Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2018/C 445/01)

Zadnja objava

UL C 436, 3.12.2018

Prejšnje objave

UL C 427, 26.11.2018

UL C 408, 12.11.2018

UL C 399, 5.11.2018

UL C 392, 29.10.2018

UL C 381, 22.10.2018

UL C 373, 15.10.2018

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Pritožba, ki jo je Evropska centralna banka vložila 5. julija 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 26. aprila 2018 v zadevi T-251/15, Espírito Santo Financial (Portugal)/Evropska centralna banka

(Zadeva C-442/18 P)

(2018/C 445/02)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropska centralna banka (zastopniki: F. Malfrère, M. Ioannidis, agenta, H.-G. Kamman, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Espírito Santo Financial (Portugal), SGPS, SA

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi prvo točko izreka sodbe Splošnega sodišča z dne 26. aprila 2018, Espírito Santo Financial (Portugal), SGPS, SA proti ECB, T-251/15, EU:T:2018:234;

—	tožbo zavrne tudi glede zavrnitve ECB, da razkrije znesek kredita, navedenega v odlomkih zapisnika, ki vsebuje odločitev Sveta ECB z dne 28. julija 2014;

—	podredno predlogu iz druge alineje, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču Evropske unije;

—	odloči, da tožeča stranka in nasprotna stranka v pritožbi nosi dve tretjini (2/3) stroškov postopka, ECB pa eno tretjino (1/3) stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi in edini pritožbeni razlog: kršitev člena 10.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut) in prve alineje člena 4(1)(a) Sklepa 2004/258 (1)

ECB navaja, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 10.4 Statuta in prvo alinejo člena 4(1)(a) Sklepa 2004/258 s tem, da je izpodbijani sodbi zlasti v točkah 55, od 75 do 81 in 124 ter 161 presodilo, da mora biti diskrecija Sveta glede razkritja njegovih zapisnikov „izvrševana v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih določa Sklep 2004/258“ (točka 80), kar v konkretnem primeru pomeni, da mora ECB podati obrazložitev, ki pojasnjuje kako razkritje informacij iz zapisnikov sej Sveta, v katerih so odločitve Sveta, konkretno in dejansko ogrozijo javni interes kar zadeva tajnost sej organov odločanja ECB.

Člen 10.4 Statuta določa domnevo, da mora informacija, ki je del sej Sveta, ostati tajna, zato da se zaščiti neodvisnost in učinkovitost ECB. To pravilo primarnega prava, od katerega s sekundarno zakonodajo ni mogoče odstopati, se uporablja tudi za odlomke zapisnikov, v katerih so odločitve Sveta. To pravilo je ponovno navedeno v prvi alineji člena 4(1)(a) Sklepa 2004/258. Iz splošnega načela tajnosti sej Sveta vključno z odločitvami, kot ga določa člen 10.4. Statuta, izhaja, da ECB svoje odločitve, da rezultate svojih posvetovanj objavi, ne potrebuje podvreči vsebinskim in procesnim standardom iz Sklepa 2004/258. Zlasti ji ni treba pojasniti, zakaj bi razkritje takih zapisnikov Sveta konkretno in dejansko ogrozilo javni interes kar zadeva tajnost sej Sveta.

---

(1)  Sklep Evropske centralne banke z dne 4. marca 2004 o dostopu javnosti do dokumentov Evropske centralne banke (ECB/2004/3) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 5, str. 51).

Pritožba, ki jo je Evropski parlament vložil 1. avgusta 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 17. maja 2018 v zadevi T-566/16, Josefsson/Evropski parlament

(Zadeva C-506/18 P)

(2018/C 445/03)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Evropski parlament (zastopnici: Í. Ní Riagáin Düro, V. Montebello-Demogeot, agentki)

Druga stranka v postopku: Erik Josefsson

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	posledično, zavrne tožbo na prvi stopnji;

—	strankama naloži, naj plačata svoje stroške v tem postopku;

—	E. Josefssonu naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Parlament v utemeljitev pritožbe navaja te razloge:

(i)	napačna uporaba prava, izkrivljanje dejstev in pomanjkanje obrazložitve, kar zadeva ugotovitev, da je bila zahteva glede stopnje pravne izobrazbe razlog za odpustitev tožeče stranke;

(ii)	napačna uporaba prava, kar zadeva ugotovitev Splošnega sodišča, da je treba za sprejetje organizacijske sheme in odločb v zvezi z njo ter za opis delovnih mest, ki so tam vsebovana, uporabiti pravico tožeče stranke do izjave;

(iii)

izkrivljanje dejstev, očitna napaka pri presoji in pomanjkljiva obrazložitev, kar zadeva ugotovitev, da bi v primeru, da bi bila tudi tožeča stranka zaslišana glede vprašanja, ali ima pravno izobrazbo, to zaslišanje lahko dejansko pripeljalo do drugačnega rezultata v zadevnem postopku odločanja.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 13. avgusta 2018 – Gesamtverband Autoteile-Handel e.V./KIA Motors Corporation

(Zadeva C-527/18)

(2018/C 445/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagatelj revizije: Gesamtverband Autoteile-Handel e.V.

Tožena stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: KIA Motors Corporation

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali mora proizvajalec dostop do informacij neodvisnim izvajalcem na podlagi člena 6(1), prvi stavek, Uredbe (ES) št. 715/2007 (1) zagotoviti na način, ki omogoča njihovo nadaljnjo elektronsko obdelavo?

2.

Ali gre za diskriminacijo neodvisnih izvajalcev, ki je na podlagi člena 6(1), prvi stavek, Uredbe (ES) št. 715/2007 prepovedana, če proizvajalec z vključitvijo podjetja s področja storitev informacijske družbe odpre dodatni informacijski kanal za distribucijo originalnih nadomestnih delov s strani pooblaščenih trgovcev in vzdrževalcev?

---

(1)  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL 2007, L 171, str. 1).

Pritožba, ki jo je Outsource Professional Services Ltd vložila 13. avgusta 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 31. maja 2018 v zadevi T-340/16, Flatworld Solutions Pvt Ltd/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

(Zadeva C-528/18 P)

(2018/C 445/05)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Outsource Professional Services Ltd (zastopnik: A. Kempter, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Flatworld Solutions Pvt. Ltd

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 31. maja 2018 v zadevi T-340/16;

—	potrdi odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. aprila 2016 v zadevi R 611/2015-4;

—	naloži družbi Flatworld Solutions Pvt. Ltd, naj plača stroške, vključno z nujnimi stroški lastnika/naslednika/prijavitelja znamke Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na tem, da je Splošno sodišče kršilo pravo Unije, zlasti člen 52(1)(b) Uredbe Sveta 207/2009 (1) o blagovni znamki Skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta 2015/2424 (2).

