10.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 444/1

PRIPOROČILO SVETA

z dne 26. novembra 2018

o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini

(2018/C 444/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Učna mobilnost spodbuja pridobivanje znanja, spretnosti, kompetenc in izkušenj, tudi osebnostnih in socialnih kompetenc ter kulturne zavesti, ki so ključnega pomena za aktivno udeležbo v družbi in na trgu dela ter za spodbujanje evropske identitete.

(2)

Evropska komisija je v sporočilu z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (1) predstavila vizijo, da se do leta 2025 oblikuje evropski izobraževalni prostor, v katerem učenja, študija in raziskovalnega dela ne bodo ovirale meje, med drugim z odstranitvijo ovir za priznavanje kvalifikacij, tako na ravni šol kot visokošolskega izobraževanja.

(3)

Evropski svet je v sklepih z dne 14. decembra 2017 države članice, Svet in Komisijo pozval, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej trudijo, da bi „spodbujali sodelovanje med državami članicami na področju medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval o zaključku srednješolskega izobraževanja“ (2).

(4)

Konvencija iz leta 1997 o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija o priznavanju) in z njo povezana besedila, ki sta jih pripravila Svet Evrope in Unesco, zagotavljajo pravni okvir za priznavanje visokošolskih kvalifikacij in kvalifikacij višjega sekundarnega izobraževanja, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni.

(5)

Ministri za izobraževanje iz evropskega visokošolskega prostora so se v sporočilu iz Bukarešte iz leta 2012 zavezali k dolgoročnemu cilju avtomatičnega priznavanja primerljivih visokošolskih diplom. Dosežen je bil določen napredek, med drugim z delom pilotske skupine za avtomatično priznavanje, vendar cilj še ni uresničen.

(6)	Ministri držav članic, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje, so se leta 2002 zavezali københavnskemu procesu, tj. procesu okrepljenega sodelovanja, ki spodbuja priznavanje kvalifikacij in kompetenc.

(7)

Pri izboljšanju preglednosti ima ključno vlogo zlasti zagotavljanje kakovosti, ki tako pomaga graditi medsebojno zaupanje. Zato se je pomembno opreti na delo, ki je že bilo opravljeno v kontekstu standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru ter evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter za referenčni okvir uporabiti evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje.

(8)	Da bi olajšali priznavanje učnih izidov v nacionalni zakonodaji, tudi v okviru mobilnosti, bi bilo treba nadaljevati delo v zvezi z izvajanjem evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk ter evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(9)	Cilj Priporočila Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (3) je bil izboljšati preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij ter s tem olajšati njihovo priznavanje.

(10)	Evropski parlament je v Resoluciji z dne 20. aprila 2012 o posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov pozval EU in države članice, naj si močneje prizadevajo za učinkovitejše priznavanje in boljše usklajevanje akademskih kvalifikacij (4).

(11)

V vse bolj globaliziranem okolju je pomembno, da lahko učenci in študenti kar najbolje izkoristijo vse možnosti učenja po Evropi. Da bi bilo to mogoče, bi morala biti kvalifikacija, ki jo podeli pristojni organ ene države članice, za namene dostopa do nadaljnjih učnih dejavnosti veljavna v vseh ostalih državah članicah. To velja tudi za državljane tretjih držav, ki imajo kvalifikacijo iz ene države članice in se preselijo v drugo državo članico. Vendar pa je mobilnost ovirana, saj kvalifikacije in izidi iz učnih obdobij v tujini niso avtomatično priznani. Pristop na ravni Unije k avtomatičnemu priznavanju bo zagotovil jasnost in doslednost, ki sta potrebni za odpravo preostalih ovir.

(12)

V visokošolskem izobraževanju so postopki priznavanja pogosto preveč zapleteni ali predragi in vse preveč mobilnim študentom se uspešno doseženi učni izidi ne priznajo v celoti. Kljub temu je več držav članic prevzelo pobudo, da bi dosegli napredek pri avtomatičnem vzajemnem priznavanju, med drugim s podpisom regionalnih sporazumov. Te pobude bi lahko bile zgled pri oblikovanju sistema za celotno Unijo.

(13)

Na ravni višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja imetniki kvalifikacije, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v eni državi članici, pogosto nimajo zagotovila, da bodo lahko dostopali do visokošolskega izobraževanja v drugi državi članici. Nekatere države članice na primer ne priznajo kvalifikacij, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni, če so to kvalifikacije sekundarnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pridobljene v drugih državah članicah. Pri krajših učnih obdobjih v tujini sicer ni nujno težav s priznavanjem, to pa je še vedno negotovo pri obdobjih od treh mesecev do enega leta.

(14)

Postopni pristop bo državam članicam pomagal, da ustvarijo pogoje, ki bodo omogočili avtomatično vzajemno priznavanje. Temeljil bo na že obstoječih orodjih za visokošolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje, hkrati pa bo izboljšal njihovo uporabo in postopoma dvignil raven ambicij. Na področju splošnega višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja se bo začel proces sodelovanja, s katerim naj bi vzpostavili potrebno zaupanje med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja držav članic. S tem priporočilom se dopolnjujejo pobude držav članic, medtem ko so zaveze prostovoljne.

(15)	To priporočilo ne posega v sistem vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in usklajenih minimalnih pogojev usposobljenosti za več poklicev v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (5), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, razpoložljivimi viri in ob upoštevanju razpoložljivih virov in nacionalnih okoliščin, na podlagi Lizbonske konvencije o priznavanju (7) in z njo povezanih besedil ter v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki:

Temeljno načelo

do leta 2025 sprejmejo potrebne ukrepe za:

(a)

dosego avtomatičnega vzajemnega priznavanja (8) za namene nadaljnjega učenja, tako da se brez ločenega postopka priznavanja:

(i)

visokošolska kvalifikacija, pridobljena v eni državi članici, v drugih državah članicah avtomatično prizna (9) na isti ravni za namene dostopa do nadaljnjega študija, brez poseganja v pravico visokošolske institucije ali pristojnih organov, da za nekatere programe določijo posebna vstopna merila ali da preverijo avtentičnost dokumentov;

(ii)

izidi iz učnega obdobja v tujini na visokošolski ravni v eni državi članici avtomatično in v celoti priznajo v drugih državah članicah, kot je predhodno dogovorjeno v učnem dogovoru in potrjeno v potrdilu o opravljenih obveznostih, v skladu z evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk;

(b)

doseže bistven napredek v smeri avtomatičnega vzajemnega priznavanja za namene nadaljnjega učenja, tako da se:

(i)

kvalifikacija višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v državi članici, v kateri je bila podeljena, v drugih državah članicah prizna izključno za namene omogočanja dostopa do visokošolskega izobraževanja, brez poseganja v pravico visokošolske institucije ali pristojnih organov, da za nekatere programe določijo posebna vstopna merila ali da preverijo avtentičnost dokumentov;

