23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/1

EVROPSKI PARLAMENT

ZASEDANJE 2017–2018

Seje: 3.–6. april 2017

Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 17, 18.1.2018 .

SPREJETA BESEDILA

Seji: 26. in 27. april 2017

Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 28, 25.1.2018 .

Sprejeta besedila z dne 27. aprila 2017 o razrešnici za proračunsko leto 2015 so bila objavljena v UL L 252, 29.9.2017 .

SPREJETA BESEDILA

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/2

P8_TA(2017)0098

Palmovo olje in krčenje deževnih gozdov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov (2016/2222(INI))

(2018/C 298/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 21),

—	ob upoštevanju tehničnega poročila Komisije z naslovom The impact of EU consumption on deforestation (2013-063) (1) (Vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov (2013-063)),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Spopadanje z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

—

ob upoštevanju amsterdamske izjave z dne 7. decembra 2015 z naslovom Towards Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), v kateri se podpira, da bi bila dobavna veriga palmovega olja do leta 2020 popolnoma trajnostna, nezakonito krčenje gozdov pa odpravljeno,

—	ob upoštevanju obljube vlad petih držav članic in podpisnic amsterdamske izjave, tj. Danske, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Nizozemske, da bodo podprle sistem, s katerim bo industrija palmovega olja do leta 2020 postala popolnoma trajnostna,

—	ob upoštevanju evropske strategije za nizkoogljično mobilnost iz julija 2016 in predloga Komisije z dne 30. novembra 2016 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (COM(2016)0767),

—

ob upoštevanju študije z dne 4. oktobra 2016, ki jo je naročila in financirala Komisija, z naslovom The land use change impact of biofuels consumed in the EU: Quantification of area and greenhouse gas impacts (Vpliv uporabe biogoriv v EU na spremembe v rabi zemljišč: količinska ocena obsega in vpliva toplogrednih plinov),

—	ob upoštevanju poročila z naslovom Globiom: the basis for biofuel policy post-2020 (Globiom: osnova za politiko biogoriv po letu 2020),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 18/2016 o sistemu EU za certificiranje trajnostnih biogoriv,

—	ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti,

—	ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),

—	ob upoštevanju Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki je bil sprejet 29. oktobra 2010 v Nagoji na Japonskem, veljati pa je začel 12. oktobra 2014,

—	ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in z njo povezanim vmesnim pregledom (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost (3),

—	ob upoštevanju kongresa Mednarodne zveze za ohranjanje narave na Havajih leta 2016 in njegovega predloga št. 066 o blaženju vpliva širjenja industrije palmovega olja na biotsko raznovrstnost,

—	ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0066/2017),

A.	ker je Evropska unija ratificirala Pariški sporazum in bi morala imeti pomembno vlogo pri doseganju ciljev na področju boja proti podnebnim spremembam ter varstva okolja in trajnostnega razvoja;

B.	ker je imela EU odločilno vlogo pri določanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so tesno povezani s problematiko palmovega olja (cilji št. 2, 3, 6, 14, 16, 17, zlasti pa št. 12, 13 in 15);

ker se je EU v okviru Agende 2030 o trajnostnem razvoju obvezala, da bo spodbujala trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustavila krčenje gozdov, obnovila degradirane gozdove ter bistveno povečala pogozdovanje in obnovo gozdov na svetovni ravni do leta 2020; ker se je v okviru Agende 2030 tudi obvezala, da bo zagotovila trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje, spodbujala podjetja, naj prevzamejo trajnostne prakse in v svoj cikel poročanja vključijo informacije o trajnosti, ter spodbujala trajnostne prakse v javnih naročilih, in sicer v skladu z nacionalnimi politikami in prednostnimi nalogami na svetovni ravni do leta 2020;

D.	ker je veliko dejavnikov, ki povzročajo krčenje gozdov po svetu, med katerimi je tudi pridelava primarnih kmetijskih proizvodov, kot so soja, govedina, koruza in palmovo olje;

ker je skoraj polovica (49 %) vsega nedavnega krčenja tropskih gozdov posledica nezakonitega krčenja zaradi komercialnega kmetijstva in ker je za to uničevanje krivo čezmorsko povpraševanje po primarnih kmetijskih proizvodih, med katerimi so tudi palmovo olje, govedina, soja in lesni proizvodi; ker se ocenjuje, da se zaradi nezakonite pretvorbe tropskih gozdov za komercialno kmetijstvo vsako leto ustvari 1,47 gigatone ogljika, kar je enakovredno 25 % letnih emisij iz fosilnih goriv v EU (4);

ker so bili požari leta 2015 v Indoneziji in na Borneu, ki so posledica podnebnih sprememb, sprememb v rabi zemljišč in krčenja gozdov, najhujši v zadnjih skoraj dveh desetletjih; ker je verjetno, da bodo v teh regijah izjemno sušna obdobja vse pogostejša, če ne bodo sprejeti usklajeni ukrepi za preprečevanje požarov;

G.	ker je zaradi požarov v Indoneziji in na Borneu 69 milijonov prebivalcev izpostavljeno onesnaževanju zraka, ki je škodljivo zdravju, in ker je zaradi njih prezgodaj umrlo tisoče ljudi;

H.	ker so požari v Indoneziji običajno posledica krčenja zemljišča za nasade oljne palme in druge kmetijske namene; ker je 52 % požarov v Indoneziji v letu 2015 zagorelo na šotiščih, bogatih z ogljikom, tako da je ta država postala eden največjih povzročiteljev globalnega segrevanja na svetu (5);

I.	ker številne države proizvajalke nimajo natančnih kart nasadov oljne palme s koncesijo in javnih zemljiških knjig in ker je zato težko ugotoviti, kdo je odgovoren za gozdne požare;

ker je EU v okviru newyorške deklaracije pristala, da bo pomagala pri doseganju cilja zasebnega sektorja glede odprave krčenja gozdov zaradi pridelave primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, soja, papir in izdelki iz govejega mesa, najkasneje do leta 2020 in da bo pri tem upoštevala, da imajo številna podjetja še ambicioznejše cilje;

K.	ker se je EU leta 2008 zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala krčenje gozdov za najmanj polovico in do leta 2030 zaustavila nadaljnjo izgubo gozdnih površin po svetu;

ker so dragoceni tropski ekosistemi, ki pokrivajo komaj 7 % zemeljske površine, pod vse hujšim pritiskom zaradi krčenja gozdov; ker zaradi ustvarjanja nasadov oljne palme prihaja do obsežnih gozdnih požarov, izsuševanja rek, erozije tal, izgubljanja podtalnice, onesnaževanja voda in splošnega izgubljanja biotske raznovrstnosti, kar povzroča izgubo številnih ekosistemskih storitev in močno vpliva na podnebje ter ohranjanje naravnih virov in globalnega okolja za sedanje in prihodnje generacije;

M.	ker ima potrošnja palmovega olja in njegovih predelanih proizvodov pomembno vlogo pri vplivanju potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu;

ker naj bi se na splošno povpraševanje po rastlinskih oljih povečalo (6), povpraševanje po palmovem olju pa naj bi se po ocenah do leta 2050 podvojilo (7); ker je bilo od 70-ih let 20. stoletja do danes 90 % rasti pridobivanja palmovega olja osredotočene v Indoneziji in Maleziji; ker se poleg tega gojenje oljne palme širi tudi v druge azijske države, pa tudi v Afriko in Latinsko Ameriko, kjer ves čas nastajajo novi nasadi, že obstoječi pa se širijo, kar bo povzročilo dodatno okoljsko škodo; ker bi bilo potrebnih še več obdelovalnih zemljišč, če bi palmovo olje nadomestili z drugimi rastlinskimi olji;

ker je obsežna uporaba palmovega olja predvsem posledica njegove nizke cene, ki jo je mogoče zagotavljati s širjenjem nasadov oljne palme na območjih izkrčenih gozdov; ker se poleg tega uporaba palmovega olja v živilski industriji sklada z vzorcem množične in netrajnostne proizvodnje in potrošnje ter je v nasprotju z uporabo in spodbujanjem sestavin in proizvodov, ki so pridobljeni ekološko ter so kakovostni in lokalni;

P.	ker se palmovo olje vse pogosteje uporablja kot biogorivo in v predelanih živilih (trenutno ga že vsebuje okoli 50 % embaliranega blaga);

ker nekatera podjetja, ki trgujejo s palmovim oljem, ne morejo z gotovostjo dokazati, da palmovo olje v njihovi dobavni verigi ni povezano s krčenjem gozdov, izgubljanjem podtalnice ali onesnaževanjem okolja in da se pri njegovem pridobivanju dosledno spoštujejo temeljne človekove pravice in ustrezni socialni standardi;

ker mora Komisija v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom izvesti presojo vplivov na okolje v globalnem kontekstu, oceniti potrošnjo hrane in drugih dobrin v Uniji in po potrebi oblikovati predloge politike, s katerimi bi obravnavali ugotovitve te presoje, ter razmisliti o oblikovanju akcijskega načrta Unije proti krčenju in degradaciji gozdov;

S.	ker namerava Komisija izvesti študije o krčenju gozdov in palmovem olju;

T.	ker niso znane skupne emisije toplogrednih plinov zaradi sprememb v rabi zemljišč, povezanih s palmovim oljem; ker je treba izboljšati znanstvene ocene na tem področju;

U.	ker v državah proizvajalkah niso na voljo zanesljivi podatki o zemljiških površinah, ki so namenjene dovoljenemu ali nedovoljenemu gojenju oljnih palm; ker to že v izhodišču ovira sprejete ukrepe za potrjevanje trajnostnega porekla palmovega olja;

V.	ker je bilo leta 2014 v EU 60 % vsega palmovega olja uvoženega za energetski sektor, pri čemer je bilo 46 % uvoženega palmovega olja uporabljenega kot gorivo v prometu (šestkrat več kot leta 2010), 15 % pa za proizvodnjo elektrike in toplote;

W.	ker se ocenjuje, da naj bi količina zemljišč, ki se na svetu pretvorijo v palmove nasade za pridobivanje biodizla, do leta 2020 znašala milijon hektarov, od tega naj bi 0,57 milijona hektarov izkrčili v pragozdovih jugovzhodne Azije (8);

X.	ker je strategija EU 2020 za biogoriva povzročila, da se je spremenila raba zemljišč na skupno 8,8 milijona hektarih površine, od tega na 2,1 milijona hektarih v jugovzhodni Aziji zaradi širjenja nasadov oljne palme, kjer so bili prej na polovici zemljišč tropski gozdovi in šotišča;

ker se s krčenjem deževnih gozdov uničujejo naravni habitati več kot polovice svetovnih živalskih vrst in več kot tretjine svetovnih rastlinskih vrst ter se ogroža njihovo preživetje; ker v deževnih gozdovih živijo nekatere najredkejše in pogosto endemične vrste na svetu, ki so uvrščene na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave kot izjemno ogrožene vrste, kar pomeni, da je pri teh vrstah mogoče opaziti, oceniti, sklepati ali sumiti, da se je v zadnjih desetih letih ali razponu treh generacij populacija zmanjšala za več kot 80 %; ker bi morali biti potrošniki EU bolje seznanjeni s prizadevanji za ohranitev teh živalskih in rastlinskih vrst;

Z.	ker je več preiskav pokazalo razširjene zlorabe temeljnih človekovih pravic ob nastanku in med delovanjem palmovih nasadov v številnih državah, vključno s prisilnimi izselitvami, oboroženim nasiljem, delom otrok, služenjem zaradi zadolženosti ali diskriminacijo avtohtonih skupnosti;

AA.

ker obstajajo zelo zaskrbljujoča poročila (9), da se pri svetovnem pridobivanju palmovega olja v veliki meri kršijo temeljne človekove pravice in ustrezni socialni standardi, da je pogosto delo otrok in da je veliko sporov glede zemljišč med lokalnimi in avtohtonimi skupnostmi ter imetniki koncesij za proizvodnjo palmovega olja;

Splošne ugotovitve

želi spomniti, da so trajnostno kmetijstvo, prehranska varnost in trajnostno gospodarjenje z gozdovi osrednji cilji trajnostnega razvoja;

opozarja, da so gozdovi bistvenega pomena za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;

se zaveda, da so dejavniki krčenja gozdov po svetu kompleksni, na primer krčenje zemljišč za govedo ali poljščine, zlasti za pridelavo soje za krmo za živino v EU, pa tudi nasadi za pridobivanje palmovega olja, širjenje mestnih območij ter sečnja in druge intenzivne kmetijske dejavnosti;

ugotavlja, da je vzrok za 73 % svetovnega krčenja gozdov pridobivanje zemljišč za primarne kmetijske proizvode, 40 % svetovnega krčenja gozdov pa je posledica nastajanja obsežnih monokulturnih nasadov za pridobivanje palmovega olja (10);

se zaveda, da izkoriščanje palmovega olja ni edini razlog za krčenje gozdov, ta problem namreč povečujejo tudi širjenje nezakonite sečnje in demografski pritiski;

opaža, da imajo druga rastlinska olja, pridobljena iz soje, oljne repice in drugih kultur, veliko večji okoljski odtis in zahtevajo veliko bolj ekstenzivno rabo zemljišč kot palmovo olje; opozarja, da se pri drugih oljnicah običajno intenzivneje uporabljajo pesticidi in gnojila;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je svetovna tekma za zemljišča posledica vse večjega svetovnega povpraševanja po biogorivih in surovinah, pa tudi špekulacije z zemljišči in primarnimi kmetijskimi proizvodi;

želi opomniti, da je EU pomembna uvoznica proizvodov, ki izhajajo iz krčenja gozdov, kar katastrofalno vpliva na biotsko raznovrstnost;

ugotavlja, da je malo manj kot četrtina (glede na vrednost) vseh primarnih kmetijskih proizvodov v mednarodni trgovini, pridobljenih z ilegalnim krčenjem gozdov, namenjena v EU, kar vključuje 27 % vse soje, 18 % vsega palmovega olja, 15 % vse govedine in 31 % vsega usnja (11);

10.

poudarja, da za učinkovit boj proti krčenju gozdov, do katerega prihaja zaradi potrošnje primarnih kmetijskih proizvodov, pri ukrepih EU ne bi bilo treba upoštevati samo pridobivanje palmovega olja, marveč vseh podobnih uvoženih kmetijskih proizvodov;

11.

opozarja, da sta Malezija in Indonezija s približno 85–90 % svetovne proizvodnje glavni proizvajalki palmovega olja, in pozdravlja dejstvo, da se je raven primarnega gozda v Maleziji od leta 1990 povečala, čeprav je še naprej zaskrbljen nad stopnjo krčenja gozdov v Indoneziji, ki znaša - 0,5 % skupne izgube vsakih pet let;

12.

opozarja, da je Indonezija nedavno postala tretja največja onesnaževalka z ogljikovim dioksidom na svetu in da se sooča z upadom biotske raznovrstnosti, saj je več ogroženih prostoživečih vrst na robu izumrtja;

13.

želi spomniti, da palmovo olje predstavlja približno 40 % svetovne trgovine z vsemi rastlinskimi olji in da je EU s približno sedmimi milijoni ton letno druga največja svetovna uvoznica;

14.

je zaskrbljen, ker je približno polovica zemljišč, kjer je bil gozd nezakonito posekan, uporabljenih za pridobivanje palmovega olja za trg EU;

15.

je seznanjen, da se palmovo olje v agroživilski industriji uporablja kot sestavina in/ali nadomestilo zaradi svoje produktivnosti in kemijskih lastnosti, denimo zaradi preprostega skladiščenja, tališča in nižje cene te surovine;

16.

ugotavlja tudi, da se pogača iz palmovih jeder v EU uporablja za krmo, zlasti za redilno krmo za molznice in pitano govedo;

17.

ob tem poudarja, da so socialni, zdravstveni in okoljski standardi v EU strožji;

18.

se popolnoma zaveda, kako zelo kompleksna je problematika palmovega olja, in poudarja, da je pomembno razviti globalno rešitev, ki bo temeljila na skupni odgovornosti številnih akterjev; močno priporoča to načelo vsem v tej dobavni verigi, med drugim EU in drugim mednarodnim organizacijam, državam članicam, finančnim institucijam, vladam držav proizvajalk, avtohtonemu ljudstvu in lokalnim skupnostim, nacionalnim in mednarodnim podjetjem, ki sodelujejo pri pridobivanju, distribuciji in predelavi palmovega olja, združenju potrošnikov in nevladnim organizacijam; poleg tega je prepričan, da morajo vsi akterji obvezno sodelovati in si skupaj prizadevati za reševanje številnih resnih problemov, povezanih z netrajnostnim pridobivanjem in potrošnjo palmovega olja;

19.

poudarja skupno svetovno odgovornost glede zagotavljanja trajnostnega pridobivanja palmovega olja, pri čemer ima veliko vlogo prehrambena industrija, ki lahko zagotovi trajnostno pridobljene alternative;

20.

ugotavlja, da so se številni proizvajalci primarnih proizvodov in trgovci, trgovci na drobno in drugi posredniki v oskrbovalni verigi, vključno z evropskimi podjetji, zavezali proizvodnji in trgovini s primarnimi proizvodi brez krčenja gozdov in brez spremembe namembnosti z ogljikom bogatih šotišč, ob spoštovanju človekovih pravic, zagotavljanju preglednosti in sledljivosti, preverjanju s strani tretjih oseb ter z odgovornim upravljanjem;

21.

se zaveda, da je ohranitev deževnih gozdov in svetovne biotske raznovrstnosti izrednega pomena za prihodnost našega planeta in vsega človeštva, a poudarja, da je treba prizadevanja za ohranitev povezati z instrumenti politike razvoja podeželja, da bomo preprečili revščino in spodbujali zaposlovanje za male kmetijske skupnosti na teh področjih;

22.

meni, da morajo prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov zajemati krepitev lokalnih zmogljivosti, tehnološko pomoč, izmenjavo zgledov najboljše prakse med skupnostmi in podporo malim kmetom, da bi čim učinkoviteje uporabljali svoja zemljišča brez nadaljnjega krčenja gozdov; glede tega poudarja, da imajo agroekološke prakse velik potencial za povečanje ekosistemskih funkcij, in sicer z mešanim in močno raznolikim sajenjem, kmetijsko-gozdarskimi in permakulturnimi tehnikami sajenja, da kmetje ne bi bili preveč odvisni od vhodnih surovin ali monokultur;

23.

ugotavlja, da pridobivanje palmovega olja lahko pozitivno prispeva h gospodarskemu razvoju države in kmetom ponuja vzdržne ekonomske priložnosti, če se pridobiva odgovorno in trajnostno in če se uvedejo strogi pogoji za trajnostno pridobivanje;

24.

želi spomniti na obstoj različnih prostovoljnih sistemov certificiranja, na primer RSPO, ISPO in MSPO, in pozdravlja njihovo vlogo pri spodbujanju trajnostnega pridobivanja palmovega olja; vendar opozarja, da merila trajnosti pri teh standardih kritizirajo, zlasti glede ekološke in socialne celovitosti; poudarja, da obstoj različnih sistemov potrošnike bega in da bi moral biti končni cilj razvoj enotnega sistema certificiranja, ki bi izboljšal prepoznavnost trajnostnega palmovega olja med potrošniki; poziva Komisijo, naj s tem sistemom certificiranja zagotovi, da bo na trg EU vstopalo le trajnostno pridobljeno palmovo olje;

25.

želi opomniti, da se morajo tudi partnerji zunaj EU bolj zavedati svoje vloge pri reševanju problematike trajnosti in krčenja gozdov, vključno s svojimi pridelovalnimi praksami;

Priporočila

26.

poziva Komisijo, naj spoštuje mednarodne obveznosti EU, med drugim tiste, ki izhajajo iz konference o podnebnih spremembah (COP 21), foruma Združenih narodov o gozdovih (12), Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (13), newyorške deklaracije o gozdovih in cilja trajnostnega razvoja za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 (14);

27.

opozarja na potencial pobud, kakršna je newyorška deklaracija o gozdovih (15), s katerimi naj bi zasebnemu sektorju pomagali doseči do leta 2020 načrtovane cilje glede odprave krčenja gozdov zaradi pridelave primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palme, soja, papir in govedina; ugotavlja, da imajo nekatera podjetja bolj ambiciozne cilje, in čeprav se je 60 % podjetij iz tega sektorja zavezalo tovrstnim pobudam, jih zmoreta le 2 % slediti svojemu palmovemu olju vse do izvora (16);

28.

je seznanjen s prizadevanji za uporabo certificiranega trajnostnega palmovega olja v sektorju proizvodnje živil in napredkom na tem področju; poziva vse industrijske panoge, ki uporabljajo palmovo olje, naj si bolj prizadevajo za uporabo certificiranega trajnostnega olja;

29.

poziva Evropsko komisijo in vse države članice EU, naj si prizadevajo vzpostaviti vseevropsko prostovoljno zavezo v tej panogi, da bi do leta 2020 uporabljali 100 % certificiranega trajnostnega palmovega olja, in sicer s podpisom amsterdamske izjave z naslovom „Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries“ (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), in naj si prizadevajo tudi za panožno zavezo, med drugim s podpisom amsterdamske izjave z naslovom „In Support of a Fully Sustainable Palm Oil Supply Chain by 2020“ (Podpora popolnoma trajnostni dobavni verigi palmovega olja);

30.

poziva podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem palmovega olja, naj sprejmejo bangkoški sporazum o enotnem pristopu k izvajanju zavez o odpravi krčenja gozdov in naj uporabljajo pristop za varstvo zemljišč z visoko zalogo ogljika (High Carbon Stock – HCS), ki omogoča določitev ustreznih področij za plantaže palmovega olja, na primer degradiranih zemljišč z nizko vrednostjo shranjenega ogljika ali nizke naravne vrednosti;

31.

poziva EU, naj vztraja pri svojih zavezah, naj okrepi potekajoča pogajanja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT in naj zagotovi, da bodo končni sporazumi obravnavali tudi les, pridobljen pri krčenju gozdov za palmove nasade; poudarja, da morajo biti ti sporazumi skladni z mednarodnim pravom in zavezami glede varstva okolja, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter da morajo privesti do ustreznih ukrepov za ohranjanje gozdov in ustrezno gospodarjenje z njimi, k čemur sodi tudi varstvo pravic lokalnih skupnosti in avtohtonih ljudstev; ugotavlja, da bi podoben pristop lahko uporabili za zagotavljanje odgovornih dobavnih verig za palmovo olje; predlaga, da bi politike EU za področje palmovega olja oprli na načela FLEGT za dialog z več deležniki ter da bi se spopadli z globoko zakoreninjenimi težavami v zvezi z upravljanjem v državah proizvajalkah, uporabiti pa je treba tudi podporne uvozne politike EU; meni, da bi s temi ukrepi lahko izboljšali nadzor nad industrijo palmovega olja v namembnih državah;

32.

ugotavlja, da je pomemben element sodelovanje z državami proizvajalkami, in sicer z izmenjavo informacij o trajnostnem razvoju in ekonomsko vzdržnih poslovnih praksah; podpira prizadevanja držav proizvajalk za razvoj trajnostnih praks, ki bodo pomagale izboljšati življenje in gospodarstvo v teh državah;

33.

poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse glede preglednosti in sodelovanja med vladami in podjetji, ki uporabljajo palmovo olje, in naj skupaj z državami članicami sodeluje s tretjimi državami pri razvoju in izvajanju nacionalnih zakonov ter glede spoštovanja običajnih zemljiških pravic skupnosti, s katerimi bodo obvarovale gozdove, gozdna ljudstva in njihovo preživljanje;

34.

poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta po prostovoljnem sporazumu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) oceni potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za ocenjevanje posledic spreminjanja gozdov v komercialnega kmetijska zemljišča ter naj si v tem procesu še naprej prizadeva, da bi organizacije civilne družbe, avtohtone skupnosti, kmetje in lastniki zemljišč v tem procesu imeli več besede;

35.

poziva EU, naj kot dopolnilni element prostovoljnih sporazumov o partnerstvu oblikuje zakonodajo za nadgradnjo tovrstnih sporazumov na področju palmovega olja po zgledu uredbe EU o lesu, ki bo zajela tudi podjetja in finančne institucije; se zaveda, da EU regulira dobavne verige lesa, rib in konfliktnih mineralov, ne pa še dobavnih verig primarnih kmetijskih proizvodov, ki so povezane s tveganji za gozdove; zato poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za izvajanje uredbe o lesu, da bi bolje dojele njeno učinkovitost in ocenile, ali bi jo lahko uporabili kot model za nov zakonodajni akt Unije, s katerim bi v EU prepovedali prodajo netrajnostno pridobljenega palmovega olja;

36.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem začne informacijske kampanje ter potrošnike celovito seznani z okoljskimi, družbenimi in političnimi posledicami netrajnostnega pridobivanja palmovega olja; poziva jo, naj zagotovi, da bo potrošnikom s prepoznavno oznako zagotovljena informacija, da je proizvod s palmovim oljem trajnosten, in močno priporoča, naj se oznaka namesti na proizvod ali embalažo oziroma da mora biti zlahka dostopna s tehnologijo;

37.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z drugimi pomembnimi odjemalci palmovega olja, kot sta Kitajska in Indija, ter z državami proizvajalkami palmovega olja, da bi jih ozaveščala in da bi skušale poiskati skupne rešitve za problematiko krčenja in degradacije tropskih gozdov;

38.

z zanimanjem pričakuje študije Komisije o krčenju gozdov in palmovem olju, ki naj bi bile predstavljene takoj, ko bodo dokončane;

39.

poziva Komisijo, naj priskrbi popolne podatke o uporabi in potrošnji palmovega olja v Evropi in o uvozu v EU;

40.

poziva Komisijo, naj poglobi svoje raziskave in zbere informacije o vplivu evropske potrošnje in naložb na krčenje gozdov, socialno problematiko, ogrožene vrste in onesnaževanje okolja v tretjih državah ter naj pozove tudi trgovinske partnerje zunaj EU, da bi sledili njenemu zgledu;

41.

poziva Komisijo, naj razvije tehnologije in predstavi konkreten akcijski načrt, ki bi vključeval tudi informacijske kampanje in s katerim bi zmanjšali vpliv evropskega potrošnje in naložb na krčenje gozdov v tretjih državah;

42.

priznava pozitivni prispevek obstoječih sistemov certificiranja, a z obžalovanjem ugotavlja, da RSPO, ISPO, MPOCC in vsi drugi priznani večji sistemi certificiranja svojim članom zaenkrat dejansko ne prepovedujejo, da bi deževne pragozdove ali šotišča pretvorili v palmove nasade; zato meni, da dejansko ne prispevajo k omejevanju emisij toplogrednih plinov med zasajanjem in delovanjem nasadov, torej ne morejo preprečiti velikih gozdnih in šotnih požarov; poziva Komisijo, naj poskrbi za neodvisno revizijo in spremljanje teh sistemov certificiranja ter tako zagotovi, da bo palmovo olje, dano na trg EU, izpolnjevalo vse potrebne standarde in da bo trajnostno; ugotavlja, da vprašanja trajnosti v sektorju palmovega olja ne moremo obravnavati le s prostovoljnimi ukrepi in politikami, ampak da bi morala za podjetja, ki ga proizvajajo, potrebna zavezujoča pravila in obvezno certificiranje;

43.

poziva EU, naj uvede minimalna merila trajnosti za palmovo olje in proizvode, ki ga vsebujejo, ki vstopajo na trg EU, in tako zagotovi, da to palmovo olje:

—

ne bo povzročalo degradacije ekosistemov, na primer krčenja primarnih in sekundarnih gozdov, neposrednega ali posrednega uničevanja ali degradacije šotišč ali drugih ekološko dragocenih habitatov, in ne bo povzročalo izgubljanja biotske raznovrstnosti, zlasti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst,

—	ne bo povzročalo takih sprememb v praksah gospodarjenja z zemljišči, ki bi škodovale okolju,

—	ne bo povzročalo gospodarskih, družbenih ali okoljskih problemov in konfliktov, predvsem dela otrok, prisilnega dela, prilaščanja zemljišč ali izseljevanja avtohtonih skupnosti,

—	bodo pri njegovem pridobivanju popolnoma spoštovane človekove in socialne pravice ter ustrezni socialni in delovni standardi, ki zagotavljajo varnost in dobro počutje delavcev,

—	bo omogočalo malim pridelovalcem palmovega olja, da se vključijo v sistem certificiranja, ter zagotavljalo, da bodo prejeli pošten delež dobička;

—	se bo pridobivalo na plantažah, ki se vodijo z uporabo sodobnih agroekoloških tehnik, da bi spodbudili prehod na trajnostne kmetijske prakse in tako čim bolj zmanjšali škodljive okoljske in socialne posledice;

44.

ugotavlja, da strogi standardi za odgovorno pridobivanje palmovega olja že obstajajo, na primer standardi Inovacijske skupine za palmovo olje (POIG), a jih morajo podjetja in certifikacijski sistemi (razen RSPO Next) šele sprejeti;

45.

ugotavlja, da je pomembno, da lahko vsi akterji v dobavni verige razlikujejo med trajnostno in netrajnostno pridobljenim palmovim oljem ter njegovimi ostanki in stranskimi proizvodi; opozarja, kako pomembni sta sledljivost primarnih proizvodov in preglednost v vseh členih dobavne verige;

46.

poziva EU, naj vzpostavi zavezujoč regulativni okvir, s katerim bo zagotovila sledljivost surovin skozi dobavno verigo uvoznikov kmetijskih proizvodov vse do izvora;

47.

poziva Komisijo, naj izboljša sledljivost palmovega olja, uvoženega v EU, in naj, dokler se še ne uporablja enoten sistem certificiranja, preuči možnost uporabe različnih carinskih shem, ki bi natančneje odražale dejanske stroške zaradi okoljske obremenitve; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi in uporabi nediskriminatorne tarifnih in netarifnih ovir na podlagi ogljičnega odtisa palmovega olja; poziva, naj se v povezavi s krčenjem gozdov uporabi načelo odgovornosti povzročitelja;

48.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli sankcije za neskladnost, a naj ohrani trgovinske odnose s tretjimi državami;

49.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj začne reformirati nomenklaturo harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije, tako da bo mogoče razlikovati med certificiranim trajnostnim in netrajnostnim palmovim oljem ter njunimi derivati;

50.

poziva Komisijo, naj v poglavja o trajnostnem razvoju trgovinskih sporazumov in sporazumov o razvojnem sodelovanju vključi zavezujoče obveznosti, s katerimi bi preprečili krčenje gozdov zaradi palmovega olja, zlasti pa jamstvo zoper krčenje gozdov v trgovinske sporazume z državami proizvajalkami palmovega olja, in naj poskrbi za stroge in izvršljive ukrepe, s katerimi bi v državah proizvajalkah odpravili netrajnostne gozdarske prakse;

51.

poziva Komisijo in države članice EU, naj se osredotočijo na razvoj orodij, ki bodo omogočala boljše vključevanje problematike ohranjanja v razvojno sodelovanje; meni, da bo ta pristop pomagal zagotoviti, da razvojne dejavnosti ne bodo nenamerno povzročale okoljskih problemov, marveč bodo v sinergiji z dejavnostmi ohranjanja;

52.

ugotavlja, da slaba katastrska ureditev v državah proizvajalkah močno ovira nadzor nad širjenjem palmovih nasadov in malim kmetom onemogoča dostop do nujno potrebnih posojil, s katerimi bi povečali trajnost svojih nasadov; ugotavlja, da je osnovni pogoj za učinkovito okoljsko politiko okrepitev gozdarskega upravljanja in gozdarskih zavodov na lokalni in nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj državam proizvajalkam zagotovi tehnično in finančno pomoč, da bi okrepile svoje katastrske sisteme in izboljšale okoljsko trajnost palmovih nasadov; opozarja, da se lahko koncesije za palmovo olje spremljajo samo s kartiranjem v državah proizvajalkah, tudi z uporabo satelitske in geoprostorske tehnologije, nato pa se uvedejo namenske strategije za pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in ustvarjanje ekoloških koridorjev; poziva Komisijo, naj države proizvajalke podpre pri uvajanju sistemov za preprečevanje požarov;

53.

podpira nedavni moratorij indonezijske vlade za šotišča, s katerim želi preprečiti širjenje nasadov na gozdnata šotišča; odobrava ustanovitev agencije za obnovo šotišč, ki naj bi pomagala obnoviti dva milijona hektarjev šotišč, ki so jih prizadeli požari;

54.

poziva Komisijo in države članice, naj se v okviru dialoga s temi državami zavzamejo, da bi zamrznili obseg območij za pridobivanje palmovega olja, tudi z moratorijem za podeljevanje novih koncesij, zato da bi zaščitili preostanek deževnih gozdov;

55.

je izredno zaskrbljen, ker je bilo pri mnogih zemljiških kupčijah kršeno načelo svobodne, predhodne in informirane privolitve lokalne skupnosti, ki jo določa konvencija št. 169 Mednarodne organizacije dela; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da vlagatelji s sedežem v Uniji v celoti spoštujejo mednarodne standarde o odgovornih in trajnostnih naložbah v kmetijstvu, zlasti smernice Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in OECD za odgovorne kmetijske dobavne verige, prostovoljne smernice FAO glede lastništva zemljišč, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za mednarodna podjetja; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev dostopa do pravnih sredstev za žrtve zlorab podjetij;

56.

zato poziva ustrezne organe v državah izvora, naj spoštujejo človekove pravice, tudi zemljiške pravice prebivalcev gozdov, ter naj okrepijo svoje okoljske, socialne in zdravstvene zaveze ob upoštevanju prostovoljnih smernic Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo glede zemljiške posesti (17);

57.

poziva EU, naj podpira mikro-, mala in družinska podjetja na podeželju ter naj spodbuja nacionalno in lokalno pravno registracijo nepremičnin ali zemljiške posesti;

58.

opozarja, da je stopnja krčenja gozdov na ozemljih avtohtonih ljudstev nizka, saj so zavarovana s tradicionalno pravico do zemljiške posesti in gospodarjenja z viri, v tem pa je velik potencial za stroškovno učinkovito zmanjševanje globalnih emisij in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poziva, naj se mednarodna denarna sredstva za podnebne spremembe in razvoj uporabijo za zaščito zemljišč avtohtonih in lokalnih skupnosti ter za podporo avtohtonim ljudstvom in skupnostim, ki vlagajo v zaščito svojih ozemelj;

59.

opozarja, da so od gozdnih virov za preživetje še posebej odvisne revne ženske na podeželju; poudarja, da je treba v nacionalne gozdne politike in institucije vključiti vidik spola, na primer za spodbujanje enakega dostopa žensk do lastništva zemljišč in drugih virov;

60.

želi opomniti Komisijo na sporočilo o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645), kjer je poudarjen pomen celovitega pristopa h krčenju tropskih gozdov in upoštevanja vseh povzročiteljev, tudi pridobivanja palmovega olja; želi Komisijo spomniti na njene cilje v okviru pogajanj na 21. konferenci pogodbenic, da bi do leta 2030 v svetovnem merilu zaustavili izgubljanje gozdnih površin in do leta 2020 zmanjšali bruto obseg krčenja tropskih gozdov za najmanj 50 % v primerjavi s sedanjim obsegom;

61.

poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo akcijskega načrta EU za boj proti krčenju in degradaciji gozdov, ki bo zajemal konkretne regulativne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da nobena dobavna veriga ali finančna transakcija, povezana z EU, ne bo povzročala krčenja ali degradacije gozdov, kar je v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom in akcijskim načrtom Unije za palmovo olje; poziva Komisijo, naj sprejme enotno opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“;

62.

poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo tako opredelitev gozda, ki bo upoštevala biološko, socialno in kulturno raznolikost, da se prepreči prilaščanje zemljišč in uničevanje tropskih gozdov zaradi obsežnih palmovih monokultur, kar lahko ogrozi zaveze EU na področju podnebnih sprememb; poudarja, da je treba dati prednost avtohtonim vrstam, saj to varuje ekosisteme, habitate in lokalne skupnosti;

63.

poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za odgovorno ravnanje podjetij;

64.

vztraja, da bi morale finančne institucije zagotoviti, da bodo njihove socialne in okoljske zaščitne politike zavezujoče in povsem usklajene z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poziva k večji preglednosti pri financiranju zasebnih finančnih institucij in javnih finančnih organov;

65.

poziva države članice, naj uvedejo zahteve, da bo imelo trajnostno pridobljeno palmovo olje obvezno prednost v vseh nacionalnih postopkih javnega naročanja;

66.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je komercialno kmetijstvo še vedno pomemben dejavnik krčenja gozdov po svetu in da je nezakonita pretvorba gozdov za potrebe komercialnega kmetijstva vzrok za približno polovico krčenja tropskih gozdov po letu 2000, vse to pa lahko vodi tudi v navzkrižja interesov; poziva k boljšemu usklajevanju politik na področju gozdarstva, komercialnega kmetijstva, rabe zemljišč in razvoja podeželja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in zaveze glede podnebnih sprememb; poudarja, da morajo biti politike za razvoj usklajene tudi na tem področju, vključno s politiko EU o obnovljivih virih energije;

67.

opozarja na problematiko, povezano s koncentracijo zemljišč in spremembo njihove rabe, ki nastopijo zaradi monokultur, kakršni so palmovi nasadi;

68.

poziva Komisijo, naj podpre nadaljnje raziskave o posledicah sprememb v rabi zemljišč na emisije toplogrednih plinov, vključno s krčenjem gozdov in pridobivanjem energije iz bioloških virov;

69.

poziva Komisijo, naj v zgled drugim državam v zakonodaji EU opredeli pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ter emisij zaradi spremembe rabe mokrišč;

70.

ve za posledice velikih monokulturnih palmovih nasadov, kjer je več škodljivcev, voda je onesnažena s kmetijskimi kemikalijami in je več erozije, vplivajo pa tudi na ponore ogljika in ekologijo v vsej regiji, saj ovirajo migracije živalskih vrst;

71.

je seznanjen, da najnovejše raziskave kažejo, da lahko kmetijsko-gozdarske polikulture, ki se uporabljajo v palmovih nasadih, koristijo tako biotski raznovrstnosti kot tudi produktivnosti ter prinesejo pozitivne socialne rezultate;

72.

poziva Komisijo, naj poskrbi za usklajenost ter okrepi sinergijo med skupno kmetijsko politiko in drugimi politikami EU ter naj zagotovi, da se bodo izvajale skladno s programi zoper krčenje gozdov v državah v razvoju, kakršen je na primer program REDD; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da reforma skupne kmetijske politike ne bo neposredno ali posredno povzročala nadaljnjega krčenja gozdov, in naj podpira cilj, da bi odpravili svetovno krčenje gozdov; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo okoljski problemi, povezani s krčenjem gozdov zaradi palmovega olja, obravnavani tudi glede na cilje, določene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki morajo biti sestavni del zunanjega delovanja Unije na tem področju;

73.

poziva Komisijo, naj zagotovi podporo organizacijam, ki se ukvarjajo predvsem z ohranjanjem (in situ pa tudi ex situ) vseh živalskih vrst, na katere vpliva izguba habitatov zaradi krčenja gozdov za pridobivanje palmovega olja;

74.

poziva k več raziskavam trajnostne krme na ravni EU, da bi za evropsko kmetijstvo razvili alternative proizvodom iz palmovega olja.

75.

ugotavlja, da je 70 % biogoriv, porabljenih v EU, ta tudi pridelanih/proizvedenih in da je palmovega olja v uvoženem biogorivu v EU 23 % in prihaja pretežno iz Indonezije, medtem ko je vir dodatnih 6 % soja (18);

76.

opozarja, da povpraševanje po biogorivu v EU posredno vpliva na uničevanje tropskih gozdov;

77.

ugotavlja, da lahko, če upoštevamo posredne spremembe v rabi zemljišč, pridobivanje biogoriv iz poljščin v nekaterih primerih pomeni celo neto povečanje emisij toplogrednih plinov, na primer zaradi požiganja habitatov z velikimi zalogami ogljika, kot so tropski gozdovi in šotišča; je zaskrbljen, da vpliv posrednih sprememb v rabi zemljišč ni zajet v oceni prostovoljnih sistemov, ki jo je izvedla Komisija;

78.

poziva institucije EU, naj v okviru reforme direktive o obnovljivih virih energije v njen prostovoljni sistem vključijo namenske postopke preverjanja konfliktov v zvezi z zemljiškim lastništvom, prisilnim delom in delom otrok, slabimi delovnimi razmerami za kmete ter nevarnostmi za zdravje in varnost; EU še poziva, naj upošteva posledice posrednih sprememb v rabi zemljišč in v reformo direktive vključi zahteve glede družbene odgovornosti;

79.

poziva, da bi v politiko EU na področju biogoriv vključili učinkovita merila trajnosti, s katerimi bomo zaščitili zemljišča, pomembna za biotsko raznovrstnost, ter zemljišča z visoko zalogo ogljika in šotišča, poleg tega pa naj se vključijo tudi socialna merila;

80.

je seznanjen z najnovejšim poročilom Evropskega računskega sodišča (19), v katerem so analizirani aktualni sistemi certificiranja za biogoriva in kjer je bilo ugotovljeno, da manjkajo nekateri pomembni vidiki trajnosti, na primer upoštevanje posrednih učinkov povpraševanja odsotnost preverjanja, ter da ne morejo jamčiti, da certificirana biogoriva res ne povzročajo krčenja gozdov in negativnih socioekonomskih učinkov; je seznanjen s pomisleki glede preglednosti pri ocenjevanju sistemov certificiranja; poziva Komisijo, naj izboljša preglednost sistemov trajnosti, med drugim naj oblikuje seznam vidikov, ki se morajo nadzorovati, na primer z letnimi poročili in možnostjo, da se neodvisne tretje strani zaprosi za izvedbo revizije; poziva, da bi morala Komisija dobiti okrepljene pristojnosti za preverjanje in spremljanje sistemov, poročil in dejavnosti;

81.

poziva, naj se izvajajo ustrezna priporočila Sodišča, kot je določila Komisija;

82.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je 46 % vsega palmovega olja, ki se uvozi v EU, namenjenih za proizvodnjo biodizla in da je za to potrebnih približno milijon hektarjev tropske zemlje; poziva Komisijo, naj po možnosti do leta 2020 sprejme ukrepe za postopno opuščanje uporabe rastlinskih olj za biogoriva, vključno s palmovim oljem, saj to povzroča krčenje gozdov;

83.

opozarja, da bi lahko zgolj prepoved ali postopno opuščanje uporabe palmovega olja privedla do nadomeščanja z drugimi olji tropskih rastlin, ki bi se najverjetneje gojile na istih ekološko občutljivih območjih kot palmovo olje in bi utegnile še veliko slabše vplivati na biotsko raznovrstnost, rabo zemljišč in emisije toplogrednih plinov kot palmovo olje; priporoča, naj se poiščejo in spodbujajo bolj trajnostne alternative za uporabo v biogorivih, na primer evropska olja iz doma pridelane oljne repice in sončničnih semen;

84.

poziva Komisijo in države članice, naj obenem podpirajo nadaljnji razvoj biogoriv druge in tretje generacije, da se v Uniji zmanjša nevarnost posrednih sprememb v rabi zemljišč, ter naj spodbujajo prehod na napredna biogoriva v skladu z Direktivo (EU) 2015/1513 in v skladu s krožnim gospodarstvom Unije, učinkovito rabo virov ter težnjami k mobilnosti z nizkimi emisijami;

o o

85.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf

(2) Sporočilo Komisije z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034.

(4) Vir: Forest Trends, Consumer Goods and Deforestation: An Analysis of the Extent and Nature of Illegality in Forest Conversion for Agriculture and Timber Plantations (Potrošniške dobrine in krčenje gozdov: analiza obsega in vrste nezakonite pretvorbe gozdov za kmetijstvo in nasade gozdnega drevja) (http://www.forest-trends.org/documents/files/doc_4718.pdf).

(5) Vir: World Resources Institute (http://www.wri.org/blog/2015/10/indonesia%E2%80%99s-fire-outbreaks-producing-more-daily-emissions-entire-us-economy).

(6) http://www.fao.org/docrep/016/ap106e/ap106e.pdf (FAO, World Agriculture Towards 2030/2050 – The 2012 Revision (Svetovno kmetijstvo do leta 2030/2050 – revizija za leto 2012)).

(7) http://wwf.panda.org/what_we_do/footprint/agriculture/palm_oil/ (WWF).

(8) Vir: poročilo Globiom (https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Final%20Report_GLOBIOM_publication.pdf).

(9) Na primer: Amnesty International, The Great Palm Oil Scandal (Velik škandal s palmovim oljem) (https://www.amnesty.org/en/documents/asa21/5243/2016/en/), in Rainforest Action Network, The Human Cost of Conflict Palm Oil (Človeški davek konfliktnega palmovega olja). (https://d3n8a8pro7vhmx.cloudfront.net/rainforestactionnetwork/pages/15889/attachments/original/1467043668/The_Human_Cost_of_Conflict_Palm_Oil_RAN.pdf?1467043668).

(10) The impact of EU consumption on deforestation: Comprehensive analysis of the impact of EU consumption on deforestation (Vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov: poglobljena analiza o vplivu potrošnje EU na krčenje gozdov), 2013, Evropska komisija, (http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf) (str. 56).

(11) Vir: FERN: Stolen Goods: The EU’s complicity in illegal tropical deforestation (Ukradeno blago: vpletenost EU v nezakonito krčenje tropskega gozda) (http://www.fern.org/sites/fern.org/files/Stolen%20Goods_EN_0.pdf).

(12) Sklepi Foruma Združenih narodov za gozdove.

(13) Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, cilji iz Aičija: https://www.cbd.int/sp/targets/.

(14) cilji trajnostnega razvoja, člen 15.2, cilj zaustavitve krčenja gozdov https://sustainabledevelopment.un.org/sdg15.

(15) Vrhunsko srečanje Združenih narodov o podnebju 2014

(16) http://forestdeclaration.org/wp-content/uploads/2015/09/2016-NYDF-Goal-2-Assessment-Report.pdf.

(17) Prostovoljne smernice FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru zanesljive oskrbe s hrano na nacionalni ravni, http://www.fao.org/docrep/016/i2801e/i2801e.pdf.

(18) EUROSTAT – Supply, transformation and consumption of renewable energies (Oskrba, pretvorba in poraba energije iz obnovljivih virov); letni podatki (nrg_107a), študija Globiom The land use change impact of biofuels consumed in the EU (Vpliv sprememb v rabi zemljišč zaradi biogoriv, ki se uporabljajo v EU), 2015, in http://www.fediol.be/.

(19) Vir: Evropsko računsko sodišče: Na certificiranje biogoriv vplivajo slabosti v postopku priznanja in nadzoru sistema (http://www.eca.europa.eu/en/Pages/NewsItem.aspx?nid=7171).

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/14

P8_TA(2017)0099

Ženske in njihova vloga na podeželju

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (2016/2204(INI))

(2018/C 298/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje,

—	ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejete leta 1979,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (1),

—	ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (5),

—	ob upoštevanju člena 7 Uredbe (EU) št. 1305/2013 o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi (9),

—	ob upoštevanju priporočil Odbora OZN za svetovno prehransko varnost z dne 17. oktobra 2016 v zvezi z živinorejo in svetovno prehransko varnostjo, zlasti glede enakosti spolov in krepitve vloge žensk,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 z naslovom Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju (10),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0058/2017),

Večstranske vloge žensk na podeželju

A.	ker so se socialne in gospodarske okoliščine ter življenjski pogoji v zadnjih desetletjih bistveno spremenili in se močno razlikujejo v različnih državah članicah in znotraj njih;

ker ženske znatno prispevajo h gospodarstvu na podeželju, ukrepi za diverzifikacijo in koncept večstranskosti pa kot nujna osnova za strategije trajnostnega razvoja, čeprav se na vseh področjih še ne izkoriščajo v celoti, z inovacijami in oblikovanjem novih zamisli, ki v kmetijstvo vnašajo nov zagon, ženskam ponujajo nove priložnosti;

C.	ker so ženske pogosto nosilke razvoja dodatnih dejavnosti na kmetijah ali na področjih, ki presegajo kmetijsko proizvodnjo, in tako prinašajo resnično dodano vrednost dejavnosti na podeželju;

D.	ker ženske, ki živijo na podeželju, niso homogena skupina, saj se njihov položaj, naloge, družbeni prispevek in nenazadnje njihove potrebe in interesi med državami članicami in tudi znotraj posameznih držav članic močno razlikujejo;

E.	ker so ženske dejavno vključene v kmetijske dejavnosti, podjetništvo in turizem ter imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturnih in kulinaričnih tradicij na podeželju, kar lahko prispeva tudi k oblikovanju in/ali krepitvi regionalne identitete;

ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije in njenih držav članic, spodbujanje enakosti pa eden od glavnih ciljev; ker je enakost spolov osnovna vrednota EU, priznana v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, EU pa si je zadala posebno nalogo, da jo vključi v vse svoje dejavnosti; ker je vključevanje enakosti spolov pomembno orodje za upoštevanje tega načela na različnih področjih politike, ukrepov in dejanj EU z namenom spodbujati enakost moških in žensk ter zaradi boja proti diskriminaciji, da bi povečali aktivno udeležbo žensk na trgu dela ter v gospodarskih in družbenih dejavnostih; ker se lahko to orodje uporablja tudi za evropske strukturne in investicijske sklade, tudi sklad EKSRP;

ker je družinsko kmetovanje v EU-28 najpogostejša oblika kmetovanja, kjer 76,5 % dela opravi lastnik kmetije ali njegovi družinski člani (11), zato je treba to obliko kmetovanja podpreti in zaščititi; ker družinsko kmetovanje spodbuja medgeneracijsko solidarnost ter družbeno in okoljsko odgovornost, s tem pa prispeva tudi k trajnostnemu razvoju podeželja;

H.	ker je zaradi vse večje urbanizacije za družbo bistveno, da je prebivalstvo na podeželju aktivno, dinamično in uspešno, še posebej na območjih z naravnimi omejitvami, saj je od tega odvisno varstvo okolja in krajine;

ker je staranje prebivalstva skupaj z upadanjem kmetovalne dejavnosti ter gospodarske rasti na podeželju EU eden od poglavitnih razlogov za izseljevanje in odhajanje žensk s podeželja, kar negativno vpliva ne le na trg dela, temveč tudi na družbeno sestavo; ker se lahko ta trend zaustavi le, če bodo evropske instititucije in vlade sprejele vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo njihovo delo in pravice bolj priznane, ter na podeželju zagotovile potrebne storitve, ki bodo omogočile usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

J.	ker je podeželski turizem, ki v okviru družinskih ter zadružnih podjetij vključuje nudenje blaga in storitev na podeželju, posel z nizko stopnjo tveganja, ustvarja delovna mesta, omogoča povezovanje osebnih obveznosti z delom ter spodbuja prebivalce, zlasti ženske, da ostanejo na podeželju;

ker so posledice gospodarske krize, ki je prizadela Evropsko unijo, posebej izrazite v mnogih regijah in na podeželju; ker so posledice krize še vidne, mladi na podeželju pa se soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti, revščine in odseljevanja, kar vpliva predvsem na ženske; ker se ženske neposredno soočajo s posledicami krize, ki jo občutijo pri upravljanju kmetij in gospodinjstev;

L.	ker je takšno stanje resen izziv za skupno kmetijsko politiko, ki bi morala zagotoviti razvoj podeželja ter obenem krepiti njegov potencial;

M.	ker je treba kot temeljno gospodarsko, okoljsko in družbeno osnovo podeželja ohraniti trajnosten in dinamičen kmetijski sektor, ki bo prispeval k razvoju podeželja, trajnostni proizvodnji hrane, biotski raznovrstnosti ter ustvarjanju novih delovnih mest;

ker je treba s spodbujanjem inovacij ter z ustreznimi finančnimi sredstvi in ukrepi na ravni EU izboljšati položaj malih in družinskih kmetij kot glavnih proizvajalcev hrane in ohraniti njihove kmetijske in živinorejske dejavnosti; ker je med letoma 2005 in 2010 v Evropski uniji izginilo 2,4 milijona kmetij, večinoma malih in družinskih kmetij, zaradi česar se je na podeželju povečala brezposelnost;

O.	ker lahko spodbujanje ukrepov za diverzifikacijo ter razvoj kratkih dobavnih verig ter spodbujanje organizacij proizvajalcev prispeva k odpornosti sektorja, ki se sooča z izzivi nepoštenih trgovinskih praks in vse večje nestabilnosti trgov;

P.	ker je pomembno podpirati in spodbujati udeležbo žensk v agroživilski vrednostni verigi, saj so dejavne večinoma na področju proizvodnje in predelave;

Q.	ker so za povečanje zaposlenosti žensk na podeželju bistveni dostop do vseživljenjskega učenja, možnost potrjevanja znanj, pridobljenih v neformalnih okoljih, ter možnost prekvalifikacije in pridobivanja znanj in spretnosti, ki se uporabljajo na dinamično razvijajočem se trgu dela;

R.	ker imajo zadruge, vzajemne družbe, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli ogromen potencial za spodbujanje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in za zagotavljanje ekonomske moči ženskam na podeželju in v kmetijstvu;

ker je vključevanje žensk in deklet v izobraževanje in vseživljenjsko učenje, predvsem na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ter v podjetništvo potrebno za zagotavljanje enakosti spolov v kmetijstvu in v sektorju proizvodnje hrane ter v turizmu in drugih panogah na podeželju;

Izzivi za ženske na podeželju

ker ženske predstavljajo nekoliko manj kot 50 % vsega prebivalstva v delovni dobi na podeželskih območjih EU, a le približno 45 % celotnega aktivnega prebivalstva; ker se mnoge ženske nikoli ne prijavijo kot brezposelne osebe ali nikoli niso vključene v statistične podatke o številu brezposelnih, o njih pa tudi ni točnih podatkov v zvezi z lastništvom ali zaposlenostjo v kmetijski dejavnosti;

ker je bilo leta 2009 na pretežno podeželskih območjih EU zaposlenih le 61 % žensk, starih med 20 in 64 let (12); ker imajo v številnih državah članicah ženske na podeželju omejen dostop do zaposlitve, pa tudi njihove možnosti za zaposlitev v kmetijstvu so precej majhne, čeprav imajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju podeželja ter v njegovi družbeni sestavi, saj zagotavljajo prihodek v gospodinjstvu ali izboljšujejo življenjske pogoje;

ker so leta 2014 ženske ustvarile približno 35 % delovnega časa v kmetijstvu, 53,8 % dela s krajšim delovnim časom in 30,8 % dela s polnim delovnim časom, in so torej pomembno prispevale h kmetijski proizvodnji; ker je delo, ki ga na kmetiji opravijo žene kmetov in druge družinske članice, velikokrat nujno potrebno, zaradi pomanjkanja zaposlitvenega statusa, na podlagi katerega bi bilo delo žensk priznano, pa dejansko predstavlja „nevidno delo“, brez zaposlitvenega statusa pa se ženske tudi ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, kar omogoča ohranitev ugodnosti, kot so bolniški in porodniški dopust, in finančne neodvisnosti;

ker v nekaterih državah članicah, denimo v Franciji, obstajajo različni pravni statusi za zakonske partnerice, ki na kmetijah opravljajo redno poklicno dejavnost (kot sodelavke, zaposlene ali upraviteljice kmetije) – s tem imajo zagotovljeno ustrezno socialno zaščito v primeru neugodnih okoliščin v zasebnem in poklicnem življenju;

X.	ker v EU v povprečju samo 30 % kmetij upravljajo ženske; ker v kmetijstvu dela veliko žensk, večina pa je prijavljena kot lastnikov zakonec – leta 2007 so ženske predstavljale 80,1 % vseh zakoncev (13);

ker je lastnik kmetije oseba, navedena na bančnih dokumentih, na dokumentih za pridobivanje pomoči, nosilec vseh pravic ter oseba, ki predstavlja kmetijo v združenjih in skupinah; ker tisti, ki niso lastniki kmetije, nimajo nobenih pravic, povezanih z omenjenim lastniškim statusom (pravic do enotnih plačil, premij za krave dojilje, pravic do zasaditve vinogradov, dohodka itd.), zaradi česar so kmetice v ranljivem in neugodnem položaju;

ker morajo biti ženske priznane kot lastnice ali solastnice, če želijo prejemati pomoč v obliki pozitivnih ukrepov za ženske, zaposlene v kmetijstvu; ker bi morala Evropska unija spodbujati lastništvo ali solastništvo žensk nad kmetijami, ki bi izboljšalo njihov položaj na trgu dela, njihove socialne ugodnosti in ekonomsko neodvisnost, s čimer bi se tudi izboljšala njihova vidnost (in priznavanje njihovega prispevka h gospodarstvu in ustvarjanju prihodka) na podeželju ter večji dostop do zemljišč;

AA.	ker je treba ženske na podeželju bolj upoštevati v evropskih, nacionalnih in regionalnih statističnih podatkih, da bodo odražali njihov položaj in vlogo;

AB.	ker bi z boljšim dostopom mladih in žensk do zemlje izboljšali generacijsko obnavljanje v kmetijstvu ter spodbudili gospodarsko rast ter družbeno blaginjo;

AC.

ker je zagotavljanje kakovostnih in cenovno dostopnih javnih in zasebnih storitev, vključno z varstvom otrok, oskrbo starejših in drugih vzdrževanih oseb, tudi invalidov, pomembno za vse prebivalce podeželja; ker so te storitve še posebej pomembne za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti za ženske, saj pogosteje skrbijo za otroke, vzdrževane in starejše družinske člane;

AD.	ker je vloga žensk na podeželju večstranska, zato bi lahko na podlagi teh storitev opravljale poklicno dejavnost ter razvijale svojo poklicno kariero, hkrati pa bi se zagotovila poštena delitev družinskih in negovalnih obveznosti;

AE.

ker so razpoložljivost prometne infrastrukture, kot so prometne povezave, dostop do hitrega širokopasovnega interneta, vključno z mobilnimi podatkovnimi storitvami in oskrbo z energijo, ter kakovostne socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve, podlaga za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju;

AF.

ker pokritost s širokopasovno povezavo na podeželju še vedno zaostaja za nacionalno pokritostjo v EU-28; ker je leta 2015 98,4 % podeželskih gospodinjstev imelo vsaj eno širokopasovno tehnologijo, le 27,8 % pa jih je imelo dostop do storitev naslednje generacije; ker je lahko digitalna infrastruktura, ki ni povsem razvita na vseh območjih na podeželju v EU, v veliko pomoč pri dostopu do informacij in možnosti izobraževanja, izmenjavi informacij ter izmenjavi dobre prakse med ženskami na podeželju, ter je lahko ključna za potrebno podporo za ohranitev ženske populacije na podeželju;

AG.	ker je izobraževanje temeljno orodje za spodbujanje vrednote enakosti, ki jo je treba spodbujati na vseh področjih, ne le v šolah, pač pa tudi v poklicnem usposabljanju in zlasti v usposabljanju, ki je osredotočeno na primarni sektor;

AH.	ker bo izboljšanje splošnih pogojev na podeželju zagotovilo boljši status za ženske na teh območjih;

AI.

ker ženske pomembno prispevajo k lokalnemu in podeželskemu razvoju, kar pa ni dovolj razvidno iz njihove udeležbe v pomembnih procesih sprejemanja odločitev, saj so ženske na podeželju pogosto slabo zastopane v organih odločanja, kot so kmetijske zadruge, sindikati in občinske uprave; ker je povečanje zastopanosti žensk v teh organih izjemno pomembno;

AJ.

ker se ženske na podeželju soočajo tudi z razliko med spoloma v plačah in pokojninah, ki je v nekaterih državah članicah čedalje večja; ker je zato potrebna večja pozornost na področju priprave posodobljenih statističnih podatkov o zemljiščih v lasti žensk ter o delovnih in življenjskih pogojih žensk na podeželju;

AK.

ker zaenkrat še ne obstaja tematski podprogram za ženske na podeželju, leta 2014 pa je izredno majhno število žensk uporabilo instrumente, ki so na voljo v okviru programov za razvoj podeželja; ker je bilo od 6,1 milijonov oseb, ki so se udeležile usposabljanja, le 28 % žensk; ker so ženske predstavljale 19 % prejemnikov fizičnih naložb v modernizacijo kmetij in 33 % upravičencev do ukrepov za diverzifikacijo; ker je bilo v okviru ustvarjenih novih delovnih mest na podlagi ukrepov osi 3 (diverzifikacija gospodarstva na podeželju) med dobitniki nove zaposlitve le 38 % žensk;

priznava, da ženske na podeželju aktivno prispevajo h gospodarskemu razvoju, in sicer v vlogi podjetnic, vodij družinskih podjetij ter nosilk trajnostnega razvoja; meni, da je žensko podjetništvo na podeželju z družbenega, gospodarskega in ekološkega vidika pomemben steber trajnostnega razvoja, zato ga je treba spodbujati in podpirati v okviru strategij za razvoj podeželja, zlasti z ukrepi za izobraževanje in poklicno usposabljanje, spodbujanje ženskega lastništva, mrež podjetnic ter dostopa do naložb in posojil, spodbujanje njihove zastopanosti v upravnih telesih ter z ustvarjanjem priložnosti, s katerimi bi podprli mlade, samozaposlene in pogosto slabo plačane ženske ter tiste, zaposlene s krajšim delovnim časom;

poziva Komisijo in države članice, naj na podeželju podpirajo uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, si prizadevajo za ustvarjanje novih delovnih priložnosti in višjo kakovost življenja na podeželju ter spodbujajo ženske k uresničevanju lastnih projektov;

pozdravlja podporo žensk na podeželju v obliki pobud, s poudarkom na cenjenosti v družbi ali mreženju; poudarja predvsem poglavitno vlogo žensk na malih ali družinskih kmetijah, ki so glavne družbenoekonomske celice podeželja ter zagotavljajo proizvodnjo hrane, ohranjanje tradicionalnega znanja in spretnosti, regionalne identitete ter varstvo okolja; meni, da imajo kmetovalke pomembno vlogo pri zagotavljanju nadaljnjega obstoja in obetavne prihodnosti malih in družinskih kmetijskih gospodarstev;

meni, da je treba ženskam nuditi prilagojeno pomoč in podporo ob upoštevanju njihovih potreb in interesov, če naj bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti glede na različne vloge, poklice in okoliščine, v katerih se znajdejo na podeželju;

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo, spodbujajo in omogočajo dostop žensk na podeželju do trga dela, kar naj bo v prihodnje njihova prednostna naloga v politiki za razvoj podeželja, obenem pa naj izoblikujejo ustrezne cilje za doseganje trajnostnega plačanega dela; države članice tudi poziva, naj v svoje programe za razvoj podeželja vključijo strategije, posebej usmerjene na prispevek žensk k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

ugotavlja, da udeležba žensk na podeželju na trgu dela zajema širok spekter delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo, ter v zvezi s tem poudarja, da so lahko ženske na podeželju nosilke sprememb za prehod k trajnostnemu in ekološkemu kmetijstvu ter da lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest;

poziva države članice, naj izboljšajo namensko uporabo evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, uporabijo posebne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za zaposlovanje žensk, spodbujajo in krepijo različne oblike delovne ureditve za ženske ter pri tem upoštevajo posebne pogoje na podeželju, zagotovijo različne vrste podbud za trajnostno in razvojno podporo zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij ter uvedejo podbude za ustvarjanje novih in ohranitev obstoječih delovnih mest v kmetijstvu ter krepitev njihove privlačnosti za mlade ženske;

spodbuja države članice, naj redno spremljajo položaj žensk na podeželju in naj maksimalno izkoristijo obstoječe ukrepe in posebne instrumente v okviru skupne kmetijske politike za povečanje udeležbe žensk kot upravičenk, da bi izboljšali njihov položaj;

priporoča, naj Komisija pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike ohrani in izboljša določbe o tematskih podprogramih za ženske na podeželju in jih osredotoči med drugim na projekte trženja, neposredno prodajo in promocijo proizvodov na lokalni ali regionalni ravni, saj lahko ti podprogrami prispevajo k ustvarjanju delovnih mest za ženske na podeželju;

10.

poudarja, da je enakost med spoloma osrednji cilj EU in njenih držav članic; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo enakost spolov vključena v vse programe, ukrepe in pobude EU, ter zato poziva k upoštevanju načela enakosti spolov v skupni kmetijski politiki in kohezijski politiki za podeželje; predlaga nove ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela na podeželju v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

11.

upa, da se bo lahko na podlagi boljšega razumevanja položaja žensk na podeželju na srednji rok oblikovala evropska listina za kmetovalke, v kateri bo opredeljen ta koncept, neposredne in posredne oblike diskriminacije zoper ženske na podeželju ter ukrepi pozitivne diskriminacije za njihovo odpravo;

12.

spodbuja države članice, naj v povezavi z zagotavljanjem enakosti med ženskami in moškimi, ki je dolžnost in temeljni cilj EU in njenih držav članic, ter nediskriminacije ustvarjajo večjo sinergijo pri uporabi instrumentov v okviru sklada EKSRP, pobude Leader+, programa Obzorje 2020 in Evropskega socialnega sklada za ustvarjanje boljših življenjskih in delovnih pogojev na podeželju, naj si prizadevajo za posebne prilagojene ukrepe za socialno in ekonomsko vključevanje ter krepitev vloge žensk in deklet, zlasti iz ranljivih in marginaliziranih skupin, in naj širijo ozaveščenost o vseh možnostih, ki jih imajo ženske na voljo v okviru veljavne zakonodaje;

13.

poudarja, da je treba razmisliti o uvedbi posebnih ukrepov za spodbujanje usposabljanja, zaposlovanja in varstva pravic najbolj ranljivih skupin žensk s posebnimi potrebami, kot so invalidke, migrantke, vključno s sezonskimi delavkami, begunkami in pripadnicami manjšin, žrtve nasilja na podlagi spola, ženske brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe, matere samohranilke itd.;

14.

poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo ženske običajno pri knjigovodstvu na družinskih kmetijah, in želi v zvezi s tem opozoriti na pomanjkanje podpore v obliki svetovanja, ko se kmetije srečujejo s finančnimi težavami;

15.

poziva države članice, naj zagotovijo polno priznavanje udeležbe žensk pri upravljanju kmetij ter naj podpirajo in spodbujajo njihov dostop do lastništva ali solastništva kmetij;

16.

poziva države članice, naj spodbujajo informacije in ukrepe za tehnično pomoč ter izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami za uvedbo zaposlitvenega statusa za zakonske partnerice v kmetijskem sektorju, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, da bi lahko uveljavljale individualne pravice, zlasti porodniški dopust, socialno zavarovanje v primeru nesreče pri delu, dostop do usposabljanja in pokojninske pravice;

17.

poziva evropske institucije, naj spodbujajo ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za uravnoteženo razdelitev pomoči, da bi zagotovili podporo malih kmetij;

18.

poudarja, da je treba podpirati sodelovanje žensk na podeželju pri sprejemanju odločitev na podlagi usposabljanja, s čimer bi spodbudili prisotnost žensk na področjih in v sektorjih, kjer so premalo zastopane, ter na podlagi kampanj ozaveščanja o pomenu aktivne udeležbe žensk v zadrugah v vlogi partnerk ali na vodstvenih položajih;

19.

spodbuja države članice, naj podpirajo enakost med ženskami in moškimi v različnih upravnih in predstavniških telesih, da bi spodbujale enakovredno udeležbo in moč ter večjo zastopanost žensk v delovnih skupinah za razvoj podeželja in spremljevalnih odborih ter v vseh vseh vrstah kmetijskih organizacij, združenj in javnih ustanovah, da bi proces odločanja odražal tako stališča žensk kot moških, spodbujajo pa naj tudi sodelovanje žensk in moških v lokalnih akcijskih skupinah ter pri razvoju lokalnih partnerstev v okviru programa Leader;

20.

poziva k podpori s strani ženskih organizacij in kmetijskih organizacij, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in izvajanju novih razvojnih programov in programov za diverzifikacijo;

21.

poziva države članice, naj dosledno izvajajo veljavne zakonodajne akte na področju enakega obravnavanja žensk in moških, tudi na področju socialnega varstva in starševskega dopusta; spodbuja jih, naj izboljšajo zakonodajo na področju enakosti spolov na trgu dela, ter zagotovijo socialno varstvo za moške in ženske, ki delajo na podeželju;

22.

poziva Komisijo, naj spremlja prenos veljavnih zakonodajnih aktov, da bi odpravili izzive in diskriminacijo, s katerimi se soočajo ženske, ki živijo in delajo na podeželju;

23.

poudarja, da je treba na evropski in nacionalni ravni sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje obstoječih razlik med spoloma v plačah in pokojninah; spodbuja Komisijo, države članice in ustrezne regionalne organe, naj pri oblikovanju posebnih ukrepov politike v okviru strategije EU za razvoj podeželja upoštevajo večrazsežnost razlik med spoloma v pokojninah, saj lahko k večji razliki med pokojninami prispeva več dejavnikov, na primer razlike v zaposlovanju in plači, prekinitev kariere, delo s skrajšanim delovnim časom, neformalno delo zakonskih partneric, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, zasnova pokojninskih sistemov in nižji pokojninski prispevki;

24.

spodbuja države članice, naj zagotovijo dostojne pokojnine, vključno z minimalno nacionalno pokojnino, s čimer bi zlasti ženskam na podeželju omogočili, da bodo tudi po dopolnitvi upokojitvene starosti ohranile ekonomsko neodvisnost;

25.

poudarja, da mora politika EU na področju življenjskih pogojev žensk na podeželju upoštevati tudi življenjske in delovne pogoje žensk, ki so zaposlene kot sezonske kmetijske delavke, zlasti kar zadeva njihovo potrebo po socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi; poudarja, da je treba delu teh žensk dodeliti čim višjo vrednost;

26.

poziva države članice, naj okrepijo vlogo socialnih partnerjev in organizacij socialnega varstva, ki skupaj z državnimi organi spremljajo spoštovanje zakonodaje na področju zaposlovanja, se borijo proti neprijavljenemu delu, nadzorujejo spoštovanje socialnih in varnostnih standardov, in s tem omogočajo splošno socialno in ekonomsko vključevanje delavk, tudi migrantk, sezonskih delavk in begunk;

27.

poziva Komisijo in nacionalne organe, naj na ravni držav članic oblikujejo zbirke podatkov in omrežja, s katerimi bodo beležili gospodarski in družbeni položaj žensk na podeželju ter njihov prispevek v družbi ter o tem obveščali javnost;

28.

zato poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo svoje statistične načrte, da bi vanje vključili orodja za oceno celotnega prispevka žensk k ustvarjanju prihodka in gospodarstvu na podeželju, in naj optimizirajo uporabo razpoložljivih podatkov o ekonomskem in socialnem položaju žensk na podeželju, da bi sprejeli bolj prilagojene politične ukrepe;

29.

poziva k izboljšanju kazalnikov v okviru skupne kmetijske politike za redno spremljanje, zbiranje podatkov in vrednotenje, da bi lahko prepoznali vlogo žensk na podeželju in „nevidno“ delo, ki ga opravljajo;

30.

poudarja, da je treba več pozornosti nameniti pripravi posodobljenih statističnih podatkov o zemljiščih v lasti žensk;

31.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi ne le ustrezno informativno gradivo o možnostih podpore, ki so posebej namenjene kmetovalkam in ženskam na podeželju, pač pa tudi neomejen dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja v kmetijstvu ter vseh sorodnih panogah, tudi do podiplomskega usposabljanja in specialističnih študijskih programov za podjetnike in kmetijske proizvajalce, na podlagi katerih bi ženske pridobile spretnosti za podjetniški razvoj, znanje in dostop do financiranja in mikrofinanciranja, da bi razvile in utrdile svoje poslovne dejavnosti ter se vključile v vrsto proizvodnih dejavnosti na podeželju in povečale svojo konkurenčnost v kmetijskem in podeželskem okolju, tudi na področju podeželskega turizma, ki je povezan z gospodarskimi dejavnostmi;

32.

poziva k zagotavljanju obsežnega svetovanja o poklicni in podjetniški diverzifikaciji in k sprejetju ukrepov za krepitev ekonomske vloge žensk, spodbujanje zadrug, vzajemnih družb, socialnih podjetij in alternativnih poslovnih modelov ter izboljšanje njihovega podjetniškega duha in spretnosti;

33.