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je lastnik/prejšnji imetnik znamke Evropske unije ravnal slaboverno, ko je vložil zahtevo za registracijo znamke št. 006035547. Splošno sodišče je pojem slabe vere razlagalo napačno. To, da se za opis podjetja uporabijo opisni izrazi, nikakor ni nepošteno ali neetično. Zato registracija znamke ni bila izvedena v slabi veri.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

(2)  Uredba (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL 2015, L 341, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Eparchiako Dikastirio Larnakas (Ciper) 19. septembra 2018 – D. Z./Blue Air – Airline Management Solutions S.R.L.

(Zadeva C-584/18)

(2018/C 445/06)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Eparchiako Dikastirio Larnakas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: D. Z.

Tožena stranka: Blue Air – Airline Management Solutions S.R.L.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je pravilna razlaga, v skladu s katero ima Sklep št. 565/2014/EU (1) neposredne pravne učinke v obliki, po eni strani, pravic, ki jih imajo državljani tretjih držav, da se zanje ne uporablja vizumska obveznost za vstop v namembno državo članico in, po drugi strani, obveznosti zadevne namembne države članice, da ne zahteva vizuma, če imajo vizum ali dovoljenje za prebivanje s seznama vizumov ali dovoljenj za prebivanje, ki se vzajemno priznavajo na podlagi Sklepa št. 565/2014/EU, ki se ga je namembna država članica zavezala izvajati?

2.

Ali je, če letalski prevoznik na letališču odhodne države članice neposredno ali/in prek svojih predstavnikov in pooblaščenih zastopnikov zavrne vkrcanje potniku na podlagi sklepa organov namembne države članice, ki so potniku zavrnili vstop v navedeno državo, ker naj ne bi imel vstopnega vizuma, mogoče šteti, da letalski prevoznik izvaja funkcijo in ima pojavno obliko zadevne države, tako da se lahko oškodovani potnik sklicuje na Sklep št. 565/2014/EU pred sodiščem namembne države članice, da dokaže, da je imel pravico vstopiti brez dodatnega vizuma, in zahteva denarno odškodnino zaradi kršitve te pravice in posledično zaradi kršitve njegove pogodbe o prevozu?

3.

Ali lahko letalski prevoznik neposredno ali/in prek svojih predstavnikov in pooblaščenih zastopnikov zavrne vkrcanje državljanu tretje države na podlagi sklepa organov namembne države članice, s katerim so zavrnili vstop na ozemlje zadevne države članice, ne da bi pred tem izdali ali/in izročili navedenemu državljanu kakršno koli pisno obrazloženo odločbo o zavrnitvi (glej člen 14(2) Uredbe (EU) št. 2016/399 (2), prej člen 13 Uredbe (ES) št. 562/2006, ki zahteva izdajo obrazložene odločbe za zavrnitev vstopa), če je zagotovljeno spoštovanje temeljnih pravic in zlasti pravno varstvo pravic oškodovanega potnika (glej člen 4 iste uredbe)?

4.

Ali je treba člen 2(j) Uredbe (ES) št. 261/2004 (3) razlagati v smislu, da iz svojega področja uporabe izključuje primer zavrnitve vkrcanja potniku, če o tem odloči letalski prevoznik zaradi domnevno „neustreznih potnih listin“? Ali je pravilna razlaga, v skladu s katero zavrnitev vkrcanja spada na področje uporabe uredbe, če sodišče na podlagi posebnih okoliščin posameznega primera odloči, da so bile potne listine ustrezne in je bila zavrnitev vkrcanja neutemeljena ali nezakonita zaradi kršitve evropskega prava?

5.

Ali se potniku lahko odvzame pravica do odškodnine iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 ob predhodnem sklicevanju na določbe o izključitvi ali omejitvi odgovornosti letalskega prevoznika v primeru ugotovljene neustreznosti njegovih potnih listin, če taka določba obstaja v običajnih in predhodno objavljenih pogojih izvajanja ali/in nudenja storitev letalskega prevoznika? Ali člen 15 v povezavi s členom 14 iste uredbe nasprotuje uporabi takih določb o omejitvi in/ali izključitvi odgovornosti letalskega prevoznika?

---

(1)  Sklep št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o uvedbi poenostavljenega režima nadzora oseb na zunanjih mejah, ki temelji na tem, da Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, ter o razveljavitvi odločb št. 895/2006/ES in št. 582/2008/ES (UL 2014, L 157, str. 23).

(2)  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL 2016, L 77, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

Pritožba, ki jo je The Goldman Sachs Group Inc. vložila 21. septembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 12. julija 2018 v zadevi T-419/14, The Goldman Sachs Group/Evropska komisija

(Zadeva C-595/18 P)

(2018/C 445/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: The Goldman Sachs Group Inc. (zastopnika: A. Mangiaracina, avvocatessa, J. Koponen, advokat)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Prysmian SpA, Prysmian Cavi e Sistemi Srl

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—

v celoti ali delno (na primer od maja 2007 ali od novembra 2007, ko so družba GS Group in njene hčerinske družbe imele le približno 45 % in 26 % delnic družbe Prysmian) razglasi ničnost členov 1, 2, 3 in 4 Sklepa Komisije C(2014) 2139 (1) z dne 2. aprila 2014 v delu, v katerem se nanašajo na pritožnico; in/ali

—	zniža globo, ki je bila pritožnici naložena s členom 2 Sklepa Komisije C(2014) 2139 z dne 2. aprila 2014; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je odgovornost za kršitev, ki jo je izvajala družba Prysmian od 29. julija 2005 do 3. maja 2007 („obdobje pred PJP“), pripisala pritožnici, napačno uporabilo člen 101 PDEU in člen 23(2) Uredbe št. 1/2003. (2)

Drugi pritožbeni razlog: pritožnica med 3. majem 2007 in 28. januarjem 2009 („obdobje po PJP“) ni izvajala odločilnega vpliva v smislu sodne prakse.

Tretji pritožbeni razlog: predlog, naj Sodišče pritožnici prizna upravičenost do vsakršnega znižanja globe, ki se prizna družbi Prysmian.

