Povzetek rezultatov letnih revizij skupnih podjetij EU na področju raziskav, ki jih je za leto 2017 opravilo Evropsko računsko sodišče

(2018/C 452/01)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–10	2
Ozadje	1–2	2
Skupna podjetja na področju raziskav – javno-zasebna partnerstva med EU ter industrijo, raziskovalnimi skupinami in državami članicami	3–5	2
Proračun skupnih podjetij	6–7	2
Revizijski pristop	8–10	3
REZULTATI REVIZIJ	11–44	3
Revizijsko mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij	11	3
Revizijsko mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, za sedem od osmih skupnih podjetij	12–13	3
Poudarjena zadeva glede prispevka EU k stroškom projekta ITER	14–19	3
Druge pripombe	20–43	4
Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let	44	7
PRILOGA I – DEJAVNOSTI, PRORAČUN IN ŠTEVILO USLUŽBENCEV SKUPNIH PODJETIJ		8
PRILOGA II – KOLIČNIKI FINANČNEGA VZVODA SKUPNIH PODJETIJ (OBZORJE 2020)		9

UVOD

Ozadje

1.

Sodišče je opravilo revizijo in izreklo mnenja o zanesljivosti zaključnih računov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, za osem skupnih podjetij EU na področju raziskav: — F4E – razvoj fuzijske energije, — BBI – industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, — Čisto nebo – čiste tehnologije zračnega prometa, — IMI – pobuda za inovativna zdravila, — GCV – gorivne celice in vodik, — SESAR – raziskave o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu, — ECSEL – elektronske komponente in sistemi ter — S2R – Shift2Rail – inovativne rešitve v železniškem prometu.

2.

V tem dokumentu, ki ne predstavlja revizijskega poročila ali mnenja, so povzeti rezultati revizij, objavljeni v specifičnih letnih poročilih Sodišča o skupnih podjetjih za leto 2017.

Skupna podjetja na področju raziskav – javno-zasebna partnerstva med EU ter industrijo, raziskovalnimi skupinami in državami članicami

3.

Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva, ki imajo pomembno vlogo pri izvajanju specifičnih vidikov raziskovalne politike Evropske unije. Javni član skupnih podjetij je Komisija, ki zastopa EU, zasebni člani skupnih podjetij pa so različni javni in zasebni partnerji iz industrije in raziskovalnih skupin. Vsa skupna podjetja razen ECSEL delujejo po dvostranskem modelu, pri katerem sodelujejo Komisija ter zasebni partnerji iz industrije in s področja raziskav. Skupno podjetje ECSEL deluje po tristranskem modelu, pri katerem sodelujejo tudi države članice.

4.

Člani prispevajo sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjetij. Po eni strani Komisija zagotavlja sredstva iz sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) in programa Obzorje 2020. Dve skupni podjetji (SESAR in S2R) prejemata tudi sredstva iz programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Po drugi strani pa partnerji iz industrije in s področja raziskav zagotavljajo stvarne prispevke z izvajanjem operativnih dejavnosti skupnih podjetij ter denarne prispevke za upravne in operativne stroške skupnih podjetij.

5.

Pri štirih skupnih podjetjih (Čisto nebo, GCV, BBI in S2R) morajo zasebni člani zagotoviti tudi minimalni znesek stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, ki niso del delovnega programa skupnih podjetij, vendar spadajo med njihove cilje. Evropsko računsko sodišče nima pravice, da bi te prispevke revidiralo. Zato ne more dati mnenja glede njihove narave, kakovosti in resničnosti niti oceniti, ali bi jih člani iz industrije kljub temu zagotovili.

Proračun skupnih podjetij

6.

Celotni proračun (odobritve plačil) skupnih podjetij v letu 2017 je znašal 2,1 milijarde EUR (leta 2016: 1,8 milijarde EUR). Približno toliko naj bi konec programskega obdobja znašali tudi skupni stvarni in denarni prispevki partnerjev iz industrije in s področja raziskav. Konec leta 2017 je bilo v skupnih podjetjih zaposlenih 671 uslužbencev (2016: 633).

7.

Informacije o področju dejavnosti, proračunu in številu uslužbencev skupnih podjetij so na voljo v  Prilogi I .

Revizijski pristop

8.

Skladno s členoma 208(4) in 209(2) finančne uredbe EU (1) so revizijo zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij po naročilu opravila neodvisna zunanja revizijska podjetja. Sodišče je v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi pregledalo kakovost dela zunanjih revizijskih podjetij in pridobilo zadostno zagotovilo, da se lahko zanese na njihovo delo pri oblikovanju svojih mnenj o zanesljivosti letnih zaključnih računov skupnih podjetij za leto 2017.

9.

V zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z zaključnimi računi, revizijsko delo Sodišča za vsako skupno podjetje vključuje preizkušanje podatkov na podlagi reprezentativnih vzorcev plačilnih in dohodkovnih transakcij, analitični pregled glavnih upravnih in operativnih postopkov (nepovratna sredstva, javna naročila in zaposlovanje) ter oceno nadzornih sistemov in sistemov notranje kontrole skupnih podjetij. Sodišče je pregledalo tudi vzorce naknadnih revizij, ki so jih dokončala neodvisna zunanja revizijska podjetja pri upravičencih nepovratnih sredstev v okviru sedmega okvirnega programa ter analiziralo centraliziran sistem naknadnih revizij za plačila v okviru programa Obzorje 2020 pri skupnih podjetjih in skupni službi za revizijo GD RTD. Za konec je preverilo tudi popolnost procesa izterjav skupnih podjetij zaradi ugotovljenih napak in točnost izračunov stopnje napake.

10.

Za sedem skupnih podjetij, ki izvajajo sedmi okvirni program in program Obzorje 2020 (SESAR, Čisto nebo, GCV, IMI, ECSEL, S2R in BBI), je Komisija junija 2017 izdala poročila o oceni smotrnosti poslovanja skupnih podjetij in njihove dodane vrednosti za sedmi okvirni program (7. OP) in program Obzorje 2020. Sodišče je analiziralo rezultate vmesnih in končnih ocen ter z njimi povezan akcijski načrt skupnih podjetij.

REZULTATI REVIZIJ

Revizijsko mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij

11.

Zaključni računi vseh skupnih podjetij v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njihov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami finančnih uredb, ki se zanje uporabljajo, in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

Revizijsko mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, za sedem od osmih skupnih podjetij

12.

Transakcije, povezane z zaključnimi računi za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, so v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne za sedem skupnih podjetij (F4E, BBI, Čisto nebo, IMI, GCV, SESAR in S2R).

13.

Sodišče je tako kot v prejšnjih letih izreklo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, za Skupno podjetje ECSEL. Velike razlike med metodologijami in postopki, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje, Skupnemu podjetju ECSEL onemogočajo izračun enotne zanesljive ponderirane stopnje napake in stopnje preostale napake. Zato Sodišče ni moglo priti do zaključka o tem, ali naknadne revizije dajejo zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z vmesnimi in končnimi plačili za projekte v okviru 7. OP, ki jih vodi to skupno podjetje. Ta težava ni pomembna za izvajanje projektov v okviru programa Obzorja 2020, saj je za naknadne revizije pristojna skupna revizijska služba Komisije.

Poudarjena zadeva glede prispevka EU k stroškom projekta ITER

14.

Tako kot za leto 2016 je tudi to revizijsko mnenje Sodišča o letnem zaključnem računu Skupnega podjetja F4E spremljala poudarjena zadeva (2) v zvezi s prispevkom EU k stroškom projekta ITER.

15.

Novembra 2016 je Svet ITER potrdil nov časovni načrt in oceno stroškov za projekt ITER, v katerem je rok za dosego prvega strateškega mejnika v fazi izgradnje projekta (prva plazma) december 2025, okvirni rok za zaključek celotne faze izgradnje pa december 2035, kar v primerjavi s prvotnim časovnim načrtom pomeni zamudo 15 let.

16.

Na podlagi nove projektne osnove je Skupno podjetje F4E za fazo izgradnje projekta ITER ponovno izračunalo povezane stroške ob zaključku. Rezultati so bili upravnemu odboru Skupnega podjetja predstavljeni decembra 2016. Po oceni naj bi predvidena dodatna potreba po financiranju iz sredstev EU za fazo izgradnje po letu 2020 znašala približno 5,4 milijarde EUR (82-odstotno povečanje v primerjavi s predhodno odobrenim zneskom v višini 6,6 milijarde EUR).

17.

Poleg tega mora Skupno podjetje F4E prispevati tudi k operativni fazi projekta ITER po letu 2035 ter k fazama deaktivacije in razgradnje, ki bosta sledili. Skupni prispevek za operativno fazo po letu 2035 še ni ocenjen. Stroški deaktivacije in razgradnje so bili ocenjeni na 95,5 oziroma 180,2 milijona EUR (na podlagi vrednosti iz leta 2001).

18.

Sodišče je ugotovilo, da v okviru novih časovnih in stroškovnih ocen niso upoštevane rezerve za nepredvidene stroške. Junija 2017 je Komisija objavila sporočilo o prispevku EU k projektu ITER, v katerem je predlagala, da bi primerna rezerva za časovni načrt znašala do 24 mesecev, za proračun pa 10–20 % sredstev. Dokler Svet EU ne sprejme odločitve, najvišji prag porabe Skupnega podjetja F4E do leta 2020 predstavlja znesek v višini 6,6 milijarde EUR, ki ga je Svet EU odobril leta 2010. Skupno podjetje F4E je sprejelo več ukrepov za upoštevanje mejne vrednosti, vključno z odlogom javnih naročil in namestitve sestavnih delov, ki niso bistveni za projekt prve plazme.

19.

Sprejeti so bili sicer pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar Sodišče meni, da še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta.

Druge pripombe

20.

Sodišče je, ne da bi bila zato vprašljiva njegova mnenja, v specifičnih letnih poročilih o skupnih podjetjih izrazilo različne pripombe, da bi poudarilo pomembne zadeve in opredelilo področja, na katerih so mogoče izboljšave, povezane z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem, notranjimi kontrolami, privabljanjem prispevkov in ocenami Komisije.

Pomanjkljivosti pri proračunskem načrtovanju odobritev plačil

21.

Skupno podjetje F4E je moralo znatno povečati odobritve plačil za leto 2017, ki jih je predvidelo v prvotnem proračunu (za približno 284 milijonov EUR ali 52 %) za kritje dejanskih potreb po plačilih v letu 2017. To je bilo potrebno zaradi resnih pomanjkljivosti pri načrtovanju proračuna skupnega podjetja in je vplivalo na njegov proračun za leto 2018.

22.

V dveh primerih (SESAR in IMI) je bila stopnja izvrševanja za odobritve plačil v letu 2017 bistveno nižja od pričakovane. Pri Skupnem podjetju SESAR so k temu prispevali predvsem zamude pri sklepanju sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 in neupoštevanje pomembnih namenskih prejemkov, ki izhajajo iz izterjav za zaključene projekte v okviru sedmega okvirnega programa. Pri Skupnem podjetju IMI je bila nizka stopnja izvrševanja proračuna v glavnem posledica zmanjšanja števila ali zamika kliničnih preizkušanj za nekatere velike projekte in zamud pri sklenitvi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz zaključenih razpisov v okviru programa Obzorje 2020. Dejstvo, da lahko skupna podjetja neporabljene odobritve plačil iz preteklih let ponovno vnesejo v proračun za naslednja tri leta, in okoren proces proračunskega načrtovanja vedno bolj negativno vplivata na stopnje izvrševanja proračuna skupnih podjetij za plačila.

Zaključek sedmega okvirnega programa: skupna podjetja so dosegla povprečno stopnjo izvrševanja proračuna v višini 87 %

23.

Sodišče je poročalo o izvrševanju večletnega proračuna skupnih podjetij v okviru 7. OP in programov TEN-T (SESAR, Čisto nebo, IMI, GCV in ECSEL).

24.

Pet skupnih podjetij, ki izvajajo dejavnosti v okviru 7. OP (SESAR, Čisto nebo, IMI, GCV in ECSEL), je konec leta 2017 (zaključna faza 7. OP) od dogovorjenih najvišjih denarnih prispevkov v višini 3,6 milijarde EUR dejansko prejelo denarne prispevke EU v skupni višini 3,1 milijarde EUR. Na podlagi tega je razvidno, da so ta skupna podjetja za svoje dejavnosti v okviru 7. OP dosegla povprečno stopnjo izvrševanja proračuna v višini približno 87 %.

Na polovici izvajanja programa Obzorje 2020: skupna podjetja so zamujala pri izvajanju

25.

Sodišče je poročalo o izvrševanju večletnega proračuna skupnih podjetij v okviru programa Obzorje 2020.

26.

Sedem skupnih podjetij, ki izvajajo dejavnosti v okviru Obzorja 2020 (SESAR, Čisto nebo, IMI, GCV, ECSEL, BBI in S2R), je konec leta 2017 (na polovici izvajanja programa Obzorje 2020) od dogovorjenih najvišjih denarnih prispevkov EU v višini 7,2 milijarde EUR za vsa skupna podjetja, ki izvajajo program Obzorje 2020, dejansko prejelo denarne prispevke EU v višini 1,6 milijarde EUR. Na podlagi tega je razvidno, da so ta skupna podjetja za svoje dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020 zaenkrat dosegla povprečno stopnjo izvrševanja proračuna v višini približno 23 %. Trenutna stopnja izvrševanja proračuna za dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020 je bila nižja za Skupno podjetje IMI (11 %), predvsem zaradi časa, ki so ga projektni konzorciji porabili za sklenitev sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020, ter za Skupno podjetje BBI (15 %).

Stvarni prispevki za dodatne dejavnosti izven delovnega programa skupnih podjetij so predstavljali največji delež prispevkov zasebnih članov

27.

Do konca leta 2017 so partnerji iz industrije in s področja raziskav sedmih skupnih podjetij, ki so izvajala dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020, dejansko prispevali 2,9 milijarde EUR ali 39 % dogovorjenih skupnih prispevkov v višini 7,5 milijarde EUR. Ta znesek je seštevek 1 milijarde EUR (3) stvarnih prispevkov za lastne operativne dejavnosti skupnih podjetij v okviru programa Obzorje 2020 (34 %) in 1,9 milijarde EUR stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti izven delovnega programa skupnih podjetij (66 %). Kljub pomembnosti stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti jih skupna podjetja v svojih letnih zaključnih računih niso dolžna razkriti, Sodišče pa nima pooblastil, da bi jih revidiralo. Zato Sodišče ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti in količini (Čisto nebo, GCV, BBI in S2R).

28.

Februarja 2017 je Komisija predlagala spremembo ustanovne uredbe Skupnega podjetja BBI, da tudi članom iz industrije omogoči zagotavljanje denarnih prispevkov na projektni ravni. Vendar pa obstaja veliko tveganje, da člani iz industrije do zaključka programa ne bodo dosegli minimalnega zneska operativnih denarnih prispevkov (182,5 milijona EUR).

29.

Več informacij o izvrševanju večletnega proračuna je na voljo v letnih poročilih skupnih podjetij o dejavnostih za leto 2017.

Notranje kontrole za plačila so bile na splošno uspešne in so obdržale stopnjo napake pod pragom pomembnosti

30.

Skupna podjetja so uvedla zanesljive postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije. Neodvisna zunanja revizijska podjetja, ki so jih najela skupna podjetja, izvajajo naknadne revizije pri upravičencih za vmesna in končna plačila v okviru 7. OP, za naknadno revizijo zahtevkov upravičencev za povračilo stroškov v okviru programa Obzorje 2020 pa je pristojna skupna revizijska služba Komisije. Vsa skupna podjetja so uspešno uporabila te ključne kontrole za oceno zakonitosti in pravilnosti plačilnih transakcij, povezanih z zaključnimi računi.

31.

V zvezi s plačili nepovratnih sredstev v okviru 7. OP so konec leta 2017 vsa skupna podjetja (razen ECSEL) na podlagi rezultatov naknadnih revizij izračunala stopnje preostale napake v višini pod 2 % in o njih poročala. Sodišče je to potrdilo s preizkušanjem podatkov in pregledom dela zunanjih revizijskih podjetij.

32.

Za plačila nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 so lahko le tri od sedmih skupnih podjetij, ki so izvajala projekte v okviru tega programa (Čisto nebo, IMI in SESAR), na podlagi zadostnih naknadnih revizij, ki jih je opravila skupna revizijska služba, izračunala stopnjo napake in o njej poročala. Za skupno podjetje SESAR je stopnja preostale napake za plačila v okviru programa Obzorje 2020 znašala 2,8 %. Ob upoštevanju razmeroma majhnega skupnega zneska plačil v okviru programa Obzorje 2020 v primerjavi s skupnim zneskom plačil Skupnega podjetja SESAR v letu 2017 je skupna stopnja preostale napake ostala pod pragom pomembnosti.

33.

Za preostala skupna podjetja (GCV, ECSEL, S2R, BBI) bodo prvi rezultati naknadnih revizij na voljo leta 2018, saj so bili leta 2017 njihovi projekti v okviru programa Obzorje 2020 še vedno v zgodnji fazi izvajanja, njihova operativna plačila v okviru tega programa pa so bila leta 2017 predvsem predfinanciranje.

Okvir notranjih kontrol in spremljanja ter postopki javnega naročanja, dodeljevanja nepovratnih sredstev in zaposlovanja še vedno vsebujejo slabosti

34.

Konec leta 2017 v okviru orodij Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 še niso bili zagotovljeni specifični procesi, potrebni za obdelavo stvarnih prispevkov skupnih podjetij. To je pri štirih skupnih podjetjih (Čisto nebo, IMI, SESAR in S2R) vplivalo na okvir notranjih kontrol in spremljanja.

35.

Pri uporabi standardov notranjih kontrol je bilo v skupnih podjetjih ECSEL, SESAR in F4E odkritih več pomanjkljivosti. V Skupnem podjetju ECSEL register izjem ni bil ustrezno voden. V Skupnem podjetju SESAR je odhod ključnih uslužbencev in posledična delovna preobremenitev finančnega oddelka povzročila pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru. V Skupnem podjetju F4E je Sodišče pri postopkih notranjih kontrol in spremljanja odkrilo bistvene pomanjkljivosti, povezane z zaposlovanjem ključnega vodstvenega osebja, spremljanjem izjav o interesih vodstva in strategijami za notranje komuniciranje, na podlagi katerih ni bilo mogoče zagotoviti razširjanja ustreznih finančnih informacij, pomembnih za zaključne račune.

