—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije (1),

—

ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 29. aprila 2017, sprejetih po prejemu obvestila Združenega kraljestva v skladu s členom 50 PEU, in Priloge k Sklepu Sveta z dne 22. maja 2017, ki določa pogajalske smernice za sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

—

ob upoštevanju dokumentov o stališču Komisije o osnovnih načelih o pravicah državljanov in osnovnih načelih o finančni poravnavi (12. junij 2017) ter o vodilnih načelih za dialog o Irski in Severni Irski (20. septembra 2017),

—

ob upoštevanju dokumentov o stališču vlade Združenega kraljestva o vprašanjih v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije, zlasti z dne 26. junija 2017 o zaščiti položaja državljanov EU v Združenem kraljestvu in državljanov Združenega kraljestva v EU ter z dne 16. avgusta 2017 o Severni Irski in Irski,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker v Združenem kraljestvu v tem času živi približno 3,2 milijona državljanov iz drugih 27 držav članic (EU-27), 1,2 milijona državljanov Združenega kraljestva pa živi v državah članicah EU-27;

B.

ker se lahko državljani EU preselijo v drugo državo članico na podlagi pravic, ki jih določa pravo Unije, pri čemer velja, da jim te pravice pripadajo vse življenje;

C.

ker Evropski parlament zastopa vse državljane EU, tudi državljane Združenega kraljestva, in si bo v celotnem postopku za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije prizadeval za zaščito njihovih interesov;

D.

ker so nedavni upravni incidenti v Združenem kraljestvu, pa tudi v nekaterih drugih državah članicah, pokazali, da že prihaja do diskriminacije državljanov EU-27 v Združenem kraljestvu ter državljanov Združenega kraljestva v EU-27, ki vpliva na vsakdanje življenje zadevnih državljanov ter omejuje dosledno uveljavljanje njihovih pravic;

E.

ker urejeni izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije zahteva obravnavo edinstvenega položaja in posebnih okoliščin irskega otoka, da bi ohranili vse vidike Velikonočnega sporazuma z dne 10. aprila 1998 in da preprečili ponovno vzpostavitev strogo nadzorovanih meja;

F.

ker bodo prebivalci Severne Irske, ki so uveljavili oziroma uveljavljajo svojo pravico do irskega državljanstva, obdržali državljanstvo EU, pri čemer se ne smejo vzpostaviti ovire, ki bi tem državljanom onemogočile dosledno uveljavljanje pravic v skladu s Pogodbama;

G.

ker bi morala Evropska unija in Združeno kraljestvo spoštovati vse finančne obveznosti, ki izhajajo iz celotnega obdobja članstva Združenega kraljestva v Evropski uniji;

H.

ker je predsednica vlade Združenega kraljestva 22. septembra 2017 v Firencah podala pojasnila v glede pravic državljanov, vprašanja Irske in Severne Irske, finančnih poravnav, nujnem prehodnem obdobju ter možnosti odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom v prihodnosti;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

—

ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 8, 10, 153(1), 153(2) in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 23 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (2),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (3) (direktiva o porodniškem dopustu),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (4),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je 3. oktobra 2008 podala Komisija (COM(2008)0637),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. oktobra 2010 z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter o uvedbi ukrepov za podporo delavcem pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja (5),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (6),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2012 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. novembra 2013 z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o uporabi načela enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (16),

—

ob upoštevanju priporočila z dne 14. februarja 2017 Svetu o prednostnih nalogah EU za 61. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (19),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

—

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, sprejetega s sklepi Sveta z dne 7. marca 2011 (20),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo (2014/124/EU) (21),

—

ob upoštevanju pobude Komisije iz decembra 2015 z naslovom Roadmap: New start to address the challenges of work-life balance faced by working families (Časovni načrt: nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine) ter javnih posvetovanj in posvetovanj z deležniki,

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so bila prvi splošni sklop smernic o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so jih nedvoumno podprle vse države članice OZN na seji Sveta OZN za človekove pravice dne 16. junija 2011; ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o družbeni odgovornosti podjetij (COM(2011)0681), ki poziva države članice EU, naj vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah prilagodijo svojemu nacionalnemu okviru,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o pobudi za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

—

ob upoštevanju strategije skupine Evropske investicijske banke o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateškem sodelovanju za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278), zlasti njegovega poglavja 3.1 Povečanje udeležbe žensk na trgu dela ter enaka ekonomska neodvisnost žensk in moških,

—

ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji, zlasti njegovega poglavja 1 o povečanju udeležbe žensk na trgu dela ter enaki ekonomski neodvisnosti žensk in moških in poglavja 2 o manjšanju razlik pri plačah, zaslužkih in pokojninah,

—

ob upoštevanju poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovom Vrzel v zaposlenosti med spoloma: izzivi in rešitve (2016), Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: oblikovanje rešitev za vsakogar (2016), Socialni partnerji in enakost spolov v Evropi (2014) in Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja (2014 in 2015) ter šeste evropske raziskave o delovnih pogojih (2016),

—

ob upoštevanju Konvencije MOD o enakem nagrajevanju iz leta 1951, Konvencije MOD o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, Konvencije MOD o delu na domu iz leta 1996, Konvencije MOD o varstvu materinstva iz leta 2000 in Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011,

—

ob upoštevanju dogovorjenih sklepov z dne 24. marca 2017 z 61. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk z naslovom Krepitev ekonomskega položaja žensk v spreminjajočem se delovnem okolju,

—

ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni generalnega sekretarja OZN za krepitev ekonomskega položaja žensk iz septembra 2016 z naslovom Leave no one behind: A call to action for gender equality and economic women’s empowerment (Nihče ne sme biti zapostavljen: poziv k ukrepom za enakost spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk),

—

ob upoštevanju Pekinških izhodišč za ukrepanje in Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0271/2017),

A.

ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

B.

ker je enaka udeležba žensk na trgu dela in pri gospodarskem odločanju tako osnovni pogoj za krepitev položaja žensk kot njegova posledica;

C.

ker so v EU ženske še vedno izrazito premalo zastopane na trgu dela in pri upravljanju, saj je splošna stopnja zaposlenosti žensk še vedno za skoraj 12 % nižja od stopnje zaposlenosti moških;

D.

ker krepitev ekonomskega položaja žensk ovirajo predvsem negativna družbena ureditev, diskriminatorni zakoni ali pomanjkanje pravnega varstva, neenakomerna delitev neplačanega gospodinjskega dela in oskrbe med moškimi in ženskami ter nedostopnost finančnega, digitalnega in nepremičninskega premoženja; ker lahko te ovire še poslabša presečna diskriminacija (22), na primer na podlagi rase in etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti in/ali socialno-ekonomskih razmer;

E.

ker so strukturne ovire za krepitev ekonomskega položaja žensk posledica različnih in prepletajočih se oblik neenakosti, stereotipov in diskriminacije v zasebnem in javnem področju;

F.

ker je krepitev ekonomskega položaja žensk pravilna in pametna hkrati, prvič, ker je to bistveni vidik enakosti spolov in vprašanje temeljnih človekovih pravic, in drugič, ker večja udeležba žensk na trgu dela prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju na vseh ravneh družbe; ker so podjetja, ki cenijo ženske in jim omogočati polno sodelovanje na trgu dela in v postopkih odločanja, uspešnejša in prispevajo k večji produktivnosti in gospodarski rasti; ker dokazi Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kažejo, da bi napredek na področju enakosti spolov do leta 2050 v EU ustvaril do 10,5 milijona dodatnih delovnih mest, stopnja zaposlenosti bi dosegla skoraj 80 %, BDP na prebivalca bi se lahko povečal med 6,1 in 9,6 %, rast v državah članicah pa med 15 in 45 %;

