Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Monzinger Niederberg“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

„MONZINGER NIEDERBERG“

PDO-DE-02363

Datum vloge: 29.6.2017

ENOTNI DOKUMENT

1.   Registrirano ime

„Monzinger Niederberg“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Vinom „Monzinger Niederberg“ daje velik ugled sorta riesling, ki na izjemnem rastišču pridobi najboljše lastnosti. Zato je ZOP odobrena samo za sorto vinske trte weißer riesling. Grozdje se trga, ko doseže najmanj delež sladkorja za Spätlese (pozno trgatev). Gre za izključno bela vina, ki niso motna.

Kakovostno vino

Kakovostna vina so vedno elegantna vina, v aromi so razpoznavne fine note po jabolkih in citrusih, so značilno mineralna in vedno suha.

Kakovostna vina so bledo rumenkasto zelene do slamnato rumene barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 78 °Oe.

Najvišja vsebnost nepovretega sladkorja je 25 g/l, če je vsebnost skupnih kislin v vinski kislini, izražena v g/l, najmanj 7,2 g/l. Če je manj kot 7,2 g/l, je najvišja vsebnost nepovretega sladkorja 18 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

Vino s posebno lastnostjo „Kabinett“

Vina „Kabinett“ so vedno elegantna vina, v aromi so razpoznavne fine note po jabolkih in citrusih, so značilno mineralna in prefinjeno sladka.

Vina s posebno lastnostjo „Kabinett“ so bledo rumenkasto zelene do slamnato rumene barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 78 °Oe.

Vsebnost nepovretega sladkorja je najmanj 25 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	7
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

Vino s posebno lastnostjo „Spätlese“ (pozna trgatev)

Vina „Spätlese“ so vedno elegantna vina. V aromi so razpoznavne fine note po jabolkih in citrusih, so značilno mineralna in različno sladka.

Vina s posebno lastnostjo „Spätlese“ so bledo rumenkasto zelene do slamnato rumene barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 78 °Oe.

Vsebnost nepovretega sladkorja je najmanj 40 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	7
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

Vino s posebno lastnostjo „Auslese“ (izbor)

Vina s posebno lastnostjo „Auslese“ so zelo sladka, v aromi medu in rozin je zaznaven vpliv sive plesni Botrytis cinerea, kar je v tem primeru zaželeno.

Vina s posebno lastnostjo „Auslese“ so slamnato rumene do zlate barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 85 °Oe.

Vsebnost nepovretega sladkorja je najmanj 60 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	7
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

Vino s posebno lastnostjo „Beerenauslese“ (jagodni izbor)

Vina s posebno lastnostjo „Beerenauslese“ so zelo sladka, v aromi medu in rozin je zaznaven vpliv sive plesni Botrytis cinerea, kar je v tem primeru bistveno.

Vina s posebno lastnostjo „Beerenauslese“ so zlato rumene do intenzivno zlate barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 120 °Oe.

Vsebnost nepovretega sladkorja je najmanj 90 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

Vino s posebno lastnostjo „Eiswein“ (ledeno vino)

Za vina „Eiswein“ so značilne jasne sadne note, vpliva sive plesni pa ni zaznati. So zelo sladka in s prodorno vsebnostjo kislin.

Vina s posebno lastnostjo „Eiswein“ so zlato rumene do intenzivno zlate barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 120 °Oe.

Vsebnost nepovretega sladkorja je najmanj 90 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

Vino s posebno lastnostjo „Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor)

Vina s posebno lastnostjo „Trockenbeerenauslese“ so zelo sladka, v aromi medu in rozin je zaznaven bistveni vpliv sive plesni Botrytis cinerea, zaradi česar se grozdje izsuši kot rozine.

Vina s posebno lastnostjo „Trockenbeerenauslese“ so zlato rumene do intenzivno zlate barve.

Analitske vrednosti v nadaljevanju, ki jih je treba določiti s fizikalno in kemijsko analizo v skladu z ustreznimi predpisi EU, so zavezujoče in jih morajo vina dosegati, da se lahko uporabi označba.

