Obrazložitev

Izvozna pomoč ni sprejemljiva za tretje države in davkoplačevalce stane več kot pa preprečevanje kriz.

Predlog spremembe 100

Za členom 219(4) se doda nov člen

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Če tržna cena pade pod določen prožen prag, ki je indeksiran na podlagi povprečnih stroškov proizvodnje in ga je določila evropska opazovalnica trga za zadevni sektor, Evropska komisija ob upoštevanju stanja na trgu in v zadevnem sektorju uvede pomoč proizvajalcem v zadevnem sektorju, ki v določenem obdobju prostovoljno zmanjšajo dobavo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.

(i)	Pomoč se dodeli na podlagi zahteve, ki jo proizvajalci vložijo v državi članici, v kateri imajo sedež, pri tem pa se uporabi metoda, ki jo določi ta država.

(ii)

Za zagotovitev učinkovitega in pravilnega izvajanja tega sistema Komisija na podlagi podatkov, ki jih pošlje evropska opazovalnica trga za zadevni sektor, določi:

—	največji možni skupni obseg ali največjo skupno količino dobav, ki jih je treba zmanjšati na ravni EU v okviru sistema zmanjšanja,

—	trajanje obdobja zmanjšanja in po potrebi njegovo podaljšanje,

—	višino pomoči glede na obseg ali količino zmanjšanja in njene ureditve financiranja,

—	merila za upravičenost vlagateljev do pomoči in sprejemljivost zahtevkov za pomoč,

—	posebne pogoje za izvajanje sistema.

Obrazložitev

EU potrebuje orodja, s katerimi lahko v primeru motenj na trgu ureja obseg proizvodnje in ki učinkujejo hitro, ne obremenjujejo preveč proračuna EU, proizvajalcem pa omogočajo, da jim ni treba več prodajati z izgubo in da imajo zagotovljeno preživetje. Tako bo sektor privlačen za mlade.

Predlog spremembe 101

Člen 226

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okvir smotrnosti

1. Komisija vzpostavi okvir smotrnosti, ki omogoča poročanje, spremljanje in ocenjevanje uspešnosti načrta za krizno upravljanje med njegovim izvajanjem.

2. Okvir smotrnosti vsebuje naslednje elemente:

(a)	skupni sklop kazalnikov stanja, ravni, rezultatov in vpliva, ki so podlaga za spremljanje, ocenjevanje in letno poročilo o smotrnosti;

(b)	ciljne vrednosti in letne mejnike, določene glede na ustrezni specifični cilj z uporabo kazalnikov rezultatov;

(c)	zbiranje, hrambo in pošiljanje podatkov;

(d)	letna poročila o uspešnosti načrta za krizno upravljanje za vsakega od sektorjev, ki so prizadeti v določenem letu;

(e)	ukrepe v zvezi z rezervami za povečanje učinkovitosti pri uporabi EKJS kot celote.

3. Cilji okvira smotrnosti so:

(a)	oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in evropsko dodano vrednost SKP;

(b)	poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi posebnih pooblastil, ki jih ima Komisija pri preprečevanju in obvladovanju kriz;

(c)	odmakniti se od trenutne logike proračunske porabe EKJS;

(d)	razviti sistem proticikličnega usmerjanja kmetijskih trgov in prihodkov, pri katerem bo Komisija optimizirala uporabo javnih sredstev glede na gospodarske cikle, izredne podnebne razmere in geopolitične napetosti.

Obrazložitev

Komisija bi morala za poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu opredeliti svojo strategijo za obvladovanje kriz. Pojasnitev njene strategije je nujen pogoj, da bi lahko države članice določile svoje prednostne naloge.

Predlog spremembe 102

Člen 226

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načrt za krizno upravljanje

1. Komisija pripravi načrt za krizno upravljanje za izvajanje pomoči Unije, ki se financira iz EKJS, da bi se omogočilo doseganje ciljev SKP, določenih v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti cilja stabilizacije trgov.

2. Komisija na podlagi poročila o opredelitvi različnih vrst kriz iz člena 225(c) in ocenjevalnih del, opravljanih zlasti v zvezi s prvim stebrom skupne kmetijske politike, opredeli strategijo posredovanja za vsako vrsto krize. Izvede se analiza SWOT za vsako od orodij za upravljanje trgov, opredeljenih v tej uredbi, da bi se opredelile mogoče sinergije med različnimi orodji.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da bi lahko določila količinske ciljne vrednosti in mejnike za prispevek orodij iz te uredbe k uresničevanju ciljev iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija najpozneje do 1. januarja 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog načrta za krizno upravljanje. Na podlagi tega države članice svoje strateške načrte v zvezi s SKP predložijo Komisiji.

4. Načrt za krizno upravljanje zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 z določbo o vmesni reviziji 30. junija 2024, s katero se splošna usklajenost s strateškimi načrti držav članic optimizira za večjo učinkovitost pri uporabi javnih sredstev in za večjo dodano vrednost Unije.

Obrazložitev

Predlog spremembe 103

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013

V členu 30 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Unija v vsakem proračunskem letu financira ukrepe iz poglavij III in IV, in sicer letno največ do naslednjih zneskov:

—	za francoske čezmorske departmaje: 267 580 000 EUR,

—	za Azore in Madeiro: 102 080 000 EUR,

—	za Kanarske otoke: 257 970 000 EUR.

—	za francoske čezmorske departmaje: 278 410 000 EUR,

—	za Azore in Madeiro: 106 210 000 EUR,

—	za Kanarske otoke: 268 420 000 EUR.

3. Zneski za posamezno proračunsko leto za financiranje ukrepov iz poglavja III ne smejo presegati naslednjih zneskov:

—	za francoske čezmorske departmaje: 25 900 000 EUR,

—	za Azore in Madeiro: 20 400 000 EUR,

—	za Kanarske otoke: 69 900 000 EUR.

—	za francoske čezmorske departmaje: 26 900 000 EUR,

—	za Azore in Madeiro: 21 200 000 EUR,

—	za Kanarske otoke: 72 700 000 EUR.

[…]“

Obrazložitev

Nesprejemljivo je, da se sredstva za programe možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) zmanjšajo za 3,9 %, glede na pozitivne ocene, ki jih je prejela pobuda, in na zavezo o ohranitvi ravni financiranja, ki jo je sprejela Evropska komisija. Nujno je, da najbolj oddaljene regije prejmejo vsaj enaka proračunska sredstva, kot so jih deležne v sedanjem programskem obdobju.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

poziva EU, naj SKP postane konkurenčna, sodobna, pravična, trajnostna in solidarna kmetijska politika v korist kmetov, regij, potrošnikov in državljanov;

poudarja, da mora biti SKP ustrezno financirana, zato nasprotuje zmanjšanju sredstev EU za SKP po letu 2020; ocenjuje, da bi bilo mogoče sredstva iz proračuna za SKP, če bo zmanjšan, bolje izkoristiti s pravičnejšo porazdelitvijo neposrednih plačil;

zavrača predlagano 28-odstotno zmanjšanje proračuna za razvoj podeželja, ki je v nasprotju s ciljem teritorialne kohezije EU;

poziva k ponovni vključitvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skupni strateški okvir;

ponovno poudarja potrebo po večji sinergiji med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, da bi olajšali inovacije in v kmetijstvu spodbudili oblikovanje inovativnih proizvodnih verig;

priporoča sprejetje agende za podeželska in primestna območja in povečanje skupnih sredstev za razvoj podeželja, da bodo vse evropske politike prispevale k doseganju ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da je vloga SKP pomagati zadržati prebivalstvo na podeželju;

ocenjuje, da bi prenos prevelikega dela pristojnosti na države članice prek nacionalnih strateških načrtov lahko pripeljal do vrnitve odgovornosti za SKP na nacionalno raven, kar bi povzročilo tudi izkrivljanje konkurence; potrebna je zadostna prožnost, da se zagotovi lokalni pristop, prilagojen posebnim potrebam in značilnostim kmetijskih območij;

poziva, naj se v uredbo vključijo tudi količinsko opredeljeni in merljivi skupni evropski cilji za nacionalne strateške načrte;

poziva, naj imajo regije ključno vlogo pri upravljanju strateških načrtov, zlasti pri drugem stebru;

10.

opozarja, da je tržna ureditev učinkovitejša in cenejša od naknadnega uvajanja ukrepov;

11.

se zavzema za vzpostavitev prostovoljnih instrumentov za obvladovanje kriz, ki temeljijo na upravljanju obsegov proizvodnje;

12.

poziva k vzpostavitvi sektorskih operativnih programov na evropski ravni namesto na ravni držav članic, da bi preprečili izkrivljanja med državami članicami in sektorji;

13.

poziva države članice, naj vzpostavijo stroga evropska merila za opredelitev aktivnih kmetov;

14.

predlaga popolno konvergenco neposrednih plačil med državami članicami čim prej, najpozneje pa do leta 2027;

15.

predlaga, da se notranja konvergenca v državah in regijah, v katerih še ni dosežena, postopno povečuje, pri tem pa posebej podprejo regije z neugodnimi razmerami, dokler ne bo leta 2026 dosežena popolna konvergenca;

16.

podpira predlog za omejitev neposrednih plačil in predlaga, da se upošteva največ 50 % stroškov za zaposlene, da se tako uskladita učinkovitost zgornje meje in upoštevanje dela;

17.

podpira uvedbo obveznega prerazporeditvenega plačila in predlaga, da se njegov obseg razširi na najmanj 30 % sredstev iz prvega stebra;

18.

ker se mladi le stežka odločajo za poklic kmeta, predlaga, da je bonus za mlade kmete v državah članicah obvezen;

19.

predlaga ohranitev zgornje meje za vezana plačila, tj. 13 % (+ 2 % za beljakovinske rastline) nacionalnih sredstev, da se prepreči opuščanje kmetijske dejavnosti na podeželskih območjih, okrepi prehranska samozadostnost EU, zagotovi izključna usmeritev v trajnostne proizvode in trajnostne načine proizvodnje ter izključi proizvodnja biogoriv in nekaterih drugih neprednostnih proizvodov;

20.

se zavzema za uvedbo obveznosti držav članic, da malim kmetom nudijo posebno pomoč, ter za prilagoditev opredelitve malega kmeta, zneska pomoči in obsega finančnih sredstev;

21.

je naklonjen uporabi pogojenosti pri vseh osnovnih plačilih in njeni razširitvi, da bi se vključilo tudi letno kolobarjenje;

22.

poziva k razširitvi pogojenosti, da bi vključevala tudi spoštovanje pravic delavcev v kmetijstvu in predpisov o dobrobiti živali;

23.

predlaga, da se obnovi obveznost ohranitve najmanj 7 % neproizvodnih območij z ekološkim pomenom na kmetijo;

24.

se strinja z načelom ekoshem in predlaga, da se jim nameni najmanj 30 % nacionalnega proračuna za plačila;

25.

predlaga, da vsak nacionalni strateški načrt doseže minimalni 40-odstotni prag celotnega proračuna SKP za okoljske in podnebne cilje;

26.

izraža upanje, da se ohranijo sedanje stopnje sofinanciranja v okviru drugega stebra, pri čemer je ta stopnja 80-odstotna za naslednje štiri ukrepe: kmetijsko-okoljske ukrepe, ekološko kmetovanje, Natura 2000 in ukrepe sodelovanja;

27.

nasprotuje možnosti prenosa sredstev z drugega na prvi steber, ki je v nasprotju z interesi podeželskih območij, in podpira obratni prenos;

28.

poziva Komisijo, naj vzpostavi popolnoma delujoč sistem za spremljanje za redno zbiranje posodobljenih izmerjenih podatkov o ostankih pesticidov v okolju (zlasti v tleh in vodi), ki bi lahko temeljil na uspešnih izkušnjah s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (projekt LUCAS);

29.

ocenjuje, da je zavarovanje dohodka drag instrument, ki ni res prilagojen malim in srednjim kmetijam ter ne more nadomestiti ureditve trga in podpore prehodu na bolj odporne in avtonomne proizvodne sisteme;

30.

predlaga, da bi moralo biti dodeljevanje nepovratnih sredstev za naložbe, za katere je potreben velik del proračuna drugega stebra, odvisno od presoje vplivov teh naložb na okolje in omejeno na 10 % proračuna drugega stebra;

31.

predlaga, da bi moralo biti nadomestilo za stalne naravne ovire obvezno za države članice, kjer bi lahko veljalo, da se tako podpre ohranitev kmetijstva na območjih z neugodnimi razmerami in ovirami;

32.

podpira ohranitev 5-odstotnega praga za programe Leader, ki omogoča razvoj lokalnih teritorialnih pobud;

33.

predlaga uvedbo obveznosti, da države članice v svoje načrte za razvoj podeželja vključijo ukrepe v korist kratkih dobavnih verig, ekoloških in lokalnih obratov javne prehrane, verig z znaki kakovosti, gorskega kmetijstva, usposabljanja glede ekološke predelave ter agroekologije in kmetijsko-gozdarskega sistema;

34.

predlaga, da se v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 (in programa, ki ga bo nasledil) na področju kmetijstva da prednost raziskavam v zvezi z načini proizvodnje v agroekologiji in v kmetijsko-gozdarskem sistemu, pri čemer se zlasti podprejo skupne raziskave kmetov in raziskovalcev;

35.

priporoča tudi podporo socialnih in gospodarskih inovacij s spodbujanjem „pametnih vasi“.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/239

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

(2019/C 86/12)

Poročevalec:

Ximo PUIG I FERRER (ES/PES), predsednik avtonomne skupnosti, Valencija

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

COM(2018) 380 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Naslov uredbe

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za podporo tranziciji (ESPT)

Obrazložitev

V členu 2 predloga uredbe je jasno predvideno, da področje uporabe sklada presega zgolj globalizacijo, zato bi bilo treba njegovo ime spremeniti v celotnem besedilu.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja.

Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s členom 8 PDEU bi si morale države članic e in Komisija prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja.

Obrazložitev

Navedena je glavna pravna podlaga.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“ (20) opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovina in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito .

Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“ opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Zato se je, kljub temu, da bolj odprta trgovina in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev zagotavljata prednosti, treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki , ki še posebej prizadenejo nekatera izmed področij poslovanja, podjetij, skupin ranljivejših delavcev in regij . Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo tehnološki in okoljski prehod dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene in da bo mogoče v večji meri predvideti sočasne škodljive učinke globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda .

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG , bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih) . Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest.

Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPT , bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 150 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju devetih mesecev. Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah , kot v primerih regij, ki jih je že močno prizadela visoka stopnja brezposelnosti, se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest.

Obrazložitev

Uskladitev s predlaganimi zakonodajnimi spremembami člena 5.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici .	Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ne smela biti manjša od 60 % . Ta minimalni delež se lahko poveča še za 5 %, če so predvideni objektivni in operativni ukrepi in instrumenti za predvidevanje in prestrukturiranje.

Obrazložitev

Uskladitev s predlaganimi zakonodajnimi spremembami člena 14(2).

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(19)

Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadar koli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG .

(19)

Finančni prispevki iz ESPT bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela , zato je ključno aktivno sodelovanje lokalnih in/ali regionalnih oblasti . Ponovno vzpostavitev podnacionalnih zmogljivosti je treba obravnavati v okviru osredotočenosti na lokalne značilnosti, ki temeljijo na prednostih teh območij in lokalnih virih. S politiko grozdov, širjenjem znanja in inovacij ter ustanavljanjem podjetij, ki spodbujajo zaposlovanje, bo ustvarjeno okolje, ki bo spodbudilo rast na osnovi enakih možnostih za ljudi, ne glede na kraj bivanja. Pri tem pristopu bi moralo imeti prednost razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba.

Vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev bi moralo imeti vedno značaj spremljevalnega ukrepa k aktivnim ukrepom . Prav tako bi bilo treba podjetja spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPT, kadar je to združljivo .

Vendar bi morala biti mobilnost delavcev, ki vključuje napotitev v druge kraje, podprta šele kot skrajni ukrep, saj povzroča neravnovesja in izgubo regionalne privlačnosti.

Obrazložitev

Politike prestrukturiranja bi morale vzpostavljati ugodno okolje za zaposlovanje in rast ter sprejemati ukrepe, ki delavcem omogočajo vrnitev v poklicno življenje, vključno z izrednimi, časovno omejenimi pomočmi.

Regionalne oblasti, ki poznajo razmere in jih tudi upravljajo, bi morale biti v ta proces dejavno vključene.

Predlog spremembe 7

Za uvodno izjavo 19 se doda nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija v svojem dokumentu Razmislek o izkoriščanju globalizacije priznava močno regionalno razsežnost neenakih teritorialnih učinkov globalizacije. Nova delovna mesta, ki jih ustvarjajo trgovina in tehnološke spremembe, namreč ne nastajajo nujno na istih lokacijah kot ukinjena delovna mesta. Poleg tega prizadeti delavci pogosto nimajo potrebnih znanj in spretnosti za ta nova delovna mesta.

Zato bi morale trgovinske sporazume EU spremljati ocene teritorialnega učinka, in sicer kot instrument, ki pristojnim organom omogoča, da zgodaj prepoznajo in količinsko ovrednotijo morebiten asimetrični učinek trgovinskih sporazumov, se nanj pripravijo, predvidijo spremembe ter razmislijo o morebitnem prestrukturiranju z oblikovanjem strategij, ki temeljijo na pravilni kombinaciji politik in učinkoviti uporabi sredstev EU.

Obrazložitev

OR podpira trgovinsko politiko EU pod pogojem, da jo spremljajo ocene teritorialnih učinkov, ki merijo morebitne posledice in se uporabijo kot instrument za oblikovanje preglednih trgovinskih politik, ki temeljijo na dokazih.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka.

(20)

Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, na regionalni in lokalni ravni, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka.

Obrazložitev

Prednostna naloga bi moralo biti ustvarjanje delovnih mest na območjih, kjer je prišlo do odpuščanj.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(23)	V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge.

(23)	V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči, zlasti lokalne in regionalne oblasti, o stanju vloge.

Obrazložitev

Poudariti je treba pomen sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti pri poteku vloge.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(39)	Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile , bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev –

(39)

Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence evropskih državljanov, zlasti aktivnega prebivalstva , bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev.

Obrazložitev

Izraz „delovna sila“ v predpisih se ne zdi primeren za opisovanje državljanov ali zaposlenih posameznikov. Številni viri v delavcih prepoznavajo socialno-poklicno razsežnost, ki presega razumevanje delavcev kot ključnega dejavnika proizvodnje.

Predlog spremembe 11

Za uvodno izjavo 39 se doda nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javne naložbe v spretnosti in človeški kapital bi bilo treba bolje uskladiti s strategijami pametne specializacije in k njim pristopiti s teritorialnega vidika, da bi analizirali, kako lahko strukturne spremembe vodijo v specifične težave in izzive v regionalnem in/ali lokalnem gospodarstvu. Zaradi potrebe po prilagoditvi teh spretnosti potrebam regionalne industrije bi bilo treba strategije gospodarskega razvoja hkrati uskladiti tudi z izobraževalnimi in zaposlitvenimi politikami za razvoj lokalnih zmogljivosti.

Obrazložitev

Poudariti je treba potrebo po prilagoditvi javnih naložb v spretnosti v skladu z značilnostmi določene regije ter po povezavi regionalnega razvoja z izobraževalnimi in delovnimi politikami, da bo dosežen čim večji učinek.

Predlog spremembe 12

Člen 2

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami.	ESPT podpira socialno-ekonomske preobrazbe, ki so rezultat globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda , da pomaga delavcem , za katere se dodeli pomoč, pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPT prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami.

Obrazložitev

Takšno besedilo je bolj vključujoče: obravnava presežne delavce, samozaposlene osebe ter „delavce podjetij v težavah, ki jim grozi odpust“, katerih vključitev predlagamo v tem mnenju.

Predlog spremembe 13

Člen 3(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5.	1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in odgovornost ter nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj , kot tudi delavcem podjetij v težavah, ki jim grozi odpust, v skladu s členom 5.

Obrazložitev

Posledice globalizacije trgov ali krize so lahko stranski učinki politik Komisije. Poleg solidarnosti je tudi sklad izraz odgovornosti, ki jo nosi EU v zvezi s svojimi odločitvami.

Izraz „delavci podjetij v težavah, ki jim grozi odpust“ je tudi v skladu s predlogom iz tega mnenja.

Predlog spremembe 14

Člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam.

2. Specifičen cilj ESPT je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, odločitve, sprejete v okviru instrumentov trgovinske zaščite EU, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam , opredeljenim v členu 4 .

Obrazložitev

Delavci, ki občutijo negativne posledice dejstva, da niso bili zahtevani protidumpinški ukrepi, se bodo lahko avtomatično sklicevali na pravice, zapisane v predpisih o ESPT in bodo lahko upravičeni do ukrepov tega sklada.

Sklicevanje na člen 4 na koncu se nanaša na vključitev opredelitve skupin, ki jih je treba obravnavati kot najbolj prikrajšane.

Predlog spremembe 15

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)	„presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov;

(a)	„presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov;

(b)	„samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(b)	„samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(c)	„upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPG .

(c)

„ranljivi delavec“ pomeni vsako upravičeno osebo, za katero velja katera koli od naslednjih značilnosti ali okoliščin:

—	starost nad 54 let,

—	starost pod 30 let,

—	ženski spol,

—	kakršna koli invalidnost (gibalna, duševna, senzorna),

—	finančna odvisnost ene ali več oseb od upravičene osebe,

—	pomanjkanje zaključene višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicnih kvalifikacij (mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe 3) ali

—	pripadnost etnični manjšini v državi članici.

(d)	„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG , ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

(d)	„upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPT .

(e)	„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPT , ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

Obrazložitev

Razumno je v predpisih izrecno navesti splošne pojme iz predloga uredbe, „prikrajšani upravičenci“ ali „najbolj prikrajšane skupine“, brez konkretne opredelitve. Predlaga se tudi ponovna preučitev vključevanja mladih in uvajanja načela enakosti spolov in enakopravnosti.

Predlog spremembe 16

Člen 5(1) in 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za pomoč

„1. Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, namenjene presežnim delavcem in samozaposlenim osebam v skladu z določbami iz tega člena.

„1. Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPT za ukrepe, namenjene presežnim delavcem, samozaposlenim osebam, ki so prenehale opravljati svojo dejavnost, in delavcem podjetij v težavah, ki jim grozi odpust, v skladu z določbami iz tega člena.

2. Finančni prispevek iz ESPG bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

2. Finančni prispevek iz ESPT bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

(a)	prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(a)	prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(b)

prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj;

(b)

prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 150 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj;

(c)	prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2.

(c)

prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2.

3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG .

Obrazložitev

Poenotenje in uskladitev z besedilom člena 3.

Poveča se dostop do pomoči za manjše skupine presežnih delavcev v skladu z majhno velikostjo podjetij: ukinitev delovnih mest v velikem obsegu je redkejša.

Razlog za različna obdobja ni znan. Predlaga se poenotenje in podaljšanje obdobja na devet mesecev.

Predlog spremembe 17

Člen 5(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
4. Sredstva iz ESPG se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev države članice, kar vpliva na sektorje, ki so odvisni od javnih financ.

Obrazložitev

Pomoč bi morala biti na voljo vsem odpuščenim delavcem, brez izjem za delavce iz sektorjev, ki so odvisni od javnega financiranja. Poleg tega je lahko pristojnim organom zelo težko določiti, kateri sektorji so odvisni od javnih financ in kateri ne.

Predlog spremembe 18

Novi odstavek v členu 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. (ali 5.) Države članice bi lahko v vloge za finančne prispevke iz ESPT kot upravičence vključile delavce podjetij v težavah, ki jim grozi odpust – v skladu z opredelitvijo za ta podjetja iz sporočila Komisije Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (2014/C 249/01) –, skupaj z ostalimi upravičenci iz prejšnjih odstavkov, in sicer za sodelovanje izključno v ukrepih usposabljanja in preusposabljanja po meri, vključno s pridobivanjem spretnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter drugih potrebnih spretnosti v digitalni dobi, pod pogojem, da ne gre za ukrepe, za katere so po nacionalni zakonodaji ali veljavnih kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

Obrazložitev

Za digitalno preobrazbo gospodarstva morajo vsi evropski državljani doseči določeno raven digitalnih kompetenc, delavci, ki jim grozi odpoved, pa morajo biti glavni prejemniki teh posameznikom prilagojenih storitev za pridobitev digitalnih sposobnosti.

Predlog spremembe 19

Nov zadnji pododstavek v členu 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Upravičenci so lahko tudi delavci podjetij v težavah ki jim grozi odpust, v skladu z omejitvami iz člena 5(4) (ali 5(5)).

Obrazložitev

Besedilo je skladno s predhodnimi določbami in jih dopolnjuje.

Predlog spremembe 20

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičeni ukrepi

„1. Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev.

„1. Finančni prispevek iz ESPT se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev.

Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam zadevnega upravičenca , specifičnim izzivom, ki nastajajo v regionalnem in/ali lokalnem gospodarstvu, in zlasti spretnostim delavcev, ki jim grozi odpust .

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)

usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja;

(b)	posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce.

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)

(b)	posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku , razen če upravičenci veljajo za ranljive osebe – v tem primeru lahko ta delež znaša največ 50 % .

Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 EUR na presežnega delavca.

Naložbe so namenjene projektom, ki izpolnjujejo pogoje tehnične, gospodarske in finančne izvedljivosti, organi pa v ta namen določijo mentorske in svetovalne ukrepe za zagotovitev njihove izvedljivosti.

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela.

2. Do finančnega prispevka iz ESPG niso upravičeni naslednji ukrepi:

2. Do finančnega prispevka iz ESPT niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)	posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(a)	posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)	ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

(b)	ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

Iz ESPG se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite.

Iz ESPT se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite.

3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji.

3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji ter ob aktivnem sodelovanju regionalnih in lokalnih organov .

4. Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPG izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzora in poročanja.

4. Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPT izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja , pa tudi za ukrepe za krepitev zmogljivosti teh regionalnih in/ali lokalnih organov, ki jih prizadene večje in nepričakovano prestrukturiranje .

Obrazložitev

Strukturne spremembe povzročajo posebne težave na lokalni ravni, zato je potrebno sodelovanje regionalnih organov.

V skladu s predlogom člena 4 se predlaga ugodnejša obravnava ranljivih delavcev.

Posvetovati se je treba glede vzdržnosti projektov samozaposlovanja ter se izogniti napakam v prihodnje.

Predlog spremembe 21

Člen 9(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.	Vloga vsebuje naslednje informacije:

5.	Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)	oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(a)	oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(b)	potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci;

(b)	potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci;

(c)	kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(c)	kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(d)	po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(d)	po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(e)	pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(e)	pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(f)	podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, starejše in mlade upravičence;

(f)

podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za ranljive upravičence , opredeljene v točki (c) člena 4, in po potrebi delavce podjetij v težavah, ki jim grozi odpust, ki bodo vključeni v ukrepe usposabljanja za pridobitev digitalnih spretnosti z omejitvami iz člena 5(4) (ali 5(5)), in obrazložitev, kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(g)

obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb ;

(g)

obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje , vključno s tistimi, ki se nanašajo na spodbujanje ponovne oživitve regij, ki jih je prizadelo prestrukturiranje, in omogočanje sodelovanja med ustreznimi akterji, ter obrazložitev, ali obstajajo ukrepi ter objektivni in operativni instrumenti za predvidevanje in prestrukturiranje v skladu z določbami iz člena 14(2) ;

(h)	oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(h)	oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(i)	za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(i)	za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi prizadete regije opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(j)	datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPG , kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(j)	datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPT , kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(k)	postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(k)	postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)	izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(l)	izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPT s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(m)	vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja.

(m)	vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja;

(n)	po potrebi utemeljitev nezadostnih upravnih zmogljivosti za upravljanje teh pomoči in potrebe po dodatnih sredstvih za tehnično in upravno pomoč v skladu s členom 12(5).

Obrazložitev

Regionalni organi morajo sodelovati pri določanju ciljev, saj se spoznajo na zaposlitvene možnosti v gospodarstvu na njihovem območju.

Ostala vprašanja so v skladu prejšnjimi predvidevanji ali navedbami v nadaljevanju (okvir kakovosti, dopolnilna tehnična pomoč).

Predlog spremembe 22

Člen 12(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG . Komisija informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici.

4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPT . Komisija informacije o uporabi ESPT ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici , tako na nacionalni kot na regionalni ravni .

Obrazložitev

Zagotoviti je treba obveščenost lokalnih in regionalnih oblasti.

Predlog spremembe 23

Novi odstavek v členu 12

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	5. Komisija lahko skupaj z odobritvijo finančnega prispevka uporabi sredstva iz ustreznega zneska za tehnično in upravno pomoč za države članice, ki za to zaprosijo s poročilom, v katerem navedejo razloge za pomanjkanje upravnih zmogljivosti, za prilagodljivo in učinkovito upravljanje pri pripravi, spremljanju, nadzoru, reviziji ali vrednotenju, ki ga morajo opraviti.

Obrazložitev

Da bi Komisija omogočila hiter odziv in nadomestila pomanjkanje upravnih zmogljivosti regij, bi lahko na podlagi utemeljene zahteve odobrila uporabo dela sredstev za tehnično pomoč za dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki ga morajo izvajati regije.

Predlog spremembe 24

Člen 14(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici.

2. Stopnja sofinanciranja ESPT za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici , a v nobenem primeru ni nižja od 60 % . Ta najnižja stopnja se lahko poveča za dodatnih 5 %, če so bili kot predhodni pogoj objektivni in operativni ukrepi in instrumenti predvidevanja in prestrukturiranja na voljo v kateri koli obliki strateških in akcijskih dokumentov, po možnosti v skladu s pristopom, ki temelji na lokalnih značilnostih.

Obrazložitev

Da ne bi prišlo do pomanjkanja regionalnih virov za ukrepe solidarnosti s prizadetimi delavci, se v vsakem primeru predlaga najmanj sedanjih 60 %.

Poleg tega se zavzemamo, da se lahko sofinanciranje poveča za 5 % na zahtevo držav članic, ki že izvajajo ukrepe predvidevanja kot dobro prakso okvira kakovosti.