36.

V treh skupnih podjetjih (ECSEL, S2R in SESAR) je Sodišče odkrilo pomanjkljivosti pri postopkih javnega naročanja v letu 2017.

37.

V Skupnem podjetju BBI je Sodišče odkrilo slabosti pri zasnovi in upravljanju razpisa za nepovratna sredstva iz leta 2016, ki so privedle do nizke pokritosti (50 %) tem razpisa v zvezi z ukrepi na področju raziskav in inovacij. Za pomembne teme v zvezi z ukrepi na tem področju ni bilo zagotovljenega financiranja.

Zmožnost skupnih podjetij, da privabijo prispevke zasebnih članov za program Obzorje 2020

38.

Eden glavnih ciljev in dodana vrednost skupnih podjetij je, da na področju njihovih dejavnosti v celotnem obdobju njihovega delovanja (10 let) privabijo prispevke zasebnih članov iz industrije in s področja raziskav. Sodišče je kot kazalnik zmožnosti skupnih podjetij za privabljanje prispevkov zasebnih članov uporabilo minimalni količnik finančnega vzvoda, izračunan na podlagi prispevkov članov, ki so opredeljeni v posameznih določbah ustanovnih uredb skupnih podjetij (4). Da bi bil količnik finančnega vzvoda razumen, bi morali biti najmanjši prispevki zasebnih članov za dejavnosti skupnih podjetij vsaj tolikšni, kot je denarni prispevek EU.

39.

Priloga II vsebuje pregled minimalnih količnikov finančnega vzvoda za sedem skupnih podjetij, ki izvajajo dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020. Pri treh skupnih podjetjih (Čisto nebo, GCV in BBI) ustanovna uredba zasebnih članov ne zavezuje k minimalnemu znesku stvarnih prispevkov za operativne dejavnosti skupnih podjetij. Zato je bil za ta tri skupna podjetja izračunan samo en minimalni količnik finančnega vzvoda, ki vključuje tako prispevke za operativne kot tudi za dodatne dejavnosti.

Ocene Komisije in z njimi povezani akcijski načrti skupnih podjetij

40.

Komisija je leta 2017 izvedla obvezne končne ocene skupnih podjetij, ustanovljenih v okviru sedmega okvirnega programa (SESAR, IMI, GCV, Čisto nebo, ARTEMIS in ENIAC), in obvezne vmesne ocene skupnih podjetij, ustanovljenih v okviru programa Obzorje 2020 (SESAR, IMI2, Čisto nebo 2, GCV2, ECSEL, S2R in BBI).

41.

Ocene so bile opravljene ob pomoči neodvisnih strokovnjakov in so se nanašale na smotrnost poslovanja skupnih podjetij glede na ustreznost, učinkovitost, uspešnost, koherentnost in dodano vrednosti EU, dodatno pa so bile preučene tudi odprtost in preglednost ter kakovost raziskav.

42.

Oktobra 2017 je Komisija obvestila Evropski parlament in Svet o rezultatih ocen. Čeprav so ocenjevalci smotrnost poslovanja skupnih podjetij na splošno ocenili kot pozitivno, so izrekli naslednja priporočila: povečati vključenost industrije, držav članic, malih in srednjih podjetij in drugih deležnikov; izboljšati usklajenost z drugimi raziskovalnimi programi EU in držav članic; povečati vključenost novih držav članic; dodatno razviti zanesljiv okvir za merjenje smotrnosti poslovanja s ključnimi kazalniki smotrnosti za boljšo oceno učinkov in socialno-ekonomskih koristi skupnih podjetij; izboljšati razširjanje in uporabo projektnih rezultatov združenih podjetij.

43.

Vsa skupna podjetja so se na to odzvala z akcijskimi načrti, ki so jih začela izvajati leta 2018. V okviru finančne revizije za leto 2018 bo Evropsko računsko sodišče spremljalo izvajanje akcijskih načrtov skupnih podjetij.

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

44.

Skupna podjetja so v večini primerov sprejela popravljalne ukrepe za spremljanje upoštevanja pripomb iz specifičnih letnih poročilih Sodišča iz prejšnjih let. Podrobnosti so navedene v prilogah k poročilom Sodišča. Skupni podjetji F4E in ECSEL še nista v celoti upoštevali pripomb iz prejšnjih let.

---

(1)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(2)  Poudarjena zadeva se uporablja zato, da se opozori na zadevo, ki v zaključnem računu ni pomembno napačno navedena, vendar je tako pomembna, da je bistvena za uporabnikovo razumevanje zaključnega računa.

(3)  Od tega zneska je bilo konec leta 2017 potrjene le približno 0,2 milijarde EUR (20 %).

(4)  Minimalni količnik finančnega vzvoda = skupni znesek minimalnih prispevkov zasebnega člana, kot je opredeljen v ustanovni uredbi skupnega podjetja / maksimalni denarni prispevek EU za skupno podjetje, kot je opredeljen v ustanovni uredbi skupnega podjetja.

POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/02)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–10	11
Ustanovitev Skupnega podjetja BBI	1–2	11
Upravljanje	3–5	11
Cilji	6	11
Viri	7–9	11
Ocena Komisije	10	12
MNENJA	11–23	12
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	12	12
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	13	12
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	14	12
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	15–17	12
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	18–23	13
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE	24–30	13
Izvrševanje proračuna za leto 2017	24	13
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020	25–30	14
NOTRANJE KONTROLE	31–35	14
Okvir notranje kontrole	31–34	14
Razpis za zbiranje predlogov v letu 2016	35	15
DRUGA VPRAŠANJA	36	15
Privabljanje prispevkov predstavnikov iz panoge	36	15
INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA	37–38	15
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		17

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja BBI

1.

Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, (BBI) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2014 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati 26. oktobra 2015.

2.

Skupno podjetje BBI je javno-zasebno partnerstvo v sektorju industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase. Ustanovni člani so Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in partnerji iz gospodarstva, ki jih zastopa konzorcij industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase (BIC).

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja BBI sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor in skupina predstavnikov držav.

4.

Upravni odbor sestavlja pet predstavnikov Komisije, ki zastopajo Unijo, in pet predstavnikov članov, ki niso del Unije, od katerih mora biti vsaj eden predstavnik malih in srednjih podjetij. Upravni odbor je v celoti odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor in skupina predstavnikov držav sta svetovalna organa. Znanstveni odbor zagotavlja svetovanje glede znanstvenih prednostnih nalog, ki jih je treba obravnavati v letnih delovnih načrtih Skupnega podjetja. Skupina predstavnikov držav zagotavlja mnenja o strategiji in doseganju ciljev.

Cilji

6.

Cilj Skupnega podjetja BBI je izvajati program raziskav in inovacij v Evropi, s katerim se bo ocenila razpoložljivost obnovljivih bioloških virov, ki jih je mogoče uporabiti za proizvodnjo materialov na biološki osnovi, ter na podlagi tega podpreti oblikovanje trajnostnih vrednostnih verig na področju biomase. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v sodelovanju med zainteresiranimi stranmi vzdolž celotne vrednostne verige na področju biomase, vključno s primarno proizvodnjo in predelovalnimi industrijami, blagovnimi znamkami, MSP, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter univerzami.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti Skupnega podjetja BBI, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 975 milijonov EUR (2). Člani Skupnega podjetja iz gospodarstva naj bi prispevali sredstva v višini vsaj 2 730 milijona EUR v celotnem obdobju delovanja Skupnega podjetja (3). Od tega zneska morajo predstavniki iz gospodarstva Skupnemu podjetju zagotoviti najmanj 182,5 milijona EUR denarnih prispevkov za operativne dejavnosti in kriti stroške v višini najmanj 1 755 milijonov EUR za izvajanje dodatnih dejavnosti zunaj delovnega načrta Skupnega podjetja BBI (4).

8.

Upravni stroški Skupnega podjetja BBI so omejeni na 58,5 milijona EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane iz industrije (5).

9.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje BBI znašal 91,6 milijona EUR (leta 2016: 66 milijonov EUR). 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 20 uslužbencev (2016: 20) (6).

Ocena Komisije

10.

Komisija je junija 2017 zaključila vmesno oceno dejavnosti Skupnega podjetja. Skupno podjetje je nato pripravilo akcijski načrt za obravnavanje priporočil iz ocene. Ob tej priložnosti Sodišče v poročilo vključuje del, povezan z akcijskim načrtom, ki ga je Skupno podjetje pripravilo v odziv na vmesno oceno. Namenjen je zgolj v informativne namene in ni sestavni del revizijskega mnenja ali opažanj Sodišča.

MNENJA 11. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (7) in poročila o izvrševanju proračuna (8) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 12. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 13. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 14. Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 15. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 16. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 17. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 18. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 19. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 20. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 21. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. 22. Sodišče je pri pripravi tega poročila in mnenj upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (9).

23.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

24.

Končni proračun za leto 2017 je vseboval odobritve za prevzem obveznosti v višini 92,9 milijona EUR in odobritve plačil v višini 91,6 milijonov EUR. Stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil je znašala 97 % oziroma 95 %. Večina odobritev plačil Skupnega podjetja so bila predplačila na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih v okviru razpisov za zbiranje predlogov v letu 2016.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

25.

EU je do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 150,7 milijona EUR, in sicer kot sredstva, ki so dodeljena Skupnemu podjetju BBI za celotno obdobje njegovega delovanja in ki smejo znašati največ 975 milijonov EUR.

26.

Člani konzorcija niso dolžni zagotoviti minimalnega zneska stvarnih prispevkov za izvajanje dejavnosti Skupnega podjetja. Konec leta 2017 so člani konzorcija sporočili, da so stvarni prispevki za operativne dejavnosti znašali 26 milijona EUR, ki jih izvršni direktor še ni potrdil. Poleg tega je upravni odbor potrdil gotovinske prispevke članov konzorcija za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 5,8 milijona EUR.

27.

Do konca leta 2017 je bilo Skupnemu podjetju plačanih samo 0,8 milijona EUR od denarnih prispevkov, ki jih morajo člani konzorcija plačati Skupnemu podjetju za kritje operativnih stroškov za celotno obdobje njegovega delovanja in ki morajo znašati najmanj 182,5 milijona EUR. Komisija (GD RTD) je zato začasno ustavila izplačilo denarnega prispevka za Skupno podjetje v višini 50 milijonov EUR. Čeprav je Komisija februarja 2017 predlagala spremembo ustanovne uredbe BBI (10), da bi članom konzorcija omogočila zagotavljanje prispevkov na projektni ravni, obstaja visoko tveganje, da člani konzorcija do konca programa BBI ne bodo zagotovili minimalnega zneska denarnih prispevkov za operativne dejavnosti.

28.

Do konca leta 2017 so člani konzorcija poročali o prispevku v višini 663,6 milijona EUR za dodatne dejavnosti zunaj programa dela Skupnega podjetja, kar je 39 % prispevkov članov konzorcija, ki morajo znašati najmanj 1 755 milijonov EUR. Prispevek je bil tudi potrjen. Ker pa Sodišče nima pravice, da bi revidiralo stvarne prispevke članov za dodatne dejavnosti, ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti in količini.

29.

Glede na navedeno so skupni prispevki članov konzorcija do konca leta 2017 znašali 670,2 milijona EUR (od tega 100 % znašajo prispevki za dodatne dejavnosti), gotovinski prispevek EU pa je znašal 150,7 milijona EUR (glej tudi odstavek 36).

30.

Skupno podjetje je do konca leta 2017 v okviru operativnega in upravnega proračuna Skupnega podjetja, ki znaša največ 1 186,75 milijona EUR (11), prevzelo obveznosti v višini 509,8 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 172,2 milijona EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

31.

Skupno podjetje je uvedlo zanesljive postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije. Stanje ob koncu leta 2017 je pokazalo, da so se najpomembnejši standardi notranje kontrole v glavnem izvajali in da je ostalo le nekaj standardov, ki jih je treba v celoti izvesti leta 2018, kot so ICS 8 (Procesi in postopki), ICS 10 (Neprekinjeno poslovanje) in ICS 11 (Poslovanje z dokumentarnim gradivom).

32.

Skupna revizijska služba Komisije je pristojna za naknadno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov za projekte v okviru programa Obzorje 2020. Skupno podjetje je leta 2017 – skupaj s skupno službo za revizijo GD RTD – začelo prvo naknadno revizijo naključnega vzorca vmesnih zahtevkov za povračilo stroškov iz programa Obzorje 2020, vendar bo o njenih rezultatih poročalo šele v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2018.

33.

Glede na ocene sistema notranjih kontrol Skupnega podjetja in preizkušanje podatkov o prihodkih, plačilih, nepovratnih sredstvih in operacijah v okviru javnega naročanja dajejo rezultati revizije Sodišču razumno zagotovilo, da je splošna stopnja preostale napake za Skupno podjetje pod pragom pomembnosti.

34.

Ob koncu leta 2017 v okviru orodij Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 še niso bili razviti specifični procesi, potrebni za obdelavo stvarnih prispevkov Skupnega podjetja.

Razpis za zbiranje predlogov v letu 2016

35.

Predlogi, ki so bili izbrani v okviru razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz leta 2016, so slabo pokrivali teme v zvezi z ukrepi na področju raziskav in inovacij. Ukrepi na področju raziskav in inovacij s skupnim proračunom v višini 50 milijonov EUR so vključevali 12 tem, od katerih je bila vsaka zasnovana tako, da se je osredotočala na posebne izzive, ki so bili posledica predstavitvenih in izvedbenih dejavnosti v verigi dodane vrednosti. Vsi upravičeni predlogi so bili ocenjeni glede na merila za vrednotenje v okviru programa Obzorje 2020 in razvrščeni za sofinanciranje v okviru omejitev skupne proračunske postavke. Ker pa je bila večina proračuna nepovratnih sredstev namenjena trem od šestih tem, ki so se financirale, Skupno podjetje ni moglo financirati šestih tem na področju raziskav in inovacij, čeprav so za štiri dobili predloge, ki bi bili upravičeni do sofinanciranja. Da bi Skupno podjetje zagotovilo optimalno vključitev najpomembnejših tem, bi moralo razmisliti o omejitvi predlogov s posamezno temo tako, da bi v razpisu določilo okvirni proračun na ravni tem.

DRUGA VPRAŠANJA

Privabljanje prispevkov predstavnikov iz panoge

36.

Eden glavnih ciljev Skupnega podjetja je privabiti prispevke predstavnikov iz panoge na področju njegovih dejavnosti (12). Najmanjši faktor vzvoda za operativne in dodatne dejavnosti znaša 2,8 (13). Vendar ustanovna uredba za BBI konzorcija ne zavezuje k minimalnemu znesku stvarnih prispevkov za operativne dejavnosti Skupnega podjetja (14). Zato ni mogoče ugotoviti minimalnega faktorja vzvoda za stvarne prispevke za operativne dejavnosti. Ker Sodišče nima pravice, da bi revidiralo stvarne prispevke za dodatne dejavnosti, ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti ali o resničnost teh prispevkov (15).

INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA

37.

Vmesna ocena dejavnosti Skupnega podjetja BBI, ki ga je opravila Komisija (16), je zajemalo obdobje 2014–2016 in je bilo izvedeno s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, kot je predvideno v Uredbi Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja BBI (17). Zajemala je smotrnost poslovanja Skupnega podjetja v smislu ustreznosti, učinkovitosti, uspešnosti, skladnosti in dodane vrednosti EU z dodatnim razmislekom o odprtosti in preglednosti. Rezultati ocene so bili upoštevani v poročilu, ki ga je Komisija poslala Evropskemu parlamentu in Svetu oktobra 2017 (18).

38.

V odziv na priporočila, ki so jih izrekli ocenjevalci (19), je Skupno podjetje pripravilo akcijski načrt, ki ga je novembra 2018 potrdil upravni odbor BBI (20). Skupno podjetje je v glavnem sprejelo priporočila in je že začelo izvajati nekaj ukrepov (21) zaradi reševanja glavnih vprašanj iz vmesne ocene. V skladu z akcijskim načrtom je treba večino ukrepov, ki jih je treba sprejeti na podlagi priporočil, izvesti leta 2018 in 2019.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (UL L 169, 7.6.2014, str. 130).

(2)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 560/2014.

(3)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 560/2014.

(4)  Kot je določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 560/2014, so prispevki za dodatne dejavnosti stvarni prispevki za dejavnosti, ki niso vključene v delovni načrt in proračun Skupnega podjetja, pa kljub temu prispevajo k doseganju ciljev pobude BBI. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirata Skupno podjetje ali Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(5)  Člen 12(2) Statuta Skupnega podjetja BBI (Priloga I k Uredbi (EU) št. 560/2014).

(6)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju BBI in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: https://www.bbi-europe.eu.

(7)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(8)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (EU) 2018/121 z dne 23. januarja 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 560/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (UL L 22, 26.1.2018, str. 1).

(11)  Ta znesek vključuje največji gotovinski prispevek za operativne in upravne stroške Skupnega podjetja (975 milijonov EUR) ter gotovinski prispevek konzorcija za upravne stroške (29,25 milijona EUR) in operativne stroške (182,5 milijona EUR) Skupnega podjetja. Ti zneski ne vključujejo denarnih prispevkov članov konzorcija za operativne stroške Skupnega podjetja na ravni projektov.

(12)  V uvodni izjavi št. 3 Uredbe (EU) št. 560/2014 je navedeno, da mora partnerstvo temeljiti na uravnoteženem prispevku vseh partnerjev.

(13)  Skupni znesek najmanjšega prispevka članov konzorcija za operativne in dodatne dejavnosti Skupnega podjetja (2 730 milijonov EUR) deljeno z največjim denarnim prispevkom EU za Skupno podjetje (975 milijonov EUR).

(14)  Člen 4(1) in 4(2) Uredbe (EU) št. 560/2014 določa, da morajo člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja med obdobjem delovanja Skupnega podjetja prispevati skupaj najmanj 2 730 milijonov EUR, od katerih naj bi bilo vsaj 1 755 milijonov EUR porabljenih za stroške, ki so jih imeli z izvajanjem dodatnih dejavnosti, ki ne spadajo v delovni program Skupnega podjetja. Poleg tega člen 12(4) statuta Skupnega podjetja v prilogi te uredbe določa, da morajo člani konzorcija za operativne stroške Skupnega podjetja zagotoviti vsaj 182,5 milijona EUR finančnih (denarnih) prispevkov.

