20.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 459/6

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka z dne 9. marca 2018 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.8084 – Bayer/Monsanto

Poročevalka: Latvija

(2018/C 459/08)

Postopek

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah.

Razsežnost Unije

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da ima transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1(2) uredbe o združitvah.

Proizvodni in geografski trgi

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih trgov za semena vrtnin in zlasti z naslednjim:

3.1	da trgi za semena vrtnin zajemajo licenciranje in trženje semen;

3.2	da je ustrezna raven za oceno učinkov na cene na ravni segmenta.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih trgov za semena kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah, in sicer glede segmentacije:

4.1	nabavnih in podrejenih trgov za oljno ogrščico;

4.2	nabavnih in podrejenih trgov za bombaž ter

4.3	nabavnih in podrejenih trgov za pšenico.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih trgov za lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah, in sicer glede segmentacije:

5.1	trgov za licenciranje posameznih lastnosti ter

5.2	trgov za licenciranje zložb genskih elementov.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih trgov formuliranih fitofarmacevtskih sredstev, in sicer glede segmentacije:

6.1	trgov za neselektivne herbicide za kmetijsko uporabo;

6.2	trgov za neselektivne herbicide za nekmetijsko uporabo;

6.3	trgov za sisteme za odpornost na herbicide;

6.4	trgov za tretiranje semen;

6.5	trgov fungicidov;

6.6	trgov insekticidov;

6.7	trgov za mikrobiološke proizvode za učinkovitost kmetijskih rastlin;

6.8	trgov za proizvode za zdravje čebel, namenjene zatiranju pršice varoje (varroa destructor) ter

6.9	trgov za digitalno podprte agronomske recepte.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z opredelitvami Komisije glede prostorov, kjer poteka konkurenca pri inovacijah, in sicer glede opredelitve:

7.1	inovacijskih prostorov za lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah;

7.2	inovacijskih prostorov za neselektivne herbicide;

7.3	inovacijskih prostorov za sisteme za odpornost na herbicide;

7.4	inovacijskih prostorov za fungicide;

7.5	inovacijskih prostorov za insekticide;

7.6	inovacijskih prostorov za mikrobiološke proizvode za učinkovitost kmetijskih rastlin ter

7.7	inovacijskih prostorov za proizvode za zdravje čebel.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih geografskih trgov v zvezi z naslednjim:

8.1	trgi za semena vrtnin;

8.2	nabavni in prodajni trgi za semena kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah;

8.3	trgi za lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah;

8.4	trgi fitofarmacevtskih sredstev ter

8.5	trgi za digitalno podprte agronomske recepte.

Presoja konkurenčnosti

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z oceno Komisije, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco, kar zadeva konkurenco pri proizvodih/cenah na:

9.1	trgih za semena vrtnin;

9.2	nabavnih in prodajnih trgih za semena kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah, in sicer za oljno ogrščico (prodajni trg) in bombaž (nabavni trg);

9.3	trgih za lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah;

9.4	trgih za neselektivne herbicide za kmetijsko uporabo za trajnice;

9.5	trgih za industrijsko zatiranje vegetacije (za uporabo pred vznikom in po njem) z neselektivnimi herbicidi za nekmetijsko uporabo;

9.6	trgih za tretiranje semen z nematicidi ter

9.7	trgih za digitalno podprte agronomske recepte za fungicide za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah.

10.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z oceno Komisije, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco, kar zadeva konkurenco pri inovacijah za:

10.1	lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah;

10.2	neselektivne herbicide ter

10.3	sisteme za odpornost na herbicide.

11.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja z oceno Komisije, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence glede na razmerje med dejavnostmi strank v zvezi z:

11.1	nekaterimi trgi za semena vrtnin;

11.2	trgi za semena pšenice;

11.3	inovacijami na nekaterih trgih za foliarne fungicide;

11.4	inovacijami na nekaterih trgih za foliarne insekticide;

11.5	nabavnimi trgi za insekticide in tretiranje semen s fungicidi ter prodajnimi trgi za tretirana semena (vertikalna povezava);

11.6	mikrobiološkimi proizvodi za učinkovitost kmetijskih rastlin, tako glede konkurence proizvodov in cen kot tudi konkurence pri inovacijah;

11.7	inovacijami na trgih za proizvode za zdravje čebel, namenjene zatiranju pršice varoje (varroa destructor) ter

11.8	vezano prodajo semen in fitofarmacevtskih sredstev na ravni distributerja in pridelovalca.

Popravni ukrepi

12.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da se bodo z odprodajo odprodane dejavnosti v zvezi s semeni vrtnin odpravili pomisleki glede konkurence v zvezi s semeni vrtnin.

13.

Kar zadeva sveženj dejavnosti, odprodanih družbi BASF, se svetovalni odbor (14 držav članic) se strinja s Komisijo v zvezi z naslednjim:

13.1	z odprodajo odprodane dejavnosti v zvezi s pridelavo na velikih površinah se bodo odpravili pomisleki glede konkurence v zvezi s trgi za semena in lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah ter konkurence pri inovacijah;

13.2	z odprodajo odprodane dejavnosti v zvezi z glifosatom in sredstvi v zvezi z glifosatom se bodo odpravili pomisleki glede konkurence v zvezi z glifosatom in glufosinat amonijem;

13.3	z odprodajo sredstev NemaStrike se bodo odpravili pomisleki glede konkurence v zvezi s tretiranjem semen z nematicidi;

13.4	s prenosom podatkov in dovoljenj za [raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3] se bodo odpravili pomisleki glede konkurence v zvezi z zadevnimi prizadevanji za inovacije pri neselektivnih herbicidih in sistemih za odpornost na herbicide;

13.5	z dovoljenjem za digitalno kmetijstvo se bodo odpravili pomisleki glede konkurence v zvezi z digitalno podprtimi recepti za fungicide za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah v EGP ter pomisleki, izpostavljenimi pri tržnem preizkusu, ter

13.6	družba BASF se zdi prima facie ustrezen kupec svežnja dejavnosti, odprodanih družbi BASF, kar pa bi bilo treba nadalje preiskati.

14.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da ob doslednem spoštovanju končnih zavez in odobritvi BASF kot kupca svežnja dejavnosti ter kupca odprodane dejavnosti v zvezi s semeni vrtnin transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

Združljivost z notranjim trgom

15.

Svetovalni odbor (13 držav članic) se strinja s Komisijo, da je treba transakcijo zato razglasiti za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

20.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 459/10

Povzetek Sklepa Komisije

z dne 21. marca 2018

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva M.8084 – Bayer/Monsanto)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1709)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 459/10)

Komisija je 21. marca 2018 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(2) navedene uredbe sprejela sklep glede združitve. Različica celotnega sklepa, ki ni zaupna (po potrebi morda v začasni različici), je na voljo v angleškem jeziku na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html.

1. UVOD

(1)

Prevzem družbe Monsanto Company („Monsanto“) s strani družbe Bayer Aktiengesellschaft („Bayer“, skupaj z družbo Monsanto „stranki“) z nakupom delnic („transakcija“) je s Sklepom v skladu s členom 2(2) in 8(2) uredbe o združitvi in členom 57 Sporazuma EGP razglašen za združljivega z notranjim trgom in Sporazumom EGP.

2. POSTOPEK

(2)

Družba Bayer je 14. septembra 2016 naznanila, da bo pridobila nadzor nad družbo Monsanto. Družba Bayer je transakcijo Komisiji priglasila 30. junija 2017.

(3)

Komisija je s sklepom z dne 22. avgusta 2017 (2) ugotovila, da transakcija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom, in začela postopek v skladu s členom 6(1)c) uredbe o združitvah.

(4)

S podrobno preiskavo so bili potrjeni prvotno opredeljeni pomisleki glede konkurence.

(5)

Priglasiteljica je 16. februarja 2018 predložila končne zaveze („končne zaveze“), na podlagi katerih je transakcija združljiva z notranjim trgom.

(6)

O osnutku sklepa je bilo v okviru Svetovalnega odbora za koncentracije 9. marca 2018 izvedeno posvetovanje z državami članicami, rezultat katerega je bilo pozitivno mnenje. Pooblaščenec za zaslišanje je v poročilu, ki ga je predložil 12. marca 2018, predložil pozitivno mnenje o postopku.

(7)

Priglasiteljica je v svojem utemeljenem zahtevku z dne 4. aprila 2018, kakor je bil spremenjen 6. aprila 2018, predlagala spremembo končnih zavez, kot je opisano v oddelkih 6.1.3 in 6.1.5. Komisija je s sklepom z dne 11. aprila 2018 odobrila spremembo končnih zavez (3).

3. STRANKI

(8)

Družba Bayer s sedežem v Nemčiji je dejavna na štirih področjih: zdravila, zdravje potrošnikov, kmetijstvo („Bayer Crop Science“) in zdravje živali. Učinki transakcije na konkurenco se nanašajo zlasti na oddelek Bayer Crop Science. Zadevni oddelek deluje v treh poslovnih segmentih: (i) zaščita kmetijskih rastlin, (ii) semena in (iii) okoljska znanost. Družba Bayer je dejavna tudi na področju razvoja bioloških tehnologij ter razvoja in zagotavljanja digitalnih kmetijskih storitev.

(9)

Družba Monsanto s sedežem v Združenih državah Amerike je kmetijska družba, ki proizvaja semena in fitofarmacevtska sredstva (osredotočena je na herbicid, ki ga trži pod znamko „Roundup“). Ukvarja se tudi z raziskavami kmetijskih bioloških pripravkov. Poleg tega kmetom zagotavlja digitalne kmetijske storitve prek družbe The Climate Corporation.

4. RAZSEŽNOST UNIJE

(10)

Zadevni podjetji na svetovni ravni skupaj ustvarita več kot 5 000 milijonov EUR prometa [Bayer: […] EUR; Monsanto: […] EUR]. Vsako izmed njiju v Uniji ustvari več kot 250 milijonov EUR prometa [Bayer: […] EUR; Monsanto: […] EUR], pri čemer več kot dveh tretjin svojega skupnega prometa v celotni Uniji ne ustvarita v samo eni državi članici. Transakcija ima zato razsežnost Unije v smislu člena 1(2) uredbe o združitvah.

5. OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

5.1 Upoštevni proizvodni trgi

(11)

Sklep obravnava naslednja področja/trge, na katerih sta stranki dejavni:

(a)	semena vrtnin (horizontalni neusklajeni učinki na dejansko konkurenco cen in proizvodov);

(b)	semena kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah, vključno z oljno ogrščico, bombažem in pšenico (horizontalni neusklajeni učinki na dejansko in morebitno konkurenco cen in proizvodov);

(c)	lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah (horizontalni neusklajeni učinki na dejansko in morebitno konkurenco cen in proizvodov ter konkurenco pri inovacijah);

(d)

zaščita kmetijskih rastlin, vključno z neselektivnimi herbicidi za kmetijsko in nekmetijsko uporabo (horizontalni neusklajeni učinki na dejansko in morebitno konkurenco cen in proizvodov ter konkurenco pri inovacijah) in sistemi za odpornost na herbicide (horizontalni neusklajeni učinki na konkurenco pri inovacijah), tretiranjem semen (horizontalni neusklajeni učinki na morebitno konkurenco in vertikalni učinki), fungicidi (horizontalni neusklajeni učinki na konkurenco pri inovacijah), mikrobiološkimi proizvodi za učinkovitost kmetijskih rastlin (horizontalni neusklajeni učinki na konkurenco pri inovacijah) in proizvodi za zdravje čebel, namenjeni zdravljenju okužbe z varoozo (horizontalni neusklajeni učinki na konkurenco pri inovacijah);

(e)	digitalno podprti agronomski recepti za fungicide za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah (horizontalni neusklajeni učinki na morebitno konkurenco cen in proizvodov).

5.1.1 Semena vrtnin

(12)

Komisija je ugotovila, da upoštevni proizvodni trg zajema licenciranje in trženje semen vrtnin za posamezno vrsto zelenjave. Ugotovila je tudi, da vsaka vrsta zelenjave tvori ločen proizvodni trg, sestavljen iz zelo različnih segmentov. Zato je menila, da je treba presojo konkurenčnosti učinka cen izvesti na ravni segmenta.

(13)

Komisija je uporabila segmentacijo, ki sta jo predlagali stranki in za katero je bilo ugotovljeno, da je zanesljiva. Pri tej segmentaciji se segmenti razlikujejo glede na: (i) rastno okolje (odprto polje ali rastlinjak, prekrit z mrežo, plastiko ali steklom); (ii) vrsto semen (tujeprašna ali hibridna); (iii) uporabo (sveža ali predelava); (iv) ali je bila gojena rastlina vzrejena kot podlaga in (v) lastnosti rastlinskega pridelka (vrsta rastline, velikost, barva, okus itd.).

(14)

Komisija je ugotovila, da je geografski obseg trgov za semena vrtnin nacionalen zaradi nacionalne registracije, nacionalne distribucije in šibke cenovne arbitraže med državami. Ugotovila pa je tudi, da obstajajo drugi dejavniki, ki kažejo, da bi bil trg za semena vrtnin lahko širši od nacionalnega.

5.1.2 Semena kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah

(15)

Komisija je analizirala trge za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah, kjer se dejavnosti strank prekrivajo: oljna ogrščica, bombaž in pšenica.

5.1.2.1 Oljna ogrščica

(16)

Industrija oljne ogrščice je dvostopenjska industrija, ki obsega (i) gojenje novih sort oljne ogrščice ter (ii) proizvodnjo semen iz teh novih sort za trg in prodajo semen strankam. Družbi Bayer in Monsanto obe gojita in tržita nove sorte oljne ogrščice v vsej EU, pa tudi drugih delih sveta. Obe sta v Evropi razvili celovite programe gojenja.

(17)

Po mnenju Komisije so upoštevni proizvodni trgi za oljno ogrščico: (i) nabavni trg za licenciranje dednine za namene gojenja novih sort oljčne ogrščice, (ii) nabavni trg za licenciranje sort oljčne ogrščice za namene trženja in (iii) podrejeni trg za trženje semen oljčne ogrščice.

(18)

Komisija pušča odprto vprašanje, ali bi bilo treba podrejene trge nadalje razdeliti med dve vrsti oljne ogrščice, ki se goji v vsej Evropi: zimsko oljno ogrščico in poletno (ali spomladansko) oljno ogrščico.