(ii)

izidi največ enoletnega učnega obdobja v tujini med višjim sekundarnim izobraževanjem in usposabljanjem v eni državi članici priznajo v vseh drugih državah članicah, ne da bi moral dijak ponavljati programsko leto v matični državi, če so učni izidi na splošno skladni z nacionalnimi učnimi načrti matične države;

Visokošolsko izobraževanje

se ob priznavanju, da je treba za dosego avtomatičnega vzajemnega priznavanja za namen nadaljnjega izobraževanja spodbujati preglednost in graditev medsebojnega zaupanja v sisteme visokošolskega izobraževanja, zavežejo k izpolnitvi naslednjih pogojev:

(a)	nacionalna ogrodja ali sistemi kvalifikacij so umeščena v evropsko ogrodje kvalifikacij, pri čemer se referenčne umestitve po potrebi pregledajo in posodobijo, ter samocertificirana glede na ogrodje kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora;

(b)	sistemi visokošolskega izobraževanja so organizirani v skladu s strukturami in načeli bolonjskega procesa ter vsebujejo tri stopnje in, če je to primerno za državo članico, kratki cikel, kot je opredeljen v ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, ter

(c)

zunanje zagotavljanje kakovosti izvajajo neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti, ki so vpisane ali v postopku vpisovanja v evropski register za zagotavljanje kakovosti ter kot take delujejo skladno s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru ter z evropskim pristopom k zagotavljanju kakovosti skupnih programov;

v sodelovanju z nacionalnimi informacijskimi centri za akademsko priznavanje diplom, visokošolskimi institucijami, agencijami za zagotavljanje kakovosti in drugimi ključnimi deležniki v skladu s smernicami za evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk oblikujejo nacionalne smernice, s katerimi bodo zagotovile doslednost in zmanjšale upravno breme za izobraževalne institucije in študente, visokošolske institucije pa podprle pri razvoju in učinkovitem izvajanju naslednjih orodij za preglednost:

(a)	posodobljenega kataloga programov z opisi vseh študijskih programov, posameznih učnih enot in razvrstitvenih tabel ocen;

(b)	prilog k diplomi za vse diplomante, ki se izdajo samodejno in brezplačno v široko razširjenem jeziku in po možnosti v elektronski obliki, ter

(c)	preglednih meril za priznavanje, ki se uporabljajo v vseh visokošolskih institucijah;

v sodelovanju z nacionalnimi informacijskimi centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval visokošolskim institucijam nudijo strokovno pomoč in usposabljanje pri izvajanju takšnih nacionalnih smernic ter spremljajo njihovo izvajanje;

Višje sekundarno izobraževanje in usposabljanje

da bi dosegli bistven napredek pri zagotavljanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja izključno za namen nadaljnjega izobraževanja, spodbujajo preglednost in gradijo medsebojno zaupanje v sisteme sekundarnega izobraževanja in usposabljanja z:

(a)	zagotavljanjem, da so nacionalna ogrodja ali sistemi kvalifikacij umeščena v evropsko ogrodje kvalifikacij, referenčne umestitve pa po potrebi pregledane in posodobljene;

(b)	izmenjavo informacij in spodbujanjem vzajemnega učenja o sistemih zagotavljanja kakovosti v šolskem izobraževanju ob polnem upoštevanju različnih nacionalnih pristopov k zagotavljanju kakovosti ter

(c)	razvojem dodatnih instrumentov za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja in njegovim nadaljnjim razvojem;

olajšujejo mobilnost in priznavanje izidov iz učnih obdobij v tujini med višjim sekundarnim izobraževanjem in usposabljanjem z:

(a)	zagotavljanjem podpore institucijam za višje sekundarno izobraževanje in usposabljanje glede splošnih načel in orodjih za priznavanje, na primer s smernicami in usposabljanjem;

(b)	spodbujanjem uporabe preglednih meril in orodij, kot so na učnih izidih temelječi učni dogovori med institucijo pošiljateljico in institucijo gostiteljico, v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z razširjanjem uporabe orodij Unije (10) ter

(c)	promoviranjem koristi mobilnosti med institucijami za višje sekundarno izobraževanje in usposabljanje, dijaki in njihovimi družinami;

Nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom

razvijejo zmogljivost in okrepijo vlogo nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom in ocenjevalcev kvalifikacij, zlasti kar zadeva širjenje informacij, uporabo spletnih orodij za izboljšanje učinkovitosti, preglednosti in doslednosti ter cilj zmanjšanja upravnega in finančnega bremena za uporabnike zadevnih storitev;

Prehodnost in mobilnost

preučijo dobre prakse v zvezi s priznavanjem predhodnega učenja in prehodnostjo med sektorji izobraževanja in usposabljanja, zlasti med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem;

Dokazna podlaga

izboljšajo dokazno podlago z zbiranjem in razširjanjem podatkov o obsegu in naravi primerov priznavanja za namene tega priporočila;

Poročanje in ocenjevanje

10.

v treh letih po sprejetju tega priporočila in nato redno z uporabo obstoječih okvirov in orodij poročajo o izkušnjah, dobrih praksah, vključno z regionalnimi dogovori, in napredku v smeri avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini;

POZDRAVLJA NAMERO KOMISIJE, DA:

11.

zagotovi usmerjeno podporo državam članicam, vključno z vzajemnim učenjem, pregledom ovir pri sedanji praksi priznavanja kvalifikacij, izmenjavo dobrih praks in lajšanjem sodelovanja med državami članicami ter z zainteresiranimi stranmi, organi za priznavanje in mednarodnimi organizacijami, zlasti Svetom Evrope in Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Cilj tega sodelovanja je zagotoviti polno izvajanje instrumentov bolonjskega procesa za visokošolsko izobraževanje v Uniji, Lizbonske konvencije o priznavanju in z njo povezanih besedil ter instrumentov københavnskega procesa za poklicno izobraževanje in usposabljanje;

12.

na področju splošnega višjega sekundarnega izobraževanja skupaj z državami članicami začne proces sodelovanja na ravni Unije na podlagi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) ali katerega koli nadaljnjega okvira, da bi vzpostavili tesnejše sodelovanje in izmenjavo praks med državami članicami na ravni višjega sekundarnega izobraževanja in tako dosegli cilje tega priporočila, tj. spodbuditi preglednost in vzpostaviti medsebojno zaupanje v sisteme šolskega izobraževanja po vsej Uniji;

13.

z nadaljnjim razvojem obstoječih spletnih platform in v sodelovanju z državami članicami vzpostavi uporabniku prijazno spletno informacijsko storitev na ravni Unije o kvalifikacijah višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni v vsaki državi članici;

14.

poišče možne sinergije med orodji Unije za preglednost (11) ter jih po potrebi nadalje razvije, da bi se izboljšala sodelovanje in mobilnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja;

15.