---

(1)  Sklep Komisije z dne 2. aprila 2014 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39610 – Električni kabli).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Avstrija) 25. septembra 2018 – Adler Real Estate AG in drugi

(Zadeva C-605/18)

(2018/C 445/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Adler Real Estate AG, Petrus Advisers LLP, TZ

Nasprotna stranka: Finanzmarktaufsichtsbehörde

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 3(1a), četrti pododstavek, točka (iii), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta, razlagati tako, da je pogoj za dopustnost „strožjih zahtev“ za „imetnike delnic oziroma fizične ali pravne osebe“ ta, da „zakone in druge predpise“, v katerih so določene strožje zahteve za obveščanje o deležu, „nadzira“ organ, ki ga je imenovala država članica v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES (2) […] o ponudbah za prevzem, in da ta nadzor obsega upoštevanje strožjih zahtev glede obveščanja o deležu v smislu Direktive 2004/109/ES?

2.

Ali člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero se pravnomočni odločbi nadzornega organa v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES, s katero je bilo ugotovljeno, da je oseba kršila nacionalne predpise, ki so bili sprejeti za prenos Direktive 2004/25/ES, priznava zavezujoči učinek tudi v okviru upravnega prekrškovnega postopka, ki teče proti isti osebi zaradi kršitve na to nanašajočih se nacionalnih določb, ki so bile sprejete za prenos Direktive 2004/109/ES (Direktiva o preglednosti), tako da ta oseba s pravnega in dejanskega vidika ne more prerekati že pravnomočno ugotovljene kršitve pravnega predpisa?

---

(1)  UL 2004, L 390, str. 38.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 20).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Tributário de Lisboa (Portugalska) 28. septembra 2018 – Država Kanada/Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-613/18)

(2018/C 445/09)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Tributário de Lisboa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Država Kanada

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je na področju obdavčitve dividend, ki jih razdeli družba s sedežem na nacionalnem ozemlju subjektu, ki ni rezident, združljivo z načelom prepovedi omejitev pretoka kapitala med državami članicami in tretjimi državami, da obstaja efektivna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki velja za subjekte rezidente v tretji državi in ki je višja od stopnje, ki velja za rezidenta na državnem ozemlju in ki ima enako naravo?

Tožba, vložena 28. septembra 2018 – Evropska komisija/Slovaška republika

(Zadeva C-614/18)

(2018/C 445/10)

Jezik postopka: slovaščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Tokár in C. Cattabriga, agenta)

Tožena stranka: Slovaška republika

Predlog tožeče stranke

Evropska komisija Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Slovaška republika s tem, da državljanom tretji držav, ki niso družinski člani državljanov Evropske unije in katerih vloga za izdajo vizuma je bila zavrnjena oziroma katerih vizum je bil razveljavljen ali preklican, ni priznala pravice do sprožitve sodnega postopka, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 19(1) Pogodbe o Evropski uniji in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi z določbami člena 32(3), člena 34(7) in člena 35(7) Uredbe (ES) št. 810/2009 (1) (Vizumski zakonik);

—	Slovaški republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev tožbe navaja, da so bila pravna vprašanja, ki so sporna v obravnavani zadevi, jasno rešena v sodbi Sodišča z dne C-403/16, El Hassani, v kateri je Sodišče odločilo, da je treba člen 32(3) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (2), v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da državam članicam nalaga obveznost, da zagotovijo postopek s pravnim sredstvom zoper odločbe o zavrnitvi izdaje vizuma, katerega podrobna pravila ureja pravni red vsake države članice ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti. Ta postopek mora zagotavljati, da v neki fazi postopka obstaja možnost pravnega sredstva pred sodiščem.

Komisija zato meni, da s trditvami, ki jih je Slovaška republika v obravnavani zadevi predložila v predhodnem postopku, ni mogoče uspeti in potrjuje svoje stališče, da Slovaška republika ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki so bile navedene v tožbi.

---

(1)  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL 2009, L 243, str. 1).

(2)  Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, uredb Sveta (ES) št. 1683/95 in (ES) št. 539/2001 ter uredb (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2013, L 182, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Kehl (Nemčija) 28. septembra 2018 – Strafverfahren/UY

(Zadeva C-615/18)

(2018/C 445/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Kehl

Stranki v postopku v glavni stvari

Staatsanwaltschaft Offenburg

proti

UY

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pravo Evropske unije, zlasti Direktivo 2012/13 (1), ter člene 21, 45, 49 in 56 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi države članice, ki določa, da se lahko obdolžencu v kazenskem postopku zgolj zaradi tega, ker nima stalnega prebivališča v tej, temveč v drugi državi članici, odredi, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj za namene vročitve kaznovalnega naloga, kar ima za posledico nastop pravnomočnosti kaznovalnega naloga, s čimer so izpolnjeni pogoji za kaznivost kasnejšega dejanja obdolženca (vezanost na prejšnjo ugotovitev dejanskega stanja), čeprav obdolženec za kaznovalni nalog dejansko ni vedel in dejanska seznanitev obdolženca s kaznovalnim nalogom ni zagotovljena v enaki meri kot pri vročitvi kaznovalnega naloga v primeru, v katerem ima obdolženec stalno prebivališče v državi članici?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali je treba pravo Evropske unije, zlasti Direktivo 2012/13, ter člene 21, 45, 49 in 56 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi države članice, ki določa, da se lahko obdolžencu v kazenskem postopku zgolj zaradi tega, ker nima stalnega prebivališča v tej, temveč v drugi državi članici, odredi, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj za namene vročitve kaznovalnega naloga, kar ima za posledico nastop pravnomočnosti kaznovalnega naloga, s čimer so izpolnjeni pogoji za kaznivost kasnejšega dejanja obdolženca (vezanost na prejšnjo ugotovitev dejanskega stanja) in ki obdolžencu v okviru pregona tega kaznivega dejanja s subjektivnega vidika nalaga večje obveznosti glede tega, da poskrbi, da se dejansko seznani s kaznovalnim nalogom, kot to velja v primeru, v katerem ima obdolženec stalno prebivališče v državi članici, zaradi česar je mogoč kazenski pregon zaradi malomarnosti obdolženca?

---

(1)  Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL 2012, L 142, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Session, Edinburgh (Združeno kraljestvo) 3. oktobra 2018 – Andy Wightman in drugi/Secretary of State for Exiting the European Union

(Zadeva C-621/18)

(2018/C 445/12)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Session, Edinburgh

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Andy Wightman, Ross Greer, Alyn Smith, David Martin, Catherine Stihler, Jolyon Maugham, Joanna Cherry

Nasprotna stranka: Secretary of State for Exiting the European Union

Dodatni stranki: Chris Leslie, Tom Brake

Vprašanje za predhodno odločanje

Če je država članica na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji Evropski svet uradno obvestila, da namerava izstopiti iz Evropske unije, ali pravo EU dopušča, da ta država članica to uradno obvestilo enostransko prekliče, in če to dopušča, kakšni so pogoji za preklic in kakšne so posledice glede neizstopa te države članice iz Evropske unije?

