Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2018/C 455/01)

Zadnja objava

UL C 445, 10.12.2018

Prejšnje objave

UL C 436, 3.12.2018

UL C 427, 26.11.2018

UL C 408, 12.11.2018

UL C 399, 5.11.2018

UL C 392, 29.10.2018

UL C 381, 22.10.2018

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Prisega novih članov Sodišča

(2018/C 455/02)

L. S. Rossi, I. Jarukaitis, P. G. Xuereb in N. J. Cardoso da Silva Piçarra, ki so bili s sklepi predstavnikov vlad držav članic Evropske unije z dne 28. februarja 2018 (1), z dne 13. junija 2018 (2) in z dne 25. julija 2018 (3) imenovani za sodnike Sodišča za obdobje od 7. oktobra 2018 do 6. oktobra 2024, so 8. oktobra 2018 podali prisego pred Sodiščem.

G. Pitruzzella in G. Hogan, ki sta bila s sklepoma predstavnikov vlad držav članic Evropske unije z dne 28. februarja 2018 1 in z dne 5. septembra 2018 (4) imenovana za generalna pravobranilca pri Sodišču za obdobje od 7. oktobra 2018 do 6. oktobra 2024, sta 8. oktobra 2018 podala prisego pred Sodiščem.

---

(1)  UL L 64, 7.3.2018, str. 1.

(2)  UL L 155, 19.6.2018, str. 4.

(3)  UL L 209, 20.8.2018, str. 1.

(4)  UL L 228, 11.9.2018, str. 1.

Izvolitev predsednika Sodišča

(2018/C 455/03)

Sodniki Sodišča so na seji 9. oktobra 2018 na podlagi člena 8(1) Poslovnika izvolili K. Lenaertsa za predsednika Sodišča za obdobje od 9. oktobra 2018 do 6. oktobra 2021.

Izvolitev podpredsednice Sodišča

(2018/C 455/04)

Sodniki Sodišča so na seji 9. oktobra 2018 na podlagi člena 8(4) Poslovnika izvolili R. Silva de Lapuerta za podpredsednico Sodišča za obdobje od 9. oktobra 2018 do 6. oktobra 2021.

Izvolitev predsednikov senatov petih sodnikov

(2018/C 455/05)

Sodniki Sodišča so na seji 9. oktobra 2018 na podlagi člena 12(1) Poslovnika za obdobje od 9. oktobra 2018 do 6. oktobra 2021 izvolili J.-C. Bonichota za predsednika prvega senata, A. Arabadjieva za predsednika drugega senata, A. Prechal za predsednico tretjega senata, M. Vilarasa za predsednika četrtega senata in E. Regana za predsednika petega senata.

Določitev prvega generalnega pravobranilca

(2018/C 455/06)

Sodišče je na upravni seji 10. oktobra 2018 za obdobje od 10. oktobra 2018 do 6. oktobra 2019 za prvega generalnega pravobranilca določilo M. Szpunarja.

Izvolitev predsednikov senatov treh sodnikov

(2018/C 455/07)

Sodniki Sodišča so na seji 10. oktobra 2018 na podlagi člena 12(2) Poslovnika za obdobje od 10. oktobra 2018 do 6. oktobra 2019 izvolili C. Toader za predsednico šestega senata, T. von Danwitza za predsednika sedmega senata, F. Biltgena za predsednika osmega senata, K. Jürimäe za predsednico devetega senata in C. Lycourgosa za predsednika desetega senata.

Določitev senata, ki obravnava zadeve iz člena 107 Poslovnika Sodišča

(2018/C 455/08)

Sodišče je na upravni seji 10. oktobra 2018 na podlagi člena 11(2) Poslovnika določilo, da v obdobju od 10. oktobra 2018 do 6. oktobra 2019 zadeve iz člena 107 navedenega poslovnika obravnavata prvi in drugi senat.

Določitev senata, ki obravnava zadeve iz člena 193 Poslovnika Sodišča

(2018/C 455/09)

Sodišče je na upravni seji 10. oktobra 2018 na podlagi člena 11(2) Poslovnika določilo, da v obdobju od 10. oktobra 2018 do 6. oktobra 2019 zadeve iz člena 193 navedenega poslovnika obravnava tretji senat.

Razporeditev sodnikov v senate

(2018/C 455/10)

Sodišče je na upravni seji 10. oktobra 2018 odločilo, da se sodnike razporedi v senate petih sodnikov tako:

Prvi senat

J-C. Bonichot, predsednik senata,

C. Toader, sodnica, A. Rosas, L. Bay Larsen in M. Safjan, sodniki

Drugi senat

A. Arabadjiev, predsednik senata,

T. von Danwitz, E. Levits, sodnika, M. Berger, sodnica, C. Vajda in P. G. Xuereb, sodnika

Tretji senat

A. Prechal, predsednica senata,

F. Biltgen, J. Malenovský, C. G. Fernlund, sodniki, in L. S. Rossi, sodnica

Četrti senat

M. Vilaras, predsednik senata,

K Jürimäe, sodnica, D. Šváby, S. Rodin in N. J. Piçarra, sodniki

Peti senat

E. Regan, predsednik senata,

C. Lycourgos, E. Juhász, M. Ilešič in I. Jarukaitis, sodniki

Sodišče je na upravni seji 10. oktobra 2018 odločilo, da se sodnike razporedi v senate treh sodnikov tako:

Šesti senat

C. Toader, predsednica senata,

A. Rosas, L. Bay Larsen in M. Safjan, sodniki

Sedmi senat

T. von Danwitz, predsednik senata,

E. Levits, sodnik, M. Berger, sodnica, C. Vajda in P.G. Xuereb, sodnika

Osmi senat

F. Biltgen, predsednik senata,

J. Malenovský, C. G. Fernlund, sodnika, in L. S. Rossi, sodnica

Deveti senat

K. Jürimäe, predsednica senata,

D. Šváby, S. Rodin in N. J. Piçarra, sodniki

Deseti senat

C. Lycourgos, predsednik senata,

E. Juhász, M. Ilešič in I. Jarukaitis, sodniki

Seznami za določitev sestave senatov

(2018/C 455/11)

Sodišče je na upravni seji 11. oktobra 2018 oblikovalo ta seznam za določitev sestave velikega senata:

A. Rosas

I. Jarukaitis

E. Juhász

L. S. Rossi

M. Ilešič

N. J. Piçarra

J. Malenovský

P. G. Xuereb

E. Levits

C. Lycourgos

L. Bay Larsen

K. Jürimäe

T. von Danwitz

F. Biltgen

C. Toader

S. Rodin

M. Safjan

C. Vajda

D. Šváby

C. G. Fernlund

M. Berger

Sodišče je na upravni seji 11. oktobra 2018 oblikovalo ta seznam za določitev sestave senatov petih sodnikov:

Prvi senat

A. Rosas

M. Safjan

L. Bay Larsen

C. Toader

Drugi senat

E. Levits

P. G. Xuereb

T. von Danwitz

C. Vajda

M. Berger

Tretji senat

J. Malenovský

L. S. Rossi

C. G. Fernlund

F. Biltgen

Četrti senat

D. Šváby

N. J. Piçarra

C. Rodin

K. Jürimäe

Peti senat

E. Juhász

I. Jarukaitis

M. Ilešič

C. Lycourgos

Sodišče je na upravni seji 11. oktobra 2018 oblikovalo ta seznam za določitev sestave senatov treh sodnikov:

Šesti senat

A. Rosas

L. Bay Larsen

M. Safjan

Sedmi senat

E. Levits

M. Berger

C. Vajda

P. G. Xuereb

Osmi senat

J. Malenovský

C. G. Fernlund

L. S. Rossi

Deveti senat

D. Šváby

S. Rodin

N. J. Piçarra

Deseti senat

E. Juhász

M. Ilešič

I. Jarukaitis

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. oktobra 2018 – Evropska komisija/Združeno kraljestvo Velike britanije in Severne Irske

(Zadeva C-669/16) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst - Člen 4(1) - Prilogi II in III - Določitev posebnih ohranitvenih območij (POO) - Pristaniška rjava pliskavka))

(2018/C 455/12)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Norris-Usher in C. Hermes, agenta)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velike britanije in Severne Irske (zastopniki: G. Brown, agentka, skupaj z R. Palmerjem in M. Armitageom, barristers)

Izrek

1.