v sodelovanju z državami članicami preuči, kako bi lahko avtomatično vzajemno priznavanje olajšali z novimi tehnologijami, npr. tehnologijo blokovnih verig;

16.

v sodelovanju z državami članicami in nacionalnimi informacijskimi centri za priznavanje visokošolskih diplom preuči, kako bi lahko njihovo vlogo razširili na druge sektorje izobraževanja in usposabljanja, ter kako bi jih pri tem lahko podprli;

17.

podpre uporabo evropskih virov financiranja, na primer iz programa Erasmus+ ali evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kadar je to ustrezno ter v skladu z njihovo finančno zmogljivostjo, pravno podlago, postopki odločanja in prednostnimi nalogami, opredeljenimi za obdobje 2014–2020, brez kakršnega koli poseganja v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru, ter okrepi mobilnost v višjem sekundarnem izobraževanju in usposabljanju v okviru programa Erasmus+ in programa, ki ga bo nasledil;

18.

z uporabo obstoječih okvirov in orodij in na podlagi prispevkov držav članic v štirih letih poroča Svetu o ukrepih, ki izhajajo iz izvajanja tega priporočila.

V Bruslju, 26. novembra 2018

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS

(1) COM(2017) 673 final.

(2) EUCO 19/1/17 REV 1.

(3) UL C 189, 15.6.2017, str. 15.

(4) P7_TA(2012)0139.

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(6) Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 354, 28.12.2013, str. 132).

(7) Lizbonska konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji.

(8) Kot je opredeljeno v Prilogi.

(9) Kot je opredeljeno v Lizbonski konvenciji o priznavanju in nazadnje potrjeno za bolonjski proces v pariškem sporočilu z dne 25. maja 2018.

(10) Na primer orodij, ki so na voljo prek spletne platforme Europass, ter memoranduma o soglasju in učnega dogovora, ki sta del evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(11) Kot so priloga k diplomi, priloga k spričevalu, evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropsko ogrodje kvalifikacij in orodja, ki so na voljo prek spletne platforme Europass.

PRILOGA

GLOSAR

Avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacije: pravica imetnikov kvalifikacije na določeni ravni, ki jo je podelila ena država članica, da imajo pravico dostopa do visokošolskega izobraževanja na naslednji ravni v kateri koli drugi državi članici, ne da bi morali skozi ločen postopek priznavanja. To ne posega v pravico visokošolske institucije ali pristojnega organa, da za določen program določi posebna ocenjevalna in vstopna merila. To ne posega v pravico do preverjanja, ali je kvalifikacija pristna in, v primeru kvalifikacije višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja, ali kvalifikacija resnično omogoča dostop do visokošolskega izobraževanja v državi članici izdajateljici, ali – v utemeljenih primerih – ali podeljena kvalifikacija izpolnjuje zahteve za dostop do določenega visokošolskega programa v državi članici prejemnici.

Avtomatično vzajemno priznavanje izidov iz učnega obdobja v tujini: na visokošolski ravni – pravica do priznanja učnih izidov iz učnega obdobja: kot je bilo predhodno dogovorjeno v učnem dogovoru in potrjeno v prepisu ocen, v skladu z evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS). Konkretno to pomeni uporabo naslednjega pravila iz Priročnika ECTS (2015): vse kreditne točke, pridobljene v času študija v tujini ali v obdobju virtualne mobilnosti – kot je bilo predhodno dogovorjeno v učnem dogovoru in potrjeno v prepisu ocen – se nemudoma prenesejo in upoštevajo pri diplomi študentov brez dodatnega dela ali ocene študenta. Na višji sekundarni ravni – pravica, da se učni izidi iz učnega obdobja v tujini v eni od držav članic priznajo v matični državi, če so učni izidi na splošno skladni s tistimi iz nacionalnih učnih načrtov matične države. To ne posega v pravico institucije za izobraževanje in usposabljanje, da pred začetkom obdobja učne mobilnosti določi posebne zahteve ali da ob koncu obdobja učne mobilnosti preveri, da so bile te zahteve tudi izpolnjene.

Blokovna veriga: način, ki omogoča, da se informacije shranjujejo in so dostopne skupnosti. Vsak član skupnosti ohrani svojo kopijo informacij. Zapisi so trajni, pregledni in se po njih lahko išče. Vsaka posodobitev je nov „blok“, ki se doda na konec „verige“.

Priloga k spričevalu: dokument, priložen spričevalu poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali poklicnemu spričevalu, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa, da bi se tretjim osebam – zlasti v drugi državi – olajšalo razumevanje učnih izidov, ki jih je pridobil imetnik kvalifikacije, pa tudi narave, stopnje, okvira, vsebine in statusa končanega izobraževanja in usposabljanja ter pridobljenih znanj in spretnosti.

Katalog programov: po Priročniku ECTS (2015) katalog programov vsebuje podrobne, uporabniku prijazne in posodobljene informacije o učnem okolju institucije (splošne informacije o instituciji, njenih virih in službah ter akademske informacije o njenih programih in posameznih učnih enotah), ki bi morale biti študentom na voljo pred začetkom študija in skozi ves študij, da bi ti lahko sprejeli pravilne odločitve in čim učinkoviteje izrabili svoj čas. Katalog programov bi moral biti objavljen na spletnem mestu institucije, pri čemer morajo biti naslovi programov/predmetov v nacionalnem (ali po potrebi regionalnem) jeziku in v angleščini, tako da bo katalog enostavno dostopen vsem zainteresiranim stranem. Institucija lahko sama določi obliko kataloga in vrstni red informacij. Katalog bi moral biti objavljen dovolj zgodaj, da lahko bodoči študenti sprejmejo potrebne odločitve.

Pristojni organ: posameznik ali organizacija, ki ima pravno preneseno ali podeljeno pooblastilo, sposobnost ali pristojnost za izvajanje določene funkcije.

Ocenjevalec kvalifikacij: oseba, ki ocenjuje kvalifikacije ali odloča o njihovem priznanju.

Priloga k diplomi: dokument, priložen visokošolski diplomi, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa, da bi se tretjim osebam – zlasti v drugi državi – olajšalo razumevanje učnih izidov, ki jih je pridobil imetnik kvalifikacije, pa tudi narave, stopnje, okvira, vsebine in statusa končanega izobraževanja in usposabljanja ter pridobljenih znanj in spretnosti.

Evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov: pristop, ki so ga ministri za izobraževanje evropskega visokošolskega prostora potrdili leta 2015. Njegov cilj je izboljšati zagotavljanje kakovosti skupnih programov, in sicer z določitvijo standardov ter odpravljanjem ovir za njihovo priznanje.

Evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET): tehnični okvir za prenašanje, priznavanje in, kadar je ustrezno, zbiranje učnih izidov posameznikov, da bi dosegli kvalifikacijo. Evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju temelji na opisu kvalifikacij z enotami učnih izidov, na postopkih prenosa, priznavanja in zbiranja ter na vrsti dopolnilnih dokumentov, kot so memorandumi o soglasju in učni dogovori.

Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS): v Priročniku ECTS (2015) je opisan kot sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk, ki je usmerjen v študenta in temelji na načelu preglednosti postopkov učenja, poučevanja in ocenjevanja. Njegov namen je olajšati načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje študijskih programov in mobilnosti študentov s priznavanjem učnih dosežkov, kvalifikacij in učnih obdobij.

Ogrodje kvalifikacij za evropski visokošolski prostor (EHEA QF): splošno ogrodje kvalifikacij v evropskem visokošolskem prostoru, v katerem sodeluje 48 držav. Ogrodje zajema štiri stopnje (kratki cikel, prvo stopnjo (Bachelor), drugo stopnjo (Master) in doktorske študije), vključno z vmesnimi kvalifikacijami na nacionalni ravni, generične deskriptorje za vsako stopnjo, ki temeljijo na učnih izidih in kompetencah, ter razpon kreditnih točk na prvi in drugi stopnji.

Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR): register agencij za zagotavljanje kakovosti, ki so dokazale, da v veliki meri izpolnjujejo skupna načela za zagotavljanje kakovosti v Evropi. Ta načela so določena v standardih in smernicah za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG).

Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET): izkustvena skupnost, ki združuje države članice, socialne partnerje in Evropsko komisijo z namenom razvoja in boljšega zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK): orodje za pretvorbo, ki olajšuje povezovanje in primerjavo sistemov kvalifikacij v Evropi. Vsebuje osem skupnih evropskih referenčnih ravni, ki so opisane glede na učne izide: znanje, spretnosti, odgovornost in samostojnost. Tako je mogoče vse nacionalne sisteme kvalifikacij, nacionalna ogrodja kvalifikacij in kvalifikacije v Evropi povezati z ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij. Učenci, diplomanti, izvajalci in delodajalci lahko te ravni uporabijo za razumevanje in primerjavo kvalifikacij, podeljenih v različnih državah in različnih sistemih izobraževanja in usposabljanja.

Učni dogovor: v visokošolskem izobraževanju – v Priročniku ECTS (2015) je opredeljen kot formaliziran dogovor treh strani, vključenih v mobilnost, tj. študenta, institucije pošiljateljice in institucije gostiteljice ali organizacije/podjetja, za lažjo organizacijo in priznanje kreditnih točk, pridobljenih med mobilnostjo. Dogovor morajo vse tri strani podpisati pred začetkom obdobja mobilnosti, njegov namen pa je študentu zagotoviti, da bodo kreditne točke, ki jih bo pridobil v obdobju mobilnosti, tudi priznane. V višjem sekundarnem izobraževanju in usposabljanju – dogovor treh strani, vključenih v mobilnost, tj. učenca/vajenca ali njegove družine, institucije pošiljateljice in institucije gostiteljice ali organizacije/podjetja, za lažjo organizacijo in priznanje kreditnih točk, pridobljenih med mobilnostjo. Vse tri strani, ki podpišejo učni dogovor, se zavežejo, da bodo upoštevale vse dogovore in tako zagotovile, da se bodo učencu/vajencu brez dodatnih zahtev priznali učno obdobje ali učni izidi.

Učni izidi: trditve o tem, kaj učenec ali študent zna, razume in je sposoben opraviti ob zaključku učnega procesa. Opredeljeni so v smislu znanja, spretnosti in kompetenc.

Nacionalno ogrodje kvalifikacij: orodje za razvrščanje kvalifikacij glede na sklop meril za dosežene posamezne ravni učenja, katerega cilj je povezati in uskladiti nacionalne podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost, napredek in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.

Visokošolska institucija: katera koli vrsta visokošolske institucije, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso ponuja priznane diplome ali druge priznane kvalifikacije na terciarni ravni, ne glede na to, kako se imenuje, ter katera koli druga vrsta visokošolske institucije, ki jo nacionalni organi priznavajo kot del visokošolskega sistema.

Kvalifikacija: formalni rezultat postopka ocenjevanja in vrednotenja, ki se pridobi, kadar pristojni organ ali telo določi, da je posameznik dosegel učne izide glede na dane standarde.

Priznavanje predhodnega učenja: priznavanje učnih izidov tako formalnega izobraževanja in usposabljanja kot tudi neformalnega ali priložnostnega učenja, ki so bili pridobljeni pred vložitvijo zahtevka za priznanje (1).

Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG): sklop standardov in smernic za notranje in zunanje zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, pripravljenih v okviru bolonjskega procesa. Gre za usmeritve na področjih, ki so ključnega pomena za kakovosten študij in učna okolja v visokem šolstvu. Standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru je treba obravnavati v širšem kontekstu, vključno z ogrodji kvalifikacij, evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk in prilogo k diplomi, ki v celoti prispeva k spodbujanju preglednosti in vzajemnega zaupanja v evropskem visokošolskem prostoru.

Potrdilo o opravljenih obveznostih: v Priročniku ECTS (2015) je opredeljeno kot posodobljena evidenca napredka študentov pri študiju: učne enote, ki so jih opravili, število pridobljenih kreditnih točk v okviru evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk in prejete ocene. Je ključni dokument za beleženje napredka in priznavanje učnih dosežkov, tudi za študijsko mobilnost. Večina institucij potrdilo o opravljenih obveznostih pripravi na podlagi lastnih podatkovnih zbirk.

(1) Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1).

10.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 444/11

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 9. novembra 2018

o predlogu uredbe o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe

(CON/2018/51)

(2018/C 444/05)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 10. julija 2018 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj je predlagana uredba zato, ker je njen cilj makroekonomska stabilizacija, pomembna za poglavitni cilj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da ohranja stabilnost cen, in cilj, da podpira splošne ekonomske politike v Uniji, če to ni v nasprotju s ciljem ohranjanja stabilnosti cen, kakor je navedeno v členih 127(1) in 282(2) Pogodbe in členu 2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Predlagana uredba vsebuje tudi določbe, ki vplivajo na vlogo ECB kot fiskalnega agenta za osebe javnega prava v skladu členom 21.2 Statuta ESCB.

V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Cilj vzpostavitve Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe (ESFN) je zaščititi nacionalne javne naložbe v primeru velikih asimetričnih makroekonomskih šokov v državah članicah, katerih valuta je euro, in državah članicah zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) (v nadaljnjem besedilu skupaj: sodelujoče države članice), ter preprečiti nevarnost negativnih učinkov prelivanja (2). ESFN bi bila del širšega niza instrumentov v okviru Unije za povečanje odpornosti euroobmočja. Ta odpornost bi prispevala k poglobitvi ekonomske in monetarne unije. Predlagana uredba predvideva, da bi bila podpora ESFN odvisna od upoštevanja izbranih sklepov in priporočil iz okvira Unije za fiskalni in makroekonomski nadzor (3). V tej zvezi je treba izpostaviti, da je cilj fiskalnega okvira EU zagotoviti, da države članice izvajajo preudarne fiskalne politike in v ugodnih gospodarskih razmerah oblikujejo fiskalne blažilnike (4).