G.

ker je v strategiji Evropa 2020 določen cilj, da se do leta 2020 doseže 75-odstotna zaposlenost moških in žensk, predvsem pa cilj o odpravi razlik med spoloma pri zaposlovanju; ker bodo za omogočanje udeležbe žensk na trgu dela nujna usklajena prizadevanja;

H.

ker je Komisija konec leta 2015 objavila akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020, kjer je krepitev ekonomskih pravic in položaja žensk eno od štirih osrednjih področij za ukrepanje;

I.

ker je eno od prednostnih področij, ki jih je Evropska komisija opredelila v svojem dokumentu „Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019“, tudi „zmanjšanje razlik v plačilu, dohodkih in pokojninah med spoloma ter s tem boj proti revščini žensk“;

J.

ker so cilji za krepitev ekonomskega položaja žensk določeni v vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja;

K.

ker učinkovito ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na približevanju modelu, po katerem sta zaslužek in skrb za družino v enaki meri porazdeljena med moške in ženske, in na zdravje ter spodbuja vključujoče gospodarsko okolje, rast, konkurenčnost, splošno udeležbo na trgu dela, enakost spolov in medgeneracijsko solidarnost, zmanjšuje nevarnost revščine ter pomaga obvladovati izzive starajoče se družbe;

L.

ker po podatkih Eurostata v EU 31,5 % zaposlenih žensk dela s skrajšanim delovnim časom v primerjavi z 8,2 % moških in ker le nekaj več kot 50 % žensk dela s polnim delovnim časom v primerjavi z 71,2 % moških, kar pomeni, da je razlika v zaposlenosti med spoloma 25,5-odstotna; ker je skoraj 20 % ekonomsko neaktivnih žensk neaktivnih zato, ker nosijo odgovornost za oskrbo in nego, medtem ko to velja le za manj kot 2 % ekonomsko neaktivnih moških; ker zaradi odgovornosti za oskrbo in nego in težav, ki nastanejo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ženske mnogo pogosteje kot moški delajo s krajšim delovnim časom ali so ekonomsko neaktivne, kar negativno vpliva na njihove plače in pokojninske prihodke;

M.

ker so večina oseb, deležnih nege, običajno otroci, starejši sorodniki ali invalidni člani družine neplačanih negovalcev;

N.

ker ženske opravijo najmanj dva in pol krat več neplačanega gospodinjskega in negovalnega dela kot moški;

O.

ker porodniškega dopusta ne bi smeli obravnavati kot oviro za poklicni razvoj žensk in s tem za njihovo emancipacijo;

P.

ker imajo ženske in moški pri starševstvu enake pravice in dolžnosti (razen okrevanja po porodu), bi zato morali biti soudeleženi pri vzgoji otrok, ne pa jo prepuščati izključno materam;

Q.

ker je bila v letu 2015 povprečna stopnja zaposlenosti žensk z enim otrokom, mlajšim od šest let, za skoraj 9 % nižja od stopnje zaposlenosti žensk brez majhnih otrok, v nekaterih državah članicah pa je razlika presegala 30 %;

R.

ker sta materinstvo in starševstvo nesprejemljiva razloga za diskriminacijo žensk pri dostopu do trga dela in obstanku na njem;

S.

ker je treba določiti javno dostopen okvir vzporejanje plač, vključno z zbiranjem podatkov, da se s pritiskom na javni in zasebni sektor, naj ocenijo svojo plačilno strukturo in odpravijo morebitne razlike, odpravijo razlike v plačah med spoloma, s čimer se lahko ustvari „kultura osveščanja“ in doseže, da so razlike v plačah med spoloma v določeni panogi ali podjetju družbeno nesprejemljive;

T.

ker kvote dokazano izboljšujejo uspešnost zasebnih podjetij in pospešujejo splošno gospodarsko rast, hkrati pa prispevajo k boljšemu izkoriščanju nadarjenosti delovne sile;

U.

ker je enakost spolov in raznolikost pri zastopanosti delavcev v upravnih odborih podjetij ključno demokratično načelo, ki ima pozitivne gospodarske učinke, med katerimi sta vključujoče strateško odločanje in zmanjšanje razlike v plačah med spoloma;

V.

ker so študije OECD pokazale, da so podjetja z več ženskami v svojih vodstvenih organih bolj dobičkonosna od tistih, ki imajo v upravnih odborih samo moške;

W.

ker so za sektorje ali funkcije, kjer na splošno prevladujejo ženske, značilne nižje plače v primerjavi s sektorji ali funkcijami, kjer prevladujejo moški, kar prispeva k razliki v plačah med spoloma v višini 16 %, pri pokojninah pa 40 %;

X.

ker je Mednarodna organizacija dela izdelala okvir, po katerem se delovna mesta ocenjujejo na podlagi štirih dejavnikov: kvalifikacije, prizadevanje, odgovornost in delovne razmere ter se ovrednotijo glede na njihov pomen za zadevno podjetje ali organizacijo;

Y.

ker lahko socialni partnerji okrepijo ekonomski položaj žensk s kolektivnim pogajanjem, spodbujanjem enakega plačila za ženske in moške, vlaganjem v usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanjem razvoja poklicne poti žensk v podjetjih ter zagotavljanjem informacij in izobraževanja na področju delavskih pravic;

Z.

ker obstajajo dokazi, da so razlike v plačah manjše, kjer so močna kolektivna pogajanja (23);

AA.

ker po podatkih Eurostata 24,4 % žensk v EU tvega revščino ali socialno izključenost, materam samohranilkam, ženskam, starejšim od 55 let, in invalidkam pa še zlasti grozi brezposelnost in neaktivnost na trgu dela;

AB.

ker je izvajanje Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njemu (Istanbulska konvencija) pogoj za krepitev položaja žensk in enakosti med spoloma; ker je nasilje na podlagi spola nesprejemljiva oblika diskriminacije in kršitev temeljnih pravic, ki ne vpliva le na zdravje in dobro počutje žensk, temveč tudi na njihov dostop do zaposlitve in finančne neodvisnosti; ker je nasilje nad ženskami ena glavnih ovir za enakost spolov, izobrazba pa lahko zmanjša nevarnost za nasilje na podlagi spola; ker lahko socialni in ekonomski položaj pomaga ženskam, da ubežijo nasilju; ker ima nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem, hude negativne posledice za vse delavce, ki jih zadeva takšno obnašanje, njihove sodelavce in družine ter organizacije, kjer delajo, in družbo kot celoto in je lahko delno odgovorno za to, da ženske zapustijo trg dela;

AC.

ker je ekonomsko nasilje oblika nasilja na podlagi spola, ki se pojavlja v vsakodnevnem življenju žensk in jih ovira pri uveljavljanju pravice do svobode, povzroča neenakost spolov in na splošno zanemarja vlogo žensk v družbi;

AD.

ker so številne študije jasno pokazale, da so imeli rezi v javnem sektorju velik negativni učinek na ženske, na njihov ekonomski položaj in enakost spolov;

AE.

ker so izobrazba, kvalifikacija in pridobivanje znanja in spretnosti bistvenega pomena za krepitev položaja žensk na socialni, kulturni in gospodarski ravni in ker so možnosti za izobraževanje ključni element za boj proti neenakosti, kot so premajhna zastopanost pri postopkih odločanja in na vodstvenih položajih na področju tehnike in znanosti, s čimer se krepi ekonomski položaj žensk in deklet;

AF.