želi v zvezi s tem opomniti, da imajo države članice z novim programom znanj in spretnosti, ki ga je pripravila Komisija, priložnost, da v okviru boja proti socialni izključenosti in tveganju revščine bolje opredelijo in priznajo znanja in spretnosti, pridobljene izven formalnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

34.

poziva k spodbujanju udeležbe žensk z visokošolsko izobrazbo s področja kmetijstva, živinoreje in gozdarstva v programih usposabljanja za razvoj dejavnosti, povezanih s kmetijskim svetovanjem in inovacijami;

35.

predlaga, naj se v posebne programe usposabljanja za kmetijske dejavnosti postopoma vključijo moduli o enakosti, pa tudi v pripravo učnega gradiva, naj se spodbujajo javne kampanje za enakost spolov na podeželju, v šolah na podeželju pa naj se posebno pozornost nameni pomenu enakosti;

36.

poudarja pomen svetovanja in podpore ženskam, da bi lahko opravljale kmetijske dejavnosti in druge inovativne dejavnosti na podeželju;

37.

poudarja, da je treba spodbujati in podpirati ženske organizacije na podeželju ter tudi spodbujati delovanje mrež, središč, zbirk podatkov in združenj kot ključne gonilne sile socialnega, gospodarskega in kulturnega razvoja, saj vzpostavljajo mreže in kanale obveščanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest, pospešujejo izmenjavo izkušenj in najboljše prakse na vseh ravneh ter krepijo zavest o socialnem in ekonomskem položaju žensk na podeželju; spodbuja podjetniške pobude, združenja, zadruge in organizacije, ki zastopajo ženske;

38.

poziva regionalne akterje, naj za izvajanje programov ozaveščanja, ki so namenjeni poudarjanju nevtralnosti glede spola v vseh poklicih ter odpravljanju trdovratnih, zelo tradicionalnih delitev nalog v kmetijstvu, črpajo sredstva iz drugega stebra;

39.

poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, zagotovijo pravice lastništva in dedovanja ter spodbujajo dostop žensk do posojila, da bi jih spodbudili k vzpostavitvi dejavnosti na podeželju ter udejstvovanju v kmetijskem sektorju; države članice tudi spodbuja, naj razpravljajo o vprašanju prilaščanja zemljišč in koncentraciji lastništva zemljišč na ravni EU;

40.

pozdravlja nove oblike kmetijskih posojil, ki so postali mogoči zaradi tesnega sodelovanja Komisije in Evropske investicijske banke, ter državam članicam priporoča, naj jih čim bolj uporabljajo;

41.

poziva države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopne, visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje na podeželju, zlasti na področju zdravja, izobraževanja ter varstva in nege; meni, da bi to pomenilo zagotavljanje storitev varstva otrok v okviru kmetijske infrastrukture, zdravstvenih storitev, izobraževalnih ustanov, ustanov za oskrbovanje starejših ter vzdrževanih oseb, storitev za nadomeščanje v primeru bolezni in nosečnosti ter kulturnih storitev;

42.

poudarja, da je treba zagotoviti nove možnosti plačanega dela, zlasti za ženske, da bi zagotovili obstoj družb na podeželju ter ustvarili pogoje za zadovoljivo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

43.

poziva države članice in regionalne organe, naj uporabijo strukturne sklade in Kohezijski sklad za razširitev in izboljšanje prometne infrastrukture in za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo ter zanesljive širokopasovne infrastrukture in storitev na podeželju; poudarja pomen digitalnega razvoja podeželja in celostnega pristopa („digitalne vasi“);

44.

poziva Komisijo, naj prizna pomen razširitve evropske digitalne agende na podeželje, saj lahko digitalni razvoj bistveno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, spodbuja k samozaposlitvi, poveča konkurenčnost in razvoj turizma ter omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

45.

spodbuja lokalne in nacionalne organe ter druge institucije, naj zagotavljajo temeljne človekove pravice delavcev migrantov in sezonskih delavcev ter njihovih družin, zlasti žensk in ranljivih oseb, obenem pa naj krepijo njihovo vključevanje v lokalno skupnost;

46.

opozarja na razlike v dostopu do otroškega varstva v mestih in na podeželju, pa tudi na razlike pri uresničevanju barcelonskih ciljev glede otroškega varstva;

47.

obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in meni, da je bistvena zagotovitev pomoči žrtvam; zato poziva države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj pošljejo jasno sporočilo glede ničelne strpnosti do nasilja nad ženskami ter naj izvajajo ukrepe in zagotavljajo storitve, prilagojene obstoječim pogojem na podeželju, da bi preprečevale nasilje nad ženskami in se borile proti njemu ter s tem žrtvam zagotovile dostop do pomoči;

48.

zato poziva države članice, regionalne in lokalne uprave, naj zagotovijo enak dostop do pomoči žrtvam nasilja nad ženskami, ki živijo na podeželju in na oddaljenih območjih, obenem pa ponovno poziva EU in njene države članice, naj čim prej ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

49.

ponovno poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive EU o nasilju nad ženskami;

50.

poudarja, da ima podeželje držav članic ključno vlogo v gospodarstvu in zagotavljanju prehranske varnosti v naši sodobni družbi, kjer več kot 12 milijonov kmetov pridela dovolj zdrave in varne hrane za pol milijarde potrošnikov v vsej Evropski uniji; poudarja, da je spodbujanje žensk in družin, da ostanejo na teh območjih, zelo pomembno za ohranjanje dinamičnosti podeželskih skupnosti;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem zagotovijo trdno skupno kmetijsko politiko, ki bo imela zadostna sredstva, da bo služila evropskim kmetom in potrošnikom, spodbujala razvoj podeželja, blažila posledice podnebnih sprememb ter varovala in krepila naravno okolje ter bo obenem zagotavljala visokokakovostno in varno preskrbo s hrano in ustvarjala nova delovna mesta;

52.

ugotavlja, da se na podeželju pogosto nahaja naravna in kulturna dediščina, ki jo je treba v povezavi s trajnostnim turizmom in okoljskim izobraževanjem zaščititi in razvijati;

53.

poudarja pomen večfuncionalnosti kot pojma, ki vključuje druge ekonomske, socialne, kulturne in okoljske dejavnosti na podeželju, ki dopolnjujejo kmetijsko proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta, zlasti za ženske; zato spodbuja države članice, naj spodbujajo ukrepe za diverzifikacijo dejavnosti, kot so neposredna prodaja, socialne storitve, storitve nege in kmečki turizem; meni da bi bilo treba te dejavnosti oblikovati kot mrežo in poskrbeti za izmenjavo najboljših praks, saj je zanimanje za to vrsto turizma čedalje večje;

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 6, 10.1.1979, str. 24.

(2) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(3) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.

(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(6) UL C 66 E, 20.3.2009, str. 23.

(7) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 13.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0290.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0427.

(11) Po podatkih iz raziskave Eurostata o strukturi kmetijskih gospodarstev.

(12) Evropska komisija (2011), Kmetijsko in razvoj podeželja. Kmetijsko-gospodarski pregled EU. Podeželska območja in strategija Evropa 2020 – Zaposlovanje. Poročilo št. 5, november 2011.

(13) Evropska komisija (2012), Kmetijsko-gospodarski pregled. Ženske v kmetijstvu in na podeželju v EU: trdo delo, neprepoznavna vloga. Poročilo št. 7, junij 2012.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/24

P8_TA(2017)0102

Pogajanja z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije (2017/2593(RSP))

(2018/C 298/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 50 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju členov 3(5), 4(3) in 8 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju členov 217 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju uradnega obvestila, ki ga je predsednica vlade Združenega kraljestva v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji 29. marca 2017 poslala Evropskemu svetu,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu (1),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije (2), o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe (3) in o proračunski zmogljivosti evroobmočja (4),

—	ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.	ker se z uradnim obvestilom vlade Združenega kraljestva Evropskemu svetu začne postopek, na podlagi katerega Združeno kraljestvo ne bo več država članica Evropske unije in zanj Pogodbi ne bosta več veljali;

B.	ker bo to dogodek brez primere in vreden obžalovanja, saj še nikoli prej država članica ni izstopila iz Evropske unije; ker mora izstop potekati na urejen način, da ne bi negativno vplival na Evropsko unijo, njene državljane in proces evropske integracije;

C.	ker Evropski parlament predstavlja vse državljane Evropske unije in si bo skozi ves postopek izstopa Združenega kraljestva prizadeval za zaščito njihovih interesov;

ker je kljub temu, da ima država članica suvereno pravico do izstopa iz Evropske unije, naloga preostalih držav članic, da enotno nastopijo v zaščito interesov Evropske unije in njene celovitosti; ker bodo zato potekala pogajanja med Združenim kraljestvom na eni strani in Komisijo v imenu Evropske unije in preostalih 27 držav članic (EU-27) na drugi strani;

ker se bodo pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije začela, ko bo Evropski svet sprejel smernice zanje; ker ta resolucija predstavlja stališče Parlamenta za te smernice in bo podlaga za oceno Evropskega parlamenta o pogajalskem procesu in kakršnem koli sporazumu, doseženim med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom;

F.	ker mora Združeno kraljestvo do izstopa iz Evropske unije uživati vse pravice in izpolnjevati vse obveznosti iz Pogodb, vključno z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji;

G.	ker je Združeno kraljestvo v svojem uradnem obvestilu z dne 29. marca 2017 izrazilo namen, da zapusti področje pod jurisdikcijo Sodišča Evropske unije;

H.	ker je vlada Združenega kraljestva v istem uradnem obvestilu sporočila, da njeni bodoči odnosi z Evropsko unijo ne bodo vključevali članstva na notranjem trgu in v carinski uniji;

ker bi bilo kljub temu nadaljnje članstvo Združenega kraljestva na enotnem trgu, v evropskem gospodarskem prostoru in/ali carinski uniji najboljša rešitev tako za Združeno kraljestvo kot za EU-27; ker pa to ni mogoče, dokler vlada Združenega kraljestva oporeka štirim svoboščinam in jurisdikciji Sodišča Evropske unije, odklanja splošen prispevek v proračun Unije in želi sama odločati o svoji trgovinski politiki;

J.	ker je glede na izid referenduma o izstopu iz Evropske unije sklep o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije, priložen sklepom Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016, ničen in neveljaven;

K.	ker morajo pogajanja potekati tako, da se poskrbi za pravno stabilnost, čim bolj omeji zmeda in omogoči jasna vizija prihodnosti za državljane in pravne subjekte;

L.	ker mora preklic uradnega obvestila izpolnjevati pogoje, ki jih določi vseh 27 držav članic EU, da ga ne bo mogoče uporabiti ali zlorabiti kot postopkovni instrument za morebitno izboljšanje sedanjih pogojev za članstvo Združenega kraljestva;

M.	ker bi brez sporazuma o izstopu Združeno kraljestvo Evropsko unijo samodejno zapustilo 30. marca 2019, a ne na urejen način;

N.	ker je veliko prebivalcev Združenega kraljestva, vključno z večino na Severnem Irskem in Škotskem, glasovalo za obstanek v Evropski uniji;

ker je Evropski parlament zlasti zaskrbljen zaradi posledic izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za Severno Irsko in njene nadaljnje odnose z Irsko; ker je v zvezi s tem zelo pomembno, da se ohrani mir in v celoti spoštuje Velikonočni sporazum, ki je bil sklenjen z aktivnim sodelovanjem Unije, kot je Evropski parlament poudaril v svoji resolucije z dne 13. novembra 2014 o severnoirskem mirovnem procesu (5);

ker bi moral izstop Združenega kraljestva 27 držav članic EU in institucije Unije spodbuditi k ustreznejši obravnavi sedanjih izzivov in k razmisleku o prihodnosti in prizadevanjih, da bi evropski projekt postal učinkovitejši, bolj demokratičen in bližji državljanom; ponovno opozarja na načrt iz Bratislave, na resolucije Evropskega parlamenta na to temo, na belo knjigo Evropske komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope, na Rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 ter na predloge skupine na visoki ravni za lastna sredstva z dne 17. januarja 2017, ki so lahko podlaga za razmislek;

je seznanjen z uradnim obvestilom vlade Združenega kraljestva Evropskemu svetu, s katerim Združeno kraljestvo uradno potrjuje odločitev o izstopu iz Evropske unije;

poziva k čimprejšnjemu začetku pogajanj med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, kot je določeno v členu 50(2) Pogodbe o Evropski uniji;

ponovno poudarja, kako pomembno je, da bi sporazum o izstopu in morebitna prehodna ureditev začela veljati pred volitvami v Evropski parlament maja 2019;

opozarja, da se lahko sporazum o izstopu sklene le z odobritvijo Evropskega parlamenta, kar velja tudi za morebitne prihodnje sporazume o odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom in za morebitno prehodno ureditev;

Splošna načela za pogajanja

pričakuje, da bodo pogajanja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom za urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije potekala v dobri veri in popolnoma pregledno; želi spomniti, da bo Združeno kraljestvo uživalo pravice države članice Evropske unije do začetka veljavnosti sporazuma o izstopu in bo zato moralo še nadalje izpolnjevati naloge in obveznosti, ki iz tega izhajajo;

v zvezi s tem želi opozoriti, da bi bilo v nasprotju s pravom Unije, če bi Združeno kraljestvo pred svojim izstopom začelo pogajanja za morebitne trgovinske sporazume s tretjimi državami; poudarja, da bi bilo to v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in bi moralo imeti posledice, med drugim izključitev Združenega kraljestva iz postopkov za trgovinska pogajanja iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije; poudarja, da mora to veljati tudi za druga politična področja, na katerih bi Združeno kraljestvo še nadalje oblikovalo zakonodajo Unije, ukrepe, strategije ali skupne politike na način, ki bi koristil njegovim interesom kot države članice, ki zapušča Unijo, in ne interesom Evropske unije in njenih 27 držav članic;

opozarja, da bi bil prav tako v nasprotju s Pogodbama kakršen koli dvostranski sporazum na področjih pristojnosti Evropske unije med eno ali več preostalih držav članic in Združenim kraljestvom, ki ne bi bil dogovorjen v EU-27 in ki bi se nanašal na vprašanja, ki zadevajo področje sporazuma o izstopu, in/ali bi vplival na prihodnje odnose Evropske unije z Združenim kraljestvom; opozarja tudi, da bi to zlasti veljalo za kakršen koli dvostranski sporazum in/ali regulativno ali nadzorno prakso, ki bi se na primer nanašala na privilegiran dostop do notranjega trga za finančne institucije s sedežem v Združenem kraljestvu na račun regulativnega okvira Unije ali na status državljanov EU-27 v Združenem kraljestvu ali obratno;

meni, da morajo mandat in pogajalske smernice, ki naj veljajo skozi celotni pogajalski proces, v celoti odražati stališče in interes državljanov EU-27, vključno z državljani Irske, saj bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije to državo članico še posebej prizadel;

upa, da bosta Evropska unija in Združeno kraljestvo pod temi pogoji vzpostavila prihodnje odnose, ki bodo pravični, čim tesnejši in uravnoteženi glede pravic in obveznosti; obžaluje odločitev vlade Združenega kraljestva, da ne sodeluje na notranjem trgu, v evropskem gospodarskem prostoru ali carinski uniji; meni, da država, ki izstopi iz Unije, ne more uživati podobnih ugodnosti kot države članice Unije, zato sporoča, da ne bo odobril sporazuma, ki bi bil v nasprotju s tem stališčem;

10.

ponovno poudarja, da je pogoj za članstvo na notranjem trgu in v carinski uniji sprejemanje štirih svoboščin, priznavanje jurisdikcije Sodišča Evropske unije, splošni prispevek v proračun in upoštevanje skupne trgovinske politike Evropske unije;

11.

poudarja, da mora Združeno kraljestvo spoštovati vse pravne, finančne in proračunske obveznosti, vključno z obveznostmi v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira, ki zapadejo tudi po datumu njegovega izstopa;

12.

je seznanjen s predlagano ureditvijo za izpeljavo pogajanj, navedeno v izjavi predsednikov držav ali vlad 27 držav članic ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije z dne 15. decembra 2016; pozdravlja dejstvo, da je bila Evropska komisija imenovana za pogajalca Unije in da je Komisija za svojega glavnega pogajalca imenovala Michela Barniera; poudarja, da je polno sodelovanje Evropskega parlamenta pogoj za to, da odobri kakršen koli sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom;

Faze v pogajanjih

13.

poudarja, da se morajo v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji s pogajanji določiti podrobnosti izstopa Združenega kraljestva, pri katerih se bo upošteval okvir prihodnjih odnosov te države z Evropsko unijo;

14.

se strinja, da bi bilo najprej treba doseči bistven napredek v smeri sporazuma o izstopu in šele potem začeti pogajanja o morebitnih prehodnih ureditvah na podlagi okvira prihodnjih odnosov Združenega kraljestva z Evropsko unijo;

15.

opozarja, da bo možno dogovor o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom kot tretjo državo skleniti šele po tem, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije;

Sporazum o izstopu

16.

poudarja, da mora biti sporazum o izstopu v skladu s Pogodbama in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, sicer ga Evropski parlament ne bo odobril;

17.

meni, da bi bilo treba s sporazumom o izstopu obravnavati naslednje elemente:

—	pravni status državljanov EU-27, ki živijo oziroma so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v drugih državah članicah, pa tudi druge določbe o njihovih pravicah;

—	finančne obveznosti med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo;

—	zunanje meje Evropske unije;

—	natančno opredelitev statusa mednarodnih obveznosti, ki jih je Združeno kraljestvo prevzelo kot država članica Evropske unije, glede na to, da bo Evropska unija s 27 državami članicami pravna naslednica Evropske unije z 28 državami članicami;

—	pravno varnost za pravne subjekte, vključno z družbami;

—	določitev, da je Sodišče Evropske unije pristojno za razlago in izvrševanje sporazuma o izstopu;

18.

zahteva pravično obravnavo državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, in meni, da je treba pri pogajanjih dati absolutno prednost njihovim pravicam in interesom; zato zahteva, da se status in pravice državljanov EU-27, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU-27, ureja v skladu z načeli vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije, zahteva pa tudi, da se zaščiti celovitost prava Unije, vključno z Listino o temeljnih pravicah, in okvir njegovega izvrševanja; poudarja, da bi bilo v nasprotju s pravom Unije, če bi se pravice, povezane s svobodo gibanja, vključno z diskriminacijo med državljani EU pri njihovem uveljavljanju pravic rezidentov, začele omejevati pred dnevom izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije;

19.

poudarja, da mora enoten finančni dogovor z Združenim kraljestvom na podlagi letnih računovodskih izkazov Evropske unije po reviziji Evropskega računskega sodišča vključevati vse njegove pravne obveznosti, ki izhajajo iz neplačanih obveznosti, opredeliti pa mora tudi zunajbilančne postavke, pogojne obveznosti in druge finančne stroške, ki bodo neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva;

20.

se zaveda, da je treba v sporazumu o izstopu obravnavati edinstven položaj in posebne okoliščine irskega otoka; poziva, naj se za blažitev posledic izstopa Združenega kraljestva na meji med Irsko in Severno Irsko uporabijo vsa sredstva in ukrepi v skladu s pravom Evropske unije in Velikonočnim sporazumom iz leta 1998; ob tem vztraja, da je absolutno treba zagotoviti kontinuiteto in stabilnost severnoirskega mirovnega procesa in storiti vse, kar je le mogoče, da se prepreči ponovna vzpostavitev strogo nadzorovanih meja;

Prihodnji odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom

21.

je seznanjen z uradnim obvestilom z dne 29. marca 2017 in belo knjigo vlade Združenega kraljestva z dne 2. februarja 2017 z naslovom „Izstop Združenega kraljestva in novo partnerstvo z Evropsko unijo“;

22.

meni, da bi morali biti prihodnji odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom uravnoteženi in celoviti ter služiti interesom državljanov obeh strani, za kar je potrebno dovolj časa za pogajanja; poudarja, da bi morali prihodnji odnosi zajemati področja skupnega interesa, pri tem pa spoštovati celovitost pravnega reda Evropske unije ter temeljna načela in vrednote Unije, vključno s celovitostjo notranjega trga, sprejemanjem odločitev in samostojnostjo Unije; ugotavlja, da bi lahko ustrezen okvir za prihodnje odnose predstavljala člen 8 Pogodbe o Evropski uniji in člen 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije „o sklepanju sporazumov o pridružitvi, ki vključujejo vzajemne pravice in obveznosti ter skupne ukrepe in posebne postopke“;

23.

poudarja, da ne glede na izid pogajanj o prihodnosti odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ti ne smejo vključevati nikakršnega kompromisa med, na eni strani, notranjo in zunanjo varnostjo, vključno s sodelovanjem na področju obrambe, in prihodnjimi gospodarskimi odnosi na drugi;

24.

poudarja, da bodo vsi prihodnji sporazumi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom pogojevani s tem, ali bo Združeno kraljestvo še naprej spoštovalo standarde, ki so določeni z mednarodnimi obveznostmi, vključno s človekovimi pravicami, z zakonodajo in politikami Unije, med drugim na področju okolja, podnebnih sprememb, boja proti davčni utaji in izogibanju davkom, poštene konkurence, trgovine in socialnih pravic, zlasti varoval proti socialnemu dampingu;

25.

nasprotuje vsakršnemu sporazumu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki bi vseboval nesistematične ali sektorske določbe, tudi v zvezi s finančnimi storitvami, na osnovi katerih bi imela podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu preferenčni dostop do notranjega trga in/ali carinske unije; poudarja, da bo za Združeno kraljestvo po njegovem izstopu veljal režim za tretje države, ki ga določa zakonodaja Unije;

26.

ugotavlja, da se bo Združeno kraljestvo v primeru, če bo zaprosilo za sodelovanje v določenih programih Evropske unije, obravnavalo kot tretja država, kar bo imelo za posledico ustrezne proračunske prispevke in nadzor v okviru obstoječe pravne pristojnosti; bi ob tem pozdravil nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva pri nekaterih programih, kot je Erasmus;

27.

se zaveda, da so mnogi državljani Združenega kraljestva izrazili odločno nasprotovanje temu, da bi izgubili pravice, ki jih uživajo v skladu s členom 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije; predlaga, naj se v EU-27 preuči, kako bi lahko to ublažili v okviru primarne zakonodaje Unije ob sočasno polnem spoštovanju načela vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije;

Prehodna ureditev

28.

meni, da je prehodna ureditev, po kateri bo med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom zagotovljena pravna varnost in kontinuiteta, mogoča le, če bo vsebovala pravo ravnovesje pravic in dolžnosti za obe strani in bo ohranjala celovitost pravnega reda Evropske unije, Sodišče Evropske unije pa bo pristojno za reševanje vseh pravnih izzivov; meni še, da mora biti vsakršna tovrstna ureditev strogo omejena tako časovno – ne več kot tri leta – kot po obsegu, saj nikakor ne more biti nadomestilo za članstvo v Evropski uniji;

Vprašanja za EU-27 in institucije Unije

29.

poziva, naj se čim prej doseže dogovor o premestitvi Evropskega bančnega organa in Evropske agencije za zdravila ter naj postopek premestitve steče čim hitreje;

30.

poudarja, da bo zaradi izstopa Združenega kraljestva morda potrebno izvesti pregled in prilagoditve prava Unije;

31.

meni, da revizija zadnjih dveh let sedanjega večletnega finančnega okvira ni potrebna, da pa bi bilo treba posledice izstopa Združenega kraljestva obravnavati v okviru letnega proračunskega postopka; poudarja, da bi moralo kar najhitreje steči delo med institucijami Unije in EU-27 v zvezi z novim večletnim finančnim okvirom, vključno z vprašanjem lastnih sredstev;

32.

se obvezuje, da bo pravočasno zaključil zakonodajne postopke o sestavi Evropskega parlamenta v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji in o volilnem postopku na podlagi svojega predloga v skladu s členom 223 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženega svoji resoluciji z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije (6); ob upoštevanju uvodne izjave P iz te resolucije tudi meni, da mora preostalih 27 držav članic Evropske unije skupaj s svojimi institucijami med pogajanji o izstopu in vzpostavitvi novih odnosov z Združenim kraljestvom z obsežno javno razpravo okrepiti sedanjo Unijo in sprožiti poglobljen medinstitucionalni razmislek o svoji prihodnosti;

Končne določbe

33.

si pridržuje pravico, da glede na napredek pogajanj ali drugače dopolni svoje stališče do pogajanj med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom in da po potrebi sprejme še druge resolucije, tudi o posameznih zadevah ali sektorskih vprašanjih;

34.

pričakuje, da bo Evropski svet to resolucijo upošteval pri sprejemanju svojih smernic za opredelitev okvira pogajanj in pri določitvi skupnih stališč in načel, ki jim bo sledila Evropska unija;

35.

sklene, da bo svoje dokončno stališče o enem ali več sporazumih sprejel na podlagi ocen, opravljenih na osnovi te resolucije in vseh nadaljnjih resolucij Evropskega parlamenta;

o o

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, Evropski centralni banki, nacionalnim parlamentom in vladi Združenega kraljestva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0294.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0048.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0050.

(5) UL C 285, 5.8.2016, str. 9.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0395.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/30

P8_TA(2017)0112

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (resolucija)

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016 – C8-0103/2017 – 2016/0283(APP) – 2017/2051(INI))

(2018/C 298/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

—	ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016) in popravka Sveta (14942/2016 COR2),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0103/2017),

—	ob upoštevanju načelnega dogovora s Svetom z dne 7. marca 2017 o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe (4),

—	ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0117/2017),

odobri skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene tej resoluciji;

odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

je seznanjen z enostranskima izjavama Sveta in Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) 7030/2017 in 7031/2017 COR1.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0111.

PRILOGA

IZJAVE

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvah (dodatnih sredstvih) za preostalo obdobje večletnega finančnega okvira

Evropski parlament in Svet sta se v okviru vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira dogovorila o dodatnih sredstvih, kot jih predlaga Komisija za zneske iz spodnje razpredelnice, ki bodo izplačana v letih 2017–2020 (1) v okviru letnega proračunskega postopka, brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa:

	Odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR
Razdelek 1a
Obzorje 2020	200
IPE – promet	300
Erasmus+	100
Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja – COSME	100
Wifi4EU (*1)	25
EFSI (*1)	150
Razdelek 1a skupaj	875
Razdelek 1b (pobuda za zaposlovanje mladih)	1200 (*2)
Razdelek 3	2549
Razdelek 4 (*1)	1385
Razdelki 1a, 1b, 3, 4 skupaj	6009

V letnem proračunskem postopku bodo opredeljene prerazporeditve skupnega zneska v višini 945 milijonov EUR, od česar bo 875 milijonov EUR v razdelku 1a in 70 milijonov EUR v razdelku 4.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju kopičenja neplačanih računov v prevelikem znesku

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj še naprej skrbno nadzoruje izvajanje programov v obdobju 2014–2020, da se zagotovi nemoten razvoj odobritev plačil, skladen z odobrenim zneskom odobritev za prevzem obveznosti. V ta namen jo prosita, naj v preostalem obdobju sedanjega večletnega finančnega okvira pravočasno pošilja posodobljene podatke o stanju in ocene v zvezi z odobritvami plačil. Evropski parlament in Svet bosta za ustrezno upravičene potrebe pravočasno sprejela vse morebitne potrebne odločitve, da se prepreči kopičenje neplačanih računov v prevelikem znesku ter zagotovi ustrezno povračilo zahtevkov za plačila.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o plačilih za posebne instrumente

Evropski parlament in Svet sta se dogovorila, da se prilagodi predlog za spremembo Sklepa (EU) 2015/435, tako da na splošno v ničemer ne bi posegal v naravo plačil za druge posebne instrumente.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta glede neodvisne ocene doseganja cilja postopnega zmanjšanja števila zaposlenih za 5 % med letoma 2013 in 2017

Evropski parlament in Svet predlagata, da se za vse institucije, organe in agencije EU izvede neodvisna ocena doseganja cilja 5-odstotnega postopnega zmanjšanja števila zaposlenih med letoma 2013 in 2017, kakor je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu iz leta 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Na podlagi ugotovitev te ocene bosta Evropski parlament in Svet Komisijo pozvala, naj predstavi predlog o ustreznem ukrepanju.

Izjava Evropskega parlamenta o skupnih izjavah v zvezi z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira

Evropski parlament opozarja, da so štiri skupne izjave, priložene revidirani uredbi o večletnem finančnem okviru, politične narave in nimajo nikakršnih pravnih posledic.

V zvezi s skupno izjavo o okrepitvah (dodatnih sredstvih) in prerazporeditvah za programe Unije opominja, da po pogodbah višino in vsebino proračuna Unije določi proračunski organ v letnem proračunskem postopku. Evropski parlament kot enakopravna veja proračunskega organa poudarja, da bo uporabil vsa svoja pooblastila, ki jih ne more ogroziti nobena politična izjava. Tudi iz besedila skupne izjave je mogoče jasno razbrati, da je treba pristojnosti proračunskega organa spoštovati.

Evropski parlament si zato razlaga, da so zneski iz te skupne izjave samo okvirni in da jih bo treba preučiti med letnim proračunskim postopkom, pri tem pa ustrezno upoštevati konkretne okoliščine posameznega letnega proračuna. Evropski parlament namerava zlasti v zvezi s predlaganimi prerazporeditvami v razdelkih 1a in 4 preučiti morebitne predloge Komisije za vsak primer posebej, da se sredstva za osrednje programe Unije ne bodo zmanjšala, zlasti če ti programi prispevajo k rasti in zaposlovanju oziroma so odgovor na trenutne najnujnejše potrebe, njihova stopnja izvrševanja pa je visoka.

Jasno je, da okvirni zneski iz skupne izjave, za katere zakonodajni predlogi še niso bili sprejeti, nikakor ne prejudicirajo rezultatov teh zakonodajnih pogajanj.

Izjava Sveta o plačilih za posebne instrumente

Svet predlaga, da se ohrani sedanje stanje in se v okviru tega pregleda/revizije ne sprejme splošno in krovno pravilo v zvezi z obravnavo plačil za druge posebne instrumente. Pravna služba Sveta je v svojem mnenju zapisala, da bo proračunski organ tudi v prihodnje za vsak primer posebej lahko odločal, ali se v zvezi s specifično uporabo sredstev v posameznem primeru uporabi del ustreznih plačil ali vsa plačila nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru, ali ne.

Izjava Komisije o krepitvi pobude za zaposlovanje mladih in dodatnih ukrepih za pomoč pri reševanju vprašanj migracijske krize in varnosti

Če bi se negativni trend brezposelnosti mladih, ki traja že od leta 2013 dalje, znova obrnil, bi bilo treba razmisliti o tem, da bi povečali sredstva, namenjena pobudi za zaposlovanje mladih, na več kot 1,2 milijarde EUR, kolikor je bilo dogovorjeno v okviru vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, in sicer z uporabo razpoložljivih razlik z naslova skupne razlike v okviru obveznosti, v skladu s členom 14 uredbe o večletnem finančnem okviru. V ta namen bo Komisija redno poročala o zaznanih statističnih trendih in po potrebi predložila predlog spremembe proračuna.

Brez poseganja v navedeno bi bilo treba prednostno razmisliti o dodatnih razpoložljivih razlikah za vlaganje v mlade po vsej Evropi ter za ukrepe za pomoč pri obravnavanju notranje in zunanje razsežnosti vprašanj migracijske krize in varnosti, če bi se pojavile nove potrebe, ki niso zajete z obstoječim ali dogovorjenim financiranjem. Komisija bo v ta namen po potrebi pripravila predloge, pri tem pa upoštevala potrebo po ohranitvi zadostnih razlik za nepredvidene dogodke in nemoteno izvajanje že dogovorjenih programov.

(1) O delu celotnih dodatnih sredstev je bilo že dogovorjeno v okviru proračunskega postopka za leto 2017. Proračun za leto 2017 tako vključuje 200 milijonov EUR v razdelku 1a in 725 milijonov EUR v razdelku 4. Poleg tega sta se Evropski parlament in Svet dogovorila, da zagotovita 500 milijonov EUR v razdelku 1b za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2017, ki se bo financirala s skupno razliko v okviru obveznosti in bo izvedena s spremembo proračuna v letu 2017. Evropski parlament in Svet sta tudi povabila Komisijo, naj zaprosi za potrebne odobritve v okviru spremembe proračuna v letu 2017, da bi zagotovili financiranje EFSD iz proračuna EU, takoj ko bo sprejeta pravna podlaga.

(*1) To ne posega v izid razprav, ki trenutno potekajo o osnutku zakonodajnih predlogov v okviru razdelka 1a in razdelka 4.

(*2) V obdobju štirih let (2017–2020).

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/34

P8_TA(2017)0123

Gensko spremenjena koruza Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D049280 – 2017/2624(RSP))

(2018/C 298/05)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D049280),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti členov 7(3), 9(2) in 21(2) Uredbe,

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. januarja 2017 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 27. marca 2017 in na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

—	ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja (3), ki ga je 15. julija 2016 sprejela Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in ki vključuje ločeno mnenje, ter predhodnih mnenj te agencije o koruzi z eno samo transformacijo Bt11 (ki izraža beljakovini Cry1Ab in PAT), 59122 (ki izraža beljakovine Cry34Ab1, Cry35Ab1 in PAT), MIR604 (ki izraža beljakovini mCry3A in PMI), 1507 (ki proizvaja beljakovini Cry1F in PAT) in GA21 (ki izraža beljakovino mEPSPS),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—	ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

Vloga

ker je družba Syngenta 1. julija 2011 pri pristojnem nemškem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.	ker je družba Syngenta 21. februarja 2014 razširila obseg vloge in vanj vključila vse podkombinacije posamičnih genskih transformacij, ki jih vsebuje koruza Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, razen podkombinacije 1507 × 59122, ki je že odobrena s Sklepom Komisije 2010/432/EU (5);

C.	ker je družba Syngenta 31. marca 2016 obseg vloge posodobila in iz njega izključila naslednje štiri podkombinacije, ki jih obsega druga vloga: koruza Bt11 × GA21, koruza MIR604 × GA21, koruza Bt11 × MIR604 in koruza Bt11 × MIR604 × GA21 (6);

D.	ker vložnik v zvezi z 20 podkombincijami ni predložil posebnih podatkov (7);

ker je uporaba kombinacij petih transformacijskih dogodkov namenjena zagotavljanju odpornosti proti škodljivim metuljem in hroščem, ki napadajo koruzo, in tolerance na herbicide, ki vsebujejo amonijev glufosinat ali glifosat (8); ker je nameravana uporaba različnih podkombinacij podobna, odvisno od kombinacij;

Mnenje agencije EFSA

F.	ker je 26. avgusta 2016 Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in vse podkombinacije, ki jih obsega vloga, izdala pozitivno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003; ker mnenje EFSA vključuje ločeno mnenje;

ker agencija EFSA priznava, da niso priloženi posebni podatki za vseh 20 podkombinacij, od katerih mnoge še niso bile ustvarjene, in da iz literature ni bilo mogoče pridobiti znanstvenih podatkov v zvezi s temi podkombinacijami, kljub temu pa agencija sklepa, da naj bi bilo vseh 20 podkombinacij varnih kot koruza s petimi transformacijskimi dogodki;

ker agencija EFSA meni, da spremljanje transfomacijskih dogodkov po uvedbi na trg ni potrebno; ker agencija zgolj trdi, da bi bilo treba zahtevo po spremljanju obravnavati na podlagi zagotovljenih novih podatkov o izražanju beljakovine, če bi te podkombinacije ustvarili s pristopi usmerjenega križanja in jih uvozili v Unijo;

Pomisleki

ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale več sto kritičnih pripomb (9); ker se te pripombe med drugim nanašajo na: manjkajoče informacije in podatke, slabo izvedene študije, manjkajoče študije, manjkajoče dokaze, s katerimi bi izključili nekatere načine izpostavljenosti, nezadostno osnovo podatkov, npr. kar zadeva prebavljivost, manjkajočo obravnavo kombiniranih učinkov različnih beljakovinskih toksinov Bt pri presojanju alergenosti in toksičnosti, pomanjkljivosti v zvezi z načrtom preskusov na polju in statistično analizo, manjkajoča poročila o rezultatih spremljanja, pomanjkanje dokazov, da proizvod ne škoduje okolju, pomanjkanje nadaljnje ocene ugotovljenih statistično pomembnih razlik, npr. glede hranilne sestave, in nezmožnost izvedbe imunoloških testov v zvezi z morebitnim višjim alergenskim potencialom;

ker Jean-Michel Wal, član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, v ločenem mnenju (10) trdi da: vložnik ni predložil posebnih podatkov v zvezi z 20 podkombinacijami, prav tako ni zadovoljivo obrazložil, zakaj ti podatki manjkajo oziroma zakaj niso potrebni za oceno tveganja; je to najpomembnejši razlog za ločeno mnenje, saj ne moremo imeti dve vrsti ocene tveganja, in sicer celovite, ki temelji na popolnem sklopu podatkov, in druge, pri kateri posebni podatki sploh niso na voljo in ki temelji na predpostavkah in posrednih razmislekih, ki jih je odbor za gensko spremenjene organizme izpeljal na podlagi t. i. pristopa določanja zanesljivosti dokazov in ekstrapolacije podatkov, pridobljenih za posamezne transformacijske dogodke, kombinacijo petih transformacijskih dogodkov in druge kombinacije, ki so bile zajete in ocenjene v drugih vlogah; lahko poleg tega ta primer privede do nenadzorovanega tveganja za zdravje nekaterega dela potrošnikov.

ker se pravzaprav v ločenem mnenju zastavlja vprašanje, zakaj ekstrapolacija, s katero so bili ocenjeni potencialni škodljivi učinki, ni natančno opredeljena: „Merila, postopki in raven zaupanja, ki naj bi bili potrebni za ekstrapolacijo, niso podani, prav tako ni kritične ocene njenih omejitev. Ocena nastale negotovosti ni bila izvedena, npr. z uporabo verjetnostne analize, kot se priporoča v osnutkom smernic znanstvenega odbora EFSA za negotovost v znanstveni oceni EFSA (revidiran za notranje testiranje). Te pomanjkljivosti lahko spodbijajo splošno ugotovitev.“;

ker je v ločenem mnenju EFSA izpostavljenih tudi več pomanjkljivosti in nasprotujočih si trditev v zvezi z vlogo, npr. dejstvo, da vložnik po eni strani omenja dejstvo, da so bile vse podkombinacije proizvedene, njihovo izražanje beljakovin pa analizirano (11), po drugi strani pa ne zagotovi podatkov o teh podkombinacijah;

ker gensko spremenjene sorte koruze SYN-BTØ11-1, DAS-59122-7 in DAS-Ø15Ø7-1 izražajo beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicid amonijevega glufosinata; ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018 (12);

ker gensko spremenjena koruza MON-ØØØ21-9, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino mEPSPS, ki zagotavlja toleranco na herbicide glufosinata; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi (13);

Postopek

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. januarja 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je le 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalstva Unije, glasovalo za, 13 držav članic pa proti, pri čemer so se štiri države članice glasovanja vzdržale: ker tudi pri glasovanju v odboru za pritožbe, ki je potekalo 27. marca 2017, mnenje ni bilo sprejeto;

ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe odobritve sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično (14);

ker je Parlament 28. oktobra 2015 zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 zavrnil z obrazložitvijo, da pridelava gensko spremenjenih organizmov sicer nujno poteka na ozemlju držav članic, da pa trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved prodaje in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker Parlament zakonodajnega predloga ni le zavrnil, temveč je tudi Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži nov predlog;

ker je že v uvodni izjavi 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, jasno določeno: „Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta.“ (15);

meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 (16) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

meni, da je odobritev sort, za katere niso bili predloženi varnostni podatki, ki niso bile testirane ali ki še niso bile proizvedene, pravzaprav v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje iz Uredbe (ES) št. 178/2002;

poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme, 2016, Znanstveno mnenje o vlogi Syngente (EFSA-GMO-DE-2011-99) za dajanje koruze Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in njenih 20 podkombinacij, ki pred tem ne glede na njihov izvor niso bile odobrene za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003; EFSA Journal 2016; 14(8):4567 [31 str.]; doi:10.2903/j.efsa.2016.4567

(4)

—

resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),

—	resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (P8_TA(2015)0456),

—	resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0040),

—	resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0039),

—	resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0038),

—

resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0271),

—	resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L. , linija SHD-27531-4) (P8_TA(2016)0272),

—	resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø2016) (P8_TA(2016)0388),

—	resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0389),

—	resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0386),

—	resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0387),

—	resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913 (P8_TA(2016)0390),

(5) Sklep Komisije 2010/432/EU z dne 28. julija 2010 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 (DAS-Ø15Ø7-1xDAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 4.8.2010, str. 11).

(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1685 z dne 16. septembra 2016 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjenih koruz, v katerih so združeni dva ali trije od dogodkov Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, ter o razveljavitvi sklepov 2010/426/EU, 2011/892/EU, 2011/893/EU in 2011/894/EU (UL L 254, 20.9.2016, str. 22).

(7) Trditev v mnenju EFSA, navedenem zgoraj (EFSA Journal 2016; 14(8):4567 [str. 31])

(8) Koruza SYN-BTØ11-1 izraža beljakovino Cry1Ab, ki ščiti pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicide amonijevega glufosinata.

Koruza DAS-59122-7 izraža beljakovini Cry34Ab1 in Cry35Ab1, ki ščitita pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, ter beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicide amonijevega glufosinata.

Koruza SYN-IR6Ø4-5 izraža spremenjeno beljakovino Cry3A, ki ščiti pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, in beljakovino PMI, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec.

Koruza DAS-Ø15Ø7-1 izraža beljakovino Cry1F, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PAT, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec in zagotavlja toleranco na herbicid amonijevega glufosinata.

Koruza MON-ØØØ21-9 izraža beljakovino mEPSPS, ki zagotavlja toleranco na herbicide glifosata.

(9) Glej register vprašanj EFSA, priloga G k vprašanju št. EFSA-Q-2011-00894, ki je na voljo na naslednji povezavi: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionDocumentsLoader?question=EFSA-Q-2011-00894 (zadnja točka).

(10) Glej prilogo A mnenja EFSA.

(11) V vlogi je navedeno, da so bile koruza Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in vse njene podkombinacije ne glede na njihov izvor proizvedene s konvencionalnim križanjem (točka ii) in da analiza stopnje izražanja beljakovin potrjuje, da križanje gensko spremenjene koruze s posameznimi transformacijskimi dogodki ne povzroča interakcije med temi sortami koruze in koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 ter njenimi podkombinacijami z manj transformacijskimi dogodki, ne glede na njihov izvor (točka x).

(12) http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=EN&selectedID=1436

(13) Monografije IARC, zvezek 112: evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides (ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov), 20. marec 2015 (http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112.pdf).

(14) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).

(15) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(16) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/39

P8_TA(2017)0124

Obravnavanje tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU (2015/2342(INI))

(2018/C 298/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 3, 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 80, 208 in 216 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, objavljene junija 2016,

—

ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom: „Evropska agenda o migracijah“ z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240); „Prisilno razseljevanje in razvoj“ z dne 26. aprila 2016 (COM(2016)0234); „Vzpostavitev novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah“ z dne 7. junija 2016 (COM(2016)0385); in „Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe“ z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0581) in skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Reševanje begunske krize v Evropi: Vloga zunanjega delovanja EU“ z dne 9. septembra 2015 (JOIN(2015)040); „Migracije na osrednji sredozemski poti: upravljanje tokov, reševanje življenj“ z dne 25. januarja 2017 (JOIN(2017)0004); in z naslovom „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015 (JOIN(2015)0050),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve o globalnem pristopu k vprašanjem migracij in mobilnosti z dne 3. maja 2012,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o migracijah z dne 25. in 26 junija, 15. oktobra, 17. in 18. decembra 2015, 17. in 18. marca ter 28. junija 2016,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2014 o migracijah in razvojnem sodelovanju EU, z dne 12. oktobra 2015 o migracijah, z dne 12. maja 2016 o pristopu EU k vprašanju prisilne razseljenosti in razvoja ter z dne 23. maja 2016 o zunanjih vidikih migracij,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o prihodnjih prednostnih nalogah partnerstva ter paktih z Jordanijo in Libanonom z dne 17. oktobra 2016,

—	ob upoštevanju izjave s konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski/zahodnobalkanski poti, ki je potekala 8. oktobra 2015,

—	ob upoštevanju politične izjave in akcijskega načrta, ki sta bila sprejeta na vrhu v Valletti 11. in 12. novembra 2015,

—	ob upoštevanju sklepov z vrha v Bratislavi 16. septembra 2016,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 9/2016 z naslovom „Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014“,

—	ob upoštevanju konvencije Združenih narodov in protokola o statusu beguncev ter osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov, ki urejajo vodenje oboroženih spopadov in si prizadevajo omejiti njihove učinke,

—	ob upoštevanju končnega dokumenta z vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

—

ob upoštevanju izjave iz New Yorka o beguncih in migrantih, podane na srečanju generalne skupščine OZN na visoki ravni za obravnavanje obsežnih tokov beguncev in migrantov dne 19. septembra 2016, in njenih prilog o „celovitem okviru za odzivanje na begunsko krizo“ ter „poti do svetovnega pakta za varne, urejene in zakonite migracije“,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (1), z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU (2), z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (3), z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledicah za razvoj in humanitarno pomoč (4) in z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah (5),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0045/2017),

A.	ker člen 13 Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah določa, da migracije sodijo med človekove pravice; ker bi morali ljudje imeti pravico do prebivanja v svoji domovini in v regiji, v kateri so se rodili in odraščali ter v kateri imajo kulturne in družbene korenine;

ker je mobilnost ljudi, ki ji botrujejo različni razlogi, z 244 milijoni mednarodnih migrantov na višji ravni kot kdaj koli prej, vsi ti ljudje pa migrirajo bodisi prostovoljno bodisi neprostovoljno; ker se mednarodne migracije odvijajo predvsem v isti regiji in med državami v razvoju; ker po navedbah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) večino mednarodnih migrantov v Evropi (52,4 %) in Severni Ameriki (51,2 %) predstavljajo migrantke; ker se migracijski tokovi jug-jug v primerjavi s tokovi jug-sever še naprej večajo: leta 2015 je 90,2 milijona mednarodnih migrantov, rojenih v državah v razvoju, prebivalo v drugih državah svetovnega juga, 85,3 milijona migrantov, rojenih na jugu, pa je prebivalo v državah svetovnega severa;

C.	ker Sredozemlje prečka vedno več mladoletnikov brez spremstva in ker kljub vedno obsežnejšim reševalnim operacijam število smrtnih žrtev v Sredozemlju še naprej narašča (5 079 v letu 2016 v primerjavi s 3 777 za celotno leto 2015, podatki IOM);

ker je bila leta 2015 po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) zabeležena rekordna številka 65,3 milijonov ljudi, ki so bili prisilno razseljeni zaradi konfliktov in kršitev mednarodnega humanitarnega prava, nasilja in kršitev človekovih pravic, v to številko pa je zajetih tudi 40,8 milijona notranje razseljenih oseb in 21,3 milijona beguncev; ker je tem razlogom treba dodati še razseljene osebe, ki so morale domove zapustiti zaradi naravnih nesreč, neenakosti, revščine, slabih socialno-ekonomskih možnosti, podnebnih sprememb, pomanjkanja pravih in učinkovitih dolgoročnih razvojnih politik ter politične volje za odločno obravnavanje strukturnih težav, ki povzročajo vse te migracijske tokove; ker je Urad UNHCR evidentiral najmanj 10 milijonov apatridov;

ker se je glede na trenutno razpoložljive podatke število beguncev v zadnjih petih letih povečalo za več kot 50 %; ker k temu neverjetnemu porastu prispeva vrsta dejavnikov, vključno z dejstvom, da je prostovoljna repatriacija beguncev od osemdesetih let 20. stoletja zdaj najnižja, da je število beguncev, ki jim je ponujena lokalna integracija, še vedno omejeno in da je še vedno vsako leto preseljenih približno 100 000 beguncev;

ker je 6,7 milijona beguncev dolgotrajno razseljenih – po ocenah naj bi to obdobje trajalo v povprečju okoli 26 let – in brez vsake perspektive; ker je trajnih rešitev za preprečitev razseljevanja še vedno nesprejemljivo malo, zaradi česar je treba ta pojav obravnavati ne le kot humanitarni, ampak kot politični in razvojni izziv;

ker ta globalni izziv zahteva celosten in večstranski pristop, osnovan na mednarodnem sodelovanju in sinergijah, pa tudi usklajene in konkretne rešitve, ki se ne smejo zgolj odzivati na vzroke, ampak morajo predpostavljati morebitne prihodnje krize; ker 86 % beguncev po svetu živi v revnih predelih, od tega 26 % v najmanj razvitih državah sveta, ki so zaradi tega na mejah svojih zmogljivosti in sta njihova socialna in gospodarska kohezija in razvoj še bolj destabilizirana; ker imajo te države le redko instrumente za zaščito pravic migrantov, medtem ko instrumentov na področju azila sploh nimajo; ker milijon ljudi, ki so leta 2015 prispeli v EU, predstavlja 0,2 % prebivalstva EU, in je bil ta delež v sosednjih državah ali v Evropi v devetdesetih letih 20. stoletja precej višji;

ker begunci, notranje razseljene osebe in migranti s pravnega vidika sodijo v različne kategorije, dejansko pa do obsežnih mešanih premikov ljudi pride zaradi političnih, gospodarskih, socialnih, razvojnih in humanitarnih vzrokov ter vzrokov s področja človekovih pravic, ki presegajo državne meje; ker mora biti človekovo dostojanstvo vseh vpletenih v te tokove v središču vseh evropskih politik s področja teh vprašanj; ker je treba poleg tega z begunci in prosilci za azil vedno ravnati v skladu z njihovim statusom ter se jim v nobenem primeru ne sme preprečiti uveljavljanje pravic iz mednarodnih konvencij in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker pravno razlikovanje med begunci in migranti ne bi smelo voditi do stališč, češ da so migracije iz ekonomskih razlogov ali zaradi iskanja boljšega življenja manj upravičene kot migracije zaradi bega pred preganjanjem; ker so v konfliktih, nestabilnih razmerah ali nemirih poleg drugih temeljnih človekovih pravic ogrožene politične in ekonomske pravice, katerih uveljavljanje še naprej ovira prisilno razseljevanje;

I.	ker trenutna kriza zaradi pomanjkanja hrane v Sahelu načenja odpornost ljudi, ki je čedalje slabša zaradi hitrega napredovanja krize, nerazpoložljivosti osnovnih storitev in konfliktov v regiji; ker bodo te razmere spodbudile še več migracij;

ker so migranti v prav vsaki fazi njihove poti izpostavljeni vsem vrstam telesnih in psihičnih nevarnosti, vključno z nasiljem, izkoriščanjem, trgovino z ljudmi, spolno zlorabo in zlorabo na podlagi spola; ker to še zlasti velja za ranljive ljudi, na primer za ženske (npr. ženske, ki same skrbijo za družino, ali nosečnice), pa tudi za otroke – ne glede na to, ali so brez spremstva, ločeni od svojih družin ali pa v spremstvu družine – osebe LGBTI, invalide, osebe, ki potrebujejo nujno zdravniško oskrbo, in starejše; ker bi bilo treba tem ranljivim skupinam nujno zagotoviti humanitarno zaščito in jim v okviru preselitve ali v času, ko se po veljavnih predpisih preučuje njihova prošnja za azil, omogočiti dostop do mehanizmov zaščite in napotitve, rezidentskega statusa in temeljnih storitev, vključno z zdravstvenim varstvom;

ker lahko večja mobilnost ljudi, če se upravlja na varen, urejen, zakonit, odgovoren in preventiven način, zavaruje migrante in begunce pred škodljivimi dejavniki in lahko pomembno koristi tako državam gostiteljicam kot migrantom, kakor je to navedeno v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, lahko pa je tudi pomemben dejavnik rasti v državah gostiteljicah, vključno z EU; ker se te prednosti pogosto zelo podcenjuje; ker mora EU glede na pričakovano staranje evropskega prebivalstva poiskati izvedljive rešitve, tudi z zaposlovanjem tujih delavcev, da bi zagotovili ravnovesje med aktivnim prebivalstvom v plačnem razmerju in neaktivnim prebivalstvom ter bi se lahko odzivali na potrebe trga po delovni sili;

ker se je EU odzvala z uvedbo različnih notranjih in zunanjih instrumentov, vendar se zdi, da je bila preveč kratkoročno usmerjena v zmanjšanje ali ustavitev tokov; ker ta kratkoročni pristop ne dopušča obravnave niti vzrokov prisilnega razseljevanja in migracij niti humanitarnih potreb migrantov; ker je treba odziv EU na krizno upravljanje in instrumente za preprečevanje konfliktov še izboljšati, saj so nasilni konflikti poglavitni vzrok prisilnega razseljevanja;

ker je Evropsko računsko sodišče izrazilo resne pomisleke glede učinkovite porabe finančnih sredstev EU na področju zunanjih migracij, tudi pri projektih za človekove pravice migrantov; ker je Računsko sodišče ugotovilo tudi, da se odhodki EU na področju migracij namenjajo zlasti za varnost in zaščito meja;

ker mora biti humanitarna pomoč, ki temelji na potrebah in spoštovanju načel človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter na spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic iz Ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov, v središču vsega zunanjega delovanja EU; ker mora prevladati načelo neodvisnosti pomoči, kar pomeni, da mora biti pomoč neodvisna od političnih, gospodarskih ali varnostnih premislekov oziroma se izvajati brez kakršne koli diskriminacije;

ker bo izvajanje migracijske politike, osnovane na človekovih pravicah, uspešno le, če bomo znali odkloniti negativno dojemanje migracij in si bomo prizadevali za pozitivni diskurz, v katerem bomo migracijske tokove prikazovali kot priložnost za države gostiteljice in na ta način tudi prispevali k boju proti ekstremizmu in populizmu;

ker je EU dolžna svoje izvajalske partnerice podpirati pri zagotavljanju hitre, učinkovite in kakovostne pomoči in zaščite, prevzeti pa mora tudi odgovornost za prizadeto prebivalstvo; ker s tega vidika partnerice EU potrebujejo pravočasno in predvidljivo financiranje, pri čemer jim je treba s sklepi o dodelitvi sredstev za spremenjene ali nove prednostne naloge zagotoviti dovolj časa za načrtovanje in ukrepe za blaženje;

ker lahko decentralizirano sodelovanje pripomore k boljšemu razumevanju potreb in kultur notranje razseljenih oseb, migrantov in beguncev ter ozaveščenosti lokalnih prebivalcev o izzivih, s katerimi se migranti soočajo v svojih izvornih državah; ker lahko lokalne in regionalne evropske vlade z gradnjo zmogljivosti zagotovijo ključno pomoč pri obravnavanju teh temeljnih vzrokov;

ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji izrecno navaja, da delovanje Unije „na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava“; ker je v skladu s členom 208 Lizbonske pogodbe namen razvojne pomoči zmanjšanje in sčasoma izkoreninjenje revščine v tretjih državah;

Celoviti in na načelih temelječi ukrepi EU za odzivanje na izzive mobilnosti

poudarja, da smo v današnjem svetu priča doslej največji stopnji človeške mobilnosti in da je eden najpomembnejših ukrepov, ki jih mora nujno sprejeti mednarodna skupnost, okrepiti skupni odziv za obravnavo izzivov in priložnosti, ki jih zajema ta pojav; poudarja, da je treba pri tem odzivu izhajati iz načela solidarnosti in se ne izključno osredotočati na varnostnem pristopu, pač pa je treba v celoti upoštevati pravice in dostojanstvo vseh, ki so bili primorani zaradi različnih okoliščin v iskanju boljšega in varnejšega življenja zapustiti svoje domove; poudarja, da bi morali z vsakim odgovorom posebno pozornost nameniti najranljivejšim osebam in vanj vključiti nudenje podpore v njihovi izvorni državi; poudarja, da obravnavo beguncev in migrantov sicer urejajo posebni pravni okviri, vendar ti ljudje kljub temu uživajo enake splošne človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je treba varovati ne glede na njihov pravnih status; opozarja, da mora EU svoje vrednote in načela spoštovati v vseh skupnih politikah ter jih spodbujati v zunanjih odnosih, vključno z vrednotami in načeli iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da morajo biti zunanje politike EU usklajene med seboj in z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo;

poudarja, da je ta visoka stopnja mobilnosti ljudi posledica številnih kompleksnih vzrokov in da so za razlikovanje med elementi te mobilnosti in pripravo ciljno usmerjenih političnih odzivov potrebne trdno osnovane odločitve; poudarja, da morajo EU in njene države članice upoštevati trenutno realnost in razviti nov pristop k pretoku ljudi na podlagi resničnih podatkov in interesov EU, in da morajo v ta namen okrepiti odpornost ljudi ter jim omogočiti širši dostop do osnovnih storitev, zlasti izobraževanja, pa tudi – preko možnosti za zaposlitev in samozaposlitev – vključevanje v lokalne kontekste in prispevanje k njim;

poudarja, da lahko upravljanje mednarodnih migracij, enako kot v preteklosti, prispeva k socialno-ekonomskemu razvoju in da mora biti podoba v zvezi s tem pozitivna in spodbujati resnično in objektivno razumevanje problematike, pa tudi z njo povezanih skupnih koristi, da se bomo na ta način zoperstavili ksenofobnemu, populističnemu in nacionalističnemu diskurzu; zato pozdravlja kampanjo, ki jo je za omejitev negativnega dojemanja in odnosa do beguncev in migrantov pod imenom „Skupaj“ (Together) sprožil OZN, in institucije EU poziva, naj z OZN polno sodelujejo v podporo tej kampanji; poudarja, da je treba oblikovati globalne, evropske, nacionalne in lokalne politike, ki bodo usmerjene srednje- in dolgoročno in na katere ne bodo vplivali hipni politični pritiski ali dejstvo, da se v eni ali drugi državi bližajo volitve; poudarja, da morajo biti te politike skladne, smiselne, vključujoče in prožne, s ciljem reguliranja migracij kot človeškega pojava in odzivanja na upravičene pomisleke glede upravljanja meja, socialnega varstva ranljivih skupin ter vključevanja beguncev in migrantov;

poudarja, da je sistem humanitarne pomoči skrajno preobremenjen in da namenski finančni viri ne bo nikdar zadoščali za obvladovanje kriz zaradi prisilnega razseljevanja, predvsem ker večina teh kriz traja dlje časa; zato nov politični okvir, opisan v sporočilu Komisije o „prisilnem razseljevanju in razvoju“ iz aprila 2016, pozdravlja kot korak v pravo smer ter poziva ESZD in Komisijo, naj ga izvajata v kontekstu novega partnerskega okvira s tretjimi državami; ugotavlja, kako pomemben je celovit in bolj trajnosten pristop k migracijam, vključno s spodbujanjem tesnejših humanitarno-razvojnih vezi in sodelovanjem z različnimi partnerji: regionalnimi akterji, vladami, lokalnimi organi, diasporo, civilno družbo, vključno z begunskimi in migrantskimi organizacijami, lokalnimi verskimi organizacijami in ustreznimi nevladnimi organizacijami ter zasebnim sektorjem, da bi razvili usmerjene in na dokazih temelječe strategije ter se spoprijeli s tem izzivom, hkrati pa pripoznali, da humanitarna pomoč ni orodje za krizno upravljanje, kot je navedeno v soglasju EU o humanitarni pomoči;

poudarja, da bi bilo treba v sklopu razvojnega sodelovanja EU še naprej obravnavati temeljne vzroke prisilnega razseljevanja in migracij, torej oborožene konflikte, preganjanje iz katerega koli razloga, nasilje na podlagi spola, slabo upravljanje, revščino, pomanjkanje gospodarskih možnosti in podnebne spremembe, in sicer s spodbujanjem miru in varnosti, reševanjem konfliktov in postopki sprave po konfliktih, sodno in drugo pravičnostjo, krepitvijo institucij, upravno zmogljivostjo, demokracijo, dobrim upravljanjem, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 16 v novi agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 ter načeli iz listine OZN in mednarodnega prava;

poudarja, da se je treba osredotočiti na socialno-ekonomske vidike pojava migracij, opraviti potrebne analize temeljnih vzrokov prisilnega razseljevanja in migracij po posameznih državah in države izvora spodbujati k sprejetju in izvedbi ukrepov in politik za ustvarjanje dostojnih delovnih mest in resničnih gospodarskih možnosti, da bi bila migracija izbira in ne nuja; poziva EU, naj še naprej izvaja politike za zmanjšanje in dokončno odpravo revščine, za preprečevanje neenakosti in neustrezne prehranske varnosti, za spodbujanje gospodarskega razvoja, boj proti korupciji in krepitev osnovnih javnih storitev; ugotavlja, da bi morala uspešna politika priznavati potrebo po vzpostavitvi gospodarske odpornosti v državah gostiteljicah in izvornih državah; poudarja, da je treba izboljšati usklajenost politik za razvoj;

poudarja, da so zaposlitvene in gospodarske možnosti ključne za ublažitev učinka ranljivosti zaradi razseljenosti; poziva EU, naj migrantom in beguncem zagotovi pomoč pri selitvi v kraje s takimi možnostmi, naj pomaga pri ustvarjanju možnosti v izgnanstvu (tudi z odpravljanjem ovir za dostop do trga dela) in jim pomaga pridobiti nove spretnosti, bolj usklajene s potrebami lokalnega trga dela;

pozdravlja zavezanost EU humanitarni pomoči (katere največja donatorka na svetu je) za izboljšanje življenjskih razmer beguncev; poziva in države članice, naj izpolnijo že sprejete zaveze in povečajo svoje finančne prispevke v skladu s povečanjem humanitarnih potreb; ugotavlja, da bo humanitarni odziv vedno prvi odziv na krize razseljevanja; poudarja, da mora humanitarni odziv EU na begunske krize in krize prisilnega razseljevanja še naprej temeljiti na mednarodnem pravu ter humanitarnih načelih človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti;

ugotavlja, da se bodo pravice in dostojanstvo več milijonov soljudi še naprej zmanjševali, če bodo životarili v begunskih taboriščih ali na obrobjih mest brez dostopa do osnovnih storitev ter možnosti za preživljanje in prihodek;

10.

poudarja pomen priznavanja s spolom povezane razsežnosti migracij, saj ta ne zajema le izpostavljenosti žensk vsem mogočim oblikam zlorabe, pač pa tudi najrazličnejše razloge za selitev, njihovo vlogo pri odzivanju na nujne primere, njihov socialno-ekonomski prispevek ter njihovo aktivno sodelovanje pri reševanju in preprečevanju konfliktov, pa tudi pri procesih po končanju konfliktov in pri ponovno izgradnji demokratične družbe; ugotavlja, da se je treba zato osredotočiti na opolnomočenje žensk in na njihovo večjo vlogo pri sprejemanju odločitev, saj je to ključnega pomena pri odpravljanju globljih vzrokov prisilnega razseljevanja in pri zagotovitvi spoštovanja pravic žensk in njihove samostojnosti na vseh ravneh migracijskega postopka; ponavlja, da je treba vidik spola in starosti upoštevati v politikah EU v zvezi s tokovi beguncev in migrantov;

11.

poziva k večjemu sodelovanju z OZN in drugimi akterji, vključno z večjimi finančnimi prispevki za UNHCR in UNRWA; v zvezi s tem poudarja potrebo po izboljšanju življenjskih pogojev v begunskih taboriščih, zlasti na področju zdravstva in izobraževanja, poudarja pa tudi, da je treba postopno odpraviti odvisnost od humanitarne pomoči v obstoječih dolgotrajnih krizah ter v ta namen okrepiti odpornost in omogočiti, da razseljene osebe dostojanstveno živijo in aktivno prispevajo k življenju v državah gostiteljicah vse do njihove morebitne prostovoljne vrnitve ali preselitve;

12.

poudarja pomembne ukrepe, ki jih je EU sprejela za obravnavanje zunanje razsežnosti migracijske krize, zlasti boj proti organiziranemu kriminalu, ki vključuje tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi, ter okrepljeno sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami;

13.

poudarja, da je treba v izvornih državah vzpostaviti okvir in uvesti ustrezne ureditve za dostojno sprejemanje ranljivih in marginaliziranih vrnjenih migrantov ter jim omogočiti uspešno socialno-kulturno vključevanje;

14.

opozarja, da so ranljive skupine, med njimi tudi ženske, mladoletniki (tako v spremstvu družine kot tudi brez), invalidi, starejši in osebe LGBTI, še posebej izpostavljeni zlorabam v vseh fazah procesa prehoda; opozarja, da je za ženske in dekleta poleg tega še bolj nevarno, da postanejo žrtve nasilja na podlagi spola ali spolnega nasilja in diskriminacije, tudi še po tem, ko so že dosegle kraje, kjer naj bi bile na varnem; poziva, naj se tem skupinam poleg preselitve zagotovi posebna pomoč in večja humanitarna zaščita ter naj se prednostno obravnavajo po sprejemnih postopkih, s katerimi se upoštevajo razlike med spoloma, potrebni pa so tudi boljše upoštevanje minimalnih standardov in učinkovitejše določbe o združitvi družine; zavzema se za posebna varovala, s katerimi bodo ranljivi posamezniki med azilnim postopkom zavarovani pred nasiljem in diskriminacijo in jim bodo omogočeni status rezidenta in osnovne storitve, vključno z zdravstvenimi storitvami in izobraževanjem, v skladu z veljavno zakonodajo; poziva Evropsko unijo, naj v okviru svojega sodelovanja s tretjimi državami razvije programe usposabljanja na področju posebnih potreb ranljivih beguncev in migrantov;

15.

poudarja, da otroci predstavljajo velik delež migrantov in beguncev ter da je treba v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah razviti in uvesti posebne postopke za njihovo zaščito vseh otrok; poziva države gostiteljice, naj begunskim otrokom zagotovijo poln dostop do izobraževanja ter čim bolj spodbujajo njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme; poziva tudi humanitarne in razvojne skupnosti, naj več pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju učiteljev iz razseljenih in gostiteljskih skupnosti, mednarodne donatorje pa, naj pri odzivanju na begunske krize dajejo prednost izobraževanju s programi, namenjenimi vključevanju in nudenju psihološke podpore migrantskim otrokom, pa tudi s spodbujanjem učenja jezika države gostiteljice za zagotovitev boljše integracije begunskih otrok; pozdravlja finančno podporo za boljše izobraževanje in usposabljanje sirskih otrok ter nedavno povečanje s 4 % na 6 % odhodkov za izobraževanje iz proračuna EU za humanitarno pomoč, kar pomeni, da je EU vodilna sila pri podpiranju izobraževalnih projektov v izrednih razmerah po svetu; poziva k učinkovitejši porabi teh novih sredstev;

16.

ugotavlja, da je apatridnost velik izziv na področju človekovih pravic; poziva Komisijo in ESZD, naj se proti temu pojavu borita v vseh zunanjih ukrepih EU in v ta namen nasprotujeta diskriminaciji na podlagi spola, veroizpovedi ali pripadnosti manjšini v predpisih o državljanstvu, se zavzemata za pravico otrok do državljanstva in podpirata akcijo Agencije OZN za begunce (UNHCR) za odpravo apatridnosti do leta 2024; obsoja primere, ko so nekatere države omejile in prepovedale zapustitev države oziroma vrnitev vanjo, in opozarja na posledice apatridnosti v zvezi z dostopom do pravic; poziva vlade in nacionalne parlamente, naj odpravijo kaznovalne pravne okvire, ki migracije označujejo kot kaznivo dejanje;

17.

poudarja, da bi moral biti v skladu z načeli EU splošni cilj zunanjih migracijskih politik EU vzpostavitev večstranske ureditve upravljanja mednarodnih migracij, pri čemer je nedavno srečanje OZN na visoki ravni prvi korak v to smer;

Boljše upravljanje mednarodnih migracij: skupna odgovornost

18.

izraža globoko zaskrbljenost nad nedavno odločitvijo ameriške administracije, ki je državljanom sedmih držav z muslimansko večino začasno prepovedala vstop v ZDA in je začasno zamrznila izvajanje ameriškega sistema za sprejemanje beguncev; meni, da tovrstne diskriminatorne odločitve prilivajo olje na ogenj razpravam, naperjenimi proti priseljevanju in tujcem, in so v nasprotju z osrednjimi instrumenti mednarodnega prava, npr. Ženevsko konvencijo, in lahko resno ogrozijo sedanja svetovna prizadevanja za pravično mednarodno delitev odgovornosti za begunce; poziva EU in njene države članice, naj skupaj odločno nastopijo v bran sistemu mednarodne zaščite in pravne varnosti vseh prizadetih prebivalcev, zlasti pa državljanov EU;

19.

pozdravlja srečanje generalne skupščine OZN na visoki ravni za obravnavanje obsežnih tokov beguncev in migrantov, ki je potekalo 19. septembra 2016, in vrhunsko srečanje voditeljev, ki je potekalo v ZDA, saj so migracijski tokovi skupna odgovornost, ki terja učinkovit globalen odziv in okrepljeno sodelovanje vseh deležnikov pri opredelitvi trajne rešitve, ki bo upoštevala polno spoštovanje človekovih pravic; pozdravlja rezultate obeh vrhunskih srečanj, ki so po njegovem mnenju izraz resnične politične zavezanosti brez primere, in izraža upanje, da se bo s tem kar najhitreje tlakovala pot do dejanskega skupnega odziva in mednarodne delitve odgovornosti za begunce in za obsežne migracijske tokove po vsem svetu; vseeno globoko obžaluje, da niso bile sprejete resnične obljube ali pravno zavezujoče zaveze glede pomoči ali reform, potrebnih za odpravo sedanje vrzeli med retoriko in realnostjo; poziva vse vključene strani, naj poskrbijo za nenehna, nujna in učinkovita politična prizadevanja, sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj z državami partnericami, organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, financiranje in konkretne solidarnostne ukrepe v podporo državam gostiteljicam; poudarja potrebo po večji usklajenosti med EU in njenimi mednarodnimi partnerji na ravni OZN pri obravnavi migracijskih izzivov; poziva EU in države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih, zlasti ko gre za hiter začetek izvajanja sporazumov, vključno s prihodnjimi pakti OZN o beguncih ter varnih, urejenih in zakonitih migracijah, v ta namen pa naj po potrebi vzpostavijo mehanizme nadaljnjega spremljanja;

20.

poudarja, da bi moralo globalno sodelovanje na področju migracij in mobilnosti graditi na regionalnih in podregionalnih okvirih; poziva EU, naj okrepi načrte za sodelovanje z regionalnimi organizacijami, kot so Afriška unija, Liga arabskih držav in Svet za sodelovanje v Zalivu, saj je tudi to način za spodbujeno upravljanje mobilnosti znotraj posameznih regij, in poudarja potrebo po spodbujanju teh regionalnih organizacij k vsestranski udeležbi pri tem sodelovanju; ugotavlja, da gospodarsko povezovanje podregionalnih subjektov, zlasti v Afriki, predstavlja dodaten način spodbujanja pristopa na podlagi skupnega upravljanja ter pobud na ravni jug-jug v zvezi z upravljanjem migracij in mobilnostjo; poziva EU, naj si prizadeva za vidnejšo in verodostojnejšo vlogo Afriške unije pri preprečevanju političnih kriz v Afriki;

21.

poudarja, da ima lahko EU koristi od tesnejšega sodelovanja in sinergije z multilateralnimi razvojnimi bankami in specializiranimi organi OZN, zlasti z Uradom UNHCR in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki je zdaj povezana z OZN; je seznanjen z nedavnimi zamislimi Svetovne banke v zvezi s položajem prisilno razseljenih oseb ter pozdravlja dejstvo, da je bila priznana potreba po oblikovanju ublažitvenih in azilnih politik, ki bodo prisilno razseljenim osebam v podporo pri integraciji, gostiteljske skupnosti pa bodo z njimi morale obvezno upoštevati razvojne cilje;

22.

poudarja, da je za preselitev prisilno razseljenih oseb odgovorna mednarodna skupnost, pri čemer ima pomembno vlogo UNHCR; poziva države članice EU, naj v celoti spoštujejo svoje zaveze; meni, da je treba obvezno čim prej začeti izvajati usklajen in trajnosten odgovor, ki bo zagotovil pravične in dostopne postopke, po katerih se bo osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotovil azil v Evropski uniji in drugih državah sprejemnicah, namesto da to odgovornost prvenstveno prepuščamo državam ob zunanjih mejah ali državam, ki mejijo na konfliktna območja; poudarja, da se obseg in razsežnost razseljevanja povečujeta hitreje, kot je mogoče zagotavljati finančno pomoč, vse skupaj pa zaostruje še pomanjkanje ustreznih in učinkovitih rešitev za obravnavo temeljnih vzrokov prisilnega razseljevanja;

23.

opozarja na obveznosti po mednarodnem pravu v zvezi z begunci in poziva vse države, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in začnejo izvajati Konvencijo o beguncih in njen protokol; poziva vse države, naj zaščito razširijo tudi na notranje razseljene osebe, po zgledu mehanizmov, kakršen je Konvencija Afriške unije o zaščiti in pomoči za notranje razseljene osebe v Afriki (Konvencija iz Kampale);

24.

poudarja, da pojma varne države in varne države izvora ne bi smela preprečevati individualne obravnave prošenj za azil; poziva k zbiranju specializiranih, podrobnih in redno posodobljenih informacij o pravicah ljudi, zlasti žensk, otrok, invalidov in oseb LGBTI, v državah izvora prosilcev za azil, vključno z državami, ki se štejejo za varne;

25.

poudarja, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se beguncem zagotovi humano življenjsko okolje v državah članicah in begunskih taboriščih, zlasti kar zadeva zdravstveno varstvo, možnost izobraževanja in možnost za delo;

26.

poudarja, da je treba povečati možnosti za izobraževanje; poziva k uskladitvi politik priznavanja kvalifikacij ter zaščite pravic delavcev migrantov in socialne varnosti v skladu s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela; poziva k podpisu in ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

27.

meni, da začasna ali subsidiarna zaščita, ki temelji na predpostavki, da se bodo begunci vrnili domov takoj, ko bo to mogoče, omejuje perspektive in možnosti vključevanja; opozarja na pomen pozitivne vloge, ki jo imajo lahko begunci pri obnavljanju svojih družb po vrnitvi v svojo državo ali v tujini;

28.

obsoja dramatično število smrtnih žrtev med migranti v Sredozemskem morju in izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila kršitev človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil na njihovi poti v Evropo;

29.

izraža resno zaskrbljenost zaradi števila mladoletnikov brez spremstva, ki so izginili; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo podatkovno zbirko, ki bo vsebovala podrobne podatke o mladoletnikih brez spremstva, ki so vstopili v države članice;

30.

kljub temu poudarja, da je treba poiskati trajne diplomatske in politične rešitve za nasilne konflikte ter vlagati v mehanizme za učinkovito zgodnje opozarjanje in preprečevanje konfliktov, da bi v prihodnje zmanjšali njihovo število; poziva EU, naj sproži usklajena diplomatska prizadevanja z mednarodnimi partnerji ter ključnimi regionalnimi silami in organizacijami, da bi prevzela odločnejšo in dejavnejšo vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov, mediaciji med njimi in pri spravi po njih ter bi zavarovala pravico ljudi do tega, da ostanejo v svojih državah in regijah; poudarja, da bi to moralo biti v središču delovanja evropske službe za zunanje delovanje, ki bi morala v ta namen razpolagati s potrebnimi viri in pooblastili, tudi v smislu proračuna in števila zaposlenih; v zvezi s tem opozarja na temeljno vlogo delegacij in posebnih predstavnikov EU; poudarja, da bi moral odziv na prisilno razseljevanje in migracijo temeljiti na pravicah in upoštevati ranljivost prebivalstva, ne bi pa se smel omejevati zgolj na humanitarno pomoč, temveč bi moral vključevati tudi razvojne akterje in akterje civilne družbe;

31.

poziva EU in države članice, naj zelo resno prevzamejo svojo odgovornost glede podnebnih sprememb ter naj hitro izvajajo pariški sporazum in prevzamejo vodilno vlogo pri priznavanju vpliva podnebnih sprememb na množično razseljevanje, saj se bosta obseg in pogostnost premikov verjetno še povečevala; poziva zlasti EU, naj državam, ki so jih prizadele podnebne spremembe, zagotovi zadostna sredstva ter jim tako pomaga pri prilagajanju njihovim posledicam in blaženju učinkov; poudarja, da se to ne sme zgoditi na račun tradicionalnega razvojnega sodelovanja, namenjenega zmanjševanju revščine; je mnenja, da je treba za ljudi, ki se selijo pod vplivom podnebnih sprememb, na mednarodni ravni določiti poseben status, ki bo ločen od statusa beguncev in bo upošteval posebno naravo njihovega položaja;

32.

izraža priznanje za delo, ki ga lokalne in mednarodne nevladne organizacije in organizacije civilne družbe kljub vsem težavam in nevarnostim vlagajo v zagotavljanje nujne in – v številnih primerih – življenjsko pomembne pomoči najbolj ranljivim v izvornih, tranzitnih ali namembnih državah beguncev in migrantov; poudarja, da njihovo delo v številnih primerih zapolnjuje vrzel, ki so jo ustvarile države in širša mednarodna skupnost;

33.

meni, da je treba nujno odpraviti sedanjo predstavo o beguncih, ki so prikazani le kot breme, in opozarja, da lahko begunci pozitivno prispevajo k skupnostim gostiteljicam, če le dobijo priložnost za to; priporoča, naj bodo begunci vključeni v iskanje in oblikovanje političnih odgovorov, ki jih neposredno zadevajo, ter v pripravo in dopolnjevanje potrebnih programov; poziva evropske institucije in agencije, naj v svojih upravnih službah omogočijo opravljanje prakse mladim beguncem z diplomo, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, saj bi bil to lep zgled in konkreten prikaz tega, da je nalaganje v mlado generacijo koristno;

Zunanje delovanje EU in partnerstva s tretjimi državami

34.

poudarja, da mora biti zunanje delovanje EU proaktivno, usmerjeno k miru in v prihodnost, namesto da se zgolj odziva in spreminja cilje glede na nove krize; podpira tesnejše sodelovanje med EU in tretjimi državami na področju varnosti, izobraževanja in izmenjave informacij za izboljšanje upravljanja migracij in preprečevanje novih kriz; opozarja, da pojav migracij izvira iz zapletenega niza vzrokov, kot so rastoče prebivalstvo, revščina, pomanjkanje priložnosti in nezadostno ustvarjanje delovnih mest, politična nestabilnost, kršitev človekovih pravic, politično zatiranje, preganjanje, vojaški konflikti in druge oblike nasilja ter podnebne spremembe; opozarja, da se lahko z obravnavanjem teh težav prvenstveno zmanjšajo gonilni dejavniki prisilnega razseljevanja in migracij; poudarja, da je treba nujno okrepiti skladnost politike na dveh ravneh: med notranjo in zunanjo politiko EU ter, pri samem zunanjem delovanju, med politiko širitve, evropsko sosedsko politiko, politiko dvostranskih odnosov s strateškimi partnerji EU, pa tudi razvojno in trgovinsko politiko; meni, da bi morala biti trgovinska politika do držav v razvoju vzajemno koristna, pri čemer bi se ustrezno upoštevale ekonomske razlike med temi državami in EU; poudarja, da je pomembno, da komisarji za zunanje delovanje usklajujejo migracijske ukrepe EU na najvišji politični ravni in spodbujajo ambiciozno skupno migracijsko politiko EU;

35.

poudarja potrebo po sprejetju celovitega pristopa k zunanjim konfliktom in krizam z opredelitvijo neposrednih in posrednih ekonomskih, okoljskih, socialnih, fiskalnih in političnih učinkov razseljevanja na tretje države za boljšo prilagoditev razvojnih politik njihovim potrebam;

36.