Predlog spremembe 25

Člen 17(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zadevne države članice so lahko pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Zadevne države članice so lahko , po posvetovanju z zadevno regijo, pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba obveščenost lokalnih in regionalnih oblasti.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Predhodne ugotovitve in razmisleki

izpostavlja, da se mora Evropa zavedati dejstva, da se bo eno glavnih žarišč, nastalo zaradi velikih strukturnih izzivov, ki izhajajo predvsem iz odpiranja gospodarstev, podnebnih sprememb, prilagodljivih tehnoloških procesov, krepitve migracijskih tokov ali staranja prebivalstva, osredotočalo na delo v prihodnosti, pogoje njegovega opravljanja in posledice na osebni, družinski in regionalni ravni;

izraža zaskrbljenost in opozarja na posledice poslabšanja evropskega socialnega modela, ki izhajajo iz nastanka in širjenja novih oblik negotovih delovnih razmerij, povezanih s pomanjkanjem in revščino ljudi v skrajnih razmerah, ki se ne morejo svobodno odločiti o sprejemu protistoritve velikih mednarodnih podjetij, ta pa na drugi strani zadržujejo svoje davke zunaj dosega držav članic ter izrivajo majhna lokalna podjetja zaradi svojega prevladujočega položaja na trgih;

ugotavlja, da regije kot prostor odnosov in družbene strukture, kjer se združujejo okoljski, sociokulturni, gospodarski, organizacijski in človeški dejavniki, pridobivajo pomembno vrednost za razvoj in napredek lokalnih skupnosti, ki ju lahko dejanski in materialni učinki globalizacije ter drugi procesi preoblikovanja in poslabšanja močno prizadenejo, saj vplivajo na njihove lokalne vire in človeški kapital;

meni, da je razsvetljena Evropa zmožna in dovolj rahločutna – kot se je že večkrat izkazalo – da se spopade z napetostmi med ohranjanjem konkurenčnosti svetovnega gospodarstva in jamstev za obrambo in spodbujanje naše blaginje na splošno ter zaposlovanjem, usposabljanjem in zlasti pravicami delavcev, da bi se odzvala na pričakovanja državljanov Evropske unije in zadovoljila potrebe regij;

Pomen evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

izpostavlja in pozdravlja zakonodajni predlog Komisije z dne 30. maja 2018 o ponovni izdaji nove uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju: ESPG) zaradi vloge, ki jo ima sklad od svojega začetka leta 2007: 611 milijonov evrov v 160 podpornih ukrepih za 147 000 delavcev iz različnih regij in držav, s čimer je EU izrazila solidarnost in odgovornost glede odločitev, sprejetih v okviru enotnega trga;

potrjuje vrednost tega uporabnega instrumenta (1), pri katerem izstopata izredna uspešnost s približno 50 % ponovnih vključitev na trg dela, časovno trajnostjo zaposljivosti in izboljšanjem spretnosti udeležencev, kot tudi visoka politična prepoznavnost (2);

opozarja na naraščajoče nezadovoljstvo in zaskrbljenost evropskih državljanov glede svetovnih trendov (kar je znano kot „geografija nezadovoljstva“), ki spodbujata izolacionistična gibanja; poudarja vlogo, ki jo ima lahko dobro izvajanje ukrepov ESPG, med drugim pri blažitvi posledic nepredvidenega velikega prestrukturiranja, ki mu je veliko evropskih regij izpostavljenih zaradi gospodarske specializacije, stroškov dela ali ravni izobrazbe njihovega aktivnega prebivalstva (3);

Dopolnjevanje in učinkovito usklajevanje med politikami in skladi

pozdravlja poudarek na vlogi širjenja spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, kot obveznega povezovalnega elementa vsakega svežnja prilagojenih storitev, čeprav zaradi specifičnih težav v regionalnem gospodarstvu predlaga boljšo usklajenost s strategijami pametne specializacije in pristope, usmerjene v regije;

regionalne oblasti poziva k aktivnemu sodelovanju pri strategijah regionalnega gospodarskega razvoja zaradi potrebe po prilagoditvi kompetenc, znanj in spretnosti potrebam regionalne industrije s tesnim sodelovanjem med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter regionalnimi socialnimi, sindikalnimi in poslovnimi zainteresiranimi stranmi;

10.

opozarja na potrebo po večji prožnosti in prilagodljivosti ukrepov, ki prejemajo sredstva, da se omogoči podpora širšemu razponu ukrepov za gospodarski razvoj ter premosti vrzel med kratkoročnimi ukrepi in dolgoročnejšimi strategijami preusposabljanja, ki se financirajo iz kohezijske politike (4);

11.

podpira medsebojno dopolnjevanje in bolj usklajen pristop med ESPG kot blažilnikom ob pretresih, ki nudi pomoč le v nenadnih in nepredvidenih okoliščinah, in ESS +, ki podpira trajnejši odziv na izzive in mora izvajati strukturne, razvojne, preoblikovalne in pripravljalne ukrepe za spremembe, s tem pa podpira dolgoročne aktivne politike zaposlovanja, vajeništvo in kvalifikacije ter prispeva k vnaprejšnjemu preprečevanju brezposelnosti (5);

12.

poudarja, da naložbena politika EU prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada postaja ključen in potreben instrument solidarnosti, ki prispeva dodano vrednost k nacionalnim in regionalnim ukrepom za reševanje številnih velikih izzivov – globalizacije, gospodarske preobrazbe, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, okoljskih izzivov, demografskih izzivov, migracij in območij revščine v mestih – ki vse bolj prizadevajo številne regije v EU, vključno z najbolj razvitimi (6);

Področje uporabe in poslanstvo ESPG

13.

pozdravlja predlog Komisije, da v okviru poslanstva sklada sprejme splošnejši pomen prilagajanja strukturnim spremembam, upoštevajoč druge vire prilagajanja zaradi politik in odločitev EU, ki vplivajo na trge, zaradi česar je tehnično primernejši in pravičnejši;

14.

čeprav je poslanstvo sklada prispevanje k uporabi načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepitev socialne in ekonomske kohezije med regijami in državami članicami, bi morala biti ta načela operativna in si prizadevati za doseganje ciljev v okviru socialnega upravljanja;

Proračun

15.

izraža dvom in Komisijo opozarja na obravnavanje ESPG kot posebnega instrumenta zunaj mejnih vrednosti naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Kljub pogojni naravi sklada je negotovost glede posamične odobritve vsake vloge zelo zaskrbljujoča zaradi splošnega scenarija zmanjšanja finančnih sredstev, predvidenega za kohezijske politike v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

16.

glede razširitve področja uporabe ESPG opozarja, da bodo prihodnje krize evropskih gospodarstev zahtevale bolj prilagodljivo financiranje, zato predlaga povečanje skupnega razpoložljivega zneska za potrebe financiranja z 200 na 500 milijonov evrov letno. Treba je povečati število ukrepov ter odločno vključiti MSP, kakor tudi zvišati finančni znesek pomoči na zaposlenega;

Ugodnejša merila in ukrepi ter poseben poudarek na ranljivih delavcih

17.

pozdravlja znižanje praga presežnosti, tako za isto podjetje kot za določene sektorje, ker bolj ustreza dejanskemu stanju. Verjame, da bo znižanje prispevalo k večji uporabi in mobilizaciji sredstev; zato predlaga, da se prag določi na 150 delovnih mest;

18.

izraža dvom glede vzpostavitve različnih referenčnih obdobij za različne situacije (štiri ali šest mesecev). Če to ni vezano na statistično utemeljitev, predlaga, da se v vseh okoliščinah upošteva enotno daljše obdobje;

19.

predlaga vključitev in pravno uveljavitev nove kategorije, ki bi lahko bila upravičena do ukrepov kvalifikacije in pridobivanja novih transformativnih spretnosti za digitalno dobo: delavci podjetij v težavah, ki jim grozi odpust (7);

20.

meni, da bi, čeprav bi bila lahko stopnja sofinanciranja iz ESPG za ponujeni ukrep višja, ker bi se prilagajala najvišji stopnji sofinanciranja iz ESS + v ustrezni državi članici, še vedno lahko obstajala stopnja, nižja od sedanjih 60 %, ki je v vsakem primeru opredeljena kot najnižja za tovrstne okoliščine, in sicer zaradi predvidenega pomanjkanja sredstev regionalnega izvora ter izjemnosti in solidarnosti pomoči, ki jo zagotavlja ta sklad;

21.

pozdravlja povišanje naložbe na 20.000 EUR na presežnega delavca, ki se nameni za samozaposlitev, vendar navaja, da bi moral biti ta ukrep podprt s svetovanjem, mentorstvom in spremljajočimi ukrepi, ki so potrebni za izvedljivost projektov ter preprečevanje frustracij in pobitosti v srednjeročnem obdobju;

22.

svari, da mobilnost presežnih delavcev, ki naj bi jim pomagali najti novo zaposlitev drugje, ni najustreznejši ukrep, saj se z izseljevanjem najbolj mobilne delovne sile, torej najbolj usposobljenih delavcev, znižuje kakovost regionalnega trga dela in posledično zmanjšuje konkurenčnost regije (8);

23.

opozarja, da se „prikrajšani upravičenci“ zgolj omenjajo, ni pa ukrepa, ki bi obravnaval njihove posebnosti, zato predlaga, da se v predlogu za namene pomoči ESPG uredi in preuči izraz „ranljivi delavec“. To bi bil element medosebne solidarnosti, ki bi se hkrati štel tudi za jasen izraz koncepta evropskega državljanstva;

24.

Komisijo, evropske institucije in države članice poziva – v obliki želje – naj na splošno ne uporabljajo izraza „NEET“ za opisovanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Bolj kot za opisni gre namreč za slabšalni izraz, ki stigmatizira in preprečuje, da bi mlade obravnavali glede na to, kar so in kar počnejo, in ne glede na to, česa ne počnejo, ker jim možnosti zaposlitve ali usposabljanja niso na voljo ali jim niso ponujene;

Poenostavitev in izboljšanje postopka

25.

podpira prizadevanja za izboljšanje in poenostavitev delovanja ESPG ter ceni zmanjšanje upravnega bremena, ki ga imata država članica ob vložitvi vloge in Komisija ob preverjanju upravičenosti. Ne bo treba namreč izvajati podrobne analize ozadja odpuščanj in njihovih vzrokov, zato bo izvajanje finančnih prispevkov po odstranitvi predlogov Komisije o mobilizaciji ESPG hitrejše (9);

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti ter akterjev: decentralizacija in deljeno upravljanje

26.

meni, da je uvedba regionalne in lokalne razsežnosti dragocena, vendar opozarja na slabo prepoznavnost in pomanjkanje priznavanja potenciala regionalnih subjektov pri sodelovanju in ukrepanju ESPG ter zahteva, naj se pri upravljanju sklada daje večji pomen regionalnim in lokalnim oblastem tistih držav članic, katerih organizacijska struktura omogoča decentralizacijo;

27.

Komisijo in države članice poziva, naj okrepijo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi zainteresiranimi stranmi in zlasti socialnimi partnerji, da bi se zagotovili pravni, finančni in organizacijski viri, ki omogočajo neodvisno udejstvovanje in sodelovanje pri razvoju teh območij;

Razmisleki o proaktivnih ukrepih

28.

svetuje, da se sprejmejo mehanizmi za izboljšanje institucionalnih zmogljivosti držav članic, ne le za takojšnji odziv in uporabo mehanizmov vloge, temveč tudi za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov; predlaga, naj bo vloga ESPG v prihodnosti bolj predvidevanje in preprečevanje;

29.

predlaga, da se okrepi trenutna vloga Evropskega centra za spremljanje sprememb, ki deluje v okviru Eurofounda, pri ocenjevanju trendov globalizacije in prestrukturiranja ter zagotovi širša pomoč Komisiji in državam članicam pri ocenjevanju teritorialnega učinka in posrednih učinkov na evropske regije pred vsako odločitvijo ali trgovinskim sporazumom, ki bi lahko na tej ravni povzročil znatne posledice;

30.

poudarja potrebo po usklajevanju ESPG in zagotavljanju širšega področja uporabe, večjega pragmatizma in moči priporočil, določenih v okviru kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje, da bi se okrepila uporaba dobrih praks in predlogov za zaposlene, podjetja, socialne partnerje ter regionalne in nacionalne organizacije;

31.

meni, da je treba spodbuditi tiste države članice in regije, ki so kot predhodni pogoj določile objektivne in učinkovite ukrepe predvidevanja in prestrukturiranja v kakršni koli strateški in akcijski obliki, po možnosti v skladu s pristopom, ki temelji na lokalnih značilnostih, pametni specializaciji ali spodbujanju socialnih inovacij, ki spremljajo prehod in strukturne spremembe (10).

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(20) https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl .

(1) Poročilo Komisije o vmesni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), COM(2018) 297 final, z dne 16. maja 2018.

(2) To so potrdile zainteresirane strani, vpletene v upravljanje ESPG, med postopkom posvetovanja.

(3) Kot je navedeno v dokumentu Razmislek o prihodnosti financ EU.

(4) Omejeno poročilo o vmesni oceni.

(5) Poročilo Komisije o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2015 in 2016, z dne 31. oktobra 2017.

(6) Glej oceno učinka, priloženo Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.

(7) V skladu z opredelitvijo teh podjetij viz sporočila Komisije Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (2014/C 249/01).

(8) Kot ugotavlja Eurofound (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) v zvezi s poročilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(9) Raziskava nacionalnih organov, pristojnih za programe ESPG, je pokazala, da so med morebitnimi odvračilnimi dejavniki stroga merila upravičenosti, zapletena ureditev in dolgotrajen postopek.

(10) Glej mnenje OR Evropska industrijska strategija: vloga in vidik regionalnih in lokalnih oblasti (COR 3214/2017; poročevalec: Heinz Lehman (DE/EPP), sprejeto 23. marca 2018).

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/259

Mnenje Evropskega odbora regij – Program za enotni trg

(2019/C 86/13)

Poročevalec:

Deirdre FORDE (IE/EPP), članica grofijskega sveta, Cork

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

COM(2018) 441 final

Priloge k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

COM(2018) 441 final, priloge od 1 do 4

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Zato je primerno, da se vzpostavi program za notranji trg, konkurenčnost podjetij , vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter evropsko statistiko (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.	Zato je primerno, da se vzpostavi program za enotni trg, da bi okrepili notranji trg in izboljšali njegovo delovanje na področjih konkurenčnosti podjetij, tudi mikro, malih in srednjih podjetij, standardizacije, zaščite potrošnikov ter evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, in sicer od leta 2021 do leta 2027.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sodoben notranji trg spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa prispevati k odstranitvi preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki dopušča nove inovativne poslovne modele.

Sodoben notranji trg temelji na načelih poštenosti in preglednosti ter tako spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga na področju storitev bi moralo evropskim podjetjem pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. V ta namen je cilj programa prispevati k boljšemu spremljanju gibanj na notranjem trgu, med njimi vplivov novih tehnologij in inovativnih poslovnih modelov, ter opredelitvi in odstranitvi preostalih ovir ter zagotoviti regulativni okvir, ki dopušča nove inovativne poslovne modele , vključno s socialnim podjetništvom .

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta [49], Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta [50] ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta [51] določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, profesionalizacijo javnih kupcev, izboljšan dostop do trgov javnih naročil za MSP , večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, vključno prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, zagotavljanje smernic, prizadevanje za koristne trgovinske sporazume , krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in uvedbo pilotnih projektov.

Javni organi uporabljajo javna naročila za zagotovitev najboljše ponudbe za ceno, plačano iz javnih sredstev, ter za prispevanje k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta [49], Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta [50] ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta [51] določajo pravni okvir za vključevanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije v korist javnih organov, podjetij in državljanov, vključno s potrošniki. Zato bi moral program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil, profesionalizacijo javnih kupcev, krepitev zmogljivosti MSP za dostop do trgov javnih naročil z racionalizacijo in poenostavitvijo postopkov javnega naročanja, večjo preglednost, zanesljivost in kakovost podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, izboljšanje zbiranja in analiziranja podatkov, vključno prek namenskih orodij informacijske tehnologije, podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, zagotavljanje smernic, uveljavljanje določb v zvezi z javnim naročanjem in določb o vzajemnosti v trgovinskih sporazumih , krepitev sodelovanja med nacionalnimi in, kjer je to ustrezno, regionalnimi organi in uvedbo pilotnih projektov.

Obrazložitev

Sklicevanje na „(prizadevanje za) koristne trgovinske sporazume“ je nejasno in se ne nanaša na obravnavano vprašanje, tj. javno naročanje.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za doseganje ciljev programa in za olajševanje življenja državljanov in podjetij je treba vzpostaviti visokokakovostne in k uporabniku usmerjene javne storitve. To pomeni, da bodo javne uprave morale začeti delovati na nove načine, zmanjšati izoliranost med različnimi deli svojih uprav ter z državljani in podjetji soustvarjati te javne storitve. Stabilna in vztrajna rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu zahteva zagotavljanje najnovejših informacij o pravicah podjetij in državljanov ter informacij, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Poleg tega sta bistvenega pomena pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo na čeznacionalni ravni. Nadalje je potrebno enostavno in učinkovito povezovanje nacionalnih uprav ter ocenjevanje, kako notranji trg deluje v praksi. Ta program bi zato za izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov in zmožnosti podjetij za čezmejno trgovanje moral podpirati obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral biti temelj prihajajočega enotnega digitalnega portala, Tvoja Evropa – nasveti (YEA), SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg (IMI) in pregled enotnega trga.

Obrazložitev

Poleg prizadevanj za izboljšanje uporabe in učinkovitosti orodij za upravljanje notranjega trga, kot so spletni portali, namenjeni državljanom in podjetjem, so potrebna tudi prizadevanja za ozaveščanje o njihovem obstoju in razpoložljivosti. Najbolj bi si bilo treba prizadevati za ozaveščanje lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovih izvoljenih predstavnikov, saj imajo pomembno vlogo pri vsakodnevnem obravnavanju in podpiranju podjetij ter državljanov.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pri pridobivanju financiranja, iskanju usposobljene delovne sile, spoprijemanju z upravnim bremenom, sprejemanju ustvarjalnosti in inovacij, dostopanju do trgov in spodbujanju dejavnosti internacionalizacije se MSP soočajo z enakimi izzivi, ki na večja podjetja nimajo enako velikega učinka. Ti izzivi so zlasti pomembni za MSP v podeželskih, obrobnih in najbolj oddaljenih regijah. Program bi moral takšne tržne pomanjkljivosti obravnavati sorazmerno in posebno pozornost namenjati ukrepom, ki neposredno koristijo MSP in podjetniškim mrežam , ob tem pa ne izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

Obrazložitev

Vsa MSP se soočajo z izzivi iz uvodne izjave 23, MSP v podeželskih in/ali obrobnih regijah pa poročajo o večjih izzivih pri iskanju usposobljene delovne sile ter dostopu do infrastrukture, kot so širokopasovna povezava in druge oblike povezljivosti, ki so potrebne za razvoj inovacij in dejavnosti internacionalizacije.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Mreža evropskih potrošniških centrov pomaga potrošnikom izkoristiti prednosti njihovih potrošniških pravic v Uniji pri čezmejnem nakupu blaga in storitev na notranjem trgu in v EGP prek spleta ali na potovanju. Močna mreža tridesetih centrov, ki jo skupaj financirajo potrošniški programi Unije, je v več kot desetih letih dokazala svojo dodano vrednost za krepitev zaupanja potrošnikov in trgovcev na notranjem trgu. Obravnava več kot 100 000 zahtev potrošnikov letno ter prek svojih medijskih in spletnih informacijskih dejavnosti dosega milijone državljanov. Je ena izmed najbolj cenjenih podpornih mrež Unije za državljane in večina centrov ima kontaktne točke za pravo notranjega trga, kot je Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (59); ocena te mreže poudarja pomembnost njenega nadaljnjega delovanja. Mreža namerava razviti dogovore o vzajemnosti s podobnimi organi v tretjih državah.

Program bi moral podpirati tudi mrežo evropskih potrošniških centrov , ki pomaga potrošnikom izkoristiti prednosti njihovih potrošniških pravic v Uniji pri čezmejnem nakupu blaga in storitev na notranjem trgu in v EGP prek spleta ali na potovanju. Močna mreža tridesetih centrov, ki jo skupaj financirajo potrošniški programi Unije, je v več kot desetih letih dokazala svojo dodano vrednost za krepitev zaupanja potrošnikov in trgovcev na notranjem trgu. Obravnava več kot 100 000 zahtev potrošnikov letno ter prek svojih medijskih in spletnih informacijskih dejavnosti dosega milijone državljanov. Je ena izmed najbolj cenjenih podpornih mrež Unije za državljane in večina centrov ima kontaktne točke za pravo notranjega trga, kot je Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (59); ocena te mreže poudarja pomembnost njenega nadaljnjega delovanja. Mreža evropskih potrošniških centrov je lahko tudi pomemben vir informacij o izzivih in težavah, s katerimi se srečujejo potrošniki na lokalni ravni in bi jih bilo treba upoštevati pri oblikovanju politike Unije in zaščiti interesov potrošnikov. Za okrepljeno zastopanje interesov potrošnikov bi program moral omogočati vzpostavljanje in krepitev sinergij med zastopniki potrošnikov na lokalni ravni in ravni Unije. Mreža namerava razviti dogovore o vzajemnosti s podobnimi organi v tretjih državah.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 41

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na potrošnike vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve. Ti so ključni element notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne zagotavlja le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, posameznimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Pomembno je krepiti njihovo zmožnost udeležbe pri oblikovanju politike za finančni sektor.

Obrazložitev

Pozdraviti je treba prizadevanja za krepitev udeležbe potrošnikov in končnih uporabnikov pri oblikovanju politike za finančni sektor, toda zaradi možnosti vpliva zlorab ali napak pri upravljanju v finančnem sektorju na življenje državljanov bi bilo treba ozaveščanju na tem področju varstva potrošnikov nameniti posebno pozornost.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 58

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih programov in proračunskih vrstic, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo treba ohraniti. Cilj novih ukrepov, uvedenih v okviru programa, je zlasti okrepiti dobro delujoč notranji trg. Za bolj enostavno in prožno izvajanje programa ter s tem za boljše doseganje njegovih ciljev bi morali biti ukrepi opredeljeni le v smislu okvirnih in splošnih kategorij. V program bi bilo treba vključiti tudi sezname okvirnih dejavnosti v zvezi s specifičnimi cilji na področju konkurenčnosti ali posebnih dejavnosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev, na primer na področjih standardizacije, ureditve prehranske verige in evropske statistike.

Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih programov in proračunskih vrstic, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo treba ohraniti. Cilj novih ukrepov, uvedenih v okviru programa, je zlasti okrepiti dobro delujoč notranji trg. Za bolj enostavno in prožno izvajanje programa ter s tem za boljše doseganje njegovih ciljev bi morali biti ukrepi opredeljeni le v smislu okvirnih in splošnih kategorij. V program bi bilo treba vključiti tudi sezname okvirnih dejavnosti v zvezi s specifičnimi cilji na področju konkurenčnosti ali posebnih dejavnosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev, na primer na področjih nadzora trga in varnosti proizvodov, potrošnikov, standardizacije, ureditve prehranske verige in evropske statistike.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 9

Člen 1(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Predmet urejanja	Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).	S to uredbo se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji ter socialnimi podjetji, podjetniškimi mrežami, standardizacijo in zaščito potrošnikov, ter okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike v smislu člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: program).
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Obrazložitev

Zagotavljanje skladnosti glede področja uporabe programa (glej zlasti predlog spremembe k uvodni izjavi 7).

Predlog spremembe 10

Člen 3(1)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga, določanjem standardov ter spodbujanjem zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

ustvariti trajnostna delovna mesta, obravnavati nedelovanje trga in izboljšati delovanje notranjega trga, predvsem pa okrepiti lokalno gospodarstvo in spodbujati krožno gospodarstvo, zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga, določanjem standardov ter spodbujanjem zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, poleg tega pa tudi izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije;

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 11

Člen 3(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

povečati učinkovitost notranjega trga, omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev, javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

povečati učinkovitost notranjega trga, spodbujati lokalni gospodarski razvoj, omogočiti lažje preprečevanje in odstranjevanje ovir, podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na področjih notranjega trga blaga in storitev , vključno s socialnim gospodarstvom , javnih naročil, nadzora trga ter na področjih prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, vključno z razvojem orodij upravljanja;

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 12

Člen 8(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)	podpiranje konkurenčnosti podjetij in celotnih gospodarskih sektorjev ter pomoč MSP pri uvajanju inovacij in sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

(e)

podpiranje konkurenčnosti podjetij in celotnih gospodarskih sektorjev ter pomoč MSP pri uvajanju inovacij in zlasti sprejemanju novih poslovnih modelov, tudi tistih povezanih s socialnim in sodelovalnim gospodarstvom , ter pri sodelovanju v vrednostnih verigah s pomočjo strateškega povezovanja ekosistemov in grozdov, vključno s skupno pobudo grozdov;

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi novega programa za enotni trg za izboljšanje delovanja notranjega trga v obdobju 2021–2027, katerega namen je krepitev njegovega upravljanja, podpiranje konkurenčnosti MSP, izboljšanje varstva potrošnikov in uveljavljanja pravic potrošnikov, spodbujanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali in zagotavljanje ustreznega evropskega statističnega okvira;

priznava, da je notranji trg eden glavnih dosežkov EU, ki pa se mora kljub temu še naprej prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalizacije in globalizacije. Ugotavlja, da znatne ovire za pravilno delovanje notranjega trga ostajajo, poleg teh pa nastajajo nove;

priznava, da je za pravilno delovanje notranjega trga izredno pomembno državljanom in podjetjem zagotoviti informacije o njihovih pravicah, javnim organom znanje o tem, kako pravila uporabiti, sodiščem pa strokovno znanje in pristojnosti za njihovo izvajanje; pri tem je pomembno, da izobraževalni sistemi v različnih državah vključujejo osnovno izobraževanje o EU, s čimer bi zagotovili, da se bodo vsi mladi državljani sčasoma seznanili s svojimi pravicami in bodo lahko bolje izkoristili prednosti notranjega trga;

opozarja na nenehne izzive, s katerimi se soočajo MSP pri dostopu do finančnih sredstev, stalnega upravnega bremena pri poslovanju, težav, ki jih imajo pri izkoriščanju priložnosti prek internacionalizacije, ter njihove nezmožnosti, da bi zadovoljivo uživala koristi enotnega trga; to v številnih sektorjih in regijah vodi v tržne nepravilnosti na račun podjetij in potrošnikov; pozdravlja poudarek, ki ga Komisija v okviru tega programa namenja krepitvi podpore sektorju MSP;

priznava, da je razvoj orodij za zbiranje informacij in programov usposabljanja izjemno pomemben za pravilno delovanje notranjega trga ter da mora temeljiti na zanesljivi analizi podatkov, študijah in ocenah, izvedenih v tesnem sodelovanju z državami članicami ter njihovimi pristojnimi organi, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi;

priznava široko področje uporabe programa in cilj racionalizacije prizadevanj za spodbujanje boljšega usklajevanja pri upravljanju notranjega trga, vendar ugotavlja, da bo zagotavljanje učinkovitega usklajevanja z vidika upravljanja zahtevno;

poudarja, da mora biti program dovolj prožen za hitro in proaktivno odzivanje na vsakršne motnje v delovanju notranjega trga ali v trgovanju za MSP, ki bi na primer lahko nastale zaradi škodljivih učinkov brexita;

Enotni trg

priznava, da je enotni trg v središču gospodarskega in političnega povezovanja EU, saj zajema 500 milijonov potrošnikov in 21 milijonov podjetij, podpira pa ga obsežna zakonodaja, ki zagotavlja prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev po vsej EU in širšem Evropskem gospodarskem prostoru (1);

opominja, da si notranji trg Unije, v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji, prizadeva „za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek“;

10.

ugotavlja, da je predlog Komisije skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

11.

konkurenca na enotnem trgu bi morala prispevati k uresničevanju teh ciljev, med drugim z zagotavljanjem ekonomsko najugodnejših cen za potrošnike in podjetja, in sicer z nižjimi transakcijskimi stroški in večjim trgom, ki zagotavlja ekonomijo obsega, spodbuja več inovacij ter omogoča hitrejše odzivanje na potrebe potrošnikov ob enakih konkurenčnih pogojih in hkratnem izogibanju vsem oblikam dampinga. Vendar meni, da je treba državljane, podjetja in druge gospodarske subjekte bolje seznanjati s koristmi enotnega trga, in priznava, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri posredovanju tega pomembnega sporočila;

12.

priznava, da je enotni trg stalen proces, katerega pomembni vidiki so še nedokončani, ter da bi bolje delujoč enotni trg in odprava preostalih trgovinskih ovir, zlasti na področjih storitvenega sektorja in enotnega digitalnega trga, znatno spodbudila gospodarsko rast;

Enotni trg storitev

13.

priznava prizadevanja Komisije za nadaljnjo okrepitev svobode opravljanja storitev v Evropi, zlasti v okviru storitvenega svežnja (2), saj je medsebojni strokovni pregled Evropske komisije glede izvajanja direktive o storitvah pokazal, da bo potrebnega še veliko dela, ter potrdil, da ostaja preveč ovir, vključno z omejevanjem pravice do ustanavljanja (3); Obenem meni, da je potrebna bolj jasna ureditev na ravni EU v zvezi s storitvami, povezanimi s sodelovalnim gospodarstvom;

14.

meni, da je pomembno, da novi programi prispevajo k izboljšanju delovanja notranjega trga storitev, in se sprašuje, kako bi lahko učinkoviteje uporabili orodja za upravljanje notranjega trga, da bi zagotovili boljšo povezanost trga storitev;

Enotni trg blaga

15.

priznava, da je izvrševanje predpisov EU o proizvodih še vedno resen problem, saj je na trgu preveč izdelkov, ki ne izpolnjujejo zahtev. Meni, da so nujno potrebni jasno označevanje blagovnih znamk in prepoznavnost ter preprečevanje podvajanja številnih obstoječih ali predlaganih instrumentov za zagotavljanje, da državljani in podjetja razumejo predpise, ki se uporabljajo, svoje pravice in obveznosti ter možnosti, ki jih imajo, če menijo, da so bili predpisi kršeni;

16.

je seznanjen, da je v Evropi več kot 500 organov za nadzor trga, med katerimi imajo številni omejena sredstva, stopnja preprečevanja kršitev veljavnih predpisov pa je nizka. Priporoča, da se poleg večjega sodelovanja in zagotavljanja bolj povezanih omrežij tem področjem dodeli tudi več neposrednega financiranja. Močno priporoča, naj bodo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ustrezno financirani in neodvisni od vlade, da bodo lahko učinkovito opravljali svoje delo, pri čemer jih morajo primerno podpirati pravosodni sistemi in sodišča ob upoštevanju različnih pristojnosti teh organov v državah članicah. To je nujno za doseganje učinkovitega izvajanja zakonodaje EU v praksi;

Standardi

17.

pozdravlja stalna prizadevanja Komisije za nadomestitev 28 nacionalnih standardov z enim evropskim standardom. Poleg tega pozdravlja večjo uporabo sistemov in postopkov IT za zmanjšanje upravnega bremena ter izmenjavo informacij z deležniki. Priporoča, da se zagotovi ustrezno sodelovanje MSP pri razvoju standardov, da bi dosegli primerno preglednost in preprečili morebitni prevladujoči položaj večjih podjetij ali struktur v procesu;

Javna naročila

18.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembne odgovornosti v okviru izvajanja politik in zakonodaje EU, med drugim na področjih blaginje potrošnikov (tu so blizu državljanov) in javnih naročil;

19.

podpira cilj izboljšanja zmogljivosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti za boljše izvajanje veljavnih predpisov, obenem pa meni, da lahko zapletena zakonodaja o javnih naročilih ovira pogostejšo udeležbo MSP v postopku javnega naročanja;

20.

poudarja, da je za uresničitev cilja konkurenčnega, odprtega in dobro reguliranega trga javnih naročil pomembno sodelovanje Komisije z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi. To je bistvenega pomena, da bi lahko kar najbolje izkoristili javna sredstva;

Orodja za upravljanje enotnega trga

21.

pozdravlja prizadevanja Komisije za stalna vlaganja v obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga, kot sta portal Tvoja Evropa in mreža SOLVIT; meni, da je potrebnih več prizadevanj za spodbujanje uporabe teh orodij v praksi, med državljani, potrošniki in različnimi ravnmi oblasti, da bi izboljšali najdljivost teh orodij na spletu in povečali njihovo zmogljivost za zagotavljanje najnovejših informacij; priporoča veliko večjo udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju teh orodij upravljanja, da bi izboljšali njihovo delovanje; hkrati ugotavlja, da izboljšanje omenjenih orodij ne bi smelo ustvariti finančnih in upravnih bremen za lokalne in regionalne oblasti;

MSP in konkurenčnost

22.

priznava, da so MSP steber evropskega gospodarstva, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in so v zadnjih petih letih ustvarila več kot 85 % novih delovnih mest, ter da so skupaj s podjetništvom bistvena za gospodarsko rast, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Podpira pozive k stabilnemu okviru EU po letu 2020 ter večji udeležbi lokalnih in regionalnih oblasti pri podpiranju poslovnega okolja in razvoju javno-zasebnih partnerstev (4);

23.

priznava, da je ključno zagotoviti, da različni programi EU dopolnjujejo ukrepe v podporo podjetjem, ki so na voljo na ravni držav članic, in z njimi ne tekmujejo. Zato močno priporoča, da se ukrepi v podporo MSP, ki so na voljo v okviru programa za enotni trg ter prek nacionalnih in regionalnih oblasti, izvajajo s pristopom vse na enem mestu;

24.

je seznanjen s predlogom, da bi bilo treba jamstveno shemo za posojila, ki zdaj deluje v okviru programa COSME, v prihodnjem obdobju financiranja vzpostaviti v okviru sklada InvestEU. V zvezi s tem priporoča nadaljnjo uporabo posrednikov, ki imajo dolgotrajen stik z MSP, vendar je zaskrbljen, da morda nimajo vse države članice na voljo struktur na nacionalni ali regionalni ravni, ki bi jim omogočale dostop do jamstev v okviru sklada InvestEU. Brez znatne prisotnosti posredniških organov na vseh ozemljih držav članic bodo MSP morda težko dostopala do jamstvenih shem za posojila v okviru sklada InvestEU, zato priporoča, naj si vse evropske institucije skupaj z državami članicami prizadevajo zagotoviti, da imajo MSP v vseh državah članicah enak dostop do tega financiranja;

25.

poziva EU, naj zagotovi, da bo v jamstvene sklade v okviru pobude InvestEU vključeno regionalno ravnovesje, saj je to v posebnem interesu lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti tistih, ki zastopajo regije z omejenimi možnostmi;

26.

poziva k boljšemu pojasnilu proračuna, dodeljenega za jamstvo MSP v okviru programa COSME, ki je na voljo jamstvenemu skladu, povezanemu s programom InvestEU, ter načina, kako bo podpiral financiranje MSP z visokim tveganjem, zlasti v bolj oddaljenih in obrobnih regijah;

27.

