Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Izzivi in industrijske spremembe v letalskem in vesoljskem sektorju EU

(2019/C 62/01)

Poročevalec:	Thomas KROPP
Soporočevalec:	Enrico GIBELLIERI

Pravna podlaga	15. 2. 2018
Sklep plenarne skupščine	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja komisije CCMI	25. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	184/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Glede na močno konkurenco uveljavljenih akterjev na tem področju, zlasti ZDA, pa tudi zaradi naraščajoče konkurence novih, zlasti Kitajske, je treba razviti industrijsko politiko EU za letalski sektor, ki bo letalski industriji EU omogočila sodelovanje po enakih konkurenčnih pogojih. V ta namen je treba na ravni EU vzpostaviti opazovalnico za letalski sektor ter zagotoviti, da bo to področje ključni element gospodarske diplomacije in trgovinske politike EU.

1.2

Lotiti se je treba izzivov, povezanih z znanjem in spretnostmi, ter zagotoviti, da bo visoko specializirana starajoča se delovna sila svoje strokovno znanje in spretnosti lahko posredovala mlajšim zaposlenim. Sektor mora privabiti več mladih z znanjem in spretnostmi v inženirstvu in IKT, ki se vse bolj iščejo. Že zaposlene delavce pa je treba dodatno usposobiti na področju digitalizacije.

1.3

Raziskave v civilnem letalstvu morajo biti še naprej glavna prednostna naloga v programu Obzorje Evropa in v primerjavi s programom Obzorje 2020 jim je treba nameniti več sredstev. Ravno tako je treba še naprej izvajati uspešne tehnološke pobude za zmanjšanje okoljskega vpliva emisij, tako da se uvedeta Čisto nebo 3 in SESAR 3.

1.4

Nujno je treba uvajati rešitve SESAR in po desetletjih razprav vzpostaviti enotno evropsko nebo. Potrebne so naložbe v učinkovite zmogljivosti v zraku in na zemlji za pospešitev rasti letalstva, hkrati pa je treba zmanjšati posledice za okolje in povečati varnost.

1.5

Okrepiti je treba mednarodno vlogo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), njena pravila pa morajo biti bolj usmerjena v rezultate, da se omogočijo učinkovitejše in varno uvajanje nove tehnologije ter enaki konkurenčni pogoji za izvoznike EU.

1.6

Poiskati je treba rešitve za učinkovit sporazum za obdobje po brexitu, ki bo zajemal carinsko ureditev, zakonodajne okvire, sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter mobilnost delovne sile. Čim prej je treba začeti tehnična posvetovanja o predpisih, da se zagotovi sprejetje ukrepov za blažitev posledic.

1.7

Pri pregledu neposrednih tujih naložb je treba doseči napredek, da se zaščitijo tehnologije, ki so za proizvodnjo letal in za sektor vzdrževanja, popravil in remonta (angl. MRO) kritičnega pomena.

1.8

Ohraniti je treba neprekinjen socialni dialog med delodajalci, delojemalci in civilno družbo. Poleg tega je treba v skladu s Sklepom Komisije 98/500/ES začeti sektorsko specifičen socialni dialog.

2.   Splošne ugotovitve

Letalska industrija je eden najpomembnejših visoko tehnoloških sektorjev EU na svetovnem trgu. Neposredno zaposluje 500 000 ljudi na visoko kakovostnih delovnih mestih (1) (oziroma 1 milijon, če prištejemo posredna delovna mesta), sestavlja pa jo ekosistem velikih in malih podjetij, ki pokrivajo celoten spekter letalstva.

Letalska industrija EU je na svojem področju vodilna s tehnološkega vidika, njen tržni delež pa trenutno znaša približno eno tretjino svetovnega trga. Industrija veliko prispeva k trgovinski bilanci EU (izvoz EU v višini 46 milijard EUR) (2).

Teme mnenja

Mnenje ne obravnava posebej obrambe in vesoljskega sektorja, vendar je treba poudariti, da industrija civilnega letalstva prispeva k tem sektorjem. Sem sodi tudi strateška avtonomija Evrope na podlagi sinergij z obrambnimi dejavnostmi, ki nastajajo na področju tehnologije in v skupnih središčih odločanja.

Moč in vodilni položaj letalske industrije EU na svetovni ravni sta rezultat trdnih strategij in produktivnih dejavnosti. Tega vodilnega položaja ne smemo jemati za samoumevnega, saj se sektor sooča s številnimi izzivi, kot so:

(1)	ostra konkurenca uveljavljenih in novih akterjev, ki prejemajo znatno državno podporo;

(2)	premik gospodarske rasti in moči proti vzhodu, kar je hkrati priložnost in grožnja;

(3)	operativni izzivi v bližnji prihodnosti, kot so brexit, proračunske omejitve EU in protekcionistični ukrepi v tretjih državah;

(4)	nujnost, da letalska industrija EU ohrani vodilno vlogo na tehnološkem področju, zlasti pri zmanjševanju okoljskega vpliva emisij;

(5)	odsotnost skladne industrijske politike EU;

(6)	nujnost skladne strategije EU o pregledu neposrednih tujih naložb;

(7)	nujnost vidnejše prisotnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) na mednarodnem prizorišču;

(8)	nujnost krepitve konkurenčnosti sektorja vzdrževanja, popravil in remonta (MRO);

(9)	zagotovitev, da bo imela prihodnja delovna sila strokovno znanje in spretnosti, ki jih ta sektor potrebuje, zlasti na področju digitalizacije.

Posebne ugotovitve

3.   Globalni trg in izzivi

3.1

Sedanji vodilni položaj industrije EU ne bi smel veljati za samoumevnega. Delež BDP Evropske unije v svetovnem BDP se bo zmanjšal za 30 % in bo s sedanjih 17 % padel na 12 % (3).

3.2

Številne države so razvile in uvedle daljnosežne strategije, v katerih so opredelile, kakšen naj bi bil njihov položaj, kako bodo izkoristile svoje prebivalstvo in kako si bodo – glede na avtomatizacijo in premik gospodarske moči proti vzhodu – zagotovile vlogo na vrhu svetovne vrednostne verige.

3.3

Evropa se bo soočila s popolnoma drugačno konkurenčno situacijo, ki prinaša veliko priložnosti, če nam bo uspelo čim bolj okrepiti vsa naša prizadevanja in sprejeti pogumne odločitve. Če pa bomo našo vodilno vlogo enostavno jemali za samoumevno, nas bo nova situacija postavila pred vrsto groženj.

4.   Državna podpora za industrijo v tretjih državah

4.1

Industrija ZDA, glavni tekmec EU, še naprej prejema močno državno podporo, ki ji jo zagotavljajo vlada ZDA in njenih 34 različnih agencij in ministrstev. Ameriška administracija je v teku več let uvedla obsežno paleto ureditev, politik in orodij za podporo svoje civilne letalske industrije, ki zelo učinkovito spodbuja obrambni sektor, zlasti na področju raziskav, tehnologije in razvoja (vključno z dodelitvami iz zveznega proračuna za raziskovalne programe). Tudi drugi uveljavljeni akterji (iz Kanade in Brazilije) v okviru splošne industrijske strategije še naprej prejemajo precejšnjo podporo svojih vlad.

4.2

Poleg uveljavljenih akterjev na področju civilnega letalstva tudi več držav v vzponu (Kitajska, Indonezija, Indija, Južna Koreja, Filipini in druge) krepi svojo zavezo za podporo razvoja konkurenčne letalske industrije v državi v prihodnjih letih.

4.3

Med navedenimi državami ima najobsežnejšo strategijo Kitajska. Sestavlja jo mešanica centraliziranega načrtovanja in državnih podjetij. Kitajska vlada je razvoj nacionalne industrije civilnega letalstva v več uradnih dokumentih (z najvišje ravni) opredelila kot eno glavnih prednostnih nalog, med katere sodi tudi pobuda Made in China 2025 (Narejeno na Kitajskem 2025). Sedanji petletni načrt Kitajske poziva k preboju v tehnologiji motorjev civilnih letal in k pospešitvi raziskav širokotrupnih zrakoplovov, helikopterjev, manjših regionalnih letal in letalstva na splošno. Poudariti je treba, da je kitajska proizvodnja letal v državni lasti in da je kitajska komisija za razvoj in reforme (NDRC) pristojna za odobravanje vseh nakupov letal, ki jih izvedejo kitajske letalske družbe, kar se izkorišča za spodbujanje nakupa doma izdelanih reaktivnih letal, kot je COMAC C919 (4). Na koncu je treba dodati, da načrt internet Plus vzpostavlja partnerstvo med kitajskimi tehnološkimi velikani in tradicionalnimi sektorji, vključno z letalsko industrijo.

5.   Industrijska strategija EU

5.1

Odsotnost industrijske politike EU za podporo letalske industrije, je – skupaj z razdrobljenim pristopom institucij EU in vlad držav – eden od glavnih izzivov v spreminjajočem se konkurenčnem okolju. Razviti je treba industrijsko strategijo EU za njeno letalsko industrijo, da se zagotovita konkurenčnost sektorja in še naprej vodilna vloga na svetovnem trgu civilnega letalstva.

5.2

V ta namen sta potrebni strategija in zavezanost na ravni EU, pri čemer si vsi pomembni akterji na evropski, nacionalni in medvladni ravni (vključno z Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, ustreznimi agencijami, kot sta EASA in Eurocontrol, ter skupnimi tehnološkimi pobudami, kot sta SESAR in Čisto nebo) prizadevajo za skupni cilj, namreč podpreti konkurenčnost industrije EU na svetovnem trgu civilnega letalstva.

5.3

Zaveza na ravni EU je nujna za zagotovitev neprekinjene javne finančne podpore temu ključnemu sektorju, zlasti raziskavam in inovacijam na podlagi dolgoročnega načrta.

5.4

Na ravni Komisije bi bilo treba vzpostaviti opazovalnico za letalski sektor za spremljanje netarifnih ovir na ključnih letalskih območjih ter ocenjevanje relativne konkurenčnosti letalske industrije EU.

5.5

Poleg tega bi letalstvo moralo postati odločilen sektor v gospodarski diplomaciji in trgovinski politiki EU, vpliv EU na mednarodni ravni pa bi bilo treba okrepiti, npr. v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

6.   Raziskave in razvoj za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij

6.1

Največja evropska raziskovalna programa na področju letalstva, tj. Čisto nebo (okolju prijaznejše in učinkovitejše letalske tehnologije) in SESAR (raziskave, razvoj in inovacije pri upravljanju zračnega prometa), delujeta kot katalizatorja za celotno inovacijsko verigo v Evropi.

6.2

Programa sta se zaradi dolgoročnega tehnološkega načrta in finančnih zavez izkazala kot učinkovita in sta dokazala svojo dodano vrednost za javne organe in inovacijsko verigo, predvsem pri 1) zasnovi, razvoju, proizvodnji in uporabi bolj konkurenčnih, varnejših in okolju prijaznejših zrakoplovov ter sistemov upravljanja zračnega prometa; 2) oblikovanju velike in učinkovite znanstvene in tehnološke skupnosti akademskih raziskovalcev in industrijskih panog, od velikih podjetij do MSP, v vseh državah EU-28, in 3) zagotavljanju odličnih demonstratorjev z dejanskim učinkom na programe in trg za zrakoplove.

6.3

Med zgodbami o uspehu pobude Čisto nebo so med drugim poskusni leti laminarnega krila BLADE (zmanjšanje trenja kril za 50 % in do 5 % manj emisij CO2) ter propelerskoventilatorstki motor odprtega tipa (angl. Contra-Rotating Open Rotor) (zmanjšanje porabe goriva in emisij CO2 za približno 30 %).

6.4

Zgodbe o uspehu SESAR je najbolje ponazoriti z učinkovitimi rezultati: uvedba 63 ponujenih rešitev SESAR naj bi zagotovila 34-odstotno povečanje zmogljivosti zračnega prostora in 30-odstotno zmanjšanje razhajanj v trajanju letov, kar pomeni manj zamud vseh letov v EU in 95 % letov v načrtovanem času, pa tudi zmanjšanje porabe goriva in emisij za 2,3 % na let.

6.5

Civilno letalstvo bi moralo v programu Obzorje Evropa ostati glavna prednostna naloga in v primerjavi s sedanjim proračunom v okviru programa Obzorje 2020 bi mu bilo treba zagotoviti več sredstev. Raziskave in inovacije so življenjska sila letalske industrije EU. Dolgi raziskovalni cikli te industrije zahtevajo delitev tveganja med javnim in zasebnim sektorjem ter financiranje z nepovratnimi sredstvi na podlagi dolgoročnih zavez za razvoj načrtov raziskav. To je odločilnega pomena za konkurenčnost letalske industrije EU. Obe skupni tehnološki pobudi (Čisto nebo in SESAR) bi bilo treba zato obdržati. V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope bi moralo financiranje ostati glavna prednostna naloga, da se pospeši in spodbudi uvajanje tehnologij, razvitih s pobudami Čisto nebo in SESAR (raziskave in inovacije).

6.6

Civilno letalstvo beleži dobre rezultate pri zmanjševanju svojega okoljskega vpliva. Nova generacija letal praviloma pomeni zmanjšanje emisij za 15–20 %. Svetovna industrija civilnega letalstva je bila prva na svetu, ki se je dogovorila o obsežnem pristopu za zmanjšanje emisij. Ta temelji na strategiji s štirimi stebri, ki so: tehnologija, opravljanje letov, infrastruktura in globalni tržni ukrep.

6.7

Nadaljevanje podpore EU za raziskave in inovacije je ključnega pomena za dosego dodatnega napredka pri zmanjševanju okoljskega odtisa civilnega letalstva (tehnološki steber), saj je več kot 70 % vseh raziskovalnih dejavnosti povezanih z okoljskimi cilji.

6.8

Svetovalni svet za raziskave in inovacije na področju letalstva v Evropi je v dokumentu Flightpath 2050 določil cilj, ki ga je treba doseči do tega leta, in sicer morajo tehnologije in postopki omogočiti 75-odstotno zmanjšanje emisij CO2 na potnika/kilometer, 90-odstotno zmanjšanje emisij NOx in 65-odstotno zmanjšanje zaznanih emisij hrupa, ki jih povzroči letalo v zraku (glede na zmogljivosti tipičnega novega zrakoplova leta 2000).

6.9

Poleg tega naj bi se zrakoplovi na zemlji premikali brez emisij, zasnovani in proizvedeni pa bi morali biti tako, da jih je mogoče reciklirati. Evropa bi morala na podlagi trdne evropske energetske politike postati center odličnosti za trajnostna alternativna goriva, vključno z letalskimi.

6.10

Morala bi biti prva pri raziskavah ozračja in prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju prednostnega okoljskega akcijskega načrta ter uvajanju svetovnih okoljskih standardov. V okviru programa Obzorje 2020 je bil sicer dosežen precejšen napredek, vendar je treba v programu Obzorje Evropa pospešiti raziskave in inovacije, vključno z elektrifikacijo in hibridizacijo letal.

7.   Digitalizacija

7.1

Digitalizacija (vključno z digitalno infrastrukturo, ki je potrebna za nove avtomatizirane platforme za upravljanje letal), avtomatizacija ter tehnologije virtualne in razširjene resničnosti (angl. augmented reality) bodo ravno tako ena od glavnih prednostnih nalog raziskav na področju letalstva in bodo – skupaj s potrebo, da se še naprej izboljšuje varnost v letalstvu in se nadaljujejo prizadevanja za zmanjšanje njegovega okoljskega odtisa – določale načrt za raziskave in inovacije v okviru SESAR 3 in Čisto nebo 3.

7.2

Pospešiti je treba uvajanje rešitev SESAR in za njihovo učinkovito uporabo v EU je ključnega pomena vzpostavitev enotnega evropskega neba.

8.   Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)

8.1

Močnejša mednarodna vloga agencije EASA je izredno pomembna za letalsko industrijo EU (vključno s sektorjem vzdrževanja, popravil in remonta) kot protiutež še vedno močnemu mednarodnem položaju ameriške zvezne uprave za letalstvo pri spodbujanju letalske industrije ZDA na trgih tretjih držav.

8.2

EASA bi bilo treba dovoliti, da odpre več uradov v tretjih državah, in imeti bi morala ključno vlogo pri spodbujanju evropskih varnostnih predpisov, standardov certificiranja in politik, pa tudi pri zagotavljanju, da bo evropska industrija lahko prisotna na glavnih izvoznih trgih po enakih konkurenčnih pogojih. V ta namen bi morala biti EASA vsak dan v stiku z organi za civilno letalstvo ter si prizadevati za odpravo tehničnih ovir za odobritev evropskih proizvodov na izvoznih trg teh držav.

8.3

Dvostranske sporazume EU o varnosti v letalstvu s tretjimi državami bi bilo treba razširiti, da se zmanjša podvajanje varnostnega nadzora, tako pri certificiranju tipa/začetne plovnosti kot tudi pri nadaljnjem preverjanju plovnosti in vzdrževanju.

8.4

Na koncu je treba še poudariti, da bi morala biti podrobna pravila EASA bolj usmerjena na rezultate in temeljiti na industrijskih standardih, da se omogoči varno ter učinkovitejše in hitrejše uvajanje nove tehnologije. S tega vidika je pred kratkim sklenjena revizija temeljne uredbe EASA (revizija Uredbe št. 216/2008) dobrodošla.

9.   Infrastruktura

9.1

Letalski industriji EU koristi tudi dobro stanje širše industrije civilnega letalstva EU (tj. letalske družbe, operaterji helikopterjev in poslovnih reaktivnih letal ter drugi uporabniki zračnega prostora), saj dodatno naraščanje števila uporabnikov zračnega prostora pomeni tudi več potreb po plovilih in ustrezni tehnologiji.

9.2

S tega vidika je torej bistvenega pomena, da se še naprej vlaga v varno in stroškovno učinkovito infrastrukturo na zemlji in v zraku, pri čemer se je treba izogniti pretiranim pristojbinam za letalski promet.

9.3

Letalska strategija EU je torej dobrodošla, saj vključuje niz orodij za izboljšanje konkurenčnosti širše industrije civilnega letalstva EU, med drugim revizijo temeljne uredbe o Evropski agenciji za varnost v letalstvu, strategijo za zagotovitev vodilne vloge EU na novem trgu civilnih sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova in sistemov upravljanja prometa brez osebja ter druge predloge, ki se nanašajo na konkurenčnost letalske industrije (revizija Uredbe (ES) št. 868/2004 in morebitna revizija direktive o letaliških pristojbinah).

9.4

V tem okviru je treba obravnavati tudi revizijo Uredbe (ES) št. 1008/2008 (skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti), ki bi morala zagotoviti, da bo enotni trg še naprej pripravljen na prihodnji razvoj. Glede na priznano potrebo po nadaljnji konsolidaciji letalskega sektorja EU je treba poiskati ravnovesje med takšnim bolj konsolidiranim sektorjem ter koristmi, ki jih imajo potrošniki EU, če lahko izbirajo med letalskimi družbami in če je konkurenca učinkovita.

10.   Storitve vzdrževanja, popravil in remonta (MRO)

10.1

Storitve MRO so ravno tako pomemben segment letalske industrije EU zaradi njihovega prispevka k ustvarjanju delovnih mest v EU, pa tudi zaradi izvoza tovrstnih storitev. Krepitev konkurenčnosti sektorja MRO EU (dejavnosti na tem področju, ki jih izvajajo letalske družbe same, neodvisni ponudniki ali proizvajalci originalne opreme) je torej nujna, da bo ta sektor lahko še naprej ustvarjal delovna mesta in osvajal nove trge.

10.2

Uporaba velepodatkov in novih tehnologij za storitve MRO bo tudi pomemben element, ki ga bo treba vključiti v raziskovalne in inovacijske programe.

11.   Neposredne tuje naložbe

11.1

Predlog Evropske komisije o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb (COM(2017) 487) bo izboljšal izmenjavo informacij in ocene učinka ter povečal transnacionalno preglednost, vendar bo končna odločitev na nacionalni ravni. Predlog predvideva tudi, da lahko Evropska komisija zaradi varnosti ali javnega reda izvaja preglede v primerih, ki bi lahko vplivali na projekte ali programe v interesu EU.

11.2

Predlog Komisije je prvi korak, ki ga je treba podpreti, saj je izrednega pomena ne le zaradi neposrednih tujih naložb v letalsko industrijo EU in njeno dobavno verigo, temveč tudi zaradi tehnologij, ki so za proizvodnjo EU kritičnega pomena (avtomatizacija, virtualna inteligenca, velepodatki in kibernetika).

12.   Brexit

Evropsko letalstvo je popolnoma povezano in mnogi sestavni deli večkrat prestopijo državne meje, preden se vgradijo v končni izdelek. Dobavno verigo sestavljajo mnoga velika, srednje velika in mala podjetja, ki poslujejo po načelu „ravno ob pravem času“.

Enotni trg in carinska unija sta tako kritičnega pomena, saj zmanjšujeta upravno breme in birokracijo za industrijo, s tem pa tudi stroške.

EU-27 in Evropski parlament sta jasno izrazila, da nameravata zaščititi celovitost enotnega trga, vključno s štirimi svoboščinami in sodno prakso Evropskega sodišča, in da nobena panoga ne bo mogla izbirati samo tistega, kar ji je všeč.

Britanska vlada je jasno napovedala, da bo Združeno kraljestvo 29. marca 2019 postalo tretja država.

12.1

Preprečiti bi bilo treba izstop brez sklenjenega sporazuma, saj bi posebej škodljivo vplival na svetovno konkurenčnost evropske letalske industrije in bi ogrozil na tisoče delovnih mest na obeh straneh Rokavskega preliva. Poiskati je treba rešitve za sporazum za obdobje po brexitu, ki bo zajemal: — nemotene carinske postopke, vključno z nadzorom izvoza blaga z dvojno rabo; — nadaljevanje članstva v agenciji EASA in Evropski agenciji za kemikalije ECHA (REACH); — raziskave v civilnem letalstvu: nadaljevanje sodelovanja v skupnih tehnoloških pobudah ter — možnost čezmejne mobilnosti visokokvalificirane delovne sile.

Čim prej je treba začeti tehnična posvetovanja o zakonodajnem okviru glede agencij EASA in ECHA, da se zagotovi sprejetje ukrepov za blažitev posledic, ki bodo čim bolj omejili morebitne motnje.

Vlade držav članic morajo poskrbeti za jasne smernice, da bodo svojim podjetjem pomagale pri pripravah na vse možne spremembe, ki jih bo povzročil brexit, in čim bolj omejile motnje.

13.   Znanje in spretnosti

13.1

Nadaljnji uspeh letalske industrije EU je močno odvisen od njene zmožnosti, da privabi kvalificirano delovno silo. Glede na njeno staranje in nove tehnološke izzive (digitalizacija, avtomatizacija, kibernetska varnost, industrija 4.0) je v ta namen potrebna splošna strategija EU za programe izobraževanja in usposabljanja EU, pri katerih morata biti v središču vseživljenjsko učenje in visokokakovostno usposabljanje.

13.2

Na nacionalni ravni se države članice pozivajo, naj spodbujajo izbiro predmetov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti med deklicami od zgodnjega otroštva naprej, pa tudi sodelovanje v programih Erasmus+.

13.3

Razviti je treba prožne poti, ki bodo povezovale trg dela in izobraževanje (učenje pri delu, kakovostna pripravništva in sektorske pobude usposabljanja), MSP pa bi morala po potrebi prejeti posebno podporo.

13.4

Glede na te temeljne in specifične družbene izzive bi letalski industriji EU koristil sektorski socialni dialog na ravni EU (Sklep 98/500/ES), saj bi socialnim partnerjem omogočil razpravo o posebnih temah.

---

(1)  Vir: ASD, dejstva in številke.

(2)  Vir: ASD, dejstva in številke.

(3)  Vir: PWC.

(4)  Vir: RAND, Chinese Investment in U.S. Aviation (Kitajske naložbe v letalstvu ZDA), 2017.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropski finančno-podnebni pakt

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 62/02)

Poročevalec:

Rudy DE LEEUW

Sklep plenarne skupščine	15. 2. 2018
Pravna podlaga	člen 29(2) poslovnika
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	5. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	172/4/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odločno podpira agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariški sporazum. A če bomo nadaljevali po sedanji poti, bomo zvišanje temperature v najboljšem primeru omejili na 3 oC ali več, kar je precej pod cilji, predvidenimi v Pariškem sporazumu.

1.2

Obenem Evropa potrebuje nov zagon in nov projekt, ki bi temeljil na sodelovanju in konvergenci namesto na konkurenci in bi ponazarjal konkretno dodano vrednost, ki jo Evropa lahko prinese državljanom, zlasti mladim. Odslej moramo izvajati drzno evropsko politiko in se jasno usmeriti v socialno-ekonomski model, ki si ga želimo danes, predvsem pa za prihodnje generacije.

1.3

Evropa mora dokazati, da lahko omogoči ugodno okolje za ustvarjanje visokokakovostnih, dobro plačanih in okolju prijaznih delovnih mest, kakor tudi realno gospodarstvo, ki koristi vsem: evropskim delodajalcem, delavcem in posameznikom.

1.4

Toda ogromne količine kapitala se stekajo v nove finančne balone, namesto da bi koristile realnemu gospodarstvu, in institucije, kot je Mednarodni denarni sklad (MDS), nas svarijo pred možnostjo nove krize, še hujše kot tiste iz leta 2008 (1).

1.5

Naslednji večletni finančni okvir (2021–2027) mora podpreti gospodarski razvoj (2) in zaposlovanje (3) ter EU omogočiti, da doseže svoje cilje in prispeva k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050.

1.6

Na mrtvem planetu ne bo ne življenja, ne zaposlovanja in ne podjetništva. Podnebne spremembe pomenijo torej priložnost za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in lahko prinesejo rešitev, ki bo koristila delodajalcem, zaposlenim in civilni družbi. Zavlačevanje prilagajanja ali neukrepanje lahko bistveno zvišata celotne stroške podnebnih sprememb (4).

1.7

Komisija, Evropsko računsko sodišče in Svetovna banka navajajo enake zneske: EU bo morala za dosego svojih ciljev do leta 2030 v ukrepe od leta 2021 dalje vsako leto vložiti 1 115 milijard EUR (5). Ta znesek vključuje znaten del sedanjih naložb, ki jih je treba preusmeriti v korist trajnostnega razvoja (okolju prijazno dodeljevanje sredstev). Stroški neukrepanja bi letno znašali 190 milijard EUR (2 % BDP EU) (6).

1.8

V skladu s stališčem številnih ekonomistov in političnih osebnosti iz civilne družbe (7) je treba spodbujati in podpirati vse projekte, ki lahko povežejo evropske sile v korist delavcev, podjetij in vseh evropskih državljanov. To je cilj finančno-podnebnega pakta za kakovostna delovna mesta.

1.9

Namen finančno-podnebnega pakta je kapital, ki bi lahko povzročil nov pok finančnega balona, znova usmeriti v boj proti podnebnim spremembam in v realno gospodarstvo. Uporabiti pa ga je treba tudi za nova financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Vsebovati mora nov načrt za vodilno vlogo Evrope, zahteva pa tudi celostni načrt (v sodelovanju s Kitajsko in Indijo, ki sta ključna akterja v boju proti podnebnim spremembam).

1.10

EESO meni, da mora načrt zajemati vse vidike politike za boj proti podnebnim spremembam: pravičen prehod (ukrepi, ki jih treba sprejeti za ublažitev posledic sprememb, pa tudi za nadomestitev škode in izgub) in resnične politike prilagajanja podnebnim spremembam. Modelu krožnega gospodarstva je treba dati čim večjo prednost (8) in izboljšati njegov regulativni okvir. Vse skupaj bo treba financirati s primernimi proračuni za preusmeritev sedanjih naložb (okolju prijazno dodeljevanje sredstev) in dostopnimi novimi viri financiranja.

1.11

Pri tem prehodu se bo ustrezno preoblikoval trg dela, kar bi lahko prispevalo k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest v okviru evropskega stebra socialnih pravic (9).

1.12

Nujno je, da se podpre socialna razsežnost prehoda k trajnostni družbi in da se pripravi akcijski načrt za pravičen prehod, ki nikogar ne zapostavlja.

1.13

Za tak prehod so potrebne obsežne naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije, da se spodbudijo in podprejo inovativni projekti, skladni z evropsko taksonomijo.

1.14

Napak iz preteklosti (subvencije za goriva in pretirana raba fosilnih virov energije) ne bi smeli več ponoviti, prav tako pa bi morali ustaviti vsakršno spodbujanje projektov, ki so škodljivi za podnebje in/ali v nasprotju s Pariškim sporazumom.