(19)

Komisija meni, da: (i) geografski obseg za licenciranje dednine zajema vso EU, (ii) obseg trga za licenciranje sort oljčne ogrščice zajema vso EU in (iii) je geografski obseg trga za trženje sort oljčne ogrščice nacionalen.

5.1.2.2 Bombaž

(20)

Po mnenju Komisije je upoštevni trg za namene presoje konkurenčnosti licenciranje sort bombaža za proizvodnjo in prodajo. Geografski obseg takega trga zajema vso EU.

5.1.2.3 Pšenica

(21)

Komisija meni, da sta vzpostavljena dva upoštevna proizvodna trga: (i) nabavni trg za licenciranje sort pšenice za proizvodnjo in prodajo (ne pa za gojenje) ter (ii) podrejeni trg za trženje semen pšenice.

(22)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da geografski obseg trga za pšenico zajema vso EU za (nabavni) trg licenciranja, za (podrejeni) trg za trženje pa je nacionalen.

5.1.3 Lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah

(23)

Komisija je ugotovila, da pred gojenjem in trženjem semen obstajajo trije tržni sloji za lastnosti. Ti so: (i) sloj licenciranja odkrivanja lastnosti, (ii) sloj licenciranja posameznih lastnosti in (iii) sloj licenciranja zložb genskih elementov. Komisija meni, da sloj licenciranja odkrivanja lastnosti ni proizvodni trg, ampak inovacijski prostor, pa tudi, da obstajata ločena proizvodna trga za licenciranje zložb genskih elementov na eni strani in licenciranje lastnosti na drugi strani.

(24)

V sloju licenciranja posameznih lastnosti so upoštevni proizvodni trgi opredeljeni s posebno funkcionalnostjo, kot je odpornost na določen herbicid, pa tudi s posamezno kmetijsko rastlino. V primeru funkcionalnosti odpornosti na žuželke je nadaljnja podsegmentacija lastnosti odpornosti na žuželke opredeljena na podlagi družine žuželk, proti kateri lastnost zagotavlja odpornost.

(25)

Glede sloja licenciranja zložb genskih elementov se upoštevni proizvodni trgi razlikujejo glede na kmetijsko rastlino.

(26)

Po mnenju Komisije so upoštevni geografski trgi za licenciranje lastnosti in licenciranje zložb genskih elementov globalni.

5.1.4 Zaščita kmetijskih rastlin

5.1.4.1 Zatiranje plevela

(A) Neselektivni herbicidi za kmetijsko uporabo

(27)

Neselektivni herbicidi so proizvodi, ki imajo širok spekter delovanja ter uničijo trave in širokolistni plevel.

(28)

Po mnenju Komisije bi bilo treba upoštevni proizvodni trg za herbicide za kmetijsko uporabo segmentirati glede na selektivne herbicide in neselektivne herbicide na eni strani ter, znotraj segmenta za neselektivne herbicide, glede na trajnice (edini segment, v katerem se dejavnosti strank močno prekrivajo v EGP) in enoletne rastline na drugi strani.

(29)

Komisija meni tudi, da je geografski obseg trgov za proizvode za zaščito kmetijskih rastlin nacionalen.

(B) Neselektivni herbicidi za nekmetijsko uporabo

(30)

Po mnenju Komisije bi bilo treba upoštevne proizvodne trge za neselektivne herbicide za nekmetijsko uporabo segmentirati glede na (i) industrijsko zatiranje vegetacije ter (ii) trato in okrasne rastline.

(31)

Poleg tega Komisija meni, da sta znotraj segmenta za industrijsko zatiranje vegetacije totalni herbicidi in uporaba za vzdrževanje železniških prog ločena upoštevna proizvodna trga.

(32)

Komisija nadalje meni, da bi bilo treba neselektivne herbicide, še vedno znotraj segmenta industrijskega zatiranja vegetacije, razvrstiti v skupine tudi glede na čas njihove uporabe, in sicer v dve kategoriji, ki vključujeta (a) proizvode za uporabo pred vznikom in proizvode za uporabo pred vznikom in po njem ter (b) proizvode za uporabo po vzniku ter proizvode za uporabo pred vznikom in po njem.

(33)

Komisija meni, da je geografski obseg upoštevnih trgov nacionalen.

(34)

Sistemi za zatiranje plevela združujejo neselektivne herbicide in običajno kmetijske rastline, ki so odporne na te herbicide, in sicer z gensko spremembo takih kmetijskih rastlin („sistemi za gensko spremenjene kmetijske rastline“) ali redkeje uporabo naravno odpornih, t. j. gensko nespremenjenih kmetijskih rastlin („sistemi za gensko nespremenjene kmetijske rastline“). Sistemi za gensko spremenjene in gensko nespremenjene kmetijske rastline se skupaj imenujejo „sistemi za odpornost na herbicide“.

(35)

Komisija meni, da vsi sistemi za odpornost na herbicide za zadevno kmetijsko rastlino konkurirajo na raznovrstnem upoštevnem proizvodnem trgu ter da ustrezni inovacijski prostori vključujejo inovacije na področju sistemov za odpornost na herbicide za vse kmetijske rastline (zlasti v zgodnjih fazah raziskovanja) in tudi za posamezno vrsto kmetijskih rastlin (kot so soja, bombaž, koruza, oljna ogrščica, riž, pšenica).

(36)

Po mnenju Komisije upoštevno geografsko območje inovacijskih prostorov za sisteme za odpornost na herbicide zajema ves svet.

5.1.4.2 Tretiranje semen

(37)

Tretiranje semen je tretiranje (ali nanašanje) posebnih pripravkov za zaščito rastlin na semena, da se zaščitijo v zgodnji fazi njihovega razvoja. Tretiranje semen je torej usmerjeno v bolezni in zgodnje žuželke ali žuželke, ki živijo v tleh („tretiranje semen s fungicidi in insekticidi“), in tudi ogorčice („tretiranje semen z nematicidi“).

(38)

Komisija je menila, da tretiranje semen ne pomeni posebne vrste uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ampak ločeni proizvodni trg. Tretiranje semen je nadalje razdeljeno glede na kmetijsko rastlino in indikacije (npr. insekticidi in fungicidi). Kar zadeva tretiranje semen z nematicidi, Komisija meni, da je upoštevni proizvodni trg, ki ga je treba upoštevati pri presoji konkurenčnosti, tretiranje semen za nadzor nad ogorčico za vsako posamezno kmetijsko rastlino.

(39)

Kar zadeva trg, podrejen trgu za tretiranje semen, se lahko za namene tega sklepa pusti odprto vprašanje, ali podrejeni proizvodni trg vključuje tudi netretirana semena.

(40)

Komisija meni, da je geografski obseg trgov za proizvode za tretiranje semen nacionalen.

5.1.4.3 Fungicidi

(41)

Fungicidi so agrokemična sredstva, s katerimi se nadzorujejo bolezni; uporabljajo se za preprečevanje propadanja rastlin in rastlinskih proizvodov zaradi gliv in plesni.

(42)

Komisija je presojo konkurenčnosti fungicidov izvedla glede na kmetijsko rastlino/bolezen. Meni tudi, da upoštevni inovacijski prostor za njeno presojo obsega inovacije v zvezi s fungicidi za različne kmetijske rastline/bolezni ali skupine bolezni.

(43)

Prav tako je mogoče po mnenju Komisije pustiti odprto vprašanje, ali kemični in biološki fungicidi pomenijo ločena proizvodna trga, saj transakcija pri nobeni možni opredelitvi trga ne povzroča pomislekov glede njene združljivosti z notranjim trgom.

(44)

Geografski obseg proizvodnih trgov za fungicide je nacionalen. Geografske razsežnosti inovacijskih prostorov ni treba opredeliti.

5.1.4.4 Insekticidi

(45)

Insekticidi so proizvodi, namenjeni zatiranju žuželk, ki škodijo gojenim kmetijskim rastlinam, zlasti tistim za prehrano. Lahko se nanesejo na različne načine, vključno s foliarno in talno uporabo ter tretiranjem semen.

(46)

Komisija je presojo konkurenčnosti insekticidov izvedla glede na kmetijsko rastlino/škodljivca. Meni, da upoštevni inovacijski prostor za njeno presojo vključuje insekticide na podlagi škodljivca.

(47)

Po mnenju Komisije je mogoče pustiti odprto vprašanje, ali bi bilo treba insekticide nadalje razdeliti na biološke pripravke in kemikalije, saj transakcija pri nobeni možni opredelitvi trga ne povzroča pomislekov glede njene združljivosti z notranjim trgom.

(48)

Geografski obseg proizvodnih trgov za insekticide je nacionalen, geografske razsežnosti inovacijskih prostorov pa ni treba opredeliti.

5.1.4.5 Mikrobiološki proizvodi za učinkovitost kmetijskih rastlin

(49)

Mikrobiološki proizvodi (znani tudi kot „biološka“ fitofarmacevtska sredstva) so sestavljeni iz mikroorganizmov, običajno bakterije, virusa ali glivice. Uporabljajo se lahko za zaščito kmetijskih rastlin (biološka sredstva za zatiranje škodljivcev) ter/ali za povečanje produktivnosti rastlin in rodovitnosti (biostimulanti in organska gnojila).

(50)

Biostimulanti in organska gnojila so zasnovani za izboljšanje zdravja kmetijskih rastlin, donosa in odpornosti na neugodne razmere, v nasprotju z biološkimi sredstvi za zatiranje škodljivcev pa ne delujejo neposredno proti škodljivcem ali boleznim. Imenujejo se tudi „proizvodi za učinkovitost kmetijskih rastlin“.

(51)

Proizvodnega trga za mikrobiološke proizvode za učinkovitost pridelka in upoštevnega geografskega trga ni treba opredeliti, saj transakcija pri nobeni možni opredelitvi trga ne povzroča pomislekov glede njene združljivosti z notranjim trgom.

(52)

Komisija meni, da upoštevni inovacijski prostor za njeno presojo zajema inovacije na področju proizvodov za učinkovitost kmetijskih rastlin.

5.1.4.6 Zdravje čebel

(53)

Komisija meni, da obstaja ločeni proizvodni trg za proizvode, ki so namenjeni zdravljenju kolonij čebel, okuženih z varoozo, in nadzorovanje te bolezni. Meni tudi, da se segmentacija trga glede na biološke pripravke in kemične proizvode ali na podlagi aktivne sestavine/načina delovanja ali načina dajanja zdravila ne zdi utemeljena.

(54)

Komisija meni še, da upoštevni inovacijski prostor zajema proizvode za zdravje čebel, namenjene zatiranju pršice varoje (varroa destructor).

(55)

Geografski obseg trgov za proizvode za zdravje čebel je nacionalen, geografske razsežnosti področij inovacij pa ni treba opredeliti.

5.1.5 Digitalno podprti agronomski recepti

(56)

Izraz „digitalno kmetijstvo“ se nanaša na zbiranje podatkov in informacij o kmetijah za zagotavljanje prilagojenih nasvetov ali združenih podatkov kmetom, da bi se povečala produktivnost kmetijskih gospodarstev. Digitalno kmetijstvo je še na začetku, vendar se hitro razvija.

(57)

V okviru digitalnega kmetijstva se izraz „digitalno podprti recepti“ nanaša na priporočila ali svetovanje o izbiri in uporabi (t. j. odmerkih, časovnih razporedih) vnosov (npr. fitofarmacevtskih sredstev), ki se zagotavljajo na geografsko vse bolj razdrobljeni ravni (npr. polje, območje polja ali ožje), izvede pa jih kmet. Zadevna priporočila ali svetovanje ustvari analitični agronomski iskalnik na podlagi obsežnih sklopov javnih in lastniških podatkov.

(58)

Komisija ugotavlja, da storitve digitalnega recepta predstavljajo ločeno kategorijo storitev v digitalnem kmetijstvu, saj (i) med drugim zahtevajo več plasti podatkov, bolj zapletene algoritme in širše zmogljivosti ter (ii) priporočajo konkreten akcijski načrt za kmete z visoko stopnjo razdrobljenosti in prilagajanja uporabnikom. Komisija meni, da bi jih bilo treba nadalje segmentirati glede na vhodni proizvod (npr. fungicidi) in skupino kmetijske rastline (npr. kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah).

(59)

Kar zadeva upoštevni geografski trg, Komisija meni, da je nacionalen po obsegu, čeprav je Komisija pri presoji po potrebi upoštevala tudi širši regionalni geografski okvir.

5.2 Presoja konkurenčnosti

5.2.1 Semena vrtnin

(60)

Komisija je ocenila horizontalne učinke na konkurenco cen in proizvodov na trgu za semena vrtnin. V EU se dejavnosti strank prekrivajo pri 16 vrstah zelenjave (npr. paradižnik, kumarice itd.). Vsaka kmetijska rastlina je nadalje razdeljena na segmente (npr. češnjev paradižnik, gojen v rastlinjakih).

(61)

Cenovna konkurenca za semena vrtnin poteka na ravni segmenta/države. Presojo konkurenčnosti je zato treba izvesti v več sto kombinacijah segmentov/držav. Zaradi tega velikega števila kombinacij segmentov/držav, ki bi jih bilo treba oceniti, je Komisija uporabila filtre na podlagi tržnega deleža in ravni koncentracij (Herfindahl-Hirschmanov indeks in delto Herfindahl-Hirschmanovega indeksa), da bi opredelila trge, na katerih bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco. Za nekatere trge je izvedla bolj poglobljeno presojo na podlagi strukturnih in kvalitativnih dejavnikov.

(62)

Na tej podlagi je Komisija menila, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco zaradi neusklajenih učinkov in/ali oblikovanja ali krepitve prevladujočega položaja na številnih trgih za semena vrtnin v vsej EU, katerih število ustreza približno 200 kombinacijam segmentov/držav.

5.2.2 Semena kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah

5.2.2.1 Oljna ogrščica

(63)

Družba Monsanto je trenutno vodilna na trgu v EGP. Tržni delež družbe Bayer v EGP v segmentu zimske oljne ogrščice je približno [0–5] % na ravni trženja in gojenja. Komisija meni, da razpoložljiva združena tržna deleža strank morda ne izražata njunega dejanskega konkurenčnega položaja, zlasti ob upoštevanju pričakovanega uspeha vodilnih proizvodov družbe Bayer v zvezi z oljno ogrščico in njene splošne strategije za oljno ogrščico v EGP.

