Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2019/C 54/01)

Zadnja objava

UL C 44, 4.2.2019

Prejšnje objave

UL C 35, 28.1.2019

UL C 25, 21.1.2019

UL C 16, 14.1.2019

UL C 4, 7.1.2019

UL C 455, 17.12.2018

UL C 445, 10.12.2018

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 28. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Rejonowy w Siemianowicach Śląskich – Poljska) – Powszechna Kasa Oszczędności (PKO) Bank Polski S.A./Jacek Michalski

(Zadeva C-632/17) (1)

((Predhodno odločanje - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Varstvo potrošnikov - Direktiva 93/13/EGS - Nedovoljeni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva 2008/48/ES - Postopek za plačilni nalog, ki temelji na izvlečku bančnih evidenc - Neobstoj možnosti, da sodišče ugotovi morebitno nepoštenost pogodbenih pogojev, če potrošnik ne vloži pravnega sredstva))

(2019/C 54/02)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy w Siemianowicach Śląskich

Stranki

Tožeča stranka: Powszechna Kasa Oszczędności (PKO) Bank Polski S.A.

Tožena stranka: Jacek Michalski

Izrek

Člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, in člen 10 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki dopušča izdajo plačilnega naloga na podlagi izvlečka računovodskih knjig banke, kot dokaz obstoja terjatve na podlagi pogodbe o potrošniškem kreditu, če sodišče, ki obravnava zahtevek za izdajo plačilnega naloga, ni pristojno za to, da preuči morebiti nepoštene pogoje v tej pogodbi, in ali pogodba vsebuje navedbe v skladu s členom 10 Direktive 2008/48, če navodila o izvrševanju pravice vložiti ugovor zoper tak plačilni nalog ne omogočajo zagotavljanja spoštovanja pravic, ki jih ima potrošnik na podlagi teh direktiv.

---

(1)  UL C 104, 19.3.2018.

Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 13. novembra 2018 – Toontrack Music AB/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-48/18 P) (1)

((Pritožba - Člen 181 Poslovnika Sodišča - Znamka Evropske unije - Zahteva za registracijo besedne znamke EZMIX - Zavrnitev zahteve - Uredba (ES) št. 207/2009 - Člen 7(1)(b) in (c) - Členi 65, 75 in 76 - Opisnost - Dojemanje upoštevne javnosti - Pravica do izjave - Načelo preučitve po uradni dolžnosti - Obveznost obrazložitve - Izkrivljanje - Dokazi, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem))

(2019/C 54/03)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Pritožnica: Toontrack Music AB (zastopnik: L.-E. Ström, advokat)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent)

Izrek

1.	Pritožba se zavrže kot delno očitno nedopustna in zavrne kot delno očitno neutemeljena.

2.	Toontrack Music AB se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 152, 30.4.2018.

Sklep Sodišča (četrti senat) z dne 28. novembra 2018 – Jean-Marie Le Pen/Evropski parlament

(Zadeva C-303/18 P) (1)

((Pritožba - Dopustnost - Evropski parlament - Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta - Nadomestilo za parlamentarno pomoč - Izterjava neutemeljeno izplačanih zneskov))

(2019/C 54/04)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Jean-Marie Le Pen (zastopnik: F. Wagner, avocat)

Druga stranka: Evropski parlament (zastopnici: S. Seyr in C. Burgos, agentki)

Izrek

1.	Pritožba se zavrže kot deloma nedopustna in zavrne kot deloma neutemeljena.

2.	Jean -Marie Le Penu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 240, 9.7.2018.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesgericht Linz (Avstrija) 8. oktobra 2018 – HK, IJ/Deutsche Lufthansa AG

(Zadeva C-630/18)

(2019/C 54/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Linz

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: HK, IJ

Tožena stranka: Deutsche Lufthansa AG

Zadeva je bila razveljavljena s sklepom Sodišča z dne 15. novembra 2018 v sodnem tajništvu Sodišča.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Specializat Mureş (Romunija) 7. novembra 2018 – SC Raiffeisen Bank SA/JB

(Zadeva C-698/18)

(2019/C 54/06)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Specializat Mureş

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: SC Raiffeisen Bank SA

Nasprotna stranka: JB

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali določbe Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1), zlasti dvanajsta, enaindvajseta in triindvajseta uvodna izjava, člen 2(b), člen 6(1), člen 7(2) in člen 8, v skladu z načelom procesne avtonomije v povezavi z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti, dopuščajo sklop pravnih instrumentov, ki ga sestavljata redna tožba, za katero ni zastaralnega roka in katere namen je ugotovitev nepoštenosti nekaterih pogojev v potrošniških pogodbah, in redna tožba, ki je osebne in premoženjske narave ter za katero velja zastaralni rok, s katero se uresničuje cilj Direktive, da se odpravijo učinki vseh obveznosti, ki izhajajo iz in se izvršujejo na podlagi pogoja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten za potrošnika?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali navedene določbe nasprotujejo razlagi, ki izhaja iz uporabe načela varnosti pravnih razmerij v okviru civilnega prava, v skladu s katerim je objektivni trenutek, od katerega je potrošnik bil ali bi moral biti seznanjen z obstojem nepoštenega pogoja, trenutek prenehanja posojilne pogodbe, v kateri je imel status potrošnika?

---

(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, str. 29).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Specializat Mureş (Romunija) 7. novembra 2018 – BRD Groupe Société Générale SA/KC

(Zadeva C-699/18)

(2019/C 54/07)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Specializat Mureş

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: BRD Groupe Société Générale SA

Nasprotna stranka: KC

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali določbe Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1), zlasti dvanajsta, enaindvajseta in triindvajseta uvodna izjava, člen 2(b), člen 6(1), člen 7(2) in člen 8, v skladu z načelom procesne avtonomije v povezavi z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti, dopuščajo sklop pravnih instrumentov, ki ga sestavljata redna tožba, za katero ni zastaralnega roka in katere namen je ugotovitev nepoštenosti nekaterih pogojev v potrošniških pogodbah, in redna tožba, ki je osebne in premoženjske narave ter za katero velja zastaralni rok, s katero se uresničuje cilj Direktive, da se odpravijo učinki vseh obveznosti, ki izhajajo iz in se izvršujejo na podlagi pogoja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten za potrošnika?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali navedene določbe nasprotujejo razlagi, ki izhaja iz uporabe načela varnosti pravnih razmerij v okviru civilnega prava, v skladu s katerim je objektivni trenutek, od katerega je potrošnik bil ali bi moral biti seznanjen z obstojem nepoštenega pogoja, trenutek prenehanja posojilne pogodbe, v kateri je imel status potrošnika?

---

(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, str. 29).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Timiş (Romunija) 13. novembra 2018 – Amărăşti Land Investment SRL/Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Timişoara, Administraţia Judeţeană a Finanţelor Publice Timiş

(Zadeva C-707/18)

(2019/C 54/08)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Timiş

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Amărăşti Land Investment SRL

Toženi stranki: Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Timişoara, Administraţia Judeţeană a Finanţelor Publice Timiş

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba Direktivo 2006/112 (1), in zlasti njene člene 24, 28, 167 in 168(a), razlagati tako, da v okviru prodaje nepremičnin, ki niso vpisane v nacionalni register nepremičnin (zemljiška knjiga) in ki ob odstopu niso vpisane v kataster, pridobitelj, in sicer zavezanec, ki s pogodbo prevzame obveznost, da bo na lastne stroške izvedel potrebne prenose za prvi vpis v register nepremičnin, izvede storitev za prodajalca, ali pridobitev storitev, povezanih s svojo naložbo v nepremičnine, za katero mu mora biti priznana pravica do odbitka DDV?

2.