1.15

Za dosego ciljev Pariškega sporazuma mora poleg javnega financiranja precejšen delež naložb za boj proti podnebnim spremembam prispevati tudi zasebni sektor.

1.16

Pakt zahteva uvedbo dolgoročnega, jasnega in predvidljivega evropskega političnega okvira, da se zagotovi varno načrtovanje naložb (10). Okvir mora spremljati prilagoditveni mehanizem za produkte, ki prihajajo prek meja in za katere ne veljajo enaki okoljski in socialni standardi.

1.17

Po mnenju EESO in kot poudarja Komisija, je nujno vzpostaviti enotni klasifikacijski sistem EU (taksonomijo), da se obdržijo trajnostni projekti (in zavrnejo netrajnostni) ter opredelijo področja, na katerih imajo lahko naložbe največji učinek. Evropski parlament podpira ta pristop in hkrati predlaga uvedbo „zelene oznake“, ki bi jo dobile naložbe, skladne s taksonomijo EU in najvišjimi standardi trajnosti, da se zagotovi njihova pozitivna usmerjenost (11).

1.18

Projekte, skladne s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki zahtevajo veliko sredstev na področju inovacij ter raziskav in razvoja, je treba podpreti tako, da se jih izvaja z orodjem, ki omogoča vizualizacijo več virov financiranja (med katerimi je tudi prihodnji večletni finančni okvir), ter z različnimi ukrepi: — preusmeritev financiranja k trajnostnim naložbam (okolju prijazno dodeljevanje sredstev) in v tem okviru spodbujanje posojil Evropske investicijske banke z „zeleno oznako“, — uporaba ukrepov kvantitativnega rahljanja Evropske centralne banke kot vira financiranja, — povečanje deleža sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je namenjen boju proti podnebnim spremembam, na 40 %, — EU mora pokazati raven ambicij, ki bo lahko kos izzivom boja proti podnebnim spremembam; temu cilju je treba nameniti okoli 40 % njenega celotnega proračuna (večletni finančni okvir 2021–2027), — povečanje deleža sredstev iz Kohezijskega sklada nad sedanjih 20 %, — uporaba 3 % sredstev pokojninskih in zavarovalniških skladov, — podpora podjetjem, zlasti MSP, pri njihovih vlaganjih v raziskave in razvoj, za katero je treba nameniti do 100 milijard EUR, — spoštovanje zavez glede finančne podpore južnim državam, ki sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam, — uvedba klavzule glede Pariškega sporazuma, ki bi bila v trgovinskih sporazumih EU resnično zavezujoča.

2.   Uvod

2.1

Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji določa, da EU spodbuja trajnostno in okolju prijazno rast. Nujno ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami je zdaj absolutna prednostna naloga, tudi za EESO, in postaja globalni okvir za delovanje javnih oblasti, pa tudi gospodarskih akterjev, delavcev in državljanov. Skladno s tem je treba organizirati – in predvsem financirati – obsežen gospodarski, socialni in okoljski prehod (12).

2.2

Razprava o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027, ki se je ravnokar začela, mora zato na splošno vključevati vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami, in se osredotočiti na prednostni cilj, tj. prehod k bolj trajnostnemu svetu.

2.3

Pri tem prehodu se bo ustrezno preoblikoval trg dela, kar bi lahko prispevalo k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest v okviru evropskega stebra socialnih pravic.

2.4

Evropa potrebuje nov projekt, da dokaže svojo dodano vrednost in sposobnost, da omogoči ugodno poslovno okolje za ustvarjanje kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest ter realno gospodarstvo, ki koristi vsem.

2.5

Evropa bo del rešitve, ker se bo izkazala v primerjavi z drugimi mednarodnimi ekonomskimi akterji, če bo hkrati upoštevala vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja – socialno, okoljsko in gospodarsko.

2.6

V novejših študijah MDS in OECD so izražene kritike glede upravljanja krize leta 2008 in sprejemanja gospodarskih ukrepov, ki so državljane, podjetja in vlade prisilili v proračunske reze.

2.7

Potrebnih je več vlaganj v inovacije ter raziskave in razvoj, da bi se lahko soočili z novimi socialno-ekonomskimi izzivi, kot so energetski prehod, krožno in sodelovalno gospodarstvo ter avtomatizacija, in s tem preprečili slabšanje kakovosti zaposlitev.

2.8

Finančni in socialni krizi so se pridružili še politična kriza oziroma v nekaterih državah močni politični pretresi ter ekološka kriza.

2.9

Boj proti podnebnim spremembam je torej nujen, obenem pa je ta tudi priložnost, da naša gospodarstva postavimo na nove temelje, spodbujamo trajnostni model rasti, se uspešneje borimo proti neenakostim in krepimo našo demokracijo.

3.   Dejstva

3.1

EESO odločno podpira Agendo 2030 Združenih narodov, ki določa vrsto ciljev trajnostnega razvoja za odpravo revščine, zaščito planeta in človekovih pravic ter zagotovitev blaginje za vse. Sprejetje te agende je pomenilo zgodovinski premik k novemu modelu, ki na podlagi univerzalnega in celostnega pristopa obravnava ekonomske, socialne in okoljske neenakosti.

3.2

V Pariškem sporazumu so predvideni omejitev globalnega segrevanja do leta 2100 na precej pod 2 oC v primerjavi z ravnmi iz predindustrijske dobe in, če je to mogoče, prizadevanja za omejitev naraščanja temperature na 1,5 oC. A če bomo nadaljevali po sedanji poti, bomo po podatkih Združenih narodov zvišanje temperature v najboljšem primeru omejili na 3 oC (ali več).

3.3

Podnebne spremembe terjajo zelo visok človeški davek in povzročajo zelo velike finančne stroške, zlasti zaradi povečanja števila naravnih nesreč: vročinski vali in naraščanje voda so od začetka 20. stoletja sokrivci za smrt osem milijonov ljudi na svetu in škodo v višini 7 bilijonov USD (13). Narašča tudi število podnebnih beguncev (do leta 2050 jih bo 250 milijonov). Tako so najšibkejši tudi prve žrtve podnebnih sprememb, kar še poglablja neenakosti. Po mnenju MDS „poglabljanje neenakosti ogroža trajnostno gospodarsko rast“ (14).

3.4

Če bomo nadaljevali kot doslej in ne bomo sprejeli nobenih prilagoditvenih ukrepov, bodo pričakovane podnebne spremembe do leta 2080 gospodinjstvom v vsej EU ob nespremenjenih cenah vsako leto povzročile stroške v višini 190 milijard EUR (15).

3.5

Čeprav je bil dosežen napredek pri financiranju boja proti globalnemu segrevanju in njegovim posledicam, pa ta še ni zadosten. Trajnostnim financam in gospodarstvu je treba dati politično prednost, zlasti z jasnim, stabilnim in na spodbudah temelječim političnim okvirom, ki bi moral spodbujati tudi izvajanje inovativnih projektov, ki imajo visoko dodano vrednost in so okolju prijazni.

3.6

Čeprav si Evropa še ni povsem opomogla od finančne krize leta 2008, MDS že danes daje znak za alarm in opozarja na tveganje za novo krizo, ki bi bila še hujša in bolj razširjena od prejšnje (16).

3.7

Kot trdita P. Larrouturou in J. Jouzel, je bilo le 11 % od 2 bilijona 200 milijard EUR, ki jih je od leta 2015 ustvarila Evropska centralna banka, vloženih v realno gospodarstvo, 89 % pa jih je napajalo špekulacije in nov finančni balon (17). OECD poleg tega navaja, da se v 35 državah OECD in šestih večjih gospodarstvih v vzponu iz skupine G-20 (18) izvaja skoraj 800 programov financiranja in davčnih olajšav, ki spodbujajo pridobivanje ali rabo fosilnih goriv, kar je popolnoma v nasprotju s smernicami iz Pariškega sporazuma.

3.8

Takšno financiranje, ne glede na to, ali je posledica špekulacij ali dodelitve sredstev, ki je v nasprotju s cilji EU v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam, ima visoko ekonomsko, socialno in okoljsko ceno za celotno evropsko družbo.

3.9

Evropski parlament ugotavlja, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni bil zmožen zadovoljiti sedanjih potreb. Poleg tega ni bilo odziva na več kriz in novih izzivov (med drugim povezanih s kmetijstvom, zaposlovanjem mladih, trajnostnimi naložbami in okoljem). Zato je treba prihodnji finančni okvir zdaj uporabiti za soočenje s tem velikim izzivom, ki je boj proti podnebnim spremembam, in z njim tudi ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest.

4.   Priložnosti

4.1

Velika podjetja tehtajo priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Mnoga menijo, da morajo biti podjetja del rešitve, in poudarjajo, da se podjetjem, ki so izkoristila priložnosti, povezane z nizkoogljičnimi sektorji, to vse bolj splača.

4.2

Podjetniki lahko ustvarjajo delovna mesta in uvajajo inovacije, usmerjene v uspešno nizkoogljično gospodarstvo (19), in imajo hkrati dobiček. Še pomembnejše je, da do sredine stoletja popolnoma odpravimo emisije ogljika, če želimo doseči cilj, da bo globalno segrevanje pod 2 oC.

4.3

Finančno-podnebni pakt mora prispevati k temu, da bo nujnost odziva na podnebne spremembe postala priložnost za preoblikovanje evropske industrije in ustvarjanje novih podjetij. Zato so potrebne obsežne naložbe v realno gospodarstvo ter v raziskave in razvoj, da se ustvarijo trajnostna in visokokakovostna delovna mesta.

4.4

Splošna stopnja zaposlenosti v Evropski uniji se je povečala, brezposelnost pa se je zaradi nedavnega gospodarskega okrevanja zmanjšala. Dolgotrajna brezposelnost, negotovost zaposlitve, zlasti za ženske, in brezposelnost med mladimi pa so še vedno zelo zaskrbljujoče. Prehod k trajnostnemu razvoju bi moral dinamičnim in inovativnim podjetjem omogočiti, da izkoristijo vse priložnosti, ki se jim ponujajo, in kolikor le morejo pomagajo izboljšati stanje glede brezposelnosti.

4.5

Zato si mora Evropska unija v sodelovanju z državami članicami prizadevati za uvedbo usklajene strategije za omogočanje ugodnega okolja za ustvarjanje trajnostnih in visokokakovostnih delovnih mest. Komisija mora preučiti možnost, da se naložbe, ki prispevajo k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in trajnostnemu gospodarstvu, ki koristi vsem, tako podjetjem kot zaposlenim, izključijo iz izračuna javnega dolga (20).

4.6

EU spodbuja sodelovanje med državami članicami. Podpira in ocenjuje njihova prizadevanja, zlasti v okviru evropskega semestra, smernic za zaposlovanje in spremljanja nacionalnih politik (skupna poročila o zaposlovanju, nacionalni reformni programi in priporočila za posamezne države). Vendar mora tudi svoje politike prilagoditi ciljem v podporo skupne blaginje za podjetnike, delavce in evropske državljane.

4.7

Agencija ADEME (21) ocenjuje, da bi lahko neto povečanje števila delovnih mest v Evropi, povezano s podnebnimi spremembami, do leta 2050 znašalo od 5 do 6 milijonov, po besedah Evropske komisije pa bi bilo mogoče v sektorju obnovljivih virov energije do leta 2020 ustvariti 3 milijone delovnih mest.

4.8

Nemška konfederacija delodajalcev Bundesverband der Deutschen Industrie (BDI) je napovedala, da lahko do leta 2050 doseže cilj, da emisije CO2 zmanjša za 80 %, če ji bo v tem obdobju letno zagotovljenih 50 milijard EUR.

4.9

Število delovnih mest v zelenem gospodarstvu (ekvivalent polnega delovnega časa) se povečuje (z 2,8 milijona leta 2000 na 4,2 milijona leta 2014). Nekateri sektorji so zelo dinamični: sektor obnovljivih virov energije (od leta 2000 je bilo ustvarjenih milijon delovnih mest, kar je povečanje za 182 %) ali ravnanja z odpadki (z 0,8 milijona delovnih mest leta 2000 na 1,1 milijona leta 2014, kar je povečanje za 36 %).

4.10

Kljub temu je ključnega pomena, da lahko MSP in tudi zadruge ter najmanjša podjetja, ki obstajajo na vseh lokalnih ravneh, sodelujejo pri trajnostnih projektih in da se jim prednostno dodelijo sredstva. Zato je treba zagotoviti, da dostop do financiranja zanje ne bo ovira (22).

4.11

Kot je Evropski odbor regij navedel v svojem nedavnem mnenju (23), je treba poleg tega sprejeti pristop na več ravneh in k sodelovanju pritegniti vse akterje, tako javne kot zasebne, da se spodbudijo in povežejo pobude, načrti in ukrepi regij, mest in občin, ki si prizadevajo za boj proti podnebnim spremembam in izvajanje Pariškega sporazuma.

4.12

Nenazadnje bo treba v okviru finančno-podnebnega pakta združiti vso energijo in dobre namene javnega in zasebnega sektorja ter upoštevati podporne ukrepe, ki jih predlaga Komisija, kot so npr. taksonomija (klasifikacija), obveznost za institucionalne vlagatelje, da povsod upoštevajo vidik trajnosti, informacije vlagateljem, ponovno umerjanje lastnih sredstev bank, večja preglednost informacij, ki jih objavljajo podjetja, in oznake EU (ki jih predlaga Evropski parlament).

5.   Različni viri financiranja in nujni ukrepi

Preusmeritev financiranja (okolju prijazno dodeljevanje sredstev) in novi viri financiranja

5.1

Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče, ki omenja enake številke, se strinjata, da bi bilo treba za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam vsako leto nameniti približno 1 115 milijard EUR.

5.2

Z zneskom 1 115 milijard EUR za obdobje 2021–2030 je treba financirati dve vrsti projektov (24): — projekte, ki zagotavljajo donosnost naložb in ki sodijo v področje dejavnosti EIB, javnih razvojnih bank, zasebnih bank (25), pokojninskih in zavarovalniških skladov ali državnih premoženjskih skladov, ter — projekte, za katere so potrebne javne subvencije in se financirajo z evropskimi prispevki.

5.3

Sedanje financiranje je treba v celoti ali deloma preusmeriti v trajnostne naložbe, da bo evropski finančni okvir postal bolj „zelen“ in da bodo finančna sredstva usmerjena v boj proti posledicam podnebnih sprememb. To velja za naslednja sredstva: — posojila EIB: zasebne banke bi lahko prek EIB financirale naložbe, ki so skladne s taksonomijo (klasifikacijo) EU, — ustvarjanje denarja v ECB, pri čemer se denar črpa iz kvantitativnega rahljanja in usmerja v realno in trajnostno gospodarstvo: 50 % letnega kvantitativnega rahljanja bi vsako leto zagotovilo več sto milijard EUR, — 40 % sredstev (namesto sedanjih 20 %) iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EIB in Komisija) bi bilo treba nameniti boju proti globalnemu segrevanju in njegovim posledicam, vključno s socialnim področjem in izobraževanjem, — EU mora pokazati raven ambicij, ki bo lahko kos izzivom boja proti podnebnim spremembam: temu podnebnemu cilju mora biti namenjeno povprečno 40 % njenega proračuna, in sicer zlasti Kohezijskemu skladu, ki v proračunu za obdobje 2014–2020 temu boju namenja le 20 % svojih sredstev, — poleg tega financiranja bi moralo biti 3 % naložb pokojninskih in zavarovalniških skladov namenjenih boju proti globalnemu segrevanju.

5.4

Posebna prizadevanja je treba vložiti v raziskave in razvoj ter poklicno usposabljanje. Zgolj temu cilju je treba nameniti 100 milijard EUR letno. Odbor bo pravočasno podal predloge o tem, kateri instrument oziroma instrumenti naj bi se uporabili za dopolnitev sedanjega in prihodnjega financiranja, ki je potreben v ta namen.

Nujni ukrepi

5.5

V boju proti podnebnim spremembam bi bilo mogoče uporabiti mnoge finančne instrumente, vendar sredstva ne bodo na voljo, če Evropa ne bo imela skladnega, jasnega in dolgoročno usmerjenega načrta (26). Pri tem načrtu je treba upoštevati naslednje:

5.5.1

Vzpostaviti bo treba jasen, stabilen in dolgoročen politični okvir. Za načrtovanje in naložbe je nujno zagotoviti varnost; nič ne škodi udeležbi bolj kot pa negotovost, ki jo prinašajo stalne politične spremembe.

5.5.2

Januarja 2018 je EIB postala največja izdajateljica zelenih obveznic v Evropi. Če želimo EIB omogočiti posojanje po še boljših pogojih za razvijalce projektov v okviru finančno-podnebnega pakta, bi bilo treba sprejeti dva ukrepa: — prvič, razširiti je treba Junckerjev načrt, da bo usmerjen v te projekte, kar bo EIB omogočilo uporabo jamstva Evropskega sklada za strateške naložbe, — drugič, EIB bi lahko prejela več sredstev od ECB. EIB že ima dostop do programa ECB za nakup sredstev, vendar le v zelo omejenem obsegu. Toda glede na načrtovane zneske bi EIB hitro zašla v težave zaradi zahtev glede deleža lastnega kapitala. Zato si je mogoče predstavljati, da bi EIB postala banka trajnostnega razvoja, ki financira predvsem energetski prehod, ekološko mobilnost in inovacije, in ne financira tradicionalnih projektov, katerim je še vedno namenjena večina njenih posojil.

5.5.3

Opredeliti je treba sektorje, v katerih bi bili ti proračuni najkoristnejši in najzanimivejši z vidika razmerja med stroški in koristmi za okolje, državljane in gospodarstvo (energija, stanovanja, kmetijstvo, mobilnost, promet, recikliranje, voda ipd.). Čeprav bi bil potreben pravičen dostop do omrežja, je treba upoštevati, da so nekateri sektorji (kot na primer fotonapetostni) dovolj donosni in zanje niso več potrebne subvencije.

5.5.4

Okrepiti bi bilo treba delovanje EIB, ne le z vidika obsega, temveč tudi njene zmožnosti, da prevzema več tveganja. Tako bi bila EIB koristnejša v boju proti podnebnim spremembam, če bi podpirala tudi področja, ki so v nastajanju, tudi če so zelo majhna, namesto da milijarde EUR namenja fotonapetostni industriji ali klasičnim vetrnim elektrarnam, ki jih že močno podpira zasebni sektor.

5.5.5

Kot predlaga Komisija, mora vsako financiranje ustrezati skupni taksonomiji (klasifikaciji) EU. EESO bi moral biti kot predstavnik civilne družbe vključen v praktičen del priprave te klasifikacije.

5.5.6

Modelu krožnega gospodarstva je treba dati čim večjo prednost in izboljšati njegov regulativni okvir. Cilj krožnega gospodarstva je zmanjšati oziroma na koncu celo ustaviti izkoriščanje naravnih virov z recikliranjem predmetov (samo 3 % mobilnih telefonov se reciklira, ostali predmeti pa sploh ne) in plemenitih kovin. Te kovine, kot sta kobalt ali litij, ki se uporabljajo v proizvodnji izdelkov prihodnosti, so glede na prihodnje potrebe po elektrifikaciji vozil in hranjenju elektrike na splošno na voljo le v majhnih količinah, proizvodnja teh kovin pa sploh ni v sorazmerju z nastajajočimi potrebami.

5.5.7

Spodbujati je treba tudi naložbe v energetsko učinkovitost stavb, ki povzročajo 30 % emisij CO2 (zlasti ker se naložbe hitro povrnejo). Poleg tega bo treba električne in plinske vode popolnoma medsebojno povezati, da se vzpostavi celostni evropski energetski trg, povezan z Afriko in Bližnjim vzhodom.

5.5.8

Za zagotovitev pravičnega in socialnega prehoda, ki je v skladu s Pariškim sporazumom in kot ga zagovarja Inštitut Jacques Delors (27), bo treba del financiranja nameniti za prilagoditveni sklad za regije in delavce v sektorjih, na katera bo vplival prehod. V zvezi s tem bi bilo treba velik del sredstev Kohezijskega sklada, ki so namenjena regijam, dodeliti za doseganje podnebnih ciljev in njihovih pozitivnih socialno-ekonomskih učinkov. V okviru sklada za prilagoditev prehodu bo treba podpreti tudi ukrepe za preusposabljanje delavcev. Predvidevati bo treba spremembe, namesto da smo jim podvrženi; nekaj sredstev tega sklada bi zato moralo biti namenjenih inovacijam ter raziskavam in razvoju v prednostnih sektorjih.

5.5.9

V vsakem prostotrgovinskem sporazumu bi morale biti socialne in ekonomske klavzule dopolnjene z zavezanostjo Pariškemu sporazumu. (To velja za vse možne trgovinske partnerje EU, saj je sporazum podpisalo 195 od 197 držav članic ZN).

5.5.10

Da bi poudarili izreden politični pomen teh ukrepov, je treba proračunska in finančna sredstva, ki so zanje rezervirana, uporabiti prek orodja, ki bi omogočalo dejansko in pregledno vizualizacijo zadevnih skladov.

5.5.11

Poleg tega – in čeprav to ni neposredno povezano z evropskim skladom za finančno-podnebni pakt – mora EU spoštovati svoje mednarodne politične zaveze (konferenca ZN o podnebju leta 2009), kar pomeni, da mora od leta 2020 letno zagotoviti 100 milijard USD za financiranje boja proti podnebnim spremembam v Afriki in Sredozemlju.

---

(1)  https://www.theguardian.com/business/2018/oct/03/world-economy-at-risk-of-another-financial-crash-says-imf; MDS: Poročilo o globalni finančni stabilnosti, oktober 2018

(2)  Mnenje EESO Večletni finančni okvir, točka 3.1.8 (sprejeto 19. 9. 2018, ni še objavljeno v Uradnem listu).

(3)  EESO, Prednostne naloge strokovne skupine ECO za leto 2018 in pozneje.

(4)  OECD: Ekonomske posledice podnebnih sprememb, 2.9.2016.

(5)  Evropska komisija: Impact assessment accompanying the document Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council amending Directive 2012/27/EU on Energy Efficiency (ocena učinka – spremni dokument k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti), SWD(2016) 405 final/2, 6.12.2016, razpredelnica 22 (scenarij EUCO30 – vir: model PRIMES).

Računsko sodišče, https://www.euractiv.fr/section/climat/news/la-cour-des-comptes-fustige-linefficacite-de-la-politique-climat-de-lue/.

(6)  Ciscar, M. in drugi: Climate Impacts in Europe – The JRC PESETA II Project (Okoljske posledice v Evropi – projekt PESETA II Skupnega raziskovalnega središča), 2014.

(7)  https://www.pacte-climat.eu/en/the-first-signatories-of-the-call/

(8)  Mnenje EESO Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo (UL C 227, 28.6.2018, str. 70).

(9)  Mnenje EESO Evropski steber socialnih pravic (UL C 125, 21.4.2017, str. 10).

(10)  Mnenje EESO Vzpostavitev koalicije za uresničitev zavez iz Pariškega sporazuma (UL C 389, 21.10.2016, str. 20).

(11)  Poročilo z dne 4. maja 2018 o vzdržnih financah [2018/2007(INI)], poročevalka: Molly Scott Cato.

(12)  Mnenje EESO Akcijski načrt za trajnostno financiranje (glej stran 73 tega Uradnega lista).

(13)  Študija Jamesa Daniella, Inštitut za tehnologijo, Karlsruhe, april 2016.

(14)  https://blogs.imf.org/2017/02/22/the-imfs-work-on-inequality-bridging-research-and-reality/

(15)  Ciscar, M. in drugi: Climate Impacts in Europe – The JRC PESETA II Project (Okoljske posledice v Evropi – projekt PESETA II Skupnega raziskovalnega središča), 2014.

(16)  https://www.theguardian.com/business/2018/oct/03/world-economy-at-risk-of-another-financial-crash-says-imf; MDS: Poročilo o globalni finančni stabilnosti, oktober 2018

(17)  Pour éviter le chaos climatique et financier (Preprečiti podnebni in finančni kaos) (P. Larrouturou in J. Jouzel, založba Odile Jacob).

(18)  OECD Companion to the Inventory of Support Measures for Fossil Fuels 2015 (Seznam OECD podpornih ukrepov za fosilna goriva 2015)

(19)  Paul Polman, izvršni direktor družbe Unilever, in Jean-Pascal Tricoire, izvršni direktor družbe Schneider Electric in predsednik Pacte mondial France, na vrhu o podjetjih in podnebju Business & Climate: http://www.businessclimatesummit.com/summit/2015/press-room.

(20)  Mnenje EESO Financiranje evropskega stebra socialnih pravic, UL C 262, 25.7.2018, str. 1 (UL C 262, 25.7.2018, str. 1).

(21)  Francoska Agencija za okolje in upravljanje energije.

(22)  Mnenje EESO Po pariški konferenci (UL C 487, 28.12.2016, str. 24).

(23)  Mnenje OR Financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma (UL C 54, 13.2.2018, str. 9).

(24)  Po besedah Philippa Maystadta, nekdanjega predsednika EIB.

(25)  KfW v Nemčiji, CDC v Franciji, CDP v Italiji in ICO v Španiji.

(26)  Jeffrey Sachs, posvetovanje EESO 18. maja 2018.

(27)  http://institutdelors.eu/wp-content/uploads/2018/01/Pactesocialtransitionénergétique-FernandesPellerinCarlin-janvier18.pdf

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Strateški razvoj industrijske politike do leta 2030 za krepitev konkurenčnosti in diverzifikacije evropske industrijske baze ter usmeritev v dolgoročno uspešnost znotraj svetovnih vrednostnih verig

(raziskovalno mnenje na zaprosilo avstrijskega predsedstva)

(2019/C 62/03)

Poročevalec:	Carlos TRIAS PINTÓ
Soporočevalec:	Gerald KREUZER

Zaprosilo	avstrijsko predsedstvo Sveta, 12. 2. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja komisije CCMI	25. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	158/9/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Industrijska politika bi morala opredeliti in ponuditi priložnosti za globalno trajnostno in vključujočo prihodnjo rast. Nihče ne bi smel biti zapostavljen.

1.2

Evropa mora vztrajati v svojih prizadevanjih za povrnitev deleža industrijske proizvodnje na prejšnje ravni, ta cilj pa prilagajati s pomočjo ključnih kazalnikov uspešnosti. Izboljšati je treba industrijsko politiko Evrope (v generalnih direktoratih, državah članicah, regijah), ki je v vedno bolj globaliziranem svetu vpeta v kompleksne čezmejne vrednostne verige. Potreben je celosten pristop, da bi se izzivi, povezani z rastjo, podnebjem in okoljem uskladili s socialnimi težavami v duhu „pravičnega prehoda“, ki bi učinkovito povezoval nacionalne in evropske sile.

1.3

Evropska rEUnesansa je celovit osrednji načrt za evropsko industrijo, ki vključuje industrijsko politiko v vse politike EU in omogoča industriji, da se preoblikuje. Evropa bi tako postala največje gospodarstvo, temelječe na znanju, ki bo ustvarjalo industrijsko dodano vrednost s pomočjo ustvarjalnosti in pametnega načrtovanja, socialnih inovacij ter spodbujanja novih trajnostnih in vključujočih industrijskih modelov (znamka Proizvedeno v Evropi).

1.4

Če naj ozračje v EU in politike krožnega gospodarstva ustvarjajo delovna mesta v Evropi, je ključno, da so glavni deli vrednostne verige, ki omogoča te politike, prav v Evropi. Zato je pomembno, da se v strategiji EU prizna pomen vrednostnih verig in obravnavajo ambiciozni ukrepi za njihov nadaljnji razvoj. Strategija bi morala zagotoviti privlačne operativne pogoje v Evropi, namesto da se osredotoča na posamezne sektorje. Za zagotovitev neprekinjene vloge Evrope v svetovnem gospodarstvu bi merilo uspeha morala biti možnost za vključitev posameznih členov evropskih vrednostnih verig v globalne vrednostne verige, tj. evropski dobavitelji bi morali biti konkurenčni na globalni ravni, ne le v Evropi.

1.5

Izboljšave na področju izobraževanja in usposabljanja za nova delovna mesta in storitve bi prav tako morale biti tesno povezane s politikami na področju raziskav, razvoja in inovacij ter zagotavljanjem učenja na delovnem mestu, da bi se program znanj in spretnosti (1) razširil na ključne industrijske sektorje, na primer gradbeništvo, jeklarstvo, papirništvo, zelene tehnologije in obnovljive vire energije, proizvodnjo in pomorski promet.