ker ima digitalizacija pozitivne učinke pri vzpostavljanju novih zaposlitvenih priložnosti in spodbujanju konstruktivnega premika k prožnejšim delovnim vzorcem, zlasti za ženske, ki vstopajo ali ponovno vstopajo na trg dela, pa tudi pri doseganju boljšega ravnovesja med dejavnostmi oskrbe in nege ter poklicnega življenja tako za ženske kot za moške;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

—

ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 7 PDEU, v katerem je določeno, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

—

ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966 v New Yorku, in Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

—

ob upoštevanju vrha Združenih narodov o trajnostnem razvoju in sklepnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (1),

—

ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju,

—

ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa, ki jo je junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (2),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015 (3),

—

ob upoštevanju nacionalnih časovnih načrtov za sodelovanje z organizacijami civilne družbe,

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010,

—

ob upoštevanju Kodeksa dobrih praks sodelovanja civilne družbe v procesih odločanja, ki ga je 1. oktobra 2009 sprejela konferenca mednarodnih nevladnih organizacij,

—

ob upoštevanju Berlinske izjave o letnem zasedanju osrednje skupine platforme civilne družbe za izgradnjo miru in držav (CSPPS), ki je potekalo od 6. do 9. julija 2016,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (4) in Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (5),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (6), in izjave I Sporazuma iz Cotonouja („skupna izjava o nosilcih partnerstva“),

—

ob upoštevanju člena 187(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (7),

—

ob upoštevanju večletnega okvirnega programa instrumenta za razvojno sodelovanje za obdobje 2014–2020 za organizacije civilne družbe in lokalne organe (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov (COM(2012)0492),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 27. junija 2016 o možnostih za delovanje civilne družbe (9),

—

ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu in politike EU za leto 2015,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020 (11),

—

ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah, vključno s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic, ter smernic EU o spodbujanju in zaščiti veroizpovedi oziroma prepričanja, ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013,

—

ob upoštevanju smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic in demokracije med obiski v državah, ki niso članice EU (12),

—

ob upoštevanju sporočila Odbora regij z dne 9. oktobra 2013 z naslovom Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 24. februarja 2015 z naslovom Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja,

—

ob upoštevanju poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 11. aprila 2016 o praktičnih priporočilih za vzpostavitev in ohranjanje varnega in ugodnega okolja za civilno družbo na podlagi primerov dobre prakse in pridobljenih izkušenj (13) in poročila posebnega poročevalca Združenih narodov o pravici do mirnega zbiranja in združevanja,

—

ob upoštevanju poročila Svetovnega gospodarskega foruma o svetovnih tveganjih 2017 (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o poročilu EU za leto 2015 o usklajenosti politik za razvoj (17),

—

ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030 (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj (19),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0283/2017),

A.

ker je v členu 21 PEU določeno, da morajo Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni, ki med drugim zajema razvojno sodelovanje, voditi načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

B.

ker civilna družba poleg javnega in zasebnega sektorja predstavlja tretji steber zdrave in dostojne družbe; ker civilna družba vključuje nevladne in neprofitne organizacije, ki so prisotne v javnem življenju in zastopajo etične, kulturne, politične, znanstvene, verske oziroma filantropske interese in vrednote svojih članov in drugih ljudi;

C.

ker ima civilna družba osrednjo vlogo pri gradnji in krepitvi demokracije, spremljanju pooblastil države ter spodbujanju dobrega upravljanja, preglednosti in odgovornosti; ker je navzočnost organizacij civilne družbe kot gonilne sile v družbi ključnega pomena, saj predstavljajo potrebno protiutež vladajoči oblasti, s tem ko igrajo vlogo posrednika in mediatorja med prebivalstvom in državo, pa tudi v svoji vlogi varuha demokracije; ker so številne skupine civilne družbe želele sodelovati pri procesih ustavnih reform, da bi tako zaščitile demokratična načela in institucije;

D.

ker se organizacije civilne družbe ukvarjajo s širokim spektrom človekovih pravic, vključno s pravico do razvoja, izobraževanja in enakosti med spoloma, poleg tega pa tudi izvajajo programe s socialnega in okoljskega področja; ker civilna družba vključuje širok in raznovrsten nabor skupin in ciljev, vključno z organizacijami civilne družbe, pa tudi nevladnimi organizacijami, skupinami za človekove pravice in skupinami skupnosti, diasporami, cerkvami, verskimi združenji in skupnostmi, ki branijo interese invalidov, družbenimi gibanji in sindikati, domorodnimi ljudstvi in fundacijami ter organizacijami, ki zastopajo ranljive, diskriminirane in marginalizirane ljudi;

E.

ker Sporazum iz Cotonouja civilno družbo priznava kot enega ključnih akterjev v sodelovanju AKP-EU; ker se bo s prenehanjem veljavnosti tega sporazuma leta 2020 ponudila priložnost za pregled partnerstva in nadaljnje povečevanje udeležbe organizacij civilne družbe;

F.

ker so organizacije civilne družbe postale pomembne akterke na področju globalne razvojne pomoči, zlasti pri zagotavljanju osnovnih socialnih storitev, ozaveščanju javnosti, spodbujanju demokracije, človekovih pravic in dobrega upravljanja, miroljubnih in vključujočih družb, spodbujanju odpornosti posameznikov, družin in lokalnih skupnosti, boju proti nasilnemu ekstremizmu ter pri odzivanju na humanitarne krize;

G.

ker imajo, kot priznavajo mednarodne organizacije v svojih protokolih in praksah, cerkve, verske skupnosti in združenja, poleg drugih verskih in svetovnonazorskih organizacij dolgo tradicijo operativnega delovanja v prvi liniji, kar zadeva zagotavljanje razvojne in humanitarne pomoči;

H.

ker večletni okvirni program instrumenta za razvojno sodelovanje za obdobje 2014–2020 za tematski program „organizacije civilne družbe in lokalni organi“ kot povezovalni element vključuje spodbujanje ugodnega okolja za organizacije civilne družbe in lokalne organe; ker je program namenjen krepitvi glasu organizacij civilne družbe in njihovega sodelovanja v razvojnem procesu partnerskih držav, pa tudi spodbujanju političnega, socialnega in ekonomskega dialoga;

I.

ker je EU največja donatorka lokalnih organizacij civilne družbe v državah v razvoju in ima vodilno vlogo pri zaščiti akterjev civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, in sicer prek uporabe in izvajanja vrste instrumentov in politik, vključno z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), tematskim programom instrumenta za razvojno sodelovanje za organizacije civilne družbe in lokalne organe, Evropsko ustanovo za demokracijo, časovnimi načrti za civilno družbo, ki se izvajajo v 105 državah, ter strateškimi dokumenti za posamezne države;

J.

ker so se velikost, obseg, sestava in vpliv civilne družbe v zadnjem desetletju po vsem svetu povečali; ker omejitve za akterje civilne družbe in njihove dejavnosti v vse večjem številu državah po svetu (tako v državah v razvoju kot v razvitih državah) istočasno postajajo vse bolj represivne in vse ostrejše;

K.

ker poleg tega program, ki so ga določili institucionalni donatorji, dejanske potrebe akterjev civilne družbe, ki delujejo na terenu, v nekaterih primerih ne obravnava prednostno;

L.

ker je bilo leto 2015 v poročilu o stanju civilne družbe 2016 označeno za slabo leto za civilno družbo, saj so bile državljanske pravice v več kot sto državah resno ogrožene; ker to poročilo zadeva zlasti podsaharsko Afriko ter Bližnji vzhod in severno Afriko, saj se te regije pogosto srečujejo s političnimi napetostmi, konflikti in nestabilnostjo;