Tožba, vložena 11. oktobra 2018 – Evropska komisija/Francoska republika

(Zadeva C-636/18)

(2018/C 445/13)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: J.-F. Brakeland, agent)

Tožena stranka: Francoska republika

Predlog tožeče stranke

Ugotovi naj se,

prvič, da s sistematičnim in dolgotrajnim preseganjem letne mejne vrednosti za NO2 od 1. januarja 2010 v naslednjih 12 aglomeracijah in območjih kakovosti zraka: Marseille (FR03A02), Toulon (FR03A03), Pariz (FR04A01), Auvergne-Clermont-Ferrand (FR07A01), Montpellier (FR08A01), Toulouse Midi-Pyrénées (FR12A01), ZUR Reims Champagne-Ardenne (FR14N10), Grenoble Rhône-Alpes (FR15A01), Strasbourg (FR16A02), Lyon-Rhône-Alpes (FR20A01), ZUR Vallée de l’Arve Rhône-Alpes (FR20N10) in Nica (FR24A01), in s sistematičnim in dolgotrajnim preseganjem urne mejne vrednosti za NO2 od 1. januarja 2010 v naslednjih 2 aglomeracijah in območjih kakovosti zraka: Pariz (FR04A01) in Lyon Rhône-Alpes (FR20A01), Francoska Republika še vedno ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 13(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (1), v povezavi s prilogo XI k navedeni direktivi in to od začetka veljavnosti mejnih vrednosti leta 2010,

in

drugič, da Francoska republika od 11. junija 2010 ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, v povezavi s prilogo XV k navedeni direktivi, in zlasti obveznosti, ki je določena s členom 23(1), drugi pododstavek, navedene direktive, da je treba poskrbeti za to, da bo obdobje preseganja čim krajše.

Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Od leta 2010 so bile letne in urne mejne vrednosti za N02 sistematično in dolgotrajno presežene v 12 oziroma v 2 območjih. To preseganje kot tako pomeni kršitev člena 13(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo v povezavi s prilogo XI k navedeni direktivi.

Kljub tej kršitvi povezanih določb člena 13(1) Direktive in priloge XI k Direktivi 2008/50/ES, Francoska republika v načrtih za kakovost zraka ni sprejela – v nasprotju s tem, kar določa člen 23(1), drugi pododstavek, Direktive 2008/50/ES – učinkovitih ukrepov, da te prekoračitve ne bi trajale predolgo.

Neučinkovitost ustreznih ukrepov med drugim izhaja iz obdobja prekoračitev mejnih vrednosti, stopnje teh prekoračitev in njihovega razvoja ter iz natančne analize vsakega od načrtov, ki so jih za 12 zadevnih območij sprejeli francoski organi.

---

(1)  UL L 152, str. 1.

Tožba, vložena 12. oktobra 2018 – Evropska komisija/Romunija

(Zadeva C-638/18)

(2018/C 445/14)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Nicolae, K. Petersen, agenta)

Tožena stranka: Romunija

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da s tem, da sistematično in dolgotrajno leta 2007 ni spoštovala dnevnih mejnih vrednosti za PM10, in s tem, da od leta 2007 do vključno leta 2014, z izjemo leta 2013, sistematično in dolgotrajno ni spoštovala letnih mejnih vrednosti za koncentracije PM10, v območju RO32101 Bukarešta, Romunija ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 13(1) v povezavi s prilogo XI k Direktivi 2008/50/ES (1);

—

ugotovi naj se, da kar zadeva območje RO32101 Bukarešta, Romunija od 11. junija 2010 ni izpolnila obveznosti iz člena 23(1) v povezavi s prilogo XV, del A, k Direktivi 2008/50/ES, zlasti obveznosti, ki je določena v drugem odstavku, in sicer zagotoviti, da bo obdobje preseganja mejnih vrednosti PM10 čim krajše;

—	Romuniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Od leta 2007 so bile v območju RO32101 Bukarešta, sistematično in dolgotrajno presežene dnevne mejne vrednosti koncentracije PM10. Poleg tega so bile od leta 2007 do vključno leta 2014, z izjemo leta 2013, v tem območju presežene letne mejne vrednosti za koncentracije PM10. Ti presežki zadostujejo za ugotovitev kršitve določb iz člena 13(1) Direktive 2008/50/ES v povezavi z določbami iz priloge XI k tej direktivi.

Kljub tem preseganjem Romunija ni pripravila načrtov za kakovost zraka, ki bi odražali določbe iz člena 23(1) Direktive, zlasti obveznosti sprejetja ustreznih ukrepov, da bi bilo obdobje preseganja mejnih vrednosti PM10 čim krajše. Ta kršitev izhaja iz daljšega obdobja, med katerim je bilo zabeleženo preseganje, dolgih rokov, ki so bili določeni za prenehanje preseganja, neobstoja nekaterih elementov, ki so določeni v prilogi XV, del A, k direktivi, ter iz dejstva, da se pri načrtih ne upoštevajo vsi glavni razlogi za preseganje mejnih vrednosti in da ti ne predvidevajo niti zadostnih obveznih ukrepov za zagotovitev spoštovanja mejnih vrednosti.

---

(1)  UL 2008 L 152, str. 1.

Tožba, vložena 12. oktobra 2018 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-642/18)

(2018/C 445/15)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: S. Pardo Quintillán, E. Sanfrutos Cano in F. Thiran, agenti)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlog tožeče stranke

—

V skladu s členom 258, prvi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije naj se ugotovi, — da Kraljevina Španija s tem, da ni sprejela načrtov ravnanja z odpadki v skladu z zahtevami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv, (1) oziroma s tem, da navedenih načrtov ni revidirala v skladu z Direktivo 2008/98/ES, kar zadeva avtonomne skupnosti Aragon, Balearski otoki, Kanarski otoki in Madrid ter avtonomno mesto Ceuta, ni izpolnila obveznosti iz člena 28(1) in člena 30(1) Direktive 20008/98/ES in — da Kraljevina Španija s tem, da Komisije ni uradno obvestila o sprejetju ali reviziji načrtov ravnanja z odpadki, kar zadeva avtonomne skupnosti Aragon, Balearski otoki, Kanarski otoki in Madrid ter avtonomno mesto Ceuta, ni izpolnila obveznosti iz člena 33(1) Direktive 20008/98/ES.

