—

ob upoštevanju Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o mediaciji),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (COM(2016)0542),

—

ob upoštevanju zbirke poglobljenih analiz svojega Generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom The implementation of the Mediation Directive – 29 November 2016 (Izvajanje direktive o mediaciji – 29. november 2016) (2),

—

ob upoštevanju študije Komisije z naslovom Study for an evaluation and implementation of Directive 2008/52/EC – the „Mediation Directive“ (Študija o oceni in izvajanju Direktive 2008/52/ES – direktiva o mediaciji) iz leta 2014 (3),

—

ob upoštevanju študije svojega Generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom Rebooting the Mediation Directive: Assessing the limited impact of its implementation and proposing measures to increase the number of mediations in the EU (Oživitev direktive o mediaciji: ocena omejenega vpliva njenega izvajanja in predlogi ukrepov za povečanje števila mediacij v EU) (4),

—

ob upoštevanju evropske ocene izvajanja direktive o mediaciji, ki jo je izvedel Oddelek za naknadno oceno učinka Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) (5),

—

ob upoštevanju študije svojega Generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom Quantifying the cost of not using mediation – a data analysis (Ocena stroškov neuporabe mediacije – analiza podatkov) (6),

—

ob upoštevanju členov 67 in 81(2)(g) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0238/2017),

A.

ker je Direktiva 2008/52/ES pomemben mejnik pri uvedbi in uporabi postopkov mediacije v Evropski uniji; ker pa se njeno izvajanje med državami članicami zelo razlikuje glede na to, ali so predhodno imele nacionalni sistem mediacije ali ne, pri čemer so se nekatere države članice odločile za relativno dobesedno izvajanje njenih določb, druge za podroben pregled alternativnih načinov za reševanje sporov (npr. v Italiji, kjer se mediacija uporablja šestkrat pogosteje kot drugod v Evropi), spet tretje pa so menile, da imajo zakonodajo, ki je že v skladu z direktivo o mediaciji;

B.

ker je večina držav članic razširila področje uporabe svojih nacionalnih ukrepov za prenos direktive tudi na domače primere (le tri države članice so se odločile direktivo prenesti samo za čezmejne primere) (7), kar je imelo zelo pozitiven vpliv na pravni red držav članic in zadevne kategorije sporov;

C.

ker težave, ki so se pokazale v fazi prenosa direktive, v veliki meri odražajo razlike v pravni kulturi v različnih nacionalnih pravnih sistemih; ker bi bilo zato treba dati prednost spreminjanju pravne miselnosti z razvojem kulture mediacije, ki temelji na sporazumnem reševanju sporov, kar je vprašanje, ki so ga evropske mreže pravnih strokovnjakov že večkrat izpostavile ob nastanku direktive in nato med njenim prenosom v državah članicah;

D.

ker izvajanje direktive o mediaciji zagotavlja dodano vrednost EU z ozaveščanjem nacionalnih zakonodajalcev o prednostih mediacije ter z določeno stopnjo usklajenosti na področju procesnega prava in med različnimi praksami v državah članicah;

E.

ker je mediacija kot alternativen, prostovoljen in zaupen izvensodni postopek v določenih primerih in ob upoštevanju potrebnih zaščitnih ukrepov lahko koristno orodje za zmanjšanje preobremenitve pravosodnih sistemov, saj fizičnim in pravnim osebam ponuja možnost, da spore poravnajo hitro in poceni, glede na to, da so pretirano dolgi sodni postopki v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, hkrati pa zagotavlja boljši dostop do pravnega varstva ter prispeva h gospodarski rasti;

F.

ker je jasno, da cilja, navedena v členu 1 direktive o mediaciji, katerih namen je spodbujanje uporabe mediacije in zlasti zagotavljanje „uravnoteženega odnosa med mediacijo in sodnimi postopki“, nista bila dosežena, saj se mediacija v večini držav članic v povprečju uporablja v manj kot 1 % primerov pred sodišči (8);

G.

ker direktiva o mediaciji ni oblikovala sistema Unije za izvensodno reševanje sporov v najstrožjem pomenu, z izjemo uvedbe posebnih določb na področju zastaralnih in prekluzivnih rokov v pravnih postopkih v primeru poskusa mediacije ter na področju obveznosti glede zaupnosti za mediatorje in njihovo administrativno osebje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor v korist vseh udeležencev (1), zlasti odstavka 29,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano (2),

—

ob upoštevanju študije iz aprila 2016 o franšizingu (3), ki jo je naročil odbor IMCO,

—

ob upoštevanju študije iz septembra 2016 o pravnem vidiku regulativnega okvira in izzivih franšizinga v EU (4), ki jo je naročil odbor IMCO,

—

ob upoštevanju predstavitve o prihodnjih možnostih politike na področju franšizinga v EU: obravnava nepoštenih trgovinskih praks (5),

—

ob upoštevanju delavnice o odnosih med franšizodajalci in franšizojemalci: regulativni okvir in trenutni izzivi, ki je bila pripravljena 12. julija 2016 za odbor IMCO,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0199/2017),

A.

ker nimamo skupne evropske opredelitve za franšizing, franšizne pogodbe pa se razlikujejo med podjetji, a eden izmed ključnih elementov teh razmerij je pogodbeno partnerstvo, sklenjeno prostovoljno med podjetniki ali fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so pravno in finančno neodvisni drug od drugega, pri tem pa ena pogodbena stranka (franšizodajalec) drugi (franšizojemalec) podeli pravico do uporabe svoje franšizne formule, imena in blagovne znamke ter deli strokovno znanje, ki temelji na tehničnem in organizacijskem znanju in podpori v času trajanja pogodbe, stranke se zanašajo na enotnost franšiznega sistema, namen franšizojemalca in franšizodajalca pa je omogočiti hitro osvajanje novih trgov z omejenimi naložbami in večjo možnostjo uspeha;

B.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 11. decembra 2013 pozdravil franšizing kot poslovni model, ki podpira lastništvo novih in malih podjetij, vendar je ugotovil, da so v določenih primerih pogodbeni pogoji nepošteni, in pozval k preglednim in poštenim pogodbenim pogojem; poleg tega je opozoril Komisijo in države članice predvsem na težave, s katerimi se srečujejo franšizojemalci, ki želijo prodati svoje podjetje ali spremeniti svojo poslovno formulo, a še naprej delovati v istem sektorju; zato je Komisijo pozval, naj preuči prepoved mehanizma za določanje cen v franšiznih sistemih ter učinke dolgoročnih konkurenčnih klavzul, možnosti odkupa in prepovedi franšiz za več proizvajalcev;