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da v predpisanem roku ni predlagalo in posredovalo seznama, na katerem bi bilo navedeno zadostno število območij s pristaniško rjavo pliskavko (Phocoena phocoena), v skladu s členom 4(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter prilogama II in III k tej direktivi ter s tem, da v tem delu ni prispevalo k vzpostavitvi omrežja Natura 2000 sorazmerno glede na zastopanost habitatov te vrste na svojem ozemlju v skladu s členom 3(2) te direktive, ni izpolnilo obveznosti, ki jih ima na podlagi teh določb.

2.	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 63, 27.2.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. oktobra 2018 – Gul Ahmed Textile Mills Ltd/Svet Evropske unije, Evropska komisija

(Zadeva C-100/17 P) (1)

((Pritožba - Damping - Uredba (ES) št. 397/2004 - Uvoz bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Pakistana - Ohranitev pravnega interesa))

(2018/C 455/13)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Gul Ahmed Textile Mills Ltd (zastopnika: L. Ruessmann, avocat, J. Beck, Solicitor)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije (zastopniki: J.-P. Hix, agent, skupaj z R. Bierwagenom in C. Hippom, Rechtsanwälte), Evropska komisija (zastopnika: J.-F. Brakeland in N. Kuplewatzky, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Gul Ahmed Textile Mills Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 168, 29.5.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. oktobra 2018 – Internacional de Productos Metálicos, SA/Evropska komisija

(Zadeva C-145/17 P) (1)

((Pritožba - Damping - Uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali poslanih iz Malezije - Kršitev Protidampinškega sporazuma, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) - Razveljavitev že pobrane dokončne protidampinške dajatve - Neretroaktivni učinek - Člen 263, četrti odstavek, PDEU - Oseba, na katero se predpis posamično nanaša - Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov))

(2018/C 455/14)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Internacional de Productos Metálicos, SA (zastopniki: C. Cañizares Pacheco, E. Tejedor de la Fuente in A. Monreal Lasheras, abogados)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J.-F. Brakeland, M. França in G. Luengo, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Internacional de Productos Metálicos SA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 195, 19.6.2017.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. obtobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht München I – Nemčija) – Bastei Lübbe GmbH & Co. KG/Michael Strotzer

(Zadeva C-149/17) (1)

((Predhodno odločanje - Avtorska pravica in sorodne pravice - Direktiva 2001/29/ES - Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine - Direktiva 2004/48/ES - Odškodnina v primeru izmenjave datotek v nasprotju z avtorsko pravico - Internetni priključek, ki je na voljo družinskim članom imetnika tega priključka - Oprostitev odgovornosti imetnika, ne da bi bilo treba pojasniti naravo uporabe priključka s strani družinskega člana - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 7))

(2018/C 455/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht München I

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bastei Lübbe GmbH & Co. KG

Tožena stranka: Michael Strotzer

Izrek

Člen 8(1) in (2) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi v povezavi s členom 3(1) te direktive na eni strani ter člen 3(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na drugi strani je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki jo razlaga pristojno nacionalno sodišče in na podlagi katere imetnik internetnega priključka, prek katerega je z medsebojno izmenjavo datotek prišlo do kršitve avtorskih pravic, ne more biti odgovoren, če imenuje vsaj enega svojega družinskega člana, ki je imel možnost dostopa do tega priključka, ne da bi podrobneje pojasnil, kdaj in kako je ta njegov družinski član uporabljal navedeni priključek.

---

(1)  UL C 213, 3.7.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom – Združeno kraljestvo) – Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs/Volkswagen Financial Services (UK) Ltd

(Zadeva C-153/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člena 168 in 173 - Odbitek vstopnega davka - Transakcije najemnega nakupa vozil - Blago in storitve, uporabljeni tako za obdavčljive kot za oproščene transakcije - Nastanek in obseg pravice do odbitka - Odbitni delež))

(2018/C 455/16)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court of the United Kingdom

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs

Nasprotna stranka: Volkswagen Financial Services (UK) Ltd

Izrek

Člen 168 in člen 173(2)(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, po eni strani, da tudi če se režijski stroški transakcij najemnega nakupa premičnin, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne odražajo v znesku, ki ga stranka dolguje iz naslova dobave zadevnega blaga, ki je obdavčljivi del transakcije, ampak v znesku obresti, dolgovanih iz naslova dela transakcije „financiranje“, ki je njen oproščeni del, je treba te režijske stroške za namene davka na dodano vrednost (DDV) vseeno obravnavati kot sestavni del cene te dobave, in po drugi strani, da države članice ne morejo uporabiti metode razdelitve, pri kateri se ne upošteva začetna vrednost zadevnega blaga ob njegovi dobavi, če se s to metodo ne more zagotoviti natančnejša razdelitev od te, ki bi izhajala iz uporabe razdelitvenega ključa na podlagi prometa.

---

(1)  UL C 178, 6.6.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supreme Court – Irska) – Volkmar Klohn/An Bord Pleanála

(Zadeva C-167/17) (1)

((Predhodno odločanje - Okolje - Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje - Pravica do izpodbijanja odločbe o odobritvi - Zahteva, da postopek ni nedopustno drag - Pojem - Časovna veljavnost - Neposredni učinek - Posledice za nacionalno odločbo o odmeri stroškov, ki je postala pravnomočna))

(2018/C 455/17)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Volkmar Klohn

Nasprotna stranka: An Bord Pleanála

ob udeležbi: Sligo County Council, Maloney and Matthews Animal Collections Ltd

Izrek

1.

Člen 10a, peti odstavek, Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003, je treba razlagati tako, da v njem določena zahteva, da nekateri sodni postopki v okoljskih zadevah ne smejo biti nedopustno dragi, nima neposrednega učinka. Vendar morajo nacionalna sodišča države članice v okoliščinah, v katerih ta navedenega člena ni prenesla v nacionalno pravo, to pravo po izteku roka, določenega za prenos navedenega člena, kar najbolj razlagati tako, da posameznikom vložitev pravnega sredstva, ki spada na področje uporabe tega člena, pred sodišči ali nadaljevanje njegovega uveljavljanja ni onemogočena zaradi finančnega bremena, ki lahko pri tem nastane.

2.