1.6

Za zagotovitev vodilnega položaja Evrope na področju tehnologije EESO priporoča tudi povečanje naložb v prelomne in revolucionarne tehnologije, kot so umetna inteligenca in robotika, internet stvari, podatkovna analitika, 3D-tiskanje, novi in nano materiali, razširjena navidezna resničnost, biogospodarstvo, trajnostna živila, digitalne tehnologije, nevrotehnologije, nano elektronika, raziskovanje oceanov in vesolja itd.

1.7

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je treba posebej in podrobno urediti dodelitev dodatnih proračunskih sredstev posameznim sektorjem, zlasti politiki na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kohezijski politiki.

1.8

EESO poudarja, da bi bilo treba okrepiti institucionalno upravljanje, med drugim pri oceni ne le ekonomskega, temveč tudi okoljskega in družbenega učinka vzdolž celotne vrednostne verige.

1.9

Da bo celotna industrijska vrednostna veriga bolj trajnostna, EESO odločno podpira načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti (2), izgradnjo taksonomije financiranja trajnostne rasti, ki preusmerja odgovorne prihranke v trajnostne naložbe, in krepitev evropskih strateških naložb (ustrezna kombinacija načrtovanih virov iz sklada InvestEU in zasebnih finančnih virov).

1.10

EESO ponovno izraža močno podporo zlatemu pravilu za javne naložbe, ne le pri sofinanciranju strateških naložbenih projektov, ampak tudi pri vseh trajnostnih naložbenih projektih, povezanih s pozitivnim napredkom v zvezi z enotnim sistemom klasifikacije trajnostnih dejavnosti EU (ali taksonomijo), da se zagotovi nove razvojne priložnosti evropskim državam, ki jih je kriza najbolj prizadela.

1.11

Instrumenti financiranja: vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev, zagotovitev javnih sredstev za financiranje projektov na industrijski ravni (do 75 % ali več stroškov naložbe, če je utemeljeno), povečana preferenčna posojila in večji dostop do kreditov ter dostop do javnih nepovratnih sredstev za ukrepe, osredotočene na zmanjševanje tveganj pri po naravi visoko tveganih projektih prelomnih inovacij.

1.12

Največ inovacij je v najproduktivnejših sektorjih (tistih z najvišjo dodano vrednostjo). To so tudi sektorji, v katerih veljajo strožji okoljski predpisi, v njih pa nastane tudi največ patentov, verjetno zaradi regulativnega pritiska (3).

1.13

Izvajanje politik EU z delegiranimi ali izvedbenimi akti je eden od glavnih dejavnikov regulativnih stroškov. Tehnokratski postopki za ugotavljanje skladnosti, ne da bi bili pri tem opredeljeni stroškovno najučinkovitejši načini za doseganje želenih regulativnih rezultatov, upočasnjujejo inovacijske zmogljivosti v industriji, zlasti MSP.

1.14

Trajnostni razvoj in konkurenčnost se morata dopolnjevati. EESO poziva, naj se v EU oblikujejo standardi za proizvode, ki jih bodo morali izpolnjevati tako domači kot tuji proizvajalci ter jih bo mogoče preveriti na meji. Zaradi uvoza izdelkov, ki niso skladni z okoljskimi in socialnimi predpisi, se namreč industrijski sektorji EU srečujejo z resnimi omejitvami pri odzivanju na družbene potrebe in zahteve na področju trajnosti.

1.15

Evropska komisija bi morala dosledno spremljati pravilno izvajanje sporazumov EU o prosti trgovini, vključno s preprostimi in jasnimi pravili. Poglavja v sporazumih o prosti trgovini, ki se nanašajo na trajnost, morajo spodbujati izvajanje standardov dela MOD in načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (4), ki določajo minimalne medsektorske pogoje, ki jih ni mogoče nadomestiti (pravice ranljivih oseb, dobro fiskalno upravljanje itd.). Zagotoviti bi bilo treba vzajemnost v trgovinskih odnosih (npr. pri naložbah, javnih naročilih, subvencijah).

1.16

V trajnostnih podjetjih, v katerih imajo besedo delavci, je razširjeni socialni dialog na različnih ravneh potreben za pravilno analizo in zagotavljanje skupnih odgovorov na globalne vrednostne verige.

1.17

EESO poziva Evropsko komisijo, naj konkurenčnost in vodilno vlogo industrije opredeli kot glavno politično prednostno nalogo in začne izvajati program za industrijsko strategijo EU. Komisijo prav tako poziva, naj objavi letno poročilo o rezultatih industrijske strategije EU, v katerem bo obravnavala vsa svoja zadevna področja politike.

2.   Megatrendi – samo en svet

2.1

Današnja industrija se spopada s korenito preobrazbo glede na ogromen obseg digitalizacije in nizkoogljično gospodarstvo. Obnovljivi viri energije bodo nadomestili fosilna goriva, podatki postajajo nova prevladujoča surovina, internet (stvari) pa je najpomembnejši način komuniciranja. Linearni proizvodni modeli se bodo umaknili bolj krožnim sistemom proizvodnje-porabe-recikliranja, množično proizvodnjo pa bodo nadomestili prilagojeni proizvodni postopki. Sodobna industrija pomeni proizvodnjo in inovacije v mreži tesno sodelujočih akterjev, tj. od velikih do malih in srednje velikih podjetij, ki se širi do povezanih storitev vzdolž vrednostne verige. Znanje je kot najpomembnejši dejavnik nadomestilo delo ali kapital. Dolgoročna industrijska strategija Evrope mora združiti vse te (revolucionarne) izzive, da bi vstopila v t. i. „infolitik“ (5), tj. fazo, ki jo je v človeški zgodovini mogoče primerjati samo s prehodom iz paleolitika v neolitik.

2.2

Večina akademskih raziskav opozarja, da bo nekje do leta 2030, odvisno od zadevnega sektorja, zaradi tehnologije in robotike izginilo od 20 % do 50 % delovnih mest (6). Nastajala pa bodo nova delovna mesta, čeprav z večjimi razlikami glede na geografsko razporeditev, sektorje ter znanja in spretnosti. Izziv, s katerim se srečuje evropska industrijska politika, je preprečiti, da bi bili EU, njene regije in državljani izključeni.

2.3

Digitalizacija vpliva na vse glavne vire industrije: naravne in okoljske, delo in kapital (fizični, tehnološki in institucionalni). Za ustrezno upravljanje njenih socialnih učinkov je za vsako državo in sektor posebej potrebna nova ocena najpomembnejših virov oziroma osnovnega kapitala, ki bodo glavni viri dohodka.

2.4

Veliki deli industrije Evrope so v čedalje bolj globaliziranem svetu vedno bolj odvisni od zunanjega izvoza ali so del kompleksnih čezmejnih vrednostnih verig. Obenem se EU spopada s širitvijo politik „Najprej Amerika“, katerih posledica je vse večje tveganje trgovinskih sporov, v katerih ne bo zmagovalcev, temveč le poraženci. Te politike predstavljajo tudi grožnjo povojnemu večstranskemu gospodarskemu redu. Priča smo tudi razraščanju centraliziranih gospodarskih modelov, ki jih upravlja država.

2.5

Da se zagotovi pravičen prehod na bolj trajnostno industrijo do leta 2050 (7), se bo Evropa morala spopasti z naslednjimi izzivi: — podnebne spremembe in slabšanje okoljskih razmer, — siromašenje naravnih virov planeta in izguba biotske raznovrstnosti, — digitalizacija večine industrijskih sektorjev, ki bo zabrisala meje med industrijami ter fizičnim in navideznim svetom in odprla sektorje za nove udeležence, pri čemer se bo zmanjšal obseg fizičnih del, — družbene neenakosti, vključno z naraščajočo polarizacijo na trgih dela in brezposelnostjo mladih ter ljudmi, ki so ostali zapostavljeni v regijah v industrijskem zatonu, — izguba zaupanja javnosti v vladne organe, politične strukture ter EU in njene strukture upravljanja, pa tudi v druge institucije, — demografske spremembe: staranje, migracije, visoka rast svetovnega prebivalstva in nova ozaveščenost o okolju, — koncentracija prebivalstva v velemestih z integracijo infrastrukturnih mrež, umetno inteligenco ter strojnim in globokim učenjem, — spremembe v izbirah potrošnikov (spreminjanje navad potrošnikov, večja ozaveščenost o okolju, ureditev navad potrošnikov s strani javnih organov).

Dolgoročna vizija bi morala sočasno predvideti vse te trende. Glavna prednostna naloga industrijske politike Evrope bo razumevanje izzivov in iskanje načinov za njihovo spreminjanje v priložnosti. Zaradi zapletenega oblikovanja odzivnih ukrepov sta potrebni sodelovanje vseh deležnikov in deljena odgovornost. Uspeh je odvisen od prizadevanj in sodelovanja institucij EU, držav članic in regij, zlasti pa od aktivne vloge same industrije.

3.   Prehod: industrija EU se je zavezala, da si bo s trajnostjo ohranila konkurenčnost

3.1

Da bi se Evropa lotila številnih, še nevidenih izzivov, s katerimi se mora spopadati industrija, se je odločila, da okrepi svojo konkurenčnost s kakovostnejšimi izdelki in storitvami ter izvajanjem strategije diverzifikacije po regijah in industrijskih panogah. Cilj je ustvarjati rast in delovna mesta prek dodane vrednosti z ustvarjalnostjo in pametno zasnovo, socialnimi inovacijami ter novimi trajnostnimi in vključujočimi industrijskimi modeli.

3.2

Pojavilo se je že nekaj spodbudnih kazalnikov, na primer 40-odstotni evropski delež med svetovnimi patenti na področju obnovljivih tehnologij. Hkrati se pojavljajo nova in resna neskladja med izobraževalno funkcijo in funkcijo usposabljanja, poslovnimi pobudami ter novimi znanji in spretnostmi, ki jih potrebuje industrija.

3.3

Še ena večjih ovir za industrijski razvoj v Evropi izhaja iz razdrobljenosti politik Evropske unije tako z geografskega kot tudi s sektorskega vidika. Za opustitev 28 različnih politik za vsak industrijski sektor in zagotovitev splošnega pogleda na industrijsko politiko EU so potrebni skladnost z ukrepi za dokončanje EMU (zlasti fiskalne in bančne unije), razvoj vseevropskega trga tveganega kapitala in sprejetje trajnostnega modela financiranja, ki bodo zagotovili uravnoteženo in usklajeno rast po vsej Evropski uniji.

3.4

Da bi lahko ocenili učinke okoljske politike na konkurenčnost držav in bolje načrtovali okoljske politike, je treba ugotoviti, ali več zelenih inovacij krepi inovacije v drugih sektorjih, in razumeti njihove učinke na cene surovin v industriji.

3.5

Potreben bo tudi močan poudarek na potencialu MSP na področjih, ki ponujajo inovativne in na znanju temelječe storitve na visoki ravni. Inovacije v Evropi pogosto izvirajo iz malih struktur, izvoz na znanju temelječih storitev na visoki ravni pa je gonilna sila pri uveljavljanju zadevnih industrij na trgu.

3.6

Če želi Evropa znova prevzeti vodstvo v industriji znanja ali neopredmetenega kapitala, sta pri razvoju evropskih inovacij ključnega pomena industrijsko sodelovanje in uskladitev med državami članicami. EESO želi poudariti pomen skupnega evropskega interesa, inovativnih javno-zasebnih partnerstev in regionalnega sodelovanja znotraj vseh strategij za pametno specializacijo.

4.   Globalna in celostna strategija

4.1

Gospodarstva, ki so bolj vključena v svetovne vrednostne verige, uspešneje ustvarjajo dodano vrednost. Zato bi morala EU odločneje nasprotovati novodobnemu protekcionizmu, ki bi lahko zaostril nedavno blokado vključevanja v take verige.

4.2

Obstaja možnost povezovanja globalnih vrednostnih verig z lokalnim gospodarstvom, da bi podprli razvoj lokalnega gospodarstva in revolucionarnih tehnologij (veriga podatkovnih blokov, 3D-tiskalniki, robotika, internet stvari, shranjevanje energije, obnovljivi viri energije, velepodatki, genetska biologija, nanotehnologija itd.) s poudarkom na vključevanju: s tem se lahko utre tudi pot lokalni proizvodnji z nižjimi vhodnimi stroški, zlasti s sprejetjem (dobro urejenega) profila proizvajalca-odjemalca ter spodbujanjem razvoja produktivnih in vključujočih mikropodjetij v povezavi z glavnimi svetovnimi vrednostnimi verigami.

4.3

Namen nove paradigme trajnosti kot dejavnika konkurenčnosti, usmerjene v dolgoročni pristop, je zbirati, usklajevati in zagotoviti dovolj javnih in zasebnih virov za dosego ciljev, določenih v politikah EU. Zagotovitev zadostnih virov je ključnega pomena za pravično, uravnoteženo in vključujoče preoblikovanje, v katerem ne bo nihče zapostavljen ali izključen iz igre in bodo prednostne naloge še naprej javni interesi, kot so varstvo potrošnikov, zdravje, varnost in kakovost.

4.4

Sektorske pobude evropske industrije in zavezništva za oblikovanje programa za nova znanja in spretnosti in pripravo kataloga dobro strukturiranih pobud za krepitev ali prilagajanje obstoječih programov (Erasmus+, nova evropska agenda za kulturo itd.) ter izvajanje novih morajo čim prej doseči EU-27 v celoti in zagotoviti geografsko raznovrstnost ter tesno sodelovanje lokalnih organov.

4.5

EESO hkrati močno podpira prizadevanja za forume za dialog med več deležniki, skupni razvoj inovativnih strategij in zgledne pilotne sheme, skupno preizkušanje, izmenjavo dobre prakse in pripravljenost za natančno spremljanje in ocenjevanje projektov. Poudarja tudi, da morajo biti vanje vključeni vsi subjekti v industrijski vrednostni verigi in potrošniki. Pri tem bi bilo treba omeniti okroglo mizo na visoki ravni o industriji ter skupino na visoki ravni za energetsko intenzivne industrijske panoge oziroma za konkurenčnost in rast.

4.6

Bistveno je, da se izboljša zmogljivost EU za naložbe ter zapre vrzel med oblikovanjem sektorskih politik ter izvedenimi finančnimi naložbami s povečanjem dodeljenih sredstev v EFSI 2.0 in strukturne sklade, povezane z naložbami, da se dosežejo geografske regije in prebivalci, ki so bili med krizo zapostavljeni, in da se nedavni zunanji presežki EU in presežki javnih organov usmerijo v naložbe, ki posodabljajo našo industrijsko infrastrukturo, s tem pa prispevajo k povečanju produktivnosti in gospodarske rasti.

5.   Institucionalno upravljanje industrije EU

5.1

Dolgoročni akcijski načrti EU (EU 2020, podnebni načrti itd.) morajo biti del industrijskih akcijskih načrtov. Ustvarjanje sinergij med različnimi pobudami politike (krožno gospodarstvo, inovacije, prometna politika, trgovina, znanja in spretnosti, regionalna politika) bi zagotovo prispevalo k povečanju njihovega vpliva.

5.2

Preglednost je odločilni dejavnik za zagotovitev uspeha tega procesa. Industrija v celoti mora „ukrepati in komunicirati“ z zagotavljanjem kakovostnih informacij (ustreznih, preverljivih in primerljivih), da se omogoči natančno merjenje finančnih in nefinančnih učinkov v celotni globalni vrednostni verigi izdelka.

5.3

Cilji trajnostnega razvoja (17 ciljev trajnostnega razvoja in 169 povezanih ciljev) in Pariški sporazum o podnebnih spremembah so smernice k skupnemu dobremu, vendar je nujno treba prilagoditi in razširiti kazalnike s skupno metodologijo, ki bo združevala kvantitativne in kvalitativne parametre ter ovrednotila zunanje dejavnike. Novi sklop kazalnikov mora vključevati tudi tiste, ki zadevajo razsežnost globalne spremembe vrednosti ter ponazarjajo vrednote EU.

5.4

EESO poziva k sprejetju kodeksov ravnanja za internacionalizirane segmente vrednostnih verig evropskih izdelkov ali storitev, na primer na področju trajnostnih živil, saj številni izmed njih ostajajo zakonsko neurejeni. Poziva tudi k strožjemu tržnemu nadzoru in uvedbi odvračilnih ukrepov ali kazni za prakse, ki škodujejo trajnosti, kot je načrtovano zastaranje.

5.5

Okrepljene odgovorne raziskave in inovacije kot del pristopa od spodaj navzgor. Natančnejše napovedi v zvezi s posebnimi sektorji po posameznih regijah in usklajevanje naložb s strateškimi cilji EU za leto 2030 in načrti za leto 2050 (8). EU bi morala zagotoviti tudi, da se raziskave in razvoj, ki se financirajo iz javnih sredstev, prvič izvajajo znotraj EU. Na koncu bi bilo treba doseči 3-odstotni cilj za naložbe v raziskave in razvoj (ta trenutno znaša 1,9 %, kar je nižje od cilja Kitajske, ki dosega 2,2 %). Revolucionarne tehnologije morajo spremljati načrti, ki obravnavajo izzive in pogoje, povezane z njihovo uporabo (vključno z gospodarskim, regulativnim in socialnim učinkom).

5.6

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je treba posebej in podrobno urediti dodelitev ali dodatna proračunska sredstva za posamezne sektorje, zlasti za politiko na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kohezijsko politiko. Javno podporo bi bilo treba povečati na vseh ravneh inovacijskega ciklusa, vključno s podporo za ustanavljajoča se podjetja, demonstratorje in pilotne projekte, sodelovalne projekte na področju raziskav in tehnološkega razvoja, širitev tehnologije itd.

5.7

Unija kapitalskih trgov in industrijski razvoj EU bi moral omogočati uporabo javnih in zasebnih prihrankov prek varnih poti, ki segajo od družbeno odgovornih naložb do družbene odgovornosti podjetij. Certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) bi lahko zagotovil optimizacijo in uravnoteženje finančne donosnosti z vektorji za trajnost.

5.8

Prehod na pravično politiko do leta 2030 ne pomeni le inovacij za ljudi in vlaganje v delovna mesta za delavce, temveč tudi ustvarjanje inovacij skupaj z ljudmi in delavci, kar jim omogoča, da najdejo dostojna nova delovna mesta. V zvezi s tem EESO poudarja, da mora proizvodnja ostati tehnološko nevtralna.

6.   Ambicioznejši akcijski načrt za evropsko industrijo

6.1

Razvoj učeče se družbe je temeljni pogoj za inovativno in konkurenčno industrijo. Evropa ne more biti konkurenčna nastajajočim gospodarstvom na podlagi plač: biti mora pametnejša. Znanja in spretnosti niso ključna samo za povečanje zaposljivosti delojemalcev, temveč tudi za varnost njihove zaposlitve, njihovo vključevanje v družbo in boljše možnosti v življenju, naložbe v trajno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev, spodbujanje kakovostnega izobraževanja, usposabljanje in strokovni razvoj v celotnem poklicnem življenju. Program „Nova znanja in spretnosti za Evropo“ mora postati ambicioznejši, pri čemer je treba pregledati evropski okvir ključnih kompetenc, da bodo ljudje pridobili znanje in spretnosti, ki jih industrija potrebuje. Tako bi se okrepila odpornost evropskega gospodarstva in spodbudil trajnostni razvoj (cilj 4 v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN).

6.2

Izboljšan mehanizem za prenos znanja med univerzo in raziskovalnimi središči ter industrijskimi sektorji in njihovimi zaposlenimi.

6.3

MSP so pogosto pionirji v razvoju visokokakovostnega inovativnega blaga in storitev, vendar jim večkrat primanjkuje sredstev za uvajanje teh inovacij na širšem trgu. V skladu s prednostnimi nalogami industrijske politike EU do leta 2030 je potreben širok nabor možnih spodbud in koristi, zlasti za MSP, pa tudi za svobodne poklice, ki so vodilni pri zagotavljanju in izvozu inovativnih in na znanju temelječih storitev na visoki ravni: — strateško javno naročanje je pomemben vzvod industrijske politike. Njegov potencial bi bilo treba v celoti izkoristiti z vključevanjem inovativnih, zelenih in socialnih meril v javne razpise in ne zgolj iskati najnižje cene. EU bi morala v tem smislu pomagati organom z zagotavljanjem smernic, vzpostavitvijo službe za pomoč, podporo načrtovanju velikih infrastrukturnih projektov in povečanjem izmenjave dobre prakse, — podpora internacionalizaciji, — testni poligon z več deležniki, podpora predhodnemu ocenjevanju inovativnih rešitev, — oblikovanje skupin (sektorskih, horizontalnih in vertikalnih) in zagonskih inkubatorjev, spodbujanje povezav med industrijskimi subjekti za deljenje in izmenjavo virov, — specializirano mentorstvo z visoko dodano vrednostjo, redni sestanki med zagonskimi in uveljavljenimi podjetji v sektorju za povezovanje na področju načrtovanja in pobud, — davčne ugodnosti in javna jamstva v podporo naložbam, — itd.

6.4

Spodbujanje znanja in konsolidacija novih trajnostnih gospodarskih modelov (9), ki spodbujajo socialne inovacije (novi načini zadovoljevanja potreb družbe, osredotočeni na ljudi) kot rezultat uporabe nastajajočih metod.

6.5

Posebno pozornost je treba nameniti manj razvitim regijam in regijam v industrijski tranziciji. Lokalne razvojne agencije in sklop orodij, ki jih imajo, morajo biti gonilna sila za ustvarjanje mikroklime ali ekosistemov, ki povezujejo in spodbujajo naraščajočo sinergijo med proizvodnjo in storitvami, začenši s potrebami posameznikov in območij.

6.6

Vloga mednarodne trgovine je bistvena za reševanje izzivov trajnostne industrije. Pregled in izboljšanje preferenčnih prostotrgovinskih pogodb in sporazumov (od GATT do TTIP) z uvedbo določene stopnje pogojnosti, vezane na zaveze glede trajnosti. Določitev sprejemljivih pogojev: zakonsko in fiskalno upravljanje, reševanje razlik glede offshore podjetij, minimalni socialni in okoljski pragovi. Zagotoviti bi bilo treba vzajemnost v trgovinskih odnosih (npr. pri naložbah, javnih naročilih, subvencijah).

6.7

Priprava sektorske agende za uravnoteženo upravljanje prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo: določitev sektorskih ciljev in ciljev za geografska območja, uvedba načrtov, usklajenih z dejanskimi okoliščinami, učinkom stroškov energije in drugimi vložki.

6.8

Nadgradnja industrije za digitalno dobo bo preoblikovala evropsko industrijo v visoko informacijsko intenziven proizvodni sistem s poudarkom na znanju. EESO zato želi poudariti naslednje prednostne naloge: — celovita podpora uporabi informacijskih tehnologij pri obravnavanju družbenih izzivov, — razvoj vseevropske visoko zmogljive digitalne infrastrukture, — obravnavanje velikih razhajanj pri digitalizaciji med regijami ter med velikimi in malimi podjetji, — pospešitev razvoja standardov IKT, — obravnavanje socialne razsežnosti digitalizacije: vpliv na kakovost in količino delovnih mest, regulacija ekonomije delitve, da se prepreči nepoštena konkurenca, — digitalno inteligenco bi bilo treba dvigniti na vse strokovne ravni, digitalna znanja in spretnosti pa spodbujati na vseh ravneh izobraževanja (od šol do vseživljenjskega učenja), — opredelitev novih pravil za obdavčitev digitalnega gospodarstva, — zagotavljanje kibernetske varnosti.

6.9

Varna, zadostna in trajnostna energija so ključne prednostne naloge za industrijo in družbo. Obnovljivi viri energije morajo biti na voljo po konkurenčni ceni. Za to bodo prav tako potrebne ogromne naložbe v pametna omrežja in medsebojno povezljivost ter v revolucionarne tehnologije na področju shranjevanja energije. Pametna raba ogljika bo prispevala tudi k ponovni uporabi odpadnega ogljika in vodika, ki se trenutno sežiga, in sicer za pridobivanje energije ter proizvodnjo sintetičnih goriv in kemikalij. Uporaba teh produktov bi lahko na splošno znatno pospešila zmanjšanje CO2 v združenem sektorju jekla/kemikalij/prometa. Ta sintetična goriva ali njihove surovine bi morala podpreti direktiva o energiji iz obnovljivih virov.

6.10

EESO želi poudariti pomen akcijskih načrtov za sektorje in vrednostne verige z velikimi možnostmi za rast, za strukturno nadgradnjo tradicionalnih industrij in podporo dekarbonizaciji v energetsko intenzivnih industrijah.

6.11

Industrijska politika bo morala posebno pozornost nameniti prometnemu sektorju, ki se je znašel na robu povsem nove paradigme, saj se številne motnje v tehnološkem razvoju dogajajo istočasno: elektrifikacija, digitalizacija proizvodnje, povezani in avtomatizirani avtomobili, vključevanje zasebnega in kolektivnega prometa.

---

(1)  Sedanje izvajanje načrta za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti.

(2)  COM(2018) 97 final.

(3)  ftp://ftp.unibocconi.it/pub/RePEc/bcu/papers/iefewp69.pdf

(4)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (2018/2763(RSP)) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2018-0382+0+DOC+XML+V0//SL.

(5)  Končnica -litik izhaja iz „liza“, razgradnja (npr. elektroliza), širjenje. Razširjanje informacij.

(6)  D. Acemoglu in P. Restrepo (2017), Robots and jobs: evidence from US labour markets (Roboti in delovna mesta: kaj se dogaja na trgih dela ZDA), delovni dokument NBER št. 23285. M. Arntz, T. Gregory in U. Zierahn (2016), The risk of automation for jobs in OECD countries: a comparative analysis (Nevarnost avtomatizacije delovnih mest v državah članicah OECD: primerjalna analiza), OECD Social, Employment and Migration Working Papers št. 189.

(7)  Glej SC/047 v UL C 81, 2.3.2018, str. 44.

(8)  Kot je določeno v mnenju EESO SC/047, UL C 81, 2.3.2018, str. 44.

(9)  Glej raziskovalno mnenje EESO SC/048, UL C 81, 2.3.2018, str. 57.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

(COM(2018) 239 final – 2018/0113 (COD))

(b) Predlog direktive o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev

(COM(2018) 241 final – 2018/0114 (COD))

(2019/C 62/04)

Poročevalec:	Dimitris DIMITRIADIS
Soporočevalec:	Norbert KLUGE

Zaprosilo	(a) Evropski parlament, 28. 5. 2018 (a) Svet, 30. 5. 2018 (b) Evropski parlament, 28. 5. 2018 (b) Svet, 29. 5. 2018
Pravna podlaga	(a) člen 50(1) ter točke (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) PDEU (b) člen 50(1) in (2) PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	190/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predloga Komisije, ki sta del celovitega pristopa za uravnoteženje in zaščito legitimnih interesov in potreb vseh zainteresiranih strani, MSP, manjšinskih delničarjev, upnikov in zaposlenih.

1.2

Obenem je treba cilj enotnega trga brez notranjih meja za družbe uskladiti z drugimi cilji evropskega povezovanja, kot so socialna zaščita iz člena 3(3) PEU, člena 9 in 151 PDEU ter Evropski steber socialnih pravic. EESO meni, da je nedavni zakonodajni predlog o mobilnosti družb dobra priložnost za nadaljnjo razpravo o zahtevah in učinkovitosti evropskega prava družb v digitalni dobi. Pri tem bi bilo treba upoštevati stališča vseh zainteresiranih strani, kot so delavci in družba kot celota. Želeni razvoj vodi v vzpostavitev trajnostnih podjetij, ki bi predstavljala konkurenčno prednost EU.

1.3

EESO podpira predloga, s katerima bi se okrepila mednarodna konkurenčnost MSP, znižali stroški ter uskladili in poenostavili postopki za registracijo, vpis sprememb družbe in preoblikovanja. Meni, da so smernice Komisije o tem, kako naj države članice prenašajo direktive, koristne.

1.4

EESO nasprotuje vrzelim, ki slamnatim družbam omogočajo zlorabo zakonodaje za goljufije, davčne utaje, pranje denarja, znižanje delovnih standardov ali zmanjšanje socialne zaščite in povečanje nelojalne konkurence. Pristojne organe poziva, naj odkrivajo goljufive prakse in jih kaznujejo. Podpira omejitev izbire države članice registracije, in sicer na tisto državo članico, s katero je družba dejansko povezana.

1.5

EESO podpira preglednost in varnost, tudi pravno. Poudarja pomen učinkovitega preverjanja identitete, ki mora biti za ustanavljanje družb obvezno in ga je vsekakor treba opraviti pred njihovo registracijo. Za učinkovito preverjanje identitete in zanesljive informacije, ki bi omogočale izvajanje celovitih standardov glede dejanskega lastništva, bi morale države članice v celoti spoštovati standarde EU oziroma uporabljati enakovredne standarde.