—	Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti iz navedenih določb Direktive 2008/98/ES, ker pred 14. septembrom 2017, ki je bil rok, določen v obrazloženem mnenju z dne 14. julija 2017, ni sprejela zahtevanih ukrepov.

---

(1)  UL 2008, L 312, str. 3.

Tožba, vložena 23. oktobra 2018 – Evropska komisija/Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-664/18)

(2018/C 445/16)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Norris-Usher, K. Petersen, agenta)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna irska s tem, da je nadaljevalo s preseganjem letnih mejnih vrednosti NO2 v območjih UK0001 (Greater London Urban Area); UK0002 (West Midlands Urban Area); UK0003 (Greater Manchester Urban Area); UK 0004 (West Yorkshire Urban Area); UK 0013 (Teesside Urban Area); UK0014 (The Potteries); UK0018 (Kingston upon Hull); UK0019 (Southampton Urban Area); UK0024 (Glasgow Urban Area); UK0029 (Eastern); UK0031 (South East); UK0032 (East Midlands); UK0033 (North West & Merseyside); UK0034 (Yorkshire & Humberside); UK0035 (West Midlands) in UK0036 (North East), in urnih mejnih vrednosti za NO2 v območju UK0001 (Greater London Urban Area) od začetka veljavnosti teh mejnih vrednosti 1. januarja 2010 ni izpolnilo obveznosti iz člena 13 (1) Direktive 2008/50/ES (1) v povezavi z Prilogo XI k tej direktivi;

—

ugotovi naj se, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska od 11. junija 2010 ni izpolnilo svojih obveznosti iz člena 23(1) Direktive 2008/50/ES v povezavi z prilogo XV k tej direktivi glede prej navedenih območij in zlasti obveznosti iz pododstavka 2 člena 23(1), da so obdobja preseganja čim krajša;

—	Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Od leta 2010 so bile letne mejne vrednosti za NO2 prekoračene v 16 območjih in aglomeracijah, urne mejne vrednosti pa so bile prekoračene v enem območju. Ta preseganja sama po sebi pomenijo kršitev člena 13(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo v povezavi s prilogo XI te direktive.

Kljub tej vztrajni kršitvi člena 13(1) Direktive 2008/50/ES v povezavi s prilogo XI k tej direktivi Združeno kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska ni sprejelo načrtov za kakovost zraka, ki bi predvideli ustrezne ukrepe, tako da bo lahko obdobje preseganja čim krajše. Nezadostnost ukrepov, ki jih je predvidelo Združeno kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, dokazuje trajanje obdobja, v katerem so bile presežene mejne vrednosti, velikost preseganja in trend glede izpolnjevanja zahtev ter natančna analiza vsakega od zadevnih načrtov za kakovost zraka za 16 območij in aglomeracij, ki so predmet te tožbe.

---

(1)  Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL 2008, L 152, str. 1).

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Bacardi/EUIPO – Palírna U zeleného stromu (42 BELOW)

(Zadeva T-435/12) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije 42 BELOW - Prejšnja neregistrirana nacionalna figurativna znamka VODKA 42 - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(4) Uredbe (EU) 2017/1001) - Uporaba v gospodarskem prometu - Uporaba nacionalnega prava s strani EUIPO))

(2018/C 445/17)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Bacardi Co. Ltd (Vaduz, Liechtenstein) (zastopniki: sprva M. Reinisch, nato A. Parassina, L. Rigas in L. Lorenc, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: sprva P. Geroulakos, nato D. Gája in D. Walicka, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Palírna U zeleného stromu a. s., nekdanja Granette & Starorežná Distilleries a.s. (Usti nad Labem, Češka republika) (Zastopnik: T. Chleboun, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 9. julija 2012 (zadeva R 2100/2011-2), v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Granette & Starorežná Distilleries in Bacardi.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Bacardi Co. Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 379, 8.12.2012.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Nova/Komisija

(Zadeva T-299/15) (1)

((Arbitražna klavzula - Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjen v okviru pilotnega projekta, ki se nanaša na vzpostavitev mreže za stike in razpravo med občinami o izkušnjah in najboljših praksah pri ponovnem naseljevanju in vključevanju beguncev - Neobstoj objektivne presoje rezultatov projekta - Sorazmernost - Vračilo plačanih zneskov - Ukrepi procesnega vodstva - Nasprotna tožba))

(2018/C 445/18)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Nova Onlus Consorzio nazionale di cooperative sociali – Soc. coop. (Trani, Italija) (zastopnika: M. Astolfi in M. Petrucci, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva L. Di Paolo in L. Cappelletti, nato L. Di Paolo in na koncu O. Verheecke in F. Moro, agenti, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Prvič, predlog na podlagi člena 272 PDEU naj se, v bistvu, ugotovi, da Komisija od tožeče stranke na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev HOME/2011/PPRS/AG/2176 neupravičeno terja 80 242,78 EUR in naj se Komisiji naloži plačilo 52 146,36 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi, in, drugič, nasprotna tožba Komisije, da naj se tožeči stranki na podlagi tega sporazuma naloži vračilo 80 242,78 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi.

Izrek

1.

Evropska komisija na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. HOME/2011/PPRS/AG/2176 od zadruge Nova Onlus Consorzio nazionale di cooperative sociali – Soc. coop. neupravičeno terja 15 % stroškov, povezanih z spletno stranjo projekta Transnational Observatory for Refugee’s Resettlement in Europe, to je 3 002,45 EUR.

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Zadruga Nova Onlus Consorzio nazionale di cooperative sociali mora Komisiji na podlagi tega sporazuma plačati 77 240,33 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi v višini 3,55 % od 19. maja 2015 do popolnega plačila tega zneska.