M.

ker vse več vlad v pravnem ali upravnem smislu vrši pritisk na organizacije civilne družbe, tudi tako, da zanje uvajajo restriktivne zakone, omejitve financiranja, stroge postopke izdajanja dovoljenj in kazenske davke;

N.

ker sta se v državah v razvoju v zadnjih letih skrb vzbujajoče povečala število poročil o pregonu, nadlegovanju, stigmatizaciji kot „tujih agentov“ in samovoljnih aretacijah ali pridržanjih aktivistov, zaposlenih v organizacijah civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, sindikalistov, odvetnikov, intelektualcev, novinarjev in verskih voditeljev, hkrati pa je opaziti tudi skrb vzbujajoče povečanje števila žrtev zlorab in nasilja; ker ta dejanja v vrsti držav ostanejo povsem nekaznovana, včasih pa se izvajajo tudi s podporo ali z odobravanjem oblasti;

O.

ker so človekove pravice univerzalne in neodtujljive, nedeljive, soodvisne in medsebojno povezane; ker je zmožnost ukrepanja civilne družbe odvisna od uveljavljanja temeljnih svoboščin, med drugim pravice do svobode združevanja, mirnega zbiranja, izražanja, misli, vesti, verske svobode, svobode prepričanja ter prostega dostopa do informacija;

P.

ker obstaja povezava med oslabljeno civilno družbo, omejenimi možnostmi za politično in državljansko delovanje, povečano korupcijo, socialno neenakostjo in razlikami med spoloma, nizko stopnjo človekovega in družbeno-gospodarskega razvoja, pa tudi nestabilnostjo in konflikti;

Q.

ker sta za verodostojen in učinkovit odziv EU pri obravnavi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe potrebna natančna in pravočasna ocena in razumevanje groženj in dejavnikov, zaradi katerih so omejitve uvedene; ker je za tak odziv EU potreben tudi usklajen pristop med razvojnim in političnim sodelovanjem, da se zagotovi skladnost med vsemi zunanjimi in notranjimi instrumenti EU, tako da se pošlje skupno sporočilo o pomembnosti svobodno delujoče civilne družbe ter sodelovanja na lokalni, regionalni in mednarodni ravni;

R.

ker je v agendi 2030, zlasti pa v ciljih trajnostnega razvoja št. 16 in 17, predvideno okrepljeno sodelovanje s civilno družbo kot ključno partnerico in gonilom za spodbujanje, izvajanje, spremljanje in pregled ciljev trajnostnega razvoja;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

—

ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 16, 67, 70, 72, 73, 75, 82, 83, 84, 85. 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 1, 7, 8, 11, 16, 17, 21, 24, 41, 47, 48, 49, 50 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

—

ob upoštevanju Izbirnega protokola h Konvenciji ZN o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije z dne 25. maja 2000,

—

ob upoštevanju stockholmske deklaracije in agende za ukrepanje, ki sta bili sprejeti na prvem svetovnem kongresu proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok, svetovne zaveze iz Jokohame, ki je bila sprejeta na drugem svetovnem kongresu proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok, ter zaveze in akcijskega načrta iz Budimpešte, ki sta bila sprejeta na pripravljalni konferenci za drugi svetovni kongres proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok;

—

ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope z dne 25. oktobra 2007 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o zaščiti otrok v digitalnem svetu (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o spolni zlorabi otrok na internetu (2),

—

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/JAI z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi (3),

—

ob upoštevanju konvencije o kibernetski kriminaliteti iz Budimpešte z dne 23. novembra 2001 (4) in njenega dodatnega protokola,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (5),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanju njene zaščite (6),

—

ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (8),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 7. februarja 2013 Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor (JOIN(2003)0001),

—

ob upoštevanju Direktive 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (9),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (10) (direktiva o EPN),

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije (SEU) z dne 8. aprila 2014 (11), s katero je razveljavilo direktivo EU o hrambi podatkov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o strategiji Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor (12),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185) in kasnejših poročil o spremljanju napredka pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije,

—

ob upoštevanju poročila konference o pristojnosti v kibernetskem prostoru, ki je potekala 7. in 8. marca 2016 v Amsterdamu,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (13),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (14),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (15),

—

ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 5. julija 2016 o podpisu pogodbenega sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu za industrijske raziskave in inovacije na področju kibernetske varnosti med Evropsko unijo, ki jo predstavlja Komisija, in partnerskimi organizacijami (C(2016)4400),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. aprila 2016 z naslovom Skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj: odziv Evropske unije (JOIN(2016)0018),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za boljši internet za otroke (COM(2012)0196) ter poročila Komisije z dne 6. junija 2016 z naslovom Končna ocena večletnega programa EU za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (Varnejši internet) (COM(2016)0364),

—

ob upoštevanju skupne izjave Europola in Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) z dne 20. maja 2016 o zakonitem kazenskem preiskovanju, ki spoštuje varstvo podatkov v 21. stoletju;

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. junija 2016 o Evropski pravosodni mreži za kibernetsko kriminaliteto,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (16),

—

ob upoštevanju stališča agencije ENISA o šifriranju iz decembra 2016 – močno šifriranje ščiti našo digitalno identiteto,

—

ob upoštevanju končnega poročila skupine za dokazno gradivo v oblaku Sveta Evrope (T-CY) z naslovom Dostop do elektronskega dokaznega gradiva v oblaku za namene kazenskega pravosodja: priporočila za obravnavo v skupini T-CY z dne 16. septembra 2016,

—

ob upoštevanju dela Projektne skupine za skupno ukrepanje na področju kibernetske kriminalitete (J-CAT),

—

ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi nevarnosti organiziranega kriminala (EU SOCTA) z dne 28. februarja 2017 in ocene nevarnosti internetnega organiziranega kriminala (IOCTA) z dne 28. septembra 2016,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-203/15 (sodba TELE2) z dne 21. decembra 2016 (17),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (18),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0272/2017),

A.

ker kibernetska kriminaliteta povzroča družbi in gospodarstvu vse večjo škodo, vpliva na temeljne pravice posameznikov, ogroža pravni red kibernetskega prostora in spravlja v nevarnost stabilnost demokratičnih družb;

B.

ker je kibernetska kriminaliteta vse večja težava v državah članicah;

C.

ker se je pri oceni IOCTA 2016 pokazalo, da postaja kibernetski kriminal vse bolj intenziven, celovit in razsežen, da je število prijavljenih primerov kibernetske kriminalitete v nekaterih državah EU večje od tradicionalnega kriminala, da se širi na druga področja kriminalitete, na primer trgovine z ljudmi, da zloraba orodij za šifriranje in anonimizacijo za kriminalne namene narašča ter da je napadov z izsiljevalskim programjem več kot tradicionalnih groženj z zlonamerno programsko opremo;

D.

ker je bilo leta 2016 za 20 % več napadov na strežnike Komisije kot leta 2015;

E.

ker je ranljivost računalnikov za napade posledica specifičnega načina, kako se je informacijska tehnologija z leti razvijala, hitrosti, s katero raste spletno poslovanje, in pomanjkanja vladnih ukrepov;

F.

ker se črni trg na področju računalniškega izsiljevanja, uporabe najetih botnetov in hekanja ter ukradenega digitalnega blaga širi;

G.