Člen 10a, peti odstavek, Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, je treba razlagati tako, da za sodne organe države članice, kadar odločajo o naložitvi plačila stroškov v sodnih postopkih, ki so bili v teku na datum izteka roka za prenos zahteve, da nekateri sodni postopki v okoljskih zadevah ne smejo biti nedopustno dragi, iz tega člena 10a, peti odstavek, velja obveznost skladne razlage, ne glede na datum, na katerega so v zadevnem postopku stroški nastali.

3.

Člen 10a, peti odstavek, Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/35, je treba razlagati tako, da ima v sporu, kot je ta v postopku v glavni stvari, nacionalno sodišče, ki odloča o znesku stroškov, obveznost skladne razlage, če to ni v nasprotju s pravnomočnostjo odločbe o razdelitvi stroškov, ki je postala pravnomočna, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 178, 6.6.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria di primo grado di Bolzano – Italija) – Rotho Blaas Srl/Agenzia delle Dogane e dei Monopoli

(Zadeva C-207/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna trgovinska politika - Dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske - Protidampinška dajatev, za katero je organ za poravnavo sporov Svetovne trgovinske organizacije (STO) razsodil, da ni v skladu s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini))

(2018/C 455/18)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria di primo grado di Bolzano

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Rotho Blaas Srl

Nasprotna stranka: Agenzia delle Dogane e dei Monopoli

Izrek

Pri presoji prvega vprašanja ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 91/2009 z dne 26. januarja 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 924/2012 z dne 4. oktobra 2012 o spremembi Uredbe št. 91/2009 ali Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/519 z dne 26. marca 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

---

(1)  UL C 277, 21.8.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court – Irska) – Ryanair Ltd/The Revenue Commissioners

(Zadeva C-249/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Pojem davčnega zavezanca - Holdinška družba - Odbitek vstopnega davka - Izdatki, ki so povezani z opravljanjem storitev svetovanja in ki so nastali v okviru pridobitve delnic neke druge družbe - Namen prevzemne družbe, da za ciljno družbo opravlja storitve upravljanja - Neobstoj opravljanja teh storitev - Pravica do odbitka DDV, ki je bil obračunan za načrtovane storitve))

(2018/C 455/19)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Ryanair Ltd

Nasprotna stranka v postopku: The Revenue Commissioners

Izrek

Člena 4 in 17 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da družbi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki namerava pridobiti vse delnice neke druge družbe zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti, in sicer opravljanja storitev upravljanja, ki so obdavčene z davkom na dodano vrednost (DDV), za zadnjenavedeno družbo, dajeta pravico do odbitka vstopnega DDV za izdatke v zvezi z opravljanjem storitev svetovanja, ki so nastali v okviru ponudbe za prevzem, v celoti, tudi če se je izkazalo, da ta gospodarska dejavnost ni bila izvedena, če ti izdatki izvirajo izključno iz načrtovane gospodarske dejavnosti.

---

(1)  UL C 221, 10.7.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. oktobra 2018 – Evropska komisija/Romunija

(Zadeva C-301/17) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Akt o pristopu iz leta 2005 - Obveznosti pristopnih držav - Okolje - Direktiva 1999/31/ES - Člen 14(b) - Odlaganje odpadkov na odlagališčih - Zaprtje odlagališč, ki jim ni bilo izdano dovoljenje za obratovanje odlagališča - Postopek zaprtja odlagališča in upravljanje po tem zaprtju))

(2018/C 455/20)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnici: L. Nicolae in E. Sanfrutos Cano, agentki)

Tožena stranka: Romunija (zastopniki: R.-H. Radu, E. Gane, L. Liţu, O.-C. Ichim in M. Chicu, nato C.-R. Canţăr, E. Gane, L. Liţu, O.-C. Ichim in M. Chicu, agenti)

Izrek

1.

Romunija s tem, da glede 68 zadevnih odlagališč ni ravnala v skladu z obveznostjo iz člena 7(g) in člena 13 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih glede sprejetja vseh potrebnih ukrepov za zaprtje, v najkrajšem možnem času, odlagališč, ki na podlagi člena 8 te direktive niso dobila dovoljenja za nadaljevanje dejavnosti, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 14(b) Direktive 1999/31 v povezavi s členom 13 te direktive.

2.	Romuniji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 239, 24.7.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 17. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bayerischer Verwaltungsgerichtshof – Nemčija) – Günter Hartmann Tabakvertrieb GmbH & Co. KG/Stadt Kempten

(Zadeva C-425/17) (1)

((Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Izdelava, predstavitev in prodaja tobačnih izdelkov - Direktiva 2014/40/EU - Prepoved trženja tobaka za oralno uporabo - Pojma „tobak za žvečenje“ in „tobak za oralno uporabo“ - Masa iz fino mletega tobaka (Thunder Chewing Tabacco) in porozne celulozne vrečke iz fino mletega tobaka (Thunder Frosted Chewing Bags)))

(2018/C 455/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bayerischer Verwaltungsgerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Günter Hartmann Tabakvertrieb GmbH & Co. KG

Tožena stranka: Stadt Kempten

Ob udeležbi: Landesanwaltschaft Bayern

Izrek

Člen 2, točka 8, Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES v povezavi s členom 2, točka 6, te direktive je treba razlagati tako, da so tobačni izdelki, namenjeni za žvečenje, v smislu teh določb samo tisti tobačni izdelki, ki jih je mogoče pravilno uživati le žvečene, kar pa mora ugotoviti nacionalno sodišče glede na vse upoštevne objektivne značilnosti zadevnih izdelkov, kot so njihova sestava, trdnost, oblika, in kjer je to ustrezno, dejanska uporaba s strani potrošnikov.

---

(1)  UL C 347, 16.10.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 17. oktobra 2018 – Evropska komisija/Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-503/17) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva – 95/60/ES - Davčno označevanje plinskega olja in kerozina - Oskrba zasebnih rekreacijskih plovil))

(2018/C 455/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Tomat in J. Tomkin, agenta)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: S. Brandon, agent, skupaj z M. Grayem, barrister)

Izrek

1.

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da je dovolilo uporabo označenega goriva za zasebno rekreacijsko plovbo, celo kljub temu, da za to gorivo ne velja nobena oprostitev ali znižanje trošarine, ni izpolnilo obveznosti, ki jih ima na podlagi Direktive Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina.

2.	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 347, 16.10.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 17. oktobra 2018 – Evropska komisija/Irska

(Zadeva C-504/17) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Obdavčitev energentov in električne energije - Direktiva 2003/96/ES - Člena 4 in 7 - Uporaba najnižjih stopenj obdavčitve, ki veljajo za energente - Direktiva 95/60/ES - Davčno označevanju plinskega olja in kerozina - Oskrba zasebnih rekreacijskih plovil))

(2018/C 455/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Tomat in J. Tomkin, agenta)

Tožena stranka: Irska (zastopniki: M. Browne, G. Hodge, J. Quaney in A. Joyce, agenti, skupaj s F. Callananom, SC, in B. Dohertyjem, BL)

Izrek

1.

Irska republika s tem, da ni poskrbela za to, da bi se za plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za zasebna rekreacijska plovila, uporabile najnižje stopnje obdavčitve, ki se uporabljajo za goriva, določena z Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, in s tem, da je dovolila uporabo označenega goriva za pogon zasebnih rekreacijskih ladij, čeprav za to gorivo izjeme ali znižanja trošarin ne veljajo, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 4 in 7 Direktive 2003/96 in direktive 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina.