C.

ker ima franšizing vse možnosti, da postane poslovni model, ki bi pripomogel k dokončanju enotnega trga v maloprodajnem sektorju, saj je lahko prikladen način za ustanavljanje podjetja z deljeno naložbo franšizodajalca in franšizojemalca; je zato razočaran, ker trenutno v EU ni zelo uspešen, saj predstavlja le 1,89 % BDP v primerjavi s 5,95 % v ZDA in 10,83 % v Avstraliji, s tem da se 83,5 % prometa franšizinga ustvari le v sedmih državah članicah (6), zaradi česar je treba ta poslovni model spodbuditi po vsej EU;

D.

ker ima franšizing velik potencial čezmejne razsežnosti, je pomemben za delovanje notranjega trga in lahko privede do ustvarjanja delovnih mest, razvoja malih in srednjih podjetij ter podjetništva, pa tudi pridobivanja novih sposobnosti in veščin;

E.

ker se veljavna zakonodaja, ki zajema franšizing kot poslovni model, v državah članicah zelo razlikuje, to pa ustvarja tehnične ovire ter lahko franšizodajalce in franšizojemalce odvrača od širjenja dejavnosti prek meja; ker lahko to vpliva na končne uporabnike, saj omejuje njihovo izbiro;

F.

ker obstajajo razlike med „trdim“ in „mehkim“ franšizingom, odvisno od pogojev v franšizni pogodbi; poleg tega imajo alternativni poslovni modeli, kot so skupine neodvisnih trgovcev na drobno, posebne značilnosti in bi morala za njih pravila franšizinga veljati le, če spadajo v opredelitev franšizinga;

G.

ker v sektorjih ni zadosti informacij o delovanju franšizinga, saj pomembne informacije niso zapisane ali pa jih lahko pogosto najdemo le v spremnih pismih k franšiznim pogodbam, ki so zaupne, torej niso javne, na ravni EU pa ni mehanizma za zbiranje informacij o morebitnih nepoštenih pogodbenih pogojih ali nepoštenemu izvajanju pogodb, zato bi potrebovali platformo, ki bi vsebovala te pomembne informacije, da bi se franšizodajalci in franšizojemalci bolje zavedali svojih dolžnosti in pravic;

H.

ker se e-trgovanje širi, potrošniki pa ga vse bolj uporabljajo, zaradi česar bi moralo biti bolje vključeno v franšizne pogodbe; ker bi bilo treba v okviru vzpostavitve enotnega digitalnega trga posebno pozornost nameniti napetostim, ki se pojavljajo med franšizodajalci in franšizojemalci na področju e-trgovanja, na primer v povezavi z izključno pravico franšizojemalca za specifično geografsko področje, ter vsem večjem pomenu podatkov o potrošnikih za uspeh franšiznih poslovnih modelov, zlasti ker franšizne pogodbe sedaj ne vsebujejo določb za ta področja, kar dopušča nepotrebno negotovost in spore;

I.

ker je Komisija nepoštene trgovinske prakse opredelila kot prakse, ki močno odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja, so v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem ter jih en trgovinski partner enostransko uvede proti drugemu trgovinskemu partnerju (7);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

—

ob upoštevanju člena 4 in člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016)0705),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom Vesoljska industrijska politika EU (COM(2013)0108),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom (COM(2011)0152),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0590),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. junija 2010 z naslovom Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (COM(2010)0308),

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS (4),

—

ob upoštevanju ustreznih sklepov Sveta in ministrske izjave iz Amsterdama z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje,

—

ob upoštevanju Haaškega programa o vesoljski politiki iz junija 2016,

—

ob upoštevanju skupne izjave Evropske unije in Evropske vesoljske agencije o skupni viziji in ciljih za prihodnost Evrope v vesolju, ki sta jo Komisija in agencija podpisali 26. oktobra 2016,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o vesoljskih zmogljivostih za evropsko varnost in obrambo (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o razvoju vesoljskega trga (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o vesoljski strategiji Evropske unije, ki bo koristila državljanom (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU (9),

—

ob upoštevanju študije iz januarja 2016 o razvoju vesoljskega trga v Evropi (10),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za ribištvo (A8-0250/2017),

A.

ker so koristi vesoljske politike za družbo raznolike in lahko vodijo k bolj konkurenčnemu gospodarstvu za Evropo, saj spodbujajo razvoj številnih novih izdelkov in storitev in podpirajo kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in pomorski promet; ker lahko satelitske tehnologije omogočijo boljši dostop do komunikacijskih tehnologij, sistemov visoke ločljivosti za opazovanje Zemlje, ki omogočajo izmenjavo podatkov v realnem času, hiter odziv v primeru naravnih nesreč in učinkovitejši nadzor mej in varnostni nadzor;

B.

ker lahko vesoljske tehnologije, podatki in storitve podpirajo različne javne politike EU in njihove ključne politične prednostne naloge, kot je krepitev enotnega digitalnega trga, spodbujanje evropskega gospodarstva in boj proti podnebnim spremembam;

C.

ker vesolje za evropske državljane ni strošek, temveč naložba, ambiciozna vesoljska strategija pa lahko Evropski uniji zagotovi avtonomijo in strateški položaj na področju vesolja ter obenem spodbudi rast, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest v proizvodnji, operativnem delu in storitvah, vezanih na vesoljsko dejavnost;

D.

ker so politične odločitve, ki sta jih leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet, privedle do dodelitve proračunskih sredstev za evropska programa satelitske navigacije EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in Galileo ter zagotovile dogovor o strukturi upravljanja programov;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

—

ob upoštevanju členov 8, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 14,

—

ob upoštevanju Kobenhavnske izjave z dne 30. novembra 2002 o okrepljenem sodelovanju na področju evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (1),

—

ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi (2),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

—

ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (3),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 20. decembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2014 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013 (5),

—

ob upoštevanju sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (6),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

—

ob upoštevanju priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (7),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj (8),

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (9),

—

ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (10),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (13),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom Odpiranje izobraževanja z dne 31. januarja 2014 (14),

—

ob upoštevanju raziskave Komisije o Izobraževanju in usposabljanju 2020: izboljšanje politike in zagotavljanja izobraževanja odraslih v Evropi (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize (16),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020 (17),

—

ob upoštevanja osnutka sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 z naslovom Izboljšanje znanj in spretnosti žensk in moških na trgu dela EU (18),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0252/2017),

A.