(15)  V skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 560/2014 mora stroške za dodatne dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje Skupno podjetje. Stroškov za dodatne dejavnosti ne revidira Skupno podjetje niti noben organ Unije.

(16)  Vmesna ocena Skupnega podjetja BBI (2014–2016), ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/bbi.pdf

(17)  Člen 11 Uredbe (EU) št. 560/2014.

(18)  Delovni dokumenti služb Komisije. Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 {SWD(2017) 339 final}.

(19)  Specifična priporočila na podlagi vmesne ocene vključujejo: povečati je treba sodelovanje držav članic EU-13; povečati je treba sodelovanje izobraževalnih in raziskovalnih zavodov; izboljšati je treba usklajevanje vseh pobud EU za izboljšanje biogospodarstva; vlagati je treba v teme, ki bi lahko prinašale širše in trajnejše koristi; treba je povečati in intenzivirati zavezanost zasebnega sektorja in pripravljati poročila s celovitim opisom dosedanjih dejanskih prispevkov zasebnega in javnega sektorja k Skupnemu podjetju BBI; treba je spremljati napredek z letnim primerjanjem načrtovanih in doseženih ključnih kazalnikov smotrnosti, specifičnih za BBI; treba je še spodbujati usklajevanje spodbud, ki temeljijo na rabi biomase, in sicer s spodbujanjem usklajevalnih in podpornih ukrepov (projekti usklajevalnih in podpornih ukrepov).

(20)  Akcijski načrt je bil pripravljen v tesnem sodelovanju s konzorcijem industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase z Evropsko komisijo.

(21)  Specifične dejavnosti, ki so navedene v akcijskem načrtu in jih mora izvesti Skupno podjetje, vključujejo: spodbujanje novih verig dodane vrednosti z vključevanjem novih akterjev; spodbujanje nadaljnje priprave nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo v državah članicah EU; spremljanje in analiza rezultatov projektov zaradi spodbujanja njihove uporabe pri prihodnjih projektih; povečanje čim večjega možnega obsega denarnih in stvarnih prispevkov panoge ter zagotavljanje podrobnega prikaza uspešnosti poročanja in potrjevanja stvarnih operativnih dejavnosti in dodatnih dejavnosti zasebnega sektorja v letnih poročilih o dejavnostih; usklajevanje z Evropsko komisijo zaradi spodbujanja komplementarnosti in izogibanja prekrivanju med programi EU.

POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja Čisto nebo za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/03)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–11	19
Ustanovitev Skupnega podjetja Čisto nebo	1–2	19
Upravljanje	3–5	19
Cilji	6	19
Viri	7–10	19
Ocene Komisije	11	20
MNENJE	12–24	20
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	13	20
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	14	20
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	15	21
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	16–18	21
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	19–24	21
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE	25–35	22
Izvrševanje proračuna za leto 2017	25–26	22
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa	27–30	22
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020	31–35	22
NOTRANJE KONTROLE	36–38	23
Okvir notranje kontrole	36–38	23
DRUGA VPRAŠANJA	39	23
Privabljanje prispevkov drugih članov in tveganje dvojnega financiranja	39	23
INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA	40	24
PRILOGA – SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET		25
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		26

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja Čisto nebo

1.

Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju aeronavtike (Skupno podjetje Čisto nebo) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) za obdobje desetih let in je začelo samostojno poslovati 16. novembra 2009 (1). Svet je 6. maja 2014 je podaljšal življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje Čisto nebo je javno-zasebno partnerstvo za raziskave in inovacije na področju aeronavtike. Na podlagi nove uredbe so ustanovni člani Skupnega podjetja Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, ter zasebni člani, ki zajemajo panožne vodje in pridružene člane integriranih tehnoloških demonstratorjev (ITD), predstavitvene platforme inovativnih zrakoplovov (IADP) in prečnih področij (TA). Poleg tega Skupno podjetje sodeluje s „ključnimi partnerji“ iz panoge, ki so izbrani z odprtimi in konkurenčnimi razpisi (3). Partnerji so status zasebnega člana dobili na podlagi uredbe o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja Čisto nebo sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, skupina predstavnikov držav ter znanstveni in tehnološki svetovalni odbor.

4.

Upravni odbor sestavljajo predstavnik Komisije, ki zastopa Unijo, en predstavnik vsakega vodje, en predstavnik pridruženih članov na ITD ter en predstavnik ključnih partnerjev na ITD in IADP. Upravni odbor je glavni organ odločanja. Odgovoren je za delovanje Skupnega podjetja in nadzor nad njegovimi dejavnostmi. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Skupina predstavnikov držav je mreža nacionalnih predstavnikov iz držav članic EU in drugih držav, ki svetuje in daje mnenja o strateški usmeritvi in operacijah Skupnega podjetja. Znanstveni in tehnološki svetovalni odbor sestavljajo znanstveniki in inženirji, ki svetujejo o tehnoloških, okoljskih in socialno-ekonomskih vprašanjih.

Cilji

6.

Glavna cilja Skupnega podjetja Čisto nebo sta znatno izboljšanje vpliva aeronavtičnih tehnologij na okolje in izboljšanje konkurenčnosti evropskega letalstva.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za upravne stroške in raziskovalne dejavnosti (program Čisto nebo 1) prve faze Skupnega podjetja Čisto nebo znaša 800 milijonov EUR, financira pa se iz sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) (4). Od tega zneska se največ 400 milijonov EUR dodeli vodjem ITD in največ 200 milijonov EUR pridruženim članom. Vodje ITD in pridruženi člani morajo prispevati sredstva, ki so vsaj enakovredna prispevku EU, brez sredstev, dodeljenih z razpisi za ključne partnerje. Preostali znesek v višini vsaj 200 milijonov EUR se dodeli partnerjem, ki so izbrani s konkurenčnimi razpisi za zbiranje predlogov (5).

8.

Najvišji prispevek EU za drugo fazo dejavnosti Skupnega podjetja (program Čisto nebo 2) znaša 1 755 milijonov EUR in se financira iz programa Obzorje 2020 (6). Zasebni člani Skupnega podjetja naj bi prispevali sredstva v višini vsaj 2 193,75 milijona EUR v celotnem obdobju delovanja Skupnega podjetja (7). Od tega zneska morajo najmanj 965,25 milijona EUR znašati dejanski stroški zasebnih članov, nastali pri izvajanju dodatnih dejavnosti zunaj delovnega načrta Skupnega podjetja Čisto nebo (8).

9.

Upravni stroški druge faze programa Čisto nebo 2 so omejeni na 78 milijona EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in zasebne člane (9).

10.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje Čisto nebo 2 znašal 243,5 milijona EUR (2016: 287,8 milijona EUR). 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 41 uslužbencev (2016: 41) (10).

Ocene Komisije

11.

Komisija je junija 2017 zaključila končno oceno dejavnosti Skupnega podjetja za 7. okvirni program in vmesno oceno njegovih dejavnosti za program Obzorje 2020, Skupno podjetje pa je nato pripravilo akcijski načrt za obravnavanje priporočil, navedenih v ocenah. Ob tej priložnosti Sodišče v poročilo vključuje del, povezan z akcijskimi načrti, ki jih je Skupno podjetje pripravilo v odziv na oceno. Namenjen je zgolj v informativne namene in ni sestavni del revizijskega mnenja ali opažanj Sodišča.

MNENJE 12. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (11) in poročila o izvrševanju proračuna (12) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 13. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 14. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 15. Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 16. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 17. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 18. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 19. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 20. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 21. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 22. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. 23. Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (13).

24.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

25.

Končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvajanje programov Čisto nebo 1 in Čisto nebo 2, je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 313,4 milijona EUR in odobritve plačil v višini 243,5 milijona EUR.

26.

Stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil je bila visoka in je znašala 99,6 % oziroma 98,5 %.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa

27.

Od 800 milijonov EUR sredstev 7. OP, dodeljenih Skupnemu podjetju Čisto nebo za izvajanje programa Čisto nebo 1, je EU do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 800 milijonov EUR.

28.

Zasebni člani so se zavezali, da bodo za Skupno podjetje prispevali najmanj 600 milijonov EUR za dejavnosti Čisto nebo 1. Program Čisto nebo 1 je bil zaključen leta 2017 in ob koncu leta je upravni odbor potrdil stvarne prispevke zasebnih članov v višini 594,1 milijona EUR. Poleg tega so zasebni člani prispevali denarne prispevke v višini 14,9 milijona EUR za upravne stroške Skupnega podjetja.

29.

Tako so v primerjavi s kumulativnim denarnim prispevkom EU v višini 800 milijona EUR skupni prispevki zasebnih članov za program Čisto nebo 1 konec leta 2017 znašali 609 milijonov EUR.

30.

V okviru skupnega operativnega in upravnega proračuna v višini 817,2 milijona EUR za dejavnosti programa Čisto nebo 1 (14) je Skupno podjetje Čisto nebo 1 do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 815,2 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 815,1 milijona EUR (99,7 % razpoložljivega proračuna).

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

31.

Od največ 1 755 milijonov EUR sredstev programa obzorje 2020, ki se lahko dodelijo Skupnemu podjetju Čisto nebo za izvajanje programa Čisto nebo 2, je EU do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 484,8 milijona EUR.

32.

Zasebni člani niso dolžni zagotoviti minimalnega zneska stvarnih in denarnih prispevkov za izvajanje dejavnosti Čisto nebo 2 Skupnega podjetja. Konec leta 2017 so zasebni člani poročali o stvarnih prispevkih v višini 265,6 milijona EUR, od katerih je 54 milijonov EUR upravni odbor potrdil. Poleg tega so zasebni člani zagotovili denarne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 9,5 milijona EUR.

33.

Od najmanj 965,25 milijona EUR prispevkov zasebnih članov za dodatne dejavnosti zunaj delovnega programa Skupnega podjetja so zasebni člani do konca leta 2017 že poročali o 594 milijonih EUR sredstev, od katerih je bilo 423 milijonov EUR potrjenih. Ker Sodišče nima pravice, da bi revidiralo stvarne prispevke članov za dodatne dejavnosti, ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti in količini (glej tudi odstavek 39).

34.

Glede na navedeno so skupni prispevki članov industrije do konca leta 2017 znašali 477 milijonov EUR (od tega 89 % znašajo prispevki za dodatne dejavnosti), medtem ko je kumulativni denarni prispevek EU znašal 484,8 milijona EUR.

35.

V okviru operativnega in upravnega proračuna za Čisto nebo 2, ki lahko znaša največ 1 794 milijonov EUR (15), je Skupno podjetje do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 1 009,6 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 493 milijonov EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

36.

Skupno podjetje Čisto nebo je uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije. Skupno podjetje za vmesna in končna plačila 7. OP izvaja naknadne revizije pri upravičencih, za naknadno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov v okviru programa Obzorje 2020 pa je pristojna skupna revizijska služba Komisije. Stopnji preostale napake pri naknadnih revizijah, o katerih je konec leta 2017 poročalo Skupno podjetje, sta znašali 1,40 % za projekte iz 7. OP in 1,6 % za projekte iz programa Obzorje 2020 (16).

37.

Na podlagi ocene sistema notranjih kontrol Skupnega podjetja in preizkušanja podatkov v zvezi s prihodki, plačili, nepovratnimi sredstvi in operacijami javnega naročanja ter pregleda vzorca zaključenih naknadnih revizij, vključno z izterjavami, ki so posledica ugotovljenih napak, je Sodišče na podlagi rezultatov revizije dobilo sprejemljivo zagotovilo, da je splošna stopnja preostale napake za Skupno podjetje pod pragom pomembnosti.

38.

Ob koncu leta 2017 v okviru orodij Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 še niso bili razviti specifični procesi, potrebni za obdelavo stvarnih prispevkov Skupnega podjetja.

DRUGA VPRAŠANJA

Privabljanje prispevkov drugih članov in tveganje dvojnega financiranja

39.

Eden glavnih ciljev Skupnega podjetja je privabiti prispevke članov iz gospodarstva na področju njegovih dejavnosti (17). Najmanjši faktor vzvoda za operativne in dodatne dejavnosti, ki bi ga bilo treba doseči, znaša 1,25 (18). Vendar ustanovna uredba za Čisto nebo 2 ne zavezuje članov iz industrije k zagotovitvi minimalnih stvarnih prispevkov za operativne dejavnosti Skupnega podjetja (19). Zato ni mogoče ugotoviti minimalnega faktorja vzvoda za stvarne prispevke za operativne dejavnosti. Ker Sodišče nima pravice, da bi revidiralo stvarne prispevke za dodatne dejavnosti, ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti ali o resničnost teh prispevkov (20).

INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA

40.

Končna ocena Skupnega podjetja Čisto nebo, ki je delovalo v okviru 7. okvirnega programa, se je nanašala na obdobje med letoma 2008 in 2016 (21), vmesna ocena Skupnega podjetja Čisto nebo 2, ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020, pa je zajemala obdobje od leta 2014 do leta 2016 (22). Oceni sta bili opravljeni ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, kot je predvideno v uredbah Sveta o Skupnem podjetju Čisto nebo (23), in sta se nanašali na smotrnost poslovanja Skupnega podjetja glede na ustreznost, učinkovitost, uspešnost, koherentnost in dodano vrednosti EU, dodatno pa so bile preučene tudi odprtost in preglednost ter kakovost raziskav. Rezultati ocen so bili upoštevani v poročilu, ki ga je Komisija poslala Evropskemu parlamentu in Svetu oktobra 2017 (24).

41.

V odziv na priporočila, ki so jih izrekli ocenjevalci (25), je Skupno podjetje pripravilo akcijski načrt, ki ga je aprila 2018 potrdil njegov upravni odbor. V akcijskem načrtu je širok sklop ukrepov, ki naj bi jih izvedlo Skupno podjetje (26). Nekaj od teh dejavnosti se je že začelo izvajati (27), preostale pa naj bi bile izvedene v letu 2018 ali v naslednjem programskem obdobju (28).

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 71/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo (UL L 30, 4.2.2008, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 558/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 77).

(3)  Leta 2008 se je 16 vodij in 66 pridruženih članov pridružilo prvi fazi Skupnega podjetja Čisto nebo (program Čisto nebo 1). V skladu s členom 4(6) Statuta, ki je priložen Uredbi Sveta (EU) št. 558/2014, pridruženi člani v okviru programa Čisto nebo 1 ohranijo svoj status do dokončanja svojih raziskovalnih dejavnosti, vendar najpozneje do 31. decembra 2017. Leta 2017, po zaključku četrtega razpisa za ključne partnerje, objavljenega leta 2016, je Skupno podjetje zaključilo postopek za izbor in pristop članov s skupno več kot 230 pravnimi subjekti, vključenimi v program Čisto nebo 2. Vključuje 16 vodij z njihovimi pridruženimi subjekti in z njimi povezanimi tretjimi osebami ter izbrane ključne partnerje z njihovimi pridruženimi subjekti in z njimi povezanimi tretjimi osebami.

(4)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 71/2008.

(5)  Člen 13(1) Statuta Skupnega podjetja Čisto nebo (Priloga I k Uredbi (ES) št. 71/2008).

(6)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 558/2014.

(7)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 558/2014.

(8)  Kot je določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 558/2014, dodatne dejavnosti niso vključene v delovni načrt Skupnega podjetja, ampak prispevajo k doseganju ciljev skupne tehnološke pobude za Čisto nebo. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirata Skupno podjetje ali Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(9)  Člen 15(2) Statuta Skupnega podjetja Čisto nebo – Priloga I k Uredbi (EU) št. 558/2014.

(10)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: http://www.cleansky.eu.

(11)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(12)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(13)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(14)  Skupni znesek 817,2 milijona EUR je sestavljen iz denarnega prispevka EU v višini 800 milijonov EUR, ki se financira iz 7. OP, denarnega prispevka zasebnih članov v višini 14,9 milijona EUR za kritje upravnih stroškov in obresti od predfinanciranja sredstev 7. OP v višini 2,3 milijona EUR.

(15)  Skupni znesek je sestavljen iz denarnega prispevka EU iz programa Obzorje 2020 v višini 1 755 milijonov EUR in denarnih prispevkov zasebnih članov za upravne stroške v višini 39 milijonov EUR.

(16)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja Čisto nebo za leto 2017, str. 103 in 104.

(17)  V uvodni izjavi št. 4 Uredbe (EU) št. 558/2014 je navedeno, da mora partnerstvo temeljiti na uravnoteženem prispevku vseh partnerjev.

(18)  Skupni najmanjši prispevek članov iz industrije in s področja raziskav za operativne in dodatne dejavnosti Skupnega podjetja (2 193,75 milijona EUR) deljeno z največjim denarnim prispevkom EU, rezerviranim za člane iz industrije in s področja raziskav (1 755 milijonov EUR).

(19)  Člen 4(1) in 4(2) Uredbe (EU) št. 558/2014 določa, da morajo zasebni člani med obdobjem delovanja Skupnega podjetja prispevati skupaj najmanj 2 193,75 milijona EUR, od katerih naj bi bilo vsaj 965,25 milijona EUR porabljenih za stroške, ki so jih imeli z izvajanjem dodatnih dejavnosti, ki ne spadajo v delovni program Skupnega podjetja.

(20)  V skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 558/2014 mora stroške za dodatne dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje Skupno podjetje. Stroškov za dodatne dejavnosti ne revidira Skupno podjetje niti noben organ Unije.

(21)  Končna ocena Skupnega podjetja Čisto nebo, ki je delovalo v okviru 7. OP. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/cs.pdf.

(22)  Vmesna ocena Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (2014–2016), ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/cs2.pdf.

(23)  Obvezne ocene, ki jih mora opraviti Komisija na podlagi člena 11 Uredbe Sveta (EU) št. 71/2008 o Skupnem podjetju Čisto nebo in člena 11 Uredbe Sveta (EU) št. 558/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2.

(24)  Delovni dokumenti služb Komisije. Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 {SWD(2017) 339 final}.