2.	Irski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 347, 16.10.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 18. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato – Italija) – IBA Molecular Italy Srl/Azienda ULSS n. 3 in drugi

(Zadeva C-606/17) (1)

((Predhodno odločanje - Javna naročila blaga - Direktiva 2004/18/ES - Člen 1(2)(a) - Oddaja brez postopka oddaje javnih naročil - Pojem „proti plačilu sklenjena pogodba“ - Pojem „javni subjekt“))

(2018/C 455/24)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: IBA Molecular Italy Srl

Nasprotne stranke: Azienda ULSS n. 3, Regione Veneto, Ministero della Salute, Ospedale dell’Angelo di Mestre

ob udeležbi: Istituto Sacro Cuore Don Calabria di Negrar, Azienda ULSS no 22

Izrek

1.

Člen 1(2)(a) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev je treba razlagati tako, da pojem „proti plačilu sklenjene pogodbe“ zajema odločitev, s katero javni naročnik nekemu gospodarskemu subjektu neposredno in torej brez postopka za oddajo javnega naročila dodeli sredstva, ki so v celoti namenjena za proizvodnjo izdelkov, ki se brezplačno dobavijo javnim naročnikom, ki jim ni treba plačati nobenega nadomestila navedenemu dobavitelju, razen plačila pavšalnega zneska v višini 180 EUR na pošiljko za stroške dostave.

2.

Člen 1(2)(a) in člen 2 Direktive 2004/18 je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki z izenačitvijo „uvrščenih“ zasebnih bolnišnic z javnimi bolnišnicami zaradi vključitve teh zasebnih bolnišnic v sistem nacionalnega programa javnega zdravja, ki ga urejajo posebne pogodbe, ki se razlikujejo od običajnih razmerij z drugimi zasebnimi subjekti, ki so del sistema zagotavljanja zdravstvenih storitev, vzpostavljenih na podlagi akreditacije, povzroči, da zanje ne veljata nacionalna ureditev in ureditev Unije o javnih naročilih, tudi kadar se tem subjektom dodeli naloga, da brezplačno proizvajajo in javnim zdravstvenim ustanovam dobavljajo posebne izdelke, potrebne za izvajanje zdravstvene dejavnosti, v zameno za javna sredstva, namenjena za izdelavo in dobavo teh izdelkov.

---

(1)  UL C 22, 22.1.2018.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 18. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Vrhovno sodišče Republike Slovenije – Slovenija) – E. G./Republika Slovenija

(Zadeva C-662/17) (1)

((Predhodno odločanje - Skupni evropski azilni sistem - Direktiva 2013/32/EU - Člen 46(2) - Pravno sredstvo zoper odločbo, s katero je bilo zavrnjeno priznanje statusa begunca, vendar je bil priznan status subsidiarne zaščite - Dopustnost - Neobstoj zadostnega interesa, če status subsidiarne zaščite, ki ga prizna država članica, omogoča iste pravice in koristi kot status begunca po pravu Unije in nacionalnem pravu - Upoštevnost individualnega položaja prosilca za preučitev enakosti navedenih pravic in koristi))

(2018/C 455/25)

Jezik postopka: slovenščina

Predložitveno sodišče

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: E. G.

Tožena stranka: Republika Slovenija

Izrek

Člen 46(2), drugi pododstavek, Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite je treba razlagati tako, da status subsidiarne zaščite, ki se priznava z zakonodajo države članice, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ne omogoča „istih pravic in koristi kot status begunca po pravu Unije in nacionalnem pravu“ v smislu te določbe, tako da sodišče te države članice pravnega sredstva zoper odločbo, s katero je ugotovljena neutemeljenost prošnje za priznanje statusa begunca, vendar se z njo prizna status subsidiarne zaščite, ne more zavreči kot nedopustnega zaradi nezadostnega interesa prosilca za nadaljevanje postopka, če se izkaže, da te pravice in koristi, ki izhajajo iz teh dveh statusov mednarodne zaščite, na podlagi nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, dejansko niso enake.

Takega pravnega sredstva ni mogoče zavreči kot nedopustnega, tudi če se glede na konkretni položaj prosilca ugotovi, da ta s priznanjem statusa begunca ne bi pridobil več pravic in koristi kot s priznanjem statusa subsidiarne zaščite, ker ne uveljavlja ali še ne uveljavlja pravic, ki se priznavajo na podlagi statusa begunca, ki pa se na podlagi statusa subsidiarne zaščite ne priznavajo oziroma se priznavajo v manjši meri.

---

(1)  UL C 32, 29.1.2018.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice, Family Division (England and Wales) – Združeno kraljestvo) – UD/XB

(Zadeva C-393/18) (1)

((Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Člen 8(1) - Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo - Pojem „običajno prebivališče otroka“ - Zahteva po fizični navzočnosti - Zadrževanje matere in otroka v tretji državi proti materini volji - Kršitev temeljnih pravic matere in otroka))

(2018/C 455/26)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice, Family Division (England and Wales)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: UD

Tožena stranka: XB

Izrek

Člen 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je treba razlagati tako, da je otrok moral biti fizično navzoč v državi članici, da se lahko šteje, da običajno prebiva v tej državi članici v smislu te določbe. Pri tem okoliščine, kakršne so te iz postopka v glavni stvari – ob predpostavki, da so dokazane – in sicer da po eni strani obstaja prisila očeta nad materjo, zaradi česar je slednja njuno deklico rodila v tretji državi in z njo od njenega rojstva tam prebiva, ter da so po drugi strani kršene temeljne pravice matere ali deklice, v zvezi s tem niso pomembne.

---

(1)  UL C 276, 6.8.2018.

Sklep Sodišča (prvi senat) z dne 27. septembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Milano – Italija) – FR/Ministero dell’interno – Commissione Territoriale per il riconoscimento della Protezione Internazionale presso la Prefettura U.T.G. di Milano

(Zadeva C-422/18 PPU) (1)

((Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Območje svobode, varnosti in pravice - Skupni postopki za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite - Direktiva 2013/32/EU - Člen 46 - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 18, člen 19(2) in člen 47 - Pravica do učinkovitega pravnega sredstva - Odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito - Nacionalna zakonodaja, ki določa drugo stopnjo sodnega varstva - Odložni učinek po samem zakonu, omejen na pravno sredstvo na prvi stopnji))

(2018/C 455/27)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Milano

Stranke

Tožeča stranka: FR

Tožena stranka: Ministero dell’interno – Commissione Territoriale per il riconoscimento della Protezione Internazionale presso la Prefettura U.T.G. di Milano

ob udeležbi: Pubblico Ministero

Izrek

Pravo Unije, zlasti določbe Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa pritožbeni postopek zoper sodbo na prvi stopnji o potrditvi odločbe pristojnega upravnega organa, s katero se zavrne prošnja za mednarodno zaščito, ne da bi tej prošnji priznavala odložni učinek po samem zakonu, temveč sodišču, ki izda to sodbo, dopušča, da na predlog zainteresirane osebe odredi odložitev izvršitve te sodbe, potem ko je presodilo, ali so razlogi, navedeni v pritožbi zoper navedeno sodbo, utemeljeni, ne pa, ali obstaja nevarnost hude in nepopravljive škode, ki bi temu prosilcu lahko nastala zaradi izvršitve te sodbe.