ker se sistemi izobraževanja srečujejo s pomembnimi izzivi, ki so posledica digitalne preobrazbe in ki vplivajo na procese poučevanja in učenja, in potrebo po povečanju zmogljivosti za socialno vključevanje, državljansko udeležbo in osebni razvoj ter po krepitvi evropskih demokratičnih vrednot in strpnosti za spodbujanje odprtosti in preprečevanje nestrpnosti vseh vrst; ker sta digitalno opolnomočenje in samozavest ključna pogoja za vzpostavitev močnih družb ter podporo enotnosti in procesom vključevanja v EU;

B.

ker bi bilo treba evropsko strategijo za vseživljenjsko učenje okrepiti; ker bi morala imeti vsaka oseba v vseh življenjskih obdobjih možnosti za vseživljenjsko učenje, da pridobi znanje in spretnosti, ki jih potrebuje za osebni razvoj in poklicni napredek; ker je vseživljenjsko učenje, pridobljeno v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, ki spodbuja dejavno državljanstvo in zaposljivost, ključni vidik, na katerega vplivajo te spremembe;

C.

ker so potrebna dodatna prizadevanja za krepitev sinergij med izobraževanjem in zaposlovanjem, tako z olajševanjem vstopa na trg dela kot z omogočanjem posameznikom, da na svoji poklicni poti stalno posodabljajo svoja znanja in spretnosti ali se učijo novih; ker morajo države članice najti načine za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave in inovacije;

D.

ker nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo bistveno prispevata k osebnemu razvoju posameznikov in oblikovanju človeškega kapitala ter bi morala postati sestavni del evropske strategije za vseživljenjsko učenje;

E.

ker imata nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo vse pomembnejšo vlogo pri olajševanju prilagajanja delavcev na gospodarske in tehnološke spremembe v celotnem poklicnem življenju; ker bo do leta 2025 za 49 % vseh prostih delovnih mest v EU (novih in nadomestnih delovnih mest skupaj) potrebna visoka stopnja usposobljenosti, za 40 % bo potrebna srednja stopnja in samo za 11 % nizka stopnja usposobljenosti ali nobenih kvalifikacij;

F.

ker sta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo pomembni orodji pri zagotavljanju prožnih in prilagojenih priložnosti za izobraževanje za vse, brez kakršne koli diskriminacije (19); v zvezi s tem poudarja pomembnost širjenja strategij za dostop;

G.

ker lahko nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo ter uporaba novih tehnologij pripomorejo k ozaveščanju deklet in žensk o novih poklicnih možnostih, zlasti na področjih, kjer so premalo zastopane; ker ima sicer več žensk srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, vendar je treba povečati zastopanost žensk v poklicnem izobraževanju in sektorjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko;

H.

ker je izobraževanje na daljavo možna oblika izobraževanja v okviru nadaljnjega akademskega izobraževanja, ki zaradi svoje prilagodljivosti na poseben način omogoča usklajevanje študija, poklica in družine;

I.

ker se izobraževanje na daljavo (20) nanaša na obliko poučevanja in organizacije pouka, ki omogoča veliko prilagodljivost pri učenju zaradi uporabe digitalnih tehnologij izobraževanja, in sicer ne kot zamenjava izobraževanju v učilnicah, ampak kot alternativna možnost za učence, ki se ne morejo udeležiti izobraževanja v učilnicah;

J.

ker se izobraževanje na daljavo nanaša na metodo poučevanja, ki omogoča prilagodljivost pri učenju zaradi uporabe nastajajočih tehnologij, in sicer ne kot zamenjava izobraževanju v učilnicah, ampak kot alternativna možnost za učence, ki se ne morejo udeležiti izobraževanja v učilnicah, in delavce, ki nameravajo svoje izobraževanje usklajevati z delom; ker se zato lahko digitalizacija uporabi kot orodje, ki omogoča nove načine dostopa do visokošolskega izobraževanja;

K.

ker je enakost žensk in moških temeljno načelo EU, zapisano v Pogodbah, ter eden od ciljev in odgovornosti Unije; ker enakost pri izobraževanju ženskam nudi več priložnosti in prispeva k socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju družbe; ker je izobraževanje temeljno orodje za boj proti spolnim stereotipom;

L.

ker je povprečna stopnja zaposlenosti žensk neposredno povezana z njihovo stopnjo izobrazbe, saj je stopnja zaposlenosti žensk, starih od 25 do 49 let, z zaključeno terciarno izobrazbo 20 % višja kot pri ženskah s predšolsko, osnovnošolsko ali nižjo srednješolsko izobrazbo;

M.

ker lahko izobraževanje na daljavo pozitivno vpliva na znanja in spretnosti žensk na področju IKT; ker bi vstop večjega števila žensk v sektor IKT spodbudil trg, za katerega se predvideva pomanjkanje delovne sile in za katerega bi enaka udeležba žensk pomenila letni dobiček v višini okrog 9 milijard EUR za BDP EU; ker so ženske še vedno veliko premalo zastopane v študijskih programih na področju IKT, saj je med diplomanti teh programov le 20 % žensk, le 3 % vseh diplomantk pa ima diplomo s področja IKT;

N.

ker programi izobraževanja na daljavo dosežejo precejšnje število žensk v družbah, kjer ženske nimajo enakih možnosti za udeležbo v konvencionalnih oblikah izobraževanja in usposabljanja, saj ženske še vedno več časa kot moški opravljajo neplačano delo v gospodinjstvu in skrbijo za družino; ker jim tovrstno izobraževanje omogoča prilagodljivost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter ker je izobraževanje na daljavo usmerjeno predvsem v skupino netradicionalnih študentov;

O.

ker nadaljnje akademsko izobraževanje spada med uradne dolžnosti akademskih ustanov, ta izraz pa se nanaša na priložnosti za izobraževanje na akademskih ustanovah, ki se lahko izkoriščajo vzporedno z redno zaposlitvijo in na splošno temeljijo na poklicnih izkušnjah, zanje pa je praviloma potrebna univerzitetna diploma;

P.

ker je prilagajanje hitrim gospodarskim in tehnološkim spremembam velik izziv za vse starejšo delovno silo in ker bo odzivanje na ta izziv eden od ključnih dejavnikov za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva EU;

Q.

ker bi se politike za vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti lahko okrepile s priznavanjem predhodnega učenja;

R.