Ali je Direktivo 2006/112, in zlasti njena člena 167 in 168(a), mogoče razlagati tako, da se stroški, ki jih krije pridobitelj, davčni zavezanec, ob prvem vpisu nepremičnin v register nepremičnin, v zvezi s katerimi ima terjatev kar zadeva prihodnji prenos lastninske pravice in ki so mu jih odstopili prodajalci, ki svoje lastninske pravice na nepremičninah niso vpisali v zemljiško knjigo, lahko štejejo za pripravljalne dejavnosti za naložbo, za katere ima zavezanec pravico do odbitka DDV?

3.

Ali je treba določbe Direktive 2006/112, in zlasti člene 24, 28, 167 in 168(a), razlagati tako, da je treba stroške, ki jih krije davčni zavezanec pridobitelj, ko v register nepremičnin prvič vpiše nepremičnine, ki jih je pridobil in v zvezi s katerimi ima pridobitelj na podlagi pogodbe terjatev kar zadeva prihodnji prenos lastninske pravice od prodajalcev, ki svoje lastninske pravice na nepremičninah niso vpisali v zemljiško knjigo, opredeliti kot opravljanje storitev za prodajalce, če se prodajalec in pridobitelj dogovorita, da cena nepremičnin ne vključuje protivrednosti transakcij v zvezi s katastrom?

4.

Ali mora v smislu Direktive 2006/112 upravne stroške za odstopljene nepremičnine, na katerih pridobitelj uveljavlja terjatev v zvezi s prihodnjim prenosom lastniške pravice s strani prodajalca, vključno s stroški prvega vpisa v register nepremičnin, brez omejitve na te stroške, obvezno kriti prodajalec? Ali lahko te stroške na podlagi dogovora med strankama krije pridobitelj ali katera koli stranka v poslu, pri čemer se temu subjektu posledično prizna pravica do odbitka DDV?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).

Tožba, vložena 16. novembra 2018 – Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-718/18)

(2019/C 54/09)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Noll-Ehlers, O. Beynet, pooblaščenec)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj

1.

ugotovi, da Zvezna republika Nemčija ni izpolnila obveznosti iz Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (1), in iz Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (2), v delu, v katerem ni pravilno prenesla — člena 2, številka 21, Direktive 2009/72/ES, in člena 2, številka 20, Direktive 2009/73/ES; — člena 19(3) v povezavi s členom 19(8) Direktive 2009/72/ES in 2009/73/ES; — člena 19(5) Direktive 2009/72/ES in 2009/73/ES; — člena 37(1)(a) in (6)(a) in (b) Direktive 2009/72/ES, in člena 41(1)(a) in (6)(a) in (b) Direktive 2009/73/ES;

2.	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba se nanaša na nepopoln prenos direktiv 2009/72 in 2009/73 o notranjem trgu z električno energijo in zemeljskim plinom v Nemčiji z Energiewirtschaftsgesetz (zakon o energetiki) (EnWG). Pri tem je bil po mnenju Komisije prenos z EnWG zgolj nezadostno prenesen v štirih točkah. Prvič naj bi bila opredelitev vertikalno integriranega podjetja, ki določa katera podjetja spadajo pod določbe glede ločitve dejavnosti iz Direktive, le omejeno prenesena v nemški pravni red. Drugič, naj se ne bi v celoti prenesli predpisi o obdobju mirovanja glede menjave delovnega mesta znotraj vertikalno integriranega podjetja. Tretjič, tudi predpisi, ki prepovedujejo določene interese ali finančne ugodnosti od vertikalno integriranih podjetij, naj bi bili preneseni v omejenem obsegu. Nazadnje naj bi dodelitev pristojnosti v EnWG posegala v izključne pristojnosti nacionalnih regulativnih organov, kot so določene v direktivah.

Po mnenju Komisije gre pri tem za kršitev člena 2, številka 21, Direktive 2009/72/ES in člena 2, številka 20, Direktive 2009/73/ES, člena 19(3) v povezavi s členom 19(8) Direktive 2009/72/ES in 2009/73/ES, člena 19(5) direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES ter člena 37(1)(a) in (6)(a) in (b) Direktive 2009/72/ES, ter člena 41(1)(a) in (6)(a) in (b) Direktive 2009/73/ES.

---

(1)  UL 2009, L 211, str. 55.

(2)  UL 2009, L 211, str. 94.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 16. novembra 2018 – Ferrari S.p.A./DU

(Zadeva C-720/18)

(2019/C 54/10)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Ferrari S.p.A.

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: DU

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pri presoji vprašanja, ali gre glede na način in obseg za resno uporabo znamke v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95/ES (1), ki je registrirana za široko kategorijo proizvodov – v tem primeru kopenska vozila, zlasti avtomobili in njihovi deli – ki pa se dejansko uporablja samo za poseben tržni segment – v tem primeru draga luksuzna športna vozila in njihovi deli, upoštevati celotni trg za kategorijo proizvodov, za katere je znamka registrirana, ali posebni tržni segment? Če zadošča uporaba v okviru posebnega tržnega segmenta, ali se lahko znamka v okviru postopka za izbris zaradi razveljavitve ohrani v veljavi glede tega tržnega segmenta?

2.	Ali se trgovanje imetnika znamke z rabljenimi proizvodi, ki jih je imetnik znamke že dal na trg na območju Evropskega gospodarskega prostora, šteje za uporabo znamke v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95/ES?

3.

Ali se znamka, ki ni registrirana samo za proizvode, temveč tudi za dele teh proizvodov, uporablja tako, da se ohranjajo pravice, ki iz nje izhajajo, tudi za proizvode, če se ti proizvodi sicer več ne prodajajo, kar pa ne velja za dodatke in nadomestne dele, ki jih označuje znamka, za proizvode, ki so se prodajali in so bili z znamko označeni v preteklosti?

4.	Ali je treba pri presoji, ali gre za resno in dejansko uporabo upoštevati tudi, ali imetnik znamke v zvezi s proizvodi, ki so že bili predmet trgovanja, ponuja določene storitve, ki jih sicer ne označuje z znamko?

5.

Ali je treba pri preverjanju uporabe znamke v državah članicah (v tem primeru Nemčija) v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95/ES v skladu s členom 5 Deutsch-Schweizerischer Staatsvertrag vom 13. April 1892 betreffend den gegenseitigen Patent-, Muster- und Markenschutz (Konvencija med Nemčijo in Švico o vzajemni zaščiti patentov, vzorcev in znamk, podpisana 13. aprila 1892) upoštevati tudi uporabo znamke v Švici?

6.	Ali je združljivo z Direktivo 2008/95/ES, da imetnik znamke, zoper katerega se uveljavlja zahteva zaradi razveljavitve znamke, sicer nosi obsežno trditveno breme glede uporabe znamke, vendar nosi tveganje glede nezmožnosti dokaza trditve vlagatelj tožbe za izbris?

---

(1)  Direktiva 2008/95 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, str. 25).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 16. novembra 2018 – Ferrari S.p.A./DU

(Zadeva C-721/18)

(2019/C 54/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Ferrari S.p.A.

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: DU

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pri presoji vprašanja, ali gre glede na način in obseg za resno uporabo znamke v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95/ES (1), ki je registrirana za široko kategorijo proizvodov – v tem primeru kopenska vozila, zlasti avtomobili in njihovi deli – ki pa se dejansko uporablja samo za poseben tržni segment – v tem primeru draga luksuzna športna vozila in njihovi deli, upoštevati celotni trg za kategorijo proizvodov, za katere je znamka registrirana, ali posebni tržni segment? Če zadošča uporaba v okviru posebnega tržnega segmenta, ali se lahko znamka v okviru postopka za izbris zaradi razveljavitve ohrani v veljavi glede tega tržnega segmenta?