---

(1)  UL C 311, 3.9.2018.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Handelsgericht Wien (Avstrija) 7. septembra 2018 – Austrian Airlines AG/MG, NF

(Zadeva C-566/18)

(2018/C 455/28)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Handelsgericht Wien

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in pritožnica: Austrian Airlines AG

Tožeči stranki in nasprotni stranki v pritožbenem postopku: MG, NF

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člena 5 in 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 (1) razlagati tako, da pomenita, da so letalski potniki upravičeni do odškodnine v skladu z Uredbo več kot enkrat na podlagi iste rezervacije, kadar je dejanski letalski prevoznik potnike preusmeril na let, ki je bil odpovedan ali imel več kot tri ure zamude, kar posledično pomeni, da odškodnina iz člena 7 Uredbe ni pavšalna, temveč odvisna od števila odpovedi ali obsega odpovedi in potemtakem zamude?

2.

Če je odgovor na zgoraj navedeno vprašanje pritrdilen, kako je to mogoče uskladiti z načelom iz sodbe Sodišča EU z dne 19. novembra 2009 v zadevi Sturgeon in drugi (združeni zadevi C-402/07 in C-432/07) (2), v skladu s katerim je treba člen 5 Uredbe razlagati tako, da pomeni, da je treba potnike, katerih leti imajo zamudo, izenačiti s potniki, katerih leti so odpovedani, v skladu s pravili o odškodnini, če je Sodišče EU v sodbi z dne 23. oktobra 2012 v zadevi Nelson in drugi (združeni zadevi C-581/10 in C-629/10) (3), razsodilo, da zamude, ki presega tri ure, ni mogoče upoštevati pri izračunu pavšalne odškodnine?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

(2)  ECLI:EU:C:2009:716

(3)  ECLI:EU:C:2012:657

Pritožba, ki jo je HF vložila 10. septembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 29. junija 2018 v zadevi HF/Parlament, T-218/17

(Zadeva C-570/18 P)

(2018/C 455/29)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: HF (zastopnik: A. Tymen, avocate)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlogi

—	Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 29. junija 2018 v zadevi T-218/17, in zato

—	ugoditev predlogom pritožnice na prvi stopnji in zato

—	razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta z dne 30. junija 2016, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za pomoč,

—	naložitev drugi stranki, da povrne nepremoženjsko škodo, ocenjeno ex aequo et bono v višini 90 000 EUR,

—	naložitev drugi stranki, da plača vse stroške na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

—	Kršitev pravice do izjave – Kršitev člena 41(1)(a) Listine;

—	Kršitev člena 41(1) Listine – Izkrivljanje trditev pritožnice – Kršitev obveznosti obrazložitve s strani prvostopenjskega sodišča;

—	Kršitev člena 31(1) Listine – Kršitev členov 12a(1) in (3) ter 24 Kadrovskih predpisov.

Poleg tega pritožnica izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neobstoja razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 20. septembra 2018 – Verbraucherzentrale Berlin eV/DB Vertrieb GmbH

(Zadeva C-583/18)

(2018/C 455/30)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Frankfurt am Main

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagateljica pritožbe: Verbraucherzentrale Berlin eV

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: DB Vertrieb GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 2, točka 6, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov (1) razlagati tako, da so z njim zajete tudi pogodbe, na podlagi katerih trgovec ni neposredno zavezan k izvedbi neke storitve, temveč potrošnik pridobi pravico do popusta storitvah, ki jih bo naročil v prihodnosti? Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

2.

Ali je treba izključitev iz področja uporabe Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, ki je v njenem členu 3(3)(k) določena za „pogodbe za storitve potniškega prevoza“, razlagati tako, da se nanaša tudi na dejanska stanja, v katerih potrošnik kot nasprotno dajatev ne prejme same prevozne storitve, temveč pravico do popusta pri prevoznih pogodbah, ki jih bo sklenil v prihodnosti?

---

(1)  Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, str. 64).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (Nizozemska) 25. septembra 2018 – AFMB Ltd in drugi/Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank

(Zadeva C-610/18)

(2018/C 455/31)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Centrale Raad van Beroep

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: AFMB Ltd in drugi

Tožena stranka: Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

A. Ali je treba člen 14(2)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (1) razlagati tako, da se v okoliščinah, kakršne so te v postopkih v glavni stvari, šteje, da spada voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu, ki je v delovnem razmerju, med vozno osebje: a) prevoznega podjetja, ki je zadevno osebo najelo, ki mu je je zadevna oseba dejansko za nedoločen čas v celoti na voljo, ki dejansko izvaja pristojnost za dajanje navodil zadevni osebi in ki ga dejansko bremenijo stroški dela, ali b) podjetja, ki je z voznikom tovornega vozila formalno sklenilo pogodbo o zaposlitvi in ki je v skladu z dogovorom s prevoznim podjetjem iz točke (a) zadevni osebi izplačevalo plačo in od nje plačevalo prispevke v državi članici, v kateri je sedež tega podjetja, in ne v državi članici, v kateri je sedež prevoznega podjetja iz točke (a); c) tako podjetja iz točke (a) kot podjetja iz točke (b)? B. Ali je treba člen 13(1)(b) Uredbe (ES) št. 883/2004 (2) razlagati tako, da se v okoliščinah, kakršne so te v postopkih v glavni stvari, šteje za delodajalca voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu, ki je v delovnem razmerju: a) prevozno podjetje, ki je zadevno osebo najelo, ki mu je zadevna oseba dejansko za nedoločen čas v celoti na voljo, ki dejansko izvaja pristojnost za dajanje navodil zadevni osebi in ki ga dejansko bremenijo stroški dela, ali b) podjetje, ki je z voznikom tovornega vozila formalno sklenilo pogodbo o zaposlitvi in ki je v skladu z dogovorom s prevoznim podjetjem iz točke (a) zadevni osebi izplačevalo plačo in od nje plačevalo prispevke v državi članici, v kateri je sedež tega podjetja, in ne v državi članici, v kateri je sedež prevoznega podjetja iz točke (a); c) tako podjetje iz točke (a) kot podjetje iz točke (b)?

2.

Če se v okoliščinah, kakršne so te v postopkih v glavni stvari, za delodajalca šteje podjetje iz vprašanja 1A(b) in vprašanja 1B(b): ali veljajo v postopkih v glavni stvari po analogiji v celoti ali deloma posebne zahteve, na podlagi katerih se lahko delodajalci, kot so agencije za zagotavljanje začasnega dela in drugi posredniki, sklicujejo na izjeme od načela države zaposlitve iz člena 14(1)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 in člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 tudi za uporabo člena 14(2)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 in člena 13(1)(b) Uredbe (ES) št. 883/2004?

3.

Če se v okoliščinah, kakršne so te v postopkih v glavni stvari, šteje za delodajalca podjetje iz vprašanja 1A(b) in vprašanja 1B(b) ter se na drugo vprašanje odgovori nikalno: ali gre pri dejanskem stanju in v okoliščinah, navedenih v tem predlogu, za položaj, ki pomeni zlorabo prava Unije in/ali zlorabo prava EFTA? Če je tako, kakšna je posledica tega?

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, str. 2).

(2)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia de Albacete (Španija) 2. oktobra 2018 – Los prestatarios/Globalcaja S.A.