Najmanjši delež sladkorja je 150 °Oe.

Vsebnost nepovretega sladkorja je najmanj 120 g/l.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Če pri analitičnih lastnostih ni navedena nobena vrednost, se uporabljajo določbe iz nemškega zakona o vinu in ustreznih predpisov EU.

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

Kakovostna vina in vsa vina s posebnimi lastnostmi

Posebni enološki postopki

Vina morajo zoreti samo v posodah, ki čim manj vplivajo na okus. Klasični hrastovi sodi so dovoljeni, bodisi če lesna aroma v vinu ni zaznavna, bodisi če mu daje zelo diskreten okus. Lesne arome zaradi uporabe novih, majhnih sodov, prostornine manj kot 600 litrov (npr. sodov vrste barik), niso dovoljene.

Delna dealkoholizacija, zgoščevanje in uporaba trsk iz hrastovega lesa niso dovoljeni.

b.   Največji donosi

Kakovostna vina in vsa vina s posebnimi lastnostmi

75 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

Vina „Monzinger Niederberg“ se pridelujejo na tradicionalnih vinorodnih območjih vinogradniške skupnosti Monzingen na južnem pobočju med mestom Monzingen in avtocestnim izvozom B 41 proti Nussbaumu. To ne vključuje območij južno od B 41 in razmeroma ravninskih območij (< 15 % naklona) na gorski planoti.

ZOP „Monzinger Niederberg“ skupaj zajema 27,5543 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

Weißer riesling – riesling, riesling renano, rheinriesling, klingelberger

8.   Opis povezave

Kakovostna vina in vsa vina s posebnimi lastnostmi Monzinger Niederberg

1.

Geologija: Zadevna tla so preperinska iz formacije Waderner Schichten, konglomeratnega nanosa na tem območju izpred približno 280 milijonov let. Taka tla je mogoče najti le v dolini Nahe in delih Posarja. Celo v dolini Nahe je zgolj nekaj mest, na katerih se pojavi formacija Waderner Schichten, ki tako močno vpliva na tla kot v Monzinger Niederbergu. Formacijo Waderner Schichten tvorita predvsem skrilavec in kvarcit, pa tudi kremenove žile. Na površini je ta konglomerat načet zaradi vremenskih vplivov in različno obogaten s humusom. Tla iz skrilavca in kremena, kot je formacija Waderner Schichten, so znana po tem, da vinom iz rizlinga dajejo aromo citrusov in jabolk. Vina „Monzinger Niederberg“ se zato jasno razlikujejo od bolj breskovih, sadnih vin, ki so značilna za sosednja vinorodna območja s prevladujoče glinastimi tlemi. Zaradi skalnatih tal se površina po padavinah hitro posuši. Vlažnost se zato hitro zmanjša in se s tem prepreči razvoj nedobrodošle plesni. Siva plesen Botrytis cinerea, ki je za nekatera vina s posebnimi lastnostmi zaželena, tako ohrani svojo čistost, kar pomeni, da imajo celo vina iz grozdja s to plesnijo izjemno čist in jasen profil arome.

2.

Topografija: Vinogradi „Monzinger Niederberg“ so na nadmorski višini od 160 m do 240 m. Povprečni naklon tega južnega pobočja je nad 30 %. Zaradi velike osončenosti je tako v vinogradih „Monzinger Niederberg“ podnevi vedno veliko toplejše kot na primerljivih ravninskih območjih, čeprav je njihova nadmorska višina včasih neugodna. Zato grozdje doseže večjo zrelost, kar pomeni, da imajo vina nižjo vsebnost kislin in arome po bolj zrelem sadju.

3.