(64)

Družba Bayer je trenutno vodilni globalni akter za oljčno ogrščico. Preiskava Komisije je pokazala, da je imela družba Bayer pred transakcijo verodostojne načrte in velike zmogljivosti za prevzem položaja vodilnega akterja za oljčno ogrščico v EU ter da so taki načrti že začeli prinašati nekatere pozitivne rezultate. Transakcija z družbo Monsanto bi lahko ogrozila take načrte, kar bi verjetno škodilo strankam na tem področju.

(65)

Poleg tega Komisija meni, da bo družba Bayer verjetno postala močan konkurent na nacionalnih trgih za oljčno repico, kjer je močna tudi družba Monsanto.

(66)

Zato je Komisija sklenila, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi s semeni oljne repice v Franciji, na Irskem, v Estoniji in Združenem kraljestvu, saj bi verjetno odpravila pomemben konkurenčni pritisk ter vodila do neusklajenih učinkov na konkurenco cen in proizvodov.

5.2.2.2 Bombaž

(67)

Dejavnosti strank na področju semen bombaža v EU se prekrivajo v (nabavnem) trgu za licenciranje semen bombaža za trženje.

(68)

Po mnenju Komisije transakcija združuje dva največja konkurenta na trgu EU za licenciranje sort bombaža za proizvodnjo in prodajo.

(69)

Močan položaj strank na trgu EU za licenciranje sort bombaža za proizvodnjo in prodajo izvira iz njunega močnega položaja na svetovnem trgu za semena bombaža. Preiskava trga je pokazala, da prednosti strank vključujejo kakovost njunega nabora dednine, njune zmogljivosti gojenja, njune programe za raziskave in razvoj ter njune zmožnosti, da razvijeta lastnosti in dostopata do odjemalcev bombaža.

(70)

Komisija zato meni, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z licenciranjem sort bombaža za proizvodnjo in prodajo v EU, saj bi zaradi horizontalnih neusklajenih učinkov verjetno okrepila ali vsaj oblikovala prevladujoč položaj.

5.2.2.3 Pšenica

(71)

Nobena od strank trenutno ni dejavna pri trženju semen pšenice v EU, zato je Komisija ocenila, ali bi lahko bili družbi Bayer in Monsanto morebitni konkurentki.

(72)

Po mnenju Komisije obstaja precejšnja verjetnost, da bi družba Bayer [poslovni načrti] postala učinkovita konkurenčna sila. Družba Monsanto poslovne dejavnosti v zvezi s pšenico izvaja v Združenih državah Amerike. Poslovne dejavnosti v zvezi s semeni pšenice v celoti zajemajo tujeprašne sorte. Po mnenju Komisije je malo verjetno, da bi družba Monsanto v razumnem časovnem obdobju postala učinkovita konkurenčna sila v Evropi.

(73)

Poleg tega Komisija meni, da glede na strategijo družbe Bayer, ki je osredotočena na hibridno pšenico, tudi če bi družba Monsanto vstopila na trg s tujeprašnimi sortami, zadevni družbi v EU ne bi bili tesni konkurentki.

(74)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da je na področju pšenice dovolj drugih konkurentov, ki bi po transakciji izvajali zadosten konkurenčni pritisk.

(75)

Komisija zato meni, da transakcija verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na trgih za semena pšenice v Evropi.

5.2.3 Lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah

(76)

Komisija je za presojo učinkov transakcije na trge za licenciranje lastnosti pristojna zaradi naslednjih razlogov. Prvič, transakcija ima neposredne in takojšnje učinke na evropske akterje, dejavne na globalnem nabavnem trgu za licenciranje lastnosti. Na tem trgu transakcija neposredno vpliva na pomembne evropske semenarske družbe, ki odkupijo licence za lastnosti družbe Bayer in/ali Monsanto, vpliva pa tudi na druge evropske akterje na trgu, ki so konkurenti strankama.

(77)

Drugič, gensko spremenjene lastnosti same po sebi v Evropi niso prepovedane. Dejansko se nekatere gensko spremenjene lastnosti uporabljajo, gensko spremenjene kmetijske rastline pa se gojijo v Evropi. Lastnost, imenovana MON810, ki jo je razvila družba Monsanto in koruzi zagotavlja odpornost na škodljivce iz reda Lepidoptera, je odobrena za gojenje v nekaj državah članicah, in sicer v Španiji, na Portugalskem, Češkem in Slovaškem. Tretjič, EU je zelo pomemben uvoznik gensko spremenjenih kmetijskih rastlin. Stranki ocenjujeta, da celotni uvoz gensko spremenjenih rastlin v EGP znaša približno 13 milijard USD, velika večina teh rastlin pa ima lastnosti, ki jih je razvila družba Bayer ali Monsanto. Četrtič, niso vse lastnosti od gensko spremenjene vrste. Nekatere gensko nespremenjene lastnosti so danes na voljo v prosti prodaji, obe družbi, Bayer in Monsanto, pa sta inovatorja na področju gensko nespremenjenih lastnosti in štejeta EU za pomemben trg.

5.2.3.1 Konkurenca pri proizvodih

(78)

Komisija je zlasti ocenila konkurenco med proizvodom LibertyLink družbe Bayer in proizvodom Roundup Ready družbe Monsanto v segmentih za koruzo, oljno ogrščico, bombaž in sojo. V segmentu soje je Komisija ugotovila prekrivanje lastnosti za odpornost na herbicide, zlasti za odpornost na herbicid glifosat (Roundup Ready) in odpornost na herbicid glufosinat (LibertyLink) z omejenimi alternativami. V segmentu bombaža se prekrivajo lastnosti za odpornost na herbicide in na insekte, ki sta jih razvili stranki, konkurenti pa zagotavljajo omejene alternative. V segmentu oljne ogrščice je Komisija ugotovila prekrivanje lastnosti za odpornost na herbicide z omejenimi pritiski konkurentov. V segmentu koruze je Komisija sklenila, da bi prekrivanje lastnosti za odpornost na herbicide okrepilo prevladujoči položaj družbe Monsanto na trgu za lastnosti koruze, odporne na herbicide.

(79)

Komisija je opredelila tudi horizontalno prekrivanje pri zložbah genskih elementov: tesno konkurenčni proizvodi se pogosto prekrivajo v segmentih soje, bombaža in oljne ogrščice, alternative konkurentov pa so pogosto omejene.

(80)

Komisija na tej podlagi meni, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco cen in proizvodov (dejansko in morebitno) na vsakem od naslednjih trgov: (i) odpornost soje na herbicide, (ii) odpornost bombaža na herbicide, (iii) odpornost bombaža na škodljivce iz reda Lepidoptera, (iv) odpornost koruze na herbicide, (v) odpornost oljne ogrščice na herbicide, (vi) zložbe genskih elementov pri soji, (vii) zložbe genskih elementov pri bombažu in (viii) zložbe genskih elementov pri oljni ogrščici.

(81)

V segmentu odpornosti oljne ogrščice na herbicide bi transakcija oblikovala prevladujoč položaj.

5.2.3.2 Konkurenca pri inovacijah na področju lastnosti

(82)

Akterji iz industrije si prizadevajo za inovacije, da bi odkrili in razvili nove lastnosti. Pri preučevanju podrejenih proizvodnih trgov in nabavnih tehnoloških trgov se inovacije ne bi smele razumeti kot svoj trg, temveč kot dejavnost, ki zagotavlja vložke nabavnim tehnološkim trgom in podrejenim proizvodnim trgom. Vendar pa to Komisiji ne preprečuje, da bi ocenila učinek transakcije na ravni prizadevanj strank in njunih konkurentov za inovacije. Komisija je ocenila konkurenco pri inovacijah v inovacijskem prostoru, sestavljenih iz skupin kombinacij kmetijskih rastlin/funkcij.

(83)

Za raziskave in razvoj na področju lastnosti so značilne velike ovire za vstop in širitev, raziskave in razvoj na področju lastnosti za odpornost na herbicide in na žuželke pa so močno skoncentrirane z le štirimi akterji, vključenimi v raziskave in razvoj. Stranki sta vodilni inovatorki na področju lastnosti. Nadalje je iz podatkov Komisije o patentih razvidno, da sta stranki pomembni inovatorki v več inovacijskih prostorih ter pri izumih na področju zatiranja plevela in žuželk, ki se lahko uporabljajo za več kmetijskih rastlin.

(84)

Komisija meni, da bo transakcija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco, kar zadeva konkurenco pri inovacijah na področjih, kjer se prekrivajo dejavnosti raziskav in razvoja strank ter sta stranki tesni konkurentki z omejenimi alternativami. Ta področja so odpornost soje na herbicide, na žuželke in sojino ogorčico, odpornost bombaža na herbicide in žuželke, odpornost oljne ogrščice na herbicide, odpornost gensko nespremenjene pšenice na herbicide in raziskave, ki zajemajo več kmetijskih rastlin. Komisija meni, da bo transakcija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco, kar zadeva konkurenco pri splošnih inovacijah na področju odpornosti na herbicide in žuželke za te kmetijske rastline z odpravo dejanske ali morebitne konkurence med strankama pri inovacijah.

5.2.3.3 Krepitev prevladujočega položaja družbe Monsanto

(85)

Družba Monsanto prevladuje na upoštevnih trgih, pa tudi na ravni industrije zaradi učinka vzvoda Monsantove platforme RoundupReady v segmentih kmetijskih rastlin. V tem okviru je družba Bayer ena od redkih preostalih konkurentk ter hkrati še zlasti dejavna in finančno močna konkurentka, ki bi lahko ogrozila družbo Monsanto. Glede na navedeno je preiskava Komisije potrdila verjetno tveganje omejevanja dostopa drugim konkurentom na področju lastnosti. Komisija meni, da bi transakcija okrepila prevladujoč položaj družbe Monsanto na trgu.

5.2.4 Zaščita kmetijskih rastlin

5.2.4.1 Zatiranje plevela

(A) Neselektivni herbicidi za kmetijsko in nekmetijsko uporabo (neusklajeni učinki na dejansko in morebitno konkurenco cen in proizvodov)

(86)

Družba Monsanto v EGP prodaja le glifosat, zlasti pod znamko Roundup. Glifosat je najbolje prodajana aktivna snov za zaščito kmetijskih rastlin na svetovni ravni, zlasti zaradi njegove uporabe pri pridelkih, odpornih na herbicide, pa tudi v EGP. Družba Monsanto razvija tudi [proizvode v pripravi].

(87)

Družba Bayer v EGP proizvaja in prodaja neselektivne herbicide, ki temeljijo zlasti na aktivni sestavini glufosinat. Prodaja tudi omejene količine pripravkov glifosata. Trenutno načrtuje dajanje na trg [proizvoda v pripravi]. V pripravi ima tudi več različnih projektov ([raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3]), usmerjenih v franšizo glifosata družbe Monsanto.

(88)

Kar zadeva prekrivanje med trenutno razpoložljivimi proizvodi v EGP, imata stranki pri vseh možnih opredelitvah trga visoke združene nacionalne tržne deleže v segmentih kmetijske in nekmetijske uporabe (t. j. industrijsko zatiranje vegetacije, kot so ceste, železnice itd.), kar lahko vodi do neusklajenih učinkov ali celo oblikovanja/krepitve prevladujočih položajev. Preiskava trga je potrdila, da se proizvoda strank razlikujeta, vendar medsebojno konkurirata pri uporabi za precejšnje število potreb in sta tesna konkurenta, prav zaradi tega, ker sta si najbližje od največ treh neselektivnih herbicidov v EGP.

(89)

Komisija je ugotovila tudi, da si stranki prizadevata ohraniti ali po možnosti celo okrepiti svoj položaj na trgih za neselektivne herbicide za uporabo v kmetijstvu z uvedbo tesno konkurenčnih prihodnjih proizvodov.

(90)

Po mnenju Komisije regulativni pritisk očitno vpliva na neselektivne herbicide v EGP, sploh ne vpliva na upoštevne nacionalne trge in očitno najbolj vpliva na konkurenčno aktivno sestavino, zaradi česar sta glifosat in glufosinat še tesnejša konkurenta.

(91)

Komisija je ocenila tudi konkurenčni pritisk tretjih konkurentov. Na splošno meni, da konkurenti po transakciji verjetno ne bodo izvajali večjega konkurenčnega pritiska.

(92)

Komisija zato meni, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z neselektivnimi herbicidi za kmetijsko uporabo za trajnice in neselektivnimi herbicidi za nekmetijsko uporabo (za uporabo pred vznikom in po njem ter za uporabo po vzniku za industrijsko zatiranje vegetacije) v več državah članicah.

(B) Inovacije na področju neselektivnih herbicidov (neusklajeni učinki na konkurenco pri inovacijah)

(93)

Kar zadeva konkurenco pri inovacijah v zvezi s prihodnjimi proizvodi in proizvodi v zgodnji fazi priprave, je preiskava pokazala neposredno prekrivanje med [proizvodi v pripravi] družbe Monsanto (kar vključuje tudi sodelovanje z družbo Sumitomo pri novi kemični sestavi s protoporfirinogen oksidazo (PPO)) in proizvodi družbe Bayer v zgodnji fazi priprave (kar vključuje tudi [raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3]), ki so prilagojeni za napad na franšizo glifosata pri vseh uporabah (izsuševanje, nanašanje na kmetijske rastline, odporne na herbicid, in za trajnice). Preiskava Komisije je pokazala, da sta stranki pomembni in tesni konkurentki v inovacijskem prostoru za neselektivne herbicide.

(94)

Po mnenju Komisije je verjetno, da se bodo spodbude strank za neodvisno nadaljevanje njunih prizadevanj za raziskave in razvoj, ki medsebojno tesno konkurirajo, po transakciji zmanjšale.

(95)

Komisija je pri preiskavi ugotovila tudi, da bi bil pritisk, ki bi ga po transakciji izvajali preostali konkurenti, premajhen.

(96)

Komisija zato meni, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z inovacijami na področju neselektivnih herbicidov, saj bi verjetno odpravila pomemben in tesen konkurenčni pritisk z združitvijo zadevnih inovacijskih zmogljivosti strank in njunih portfeljev proizvodov na področju neselektivnih herbicidov, kar bi lahko škodilo konkurenci pri inovacijah na področju neselektivnih herbicidov.

(97)

Sistemi za odpornost na herbicide se v EGP trenutno bistveno ne uporabljajo, ker gensko spremenjene lastnosti za odpornost na herbicide niso na splošno odobrene, vendar Komisija meni, da je pristojna za oceno sistemov na svetovni ravni iz istih razlogov, kot je bilo pojasnjeno v zvezi z lastnostmi za pridelavo na velikih površinah in lastnostmi za zložbe genskih elementov (glej odstavka 76 in 77), ki so eden od ključnih sestavnih delov takih sistemov.