(Zadeva C-617/18)

(2018/C 455/32)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia de Albacete

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Los prestatarios

Tožena stranka: Globalcaja S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali učinek „niso zavezujoči“ iz člena 6(1) Direktive 93/13 (1) izključuje možnost, da lahko prodajalec ali ponudnik in potrošnik z zasebno pogodbo prilagodita določilo, ki ne izpolnjuje zahteve po jasnem in razumljivem jeziku iz člena 4(2), tako da bodisi znižata znesek[, določen v skladu s pogojem o minimalni obrestni meri,] bodisi ga nadomestita z drugim določilom, ki je manj neugodno za potrošnika? Ali bi se odgovor na to vprašanje spremenil, če se ta prilagoditev določi v pogodbi, ki jo skleneta potrošnik in prodajalec ali ponudnik ter katere namen je ravno brez pomoči sodnih organov razrešiti spor o morebitni nepreglednosti določila, o katerem se stranki nista dogovorili posamično in ki je v prejšnji pogodbi, ki sta jo sklenili?

2.

Ali je treba člen 4(2) Direktive 93/13 razlagati tako, da izraza „glavni predmet pogodbe“ ter „ustreznost med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago“ zajemata dve določili, ki sta v pogodbi, o kateri se prodajalec ali ponudnik in potrošnik nista dogovorila posamično, in v katerih se na eni strani prilagodi določilo iz prejšnje pogodbe, sklenjeni med njima (in se ga nadomesti z drugim določilom, ki je manj neugodno za potrošnika), in se na drugi strani potrošnik odpove svoji pravici, da sodno ali zunajsodno uveljavlja morebitno nepreglednost tega določila in učinke, ki so tesno povezani s to nepreglednostjo?

3.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 4 Direktive 93/13 razlagati tako, da je mogoče „narav[o] blaga ali storitev, za katero je bila sklenjena pogodba“„[ob upoštevanju] vse[h] okoliščin[…], ki so obstajale v času sklepanja pogodbe“, upoštevati pri presoji nepoštenosti pogojev, ki se ne nanašajo na opredelitev glavnega predmeta pogodbe? Oziroma nasprotno, ali je ta ista merila mogoče upoštevati za presojo preglednosti določil, ki se nanašajo na glavni predmet [pogodbe, na katerega se nanaša] člen 4(2)?

4.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je v skladu s členom 4(2) Direktive – in sicer z zahtevami jasnega in razumljivega jezika ter preglednosti, ki izhajajo iz tega člena – nacionalna sodna praksa, v skladu s katero v primeru pogodbe, o kateri se prodajalec ali ponudnik in potrošnik nista dogovorila posamično in s katero se prilagodi uporaba določila iz prejšnje pogodbe, ki sta jo sklenila, ni nujno, da prodajalec ali ponudnik potrošnika seznani z morebitno nepreglednostjo tega določila, saj se v navedeni nacionalni sodni praksi šteje, da so merila, ki pripeljejo do te nepreglednosti, splošno znana?

5.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 4(2) Direktive razlagati tako, da potrošnikova odpoved pravici, da sodno ali zunajsodno uveljavlja zahtevke zaradi morebitne nepreglednosti nekega določila, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, izpolnjuje zahtevo po „jasnem in razumljivem jeziku“ samo, če je prodajalec ali ponudnik potrošnika pred tem seznanil s konkretnimi pravicami, ki se jim odpoveduje, in zlasti s konkretnim zneskom, katerega uveljavljanju se odpoveduje?

---

(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Administrativo e Fiscal de Coimbra (Portugalska) 5. oktobra 2018 – Nelson Antunes da Cunha, Lda/Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas IP (IFAP)

(Zadeva C-627/18)

(2018/C 455/33)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Administrativo e Fiscal de Coimbra

Stranki v postopku v glavni stvari

Nasprotna stranka: Nelson Antunes da Cunha, Lda

Upnik: Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas IP (IFAP)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali zastaralni rok za uveljavljanje pravice do izterjave pomoči iz člena 17(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (1) z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije velja samo v razmerjih med Evropsko unijo in državo članico, na katero je naslovljena odločba o izterjavi pomoči, ali pa velja tudi v razmerjih med to državo in nasprotno stranko kot upravičencem do pomoči, ki se šteje za nezdružljivo s skupnim trgom?

2.

Ali je treba – če se ugotovi, da navedeni rok velja tudi v razmerjih med državo članico, na katero je naslovljena odločba o izterjavi pomoči, in upravičenci do pomoči, ki se štejejo za nezdružljive s skupnim trgom – ugotoviti, da se ta rok nanaša samo na postopek sprejetja odločbe o izterjavi ali tudi na njeno izvršitev?

3.

Ali je treba – če se ugotovi, da navedeni rok velja v razmerjih med državo članico, na katero je naslovljena odločba o izterjavi pomoči, in upravičenci do pomoči, ki se štejejo za nezdružljive s skupnim trgom – šteti, da se ta rok prekine s kakršnim koli dejanjem Komisije ali zadevne države članice v zvezi z nezakonito pomočjo, čeprav upravičenec do pomoči, ki jo je treba vrniti, o tem dejanju ni bil obveščen?

4.

Ali člen 16(2) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 in načeli prava Unije, in sicer načelo učinkovitosti in načelo nezdružljivosti državnih pomoči z enotnim trgom, nasprotujejo temu, da za obresti, ki so se obračunale na znesek pomoči, ki jo je treba izterjati, velja zastaralni rok, ki je krajši od roka, določenega v členu 17 navedene uredbe, in kakršen je določen v členu 310(1)(d) civilnega zakonika?

---

(1)  UL L 248, 2015, str. 9.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (Bolgarija) 8. oktobra 2018 – EN, FM, GL/Ryanair Designated Activity Company

(Zadeva C-629/18)

(2018/C 455/34)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: EN, FM, GL

Tožena stranka: Ryanair Designated Activity Company

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1), da izbirna pristojnost za začetek postopka na podlagi Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 temelji na dogovoru, ki je bil sklenjen, preden je prišlo do spora?

---

(1)  Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okrazhen sad Vidin (Bolgarija) 17. oktobra 2018 – Korporativna targovska banka AD v stečaju/Elit Petrol AD

(Zadeva C-647/18)

(2018/C 455/35)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Okrazhen sad Vidin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Korporativna targovska banka AD v stečaju