(25)  Priporočila ocenjevalcev se nanašajo na naslednja področja: ustreznost in optimizacija okvira EU za javno-zasebna partnerstva na področju aeronavtike, vključno s sporazumom o prenosu pooblastil s Komisijo; manj predpisovalne teme v prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov; potreba po spodbujanju sklepanja pogodb s podizvajalci za okrepitev udeležbe MSP; potreba po večji preglednosti in ozaveščenosti o programu Čisto nebo; potreba po izboljšanju vključitve alternativnih raziskovalnih tehnologij v dejavnosti podjetja Čisto nebo; izboljšanje sinergij z nacionalnimi raziskovalnimi programi ter spodbujanje ekonomskega učinka in udeležbe predstavnikov akademskih krogov. Ob teh priporočilih je Služba Komisije za notranjo revizijo leta 2017 opravila tudi revizijo okvira smotrnosti Skupnega podjetja, v kateri je priporočila, naj Čisto nebo 2 dokonča svoj okvir smotrnosti z opredelitvijo meril in z njimi povezanih kazalcev ter s količinsko opredelitvijo ciljev za konkurenčnost / industrijske cilje Skupnega podjetja, poleg tega pa naj razvije ustrezno metodologijo za merjenje napredka glede na zastavljene cilje.

(26)  Posebni ukrepi, ki naj bi bili izvedeni v letu 2018 kot odziv na priporočila ocenjevalcev, zajemajo: izboljšanje usklajevanja z nacionalnimi raziskovalnimi programi, in sicer z izboljšanjem uspešnosti skupin predstavnikov držav; povečanje prepoznavnosti strateške vizije Skupnega podjetja z oblikovanjem načrta za delavnice z drugimi sektorji o različnih tehnologijah; sklop ukrepov za obravnavanje priporočila v zvezi z manj predpisovalnimi temami v okviru dejavnosti Skupnega podjetja Čisto nebo 2; spodbujanje ekonomskega učinka dejavnosti z izvedbo analize o rezultatih projekta in njihovi predvideni uporabi; ponovna vzpostavitev akademije Čisto nebo za povečanje udeležbe predstavnikov akademskih krogov.

(27)  Dejavnosti že zajemajo: zamenjavo sheme pridruženih članov v okviru Čistega neba 1 s shemo ključnih partnerjev v okviru Čistega neba 2 zaradi povečanja udeležbe; zamenjavo članov znanstvenega odbora, ki naj bi prinesla nova znanja glede najnovejših tehnologij in jo je sprejel upravni odbor decembra 2017; analizo za ugotovitev, na katerih področjih bi se lahko uporabljal mehanizem za sklepanje pogodb s podizvajalci, da bi se povečala udeležba MSP in izboljšala učinkovitost ob upoštevanju pravnega okvira ter načel odprtosti in preglednosti; predhodno analizo ukrepov v zvezi s poenostavitvijo in odstopanji pri sporazumu o prenosu pooblastil s Komisijo in pravili za udeležbo, ki bi se upoštevala za naslednje programsko obdobje; prvo analizo skupine predstavnikov držav o prihodnjem financiranju raziskovalnega okvira za dejavnosti aeronavtike, ki je bila opravljena decembra 2017; redne sestanke z drugimi zadevnimi skupnimi podjetji (SESAR, Shift2Rail, FCH2 in ECSEL); poročilo o vseh tehnoloških dosežkih programa Čisto nebo 1 (izid prvega evropskega raziskovalnega partnerstva na področju aeronavtike 2008–2017).

(28)  Ukrepi, ki bodo nadalje analizirani zaradi uporabe v naslednjem programskem obdobju, se nanašajo predvsem na pravni in operativni okvir Skupnega podjetja, vključno z ukrepi za poenostavitev, ter na obseg raziskovalnih dejavnosti, ki jih upravlja Skupno podjetje.

POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja ECSEL (Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj) za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/04)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–10	28
Ustanovitev Skupnega podjetja ECSEL	1–2	28
Upravljanje	3–5	28
Cilji	6	28
Viri	7–9	28
Ocene, ki jih opravi Komisija	10	29
MNENJE	11–28	29
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	12	29
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	13	29
Osnova za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	14–18	29
Mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	19	30
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	20–22	30
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	23–28	31
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE	29–35	31
Izvrševanje proračuna za leto 2017	29	31
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa	30	31
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020	31–35	32
NOTRANJE KONTROLE	36–37	32
Upravni postopki	36–37	32
DRUGA VPRAŠANJA	38	32
Privabljanje prispevkov predstavnikov iz panoge	38	32
INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA	39–40	33
PRILOGA – SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET		34
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		35

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja ECSEL

1.

Skupno podjetje Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (ECSEL) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2014 (1) za obdobje do 31. decembra 2024. Skupno podjetje ECSEL je nadomestilo in nasledilo skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS, ki sta bili ukinjeni 26. junija 2014. Skupno podjetje ECSEL je začelo samostojno delovati 27. junija 2014.

2.

Skupno podjetje ECSEL je javno-zasebno partnerstvo za raziskave na področju nanoelektronike in vgrajenih računalniških sistemov. Ustanovni člani Skupnega podjetja so Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, države, ki sodelujejo v Skupnem podjetju ECSEL (2), in tri panožna združenja (AENEAS, ARTEMISIA in EPoSS), ki predstavljajo podjetja in raziskovalne organizacije, dejavne na področju vgrajenih in kibernetsko-fizičnih sistemov, pametnih integriranih sistemov ter mikro- in nanoelektronike.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja ECSEL sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, odbor predstavnikov javnih organov in odbor predstavnikov članov iz zasebnega sektorja.

4.

Upravni odbor sestavljajo predstavniki članov Skupnega podjetja. V celoti je odgovoren je za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ECSEL ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za dnevno vodenje poslovanja Skupnega podjetja.

5.

Odbor predstavnikov javnih organov je sestavljen iz enega predstavnika Komisije in enega predstavnika vsake države, ki sodeluje v Skupnem podjetju. Odloča o dodelitvi javnih sredstev za izbrane predloge. Odbor zasebnih članov sestavljajo predstavniki zasebnih članov Skupnega podjetja ECSEL. Pripravlja osnutke načrtov strateških raziskav in inovacij.

Cilji

6.

Glavni cilj skupnega podjetja ECSEL je prispevati k razvoju močne in globalno konkurenčne panoge elektronskih komponent in sistemov v EU. Prav tako si prizadeva zagotoviti razpoložljivost elektronskih komponent in sistemov za ključne trge in za reševanje družbenih izzivov ter vzdrževati in povečati zmogljivosti za proizvodnjo polprevodnikov in pametnih sistemov v Evropi. Poleg tega je njegov cilj usklajevati strategije med državami članicami, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in razdrobljenosti prizadevanj ter akterjem olajšali sodelovanje v zadevnih raziskavah in inovacijah ter tako pritegnili zasebne naložbe in prispevali k uspešnosti javne podpore.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti Skupnega podjetja ECSEL, ki se financira iz programa Obzorje 2020, je 1 185 milijonov EUR (3). Vsaj podoben znesek morajo zagotoviti države, ki sodelujejo v ECSEL (4). Prispevek panožnih članov mora znašati vsaj 1 657,5 milijona EUR (5).

8.

Upravni stroški Skupnega podjetja ECSEL se krijejo z denarnimi prispevki članov: prispevek EU znaša največ 15,3 milijona EUR, prispevek panožnih članov pa 1 % vsote skupnih stroškov vseh projektov (najmanj 19,7 milijona EUR, vendar ne več kot 48 milijonov EUR) (6).

9.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje ECSEL znašal 290,1 milijona EUR (leta 2016: 244 milijonov EUR). 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 29 uslužbencev (2016: 29) (7).

Ocene, ki jih opravi Komisija

10.

Komisija je junija 2017 zaključila končno oceno dejavnosti Skupnega podjetja v okviru 7. okvirnega programa in vmesno oceno njegovih dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020, Skupno podjetje pa je nato pripravilo akcijski načrt za izvedbo priporočil, izrečenih v ocenah. Sodišče v poročilo vključuje razdelek, ki se nanaša akcijske načrte, ki jih je Skupno podjetje pripravilo v odziv na oceno Komisije. To je zgolj informacija in ni sestavni del revizijskega mnenja ali opažanj Sodišča.

MNENJE 11. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (8) in poročila o izvrševanju proračuna (9) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 12. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 13. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Osnova za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 14. Skupno podjetje ECSEL je prevzelo projekte skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC v okviru 7. okvirnega programa. Plačila, ki jih je za te projekte leta 2017 izvršilo Skupno podjetje ECSEL in so povezana z izjavami o prevzemu stroškov, ki jih izdajo nacionalni organi za financiranje sodelujočih držav ECSEL, so znašala 76,4 milijona EUR (v letu 2016: 118 milijonov EUR), kar je 32 % (v letu 2016: 54 %) od skupnih plačil za operativne dejavnosti, ki jih je v letu 2017 izvršilo Skupno podjetje. 15. Upravni dogovori, ki so bili sklenjeni med skupnima podjetjema ARTEMIS in ENIAC ter nacionalnimi organi za financiranje, še vedno veljajo tudi po združitvi teh podjetij v Skupno podjetje ECSEL. V okviru teh dogovorov nacionalni organi za financiranje v imenu Skupnega podjetja izvajajo naknadne revizije plačil za projekte iz 7. okvirnega programa. Strategiji naknadnih revizij Skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC sta se močno zanašali na to, da nacionalni organi za financiranje revidirajo zahtevke za povračilo stroškov projektov (10). 16. Skupno podjetje ECSEL je začelo postopke za oceno, kako nacionalni organi za financiranje izvajajo naknadne revizije, in je od teh organov pridobilo pisne izjave, da izvajanje njihovih nacionalnih postopkov daje razumno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij. Toda velike razlike med metodologijami in postopki, ki jih uporabljajo ti organi, Skupnemu podjetju ECSEL onemogočajo izračun enotne zanesljive ponderirane stopnje napake in stopnje preostale napake. 17. Zato Sodišče ne more sprejeti zaključka o tem, ali so naknadne revizije uspešne in ali ta ključna kontrola daje zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih s projekti v okviru 7. okvirnega programa (11). 18. Vprašanje razlik med metodologijami in postopki, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje, pri izvajanju projektov Obzorja 2020 ni relevantno, saj je za naknadne revizije pristojna skupna revizijska služba Komisije (12). Skupno podjetje je leta 2017 – skupaj s skupno službo za revizijo GD RTD – začelo prvo naknadno revizijo naključnega vzorca vmesnih zahtevkov za povračilo stroškov programa Obzorje 2020, o rezultatih katere pa bo Skupno podjetje poročalo šele v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2018. Mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 19. Razen v zvezi z možnimi učinki zadev, opisanih v odstavkih 14 do 18, so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, po mnenju Sodišča v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 20. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 21. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 22. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 23. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 24. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 25. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 26. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) ob njihovem nastanku. 27. Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (13).

28.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

29.

Končni proračun za leto 2017 je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 183,9 milijona EUR in odobritve plačil v višini 290,1 milijonov EUR. Stopnja izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 98 % oziroma 83 %.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa

30.

Skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC sta pred ukinitvijo junija 2014 prevzeli obveznosti v višini 623 milijonov EUR (ARTEMIS 181 milijonov EUR in ENIAC 442 milijonov EUR) za operativne dejavnosti, ki bodo financirane iz 7. okvirnega programa. Pred koncem leta 2017 so s tem povezana plačila v zaključnem računu Skupnega podjetja ECSEL znašala 488 milijonov EUR (ARTEMIS 148 milijonov EUR in ENIAC 340 milijonov EUR).

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

31.

Od največ 1 185 milijonov EUR sredstev iz programa Obzorje 2020, dodeljenih Skupnemu podjetju ECSEL za celotno obdobje njegovega delovanja, je EU do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 377 milijonov EUR.

32.

28 sodelujočih držav ECSEL mora zagotoviti finančne prispevke v višini vsaj 1 170 milijonov EUR za operativne dejavnosti Skupnega podjetja ECSEL. Konec leta 2017 so sodelujoče države, ki so v letih 2014, 2015 in 2016 sodelovale v razpisih za zbiranje predlogov – 19, 21, oziroma 24 držav – prevzele obveznosti v višini 404 milijonov EUR in izvršile plačila v višini 150,5 milijona EUR (13 % vseh potrebnih prispevkov). Ne glede na zgodnjo fazo izvajanja projektov programa Obzorje 2020 je očitno nizka stopnja prispevkov sodelujočih držav povezana s tem, da nekatere sodelujoče države stroške priznavajo in sporočajo šele ob koncu projektov, ki jih podpirajo.

33.

Konec leta 2017 je Skupno podjetje v zvezi s prispevki v višini 1 657,5 milijona EUR, ki jih morajo za njegove dejavnosti prispevati panožni člani, ocenilo, da so njihovi stvarni prispevki znašali 421 milijonov EUR.

34.

V primerjavi z denarnimi prispevki EU v višini 377 milijonov EUR so skupni prispevki panožnih članov do konca leta 2017 znašali 421 milijonov EUR.

35.

Od največjega operativnega in upravnega proračuna Skupnega podjetja, ki znaša 1 204,7 milijona EUR (14), je Skupno podjetje do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 455 milijonov EUR in izvršilo plačila v višini 314 milijonov EUR, v glavnem predplačila za prvi krog projektov programa Obzorje 2020.

NOTRANJE KONTROLE

Upravni postopki

36.

Sodišče je leta 2017 ugotovilo pomembne pomanjkljivosti pri upravljanju postopkov javnega naročanja za upravne storitve (npr. izbor neustreznega postopka javnega naročanja, nepopolna opredelitev storitev, ki jih je bilo treba zagotoviti, pozno podpisovanje sprememb).

37.

Poleg tega Skupno podjetje v letu 2017 v svoj register izjem ni ustrezno evidentiralo poslovodskega izogibanja kontrolam ali odstopanj od ustaljenih procesov in postopkov. Te razmere vplivajo na sposobnost poslovodstva za zagotavljanje uspešnosti postopkov notranjih kontrol in hitro reševanje postopkovnih pomanjkljivosti.

DRUGA VPRAŠANJA

Privabljanje prispevkov predstavnikov iz panoge

38.

Eden glavnih ciljev Skupnega podjetja je privabiti prispevke predstavnikov iz panoge na področju njegovih dejavnosti. Najmanjši faktor pri privabljanju prispevkov, ki ga je treba doseči v skladu z ustanovno uredbo Skupnega podjetja, je 1,42 (15). Ob upoštevanju celotnega javnega financiranja, tako programa Obzorje 2020 kot sodelujočih držav, je najmanjši faktor pri privabljanju prispevkov 0,7 (16).

INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA

39.

Končna ocena Skupnega podjetja ARTEMIS in Skupnega podjetja ENIAC, ki sta delovala v okviru 7. okvirnega programa, se je nanašala na obdobje med letoma 2008 in 2013 (17), vmesna ocena Skupnega podjetja ECSEL, ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020, pa je zajemala obdobje od 2014 do 2016 (18). Oceni sta bili opravljeni ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, kot je predvideno v uredbah Sveta o skupnih podjetjih (19), in sta se nanašali na smotrnost poslovanja skupnih podjetij glede na ustreznost, učinkovitost, uspešnost, koherentnost in dodano vrednosti EU, dodatno pa so bile preučene tudi odprtost in preglednost ter kakovost raziskav. Rezultati ocen so bili upoštevani v poročilu, ki ga je Komisija poslala Evropskemu parlamentu in Svetu oktobra 2017 (20).

40.

V odziv na priporočila, ki so jih izrekli ocenjevalci (21), je Skupno podjetje ECSEL pripravilo akcijski načrt, ki ga je aprila 2018 potrdil njegov upravni odbor. V akcijskem načrtu je širok sklop ukrepov, ki naj bi jih izvedlo Skupno podjetje (22). Nekaj od teh dejavnosti se je že začelo izvajati (23), večina naj bi bila izvedena v letih 2018 in 2019, glede nekaj dejavnosti pa je Skupno podjetje ECSEL menilo, da presegajo področje njegovega delovanja (24).

---

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi skupnega podjetja ECSEL (UL L 169, 7.6.2014, str. 152).

(2)  Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Izrael, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(3)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 561/2014.

(4)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 561/2014.

(5)  Člen 4(2) Uredbe (EU) št. 561/2014.

(6)  Člen 16(2) Statuta Skupnega podjetja ECSEL (Priloga I k Uredbi (EU) št. 561/2014). V skladu s členom 19 iste uredbe so bili v obdobju 2014–2017 za dokončanje ukrepov, uvedenih v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC (UL L 30, 4.2.2008, str. 21) in Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ARTEMIS za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih (UL L 30, 4.2.2008, str. 52), za upravne stroške Skupnega podjetja ECSEL plačani naslednji dodatni prispevki: (a) 2 050 000 EUR od EU, (b) 1 430 000 EUR od združenja AENEAS, (c) 975 000 EUR od združenja ARTEMISIA.

(7)  Več informacij o dejavnostih Skupnega podjetja je na voljo na njegovem spletišču: www.ecsel-ju.eu.

(8)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(9)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(10)  V skladu s strategijama naknadnih revizij, ki sta ju sprejeli Skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC, mora Skupno podjetje vsaj enkrat letno oceniti, ali informacije, ki so jih posredovale države članice, dajejo zadostno zagotovilo o pravilnosti in zakonitosti izvršenih transakcij.

(11)  Glej tudi poglavje X letnega poročila o dejavnostih Skupnega podjetja ECSEL za leto 2017.

(12)  Člen 13(2) Uredbe (ES) št. 561/2014.

(13)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(14)  Ta znesek vključuje največji gotovinski prispevek za operativne in upravne stroške Skupnega podjetja (1 185 milijonov EUR) ter gotovinski prispevek članov panoge za upravne stroške Skupnega podjetja (19,7 milijona EUR).

(15)  Najmanjši stvarni prispevek članov iz panoge za operativne dejavnosti Skupnega podjetja (1 657,5 milijona EUR) deljeno z največjim gotovinskim prispevkom EU za Skupno podjetje (1 185 milijonov EUR).

(16)  Najmanjši stvarni prispevek panožnih članov (EFPIA) za operativne dejavnosti Skupnega podjetja (1 657,5 milijona EUR) deljeno s skupnim prispevkom EU in sodelujočih držav članic za Skupno podjetje (2 355 milijonov EUR).