ker je glavni poudarek kibernetskih napadov še naprej zlonamerna programska oprema, kot so trojanski konji v bančništvu, vendar pa se povečuje tudi število in učinek napadov na industrijske nadzorne sisteme in omrežja, katerih namen je uničiti kritično infrastrukturo, gospodarske strukture in destabilizirati družbo, kot je to bilo v primeru napada z izsiljevalskim programjem „WannaCry“ maja 2017, in tako predstavljajo naraščajočo grožnjo za varnost, obrambo in druge pomembne sektorje; ker je večina mednarodnih zaprosil organov kazenskega pregona za podatke povezanih z utajo in finančnim kriminalom, ki jima sledijo nasilna in huda kazniva dejanja;

H.

ker vedno večja medsebojna povezanost ljudi, krajev in stvari prinaša številne koristi, povečuje pa tveganje za kibernetsko kriminaliteto; ker naprave, povezane z internetom stvari, vključno s pametnimi omrežji, povezanimi hladilniki, avtomobili, medicinsko opremo in pripomočki, pogosto niso tako dobro zaščitene kot tradicionalne internetne naprave, zato so idealna tarča kibernetskih kriminalcev, zlasti ker je režim varnostnih posodobitev povezanih naprav pogosto nepopoln, včasih pa sploh ne obstaja; ker naprave interneta stvari, ki nadzorujejo fizična sprožila, v katere vdrejo hekerji, dejansko ogrožajo življenja ljudi;

I.

ker je uspešen pravni okvir za varstvo podatkov nujen za krepitev zaupanja v spletno okolje, saj bo potrošnikom in podjetjem omogočil, da v celoti izkoristijo prednosti enotnega digitalnega trga in se zoperstavijo kibernetski kriminaliteti;

J.

ker se podjetja sama ne morejo spopasti z izzivom, da bi povečali varnost digitalnega sveta, vlade pa bi morale s predpisi in spodbudami za varnejše vedenje uporabnikov prispevati h kibernetski varnosti;

K.

ker se meje med kibernetsko kriminaliteto, vohunstvom, vojskovanjem, sabotažo in terorizmom vse bolj zabrisujejo; ker lahko kibernetski kriminal meri na posameznike, javnost ali zasebne subjekte ter pokriva vrsto kaznivih dejanj, kot so kršitve zasebnosti, spolna zloraba otrok na spletu, javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, sabotaža, vohunstvo, finančni kriminal in goljufije, na primer plačilne goljufije, kraje in kraje identitete ter nezakonito poseganje v sistem;

L.

ker je Svetovni gospodarski forum v svojem Poročilu o globalnih tveganjih 2017 navedel, da je obsežen incident na področju goljufije s podatki in kraje podatkov eno izmed petih najverjetnejših in najpomembnejših svetovnih tveganj;

M.

ker se veliko število primerov kibernetskega kriminala ne preganja ali kaznuje; ker so prijave še vedno redke, obdobja odkrivanja dolga (kar storilcem teh kaznivih dejanj omogoča, da razvijejo večkratni vstop/izstop ali stranska vrata), dostop do elektronskih dokazov je težaven, prihaja do težav s pridobivanjem dokazov in dopustnostjo na sodišču, postopki in pravosodni izzivi pa so tudi obsežni, kar je posledica čezmejne narave kibernetskega kriminala;

N.

ker je Svet v svojih sklepih iz junija 2016 poudaril, da je glede na čezmejno naravo kibernetskega kriminala ter skupno ogroženost kibernetske varnosti, s katero se sooča EU, okrepljeno sodelovanje in izmenjava informacij med policijskimi in pravosodnimi organi ter strokovnjaki za kibernetsko kriminaliteto bistvenega pomena za izvajanje učinkovitih preiskav v kibernetskem prostoru in pridobitev elektronskih dokazov;

O.

ker razveljavitev direktive o hrambi podatkov, ki izhaja iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014, pa tudi prepoved splošne, neselektivne in neciljne hrambe podatkov, ki jo potrjuje sodba Sodišča Evropske unije v zadevi TELE2 z dne 21. decembra 2016, predpisujeta strogo omejevanje obdelave množičnih telekomunikacijskih podatkov in dostopa pristojnih organov do njih;

P.

ker sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems (19) poudarja, da je množični nadzor kršitev temeljnih pravic;

Q.

ker mora boj proti kibernetski kriminaliteti spoštovati ista procesna in materialna jamstva in temeljne pravice, zlasti glede varstva podatkov in svobode govora, kot boj na področju vseh drugih kaznivih dejanj;

R.

ker otroci uporabljajo internet vse mlajši in ker so še posebej izpostavljeni temu, da postanejo žrtve pridobivanja za spolne namene in drugih oblik spolnega izkoriščanja na spletu (kibernetskega nadlegovanja ter spolne zlorabe, prisile in izsiljevanja), zlorabe osebnih podatkov, pa tudi nevarnih kampanj za spodbujanje različnih vrst samopoškodb, kot v primeru „sinji kit“, in zato potrebujejo posebno zaščito; ker lahko spletni storilci s pomočjo klepetalnic, elektronske pošte, spletnih iger in družabnih omrežij hitreje najdejo žrtve, da bi jih pridobili za spolne namene, ter ker skrita omrežja enakovrednih računalnikov (P2P) ostajajo osrednje platforme za storilce kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok za dostop do, posredovanje, shranjevanje in izmenjavo gradiva spolnega izkoriščanja otrok in za neopazno iskanje novih žrtev;

S.

ker je naraščajoči trend spolne prisile in izsiljevanja še vedno premalo raziskan in premalokrat prijavljen, zlasti zaradi narave kaznivega dejanja, ki ga spremljata sram in krivda, ki ju občuti žrtev;

T.

ker je po poročanjih zloraba otrok v živo in na daljavo naraščajoča grožnja; ker ima zloraba otrok v živo in na daljavo najočitnejšo povezavo s komercialnim razširjanjem gradiva spolnega izkoriščanja otrok;

U.

ker je nacionalna kriminalistična agencija v Združenem kraljestvu v nedavni študiji ugotovila, da je za mlade, ki se ukvarjajo s hekanjem, denar manj pomemben kot navduševanje prijateljev ali zoperstavljanje političnemu sistemu z napadi na računalniška omrežja;

V.

ker se je ozaveščenost o tveganjih kibernetskega kriminala povečala, vendar posamezniki, javne ustanove in podjetja še vedno neustrezno uporabljajo preventivne ukrepe, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in virov;

W.

ker boj proti kibernetski kriminaliteti in nezakonitim spletnim dejavnostim ne bi smel prikrivati pozitivnih vidikov, ki jih nudi brezplačno in odprto kibernetsko okolje z novimi možnostmi za širitev znanja in spodbujanjem političnega in družbenega vključevanja po vsem svetu;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

—

ob upoštevanju ustanovitve Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) 8. avgusta 1967,

—

ob upoštevanju osrednjega pravnega okvira za odnose med EU in združenjem ASEAN, namreč sporazuma o sodelovanju med EGS in združenjem ASEAN, podpisanega marca 1980 (1),

—

ob upoštevanju listine združenja ASEAN, podpisane novembra 2007, ki za to združenje vzpostavlja status pravne osebe ter pravni in institucionalni okvir, pri čemer med drugim ustanavlja odbor stalnih predstavnikov, ki naj bi podpiral in usklajeval delo združenja ASEAN,

—

ob upoštevanju regionalnega foruma ASEAN (ARF), ustanovljenega leta 1993, ki naj bi spodbujal dialog in posvetovanje o političnih in varnostnih vprašanjih ter prispeval h krepitvi zaupanja in preventivni diplomaciji v azijsko-pacifiški regiji,