1.6

EESO meni, da predložitev skeniranih kopij potnega lista, osebne izkaznice ali pooblastila ne bi smela biti sprejemljiva in ogroža pravno varnost. Obrazce s pooblastilom, ki bi morali biti javni dokumenti, bi bilo treba pred vpisom informacij ustrezno preveriti. Pravne osebe, registrirane v nacionalnih registrih, naj bi uporabljale spletna orodja za registracijo in vpis dokumentacije, če jih zastopa pravni zastopnik, ki je fizična oseba, ne pa holding.

1.7

EESO pozdravlja načelo „samo enkrat“, na podlagi katerega se bodo MSP izognila večkratni registraciji in večkratnim uradnim objavam, hkrati pa bodo nacionalni registri zagotavljali zanesljivost in verodostojnost objavljenih dokumentov in informacij.

1.8

EESO poudarja pomen stroškovnega dejavnika za mikro, mala in srednja podjetja, saj tovrstna podjetja nimajo ne zmogljivosti ne potrebnih instrumentov za izpolnjevanje zahtev digitalne družbe. Zgodnja registracija in čezmejna mobilnost bosta pripomogla, da bodo lahko ta podjetja v celoti izkoriščala možnosti enotnega digitalnega trga, in zmanjšala njihovo upravno breme. EESO podpira pobudo, da bi bilo treba dokumente in informacije, ki jih izdajo poslovni registri, šteti za „točen prepis“. Vendar bi morali biti dejanski upravni stroški, ki jih je treba plačati za uporabo poslovnega registra, pregledni in zmerni ter ne bi smeli vplivati na dostop do registra.

1.9

EESO meni, da bi moral biti dostop do poslovnih registrov brezplačen in enostaven, da se lahko potrdijo informacije o družbi, na primer v zvezi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja, kar bo omogočilo nadzor nad informacijami o družbi in omejilo čezmejne goljufije.

1.10

EESO pozdravlja dejstvo, da je v predlogu Komisije izrecno priznana vloga, ki jo ima notar v številnih državah članicah pri zagotavljanju pravne varnosti, pravnem svetovanju ter preprečevanju goljufij in zlorab v vse bolj digitaliziranem gospodarskem okolju. Zlasti meni, da preprečevanje goljufij in zlorab ne ovira gospodarske dejavnosti, temveč je, nasprotno, osnovni pogoj za pošten in pregleden enotni trg EU, na katerem imajo mikropodjetja enake možnosti ter lahko tekmujejo za stranke v pravičnem in spodbujevalnem okolju s ponujanjem najboljših izdelkov in storitev v korist vseh udeležencev na trgu.

1.11

EESO podpira predlog Komisije za spodbujanje čezmejne mobilnosti družb, v katerem so na podlagi sekundarne zakonodaje določeni jasni pogoji. Kot pa je v svoji sodni praksi poudarilo Sodišče Evropske unije, je treba pojasniti, da namen družbe, da izkoristi ugodnejšo zakonodajo, sam po sebi ni zloraba pravice do ustanavljanja. Mobilnost družb bo omogočila ustvarjanje novih delovnih mest v vsej EU, vendar bi bilo treba pri tem upoštevati škodljive učinke preoblikovanja, delitev in združitev na lokalne in regionalne trge dela.

1.12

EESO predlaga, naj Komisija nameni pozornost razlikam med Direktivo 2005/56/ES o čezmejnih združitvah ter predlaganimi postopki za čezmejna preoblikovanja in delitve zaradi morebitnih posledice za njihovo učinkovitost in privlačnost.

1.13

EESO meni, da bo nov postopek za prenos sedeža družbe (čezmejno preoblikovanje) s predhodno kontrolo vzpostavil pravno varnost v izvorni in ciljni državi članici, pri čemer bi morala ciljna država pregledovati le izpolnjevanje pogojev glede navezave preoblikovanega podjetja na njen nacionalni pravni red. Prav tako meni, da bi bilo koristno uvesti splošno določbo za boj proti zlorabi pravice do ustanavljanja.

1.14

EESO podpira predlog Komisije, v katerem je upoštevano dejstvo, da se preoblikovanja, združitve in delitve lahko uporabljajo z namenom goljufije; vendar pa v predlogu ni pojasnjeno, kaj je „umetna ureditev“. Zato predlaga, da se za jasno opredelitev izraza „umetna ureditev“ določijo merila ali kazalniki, s katerimi bodo opredeljene goljufive prakse ali neupravičene davčne ugodnosti, ki ovirajo pravno varnost, pošteno konkurenco in socialno zaščito.

1.15

EESO pozdravlja dejstvo, da so mala in mikro podjetja izvzeta iz pregleda, ki ga opravi neodvisni strokovnjak, saj bi bili stroški takšnega poročila zanje preveliko breme. Meni, da bi moralo biti to poročilo predpisano le za velika podjetja, ki jih zanimajo čezmejna preoblikovanja, združitve ali delitve.

1.16

EESO pozdravlja namero Komisije, da se zaščitijo obstoječe pravice glede soodločanja delavcev, vendar si želi, da bi se na podlagi Direktive 2009/38/ES v primeru preoblikovanj velikih družb okrepila vloga evropskih svetov delavcev.

1.17

EESO pozdravlja uvedbo usklajenih pravil za varstvo manjšinskih delničarjev in upnikov, ki jih Direktiva 2005/56/ES ni vključevala.

1.18

EESO poudarja, da morajo biti vsa digitalna orodja in postopki za namene teh predlogov v celoti dostopni, in sicer zlasti slepim in slabovidnim.

2.   Predlogi komisije

2.1

Komisija je predstavila celovit sklop ukrepov (1) (2), za sodobna pravila o pravu družb v EU, ki so pravična in družbam nudijo več možnosti.

2.2

Trenutno evropsko pravo družb (3) vključuje nekatere elemente digitalizacije, kot je obveznost držav članic, da prek spleta dajo na voljo informacije o kapitalskih družbah. Vendar so te zahteve omejene in niso dovolj natančne, kar vodi v različno izvajanje na nacionalni ravni.

2.3

Cilj predloga (4) je zagotoviti več digitalnih rešitev za družbe na enotnem trgu in enake možnosti za družbe v EU, obenem pa državam članicam nuditi potrebno prožnost, da nacionalne sisteme prilagodijo svojim potrebam in ohranijo svoje pravne tradicije. Dopuščati in spodbujati bi morali nemoteno uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, ki bi državam članicam omogočali, da svoje sedanje sisteme predhodne kontrole prilagodijo digitalni dobi.

2.4

Splošni cilj tega predloga, v katerem je zajeto celotno ozemlje EU, je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga v celotnem življenjskem ciklu družbe, ko ta komunicira z organi glede svoje registracije in registracije podružnic ter vpisovanja informacij.

2.5

Pravica do ustanavljanja ima ključno vlogo pri razvoju enotnega trga, saj gospodarskim subjektom omogoča nemoteno opravljanje gospodarskih dejavnosti v drugih državah članicah. Družbe še vedno težko uresničujejo pravico do ustanavljanja v praksi, kar velja zlasti za MSP, kot je razvidno iz strategije za enotni trg za leto 2015 (5). Zaradi pravne negotovosti, delne neustreznosti in pomanjkanja pravil za nekatere čezmejne operacije družb ni jasnega okvira za zagotavljanje učinkovitega varstva teh deležnikov.

2.6

Čezmejno preoblikovanje ponuja učinkovito rešitev za družbe, ki se lahko preselijo v drugo državo članico, ne da bi izgubile svojo pravno osebnost in ne da bi se jim bilo treba ponovno pogajati o svojih poslovnih pogodbah. Sodišče Evropske unije je menilo, da pravica do ustanavljanja, določena v členu 49 PDEU, pomeni, da lahko družbe, ustanovljene v eni izmed držav članic, sedež prenesejo v drugo državo članico v okviru čezmejnega preoblikovanja, ne da bi pri tem izgubile pravno osebnost (6). Sodišče je v nedavni sodbi v zadevi Polbud (7) potrdilo pravico družb do čezmejnih preoblikovanj na podlagi pravice do ustanavljanja.

2.7

V skladu s sodbami Sodišča (8) sta glavna cilja usklajenih pravil o čezmejnih preoblikovanjih (9) dva: — omogočiti družbam, zlasti mikro in malim podjetjem, da se urejeno, učinkovito in uspešno čezmejno preoblikujejo, — primerno in sorazmerno zaščititi najbolj prizadete zainteresirane strani, kot so zaposleni, upniki in delničarji.

2.8

Predlog določa tudi usklajena pravila za varstvo upnikov in delničarjev. Družba bi morala zagotoviti varstvo upnikov in delničarjev, kakršno je predvideno v načrtu čezmejnega preoblikovanja. Ta pravila dopolnjujejo tudi nedavne pobude za okrepitev pravil o napotenih delavcih, boj proti davčnim utajam in goljufijam ter predlog Komisije o ustanovitvi Evropskega organa za delo.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Direktiva (EU) 2017/1132 (10) Evropskega parlamenta in Sveta kodificira obstoječe direktive o pravu družb EU. Direktiva je začela veljati 20. julija 2017 in še preden je minilo eno leto, je Evropska komisija predložila nova predloga za posodobitev prava družb EU.

3.2

EESO pozdravlja ti pobudi Evropske komisije in soglasje med evropskimi institucijami in državami članicami, da je treba nadaljevati digitalizacijo, da bi se izpolnili cilji iz strategije za enotni digitalni trg iz leta 2015 (11) in akcijskega načrta za e-upravo iz leta 2016 (12).

3.3

Predloga Evropske komisije za spremembo Direktive (EU) 2017/1132 vsebujeta potrebne ukrepe, s katerimi se bodo družbe EU izenačile z družbami iz drugih industrializiranih držav z močno digitalno tradicijo, kot so ZDA, Kanada in Avstralija. Družbe morajo delovati v določenem pravnem in upravnem okolju, ki je prilagojeno za soočanje z novimi gospodarskimi in družbenimi izzivi globaliziranega in digitalnega sveta, hkrati pa stremi tudi k drugim legitimnim javnim interesom, kot je varstvo delavcev, upnikov in manjšinskih delničarjev, ter organom zagotavlja vse potrebne zaščitne ukrepe za boj proti goljufijam ali zlorabam, kot je prenos fiskalnih podatkov v okviru upravnega sodelovanja (13), ter jamčenje zanesljivosti in verodostojnosti dokumentov in informacij, ki jih vsebujejo nacionalni registri.

3.4

Vendar je treba uvesti nekatere spremembe, da se zmanjša upravno breme in znižajo stroški za izvajanje predlaganih pobud za mikro ali mala in srednja podjetja.

3.5   Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb – COM(2018) 239 final

3.5.1

EESO pozdravlja ta zakonodajni predlog (14) za zagotovitev nemotenega delovanja enotnega trga EU v celotnem življenjskem ciklu družbe, ko ta komunicira z organi glede svoje registracije in registracije podružnic ter vpisovanja informacij.

3.5.2

EESO meni, da je digitalizacija prava družb orodje za poštene, pregledne in učinkovite postopke, vendar ni sama sebi namen, temveč mora služiti interesom podjetij, zlasti mikropodjetij. Zato bi bilo treba z zakonodajnim predlogom o uporabi digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb uvesti zgoraj navedene ključne značilnosti sodobnega prava družb EU v digitalni dobi, in sicer pravno varnost in preprečevanje zlorab, zanesljive informacije, ki bi omogočale izvajanje celovitih standardov glede dejanskega lastništva, preventivna preverjanja in pregledne korporativne strukture prek zanesljivih poslovnih registrov. Le pod temi pogoji se lahko izkoriščajo vse možnosti digitalizacije in lahko imajo mikropodjetja koristi od „enakih digitalnih konkurenčnih pogojev“ za ustvarjanje rasti in delovnih mest v EU.

3.5.3

EESO pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija priznala ovire, ki povzročajo nepotrebno upravno obremenitev in stroške za podjetnike, ki želijo ustanoviti novo podjetje ali razširiti poslovanje z registracijo podružnic, in predlagala njihovo odpravo. Ovire, ki jih je treba odpraviti, so: (a) spletna registracija družbe ali podružnice je z nacionalnim pravom dovoljena, prepovedana ali predpisana, kar ustvarja zelo raznolike razmere in posledično zapletenost za MSP (15); (b) večkratna objava podatkov o družbi v nacionalnih uradnih listih in vpis računovodskih izkazov podružnic vanje v številnih državah članicah, v katerih so registrirane podružnice; (c) različni pogoji, pod katerimi tretje osebe (vlagatelji, državljani, druge družbe) dostopajo do informacij o družbi v nacionalnih registrih (katere informacije so na voljo brezplačno in katere so plačljive).

3.5.4

EESO meni, da je spodbujanje digitalizacije zelo pomembno iz naslednjih razlogov: (a) Postopki spletne registracije so na splošno cenejši, hitrejši in učinkovitejši od postopkov, pri katerih se vloge predložijo osebno in v papirni obliki (16). (b) Pobuda je v celoti skladna z obstoječimi digitalnimi elementi prava družb EU in jih bo nadgradila, zlasti kar zadeva sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS), ki temelji na pravnih obveznostih iz Direktive 2012/17/EU (17) in izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/884 (18). (c) Sedanji predlog bo dopolnil predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, ki bo zajemal spletno splošno registracijo poslovne dejavnosti z izjemo ustanovitve kapitalskih družb, ter je „lex specialis“ v razmerju do enotnega digitalnega portala (19).

3.5.5

Pomisleki glede goljufij ali zlorab, zlasti v zvezi s slamnatimi družbami, iz več razlogov ne bi smeli ovirati podpore predlogu. Obravnava teh pomislekov je prepuščena državam članicam, ki lahko zakonsko opredelijo pogoje, pod katerimi se družbe ustanavljajo, vključno z obveznim sodnim, notarskim in/ali upravnim nadzorom statuta družb (20). Evropska unija je že sprejela več ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb, obvezno razkritje posrednikov za sheme davčnega načrtovanja, prenos fiskalnih podatkov v okviru upravnega sodelovanja (21) in obvezno priznavanje sredstev za elektronsko identifikacijo državljanov Unije v skladu z e-IDAS, izdanih v drugi državi članici.

3.5.6

EESO kot temeljni zaščitni ukrep za preprečevanje goljufij podpira določbo, ki državam članicam omogoča, da zahtevajo osebno zglasitev zadevnih oseb pred pristojnim organom, vendar le v primeru pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes. Meni, da tega digitalnega postopka ne bi smeli uporabljati holdingi oziroma da se ta postopek ne bi smel uporabljati v primeru zastopnikov s pooblastilom, ki bi lahko prikrili dejansko zainteresirano stran, ter opozarja pred „krajo identitete“.

3.5.7

EESO pozdravlja dejstvo, da je v predlogu Komisije izrecno priznana vloga, ki jo ima notar v številnih državah članicah pri zagotavljanju pravne varnosti, pravnem svetovanju ter preprečevanju goljufij in zlorab v vse bolj digitaliziranem gospodarskem okolju. Zlasti meni, da preprečevanje goljufij in zlorab ne ovira gospodarske dejavnosti, temveč je, nasprotno, osnovni pogoj za pošten in pregleden enotni trg EU, na katerem imajo mikropodjetja enake možnosti ter lahko tekmujejo za stranke v pravičnem in spodbudnem okolju s ponujanjem najboljših izdelkov in storitev v korist vseh udeležencev na trgu.

Za zagotovitev pravne varnosti in preprečevanje goljufij bi morale države članice imeti možnost določiti, da lahko pristojni organi in/ali notarji preventivno preverjajo podjetja ves čas njihovega obstoja, in sicer tudi v primeru uporabe predlog, pod pogojem da se lahko postopek v celoti izvede prek spleta. Elektronsko oddajanje dokumentov in avtomatična izmenjava izvlečkov iz poslovnih registrov ne bosta vplivala na zahteve iz nacionalnega prava države registracije glede oblike in točnosti predloženih dokumentov.

3.5.8

EESO zato pozdravlja predlog Evropske komisije za spodbujanje digitalizacije na področju prava družb na podlagi načela „samo enkrat“, ki se bo izvajalo na podlagi vzajemnega zaupanja med državami članicami, pri čemer bodo te še naprej uporabljale nacionalne zahteve za ustanavljanje družb.

3.6   Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev – COM(2018) 241 final

3.6.1

Cilj predloga je določiti jasna pravila in pravo družb prilagoditi čezmejni mobilnosti družb v EU. S predlogom se previdno vzpostavlja ravnotežje med specifičnimi pravili in postopki za čezmejno poslovanje družb, katerega cilj je izkoriščati možnosti enotnega trga, in zaščito pred zlorabo za vse zainteresirane strani, na katere vplivajo dejavnosti družbe, in sicer zaposlene, upnike in manjšinske delničarje.

3.6.2

EESO podpira čezmejna preoblikovanja družb v EU (22) in dejstvo, da je Komisija v svoj predlog vključila sodbo Sodišča EU iz leta 2017 v zadevi Polbud (23). Sodišče je v zadevi Polbud razsodilo, da je nacionalno pravilo, ki čezmejni prenos pogojuje z obveznostjo likvidacije družbe, neupravičeno in nesorazmerno ter zato nezdružljivo s pravico do ustanavljanja. Splošna obveznost izvedbe postopka likvidacije, ki jo nalaga država, vzpostavlja splošno domnevo o obstoju zlorabe; takšna ureditev ni sorazmerna. Prenos statutarnega sedeža takšne družbe, pri katerem ne pride do prenosa dejanskega sedeža, spada na področje uporabe pravice do ustanavljanja, ki je zaščitena s pravom EU. Sodišče je zato ponovno potrdilo pravico družb, da v drugo državo članico prenesejo le svoj statutarni sedež, ne da bi prenesle dejanski sedež, tudi če družba opravlja pretežno ali celo vso svojo gospodarsko dejavnost v prvi državi članici. Namen družbe Polbud glede uporabe ugodnejše zakonodaje sam po sebi ni zloraba pravice do ustanavljanja.

3.6.3

EESO načeloma podpira uvedbo postopka, ki bi omogočil takšna preoblikovanja, in sprejetje materialnih pogojev, da se odpravi pravna negotovost, ki izhaja iz različnih nacionalnih pravil ter negativno vpliva na družbe, zainteresirane strani in države članice. Nacionalni zakoni, kjer obstajajo, pogosto niso združljivi ali pa je njihova združljivost težavna. Poleg tega več kot polovica držav članic ne dovoljuje čezmejnih preoblikovanj. Zlasti so prizadeta MSP, saj pogosto nimajo sredstev, da bi za izvajanje čezmejnih postopkov uporabila drage in zapletene alternativne metode.

3.6.4

Postopek se začne s pristojnim organom matične države članice, ki v enem mesecu izda potrdilo pred preoblikovanjem; če pa obstajajo pomisleki, zadevni organ izvede podrobno oceno, ki lahko traja še en mesec. Postopek se konča, ko ciljna država članica ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in informacij registrira preoblikovano družbo, če družba posluje v skladu z njeno zakonodajo o registraciji in varstvu delavcev. Komunikacija med pristojnimi organi se bo spodbujala prek sistema povezovanja poslovnih registrov (BRIS). Pomisleki glede soodločanja delavcev se obravnavajo v okviru pravice delavcev, da jih družba pravočasno obvešča in da sodelujejo v posvetovanjih o vprašanjih, ki jih zadevajo. Varstvo delavcev lahko potrdi tudi organ ciljne države članice. Pomembno vlogo imajo evropski sveti delavcev.

3.6.5

EESO želi izraziti pomisleke glede tega, ali dolgotrajen in drag postopek izpolnjuje merila glede uresničevanja pravice do ustanavljanja v drugi državi članici ter ali je skladen s sodbo Sodišča EU v zadevi Polbud (C-106/16). Pomembno je poudariti, da je Sodišče razlagalo člen 54 Pogodbe o delovanju EU in uporabljalo splošno načelo sorazmernosti. Zato pravica družbe do čezmejnega preoblikovanja izhaja iz Pogodbe, države članice (in institucije EU) pa morajo poskrbeti, da je ne kršijo. EESO zato podpira postopek za prenos sedeža družbe (čezmejno preoblikovanje) v matični državi članici, vendar priporoča, naj bo postopek v ciljni državi članici (člen 86(p)) omejen le na predhodni pregled izpolnjevanja pogojev glede navezave preoblikovanega podjetja na njen nacionalni pravni red (24). Hkrati bi morala biti uvedena splošna določba proti zlorabi pravice do ustanavljanja podjetja. Nov postopek tako ne bo nalagal nepotrebnih bremen, ki presegajo opredeljene cilje, obenem pa bo organu ciljne države članice podelil pristojnost za nadzor nad zlorabami tudi po preoblikovanju.

3.6.6

Poleg tega je treba pojasniti pojem „umetne ureditve“ družbe v državi članici za pridobitev neupravičenih davčnih ugodnosti. Ta pojem, ki ga je natančneje pojasnjevalo predvsem Sodišče Evropske unije, je vsebovan v uvodnih izjavah in členu 86(c)(3). Je ključen pojem, na podlagi katerega bo dovoljena ali odvzeta pravica do ustanovitve družbe v drugi državi članici. Določiti je treba jasna merila ali kazalnike, da se v skladu z zadevo Polbud, ki jo je obravnavalo Sodišče Evropske unije, ne bo ovirala dejanska gospodarska dejavnost, ki temelji na razumnih ekonomskih odločitvah.

3.6.7

Čezmejne združitve (25): predlog temelji na pozitivnih izkušnjah z Direktivo 2005/56/ES (26) o čezmejnih združitvah, v kateri so obravnavane le kapitalske družbe, in se ukvarja z njenimi pomanjkljivostmi. Medtem ko so bila v Direktivi 2005/56/ES določena le postopkovna pravila, na primer obveznost obveščanja delničarjev, državam članicam pa so bila prepuščena materialna pravila o varstvu, predlog uvaja usklajena materialna pravila za varstvo upnikov in delničarjev. V predlogu se na novo zahteva, da se v načrtih združitve opredeli: — zaščitne ukrepe za upnike: s predlogom se uvaja predpostavka, da upniki niso oškodovani, če jih izplača porok ali nastala družba, in sicer na podlagi ocene njihovega položaja, ki jo opravi neodvisni strokovnjak, — pravico do izstopa iz družbe za delničarje, ki niso glasovali ali ki nimajo glasovalnih pravic, ter njihovo pravico do prejetja ustreznega nadomestila in pravico do izpodbijanja predlaganega menjalnega razmerja deležev pred nacionalnimi sodišči.

3.6.8

EESO odobrava tudi druge elemente iz predloga Komisije: (a) usklajena pravila o zagotavljanju posebnih in celovitih informacij delavcem o posledicah čezmejnih združitev; v Direktivi 2005/56/ES je bilo določeno le soodločanje delavcev v upravnem ali nadzornem organu in to, da je treba posledice združitve za delavce navesti v poročilu poslovodnega organa; (b) usklajena pravila za hitri postopek za manj zapletene združitve ali opustitev poročila neodvisnega strokovnjaka, če se z njo strinjajo vsi delničarji, ali v primeru združitve matične družbe z odvisno družbo; (c) povezovanje poslovnih registrov za izmenjavo informacij – uporabo digitalnih orodij.

3.6.9

Čezmejne delitve (27): zanje se uporabljajo različna ali nezdružljiva nacionalna pravila v le 13 državah članicah, ki se kljub njihovemu pomenu za rast ne usklajujejo na ravni EU. Da se preprečijo zlorabe in zaščitijo zainteresirane strani, je treba uvesti pravni okvir EU za kapitalske družbe, podoben okviru za čezmejna preoblikovanja. Določiti je treba dvofazni postopek. V prvi fazi se pripravi osnutek načrta delitve skupaj z dvema poročiloma, v katerima so v celoti pojasnjene posledice delitve za upnike in delavce. Za srednja in velika podjetja je poleg tega potrebno tudi poročilo neodvisnega strokovnjaka. To je le prvi korak, pri čemer EESO meni, da bi moral predlog zajemati tudi čezmejne delitve s pridobitvijo sredstev/obveznosti obstoječih družb, ne le primere, v katerih so ustanovljene nove družbe.

3.6.10

Trenutno se nacionalni predpisi med državami članicami zelo razlikujejo in včasih vključujejo pretirane upravne postopke, ki jih mora Komisija z novim predlogom omejiti, da podjetij ne bi odvrnili od iskanja novih priložnosti. Čeprav EESO podpira nova pravila in postopke, pa opozarja, da jih je treba skrbno nadzirati, da ne bodo povzročili dodatnega upravnega bremena in stroškov, ki presegajo cilje glede varstva delavcev, upnikov in delničarjev.

3.6.11

EESO pozdravlja dejstvo, da so v členu 86(g) predloga mala in mikro podjetja izvzeta iz obveznosti preučitve, ki jo opravi neodvisni strokovnjak, saj bi stroški njegovega poročila za mikro ter mala in srednja podjetja pomenili preveliko breme.

3.6.12

EESO želi poudariti pomembno vlogo, ki jo ima neodvisni strokovnjak pri odkrivanju goljufij v velikih družbah, in sicer med preučitvijo in zbiranjem dokumentov družbe v pisnem poročilu, vendar pod pogojem, da so izpolnjene nekatere zahteve, na primer učinkovita struktura notranjega nadzora in standardni postopki delovanja za preprečevanje in zmanjševanje morebitnih navzkrižij interesov ter zagotavljanje neodvisnosti poročila v zvezi z zainteresiranimi stranmi.

3.6.13

EESO močno podpira predlog Evropske komisije, s katerim se prvič vzpostavlja postopek za čezmejno preoblikovanje in ki z okrepljenim varstvom zainteresiranih strani dopolnjuje že vzpostavljene postopke za čezmejne združitve in delitve. Vendar pa razlike med postopki za čezmejne združitve na eni strani ter postopki za čezmejno preoblikovanje in delitve na drugi lahko vplivajo na dejansko privlačnost slednjih. EESO Komisiji predlaga, naj te učinke preuči.

3.6.14

EESO pozdravlja namero Komisije, da se zaščitijo obstoječe pravice glede soodločanja delavcev, EESO meni, da se mora v družbi, ki nastane s čezmejnim preoblikovanjem, še naprej uporabljati vsaj enaka raven vseh elementov soodločanja delavcev, kot je določena v pravu matične države članice, in sicer v skladu s postopkom in standardnimi pravili iz Direktive 2001/86/ES (28).

3.6.15

EESO poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo evropski sveti delavcev v velikih družbah, ki se bodo preoblikovale, in v skladu z Direktivo 2009/38/ES poziva k njihovi večji vključenosti (29).

3.7

EESO na splošno poudarja, da morajo biti vsa digitalna orodja in postopki za namene teh predlogov v celoti dostopni invalidom, zlasti slepim in slabovidnim.

---

(1)  COM(2018) 239 final.

(2)  COM(2018) 241 final.

(3)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(4)  COM(2018) 239 final.

(5)  COM(2015) 550 final.

(6)  Cartesio, C-210/06, ECLI:EU:C:2008:723, točke od 109 do 112; VALE, C-378/10, ECLI:EU:C:2012:440, točka 32.

(7)  Polbud – Wykonawstwo, C-106/16, ECLI:EU:C:2017:804.

(8)  Glej opombi 6 in 7.

(9)  COM(2018) 241 final.

(10)  UL L 169, 30.6.2017, str. 46.

(11)  COM(2015) 192 final.

(12)  COM(2016) 179 final.

(13)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(14)  COM(2018) 239 final.

(15)  COM(2018) 241, str. 3.

(16)  COM(2018) 241, str. 5.

(17)  UL L 156, 16.6.2012, str. 1.

(18)  UL L 144, 10.6.2015, str. 1.

(19)  COM(2017) 256 final.

(20)  Člen 10 kodificirane direktive o pravu družb (EU) 2017/1132.

(21)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(22)  Postopek, pri katerem se družba, ustanovljena in registrirana v skladu s pravom države članice, preoblikuje v družbo, ustanovljeno in registrirano v skladu s pravom druge države članice, pri čemer ohrani svojo pravno osebnost, ne da bi prenehala delovati ali šla v likvidacijo.