Podnebje: Monzingen je ena od hladnejših vinogradniških skupnosti ob reki Nahe. Pomembno je, da so vinogradi „Monzinger-Niederberg“ čim bolje usmerjeni proti soncu, zato se čez dan hitro segrejejo. Nanje močno vplivajo vzgornjiki, to so topli zračni tokovi, ki se ob sončnih dnevih dvigajo iz doline in dodatno segrevajo tla. Nekaj kilometrov proti severu leži gozd Soonwald. Ta ponoči deluje kot naravni vir hlajenja. Ker najboljši deli tega območja niso neposredno izpostavljeni tem nočnim tokovom hladnega zraka, se vinogradi ohlajajo počasi. Na tem območju je približno 1 900 sončnih ur letno. Povprečna dnevna temperatura je 10 °C. Razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami je bistveno večja kot v vzhodnih delih vinorodne regije Nahe. Zaradi razmeroma hladnega vinorodnega podnebja so vina „Monzinger Niederberg“ običajno nekoliko finejša od vin s toplejših vinorodnih območij, zlasti tistih v spodnjem delu Nahe. Povprečna letna količina padavin je 570 mm, pri čemer 60 % padavin pade med rastno dobo. Zaradi razmeroma majhne letne količine padavin v povezavi s skalnatimi tlemi, v katerih se ne morejo zadrževati velike količine vode, grozdje „Monzinger Niederberg“ ohrani majhne jagode. Zato je njegova aroma bogatejša, kar se kaže tudi v vinih.

4.

Človeški vplivi: Človeški vpliv se naslanja na stoletno vinogradniško tradicijo. Vinska trta se običajno goji v špalirju. Najpogosteje je zasajena v vrstah od severa proti jugu. Tako je grozdje dobro izpostavljeno soncu in ustrezno zračeno. Med rastjo vinske trte lahko vinogradnik pridobi bolj kakovostno grozdje s posebnimi vzdrževalnimi ukrepi, na primer pletvijo listja okrog grozdov ali redčenjem grozdičev. Bistveno je tudi znanje o posebnih podnebnih in geoloških razmerah, ki se prenaša iz roda v rod. Pri trgatvi je zlasti pomemben izbor. Zdravo zeleno do zlato rumeno grozdje je posebno primerno za proizvodnjo kakovostnih vin in vin s posebnimi lastnostmi „Kabinett“, „Spätlese“ in „Eiswein“. Pri vinih s posebnimi lastnostmi „Auslese“, „Beerenauslese“ in „Trockenbeerenauslese“ je zaželen vpliv sive plesni (Botrytis cinerea). Ob suhem vremenu se s temi glivicami močno poveča delež sladkorja, hkrati pa dajejo zelo čiste arome medu in rozin. Za vina „Eiswein“ in za zdravo grozdje je ključnega pomena naravni učinek zmrzali na zgoščevanje. Za zgodnje določanje, katero grozdje je primerno za posamično kakovostno vino ali vino s posebnimi lastnostmi, vinogradniki zlasti uporabljajo izbor in čas trgatve. Poleg tega se za doseganje lastnosti končnega proizvoda lahko uporabijo različne kletarske tehnike. To še posebej velja za vsebnost nepovretega sladkorja, ki ima pomembno vlogo pri razločevanju kakovostnih vin, vin „Kabinett“ in vin „Spätlese“.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Da se kakovostna vina in vina s posebnimi lastnostmi lahko označijo s tradicionalnimi izrazi, povezanimi s to označbo porekla, morajo opraviti uradni preskus kakovosti. Na etiketi je treba navesti dodeljeno številko preskusa („amtliche Prüfungsnummer“ ali „AP-Nummer“). Ta nadomesti številko serije.

Povezava na specifikacijo proizvoda

www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein

Edini člen

Vloga za spremembo specifikacije proizvoda za ime „Μαντινεία“ (Mantinia) (ZOP) v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper spremembo specifikacije proizvoda iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

„Μαντινεία“ (Mantinia)

PDO-GR-A1554-AM02

Datum vloge: 10. junij 2016

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

1.   Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1   Popravek najmanjšega deleža naravnega alkohola kakovostnega penečega belega vina

S spremembo tehnične dokumentacije PDO-GR-A1554, specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta za vino „Mantinia“ se najmanjši delež naravnega alkohola kakovostnega penečega belega vina z oznakami „popolnoma suho“, „izredno suho“, „zelo suho“, „suho“, „polsuho“, „polsladko“ in „sladko“ popravlja z 11 % na 9,5 vol. %, saj je bila vrednost 11 vol. % napačno navedena med pripravo tehnične dokumentacije.