(17)  Končna ocena Skupnega podjetja ARTEMIS in Skupnega podjetja ENIAC, ki sta delovala v okviru 7. okvirnega programa. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/artemis-eniac.pdf.

(18)  Vmesna ocena Skupnega podjetja ECSEL (2014–2016), ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/ecsel.pdf.

(19)  Obvezne ocene, ki jih mora opraviti Komisija na podlagi členov 11 Uredbe (ES) št. 74/2008 o Skupnem podjetju ARTEMIS, Uredbe (ES) št. 72/2008 o skupnem podjetju ENIAC in Uredbe št. 561/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL.

(20)  Delovni dokumenti služb Komisije. Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 (SWD(2017) 339 final).

(21)  Ocenjevalci so priporočili, da je treba: jasno opredeliti dolgoročno strategijo razvoja raziskav in inovacij na področju elektronskih komponent in sistemov; doseči večjo integracijo treh panožnih združenj, ki sodelujejo v ECSEL; spodbujati izbor projektov, pri katerih je poudarek na vertikalni integraciji raziskovalnih dejavnosti; povečati udeležbo MSP in preučiti možne sinergije z drugimi skupnimi podjetji; zmanjšati upravno breme in se osredotočiti na strategijo; racionalizirati procese preučevanja in poročanja; spodbuditi več držav članic k večjim večletnim zavezam za financiranje dejavnosti ECSEL; pripraviti ustrezne načine merjenja izvedbe projektov in njihovega učinka ter omogočanje sledljivosti in ponovne uporabe rezultatov projektov.

(22)  Posebni ukrepi iz akcijskega načrta, ki so namenjeni izpolnitvi priporočil ocenjevalca, obsegajo: spodbujanje novih akterjev, zlasti MSP, k uporabi pilotnih linij; spodbujanje vertikalno integriranih predlogov s poudarkom na dodani vrednosti, kar zadeva inovacije, učinek in izvajanje; spodbujanje in podpora državam, ki sodelujejo v ECSEL, da bi se zavezale k zagotavljanju večjega večletnega financiranja; sodelovanje z drugimi skupnimi podjetji; analiza učinkovitih pristopov za oceno projektnih učinkov in določitev ustreznih ključnih kazalnikov smotrnosti poslovanja.

(23)  Dejavnosti, ki so se že začele izvajati, so: priprava novega strateškega programa za raziskave elektronskih komponent in sistemov ter večletnega strateškega programa raziskav in inovacij ter organizacija naslednjega evropskega foruma za elektronske komponente in sisteme, ki naj bi potekal novembra 2018 in na katerem naj bi aktivno sodelovala vsa tri združenja, ki sodelujejo v ECSEL.

(24)  Skupno podjetje ECSEL je menilo, da priporočilo ocenjevalca, naj se uskladijo pravila za sodelovanje držav članic in nacionalne stopnje povračil, presega njegove pristojnosti.

POROČILO

o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/05)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–6	37
Ustanovitev Skupnega podjetja F4E	1–2	37
Upravljanje	3–4	37
Cilji	5	37
Viri	6	37
MNENJE	7–29	37
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	8	38
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	9	38
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	10	38
Poudarjena zadeva	11–20	38
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	21–23	39
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	24–29	40
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE	30–31	40
Izvrševanje proračuna za leto 2017	30–31	40
NOTRANJE KONTROLE	32–35	41
PRILOGA – SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET		42
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		45

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja F4E

1.

Evropsko skupno podjetje za ITER (1) in razvoj fuzijske energije (Skupno podjetje F4E) je bilo ustanovljeno marca 2007 (2) za obdobje 35 let. Glavne fuzijske naprave so bile zgrajene v Cadarachu v Franciji, sedež Skupnega podjetja pa je v Barceloni.

2.

Ustanovni člani Skupnega podjetja so Euratom, ki ga zastopa Komisija, države članice Euratoma in Švica, ki je sklenila sporazum o sodelovanju z Euratomom.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja F4E sestavljajo upravni odbor, direktor in drugi organi. Upravni odbor je odgovoren za nadzor Skupnega podjetja pri uresničevanju njegovih ciljev. Direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

4.

Drugi organi upravljanja Skupnega podjetja so urad, odbor za tehnično svetovanje, odbor za javna naročila in pogodbe, odbor za vodenje in upravljanje, revizijski odbor ter skupina za notranji pregled.

Cilji

5.

Cilji Skupnega podjetja F4E so: (3) (a) zagotoviti prispevek Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER (ITER IO), (b) zagotoviti prispevek Euratoma za dejavnosti „širšega pristopa“ z Japonsko za hiter razvoj fuzijske energije, (c) pripraviti in usklajevati program dejavnosti za pripravo gradnje demonstracijskega fuzijskega reaktorja in sorodnih naprav, vključno z eksperimentalno obsevalno napravo za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij.

Viri

6.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje F4E znašal 865 milijonov EUR (2016: 720 milijonov EUR) odobritev plačil in 589 milijonov EUR odobritev za prevzem obveznosti (leta 2016: 459 milijonov EUR) (4). 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 447 uslužbencev (2016: 415).

MNENJE 7. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (5) in poročila o izvrševanju proračuna (6) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 8. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 9. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 10. Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Poudarjena zadeva 11. Ne da bi bila zato vprašljiva zgoraj navedena mnenja, Sodišče opozarja na naslednje zadeve. S sklepi Sveta EU, ki so bili sprejeti 7. julija 2010 (7), je bil odobren znesek v višini 6,6 milijarde EUR (v vrednostih iz leta 2008) za prispevek Skupnega podjetja za fazo izgradnje projekta ITER, ki naj bi se v skladu s prvotnimi načrti zaključila v letu 2020. Ta znesek ni vključeval 663 milijonov EUR, ki jih je za kritje nepredvidenih stroškov leta 2010 predlagala Komisija (8). 12. Novembra 2016 je svet ITER (9) odobril novo referenčno osnovo projekta ITER (obseg, časovni načrt in stroške). Splošen časovni načrt projekta (10) so odobrili vsi člani ITER (11), skupni stroški projekta pa so bili odobreni ad referendum, kar pomeni, da je moral vsak član zahtevati odobritev stroškov projekta v skladu z ustreznimi proračunskimi postopki v svoji državi. 13. Nov časovni načrt, ki ga je potrdil svet ITER, določa pristop v štirih fazah: rok za dosego prvega strateškega mejnika v fazi izgradnje projekta (prva plazma) je december 2025, okvirni rok za zaključek celotne faze izgradnje pa december 2035, kar v primerjavi s prvotno referenčno osnovo pomeni zamudo 15 let. Cilj novega postopnega pristopa je boljša uskladitev izvajanja projekta s prioritetami in omejitvami vseh članov ITER IO. 14. Po odobritvi nove referenčne osnove projekta ITER je Skupno podjetje F4E določilo nov časovni načrt in ponovno izračunalo z njim povezane stroške ob zaključku (EAC) svojega prispevka za fazo izgradnje projekta. 15. Rezultati, ki so bili upravnemu odboru Skupnega podjetja predstavljeni decembra 2016, so pokazali, da bo predvidena potreba po financiranju za fazo izgradnje po letu 2020 znašala 5,4 milijarde EUR (v vrednosti iz leta 2008), kar pomeni 82-odstotno povečanje v primerjavi z odobrenim proračunom v višini 6,6 milijarde EUR (v vrednosti iz leta 2008). Znesek v višini 6,6 milijarde EUR (v vrednosti iz leta 2008), ki ga je Svet EU odobril leta 2010, je zdaj zgornja meja porabe Skupnega podjetja do leta 2020. 16. Opozoriti je treba, da bo moralo Skupno podjetje prispevati ne samo k fazi izgradnje, ampak tudi k operativni fazi projekta ITER po letu 2035 (12) ter fazama deaktivacije in razgradnje, ki bosta sledili. Prispevek za operativno fazo po letu 2035 še ni ocenjen. Prispevka Skupnega podjetja F4E za fazo deaktivacije in razgradnje po oceni ITER IO znašata 95,54 milijona EUR (v vrednosti iz leta 2001) oziroma 180,2 milijona EUR (v vrednosti iz leta 2001) (13). 17. Napovedi Skupnega podjetja F4E za prvo plazmo so sicer skladne s časovnim načrtom ITER IO za projekt, vendar rok v časovnem načrtu šteje za najhitrejši tehnično dosegljiv datum (14). 18. Junija 2017 je Komisija objavila sporočilo o prispevku EU k prenovljenemu projektu ITER (15), v katerem je skušala pridobiti podporo Evropskega parlamenta in pooblastilo Sveta EU za odobritev nove referenčne osnove (16) v imenu Euratoma. 19. Nova referenčna osnova sicer ne vključuje rezerve za nepredvidene dogodke, vendar je Komisija v svojem sporočilu predlagala, da bi primerna rezerva za časovni načrt znašala do 24 mesecev, za proračun pa 10–20 % sredstev (17). Poleg tega so ukrepi, sprejeti za upoštevanje omejenega proračuna v višini 6,6 milijarde EUR, vključevali odlog javnega naročanja in uvedbe vseh komponent, ki niso bistvene za fazo prve plazme, na poznejši čas. Sprejeti so bili sicer pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta glede na novo predlagano referenčno osnovo. 20. Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 obvestilo Evropski svet o svoji odločitvi o izstopu iz EU in Euratoma. O sporazumu o podrobnostih izstopa bodo potekala pogajanja. Ta odločitev lahko bistveno vpliva na prihodnje dejavnosti Skupnega podjetja F4E in projekt ITER. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 21. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 22. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 23. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 24. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 25. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 26. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije in drugih deležnikov, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 27. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predplačila so preučena, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in Skupno podjetje sprejme utemeljitev z obračunom predplačila v istem letu ali pozneje. 28. Sodišče je pri pripravi tega poročila in mnenja upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (18).

29.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

30.

Končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvrševanje, je vseboval odobritve za prevzem obveznosti, v višini 589 milijona EUR in odobritve plačil v višini 865 milijonov EUR. Stopnja porabe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil je znašala 99,9 % oziroma 96,3 %.

31.

Zaradi resnih pomanjkljivosti v procesu proračunskega načrtovanja so odobritve plačil, ki so bile nazadnje potrebne v letu 2017, bistveno presegale tiste iz prvotnega proračuna za leto 2017. Čeprav so prvotne operativne odobritve plačil, ki jih je upravni odbor odobril februarja 2017, znašale 548,6 milijona EUR, so končne odobritve plačil, potrebne za leto 2017, znašale 832,6 milijona EUR, kar je 51,8-odstotno povečanje. Poleg tega je Skupno podjetje ocenilo, da bi to, da je odobritev plačil za približno 150 milijonov EUR premalo, lahko vplivalo na proračun za leto 2018.

NOTRANJE KONTROLE

32.

Skupno podjetje F4E ni dosledno nadalje spremljalo izjav o interesih višjega vodstva (19).

33.

Sodišče je odkrilo pomembne pomanjkljivosti v postopkih notranjih kontrol in spremljanja (20) v zvezi z zaposlovanjem ključnega vodstvenega osebja.

34.

Leta 2018 je Splošno sodišče Sodišča Evropske unije zaradi nepravilnosti v postopku zaposlovanja razveljavilo dva sklepa Skupnega podjetja F4E o zaposlitvi iz leta 2015 (21). Skupno podjetje se je aprila 2018 pritožilo na to odločitev.

35.

Zaradi bistvenih pomanjkljivosti strategij za notranje komuniciranje (22) ni bilo zagotovljeno razširjanje ustreznih informacij o ocenjenih stroških za fazo razgradnje znotraj organizacije. Zaradi tega Skupno podjetje v zaključnih računih prejšnjih let ni razkrilo rezervacij za te obveznosti (23).

---

(1)  Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor.

(2)  Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58), kakor je bila spremenjena s Sklepom Sveta 2013/791/Euratom z dne 13. decembra 2013 (UL L 349, 21.12.2013, str. 100) in Sklepom (Euratom) 2015/224 (UL L 37, 13.2.2015, str. 8).

(3)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju F4E in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: http://www.fusionforenergy.europa.eu.

(4)  Tretja sprememba proračuna, ki jo je upravni odbor odobril decembra 2017.

(5)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(6)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(7)  Sklepi Sveta o stanju projekta ITER z dne 7. julija 2010 (št. 11 902/10).

(8)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Stanje projekta ITER in možnosti za naprej – z dne 4. maja 2010 (COM(2010) 226 final).

(9)  19. sestanek sveta ITER, ki je potekal 16. in 17. novembra 2016. Svet ITER je upravni organ ITER IO.

(10)  Svet ITER je pregledal celoten posodobljen časovni načrt za izgradnjo projekta od faze prva plazma (2025) vse do postopka z devterijem in tritijem (2035), kot je predlagala ITER IO.

(11)  Ljudska republika Kitajska, Republika Indija, Japonska, Republika Koreja, Ruska federacija, Združene države Amerike in Evropska unija.

(12)  Operativna faza projekta ITER naj bi trajala do leta 2037.

(13)  IC-19/07.2.1 Predlog generalnega direktorja ITER IO o posodobljenih skupnih stroških projekta za 19. sestanek sveta ITER 16. in 17. novembra 2016.

(14)  Kot je navedeno v peti letni oceni neodvisne skupine za pregled (31. oktober 2016) in v poročilu vodje enote za projektno vodenje upravnemu odboru Skupnega podjetja F4E, ki je bilo pripravljeno decembra 2016.

(15)  COM(2017)319 final z dne 14. junija 2017 (skupaj z delovnim dokumentom služb Komisije SWD(2017) 232 final z dne 14. junija 2017).

(16)  Prispevek Euratoma ne posega v predlog Komisije, izid pogajanj o umiku Združenega kraljestva iz Euratoma in večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020.

(17)  COM(2017)319 final z dne 14. junija 2017 (skupaj z delovnim dokumentom služb Komisije SWD(2017) 232 final z dne 14. junija 2017), poglavje V ITER: pot naprej.

(18)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(19)  Standard upravljanja 3 (etične in organizacijske vrednote).

(20)  Standard upravljanja 3 (etične in organizacijske vrednote) in standard upravljanja 4 (človeški viri).

(21)  Sodba Splošnega sodišča Sodišča Evropske unije z dne 25. januarja 2018 o zadevi T-561/16: Izbirni postopek F4E/CA/ST/FGIV/2015/001.

(22)  Standard upravljanja 15 (informacije in komuniciranje).

(23)  Ocenjeni znesek rezervacije znaša 85,2 milijona EUR na dan 31. decembra 2017.

POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/06)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–13	49
Ustanovitev Skupnega podjetja za GCV	1–2	49
Upravljanje	3–6	49
Cilji	7	49
Viri	8–12	49
Vrednotenja Komisije	13	50
MNENJE	14–26	50
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	15	50
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	16	50
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	17	50
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	18–20	51
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	21–26	51
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE	27–36	52
Izvrševanje proračuna za leto 2017	27	52
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa	28–31	52
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020	32–36	52
NOTRANJE KONTROLE	37–39	53
Okvir notranje kontrole	37–39	53
DRUGA VPRAŠANJA	40	53
Privabljanje prispevkov drugih članov	40	53
INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA	41–42	54
PRILOGA – SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET		55
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		56

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja za GCV

1.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (Skupno podjetje za GCV) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2008 za obdobje do 31. decembra 2017 in je začelo samostojno poslovati 15. novembra 2010 (1). Svet je maja 2014 podaljšal življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje za GCV je javno-zasebno partnerstvo na področju tehnoloških raziskav in inovacij v zvezi z vodikom in gorivnimi celicami. Ustanovni člani Skupnega podjetja so Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, Industrijsko združenje (Hydrogen Europe) in Raziskovalno združenje (Hydrogen Europe Research).

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja za GCV sestavljajo naslednji organi: upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor, skupina predstavnikov držav za GCV in forum zainteresiranih strani.

4.

Upravni odbor sestavlja deset članov, od katerih je šest predstavnikov Industrijskega združenja, trije so predstavniki Komisije, eden pa je predstavnik Raziskovalnega združenja. Upravni odbor je odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor je sestavljen iz največ devetih članov, ki so priznani strokovnjaki in uravnoteženo zastopajo akademske kroge, industrijo in regulatorne organe. Zagotavlja svetovanje glede znanstvenih prioritet, ki jih je treba obravnavati v letnih delovnih programih, in znanstvenih dosežkih, ki so opisani v letnem poročilu o dejavnostih.

6.

Skupina predstavnikov držav, ki jo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in vsake države, pridružene Obzorju 2020, zagotavlja mnenja o strateškem usmerjanju in doseganju ciljev Obzorja 2020. Forum zainteresiranih strani je letni sestanek, na katerem zainteresirane strani Skupnega podjetja za GCV razpravljajo o njegovih dejavnostih, lahko pa tudi izrazijo pripombe.

Cilji

7.

Cilj Skupnega podjetja za GCV je do leta 2020 dokazati, da so tehnologije gorivnih celic in vodika eden od stebrov prihodnosti evropskih energetskih in transportnih sistemov. Cilj Skupnega podjetja je spodbujati razvoj močnega, trajnostnega in svetovno konkurenčnega sektorja gorivnih celic in vodika v EU.

Viri

8.

Najvišji prispevek EU za prvo fazo dejavnosti Skupnega podjetja za GCV je 470 milijonov EUR iz 7. okvirnega programa za raziskave (3). Prispevki drugih članov morajo biti vsaj enakovredni prispevku EU.

9.

Najvišji prispevek EU za Skupno podjetje za GCV za drugo fazo znaša 665 milijonov EUR, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020. Od tega zneska se lahko porabi največ 570 milijonov EUR za izenačenje z minimalnim prispevkom članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja (ki znaša 380 milijonov EUR), do 95 milijonov EUR pa za izenačenje z morebitnim dodatnim prispevkom članov, ki bi presegal minimalni prispevek (4).

10.

Člani iz Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja naj bi prispevali sredstva v višini vsaj 380 milijonov EUR v celotnem obdobju delovanja Skupnega podjetja (5). Od tega zneska morajo najmanj 285 milijonov EUR znašati dejanski stroški članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja, nastali pri izvajanju dodatnih dejavnosti zunaj delovnega načrta Skupnega podjetja za GCV (6).

11.

Upravni stroški Skupnega podjetja za GCV so omejeni na 38 milijonov EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja (7).