izrecno poudarja, da je treba posebej omeniti pobudo Small Business Act, ki ostaja splošni okvir za politiko EU v zvezi z MSP. Njene strateške smernice bi bilo treba upoštevati pri sprejemanju letnih delovnih programov za podporo MSP. Ob tem meni, da je prav tako pomembno omeniti mrežo odposlancev za MSP zaradi njene vloge pri usklajevanju vseh politik na ravni EU, ki imajo vpliv na MSP. Poudarja, da bi se moralo načelo „najprej pomisli na male“, ki zagotavlja, da se interesi MSP upoštevajo v zelo zgodnji fazi oblikovanja politike, uporabljati v okviru programa za enotni trg in vseh ustreznih programih novega večletnega finančnega okvira;

28.

prosi za podrobnosti o prihodnji vlogi in ambicijah evropske podjetniške mreže glede na izzive za MSP, ki jih navaja Komisija, ter o predlaganem načinu prilagoditve mreže, da bo pripravljena na obravnavanje teh izzivov v obdobju digitalizacije in globalizacije ter da bo bolje upoštevala potrebe podjetij in bo bolj usklajena s podporo držav članic;

29.

pozdravlja nadaljevanje programa, ki se je prej imenoval „Erasmus za mlade podjetnike“, in ugotavlja, da zdaj nosi ime „mentorski program za nove podjetnike“ zaradi njegovega pomembnega prispevka h krepitvi poslovnega okolja in spodbujanju podjetniškega razmišljanja. Močno podpira možnost razširitve geografskega obsega programa, da bi lahko nudil več možnosti mladim podjetnikom;

30.

močno podpira širjenje mrež podjetniških ekosistemov in grozdov v Evropi, ki ga je OR že obravnaval (5); zato pozdravlja prizadevanja Komisije za nadaljnje spodbujanje skupnih pobud grozdov ter za podpiranje razvoja skupnih dejavnosti in transnacionalnih strategij za partnerstva, ki prav tako prispevajo k vzpostavljanju potrebnih povezav z vozlišči EU za digitalne inovacije;

31.

poudarja, da je vprašanje poenostavitve dostopa do financiranja za čim večje število MSP, ki poslujejo na različnih območjih, ključnega pomena ter da imajo lokalne in regionalne oblasti v sodelovanju s posredniškimi institucijami pomembno vlogo pri obveščanju upravičencev ter ciljno usmerjeni komunikaciji z njimi v zvezi z različnimi instrumenti in programi podpore, ki so na voljo MSP;

32.

priznava dodatne izzive za MSP v podeželskih in obrobnih regijah ali v regijah, ki se spoprijemajo z demografskimi izzivi, na primer pri iskanju usposobljene delovne sile ter dostopanju do infrastrukture, kot so širokopasovna povezava in druge oblike povezljivosti, ki so potrebne za razvoj inovacij in dejavnosti internacionalizacije. Prosi Komisijo, naj natančneje pojasni, kako bodo ti pomembni izzivi obravnavani v okviru programa;

33.

opozarja na obljubo, ki jo je Evropska komisija dala najbolj oddaljenim regijam, in sicer da bo posebne potrebe njihovih podjetij upoštevala v prihodnjih shemah podpore za MSP, da bi tako izboljšala njihovo konkurenčnost na mednarodnih trgih ter podprla proces njihovega vključevanja na notranji trg EU;

Politika konkurence

34.

pozdravlja stalna prizadevanja Komisije, da bi z vlaganjem v orodja in strokovno znanje, ki ji omogočajo učinkovito izvrševanje pravil konkurence v digitalnem gospodarstvu, zagotovila pošteno konkurenco na notranjem trgu. poudarja potrebo po stalnem in učinkovitem sodelovanju med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco;

Statistični podatki

35.

priznava pomen dostopnosti visokokakovostne statistike, ki podpira odločanje na podlagi dokazov, ter izraža dvom glede vključitve evropskega statističnega programa v program za enotni trg zaradi pomena prepoznavnosti in neodvisnosti statističnega programa. Ugotavlja, da statistika na lokalni in regionalni ravni ni dovolj podrobna in pravočasna ter poziva Eurostat, naj to vprašanje obravnava v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi;

36.

priporoča, da se za prihodnji evropski statistični program ohrani dosedanja pravna oblika, torej da se ga določi s posebno in samostojno uredbo;

37.

z zadovoljstvom ugotavlja, da kazalniki regij, zlasti najbolj oddaljenih, sodijo med ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v okviru evropskega statističnega programa; poziva, naj se poleg nudenja informacij, ki so že na voljo, zberejo tudi dodatni podatki in oblikujejo novi, ustreznejši kazalniki, ki bodo bolje prikazovali okoliščine najbolj oddaljenih regij in bodo prav tako upravičeni do financiranja iz programa;

Potrošniki, varstvo potrošnikov in prehranska politika

38.

pozdravlja prizadevanja, da bi v okviru novega programa izvrševali pravice potrošnikov in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov, varnosti proizvodov in pomoči potrošnikom, kadar naletijo na težave. Ugotavlja, da bodo orodja, opredeljena v programu, potrošnike obveščala o nevarnih proizvodih in zagotavljala spletne potrošniške centre za pomoč državljanom pri reševanju težav, toda meni, da bo učinkovito in okrepljeno zastopanje potrošnikov s pomočjo ustreznega financiranja neodvisnih organov povečalo zmogljivosti takšnih organov za učinkovito sodelovanje pri vprašanjih enotnega trga, ki vplivajo na potrošnike, vključno z dostopom do sodnega varstva;

39.

pozdravlja priznavanje, da na potrošnike vpliva predvsem delovanje trgov za finančne storitve, ter poudarja, da mora program učinkovito podpirati pravice potrošnikov in ozaveščanje na tem področju. Seznanjen je s prizadevanji, da bi še naprej podpirali večje vključevanje potrošnikov v oblikovanje politik Unije na področju finančnih storitev in ukrepe za spodbujanje boljšega razumevanja finančnega sektorja. Poziva Komisijo, naj v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami po vsej EU še naprej nadgrajuje dosedanje delo;

40.

poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje potrošniških organizacij, da lahko učinkovito zastopajo interese potrošnikov in delujejo kot kvalificirani subjekti v skupnih postopkih sodnega varstva. Opozarja, da to še posebej zadeva potrošniške organizacije, zlasti v manjših državah članicah;

41.

pozdravlja vključitev posebnega sklopa za hrano v novi program za enotni trg. Industrija hrane in pijače je največji proizvodni sektor v Evropi, zato potrebuje močno, konkurenčno in trajnostno dobavno verigo, ki temelji na stabilnem regulativnem okviru in izboljšanem delovanju vzajemnega priznavanja na neusklajenih področjih;

42.

ponavlja svoj poziv k sprejetju političnih ukrepov za spodbuditev trajnega razvoja sistemov proizvodnje in porabe hrane, ki podpirajo trajnostne proizvodne prakse ter tako zmanjšujejo učinek na okolje in povečujejo varnost hrane s kakovostnimi proizvodi po razumnih cenah, kot je izraženo v predhodnih mnenjih (6); želi opozoriti na dejstvo, da je javno naročanje hrane katalizator za bolj trajnostno proizvodnjo hrane; zato priporoča ukrepe, ki bi omogočili usposabljanje uradnikov za javno naročanje hrane ter vzpostavitev mrež za podpiranje pristojnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti;

Pristop k oblikovanju programa

43.

potrjuje, da bi moral novi pristop k oblikovanju programa, ki ga je predlagala Komisija, načeloma prispevati k učinkovitosti in prihranku stroškov, zagotoviti stopnjo prožnosti proračunskih vrstic, ki odgovarja spreminjajočim se razmeram, ter izboljšati izvajanje; ugotavlja, da je to primarno stvar notranjega upravnega usklajevanja ter da ni jasno, ali lahko en sam pristop k oblikovanju programa ustvari potrebne sinergije in prihranke stroškov;

44.

ugotavlja, da proračunske vrstice, vključene v program, zajemajo številne generalne direktorate, in se sprašuje, kako bo to delovalo v praksi. Ugotavlja, da bi lahko bil cilj doseganja prožnosti proračunskih vrstic v praksi težko izvedljiv, saj strukture zanj še niso opredeljene;

45.

poudarja, da proračunske vrstice niso dovolj pregledne, saj so v nekaterih primerih upravni stroški jasno opredeljeni, v nekaterih pa ne. Predlaga, da bi se natančneje opredelila vrsta proračuna za tehnično pomoč, da se stroški programskega načrtovanja ločijo od stroškov, povezanih z izvajanjem dejanskih ukrepov.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(59) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(1) Mnenje OR – Izpopolnitev enotnega trga (ECON-VI/010).

(2) Mnenje OR – Storitveni sveženj: storitveno gospodarstvo, ki deluje v prid Evropejcem (ECON-VI/022).

(3) http://ec.europa.eu/growth/single-market/services/services-directive/implementation/evaluation_sl.

(4) Mnenje OR – Prihodnost programa COSME po letu 2020 z regionalnega in lokalnega vidika (ECON-VI/027).

(5) Mnenje OR – Spodbujanje zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve v Evropi: lokalni in regionalni vidik (ECON-VI/021).

(6) Mnenje OR – Za trajnostno prehransko politiko EU (NAT-VI/014).

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/272

Mnenje Evropskega odbora regij – Program za digitalno Evropo (2021–2027)

(2019/C 86/14)

Poročevalec:

Markku MARKKULA (FI/EPP), član mestnega sveta Espooja

Referenčni dokumenti:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

COM(2018) 434 final

Delovni dokument služb Komisije – Povzetek ocene učinka– Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo

SWD(2018) 306 final

Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka– Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

SWD(2018) 305 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 2, točka (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)

„vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;

(e)

„vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt ali konzorcij pravnih subjektov , imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;

Obrazložitev

Pri vzpostavitvi mreže vozlišč za digitalne inovacije je pomembna zadostna pokritost za vse regije; cilj je imeti po eno vozlišče v vsaki regiji. Če bi vozlišča za digitalne informacije lahko upravljal konzorcij, bi se z vključitvijo več deležnikov, kot so univerze, raziskovalna središča, inovacijska središča itd., okrepilo ogrodje mreže.

Ocenjevalni postopek bi moral zagotavljati tako regijsko kot tudi tematsko uravnoteženost mreže, hkrati pa bi moral zagotavljati visokokakovostne storitve. Postopek izbora za subjekte kandidate bi moral biti izveden z vidika celotne mreže, tako da se lahko med vozlišči za digitalne inovacije razvijejo uspešne sinergije. To je še en dober razlog, zaradi katerega bi bilo treba omogočiti, da vozlišča za digitalne inovacije upravlja konzorcij pravnih subjektov.

Z zahtevo po pravnem subjektu se uvajajo nepotrebne omejitve, zato je potrebna večja prožnost pri praktičnih rešitvah. Z namenom poudarjanja vitkih struktur bi za usklajevanje lahko zadolžili tudi pravni subjekt znotraj konzorcija oziroma mrežo pravnih subjektov.

Predlog spremembe 2

Člen 3 – odstavek 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:

Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:

(a)	okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu;

(a)	okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu;

(b)	širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju.

(b)	širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju;

(c)	s krepitvijo lokalnega sodelovanja in evropskih partnerstev pospešil digitalno preobrazbo.

Obrazložitev

Glede na načelo subsidiarnosti bi moral program za digitalno Evropo vključevati upravljanje na več ravneh. Rezultate programa za digitalno Evropo je mogoče doseči z učinkovitim izvajanjem na ravni mest in regij, s tesnim sodelovanjem med univerzami, drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter z lokalno industrijo. Upravljanje na več ravneh je pomembno z vidika zapolnitve vrzeli v evropskih inovacijah. Na primer, ekosisteme visokozmogljivostnega računalništva na ravni celotne Evropske unije je mogoče razširiti s programom za digitalno Evropo, da bi bili zajeti vsi segmenti znanstvene in industrijske vrednostne verige.

Predlog spremembe 3

Člen 5 – novi točki (d) in (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Umetna inteligenca

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 2, umetni inteligenci, ima naslednje operativne cilje:

(d)	izboljšanje kakovosti in količine podatkov za podporo in pospešitev digitalne preobrazbe, da bi se ustvarilo gospodarstvo digitalnih platform;

(e)	povečanje obsega uporabe tehnologij, razvoj inovativnih poslovnih modelov, povečanje ozaveščenosti uporabnikov in skrajšanje časa, ki je potrebno od inovacije do tržišča;

Obrazložitev

Preobrazba v gospodarstvo platform je rezultat digitalizacije. Ustvariti je treba ugodne pogoje za reševanje tega in drugih večjih družbenih izzivov. Upoštevati je treba tudi razvoj vloge mest, državljanov in poslovnega sveta.

Pri tem razvoju sta bistvenega pomena ustrezna kakovost in količina podatkov. Najprej je treba priskrbeti ustrezno metriko za merjenje kakovosti podatkov. Nato je mogoče razviti algoritme za ocenjevanje kakovosti podatkov, za zaznavanje podatkov, ki odstopajo in bodo izključeni iz analize, in za zaznavanje pravilnih podatkov, da bi z algoritmi pridobili bolj konkretne odgovore. Potem je mogoče kakovost podatkov izboljšati z ukrepi za povečevanje popolnosti, primerljivosti in pravočasnosti pretoka podatkov, uporabljenih v digitalnih storitvah, zasnovanih na umetni inteligenci, na nacionalnih in podnacionalnih vladnih ravneh.

Ti ukrepi niso izrecno omenjeni v programu za digitalno Evropo, čeprav besedilo vsebuje sklice na celovitost in zaupnost podatkov ter sklice na splošno vlogo knjižnic programske opreme in algoritmov.

Med ukrepi za kakovost in celovitost podatkov morajo biti tudi ukrepi za ohranitev celovitosti pravice posameznikov v zvezi z njihovimi podatki in zagotavljanje kakovosti v smislu zmožnosti vzdrževanja ustrezne ravni varnosti informacij in osebnih podatkov.

Predlog spremembe 4

Člen 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, na način, ki upošteva spol, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:

(a)	podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;

(a)	podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;

(b)	podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;

(b)	podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;

(c)	podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.

(c)	podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti, da prihodnji sistem usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti upošteva tudi vidik spola, da se zagotovi vključujoča digitalna družba prihodnosti.

Predlog spremembe 5

Člen 8 – odstavek 1 – točki (a) in (g) ter nova točka (j)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje:

(a)

zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih;

(a)

zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, urbanistično načrtovanje, promet, energija, naravni viri, gozdarstvo, prehrana, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, varnost informacij in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih;

(g)	zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev ;

(g)	zagotavljanje trajnih zmogljivosti na regionalni, nacionalni in evropski ravni za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter soustvarjanje novih digitaliziranih rešitev, izmenjava najboljših praks in vključevanje kulture primerjalnega učenja ;

(j)	vključevanje dejavnosti uvajanja iz programa za digitalno Evropo v regionalne strategije za pametno specializacijo, program Obzorje Evropa in druge pomembne evropske pobude in partnerstva.

Obrazložitev

Urbanistično načrtovanje, gozdarstvo in prehrano je treba vključiti na seznam pod točko (a), saj so pomembni za ves družbeni razvoj. Pametne in trajnostne digitalne rešitve na področju trajnostnega upravljanja urbanističnega načrtovanja, naravnih virov, pridelave hrane in gozdarstva imajo strateško vlogo pri reševanju različnih okoljskih izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami.

Kot je OR že navedel v prednostnih nalogah svojega sedanjega mandata za obdobje 2015–2020, so pri izvajanju v celoti delujočega enotnega digitalnega trga potrebni pristop od spodaj navzgor, podjetniška miselnost in ciljno usmerjene naložbe.

Predlog spremembe 6

Člen 13 – odstavek 3 (novo)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Sinergije z drugimi programi Unije	Sinergije z drugimi programi Unije
	3. Program bo podpiral regionalno in evropsko sodelovanje ter partnerstva, da bi se povečeval obseg inovativnih digitalnih rešitev in zagotavljale sinergije z regionalnimi strategijami.

Obrazložitev

OR poudarja, da ocena učinka vsebuje številne sklice na politike in programe EU, kot so ESRR, ESF+, IPE itd., ki so bistvenega pomena za doseganje namenov in izpolnitev ciljev programa za digitalno Evropo. V politiki EU je močno poudarjena sinergijska uporaba instrumentov EU in lokalnih/regionalnih mehanizmov ter financiranja. V tem programu za digitalno Evropo pa niso vzpostavljeni jasni postopki in mehanizmi, kako urediti medsebojno vplivanje teh instrumentov na vseh ravneh upravljanja. Ne vsebuje sklicev na določbe o partnerstvu ali upravljanju na več ravneh. Zato je treba v ta člen vključiti pomembno vlogo regij. Evropska komisija v svoji politiki poudarja ključno vlogo, ki jo imajo kot naravni instrument za povečevanje sodelovanja na regionalni ravni in evropskih partnerstev regionalne strategije za pametno specializacijo. Program za digitalno Evropo bi to moral podpirati.

Predlog spremembe 7

Člen 16 – odstavki 1, 2, 3 in 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vozlišče za digitalne inovacije

Evropska vozlišča za digitalne inovacije

1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije.

1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Vozlišča v tej mreži imajo močno regionalno vlogo pri krepitvi evropskega sodelovanja.

2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:

(a)	ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije;

(a)	ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije, vključno z zmogljivostmi in kompetencami v povezavi z raziskavami in razvojem, infrastrukturo, varstvom podatkov, varnostjo in inovacijami ;

(b)	ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;

(b)	ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;

(c)	operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(c)	operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)	ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo moral upravljati.

(d)	ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo moral upravljati;

(e)	usklajevanje z regionalnimi strategijami.

3. Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:

(a)	proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje prvotne mreže;

(a)	proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje prvotne mreže;

(b)	potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost.

(b)	potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost v celotni EU in državah članicah .

4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.

4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v evropskih regijah . Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo redko poseljene in najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.

Obrazložitev

Z vidika pospeševanja digitalne preobrazbe vozlišča za digitalne inovacije ne le razvijajo, ampak tudi zagotavljajo inovativne tehnologije v javni upravi in zasebnih industrijah, pomagajo pri njihovem uvajanju ter podpirajo spreminjajočo se vlogo mest in regij. Poleg omogočanja dostopa do teh rešitev bi lahko vozlišča za digitalne inovacije prispevala k izgradnji zadostnih zmogljivosti, ki bi jih različne skupine akterjev uporabile pri uvajanju inovativnih tehnoloških rešitev v digitalnih platformah, in podpirala oblikovanje specifične infrastrukture digitalnih storitev ter pri tem uporabila storitve podatkovne analitike. Zato je treba poudariti močan evropski značaj vozlišč za digitalne inovacije in ta vozlišča poimenovati evropska digitalna vozlišča.

Zmogljivost in kompetence pri ovrednotenju tehnologij in uporabi najnovejšega znanja s področja raziskav in razvoja so bistvena merila za izbiro najboljših subjektov kandidatov.

V oceni učinka je jasno navedeno, da bodo vozlišča za digitalne inovacije imela močno regionalno razsežnost (zlasti za MSP). Vendar se to v zakonodajnem predlogu ne odraža. Uspešnost vozlišč za digitalne inovacije bi morala izhajati iz učinkovitega regionalnega sodelovanja, ki temelji na regionalnih strategijah, kot so raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3).

Pri vzpostavitvi mreže vozlišč za digitalne inovacije je pomembno, da se zagotovi zadostna pokritost za vse regije; cilj je imeti po eno vozlišče v vsaki regiji.

Predlog spremembe 8

Člen 20 – odstavek 1 – novi točki (d) in (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente:

(a)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(a)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(b)	trdnost predlaganega izvedbenega načrta;

(b)	trdnost predlaganega izvedbenega načrta;

(c)	kadar je primerno, stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;

(c)	kadar je primerno, stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;

(d)	potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga;

(d)	sinergijsko uporabo raznih finančnih instrumentov in potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga;

(e)	kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;

(e)	kadar je primerno, povezovanje projekta z regionalnimi strategijami;

(f)	kadar je primerno, vseevropsko razsežnost;

(f)	kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;

(g)	kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;

(g)	kadar je primerno, vseevropsko razsežnost;

(h)	kadar je primerno, prisotnost dolgoročnega načrta trajnostnosti.

(h)	kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;

(i)	kadar je primerno, prisotnost dolgoročnega načrta trajnostnosti.

Obrazložitev

OR poudarja, da se 70 % zakonodaje EU izvaja na lokalni in regionalni ravni, ter poudarja sinergije med različnimi programi EU, finančnimi instrumenti in regionalnimi strategijami. Regionalne strategije za pametno specializacijo so se pokazale kot koristni in pomembni instrumenti za gospodarsko preobrazbo in za izmenjavo dobrih praks med evropskimi partnerstvi.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja zakonodajni predlog Evropske komisije za nov program za digitalno Evropo. Tokrat je Komisija prvič predlagala sveženj, ki vključuje digitalizacijo, raziskave in inovacije v vse večje programe EU in v širši družbeni razvoj na evropski ravni. Da bi pospešili razvoj enotnega digitalnega trga, bi bilo treba pri vseh ukrepih upoštevati ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju programa za digitalno Evropo;

poudarja ključno vlogo ljudi, podjetij ter znanj in spretnosti pri povečevanju koristi enotnega digitalnega trga. Glede uvajanja programa za digitalno Evropo OR poudarja, da so za dokončanje enotnega digitalnega trga EU potrebni tudi jasno in stabilno pravno okolje, ugodni pogoji za spodbujanje inovacij, reševanje težav z razdrobljenostjo trga ter vključevanje vseh akterjev v novo tržno dinamiko;

poudarja ključno vlogo programa za digitalno Evropo, ki bo postal obsežen naložbeni in razvojni program za izkoriščanje priložnosti, potrebnih in ustvarjenih za doseganje popolnoma delujočega enotnega digitalnega trga. Ključno vprašanje je, kako zagotoviti privlačnost programa za digitalno Evropo, da bi mesta in regije (ter njihove industrije, univerze in državljani) pospešili vseevropsko digitalno in gospodarsko preobrazbo tako, da bodo znatno povečali javne in zasebne naložbe v človeški in fizični kapital;

poudarja pomen odprave regulativnih ovir, zmanjševanja birokracije in posodobitve uredb EU, ki so ključni dejavniki pri zagotavljanju visokokonkurenčne evropske industrije, skupaj s potrebo po izboljšanju pripravljenosti javnega in zasebnega sektorja, da izvedeta digitalne inovacije;

pozdravlja naložbe programa za digitalno Evropo v napredno visokozmogljivo digitalno infrastrukturo, kot so omrežja 5G, ki so potrebna za uvajanje digitalnih storitev in tehnologij povsod v Evropi. Širokopasovna omrežja imajo pomembno vlogo pri razvoju inovativnih in konkurenčnih digitalnih storitev, zato OR poziva k hitri standardizaciji omrežja 5G, da bi zagotovili interoperabilnost telekomunikacijskih omrežij;

poudarja osrednjo vlogo mest in regij pri zagotavljanju digitalnih storitev za državljane ter pri vzpostavljanju in upravljanju digitalne infrastrukture, kot je pridobivanje podatkov. Digitalne storitve zagotavljajo priložnosti za družbene inovacije, podjetništvo, ustvarjanje delovnih mest in ustanavljanje podjetij;

poziva, naj program za digitalno Evropo upošteva in zagotavlja digitalizacijo javne uprave in storitev, da bi mestom omogočil soočanje z družbenimi potrebami. Pri tem je treba zagotoviti interoperabilnost na ravni celotne EU ter dostop do podatkov, tehnologije in znanja;

poudarja pomen kakovosti in količine podatkov, kar je ključnega pomena za doseganje ciljev programa za digitalno Evropo. OR je v svojih predhodnih mnenjih poudaril vlogo mest in regij pri usklajevanju, zbiranju, kakovosti in uporabi podatkov ter dostopu do njih ter pri zagotavljanju varne in interoperabilne digitalne infrastrukture za čezmejni pretok podatkov v digitalnem gospodarstvu;

poudarja pomen umetne inteligence kot obetavne tehnologije, ki se lahko uporabi za trajnostno rast in družbene spremembe. Umetno inteligenco je zato treba okrepiti, da se zagotovita kakovost podatkov in varstvo osebnih podatkov, ter hkrati še vedno omogočiti anonimno rudarjenje podatkov, strojno učenje in temelje za prepoznavanje vzorcev;

10.

priznava, da so podatkovne knjižnice umetne inteligence ključni prispevek pri oblikovanju inteligentnih javnih storitev. Podatki slabe kakovosti lahko vplivajo na pričakovane rezultate in učinkovitost storitev, s čimer se lahko zmanjšajo morebitne koristi umetne inteligence. Visokokakovostni podatki so bistvenega pomena, da se javnim upravam omogočijo oblikovanje, uvedba in nadziranje vpliva politik, ki jih sprejmejo, na podlagi empiričnih dokazov in uporabe zmogljivosti za podatkovno analitiko. To bi okrepilo preglednost in odgovornost javnih ukrepov ter prispevalo k izboljšanju učinkovitosti politike. Podatki bodo močno vplivali za ustvarjanje kulture znanja, kjer so dokazi temelj za pametnejšo in v državljane usmerjeno upravo ter proces oblikovanja politike;

11.

poziva, naj se v program za digitalno Evropo ustrezno vključi več obstoječih ukrepov, povezanih s podatkovnim gospodarstvom in podatkovno družbo. Ti so bili obravnavani v sklopu enotnega digitalnega trga v različnih podatkovnih svežnjih: Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017) 9 final), Okvir za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (2017/0228(COD)) in letos še s tretjim podatkovnim svežnjem, ki vključuje sporočilo z naslovom Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru. V njem je obravnavano vprašanje dostopa do podatkov zasebnega sektorja za namene javnega interesa (s seznamom ključnih načel glede izmenjave podatkov med podjetji in državnimi upravami oziroma B2G) in vključuje smernice o izmenjavi podatkov zasebnega sektorja. Hkrati je Komisija sprejela predlog za prenovitev direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (direktiva IJS);

12.

poudarja rezultate dialoga, ki ga je Komisija opravila z deležniki glede sporočila o vzpostavitvi evropskega podatkovnega gospodarstva, zlasti pri iskanju odločne podpore neregulativnim ukrepom za povečanje in organiziranje dostopa do podatkov med podjetji in njihove ponovne uporabe. Na primer, v zvezi z digitalno preobrazbo zdravstva je bilo izvedeno javno posvetovanje, v okviru katerega je bila raziskana potreba (ki se ji je Odbor posebej posvetil) po političnih ukrepih za spodbujanje digitalnih inovacij z namenom izboljšanja kakovosti zdravstva po vsej Evropi;

13.

poziva k uporabi skupnih podjetij, skupnosti znanja in inovacij evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter drugih pobud EU in evropskih partnerstev med regijami kot mehanizmov za uvajanje programa za digitalno Evropo. Pametne in trajnostne digitalne rešitve imajo ključno vlogo pri doseganju ciljev na lokalni in regionalni ravni glede trajnostnega razvoja in pri reševanju glavnih družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe. Za rešitve potrebujemo visokokakovostno in visokozmogljivostno računalništvo, rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in kibernetsko varnost. Mesta in regije bi bilo treba spodbujati k sodelovanju v programu za digitalno Evropo, zlasti pri testiranju novih načinov delovanja. Na primer, digitalizacija je vse pomembnejša pri urbanističnem načrtovanju, zlasti pri informacijskem modeliranju na regionalni ravni;

14.

ugotavlja, da je treba vse prednosti naložb v digitalne tehnologije in platforme razširiti na evropsko raven. Vlaganje v sposobne strokovnjake je osnovni pogoj, čeprav zgolj to ne bo zadoščalo. Državljane je treba usposobiti in opremiti z ustreznimi digitalnimi veščinami in znanjem. Potrebni so posebni ukrepi za preusposabljanje zaposlenih, da bodo uporabili svoje posebne kompetence za opravljanje novih, digitaliziranih nalog. V evropskih izobraževalnih sistemih je treba mlade opremiti z naprednimi digitalnimi veščinami in znanjem, kar bi morala biti obvezna naložba za zagotovitev kakovosti prihodnje delovne sile za Evropo. Očiten je vse večji pomen izobraževanja na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (angl. kratica STEAM). Uvajanje programa za digitalno Evropo je treba izpolnjevati v sinergiji z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje;

15.

poudarja pomen preobrazbe v gospodarstvo digitalnih platform z zagotavljanjem, da se javne in zasebne storitve osredotočajo na uporabnika, da so digitalne in interoperabilne že po zasnovi ter da so na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti skladne z načelom „samo enkrat“;

16.

priznava, da vladne digitalne platforme niso izrecno omenjene v pravnem besedilu programa za digitalno Evropo. Vendar pa je koncept teh platform povezan s ciljem 5 programa, ki se nanaša na interoperabilnost in uvajanje digitalnih tehnologij s strani vlade in zasebnega sektorja. To je tudi natančneje opredeljeno v Prilogi 2 v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z interoperabilnostjo storitev javne uprave, uvedbo načela „samo enkrat“ in infrastrukturo za digitalne storitve;

17.

poziva k oblikovanju digitalnih platform z ustvarjanjem splošnih rešitev na področju storitev digitalne avtentifikacije, zaupanja in varnosti ‚ki jih je mogoče večkrat uporabiti. Te se združujejo z naprednimi rešitvami, ki jih je mogoče večkrat uporabiti in so zasnovane na podatkovnih metodah, ki temeljijo na umetni inteligenci. To bo prispevalo k zagotavljanju medsebojne povezljivosti javnih storitev med različnimi področji politik in ravnmi upravljanja. Poleg tega bo pripomoglo k temu, da bodo vladne storitve pametnejše in prilagojene potrebam uporabnikov ter na voljo na spletnih in mobilnih platformah;

18.

priporoča, naj se čezmejna uporaba digitalnih tehnologij združi z odpravo pravnih in drugih ovir za to sodelovanje, pri čemer se OR sklicuje na člen 8 z naslovom „Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost“;

19.

poudarja pomen vzpostavljanja mreže vozlišč za digitalne inovacije z zadostno pokritostjo za vse regije. Čeprav je v oceni učinka jasno navedeno, da bodo vozlišča za digitalne inovacije imela močno regionalno razsežnost (zlasti za MSP), se to v zakonodajnem predlogu ne odraža. Pri izbiri vozlišč za digitalne inovacije bi bilo treba uporabiti odprt in zanesljiv postopek, ki ne vključuje le enega vozlišča za digitalne inovacije, ampak mrežo vozlišč za digitalne inovacije v vsaki državi članici, kjer je to ustrezno. Vozlišča za digitalne inovacije bi bilo treba izbirati na nacionalni ravni ter na regionalno in tematsko uravnotežen način. Mreže vozlišč za digitalne inovacije bi morale biti tesno povezane z drugimi mrežami, kot sta EIT Digital in Enterprise Europe;

20.

poudarja pomen umetne inteligence in povezave s tehnologijami razširjene resničnosti (XR), navidezne resničnosti (VR), obogatene resničnosti (AR) ter 3D in robotiko, ki bodo tvorile novo podlago za globalno poslovanje, gospodarstvo platform in platforme za učenje. To prispeva k doseganju enakih možnosti dostopa do različnih izobraževalnih in kulturnih vsebin ter pri ustvarjanju inovativnih platform za prenos znanja za preusposabljanje delavcev. Poleg tega bo to podpiralo trajnostni razvoj, saj znatno zmanjšuje potrebo po fizičnih proizvodih, potovanja in emisije ogljika;

21.

poudarja pomen in vlogo varnosti na digitalnem področju ter vlogo mest in regij pri soočanju s kibernetsko kriminaliteto in zagotavljanju varnosti podatkov;

22.

pozdravlja določbe o tretjih državah, pridruženih programu, zlasti pri uvajanju digitalizacije v okviru ukrepov za uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj. Na ta način je poudarjena dodana vrednost, ki izhaja iz sodelovanja in odprtosti na področju inovacij in njihovega uvajanja. Pri usmerjanju trajnostne rasti lahko EU zaradi posebnega značaja revolucije v informacijski in komunikacijski tehnologiji v svetu odigra pomembno vlogo pri zagovarjanju pomena tehnološkega znanja za ustvarjanje blaginje;

23.

ugotavlja, da je predlog Komisije skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/282

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropska solidarnostna enota in strategija EU za mlade

(2019/C 86/15)

Poročevalec:

Matteo Luigi BIANCHI (IT/ECR), župan občine Morazzone (Varese)

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi [uredbe o evropski solidarnostni enoti] in Uredbe (EU) št. 375/2014

COM(2018) 440 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade

COM(2018) 269 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. Ta skupna vrednota usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi.

Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami ter med lokalnimi in regionalnimi skupnostmi teh držav članic . Ta skupna vrednota usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi in s sprejetjem dolgoročne zaveze solidarnosti, kar jih bo spremljalo vse življenje .

Obrazložitev

Z dodanim besedilom je poudarjena vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri državljanskem udejstvovanju mladih, ki so prva bistvena kontaktna točka na področju solidarnosti.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti , tudi lokalnih in regionalnih, in sicer tako v normalnih kot izrednih razmerah, ter pridobijo koristne izkušnje, spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev.