(98)

Transakcija bi povzročila neusklajene učinke na inovacije za neodvisne sisteme, ki sta jih družbi Bayer in Monsanto razvijali vzporedno ter bi jih razvijali še naprej tudi brez transakcije, vključno s sistemi za odpornost na herbicide za gensko nespremenjene kmetijske rastline za pšenico, kjer [poslovni načrti] se zdi, da je dejavnih zelo malo [poslovni načrti] akterjev.

(99)

Obe stranki se zlasti ukvarjata z dodatnimi plastmi na podlagi načinov delovanja [raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 2] in [raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 3], da bi svoje zadevne sisteme za odpornost proti herbicidom dopolnili po kmetijskih rastlinah in na svetovni ravni, pri čemer zlasti pri [proizvodih v pripravi] družbe Bayer in družbe Monsanto potekajo tesna vzporedna prizadevanja v [raziskovalni liniji za neselektivne herbicide št. 3].

(100)

Poleg tega sta obe stranki razvili velike zmogljivosti za odkritje in razvoj [proizvoda v pripravi], družba Bayer pa se trenutno ukvarja s [proizvodom v pripravi].

(101)

Po mnenju Komisije je verjetno, da se bodo spodbude strank za neodvisno nadaljevanje njunih prizadevanj za raziskave in razvoj na področju sistemov za odpornost na herbicide, ki medsebojno tesno konkurirajo, po transakciji zmanjšale.

(102)

Poleg tega Komisija meni, da konkurenti s prizadevanji za inovacije na tem področju zaradi velikih ovir za vstop za inovacije v segmentih neselektivnih herbicidov in lastnosti, ki sta dva ključna sestavna dela sistemov za odpornost na herbicide, in zlasti za sisteme za odpornost na herbicide ne izvajajo velikega pritiska.

(103)

Komisija meni, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z inovacijami na področju sistemov za odpornost na herbicide, saj bi odpravila pomemben konkurenčni pritisk, ki ga stranki izvajata pred transakcijo.

5.2.4.2 Tretiranje semen

(A) Tretiranje semen z nematicidi (morebitna konkurenca)

(104)

V EGP se trenutno ne prodajajo nobeni proizvodi za tretiranje semen z nematicidi. Obe stranki načrtujeta dajanje na trg takih proizvodov v EGP v bližnji prihodnosti.

(105)

Komisija meni, da sta stranki pomembni in tesni konkurentki na trgih za tretiranje semen z nematicidi v segmentu [kmetijskih rastlin] po vsem EGP. Preiskava trga je pokazala, da [načrti povezovanja].

(106)

Konkurenti strank so precej manjši in nimajo zmogljivosti, pa tudi obsega in možnosti, ki jih imajo večji akterji.

(107)

Komisija je sklenila, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi s tretiranjem semen z nematicidi v segmentu [kmetijskih rastlin] v vseh državah članicah EGP, kjer gojijo te kmetijske rastline, saj bi verjetno odpravila pomemben konkurenčni pritisk ter vodila do neusklajenih učinkov na konkurenco cen in proizvodov.

(B) Tretiranje semen s fungicidi in insekticidi (vertikalni učinki)

(108)

Družba Bayer je vodilni akter na področju tretiranja semen v EGP, zlasti tretiranja semen koruze z insekticidi, družba Monsanto pa na področju tretiranja semen v EGP ni več dejavna […]. Zato se dejavnosti strank v zvezi s tretiranjem semen s fungicidi in insekticidi v EGP ne prekrivata. Vendar transakcija ustvarja vertikalno povezavo med nabavnim trgom za tretiranje semen in podrejenim trgom za (tretirana) semena, kjer sta dejavni obe družbi, Bayer in Monsanto.

(109)

Kar zadeva tretiranje semen z insekticidi, transakcija ogroža prizadeti trg v zvezi s tretiranjem semen koruze in oljne ogrščice z insekticidi v več državah članicah.

(110)

Družba Bayer ima močan položaj na področju tretiranja semen na več teh trgih, vendar Komisija meni, da ga družba Bayer zaradi (i) spreminjajočih se regulativnih razmer in (ii) verjetnega neizogibnega vstopa novih akterjev na trg verjetno ne bo ohranila.

(111)

Komisija zato meni, da stranki po transakciji verjetno ne bi imeli možnosti in spodbude, da bi vzpostavili strategijo preprečevanja dostopa do vhodnih surovin v škodo akterjev na trgu za semena koruze, tretirana z insekticidi.

(112)

Poleg tega Komisija meni, da stranki po transakciji ne bi imeli pomembne tržne moči na podrejenih trgih.

(113)

Kar zadeva tretiranje semen s fungicidi, je družba Bayer na dveh nabavnih trgih (v Avstriji in Združenem kraljestvu) dejavna le kot preprodajalka generičnih proizvodov, ki jih lahko proizvajajo in prodajajo drugi dobavitelji. Poleg tega je preiskava pokazala, da je družba Bayer na zadevnih nacionalnih trgih sicer edini dobavitelj, vendar pa so na ravni EGP prisotni drugi dobavitelji, ki bi lahko vstopili na trga Avstrije in Združenega kraljestva.

5.2.4.3 Fungicidi (konkurenca pri inovacijah)

(114)

V EGP ni prekrivanja za fungicide, ker družba Monsanto trenutno ne prodaja nobenega od teh proizvodov v EGP. Prekrivanja med družbama Bayer in Monsanto so omejena na prekrivanja na področju inovacij.

(115)

Preiskava je pokazala, da družbi Bayer in Monsanto nista tesni konkurentki na področju inovacij in da je na istih področjih inovacij dejavnih dovolj konkurentov, ki bi po transakciji izvajali zadosten konkurenčni pritisk.

(116)

Komisija ob upoštevanju dokazov, ki jih ima na voljo, meni, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence v zvezi s konkurenco pri inovacijah na področju fungicidov.

5.2.4.4 Insekticidi (konkurenca pri inovacijah)

(117)

V EGP ni prekrivanja na proizvodnem trgu za insekticide, ker družba Monsanto trenutno ne prodaja nobenega od teh proizvodov v EGP. Prekrivanja med družbama Bayer in Monsanto so omejena na prekrivanja na področju inovacij.

(118)

Komisija ob upoštevanju dokazov, ki jih ima na voljo, meni, da transakcija ne bi pomembno ovirala učinkovite konkurence v zvezi z inovacijami na področju fungicidov.

5.2.4.5 Mikrobiološki proizvodi za učinkovitost kmetijskih rastlin (konkurenca pri inovacijah)

(119)

Trenutno se dejavnosti strank na področju biostimulantov in organskih gnojil v EGP ne prekrivajo, saj družba Bayer v EGP trenutno ne prodaja nobenih takih proizvodov.

(120)

Predlagana transakcija bo združila dva pomembna akterja na področju bioloških pripravkov, vendar Komisija meni, da bodo še naprej prisotni številni drugi akterji s pomembnimi inovacijskimi zmogljivostmi in zmožnostjo dajanja novih proizvodov na trg.

(121)

Na splošno Komisija meni, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence v zvezi s tretiranjem semen z mikrobiološkimi proizvodi za učinkovitost, tako glede konkurence proizvodov in cen kot tudi konkurence pri inovacijah.

5.2.4.6 Zdravje čebel (konkurenca pri inovacijah)

(122)

V EGP ni prekrivanja na proizvodnem trgu za proizvode za zdravje čebel, namenjenih zdravljenju okužbe z varoozo, ker družba Monsanto trenutno ne prodaja nobenega od teh proizvodov v EGP. Prekrivanja med družbama Bayer in Monsanto so omejena na prekrivanja na področju inovacij.

(123)

Komisija meni, da razpoložljivi dokazi ne zadoščajo za dokazovanje, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi s konkurenco pri inovacijah na področju proizvodov za zdravje čebel, namenjenih zdravljenju okužbe z varoozo, v EGP.

5.2.5 Digitalno podprti agronomski recepti

(124)

Komisija meni, da sta (i) družbi Bayer in Monsanto morebitni konkurentki na trgu za zagotavljanje digitalno podprtih receptov za fungicide za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah.

(125)

Družba Bayer [proizvod v pripravi].

(126)

Družba Monsanto se pripravlja na uvedbo svoje digitalne kmetijske platforme v EGP, t. j. FielView in [proizvod v pripravi].

(127)

Poleg tega Komisija meni, da (ii) bosta družbi Bayer in Monsanto brez transakcije verjetno izvajali pomemben konkurenčni pritisk druga na drugo in na druge konkurente. Družba Monsanto se šteje za vodilno v digitalnem kmetijstvu na svetovni ravni, družba Bayer pa je vodilni akter v digitalnem kmetijstvu v Evropi; obe družbi imata obsežne zmogljivosti, potrebne za razvoj in izboljšanje digitalno podprtih receptov, vključno z dostopom do obsežnih lastniških agronomskih podatkov in agronomskih podatkov tretjih oseb.

(128)

Poleg tega sta (iii) družbi Bayer in Monsanto primerljivi le z omejenim številom konkurentov, ki po transakciji verjetno ne bodo izvajali zadostne stopnje konkurenčnega pritiska glede digitalno podprtih receptov fungicidov za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah v EGP.

(129)

Komisija meni še, da: (iv) je za digitalno kmetijstvo, vključno z digitalno podprtimi recepti, značilna prednost prvega na trgu, in da (v) si bo družba Bayer po transakciji verjetno v celoti ali delno prenehala prizadevati za inovacije v digitalnem kmetijstvu.

(130)

Komisija zato meni, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z digitalno podprtimi agronomskimi recepti zaradi odprave pomembnega konkurenčnega pritiska na trgu, zlasti na trgu za zagotavljanje digitalno podprtih receptov za fungicide za kmetijske rastline za pridelavo na velikih površinah v vseh državah članicah EGP, kjer stranki [proizvod v pripravi].

5.2.6 Vključevanje semen in fitofarmacevtskih sredstev (skupni učinki)

(131)

Družba Bayer je na svetovni ravni vodilni akter na področju zaščite kmetijskih rastlin, družba Monsanto pa na področju lastnosti, semen in digitalnega kmetijstva. Komisija je podrobno ocenila verjetnost, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v EGP zaradi skupnih učinkov, ki bi vodili do izključitve konkurentov, zlasti zaradi združitve proizvodov strank za zaščito kmetijskih rastlin in semen, k čemur bi morda dodatno prispevalo digitalno kmetijstvo.

(132)

Komisija je ocenila zmožnost in spodbudo združenega subjekta za izvajanje strategij vezane prodaje na ravni distributerja in tudi pridelovalca, pa tudi verjetni učinek takih strategij na konkurenco.

(133)

Preiskava Komisije ni potrdila, da imata stranki zadostno tržno moč in zlasti moč nad distributerji (za katere se zdi, da imajo visoko stopnjo kupne moči) ali pridelovalci (ki očitno neradi prejemajo priporočila in predloge dobaviteljev surovin glede vezanih nakupov), da bi lahko uspešno izvajali strategije vezane prodaje.

(134)

Poleg tega se gensko spremenjene lastnosti v Evropi skoraj ne gojijo, zaradi česar je dodatna tržna moč, ki jo bo prinesla transakcija, omejena.

(135)

Vsekakor bi bil na podlagi razpoložljivih dokazov, tudi če bi stranki lahko izvajali strategije vezane prodaje, delež trga, iz katerega bi bili izključeni akterji z enim proizvodom, majhen, še vedno pa bi ostalo dovolj konkurentov.

(136)

Poleg tega bi imeli preostali konkurenti verjetno zmožnost in spodbudo za učinkovit odziv.

(137)

Poleg tega se tudi za nove dejavnosti strank na področju digitalnega kmetijstva v EGP ne zdi verjetno, da bi lahko srednjeročno spremenile navedene sklepne ugotovitve glede morebitne vezane prodaje, ker so trenutno šele v fazi razvoja in uvedbe. Ker ti poslovni modeli šele nastajajo, je težko sprejeti sklepne ugotovitve glede njihovega učinka na olajšanje vezane prodaje.

(138)

Na podlagi tega, čeprav lahko združeni subjekt v prihodnosti poskuša izvajati nekatere strategije vezane prodaje, Komisija ne more sklepati, da bi transakcija z zadostno verjetnostjo imela precejšnje protikonkurenčne učinke zaradi vezane prodaje.

5.2.7 Pomisleki, ki niso povezani s konkurenco

(139)

Med postopki združitve je več tretjih oseb Komisiji izrazilo pomisleke glede morebitnih učinkov transakcije, ki niso bili povezani z varstvom učinkovite konkurence, na primer v zvezi z okoljem, trajnostnim razvojem in javnim zdravjem, pa tudi kmetijskim sektorjem.

(140)

Čeprav je Komisija te predložitve resno obravnavala, je združljivost transakcije z notranjim trgom ocenila na podlagi preizkusa iz člena 2(2) uredbe o združitvi, pri čemer je pri presoji upoštevala učinke konkurence na pomisleke v zvezi s transakcijo, ki niso povezani s konkurenco, in sicer le v obsegu, ki je dovoljen in se zahteva na podlagi Pogodbe in uredbe o združitvi, na primer v okviru presoje konkurence pri inovacijah.

6. POPRAVNI UKREPI

(141)

Da bi bila transakcija združljiva z notranjim trgom, je priglasiteljica 2. februarja 2018 predložila prvotne zaveze, v zvezi s katerimi je Komisija izvedla preizkus trga.

(142)

Rezultati preizkusa trga so bili na splošno pozitivni glede obsega popravnega ukrepa in družbe BASF kot kupca sklopa popravnih ukrepov za družbo BASF, vendar je bilo opredeljenih nekaj pomanjkljivosti, ki si jih je priglasiteljica prizadevala odpraviti s predložitvijo končnih zavez 16. februarja 2018.

(143)

Končne zaveze vsebujejo dva glavna sestavna dela: (i) zavezo glede odprodaje dejavnosti in sredstev v zvezi s semeni in lastnostmi kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah, zaščito kmetijskih rastlin in digitalnim kmetijstvom (4) družbi BASF („sveženj dejavnosti, odprodanih družbi BASF“) ter (ii) zavezo glede odprodaje globalne dejavnosti družbe Bayer v zvezi s semeni vrtnin („odprodana dejavnost v zvezi s semeni vrtnin“).