12.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje GCV znašal 198,6 milijona EUR (2016: 115,5 milijona EUR). 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 26 uslužbencev (2016: 26) (8).

Vrednotenja Komisije

13.

Komisija je junija 2017 zaključila končno vrednotenje dejavnosti Skupnega podjetja za 7. okvirni program in vmesno vrednotenje njegovih dejavnosti za program Obzorje 2020, Skupno podjetje pa je nato pripravilo akcijski načrt za obravnavanje priporočil, navedenih v vrednotenjih. Ob tej priložnosti Sodišče v poročilo vključuje del, povezan z akcijskimi načrti, ki ga je Skupno podjetje pripravilo v odziv na vrednotenje. Namenjen je zgolj v informativne namene in ni sestavni del revizijskega mnenja ali opažanj Sodišča.

MNENJE 14. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (9) in poročila o izvrševanju proračuna (10) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 15. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 16. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 17. Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 18. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 19. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 20. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 21. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 22. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 23. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 24. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. 25. Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (11).

26.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

27.

Končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvajanje 7. okvirnega programa in programa Obzorje 2020, je vseboval odobritve za prevzem obveznosti v višini 127,8 milijona EUR in odobritve plačil v višini 198,6 milijona EUR. Stopnja izvrševanja odobritev za obveznosti in odobritev plačil je znašala 96 % oziroma 89 %. Odobritve plačil so se uporabljale predvsem za predhodno financiranje za razpise za zbiranje predlogov v letih 2016 in 2017.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa

28.

EU je do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 386,7 milijona EUR in stvarna sredstva v skupnem znesku 19,1 milijona EUR, in sicer kot sredstva, ki so dodeljena Skupnemu podjetju GCV za izvajanje prve faze dejavnosti iz 7. okvirnega programa in ki smejo znašati največ 470 milijonov EUR.

29.

Industrijsko združenje in Raziskovalno združenje naj bi za operativne dejavnosti Skupnega podjetja za GVC prispevala 470 milijonov EUR stvarnih in denarnih prispevkov; upravni odbor je do konca leta 2017 potrdil prispevke v višini 396,2 milijona EUR. Do konca leta 2017 je bilo Skupnemu podjetju sporočeno, da so dodatni stvarni prispevki za operativne dejavnosti znašali 55,8 milijona EUR.

30.

Tako je skupen prispevek članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja Skupnemu podjetju ob koncu leta 2017 znašal 452 milijona EUR, skupen prispevek EU pa 405,8 milijona EUR.

31.

Skupno podjetje je do konca leta 2017 v okviru skupnega operativnega in upravnega proračuna v višini 490 milijonov EUR za izvajanje prve faze dejavnosti (12) prevzelo obveznosti v višini 481,7 milijona EUR (98,3 % razpoložljivega proračuna) in izvršilo plačila v višini 418,5 milijonov EUR. Glede na načrt plačil Skupnega podjetja za tekoče projekte 7. okvirnega programa bo leta 2018 izplačanih še 25,7 milijona EUR in v naslednjih letih še 17,4 milijona EUR. Tako je ocenjeno, da bo končna stopnja izvrševanja za prvo fazo dejavnosti znašala 94,3 % njenega proračuna.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

32.

EU je do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 234,3 milijona EUR, in sicer kot sredstva, ki so iz programa Obzorje 2020 dodeljena Skupnemu podjetju GCV za izvajanje druge faze dejavnosti in ki smejo znašati največ 665 milijonov EUR.

33.

Člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja niso dolžni zagotoviti minimalnega zneska stvarnih prispevkov za izvajanje druge faze dejavnosti Skupnega podjetja. Konec leta 2017 so člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja sporočili, da so stvarni prispevki za operativne dejavnosti znašali 25,1 milijona EUR (13); upravni odbor je potrdil 0,6 milijona EUR teh sredstev. To kaže, da so bili leta 2017 projekti druge faze dejavnosti še na začetku izvajanja. Prevzete obveznosti za stvarne prispevke so v skladu s podpisanimi sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev dne 31. 12. 2017 znašale 137,4 milijona EUR (14). Poleg tega je upravni odbor potrdil denarne prispevke članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 1,3 milijona EUR.

34.

Do konca leta 2017 so člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja poročali, da so za dodatne dejavnosti, ki ne spadajo v delovni program Skupnega podjetja, prispevali 558,5 milijona EUR (15), od katerih je bilo potrjenih 382,2 milijona EUR. Minimalni znesek teh prispevkov je 285 milijonov EUR. Ker pa Sodišče nima pravice, da bi revidiralo stvarne prispevke članov za dodatne dejavnosti, ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti in resničnosti.

35.

Tako so skupni prispevki članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja do konca leta 2017 znašali 585 milijonov EUR (od tega znašajo prispevki za dodatne dejavnosti 95,5 %), denarni prispevek EU pa 234,3 milijona EUR (glej tudi odstavek 41).

36.

Skupno podjetje je do konca leta 2017 v okviru operativnega in upravnega proračuna za izvajanje druge faze dejavnosti GCV, ki znaša največ 684 milijonov EUR (16), prevzelo obveznosti v višini 407,2 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 223,3 milijona EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

37.

Skupno podjetje je uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije. Skupno podjetje za vmesna in končna plačila 7. operativnega programa izvaja naknadne revizije pri upravičencih, za naknadno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov v okviru programa Obzorje 2020 pa je pristojna skupna revizijska služba Komisije.

38.

Za plačila iz 7. operativnega programa je stopnja preostale napake, ki je bila ugotovljena z naknadnimi revizijami in o kateri je poročalo Skupno podjetje konec leta 2017, znašala 1,13 % (17). Skupno podjetje je leta 2017 – skupaj s skupno službo za revizijo GD RTD – začelo prvo naknadno revizijo naključnega in na tveganju temelječega vzorca vmesnih zahtevkov za povračilo stroškov iz programa Obzorje 2020, o njenih rezultatih pa bo poročalo v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2018.

39.

Na podlagi ocene sistema notranjih kontrol Skupnega podjetja in preizkušanja podatkov v zvezi s prihodki, plačili, nepovratnimi sredstvi in operacijami javnega naročanja ter pregleda vzorca zaključenih naknadnih revizij, vključno z izterjavami, ki so posledica ugotovljenih napak, je Sodišče na podlagi rezultatov revizije dobilo sprejemljivo zagotovilo, da je splošna stopnja preostale napake za Skupno podjetje pod pragom pomembnosti.

DRUGA VPRAŠANJA

Privabljanje prispevkov drugih članov

40.

Eden glavnih ciljev Skupnega podjetja je privabiti prispevke panožnih članov na področju njegovih dejavnosti (18). V skladu z ustanovno uredbo za drugo fazo dejavnosti GCV najmanjši faktor vzvoda za operativne in dodatne dejavnosti znaša 0,67 (19). Do konca leta 2017 je Skupno podjetje doseglo faktor vzvoda, kot je opredeljen v poročilu o vmesnem vrednotenju, za operativne in dodatne dejavnosti v višini 1,32 (20) (vključno z 0,35 (21) za stvarne prispevke samo za operativne dejavnosti). Ustanovna uredba za drugo fazo dejavnosti GCV ne zavezuje panožnih članov k minimalnemu znesku stvarnih prispevkov za operativne dejavnosti Skupnega podjetja (22). Končni faktor vzvoda za stvarne prispevke za operativne in dodatne dejavnosti bo izračunan ob koncu programa Obzorje 2020. Ker Sodišče nima pravice, da bi revidiralo stvarne prispevke za dodatne dejavnosti, ne more dati mnenja o njihovi naravi, kakovosti ali o resničnost teh prispevkov (23).

INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA

41.

Končna ocena Skupnega podjetja GCV, ki je delovalo v okviru 7. okvirnega programa, se je nanašala na obdobje med letoma 2008 in 2016 (24), vmesna ocena Skupnega podjetja GCV 2, ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020, pa je zajemala obdobje od 2014 do 2016 (25). Oceni sta bili opravljeni ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, kot je predvideno v uredbah Sveta o GCV (26), in sta se nanašali na smotrnost poslovanja Skupnega podjetja glede na ustreznost, učinkovitost, uspešnost, koherentnost in dodano vrednosti EU, dodatno pa so bile preučene tudi odprtost in preglednost ter kakovost raziskav. Rezultati ocen so bili upoštevani v poročilu, ki ga je Komisija poslala Evropskemu parlamentu in Svetu oktobra 2017 (27).

42.

V odziv na priporočila, ki so jih izrekli ocenjevalci (28), je Skupno podjetje pripravilo akcijski načrt, ki ga je novembra 2018 potrdil upravni odbor GCV 2. V akcijskem načrtu je širok sklop ukrepov, ki naj bi jih izvedlo Skupno podjetje (29). Nekaj od teh dejavnosti se je že začelo izvajati (30), večina naj bi bila izvedena v letih 2018 in 2019, manjše število pa naj bi bilo obravnavano v naslednjem programskem obdobju (31).

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 521/2008 z dne 30. maja 2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (UL L 153, 12.6.2008, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1183/2011 (UL L 302, 19.11.2011, str. 3).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 108).

(3)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 521/2008.

(4)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 559/2014.

(5)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 559/2014.

(6)  Kot je določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 559/2014, so prispevki za dodatne dejavnosti stvarni prispevki za dejavnosti, ki niso vključene v delovni načrt in proračun Skupnega podjetja, ampak prispevajo k doseganju ciljev skupne tehnološke pobude za GCV. Te dejavnosti bi morale biti opredeljene v letnem načrtu dodatnih dejavnosti, v katerem mora biti prikazana ocenjena vrednost teh prispevkov. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirata Skupno podjetje, Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(7)  Člen 13(2) statuta Skupnega podjetja za GCV 2 (Priloga I k Uredbi (EU) št. 559/2014).

(8)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju GCV in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: www fch.europa.eu.

(9)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(10)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12)  Celota je sestavljena iz 470 milijonov EUR denarnih prispevkov EU iz 7. okvirnega programa in 20 milijonov EUR denarnih prispevkov drugih članov za upravne stroške.

(13)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja za GCV, str. 36.

(14)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja za GCV, str. 13, tabela 1.1.2.

(15)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja za GCV, str. 14, tabela 1.1.3.

(16)  Celota je sestavljena iz 665 milijonov EUR denarnih prispevkov EU iz programa Obzorje 2020 in 19 milijonov EUR denarnih prispevkov članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja za upravne stroške.

(17)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja za GCV, str. 69 in 74.

(18)  V uvodni izjavi št. 4 Uredbe (EU) št. 559/2014 je navedeno, da mora partnerstvo temeljiti na uravnoteženem prispevku vseh partnerjev.

(19)  Skupni znesek najmanjšega prispevka panožnih članov za operativne in dodatne dejavnosti Skupnega podjetja (380 milijonov EUR) deljeno z največjim denarnim prispevkom EU za Skupno podjetje (570 milijonov EUR).

(20)  Ta predvideni vzvod upošteva dejansko plačane denarne prispevke zasebnih članov (1,3 milijona EUR), stvarne prispevke zasebnih članov (137,4 milijona EUR), za katere so se ti zavezali v skladu s podpisanimi sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, in potrjene stvarne prispevke k dodatnim dejavnostim (382,2 milijona EUR), deljeno z denarnimi prispevki, za katere se je Komisija zavezala v podpisanih sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev (395,6 milijona EUR).

(21)  Ta predvideni vzvod upošteva dejansko plačane denarne prispevke zasebnih članov (1,3 milijona EUR) in stvarne prispevke zasebnih članov (137,4 milijona EUR), za katere so se ti zavezali v skladu s podpisanimi sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, deljeno z denarnimi prispevki, za katere se je Komisija zavezala v podpisanih sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev (395,6 milijona EUR).

(22)  Člen 4(1) in 4(2) Uredbe (EU) št. 559/2014 določa, da bi morali člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja med življenjskim ciklusom Skupnega podjetja prispevati skupaj najmanj 380 milijonov EUR, od katerih naj bi bilo vsaj 285 milijonov EUR porabljenih za stroške, ki so jih imeli z izvajanjem dodatnih dejavnosti, ki ne spadajo v delovni program Skupnega podjetja.

(23)  V skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 559/2014 mora stroške za dodatne dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje Skupno podjetje. Stroškov za dodatnih dejavnosti ne revidira Skupno podjetje niti noben organ Unije.

(24)  Končna ocena Skupnega podjetja GCV, ki je delovalo v okviru 7. okvirnega programa: https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/fch.pdf.

(25)  Vmesna ocena Skupnega podjetja GCV 2 (2014–2016), ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020: https://ec.europa.eu/research/health/…/imi2_interim_evaluation.pdf.

(26)  Obvezne ocene, ki jih mora opraviti Komisija na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 521/2008 o Skupnem podjetju GCV in člena 11 Uredbe (EU) št. 559/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja GCV 2.

(27)  Delovni dokumenti služb Komisije. Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 (SWD(2017) 339 final).

(28)  Priporočila vključujejo: potrebo po izboljšanju vloge skupine predstavnikov držav in drugih svetovalnih organov; koherentnost z drugimi programi EU; potrebo po okrepitvi projektov na nižji ravni tehnološke pripravljenosti; okrepitev sodelovanja držav, ki so manj dejavne v projektih GCV, in spodbujanje intenzivnejšega sodelovanja regij in visokošolskih zavodov; zagotovitev pomoči za finančna vprašanja (najprimernejši načini financiranja) ter podpora za komercialno uporabo in boljše izkoriščanje pravic intelektualne lastnine EU; izboljšanje komuniciranja z deležniki, nosilci odločanja, regijami ter javnostjo zaradi povečanja ozaveščenosti o tehnologijah GCV.

(29)  Specifične dejavnosti, ki so bile vključene v akcijski načrt kot posledica priporočil ocenjevalcev, vključujejo: okrepitev in povečanje vloge skupine predstavnikov držav; povečanje sodelovanja regij in mest; izboljšanje sodelovanja z zunanjimi deležniki za prihodnje forume deležnikov; krepitev povezav z Evropsko komisijo zaradi boljše usklajenosti z drugimi pobudami EU; okrepitev razširjanja in izkoriščanja rezultatov.

(30)  Dejavnosti že vključujejo: analizo večletnega programa dela, pri kateri naj bi skupina predstavnikov držav opredelila vrzeli in obravnavala sodelovanje z regijami in mesti; pregled nalog uradnika GCV 2 za finančni inženiring zaradi prizadevanj za sinergijo z drugimi instrumenti EU (zlasti Skladom za financiranje na osnovi delitve tveganja EIB); študijo, ki se je začela izvajati marca 2017 in s katero naj bi se preučila področja doseganja najvišje dodane vrednosti pri verigah dodane vrednosti EU; razprave o dejavnostih na nižji ravni tehnološke pripravljenosti zaradi njihove vključitve v naslednjo spremembo večletnega programa dela.

(31)  Zlasti koherentnost in komplementarnost z drugimi programi EU na področju prometa in energetike.

POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/07)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–12	58
Ustanovitev Skupnega podjetja IMI	1–2	58
Upravljanje	3–5	58
Cilji	6	58
Viri	7–11	58
Ocene, ki jih opravi Komisija	12	59
MNENJE	13–25	59
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	14	59
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	15	59
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	16	59
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	17–19	60
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	20–25	60
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE	26–36	61
Izvrševanje proračuna za leto 2017	26–27	61
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. OP	28–32	61
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020	33–36	61
NOTRANJE KONTROLE	37–39	62
Okvir notranje kontrole	37–39	62
DRUGA VPRAŠANJA	40	62
Privabljanje prispevkov članov iz panoge	40	62
INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA	41–42	63
PRILOGA – SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET		64
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		65

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja IMI

1.

Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila (Skupno podjetje IMI) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati 16. novembra 2009. Maja 2014 je Svet sprejel novo ustanovno uredbo in podaljšal obdobje delovanja Skupnega podjetja do 31. Decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje IMI je javno-zasebno partnerstvo za raziskave in inovacije na področju zdravja. Ustanovna člana Skupnega podjetja sta Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in farmacevtski sektor, ki ga zastopa Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj (EFPIA).

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja IMI sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor, skupina predstavnikov držav, strateške skupine in forum zainteresiranih strani.

4.

Upravni odbor je glavni organ odločanja. Odgovoren je za delovanje Skupnega podjetja in nadzor nad njegovimi dejavnostmi. Sestavlja ga deset članov, ki enakovredno predstavljajo oba ustanovna člana. Izvršni direktor je pristojen za dnevno vodenje poslovanja Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor, skupina predstavnikov držav, strateške skupine in forum zainteresiranih strani so svetovalni organi. Znanstveni odbor sestavljajo strokovnjaki znanstveniki z različnih področij. Pripravlja priporočila upravnemu odboru. Skupina predstavnikov držav, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic EU in držav, ki sodelujejo v raziskovalnih programih EU, pripravlja strateška mnenja za upravni odbor. Strateške skupine, ki jih sestavljajo predstavniki farmacevtskih družb, Evropske komisije in znanstvenega odbora, usklajujejo projekte IMI med seboj in s širšimi raziskovalnimi programi EU. Forum zainteresiranih strani je letni dogodek, na katerem zainteresirane strani IMI razpravljajo o najnovejših dejavnostih in načrtih IMI.

Cilji

6.

Cilj Skupnega podjetja IMI je izboljšati zdravje s pospeševanjem razvoja inovativnih zdravil in dostopa bolnikov do njih, zlasti na območjih, kjer zdravstvene ali socialne potrebe niso zadovoljene. Skupno podjetje spodbuja sodelovanje med ključnimi akterji, ki sodelujejo v zdravstvenih raziskavah, vključno z univerzami, farmacevtsko in drugimi panogami, malimi in srednjimi podjetji (MSP), organizacijami pacientov in regulativnimi organi na področju zdravil.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za program IMI1 (2008–2013) znaša milijardo EUR, zagotovi pa se iz sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) (3). Prispevki članov iz farmacevtskega sektorja morajo biti enakovredni prispevku EU.

8.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti programa IMI2 (2014–2024) je 1 638 milijonov EUR, financira pa se iz programa Obzorje 2020. Od tega zneska se lahko največ 1 425 milijonov EUR porabi kot prispevek, ki se ujema s prispevkom EFPIA, do 213 milijonov EUR pa kot prispevki, enaki prispevkom drugih družb in univerz, ki se odločijo pridružiti Skupnemu podjetju IMI kot člani ali pridruženi partnerji (4).