Poročilo petih predsednikov z dne 22. junija 2015 (5) je poudarilo, da je treba dokončno vzpostaviti ekonomsko in institucionalno strukturo ekonomske in monetarne unije. Glede na izkušnje s finančno in gospodarsko krizo so bili priporočeni nadaljnji povezovalni ukrepi, s katerimi bi izboljšali odpornost držav članic na resen upad gospodarske aktivnosti. Pričakovalo se je, da bodo države članice podprle pobude za povečanje odpornosti nacionalnega gospodarstva ter ta prizadevanja dopolnile z dodatnimi ukrepi za dokončanje fiskalne in ekonomske unije – predvsem z vzpostavitvijo skupne funkcije za makroekonomsko stabilizacijo. Taka funkcija obstaja v vseh monetarnih unijah, da se lahko bolje soočijo z ekonomskimi šoki, ki jih ne morejo upravljati na nacionalni ravni. Ustrezno zasnovana skupna funkcija za makroekonomsko stabilizacijo bi povečala odpornost gospodarstva posameznih sodelujočih držav članic in celotnega euroobmočja ter s tem tudi podpirala enotno denarno politiko.

Glede na to ECB pozdravlja novo spodbudo za razpravo, kako vzpostaviti skupno funkcijo za makroekonomsko stabilizacijo za sodelujoče države članice. Pri vzpostavitvi take funkcije je pomembno zagotoviti, da bo zagotavljala učinkovito makroekonomsko stabilizacijo, zlasti v primeru globoke recesije v celotnem euroobmočju. Zato bi morala biti funkcija za fiskalno stabilizacijo dovolj obsežna. V tej zvezi je treba izpostaviti, da predlog ESFN trenutno predvideva finančna sredstva v obliki posojil na podlagi predhodne izposoje (back-to-back) do 30 milijard EUR, kar predstavlja zgolj približno 0,3 % bruto domačega proizvoda (BDP) euroobmočja. Za učinkovito stabilizacijo se mora podpora ESFN tudi pravočasno sprožiti in izvesti. Ustrezna merila za aktiviranje podpore ESFN bi morala učinkovito razlikovati med cikličnimi in strukturnimi gibanji. Predvideno sprožilo ESFN se nanaša na povprečno brezposelnost v 60 četrtletjih. Zdi se, da je tako dolgo obdobje neupravičeno, saj je lahko v državah, ki so imele v preteklih petnajstih letih močan pozitiven ali negativen trend brezposelnosti, trenutna brezposelnost daleč od 60-mesečnega povprečja. S predvidenim sprožilom ESFN ne bi dovolj upoštevali togosti trga dela, ki je nekatere države članice niso reševale z reformami, niti reform za izboljšanje odpornosti, ki so jih sprejele druge države članice. Pomembno je, da podpora ESFN dopolni spodbude za preudarne nacionalne fiskalne in gospodarske politike ter zlasti za reforme, s katerimi se rešujejo nacionalni strukturni izzivi in krepi spoštovanje okvira Unije za fiskalni in makroekonomski nadzor. Podpora ESFN bi morala biti povezana s tem, da je sodelujoča država članica v preteklosti v celoti spoštovala okvir Unije za fiskalni in makroekonomski nadzor. Glede na to se zdi, da so predvidena merila za upravičenost šibka – zlasti merilo, po katerem država članica ne sme biti predmet sklepa Sveta, s katerim ta ugotovi, da ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(8) ali 126(11) Pogodbe, v dveh letih pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN (6). To merilo za upravičenost bi omogočilo, da se podpora ESFN odobri državam članicam, ki so se uspele izogniti neupoštevanju pravil Pakta za stabilnost in rast, čeprav imajo stalen primanjkljaj pri doseganju zahtevanih strukturnih prilagoditev. Pomembno je, da bo prihodnja stabilizacijska funkcija države članice spodbujala, da v ugodnih gospodarskih razmerah vzpostavijo fiskalne blažilnike, ki se lahko porabijo v recesiji. Treba bi bilo tudi pojasniti, kakšno je razmerje med predlagano uredbo in uporabo prilagodljivosti v okviru Pakta za stabilnost in rast, predvsem z vidika določb t. i. „naložbene klavzule“ (7), katere cilj je podoben cilju ESFN, tj. ohraniti naložbe v težkih gospodarskih razmerah. Pomembno je, da se doda določba, ki bo zagotovila, da bo raven podpore ESFN ustrezala ravni, ki je potrebna za ohranitev vzdržnosti dolga.

Posebne pripombe

1. Uporaba denarnih prihodkov kot osnove za izračun nacionalnih prispevkov v Sklad za stabilizacijsko podporo

Sklad za stabilizacijsko podporo bi se skoraj v celoti financiral z letnimi prispevki sodelujočih držav članic. Ti prispevki bi se izračunali v skladu s sporazumom o prenosu prispevkov v Sklad za stabilizacijsko podporo, sklenjenim med sodelujočimi državami članicami (8) (v nadaljnjem besedilu: osnutek sporazuma). V skladu z osnutkom sporazuma bi letni prispevek posamezne države članice, katere valuta je euro, v Sklad za stabilizacijsko podporo znašal šest odstotkov zneska denarnih prihodkov, dodeljenega njeni NCB na koncu predhodnega poslovnega leta v skladu s členom 32 Statuta ESCB. Letni prispevek držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, bi se izračunal po formuli, ki upošteva skupne denarne prihodke Eurosistema in po kateri se delež, ki se dodeli državi članici zunaj euroobmočja, ki sodeluje v ERM II, določi zgolj na podlagi BDP in ne na podlagi prebivalstva.

1.1 Institucionalna neodvisnost

Načelo institucionalne neodvisnosti je izrecno navedeno v členu 130 Pogodbe in v členu 7 Statuta ESCB. Ta dva člena NCB v ESCB in članom njihovih organov odločanja prepovedujeta, da bi zahtevali ali sprejemali navodila od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih organov. Poleg tega se institucije, organi, uradi ali agencije Unije ter vlade držav članic obvezujejo, da bodo to načelo spoštovali in ne bodo poskušali vplivati na člane organov odločanja NCB pri opravljanju njihovih nalog, povezanih z ESCB (9). Osnutek sporazuma sicer pojasnjuje, da je plačilo prispevkov v Sklad za stabilizacijsko podporo obveznost sodelujočih držav članic, toda načelo institucionalne neodvisnosti vladam držav članic prepoveduje, da bi izvajale pritisk na svoje NCB. V tej zvezi iz navedbe v osnutku sporazuma, da je nacionalni prispevek države članice enak šestim odstotkom zneska denarnih prihodkov, dodeljenega njeni nacionalni centralni banki, izhaja, da je to zgolj formula, ki se uporablja za izračun plačilnih obveznosti sodelujočih držav članic. S tem se zmanjšuje možnost izvajanja pritiska na organe odločanja NCB pri njihovem neodvisnem odločanju o naložbeni strategiji, strategiji upravljanja tveganj in razdelitvi dobička. ECB se zavzema tudi za črtanje določbe predlagane uredbe, po kateri bi morala za namene izračuna prispevkov sodelujočih držav članic najpozneje do 30. aprila vsako leto Komisiji sporočiti znesek denarnih prihodkov, dodeljen NCB Eurosistema v skladu s členom 32 Statuta ESCB. Če bi to črtali, bi se izognili tveganju, da bi posegli v institucionalno neodvisnost ECB. ECB je v tej zvezi pripravljena sodelovati s Komisijo skladno z uvodno izjavo 27 predlagane uredbe, ki pojasnjuje, da bi morala ECB Komisiji sporočiti znesek denarnih prihodkov, do katerega so upravičene NCB Eurosistema.