Enološki postopek za pridelavo kakovostnega penečega vina „Mantinia“ (ZOP) zahteva, da je najmanjši delež naravnega alkohola osnovnega vina 9,5 vol. %, da lahko delež dejanskega alkohola po drugem vrenju doseže 11 vol. %. Če se za pridelavo penečega vina uporabi osnovno vino z najmanjšim deležem naravnega alkohola 11 vol. %, znaša delež dejanskega alkohola 12,5 vol. %, kar ne odraža dejanskega stanja. Jasno je, da je pri navedbi 11 vol. % za delež naravnega alkohola prišlo do napake, saj to ni dobra enološka praksa.

Ta sprememba se nanaša na oddelek „Opis vina“ enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda.

2.2   Popravek največjega donosa v hektolitrih končnega proizvoda na hektar za suho belo vino in kakovostno peneče belo vino

S spremembo tehnične dokumentacije PDO-GR-A1554, specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta za vino „Mantinia“ se največji donos v hektolitrih končnega proizvoda na hektar za suho belo vino in kakovostno peneče belo vino popravlja s 66 hl na 82,5 hl, saj je bila vrednost 66 hl napačno navedena med pripravo tehnične dokumentacije.

Vrednost v trenutni specifikaciji proizvoda je precej nižja od vrednosti, ki jo je mogoče opaziti v praksi. Ker je določeni donos vinograda 1 100 kilogramov grozdja na 1 000 m2, količina 66 hl na hektar v praksi ustreza donosu v višini 60 % degoržiranega vina. Ta donos je zelo majhen in nikakor ne ustreza specifikacijam sodobne vinifikacije. Donos degoržiranega vina pri pridelavi vina z uporabo osnovne tehnologije v lokalnih kleteh presega 74 % in bi v nekaterih primerih lahko dosegel celo 78 %. Poleg tega je treba opozoriti, da je grozdje nekaterih sort sočnejše, kar pomeni tudi večji donos. Skupaj z možnostjo, ki jo daje sodobna tehnologija za popolni iztis soka iz grozdja in pridobitev največjega odstotka čistega grozdnega mošta za vrenje, to pomeni, da delež 75 % ustreza dejanskemu stanju. Na podlagi tega deleža in določenega donosa vinograda v višini 1 100 kg na 1 000 m2 znaša priporočeni donos 82,5 hl.

Ta sprememba se nanaša na oddelka „Največji donos končnega proizvoda na hektar za suho belo vino“ in „Največji donos končnega proizvoda na hektar za kakovostno peneče belo vino“ enotnega dokumenta in specifikacije proizvoda.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Registrirano ime

„Μαντινεία“ (Mantinia)

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

Kategorija 1 – suho belo vino

—	Najmanjši delež naravnega alkohola: 11,0 vol. %.

—	Delež skupnega alkohola: najmanj 11,0 vol. %.

—	Skupna vsebnost sladkorja: 0–4 g/l.

Videz: slamnate (svetlo rumene) barve z zelenimi odtenki, ki se lahko s staranjem vina razvije v izrazito rumeno barvo.

Vonj: kompleksna in intenzivna cvetica s sadnimi (predvsem agrumi) in cvetličnimi (vrtnica, jasmin itd.) notami, ki so značilne za uporabljene sorte vinske trte in so odvisne od deleža posamezne sorte. Med staranjem se razvijejo anorganske note.