9.

EFPIA naj bi prispevala sredstva v višini vsaj 1 425 milijonov EUR za operativne in upravne stroške Skupnega podjetja. Prihodnji drugi člani ali pridruženi partnerji programa IMI2 naj bi prispevali sredstva, ki ustrezajo zneskom obveznosti, ki jih prevzamejo, ko postanejo člani ali pridruženi partnerji.

10.

Upravni stroški Skupnega podjetja so omejeni na 85,2 milijona EUR in se krijejo z denarnimi prispevki članov, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane iz panoge (5).

11.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje IMI znašal 206,4 milijona EUR (2016: 263,4 milijona EUR). Na dan 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 49 uslužbencev (2016: 41) (6).

Ocene, ki jih opravi Komisija

12.

Komisija je junija 2017 zaključila končno oceno dejavnosti Skupnega podjetja v okviru 7. okvirnega programa in vmesno oceno njegovih dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020, Skupno podjetje pa je nato pripravilo akcijski načrt za izvedbo priporočil, izrečenih v ocenah. Sodišče v poročilo vključuje razdelek, ki se nanaša na akcijske načrte, ki jih je Skupno podjetje pripravilo v odziv na oceno Komisije. To je zgolj informacija in ni sestavni del revizijskega mnenja ali opažanj Sodišča.

MNENJE 13. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (7) in poročila o izvrševanju proračuna (8) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 14. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 15. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 16. Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 17. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 18. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 19. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 20. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 21. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 22. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 23. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. 24. Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (9).

25.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

26.

Končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvajanje 7. OP in programa Obzorje 2020, je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 322,4 milijona EUR in odobritve plačil v višini 206,4 milijona EUR. Stopnja izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 97 % oziroma 72 %. Nizka stopnja izvrševanja za odobritve plačil je bila v glavnem posledica zmanjšanja števila ali zamika kliničnih preizkušanj za nekatere velike in kompleksne projekte v okviru programov za protimikrobno odpornost in Ebolo in zamud pri sklenitvi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru programa Obzorje 2020.

27.

Proti koncu leta 2017 so neporabljene odobritve plačil iz prejšnjih let znašale 78,7 milijona EUR. Zato je upravni odbor Skupnega podjetja julija 2017 odobril zmanjšanje novih operativnih odobritev plačil za tekoče leto za 56 milijonov EUR (10), novembra 2017 pa zmanjšanje skupnih neporabljenih odobritev plačil iz prejšnjih let za 25,8 milijona EUR. To stanje kaže, da so bile v zadnjih letih slabosti pri načrtovanju in spremljanju potreb po novih odobritvah plačil.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. OP

28.

Od največ 1 milijarde EUR sredstev 7. OP, dodeljenih Skupnemu podjetju IMI za izvajanje IMI 1, je EU do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 827,2 milijona EUR.

29.

Do konca leta 2017 je Skupno podjetje IMI od sredstev v višini 1 milijarde EUR, ki jih morajo za njegove dejavnosti prispevati člani iz panoge, potrdilo stvarne prispevke v višini 529,9 milijona EUR in denarne prispevke v višini 21,9 milijona EUR. Poleg tega so člani iz panoge prijavili še stvarne prispevke v višini 153,3 milijona EUR, ki bodo potrjeni v začetku leta 2018.

30.

Posledično so konec leta 2017 stvarni in denarni prispevki članov iz panoge znašali skupno 705,1 milijona EUR, skupni denarni prispevki EU za dejavnosti Skupnega podjetja IMI v okviru 7. OP pa 827,2 milijona EUR.

31.

Od skupnega operativnega in upravnega proračuna v višini 1 milijarde EUR za dejavnosti IMI 1 je Skupno podjetje IMI 1 do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 966 milijonov EUR (96,6 % razpoložljivega proračuna) in izvedlo plačila v višini 720 milijonov EUR.

32.

Do visoke stopnje neizvršenih plačil v višini 246 milijonov EUR (25 %) je prišlo predvsem zaradi poznega začetka dejavnosti 7. OP v prvih letih Skupnega podjetja IMI.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

33.

Od največ 1 638 milijonov EUR sredstev iz programa Obzorje 2020, dodeljenih Skupnemu podjetju IMI za izvajanje IMI 2, je EU do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 157,3 milijona EUR.

34.

Federacija EFPIA se je zavezala, da bo Skupnemu podjetju za operativne in upravne dejavnosti programa Obzorje 2020 v celotnem obdobju njegovega izvajanja namenila vsaj 1 425 milijonov EUR stvarnih in denarnih prispevkov. Ob koncu leta 2017 so EFPIA in njeni pridruženi partnerji poročali o stvarnih prispevkih v višini 132,8 milijona EUR, od katerih je bilo potrjenih 82,5 milijona EUR. Poleg tega je izvršni direktor potrdil denarne prispevke članov iz panoge (EFPIA in pridruženimi partnerji) v višini 7,6 milijona EUR.

35.

V primerjavi z denarnimi prispevki EU v višini 157,3 milijona EUR so skupni prispevki članov iz panoge do konca leta 2017 tako znašali 140,4 milijona EUR.

36.

Od največjega operativnega in upravnega proračuna Skupnega podjetja, ki znaša 1 680 (11) milijona EUR (12), je Skupno podjetje do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 819,0 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 179,6 milijona EUR. Do sorazmerno nizke stopnje plačil je večinoma prišlo zaradi časa, ki ga je projektni konzorcij potreboval za sklenitev sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020, zaradi česar je Skupno podjetje tisto leto zamujalo s predvidenimi plačili predhodnega financiranja.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

37.

Skupno podjetje je uvedlo zanesljive postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije. Skupno podjetje za vmesna in končna plačila 7. OP izvaja naknadne revizije pri upravičencih, za naknadno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov v okviru programa Obzorje 2020 pa je pristojna skupna revizijska služba Komisije. Stopnje preostale napake pri naknadnih revizijah, o katerih je konec leta 2017 poročalo Skupno podjetje, so znašale 1,29 % za 7. operativni program in 0,81 % za program Obzorje 2020 (13).

38.

Na podlagi ocene sistema notranjih kontrol Skupnega podjetja in preizkušanja podatkov v zvezi s prihodki, plačili, nepovratnimi sredstvi in operacijami javnega naročanja ter pregleda vzorca zaključenih naknadnih revizij, vključno z izterjavami, ki so posledica ugotovljenih napak, je Sodišče na podlagi rezultatov revizije dobilo sprejemljivo zagotovilo, da je splošna stopnja preostale napake za Skupno podjetje pod pragom pomembnosti.

39.

Ob koncu leta 2017 Skupni podporni center Komisije še ni razvil specifičnih procesov v okviru orodij za upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020, potrebnih za obdelavo stvarnih prispevkov Skupnega podjetja in poročanje o njih.

DRUGA VPRAŠANJA

Privabljanje prispevkov članov iz panoge

40.

Eden glavnih ciljev Skupnega podjetja je privabiti prispevke članov iz panoge na področju njegovih dejavnosti (14). Najmanjši faktor pri privabljanju prispevkov, ki ga je treba doseči v skladu z ustanovno uredbo Skupnega podjetja, je 1 (15).

INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA

41.

Končna ocena Skupnega podjetja IMI, ki je delovalo v okviru 7. OP, se je nanašala na obdobje med letoma 2008 in 2016 (16), vmesna ocena Skupnega podjetja IMI 2, ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020, pa je zajemala obdobje od 2014 do 2016 (17). Oceni sta bili opravljeni ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, kot je predvideno v uredbah Sveta o IMI (18), in sta se nanašali na smotrnost poslovanja Skupnega podjetja na področjih ustreznosti, učinkovitosti, uspešnosti, skladnosti in dodane vrednosti EU, dodatno pa so bile preučene tudi odprtost in preglednost ter kakovost raziskav. Rezultati ocen so bili upoštevani v poročilu, ki ga je Komisija poslala Evropskemu parlamentu in Svetu oktobra 2017 (19).

42.

V odziv na priporočila, ki so jih izrekli ocenjevalci (20), je Skupno podjetje pripravilo akcijski načrt, ki ga je novembra 2017 potrdil upravni odbor IMI 2. V akcijskem načrtu je širok sklop ukrepov, ki naj bi jih izvedlo Skupno podjetje (21). Nekaj od teh dejavnosti se je že začelo izvajati (22), večina naj bi bila izvedena v letih 2018 in 2019, manjše število pa naj bi bilo obravnavano v naslednjem programskem obdobju (23).

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (UL L 30, 4.2.2008, str. 38).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 557/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 54).

(3)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 73/2008.

(4)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 557/2014.

(5)  Člen 13(2) statuta Skupnega podjetja IMI2 (Priloga I k Uredbi (EU) št. 557/2014).

(6)  Več informacij o dejavnostih Skupnega podjetja je na voljo na njegovem spletišču: https://www.imi.europa.eu.

(7)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(8)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Prva sprememba proračuna za leto 2017.

(11)  1 638 milijonov EUR za kritje upravnih in operativnih stroškov (člen 3 uredbe o IMI2) in polovica 85 milijonov EUR (denarni prispevek – člen 13 priloge k uredbi o IMI2).

(12)  Ta znesek vključuje največji gotovinski prispevek za operativne in upravne stroške Skupnega podjetja ter gotovinski prispevek članov iz panoge za upravne stroške Skupnega podjetja.

(13)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja IMI za leto 2017, str. 103 in 104.

(14)  V uvodni izjavi št. 4 Uredbe (EU) št. 557/2014 je navedeno, da mora partnerstvo temeljiti na uravnoteženem prispevku vseh partnerjev.

(15)  Najmanjši prispevek članov iz panoge (EFPIA) za operativne dejavnosti Skupnega podjetja (1 425 milijonov EUR) deljeno z največjim gotovinskim prispevkom EU za Skupno podjetje (1 425 milijonov EUR). Opomba: v skladu s statutom IMI 2 člani iz panoge ne zagotavljajo stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, ki so izven delovnega programa Skupnega podjetja.

(16)  Končna ocena Skupnega podjetja IMI, ki je delovalo v okviru 7. 0P: https://ec.europa.eu/research/health/pdf/imi_final_evaluation.pdf.

(17)  Vmesna ocena Skupnega podjetja IMI 2 (2014–2016), ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020: https://ec.europa.eu/research/health/pdf/imi2_interim_evaluation.pdf.

(18)  Obvezne ocene, ki jih mora opraviti Komisija na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 73/2008 o Skupnem podjetju IMI in člena 11 Uredbe (ES) št. 557/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja IMI 2.

(19)  Delovni dokumenti služb Komisije. Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 {SWD(2017) 339 final}.

(20)  Ocenjevalci so priporočili, da je treba: v sodelovalne projekte poleg farmacevtske industrije vključiti tudi druge panoge; povečati udeležbo MSP in EU 13; pripraviti zanesljiv okvir za merjenje smotrnosti poslovanja zaradi ocene učinkov in družbeno-gospodarskih koristi Skupnega podjetja; pregledati politiko glede pravic intelektualne lastnine in izboljšati ter razširiti dostop do izidov projektov zaradi zagotavljanja njihove trajnosti in povečanja njihovega učinka.

(21)  Posebni ukrepi iz akcijskega načrta, ki so namenjeni izpolnitvi priporočil ocenjevalca, obsegajo: opredelitev in pripravo tematik, ki so ustreznejše za MSP; pripravo spletne strani IMI 2, na kateri bodo predstavljeni vsi pomembni rezultati, doseženi v okviru projektov IMI, da bi jih bilo lažje širiti in izkoriščati; naročilo svetovanja o tem, kako najbolje zagotoviti trajnost koristnih izložkov/izidov projektov IMI; preučitev izvedljivosti in potencialne dodane vrednosti vzpostavitve posredniške platforme zaradi spodbujanja uporabe rezultatov projektov.

(22)  Dejavnosti, ki so se že začele izvajati, so: priprava posebnih spletnih seminarjev zaradi krepitve udeležbe MSP pri dejavnostih Skupnega podjetja (https://www.imi.europa.eu/news-events/events/webinars-imi2-call-13); katalog dostopnih orodij, ustvarjenih v okviru projektov IMI, za spodbujanje širjenja rezultatov, njihove pogostejše uporabe in povečanja njihovega učinka(spletna stran Skupnega podjetja IMI 2); nov sklop ustreznih, sprejetih, verodostojnih, preprostih in stabilnih ključnih kazalnikov smotrnosti poslovanja, ki naj bi bil na voljo od proračunskega leta 2018 naprej (spremenjeni letni delovni program IMI 2, objavljen marca 2018).

(23)  Pregled politike na področju pravic intelektualne lastnine, da bi jo ob hkratnem spoštovanju pravnega okvira spremenili tako, da bi bila bolj prilagodljiva.

POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba za proračunsko leto 2017 z odgovorom Skupnega podjetja

(2018/C 452/08)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD	1–12	67
Ustanovitev Skupnega podjetja SESAR	1–2	67
Upravljanje	3–4	67
Cilji	5–7	67
Viri	8–11	68
Ocene, ki jih opravi Komisija	12	68
MNENJE	13–25	68
Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa	14	68
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom	15	69
Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom	16	69
Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje	17–19	69
Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij	20–25	69
UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE	26–37	70
Izvrševanje proračuna za leto 2017	26–28	70
Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa in programa TEN-T	29–33	70
Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020	34–37	71
NOTRANJE KONTROLE	38–42	71
Okvir notranje kontrole	38–41	71
Postopki javnega naročanja	42	72
DRUGA VPRAŠANJA	43	72
Privabljanje prispevkov drugih članov SESAR 2020	43	72
INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA	44–47	72
PRILOGA – SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET		74
ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA		75

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja SESAR

1.

Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno februarja 2007 za obdobje osmih let. Samostojno je začelo poslovati 10. avgusta 2007 (1). Junija 2014 je Svet spremenil ustanovno uredbo in podaljšal obdobje delovanja Skupnega podjetja do 31. Decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje SESAR je javno-zasebno partnerstvo za razvoj in uvajanje posodobljenega upravljanja zračnega prometa v Evropi. Ustanovna člana sta Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) (3). Na podlagi razpisa za prijavo interesa je Skupno podjetje dobilo 19 članov, ki so javna in zasebna podjetja iz letalskega sektorja. Med njimi so proizvajalci zrakoplovov, proizvajalci opreme za uporabo na zemlji in v zraku, izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa in letališki organi.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja SESAR sestavljata upravni odbor in izvršni direktor.

4.

V upravnem odboru so predstavniki članov Skupnega podjetja SESAR in predstavniki deležnikov (vojske, civilnih uporabnikov zračnega prostora, izvajalcev navigacijskih storitev zračnega prometa, proizvajalcev opreme, letališč, zaposlenih v sektorju upravljanja zračnega prometa ter znanstvene skupnosti). Odbor je pristojen za sprejemanje krovnega načrta upravljanja zračnega prometa, ki ga potrdi Svet, in nadziranje izvajanja projekta SESAR. Izvršni direktor je pristojen za dnevno vodenje poslovanja Skupnega podjetja.

Cilji

5.

Cilj projekta SESAR je posodobiti upravljanje zračnega prometa v Evropi z opredelitvijo, razvojem in dobavo nove ali izboljšane tehnologije in postopkov. Projekt je razdeljen v tri faze: — fazo opredeljevanja (2004–2007), ki jo je vodil Eurocontrol in se je sofinancirala iz programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Rezultat je osrednji načrt upravljanja zračnega prometa v Evropi, v katerem so opredeljeni vsebina, razvoj in uvajanje naslednje generacije sodobnega sistema upravljanja zračnega prometa, — fazo razvoja (2008–2013, podaljšano do leta 2016) z dvema obdobjema, ki jo je vodilo Skupno podjetje SESAR in je bila sofinancirana iz programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in 7. okvirnega programa za raziskave (7. OP), od leta 2014 pa tudi iz programa Obzorje 2020, — fazo uvajanja (2014–2024), ki jo bodo vodili panoga zračnega prometa in deležniki iz sektorja industrijske proizvodnje ter bo namenjena uvedbi nove infrastrukture za upravljanje zračnega prometa, sofinancirana pa bo iz programa Obzorje 2020.

6.

V okviru 7. okvirnega programa in programa TEN-T je bil cilj Skupnega podjetja SESAR posodobiti upravljanje zračnega prometa v Evropi in povečati njegovo varnost z usklajevanjem in osredotočanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj v EU za proizvodnjo novih tehnoloških sistemov, komponent in operativnih postopkov, kot so opredeljeni v krovnem načrtu upravljanja zračnega prometa (SESAR I – faza razvoja od 2008 do 2016).

7.

V okviru programa Obzorje 2020 Skupno podjetje SESAR izvaja program SESAR 2020, katerega cilj je dokazati izvedljivost tehnoloških in operativnih rešitev, že razvitih v okviru SESAR I, v večjih in operativno bolj integriranih okoljih (nadaljevanje faze razvoja) ter uporabljati novo infrastrukturo za upravljanje zračnega prometa (faza uvajanja).

Viri

8.

Proračun za razvojno fazo programa SESAR I (2008–2016) je znašal 2 100 milijonov EUR, ki so jih v enakih deležih zagotovili EU, Eurocontrol ter sodelujoči javni in zasebni partnerji iz letalskega sektorja. Prispevek EU, ki je lahko znašal največ 700 milijonov EUR, se je financiral iz 7. okvirnega programa in programa TEN-T (4).

9.

V ustanovni uredbi o SESAR so skupni stroški programa SESAR 2020 ocenjeni na 1 585 milijonov EUR (5). Najvišji prispevek EU Skupnemu podjetju SESAR za izvajanje programa SESAR 2020 za razvoj in uvajanje v obdobju 2017–2024, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 585 milijonov EUR (6). Eurocontrol mora za dejavnosti Skupnega podjetja prispevati približno 500 milijonov EUR (7), sektor zračnega prometa pa bo k dejavnostim Skupnega podjetja po pričakovanjih prispeval 500 milijonov EUR. Približno 95 % sredstev, ki jih zagotovijo Eurocontrol in drugi člani, so stvarni prispevki k dejavnostim Skupnega podjetja.

10.