(23)  Zadeva C-106/16. ECLI:EU:C:2017:804. Polbud je bila družba s sedežem na Poljskem, ki se je odločila, da bo svoj statutarni sedež prenesla v Luksemburg, ne da bi pri tem prišlo do prenosa dejanskega sedeža. Začetek postopka likvidacije je bil vpisan v poljski poslovni register, imenovan je bil tudi likvidacijski upravitelj. Statutarni sedež družbe Polbud je bil leta 2013 prenesen v Luksemburg. Družba se je nato preimenovala v „Consoil Geotechnik Sàrl“, družbo po pravu Luksemburga. Poleg tega je na poljsko registrsko sodišče vložila predlog za izbris iz poljskega poslovnega registra. Registrsko sodišče je predlog za izbris zavrnilo, družba Polbud pa je zoper to odločbo vložila tožbo. Vrhovno sodišče Poljske, na katerega je bila vložena kasacijska pritožba, je Sodišče najprej vprašalo, ali se pravica do ustanavljanja uporablja za prenos zgolj statutarnega sedeža družbe, ki je bila ustanovljena na podlagi prava ene države članice, na ozemlje druge države članice, če se ta družba preoblikuje v družbo po pravu te druge države članice, ne da bi prenesla dejanski sedež. Glej tudi https://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2017-10/cp170112en.pdf.

(24)  Sodbi sodišča v zadevi Vale Epitesi, C-378/10, EU:C:2012:440 (odstavek 31), in zadevi Polbud, C-106/16, ECLI:EU:C:2017:804 (odstavki 33, 35 in 44).

(25)  Postopek, pri katerem dve ali več družb iz dveh ali več držav članic prenesejo svoja sredstva in obveznosti na obstoječo (prevzemno) ali novo družbo.

(26)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb. Zdaj je del kodificirane direktive iz leta 2017.

(27)  Postopek, pri katerem družba razdeli in prenese vsa ali nekatera svoja sredstva in obveznosti na obstoječo ali novo družbo oziroma družbe v drugi državi članici.

(28)  Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001 str. 22).

(29)  Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (Prenovitev) (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(COM(2018) 435 final – 2018/0224 (COD))

(b) Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

(COM(2018) 436 final – 2018/0225 (COD))

(2019/C 62/05)

Poročevalec:

Gonçalo LOBO XAVIER

Zaprosilo	(a) Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 25. 6. 2018 (b) Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 27. 6. 2018
Pravna podlaga	(a) členi 173(3), 182(1), (4) in (5) in 188 PDEU ter člen 7(5) Pogodbe Euratom (b) člena 173(3) in 182(4) PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	187/1/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO veseli, da je Evropska komisija jasno poudarila, da morajo raziskave in inovacije ostati glavna prednostna naloga EU tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Z veseljem ugotavlja, da so bila na področjih, kot so skupne raziskave in mobilnost, upoštevana številna njegova priporočila v zvezi z vmesno oceno programa Obzorje 2020 ter ukrepi za krepitev inovacij, odpravo razlik med regijami, spodbujanje dejavnosti na področju znanosti in inovacij med državljani, dvig nizkih stopenj uspešnosti in zmanjšanje upravnega bremena (1).

1.2

EESO poudarja, da morajo biti znanost, raziskave in inovacije ključni elementi izgradnje evropske skupnosti, zato podpira pristop programa Obzorje Evropa, da se državljanom približajo te dejavnosti in dosežki. Zato mora biti del strategije tudi učinkovito obveščanje o priložnostih, ki jih prinaša program, pa tudi učinkih inovacij in raziskav na življenja državljanov, da bi države članice spodbudili k bolj aktivni podpori.

1.3

EESO podpira zasnovo nalog raziskav in inovacij v okviru strategije Obzorje Evropa, katere namen je doseči rezultate raziskav in inovacij z večjim učinkom ter resnično spremeniti način, kako državljani v vsakdanjem življenju dojemajo znanost in njene učinke. EESO poziva, da je nujno treba opredeliti strateške naloge, ki lahko spodbudijo raziskovalno in inovacijsko okolje v Evropi ter okrepijo skupne raziskave kot glavno sredstvo za pridobivanje znanja in ustvarjanje učinka. Naloge bi morale biti osredotočene na specifične, merljive in dosegljive cilje ter odprte vsem morebitnim sodelujočim, da bi zajeli odličnost iz različnih delov Evrope.

1.4

EESO podpira dejstvo, da bodo pri nalogah na voljo različne rešitve od spodaj navzgor in bodo zajemale celoten cikel raziskav in inovacij. Naloge bi se morale nanašati na srednje- do dolgoročne cilje, zato bi bilo treba pri njih upoštevati tudi velik pomen raziskav na nizki ravni tehnološke pripravljenosti. Naloge ne bi smele biti osredotočene le na linearne inovacijske modele, ki so pogosto omejeni na postopne inovacije, temveč bi morale izrecno spodbujati prelomne inovacijske modele.

1.5

EESO je kot predstavnik organizirane civilne družbe pripravljen aktivno sodelovati pri sooblikovanju in podpira koncept nalog, vendar opozarja, da se lahko zaradi prevelikega približevanja odločitev končnim uporabnikom zmanjšata obseg in prelomnost nalog. V odborih za naloge bi morala biti kakovostna in zadostna kritična masa vseh deležnikov, da bi preprečili postopne raziskave na eni strani in naloge, ki daleč presegajo obstoječe tehnične in tehnološke zmogljivosti, na drugi.

1.6

EESO poudarja, da je Evropski svet za inovacije pomemben instrument za podpiranje prodornih inovacij ter spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti na ravni EU. Kot tak bi se moral po mnenju EESO ob upoštevanju evropskega okolja osredotočati zlasti na zelo inovativna in prodorna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja.

1.7

EESO se strinja, da bi bilo treba v program Obzorje Evropa sistematično vključevati družbene in humanistične vede, ki bi jih bilo treba obravnavati skupaj s tehnološkim pristopom. Inovacije se namreč ne nanašajo le na tehnologije, z združevanjem različnih vizij, kompromisov ter izzivov pa se bo bolje oblikovalo področje raziskav in inovacij v Evropi. EESO meni, da bi z upoštevanjem tudi drugih vidikov, ne le tehnoloških, spodbudili družbene in humanistične vede v programu Obzorje Evropa.

1.8

EESO podpira politiko „odprte znanosti“ kot sredstvo za usmeritev v odličnost znanosti in kakovostno znanje. Odprta znanost je bistvena za splošni znanstveni razvoj evropskih institucij, vendar bi bilo treba razmisliti o uvedbi določenega časovnega okvira za objavo vseh znanstvenih rezultatov, s čimer bi zagotovili, da bodo vsi rezultati projektov na voljo v ustreznih zbirkah in v natančno določenih rokih. EESO pozdravlja odprt dostop do objav in raziskovalnih podatkov, zelo priporočljivo pa je redno posvetovanje z deležniki s področja raziskav o prihodnjih zahtevah v zvezi z odprto znanostjo. V okviru programa Obzorje Evropa bi bilo treba ohraniti možnosti izvzetja, ki so že na voljo.

1.9

EESO se strinja, da se bo s preoblikovano strukturo stebrov izboljšala notranja usklajenost, zlasti z vključitvijo industrijskih tehnologij v steber 2, s čimer se bo okrepil prispevek industrije k obravnavi globalnih izzivov, zagotovila pa se bo tudi ustrezna ponudba za povpraševanje po novih rešitvah. Ta pristop je zelo privlačen. Eden od predlogov je, da se prednost nameni konzorcijem, ki pokrivajo celoten inovacijski cikel, kar pomeni, da vključujejo akademske partnerje, ki ustvarjajo, ponudnike rešitev, ki razvijajo inovativne rešitve, in končne uporabnike, ki izražajo svoje potrebe. Tako bodo lahko delovali trajnostno.

1.10

EESO prav tako pozdravlja prizadevanja za dodatno poenostavitev pravil o državni pomoči, s čimer bi olajšali kombiniranje različnih skladov. To lahko ključno prispeva k odpravi večjih razlik med državami članicami in regijami glede števila uspešnih raziskovalnih in inovacijskih projektov. Sinergije med različnimi programi financiranja Unije in politikami Unije, zlasti s strukturnimi skladi, dosežene na podlagi združljivih predpisov, so bistvene za zagotavljanje čim večjega učinka projektov raziskav in inovacij.

1.11

EESO poudarja, da je tudi podpiranje mobilnosti raziskovalcev z ukrepi Marie Skłodowske-Curie temeljnega pomena za nadaljnjo krepitev evropskega raziskovalnega prostora, obenem pa si je treba v okviru politike EU in nacionalnih politik prizadevati za ustvarjanje primernih in privlačnih delovnih pogojev za strokovnjake, da bi preprečili beg možganov, ki resnično ovira doseganje kohezije v EU. Poleg tega je v programu ERC bistveno okrepiti podporo za raziskovalce, ki so na začetku poklicne poti.

1.12

EESO meni, da je treba v stebru Krepitev Evropskega raziskovalnega prostora posebno pozornost nameniti naravoslovnemu izobraževanju in komuniciranju o znanosti. To bi okrepilo znanost z družbo in za družbo v okviru tega stebra in posledično v okviru programa Obzorje Evropa.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO pozdravlja nedavna prizadevanja Komisije, da bi rast v Evropi spodbudili z novo in premišljeno evropsko politiko, podprto z večjim spodbujanjem dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, ki lahko Evropi na številnih področjih zagotovijo vodilni položaj (2). Evropska skupnost inovatorjev in raziskovalcev je v zadnjih letih dosegla številne cilje, vendar še vedno velja, da evropski državljani iz več razlogov, kot so pomanjkanje komunikacije, nezavzetost skupnosti ali celo nezanimanje državljanov za znanstvene dosežke, tega ne cenijo v celoti. Ta odnos v evropski družbi je nujno treba spremeniti, ne le kratkoročno, ampak tudi zato, da bi prispevali k dolgoročnim inovacijam in znanstvenemu okolju, ki je del družbe kot celoto.

2.2

EESO podpira prepričanje, da je mogoče mnenje državljanov spremeniti z opredelitvijo ključnih globalnih izzivov v okviru trdnih prizadevanj za mobilizacijo družbe in njeno vključevanje v evropski projekt. Spodbujanje konkurenčnosti Evrope z inovacijami je ključno, voditelji pa ga morajo upoštevati, ko določajo prioritete politik. Ni mogoče le trditi, da dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij veliko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Ne zadošča zgolj navajanje informacij, da dve tretjini gospodarske rasti v današnji Evropi izvirata iz dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij. Države članice morajo sodelovati pri teh skupnih prizadevanjih.

2.3

EESO pozdravlja predlog novega evropskega programa za razvoj in inovacije, ki bo podpiral in spodbujal razvoj in inovacije na ravni EU v obdobju 2021–2027, ter njegove glavne točke, tj. poudarek na odprti znanosti, globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije ter odprtih inovacijah. EESO je trdno prepričan, da je pristop soustvarjanja, pri katerem so vsi deležniki vključeni v skupnost znanja in inovacij, osnova za spodbujanje evropske konkurenčnosti, ustvarjanja delovnih mest, socialne kohezije, zlasti boja proti brezposelnosti med mladimi, in varovanja okolja v skladu z Agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja.

2.4

Program Obzorje Evropa očitno odraža prednostno nalogo Komisije, da ustvari inovacijsko in znanstveno okolje, ki bi lahko omogočilo EU, da s strukturnimi dejavnostmi, ki bodo imele gospodarski in družbeni vpliv, izboljša svojo konkurenčnost. Tega ne potrjuje le predlagano povečanje finančnega svežnja, ampak tudi dejavnosti, načrtovane v okviru treh stebrov programa.

2.5

EESO podpira glavne nove elemente, ki so izpostavljeni v predlogu programa Obzorje Evropa: (i) spodbujanje prodornih inovacij z Evropskim svetom za inovacije, (ii) doseganje večjega učinka prek ciljne naravnanosti in sodelovanja državljanov: naloge raziskav in inovacij, (iii) krepitev mednarodnega sodelovanja, (iv) krepitev odprtosti s trdnejšo politiko odprte znanosti, in (v) racionalizacija področja financiranja z novim pristopom k evropskemu partnerstvu.

2.6

Dober način za večje vključevanje družbe v znanstvene in inovacijske dejavnosti bi lahko bila vzpostavitev nalog raziskovanja in inovacij EU od spodaj navzgor s poudarkom na globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije. Na ta način bi lahko uspešno vključili družbo in državljane v naloge, ki jih je treba opredeliti, ter ustvarili občutek skupnosti, ki je lahko bistven za doseganje pomembnih rezultatov in učinka. Organizirana civilna družba bi lahko imela v tem procesu ključno vlogo.

2.7

EESO pozdravlja tudi dejstvo, da bo program Obzorje Evropa podpiral javno-zasebna partnerstva kot učinkovit instrument za spodbujanje skupnih raziskav s poudarkom na raziskavah in inovacijah, ki temeljijo na industriji, pri čemer bo poudarjal manj partnerstev z večjim učinkom. Evropa se mora sprijazniti s tem, da jo čaka še veliko dela, preden bo vzpostavljen vitek proces učinkovitega sodelovanja akademske skupnosti in industrije. Seveda obstajajo številni dobri primeri in dobre prakse, vendar so še vedno mogoče izboljšave. Javno-zasebna partnerstva so eno od orodij za zmanjšanje obstoječe vrzeli med različnima svetovoma, ki se dopolnjujeta, tj. akademski svet in industrija/trg.

2.8

EESO ponovno (3) poziva Komisijo, naj si nenehno prizadeva za zmanjšanje birokracije v programu Obzorje, zato pozdravlja njen predlog o manjšem obsegu birokracije in krajšem času do prodaje na trgu/boljši stopnji odziva na predloge, kot je razvidno na primer iz programa Obzorje 2020 v zvezi s posebnim instrumentom za MSP. Eden glavnih ciljev programa Obzorje Evropa mora biti poenostavitev, kar zadeva čas do dodelitve sredstev in poznejši vstop na trg, stalne stopnje financiranja, manjše število instrumentov, omejeno uporabo evidence opravljenega dela, razširjeno uporabo pavšalnih zneskov itd.

2.9

EESO meni, da je poleg zmanjšanja birokracije, večje poenostavitve ter bolj prepoznavne kampanje za pritegnitev malih in srednjih podjetij k inovacijam ter raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim zelo dobrodošel tudi pristop, na katerem temelji Evropski svet za inovacije, zlasti kar zadeva spodbujanje komercializacije, širitvenih inovacij in podjetništva. EESO je prepričan, da se bo s to strategijo uspeh povečal, saj nekatera zagonska podjetja in zamisli v preteklosti niso uspeli iz različnih razlogov, ki jih namerava Evropski svet za inovacije obravnavati. Treba je upoštevati, da mora evropska kultura postati bolj naklonjena tveganju. K tem prizadevanjem bo prispeval tudi Evropski svet za inovacije, ki bi moral v svojih splošnih ciljih in merilih za ocenjevanje upoštevati ukrepe za raziskave in inovacije z visoko stopnjo tveganja.

2.10

EESO podpira zamisel, da bi v program vključili več malih in srednjih ter zagonskih podjetij, vendar ima pomisleke glede predloga širitve. Kljub prejšnjim prizadevanjem v okvirnih programih bi morala biti mala in srednja podjetja bolj vključena v dejavnosti, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, program Obzorje Evropa pa bi lahko bil najboljši način za pridobitev njihovega zanimanja. Zamisel o večji kapitalski vključenosti je morda dobra, vendar se morajo vsa podjetja zavedati, za kaj gre. Mala in srednje velika podjetja še vedno drugače gledajo na lastništvo kapitala, zato je v okviru programa potrebna celovita razlaga, da bi spodbudili udeležbo skupnosti in preprečili napačne razlage. V MSP kapital tradicionalno sloni na družinskih podjetnikih, zato se utegnejo s predlogi, naj ta podjetja odprejo svoj kapital trgu – prek financiranja s tem programom – pojaviti posebna vprašanja. Zato EESO poziva Komisijo, naj zelo jasno opredeli ta zanimiv predlog.

2.11

EESO se tudi strinja z načelom, da brez dialoga z Unijo finančne naložbe EU za podjetnike ne bi bile več mogoče. Ta slogan, ki ga je na javni seji nedavno napovedal komisar Moedas, kaže na ambiciozno zamisel neposrednejšega komuniciranja s podjetniki in kandidati, vendar gre hkrati za zelo tvegan pristop, saj še ni jasno, kakšna sredstva bodo dodeljena za razgovore s kandidati, cel proces pa mora biti učinkovit. EESO je novi pristop kljub temu pripravljen v celoti podpreti, ponuja pa celo sodelovanje v procesu s strokovnim znanjem svojih članov in podporo organizacij civilne družbe, ki podpirajo svoje člane.

2.12

EESO pozdravlja tudi domnevna prizadevanja za povečanje sinergije sredstev med programi, saj lahko take sinergije odigrajo pomembno vlogo pri spodbujanju in krepitvi zmogljivosti za raziskave in inovacije v različnih regijah Evrope. Povečanje sinergije z drugimi programi financiranja Unije in politikami Unije, in sicer s strukturnimi skladi prek združljivih uredb, bi moralo biti ena ključnih točk. V skladu z uredbami večletnega finančnega okvira o kohezijskih skladih lahko države članice do 5 % svojih dodelitev prenesejo iz enega sklada v drugega, kar jim omogoča, da denar za naložbe prenesejo na druga področja, ki so bila prepoznana kot ključna. Tudi to bi bil lahko pomemben korak v smeri boljšega vključevanja držav članic v doseganje cilja programa inovacij in dodatni razvoj znanosti. EESO meni, da bo le s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja program uspel in vplival na vsakdanje življenje državljanov. Pomembno bi bilo tudi uskladiti pravila in predpise različnih skladov, vsaj za iste vrste dejavnosti in zlasti za raziskave in inovacije.

3.   Predlog programa Obzorje Evropa (2021–2027)

3.1

Program Obzorje Evropa, ki ga je predlagala Komisija, temelji na objavi pomembnega dosežka, in sicer programa raziskav in inovacij v vrednosti 100 milijard EUR, ki že sam po sebi pomeni velik korak naprej za evropsko družbo znanja na podlagi znanosti in inovacij. V tem pogledu dejstvo, da so se države članice strinjale s povečanjem proračuna, ne dokazuje le njihove politične zavezanosti, ampak svetu tudi jasno sporoča, da želi Evropa prevzeti vodilni položaj na področju inovacij, za kar ima zdaj ustrezne pogoje financiranja.

3.2

Poleg finančnega povečanja se je pojavilo nekaj novih in inovativnih zamisli, ki jih želi EESO povzema neposredno iz predloga, ker so pomembne za to mnenje. Zato se želi na kratko dotakniti naslednjih točk: a) Struktura programa Obzorje Evropa s tremi stebri: kot je navedla Komisija, pri tem programu ne gre za revolucijo, ampak za evolucijo, zato temelji na treh glavnih stebrih, in sicer (i) odprti znanosti, ki vključuje Evropski raziskovalni svet, ukrepe programa Marie Skłodowska-Curie in raziskovalno infrastrukturo, (ii) globalnih izzivih in industrijski konkurenčnosti, ki vključuje pet tematskih sklopov: zdravje, vključujočo in varno družbo, digitalno področje in industrijo, podnebje, energijo in mobilnost ter hrano in naravne vire, ter (iii) odprtih inovacijah, ki vključujejo Evropski svet za inovacije, evropske inovacijske ekosisteme ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Podlaga za te tri stebre bodo dejavnosti za krepitev evropskega raziskovalnega prostora. b) Z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije bo EU lažje prevzela vodilni položaj na področju inovacij, ki oblikujejo trg. Evropa si za ta cilj prizadeva že dolgo, vendar stopnja rasti in ustvarjanja delovnih mest kljub trudu, odličnim zamislim ter zelo močni inovacijski in znanstveni skupnosti ne odraža stopnje predanosti. S predlogom Komisije se bo vzpostavila točka „vse na enem mestu“ za prenos najobetavnejših prodornih tehnologij in tehnologij z velikim potencialom iz laboratorijev na trg, najbolj inovativna zagonska in druga podjetja pa bodo lažje širila svoje zamisli. Novi Evropski svet za inovacije bo prispeval k prepoznavanju in financiranju hitrih, visoko tveganih inovacij z velikim potencialom za ustvarjanje popolnoma novih trgov. Inovatorjem bo zagotavljal neposredno podporo prek dveh glavnih instrumentov financiranja, od katerih bo eden namenjen zgodnjim fazam, drugi pa razvoju in uporabi na trgu. Evropski svet za inovacije bo dopolnjeval Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. EESO meni, da bi se moral osredotočiti zlasti na zelo inovativna in prodorna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja. c) V okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo bodo predlogi za prihodnje skupnosti znanja in inovacij navedeni v strateškem inovacijskem programu. EESO meni, da se število teh skupnosti ne bi smelo bistveno povečati, ampak bi ga bilo treba omejiti v skladu z načelom poenostavitve področja raziskav in inovacij. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da bodo v prihodnjih skupnostih znanja in inovacij zastopane različne države članice, kar zadeva lokacijo inovacijskih vozlišč. Okrepiti bi bilo treba podjetništvo, ki ga spodbuja akademski steber (npr. podjetniško izobraževanje, spodbujanje trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanje perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje). d) Vzpostavitev nalog raziskovanja in inovacij EU s poudarkom na globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije. Na ta način bi lahko uspešno vključili družbo in državljane v naloge, ki jih je treba opredeliti, ter ustvarili občutek skupnosti, ki je lahko bistven za doseganje pomembnih rezultatov in učinka. Primeri bi lahko segali od boja proti raku do čistega prometa, oceanov brez plastike ter varne in čiste vode za vse. Naloge bodo oblikovane v sodelovanju z državljani, deležniki, Evropskim parlamentom in državami članicami. EESO kot predstavnik organizirane civilne družbe je pripravljen aktivno prispevati k procesu sooblikovanja. e) Povečanje potenciala za inovacije v EU in krepitev evropskega raziskovalnega prostora: podvojena bo podpora za države, ki imajo majhen potencial za raziskave in inovacije, zaradi sinergij z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (npr. strukturnimi in kohezijskimi skladi) pa bo lažje usklajevati in združevati sredstva ter regijam pomagati pri sprejemanju inovacij in pridobivanju vpliva na ravni EU. f) Večja odprtost: načelo odprte znanosti/odprtih inovacij bo postalo način delovanja programa Obzorje Evropa, zato bo potreben odprt dostop do publikacij in podatkov. S tem se bosta spodbujala razširjanje in izkoriščanje rezultatov ter uvajanje rezultatov na trg, povečal pa se bo tudi inovacijski potencial rezultatov, ustvarjenih s sredstvi EU. g) Nova generacija evropskih partnerstev in tesnejše sodelovanje z drugimi programi EU: pričakuje se, da se bo s programom Obzorje Evropa racionaliziralo število partnerstev, ki jih EU sonačrtuje ali sofinancira s partnerji, kot so industrija, civilna družba in agencije za financiranje, da bi se povečala njihova učinkovitost in učinek pri doseganju prioritet evropskih politik. S programom Obzorje Evropa se bodo spodbujale učinkovite in operativne povezave z drugimi prihodnjimi programi EU, kot so kohezijska politika, evropski obrambni sklad, program Digitalna Evropa ter Instrument za povezovanje Evrope, pa tudi z mednarodnim projektom za raziskave fuzijske energije ITER. h) Skupno raziskovalno središče, služba Komisije za znanost in znanje, bo še naprej prispevalo znanstvene nasvete, tehnično podporo in namenske raziskave.

4.   Znanost in inovacije za vse Evropejce

4.1

Državljani se morajo zavedati evropskega potenciala in dosežkov v znanstvenih in inovacijskih dejavnostih. Te so del življenja vseh Evropejcev, družbi pa ponujajo resnično priložnost za sodelovanje v evropskem projektu. Pristopi in ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, so ambiciozni in pomenijo neskončen proces, vendar je to tudi najboljša priložnost za pritegnitev državljanov k evropskim vrednotam, ki so povezane z inovacijami in znanostjo za vse.

4.2

Naravoslovno izobraževanje in komuniciranje o znanosti je treba šteti za temeljna, da bo mogoče vsakogar pritegniti k evropskemu projektu. Če bo sodelovanje javnosti določeno kot prednostna naloga v okviru programa Obzorje Evropa, bo to pomenilo jasen napredek pri vpeljevanju rezultatov raziskav in inovacij na trg in v naše vsakdanje življenje. Proces soustvarjanja, temelječ na večdeležniškem pristopu, bi bil jasen znak za sodelovanje javnosti na področju raziskav in inovacij. Družbene inovacije z vključevanjem javnosti in zaupanje v inovacije bodo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje in potrošnje.

4.3

Razširjanje rezultatov, komuniciranje ter izkoriščanje uspeha evropske znanosti in inovacij je očitno precej neučinkovito. Državljani cenijo inovacije drugih regij, evropskih dosežkov pa ne prepoznajo, tudi kadar se srečajo z njimi. To se mora spremeniti, za kar je več razlogov. Poleg pridobivanja evropske vrednosti iz evropskih naložb je pomemben tudi ponos na dosežke in cilje EU v zvezi z evropskim projektom za vse.

4.4

Evropo pogosto kritizirajo, ker ima premalo naložb ter nima kulture tveganja in podjetništva. Predlog Komisije je na splošno namenjen obravnavi teh izzivov in oblikovanju novega pojmovanja teh zamisli. Prispevek znanstvenih in inovacijskih dejavnosti k oblikovanju boljše in bolj vključujoče Evrope je del spremembe, ki je potrebna, da bi preprečili nesporazume v zvezi z evropskim projektom. Poleg tega pomembno prispeva k večjemu vključevanju državljanov in v njih vzbuja ponos, ker so postali del rešitve. Pomembno je tudi preprečiti napačne predstave o porabi evropskih sredstev v lokalni skupnosti. Če bi državljani menili, da se davkoplačevalski denar koristno uporablja, bi bil to pomemben korak za preprečevanje skrajnega populizma, ki mu je treba nasprotovati.

4.5

Program bi moral zlasti prispevati k okrepitvi evropskega raziskovalnega prostora, tako da bi zagotovil, da se večina njegovih sredstev porabi za skupne raziskave s sodelujočimi iz držav članic in/ali pridruženih držav, s čimer bi ustvarili pomembno dodano vrednost EU. Za vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora je bilo ključno sodelovanje med evropskimi raziskovalci, industrijo (vključno z malimi in srednjimi podjetji) ter drugimi javnimi in zasebnimi institucijami. To sodelovanje je značilno za evropske okvirne programe za raziskave in inovacije, ki jih deležniki zelo cenijo ter jih je treba v programu Obzorje Evropa ohraniti.

4.6

Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo predvsem prek razpisov za zbiranje predlogov. Zagotoviti je treba, da bo večina proračuna programa porabljena za konkurenčne razpise, ki jih neposredno, pa tudi pregledno in učinkovito vodi Evropska komisija ali njene izvajalske agencije, število in proračun nalog in partnerstev pa morata biti omejena na razumno raven, da bi v skladu z glavnim ciljem poenostavitve racionalizirali področje raziskav in inovacij.

4.7

V programu Obzorje Evropa je treba racionalizirati potrebe in nujne prioritete, ki so bile izpostavljene na posvetovanju z deležniki na začetku leta 2018 v okviru ocene učinka (4). Cilj posvetovanja z deležniki je bil dobiti pregled nad mnenji zainteresiranih državljanov in strani o zasnovi programa Obzorje Evropa, kar zadeva spodbujanje raziskav in inovacij v EU, podpiranje izobraževanja, znanj in spretnosti in usposabljanja ter zagotavljanje čistega in zdravega okolja in varovanja naravnih virov.

4.8

Za aktiven prispevek h koheziji med različnimi regijami v Evropi je dobrodošlo povečanje proračuna Evropskega raziskovalnega sveta, zlasti če bodo sredstva dodeljena predvsem raziskovalcem, ki so na začetku poklicne poti, saj je to skupina, ki ima največji možni potencial za prihodnost Evrope. Treba je ustaviti beg možganov iz obrobnih regij na druga območja in resnično poskrbeti za opolnomočenje raziskovalcev, ki so na začetku poklicne poti.

4.9

Da bi izboljšali prevzemanje rezultatov raziskav v civilni družbi, je pomembno poudariti temeljno vlogo, ki jo imajo družbene inovacije. Poudariti je treba tudi pomen podjetij socialne ekonomije in deležnikov na splošno, ki poleg industrije in MSP danes pomenijo pomemben del evropskega gospodarskega sistema.

