Člen 1

Določijo se prazniki in dela prosti dnevi za institucije Evropske unije v Bruslju in Luxembourgu v letu 2020.

1. januar	sreda, novo leto
2. januar	četrtek, dan po novem letu
9. april	veliki četrtek
10. april	veliki petek
13. april	velikonočni ponedeljek
1. maj	petek, praznik dela
21. maj	četrtek, vnebohod
22. maj	petek, dan po vnebohodu
1. junij	binkoštni ponedeljek
21. julij	torek, belgijski dan državnosti
2. november	ponedeljek, dan spomina na mrtve
od 24. decembra do 31. decembra	četrtek četrtek	šest dni ob koncu leta
SKUPAJ	17 dni

Člen 2

V Luxembourgu se torek, 21. julij, nadomesti s torkom, 23. junijem, luksemburškim dnevom državnosti.

Člen 3

Delo spet začne normalno potekati v ponedeljek, 4. januarja 2021.

Člen 4

Brez poseganja v celotni končni koledar praznikov in dela prostih dni v letu 2021 se bo petek, 1. januar 2021, štel kot dela prost dan v okviru navedenega leta.

Edini člen

Vloga za spremembo specifikacije proizvoda za ime „Costers del Segre“ (ZOP) v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper spremembo specifikacije proizvoda iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

„COSTERS DEL SEGRE“

PDO-ES-A1523-AM02

Datum vloge: 4. november 2014

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

1.   Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1   Umik navedbe največjega deleža alkohola

Črtanje deleža skupnega in dejanskega alkohola za kategorijo „vino“ (bela in rdeča vina ter vina rosé) iz točke 2.1 specifikacije proizvoda in točke 4 enotnega dokumenta.

To je posledica rahlega povečanja deleža alkohola v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb.

Zakonodaja EU dovoljuje, da volumenski delež skupnega alkohola presega 15 %, če ni povečan umetno. Deleža alkohola ni obvezno omejiti pri tej vrednosti, zato smo se odločili za opustitev tega pravila.

Če vina presežejo ta prag, se to seveda nikoli ne zgodi zaradi umetno povečanega alkoholnega deleža.

2.2   Odprava omejitev pri gostoti sajenja

Črtanje največje in najmanjše gostote sajenja iz točke 3.1 specifikacije proizvoda ob hkratni spremembi točke 5.a enotnega dokumenta.

Zaradi podnebnih sprememb in novih gojitvenih tehnik morajo pridelovalci znati zasaditi vinsko trto z različnimi gostotami od doslej predpisanih ob uporabi različnih vzorcev sajenja, da bi lahko dosegli posebne lastnosti ZOP „Costers del Segre“.

2.3   Širitev razmejenega geografskega območja

Sprememba točke 4 specifikacije proizvoda in točke 6 enotnega dokumenta z dodano navedbo:

1.	katastrskega poligona 5 (parcele 399, 400, 401 in 402) v občini Cubells (podobmočje Artesa de Segre),

2.	katastrskega poligona 4 (parcela 178) v občini Albagés (podobmočje Garrigues),

3.	katastrskega poligona 6 (parcele 317, 318, 319, 320 in 597) v občini Juncosa (podobmočje Garrigues),

4.	katastrskih poligonov 1 (parcela 27) ter 3 (parceli 97 in 222) v občini Llardecans (podobmočje Garrigues),

5.	katastrskih poligonov 1 (parceli 509 in 556), 3 (parcele 37, 190, 191, 219, 222, 226, 233, 248, 315 in 318), 12 (parcele 146, 151, 161, 163 in 175), 13 (parcele 17, 93, 127 in 204) ter 17 (parcela 212) v občini Conca de Dalt (podobmočje Pallars),

6.	katastrskega poligona 4 (parcele 24, 25, 26, 29, 42, 43, 45, 46, 49, 50 in 65) v občini Pobla de Segur (podobmočje Pallars),

7.	katastrskih poligonov 1, 2, 3, 4, 5 in 6 v občini Llimiana (podobmočje Pallars),

8.	katastrskega poligona 3 (parcele 17, 28, 29, 37, 300 in 301) v občini Rialp (podobmočje Pallars),