ker omogočanje prostega časa za osebni razvoj in usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja spodbuja dobro počutje ljudi in njihov prispevek k družbi z opolnomočenjem z bolj določenimi osebnimi in poklicnimi spretnostmi; ker akademsko izobraževanje na daljavo omogoča prilagodljive oblike študija, ki ljudem olajšajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ker bi moralo biti univerzitetno vseživljenjsko učenje del evropske strategije za digitalizacijo;

S.

ker digitalizacija omogoča prilagodljivost in interaktivnost izobraževalnega procesa ter je ključni dejavnik za nadaljnji razvoj nadaljnjega akademskega izobraževanja in izobraževanja na daljavo;

T.

ker so zaradi tehnoloških sprememb potrebne boljše in stalnejše povezave med izobraževanjem in zaposlovanjem;

U.

ker so akademske ustanove po svoji naravi statične, zaradi česar je preoblikovanje izobraževalnih programov, ureditve študija in preverjanja znanja ter vpisa velik izziv;

V.

ker sta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo hitro rastoča sektorja z velikim potencialom za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest;

W.

ker obstaja še veliko ovir pri dostopu do ponudb nadaljnjega akademskega izobraževanja na daljavo (21);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

—

ob upoštevanju sporazuma Mednarodne komisije za kitolov o popolni omejitvi komercialnega kitolova, ki je začel veljati leta 1986 („moratorij“),

—

ob upoštevanju resolucije št. 2016–3 Mednarodne komisije za kitolov o morskih sesalcih in njihovem prispevku k delovanju ekosistemov,

—

ob upoštevanju resolucije št. 2014–2 Mednarodne komisije za kitolov o izrazito selivskih morskih sesalcih,

—

ob upoštevanju ciljev iz Aičija na področju biotske raznovrstnosti, o katerih so se dogovorili na Mednarodni konvenciji o biološki raznovrstnosti,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 (2) in Uredbe Komisije (EU) št. 791/2012 z dne 23. avgusta 2012 (3),

—

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 792/2012 z dne 23. avgusta 2012 o določitvi pravil za obliko dovoljenj, potrdil in drugih dokumentov iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o strateških ciljih EU za 17. zasedanje konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom (6),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami za leto 2016,

—

ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o kitolovu na Norveškem (O-000058/2017 – B8-0324/2017),

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je Mednarodna komisija za kitolov (IWC) leta 1982 vzpostavila moratorij na ves komercialni kitolov, ki je začel veljati leta 1986 in je še vedno v veljavi, da bi vrste in populacije zaščitila pred izumrtjem in jim omogočila okrevanje;

B.

ker je Norveška kljub tej mednarodni prepovedi nadaljevala kitolovne dejavnosti in leta 1993 v celoti znova uvedla komercialni kitolov, v ta namen pa je izrazila uradno nasprotovanje moratoriju ter zahtevala vpis in ohranitev pridržkov glede seznamov CITES;

C.

ker je Norveška 19. decembra 1979 postala pogodbenica CITES in je bila tako med prvimi državami, ki so se zavezale, da bodo spoštovale konvencijo;

D.

ker je po ocenah medijskih virov približno 90 % ubitih kitov samic, večina brejih, kar gre pripisati njihovemu počasnejšemu odzivanju;

E.

ker je Norveška od začetka veljavnosti moratorija leta 1986 pobila že več kot 13 000 kitov (7);

F.

ker kitolov povzroča hudo trpljenje posameznih živali ter ogroža kompleksne socialne strukture inteligentnih sesalcev in stanje ohranjenosti celotnih populacij kitov;

G.

ker so vse vrste velikih kitov navedene v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97, kar odseva dejstvo, da jim grozi izumrtje in da bi trgovina v kakršnem koli obsegu ogrozila preživetje vrste; ker člen 8(1) navedene uredbe prepoveduje kupovanje, ponujanje v odkup, pridobivanje v komercialne namene, javno prikazovanje v komercialne namene, uporabo za komercialno korist ter prodajo, posedovanje za prodajo, ponujanje za prodajo ali prevažanje za prodajo osebkov vrst iz Priloge A;

H.

ker obstaja vse več znanstvenih dokazov, da kiti vplivajo na večjo produktivnost ekosistemov in so morda pomembni za izravnavanje ravni CO2 v atmosferi;

I.

ker Norveška omejitve ulova enostransko določa sama; ker je Norveška za kitolovno sezono 2017 povečala kvoto za ščukaste kite na 999 (v letu 2016 je bila kvota 880);

J.

ker se je norveški izvoz kitovine v zadnjih letih močno povečal; ker se del tega izvoza pretovori tudi v pristaniščih EU;

K.

ker je bil samo oktobra 2016 ugotovljen izvoz 2 948 kg norveških kitovih izdelkov na Japonsko skozi najmanj tri pristanišča EU (8);

L.

ker je tranzit kitovine skozi pristanišča EU dovoljen, če je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 pošiljka opremljena z veljavno dokumentacijo CITES;

M.

ker je glavni cilj konvencije CITES varstvo biotske raznovrstnosti, zlasti ohranjanje vrst; ker direktiva o habitatih, ki določa stališče Skupnosti glede kitov (in delfinov), ne dovoljuje obnovitve komercialnega kitolova za noben stalež kitov v vodah EU;

N.

ker je Norveška tesno povezana z Unijo in njenimi politikami prek svojega članstva v Evropskem gospodarskem prostoru; ker to zagotavlja, da narodi in vlade tako Norveške kot EU ohranjajo močne kulturne vezi, zdrave trgovinske odnose in zavezanost ohranjanju vrst;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

—

ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2017 o oceni zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (11) (uredba o konfliktnih mineralih),

—

ob upoštevanju Akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (COM(2003)0251) in prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (12) (uredba o lesu),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (13) (uredba o GSP),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (14) (uredba Bruselj I),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (15) (direktiva o nefinančnem poročanju),

—

ob upoštevanju skupne strategije EU in njenih držav članic iz leta 2007 z naslovom Pomoč trgovini: krepitev podpore EU potrebam, povezanim s trgovino, v državah v razvoju,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. aprila 2017 z naslovom Trajnostne vrednostne verige v sektorju oblačil v okviru ukrepov razvojne politike EU (SWD(2017)0147),

—

ob upoštevanju tristranske deklaracije MOD o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko,

—

ob upoštevanju Poročila IV 105. konference MOD o dostojnem delu v okviru globalnih dobavnih verig,

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN do leta 2030,

—

ob upoštevanju temeljnih konvencij MOD o delu otrok, prisilnem delu, diskriminaciji ter svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2016 o EU in odgovornih globalnih vrednostnih verigah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