1.2 Finančna neodvisnost

Načelo finančne neodvisnosti zahteva, da morajo imeti NCB dovolj sredstev za opravljanje nalog, povezanih z ESCB, in nacionalnih nalog. Države članice ne smejo spraviti svojih NCB v položaj, v katerem imajo nezadostna finančna sredstva za opravljanje teh nalog (10). Po predlagani uredbi morajo nacionalne prispevke v Sklad za stabilizacijsko podporo, navedene v osnutku sporazuma, plačati sodelujoče države članice. Ti prispevki ne pomenijo prispevkov ali obveznosti NCB ali ECB. Zato se zdi, da predlagana uredba ne vpliva na zmožnost NCB, da avtonomno razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi za izpolnjevanje svojega mandata.

1.3 Dodatni vidiki

1.3.1

ECB razume, da izračun nacionalnih prispevkov v Sklad za stabilizacijsko podporo ni povezan z dejanskimi prihodki ali dobičkom centralne banke. Znesek denarnih prihodkov, dodeljen NCB, se lahko šteje za parameter za izračun, ki se vsako leto spreminja. V skladu s tem bi se moral znesek v višini šest odstotkov, ki je v osnutku sporazuma naveden kot referenčna točka za izračun nacionalnih prispevkov v Sklad za stabilizacijsko podporo, nanašati samo na končni znesek denarnih prihodkov, dodeljen NCB. To bi moralo veljati, tudi če ima ECB izgubo in se ta delno ali v celoti pokrije iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu v skladu s členom 33.2 Statuta ESCB (11).

1.3.2

ECB izpostavlja, da povezovanje prispevkov sodelujočih držav članic v Sklad za stabilizacijsko podporo z denarnimi prihodki po vnaprej določenem odstotnem deležu samodejno vodi v nestanovitnost prispevkov sodelujočih držav članic. Ta nestanovitnost lahko vpliva na prenos novih sredstev v Sklad za stabilizacijsko podporo.

1.3.3

Po predlagani uredbi se letni denarni prihodki Eurosistema uporabljajo kot osnova za izračun letnih prispevkov držav članic, katerih valuta je euro, in držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II. Pri državah članicah, katerih valuta je euro, se denarni prihodki razporedijo njihovim NCB v skladu z njihovimi deleži v kapitalskem ključu ECB, ki se izračunajo tako, da se enakovredno upošteva delež vsake države članice v prebivalstvu Unije in njen delež v BDP Unije, kakor je določeno v členu 29 Statuta ESCB. Prispevki držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, v Sklad za stabilizacijsko podporo pa se izračunajo na podlagi denarnih prihodkov Eurosistema, ki se za posamezne države članice prilagodijo zgolj na podlagi podatkov o BDP. Zaradi te razlike bi bili lahko prispevki držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, primerjalno večji ali manjši.

2. Upravljanje posojil

2.1

ECB je pripravljena skupaj s Komisijo vzpostaviti potrebne ureditve za upravljanje posojil ter od zadevne države članice prejemati glavnico in zapadle obresti za posojilo ESFN na račun pri ECB, kakor predvideva predlagana uredba. V tej zvezi ECB izpostavlja, da lahko v skladu s členom 21.2 Statuta ESCB deluje kot fiskalni agent za institucije Unije na enak način kot za upravljanje posojil pri ECB v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (12).

2.2

Sredstva ESFN na posebnem računu, ki bi ga zadevna država članica odprla pri NCB za upravljanje prejete podpore ESFN, bi se obravnavala v skladu s pogoji v ustreznih pravnih aktih, kot je Smernica ECB/2014/9 Evropske centralne banke (13).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 9. novembra 2018

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2018) 387 final.

(2) Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi, str. 2.

(3) Člen 3(1) predlagane uredbe.

(4) Glej poročilo Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, poročilo pripravil Jean-Claude Juncker v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem, 22. junij 2015, str. 4, dostopno na spletni strani Komisije na naslovu www.ec.europa.eu.

(5) Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, poročilo pripravil Jean-Claude Juncker v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem, 22. junij 2015.

(6) V tej zvezi je treba izpostaviti, da mora Svet v skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije v primeru, če se država članica ni odzvala na priporočila, ki ji jih je Svet izdal v svojem predhodnem sklepu, s katerim je ugotovil, da ta država članica ni izpolnila zahtev merila Pogodbe glede primanjkljaja, izdati sklep, s katerim ugotovi, da niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi.

(7) Naložbena klavzula je v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(8) Osnutek sporazuma je dostopen na naslovu https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/budget-may2018-contributions-stabilisation-fund_en.pdf.

(9) Glej Konvergenčno poročilo ECB iz maja 2018, str. 18.

(10) Glej Konvergenčno poročilo ECB iz maja 2018, str. 22.

(11) Člen 33.2 Statuta ESCB določa, da se v primeru, če ima ECB izgubo, primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB in po potrebi na podlagi sklepa Sveta ECB iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu sorazmerno z višino in do višine zneskov, porazdeljenih nacionalnim centralnim bankam v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB.

(12) Glej člen 8 Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(13) Smernica ECB/2014/9 Evropske centralne banke z dne 20. februarja 2014 o domačih poslih upravljanja s sredstvi in obveznostmi s strani nacionalnih centralnih bank (UL L 159, 28.5.2014, str. 56).