—

ob upoštevanju različnih okvirov združenja ASEAN, namenjenih regionalni krepitvi zaupanja: regionalnega foruma ASEAN (ARF), srečanja obrambnih ministrov ASEAN (ADMM-Plus), vzhodnoazijskega vrha (EAS), srečanja ASEAN plus tri (Kitajska, Japonska in Južna Koreja) ter srečanja ASEAN plus šest (Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Indija, Avstralija in Nova Zelandija),

—

ob upoštevanju trgovinskih sporazumov združenja ASEAN z Japonsko, Kitajsko, Južno Korejo, Indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo,

—

ob upoštevanju potekajočih pogajanj o sedmih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in nekaterimi državami članicami združenja ASEAN, namreč Brunejem, Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem, Tajsko in Vietnamom, oziroma sklenitve teh sporazumov,

—

ob upoštevanju pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, ki potekajo z Indonezijo in Filipini, pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Malezijo in Tajsko, ki so začasno ustavljena, pričakovane sklenitve prostotrgovinskih sporazumov s Singapurjem in Vietnamom v prihodnjih mesecih ter pogajanj o investicijskem sporazumu z Mjanmarom/Burmo,

—

ob upoštevanju srečanja komisarke EU za trgovino Cecilie Malmström in finančnih ministrov združenja ASEAN 10. marca 2017 v Manili,

—

ob upoštevanju 9. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP9), ki je potekalo 21. in 22. aprila 2016 v Ulan Batorju (Mongolija),

—

ob upoštevanju nürnberške deklaracije o poglobljenem partnerstvu med EU in združenjem ASEAN iz marca 2007 ter akcijskega načrta iz novembra 2007,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta iz Bandar Seri Begavana za okrepitev poglobljenega partnerstva ASEAN-EU (2013–2017), sprejetega v Bruneju 27. aprila 2012,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 18. maja 2015 z naslovom EU in ASEAN: strateško usmerjeno partnerstvo (JOIN(2015)0022),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o odnosih med EU in ASEAN z dne 22. junija 2015,

—

ob upoštevanju bangkoške deklaracije z dne 14. oktobra 2016 o spodbujanju globalnega partnerstva med združenjem ASEAN in EU za skupne strateške cilje,

—

ob upoštevanju pristopa Evropske unije k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji 12. julija 2012 v Phnom Penhu (2),

—

ob upoštevanju 11. vrha azijsko-evropskega srečanja (ASEM11), ki je potekal 15. in 16. julija 2016 v Ulan Batorju (Mongolija),

—

ob upoštevanju Azijsko-evropske fundacije (ASEF), ustanovljene februarja 1997 kot forum za nevladni dialog,

—

ob upoštevanju programa ASEAN-EU za podporo regionalnemu povezovanju (APRIS), programa ASEAN za podporo regionalnemu povezovanju (ARISE) ter regionalnega instrumenta za dialog EU-ASEAN (READI) za usklajevanje politik in predpisov v sektorjih, ki niso povezani s trgovino,

—

ob upoštevanju načrta za gospodarsko skupnost ASEAN, dogovorjenega leta 2007,

—

ob upoštevanju 14. vrha združenja ASEAN, ki je potekal leta 2009, in vzpostavitve načrta za oblikovanje enotnega trga ASEAN (gospodarska skupnost ASEAN (AEC)), varnostno-politične skupnosti ASEAN (APSC) in družbeno-kulturne skupnosti ASEAN (ASCC),

—

ob upoštevanju 28. in 29. vrha združenja ASEAN, ki sta potekala od 6. do 7. septembra 2016 v Vientianu v Laosu, ter 30. vrha združenja ASEAN, ki je potekal od 26. do 29. aprila 2017 v Manili na Filipinih;

—

ob upoštevanju 24. srečanja skupnega odbora za sodelovanje ASEAN-EU, ki je potekalo 2. marca 2017 v Džakarti (Indonezija),

—

ob upoštevanju vizije skupnosti ASEAN do leta 2025, ki je bila sprejeta na 27. vrhu združenja ASEAN, ki je potekal od 18.–22. novembra 2015 v Kuala Lumpurju (Malezija), in napovedi z dne 31. decembra 2015 o ustanovitvi gospodarske skupnosti ASEAN, s katero bi se vzpostavil notranji trg za več kot 600 milijonov ljudi,

—

ob upoštevanju 11. vzhodnoazijskega vrha (EAS) v Vientianu v Laosu 8. septembra 2016, na katerem so se sestali voditelji 18 držav, tj. držav članic združenja ASEAN, Kitajske, Japonske in Južne Koreje (ASEAN+3), Indije, Avstralije in Nove Zelandije (ASEAN+6) ter Rusije in Združenih držav Amerike,

—

ob upoštevanju prve deklaracije združenja ASEAN o človekovih pravicah z dne 18. novembra 2012 in ustanovitve medvladne komisije združenja ASEAN za človekove pravice (AICHR) leta 2009,

—

ob upoštevanju organizacije parlamentarcev za človekove pravice iz združenja ASEAN, ustanovljene leta 2013, katere cilj je spodbujati demokracijo in človekove pravice v vseh državah članicah,

—

ob upoštevanju inštituta ASEAN za mir in spravo,

—

ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencije o otrokovih pravicah in Konvencije o pravicah invalidov, ki so jih ratificirale vse države članice združenja ASEAN,

—

ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov „varovanje, spoštovanje in pomoč“, ki ga je dne 16. junija 2011 sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice,

—

ob upoštevanju Konvencije ASEAN proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki so jo novembra 2015 podpisale vse države članice ASEAN,

—

ob upoštevanju splošnih rednih pregledov Sveta ZN za človekove pravice, pri katerih so sodelovale vse države članice združenja ASEAN,

—

ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o združenju ASEAN, zlasti resolucije z dne 15. januarja 2014 o prihodnosti odnosov EU-ASEAN (3),

—

ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o državah članicah združenja ASEAN, zlasti resolucij z dne 9. junija 2016 o Vietnamu (4), z dne 17. decembra 2015 o okvirnem sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom (resolucija) (5), z dne 17. decembra 2015 o okvirnem sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom (odobritev) (6), z dne 8. junija 2016 o okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo ter Filipini (odobritev) (7) in z dne 8. junija 2016 o okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo ter Filipini (resolucija) (8),

—

ob upoštevanju svojih nedavnih nujnih resolucij o človekovih pravicah v zvezi z državami članicami združenja ASEAN, zlasti resolucij z dne 14. septembra 2017 o Mjanmaru, predvsem o položaju ljudstva Rohinga (9), z dne 21. maja 2015 o stiski beguncev, pripadnikov ljudstva Rohinga, ter množičnih grobiščih na Tajskem (10), z dne 15. decembra 2016 o položaju manjšine Rohinga v Mjanmaru (11), z dne 7. julija 2016 o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohinga (12), z dne 14. septembra 2017 z naslovom Kambodža, predvsem primer Kema Sokhe (13), z dne 9. junija 2016 o Kambodži (14), z dne 26. novembra 2015 o političnih razmerah v Kambodži (15), z dne 9. julija 2015 o kamboških osnutkih zakonov za nevladne organizacije in sindikate (16), z dne 6. oktobra 2016 o Tajski, zlasti o primeru Andyja Halla (17), z dne 8. oktobra 2015 o razmerah na Tajskem (18), z dne 17. decembra 2015 o Maleziji (19), z dne 19. januarja 2017 o Indoneziji (20), z dne 15. junija 2017 o Indoneziji (21), z dne 15. septembra 2016 (22) in 16. marca 2017 (23) o Filipinih ter z dne 14. septembra 2017 o Laosu, zlasti o primerih Somphona Phimasona, Loda Thamavonga in Sukana Čajthada (24),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0243/2017),