želi spomniti, da pregled evropske sosedske politike, ki je bil predstavljen 18. novembra 2015, vključuje načrte, da se v okvire razširjenega sodelovanja vključijo tretje države, ki so sosede držav partneric EU iz njenega sosedstva; spodbuja torej oblikovanje tematskih okvirov, na podlagi katerih bi se predlagalo sodelovanje med EU, državami partnericami južnega sosedstva in glavnimi regionalnimi akterji, zlasti iz Afrike, pri regionalnih vprašanjih, kot so varnost, energija in upravljanje begunskih in migracijskih tokov;

37.

ponovno poudarja načelo „več za več“ kot podlago zunanje politike EU, v okviru katere bi morala EU razviti še tesnejša (finančna) partnerstva z državami, ki dosegajo napredek na področju demokratične reforme; poudarja, da bi moralo biti osredotočanje na izboljšanje kakovosti življenja ljudi v tretjih državah ena od prednostnih nalog zunanje politike EU;

38.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju z državami članicami obravnava krepitev odpornosti na državne, gospodarske in družbene spremembe, zlasti v sosednjih državah EU in širših okoliških regijah, tudi s pomočjo evropske sosedske politike in drugih instrumentov EU;

39.

obsoja vedno večjo kriminalizacijo migracije na račun človekovih pravic zadevnih ljudi ter grdo ravnanje z begunci in samovoljno pridržanje beguncev v tretjih državah; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj to vprašanje obravnavata v okviru dialoga o človekovih pravicah in v pododborih za pravico, svobodo in varnost ter razvijeta zmogljivosti za zaščito v tranzitnih tretjih državah;

40.

poziva k vzpostavitvi pristne skupne evropske politike na področju migracij, ki bi temeljila na človekovih pravicah in načelu solidarnosti med državami članicami, kot je zapisan v členu 80 PDEU, z varovanjem zunanjih meja EU in zagotovitvijo ustreznih zakonitih poti za varno in urejeno migracijo, tudi krožno, kot trajnostne dolgoročne politike za spodbujanje rasti in kohezije v EU, s čimer bi določili tudi jasen okvir za odnose EU s tretjimi državami; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sistem evropske modre karte za boljše upravljanje ekonomske migracije; opozarja, da kakršna koli politika, ki bi lahko bila v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, kot so zapisane v členu 8 PEU in Listini o temeljnih pravicah, škoduje verodostojnosti EU in njeni sposobnosti, da vpliva na razvoj dogodkov na mednarodni ravni; ugotavlja, da morajo sporazumi na področju zunanje migracijske politike EU temeljiti na dolgoročnih ciljih z namenom sklepanja trajnih partnerstev; opozarja, da bi morala taka partnerstva temeljiti na dialogu, skupnih interesih in skupnem lastništvu; pozdravlja akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020), ki predvideva tesno sodelovanje s tretjimi državami, a poudarja, da je izvajanje skupne politike EU za zakonite migracije ključnega pomena pri uničevanju poslovnega modela tihotapcev in boju proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj v celoti uskladi obstoječi pravni red EU s Protokolom OZN proti tihotapljenju in migrantom, ki so bili žrtve nasilja ali zlorabe, zagotovi ustrezno zaščito;

41.

poziva, naj vsi sporazumi s tretjimi državami zagotavljajo spoštovanje pravic migrantov, ne glede na njihov status, naj bodo v skladu z mednarodnim pravom in naj spodbujajo sprejetje ustrezne zakonodaje, zlasti na področju azila, kar zlasti pomeni, da se nezakoniti prestop meje ne sme obravnavati kot razlog za zaporno kazen;

42.

ponovno poudarja pomen sodelovanja s tretjimi državami v boju proti tihotapcem in trgovini z ljudmi, da bi se ta kriminalna dejavnost obravnavala v čim zgodnejši fazi; ob tem poudarja potrebo po krepitvi pravosodnega in policijskega sodelovanja s temi državami, da bi te mreže razkrili in razbili; poudarja še, da je treba krepiti zmogljivosti teh držav, da bodo lahko učinkovito preiskovale in kaznovale odgovorne; zato poziva k spodbujenemu sodelovanju med Unijo, državami članicami, Europolom, Eurojustom in ustreznimi tretjimi državami; ponovno poudarja, da ukrepi proti trgovini z ljudmi ne bi smeli biti na škodo pravic žrtev trgovine z ljudmi, migrantov, beguncev in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito; poziva, naj se takoj konča pridržanje žrtev trgovine z ljudmi in otrok;

43.

opozarja, da mreže trgovcev in tihotapcev z ljudmi za svojo kriminalno dejavnost zelo dejavno uporabljajo internet in je zato za Evropsko unijo ključnega pomena, da ukrepa še odločneje, zlasti v okviru Europola in enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, ter v zvezi s tem okrepi sodelovanje s tretjimi državami;

44.

opozarja, da je možno, da trgovci z ljudmi svoje žrtve na evropsko ozemlje privedejo po zakonitih migracijskih poteh; meni, da bi morala merila, ki jih morajo tretje države izpolniti pred sklenitvijo sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima z Evropsko unijo, izrecno vključevati njihovo sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj tej problematiki, pa tudi boju proti tihotapcem, nameni posebno pozornost v vseh dialogih v okviru pogajanj za sporazume o liberalizaciji vizumskega režima;

45.

pozdravlja pristop, v skladu s katerim bi si morala Evropska unija zastaviti jasne prednostne naloge in merljive cilje za vse skupne politike in zlasti pri odnosih s tretjimi državami; poudarja, da bi moral Parlament sodelovati pri določanju teh jasnih ciljev; meni, da bo lahko politika močnejša in učinkovita le z zunanjim delovanjem Evropske unije, ki bo temeljilo na skupnem pristopu; poziva k resnično enotnemu in usklajenemu delovanju Evropske unije in držav članic, saj lahko enostranske pobude na področju notranjih ali zunanjih zadev ogrozijo možnost preživetja in uspeh naših skupnih politik in interesov;

46.

poziva k boljšemu varovanju zunanjih meja Evropske unije s ciljem preprečiti nezakonit vstop vanjo, tihotapljenje ljudi in izgube življenj na morju; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev evropske mejne in obalne straže v okviru agencije Frontex, ki bo prispevala k učinkovitejšemu obvladovanju migracije; kljub temu poudarja potrebo po večji finančni in tehnični pomoči za varovanje meja za vse jugovzhodne države članice EU, države kandidatke za članstvo v EU in druge partnerske države v regiji; obžaluje, da ni parlamentarnega nadzora nad zunanjimi dejavnostmi Evropske agencije za mejno stražo, in to agencijo poziva, naj Parlamentu sistematično poroča o izvajanju svojih delovnih dogovorov in skupnih dejavnosti s tretjimi državami, v povezavi s civilno družbo;

47.

poudarja, da odprtje varnih in zakonitih poti za prosilce za azil in potencialne migrante, ki bi jim omogočile uporabo uradnih poti za vstop in izstop, trgovcem z ljudmi in z njimi povezanim kriminalnim združbam s tem onemogoča poslovanje; poudarja, da pomanjkanje zakonitih poti za migracijo pogosto vodi do povečanja neurejenih metod mobilnosti, kar pomeni večjo ranljivost in tveganja zlorabe v vseh fazah migracijskih tokov in tokov beguncev; v zvezi s tem poziva k nujni vzpostavitvi posebne in oprijemljive vzpostavitve varnih in zakonitih poti v EU kot celote, med drugim z bolj učinkovitimi programi ponovne združitve družine in preselitve; ponovno poziva države članice, naj izkoristijo vse razpoložljive možnosti za izdajanje vizumov iz humanitarnih razlogov, zlasti za ranljive osebe in mladostnike brez spremstva, na veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih Unije v izvornih državah ali tranzitnih državah; poziva k temu, da bi skupni evropski azilni sistem omogočal oddajo prošenj za azil, pa tudi obravnavo prošenj za azil zunaj EU ali na njenih zunanjih mejah; poziva k podpori EU pri vzpostavljanju humanitarnih koridorjev pri obravnavanju hudih begunskih krize in kriz razseljevanja in hudega, za nudenje humanitarne pomoči in najosnovnejše oskrbe tem beguncev in spoštovanje njihovih človekovih pravic; je seznanjen s predlogom Komisije za pripravo okvira Unije za preselitev, vendar poziva k nadaljnjemu delu na ravni Unije za vzpostavitev in krepitev zakonitih poti, ki bi dopolnjevale preselitev;

48.

je seznanjen z novim partnerskim okvirom s tretjimi državami, ki ga vidi kot znak resničnega političnega ukrepanja, zlasti, ker so svojim dvodelnim pristopom meri na vključitev kratkoročnih ciljev, kot sta reševanje življenj v Sredozemskem morju in povečanje števila vrnitev v izvorne in tranzitne države, pa tudi dolgoročnih ciljev, kot je odpravljanje temeljnih vzrokov nezakonite migracije in prisilnega razseljevanja z večjo podporo, ki jo bo EU namenjala tretjim državam za krepitev zmogljivosti, ter z izboljšanjem njihovih političnih, družbenih in gospodarskih razmer; poudarja, da je uspeh pristopa, opisanega v sporočilu iz junija 2016, odvisen od tega, ali je EU zmožna za tretje države tranzita in izvora ustvariti dejanske, skupno dogovorjene spodbude, in je zaskrbljen zaradi omejenega nabora spodbud, ki se v prvi vrsti osredotočajo na upravljanje meja ali programe pomoči pri prostovoljnem vračanju ter so sicer izjemno pomembne in potrebne, vendar pomenijo kratkoročen in nepopoln odziv na izjemno zapletene razmere; poudarja, da novi okviri za partnerstvo ne smejo postati edini steber delovanja EU na področju migracij, ter opozarja, da je treba uravnotežiti in dopolniti odziv, pri tem pa se osredotočati na razvoj lokalnega gospodarstva, kvalifikacije in regionalno mobilnost ter izboljšano raven zaščite v tranzitnih in izvornih državah;

49.

opozarja na pomen uravnoteženega pristopa v novem okviru za partnerstvo; svari pred kvantitativnem pristopu v novega okviru za partnerstvo in s tem povezanih migracijskih dogovorov, za katere je merljivo povečanje števila ter stopnje vračanja glavni cilj Evropske unije; poudarja, da je število vrnitev nedvomno odvisno od narave migracijskih tokov in razmer v državah izvora; poudarja, da bi se morali kratkoročni cilji paktov osredotočati na to, kako najbolje obravnavati izzive, s katerimi se soočajo tretje države, tudi z oblikovanjem zakonitih migracijskih poti, s katerimi bi se zmanjšala stopnja nezakonitih migracij in število smrtnih žrtev v Sredozemlju; poziva k povišanju štipendij, ki so na voljo mladim iz tretjih držav; pozdravlja dejstvo, da programi EU za vračanje in ponovno vključevanje podpirajo krepitev zmogljivosti in boljše upravljanje migracij v državah izvora in tranzita; poziva k oceni izvajanja politike vračanja EU; poudarja, da morajo tretje države izpolnjevati svoje obveznosti iz sporazumov o ponovnem sprejemu oseb;

50.

poudarja, da je treba vzpostaviti tesnega partnerstva z državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami za članstvo v EU iz zahodnobalkanske regije glede vprašanj migracije ter zagotoviti potrebno podporo in sodelovanje pri upravljanju migracijskih tokov v regiji;

51.

poziva, naj se prek partnerstev za mobilnost in dogovorov o krožnih migracijah olajša prehajanje državljanov tretjih držav med njihovimi državami in EU ter podpre socialno-ekonomski razvoj obeh strani;

52.

poudarja, da bi morala Unija v okviru svojih dejavnosti usposabljanja in izmenjave najboljših praks s tretjimi državami dajati poseben poudarek mednarodnemu pravu in pravu Unije, pa tudi obstoječi praksi na tem področju, zlasti kar zadeva temeljne pravice, dostop do mednarodne zaščite, operacije iskanja in reševanja, boljše prepoznavanje oseb v ranljivem položaju in pomoč tem osebam; meni, da to zlasti velja za usposabljanje v zvezi z upravljanjem meja, ki v skladu z mednarodnim pravom ne bi smelo v nobenem primeru služiti temu, da se osebam prepreči, da zapustijo svojo državo;

53.

poziva k bolj pozorni obravnavi migrantov, ki so vrnjeni v državo izvora ali tretjo državo; meni, da bi moral vsak dialog o vračanju in ponovnem sprejemu, zlasti v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu, sistematično vključevati vprašanje reintegracije in varnega vračanja migrantov; poudarja, da bi morali migranti uživati polno varnost in zaščito pred poniževalnim in nečloveškim ravnanjem, tudi v centrih za pridržanje, pa tudi, da mora Unija podpirati programe reintegracije; opozarja, da se ne sme nikogar prisilno vrniti v državo, kjer je lahko zaradi njegovega izvora, vere, nacionalnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnim prepričanjem ogroženo njegovo življenje ali svoboda oziroma kjer tem osebam grozi mučenje, poniževalno ravnanje in splošneje kršitve človekovih pravic; opozarja, da sta kolektivni izgon in vračanje prepovedana v skladu z mednarodnim pravom;

54.

spodbuja odgovorne na področju zunanje in razvojne politike, naj zagotovijo ustrezno in pravično obravnavo ljudi, ki so vrnjeni v izvorno državo, ter ohranitev njihove integritete; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo podporne programe, s katerimi bodo zagotovile, da se bodo v izvornih državah izvajali konkretni programi pomoči, ki bodo zajemali tako ukrepe poklicnega usposabljanja in programe za vzpostavitev gospodarskih struktur, med njimi zagonskih in malih podjetij, kakor tudi poklicne in akademske programe izmenjave z državami članicami EU;

55.

poudarja, da bi morali partnerski sporazumi, kot so partnerstva za mobilnost, zagotavljati možnost varnega sprejema migrantov v tranzitnih in izvornih državah na način, ki je v celoti skladen z njihovimi temeljnimi pravicami; poudarja, da ima Parlament veliko besede pri sporazumih EU o ponovnem sprejemu in mobilnosti, kot je navedeno v Lizbonski pogodbi (člen 79(3) PDEU), in izrecno navaja, da mora Parlament pred sklenitvijo pridružitvenih in podobnih sporazumov dati soglasje (člen 218(6)(v) PDEU) in biti nemudoma in v celoti obveščen v vseh fazah postopka (člen 218(10) PDEU);

56.

opozarja na stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 12. aprila 2016, kjer je poudaril, da bi bilo treba dati prednost sporazumom EU o ponovnem sprejemu in ne dvostranskim sporazumom, ki so jih države članice sklenile s tretjimi državami; opozarja na nedavno pripravo novega evropskega dokumenta za vračanje in poudarja, da bi ga bilo treba sistematično spodbujati v vsakem novem sporazumu o ponovnem sprejemu;

57.

pozdravlja dialoge na visoki ravni, ki jih v imenu celotne EU vodita podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija, v nekaterih primerih pa tudi države članice, saj gre za dobro in učinkovito prakso spodbujanja usklajevanja; poudarja, da bi morali usklajevanje prevzeti Komisija in ESZD; poziva Komisijo in ESZD, naj redno obveščata Parlament o teh dialogih in natančno poročata o operativnem izvajanju procesov iz Rabata in Kartuma, pa tudi o prednostnih pobudah, dogovorjenih na vrhunskem srečanju v Valletti; ponovno poudarja, da je skupna odgovornost pri partnerstvih med EU in tretjimi državami bistveni pogoj za uspeh migracijske politike EU; obžaluje, da izvoljeni predstavniki evropskih državljanov niso niti predstavili niti potrdili niti razpravljali o svežnjih, ki so jih v sklopu okvira za partnerstvo za prednostne države oblikovale Komisija, ESZD in države članice; obsoja to pomanjkanje preglednosti ter zahteva vključitev Parlamenta v razvoj paktov o migracijah in nadzor nad njihovim izvajanjem, pri čemer morajo ti pakti zagotoviti polno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in pogodbenih obveznosti EU glede razvoja;

58.

ugotavlja, da uresničevanje ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 zahteva, da EU in partnerske države v svoje strategije za trajnostni razvoj vključijo dobro upravljanje migracijske dinamike; v zvezi s tem poziva Komisijo in ESZD, naj tranzitnim državam pomagata pripraviti strategije vključevanja migrantov in vzpostaviti azilne sisteme z visokimi standardi zaščite;

59.

poudarja, da morata biti pomoč in sodelovanje EU prilagojena doseganju razvoja in rasti v tretjih državah, s čimer se spodbuja tudi rast v EU, ter za zmanjšanje in in sčasoma izkoreninjenje revščine v tretjih državah in ne spodbujanju teh držav k sodelovanju na področju ponovnega sprejema migrantov z neurejenim statusom ali nasilnemu odvračanju ljudi od selitve; opozarja, da si morajo donatorji in vlade držav, ki prejemajo pomoč, prizadevati za povečanje učinkovitosti pomoči; ugotavlja, da so migracijski tokovi mednarodna stvarnost in ne bi smeli postati kazalnik uspešnosti politik EU v tretjih državah in da morajo sporazumi s tretjimi državami temeljiti na dolgoročnih ciljih ter sklepanju trajnih partnerstev in spoštovanju človekovih pravic;

60.

poudarja pomen posvetovanja s civilno družbo v okviru vseh zunanjih politik Evropske unije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti polni udeležbi, preglednosti in ustreznemu širjenju informacij v vseh politikah in procesih, povezanih z migracijami;

61.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki, ki delajo v državah izvora prosilcev za azil, da bi oblikovali najboljše možne načine za pomoč posameznikom in družbenim skupinam v najtežjih razmerah; poziva Komisijo, naj nevladne organizacije in strokovnjake v državah izvora prosilcev za azil vključi v iskanje najbolje delujočega mehanizma in orodij za preprečevanje konfliktov;

62.

poudarja, da se je treba izogibati podvajanju prizadevanj, povečati učinek in učinkovitost globalne pomoči in zagotoviti, da je glavni poudarek na razvoju, zato naj Komisija ohranja poglobljen dialog z lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, civilno družbo in lokalnimi vladami v partnerskih državah, pa tudi z Organizacijo združenih narodov za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik na področju migracije, razseljevanja in beguncev;

63.

opozarja na namero po reviziji programskih dokumentov o razvojnem sodelovanju za sklenitev novih paktov o migracijah; poudarja, da je treba to revizijo izvesti v skladu z načeli razvojne učinkovitosti ter v dialogu s partnerskimi državami, evropskimi in lokalnimi organizacijami civilne družbe ter zasebnim sektorjem; poziva Parlament, naj polno sodeluje v vseh fazah revizije, tudi pri programskih dokumentih Evropskega razvojnega sklada; poziva države članice, naj prenovijo svojo razvojno pomoč v skladu z zavezo o prispevku v višini 0,7 % BND za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

64.

poziva k uravnoteženi razpravi med EU in njenimi zunanjimi partnerji; priporoča, da se EU in njene države članice zavežejo uresničevanju večjih možnosti zakonitih migracij v EU, bodisi zaradi zaščite, zaposlitve in izobraževanja bodisi zaradi združitve družine;

65.

poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje hitrejšega, cenejšega in varnejšega prenosa nakazil migrantov v državah izvora in državah prejemnicah, tudi z znižanjem stroškov transakcij, kot je določeno v Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih z dne 19. septembra 2016;

66.

je zelo zaskrbljen zaradi nadaljevanja konflikta v Siriji, v katerem so nasilje zoper civiliste, napadi na civilne infrastrukture in bolnišnice ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava v zadnjih petih letih povzročili prisilno razselitev polovice države; poziva EU in države članice, naj izboljšajo sredstva za preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje in prevzamejo večjo vlogo pri reševanju konfliktov v soseščini EU, zlasti pa v sirskem konfliktu; izreka popolno podporo sosedam Sirije, ki še naprej dokazujejo izredno solidarnost, saj kljub omejenim virom gostijo več milijonov beguncev; opozarja, da velik del teh beguncev še vedno živi v obupnih pogojih, brez ali z omejenim dostopom do sistemov pravnega priznavanja ter zdravstvenih in izobraževalnih sistemov ali trgov dela; je globoko zaskrbljen zaradi usode in humanitarnih razmer 75 000 ljudi, ujetih na jordanski meji v neuradnem begunskem taborišču Rukban; poziva EU in njene države članice, naj prek mednarodnih organizacij in evropskih programov nadaljujejo in okrepijo sodelovanje ter dialog z Libanonom in Jordanijo, pa tudi z drugimi tretjimi državami gostiteljicami, ter s tem zagotovijo, prvič, da lahko begunci živijo v dostojnih življenjskih razmerah, dostopajo do osnovnih storitev in imajo zagotovljene pravice do prostega gibanja in možnosti za delo, in drugič, da sredstva dosežejo svoje končne cilje; poudarja, da bi se moralo to dopolnjevati s pomočjo za skupnosti gostiteljice, da se okrepi njihova gospodarska odpornost;

67.

ugotavlja, da se je število ljudi, ki prihajajo v države članice, ki so najbolj izpostavljene migracijam, po izvedbi političnega dogovora, sklenjenega med državami članicami in Turčijo 18. marca 2016, zmanjšalo; poudarja pomisleke glede tega političnega dogovora, kot so jih javno izrazile mednarodne humanitarne organizacije, zlasti v zvezi s spoštovanjem mednarodnega prava in človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi razmer v Turčiji in vpliva, ki bi ga lahko to imelo na dejstvo, da šteje za varno državo; poudarja, da se liberalizacija vizumskega režima za Turčijo ne sme obravnavati kot nagrada za sodelovanje z EU na področju migracije, temveč kot rezultat natančnega izpolnjevanja meril, ki jih je določila EU; svari pred posnemanjem tega modela v drugih državah, saj je treba upoštevati posebnosti vsake države in regije;

68.

je zelo zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic v Turčiji, kjer se osnovne pravice, kot je svoboda izražanja ali zbiranja, neprestano kršijo, kjer je prebivalstvo v jugovzhodnem delu države izpostavljeno napadom lastne vlade, kjer je bilo več kot 30,000 javnih uslužbencev odpuščenih zaradi političnih razlogov in kjer so nacionalni organi zaprli več kot 130 medijskih hiš;

69.

obžaluje pomanjkanje posvetovanja in preglednosti pri oblikovanju nedavno podpisane izjave z naslovom Skupna pot naprej Afganistana in EU na področju migracijskih vprašanj, ki se osredotoča zlasti na ponovni sprejem in predvideva neomejeno vračanje afganistanskih državljanov, bodisi prostovoljno ali ne; je zaskrbljen glede možnih posledic za afganistanske prosilce za azil, ki leta 2016 predstavljajo drugo največjo nacionalno skupino prosilcev za azil v EU; opozarja, da se lahko vračanje izvede šele po ustrezni proučitvi vsakega posameznega primera ob polnem spoštovanju njihovih pravic, ter poziva EU in države članice, naj dodelijo potrebna sredstva za pospešitev sedanjih upravnih in sodnih postopkov;

70.

močno obžaluje, da so se EU in njene države članice v okviru migracijske politike EU in pri odzivanju na tokove beguncev odločile skleniti sporazume s tretjimi državami, ki ne vključujejo parlamentarnega nadzora, povezanega z metodo Skupnosti; poziva Komisijo, naj v kakršno koli politično deklaracijo, podpisano s tretjimi državami, vključi mehanizem za ocenjevanje, ki se bo izvedlo vsaj dvakrat letno, da bi ocenili nadaljevanje ali zaključek teh sporazumov; poudarja potrebo po vključitvi zaščitnih ukrepov na področju človekovih pravic v kakršen koli sporazum, sklenjen v okviru migracijske in begunske politike;

71.

poudarja, da je politika EU za Afriko eden od ključnih elementov za stabilnost in razvoj v prihodnjih letih in desetletjih; meni, da bi se morala EU še naprej osredotočati na pas držav v regiji Sahel in na Afriškem rogu, pa tudi na območja nestabilnosti severno in južno od tega pasu; poudarja povezavo med razvojem, varnostjo in migracijo ter poziva k tesnejšemu sodelovanju pri preprečevanju in obvladovanju konfliktov, pa tudi pri odpravljanju temeljnih vzrokov destabilizacije, prisilnega razseljevanja in nezakonite migracije s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih in enakih možnosti ter preprečevanjem zlorab človekovih pravic; meni, da mora imeti EU osrednjo vlogo pri stabilizaciji Libije, ki mora biti tudi sredstvo za odpravo sedanjih zlorab človekovih pravic, ki so jim izpostavljeni Libijci, begunci in migranti;

Ustrezna sredstva za ukrepanje

72.

je seznanjen s predlogom Komisije za nov in ambiciozen načrtu za zunanje naložbe, da bi spodbudili naložbe v sosednjih državah EU in tretjih državah v razvoju, pod pogojem, da se načrt izvaja popolnoma pregledno in da naložbe prispevajo k izboljšanju razmer v državah upravičenkah, in za boj proti korupciji in slabem upravljanju; ugotavlja, da bo predlagani Evropski sklad za trajnostni razvoj delno financiran z odobritvami v okviru Evropskega razvojnega sklada, instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega sosedskega instrumenta, kar pomeni uporabo razvojnih skladov za spodbujanje naložb v zasebnem sektorju; meni, da podpora zasebnim sektorjem v tretjih državah ob hkratnem spodbujanju okolja dobrega upravljanja in poslovnih praks ne bi smela biti predstavljena kot nov ukrep, temveč bi jo bilo treba nadalje krepiti; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost instrumentov za zunanje financiranje, na primer instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada, s projekti, da bi se pomoč EU osredotočala na prednostne naloge in da bi preprečili razpršenost sredstev in prizadevanj; poudarja potrebo po sistematični dodatnosti, tako pri izbiri politik, ki se jih podpira, kot njihovega finančnega izvajanja;

73.

poudarja, da znesek 3,35 milijarde EUR, ki je namenjen novemu Evropskemu skladu za trajnostni razvoj v okviru načrta za zunanje naložbe, predstavlja več kot 5 % vseh sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega instrumenta sosedstva iz večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj zagotovi več podrobnosti v zvezi s to oceno in pričakovanim vplivom ter navede, na kakšni podlagi pričakuje, da bodo države članice, drugi donatorji in zasebni partnerji prispevali do 44 milijard EUR, medtem ko nekatere države članice še niso prispevale k sedanjim skrbniškim skladom;

74.

priporoča, da se dodelijo ustrezna sredstva za ukrepe, ki so posebej prilagojeni času, ki ga begunci in notranje razseljene osebe preživijo v okviru ukrepov začasne zaščite, ki mora biti obdobje, polno priložnosti za rast in usposabljanje za vse generacije, pri čemer se zagotovijo izobraževanje za otroke, poklicno usposabljanje za mlade in delovna mesta za odrasle; meni, da bo to zagotovilo, da se bodo ti ljudje, ko se bodo lahko vrnili domov, „prerodili“ in bodo lahko svoji državi zagotovili nov zagon, namesto da bi jih leta čakanja brez pravih možnosti uničila;

75.

pozdravlja predlog Komisije o reviziji večletnega finančnega okvira, zlasti v zvezi s tem, da bi proračunu EU zagotovili obsežnejše instrumente za obvladovanje kriz; pričakuje, da se bosta s predlagano revizijo finančnih pravil povečala odgovornost in dobro finančno poslovodenje; poudarja, da odpravljanje temeljnih vzrokov migracijskih tokov pomeni tudi podporo tretjim državam pri izgradnji njihovih zmogljivosti;

76.

poudarja, da mora EU zagotoviti potrebna sredstva za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik (člen 311 PDEU), ker brez ustreznih sredstev ne more izvajati nalog, ki se zahtevajo od nje, niti ne more izpolniti pričakovanj evropskih državljanov; opozarja na človeške žrtve ter politične in gospodarske stroške neukrepanja; ugotavlja, da vmesna revizija večletnega finančnega okvira – oziroma najpozneje pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru – ponuja potrebno priložnost za revizijo zunanjih instrumentov, povezanih z migracijo, pa tudi za ustrezno povečanje proračuna EU, da bo mogoče opustiti ad hoc instrumente in obnoviti enotnost proračuna; močno poudarja, da je treba dati Parlamentu pomembno nadzorno vlogo tudi na tem področju; globoko obžaluje, da Komisija ni predlagala povečanja proračunskih sredstev za zunanje delovanje, s tem da je proračunska postavka razmeroma nizka, temveč preusmerjanje razvojne instrumente v migracijo, s tem pa usmerja stran od drugih prednostnih nalog;

77.

ugotavlja, da se s tem, ko se instrumenti EU za zunanje financiranje preusmerijo na varnost, vzpostavljanje miru in reševanje konfliktov, obvladovanje migracij in upravljanje meja, pojavljajo novi izzivi glede prvotnih ciljev in načel teh instrumentov;

78.

poudarja, da obvladovanje novih in ponavljajočih se nesreč in nevarnosti zahteva dolgoročne predvidljive naložbe in skladnost z novo agendo za trajnostni razvoj, zlasti s spodbujanjem skupnega ocenjevanja tveganj, načrtovanja ter financiranja med akterji na področju humanitarne pomoči, razvoja, vzpostavljanja miru in podnebnih sprememb;

79.

meni, da morata biti spoštovanje pravne države in boj proti korupciji osrednji načeli delovanja EU v državah izvora; poudarja, da je treba izvajati ustrezno preverjanje uporabe finančnih sredstev za tretje države, da bi zagotovili, da se uporabljajo za predvideni namen;

80.

ugotavlja, da oblikovanje skrbniških skladov in ad hoc finančnih instrumentov sicer pomaga pri združevanju sredstev ter zagotavljanju hitrosti in prožnosti ukrepov EU, vendar prav tako lahko ogrozi načela razvojne učinkovitosti ter enotnost proračuna in pooblastila Parlamenta kot proračunskega organa; zato poziva, naj se Parlamentu dodeli pomembnejša nadzorna vloga pri uporabi teh instrumentov, med drugim tudi s sodelovanjem v usmerjevalnih odborih; opozarja, da je učinkovitost skrbniških skladov močno odvisna od tega, ali so države članice pripravljene prispevati in v celoti sodelovati; poziva, naj se takšni instrumenti nujno uvrstijo pod nadzor Evropskega parlamenta in naj se oblikujejo smernice za njihovo vključitev v proračun EU in v področje njegovih pristojnosti;

81.

opozarja, da je treba nujnemu skrbniškemu skladu za stabilnost in boj proti poglavitnim vzrokom za nezakonite migracije in notranje razseljevanje v Afriki, ki je bil sprejet na vrhunskem srečanju v Valletti, dodeliti 3,6 milijarde EUR; poziva države članice, naj prispevajo enak znesek kot Komisija, tj. 1,8 milijarde EUR;

82.

poziva, naj se za skrbniške sklade uporabljajo enaka pravila in predpisi, kot se uporabljajo za tradicionalne finančne instrumente EU, in sicer glede preglednosti, enakega obravnavanja partnerjev ter zmogljivosti za zagotovitev predvidljivega in pravočasnega financiranja za partnerje;

83.

izraža zaskrbljenost, da proračun EU za leto 2017 predvideva povečanje sredstev za pobude za obvladovanje migracijskih tokov ali notranjo varnost na račun kohezijskih skladov EU in zunanjega delovanja;

84.

poziva EU, naj podrobno in sistematično oceni učinek financiranih ukrepov na področju migracije, razseljevanja in beguncev na podlagi kakovostnega zagotavljanja humanitarne pomoči in razvojne pomoči;

85.

poudarja, da je ciljno usmerjena podpora na podlagi lokalnih razmer ključnega pomena za učinkovito in v rezultate usmerjeno politiko in da bi se bilo treba o taki podpori dogovoriti s tretjimi državami; poziva Komisijo in države članice, naj določijo jasne in merljive cilje, ki se bodo skladno in usklajeno izvajali s finančnimi instrumenti, vključno s skrbniškimi skladi;

86.

pozdravlja uporabo misij skupne varnostne in obrambne politike, kot sta EUCAP Sahel Niger in operacija EUNAVFOR MED Sophia, ki bi jih bilo treba nadalje krepiti kot sredstvo za zaščito zunanjih meja EU in preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja beguncev; podpira sodelovanje pri pobudah Nata in EU, na primer Europolovo skupno operacijsko skupino Mare, za zbiranje obveščevalnih podatkov in boj proti tihotapcem, obenem pa poudarja, da svetovne mobilnosti ne gre obravnavati kot grožnjo, temveč kot priložnost; v zvezi s tem poudarja, da mora biti reševanje življenj na morju in zagotavljanje pravic migrantov ključnega pomena pri vseh teh operacijah; priporoča uporabo orodij skupne varnostne in obrambne politike za zgodnje opozarjanje (napovedi), mediacijo in reševanje konfliktov, obenem pa poudarja, kako pomembno je, da se v konfliktnih razmerah začnejo čim prej načrtovati trajne rešitve;

87.

opozarja na strateško partnerstvo med OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje ter njegove prednostne naloge za obdobje 2015–2018, kot je bilo dogovorjeno marca 2015; spodbuja nadaljnja prizadevanja EU, da bi upoštevali ključno vlogo drugih organizacij in držav ter olajšali dajanje prispevkov držav članic; obžaluje, da je zgolj 11 od 28 držav članic EU na vrhu voditeljev o ohranjanju miru 28. septembra 2015 sprejelo konkretne zaveze; poziva države članice EU, naj v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k mirovnim misijam OZN za ohranjanje miru;

88.

pozdravlja in podpira pobude Evropske investicijske banke za ohranitev ekonomske odpornosti v južnem sosedstvu EU in Zahodnem Balkanu s projekti za ustvarjanje delovnih mest, ekonomsko odpornost in zmanjševanje revščine v skladu z zunanjimi politikami Evropske unije;

89.

poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in javnosti čim prej posredujeta natančen pregled različnih instrumentov financiranja in programov v 16 prednostnih državah (6), v katerih EU sodeluje v dialogih na visoki ravni o migracijah, in v okviru globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti, ter navedeta, kako bi jih bilo mogoče združiti s programi držav članic; je globoko zaskrbljen, ker so med prednostnimi državami represivni režimi, ki so sami glavni vzrok, da begunci bežijo iz svojih držav; opozarja, da je globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti še vedno glavni okvir zunanje migracijske in azilne politike EU, vendar ugotavlja, da so se nedavne politične pobude le redko sklicevale nanj, zato poziva, naj se pojasni ustreznost tega pristopa v sedanjih okoliščinah in izvede njegov pregled v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za migracije;

90.

pozdravlja napotitev evropskih uradnikov za zvezo za priseljevanje v prednostne države kot prvi korak k okrepitvi sodelovanja EU s tretjimi državami na področju migracij; priporoča povečanje števila zaposlenih na področju pravosodja in notranjih zadev v delegacijah EU z jasnim pooblastilom za razvoj usklajevanja v državah članicah;

91.

poudarja potrebo po decentraliziranem pristopu namesto nadaljnje uporabe centraliziranega pristopa iz Bruslja z boljšim izkoriščanjem delegacij EU, ki so v zelo kratkem času postale zelo dragoceno orodje, ter z večjo prilagodljivostjo in krajšim programskim obdobjem, zlasti za ogrožene države; poziva k imenovanju regionalnih koordinatorjev, ki bodo sposobni voditi razvoj in sodelovanje ter zunanje odnose, da bi zagotovili skladen pristop na podlagi dejanskih lokalnih razmer;

92.

priporoča spodbujanje informacijskih kampanj v tretjih državah s podporo EU za obveščanje državljanov o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi z mobilnostjo ter opozarjanje o tveganjih, s katerimi bi se lahko srečali med svojim potovanjem, zlasti v zvezi s tihotapci in trgovci z ljudmi, da bi jim pomagali sprejeti najbolj informirano odločitev;

93.

poziva zahteva, da se programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ter ukrepi za izmenjavo informacij in tehnično pomoč bolje izkoriščajo, ne le za izmenjave primerov dobre prakse in usposabljanja, ampak tudi za razvoj in sodelovanje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti državam, ki so pod pritiskom;

o o

94.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam 16 prednostnih držav, določenih v novem okviru o partnerstvu s tretjimi državami v sklopu evropske agende o migracijah, ter organizacijam civilne družbe, ki zastopajo migrante in begunce ter delajo z njimi.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0073.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.

(6) Etiopija, Eritreja, Mali, Niger, Nigerija, Senegal, Somalija, Sudan, Gana, Slonokoščena obala, Alžirija, Maroko, Tunizija, Afganistan, Bangladeš in Pakistan.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/56

P8_TA(2017)0125

Rusija, aretacija Alekseja Navalnega in drugih protestnikov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o Rusiji, aretaciji Alekseja Navalnega in drugih protestnikov (2017/2646(RSP))

(2018/C 298/07)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucij z dne 23. oktobra 2012 (1), z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji (2), z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, ki so bili udeleženi pri dogodkih na trgu Bolotnaja (3), priporočila z dne 2. aprila 2014, resolucije z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji (4), z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti o zadevi Alekseja Navalnega (5), z dne 12. marca 2015 o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji (6) in z dne 24. novembru 2016 o zadevi Ildarja Dadina, zapornika vesti v Rusiji (7),

—

ob upoštevanju ruske ustave, zlasti člena 29, ki ščiti svobodo govora, in člena 31, ki zajema pravico do mirnega zbiranja, ter mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, h katerim se je Rusija zavezala kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacije združenih narodov,

—	ob upoštevanju partnerstva za modernizacijo, ki je bilo sklenjeno maja 2010 v Rostovu na Donu, in zaveze pravni državi kot temeljni osnovi modernizacije v Rusiji, ki jo je sprejelo rusko vodstvo,

—

ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

—	ob upoštevanju deklaracije Organizacije združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela dne 9. decembra 1998,

—	ob upoštevanji svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu (8),

—	ob upoštevanju sedmega rednega poročila o Ruski federaciji, ki ga je Odbor za človekove pravice OZN obravnaval na 3136. in 3137. seji 16. in 17. marca 2015,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker se je protikorupcijskih shodov, pohodov in demonstracij dne 26. marca 2017 v več kot 80 mestih po vsej Rusiji udeležilo med 33 000 in 93 000 ljudi; ker je policija po vsej državi pridržala več kot 2 000 protestnikov, od tega samo v Moskvi približno 1 000; ker so pridržali opozicijskega politika Alekseja Navalnega in mi naložili denarno kazen v višini 350 ameriških dolarjev, ker je organiziral prepovedane demonstracije, in ga obsodili na 15 dni zapora; ker so to verjetni največji protesti od demonstracij proti Kremlju v letih 2011 in 2012;

ker je sodba leninskega okrožnega sodišča v kraju Kirov (8. februar 2017) proti ruskemu opozicijskemu politiku Alekseju Navalnemu zaradi obtožb poneverbe poskus, da bi utišali še en neodvisen politični glas v Ruski federaciji; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da so Navalnemu v kazenskem postopku, ki je potekal leta 2013 proti njemu zaradi istih obtožb, odvzeli pravico do poštenega sojenja;

ker je ruska vlada začela kazensko preiskavo proti neznanim osebam, ki po internetu pozivale k demonstracijam v Moskvi 2. aprila 2017 in k odstopu predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva, h končanju ruskih vojaških operacij v Ukrajini in Siriji, k izpustitvi Navalnega in k plačilu odškodnin aktivistom, ki so bili pridržani med protesti v Moskvi 26. marca 2017; ker je bilo na opozicijskih protestih v Moskvi 2. aprila 2017 aretiranih najmanj 31 ljudi, nato pa so jim odvzeli prostost zaradi „kršenja javnega reda“;

ker se je Rusija kot polnopravna članica Sveta Evrope ter podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala pri posodobitvi ustavnega in pravnega reda in pri njunemu spoštovanju v skladu s standardi Sveta Evrope;

E.	ker vlada zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem splošno sprejetih demokratičnih načel in načela pravne države; ker je Ruska federacija ratificirala 11 od 18 mednarodnih pogodb o človekovih pravicah;

F.	ker je bilo kazensko pravo Ruske federacije spremenjeno in je bil uveden nov člen 212(1), ki določa, da je lahko posameznik obtožen kršitve zakona o javnih zborovanjih, ne glede na dejstvo, da ta sprememba omejuje svobodo govora in združevanja;

G.	ker se je po podatkih centra za človekove pravice Memorial število političnih zapornikov v državi v zadnjih letih znatno povečalo, in sicer na skupno 102 oseb v letu 2016;

obsoja policijske operacije v Ruski federaciji, s katerimi skušajo preprečiti in razgnati mirne demonstracije proti korupciji, in med katerimi prihaja do pridržanja stotin državljanov, med katerimi je tudi Aleksej Navalni, čigar organizacija je bila pobudnica demonstracij;

poziva ruske oblasti, naj Alekseja Navalnega takoj izpustijo in umaknejo obtožbe proti njemu ter vsem miroljubnim protestnikom, novinarjem in aktivistom, ki so bili pridržani med protikorupcijskimi shodi v Moskvi in v številnih ruskih mestih 26. marca in 2. aprila 2017; poudarja, da so ruski organi v celoti odgovorni za varnost in dobrobit pridržanih;

poudarja, da so izrečene kazni politično motivirane, ter poziva rusko sodstvo, naj dokaže svojo neodvisnost od političnega vmešavanja; poziva ruske oblasti, naj končajo nadlegovanje novinarjev, političnih nasprotnikov, političnih aktivistov in aktivistov civilne družbe, popolnoma spoštujejo mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in zagotovijo svobodo medijev in svobodo zbiranja;

je seznanjen z visoko udeležbo na vsesplošnih protikorupcijskih protestih po vsej Ruski federaciji v nedeljo, 26. marca 2017, zlasti z veliko mobilizacijo mladih, ki so protestirali proti korupciji ter vse trši avtoritarni vladavini v Rusiji; pozdravlja to zavzetost, ki daje upati na večje zanimanje za javne in politične zadeve;

izraža močno zaskrbljenost zaradi pridržanja Alekseja Navalnega, ki dokazuje, da ruski organi uporabljajo zakonodajo o javnem zbiranju, da bi protestnike po hitrem postopku pozaprli, in s tem izvajajo sistematske zlorabe;

obsoja stalne poskuse utišanja Alekseja Navalnega in izraža podporo prizadevanjem njegove organizacije za ozaveščanje o korupciji v javnih institucijah in med političnimi predstavniki in nosilci javnih funkcij ter boju proti njej; z globoko zaskrbljenostjo gleda na odločitev sodišča iz februarja 2017, s katero so Alekseja Navalnega dejansko izključili iz političnega prizorišča ter še dodatno omejili politični pluralizem v Rusiji, kar sproža resna vprašanja glede poštenosti demokratičnih procesov v Rusiji;

opozarja, da je svoboda mirnega zbiranja pravica, ne privilegij, in da ima ta pravica, vključno s pravicami do svobode mnenja in izražanja ter svobode združevanja, odločilno vlogo pri nastajanju in obstoju resnično demokratičnega sistema; poziva ruske oblasti, naj v celoti spoštujejo mednarodne obveze, ki so jih sprejele, tudi v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), podprejo temeljne svoboščine izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, ki so kot temeljne pravice zapisane v njeni ustavi, in nemudoma izpustijo pridržane miroljubne demonstrante;

poziva ruske oblasti, naj končajo vse nadlegovanje političnih nasprotnikov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic v Ruski federaciji, tudi na sodni ravni, ter zagotovijo, da bodo ne glede na okoliščine lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti brez vmešavanja;

meni, da številna sojenja in sodni postopki proti članom opozicije in nevladnih organizacij v zadnjih letih zbujajo dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodnih ustanov v Ruski federaciji; poziva ruske sodne organe in organe pregona, naj svoje naloge opravljajo nepristransko, neodvisno in brez političnega vmešavanja;

10.

poudarja, da svobodo zbiranja v Ruski federaciji zagotavljata 31. člen ruske ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je Rusija, kar pomeni, da jo morajo ruske oblasti spoštovati; poziva Rusko federacijo, naj spoštuje načela pravne države, svobode govora in svobode in zbiranja;

11.

opozarja, kako pomembno je, da Rusija v celoti spoštuje svoje mednarodne pravne obveznosti, ki jih ima kot članica Sveta Evrope in OVSE, pa tudi temeljne človekove pravice in načelo pravne države, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah;

12.

poziva Rusko federacijo, naj spremeni zakonodajo, ki neupravičeno omejuje in kriminalizira svobodo zbiranja; obsoja, da je ustavno sodišče pooblastila, naj na podlagi nove zakonodaje iz decembra 2015 razveljavi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice;

13.

je seznanjen z obtožbami o korupciji zoper vodilne ruske politike; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj sistematično ukrepajo zoper vse poskuse pranja denarja ali hrambo nezakonitih sredstev v EU; prav tako naroči preiskovalnemu odboru Parlamenta, ki preiskuje panamske dokumente, naj dodatno pozornost nameni sledem o sumljivih tokovih ruskega denarja v bankah s sedežem v EU;

14.

poziva Svet in države članice, naj oblikujejo enotno politiko do Rusije, ki bo države članice in institucije EU zavezala k odločnemu skupnemu sporočilu o vlogi človekovih pravic v odnosih med EU in Rusijo ter k potrebi, da se zaustavi zatiranje pravice do izražanja, zbiranja in združevanja v Rusiji;

15.

poziva visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v nadaljevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah obravnavata primere vseh posameznikov, ki so preganjani iz političnih razlogov, ter da od ruskih predstavnikov na teh posvetovanjih uradno zahtevata odgovore za vsak primer posebej; poziva predsednika Sveta in Komisije ter podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej pozorno spremljata takšne primere, opozarjata na ta vprašanja pri različnih stikih in srečanjih z Rusijo ter Parlamentu poročata o izmenjavah z ruskimi oblastmi;

o o

16.

obsoja teroristični napad v Sankt Peterburgu in poziva svojega predsednika, naj izrazi globoko sožalje in solidarnost z žrtvami, njihovimi družinami in ruskimi državljani;

o o

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 13.

(2) UL C 65, 19.2.2016, str. 150.

(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0253.

(4) UL C 274, 27.7.2016, str. 21.

(5) UL C 300, 18.8.2016, str. 2.

(6) UL C 316, 30.8.2016, str. 126.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0446.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0087.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/60

P8_TA(2017)0126

Belorusija

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji (2017/2647(RSP))

(2018/C 298/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil o Belorusiji, tudi v zvezi z evropsko sosedsko politiko,

—

ob upoštevanju izjav predsednika delegacije za odnose z Belorusijo z dne 27. marca 2017, tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 17. marca 2017, posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 14. in 28. marca 2017, parlamentarne skupščine OVSE z dne 24. marca 2017, direktorja OVSE/ODIHR z dne 17. in 26. marca 2017, odbora za človekove pravice v parlamentarni skupščini OVSE z dne 27. marca 2017 in observatorija za zaščito zagovornikov človekovih pravic (FIDH-OMCT) z dne 29. marca 2017 o nedavnih aretacijah miroljubnih protestnikov in nezakonitih pridržanjih v Belorusiji,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji, zlasti z dne 15. februarja 2016 o odpravi omejevalnih ukrepov zoper 170 posameznikov in tri beloruske družbe,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/350 z dne 27. februarja 2017 (1) o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Belorusiji do 28. februarja 2018, ki zajemajo embargo na orožje in zamrznitev sredstev ter prepoved potovanja zoper štiri osebe, ki so bile dodane na seznam zaradi povezave z nerešenim izginotjem dveh opozicijskih politikov, podjetnika in novinarja v letih 1999 in 2000,

—

ob upoštevanju parlamentarnih volitev dne 11. septembra 2016 in predsedniških volitev dne 11. oktobra 2015; ob upoštevanju številnih izjav beloruskih organov, da bodo nekatera priporočila OVSE/ODIHR, podana po predsedniških volitvah 2015, začeli izvajati pred parlamentarnimi volitvami 2016, in končnega poročila OVSE/ODIHR z dne 28. januarja 2016 o predsedniških volitvah v Belorusiji, ki so potekale 11. oktobra 2015,

—	ob upoštevanju poročila Mednarodne zveze za človekove pravice in središča za človekove pravice Vjasna o prisilnem delu in vsesplošnih kršitvah pravic delavcev v Belorusiji,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker je začela beloruska vlada februarja 2017 izvajati predsedniški odlok št. 3 o preprečevanju socialne odvisnosti, t. i. davek za socialne parazite, ki ga je predsednik Aleksander Lukašenko podpisal leta 2015 in ki kaznuje brezposelnost z uvedbo posebne dajatve za financiranje vladnih odhodkov, ki sega od zneska okrog 240 EUR, kar je enakovredno približno dvema tretjinama mesečne plače v tej državi, pa do prisilnega dela za državljane, zaposlene manj kot 183 dni v letu; ker je odlok med državljani, aktivisti in novinarji naletel na vsesplošno neodobravanje;

ker so od 17. februarja in ves marec v številnih beloruskih mestih kljub pritisku vladnih medijev in varnostnih sil, vključno z oboroženimi agenti, ki so razganjali množice, potekale množične miroljubne demonstracije tisočev državljanov, ki so protestirali proti sprejetju predsedniškega odloka št. 3 in izgradnji poslovnega središča v bližini Kurapatija, spominskega mesta za Stalinove žrtve;

ker so se oblasti na te demonstracije odzvale s silo, zlasti 25. in 26. marca 2017; ker so miroljubni protestniki na dan svobode 25. marca želeli zakorakati vzdolž glavne ulice v Minsku, a jih je ustavil policijski kordon; ker so varnostne sile napadle protestnike in začele pretepati tudi ženske, mladoletne in starejše; ker je bilo aretiranih več sto protestnikov, med njimi tudi domači in tuji novinarji, ki so poročali o dogodkih; ker je bilo v Minsku pridržanih več kot 700 ljudi, med katerimi so bili tudi naključni opazovalci;

ker je bila med opazovanjem miroljubnih demonstracij aretirana tudi večja skupina zagovornikov človekovih pravic; ker je po podatkih središča za človekove pravice Vjasna sodišče 27. marca 2017 do konca dneva 177 osebam izreklo kazen zaradi sodelovanja pri protestih 25. marca, pri čemer je bilo v 74 primerih izrečeno upravno pridržanje, v 93 primerih pa denarna kazen; ker je bilo pred protesti preventivno aretiranih več kot 100 članov opozicije;

ker je bilo aretiranih 27 ljudi, tudi Zmicer Daškevič, nekdanji politični zapornik in voditelj gibanja „Mlada fronta“, saj naj bi načrtovali izgrede skupin, usposobljenih v Ukrajini, na Poljskem in v Litvi; ker jim preti tudi do triletna zaporna kazen; ker Urad za državno varnost (KGB) ne želi razkriti števila oseb, aretiranih v zvezi z „množičnimi izgredi“;

ker je KGB aretiral Mikalaja Statkeviča, odmevnega opozicijskega politika in nekdanjega predsedniškega kandidata, ki bi moral voditi demonstracije v Minsku, in ga tri dni zadrževal v centru za pridržanje, pri tem pa ni posredoval nikakršnih informacij o tem, kje je; ker sta bila aretirana tudi Sergej Kulinič in Sergej Kuncevič; ker je bil pred shodom 25. marca 2017 nezakonito pridržan tudi Vladzimir Njakljajev, znan beloruski pesnik in predsedniški kandidat leta 2010, ki je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pristal v bolnišnici; ker so bili marca 2017 skupaj s številnimi civilnimi aktivisti aretirani tudi Pavel Sevjarinec, Vitalij Rimaševski, Anatol Ljabecka in Jurij Hubarevič; ker je bil 23. marca v Minsku aretiran namestnik predsednika Gibanja za svobodo Ales Lahvinec; ker je bilo preventivno pridržanih približno 60 opazovalcev razmer na področju človekovih pravic;

ker je policija 25. marca 2017 v beloruski prestolnici preiskala prostore središča za človekove pravice Vjasna, pri tem pa preventivno aretirala vsaj 57 ljudi, ki so spremljali potekajoče miroljubne proteste; ker so bili tudi drugi zagovorniki človekovih pravic, na primer Oleg Volček, vodja središča za človekove pravice, ki ponuja pravno pomoč prebivalcem, in Anatolij Poplavni, član gomelske veje središča za človekove pravice Vjasna, pred tem aretirani in obsojeni na krajšo zaporno kazen; ker je bil pridržan tudi član Vjasne Leonid Sudalenka, ker je v imenu več kot 200 državljanov vložil pritožbo zoper določbe zgoraj omenjenega predsedniškega odloka št. 3;

ker je bilo po podatkih beloruskega združenja novinarjev zabeleženih 120 primerov kršitve pravic novinarjev; ker je bil po vsej državi blokiran internet, novinarji, ki so poročali o dogodkih, pa kaznovani ali zaprti zaradi huliganstva ali neupoštevanja policijskih odredb; ker nekateri še vedno čakajo na sojenje; ker je bilo od 12. marca 2017 zabeleženih več kot 20 primerov nadlegovanja poročevalcev postaje Belsat TV in ker je policija 31. marca 2017 vdrla v njene prostore, jih preiskala ter zasegla ali odstranila nekatere kose opreme;

I.	ker gre pri tem za najhujše dogodke po nasilni zadušitvi demonstracij leta 2010 in za obžalovanja vreden korak nazaj; ker je novi val represije izbruhnil natanko leto po tem, ko je EU sprejela odločitev o politiki ponovnega zbliževanja na področju odnosov z Belorusijo;

J.	ker je Belorusija članica organizacije OVSE in se je zavezala, da bo spoštovala pravico do miroljubnega zbiranja in združevanja; ker zgoraj omenjene množične aretacije, čezmerna uporaba sile zoper protestnike in racije organizacij civilne družbe pomenijo jasno kršitev danih zavez;

K.	ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen; ker je 17. marca 2017 izrekla prvo takšno obsodbo v letu 2017;

ker je EU februarja 2016 kot znamenje dobre volje, da bi Belorusijo spodbudila k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, odpravila večino omejevalnih ukrepov proti beloruskim uradnikom in pravnim osebam; ker je Svet v svojih sklepih o Belorusiji z dne 15. februarja 2016 poudaril, da je treba okrepiti sodelovanje med EU in Belorusijo na številnih gospodarskih in trgovinskih področjih ter pri zagotavljanju pomoči, kar bi Belorusiji omogočilo vložitev prošnje za sredstva Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD);

M.	ker bi se utegnile težavne gospodarske razmere v Belorusiji še poslabšati, saj so najpomembnejši sektorji še vedno v lasti države ter pod vodstvom in nadzorom uprave; ker se odvisnost Belorusije od ruske gospodarske pomoči nenehno povečuje;

N.	ker je eden od ciljev sodelovanja Belorusije v vzhodnem partnerstvu in njegovi parlamentarni veji Euronest okrepiti sodelovanje med to državo in EU; ker beloruski parlament nima uradnega položaja v parlamentarni skupščini Euronest;

ker je Belorusija članica Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) in z Rusijo sodeluje v skupnih vojaških manevrih „Zapad 2017“, ki vključujejo scenarije napadov na zahodne sosede, pri čemer se simulira tudi uporaba jedrskega orožja, in ki bi utegnili negativno vplivati na varnost in nacionalno suverenost Republike Belorusije in vse regije;

ker je EU zavezana stabilni, demokratični in uspešni prihodnosti Belorusije, ki bi koristila prebivalcem države; ker so boljši odnosi med EU in Belorusijo mogoči samo pod pogojem, da se občutno izboljša stanje na področju svobode govora in medijev, spoštovanje političnih pravic navadnih državljanov in opozicijskih aktivistov ter spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic;

obsoja zatiranje miroljubnih protestnikov in represijo pred in med demonstracijami 25. marca 2017; poudarja, da so se varnostne službe kljub pozivom mednarodne skupnosti k zadržanemu odzivu odzvale samovoljno in neprimerno; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov v Belorusiji in opozarja, da je v državi nedvomno potreben širši proces demokratizacije;

obsoja neupravičeno omejevanje pravice do mirnega zbiranja, svobode izražanja in svobode združevanja, tudi tistih, ki izražajo mnenja o družbenih in drugih vprašanjih, pomembnih za javnost, zlasti pa nadlegovanje in pridržanje novinarjev, članov opozicije, zagovornikov človekovih pravic in drugih protestnikov;

poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse miroljubne protestnike, novinarje, zagovornike človekovih pravic, aktiviste civilne družbe in pripadnike opozicije, ki so bili pridržani v valu protestov, in umaknejo vse obtožbe zoper nje; meni, da je praksa preventivnih aretacij povsem nesprejemljiva; poziva oblasti, naj nemudoma razkrijejo informacije o vseh, ki so bili aretirani, njihovim družinam in širši javnosti;

ponovno poudarja, da uporabe sile proti komur koli, ki uveljavlja pravico do miroljubnega protesta, ni mogoče upravičiti v nobenih okoliščinah ter da je zatiranje, s katerim se krši pravica do svobode govora in združevanja, v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi in ustavo Republike Belorusije; poziva belorusko vlado, naj začne odprt dialog s svojimi državljani, neodvisnimi organizacijami civilne družbe in neodvisnimi mediji;

poziva beloruske oblasti, naj nemudoma temeljito in nepristransko preiščejo vse obtožbe samovoljnega pridržanja in drugih kršitev človekovih pravic protestnikov v povezavi z nedavnimi demonstracijami; opozarja, da bi v nasprotnem primeru EU lahko uvedla nove omejevalne ukrepe zoper najvišje beloruske uradnike, odgovorne za nedavno zatiranje;

poziva oblasti, naj prenehajo nadlegovati neodvisne medije iz političnih razlogov, vključno s prakso upravnega pregona in samovoljno rabo člena 22.9(2) zakona o upravnem postopku proti neodvisnim novinarjem, ki brez akreditacije sodelujejo s tujimi mediji, s čimer omejujejo pravico do svobode izražanja in širjenja informacij;

poziva beloruske oblasti, naj prenehajo nadlegovati civilno družbo, omogočijo polno in prosto zakonito delovanje javnih organizacij, nemudoma razveljavijo člen 193/1 kazenskega zakonika, ki sankcionira organiziranje dejavnosti neregistriranih javnih združenj in organizacij in sodelovanje v njih, ter naj omogočijo celovito, prosto in neovirano delovanje javnih združenj in organizacij, vključno z združenji in organizacijami narodnih manjšin in njihovimi neodvisnimi organizacijami;

poziva parlamentarno skupščino OVSE, ki načrtuje svoje 26. letno zasedanje julija 2017 v Minsku, naj upošteva nedavne dogodke v Belorusiji ter naj zagotovi vsaj vključenost političnih strank demokratične opozicije, neodvisnih medijev in organizacij civilne družbe;

poziva belorusko vlado, naj vzpostavi konstruktiven dialog z opozicijo in organizacijami civilne družbe, pa tudi, naj pri izvajanju dolgo pričakovane reforme za zaščito človekovih pravic in krepitev demokracije polno sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata organizacije civilne družbe v Belorusiji in v tujini ter svojo podporo še okrepita; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpreti vse neodvisne vire informacij v beloruski družbi, vključno z mediji, ki oddajajo v beloruščini, in tujimi mediji; poleg tega poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj preuči načine in sredstva za spodbujanje polnega in učinkovitega varstva človekovih pravic v Belorusiji;

10.

priporoča razveljavitev odloka predsednika republike št. 3, saj gre za samovoljen, strog in moralno sporen ukrep, ki krši mednarodno pravo človekovih pravic in ki po ocenah vpliva na več kot 470 000 beloruskih državljanov;

11.

poziva, naj se podaljša mandat posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji; poziva belorusko vlado, naj prizna njegov mandat in z njim polno sodeluje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se s posebnim poročevalcem OZN bolje usklajuje na področju politike EU glede Belorusije; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo in podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca OZN, da bi še naprej spremljal razmere v tej državi;

12.

poziva beloruske oblasti, naj brez odlašanja nadaljujejo celovito reformo volilnega sistema kot del širšega demokratičnega procesa, pri tem pa naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji; poudarja, da je treba ustrezna priporočila OVSE/ODIHR začeti izvajati precej pred lokalnimi volitvami, ki bodo potekale marca 2018;

13.

poziva vlado, naj se pridruži svetovnemu moratoriju za uporabo smrtne kazni, s čimer bo storila prvi korak k njeni trajni odpravi;

14.

poziva Komisijo, naj s pospešitvijo postopka za pridobitev vizuma in štipendij še naprej podpira izobraževalne programe, ki mladim beloruskim državljanom omogočajo študij v EU;

15.

pozdravlja sklep Sveta z dne 27. februarja 2017 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Belorusiji, ki se nanašajo na štiri posameznike, in embarga na orožje do 28. februarja 2018; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej pozorno spremlja razmere v državi, da bi ocenila učinkovitost politike EU o konstruktivnem ponovnem sodelovanju; meni, da bi morala EU določiti jasna merila, ki bi morala zajemati dosledno izpolnjevanje pogojev glede človekovih pravic, da bi zagotovili reforme, s katerimi bi varovali temeljne svoboščine in človekove pravice;

16.

poziva Komisijo, naj oceni, ali so zagotovljeni najvišji standardi jedrske varnosti za jedrsko elektrarno Ostrovec, ki se ravno gradi, in ali bi se utegnilo jamstvo EU za EIB uporabiti za financiranje tega jedrskega obrata v Belorusiji, ter naj oceni, ali bi bilo jamstvo v skladu s sankcijami EU proti Ruski federaciji;

17.

poudarja svojo zavezanost delovanju v korist beloruskega prebivalstva tako, da podpira njegove demokratične težnje in pobude ter prispeva k stabilni, demokratični in uspešni prihodnosti Belorusije; ponovno poudarja, da bo spoštovanje temeljnih državljanskih svoboščin, pravne države in človekovih pravic ključnega pomena za nadaljnje oblikovanje odnosov med EU in Belorusijo;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam, OVSE/ODHIR, Svetu Evrope, beloruskim oblastem in parlamentarni skupščini OVSE.

(1) UL L 50, 28.2.2017, str. 81.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/65

P8_TA(2017)0127

Bangladeš, vključno s porokami otrok

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o Bangladešu, vključno s porokami otrok (2017/2648(RSP))

(2018/C 298/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti resolucije z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za seje Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2),

—	ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice z dne 22. marca 2017 o Bangladešu,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 2. julija 2015 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravljanje porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok,

—	ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, ki jih je Svet sprejel 6. marca 2017,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—	ob upoštevanju Pekinške izjave iz leta 2015 in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah leta 1995 v Pekingu, ki jih je Bangladeš podpisal, in rednih pregledov napredka Bangladeša pri njihovem izvajanju, ki so bili opravljeni v letih 2000, 2005, 2009 in 2014,

—	ob upoštevanju člena 16 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—	ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Bangladešem o partnerstvu in razvoju iz leta 2001,

—	ob upoštevanju bangladeškega zakona o omejevanju porok otrok z dne 11. marca 2017 in zakona o preprečevanju porok otrok z dne 15. septembra 2014,

—	ob upoštevanju bangladeškega nacionalnega akcijskega načrta za izkoreninjenje porok otrok 2015–2021,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.	ker ima EU dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj; ker sta spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel podlaga notranje in mednarodne politike pogodbenic ter morata biti bistvena sestavina zunanjega delovanja EU;

B.	ker nevladne organizacije in neodvisni mediji v zadnjih mesecih poročajo o vrsti kršitev človekovih pravic, vključno s prisilnimi izginotji, pogromom nad civilno družbo, napadi na politične aktiviste in mučenjem;

C.	ker nedavni podatki OZN kažejo, da je v Bangladešu pogostost porok otrok med najvišjimi na svetu in najvišja v Aziji; ker se v Bangladešu 52 % deklet poroči pred starostjo 18 let in 18 % pred starostjo 15 let;

D.	ker OZN priznava, da so poroke otrok kršenje človekovih pravic, saj otroci nimajo izbire oziroma sposobnosti, da bi nanje zares pristali, ter so pogosto izpostavljeni psihičnim in fizičnim tveganjem;

E.	ker Bangladeš sodi med 12 držav, ki jim je namenjen globalni program Sklada OZN za prebivalstvo (UNFPA) pri Unicefu za pospešitev ukrepov za odpravo porok otrok, ki ga podpira tudi EU;

F.	ker je Bangladeš član južnoazijske pobude za končanje nasilja nad otroki, ki je sprejela regionalni akcijski načrt za končanje porok otrok;

ker se je bangladeška vlada julija 2014 na vrhunskem zasedanju na temo deklet obvezala, da bo do leta 2021 za tretjino zmanjšala število deklet, ki se poročijo v starosti od 15 do 18 let, da bo do leta 2021 odpravila poroke otrok, mlajših od 15 let, in da bo do leta 2041 odpravila poroke otrok, mlajših od 18 let;

H.	ker je bil Bangladeš leta 2015 na indeksu neenakosti med spoloma programa OZN za razvoj uvrščen na 119. mesto med 159 državami;

ker je 27. februarja 2017 vlada sprejela zakon o omejevanju porok otrok, ki sicer ohranja najnižjo dovoljeno starost za poroko za ženske pri 18 letih in za moške pri 21 letih, a uvaja izjeme v „posebnih primerih“ oziroma v „največjem interesu“ mladostnika ob dovoljenju sodišča, pri tem pa ne določa meril za takšne primere niti najnižje dovoljene starosti za takšne poroke; ker se ne zahteva otrokovo soglasje; ker je zakon začel veljati po tem, ko ga 11. marca 2017 odobril predsednik;

J.	ker bi ta zakon lahko povzročil porast zlorab zaradi dote, spolnega nadlegovanja, posilstev in napadov s kislino ter legitimiziral spolne odnose z mladoletniki; ker utegne tudi omogočiti staršem, da svoje hčere prisilijo v sklenitev zakonske zveze s svojimi posiljevalci;

K.	ker smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic potrjujejo zavezanost EU celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v njeni zunanji politiki na področju človekovih pravic;

ponovno obsoja vse primere prisilnih porok in porok otrok ter spolnega nasilja nad ženskami in dekleti po vsem svetu;

je seznanjen z napredkom, ki ga je Bangladeš dosegel v prizadevanjih za zmanjšanje pogostosti porok otrok;

pozdravlja, da je Bangladeš v preteklih nekaj letih sprejel več zakonodajnih in institucionalnih ukrepov za zaščito otrok; je vseeno zaskrbljen zaradi nezadostnega ali neobstoječega izvajanja teh ukrepov;

močno obžaluje sprejetje zakona o omejevanju porok otrok leta 2017 in obstoj pravnih vrzeli v zakonodaji, ki omogočajo, da so poroke otrok pravno dovoljene; nadalje obžaluje, da zakon ne vsebuje pravnih meril, zaradi česar obstaja tveganje razširjenih zlorab;

poziva bangladeško vlado, naj zakon spremeni, da bi odpravila pravne vrzeli in prepovedala vse poroke, ki bi vključevale otroke;

vztraja, da mora bangladeška vlada, dokler ne odpravi vrzeli v zakonu, sprejeti jasna merila, na podlagi katerih bodo morala sodišča – v povezavi z zdravstvenimi in socialnimi delavci, vključi pa naj se tudi pogovor s prizadetim dekletom brez navzočnosti družinskih članov – utemeljiti vsako odločitev za odobritev poroke mladoletnikov;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nedavno sprejeti zakon predstavlja korak nazaj za Bangladeš v njegovih prizadevanjih za izkoreninjenje porok otrok; opozarja, da takšna ublažitev zakona ogroža cilje zmanjšanje števila porok otrok, ki si jih je bangladeška vlada sama postavila;

priznava, da utegnejo poroke otrok vplivati tudi na omejevanje dostopa do izobraževanja, izolacijo, revščino, ekonomsko odvisnost in suženjstvo, zlasti za dekleta na podeželju, in zaskrbljeno ugotavlja, da poroke otrok pomenijo večje tveganje posilstva, fizičnega nasilja in prisilnih nosečnosti;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so poroke otrok pogosto povezane z neželenimi in mladoletniškimi nosečnostmi; glede tega opozarja, da je pomembno ženskam in dekletom zagotoviti dostop do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah, podporo ter varno zdravstveno oskrbo, vključno z varno in zakonito prekinitvijo nosečnosti;

10.

poziva bangladeško vlado, naj nadaljuje z razvojem nacionalnega akcijskega načrta za izkoreninjenje porok otrok 2015–2021 in naj pojasni, kako namerava doseči zastavljeni cilj in povsem izkoreniniti poroke otrok;

11.

poziva bangladeške oblasti, naj se učinkovito zavežejo uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili nedavno sprejeti v mednarodnem merilu, zlasti glede zmanjševanja neenakosti ter zagotavljanja enakosti med spoloma in pravic žensk;

12.

meni, da se je mogoče učinkovito bojevati proti porokam otrok s spodbujanjem človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter z javnimi socialnimi politikami; zato poziva bangladeške oblasti, naj v boj proti izvirnim vzrokom porok otrok v Bangladešu sistematično pritegnejo skupnosti in civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami in otroškimi organizacijami, ter naj izvajajo ozaveščanje v šolah;

13.

glede tega poziva bangladeške oblasti, naj spremenijo zakon o urejanju tujih donacij (prostovoljnih dejavnosti) iz leta 2014 in tako zagotovijo, da vlada ne bo samovoljno nadzorovala dela civilnodružbenih organizacij in da bo za vse odločitve, sprejete na podlagi tega zakona, lahko opravljen neodvisen postopek pregleda;

14.

poziva bangladeške oblasti, naj obsodijo stalna grozljiva dejanja proti svobodi izražanja in naj si dejavno prizadevajo za takojšnje končanje vseh nasilnih dejanj, nadlegovanja, ustrahovanja in cenzure proti novinarjem, blogerjem in civilni družbi; nadalje poziva bangladeške oblasti, naj opravijo neodvisne preiskave zunajsodnih pobojev, prisilnih izginotij in uporabe pretirane sile ter naj odgovornim sodijo v skladu z mednarodnimi standardi;

15.

poziva Komisijo in delegacijo EU v Bangladešu, naj o teh zadevah govorijo z bangladeškimi oblastmi, Evropsko službo za zunanje delovanje pa, naj o omenjenem zakonu sproži razpravo na naslednji seji skupnega odbora EU-Bangladeš;

16.

poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da bi bangladeški vladi pomagala spoštovati njene mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, Evropski komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice ter vladi in parlamentu Bangladeša.