5.   Vloga podjetij

5.1

EESO ponovno poudarja, da so mala in srednja podjetja najpomembnejša poslovna skupnost v Evropi. Odgovorna so za ustvarjanje delovnih mest in povečanje njihovega števila, zato morajo imeti v procesu oblikovanja politike osrednji položaj. Predlog to stališče odraža, vendar EESO opozarja Komisijo, da ni univerzalne rešitve za vse države članice, s katero bi povečali vključenost malih in srednjih podjetij v program Obzorje Evropa. Države članice imajo različne stopnje rasti in ekosisteme strukturnih inovacij, kar je treba upoštevati v predlogih specifičnih ukrepov.

5.2

EESO priznava vlogo zagonskih podjetij v inovacijskih in znanstvenih ekosistemih, vendar opozarja Komisijo, da morajo imeti podjetniki posloven pristop, če hočejo uspeti, zato bi jim bilo priporočljivo svetovati glede potenciala in potreb trga. V proces morajo biti vključena tudi velika podjetja, saj ponujajo več priložnosti zagonskim ter malim in srednjim podjetjem, ne le zaradi izzivov, ki jih ustvarjajo, ampak tudi zaradi poslovnih priložnosti, s katerimi so običajno povezane njihove dejavnosti Glede na to bi bilo dobro vzpostaviti učinkovitejši inovacijski ekosistem, ki bo združeval vse njihove potrebe.

5.3

EESO opozarja skupnost podjetnikov in Komisijo, da je treba razviti nov pristop k industrijskim dejavnostim. Tradicionalnim industrijskim sektorjem bi lahko resnično koristile dejavnosti zagonskih podjetij, povezane z izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije in robotizacije industrijskih dejavnosti, saj bi jim lahko pomagale pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva oziroma povečale uvedbo zelo naprednih novih proizvodnih tehnologij s sodelovanjem malih, srednjih in zagonskih podjetij ter spodbudile njihovo sodelovanje z velikimi podjetji. Stopnja uspeha bi se lahko zvišala, če bi se skupnost zagonskih podjetij zavedala industrijskih izzivov v prihodnosti.

6.   Finančna vprašanja

6.1

Predlagana proračunska sredstva, dodeljena za obdobje 2021–2027, v višini 100 milijard EUR vključujejo 94,1 milijarde EUR v okviru programa Obzorje Evropa, 3,5 milijarde EUR v okviru sklada InvestEU in 2,4 milijarde EUR za program Euratoma za raziskave in usposabljanje. Program Euratoma, s katerim se financirajo raziskave in usposabljanje v zvezi z jedrskim varovanjem, varnostjo in zaščito pred sevanjem, bo bolj osredotočen na načinih uporabe, ki niso vezani na proizvodnjo električne energije, kot so zdravstvo in medicinska oprema, podpiral pa bo tudi mobilnost jedrskih raziskovalcev v okviru ukrepov programa Marie Skłodowska-Curie.

6.2

V okvirni razdelitvi proračuna programa Obzorje Evropa je izpostavljeno veliko povečanje proračuna Evropskega raziskovalnega sveta (okoli 20 %) in ukrepov programa Marie Skłodowska-Curie (okoli 10 %) glede na okvirni program Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020. EESO to povečanje v celoti podpira in meni, da bi moral Evropski raziskovalni svet večino svojega proračuna nameniti raziskovalcem na začetku svoje poklicne poti, ki so v najproduktivnejši in najbolj ustvarjalni fazi (začetna (5) in konsolidacijska (6) nepovratna sredstva).

6.3

V programu Obzorje Evropa se je najbolj povečal proračun Evropskega sveta za inovacije, ki skupaj znaša 13,5 milijarde EUR. V okviru stebra globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti se je najbolj povečal proračun sklopa hrane in naravnih virov, ki skupaj znaša 10 milijard EUR. Znatno je večji tudi proračun medsektorskega stebra krepitve Evropskega raziskovalnega prostora, ki skupaj znaša 2,1 milijarde EUR. EESO pozdravlja te proračunske spremembe ter meni, da se bo evropski raziskovalni prostor zaradi njih okrepil, v vseh evropskih regijah pa se bodo razvila močnejša raziskovalna in inovacijska okolja z več akterji.

---

(1)  UL C 34, 2.2.2017, str. 66, in Informativno poročilo Obzorje 2020 (ocena).

(2)  UL C 197, 8.6.2018, str. 10.

(3)  UL C 34, 2.2.2017, str. 66.

(4)  https://ec.europa.eu/info/publications/horizon-europe-impact-assessment-swd-2018-307_en

(5)  Za raziskovalce vseh narodnosti z 2 do 7 leti izkušenj od zaključka doktorata, obetavnimi znanstvenimi dosežki in odličnim raziskovalnim predlogom (https://erc.europa.eu/funding/starting-grants).

(6)  Za raziskovalce vseh narodnosti s 7 do 12 leti izkušenj od zaključka doktorata, obetavnimi znanstvenimi dosežki in odličnim raziskovalnim predlogom (https://erc.europa.eu/funding/consolidator-grants).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826

(COM(2018) 441 final – 2018/0231 (COD))

(2019/C 62/06)

Poročevalec:	Oliver RÖPKE
Soporočevalka:	Violeta JELIĆ

Zaprosilo	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 26. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 114(1), 169(3), 43(2) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	187/4/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Enotni trg je ključen za gospodarsko rast in konkurenčnost. Pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom omogoča široko izbiro blaga in storitev, poleg tega pa lahko pripomore tudi k zagotavljanju blaginje v Evropski uniji.

1.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) načeloma pozdravlja združitev petih predhodnih programov (in tudi evropskega statističnega programa, ki pa presega področje notranjega trga) in več proračunskih postavk v program za enotni trg, saj se v zvezi z njim lahko pričakuje, da bo ustvaril sinergije in izboljšal stroškovno učinkovitost.

1.3

EESO se strinja s Komisijo, da je treba odstraniti obstoječe ovire ter pospešiti razvoj, izvajanje in izvrševanje prava Unije na notranjem trgu. To zlasti velja za področja blaga in storitev, javnih naročil, nadzora trga, prava gospodarskih družb, pogodbenega in nepogodbenega prava, preprečevanja pranja denarja, prostega pretoka kapitala, finančnih storitev in konkurence, ter za razvoj orodij upravljanja. EESO poziva k oblikovanju pravičnega in popolnega notranjega trga, na katerem se spoštujejo tudi standardi dela ter potrošniški in okoljski standardi.

1.4

Kar zadeva prehransko verigo, pa EESO poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje za kategorijo 3 – Naravni viri in okolje –, saj je program tesno povezan s kmetijsko politiko.

1.5

EESO pozdravlja predlog Komisije, da se 25 % razpoložljivih finančnih sredstev nameni izpolnjevanju podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma, vendar želi pridobiti dodatne informacije o tem, kateri izdatki štejejo za izdatke, povezane s podnebjem.

1.6

EESO ugotavlja, da se obseg dela na področju politike varstva potrošnikov stalno povečuje, nenazadnje tudi zaradi digitalne preobrazbe. Zato Komisijo poziva, naj nadalje razvija sodelovanje s potrošniškimi mrežami in organizacijami ter skladno s tem poveča financiranje za varstvo potrošnikov.

1.7

EESO ugotavlja, da bo financiranje za prednostne naloge iz novega programa za enotni trg po ocenah Komisije znašalo približno 3,9 milijarde EUR, kar pomeni, da bo na približno enaki ravni kot v sedanjem proračunskem obdobju 2014–2020, vendar je zaskrbljen, da bi lahko pogajanja o finančnem okviru EU privedla do proračunskih rezov in posledično manjših proračunskih sredstev kot v preteklosti. EESO kljub temu pozdravlja dejstvo, da sta v okviru programa COSME na voljo dodatni 2 milijardi EUR za program InvestEU in da je financiranje mogoče kombinirati z drugimi programi.

1.8

Statistika, ki se pripravlja v okviru evropskega statističnega programa, ima visoko evropsko dodano vrednost in je ena od podlag za odločanje o politiki Evropske unije, med drugim zlasti na področju notranjega trga. EESO se zato strinja s Komisijo, da bi bilo treba evropskemu statističnemu programu v okviru novega programa za enotni trg še naprej zagotavljati potrebna sredstva.

1.9

EESO poziva, naj bodo evropski socialni partnerji ustrezno vključeni v vse faze novega programa za enotni trg.

2.   Splošne ugotovitve glede novega programa za enotni trg

2.1

EESO je večkrat poudaril, da je enotni trg temelj procesa evropskega povezovanja ter da pomembno prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega enotni trg lahko pripomore tudi k blaginji (1).

2.2

EESO je v mnenju o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2) že podal kritično pripombo, da bo v naslednjem obdobju financiranja na voljo še manj sredstev za uresničevanje ciljev Evropske unije kot pa v sedanjem obdobju.

2.3

Komisija na podlagi večletnega finančnega okvira EU predlaga združitev več programov in proračunskih postavk v zvezi s konkurenčnostjo podjetij (vključno z MSP), varstvom potrošnikov, strankami in končnimi uporabniki finančnih storitev, oblikovanjem politike na področju finančnih storitev, prehransko verigo ter razvojem, pripravo in izkazovanjem evropske statistike. EESO načeloma pozdravlja ta predlog, saj se z njim lahko dosežejo sinergije in večja učinkovitost pri financiranju podprtih projektov. Program zagotavlja tudi prožnejši finančni okvir, ki bo upravičencem olajšal izvajanje projektov.

2.4

Iz vrednotenja posameznih programov, ki bodo zdaj vključeni v novi program za enotni trg, je poleg tega razvidna visoka evropska dodana vrednost, ki jo zagotavljajo te različne pobude.

2.5

Opozoriti je treba, da ovire za ustrezno delovanje enotnega trga še vedno obstajajo. Zato je treba slediti razvoju na tem področju, oceniti preostale ovire in pripraviti časovni načrt za nemoteno delovanje enotnega trga v dobro vseh. EESO se strinja s Komisijo, da lahko novi program z oblikovanjem, izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje EU pripomore k boljšemu delovanju enotnega trga. Ukrepi EU morajo prispevati k preprostemu, jasnemu, trdnemu in predvidljivemu regulativnemu okviru za podjetja, delavce in državljane. EESO poziva k oblikovanju pravičnega in popolnega notranjega trga, na katerem se spoštujejo tudi standardi dela ter potrošniški in okoljski standardi.

2.6

EESO izrecno pozdravlja možnost kumulativnega financiranja dejavnosti in projektov v okviru več programov EU, kot so sklad InvestEU, program Obzorje Evropa in Evropski socialni sklad. To bi lahko ustvarilo sinergije in olajšalo financiranje projektov.

2.7

EESO poleg tega opozarja na poseben pomen nadaljnjega razvoja davčne politike EU za spodbujanje učinkovitega, konkurenčnega in pravičnega notranjega trga (3).

3.   Cilji programa

3.1

Mala in srednja podjetja imajo osrednjo vlogo v evropskem gospodarstvu. Predstavljajo 99 % podjetij v EU in zagotavljajo dve tretjini delovnih mest. Zato EESO meni, da je ključno, da Evropska unija podpira MSP pri izboljševanju njihove konkurenčnosti. EESO želi opozoriti na pomen podpornih ukrepov za strokovne in poslovne storitve, s katerimi se spodbuja konkurenčnost evropskih MSP: ključne so za številne druge sektorje in imajo osrednjo vlogo pri „ostoritvenju“ evropskega gospodarstva.

3.2

EESO želi poudariti pozitivne izkušnje s programom COSME, ki zelo koristi MSP, saj jim zagotavlja v potrebe usmerjeno podporo na področjih, kot so turizem, tekstilna industrija in drugi sektorji, s čimer pomembno prispeva tudi h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Zato bi bilo treba še naprej zagotavljati podporo prek programa COSME in jo nadgrajevati.

3.3

MSP se v zadnjih letih srečujejo s posebnimi težavami pri dostopanju do finančnih sredstev. Nezadostna kreditna sposobnost jim preprečuje izvedbo ustreznih naložb na področjih, usmerjenih v prihodnost, kot so digitalizacija, inovacije in globalizacija. To negativno vpliva na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, lahko pa tudi ogrozi preživetje podjetij. EESO zato pozdravlja dodatno možnost refinanciranja z dolžniškimi in lastniškimi instrumenti v okviru novega sklada InvestEU.

3.4

Poleg tega socialni partnerji, javna uprava in drugi upravičenci potrebujejo podporo za krepitev zmogljivosti, da bodo lahko sodelovali pri programih EU.

3.5

Podpora za mlade podjetnike ter inovativne proizvode in storitve bo eden od ključnih elementov programa za enotni trg. Po mnenju EESO je pozitivno, da se pobude grozdov uporabljajo za podpiranje novih poslovnih modelov, naprednih tehnologij, nizkoogljičnih in z viri gospodarnih rešitev ter drugih področij, kot so pobude za mednarodne dejavnosti, privabljanje delavcev ter nadgrajevanje znanja in spretnosti, zato podpira dejavnosti evropske platforme za sodelovanje grozdov.

3.6

Uporaba digitalnih rešitev je v številnih gospodarskih sektorjih že samoumevna. Nadaljnja uspešnost in konkurenčnost MSP je odvisna zlasti od pravočasnih vlaganj v ustrezno digitalno infrastrukturo. EESO zato podpira zamisel o podpiranju MSP pri naložbah v digitalne projekte. Te projekte bi bilo treba zasnovati tako, da bodo koristili poslovnemu sektorju in civilni družbi kot celoti.

3.7

EESO se zavzema za nadaljevanje podpore digitalnim portalom Tvoja Evropa, SOLVIT, Tvoja Evropa – nasveti, informacijskemu sistemu za notranji trg (IMI) in pregledu enotnega trga ter za spodbujanje oblikovanja in razširitve dodatnih javnih digitalnih storitev ter sodelovanja organov na digitalnem področju v državah članicah in med njimi, med drugim v povezavi s programom za digitalno Evropo.

3.8

V zvezi s tem EESO pozdravlja postopni pristop Komisije, v skladu s katerim bo 25 % razpoložljivih finančnih sredstev namenila za izpolnjevanje podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma, vendar želi pridobiti dodatne informacije o tem, kateri izdatki se štejejo za izdatke, povezane s podnebjem.

3.9

Cilj programa za enotni trg je podpirati interese potrošnikov in zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov. EESO ugotavlja, da se izzivi v zvezi s politiko varstva potrošnikov na splošno stalno povečujejo, deloma zaradi spletne trgovine z blagom in storitvami, pa tudi zaradi digitalne preobrazbe. Vzrok je med drugim iskati v neustreznih deregulativnih ukrepih, kot je odprava zakonsko določenih ukrepov za zagotavljanje kakovosti ali predpisov o dostopu do poklicev. Z novim programom je zato treba zagotoviti, da so potrošniki ustrezno obveščeni in deležni podpore. Hkrati je treba poskrbeti za primerno podporo in ozaveščanje podjetij o zakonodaji o varstvu potrošnikov.

3.10

Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je pokazala, da je zlasti bistveno, da se potrošnikom zagotovijo izčrpni nasveti in informacije o finančnih storitvah, vključno s svetovanjem glede odplačevanja dolgov. Poleg tega je treba v oblikovanje politike na tem področju tesneje vključiti civilno družbo, zlasti s spodbujanjem organizacij, ki podpirajo politične interese potrošnikov na področju finančnih storitev.

3.11

Tržne in potrošniške informacije ter dostop do pravnih sredstev je treba zagotoviti s podpiranjem organizacij za varstvo potrošnikov in pristojnih izvršilnih organov. EESO poleg tega poudarja, da novi dogovor za potrošnike ne ustreza upravičenim pričakovanjem potrošnikov, kot je tudi navedel v nedavnem mnenju o ustreznem predlogu Komisije.

3.12

Varstvo potrošnikov se na ravni Evropske unije močno podpira, zlasti prek mreže evropskih potrošniških centrov in Evropske potrošniške organizacije (BEUC). Mreža v zadnjih letih dosega in obvešča milijone potrošnikov, poleg tega je odgovorila na več sto tisoč njihovih poizvedb. Organizacija BEUC dejavno zastopa interese potrošnikov na vseh pomembnih področjih politike EU. Podpora mreži in organizaciji BEUC je ustvarila veliko evropsko dodano vrednost. EESO se zato zavzema za dolgoročno uresničevanje in nadaljnji razvoj tega uspešnega sodelovanja z mrežo evropskih potrošniških centrov in Evropsko potrošniško organizacijo (BEUC). Ravno tako pozdravlja načrtovano sodelovanje z nacionalnimi organizacijami za varstvo potrošnikov.

3.13

Da bi se izboljšala zastopanost interesov potrošnikov na področju finančnih storitev, se je zagotavljalo financiranje za dve neprofitni združenji, Finance Watch in Better Finance, in sicer najprej v okviru pilotnega projekta, nato pa s pripravljalnim ukrepom. V Uredbi (EU) 2017/826 o krepitvi zmogljivosti na tem področju je določeno nadaljnje sofinanciranje za ti združenji. EESO poziva Komisijo, naj še okrepi sodelovanje z organizacijami na tem področju politike.

3.14

EESO ugotavlja, da je proračun za varstvo interesov potrošnikov v višini 198,5 milijona EUR zelo omejen glede na obilico nalog, ki jih je treba izvajati, in poziva Evropski parlament in Svet, naj ustrezno povečata razpoložljivi proračun.

3.15

Na podlagi podatkov in statistike se sprejemajo odločitve na številnih področjih, vključno s socialno, gospodarsko, regionalno, okoljsko in kmetijsko politiko. Statistika, ki se pripravlja v okviru evropskega statističnega programa, ima zato visoko evropsko dodano vrednost in je ena od podlag za odločanje o politiki Evropske unije, med drugim zlasti na področju enotnega trga. EESO se zato strinja s Komisijo, da bi bilo treba dosedanjemu evropskemu statističnemu programu tudi v okviru programa za enotni trg še naprej zagotavljati potrebna sredstva, predvsem zaradi potrebe po posodobitvi procesov priprave statistike in vse večjega povpraševanja po statističnih podatkih.

3.16

Kar zadeva standarde, se EESO zavzema za njihov hiter in pravočasen razvoj v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, ki zastopajo interese MSP, delavcev, potrošnikov in okolja.

3.17

Program za prehransko verigo podpira ukrepe za zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi, živali in rastlin, izboljšanje trajnosti evropske proizvodnje hrane in krme ter zvišanje standardov kakovosti. S preventivnimi programi, ki jih podpira EU, bi bilo treba zmanjšati vpliv bolezni živali in škodljivih organizmov. Podpirati bi bilo treba tudi visoko raven varstva okolja in biotske raznovrstnosti.

3.18

Številne dejavnosti iz programa za prehransko verigo spadajo na področje kmetijske in okoljske politike. EESO zato poziva Komisijo, naj financiranje za te dejavnosti v zvezi s prehransko verigo zagotovi v okviru kategorije 3 o naravnih virih in okolju.

4.   Proračun

4.1

Komisija za program za enotni trg predlaga skupni proračun v višini 4,089 milijarde EUR za obdobje 2021–2027. To vključuje: — približno 438 milijonov EUR za cilj glede notranjega trga, — 1 milijardo EUR za program COSME za MSP, — 198,5 milijona EUR za potrošnike, — 220,5 milijona EUR za standardizacijo, — 552 milijonov EUR za statistiko in — 1,68 milijarde EUR za prehransko verigo.

4.2

EESO ugotavlja, da je – kar zadeva primerljivost teh finančnih sredstev s tekočim obdobjem financiranja 2014–2020 – zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU in vključitve posameznih programov v program za enotni trg mogoče oblikovati le maloštevilne ugotovitve v zvezi s sedanjim proračunom.

4.3

EESO poleg tega ugotavlja, da je po ocenah Evropske komisije financiranje, ki se zagotavlja za program za enotni trg, primerljivo s financiranjem v tekočem proračunskem obdobju (približno 3,9 milijarde EUR), vendar je zaskrbljen, da bi pogajanja lahko povzročila proračunske reze in posledično zmanjšanje razpoložljivih virov v primerjavi z obdobjem 2014–2020.

4.4

EESO ugotavlja, da je več kot 41 % skupnih proračunskih sredstev – 1,68 milijarde EUR – dodeljenih prehranski verigi, ki je daleč najbolje financirana postavka programa za enotni trg, medtem ko bo za projekte v zvezi s potrošniško politiko na voljo manj kot 5 % skupnih proračunskih sredstev.

4.5

Z zadovoljstvom ugotavlja, da bosta poleg 1 milijarde EUR, namenjene programu COSME, dodatni 2 milijardi EUR dodeljeni v okviru sklada InvestEU za podporo MSP (4).

4.6

EESO poziva k bistvenemu povečanju financiranja za element potrošniške politike v okviru programa za enotni trg, saj se močno povečujejo izzivi na področju politike varstva potrošnikov, med drugim zaradi vse večjega pomena čezmejnega e-trgovanja in spletnih storitev.

4.7

Kar zadeva prehransko verigo, EESO poziva k zagotavljanju financiranja v okviru kategorije 3 o naravnih virih in okolju za ukrepe, ki niso zajeti z nadzorom trga. To na primer vključuje dejavnosti za boj proti boleznim živali in škodljivim organizmom na rastlinah ter ukrepe za dobrobit živali.

4.8

EESO pozdravlja možnost kombiniranega financiranja projektov v okviru drugih programov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus ali Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

4.9

Upravičenost na podlagi člena 3 programa za enotni trg bi bilo treba poleg podpore za MSP in zagonska podjetja ter spodbujanja konkurenčnosti in rasti podjetij razširiti tudi na ukrepe, ki javnosti, potrošnikom, končnim uporabnikom, sindikatom ter predstavnikom civilne družbe in podjetij omogočajo dejavno sodelovanje pri političnih razpravah, oblikovanju politik in odločanju, vključno s podporo za dejavnosti predstavniških organizacij na nacionalni ravni in ravni Unije.

---

(1)  UL C 125, 21.4.2017, str. 1.

(2)  ECO/460 – mnenje o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (sprejeto na plenarnem zasedanju septembra 2018).

(3)  UL C 125, 21.4.2017, str. 1.

(4)  COM(2018) 439 final.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine

(COM(2018) 442 final – 2018/0232 (COD))

(2019/C 62/07)

Poročevalka:

Laure BATUT

Zaprosilo	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet EU, 27. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 114, 33 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	191/3/5

1.   Sklepi in priporočila

EESO izraža zadovoljstvo, da se carini priznava njen pomen v okviru notranjega trga, in pozdravlja cilj predloga, da se carinska unija in carinski organi podprejo z novim finančnim instrumentom, ki bo prispeval k izvajanju carinske politike in zagotavljanju enotne uporabe pravil. EESO meni, da bi morale evropske carinske uprave, ki že zdaj izvajajo skupni carinski zakonik, na koncu s političnega vidika delovati kot en sam subjekt.

1.1   Proračun in izvajanje programa Carina

1.1.1

EESO meni, da znesek, predviden za program Carina, v višini 950 milijonov EUR za 7 let oziroma 5,02 milijona EUR letno v povprečju na posamezno državo (EU-27), morda ne bo zadoščal glede na obseg ciljev iz predloga in opredeljenih ambicij za osebje, omrežja, tehnologije in materiale. Ker bodo države članice morale kriti stroške izvajanja svojih pristojnosti, Odbor Komisiji priporoča, naj nacionalnim carinskim organom omogoči polno uporabo programa ter napovedanih sinergij med programi, želi pa si tudi, da bi Komisija bdela nad prožnostjo med proračunskimi prioritetami večletnega finančnega okvira.

1.1.2

EESO priznava, da je težko s konkretnimi številkami ugibati o stroških izstopa Združenega kraljestva iz EU, ki utegnejo biti zelo visoki. Priporoča, da se obravnavano besedilo sproti prilagaja, da ne bi ovirali dokončanja notranjega trga 27 držav članic, pri tem pa je treba izpolniti bistveno zahtevo, da so na voljo dobro usposobljeni uslužbenci ter skupni carinski instrumenti in postopki, ki so konkurenčni v primerjavi z državami, kot so ZDA in Kitajska.

1.2   Vloga informacijske tehnologije (IT) v programu

Ker gre za največjo dodano vrednost, ki se pričakuje od tega programa, in ker je treba zagotoviti ustrezen razvoj strategije za carinski sistem informacijske tehnologije (1), je EESO zadovoljen, da so v program vključeni instrumenti za financiranje in olajšanje razvoja in vzdrževanja vseevropskih carinskih IT sistemov, zlasti pa orodja za informacijsko načrtovanje, toliko bolj, če bodo pripomogli k zmanjšanju razlik med državami članicami.

1.2.1

Tehnološke inovacije: EESO priporoča, naj se program izvaja tako, da omogoča sočasno razširjanje tehnoloških inovacij v vseh sodelujočih državah.

1.2.2

Digitalno sodelovanje: da bi bilo digitalno sodelovanje povsem učinkovito, EESO priporoča, naj se države članice spodbudijo k ukrepanju za zmanjšanje medsebojnih razlik v praksi ter znanjih in spretnostih in naj se okrepi skupna pripravljenost za boj proti goljufijam.

1.3   Poglobitev znanj in spretnosti

EESO ocenjuje, da sta poglobitev znanj in spretnosti upravnih uslužbencev in carinsko usposabljanje bistvena za dober potek carinskega sodelovanja v EU. Priporoča, da se program v celoti izkoristi, da bi se nadaljevalo že začeto ukrepanje (2), ki bi mu lahko, več let po programu Matthaeus, sledil program Erasmus za carino (začasne izmenjave uslužbencev vseh kategorij).

1.3.1

EESO priporoča, naj se carinskim organom dodeli naziv „pristojnih organov“ za dostopanje do interoperabilnih sistemov nadzora oseb na mejah (3).

1.4   Temeljne pravice

EESO priporoča, naj program na svojem področju uporabe prispeva k okrepitvi spoštovanja temeljnih pravic in varstva podatkov.

1.5   Kazalniki

EESO priporoča, naj se sodelujočim državam pomaga izpolnjevati njihove obveznosti glede poročanja o izvajanju programa v skladu s predlaganimi kazalniki, pri čemer je treba upoštevati, da nacionalne uprave zaradi omejitev, ki obremenjujejo javne proračune, nimajo vedno na voljo dovolj časa/osebja. EESO predlaga, naj se v najmanj prvih 5 letih naredi primerjava med državami članicami.

1.6   Upravljanje

EESO je naklonjen odprtemu dialogu glede izvajanja programa med državami članicami, Komisijo in zainteresiranimi stranmi. Priporoča, da nova podpora Evropskega sveta programu horizontalno sčasoma zagotovi večjo prepoznavnost in da se spodbujajo pogoji, ki bodo omogočili njegov popoln uspeh, kot so fiskalno usklajevanje med državami članicami, udeležba vseh sodelujočih držav v usposabljanju in njihova pripravljenost vlagati v to sodelovanje, boriti se proti goljufijam in pošteno trgovati.

2.   Uvod

2.1

V večletnem finančnem okviru, ki ga je predlagala Evropska komisija, je cilj programa Carina podpirati sodelovanje med carinskimi organi in zaščititi gospodarske in finančne interese Unije. Carinska unija ima po 50 letih pravni okvir, ki je usklajen na evropski ravni, vendar bo treba storiti še marsikaj, da bodo carinske uprave držav članic svoje naloge opravljale enotno in enakovredno. Skupno carinsko območje in skupna zunanja tarifa obstajata in prepovedujeta carine in dajatve z enakim učinkom med državami članicami. Vendar razlike ostajajo in „carinski turizem“, ki pomeni nelojalno konkurenco, izkorišča luknje pri uporabi pravil, ki je, skupaj s carinskimi sankcijami, v nacionalni pristojnosti.

2.2

Enotno izvajanje je še težje doseči, ker ima carina različne vloge. Predstavlja točko političnega ravnovesja med nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi ureditvami trgovine ter svobodo pretoka. Usmerjena je v blago – dovoljeno blago, katerega pretok mora omogočati, nedovoljeno blago, ki ga mora prestrezati, in nevarno blago, ki ga mora zadržati. V nekaterih državah članicah zagotavlja statistiko o zunanji trgovini.

2.3

Carina mora prav tako zagotoviti spoštovanje predpisov s številnih necarinskih področij: (a) ščiti prebivalstvo pred terorističnimi, okoljskimi in zdravstvenimi grožnjami, pred strelnim orožjem in drogami, nadzoruje gibanje tujih valut, pravice intelektualne lastnine, zdravje in javno varnost, varnost proizvodov, zaščito prostoživečih vrst in okolja itd. Njena vloga narašča na vseh področjih varnosti; (b) carinski organi imajo tudi ključno vlogo pri zaščiti celovitosti dobavne verige. Med drugimi programi financiranja večletnega finančnega okvira in programom Carina bodo številne sinergije.