Obrazložitev

Z dodanim besedilom je poudarjen pomen lokalnega in regionalnega vidika sodelovanja mladih Evropejcev, zlasti v izrednih razmerah, ko je potrebna humanitarna pomoč.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo h krepitvi skupnosti, mladim nudijo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah.	Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, vključno z lokalnimi potrebami, prispevajo h krepitvi lokalnih in regionalnih skupnosti , mladim ponujajo priložnost pridobiti dragoceno znanje in kompetence, so mladim finančno dostopne ter se izvajajo v varnih in zdravih razmerah.

Obrazložitev

Treba je odgovoriti na družbene potrebe in s prostovoljskimi aktivnostmi okrepiti lokalne in regionalne skupnosti.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe (1) in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč (2). Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno.

Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije s sprejetjem horizontalnega pristopa in s čim večjim spodbujanjem medsektorskega sodelovanja . Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe (1) in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč (2). Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev , vajeništva ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk , ter socialnimi mrežami, kot sta Evropski center prostovoljcev in Evropski mladinski forum . Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno. Razviti bi bilo treba tudi sinergije ter stalni in neposredni dialog z vsemi zadevnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, pa tudi z vsemi organi, tudi na medregionalni ravni, ki so že imeli korist od solidarnostnih aktivnosti in ki lahko s svojimi izkušnjami ponudijo predloge in nove ideje v zvezi s solidarnostjo.

Obrazložitev

Komisija bi morala podpreti čim bolj medsektorski pristop in zagotoviti, da bodo lokalne in regionalne oblasti bolj neposredno vključene v sodelovanje z evropsko solidarnostno enoto, pa tudi stalen dialog z organizacijami v tem sektorju, ki so že imele korist od solidarnostnih aktivnosti.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Te aktivnosti bi morale koristiti skupnostim in hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

Te aktivnosti bi morale koristiti lokalnim skupnostim in izgradnji skupnosti na splošno ter hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav, teritorialno sodelovanje in kohezija , razvoj in obnova lokalne in regionalne – tako materialne kot nematerialne – kulturne in umetniške dediščine ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej.

Obrazložitev

Evropski odbor regij poudarja potrebo po olajšanju sodelovanja lokalnih in regionalnih skupnosti in vseh zainteresiranih subjektov prek programov in pobud za razvoj in obnovo lokalne kulturne in umetniške dediščine.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo in zaposljivost. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije.

Obrazložitev

Evropski odbor regij poudarja potrebo po določitvi oblik usklajevanja med Komisijo in državami članicami ter instrumentov, ki omogočajo jasno razmejitev med prostovoljstvom in solidarnostnimi aktivnostmi, ki so plačane ali za katere je v okviru programa na voljo podpora.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pripravništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov . To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev (1). Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela , spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

Pripravništva , vajeništva in zaposlitve na področjih, povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa ponujajo priložnost za dolgoročno zavezanost solidarnosti tudi v zasebnem življenju . To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kar je ključno za povečanje njihovih možnosti na trgu dela. Vajeništva in/ali pripravništva v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev (1), spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva , vajeništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji , zainteresirane lokalne in regionalne oblasti, ki se zavedajo resničnih potreb v svojih skupnostih, ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Kot sodelujoče organizacije bi se morali prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva , vajeništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih.

Obrazložitev

Evropski odbor regij priznava vrednost teh pripravništev kot sredstva za olajšanje vstopa mladih na trg dela, vendar poudarja potrebo po intenzivnem in rednem dialogu z javnimi in zasebnimi akterji na lokalni in regionalni ravni, ki so zaradi svojega položaja seznanjeni z družbenimi potrebami na njihovem območju.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov , kar bo koristilo lokalnim skupnostim in spodbudilo državljansko udejstvovanje ter poleg tega zavrlo socialno izključenost in odseljevanje s podeželja v mesta . Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju.

Obrazložitev

Evropski odbor regij poudarja pomembnost solidarnostne strategije, ki spodbuja mlade k ustanavljanju podjetij, ki bodo koristila lokalnim skupnostim in bodo bolj vključujoča.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za ponujanje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave uporabnih praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropske solidarnostne enote.

Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za ponujanje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave uporabnih praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropske solidarnostne enote in njene zmožnosti, da odgovori na potrebe in pričakovanja lokalnih skupnosti .

Obrazložitev

Aktivno sodelovanje evropske solidarnostne enote z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi je bistvenega pomena. Slednje bi morale med drugim dobiti vse informacije, za katere zaprosijo, ter prejemati posodobitve in obvestila, s čimer se zagotovi vključujoč pristop in kvalitativna ocena projektov.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo usposabljanje, jezikovna podpora, zavarovanje, upravna podpora in podpora po opravljeni aktivnosti ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti na podlagi posebnih meril certificiranja . Prostovoljske aktivnosti morajo vključevati profitne in neprofitne organizacije, fundacije, druge neprofitne subjekte, združenja in podjetja socialne ekonomije in pripraviti je treba posebna pravila v zvezi s t. i. poklicnimi napotitvami. Te omogočajo podporo solidarnostnim projektom, ki so lahko upravičeni do oprostitve od plačila davkov ali davčnih olajšav na podlagi samostojne pobude države članice. Varnost in zaščita prostovoljcev sta poleg tega še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

Obrazložitev

Evropski odbor regij poudarja, da morajo prostovoljstvo, pripravništva, vajeništva in plačano delo podpirati vsi subjekti, ki spodbujajo projekte v okviru evropske solidarnostne enote, in da je treba oceniti možnosti, da države članice predlagajo spodbude v obliki oprostitve plačila davkov in davčnih olajšav.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in ga je mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Med drugim je treba oceniti, v kolikšni meri se organ zaveda potreb na lokalni in regionalni ravni, ali obstaja celostni pristop ter dejavno in plodno sodelovanje z vsemi lokalnimi in regionalnimi organi ter drugimi združenji ali subjekti, ki delujejo v solidarnostnem sektorju. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno v tesnem sodelovanju z nacionalnimi agencijami in ob upoštevanju glavnih področij, kjer se razvija solidarnost v državah članicah . Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in ga je mogoče odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni.

Obrazložitev

Evropski odbor regij poudarja pomembnost čim večje vključenosti nacionalnih agencij, že obstoječih organizacij oziroma lokalnih in regionalnih institucij, ki delujejo na področju, povezanem s solidarnostjo, kot so na primer številna športna združenja, ki spodbujajo inovativne prostovoljske pobude ter podpirajo celosten pristop in sodelovanje na vseh vladinih ravneh s subjekti, ki si želijo sodelovati v evropski solidarnostni enoti.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Središča za vire evropske solidarnostne enote bi morala pomagati izvajalskim organom, sodelujočim organizacijam in mladim udeležencem evropske solidarnostne enote, da se poveča kakovost izvajanja aktivnosti evropske solidarnostne enote ter izboljšata evidentiranje in vrednotenje kompetenc, pridobljenih s temi aktivnostmi z izdajo posebnih potrdil evropske solidarnostne enote za opravljene aktivnosti, in z uporabo instrumentov, kot sta Youthpass in Europass, oziroma ukrepov na področju poklicnega pripravništva za določitev in opredelitev teh znanj in pridobljenih spretnosti .

Obrazložitev

Evropski odbor regij priznava, da je treba mladim prostovoljcem še bolj pomagati pri iskanju zaposlitve, tako da se jim po opravljeni aktivnosti izda posebno potrdilo evropske solidarnostne enote, v katerem so opisane pridobljene kompetence in posebni parametri ocenjevanja in ki se ga lahko uporabi na poklicnem področju na nacionalni in mednarodni ravni.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 27

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Evropska solidarnostna enota je namenjena mladim v starosti od 18 do 30 let, za sodelovanje pri njenih aktivnostih pa bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote.

Evropska solidarnostna enota je namenjena mladim v starosti od 18 do 30 let ne glede na njihov socialni ali ekonomski položaj ali raven izobrazbe, za sodelovanje pri njenih aktivnostih pa bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote. Omogočiti je treba, da se prek tega portala opravi večjezično spletno usposabljanje, ki bi služilo kot priprava na predhodno izbrano solidarnostno aktivnost, poleg tega pa omogočalo čim boljšo oceno solidarnostnih ambicij posameznika in povečalo njegove možnosti za zaposlitev.

Obrazložitev

Evropski odbor regij predlaga vzpostavitev večjezičnega portala, s katerega bi si bilo mogoče prenesti posebno informativno in strokovno gradivo za različne kategorije ponujenih izkušenj na področju solidarnosti, ki bi mladim pomagal pri izbiri, da bi se tako povečale njihove bodoče možnosti za zaposlitev.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 28

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih , med drugim invalidov, ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

Obrazložitev

Poudariti je treba vključevanje mladih invalidov v delo evropske solidarnostne enote v skladu z določbami Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala EU.

Predlog spremembe 15

Poglavje III, člen 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu.	Prostovoljstvo iz člena 4(1)(a) zajema razsežnost učenja in usposabljanja, ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev, se ne enači z delovnim razmerjem in temelji na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu , pripravništvu ali drugi pogodbi, ki v celoti opisuje načrtovano aktivnost .

Obrazložitev

V besedilu Komisije bi morale biti prostovoljske aktivnosti priznane za vse vrste zainteresiranih subjektov, tako javne kot zasebne, pridobitne in nepridobitne, popolnoma v skladu z duhom solidarnosti, značilnim za prostovoljstvo. Bistvena je opredelitev instrumentov za spremljanje, da bi preprečili negotove zaposlitve, delo na črno in izkoriščanje prostovoljstva za izogibanje plačilu udeleženim subjektom, z uporabo bolj inovativnih in izvirnih pristopov in z določitvijo načinov nagrajevanja za najbolj dinamične in iniciativne subjekte.

Predlog spremembe 16

Poglavje VI, člen 16(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Med merili za ocenjevanje bi bilo treba poleg tega upoštevati morebitne celostne oblike sodelovanja zainteresiranega subjekta z organi, ki že delujejo na področju spodbujanja mladinske politike, pri čemer ima šport nedvomno vse večji pomen in zanj obstaja vse večji interes. V tem smislu bodo še posebej pomembni sodelovanje s koordinatorjem EU za mlade in vse oblike sodelovanja znotraj platforme strategije EU za mlade, kakor je predlagano v sporočilu Evropske komisije (2018) 269 final.

Obrazložitev

Evropski odbor regij pozdravlja predlog Evropske komisije za določitev koordinatorja EU za mlade in platforme strategije EU za mlade, pri čemer si prizadeva za razvoj mreže neprekinjenega sodelovanja in časovno določitev študijskih srečanj med koordinatorjem in Evropskim odborom regij, da bi učinkovito vključili vse lokalne in regionalne ravni v EU.

Predlog spremembe 17

Poglavje I, člen 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Dostop do financiranja v okviru evropske solidarnostne enote	Dostop do financiranja v okviru evropske solidarnostne enote
Za financiranje v okviru evropske solidarnostne enote se lahko prijavijo vsi javni ali zasebni subjekti s sedežem v sodelujoči državi ter mednarodne organizacije. Pri aktivnostih iz členov 7, 8 in 11 je predpogoj za prejem finančnih sredstev v okviru evropske solidarnostne enote, da sodelujoča organizacija pridobi znak kakovosti. Pri solidarnostnih projektih iz člena 9 se lahko za financiranje prijavijo tudi fizične osebe v imenu neformalnih skupin udeležencev evropske solidarnostne enote.	Za financiranje v okviru evropske solidarnostne enote se lahko prijavijo vsi javni ali zasebni subjekti s sedežem v sodelujoči državi ter mednarodne organizacije. Pri aktivnostih iz členov 7, 8 in 11 je predpogoj za prejem finančnih sredstev v okviru evropske solidarnostne enote, da sodelujoča organizacija pridobi znak kakovosti. Pri solidarnostnih projektih iz člena 9 se lahko za financiranje prijavijo tudi fizične osebe v imenu neformalnih skupin udeležencev evropske solidarnostne enote. Vsekakor je treba nagraditi projekte z visoko dodano vrednostjo na lokalni in regionalni ravni.

Obrazložitev

Z dodanim besedilom se izpostavljajo projekti, ki imajo velik vpliv na lokalni in regionalni ravni.

Predlog spremembe 18

Poglavje XI, člen 28(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Komisija bi morala čim bolj podpirati nacionalne organe in nacionalne agencije pri širjenju informacij v zvezi z vsako pobudo, ki jo je mogoče dati v okviru evropske solidarnostne enote, s čimer bi zagotovila seznanjenost na lokalni in regionalni ravni ter ustrezne neposredne ali posredne oblike tehnične podpore v fazi registracije in poznejšega zahtevka za sredstva.

Obrazložitev

Nujno je, da se spodbuja vključenost lokalnih in regionalnih subjektov, s čimer se zagotovita dejavnejše sodelovanje in stalno posodabljana mreža, ki služi tudi kot referenčna točka za tehnične informacije in informacije v zvezi z usposabljanjem.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne pripombe – strategija EU za mlade

poudarja potrebo po vključitvi mladinske politike v vse politike Evropske unije na podlagi horizontalnega pristopa in s spodbujanjem medsektorskega, medregijskega in čezmejnega sodelovanja;

toplo pozdravlja predlog Evropske komisije, da se določi koordinator EU za mlade, razvije platforma za strategijo EU za mlade in okrepi njena funkcija obveščanja, tako da bo postala platforma stalnega in učinkovitega dialoga z vsemi zainteresiranimi subjekti;

si prizadeva za načrtovanje rednih srečanj s koordinatorjem EU za mlade in formalizacijo sodelovanja z OR, ki zastopa vse potrebe družbe na lokalni in regionalni ravni na področju mladinske politike;

pozdravlja novo agendo za mladinsko delo, pri čemer poudarja njen poseben družbeni pomen za vse mlade, ne glede na okolje, iz katerega prihajajo, zlasti tiste, ki niso zaposleni, se ne šolajo ali usposabljajo, in pripadnike avtohtonih narodnostnih in jezikovnih manjšin, in dodaja, da je treba zagotoviti vključitev mladih, tudi najbolj ranljivih, prek obnovljenega dialoga EU z mladimi;

priporoča čim večjo vključenost vseh mladih, ne glede na okolje, iz katerega prihajajo, da bi jim zagotovili enake možnosti, družbeno vključevanje in podporo pri iskanju zaposlitve ter aktivno sodelovanje na bolj dinamičnih področjih, kot je šport;

pozdravlja sistematično spremljanje porabe sredstev EU v okviru različnih mladinskih programov financiranja, pri čemer si prizadeva za dolgoročno dodatno povečanje finančnih sredstev na področju mladinskih politik. To je zelo pomembno tudi za države članice in regije EU, ki jih je najbolj prizadel beg možganov;

Evropska solidarnostna enota

priporoča okrepitev lokalnega prostovoljstva z različnimi vrstami financiranja in komunikacije, pri čemer poudarja, da številni mladi sodelujejo pri projektih lokalnih skupnosti, ki jih je treba priznati kot način političnega in državljanskega udejstvovanja, družbenega vključevanja in zaviranja odseljevanja s podeželja v mesta (1);

poziva k jasni razmejitvi med prostovoljskim in zaposlitvenim sklopom znotraj evropske solidarnostne enote, da bi se preprečile oblike negotovega ali neplačanega dela, čeprav priznava njuno dopolnjevanje;

poudarja, da je treba priznati kompetence, pridobljene s prostovoljstvom, z izdajo posebnih potrdil evropske solidarnostne enote pa tudi drugih potrdil, kot sta Youthpass in Europass, na podlagi meril za pripravništva;

10.

poziva k učinkovitemu spremljanju sodelujočih organizacij, da bi se v celoti izpolnjevali načela in standardi, določeni v Priporočilu Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (2);

11.

poziva k opredelitvi posebnih meril za ocenjevanje projektov, ki vključujejo predpristopne države, v katerih so lahko pretekle težave negativno vplivale na dojemanje solidarnostnega udejstvovanja in prostovoljstva, kar je negativno vplivalo na dovzetnost mladih za take vrednote;

Posebna priporočila

12.

se strinja s ciljem Komisije, da se poveča vpliv strategije EU za mlade na lokalni ravni;

13.

se strinja s pomembnostjo koordinatorja EU za mlade in njegovo strateško vlogo z uvedbo rednih srečanj z Evropskim odborom regij in z izboljšanjem možnosti usposabljanja in kanalov obveščanja z zadevnimi nacionalnimi agencijami;

14.

priznava tudi pomembnost zasebnega sektorja za poklicne napotitve, pri čemer poziva, naj bo solidarnostno delo vedno plačano;

15.

meni, da je za zagotovitev čim boljše izvedbe projektov treba čim bolj pospešiti fazo njihovega ocenjevanja, s čimer se sodelujočim organizacijam omogoči hitrejši dostop do sredstev, ter sprejeti enostavne, hitre in prožne postopke prijave projektov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki imajo omejen dostop do interneta in/ali jezikovne težave;

16.

poudarja, da sta za zagotovitev čim večje promocije evropske solidarnostne enote na lokalni in regionalni ravni nujna stalna interakcija z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi ter konkretno in učinkovito seznanjanje javnosti s priložnostmi, ki se ponujajo na področju, povezanem s solidarnostjo;

17.

meni, da je treba pri podeljevanju znaka kakovosti spodbujati najbolj izvirne in učinkovite prostovoljske aktivnosti (kakršne so na primer tiste, ki se izvajajo v sodelovanju in sinergiji s športnimi združenji), ki lahko mlade spodbudijo k temu, da se za vse življenje zavežejo solidarnosti, in upa, da bodo države članice sodelujočim organizacijam samoiniciativno omogočale davčne olajšave;

18.

poudarja, da bi bilo treba predlog v zvezi z evropsko solidarnostno enoto izvajati v skladu z načelom subsidiarnosti. Vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v fazo izvajanja tega predloga je zelo pomembna. Komisijo zato poziva, naj upošteva potrebe in pričakovanja lokalnih skupnosti, saj so bliže ljudem, ki jih to zadeva. Poudarja, da so šolstvo, poklicno usposabljanje in mladinska politika v pristojnosti držav članic in da mora EU v skladu s členom 6 PDEU podpirati, usklajevati in dopolnjevati nacionalne ukrepe, saj je spodbujanje zaposlovanja v interesu vseh. Uspeh ukrepov EU na tem področju, ki morajo biti v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, je torej odvisen od sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

19.

obžaluje, da ni skupne in enotne opredelitve socialnih podjetij na evropski ravni, od katerih pa se v predlogu uredbe vseeno zahteva ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom (uvodna izjava 38), ter podpiranje aktivnosti evropske solidarnostne enote;

20.

predlaga, da se v ocenjevanje solidarnostnih aktivnosti vključijo tudi skupni parametri za prostovoljstvo, ki jih je priznal Evropski center prostovoljcev.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(2) Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1).

(1) Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

(1) Eden takih primerov v Italiji je dežela Lombardija, ki na mladinskem področju uspešno promovira pobude za podpiranje športa z močno solidarno razsežnostjo (npr. Lega Civica).

(2) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6779-2018-INIT/sl/pdf

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/295

Mnenje Evropskega odbora regij – Sosedstvo in svet

(2019/C 86/16)

Glavni poročevalec:

Hans JANSSEN (NL/EPP), župan Oisterwijka

Referenčni dokumenti:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

COM(2018) 460 final

Predlog sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)

COM(2018) 461 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

COM(2018) 465 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

Predlog spremembe 1

COM(2018) 460 final, uvodna izjava 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Medtem ko bi se morale demokracija in človekove pravice, vključno z enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk, odražati v celotnem obdobju izvajanja te uredbe, pa bi morale imeti pomoč Unije v okviru tematskih programov za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svojega globalnega značaja in neodvisnosti ukrepanja od soglasja vlad in javnih organov zadevnih tretjih držav.

Medtem ko bi se morale demokracija in človekove pravice, vključno z enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk, odražati v celotnem obdobju izvajanja te uredbe, pa bi morali imeti pomoč Unije v okviru tematskih programov za človekove pravice in demokracijo, organizacije civilne družbe ter lokalni in regionalni organi posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svojega globalnega značaja in neodvisnosti ukrepanja od soglasja vlad in javnih organov zadevnih tretjih držav.

Obrazložitev

OR se v tem osnutku mnenja zavzema za to, da bi lokalni in regionalni organi dobili poseben, ločen program razvojnega sodelovanja z namenskim proračunom ter da bi se pri pripravi programov upoštevali kot upravičenci v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, tako kot v trenutnem večletnem finančnem okviru. Sredstva iz proračunske vrstice v okviru tega instrumenta sicer niso bila v celoti porabljena, vendar bi bilo prenagljeno sklepati, da je to posledica nezadostnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov. Morda so na to bolj vplivali drugi razlogi, kot so stroge zahteve za sofinanciranje in zapleteni postopki prijave. V vsakem primeru bi morale institucije EU omogočiti izboljšanje, ne pa se odločiti za neposredno ukinitev.

Poleg tega je za zagotavljanje ciljev razvojne politike EU ter ciljev trajnostnega razvoja nujno, da se še naprej izvajajo oz. vzpostavijo mehanizmi usklajevanja med civilno družbo, lokalnimi organi in institucijami EU. Zato bi morale biti organizacije civilne družbe ter lokalni in regionalni organi v tej uvodni izjavi omenjeni v istem stavku.

Predlog spremembe 2

COM(2018) 460 final, uvodna izjava 26

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organizacije civilne družbe bi morale zajemati širok nabor akterjev z različnimi vlogami in pooblastili, ki vključujejo vse nedržavne, neprofitne strukture, so nepristranske in nenasilne ter v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni ali ekonomski. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju.	Organizacije civilne družbe bi morale zajemati širok nabor akterjev z različnimi vlogami in pooblastili, ki vključujejo vse nedržavne, neprofitne strukture, so nepristranske in nenasilne ter v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni ali ekonomski. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju.
	V skladu z evropskim soglasjem o razvoju imajo lokalni in regionalni organi ključno vlogo pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ter usklajevanju lokalnih akterjev. Kot je priznano v Agendi 2030, ima vseh 17 ciljev lokalno komponento in so povezani s pristojnostmi lokalnih organov, tudi na področju spolov in podnebnih sprememb.

Obrazložitev

V predlogu Komisije ni navedeno, kakšno vlogo imajo lokalni organi pri zasnovi, izvajanju in spremljanju ciljev trajnostnega razvoja, čeprav je v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 izrecno navedeno, da ima vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja lokalno komponento ter da so povezani z vsakodnevnim delom lokalnih in regionalnih organov. V novem Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017 je ponovno izražena potreba po lokalizaciji ciljev trajnostnega razvoja. To je v nasprotju s tem, da v novem naboru zunanjih instrumentov ni namenskega financiranja za lokalne organe, kar je dodaten razlog za vnaprejšnjo ponovno vzpostavitev proračunske vrstice za lokalne organe.

Predlog spremembe 3

COM(2018) 460 final, uvodna izjava 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Bistvenega pomena je, da se dodatno okrepi sodelovanje na področju migracij s partnerskimi državami, s čimer bi se izkoristile dobro upravljane in zakonite migracije ter učinkovito obravnavale nedovoljene migracije. Tovrstno sodelovanje bi moralo prispevati k zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij, krepitvi upravljanja meja in prizadevanjem v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter delu na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, če je to ustrezno, na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja zavez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic. Zato bi moralo biti učinkovito sodelovanje tretjih držav z Unijo na tem področju sestavni del splošnih načel te uredbe. Med migracijsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja je pomembna večja skladnost, da se zagotovi, da razvojna pomoč partnerskim državam pomaga učinkoviteje upravljati migracije. Ta uredba bi morala prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu do migracij ter omogočati čim večje sinergije in zagotavljati potreben vzvod.

Bistvenega pomena je, da se dodatno okrepi sodelovanje na področju migracij s partnerskimi državami, v tesnem sodelovanju z njihovimi lokalnimi in regionalnimi organi, s čimer bi se izkoristile dobro upravljane in zakonite migracije ter učinkovito obravnavale nedovoljene migracije. Tovrstno sodelovanje bi moralo prispevati k zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij, zlasti v primeru ranljivih oseb, kot so mladoletni brez spremstva, krepitvi upravljanja meja in prizadevanjem v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter delu na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, če je to ustrezno, na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja zavez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic , tudi v luči morebitnega sprejetja globalnega dogovora ZN o migracijah. Zato bi moralo biti učinkovito sodelovanje tretjih držav z Unijo na tem področju sestavni del splošnih načel te uredbe. Med migracijsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja je pomembna večja skladnost, da se zagotovi, da razvojna pomoč partnerskim državam pomaga učinkoviteje upravljati migracije. Ta uredba bi morala prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu do migracij, ki temelji na lokalnih potrebah in razmerah, ter omogočati čim večje sinergije in zagotavljati potreben vzvod.

Obrazložitev

Migracijske in razvojne politike so tesno povezane. Mednarodno, nacionalno, regionalno in lokalno sodelovanje je ključnega pomena za uresničitev evropske migracijske politike. Pristop upravljanja na več ravneh je pogoj za dosego optimalnih rezultatov. Ključnega pomena je, da evropski, nacionalni ter lokalni in regionalni organi tesno sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi organi v tranzitnih državah ter s civilno družbo, združenji migrantov in lokalnimi skupnostmi v državah gostiteljicah.

Predlog spremembe 4

COM(2018) 460 final – Splošne določbe, člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V skladu z odstavkom 1 so specifični cilji te uredbe naslednji:

(a)	podpirati in pospeševati dialog in sodelovanje s tretjimi državami in regijami v sosedstvu, podsaharski Afriki, Aziji in Pacifiku ter v Ameriki in na Karibih;

(a)	podpirati in pospeševati dialog in sodelovanje s tretjimi državami in regijami v sosedstvu, tudi na ravni podnacionalnih subjektov, podsaharski Afriki, Aziji in Pacifiku ter v Ameriki in na Karibih;

(b)	na svetovni ravni utrjevati in podpirati demokracijo, pravno državo in človekove pravice, podpirati organizacije civilne družbe, nadaljnjo stabilnost in mir ter obravnavati druge svetovne izzive, vključno z migracijami in mobilnostjo;

(b)	na svetovni ravni utrjevati in podpirati demokracijo, pravno državo, človekove pravice in enakost spolov , podpirati organizacije civilne družbe ter lokalne in regionalne organe , nadaljnjo stabilnost in mir ter obravnavati druge svetovne izzive, vključno z migracijami in mobilnostjo;

Obrazložitev

S pomočjo in sodelovanjem na podnacionalni (lokalni in regionalni) ravni s subjekti iz držav v sosedstvu (zlasti držav vzhodnega partnerstva), osredotočenima na lokalne potrebe in okoliščine ter prilagojenima njim, se v številnih primerih lahko dosežejo boljši in bolj vključujoči rezultati, ki jih državljani bolj občutijo, kot pri programih v sodelovanju s centralnimi organi partnerskih držav.

Predlog spremembe 5

COM(2018) 460 final – Splošne določbe, člen 4(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tematski programi zajemajo ukrepe, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni, in sicer na naslednjih področjih:

(a)	človekove pravice in demokracija;

(b)	organizacije civilne družbe;

(c)	stabilnost in mir;

(d)	svetovni izzivi.

Tematski programi zajemajo ukrepe, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni, in sicer na naslednjih področjih:

(a)	človekove pravice in demokracija;

(b)	organizacije civilne družbe;

(c)	lokalni in regionalni organi;

(d)	stabilnost in mir;

(e)	svetovni izzivi.

Vsi tematski programi bi morali biti podprti z namenskimi proračuni.

Tematski programi lahko zajemajo vse tretje države ter čezmorske države in ozemlja, kakor so opredeljeni v Sklepu Sveta …/… (EU).

Da bi se dosegli cilji iz člena 3, tematski programi temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge III.

Obrazložitev

Kot je omenjeno pri predlogu spremembe 1, OR v tem osnutku mnenja močno priporoča, da bi lokalni in regionalni organi dobili poseben, ločen program razvojnega sodelovanja z namenskim proračunom ter da bi se pri pripravi programov upoštevali kot upravičenci.

Predlog spremembe 6

COM(2018) 460 final – Splošne določbe, člen 4(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ukrepi na podlagi te uredbe se izvajajo predvsem prek geografskih programov.	Ukrepi na podlagi te uredbe se izvajajo predvsem prek geografskih programov. Kjer je to primerno, so lahko neposredni upravičenci geografskih programov tudi lokalni in regionalni organi v državah v sosedstvu.

Obrazložitev

Pomoč EU lokalnim in regionalnim organom iz partnerskih držav ter njeno sodelovanje z njimi se ne smeta finančno in organizacijsko okrniti zaradi povečane prožnosti pri dodeljevanju finančnih sredstev in drugih virov med različne geografske in tematske programe. Priporočljivo je, da geografski programi že vnaprej vključujejo lokalne in regionalne organe kot neposredne upravičence.

Predlog spremembe 7

COM(2018) 460 final – Splošne določbe, člen 6(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Finančna sredstva iz odstavka 1 se delijo na:

(a)

68 000 milijonov EUR za geografke programe, in sicer:

—	vsaj 22 000 milijonov EUR za sosedstvo,

—	vsaj 32 000 milijonov EUR za podsaharsko Afriko,

—	10 000 milijonov EUR za Azijo in Pacifik,

—	4 000 milijonov EUR za Ameriko in Karibe;

(a)

68 000 milijonov EUR za geografke programe, in sicer:

—	vsaj 22 000 milijonov EUR za sosedstvo,

—	vsaj 32 000 milijonov EUR za podsaharsko Afriko,

—	10 000 milijonov EUR za Azijo in Pacifik,

—	4 000 milijonov EUR za Ameriko in Karibe;

(b)

7 000 milijonov EUR za tematske programe, in sicer:

—	1 500 milijonov EUR za program za človekove pravice in demokracijo,

—	1 500 milijonov EUR za program za organizacije civilne družbe,

—	1 000 milijonov EUR za program za stabilnost in mir,

—	3 000 milijonov EUR za program za svetovne izzive;

(b)

7 500 milijonov EUR za tematske programe, in sicer:

—	1 500 milijonov EUR za program za človekove pravice in demokracijo,

—	1 500 milijonov EUR za program za organizacije civilne družbe,

—	500 milijonov EUR za lokalne in regionalne organe,

—	1 000 milijonov EUR za program za stabilnost in mir,

—	3 000 milijonov EUR za program za svetovne izzive;

(c)	4 000 milijonov EUR za ukrepe hitrega odzivanja.

(c)	4 000 milijonov EUR za ukrepe hitrega odzivanja.

Obrazložitev

V skladu z zgornjimi predlogi sprememb je močno priporočljivo, da se sorazmeren delež razpoložljivih proračunskih sredstev za geografske programe dodeli neposredno programom, pri katerih sodelujejo lokalni in regionalni organi oz. so namenjeni njim, tako kot velja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Predlagani znesek (500 milijonov EUR) temelji na trenutni porazdelitvi proračunske vrstice za organizacije civilne družbe in lokalne organe (66,16 % za organizacije civilne družbe, 22,05 % za lokalne organe, 10,4 % za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju ter 1,39 % za podporne ukrepe (v obdobju 2018–2020)) ter ga je seveda treba natančno izračunati, ob upoštevanju stopnje porabe trenutnih proračunskih sredstev za lokalne organe in številnih drugih dejavnikov.

Predlog spremembe 8

COM(2018) 460 final – Splošne določbe, člen 8(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.	Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije na vseh ravneh upravljanja , pravne države , enakosti spolov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.

Obrazložitev

Med vodilna načela bi bilo treba vključiti demokracijo na podnacionalni ravni, saj državljani lahko demokracijo najbolj neposredno občutijo na lokalni in regionalni ravni. Med ključna načela bi bilo treba dodati enakost spolov.

Predlog spremembe 9

COM(2018) 460 final, člen 11(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načrtovanje geografskih programov zagotavlja poseben, prilagojen okvir za sodelovanje, ki temelji na:

(a)	potrebah partnerjev, določenih na podlagi posebnih meril, ob upoštevanju prebivalstva, revščine, neenakosti, človekovega razvoja, gospodarske in okoljske ranljivosti ter državne in družbene odpornosti;

(a)	potrebah partnerjev, določenih na podlagi posebnih meril, ob upoštevanju prebivalstva, revščine, neenakosti, človekovega razvoja, gospodarske in okoljske ranljivosti ter državne in družbene odpornosti;

(b)	zmogljivosti partnerjev za ustvarjanje finančnih virov in dostop do njih ter njihovih absorpcijskih sposobnosti;

(b)	zmogljivosti partnerjev za ustvarjanje finančnih virov in dostop do njih ter njihovih absorpcijskih sposobnosti;

(c)	zavezah in uspešnosti partnerjev, določenih na podlagi meril, kot sta politična reforma ter gospodarski in družbeni razvoj;

(c)	zavezah in uspešnosti partnerjev, določenih na podlagi meril, kot sta politična reforma, gospodarski in družbeni razvoj ter pripravljenost za sodelovanje s svojimi lokalnimi in regionalnimi organi pri pripravi, izvajanju in spremljanju programov ;

(d)	morebitnem učinku financiranja Unije v partnerskih državah in regijah;

(d)	morebitnem učinku financiranja Unije v partnerskih državah in regijah , vključno v obliki majhnih projektov, dostopnih tudi lokalnim in regionalnim subjektom ;

(e)	zmogljivosti in zavezanosti partnerja, da spodbuja skupne interese in vrednote ter podpira skupne cilje in večstranska zavezništva, pa tudi napredek pri prednostnih nalogah Unije.

