Edini člen

Enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz člena 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 za ime „Istra“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper registracijo imena iz prvega odstavka tega člena v treh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„ISTRA“

Št. EU: HR-PDO-0005-01358 – 30.7.2015

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Ime

„Istra“

2.   Država članica ali tretja država

Hrvaška

Slovenija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Istra“ je ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno neposredno iz plodu oljke (Olea europaea L.), izključno z mehanskimi postopki.

Ob dajanju na trg mora imeti proizvod naslednje fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti:

—	vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženih kot oleinska kislina: ≤ 0,4 %;

—	peroksidno število: ≤ 12 mEq O2/kg;

—	K232: ≤ 2,25;

—	K270: ≤ 0,20;

—	Delta-K: ≤ 0,01;

—	vonj: srednje do intenzivno zaznaven vonj po svežem plodu oljke, sadju, zelenjavi ali drugih zelenih rastlinah, kot je zeleno listje, zelena trava ipd. (mediana sadežnosti na neprekinjeni linearni lestvici > 3,0);

—

okus: po zdravem in svežem plodu oljke, prisotni sta grenkost in pikantnost, in sicer naslednje intenzivnosti: — grenkost: blago, srednje ali intenzivno zaznavna (mediana na neprekinjeni linearni lestvici ≥ 2,0); — pikantnost: blago, srednje ali intenzivno zaznavna (mediana na neprekinjeni linearni lestvici ≥ 2,0);

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oljčno olje „Istra“ se sme proizvajati iz plodov naslednjih sort oljk: buga (sopomenka: črna), buža, črnica, drobnica, istarska belica (sopomenke: istrska belica, istarska bjelica, bianchera), karbonaca, mata, plominka, puntoža, rošinjola, štorta, žižolera, frantoio, leccino, maurino, moraiolo, pendolino in picholine. Navedene sorte oljk morajo biti posamično ali v različnih deležih zastopane v oljčnem olju „Istra“ vsaj v 80-odstotnem deležu.

Olje, ki je proizvedeno samo iz ene sorte, mora vsebovati najmanj 80 % zadevne sorte.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje oljčnega olja „Istra“ od gojenja do predelave oljk se morajo izvajati znotraj geografskega območja iz točke 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pakiranje olja v embalažo mora potekati na geografskem območju iz točke 4, da se ohranijo posebne značilnosti in kakovost olja. Namreč, s pakiranjem olja znotraj območja proizvodnje se najmanj tvega, da bi se kakovost med prevozom in večkratnim pretakanjem poslabšala, do česar bi lahko prišlo zaradi izpostavljenosti olja temperaturnim nihanjem, atmosferskemu kisiku in svetlobi. Poleg tega se z omejevanjem pakiranja olja znotraj območja proizvodnje zagotavlja, da pristojen nadzorni organ izvede preverjanje skladnosti v prisotnosti zainteresiranih proizvajalcev, ki tradicionalno sami pakirajo olje. Potrjevanje skladnosti in pridobitev pravice do uporabe označbe porekla sta za njih zelo pomembna, ker omogočata krepitev zaupanja potrošnikov, pridobitev konkurenčne prednosti ter ne nazadnje povečanje prihodkov.

Pakiranje znotraj območja proizvodnje znatno olajša nadzor sledljivosti in kakovosti, kar bi bilo težko izvedljivo zunaj območja proizvodnje.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri označevanju je ob ZOP „Istra“ dovoljena uporaba imen kmetijskih gospodarstev ali lokacij oljčnih nasadov samo, kadar je proizvod pridobljen izključno iz plodov oljke, pridelanih na zadevnem kmetijskem gospodarstvu, tj. v oljčnih nasadih.

Sortna sestava olja je prav tako lahko navedena, vendar samo takrat, kadar je to lahko utemeljeno z dokumentarnimi dokazili. Pri oljih, ki so proizvedena samo iz ene sorte, se lahko uporabijo uradna imena sort, navedena pod točko 3.3.