9.	katastrskega poligona 3 (parceli 294 in 430) v občini Salàs de Pallars (podobmočje Pallars),

10.	katastrskih poligonov 3, 4, 5 in 6 v občini Talarn (podobmočje Pallars),

11.	katastrskih poligonov 1 (parceli 162 in 181) ter 2 (parcela 143) v občini Almacelles (podobmočje Raimat),

12.	katastrskega poligona 5 (parcela 280) v občini Almacelles (podobmočje Segrià),

13.	katastrskih poligonov 1 in 2 v občini Lleida (podobmočje Segrià),

14.	katastrskih poligonov 11 (parcele 6, 7, 8 in 9005) ter 12 (parcela 9006) v občini Torrefarrera (podobmočje Segrià),

15.	katastrskega poligona 6 (parcele 42, 43, 44, 45, 46, 47 in 48) v občini Vilagrassa (podobmočje Valls del Riu Corb).

Proizvodno območje se širi na zahtevo več zainteresiranih strani. V ta namen so pri ZOP pripravili poročila o kmetijskih, talnih in podnebnih ter okoljskih razmerah zadevnih parcel, da bi preverili, ali nova območja pri širitvi ustrezajo profilu območja ZOP, in če ustrezajo, da bi potrdili njihovo natančno lego na zadevnih podobmočjih. Posamezne obrazložitve:

1.	Cubells: meji na parcele, ki so že na razmejenem območju ZOP, ter ima iste podnebne in talne razmere kot na zadevnem podobmočju. Proizvodi s teh parcel se zato lahko vključijo v ZOP, ne da bi to vplivalo na kakovost in značilnosti vin.

2.	Albagés: meji na 11 drugih parcel v katastrskem poligonu 4, ki so trenutno vključene v razmejeno območje ZOP „Costers del Segre“.

3.	Juncosa: meji na parcele, ki so že na razmejenem območju ZOP, ter ima iste podnebne in talne razmere kot na zadevnem podobmočju. Proizvodi s teh parcel se zato lahko vključijo v ZOP, ne da bi to vplivalo na kakovost in značilnosti vin.

4.	Llardecans: talne in podnebne razmere so iste kot na preostalem delu podobmočja Garrigues. Posebna kakovost in značilnosti vin z ZOP „Costers del Segre“ so torej zagotovljene.

5.	Conca de Dalt: ni razlik v povezavi s preostalim podobmočjem Pallars glede kakovosti in značilnosti vin.

6.	Pobla de Segur: ni razlik v povezavi s preostalim podobmočjem Pallars glede kakovosti in značilnosti vin.

7.,	10., 13. in 14. Llimiana, Talarn, Lleida in Torrefarrera: ni sprememb pri območju, ampak so v besedilu, da je jasnejše in objektivnejše. Sprememba pri občini Torrefarrera je posledica prerazporeditve parcel, zato je bilo tu treba posodobiti spremenjene katastrske oznake.

8.	Rialp: meji na parcele, ki so že na razmejenem območju ZOP, ter ima iste podnebne in talne razmere kot na zadevnem podobmočju. Proizvodi s teh parcel se zato lahko vključijo v ZOP, ne da bi to vplivalo na kakovost in značilnosti vin.

9.	Salàs de Pallars: ni razlik v povezavi s preostalim podobmočjem Pallars glede kakovosti in značilnosti vin.

10.	Almacelles: dodatna parcela ne vpliva na kakovost proizvoda, ker meji na parcele, ki so trenutno vključene v razmejeno območje ZOP „Costers del Segre“.

11.	Vilagrassa: meji na parcele, ki so že na razmejenem območju ZOP, ter ima iste podnebne in talne razmere kot na zadevnem podobmočju. Proizvodi s teh parcel se zato lahko vključijo v ZOP, ne da bi to vplivalo na kakovost in značilnosti vin.

2.4   Dodane nove sorte

Sprememba točke 6 specifikacije proizvoda in točke 7 enotnega dokumenta za vključitev naslednjih novih sort vinske trte: (bele sorte) godello, chenin blanc, verdejo in viognier ter (rdeče sorte) cabernet franc, carnacha tintorera, malbec in petit verdot.