—

ob upoštevanju zakona Združenega kraljestva o sodobnih oblikah suženjstva iz leta 2015 in francoskega zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja za večnacionalna podjetja,

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter globalnega dogovora OZN,

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije OZN o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin,

—

ob upoštevanju novega protokola MOD o prisilnem delu,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 z dne 26. junija 2014, v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino, zadolženo za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami,

—

ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja in številnih smernic OECD za posamezne sektorje (finančni sektor, kmetijstvo, minerali, oblačila in obutev),

—

ob upoštevanju poročil UNCTAD o trgovini in razvoju iz let 2013 in 2016,

—

ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj iz leta 2015, ki ga je pripravila konferenca UNCTAD,

—

ob upoštevanju Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah v trgovini,

—

ob upoštevanju Splošnega sporazuma STO o carinah in trgovini (GATT),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter pobude Otrokove pravice in načela poslovanja, pripravljene v okviru UNICEF-a, globalnega dogovora OZN in organizacije Save the Children (16),

—

ob upoštevanju prostovoljnih partnerstev z določenimi državami, na primer bangladeškega trajnostnega sporazuma in pobude o človekovih pravicah v Mjanmaru,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o delu otrok,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0269/2017),

A.

ker člen 207 PDEU določa, da mora skupna trgovinska politika EU temeljiti na načelih in ciljih zunanje politike EU; ker člen 208 PDEU vzpostavlja načelo skladnosti politik za razvoj in kot glavni cilj določa izkoreninjenje revščine; ker Komisija v sporočilu z naslovom Trgovina za vse utemelji trgovinsko politiko EU na treh ključnih načelih, in sicer učinkovitosti, preglednosti in vrednotah; ker je v tem sporočilu poseben razdelek glede odzivanja na vzpon svetovnih vrednostnih verig ter poseben razdelek glede odgovornega upravljanja dobavnih verig, ki opozarja na zapletenost tega upravljanja, na temeljno potrebo, da je treba razmišljati vnaprej, na vključitev številnih javnih in zasebnih akterjev ter akterjev civilne družbe, pa tudi na uporabo kombinacije mehkih in inovativnih orodij ter zakonodajnih sprememb;

B.

ker je v zadnjem času prosta trgovina pod vse ostrejšim javnim nadzorom, pomisleki glede neenakopravne porazdelitve koristi in obsega trgovine pa so opozorili na splošno razširjeno mnenje, da je treba kot temelj trgovinske politike določiti družbene in okoljske vrednote, pa tudi preglednost in odgovornost;

C.

ker so globalne vrednostne verige zapletena stvarnost, ki jo poganja tehnologija in se hitro spreminja, ter so postale ena ključnih sestavin današnjega svetovnega gospodarstva, prav tako pa bi lahko državam v razvoju pomagale pri boljši vključitvi v to gospodarstvo ter pripomogle k zmanjšanju revščine in ustvarjanju delovnih mest, istočasno pa povečale proizvodne zmogljivosti; ker te verige po eni strani nudijo nove obete za gospodarsko rast, trajnostni razvoj, udeležbo civilne družbe, delavcev in poslovnih združenj ter za ustvarjanje delovnih mest za podjetja v proizvodni verigi, saj tem podjetjem omogočajo osredotočanje na specifične naloge, pri tem pa povečujejo njihovo medsebojno odvisnost; ker pa bi lahko po drugi strani njihova zapletena narava, pomanjkanje preglednosti ter razpršitev odgovornosti vodili k višjemu tveganju kršitev človekovih pravic in pravic delavcev, dejanske nekaznovanosti za kazniva dejanja zoper okolje ter izogibanja davkom in davčnih utaj velikega obsega;

D.

ker mora trgovinska politika prispevati k zagotovitvi preglednega proizvodnega procesa vzdolž celotne vrednostne verige ter skladnosti s temeljnimi okoljskimi, socialnimi in varnostnimi standardi;

E.

ker mora trgovinska in naložbena politika EU ohraniti večstranski sistem kot svoj temelj ter okrepiti položaj Evrope v pravičnih globalnih dobavnih verigah, zagotoviti pa mora tudi orodja za določitev jasnih pravil in odgovornosti za vlade in podjetja, da bi zagotovili spoštovanje mednarodnih zavez, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN; ker se trajnost in preglednost ne nanašata le na vrednote, ampak bi ju bilo treba obravnavati kot dejanski gonilni sili povečane dodane vrednosti v svetovni trgovini in naložbah v okviru globalnih vrednostnih verig;

F.

ker so mala in srednja podjetja (17) pomemben del globalnih vrednostnih verig in imajo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in kakovostnih delovnih mest ter preprečujejo odseljevanje lokalnega prebivalstva iz lastne regije;

G.

ker sodelovanje v svetovnih vrednostnih verigah koristi malim in srednjim podjetjem v smislu rasti in internacionalizacije; ker je bilo glede na raziskavo Eurobarometer iz leta 2015 z naslovom Internacionalizacija malih in srednjih podjetij v prejšnjih treh letih zgolj 31 % teh podjetij v EU vključenih v poslovanje zunaj notranjega trga; ker se številna mala in srednja podjetja soočajo s težavami pri dostopu do mednarodnih globalnih vrednostnih verig in globalnih vrednostnih verig v EU; ker lahko trgovinska politika in trgovinski sporazumi pripomorejo k premostitvi ovir in izzivov, s katerimi se mala in srednja podjetja trenutno soočajo pri dostopu do globalnih vrednostnih verig;

H.

ker gospodarski in socialni partnerji po vsem svetu uporabljajo in spodbujajo prostovoljne sheme primerne skrbnosti in preglednosti v globalnih vrednostnih verigah, kar prinaša oprijemljive in pozitivne rezultate;

I.

ker je Svet v sklepih iz maja 2016 poudaril, „da se je treba še naprej zavzemati za uporabo mednarodno dogovorjenih načel, smernic in pobud o družbeni odgovornosti podjetij/odgovornem poslovnem ravnanju, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, pobuda ZN za družbeno odgovornost, tristranska deklaracija MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter smernice OECD za večnacionalna podjetja, tudi v državah, ki niso članice OECD, kar tudi prispeva k prizadevanjem za boj proti korupciji z oblikovanjem bolj odprtih in preglednih poslovnih okolij“;

J.

ker je odgovorno svetovno upravljanje globalnih vrednostnih verig bistveno za uskladitev trgovinske politike z evropskimi vrednotami, zapisanimi v Pogodbah; ker imajo tako Komisija kot države članice vodilno vlogo pri teh razpravah po vsem svetu;