Ob dajanju proizvoda na trg, in sicer v katerem koli pakiranju, se mora ime „Istra“ po velikosti, tipu in barvi črk (tipografiji) jasno razlikovati od katerega koli drugega napisa.

Pri označevanju proizvoda je treba navesti tudi leto obiranja.

Ob dajanju proizvoda na trg mora vsako pakiranje nositi tudi nalepko, ki vsebuje skupni simbol in enotno številko pakiranja. Vsi uporabniki ZOP „Istra“, ki dajejo na trg proizvod v skladu z njegovo specifikacijo, imajo pravico do uporabe nalepke pod enakimi pogoji.

Obstajata dve različici skupnega simbola: hrvaška in slovenska. Skupni simbol je pokončna stilizirana oljka, umeščena v temen krog. Iz sredine plodu se cedi kaplja olja. Pod kapljo olja je beseda ISTRA, napisana z velikimi tiskanimi črkami. Nad črko A v besedi ISTRA ima hrvaška različica črke ZOI, medtem ko ima slovenska različica črke ZOP, obakrat navedene v manjši pisavi.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje oljčnega olja „Istra“ je omejeno na del istrskega polotoka.

Začetna točka meje geografskega območja proizvodnje oljčnega olja „Istra“ se nahaja v luki Preluka, na meji med mestoma Reka in Opatija, severno od avtokampa Preluka. Naprej gre ob meji mest Reka in Opatija okoli avtokampa do tromeje med Opatijo, Matulji in Kastvom, severno od avtokampa. Naprej gre čez predel Baredi do železniške proge, na tromeji med Matulji, Kastvom in Reko. Nato meja sledi železniški progi v smeri Reke, vzdolž meje med Kastvom in Reko, vzhodno od počivališča Vrata Jadrana pa zavije proti severu skozi Bačiće, Murine, vzhodno od Tuhtanov in pride na tromejo med Reko, Viškovim in Kastvom. Naprej gre ob meji med Viškovim in Kastvom skozi predel Duževo (trigonometer 281) in pride na cesto Kastav–Viškovo pod predelom Ranjevac. Nadaljuje kratek čas po cesti proti Viškovem in zavije proti severu, gre med naseljema Jardasi in Kosi ter vzhodno od trigonometra 452 Sohi pride na tromejo med Viškovim, Kastvom in Klano. Na tromeji zavije proti zahodu, potem proti jugozahodu in čez Sohi, med predeloma Prkačine in Plas, pride na Majevi vrh (kota 411) na tromeji med Kastvom, Matulji in Klano. Naprej nadaljuje ob meji občine Matulji proti severu do vznožja vrha Stanić (kota 465), kjer zavije rahlo proti zahodu in potem spet proti severu, gre vzhodno od kraja Mučići ter skozi predel Kapužnjak, vzhodno od naselja Ružići in vrha Vela rebra (kota 446) skozi predele Pišćevati breg, Turinski dol, Raspravica, Popenac, čez koto 738, skozi predel Liskovac pa pride na vrh Visoč (kota 756). Na hribu Visoč meja zavije proti zahodu in gre severno od predela Klanac, čez trigonometer 547, koto 657, gre severno od naselja Rupa, čez predel Lešćina do trigonometra 447, kjer zavije proti severu. Gre zahodno od vrha Gradina (kota 562), ob železniški progi do trigonometra 519 v predelu Velika reber, kjer zavije proti zahodu, potem proti jugozahodu, gre skozi Barišća, Kališča (trigonometer 602) in pride do predela Buričine. Na vrhu Buričine zavije proti zahodu, gre čez vrh Kovnica (kota 901), med predeloma Jankovac in Osik, čez predela Surinova glavica, Strahovica (kota 771), južno od Ravnega Kota, čez Ribnik (kota 1 023) in trigonometra 1 028,5, zavije na severozahod čez Vinćarijo, pride južno do Glavičorke (trigonometer 1083), kjer zavije kratko na zahod in spet na severozahod do Lipice, gre naprej jugozahodno od Lipice (trigonometer 979) in Male Plešivice (trigonometer 953) in naprej proti severozahodu, dokler ne pride do Malih vrat (trigonometer 695). Tukaj zavije na zahod do Jelovšćine, potem proti jugozahodu mimo vrha Mali Grižan (trigonometer 851) gre proti jugovzhodu in severozahodno od Blažinovega vrha, kjer ostro zavije proti zahodu, gre severno od Stružnjaka in Gnojina (koti 781 in 776), potem zavije proti jugozahodu in pride na cesto Jelovice–Podgorje. Naprej meja teče ob tej cesti proti severozahodu skozi vasi Podgorje, Praproče in Črnotiče, južno od vrha Gaber (kota 447). Nadaljuje ob cesti severno od vasi Kastelec proti kraju Socerb, pred Socerbom pa gre čez trigonometer 447 do meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo.