Tožena stranka: Elit Petrol AD

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

i) Ali je treba vrednoto „pravne države“, ki je varovana s členom 2 PEU, razlagati tako, da je nacionalni zakonodajalec pri sprejemanju predpisov v državi članici zavezan k ravnanju po pravnih načelih in merilih, razvitih in navedenih v sodni praksi Sodišča Evropske unije in v sporočilu Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ z dne 11. marca 2014, ki označujejo „pravno državo“? ii) Ali je treba vrednoto „pravne države“, določeno v členu 2 PEU, in načela, na katerih temelji, – zakonitost, pravno varnost, neodvisen in učinkovit sodni nadzor, tudi glede spoštovanja temeljnih pravic in enakosti pred zakonom – razlagati tako, da nasprotujejo sprejetju nacionalne določbe, kakršen je odstavek 5 prehodnih in končnih določb Zakon za izmenenie i dopalnenie na Zakona za bankovata nesastoyatelnost (zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o insolventnosti bank, v nadaljevanju: ZIDZBN), ki izredno na novo ureja družbene odnose, ki so povezani z vpisom pravic iz naslova jamstva v korist konkretnega subjekta zasebnega prava v javne registre? V konkretnem primeru nacionalna določba v registre vpisane izbrise pravic iz naslova jamstva, ki so bile ustanovljene v korist insolventne KTB AD, z retroaktivnim učinkom razglaša za nične in ustvarja pravno negotovost, ker določa, da lahko insolventna KTB AD pravice iz naslova jamstva, ki so se štele za izbrisane, po zakonu uveljavlja nasproti tretjim osebam, čeprav so bile obveznosti, za katere so bile pravice iz naslova jamstva ustanovljene, izpolnjene. iii) Sodišče potrebuje razlago vprašanja, ali se sme na člen 2 PEU neposredno opreti in ga uporabiti, če ugotovi, da je način, kako nacionalna določba iz odstavka 5 prehodnih in končnih določb ZIDZBN pravne posledice vpisov pravic iz naslova jamstva v javne registre v korist insolventne KTB AD retroaktivno spreminja, v nasprotju z vrednoto „pravne države“ in njenimi zgoraj navedenimi temeljnimi načeli? iv) Katera merila in pogoje mora nacionalno sodišče uporabiti pri preverjanju, ali vrednota „pravne države“ v smislu člena 2 PEU dopušča sprejetje nacionalne določbe, kakršna je določba iz odstavka 5 prehodnih in končnih določb ZIDZBN? v) Ali je treba člen 67(1) PDEU, po katerem Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic, razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, ki v civilnih in gospodarskih odnosih ustvarjajo negotovost ali predvidevajo izid sporov, ki še potekajo?

2.

i) Sodišče potrebuje napotek, ali se lahko ustrezne določbe členov 7(2)(h) in 8 Uredbe (EU) 2015/848 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti v povezavi s členom 2 PEU sistematično razlagajo v povezavi s temeljnimi pravicami v skladu s členi 17(1), 20 in 47(2) Listine. ii) Če je treba navedene določbe prava Unije razlagati v povezavi s pravicami iz Listine, ali je uporaba teh pravic v postopkih zaradi insolventnosti v državi članici dopustna in ali je treba varstvo, ki ga zagotavljajo te pravice, razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki družbene odnose izredno in retroaktivno spreminja v korist upnika v primeru insolventnosti, ki ga zakonodajalec posebej poimenuje? iii) Ali člena 7(2)(h) in 8 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti pri razlagi v povezavi s pravicami iz členov 17(1), 20 in 47(2) Listine nasprotujeta uporabi nacionalnega predpisa, s katerim se v registre vpisani izbrisi pravic iz naslova jamstva KTB AD retroaktivno razglašajo za nične in se v korist insolventne KTB AD „ponovno oživele“ pravice iz naslova jamstva retroaktivno razglašajo za ex lege učinkovite proti tretjim osebam, s čimer se kršijo pravice drugih upnikov in se spremeni vrstni red poplačila v postopku v primeru insolventnosti? iv) Ali se lahko člen 7(2)(h) Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti v povezavi s pravicami iz členov 17(1), 20 in 47(2) Listine razlaga tako, da nasprotuje ugotovitvi pogojnih terjatev upnika v postopku zaradi insolventnosti, ki ga zakonodajalec posebej poimenuje (KTB AD), če so terjatve tega upnika ob prijavi zaradi pobota že v celoti ugasnile in spori o izpodbijanju pobota še potekajo? Če je pogoj, pod katerim upnik prijavi svoje terjatve v primeru insolventnosti, to, da nacionalno sodišče pobote, zaradi katerih so terjatve ugasnile, razglasi za neveljavne, ali pravica do pravičnega postopka v skladu s členom 47(2) Listine dopušča nacionalen predpis, ki retroaktivno spreminja pogoje za veljaven pobot in s tem predvideva izid sporov o izpodbijanju pobota oziroma o ugotavljanju terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ki še potekajo? v) Sodišče potrebuje napotek, ali se sme neposredno opreti na določbe členov 7(2)(h) in 8 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti v povezavi s členi 17(1), 20 in 47(2) Listine in jih neposredno uporabljati, če ugotovi, da so nacionalni predpisi, na katerih temelji pogojna ugotovitev terjatve KTB AD in/ali katerih posledica je izpolnitev pogoja, pod katerim je terjatev prijavljena, v nasprotju z določbami prava Unije.

3.

Ali je treba člen 77 Direktive 2014/59/EU (2) razlagati tako, da nasprotuje uporabi nacionalnega zakona, ki retroaktivno spreminja pogoje za pobot vzajemnih terjatev in obveznosti do kreditne institucije, ki je v postopku sanacije ali reševanja, in s tem predvideva izid sporov o izpodbijanju pobotov, izvršenih do kreditne institucije, ki še potekajo?

---

(1)  UL L 141, str. 19.

(2)  Direktiva 2014/59/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, str. 190).

Tožba, vložena 8. oktobra 2018 – ZF/Komisija

(Zadeva T-605/18)

(2018/C 455/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZF (zastopnik: J.-N. Louis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe Komisije z dne 30. novembra 2017, s katero so bile določene pokojninske pravice tožeče stranke, z retroaktivnim učinkom od 6. marca 2015, in odločbe z dne 31. januarja 2018 o vračilu plačila, domnevno izplačanega brez pravne podlage;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: nezakonitost umika akta, s katerim so bile podeljene subjektivne pravice, ker so bile pravice tožeče stranke ob nastopu službe pri ESZD 1. oktobra 2011 določene ob upoštevanju člena 15(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Tožeča stranka torej meni, da je bila ta odločba zakonita in je ne bi bilo mogoče umakniti, oziroma je bila nezakonita bi jo bilo mogoče umakniti le v primernem roku.

2.

Drugi tožbeni razlog: napačno uporabljeno pravo, ker je bila odločba o zaposlitvi tožeče stranke na delovno mesto začasnega uslužbenca v razredu AD 12, osma stopnja (od 1. novembra 2007) zakonita in v skladu s pogodbo, ki zavezuje obe stranki in je ni bilo mogoče zakonito umakniti in nadomestiti z odločbo, s katero bi bil uporabljen korekcijski količnik, ki naj bi vodil k bistvenem zmanjšanju plače tožeče stranke.

3.	Tretji tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ki naj bi jo storila Komisija s tem, ko je odločila, da je tožeča stranka opravljala naloge na ravni vodje oddelka.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, ker izpodbijani odločbi nista bili ustrezno utemeljeni.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev člena 85 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, ker tožeča stranka ni mogla biti obveščena glede morebitne nepravilnosti v odločbi, s katero so bile določene njene pravice ob nastopu službe pri ESZD.

Tožba, vložena 9. oktobra 2018 – ZR/EUIPO

(Zadeva T-610/18)

(2018/C 455/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZR (zastopnika: S. Rodrigues in A. Blot, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	za nično razglasi sklep natečajne komisije z dne 1. decembra 2017 o nevpisu tožeče stranke na „rezervni seznam“, to je, seznam uspešnih kandidatov javnega natečaja EUIPO/AD/01/17 – AD 6 – administratorji na področju intelektualne lastnine;

—	če je to potrebno, za ničen razglasi sklep natečajne komisije z dne 7. marca 2018 o zavrnitvi predloga tožeče stranke za pregled;

—	če je to potrebno, za ničen razglasi sklep izvršnega direktorja EUIPO z dne 27. junija 2018, ki je bil vročen 29. junija 2018, o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.	S prvim tožbenim razlogom navaja kršitev členov 27 in 29 kadrovskih predpisov ter člena 1(a) in (c) Priloge III k tem kadrovskim predpisom.