K.

ker je preprečevanju kršitev človekovih pravic namenjenih več mednarodnih konvencij, smernic in predpisov; ker so jih zlasti države proizvajalke dolžne izvajati in ustvariti ustrezne pravne in gospodarske pogoje, v okviru katerih bodo podjetja lahko poslovala in si zagotovila mesto v svetovnih dobavnih verigah; ker morajo biti države proizvajalke zmožne izpolnjevati mednarodne standarde in norme, vključno s pripravo, izvajanjem in uveljavljanjem ustrezne zakonodaje, posebej kar zadeva vzpostavitev pravne države in boj proti korupciji;

L.

ker bi se morala EU še učinkoviteje odzivati na socialni in okoljski damping ter nepošteno konkurenco in trgovinske prakse, zagotoviti pa bi morala tudi enake konkurenčne pogoje;

M.

ker je EU največja svetovna izvoznica in uvoznica blaga in storitev skupaj, največja tuja neposredna vlagateljica in najpomembnejši cilj tujih neposrednih naložb; ker bi morala EU uporabiti to moč, da bi zagotovila koristi za svoje državljane in državljane drugih delov sveta, zlasti najrevnejših držav na svetu;

N.

ker je EU pripravila zavezujoča pravila na področju primerne skrbnosti podjetij v specifičnih sektorjih, v katerih je visoko tveganje kršitev človekovih pravic, kot pri sečnji lesa in konfliktnih mineralih; ker so nekatere države članice pripravile tudi zakonodajo, kot so zakon Združenega kraljestva o sodobnih oblikah suženjstva, francoski zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja za večnacionalna podjetja, ki velja za velika francoska podjetja z več kot 5 000 delavci, ter nizozemski zakon glede primerne skrbnosti v zvezi z delom otrok; ker je EU pripravila pobude za spodbujanje primerne skrbnosti in ker je Evropski parlament v več resolucijah pozval k pripravi zavezujočih pravil EU v zvezi s tem;

O.

ker je EU že sprejela pomembne ukrepe za bolj odgovorno upravljanje globalnih vrednostnih verig po vsem svetu, tako da je sklenila posebna partnerstva, kot sta trajnostni sporazum z Bangladešem in pobuda o pravicah delavcev z Mjanmarom, pa tudi za posebna vprašanja, kot so pobuda za konfliktne minerale, predpisi glede nezakonite sečnje, trajnostna merila za biogoriva, poročanje podjetij o težavah v dobavnih verigah ter preglednost podjetij pri plačilih, ki jih ekstraktivna in gozdarska podjetja nakazujejo vladam, kot je bilo poudarjeno v sporočilu Trgovina ta vse;

P.

ker je v sporočilu Trgovina za vse navedeno, da bo Komisija spodbujala ambiciozna poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v vseh trgovinskih in naložbenih sporazumih; ker nedavno sklenjeni trgovinski in naložbeni sporazumi EU vsebujejo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki strani v sporazumu pozivajo, naj sprejmejo zaveze glede varstva človekovih pravic, socialnih in okoljskih standardov ter družbene odgovornosti podjetij; ker so se v teh poglavjih pokazale razlike v ravni ambicij pri zaporednih trgovinskih sporazumih EU; ker delovni in okoljski standardi niso omejeni na poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak morajo biti učinkoviti na vseh področjih trgovinskih sporazumov; ker pristop, osredotočen na dialog, ni preprečil resnih kršitev svobode združevanja v nekaterih prostotrgovinskih sporazumih;

Q.

ker so cone izvozne proizvodnje v nekaterih državah zaradi svojega posebnega položaja izvzete iz lokalne delovne zakonodaje in je v njih pa je prepovedana ali omejena dejavnost sindikatov, poleg tega pa delavci tam nimajo dostopa do pravnih sredstev, kar pomeni jasno kršitev standardov MOD;

R.

ker je neetično poslovanje med drugim posledica pomanjkanja dobrega upravljanja ter nemoči ali celo odsotnosti nepristranskih javnih organov, ki bi delovali v splošnem interesu državljanov; ker bi lahko imeli korupcija, pomanjkanje preglednosti globalnih vrednostnih verig ter izvzetost iz delovne zakonodaje in obdavčitve v conah izvozne proizvodnje negativen učinek na človekove pravice, zlasti z ogrožanjem dostojnega dela in sindikatov;

S.

ker je po podatkih MOD po vsem svetu 21 milijonov ljudi žrtev prisilnega dela, mnogi od njih pa so izkoriščani v globalnih vrednostnih verigah; ker prisilno delo v zasebni ekonomiji vsako leto ustvari 150 milijard USD nezakonitega dobička;

T.

ker ima MOD, zahvaljujoč svojemu globalnemu mandatu, strokovnemu znanju in izkušnjam v sodelovanju s svojimi člani, dobro izhodišče, da prevzame vodilno vlogo pri globalnih ukrepih za dostojno delo v globalnih dobavnih verigah; ker je odbor MOD za dostojno delo v globalnih dobavnih verigah pozval k oceni nedelovanja, ki vodi k pomanjkljivostim pri dostojnem delu v globalnih dobavnih verigah, in k premisleku o pobudah in standardih, ki so potrebni za spodbujanje dostojnega dela in prispevek k odpravi pomanjkljivosti pri dostojnem delu v globalnih dobavnih verigah;

U.

ker je v okviru svetovne trgovine in zlasti globalnih vrednostnih verig potreben večstranski, globalni in celostni pristop glede odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljske trajnosti; ker je zato pomembno, da EU še naprej vodi te razprave po vsem svetu; ker je EU prevzela vodilno vlogo pri reformi mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo, zlasti z razvojem sistema večstranskih sodišč; ker se enak napredek pričakuje tudi na drugih kritičnih področjih, kot je uveljavljanje obveznosti vlagateljev v zvezi s človekovimi pravicami;

V.

ker proizvodnja v globalnih vrednostnih verigah poteka v različnih jurisdikcijah z različnimi stopnjami varstva človekovih pravic ter uveljavljanja socialne, delovne in okoljske zakonodaje; ker se lahko žrtve kršitev človekovih pravic, ki vključujejo nadnacionalna podjetja, soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do pravnih sredstev;

W.