6.1 Sveženj dejavnosti, odprodanih družbi BASF

(144)

V končnih zavezah je družba BASF opredeljena kot kupec svežnja dejavnosti, odprodanih družbi BASF, vsebujejo pa tudi klavzulo o znanem kupcu, kar pomeni, da se lahko transakcija izvede šele, ko Komisija odobri (1) družbo BASF kot kupca zadevnega svežnja in (2) končne kupoprodajne pogodbe.

(145)

Komisija v sklepu ni dokončno ocenila, ali je družba BASF primeren kupec ter ali so pogodbe med priglasiteljico in družbo BASF v skladu s Sklepom in končnimi zavezami. Končne pogodbe med družbama Bayer in BASF še niso sklenjene, številna vprašanja o primernosti družbe BASF kot kupca pa je treba nadalje proučiti. Komisija bo tako presojo izvedla ločeno in po sprejetju Sklepa. Kljub temu je pri presoji končnih zavez upoštevala sredstva/zmogljivosti družbe BASF kot predlaganega kupca.

6.1.1 Odprodane dejavnosti v zvezi s pridelavo na velikih površinah

(146)

Končne zaveze o odprodanih dejavnostih v zvezi s pridelavo na velikih površinah vključujejo odprodajo celotne globalne dejavnosti družbe Bayer v zvezi s semeni in lastnostmi kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah (vključno z raziskovalnimi dejavnostmi), z nekaterimi omejenimi izvzetji.

(147)

Odprodane dejavnosti v zvezi s pridelavo na velikih površinah vključujejo tudi ključno osebje in več pogodb o prehodnem opravljanju storitev, ki jih družba Bayer zagotovi družbi BASF.

(148)

Komisija meni, da bodo končne zaveze z zahtevo, naj družba Bayer odproda dejavnosti v zvezi s pridelavo na velikih površinah, odpravile horizontalna prekrivanja na vseh trgih za semena in lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah, pri katerih je Komisija opredelila pomisleke glede konkurence. Z odprodajo zadevnih dejavnosti se bo zagotovilo tudi, da se prevladujoč položaj družbe Monsanto na trgih za lastnosti kmetijskih rastlin za pridelavo na velikih površinah dodatno ne okrepi. Nazadnje, z odprodajo dejavnosti družbe Bayer na področju raziskovanja lastnosti se bodo odpravili tudi pomisleki Komisije glede konkurence pri inovacijah.

6.1.2 Odprodana dejavnost v zvezi z glufosinatom in sredstva v zvezi z glifosatom

(149)

Odprodana dejavnost v zvezi z glufosinatom je celotna dejavnost družbe Bayer v zvezi z glufosinatom na svetovni ravni, brez izvzetij. Vključuje vsa opredmetena in neopredmentena sredstva in osebje, vključno s 15 ključnimi člani osebja. Sklenjenih je več prehodnih in dolgoročnejših pogodb o dobavi, ki zagotavljajo njeno rentabilnost in konkurenčnost od prvega dne in v daljšem obdobju.

(150)

Sredstva v zvezi z glifosatom vključujejo vse sedanje in prihodnje neselektivne herbicide, ki vsebujejo glifosat (za kmetijsko in nekmetijsko uporabo), in sicer le v EGP (družba Bayer zadrži te proizvode na trgih zunaj EGP). Vključujejo celotno ustrezno osebje, vključno s šestimi ključnimi člani osebja. Ne vključujejo proizvodnih sredstev, vendar je sklenjenih več prehodnih in dolgoročnejših pogodb o dobavi, ki zagotavljajo njihovo rentabilnost in konkurenčnost od prvega dne in v daljšem obdobju.

(151)

Z odprodano dejavnostjo v zvezi z glufosinatom in sredstvi v zvezi z glifosatom se odpravijo celotno prekrivanje med obstoječimi proizvodi, ki vsebujejo glifosfat in glufosinat na trgih za neselektivne herbicide (za kmetijsko in nekmetijsko uporabo) v EGP, ter pomisleki Komisije v zvezi z neselektivnimi herbicidi za kmetijsko in nekmetijsko uporabo v EGP.

6.1.3 Sredstva v zvezi s tretiranjem semen (5)

(152)

Sredstva v zvezi s tretiranjem semen vključujejo zlasti sredstva, potrebna za odprodajo dejavnosti v zvezi s proizvodi družbe Bayer za tretiranje semen Poncho, VOTiVO, Poncho/VOTiVO, VOTiVO/RedigoM, VOTiVO 2.0, Poncho/VOTiVO 2.0, COPeO in ILeVO ter proizvoda v pripravi družbi BASF. Sredstva v zvezi s tretiranjem semen med drugim vključujejo pravice intelektualne lastnine, vse podatke in strokovno znanje, vse registracije proizvodov in vložene regulativne vloge, sredstva v zvezi s prodajo in trženjem ter pogodbe, ki se nanašajo le na sredstva v zvezi s tretiranjem semen. Družba Bayer se je zavezala tudi, da bo družbi BASF te proizvode omejeno časovno obdobje dobavljala po variabilni ceni (dokler družba BASF ne vzpostavi drugega vira proizvodnje).

(153)

Končne zaveze glede sredstev v zvezi s tretiranjem semen bodo odpravile horizontalna prekrivanja med ustreznimi dejavnostmi strank, ki se nanašajo na tretiranje semen z nematicidi, in s tem tudi pomisleke Komisije.

6.1.4 Prenos podatkov in dovoljenj v zvezi z [raziskovalnimi linijami za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3]

(154)

Cilj prenosa podatkov in dovoljenj za [raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3] je ustvariti tak konkurenčni položaj, kot bi ga imela družba Bayer, če ne bi bilo transakcije na področju inovacij za neselektivne herbicide in sistema za odpornost na herbicide (skupaj z odprodajo organizacije družbe Bayer za raziskovanje lastnosti v okviru odprodanih dejavnosti v zvezi s pridelavo na velikih površinah).

(155)

Prenos podatkov in dovoljenj v zvezi z [raziskovalnimi linijami za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3] vključuje podatke s terena in strokovno znanje ter izključno dovoljenje za uporabo na področju neselektivnih herbicidov. Vključujejo enega ali dva vodilna znanstvenika kot člana ključnega osebja za vsako raziskovalno linijo, pa tudi možnost, da družba BASF ponudi zaposlitev dodatnim trem zaposlenim družbe Bayer, ki delajo na kateri koli od zadevnih treh raziskovalnih linij in se bodo šteli za člane ključnega osebja.

(156)

S prenosom podatkov in dovoljenj za [raziskovalne linije za neselektivne herbicide št. 1, 2 in 3] se bodo odpravili pomisleki Komisije na področju inovacij za neselektivne herbicide in sistemov za odpornost na herbicide (skupaj z odprodajo organizacije družbe Bayer za raziskovanje lastnosti v okviru odprodanih dejavnosti v zvezi s pridelavo na velikih površinah in s pogodbami o dobavi za izoksaflutol).

6.1.5 Sredstva v zvezi z digitalnim kmetijstvom (6)

(157)

Cilj odprodaje sredstev družbe Bayer v zvezi z digitalnim kmetijstvom je družbi BASF zagotoviti tak konkurenčni položaj, kot bi ga imela družba Bayer, če ne bi bilo transakcije.

(158)

Končne zaveze vključujejo odprodajo celotne dejavnosti družbe Bayer v zvezi z digitalnim kmetijstvom na svetovni ravni družbi BASF, z omejenim dovoljenjem za družbo Bayer zunaj Severne Amerike.

6.2 Sveženj dejavnosti v zvezi s semeni vrtnin

(159)

Odprodana dejavnost v zvezi s semeni vrtnin obsega dejavnost v zvezi s semeni vrtnin na svetovni ravni, vključno s pravnimi subjekti, lokacijami, sredstvi, znamkami, zaposlenimi/ključnimi člani osebja, seznami strank itd. z omejenimi izvzetji.

(160)

Eno od meril za kupca je, da je kupec nov akter na trgu, t. j. še ne nadzoruje (neposredno ali posredno) nobene dejavnosti v zvezi s semeni vrtnin. S tem merilom se bo zagotovilo, da bo na trgih za semena vrtnin enako število akterjev kot pred transakcijo.

(161)

Z odprodajo odprodane dejavnosti v zvezi s semeni vrtnin se bodo torej odpravila horizontalna prekrivanja med dejavnostmi družbe Bayer in Monsanto v zvezi s semeni vrtnin. Komisija meni tudi, da je odprodana dejavnost v zvezi s semeni vrtnin rentabilna in konkurenčna. Morebitni kupci so že izrazili interes zanjo.

7. SKLEPNA UGOTOVITEV

(162)

Iz zgoraj navedenih razlogov se s tem sklepom ugotavlja, da predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali pomembnem delu notranjega trga.

(163)

Zato bi bilo treba priglašeno koncentracijo razglasiti za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) UL C 286, 30.8.2017, str. 1.

(3) Sklep Komisije z dne 11. aprila 2018 o spremembi zavez v zadevi M.8084 – Bayer/Monsanto, C(2018) 2208 final.

(4) Komisija je 11. aprila 2018 odobrila zahtevo družbe Bayer, da spremeni zaveze v zvezi z zaščito kmetijskih rastlin (tretiranje semen) in digitalnim kmetijstvom (glej odstavek 7).

(5) V opisu sredstev v zvezi s tretiranjem semen so zajete spremenjene končne zaveze, kot jih je Komisija odobrila 11. aprila 2018 (glej odstavek 7).

(6) V opisu sredstev v zvezi z digitalnim kmetijstvom so zajete spremenjene končne zaveze, kot jih je Komisija odobrila 11. aprila 2018 (glej odstavek 7).

20.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 459/24

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 11. decembra 2018

o objavi zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, iz člena 53 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije za ime „Gönci kajszibarack“ (ZGO)

(2018/C 459/11)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 50(2)(a) v povezavi s členom 53(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Madžarska je v skladu s členom 49(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 vložila zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda „Gönci kajszibarack“ (ZGO), ki ni manjša. Spremembe vključujejo spremembo imena iz „Gönci kajszibarack“ v „Gönci kajszibarack/Gönci kajszi“.

(2)	Komisija je v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1151/2012 navedeni zahtevek preučila in ugotovila, da izpolnjuje pogoje iz navedene uredbe.

(3)

Da se omogoči vložitev ugovorov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, iz prvega pododstavka člena 10(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 668/2014 (2), vključno s spremenjenim enotnim dokumentom in sklicem na objavo zadevne specifikacije proizvoda, za registrirano ime „Gönci kajszibarack“ (ZGO) treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije —

SKLENILA:

Edini člen

Zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, iz prvega pododstavka člena 10(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 668/2014, vključno s spremenjenim enotnim dokumentom in sklicem na objavo zadevne specifikacije proizvoda, za registrirano ime „Gönci kajszibarack“ (ZGO) je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper spremembo iz prvega odstavka tega člena v treh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 11. decembra 2018

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

PRILOGA

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Gönci kajszibarack“

EU št.: PGI-HU-0388-AM01 – 11.4.2017

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Gyümölcsért Termelői Értékesítő Kft.

Külterület 068/8 hrsz.

3885 Boldogkőváralja

MADŽARSKA

Tel.	+36 46587477
Faks	+36 46587478
E-naslov:	info@gyumolcsert.com

Zadruga Abaúj-Gönc, ki je izdelala specifikacijo proizvoda, je bila 20. marca 2013 likvidirana. Zato je organ Gyümölcsért Termelői Értékesítő, ki združuje glavne pridelovalce marelic v regiji, prevzel upravne in praktične naloge, povezane z zaščitenim proizvodom. Gyümölcsért Termelői Értékesítő Kft., ki združuje več kot 70 pridelovalcev marelic, da vsako leto na trg med 1 500 in 2 000 ton marelic iz pridelovalne regije.

2. Država članica ali tretja država

Madžarska

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☒	Ime proizvoda
—	☒	Opis proizvoda
—	☐	Geografsko območje
—	☒	Dokazilo o poreklu
—	☒	Metoda proizvodnje
—	☐	Povezava
—	☒	Označevanje
—	☒	Drugo: nadzorni sistem, nadzorni organ

4. Vrsta sprememb

—	☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.
—	☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Točka 1 trenutno veljavne specifikacije proizvoda

Ime proizvoda „Gönci kajszibarack“ je bilo dopolnjeno s krajšim izrazom „Gönci kajszi“, ki se sicer vse pogosteje uporablja v vsakdanjem jeziku. Zato so vse navedbe marelic „Gönci kajszibarack“ v specifikaciji proizvoda dopolnjene z imenom „Gönci kajszi“.

Ime „Gönci kajszi“ je za marelice iz regije Gönc priznano in priljubljeno tudi v trgovini.

Na podlagi predlagane spremembe so ime iz točke 4.1 povzetka (UL C 247, 14.9.2010) in vse navedbe marelic „Gönci kajszibarack“ v enotnem dokumentu, s katerim je nadomeščen povzetek, dopolnjene z imenom „Gönci kajszi“.

Točka 2 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Opis proizvoda) in točka 3.2 enotnega dokumenta

Naslednji drugi odstavek:

„Zaščitena geografska označba (ZGO) ‚Gönci kajszibarack‘ se lahko uporablja za naslednje sorte vrste Prunus armeniaca L.: Gönci magyar kajszi, Magyar kajszi C 235, Mandulakajszi, Bergeron, Ceglédi Piroska, Ceglédi bíborkajszi, Ceglédi arany, Ceglédi óriás in Pannónia.“

se spremeni:

„Zaščitena geografska označba (ZGO) ‚Gönci kajszibarack‘/‚Gönci kajszi‘ se lahko uporablja za naslednje sorte marelic vrste Prunus armeniaca L.: Gönci magyar kajszi, Magyar kajszi C 235, Mandulakajszi, Bergeron, Ceglédi Piroska, Ceglédi bíborkajszi, Ceglédi arany, Ceglédi óriás in Pannónia. Poleg tega je treba dodati vse sorte marelic, ki se gojijo na območju pridelave ter katerih glavne fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti ustrezajo značilnostim, ki določajo kakovost zgoraj navedenih sort marelic.“

V zadnjem desetletju so se na podlagi rastlinske selekcije začele gojiti sorte, odporne proti boleznim. Izmed njih je bilo upravičeno vključiti sorte s kemijskimi, fizikalnimi in organoleptičnimi lastnostmi, opredeljenimi v specifikaciji proizvoda. Iz rezultatov laboratorijskih analiz novih sort je tudi razvidno, da posebna mikroklima območja pridelave marelic „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ zagotavlja njihov okus in vonj. Večina sort, ki se gojijo na tem območju, je glede vsebnosti sladkorja in kislosti kakovostnejših od enakih sort, ki se pridelujejo na drugih pridelovalnih površinah na Madžarskem.