(e)	zmogljivosti in zavezanosti partnerja, da spodbuja skupne interese in vrednote ter podpira skupne cilje in večstranska zavezništva, pa tudi napredek pri prednostnih nalogah Unije.

Obrazložitev

Predlagani člen 11 že navaja, da „ukrepi, kolikor je mogoče, temeljijo na dialogu med Unijo, državami članicami in zadevnimi partnerskimi državami, vključno z nacionalnimi in lokalnimi organi“, kar je dobro izhodišče, vendar se zdi pomembno dodati, da programska načela tudi močno spodbujajo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi (ter drugimi zainteresiranimi stranmi) pri pripravi, izvajanju in spremljanju programov (tudi ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti). Izrecna navedba je zlasti pomembna za delovanje v državah, kjer je sodelovanje lokalnih in regionalnih organov omejeno ali sploh ni vzpostavljeno.

Poleg tega je izjemno pomembno, da so programska sredstva dostopna lokalnim in regionalnim organom vseh vrst in velikosti, vključno s tistimi na podeželju, pa tudi srednje velikim mestom, saj vsi delujejo na istih ozemljih in morajo sodelovati, da bi dosegli trajnostni (lokalni) razvoj (kot je pojasnjeno v okviru teritorialnega pristopa k lokalnemu razvoju).

V skladu s tem bi moral novi instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje spodbujati in financirati tudi majhne projekte (npr. take, ki temeljijo na obstoječih partnerstvih med mesti ali drugimi podnacionalnimi subjekti ali več zainteresiranimi stranmi), ne le veleprojekte, ter dodatno olajšati krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, da bi si lahko lokalni in regionalni organi vseh vrst prizadevali za trajnostni razvoj.

Predlog spremembe 10

(COM(2018) 460 final – Naslov II, Poglavje III) Člen 22(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji je lahko med drugim v obliki:

[…]

(b)

ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(b)

Obrazložitev

Z izrecno navedbo uporabe TAIEX in SIGMA lahko lažje utemeljimo uporabo zelo učinkovitih instrumentov tehnične pomoči na vseh upravnih ravneh.

Priloga II: Področja sodelovanja za geografske programe

Predlog spremembe 11

COM(2018) 460 final, Priloga II, A.1(a)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Krepitev demokracije in demokratičnih procesov ter demokratičnega upravljanja in nadzora, vključno s preglednimi in verodostojnimi volilnimi postopki;	Krepitev demokracije in demokratičnih procesov ter demokratičnega upravljanja in nadzora na nacionalni in podnacionalni ravni , vključno s preglednimi in verodostojnimi volilnimi postopki na teh ravneh ;

Obrazložitev

Evropsko soglasje o razvoju, ki so ga EU in države članice sprejele leta 2017, poziva regionalne in lokalne organe, naj izvajajo nadzor ter dejavno sodelujejo v postopku odločanja (točka 83).

V okviru Evropskega odbora regij na lokalni in regionalni ravni sodelujemo v misijah za opazovanje volitev, ki prispevajo h krepitvi in kakovosti demokratičnih procesov.

Predlog spremembe 12

COM(2018) 460 final, Priloga II, A.2(l)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
podpiranje lokalnih organov, da se na ravni mest izboljša zagotavljanje osnovnih storitev in enakega dostopa do prehranske varnosti, dostopnih in dostojnih stanovanj po dostopnih cenah ter kakovostnega življenja, zlasti za tiste, ki živijo v neuradnih in revnih naseljih;	podpiranje lokalnih in regionalnih organov, da se na njihovi ravni izboljša zagotavljanje osnovnih storitev in enakega dostopa do prehranske varnosti, dostopnih in dostojnih stanovanj po dostopnih cenah ter kakovostnega življenja, zlasti za tiste, ki živijo v neuradnih in revnih naseljih;

Obrazložitev

V tej točki je predlagana podpora lokalnim organom za izboljšanje zagotavljanja osnovnih storitev na ravni mest. Pomembno je izrecno navesti, da je namen instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje delo s celotnim sistemom mest. Mesta so samo en sestavni del v nacionalnem sistemu lokalnega upravljanja: razvojne zahteve v tretjih državah morajo vključevati odgovornost na nacionalni ravni in se usmerjati na lokalni ravni na različnih ravneh upravljanja, v skupnostih in civilni družbi. To je tudi v skladu s teritorialnim pristopom Komisije k lokalnemu razvoju, v katerem je poudarjeno, da imajo lokalni in regionalni organi pogosto usklajevalno vlogo na svojih ozemljih, kjer se posvetujejo z zasebnim sektorjem, organizacijami civilne družbe, univerzami, strokovnimi ustanovami ter drugimi ravnmi upravljanja in z njimi sodelujejo.

Priloga III: Področja ukrepanja za tematske programe

Predlog spremembe 13

COM(2018) 460 final, Priloga III – doda se nova točka 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Krepitev vloge lokalnih in regionalnih organov kot akterjev razvoja z:

(a)

opolnomočenjem lokalnih in regionalnih organov, zlasti z mednarodnimi partnerstvi med lokalnimi in regionalnimi organi evropskih ter partnerskih držav za izvajanje Agende 2030 z namenskimi finančnimi sredstvi, da bi se okrepile njihove zmogljivosti upravljanja in njihove zmogljivosti za sodelovanje v političnem dialogu z nacionalnimi organi ter podprli procesi decentralizacije;

(b)	spodbujanjem decentraliziranega sodelovanja za razvoj v vseh njegovih oblikah;

(c)	povečevanjem zmogljivosti mrež, platform in zavezništev evropskih in južnih lokalnih in regionalnih organov za zagotovitev vsebinskega in stalnega političnega dialoga na področju razvoja ter za spodbujanje demokratičnega upravljanja, zlasti s teritorialnim pristopom k lokalnemu razvoju;

(d)	krepitvijo stikov z evropskimi državljani na področju razvojnih vprašanj (ozaveščanje, izmenjava znanja, sodelovanje), zlasti v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, tudi v državah članicah in državah kandidatkah ter potencialnih kandidatkah.

Obrazložitev

Pojasniti je treba še načine vključevanja lokalnih in regionalnih organov v evropske programe po fazi priprave programov ter to, kako bo potekalo posvetovanje z njimi o prednostnih nalogah geografskih programov. Če se doda področje ukrepanja, namenjeno posebej lokalnim in regionalnim organom, bo tej ciljni skupini oz. upravičenkam oz. partnerjem nedvomno posvečena ustrezna pozornost pri izvajanju politik.

Dodana vrednost decentraliziranega sodelovanja (tj. mednarodnih partnerstev med lokalnimi in regionalnimi organi) ni izrecno navedena v različnih predlogih v okviru razdelka „Sosedstvo in svet“. Evropske institucije in države članice so v novem soglasju o razvoju iz leta 2017 priznale, da je decentralizirano sodelovanje orodje za razvoj. Je namreč učinkovito orodje za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov v partnerskih državah EU za pripravljanje načrtov ter zagotavljanje storitev in izboljšanje kakovosti reform na področju decentralizacije. Ta vrsta mednarodnega sodelovanja obstaja že desetletja, vanjo pa so vključeni številni evropski lokalni in regionalni organi. Decentraliziranega sodelovanja ne bi smeli razumeti kot partnerstva z omejenim tematskim obsegom (npr. oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in urbanistično načrtovanje), saj se z njim lahko okrepi širši okvir upravljanja. V okviru stebra geografskih programov bi bilo treba dopuščati tudi take dejavnosti.

Predlog spremembe 14

COM(2018) 460 final, Priloga III, 4. Področja ukrepanja za globalne izzive

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

D.	PARTNERSTVA

Krepitev vloge lokalnih organov kot akterjev razvoja s:

(a)	povečevanjem zmogljivosti mrež, platform in zavezništev evropskih in južnih lokalnih organov za zagotovitev vsebinskega in stalnega političnega dialoga na področju razvoja ter za spodbujanje demokratičnega upravljanja, zlasti s teritorialnim pristopom k lokalnemu razvoju

(b)	povečevanjem stikov z evropskimi državljani na področju razvojnih vprašanj (ozaveščanje, izmenjava znanja, sodelovanje), zlasti v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, tudi v Uniji in državah kandidatkah ter potencialnih državah kandidatkah.

Obrazložitev

S predlogom spremembe 13 se doda posebno področje ukrepanja za lokalne in regionalne organe, zato se ti črtajo s področja ukrepanja za globalne izzive.

Predlog za instrument IPA III

Predlog spremembe 15

COM(2018) 465 final, člen 6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	5. Komisija skupaj z državami članicami sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev, da lokalni in regionalni organi sodelujejo pri opredelitvi specifičnih ciljev pomoči na podlagi te uredbe.

Obrazložitev

Ker bo specifični cilj instrumenta IPA III povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh, bi morali biti lokalni in regionalni organi vključeni v strateško načrtovanje. OR tudi spodbuja Komisijo, naj pripravi začasne načine delovanja, ki bodo omogočili uporabo instrumenta TAIEX in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (Twinning) za sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi držav članic in držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

Predlog spremembe 16

COM(2018) 465 final, člen 9(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Do 3 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.	Do 3 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami , vključno s podporo za krepitev zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni .

Obrazložitev

Krepitev zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni bi morala biti ena od prednostnih nalog, ki bi se morala upoštevati pri dodelitvi finančnih sredstev.

Sprememba 17

COM(2018) 465 final, Priloga II

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(f)	spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov;

Obrazložitev

Ta tematska prednostna naloga ne bi smela biti navedena samo v okviru pomoči za čezmejno sodelovanje.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvodne ugotovitve

z zanimanjem spremlja predloge Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, vključno s predlogi v okviru razdelka „Sosedstvo in svet“, zlasti tistima o novem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) ter o podaljšanju instrumenta za predpristopno pomoč v obliki IPA III;

pozdravlja dejstvo, da je predlagano povečanje proračunskih sredstev za zunanje delovanje Evropske unije (do 123 milijard EUR, v primerjavi s 94,5 milijarde EUR v obdobju 2014–2020), kar je približno 10 % (predlaganega) skupnega večletnega finančnega okvira; meni, da glede na svetovne izzive obstaja neposredna potreba po tem; poudarja, da je treba predlagano povečanje v okviru trenutnih pogajanj o večletnem finančnem okviru šteti kot najmanjše možno;

ceni prizadevanja Komisije za bolj dosledno, usklajeno in prožno zunanje delovanje EU, saj so zaradi svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, množična urbanizacija ter socialni in ekonomski pretresi, potrebne večplastne in kompleksne rešitve ali pristopi;

pozdravlja predvideno povečanje učinkovitosti z združitvijo več instrumentov zunanjega delovanja v predlagani instrument NDICI za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in krepitev odpornosti (v skladu z mnenjem COR 2017/03666), vendar opozarja, da bo vse odvisno od izvajanja trenutnih predlogov v praksi – nenehno bi bilo treba preprečevati povečevanje vrzeli med politiko in izvajanjem (tj. da se načini ne bi spremenili, s čimer bi omogočali tudi večjo prožnost);

je seznanjen z dejstvom, da so lokalni in regionalni organi vključeni v steber predlaganega instrumenta NDICI za svetovne izzive, pojavijo pa se tudi v regionalnem delu geografskega stebra; želi dobiti zagotovilo ostalih institucij EU, da bodo regionalni in lokalni organi dejansko imeli enostaven dostop to teh programov in proračunskih sredstev;

se strinja, da sta povečevanje naložb za ustvarjanje delovnih mest ter krepitev vloge zasebnega sektorja ključnega pomena za razvoj; zato pozdravlja Sporočilo o novem zavezništvu Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta: naše partnerstvo za naložbe in delovna mesta se bo dvignilo na novo raven, katerega cilj je podpreti ustvarjanje 10 milijonov delovnih mest v Afriki;

poudarja, da se bo z namenskimi sredstvi za lokalno in regionalno upravo tretjih držav prispevalo k spodbujanju razvoja na lokalni ravni, kar bo EU pomagalo doseči svoje cilje;

pozdravlja podaljšanje instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), ki je relevanten in smiseln, ter dejstvo, da bo imel instrument IPA III specifične cilje, s katerimi se bo okrepila učinkovitost javne uprave ter podprle strukturne reforme, dobro upravljanje na vseh ravneh ter teritorialno in čezmejno sodelovanje;

Pomisleki in priložnosti

meni, da združitev več instrumentov za zunanje delovanje v en instrument NDICI predstavlja tako izzive kot tudi priložnosti, in poudarja, da bi NDICI moral tudi v prihodnje prispevati k uresničevanju dolgoročnih razvojnih ciljev, ki so se uresničevali prek Evropskega razvojnega sklada;

10.

je zaskrbljen, da se lahko zaradi razporejanja sredstev v okviru zunanjega delovanja na podlagi geografskega položaja oteži dostop do financiranja za lokalne in regionalne organe ali ta postane manj viden, kar bo odvisno od posameznih državnih strategij, ki pa zaenkrat niso znane; izraža zaskrbljenost, da se bo zaradi večjega zanašanja na strategije in načrtovanja, ki jih vodijo države, na podlagi ključnih prednostnih nalog in strateških naložb v infrastrukturo, v vseh fazah načrtovanja povečala osredotočenost na upravičence na nacionalni ravni ter morebiti zmanjšalo upoštevanje odločanja in sodelovanja več zainteresiranih strani;

11.

poudarja, kako pomembno je, da so lokalni in regionalni organi vključeni v pripravo strategij, načrtovanje in izvajanje načrtov ter da se okviri spremljanja in ocenjevanja razvijejo na lokalni ravni. S tem bi se zagotovilo, da bo pomoč usmerjena glede na potrebe kandidatk, tudi na lokalni in regionalni ravni. Pri dodeljevanju sredstev na podlagi rezultatov bi bilo treba upoštevati napredek pri reformah za decentralizacijo ter lokalno demokracijo in dobro upravljanje na vseh ravneh;

12.

z razočaranjem ugotavlja, da se predlaga ukinitev namenske proračunske vrstice za lokalne organe, ki je na voljo v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, in poziva k natančnejši navedbi razlogov za opustitev tega namenskega proračuna, saj so z nepovratnimi sredstvi in programi za lokalne organe povezane številne dobre izkušnje; poziva, naj se ta namenski proračun ponovno vzpostavi;

13.

poudarja, da sredstva iz proračunske vrstice v okviru tega instrumenta sicer niso bila v celoti porabljena, vendar bi bilo prenagljeno sklepati, da je to posledica nezadostnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov. Morda so na to bolj vplivali drugi razlogi, kot so stroge zahteve za sofinanciranje in zapleteni postopki prijave; poziva institucije EU, naj omogočijo izboljšanje dostopnosti te proračunske vrstice, ne pa se odločijo za neposredno ukinitev;

14.

je pripravljen v naslednjih mesecih z ostalimi institucijami EU deliti različne (dobre in slabe) izkušnje, ki so jih imeli člani Odbora regij s trenutno proračunsko vrstico za lokalne organe;

15.

je pripravljen spodbujati dialog in sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi v državah v procesu širitve in državah v sosedstvu prek obstoječih organov in platform (ARLEM, CORLEAP, skupni posvetovalni odbori in delovne skupine ter strateška partnerstva Evropske komisije z združenji lokalnih in regionalnih organov, vključno s platformo CEMR-PLATFORMA) ter s tem prispevati k uresničevanju ciljev, navedenih v uredbah o instrumentih NDICI in IPA. Poudarja, da ukrepi in programi med lokalnimi in regionalnimi organi iz EU ter zunaj nje kot sorodnimi akterji, kot je pobuda iz Nikozije za krepitev zmogljivosti v libijskih občinah, ponazarjajo, kako zelo se lahko s sodelovanjem lokalnih in regionalnih organov spodbujata stabilnost in blaginja v našem sosedstvu;

16.

poziva institucije EU, naj ne glede na vse zagotovijo, da bodo sredstva še naprej dostopna lokalnim in regionalnim organom vseh vrst in velikosti, vključno s tistimi na podeželju, pa tudi srednje velikim mestom, ki so središča trajnostne in vključujoče rasti ter inovacij, ter s tem upoštevajo teritorialni pristop EU k lokalnemu razvoju;

17.

poziva, naj novi instrument NDICI spodbuja in financira tudi majhne projekte (npr. take, ki temeljijo na obstoječih partnerstvih med mesti ali drugimi podnacionalnimi subjekti ali več zainteresiranimi stranmi) ter dodatno olajša krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, da bi lahko bolje izpolnjevali usklajevalno vlogo pri teritorialnem razvoju ter krepili povezave med mesti in podeželjem;

18.

poziva zakonodajalca EU, naj prilagodita predlagana instrumenta (tj. NDICI in IPA III), da bi se povečala strateška podpora lokalnim in regionalnim organom ter demokraciji na podnacionalni ravni. S povečano podporo lokalni demokraciji bi se izboljšala prepoznavnost ukrepanja EU, saj bi se proces reform pripeljal pred vrata državljanov, ter še bolj vključila odgovornost za proces reforme v partnerskih državah;

19.

opozarja, da je treba lokalne in regionalne organe dosledno podpirati in krepiti njihovo vlogo tudi zato, ker se 65 % ciljev trajnostnega razvoja ne more doseči brez dejavnega sodelovanja lokalnih in regionalnih organov;

20.

poudarja, da je v tem pogledu pomembno orodje decentralizirano sodelovanje za razvoj (v vseh njegovih oblikah), kar so evropske institucije in države članice priznale v soglasju EU o razvoju; poziva, naj se ta vloga in orodje pri instrumentu NDICI upoštevata z večjim poudarkom;

21.

poziva, naj se ne glede na združitev prej ločenih instrumentov uresničujejo in dosegajo posebni cilji politike sodelovanja med EU in sosedstvom. Predvsem se pomoč EU lokalnim in regionalnim organom iz partnerskih držav ter njeno sodelovanje z njimi ne smeta finančno in organizacijsko okrniti zaradi povečane prožnosti pri dodeljevanju finančnih sredstev in drugih virov med različne geografske in tematske programe;

22.

je razočaran nad dejstvom, da se dejavnosti TAIEX, Twinning in Sigma uporabljajo zlasti v korist centralnih vlad držav upravičenk, čeprav so vsa poglavja pravnega reda (ne)posredno povezana z lokalnimi in regionalnimi organi (oz. njihovimi pristojnostmi), ki so zaradi svojega neposrednega odnosa z javnostjo v ugodnem položaju za učinkovito obveščanje o prednostih pristopa k EU ter koristih in zaščiti, ki jo EU zagotavlja vsem svojim državljanom, zlasti pa upravičencem do sredstev instrumenta IPA III. Pozdravlja izrecne navedbe v uredbi NDICI glede uporabe twinninga tako na centralni kot na lokalni in regionalni ravni, vendar pričakuje, da se bodo na teh ravneh izvajali tudi drugi instrumenti, kot sta TAIEX in SIGMA;

Predlogi in priporočila

23.

spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da se z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, v vseh primerih opravijo ustrezna posvetovanja ter da so jim pravočasno na voljo ustrezne informacije, kar jim omogoča dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju programov ter povezanem postopku spremljanja programov;

24.

močno priporoča, da bi lokalne in regionalne organe dobili poseben, ločen program razvojnega sodelovanja z namenskim proračunom ter da bi se pri pripravi programov upoštevali kot upravičenci;

25.

poziva institucije EU, naj lokalnim in regionalnim organom zagotovijo ustrezna sredstva za lokalizacijo ciljev trajnostnega razvoja ter naj to agendo izrecno navedejo v uredbah o vzpostavitvi instrumentov. Poleg tega bi bilo dobro, če bi tudi prihodnje proračunske specifikacije odražale pomembnost te agende;

26.

poziva Komisijo, naj pripravi začasne načine delovanja, ki bodo omogočili uporabo instrumenta TAIEX in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (Twinning) za sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi držav članic in partnerskih držav;

27.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za izvedbo ocene podpore EU lokalnim organom v regiji širitve in sosedstvu v obdobju 2010–2018 ter priporoča, naj se izkušnje z regionalnimi programi oz. projekti za podporo lokalnim organom, kot so instrument za lokalno upravo, Župani za gospodarsko rast in Konvencija županov na vzhodu, uporabijo kot podlaga za oblikovanje podobne podpore lokalnim in regionalnim organom v drugih regijah;

28.

pozdravlja, da sta spodbujanje „lokalnega in regionalnega upravljanja“ ter krepitev „načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov“ ena od tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči za čezmejno sodelovanje (Priloga III), ter poziva, naj se ista tematska prednostna naloga vključi v Prilogo II k uredbi o instrumentu IPA III.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/310

Mnenje Evropskega odbora regij – Program InvestEU

(2019/C 86/17)

Poročevalec:

Konstantinos AGORASTOS (EL/EPP), predsednik regije Tesalija

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

COM(2018) 439 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. V absolutnem smislu skupne naložbe v 11 državah članicah še vedno ne dosegajo ravni pred krizo; leta 2015 so bile v več kot 40 regijah EU za več kot 25 % nižje od naložb v letu 2007. Zato so neenakomerno razporejene, zlasti na obrobnih in obmejnih območjih med državami članicami ter temi in državami zunaj EU, in še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih in zlasti regijah, ki zaostajajo v razvoju , da se dosežejo cilji politike Unije. V regijah, ki zaostajajo v razvoju, mora biti poudarek na naložbah, s katerimi se razvija njihov domači potencial, išče njihove primerjalne konkurenčne prednosti ter upoštevajo njihove posebne potrebe.

Obrazložitev

Poudariti bi bilo treba neenakomernost naložbenih trendov v državah članicah in regijah ter potrebo po premostitvi naložbene vrzeli, zlasti v regijah, ki se spopadajo z znatnim in vztrajnim pomanjkanjem naložb.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije, ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju kar najvišje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik , ki ga je treba pred začetkom naslednjega programskega obdobja reformirati, da bo usklajen z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja . Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije, ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju kar najvišje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij in digitalizacije, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti in vključevalnosti ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije.

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Unije, tudi na področju inovacij in digitalizacije, trajnosti gospodarske rasti Unije, socialne odpornosti , prilagodljivosti spremembam in vključevalnosti Unije, njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije , ter posebno pozornost nameniti MSP . V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte , ki izpolnjujejo oceno učinka na trajnostni razvoj , in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na prispevek k doseganju ciljev politike Unije na način, ki bi bil usklajen z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi .

Obrazložitev

Predlog temelji na členu 173 (Industrija) in tretjem odstavku člena 175 (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Slednjega bi bilo treba upoštevati tudi pri splošnih ciljih programa InvestEU, zlasti z vidika sedanjih nacionalnih in regionalnih razlik pri naložbah. Glede na sedanje razlike med državami in regijami je za potrebno financiranje podjetij, zlasti MSP, treba zagotoviti razpoložljivost in usklajevanje različnih orodij in instrumentov, vključno s programom InvestEU in strukturnimi skladi.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili 30 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili 35 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

Obrazložitev

Upoštevati je treba prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN in obveznosti iz Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal in vode, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta.[1] Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal in vode, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev in odpornosti ob naravnih nesrečah . Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta.[1] Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

Obrazložitev

Uskladitev z mnenjem OR o pregledu mehanizma EU na področju civilne zaščite.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope [1] in evropskem stebru socialnih pravic [2], je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstva. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi [3] so opredeljene vrzeli pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

Kot je navedeno v členu 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, razmisleku o socialni razsežnosti Evrope [1] in evropskem stebru socialnih pravic [2], je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja , kvalifikacij, iskanja prve zaposlitve in zdravstva. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije in usmerjene v sektorje, ki se soočajo s težavami zaradi pomanjkanja delovne sile in prilagajanja novim tehnologijam . Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi , novimi diplomanti in dolgotrajno brezposelnimi , krepitev ustvarjanja novih „zaposlitvenih niš“ in s tem novih možnosti za prvo zaposlitev ter za izboljšanje razmer glede medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja, stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi in na trgu dela ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja , okrepiti pa tudi povezave med podjetji in izobraževalnimi središči , da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi [3] so opredeljene vrzeli pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem in kvalifikacijami , zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

Obrazložitev

Sklicevanje na stanovanja je dodano na podlagi 19. načela Evropskega stebra socialnih pravic.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral sorazmerno ukrepati za odpravo nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni EU in podprte dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam omogočiti, da prispevajo delež svojih sredstev iz skladov v okviru deljenega upravljanja k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU za uporabo jamstva EU za operacije financiranja ali naložbene operacije, da se na njihovem ozemlju, tudi na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, odpravijo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, da se dosežejo cilji Sklada v okviru deljenega upravljanja. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice , ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

S sklopoma politik bi bilo treba sorazmerno ukrepati za odpravo nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni EU in podprte dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

Obrazložitev

Dodana vrednost oddelkov ni jasna, saj mora imeti vsak projekt, ki se sofinancira iz sklada InvestEU, evropsko dodano vrednost. OR bi moral, poleg upravne zapletenosti ločevanja po oddelkih, nasprotovati tudi vsakršnemu spodbujanju držav članic, naj umaknejo svoja sredstva iz projektov kohezijske politike. Vsekakor pa mora OR uskladiti svoja stališča iz mnenja o členu 10 uredbe o skupnih določbah s stališči o ustreznem sredstvu na ravni sklada InvestEU.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. Ta kombinacija je namenjena uporabi visoke bonitetne ocene Unije za spodbujanje nacionalnih in regionalnih naložb ob hkratnem zagotavljanju doslednega obvladovanja tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo v skladu s stopnjo rezervacij, ki jo določi Komisija na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzela izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Te ureditve bi morale biti določene v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici. Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od [člena 211(1)] Uredbe (EU, Euratom) št. XXXX [1] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

Obrazložitev

Enaka obrazložitev kot pri predlogu spremembe k uvodni izjavi 19.

Predlog spremembe 9

Doda se nova uvodna izjava za uvodno izjavo 24:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sklad InvestEU bi moral imeti ustrezno upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. zagotavljanjem primerne uporabe jamstva EU. To strukturo upravljanja bi morali sestavljati svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in investicijski odbor. Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU . […]

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost med državami članicami in znotraj njih , vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru programa InvestEU . […]

Obrazložitev

Velike regionalne razlike na področju naložb obstajajo tudi znotraj držav članic, zato se geografska razpršenost ne bi smela upoštevati samo na nacionalni ravni.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo vsaj tri države članice . Vendar se pričakuje, da bo približno 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU dodeljenih izvajalskemu partnerju ali partnerjem, ki lahko ponudijo finančne produkte v okviru sklada InvestEU v vseh državah članicah.

Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru sklada InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo vsaj dve državi članici . Vendar se pričakuje, da bo približno 50 % jamstva EU dodeljenih izvajalskemu partnerju ali partnerjem, ki lahko ponudijo finančne produkte v okviru sklada InvestEU v vseh državah članicah.

Obrazložitev

Olajšati je treba dostop za čim več izvajalskih partnerjev, zlasti pa za partnerje iz držav članic, ki na državni, regionalni ali lokalni ravni nimajo trdnih ali že dolgo uveljavljenih nacionalnih spodbujevalnih bank.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge vsake države članice. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

Jamstvo EU bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

Obrazložitev

Enaka obrazložitev kot pri predlogu spremembe k uvodni izjavi 19.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 36

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in zlasti v državah članicah ali regijah, ki se spopadajo z znatnimi in vztrajnimi naložbenimi vrzelmi, ter ob upoštevanju obstoječih podpornih shem zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

Obrazložitev

Pri zagotavljanju lokalne prisotnosti svetovalnega vozlišča bi prednost morale imeti tudi države članice in regije, ki se v večji meri spopadajo s pomanjkanjem naložb.

Predlog spremembe 14

Člen 2(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„sredstva v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sredstva, za katera je predvidena možnost, da se deloma dodelijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, to je za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad+ (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

„sredstva v okviru deljenega upravljanja“ vključujejo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

Obrazložitev

Za sredstva v okviru deljenega upravljanja ni značilna možnost, da se določen znesek dodeli za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo.

Predlog spremembe 15

Člen 2(13)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
„nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;	„ lokalne, regionalne in nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

Obrazložitev

Izrecno bi bilo treba navesti lokalne in regionalne spodbujevalne banke.

Predlog spremembe 16

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije s pomočjo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki prispevajo k naslednjemu:

(a)	konkurenčnosti Unije, vključno z inovacijami in digitalizacijo;

(a)	konkurenčnosti Unije, vključno z inovacijami in digitalizacijo;

(b)	trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti;

(b)	trajnosti gospodarstva Unije in njegovi rasti;

(c)	socialni odpornosti in vključevalnosti Unije;

(c)	socialni odpornosti in vključevalnosti Unije;

(d)	povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

(d)	ekonomski, socialni in teritorialni koheziji Unije;

(e)	povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 5.

Predlog spremembe 17

Člen 4(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 38 000 000 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.	Jamstvo EU znaša 38 000 000 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.
Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka] dodelijo ustrezne zneske.	Lahko se zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka] dodelijo ustrezne zneske.
Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].	Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 19.

Predlog spremembe 18

Člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

[…]

V vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

[…]

Obrazložitev

Enaka obrazložitev kot pri predlogu spremembe k uvodni izjavi 19.

Predlog spremembe 19

Člen 7(1)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, energije, digitalne povezljivosti, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim ali izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, energije, stanovanj, digitalne povezljivosti, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov in voda, odpadkov, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim ali izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

Obrazložitev

Vključitev navedbe stanovanj je nujna za izvajanje cilja 11 v sklopu ciljev trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 20

Člen 7(1)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo; spretnosti, šport in povezano lokalno infrastrukturo v majhnem obsegu, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

Obrazložitev

Naložb v lokalno športno infrastrukturo je premalo. Takšne naložbe lahko spodbudijo gospodarsko rast v regijah EU, izboljšajo socialno vključenost in integracijo prikrajšanih skupin, mlajšim generacijam pa zagotovijo svetlejšo prihodnost.

Predlog spremembe 21

Člen 7(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija.	Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije v okviru izvajanja ciljev trajnostnega razvoja in evropskega stebra socialnih pravic , na podlagi smernic, ki jih da Komisija.

Predlog spremembe 22

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsak sklop politike iz člena 7(1) je sestavljen iz dveh oddelkov, ki obravnavata specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, in sicer:

Vsak sklop politike iz člena 7(1) obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, in sicer:

(a)	oddelek za EU obravnava katere koli izmed naslednjih razmer:

(i)	nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki so povezane s prednostnimi nalogami politike Unije in se obravnavajo na ravni Unije;

(ii)	nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere po vsej Uniji;

(iii)

novi ali zapleteni načini nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, z namenom razviti nove finančne rešitve in tržne strukture;

(i)	nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki so povezane s prednostnimi nalogami politike Unije in se obravnavajo na ravni Unije;

(ii)	nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere po vsej Uniji;

(iii)

novi ali zapleteni načini nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, z namenom razviti nove finančne rešitve in tržne strukture;

(b)	oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja.

2. Oddelka iz odstavka 1 se lahko uporabita na dopolnjevalen način za podporo operaciji financiranja ali naložbeni operaciji, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 19.

Predlog spremembe 23

Člen 11(1)(nova točka (d))

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	so skladne z zavezami Evropske unije glede uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja;

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 24

Člen 12(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija v skladu s [členom 154] [finančne uredbe] izvajalske partnerje ali skupino izvajalskih partnerjev, kot je navedeno v drugem pododstavku tega odstavka, izbere med primernimi nasprotnimi strankami.	Komisija v skladu s [členom 154] [finančne uredbe] izvajalske partnerje ali skupino izvajalskih partnerjev, kot je navedeno v drugem pododstavku tega odstavka, izbere med primernimi nasprotnimi strankami.
Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v najmanj treh državah članicah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v vsaj treh državah članicah, tako da oblikujejo skupino.	Primerne nasprotne stranke so tiste, ki izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v najmanj dveh državah članicah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v vsaj dveh državah članicah, tako da oblikujejo skupino.
Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga eno ali več nasprotnih strank izmed tistih, ki so izrazile svoj interes v skladu s členom 9(3)(c).	Zadevna država članica lahko kot izvajalske partnerje predlaga eno ali več nasprotnih strank izmed tistih, ki so izrazile svoj interes v skladu s členom 9(3)(c).
Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.	Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

Obrazložitev

Enaka obrazložitev kot pri predlogu spremembe k uvodni izjavi 19.