2.	Ali se trgovanje imetnika znamke z rabljenimi proizvodi, ki jih je imetnik znamke že dal na trg na območju Evropskega gospodarskega prostora, šteje za uporabo znamke v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95/ES?

3.

Ali se znamka, ki ni registrirana samo za proizvode, temveč tudi za dele teh proizvodov, uporablja tako, da se ohranjajo pravice, ki iz nje izhajajo, tudi za proizvode, če se ti proizvodi sicer več ne prodajajo, kar pa ne velja za dodatke in nadomestne dele, ki jih označuje znamka, za proizvode, ki so se prodajali in so bili z znamko označeni v preteklosti?

4.	Ali je treba pri presoji, ali gre za resno in dejansko uporabo upoštevati tudi, ali imetnik znamke v zvezi s proizvodi, ki so že bili predmet trgovanja, ponuja določene storitve, ki jih sicer ne označuje z znamko?

5.

Ali je treba pri preverjanju uporabe znamke v državah članicah (v tem primeru Nemčija) v smislu člena 12(1) Direktive 2008/95/ES v skladu s členom 5 Deutsch-Schweizerischer Staatsvertrag vom 13. April 1892 betreffend den gegenseitigen Patent-, Muster- und Markenschutz (Konvencija med Nemčijo in Švico o vzajemni zaščiti patentov, vzorcev in znamk, podpisana 13. aprila 1892) upoštevati tudi uporabo znamke v Švici?

6.	Ali je združljivo z Direktivo 2008/95/ES, da imetnik znamke, zoper katerega se uveljavlja zahteva zaradi razveljavitve znamke, sicer nosi obsežno trditveno breme glede uporabe znamke, vendar nosi tveganje glede nezmožnosti dokaza trditve vlagatelj tožbe za izbris?

---

(1)  Direktiva 2008/95 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, str. 25).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rēzeknes tiesa (Latvija) 28. novembra 2018 – Elme Messer Metalurgs/Latvijas Investīciju un attīstības aģentūra

(Zadeva C-743/18)

(2019/C 54/12)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Rēzeknes tiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SIA Elme Messer Metalurgs

Tožena stranka: Latvijas Investīciju un attīstības aģentūra

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 2, točka 7, Uredbe Sveta št. 1083/2006 (1) razlagati tako, da je treba položaj, v katerem upravičenec do financiranja v upoštevnem obdobju ni zmožen doseči predvidene ravni prometa, ker je v tem času prišlo do prenehanja gospodarske dejavnosti ali do insolventnosti njegovega edinega partnerja, šteti za delovanje ali opustitev s strani gospodarskega subjekta (upravičenca do financiranja), ki škoduje ali bi lahko škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije?

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL 2006, L 210, str. 25).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Riigikohus (Estonija) 29. novembra 2018 – H. K./Prokuratuur

(Zadeva C-746/18)

(2019/C 54/13)

Jezik postopka: estonščina

Predložitveno sodišče

Riigikohus

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: H. K.

Drugi udeleženec: državno tožilstvo

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 v povezavi s členi 7, 8, 11 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da v kazenskem postopku dostop nacionalnih organov, ki omogoča, da se v zvezi s telefonsko komunikacijo ali komunikacijo po mobilnem telefonu obdolženca ugotovijo izhodiščni in ciljni kraj, datum, ura in trajanje, vrsta komunikacijske storitve, uporabljeni terminal in lokacija uporabe mobilnega terminala, pomeni tako resen poseg v temeljne pravice, določene v navedenih členih Listine, da je treba ta dostop na področju preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj omejiti na boj proti hudemu kriminalu, ne glede na to, na kako dolgo obdobje se nanašajo hranjeni podatki, do katerih imajo dostop nacionalni organi?

2.

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58/ES ob upoštevanju načela sorazmernosti, ki je bilo poudarjeno v točkah od 55 do 57 sodbe Sodišča Evropske unije z dne 2. oktobra 2018 v zadevi C-207/16, razlagati tako, da je lahko, če količina podatkov, navedenih v prvem vprašanju, do katerih imajo dostop nacionalni organi, (niti glede na vrsto niti glede na obdobje, za katero se dajejo na razpolago) ni velika, poseg v temeljne pravice, ki je povezan s tem, na splošno upravičen s ciljem preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, in da morajo biti kazniva dejanja, ki naj bi se preprečila s tem posegom, toliko hujša, kolikor je večja količina podatkov, do katerih imajo dostop nacionalni organi?

3.

Ali zahteva iz točke 2 izreka sodbe Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah C-203/15 in C-698/15, da mora sodišče ali neodvisni upravni organ predhodno opraviti nadzor nad dostopom pristojnih nacionalnih organov do podatkov, pomeni, da je treba člen 15(1) Direktive 2002/58/ES razlagati tako, da se lahko državno tožilstvo, ki vodi preiskavo, pri čemer je po zakonu dolžno ravnati neodvisno in ga zavezuje samo zakon ter v preiskavi razjasnjuje obremenilne in tudi razbremenilne okoliščine za obdolženca, vendar pozneje v sodnem postopku zastopa obtožbo, šteje za neodvisni upravni organ?

---

(1)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13, zvezek 29, str. 514).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bayerischer Verwaltungsgerichtshof (Nemčija) 3. decembra 2018 – Deutsche Umwelthilfe e.V./Freistaat Bayern

(Zadeva C-752/18)

(2019/C 54/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bayerischer Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Predlagatelj: Deutsche Umwelthilfe e.V.

Nasprotna stranka: Freistaat Bayern

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba

1.	obveznost iz člena 4(3), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU), v skladu s katero države članice sprejemajo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije,

2.	načelo učinkovitega izvajanja prava Unije v državah članicah, ki je med drugim določeno v členu 197(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU),

3.	s členom 47, odstavek 1, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznano pravico do učinkovitega pravnega sredstva,

4.	obveznost zagotavljanja učinkovitih pravnih sredstev v okoljskih zadevah, ki jih državam pogodbenicam nalaga člen 9(4), prvi stavek, Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija),

5.	obveznost držav članic, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije, določeno v členu 19(1), drugi pododstavek, PEU,

razlagati tako, da ima nemško sodišče pravico – in v določenih primerih celo dolžnost – nosilcem javnih pooblastil v nemški zvezni deželi izreči zaporno kazen z namenom izpolnitve obveznosti te zvezne dežele, da izvede popravek načrta za kakovost zraka v smislu člena 23 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL 2008, L 152, str. 1) z določeno minimalno vsebino, če je bila izvedba popravka s to minimalno vsebino zvezni deželi naložena s pravnomočno sodbo, in

—	tega ni bilo mogoče doseči na podlagi zvezni deželi izdanih večih denarnih kazni,

—

izdane denarne kazni tudi v primeru zvišanja višine denarnih kazni niso imele pomembnega učinka, ker poplačilo denarne kazni za pravnomočno obsojeno zvezno deželo ne predstavlja finančne izgube, temveč gre zgolj za transfer izrečenega denarnega zneska iz ene proračunske postavke državnega proračuna na drugo,

—	je pravnomočno obsojena zvezna dežela pred sodišči kot tudi javno – med drugim preko svojega v razmerju do parlamenta najvišjega političnega nosilca javnih pooblastil – izjavila, da sodno naloženih obveznosti glede načrtovanja kakovosti zraka ne bo izpolnila,

—	je zaporna kazen v okviru nacionalnega prava načeloma namenjena prisilni izvršitvi sodnih odločb, vendar nacionalna ustavna sodna praksa nasprotuje uporabi te določbe za primere, kakršen je obravnavani, in

—	nacionalno pravo v primeru, kakršen je obravnavani, ne predvideva uporabe prisilnih sredstev, ki so bolj ciljna od izdanih denarni kazni, vendar predstavljajo manj invazivne posege od zaporne kazni, uporaba takšnih sredstev pa tudi po sami naravi stvari ni možna?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal d'instance d'Aulnay Sous-Bois (Francija) 3. decembra 2018 – LC, MD/easyJet Airline Co. Ltd

(Zadeva C-756/18)

(2019/C 54/15)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal d'instance d'Aulnay Sous-Bois

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: LC, MD

Tožena stranka: easyJet Airline Co. Ltd

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (1) razlagati tako, da morajo potniki dokazati svojo navzočnost pri prijavi, da bi se lahko sklicevali na določbe Uredbe?