A.

ker letos obeležujemo 50. obletnico združenja ASEAN, 60. obletnico Rimskih pogodb in 40. obletnico uradnih odnosov EU-ASEAN;

B.

ker je regija ASEAN postala ena od najbolj dinamičnih in hitro rastočih regij na svetu, zlasti na gospodarskem, tehnološkem in raziskovalnem področju, ki ima strateški geopolitični in geoekonomski položaj, je bogata z naravnimi viri, si prizadeva za cilj večjega gospodarskega povezovanja in ambiciozno agendo ciljev trajnostnega razvoja, predvsem na področju izobraževanja, ter je velik zagovornik multilateralizma; ker bo zapolnitev razvojne vrzeli v območju ASEAN izjemno pomembno za nadaljnje povezovanje in zagotavljanje varnosti, stabilnosti in varstva socialnih, ekonomskih in političnih pravic;

C.

ker sta procesa povezovanja EU in ASEAN različna, izhajata iz različnih okoliščin ter vključujeta različne vizije in naloge; ker sledita vsak svoji logiki, vendar sta primerljiva, saj obe organizaciji spodbujata mirno sobivanje, regionalno povezovanje ter mednarodno sodelovanje in razvoj, že več desetletij pa si prizadevata za krepitev zaupanja med članicami; EU je v tem oziru edinstvena partnerica združenja ASEAN;

D.

ker sta regiji dosegli znatno stopnjo medsebojnega sodelovanja in ker so odnosi EU-ASEAN celoviti in obsegajo širok nabor sektorjev, vključno s trgovino in naložbami, razvojem, gospodarstvom in političnimi zadevami; ker je ASEAN tretja največja trgovinska partnerica EU, EU pa druga največja trgovinska partnerica združenja ASEAN, pri čemer letna dvostranska blagovna trgovina znaša več kot 200 milijard EUR, EU pa v regijo ASEAN dobavi največ neposredne tuje pomoči; ker združenje ASEAN evropskim podjetjem omogoča dostop do širše regije; ker so bile EU in države članice v obdobju 2014–2020 največji dobavitelj razvojne pomoči v regiji in ker se je EU zavezala, da bo več kot 3 milijarde EUR namenila zmanjševanju revščine in obravnavanju razvojnih vrzeli v državah ASEAN z nizkim dohodkom;

E.

ker so bile izkušnje EU v preteklosti vir navdiha za druge regionalne procese povezovanja;

F.

ker je EU stalno podpirala delo združenja ASEAN in zlasti njegov sekretariat ter je ob priznavanju pomena združenja ASEAN imenovala posebnega vodjo delegacije EU pri združenju ASEAN, ki je mandat začel leta 2015;

G.

ker se proces povezovanja v obeh regijah trenutno sooča z izzivi, a se obenem ponujajo nove priložnosti; ker se EU spoprijema z več krizami; ker se je znotraj območja ASEAN kljub cilju spodbujanja centralnosti združenja ASEAN trgovina leta 2016 zmanjšala, združenje pa so zaznamovale težave, vključno z različnimi usmeritvami zunanje politike in učinki prelivanja iz domačih težav, povezanih z grožnjami demokraciji in načelom pravne države, medverskimi odnosi, etničnimi manjšinami, socialnimi neenakostmi in kršitvami človekovih pravic, vključno s čezmejnimi posledicami;

H.

ker je EU določila, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov s tretjimi državami;

I.

ker je EU Filipinom decembra 2014 odobrila status GSP+ in so tako postali prva država združenja ASEAN, ki uživa tak trgovinski preferencial; ker lahko Filipini po zaslugi tega v EU brez carin izvozijo 66 % vseh proizvodov;

J.

ker bi lahko umik ZDA iz transpacifiškega partnerstva (TPP) ponovno spodbudil pogajanja o obsežnem regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP); ker odločnejša Kitajska začenja pobude, kot so En pas, ena cesta (One Belt, One Road), ki pomenijo izziv za vse države v sosedstvu in onkraj njega;

K.

ker napetosti v Južnokitajskem morju predstavljajo grožnjo in tveganje za varnost in stabilnost regije; ker je najbolj zaskrbljujoč trend militarizacija Južnokitajskega morja; ker dialog med združenjem ASEAN in Kitajsko o kodeksu ravnanja ostaja primarni mehanizem združenja ASEAN za izmenjavo mnenj s Kitajsko o Južnokitajskem morju; ker so dejavnosti Kitajske – od vojaških patrulj in vaj do gradbenih dejavnosti brez upoštevanja načel iz izjave o ravnanju strani v Južnokitajskem morju iz leta 2002 – še vedno zaskrbljujoče;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (D048947/06 (osnutek uredbe),

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1), zlasti členov 4(1) in 78(1)(a) te uredbe in drugega odstavka točk 3.6.5. in 3.8.2. Priloge II k tej uredbi,

—

ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015 (2), zlasti odstavkov 71 in 72,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o endokrinih motilcih: stanje po sodbi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015 (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije s 15. junija 2016 o endokrinih motilcih in osnutkih aktov Komisije o določitvi znanstvenih meril za njihovo opredelitev v okviru zakonodaje EU o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodih (COM(2016)0350),

—

ob upoštevanju povzetka poročila Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki se je sestal v Bruslju 28. februarja 2017,

—

ob upoštevanju resolucije z dne 14. marca 2013 o endokrinih motilcih (4),

—

ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5),

—

ob upoštevanju predloga resolucija Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

A.

ker se v skladu s točko 3.8.2. Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivna snov odobri le, če ni ugotovljeno, da ima lastnosti endokrinih motilcev hormonov, ki lahko škodljivo vplivajo na neciljne organizme, razen če je izpostavljenost neciljnih organizmov tej aktivni snovi v realnih predlaganih pogojih uporabe zanemarljiva (merilo izločitve za okolje);

B.

ker bo Komisija do 14. decembra 2013 v skladu z drugim odstavkom točke 3.6.5. Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 predložila Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali osnutek ukrepov o posebnih znanstvenih merilih za določitev lastnosti motilcev hormonskega ravnovesja;

C.

ker je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo 4. julija 2017 dal pozitivno mnenje o osnutku uredbe, tri države članice so glasovale proti, štiri države članice pa so se glasovanja vzdržale;

D.

ker zadnji odstavek osnutka uredbe določa, da če predvideni način delovanja fitofarmacevtskega sredstva z aktivno snovjo, ki se ocenjuje, vključuje nadzor ciljnih organizmov, ki niso vretenčarji, preko njihovega endokrinega sistema, se učinki na organizme istega taksonomskega debla, kot je ciljno usmerjeni, ne upoštevajo pri opredelitvi snovi kot snovi z lastnostmi endokrinega motilca za neciljne organizme;

E.

ker je Splošno sodišče s sodbo v zadevi T-521/14 jasno določilo, da „la spécification des critères scientifiques pour la détermination des propriétés perturbant le système endocrinien ne peut se faire que de manière objective, au regard de données scientifiques relatives audit système, indépendamment de toute autre considération, en particulier économique“ (6) (odstavek 71);

F.

ker ni znanstveno izključiti možnost opredelitve snovi s predvidenim endokrinim načinom delovanja kot endokrinega motilca za neciljne organizme;

G.

ker se osnutka uredbe zato ne more upoštevati, kot da temelji na objektivnih znanstvenih podatkih o endokrinem sistemu, kot je zahtevalo Računsko sodišče; ker je Komisija s tem prekoračila svoja izvedbena pooblastila;

H.