Številne vinske kleti v tej ZOP so izrazile interes za vključitev teh sort, odobrenih v avtonomni skupnosti, ker jih štejejo primerne za ta namen. Na podlagi tega interesa ter študij in preizkusov posameznih sort, ki so ob upoštevanju tal in podnebja pokazali, da se te sorte odlično obnesejo, je bilo odločeno, da se te sorte vključijo.

Zaradi naravnih dejavnikov na tem območju sta beli sorti vinske trte chenin blanc in viognier popolnoma primerni, saj ohranita značilni sortni okus in vonj ter izboljšata lastnosti belih vin, hkrati pa ohranjata lastnosti in okus, ki so značilni za območje ZOP „Costers del Segre“.

Rdeča vina z ZOP „Costers del Segre“ zaznamujejo močna aroma, uravnoteženi okus in taninski vtis. V ustih so polnega okusa in telesa ter strukturirana. Preizkusi pri sortah cabernet franc, garnacha tintorera in petit verdot so pokazali, da bi njihova uporaba izboljšale te značilnosti.

Bela sorta verdejo zgodaj brsti in dozori, zaradi naravnih dejavnikov na tem območju je primerna za dolgo rez. Po pogojih gojenja ta sorta da zelo ustrezna vina z velikim donosom ob majhni gostoti sajenja. Vina imajo značilni sortni vonj in okus s srednjim do velikim deležem alkohola in srednjo do visoko vsebnostjo kislin. Z uporabo te sorte bi se izboljšale značilnosti belih vin z ZOP „Costers del Segre“, pri čemer bi se ohranili značaj in okusi, ki so značilni za območje.

Bela sorta godello zgodaj brsti in dozori, zaradi naravnih dejavnikov je popolnoma primerna ter ohrani značilni sortni okus in vonj. Vina imajo delež alkohola med 12 in 13 %, srednjo ali visoko vsebnost kislin (5,5–6,5) in srednji aromatični potencial.

Skratka, vina, proizvedena iz sorte godello, ohranijo značaj in okuse, ki so značilni za to območje, ne da bi to vplivalo na kakovost vin.

Rdeča vina z ZOP „Costers del Segre“ zaznamujejo močna aroma, uravnoteženi okus in taninski vtis. V ustih so polnega okusa in telesa ter strukturirana. Preizkusi pri sorti malbec kažejo, da bi njena uporaba izboljšala te značilnosti. Opravljene študije kažejo, da ima sorta malbec zelo velik donos z dobrim potencialom za pridobitev kakovostnega vina brez slabšanja značaja in okusov območja.

2.5   Izboljšave pri povezavi

Izboljšanje besedila točke 7.3 specifikacije proizvoda in točke 8 enotnega dokumenta.

Izboljšalo se je besedilo za vsako vrsto vina, ki ga zajema ZOP.

Niti razširitev razmejenega območja niti vključitev novih sort ne vplivata na kakovost proizvoda ali značilnosti vina, zato te spremembe niso vplivale na besedilo povezave. Sama povezava se ne spremeni z dodatkom območja in sort, ker so nova območja in sorte skladni z bistveno naravo ZOP ter so torej v skladu s povezavo. Če se novi dodatki ne bi ujemali s povezavo z ZOP, jih ne bi bilo mogoče vključiti.

2.6   Odprava zahteve po polnjenju na razmejenem območju

Sprememba točke 8.3 specifikacije proizvoda in točke 9 enotnega dokumenta s črtanje zahteve, da polnjenje poteka na razmejenem območju.

Ni potrebno, da polnjenje proizvodov z ZOP „Costers del Segre“ poteka na območju gojenja in pridelave.

Zato se k specifikaciji proizvoda doda naslednji odlomek:

2.7   Izboljšave pri zaščitnem označevanju

Sprememba točke 8.5 specifikacije proizvoda in točke 9 enotnega dokumenta z nadomestitvijo enotnega sistema označevanja in oštevilčenja z garancijskim žigom, oštevilčeno etiketo, oštevilčeno hrbtno etiketo ali računalniškim nadzornim sistemom.