Nazadnje meja sledi mednarodni meji proti zahodu do kraja San Bartolomeo in nato obalni črti proti jugovzhodu do začetne točke v luki Preluka.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Regija Istra je glede na svoje geološke, reliefne in do neke mere podnebne značilnosti razdeljena na štiri različna območja: na majhen hriboviti severni in severovzhodni rob polotoka, na severozahodni obalni del karbonatnega fliša, na osrednji hriboviti flišni del in na apnenčasto planoto vzdolž morske obale na južnem in zahodnem delu polotoka. Za gojenje oljk so pomembni severozahodni, zahodni, južni in osrednji del, ki imajo sredozemsko podnebje. Ne glede na to, da se istrski polotok nahaja na mejni zemljepisni širini, ki je ugodna za gojenje oljk, njegova oblika in smer raztezanja zagotavljata, da uživa milejše podnebje v primerjavi z drugimi območji na isti geografski širini. Tako ima južni del Istre značilnosti mediteranskega podnebja z močnim morskim vplivom, izrazito sušnim poletnim obdobjem, povprečno letno temperaturo okoli 16 °C in skupno letno količino padavin približno 820 mm. Zahodni in severozahodni del imata značilnosti submediteranskega podnebja z manj izrazito sušnim poletnim obdobjem, povprečno letno temperaturo okoli 14 °C in skupno letno količino padavin okoli 1 000 mm.

Ugodne talne in podnebne razmere za gojenje oljk na območju Istre so prepoznali že stari Rimljani. Tako oljke in oljčno olje že več kot dva tisoč let pomenijo ne le pomemben gospodarski dejavnik, temveč so tudi zaščitni znak Istre. Na nekaterih amforah so ostali ohranjeni napisi „Olei Histrici“ (Istrsko olje) in „Olei flos“ (olje prvega stiskanja), ki pričajo, da se je že v takratni dobi posebej označevala kakovost olja. Istrsko oljčno olje je po trgovskih poteh prispelo do severne Italije, Norika in Panonije.

V drugi polovici dvajsetega stoletja se je gojenje oljk v Istri začelo hitreje razvijati. Ob pomoči znanstvenih in strokovnih institucij so se zasadili novi oljčni nasadi, razširil se je sortiment in uvedle so se nove tehnologije proizvodnje in predelave oljk. Tisočletna tradicija gojenja oljk in pojav novih trendov sta postopoma privedla do vse večje specializacije istrskih oljkarjev in predelovalcev. Ti so zaradi velike radovednosti ter naklonjenosti inovacijam in tekmovalnosti hitro izkoristili nove ugodne razmere za izboljšanje znanja in spretnosti, ki so jih prejeli od prednikov.

Posebnosti proizvoda

Oljčno olje „Istra“ je cenjeno in prepoznavno po svoji visoki kakovosti in organoleptičnih značilnostih, na nastanek katerih vplivajo številni dejavniki. Za to olje je značilen srednje do intenzivno izražen in značilen vonj po svežem plodu oljke, ki se pogosto meša z bolj ali manj izraženimi sadnimi notami oziroma z aromami zelenjave ali zelenih rastlin (zeleno listje, zelena trava in podobno). Okus oljčnega olja „Istra“ je skladen in spominja na zdrav in svež plod oljke, v glavnem s srednje izraženo grenkostjo in pikantnostjo.