ker je v členu 8 PDEU trdno uveljavljena enakost spolov v vseh politikah EU; ker imajo sporazumi o trgovini in naložbah zaradi strukturnih neenakosti med spoloma običajno različen vpliv na ženske in moške; ker se pri analizi globalnih vrednostnih verig pogosto ne upošteva vidik enakosti spolov; ker je bilo po podatkih MOD v letu 2012 po svetu 21 milijonov ljudi, 55 % med njimi žensk in deklet, žrtev prisilnega dela, 90 % teh pa tarča izkoriščanja posameznikov in podjetij v zasebnem sektorju;

X.

ker je med delavci v nekaterih segmentih globalnih dobavnih verig v sektorjih oblačil, hortikulture, mobilne telefonije in turizma večina žensk, ki pa imajo pogosto vrsto zaposlitve z nižjo plačo ali nižjim statusom kot moški, to pa prinaša segregacijo na podlagi spola pri različnih poklicih in dejavnostih, razlike med spoloma pri plači in delovnih pogojih ter omejevanje na podlagi spola pri dostopu do produktivnih virov, infrastrukture in storitev;

Y.

ker Unija v skladu s členom 3(3) PEU varuje pravice otrok; ker so vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

Z.

ker imajo storitve večjo vlogo v globalnih vrednostnih verigah, zlasti za proizvodnjo; ker bodo za večje vključevanje storitev v globalne vrednostne verige potrebni sporazumi, ki bodo podpirali digitalno ekonomijo, vključno s prostim pretokom podatkov;

AA.

ker razvoj globalnih vrednostnih verig prispeva tudi k vključitvi storitev v proizvodnjo blaga; ker je bil znaten del vrednosti uvoženega blaga dodan prek storitev iz držav uvoznic;

AB.

ker so države članice EU največje izvoznice finančnih storitev na svetu, ta sektor pa je strateško pomemben za trgovinsko politiko EU; ker je vključitev določb o finančnih storitvah v zunanje sporazume EU, tudi prostotrgovinske sporazume, vzbudila nekatere upravičene pomisleke glede njihovih morebitnih negativnih učinkov v zvezi s pranjem denarja, davčnimi utajami in izogibanjem davkom, ter poudarila, kako pomembno je razmisliti o uporabi orodij za obravnavo teh učinkov; ker trgovinski in naložbeni sporazumi ponujajo dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom;

AC.

ker je lahko pregledno in informativno označevanje koristno orodje, ki potrošnikom EU omogoča sprejemanje informiranih in ustreznih odločitev; ker bi morala biti potrošnikom EU poleg cene in porekla proizvoda na voljo tudi socialna in okoljska merila; ker je mogoče takšna merila tehnično pripraviti v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini (TBT), ki določa pogoje, pod katerimi proizvodni proces omogoča prodajo proizvoda;

AD.

ker bi morale tako države kot podjetja v celoti spoštovati človekove pravice v proizvodni verigi in v celoti upoštevati standarde na področju varnosti hrane za proizvode, dane v prosti promet na evropskem trgu; ker bremena odgovornosti ne bi smeli nositi le potrošniki, katerih izbiro omejujejo tako individualna sredstva (ekonomija, čas, znanje) kot zunanji elementi (informacije, ponudba);

AE.

ker so pravila o poreklu postala pomembnejša v okviru globalnih vrednostnih verig, v katerih proizvodna zajema več držav; ker lahko ohlapna pravila o poreklu povzročijo dodatne ovire za popolno preglednost in odgovornost v celotni dobavni verigi;

AF.

ker lahko boljši, harmonizirani in učinkovitejši carinski postopki v Evropi in tujini prispevajo k olajševanju trgovine in izpolnjevanju ustreznih zahtev za olajševanje trgovine in pomagajo preprečiti, da bi ponaredki ter nezakonito, dampinško in ponarejeno blago vstopilo na enotni trg, kar škoduje gospodarski rasti EU ter resno ogroža potrošnike EU; ker bi se na podlagi boljšega dostopa do carinskih podatkov o proizvodih, uvoženih v EU, povečali preglednost in odgovornost v globalnih vrednostnih verigah;

AG.

ker je v kontekstu razdrobljenih proizvodnih mrež razlikovanje med izvozom in uvozom nejasno, saj uvoženi vložki predstavljajo velik del izvoza, carine pa se seštevajo pri vsaki čezmejni prodaji vmesnih vložkov; ker so v tem okviru še zlasti pomembni učinkoviti carinski in mejni postopki;

AH.

ker trgovinske spodbude v okviru GSP in GSP+ državam v razvoju v zameno za spoštovanje delovnih, okoljskih in socialnih standardov zagotavljajo boljši dostop do trga;

AI.

ker je GSP+ eden ključnih elementov trgovinske politike EU, ki zagotavlja boljši dostop do trga ter ga spremlja strog mehanizem spremljanja za spodbujanje človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih državah v razvoju;

AJ.

ker bi lahko varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine zagotovilo učinkovito nadaljnjo vključitev v globalne vrednostne verige;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

—

ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Indijo, ki je bilo vzpostavljeno leta 2004, ter skupnega akcijskega načrta o strateškem partnerstvu med Indijo in EU z dne 7. septembra 2005,

—

ob upoštevanju agende za ukrepanje EU in Indije do leta 2020, ki je bila sprejeta na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo, ter skupne izjave, sprejete na istem srečanju,

—

ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. septembra 2001 z naslovom Evropa in Azija: strateški okvir za okrepljeno partnerstvo (COM(2001)0469),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (1),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 28. oktobra 2004 o odnosih med EU in Indijo (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: o strateškem partnerstvu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. septembra 2008 o pripravah na vrhunsko srečanje EU-Indija (Marseille, 29. september 2008) (4),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Indiji, tudi o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o pomorskem piratstvu (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja (8),

—

ob upoštevanju misije Odbora za zunanje zadeve v Indiji 21. in 22. februarja 2017,

—

ob upoštevanju 11. azijsko-evropskega srečanja (ASEM), ki je potekalo v Ulan Batorju 15. in 16. julija 2016, ter 9. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP), ki je potekalo v Ulan Batorju 21. in 22. aprila 2016, ter izjav, sprejetih na obeh srečanjih,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0242/2017),

A.

ker sta EU in Indija največji demokraciji na svetu in imata bogato kulturno zgodovino ter sta skupaj zavezani spodbujanju miru, stabilnosti, varnosti, blaginje, trajnostnega razvoja in socialne pravičnosti ter spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, načela pravne države in dobrega upravljanja;

B.