S tem se garancijski žig prilagodi dejanskim razmeram in zagotovi sledljivost proizvodov z ZOP. Novi sistem temelji na šifriranem računalniškem nadzoru, pri katerem ZOP lahko spremlja proizvedene, polnjene in tržene količine ter s tem zagotovi sledljivost proizvoda. Osebje ZOP bo redno izvajalo inšpekcijske preglede vinskih kleti na kraju samem.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Costers del Segre

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.

Likersko vino

5.

Kakovostno peneče vino

8.

Biser vino

4.   Opis vina

Vino – bela vina in vina rosé

Bela vina

Bistra, rumenkaste ali zelenkaste barve, včasih z oranžnim ali rjavim robom.

Vina morajo biti v skladu z naslednjimi razponi/vrednostmi:

absorpcija pri 420 nm znaša od 0,05 do največ 1,4 ter je večja od absorpcije pri 520 nm,

absorpcija pri 520 nm je 0,4 ali manj,

absorpcija pri 620 nm je 0,1 ali manj,

intenzivnost barve je od najmanj 0,05 do največ 2,

motnost je manjša kot 30 NTU.

Sortna aroma po sadju in/ali rastlinju, cvetju in začimbah z morebitnimi terciarnimi aromami in brez pomanjkljivosti.

Dobro uravnotežen okus brez pomanjkljivosti in z dolgim pookusom, ki traja dlje kot pet sekund.

Vina rosé

Prozorno bistra, rožnate, rdečkaste in/ali modrikaste barve.

Vina morajo biti v skladu z naslednjimi razponi/vrednostmi:

absorpcija pri 420 nm znaša od 0,1 do največ 2,5,

absorpcija pri 520 nm znaša od 0,1 do največ 3,

intenzivnost barve je od najmanj 0,1 do največ 5,7,

motnost je manjša kot 30 NTU.

Sortna aroma po sadju in/ali rastlinju, cvetju in začimbah z morebitnimi terciarnimi aromami in brez pomanjkljivosti.

Dobro uravnotežen okus brez pomanjkljivosti in z dolgim pookusom, ki traja dlje kot pet sekund.

Pri vinih crianza je najvišja dovoljena vsebnost hlapnih kislin 15 meq/l.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida je 250 mg/l, če je vsebnost sladkorja > 5 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

VINO – rdeča vina

Bistra, od rdeče in/ali vijolične barve do rjave ali opečnate barve za vina crianza.

Vina morajo biti v skladu z naslednjimi razponi/vrednostmi:

absorpcija pri 420 nm znaša 0,1 ali več,

absorpcija pri 520 nm znaša 0,1 ali več,

intenzivnost barve je 3 ali več,

motnost je manjša kot 80 NTU.

Brez pomanjkljivosti, sortna aroma po sadju in/ali rastlinju, cvetju in začimbah z morebitnimi terciarnimi aromami.

Dobro uravnotežen okus brez pomanjkljivosti in z dolgim pookusom, ki traja dlje kot pet sekund.

Pri vinih crianza se najvišja vsebnost hlapnih kislin lahko dvigne za 1 meq/l za vsak odstotek alkohola nad 11 vol. % in vsako leto staranja do največ 20 meq/l.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida je 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja > 5 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

Likersko vino

Pri uporabi belih sort rumenkaste in/ali zelenkaste barve, včasih z oranžnim robom ali robom v barvi starega zlata, pri uporabi rdečih sort rdeče in/ali vijolične barve, včasih z oranžnim, rjavim ali bakrenim robom.

Vina morajo biti v skladu z naslednjimi razponi/vrednostmi:

absorpcija pri 420 nm znaša od 0,1 do največ 20,

absorpcija pri 520 nm znaša od 0,1 do največ 20,

absorpcija pri 620 nm znaša od 0,1 do največ 10,

intenzivnost barve je 50 ali manj,

motnost je manjša kot 80 NTU.

Brez pomanjkljivosti, sortna aroma po sadju in/ali rastlinju, cvetju in začimbah z morebitnimi terciarnimi aromami.