(1) UL C 234, 28.6.2016, str. 10.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/68

P8_TA(2017)0130

Evropska solidarnostna enota

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o evropski solidarnostni enoti (2017/2629(RSP))

(2018/C 298/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Evropska solidarnostna enota (COM(2016)0942,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o Evropski prostovoljski službi in spodbujanju prostovoljstva v Evropi (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade (5),

—	ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (6),

—	ob upoštevanju političnega programa prostovoljstva v Evropi in osnutka Evropske listine o pravicah in dolžnostih prostovoljcev (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (8),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (9),

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji o evropski solidarnostni enoti (O-000020/2017 – B8-0210/2017 in O-000022/2017 – B8-0211/2017)),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,

—	ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.	ker so temeljne ideje, vrednote in načela, ki so jih dorekle in podprle države članice, podlaga Evropske unije;

B.	ker je načelo solidarnosti eno od temeljnih načel Evropske unije, njegovo bistvo pa je v delitvi koristi in bremen;

C.	ker je načelo solidarnosti gonilo razvoja Evropske prostovoljske službe, ta pa je v svoji dvajsetletni zgodovini dosegla izjemne rezultate, ki jih ne bi smeli izničiti;

D.	ker morajo institucije EU in države članice odločno in dejavno podpreti udeležbo državljanov ter priznati, da prostovoljstvo prispeva h krepitvi občutka solidarnosti in socialne odgovornosti ter k delitvi vrednot in izkušenj skupnega državljanstva;

ker mora vzpostavitev evropske solidarnostne enote temeljiti na skupnih vrednotah EU, kot so opredeljene v Pogodbah in v Listini EU o temeljnih pravicah; ker bi moral biti cilj evropske solidarnostne enote krepitev občutka pripadnosti skupnosti, solidarnosti in socialne odgovornosti v Evropi, hkrati pa zagotavljati take izkušnje s prostovoljstvom, delom, pripravništvom in vajeništvom, ki bodo ljudem dale smisel in jih opolnomočile;

F.	ker lahko kakovostno prostovoljstvo ustvarja priložnosti za zaposlitev in odpira možnosti za socialno vključevanje;

G.	ker večina prostovoljnih pobud poteka zunaj programov EU in jih je treba podpreti z ugodnim pravnim in finančnim okoljem;

ker je Evropska prostovoljska služba obstoječi referenčni okvir za prostovoljske dejavnosti v EU z dvajsetletno zgodovino dokazane učinkovitosti, znanja in učnih dosežkov; ker bi morali vsi novi programi prostovoljstva na ravni EU dopolnjevati in izkoristiti izkušnje Evropske prostovoljske službe in drugih uspešnih programov EU za prostovoljstvo, kot je pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč;

ker bi lahko evropska solidarnostna enota pomenila priložnost za mlade, ki so njena glavna ciljna skupina (zlasti mladi iz marginaliziranih skupnosti in slabih socialno-ekonomskih razmer), da prispevajo nekaj dragocenega k družbi ter da povečajo prepoznavnost prizadevanj EU in oživijo širšo razpravo o prostovoljstvu v Evropi in njegovih koristih za družbo;

J.	ker imajo civilna družba in mladinske organizacije pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih lokalnih, nacionalnih in čezmejnih prostovoljskih izkušenj; ker je v zvezi s tem treba zagotoviti stalno podporo ter ugodno pravno in finančno okolje;

K.	ker se je od decembra 2016, ko je bila vzpostavljena spletna platforma Komisije, v evropsko solidarnostno enoto registriralo že več kot 20 000 ljudi;

L.	ker je Komisija pozvana, naj pripravi jasen in podroben pravni okvir za evropsko solidarnostno enoto, pri čemer naj upošteva naslednja priporočila Evropskega parlamenta;

Evropska solidarnost

meni, da je bistvenega pomena jasna opredelitev solidarnosti na ravni EU; poziva Komisijo, naj opredeli cilje evropske solidarnostne enote in zagotovi, da bodo njene dejavnosti merljive in učinkovite, ob upoštevanju pomembnega pozitivnega učinka solidarnosti tako na posamezne udeležence kot na skupnost; poudarja, da bi bilo treba to spodbuditi z oblikovanjem ustreznih opredelitev v tesnem sodelovanju z državami članicami in organizacijami deležnikov, dejavnimi na področju prostovoljstva, civilne službe in ukrepov za mlade, v skladu s temeljnimi vrednotami EU, opredeljenimi v Pogodbah in Listini;

poudarja, da je treba zagotoviti enak dostop do evropske solidarnostne enote za vse državljane EU; poziva k odločnejšemu spodbujanju možnosti sodelovanja pri pobudi za ljudi s posebnimi potrebami in ljudi iz prikrajšanih okolij;

priznava, da sta vidik učenja, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem, ter učinek na posamezne prostovoljce, mlade delavce, pripravnike ali vajence pomembna elementa, hkrati pa je trdno prepričan, da mora biti glavni cilj evropske solidarnostne enote ustvariti pozitiven učinek na upravičence do projektov in ukrepov ter na širšo celotno skupnost kot jasen izraz solidarnosti in družbene odgovornosti;

prav tako meni, da bi prakse, ki so na voljo prek evropske solidarnostne enote, udeležencem omogočile razvoj življenjskih veščin, občutka odgovornosti in delitve ter bi pripomogle k premostitvi razlik, povezanih z jezikom, kulturo, vero, prepričanjem ali gospodarskimi okoliščinami in napačnih predstav in predsodkov; meni, da bi pobuda o evropski solidarnostni enoti prispevala tudi k spodbujanju aktivnega državljanstva in udeležencem omogočila, da osvojijo sposobnost kritične analize resničnosti in socialnih problemov, s katerimi se srečujejo; poziva Komisijo, naj v izvajanje pobude o evropski solidarnostni službi vključi načelo enakosti spolov;

poudarja, da civilna zaščita in humanitarna pomoč ne moreta biti odvisni od mladih v okviru evropske solidarnostne enote; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo neprekinjene naložbe v strukturirano civilno zaščito in humanitarno pomoč;

Financiranje evropske solidarnostne enote

je zelo zaskrbljen zaradi namere Komisije, da bo pobudo o evropski solidarnostni enoti v začetni fazi izvajala z vključitvijo v obstoječe programe in pobude, zlasti izobraževalne in kulturne programe, kot sta Erasmus+ in Evropa za državljane, jamstvo za mlade in program je za zaposlovanje in socialne inovacije, ne da bi zagotovila zadostno jasnost o natančnih finančnih in človeških virih, ki bodo namenjeni za evropsko solidarnostno enoto; opozarja, da Parlament kot sozakonodajalec pri pripravi programov EU in proračunski organ nasprotuje prerazporeditvi sredstev iz prednostnih programov, pogosto pa ni zadostnih sredstev za financiranje osnovnih dejavnosti in financiranje novih političnih pobud;

poziva Komisijo, naj v svojem prihodnjem zakonodajnem predlogu o evropski solidarnostni enoti vključi jasen opis proračunskih ureditev, ki bodo omogočile njeno učinkovito delovanje; poudarja, da financiranje evropske solidarnostne enote ne sme negativno vplivati na obstoječe programe namenjene mladim, in pobudam, kot so Evropa za državljane in Erasmus+, program za zaposlovanje in socialne inovacije ali jamstvo za mlade, in ne sme izkrivljati delovanja obstoječih uspešnih orodij, kot je Evropska prostovoljna služba;

poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovit mehanizem spremljanja in ocenjevanja za evropsko solidarnostno enoto, da bi zagotovila njeno pravilno izvajanje, kakovost priložnosti, ki jih odpira, in trajnost njenih rezultatov;

Vključevanje evropske solidarnostne enote v širšo strategijo o prostovoljstvu

predlaga, da bi morala Komisija evropsko solidarnostno enoto, če naj bo uspešna, vključiti v širšo politično strategijo, usmerjeno v ustvarjanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v Evropi, hkrati pa poskrbeti, da se ne bo prekrivala z uspešnimi obstoječimi pobudami, kot je Evropska prostovoljna služba, temveč jih bo okrepila;

10.

poudarja, da velika večina prostovoljstva poteka na lokalni ravni in v skladu z lokalnimi potrebami ter da se mora zato evropska solidarnostna enota najprej osredotočiti na lokalno prostovoljstvo namesto na čezmejne priložnosti, ki zahtevajo mednarodno mobilnost in so lahko nedostopne osebam iz prikrajšanih okolij;

11.

poudarja, da evropska solidarnostna enota ne bi smela povzročiti dodatnih upravnih bremen za posameznike ali sodelujoče organizacije ter bi morala delovati v kar najtesnejši povezavi z obstoječimi in uspešno uveljavljenimi priložnostmi za prostovoljstvo, ki jih zagotavljajo organizacije civilne družbe;

12.

poziva Komisijo, naj si prizadeva zagotoviti ravnovesje med visokim številom registracij za evropsko solidarnostno enoto na spletni platformi in številom prostovoljskih mest, ki so na voljo, da bi preprečila nezadovoljstvo med mladimi, ki se prijavijo za evropsko solidarnostno enoto;

13.

poziva Komisijo, naj prostovoljstvo vključi v evropske programe in sklade, kot so strukturni skladi, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program LIFE ter programi in skladi EU za zunanje delovanje; v zvezi s tem poudarja, da je treba uvesti enotno kontaktno točko za usklajevanje politik in programov EU za prostovoljstvo;

14.

predlaga, naj izobraževalne ustanove podprejo izvajanje evropske solidarnostne enote tako, da v svoje učne načrte vključijo usposabljanje na področju prostovoljstva, s poudarkom na solidarnosti;

Jasno razlikovanje med prostovoljstvom in zaposlitvijo ter kakovostne možnosti za mlade v sklopu poklicnih dejavnosti

15.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju evropske solidarnostne enote jasno razlikuje med prostovoljskimi dejavnostmi in zaposlitvami, da bi ohranili temeljne razlike med prostovoljstvom in delom, kjer je poudarek predvsem na potrebah upravičencev ali potrebah udeležencev po usposabljanju in razvoju, da se prepreči nadomeščanje potencialno kakovostnih zaposlitev; zato poudarja, da prostovoljske pobude ne bi smele biti upravičene do finančnih sredstev, ki so posebej namenjena za boj proti brezposelnosti mladih, kot je pobuda za zaposlovanje mladih;

16.

poudarja, da bi morala prostovoljska veja temeljiti na jasnem razumevanju načel kakovostnega prostovoljstva, na primer načel iz Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev; poleg tega poudarja, da bi moralo biti prostovoljstvo vedno v podporo nepridobitnim solidarnostnim dejavnostim za zadostitev opredeljenih potreb skupnosti;

17.

poudarja, da bi morala biti poklicna veja osredotočeno na zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, pripravništev in vajeništev v solidarnostnih neprofitnih in socialnih podjetjih v sektorju solidarnosti;

18.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezno upravno in finančno podporo gostiteljskim organizacijam in organom z obeh vej ter zagotoviti potrebna znanja in spretnosti za primerno gostovanje udeležencev evropske solidarnostne enote;

19.

poziva, naj gostiteljske organizacije sprejmejo listino kakovosti, ki vključuje dogovorjene cilje, načela in standarde, kakršni so določeni v Evropski listini kakovosti za prakse in vajeništvo (10); spodbuja organizacije gostiteljice, naj vnaprej opišejo znanja, spretnosti in kompetence, ki naj bi jih pridobili med izkušnjo; poziva k primerljivosti, priznavanju in potrjevanju znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih med izkušnjo, kot to zahteva priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, da bodo prispevale k trajnostni vključitvi mladih na trg dela; poudarja, da bodo jasni standardi pomagali spremljati izvajanje evropske solidarnostne enote;

20.

poudarja, da je treba mladim prostovoljcem zagotoviti ustrezno finančno nadomestilo, mladim delavcem pa ustrezno plačilo in zdravstveno zavarovanje, usposabljanje in mentorstvo; poudarja, da bi bilo treba poskrbeti za spremljanje njihovega dela in okolja glede na posebne naloge, ki bi jih morali izpolnjevati za prostovoljstvo ali delovno prakso v okviru evropske solidarnostne enote;

21.

ponovno poziva države članice, naj politike zaposlovanja mladih povežejo s kakovostnimi in trajnostnimi pogodbami o zaposlitvi, da bi se postavili po robu čedalje večji prekarnosti zaposlitev in podzaposlenosti;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj mladim iz prikrajšanih okolij ali s posebnimi potrebami zagotovijo popoln dostop do evropske solidarnostne enote; zato poudarja, da bi bilo treba dodeliti poseben proračun za kritje stroškov osebne pomoči ali dodatne podpore mladim, ki jo potrebujejo; meni, da bi bilo treba evropsko solidarnostno enoto videti kot primer dobre prakse na tem področju;

Usklajevanje med službami in posvetovanje z deležniki

23.

poziva Komisijo, naj pobudo o evropski solidarnostni enoti ustrezno usklajuje in vključi v vse svoje službe in z vsemi drugimi evropskimi in nacionalnimi institucijami, da bi zagotovili njeno skladno in dosledno izvajanje; predlaga, naj bo za usklajevanje in vključevanje pobude odgovoren generalni direktorat Komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo;

24.

opozarja Komisijo, da je treba pred oblikovanjem besedila zakonodajnega predloga zagotoviti primerne pogoje za ustrezno posvetovanje s ključnimi deležniki, kot so mladinske organizacije, evropski socialni partnerji, prostovoljske organizacije, sindikati in države članice; poudarja, da bi morali biti ti deležniki redno vključeni v izvajanje pobude in po potrebi njeno spremljanje, da bi zagotovili njeno pravilno izvajanje, kakovost napotitev in trajnost njenih rezultatov;

o o

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0425.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.

(3) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 9.

(4) UL C 224, 21.6.2016, str. 19.

(5) UL C 440, 30.12.2015, str. 67.

(6) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(7) http://ec.europa.eu/citizenship/pdf/volunteering_charter_en.pdf

(8) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(10) http://www.youthforum.org/assets/2014/04/internship_charter_EN.pdf

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/73

P8_TA(2017)0131

Ustreznost varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA (2016/3018(RSP))

(2018/C 298/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 6, 7, 8, 11, 16, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varstvu podatkov),

—	ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (3) ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (4),

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner (5),

—	ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. novembra 2015 o prenosu osebnih podatkov iz EU v Združene države Amerike v skladu z Direktivo 95/46/ES po sodbi Sodišča v zadevi C-362/14 (Schrems) (COM(2015)0566),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 10. januarja 2017 o izmenjavi in varovanju osebnih podatkov v globaliziranem svetu (COM(2017)0007);

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016 v zadevah C-203/15 Tele2 Sverige AB proti Post-och telestyrelsen in C-698/15 Secretary of State for the Home Department proti Tomu Watsonu in drugim (6);

—	ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1250 z dne 12. julija 2016 na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA (7),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) 4/2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA (8),

—	ob upoštevanju mnenja delovne skupine iz člena 29 z dne 13. aprila 2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA (9) ter člena 29 izjave delovne skupine z dne 26. julija 2016 (10),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov (11),

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14 (Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner) razveljavilo odločbo o varnem pristanu in pojasnilo, da je treba ustrezno raven varstva v tretji državi razumeti kot dejansko enakovredno ravni, ki je v Evropski uniji zagotovljena na podlagi Direktive 95/46/ES, razlagane ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju „Listina EU“), kar je sprožilo potrebo za zaključek pogajanj o novem dogovoru, da bi zagotovili pravno varnost glede načinov prenosa osebnih podatkov iz EU v ZDA;

ker mora Komisija pri preučitvi ravni zaščite, ki jo zagotavlja tretja država, oceniti vsebino pravil, ki se uporabljajo v tej državi in izhajajo iz domače zakonodaje ali mednarodnih zavez, pa tudi prakso za zagotavljanje skladnosti s temi pravili, saj mora na podlagi člena 25(2) iz Direktive 95/46/ES upoštevati vse okoliščine, ki so povezane s prenosom osebnih podatkov v tretjo državo; ker se ta ocena ne sme nanašati le na zakonodajo in prakso glede varstva osebnih podatkov za poslovne in zasebne namene, temveč mora zajemati tudi vse vidike okvira, ki se uporablja za to državo ali sektor, zlasti, a ne izključno, kazenski pregon, nacionalno varnost in spoštovanje temeljnih pravic;

ker so prenosi osebnih podatkov med gospodarskimi organizacijami v EU in ZDA pomemben del čezatlantskih odnosov; ker bi ti prenosi morali v celoti spoštovati pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti; ker je eden glavnih ciljev EU varstvo temeljnih pravic, ki so zapisane v Listini EU;

ker je evropski nadzornik za varstvo podatkov v svojem mnenju 4/2016 izrazil več pomislekov glede osnutka zasebnostnega ščita; ker v istem mnenju pozdravlja prizadevanja vseh strani, da bi našli rešitev za prenos osebnih podatkov iz Evropske unije v ZDA v komercialne namene na podlagi sistema samopotrjevanja;

ker je delovna skupina iz člena 29 v svojem mnenju 01/2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA pozdravila znatne izboljšave v zasebnostnem ščitu v primerjavi z odločbo o varnem pristanu, hkrati pa je izrazila močno zaskrbljenost tako glede gospodarskih vidikov kot glede dostopa javnih organov do podatkov, prenesenih v ZDA v okviru zasebnostnega ščita;

F.	ker je 12. julija 2016, po nadaljnjih razpravah z vlado ZDA, Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2016/1250, s katerim je raven varstva osebnih podatkov, ki so bili iz Unije preneseni organizacijam v ZDA v okviru zasebnostnega ščita EU-ZDA, razglasila za ustrezno;

ker je zasebnostnemu ščitu EU-ZDA priloženih več pisem in enostranskih izjav vlade ZDA, v katerih ta med drugim pojasnjuje načela varstva podatkov in delovanje nadzora, izvrševanja in pravnih sredstev ter zaščitne ukrepe in varovala, v skladu s katerimi lahko varnostne agencije dostopajo do osebnih podatkov in jih obdelujejo;

ker je delovna skupina iz člena 29 v svoji izjavi z dne 26. julija 2016 pozdravila izboljšave, ki jih v primerjavi z varnim pristanom prinaša mehanizem zasebnostnega ščita EU-ZDA, ter pohvalila Komisijo in ameriške oblasti za upoštevanje njenih pomislekov; ker je delovna skupina iz člena 29 kljub temu navedla, da številni njeni pomisleki, tako glede gospodarskih vidikov kot dostopa javnih organov ZDA do podatkov, prenesenih iz EU, niso bili upoštevani, kot odsotnost posebnih pravil o avtomatiziranih odločitvah in splošne pravice do pritožbe, potreba po strožjih jamstvih glede neodvisnosti in pristojnosti mehanizma varuha človekovih pravic, ter odsotnost konkretnih zagotovil, da se ne izvaja množično in vsesplošno zbiranje osebnih podatkov (množično zbiranje podatkov);

pozdravlja prizadevanja Komisije in vlade ZDA, da bi upoštevali pomisleke Sodišča Evropske unije, držav članic, Evropskega parlamenta, organov za varstvo podatkov in drugih deležnikov ter tako Komisiji omogočili, da sprejme izvedbeni sklep o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA;

priznava, da zasebnostni ščit EU-ZDA vsebuje pomembne izboljšave glede jasnosti standardov v primerjavi s prejšnjo ureditvijo med EU in ZDA, t.j. varnim pristanom, in da bodo morale organizacije iz ZDA, ki same potrdijo svojo skladnost z zasebnostnim ščitom, upoštevati bolj jasne standarde varstva podatkov kot v okviru varnega pristana;

ugotavlja, da se je do 23. marca 2017 zasebnostnemu ščitu EU-ZDA pridružilo 1 893 organizacij iz ZDA; obžaluje, da zasebnostni ščit temelji na prostovoljnem samopotrjevanju in torej velja le za organizacije ZDA, ki so se mu prostovoljno pridružile, tako da ta pravila za veliko podjetij sploh ne veljajo;

priznava, da zasebnostni ščit EU-ZDA olajšuje prenose podatkov malih in srednjih podjetij ter drugih gospodarskih družb iz Unije v ZDA;

ugotavlja, da v skladu s sodbo Sodišča v zadevi Schrems sklep o ustreznosti ne vpliva na pristojnosti evropskih organov za varstvo podatkov, zato lahko ti izvajajo svoje pristojnosti, vključno z začasno prekinitvijo ali prepovedjo prenosa podatkov organizaciji, ki je registrirana v zasebnostnem ščitu EU-ZDA; pozdravlja pomembno vlogo, ki jo okvir zasebnostnega ščita dodeljuje organom držav članic za varstvo podatkov v zvezi s proučevanjem in preiskovanjem zahtevkov, povezanih z varstvom pravic do zasebnosti in družinskega življenja iz Listine EU in prekinitvijo prenosov podatkov, ter obveznost ministrstva za trgovino ZDA, da reši te pritožbe;

ugotavlja, da lahko posamezniki v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, v okviru zasebnostnega ščita na več načinov uveljavljajo pravna sredstva v ZDA: prvič, lahko vložijo pritožbe neposredno pri podjetju ali prek ministrstva za trgovino ZDA, potem ko jih nanju usmeri organ za varstvo podatkov, ali pri neodvisnem organu za reševanje sporov, potem lahko v zvezi s poseganjem v temeljne pravice za namene nacionalne varnosti vložijo civilni zahtevek na sodišču ZDA, podobne pritožbe pa lahko naslovijo tudi na novi neodvisni urad varuha človekovih pravic, in nazadnje, pritožbe o poseganju v temeljne pravice za namene kazenskega pregona in javnega interesa se lahko obravnavajo s predlogi, ki nasprotujejo sodnim pozivom pričam; spodbuja nadaljnje vodenje s strani Komisije in organov za varstvo podatkov, da bi zagotovili lažjo dostopnost do teh pravnih sredstev in njihovo razpoložljivost;

jemlje na znanje jasno zavezo ministrstva za trgovino ZDA, da bo natančno spremljalo skladnost organizacij ZDA z načeli zasebnostnega ščita EU-ZDA, in namen omenjenega ministrstva, da sprejme izvršilne ukrepe proti subjektom, ki ne bodo upoštevala teh načel;

ponovno poziva Komisijo, naj zahteva pojasnitev o pravnem statusu pisnih zagotovil ZDA in zagotovi, da bo vsaka zaveza ali ureditev, predvidena v okviru zasebnostnega ščita, ohranjena tudi ob zamenjavi vlade v Združenih državah Amerike;

meni, da kljub zavezam in zagotovilom vlade ZDA v pismu, priloženem sporazumu o zasebnostnem ščitu, ostajajo neodgovorjena pomembna vprašanja, ki zadevajo nekatere trgovinske vidike, nacionalno varnost in kazenski pregon;

10.

še posebej opozarja na bistveno razliko med zaščito iz člena 7 Direktive 95/46/ES in načelom obveščanja in možnostjo izbire iz zasebnostnega ščita, pa tudi na precejšnje razlike med členom 6 Direktive 95/46/ES in načelom neoporečnosti podatkov in omejitve namena iz zasebnostnega ščita; poudarja, da se pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z načeli zasebnostnega ščita uporabljajo samo za dva ozko omejena postopka obdelave podatkov (razkritje in spremembo namena) in omogočajo zgolj pravico do ugovora (izvzetje), namesto, da bi bila potrebna pravna podlaga (na primer privolitev ali pogodba), ki bi se uporabljala za vse postopke obdelave podatkov;

11.

meni, da bi lahko v prihodnosti zaradi vseh teh pomislekov prišlo do novih pritožb na sodiščih proti sklepu o ustreznosti varstva; opozarja na škodljive posledice tako za spoštovanje temeljnih pravic kot za potrebno pravno varnost za deležnike;

12.

med drugim opaža odsotnost posebnih predpisov glede avtomatičnega sprejemanja odločitev in glede splošne pravice do pritožbe ter odsotnost jasnih načel o tem, kako se bodo načela zasebnostnega ščita uporabljala za obdelovalce (zastopnike);

13.

ugotavlja, da imajo posamezniki sicer možnost, da pri upravljavcu iz EU nasprotujejo prenosu svojih osebnih podatkov v ZDA in nadaljnji obdelavi teh podatkov v ZDA, kjer podjetje, ki samo potrdi svojo skladnost z zasebnostnim ščitom, deluje kot obdelovalec v imenu upravljavca iz EU, vendar zasebnostni ščit ne vsebuje posebnih pravil o splošni pravici do pritožbe na to podjetje;

14.

ugotavlja, da se je le majhen delež ameriških organizacij, ki so se pridružile zasebnostnemu ščitu, odločilo uporabljati organ Evropske unije za varstvo podatkov kot mehanizem za reševanje sporov; je zaskrbljen, da so državljani EU zato prikrajšani pri uveljavljanju svojih pravic;

15.

ugotavlja, da ni jasnih načel o tem, kako se bodo načela zasebnostnega ščita uporabljala za obdelovalce (posredniki) in priznava, da se vsa načela uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani podjetij, ki sama potrdijo svojo skladnost z zasebnostnim ščitom, „razen če je določeno drugače“ in da prenos za namene obdelave vedno zahteva pogodbo z upravljavcem iz EU, ki določi namene in sredstva obdelave, vključno s tem, ali je obdelovalec pooblaščen, da opravi nadaljnje prenose (npr. za podobdelavo);

16.

poudarja, da kar zadeva nacionalno varnost in nadzor, ne glede na pojasnila urada direktorja nacionalnih obveščevalnih služb v pismih, priloženih zasebnostnemu ščitu, „množični nadzor“ še vedno ostaja možen, kljub temu, da ameriški organi uporabljajo drugačne besede; obžaluje, da pojem množičnega nadzora ni enotno opredeljen in da se prevzema ameriška terminologija, zato poziva k skupni opredelitvi tega pojma, ki bo vezana na evropsko razumevanje le-tega in pri kateri ocena ne bo odvisna od izbire; poudarja, da je vsaka oblika množičnega nadzora kršitev Listine EU;

17.

ugotavlja, da je v Prilogi VI (dopis Roberta S. Litta iz urada direktorja nacionalnih obveščevalnih služb) pojasnjeno, da je v skladu s predsedniško politično direktivo št. 28 (v nadaljnjem besedilu: PPD-28) množično zbiranje osebnih podatkov in komunikacij nedržavljanov ZDA še vedno dovoljeno v šestih primerih; poudarja, da mora biti to množično zbiranje zgolj „čim bolj prilagojeno“ in „razumno“, kar pa ne izpolnjuje strožjih meril nujnosti in sorazmernosti iz Listine EU;

18.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je odbor za nadzor zasebnosti in državljanskih svoboščin (PCLOB) iz Priloge VI (dopis Roberta S. Litta, urad direktorja nacionalnih obveščevalnih služb) kot zakonsko ustanovljen neodvisni organ, ki je zadolžen za analizo in pregled programov in politik za boj proti terorizmu, vključno z uporabo SIGINT, da bi zagotovil ustrezno zaščito zasebnosti in državljanskih svoboščin, 7. januarja 2017 izgubil sklepčnost in bo ostal nesklepčen, dokler ameriški predsednik ne imenuje novih članov izvršnega odbora in dokler jih ameriški senat ne potrdi; poudarja, da ima odbor v stanju nesklepčnosti bolj omejene pristojnosti in ne more sprejeti nekaterih ukrepov, ki zahtevajo odobritev izvršnega odbora, kot je začetek projektov nadzora ali izdajanje priporočil v zvezi z nadzorom, s tem pa so resno spodkopana zagotovila in jamstva glede skladnosti in nadzora, ki so jih izdali organi ZDA na tem področju;

19.

obžaluje, da zasebnostni ščit EU-ZDA ne prepoveduje množičnega zbiranja podatkov za namene kazenskega pregona;

20.

poudarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 21. decembra 2016 pojasnilo, da je treba Listino EU razlagati tako, da izključuje nacionalne zakonodaje, ki za namene boja proti kriminalu določajo splošno in neselektivno hrambo vseh podatkov o prometu in lokaciji za vse naročnike in registrirane uporabnike, ki se nanaša na vsa sredstva elektronske komunikacije“; poudarja, da množični nadzor v ZDA zato ne zagotavlja dejansko enake ravni varstva osebnih podatkov in komunikacij;

21.

je zaskrbljen zaradi nedavnih razkritij o dejavnostih nadzora, ki jih je eden od ameriških ponudnikov storitev elektronskih komunikacij izvajal na zahtevo agencij NSA in FBI na vsej elektronski pošti, ki je prispela na njene strežnike, še leta 2015, kar je leto dni po sprejetju predsedniške politične direktive št. 28 in med pogajanji o zasebnostnem ščitu EU-ZDA; vztraja, naj Komisija zahteva popolno pojasnilo ameriških organov, odgovore pa da na voljo Svetu, Parlamentu in nacionalnim organom za varstvo podatkov; meni, da je to razlog za globok dvom v zagotovila, ki jih je dal urad direktorja nacionalnih obveščevalnih služb; se zaveda, da zasebnostni ščit EU-ZDA temelji na predsedniški politični direktivi št. 28, ki jo je sprejel predsednik in jo lahko vsak prihodnji predsednik brez privolitve kongresa razveljavi;

22.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta senat in predstavniški dom ZDA dne 23. oziroma 28. marca 2017 z glasovanjem zavrnila predpis, ki ga je predložila zvezna komisija za komunikacije v zvezi z varovanjem zasebnosti uporabnikov širokopasovnih in drugih telekomunikacijskih storitev, kar v praksi pomeni, da so odpravljena pravila spoštovanja zasebnosti, v skladu s katerimi bi morali ponudniki internetnih storitev pridobiti izrecno soglasje uporabnika pred prodajo podatkov o brskanju po spletu in drugih zasebnih informacij oglaševalcem in drugim podjetjem ali izmenjavo z njimi; meni, da to še dodatno ogroža varstvo zasebnosti v Združenih državah Amerike;

23.

je zelo zaskrbljen zaradi izdaje dokumenta o postopkih za dostopnost ali širjenje neobdelanih obveščevalnih podatkov SIGINT v agenciji NSA na podlagi razdelka 2.3 izvršilne odredbe št. 12333, ki ga je 3. januarja 2017 odobril ameriški generalni tožilec, saj agenciji NSA omogoča izmenjavo velike količine zasebnih podatkov, zbranih brez naloga, sodne odredbe ali odobritve kongresa, s 16 drugimi agencijami, vključno z uradom FBI, agencijo za boj proti drogam (DEA) in ministrstvom ZDA za domovinsko varnost; poziva Komisijo, naj nemudoma oceni združljivost teh novih pravil z zavezami ameriških oblasti v okviru zasebnostnega ščita, pa tudi njihov učinek na raven varstva osebnih podatkov v Združenih državah Amerike;

24.

opozarja, da imajo posamezniki, vključno s posamezniki iz EU, na katere se nanašajo osebni podatki, sicer na voljo različne možnosti pravnega varstva, če so predmet nezakonitega (elektronskega) nadzora za namene nacionalne varnosti v ZDA, vendar je prav tako jasno, da vsaj nekatere pravne podlage, ki jih lahko uporabijo obveščevalni organi ZDA (npr. Odredba št. 12333), niso zajete; poleg tega poudarja, da so razpoložljive možnosti za ukrepanje omejene, tudi kadar za nedržavljane ZDA načeloma obstajajo možnosti pravnega varstva, kot na primer pri nadzoru v skladu s FISA, zahtevki posameznikov (vključno z državljani ZDA) pa se razglasijo za nedopustne, če ne morejo dokazati pravnega interesa, kar omejuje dostop do rednih sodišč;

25.

poziva Komisijo, naj oceni učinek odredbe o izboljšanju javne varnosti znotraj Združenih držav z dne 25. januarja 2017 ter zlasti njen oddelek 14 o izvzetju tujih državljanov iz varstva po zakonu o zasebnosti, kar zadeva informacije, ki omogočajo identifikacijo posameznika, ki je v nasprotju s pisnimi zagotovili, da v primerih, ko organi ZDA dostopajo do podatkov, obstajajo mehanizmi sodnega varstva za posameznike; poziva Komisijo, naj predstavi podrobno pravno analizo posledic ukrepov iz odredbe na možnosti uporabe pravnih sredstev in pravico do sodnega varstva za Evropejce v ZDA;

26.

obžaluje, da niti načela zasebnostnega ščita niti pisma ameriške vlade s pojasnili in zagotovili ne dokazujejo obstoja pravice do učinkovitega sodnega varstva posameznikov v EU, katerih osebni podatki se na podlagi načel zasebnostnega ščita prenesejo organizaciji v ZDA, do katerih potem dostopajo javni organi ZDA in jih obdelujejo za namene kazenskega pregona in javnega interesa, čeprav je Sodišče Evropske unije to pravico v sodbi z dne 6. oktobra 2015 izpostavilo kot bistvo temeljnih pravic iz člena 47 Listine EU;

27.

opozarja na resolucijo z dne 26. maja 2016, v kateri je navedel, da mehanizem varuha človekovih pravic, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za zunanje zadeve ZDA, ni dovolj neodvisen in nima dovolj učinkovitih pooblastil za opravljanje svojih dolžnosti in zagotavljanje učinkovitih pravnih sredstev posameznikom v EU; poudarja, da nova ameriška vlada še ni imenovala varuha človekovih pravic, čeprav se je podsekretarju za gospodarsko rast, energijo in okolje, ki je opravljal to funkcijo, julija 2016 končal mandat; meni, da so zagotovila ZDA v zvezi z zagotavljanjem učinkovitih pravnih sredstev za posameznike iz EU brez imenovanega neodvisnega varuha človekovih pravic z ustreznimi pooblastili nična in neveljavna; je na splošno zaskrbljen, ker lahko posameznik, ki ga kršitev zadeva, zgolj zahteva informacije in izbris podatkov in/ali ustavitev njihove nadaljnje obdelave, ni pa upravičen do odškodnine;

28.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so od 30. marca 2017 prosta tri od petih mest v zvezni komisiji za trgovino, ki uveljavlja določbe zasebnostnega ščita;

29.

obžaluje, da postopek za sprejetje sklepa o ustreznosti ne vključuje uradnega posvetovanja z ustreznimi deležniki, kot so podjetja in zlasti predstavniške organizacije za MSP;

30.

obžaluje, da je Komisija postopek za sprejetje izvedbenega sklepa Komisije v praksi uporabila tako, da je Parlamentu dejansko onemogočila učinkovito izvajanje pravice do pregleda pri osnutku izvedbenega akta;

31.

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo zasebnostni ščit v celoti skladen z Uredbo (EU) 2016/679, ki se bo uporabljala od 16. maja 2018, in z Listino EU;

32.

poziva Komisijo, naj zlasti zagotovi, da se lahko osebni podatki, preneseni v ZDA v okviru zasebnostnega ščita, prenesejo v drugo tretjo državo le, če je njihov prenos v skladu z namenom, za katerega so bili prvotno zbrani, in če v tretji državi veljajo enaka pravila o posebnem in ciljnem dostopu za kazenski pregon;

33.

poziva Komisijo, naj spremlja, če se osebni podatki, ki niso več potrebni za namen, za katerega so bili prvotno zbrani, zbrišejo, tudi s strani organov kazenskega pregona;

34.

poziva Komisijo, naj podrobneje spremlja, ali zasebnostni ščit organom za varstvo podatkov omogoča, da v celoti izvršujejo svoja pooblastila, in naj, če temu ni tako, opredeli določbe, ki jih pri tem ovirajo;

35.

poziva Komisijo, naj v prvem skupnem letnem pregledu temeljito in poglobljeno preuči vse pomanjkljivosti in slabosti, navedene v tej resoluciji in v resoluciji z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov, ter tiste, ki so jih opredelili delovna skupina iz člena 29, evropski nadzornik za varstvo podatkov in deležniki, in naj prikaže, kakšne rešitve so bile sprejete za zagotavljanje skladnosti z Listino EU in pravom Unije, ter natančno oceni, če so mehanizmi in zaščitni ukrepi iz jamstev in pojasnil vlade ZDA učinkoviti in izvedljivi;

36.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli za pripravo skupnega letnega pregleda vsi člani ekipe neomejen in neoviran dostop do vseh dokumentov in prostorov, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog, vključno z elementi, ki omogočajo ustrezno ocenjevanje nujnosti in sorazmernosti zbiranja podatkov, ki so jih prenesli javni organi, in dostopa do njih, in sicer za namene kazenskega pregona ali nacionalne varnosti;

37.

poudarja, da je treba vsem članom ekipe za skupni pregled zagotoviti neodvisnost pri opravljanju njihovih nalog in pravico, da v končnem poročilu izrazijo svoja ločena mnenja, ki bodo javna in priložena končnemu poročilu;

38.

poziva organe Unije za varstvo podatkov, naj spremljajo delovanje zasebnostnega ščita EU-ZDA in izvršujejo svoje pristojnosti, vključno z začasno ustavitvijo ali dokončno prepovedjo prenosov osebnih podatkov organizaciji, ki je v zasebnostnem ščitu EU-ZDA, če menijo, da posameznikom iz Unije, na katere se nanašajo osebni podatki, niso zagotovljene temeljne pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

39.

poudarja, da bi moral imeti Parlament neomejen dostop do vseh pomembnih dokumentov, povezanih s skupnim letnim pregledom;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic ter vladi in kongresu ZDA.

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(3) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(4) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.

(5) ECLI:EU:C:2015:650.

(6) ECLI:EU:C:2016:970.

(7) UL L 207, 1.8.2016, str. 1.

(8) UL C 257, 15.7.2016, str. 8.

(9) http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2016/wp238_en.pdf

(10) http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/press-material/press-release/art29_press_material/2016/20160726_wp29_wp_statement_eu_us_privacy_shield_en.pdf

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/80

P8_TA(2017)0138

Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015 (2016/2098(INI))

(2018/C 298/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2015,

—	ob upoštevanju finančnega poročila EIB za leto 2015 in statističnega poročila EIB za leto 2015,

—	ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2015, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2015 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2015,

—	ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2015,

—	ob upoštevanju letnega poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2015,

—	ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2015 in poročila o upravljanju podjetij za leto 2015,

—	ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2015,

—	ob upoštevanju operativnih načrtov skupine EIB za obdobja 2014–2016, 2015–2017 in 2016–2018 ter poslovnega načrta Evropskega investicijskega sklada za obdobje 2014–2016,

—	ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Protokola št. 5 o statutu EIB in protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

—	ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Evropski investicijski banki (EIB) letno – poročilo 2012 (1), z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013 (2), z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014 (3),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013 (4) in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 670/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (6) (glede pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (7),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

—	ob upoštevanju ocene delovanja EFSI iz septembra 2016, ki jo je pripravila EIB,

—	ob upoštevanju mnenja št. 2/2016 Evropskega računskega sodišča o predlogu uredbe za podaljšanje trajanja in širitev EFSI,

—	ob upoštevanju Posebnega poročila št. 19/2016 Evropskega računskega sodišča z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013,

—	ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),

—	ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

—	ob upoštevanju dopisa Evropskega varuha človekovih pravic predsedniku Evropske investicijske banke z dne 22. julija 2016,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0161/2017),

A.	ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

B.	ker EIB kot največja javna posojilodajalka na svetu deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in ponuja konkurenčne pogoje za stranke ter ugodne pogoje v podporo politikam in projektom EU;

ker bi morala imeti Evropski investicijski sklad in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ključno vlogo pri dopolnjevanju ukrepov EIB, saj sta kot specializirana instrumenta EU za tvegani kapital in jamstva namenjena predvsem spodbujanju malih in srednjih podjetij ter evropske integracije in ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

ker so bila v Evropskem parlamentu pripravljena tri različna poročila o dejavnostih EIB: poročilo o finančnih dejavnostih EIB (pripravila sta ga Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za proračunski nadzor), poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB (pripravil ga je Odbor za proračunski nadzor) in poročilo o izvrševanju EFSI (pripravila sta ga Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za proračun);

ker so v pogodbe, sklenjene med skupino EIB in nasprotnimi strankami, vključene pogodbene določbe, ki vsebujejo zaščitne ukrepe proti goljufijam, vključno z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter proti tveganjem financiranja terorizma; ker EIB od nasprotnih strank zahteva, da ravnajo v skladu z vso veljavno zakonodajo; ker bi morala EIB na podlagi rezultatov skrbnega pregleda zahtevati dodatne pogodbene določbe za obravnavo posebnih vprašanj glede preglednosti in integritete;

F.	ker je EIB orodje za izvajanje strategije EU 2020 in vodilnih pobud, saj omogoča uporabo javnih naložb, s katerimi nadomešča ali odpravlja vrzeli na finančnih trgih, ter spodbuja nova gonila EU za rast in ustvarjanje delovnih mest;

G.	ker je pospeševalni učinek zbiranja sredstev prek EIB ključnega pomena za opredelitev dodane vrednosti EU in zagotovitev, da Evropa v svetu ohrani vodilno vlogo vrhunskega gospodarstva na svetovni ravni z vidika konkurenčnosti, inovacij, infrastrukture in privlačnosti;

H.	ker naložbe EIB predstavljajo sveženj spodbud za gospodarstvo, na podlagi katerih bo EU veliko lažje ostala dežela priložnosti in obvladala izzive globalizirane gospodarske konkurence;

I.	ker je naložbeni načrt za Evropo del širše strategije, ki naj bi obrnila negativni trend javnih in zasebnih naložb z mobilizacijo nove in zasebne finančne likvidnosti, ki jo je treba prenesti v realno gospodarstvo ter tako spodbuditi dolgoročne strateške in trajnostne naložbe po vsej Uniji;

J.	ker EIB pripravlja in spodbuja vedno več finančnih instrumentov, in sicer od javno-zasebnih partnerstev do listinjenja; ker bi lahko takšni instrumenti povzročili socializacijo izgub in privatizacijo dobičkov;

K.	ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU predvsem podpirala cilje zunanje politike EU, hkrati širila prepoznavnost in vrednote Unije ter pomagala ohranjati stabilnost v tretjih državah;

L.	ker bi bilo treba redno spremljati razvoj najboljše prakse v zvezi s politiko delovanja in vodenjem EIB ter z dobrim upravljanjem in preglednostjo;

M.	ker bi morala EIB ohraniti bonitetno oceno AAA kot temelj svojega poslovnega modela in visoko kakovostni portfelj z varnimi sredstvi ter zanesljivimi naložbenimi projekti pri izvajanju EFSI;

N.	ker EIB še ni izvedla vseh potrebnih ukrepov na podlagi priporočil in pozivov Parlamenta iz njegovih resolucij o letnih poročilih EIB iz preteklih let;

Krepitev trajnosti naložbene politike EIB

ugotavlja, da je bilo v letu 2015 odobrenih za 77,5 milijarde EUR operacij (v primerjavi s 77 milijardami EUR v letu 2014), od tega je bilo 69,7 milijarde EUR porabljenih v državah članicah EU in 7,8 milijarde EUR izven EU;

pozdravlja letna poročila EIB za leto 2015 in v njih opisane dosežke, pa tudi dosežene izboljšave pri predstavitvah in poročanju o prispevku (ali dodatnosti) in rezultatih EIB;

opozarja na zahtevo Parlamenta, da je treba pripraviti celovitejše in bolj usklajeno letno poročilo za boljši kvalitativni pregled in oceno vseh dejavnosti EIB in njenih prednostnih nalog pri dodeljevanju posojil; vztraja, da mora EIB še dodatno izboljšati in predložiti informacije o konkretnem in doseženem ekonomskem, socialnem in okoljskem vplivu ter dodani vrednosti njenih operacij v državah članicah in izven EU;

poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev doslednega izvajanja politike EU vse dejavnosti, ki jih financira EIB, vključiti v splošno strategijo in politična prednostna področja EU, opredeljena v strategiji Evropa 2020, programu za rast in zaposlovanje ter Paktu za rast in delovna mesta, ter jih z njimi dosledno usklajevati, ob tem pa pri izbiri projektov upoštevati merila ekonomske, socialne in finančne učinkovitosti ter okoljskega učinka;

poudarja potrebo po predstavitvi konkretnih in jedrnatih rezultatov o tem, kako so zunanje naložbe EIB prispevale k doseganju prednostnih nalog EU in razvoju izgradnje zmogljivosti v regijah;

odločno spodbuja EIB, naj si še naprej prizadeva za premagovanje naložbenih, tržnih in sektorskih vrzeli ter vlaga v projekte in operacije z resnično dodano vrednostjo za doseganje večje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU, zanesljivejšega okolja za naložbe, večje stopnje zaposlenosti in ponovne vzpostavitve trajnostne rasti po vsej EU;

opozarja, da je podpora gospodarskemu okrevanju, trajnostni rasti in močnejši koheziji eden krovnih ciljev in da bi se morala EIB bolje pripraviti na strukturne izzive, zlasti na področju ponovne industrializacije Evrope ter na znanju temelječega in digitalnega gospodarstva, da bi spodbudila nove gospodarske možnosti, inovacije, razvoj krožnega gospodarstva in boljšo rabo obnovljivih virov energije v skladu s cilji okoljske, podnebne in energetske politike; poudarja, da mora proces ponovne industrializacije na eni strani upoštevati potrebo po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, na drugi strani pa različne razmere, značilne za evropsko gospodarstvo, pri čemer mora vedno spoštovati okolje ter zdravje delavcev in državljanov;

meni, da bi morala EIB pri načrtovanju naložbenih ukrepov in odločanju o financiranju sistematično upoštevati srednje- in dolgoročne ekonomske, socialne in okoljske učinke, zlasti čezmejne; meni, da bi morala EIB vlagati v velike in majhne trajnostne projekte, ki so dolgoročno sistemsko pomembni in ustvarjajo dodano vrednost na regionalni ravni in na ravni EU;

poudarja, da bi bilo treba pri ocenjevanju ustreznosti financiranih projektov poleg njihovega gospodarskega pomena v enaki meri upoštevati tudi okoljsko in socialno trajnost ter politični, čezmejni in regionalni pomen takih projektov; opozarja, da bi morala EIB pri svojih posojilnih dejavnostih kot glavno vodilno načelo še naprej upoštevati prednostno obravnavo projektov z jasnimi in trajnostnimi rezultati ter vplivom na rast in delovna mesta;

10.

priznava, da je EIB ena ključnih akterk za oživitev gospodarstva EU, spodbuditev zaposlovanja, povečanje rasti v državah članicah ter povečanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti razpoložljivih finančnih sredstev z uporabo obnovljivih instrumentov, in sicer z multiplikacijskim učinkom jamstvenih skladov in učinkom finančnega vzvoda;

11.

verjame, da bi bilo treba zagotoviti prožno, trajnostno in stabilno strategijo financiranja EU, da bi pospešili gospodarsko okrevanje, spodbudili zaposlovanje ter podprli nekatere gospodarske sektorje in manj razvite regije pri zmanjševanju zaostanka; opozarja, da bi se bilo treba osredotočiti na produktivne naložbe, ki imajo učinek, zlasti dolgoročno, in okrepiti primarni sektor, raziskave, infrastrukture in zaposlovanje; meni, da bi bilo treba projekte izbirati na podlagi njihovih lastnosti, potenciala za ustvarjanje dodane vrednosti za celotno EU in učinkovite dodatnosti, po možnosti projekte z bolj tveganim profilom;

12.

v zvezi s tem ponavlja, da bi bilo treba objaviti več informacij o natančni naravi posameznih projektov, ki se neposredno ali posredno financirajo s posojilnimi dejavnostmi EIB, predvsem o njihovi dodani vrednosti in pričakovanem gospodarskem vplivu v vsaki izmed držav članic;

13.

ponovno izraža zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z določitvijo uravnotežene strategije z dinamično, pravično in pregledno geografsko razporeditvijo projektov in naložb med državami članicami ob upoštevanju posebne osredotočenosti na manj razvite države in regije; ugotavlja, da je 73 % vseh posojil EIB za leto 2015 (51 milijard EUR) osredotočenih v šestih državah članicah, kar kaže na to, da ne morejo vse države članice ali regije naložbenih priložnosti izkoristiti v enaki meri;

14.

podpira pobude EIB za zagotavljanje skupne tehnične pomoči na terenu za organe upravljanja in finančne posrednike, vključno z usmerjenimi usposabljanji v okviru platforme fi-compass;

15.

poziva EIB, naj okrepi svojo politiko komunikacije s potencialnimi deležniki in zasebnimi vlagatelji glede razpoložljivih virov in instrumentov financiranja ter z državljani glede doseženih rezultatov;

16.

poziva EIB in Komisijo, naj razširita svoje možnosti financiranja, pomoči in svetovanja, povečata financiranje za projekte lokalnih in regionalnih organov ter malih in srednjih podjetij ter poenostavita dostop do financiranja EIB in kombiniranje nepovratnih sredstev s posojili in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj podpira pripravo programov usposabljanja morebitnih upravičencev tako, da organom upravljanja dodeli pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju informacij, smernic in nasvetov končnim upravičencem;

17.

meni, da bi morala EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bi ohranila svoj dostop do mednarodnih kapitalskih trgov pod najboljšimi pogoji za najemanje posojil ter prenesla ugodnosti v svojo naložbeno strategijo in pogoje za najemanje posojil; poziva EIB, naj razvije lastno kulturo prevzemanja tveganj, da bi izboljšala svojo učinkovitost ter dopolnjevanje in sinergije med svojimi ukrepi ter različnimi politikami EU;

18.

je globoko zaskrbljen zaradi splošno višjih stroškov in provizij za sklade, ki jih upravljata EIB/Evropski investicijski sklad in izvajajo finančne instrumente, ki se deljeno upravljajo, kar so razkrile ugotovitve Evropskega računskega sodišča v posebnem poročilu št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, in Računsko sodišče spodbuja, naj podobno revizijo izvede za sedanje obdobje;

Spremljanje vpliva EIB pri izvajanju ključnih področij javne politike

19.

je seznanjen s poročilom o rezultatih in vplivu operacij EIB znotraj EU za leto 2015, ki z uporabo metodologije ocenjevanja na podlagi treh stebrov ocenjuje pričakovane rezultate, spremlja trenutne rezultate in meri učinek štirih ključnih ciljev javne politike, in sicer inovacije in spretnosti (22,7 % odobritev EIB v letu 2015 v višini 15,8 milijarde EUR), finančna sredstva za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (28,5 % odobritev oziroma 19,8 milijarde EUR), infrastruktura (24,5 % oziroma 17,1 milijarde EUR) in okolje (24,3 % oziroma 16,9 milijarde EUR); ugotavlja, da je vključen izbor učinkov in dosežkov novih odobrenih operacij z namenom ponazoritve pričakovanih rezultatov, vendar v to poročilo niso vključene informacije o spremljanih trenutnih rezultatih ali o doseženem učinku;

20.

obžaluje, da v letnem poročilu o operacijah EIB v EU za leto 2015 ni informacij o pričakovanih in doseženih rezultatih operacij banke v zvezi z njenima dvema medsektorskima političnima ciljema, in sicer podnebnimi ukrepi in kohezijo; je zaskrbljen, da EIB v letu 2015 ni dosegla predvidene ravni 30 % naložb za kohezijo (v EU je bilo doseženega 25,2 %) in da tudi predvideno izvajanje za leto 2016 (27 %) ne dosega cilja 30 %; odločno poziva EIB, naj ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ponovno uvede kot glavni cilj javne politike in začne izrecno poročati o njenem izvajanju;

21.

obžaluje tudi, da posodobitev metodologije treh stebrov, da bi bila v skladu z zahtevami uredbe o EFSI, ni privedla do uskladitve poročanja EIB o operacijah v EU s poročanjem o operacijah izven EU ali do vključitve analitičnih in celovitih informacij o doseženih konkretnih rezultatih v EU; zahteva razkritje več informacij na projektni ravni z omogočanjem dostopa javnosti do dokumentacije o vrednotenju in oceni projekta v okviru ocene na podlagi treh stebrov in okvira za merjenje rezultatov;

22.

poudarja, da bi bilo treba ambiciozno strategijo za naložbe dopolniti z jasnimi instrumenti za spremljanje in poročanje, ki bi zagotavljali uspešno upravljanje;

23.

poziva EIB, naj nenehno poudarja spremljanje uspešnosti na podlagi ocen uspešnosti in dokazanega učinka; spodbuja EIB, naj še naprej določa svoje kazalnike spremljanja, natančneje kazalnike dodatnosti, da bi že v fazi oblikovanja projekta čim prej ocenila učinek in svetu EIB zagotovila dovolj informacij o pričakovanem učinku, zlasti v zvezi s prispevkom k politikam EU;

24.

priznava, da je spremljanje rastočega portfelja in nabora različnih projektov ter naknadno splošno upravljanje kazalnikov zapleteno; spodbuja EIB, naj si bolj prizadeva za zagotavljanje ustreznega spremljanja;

25.

spodbuja EIB k večji proaktivnosti v odnosu do držav članic, da bi na podlagi boljšega sodelovanja z ustreznimi nacionalnimi in decentraliziranimi organi ali nacionalnimi spodbujevalnimi bankami upravičencem neposredno zagotovila storitve izgradnje zmogljivosti in svetovanja za pripravo obsežnih naložbenih projektov;

Sheme za financiranje malih in srednjih podjetij

26.

opozarja, da je EIB s spodbujanjem ugodnega naložbenega okolja za poslovanje in podjetja globalno odgovorna za zagotavljanje privlačnosti EU na svetovni ravni;

27.

priznava osredno vlogo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri spodbujanju zaposlovanja ter rasti gospodarstva v EU in posameznih državah članicah; podpira prizadevanja EIB, da bi okrepila svojo podporo vsem vrstam malih in srednjih podjetij (zagonski kapital, zagonska podjetja, mikro srednja podjetja, podjetniški grozdi), s poudarkom na novih poslovnih modelih z velikim potencialom za zaposlitvene možnosti za mlade; v zvezi s tem poziva EIB, naj ustrezno ukrepa za zagotovitev polnega izvajanja pobude za mala in srednja podjetja;

28.

ugotavlja, da je podpora EIB malim in srednjim podjetjem v letu 2015 znašala približno 36,6 % njenega financiranja, kar je sprožilo učinek vzvoda v višini 39,7 milijarde EUR za financiranje malih in srednjih podjetij ter podprlo 5 milijonov delovnih mest;

29.

pozdravlja prizadevanja Evropskega investicijskega sklada pri pobudi, ki za mala in srednja podjetja poteka v šestih državah (Španija, Italija, Bolgarija, Finska, Romunija, Malta), ki naj bi pod ugodnimi pogoji prejele približno 8,5 milijarde EUR novih posojil za mala in srednja podjetja; poziva države članice, naj pobudo za mala in srednja podjetja izvajajo v širšem obsegu, pri čemer naj upoštevajo, da lahko zmanjša tveganje za finančne posrednike; zato ceni predlog Komisije za podaljšanje pobude za mala in srednja podjetja do leta 2020; vseeno pa poudarja, da bi morala imeti pobuda za mala in srednja podjetja večjo vlogo, saj je financiranje malih in srednjih podjetij bistveno za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU, zlasti v času gospodarske in finančne krize; poziva EIB, naj spremlja in izboljša uporabo instrumenta listinjenja; poziva k boljši komunikacijski politiki EIB in boljšim upravnim pogojem pobude za mala in srednja podjetja; poziva Evropski investicijski sklad, naj objavi poročilo s podrobnimi informacijami o pozitivnih in negativnih rezultatih programa;

30.

pozdravlja uvedbo novih instrumentov, dogovorjenih med EIB in Komisijo, kot so zasebno financiranje za energijsko učinkovitost (PF4EE), pobuda za mala in srednja podjetja ter finančni instrumenti za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ki naj bi po pričakovanjih prispevali k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; je seznanjen z dejavnostmi Evropskega investicijskega sklada, zlasti s finančnimi instrumenti COSME (program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja) in programom Innovfin, ki je leta 2015 izkoristil ugodnosti EFSI in podvojil znesek zajamčenih posojil;

31.

poziva EIB, naj poveča svoj profil tveganja za ukrepe, zlasti pri podpiranju malih in srednjih podjetij, ki prevzemajo tveganja ali se razvijajo v gospodarsko manj razvitih ali nestabilnih regijah; meni tudi, da je sektor malih in srednjih podjetij ter dostop do financiranja stalen in dolgoročen cilj, za katerega si je treba še naprej prizadevati in ga dodatno krepiti;

Inovacije

32.

podpira vse spodbude za tržno usmerjene inovacije, družbeni razvoj in varstvo okolja, ki ohranjajo trajnostno rast in skrbno rabo virov; podpira spodbude, ki podpirajo prizadevanja EU za vzpostavitev krožnega gospodarstva, ki temelji na znanju in digitalizaciji, ter ohranitev konkurenčnosti EU;

33.

ugotavlja, da EIB že financira naložbe v raziskave in razvoj, ki jih izvajajo varnostna podjetja EU na področju civilnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo; meni, da bi morala EIB na področju tehnologij z dvojno rabo podpirati zlasti tiste naložbe, ki so namenjene trženju za civilno uporabo – primeri tovrstnih projektov EIB že zajemajo naložbe v raziskave in razvoj na področju letalske in vesoljske oskrbe, radarskih sistemov, kibernetske varnosti in varnosti v oblaku, mikroelektronike in cepiv;

34.

ugotavlja, da so posojila inovativnim projektom v letu 2015 znašala rekordnih 18,7 milijarde EUR, in pozdravlja dejstvo, da EIB daje večji poudarek naložbam v inovacije;

35.

ugotavlja, da bi lahko EIB z nadaljnjim spodbujanjem civilnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo povečala svojo podporo varnostnemu sektorju EU znotraj svojega ustaljenega pravnega okvira; to vključuje dejavnosti, ki se financirajo iz EFSI;

Infrastruktura

36.

poziva EIB, naj še naprej podpira program za infrastrukturo, ki temelji na učinkovitih projektih skupnega interesa v prometnem in energetskem sektorju, z lastnimi sredstvi in z izvajanjem dolžniških finančnih instrumentov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ob upoštevanju njihove skladnosti s cilji okoljske in podnebne politike ter regionalnega razvoja; poziva jo tudi, naj razvija nove finančne instrumente za uresničevanje infrastruktur in del v okviru makroregionalnih strategij;

37.

pozdravlja raven financiranja ciljev ekonomske in socialne kohezije (17 634 milijard EUR) ter obnovo podeželja in mest (5 467 milijard EUR) in priporoča, naj se ohrani; meni, da je to financiranje nepogrešljiv dodatek kohezijski politiki ter evropskim strukturnim in investicijskim skladom (skladov ESI); poudarja, da je treba ohranjati reden dialog z organi upravljanja, da bi vzpostavili sinergije in dopolnjevanje med obema instrumentoma;

38.

poziva EIB, Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami poglobijo sodelovanje, da bi ustvarili večje sinergije med skladi ESI ter finančnimi instrumenti in posojili EIB, ter naj zmanjšajo upravna bremena, poenostavijo postopke, povečajo upravno zmogljivost, spodbudijo teritorialni razvoj in kohezijo ter poglobijo razumevanje skladov ESI in financiranja EIB; meni, da je na voljo le malo informacij glede dejavnosti kombiniranja EIB v okviru projektov in programov kohezijske politike; poziva EIB, naj izpolnjuje svojo vlogo javne institucije in si kar najodločneje prizadeva za odgovornost, preglednost in prepoznavnost, da se odpravijo dvoumnosti; poziva EIB, naj razvije politiko komuniciranja o svojih dejavnostih, vključno z dejavnostjo svetovanja, da bodo imele vse oblike uprav in vsi upravičenci dostop do njenih programov;

39.

poudarja, da je ob povečani uporabi finančnih instrumentov v kohezijski politiki potrebno tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta pri pregledovanju dejavnosti EIB, da bi omogočili tudi boljše ocenjevanje posledic vloge EIB;

40.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo sredstva, ki jih prejmejo iz skladov ESI in na račun dodatnosti, ter tako dopolnijo posojila in finančne instrumente EIB; poziva tudi k večjemu in boljšemu kombiniranju nepovratnih sredstev s financiranjem EIB, s čimer bi bolje izkoristili učinek finančnega vzvoda skladov ESI; poziva, naj EIB prevzame vodilno vlogo v tem procesu, saj ima strokovno znanje in odgovornost do delničarjev, kar ji bo v pomoč pri zagotovitvi donosnost naložb;

41.

poziva EIB, naj poveča financiranje za ekonomsko in socialno kohezijo, pa tudi za urbane cilje, pri tem pa naj še naprej podpira tradicionalne in inovativne sektorje v EU; poziva tudi k oblikovanju posebnih finančnih instrumentov, ki bi v sodelovanju z državami članicami pripomogli k izvajanju akcijskih načrtov in strategij za makroregije;

Naložbe na področju okolja in podnebja

42.

spodbuja EIB, naj se pri svojih podnebnih ukrepih osredotoči na trajnost medsektorskih projektov v okviru ciljev konference pogodbenic COP 21 ter podpre širitev obnovljivih virov energije in učinkovito rabo virov; ugotavlja, da je financiranje obnovljivih virov energije doseglo 3,4 milijarde EUR;

43.

poziva EIB, naj ponovno oceni pozornost, ki jo posebej namenja projektom plinske infrastrukture, zlasti ob upoštevanju dejstva, da povpraševanje po plinu v Evropi upada, nastajajo pa novi obsežni načrti za izgradnjo novih plinovodov in terminalov UZP; izraža zaskrbljenost, da bi lahko naložbe EIB v plinsko infrastrukturo vodile v nasedle naložbe;

44.

meni, da bi bilo treba še naprej razvijati trg trajnostnih zelenih projektov, predvsem tistih, ki podpirajo razvoj krožnega gospodarstva, zlasti prek trga zelenih obveznic;

Prispevek EIB k upravljanju globalnih vprašanj

45.

je seznanjen s povečanjem zunanjega mandata z 10 na 27 milijard EUR, z dodatnim možnim zneskom v višini 3 milijard EUR; opozarja, da bi bilo treba ta mandat nenehno usklajevati s cilji zunanje politike EU, zlasti na področju spoštovanja državljanskih pravic v državah, ki prejemajo sredstva; ponavlja zahtevo Parlamenta, naj Računsko sodišče pripravi posebno poročilo o skladnosti zunanjih posojil EIB s politikami EU in o njihovi uspešnosti;

46.

pozdravlja sposobnost EIB za hitro prilagajanje mednarodnim izzivom; poziva EIB, naj z vključitvijo razvojnega vidika in spodbujanjem ekonomske odpornosti še naprej podpira zunanje politike in nujno ukrepanje EU v zvezi z globalnim izzivom migracij;

Spremljanje dodane vrednosti in dodatnosti EFSI

47.

ugotavlja, da namerava EFSI prek EIB do leta 2018 spodbuditi dodatne naložbe in nove projekte v realnem gospodarstvu v skupni vrednosti 315 milijard EUR; ugotavlja, da je bilo odobrenih 97 projektov na področjih infrastrukture in inovacij ter 192 sporazumov o financiranju malih in srednjih podjetij, kar predstavlja skupno pričakovano naložbo v višini 115,7 milijarde EUR;

48.

priznava, da se je z izvajanjem EFSI hitro spremenil profil in poslovni model EIB pri postopkih in spremljanju odobritev in pogodb;

49.

ugotavlja, da skupina EIB z namenom polnega izkoriščanja dodatne sposobnosti za prevzemanje tveganj razvija različne nove proizvode, ki bodo omogočili prevzemanje večjih tveganj (npr. podrejeni dolg, vlaganje v lastniški kapital, delitev tveganj z bankami), pregledala pa je tudi svojo politiko na področju kreditnega tveganja in merila za izbiro, da bi omogočila večjo prožnost; ugotavlja, da EIB krepi svojo podporo inovativnim podjetjem in infrastrukturnim projektom, kot tudi podporo EFSI; ugotavlja, da lahko EIB podpira večje število teh tveganih projektov, ne da bi ogrozila načela dobrega upravljanja;

50.

opozarja, da je cilj EFSI v primerjavi z drugimi obstoječimi instrumenti EIB za financiranje prepoznati različne, resnično inovativne in bolj tvegane projekte z novimi nasprotnimi strankami iz zasebnega sektorja, hkrati pa doseči pomembno čezmejno evropsko dodano vrednost pri izvajanju izbranih projektov ter učinkovito prispevati k obstoječim skupnim političnim ciljem EU;

51.

priznava, da je EFSI tržni instrument; vendar opozarja, da morajo vse države članice razviti ustrezne zmogljivosti za njegovo uporabo;

52.

ugotavlja, da je treba pri izvajanju portfelja EFSI za spodbujanje kohezijskih in trajnostnih ciljev upoštevati čim širšo geografsko pokritost; poziva EIB, naj popravi trenutna geografska neravnovesja znotraj Unije in sektorsko osredotočenost portfelja EFSI, zlasti v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije ter sklopa za mala in srednja podjetja, in sicer z izboljšanjem svojih svetovalnih dejavnosti za razvoj projektov v državah članicah in tehnične pomoči prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, s premislekom o povečanju števila sektorjev, upravičenih do financiranja iz EFSI, ali z boljšim prilagajanjem vrste in velikosti projektov potrebam trga v državah članicah;

53.

poziva EIB, naj v postopku izbire skrbno preuči resnično dodatnost ter novo dinamiko v obsegu multiplikacijskega učinka, ki se lahko razlikujeta glede na projekte, zlasti na področjih, kjer EIB in Evropski investicijski sklad še ne delujeta, v primeru nedelovanja trga ali v neoptimalnih naložbenih razmerah;

54.

ugotavlja, da se učinek vzvoda med projekti razlikuje predvsem zaradi njihovega obsega, kompleksnosti in soodvisnosti med pomembnimi sektorskimi izzivi ter pričakovanji končnih upravičencev v razmerah, v katerih primanjkuje javnih sredstev; meni, da je mogoče predpostavko povprečnega učinka vzvoda za x15 izmeriti šele na koncu naložbenega cikla, pri tem pa je treba upoštevati posebnosti sektorjev; meni tudi, da se učinkovitost ukrepov ne ocenjuje samo s potencialom finančnih instrumentov, temveč tudi z merljivimi rezultati;

55.

poziva EIB, naj načelu dodatnosti nameni posebno pozornost in zagotovi ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju v zvezi z izvajanjem načrtovanih ciljev EFSI, da bi prikazala njihovo učinkovito dodatnost in vpliv glede na merila uspešnosti, pa tudi zaradi podaljšanja EFSI po letu 2017;

56.

meni, da bi morala EIB za mobilizacijo kapitala zasebnega sektorja zmanjšati nekatera tveganja za vlagatelje pri potencialnih projektih; prav tako jo poziva, naj poveča privlačnost in prepoznavnost EFSI v naložbenih smernicah in projektih za financiranje, tako da še naprej razvija učinkovitejšo politiko za ozaveščanje potencialnih zasebnih vlagateljev;

57.

ugotavlja, da je EFSI (prek sklopa za mala in srednja podjetja) pomembno orodje za zagotavljanje dodatnega financiranja za mala in srednja podjetja, saj je v treh letih skupno spodbudil za skoraj 75 milijard EUR naložb, poleg posojilnih zmogljivosti EIB in Evropskega investicijskega sklada;

58.

poziva Komisijo, naj v okviru EFSI vzpostavi stalno evropsko platformo za jamstva, s čimer bo olajšala dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev ter izboljšala razvoj jamstev in posojilnih produktov na podlagi evropskih jamstev;

59.

poziva EIB, naj izkoristi priložnost, ki jo omogoča EFSI, za povečanje financiranja za manjše energetske projekte za od električnega omrežja ločene in decentralizirane sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti s težavami pri pridobivanju financiranja iz drugih virov;

60.

je seznanjen tudi s povečanjem posebnih dejavnostih EIB v smislu obsega, ki izhaja iz prvega leta izvajanja EFSI ter odraža njen razvoj preudarne kulture prevzemanja tveganj in politike dajanja posojil;

61.

vztraja, da mora investicijski odbor zaradi prevzemanja odgovornosti razvoj redno ocenjevati v rezultate usmerjene naložbe na podlagi preglednice kazalnikov, da bi opredelil dobro usmerjene projekte glede na njihov prispevek k rasti in delovnim mestom ter nepristransko pregledal njihovo dodatnost, dodano vrednost in skladnost s politikami Unije ali drugimi tradicionalnimi operacijami EIB; poziva EIB, naj razkrije informacije o tem, kako so se projekti, ki prejemajo jamstvo EFSI, odrezali pri merjenju glede na preglednico kazalnikov EFSI;

62.

ugotavlja, da je EIB v prihodnosti pripravljena razpravljati s službami Parlamenta o nadaljnji ureditvi, predvideni za bolj strukturiran in manj razdrobljen pristop k dialogu med Parlamentom in EIB; EIB in Parlament si trenutno prizadevata za hitro sklenitev formalnega sporazuma o EFSI, ki bo določil pravila o vsej izmenjavi informacij v skladu z njim – vključno z letnim poročilom o EFSI, namenjenim Svetu in Parlamentu;

Povečanje preglednosti, odgovornosti, integritete in notranjega nadzora EIB kot pogoj za boljše upravljanje podjetij

63.

meni, da je treba okrepljeno gospodarsko vlogo EIB, njene večje naložbene zmogljivosti in uporabo proračuna EU kot jamstva za operacije EIB dopolniti z večjo preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo, da bi zagotovili resnični javni nadzor nad njenimi dejavnostmi, izborom projektov in prednostnim financiranjem;

64.

poziva EIB, naj redno posodablja svoje načrtovanje tveganja dejavnosti, svojo kulturo prevzemanja tveganj pa prilagodi svojemu novemu poslovnemu modelu ter vse večjemu obsegu svojega portfelja, ki je povezan z izvajanjem novih instrumentov skupaj z EFSI, različnimi orodji, investicijskimi platformami ter instrumenti za porazdelitev tveganj; v tem okviru jo poziva tudi, naj v svoje načrtovanje tveganja vključi nefinančne razsežnosti, kot je socialna in/ali okoljska dodana vrednost; v zvezi s tem pozdravlja izvajanje bonitetnega okvira EIB za sprejemljivost tveganj, s katerim se bo okrepilo spremljanje tveganj in nadzor nad izvorom, lastništvom in upravljanjem tveganj; opozarja, da bi bilo treba oblikovati enoten in homogen kontrolni okvir;

65.

pozdravlja visoko kakovost posojilnega portfelja EIB, s stopnjo oslabitev posojil v obsegu 0,3 % njenega celotnega posojilnega portfelja, kar potrjuje njeno dosledno preudarno politiko pri obvladovanju tveganj in ohranja njeno visoko bonitetno stopnjo na mednarodnih finančnih trgih;

66.

pozdravlja dejstvo, da politika preglednosti EIB temelji na domnevi razkritja ter da lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB; opozarja na svoje priporočilo, naj EIB na svojem spletnem mestu objavi nezaupne dokumente, kot so poslovni operativni načrti za predhodna leta, medinstitucionalni sporazumi in memorandumi, ter poziva EIB, naj se ne zadovolji s tem, temveč naj nenehno išče načine za izboljšave in dvig standardov;

67.

pozdravlja poročilo o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2015 in prihodnji pregled politike EIB glede razkrivanja nepravilnosti;

68.

opozarja, da preglednost pri izvajanju politik EU ni le osnova za krepitev splošne odgovornosti in verodostojnosti EIB z jasnim prikazom vrste finančnih posrednikov in končnih upravičencev, ampak skupaj s pristopom nične tolerance do goljufij in korupcije v njenem posojilnem portfelju prispeva tudi k večji učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov; poziva EIB, naj se uskladi z novim sistemom zgodnjega opozarjanja in izključitve, ki ga pripravlja Komisija;

69.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je EIB, ki sicer razdeli trikrat več sredstev kot Svetovna banka, na črni seznam uvrstila le tri subjekte, medtem ko jih je Svetovna banka 820; poziva EIB, naj se za izboljšanje tega položaja poveže z mrežo drugih javnih bank, ki uvrščajo subjekte na črni seznam, mrežo, ki vključuje Svetovno banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD);

70.

ponovno poziva k večji preglednosti ukrepov EIB pri poslovanju s finančnimi posredniki in upravičenci, da bi se izognili nasprotnim strankam, ki imajo negativne reference, so uvrščene na črni seznam ali imajo morebitne povezave z nepreglednimi in nekooperativnimi jurisdikcijami, dejavnostmi „offshore“ ali organiziranim kriminalom; meni, da je uporaba meril za izbiro finančnih posrednikov in razpolaganje s posodobljenimi informacijami o dejanskem lastništvu podjetij, vključno s skladi, fundacijami in davčnimi oazami, najboljša praksa, ki jo je treba vedno upoštevati; poziva EIB, naj okrepi svoje pogodbene pogoje z vključitvijo klavzule o dobrem upravljanju ali s sklicevanjem na dobro upravljanje, da bi ublažila tveganje za izgubo integritete in ugleda;

71.

predlaga, naj EIB sledi zgledu Mednarodne finančna korporacije iz Skupine Svetovne banke in začela razkrivati informacije o podprojektih z visokim tveganjem, ki jih financira prek komercialnih bank (glavni posredniki/finančni nosilci, ki jih EIB uporablja za financiranje malih in srednjih podjetij);

72.

pozdravlja redna srečanja s civilno družbo in javna posvetovanja o razvoju politik EIB;

73.

poziva k vedno višji ravni preglednosti, ki jo je treba v okviru politike razkritja EIB zagotoviti v zvezi z njenimi organi upravljanja, zlasti na podlagi razkritja zapisnikov sej upravnega odbora EIB in Evropskega investicijskega sklada ter investicijskega odbora EFSI, in v zvezi s projekti v javnem interesu, ki uporabljajo proračunsko jamstvo EU ter vplivajo na ozemlja in državljane EU; meni, da je razkritje preglednice kazalnikov dobra praksa za vse operacije ter za oceno okoljskega vpliva in socialnega učinka na ravni projektov in podprojektov;

74.

ponavlja zahtevo, naj bodo informacije o sistemu dodeljevanja naročil in podizvajanja javne in lahko dostopne ter naj bo Parlamentu v vsakem primeru zagotovljen dostop do ustreznih finančnih informacij in dokumentacije;

75.

pozdravlja proaktiven pristop Evropskega varuha človekovih pravic pri izvajanju javnega nadzora nad EIB; je močno zaskrbljen zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v obstoječih mehanizmih EIB za preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov znotraj njenih upravnih organov; v zvezi s tem poziva EIB, naj upošteva priporočila Evropskega varuha človekovih pravic in čim prej revidira svoj kodeks ravnanja, da bi izboljšala preprečevanje navzkrižij interesov v svojih upravnih organih in morebiten pojav vrtljivih vrat;

76.

meni, da podpredsedniki EIB ne bi smeli biti več zadolženi za projekte v svojih matičnih državah, saj obstaja jasno tveganje navzkrižja interesov, svojega podpredsednika pa ima le manjši delež držav članic;

77.

pozdravlja pregled pravil o uradu za pritožbeni mehanizem in obnovitev memoranduma o soglasju med Evropskim varuhom človekovih pravic in EIB; zahteva pojasnilo EIB o zamudi pri začetku javnega posvetovanja o reviziji politik in postopkov njenega pritožbenega mehanizma; ugotavlja, da tak postopek revizije ponuja priložnost za dodatno izboljšanje neodvisnosti in učinkovitosti pritožbenega mehanizma z namenom, da se vzpostavi tudi mehanizem za sistematičen pretok informacij neposredno med uradom za pritožbeni mehanizem in direktorji; poudarja, da bi moralo vodstvo EIB Evropskemu varuhu človekovih pravic in Parlamentu letno poročati o tem, kako so priporočila njenih pritožbenih mehanizmov upoštevana v politikah in praksah banke; poleg tega poudarja, da bi moral vodja urada za pritožbeni mehanizem Parlamentu enkrat letno predstaviti poročilo o svojih dejavnostih in oceno, kako banka izpolnjuje priporočila urada za pritožbeni mehanizem;

78.

poziva EIB, naj prek svoje politike do nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij ter okvira za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma naredi vse v svoji moči v boju proti davčnim utajam, davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter nezakonitim dejavnostim in pranju denarja;

79.

poziva EIB, naj tudi redno sodeluje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami z izmenjavo informacij o rezultatih, pridobljenih s skrbnim preverjanjem podjetij in davčnimi pregledi ali v okviru pregleda za poznavanje lastnih strank, ter Parlamentu in javnosti letno poroča o tem, kako izvaja svojo politiko do nekooperativnih jurisdikcij;

80.

meni, da bi bilo treba izčrpno obravnavati zunanji bonitetni nadzor EIB, kar je Parlament že omenil v svojih predhodnih resolucijah;

81.

je seznanjen s sklenitvijo posodobljenega tristranskega sporazuma med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem septembra 2016 in poziva Računsko sodišče, naj izvede revizije smotrnosti poslovanja za operacije EIB v različnih sektorjih, kadar so povezane z uporabo proračunskih sredstev EU, kar zadeva njihovo učinkovitost in uspešnost;

82.

poziva Komisijo, naj do junija vsako leto od leta 2018 naprej predstavi poročilo o izvajanju od začetka trenutnega večletnega finančnega okvira in trenutnem stanju, vključno z doseženimi rezultati, vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja in izvaja skupina EIB ter delujejo s sredstvi iz proračuna EU, da bi poročilo uporabili v postopku podelitve razrešnice;

83.

poziva Evropski urad za boj proti goljufijam, naj v svoje letno poročilo vključi informacije o primerih, ki se nanašajo na EIB;

Spremljanje priporočil Parlamenta

84.

poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti v zvezi z učinkom njenih posojilnih dejavnosti;

85.

poziva EIB, naj revidira svojo politiko za preprečevanje in odvračanje od prepovedanega ravnanja pri dejavnostih EIB, ki naj bi poudarila potrebo po tem, da mora EIB nehati financirati in/ali potrjevati dodatna izplačila posojil za projekte, ki so vključeni v tekočo nacionalno preiskavo ali preiskavo Evropskega urada za boj proti goljufijam zaradi korupcije in goljufij;

o o

86.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.

(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 77..

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.

(4) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.

(5) UL L 135, 8.5.2014, str. 1.

(6) UL L 204, 31.7.2012, str. 1.