ker sta EU in Indija v zadnjih dveh desetletjih izoblikovali strateško partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, saj sta naravni partnerici in dejavnika stabilnosti v sedanjem večpolnem svetu; ker je treba to strateško partnerstvo poglobiti, saj ima velik potencial za vzpostavitev nove dinamike na mednarodni ravni, vključno na ravni OZN, ter za obravnavanje vprašanj, kot so cilji trajnostnega razvoja ali stiki med ljudmi;

C.

ker je bil na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo, ki je potekalo 30. marca 2016 po štiriletnem premoru, sprejet nov načrt strateškega partnerstva za naslednjih pet let;

D.

ker je bilo na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo sprejetih več skupnih izjav, in sicer o skupni agendi o migracijah in mobilnosti, o partnerstvu za vodo med Indijo in EU, o partnerstvu za čisto energijo in podnebje ter o boju proti terorizmu;

E.

ker med EU in Indijo kot pomembnima gospodarskima, trgovinskima in naložbenima partnericama, pri čemer je EU najpomembnejša trgovinska partnerica Indije, že od leta 2007 potekajo pogajanja za sklenitev ambicioznega prostotrgovinskega in naložbenega sporazuma, ki ga je treba zaključiti čim prej; ker je v agendi za ukrepanje Indije in EU do leta 2020 ponovno poudarjena zaveza obeh strani k oblikovanju stabilnega gospodarskega okolja, ugodnega za širjenje trgovine in gospodarskega sodelovanja;

F.

ker bi večje usklajevanje med EU in njenimi državami članicami o odnosu z Indijo omogočilo dodatno okrepitev strateškega partnerstva;

G.

ker je Indija vitalna demokracija in odprta družba s svobodnimi mediji in aktivno civilno družbo; ker si EU in Indija redno izmenjujeta najboljše prakse v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, vključno z vprašanji svobode izražanja in združevanja ter pravne države, ter v zvezi z obravnavanjem migrantov, spoštovanjem manjšin ter spodbujanjem enakosti med ženskami in moškimi, k čemur se je zavezala EU;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051451),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) Uredbe (1),

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 12. junija 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 26. januarja 2017 in objavila 16. marca 2017 (3),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Dow AgroSciences Europe 25. januarja 2011 pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene soje DAS-68416-4 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga soja, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 26. januarja 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 16. marca 2017 (5);

C.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.

ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb (6); ker je bilo v najbolj zaskrbljujoči oceni ugotovljeno na primer, da sedanja uporaba in predloženi podatki o oceni tveganja ne zadostujejo, da bi nedvoumno izključili škodljive učinke na zdravje ljudi in živali, da podatki, ki jih je doslej predložil vlagatelj, ne zadostujejo za popolno oceno vloge in da je zaradi omejenosti študij težko opraviti popolno oceno tveganja;

E.

ker so države članice med drugim kritizirale: pomanjkanje študij o učinkih gensko spremenjene soje na zdravje ljudi in živali, kar preprečuje, da bi se dokončala ocena tveganja za okolje; izbiro in lokacijo terenskih mest za primerjalno oceno; dejstvo, da ocene toksikološkega tveganja ni mogoče dokončati, ker ni bilo ustreznega testa strupenosti z rastlinskim materialom iz soje DAS-68416-4; pomanjkanje informacij o komplementarnih herbicidih, ki jih je mogoče uporabiti za gensko spremenjene pridelke in njihove metabolite; dejstvo, da je oceno hranilne vrednosti podprla panožna študija, na podlagi katere pa ni mogoče priti do nobenega znanstvenega zaključka; ter dejstvo, da predlog vlagateljev za načrt spremljanja okolja ne izpolnjuje ciljev iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (7);

F.

ker soja DAS-68416-4 izraža beljakovino AAD-12, ki zagotavlja odpornost na 2,4-diklorofenoksiocetne kisline (2,4-D) in druge herbicide na osnovi fenoksipropionatov; ker prav tako izraža protein fosfinotricin-acetil-transferazo (PAT), ki omogoča odpornost na herbicide na osnovi amonijevega glufosinata;

G.

ker neodvisne raziskave vzbujajo skrb o nevarnosti aktivne snovi 2,4-D za razvoj zarodka, prirojene napake in endokrine motnje (8); ker kljub temu, da je bila odobritev aktivne snovi 2,4-D leta 2015 podaljšana, vlagatelj še vedno ni posredoval podatkov o morebitnih endokrinih učinkih (9);

H.

Ker je glufosinat klasificiran kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (10); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018 (11);

I.

ker so številni strokovnjaki izrazili zaskrbljenost zaradi razgradnega produkta snovi 2,4-D, 2,4-diklorofenola, ki je lahko prisoten v uvoženi soji DAS-68416–4; ker je 2,4-diklorofenol znan endokrini motilec, ki je strupen za razmnoževanje,

J.

ker je mogoče pričakovati, da se bo 2,4-diklorofenol nabiral v sojinem olju pri obdelavi soje, saj je zelo topen v maščobi in oljih, ker je sojino olje najbolj uporabljen sojin proizvod pri ljudeh, saj ga med številnimi drugimi proizvodi vsebuje tudi začetna formula za dojenčke (12);

K.

ker je količina 2,4-diklorofenola v proizvodu lahko večja od količine preostanka snovi 2,4-D; ker mejna vrednost ostanka (MRL) 2,4-diklorofenola na ravni Unije ni določena;

L.

ker nedavno poročilo OZN vsebuje oceno, da pesticidi povzročijo 200.000 smrtnih žrtev na leto, od tega jih je 99 % v državah v razvoju; ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi zaveza, da se občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja do leta 2030 (cilj 3, cilj 3.9), eden od kazalnikov za to pa je stopnja umrljivosti, ki jo je možno pripisati nenamerni zastrupitvi (13); ker se je izkazalo, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več herbicidov kot za običajne poljščine (14);

M.

ker je Unija zavezana k skladnosti politik za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na podočjih trgovine, okolja in kmetijstva (15), kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja (16);

N.

ker bo odobritev uvoza soje DAS-68416-4 v Unijo nedvomno povzročila povečanje njene pridelave v tretjih državah, vključno z državami v razvoju, ter ustrezno povečanje uporabe herbicidov 2,4-D in herbicidov na osnovi amonijevega glufosinata;

O.

ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko modificiranih pridelkov;

P.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 12. junija 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, samo 11 držav članic, ki predstavljajo le 36,57 % prebivalcev Unije, je glasovalo za, dve državi članici pa sta se vzdržali;

Q.

ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (17),

R.

ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v prvi obravnavi 28. oktobra 2015 (18) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

S.

ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti v zvezi z občutljivimi vprašanji, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.