Točka 2.1 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Glavne fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti) in točka 3.2 enotnega dokumenta

Naslednji drugi odstavek:

„Velikost se določi s pomočjo sortirnika, ki se uporablja v trgovini. Povprečna masa sadeža, izražena v gramih, ustreza približno njegovemu premeru, izraženemu v milimetrih.“

se spremeni:

„Velikost se določi glede na največji premer, izmerjen navpično na vzdolžno os.“

Drugi stavek tega odstavka se črta. Ta sprememba je bila predlagana zato, ker so lahko razlike v velikosti in masi med sortami v okviru istega nabora velikosti velike.

Zato sta v točko 4.2 povzetka in točko 3.2 enotnega dokumenta, s katerim je nadomeščen povzetek, dodana spremenjeni stavek in naslednji stavek specifikacije proizvoda (odstavek 4): „Vsebnost sladkorja se določi skupaj z navedbo stopnje zrelosti, aromatične snovi pa se določijo pri organoleptičnem preizkusu, pri čemer se upoštevajo razlike v kislosti po posameznih sortah (0,9–2,2 vol. %)“; celotno besedilo se torej glasi:

„Velikost se določi glede na največji premer, izmerjen navpično na vzdolžno os.

Vsebnost sladkorja se določi skupaj z navedbo stopnje zrelosti, aromatične snovi pa se določijo pri organoleptičnem preizkusu, pri čemer se upoštevajo razlike v kislosti po posameznih sortah (0,9–2,2 vol. %).“

Točka 2.2 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Glavne zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod) in točka 3.5 enotnega dokumenta

Naslednji drugi odstavek:

„Razredi kakovosti so v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 851/2000 in njenih sprememb, vendar so dopustne naslednje strožje zahteve:“

se spremeni:

„Razreda kakovosti sta naslednja:“

Cilj te spremembe je, da se iz specifikacije proizvoda črta razveljavljena uredba.

Ker točka 2.2 specifikacije proizvoda vsebuje predvsem zahteve v zvezi s pakiranjem, je bila ta točka na željo vložnika vključena v točko 3.5 enotnega dokumenta (odstavki od 2 do 5). Te zahteve niso bile poudarjene v povzetku, vendar pa so že bile navedene v specifikaciji proizvoda.

Točka 4 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja)

Naslednji odstavki:

„S sistemom nadzora kakovosti celotnega postopka gojenja pridelka in ravnanja z njim se zagotavljajo identifikacija in sledljivost ter končno preverjanje in varnost proizvoda. Pridelovalci zložijo ročno obrano sadje v plastične ali lesene zaboje, na katerih je poreklo sadja posebej označeno (z imenom) na etiketi, na dnu zabojev pa je navedena identifikacijska številka.

Pridelovalci morajo pridelavo beležiti v dnevnik zaščite porekla v skladu z ustreznimi predpisi. V dnevnik zabeležijo:

—	ime in identifikacijo pridelovalca,

—	kraj pridelave, zemljiškoknjižno številko, identifikacijsko oznako sorte/nasada, število dreves, ki so že obrodila in ki še niso,

—	ime in poreklo sorte (s potrdilom o poreklu sadike),

—	identifikacijsko številko dnevnika škropljenja,

—	identifikacijsko številko dnevnika obiranja, datum obiranja, količine sadja v danem letu po sorti/nasadu.

Dnevnik škropljenja je evidenca, ki se vodi v skladu z zakonom in v katero se vpisuje naslednje:

—	kemikalije, ki se uporabljajo med pridelavo,

—	količine uporabljenih kemikalij (razčlenitev po datumu uporabe),

—	ime in datumi izvedenih fitosanitarnih postopkov itd.

Dnevnik obiranja je evidenca, ki se vodi med obiranjem in v kateri so navedeni število rodnih dreves po sorti/nasadu, dan obiranja in dnevno obrane količine.“

se spremenijo:

„Za opredelitev kraja pridelave organizacija pridelovalcev (Gyümölcsért Termelői Értékesítő Szervezet) izdela seznam pridelovalcev in dobaviteljev marelic ‚Gönci kajszibarack‘/‚Gönci kajszi‘, v katerem opredeli kraje pridelave pridelovalcev/članov. Pridelovalci ali organ, ki se ukvarja s prodajo, morajo imeti sistem spremljanja, ki omogoča sledenje ciklu proizvoda od pridelave do prodaje.

Blago se identificira pri identifikaciji pridelovalca ob prejemu blaga, pri čemer mora pridelovalec predložiti dnevnik škropljenja zadevnega proizvoda. Označevanje in sledljivost proizvoda sta zagotovljena s številko serije, ki je navedena na etiketi s črtno kodo: to je številka, ki proizvod spremlja skozi celotni proizvodni proces, od pridelave, prejema, skladiščenja, sortiranja, pakiranja in prevoza do prodaje. Številka serije mora biti za vsako fazo proizvodnje vpisana v dnevnik proizvodnje. Številka serije končnega proizvoda, ki se bo prevažal, mora biti vedno navedena na dobavnici.“

Dokazilo o poreklu je v specifikaciji proizvoda spremenjeno, saj je danes zanj mogoče uporabiti sodobne računalniške sisteme za sledljivost. Uporabljeni sistem zagotavlja sledljivost od začetka do konca, od kraja pridelave do potrošnika.

Točka 5.1 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Načini in pogoji gojenja (ter vzdrževanja)) Semena in sadike

Naslednji (drugi) stavek:

„Da se prepreči apopleksija marelic, je treba plemenite sorte tudi cepiti na podlage za cepljenje, odporne proti tej bolezni (na primer sejance divjih marelic, sejance češnjelike slive, podlage za cepljenje sliv itd.).“

se spremeni:

„Da se prepreči apopleksija marelic, je treba na podlage za cepljenje tudi cepiti plemenite sorte, ki so manj dovzetne za to bolezen (na primer podlage za cepljenje divje marelice, breskve ali slive itd.).“

Za zagotovitev trajnosti nasadov se priporoča, da se podlage za cepljenje marelic prilagodijo sodobnim tehnikam razmnoževanja.

Točka 5.1 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Načini in pogoji gojenja (ter vzdrževanja)) Postavka Velikost

Naslednji (prvi) stavek:

„Optimalna površina za gojenje dreves marelice je 7 × 4 metre, njihova krošnja pa je lahko v obliki izboljšane piramide, vaze ali dežnika.“

se spremeni:

„Optimalna površina za gojenje dreves marelice je 7 × 4,6 metra, 7 × 4,5 metra ali 7 × 3,5 metra, odvisno od vrste nasada, njihova krošnja pa je lahko v obliki izboljšane piramide, vaze ali dežnika.“

Za povečanje učinkovitosti se je na območju pridelave razširila sadilna razdalja, ki temelji na intenzivnejših tehnikah gojenja: 7 m × 4,6 m, 7 m × 4,5 m ali 7 m × 3,5 m. Sadilna razdalja ne vpliva na kakovost proizvoda.

Točka 5.1 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Načini in pogoji gojenja (ter vzdrževanja)) Vnos hranilnih snovi in gnojenje

Naslednji drugi odstavek:

„Priporočljivo je, da se po možnosti ob zasaditvi ali pred začetkom pridelave določijo pogoji za upravljanje hranil. V času pridelave nasadi potrebujejo veliko hranil, zato je treba z rednim rahljanjem vzdrževati sposobnost tal za zagotavljanje hranilnih snovi; najboljši donos pridelka je mogoče doseči z uporabo kombinacije kemičnih in organskih gnojil.“

se spremeni (doda se en stavek):

Točka 5.1 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Načini in pogoji gojenja (ter vzdrževanja)) Potrebe po vodi, namakanje

Naslednji (prvi) stavek:

„Potrebe po vodi večine nasadov marelic se krijejo z naravnimi padavinami.“

se spremeni:

„Potrebe po vodi vse večjega dela nasadov marelic se krijejo z naravnimi padavinami in tudi z vzpostavljenim sistemom namakanja.“

Dobre prakse na področju gnojenja in oskrbovanja z vodo so bile spremenjene zaradi ohranjanja okolja in zagotovitve okoljske trajnosti.

Točka 5.2 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Obiranje)

Naslednji (prvi) stavek:

„Obiranje se začne sredi junija in konča konec avgusta.“

se spremeni:

„Obiranje se začne sredi junija in konča konec avgusta (v primeru izrednih vremenskih razmer se lahko podaljša do septembra).“

Ta sprememba je namenjena prilagoditvi sodobnim praksam.

Zadnja alinea v postavki „Predpisi, ki jih je treba upoštevati pri obiranju“:

„—	zagotoviti je treba tudi lestve za obiranje sadja in poskrbeti, da obrani sadeži niso natlačeni drug ob drugega (standardi kakovosti za marelice so določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 851/2000 in njenimi spremembami)“

se spremeni:

„—	zagotoviti je treba tudi lestve za obiranje sadja in poskrbeti, da obrani sadeži niso natlačeni drug ob drugega.“

Cilj te spremembe je, da se iz specifikacije proizvoda črta razveljavljena uredba.

Drugi stavek odstavka, ki sledi postavki „Predpisi, ki jih je treba upoštevati pri obiranju“:

„Na podlagi etikete na zaboju in identifikacijske številke na dnu zaboja je mogoče natančno določiti geografsko območje in nasad, iz katerih izvira sadje, ki je v hlajenih skladiščih.“

se spremeni:

„Na podlagi podatkov iz notranjega sistema spremljanja je mogoče natančno določiti geografsko območje in nasad, iz katerih izvira sadje, ki je v hlajenih skladiščih.“

Cilj te spremembe je uskladitev s spremembami v točki 4 specifikacije proizvoda (Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja).

Točka 5.3 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Skladiščenje) in točka 3.5 enotnega dokumenta

Naslednji (prvi) stavek:

„Ko je prostor za skladiščenje zapolnjen z dostavljenimi zaboji, se sadje v nekaj urah ohladi na temperaturo (skladiščenja) približno 4 °C.“

se spremeni:

„Ko je prostor za skladiščenje zapolnjen z dostavljenimi zaboji, se sadje v nekaj urah ohladi na temperaturo (skladiščenja) približno 6 do 8 °C.“

Naslednji (tretji) stavek:

„Po sortiranju in končnem pakiranju se zaboji s sadjem postavijo v hlajen skladiščni prostor s temperaturo od 4 do 6 °C, v katerem ostanejo do 30 dni, odvisno od dobav.“

se spremeni:

„Po sortiranju in končnem pakiranju se zaboji s sadjem postavijo v hlajen skladiščni prostor s temperaturo od 1 do 6 °C, v katerem ostanejo do 30 dni, odvisno od dobav.“

Temperatura hlajenja je spremenjena v skladu s sodobnimi tehnološkimi zahtevami.

Na željo vložnika je bil ta stavek vstavljen v točko 3.5 enotnega dokumenta, kjer je postal odstavek 6; v povzetku ni bil posebej poudarjen, vendar ga je specifikacija proizvoda že vsebovala.

Točka 5.4 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Razvrščanje po velikosti in pakiranje) in točka 3.5 enotnega dokumenta

Naslednji (prvi) odstavek:

„Razvrščanje po velikosti se izvaja s ploščo za ročno razvrščanje. Velikost sadeža se določi glede na najdaljši premer, izmerjen po vzdolžni osi, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 851/2000, kakor je bila spremenjena. Razvrščanje po velikosti je obvezno.“

se spremeni:

„Razvrščanje po velikosti se izvaja s ploščo za ročno razvrščanje ali z mehanskim sortirnikom. Velikost marelic se določi glede na največji premer, izmerjen navpično na vzdolžno os. Razvrščanje po velikosti je obvezno.“

Cilj te spremembe je prilagoditev sodobnim praksam in črtanje sklicevanja na razveljavljeno uredbo iz specifikacije proizvoda. Ta odstavek je bil črtan iz povzetka in ga tudi ni več v enotnem dokumentu, s katerim je nadomeščen povzetek.

Naslednji (drugi) odstavek se črta:

„Embalaža in predstavitev proizvoda ‚Gönci kajszibarack‘/‚Gönci kajszi‘ sta prav tako v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 851/2000 in njenih sprememb, navedbe, ki jih je treba dodati, pa so navedene v točki 8 specifikacije proizvoda.“

Cilj te spremembe je, da se iz specifikacije proizvoda črta razveljavljena uredba.

Naslednji drugi stavek (tretjega) odstavka:

„Predstavitev proizvoda je odvisna od kupčevih zahtev: od plastične košarice za 1 kg do zaboja za 10 kg sadja. Velikost embalaže proizvoda v razsutem stanju je mednarodno sprejet 10-kilogramski zaboj, imenovan M10.“

se spremeni:

„Predstavitev proizvoda je odvisna od kupčevih zahtev: masa enote pakiranja je od 0,3 kg do 10 kg.“

Spremembe so bile v točko Razvrščanje po velikosti in pakiranje vključene zato, da bi se odzvali na tržne navade in potrebe potrošnikov.

Na željo vložnika je bil tretji odstavek (ki se začne „Sadeži razreda ‚ekstra‘“) te točke specifikacije proizvoda vključen v točko 3.5 enotnega dokumenta (postal je odstavek 7), prav tako pa je bil vanjo vključen tudi četrti odstavek (ki se začne „Marelice ‚Gönci kajszibarack‘/‚Gönci kajszi‘ so občutljive za mehanske poškodbe“) te točke specifikacije proizvoda (odstavek 1). Te zahteve niso bile posebej poudarjene v povzetku, vendar pa so že bile navedene v specifikaciji proizvoda.

Točka 5.5 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Prevoz)

Naslednji (drugi) stavek drugega odstavka:

„Stopnja zrelosti se določi predvsem na podlagi barve, vendar pa so lahko koristne tudi senzorične analize, ki se nanašajo na primer na okus in določitev čvrstosti mesa.“

se spremeni:

„Stopnja zrelosti se določi predvsem na podlagi barve, vendar pa so lahko koristni tudi senzorične analize in laboratorijski testi, ki se nanašajo na primer na okus ter določitev čvrstosti mesa, vsebnosti suhe snovi in kislosti.“

Ta sprememba je namenjena prilagoditvi sodobnim praksam.