(7) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/92

P8_TA(2017)0195

Upravljanje ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah (2016/2016(INI))

(2018/C 298/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki najbolj oddaljenim regijam priznava poseben status ter določa sprejetje „posebnih ukrepov“ za polno izvajanje Pogodb in skupnih politik,

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-132/14 do C-136/14 o razlagi člena 349 PDEU, ki poudarja, da člen 349 dopušča izjeme ne le od pogodb, temveč tudi od sekundarne zakonodaje,

—	ob upoštevanju člena 174 in naslednjih členov PDEU, ki določajo cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter opredeljujejo finančne strukturne instrumente za njihovo uresničevanje,

—	ob upoštevanju člena 43 PDEU,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, zlasti njenih členov 8, 11, 13, 41 ter še posebej njenih členov 70 do 73,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1046/2014 z dne 28. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z merili za izračun dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij,

—

ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/531 z dne 24. novembra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo stroškov, upravičenih do podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za izboljšanje higienskih, zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče, varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ublažitev podnebnih sprememb ter izboljšanje energetske učinkovitosti ribiških plovil,

—	ob upoštevanju vseh sporočil Evropske komisije o najbolj oddaljenih regijah, zlasti sporočila z dne 20. junija 2012 z naslovom „Najbolj oddaljene regije Evropske unije: na poti k partnerstvu za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2012)0287),

—	ob upoštevanju svojih resolucij o najbolj oddaljenih regijah, zlasti resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/238 z dne 10. februarja 2015 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije,

—	ob upoštevanju prvega poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. septembra 2010 o učinkih prenove programa možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) z leta 2006 (COM(2010)0501),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (2),

—	ob upoštevanju svojih resolucije z dne 12. aprila 2016 o inovacijah in diverzifikaciji malega priobalnega ribolova v regijah, odvisnih od ribolova (3) in o skupnih pravilih za izvajanje zunanje razsežnosti skupne ribiške politike, vključno s sporazumi o ribištvu (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike (6),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti (7), v kateri se predlaga triletno podaljšanje odstopanja za najbolj oddaljene regije do 2011;

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1207/2008 z dne 28. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, s katero se je odstopanje za najbolj oddaljene regije podaljšalo za tri leta do 2011,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 791/2007 z dne 21. maja 2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Reunion, zlasti člena 8, ki določa, da „Komisija do 31. decembra 2011 (…) predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju nadomestila, ki mu po potrebi priloži zakonodajne predloge“,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov (JOIN(2016)0049),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 11/2015 z dne 20. oktobra 2015 z naslovom „Ali Komisija dobro upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju?“,

—	ob upoštevanju akcijskih načrtov za najbolj oddaljene regije za programsko obdobje evropskih skladov 2014–2020,

—	ob upoštevanju vseh skupnih prispevkov ter tehničnih in političnih dokumentov konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, zlasti ob upoštevanju sklepne izjave 21. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je potekala 22. in 23. septembra 2016,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0138/2017),

A.	ker geografska lega najbolj oddaljenih regij v Karibskem morju, Indijskem oceanu ter Atlantskem oceanu priča o tem, da se ozemlje Evropske unije razteza čez več morskih bazenov in celin in da najbolj oddaljene regije mejijo na več tretjih držav;

B.	ker se je v zadnjih letih ribolovni pritisk v izključnih ekonomskih conah v nekaterih najbolj oddaljenih regijah povečal (v pasu med 100 in 200 milj), zadevni ribolov pa izvajajo predvsem flote, ki ne pripadajo zadevnim najbolj oddaljenim regijam;

C.	ker mora EU za najbolj oddaljene regije prevzeti odgovornost na pomorskem področju in ker njihove izključne ekonomske cone oblikujejo velik delež vseh izključnih ekonomskih con EU;

D.	ker je treba ribiški sektor najbolj oddaljenih regij obravnavati v sklopu posebnih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer (člen 349 PDEU), kar zadeva posebno in prilagojeno upoštevanje skupnih evropskih politik;

E.	ker ima ribiški sektor prednosti in pomemben razvojni potencial;

F.	ker je onesnaževanje morja s klordekonom posebej značilno za Antile in bistveno vpliva na odobrena ribolovna območja ter na prisotnost invazivnih vrst;

G.	ker se odmaknjenost najbolj oddaljenih regij priznava in upošteva kot splošno načelo prava Unije, kar upravičuje in omogoča vzpostavitev odškodninske sheme za dodatne stroške za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v teh regijah;

H.	ker skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki sta bila vzpostavljena za reševanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi, omogočata diferenciran pristop za najbolj oddaljene regije, vendar se lahko na posebnosti ribolova v teh regijah odzoveta le v omejeni meri;

I.	ker najbolj oddaljene regije menijo, da jih skupna ribiška politika ne obravnava pravično in „dvojno kaznuje“ (ker niso imele dostopa do prejšnje pomoči za obnovo flote, sedaj pa zanje velja prepoved izplačila pomoči za obnovo);

J.	ker velik delež ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah do nedavnega ni bil zakonsko urejen ali ni bil vpisan v register ribolovne flote, zato te flote niso imele dostopa do sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za posodobitev;

K.	ker je eden od ciljev skupne ribiške politike spodbujati dejavnosti ribolova, pri tem pa upoštevati socialno-ekonomska vprašanja;

L.	ker bi morala pravila o dostopu do sredstev prednost dajati lokalnim flotam in bolj selektivnim oblikam ribolova, ki manj uničujejo staleže;

M.	ker je cilj skupne ribiške politike zagotoviti skladnost med notranjo in zunanjo razsežnostjo v skladu z načelom dobrega upravljanja;

N.	ker velik del nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova poteka v nekaterih izključnih ekonomskih conah nekaterih najbolj oddaljenih regij (8) ter v morskih bazenih okoli drugih regij;

O.	ker v najbolj oddaljenih regijah vlaga ena najvišjih stopenj brezposelnosti v EU (v nekaterih najbolj oddaljenih regijah brezposelnost mladih znaša do 60 %);

P.	ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo med drugim zagotavlja podporo organizacijam proizvajalcev, posodobitve motorjev in pod določenimi pogoji lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

Q.	ker v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo naslednje postavke veljajo za neupravičene: posegi, s katerimi se poveča ribolovna zmogljivost plovila, oprema, ki poveča zmogljivost plovila za iskanje rib ter proizvodnja novih ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil;

R.	ker pa lahko Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo zagotovi finančno pomoč za ladje, s katero bi izboljšale energetsko učinkovitost, varnost, higienske razmere na krovu ter kakovost ribiških proizvodov, pa tudi delovne razmere;

S.	ker se iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo podpirajo inovacijski projekti, kot so upravljavski ali organizacijski sistemi;

Določbe o posebnostih in geografskih razmerah najbolj oddaljenih regij

meni, da je trajnosten ribolov, pri katerem se uporabljajo tradicionalna orodja, podlaga za uspešne obalne skupnosti, prav tako pa prispeva k prehranski varnosti v najbolj oddaljenih regijah; v zvezi s tem vztraja, da je treba v cilj prehranske varnosti lokalnega prebivalstva vključiti lokalno ribištvo, saj je prehranska varnost v najbolj oddaljenih regijah danes preveč odvisna od uvoza;

opozarja, da sta bila skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo vzpostavljena za obravnavanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi ter da ne ustrezata v celoti posebnostim ribolova v najbolj oddaljenih regijah, da se ne smeta enotno uporabljati za izzive in posebnosti ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah ter da je potrebna določena stopnja prožnosti ter pragmatičnosti pri odstopanjih; zato poziva, naj se oblikuje strategija za vsak regionalni morski bazen, prilagojen posebnim razmeram v posameznih najbolj oddaljenih regijah;

poudarja, da se v najbolj oddaljenih regijah nahajajo raznolike male skupnosti, ki močno slonijo na tradicionalnem, obalnem in malem ribolovu in za katere je ribolov pogosto edini način zaslužka;

želi opomniti, da je treba posebej zaščititi morske biološke vire okrog najbolj oddaljenih regij in da je treba posebno pozornost nameniti ribolovu; zato poudarja, da bi moral biti ribolov v vodah najbolj oddaljenih regij dovoljen le za ribiška plovila, registrirana v pristaniščih teh regij;

opozarja, da je morsko dno v najbolj oddaljenih regijah pravi živi laboratorij biotske raznovrstnosti; poudarja, da so za izboljšanje znanja o morjih in oceanih pomembne raziskave in zbiranje podatkov; poudarja, da lahko najbolj oddaljene regije v njihovem okolju služijo kot pravi znanstveni portali, ter poziva zadevne države članice in Komisijo, naj okrepijo podporo ustreznih znanstvenoraziskovalnih projektov;

poudarja, da je treba ohraniti ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi v skladu s previdnostnim načelom ter ob upoštevanju socialno-ekonomskih razmer; vendar meni, da to ne more upravičiti umikanja naložb v zbiranje podatkov in izboljšanje znanstvenega znanja o morskih ekosistemih; poziva k spremembi porazdelitve kvot za nekatere vrste (npr. povišanju kvot za modroplavutega tuna na Azorih) in omogočanju ribolovnih možnosti za druge (denimo za temnega morskega psa) na podlagi znanstvenih študij ter k okrepitvi tehničnih in materialnih zmogljivosti v zvezi ocenjevanjem ekosistemov;

poudarja, da v nekaterih najbolj oddaljenih regijah ribiške flote, predvsem zaradi pomanjkanja dostopa do financiranja, ne dosegajo omejitev glede zmogljivosti, ki jih določa skupna ribiška politika;

opozarja, da se ribiči v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihovih specifičnih podnebnih težav soočajo z zgodnjim staranjem plovil, kar povzroča težave z varnostjo in učinkovitostjo, zato je delo na njih manj privlačno kot na sodobnih plovilih;

poudarja, da Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo v svojem poročilu za leto 2016 (9) zaradi nezadostnih bioloških podatkov ni mogel oceniti ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi za vse flote, ki plujejo v najbolj oddaljenih regijah; poziva, naj se iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter drugih skladov znanstvenim inštitutom in univerzam zagotovi več sredstev za nakup tehničnih virov za ocenjevanje ekosistemov; v zvezi s temi meni, da je ključnega pomena, da so na voljo in dostopni zanesljivi podatki o stanju virov in praks v teh čezmorskih izključnih ekonomskih conah;

10.

poudarja, da so plovila za priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah večinoma stara, zaradi česar prihaja do težav glede varnosti na krovu;

11.

obžaluje, da Komisija do 30. junija 2012 ni objavila poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 639/2004; zahteva, da Komisija nemudoma zagotovi podrobnejše informacije o tem, zakaj se je odločila, da tega poročila ne bo objavila;

12.

obžaluje, da se nekatera podjetja v najbolj oddaljenih regijah zaradi zamud pri sprejetju Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter posledično zamud pri odobritvi operativnih programov tega sklada in potemtakem zaradi poznega izvajanja njegovih podpornih določb spopadajo z resnimi finančnimi težavami;

13.

pozdravlja posebne določbe v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, namenjene najbolj oddaljenim regijam, na primer povračilo dodatnih stroškov (sklad jih 100-odstotno subvencionira), ki je višje kot v prejšnjem programskem obdobju (čeprav to za nekatere najbolj oddaljene regije še vedno ne zadostuje), ter 35-odstotno povečanje intenzivnosti javne pomoči za druge ukrepe na območju najbolj oddaljenih regij;

14.

ugotavlja, da nekateri ribiči v najbolj oddaljenih regijah težko oziroma celo nemogoče pridobijo posojilo in/ali zavarovanje za plovila, zaradi česar prihaja do težav glede varnosti ter ekonomskih omejitev za te ribiče;

15.

poudarja, da v najbolj oddaljenih regijah mala plovila predstavljajo večinski delež registriranih plovil; poudarja tudi, da so v nekaterih oddaljenih regijah mala plovila stara več kot 40 let, zaradi česar prihaja do resničnih težav glede varnosti;

16.

poudarja, da imajo posojila Evropske investicijske banke in skladov EU ekonomski multiplikacijski učinek, zlasti v najbolj oddaljenih regijah;

Boljše izkoriščanje možnosti, ki jih ponujata člen 349 Pogodbe in skupna ribiška politika

17.

meni, da je poseben svetovalni odbor za najbolj oddaljene regije, kakor ga omogoča skupna ribiška politika, primerna platforma za pomembno izmenjavo znanja in izkušenj, zato obžaluje, da ta svetovalni odbor še ni bil ustanovljen;

18.

poziva k doslednemu izvajanju člena 349 PDEU v politikah, uredbah, skladih in programih Evropske unije na področju ribištva, zlasti pri Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, da bi se odzvali na specifične težave, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije;

19.

meni, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, obetaven pristop, zato bi morale države članice kar najbolje izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ter podpreti to vrsto lokalnega razvoja v najbolj oddaljenih regijah;

20.

poudarja, da je treba ustanoviti lokalne akcijske skupine za ribištvo, ki so priznane kot orodja za podporo in zagotavljanje priložnosti za diverzifikacijo ribiških dejavnosti;

21.

poziva Komisijo, naj pri predlaganju zakonodajnih aktov v zvezi s stroški higiene, zdravja ter naložb, povezanih z varnostjo in delovnimi razmerami, izbere holističen in ustrezno prilagojen pristop;

22.

poziva Komisijo, naj pri predlaganju zakonodajnih aktov v zvezi z merili za izračunavanje dodatnih stroškov zaradi posebnih okoliščin za najbolj oddaljene regije upošteva tudi vpliv podnebnih in geografskih razmer ter opustošenja;

23.

obžaluje, da je raven nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v izključnih ekonomskih conah najbolj oddaljenih regij visoka, kot tudi v okolici drugih regij, vanj pa so vključena tako domača kot tuja plovila; poudarja, da je pri domačih plovilih ta praksa tudi posledica težav pri lokalni oskrbi s hrano; poziva nacionalne organe, naj okrepijo boj proti nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu;

24.

zato spodbuja k uvedbi aktivnih (npr. nadzor) in pasivnih ukrepov, kot so pogajanja s sosednjimi državami najbolj oddaljenih regij, s katerimi še niso bili podpisani sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu;

25.

poziva vse vključene strani, naj pospešijo izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter naj izrabijo možnosti za bistvene naložbe v posodobitev flot, ki jih ponuja (izboljšanje varnosti, higienskih razmer na krovu, energetske učinkovitosti ter kakovosti ribiških proizvodov), kot tudi v ribiških pristaniščih, na mestih iztovarjanja in v akvakulturi, da bi ustvarili nove prodajne možnosti; poziva tudi k izvajanju odškodninske sheme za dodatne stroške, da bi bil sektor bolj vzdržen;

26.

poziva, naj se v ribiških sporazumih, sklenjenih s tretjimi državami, resnično upoštevajo interesi najbolj oddaljenih regij, tudi z določitvijo obveznosti izkrcanja v najbolj oddaljenih regijah ali zaposlovanja ljudi iz najbolj oddaljenih regij na plovilih;

27.

poudarja, da je treba v skladu z določbami člena 349 PDEU vsakič, ko so najbolj oddaljene regije vključene v ribiške sporazume med EU in tretjimi državami, zanje izvesti oceno učinka;

28.

ugotavlja, da je treba mogoče v najbolj oddaljenih regijah prestrukturirati ribiški sektor, da bi zagotovili trajnostno upravljanje staležev rib, in po potrebi razmisliti o zmanjšanju števila plovil;

29.

meni, da se je treba v primerih, ko je v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 1380/2013 potrebno zmanjšati zmogljivosti, osredotočiti na to, da bodo plovila upoštevala merila iz člena 17 te uredbe;

30.

poziva države članice, naj pri izvajanju določbe skupne ribiške politike o dodeljevanju ribolovnih možnosti upoštevajo predvsem tradicionalni in mali ribolov v najbolj oddaljenih regijah, ki prispevata k lokalnemu gospodarstvu in ne vplivata bistveno na okolje;

31.

poziva države članice z ozemlji v najbolj oddaljenih regijah, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe in še naprej izvajajo posebne programe pomoči, kot so posebni modeli obdavčevanja;

32.

meni, da je treba izboljšati zbiranje podatkov o staležih ter ocenjevanje vpliva majhnih plovil v najbolj oddaljenih regijah, s čimer bi okrepili znanstveno podlago za ribolovne možnosti v teh regijah;

33.

želi opomniti, da so najbolj oddaljene regije odvisne od ribolovnih virov v svojih izključnih ekonomskih conah, ki so z biološkega vidika zelo krhke; pri tem zlasti meni, da bi se morali pri zbiranju podatkov osredotočiti tudi na podatke o ribolovu v najbolj oddaljenih regijah;

34.

poudarja, da bi bilo treba v najbolj oddaljenih regijah bolje izkoristiti potencial akvakulture, saj lahko ta panoga zagotovi nove proizvodne zmogljivosti in visokokakovostne proizvode (zaradi velike regionalne konkurence to zahteva bistveno podporo Evropske unije), ter poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira razvojne projekte v akvakulturi;

35.

poziva države članice in najbolj oddaljene regije, naj kar najbolje izkoristijo pravila de minimis in pravila o skupinskih izjemah, navedena v Uredbi Komisije (EU) št. 1388/2014;

36.

poziva države članice, naj spodbujajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter poudarijo sinergije med različnimi skladi v najbolj oddaljenih regijah, da bi ustvarili gospodarske priložnosti za vse subjekte v modrem gospodarstvu; spodbuja zlasti naložbe v projekte za ponovno uveljavitev ribiških poklicev, za privabljanje več mladih ter projekte za uvedbo selektivnih ribolovnih tehnik in razvoj ribištva;

37.

podpira razvoj raziskovalnih in razvojnih programov na področju ribištva v okviru programa Obzorje 2020, ki bi združili različne ekonomske in socialne subjekte ter s tem prispevali k razvoju novih ribolovnih tehnologij in tehnik, s katerimi bi okrepili konkurenčnost ribištva ter njegov potencial za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo;

38.

priporoča, da se v skupni ribiški politiki dosledno upoštevajo posebnosti najbolj oddaljenih regij ter naj se jim omogoči, da bodo lahko izkoriščale velik ekonomski, socialni in okoljski potencial, ki ga ponuja trajnosten in racionalen razvoj ribiškega sektorja v teh regijah; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba zaradi objektivne ocenitve ravnovesja med ribolovnimi možnostmi in ribolovno zmogljivostjo majhnih plovil, ki uporabljajo izredno selektivno ribolovno orodje, v najbolj oddaljenih regijah ponovno razmisliti o podlagi za segmentacijo flote s spodbujanjem izboljšav na področju tehničnih lastnosti plovil z manjšo pogonsko močjo in/ali stabilnosti, ki bi lahko v neugodnih vremenskih razmerah ogrožale varnost posadke, in sicer v skladu z objektivnimi znanstvenimi merili, ki se uporabljajo v ladjedelništvu, zaradi česar pa se ne bi smele povečati netrajnostne ribiške dejavnosti;

39.

meni, da je v teh regijah ogromno potenciala, zato je treba spodbujati naložbe, diverzifikacijo in inovacije na področju ribištva, s čimer bi okrepili gospodarski razvoj;

40.

poziva Komisijo, naj v skladu z načeli glede različnega obravnavanja majhnih otokov in ozemelj v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 14 uvede podporne ukrepe na podlagi člena 349 PDEU za financiranje (na ravni EU ali na nacionalni ravni) plovil v najbolj oddaljenih regijah za mali in tradicionalni ribolov, ki celoten ulov iztovarjajo v pristaniščih teh regij ter prispevajo k lokalnemu trajnostnemu razvoju, da bi izboljšali varnost ljudi, upoštevali evropske higienske standarde, preprečevali nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov ter dosegli večjo okoljsko učinkovitost, s čimer bi zagotovili obstoj ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah; meni, da mora ta prenovitev ribiških flot upoštevati omejitve dovoljene zmogljivosti, zadevati nadomestitev starih plovil z novimi ter zagotoviti trajnostni ribolov in uresničevanje cilja največjega trajnostnega donosa;

41.

predlaga, naj se poveča intenzivnost pomoči za zamenjavo motorjev v najbolj oddaljenih regijah, kadar znanstveni dokazi pokažejo, da podnebne razmere in spremembe odločno negativno vplivajo na flote v teh regijah;

42.

poziva Komisijo, naj po zgledu programa možnosti za oddaljene in otoške regije na področju kmetijstva preuči možnosti, da bi čim prej ustanovili finančni instrument za podporo ribištva v najbolj oddaljenih regijah, ki bi resnično omogočal izkoriščanje njihovega ribiškega potenciala; meni, da bi bilo treba preučiti možnost, da bi v tem instrumentu združili zlasti določbe člena 8 (Državna pomoč), člena 13(5) (Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja), člena 70 (Ureditev nadomestil), člena 72 (Načrt nadomestil) in člena 73 (Državna pomoč za izvajanje načrtov nadomestil) veljavnega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

43.

predlaga povečanje zmogljivosti nekaterih segmentov flot v najbolj oddaljenih regijah, če je znanstveno ocenjeno, da je mogoče brez ogrožanja ciljev trajnostnega ribolova doseči večjo stopnjo izkoriščanja nekaterih ribolovnih virov;

44.

meni, da bi lahko s prenovo in posodobitvijo majhnih plovil v najbolj oddaljenih regijah, ki uporabljajo izredno selektivno ribolovno orodje, izboljšali varnost posadke v neugodnih vremenskih razmerah, če se upoštevajo objektivna znanstvena merila v ladjedelništvu ter se ne posega v ravnovesje med ribolovnimi možnostmi in ribolovno zmogljivostjo;

45.

priporoča, da se v prihodnjem Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo zagotovijo boljše spodbude za mlade, da bi se zaposlili v pomorskem gospodarstvu, zlasti z zagotovitvijo poklicnega usposabljanja ter s spodbujanjem ukrepov za izboljšanje prihodka, varnosti zaposlitve ter splošne trajnostne ureditve pomorskega gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah;

o o

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0133.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0015.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0109.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0110.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.

(6) UL C 419, 16.12.2015, str. 167.

(7) UL C 15 E, 21.1.2010, str. 135.

(8) Raziskava, ki jo je naročil Odbor PECH – Upravljanje ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah, Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B (IP/B/PECH/IC/2016_100); operativni program Francije v sklopu Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

(9) Poročilo Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo – Ocena kazalnikov ravnovesja za ključne segmente flote in pregled nacionalnih poročil o prizadevanjih držav članic za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo flot in ribolovnimi možnostmi (STECF-16-18).

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/100

P8_TA(2017)0196

Vodilna pobuda EU za sektor oblačil

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil (2016/2140(INI))

(2018/C 298/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju členov 153, 191, 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 12, 21, 28, 29, 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah in splošne pripombe št. 16 Odbora OZN za pravice otroka,

—	ob upoštevanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o delu otrok, prisilnem delu, diskriminaciji ter svobodi združevanja in kolektivnega pogajanja delavcev,

—	ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (1),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 (2), v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino za nadnacionalne družbe in druga podjetja in človekove pravice, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij,

—	ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (3),

—	ob upoštevanju programov, ki so financirani iz skrbniškega sklada OZN za odpravo nasilja nad ženskami, ki se posveča odpravi nadlegovanja in nasilja nad ženskami v oblačilni industriji (4),

—	ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (5),

—	ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu OECD) za večnacionalna podjetja (6),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (7),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

—	ob upoštevanju smernic Komisije iz leta 2015 za analizo vpliva človekovih pravic na ocene učinka za pobude politike, povezane s trgovino (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o zasebnem sektorju in razvoju (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o izvajanju tematskega cilja za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (člen 9(3) uredbe o skupnih določbah) (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (15),

—	ob upoštevanju študije o klavzulah o človekovih pravicah in demokraciji v mednarodnih sporazumih EU, ki jo je leta 2005 objavil tematski sektor generalnega direktorata Evropskega parlamenta za zunanjo politiko Unije (16),

—	ob upoštevanju študije o trgovinski politiki EU – od neupoštevanja do upoštevanja različnosti spolov –, ki jo je pripravil tematski sektor generalnega direktorata Evropskega parlamenta za zunanjo politiko (17),

—

ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (18),

—	ob upoštevanju trajnostnega sporazuma za trajno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu,

—	ob upoštevanju programa Mednarodne organizacije dela za izboljšanje delovnih pogojev v sektorju konfekcijskih oblačil v Bangladešu (19),

—	ob upoštevanju sporazuma iz leta 2013 o protipožarni in gradbeni varnosti v Bangladešu,

—	ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju, ki sta ga dne 25. aprila 2016 podpisala predsednik uprave družbe Inditex Pablo Isla in generalni sekretar organizacije IndustriALL Global Union Jyrki Raina o odgovornem upravljanju dobavne verige v sektorju oblačil,

—	ob upoštevanju konference na visoki ravni o odgovornem upravljanju dobavne verige v sektorju oblačil, ki je bila dne 25. aprila 2016 v Bruslju,

—	ob upoštevanju splošne sheme preferencialov (GSP +) (20),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (21),

—	ob upoštevanju sklada Vision Zero, ki ga je leta 2015 ustvarila skupina G7 v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu v državah proizvodnje,

—	ob upoštevanju nemškega partnerstva za trajnostni tekstil (22) in nizozemskega sporazuma o trajnostnih oblačilih in tekstilu (23),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0080/2017),

ker mora gospodarski razvoj spremljati socialna pravičnost in politika dobrega upravljanja; ker so zaradi kompleksnosti in razdrobljenosti globalnih vrednostnih verig potrebne dopolnilne politike, da bi dosegli trajno izboljševanje, da bi postale globalne vrednostne in proizvodne verige trajnostne in za ustvarjanje vrednosti v dobavni verigi, ter študije o vplivu organizacijskih struktur v sektorju, sistemu usklajevanja in pogajalski moči članov mreže za razvoj teh procesov; ker so potrebni dodatni spremljevalni ukrepi za zaščito pred možnimi neželenimi učinki teh verig; ker je treba žrtvam kršitev človekovih pravic zagotoviti učinkovit dostop do pravnega varstva;

B.	ker tekstilni in oblačilni sektor zaposluje 60 milijonov ljudi po vsem svetu in ustvarja veliko delovnih mest, zlasti v državah v razvoju;

C.	ker so proizvajalci tekstilnih izdelkov v državah v razvoju stalno izpostavljeni agresivnim nakupovalnim praksam mednarodne trgovine na debelo in na drobno, kar je med drugim posledica silovite globalne konkurence;

ker so žrtve treh najbolj smrtonosnih nesreč v sektorju oblačil (poslopje Rana Plaza, tovarni Tazreen in Ali Enterprises) prejele ali bodo prejele nadomestilo za izgubo dohodka; ker je dodelitev odškodnine v tem primeru skladna s konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 121 in plod brezprimernega sodelovanja med družbami, lastnicami blagovnih znamk, sindikati, civilno družbo, vladami in Mednarodno organizacijo dela; ker so dejanska pravna sredstva še vedno redkost, kljub splošno razširjenemu kršenju človekovih pravic;

ker se žrtve kršenja človekovih pravic, pri katerih so udeležena evropska podjetja, soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do pravnih sredstev, vključno s postopkovnimi ovirami glede dopustnosti in razkritja dokazov, pogosto previsokimi stroški sodnih postopkov, pomanjkanjem jasnih standardov glede odgovornosti za vpletenost družb v kršenje človekovih pravic in pomanjkanjem jasnosti o uporabi pravil EU glede mednarodnega zasebnega prava v nadnacionalnih civilnih sporih;

ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) izrecno določa, da mora trgovinska politika EU temeljiti na načelih in ciljih zunanjega delovanja EU, in sicer razvojnega sodelovanja iz člena 208 PDEU; ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) potrjuje, da zunanje delovanje EU vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter upoštevanje Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;

ker je EU drugi največji svetovni izvoznik tekstilnih izdelkov in oblačil za Kitajsko, predvsem zaradi okoli 174 000 podjetij za izdelavo tekstila in oblačil, od katerega jih je 99 % malih in srednjih podjetij, ki zaposlujejo približno 1,7 milijona ljudi; ker poleg tega podjetja EU izdelajo več kot tretjino oblačil (34,3 % v skupni vrednosti 42,29 milijard EUR), namenjenih uporabi v Evropi;

ker Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu države članice obvezuje, da spoštujejo in spodbujajo načela in pravice iz štirih kategorij, ne glede na to, ali so podpisnice ustreznih konvencij, in sicer: svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj; odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica; odpravo prisilnega ali obveznega dela; odpravo otroškega dela;

ker so kolektivna pogajanja eden od načinov za zagotovitev, da bo rast produktivnosti spremljala rast plače; ker se v svetovni dobavni verigi uporabljajo nestandardne oblike zaposlovanja, vključno z oddajo naročil podizvajalcem in neformalnim delom, kar je oslabilo kolektivne pogodbe; ker številni delavci v sektorju oblačil ne zaslužijo plače, ki bi zagotavljala preživetje;

J.	ker mnoge države članice, na primer Nemčija, Nizozemska, Danska in Francija, spodbujajo nacionalne programe;

ker projekt za uresničevanje dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev (Realising Long-term Value for Companies and Investors project), ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorne naložbe in trajnostnega sporazuma OZN, dokazuje, da je gospodarstvo skladno z načeli socialne pravičnosti, okoljske vzdržnosti in spoštovanja človekovih pravic, ki se medsebojno krepijo;

L.	ker se vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah uporabljajo za vse države in vsa podjetja, bodisi nadnacionalna ali druga, ne glede na njihovo velikost, lokacijo, lastništvo in strukturo;

ker igra EU v konfekcijski industriji in trgovini osrednjo vlogo pri naložbah, kupovanju, trgovini na drobno in potrošnji in je zato v najprimernejšem položaju, da zbere različne pobude po svetu za znatno izboljšanje nečloveških razmer, v katerih dela na milijone delavcev v tem sektorju, in vzpostavi enake pogoje za vse strani;

ker je odgovorno upravljanje globalnih vrednostnih verig zlasti pomembno z vidika razvoja, saj se najhujše kršitve človekovih pravic in pravic delavcev ter onesnaževanje okolja pogosto pojavljajo v državah proizvajalkah, ki se pogosto soočajo z velikimi izzivi na področju trajnostnega razvoja in rasti, in prizadenejo najranljivejše;

O.	ker kaže, da se bo nadaljeval uspešni izvoz oblačil, zlasti iz Kitajske, Vietnama, Bangladeša in Kambodže;

ker je večina kršitev človekovih pravic v sektorju oblačil povezana z različnimi vidiki pravic delavcev, kot je odrekanje temeljne pravice do ustanavljanja sindikatov po lastni izbiri in včlanitve vanje ter do kolektivnega pogajanja v dobri veri, zaradi česar je težko zagotoviti, da delavci uživajo svoje temeljne pravice na delovnem mestu; ker je tako stanje privedlo do obsežnih kršitev delavskih pravic, vključno z: prenizkimi plačami, krajo plač, prisilnim in otroškim delom, samovoljnim odpuščanjem, nevarnimi delovnimi mesti in nezdravimi delovnimi razmerami, nasiljem nad ženskami, fizičnim in spolnim nadlegovanjem ter prekarnimi zaposlitvami in delovnimi razmerami; ker so dejanska pravna sredstva še vedno redkost, kljub splošno razširjenemu kršenju človekovih pravic; ker je takšno pomanjkanje dostojnega dela še posebej hudo v izvoznopredelovalnih conah, povezanimi s svetovnimi dobavnimi verigami, za katere je pogosto značilno, da so izvzete iz delovne zakonodaje in oproščene davkov in da zanje veljajo omejitve sindikalnih dejavnosti in kolektivnih pogajanj;

ker se pobude zasebnega sektorja, kot so kodeksi ravnanja, oznake, samoocenjevanje in revizije družbene odgovornosti, ki so sicer zagotovile ustrezen okvir za sodelovanje pri vprašanjih, kot sta zdravje in varnost pri delu, v zadnjih 20 letih niso izkazale za dovolj učinkovite pri zagotavljanju pravega izboljšanja pravic delavcev, zlasti spoštovanja človekovih pravic in enakosti med spoloma, povečanja števila pravic delavcev, ozaveščenosti potrošnikov, okoljskih standardov ter varnosti in trajnosti v dobavni verigi v sektorju oblačil;

ker pobude več deležnikov, kot sta nemško partnerstvo za trajnostni tekstil ali nizozemski sporazum o trajnostih oblačilih in tekstilu, združujejo deležnike, kot so industrija, sindikati, vlade in nevladne organizacije; ker standardi, določeni s temi pobudami, vključujejo tudi okoljska vprašanja; ker te pobude še niso prešle v izvedbeno fazo, zato še ni dejanskih rezultatov; ker so takšne pobude na nacionalni ravni nujne zaradi pomanjkanja zakonodajne pobude EU; ker večina držav članic še ni uvedla takšnih pobud;

ker so prizadevanja družb za spodbujanje izvajanja predpisov na delovnem mestu lahko v podporo, ne morejo pa nadomestiti uspešnosti in učinkovitosti sistemov javne uprave, bolj natančno obveznosti vsake države, da spodbuja skladnost in izvrševanje nacionalnega delovnega prava in predpisov, vključno z nalogami uradov za delo in delovnih inšpekcij, reševanjem sporov in pregonom kršiteljev, ter ratificira in izvaja mednarodne delovne standarde;

T.	ker se trendi v oblačilni industriji še vedno razvijajo v smeri hitre mode, ki skrajno ogroža in obremenjuje tekstilne delavce v državah proizvajalkah;

U.	ker se je nemško ministrstvo za razvojno sodelovanje zavezalo, da bo do leta 2020 polovica vsega nemškega uvoza tekstila izpolnjevala okoljska in socialna merila;

ker je treba za boljše upravljanje globalnih vrednostnih verig izkoristiti različne instrumente in pobude s področij, kot sta trgovina in naložbe, podporo zasebnega sektorja in razvojno sodelovanje, da bi prispevali k trajnosti in odgovornemu upravljanju globalnih vrednostnih verig v okviru izvajanja agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki priznava odločilni vpliv trgovinskih politik pri izvajanju ciljev agende in zajema številna področja politike, kot so pravila o poreklu, trgi primarnih proizvodov, pravice delavcev in enakost spolov;

ker posebne značilnosti vrednostnih verig v sektorju oblačil, kot so geografsko razpršene faze proizvodnega procesa, različne vrste konfekcijskih delavcev, nakupna politika, nizke cene, velike količine, kratke časovne priprave, oddaja naročil podizvajalcem ter kratkoročni odnosi med kupcem in dobaviteljem, prispevajo k manjši prepoznavnosti, sledljivosti in preglednosti v dobavni verigi gospodarske družbe ter k večjemu tveganju zlorabe človekovih pravic in dela, okoljske škode in neustrezno zaščito živali že v fazi pridelave surovin; ker sta preglednost in sledljivost osnovni pogoj za odgovornost podjetja in odgovorno potrošnjo; ker ima potrošnik pravico vedeti, kje so bili izdelani posamezni kosi oblačil ter v kakšnih socialnih in okoljskih razmerah; ker bo zagotavljanje pravice potrošnikov do zanesljivih, preglednih in ustreznih informacij o trajnosti proizvodnje pripomoglo k trajni spremembi sledljivosti in preglednosti v dobavni verigi v sektorju oblačil;

ker so sestavni del človekovih pravic tudi pravice žensk; ker enakost spolov spada v področje uporabe poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih; ker se specifični učinek trgovinskih in naložbenih sporazumov na ženske in moške zaradi strukturnih neenakosti med spoloma razlikuje; ker bi bilo treba načelo enakosti spolov za izboljšanje enakosti spolov in pravic žensk vključiti v vse trgovinske sporazume;

Y.	ker zaposlenost žensk v sektorju oblačil v državah v razvoju znatno prispeva k prihodkom gospodinjstev in zmanjševanju revščine;

Z.	ker so otrokove pravice sestavni del človekovih pravic in bi morala ostati odprava otroškega dela prednostna naloga; ker je treba otroško delo urejati s posebnimi predpisi o starosti, delovnem času in vrsti dela;

AA.

ker so decembra 2016 v Bangladešu aretirali številne sindikalne aktiviste, zaradi česar je prišlo do protestov, na katerih so protestniki zahtevali dostojno plačilo in boljše delovne pogoje; ker je bilo po protestih odpuščenih več sto konfekcijskih delavcev; ker se v državah proizvajalkah še vedno ne spoštuje svoboda združevanja;

AB.

ker je okoli 70–80 % (24) zaposlenih v sektorju konfekcijskih oblačil v proizvodnih državah nizko usposobljenih žensk, pogosto mladoletnih; ker so te ženske in otroci zaradi nizkih plač in slabe socialne zaščite (če sploh obstaja) še posebno izpostavljeni izkoriščanju; ker vidik spola in posebni ukrepi za opolnomočenje žensk večinoma niso vključeni v trenutne trajnostne pobude;

AC.

ker ima zasebni sektor osrednjo vlogo pri spodbujanju trajnostne in vključujoče gospodarske rasti v državah v razvoju; ker so gospodarstva nekaterih držav v razvoju odvisna od industrije oblačil; ker je razmah tega sektorja omogočil mnogim delavcev, da so prešli iz sektorja neformalnega gospodarstva v formalno;

AD.	ker je sektor oblačil sektor, v katerem se izvaja največ trajnostnih pobud; ker so nekatere obstoječe pobude prispevale k izboljšanju razmer v sektorju oblačil, bi bilo treba nadaljevati prizadevanja tudi na evropski ravni;

AE.	ker so trgovinski sporazumi pomembno orodje za spodbujanje dostojnega dela v svetovnih dobavnih verigah, v kombinaciji s socialnim dialogom in spremljanjem na ravni podjetij;

AF.

ker je Komisija oktobra 2015 objavila novo trgovinsko strategijo „Trgovina za vse“, v kateri je zarisala svojo namero, da uporabi trgovinske sporazume in preferencialne programe kot vzvod za spodbujanje trajnostnega razvoja, človekovih pravic ter pravične in etične trgovine po svetu, pa tudi za izboljšanje odgovornosti dobavnih verig kot sredstvo za krepitev trajnostnega razvoja, človekovih pravic, boja proti korupciji in dobrega upravljanja v tretjih državah;

pozdravlja naraščajočo pozornost, ki jo je deležno spodbujanje dostojnih delovnih pogojev vzdolž svetovnih dobavnih verig po zrušitvi tovarne Rana Plaza, osnutek francoskega zakona o obvezni primerni skrbnosti, zakon Združenega kraljestva proti suženjstvu, nizozemski sporazum o trajnostih oblačilih in tekstilu, nemško partnerstvo za trajnostni tekstil in izjavo predsednika Junckerja na vrhu skupine G7, ko je dejal, da je treba nujno ukrepati za izboljšanje odgovornosti v globalnih dobavnih verigah, v katerih se vedno večja pozornost posveča spodbujanju trajnosti, preglednosti in sledljivosti za vrednostne in proizvodne verige; priznava zavezanost Komisije za odgovorno upravljanje dobavnih verig, vključno s sektorjem oblačil, iz njenega sporočila „Trgovina za vse“; pozdravlja pobudo zelenega kartona, v kateri je osem držav članic podjetja s sedežem v EU pozvalo, naj izpolnjujejo dolžnost skrbnega ravnanja do posameznikov in skupnosti, pri katerih dejavnosti podjetja vplivajo na človekove pravice in lokalno okolje; pozdravlja celosten pristop Higgovega indeksa k merjenju vpliva podjetij na okolje, družbo in delo; poudarja, da je Higgsov indeks treba še naprej izboljševati in povečati njegovo preglednost;

pozdravlja posamezne globalne okvirne sporazume, sklenjene med sindikati in blagovnimi znamkami, za boljše upravljanje dobavne verige v sektorju oblačil; poudarja, da je prihodnost oblačilnega sektorja odvisna od izboljšanja trajnostne produktivnosti in sledljivosti, da bi lahko učinkovito identificirali postopke v vsej vrednostni verigi in s tem omogočili prepoznavanje in uvajanje izboljšav;

pozdravlja pristop iz pravno zavezujočega sporazuma o protipožarni in gradbeni varnosti v Bangladešu ter bangladeški trajnostni sporazum, ki ga je sprožila Komisija skupaj z Bangladešem in Mednarodno organizacijo dela po nesreči v poslopju Rana Plaza leta 2013, saj vsebuje določbe o sindikatih in sanaciji tovarn, v katerih so bili opravljeni inšpekcijski pregledi, in poziva, da se njegova veljavnost podaljša; poudarja, da je nujno še naprej spremljati uresničevanje ciljev tega sporazuma, da bi izboljšali pravice delavcev, pa tudi da je potrebno odgovornejše upravljanje dobavnih verig na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj temeljito oceni sporazum in oriše doseženi napredek ali njegovo pomanjkanje, po potrebi tudi morebitne spremembe trgovinskega režima, zlasti na podlagi poročil mehanizmov nadzora standardov Mednarodne organizacije dela; poziva Komisijo, naj si prizadeva za podobne programe in ukrepe z drugimi trgovinskimi partnerji EU, ki proizvajajo oblačila, kot so Šrilanka, Indija ali Pakistan;

podpira, da je Komisija preučila možnost vseevropske pobude v sektorju oblačil; prav tako ugotavlja, da bi utegnilo trenutno kopičenje obstoječih pobud povzročiti nepredvidljive razmere za podjetja; meni, da bi moral novi predlog obravnavati vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, spodbujati trajnost, sledljivost in preglednost vrednostnih verig, povečati zavestno potrošnjo in se osredotočiti na pravice delavcev in zlasti enakosti spolov; meni tudi, da imajo potrošniki pravico biti obveščeni, v kolikšni meri so izdelki oblačilne industrije trajnostni oziroma spoštujejo človekove pravice in okolje; v zvezi s tem meni, da bi morala biti zakonodajna prizadevanja in pobude EU za področje oblačil vidna na končnem proizvodu;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstoječe prostovoljne pobude za trajnost globalne oskrbovalne verige v sektorju oblačil ne obravnavajo učinkovito vprašanja človekovih pravic in pravic delavcev v sektorju; zato poziva Komisijo, naj ne ostane na ravni predstavitve delovnega dokumenta njenih služb in predlaga zavezujočo zakonodajo o obveznostih glede primerne skrbnosti za dobavne verige v sektorju oblačil; poudarja, da je treba tak zakonodajni predlog uskladiti z novimi smernicami OECD o primerni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v oblačilnem in obutvenem sektorju v skladu s smernicami OECD za multinacionalna podjetja, ki uvažajo v Evropsko unijo, resolucijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu v dobavni verigi in mednarodno dogovorjenimi standardi s področja človekovih pravic ter socialnimi in okoljskimi standardi;

poudarja, da bi morale biti nove smernice OECD o primerni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v oblačilnem in obutvenem sektorju v skladu s smernicami OECD vodilno načelo v zakonodajnem predlogu Komisije; poudarja, da bi moral zakonodajni predlog vključevati temeljne standarde, kot so zdravje in varnost pri delu, zdravstveni standardi, zajamčena plača, svoboda združevanja in kolektivnega pogajanja, preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter odprava prisilnega dela in dela otrok; poziva Komisijo, naj obravnava tudi naslednje zadeve: ključna merila za trajnostno proizvodnjo, preglednost in sledljivost, vključno s preglednim zbiranjem podatkov in orodji za obveščanje potrošnikov, preverjanje primerne skrbnosti in revizije, dostop do pravnega varstva, enakosti spolov, pravice otrok, obveščanje o primerni skrbnosti v dobavni verigi, odgovornost družb v primeru nesreče, ki jo je povzročil človek, in ozaveščanje v Evropski uniji; spodbuja Komisijo, naj prizna druge nacionalne zakonodajne predloge in pobude, ki imajo enak cilj kot zakonodaja, ko bodo ti predlogi in pobude pregledani in bo dokazano, da izpolnjujejo zahteve evropske zakonodaje;

ponovno poziva Komisijo, naj z zavezujočo zakonodajo o primerni skrbnosti družbeno odgovornost podjetij razširi zunaj obstoječih okvirov za sektor oblačil, da bi zagotovila, da EU ter njeni trgovinski partnerji in izvajalci dejavnosti izpolnjujejo svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic ter najvišjih socialnih in okoljskih standardov; poudarja, da mora tudi industrija oblačil v Evropski uniji izpolnjevati standarde Mednarodne organizacije dela, kot so zajamčena plača in dostojni delovni pogoji; poziva Komisijo, naj posveti pozornost plačam in delovnim pogojem v sektorju oblačil v državah članicah; poziva države članice, naj izvajajo standarde Mednarodne organizacije dela v sektorju oblačil;

poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja uporabo ekoloških surovin in surovin, ki se trajnostno upravljajo, na primer bombaža, ter naj v posebnih določbah zakonodajnega predloga spodbuja ponovno uporabo in recikliranje oblačil in tekstila v Evropski uniji; poziva EU, države članice in podjetja, naj povečajo sredstva za raziskave in razvoj, tudi na področju recikliranja oblačil, da bi se zagotovili trajnostni alternativni viri surovin za sektor oblačil v EU; pozdravlja pobude za uveljavljanje najvišjih in najstrožjih razpoložljivih standardov za dobrobit živali (kot sta standarda za odgovorno pridobivanje puha in volne) ter poziva Komisijo, naj jih uporabi kot smernice za uvedbo posebnih določb v svoj zakonodajni predlog; Komisijo poziva tudi, naj poskrbi za dodatne vire v ustanovah, da bi zagotovila spremljanje vodilne pobude;

poudarja, da je treba okrepiti kodekse ravnanja, oznake odličnosti in sheme pravične trgovine ter jih uskladiti z mednarodnimi standardi, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, globalni dogovor OZN, tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko, smernice OECD za multinacionalna podjetja, smernice OECD o primerni skrbnosti v oblačilnem in obutvenem sektorju, ter načela o otrokovih pravicah in načela poslovanja, ki so jih razvili v Unicefu, globalnem dogovoru OZN in organizaciji Save the Children; prav tako poudarja potrebo, da se okrepi čezmejni socialni dialog s sklenitvijo mednarodnih okvirnih sporazumov za spodbujanje pravic delavcev v dobavnih verigah multinacionalnih podjetij;

10.

poudarja pomen izvajanja, uveljavljanja ali prenosa obstoječe zakonodaje na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

11.

poziva Komisijo, naj izpolni svoj cilj v zvezi s spodbujanjem izboljšav v sektorju konfekcijskih oblačil, vključno z močnim poudarkom na vprašanju spolov in otrok; poziva jo tudi, naj enakosti spolov, opolnomočenju žensk in otrokovim pravicam nameni osrednjo pozornost v svojem zakonodajnem predlogu; meni, da bi morala ta pobuda spodbujati nediskriminacijo ter obravnavati nadlegovanje na delovnem mestu, kakor je že predvideno z evropskimi in mednarodnimi zavezami;

12.

ponovno poudarja svojo zavezanost enakosti spolov in opolnomočenju žensk; poudarja, da je treba spodbujati dostop žensk do vodstvenih položajev s podpiranjem usposabljanja zaposlenih žensk o njihovih pravicah, delovni zakonodaji ter varnostnih in zdravstvenih vprašanjih, pa tudi usposabljanja vodstvenih delavcev moškega spola o enakosti spolov in diskriminaciji;

13.

poziva Komisijo, naj pripravi celovito strategijo o tem, kako se lahko z razvojnimi politikami, politikami pomoči za trgovino in politikami javnega naročanja podpirajo pravičnejša in bolj trajnostna dobavna veriga sektorja oblačil ter lokalna mikropodjetja, tako da se spodbujajo najboljše prakse in zagotavljajo spodbude akterjem iz zasebnega sektorja, ki vlagajo v trajnost in pravičnost svojih dobavnih verig, vse od kmetov, ki izdelujejo vlakna, pa do končnih potrošnikov;

14.

meni, da ima obveščanje potrošnikov ključno vlogo pri zagotavljanju dostojnih pogojev dela, potrebi, ki se je pokazala v primeru zrušenja zgradbe Rana Plaza; poziva, naj se potrošnikom zagotovijo jasne in zanesljive informacije o trajnostnem ravnanju v oblačilnem sektorju, izvoru oblačil in ravni spoštovanja pravic delavcev; priporoča, da so informacije, zbrane pri katerem od ukrepov EU, javno dostopne, ter poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o vzpostavitvi javne spletne baze podatkov o vseh pomembnih informacijah o vseh akterjih vzdolž oskrbovalne verige;

15.

poziva k ozaveščanju evropskih potrošnikov o proizvodnji tekstilnih izdelkov; v ta namen predlaga oblikovanje standarda označevanja za „poštena oblačila“ na ravni EU, ki bo dostopen multinacionalnim družbam ter malim in srednjim podjetjem in bo znak spoštovanja poštenih delovnih pogojev in v pomoč strankam pri sprejemanju odločitev o nakupu z boljšimi informacijami;

16.

poudarja potrebo po zbiranju in objavi celovitih podatkov o uspešnosti podjetij na področju trajnosti; v zvezi s tem poziva k pripravi skupnih opredelitev in standardov za usklajeno zbiranje in primerjanje statističnih podatkov, zlasti o splošnem uvozu, pa tudi posameznih proizvodnih lokacijah; poziva Komisijo, naj sproži pobudo za obvezno razkritje proizvodnih lokacij;

17.

poziva Komisijo, naj oblikuje raznovrstne sisteme spremljanja v oblačilni industriji EU z uporabo ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bodo obsegali zbiranje podatkov z uporabo raziskav, revizij in tehnike analize podatkov, ki lahko učinkovito merijo uspešnost in obravnavajo vpliv sektorja oblačil na razvoj, delavske in človekove pravice ter celotno dobavno verigo v sektorju oblačil;

18.

meni, da je odločilnega pomena zagotoviti večji dostop do informacij o ravnanju podjetij; meni, da je bistveno, da se uvede učinkovit in obvezen sistem poročanja ter primerna skrbnost za oblačila, ki vstopajo na trg EU; meni, da bi odgovornost morali nositi vsi akterji v vsej oskrbovalni verigi, tudi podizvajalci v formalni in neformalni ekonomiji (tudi v izvoznopredelovalnih conah), in pozdravlja sedanja prizadevanja v ta namen; meni, da ima EU najprimernejše izhodišče za oblikovanje skupnega okvira prek zakonodaje o obveznostih glede nadnacionalne primerne skrbnosti, dostopa do pravnih sredstev za žrtve ter preglednosti in sledljivosti dobavne verige, ob hkratni skrbi za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; priporoča, naj se potrošnikom dajo na razpolago verodostojne, jasne in koristne informacije o trajnosti;

19.

poudarja, da lahko usklajevanje ter izmenjava informacij in najboljših praks prispevajo k temu, da bodo zasebne in javne pobude za vrednostne verige učinkovitejše in se bodo dosegli pozitivni rezultati na področju trajnostnega razvoja;

20.

poziva, naj nacionalne in evropske pobude spodbujajo potrošnike k nakupu lokalnih izdelkov;

21.

ugotavlja, da ostaja cena za proizvajalce in trgovce na drobno odločilni dejavnik pri nakupu, s čimer se pogosto krnijo socialne pravice delavcev in plače; poziva EU, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki spodbuja uspešno socialno partnerstvo in podpira deležnike pri razvoju in izvajanju mehanizma za določitev plač v skladu z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, zlasti v državah, kjer ni ustrezne zakonodaje; poudarja, da je treba delavcem redno izplačevati primerne plače, ki bodo njim in njihovim družinam omogočale izpolnitev osnovnih potreb, ne da bi morali redno delati nadure; poudarja, da so za preprečitev negativne konkurence na področju stroškov dela potrebne kolektivne pogodbe in boljša ozaveščenost potrošnikov o morebitnih posledicah povpraševanja po vse nižjih cenah;

22.

poudarja, da morajo biti vlade držav proizvajalk zmožne izvajati mednarodne standarde in norme, vključno s pripravo, izvajanjem in uveljavljanjem ustrezne zakonodaje, posebej kar zadeva vzpostavitev pravne države in boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj v okviru razvojne politike EU državam proizvajalkam nudi podporo na tem področju;

23.

ugotavlja, da je sicer vsaka država odgovorna za izvrševanje svoje delovne zakonodaje, vendar imajo včasih države v razvoju omejene zmogljivosti in vire za učinkovito spremljanje in uveljavljanje skladnosti z zakoni in predpisi; poziva EU, naj v okviru pristojnosti, ki ji jih omogočajo programi razvojnega sodelovanja, in z namenom odpraviti pomanjkljivo upravljanje okrepi razvoj zmogljivosti in vladam držav v razvoju ponudi tehnično pomoč za urade za delo in sisteme delovnih inšpekcij, tudi glede podizvajalskih tovarn in omogočanja dostopa do ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev ter pritožbenih mehanizmov (tudi v izvoznopredelovalnih conah, kjer so dolgi delavniki, prisilne nadure ter diskriminacija pri plačilu splošna praksa);

24.

poudarja pomen delovnih inšpekcij in revizij družbene odgovornosti v dobavni verigi oblačil in obutve; meni, da te prepogosto zgolj odražajo stanje v času, ko se inšpekcijski pregledi izvajajo; priporoča, da se sprejmejo dodatni ukrepi za izboljšanje inšpekcijskih pregledov in revizij, vključno z usposabljanjem inšpektorjev ter zbliževanjem inšpekcijskih standardov in metod s sodelovanjem z industrijo oblačil in državami proizvajalkami;

25.

poudarja pomen neodvisne inšpekcije dela za zgodnje opozarjanje in preprečevanje ter izvrševanje nacionalnih pravil in predpisov o varnosti in zdravju na delovnem mestu, vendar ugotavlja, da se lahko z dejavniki, kot so pretirane revizije, zmanjša njihova učinkovitost in da revizije odražajo le aktualno stanje v času preverjanja; meni, da sta ratifikacija in izvajanje konvencije Mednarodne organizacije dela št. 81 pomembna za odkrivanje zlorab; priporoča nadaljnjo preučitev načinov za izboljšanje revizij in inšpekcijskih pregledov, kot sta zbliževanje revizijskih standardov in metod ter menjava inšpektorjev ob vsakem obisku, s čimer se lahko zaostrijo standardi, zlasti v državah s korupcijo; ugotavlja, da je pomembno ustrezno zaposlovanje inšpektorjev za delo in stalno usposabljanje novih in obstoječih inšpektorjev o mednarodnih konvencijah in standardih, lokalnih zakonih o delu in ustreznih inšpekcijskih tehnikah; poziva EU, naj še naprej finančno in tehnično podpira vzpostavitev inšpektoratov za delo v državah v razvoju v skladu z ustreznimi standardi Mednarodne organizacije dela, zlasti s svojimi razvojnimi sredstvi;

26.

ugotavlja, da oblačilna industrija ustvarja delovna mesta za zelo raznolik nabor znanj, in sicer tako za nizkokvalificirane kot za zelo specializirane delavce;

27.

meni, da je treba varovanje zdravja in varstvo pri delu vseh delavcev zagotoviti z mednarodnimi standardi, izvajanjem nacionalnega prava in kolektivnimi pogodbami na vseh ravneh (na ravni tovarne, na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni) ter z zdravstvenimi in varnostnimi politikami na delovnem mestu v tovarnah, kot so pisni akcijski načrti, v izvajanje in nadzor katerih so vključeni delavci in njihovi predstavniki;

28.

poudarja, da so trgovinske in naložbene politike EU povezane s socialno zaščito, enakostjo spolov, davčno pravičnostjo, razvojem, človekovimi pravicami, okoljskimi politikami in spodbujanjem malih in srednjih podjetij; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost politike za razvoj podjetništva in človekovih pravic na vseh ravneh, zlasti v zvezi s trgovinsko in naložbeno politiko Unije ter njeno zunanjo politiko, kar pomeni, da bi morala postati socialna pogojenost v dvostranskih in regionalnih sporazumih učinkovitejša z večjo vključenostjo socialnih partnerjev in civilne družbe v pogajanja ter več posvetovanji z njimi, z izvajanjem delovnih določb ter s sistematično uporabo celovitih predhodnih in naknadnih ocen učinka trgovine na trajnostni razvoj;

29.

poziva Komisijo, naj bo v pogajanjih o mednarodnih in dvostranskih sporazumih zavezana človekovim pravicam, vključno s pravicami otrok, naj spodbuja dobro upravljanje ter vanje obvezno vključi klavzule o človekovih pravicah ter socialne in okoljske klavzule; obžaluje, da države podpisnice ne vedno v celoti upoštevajo veljavnih določb o človekovih pravicah iz prostotrgovinskih sporazumov in drugih sporazumov o gospodarskem partnerstvu; v zvezi s tem ponavlja, da je treba okrepiti vse instrumente za zagotovitev pravne varnosti;

30.

spodbuja EU in države članice, naj si prek pobude za oblačila in drugih instrumentov trgovinske politike prizadevajo za učinkovito izvajanje standardov Mednarodne organizacije dela glede plač in delovnih ur, tudi s partnerskimi državami v sektorju oblačil; EU tudi poziva, naj pripravi smernice in podporo za učinkovitejše spoštovanje teh standardov, hkrati pa prispeva k ustanavljanju trajnostnih podjetij in izboljšanju trajnostnih zaposlitvenih možnosti;

31.

spodbuja EU in njene države članice, naj s političnim dialogom in krepitvijo zmogljivosti spodbujajo partnerske države, da v skladu s konvencijami in priporočili Mednarodne organizacije dela, kot sta konvenciji št. 138 in 182, uveljavljajo in učinkovito izvršujejo mednarodne standarde dela in človekove pravice, vključno s pravicami in standardi na področju dela otrok; v zvezi s tem poudarja, da je spoštovanje pravice do ustanavljanja sindikatov in včlanitve vanje ter do kolektivnega pogajanja ključno merilo za odgovornost podjetij; obžaluje, da se na številnih delovnih mestih v proizvodnji pogosto krši svoboda združevanja, in spodbuja države, naj okrepijo delovno zakonodajo; v zvezi s tem poziva EU, naj vlade držav v razvoju spodbudi, da okrepijo vlogo sindikatov in si dejavno prizadevajo za socialni dialog ter temeljna načela in pravice pri delu, vključno s svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj za vse delavce, ne glede na njihov zaposlitveni status;

32.

poudarja, da ima sektor oblačil pomembno vlogo kot gonilo delovno intenzivnega razvoja v gospodarstvih v vzponu, zlasti na azijskih trgih v razvoju;

33.

poziva institucije za financiranje razvoja, naj v standardih učinkovitosti zaostrijo pogojevanje v zvezi z delom, ki naj bo pogodbeni pogoj za financiranje;

34.

ugotavlja, da imajo „žariščne“ države, ki jih zajema vodilna pobuda, prednostni dostop do trga EU; poziva Komisijo, naj v razprave o nadaljnji preferencialni trgovini z državami, povezanimi z globalno oskrbovalno verigo v sektorju oblačil, še naprej vključuje ratifikacijo temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela, zdravstvene in varnostne inšpekcijske preglede ter svobodo združevanja in krepi človekove pravice ter delovne in okoljske konvencije v okviru splošnega sistema preferencialov;

35.

znova odločno poziva k sistematičnemu vključevanju zavezujočih klavzul o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, ki so že bili ali še bodo sklenjeni, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; poleg tega poudarja, da so nujno potrebni predhodni mehanizmi nadzora, ki bi se uporabili že pred sklenitvijo vsakega okvirnega sporazuma in od katerih bi bila njegova sklenitev odvisna, saj bi bili njegova temeljna značilnost; poudarja tudi, da so nujno potrebni naknadni mehanizmi nadzora, ki bi omogočali konkretno ukrepanje ob kršitvah teh klavzul, denimo ustrezne sankcije, ki so določene v klavzulah o človekovih pravicah v sporazumu, tudi začasna prekinitev sporazuma;

36.

meni, da bi morala biti poglavja o trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih EU obvezna in izvršljiva, da bi resnično izboljšala življenja ljudi, in poudarja, da je treba v dvostranske in večstranske trgovinske sporazume vključiti klavzulo, ki bo spodbujala ratifikacijo in izvajanje konvencij in agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela; opozarja, da bi se lahko položaj z vidika pravic delavcev, spodbujanja enakosti spolov in odprave dela otrok in prisilnega dela izboljšal z vzpostavitvijo shem, kakršna je posebni spodbujevalni režim EU za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), za katere je potrebna ratifikacija in izvedba 27 konvencij; ob tem poudarja, da je treba pozorno spremljati, kako države upravičenke izvajajo GSP+ in ali ravnajo v skladu s konvencijami; poziva EU, naj zagotovi, da se bo pogojevanje s človekovimi pravicami, vezano na enostranske trgovinske preferenciale GSP ali GSP+, učinkovito izvajalo in spremljalo; poziva Komisijo, naj v prihodnji reviziji pravil GSP/GSP+ uvede tarifne preferenciale za tekstilne izdelke, ki so bili dokazano proizvedeni trajnostno; poziva Komisijo, naj prizna uveljavljena trajnostna merila in minimalne zahteve za sisteme odkrivanja in certificiranja na podlagi mednarodnih konvencij, kot so temeljni delovni standardi Mednarodne organizacije dela ali standardi varstva biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj v svojih dejavnostih spremljanja in ocenjevanja prek tega instrumenta tarifnih preferencialov spodbuja proizvodnjo izdelkov pravične trgovine, posveti več pozornosti poročilom Mednarodne organizacije dela ter ugotovitvam njenih nadzornih organov ter bolje sodeluje z lokalnimi agencijami Mednarodne organizacije dela in OZN v državah upravičenkah, da bi v celoti upoštevala njihove poglede in izkušnje;

37.

ponavlja, da je treba za vsak novo sklenjeni sporazum opraviti oceno njegovega učinka na trajnostni razvoj, in se zavzema za zbiranje podatkov, ločenih po spolu;

38.

opozarja, da obdavčevanje predstavlja pomembno orodje za spodbujanje dostojnega dela; meni, da bi bilo treba ponovno pretehtati davčne spodbude, kot so davčne oprostitve v izvoznopredelovalnih conah, skupaj z izjemami iz nacionalne delovne zakonodaje in predpisov, da bi zagotovili, da vse družbe, vključno z multinacionalkami, plačujejo davke vladam držav, kjer poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost;

39.

toplo pozdravlja priprave na zavezujočo pogodbo OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki naj bi povečala družbeno odgovornost podjetij, tudi v sektorju oblačil; obžaluje, da nekateri ta proces ovirajo, ter poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno sodelujejo pri teh pogajanjih;

40.

opozarja na negativne učinke socialnega dampinga, vključno s kršitvami človekovih pravic in neupoštevanjem delovnih standardov, na evropsko industrijo oblačil; glede na kritično maso EU verjame, da je sposobna biti vodilna svetovna sila in gonilo sprememb; zato Komisijo spodbuja, naj na naslednjem ministrskem srečanju Svetovne trgovinske organizacije skupaj z mednarodnimi partnerji sproži pobudo na svetovni ravni; poziva jo tudi, naj vzpostavi obvezne ukrepe za zagotovitev, da bodo podjetja, ki uvažajo v Evropsko unijo, izpolnjevala enake konkurenčne pogoje, ki jih uvaja zahtevani zakonodajni predlog; v zvezi s tem priznava posebne potrebe evropskih malih in srednjih podjetij ter dejstvo, da sta narava in obseg primerne skrbnosti, kot so posebni ukrepi, ki jih mora sprejeti podjetje, odvisna od njegove velikosti, okoliščin njegovega poslovanja in resnostjo morebitnih škodljivih učinkov; zato poziva, naj se mala in srednja podjetja, ki prevladujejo v evropski industriji proizvodnje oblačil, ustrezno obravnavajo; meni, da bi morala evropska mala, srednja in mikro podjetja, ki bodo sodelovala pri pripravi pobude, tudi prejeti evropsko finančno podporo iz programa COSME;

41.

poziva Komisijo, naj uvede posebne ukrepe, da bi evropska mala in srednja podjetja lahko pridobila dostop do finančnih in političnih instrumentov, s posebnim poudarkom na zmogljivosti teh podjetij za zagotavljanje sledljivosti in preglednosti, da bi nove zahteve ne pomenile nesorazmernega bremena, ter jih poveže z odgovornimi proizvajalci;

42.

poudarja, da je bilo za delovne pogoje v oblačilni industriji v nekaterih državah članicah EU večkrat ugotovljeno, da so prekarni, kar zadeva zdravje in varnost, plače, socialno varnost in delovni čas; zato poziva k oblikovanju učinkovitih in dobro usmerjenih pobud znotraj EU, s katerimi se bodo izboljšale razmere v sektorju oblačil in povečalo zaposlovanje v državah članicah;

43.

opozarja, da lahko vključitev socialnih določb v postopke javnega naročanja močno vpliva na pravice delavcev in delovne pogoje v svetovnih dobavnih verigah; vendar obžaluje, da po podatkih iz študij Mednarodne organizacije dela (25) večina socialnih določb omejuje odgovornost na prvega izvajalca, določbe o podizvajanju in zunanjem izvajanju pa so v pogodbe o javnih naročilih vključene na ad hoc osnovi; poziva EU, naj ponudi pomoč državam v razvoju, da bi politika javnih naročil služila kot orodje za spodbujanje temeljnih načel in pravic pri delu;

44.

je prepričan, da so javna naročila koristen način za spodbujanje odgovorne industrije oblačil; poziva Komisijo in evropske institucije, naj bodo zgled pri javnih naročilih tekstila, ki se uporablja v institucijah; v zvezi s tem poziva evropske institucije, vključno s Parlamentom, naj zagotovijo, da bodo vsa njihova javna naročila, tudi za promocijski material institucij (in političnih skupin v Parlamentu), spodbujala recikliranje ter pravično in trajnostno dobavno verigo v sektorju oblačil; poleg tega poziva Komisijo, naj za lokalne oblasti oblikuje smernice o socialnih merilih pri nakupu tekstila v skladu z direktivo o javnem naročanju iz leta 2014 in jih primerno pritegne k njim; spodbuja Komisijo, naj s pomočjo zakonodaje nadalje izvaja in spodbuja cilje trajnostnega razvoja in predlaga načrt, po katerem bo večina javnih naročil za oblačila v EU do leta 2030 izšla iz trajnostnih virov;

45.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf

(2) A/HRC/RES/26/9 (http://www.ihrb.org/pdf/G1408252.pdf).

(3) A/RES/70/1 (http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1)

(4) http://www.unwomen.org/en/trust-funds/un-trust-fund-to-end-violence-against-women

(5) http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/diaepcb2015d5_en.pdf

(6) http://www.oecd.org/daf/inv/mne/48004323.pdf

(7) UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(8) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/july/tradoc_153591.pdf

(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.

(10) UL C 346, 21.9.2016, str. 39.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0137.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0298.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0335.

(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.

(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

(16) http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/nt/584/584520/584520en.pdf

(17) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/549058/EXPO_IDA(2015)549058_EN.pdf

(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0490.

(19) http://www.ilo.org/dhaka/Whatwedo/Projects/safer-garment-industry-in-bangladesh/lang--en/index.htm

(20) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/august/tradoc_153732.pdf

(21) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(22) https://www.textilbuendnis.com/en/

(23) https://www.ser.nl/en/publications/publications/2016/agreement-sustainable-garment-textile.aspx

(24) https://europa.eu/eyd2015/en/fashion-revolution/posts/exploitation-or-emancipation-women-workers-garment-industry

(25) Poročilo IV Mednarodne organizacije dela, 105. seja, 2016 (str. 45).