4.	Nasprotna tožba se v preostalem delu zavrne.

5.	Zadruga Nova Onlus Consorzio nazionale di cooperative sociali nosi svoje stroške in dve tretjini stroškov Komisije.

6.	Komisija nosi tretjino svojih stroškov.

---

(1)  UL C 254, 3.8.2015.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Epsilon International/Komisija

(Zadeva T-477/16) (1)

((Arbitražna klavzula - Pogodbe, sklenjene v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 – 2013) - Pravni interes - Upravičeni stroški - Začasna ustavitev plačil - Predlog za razglasitev ničnosti - Sklep o registraciji tožeče stranke v centralno podatkovno bazo sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Nedopustnost))

(2018/C 445/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Epsilon International SA (Marousi, Grčija) (zastopnika: D. Bogaert in A. Guillerme, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Estrada de Solà, A Katsimerou in A. Kyratsou, agenti)

Predmet

Po eni strani predlog na podlagi člena 272 PDEU, naj se ugotovi, prvič, da so zneski, ki jih je Komisija plačala v skladu s Sporazumi o nepovratnih sredstvih Briseide, i-SCOPE in Smart-Islands, upravičeni stroški, drugič, da sklepi Komisije o začasni ustavitvi plačil za projekte i-Locate, eENV-Plus, GeoSmartCity in c-Space niso utemeljeni in, tretjič, da je nezakonito ravnanje Komisije tožeči stranki povzročilo škodo in, po drugi strani, predlog na podlagi, prvič, člena 263 PDEU, naj se za Sklep Komisije z dne 17. Junija 2017 (Ares(2016) 2835215), s katerim je bila družba Epsilon registrirana v bazo podatkov sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), razglasi za ničnega in, drugič, člena 268 PDEU za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi tega akta.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi Epsilon International SA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 402, 31.10.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Grupo Orenes/EUIPO – Akamon Entertainment Millenium (Bingo VIVA! Slots)

(Zadeva T-63/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije Bingo VIVA! Slots - Prejšnja figurativna Evropske unije vive bingo - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Predmet spora))

(2018/C 445/20)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Grupo Orenes, SL (Murcia, Španija) (zastopnica: M. J. Sanmartín Sanmartín, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnica: S. Palmero Cabezas, agentka)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Akamon Entertainment Millenium, SL (Barcelona, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora EUIPO za pritožbe z dne 7. novembra 2016 (zadeva R 453/2016-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Grupo Orenes in Akamon Entertainment Millenium.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Grupo Orenes, SL se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 95, 27.3.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Fernández González/Komisija

(Zadeva T-162/17 RENV) (1)

((Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Člen 2(c) PZDU - Razpis prostega delovnega mesta za začasnega uslužbenca iz člena 2(b) PZDU - Zavrnitev prijave - Ugovor nezakonitosti - Člen 8 PZDU - Odgovornost - Izguba priložnosti))

(2018/C 445/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Elia Fernández González (Bruselj, Belgija) (zastopnika: M. Casado García-Hirschfeld in É. Boigelot, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. Berscheid in L. Radu Bouyon, agenta, skupaj z D. Waelbroeckom in A. Duron, odvetnikoma)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 14. novembra 2014 o zavrnitvi kandidature tožeče stranke za delovno mesto začasnega uslužbenca, za katerega je bilo objavljeno obvestilo o prostem delovnem mestu COM/2014/2036 in odločbe z dne 22. maja 2015 o zavrnitvi upravne pritožbe tožeče stranke ter, drugič, povrnitev škode, ki je domnevno nastala tožeči stranki.

Izrek

1.	Odločba Evropske komisije z dne 14. novembra 2014 o zavrnitvi kandidature Elie Fernández González za delovno mesto začasnega uslužbenca, za katerega je bilo objavljeno obvestilo o prostem delovnem mestu COM/2014/2036, se razglasi za nično.

2.	Komisiji se naloži plačilo zneska 12 000 EUR E. Fernández González, povečanega za zamudne obresti, ki tečejo od dneva razglasitve te sodbe do dejanskega plačila, po letni obrestni meri, ki jo določi Evropska centralna banka (ECB) za glavne transakcije refinanciranja, povečani za 2 točki.

3.	Tožba se v preostalem zavrne.

4.	Komisiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 354, 26.10.2015 (zadeva je bila sprva vložena pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-121/15 in nato 1. septembra 2016 prenesena na Splošno sodišče Evropske unije).

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Bayer/EUIPO – Uni-Pharma (SALOSPIR)

(Zadeva T-261/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije SALOSPIR - Prejšnje figurativne znamke Evropske unije, ki upodabljajo barvne trakove, in prejšnje figurativne nacionalne znamke Aspirin - Relativni razlogi za zavrnitev - Podobnost znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Ugled - Člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe št. 2017/1001) - Uporaba znaka, ki nima samo lokalnega pomena, v gospodarskem prometu - Člen 8(4) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(4) Uredbe št. 2017/1001)))

(2018/C 445/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Bayer AG (Leverkusen, Nemčija) (zastopnika: V. von Bomhard in J. Fuhrmann, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: A. Folliard-Monguiral, S. Pétrequin in D. Walicka, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Uni-Pharma Kleon Tsetis, Farmakeutika Ergastiria AVEE (Kifisia, Grčija) (zastopniki: C. Chrysanthis, P.-V. Chardalia in A. Vasilogamvrou, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. februarja 2017 (zadeva R 2444/2017-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Bayer in Uni-Pharma Kleon Tsetis, Farmakeutika Ergastiria.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Bayer AG se poleg lastnih stroškov naloži plačilo stroškov, ki so Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in družbi Uni-Pharma Kleon Tsetis, Farmakeutika Ergastiria AVEE nastali v postopku pred Splošnim sodiščem.

---

(1)  UL C 221, 10.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. oktobra 2018 – Deza/Komisija

(Zadeva T-400/17) (1)

((Okolje in varovanje zdravja ljudi - Uredba (ES) št. 1272/2008 - Razvrščanje, označevanje in pakiranje nekaterih snovi - Uredba (EU) 2017/776 - Razvrstitev antrakinona - Snov, za katero se domneva, da ima zmožnost za rakotvornost za ljudi - Očitna napaka pri presoji - Pojem snovi - Pravna varnost - Lastninska pravica))

(2018/C 445/23)

Jezik postopka: češčina

Stranke

Tožeča stranka: Deza a.s. (Valašské Meziříčí, Češka republika) (zastopnik: P. Dejl, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: Z. Malůšková, K. Mifsud-Bonnici in R. Lindenthal, agenti)

Intervenientke v podporo tožene stranke: Republika Finska (zastopnik: S. Hartikainen, agent), Kraljevina Švedska (zastopniki: A. Falk, C. Meyer-Seitz, H. Shev, L. Zettergren in A. Alriksson, agenti), Evropska agencija za kemikalije (zastopniki: M. Heikkilä, W. Broere in A. Hautamäki, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (EU) 2017/776 z dne 4. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL 2017, L 116, str. 1) v delu, v katerem je antrakinon razvrščen med snovi, za katere se domneva, da imajo zmožnost za rakotvornost za ljudi.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Deza, a.s. nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije.

3.	Republika Finska, Kraljevina Švedska in Evropska agencija za kemikalije (ECHA) nosijo svoje stroške.

---

(1)  UL C 293, 4.9.2017.