Zadnji stavek odstavka:

„Dovoljeno in obvezno je, da se na palete za prevoz namesti samo sadje iste sorte, kakovosti in v enaki embalaži (količini) z oznakami zaščite porekla.“

se spremeni:

„Dovoljeno in obvezno je, da se na palete za prevoz namestijo samo sorte z enakim zunanjim videzom, enake kakovosti in v enaki embalaži (količini), da se zagotovi sledljivost.“

Namen spremembe je pojasniti besedilo in črtati netočen izraz „oznake zaščite porekla“.

Točka 6 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Povezava proizvoda z geografskim okoljem)

Naslednji drugi odstavek:

„Madžarska skupina sort (tip sorte), ki se je verjetno začela razvijati pred približno 300 do 350 leti, se je in se še vedno prideluje skoraj izključno na tem območju. Njena najpomembnejša sorta, ‚Gönci magyar kajszi‘, ki je kot samostojna sorta priznana od leta 1960, je na območju pridelave začela prevladovati v 20. stoletju. V zadnjih desetletjih je bil nabor sort, ki je značilen za regijo, dopolnjen predvsem z novejšimi madžarskimi sortami marelic, ki izhajajo delno iz najboljših madžarskih lokalnih sort in delno iz novih madžarskih hibridnih sort, ki vse skupaj štejejo približno 25 variant.“

se spremeni:

„Madžarska skupina sort (tip sorte) (‚magyar kajszi‘), ki se je verjetno začela razvijati pred približno 300 do 350 leti, se je in se še vedno obsežno prideluje na tem območju. Njena najpomembnejša sorta, ‚Gönci magyar kajszi‘, ki je kot samostojna sorta priznana od leta 1960, je na območju pridelave začela prevladovati v 20. stoletju. V zadnjih desetletjih je bil nabor sort, ki je značilen za regijo, dopolnjen predvsem z novejšimi madžarskimi in naturaliziranimi sortami marelic, ki izhajajo delno iz najboljših madžarskih lokalnih sort in delno iz novih madžarskih hibridnih sort, ki vse skupaj štejejo približno 40 variant.“

Ta sprememba je utemeljena z možnostjo razvoja kulture z novimi sortami iz točke 2 specifikacije proizvoda.

Točka 7 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Nadzorni organ)

Spremenjeno je bilo ime javnega nadzornega organa, naveden pa je bil tudi pristojni organ za spremljanje v skladu z veljavnimi predpisi.

Točka 8 trenutno veljavne specifikacije proizvoda (Označevanje)

Naslednji (drugi) stavek:

„Take etikete morajo biti na vsaki enoti pakiranja; po želji se lahko navede ime občine, kjer je bil proizvod dejansko pridelan.

Na primer:

‚Gönci kajszibarack‘

Zaščitena geografska označba

Sorta: Gönci magyar kajszi

Pridelano v: Abaújvár“

se spremeni:

„Te navedbe morajo biti na vsaki enoti pakiranja.“

Primer, ki sledi temu stavku, se črta.

Sklicevanje na občine, kjer so marelice pridelane, se črta. Razmere za gojenje marelic „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ so enake v vsej regiji Gönc, proizvodu pa dajejo enak zunanji videz in enake lastnosti, ki so neločljivo povezane z njim. Z navajanjem občin na embalažah potrošniki ne pridobijo več informacij.

Drugo: nadzorni sistem

Prvotna specifikacija proizvoda ni vsebovala specifikacij v zvezi z nadzornim sistemom. Ker sta upravljanje informacij o zaščitenem proizvodu in zaščita porekla proizvoda še posebno pomembna, je bil vzpostavljen nov nadzorni sistem.

„Minimalne zahteve za nadzor bistvenih značilnosti in metode proizvodnje proizvoda:

Bistvena značilnost	Minimalne zahteve	Načini in pogostost izvajanja nadzora
Kraj pridelave	Pridelan na območju pridelave	Letni pregled seznama dobaviteljev marelic ‚Gönci kajszibarack‘, ki ga vodi organ Gyümölcsért Termelői Értékesítő
Gojenje	Upoštevanje pogojev gojenja	Najmanj en pregled na kraju samem na leto; če obstaja dnevnik kmetijskega gospodarstva, ga je treba pregledati najmanj enkrat na leto.
Zaščita pridelka	Upoštevanje tehnologij, ki jih priporoča organ Gyümölcsért Termelői Értékesítő	Pregled dnevnikov škropljenja pred odpremo Odvzem vzorca pri naključnem vzorčenju za analizo ostankov
Obiranje	Zagotovitev sledljivosti	Letni pregled seznama dobaviteljev marelic ‚Gönci kajszibarack‘, ki ga vodi organ Gyümölcsért Termelői Értékesítő Letno preverjanje dokumentacije o prejemu blaga
Priprava proizvoda	Zagotovitev sledljivosti	Letno preverjanje vodenja dnevnika proizvodnje“

ENOTNI DOKUMENT

„GÖNCI KAJSZIBARACK“/„GÖNCI KAJSZI“

EU št.: PGI-HU-0388-AM01 – 11.4.2017

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“

2. Država članica ali tretja država

Madžarska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba (ZGO) „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ se lahko uporablja za naslednje sorte marelic vrste Prunus armeniaca L.: Gönci magyar kajszi, Magyar kajszi C 235, Mandulakajszi, Bergeron, Ceglédi Piroska, Ceglédi bíborkajszi, Ceglédi arany, Ceglédi óriás in Pannónia. Poleg tega je treba dodati vse sorte marelic, ki se gojijo na območju pridelave ter katerih glavne fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti ustrezajo značilnostim, ki določajo kakovost zgoraj navedenih sort marelic.

Edinstvenost marelice „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ ter njen nacionalni in mednarodni sloves izvirata iz kombinacije ugodnih podnebnih razmer, ohranjanja sadjarske tradicije ter strogega upoštevanja tehnologij pridelave, obiranja, skladiščenja in prevoza.

Glavne fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti

ZGO „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ se lahko uporablja samo za marelice z naslednjimi lastnostmi, pri čemer morajo imeti notranji in zunanji deli sadežev posamezne sorte spodaj navedene lastnosti.

Gönci magyar kajszi

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva lupine	:	svetlo oranžna; svetlo rdeča na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	zlato rumeno, rahlo vlaknasto, sočno in mehko ob zrelosti
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, aromatičen

Magyar kajszi c.235

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva lupine	:	svetlo oranžna
Barva in kakovost mesa sadeža	:	rumeno, vlaknasto, srednje trdo
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, aromatičen

Mandulakajszi

Oblika	:	jajčasta, mandljasta, opazno sploščena ob strani
Velikost	:	velika, najmanjši premer 50 mm
Barva lupine	:	svetlo oranžna; karminska na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	svetlo oranžno, srednje trdo, čvrsto, sočno
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, pikantna aroma

Bergeron

Oblika	:	rahlo podolgovata, stožčasta obla, jajčasta
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva lupine	:	oranžna; karminska na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	sijoče oranžno, vlaknasto, trdo
Okus, vsebnost kisline	:	vsebnost kisline višja od povprečja (1,4 %)

Pannónia

Oblika	:	pravilna ali nekoliko jajčasta obla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva lupine	:	svetlo oranžna; rožnata na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	svetlo oranžno, vlaknasto, trdo
Okus, vsebnost kisline	:	kisel, aromatičen

Ceglédi piroska

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva lupine	:	oranžna; svetlo rdeča na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	oranžno, trdo
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel

Ceglédi bíborkajszi

Oblika	:	široka, stožčasta, jajčasta; rahlo sploščena ob strani
Velikost	:	srednje velika, najmanjši premer 40 mm
Barva lupine	:	temno oranžna; temno škrlatna na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	temno oranžno, sočno
Okus, vsebnost kisline	:	sladek, aromatičen

Ceglédi arany

Oblika	:	okrogla
Velikost	:	velika, najmanjši premer 50 mm
Barva lupine	:	zlato rumena; karminska na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	oranžno, trdo, sočno
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel

Ceglédi óriás

Oblika	:	rahlo podolgovata, jajčasta; rahlo sploščena ob strani
Velikost	:	velika, najmanjši premer 50 mm
Barva lupine	:	svetlo oranžna; svetlo rdeča na strani, obrnjeni proti soncu
Barva in kakovost mesa sadeža	:	oranžno, zmerno sočno, mehko
Okus, vsebnost kisline	:	sladek in kisel, aromatičen

Velikost se določi glede na največji premer, izmerjen navpično na vzdolžno os.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Marelice „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ so občutljive za mehanske poškodbe, zato prevoz nepakiranih marelic zelo vpliva na njihove organoleptične, fizikalne in kemijske lastnosti, celo toliko, da jih pozneje ni mogoče pakirati. Da bi torej zagotovili kakovost proizvoda ter – ker to ni predelan kmetijski proizvod – kraj porekla, sledljivost in nadzor, pakiranje poteka na opredeljenem geografskem območju.

Vse enote pakiranja sadja, namenjenega uživanju, za katere je potrjeno, da izvirajo z opredeljenega geografskega območja pridelave, morajo biti homogene, kar pomeni, da morajo vsebovati sadeže istega porekla in iste sorte, enake kakovosti in – razen serij, pakiranih/dostavljenih v razsutem stanju – enake velikosti; najmanjši premer je 30 mm oziroma 35 mm za kakovost „ekstra“.

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, naveden na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena odstopanja od kakovosti in velikosti.

Razreda kakovosti sta naslednja:

—	razred „ekstra“: 2,5 % po številu ali masi marelic, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I ali so izjemoma v mejah dovoljenih odstopanj za ta razred,

—	razred I: 5 % po številu ali masi marelic, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II ali so izjemoma v mejah dovoljenih odstopanj za ta razred.

Sadeži morajo biti celi, zdravi, skrbno obrani, dovolj razviti in zreli, čisti in praktično brez vidnih tujih snovi; na njih ne sme biti znakov gnitja ali drugih sprememb, zaradi katerih bi bili neprimerni za uživanje, biti morajo praktično brez škodljivcev, brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci, odvečne zunanje vlage in kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Po sortiranju in končnem pakiranju se zaboji s sadjem postavijo v hlajen skladiščni prostor s temperaturo od 1 do 6 °C, v katerem ostanejo do 30 dni, odvisno od dobav.

Sadeži razreda „ekstra“ se lahko prodajajo samo v majhnih enotah pakiranja, v eni ali več medsebojno ločenih plasteh, razporejenih v vrste, medtem ko se lahko proizvodi iz razreda I prodajajo tudi v razsutem stanju. Predstavitev proizvoda je odvisna od kupčevih zahtev: masa enote pakiranja je od 0,3 kg do 10 kg.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketah mora biti poleg zakonsko predpisanih podrobnosti navedeno:

—	ime: „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“,

—	navedba „zaščitena geografska označba“ ali ZGO in ustrezen simbol Unije.

Te navedbe morajo biti na vsaki enoti pakiranja.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Zaščitena geografska označba se lahko uporablja samo za marelice, ki izvirajo iz upravnega območja krajev (se tam gojijo) v okrožju Borsod-Abaúj-Zemplén:

podregija Abaúj-Hegyköz: Abaújszántó, Abaújvár, Arka, Boldogkőváralja, Gönc, Göncruszka, Hejce, Hernádcéce, Hidasnémeti, Korlát, Tornyosnémeti, Vizsoly, Zsujta;

podregija Encs: Abaújkér, Alsógagy, Baktakék, Beret, Detek, Encs, Fancsal, Forró, Fulókércs, Garadna, Ináncs;

podregija Szerencs: Bekecs, Golop, Legyesbénye, Megyaszó, Monok, Rátka, Szerencs, Tállya;

podregija Szikszó: Alsóvadász, Felsővadász, Hernádkércs, Homrogd, Léh, Nagykinizs, Selyeb, Szentistvánbaksa, Szikszó.

5. Povezava z geografskim območjem

Marelica „Gönci kajszibarack“/„Gönci kajszi“ je značilen pridelek madžarskih sadjarskih regij na skrajnem severu in se goji na pobočjih, terasah in ravninah regije, imenovane Hegyalja, ob reki Hernád, v hriboviti regiji Szerencs in regiji Cserehát na nadmorski višini od 150 do 300 metrov.

Madžarska skupina sort marelic (tip sorte) („magyar kajszi“), ki se je verjetno začela razvijati pred približno 300 do 350 leti, se je in se še vedno obsežno prideluje na tem območju. Njena najpomembnejša sorta, „Gönci magyar kajszi“, ki je kot samostojna sorta priznana od leta 1960, je na območju pridelave začela prevladovati v 20. stoletju. V zadnjih desetletjih je bil nabor sort, ki je značilen za regijo, dopolnjen predvsem z novejšimi madžarskimi in naturaliziranimi sortami marelic, ki izhajajo delno iz najboljših madžarskih lokalnih sort in delno iz novih madžarskih hibridnih sort, ki vse skupaj štejejo približno 40 variant.

V nadaljevanju je predstavljen povzetek posebnih lastnosti proizvoda in njegovega gojenja v regiji Gönc:

—	ista sorta marelic pri gojenju v tej regiji dozori približno od 6 do 10 dni pozneje kot pri gojenju v regiji Kecskemét, kar omogoča podaljšanje domače porabe in sezone predelave,

—

hladnejša mezoklima – ki povzroči poznejše zorenje – ima tudi ugoden učinek na kakovost marelic ob uživanju: osvežilne kisline in snovi, ki dajejo okus, se med zorenjem razgrajajo počasneje, in ne „izgorijo“. „Kakovost marelic, pridelanih v okolici Gönca, je izvrstna. Dozorijo pozneje […], obdobje zorenja se še podaljša na pobočjih različne izpostavljenosti.“ (Brózik, Jenser et al., 1970),

—

zime v tej regiji so najbolj enakomerno hladne na Madžarskem, pomlad pa nastopi najpozneje v letu od vseh območij, primernih za zasaditev mareličnih nasadov; zato je tu najmanjša glavna grožnja za pridelavo marelic, to je škoda zaradi zmrzali, ki lahko poškoduje popke, ki so se odprli zaradi zgodnjih toplih obdobij proti koncu zime, in zaradi pomladne zmrzali na popkih, cvetovih ali sadežih v začetni fazi razvoja.