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/112

P8_TA(2017)0197

Stanje koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? (2016/2141(INI))

(2018/C 298/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015 z naslovom Prilaščanje zemljišč – opozorilni klic za Evropo in neposredna grožnja za družinske kmetije,

—	ob upoštevanju prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov, ki jih je 12. maja 2012 izdal Odbor za svetovno prehransko varnost,

—	ob upoštevanju peticije št. 0187/2015, naslovljene na Evropski parlament, o evropskih kmetijskih zemljiščih, ki jih treba ohranjati in upravljati kot skupno dobro: poziv organizacij civilne družbe k trajnostni in pravični zemljiški politiki EU,

—	ob upoštevanju študije Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja o obsegu prilaščanja kmetijskih zemljišč v EU (1),

—	ob upoštevanju postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam Bolgariji, Latviji, Litvi, Poljski, Slovaški in Madžarski, ki jih načrtuje ali jih je že začela Evropska komisija,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0119/2017),

ker je 3,1 % kmetij v EU-27 leta 2013 imelo pod nadzorom 52,2 % evropskih kmetijskih zemljišč; ker je v nasprotju s tem 76,2 % kmetij imelo na razpolago le nekoliko več kot 11,2 % kmetijskih zemljišč; ker je ta trend v nasprotju z evropskim modelom trajnostnega, večfunkcionalnega kmetijstva, v katerem prevladujejo družinske kmetije;

B.	ker je EU po neenakosti v rabi zemljišč z Ginijevim količnikom 0,82 na površino na enaki ravni, kot so države Brazilija, Kolumbija in Filipini (2);

C.	ker je ta neenaka porazdelitev kmetijskih zemljišč povezana z neenako porazdelitvijo subvencij skupne kmetijske politike, saj se neposredna plačila, ki predstavljajo velik del izdatkov skupne kmetijske politike, izplačujejo predvsem na hektar;

D.	ker utegnejo biti zemljišča in subvencije še bolj neenako porazdeljeni, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče nič ugotoviti o lastništvu in nadzoru kmetij;

E.	ker sta dostop do zemljišč in možnost lastništva temeljni pravici, ki jih določa nacionalno pravo vsake države članice;

F.	ker je dostop do zemljišča nadvse pomemben za uveljavljanje številnih človekovih pravic in vpliva na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

G.	ker je zemljišče sicer lastnina, hkrati pa tudi javna dobrina, za katero veljajo družbene obveznosti;

H.	ker EU nima izključne ali deljene pristojnosti na področju zemljišč in ker različne politike EU uvajajo različne politične, socialne, kulturne in okoljske vidike v zvezi z upravljanjem zemljišč, zato je treba na ravni EU sprejeti bolj celosten pristop k upravljanju zemljišč;

ker je nemško ustavno sodišče že 12. januarja 1967 v svoji sodbi (1 BvR 169/63, BVerfG 21, 73-87) pojasnilo, da promet s kmetijskimi zemljišči ne more biti tako neomejen kot promet z drugimi vrstami kapitala, saj zemlje ni mogoče povečati in je nepogrešljiva, pravična pravna in družbena ureditev pa zahteva, da se pri zemlji v precej večji meri kot pri drugi lastnini upošteva javni interes (3);

ker je zemlja vse bolj omejen vir, ki ni obnovljiv, obenem pa je temelj za človekovo pravico do zdrave in količinsko zadostne hrane ter za številne ekosistemske storitve, ki so bistvene za preživetje, zato je ne bi smeli obravnavati kot običajno blago; ker je poleg tega zemlja dvojno ogrožena, in sicer zaradi izgube kmetijskih površin, ki je posledica pozidave, razvoja mest, turizma, infrastrukturnih projektov, sprememb v rabi in pogozdovanja ter dezertifikacije zaradi podnebnih sprememb, na eni strani ter koncentracije lastništva nad zemljišči v rokah velikih kmetijskih gospodarstev in nekmetijskih vlagateljev na drugi strani; ker je obenem naloga javnih organov, da nadzorujejo in omejujejo izgubo kmetijskih zemljišč zaradi teh dejavnosti;

ker so zemljišča kot vir ne le predmet sporov o uporabi, temveč tudi tekmovalnosti med kmetijskimi in nekmetijskimi vlagatelji ter med generacijami kmetov, saj se mladi, ki se želijo uveljaviti srečujejo z večjimi težavami zaradi stroškov pri dostopu do zemljišč, zlasti če ne prihajajo iz kmečkih družin;

L.	ker so za to, da sta politika trga zemljišč in trg kmetijskih zemljišč v posameznih državah članicah različno urejena, krive države članice in ker lahko to zelo vpliva na konkurenčnost zemljišč na notranjem trgu;

ker je financiranje zemljišč drag proizvodni dejavnik; ker je to povezano z nacionalnimi predpisi o dedovanju, ki določajo obveznost ponovnega financiranja vsakič, ko zemljišče prevzame nova generacija; ker cene zemljišč vplivajo na njihovo koncentracijo in ker se lahko godi, da bodo kmetje brez družine ob koncu svoje aktivne dobe prodali svoje kmetije najboljšemu ponudniku, da si bodo izboljšali borno pokojnino;

N.	ker je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu št. 25/2016 poudarilo, da je treba izboljšati sisteme za kartiranje kmetijskih zemljišč, ki se uporabljajo za izračun upravičenosti do pomoči na podlagi površine zemljišča;

ker se z razpoložljivimi statističnimi orodji na ravni EU, kot so mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, raziskava Eurostata o strukturi kmetijskih gospodarstev in integrirani administrativni in kontrolni sistem, zbirajo podatki o različnih vidikih zemljiške posesti; ker še ni celovitih, aktualnih, preglednih in kakovostnih podatkov o zemljiški posesti, lastniških in zakupnih strukturah, o gibanju cen in količinskem gibanju na zemljiškem trgu, pa tudi ustreznih socialnih in okoljskih kazalnikov na evropski ravni, v precej državah članicah pa sta zbiranje in objava teh podatkov nepopolna;

P.	ker je zadostna preglednost trga bistvena tudi pri racionalni razdelitvi zemljišč, vključevati pa bi morala tudi dejavnosti institucij, ki delujejo na zemljiškem trgu;

ker predstavlja prodaja zemljišč nekmetijskim vlagateljem in holdingom pereč problem v vsej Uniji, zlasti nove države članice pa so po izteku moratorijev za prodajo zemljišč tujcem pod velikim pritiskom, naj prilagodijo svojo zakonodajo, saj je zaradi razmeroma nizkih cen zemljišč prodaja kmetijskih zemljišč velikim vlagateljem hitrejša;

R.	ker je velika razpršenost lastništva nad kmetijskimi zemljišči temeljno načelo socialne tržne ekonomije in pomemben prvi pogoj za socialno kohezijo ter za ustvarjanje delovnih mest na podeželju in visoko kmetijsko dodano vrednost in socialni mir;

ker so kmetijske površine, ki jih uporabljajo mala kmetijska gospodarstva, še posebej pomembne za upravljanje z vodnimi viri in podnebje, ogljični proračun in proizvodnjo zdrave hrane, pa tudi za biotsko raznovrstnost, rodovitnost tal in ohranitev krajine; ker so podnebne spremembe, erozija tal zaradi vode in vetra ter slabo obdelovanje zemlje že prizadele približno 20 % evropskih kmetijskih zemljišč; ker so zaradi globalnega segrevanja nekatere regije EU, zlasti v južni Evropi, že podvržene suši in drugim ekstremnim vremenskim pojavom, kar bo povzročilo degradacijo tal in omejilo dostop do kakovostnih zemljišč in/ali zemljišč, primernih za kmetijstvo;

T.	ker so visokokakovostna kmetijska zemljišča zelo neenakomerno porazdeljena in ker so le-ta bistvenega pomena za kakovost živil, prehransko varnost in blaginjo ljudi;

U.	ker povpraševanje po živilih in krmi, nefosilnih virih energije, obnovljivih surovinah za industrijo goriv ter za kemično in tekstilno industrijo in biogospodarstvo stalno narašča, s tem pa tudi cena zemljišč;

ker so male in srednje kmetije, lastniška razpršenost ali ustrezno urejen zakup zemljišč ter dostop do skupnega zemljišča najboljši način, da se zagotovi odgovoren odnos do zemljišča in trajnostno upravljanje zemljišč, poleg tega pa se tako ljudje bolj poistovetijo z zemljo in so bolj navezani nanjo; ker te oblike posesti ljudi spodbujajo, da ostanejo na podeželju, in jim omogočajo delo, kar pozitivno vpliva na socialno-ekonomsko strukturo podeželja, prehransko varnost, prehransko suverenost in ohranjanje kmečkega življenja; ker je zaradi neenake porazdelitve zemljišč in neenakega dostopa do zemljišč in naravnih virov večja nevarnost za razkol v družbi, socialno neravnovesje, izgubo kakovosten zaposlitve in zmanjšanje kakovosti življenja ter nastanek revščine; ker bi lahko visoka koncentracija moči v sektorjih, ki so dejavni na živilskem trgu v EU, negativno vpliva na pravice potrošnikov in zmanjša prihodek kmetov; ker bi bilo treba kmetom brez lastne zemlje zagotoviti dovolj zanesljiv in dolgotrajen zakup zemljišča, da se zavaruje donosnost njihovih naložb;

ker je cilj evropske kmetijske politike ohraniti evropski model kmetovanja, ki temelji na večnamenskem kmetijstvu, za katerega so značilne predvsem male do srednje družinske in zadružne kmetije, ki imajo v lasti zemljišče; ker široka lastniška razpršenost, zagotovljena zemljiška posest in dostop do skupnih zemljišč, ki se trajnostno upravljajo, zagotavljajo pravičen dostop do virov in raznoliko, na prebivališče vezano kmetijsko strukturo s tradicijo, pravno varnostjo in odgovornostjo v korist družbe; ker se s tem modelom ohranjajo tradicionalni izdelki in zagotavlja prehranska suverenost ter se spodbujajo inovacije, obenem pa se varuje okolje in ščitijo prihodnje generacije;

ker družinska kmetija ne proizvaja le živil, temveč opravlja tudi drugo zelo pomembno socialno in ekološko nalogo, ki je industrijsko kmetijstvo, v katerem prevladujejo velika podjetja, ne opravljati; ker je kmetijstvo, ki temelji na malih in srednjih kmetijah, ki jih upravljajo družine – same ali s podporo potrošniških organizacij –, tudi z gospodarskega vidika zelo obetaven model za prihodnost, saj so te kmetije pogosto zelo diverzificirane, s tem pa tudi odporne, in prispevajo k visoki dodani vrednosti na podeželju;

ker lahko koncentracija kmetijskih zemljišč negativno vpliva na razvoj podeželskih skupnosti in socialno-ekonomsko vzdržnost podeželja ter povzroča izgubo delovnih mest v kmetijstvu in s tem znižanje življenjskega standarda kmetijske skupnosti in zmanjšanje razpoložljivih zalog hrane, poleg tega ustvarja neravnovesje v teritorialnem razvoju in na socialnem področju;

ker je prihodnost kmetijskega sektorja odvisna od mlajše generacije, od njene pripravljenosti inovirati in vlagati, ki je bistvenega pomena za prihodnost podeželja, saj je mogoče samo tako ustaviti staranje kmetijskega prebivalstva in zagotoviti dedovanje kmetij, brez česar tudi medgeneracijska pogodba izgubi na veljavnosti; ker je na drugi strani dostop do zemljišč in posojil za mlade kmete in podjetnike še posebej otežen, zaradi česar je lahko ta sektor zanje manj privlačen;

AA.	ker je dostop do zemljišč temeljni pogoj za začetek delovanja kmetije, ki bo ustvarjala delovna mesta ter spodbujala socialni in gospodarski razvoj;

AB.

ker so se cene za nakup in zakup kmetijskih zemljišč v številnih regijah tako močno povečale, da spodbujajo špekulacije in mnogo kmetij zakupljenih zemljišč ne more obdržati s kmetovanjem oziroma kmetijske površine ne more povečati, da bi tako ohranili donosnost malih in srednjih kmetij, kaj šele ustvarili nove kmetije, saj na trgu skoraj ni več zemljišč;

AC.	ker razlike v cenah kmetijskih zemljišč v državah članicah dodatno spodbujajo procese koncentracije zemljišč in ker trend cen zemljišč ne poteka vzporedno z gospodarskimi trendi drugih sektorjev;

AD.	ker cene za nakup in deloma tudi za zakup kmetijskih zemljišč v številnih državah članicah niso več vezane na donos, ki ga je mogoče doseči s pridelavo hrane;

AE.	ker zakupnine v mnogih primerih niso več vezane na donos, ki ga lahko kmetije dosežejo, kar pomeni, da so kapitalske zahteve za vstop v kmetijstvo previsoke in preveč tvegane;

AF.	ker je poleg povpraševanja po živilih in krmi vse več povpraševanja po surovinah za biogospodarstvo, kot so biogoriva in materiali za kemično in tekstilno industrijo, zaradi česar se vse več novih akterjev zanima za nakup kmetijskih zemljišč;

AG.

ker lahko politike in subvencije EU glede na to, da nekatere države članice še niso uvedle učinkovitih zemljiških politik, v nekaterih primerih spodbujajo koncentracijo zemljišč, saj neposredna plačila bolj koristijo velikim kmetijam in že dobro uveljavljenim kmetom in ta plačila povišujejo cene zemljišč, s tem pa s trga zemljišč izrinejo mlade kmete, nove udeležence, ki iščejo zemljišče za začetek dejavnosti, ter male in srednje kmetije, ki imajo pogosto na voljo manj finančnih sredstev; ker to pomeni, da evropska sredstva za kmetijstvo, ki so namenjena tudi srednjim in malim kmetijam, pogosto končajo v napačnih rokah;

AH.	ker koncentracija zemljišč v rokah majhnega števila proizvajalcev izkrivlja proizvodnjo in tržne procese, obenem pa utegne imeti tudi kontraproduktivni učinek na kmetijstvo v državah članicah in/ali celotni EU;

AI.

ker je prenovljena skupna kmetijska politika iz leta 2013 omogočila tudi omejitev teh učinkov z uvedbo višjega plačila za prve hektarje in postopnim zniževanjem pomoči; ker imajo ta neposredna plačila na površino ključno vlogo tudi pri zagotavljanju konkurenčnosti in trajnosti evropskih kmetij, ki izpolnjujejo visoke standarde proizvodnje;

AJ.

ker velja nakup kmetijskega zemljišča v številnih državah članicah za varno naložbo, zlasti po finančni in ekonomski krizi leta 2007; ker nekmetijski vlagatelji in finančni špekulanti, kot so pokojninski skladi, zavarovalnice in podjetja, kupujejo kmetijska zemljišča v zaskrbljujočem obsegu; ker bo lastništvo nad zemljiščem tudi v primeru prihodnje inflacije še vedno varna naložba;

AK.

ker so številne države članice sprejele regulativne ukrepe, da bi orno zemljo zaščitile pred nakupom s strani vlagateljev; ker obstajajo primeri, ko je bilo zemljišče kupljeno z uporabo pogodb s ponarejenim datumom sklenitve (t. i. pocket contract); ker so poleg tega vlagatelji pridobili veliko zemljišč;

AL.	ker ima to, da se na trgih za kmetijska zemljišča pojavijo špekulativni baloni, resne posledice za kmetijstvo in ker špekulacije s surovinami na terminski borzi dobrin prispevajo k dodatnemu dvigovanju cen kmetijskih zemljišč;

AM.	ker pojav prilaščanja zemljišč med drugim spodbujajo naraščajoča globalizacija, rast prebivalstva, vse večje povpraševanje po prehranskih izdelkih in naravnih surovinah ter negativne posledice kmetijske politike;

AN.	ker zaradi koncentracije kmetijskih zemljišč med drugim prihaja do odtekanja dobičkov in davčnih plačil s podeželja na sedeže velikih podjetij;

AO.	ker obstoječi predpisi o omejitvi neposrednih plačil, ki presegajo 150 000 EUR, ne veljajo, če imajo pravne osebe v lasti več kmetijskih podružnic, ki vsaka v obliki neposrednih plačil prejme manj kot 150 000 EUR;

AP.	ker število delniških družb v kmetijstvu narašča s skrb zbujajočo hitrostjo; ker te družbe pogosto delujejo čezmejno in ker njihov poslovni model pogosto bolj kot na kmetijski proizvodnji temelji na špekulacijah z zemljišči;

AQ.	ker opisane težave ne zadevajo samo kmetijskih zemljišč, temveč v podobno skrb zbujajoči meri tudi gozdove in ribolovna območja;

opozarja, da so za pravila v zvezi z zemljišči, njihovim upravljanjem in razvojem mest pristojne države članice; zato jih poziva, naj v svojih javnih politikah bolj upoštevajo ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje ter prenos zemljišč;

poziva Komisijo, naj ustanovi opazovalno službo za zbiranje informacij in podatkov o stopnji koncentracije kmetijskih zemljišč in zemljiške posesti v Uniji, ki naj ima naslednje naloge: dokumentiranje nakupnih in zakupnih cen ter vedenja lastnikov in najemnikov na trgu; spremljanje izgube kmetijskih zemljišč zaradi sprememb v njihovi rabi, nihanj v rodovitnosti prsti in eroziji tal ter redno poročanje;

meni, da bi si morale države članice med seboj, pa tudi Komisiji, sporočati informacije o svoji nacionalni zakonodaji v zvezi z zemljišči, spremembo v rabi zemljišč in zlasti v zvezi s primeri špekulativnega nakupa zemljišč;

poziva Komisijo, naj ustanovi projektno skupino na visoki ravni, ki bo preučila težavo koncentracije zemljišč, pripravila študijo o učinkih političnih ukrepov, ki so jih sprejele EU in države članice, na koncentracijo zemljišč in kmetijsko proizvodnjo ter analizirala nevarnosti te koncentracije za prehransko varnost, delovna mesta, okolje, kakovost tal in razvoj podeželja;

poziva države članice, naj politike o rabi zemljišč usmerijo na uporabo orodij, kot so obdavčitev, sistem pomoči in sredstva skupne kmetijske politike, da se na vsem ozemlju EU ohrani kmetijski model, ki temelji na družinskih kmetijah;

poziva Komisijo in države članice, naj redno zbirajo podatke primerljive kakovosti o višini zakupnin in cen zemljišč, tudi kar zadeva njihov nakup prek prodaje deleža, pa tudi o poslih, ki vključujejo velike površine, izgubi zemljiške posesti, kršitvi pravic do zemljiške posesti in špekulativnem povišanju cen v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj objavi smernice za harmonizacijo računovodske prakse in spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse v okviru nacionalne zakonodaje, da bi opredelili ukrepe za ohranitev kmetijskih zemljišč in kmetijskih dejavnosti;

meni, da morajo države članice vzpostaviti enoten popis zemljišč, v katerem bodo pravočasno in točno ter v razumljivi obliki navedene vse lastninske pravice za kmetijska zemljišča in njihovo rabo, ki bodo na voljo v obliki anonimiziranih, javno dostopnih statističnih podatkov, pri čemer je treba v celoti spoštovati pravice udeleženih strani do varstva podatkov;

na podlagi tega poziva Komisijo, naj Svetu in Parlamentu redno poroča o razmerah v zvezi z rabo zemljišč ter o strukturi, cenah in nacionalnih politikah in zakonih o lastništvu nad kmetijskimi zemljišči in njihovem zakupu ter naj Odboru za svetovno prehransko varnost poroča o izvajanju njegovih prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v EU;

ugotavlja, da so programi za reorganizacijo razdrobljenih zemljiških parcel z uporabo različnih vrst postopkov v okviru integriranega upravljanja zemljišč, pri katerem se upoštevajo lokalne in regionalne razmere, nepogrešljiv instrument za izboljšanje kmetijske strukture in reševanje sporov glede rabe zemljišč; glede tega priporoča, da se v primeru reorganizacije prek zakupa zemljišč zakupnina veže na proizvodno zmogljivost in donosnost, saj je to za kmetijsko gospodarstvo najbolj primerno, in poziva države članice k izmenjavi izkušenj s področja upravljanja kmetijskih zemljišč;

10.

meni, da bi morala dobro premišljena in usklajena politika trga zemljišč, ki se izvaja z instrumentom regionalnega in lokalnega načrtovanja rabe tal, pomagati pri zmanjšanju nekmetijske uporabe zemljišč;

11.

priznava, da je zemljiška politika sicer v osnovi v pristojnosti držav članic, vendar lahko nanjo vplivajo skupna kmetijska politika ali ustrezna politična področja, kar lahko ima velike posledice za konkurenčnost kmetij na notranjem trgu; meni, da mora zemljiška politika prispevati k zagotavljanju široke, pravične in enakomerne razpršenosti zemljiške posesti in dostopa do zemljišča, pa tudi v okviru ustreznega okvira zagotoviti status kmeta, ki ima zakupljeno zemljišče, saj to neposredno vpliva na življenje na podeželju, delovne razmere ter na kakovost življenja; opozarja, da ima zemljiška posest in upravljanje zemljišč prek več generacij pomembno socialno vlogo, saj bi izguba kmetij in delovnih mest povzročila zaton evropskih malih kmetijskih gospodarstev ter propad podeželja in s tem družbeno nezaželene strukturne spremembe;

12.

poziva države članice, naj za uresničitev ciljev skupne kmetijske politike malim in srednjim lokalnim proizvajalcem, novim udeležencem in malim kmetom dajo prednost pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, vključno s predkupnimi pravicami, kjer obstajajo, in sicer ob upoštevanju enakega dostopa za oba spola, saj je lastništvo nad največjo možno površino zemljišča, ki ga obdelujejo, v interesu trajnostnega in zanesljivega razvoja njihovih kmetij, zlasti v časih, ko se vse več nekmetov zanima za nakup kmetijskih parcel, in sicer zelo pogosto v špekulativne namene; spodbuja države članice, naj spodbujajo male družinske kmetije in trajnostne proizvodne metode;

13.

opozarja, da visoki naložbeni stroški malim in srednjim družinskim in zadružnim kmetijam otežujejo nakup in zakup kmetijskih zemljišč in gozdnih površin;

14.

priznava pomen malih družinskih kmetij za življenje na podeželju, saj imajo dejavno vlogo v tamkajšnjih gospodarskih strukturah in ohranjajo kulturno dediščino in način življenja na podeželju, spodbujajo družabno življenje, trajnostno izkoriščajo naravne vire, poleg tega pridelujejo zadostne količine zdrave in kakovostne hrane in zagotavljajo široko porazdelitev lastništva nad zemljišči na teh območjih; opozarja na težave, ki se pojavljajo pri prenosu kmetij z ene generacije na drugo, zlasti pri prenosu kmetij zunaj družine, in poziva države članice, naj zbirajo podatke o tem in oblikujejo pravni okvir za reševanje teh težav;

15.

opozarja, da skupna kmetijska politika vključuje podporo za mlade kmete, ki je namenjena spodbujanju njihovega vključevanja v kmetijstvo; poleg tega poziva k celovitemu pristopu, ki bo pripomogel k temu, da bodo mladi kmetje, ženske in osebe, ki se želijo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, prevzemali ali ustanavljali kmetijska gospodarstva; vseeno ugotavlja, da se novi udeleženci še vedno srečujejo z ovirami strukturne narave, kot so visoke cene zemljišč ali visoka obdavčitev za dedovanje kmetij zunaj družine;

16.

poudarja pomen evropske strukturne politike za spodbujanje podeželja, na primer da se posameznim malim in srednjim kmetijam in zadrugam, mladim in zlasti ženskam zagotovi posebna podpora pri dostopu do zemljišč;

17.

poudarja, da je težko pridobiti posojilo za nakup in zakup zemljišča, zlasti za nove udeležence in mlade kmete; poziva Komisijo, naj v okviru skupne kmetijske politike in politik s tega področja zagotovi ustrezne instrumente, ki z dostopom do vzdržnega posojila omogočajo njihov vstop v kmetijstvo;

18.

meni, da bi morale biti lokalne skupnosti vključene v odločanje o rabi zemljišč;

19.

poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za razvoj mestnih kmetij in drugih oblik participativnega kmetovanja in souporabe zemljišč, pri čemer naj upoštevajo omejen dostop do kmetijskih zemljišč na podeželju na eni strani ter vse večje zanimanje za mestno in primestno kmetijstvo na drugi;

20.

spodbuja države članice, naj si bolj prizadevajo za prenos znanja z raziskovalnimi in inovacijskimi projekti za izboljšanje kakovosti tal z uporabo kmetijsko-ekoloških praks, saj je treba priznati, da so kmetijska zemljišča osnova za proizvodnjo hrane, trajne ekosisteme in razcvet podeželja;

21.

poziva države članice, naj politike trga zemljišč oblikujejo tako, da bodo omogočale dostop do lastništva ali posesti pod finančnimi pogoji, ki so prilagojeni kmetijski dejavnosti, in naj spremljajo cene za nakup in zakup zemljišč; poziva tudi, naj se pri transakcijah v zvezi s kmetijskimi zemljišči s predhodnim postopkom preveri skladnost z nacionalno zakonodajo v zvezi z zemljišči, kar bi moralo veljati tudi za združitve, razdelitve in ustanavljanje fundacij; meni, da bi bili strožji nadzor nad zakupnimi pogodbami in obveznost prijave nepravilnosti ter možnost sankcij smiselni, saj je zakup pogosto prvi korak k nakupu; poziva države članice, naj zagotovijo, da politika na področju zakupa vključuje zahtevo, da se najemniki ukvarjajo s kmetijstvom; meni, da bi morala politika trga zemljišč prispevati k temu, da se prepreči nastanek prevladujočega položaja na trgih zemljišč;

22.

spodbuja države članice, naj v skladu z določbami Pogodbe EU uporabljajo te instrumente za urejanje trga zemljišč, ki jih nekatere države članice že uspešno uporabljajo, kot so recimo izdaja državnih dovoljenj za prodajo in zakup zemljišč, predkupna pravica, obveznost za najemnike, da obdelujejo zemljo, omejitev pravice pravnih oseb do nakupa, zgornja omejitev skupne površine, ki jo je mogoče kupiti, prednost za kmete, banke zemljišč, indeksacija cen glede na kmetijske prihodke itd.;

23.

poudarja, da morajo nacionalni pravosodni sistemi zaščititi pravice vseh strani pred nepravilnostmi v zvezi z zakupnimi pogodbami in da bi morali nacionalni organi sprejeti ukrepe za odpravo morebitnih vrzeli v veljavni nacionalni zakonodaji, ki omogočajo zlorabe pogodb;

24.

opozarja na pozitivne ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice pri urejanju trga zemljišč, da bi preprečile špekulativne posle z zemljišči; želi države članice spomniti, da je lahko davčna zakonodaja učinkovit vzvod za ureditev trga zemljišč;

25.

poziva države članice, naj podprejo ali vzpostavijo ustrezne institucije za upravljanje zemljišč z državno udeležbo in javnim nadzorom;

26.

poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo vse inovativne ukrepe skupne uporabe zemljišč, ki mladim kmetom pomagajo, da se uveljavijo, zlasti s solidarnostnimi naložbenimi skladi, ki omogočajo varčevalcem, da sredstva naložijo na družbeno koristen način v pomoč mladim, ki nimajo dovolj sredstev za nakup zemljišča in začetek kmetijske dejavnosti;

27.

poziva EU in države članice, naj izvajajo prostovoljne smernice za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov, ki so jih ratificirale vse države članice, da se izoblikuje jasno vodilno načelo EU za kmetijsko strukturo; zlasti poziva države članice, naj pri sprejemanju ukrepov v zvezi z izkoriščanjem virov v lasti države in nadzorom nad njimi obravnavajo širše socialne, ekonomske in okoljske cilje in preprečijo neželene učinke špekulativnih poslov z zemljišči in koncentracije zemljišč na lokalne skupnosti; poziva države članice, naj Komisiji poročajo o uporabi in izvajanju teh smernic v okviru svojih politik upravljanja zemljišč;

28.

v zvezi s tem predlaga, da Komisija sprejme priporočila o upravljanju zemljišč na ravni EU v skladu s prostovoljnimi smernicami za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov in ob upoštevanju horizontalnega okvira EU na področju kmetijstva, okolja, notranjega trga in teritorialne kohezije;

29.

meni, da bi bila neposredna plačila bolj koristna, če bi bila plačana na podlagi okoljskih in socialno-ekonomskih javnih dobrin, ki jih zagotavlja kmetija, ne pa samo na podlagi površine zemljišča;

30.

poudarja možnosti, ki jih imajo države članice na voljo za zmanjšanje dela neposrednih plačil, ki presegajo zgornjo mejo 150 000 EUR za najmanj 5 %, kot je določeno v členu 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013 (uredba o neposrednih plačilih);

31.

meni, da je treba v okviru reformirane skupne kmetijske politike uvesti zgornje meje in sistem neposrednih plačil prilagoditi tako, da bi bili prvi hektarji boljše ovrednoteni, ter poenostaviti naložbe in izplačevanje neposredne pomoči malim kmetijam; poziva Komisijo, naj uvede učinkovitejši sistem za prerazporeditev pomoči, da se prepreči koncentracija zemljišč;

32.

spodbuja države članice, naj bolje izkoristijo možnosti, ki jih imajo na voljo, da omejijo in prerazporedijo sredstva skupne kmetijske politike, kot je denimo možnost, da se 30 % neposrednih plačil izplača za prvi hektar in se okrepijo male in družinske kmetije, če obenem uporabijo zahteve iz členov 41 in 42 uredbe o neposrednih plačilih; predlaga, da bi bilo treba boljši položaj za prve hektarje izračunati glede na matično podjetje in ne glede na kmetijo; zato poziva Komisijo, naj poleg podatkov o lastnikih kmetij, ki prejemajo subvencije skupne kmetijske politike, objavijo tudi podatke o upravičencih, kot so lastniki zemljišč oziroma matična podjetja;

33.

poudarja pomen posebne vseevropske opredelitve pojma „aktivni kmet“, ki bo nedvoumno povezana s pojmom dela na kmetiji in bo natančno razlikovala med upravičenimi in neupravičenimi zemljišči (npr. letališča, industrijska odprta zemljišča, igrišča za golf); poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo le aktivni kmetje upravičeni do neposredne podpore;

34.

poziva Komisijo, naj spremlja vsa pomembna področja politike, kot so kmetijstvo, energija, okolje, regionalni razvoj, mobilnost, finance in naložbe, in ugotovi, ali spodbujajo ali preprečujejo koncentracijo kmetijskih zemljišč v EU, ter naj ob udeležbi kmetov in njihovih organizacij ter drugih pomembnih akterjev civilne družbe začne postopek posvetovanja in oceni aktualne razmere na področju upravljanja kmetijskih zemljišč v skladu s prostovoljnimi smernicami za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov in pristojnostmi, ki jih je sprejel Odbor za svetovno prehransko varnost;

35.

priporoča državam članicam, da izvedejo usmerjeno preverjanje nacionalnega izvajanja sedanje skupne kmetijske politike in ugotovijo neželene učinke koncentracije zemljišč;

36.

se strinja z ugotovitvijo Komisije, da je zemlja omejen vir, ki je že zaradi podnebnih sprememb, erozije tal in izčrpavanja ali sprememb v rabi pod hudim pritiskom, zato podpira ekološko-socialne ukrepe za zaščito zemljišč, pri čemer poudarja, da so za zemljišča še vedno pristojne izključno države članice;

37.

poziva, naj se kmetijska zemljišča posebej zaščitijo, da bodo lahko države članice urejale prodajo, rabo in zakup kmetijskih zemljišč in zagotovile prehransko varnost v skladu s Pogodbama EU in sodno prakso Sodišča Evropske unije o zemljiški posesti in dostopu do zemljišč, pa tudi ob upoštevanju štirih temeljnih evropskih svoboščin in javnega interesa;

38.

predlaga, da Komisija v interesu medinstitucionalne preglednosti Parlamentu omogoči boljši vpogled v dokumente o postopkih glede kršitev Pogodb in predhodnih postopkih v zvezi z urejanjem trga zemljišč s strani držav članic;

39.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki objavi jasen in celovit sklop meril, vključno s posli s kmetijskimi zemljišči na kapitalskih trgih, ki bo zagotavljal enake konkurenčne pogoje in iz katerega bo za države članice jasno razvidno, kateri ukrepi za urejanje trga zemljišč so dovoljeni, pri čemer je treba upoštevati javni interes in štiri svoboščine Evropske unije, da se zagotovi, da bodo kmetje zlahka pridobili zemljišče za kmetijstvo in gozdarstvo: poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi uvedla moratorij za tekoče postopke za oceno skladnosti zakonodaje držav članic na področju trgovine s kmetijskimi zemljišči s pravom EU, dokler se omenjeni sklop ne objavi;

40.

poziva Komisijo, naj države članice ozavešča o davčnih utajah, korupciji in nezakonitih praksah pri poslih z zemljiščih (kot so pogodbe s ponarejenim datumom sklenitve) in jih v boju proti njim podpira; opozarja na zlorabe pri nakupih kmetijskih zemljišč, ki jih preiskujejo pravosodni organi nekaterih držav članic;

41.

pozdravlja predlog poenostavitve skupne kmetijske politike, zlasti ukrepov za zmanjšanje stroškov in upravnih obremenitev za družinske kmetije ter mikro, mala in srednja podjetja na podeželju;

42.

poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020 ohrani ukrepe za odpravljanje koncentracije kmetijskih zemljišč in oblikuje nove ukrepe v podporo mikro, malim in srednjim podjetjem;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Študija Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Extent of Farmland Grabbing in the EU (Obseg prilaščanja kmetijskih zemljišč v EU), str. 24 (PE 540.369).

(2) Glej prejšnjo opombo.

(3) Landwirtschaftliche Bodenmarktpolitik: Allgemeine Situation und Handlungsoptionen Bericht der Bund-Länder-Arbeitsgruppe „Bodenmarktpolitik“ (Zemljiška tržna politika v kmetijstvu: Položaj in tržne možnosti, poročilo delovne skupine zveznih dežel za zemljiško tržno politiko) v skladu s sklepom vodij deželnih kmetijskih ministrstev z dne 16. januarja 2014 (marec 2015), str. 37.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/121

P8_TA(2017)0198

Letno poročilo o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (2016/2099(INI))

(2018/C 298/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o dejavnostih za leto 2015,

—	ob upoštevanju finančnega poročila Evropske investicijske banke za leto 2015 in statističnega poročila Evropske investicijske banke za leto 2015,

—	ob upoštevanju Ocene delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) (Evaluation of the Functioning of the European Fund for Strategic Investments (EFSI)) iz septembra 2016, ki jo je izvedla Evropska investicijska banka,

—	ob upoštevanju poslovnega načrta za obdobje 2016–2018, objavljenega na spletišču Evropske investicijske banke,

—	ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o vzdržnosti za leto 2015,

—	ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke,

—	ob upoštevanju mandata za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, ki ga je Komisija podelila Evropski investicijski banki za operacije zunaj Evropske unije,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024),

—

—	ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014 (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

—

ob upoštevanju dokumenta Politika EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (EIB Policy towards weakly regulated, non-transparent and uncooperative jurisdictions) z dne 15. decembra 2010 in dodatka k temu dokumentu (Addendum to the EIB Policy towards weakly regulated, non-transparent and uncooperative jurisdictions („NCJ Policy“)) z dne 8. aprila 2014,

—	ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament 4. oktobra 2016 odobril ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani Evropske unije (3),

—	ob upoštevanju govora predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja o stanju Unije, ki ga je imel 14. septembra 2016 na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu,

—	ob upoštevanju dopisov, ki jih je evropski varuh človekovih pravic 22. februarja 2016 in 22. julija 2016 poslal Evropski investicijski banki,

—	ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun in Odbora za promet in turizem (A8-0121/2017),

ker Evropska investicijska banka (EIB) velja za finančno vejo EU in glavno institucijo za izvajanje javnih in zasebnih naložb znotraj EU, hkrati pa ima zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo tudi zunaj EU; ker EIB še naprej krepi evropsko povezovanje, njena vloga pa se je izkazala za še pomembnejšo kot na začetku finančne krize leta 2008;

B.	ker bi bilo treba razviti celovito in ustrezno odgovornost EIB Parlamentu;

C.	ker je EIB v letu 2015 ohranila zanesljivo dobičkonosnost, saj je njen letni neto presežek znašal 2,8 milijarde EUR;

ker mora EIB ohraniti visoko bonitetno stopnjo in ostati selektivna pri svojih operacijah, tako da ne upošteva le velikega obsega in donosnosti naložb, ampak tudi socialne in gospodarske učinke na različne sektorje in regije, ter s svojimi naložbami prispevati k zagotavljanju širših socialnih koristi;

E.	ker bi morala EIB še naprej krepiti prizadevanja za učinkovito širitev svojih posojilnih dejavnosti, zlasti v regijah z nizko ravnjo naložbene zmogljivosti, pri tem pa zmanjšati upravno breme za prosilce;

F.	ker bi morala EIB kot institucija, odgovorna za delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), še naprej stremeti k visokokakovostnemu portfelju sredstev in doseganju trdnih finančnih rezultatov z dolgoročnimi gospodarskimi koristmi, ki v prvi vrsti ustvarjajo kakovostna delovna mesta;

ker bi morala EIB z vsemi razpoložljivimi instrumenti prispevati k odpravljanju regionalnih neenakosti, in sicer s svetovanjem pri razvoju novih zasebnih projektov in s financiranjem dobrih in preudarnih naložbenih projektov, ne da bi s tem posegala v obstoječe programe z enakim namenom in projekte z veliko okoljsko in socialno razsežnostjo ter razsežnostjo upravljanja podjetij ali jih nadomestila; ker bi morala predvsem oblikovati dodatne načine za podporo gospodarskega razvoja v državah, ki morajo izvajati program za stabilizacijo;

H.	ker lahko naložbe EIB v dobre projekte pomagajo pri boju proti brezposelnosti mladih tako, da jih opremijo s potrebnim znanjem in spretnostmi ter pripomorejo k zagotavljanju dostopa do financiranja, povezanega z zaposlovanjem mladih;

ker je treba pri ocenjevanju in spremljanju vseh projektov posebno pozornost nameniti okoljskim in socialnim merilom ter merilom v zvezi z upravljanjem in zlasti podnebnim spremembam; ker je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bistvenega pomena za polni razvoj in trajen uspeh Unije;

J.	ker je bilo v prometnem sektorju s podporo EIB od njene ustanovitve leta 1958 izvedenih za več kot bilijon evrov naložb in je to področje, na katerem je bila EIB najbolj dejavna;

ker je zmanjšanje emisij v prometnem sektorju velik izziv in je treba znatno zmanjšati emisije NOx, CO2 in drugih plinov iz prometa, če naj EU doseže svoje dolgoročne podnebne cilje; ker so zastoji in onesnaženost zraka eden največjih problemov pri razvoju vseh oblik mobilnosti v mestih in varstvu zdravja ljudi;

L.	ker je EIB leta 2015 vložila 14 milijard EUR v prometne projekte, kar bo vsako leto koristilo 338 milijonom potnikov in prihranilo 65 milijonov ur potovanja;

Naložbe v EU

poudarja, da je sedanja kriza znatno oslabila rast v evropskem gospodarstvu in da je med glavnimi vzroki za to upad naložb v EU; poudarja, da je upad javnih in zasebnih naložb dosegel zaskrbljujočo raven v državah, ki jih je najbolj prizadela kriza, kar dokazujejo podatki Eurostata o upadu bruto naložb v osnovna sredstva za 65 % v Grčiji in za 35 % na Portugalskem v obdobju 2007–2015; je zaskrbljen zaradi makroekonomskih neravnotežij in stopenj brezposelnosti, ki so v nekaterih državah članicah še vedno visoke;

poudarja, da krepitev konkurenčnosti EU, višja gospodarska rast in zaposlenost med drugim temeljijo na povečanju naložb, zlasti v raziskave, inovacije, digitalizacijo, energetsko učinkovitost in trajnost, krožno gospodarstvo ter podporo za zagonska podjetja in obstoječa mala in srednja podjetja;

ugotavlja, da mora EIB nujno prispevati k zmanjšanju naložbene vrzeli na podlagi preudarnih ekonomskih meril; poziva EIB, naj svoja prizadevanja usmeri v uspešnejše in energetsko učinkovitejše naložbe ter privabljanje in omogočanje zasebnih naložb; poziva EIB, naj se izogiba velikih infrastrukturnih projektov, ki bi lahko imeli resen vpliv na okolje in ki ne izkazujejo prave dodane vrednosti za gospodarstvo in za lokalno prebivalstvo; poziva EIB, naj poveča svojo tehnično pomoč, s katero bi obravnavali majhno zmogljivost ustvarjanja projektov, in državam članicam pomaga ugotoviti, kateri projekti bi se lahko financirali;

je seznanjen, da je obseg posojil EIB, sklenjenih v letu 2015, stabilen (77,5 milijard EUR, medtem ko je v letu 2014 znašal 77 milijard EUR); opozarja, da je ta znesek sicer v skladu s ciljem, ki ga je EIB določila v svojem poslovnem načrtu za obdobje 2015–2017, da pa bi si morala banka glede na sedanje razmere zadati ambicioznejše cilje in povečati obseg posojil; želi spomniti, da bi morala imeti EIB ključno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 prek pobude Obzorje 2020;

meni, da mora EIB kot banka EU, ki je ustanovljena in urejena s Pogodbama in ustreznim priloženim protokolom, delovati skladno s tem statusom, ki vključuje določene pravice in dolžnosti; ugotavlja, da ima banka ključno vlogo pri izvajanju vse večjega števila finančnih instrumentov, pri katerih se kot vzvod uporabljajo proračunska sredstva EU;

je seznanjen z dobro novico, da je EIB izpolnila zavezo za skupno 180 milijard EUR naložb, ki jo je dala svojim deležnikom;

poudarja, da bi bilo treba resno razmisliti o novem povečanju kapitala EIB, da bi banka v prihodnosti ohranila zmožnost financiranja, hkrati pa poudarja pomen zagotavljanja učinkovitega in odgovornega upravljanja sredstev;

meni, da bi EIB lahko povečala posojilno dejavnost z boljšimi sinergijami z javnimi skladi, kar bi povečalo javne in zasebne naložbe; poudarja, da bi morala to povečanje spremljati ustrezna diverzifikacija nabora produktov EIB, vključno z večjo in fiskalno preudarnejšo uporabo javno-zasebnih partnerstev – pri čemer se ohrani ravnovesje javnih in zasebnih koristi – in drugih inovativnih instrumentov, s čimer bi bolj upoštevala potrebe realnega gospodarstva in trga; poudarja, da bi bilo treba pri sprejetju tega ukrepa priznati tudi, da novi produkti pogosto zahtevajo dodatna orodja upravljanja, da bi zagotovili njihovo ustreznost, in da bi bilo treba posebno pozornost nameniti strateškemu dodeljevanju sredstev in spodbujanju ciljev politike EU;

ugotavlja, da je EIB v letu 2015 zagotovila 1,35 milijarde EUR za naložbe v projekte v Grčiji; ugotavlja, da je EIB od začetka krize leta 2008 za naložbe v Grčiji zagotovila več kot 12 milijard EUR;

10.

pozdravlja dejstvo, da se je EIB odzvala na krizo tako, da je znatno razširila svoje dejavnosti, tudi v najbolj prizadetih državah; poziva EIB, naj še naprej podpira države EU, ki izvajajo programe za makroekonomsko prilagoditev, in tako prispeva k ponovnemu zagonu njihovih gospodarstev in spodbuja njihov prehod na trajnostno gospodarstvo, pri čemer naj zagotovi, da vseeno spoštujejo merila EIB za dobre naložbe; poudarja, da bi morala zagotavljati tako finančno podporo kot krepitev zmogljivosti, s čimer bi projektom pomagala, da so pripravljeni na naložbe; poudarja pomen regionalnega razvoja in poziva k okrepljenemu dialogu in sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi;

11.

opozarja na številne pozive EIB, naj spodbudi in omogoči razširjanje dobre prakse po državah članicah, zlasti prek ustreznih nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, ki so poglavitno orodje za usklajen odziv EU na nizko raven naložb;

12.

pričakuje, da bo EIB še naprej sodelovala s Komisijo in državami članicami pri obravnavi sistemskih pomanjkljivosti, zaradi katerih nekatere regije ali države ne morejo polno izkoriščati dejavnosti financiranja EIB;

13.

ugotavlja, da EIB uporablja široko paleto finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva, projektne obveznice in javno-zasebna partnerstva, za podporo javnim in zasebnim naložbam v promet; poudarja, da je treba usklajevati različne vrste financiranja EU in tako zagotoviti, da bodo cilji prometne politike izpolnjeni po vsej EU, pri tem pa je treba upoštevati, da vsi projekti niso primerni za financiranje iz instrumentov, ki temeljijo na načelu javno-zasebnega partnerstva;

14.

poudarja, da bi morala EIB dati prednost projektom, ki temeljijo na inovacijah in zagotavljajo jasno opredeljeno evropsko dodano vrednost; izpostavlja, da je pomembno financirati projekte, pri katerih se čim bolj poveča učinek v smislu ustvarjanja delovnih mest; poziva EIB, naj izboljša ocenjevanje projektov in pri tem upošteva število in kakovost neposredno in posredno ustvarjenih delovnih mest; poziva EIB, naj ravna v skladu s tržnimi pravili, da bi vzpostavila enake konkurenčne pogoje za druge vlagatelje;

15.

podpira Komisijo pri njeni nameri, da bo revidirala veljavno finančno uredbo; zlasti podpira določbe uredbe o uporabi inovativnih finančnih instrumentov, kot so projektne obveznice, če ti ne povzročijo socializacije izgub in privatizacije dobičkov;

16.

poziva EIB, naj predloži celovito oceno učinka, ki bi ga izstop Združenega kraljestva iz EU lahko imel na njen finančni položaj in dejavnosti; poudarja, da mora EIB pri sprejemanju dolgoročnih zavez upoštevati odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz EU; poziva EIB, naj nadaljuje dialog z vlado Združenega kraljestva, da bi zagotovili zelo potrebno varnost projektov v Združenem kraljestvu, ki trenutno prejemajo finančna sredstva EIB ali so v postopku prijave; poziva jo tudi k preučitvi in opisu različnih možnih odnosov, ki bi jih lahko imela z Združenim kraljestvom po njegovi odločitvi o izstopu iz EU;

17.

spodbuja skupino EIB, naj v celoti upošteva stališče Komisije o agresivnih strukturah izogibanja davkom, in v zvezi z zaščitnimi ukrepi EIB poudarja, da dodelitev javnih sredstev, ki jo v skladu s svojim mandatom upravlja EIB, nadzoruje tudi Evropsko računsko sodišče; v zvezi s tem poziva EIB, naj preneha sodelovati s posredniki, državami in jurisdikcijami z evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij; ugotavlja, da so vsi projekti, ki jih financira EIB, vključno s projekti, ki jih financirajo finančni posredniki, objavljeni na spletišču EIB; predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za raziskave in sektorske analize;

18.

poudarja, da bi moral boj proti vsem oblikam škodljivih davčnih praks ostati pomembna prednostna naloga EIB; poziva EIB, naj hitro začne uporabljati ustrezno zakonodajo in standarde EU o izogibanju davkom, davčnih utajah in drugih s tem povezanih vprašanjih in od svojih strank zahteva, da spoštujejo ta pravila; je zaskrbljen, ker EIB razkriva pomanjkljive informacije o dejanskem lastništvu, zlasti če financiranje temelji na skladih zasebnega kapitala; poziva EIB, naj sprejme proaktivne ukrepe in izvaja okrepljene ukrepe skrbnega pregledovanja, če se izkaže, da so projekti EIB povezani z jurisdikcijami, ki so z davčnega vidika vprašljive;

19.

želi izpostaviti, da naj bi bil evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij objavljen do konca leta 2017; v zvezi s tem poziva EIB, naj čim prej po pripravi evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij pregleda in okrepi svojo politiko do nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij;

20.

poziva EIB, naj dodatno izboljša svoje prakse na področju preglednosti na vseh ravneh institucije; poziva EIB, naj zagotovi, da bosta neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov vključevala podatke po posameznih državah; poziva EIB, naj ukrepa glede priporočil evropskega varuha človekovih pravic, in poziva k okrepitvi neodvisnosti mehanizma EIB za pritožbe;

21.

poziva EIB, naj še naprej izboljšuje komunikacijo s finančnimi posredniki, da bi lahko bolje obveščali upravičence o možnostih financiranja EIB, ki so jim na voljo; v zvezi s tem pozdravlja nedavno vzpostavljen mehanizem, na podlagi katerega morajo posojilne institucije, ki uporabljajo sredstva EIB za financiranje projektov, upravičencem poslati pismo, v katerem izrecno navedejo uporabo sredstev EIB;

22.

meni, da sta preglednost in dostop državljanov do informacij o finančnih načrtih in strukturah bistvena za dober odziv in sprejemanje projektov med državljani;

Podpora malim in srednjim podjetjem

23.

podpira, da EIB namenja pozornost financiranju malih in srednjih podjetij, pri čemer je v letu 2015 odobrila 37 % novih posojil (28,4 milijarde EUR); zlasti pozdravlja, da je EIB s svojimi operacijami pomagala ustvariti in ohraniti 4,1 milijona delovnih mest v evropskih malih in srednjih podjetjih ter podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo (13 % več kot leta 2014); želi spomniti, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj ustvarijo 85 % vseh novih delovnih mest, in da mora podpora tem podjetjem ostati temeljni cilj banke; poudarja, da je EIB ena od institucij, ki pripomorejo k zmanjšanju vrzeli v financiranju, s katero se soočajo mala in srednja podjetja;

24.

pozdravlja vlogo EIB pri razvoju lokalnega zasebnega sektorja; poudarja, da je bila njena podpora za mikrofinanciranje zelo uspešna, saj se je z le 184 milijoni EUR mikrokreditov ohranilo 230 500 delovnih mest v mikropodjetjih, medtem ko so se skoraj 3 milijarde EUR posojil malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo izkazale za mnogo manj učinkovite, saj se je tako ohranilo le 531 880 delovnih mest; opozarja, da je bila stopnja finančnega vzvoda za naložbene mehanizme mikrofinanciranja tudi občutno višja kot pri skladih zasebnega kapitala; poudarja, da mikrokrediti močno vplivajo na enakost spolov, saj ustvarijo dvakrat več delovnih mest za ženske kot za moške; poziva EIB, naj nameni več sredstev za mikrofinanciranje; poziva Komisijo in države članice, naj priznajo ta uspeh, tako da v okviru mandata EU za zunanja posojila povečajo proračunska sredstva za mikrokredite; obžaluje, da EIB ni podprla mikrofinančnih institucij zunaj regije AKP, in zahteva, da se podobna mikrofinančna podpora zagotovi vsem drugim državam v razvoju, kjer EIB deluje;

25.

pozdravlja dejstvo, da je EIB v zadnjih letih namenila večji poudarek podpori malim in srednjim podjetjem; je zaskrbljen, da je financiranje EIB morda bolj naklonjeno večjim podjetjem, saj se osredotoča na število ohranjenih delovnih mest (kar vključuje tudi predhodno obstoječa delovna mesta, pri katerih ni tveganja za odpuščanje); poziva EIB, naj se pri poročanju in delovanju ne omeji le na ohranjena delovna mesta, temveč naj vključi tudi delovna mesta, ki so nastala z njenimi dejavnostmi financiranja, ter naj si prizadeva za ohranitev standardov Mednarodne organizacije dela;

26.

poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva upoštevanje načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk na področju plač, zaposlovanja in poklica; poziva EIB, naj pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upošteva sprejete ukrepe za družbeno odgovornost v podjetjih, ki kandidirajo za sredstva;

27.

opozarja, da je treba podpreti lokalne projekte MSP za trajnostne in dolgoročne naložbe in ustvarjanje delovnih mest na področju inovacij, raziskav in razvoja ter energetske učinkovitosti;

28.

meni, da bi morala EIB glede na strateško vlogo mikro-, malih in srednjih podjetij oblikovati tudi strategijo za povečanje njihovega financiranja v državah z neugodnim gospodarskim in bančnim okoljem; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zelo majhnim konkurenčnim in prilagodljivim podjetjem, ki potrebujejo financiranje, mikropodjetjem in mikropodjetnikom, ki predstavljajo 30 % delovnih mest v zasebnem sektorju in so bolj občutljivi na gospodarske pretrese kot večja podjetja; meni, da bi morala ta strategija vključevati krepitev upravne in svetovalne zmogljivosti za zagotavljanje informacij in tehnične podpore malim in srednjim podjetjem pri njihovem razvoju in potegovanju za finančna sredstva; meni, da bi morala EIB na področju dostopa do finančnih sredstev s finančnimi instrumenti in produkti, kot so mikrofinančni instrumenti in jamstva, poudarjati premostitev morebitnih likvidnostnih vrzeli za mikropodjetja;

29.

pozdravlja dejavnosti financiranja EIB na področjih infrastrukture in prometa, saj projekti na teh področjih znatno povečujejo možnosti za trgovino in lahko imajo učinek vzvoda pri internacionalizaciji malih in srednjih podjetij, zlasti v regijah z geografskimi ovirami;

30.

meni, da bi morala EIB posebno skrb nameniti temu, da bo mreža finančnih posrednikov, ki jo je razvila, zaupanja vredna in zmožna uspešno financirati dinamična in konkurenčna mala in srednja podjetja v skladu s politikami EU; poziva EIB, naj tesneje sodeluje z regionalnimi javnimi institucijami, da bi optimizirala možnosti financiranja za mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba programe naložb prilagoditi manjšim projektom, s čimer bi zagotovili sodelovanje malih in srednjih podjetij;

31.

poudarja, da je dostop do financiranja eden najbolj perečih problemov za mala in srednja podjetja; poudarja, da mora EIB v svoji strategiji povečati in olajšati dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, tudi s programi in pobudami za olajševanje trgovine, kot so evropski mikrofinančni instrument Progress in novi instrumenti za financiranje evropskih in latinskoameriških oz. karibskih malih in srednjih podjetij na področju trgovinskih dejavnosti; predlaga, naj EIB za posredniške banke, ki izplačujejo njena finančna sredstva, uvede zahteve za bolj proaktivno politiko na področju mikro-, malih in srednjih podjetij; predlaga EIB, naj še izboljša preglednost pri oceni lokalnega gospodarskega in socialnega učinka posredniških posojil; poudarja, da bi morala EIB svoj prispevek k programom za mala in srednja podjetja v tretjih državah, ki so z EU sklenile preferencialni trgovinski režim, nameniti predvsem za njihovo vključevanje v svetovne dobavne verige, zlasti v vzhodnem in južnem sosedstvu pa bi se morala v svojih programih osredotočiti na vključevanje malih in srednjih podjetij v evropske vrednostne verige;

32.

poziva EIB, naj finančna sredstva usmeri ne le k malim in srednjim podjetjem, pač pa tudi k smiselnemu razvoju infrastrukture, saj lahko njeno pomanjkanje v številnih partnerskih državah resno ovira rast trgovine in možnosti prebivalcev za nakup in prodajo blaga in storitev v EU;

EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE NALOŽBE (EFSI)

33.

pozdravlja začetek delovanja sklada EFSI, pri čemer je zakonodaja o tem skladu začela veljati julija 2015; poudarja, da bo uspeh programa odvisen od njegovega hitrega in celovitega izvajanja;

34.

zlasti poudarja, da je v času priprave te resolucije skupni znesek odobrenih naložb v okviru sklada EFSI znašal 168,8 milijarde EUR, kar je 54 % prvotne ciljne vrednosti (315 milijard EUR), da pa ta znesek še raste; želi izpostaviti, da je bilo do sedaj odobrenih 450 transakcij v 28 državah članicah; poziva EIB, naj si bolj prizadeva za zagotovitev dodatnosti pri izbiri projektov v okviru sklada EFSI in stori vse, kar je v njeni moči, da bi povečala geografsko pokritost projektov ter njihov prispevek k trajnostni in pametni rasti;

Inovacije in konkurenčnost

35.

pozdravlja, da je EIB močno povečala obseg posojil inovativnim projektom, ki je leta 2015 dosegel 18,7 milijarde EUR, medtem ko je leta 2008 znašal manj kot 10 milijard EUR, in meni, da bi ga bilo treba še povečati; odločno poziva EIB, naj ohrani ta prizadevanja in se osredotoči na razvoj tehnologij za prihodnost, kot so energetsko učinkovit promet, robotika, biogospodarstvo, digitalno gospodarstvo in novi načini zdravljenja za boljše življenje; meni, da bo banka z osredotočenostjo na instrument InnovFin (finančna sredstva EU za inovatorje) in finančno tehnologijo pritegnila projekte z dodano vrednostjo v državah članicah; meni, da bi lahko EIB okrepila svojo podporo za inovacije prek ciljno usmerjenih naložb v izobraževanje in usposabljanje, tudi za zagonska podjetja in rastoča podjetja, zlasti v manj razvitih regijah;

36.

spodbuja EIB, da pri financiranju prometnih projektov upošteva in išče sinergijo s turizmom, da bi spodbujali razvoj in konkurenčnost tega sektorja v EU;

37.

meni, da inovativno in učinkovito gospodarstvo potrebuje napreden in kakovosten prometni sistem in infrastrukturo in da bi to moralo biti med prednostnimi nalogami, ob tem pa bi bilo treba na redko poseljenih območjih nameniti posebno pozornost vzhodni regiji EU, pa tudi rešitvam z inovativno multimodalno infrastrukturo, na primer kratkim multimodalnim predorom, mostovom ali trajektom;

38.

poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev tehnične pomoči prek svojih svetovalnih vozlišč, da bi spodbujala dobro prakso upravljanja;

Boj proti brezposelnosti mladih

39.

poudarja, da bi morala EIB razviti svoj program Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade in še naprej vlagati v izobraževanje in človeški kapital, da bi mlade opremila s potrebnim znanjem in spretnostmi ter poskrbela za njihov dostop do financiranja, povezanega z zaposlovanjem mladih v malih in srednjih podjetjih ter podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

40.

meni, da bi morala EIB najti način, da bi omilila pogoje glede financiranja podjetij v regijah z brezposelnostjo mladih nad 25 %, da bi spodbudila podjetništvo pri mladih in podprla ustanavljanje podjetij, ne da bi s tem ogrozila izvedljivost projektov;

41.

poudarja, da lahko naložbe EIB v dobre naložbene projekte prispevajo k spodbujanju socialne vključenosti, zlasti v državah članicah, kjer je brezposelnost visoka, produktivnost pa nizka; poziva EIB, naj še naprej razvija svoje programe strateškega načrtovanja, da bi rešili vprašanje visokih stopenj brezposelnosti; pozdravlja, da EIB v zadnjih letih stalno povečuje podporo za projekte socialnih stanovanj, in jo poziva, naj še naprej krepi svoje naložbe v te projekte;

42.

poudarja, da mora pobuda EIB o odpornosti največ pozornosti nameniti visokokakovostnim projektom, in izpostavlja pomembno vlogo, ki jo ima EIB v okviru predlaganega zunanjega naložbenega načrta EU pri oblikovanju odpornejših gospodarstev, ki bodo odpravljala temeljne vzroke revščine; poudarja pomen pobud EIB, ki se osredotočajo zlasti na mlade in ženske, ki prispevajo k naložbam v socialno pomembnih sektorjih, kot so voda, zdravstvo in izobraževanje, ali ki krepijo podporo za podjetništvo in zasebni sektor;

Podnebni ukrepi

43.

ugotavlja, da je EIB leta 2015 po javnem posvetovanju objavila uradno strategijo v zvezi s podnebnimi ukrepi, namenjeno pomoči pri izvajanju Pariškega sporazuma na ravni držav članic in mednarodni ravni; opozarja, da je treba izvajati podnebno strategijo EIB iz leta 2015 in zahtevati konkretno poročanje o izvajanju ukrepov iz te strategije;

44.

poziva EIB, naj okrepi svoje delovanje na področju boja proti podnebnim spremembam, s čimer je bilo povezanih 27 % projektov, odobrenih leta 2015, v skupni vrednosti 20,6 milijard EUR, kar je največji letni znesek, ki ga je EIB kdaj vložila v podnebne spremembe, medtem ko sta bila podnebje in okolje v ospredju skoraj 50 % projektov, ki jih je EIB odobrila leta 2015; ponovno poudarja, kako pomemben je odmik od fosilnih goriv in premik v smeri obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti v skladu z zavezo Evropske unije iz marca 2015, da bo znižala svoje emisije ogljika za vsaj 40 % do leta 2030; poudarja pomen finančne podpore za domače vire energije pri premostitvi visoke stopnje odvisnosti Evrope od zunanje energije ter zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo;

45.

spodbuja EIB, naj še naprej podpira trajnostne, varne, okolju prijazne in inovativne prometne rešitve ter spodbuja dostop za potnike z omejeno mobilnostjo; poudarja, da mora Unija prednostno zagotoviti zadostna sredstva projektom z evropsko dodano vrednostjo, na primer čezmejnim prometnim povezavam, zlasti pa opuščenim ali demontiranim čezmejnim regionalnim železniškim povezavam; poudarja, da je treba v evropski naložbeni politiki posebno pozornost nameniti horizontalnim vprašanjem, zlasti načinom prevoza in storitvam v prihodnosti, pri čemer bo treba istočasno in usklajeno razviti omrežja alternativnih oblik energije in telekomunikacij;

46.

želi poudariti, da so v boju proti podnebnim spremembam pomembni cilji, ki so bili v okviru konference COP 21 določeni v zvezi s prometom; poudarja, da bi morala biti na voljo finančna sredstva za prehod s cestnega na železniški in vodni promet ter promet po celinskih plovnih poteh; vztraja, da bi bilo treba nameniti pozornost naložbam v zeleno energijo in sodobne storitve za promet; v zvezi s tem predlaga, naj se poveča zmogljivost finančnih instrumentov, ki so namenjeni temu področju, kot je evropski instrument za čisti prevoz;

47.

poudarja, da bi morale naložbe temeljiti na čim manjših zunanjih stroških, tudi tistih, nastalih zaradi podnebnih sprememb, kar bi pomenilo manjše izzive za javne proračune v prihodnosti;

48.

poziva Komisijo in EIB, naj podpreta naložbe v trajnostno mobilnost v mestih, ki naj bi po možnosti temeljile na načrtih za trajnostno mobilnost v mestih z ustreznimi merili za zmanjševanje zastojev, podnebnih sprememb, onesnaževanja zraka, hrupa in prometnih nesreč;

49.

opozarja, da bi morali projekti javno-zasebnega partnerstva na področju prometne infrastrukture načeloma temeljiti na načelu „uporabnik plača“, s čimer bi za davkoplačevalce in na splošno javne finance zmanjšali breme, povezano z gradnjo in vzdrževanjem infrastrukture;

50.

priporoča, naj se EIB pri dajanju posojil osredotoči na projekte za manjše, decentralizirane in od električnega omrežja ločene sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti, ter naj načelo, da je energetska učinkovitost na prvem mestu, upošteva v vseh svojih politikah in operacijah;

Mandat za zunanja posojila

51.

poudarja, da bi morale biti zunanja politika EIB in zlasti regionalne tehnične operativne smernice skladne s cilji zunanjega delovanja EU, določenimi v členu 21 PEU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

52.

vztraja, da sta potrebna usklajenost in poenostavitev vseh finančnih instrumentov za zunanje delovanje EU, med katerimi so pobuda EIB za odpornost, prihodnji zunanji naložbeni načrt EU in revizija zunanjega mandata EIB; pričakuje zlasti, da bodo posodobljene regionalne tehnične operativne smernice ali enakovredni dokumenti, ki se bodo uporabljali za povezovanje zunanjega delovanja EIB s cilji EU, podrobnejši kot doslej;

53.

pričakuje, da se bosta v okviru revizije zunanjega mandata obe veji proračunskega organa dogovorili za ambiciozno raven dodelitve sredstev za regijo vzhodnega sosedstva, pri tem pa upoštevali, da bo zgornja meja v tej regiji dosežena sredi leta 2017 in da EIB v njej morda ne bo mogla nadaljevati posojanja v vsem obdobju mandata za zunanja posojila;

54.

poudarja, da bi morale dejavnosti EIB prispevati k uresničitvi agende 2030, in v ta namen poziva EIB, naj poveča svojo zmogljivost ocenjevanja projektov glede na njihov učinek na cilje agende 2030, vključno s socialnimi, okoljskimi in podnebnimi učinki; pozdravlja trenutno delo EIB pri razvoju strategije za enakost spolov, sprejetje podnebne strategije v okviru mandata EIB za zunanja posojila decembra 2015 ter zavezo za povečanje deleža projektov v zvezi s podnebjem na 35 % njenih naložb v državah v razvoju do leta 2020; poudarja potrebo po dobrem posvetovanju o projektih, vključno z uporabo načela svobodne, predhodne in informirane privolitve avtohtonih skupnosti, ki so prizadete zaradi naložb v zemljišča ali naravne vire;

55.

pozdravlja razvojne dejavnosti EIB na podlagi sporazuma iz Cotonouja in mandat za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, ki zagotavlja jamstvo EU za zunanje operacije EIB do 30 milijard EUR; poudarja skladnost z obveznostmi iz pogodb EU (vključno s členom 21 PEU in členom 208 PDEU), s strateškim okvirom EU ter akcijskim načrtom EU za človekove pravice, z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in z načeli razvojne učinkovitosti (ki vključuje dodatnost, odgovornost držav prejemnic, usklajenost z razvojnimi strategijami držav prejemnic ter preglednost pri izbiri projektov); opozarja tudi, da je Evropsko računsko sodišče leta 2014 v posebnem poročilu št. 16 od Komisije zahtevalo, da zagotovi dokumentirano oceno dodane vrednosti, ki izhaja iz nepovratnih sredstev EU, v smislu doseganja razvojnih ciljev EU;

56.

odločno poziva EIB, naj izboljša predhodno in naknadno oceno učinka svojih projektov zunaj EU, da bi zagotovila njihovo uspešno izvajanje, njihovo ustvarjanje prave dodane vrednosti in njihovo popolno usklajenost s ciljem trajnostne in vključujoče rasti;

57.

pozdravlja večjo preglednost in odgovornost, ki jo zagotavlja okvir EIB za merjenje rezultatov (ReM); poziva, naj neodvisni strokovnjaki po končanem ocenjevanju ponovno ocenijo naključni vzorec od skoraj 400 projektov, za katere je bila opravljena ocena ReM; zahteva, da se rezultati te naknadne ocene posredujejo Parlamentu;

58.

opozarja, da bi morala EIB za druge finančne posrednike, ki jih uporablja (zlasti poslovne banke, pa tudi mikrofinančne ustanove in zadruge), za zagotovitev visoke ravni preglednosti zagotoviti, da za posredniška posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil;

59.

obžaluje, da poročilo EIB o njenih dejavnostih zunaj EU ne vključuje obsega in števila slabih posojil Evropske investicijske banke; poziva EIB, naj Parlamentu zagotovi letni pregled odlogov plačil in izgub, ki so nastali pri financiranju trajnostnega razvoja; poziva, naj bodo ti podatki strukturirani glede na vrsto financiranja in regijo.

60.

poziva k politični razpravi o predvidenem sodelovanju EIB z Azijsko banko za investicije v infrastrukturo (AIIB), v katero bi bil vključen tudi Parlament; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da struktura upravljanja AIIB za zdaj ne predvideva ustrezne udeležbe delničarjev v odločanju glede financiranja projektov in da javno dostopna projektna dokumentacija ne vsebuje podrobnih informacij o izpolnjevanju okoljskih in socialnih meril, ki jih AIIB zahteva od svojih posojilodajalcev; poziva EIB, naj ustvari sinergije in po možnosti združi vire z drugimi regionalnimi razvojnimi bankami, da njihove dejavnosti ne bi bile v konkurenci; meni, da bi se morala EIB v sodelovanju z drugimi razvojnimi bankami zavzemati za visoko stopnjo preglednosti ter delovanje v skladu s socialnimi in okoljskimi standardi kot pogoj za vsako kapitalsko udeležbo; poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva spoštovanje načela enakega plačila in preglednosti plač ter načela enakosti spolov, kot določa Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; poudarja tudi, da bi morala EIB pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upoštevati ukrepe za družbeno odgovornost v podjetjih, ki kandidirajo za sredstva;

61.

pozdravlja, da je Evropski svet potrdil pobudo EIB za hitro aktiviranje dodatnega financiranja v podporo trajnostni rasti in socialni koheziji v državah južnega sosedstva in Zahodnega Balkana; želi spomniti, da je tehnična podpora EIB bistveno dopolnilo odobrenemu financiranju, zlasti v revnih državah; poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; poziva jo tudi, naj okrepi preglednost glede dejanskih lastnikov in končnih prejemnikov sredstev, zlasti ko zadevno financiranje temelji na skladih zasebnega kapitala; meni, da bi moral biti izbor finančnih posrednikov strožji;

62.

poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; poudarja, da naložbe v tretje države ne smejo temeljiti le na pristopu povečevanja dobička, temveč bi morale biti namenjene tudi zagotavljanju dolgoročne trajnostne gospodarske rasti, ki jo spodbuja zasebni sektor, in zmanjšanju revščine z ustvarjanjem delovnih mest in boljšim dostopom do proizvodnih virov; v zvezi s tem meni, da bi moral biti izbor finančnih posrednikov strožji;

63.

ugotavlja, da bi bilo treba pobudo EIB v zvezi z odpornostjo za države južnega sosedstva in Zahodnega Balkana obravnavati kot dopolnitev nove pobude Komisije za pripravo načrta zunanjih naložb;

64.

poudarja potrebo po večji prepoznavnosti sodelovanja banke pri financiranju projektov za različne deležnike, zlasti zunaj Evropske unije, saj je to ključnega pomena za lokalno prebivalstvo, da se zaveda svoje pravice do pritožbe in da jo vloži pri uradu za pritožbo in evropskem varuhu človekovih pravic;

65.

poziva EIB, naj se osredotoči na države v razvoju, zlasti tiste, ki trpijo zaradi konfliktov in skrajne revščine, in poziva EIB, naj še naprej dejavno spodbuja trajnostno rast v državah v razvoju; poziva EIB, naj sodeluje z Afriško razvojno banko pri financiranju dolgoročnih naložb za gospodarski razvoj; pozdravlja, da so subvencije EU vse bolj povezane s posojili EIB, da bi dosegli boljše rezultate projektov v državah v razvoju;

66.

je seznanjen z vmesnim pregledom mandata EIB za zunanja posojila, ki ga je opravila Komisija; poudarja, da EIB deluje na podlagi razvojnega mandata in da se mora zato ravnati po načelu usklajenosti politike za razvoj; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih financira EIB, v skladu s politikami EU in da bodo upoštevali evropske interese, ter poudarja, da mora EIB kot finančna veja EU delovati v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj;

67.

je seznanjen, da v nekaterih regijah obseg dodeljenih sredstev v obdobju, na katerega se nanaša vmesni pregled, predstavlja visok odstotek regionalne zgornje meje, kar je pozitivno; meni, da to kaže, da bi se EIB lahko bolj osredotočila na prednostne naloge Unije, kar je tudi zaželeno, da bi bilo njeno delovanje bolj v skladu s cilji zunanje politike, na primer v odzivu na migracijsko krizo;

68.

poziva Komisijo, naj vzpostavi okvir za letno poročanje EIB o njenih operacijah zunaj EU, kar zadeva skladnost s splošnimi načeli zunanjega delovanja Unije; podpira ugotovitev vmesnega pregleda, da bi morala EIB v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje posodobiti regionalne tehnične operativne smernice, da bi bolj odražale usklajenost EIB s prednostnimi nalogami Unije; poziva Komisijo, naj to posodobitev izkoristi za določitev osnov za poročanje EIB o skladnosti s členom 21 PEU; meni, da bi smeli neobvezni dodatni znesek za EIB odobriti le, če bo dosežen napredek v zvezi s tem poročanjem;

69.

poziva EIB, naj posveti večjo pozornost posledicam svojih operacij na področju človekovih pravic in pravic delavcev ter naj svojo politiko socialnih standardov dalje razvije v politiko človekovih pravic na področju bančništva; predlaga, naj v ta namen v ocene projektov vključi kazalnike glede človekovih pravic;

Begunska kriza in migracije znotraj EU

70.

poziva EIB, naj še naprej sodeluje v reševanju migrantskih in begunskih tokov s financiranjem projektov za nujno pomoč v namembnih in tranzitnih državah ter, kjer je to mogoče, dolgoročnimi zavezami projektom, katerih namen je ustvariti delovna mesta in spodbujati rast v državah, od koder prihajajo begunci;

71.

poziva EIB, naj še naprej zagotavlja posojila za projekte socialnih stanovanj, da bi obvladali prihod velikega števila beguncev v državah članicah EU, zlasti v Grčiji in Italiji;

72.

vztraja, da mora EIB zagotavljati višjo raven preglednosti in odgovornosti; poudarja, da EIB Evropskemu parlamentu vsako leto predloži tri različna poročila o svojih dejavnostih in da se njen predsednik in osebje redno udeležujejo zaslišanj na zahtevo Evropskega parlamenta in njegovih različnih organov; vseeno pa meni, da so še možne izboljšave glede večjega parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi EIB; v zvezi s tem pozdravlja podpis medinstitucionalnega sporazuma o izmenjavi informacij med EIB in Parlamentom, v katerem bo opredeljena tudi možnost, da poslanci naslovijo pisna vprašanja na predsednika EIB;

73.

pozdravlja zavezo EIB, da se bo spoprijela s pojavom prisilnih migracij in ukrepala v državah, ki jih je migracijska kriza še posebej prizadela, tudi z okrepitvijo humanitarne dejavnosti in zagotavljanjem podpore za gospodarsko rast, izgradnjo infrastrukture in ustvarjanje delovnih mest; v zvezi s tem pozdravlja pobudo EIB za krizno odzivanje in odpornost, v okviru katere namerava povečati obseg pomoči državam v južnem sosedstvu Evrope in na Balkanu za 6 milijard EUR; poziva, naj pobuda prinese pravo dodatnost glede na sedanje dejavnosti EIB v regiji;

74.

poziva EIB, naj začne hitro izvajati sveženj ukrepov na področju migracij za afriške, karibske in pacifiške države, in vztraja, da se morajo financirani projekti prednostno osredotočati na preprečevanje prisilnih migracij v podsaharski regiji;

75.

pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev načrta za zunanje naložbe, ki bi bil namenjen odpravi temeljnih vzrokov za migracije in bi prispeval k doseganju ciljev trajnostnega razvoja; pričakuje, da bo EIB v zvezi s tem imela pomembno vlogo, zlasti z dodatnim financiranjem upravičencev iz zasebnega sektorja;

76.

poziva EIB, naj za zaščito javnega interesa uvede stroga merila za nasprotja interesov, goljufije in korupcijo;

77.

poziva EIB, naj izboljša sodelovanje nacionalnih vlad ter regionalnih in lokalnih organov; spodbuja EIB, naj olajša izmenjavo dobrih praks in poveča vključenost nacionalnih pisarn EIB;

o o

78.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, EIB ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/132

P8_TA(2017)0199

Izvajanje direktive o rudarskih odpadkih

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih (2006/21/ES) (2015/2117(INI))

(2018/C 298/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva),

—	ob upoštevanju Odločbe Komisije 2009/335/ES z dne 20. aprila 2009 o tehničnih smernicah za določitev finančne garancije (2),

—	ob upoštevanju Odločbe Komisije 2009/337/ES z dne 20. aprila 2009 o opredelitvi meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III k Direktivi 2006/21/ES (3),

—	ob upoštevanju Odločbe Komisije 2009/360/ES z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi tehničnih zahtev za opredelitev odpadkov (4),

—	ob upoštevanju Odločbe Komisije 2009/358/ES z dne 29. aprila 2009 o uskladitvi, rednem pošiljanju informacij in vprašalniku iz členov 22(1)(a) in 18 Direktive 2006/21/ES (5),

—	ob upoštevanju Odločbe Komisije 2009/359/ES z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi opredelitve inertnih odpadkov pri izvajanju člena 22(1)(f) Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (6),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju Direktive 2006/21/ES (COM(2016)0553),

—	ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (7),

—

ob upoštevanju evropske ocenjevalne študije o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih iz januarja 2017, ki jo je izvedla Služba Evropskega parlamenta za raziskave, ter priložene študije (priloga 1) z naslovom „Exploring the alternatives to technologies involving high environmental and health risks related to the improper management of the waste from extractive industries: Challenges, risks and opportunities for the extractive industries arising in the context of the circular economy concept“ (8) (Raziskovanje alternativ za tehnologije z visokimi okoljskimi in zdravstvenimi tveganji zaradi neustreznega ravnanja z odpadki iz ekstraktivnih dejavnosti. Izzivi, tveganja in priložnosti za ekstraktivno industrijo v okviru koncepta krožnega gospodarstva),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o splošni prepovedi tehnologij rudarjenja s cianidom v Evropski uniji (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o izkušnjah, pridobljenih iz katastrofe rdečega blata, pet let po nesreči na Madžarskem (10),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

—	ob upoštevanju študije o izvedljivosti, ki jo je Komisija izdelala v zvezi s konceptom vseevropskega mehanizma za delitev tveganja v primeru industrijskih nesreč (11),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0071/2017),

ker je bila po dveh večjih nesrečah, v katerih je prišlo do razlitja nevarnih rudarskih odpadkov, Direktiva o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (direktiva), s katero naj bi v čim večji meri preprečili in zmanjšali škodljive učinke na okolje ter morebitna tveganja za zdravje ljudi zaradi ravnanja z rudarskimi odpadki;

B.	ker se je rok, do katerega bi morale države članice direktivo prenesti, iztekel 1. maja 2008 in ker so pri prenosu v nacionalno zakonodajo skoraj vse države članice zamujale;

C.	ker je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti proti 18 državam članicam, ker niso pravilno in v celoti prenesle direktive; ker so poleg tega novembra 2016 še vedno potekali štirje postopki;

ker Komisija še celih enajst let po sprejetju direktive ni sprejela smernic o inšpekcijskem nadzoru, kot je zahtevano v členu 22(1)(c) direktive; ker potrebo po zanesljivih smernicah Komisije jasno kaže tudi dejstvo, da ni opredelitve in podrobnosti o tem, kako je treba opraviti inšpekcijski pregled, in da države članice različno razlagajo zahteve direktive;

E.	ker je deset držav članic sporočilo, da na svojem ozemlju nimajo objektov kategorije A;

ker omejitve sedanjega sistema poročanja na vsaka tri leta, kar potrjujejo neskladja med informacijami, ki so jih posredovale države članice, in možne napačne razlage nekaterih določb direktive pomenijo, da zaradi nezadovoljive kakovosti razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče opisati in oceniti, kako se direktiva v praksi izvaja;

G.	ker Odločba Komisije 2009/335/ES ne posega v člen 14 direktive, v skladu s katerim mora finančna garancija temeljiti na domnevi, da bo sanacijo izvedla tretja oseba;

H.	ker na ravni EU ni zbirke podatkov o objektih za ravnanje z rudarskimi odpadki;

I.	ker odpadki, ki izvirajo iz kamnolomstva in rudarstva, nanesejo zelo velik del vseh odpadkov, proizvedenih v Evropski uniji (približno 30 % leta 2012), med njimi pa so tudi nevarni odpadki;

J.	ker je EU močno odvisna od uvoza surovin iz tretjih držav in ker se veliko število naravnih virov hitro izčrpava; ker je okoljska in zdravstvena zakonodaja v teh tretjih državah pogosto manj stroga kot v EU;

K.	ker v sporočilu z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo,“ (COM(2015)0614) ni določen zakonodajni pregled direktive;

L.	ker prehod na krožno gospodarstvo že sam na sebi prinaša pomembne posebne okoljske koristi in je poglavitnega pomena za dolgoročno konkurenčnost EU;

obžaluje, da se države članice (EU-27) (12) srečujejo z nekaterimi težavami pri prenosu, kar zadeva časovni okvir, kakovost ali oboje, in da zaradi potekajočih postopkov ugotavljanja kršitev zaradi neskladnosti še ni mogoče pričakovati, da bodo vse države članice direktivo v praksi pravilno izvajale;

poziva države članice, ki jih to zadeva, in Komisijo, naj zagotovijo čimprejšnji pravilen in popoln prenos in izvajanje direktive; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi ustrezno usmerjanje in tako zagotovi pravilen in popoln prenos;

poudarja, da odsotnost smernic o inšpekcijskem nadzoru, predvidenih s členom 22(1)(c) direktive, ovira njeno učinkovito in uspešno izvajanje v praksi ter povzroča razlike med državami članicami, kar zadeva stroške usklajevanja in izvrševanja za upravljavce objektov in organe;

zato poziva Komisijo, naj čim prej sprejme konkretne sektorske smernice o inšpekcijskem nadzoru dejavnosti, v katerih nastajajo rudarski odpadki, nikakor pa ne pozneje kot do konca leta 2017;

poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi ustrezni pristojni organi držav članic izvajali nenapovedane inšpekcijske preglede na kraju samem;

meni, da sedanji sistem poročanja v skladu s členom 18(1) ne ustreza svojemu namenu in da ni učinkovit, ker ne omogoča opisa in ocene popolnega stanja v zvezi z izvajanjem, s tem pa ustvarja nepotrebno breme za države članice in službe Komisije ter tudi zmanjšuje učinkovitost;

v zvezi s tem poudarja, da je orodje za zbiranje podatkov (vprašalnik (13)) pomanjkljivo zasnovano, saj omogoča dvoumne razlage, zaradi česar se poroča o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni, ne pa o tem, kako se izvajajo v praksi, zlasti, kar zadeva objekte za ravnanje z rudarskimi odpadki;

poudarja, da nekateri podatki, ki so jih posredovale države članice v zvezi s številom objektov na njihovem ozemlju, za katere naj bi veljala direktiva, ne delujejo zelo verjetni, ker gre v nekaterih primerih za razmeroma majhne količine glede na podatke o skupni količini rudarskih odpadkov na nacionalni ravni, ki prihajajo iz drugih virov informacij;

poziva, naj se prednostno reformira sedanji mehanizem poročanja (vključno z vprašalnikom), in sicer ob upoštevanju skorajšnjih rokov za tretje obdobje poročanja (2014–2017), da bi lahko na podlagi tretjega obdobja poročanja in še naprej ustrezno ocenili izvajanje direktive v praksi; poziva Komisijo, naj v mehanizem poročanja vključi tudi zahtevo, da je treba posredovati vse relevantne podatke o vplivu na okolje;

10.

predlaga, da se vprašalnik iz Priloge III k Odločbi Komisije 2009/358/ES izboljša z zahtevo, da morajo države članice sporočati izčrpne, najnovejše in zanesljive podatke o objektih za ravnanje z rudarskimi odpadki na svojem ozemlju; predlaga, da bi moral izbrani pristop omogočati vzpostavitev in preprosto posodabljanje evropske zbirke podatkov o tovrstnih objektih, saj bi odločilno pomagala pridobiti celovito sliko o praktičnem izvajanju direktive pa tudi pri njenem spremljanju in ocenjevanju na ravni EU; meni, da bi bilo treba razmisliti tudi o drugih pristopih, na primer o izpolnjenem vzorčnem nacionalnem poročilu v skladu s členom 18(1) direktive, ki bi se lahko uporabili kot zgled, in da tovrstne izboljšave ne bi več dopuščale različnih razlag držav članic o tem, katere podatke je treba sporočiti;

11.

obžaluje, da je Komisija objavila samo eno poročilo o izvajanju, ki zajema prvo in drugo obdobje poročanja (2008–2011 in 2011–2014), namesto poročila vsaka tri leta, kakor se zahteva v skladu s členom 18(1) direktive, zaradi česar javnosti že leta nima informacij o (ne)izvajanju te direktive in se s tem dejansko zamuja z nadaljnjimi ukrepi, s katerimi bi zagotovili njeno popolno izvajanje, ob tem pa je treba opozoriti, da direktiva obravnava gospodarsko dejavnost z znatnimi okoljskimi, zdravstvenimi in socialnimi posledicami; poziva Komisijo, naj strogo spoštuje triletne časovne presledke za poročanje;

12.

potrjuje, da je večina držav članic sprejela ukrepe, potrebne za izvajanje določb direktive; opozarja pa, da različno razlaganje direktive med državami članicami kaže, da si je treba bolj prizadevati za zagotovitev, da bodo vse države članice podobno razumele in uporabljale osnovne pojme iz nje, tako da bodo po vsej EU zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji;

13.

pozdravlja načrte Komisije, da bi izdala splošne smernice o izvajanju določb direktive, ki bi omogočile izboljšave, kar zadeva skladnost z direktivo in njeno izvrševanje, tudi v zvezi s celim življenjskim ciklom objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki: od pridobitve dovoljenja do obnovitve in spremljanja po zaprtju; poudarja, da so velike razlike pri razlaganju osnovnih določb direktive in nesporazumi glede tega (na primer, ali so zajete tudi države članice, ki gostijo tovrstne objekte, ali ne);

14.

je še posebej zaskrbljen zaradi nepopolnega postopka za ustrezno razvrstitev objektov kategorije A in izdajo dovoljenj zanje, saj pomenijo večje tveganje, ter opozarja, da za približno 25 % objektov te kategorije na ozemlju EU ni pripravljen načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah; zato poziva države članice, naj dokončajo ustrezno razvrščanje objektov na svojem ozemlju in najpozneje do konca leta 2017 sprejmejo še nesprejete zunanje izredne načrte;

15.

ima pomisleke, ker po podatkih nacionalnih poročil, posredovanih v skladu s členom 18(1) direktive, precejšnje število držav članic EU očitno ni pravilno opredelilo objektov, ki spadajo na področje uporabe direktive, zlasti glede objektov, ki bi jih bilo treba uvrstiti v kategorijo A;

16.

poudarja, da je pomembno pridobiti informacije o stanju usedalnih bazenov; poziva države članice, naj povečajo varnost pregrad, da se zaščiti zdravje ljudi in okolje, zlasti pri objektih kategorije A;

17.

poudarja, da je pomembno, da se lokalne skupnosti, ki jih to zadeva, vključijo že v fazi načrtovanja projektov ravnanja z rudarskimi odpadki, povezanih z uporabo nevarnih snovi, ter da se zagotovita preglednost in dejansko sodelovanje državljanov ves čas postopka za pridobitev pooblastila in pri obnavljanju že podeljenih dovoljenj ali spreminjanju njihovih pogojev; ponavlja, da je pri tem pomembno spoštovati konvenciji iz Espoa in Aarhusa; poziva Komisijo, naj pripravi zbirko zgledov dobre prakse za boljše vključevanje lokalnih skupnosti;

18.

poziva Komisijo, naj predlaga učinkovitejše ukrepe za varstvo okolja in zdravja državljanov, saj se je izkazalo, da nekatere države članice ne morejo preprečiti, da nekateri upravljavci objektov onesnažujejo tla in vodo;

19.

je seznanjen z nepotrebnim upravnim bremenom za organe in upravljavce objektov, kar zadeva ravnanje z inertnimi odpadki in upravljanje neonesnaženih tal, ter poziva Komisijo in države članice, naj se izogibajo podvajanju postopkov za pridobitev pooblastila, pri tem pa naj upoštevajo značilnosti tega sektorja ter zdravstvene, varnostne in okoljske posledice;

20.

poziva Komisijo, naj razišče, kako se člen 14 direktive in Odločba Komisije 2009/335/ES izvajata v državah članicah in ali so vzpostavljeni instrumenti finančnega jamstva zadostni in ustrezajo svojemu namenu;

21.