2.

Ali v primeru, da je odgovor pritrdilen, člen 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 nasprotuje sistemu izpodbojne domneve, v skladu s katerim bi se pogoj navzočnosti potnika pri prijavi štel za izpolnjen, če ima potnik rezervacijo, ki jo je dejanski letalski prevoznik sprejel in registriral v smislu člena 2(g)?

---

(1)  UL L 46, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rayonen sad Haskovo (Bolgarija) 4. decembra 2018 – QH/Varhoven kasatsionen sad Republike Bolgarije

(Zadeva C-762/18)

(2019/C 54/16)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Rayonen sad Haskovo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: QH

Tožena stranka: Varhoven kasatsionen sad Republike Bolgarije

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 7(1) Direktive 2003/88/ES (1) Evropskega parlamenta Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji in/ali sodni praksi, v skladu s katero delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana, in je bila kasneje s sodno odločbo odrejena njegova ponovna zaposlitev, nima pravice do plačanega letnega dopusta za obdobje med odpovedjo in ponovno zaposlitvijo?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je treba člen 7(2) Direktive 2003/88 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji in/ali sodni praksi, v skladu s katero ta delavec v primeru ponovnega prenehanja delovnega razmerja nima pravice do denarnega nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust za obdobje med prejšnjo odpovedjo in ponovno zaposlitvijo?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) 7. decembra 2018 – Caisse d’assurance retraite et de la santé au travail d’Alsace-Moselle/SJ, Ministre chargé de la Sécurité sociale

(Zadeva C-769/18)

(2019/C 54/17)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranke v postopku v glavni stvari

Vložnica kasacijske pritožbe: Caisse d’assurance retraite et de la santé au travail d’Alsace-Moselle

Nasprotni stranki v postopku s kasacijsko pritožbo: SJ, Ministre chargé de la Sécurité sociale

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali pomoč za zmanjšanje finančnega bremena zaradi telesne oviranosti, določena v členu 35a osme knjige Sozialgesetzbuch (nemški zakonik o socialnem varstvu), spada na stvarno področje uporabe Uredbe št. 883/2004 (1)?

2.

Če je odgovor pritrdilen, ali sta nadomestilo za vzgojo in izobraževanje otroka s posebnimi potrebami, dodatek k temu nadomestilu ali – če se ne prejemata – dajatve v obliki nadomestila za telesno oviranost, na eni strani, in podpora za vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, določena v členu 35 osme knjige Sozialgesetzbuch (nemški zakonik o socialnem varstvu), na drugi strani, enakovredna v smislu člena 5(a) Uredbe št. 883/2004 glede na cilj člena L. 351-4-1 francoskega zakonika o socialnem varstvu, da bi se pri določitvi trajanja zavarovanja, na podlagi katerega nastane pravica do storitve starostne pokojnine, upoštevali stroški, ki so neločljivo povezani z vzgojo in izobraževanjem otroka s posebnimi potrebami?

---

(1)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 11. decembra 2018 – Association française des usagers de banques/Ministre de l'Économie et des Finances

(Zadeva C-778/18)

(2019/C 54/18)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Association française des usagers de banques

Tožena stranka: Ministre de l'Économie et des Finances

Vprašanji za predhodno odločanje

—

Ali določbe člena 12(2)(a) Direktive 2014/17/EU z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (1) ob upoštevanju zlasti namena, ki se v njih pripisuje plačilnemu ali varčevalnemu računu, katerega odprtje ali vodenje se z njimi dovoljuje, oziroma določbe odstavka 3 istega člena na eni strani posojilodajalcu dovoljujejo, da posojilojemalcu v zameno za posamično ugodnost naloži obveznost, da ima pri njem odprt plačilni račun, na katerega prejema vse svoje plače ali druge dohodke, v obdobju, določenem s kreditno pogodbo, ne glede na znesek, zapadlosti in obdobje posojila, in na drugi strani, ali lahko tako določena doba traja deset let ali, če je ta doba krajša, čas trajanja kreditne pogodbe?

—

Ali člen 45 Direktive 2007/64/ES z dne 13. novembra 2007 (2), ki se je takrat uporabljal in je sedaj povzet v členu 55 Direktive (EU) 2015/2366 z dne 25. novembra 2015 (3), ter členi od 9 do 14 Direktive 2014/92/EU z dne 23. julija 2014 (4) o izboljšanju bančne mobilnosti in stroških zaprtja plačilnega računa nasprotujejo temu, da posojilojemalec v primeru zaprtja plačilnega računa, ki ga je odprl pri posojilodajalcu za prejemanje dohodkov na ta račun v zameno za posamične ugodnosti v okviru kreditne pogodbe, pred iztekom obdobja, določenega v tej pogodbi, izgubi te ugodnosti, tudi če je od odprtja računa preteklo več kot eno leto, in na drugi strani, ali te določbe nasprotujejo temu, da lahko to obdobje traja deset let ali celotno trajanje kredita?

---

(1)  Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, str. 34).

(2)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, str. 1).

(3)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, str. 35).

(4)  Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, str. 214).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal d'instance Épinal (Francija) 13. decembra 2018 – Cofidis/YP

(Zadeva C-782/18)

(2019/C 54/19)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal d'instance Épinal

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Cofidis

Tožena stranka: YP

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali varstvo, ki ga Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (1) zagotavlja potrošnikom, nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero nacionalno sodišče – v okviru tožbe, ki jo je prodajalec ali ponudnik vložil proti potrošniku in ki temelji na kreditni pogodbi, sklenjeni med njima – po izteku petletnega zastaralnega roka, ki začne teči s sklenitvijo pogodbe, po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora potrošnika preizkusi in sankcionira neizpolnitev določb v zvezi z obveznostjo, da se preveri kreditna sposobnost potrošnika, navedenih v členu 8 navedene direktive, določb v zvezi z informacijami, ki bi morale biti jasno in jedrnato navedene v kreditnih pogodbah iz člena 10 in naslednjih Direktive, ter splošneje vseh določb za varstvo potrošnikov, zajetih z navedeno direktivo?

---

(1)  UL L 133, str. 66.

Pritožba, ki jo je Mellifera eV, Vereinigung für wesensgemäße Bienenhaltung vložilo 12. decembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 27. septembra 2018 v zadevi T-12/17, Mellifera e. V./Evropska komisija

(Zadeva C-784/18 P)

(2019/C 54/20)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Mellifera eV, Vereinigung für wesensgemäße Bienenhaltung (zastopnik: A. Willand, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica predlaga

—

Sodbo Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2018, Mellifera e. V./Evropska komisija, T-12/17, naj se razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče tožeče stranke v zvezi s točko 1 (točka 18, prva alinea izpodbijane sodbe) – da se odločbo tožene stranke z dne 8. novembra 2016, Ares(2016)6306335 razglasi za nično – zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo plačilo stroškov;

—	razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke iz točke 1;

—	toženi stranki naloži stroške postopka..

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v bistvu navaja dva pritožbena razloga.

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 10(1), v povezavi s členom 2(1)(g) Uredbe (ES) št. 1367/2006 (1), in Aarhuško konvencijo.