Oljčno olje „Istra“ je bogato s hlapnimi snovmi C6 in C5, ki vplivajo na njegove zelene arome ter na grenek in pikanten okus. Grenkost in pikantnost oljčnega olja „Istra“ pa nista vezani le na znatno vsebnost hlapnih snovi, temveč tudi na velik delež fenolnih snovi, ki poleg tega, da pozitivno vplivajo na organoleptične značilnosti olja, vplivajo tudi na prehranske lastnosti olja in njegovo stabilnost, s čimer ga naredita odpornega proti oksidaciji.

Z večletnimi raziskavami istrskih ekstra deviških oljčnih olj je bila znanstveno dokazana tudi njihova hranilna vrednost in bilo je ugotovljeno, da poleg tega, da so bogata s fenolnimi snovmi, imajo tudi visoko vsebnost oleinske kisline. Povprečna vsebnost oleinske kisline v oljčnem olju „Istra“ je visoka, običajno presega 74 %, medtem ko je povprečna vsebnost linolenske kisline manj kot 10-odstotna. Posebna kemijska sestava oljčnega olja „Istra“, tj. visoko razmerje oleinske in linolenske kisline (> 7) v kombinaciji z visokim deležem fenolnih snovi, prispeva k njegovi oksidacijski stabilnosti.

Pomembna značilnost oljčnega olja „Istra“ je tudi zelo nizka vsebnost prostih maščobnih kislin in nizka vrednost peroksidnega števila.

Vzročna povezava med geografskim območjem in proizvodom

Istrski polotok leži na sami severni meji gojenja oljk, zato se morda zdi, da so razmere za gojenje oljk neugodne. Vendar je bilo to območje že v rimski dobi prepoznano kot idealno za gojenje oljk in proizvodnjo visokokakovostnega olja. O veliki prednosti istrskega polotoka za gojenje oljk neposredno priča veliko število sort, ki se tu gojijo. Dejstvo, da oljčno olje „Istra“ vedno izpolnjuje organoleptična in kemijska merila, določena v točki 3.2, ne glede na sortno sestavo, kaže, da talne in podnebne razmere na istrskem polotoku znatno prispevajo h kakovosti in značilnostim tam pridelanih oljk ter h kemijskim in organoleptičnim značilnostim olja.

Glavni rezultat posebnih podnebnih razmer v Istri je velik delež enkrat nenasičene oleinske kisline v skupni sestavi vseh maščobnih kislin v oljčnem olju „Istra“. To je zato, ker se oljka na hladnejše razmere za gojenje odzove tako, da poveča sintezo oleinske kisline (Pannelli et al., 1993 iz O. Koprivnjak, I. Vrhovnik, T. Hladnik; Ž. Prgomet, B. Hlevnjak, V. Majetić Germek: Obilježja prehrambene vrijednosti djevičanskih maslinovih ulja sorti Buža, Istarska bjelica, Leccino i Rosulja, Hrvatski časopis za prehrambenu tehnologiju, biotehnologiju i nutricionizam, št. 7, (2012), str. 174).

Bogata kemijska sestava hlapnih snovi v oljčnem olju „Istra“, ki vplivajo na zelene arome, nekatere od njih pa tudi na grenek in pikanten okus, je odvisna ne le od sortimenta in podnebnih razmer, temveč tudi od proizvodnih postopkov, ki jih uporabljajo oljkarji, tj. z obiranjem oljk v zgodnjih fazah zrelosti in dobro proizvodno prakso pri hrambi in predelavi ploda ter skladiščenju olja. Na kakovost proizvoda torej pomembno vplivajo tudi lokalni oljkarji in predelovalci, ki so skozi več rodov pridobivali in izpopolnjevali znanja in veščine gojenja oljk ter proizvodnje in skladiščenja olja.