10.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 444/15

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 20. novembra 2018

o predlogu direktive o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem

(CON/2018/54)

(2018/C 444/06)

Uvod in pravna podlaga

Evropska komisija je 14. marca 2018 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva) (1). Evropska centralna banka (ECB) meni, da predlagana direktiva sodi v okvir njene pristojnosti, ter se je odločila uporabiti svojo pravico, kakor je določena v drugem stavku člena 127(4) in členu 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), da predloži mnenje.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz člena 25 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, v skladu s katerim lahko ECB svetuje Svetu in Komisiji o področju uporabe in izvajanju zakonodaje Unije, ki se nanaša na stabilnost finančnega sistema, ter nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij in so prenesene na ECB v skladu s členom 127(6) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

1.1

ECB odločno zagovarja razvoj sekundarnih trgov za sredstva bank, zlasti nedonosna posojila, kakor se izraža v akcijskem načrtu Sveta Evropske unije za reševanje problema slabih posojil v Evropi (2). Glede na to, da imajo nekatere evropske kreditne institucije v bilanci stanja še vedno veliko nedonosnih posojil, in kot del celovitega pristopa k reševanju problema nedonosnih posojil (3) bi lahko razvoj sekundarnih trgov prispeval k zmanjševanju obsega nedonosnih posojil. Dobro delujoči sekundarni trgi bi lahko tudi preprečili kopičenje nedonosnih posojil v prihodnosti (4).

1.2

Poleg tega bi lahko dobro delujoč sekundarni trg pozitivno vplival na finančno stabilnost, če bi lahko omogočil prenos tveganj zaradi nedonosnih posojil iz bilance stanja kreditnih institucij. Če imajo kreditne institucije v bilanci stanja veliko nedonosnih posojil, se zmanjšuje njihova sposobnost, da opravljajo funkcijo kreditiranja realnega gospodarstva, ter poslabšuje operativna prožnost in splošna dobičkonosnost, ki sta bistveni za dobro delujoč bančni sektor. Bistveno je, da pravni okvir za sekundarne trge omogoča učinkovit prenos nedonosnih posojil iz bilance stanja kreditnih institucij (5).

2. Posebne pripombe

2.1 Zahteve za poročanje

Predlagana direktiva določa več zahtev za poročanje skrbnikov kreditov, kupcev kreditov in kreditnih institucij. Na primer, kupec kreditov oziroma, kadar je smiselno, njegov zastopnik mora pristojnim organom države članice, v kateri ima prebivališče ali sedež, sporočiti, da namerava neposredno izvrševati kreditno pogodbo (6). Prav tako mora kupec kreditov oziroma, kadar je smiselno, njegov zastopnik, ki kreditno pogodbo prenese na drugega kupca kreditov, pristojne organe obvestiti o prenosu, identiteti in naslovu novega kupca kreditov in, kadar je smiselno, njegovega zastopnika (7). Zakonodajalci Unije bi morali skrbno proučiti, ali bodo te zahteve za poročanje ovirale učinkovito delovanje sekundarnega trga za nedonosna posojila, saj bi veliko breme poročanja lahko odvrnilo nove udeležence od vstopa na trg ali povzročilo podvajanje podatkov za pristojne organe.

2.2 Tehnični standardi za podatke o nedonosnih posojilih

Predlagana direktiva pooblašča Evropski bančni organ (EBA), da pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo oblike, v katerih kreditodajalci, ki so kreditne institucije, zagotavljajo informacije, da se kupcem kreditov zagotovijo podrobne informacije o njihovih kreditnih izpostavljenostih v trgovalni knjigi, na podlagi katerih lahko opravijo preverjanje, finančni skrbni pregled in vrednotenje kreditne pogodbe (8).

V tej zvezi ECB izpostavlja, da Uredba (EU) 2016/867 (9) določa nov niz podatkov, ki vsebuje podrobne informacije o posameznih bančnih posojilih v euroobmočju. Cilj tega niza podatkov je za vse države članice zagotoviti zelo podrobne podatke, ki so popolnoma primerljivi, ker temeljijo na usklajenih pojmih in opredelitvah. Glede na te regulativne novosti je pomembno, da organ EBA pri pripravi predlog za podatke upošteva zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju ter druge relevantne pobude, da ne bi prišlo do podvajanja dela in da se čim bolj zmanjšajo zahteve za poročanje kreditnih institucij.

2.3 Zbiranje podatkov s strani pristojnih organov v povezavi z mehanizmom pospešenega izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem

Predlagana direktiva zahteva, da pristojni organi, ki nadzirajo kreditne institucije, od kreditodajalcev letno zbirajo informacije o številu zavarovanih kreditnih pogodb, pri katerih se uporablja mehanizem pospešenega izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem, in časovnih okvirih za tako uveljavljanje pravic, kar vključuje: (a) število začetih, potekajočih in izvedenih postopkov, vključno s številom postopkov v zvezi s premičninami in nepremičninami; (b) trajanje postopkov od obvestila do poravnave, razvrščeno po načinih izvedbe (javna prodaja, zasebna prodaja ali zaseg); (c) povprečne stroške vsakega postopka v EUR ter (d) stopnje poravnave. Države članice bi morale te podatke združiti, na njihovi podlagi pripraviti statistične podatke in te poročati Komisiji (10). V primeru ECB kot pristojnega organa za nadzor kreditnih institucij je pravna podlaga za njene naloge bonitetnega nadzora določena v členu 127(6) Pogodbe, v skladu s katerim lahko Svet na ECB prenese posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij. Ker je zbiranje teh informacij povezano z učinkovitostjo mehanizma pospešenega izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem in ne z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij, bi morali zakonodajalci Unije pojasniti, da se naloga zbiranja teh informacij ne sme prenesti na ECB.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 20. novembra 2018

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2018) 135 final.

(2) Glej sporočilo za javnost Sveta z dne 11. julija 2017 z naslovom Sklepi Sveta o akcijskem načrtu za reševanje problema slabih posojil v Evropi, dostopno na spletni strani Sveta na naslovu http://www.consilium.europa.eu.

(3) Glej na primer oddelek B poročila ECB Financial Stability Review iz novembra 2016, dostopno na spletni strani ECB na naslovu: https://www.ecb.europa.eu.

(4) Glej odstavek 2.2.1 Mnenja CON/2018/31. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB.

(5) Glej odstavek 2.2.2 Mnenja CON/2018/31.

(6) Glej člen 18(1) predlagane direktive.

(7) Glej člen 19(1) predlagane direktive.

(8) Glej člen 14(1) predlagane direktive.

(9) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) (UL L 144, 1.6.2016, str. 44).

(10) Glej člen 33 predlagane direktive.

10.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 444/19

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 2019 – EAC/A05/2018

Evropska solidarnostna enota

(2018/C 444/09)

1. Uvod in cilji

Ta razpis za zbiranje predlogov temelji na Uredbi (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote ter o spremembi uredbe (EU) št. 1288/2013 in (EU) št. 1293/2013 ter Sklepa št. 1313/2013/EU ter na letnem programu dela evropske solidarnostne enote za leto 2019. Uredba o evropski solidarnostni enoti pokriva obdobje 2018–2020. Splošni cilj in posebni cilji evropske solidarnostne enote so navedeni v členih 3 in 4 Uredbe.

2. Ukrepi

Ta razpis za zbiranje predlogov zajema naslednje ukrepe evropske solidarnostne enote:

—	prostovoljske projekte,

—	prostovoljska partnerstva (posebni sporazumi za leto 2019 na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu 2018–2020) (1),

—	prostovoljske skupine na prednostnih področjih,

—	pripravništva in zaposlitve,

—	solidarnostne projekte,

—	znak kakovosti.