Okus: uravnotežen okus z bogatim, polnim telesom in kislino, ki je edinstven za območje. Aromatičen, dolgotrajen pookus.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Če posamezne vrednosti niso navedene, se uporabljajo vrednosti iz zakonodaje EU.

Kategorija 5 – kakovostno peneče belo

Vino z oznakami „popolnoma suho“, „izredno suho“, „zelo suho“, „suho“, „polsuho“, „polsladko“ in „sladko“

—	Najmanjši delež naravnega alkohola: 9,5 vol. %.

—	Delež skupnega alkohola: najmanj 11,0 vol. %.

—	Nadtlak v steklenici: najmanj 3,5 bara.

Videz: bledo rumenkasto zelene barve s finim iskrenjem, ki s časom postaja intenzivnejše in močnejše.

Vonj: vonj vrtnice, medu in sadja.

Okus: svež okus zaradi visoke vsebnosti kisline in prisotnosti ogljikovega dioksida (CO2). Glede na vsebnost sladkorja v vinu pookus in uravnoteženost segata od suhega do sladkega.

Vsebnost sladkorja znaša do 3 g/l za peneče vino z oznako „popolnoma suho“, do 6 g/l za peneče vino z oznako „izredno suho“, do 12 g/l za peneče vino z oznako „zelo suho“, 12–17 g/l za peneče vino z oznako „suho“, 17–32 g/l za peneče vino z oznako „polsuho“, 32–50 g/l za peneče vino z oznako „polsladko“ in več kot 50 g/l za peneče vino z oznako „sladko“.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

Če posamezne vrednosti niso navedene, se uporabljajo vrednosti iz zakonodaje EU.

5.   Enološki postopki

a.    Osnovni enološki postopki

Vinifikacija kategorije 1 – belo vino

Omejitve pri enoloških postopkih

Belo vino „Mantinia“ (ZOP) se prideluje (a) s tradicionalnimi enološkimi postopki za pridelavo belega vina ali (b) s stiskanjem pred vrenjem. Nato sledita statično usedanje in dodajanje izbranih kultur pravih kvasovk, ki poudarijo aromatične lastnosti vina. Temperatura med alkoholnim vrenjem ne sme preseči 20 °C.

Vino „Mantinia“ (ZOP) se prideluje iz naslednjih sort vinske trte: moschofilero (najmanj 85 %) in asproudes.

Vinifikacija kategorije 5 – kakovostno peneče belo vino

Omejitve pri enoloških postopkih

Peneča vina se pridelujejo s klasično metodo vrenja v steklenicah ali z metodo vrenja v zaprtih cisternah. Prva metoda vključuje vrenje suhega osnovnega vina v steklenici z dodatkom kvasa in sladkorjev. Steklenica se najprej zamaši s kronskim zamaškom in proces vrenja lahko traja več mesecev. Po odstranitvi kvasovk se steklenica zamaši s standardnim plutastim zamaškom.

Vzgojne oblike vinske trte

Tehnika gojenja

Grozdje, ki se uporablja za pridelavo vina „Mantinia“ (ZOP), raste na kratko obrezani vinski trti, ki se vzgaja v kotlasti ali kordonski obliki (1–2 očesi).

Posebni enološki postopki, ki se uporabljajo za pridelavo vina

Posebni enološki postopek

Da bi se lahko uporabila oznaka „Réserve“, se mora suho belo vino „Mantinia“ (ZOP) starati skupno najmanj eno (1) leto, od tega najmanj šest (6) mesecev v hrastovih sodih in tri (3) mesece v steklenicah.

Da bi se lahko uporabila oznaka „Grande Réserve“, se mora suho belo vino „Mantinia“ (ZOP) starati skupno najmanj dve (2) leti, od tega najmanj dvanajst (12) mesecev v hrastovih sodih in šest (6) mesecev v steklenicah.

b.    Največji donosi

Največji donos grozdja na hektar za kategorijo 1 – suho belo vino:

11 000 kilogramov grozdja na hektar.

Največji donos končnega proizvoda na hektar za kategorijo 1 – suho belo vino:

82,5 hl na hektar.