Tožba, vložena 1. oktobra 2018 – Pharma Mar/Komisija

(Zadeva T-594/18)

(2018/C 445/24)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Pharma Mar, SA (Colmenar Viejo, Španija) (zastopnika: M. Merola in V. Salvatore, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeni sklep Komisije C(2018) 4831 final z dne 17. julija 2018 o zavrnitvi dovoljenja za promet na podlagi Uredbe (ES) št. 726/2004 (1) za „Aplidin – plitidepsin“ kot zdravilo za uporabo v humani medicini, razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: nezadostna nepristranskost onkološke znanstvene svetovalne skupine in postopka imenovanja. — Tožeča stranka trdi, da je bila kršena dolžnost podrobne in nepristranske preučitve upoštevnih vidikov zadeve, saj izpodbijani sklep temelji na mnenju, ki so ga sprejeli strokovnjaki, ki niso nepristranski. — Kršitev dolžnosti nepristranske preučitve, ki jo zatrjuje tožeča stranka, se nanaša tudi na imenovanje strokovnjakov Evropske agencije za zdravila (EMA), s katerim je bilo neupravičeno omejena pluralnost mnenj, za katero pa bi bilo treba šteti, da je pogoj za nepristransko presojo.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja. — Tožeča stranka se sklicuje na to, da je EMA strokovnjake imenovala tako, da je neupravičeno omejila pluralnost mnenj, in trdi, da je mogoče šteti, da gre pri tem za kršitev načela dobrega upravljanja.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 12 Uredbe (ES) št. 726/2004 in načela enakega obravnavanja. — Tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in napačno ugotovila, da učinkovitost Aplidina ni bila pravilno in zadostno dokazana, s čimer naj bi kršila navedeni člen 12. — Del znanstvenih dokazov, ki so bili predloženi za dokazovanje učinkovitosti Aplidina, v postopku pregleda s strani EMA ni bil upoštevan zaradi metodologije, ki jo je tožeča stranka uporabila, kar ni v skladu z mnenjem, ki ga je izdala strokovna delovna skupina EMA. — Metodologije, uporabljene v tej zadevi, so enake tistim, ki jih je EMA sprejela v podobni zadevi, ki se je nanašala na postopek za izdajo dovoljenja za promet za drugo zdravilo, kar kaže na to, da je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve. — Tožeča stranka trdi, da odločitev o zavrnitvi znanstvenih dokazov, predloženih za dokazovanje učinkovitosti Aplidina ni bila obrazložena, zlasti kar zadeva razloge za neupoštevanje mnenja strokovne delovne skupine EMA.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe. — Tožeča stranka trdi, da ni mogla učinkovito uresničevati svoje pravice do obrambe v zvezi z vprašanjem, ki je bilo bistvenega pomena za presojo učinkovitosti Aplidina, zlasti zaradi omejenega časa, ki ga je imela na voljo za pripravo na sestanek za ustna pojasnila.

---

(1)  Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 229).

Tožba, vložena 28. septembra 2018 – ZL/EUIPO

(Zadeva T-596/18)

(2018/C 445/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZL (zastopnik: E. Fontes Vila, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo natečajne komisije z dne 1. decembra 2017 za javni natečaj EUIPO/AD/01/17, v kateri so bili navedeni rezultati tožeče stranke na tem natečaju in s katero je bilo potrjeno, da ni uvrščena na „rezervni seznam“ uspešnih kandidatov, razglasi za nično;

—

podredno, za nični kot povezani odločbi razglasi: prvič, odločbo natečajne komisije z dne 7. marca 2018, s katero je ta odgovorila na predlog tožeče stranke za pregled in potrdila odločbo z dne 1. decembra 2017; drugič, odločbo organa za imenovanja z dne 27. junija 2018, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke z dne 7. junija 2018 in potrjena odločba z dne 1. decembra 2017;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: pomanjkljive pravna obrazložitev in priložene listine v vseh dopisovanjih in odločbah, prejetih od EPSO in/ali EUIPO glede zadevnega javnega natečaja, ker tožeča stranka ni mogla ugotoviti, ali imajo odločbe, ki posegajo v njen položaj, ustrezno podlago in ali so predmet sodnega nadzora, zaradi česar naj bi nastala pravna negotovost in tožeča stranka naj ne bi imela možnosti obrambe pred upravo.

2.

Drugi tožbeni razlog: (i) kršitev temeljnih pravic tožeče stranke do dobrega upravljanja in dostopa do dokumentov (člena 41 in 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; člen 15 PDEU; člen 2(1) Uredbe št. 1049/2001 (1)) ter horizontalnega načela preglednosti, ker je organ za imenovanja tožeči stranki zavrnil dostop do spornih vprašanj besednega sklepanja pri vprašanjih z izbirnimi odgovori na računalniško podprtih preizkusih z obrazložitvijo, da je obtožba tožeče stranke, s katero je izpodbijala upoštevnost in veljavnost navedenih vprašanj, presplošna in brez navedbe posebnih razlogov, iz katerih naj pogoji iz sodne prakse za odobritev dostopa ne bi bili izpolnjeni; in (ii) kršitev pravice tožeče stranke do obrambe, ker je poziv organa za imenovanja, naj se sporna vprašanja izpodbijajo podrobneje, za tožečo stranko neizvedljiv, tako da naj bi z zahtevo po predložitvi nemogočega dokaza nastala posebna ranljivost.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do obrambe ter načel kvalifikacij in sposobnosti pri zadevnem natečaju, preglednosti pri prostem dostopu do javne službe ter do poštenega in enakega obravnavanja, ker tožeča stranka po prejemu njenih rezultatov natečaja ni mogla uveljavljati vsebinske nepravilnosti spornih vprašanj, ki naj bi ta temeljila na slabi ali napačni formulaciji (npr. zaradi prevajalskih težav). Kandidat bi moral vedno, v vsaki fazi izbirnega postopka, zlasti po objavi rezultatov, imeti možnost izpodbijati to, da je bil soočen z vsebinskimi napakami v vprašanjih. Tožeča stranka poleg tega trdi, da bi lahko kandidati, ki so izbrali izvorni jezik besednih računalniško podprtih preizkusov, zaradi slabih prevodov pridobili očitno prednost.

4.	Četrti tožbeni razlog: izpodbijana odločba z dne 1. decembra 2017 vsebuje očitno napako glede izvedbe izbirnega postopka, ker naj bi bila sporna vprašanja besednega sklepanja na računalniško podprtih preizkusih vsebinsko napačna.