V nasprotju s stališčem Splošnega sodišča naj bi bilo podaljšanje veljavnosti registracije aktivne snovi glifosat upravni akt, zoper katerega je v postopku v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1367/2006 mogoče vložiti zahtevo za revizijo. Zlasti v skladu z besedilom in namenom se element dejanskega stanu posamičnosti iz člena 2(1)(g) Uredbe (ES) št. 1367/2006 nanaša na stvarno področje uporabe, ne pa na število oziroma določnost oseb, na katere se ureditev nanaša.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev načela, da se sekundarno pravo EU razlaga v luči mednarodnopravnih sporazumov.

Splošno sodišče naj bi kršilo načelo, da je razlaga kar najbolj v skladu z mednarodnimi predpisi, s tem da člen 10 v povezavi s členom 2(1)(g) Uredbe 1367/2006 ni razlagalo v skladu z Aarhuško konvencijo, čeprav to ni v skladu z besedilom in namenom ustreznih predpisov Unije v Uredbi (ES) št. 1367/2006.

---

(1)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL 2006, L 264, str. 13).

Sklep predsednika Sodišča z dne 15. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie/D, I/Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Zadeva C-586/17) (1)

(2019/C 54/21)

Jezik postopka: nizozemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 5, 8.1.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 16. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Kreyenhop & Kluge GmbH & Co. KG/Hauptzollamt Hannover

(Zadeva C-593/17) (1)

(2019/C 54/22)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 32, 29.1.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 8. novembra 2018 – Evropska komisija/Irska

(Zadeva C-678/17) (1)

(2019/C 54/23)

Jezik postopka: angleščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 22, 22.1.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 7. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de première instance francophone de Bruxelles – Belgija) – Edward Reich, Debora Lieber, Ella Reich, Ezra Bernard Reich, Zoe Reich/Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV

(Zadeva C-730/17) (1)

(2019/C 54/24)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 104, 19.3.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 26. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Logistik XXL GmbH/CMR Transport & Logistik, ob udeležbi: Rudolph Spedition und Logistik GmbH

(Zadeva C-135/18) (1)

(2019/C 54/25)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 190, 4.6.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 26. Oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supreme Court – Irska) – KN/Minister for Justice and Equality

(Zadeva C-191/18) (1)

(2019/C 54/26)

Jezik postopka: angleščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 190, 4.6.2018.

Sklep predsednika sedmega senata Sodišča z dne 8. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Budai Központi Kerületi Bíróság – Madžarska) – VE/WD

(Zadeva C-227/18) (1)

(2019/C 54/27)

Jezik postopka: madžarščina

Predsednik sedmega senata Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 231, 2.7.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 22. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Almeria – Španija) – Banco Popular Español SA/María Ángeles Díaz Soria, Miguel Ángel Góngora Gómez, José Antonio Sánchez González, Dolores María del Águila Andújar

(Zadeva C-232/18) (1)

(2019/C 54/28)

Jezik postopka: španščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 240, 9.7.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 15. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de lo Social no 33 de Barcelona – Španija) – Magdalena Molina Rodríguez/Servicio Público de Empleo Estatal (SEPE)

(Zadeva C-279/18) (1)

(2019/C 54/29)

Jezik postopka: španščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 259, 23.7.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 26. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Handelsgericht Wien – Avstrija) – KAMU Passenger & IT Services GmbH/Türk Hava Yollari A.O. – T.H.Y. Turkish Airlines

(Zadeva C-289/18) (1)

(2019/C 54/30)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 285, 13.8.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 7. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesgericht Linz – Avstrija) – DS/Porsche Inter Auto GmbH & Co KG

(Zadeva C-466/18) (1)

(2019/C 54/31)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 408, 12.11.2018.

Sklep predsednika šestega senata Sodišča z dne 23. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Förvaltningsrätten i Göteborg – Švedska) – AA/Migrationsverket

(Zadeva C-526/18) (1)

(2019/C 54/32)

Jezik postopka: švedščina

Predsednik šestega senata Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 381, 22.10.2018.

Sklep predsednika Sodišča z dne 8. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Hamburg – Nemčija) – Eurowings GmbH/JJ, KI

(Zadeva C-557/18) (1)

(2019/C 54/33)

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 436, 3.12.2018.

Sklep Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2018 – Euronet Consulting/Komisija

(Zadeva T-350/18) (1)

((Javna naročila storitev - Postopek za oddajo javnega naročila - Zavrnitev ponudbe ponudnika - Delna razglasitev ničnosti izpodbijanega akta - Sklep o spremembi - Prenehanje obstoja predmeta spora - Ustavitev postopka))

(2019/C 54/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Euronet Consulting EEIG (Bruselj, Belgija) (zastopnika: P. Peeters in R. van Cleemput, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Estrada de Solà, T. Ramopoulos in A. Aresu, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, ki je bila tožeči stranki vročena z dopisom z dne 26. marca 2018 in s katero je bila zavrnjena ponudba, ki jo je predložil konzorcij, v katerem je tožeča stranka vodja sklopa št. 2 v okviru postopka javnega razpisa EuropeAid/138778/DH/SER/MULTI, naslovljenega „Okvirna pogodba za storitve izvajanja zunanje pomoči 2018 (FWC SIEA 2018) 2017/S 128-260026“, in je bilo naročilo oddano drugim desetim ponudnikom.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške, skupaj s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

---

(1)  UL C 259, 23.7.2018.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2018 – ZU/Komisija

(Zadeva T-671/18 R)

((„Začasna odredba - Javni uslužbenci - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti“))

(2019/C 54/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZU (zastopnik: C. Bernard-Glanz, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Berscheid in R. Striani, agenta)

Predmet

PREDLOG na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve odločbe, ki jo je Generalni direktorat za človeške vire in varnost (GD HR) pri Komisiji (Ares(2018)5241886 – 12/10/2018) 12. oktobra 2018 izdal glede premestitve tožeče stranke, in odločbe, ki jo je Generalni direktorat za človeške vire in varnost (GD HR) pri Komisiji (Ares(2018)5529220 – 29/10/2018) 29. oktobra 2018 izdal glede njene vrnitve na sedež službe.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Tožba, vložena 27. novembra 2018 – Poljska/Komisija

(Zadeva T-703/18)

(2019/C 54/36)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi za ničen Sklep Evropske komisije z dne 17. septembra 2018, s katerim je naložena izvedba ukrepov in priporočil, navedenih v končnega revizijskem poročilu, in sicer v delu o priporočilih 04.01, točka (g), ki se nanaša na finančne popravke glede odhodkov v zvezi s primeri, v katerih so bili upravičenci do pomoči zavezanci za DDV in bi torej lahko zahtevali vračilo DDV, vendar tega niso storili, v projektih, ki so se izvajali v okviru operativnih programov, ki so sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada, za katere so bili odhodki prijavljeni, da bi jih Evropska komisija povrnila.

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 65(2) in 69(3) Uredbe št. 1303/2013 (1) v povezavi s členom 2, točka 10, ker naj bi jih Komisija napačno razlagala in nepravilno štela, da se člen 69(3) (c) uporablja za končne prejemnike pomoči iz Evropskega socialnega sklada, čeprav ti niso upravičenci v smislu člena 2, točka 10, te uredbe.

Republika Poljska navaja, da so v skladu s splošnim načelom upravičenosti odhodkov v projektih Evropskega socialnega sklada, opredeljenim v členu 65(2) Uredbe št. 1303/2013, pogoji za upravičenost odhodkov, ki izhajajo iz člena 69 te uredbe, skrb upravičenca, ki izvaja projekt.

Po navedbah tožeče stranke je v primeru pomoči, nižji od 200 000 EUR, s členom 2, točka 10, Uredbe št. 1303/2013 odločitev, ali se za upravičenca šteje subjekt, ki prejme pomoč, ali subjekt, ki jo dodeli, očitno prepuščena državam članicam.