Dobro uravnotežen okus in otipni vtis, brez pomanjkljivosti

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida je 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja > 5 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	22
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

Kakovostno peneče vino

Prozorno bister, rumenkaste in/ali zelenkaste barve, včasih z oranžnim robom ali robom v barvi starega zlata ter obstojnim iskrenjem.

Vina morajo biti v skladu z naslednjimi razponi/vrednostmi:

absorpcija pri 420 nm znaša od 0,05 do največ 1,4,

absorpcija pri 520 nm je 2 ali manj,

absorpcija pri 620 nm je 1 ali manj,

intenzivnost barve je od najmanj 0,05 do največ 2,

motnost je manjša kot 30 NTU.

Brez pomanjkljivosti, aroma po svežem sadju in/ali rastlinju in/ali cvetju, včasih s terciarnimi aromami zaradi staranja v steklenici.

Dobro uravnotežen okus brez pomanjkljivosti in z dolgim pookusom, ki traja dlje kot pet sekund.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	12,8
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,8
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

Biser vino

Ogljikov dioksid, viden v iskrenju brez pene. Barva se ujema z absorpcijskimi razponi za zadevne vrste vin (belo, rdeče, rosé).

Sortna aroma po sadju in/ali cvetju, brez pomanjkljivosti.

Ogljikov dioksid je zaznaven v ustih, dobro uravnotežen okus in otipni vtis, brez pomanjkljivosti in z dolgim pookusom, ki traja dlje kot pet sekund.

Vsebnost žveplovega dioksida je enaka kot za bela in rdeča vina ter vina rosé.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	12,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopki

Za stiskanje mošta ali vina in ločevanje od grozdnih kožic se uporabi ustrezni pritisk, da se iz vsakih 100 kg natrganega grozdja proizvede največ 75 litrov vina.

b.   Največji donosi

16 000 kilogramov grozdja na hektar

120 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

Območje ZOP „Costers del Segre“ zajema sedem podobmočij:

podobmočje Artesa de Segre, ki ga sestavljajo naslednje občine:

—

Algerri,

—	Alòs de Balaguer,

—	Artesa de Segre,

—

Balaguer,

—	Castelló de Farfanya,

—

Foradada,

—	Menàrguens,

—	nižja enota Montclar v občini Agramunt,

—	katastrska poligona 5 (parcele 399, 400, 401 in 402) ter 7 (parcela 90) v občini Cubells,

—	katastrski poligon 5 (parceli 1 in 22) v občini Os de Balaguer,

podobmočje Urgell, ki ga sestavljajo naslednje občine:

—

Penelles,

—

Preixens,

—	katastrski poligoni 2 (parcela 7), 3 (parcela 75), 4 (parcela 25) ter 13 (parcela 93) v občini Ivars d’Urgell,

podobmočje Garrigues, ki ga sestavljajo naslednje občine:

—

Albi,

—

Arbeca,

—	Bellaguarda,

—	Cervià de les Garrigues,

—	Espluga Calba,

—

Fulleda,

—

Floresta,

—	Pobla de Cérvoles,

—

Omellons,

—

Tarrés,

—

Vinaixa,

—

Vilosell,

—	Juneda: katastrski poligoni 5 (parcela 487), 12 (parcele 14, 15, 16, 33, 34 in 37) ter 13 (parcele 3, 4 in 5),

—	Borges Blanques: katastrski poligoni 9 (parceli 30 in 96), 21 (parcele 114, 165 in 167) ter 22 (parcele 118, 119 in 120),

—	Albagés: katastrski poligon 4 (parcele 178, 182, 183, 184, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192 in 193),

—	Juncosa: katastrska poligona 2 (parcele 57, 66, 499, 9002) ter 6 (parcele 317, 318, 319, 320 in 597),

—	Llardecans: katastrska poligona 1 (parcela 27) ter 3 (parceli 97 in 222),

podobmočje Pallars, ki ga sestavljajo naslednje občine:

—	Tremp (v nekdanjih občinskih mejah) ter njene vasi Gurb, Palau de Noguera, Puigcercós, Suterranya in Vilamitjana,