Predlog spremembe 25

Člen 12(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev zagotovi, da portfelj finančnih produktov v okviru sklada InvestEU:

(a)	čim bolj poveča zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(a)	čim bolj poveča zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(b)	čim bolj poveča učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih je za to dodelil izvajalski partner;

(b)	čim bolj poveča učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih je za to dodelil izvajalski partner;

(c)	kadar je to primerno, maksimizira zasebne naložbe;

(c)	kadar je to primerno, maksimizira zasebne naložbe;

(d)	dosega geografsko razpršenost;

(d)	dosega široko geografsko pokritost in razpršenost med državami članicami in znotraj njih ;

(e)	zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

(e)	zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

(f)	spodbuja inovativne rešitve v zvezi z financiranjem in tveganji za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer.

(f)	spodbuja inovativne rešitve v zvezi z financiranjem in tveganji za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 29.

Predlog spremembe 26

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Komisiji svetuje svetovalni odbor , ki ima dve sestavi, in sicer predstavnike izvajalskih partnerjev in predstavnike držav članic.

Komisiji in usmerjevalnemu odboru svetuje svetovalni odbor.

Sestavljajo ga:

(a)	po en predstavnik vsakega izvajalskega partnerja,

(b)	po en predstavnik vsake države članice,

(c)	predstavnik Evropske investicijske banke,

(d)	predstavnik Komisije,

(e)	za vsak sklop politike po en strokovnjak, ki ga imenujeta Evropski odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor.

2. Vsak izvajalski partner in vsaka država članica lahko v zadevno sestavo imenujeta po enega predstavnika.

[…]

Predlog spremembe 27

Za členom 17 se doda nov člen:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Usmerjevalni odbor

1. Sklad InvestEU upravlja usmerjevalni odbor, ki za namene uporabe jamstva EU v skladu s splošnimi cilji iz člena 3 določi:

(a)	strateško usmeritev sklada InvestEU;

(b)	naložbeno politiko in postopke, ki so potrebni za delovanje sklada InvestEU;

(c)	pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami.

2. Usmerjevalni odbor sestavljajo člani, ki jih imenujejo Komisija, Evropska investicijska banka in svetovalni odbor izmed predstavnikov izvajalskih partnerjev.

Predlog spremembe 28

Za členom 17 se doda nov člen:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Metodologija ocene tveganja

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije ocene tveganja. Taka metodologija ocene tveganja vključuje:

(a)	razvrstitev ocene tveganja za skladno in standardno obravnavo vseh operacij, neodvisno od posredniške institucije;

(b)	metodologijo za oceno tvegane vrednosti in verjetnosti neplačila na podlagi jasnih statističnih metod, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi merili;

(c)	metodo za oceno izpostavljenosti ob neplačilu in izgube ob neplačilu ob upoštevanju vrednosti financiranja, projektnega tveganja, pogojev poplačila, zavarovanja in drugih ustreznih kazalnikov.

Predlog spremembe 29

Člen 18

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Projektna skupina	Projektna skupina
1. Ustanovi se projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov, ki jih izvajalski partnerji dajo na voljo Komisiji, in sicer brez bremenitve za proračun Unije.	1. Ustanovi se projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov, ki jih izvajalski partnerji dajo na voljo Komisiji, in sicer brez bremenitve za proračun Unije. Kadar izvajalski partnerji oblikujejo skupino v skladu z drugim pododstavkom člena 12(1), vsi izvajalski partnerji dajo na voljo strokovnjake Evropski komisiji.
2. Vsak izvajalski partner imenuje strokovnjake v projektno skupino. Število strokovnjakov se določi v sporazumu o jamstvu.	2. Vsak izvajalski partner ali skupina izvajalskih partnerjev, oblikovana v skladu z drugim pododstavkom člena 12(1), imenuje strokovnjake v projektno skupino. Število strokovnjakov se določi v sporazumu o jamstvu.
[…]	[…]

Obrazložitev

Napotitev osebja v Komisijo je lahko obremenjujoča za manjše nacionalne ali regionalne spodbujevalne banke in institucije, ki bi jim morala biti zagotovljena določena stopnja prožnosti, na primer z združevanjem sredstev znotraj skupine.

Predlog spremembe 30

Člen 20(2)(c)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;	podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega in regionalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

Predlog spremembe 31

Člen 20(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije.	Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije. Storitve, ki jih svetovalno vozlišče InvestEU nudi javnim nosilcem projektov, so brezplačne.

Obrazložitev

Javni nosilci projektov so že oproščeni plačila pristojbine v primeru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (člen 14(4) Uredbe (EU) 2015/1017); takšno ureditev bi bilo treba ohraniti.

Predlog spremembe 32

Člen 20(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1.

Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU ali se spopadajo z znatno in vztrajno naložbeno vrzeljo . Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1. Ta lokalna prisotnost se opredeli v posvetovanju z zadevnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi oblastmi.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k uvodni izjavi 36.

Predlog spremembe 33

Člen 21(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo vidnost svojih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, in tako informacije o njih zagotovijo vlagateljem. Vključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali za javno financiranje.

Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo vidnost svojih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, in tako informacije o njih zagotovijo vlagateljem. Vključitev ali nevključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali za javno financiranje.

Obrazložitev

Dodatno bi bilo treba pojasniti, da vključitev na portal ni zagotovilo za podporo iz sklada InvestEU ali drugih instrumentov niti ni predpogoj za to podporo.

Predlog spremembe 34

Člen 21(6)

Nov odstavek 6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Izvajalski partnerji dejavno prispevajo k promociji in oglaševanju portala InvestEU pri nosilcih projektov in vlagateljih.

Obrazložitev

Ker je tak portal odvisen od doseganja kritične mase uporabnikov, bi bile koristne nadaljnje predstavitve in ozaveščanje. Izvajalski partnerji imajo zaradi svojih stikov z vlagatelji in nosilci dobre možnosti, da prispevajo k tem dejavnostim.

Predlog spremembe 35

Priloga II, točka 2(d)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti ter pomorskimi pristanišči;	železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti , infrastrukturo za notranjo plovbo ter pomorskimi pristanišči;

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 36

Priloga II, za točko 2(e) se doda nova točka

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	razvoj baterij nove generacije za električno mobilnost;

Predlog spremembe 37

Priloga II, točka 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Finančna podpora za subjekte z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP in na malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z: […]	Finančna podpora za subjekte z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP, na malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo in socialnih podjetjih , zlasti z: […]

Predlog spremembe 38

Priloga III, točka 4(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Promet: naložbe, mobilizirane v TEN-T, od tega: jedrno omrežje TEN-T	Promet: naložbe, mobilizirane v TEN-T, od tega: jedrno omrežje TEN-T , celovito omrežje TEN-T, manjkajoče čezmejne povezave

Obrazložitev

InvestEU bo moral prispevati k razvoju TEN-T v celoti pa tudi k zapolnitvi čezmejnih vrzeli, zlasti v železniškem omrežju.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

odobrava prizadevanja Evropske komisije, da s predlogom za vzpostavitev programa InvestEU zagotovi nadaljnjo podporo naložbam v Evropi na podlagi izkušenj, pridobljenih z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) in širšim naložbenim načrtom;

ugotavlja, da program InvestEU ne bo samo sledil trgu in povpraševanju, temveč bo usmerjen tudi v oblikovanje politike. Poudarja, da je treba ustrezno podpreti dejavnosti financiranja in naložbene dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ter zlasti opozarja na pomen novega področja politike, tj. področja socialnih naložb ter znanja in spretnosti, kot načina za sprostitev nujno potrebnih naložb v inovativne projekte socialne infrastrukture na lokalni ravni v podjetjih socialnega gospodarstva ter v socialnih službah na regionalni in lokalni ravni. Poudarja, da je treba vlagati v kakovostne socialne projekte, ki so manjši, inovativni in s finančnega vidika bolj tvegani, vendar še vedno ekonomsko vzdržni z višjim socialnim donosom, saj je to lahko dodana vrednost jamstva EU;

poudarja, da so se naložbeni pogoji v nekaterih državah članicah in regijah sicer nekoliko izboljšali, vendar se raven bruto investicij v osnovna sredstva, upoštevana kot delež BDP za celotno EU, še ni vrnila na raven pred krizo, skupne naložbe pa so še vedno za približno 10 % nižje od ravni pred krizo, pri čemer je med državami članicami nekaj velikih razlik (1);

poudarja, da se naložbene razmere celo še bolj razlikujejo na regionalni ravni in da so v številnih evropskih regijah še vedno posebej zaskrbljujoče. Naložbe v več kot 40 evropskih regijah v Italiji, na Portugalskem, v Združenem kraljestvu, Romuniji, na Nizozemskem, Irskem, v Latviji, Sloveniji, na Hrvaškem in Cipru so bile leta 2015 v absolutnem smislu za več kot 25 % nižje od naložb v letu 2007, v večini grških regij pa so bile nižje za več kot 60 % (2);

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so tudi javne naložbe v EU še vedno na nizki ravni, zlasti naložbe lokalnih in regionalnih oblasti, ki so bile v letu 2017 za več kot 30 % nižje od ravni naložb v letu 2009, izražene kot delež BDP (3);

je dodatno zaskrbljen zaradi naraščajoče centralizacije naložb, saj se je delež javnih naložb lokalnih in regionalnih oblasti, ki je v EU v povprečju še vedno višji od 50 %, očitno zmanjšal v primerjavi s 60-odstotno stopnjo, zabeleženo v 90. letih prejšnjega stoletja (4);

izraža resno zaskrbljenost zaradi teh razmer, saj so tako javne kot zasebne naložbe predpogoj za sedanjo konkurenčnost ter prihodnjo rast in ustvarjanje delovnih mest, s tem pa za blaginjo Evropejcev v vseh mestih in regijah;

izraža zaskrbljenost, da varčevalni rezi v regijah, v katerih so lokalne in regionalne oblasti najbolj odvisne od proračunskih dodelitev osrednje vlade, še niso bili v celoti razveljavljeni, hkrati pa so bile tem oblastem naložene nove obveznosti, zaradi katerih so se še dodatno zmanjšala sredstva, ki jih imajo na voljo za naložbe;

znova poziva, naj se naložbe lokalnih in regionalnih oblasti, ki se financirajo v okviru programa InvestEU in EIB, izvzamejo iz izračunov proračunskega primanjkljaja in dolga držav članic;

10.

poziva, naj se ekonomska, socialna in teritorialna kohezija Unije vključi med cilje programa InvestEU, zlasti ker pravna podlaga predloga vključuje tretji odstavek člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je osredotočen na kohezijo. Prepričan je, da je bistvenega pomena, da se program InvestEU geografsko uravnoteži in prednostno usmeri v regije, ki se spopadajo z občutnim in vztrajnim pomanjkanjem naložb, ter v posebej izpostavljena in oddaljena območja, kot so najbolj oddaljene regije;

11.

ugotavlja, da je predlog uredbe o vzpostavitvi programa InvestEU v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

Finančni instrumenti in sklad InvestEU

12.

ponovno priznava, da so lahko finančni instrumenti pomembno orodje za teritorialni razvoj (5), saj lahko vračljivo financiranje zagotovi, da imajo javna sredstva večji učinek vzvoda, s tem pa se z njimi lahko več doseže v posebnih primerih, ko se javni viri zaradi primernih donosov in denarnega toka lahko dopolnijo z zasebnim financiranjem. Poudarja, da je to zlasti pomembno v času nenehno omejenih javnih proračunov na vseh ravneh upravljanja;

13.

vendar ugotavlja, da se je v zadnjih letih močno povečalo število finančnih instrumentov EU z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja, kar ustvarja zapletene in nejasne okoliščine, obenem pa se sinergije in ekonomija obsega ne izkoristijo v celoti, kar ne spodbuja učinkovite in uspešne uporabe finančnih instrumentov;

14.

priporoča oceno dosedanjega gospodarskega učinka EFSI na posamezne države članice in regije, skupaj s pregledi črpanja finančnih sredstev in koristi od njih. Ta ocena bo zlasti pomembna za to, da bi bil lahko program InvestEU kot nov mehanizem v okviru financiranja EU usmerjen neposredno v dejanske prednostne naloge naložb in bi se lahko izognili nekaterim pomanjkljivostim v obstoječih načinih porabe proračuna EU;

15.

poudarja, da mora biti program InvestEU usmerjen v rezultate, zlasti ustvarjanje delovnih mest in odpravo regionalnih razlik, pa tudi financiranje ekonomsko vzdržnih projektov, in meni, da se to lahko učinkoviteje doseže s tesnim usklajevanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

16.

meni, da je treba dosledno upoštevati načelo dodatnosti, zlasti pri visoko tveganih projektih, ki se izvajajo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu;

17.

priznava, da se s predlogom Komisije za program InvestEU lahko poenostavita uporaba finančnih instrumentov za posrednike in končne prejemnike ter kombiniranje teh instrumentov z drugimi vrstami podpore Unije, k čemur OR že dolgo poziva;

18.

vendar pa ponovno potrjuje svoje stališče, da program InvestEU ne bi smel nadomestiti obstoječih mehanizmov socialne kohezije EU niti jim konkurirati;

19.

je zaskrbljen zaradi upravnega bremena, birokratskih postopkov in zamud, ki bi lahko nastali, če bi se v postopek potrjevanja naložbenih projektov dodale še tri faze, zato meni, da je treba zagotoviti, da bo predlagani sistem upravljanja omogočal hitre odločitve, pri čemer pa hitrost očitno ne sme vplivati na kakovost teh odločitev;

20.

priporoča, da se razmisli o predlogu za uvedbo skrajšanih postopkov za projekte majhnega obsega do določene višine sredstev, saj je take projekte v nekaterih regijah mogoče enačiti s strateškimi naložbami, ker imajo lahko znatne učinke vzvoda;

21.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo Odbor regij v upravnem sistemu programa InvestEU, zlasti v svetovalnem odboru, sodeloval kot opazovalec;

22.

odobrava, da program temelji na proračunskem jamstvu, ki v povezavi z nizkim tveganjem, ki izhaja iz velikega portfelja kakovostnih in diverzificiranih projektov po vsej Evropi, omogoča, da se z uporabo manjšega deleža proračuna EU ustvari sorazmerno večji učinek. Hkrati meni, da bi morala Komisija določiti ambicioznejši cilj za skupno raven naložb, ki jih je mogoče pritegniti;

23.

podpira predlog Komisije za izvajanje jamstva InvestEU prek več partnerjev namesto zgolj prek skupine Evropske investicijske banke (EIB), kot v primeru EFSI, vendar meni, da je za lažji dostop čim večjega števila izvajalskih partnerjev dovolj, če se zajame samo ena država članica ali ena regija;

24.

meni, da bi vključitev več izvajalskih partnerjev morala omogočiti širše tematsko in geografsko pokritost s skladom InvestEU v primerjavi z EFSI tako med državami članicami kot znotraj njih ter med regijami, saj bodo ti izvajalski partnerji prispevali dodatne različne izkušnje ter raznoliko strokovno znanje o lokalnih in sektorskih razmerah;

25.

opozarja Komisijo na države z nezadostnimi strukturami na nacionalni in regionalni ravni za dostop do jamstva programa InvestEU, zato priporoča, naj se spodbudi in podpre vzpostavljanje takih struktur;

26.

poudarja, da se sicer zdi ustrezno, da izvajalski partnerji napotijo osebje v Komisijo z namenom oblikovati projektno skupino InvestEU, glede na strokovno znanje in izkušnje ter precejšnjo dodatno zmogljivost, ki jo bodo partnerji deležni zahvaljujoč jamstvu EU, vendar pa je napotitev lahko težavna za manjše nacionalne ali regionalne spodbujevalne banke in institucije, saj morajo med svojim osebjem poiskati ustrezne strokovnjake. EESO zato poziva, naj se takim manjšim institucijam omogoči določena stopnja prožnosti, na primer z združevanjem moči pri oblikovanju skupin v skladu z drugim pododstavkom člena 12(1) predloga uredbe;

27.

zagovarja načelo, da morajo biti organi upravljanja strukturnih in investicijskih skladov sposobni prostovoljno in v skladu z načeli kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh, ki ga bi bilo treba opredeliti v členu 6 okvirne uredbe o skupnih določbah za strukturne in investicijske sklade, nakazati do 5 % sredstev iz teh skladov programu InvestEU. S tem prispevkom lahko pomagajo odpraviti nedelovanje trga, značilno za posamezno državo ali regijo, ter neoptimalne naložbene razmere, česar s centraliziranim orodjem EU ni mogoče doseči;

28.

pozdravlja pripravljenost Komisije, da omogoči lažje kombiniranje finančnih instrumentov z nepovratnimi sredstvi iz drugih programov EU z uporabo pravil programa InvestEU za celoten projekt, saj je to pomembna poenostavitev; nadalje pozdravlja predlog za racionalizacijo pravil državne pomoči za sredstva držav članic, ki se stekajo skozi sklad InvestEU ali ki jih podpira program InvestEU;

29.

poziva, naj se več kot 35 % finančnih sredstev InvestEU zagotovi za doseganje ciljev, povezanih s podnebjem;

30.

priporoča, naj bodo infrastrukturne naložbe, ki se izvajajo prek programa InvestEU, vso svojo življenjsko dobo odporne na nesreče ter podnebne razmere;

31.

meni, da je treba zagotoviti pravočasen in nemoten prehod s sedanjega programskega obdobja na naslednje;

Svetovalno vozlišče InvestEU

32.

pozdravlja nadaljevanje Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) iz naložbenega načrta v sedanjem predlogu v obliki svetovalnega vozlišča InvestEU. Poudarja, da so svetovalne in podporne storitve še naprej ključne za uspešno obravnavo neoptimalnih naložbenih razmer v vsej EU in zlasti v regijah ali sektorjih, v katerih so kompleksni projekti ali inovativne finančne rešitve manj pogosti;

33.

poziva sozakonodajalca, naj bodo javni izvajalski organi še naprej oproščeni plačila pristojbin za storitve Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, kot je doslej veljalo za vozlišče na podlagi člena 14(4) uredbe o EFSI (6) in kar je ključnega pomena za podporo kakovostnih javnih naložb, zlasti manjših javnih subjektov in tistih, ki imajo manj izkušenj s finančnimi instrumenti in kompleksnimi projekti;

34.

pozdravlja osredotočenost svetovalnega vozlišča na zagotavljanje podpore za vzpostavitev naložbenih platform, zlasti za čezmejne naložbe. Poudarja, da je potrebno tudi nadaljnje ozaveščanje, da bi se v celoti izkoristile možnosti naložbenih platform, zlasti za lokalne in regionalne oblasti;

35.

močno podpira lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča, ki bi jo bilo treba opredeliti v posvetovanju z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi oblastmi in prednostno razvijati v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU ali se spopadajo z znatno in vztrajno naložbeno vrzeljo;

36.

toplo pozdravlja osredotočenost svetovalnega vozlišča na prenos znanja in krepitev zmogljivosti na regionalni in lokalni ravni, k čemur je OR že pozval. To sta ključna elementa za premostitev naložbene vrzeli v vseh regijah EU. Glavni cilj vozlišča bi zato moral biti pomoč lokalnim izvajalskim partnerjem pri krepitvi njihovih zmogljivosti za tehnično podporo;

37.

poudarja, da obstoječa orodja za krepitev zmogljivosti, ki jih financira EU, potreb lokalnih in regionalnih organov ne obravnavajo uspešno in se premalo koristijo; treba bi jih bilo bolje predstaviti in usklajevati, ključno vlogo pri teh prizadevanjih pa ima svetovalno vozlišče InvestEU;

38.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nosilci projektov v vsej EU ustrezno seznanjeni z možnostmi, ki jih ponuja svetovalno vozlišče InvestEU, po potrebi tudi s kampanjami na terenu ali lokalnimi dogodki, ki jih je OR pripravljen ustrezno podpreti;

Portal InvestEU

39.

pozdravlja ohranitev Evropskega portala naložbenih projektov (EIPP) naložbenega načrta v sedanjem predlogu v obliki portala InvestEU. Poudarja, da je OR partner EIPP in da ga dejavno podpira in predstavlja zlasti pri evropskih lokalnih in regionalnih oblasteh; še naprej bo po potrebi podpiral in razvijal portal InvestEU;

40.

vendar poudarja, da je uspeh takega portala v veliki meri odvisen od doseganja kritične mase uporabnikov in da je treba zagotoviti nadaljnje predstavljanje in ozaveščanje. Zato poziva prihodnje izvajalske partnerje InvestEU, naj dejavno prispevajo k promociji in oglaševanju portala, saj imajo zaradi stalnih stikov z vlagatelji in nosilci projektov za to dobre možnosti;

41.

se strinja z mnenjem, da se vključitev projekta na portal InvestEU ne bi smela razumeti kot zagotovilo podpore iz programa InvestEU ali katerega koli drugega instrumenta na evropski ali kateri drugi ravni. Priporoča, naj se dodatno pojasni, da vključitev tudi ne more biti predpogoj za kakršno koli podporo, saj mora ostati v celoti prostovoljna.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Eurostat, nabor podatkov tec00011.

(2) Lastni izračuni na podlagi podatkov Eurostata o bruto investicijah v osnovna sredstva na ravni NUTS 2: nabor podatkov nama_10r_2gfcf.

(3) Eurostat, nabor podatkov tec00022.

(4) Evropska komisija, sedmo poročilo o koheziji (str. 168).

(5) Mnenje OR: Finančni instrumenti v podporo teritorialnemu razvoju, http://webapi.cor.europa.eu/documentsanonymous/cor-2015-01772-00-00-ac-tra-sl.docx.

(6) Uredba (EU) 2015/1017.

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/335

Mnenje Evropskega odbora regij – Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

(2019/C 86/18)

Poročevalka:

Olga ZRIHEN (BE/PES), poslanka valonskega parlamenta

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam

COM(2018) 391 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe

COM(2018) 387 final

I. PREDLOGI SPREMEMB K PROGRAMU ZA PODPORO REFORMAM

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Strukturne reforme lahko prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev in trajnostne konvergence med državami članicami, kar je ključnega pomena za uspešno in nemoteno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. Ta visoka stopnja trajnostne konvergence je še zlasti pomembna za države članice, katerih valuta ni euro in ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju.

Strukturne reforme , ki so pomembne za EU in so opredeljene v evropskem semestru, lahko prispevajo k izboljšanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev in trajnostne konvergence med državami članicami, kar je ključnega pomena za uspešno in nemoteno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. Ta visoka stopnja trajnostne konvergence je še zlasti pomembna za države članice, katerih valuta ni euro in ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Stopnja izvajanja strukturnih reform v državah članicah še vedno ni zadostna po vsej Uniji. Izkušnje z izvajanjem mehanizma za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra kažejo, da je izvajanje strukturnih reform na splošno počasno in neenakomerno ter da bi bilo nacionalna reformna prizadevanja treba okrepiti in spodbujati.

Stopnja izvajanja strukturnih reform , ki so pomembne za EU, v državah članicah še vedno ni zadostna po vsej Uniji. Izkušnje z izvajanjem mehanizma za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra kažejo, da je izvajanje strukturnih reform na splošno počasno in neenakomerno ter da bi bilo nacionalna reformna prizadevanja treba okrepiti in spodbujati , in sicer z večjim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti, ki so odgovorne za uresničevanje večine opredeljenih potreb po reformah .

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili, da so reforme, ki jih podpira program, usmerjene v vsa ključna ekonomska in socialna področja, bi morala Komisija na prošnjo države članice zagotoviti finančno in tehnično podporo v okviru programa, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo.

Da bi zagotovili, da so reforme, ki jih podpira program, usmerjene v ustrezna področja politike , bi morala Komisija na prošnjo države članice zagotoviti finančno in tehnično podporo v okviru programa, in sicer na široki paleti področij , povezanih s cilji politik EU , ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za kritje dodatnih potreb v okviru programa bi morale države članice imeti možnost, da v proračun programa prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer v skladu z ustreznim postopkom . Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili tega programa in uporabiti v korist zadevne države članice.	Če sredstva, dodeljena v skladu s členom 26, ne bi bila porabljena, bi morala država članica ali Komisija imeti možnost, da zaprosi za njihovo prerazporeditev v evropske strukturne in investicijske sklade v korist zadevne države članice.

Obrazložitev

S predlogom spremembe se zagotavlja skladnost s predlogom spremembe člena 21 uredbe o skupnih določbah, ki ga vsebuje mnenje na to temo (COTER-VI-038). Prerazporeditev bi bila dosledna tudi zato, ker tako program za podporo reformam kot uredba o skupnih določbah temeljita na členu 175 PDEU.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V zvezi z orodjem za izvajanje reform je treba opredeliti vrste reform, ki bi bile upravičene do finančne podpore. Da bi zagotovili njihov prispevek k ciljem programa, bi morale biti upravičene tiste reforme, ki obravnavajo izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, vključno s tistimi, ki so predlagane v priporočilih za posamezne države.

Obrazložitev

Komisija vzpostavlja jasno povezavo med programi za porabo sredstev ter evropskim semestrom, ki lahko svojemu namenu služi le, če so vanj vključeni okrepljeni regionalni vidiki.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili smiselno spodbudo za države članice za dokončanje strukturnih reform, je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru instrumenta na razpolago za vsako fazo dodelitve in v vsakem razpisu. Ta najvišji prispevek se izračuna na podlagi števila prebivalcev države članice . Za zagotovitev, da so finančne spodbude razporejene čez celotno obdobje uporabe programa, bi bilo treba sredstva državam članicam dodeljevati postopno. V prvi fazi, ki traja dvajset mesecev, bi bila državam članicam na razpolago dana polovica (11 000 000 000 EUR) od skupnih finančnih sredstev za orodje za izvajanje reform, v tem času pa bi lahko prejele sredstva do svoje najvišje dodelitve na podlagi predložitve predlogov reformnih zavez.

Da bi zagotovili smiselno spodbudo za države članice za dokončanje strukturnih reform , ki so pomembne za EU , je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru instrumenta na razpolago za vsako fazo dodelitve in v vsakem razpisu. Ta najvišji prispevek se izračuna na podlagi kazalnikov, ki bodo sprejeti za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov) . Za zagotovitev, da so finančne spodbude razporejene čez celotno obdobje uporabe programa, bi bilo treba sredstva državam članicam dodeljevati postopno. V prvi fazi, ki traja dvajset mesecev, bi bila državam članicam na razpolago dana polovica (11 000 000 000 EUR) od skupnih finančnih sredstev za orodje za izvajanje reform, v tem času pa bi lahko prejele sredstva do svoje najvišje dodelitve na podlagi predložitve predlogov reformnih zavez.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili prevzemanje odgovornosti za ustrezne reforme in osredotočenost nanje, bi morale države članice opredeliti reformne zaveze kot odziv na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra (vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države), ter predlagati podroben sklop ukrepov za njihovo izvajanje, ki bi moral vsebovati ustrezne mejnike in cilje ter časovni razpored za izvedbo v obdobju največ treh let. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

Da bi zagotovili prevzemanje odgovornosti za ustrezne reforme in osredotočenost nanje, bi morale države članice ob vključitvi vseh ravni upravljanja opredeliti reformne zaveze kot odziv na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra (vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države , ter ob upoštevanju posameznih regionalnih vidikov ), ter predlagati podroben sklop ukrepov za njihovo izvajanje, ki bi moral vsebovati ustrezne mejnike in cilje ter časovni razpored za izvedbo v obdobju največ treh let. Države članice bi morale poleg tega navesti, kako se usklajujejo ustrezni obstoječi ukrepi politike EU za podpiranje predlaganih reform. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

Predlog spremembe 8

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale navesti, kako so bile lokalne in regionalne oblasti vključene v presojo potreb po reformah ter oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje reformnih zavez. V okviru evropskega semestra bo ta vključenost strukturirana in stalna, da bodo lahko lokalne in regionalne oblasti kot polnopravni partnerji in od začetka sodelovale v dialogu z Evropsko komisijo, ki bo privedel do objave poročil po državah in priporočil za posamezne države. Države članice se odločijo, kako bodo organizirale takšno vključenost v skladu s svojo ustavno ureditvijo ter sedanjo razdelitvijo pristojnosti in pooblastil med ravnmi upravljanja.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za dobro finančno poslovodenje bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno prekinitev, razveljavitev in izterjavo sredstev. Plačila bi morala temeljiti na pozitivni oceni Komisije v zvezi z izvajanjem reformnih zavez države članice. Začasna prekinitev in razveljavitev finančnega prispevka bi morala biti mogoča, kadar država članica reformnih zavez ne izvaja zadovoljivo. Da bi zagotovili trajni učinek reform po njihovi izvedbi, bi bilo treba določiti razumno obdobje, ki opredeljuje trajnost reform, po plačilu finančnega prispevka. Kot razumno najkrajše obdobje, ki se uporabi, bi bilo treba šteti obdobje petih let. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno prekinitvijo, razveljavitvijo in izterjavo plačanih zneskov spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe.

Za dobro finančno poslovodenje bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno prekinitev, razveljavitev in izterjavo sredstev. Plačila bi morala biti opravljena v letnih obrokih, in sicer na podlagi pozitivne ocene Komisije v zvezi z napredkom pri izvajanju reformnih zavez države članice. Začasna prekinitev in razveljavitev finančnega prispevka bi morala biti mogoča, kadar država članica reformnih zavez ne izvaja zadovoljivo. Da bi zagotovili trajni učinek reform po njihovi izvedbi, bi bilo treba določiti razumno obdobje, ki opredeljuje trajnost reform, po plačilu finančnega prispevka. Kot razumno najkrajše obdobje, ki se uporabi, bi bilo treba šteti obdobje petih let. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno prekinitvijo, razveljavitvijo in izterjavo plačanih zneskov spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 32

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V zvezi z instrumentom za tehnično podporo države članice vse bolj uporabljajo tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam in so presegle prvotna pričakovanja. Zahtevke za podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam so predložile skoraj vse države članice, porazdeljeni pa so po vseh področjih politike, ki jih zajema program. Zato bi bilo treba ohraniti glavne značilnosti programa za podporo strukturnim reformam, vključno z ukrepi, ki so upravičeni do financiranja v okviru instrumenta za tehnično podporo. Komisija in nacionalne vlade bi morale spodbujati uporabo instrumentov za tehnično podporo na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, in sicer bi morale takšne instrumente v celoti dati na voljo vsem ravnem upravljanja in dejavno spodbujati njihovo uporabo.

Predlog spremembe 11

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

Program podpira naslednje splošne cilje v vseh državah članicah:

(a)	prispevati k obravnavi nacionalnih reformnih izzivov strukturne narave, namenjenih izboljšanju uspešnosti nacionalnih gospodarstev in spodbujanju odpornih ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah, ter s tem prispevati h koheziji, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanju; in

(a)

prispevati k obravnavi nacionalnih reformnih izzivov strukturne narave, opredeljenih v evropskem semestru zaradi njihovega pomena za EU in namenjenih spodbujanju odpornih ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah, ter s tem prispevati h koheziji, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanju na evropski ravni ; in

(b)	prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

(b)	prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic ter njihovih lokalnih in regionalnih organov v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Predlog spremembe 12

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe

Splošni in specifični cilji iz členov 4 in 5 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, produktivnostjo, raziskavami in inovacijami , pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami ter zlasti na eno ali več od naslednjega:

Področje uporabe

Splošni in specifični cilji iz členov 4 in 5 se nanašajo na področja politike, ki so pomembna za izvajanje ciljev iz Pogodbe EU, so povezana s pristojnostmi EU ter se nanašajo na kohezijo, konkurenčnost , produktivnost , raziskave in inovacije , pametno, trajnostno in vključujočo rast , delovna mesta in naložbe ter zlasti na eno ali več od naslednjega:

Predlog spremembe 13

Člen 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 25 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

do 22 000 000 000 EUR za orodje za izvajanje reform;

do 840 000 000 EUR za instrument za tehnično podporo;

do 2 160 000 000 EUR za konvergenčni instrument, od tega:

(i)	do 2 000 000 000 EUR za komponento finančne podpore in

(ii)	do 160 000 000 EUR za komponento tehnične podpore.

(i)	do 2 000 000 000 EUR za komponento finančne podpore in

(ii)	do 160 000 000 EUR za komponento tehnične podpore.

Če upravičena država članica do 31. decembra 2023 v okviru konvergenčnega instrumenta ni sprejela dokazljivih ukrepov za sprejetje enotne valute v določenem časovnem okviru, se najvišji znesek, ki je na razpolago za to državo članico v okviru komponente za finančno podporo konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 26 prerazporedi v orodje za izvajane reform iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka. Komisija o tem sprejme sklep, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu obvestila o ugotovitvah Komisije.

3. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa. Odhodki lahko v okviru vsakega od treh instrumentov iz člena 3 zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.

3. Če sredstva, dodeljena v skladu s členom 26 tega predloga, ne bi bila porabljena, bi morala biti sredstva, dodeljena posamezni državi članici, na njeno prošnjo ali na predlog Komisije prerazporejena v evropske strukturne in investicijske sklade v korist zadevne države članice.

4 . Sredstva, ki se državam članicam dodelijo v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo prošnjo prerazporedijo v program. Komisija navedena sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Kadar je mogoče, se navedena sredstva uporabijo v korist zadevne države članice.

4. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa. Odhodki lahko v okviru vsakega od treh instrumentov iz člena 3 zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.

5 . Sredstva, ki se državam članicam dodelijo v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo prošnjo prerazporedijo v program. Komisija navedena sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Kadar je mogoče, se navedena sredstva uporabijo v korist zadevne države članice.

Obrazložitev

Predlog spremembe 14

Člen 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V Prilogi I je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih sredstev orodja za izvajanje reform iz točke (a) člena 7(2). Takšen največji finančni prispevek se izračuna za vsako državo članico na podlagi meril in metodologije iz navedene priloge, in sicer na podlagi števila prebivalcev vsake države članice . Takšen največji finančni prispevek je vsaki državi članici delno ali v celoti na razpolago za dodelitev v vsaki fazi in razpisu postopka za dodelitev sredstev iz člena 10.

V Prilogi I je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih sredstev orodja za izvajanje reform iz točke (a) člena 7(2). Takšen največji finančni prispevek se izračuna za vsako državo članico na podlagi meril in metodologije iz navedene priloge, in sicer na podlagi kazalnikov, ki bodo sprejeti za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov) . Takšen največji finančni prispevek je vsaki državi članici delno ali v celoti na razpolago za dodelitev v vsaki fazi in razpisu postopka za dodelitev sredstev iz člena 10.

Predlog spremembe 15

Člen 11(3), točka (e)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
notranje ureditve za učinkovito izvajanje reformnih zavez v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki; in	notranje ureditve za učinkovito izvajanje reformnih zavez v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki; način, kako so bile lokalne in regionalne oblasti vključene v opredelitev reformnih zavez v okviru evropskega semestra ter v njihovo izvajanje, spremljanje in ocenjevanje; in

Predlog spremembe 16

Člen 11(3), nova točka za točko (e)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	v okviru notranje ureditve za izvajanje reformnih zavez posebne ukrepe, s katerimi se zagotavljata doslednost in usklajevanje med programom, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi, ki jih financira EU, kot je ustrezno; ti ukrepi bi morali zajemati posebni časovni načrt krepitve zmogljivosti za lokalne in regionalne oblasti;

Predlog spremembe 17

Člen 11(9)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odbor za ekonomsko politiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/604/ES o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (1), lahko poda mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice.	Odbor za ekonomsko politiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/604/ES o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko1, poda mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice.

Predlog spremembe 18

Člen 12(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V sklepu iz odstavka 1 se določi finančni prispevek, ki ga je treba izplačati v enem obroku , ko država članica zadovoljivo izvede vse mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem posameznih reformnih zavez.	V sklepu iz odstavka 1 se določi finančni prispevek, ki ga je treba izplačati v letnih obrokih , ko država članica zadovoljivo izvede vse mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem posameznih reformnih zavez za vsako leto .
V sklepu se določi obdobje za izvedbo reformnih zavez, ki ne sme biti daljše od treh let po sprejetju sklepa. Določijo se tudi: podrobna ureditev in časovni razpored za izvedbo reformnih zavez in poročanje o tem v okviru evropskega semestra s strani zadevne države članice; zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev ter način za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov.	V sklepu se določi obdobje za izvedbo reformnih zavez, ki ne sme biti daljše od treh let po sprejetju sklepa. Določijo se tudi: podrobna ureditev in časovni razpored za izvedbo reformnih zavez in poročanje o tem v okviru evropskega semestra s strani zadevne države članice; zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev ter način za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov.

Predlog spremembe 19

Člen 14

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Poročanje države članice v okviru evropskega semestra	Poročanje države članice v okviru evropskega semestra
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 12(3) zadevna država članica v okviru evropskega semestra redno poroča o napredku pri izpolnjevanju reformnih zavez. V ta namen so države članice pozvane, da vsebino nacionalnih programov reform uporabijo kot orodje za poročanje o napredku pri dokončanju reform. Podrobne ureditve in časovni razpored za poročanje, vključno z načinom zagotavljanja dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov, se določijo v sklepu iz člena 12(1).	Brez poseganja v drugi pododstavek člena 12(3) zadevna država članica v okviru evropskega semestra redno poroča o napredku pri izpolnjevanju reformnih zavez. V ta namen so države članice pozvane, da vsebino nacionalnih programov reform uporabijo kot orodje za poročanje o napredku pri dokončanju reform , med drugim o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje usklajenosti programa z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi, ki jih financira EU, kot je ustrezno. Podrobne ureditve in časovni razpored za poročanje, vključno z načinom zagotavljanja dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov, se določijo v sklepu iz člena 12(1). Komisija ustrezno revidira svoje smernice o vsebini nacionalnih programov reform.

Predlog spremembe 20

Člen 19(2), nova točka za točko (e)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	dejavnostmi krepitve zmogljivosti, ki jih v okviru nacionalnih programov reform izvajajo lokalne in regionalne oblasti. Lokalne in regionalne oblasti lahko predložijo zahtevke v okviru posebnega sklopa programa in so neposredne upravičenke tehnične podpore, ki se zagotavlja.

Predlog spremembe 21

Člen 26

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V Prilogi X je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih finančnih sredstev iz točke (c)(i) člena 7(2). Tak najvišji finančni prispevek se izračuna za vsako upravičeno državo članico z uporabo meril in metodologije, določenih v navedeni prilogi, na podlagi števila prebivalcev posamezne države članice in se uporablja za vse faze dodeljevanja in za razpise iz člena 10.	V Prilogi X je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih finančnih sredstev iz točke (c)(i) člena 7(2). Tak najvišji finančni prispevek se izračuna za vsako upravičeno državo članico z uporabo meril in metodologije, določenih v navedeni prilogi, na podlagi kazalnikov, ki bodo sprejeti za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov), in se uporablja za vse faze dodeljevanja in za razpise iz člena 10.
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 7(2) je tak največji finančni prispevek na razpolago za dodelitev vsaki upravičeni državi članici, in sicer delno ali v celoti v vsaki fazi postopka dodeljevanja v skladu s postopkom iz člena 10, ter predstavlja dodatni prispevek, ki presega finančni prispevek iz člena 9, ki se odobri v zameno za dodatne reforme, ki jih zadevna država članica izvede v skladu s členom 25.	Brez poseganja v drugi pododstavek člena 7(2) je tak največji finančni prispevek na razpolago za dodelitev vsaki upravičeni državi članici, in sicer delno ali v celoti v vsaki fazi postopka dodeljevanja v skladu s postopkom iz člena 10, ter predstavlja dodatni prispevek, ki presega finančni prispevek iz člena 9, ki se odobri v zameno za dodatne reforme, ki jih zadevna država članica izvede v skladu s členom 25.

II. PREDLOGI SPREMEMB K EVROPSKI STABILIZACIJSKI FUNKCIJI ZA NALOŽBE

Predlog spremembe 22

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zlasti, da bi se države članice, katerih valuta je euro, podprlo pri boljšem odzivanju na hitro spreminjajoče se gospodarske razmere in stabilizaciji njihovih gospodarstev z ohranitvijo ravni javnih naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov, bi bilo treba vzpostaviti Evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe (ESFN). Instrument ESFN bi moral prispevati k stabilizaciji javnih naložb, ki jih izvajajo vse ravni upravljanja, saj so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za 66 % naložb in njihove naložbe še niso dosegle ravni pred krizo. Če bi se lokalnim in regionalnim organom omogočilo, da ohranijo svojo raven naložb, bi to preprečilo nadaljnje poslabšanje asimetričnih šokov.

Obrazložitev

Poudariti bi bilo treba pomen lokalne in regionalne ravni za naložbe.

Predlog spremembe 23

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Država članica, ki zaprosi za podporo ESFN, bi morala izpolnjevati stroga merila za upravičenost na podlagi upoštevanja sklepov in priporočil okvira Unije za fiskalni in ekonomski nadzor v obdobju dveh let pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN, da se ne bi zmanjšala spodbuda za to državo članico, da si prizadeva za preudarne proračunske politike.

Država članica, ki zaprosi za podporo ESFN, bi morala izpolnjevati stroga merila za upravičenost na podlagi upoštevanja sklepov in priporočil okvira Unije za fiskalni in ekonomski nadzor , vključno s sporočilom Komisije z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (1a) , v obdobju dveh let pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN ter spoštovanja konvergenčnega kodeksa z merili za prevzemanje večje odgovornosti , da se ne bi zmanjšala spodbuda za to državo članico, da si prizadeva za preudarne in vzdržne proračunske politike.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 24

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale podporo, prejeto v okviru ESFN, vložiti v upravičene javne naložbe in tudi na splošno raven javnih naložb ohraniti na ravni, enaki povprečni ravni javnih naložb v zadnjih petih letih, da se zagotovi, da bo cilj te uredbe dosežen. V zvezi s tem se od držav članic pričakuje, da bodo dale prednost ohranjanju upravičenih naložb v programe, ki jih podpira Unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Če pa je kriza tako huda, da država članica ne more ohraniti ravni javnih naložb, h kateri se je zavezala ob prejetju podpore, bi morala Komisija določiti nižjo raven javnih naložb, ki bi jih morala država članica zagotoviti.

Obrazložitev

Kriza bi lahko bila tako huda, da države članice ne bi mogle ohraniti ravni javnih naložb, h kateri so se zavezale ob prejetju podpore. V tem primeru bi morala Komisija imeti možnost, da določi nižjo raven javnih naložb, ki bi jih morale izvesti države članice.

Predlog spremembe 25

Uvodna izjava 33

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESFN bi bilo treba šteti kot prvi korak v postopnem razvoju popolnoma delujočega mehanizma zavarovanja, ki bi bil namenjen makroekonomski stabilizaciji. Trenutno bi ESFN temeljila na posojilih in subvencijah obrestne mere. Hkrati ni izključeno, da bo v prihodnosti vključen EMS ali njegov pravni naslednik z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro, ki se soočajo z neugodnimi gospodarskimi razmerami, v podporo javnim naložbam. Poleg tega bi se lahko v prihodnosti vzpostavil prostovoljen mehanizem zavarovanja z zmožnostjo zadolževanja, ki bi temeljil na prostovoljnih prispevkih držav članic in bi bil močan instrument za makroekonomsko stabilizacijo v primeru asimetričnih šokov.

ESFN bi bilo treba šteti kot prvi korak v postopnem razvoju popolnoma delujočega mehanizma zavarovanja, ki bi bil namenjen makroekonomski stabilizaciji. V prvi fazi bi ESFN temeljila na posojilih in subvencijah obrestne mere. Hkrati bi bil lahko EMS ali njegov pravni naslednik uporabljen za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro, ki se soočajo z neugodnimi gospodarskimi razmerami, v podporo javnim naložbam. Poleg tega je treba vzpostaviti mehanizem zavarovanja z zmožnostjo zadolževanja, ki bi temeljil na prispevkih držav članic in bi bil močan instrument za makroekonomsko stabilizacijo v primeru asimetričnih šokov.

Obrazložitev

Razjasnitev besedila pod uvodno izjavo 33 ob upoštevanju enakih predlogov sprememb iz osnutka poročila Reimerja Bögeja (EPP/DE) in Pervenche Berès (S&D/FR), ki je bil predstavljen na seji odbora ECON Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 26

Člen 3(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
sklepa Sveta, s katerim ta ugotovi, da ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v dveh letih pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN;	sklepa Sveta, s katerim ta ugotovi, da ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v dveh letih pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN , ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (1);

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 27

Člen 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija v letu po izplačilu posojila ESFN preveri, ali zadevna država članica upošteva merila iz odstavka 1. Komisija zlasti preveri tudi obseg, v katerem zadevna država članica ohrani upravičene javne naložbe v programe, ki jih podpira Unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Če Komisija po tem, ko je zadevna država članica podala izjavo v zvezi s tem, meni, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, sprejme sklep, v katerem:

(i)	zahteva predčasno odplačilo celotnega posojila ESFN ali njegovega dela, kakor je ustrezno; in

(ii)	sklene, da ob odplačilu posojila ESFN zadevna država članica ni upravičena do subvencije obrestne mere.

(i)	zahteva predčasno odplačilo celotnega posojila ESFN ali njegovega dela, kakor je ustrezno; in

(ii)	sklene, da ob odplačilu posojila ESFN zadevna država članica ni upravičena do subvencije obrestne mere.

Vendar bi lahko Komisija tudi sklenila, da zadevna država članica zaradi posledic krize ni mogla ohraniti ravni naložb iz odstavka 1.

Komisija brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep in ga objavi.

Obrazložitev

Kriza bi lahko bila tako huda, da država članica ne bi mogla ohraniti ravni javnih naložb, h kateri se je zavezala ob prejetju podpore. V tem primeru bi morala Komisija imeti možnost, da določi nižjo raven javnih naložb, ki bi jih morala izvesti država članica.

Predlog spremembe 28

Člen 22(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ustreznost vzpostavitve prostovoljnega mehanizma zavarovanja, namenjenega makroekonomski stabilizaciji.	možnost razvoja popolnoma delujočega mehanizma zavarovanja, namenjenega makroekonomski stabilizaciji.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

III. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

O programu za podporo reformam

poudarja, da so strukturne reforme, ki so pomembne za EU in imajo dodano vrednost EU, ključne za zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, odpornosti in konvergence v Uniji in EMU; ugotavlja, da je izvajanje priporočil za posamezne države o strukturnih reformah, ki zadevajo EU, na splošno nezadovoljivo, kar je posledica nezadostnega prevzemanja odgovornosti in nezadostnih upravnih zmogljivosti na vseh ravneh upravljanja;

obžaluje, da Evropska komisija še vedno ni zagotovila opredelitve pojma „strukturne reforme“ v okviru ekonomskega upravljanja EU in morebitne podpore prek programov EU, kot je program za podporo reformam. V zvezi s tem ponovno poudarja, da bi moral biti v skladu z načelom subsidiarnosti obseg strukturnih reform, upravičenih do podpore EU, omejen na področja politike, ki so pomembna za doseganje ciljev iz Pogodbe EU in so neposredno povezana s pristojnostmi EU. OR zavrača vsakršne predloge za financiranje EU za podpiranje neopredeljenih strukturnih reform v državah članicah, za katere ni bila predhodno pripravljena pregledna ocena evropske dodane vrednosti in ki se ne nanašajo neposredno na pristojnosti EU, določene v Pogodbah. Pri tem želi opozoriti na svojo resolucijo z dne 1. februarja 2018, v kateri zavrača predlog uredbe Evropske komisije z dne 6. decembra 2017 o spremembi Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013 (2);

odobrava zamisel o tem, da bi se države članice, ki so pripravljene sprejeti daljnosežne reformne zaveze, opredeljene v evropskem semestru, podpirale s finančnimi prispevki in tehnično pomočjo; poudarja, da bi moral evropski semester čim prej vključevati cilje trajnostnega razvoja in biti v skladu z dolgoročnimi naložbenimi cilji kohezijske politike EU za obdobje 2021–2027;

odobrava zamisel o konvergenčnem instrumentu za države članice, ki so sprejele otipljive ukrepe za prevzem eura, pri čemer bi se zagotavljali tudi finančni prispevki in tehnična pomoč;

meni, da bi bilo dodeljevanje skupnih sredstev programa na podlagi števila prebivalcev v nasprotju s ciljem kohezije iz Pogodbe, ki je pravna podlaga programa (člen 175 PDEU); poudarja, da bi moral ustrezni razdelitveni ključ temeljiti na kazalnikih, ki bodo sprejeti v zvezi s kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov); poudarja, da bi se s tem pristopom dosledno upoštevalo dejstvo, da nekatere države članice, ki so sprejele otipljive ukrepe za prevzem eura, reform morda ne potrebujejo tako zelo kot nekatere sedanje članice euroobmočja;

je zaskrbljen, da pavšalni znesek, ki se državi članici izplača ob izvedbi velikega svežnja reform, morda ne bo zadostna spodbuda za sprejetje odločitve o izvedbi takšne reforme; je zaskrbljen, da bo spodbudo še dodatno oslabilo dejstvo, da je izplačilo opravljeno v enem obroku in šele po izvedbi reform;

odločno podpira zamisel, da bi bilo treba v priporočilih za posamezne države poleg regulativnih reform spodbujati tudi naložbe; poudarja, da bi bilo treba priporočila v zvezi z naložbami uskladiti s perspektivo dolgoročnih naložb, sprejeto v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; ugotavlja, da je iz nedavne študije GD EMPL razvidno, da je med letoma 2012 in 2015 62 % vseh potreb po reformah, opredeljenih v okviru evropskega semestra, sodilo na področje ukrepanja strukturnih skladov in da se je z operativnimi programi dejansko obravnavalo 42 % takšnih potreb; poudarja, da bi bilo treba v okviru programa usklajevati vse ustrezne programe porabe EU; priporoča, naj se omogoči tudi prenos sredstev iz programa v evropske strukturne in investicijske sklade;

ugotavlja, da bi se s programom še povečal pomen evropskega semestra, saj bi se z njim podpirale le strukturne reforme, opredeljene v okviru semestra; poudarja, da je zato ključno izboljšati evropski semester z vidika učinkovitosti in prevzemanja odgovornosti za uresničitev reformnih zavez, in sicer na podlagi načel partnerstva in večje preglednosti za lokalne in regionalne oblasti; poudarja, da bi morali neodvisni organi, kot so nacionalni fiskalni odbori in nacionalni odbori za produktivnost, pomagati vsem ravnem upravljanja in ustreznim deležnikom, da ocenijo potrebe po reformah in spremljajo izvajanje programa;

ugotavlja, da se vloga mest in regij neposredno obravnava v 36 % vseh priporočil za posamezne države, izdanih leta 2018, kar odraža sedanjo razdelitev pristojnosti in pooblastil med ravnmi upravljanja, in da je, če se upoštevajo tudi priporočila, v katerih se vloga lokalnih in regionalnih oblasti obravnava le posredno, in priporočila, katerih učinek se teritorialno razlikuje, 83 % vseh priporočil povezanih s teritorialnimi vsebinami;

10.

zato poudarja, da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti – za zagotavljanje prevzemanja odgovornosti in učinkovitega izvajanja strukturnih reform – vključene v evropski semester že od njegovih začetnih faz, in sicer kot partnerice pri oblikovanju in izvajanju, in da bi to moralo postati merilo za ocenjevanje verodostojnosti ureditve za izvajanje svežnja reform; vztraja pri svojem predlogu kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester; odobrava dejstvo, da je Evropski parlament julija 2018 sprejel spremembo Uredbe o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam, v kateri je poudaril potrebo po vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo in izvajanje strukturnih reform;

11.

ugotavlja, da je iz predhodnih rezultatov študije, ki še poteka in jo je naročil OR, razvidno, da krepitev zmogljivosti za mesta in regije v sedanjem večletnem finančnem okviru ni zadovoljivo obravnavana; je seznanjen z izzivom upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, ki je neposredno ali posredno obravnavan v 68 % priporočil za posamezne države za leto 2018; v zvezi s tem poudarja, da bi program Erasmus za izvoljene lokalne predstavnike lahko olajšal prenos znanja in najboljših praks;

12.

obžaluje, da niso na voljo ustrezna dokazila, v kolikšnem obsegu so lokalne in regionalne oblasti uporabljale program za podporo strukturnim reformam; poudarja, da bi bilo treba na vseh ravneh upravljanja proaktivno spodbujati dostop lokalnih in regionalnih oblasti do instrumenta za tehnično podporo v okviru programa; znova poziva k oblikovanju enotnega in preglednega sklopa smernic za usklajevanje vseh ukrepov, ki jih financira EU ter s katerimi se zagotavlja tehnična pomoč in podpira krepitev zmogljivosti v okviru novega večletnega finančnega okvira;

13.

pozdravlja integrirane teritorialne pristope, oblikovane na podlagi postopka od spodaj navzgor, za spodbujanje ugodnega okolja za izvajanje strukturnih reform, ki so pomembne za EU;

14.

obžaluje odločitev Evropske komisije, da se sredstva dodelijo za centralno voden program za podporo reformam, hkrati pa se krčijo programi deljenega upravljanja z evropsko dodano vrednostjo, kot na primer tisti iz okvira kohezijske politike EU;

O Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe

15.

ugotavlja, da strukturni dejavniki države članice izpostavljajo velikim asimetričnim šokom, ki povzročijo nenadna znatna zmanjšanja javnih naložb, predvsem na lokalni in regionalni ravni, ter negativne učinke prelivanja na druge države;

16.

se strinja s Komisijo, da je treba javne naložbe zaščititi pred asimetričnimi šoki; poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot 66 % javnih naložb v EU; opozarja, da naložbe na regionalni ravni še niso dosegle predkriznih ravni; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti zaščito pred vplivom asimetričnih šokov v zvezi z naložbami na vseh ravneh upravljanja;

17.

odobrava predlog za vzpostavitev Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe (ESFN), katere cilji so nacionalne fiskalne politike, ki so bolj odporne proti asimetričnim šokom, in dolgoročna vzdržnost; meni, da bi lahko bil instrument ESFN prvi korak, s katerim bi EMU zagotovili začasni mehanizem za blaženje šokov;

18.

ugotavlja, da predlog omogoča prihodnjo nadgradnjo sheme, in ponovno poziva Evropsko komisijo, naj postopoma razvije popolnoma delujoč mehanizem zavarovanja, ki bi bil namenjen ekonomski stabilizaciji in bi bil nekakšen sklad za hude čase;

19.

se strinja s stališčem Komisije, da bi morale biti le države članice, ki ravnajo v skladu s širšim okvirom upravljanja EU in dosegajo napredek na področju konvergence, upravičene do podpore iz instrumenta ESFN, da se preprečijo trajni prenosi in moralno tveganje;

20.

ugotavlja, da bi instrument ESFN na začetku zajemal posojila in razmeroma majhno komponento nepovratnih sredstev; meni, da bi morala biti fiskalna zmogljivost dovolj velika, da bi lahko bila učinkovita; je zaskrbljen, da najvišji znesek posojil v višini 30 milijard EUR ne bi zadostoval v primeru hude krize, ki bi prizadela več držav članic;

21.

odobrava predlog Komisije, naj se z instrumentom ESFN dopolnjujejo obstoječi instrumenti, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, in naj se ta instrument ne prekriva z evropskim mehanizmom za stabilnost, čeprav imata nekoliko podobno področje uporabe; vendar ugotavlja, da makroekonomska stabilizacija trenutno ni priznana kot izrecni cilj v okviru proračuna EU, kar prinaša omejitve glede tega, koliko je mogoče z instrumentom ESFN doseči;

22.

ugotavlja, da bi izraz „asimetrični šoki“ lahko zajemal tudi likvidnostno krizo; meni, da se je na likvidnostno krizo primerno odzvati s programom Evropske centralne banke za dokončne denarne transakcije, ki je pogojen s sodelovanjem države članice v programu evropskega mehanizma za stabilnost, in ne z instrumentom ESFN.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Sklep Sveta z dne 29. septembra 2000 o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (2000/604/ES) (UL L 257, 11.10.2000, str. 28).

(1a) COM(2015) 12 final, 13. 1. 2015 .

(1) COM(2015) 12 final, 13. 1. 2015.

(2) COM(2017) 826 final.

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/353

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

(2019/C 86/19)

Poročevalec:

Oldřich VLASÁK (CZ/ECR), mestni svetnik, Hradec Králové

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

COM(2018) 337 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 4(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Upravljavci obratov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto ustrezanja) izpolnjuje:	1. Upravljavci obratov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, ob vhodu v sistem končnega uporabnika (mesto ustrezanja) izpolnjuje:

Obrazložitev

To je zadnje mesto, na katerem je lahko upravljavec obrata za predelavo odpadne vode odgovoren za svoj proizvod; za nadaljnjo skrb za kakovost predelane vode, npr. pri njenem zbiranju in shranjevanju, je odgovoren končni uporabnik.

Predlog spremembe 2

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 6

Vloga za izdajo dovoljenja za oskrbo s predelano vodo

1. Za vsako oskrbo s predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje.

2. Upravljavec pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja.

3. Vloga vsebuje:

(a)	načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom 5(2);

(a)	načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom 5(2);

(b)	opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I;

(b)	opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I;

(c)	opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.

(c)	opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.

4. Država članica od končnega uporabnika zahteva dovoljenje za uporabo predelane vode, kot je navedeno v oddelku 1 Priloge I, ali prijavo takšne uporabe.

5. V skladu z nacionalno zakonodajo končni uporabnik pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat za predelavo vode ali se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja ali prijavi delovanje.

Obrazložitev

Kot je razvidno iz vsebine uredbe, EU predelane vode ne obravnava kot isti (varen) proizvod kot pitno vodo, zato bi moral odgovornost za njeno uporabo prevzeti tudi končni uporabnik, ki se mora tega zavedati. Država članica naj zato od končnega uporabnika zahteva dovoljenje za uporabo predelane vode ali prijavo takšne uporabe. Škodo za končne uporabnike bi moralo odtehtati dejstvo, da v sušnih obdobjih, ko je z drugimi predpisi omejena poraba površinske vode ali podtalnice, s tem novim proizvodom lahko sploh ohranijo rastlinsko pridelavo v kmetijstvu (in pogosto tudi nanjo navezano živinorejo).

Hkrati morajo biti pristojni organi obveščeni o tem, za kakšen namen se bo uporabila predelana voda, čeprav za to ni potrebno dovoljenje.

Predlog spremembe 3

Člen 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 7

Izdaja dovoljenja

Člen 7

Izdaja dovoljenja

1. Pristojni organ se za namene ocenjevanja vloge po potrebi posvetuje in izmenja ustrezne informacije z:

(a)	drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, če ta ni pristojni organ;

(a)	drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, če ta ni pristojni organ;

(b)	kontaktnimi točkami v potencialno prizadetih državah članicah, imenovanimi v skladu s členom 9(1).

(b)	kontaktnimi točkami v potencialno prizadetih državah članicah, imenovanimi v skladu s členom 9(1).

2. Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz točke (a) člena 6(3) odloči, ali bo izdal dovoljenje. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje dovoljenja in razloge za podaljšanje roka.

3. Če se pristojni organ odloči izdati dovoljenje, določi veljavne pogoje, ki po potrebi vključujejo:

(a)	pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje, določenimi v oddelku 2 Priloge I;

(a)	pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje, določenimi v oddelku 2 Priloge I;

(b)	pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami, predlaganimi v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode;

(b)	pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami, predlaganimi v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode;

(c)	vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje.

(c)	vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje.

4. Dovoljenje se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih pet let, ter se po potrebi spremeni.

5. Pristojni organ države članice, pri katerem je uporabnik vložil prijavo ali zaprosil za dovoljenje, končnemu uporabniku naloži obveznost, da predelano vodo uporablja le v skladu s preglednico 1 iz oddelka 2 Priloge I k tej uredbi.

Obrazložitev

Predlog spremembe 4

Člen 8(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 8

Preverjanje skladnosti

Člen 8

Preverjanje skladnosti

1. Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:

(a)	pregledi na kraju samem ;

(a)

pregledi ustreznosti pri dobavitelju ali končnem uporabniku, kakor je navedeno v ustreznem dovoljenju. Pregledi se izvajajo v skladu s standardi in normami vzorčenja in analize v dani državi. Prav tako bi bilo treba upoštevati standarde ISO v zvezi s kakovostjo različnih razredov predelane vode glede na različne kategorije namakanih poljščin. Vsaka država članica določi pogostost pregledov na podlagi analize tveganja, pri čemer so pri večjem tveganju pregledi pogostejši;

(b)	uporabo podatkov o spremljanju, pridobljenih v skladu s to uredbo ter direktivama 91/271/EGS in 2000/60/ES;

(b)	vsemi drugimi ustreznimi sredstvi , da bi kakovost predelane odpadne vode jamčil ne le dobavitelj, temveč tudi končni uporabnik .

(c)	vsemi drugimi ustreznimi sredstvi.

2. Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata za predelavo vode zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti.

3. Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi, upravljavec obrata za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena.

4. Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata za predelavo vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.

5. Končni uporabnik poskrbi, da njegove proizvode redno nadzirajo nacionalni organi, pristojni za kmetijsko in živilsko proizvodnjo.

Obrazložitev

Ta člen je ključnega pomena za uspeh celotne uredbe, vendar je besedilo odstavka 1 povsem nejasno in neuporabno za izvajanje uredbe v praksi.

V zvezi s točko (a):

Tukaj manjka nedvoumna navedba tega, kje in kaj konkretno se bo preverjalo, poleg tega pa bi moralo biti navedeno vsaj sklicevanje na ustrezne standarde vzorčenja in analize ter na standard ISO za kakovost predelane vode za namakanje v posameznih razredih po zalivanih rastlinah. Pogostost pregledov mora biti odvisna od tveganj. Da bi spodbudili ponovno uporabo vode, bi moral za obrate z manjšimi tveganji veljati poenostavljen postopek.

V zvezi s točko (b):

Povezava z navedenima direktivama (91/271/EGS in 2000/60/ES) ni vidna. Podatki, pridobljeni na podlagi teh direktiv, so podatki o kakovosti očiščene odpadne vode, kar nima nikakršne povezave s kakovostjo predelane odpadne vode, saj je ta (z redkimi izjemami) dodatno obdelana v obratih za predelavo odpadne vode.

V zvezi z odstavkom 5:

Na splošno člen 8 ne vsebuje določb o nadzoru nad varnostjo lastnih kmetijskih proizvodov in območij, namakanih s predelano vodo. Ta obveznost bi morala veljati za končne uporabnike, pri čemer morajo za nadzor zaprositi pristojni organ kmetijske (živilske) inšpekcije ali sanitarne službe.

Predlog spremembe 5

Člen 10 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveščanje javnosti

1. Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu na voljo ustrezne posodobljene informacije o ponovni uporabi vode. Navedene informacije vključujejo:

(a)	količino in kakovost predelane vode, dobavljene v skladu s to uredbo;

(a)	količino in kakovost predelane vode, dobavljene v skladu s to uredbo;

(b)	delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino očiščene komunalne odpadne vode;

(b)	delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino očiščene komunalne odpadne vode;

(c)	dovoljenja, izdana ali spremenjena v skladu s to uredbo, vključno s pogoji, ki so jih pristojni organi določili v skladu s členom 7(3);

(c)	dovoljenja, izdana ali spremenjena v skladu s to uredbo, vključno s pogoji, ki so jih pristojni organi določili v skladu s členom 7(3);

(d)	rezultat preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1);

(d)	rezultat preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1);

(e)	kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 9(1).

(e)	kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 9(1).

2. Informacije iz odstavka 1 se posodobijo vsaj enkrat na leto.

3. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

3. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

Obrazložitev

Predlaga se sprememba izraza, da se zagotovi jasnost glede obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe.

Predlog spremembe 6

Člen 12(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
3. Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.	3. Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.
V ta namen se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene odstavka 1(a).	V ta namen se interes strokovne nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene odstavka 1(a).
Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene odstavka 1(b).	Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene odstavka 1(b).

Obrazložitev

OR ne meni, da bi morala uredba o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode izrecno obravnavati problematiko nevladnih organizacij. Po drugi strani pa OR ne želi omejevati pravic nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva okolja. Predlagani amandma določa, katere nevladne organizacije lahko izkoristijo to pravico.

Predlog spremembe 7

Člen 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Začetek veljavnosti in uporaba	Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.	Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [ eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].	Uporablja se od … [ tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.	Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Obrazložitev

Obdobje enega leta ne bi zadoščalo za izboljšave na področju obdelave vode, opreme, obratovanja, nadzora, ocenjevanja tveganja in usklajenosti zakonskih ureditev.

Predlog spremembe 8

PRILOGA I

Oddelek 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

PRILOGA I

UPORABE IN MINIMALNE ZAHTEVE

Oddelek 1 Uporabe predelane vode iz člena 2

PRILOGA I

UPORABE IN MINIMALNE ZAHTEVE

Oddelek 1 Uporabe predelane vode iz člena 2

(a)	Namakanje v kmetijstvu Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:

(a)	Namakanje v kmetijstvu Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:

—	prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane,

—	predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane),

—	neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenski posevki, energijske in travniške poljščine).

—	prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane,

—	predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane),

—	neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenski posevki, energijske in travniške poljščine).