Ime „kajszi Baraczk“ („marelica“) se je prvič pojavilo leta 1667 v knjigi Jánosa Lippaya (Posoni kert 3. kötet (Bratislavski vrt, zvezek 3), „Gyümölcsös kert“ (Sadovnjak), Dunaj 1667), vendar pa je gojenje sadja na hribovitih območjih dobilo svež zagon šele z izbruhom filoksere, ki je v 80. letih 19. stoletja uničila vinograde. Uničene vinograde so marsikje, tudi v regiji Gönc, nadomestili s sadnim drevjem.

V drugi polovici 19. stoletja je bila ustanovljena vrsta socialnih organizacij za spodbujanje sadjarstva. Njihovo sodelovanje je imelo pomembno vlogo pri tem, da je sadež iz okrožja Zemplén dobil zlato medaljo na svetovnem sejmu v Parizu leta 1867. Regija Gönc je bila glede na različne nacionalne opise in statistične podatke do 50. let 19. stoletja znana predvsem po češnjah. János Korponay je leta 1871 prvi omenil, da sta Gönc in njegova okolica znana po marelicah, ki so jih tedaj pridelovali v „znatnih količinah“. Pridelava marelic pa je pravi razmah doživela šele v 80. in 90. letih 19. stoletja.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://elelmiszerlanc.kormany.hu/download/5/f6/c1000/17.pdf

20.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 459/40

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1)

(2018/C 459/15)

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na informacijah, ki jih Komisiji sporočijo države članice v skladu s členom 39 Zakonika o schengenskih mejah (kodifikacija).

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo mesečna posodobitev na spletnih straneh Generalnega direktorata za notranje zadeve.

NEMČIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 32, 1.2.2017.

SEZNAM MEJNIH PREHODOV

Pristanišča Severnega morja

(1)

Baltrum

(2)

Bensersiel

(3)

Borkum

(4)

Brake

(5)

Bremen

(6)

Bremerhaven

(7)

Brunsbüttel

(8)

Büsum

(9)

Bützflether Sand

(10)

Buxtehude

(11)

Carolinensiel (Harlesiel)

(12)

Cuxhaven

(13)

Eckwarderhörne

(14)

Elsfleth

(15)

Emden

(16)

Fedderwardersiel

(17)

Glückstadt

(18)

Greetsiel

(19)

Großensiel

(20)

Hamburg

(21)

Hamburg-Neuenfelde

(22)

Helgoland

(23)

Herbrum

(24)

Hooksiel

(25)

Horumersiel

(26)

Husum

(27)

Juist

(28)

Langeoog

(29)

Leer

(30)

Lemwerder

(31)

List/Sylt

(32)

Neuharlingersiel

(33)

Norddeich

(34)

Nordenham

(35)

Norderney

(36)

Otterndorf

(37)

Papenburg

(38)

Spiekeroog

(39)

Stade

(40)

Stadersand

(41)

Varel

(42)

Wangerooge

(43)

Wedel

(44)

Weener

(45)

Westeraccumersiel

(46)

Wewelsfleth

(47)

Wilhelmshaven

Baltiška pristanišča

(1)

Eckernförde (Hafenanlage der Bundesmarine)

(2)

Flensburg Hafen

(3)

Greifswald – Ladebow Hafen

(4)

Jägersberg (Hafenanlagen der Bundesmarine)

(5)

Kiel

(6)

Kiel (Hafenanlagen der Bundesmarine)

(7)

Kiel Holtenau

(8)

Lubmin

(9)

Lübeck

(10)

Lübeck Travemünde

(11)

Mukran

(12)

Neustadt

POMORJANSKI ZALIV

(1)

Ueckermünde

Letališča, aerodromi, zračna območja

V ZVEZNI DEŽELI SCHLESWIG-HOLSTEIN

(1)

Helgoland Düne

(2)

Hohn

(3)

Kiel Holtenau

(4)

Lübeck Blankensee

(5)

Schleswig/Jagel

(6)

Westerland/Sylt

V ZVEZNI DEŽELI MECKLENBURG-VORPOMMERN

(1)

Neubrandenburg Trollenhagen

(2)

Rostock Laage

V ZVEZNI DEŽELI HAMBURG

(1)

Hamburg

V ZVEZNI DEŽELI BREMEN

(1)

Bremen

V ZVEZNI DEŽELI SPODNJA SAŠKA

(1)

Borkum

(2)

Braunschweig Waggum

(3)

Bückeburg Achum

(4)

Celle

(5)

Damme/Dümmer See

(6)

Diepholz

(7)

Emden

(8)

Fassberg

(9)

Ganderkesee

(10)

Hannover

(11)

Jever

(12)

Leer Nüttermoor

(13)

Norderney

(14)

Nordholz

(15)

Nordhorn-Lingen

(16)

Osnabrück Atterheide

(17)

Wangerooge

(18)

Wilhelmshaven Mariensiel

(19)

Wittmundhafen

(20)

Wunstorf

V ZVEZNI DEŽELI BRANDENBURG

(1)

Berlin-Schönefeld

(2)

Schönhagen

V ZVEZNI DEŽELI BERLIN

(1)

Berlin-Tegel

V ZVEZNI DEŽELI SACHSEN-ANHALT

(1)

Cochstedt

(2)

Magdeburg

V ZVEZNI DEŽELI SEVERNO PORENJE-VESTFALIJA

(1)

Aachen Merzbrück

(2)

Arnsberg

(3)

Bielefeld Windelsbleiche

(4)

Bonn Hardthöhe

(5)

Dortmund Wickede

(6)

Düsseldorf

(7)

Essen Mülheim

(8)

Bonn Hangelar

(9)

Köln/Bonn

(10)

Marl/Loemühle

(11)

Mönchengladbach

(12)

Münster Osnabrück

(13)

Nörvenich

(14)

Paderborn Lippstadt

(15)

Porta Westfalica

(16)

Rheine Bentlage

(17)

Siegerland

(18)

Stadtlohn Wenningfeld

(19)

Weeze-Lahrbruch

V ZVEZNI DEŽELI SAŠKA

(1)

Dresden

(2)

Leipzig Halle

(3)

Rothenburg/Oberlausitz

V ZVEZNI DEŽELI TURINGIJA

(1)

Altenburg-Nobitz

(2)

Erfurt-Weimar

V ZVEZNI DEŽELI PORENJE-PFALZ

(1)

Büchel

(2)

Föhren

(3)

Hahn

(4)

Koblenz Winningen

(5)

Mainz-Finthen

(6)

Pirmasens Zweibrücken

(7)

Ramstein (zračno oporišče ZDA)

(8)

Speyer

(9)

Spangdahlem (zračno oporišče ZDA)

(10)

Zweibrücken

V ZVEZNI DEŽELI POSARJE

(1)

Saarbrücken Ensheim

(2)

Saarlouis/Düren

V ZVEZNI DEŽELI HESSEN

(1)

Egelsbach

(2)

Allendorf/Eder

(3)

Frankfurt/Main

(4)

Fritzlar

(5)

Kassel Calden

(6)

Reichelsheim

V ZVEZNI DEŽELI BADEN WÜRTTEMBERG

(1)

Aalen Heidenheim Elchingen

(2)

Baden Airport Karlsruhe Baden-Baden

(3)

Donaueschingen Villingen

(4)

Freiburg/Brg.

(5)

Friedrichshafen Löwental

(6)

Heubach (Krs. Schwäb.Gmünd)

(7)

Lahr

(8)

Laupheim

(9)

Leutkirch Unterzeil

(10)

Mannheim City

(11)

Mengen

(12)

Niederstetten

(13)

Schwäbisch Hall

(14)

Stuttgart

V ZVEZNI DEŽELI BAVARSKA

(1)

Aschaffenburg

(2)

Augsburg Mühlhausen

(3)

Bayreuth Bindlacher Berg

(4)

Coburg Brandebsteinsebene

(5)

Giebelstadt

(6)

Hassfurth Mainwiesen

(7)

Hof Plauen

(8)

Ingolstadt

(9)

Landsberg/Lech

(10)

Landshut Ellermühle

(11)

Lechfeld

(12)

Memmingerberg

(13)

München „Franz Joseph Strauß“

(14)

Neuburg

(15)

Nürnberg

(16)

Oberpfaffenhofen

(17)

Roth

(18)

Straubing Wallmühle

Seznam prejšnjih objav

UL C 316, 28.12.2007, str. 1.

UL C 134, 31.5.2008, str. 16.

UL C 177, 12.7.2008, str. 9.

UL C 200, 6.8.2008, str. 10.

UL C 331, 31.12.2008, str. 13.

UL C 3, 8.1.2009, str. 10.

UL C 37, 14.2.2009, str. 10.

UL C 64, 19.3.2009, str. 20.

UL C 99, 30.4.2009, str. 7.

UL C 229, 23.9.2009, str. 28.

UL C 263, 5.11.2009, str. 22.

UL C 298, 8.12.2009, str. 17.

UL C 74, 24.3.2010, str. 13.

UL C 326, 3.12.2010, str. 17.

UL C 355, 29.12.2010, str. 34.

UL C 22, 22.1.2011, str. 22.

UL C 37, 5.2.2011, str. 12.

UL C 149, 20.5.2011, str. 8.

UL C 190, 30.6.2011, str. 17.

UL C 203, 9.7.2011, str. 14.

UL C 210, 16.7.2011, str. 30.

UL C 271, 14.9.2011, str. 18.

UL C 356, 6.12.2011, str. 12.

UL C 111, 18.4.2012, str. 3.

UL C 183, 23.6.2012, str. 7.

UL C 313, 17.10.2012, str. 11.

UL C 394, 20.12.2012, str. 22.

UL C 51, 22.2.2013, str. 9.

UL C 167, 13.6.2013, str. 9.

UL C 242, 23.8.2013, str. 2.

UL C 275, 24.9.2013, str. 7.

UL C 314, 29.10.2013, str. 5.

UL C 324, 9.11.2013, str. 6.

UL C 57, 28.2.2014, str. 4.

UL C 167, 4.6.2014, str. 9.

UL C 244, 26.7.2014, str. 22.

UL C 332, 24.9.2014, str. 12.

UL C 420, 22.11.2014, str. 9.

UL C 72, 28.2.2015, str. 17.

UL C 126, 18.4.2015, str. 10.

UL C 229, 14.7.2015, str. 5.

UL C 341, 16.10.2015, str. 19.

UL C 84, 4.3.2016, str. 2.

UL C 236, 30.6.2016, str. 6.

UL C 278, 30.7.2016, str. 47.

UL C 331, 9.9.2016, str. 2.

UL C 401, 29.10.2016, str. 4.

UL C 484, 24.12.2016, str. 30.

UL C 32, 1.2.2017, str. 4.

UL C 74, 10.3.2017, str. 9.

UL C 120, 13.4.2017, str. 17.

UL C 152, 16.5.2017, str. 5.

UL C 411, 2.12.2017, str. 10.

UL C 31, 27.1.2018, str. 12.

UL C 261, 25.7.2018, str. 6.

UL C 264, 26.7.2018, str. 8.

UL C 368, 11.10.2018, str. 4.

(1) Glej seznam prejšnjih objav na koncu dokumenta.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 459

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 20. december 2018

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 459/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9070 – Eurocar/Vicentini) ( 1 )	1
2018/C 459/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9166 – Santander Group/Hyundai Motor Company Group/JV) ( 1 )	1
2018/C 459/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9143 – CapMan/NH-Amundi/Green Investment Group/Cloud Snurran) ( 1 )	2
2018/C 459/04	Začetek postopka (Zadeva M.8864 – Vodafone/Certain Liberty Global Assets) ( 1 )	2
2018/C 459/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9158 – SoftBank/Toyota Motor Corporation/Monet Technologies JV) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2018/C 459/06	Posodobitev nadomestil, ki se uporabljajo za strokovnjake, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, za leto 2019	4
	Evropska komisija
2018/C 459/07	Menjalni tečaji eura	5
2018/C 459/08	Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka z dne 9. marca 2018 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.8084 – Bayer/Monsanto – Poročevalka: Latvija	6
2018/C 459/09	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – Zadeva M.8084 – Bayer/Monsanto	9
2018/C 459/10	Povzetek Sklepa Komisije z dne 21. marca 2018 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.8084 – Bayer/Monsanto) (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1709) ( 1 )	10
2018/C 459/11	Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. decembra 2018 o objavi zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, iz člena 53 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije za ime Gönci kajszibarack (ZGO)	24
	Računsko sodišče
2018/C 459/12	Posebno poročilo št. 33/2018 – Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi	37
2018/C 459/13	Posebno poročilo št. 35/2018 – Preglednost sredstev EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije: potrebna so večja prizadevanja	37
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2018/C 459/14	Posodobitev referenčnih zneskov za prehod zunanjih meja iz člena 6(4) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)	38
2018/C 459/15	Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)	40

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče Efte
2018/C 459/16	Sodba Sodišča z dne 17. septembra 2018 v zadevi E-10/17 – Nye Kystlink AS proti Color Group AS in Color Line AS (Člen 53 Sporazuma EGP – Člen 54 Sporazuma EGP – Načelo enakovrednosti – Načelo učinkovitosti – Nacionalna pravila o zastaranju za odškodninske zahtevke)	47
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2018/C 459/17	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9094 – Amcor/Bemis) ( 1 )	48

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1405
JPY	japonski jen	128,11
DKK	danska krona	7,4676
GBP	funt šterling	0,90318
SEK	švedska krona	10,3393
CHF	švicarski frank	1,1328
ISK	islandska krona	138,80
NOK	norveška krona	9,9375
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,765
HUF	madžarski forint	322,90
PLN	poljski zlot	4,2833
RON	romunski leu	4,6655
TRY	turška lira	6,0860
AUD	avstralski dolar	1,5879
CAD	kanadski dolar	1,5332
HKD	hongkonški dolar	8,9241
NZD	novozelandski dolar	1,6630
SGD	singapurski dolar	1,5623
KRW	južnokorejski won	1 284,20
ZAR	južnoafriški rand	16,2602
CNY	kitajski juan	7,8683
HRK	hrvaška kuna	7,4190
IDR	indonezijska rupija	16 471,67
MYR	malezijski ringit	4,7661
PHP	filipinski peso	60,535
RUB	ruski rubelj	77,0444
THB	tajski bat	37,311
BRL	brazilski real	4,4515
MXN	mehiški peso	22,8738
INR	indijska rupija	80,1160