Zgodnje obiranje, ki poteka v času, ko so plodovi še zeleni ali lisasti in čvrsti, bistveno vpliva na značilnosti olja. Ta proizvodni postopek je postal običajna praksa istrskih oljkarjev. Z zgodnjim obiranjem se je namreč mogoče izogniti temu, da so oljke izpostavljene nizkim temperaturam, ki bi lahko povzročile pozebo plodov, prepreči pa se tudi napad druge ali tretje generacije oljčne muhe, ki lahko močno vpliva na kakovost olja. Poleg tega zgodnje obiranje neposredno pozitivno vpliva na kemijske kazalnike kakovosti ter posebne značilnosti okusa in vonja oljčnega olja „Istra“ ter prispeva k nizki vsebnosti prostih maščobnih kislin, nizki vrednosti peroksidnega števila in K-števil ter veliki intenzivnosti pozitivnih organoleptičnih značilnosti okusa in vonja (K. Brkić Bubola, O. Koprivnjak, B. Sladonja, D. Škevin, I. Belobrajić, Chemical and sensorial changes of Croatian monovarietal olive oils during ripening, European Journal of Lipid Science and Technology, zv. 114 (2012), str. 1400).

Povezanost vseh navedenih lokalnih naravnih in človeških dejavnikov so prepoznavne lastnosti proizvoda z zaščiteno označbo porekla „Istra“, tj. njegov skladen okus ter uravnotežene note pikantnosti, grenkosti in sadežnosti plodu oljke.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mps.hr/datastore/filestore/87/2017-03-29_-_ZOI_Istra_2017_03_08.pdf

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/zascita_kmetijskih_pridelkov_zivil/ZOI_Istra_2017.pdf

„Brezalkoholne pijače iz te tarifne številke so tekočine, ki so neposredno primerne in namenjene za človeško prehrano kot pijača, ne glede na zaužito količino ali posebne namene, v katere se lahko uživajo različne vrste tekočin, v kolikor niso vključene v nobeno drugo tarifno številko. Popolnoma subjektivni in raznoliki dejavniki, kot so način ali namen uživanja, npr. za potešitev žeje ali izboljšanje zdravja, niso pomembni za njihovo uvrstitev (glej sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi 114/80).

Ta tarifna številka med drugim vključuje tudi pripravljeno tekočo hrano za dojenčke.“

„2.

Izraz ‚podobna olja‘ med drugim vključuje naslednje zmesi ogljikovodikov: — sintetična parafinska dizelska goriva, zlasti ‚rastlinska olja, obdelana z vodikom‘ (HVO) in ‚tekoča goriva iz plina‘; — izdelki iz obnovljivih virov, ki izhajajo iz naslednjih postopkov: ‚tekoča goriva iz biomase‘ ali ‚tekoča goriva iz bioplina‘; — izdelki iz soobdelave obnovljivih surovin v rafinerijah z naftnimi surovinami. Uporabljajo se naslednje opredelitve v zvezi s proizvodnjo ‚podobnih olj‘: — ‚obdelava z vodikom‘ pomeni termokemično pretvorbo trigliceridov z vodikom za izdelavo alkanov; nanaša se na predelavo goriva. Viri trigliceridov so na splošno maščobe in olja, primerni odpadki, ostanki maščobe in maščoba, ki izvira iz alg. — ‚Tekoča goriv iz plina‘, ‚tekoča goriva iz biomase‘ in ‚tekoča goriva iz bioplina‘ pomeni pretvorbo plina v tekoča goriva po postopku Fischer-Tropsch ali enakovrednih postopkih. V primeru ‚tekočega goriva iz biomase‘ je vključena predhodna stopnja, in sicer pretvorba biomase v plin.“

„Ta tarifna podštevilka zajema poliakrilonitril in poliakrilne elastomere (ACM) v primarnih oblikah (nevulkanizirane).“