(b)	Namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo (na primer za rekreacijske in športne namene)

Obrazložitev

Predlaga se, da se področje uporabe dopolni z dodatnim načinom uporabe vode za namakanje, ki se ne bi nanašala zgolj na kmetijsko proizvodnjo, pač pa tudi na namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo, saj morajo tam veljati enaki pristopi in minimalne zahteve za kakovost predelane vode kot pri namakanju v kmetijstvu. Uporaba predelane vode za takšne namene pri gospodarjenju z vodo v mestih bi lahko precej pripomogla k reševanju problema občutnega segrevanja mestnih središč v sušnih obdobjih.

Predlog spremembe 9

PRILOGA I

Oddelek 2

Preglednica 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Preglednica 1: Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba v kmetijstvu in metoda namakanja

Preglednica 1: Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba v kmetijstvu , namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo ter metoda namakanja

Najnižji razred kakovosti predelane vode	Kategorija poljščin	Metoda namakanja
A	vse prehrambne poljščine, vključno z gomoljnicami, ki se zaužijejo surove, in prehrambnimi poljščinami, katerih užitni del je v neposrednem stiku s predelano vodo	vse metode namakanja
B	prehrambne poljščine, ki se zaužijejo surove ter katerih užitni del raste nad tlemi in ni v neposrednem stiku s predelano vodo, predelane prehrambne poljščine in neprehrambne poljščine, vključno s poljščinami za krmljenje živali za proizvodnjo mleka ali mesa	vse metode namakanja
C		samo kapljično namakanje (*1)
D	industrijske in energijske poljščine ter semenski posevki	vse metode namakanja

Najnižji razred kakovosti predelane vode	Kategorija poljščin	Metoda namakanja
A	vse prehrambne poljščine, vključno z gomoljnicami, ki se zaužijejo surove, in prehrambnimi poljščinami, katerih užitni del je v neposrednem stiku s predelano vodo ; namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo	vse metode namakanja
B	prehrambne poljščine, ki se zaužijejo surove ter katerih užitni del raste nad tlemi in ni v neposrednem stiku s predelano vodo, predelane prehrambne poljščine in neprehrambne poljščine, vključno s poljščinami za krmljenje živali za proizvodnjo mleka ali mesa	vse metode namakanja
C		samo kapljično namakanje (*2)
D	industrijske in energijske poljščine ter semenski posevki	vse metode namakanja

Obrazložitev

Mnenje razširja področje uporabe predlagane uredbe, kot je določeno v členu 2 in opredeljeno v Prilogi I, oddelek 1, tako, da mu dodaja točko (b) o namakanju mestnih zelenih površin, parkov in vrtov.

Predlog spremembe 10

PRILOGA I

Oddelek 2

Preglednica 4

Validacijsko spremljanje predelane vode za namakanje v kmetijstvu

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Razred kakovosti predelane vode	Indikatorski mikroorganizmi (*3)	Cilji uspešnosti za verigo čiščenja (zmanjšanje log10)
A	E. coli	≥ 5,0
	kolifagi skupaj/F-specifični kolifagi/somatski kolifagi/kolifagi (*4)	≥ 6,0
	spore Clostridium perfringens/bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate (*5)	≥ 5,0

Razred kakovosti predelane vode	Indikatorski mikroorganizmi (*6)	Cilji uspešnosti za verigo čiščenja (zmanjšanje log10)
A	E. coli	≥ 5,0
	kolifagi skupaj/F-specifični kolifagi/somatski kolifagi/kolifagi (*7)	≥ 6,0
	spore Clostridium perfringens/bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate (*8)	≥ 5,0

Obrazložitev

Te zahteve ne bodo izvedljive v praksi, če bo iztok iz čistilne naprave, ki vstopa v obrat za predelavo vode, iz katerega koli razloga (npr. deleža industrijske odpadne vode na pritoku v komunalno čistilno napravo) nižji v primerjavi z običajnimi kanalizacijskimi odpadnimi vodami.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Pregled trenutnega stanja

ugotavlja, da je ponovno uporabo vode mogoče podpreti z različnimi instrumenti politike. Eden od njih so obvezujoči standardi ali smernice, ki določajo minimalne zahteve za predelano vodo, preden se lahko znova uporabi denimo za namakanje v kmetijstvu. Taki instrumenti trenutno obstajajo le v šestih državah članicah;

meni, da je glavna ovira za omejeno predelavo vode skrb za varnost hrane pri uporabi kmetijskih proizvodov, pridelanih na zemljiščih, ki so namakana s prečiščeno komunalno odpadno vodo;

izraža zaskrbljenost nad tem, da je ponovna uporaba vode v EU še vedno omejena, prav tako pa je le malo kvantitativnih informacij o deležu predelane vode in njene uporabe v različnih državah članicah, kar je deloma povezano z različnim razumevanjem pomena tega, kaj obsega „ponovna uporaba vode“, in z različnimi pristopi k opredeljevanju in posredovanju podatkov;

Potreba po zakonodajni ureditvi

ugotavlja, da je bila ta uredba potrebna zaradi vse večjega pomanjkanja vode v državah članicah EU, in sicer predvsem za uporabo v kmetijstvu, ter zaradi prizadevanj za varčevanje z vodo. Uredba opredeljuje, koliko vode bi bilo mogoče tako privarčevati, poleg tega pa izhaja iz potrebe, da se ustvarijo enaki pogoji za kmetijske proizvajalce v vseh državah članicah. Navsezadnje je izraz prizadevanj EU za uvedbo krožnega gospodarstva v sektorju oskrbe z vodo;

meni, da bi podpora temu načinu ravnanja z odpadnimi vodami za države članice pomenila prednost v tem, da se ohranjajo kmetijska gospodarstva in dejavnost tudi v sušnih obdobjih. V teh obdobjih, ko je z drugimi predpisi omejena poraba površinske vode ali podtalnice, lahko s tem novim proizvodom kmetijska gospodarstva sploh ohranijo svojo rastlinsko pridelavo v kmetijstvu (in pogosto tudi nanjo navezano živinorejo);

se strinja, da so razlogi Evropske komisije za pripravo predloga uredbe utemeljeni, toda ker celotna uredba dejansko temelji na odgovornosti upravljavca obrata za predelavo odpadnih vod, manjka kakršnakoli analiza (predvsem ekonomske) spodbude, da bi upravljavec čistilne naprave za odpadno vodo postal upravljavec obrata za njeno predelavo;

opozarja, da bodo glede na praktične izkušnje držav, v katerih je že dovoljeno namakanje s predelano vodo, stroški potrebnih naložb v obrate za predelano vodo za doseganje njene kakovosti razreda A višji, kot navaja ocena učinka uredbe;

ugotavlja, da bodo končna posledica te uredbe višji stroški čiščenja odpadne vode, saj kmetijskemu sektorju ne bo treba kupovati predelane vode skozi vse leto. Zagotoviti je treba, da dodatni stroški ne bodo nesorazmerno preneseni na državljane, občine in upravljavce;

meni, da je treba poskrbeti za skladnost te uredbe s preostalimi ustreznimi predpisi, navsezadnje z uredbo o nadzoru in drugimi uredbami, ki veljajo za proizvodnjo hrane;

Razširitev področja uporabe uredbe

10.

ugotavlja, da sta temeljna akta EU na področju ravnanja z odpadnimi vodami Direktiva 91/271/EGS in Direktiva 2000/60/ES, vendar je povezava med njima in predlogom uredbe zelo ohlapna. V obeh direktivah je ponovna uporaba odpadne vode omenjena samo na deklaratorni ravni, in sicer s poudarkom na varstvu okolja;

11.

meni, da splošni pravni akt EU pojma ponovna uporaba odpadne vode ne bi smel zoževati zgolj na njeno uporabo v kmetijstvu. Zaveda pa se, da bi se z razširitvijo na uporabo denimo v industriji ali energetiki morala popolnoma spremeniti zasnova besedila;

12.

zato predlaga, da se področje uporabe uredbe dopolni tako, da se uporaba vode za namakanje ne bi nanašala zgolj na kmetijsko proizvodnjo, pač pa bi bila dopolnjena npr. z namakanjem mestnih zelenih površin, parkov, vrtov in travnatih površin za javno uporabo (rekreacija, šport), saj morajo tam veljati enaki pristopi in zahteve za kakovost predelane vode za namakanje kot pri namakanju v kmetijstvu. Uporaba predelane vode za takšne namene pri gospodarjenju z vodami v mestih bi lahko precej pripomogla k reševanju problema občutnega segrevanja mestnih središč v sušnih obdobjih;

Odgovornost končnega uporabnika

13.

meni, da je glavna pomanjkljivost te zasnove dejstvo, da je tako imenovani končni uporabnik postavljen v vlogo zgolj potrošnika, ki predelano vodo le pasivno uporablja in ni odgovoren za nič, in sicer niti za morebitne spremembe njene kakovosti po prevzetju od upravljavca obrata za predelavo niti za način njene uporabe, tj. na primer način nanosa na zemljišče;

14.

poziva k uvedbi ustreznih standardov za vzorčenje in analizo, ob upoštevanju standardov ISO za kakovost predelane vode za namakanje v konkretnih razredih glede na vrsto pridelka. Kot je razvidno iz vsebine uredbe, EU predelane vode ne obravnava kot isti (varen) proizvod kot pitno vodo in bi zato moral odgovornost za njeno uporabo prevzeti tudi končni uporabnik, ki se mora tega zavedati. Za nadzor mora zaprositi pristojni organ kmetijske (živilske) ali sanitarne inšpekcije. Izbor zemljišč za izvedbo nadzora mora biti opravljen tako, da je zemljišče reprezentativno za celotno območje, ki se namaka s predelano vodo iz danega obrata za predelavo;

Izhod iz obrata za predelavo vode

15.

poziva Komisijo, naj določi opredelitev „izhoda iz obrata“. V zdajšnjem predlogu te opredelitve ni, kar vodi do dvoumnih razlag. Izraz „izhod“ se lahko razume kot odtok iz obrata za predelavo odpadne vode, ali kot akumulacijski bazen, v katerem se zbira potrebna zaloga za kritje nihanj v oskrbi končnega uporabnika, ali pa celo sama oprema za namakanje, s katero se proizvod iz obrata za predelavo prenaša na kraj končne porabe;

Načelo subsidiarnosti

16.

meni, da je predlog uredbe skladen z načelom subsidiarnosti (člen 5 PEU). Z vidika subsidiarnosti je sicer res, da bo o konkretni uporabi predelane odpadne vode v vsaki državi odločal lokalni organ, pristojni za vodo, vendar pa je zaradi narave enotnega trga EU za kmetijske proizvode nujen pravni akt na ravni EU.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(*1) Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

(*2) Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

(*3) Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0).

(*4) Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage).

(*5) Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10.

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost.

(*6) Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0).

(*7) Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage).

(*8) Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10.

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost.

Če vrednosti zmanjšanja log10 ni mogoče doseči zaradi nizke koncentracije indikatorskih organizmov v očiščeni odpadni vodi, ki vstopa v obrat za predelavo vode, se lahko ob odsotnosti danega indikatorskega mikroorganizma v predelani vodi šteje, da je cilj validacije izpolnjen.

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/365

Mnenje Evropskega odbora regij – Vesoljski program Evropske unije in Agencija Evropske unije za vesoljski program

(2019/C 86/20)

Poročevalec:

Andres JAADLA (EE/ALDE), član mestnega sveta, Rakvere (Rakvere linnavolikogu liige)

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

COM(2018) 447 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

priznava pomen vesoljske tehnologije kot omogočitvene tehnologije, ki podpira mnoge politike EU na področjih, kot so rešitve za pametna mesta, kmetijstvo, okolje, zmanjševanje tveganja nesreč in odzivanje nanje, podnebje, migracije, varnost in prostorsko načrtovanje; poudarja priložnosti, ki jih prinaša dostop do visokokakovostnih in najsodobnejših podatkov za sedanje in prihodnje potrebe, izboljšanje evropske konkurenčnosti, zagotavljanje družbenoekonomskih koristi in izboljšanje evropske varnosti;

podpira vizijo Evropske komisije o vesoljski strategiji EU in njenem izvajanju s pripravo vesoljskega programa EU. Enoten in celosten vesoljski program bo povečal sinergije med njegovimi posameznimi deli ter učinkovitost in uspešnost na splošno;

meni, da se z združitvijo vesoljskih dejavnosti EU v eni uredbi ustvarja skladen okvir in povečuje prepoznavnost tega strateškega področja;

meni, da je ta reforma vesoljske politike EU priložnost za večjo odprtost, tako da bo vrsta področij imela možnost izkoriščati tako sedanje kot prihodnje vesoljske dejavnosti;

ugotavlja, da lahko sinergije med energetskimi in vesoljskimi vprašanji pomembno prispevajo k pravilnemu izvajanju energetske politike EU. Lokalne in regionalne oblasti so vse bolj dejavne v energetskem sektorju, zato je treba podpirati področja, kot je usklajevanje energetske infrastrukture z uporabo satelitske tehnologije;

poziva Evropsko komisijo, naj nadalje pojasni in dodela koncept in oblikovanje vozlišč vesoljskih dejavnosti in inovacijskih partnerstev, zlasti finančne in upravljavske pristojnosti različnih akterjev; poudarja, da so te dejavnosti lahko pomembne zlasti za regije, tudi tiste, ki se raztezajo prek več držav članic;

poziva Evropsko komisijo, naj doda jasnejše predloge glede tega, kako naj bi nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, mala in srednja podjetja, znanstveniki, raziskovalci in namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus v večji meri uporabljali podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, in tehnologije za takšno opazovanje, da bi bili zmožni in imeli priložnost iz teh podatkov pridobiti koristne informacije za državljane;

ugotavlja, da predlog predvideva spodbujanje čim širše in neomejene udeležbe akterjev v celotni dobavni verigi, tj. zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij, drugih gospodarskih akterjev ter lokalnih in regionalnih oblasti, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci; želi več pojasnil glede tega, kako se bodo z vesoljskim programom podprle začetne naložbe lokalnih in regionalnih oblasti pri prehodu na uporabo satelitskih podatkov, da bodo izpolnjevale obveznosti pri spoprijemanju s tehničnimi, finančnimi ali strokovnimi ovirami;

meni, da bi bilo treba v uredbi bolje pojasniti, kako namerava EU obravnavati komercialne akterje v vesolju, da bi se spodbujalo evropsko gospodarstvo v tem sektorju, ki je z mnogih vidikov specifičen zaradi močne koncentracije, dvojne rabe, velikih ovir pri dostopu do vesolja zaradi visokih začetnih naložb in sorodnih dejavnikov; meni, da bi bilo treba okrepiti določbe o neodvisnem dostopu do vesolja;

10.

poudarja, da bi bilo treba s poudarkom na postopkih upravljanja za sodelovanje med Evropsko unijo, Agencijo Evropske unije za vesoljski program, državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) v predlogu poskrbeti, da vzpostavitev nove agencije ne bo prinesla podvajanja dela in struktur. Prenos dodatnih nalog na novo agencijo ne bi smel biti v izključni pristojnosti Komisije, ampak bi se moral izvesti v posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom;

11.

pozdravlja povečanje financiranja za vesoljski program, da se poskrbi za nadaljevanje in nadaljnji razvoj osrednjih evropskih vesoljskih programov Copernicus, Galileo in EGNOS, ki sta jim bili dodani dve novi pobudi, in sicer za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) in vladne satelitske komunikacije (GOVSATCOM);

12.

obžaluje, da v programu Obzorje Evropa niso predvidena posebna sredstva za vesoljske raziskave, saj bi to lahko prineslo večje spodbude in varnost za evropsko industrijo pri nadaljnjem razvoju v tem sektorju, pa tudi optimalne sinergije med industrijo in raziskavami.

Splošne ugotovitve in analiza

13.

Evropska komisija je 26. oktobra 2016 sprejela vesoljsko strategijo za Evropo. V njej je predstavila splošno strateško vizijo o vesoljskih dejavnostih Unije, hkrati pa predvidela ustrezno usklajevanje in dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in Evropske vesoljske agencije. S predlogom uredbe se podpirajo cilji vesoljske strategije, in sicer s specifičnimi ukrepi za krepitev obstoječih programov, oblikovanje novih programov in dodelitev 16 milijard EUR za vesoljsko politiko.

14.

Odbor regij podpira cilj vesoljske strategije EU in priznava njen pomen za regije. Predlog uredbe te cilje podpira, vendar ponekod nezadostno oziroma ni dovolj jasen glede tega, kako doseči rezultate. Evropski državljani, podjetja in raziskovalne skupnosti so vse bolj dejavni v vesoljskem sektorju. Zato je bistveno uvesti in spodbujati uporabo vesoljskih podatkov in storitev, da bi od njih imeli koristi tudi družba, podnacionalne ravni upravljanja in podjetja. Ker ima to strateški vpliv na evropsko vesoljsko politiko, bi morala Evropska komisija še naprej posebno pozornost namenjati pristojnosti na področju uvedbe in spodbujanja uporabe vesoljskih podatkov in storitev, saj o svojih prizadevanjih v zvezi s tem redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

15.

Uporaba vesoljskih tehnologij za podpiranje storitev na Zemlji postaja vse pomembnejša. V vesolju je dejavnih vse več zasebnih akterjev. Izkoriščanje vesolja je postalo del vsakdanjika, česar si pred 60 leti, ko se je začela vesoljska doba, ni bilo mogoče niti predstavljati. Vesoljsko podprti podatki in storitve so prodrli na mnoga področja vsakodnevnega življenja. Vesoljske tehnologije so nujno potrebne za digitalno ekonomijo ter so ključni element pri zagotavljanju večje učinkovitosti javnih storitev in novih priložnosti za raziskave. EU je že desetletja pomembna uporabnica vesoljskih tehnologij in je razvila ključne vesoljske komponente, kot sta Galileo in Copernicus. EU lahko doseže, česar posamezne države članice samostojno večinoma ne bi mogle: sodelovanje je pomembno, če želi Evropa biti pomemben akter na področju vesolja.

16.

Poudariti je treba pomen tesnega usklajevanja programov za znanost in vesolje v EU ter tudi vlogo regij in lokalnih oblasti pri spodbujanju boljšega povezovanja dejavnosti s področja znanosti in vesolja s podjetništvom. EU bi morala močneje podpirati razvoj digitalne in vesoljske tehnologije in bolje usklajevati proračuna za raziskave in vesolje, saj te tehnologije veljajo za glavno gonilo inovacij na številnih področjih, ki so pomembna za trajnostni razvoj (kot so digitalizacija, umetna inteligenca, energija, okolje, obvladovanje tveganja nesreč in podnebne spremembe). Dostop do tehnološko in znanjsko izjemno intenzivnih znanstvenih projektov je ključnega pomena za prihodnost vesoljskega sektorja v EU. Za krepitev zmogljivosti evropske vesoljske tehnologije je pomembno, da hkrati tudi v prihodnosti evropska podjetja in univerze oziroma raziskovalni instituti sodelujejo v programih ESA pri pripravi vrhunskih tehnologij za vesoljske misije in sisteme. Za spodbujanje razvoja podjetij je treba uporabiti instrument EU za mala in srednja podjetja za povečanje podjetniških in poslovnih priložnosti na področju vesoljskih proizvodov in storitev v prihodnjih okvirnih programih.

17.

S predlogom se združujejo obstoječe vesoljske dejavnosti in oblikujejo nove, kot je spremljanje razmer v vesolju (SSA), kar bi omogočalo sprejemanje ukrepov v zvezi s tveganji v vesolju, kot so vesoljski odpadki, nesreče v orbiti in vesoljski vremenski dogodki. Načrtuje se tudi oblikovanje omrežja vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM), ki bi omogočalo komunikacijo na lokacijah ali v razmerah, v katerih običajna komunikacija ni mogoča.

Industrijska politika in javna naročila

18.

Vesoljske tehnologije so drage in zahtevajo veliko znanja, kar pomeni, da se podjetja srečujejo s precejšnjimi ovirami za vstop. Obenem je razumevanje pomena vesolja kot omogočitvene tehnologije še vedno nezadostno. Vesoljske tehnologije bi lahko na najrazličnejše načine uporabljala podjetja vseh velikosti v vseh regijah, zlasti manjša podjetja, bolj oddaljene regije ali manjše države članice morda potrebujejo dodatne informacije ali podporo, da bi razvile zamisli, kako izkoristiti potencial vesoljskih tehnologij.

19.

Pozitivno je, da so omenjena vozlišča vesoljskih dejavnosti, inovacijska partnerstva in druga podpora za inovacije, v predlogu pa je prav tako izrecno omenjena regionalna raven. Vendar pa uresničevanje ni podrobneje pojasnjeno.

20.

Kljub določbam v predlogu lahko konkurenčna narava javnih naročil EU ter znanja, spretnosti in viri, potrebni za udeležbo, ustvarijo pogoje, ki so ugodnejši za večje gospodarske družbe. To neravnovesje bi lahko sčasoma povzročilo izkrivljanje trga, ki lahko zagonska podjetja, nove udeležence na trgu, mala in srednja podjetja ter lokalne in regionalne oblasti postavi v slabši položaj pri izkoriščanju gospodarskih priložnosti, ki lahko izhajajo iz vesoljskega programa EU.

21.

Mala podjetja so bolj fleksibilna in odzivna, saj so bliže uporabnikom in so zato pomemben člen vrednostne verige z določeno vlogo v vesolju. Vesolje bi lahko na različne načine v različni meri izkoriščala podjetja v vseh regijah. Manjša podjetja, odročne regije in male države članice lahko enakovredno prispevajo k obdelavi izjemne količine pridobljenih podatkov ter iskanju novih inovativnih načinov za njihovo uporabo. Regionalne oblasti bi morale s finančnimi instrumenti, ki so jim na voljo, in promocijskimi ukrepi poskušati povečati zanimanje v prilagoditev vesoljske tehnologije potrebam trga, na primer z ukrepi za spodbujanje podjetniških inkubatorjev za zagonska podjetja v tem sektorju.

22.

V predlogu uredbe so med načeli javnega naročanja navedena mala in srednja podjetja ter široka geografska pokritost, pa tudi uporaba več dobaviteljev ter potreba po vključitvi vseh držav članic in preprečevanju koncentracije. Predlogi o spodbujanju konkurenčnosti v besedilu uredbe niso konkretni.

23.

Ozaveščati je treba o morebitnih tržnih vplivih na evropsko industrijo in regije. Postopek za oddajo javnega naročila EU v primerjavi s postopki ESA vsebuje drugačen poudarek na geografski porazdelitvi ali pravičnem povračilu. Upoštevati je treba učinke spremenjenega sistema javnega naročanja na regije, saj so javna naročila ESA za mnoge regije zelo pomembna.

24.

Konkurenčni pogoji v sektorju vesolja niso za vse enaki, saj imajo nekatere države velike obrambne sektorje, ki zagotavljajo naložbe in lahko podpirajo uporabo v civilne namene, saj ima večina vesoljskih dejavnosti dvojno rabo. Evropa mora zagotoviti tesno sodelovanje in poskrbeti za to, da se naredi vse za odpravo neenakih pogojev in podporo evropskih podjetij.

25.

Lokalne in regionalne oblasti bi morale biti udeležene pri podjetniških grozdih, povezanih z vesoljem, v najrazličnejših sektorjih, za katere lahko vesoljske tehnologije priskrbijo pomembne podatke (kot so energetika, promet, spremljanje stanja okolja, kmetijstvo in rešitve za pametna mesta). Regionalni podjetniški grozdi, ki vključujejo več držav članic, so lahko koristen instrument industrijske politike za vesoljsko politiko, s katerim se izboljšuje konkurenčnost EU in podpira regionalni razvoj.

26.

V uredbi bi bilo treba bolje pojasniti, kako namerava EU obravnavati komercialne ponudnike, zlasti glede podatkov, povezanih z varnostjo. Na splošno bi bilo treba bolje opredeliti prednostne naloge in način obravnave zasebnih akterjev ter priznati možnost za skupna javna naročila z njimi.

Ozaveščanje in vključujoča vesoljska politika

27.

Izkoriščanje vesolja ponuja številne potencialne koristi za dejavnosti raziskav in razvoja, in bo lahko – če se bo ustrezno spodbujalo, predstavljalo in vključilo v vse stopnje izobraževanja – navdušilo in navdihnilo nove generacije raziskovalcev in podjetnikov v Evropi. To je ključno, če želi Evropa ostati vodilna pri vesoljskih dejavnostih v vse bolj globaliziranem okolju. Lokalne in regionalne oblasti bi morale podpirati izobraževanje mladih (tako formalno kot neformalno), da bi se povečala ozaveščenost mlajših generacij o koristih uporabe vesoljske tehnologije v gospodarstvu in vsakdanjem življenju ljudi, tudi na področju zagotavljanja varnosti na lokalni in regionalni ravni.

28.

EU ima dobre možnosti za podpiranje raziskav, izmenjav in podobnih dejavnosti. V predlogu se temu vidiku vesoljske politike ne namenja veliko pozornosti. Raziskave in razvoj bi bili lahko omenjeni pogosteje in konkretneje. V sedanji obliki se zdi, kot da sinergije med industrijo in raziskavami niso dovolj poudarjene.

29.

Poiskati bi morali sinergije na področju kibernetske varnosti, saj je pomembna za vse vidike vesoljskih dejavnosti (zemeljski segment, sateliti, navzgornja/navzdoljnja povezava in podatki).

Galileo in Copernicus

30.

Galileo, globalni satelitski navigacijski sistem EU (GNSS), zagotavlja brezplačne podatke o položaju, kar Evropi daje strateško avtonomijo. EGNOS je regionalni evropski sistem. V današnjem zapletenem in nepredvidljivem geopolitičnem okolju je ključno, da je Evropa neodvisna. Pomen satelitskih podatkov se stalno povečuje. Tehnologije prihodnosti, kot so avtonomni avtomobili, so le en primer. Galileo omogoča razvoj novih storitev in proizvodov, ki jih med drugim nudijo oziroma izdelujejo mala in srednja podjetja v vseh državah članicah. Takšne možnosti in načine za njihovo izkoriščanje je treba predstaviti dostopno, da se spodbudi vsesplošna uporaba.

31.

Uporaba podatkov iz programa Copernicus ni tako razširjena, kot bi lahko bila, čeprav je brezplačna. Potrebni so ukrepi za spodbujanje uporabe podatkov v širši skupnosti. V uredbi je navedena podatkovna veriga, ki bi podpirala širšo uporabo. Zaradi velikega števila uporabnikov in ogromne količine podatkov je ključen hiter in varen dostop. To je zelo pomembno za regije, saj lahko podjetja od vsepovsod, vključno z malimi in srednjimi podjetji, na podlagi razpoložljivih podatkov razvijajo nove storitve.

32.

Pozitivno je, da so predlagani ukrepi za zagotavljanje storitev dostopa do podatkov in informacij. Zagotoviti bi bilo treba bolj ciljno usmerjeno podporo iz virov EU in nacionalnih virov za razvoj sektorja nižje v prodajni verigi za satelitske storitve in aplikacije. V predlogu je priznana potreba, da se lokalne oblasti, mala in srednja podjetja, znanstveniki, raziskovalci, namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus ter nacionalni in regionalni organi spodbudijo k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim to olajša, vendar ni jasno, kako naj bi se to doseglo.

SST

33.

Predlog za sistem za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) je glede na vse večje izkoriščanje vesolja pomemben in koristen dodatek.

34.

V določbah o področju uporabe SST bi bilo treba jasno navesti široko udeležbo deležnikov v vseh delih EU, vključno z uporabo obstoječih rešitev, ki bi lahko zajemale tudi komercialne rešitve, da bi se uporabnikom SST lahko ponudile hitre in učinkovite storitve.

GOVSATCOM

35.

GOVSATCOM bo neposredno zadostil potrebam držav članic, ki nimajo zmogljivosti za razvoj lastnih vesoljskih sistemov, in ustvaril neposredno dodano vrednost za ukrepe EU.

36.

Omrežje GOVSATCOM bi lahko bilo zlasti pomembno za nekatere regije, na primer obmejne. Na začetku bo to potekalo predvsem na ravni držav članic, vendar bodo morda pozneje (po oceni leta 2024) regije imele možnost, da k delu agencije prispevajo neposredno.

Dostop do vesolja

37.

Dostop do vesolja je pomemben za dejavnosti, kot so GNSS, Copernicus in Galileo. Evropa bi morala imeti avtonomen in neodvisen dostop do vesolja, da se zagotovi trajnost. Zaradi velikih ovir za dostop je drago in zapleteno začeti z izstrelitvenimi dejavnostmi, zato je treba razmisliti o načinih za podporo sodobne, učinkovite in prožne izstrelitvene infrastrukture.

38.

Lahko bi na primer oblikovali prilagojeno politiko javnega naročanja za evropske institucionalne izstrelitve, pa tudi skladno politiko glede izvedljivosti kritične infrastrukture. V uredbi bi bilo treba jasno navesti možnost združevanja izstrelitev, razvoj alternativnih izstrelitvenih tehnologij in podporo za zemeljsko infrastrukturo.

Organizacijski vidiki

39.

Glavni organizacijski predlog je povečati vlogo Agencije za evropski GNSS (GSA), ki ne bi bila več organ za poseben program (Galileo), temveč bi postala vesoljska agencija za EU, ki bi soobstajala z ESA, kar je povezano z visokim tveganjem podvajanja dela in struktur. To je treba preprečiti tako, da se pred prenosom nalog na GSA obvezno in skrbno preuči, ali ima katere od teh nalog že ESA. Ukrepi EU bi morali imeti dodano vrednost ne le za dejavnosti držav članic, temveč tudi za dejavnosti ESA.

40.

Velik del predloga uredbe se nanaša na organizacijske zadeve v zvezi s predlagano agencijo, ki so večinoma prevzete iz uredbe o Agenciji za evropski GNSS (GSA). Poudarek na teh vprašanjih predstavlja nevarnost, da bo preveč poudarka na vzpostavitvi administrativnih struktur in nazadnje za bistvene zadeve, kot je bolj ambiciozna vesoljska industrijska politika EU, ne bo na voljo dovolj človeških in finančnih virov.

41.

Danes se zlasti majhne države že srečujejo s težavami pri iskanju potrebnih človeških virov za sodelovanje v številnih dejavnostih. Takšne težave bi se lahko povečale in še okrepile razlike med državami članicami glede njihove zmožnosti za dejavno udeležbo. Skrbno bi bilo treba preučiti optimalno izkoriščanje virov, saj so okviri za sodelovanje med agencijo ESA in EU že vzpostavljeni.

42.

Nadaljevati in okrepiti bi bilo treba sedanje tvorno sodelovanje med različnimi evropskimi organizacijami, dejavnimi v vesoljskem sektorju, med drugim na primer Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) ali Evropskim centrom za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF. Pridobljeno znanje in obstoječe strukture bi bilo treba v celoti izkoristiti.

Proračun

43.

Obseg proračunskih sredstev je treba pozdraviti. Vesoljski program podpira mnoge politike EU, kar pomeni, da stroški niso le izdatki za določene dejavnosti, ampak so tudi sredstvo, s katerim se priskrbi ključna komponenta za druge politike EU. V zvezi s tem je treba poudariti, da bi bilo treba pri finančnih sredstvih, predvidenih za uvedbo in spodbujanje uporabe, upoštevati vse večje sodelovanje državljanov in podjetij. Zato ne bi smela biti manjša kot v sedanjem obdobju, npr. za program Copernicus ne bi smela znašati manj kot 5 % celotnega proračuna zanj. Proračun za uporabo storitve EGNOS/Galileo ne bi smel vključevati stroškov za vzpostavitev novih upravnih struktur, temveč bi moral biti osredotočen izključno na promocijo in razvoj trga. Že začete dejavnosti, ki niso ustrezno financirane, utegnejo biti neuspešne ali postanejo nepomembne, kar lahko ogrozi naložbo.

44.

Obžalovanja vredno je, da v programu Obzorje niso predvidena sredstva za vesolje.

45.

Odbor ugotavlja, da uvajanje vesoljskih tehnologij terja visoke začetne naložbe, zato javnim organom priporoča, naj raziščejo možnosti razvoja novih tržno usmerjenih in atraktivnih finančnih instrumentov za mala in srednja podjetja, ki razvijajo vesoljske tehnologije.

Dodatna vprašanja

46.

EU lahko v nedavnih spornih vprašanjih v zvezi z vesoljem, kot je vprašanje izkoriščanja virov v vesolju (vključno z rudarjenjem v vesolju), obravnavano v zakonodaji držav članic, med drugim Luksemburga, prispeva k doseganju večjega mednarodnega soglasja o tem, kako se takšna nacionalna zakonodaja navezuje na mednarodno pravo, kot je izraženo v številnih konvencijah.

47.

Kar zadeva pristop EU h konvencijam o vesolju, je ta možnost v predlogu navedena, vendar bi jo bilo treba oceniti za vsak primer posebej.

V Bruslju, 6. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