Največji donos grozdja na hektar za kategorijo 5 – kakovostno peneče belo vino:

11 000 kilogramov grozdja na hektar.

Največji donos končnega proizvoda na hektar za kategorijo 5 – kakovostno peneče belo vino:

82,5 hl na hektar.

6.   Razmejeno območje

Vinogradniško območje, na katerem se prideluje vino „Mantinia“ (ZOP), zajema vinograde, ki ležijo na kopnem delu občine Tripolis, zlasti v: občinski enoti Tripolis ter lokalnih skupnostih Agios Vasilios Mantinias, Agios Konstantinos, Merkovunio, Pelagos in Skopi v občinski enoti Tripolis; lokalnih skupnostih Litovunia, Magula, Rizes in Psili Vrisi v občinski enoti Tegeja; lokalnih skupnostih Artemisio, Kapsa, Luka, Nestani, Pikernis, Sanka in Simiades v občinski enoti Mantinia ter lokalnih skupnostih Agiorgitiko, Zevgolatio, Neohori Mantinia, Parteni in Steno v občinski enoti Koritio; lokalnih skupnostih Kandila, Levidi, Orhomenos in Paleopirgos v občinski enoti Levidi; naselju Kuvli v lokalni skupnosti Doliana v občini Voria Kinuria.

7.   Glavne sorte vinske trte

Asproudes B

Moschofilero N – mavrofilero

8.   Opis povezave

Podatki o geografskem območju

Kakovost, zgodovinska povezava, kulturna, družbena in gospodarska povezava, geografsko okolje in geografsko poreklo za suho belo vino (kategorija 1) in kakovostno peneče belo vino (kategorija 5).

a.   Kakovost

Kakovost suhega belega vina in kakovostnega penečega vina „Mantinia“ (ZOP) je posledica trpežnosti sorte vinske trte, ki se uporablja pri pridelavi teh vin, in podnebnih razmer, ki prevladujejo v regiji med zorenjem. Vendar imata ključno vlogo pri kakovosti vina tudi dobro stanje surovin in proces vinifikacije, medtem ko ustrezne pridelovalne tehnike zagotavljajo upoštevanje priporočenih donosov.

b.   Zgodovinska povezava

Regija ima zelo dolgo vinogradniško tradicijo, ki sega daleč v preteklost, kot kažejo številne arheološke najdbe, ki jo povezujejo z vinom in čaščenjem boga Dioniza. Poleg tega je to območje tudi domovina vinske trte Pausanias, ki velja za najstarejšo trto na svetu. Homer območje Mantinia opisuje kot „deželo vinogradov“.

Prvo grško peneče vino iz aromatičnega grozdja moschofilero je bilo tukaj pridelano v začetku 20. stoletja.

c.   Kulturna, družbena in gospodarska povezava

Priznanje območja pridelave vina „Mantinia“ (ZOP) leta 1971 je posledica dolgoletne vinogradniške in vinarske tradicije regije. To je spodbudilo nadaljnji razvoj vinskega sektorja na območju Mantinia, vključno z razširitvijo vinorodnih območij in odprtjem novih vinskih kleti.

Vina „Mantinia“ (ZOP) so ob več priložnostih prejela mednarodne nagrade, sorta moschofilero in vino „Mantinia“ pa sta „lokalna ambasadorja“ grškega vina v strateškem načrtu za promocijo grškega vina.

d.   Geografsko okolje in geografsko poreklo

Območje pridelave vina „Mantinia“ (ZOP) se nahaja na srednjevzhodnem delu regije Arkadija. To področje je poznano kot Mantinijisko polje, planota s povprečno nadmorsko višino 660 m.

Tla se razvrščajo v naslednje tri kategorije tal:

(A) entisoli, (B) inceptisoli, (C) alfisoli.