V obravnavani zadevi je v skladu z odločitvijo poljskih organov upravičenec subjekt, ki dodeli pomoč, in ne tisti, ki jo prejme. Končni prejemniki niso upravičenci, in zato se po navedbah tožeče stranke člen 69(3) Uredbe št. 1303/2013 zanje ne uporablja.

Poleg tega naj v obravnavani zadevi priznavanje statusa upravičenca subjektom, ki prejmejo pomoč – ki so brezposelne osebe – pomenilo naložitev številnih obveznosti glede računovodstva v zvezi s prejeto pomočjo, glede priprave poročil o napredovanju projekta, glede nadzorovanja projekta in dodajanja podatkov v informacijske sisteme za izvajanje operativnih programov. Taka rešitev pa bi onemogočila uresničevanje ciljev Uredbe št. 1303/2013.

---

(1)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320).

Tožba, vložena 29. novembra 2018 – Tilly-Sabco/Svet in Komisija

(Zadeva T-707/18)

(2019/C 54/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Tilly-Sabco (Guerlesquin, Francija) (zastopnika: R. Milchior in S. Charbonnel, odvetnika)

Toženi stranki: Evropska komisija, Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (EU) št. 2018/1277 z dne 18. septembra 2018 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso na nič (UL 2018, L 239, str. 1) dopusti

in naj zato

—	Uredbo Sveta (EU) št. 2018/1277 z dne 18. septembra 2018 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso na nič (UL 2018, L 239, str. 1) razglasi za nično;

—	ugotovi in razsodi, da primarno Svet nosi odgovornost za sprejetje Uredbe (EU) št. 2018/1277 z dne 18. septembra 2018, katere ničnost bo razglašena;

—	ugotovi in razsodi, da podredno Komisija nosi odgovornost, ker je Svet sprejel Uredbo (EU) št. 2018/1277 z dne 18. septembra 2018, katere ničnost bo razglašena, če in samo če odgovornost Komisije ni bila ugotovljena v okviru postopka v zadevi T-437/18;

—	ugotovi in razsodi, da sta še bolj podredno Svet in Komisija odgovorna za sprejetje Uredbe (EU) št. 2018/1277 z dne 18. septembra 2018, katere ničnost bo razglašena, če in samo če odgovornost Komisije ni bila ugotovljena v okviru postopka v zadevi T-437/18;

—	ugotovi in razsodi, da je zaradi napake Sveta in/ali Komisije družbi Tilly-Sabco nastala škoda;

in zato,

—

primarno, — ugotovi in razsodi, da Svet tožeči stranki dolguje znesek 3 238 000 EUR glavnice, od česar: — je 2 848 000 EUR odškodnina za nadomestila za prodaje, ki jih ni prejela v obdobju od 19. julija do 31. decembra 2013; — je 390 000 EUR odškodnina za izgubljeni dobiček v zvezi z izpadom prometa v višini dodatnih 3 550 ton prodaje v države Bližnjega vzhoda v tem obdobju; — Svetu naloži plačilo 3 238 000 EUR glavnice, — povečane za kompenzacijske obresti od razglasitve ničnosti Uredbe (EU) št. 689/2013 do razglasitve sodbe v tem postopku po obrestni meri, ki je enaka letni inflaciji, ki jo je za zadevno obdobje ugotovil Eurostat (statistični urad Evropske unije) v državi članici, v kateri ima ta družba sedež; — povečane za zamudne obresti od razglasitve sodbe v tej zadevi do poplačila v celoti in po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka (ECB) določi za svoje operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve odstotni točki;

—

podredno, — ugotovi in razsodi, da Komisija tožeči stranki dolguje znesek 3 238 000 EUR glavnice, od česar: — je 2 848 000 EUR odškodnina za nadomestila za prodaje, ki jih ni prejela v obdobju od 19. julija do 31. decembra 2013; — je 390 000 EUR odškodnina za izgubljeni dobiček v zvezi z izpadom prometa v višini dodatnih 3 550 ton prodaje v države Bližnjega vzhoda v tem obdobju; — Komisiji naloži plačilo 3 238 000 EUR glavnice, — povečane za kompenzacijske obresti od razglasitve ničnosti Uredbe (EU) št. 689/2013 do razglasitve sodbe v tem postopku po obrestni meri, ki je enaka letni inflaciji, ki jo je za zadevno obdobje ugotovil Eurostat (statistični urad Evropske unije) v državi članici, v kateri ima ta družba sedež; — povečane za zamudne obresti od razglasitve sodbe v tej zadevi do poplačila v celoti in po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka (ECB) določi za svoje operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve odstotni točki; — ugotovi in razsodi, da se znesek glavnice odškodnine in obresti, ki ga mora plačati Komisija v tej zadevi, lahko zniža za višino zneska, na plačilo katerega bi bila lahko obsojena v zadevi T-437/18; — Komisiji naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi dvojne napake, ki jo je storila, in sicer v znesku ex aequo et bono20 000 EUR;

—

še bolj podredno, — ugotovi in razsodi, da Svet in Komisija tožeči stranki dolgujeta znesek 3 238 000 EUR glavnice, ki naj ga Splošno sodišče razdeli med njiju, od česar: — je 2 848 000 EUR odškodnina za nadomestila za prodaje, ki jih ni prejela v obdobju od 19. julija do 31. decembra 2013; — je 390 000 EUR odškodnina za izgubljeni dobiček v zvezi z izpadom prometa v višini dodatnih 3 550 ton prodaje v države Bližnjega vzhoda v tem obdobju; — Svetu in Komisiji naloži plačilo 3 238 000 EUR glavnice, ki naj jo Splošno sodišče razdeli med njiju, — znesek glavnice, ki bo določen Svetu in Komisiji, pa poveča za kompenzacijske obresti od razglasitve ničnosti Uredbe (EU) št. 689/2013 do razglasitve sodbe v tem postopku po obrestni meri, ki je enaka letni inflaciji, ki jo je za zadevno obdobje ugotovil Eurostat (statistični urad Evropske unije) v državi članici, v kateri ima ta družba sedež; znesek glavnice poveča za zamudne obresti od razglasitve sodbe v tej zadevi do poplačila v celoti in po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka (ECB) določi za svoje operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve odstotni točki;

—	Svetu in Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in naj po potrebi odloči o porazdelitvi stroškov med njiju.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog je izkrivljanje postopka in kršitev postopka, ker tožeča stranka meni, da postopek za nadomestitev ničnega akta v tej zadevi ni bil spoštovan, ker je bila Komisija avtorica ničnega akta, in sicer Uredbe (EU) št. 689/20013 z dne 18. julija 2013 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso (UL 2013, L 196, str. 13), in ker je bil Svet tisti, ki je 18. septembra 2018 sprejel novo uredbo na podlagi drugih besedil.

2.	Drugi tožbeni razlog je kršitev pravila vzporednosti oblik, ker nove uredbe ni sprejela Komisija ampak Svet in ker bi moral s Komisijo sodelovati Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov.

3.

Tretji tožbeni razlog je neobstoj pravne podlage izpodbijane uredbe, ker naj člen 43(3) PDEU, ki naj bi bil uporabljen kot edina možna pravna podlaga za sprejetje izpodbijane uredbe, ne bi dovoljeval Svetu, da sprejme tako uredbo. Tako naj ne bi bilo pravne podlage, ki Svetu omogoča, da določi izvozna nadomestila za perutninsko meso.

4.	Četrti tožbeni razlog je izkrivljanje postopka, ker bi morala Komisija za uskladitev s sodbo Sodišča z dne 20. septembra 2017, Tilly-Sabco/Komisija, (C 183/16 P, EU:C:2017:704), sama sprejeti akt za nadomestitev nične uredbe, ne pa Svetu predlagati, naj sprejme akt „namesto nje“.