2.

Z drugim tožbenim razlogom navaja kršitev člena 30 kadrovskih predpisov in člena 3 Priloge III k tem kadrovskim predpisom ter člena 3 Priloge III k razpisu natečaja (Splošna pravila za javne natečaje). — Tožeča stranka v zvezi s tem navaja domnevno nepravilno imenovanje članov komisije za izbor. — Tožeča stranka poleg tega navaja neobjavo sklepov o imenovanju komisije za izbor ter imen vseh članov komisije za izbor. — Tožeča stranka navaja neobstoj enakovredne zastopanosti, v komisiji za izbor, članov imenovanih s strani odbora uslužbencev ter članov imenovanih s strani organa pristojnega za imenovanje. — Tožeča stranka poleg tega navaja neobstoj uravnotežene zastopanosti moških in žensk v sestavi komisije za izbor. — Nazadnje, v okviru tega tožbenega razloga tožeča stranka navaja kršitev načel stabilnosti in kontinuitete komisije za izbiro.

3.	S tretjim tožbenim razlogom se navaja kršitev načela enakega obravnavanja.

4.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja očitne napake pri presoji, kršitev obveznosti obrazložitve in nepreglednost. — Tožeča stranka trdi, komisija za izbor nekaterih dejstev ni upoštevala, pri čemer v zvezi s tem navaja ocenjevanje znanj in spretnosti, s strani komisije za izbiro, kot je opisano v obvestilu o natečaju. — Tožeča stranka trdi, da nekateri rezultati, ki so navedeni v potnem listu osebnih spretnosti, niso v skladu z obvestilom o natečaju ter v zvezi s tem graja nepreglednost. — Tožeča stranka poleg tega navaja, da potni list osebnih spretnosti vsebuje protislovne izjave.

Tožba, vložena 9. oktobra 2018 – Pharmaceutical Works Polpharma/EMEA

(Zadeva T-611/18)

(2018/C 455/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Pharmaceutical Works Polpharma S.A. (Starogard Gdański, Poljska) (zastopniki: M. Martens, N. Carbonnelle, odvetnika in S. Faircliffe, solicitor)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila (EMEA)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo EMA z dne 30. julija 2018 o zavrnitvi preučitve vloge za pridobitev dovoljenja za promet z Dimethyl Fumarate Polpharma, generična različica Tecfidera, razglasi za nično;

—	EMA naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog.

Z izpodbijano odločbo je zavrnjena preučitev vloge tožeče stranke za pridobitev dovoljenja za promet z Dimethyl Fumarate Polpharma ob upoštevanju dejstva, da naj bi referenčni proizvod užival regulativno varstvo podatkov.

Ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU je usmerjen zoper odločbo o odobritvi dovoljenja za promet z referenčnim zdravilom, če izraža očitno napačno ugotovitev glede razlike tega proizvoda od Fumaderm za namene „skupnega dovoljenja za promet“. Tožeča stranka z enim samimi tožbenim razlogom trdi, da ker je ugovor nezakonitosti dopusten in utemeljen, obrazložitev izpodbijane odločbe, da se vloga tožeče stranke za pridobitev dovoljenja za promet ne preuči, na podlagi člena 296 PDEU ni zakonsko dopustna.

Tožba, vložena 8. oktobra 2018 – Diesel/EUIPO – Sprinter megacentrosdel deporte (D)

(Zadeva T-615/18)

(2018/C 455/39)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Diesel SpA (Breganze, Italija) (zastopnica: A. Parassina, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sprinter megacentros del deporte, SL (Elche, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije D – zahteva za registracijo št. 11 404 019

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. avgusta 2018 v zadevi R 2657/2017-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	kršitev pravila 22(3) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95;

—	kršitev člena 47(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 72(6) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 15. oktobra 2018 – ZI/Komisija

(Zadeva T-618/18)

(2018/C 455/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZI (zastopnik: J.-N. Louis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep Komisije, s katerim je bila zavrnjena vključitev moža tožeče stranke v RCAM, zavrne;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na nezakonitost člena 13 Skupnih pravil o zdravstvenem zavarovanju uradnikov Evropske unije v delu, v katerem naj bi ta člen kršil člen 72 kadrovskih predpisov Evropske unije, ker naj bi omejeval njegov obseg.

Tožba, vložena 22. oktobra 2018 – E.J. Papadopoulos/EUIPO – Europastry (fripan VIENNOISERIE CAPRICE Pur Beurre)

(Zadeva T-628/18)

(2018/C 455/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Viomichania mpiskoton kai eidon diatrofis E.J. Papadopoulos S.A. (Moschato-Tavros, Grčija) (zastopniki: C. Chrysanthis, P.–V. Chardalia in A. Vasilogamvrou, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Europastry, SA (Sant Cugat del Vallès, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: Other party to the proceedings before the Board of Appeal

Zadevna sporna znamka: Application for European Union figurative mark fripan VIENNOISERIE CAPRICE Pur Beurre – Application for registration No 13 125 265

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. avgusta 2018 v zadevi R 493/2018-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in družbi Europastry, SA, če se bo kot intervenient udeležila postopka, naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009.

Tožba, vložena 23. oktobra 2018 – ZM in drugi/Svet

(Zadeva T-632/18)

(2018/C 455/42)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: ZM, ZN in ZO (zastopnica: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

razglasi ničnost odločitev, ki posegajo v položaj različnih tožečih strank ter ki so vsebovane v odločbah organa za imenovanja (OI), da jim ne bo povrnil stroškov šolanja za leto 2017/2018, izraženih na več načinov odvisno od vsake tožeče stranke: — bodisi s posamično odločbo (natančneje z elektronskim sporočilom), v kateri je jasno navedena zavrnitev povračila; — bodisi z navedbo „processed“ v njihovem računu Sysper, ki jo je tožeča stranka štela za zavrnilno odločbo, ker plačilni list, ki je temu sledil naslednji mesec (najprej 10., dan posredovanja plačilnih listov) ne vsebuje nobenega povračila ali zgolj povračilo potnih stroškov;

—	naloži plačilo stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri razloge.

—

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in splošnih izvedbenih določb za povračilo zdravstvenih stroškov, ker naj bi bile zaradi spremembe razlage s strani tožene stranke kršene pridobljene pravice, legitimna pričakovanja, pravno varnost in načelo dobrega upravljanja.

—	Drugi tožbeni razlog: kršitev pravic otrok, pravice do družinskega življenja in pravice do izobrazbe.

—	Tretji tožbeni razlog: kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

—	Četrti tožbeni razlog: neobstoj dejanskega uravnoteženja interesov tožečih strank in nespoštovanje načela sorazmernosti v izpodbijani odločbi.

Tožba, vložena 22. oktobra 2018 – Rose Gesellschaft/EUIPO – Iviton (TON JONES)

(Zadeva T-633/18)

(2018/C 455/43)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Rose Gesellschaft mbH (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: R. Kornfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Iviton s. r. o. (Prešov, Slovaška)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: Drugi udeleženec v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: Prijava besedne znamke Evropske unije TON JONES – Prijava št. 15 109 614

Postopek pred EUIPO: Postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 12. julija 2018 v zadevi R 2136/2017-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino naloži, naj nadaljuje postopek z ugovorom, pri čemer naj zavrne uveljavljani zavrnilni razlog;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov;

—	tožeči stranki naj v nobenem primeru ne naloži plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009.