Tla na ravnih delih so rečne naplavine s peščeno glino in jerovico. Pobočje sestoji iz apnenčevih in dolomitskih kamnin. Tla so slabo do povprečno rodovitna, izprana, z nizko vsebnostjo kalcijevega karbonata in mehansko sestavo, ki sega od peska, ilovice, glinaste ilovice do težke gline. Vsebnost organskih snovi v površinskih plasteh je zmerna in se z globino zmanjšuje. Vrednost pH tal znaša od 5,5 do 7,5, kar je ugodno za enakomerno porazdelitev hrane in rast vinske trte. Izmenjalna kapaciteta tal na območju je zelo dobra in rastline oskrbuje s potrebnimi količinami hranil.

Med rastno dobo (od aprila do oktobra) se temperatura v povprečju giblje med 10,5 °C (najnižja temperatura) in 24,9 °C (najvišja temperatura), indeks sončne toplote pa znaša 4 056 enot. V teh razmerah traja rastna doba 235 dni. Čeprav letna količina padavin znaša 781 mm, je njena porazdelitev med letom značilna za sredozemsko podnebje, pri čemer največ padavin pade decembra (176 mm), najmanj pa avgusta (14 mm). Ker je povprečna količina padavin v rastni dobi 260 mm, je možno, da so rastline sorte moschofilero v nekaterih letih izpostavljene zmernemu pomanjkanju vode.

Poleti vročino blaži rahel vetrič, ki prihaja večinoma s severa.

Podrobnosti o suhem belem vinu (kategorija 1)

Bela vina „Mantinia“ (ZOP) so slamnato rumene barve z zelenkastimi do rožnatimi odtenki, imajo bogato aromo z notami agrumov, cvetov limone, vrtnice in jasmina. So polnega telesa z edinstveno kislino, dobro uravnoteženostjo in dolgotrajnim aromatičnim pookusom. Če se vino shranjuje v hrastovih sodih, v ustih postane polnejše in bolj oljno.

Vzročna medsebojna povezava za suho belo vino (kategorija 1)

Vinska trta moschofilero je v regiji Mantinia odlično prilagojena lokalnemu makropodnebju. Nanjo ugodno vplivata visoka nadmorska višina regije Arkedija in njeno hladno podnebje – dejavnika, ki prispevata k poznemu zorenju grozdja v prvih desetih dneh oktobra. Sonce in zmerne temperature poleti v povezavi z globokimi, hladnimi tlemi planote prispevajo k počasnejšemu in poznejšemu zorenju kot v drugih vinorodnih regijah. Širok razpon med dnevnimi in nočnimi temperaturami v poletnih mesecih pripomore k ohranjanju visoke vsebnosti kislin in razvoju aromatičnega potenciala sorte. Sestava tal na planoti omogoča pridelavo vina dobrega telesa s srednjim deležem alkohola. Aromatična kompleksnost sorte moschofilero se razvije na planoti Mantinia, saj so temperature v mesecu pred trgatvijo zmerne (18,8 °C), kar je blizu optimalni temperaturi za vinsko trto. Ker ne prihaja do ekstremno visokih temperatur (vročinskih valov), se organske kisline ohranjajo v grozdju, s čimer je mogoče pridelati vino z visoko vsebnostjo skupnih kislin, nizkim pH in osvežujočim okusom.

Poleg tega dolgoletne izkušnje pridelovalcev vina v regiji, skupaj z najsodobnejšimi tehnikami vinogradništva, kot so redčenje listov, pletje mladik ali odstranjevanje grozdičev, pomenijo, da se pridelajo kakovostne surovine.

Na geografski ravni ima makropodnebje skupaj z lastnostmi sorte moschofilero ključno vlogo pri razlikovanju vin s tega območja od vin, ki so bila iz iste sorte pridelana na drugih področjih Peloponeza na nižjih nadmorskih višinah.