ker je dejanski namen tega zadnjega odstavka jasno opredeljen v povzetku poročila Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki se je sestal 28. februarja 2017 v Bruslju, ki določa, da je bila poleg tega pojasnjena utemeljitev za zagotavljanje aktivnih snovi s predvidenim endokrinim načinom delovanja (v nadaljevanju regulatorji rasti). […] Ta določba o regulatorjih rasti omogoča, da se merila za izključitev ne bodo uporabljala za snovi s predvidenim endokrinim načinom delovanja […];

I.

ker zadnji odstavek dejansko določa odstopanja od izločitvenega merila, določenega v točki 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009;

J.

ker je iz uvodnih izjav 6 do 10 ter člena 1(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 razvidno, da je pri obravnavi zapletenega vprašanja določitve pravil o odobritvi aktivnih snovi, moral zakonodajalec najti občutljivo ravnovesje med različnimi in potencialno nasprotujočimi si cilji, namreč kmetijsko proizvodnjo in notranjim trgom na eni strani ter varovanjem zdravja in okolja na drugi strani;

K.

ker je Sodišče v zgoraj navedeni sodbi določilo naslednje: „Dans ce contexte, il importe de relever que, en adoptant le règlement no 528/2012, le législateur a procédé à une mise en balance de l’objectif d’amélioration du marché intérieur et de celui de la préservation de la santé humaine, de la santé animale et de l’environnement, que la Commission se doit de respecter et ne saurait remettre en cause […]. Or, dans le cadre de la mise en œuvre des pouvoirs qui lui sont délégués par le législateur, la Commission ne saurait remettre en cause cet équilibre, ce que cette institution a d’ailleurs en substance admis lors de l’audience“ (7) (odstavek 72);

L.

ker je to Parlament ponovil v svoji resoluciji z dne 8. junija 2016, v kateri poudarja, da je Splošno sodišče Evropske unije razsodilo, da je mogoče znanstvena merila objektivno določiti le na podlagi znanstvenih podatkov o endokrinem sistemu, neodvisno od vseh drugih dejavnikov, zlasti ekonomskih, ter da Komisija s pristojnostmi, ki so ji bile podeljene na osnovi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ni pooblaščena za spreminjanje regulativnega ravnovesja iz temeljnega akta;

M.

ker veljajo iste omejitve pooblastil za Komisijo v okviru izvedbenega akta v skladu s regulativnim postopkom s pregledom;

N.

ker je v skladu s sporočilom Komisije z dne 15. junija 2016, vprašanje, s katerim se pri tem sooča Komisija, določiti merila za opredelitev, kaj je ali kaj ni endokrini motilec za namene fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov, ne pa odločati o tem, kako urejati te snovi. Regulativne posledice je že določil zakonodajalec v zakonodaji o fitofarmacevtskih sredstvih (2009) in biocidnih proizvodih (2012);

O.

ker je izločitveno merilo, določeno v točki 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bistven element uredbe;

P.

ker je v skladu z ustaljeno sodno prakso za sprejemanje regulativnih elementov, ki so nujni za določeno zadevo, pristojen le zakonodajalec EU, ta pristojnost pa se ne more prenesti na Komisijo;

Q.

ker je Komisija s spremembo bistvenega zakonodajnega elementa Uredbe (ES) št. 1107/2009 presegla svoja izvedbena pooblastila, v nasprotju s priznavanjem omejitve svojih pristojnosti v obravnavi na Sodišču v zadevi T-521/14, v nasprotju s svojimi trditvami iz sporočila Komisije z dne 15. junija 2016 in v nasprotju s temeljnim načelom Unije o pravni državi;

R.

ker bi se lahko odstopanje glede pogojev za odobritev snovi z namernim endokrinim načinom delovanja uvedlo le s pomočjo zakonodajnega postopka za spremembo Uredbe (ES) št. 1107/2009 v skladu s členom 294 PDEU, tudi če bi razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj omogočil veljavne razloge za uvedbo takšnega odstopanja;

1.

2.

3.

4.

5.

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051972),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2),

—

ob upoštevanju glasovanja stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. julija 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 1. marca 2017 in ki je bilo objavljeno 6. aprila 2017 (3),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je 10. decembra 2013 družba Bayer Crop Science LP and M. S. Technologies LLC pri pristojnem nacionalnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 ×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene soje FG72 × A5547-127 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga soja, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 1. marca 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 6. aprila 2017 (5);

C.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.

ker je bila soja FG72 × A5547-127 razvita za zagotavljanje odpornosti proti herbicidom amonijevega izoksaflutola (5-ciklopropiloksazol-4-il 2-mesil-4-trifluorometilfenil keton), glifosata (N-(fosfonometil) glicin) in glufosinata (l-fosfinotricin); ker se odpornost na te herbicide doseže s proteini HPPD W336 (4-hidroksi- fenil-piruvat-dioksigenaza) oziroma 2mEPSPS (5-enolpiruvilšikimat-3-fosfat sintaza) oziroma PAT (fosfinotricin acetil-transferaza);

E.

ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb (6); ker so med najbolj kritičnimi pripombami ugotovitve, da brez 90-dnevne študije subkronične strupenosti ni mogoče sklepati o tveganjih, povezanih z uporabo tega GSO v hrani in živalski krmi, da so informacije o sestavi, oceni fenotipa in toksikologiji nezadostne, da so sklepi o enakovrednosti GSO in konvencionalne soje ter o varnosti živil in krme na podlagi teh informacij preuranujeni ter da ta GSO soja ni bila preskušena z zanesljivimi znanstvenimi metodami, potrebnimi za ugotovitev njegove varnosti;

F.

ker neodvisna študija zaključuje, da ocena tveganja, ki jo je opravila EFSA, v sedanji obliki ni sprejemljiva, saj v njej niso opredeljene vrzeli v znanju in negotovosti, poleg tega pa ne vsebuje ocene toksičnosti ali učinka na imunski in reproduktivni sistem (7);

G.

ker veljavna odobritev glifosata poteče najpozneje 31. decembra 2017; ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

H.

ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (8); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018 (9);

I.

ker je izoksaflutol verjetno rakotvoren za ljudi (10), strupen za nekatere vodne organizme in neciljne rastline, sam proizvod ter produkti, ki nastanejo ob njegovi razgradnji, in metaboliti pa enostavno onesnažujejo vodo; ker je bila zaradi teh pomislekov njegova uporaba omejena (11);

J.

ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker se je izkazalo, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine (12);

K.

ker EFSA ni ocenila ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi; ker torej ni mogoče skleniti, da je gensko spremenjena soja, škropljena z izoksaflutolom, glifosatom in glufosinatom, varna za uporabo v živilih in krmi;

L.

ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko modificiranih pridelkov; ker je bilo v znanstvenih publikacijah (13) dokumentiranih več kot dvajset različnih vrst plevela, odpornega na glifosfat; ker plevel, odporen na glufosinat, opažajo že od leta 2009;

M.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. julija 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalcev Unije, pri čemer so se tri države članice vzdržale;

N.

ker tudi pri glasovanju v odboru za pritožbe, ki je potekalo 14. septembra 2017, mnenje ni bilo sprejeto; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 11 držav članic, ki predstavljajo 38,69 % prebivalcev Unije, pri čemer sta se dve državi članici vzdržali;

O.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (14);

P.

ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v prvi obravnavi 28. oktobra 2015 (15) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Q.

ker mora Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti v zvezi z občutljivimi vprašanji, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).

—

Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039).

—

Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvidajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038).

—

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).

—

Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 Sprejeta besedila, (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).

—

Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).

—

Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).