2.4

Carina že uporablja digitalne naprave in tehnologije, ki so kljub povečanemu obsegu svetovne trgovine ter mednarodnega kriminala zmanjšale kontrolni čas in javno porabo. Gre za pomembno orodje vlad in Unije. Lahko se uporabi na celotnem ozemlju EU za zaščito finančnih interesov EU (na primer: carine/ZDA) in njenih državljanov (na primer: bolezen norih krav). Okrepila jo bo evropska mejna in obalna straža (4).

3.   Povzetek predloga uredbe

3.1

Evropska komisija je svoj predlog splošnega proračuna za obdobje 2021–2027 (5) naravnala glede na politične cilje EU-27. Med temi cilji novi program Carina pomeni okrepljeno in razširjeno nadaljevanje programa Carina 2020, njegov namen pa je podpreti izvajanje carinskega zakonika Unije (6) in carinske politike. Zato predvideva strukturirano, metodološko in proračunsko sodelovanje ter okrepitev operativnega sodelovanja med državami članicami in širše, s „sodelujočimi“ državami, kar vključuje zlasti države kandidatke in države pristopnice.

3.2

Število carinskih deklaracij se povečuje (približno 310 milijonov leta 2016 oziroma 10 deklaracij na sekundo, od tega 98 % vloženih elektronsko). S carinskim zakonikom Unije se je že začel izvajati projekt obsežne digitalizacije 17 elektronskih sistemov za obdobje 2020–2025. Ti so namenjeni konkurenčnosti evropskih podjetij in Komisija ocenjuje, da bodo predstavljali največjo dodano vrednost programa Carina.

3.3

Ocene učinka so pokazale potrebo po poglobitvi znanj in spretnosti ter večjemu usklajevanju med carinskimi upravami EU ter po poenostavitvi kazalnikov za zmanjšanje upravne obremenitve. Predlog omenja intenzivnejše delovanje, tako v operativnem smislu s strukturnimi izmenjavami dobrih praks in operativnega znanja med državami članicami kot v smislu številnih sistemov in infrastruktur informacijske tehnologije za vzpostavitev popolnoma spletne carine (7). Projekti se bodo odvijali več let in seveda v sinergiji s programom Fiscalis.

3.4

Komisija bo spoštovala mednarodne zaveze EU v Svetovni trgovinski organizaciji, za zagotovitev skladnosti s političnim sporočilom, ki ga vsebuje sporočilo o upravljanju (8), pa bi morale carinske uprave držav članic delovati kot en sam subjekt.

3.5

Upoštevajoč prihranke zaradi brexita, reform in varčevalnih ukrepov ter nove prispevke, ki se zahtevajo od držav članic, Komisija za obdobje 2021–2027 predlaga splošni večletni finančni okvir Unije v višini 1 279 milijard EUR oziroma 1,11 % bogastva, ki ga ustvari EU-27, od tega 950 milijonov EUR za program Carina.

3.5.1

Združevanje financiranja bo omogočilo sinergije z novo prožnostjo med različnimi prioritetami pri vodenju globalnega proračuna, na primer za informacijske tehnologije. Sklad za celovito upravljanje zunanjih meja bi lahko nacionalne carinske uprave uporabile za izboljšanje svoje opreme za carinske kontrole (nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme), s programom Carina pa se bodo podpirali vsi povezani ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi ali usposabljanja v zvezi s kupljeno opremo.

3.5.2

S programom podpore strukturnim reformam bi se lahko izboljšale upravne zmogljivosti carinskih uprav Unije. Program Carina bo carinskim organom pomagal zaščititi finančne interese EU in bo deležen tudi podpore programa za boj proti goljufijam, ki bo nasledil tekoči program Herkul III (9) in informacijski sistem proti goljufijam, ki zagotavlja podporo za medsebojno pomoč na carinskem področju. Deloval bo v sinergiji s programom Fiscalis, z dejavnostmi Evropskega javnega tožilstva in programom pravosodje Sklada za pravosodje, pravice in vrednote v povezavi z usposabljanjem za uporabo carinskega prava EU.

4.   Splošne ugotovitve

4.1   Izvajanje programa Carina

4.1.1

Evropski parlament je 24. marca 2018 predlagal povečanje splošnega proračuna Unije za 219 milijard EUR. Komisija želi izpostaviti evropsko dodano vrednost glede na nacionalno javno porabo. Vendar celotno povečanje znaša samo 1,11 % ustvarjenega bogastva (10) EU (1,13 % v prejšnjem obdobju). Povprečje med letoma 1993 in 1999 je znašalo 1,25 %. EESO, ki se že leta bori za povečanje lastnih sredstev EU (11), si želi, da se politična volja za dokončno vzpostavitev notranjega trga pokaže pri carinski politiki in da se nacionalnim carinskim organom zagotovi pomoč za njeno izvajanje.

4.1.2

Sprašuje se o načinu določitve zneska 950 milijonov EUR za obdobje 2021–2027 (člen 4(1) predloga uredbe): 137,7 milijona EUR na leto oziroma 5,02 milijona EUR na leto na državo (EU-27), pri čemer so države na različnih stopnjah razvoja; to se zdi malo.

4.2

Predlog predvideva delovanje s podeljevanjem javnih naročil in nepovratnih sredstev z neposrednim upravljanjem. Prožnost novega modela večletnega finančnega okvira bo omogočala ustvarjanje sinergij med različnimi programi in različnimi nalogami carine, njenimi razmerji z drugimi upravami, drugimi področji ukrepanja EU, kot so program za digitalno Evropo (12), Fiscalis, pravosodje ipd., in z njimi povezanimi proračunskimi sklopi. EESO meni, da gre za dobro načelo, vendar se sprašuje, kakšna bodo merila upravičenosti za dodeljevanje zaprošene pomoči med prepustnimi sklopi posameznih programov. Boji se, da bi prišlo do razhajanj med teorijo in prakso teh združevanj financiranja v primerih, ko bi se različni ukrepi istočasno potegovali za sredstva istega sklada, ki pa ga ne bo mogoče razširiti.

4.3

Zdi se, da je Komisija optimistična glede možnosti za prihodke držav članic in EU, vendar je to zgolj hipoteza, ki jo je težko potrditi za 7 let.

4.4

Predlog prepušča precejšen del proračunske odgovornosti državam članicam, ki bodo morale razvijati elemente na svoji ravni, upoštevajoč nacionalne omejitve. Države članice se nenazadnje še vedno soočajo z varčevalnimi ukrepi, določenimi v okviru evropskega semestra, in rastjo, ki se prepočasi krepi, zlasti v euroobmočju. Vendar bo predlog po zaslugi strukturiranega sodelovanja državam članicam omogočil sodelovanje, zlasti pri razvoju elementov sistemov IT.

5.   Posebne ugotovitve EESO

5.1   Informacijska tehnologija

5.1.1

Šteje se za največjo dodano vrednost programa (13). Carina je verjetno prvi temelj e-uprave Unije. Razvejanost orodij nadzora in deklaracij terja vse večjo medsebojno povezanost in interoperabilnost. V ta namen morajo vse države članice najprej imeti učinkovito carinsko informacijsko infrastrukturo s širokopasovnimi povezavami zelo visokih hitrosti. EESO si tudi želi, da bi bili carinski organi EU-27 prepoznani kot „pristojni organi“, ki bodo uporabljali prihodnjo arhitekturo interoperabilnih sistemov nadzora na mejah (14).

5.1.2

Člena 7(5) in 8 predloga napovedujeta, da bi lahko stopnje financiranja, ki jih Komisija uporablja za projekte, za ukrepe sodelovanja znašale vse do 100 %. Če bo ukrep zadeval razvoj in uporabo evropskega elektronskega sistema, bodo kriti le stroški, povezani s skupnimi komponentami in koordinacijo, države članice pa bodo nosile stroške, vezane na pristojnosti, ki jih predlog nalaga njim.

5.1.3   Inovacije informacijske tehnologije

5.1.3.1

Visoko zmogljiva digitalna omrežja podpirajo vse inovativne digitalne storitve. Da bi dodana vrednost carinske informacijske tehnologije prinesla pričakovane rezultate, morajo vsi zasebni (podjetja) in javni subjekti (organi tretjih držav), ki imajo opravka s carino, imeti dostop do višje ravni materialov in storitev.

5.1.3.2

Če se v program Carina vključi tudi večletni strateški načrt za elektronske carinske sisteme (e-customs MASP-C) (15), bodo prek tega potekale vse digitalne inovacije. EESO upa, da se bodo vse inovacije, ki jih oblasti potrdijo, razširjale na varen način v celotnem povezanem carinskem omrežju Unije, tako da se po potrditvi oblasti ne bo izgubljal čas ali preusmerjali trgovinski tokovi.

5.1.3.3

Na vseh področjih in v vseh omrežjih je treba zagotoviti kibernetsko varnost. Večja ko je medsebojna povezanost, več je tveganj. EESO meni, da je to dovolj pomembno za omembo v programu in pridobitev sredstev, še toliko bolj, ker imajo carinske dejavnosti strateške vidike.

5.2   Kazalniki

5.2.1

Komisija izpostavlja podporo, ki jo program lahko zagotovi pri enotnem izvajanju carinske zakonodaje in politike, ter za njegovo ocenjevanje predlaga posebne kvalitativne kazalnike.

5.2.2

Odbor priporoča, da se sodelujoče države z usposabljanjem, predvidenim v programu, pripravijo na to zanimivo nabiranje podatkov, tako z vidika samega zbiranja kot obdelave podatkov. V času zmanjševanja javnih proračunov obstaja nevarnost, da bodo imele carinske uprave premalo časa/osebja za pripravo teh poizvedb, s čimer bi se lahko ogrozila njihova zanesljivost. Merilna orodja že obstajajo in programska oprema bi lahko neposredno zagotavljala informacije, na primer o „razpoložljivosti evropskih elektronskih sistemov“.

5.3   Upravljanje

5.3.1

Da bi se izognili preusmeritvam trgovinskih tokov in konkurence, je cilj Komisije uskladiti delovanje v smeri poenotene uporabe pravil. Tako kot v preteklosti se želi obdati z odbori in skupinami strokovnjakov in vztraja pri udeležbi civilne družbe.

5.3.2

Takšno usklajevanje mora potekati z nacionalnimi carinskimi organi, predstavniki strokovnjakov, na operativni ravni ter dolgoročno. EESO je naklonjen odprtemu dialogu z akterji, kot so zunanji strokovnjaki in predstavniki javnih oblasti, tudi iz tretjih držav, predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov in civilne družbe. Želel pa bi, da 1) Evropski svet program Carina do njegovega konca promovira in pokaže svoje zanimanje za njegovo popolno uresničitev ter da 2) program podrobneje opredeli udeležence civilne družbe in dostop do možnosti pritožbe, ki so državljanom na voljo za zaščito njihovih pravic.

5.3.3

Odbor meni, da je za uspeh tega poenotenja potrebno, da si vse države in institucije EU s preglednostjo prizadevajo za iste cilje. EESO bi cenil, če bi bilo po političnih odločitvah o prednostnih nalogah mogoče razlikovati med ukrepi, povezanimi z nadzorom dovoljenega blaga in nedovoljenega blaga, ter ukrepi, povezanimi z nadzorom oseb na mejah (ob spoštovanju carinske politike in politike glede migracij).

5.3.4

Omeniti je treba splošne elemente, ki bi povečali možnosti za uspeh programa Carina, kot so fiskalno usklajevanje med državami članicami, udeležba vseh sodelujočih držav v usposabljanju in njihova pripravljenost vlagati v to sodelovanje, boriti se proti goljufijam in pošteno trgovati.

5.4   Krepitev človeških zmogljivosti

5.4.1

Carina ne izhaja iz nič, ampak ima ljudi, opremo, znanje. Ta zelo pomembna točka je navedena v programu, a ni nadalje obravnavana. Vsaka nacionalna uprava mora biti upravičena do programa za infrastrukturo in poglobitev znanj.

5.4.2

Odbor priporoča splošno uvedbo skupnih evropskih izobraževanj po zgledu agencije Europol. Ta so lahko tematska, na primer o interoperabilnosti, revizijah AEO (16), boju proti goljufijam, kibernetski varnosti, notranji varnosti ipd. Poleg skupnih modulov, ki jih je Evropska komisija že pripravila v digitalni obliki, bi jih lahko dopolnil tudi carinski program Erasmus, posvečen stalnemu usposabljanju, ki bi omogočil začasno izmenjavo uslužbencev vseh stopenj in se financiral v okviru programa Carina.

5.4.3

Odbor je prepričan, da so za uspeh sodelovanja med nacionalnimi upravami z različnimi kulturami ter za opredelitev in deljenje dobrih praks potrebni uslužbenci, ki so se naučili medsebojnega spoznavanja in opravljanja svojega poklica na podoben način (17) tudi, vendar ne le z uporabo digitalne tehnologije (upravna znanja in spretnosti). EESO ocenjuje, da bi bila za države in Unijo dobra politika, če carinske uprave ohranijo prisotnost na terenu kljub vse večjim tehničnim zahtevam. Želi si, da varčevanje, skupaj s cilji, izpostavljenimi v programu, ne bi pripeljalo do zmanjšanja števila javnih uslužbencev in da bi imeli vsi dostop do obogatitve svojih znanj za sodelovanje s svojimi evropskimi kolegi.

5.5   Varstvo temeljnih pravic

5.5.1

Odbor poudarja, da program Carina ni samo instrument za izvajanje carinske politike, ampak je lahko z usklajenim usposabljanjem uslužbencev in predstavnikov sodelujočih tretjih držav tudi katalizator spoštovanja temeljnih pravic. Pomembno je, da te priložnosti ne spustimo iz rok.

5.5.2

Splošna uredba o varstvu podatkov (18) se uporablja po vsej Uniji. Spoštovati jo morajo poslovni uporabniki, podjetja in uslužbenci, veljati pa mora tudi zanje. Varstvo podatkov, tako državljanskih kot industrijskih in poslovnih, je lahko življenjskega pomena in nacionalni in skupni sistemi ga morajo zagotavljati v rednih in sodnih postopkih, pri elektronskem poslovanju in v statistikah, povezanih s kazalniki napredka programa.

5.5.2.1

Upravljanje zunanjih meja Unije v sodelovanju z agencijo Frontex lahko pripelje do primerov, ko so človekove pravice ogrožene. Zadevne carinske uprave morajo spoštovati človekove pravice tako domnevnih storilcev kaznivih dejanj kot svojih uslužbencev.

---

(1)  COM(2018) 178 final: Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji za carinski sistem informacijske tehnologije, 11.4.2018.

(2)  SWD(2017) 34 final.

(3)  COM(2017) 793 in 794 final – 2017/0351 in 352 (COD).

(4)  Uredba (EU) 2016/1624.

(5)  COM(2018) 322 final.

(6)  Carinski zakonik Unije, tj. Uredba (EU) št. 952/2013, ki se je začela uporabljati 1. maja 2016, predvideva možnost, da subjekt predloži svoje carinske deklaracije enemu samemu carinskemu uradu v Uniji (centralizacija), tudi če njegovo blago prehaja prek različnih krajev; za cilj določa uvedbo 100-odstotnega brezpapirnega okolja pri carinskih formalnostih do 31. decembra 2020.

(7)  Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino.

(8)  UL C 434, 15.12.2017, str. 43.

(9)  Namen programa Herkul III [Uredba (EU) št. 250/2014, 104,9 milijona EUR] je zaščititi finančne interese EU s podporo ukrepom za boj proti nepravilnostim, goljufijam in korupciji, ki škodijo proračunu EU. Z njim upravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(10)  Bruto nacionalni dohodek.

(11)  UL C 74, 23.3.2005, str. 32 (točka 4.5.15).

(12)  COM(2018) 434 final.

(13)  Ocena učinka, SWD(2018) 322 final.

(14)  COM(2017) 793 final.

(15)  Večletni strateški načrt za elektronske carinske sisteme (e-customs MASP-C Multi-Annual Strategic Plan), Taxud.a.3(2017) 6498377.

(16)  Pooblaščeni gospodarski subjekt (AEO iz angl. authorised economic operator).

(17)  Glej program Matthaeus.

(18)  Splošna uredba o varstvu podatkov: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2016.119.01.0001.01.SLV&toc=OJ:L:2016:119:TOC.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018) 447 final – 2018/0236 (COD))

(2019/C 62/08)

Poročevalec:

Raymond HENCKS

Zaprosilo	Evropska komisija, 12. 7. 2018 Svet, 13. 7. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	189/3/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropska unija se lahko pohvali z velikimi uspehi v vesoljskem sektorju. Z vesoljskimi programi prispeva k reševanju nekaterih velikih svetovnih izzivov, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami ter varnostjo in izboljšanjem vsakdanjih življenjskih pogojev državljanov, pri čemer ohranja suverenost in strateško neodvisnost od drugih vesoljskih sil.

1.2

EESO podpira Unijo pri njenih dodatnih prizadevanjih, da bi ostala neodvisna vesoljska velesila. Strinja se, da se ji zagotovijo finančna sredstva za uresničevanje njenih ambicij, v tem primeru „prednostni referenčni znesek“ v višini 16 milijard EUR, kar je po mnenju EESO minimum potrebnih finančnih sredstev. EESO ponavlja svoj poziv, da je treba skupaj z Evropsko investicijsko banko najti nove možnosti financiranja za podporo zasebnim podjetjem, MSP in zagonskim podjetjem pri raziskavah vesolja ter zasnovah in izdelavah vesoljskih projektov.

1.3

Kar zadeva specifične cilje evropskega vesoljskega programa, EESO pozdravlja prizadevanja Unije, da poleg stalnega razvoja vodilnih programov Galileo in Copernicus zagotavlja več neodvisnosti in zmogljivosti za nadzor in spremljanje v vesolju, da bi vesoljsko infrastrukturo zaščitila pred tveganjem zaradi številnih vesoljskih odpadkov, ki krožijo okoli Zemlje. Pozdravlja tudi novo pobudo v zvezi s sistemom Govsatcom, ki ustreza potrebam po varnih satelitskih komunikacijah v Evropi.

1.4

Vendar EESO ugotavlja, da Unija državljane še vedno premalo obvešča o prednostih, ki jih dejavnosti EU v vesolju pomenijo za družbo in gospodarstvo. Predlaga ustrezno kampanjo, da bi se državljani zavedali dodane vrednosti evropskih vesoljskih dejavnosti, ki so postale nepogrešljive v njihovem vsakdanjem življenju, spodbujajo zaposlovanje, rast in naložbe ter pomenijo prednost za njihovo varnost.

1.5

Poleg tega smo še vedno zelo daleč od največjega možnega izkoristka prednosti, ki jih vesolje omogoča evropskemu gospodarstvu. Možnosti, ki jih ponuja program za opazovanje Zemlje in ogromna količina podatkov, ki jih proizvaja, so še vedno premalo uporabljeni. EESO poziva k ukrepom za obveščanje in ozaveščanje potencialnih upravičencev, zlasti v pomorskem in kmetijskem sektorju.

1.6

Evropski vesoljski sektor ima zelo močno mednarodno konkurenco, saj postajajo vesoljske dejavnosti vedno bolj komercialne zaradi vse večje udeležbe zasebnega sektorja na trgu zunaj Unije. Zato bo vsekakor treba povečati pomen notranjega trga in uporabiti načelo, da imajo v vesoljskem sektorju prednost evropski produkti.

1.7

Evropa potrebuje konkurenčne nosilne rakete, prilagojene komercialnemu in institucionalnemu trgu, če želi kljub vse večjemu številu nosilnih raket in močni konkurenci ohraniti neodvisen dostop do vesolja. EESO spodbuja Komisijo, naj preuči, kako bi lahko podprli raziskave in izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti v Evropi.

1.8

EESO meni, da bi Unija za ohranitev jasne evropske dodane vrednosti morala pozorneje spremljati razvoj futurističnega načrta za ekstrahiranje in pridobivanje naravnih virov zunaj Zemljine orbite (space mining), pri katerem ima pionirsko vlogo ena od držav članic.

2.   Uvod

2.1

Evropska unija od 90. let prejšnjega stoletja razvija lastno vesoljsko politiko, ki temelji na neodvisnosti od drugih vesoljskih sil, zlasti z razvijanjem programov in načinov uporabe v ključnih industrijskih sektorjih, kot so komunikacije, varnost, storitve za ravnanje v izrednih razmerah, navigacijski sistemi, informacije, prenosi dogodkov, podnebne spremembe, vremenske napovedi itd.

2.2

V tem času je s pomočjo Evropske vesoljske agencije vzpostavila široko mrežo satelitov in lasten dostop do vesolja prek Gvajane z evropskimi nosilnimi raketami. Države članice Evropske vesoljske agencije (1) imajo svoje lastne vesoljske agencije ter programe, raziskovalna središča, zemeljske postaje in znatne industrijske zmogljivosti, iz katerih na splošno izhajajo vesoljske pobude, ki se nato obravnavajo v okviru Evropske unije ali Evropske vesoljske agencije.

2.3

Unija zlasti oblikuje, v celoti financira in upravlja naslednje vesoljske programe, za izvajanje katerih je odgovorna v celoti, tudi glede varnosti: — Galileo je prva infrastruktura za zelo natančno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in se uporabnikom zagotavlja brezplačno, — Copernicus zagotavlja podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, in zajema šest področij: spremljanje kopnega, morskega okolja, ozračja in podnebnih sprememb ter ravnanje v izrednih razmerah in upravljanje varnosti, — EGNOS je vseevropski sistem treh satelitov, ki izboljšuje kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, in zagotavlja natančnejše podatke o geolokaciji, — SST (space surveillance and tracking) je sistem za nadzor in spremljanje v vesolju ter opazovanje približno 780 000 odpadkov v vesolju (vesoljskih odpadkov), ki krožijo okoli Zemlje, — Govsatcom je sistem vladne (civilne in vojaške) satelitske komunikacije, priznan kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo politiko in varnost Evropske unije.

2.4

Komisija je za razvoj in namestitev vesoljske infrastrukture pooblastila Evropsko vesoljsko agencijo, ki je odgovorna za namestitev infrastrukture sistema Galileo, medtem ko je agencija EU s sedežem v Pragi (Agencija za evropski GNSS) zadolžena za spodbujanje uporabe sistema Galileo na trgu. Evropska vesoljska agencija vodi tudi del operacij programa Copernicus.

2.5

Evropska vesoljska industrija zaposluje več kot 231 000 ljudi, pri čemer jih je 41 333 zaposlenih v sektorju proizvodnje vesoljskih plovil, in ustvarja dodano vrednost, ki je leta 2017 po ocenah Evropske komisije znašala med 53 in 62 milijard EUR.

3.   Predlog Komisije

3.1

Predlagani vesoljski program ustreza industrijski strategiji, ki jo je predsednik Juncker predstavil v svojem govoru o stanju Unije leta 2017, in sporočilu Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom „Vesoljska strategija za Evropo“.

3.2

Naslednji pravni akti — Uredba (EU) št. 1285/2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov Galileo in EGNOS, — Uredba (EU) št. 377/2014 o vzpostavitvi programa Copernicus, — Sklep št. 541/2014/EU o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) in — Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS so razveljavljeni in nadomeščeni z uredbo, ki se obravnava v tem mnenju in določa skupna pravila za vse komponente programa, pri čemer se obravnavajo zlasti proračunski prispevki in mehanizmi, finančne določbe, javna naročila, upravljanje in varnost. Uredba določa tudi nekatera specifična pravila za posamezne komponente.

3.3

Agencija za evropski GNSS, pristojna za izvajanje nove generacije satelitskih navigacijskih sistemov, postane Agencija Evropske unije za vesoljski program, zadolžena za prispevanje k programu, zlasti kar zadeva varnost, komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, ki jih ponujata sistema Galileo in EGNOS.

3.4

Namen novega vesoljskega programa je: — zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, — čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, — okrepiti varnost Unije in njenih držav članic, — spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja.

3.5

Predlog uredbe določa skupna proračunska sredstva za vse vesoljske dejavnosti Unije, vključno z raziskavami, v višini 16 milijard EUR za obdobje 2021–2027 (v primerjavi z 12,6 milijarde EUR za obdobje 2014–2020). Ta finančna sredstva pomenijo prednostni referenčni znesek v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, razporejena pa so tako: — sistema Galileo in EGNOS 9,7 milijarde, — program Copernicus 5,8 milijarde, — sistema SST in Govsatcom 0,5 milijarde.

3.6

V novi uredbi se obravnavajo tudi različne oblike sodelovanja in partnerstva med zainteresiranimi stranmi ter odnosi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami.

3.7

Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročala o izvajanju vesoljskega programa na podlagi kazalnikov uspešnosti, ki jih je treba določiti.

3.8

Poleg tega se bo program ocenjeval najmanj vsake štiri leta. Komisija bo zaključke ocenjevanj skupaj s svojimi pripombami predložila Evropskemu parlamentu, Svetu, EESO in Odboru regij.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

Najprej je treba priznati, da se lahko EU pohvali, da je pravočasno razvila lastno vesoljsko politiko in je danes neodvisna od drugih vesoljskih sil, tudi od tiste, ki se je nekoč štela za zanesljivega partnerja, vendar je sčasoma postala nepredvidljiva.

4.2

EESO podpira Unijo pri njenih dodatnih prizadevanjih, da bi ostala neodvisna vesoljska velesila in si zagotovila sredstva za utrditev svojih tehničnih prednosti. Za vesoljski sektor so potrebna znatna finančna sredstva. Ambiciozna vesoljska politika ni mogoča brez ustreznega proračuna.

4.3

Zato lahko EESO le podpre namero iz predloga uredbe, da se Uniji dodelijo finančna sredstva, potrebna za uresničitev njenih ambicij, in sicer finančna sredstva za program v višini 16 milijard EUR, kar je minimalni „prednostni referenčni znesek“. To pomeni, da se Parlament in Svet ter Komisija, ko pripravlja osnutek proračuna, zavežejo, da v celotnem trajanju programa od tega zneska ne bodo odstopile za več kot 10 % (razen v izrednih okoliščinah). EESO ponavlja svoj poziv, da je treba skupaj z Evropsko investicijsko banko najti nove možnosti financiranja za podporo zasebnim podjetjem, MSP in zagonskim podjetjem pri raziskavah vesolja ter zasnovi in izdelavi vesoljskih projektov npr. na področjih nanosatelitov, miniaturiziranih pogonskih sistemov, podaljševanja življenjske dobe satelitov, novih aplikacij za opazovanje zemlje itd.

4.4

Poleg tega se vesoljske raziskave in inovacije, ki jih je nujno okrepiti, če želi Unija ostati vodilna pri napredku, lahko financirajo s programom Obzorje Evropa v okviru delovnega programa „vodilna vloga na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ s proračunom v višini 13,5 milijarde EUR.

4.5

V teh okoliščinah lahko le podpremo dejstvo, da bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU še naprej sodelovalo v evropskem vesoljskem programu. Vendar EESO obžaluje, da je le 20 od sedanjih 28 članic Unije tudi članic Evropske vesoljske agencije.

4.6

Kar zadeva specifične cilje vesoljskega programa, EESO odobrava, da se pri novih aplikacijah in novih storitvah upošteva razvoj na področju avtonomnih vozil, brezpilotnih zrakoplovov, robotov in interneta stvari (sistem Galileo) ter da so v interesu človeštva poudarjeni spremljanje podnebnih sprememb (na primer spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij toplogrednih plinov), raba zemljišč v podporo kmetijstvu, opazovanje polarnih območij, gospodarjenje z gozdom in vodnimi viri ter odkrivanje majhnih predmetov (na primer ladij) za nadzor nad nezakonitim trgovanjem (program Copernicus).

4.7

EESO podpira tudi predlog, da se sistemu SST omogoči večja samostojnost in zmogljivost za zaščito vesoljske infrastrukture in Zemlje pred vesoljskimi tveganji, ter ustvarjanje novih dejavnosti za opazovanje vesoljskih odpadkov in ekstremnih vesoljskih vremenskih dogodkov, ki so posledica dejavnosti sonca, ali asteroidov in kometov (blizuzemeljskih predmetov). Z vprašanjem odpadkov v vesolju se neposredno ukvarja več kot 60 držav, ki trenutno imajo in upravljajo satelite. Ta nadzor in spremljanje v vesolju sta dejansko ključna, saj se lahko poškoduje bistvena infrastruktura, od katere je odvisno vsakdanje življenje državljanov, kar lahko povzroči prekinitve storitev, nevšečnosti in s tem povezane gospodarske izgube.