Podrobnosti o kakovostnem penečem belem vinu (kategorija 5)

Kakovostna peneča vina „Mantinia“ (ZOP) so svetlo rumenkasto zelene barve s finim iskrenjem, ki s časom postaja intenzivnejše in močnejše, kar poudarja osvežujoči okus grozdja moschofilero. Zanje je značilen vonj vrtnice, medu in agrumov skupaj z vonjem sladkega peciva ter svež okus, ki ga poudarjata visoka vsebnost kislin in prisotnost ogljikovega dioksida.

Glede na vsebnost sladkorja pookus in uravnoteženost kakovostnih penečih vin „Mantinia“ (PDO) segata od suhega do sladkega.

Vzročna medsebojna povezava za kakovostno peneče belo vino (kategorija 5)

Moschofilero spada med večnamenske sorte, saj je kemična sestava, ki nastane na različnih stopnjah zorenja, primerna za pridelavo več kot ene vrste vina.

Makropodnebje v regiji Mantinia, za katero sta značilna visoka nadmorska višina in hladno podnebje, prispeva k pridelavi kakovostnih penečih vin z najboljšimi elementi kakovosti.

Za pridelavo kakovostnih penečih vin se na območju po mezoklimi, ki jo ustvari površje, izberejo vinogradi za zgodnjo trgatev. Z zgodnjim obiranjem grozdja se pridela osnovno vino z majhnim deležem alkohola, popolnoma razvitimi primarnimi aromami in velikodušno kislino, ki se lahko uporabi za pridelavo kakovostnih penečih vin.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Vrsta dodatnega pogoja: dopolnile določbe v zvezi z označevanjem.

Pravni okvir: v zakonodaji EU.

Opis pogoja:

Člen 66(1), (2) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir: v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja: dopolnile določbe v zvezi z označevanjem.

Opis pogoja: izrazi, ki se nanašajo na nekatere načine pridelave.

Ministrski sklep št. 280557/9.6.2005 o času zorenja, staranju in dajanju na trg vina višje kakovosti z označbo porekla in lokalnega vina ter izrazov za označevanje njunega načina pridelave ali proizvodnje (Vladni uradni list, serija II, št. 818/15.6.2005).

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir: v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja: dopolnile določbe v zvezi z označevanjem.

Opis pogoja: navedba vinskega letnika na oznaki.

Kadar se na oznaki uporabi izraz „ΝΕΟΣ ΟΙΝΟΣ“ ali „ΝΕΑΡΟΣ ΟΙΝΟΣ“ (mlado vino), je treba navesti vinski letnik v skladu s členom 2(1) Ministrskega sklepa št. 280557/9.6.2005 o času zorenja, staranju in dajanju na trg vina višje kakovosti z označbo porekla in lokalnega vina ter izrazov za označevanje njunega načina pridelave ali proizvodnje (Vladni uradni list, serija II, št. 818/15.6.2005).

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir: v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja: dopolnile določbe v zvezi z označevanjem.

Opis pogoja: izrazi na oznakah v skladu z nacionalno zakonodajo.

V skladu z ministrskim sklepom št. 235309/7.2.2002 se pri označevanju vina „Mantinia“ z zaščiteno označbo porekla lahko uporabijo naslednji izrazi:

ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΛΕΥΚΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ / Blanc de blancs (belo vino iz belega grozdja), ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΕΡΥΘΡΩΠΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ ali ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΓΚΡΙΖΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ / Blanc de gris (belo vino iz rdečkastega grozdja ali belo vino iz sivega grozdja), ΟΙΝΟΣ ΛΟΦΩΝ / Vin de collines (vino z gričev), ΟΙΝΟΣ ΠΛΑΓΙΩΝ / Vin de coteaux (vino s pobočij), ΟΡΕΙΝΩΝ ΑΜΠΕΛΩΝΩΝ ali ΑΠΟ ΟΡΕΙΝΑ ΚΡΑΣΑΜΠΕΛΑ / Vin de vignobles montagneux (vino iz gorskih vinogradov).

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.minagric.gr/images/stories/docs/agrotis/POP-PGE/OINOS/POP_tropo_prodiagrafes_mantinia281217.pdf