želi spomniti na svojo zgoraj navedeno resolucijo z dne 5. maja 2010 o popolni prepovedi rudarjenja s cianidom v EU, zlasti glede na šibko izvajanje v zvezi s podeljevanjem pooblastil objektom kategorije A, ter znova poziva Komisijo, naj čim prej predlaga popolno prepoved tehnologij rudarjenja s cianidom v Evropski uniji, zlasti ker so na voljo nestrupene alternative, na primer ciklodekstrin (14); poziva države članice, naj nemudoma poskrbijo za najboljše možno ravnanje s cianidom v usedalnih bazenih;

22.

poziva podjetja in ustrezne pristojne organe, naj med postopkom izdajanja dovoljenj za objekte za ravnanje z rudarskimi odpadki preučijo razpoložljive napredne tehnologije, zlasti kar zadeva načrtovanje usedalnih bazenov jalovine, ter pri tem upoštevajo najvišje okoljske standarde; poziva države članice, naj zberejo in analizirajo podatke, predložene v postopku izdaje dovoljenja, jih primerjajo z dejanskimi okoljskimi vplivi delujočega objekta za ravnanje z rudarskimi odpadki ter po potrebi popravijo zahteve za pridobitev dovoljenja;

23.

poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno financiranje za raziskave in inovacije na področju upravljanja objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki, da bi se izboljšala varnost teh objektov;

24.

poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost, ki jo nudi pregled referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BREF) v okviru koncepta krožnega gospodarstva, ter naj pri določanju dobre prakse, ki bo vključena v načrte za ravnanje z rudarskimi odpadki, da prednost visokim okoljskim standardom in učinkoviti rabi virov;

25.

poziva Komisijo, naj spodbuja predelavo kritičnih surovin tudi iz rudarskih odpadkov, kot je določeno v akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo;

26.

izraža obžalovanje, ker so evropski rudarski viri vse slabše kakovosti in v vse globljih podzemnih plasteh, zaradi česar je treba za proizvodnjo ciljne kovine izkopati vse več materiala; poziva države članice, naj čim bolje izkoristijo odpadne kamnine in z njimi nadomestijo deviške kamnine, kjer je mogoče; ima velike zadržke glede učinkovitosti kemične obdelave, saj manjše razmerje med rudo in okoliškimi kamninami pomeni, da se na tono ciljne kovine proizvede več jalovine in s tem več rudarskih odpadkov;

27.

poudarja, da je za prehod EU na krožno gospodarstvo bistvenega pomena zmanjšati porabo virov in spodbujati ponovno uporabo in recikliranje; poziva Komisijo, naj razmisli, da bi v ta namen določili cilje, ki bi temeljili na oceni življenjskega cikla;

28.

poudarja, da bi lahko vodilno načelo postalo celovito izkoriščanje virov, vendar bi bilo treba pri tem upoštevati tehnične in tržne omejitve pa tudi morebitne posredne stroške, na primer ogljični odtis; predlaga analizo in ločevanje odpadkov iz rudarjenja in mletja, da bi jih bilo mogoče pozneje lažje predelati;

29.

poziva Komisijo in pristojne organe držav članic, naj še naprej vlagajo v raziskave in razvoj izvedljivih alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko oskrbovali EU s primarnimi in sekundarnimi surovinami ter preprečevali nastajanje odpadkov pri rudarskih dejavnostih;

30.

poudarja, da bi lahko spominska dediščina opuščenih objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki na srednji ali kratki rok resno ogrozila zdravje ljudi ali okolje; poziva Komisijo, naj čim bolj pregledno pojasni vsa odstopanja od direktive, ki so bila dovoljena državam članicam, in še nerešene vrzeli v zvezi z nekdanjimi odlagališči in njihovo sanacijo; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pripravi akcijski načrt za popolno sanacijo teh objektov ter pri tem upošteva zglede dobre prakse in morebitne prednosti koncepta krožnega gospodarstva, če se bo uporabil za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, vključi pa naj tudi ureditev za spremljanje teh objektov po zaprtju;

31.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

(2) UL L 101, 21.4.2009, str. 25.

(3) UL L 102, 22.4.2009, str. 7.

(4) UL L 110, 1.5.2009, str. 48.

(5) UL L 110, 1.5.2009, str. 39.

(6) UL L 110, 1.5.2009, str. 46.

(7) UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(8) Številka PE: 593.788.

(9) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 74.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0349.

(11) Study to explore the feasibility of creating a fund to cover environmental liability and losses occurring from industrial accidents (Študija o izvedljivosti vzpostavitve sklada za kritje okoljske odgovornosti in izgub, nastalih zaradi nesreč pri delu), končno poročilo, Evropska komisija, GD ENV, 17. april 2013.

(12) Gl. podčrtno opombo št. 3 k obrazložitvi v poročilu A8-0071/2017.

(13) Priloga III k Odločbi Komisije 2009/358/ES.

(14) Liu in drugi (2013): „Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with α-cyclodextrin“ (Selektivna izolacija z drugofazno koordinacijo z α-ciklodekstrinom), Nature Communications.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/137

P8_TA(2017)0200

Razmere v Venezueli

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli (2017/2651(RSP))

(2018/C 298/18)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju številnih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli (1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli (2), z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli (3) in z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli (4),

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,

—	ob upoštevanju Medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,

—	ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti 72. in 233. člena,

—	ob upoštevanju pisma o Venezueli (5), ki ga je organizacija Human Rights Watch 16. maja 2016 poslala generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav Luisu Almagru Lemesu,

—	ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina z dne 31. marca 2017 o odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča, da narodni skupščini odvzame zakonodajna pooblastila,

—	ob upoštevanju opozoril, navedenih v poročilih Organizacije ameriških držav o Venezueli z dne 30. maja 2016 in 14. marca 2017, in v skladu s členom 20 demokratične listine poziva njenega generalnega sekretarja k nujnemu sklicu stalnega sveta za razpravo o venezuelski politični krizi,

—	ob upoštevanju pisma podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 27. marca 2017 o hudi in čedalje globlji politični, gospodarski in humanitarni krizi v Venezueli,

—	ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 13. marca 2017, v kateri je 14 držav članic podpisnic zahtevalo, naj Venezuela med drugim hitro organizira volitve, izpusti politične zapornike in prizna delitev oblasti v skladu z ustavo,

—	ob upoštevanju resolucije stalnega sveta Organizacije ameriških držav z dne 3. aprila 2017 o nedavnih dogodkih v Venezueli,

—	ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ker je venezuelsko vrhovno sodišče 27. marca 2017 izdalo odločbo, da je vsa zakonodaja, ki jo sprejme narodna skupščina, neveljavna; ker je venezuelsko vrhovno sodišče 29. marca 2017 izdalo odločbo, da narodna skupščina ne spoštuje sodišča, in razveljavilo vse njene zakonodajne ukrepe, s čimer je lahko prevzelo zakonodajno vlogo;

B.	ker odločbi venezuelskega vrhovnega sodišča kršita ustavne določbe o delitvi oblasti in o obveznosti vseh sodnikov, da spoštujejo venezuelsko ustavo ter zagotavljajo njeno integriteto (334. člen);

C.	ker sta bili omenjeni odločbi izdani brez ustavne podlage, naj gre za pristojnosti narodne skupščine (187. člen ustave) ali pristojnosti ustavnega kabineta vrhovnega sodišča (336. člen ustave);

ker je generalna državna pravobranilka Luisa Ortega Díaz, ki jo je imenovala venezuelska vlada, obsodila odločbo vrhovnega sodišča, češ da krši ustavni red; ker je predsednik Nicolás Maduro zaradi mednarodnega odziva in številnih pritožb vrhovno sodišče pozval, naj pregleda odločbo o odvzemu pristojnosti narodni skupščini, in ker je vrhovno sodišče 1. aprila 2017 izdalo novo odločbo, s katero je razveljavilo prejšnjo;

E.	ker je vrhovno sodišče razglasilo, da narodna skupščina ne spoštuje sodišča, ter 1. avgusta 2016 in 5. septembra 2016 z odločbo št. 808 razveljavilo njene ukrepe;

ker je venezuelska opozicijska koalicija za demokratično enotnost (Mesa de la Unidad Democrática) dobila 112 sedežev v 167-članski enodomni narodni skupščini, s čimer si je zagotovila dvotretjinsko večino, stranka PSUV pa jih je dobila 55; ker je vrhovno sodišče štirim poslancem narodne skupščine, od katerih so bili trije iz vrst opozicije, preprečilo, da bi nastopili mandat, zaradi česar je opozicija izgubila dvotretjinsko večino;

G.	ker je število političnih zapornikov po zadnjih samovoljnih aretacijah naraslo na več kot sto, med njimi pa so tudi pomembnejši politični voditelji, na primer Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos in Yon Goicoechea;

H.	ker venezuelski opozicijski voditelj in dvakratni predsedniški kandidat Henrique Capriles 15 let ne sme opravljati nobene politične funkcije; ker je ta odločitev temeljila na domnevnih obtožbah o upravnih nepravilnostih, ki naj bi jih Capriles zagrešil na položaju guvernerja zvezne države Miranda;

ker so venezuelske varnostne sile, vključno z narodno gardo in državno policijo, pa tudi nezakonite oborožene skupine, že od začetka protestov večkrat uporabile grobo silo zoper mirne protestnike, med drugim tudi člane kongresa, ki so nasprotovali odločbi o razveljavitvi pristojnosti narodne skupščine, in ker je pri tem umrlo več kot 20 ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih in aretiranih;

ker je 3. aprila 2017 kar 17 izmed 21 držav članic stalnega sveta Organizacije ameriških držav izrazilo resne pomisleke glede neustavnega spreminjanja demokratičnega reda v Venezueli; ker so nekatere države v regiji nedavno izrazile pripravljenost, da pomagajo pri postopku mediacije v Venezueli in s tem ustvarijo možnosti za uspeh;

ker je vlada preklicala lokalne in regionalne volitve, ki bi morale potekati decembra 2016, in preprečila organizacijo referenduma o odpoklicu, pri katerem gre za ustavno določbo, ki 20 % volivcem omogoča, da zahtevajo odpoklic nepriljubljenega predsednika, čeprav so bili izpolnjeni vsi ustavni pogoji;

obsoja nenehne protiustavne kršitve demokratičnega reda v Venezueli po odločbi venezuelskega vrhovnega sodišča, katere namen je bil odvzeti zakonodajne pristojnosti narodni skupščini, ter pomanjkljivo delitev oblasti in neodvisnost vej oblasti;

ostro zavrača odločitve venezuelskega vrhovnega sodišča, da odvzame pristojnosti narodni skupščini, in meni, da gre za povsem nedemokratično dejanje, ki neposredno krši venezuelsko ustavo; meni, da je ne glede na nedavno spremembo nekaterih elementov spornih odločb nujno, da venezuelska vlada popolnoma obnovi demokratični red;

izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnega slabšanja razmer na področju demokracije in človekovih pravic ter socialno-ekonomskih razmer v Venezueli, kjer vse bolj prevladuje ozračje politične in socialne nestabilnosti;

poziva venezuelsko vlado in vrhovno sodišče, naj spoštujeta ustavo, zlasti pooblastila vseh pošteno izvoljenih poslancev;

poziva venezuelsko vlado, naj ohrani delitev in neodvisnost vej oblasti ter narodni skupščini v celoti povrne ustavno oblast; želi spomniti, da je delitev in medsebojno nevmešavanje vej oblasti bistveno načelo demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava;

poziva venezuelsko vlado, naj poskrbi za takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov; opozarja, da je narodna skupščina z zakonom o narodni spravi odobrila izpustitev političnih zapornikov, vendar je izvršilna oblast na to odločitev vložila veto; poudarja, da za Venezuelo ni mogoče najti trajne miroljubne rešitve, če so v zaporih politični zaporniki;

poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje ustavo in naj čim prej pripravi volilni koledar, ki bo omogočil izvedbo svobodnih in preglednih volilnih procesov, saj je to edini način za premik s politične mrtve točke; ostro obsoja odločitev venezuelskega državnega revizorja, da opozicijskemu voditelju Henriqueju Caprilesu prepove opravljanje političnih funkcij za 15 let; poziva venezuelsko vlado, naj opozicijske voditelje preneha potiskati ob rob tako, da jim odreka politične pravice;

pozdravlja resolucijo, ki jo je 3. aprila 2017 sprejel stalni svet Organizacije ameriških držav, in poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj jo podpre, prav tako kot voljo več držav te regije, da pomagajo pri procesu mediacije, s katerim bi dosegli nacionalno spravo; prav tako poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj skupaj z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami dejavno razišče druge možnosti, s katerimi bi lahko EU obnovila demokracijo v Venezueli;

odločno obsoja, da so venezuelske varnostne sile in nezakonite oborožene skupine surovo zatrle mirne proteste, pri čemer je življenje izgubilo več kot 20 ljudi, številni pa so bili ranjeni in aretirani; poziva venezuelsko vlado, naj razišče vse smrti ter naj spoštuje in zagotovi ustavno pravico do svobode miroljubnega zbiranja; poziva venezuelske oblasti, naj zagotavljajo varnost in svobodno uveljavljanje pravic za vse državljane, zlasti zagovornike človekovih pravic, novinarje, politične aktiviste in člane neodvisnih nevladnih organizacij, ki so v večji nevarnosti, da postanejo tarča napadov ali samovoljnega pridržanja;

10.

poziva venezuelske oblasti, naj brez odlašanja dovolijo dostavo humanitarne pomoči v državo in omogočijo vstop mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati najbolj prizadetim družbenim skupinam; poziva mednarodno skupnost, zlasti pa sosednje države Venezuele in države EU, naj upoštevajo humanitarno krizo, ki lahko nastane zaradi večjega števila Venezuelcev, ki zapuščajo državo;

11.

ponovno zahteva, naj Evropski parlament v Venezuelo čim prej napoti delegacijo in vzpostavi dialog z vsemi sprtimi stranmi;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0176.

(2) UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

(3) UL C 316, 30.8.2016, str. 190.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0269.

(5) https://www.hrw.org/news/2016/05/16/letter-human-rights-watch-secretary-general-almagro-about-venezuela

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/140

P8_TA(2017)0100

Preiskava o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (2016/2908(RSP))

(2018/C 298/19)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1),

—	ob upoštevanju svojega Sklepa (EU) 2016/34 z dne 17. decembra 2015 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (4),

—	ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2015 o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o preiskavi glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju (ki temelji na vmesnem poročilu A8-0246/2016) (7),

—	ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju (A8-0049/2017),

—	ob upoštevanju osnutka priporočila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju,

—	ob upoštevanju člena 198(12) Poslovnika,

ker člen 226 PDEU določa pravno podlago za to, da lahko Evropski parlament brez poseganja v pristojnost nacionalnih sodišč ali sodišča Unije ustanovi začasni preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Unije, in ker je to pomemben sestavni del njegovih nadzornih pristojnosti;

ker se je Parlament na podlagi predloga konference predsednikov na plenarnem zasedanju 17. decembra 2015 odločil ustanoviti preiskovalni odbor, ki bi preučil domnevno neustrezno uporabo zakonodaje Unije v zvezi z meritvami emisij v avtomobilskem sektorju in dal priporočila, ki bi bila po njegovem mnenju v tej zadevi potrebna;

C.	ker je preiskovalni odbor začel delo 2. marca 2016, svoje končno poročilo, v katerem je predstavil metodologijo in sklepe preiskave, pa je sprejel 28. februarja 2017;

ker se je tržni delež osebnih vozil z dizelskim pogonom v Evropski uniji v zadnjih desetletjih tako povečal, da je v skoraj vseh državah članicah že več kot polovica novih prodanih avtomobilov dizelskih; ker je to stalno rast tržnega deleža dizelskih vozil med drugim spodbudila podnebna politika EU, saj so dizelski motorji glede izpustov CO2 boljši od bencinskih; ker v dizelskih motorjih, če odmislimo CO2, v primerjavi z bencinskimi motorji v fazi zgorevanja nastaja veliko več onesnaževal, ki so močno in neposredno škodljiva za javno zdravje, med drugim NOx, SOx in trdni delci; ker že obstajajo tehnologije za zmanjševanje teh onesnaževal, ki se uporabljajo na trgu;

E.	ker obstaja tehnologija, ki omogoča doseganje standardov Euro 6 NOx za dizelska vozila, tudi glede dejanske vožnje, ne da bi negativno vplivala na emisije CO2;

F.	ker so primeri najboljše prakse iz ZDA, ki določajo strožje standarde glede emisij tako za bencinska kot dizelska vozila in strožje politike izvrševanja, standard, h kateremu bi morala EU stremeti;

G.	ker bi moralo biti varovanje javnega zdravja in okolja skupni družbeni interes in odgovornost, pri čemer imajo pomembno vlogo vsi deležniki, vključno z avtomobilskim sektorjem;

naroča svojemu predsedniku, naj stori vse potrebno za objavo končnega poročila preiskovalnega odbora v skladu s členom 198(11) Poslovnika in členom 4(2) Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ;

poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s Sklepom 95/167/ES, Euratom, ESPJ zagotovita, da bodo na podlagi sklepov preiskave in priporočil, ki iz nje izhajajo, sprejeti konkretni ukrepi;

poziva Komisijo, naj v 18 mesecih od sprejetja tega priporočila, nato pa v rednih presledkih, Parlamentu predloži celovito poročilo o ukrepih, ki jih bodo Komisija in države članice sprejele glede sklepov in priporočil preiskovalnega odbora;

poziva svojega predsednika, naj Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odboru za promet in turizem naroči, naj v skladu s členom 198(13) Poslovnika spremljajo ukrepe, sprejete na podlagi sklepov in priporočil preiskovalnega odbora;

poziva svojega predsednika, naj Odboru za ustavne zadeve naroči, naj ukrepa na podlagi priporočil preiskovalnega odbora glede omejitev pravice Evropskega parlamenta do preiskave;

Laboratorijski preskusi in emisije v realnih okoliščinah

poziva Komisijo, naj spremeni svojo notranjo sestavo tako, da bo v skladu z načelom kolektivne odgovornosti tako odgovornost za zakonodajo o kakovosti zraka kot odgovornost za politike, ki obravnavajo vire emisij onesnaževal, vključena v delovno področje istega komisarja (in generalnega direktorata); Komisijo tudi poziva, naj poveča obseg svojih človeških in tehničnih virov, namenjenih vozilom, sistemom vozil in tehnologijam za uravnavanje emisij, Skupno raziskovalno središče (JRC) pa poziva, naj še izboljša interno strokovno znanje in izkušnje;

poziva Komisijo, naj v ta namen spremeni svojo notranjo strukturo in prerazporedi odgovornosti, da bi se vse zakonodajne pristojnosti glede emisij vozil, ki jih sedaj ima generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW), prenesle na generalni direktorat za okolje (GD ENV);

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v Skupnem raziskovalnem središču na voljo ustrezni človeški viri ter strokovnjaki z znanjem in izkušnjami ter da bo imelo ustrezno raven samostojnosti, pri tem pa naj tudi poskrbi, da bo osebje z ustreznimi izkušnjami na področju tehnologije vozil in uravnavanja emisij ter preskušanja vozil ostalo v organizaciji; ugotavlja, da bi Skupno raziskovalno središče lahko imelo dodatno odgovornost za preverjanje zahtev v okviru predloga za novo uredbo o nadzoru trga in homologaciji;

poziva, naj se vsi rezultati preverjanj, ki jih je opravilo Skupno raziskovalno središče, objavijo v zbirki podatkov v neanonimizirani obliki; poziva tudi Laboratorij za emisije vozil (VELA) Skupnega raziskovalnega središča, naj poroča nadzornemu svetu, ki ga sestavljajo tudi predstavniki držav članic in organizacij za varstvo okolja in zdravja;

10.

poziva sozakonodajalca, naj v okviru potekajoče revizije Uredbe (ES) št. 715/2007 zagotovita, da bodo ukrepi iz členov 5(3) in 14, ki so namenjeni dopolnitvi ali spremembi nekaterih nebistvenih delov zakonodajnega akta, sprejeti z delegiranimi akti, da bi imela Parlament in Svet ustrezen nadzor, hkrati pa bi bilo pri sprejemanju teh ukrepov manj možnosti za neupravičene zamude; odločno nasprotuje odločitvi, da se ti ukrepi sprejemajo z izvedbenimi akti;

11.

poziva k hitremu sprejetju tretjega in četrtega svežnja o emisijah pri dejanski vožnji, da bi dopolnili regulativni okvir za novi postopek homologacije; želi spomniti, da bi morali specifikacije preskusov in postopke ocenjevanja za emisije pri dejanski vožnji zelo skrbno določiti in pri tem upoštevati širok razpon voznih razmer, vključno s temperaturo, obremenitvijo motorja, hitrostjo vozila, nadmorsko višino, vrsto ceste in drugimi dejavniki, ki so v Uniji lahko prisotni pri vožnji, saj bi s preskusi le tako učinkovito zmanjšali razhajanje med emisijami, izmerjenimi v laboratoriju, in na cesti;

12.

je seznanjen s prizadevanji številnih mest v EU za razveljavitev drugega svežnja predpisov o emisijah pri dejanski vožnji, saj da z uvedbo novih, višjih mejnih vrednosti za emisije NOx Uredba Komisije spreminja bistveni element temeljnega akta in s tem krši bistveno postopkovno zahtevo, pa tudi določbe Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka, ki se nanašajo na omejitev najvišjih ravni emisij dušika dizelskih vozil;

13.

poziva Komisijo, naj leta 2017 pregleda faktor skladnosti pri preskusih za emisije NOx pri dejanski vožnji, kot je to določeno v drugem svežnju predpisov o emisijah pri dejanski vožnji; poziva Komisijo, naj faktor skladnosti nato pregleduje enkrat letno na podlagi tehnološkega razvoja, da bi ga najkasneje do leta 2021 znižali na vrednost 1;;

14.

poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo Unije in preveri, ali morda tudi dajanje drugih sistemov vozil ali drugih proizvodov na trg temelji na neustreznih postopkih preskušanja, kot v primeru emisij vozil ali na drugih področjih, kjer so prizadevanja za tržni nadzor podobno pomanjkljiva, in naj pripravi ustrezne zakonodajne predloge za zagotovitev izvrševanja standardov na notranjem trgu;

15.

poziva Komisijo, naj predloži predloge za uvedbo okoljskih inšpekcij na ravni EU za spremljanje skladnosti z okoljskimi standardi glede proizvodov, omejitvami emisij v zvezi z obratovalnimi dovoljenji in okoljsko zakonodajo EU na splošno;

16.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje delovanja prenosnega sistema za merjenje emisij v smislu izboljšanja natančnosti in zmanjšanja tolerance; meni, da bi morala tehnologija prenosnega sistema za merjenje emisij na področju trdih delcev upoštevati delce, manjše od 23 nanometrov, ki so najbolj nevarni za javno zdravje;

17.

meni, da je Komisija pri horizontalnih pravilih o ustanovitvi in delovanju svojih strokovnih skupin, ki jih je sprejela 30. maja 2016, dosegla napredek glede na stare predpise, na primer pri zahtevi za razumljive in popolne zapisnike sej; Komisijo poziva, naj ta pravila pregleda, da bi okrepila določbe o uravnoteženi sestavi strokovnih skupin; jo poziva tudi, naj začne (posodobljena) horizontalna pravila dosledno in takoj izvrševati ter pripravi poročilo za Evropski parlament in Svet, v katerem bo ocenila njihovo izvajanje;

18.

poziva k objavi seznamov udeležencev in zapisnikov sestankov komitoloških odborov, kot je Tehnični odbor za motorna vozila, in strokovnih skupin Komisije, kot je delovna skupina za motorna vozila ali delovna skupina za emisije lahkih motornih vozil pri dejanski vožnji;

19.

poziva države članice, naj zagotovijo več preglednosti pri dostopanju nacionalnih parlamentov do dokumentov, ki se nanašajo na sestanke tehničnega odbora za motorna vozila (TCMV);

20.

poziva Komisijo, naj bistveno spremeni obstoječe politike arhiviranja in shranjevanja informacij ter zagotovi privzeto arhiviranje sporočil, komunikacije med službami, osnutkov in neuradnih izmenjav informacij s Komisijo, državami članicami, Svetom in njihovimi predstavniki; obžaluje, da je v javnih registrih prišlo do vrzeli zaradi daleč premajhnega obsega dokumentov za arhiviranje, zaradi česar je treba pri arhiviranju dokumentov aktivno posredovati;

Odklopne naprave

21.

meni, da bo s postopkom preskušanja za emisije pri dejanski vožnji tveganje za uporabo odklopnih naprav sicer manjše, vendar morebitnega poseganja po nezakoniti praksi z njim ne bo mogoče v celoti preprečiti; zato priporoča, naj se v skladu s pristopom organov ZDA pri homologacijskih preskusih in preskusih skladnosti v prometu upošteva stopnja nepredvidljivosti, da bi preprečili izkoriščanje morebitnih preostalih zakonodajnih vrzeli in zagotovili skladnost v celotnem življenjskem ciklu vozila; v zvezi s tem pozdravlja preskusni protokol za odklopne naprave, vključen v smernice za evalvacijo pomožnih emisijskih strategij in prisotnost odklopnih naprav, ki jih je Komisija sprejela 26. januarja 2017 in ki se nanašajo na vozila, ki so že na trgu; pričakuje, da bodo nacionalni organi držav članic ta protokol hitro začeli uporabljati pri svojih dejavnostih tržnega nadzora in priporočene preskuse vozil opravljali v nepredvidljivih variacijah standardnih preskusnih pogojev, kot je temperatura okolja, vzorec hitrosti, obremenitev vozila in trajanje preskusa, kar lahko vključuje nenapovedano preskušanje;

22.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo uradno preskušanje emisij CO2 in porabe goriva vozil še naprej omejeno na laboratorijski preskusni postopek (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila), kar pomeni, da bo uporaba odklopnih naprav še naprej mogoča in bi utegnila ostati neodkrita; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sisteme za daljinsko spremljanje voznega parka, in sicer z uporabo opreme za daljinsko zaznavanje, nameščene ob cesti, in/ali senzorjev v vozilu, da bi preverjali okoljske značilnosti voznega parka v prometu in odkrili morebitne nezakonite prakse, ki bi lahko povzročile trajna razhajanja med značilnostmi na papirju in dejanskimi značilnostmi;

23.

poziva Komisijo, naj dodatno preuči, zakaj strožje določbe o odklopnih napravah iz zakonodaje o težkih tovornih vozilih niso bile vključene v zakonodajo o lahkih tovornih vozilih;

24.

poziva Komisijo, naj opravi notranji pregled in preveri domnevo, da ugotovitve raziskav Skupnega raziskovalnega središča in pomisleki v zvezi z morebitnim nezakonitim ravnanjem proizvajalcev, o katerih so razpravljale službe Komisije, nikoli niso bili obravnavani na višji vodstveni ravni; poziva Komisijo, naj svoje sklepe predstavi Parlamentu;

25.

meni, da bi bilo treba znotraj Komisije vzpostaviti mehanizem za poročanje, s katerim bi zagotovili, da bodo o neskladnosti, ki jo ugotovi Skupno raziskovalno središče, obveščene vse ustrezne ravni hierarhije Komisije;

26.

poziva Komisijo, naj Skupno raziskovalno središče pooblasti, da skupaj z nacionalnimi organi in neodvisnimi raziskovalnimi ustanovami naprej preiskuje sumljivo obnašanje številnih avtomobilov v zvezi z emisijami, ugotovljeno avgusta 2016;

27.

poziva države članice, naj v okviru nedavno uvedene obveznosti za proizvajalce avtomobilov, da razkrijejo svoje osnovne in pomožne strategije za uravnavanje emisij, od njih zahtevajo, naj pojasnijo morebitno nerazložljivo obnašanje emisij vozil pri preskušanju in dokažejo, ali je potrebno odstopanje iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007; poziva države članice, naj ugotovitve svojih preiskav in tehnične podatke o preskusih posredujejo Komisiji in Parlamentu;

28.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, kako države članice izvršujejo odstopanja glede uporabe odklopnih naprav; v zvezi s tem pozdravlja metodologijo za tehnično evalvacijo pomožnih strategij za uravnavanje emisij, vključeno v smernice Komisije z dne 26. januarja 2017; Komisijo poziva tudi, naj po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev;

Homologacija in skladnost v prometu

29.

poziva, naj se v interesu potrošnikov in zaradi varstva okolja hitro sprejme predlog uredbe o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov (2016/0014(COD)) (8), ki bo nadomestila sedanjo okvirno direktivo o homologaciji, ki naj začne veljati najkasneje leta 2020; meni, da je treba za izboljšanje sistema EU vsaj ohraniti raven ambicioznosti iz prvotnega predloga Komisije, zlasti glede uvedbe nadzora EU nad sistemom; meni tudi, da bi moral biti cilj medinstitucionalnih pogajanj o tej zadevi bolj celovit in usklajen sistem homologacije in tržnega nadzora, ki bi vključeval nadzor EU, skupne revizije in sodelovanje z nacionalnimi organi in med njimi;

30.

meni, da lahko samo strožji nadzor na ravni EU zagotovi ustrezno izvrševanje zakonodaje EU o vozilih ter učinkovito in uspešno izvajanje ustreznih dejavnosti tržnega nadzora v EU; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno in dosledno izvajanje novega okvira za homologacijo in tržni nadzor, usklajuje delo nacionalnih homologacijskih organov in organov za nadzor trga ter rešuje spore v primeru nesoglasij;

31.

poziva k drastični okrepitvi tržnega nadzora na podlagi jasno opredeljenih pravil ter jasnejše razdelitve pristojnosti v okviru homologacijskega okvira EU, da se vzpostavi izboljšan, učinkovit in funkcionalen sistem;

32.

meni, da bi moral nadzor znotraj novega okvira EU za homologacijo vključevati ponovno preskušanje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, v primernem obsegu, s čimer se preveri, da so skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, in sicer z uporabo širokega spektra preskusov na osnovi statistično relevantnih vzorcev ter uvedbo popravnih ukrepov, vključno z odpoklicem vozil, odvzemom homologacije in upravnimi kaznimi; meni, da so pri tej nalogi strokovno znanje in izkušnje Skupnega raziskovalnega središča bistvenega pomena;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo prakso naključnih pregledov vozil takoj po izdelavi in v prometu, ki se izvajajo v ZDA, in na podlagi ugotovitev izboljšajo svoje dejavnosti tržnega nadzora;

34.

predlaga, da se za osebna vozila naključni preskusi v okviru tržnega nadzora, tudi na podlagi neopredeljenih testnih protokolov, opravijo na vsaj 20 % novih modelov, danih na trg Unije vsako leto, ter na reprezentativnem številu starejših modelov, da bi preverili, ali so vozila skladna z zakonodajo Unije na področju varnosti v cestnem prometu in okolja; meni, da bi bilo treba pri izbiri vozil, ki jih je treba preskusiti na ravni Unije, ukrepati glede utemeljenih pritožb in upoštevati preskušanje tretjih strani, podatke, pridobljene z daljinskim zaznavanjem, poročila o rednih tehničnih pregledih in druge informacije;

35.

poudarja, da morajo pristojni nacionalni organi sistematično zagotavljati uveljavljanje skladnosti proizvodnje in skladnosti v prometu, dodatno pa ju je treba usklajevati in nadzorovati na ravni EU; meni, da bi morala preskuse skladnosti proizvodnje in skladnosti vozil v prometu izvajati tehnična služba, ki ni hkrati pristojna za homologacijo teh vozil, in da bi bilo treba interne tehnične službe izključiti iz izvajanja preskusov emisij za namene homologacije; poziva države članice, naj enkrat za vselej pojasnijo, kateri organ je na njihovem ozemlju pristojen za nadzor trga, se prepričajo, da je ta organ seznanjen z vsemi svojimi pristojnostmi, in o tem obvestijo Komisijo; meni, da bosta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij med organi za nadzor trga v državah članicah in Komisijo, vključno z nacionalnimi načrti za nadzor trga, izboljšala splošno kakovost tega nadzora v EU in omogočila Komisiji, da ugotovi pomanjkljivosti v nacionalnih sistemih nadzora trga;

36.

meni, da bodo večje usklajevanje in več razprav med homologacijskimi organi in Komisijo v obliki foruma, ki mu bo predsedovala Komisija, prispevali k spodbujanju dobre prakse s ciljem zagotavljanja učinkovitega in harmoniziranega izvajanja uredbe o homologaciji in nadzoru trga;

37.

meni, da bi lahko možnost neodvisnega celovitega pregleda rezultatov homologacije, vključno s podatki iz preskusov v prostem teku, izboljšala učinkovitost okvira, in da bi morali biti ustrezni podatki dostopni zadevnim stranem;

38.

poziva k ustreznemu in neodvisnemu financiranju homologacije, nadzoru trga in dejavnosti tehničnih služb, na primer z vzpostavitvijo strukture pristojbin, s financiranjem iz nacionalnih proračunov držav članic ali s kombinacijo obeh metod; meni, da bi morali biti homologacijski organi odgovorni za preverjanje trgovinskih in gospodarskih odnosov med proizvajalci avtomobilov in dobavitelji na eni in tehničnih služb na drugi strani, da bi preprečili navzkrižja interesov;

39.

opozarja, da bi lahko za izboljšanje neodvisnosti sistema homologacije EU kot model uporabili sistem ZDA, kjer se pristojbine, ki jih plačajo proizvajalci za kritje programov za izdajo certifikatov in ugotavljanje skladnosti, posredujejo ministrstvu ZDA za finance, kongres ZDA pa nato dodeli sredstva Agenciji ZDA za varstvo okolja za izvajanje teh programov;

40.

poziva k hitremu sprejetju, izvajanju in uporabi četrtega svežnja predpisov RDE, ki ureja uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisijza preverjanje skladnosti v prometu in za preskušanje tretjih strani; poziva Komisijo, naj Skupnemu raziskovalnemu središču v novem homologacijskem okviru podeli mandat za izvajanje preskusov emisij s prenosnim sistemom za merjenje emisij v okviru preverjanja skladnosti v prometu na evropski ravni;

41.

poziva sozakonodajalca, naj s prihodnjo uredbo o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil po vsej EU vzpostavita omrežje za daljinsko zaznavanje po vsej EU, s katerim bi spremljali emisije voznega parka v realnih okoliščinah in ugotovili, katera vozila prekomerno onesnažujejo, da bi se osredotočili na preverjanje skladnosti v prometu in izsledili avtomobile, ki bi lahko bili nezakonito spremenjeni s strojno opremo (npr. plošče za izklop vračanja izpušnih plinov v motor (EGR), odstranitev filtra za trdne delce (DPF) ali selektivne katalitske redukcije (SCR) pri dizelskih motorjih) ali spremenjeno programsko opremo (nezakonito uravnavanje moči);

42.

poziva Komisijo, naj uporabi pooblastila iz člena 17 Direktive 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov, da bi posodobila preskusne metode za redne tehnične preglede vozil, v okviru katerih bi merili emisije NOx;

43.

meni, da bi morali homologacijski organi, organi za nadzor trga in tehnične službe opravljati svoje naloge; meni, da bi morali zato znatno in stalno krepiti svojo usposobljenost, ter v zvezi s tem poziva k uvedbi rednih in neodvisnih pregledov njihovih zmogljivosti;

44.

poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe obveznosti za proizvajalce, da Komisijo obvestijo o izbrani tehnični službi, s čimer bi imela Komisija popoln pregled nad tem;

45.

poziva države članice, naj zahtevajo, da proizvajalci avtomobilov homologacijskim organom razkrijejo in utemeljijo svoje strategije za uravnavanje emisij, kot velja za težka tovorna vozila;

46.

poziva države članice, naj preučijo, ali so „standardne“ rešitve, ki jih predlaga proizvajalec za popravilo vozil, opremljenih z goljufivimi sistemi, dejansko v skladu s predpisi o emisijah, in poziva k izvajanju naključnih pregledov na popravljenih novih vozilih;

Izvrševanje in kazni

47.

poziva k strožjemu in učinkovitejšemu izvrševanju pravil glede emisij vozil v EU; predlaga, naj se brez odlašanja reformira struktura upravljanja na področju avtomobilskih emisij, ki naj se uskladi z drugimi prevoznimi sektorji;

48.

opozarja, da je namen pravil za merjenje emisij doseči boljšo kakovost zraka, ki do sedaj ni bila dosežena deloma zaradi pomanjkljivega izvrševanja zakonodaje in deloma zaradi manipulacij nekaterih proizvajalcev avtomobilov; meni, da bi morali pristojni organi upoštevati emisije avtomobilov in podatke o spremembah kakovosti zraka, da bi ocenili, ali je bil namen dosežen;

49.

predlaga vzpostavitev okvira za stalno mednarodno sodelovanje na področju emisij, da bi organom omogočili izmenjavo informacij in izvajanje skupnih nadzornih ukrepov; v EU se tovrstni ukrepi v zvezi z nekaterimi drugimi proizvodi že izvajajo;

50.

poziva Komisijo, naj uvede postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki niso vzpostavile učinkovitega nadzora trga in nacionalnega sistema kazni za kršitve zakonodaje EU v skladu z obstoječo zakonodajo;

51.

meni, da bi morala biti Komisija v primeru ugotovljene neskladnosti vozil pooblaščena, da proizvajalcem vozil naloži učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne globe in ukaže popravne in korektivne ukrepe; meni, da bi morale morebitne sankcije vključevati preklic homologacije in vzpostavitev vseevropskih programov za odpoklic;

52.

meni, da bi bilo treba sredstva, pridobljena s plačilom glob, naloženih proizvajalcem avtomobilov, s postopki za ugotavljanje kršitev, sproženimi zoper države članice zaradi nespoštovanja zakonodaje EU o emisijah, in s premijami za presežne emisije za nove osebne avtomobile (proračunska postavka 711), uporabiti kot namenske prejemke za posebne projekte ali programe EU na področju kakovosti zraka in varstva okolja, prispevki iz bruto nacionalnega prihodka držav članic v proračun EU pa se zaradi tega ne bi smeli zmanjšati; poziva, naj se v ta namen v ustrezno zakonodajo Unije vključijo potrebne določbe; meni, da bi države članice lahko uporabile del sredstev, pridobljenih s plačilom glob, za povračilo škode osebam, ki so jih prizadele kršitve, in za druge podobne ukrepe v korist potrošnikov ali po potrebi za namene varstva okolja v državah članicah;

53.

poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo predpisane kazni za proizvajalce, ki kršijo določbe Uredbe (ES) št. 715/2007, učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ter naj o njih nemudoma seznanijo Komisijo;

54.

poziva države članice, naj glede na škandal v zvezi z goljufanjem pri emisijah uporabijo odločnejše ukrepe; poziva države članice in njihove homologacijske organe, naj preverijo informacije o osnovnih in pomožnih strategijah za uravnavanje emisij – ki jih morajo proizvajalci avtomobilov razkriti – za homologirana vozila Euro 5 in Euro 6, ki kažejo nerazložljivo obnašanje vozil v zvezi z emisijami med preskušanjem, in preverijo njihovo skladnost s smernicami Komisije za razlago določb o odklopnih napravah; poziva jih tudi, naj v primeru neskladnosti uporabijo razpoložljive sankcije, vključno z programi za obvezni odpoklic in s preklicem homologacij; poziva Komisijo, naj pri programih za odpoklic zagotovi usklajen pristop po vsej EU;

55.

poziva države članice in Komisijo, naj lastnikom vozil, ki jih je to prizadelo, pojasnijo, ali je treba vozila, vključena v postopek, popraviti ali ne, ter pravne posledice popravil, ki se nanašajo na skladnost z zakonodajo o emisijah, obveznosti v zvezi s tehničnimi pregledi vozil, obdavčitev in posledice morebitne prerazvrstitve vozila itd.;

56.

ugotavlja, da je zaradi pomanjkanja statističnih podatkov na nacionalni ravni težko zbrati informacije o kaznih v posameznih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj redno zbirajo statistične podatke na tem področju;

57.

poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo evropske izvedbene mehanizme, kot je mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL);

Pravice potrošnikov

58.

meni, da bi morali potrošniki v EU, ki jih je prizadel škandal „Dieselgate“, prejeti ustrezno finančno nadomestilo zadevnega proizvajalca avtomobilov, in da programe za odpoklic, ki se le delno izvajajo, ne bi smeli obravnavati kot zadostno obliko nadomestila škode;

59.

zato poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev sistema kolektivnih odškodnin, da bi zagotovili harmoniziran sistem za potrošnike v EU in tako odpravili sedanji položaj, v katerem so potrošniki v večini držav članic nezaščiteni; poziva Komisijo, naj oceni trenutne sisteme znotraj in zunaj EU, da bi opredelila dobre prakse na tem področju in jih vključila v svoj zakonodajni predlog;

60.

meni, da bi bilo treba v primeru preklica homologacije vozila zaradi neskladnosti lastniku prizadetega vozila povrniti vso škodo v zvezi z nakupom tega vozila;

61.

meni, da bi morali biti potrošniki upravičeni do ustreznega nadomestila, kadar se ugotovi, da morebitna potrebna popravila in prilagoditve v okviru programa odpoklica proizvajalca negativno vplivajo na prvotno delovanje vozila (v smislu porabe goriva, učinkovitosti, trajnosti sestavnih delov, emisij itd.);

62.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo potrošniki prejeli podrobne in izčrpne informacije o spremembah programov za odpoklic in vzdrževalnih pregledov, da bi izboljšali preglednost za potrošnike in zaupanje v trg avtomobilov;

63.

obžaluje dejstvo, da se evropske potrošnike obravnava slabše kot ameriške; ugotavlja tudi, da potrošniki, ki jih je to prizadelo, pogosto dobijo nejasne in nepopolne informacije o vpletenih vozilih, obveznostih popravila vozila in posledicah tega;

64.

obžaluje dejstvo, da EU nima enotnega in harmoniziranega sistema, v okviru katerega bi lahko potrošniki sprejemali skupne ukrepe za uveljavljanje svojih pravic, in ugotavlja, da v številnih državah članicah potrošniki nimajo nobene možnosti za sodelovanje pri takih ukrepih;

65.

poudarja, da morajo vozila po odpoklicu izpolnjevati pravne zahteve, določene v zakonodaji EU; poudarja tudi, da bi bilo treba poleg programov za odpoklic razmisliti tudi o drugih oblikah odškodnine; v ta namen poziva Komisijo, naj oceni veljavne predpise EU o varstvu potrošnikov in po potrebi pripravi predloge;

66.

poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti stvarne, natančne in zanesljive informacije o porabi goriva in emisijah onesnaževal zraka avtomobilov, da bi povečali ozaveščenost potrošnikov in jih podprli pri sprejemanju informiranih odločitev o nakupu avtomobila; poziva k reviziji direktive o označevanju vozil (1999/94/ES), pri čemer bi bilo treba upoštevati uvedbo obveznega zagotavljanja informacij o emisijah drugih onesnaževal zraka, kot so NOx in trdni delci, poleg informacij o porabi goriva in o CO2;

67.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev poštenega in ustreznega nadomestila za potrošnike, po možnosti prek mehanizmov kolektivnih tožb;

Čista vozila

68.

poziva Komisijo in pristojne organe držav članic, naj se polno posvetijo strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami in jo izvajajo;

69.

poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo učinkovitost obstoječih območij nizkih emisij v mestih, pri čemer naj upoštevajo, da standardi Euro za lahka motorna vozila ne odražajo emisij v realnih okoliščinah, ter naj preučijo koristi uvedbe nalepke ali standarda za izredno nizke emisije za vozila, ki ne presegajo mejnih vrednosti emisij v realnih okoliščinah;

70.

poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj se pri svojih politikah za izboljšanje okoljske učinkovitosti avtomobilov ravnajo po bolj celostnem pristopu, da bi zagotovili napredek na področju dekarbonizacije in ciljev glede kakovosti zraka, na primer s spodbujanjem elektrifikacije ali prehoda na alternativne vrste pogona v voznem parku;

71.

poziva Komisijo, naj v ta namen pregleda direktivo o čisti energiji za promet (2014/94/EU) in pripravi osnutek uredbe o standardih CO2 za vozni park, ki bo na trgu od leta 2025 dalje, in naj vanj vključi mandat glede vozil brez emisij in vozil z izredno nizkimi emisijami, v katerem bi bilo določeno postopno povečanje deleža vozil brez emisij in vozil z izredno nizkimi emisijami v vsem voznem parku, da bi do leta 2035 postopno odpravili nove avtomobile z emisijami CO2;

72.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo politiko zelenih javnih naročil, tako da javni organi kupujejo vozila brez emisij in vozila z izredno nizkimi emisijami za svoj vozni park ali za programe (delne) souporabe avtomobilov;

73.

poziva Komisijo, naj pregleda mejne vrednosti emisij iz Priloge I Uredbe (ES) št. 715/2007 z namenom izboljšanja kakovosti zraka v Uniji in doseganja ravni kakovosti zunanjega zraka Unije ter priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, in naj najkasneje do leta 2025 po potrebi predloži predloge za nove, tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro 7, ki bi veljale za vsa vozila kategorij M1 in N1, dana na trg Unije;

74.

poziva Komisijo, naj razmisli o pregledu Direktive o okoljski odgovornosti (2004/35/ES), da bi vključevala okoljsko škodo, ki jo povzroča onesnaženost zraka zaradi proizvajalcev avtomobilov, ki kršijo zakonodajo EU o emisijah avtomobilov; meni, da če bi bili proizvajalci avtomobilov finančno odgovorni za okoljsko škodo, ki jo povzročijo, bi bilo moč pričakovati višjo raven preprečevanja in previdnosti;

75.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi, da navadni delavci v avtomobilskem sektorju ne bodo prizadeti zaradi škandala z emisijami; zato bi morale države članice in proizvajalci avtomobilov usklajevati in spodbujati poklicno izobraževanje, da bi navadni delavci, katerih zaposlitev je bila prizadeta zaradi emisijskega škandala, dobili vso potrebno zaščito in možnosti za usposabljanje, da bi svoje spretnosti lahko uporabili na primer za trajnostne načine prevoza;

Pooblastila in omejitve preiskovalnega odbora

76.

poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za pravočasen zaključek pogajanj o predlogu Parlamenta o uredbi Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave in razveljavitvi Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ;

77.

meni, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic EU; meni, da mora biti Evropski parlament za izvajanje demokratičnega nadzora pristojen, da osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva predložitev dokumentov; meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne preiskave; želi spomniti, da Parlament podpira stališče, poudarjeno v poročilu iz leta 2012 o tem vprašanju;

78.

meni, da bi bilo treba pooblastila preiskovalnih odborov Parlamenta bolje uskladiti s pooblastili nacionalnih parlamentov, zlasti da bi bili pozivi posameznikov in njihovo sodelovanje učinkoviti ter da bi lahko v primeru zavrnitve sodelovanja uporabili sankcije; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo s tem povezane določbe v sedanjem predlogu Parlamenta;

79.

poziva Komisijo, naj čim prej spremeni kodeks ravnanja komisarjev, tako da vanj vključi določbe o odgovornosti nekdanjih komisarjev v okviru preiskave preiskovalnega odbora o oblikovanju politik in pripravi zakonodaje v času njihovega mandata;

80.

poziva Komisijo, naj v času od sprejetja sklepa o ustanovitvi preiskovalnega odbora na plenarnem zasedanju do dejanskega začetka dela odbora pripravi prvi sklop dokumentov, ki se nanašajo na njegov mandat, da bi bile informacije hitreje predložene, kar bi že od začetka olajšalo njegovo delo; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija pregledati in izboljšati svoja pravila o arhiviranju in posredovanju dokumentov, da bi bile prihodnje poizvedbe lažje;

81.

Komisiji predlaga, naj olajša pretok informacij in gradi na dosedanjih primerih dobre prakse, tako da vzpostavi enotno kontaktno točko za stike s preiskovalnimi odbori Parlamenta, zlasti ko preiskava zadeva več generalnih direktoratov;

82.

ugotavlja, da Komisija in Svet v več nedavnih zadevah, ki so jih obravnavali preiskovalni in posebni odbori, v nekaterih primerih nista posredovala zahtevanih dokumentov ali sta jih predložila z veliko zamudo; meni, da je treba uvesti mehanizem odgovornosti, da bi zagotovili takojšen in zajamčen prenos dokumentov, ki jih preiskovalni odbor ali posebni odbor zahteva in do katerih je upravičen, Parlamentu;

83.

poziva Komisijo, naj izboljša svoje zmogljivosti za pravočasno in dovolj kakovostno odzivanje na zahtevke preiskovalnih odborov, novinarjev in državljanov po dokumentih v skladu z ustreznimi veljavnimi pravili o dostopu; poziva Komisijo, naj te dokumente predloži v njihovi prvotni obliki in se vzdrži spreminjanja in pretvorbe formata, saj je to zamudno in bi lahko spremenilo vsebino; nadalje naroča Komisiji, naj zagotovi, da se informacije, shranjene v strojno berljivi obliki, npr. v podatkovni bazi, tudi posredujejo v strojno berljivi obliki;

84.

opozarja, da je za presojo, ali so informacije, na katere se nanaša zahteva, pomembne za delo odbora, odgovoren preiskovalni odbor; ugotavlja tudi, da o tem ne bi smel odločati prejemnik te zahteve; naroča Komisiji, naj to odgovornost ustrezno upošteva v svojih smernicah glede dostopa do zahtev za dokumente;

85.

poziva države članice, naj spoštujejo svoje pravne obveznosti do preiskovalnih odborov, ki so določene v Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ, zlasti v členu 3; glede na znatne zamude pri odgovorih jih tudi poziva, naj preiskovalne odbore podpirajo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PDEU;

86.

poziva države članice, ki izvajajo nacionalne preiskave o emisijah onesnaževal iz osebnih avtomobilov, naj Komisiji in Parlamentu brez odlašanja in v celoti posredujejo podatke in ugotovitve opravljenih preiskav;

87.

meni, da bi moral biti prvi del mandata preiskovalnega odbora namenjen zbiranju in analizi pisnih dokazov pred začetkom javnih zaslišanj; meni, da bi bilo koristno uvesti prehodno obdobje od konca zaslišanj do priprave končnega poročila, da bi lahko odbor končal zbiranje in ustrezno analizo dokazov ter jih v celoti vključil v poročilo;

88.

meni, da je omejitev trajanja mandata preiskovalnih odborov na 12 mesecev arbitrarna in pogosto nezadostna; meni, da so člani preiskovalnega odbora so v najboljšem položaju, da ugotovijo, ali je preiskavo treba podaljšati in za koliko;

89.

ugotavlja, da bi bilo treba v členu 198 Poslovnika Parlamenta jasneje določiti, kdaj naj bi se začel mandat preiskovalnega odbora; predlaga, da bi bilo treba omogočiti dovolj prilagodljivosti, da bi zagotovili dovolj časa za preiskave; poziva, naj se delo preiskovalnega odbora začne šele po prejetju zahtevanih dokumentov od institucij EU;

90.

meni, da mandat prihodnjih preiskovalnih odborov ne bi smel nujno vključevati vmesnega poročila, da z njim ne bi posegali v končne sklepe preiskave;

91.

meni, da bi morali biti v prihodnosti preiskovalni odbori drugače organizirani, da bi učinkoviteje in uspešneje organizirali in izvajali svoje delo, zlasti pri javnih zaslišanjih;

92.

poudarja, da notranja upravna pravila Parlamenta temeljijo na ustaljeni praksi stalnih odborov in zato pogosto niso primerna za preiskovalne odbore, ki so ad hoc in začasne narave ter delujejo v neobičajnih okoliščinah, z natančno določenim namenom in v omejenem obdobju; zato meni, da bi z oblikovanjem omejenega niza pravil o učinkovitem delovanju preiskovalnih odborov v zvezi z izvajanjem zaslišanj in misij, na primer tako, da se zagotovi pošteno politično zastopanost, povečali učinkovitost; meni, da lahko zaradi finančnih omejitev pride do tega, da preiskovalni odbor ne more zaslišati vseh strokovnjakov, ki bi jih moral, da bi lahko opravil svojo nalogo; meni, da bi morali biti interni roki za izdajanje dovoljenj za zaslišanja in misije prožnejši;

93.

meni, da bi morali imeti preiskovalni odbori prednost pri dostopu do namenskih virov v zadevnih službah Parlamenta, da bi lahko te obravnavale zahtevke za študije, predstavitve idr. v predpisanih rokih;

94.

ugotavlja, da veljavna pravila o dostopu do tajnih in drugih zaupnih informacij, ki jih Svet, Komisija ali države članice dajo na voljo Parlamentu v okviru preiskave, ne zagotavljajo popolne pravne jasnosti, temveč se na splošno razlagajo tako, kot da akreditirani parlamentarni pomočniki ne smejo dostopati do netajnih „drugih zaupnih informacij“ in jih preučiti v varni sobi za branje; ugotavlja, da številni poslanci menijo, da to pravilo ovira učinkovito in temeljito preučitev teh dokumentov v omejenem času, ki ga imajo preiskovalni odbori na voljo, in da je bil v primeru odbora TAXE 2 (posebni odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom) akreditiranim parlamentarnim pomočnikom začasno in izjemoma dovoljen dostop, kar je omogočilo celovitejšo in učinkovitejšo uporabo teh virov; zato poziva, naj se v nov medinstitucionalni sporazum uvede jasna določba, ki bo akreditiranim parlamentarnim pomočnikom v vlogi podpore za poslance omogočila dostop do dokumentov na podlagi načela potrebe po seznanitvi; poziva pristojne organe, naj pospešijo pogajanja o tej točki tako, da ne ovirajo uspešnosti in učinkovitosti prihodnjih in potekajočih parlamentarnih preiskav;

o o

95.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo in končno poročilo preiskovalnega odbora posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom držav članic.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.

(2) UL L 10, 15.1.2016, str. 13.

(3) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.

(4) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(5) UL L 152, 11.6.2008, str. 1.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0375.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0322.

(8) Glej tudi Sprejeta besedila z dne 4.4.2017, P8_TA(2017)0097.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/151

P8_TA(2017)0132

Zahteva za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu

Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu (2016/2294(IMM))

(2018/C 298/20)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu, ki jo je dne 23. septembra 2016 posredoval sodnik okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) Miguel Pereira da Rosa v zvezi s kazenskim postopkom zoper Antónia Marinha e Pinta (ref. št. 4759/15.2TDLSB) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 24. oktobra 2016,

—	ob upoštevanju pisma pristojne namestnice generalnega državnega tožilca z dne 12. decembra 2016 s transkripcijo izjav Antónia Marinha e Pinta,

—	po zaslišanju Antónia Marinha e Pinta dne 22. marca 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013 (1),

—	ob upoštevanju člena 11(1), (2), (3) in (5) zakona 7/93 z dne 1. marca 1993, ki ureja status portugalskih poslancev, in okrožnice generalnega državnega tožilca št. 3/2011 z dne 10. oktobra 2011,

—	ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0163/2017),

A.	ker je sodnik okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Antóniu Marinhu e Pintu v zvezi s kazenskim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

ker zahteva za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu zadeva domnevno kaznivo dejanje hudega obrekovanja, določeno v členu 180(1) in členu 183(2) portugalskega kazenskega zakonika, za katero je predvidena najvišja zaporna kazen dve leti, in kaznivo dejanje oškodovanja organizacije, službe ali pravne osebe, določeno v členu 187(1) in (2)(a) portugalskega kazenskega zakonika, za katero je predvidena najvišja zaporna kazen do dveh let;

C.	ker je dobrodelna organizacija Santa Casa de Misericórdia de Lisboa vložila tožbo proti Antóniu Marinhu e Pintu;

ker se tožba nanaša na izjave z dne 30. maja 2015, ki jih je António Marinho e Pinto izrekel med intervjujem v oddaji A Propósito na portugalski televizijski postaji SIC Notícias, ki jo je vodil António José Teixeira in se je predvajala ob 21.00 uri, in sicer naj bi med oddajo izrekel naslednje: „V zvezi s socialno varnostjo lahko povem, da je treba ločiti solidarnostno razsežnost, za katero je pristojna država. Ta se ne sme izplačati v škodo pokojnin delavcev, razumete? Uporabiti je treba splošni državni proračun. Socialno solidarnost je treba uveljavljati z davki, prek te ogromne institucije, ki je Misericórdia iz Lizbone, ki upravlja milijone in milijone, ki se pogosto zapravijo za osebno bogatenje, so v službi zasebnih interesov […]. Menim, da bi bil Manuel Rebelo de Sousa boljši od Pedra Santane Lopesa, če upoštevamo izkušnje, ki jih je Santana Lopes pridobil v vladi, in zanimivo je bilo videti, kako direktor deluje, direktor organizacije Santa Casa da Misericórdia de Lisboa deluje za svojo kandidaturo, s kakšnimi denarnimi in drugimi sredstvi.“;

E.	ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

F.	ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna (2);

G.	ker v skladu s členom 9 tega protokola poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

ker v skladu s členom 11(1), (2), (3) in (5) zakona 7/93 z dne 1. marca 1993, ki ureja status portugalskih poslancev, in okrožnice generalnega državnega tožilca št. 3/2011 z dne 10. oktobra 2011, Antónia Souse Marinha e Pinta ni dovoljeno niti zaslišati niti obtožiti brez predhodnega dovoljenja Evropskega parlamenta;

ker domnevna dejanja nimajo neposredne ali očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Antónia Souse Marinha e Pinta kot poslanca Evropskega parlamenta; ker se predvsem nanašajo na dejavnosti, ki so popolnoma nacionalne narave, saj so bile izjave podane v oddaji na Portugalskem o temi, ki je specifično portugalska in povezana z upravljanjem združenja na podlagi nacionalne zakonodaje;

J.	ker se torej domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.	ker je očitno, da izrečene obtožbe niso povezane s statusom Antónia Marinha e Pinta kot poslanca Evropskega parlamenta;

L.	ker ni razlogov za sum, da gre za fumus persecutionis, torej dovolj resen in utemeljen sum, da je bila zahteva podana z namenom, da bi se škodovalo politični dejavnosti poslanca;

se odloči, da odvzame imuniteto Antóniu Marinhu e Pintu;

naroči svojemu predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje sodniku okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) in Antóniu Marinhu e Pintu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.)

(2) Zgoraj navedena sodba v združenih zadevah Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/154

P8_TA(2017)0096

Značilnosti ribiških plovil ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določanju značilnosti ribiških plovil (prenovitev) (COM(2016)0273 – C8-0187/2016 – 2016/0145(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

(2018/C 298/21)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0273),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0187/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016 (1),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (2),

—	ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 17. oktobra 2016, naslovljenega na Odbor za ribištvo v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike (3),

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0376/2016),

ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 140.

(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(3) UL C 419, 16.12.2015, str. 167.

P8_TC1-COD(2016)0145

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o določanju značilnosti ribiških plovil (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1130.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/156

P8_TA(2017)0097

Odobritev in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 4. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (COM(2016)0031 – C8-0015/2016 – 2016/0014(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/22)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)	Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta in dosledna ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.

(1)	Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta , dosledna in učinkovita ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti določbe o nadzoru trga, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira z uskladitvijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic, pojasniti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, pa tudi izboljšati primernost nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

(4)

V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti določbe o nadzoru trga, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira z uskladitvijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic, jasno razmejiti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira , pri tem pa zagotoviti, da se vloge in obveznosti ne prekrivajo in da so ti gospodarski subjekti, organi in strani neodvisni, ter preprečevati nasprotja interesov , pa tudi izboljšati primernost nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)	Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira homologacij razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po temeljiti reviziji , da se oblikuje zanesljiv, pregleden, predvidljiv in vzdržen ureditveni okvir, ki zagotavlja visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja.

(5)	Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira homologacij razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po dodatni okrepitvi tega regulativnega okvira , da bo zanesljiv, pregleden, predvidljiv in vzdržen ter da bo zagotavljal visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)

Ker je varstvo potrošnikov prednostna naloga Unije, bi bilo treba od proizvajalcev vozil, ki se uporabljajo v Uniji, zahtevati, da se na teh vozilih opravi preskus, preden se dajo na trg in med njihovo življenjsko dobo. Države članice in Komisija bi morale jamčiti za ta dvojni nadzor, da bi lahko ena stran ukrepala, kadar druga tega ne bi mogla.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5b)	Unija bi morala storiti vse potrebno za preprečitev goljufij proizvajalcev avtomobilov, s katerimi ti prirejajo preskuse emisij onesnaževal in porabe goriva, da bi prikazali napačne rezultate ali zaobšli druga pravila. Tako prirejanje bi se moralo enkrat za vselej prenehati.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5c)

Namen te uredbe je odpraviti težave s počasnostjo postopkov odpoklica vozil v Uniji. Za razliko od postopka ZDA, ki omogoča hitro ukrepanje, obstoječi postopek ne zagotavlja učinkovitega varstva evropskih državljanov. S tega vidika je pomembno Komisiji omogočiti, da od gospodarskih subjektov zahteva sprejetje vseh potrebnih omejevalnih ukrepov, vključno z odpoklicem vozil, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali druge samostojne tehnične enote, ki niso skladna s pravili, uskladijo s to uredbo.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5d)

Če se pri vozilu v prometu pokaže nepravilnost, ki je v nasprotju s prvotnimi pravili za izdajo dovoljenja in/ali ogroža varnost potrošnika ali presega mejne vrednosti za onesnaževala, je v interesu evropskih potrošnikov, da se lahko zanesejo na hitre, ustrezne in usklajene popravne ukrepe, po potrebi tudi odpoklic vozil, ki bi veljal v vsej Uniji. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki jih imajo, da bi lahko ta ustrezno in hitro ukrepala, s tem pa zaščitila celovitost enotnega trga.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

V tej uredbi so določena usklajena pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter posamične odobritve vozil, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga v korist podjetij in potrošnikov ter omogoči visoka raven varnosti in varstva zdravja in okolja.

(6)

V tej uredbi so določena usklajena pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter posamične odobritve vozil, da se zagotovi dosledna uporaba visokokakovostnih standardov za preverjanje skladnosti proizvodnje s pravili, s tem pa omogoči ustrezno delovanje notranjega trga v korist podjetij ter polno in ustrezno upoštevajo pravice potrošnikov , obenem pa zagotavljanja visoka raven varnosti ter varstva zdravja in okolja.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Ta uredba določa bistvene tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M in N in njihovih priklopnikov (kategorija O) ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi ustrezna raven varnosti delovanja in okoljskih značilnosti. Te kategorije zajemajo motorna vozila za prevoz potnikov, motorna vozila za prevoz blaga oziroma njihove priklopnike.

(7)

Ta uredba določa bistvene tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M in N in njihovih priklopnikov (kategorija O) ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi visoka raven varnosti delovanja in okoljskih značilnosti. Te kategorije zajemajo motorna vozila za prevoz potnikov, motorna vozila za prevoz blaga oziroma njihove priklopnike.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)	S to uredbo bi morali zagotoviti zanesljive, usklajene in pregledne postopke homologacije in nadzora trga v državah članicah.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7b)

Ta uredba bi morala zagotavljati, da nacionalni organi za homologacijo razlagajo, uporabljajo in izvršujejo njene zahteve v vsej Uniji. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za nadzor nad delom nacionalnih organov, in sicer v obliki rednih presoj, ponovnih preskusov naključnih vzorcev opravljenih homologacij in splošnega spremljanja usklajene uporabe te uredbe.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8a)	Zaradi skladnosti s to uredbo bi bilo treba upoštevati določbe Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1a) .

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Zagotoviti bi bilo treba učinkovito izvajanje zahtev za homologacijo, tako da se okrepijo določbe o skladnosti proizvodnje, med drugim z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih izdelkov ter s poostritvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in zmogljivostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni homologacijski organi. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba. Zaradi vse večje zahtevnosti dela tehničnih služb v državah članicah obstaja trend čedalje večjega razlikovanja metod ocenjevanja. Zato je treba uvesti postopkovne obveznosti, s katerimi se izmenjujejo informacije in spremljajo prakse držav članic za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi bi se morale odpraviti morebitne obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb.

(9)

Zagotoviti bi bilo treba učinkovito izvajanje zahtev za homologacijo, tako da se okrepijo določbe o skladnosti proizvodnje, in sicer z boljšim dostopom do informacij, doslednim oblikovanjem tehnik za optimizacijo laboratorijskih preskusov, pri tem pa nameniti posebno pozornost tveganju, da se uporabljajo nezakonite odklopne naprave, katerih uporaba je z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (1a) prepovedana, z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih izdelkov ter s poostritvijo in uskladitvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in zmogljivostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni homologacijski organi. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba v vseh državah članicah . Zaradi vse večje zahtevnosti dela tehničnih služb v državah članicah obstaja trend čedalje večjega razlikovanja metod njihovega ocenjevanja. Zato je treba uvesti postopkovne obveznosti, s katerimi se izmenjujejo informacije in spremljajo prakse držav članic za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi bi se morale odpraviti morebitne obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb. Za zagotovitev primernega nadzora in enakih konkurenčnih pogojev v vsej Uniji bi moralo ocenjevanje tehnične službe, ki je oddala vlogo, vključevati pregled na kraju samem in neposredno spremljanje same izvedbe preskusov za homologacijo.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Potreba , da bi organi za imenovanje nadzirali in spremljali tehnične službe, se je povečala, odkar se je zaradi tehničnega napredka pojavilo tveganje, da te službe na svojem področju imenovanja nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali pripomočkov. Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker se pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja med organi za imenovanje razlikuje, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve v zvezi s pogostostjo nadzora in spremljanja tehničnih služb.

(10)

Potreba po certificiranju, nadziranju in spremljanju tehničnih služb se je povečala, odkar se je zaradi tehničnega napredka pojavilo tveganje, da te službe na svojem področju imenovanja nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali pripomočkov . Ker se razlage sedanjega izvajanja Direktive 2007/46/ES in uporaba njenih določb v homologacijskem postopku zelo razlikujejo, so tudi med tehničnimi službami precejšnje razlike. Zato bi bilo treba certificiranje, nadzor in spremljanje uskladiti in okrepiti, da se na evropskem enotnem trgu zagotovijo enaki konkurenčni pogoji . Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker se pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja med organi za imenovanje razlikuje, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve v zvezi s pogostostjo nadzora in spremljanja tehničnih služb.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Države članice bi morale sodelovati med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Med seboj in s Komisijo bi se morale posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter druga drugo in Komisijo obveščati o svojih modelih kontrolnega seznama za ocenjevanje.

(12)

Države članice bi morale vzpostaviti mehanizme za sodelovanje med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Med seboj in s Komisijo bi se morale posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter druga drugo in Komisijo obveščati o svojih modelih kontrolnega seznama za ocenjevanje. S to uredbo se vzpostavlja spletna zbirka podatkov, ki bi se lahko skupaj z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1a) , uporabljala kot elektronsko orodje za lažje in okrepljeno upravno sodelovanje pri upravljanju izmenjave informacij na podlagi enostavnih in poenotenih postopkov. Zato bi morala Komisija preučiti možnost uporabe obstoječih zbirk podatkov, kot sta ETAES in Eucaris.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12a)

Zaradi trenutnih težav na področju homologacije so se pokazale večje pomanjkljivosti obstoječih nacionalnih sistemov za nadzor trga in homologacije. Kot neposreden odziv na napake, ki so se tako pokazale, je zato treba podeliti Komisiji pristojnost za izvajanje primernih nadzornih nalog.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)	Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12), bi si morali akreditacijski organi in organi za imenovanje izmenjevati informacije , ki so pomembne za ocenjevanje usposobljenosti tehničnih služb .

(13)	Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12), bi morali akreditacijski organi in organi za imenovanje zagotoviti , da so tehnične službe usposobljene in neodvisne .

Sprememba 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Države članice bi morale zaračunavati pristojbine za imenovanje in spremljanje tehničnih služb, da bi jih lahko trajno spremljale ter da bi zanje vzpostavile enake konkurenčne pogoje. Za zagotovitev preglednosti bi morale države članice pred sprejetjem ravni in strukture pristojbin o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.

črtano

Sprememba 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14a)

Države članice bi morale zagotoviti, da gospodarski subjekt pristojbin, s katerimi se krijejo stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga, ne plačuje neposredno tehnični službi. Ta določba gospodarskih subjektov ne bi smela omejevati pri tem, da si izberejo tehnični servis, ki ga želijo uporabljati za te dejavnosti.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Zagotoviti bi bilo treba, da so tehnične službe neodvisne od proizvajalcev, tudi z izogibanjem temu, da bi jim proizvajalci za opravljene homologacijske preglede in preskuse neposredno ali posredno plačevali. Zato bi morale države članice določiti strukturo pristojbine za homologacijo, s katero se krijejo stroški izvedbe vseh homologacijskih preskusov in pregledov, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali homologacijski organi, ter upravni stroški za podelitev homologacije in stroški izvedbe naknadnih preskusov in pregledov za preverjanje skladnosti.

črtano

Sprememba 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17a)

Da bi omogočile delovanje tržnih sil, bi morale tehnične službe pravila za postopke homologacije izvajati docela pregledno in skladno, ne da bi povzročile nepotrebno breme za gospodarske subjekte. Za zagotovitev visoke ravni tehničnega strokovnega znanja in pravične obravnave vseh gospodarskih subjektov bi bilo treba zagotoviti enotno tehnično uporabo pravil za postopke homologacije. Homologacijski organi bi si morali v okviru foruma, vzpostavljenega s to uredbo, izmenjevati informacije o delovanju različnih tehničnih služb, ki so jih certificirali.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben trden mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost homologacijskih organov bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilsko industrijo, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se z medsebojnimi strokovnimi pregledi redno preverja učinkovitost homologacijskih organov , s čimer se zagotovi, da vsi ti organi pri uveljavljanju homologacijskih zahtev uporabljajo enotno raven kakovosti in strogosti. Poleg tega je pomembno, da se preveri pravilnost homologacije same .

(18)

Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben trden mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost homologacijskih organov bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilsko industrijo, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se uspešnost homologacijskih organov preverja z rednimi nadzornimi pregledi na ravni Unije, vključno z neodvisnimi revizijami , s čimer se zagotovi, da vsi ti organi pri uveljavljanju homologacijskih zahtev uporabljajo enotno raven kakovosti in strogosti. Poleg tega je pomembno, da pravilnost same homologacije na ravni EU preverjajo neodvisne tretje osebe .

Sprememba 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19a)

Homologacijskih organov in organov za nadzor trga med izvajanjem njihovih nalog ne bi smeli povezati, da se prepreči morebitno navzkrižje interesov. Tako bi bilo treba te organe organizirati kot ločene subjekte v skladu s strukturo nacionalne uprave in si ne bi smeli deliti članov osebja ali prostorov v skladu s strukturami in pristojnostmi nacionalnih organov.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19b)

Forum za izvrševanje bi moral zagotoviti platformo za izmenjavo informacij in neodvisno analizo, ki bi podpirali izboljšave v delovanju in izvajanju te uredbe. Pri izmenjavi bi lahko Komisija utemeljeno posumila, da eden ali več homologacijskih organov ne spoštuje zahtev iz te uredbe. V takem primeru bi morala imeti možnost sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti, vključno z izdajo smernic, priporočil ali drugih instrumentov ter uporabo drugih postopkov, pri tem pa upoštevati sorazmernost. Pri resnih kršitvah bi morala imeti Komisija možnost zahtevati, da se organu trajno ali začasno odvzame zmožnost sprejemanja vlog za homologacije novega tipa in tako ohrani visoka raven varstva potrošnikov in okolja.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21)	V to uredbo je treba vključiti pravila o nadzoru trga, da se okrepijo pravice in obveznosti pristojnih nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti nadzora trga ter pojasnijo veljavni postopki.

(21)	V to uredbo je nujno vključiti pravila o nadzoru trga, da se okrepijo pravice in obveznosti pristojnih nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti nadzora trga ter pojasnijo veljavni postopki.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21a)

Zagotoviti je treba, da lahko organi za nadzor trga in homologacijski organi ustrezno opravljajo naloge, določene s to uredbo. Zato bi morale države članice poskrbeti, da imajo na voljo sredstva, ki jih za ta namen potrebujejo.

Sprememba 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22)

Da bi se povečala preglednost homologacijskega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, homologacijski organi in Komisija , bi bilo treba homologacijsko dokumentacijo zagotoviti v elektronski obliki in omogočiti, da je javno dostopna , pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih interesov in osebnih podatkov.