Za denarne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja upravni odbor določi, kolikšne zneske mora nakazati vsak član glede na prispevke, za katere se je obvezal, da jih bo plačal, ter določi rok, v katerem morajo člani nakazati svoje prispevke.

11.

Leta 2017 je končni proračun za Skupno podjetje SESAR za SESAR I in SESAR 2020 znašal 191,8 milijona EUR (leta 2016: 157,1 milijona EUR). 31. decembra 2017 je imelo Skupno podjetje 40 uslužbencev (leta 2016: 44).

Ocene, ki jih opravi Komisija

12.

Komisija je junija 2017 zaključila končno oceno dejavnosti Skupnega podjetja v okviru 7. okvirnega programa in vmesno oceno njegovih dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020, Skupno podjetje pa je nato pripravilo akcijski načrt za izvedbo priporočil, izrečenih v ocenah. Sodišče v poročilo vključuje razdelek, ki se nanaša akcijske načrte, ki jih je Skupno podjetje pripravilo v odziv na oceno Komisije. To je zgolj informacija in ni sestavni del revizijskega mnenja ali opažanj Sodišča.

MNENJE 13. Sodišče je revidiralo: (a) zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (8) in poročila o izvrševanju proračuna (9) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ter (b) zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa 14. Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom 15. Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni. Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom 16. Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna. Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje 17. V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja. 18. Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja. 19. Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta. Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij 20. Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa. 21. Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa. 22. Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov. 23. Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) ob njihovem nastanku. 24. Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (10).

25.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2017

26.

Če upoštevamo tudi odobritve namenskih prejemkov (18 milijonov EUR), je razpoložljivi proračun za leto 2017 za SESAR I znašal 19,3 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti in 121,8 milijona EUR odobritev za plačila. Razpoložljivi proračun za leto 2017 za SESAR 2020 pa je znašal 111,7 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti in 91,2 milijona EUR odobritev za plačila.

27.

Stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti in odobritev za plačila je za SESAR I znašala 11 % oziroma 68 %. Nizke stopnje izvrševanja za SESAR I so posledica dejavnikov, navedenih v nadaljevanju. — Decembra 2016 je bil program SESAR I formalno zaključen, zadnje plačilo pa je bilo izvršeno decembra 2017. Kljub temu je moralo Skupno podjetje do konca leta 2017 iz 7. okvirnega programa zagotoviti dovolj sredstev za povračilo viška denarnih prispevkov, ki jih je dobilo od panožnih članov SESAR I (11), in za plačilo še vedno upravičenih zahtevkov za povračilo stroškov, ki so bila poslana z zamudo, za potekajoče projekte 7. okvirnega programa. — Skupno podjetje je pri načrtovanju in spremljanju potrebnih novih odobritev za prevzem obveznosti in za plačila v okviru proračuna za SESAR I uporabilo konservativni pristop in ni upoštevalo pričakovanih namenskih prihodkov v višini približno 17 milijonov EUR, izterjanih za projekte SESAR I (tj. popravke na podlagi naknadnih revizij, še neporačunano odprto predfinanciranje itd.).

28.

Za SESAR 2020 je stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti in odobritev za plačila znašala 92 % oziroma 68 %. Nižja stopnja izvrševanja za odobritve za plačila od pričakovane je v glavnem posledica zamud pri izvajanju projektov v okviru programa Obzorje 2020, ki so jih vodili panožni člani, in dokaj konservativnega načrtovanja proračuna glede na tveganje zamud pri predložitvi sporazumov o prenosu nalog v zvezi z letnim finančnim izvrševanjem.

Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa in programa TEN-T

29.

EU je do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 633,9 milijona EUR, in sicer kot sredstva, ki so iz 7. okvirnega programa dodeljena Skupnemu podjetju SESAR za izvajanje programa SESAR I in ki smejo znašati največ 700 milijonov EUR.

30.

Do konca leta 2017 je Skupno podjetje od 1 254,5 milijona EUR stvarnih in denarnih prispevkov, ki bi jih za dejavnosti SESAR I Skupnega podjetja SESAR morali zagotoviti drugi člani (670,2 milijona EUR Eurocontrol in 584,3 milijona EUR člani iz sektorja zračnega prometa), potrdilo prispevke v višini 560,7 milijona EUR od Eurocontrola in 539,2 milijona EUR od članov iz sektorja zračnega prometa.

31.

Tako so ob koncu leta 2017 skupni prispevki drugih članov SESAR I znašali 1 099,9 milijona EUR, skupni denarni prispevki EU pa 633,9 milijona EUR.

32.

Do konca leta 2017 je Skupno podjetje SESAR v okviru skupnega proračuna za operativne in upravne dejavnosti programa SESAR I v višini 892,8 milijona EUR (12) prevzelo obveznosti v višini 853 milijonov EU in izvršilo plačila v višini 801 milijona EUR (89,7 % razpoložljivega proračuna).

33.

Konec leta 2017 in v zaključni fazi programa SESAR I je moralo Skupno podjetje pripoznati, da je zaradi spremenjenih ali odpovedanih projektov SESAR I zapadlo 30 milijonov EUR (19 %) neporavnanih obveznosti. Zato so konec leta še vedno odprte obveznosti plačil Skupnega podjetja v okviru nepovratnih sredstev za SESAR I znašale približno 47 milijonov EUR.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

34.

EU je do konca leta 2017 prispevala denarna sredstva v skupnem znesku 132,9 milijona EUR, in sicer kot sredstva, ki so iz programa Obzorje 2020 dodeljena Skupnemu podjetju SESAR za izvajanje SESAR 2020 in ki smejo znašati največ 585 milijonov EUR.

35.

Drugi člani so se obvezali, da bodo za operativne dejavnosti Skupnega podjetja za program SESAR 2020 zagotovili vsaj 825,9 milijona EUR stvarnih in denarnih prispevkov (približno 500 milijonov EUR Eurocontrol, predviden znesek v višini 325,9 milijona EUR pa sektor zračnega prometa). Ob koncu leta 2017 so drugi člani poročali o stvarnih prispevkih v višini 97,3 milijona EUR. Ker pa so bili leta 2017 projekti SESAR 2020 še v zgodnji fazi izvajanja, upravni odbor teh prispevkov ni potrdil. Poleg tega je Eurocontrol zagotovil denarne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 6,7 milijona EUR.

36.

Tako so skupni prispevki članov iz sektorja zračnega prometa in Eurocontrola do konca leta 2017 znašali 104 milijona EUR, denarni prispevki EU pa 132,9 milijona EUR.

37.

Skupno podjetje je do konca leta 2017 v okviru operativnega in upravnega proračuna, ki sme znašati največ 639,8 milijonov EUR (13), za dejavnosti SESAR 2020 prevzelo obveznosti v višini 236,7 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 112,3 milijonov EUR. Plačila so bila v glavnem predplačila za prvo in drugo skupino projektov programa SESAR 2020.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

38.

Zunanji revizor zaključnega računa Skupnega podjetja je opazil pomanjkljivosti v njegovih procesih finančne kontrole, kar je v glavnem posledica kompleksnega finančno regulativnega okvira, v skladu s katerim mora Skupno podjetje poslovati, nedavnih odhodov ključnih finančnih uslužbencev in delovne preobremenitve v finančnem oddelku zaradi tega.

39.

Skupno podjetje je uvedlo zanesljive postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije. Skupno podjetje za vmesna in končna plačila 7. OP izvaja naknadne revizije pri upravičencih, za naknadno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov v okviru programa Obzorje 2020 pa je pristojna skupna revizijska služba Komisije. Stopnje preostale napake pri naknadnih revizijah, o katerih je konec leta 2017 poročalo Skupno podjetje, so znašale 1,09 % za 7. operativni program in 2,8 % za program Obzorje 2020 (14).

40.

Na podlagi ocene sistema notranjih kontrol Skupnega podjetja in preizkušanja podatkov v zvezi s prihodki, plačili, nepovratnimi sredstvi in operacijami javnega naročanja ter pregleda vzorca zaključenih naknadnih revizij, vključno z izterjavami, ki so posledica ugotovljenih napak, je Sodišče na podlagi rezultatov revizije dobilo sprejemljivo zagotovilo, da je splošna stopnja preostale napake za Skupno podjetje pod pragom pomembnosti.

41.

Ob koncu leta 2017 v okviru orodij Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 še niso bili razviti specifični procesi, potrebni za obdelavo stvarnih prispevkov Skupnega podjetja.

Postopki javnega naročanja

42.

Skupno podjetje je pri javnem naročanju podpornih storitev civilnih uporabnikov zračnega prostora v zvezi z dejavnostmi SESAR 2020 (15) za finančno točkovanje uporabilo enostavno (aritmetično) povprečje ponudb, ki jih je prejelo za dnevne tarife posameznih kategorij strokovnjakov. Isti pristop je uporabilo za vse sklope. V resnici bi bila uporaba ponderiranega povprečja za izračun števila finančnih točk konkurenčnejša in uspešnejša rešitev. Ponderiranje bi moralo temeljiti na najverjetnejšem število delovnih dni za vsako kategorijo strokovnjakov, potrebnih za storitve nekega sklopa.

DRUGA VPRAŠANJA

Privabljanje prispevkov drugih članov SESAR 2020

43.

Eden glavnih ciljev Skupnega podjetja je privabiti prispevke panožnih partnerjev na področju njegovih dejavnosti (16). Predvideni faktor učinka vzvoda v panogi zračnega prometa, ki ga je treba doseči v skladu z ustanovno uredbo Skupnega podjetja brez Eurocontrola, je 0,85 (17).

INFORMACIJE O OCENAH, KI JIH JE OPRAVILA KOMISIJA

44.

Končna ocena Skupnega podjetja SESAR, ki je delovalo v okviru 7. okvirnega programa, se je nanašala na obdobje med letoma 2007 in 2016 (18), vmesna ocena Skupnega podjetja SESAR, ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020, pa je zajemala obdobje od 2014 do 2016 (19). Oceni sta bili opravljeni ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, kot je predvideno v uredbah Sveta o SESAR (20), in sta se nanašali na smotrnost poslovanja Skupnega podjetja glede na ustreznost, učinkovitost, uspešnost, koherentnost in dodano vrednosti EU, dodatno pa so bile preučene tudi odprtost in preglednost ter kakovost raziskav. Rezultati ocen so bili upoštevani v poročilu, ki ga je Komisija poslala Evropskemu parlamentu in Svetu oktobra 2017 (21).

45.

V odziv na priporočila, ki so jih izrekli ocenjevalci (22), je upravni odbor Skupnega podjetja SESAR maja 2018 sprejel akcijski načrt Skupnega podjetja. V akcijskem načrtu je širok sklop ukrepov, ki naj bi jih izvedlo Skupno podjetje (23). Nekaj od teh dejavnosti se je že začelo izvajati (24), večina naj bi bila izvedena v letu 2018 in prvem četrtletju leta 2019, nekaj pa naj bi jih bilo obravnavanih v naslednjem programskem obdobju (25).

46.

Leta 2017 je Evropsko računsko sodišče objavilo posebno poročilo o pobudi za enotno evropsko nebo (26), ki je vključevalo nekatere elemente smotrnosti poslovanja Skupnega podjetja SESAR pod 7. okvirnim programom (27), iz katerega se je zagotavljala glavna finančna podpora za pobudo enotnega evropskega neba.

47.

V končni oceni (28), ki jo je pripravila Komisija, in posebnem poročilu Sodišča (29) se opozarja na zamude pri izvajanju krovnega načrta evropskega sistema upravljanja zračnega prometa ter neusklajenost nespremenljivega regulativnega trajanja dejavnosti Skupnega podjetja SESAR z načrtovanim trajanjem pričakovanega dela. V poročilu Sodišča je poudarjena tudi potreba po okrepitvi odgovornosti Skupnega podjetja za izvajanje krovnega načrta (30).

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1361/2008 (UL L 352, 31.12.2008, str. 12).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 721/2014 z dne 16. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 219/2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) v zvezi s podaljšanjem delovanja skupnega podjetja do leta 2024 (UL L 192, 1.7.2014, str. 1).

(3)  Eurocontrol je mednarodna organizacija v lasti 41 držav, ki so njene članice. EU je prenesla del pristojnosti iz svojih uredb o enotnem evropskem nebu na Eurocontrol, tako da je ta osrednja organizacija za usklajevanje in načrtovanje kontrole zračnega prometa za vso Evropo. Podpisnica konvencije je tudi EU, vse države članice EU pa so članice Eurocontrola.

(4)  Člen 3 splošnega sporazuma med Evropsko komisijo in Skupnim podjetjem SESAR iz decembra 2009.

(5)  Uvodna izjava 5 Uredbe (EU) št. 721/2014.

(6)  Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 219/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 721/2014.

(7)  Člen 4 sporazuma SESAR 2020 – Eurocontrol.

(8)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(9)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(10)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(11)  Člena 13 in 25 statuta Skupnega podjetja, priloženega Uredbi (ES) št. 219/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 721/2014.

(12)  Skupni znesek 892,8 milijona EUR je sestavljen iz denarnega prispevka EU v višini 700 milijonov EUR, ki se financira iz 7. OP in programa TEN-T, denarnega prispevka Eurocontrola v višini 165 milijonov EUR in denarnega prispevka članov iz panoge zračnega prometa v višini 27,8 milijona EUR.

(13)  Skupni znesek 639,8 milijona EUR je sestavljen iz denarnega prispevka EU v višini 585 milijonov EUR, ki se financira iz programa Obzorje 2020, denarnega prispevka Eurocontrola v višini 25 milijonov EUR in denarnega prispevka članov iz panoge zračnega prometa v višini 18,5 milijona EUR. Poleg tega bo Komisija Skupnemu podjetju zagotovila 11,3 milijona EUR namenskih prihodkov za naloge, ki jih je prenesla nanj.

(14)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja SESAR za leto 2017, točki 1.1.4.3. in 1.1.7.

(15)  Okvirne pogodbe (4 sklopi) v skupni višini 6 milijonov EUR v 4 letih.

(16)  V uvodni izjavi 17 Uredbe (ES) št. 219/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 721/2014, je navedeno, da je precejšnja udeležba gospodarstva pomemben element za projekt SESAR. Zato je ključnega pomena, da javna sredstva za razvojno fazo projekta SESAR dopolnjujejo prispevki iz gospodarstva.

(17)  Predvideni prispevek partnerjev iz sektorja zračnega prometa za operativne dejavnosti Skupnega podjetja brez Eurocontrola (500 milijonov EUR) deljeno s skupnim gotovinskim prispevkom EU za Skupno podjetje (585 milijonov EUR). Treba je omeniti, da v skladu s statutom SESAR 2020 predstavniki iz gospodarstva ne zagotavljajo stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, ki so izven delovnega programa Skupnega podjetja.

(18)  Končna ocena Skupnega podjetja SESAR, ki je delovalo v okviru 7. okvirnega programa. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/sesar1.pdf.

(19)  Vmesna ocena Skupnega podjetja SESAR, ki je delovalo v okviru programa Obzorje 2020. https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/sesar2020.pdf.

(20)  Obvezne ocene, ki jih mora opraviti Komisija na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 219/2007 o Skupnem podjetju SESAR in člena 7 Uredbe (EU) št. 721/2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 219/2007

(21)  Delovni dokument služb Komisije. Interim Evaluation of the Joint Undertakings operating under Horizon 2020 {SWD(2017) 339 final}.

(22)  Priporočila ocenjevalcev se nanašajo na naslednja področja: krepitev sodelovanja deležnikov pri dejavnostih SESAR, vključno s povezavami s fazo uvajanja; krepitev treh plasti krovnega načrta evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (faza opredelitev, razvoja in uvajanja), pri čemer je treba zagotoviti, da se bo za vse plasti uporabljal skupen jezik na podlagi rešitev, in omogočiti Komisiji, da bo racionalizirala načrtovanje in spremljanje uvajanja; krepitev povezav z akademskim svetom; rešitev zadev v zvezi z uporabo pravnega okvira programa Obzorje 2020; sprejetje ukrepov za odpravo t. i. razkoraka v industrializiranosti med sedanjimi rešitvami SESAR, ki se konča na ravni tehnološke pripravljenosti 6, in fazo uvajanja krovnega načrta evropskega sistema upravljanja zračnega prometa, za katero so potrebne rešitve na ravni tehnološke pripravljenosti 8.

(23)  Specifične dejavnosti, ki so bile vključene v akcijski načrt kot posledica priporočil ocenjevalcev, vključujejo: krepitev ureditev sodelovanja z upraviteljem uvajanja SESAR, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, nacionalnimi organi in EUROCAE zaradi okrepitve njihovega sodelovanja v krovnem načrtu evropskega sistema upravljanja zračnega prometa; povečanje sodelovanja gospodarstva, poenostavite dejavnosti SESAR v okviru programa Obzorje 2020.

(24)  Dejavnosti, ki so se že začele, vključujejo: reorganizacijo treh plasti krovnega načrta evropskega sistema upravljanja zračnega prometa zaradi okrepitve njegove zgradbe na podlagi načel rešitev SESAR; redne sestanke z združenjem ASDA zaradi okrepitve sodelovanja akademskega sveta.

(25)  Skupno podjetje je za pripravo naslednjega programskega obdobja izvedlo splošno oceno pravnega okvira sedanjega Skupnega podjetja SESAR in jo decembra 2017 poslalo Komisiji. Po mnenju Skupnega podjetja je priporočilo za nadaljnjo odpravo razkoraka v industrializiranosti med dejavnostmi Skupnega podjetja SESAR in vodenjem uvajanja SESAR trenutno zamrznjeno in odvisno od pobude Komisije za naslednje programsko obdobje.

(26)  Pobuda za enotno evropsko nebo, ki je bila uvedena leta 2004, vsebuje sklop skupnih obvezujočih pravil o varnosti in storitvah upravljanja zračnega prometa, upravljanju zračnega prostora in interoperabilnosti znotraj omrežja, ki veljajo za celotno EU: https://ec.europa.eu/transport/modes/air/ses_en.

(27)  Posebno poročilo Sodišča št. 18/2017.

(28)  Glej končno oceno dejavnosti Skupnega podjetja SESAR v okviru 7. okvirnega programa, del 7.1.4 o kakovosti raziskav in del 8 z zaključki.

(29)  Glej odstavka 86 in 87 Posebnega poročila Sodišča št. 18/2017.

(30)  Glej odstavek 86 in priporočilo 8 Posebnega poročila Sodišča št. 18/2017.