---

(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

Tožba, vložena 9. oktobra 2018 – Google in Alphabet/Komisija

(Zadeva T-604/18)

(2018/C 445/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Google LLC (Mountain View, Kalifornija, Združene države), Alphabet, Inc. (Mountain View) (zastopniki: N. Levy, Solicitor, P. Stuart, Barrister, J. Schindler in A. Lamadrid de Pablo, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	sklep Komisije z dne 18. julija 2018 v zadevi COMP/AT.40099 – Google Andrоid razglasi za ničen;

—	podredno, v okviru neomejene sodne pristojnosti globo, ki je bila naložena tožečima strankama, odpravi ali zmanjša, in

—	Komisiji vsekakor naloži plačilo stroškov tožeče stranke v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2018) 4761 final z dne 18. julija 2018 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP (AT.40099 – Google Android).

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata šest tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijani sklep vsebuje napake pri presoji, kar zadeva opredelitev trga in prevladujoč položaj na njem. — Tožeči stranki glede tega trdita, da je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovljeno, da je platforma Android prevladujoča. — Tožeči stranki dalje trdita, da je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovljeno, da je platforma Play prevladujoča. — Tožeči stranki prav tako izpostavljata, da trditev v izpodbijanem sklepu, da ima Google prevladujoč položaj glede storitev splošnega iskanja, ki so na voljo uporabnikom, ne sovpada s predpostavko o obstoju zlorabe, ki je vsebovana v njem in ki se nanaša na aplikacije za iskanje, glede katerih je podeljena licenca proizvajalcem originalne opreme.

2.

Drugi tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je napačno ugotovljeno, da imajo pogoji glede prednamestitve, vsebovani v sporazumu družbe Google o distribuciji mobilnih aplikacij, elemente zlorabe. — Tožeči stranki glede tega trdita, da v izpodbijanem sklepu ni dokazano, da imajo izpodbijani pogoji glede prednamestitve verjetno za posledico izključitev konkurence. — Tožeči stranki poleg tega trdita, da v izpodbijanem sklepu napačno ni upoštevano, da so pogoji glede prednamestitve objektivno upravičeni, ker omogočajo družbi Google, da platformo Android daje na voljo brezplačno.

3.	Tretji tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je napačno ugotovljeno, da že sam pogoj glede prednamestitve, vsebovan v sporazumih družbe Google o razdelitvi dohodkov na podlagi portfelja, pomeni zlorabo.

4.

Četrti tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je napačno ugotovljeno, da to, da družba Google podelitev licence za aplikaciji Play in Google Search pogojuje z izpolnjevanjem obveznosti glede prepovedi fragmentacije, vsebovanimi v sporazumu o prepovedi fragmentacije. — Tožeči stranki glede tega trdita, da je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovljeno, da obveznosti glede prepovedi fragmentacije verjetno omejujejo konkurenco. — Tožeči stranki poleg tega trdita, da v izpodbijanem sklepu ni upoštevano, da so obveznosti glede prepovedi fragmentacije objektivno upravičene, ker zagotavljajo kompatibilnost.

5.

Peti tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je kršena pravica tožečih strank do obrambe. — Tožeči stranki glede tega trdita, da jima je Komisija svojo analizo „enako učinkovitega konkurenta“ neustrezno predstavila v dopisih s predstavitvijo dejanskega stanja ter da jima ni zagotovila ustnega zaslišanja. — Tožeči stranki poleg tega trdita, da je Komisija kršila njuno pravico do vpogleda v spis.

6.

Šesti tožbeni razlog: izpodbijani sklep je napačen, kar zadeva naložitev globe in njen izračun. — Tožeči stranki glede tega trdita, da globa ni zakonita, ker z njo ni upoštevano, da pri družbi Google nista bila podana naklep ali malomarnost. — Tožeči stranki poleg tega trdita, da globa ni zakonita, ker ni v skladu z načelom sorazmernosti. — Tožeči stranki podredno trdita tudi, da je v izpodbijanem sklepu globa napačno izračunana.

Tožba, vložena 5. oktobra 2018 – Fujifilm Recording Media/EUIPO – iTernity (d:ternity)

(Zadeva T-609/18)

(2018/C 445/27)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Fujifilm Recording Media GmbH (Kleve, Nemčija) (zastopniki: R. Härer, C. Schulze, C. Weber, H. Ranzinger in C. Gehweiler, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: iTernity GmbH (Freiburg, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „d:ternity“ – znamka Evropske unije št. 11 152 154

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. julija 2018 v zadevi R 2324/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	podredno, ugotovi, da se postopek ustavi;

—	EUIPO in drugi stranki naloži plačilo stroškov, ki so nastali pred Splošnim sodiščem in pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 18 in 64 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 18. oktobra 2018 – Gres de Aragón/EUIPO (GRES ARAGÓN)

(Zadeva T-624/18)

(2018/C 445/28)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Gres de Aragón, SA (Alcalñiz, Španija) (zastopnik: J. Learte Álvarez, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: Prijava figurativne znamke Unije GRES ARAGÓN – prijava za registracijo št. 16 311 938

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. avgusta 2018 v zadevi R 2269/2017-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo v delu, v katerem je bila zavrnjena prijava znamke Evropske unije št. 16 311 938 GRES ARAGÓN za nekatere vrste blaga in storitev, na katere se prijava nanaša,

—	odredi nadaljevanje obravnave zadevne prijave za vse proizvode in storitve, na katere se nanaša prvotna prijava,

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 7(1)(b) in (c), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 18. oktobra 2018 – mobile.de/EUIPO (upodobitev avtomobila v besedilnem oblačku)

(Zadeva T-629/18)

(2018/C 445/29)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: mobile.de GmbH (Dreilinden, Nemčija) (zastopnik: T. Lührig, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije (upodobitev avtomobila v besedilnem oblačku) – prijava št. 15 598 931

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. avgusta 2018 v zadevi R 2653/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 49(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 71(1), drugi stavek, Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 68(1), četrti stavek, Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 23(1)(d) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625;

—	kršitev člena 68(1), četrti stavek, Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi s členom 23(1)(e) in členom 22(1)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625.

Tožba, vložena 17. oktobra 2018 – Herholz Vertrieb/EUIPO (#)

(Zadeva T-631/18)

(2018/C 445/30)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Herholz Vertrieb GmbH & Co. KG (Ahaus, Nemčija) (zastopnik: D. Sprenger, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske Unije # – Prijava št. 16 967 267

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. avgusta 2018 v zadevi R 445/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo spremeni tako, da se prijavljena znamka Evropske unije registrira;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.