5.

Peti tožbeni razlog je nezadostna ali napačna utemeljitev tako glede oblike – saj naj z izpodbijano uredbo ne bi bilo razloženo, zakaj je bilo treba predlagati Svetu, da sprejme to besedilo, niti zakaj in kako je lahko člen 43(3) PDEU edina pravna podlaga za njeno sprejetje – kot glede vsebine za določitev stopnje nadomestila, saj naj Svet, tako kot pred tem Komisija, ne bi opravil nobene ekonomske analize.

6.	Šesti tožbeni razlog je neskladnost izpodbijane ureditve, ker naj bi Svet brez premisleka in analize podobnosti sprejel enako uredbo, tako da se je oprl na napačno in neveljavno pravno podlago in torej brez upoštevanja navedene sodbe Sodišča.

Tožeča stranka primarno navaja, da ji ničnost te nove Uredbe (EU) št. 2018/1277 daje pravico od Sveta zahtevati povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi sprejetja te uredbe. Tožeča stranka podredno vlaga odškodninsko tožbo proti Komisiji, ki je predlagala sprejetje te nove uredbe, ki jo je treba razglasiti za nično. Nazadnje in še bolj podredno Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi solidarno odgovornost Sveta in Komisije, saj meni, da sta ti instituciji ločeno napačno ravnali.

Tožba, vložena 4. decembra 2018 – Adraces/Komisija

(Zadeva T-714/18)

(2019/C 54/38)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Associação para o Desenvolvimento da Raia Centro Sul — Adraces (Vila Velha de Ródão, Portugalska) (zastopniki: G. Anastácio, D. Pirra Xarepe, J. Whyte in M. Barros Silva, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost Sklepa Komisije ARES(2018) 4940694 z dne 26. septembra 2018, s katerim je bil odpravljen okvirni partnerski sporazum št. COM/LIS/ED/2018-2020_1, in Komisiji naloži, da vzpostavi prejšnje stanje tožeče stranke.

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti, ker je Komisija enostransko brez vsakršne utemeljitve odstopila od javnega naročila.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela dobre vere, ker je Komisija s tem, da je v ta okvirni sporazum vnesla splošno klavzulo o odstopu, v skladu s katero lahko od navedenega sporazuma samovoljno odstopi brez vsakršne utemeljitve, zlorabila svoja pooblastila in ni upoštevala ravnovesja interesov, na katerem temelji vsaka pogodba, bodisi javna bodisi zasebna.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela spoštovanja pravic in legitimnih interesov posameznikov, ki zavezuje upravo na področju javnih naročil, saj je Komisija enostransko in povsem samovoljno ter brez vsakršnega razloga odstopila od navedenega sporazuma, kar je bilo v nasprotju z načelom pacta sunt servanda.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja, ker je Komisija od navedenega sporazuma odstopila izključno na podlagi časopisnega članka, ne da bi opravila dovolj podrobno presojo konkretnega primera, kar kaže na slabo upravljanje.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, ker je Komisija od tega sporazuma odstopila brez vsakršne utemeljitve kot odgovor na to, da je bil delavec, zaposlen pri tožeči stranki, obsojen zaradi ponarejanja in goljufije, kar nikakor ni povezano z dejavnostjo tožeče stranke niti s pooblastili in pristojnostjo Komisije.

Tožba, vložena 5. decembra 2018 – B.D./EUIPO – Philicon 97 (PHILIBON)

(Zadeva T-717/18)

(2019/C 54/39)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: B.D. – Boyer Developpement (Moissac, Francija) (zastopnik: E. Junca, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Philicon 97 AD (Plovdiv, Bolgarija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije PHILIBON – znamka Evropske unije št. 9 690 041

Postopek pred EUIPO: postopki izbrisa

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. oktobra 2018 v zadevi R 375/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	odločbo oddelka za izbris z dne 21. decembra 2017 razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Odbor za pritožbe je uporabil določbe Uredbe 2017/1001, ki ni veljala na dan predloga za izbris, predloženega EUIPO. Odbor ni upošteval pogojev iz člena 8(5) v povezavi s členom 53 Uredbe 207/2009;

—	Kršitev člena 8(2)(c) Uredbe 207/2009.

Tožba, vložena 5. decembra 2018 – Boyer/EUIPO – Philicon 97 (PHILIBON DEPUIS 1957 www.philibon.com)

(Zadeva T-718/18)

(2019/C 54/40)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Boyer (Moissac, Francija) (zastopnik: E. Junca, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Philicon 97 AD (Plovdiv, Bolgarija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije v modri, rumeni in beli barvi – znamka Evropske unije št. 12 501 466

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. oktobra 2018 v zadevi R 374/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano določbo razveljavi;

—	razveljavi odločbo oddelka za izbris z dne 21. decembra 2017;

—	EIUPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Odbor za pritožbe je uporabil Uredbo št. 2017/1001, ki na dan vložitve zahteve za izbris pri EUPO še ni veljala. Odbor ni spoštoval pogojev iz člena 8(5) v povezavi s členom 53 Uredbe št. 207/2009.

Tožba, vložena 7. decembra 2018 – Apostolopoulou in Apostolopoulou-Chrysanthaki/Komisija

(Zadeva T-721/18)

(2019/C 54/41)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeči stranki: Zoi Apostolopoulou (Atene, Grčija), Anastasia Apostolopoulou-Chrysanthaki (Atene, Grčija) (zastopnik: D. Gkouskos, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	ugodi njuni tožbi in toženim strankam naloži solidarno plačilo vsaki od tožečih strank celoten znesek v višini 500 000,00 EUR, kakor je ta znesek podrobno povzet v njuni tožbi;

—	toženim strankam naloži, naj se v prihodnje vzdržita kakršnih koli kršitev osebnostnih pravic tožečih strank;

—

prvi toženi stranki naloži, naj zagotovi ponovno pridobitev časti in ugleda tožečih strank s tem da poda izjavo pred Efeteio Athinon (pritožbeno sodišče v Atenah), ki sedaj odloča o ugovoru, ki sta ga tožeči stranki vložili 11. septembra 2017 s splošno opravilno številko 572461/2017 in posebno opravilno številko 1898/2017, v okviru katerega je prva tožena stranka podala napačne in žaljive navedbe v zvezi s tožečima strankama;

—	toženim strankam naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je bila vložena zoper Evropsko komisijo in Evropsko unijo. Glede na to, da zadnjenavedeno pred Sodiščem vedno zastopa institucija, ki se ji očita sporni akt ali sporno ravnanje, se Komisijo posledično šteje za edino toženo stranko v tej zadevi.

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev človekovega dostojanstva ter osebnosti tožečih strank, z obrekovalnimi izjavami, ki jih je pred Monomeles Protodikeio Athinon (prvostopenjsko sodišče v sestavi sodnika posameznika v Atenah) podala Komisija, in na kršitev načela dobrega upravljanja, z namenom začetka izvršbe v zvezi s tožečima strankama.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela zakonitosti, dobre vere in legitimnega pričakovanja, ker Komisija trdi, da sta tožeči stranki kot družbenici pravno odgovorni in da družba ni imela pravne osebnosti, čeprav je bila stranka več pogodb in kljub temu, da v skladu z grškim pravom in statutom družb tožeči stranki nista imeli nikakršne osebne odgovornosti za obveznosti družbe.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva in do nepristranskega sodišča, saj tožeči stranki nista bili stranki postopkov v katerih so bili izdani izvršilni naslovi.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na nepravilno in nezakonito pospešitev izvršilnega postopka v zvezi s tožečima strankama.