3. Upravičenost

Za financiranje v okviru evropske solidarnostne enote se lahko prijavi kateri koli javni ali zasebni subjekt (2). Poleg tega se za financiranje za solidarnostne projekte lahko prijavijo skupine mladih, ki so registrirani na portalu evropske solidarnostne enote.

V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo naslednje države:

28 držav članic Evropske unije lahko v celoti sodeluje v vseh ukrepih evropske solidarnostne enote.

V določenih ukrepih evropske solidarnostne enote pa lahko sodelujejo tudi organizacije iz:

—	držav Efte/EGP: Islandije, Lihtenštajna in Norveške,

—	držav kandidatk za vstop v EU: Turčije, Srbije in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije,

—	partnerskih držav.

Za podrobnosti o načinih sodelovanja glej vodnik po evropski solidarnostni enoti 2019 (European Solidarity Corps Guide).

Za prijavitelje iz Združenega kraljestva: Merila za upravičenost je treba izpolnjevati skozi celotno obdobje, za katero se dodelijo nepovratna sredstva. Če Združeno kraljestvo izstopi iz EU v obdobju, za katero se dodelijo nepovratna sredstva, ne da bi sklenilo sporazum z EU o tem, da so prijavitelji iz Združenega kraljestva še naprej upravičeni, boste prenehali prejemati finančna sredstva EU (pri čemer boste v projektu še naprej sodelovali, če bo to mogoče) ali pa boste morali projekt opustiti na podlagi ustreznih določb o odpovedi iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

4. Proračun in trajanje projektov

Izvajanje tega razpisa za zbiranje predlogov je odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev, predvidenih v predlogu proračuna za leto 2019, potem ko proračunski organ sprejme proračun za leto 2019, ali zagotovljenih v sistemu začasnih dvanajstin, če proračun ni sprejet.

Skupni proračun, namenjen za ta razpis za zbiranje predlogov, je ocenjen na 96 322 671 EUR in temelji na letnem programu dela evropske solidarnostne enote za leto 2019.

Skupni proračun za razpis za zbiranje predlogov in njegova porazdelitev sta okvirna in se lahko spremenita v primeru spremembe letnega programa dela evropske solidarnostne enote 2019. Glede proračuna za posamezne ukrepe iz razpisa naj potencialni prijavitelji redno spremljajo letni program dela evropske solidarnostne enote 2019 in njegove spremembe, objavljene na naslovu:

https://ec.europa.eu/youth/annual-work-programmes_en.

Obseg dodeljenih nepovratnih sredstev in trajanje projektov se razlikujeta glede na dejavnike, kot sta vrsta projekta in število vključenih partnerjev.

5. Rok za oddajo vlog

Vsi roki za oddajo vlog v nadaljevanju se iztečejo ob 12.00 (opoldne) po bruseljskem času.

Prostovoljski projekti	5. februar 2019
	30. april 2019
	1. oktober 2019
Prostovoljska partnerstva (posebni sporazumi za leto 2019 na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu 2018–2020)	20. april 2019
Prostovoljske skupine na prednostnih področjih	28. september 2019
Pripravništva in zaposlitve	5. februar 2019
	30. april 2019
	1. oktober 2019
Solidarnostni projekti	5. februar 2019
	30. april 2019
	1. oktober 2019

Vloge za znak kakovosti se lahko oddajo kadar koli po objavi razpisa.

Za podrobna navodila za oddajo vlog glej vodnik po evropski solidarnostni enoti.

6. Podrobnejše informacije

Podrobni pogoji tega razpisa za zbiranje predlogov, vključno s prednostnimi področji, so na voljo v vodniku po evropski solidarnostni enoti 2019 na naslovu:

https://ec.europa.eu/youth/solidarity-corps.

Vodnik po evropski solidarnostni enoti 2019 je sestavni del tega razpisa za zbiranje predlogov in v njem navedeni pogoji za sodelovanje in financiranje se v celoti uporabljajo za ta razpis.

(1) Za ta ukrep se lahko prijavijo samo sodelujoče organizacije, ki so podpisale okvirni sporazum o partnerstvu za obdobje 2018–2020.

(2) Brez poseganja v posebne pogoje za upravičenost, ki se uporabljajo za posamezne ukrepe iz tega razpisa.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 444

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 10. december 2018

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SKUPNE IZJAVE
2018/C 444/01	Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini	1
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 444/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8993 – Huaxin/Juniper/JV) ( 1 )	9
2018/C 444/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9137 – Rehau/MB Barter & Trading) ( 1 )	9
2018/C 444/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.9153 – Caisse des dépôts et consignations/Meridiam/FICA HPCI) ( 1 )	10

	III Pripravljalni akti
	Evropska centralna banka
2018/C 444/05 CON/2018/51	Mnenje Evropske centralne banke z dne 9. novembra 2018 o predlogu uredbe o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe (CON/2018/51)	11
2018/C 444/06 CON/2018/54	Mnenje Evropske centralne banke z dne 20. novembra 2018 o predlogu direktive o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem (CON/2018/54)	15

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 444/07	Menjalni tečaji eura	17
	Računsko sodišče
2018/C 444/08	Posebno poročilo št. 32/2018 – Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko: prilagodljiv, vendar premalo osredotočen	18

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2018/C 444/09	Razpis za zbiranje predlogov 2019 – EAC/A05/2018 – Evropska solidarnostna enota	19
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2018/C 444/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9173 – Astorg Asset Management/Montagu Private Equity/Nemera Capital) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	22
2018/C 444/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9085 – Dr. August Oetker/Coop-Gruppe/F&B – Food and Beverage Services) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	24

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1371
JPY	japonski jen	128,36
DKK	danska krona	7,4641
GBP	funt šterling	0,89085
SEK	švedska krona	10,2665
CHF	švicarski frank	1,1299
ISK	islandska krona	139,50
NOK	norveška krona	9,6970
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,851
HUF	madžarski forint	323,50
PLN	poljski zlot	4,2895
RON	romunski leu	4,6485
TRY	turška lira	6,0619
AUD	avstralski dolar	1,5766
CAD	kanadski dolar	1,5230
HKD	hongkonški dolar	8,8866
NZD	novozelandski dolar	1,6558
SGD	singapurski dolar	1,5583
KRW	južnokorejski won	1 278,67
ZAR	južnoafriški rand	16,0673
CNY	kitajski juan	7,8244
HRK	hrvaška kuna	7,3913
IDR	indonezijska rupija	16 454,01
MYR	malezijski ringit	4,7372
PHP	filipinski peso	60,059
RUB	ruski rubelj	75,8850
THB	tajski bat	37,359
BRL	brazilski real	4,4358
MXN	mehiški peso	23,1435
INR	indijska rupija	80,5090


	(1) Besedilo velja za EGP.