—	Conca de Dalt: katastrski poligoni 1 (parceli 509 in 556), 3 (parcele 37, 190, 191, 219, 222, 226, 233, 248, 315 in 318), 12 (parcele 146, 151, 161, 163 in 175), 13 (parcele 17, 93, 127 in 204) ter 17 (parcela 212),

—	Castell de Mur: priključena dela Cellers in Gàrdia de Tremp,

—	Gavet de la Conca: priljučeni deli Sant Cristòfol de la Vall, Sant Martí de Barcedana in Sant Miquel de la Vall,

—	Conca Dellà: priključeni deli Conques, Figuerola d’Orcau, Orcau-Basturs in Sant Romà d’Abella,

—	Pobla de Segur: katastrski poligon 4 (parcele 24, 25, 26, 29, 42, 43, 45, 46, 49, 50 in 65),

—	Llimiana: katastrski poligoni 1, 2, 3, 4, 5 in 6,

—	Rialp: katastrski poligon 3 (parcele 28, 37, 300 in 301),

—	Salàs de Pallars: katastrski poligon 3 (parceli 294 in 430),

—	Talarn: katastrski poligoni 3, 4, 5 in 6,

—	Sort: katastrska poligona 3 (parcele 201, 202, 203, 220, 223, 225, 325 in 330) ter 2 (parceli 273 in 276),

podobmočje Raimat, ki ga sestavljata naslednji občini:

—	naselbinsko območje Raimat v občini Lleida,

—	Almacelles: katastrska poligona 1 (parceli 162 in 181) ter 2 (parcela 143),

podobmočje Segrià, ki ga sestavljajo naslednje občine:

—	Alcarràs: katastrska poligona 6 (parcele 9017, 9022 in 9005) ter 15 (parcele 3, 57, 9001, 9003, 9004, 9007 in 2027),

—

Alfarràs,

—	Almacelles: katastrski poligon 5 (parcele 25, 180, 181, 193 in 280),

—

Almenar,

—	Gimenzos i el Pla de la Font,

—	Lleida: katastrski poligoni 1, 2, 7 (parcele 230, 231, 232, 307, 309, 310 in 311) ter 8 (parcela 337),

—	Torrefarrera: katastrska poligona 11 (parcele 6, 7, 8 in 9005) ter 12 (parcela 9006),

podobmočje Valls del Riu Corb, ki ga sestavljajo naslednje občine:

—

Ametlla,

—

Belianes,

—	Ciutadilla,

—	Granyanella,

—	Granyena de Segarra,

—

Guimerà,

—

Maldà,

—	Montoliu de Segarra,

—	Montornès de Segarra,

—

Nalec,

—	Omells de Na Gaia,

—

Preixana,

—	San Martí de Riucorb,

—

Tàrrega,

—	Vallbona de les Monges,

—	Vallfogona de Riucorb,

—

Verdú,

—	Vilagrassa: katastrska poligona 4 (parcela 92) ter 6 (parcele 42, 43, 44, 45, 46, 47 in 48).

Nobena od parcel, ki sestavljajo geografsko območje za ZOP „Costers del Segre“, ne bo izločena pri morebitnem združevanju parcel, prisilnih razlastitvah ali spremembah občinskih mej v skladu z veljavno zakonodajo o lokalni samoupravi.

7.   Glavne sorte vinske trte

AGUDELO — CHENIN BLANC

MACABEO — VIURA

MOSCATEL ALEJANDRIA — MOSCATEL DE MALAGA

MONASTRELL

MERLOT

GARNACHA TINTA — LLADONER

GARNACHA BLANCA — LLADONER BLANCO

CHARDONNAY

GODELLO

GEWÜRZTRAMINER

GARNACHA TINTORERA

XARELLO — CARTOIXA

VIOGNIER

VERDEJO

TREPAT

CABERNET SAUVIGNON

CABERNET FRANC

ALBARIÑO

TEMPRANILLO — ULL DE LLEBRE

SYRAH

SAUVIGNON BLAN

RIESLING

PINOT NOIR

PETIT VERDOT

PARELLADA — MONTONEC

MAZUELA — SAMSO

MALVASIA AROMATICA — MALVASIA DE SITGES

MALBEC

MOSCATEL DE GRANO MENUDO — MOSCATEL MORISCO

8.   Opis povezave

Vino

Posebne razločne značilnosti območja ZOP „Costers del Segre“, kot sta zemljepisna lega ter oddaljenost od Sredozemskega morja in Pirenejev, ustvarjajo celinsko podnebje z večjimi sezonskimi in dnevnimi nihanji temperature ter posebno rastno dobo, značilno za območje, in dajejo značilne letine.