Tožba, vložena 7. decembra 2018 – Repsol/EUIPO – Basic (BASIC)

(Zadeva T-722/18)

(2019/C 54/42)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Repsol, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: J. Devaureix in J. Erdozain López, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Basic AG Lebensmittelhandel (München, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije BASIC v modri, rdeči, oranžni in beli barvi – znamka Evropske unije št. 5 648 159

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. avgusta 2018 v zadevi R 178/2018-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugodi tožbi, ob upoštevanju vseh priloženih dokumentov;

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	Basic Aktiengesellschaft Lebensmittelhandel in EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	kršitev člena 72(6) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009;

—	kršitev člena 8(4) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009.

Tožba, vložena 7. decembra 2018 – Aurea Biolabs/EUIPO – Avizel (AUREA BIOLABS)

(Zadeva T-724/18)

(2019/C 54/43)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Aurea Biolabs Pte Ltd (Cochin, Indija) (zastopnika: B. Brandreth, barrister, L. Oommen, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Avizel SA (Luxembourg, Luksemburg)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije AUREA BIOLABS – Zahteva za registracijo št. 15 836 737

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. septembra 2018 v zadevi R 814/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	naloži plačilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 6. decembra 2018 – Brand IP Licensing/EUIPO – Facebook (lovebook)

(Zadeva T-728/18)

(2019/C 54/44)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Brand IP Licensing Ltd (Road Town, Britanski deviški otoki) (zastopnik: J. MacKenzie, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Facebook, Inc. (Menlo Park, Kalifornija, Združene države)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „lovebook“ – zahteva za registracijo št. 9 926 577

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. oktobra 2018 v zadevi R 2279/2017-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	v celoti zavrne odločbo oddelka za ugovore z dne 24. avgusta 2017;

—	zavrne ugovor;

—	odloči o stroških v korist tožeče stranke.

Navajana tožbena razloga

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	Kršitev člena (8)(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 12. decembra 2018 – DQ in drugi/Parlament

(Zadeva T-730/18)

(2019/C 54/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: DQ in enajst drugih tožečih strank (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

posledično,

—	razglasi ničnost implicitne odločbe, s katero je bil zavrnjen odškodninski zahtevek (izpodbijana odločba), ki so ga tožeče stranke vložile 13. decembra 2017 na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov;

—	po potrebi razglasi ničnost odločbe z dne 12. septembra 2018 o zavrnitvi upravne pritožbe, vložene 23. maja 2018 v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov;

—	odredi povrnitev premoženjske škode, nastale z vsemi akti in ravnanji Parlamenta, ki jih je treba celostno presoditi, ki naj bi po mnenju tožečih strank – s pridržkom ponovne ocene – znašala ex aequo et bono192 000 EUR;

—	naloži Parlamentu, naj izplača kompenzacijske in zamudne obresti, ki so v tem času natekle;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe uveljavljajo nezakonitosti, ki jih je storil Parlament kot delodajalec, zlasti kršitev načela dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja, poseg v njihov ugled, kršitev njihovega zasebnega in družinskega življenja, kršitev njihove pravice do varstva zaupnosti zdravstvenih podatkov in kršitev njihove pravice do delovnih pogojev in njihovega dostojanstva.

Tožeče stranke zatrjujejo, da dejstva in ravnanja, ki jih očitajo, prima facie pomenijo verodostojna ali vsaj verjetna dejstva in ravnanja, ki utemeljujejo domnevo o tem, da so bile predmet psihičnega nadlegovanja. Na podlagi tega trdijo, da je Evropski parlament odgovoren zlasti zaradi svoje pasivnosti pri obravnavi njihove prošnje za pomoč na podlagi členom 12 in 24 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

Tožba, vložena 14. decembra 2018 – Dalasa/EUIPO – Charité – Universitätsmedizin Berlin (charantea)

(Zadeva T-732/18)

(2019/C 54/46)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Dalasa Handelsgesellschaft mbH (Dunaj, Avstrija) (zastopnica: I. Hödl, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Charité – Universitätsmedizin Berlin, Gliedkörperschaft Öffentlichen Rechts (Berlin, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije charantea – prijava št. 15 485 956

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. oktobra 2018 v zadevi R 539/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbi ugodi, izpodbijano odločbo četrtega odbora za pritožbe z dne 15. oktobra 2018, R 539/2018-4 glede postopka z ugovorom št B 2758 830 (prijava znamke Evropske unije št. 15485 956), spremeni, ugovor zavrne in dopusti registracijo prijavljene znamke Evropske unije;

podredno,

—	izpodbijano odločbo četrtega odbora za pritožbe z dne 15. oktobra 2018, R 539/2018-4 glede postopka z ugovorom št B 2758 830 (prijava znamke Evropske unije št. 15485 956), razveljavi in zadevo vrne v odločanje EUIPO;

—	vsekakor EUIPO naloži plačilo stroškov tega postopka; ter

—	nasprotni stranki naloži plačilo vseh stroškov, ki so nastali v postopkih pred oddelkom za izbris in pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 14. decembra 2018 – Dalasa/EUIPO – Charité – Universitätsmedizin Berlin (charantea)

(Zadeva T-733/18)

(2019/C 54/47)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Dalasa Handelsgesellschaft mbH (Dunaj, Avstrija) (zastopnica: I. Hödl, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Charité – Universitätsmedizin Berlin, Gliedkörperschaft Öffentlichen Rechts (Berlin, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije charantea – Prijava št. 15 785 801

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe EUIPO z dne 15. oktobra 2018 v zadevi R 540/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugodi tožbi tožeče stranke, spremeni izpodbijano odločbo četrtega odbora za pritožbe z dne 15. oktobra 2018 v zadevi R 540/2018-4 v zvezi s postopkom z ugovorom št. B 2 815 978 (prijava znamke Evropske unije št. 15 785 801), zavrne ugovor in dovoli registracijo znamke Evropske unije; podredno

—	razveljavi izpodbijano odločbo četrtega obora za pritožbe z dne 15. oktobra 2018 v zadevi R 540/2018-4 v zvezi s postopkom z ugovorom št. B 2 815 978 (prijava znamke Evropske unije št. 15 785 801) in zadevo vrne v odločanje EUIPO;

—	vsekakor naloži EUIPO plačilo stroškov tega postopka; in;

—	nasprotni stranki naloži vse stroške postopka pred oddelkom za ugovore in pred odborom za pritožbe;

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 17. decembra 2018 – Siberia Oriental/CPVO (Siberia)

(Zadeva T-737/18)

(2019/C 54/48)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Siberia Oriental BV ('t Zand, Nizozemska) (zastopnik: T. Overdijk, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Sporna žlahtniteljska pravica: prijava za žlahtniteljsko pravico Skupnosti št. EU0404 (sorta Lilium L. „Siberia“)

Izpodbijana odločba: Odločba odbora za pritožbe CPVO z dne 15. oktobra 2018 v zadevi A 009/2017

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	naloži CPVO, naj datum poteka veljavnosti v registru spremeni na 30. april 2020.

Navajana tožbena razloga

—	bistvene kršitve postopka;

—	kršitev Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 ali drugih predpisov v zvezi z njeno uporabo, vključno s Pogodbo Evropske unije in Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Kibelisa/Svet

(Zadeva T-139/17) (1)

(2019/C 54/49)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Kampete/Svet

(Zadeva T-140/17) (1)

(2019/C 54/50)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Amisi Kumba/Svet

(Zadeva T-141/17) (1)

(2019/C 54/51)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Kaimbi/Svet

(Zadeva T-142/17) (1)

(2019/C 54/52)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Ilunga Luyoyo/Svet

(Zadeva T-143/17) (1)

(2019/C 54/53)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Numbi/Svet

(Zadeva T-144/17) (1)

(2019/C 54/54)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2018 – Kanyama/Svet

(Zadeva T-145/17) (1)

(2019/C 54/55)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.