4.8

Nova pobuda v zvezi s storitvijo Govsatcom ustreza potrebam varnih satelitskih komunikacij v Evropi (mejni nadzor, pomorska skupnost, policijske misije, civilna zaščita, humanitarna pomoč, zunanje delovanje EU itd.) in omogoča večjo varnost in evropsko neodvisnost prihodnjih varnih komunikacijskih sistemov in storitev, kar EESO v celoti podpira.

4.9

Unija se lahko torej pohvali z velikimi uspehi v vesoljskem sektorju. Vendar EESO ugotavlja, da Unija državljane še vedno premalo obvešča o prednostih vesolja za družbo in gospodarstvo. Veliko državljanov se ne zaveda, da si pomagajo z vesoljskimi storitvami, ko na primer uporabljajo svoj prenosni ali pametni telefon, si pomagajo z navigacijskimi sistemi, gledajo satelitsko televizijo, potujejo po kopnem, morju ali zraku ali dvigujejo denar. Zato bo treba z ustrezno kampanjo obveščanja poskrbeti, da se državljani zavejo, da so evropske vesoljske dejavnosti nepogrešljive v njihovem vsakdanjem življenju, da spodbujajo zaposlovanje, rast in naložbe ter da pomenijo prednost za njihovo varnost.

4.10

Poleg tega smo še vedno zelo daleč od največjega možnega izkoristka prednosti, ki jih vesolje omogoča evropskemu gospodarstvu. Možnosti, ki jih ponuja program za opazovanje Zemlje in ogromna količina podatkov, ki jih proizvaja, so še vedno premalo uporabljeni. EESO poziva k ukrepom za obveščanje in ozaveščanje potencialnih upravičencev, zlasti v pomorskem in kmetijskem sektorju.

4.11

Kot opozarja Komisija se vesoljski sektor spopada s težavami zaradi pomanjkanja zmogljivosti za zaposlovanje ustreznega osebja. EESO meni, da bi bilo treba znanost o vesolju vključiti v šolski sistem in da bi morale biti univerze držav članic toliko ozaveščene, da bi ponudile magisterij iz vesoljskega inženirstva.

4.12

Na mednarodni ravni se bo evropski vesoljski sektor moral spopasti z izzivom zelo močne konkurence, saj postajajo vesoljske dejavnosti vedno bolj komercialne zaradi vse večje udeležbe zasebnega sektorja. Veliki evropski akterji največ dejavnosti izvajajo zunaj Evrope. Zato bo vsekakor treba povečati pomen notranjega trga in uporabiti načelo, da imajo v vesoljskem sektorju prednost evropski produkti.

4.13

Kot poudarja Komisija, je vesolje del globalne vrednostne verige, ki se sooča z večjimi spremembami, ki pomenijo odmik od tradicionalnih meja vesoljskega sektorja. T. i. novo vesolje („New Space“) korenito spreminja vesoljski sektor – ne le s tehnološkega vidika, temveč tudi z vidika poslovnega modela. Zato je bistveno, da Unija aktivno podpira celotni vesoljski sektor, zlasti pa raziskave in razvoj, zagonska podjetja in inkubatorje za podjetja, ki delujejo v vesoljskem sektorju. EESO obžaluje, da je v obravnavani uredbi Komisija napovedala zgolj to, da vesoljski program podpira sodelovanje med podjetji v obliki vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja, ni pa navedla ničesar v zvezi z delovanjem in financiranjem takšnih vozlišč.

Projekt „New Space“ bi se lahko posvečal razvoju gospodarstva vesoljskih virov (space mining), katerega namen je ekstrahiranje in pridobivanje naravnih virov zunaj Zemljine orbite. Asteroidi lahko na primer vsebujejo nikelj, platino, železo in kobalt. NASA ocenjuje, da je vrednost pasu asteroidov (v katerem jih je več kot milijon) med Marsom in Jupitrom 700 trilijonov dolarjev. Te vire bi bilo mogoče bodisi pripeljati na Zemljo bodisi uporabiti v vesolju kot energijo za satelite ali za gradnjo baz, od koder bi bilo mogoče raziskovati še bolj oddaljene dele vesolja.

4.14

Luksemburg je poleg Združenih držav druga država na svetu s pravnim okvirom, ki ga nekateri sicer izpodbijajo, a omogoča raziskovanje in komercialno uporabo vesoljskih virov. S svetovalno misijo se je projektu pridružila tudi EIB, Evropska vesoljska agencija pa namerava zagotoviti nasvete in usmeritve prek svoje storitve finančnega svetovanja za inovacije.

4.15

EESO meni, da bi morala Unija v tehnološkem, finančnem in pravnem smislu tesneje sodelovati pri raziskavah v zvezi s pridobivanjem vesoljskih virov (space mining) ter skrbeti, da projekt ohrani jasno evropsko vrednost, saj so se druge ameriške, arabske ali azijske organizacije ali podjetja že pridružili projektu.

4.16

Evropa potrebuje nosilne rakete, prilagojene komercialnemu in institucionalnemu trgu, če želi ohraniti neodvisen dostop do vesolja. Rakete za ponovno uporabo pomenijo napredek, ki zelo veliko obeta, saj se bodo zmanjšali stroški in skrajšal čas izmenjavanja med izstrelitvami. Konkurenca na komercialnem trgu je še vedno močna in včasih nelojalna. EESO spodbuja Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče podpreti raziskave in infrastrukturo za evropske nosilne rakete, ob upoštevanju, da je bistveno ohraniti neodvisen dostop Evrope do vesolja.

4.17

Čeprav so države članice na podlagi PDEU pristojne za opredelitev storitev splošnega pomena, to ne spremeni dejstva, da je Unija pristojna, da na svoji ravni opredeli take storitve, če je to nujno za doseganje ciljev Unije. EESO poziva institucije EU, naj priznajo obstoj in nujnost storitev splošnega pomena na ravni EU na področjih, kjer je delovanje EU učinkovitejše za izpolnjevanje njihovih ciljev, kot očitno velja za vesoljski sektor.

---

(1)  Evropska vesoljska agencija ima 22 držav članic. Nacionalni organi naslednjih držav, pristojni za vesolje, zasedajo v svetu guvernerjev Evropske vesoljske agencije: Nemčija, Avstrija, Belgija, Danska, Španija, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Češka republika, Romunija, Združeno kraljestvo, Švedska, Švica. V svetu guvernerjev in pri nekaterih projektih v okviru sporazuma o sodelovanju sodeluje tudi Kanada. Slovenija je pridružena članica. Sedem drugih držav članic EU je še podpisalo sporazume o sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, in sicer Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Litva, Malta in Slovaška.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah

(COM(2018) 378 final – 2018/203 (COD))

(b) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“)

(COM(2018) 379 final – 2018/204 (COD))

(2019/C 62/09)

Poročevalec:

Bernardo HERNÁNDEZ BATALLER

Zaprosilo	a) Evropski parlament, 10. 9. 2018 b) Evropski parlament, 10. 9. 2018
Pravna podlaga	člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	184/0/9

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se je seznanil s predlogoma Komisije o spremembi uredbe o pridobivanju dokazov in uredbe o vročanju pisanj.

1.2

EESO poziva Komisijo, naj upošteva ugotovitve iz tega dokumenta v zvezi s svojima predlogoma, zlasti tiste iz točk 5.2, 5.3, 5.4, 5.5, 5.9, 5.10, 6.3, 6.4. in 6.6, saj brez dejanskega pravosodnega prostora ni mogoče v celoti uživati svoboščin enotnega trga.

2.   Ozadje

2.1

S ciljem, da bi Evropska unija (EU) postala prostor svobode, varnosti in pravice so v členu 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije določeni temelji za tako imenovano „pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah“, ko gre za zadeve, ki segajo preko državnih meja, EU pa so dodeljene pristojnosti za sprejemanje ukrepov približevanja zakonodaje in predpisov držav članic.

2.2

Za dobro delovanje notranjega trga se lahko v skladu z zakonodajno določbo po potrebi sprejmejo ukrepi za vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih iz izvensodnih odločb med državami članicami ter sodelovanje pri pridobivanju dokazov.

2.3

EU je sisteme za urejanje pravne pomoči med državami članicami, določene s haaškimi konvencijami, nadomestila z naslednjimi pravnimi instrumenti:

2.3.1

Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 (1) o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, sprejeta na pobudo Zvezne republike Nemčije (v nadaljevanju „uredba o pridobivanju dokazov“), ki se izvaja v vseh državah članicah, razen na Danskem.

2.3.2

Ta uredba na ravni EU uvaja sistem za neposredno in hitro posredovanje in izvršitev zaprosil za pridobivanje in izvrševanje dokazov med sodišči in določa natančna pravila glede oblike in vsebine takšnih zaprosil. Z njo je vzpostavljen sistem neposrednih dvostranskih stikov med sodišči, ki nadomešča prejšnjega, po katerem je sodišče ene države članice moralo poslati zaprosilo centralnemu organu druge države članice.

2.3.3

Uredba (ES) št. 1393/2007 (2) Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju „uredba o vročanju pisanj“), ki se uporablja v vseh državah članicah (3).

2.3.4

Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednji državi članici. Vendar pa se ne uporablja za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (acta iure imperii).

2.4

EESO se je vedno zavzemal za vzpostavitev skupnega prostora svobode, varnosti in pravice v EU, kar med drugim pomeni sprejetje potrebnih ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja in sodelovanja v civilnih zadevah s ciljem, da neusklajenost ali zapletenost sodnih sistemov držav članic državljanom in podjetjem ne bi preprečevali ali jih odvračali od uveljavljanja njihovih pravic.

2.5

Vsekakor je za oblikovanje evropskega pravosodnega območja nujno izboljšati sodelovanje med sodišči ter poenostaviti in pospešiti postopke, da bi odpravili nepravilno delovanje in zamude.

3.   Predloga Komisije

3.1

Komisija želi s predlogoma spremeniti veljavni uredbi o pridobivanju dokazov in vročanju pisanj.

3.2   Predlog spremembe uredbe o pridobivanju dokazov

3.2.1

Cilj predloga je izboljšati delovanje območja svobode, varnosti in pravice ter notranjega trga s krepitvijo učinkovitosti in hitrosti čezmejnega pridobivanja dokazov.

3.2.2

Gre za prilagoditev uredbe tehničnemu razvoju, ki izkorišča prednosti digitalizacije, in zagotavljanje, da komunikacija in izmenjava dokumentov kot privzeto potekata prek elektronskih medijev ob spoštovanju varstva podatkov in zasebnosti, ne da bi to kakor koli zmanjšalo procesne pravice strank. Zato bi moral imeti sistem decentralizirano strukturo, ki omogoča neposredno komuniciranje med končnima uporabnikoma.

3.2.3

S predlogom se spodbujajo sodobni načini pridobivanja dokazov, kot je videokonferenca, kadar je treba zaslišati osebo, ki se nahaja v drugi državi članici. Njegov namen je zagotoviti uporabo najprimernejše, najpogostejše in najhitrejše oblike neposrednega pridobivanja dokazov z zaslišanjem priče, stranke ali izvedenca s stalnim prebivališčem v drugi državi članici.

3.2.4

Odpravljajo se pravne ovire za sprejemanje elektronskih (digitalnih) dokazov. S predlogom se zagotavlja tudi vzajemno priznavanje digitalnih dokazov. To bo zmanjšalo bremena za državljane in podjetja v postopku in omejilo število primerov, v katerih se elektronski dokazi zavrnejo.

3.2.5

Odpravljajo se razlike v razlagi pojma „sodišče“, ki v uredbi o pridobivanju dokazov sedaj ni opredeljen. S predlogom se odpravlja ta pravna negotovost.

3.2.6

Predlog je skladen z obstoječimi instrumenti EU na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah in ne posega v morebitno izmenjavo informacij med organi v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (4) niti v preživninskih zadevah (5), tudi kadar imajo te informacije dokazno vrednost, zato ima organ prosilec možnost, da prosto izbere najprimernejšo metodo.

3.2.7

Predlog določa možnost pridobivanja dokazov prek diplomatskih in konzularnih predstavnikov države članice na ozemlju druge države članice in na območju, kjer opravljajo svoje naloge, ne da bi bilo treba za to predhodno zaprositi osrednji ali pristojni organ v tej držav članici.

3.2.8

Da se zagotovi vzajemno priznavanje digitalnih dokazov, se ne sme zavrniti priznanje dokazov, pridobljenih v eni državi članici v skladu z njeno zakonodajo, kot dokazov v drugih državah članicah le zaradi njihove digitalne narave.

3.2.9

Za vnos sprememb v standardne obrazce iz prilog ali posodobitev teh obrazcev je predviden prenos pooblastil na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU.

3.3   Uredba o vročanju pisanj

3.3.1

Glavni cilj te uredbe je določiti enotne kanale za pošiljanje pisanj iz ene države članice v drugo za namene vročanja teh pisanj v tej drugi državi članici. Za to so še posebej dragocene izkušnje z uporabo veljavne uredbe in sodno prakso Sodišča Evropske unije na tem področju.

3.3.1.1

Spreminja se njeno področje uporabe, vendar pa se ohranja sedanje besedilo določbe o izvensodnih pisanjih. V zvezi s sodnimi pisanji se bo uredba uporabljala v vseh primerih, ko ima naslovnik stalno prebivališče v drugi državi članici.

3.3.1.2

Po tem novem sistemu so vsi primeri vročitve pisanj obvezno zajeti v področje uporabe uredbe, kadar ima naslovnik stalno prebivališče v drugi državi članici, uporablja pa se samo za vročanje pisanj o začetku postopka ali zahtevka. Pri nadaljnjih primerih vročanja sodnih pisanj med sodnim postopkom je dodatna zaščita manj pomembna.

3.4

Komunikacija in izmenjava pisanj med organi, pristojnimi za pošiljanje in sprejem, mora potekati po elektronski poti prek decentraliziranega sistema IT, ki ga sestavljajo nacionalni sistemi IT, ki so med seboj povezani z varno in zanesljivo komunikacijsko infrastrukturo, čeprav obstaja možnost uporabe alternativnih (tradicionalnih) sredstev komunikacije v primerih nepredvidene in izjemne motnje v sistemu IT.

3.5

Predlog določa, da morajo države članice pomagati pri ugotavljanju, kje se nahaja prejemnik v drugi državi članici, in sicer na enega od treh načinov: — pravna pomoč prek organov, ki jih imenujejo države članice, — zagotavljanje dostopa do javnih registrov stalnega prebivališča prek portala e-pravosodje; — ali zagotavljanje podrobnih informacij o razpoložljivih orodjih za iskanje oseb na njihovem ozemlju prek portala e-pravosodje.

3.6

Od tujih strank v postopku se lahko zahteva, da imenujejo zastopnika za vročanje pisanj v postopku v državi članici postopka.

3.7

Izboljšuje se postopek glede pravice naslovnika, da zavrne sprejem pisanja, če ni sestavljeno v ustreznem jeziku ali vanj prevedeno.

3.8

Predlog izvajalce poštnih storitev zavezuje k uporabi posebne povratnice (potrdila o prejemu) pri vročanju pisanj po pošti s skladu z uredbo. Uvaja se minimalni standard glede oseb, ki so lahko nadomestni prejemniki, če izvajalec poštnih storitev pisanja ne more vročiti naslovniku osebno.

3.9

Predlog uvaja elektronsko vročanje pisanj kot dodatni alternativni način vročanja v skladu z uredbo.

3.10

V primerih, ko se toženec ne spusti v postopek, se uvajata dve večji novosti: (a) sodišče, pred katerim poteka postopek, bo moralo poslati opozorilo o začetku postopka ali o zamudni sodbi na razpoložljivi uporabniški račun toženca, ki se ni spustil v postopek; (b) enotno časovno obdobje dveh let od izdaje zamudne sodbe je določeno za razpoložljivost izredne vrnitve v prejšnje stanje, po preteku tega roka pa izpodbijanje priznanja in izvršitve te sodbe v drugi državi članici ni več mogoče.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO izraža zadovoljstvo s predlogoma Komisije o spremembi uredbe o pridobivanju dokazov in uredbe o vročanju pisanj, saj olajšujeta povezovanje držav članic na področju pravosodja z vzpostavljanjem enotnih kanalov na njunih področjih uporabe.

4.2

Predloga prispevata k izboljšanju sodelovanja na področju pravosodja v EU na podlagi načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb (člen 81 PDEU), krepitvi območja svobode, varnosti in pravice (člen 3(2) in člen 67 PDEU) in vzpostavitvi notranjega trga (člen 26 PDEU).

4.3

Skratka, sprejetje in uporaba pravnega okvira, ki ga predlaga Komisija, bi morala objektivno prispevati k odpravi različnih nevidnih ovir, ki neposredno vplivajo na življenje vseh državljanov – tako držav članic kot tudi oseb, ki prebivajo v EU – in trgovinski promet podjetij, ki poslujejo v EU.

4.4

Za zagotovitev dostopa do pravega varstva in poštenega sojenja je treba določbe obeh predlogov nujno uporabljati v sodnih postopkih s čezmejnimi posledicami in jih ustrezno izvajati.

4.5

Predloga sta tudi v skladu s strategijo za digitalni trg na področju e-uprave, zlasti s potrebo po sprejetju ukrepov za posodobitev javne uprave in doseganje čezmejne interoperabilnosti, ki olajšuje interakcije z državljani.

4.6

S predlogoma se povečuje pravna varnost in tako prispeva k preprečevanju zamud in nepotrebnih stroškov za državljane, podjetja in javne uprave ter odpravljajo pomanjkljivosti pri varovanju procesnih pravic strank, saj naj bi preprečila, da se ena od strank ne bi mogla braniti po „načelu enakosti orožij“.

4.7

Treba je poudariti, da določba o delegiranih aktih za posodobitev in spremembo priloge obeh predlogov uredb ni v skladu s stališčem EESO (6) o tej temi, saj naj bi se v skladu s predlogom pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na Komisijo preneslo za nedoločen čas, kljub pozivom, naj se sprejemanje delegiranih aktov časovno omeji.

4.8

EESO meni, da brez dejanskega pravosodnega prostora ni mogoče v celoti izkoristiti svoboščin enotnega trga.

5.   Splošne ugotovitve glede uredbe o pridobivanju dokazov

5.1

Cilj predloga o spremembi uredbe o pridobivanju dokazov je povečanje elektronske komunikacije med vpletenimi pristojnimi organi, da se zmanjša uporaba papirja, ki je dražja in počasnejša, ter uvedba uporabe videokonferenc za zaslišanje osebe v drugi državi članici, ne da bi to kakor koli zmanjšalo procesne pravice strank.

5.2

Čeprav se v tem predlogu predpostavlja skrbno in učinkovito ravnanje vpletenih sodnih organov ter dosledno spoštovanje načel lojalnega sodelovanja in vzajemnega priznavanja – slednje je izrecno navedeno (v četrti uvodni izjavi in v členu 18a predloga), da nihče ne bi izpodbijal dokazne vrednosti digitalnih dokazov – pa predlog ne vsebuje nobene določbe v primeru zavrnitve zaprošenega sodnega organa na podlagi: — neupravičene zamude, — odsotnosti obrazložitve ali — nezadostne obrazložitve. V takšnih primerih dostop do učinkovitega pravnega sredstva praktično nemogoč in treba bi bilo najti rešitev, da do njih ne pride.

5.2.1

To je pomembno v sedanjem stanju prava Unije, ko lahko kot huda kršitev obveznosti držav članic z vidika prava EU šteje že to, da nacionalno sodišče opusti predložitev vprašanja v predhodno odločanje Sodišču EU v zadevi, o kateri razsoja (7).

5.2.2

Veliko je primerov, ko zaprošeno sodišče lahko hudo krši pravice udeleženih strani, če ne sodeluje z dolžno skrbnostjo, zlasti pri začasnem varstvu, sklicujoč se na nacionalno suverenost ali nacionalno varnost, javni red itd. (glej člen 4(2) PEU), ali kadar prihaja do razlik med državami članicami zaradi različnih procesnih praks.

5.2.3

Do zadnjega primera prihaja v predhodni preiskavi, saj člen 23 haaške Konvencije z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini državam članicam omogoča, da ne izvršujejo zaprosil, izdanih za predobravnavno odkrivanje dokumentov (po vložitvi tožbe, vendar pred začetkom sojenja).

5.2.4

V sedanji Uredbi (ES) št. 1206/2001 to vprašanje sicer ni izrecno obravnavano, je pa izključeno iz področja njene uporabe, kot je razvidno iz izjave Sveta 54/01 z dne 4. julija 2001 (dok. 10571/01, str. 1).

5.2.5

Občasno lahko pride do nepotrebnih zamud zaradi nezadostne tehnične usposobljenosti zaprošenih organov ali neustreznega delovanja tehnološke infrastrukture. Da bi v največji možni meri preprečili in odpravili takšne situacije, bi morali s predlogom uvesti neke vrste določbo, s katero bi od držav članic zahtevali digitalno posodobitev sodišč ter prilagoditev njihove tehnološke infrastrukture.

5.3

Poleg tega bi nekatere določbe predloga morale biti natančnejše. Na primer v členu 1(4) je pojem „sodišče“ opredeljen zgolj kot „vsak sodni organ države članice, ki je pristojen za izvršitev pridobivanja dokazov v skladu s to uredbo“.

5.3.1

Čeprav bi takšna opredelitev lahko vključevala tudi javne uslužbence (npr. notarje), pa izključuje zasebne arbitražne organe, ki delujejo na področju naložb, trgovanja, potrošnje, ali arbitražne organe, ki delujejo na katerem drugem področju.

5.3.2

Tako torej ni priznan velik pomen arbitražnih organov v trgovskem in ekonomskem prometu v državah članicah in tretjih državah.

5.3.3

S tem v zvezi lahko pride do primerov litispendence ter težav pri izvajanju njihovih sklepov na zaprošenih sodiščih držav članic (npr. do prepovedi začetka postopka v isti zadevi pred drugim sodiščem), kar lahko povzroči pravno negotovost.

5.3.4

Nedvomno je ta omejena opredelitev „sodišča“ v skladu s sodno prakso Sodišča EU, ki zasebnim arbitražnim organom običajno odreka status „sodišča“ (8).

5.3.5

EESO meni, da samodejna uporaba navedene sodne prakse Sodišča EU na obravnavanem področju lahko privede do nepriznavanja odločb arbitražnih razsodišč ali nesodelovanja zaprošenega sodišča, kar lahko v določenih primerih pomeni, da udeležene stranke ostanejo brez zaščite.

5.3.6

Kljub temu je iz te ocene treba izključiti klavzule o arbitraži med vlagateljem in državo iz dvostranskih pogodb o naložbah, saj te v skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi „Achmea“ (9) niso v skladu s pravom Unije in nimajo pravnih učinkov ter so nezakonite, ker se križajo s pravili enotnega trga in ustvarjajo diskriminacijo med vlagatelji v EU.

5.4

Po drugi strani pa člen 17b priznava diplomatskim ali konzularnim predstavnikom države članice možnost, da brez predhodnega zaprosila pridobijo dokaze na ozemlju druge države članice, v kateri so akreditirani. Ta pristojnost je omejena na prostovoljno pridobivanje dokazov ali zaslišanje državljanov držav članic, ki jo zastopajo, v okviru sodnega postopka, za katerega je pristojno sodišče te države članice.

5.5

Koristno bi bilo razširiti naloge pravne pomoči teh uradnikov, ki so določene v predlogu, tako da se jih prilagodi dejanskemu stanju v EU, zlasti z vidika svobode gibanja in prebivanja državljanov držav članic ter svobode ustanavljanja njihovih podjetij. Tako bi lahko izvršitve teh uradnikov v praksi lahko razširili na tujce, ne da bi bilo treba prositi za predhodno dovoljenje, ali na državljane države gostiteljice, če ta to dovoli.

5.6

EESO se strinja s tem, da je zelo pomembno določiti obveznost, da se državi članici pomaga poiskati naslov osebe, ki ji je treba vročiti sodno ali izvensodno pisanje v drugo državo članico, kadar njeno prebivališče ni znano.

5.7

Poleg tega je v kontekstu obravnave tega predloga treba upoštevati Agendo EU na področju pravosodja za leto 2020, s katero si EU prizadeva okrepiti temeljne pravice, vključno s civilnimi procesnimi pravicami.

5.8

V tem smislu ukrepi digitalizacije iz tega predloga upoštevajo zahteve glede varstva podatkov in zasebnosti v sistemu za elektronsko izmenjavo informacij med vpletenimi sodišči, vključno z vnaprejšnjo določitvijo kroga uporabnikov sistema (samo sodišča in pravosodni organi držav članic).

5.9

Vendar pa kljub temu, da se v prihodnosti pričakujejo napadi na to elektronsko infrastrukturo in da bo tveganje še večje, ko se bodo ti informacijski sistemi med seboj povezali, ni predvidene nobene določbe o tem, kdo bo odgovoren, če bo zaradi kibernetskih napadov, pomanjkljivosti ali okvar sistema prišlo do razkritja občutljivih informacij ali celo uničenja dokaznih elementov določenega postopka.

5.10

Če ni predviden način pripisovanja odgovornosti za te napade napadalcem, lahko pride do hudih kršitev pravic udeleženih strank in lahko se celo zgodi, da bodo same utrpele posledice teh pomanjkljivosti, če se bodo odgovorni sklicevali na višjo silo.

6.   Splošne ugotovitve o predlogu uredbe o vročanju pisanj

6.1

EESO meni, da bo predlog uredbe o vročanju pisanj izboljšal in pospešil sodne postopke, saj bo poenostavil in pospešil mehanizme za sodelovanje pri pošiljanju in vročanju pisanj. S tem se bo izboljšalo sojenje v zadevah, ki segajo preko meja, okrepile procesne pravice v civilnem postopku in povečalo medsebojno zaupanje med pravosodnimi sistemi držav članic.

6.2

Namen tega predloga je odpraviti počasnost in pogoste kršitve rokov – do česar prihaja zato, ker dokumente posredujejo pristojni organi – z zahtevo, da se vročitev pisanja opravi elektronsko. Predlog krepi tudi pravice naslovnika pisanja do obrambe z različnimi posebnimi ukrepi pristojnih organov v primeru negotovosti zaradi zavrnitve določenega pisanja ali v primeru zamudnih sodb.

6.3

Poudariti velja, da ima obravnavani predlog široko področje subjektivne in materialne uporabe, saj zajema tako fizične kot pravne osebe ter vse podjetnike, tudi mikropodjetja, dopušča pa samo izrecno navedene izjeme (člen 1(1) in (3)). Uskladiti bi bilo treba vse jezikovne različice, da bi bilo jasno, da se predlog uredbe ne nanaša samo na dokument, s katerim je postopek sprožen, temveč na vse pravne akte postopka.

6.4

EESO se strinja z jamstvi in zaščitnimi ukrepi, ki so določeni za naslovnikovo zavrnitev sprejema pisanja in z obveznostjo organa za sprejem, da ga o tem obvesti. Poleg tega za ravnovesje med pravicami strank v postopku nujno, da je tožena stranka seznanjena z dokumentom, na podlagi katerega se je postopek začel, tako da se zdi primerno, da je napisan v jeziku, ki ga naslovnik razume, ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve.

6.5

Ustrezna se zdi tudi določba o dopolnilnih načinih vročanja pisanj, torej po pošti, neposredno po sodnih uradnikih, uradnikih ali drugih pristojnih osebah zaprošene države člani in po elektronski poti.

6.6

V vsakem primeru pa je treba ohraniti in zagotoviti celovitost in namen tako sodnih kot izvensodnih pisanj.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).

(2)  Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. novembra 2007, s katero se razveljavlja Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL L 324, 10.12.2007, str. 79)

(3)  V skladu s tako imenovanim vzporednim sporazumom z Dansko.(UL L 300, 17.11.2005, str. 55). Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola št. 21, ki je priložen Pogodbama, tedaj podala uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi obeh uredb.

(4)  Uredba Sveta (ES) št.o2201/2003 z dne 27. novembra 2003 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št.o4/2009 z dne 18. decembra 2008 (UL L 7, 10.1.2009, str. 1).

(6)  UL C 288, 31.8.2017, str. 29; UL C 345, 13.10.2017, str. 67.

(7)  Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Watheleta v zadevi C-416/17, Evropska komisija proti Francoski republiki, točke 95 do 103.

(8)  Na primer v naslednjih zadevah: zadeva Nordsee 102/81(1982), točke 10–13; zadeva Eco Swiss C-126/97(1999), točka 34; zadeva Denuit in Cordier C-125/04(2005), točka 13; zadeva Gazprom C-536/13(2015), točka 36; zadeva Achmea C-284/16(2018), točke 45 do 49, itd.

(9)  Sodba „Achmea“, zadeva C-284/16, z dne 6. marca 2018 (ECLI:EU:C:2018:158).