Naravni dejavniki območja omogočajo, da so se tradicionalne sorte obdržale, neavtohtone sorte, ki so bile vnesene po pojavu trtne uši, pa so se popolnoma prilagodile. Trsni izbor je zato izredno raznovrsten in omogoča proizvode z zelo različno sortno sestavo.

Kar zadeva človeške dejavnike, na območju obstaja vinogradniška tradicija, ki jo izpričujejo zgodovinske omembe v listinah in zidave ter naklonjenost do uporabe novih tehnik.

Nočne temperature med zorenjem so izjemno nizke – skozi vso dobo zorenja ponavadi znašajo najnižje 15 °C, na koncu pa padejo na 2–10 °C po vsem območju ZOP „Costers del Segre“. To daje vina z visoko vsebnostjo kislin in izrazitim okusom, ki se ločijo od vin s katerega koli drugega območja. Pri belih vinih s podobmočij z blagimi pobočji so primarne arome polne sadnih vonjav, z višje ležečih podobmočij pa cvetnih vonjav. Pri rdečih vinih se naravni dejavniki pokažejo v deležu dejanskega alkohola ter njihovem vonju in okusu. Vsi ti dejavniki ohranjajo značilno kakovost vin, ki je posledica hladnih nočnih temperatur. Vin s takimi značilnostmi ni mogoče proizvajati na drugih območjih.

Kakovostno peneče vino

Peneče vino so v nekaterih vinskih kleteh proizvajali po tradicionalni metodi že od začetka prejšnjega stoletja.

Pri penečih vinih iz belih vin s podobmočij z blagimi pobočji so primarne arome polne sadnih vonjav, iz belih vin z višje ležečih podobmočij pa cvetnih vonjav.

Veliko dnevno nihanje temperature med dobo zorenja daje vinu posebne značilnosti, višjo vsebnost kislin in izrazite cvetne arome. Vse to skupaj s človeškimi dejavniki, ki v postopkih proizvodnje vzdržujejo tradicijo, in naravnimi dejavniki, ki omogočajo ohranjanje avtohtonih sort in prilagoditev tujih, pripomore k značilnim kakovostnim penečim vinom te ZOP.

Likersko vino

Proizvodnja likerskih vin z ZOP „Costers del Segre“

Višje dnevne temperature ob pičlih jesenskih padavinah omogočajo poznejšo trgatev, ki daje letine, zelo bogate s sladkorji. Zaradi teh posebnih podnebnih razmer se je razvila tradicija proizvodnje likerskih vin iz poznih trgatev z delno sušenim grozdjem. Vrsta tal omogoča, da se sorte, ki se uporabljajo za ta vina, trgajo na optimalni točki, ne da bi grozdje prezorelo.

Biser vino

Visoka vsebnost kislin in izrazita cvetna aroma pri biser vinih z ZOP „Costers del Segre“ je posledica velikega nihanja temperature med zorenjem grozdja, ki pogosto lahko preseže 15 °C.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Za označevanje posod, ki se uporabljajo za trženje proizvodov s to ZOP, je treba uporabiti enotno identifikacijsko metodo, ki je lahko garancijski žig, oštevilčena etiketa, oštevilčena hrbtna etiketa ali šifriran računalniški sistem nadzora za ZOP, ki se dodeli na zahtevo vinske kleti. Pri uporabi katerega koli od teh sistemov je treba zagotoviti sledljivost s postopkom, ki ga določi upravni organ.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

polnjenje na razmejenem območju

Opis pogoja:

Vina ni treba stekleničiti na razmejenem geografskem območju.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://goo.gl/Xeblp0