(22)

Da bi se povečala preglednost homologacijskega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, homologacijski organi , Komisija in tretje strani , je za tovrstno preverjanje treba razkriti informacije o vozilu in preskusih. Ustrezne informacije o popravilu in vzdrževanju bi bilo treba zagotoviti v elektronski obliki in poskrbeti za njihovo javno dostopnost , pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih interesov in osebnih podatkov. Z razkritjem informacije v te namene ne bi smeli ogroziti zaupnosti zaščitenih informacij in intelektualne lastnine.

Sprememba 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23a)

Tretje strani, ki izvajajo lastne preskuse in preverjanje skladnosti vozil z zahtevami iz te uredbe, bi morale spoštovati načela preglednosti in odprtosti, tudi glede struktur in modelov lastništva in financiranja. Spoštovati bi morale iste zahteve, kot glede znanstvenih in metodoloških standardov pri izvajanju testov, ki jih opravljajo, veljajo za imenovane tehnične službe.

Sprememba 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24)

Med navedene bolj specifične obveznosti nacionalnih organov iz te uredbe bi morali biti vključeni naknadni preskusi in pregledi za preverjanje skladnosti, opravljeni pri zadostnem številu vozil, danih na trg. Izbira vozil za naknadno preverjanje skladnosti bi morala temeljiti na ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva teža morebitne neskladnosti in verjetnost njenega pojava. Temeljiti bi morala tudi na jasnih in podrobnih merilih in med drugim vključevati naključne preglede določenega deleža vseh trenutnih modelov, vozil z vgrajenimi novimi motorji ali tehnologijami, vozil z visoko ali zelo nizko porabo goriva in vozil z zelo velikim obsegom prodaje. Poleg tega bi bilo treba upoštevati vse podatke o izpolnjevanju zahtev iz preteklosti, napotke potrošnikov, rezultate daljinskega zaznavanja in pomisleke neodvisnih raziskovalnih ustanov.

Sprememba 30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24a)

Pomembno je, da ima Komisija možnost preveriti skladnost s homologacijami in zakonodajo, ki se uporablja za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter zagotoviti pravilnost homologacij z organizacijo, izvajanjem ali zahtevanjem izvajanja preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so že bili dani na trg.

Sprememba 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25a)

Tretje strani, ki izvajajo lastne preskuse in preverjanje skladnosti vozil z zahtevami iz te uredbe, bi morale spoštovati načeli preglednosti in odprtosti, tudi glede struktur in modelov lastništva in financiranja. Slediti bi morale podobnemu pristopu kot imenovane tehnične službe, tako da bi pri izvajanju in razlagi testov upoštevale iste standarde.

Sprememba 32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25b)

Pri nadzoru trga bi bilo treba upoštevati tudi pristop, ki temelji na tveganju, pri čemer bi se bilo treba med drugim osredotočiti na podatke, pridobljene iz enot za daljinsko spremljanje, nameščenih ob cesti, pritožbe, poročila o rednih tehničnih pregledih, pričakovano življenjsko dobo ter prej opredeljena problematična vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote.

Sprememba 33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25c)

Za preverjanje emisij iz vozil bi morali organi za nadzor trga med drugim uporabljati tehnologijo daljinskega zaznavanja, da bi lažje ugotovili, katere vidike – kot so visoke ravni onesnaženosti zraka ali obremenitve s hrupom – katerih modelov vozil bi bilo treba dodatno preiskati. Pri tem bi morali sodelovati in svoje dejavnosti usklajevati z organi, pristojnimi za redne tehnične preglede v skladu z Direktivo 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih motornih vozil.

Sprememba 347

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25d)

Komisija je, da bi zagotovila podporo državam članicam pri odkrivanju odklopnih naprav, 26. januarja 2017 objavila smernice za evalvacijo pomožnih emisijskih strategij in prisotnosti odklopnih naprav. V skladu z določbami teh smernic bi moral ostati značaj preizkusnih dejavnosti Komisije, homologacijskih organov in tehničnih služb nepredvidljiv in vključevati tudi variacije, ki presegajo okvire predpisanih testnih pogojev in parametrov, s čimer bi bilo mogoče učinkovito odkrivati odklopne naprave.

Sprememba 34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(26)

Da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja, bi bilo treba še naprej usklajevati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(26)

Da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja in javnega zdravja , bi bilo treba še naprej usklajevati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Sprememba 35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(26a)

Da se zagotovi in stalno izboljšuje visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja, bi bilo treba olajšati uvedbo novih tehnologij, ki temeljijo na tehničnem in znanstvenem napredku. Pri tem bi bilo treba omejiti zahtevani preskus in dokumentacijo za podelitev EU-homologacije teh tehnologij.

Sprememba 36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(27)

Dejstvo, da je mogoče nekatere sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo navedeno vozilo že dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko zelo poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.

(27)

Dejstvo, da je mogoče nekatere sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo navedeno vozilo že dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.

Sprememba 37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(29)

Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati z neodvisnimi občasnimi presojami . Poleg tega bi morali homologacijski organi zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih proizvodov.

(29)

Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati. Poleg tega bi morali homologacijski organi zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih proizvodov.

Sprememba 38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30)

Zaradi stalne veljavnosti homologacij mora proizvajalec organ, ki je zadevni tip vozila homologiral, obvestiti o morebitnih spremembah lastnosti tipa ali zahtev za varnost ali okoljske značilnosti, ki se uporabljajo za navedeni tip. Zato je pomembno, da je veljavnost izdanih potrdil o homologaciji časovno omejena in da se lahko navedena potrdila podaljšajo šele, ko homologacijski organ preveri in se prepriča, ali je tip vozila še vedno skladen z vsemi veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pogoje za razširitev homologacij, da se zagotovi enotna uporaba postopkov in uveljavljanje zahtev za homologacijo po vsej Uniji. Vendar pa so zaradi narave nekaterih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, na primer vzvratnih ogledal, brisalcev vetrobranskih stekel in pnevmatik, te zahteve bolj statične. V drugih primerih, na primer za tiste sisteme, ki so povezani z nadzorom emisij, je morda treba časovno omejiti veljavnost, kot to velja za vozila. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za pripravo ustreznega seznama sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih zadeva omejena časovna veljavnost.

Sprememba 39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(31)

Oceno resnih tveganj za varnost in škode za javno zdravje in okolje, o katerih se je poročalo, bi bilo treba izvesti na nacionalni ravni, kadar tveganje ali škoda, o kateri se poroča, morda presegata ozemlje ene države članice, pa bi bilo treba zagotoviti usklajevanje na ravni Unije z namenom skupne uporabe virov in zagotavljanja skladnosti glede popravnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti za zmanjšanje ugotovljenega tveganja in škode. Posebno pozornost je treba nameniti nadomestni opremi, sistemom in tehničnim enotam, ki učinkujejo na okoljski vpliv izpušnega sistema, in morajo po potrebi izpolnjevati zahteve za izdajo dovoljenja.

Sprememba 40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(33)

Z nadomestnimi homologacijskimi shemami za proizvajalce, ki vozila proizvajajo v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so vozila teh proizvajalcev skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi jim moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga Unije. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno homologacijsko shemo za posamezna vozila, zlasti, da se zagotovi zadostna prožnost za homologacijo vozil, izdelanih v več stopnjah.

(33)

Z nadomestnimi homologacijskimi shemami za proizvajalce, ki vozila proizvajajo v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so vozila teh proizvajalcev skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi jim moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga Unije. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba v skladu s to uredbo kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno homologacijsko shemo za posamezna vozila, zlasti, da se zagotovi zadostna prožnost za homologacijo vozil, izdelanih v več stopnjah.

Sprememba 41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(35a)

Za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil ter za pojasnitev, da to informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali da proizvajalec vozila te informacije trgovcem in pooblaščenim serviserjem neposredno na voljo ali ne, je treba določiti informacije, ki se zagotavljajo za namene dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

Sprememba 42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(36a)

Ker trenutno ni skupnega strukturiranega postopka za izmenjavo podatkov o sestavnih delih vozil med proizvajalci vozil in neodvisnimi izvajalci, je primerno, da se oblikujejo načela za to izmenjavo. Evropski odbor za standardizacijo (CEN) bi moral oblikovati bodoči skupni strukturirani postopek za standardizirano obliko izmenjanih podatkov, pri čemer mandat, podeljen CEN, ne določa vnaprej ravni podrobnosti, ki jih bo ta standard zagotavljal. Delo CEN-a mora zlasti odražati interese in potrebe proizvajalcev vozil in neodvisnih izvajalcev ter raziskati rešitve, kot so odprte oblike zapisov, opisane z vrsto dobro opredeljenih metapodatkov, da se pospeši prilagoditev obstoječe informacijsko-tehnološke infrastrukture.

Sprememba 43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(37a)

Za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu storitev obveščanja o popravilu in vzdrževanju vozil, je treba poudariti, da zadevno informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, in sicer v obliki, ki omogoča nadaljnjo elektronsko obdelavo, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali da proizvajalec vozila te informacije pooblaščenim trgovcem in serviserjem neposredno na voljo ali ne.

Sprememba 44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(37b)

Brez poseganja v obveznost proizvajalcev vozil, da zagotavljajo informacije o popravilu in vzdrževanju prek svojega spletišča, bi morali imeti neodvisni izvajalci še vedno na voljo neposreden in neodvisen dostop do podatkov v vozilu.

Sprememba 45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(40)	Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisiji vsako leto poročajo o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh določb.

(40)

Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisiji redno poročajo o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh določb , pri čemer uporabljajo spletno zbirko podatkov .

Sprememba 46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(40a)

Za ponarejanje rezultatov preskusov se šteje, če jih ustrezni organ ne more empirično preveriti, tudi če obnovi ali upošteva vsa preskusna merila.

Sprememba 47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(40b)

Upravne globe, ki jih nalaga Komisija, bi lahko uporabili za namene ukrepov nadzora trga in za ukrepe v podporo osebam, ki so prizadete zaradi kršitev te uredbe, ali za druge tovrstne ukrepe v korist potrošnikom, po potrebi pa tudi za varstvo okolja.

Sprememba 48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(40c)

V primeru neskladnosti lahko potrošnik utrpi osebno škodo ali pa je poškodovana njegova lastnina. V teh primerih bi moral imeti pravico do nadomestila po ustrezni zakonodaji, ki obravnava proizvode z napako ali neskladno blago, kot so po potrebi Direktiva Sveta 85/374/EGS (1a) , Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1b) in Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1c) . Poleg tega lahko potrošnik uporabi pravna sredstva, določena v pogodbenem pravu, ki velja po zakonodaji njegove države članice.

Sprememba 49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(45a)

Da se zagotovi učinkovita konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil, je treba pojasniti, da zadevno informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, in sicer v obliki, ki omogoča nadaljnjo elektronsko obdelavo, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali da proizvajalec vozila te informacije pooblaščenim trgovcem in serviserjem neposredno na voljo ali ne.

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila in stroje, če navedena vozila izpolnjujejo temeljne določbe te uredbe:	3. Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila in stroje, če navedena vozila izpolnjujejo določbe te uredbe:

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	vozila, načrtovana in izdelana za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)	vozila, načrtovana in izdelana za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot , organov za obvladovanje nesreč ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:	Za namene te uredbe in regulativnih aktov Unije, navedenih v Prilogi IV, se razen če je v njih drugače določeno, uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za nadzor trga, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;

(2)

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)

„originalni deli ali oprema“ pomeni dele ali opremo, ki so izdelani v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za proizvodnjo delov opreme za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila; vključujejo dele ali opremo, ki so izdelani na isti proizvodni liniji kot ti deli opreme; če ni dokazano nasprotno, se šteje, da so deli originalni deli, če proizvajalec delov potrdi, da ustrezajo kakovosti sestavnih delov, uporabljenih v sestavi zadevnega vozila, in so bili izdelani v skladu s tehničnimi zahtevami in proizvodnimi standardi, ki jih je določil proizvajalec vozila;

Sprememba 55

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, ali postopka pridobitve dovoljenja za dele in opremo, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in za vprašanja nadzora trga v zvezi z navedenim proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je navedena oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izdelave navedenega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;

(9)

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za skladnost z upravnimi določbami in tehničnimi zahtevami, ki se uporabljajo za pridobitev homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, ali postopek pridobitve dovoljenja za dele in opremo ter za zagotavljanje skladnosti proizvodnje , pa tudi za olajšanje usklajevanje z določbami o nadzoru trga v zvezi z navedenim proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je navedena oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izdelave navedenega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

16.	„registracija“ pomeni stalno ali začasno upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila v cestnem prometu, vključno z identifikacijo vozila in izdajo serijske številke;

16.	„registracija“ pomeni upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila v cestnem prometu, kar vključuje njegovo identifikacijo in izdajo serijske številke zanj, bolj znane kot registracijska številka, ki se izda za stalno ali začasno, tudi za krajši čas ;

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(35)	„tip vozila“ pomeni določeno kategorijo vozil, ki so jim skupna vsaj bistvena merila iz dela B Priloge II ter ki lahko vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge II;

(35)	„tip vozila“ pomeni določeno skupino vozil, ki so jim skupna vsaj bistvena merila iz dela B Priloge II ter ki lahko vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge II;

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(37)	„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije;

(37)	„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije , ne glede na to, ali je motorno vozilo ;

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(42)	„posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ter nacionalno posamično odobritev vozila;

(42)	„posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ali nacionalno posamično odobritev vozila;

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(46)

„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnosticiranje, servisiranje, pregledovanje, redno spremljanje , popravljanje, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila in za namestitev delov in opreme, ki jih je proizvajalec zagotovil svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem , na vozila, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij;

(46)

„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnosticiranje, servisiranje, pregledovanje, tehnično pregledovanje , popravljanje, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila in za namestitev delov in opreme, ki jih proizvajalec uporablja ali jih je zagotovil svojim pooblaščenim partnerjem, trgovcem , serviserjem in mreži , na vozila, za ponujanje proizvodov ali storitev za popravilo in vzdrževanje vozila, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij;

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(55)	„pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje , ki ga opravi homologacijski organ v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;

(55)	„pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;

Sprememba 62

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 56 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(56a)

„odklopna naprava“ pomeni vsak funkcionalni element zasnove, ki ob ustreznem delovanju preprečuje učinkovitost in uspešnost homologiranih sistemov vozila za nadzor in spremljanje, pa tudi skladnost z zahtevami za homologacijo v celotnem spektru dejanskih voznih pogojev.

Sprememba 63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo II v zvezi z razvrstitvijo podkategorij vozil, tipov vozil in tipov karoserij.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo II v zvezi s tipi vozil in tipi karoserij.

Sprememba 64

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice zagotovijo, da homologacijski organi in organi za nadzor trga spoštujejo strogo ločitev vlog in pristojnosti ter delujejo neodvisno eden od drugega.

Sprememba 65

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Kadar je za homologacijo vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, v državi članici pristojen več kot en homologacijski organ, ta država članica imenuje en sam homologacijski organ za izmenjavo informacij s homologacijskimi organi drugih držav članic in izpolnjevanje obveznosti iz Poglavja XV k tej uredbi.

Sprememba 66

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo nadzor trga ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.	4. Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 , z izjemo člena 18(5), organizirajo in izvajajo nadzor trga ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.

Sprememba 67

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko organi za nadzor trga, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, upravičeno vstopijo v prostore gospodarskih subjektov ter odvzamejo potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.	5. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko organi za nadzor trga, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, upravičeno vstopijo v prostore gospodarskih subjektov na njihovem ozemlju in vzamejo potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.

Sprememba 68

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6. Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica omogoči javnosti dostop do povzetka rezultatov , zlasti števila podeljenih homologacij in identitete ustreznih proizvajalcev.

6. Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti , vključno s skladnostjo homologacij, podeljenih v skladu s to uredbo . Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka tri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam , Evropskemu parlamentu in Komisiji. O rezultatih pregledov razpravlja forum iz člena 10. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do celotnega poročila , ki vključuje zlasti število podeljenih ali zavrnjenih homologacij , predmet potrdila o homologaciji ter identiteto ustreznih proizvajalcev in tehničnih služb, pristojnih za nadzor preskusov za homologacijo .

Sprememba 69

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7. Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.

7. Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka tri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam , Evropskemu parlamentu in Komisiji. O rezultatih pregledov razpravlja forum iz člena 10. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov , ki vključujejo zlasti število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili predmet preskusov ali drugih ocen. Povzetek rezultatov vključuje seznam morebitnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z zahtevami iz te uredbe, identiteto zadevnih proizvajalcev in kratek opis vrste neskladnosti .

Sprememba 70

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	7a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, ki dopolnjujejo to uredbo, tako da se določijo skupna merila za imenovanje, presojo in oceno homologacijskih organov na nacionalni ravni.

Sprememba 71

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Homologacijski organi izvajajo in izvršujejo zahteve te uredbe na enoten in usklajen način, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili uporabo različnih standardov v Uniji. Polno sodelujejo s forumom in Komisijo pri revizijskih dejavnostih in dejavnostih nadzora v zvezi z uporabo te uredbe in na zahtevo predložijo vse potrebne informacije.

Sprememba 72

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Homologacijski organi opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost , kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer se upošteva obveznost obveščanja iz člena 9(3), da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji.	2. Homologacijski organi opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti gospodarskih subjektov , za katere velja obveznost obveščanja iz člena 9(3), da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji v skladu z veljavno zakonodajo .

Sprememba 73

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Država članica, v kateri je za homologacijo vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, pristojen več kot en homologacijski organ, imenuje en sam homologacijski organ za izmenjavo informacij s homologacijskimi organi drugih držav članic in obveznosti iz Poglavja XV te uredbe.	črtano

Sprememba 74

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organi v državah članicah medsebojno sodelujejo z izmenjavo informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.	Homologacijski organi v državah članicah vzpostavijo postopke za zagotovitev učinkovitega in uspešnega usklajevanja ter učinkovite in uspešne medsebojne izmenjave informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.

Sprememba 75

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Če homologacijski organ ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni s to uredbo, o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Komisija takoj po prejemu obvestila obvesti člane Foruma za izvrševanje.

Sprememba 76

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi skupna merila za imenovanje, preverjanje in ocenjevanje homologacijskih organov na nacionalni ravni. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).	črtano

Sprememba 77

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Organi za nadzor trga izvajajo redne preglede, da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z zahtevami iz te uredbe ter s pravilnostjo homologacij. Navedeni pregledi se izvajajo v primernem obsegu s pregledom dokumentacije ter preskusi v realnih pogojih in laboratorijskimi preskusi na osnovi statistično relevantnih vzorcev . Organi za nadzor trga pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, pritožbe in druge informacije.

1. Organi za nadzor trga izvajajo redne preskuse in preglede v skladu z nacionalnimi letnimi programi iz odstavkov 2 in 3 , da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo. Ti preskusi in pregledi se izvajajo med drugim z laboratorijskimi preskusi in preskusi dejanskih emisij na podlagi statistično relevantnih vzorcev, dopolnijo pa se s pregledom dokumentacije . Država članica letno opravi preskuse ali preglede na določenem številu tipov, ki predstavlja 20 % tipov, danih na trg v tej državi članici v predhodnem letu . Organi za nadzor trga pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, utemeljene pritožbe in druge ustrezne informacije , vključno z rezultati preskusov, ki so jih objavile priznane tretje strani, novimi tehnologijami na trgu ter poročili z rednih tehničnih pregledov in iz sistemov za daljinsko zaznavanje na cesti .

Sprememba 78

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1a. Organi za nadzor trga se lahko zanesejo na neodvisne organizacije, ki izvajajo preskuse, da bodo opravljale tehnične naloge, kot so preskusi ali inšpekcijski pregledi. Odgovornost za rezultate nosi organ za nadzor trga. Kadar so za namene tega člena uporabljene tehnične službe, organi za nadzor trga zagotovijo, da pregled opravi tehnična služba, ki ni tehnična služba, ki je izvedla preskuse za prvotno homologacijo.

Sprememba 79

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1b. Organi za nadzor trga letno ali vsakih nekaj let pripravijo in Komisiji v potrditev predložijo nacionalni program za nadzor trga. Države članice lahko skupaj predložijo skupne programe ali ukrepe.

Nacionalni programi za nadzor trga vsebujejo najmanj naslednje informacije:

(a)	obseg in doseg načrtovanih dejavnosti za nadzor trga;

(b)

podrobnosti o tem, kako se bodo izvajale dejavnosti za nadzor trga, vključno z informacijami o uporabi pregledov dokumentacije, fizičnih in laboratorijskih pregledov, in kako se odraža načelo ocene tveganja ter kako bodo obravnavane utemeljene pritožbe, velik obseg določenih modelov vozil, ki se uporablja na njihovem ozemlju, njihovi deli, prva uporaba novega motorja ali tehnologije, poročila o rednih tehničnih pregledih in druge ustrezne informacije, tudi od gospodarskih subjektov ali rezultatov preskušanja, ki jih objavijo priznane tretje strani;

(c)	povzetek ukrepov, izvedenih v okviru predhodnega programa, vključno z ustreznimi statističnimi podatki o obsegu izvedenih dejavnosti, daljnih ukrepih in rezultatih teh ukrepov, V primeru večletnega programa se povzetek ukrepov pripravi letno ter se posreduje Komisiji in Forumu za izvrševanje ter

(d)	podrobnosti o financiranju, priglašene v skladu s členom 30(4), in o človeških virih, namenjenih za nadzor trga, ter njuna ustreznost glede na načrtovane dejavnosti nadzora trga.

Sprememba 80

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Organi za nadzor trga od gospodarskih subjektov zahtevajo, da jim dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti.	2. Organi za nadzor trga od gospodarskih subjektov zahtevajo, da jim dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti. To vključuje dostop do programske opreme, algoritmov, krmilnih enot motorja in drugih potrebnih tehničnih specifikacij, ki so po mnenju nadzornih organov potrebni.

Sprememba 81

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Organi za nadzor trga pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo potrdila o skladnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti.	3. Organi za nadzor trga pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo potrdila o skladnosti, homologacijske oznake ali potrdila o homologaciji, ki jih predložijo gospodarski subjekti.

Sprememba 82

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Organi za nadzor trga v ustreznem času sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi uporabnike na svojih ozemljih opozorijo o nevarnostih , ki so jih odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo.

Organi za nadzor trga v ustreznem času sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi uporabnike na svojih ozemljih opozorijo o neskladnostih , ki so jih odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo. Te informacije so na voljo na spletnem mestu organa za nadzor trga v preprostem in razumljivem jeziku.

Sprememba 83

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Kadar se organi za nadzor trga ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote s trga v skladu s členom 49(5), o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in po potrebi ustrezen homologacijski organ.	5. Kadar se organi za nadzor trga ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote s trga v skladu s členom 49(5), o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in ustrezen homologacijski organ.

Sprememba 84

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. Kadar organ za nadzor trga ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladen s to uredbo, o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Komisija takoj po prejemu obvestila obvesti člane Foruma za izvrševanje.

Sprememba 85

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Organi za nadzor trga opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost , kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer velja obveznost obveščanja iz člena 9(3) in to v polnem obsegu, ki je potreben za zaščito interesov uporabnikov v Uniji.	6. Organi za nadzor trga opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti gospodarskih subjektov , za katere velja obveznost obveščanja iz člena 9(3) in to v polnem obsegu, ki je potreben za zaščito interesov uporabnikov v Uniji.

Sprememba 86

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
7. Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.	črtano

Sprememba 87

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
8. Organi za nadzor trga različnih držav članic usklajujejo svoje dejavnosti nadzora trga, medsebojno sodelujejo ter rezultate teh dejavnosti izmenjujejo med seboj in s Komisijo. Kadar je to primerno, se ti organi dogovorijo o delitvi dela in specializaciji.	črtano

Sprememba 88

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
9. Če je v državi članici za nadzor trga in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti medsebojno sodelujejo z izmenjevanjem informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.	9. Če je v državi članici za nadzor trga in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti uvedejo postopke za učinkovito in uspešno usklajevanje ter učinkovito in uspešno izmenjavo informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.

Sprememba 89

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
10. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila za določitev obsega, področja in pogostosti opravljanja pregledov za preverjanje skladnosti odvzetih vzorcev iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).	črtano

Sprememba 90

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

10a. Organi za nadzor trga objavijo poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga opravijo, svoje ugotovitve pa posredujejo državam članicam in Komisiji. Komisija to poročilo posreduje članom Foruma za izvrševanje. Poročilo vsebuje podrobnosti o vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki se ocenjujejo, ter identiteto zadevnega proizvajalca in kratek opis ugotovitev, vključno z naravo neskladnosti, če ta obstaja.

Sprememba 91

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Komisija v primernem obsegu organizira in izvaja ali zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, ter zagotovi pravilnost homologacij.	Komisija v primernem obsegu in ob ustreznem upoštevanju nacionalnih programov dejavnosti za nadzor trga, sprejetim v skladu s členom 8, organizira in izvaja ali zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, ter zagotovi pravilnost homologacij.
	Preskusi in pregledi, ki jih organizira, izvede ali naroči Komisija, obravnavajo skladnost vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot v prometu.
	Ti preskusi in pregledi se izvajajo med drugim z laboratorijskimi preskusi in preskusi dejanskih emisij na podlagi statistično relevantnih vzorcev, dopolnijo pa se s pregledom dokumentacije.
	Komisija pri tem upošteva uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, utemeljene pritožbe in druge ustrezne informacije, vključno z rezultati preskusov, ki so jih objavile priznane tretje strani, novimi tehnologijami na trgu ter poročili z rednih tehničnih pregledov in iz sistemov za daljinsko zaznavanje na cesti.

Sprememba 92

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Če na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, na zahtevo člana Foruma za izvrševanje ali na podlagi rezultatov preskušanja, ki jih objavi priznana tretja stran, Komisija meni, da država članica ne izpolnjuje ustrezno svojih obveznosti na področju homologacije ali nadzora trga, ki izhajajo iz te uredbe, brez poseganja v prvi pododstavek organizira in sama izvede ali pa zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo.

Sprememba 93

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Komisija se lahko zanese na neodvisne organizacije, ki izvajajo preskuse, da bodo opravljale tehnične naloge, kot so preskusi ali inšpekcijski pregledi. Odgovornost za rezultate nosi Komisija. Kadar so za namene tega člena določene tehnične službe, Komisija zagotovi, da pregled opravi tehnična služba, ki ni tehnična služba, ki je izvedla preskuse za prvotno homologacijo.

Sprememba 94

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Proizvajalci, ki so imetniki homologacij, ali gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo pošljejo statistično relevantno število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih izbere Komisija, in so reprezentativni za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so v okviru navedene homologacije na voljo za dajanje na trg. Navedena vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote so za preskušanje na voljo ob času, v kraju in tako dolgo, kot je zahtevala Komisija.

Sprememba 95

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2a. Države članice zagotovijo vso potrebno pomoč in dokumentacijo ter drugo tehnično podporo, ki jo strokovnjaki Komisije potrebujejo za izvajanje preskusov, pregledov in inšpekcijskih pregledov. Države članice zagotovijo, da imajo strokovnjaki Komisije dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij, pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z računalniškimi sistemi in programsko opremo.

Sprememba 96

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Da lahko Komisija izvede preskuse iz odstavkov 1 in 2, ji države članice dajo na razpolago vse podatke, povezane s homologacijo vozila, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preskus preverjanja skladnosti. V navedene podatke so vključene vsaj informacije iz potrdila o homologaciji in njegovih prilog iz člena 26(1).	Da lahko Komisija izvede preskuse iz odstavkov 1 in 2, ji države članice nemudoma dajo na razpolago vse podatke, povezane s homologacijo vozila, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preskus preverjanja skladnosti. V navedene podatke so vključene vsaj informacije iz potrdila o homologaciji in njegovih prilog iz člena 26(1).

Sprememba 97

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Proizvajalci vozil objavijo podatke, potrebne za preskus preverjanja skladnosti, ki ga izvedejo tretje osebe. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se objavijo , in pogoje za tako objavo , pri čemer upošteva varovanje poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

4. Proizvajalci vozil dajo brezplačno in nemudoma na voljo podatke, potrebne za preskus preverjanja skladnosti, ki ga izvedejo priznane tretje osebe. Ti podatki vključujejo vse parametre in nastavitve, ki so potrebni za pravilno ponovitev preskusnih pogojev, uporabljenih med homologacijskim preskušanjem. Vsi predloženi podatki se obravnavajo ob upoštevanju legitimnega varstva poslovnih informacij. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se dajo na voljo , in pogoje za njihovo zagotovitev, vključno s tistimi za zagotavljanje dostopa do teh informacij prek spletne zbirke podatkov iz člena 10a , pri čemer upošteva varovanje poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Sprememba 98

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4a. Komisija organizira in izvaja skupne revizije homologacijskih organov in nacionalnih organov za nadzor trga, da preveri, ali dosledno izvajajo zahteve te uredbe ter neodvisno in temeljito izvajajo njihove naloge. Po posvetovanju s forumom Komisija sprejme letni načrt skupnih revizij, pri čemer za določanje pogostosti presoj upošteva rezultate predhodnih pregledov. V primerih, ko Komisija utemeljeno meni, da homologacijski organ ne izpolnjuje zahtev iz uredbe, lahko zahteva, da skupne revizije izvajajo vsako leto.

Sprememba 99

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4b. Za namene izvajanj te naloge Komisija uporabi neodvisne presojevalce, ki jih izbere na odprtem razpisu. Presojevalci svoje naloge opravljajo neodvisno in nepristransko. Presojevalci upoštevajo zaupnost, da bi zaščitili poslovne informacije v skladu z veljavno zakonodajo. Države članice zagotovijo vso potrebno pomoč ter vso dokumentacijo in podporo, ki jo presojevalci zahtevajo, da lahko opravljajo svoje dolžnosti. Države članice zagotovijo, da imajo presojevalci dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij, pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z računalniškimi sistemi in programsko opremo. Na zahtevo lahko država članica napoti opazovalca na skupno revizijo, ki se izvaja v skladu s tem členom. Opazovalci ne vplivajo na odločitve glede rezultatov skupne revizije.

Sprememba 100

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4c. Rezultat skupne revizije se sporoči vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njih razpravlja forum, ustanovljen na podlagi člena 10.

Sprememba 101

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4d. Zadevna država članica predloži Komisiji in drugim državam članicam informacije o tem, kako je obravnavala priporočila iz skupne revizije iz odstavka 4c.

Sprememba 102

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4e. Komisija lahko od države članic ter njenih homologacijskih organov in organov za nadzor trga zahteva dodatne informacije, če po pregledu v forumu sumi, da obstajajo primeri neskladnosti s to uredbo. Države članice in njihovi zadevni organi te informacije nemudoma posredujejo.

Sprememba 103

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Kadar se zaradi navedenih preskusov ali pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem obvesti zadevni homologacijski organ ali organe ter Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju .	Kadar se zaradi navedenih preskusov ali pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem takoj obvesti zadevni homologacijski organ ali organe ter države članice in člane Foruma za izvrševanje .

Sprememba 104

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija v ustreznem času sprejme primerne ukrepe, s katerimi uporabnike v Uniji, vključno z ustreznimi homologacijskimi organi, opozori na neskladnosti, ki jih je odkrila v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečila ali zmanjšala tveganje poškodb ali drugo škodo. Te informacije so na voljo tudi na spletnem mestu zadevnih organov za nadzor trga v preprostem in razumljivem jeziku.

Sprememba 105

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija objavi poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je opravila.

Komisija poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je opravila , da na voljo javnosti in ugotovitve posreduje državam članicam in članom Foruma za izvrševanje. Poročilo vsebuje podrobnosti o vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki se ocenjujejo, ter identiteto zadevnega proizvajalca in kratek opis ugotovitev, vključno z naravo neskladnosti, če ta obstaja, in po potrebi državam članicam predlaga nadaljnje ukrepe .

Sprememba 106

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija ustanovi Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum) in mu predseduje.	1. Komisija ustanovi Forum za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: forum) ter mu predseduje in ga upravlja .

Sprememba 107

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Forum je sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice.	Forum je sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice , vključno z njihovimi homologacijskimi organi in organi za nadzor trga .
	Kadar je ustrezno in najmanj enkrat letno forum na svoje sestanke povabi tudi opazovalce. Med povabljenimi opazovalci so predstavniki Evropskega parlamenta, tehničnih služb, priznanih tretjih organizacij za preskušanje, predstavniki industrije ali drugih zadevnih gospodarskih subjektov, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varnosti in okolja, in potrošniških skupin. Opazovalci, povabljeni na sestanke foruma, vključujejo širok, reprezentativen in uravnotežen nabor organov Unije in nacionalnih organov, ki zastopajo ustrezne deležnike.

Sprememba 108

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Komisija na svoji spletni strani objavi koledar sestankov, dnevni red in zapisnik, vključno s seznamom prisotnih.

Sprememba 109

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Usklajuje mrežo nacionalnih organov, odgovornih za homologacijo in nadzor trga.	Usklajuje mrežo nacionalnih organov, odgovornih za homologacijo in nadzor trga , da bi omogočil lažje izvajanje te uredbe, predvsem v zvezi z zahtevami glede ocenjevanja, imenovanja in spremljanja imenovanih organov ter splošne uporabe zahtev iz te uredbe .

Sprememba 110

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Med njegove svetovalne naloge so med drugim vključeni spodbujanje dobrih praks, izmenjava informacij o težavah pri izvrševanju, sodelovanje, razvoj delovnih metod in orodij, razvoj postopka za elektronsko izmenjavo podatkov, ocenjevanje projektov usklajenega izvrševanja, kazni ter skupni pregledi.

Njegove naloge vključujejo:

(a)	obravnavanje utemeljenih pritožb, dokazov ali drugih zadevnih informacij o morebitni neskladnosti, ki jih predložijo tretje strani;

(b)	skupna razprava in ocena nacionalnih programov za nadzor trga po njihovi predložitvi Komisiji;

(c)	izmenjava informacij o novih razpoložljivih tehnologijah ali tistih, ki naj bi kmalu postale razpoložljive na trgu;

(d)	ocenjevanje rezultatov pregledov iz člena 6(6) in tistih, ki sledijo skupni reviziji iz člena 71(8) v zvezi z delovanjem homologacijskih organov;

(e)	ocenjevanje rezultatov pregledov o delovanju nadzora trga;

(f)	ocenjevanje rezultatov ocen delovanja tehničnih služb v skladu s členom 80(3a) in po skupni oceni v skladu s členom 80(4) ter

(g)

vsaj vsaki dve leti ocenjevanje učinkovitosti pri dejavnostih izvrševanja, med drugim in če je to ustrezno, tudi ocenjevanje doslednosti in učinkovitosti pri ukrepih popravila, odpoklica ali kazni, ki jih uporabijo države članice, ko so vozila, sistemi, sestavni deli ali posamezne tehnične enote, ki niso skladni, dani na trg v več kot eni državi članici.

Sprememba 111

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. Komisija lahko od države članic ter njenih homologacijskih organov in organov za nadzor trga zahteva dodatne informacije, kadar po pregledu v forumu sumi, da obstajajo primeri neskladnosti s to uredbo. Države članice in njihovi zadevni organi te informacije nemudoma posredujejo.

Sprememba 112

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2b. Komisija vsako leto objavi poročilo o dejavnostih foruma. To poročilo vsebuje natančno razlago obravnavanih vprašanj, ukrepov, ki iz njih izhajajo, ter obrazložitev teh ukrepov, tudi kadar ni predviden noben ukrep. Vsako leto Komisija Evropskemu parlamentu predloži poročilo o dejavnostih foruma.

Sprememba 113

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2c. Če Komisija po skupni reviziji ugotovi, da je zadevni homologacijski organ kršil katero od zahtev iz te uredbe, o tem takoj obvesti države članice, Evropski parlament in Komisijo. Komisija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za obravnavanje neskladnosti. V nekaterih primerih in ob ustreznem upoštevanju narave neskladnosti je Komisija pooblaščena, da zadevnemu homologacijskemu organu začasno razveljavi ali prekliče pooblastilo za sprejemanje vlog za potrdilo o EU-homologaciji na podlagi člena 21.

Sprememba 114

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 c – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija v dveh mesecih po začasni razveljavitvi ali preklicu tega pooblastila iz odstavka 3 državam članicam predloži poročilo o svojih ugotovitvah glede neskladnosti. Za zagotovitev varnosti vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, Komisija zadevnim homologacijskim organom po potrebi naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.

Sprememba 115

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 10a
	Spletna zbirka podatkov
	1. Komisija vzpostavi spletno zbirko podatkov za varno elektronsko izmenjavo informacij o postopkih homologacije, izdanih dovoljenjih, nadzoru trga in drugih ustreznih dejavnostih med nacionalnimi organi za homologacijo, organi za nadzor trga, državami članicami in Komisijo.
	2. Komisija je pristojna za usklajevanje dostopa in prejemanje rednih informacij od zadevnih organov ter za varstvo podatkov in zaupnost v zvezi s podatki v zbirki podatkov.
	3. Države članice v zbirko podatkov posredujejo informacije iz člena 25. Poleg tega države članice predložijo podrobnosti o identifikacijski številki registriranih vozil in identifikacijski številki vozila, ki mu je dodeljena v skladu z Direktivo Sveta 1999/37/ES (1a) , ter Komisijo redno obvešča o spremembah. Te informacije so na voljo v obliki, ki omogoča iskanje.
	4. Komisija vzpostavi vmesnik med zbirko podatkov in sistemom hitrega obveščanja EU (RAPEX) ter Informacijskim in komunikacijskim sistemom za nadzor trga (ICSMS), da se omogoči lažje izvajanje dejavnosti za nadzor trga in se zagotovijo usklajenost, doslednost in točnost informacij, zagotovljenih potrošnikom in tretjim osebam.
	5. Komisija vzpostavi tudi javno dostopen vmesnik, ki zajema informacije iz Priloge IX in podrobnosti o homologacijskem organu, ki je izdalpotrdila o homologaciji v skladu s členom 24, in o tehničnih službah, ki so opravile preskuse iz člena 28. Komisija zagotovi, da so informacije na voljo v obliki, ki omogoča iskanje.
	Komisija zagotovi tudi dostop do informacij, ki so potrebne za preverjanja skladnosti v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 9(4).
	6. V okviru zbirke podatkov Komisija razvije orodje za nalaganje rezultatov preskusov tretjih strani in pritožb o delovanju vozil, sistemov, sestavnih delov in drugih tehničnih enot. Informacije, ki se posredujejo prek tega orodja, se upoštevajo v zvezi z dejavnostmi za nadzor trga iz členov 8 in 9.
	7. Za preverjanje primernosti uporabe informacijskega sistema za notranji trg (IMI) za namene izmenjave informacij na podlagi tega člena se najpozneje … [tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe] začne izvajati pilotni projekt.

Sprememba 116

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Proizvajalec zagotovi, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih je proizvedel in dal na trg ali so se začeli uporabljati, izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe.	1. Proizvajalec zagotovi, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg ali so se začeli uporabljati, izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe ter da so še vedno skladni s temi zahtevami, ne glede na uporabljeno preskusno metodo .

Sprememba 117

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Proizvajalec odgovarja homologacijskemu organu za vse vidike postopka homologacije vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje ne glede na uporabljeno preskusno metodo.

Sprememba 118

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Za namene EU-homologacije proizvajalec s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri homologacijskem organu. Navedeni proizvajalec imenuje tudi enega samega predstavnika s sedežem v Uniji za nadzor trga, ki je lahko isti predstavnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.	4. Za namene EU-homologacije proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali posameznih tehničnih enot s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri homologacijskem organu. Navedeni proizvajalec imenuje tudi enega samega predstavnika s sedežem v Uniji za nadzor trga, ki je lahko isti predstavnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.

Sprememba 119

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4a. Proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo zagotovi, da pri zasnovi vozil, sistemskih sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ni uporabil strategij ali drugih sredstev, ki bi po nepotrebnem spremenila njihovo delovanje med ustreznimi preskusnimi postopki, ko se preskusi delovanje pod pogoji, kakršne je mogoče razumno pričakovati med običajnim delovanjem in uporabo.
	Proizvajalec razkrije vse strategije krmiljenja motorja, ki se lahko uporabijo, bodisi prek programske ali strojne opreme. Proizvajalec razkrije vse pomembne informacije o takih strategijah za krmiljenje, vključno z uporabljeno programsko opremo, parametri teh strategij ter tehnično obrazložitvijo, v kateri je natančno opisano, zakaj so te strategije potrebne.

Sprememba 120

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Proizvajalec je odgovoren homologacijskemu organu za vse vidike postopka homologacije vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali je neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali ne.	črtano

Sprememba 121

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6a. Proizvajalec zaradi varstva okolja, zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb in neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jo da na trg, ter o tem spremljanju obvešča svoje uvoznike in distributerje.
	Če se v več kot 30 primerih ali pri 1 % vseh vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme določenega tipa, variante in/ali različice, ki so bile dane na trg, odvisno od tega, katera vrednost je nižja, predložijo pritožbe in/ali ugotovijo neskladnosti v zvezi z opremo, povezano z varnostjo ali emisijami, se ustreznemu homologacijskemu organu, odgovornemu za vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo, in Komisiji nemudoma pošljejo podrobne informacije.
	Informacije vsebujejo opis težave in podrobnosti, potrebne za identifikacijo zadevnega tipa, variante in različice vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme. Ti podatki za zgodnje opozarjanje se uporabijo za opredelitev morebitnih trendov pri pritožbah potrošnikov in preiskovanje potrebe po odpoklicih proizvajalca in dejavnostih nadzora trga, ki jih izvajajo države članice in Komisija.

Sprememba 122

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7a. Proizvajalec zagotovi, da se uporabnik vozil na podlagi predhodnih informacij strinja z obdelavo in posredovanjem vseh podatkov, ki se ustvarijo med uporabo vozila, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (1a) . Če obdelava in posredovanje podatkov nista obvezna za varno delovanje vozila, proizvajalec zagotovi, da ima uporabnik vozila možnost, da prenos podatkov preprosto izklopi.

Sprememba 123

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Proizvajalec , ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota ali del ali oprema, ki jih je dal na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

Kadar proizvajalec meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota ali del ali oprema, ki jih je proizvajalec dal na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, proizvajalec nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

Sprememba 124

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, proizvajalec homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.

Sprememba 125

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Proizvajalec hrani opisno dokumentacijo iz člena 24(4) deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota .	Poleg opisne dokumentacije iz člena 24(4) hrani proizvajalec za homologacijske organe izvod potrdil o skladnosti iz člena 34 za obdobje desetih let po koncu veljavnosti EU-homologacije za vozilo in za obdobje petih let po koncu veljavnosti EU-homologacije za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto .

Sprememba 126

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Proizvajalec vozila hrani izvod potrdil o skladnosti iz člena 34, tako da je na voljo homologacijskim organom.	črtano

Sprememba 127

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu prek homologacijskega organa predloži izvod potrdila o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga nacionalni organ brez težav razume.	Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije navedenemu organu ali Komisiji prek homologacijskega organa predloži izvod potrdila o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote , dela ali opreme v jeziku, ki ga nacionalni organ brez težav razume.

Sprememba 128

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.	Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije z navedenim organom ali Komisijo sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Sprememba 129

Predlog uredbe

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev v zvezi z nadzorom trga	Obveznosti zastopnikov proizvajalcev

Sprememba 130

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Zastopnik proizvajalca v zvezi z nadzorom trga opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo določa, da navedeni zastopnik opravlja vsaj naslednje naloge:	1. Zastopnik proizvajalca opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo določa, da navedeni zastopnik opravlja vsaj naslednje naloge:

Sprememba 131

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

ima dostop do opisne mape iz člena 22 in potrdila o skladnosti iz člena 34 v enem od uradnih jezikov Unije. Taka dokumentacija je homologacijskim organom na voljo deset let po tem, ko je bilo na trg dano vozilo, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota;

(a)

ima dostop do potrdila o homologaciji in njegovih prilog ter potrdila o skladnosti v enem od uradnih jezikov Unije. Ta dokumentacija je homologacijskim organom in organom za nadzor trga na voljo deset let po tem, ko je bilo na trg dano vozilo, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota;

Sprememba 132

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(b)

na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote , kar vključuje tudi vse tehnične specifikacije homologacije in dostop do programske opreme in algoritmov ;

Sprememba 133

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Pri podrobnih podatkih o spremembah je treba obravnavati vsaj naslednje vidike:	3. Pri podrobnih podatkih o spremembah pooblastila je treba obravnavati vsaj naslednje vidike:

Sprememba 134

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Uvoznik pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preveri, ali je homologacijski organ pripravil opisno dokumentacijo iz člena 24(4), in ali so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 11(7).	Uvoznik pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preveri, ali je vključeno v veljavno potrdilo o homologaciji in ali so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 11(7).

Sprememba 135

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, lahko da na trg, dovoli začetek uporabe ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo. Kadar meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot o tem obvesti tudi homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

3. Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, lahko da na trg, dovoli začetek uporabe ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo. Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot o tem obvesti tudi homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

Sprememba 136

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Uvoznik zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg, ter o tovrstnem spremljanju obvešča svoje distributerje.	6. Uvoznik zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb , neskladnosti in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg, ter o tovrstnih pritožbah in odpoklicih obvešča svoje distributerje.

Sprememba 137

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6a. Uvoznik zadevnega proizvajalca takoj obvesti o pritožbah in poročilih, ki se nanašajo na tveganja, sume na zaplet ali neskladnost vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg.

Sprememba 138

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki ga je uvoznik dal na trg, ni skladen s to uredbo, uvoznik nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi ali jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga .

1. Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki ga je uvoznik dal na trg, ni skladen s to uredbo, uvoznik nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pod nadzorom proizvajalca uskladi, umakne s trga ali odpokliče , če je to primerno. Uvoznik obvesti tudi proizvajalca in homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

Sprememba 139

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvoznik proizvajalcu, homologacijskim organom in organom za nadzor trga držav članic, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma predloži podrobne informacije o resnem tveganju.	Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema , ki je bilo dano na trg, pomeni resno tveganje, uvoznik proizvajalcu, homologacijskim organom in organom za nadzor trga držav članic, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma predloži podrobne informacije o resnem tveganju.

Sprememba 140

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Distributer pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote preveri, ali so navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 63, v uradnih jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 11(7) oziroma člena 14(4).	1. Distributer pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote preveri, ali so navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 63, v uradnih jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 11(7) oziroma člena 14(4).
	2. Distributer zaradi varstva okolja, zdravja in varnosti potrošnikov razišče pritožbe in neskladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg. Poleg tega vse pritožbe in/ali neskladnosti v zvezi z okoljskimi ali varnostnimi vidiki vozila nemudoma sporoči uvozniku ali proizvajalcu.

Sprememba 141

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Če distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, da vozilo , sistem , sestavni del ali samostojno tehnično enoto na voljo na trgu , ga registrira ali da v uporabo šele , ko ga uskladi.	1. Če distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, o tem obvesti proizvajalca, uvoznika in homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ter vozila , sistema , sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ne da na trg , registrira ali da v uporabo, dokler ga ne uskladi.

Sprememba 142

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Distributer, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je dal na voljo na trgu, ni skladno s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika ter tako zagotovi, da se v skladu s členom 12(1) ali členom 15(1) sprejmejo ustrezni ukrepi, da se navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota uskladi ali da ga po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

2. Kadar distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je dal na voljo na trgu, ni skladno s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca, uvoznika in homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ter tako zagotovi, da se v skladu s členom 12(1) ali členom 15(1) sprejmejo ustrezni ukrepi, da se navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota uskladi ali da ga po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

Sprememba 143

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributer proizvajalcu, uvozniku, homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma pošlje podrobne informacije o navedenem resnem tveganju. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti , zlasti o resnem tveganju in popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

3. Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributer proizvajalcu, uvozniku, homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma pošlje podrobne informacije o navedenem resnem tveganju. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

Sprememba 144

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Distributer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.	4. Distributer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije z navedenim organom ali Komisijo sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Sprememba 145

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se uporablja le homologacija v enem delu.	2. Brez poseganja v zahteve iz regulativnih aktov iz Priloge IV se pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote uporablja le homologacija v enem delu.

Sprememba 146

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. EU-homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele po tem, ko homologacijski organ preveri, da tip vozila, homologiran v končni fazi, v trenutku homologacije izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve , v skladu s postopki iz Priloge XVII . V preverjanje je vključen pregled dokumentov v zvezi z vsemi zahtevami iz EU-homologacije nedodelanega tipa vozila, podeljene v večstopenjskem postopku, tudi kadar je podeljena za drugo kategorijo vozila. Vključeno je tudi preverjanje, ali je delovanje sistemov, za katere je bila homologacija podeljena ločeno, po njihovi vgradnji v celotno vozilo še vedno skladno s temi homologacijami.

Sprememba 147

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Izbira postopka homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na veljavne bistvene zahteve, s katerimi mora biti homologirani tip vozila skladen ob izdaji homologacije celotnega vozila.	5. Izbira postopka homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na vse veljavne zahteve, s katerimi mora biti homologirani tip vozila skladen ob izdaji homologacije celotnega vozila.

Sprememba 148

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6a. Proizvajalec da homologacijskemu organu na voljo toliko vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kolikor jih je v skladu z ustreznimi regulativnimi akti potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.

Sprememba 149

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži le ena vloga v eni sami državi članici.

2. Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži le ena vloga v eni sami državi članici. Ko se vloži vloga, proizvajalec ne sme prekiniti postopka in predložiti vloge za isti tip drugemu homologacijskemu organu ali drugi tehnični službi. Če se homologacija zavrne ali preskus v tehnični službi ni uspešno opravljen, proizvajalec ne sme predložiti vloge za isti tip drugemu homologacijskemu organu ali drugi tehnični službi.

Sprememba 150

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	opisni list, kot je za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo določen v Prilogi I ali za homologacijo po delih v Prilogi III;

(a)	opisni list, kot je za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo celotnega vozila določen v Prilogi I ali za homologacijo celotnega vozila po delih v Prilogi III ali v ustreznih regulativnih aktih v primeru odobritve sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ;

Sprememba 151

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka vložitve vloge .

(d)	vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka homologacije .

Sprememba 152

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Opisna mapa se pošlje v elektronskem obrazcu, ki ga zagotovi Komisija, lahko pa se pošlje tudi v papirni obliki.	2. Opisna mapa se pošlje v elektronski obliki.

Sprememba 153

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Vlogi za homologacijo po delih se poleg opisne mape iz člena 22 priloži celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, zahtevanih v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.	Vlogi za homologacijo po delih se poleg opisne mape iz člena 22 priloži celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih in dokumenti z informacijami , ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV.

Sprememba 154

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
V primeru vloge za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV dostop do opisne mape, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi izdana bodisi zavrnjena.	V primeru vloge za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV dostop do opisne mape in dokumenti z informacijami , dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi izdana bodisi zavrnjena.

Sprememba 155

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Vlogi za mešano homologacijo je poleg opisne mape iz člena 22 priložen celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, ki se zahtevajo v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.	Vlogi za mešano homologacijo je poleg opisne mape iz člena 22 priložen celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih in dokumenti z informacijami , ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV.

Sprememba 156

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	na prvi stopnji, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;

(a)	na prvi stopnji, tisti deli opisne mape, potrdila o EU-homologaciji in poročila o preskusih , ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;

Sprememba 157

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

na drugi in naslednjih stopnjah, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod potrdila o EU-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.

(b)

na drugi in naslednjih stopnjah, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod potrdila o EU-homologaciji celotnega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.

Sprememba 158

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Informacije iz točk (a) in (b) se lahko predložijo v skladu s členom 22(2).	Informacije iz točk (a) in (b) se predložijo v skladu s členom 22(2).

Sprememba 159

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ in tehnične službe imajo dostop do programske opreme in algoritmov vozila.	Homologacijski organ in tehnične službe imajo dostop do programske opreme , strojne opreme in algoritmov vozila , pa tudi do dokumentacije ali drugih informacij, ki omogočajo primerno in ustrezno raven razumevanja sistemov, tudi razvojnega procesa sistemov in koncepta sistemov, ter funkcij take programske opreme in strojne opreme, ki omogočajo, da je vozilo skladno z zahtevami te uredbe .
	V obdobju veljavnosti EU-homologacije se zagotovi dostop do programske opreme, strojne opreme in algoritmov vozila, s čimer se omogoči, da se med rednimi pregledi preveri skladnost z zahtevami te uredb. Po prenehanju veljavnosti potrdila o EU-homologaciji in v primeru, da se potrdilo ne podaljša, se na zahtevo še naprej zagotavlja dostop. Za te posebne namene se ne sme razkriti informacij, ki bi lahko spodkopale zaupnost lastniških informacij in intelektualne lastnine. Proizvajalec ob oddaji vloge za homologacijo s standardiziranim obrazcem obvesti homologacijski organ in tehnično službo o različici programske opreme za urejanje varnostnih sistemov, sestavnih delov in nastavitev ali drugih kalibracij, ki se uporablja za sisteme in sestavne dele, povezane z emisijami. Tehnična služba lahko z določitvijo ustreznih parametrov označi programsko opremo, da se odkrijejo naknadne nezakonite spremembe programske opreme.

Sprememba 160

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, homologacijski organ v skladu s členom 20(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene homologacije v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v času podelitve homologacije celotnega vozila.

(d)

pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, homologacijski organ v skladu s členom 20(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene veljavne homologacije v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v času podelitve homologacije celotnega vozila.

Sprememba 161

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Opisna dokumentacija vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki razpored vodenja EU-homologacije.	Opisna dokumentacija je lahko shranjena v elektronski obliki in vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki razpored vodenja EU-homologacije.

Sprememba 162

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Homologacijski organ zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni resno tveganje za varnost ali da lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V tem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svoje ugotovitve.

5. Homologacijski organ zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni tveganje za varnost ali da lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V tem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svoje ugotovitve.

Sprememba 163

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 20 (4) in (5) zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe ali aktov iz Priloge IV.	Homologacijski organ v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 20 zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe ali aktov iz Priloge IV.

Sprememba 164

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Homologacijski organ v enem mesecu po izdaji ali spremembi potrdila o EU-homologaciji homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je homologiral, pošlje izvod tega potrdila skupaj s prilogami, vključno s poročili o preskusu iz člena 23. Ta izvod se pošlje po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.

1. Homologacijski organ v enem mesecu po izdaji ali spremembi potrdila o EU-homologaciji spletni zbirki podatkov za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je homologiral, predloži informacije, ki zajemajo potrdilo o EU-homologaciji skupaj s prilogami, vključno s poročili o preskusu iz člena 23.

Sprememba 165

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Homologacijski organ, ki je izdal EU-homologacijo, na zahtevo homologacijskega organa druge države članice ali Komisije homologacijskemu organu prosilcu v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zahtevanega potrdila o EU-homologaciji skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.	črtano

Sprememba 166

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev.	4. Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev. Homologacijski organ te informacije v spletni zbirki podatkov tudi posodobi.

Sprememba 167

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	v primeru homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod potrdila o skladnosti.

(d)	v primeru homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod potrdila o skladnosti tipa vozila .

Sprememba 168

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge IV, se dokaže z ustreznimi preskusi v skladu z zadevnimi regulativnimi akti iz Priloge IV , ki jih opravijo imenovane tehnične službe.	1. Za namen EU-homologacij homologacijski organ preveri skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi in v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge IV, in sicer z ustreznimi preskusi, ki jih opravijo imenovane tehnične službe.
	Oblika poročil o preskusih izpolnjuje splošne zahteve iz Dodatka 3 k Prilogi V.

Sprememba 169

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Proizvajalec homologacijskemu organu zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.	2. Proizvajalec ustrezni tehnični službi in homologacijskemu organu zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.

Sprememba 170

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3a. Zahtevani preskusi se opravijo v skladu z ustreznimi regulativnimi akti iz Priloge IV. Če je v preskusnih postopkih iz ustreznih regulativnih aktov predviden razpon vrednosti, tehnične službe lahko določijo parametre in pogoje, ki se uporabljajo pri izvajanju ustreznih preskusov iz odstavka 1. Pri homologaciji celotnega vozila organi zagotovijo, da vozila, izbrana za preskušanje, predstavljajo najslabši primer glede na skladnost z zadevnimi merili, ter da ne vodijo v doseganje rezultatov, ki sistematično odstopajo od delovanja vozil, kadar se upravljajo v pogojih, ki bi jih razumno pričakovali pri običajnem delovanju in uporabi.

Sprememba 348

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3b. Komisija, homologacijski organi in tehnične službe lahko pri preverjanju skladnosti s členoma 3(1) in 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 odstopajo od standardnih preizkusnih postopkov in obsega vrednosti ter na nepredvidljiv način spreminjajo pogoje in parametre, pri tem pa lahko zlasti odstopajo od vrednosti in postopkov, navedenih v regulativnih aktih iz Priloge IV.

Sprememba 171

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je statistično relevantno število vzorcev vozil in potrdil o skladnosti skladnih s členoma 34 in 35 ter ali so podatki v teh potrdilih točni.	2. Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je ustrezno in statistično relevantno število vzorcev vozil in potrdil o skladnosti skladnih s členoma 34 in 35 ter ali so podatki v teh potrdilih točni.

Sprememba 172

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Zato da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna s homologiranim tipom, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, izvede vsa preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo. Prva preverjanja homologacijski organ izvede v letu dni od datuma izdaje potrdil o skladnosti. Naslednja preverjanja homologacijski organ izvede najmanj enkrat letno v naključnih presledkih, ki jih določi.

Sprememba 173

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4a. Homologacijski organ za izvedbo preskusa preverjanja skladnosti v skladu z odstavkoma 2 in 4 imenuje drugo tehnično službo, kot je bila uporabljena med prvotnim preskušanjem homologacije.

Sprememba 174

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo in ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu s homologiranim tipom, ali pa ugotovi, da potrdila o skladnosti niso več skladna s členoma 34 in 35, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za skladnost proizvodnje, ali prekliče homologacijo.

5. Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo in ki ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu s homologiranim tipom, zahtevami iz te uredbe ali zahtevami regulativnih aktov iz Priloge IV, ali pa ki ugotovi, da potrdila o skladnosti niso več skladna s členoma 34 in 35, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje določb glede skladnosti proizvodnje, ali prekliče homologacijo. Homologacijski organ se lahko odloči za sprejetje vseh potrebnih omejevalnih ukrepov v skladu s členoma 53 in 54.

Sprememba 175

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice določijo strukturo nacionalne pristojbine , s katero se krijejo stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga ter preskušanje homologacij in preskušanje in pregledi skladnosti proizvodnje, ki jih opravijo tehnične službe , ki so jih imenovali .	1. Države članice zagotovijo , da so stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga kriti. Države članice lahko uvedejo strukturo pristojbin ali te dejavnosti financirajo iz svojih nacionalnih proračunov, ali uporabijo kombinacijo obeh načinov. Pristojbin ne zaračunavajo neposredno tehnične službe.

Sprememba 176

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Te nacionalne pristojbine se zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za homologacijo. Pristojbin ne zaračunavajo neposredno tehnične službe .	2. Kadar se uvede sistem pristojbin, se te nacionalne pristojbine zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za homologacijo. Kadar se sistem pristojbin uporablja za skladnost proizvodnje, države članice te nacionalne pristojbine zaračunavajo proizvajalcu v državi članici, v kateri poteka proizvodnja .

Sprememba 177

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. S strukturo nacionalnih pristojbin se krijejo tudi stroški pregledov in preskusov za preverjanje skladnosti, ki jih v skladu s členom 9 izvaja Komisija . Ti prispevki pomenijo zunanje namenske prejemke splošnega proračuna Evropske unije v skladu s členom 21(4) finančne uredbe (26).	3. Komisija zagotovi, da se krijejo stroški pregledov in preskusov za preverjanje skladnosti, ki jih je odredila v skladu s členom 9. Za ta namen se uporabi splošni proračun Evropske unije.

Sprememba 178

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o podrobnostih svoje nacionalne strukture pristojbin . Datum prvega uradnega obvestila je [datum začetka veljavnosti te uredbe + eno leto]. Druge države članice in Komisija morajo biti o naknadnih posodobitvah struktur nacionalnih pristojbin uradno obveščene vsako leto.	4. Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o podrobnostih svojega finančnega mehanizma ali mehanizmov . Datum prvega uradnega obvestila je [datum začetka veljavnosti te uredbe + eno leto]. Druge države članice in Komisija morajo biti o naknadnih posodobitvah struktur nacionalnih pristojbin uradno obveščene vsako leto.

Sprememba 179

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi dodatek iz odstavka 3, ki se uporabi za nacionalne pristojbine iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).	črtano

Sprememba 180

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Če homologacijski organ ugotovi, da so spremembe podatkov v opisni dokumentaciji bistvene, in če jih ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.	5. Če homologacijski organ ugotovi, da sprememb podatkov v opisni dokumentaciji ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.

Sprememba 181

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	rezultati preskusa preverjanja skladnosti, ki jih opravi Komisija ali organi za nadzor trga, pokažejo morebitne neskladnosti z varnostno ali okoljsko zakonodajo Unije;

Sprememba 182

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Homologacije za vozila, sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote se izdajo za omejeno obdobje petih let brez možnosti podaljšanja. Datum prenehanja veljavnosti se navede v potrdilu o homologaciji. Potrdilo o homologaciji se lahko po prenehanju veljavnosti podaljša na podlagi vloge proizvajalca in le, kadar homologacijski organ preveri, ali je novi tip vozila, sistem, sestavni del in samostojna tehnična enota skladen z vsemi zahtevami iz ustreznih regulativnih aktov za nova vozila , sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote navedenega tipa .	1. Homologacije za vozila kategorij M1 in N1 ter za sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote , uvrščene na seznam v skladu z odstavkom 1a, se izdajo za omejeno obdobje sedmih let, za vozila kategorij N2 , N3 , M2 , M3 in O pa za omejeno obdobje desetih let. Datum prenehanja veljavnosti se navede v potrdilu o EU -homologaciji.
	Potrdilo o homologaciji se lahko pred prenehanjem veljavnosti podaljša na podlagi vloge proizvajalca in le, kadar homologacijski organ preveri, ali je novi tip vozila v celoti skladen z vsemi zahtevami , tudi s protokoli testiranja, iz ustreznih regulativnih aktov za nova vozila tega homologiranega tipa. Kadar homologacijski organ določi, da se uporablja ta pododstavek, preskusov iz člena 28 ni treba ponoviti.
	Da bi lahko homologacijski organ izpolnil svoje naloge, proizvajalec predloži vlogo ne prej kot 12 mesecev in ne pozneje kot šest mesecev pred datumom izteka veljavnosti potrdila o EU-homologaciji.

Sprememba 183

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1a. Homologacije za vozila, sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote se načeloma izdajo za neomejeno obdobje. Ker nekateri sistemi, sestavni deli in ločene tehnične enote zaradi svoje narave ali tehničnih lastnosti lahko zahtevajo pogostejše posodabljanje, se ustrezne homologacije izdajo za omejeno obdobje sedmih let. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere je treba zaradi njihove narave homologacijo izdati le za omejeno obdobje.

Sprememba 184

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	če se proizvodnja vozil v skladu s homologiranim tipom prostovoljno popolnoma preneha;

(b)	če se proizvodnja vozil v skladu s homologiranim tipom prostovoljno popolnoma preneha , kar se v vsakem primeru šteje, da se je zgodilo, če v preteklih dveh letih ni bilo proizvedeno nobeno vozilo tega tipa ;

Sprememba 185

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
(4) Osebe, pooblaščene za podpisovanje potrdil o skladnosti, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da v celoti izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izdelavo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.	(4) Osebe, pooblaščene za podpisovanje potrdil o skladnosti, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izdelavo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.

Sprememba 186

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Gospodarski subjekti dajo na trg zgolj vozila, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so označeni tako, da so skladni s to uredbo.

Sprememba 187

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom odobri razširitev začasne EU-homologacije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).	3. Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom odobri razširitev veljavnosti začasne EU-homologacije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Sprememba 188

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice lahko odločijo, da iz ene ali več bistvenih zahtev , navedenih v regulativnih aktih iz Priloge IV izvzamejo kateri koli tip vozila iz odstavka 1, če navedene države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.	2. Države članice lahko odločijo, da iz doseganja skladnosti z eno ali več zahtevami , navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, izvzamejo kateri koli tip vozila iz odstavka 1, če navedene države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.

Sprememba 189

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. Poleg tega bi bilo treba malim in srednjim podjetjem z majhno proizvodnjo, ki ne morejo izpolniti enakih meril glede časovnih omejitev kot veliki proizvajalci, zagotoviti večjo prožnost.

Sprememba 190

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Kadar v obdobju treh mesecev iz prvega pododstavka ni predložen noben ugovor, se šteje, da je nacionalna homologacija sprejeta.

Sprememba 191

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge IV, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge IV.	1. Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge IV, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge IV. Ta uredba se ne uporablja za nepopolna vozila.

Sprememba 192

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži proizvajalec ali lastnik vozila ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.	2. Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži lastnik vozila , proizvajalec ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.

Sprememba 193

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z bistvenimi zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, če navedene države članice uvedejo ustrezne alternativne zahteve.	1. Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, če navedene države članice uvedejo ustrezne alternativne zahteve.

Sprememba 194

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži bodisi proizvajalec ali lastnik vozila bodisi njegov predstavnik, pod pogojem, da ima navedeni predstavnik sedež v Uniji.	2. Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži lastnik vozila, proizvajalec ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.

Sprememba 195

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila temelji na predlogi potrdila o EU-homologaciji iz Priloge VI in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne pri vložitvi vloge za registracijo iz Direktive Sveta 1999/37/ES (28).	Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila temelji na predlogi potrdila o EU-homologaciji iz Priloge VI in vsebuje vsaj informacije, vključene v predlogi potrdila o posamični EU-odobritvi iz Priloge VI .

Sprememba 196

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Država članica dovoli dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozila, za katerega je druga država članica podelila nacionalno posamično odobritev vozila v skladu s členom 43, razen če navedena država članica utemeljeno domneva, da ustrezne alternativne zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.

Sprememba 197

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Postopki iz členov 43 in 44 se lahko za določeno vozilo uporabljajo v zaporednih stopnjah njegove dodelave v skladu postopkom večstopenjske homologacije.	1. Postopki iz členov 42 in 43 se lahko za določeno vozilo uporabljajo v zaporednih stopnjah njegove dodelave v skladu postopkom večstopenjske homologacije. Za vozila, homologirana s postopkom večstopenjske homologacije, se uporablja Priloga XVII.

Sprememba 198

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Postopki iz členov 43 in 44 ne smejo nadomestiti vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne smejo uporabljati za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.	2. Postopki iz členov 42 in 43 ne nadomeščajo vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne uporabljajo za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.

Sprememba 199

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Nepopolna vozila se lahko dajo na voljo na trgu ali začnejo uporabljati , vendar lahko nacionalni organi, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo podelitev registracije in uporabo takih vozil na cesti.	Nepopolna vozila se lahko dajo na voljo na trgu, vendar lahko nacionalni organi, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo podelitev registracije , začetek uporabe in uporabo takih vozil na cesti.

Sprememba 201

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Prvi pododstavek se uporablja le za vozila, ki so že bila na ozemlju Unije in torej niso bila dana na voljo na trgu, registrirana ali se začela uporabljati, preden je njihova EU-homologacija prenehala veljati.	Prvi pododstavek se uporablja le za vozila, ki so že bila na ozemlju Unije in še niso bila registrirana ali se začela uporabljati, preden je njihova EU-homologacija prenehala veljati.

Sprememba 202

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Proizvajalec, ki želi dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo vozila iz zaključka serije v skladu z odstavkom 1, v ta namen pošlje zahtevek nacionalnemu organu države članice, ki je podelila EU-homologacijo. V tem zahtevku navede vse tehnične ali gospodarske razloge, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo, in številke VIN zadevnih vozil.

Proizvajalec, ki želi dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo vozila iz zaključka serije v skladu z odstavkom 1, v ta namen pošlje zahtevek homologacijskemu organu države članice, ki je podelila EU-homologacijo. V tem zahtevku navede vse tehnične ali gospodarske razloge, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo, in številke VIN zadevnih vozil.

Sprememba 203

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu navedenega zahtevka odloči, ali dovoli dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe navedenih vozil na ozemlju zadevne države članice, in določi število vozil, za katero se lahko dovoljenje podeli.	Zadevni nacionalni homologacijski organ v treh mesecih po prejemu navedenega zahtevka odloči, ali dovoli dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe navedenih vozil na ozemlju zadevne države članice, in določi število vozil, za katero se lahko dovoljenje podeli.

Sprememba 204

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Le vozila iz zaključka serije z veljavnim potrdilom o skladnosti, ki ostane veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, za katera pa homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji.	4. Le vozila iz zaključka serije z veljavnim potrdilom o skladnosti, ki ostane veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, za katera pa homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji.

Sprememba 205

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Države članice vodijo evidenco številke VIN vozil, za katera so dovolile, da se dajo na trg, registrirajo ali dajo v uporabo v skladu s tem členom.	6. Države članice vodijo evidenco številke VIN vozil, ki so jih registrirale ali dale v uporabo v skladu s tem členom.

Sprememba 206

Predlog uredbe

Člen 49 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje , na nacionalni ravni	Nacionalno ocenjevanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, pri katerih obstaja sum, da pomenijo resno tveganje za neskladnost

Sprememba 207

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Organi za nadzor trga ene države članice, ki ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 in členom 8 te uredbe ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, o svojih ugotovitvah takoj obvestijo homologacijski organ , ki je podelil homologacijo .

1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice, na podlagi dejavnosti nadzora trga ali informacij homologacijskega organa, proizvajalcev ali pritožb utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, ali ni skladna z zahtevami iz te uredbe, ti organi za nadzor trga izvedejo oceno za zadevno vozilo, sistem , sestavni del ali samostojno tehnično enoto glede izpolnjevanja vseh zahtev iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo z organi za nadzor trga .

Sprememba 208

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ iz odstavka 1 oceni, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskimi organi in z organi za nadzor trga.	črtano

Sprememba 209

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Za oceno tveganja za proizvod se uporablja člen 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Sprememba 210

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Za omejevalne ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.	črtano

Sprememba 211

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Zadevni homologacijski organ Komisijo in druge države članice obvesti o rezultatih ocene iz odstavka 1 in ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta.	črtano

Sprememba 212

Predlog uredbe

Člen 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 49a
	Nacionalni postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje ali so neskladni
	1. Kadar organi za nadzor trga države članice po izvedbi pregledov v skladu s členom 49 ugotovijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota predstavlja resno tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike varstva javnega interesa, ki jih zajema ta uredba, ali ni v skladu s to uredbo, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj bodisi sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ko je dana na trg, ne predstavlja več navedenega tveganja ali neskladnosti.
	2. Gospodarski subjekt zagotovi, da se v skladu z obveznostmi iz členov 11 do 19 vsi ustrezni popravni ukrepi izvedejo za vsa zadevna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg, registriral ali dal v uporabo v Uniji.
	3. Kadar gospodarski subjekt ustreznih popravnih ukrepov ne izvede v roku iz odstavka 1 ali če tveganje zahteva hitro ukrepanje, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne začasne omejevalne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem nacionalnem trgu, jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo.
	Za omejevalne ukrepe iz tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Sprememba 213

Predlog uredbe

Člen 50 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z omejevalnimi ukrepi , sprejetimi na nacionalni ravni	Popravni in omejevalni ukrepi na ravni EU

Sprememba 214

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Nacionalni organi takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o omejevalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 49(1) in (5) .	Država članica, ki sprejme popravne in omejevalne ukrepe v skladu s členom 50(1) in (3), takoj obvesti Komisijo in druge države članice prek elektronskega sistema iz člena 22 Uredbe (ES) št. 765/2008. Ta država članica o svojih ugotovitvah prav tako takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo .

Sprememba 215

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

V poslane informacije so vključene vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta domnevne neskladnosti in tveganja, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta.

2. V poslane informacije so vključene vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta neskladnosti in/ali tveganja, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih popravnih in omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta. Prav tako se navede, ali je tveganje posledica:

(a)	neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;

(b)	pomanjkljivosti zadevnih regulativnih aktov iz Priloge IV.

Sprememba 216

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Homologacijski organ iz člena 49(1) navede, ali je neskladnost posledica:

črtano

(a)	neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;

(b)	pomanjkljivosti zadevnih regulativnih aktov iz Priloge IV.

Sprememba 217

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Država članica, ki ni država članica, ki začne postopek, v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice obvesti o vseh sprejetih omejevalnih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa pošlje svoje ugovore.

črtano

Sprememba 218

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3a. Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila iz odstavka 1 ne pošljejo nobenega ugovora glede popravnega ali omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo enakovredni popravni ali omejevalni ukrepi.

Sprememba 219

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejetju informacij iz odstavka 1 ne pošljejo ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ukrep oceni Komisija v skladu s členom 51 .	4. Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila iz odstavka 1 ne pošljejo ugovora glede popravnega ali omejevalnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, se Komisija nemudoma posvetuje z zadevnimi državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti .

Sprememba 220

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne pošljejo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.	5. Komisija na podlagi rezultatov tega posvetovanja sprejme izvedbene akte o uskladitvi popravnih ali omejevalnih ukrepov na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
	Komisija te izvedbene akte naslovi na vse države članice in o njih nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice te izvedbene akte nemudoma uporabljajo. O tem ustrezno obvestijo Komisijo.

Sprememba 221

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. Kadar Komisija meni, da nacionalni ukrep ni upravičen, sprejme izvedbene akte, v katerih določi, na morajo zadevne države članice ukrep umakniti ali prilagoditi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Sprememba 222

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5b. Kadar se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in se tveganje za neskladnost pripiše pomanjkljivostim regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga naslednje:

(a)	kadar gre za regulativne akte, potrebne spremembe zadevnega akta;

(b)	kadar gre za pravilnike UN/ECE, potrebne osnutke predlogov sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta 97/836/ES.

Sprememba 223

Predlog uredbe

Člen 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 51

črtano

Zaščitni postopek Unije

1. Če se med postopkom iz člena 50(3) in (4) predložijo ugovori proti omejevalnemu ukrepu države članice ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene sprejme sklep o tem, ali se nacionalni ukrep oceni kot upravičen ali ne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem obvestijo.

2. Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s svojih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep prekliče ali prilagodi v skladu s sklepom Komisije iz odstavka 1.

3. Če se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:

(a)	kadar gre za regulativne akte, predlaga potrebne spremembe zadevnega akta;

(b)	kadar gre za pravilnike UN/ECE, predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta št. 97/836/ES.

Sprememba 224

Predlog uredbe

Člen 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 51a

Popravni in omejevalni ukrepi na podlagi dejavnosti Komisije za nadzor trga

1. Kadar Komisija po pregledih v skladu s členom 9 ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota predstavlja resno tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike varstva javnega interesa, ki jih zajema ta uredba, ali ni v skladu s to uredbo, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj bodisi sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne predstavlja več navedenega tveganja ali neskladnosti.

Kadar gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov v roku iz prvega pododstavka ali kadar je zaradi tveganja potrebno hitro ukrepanje, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi popravne ali omejevalne ukrepe Unije, za katere meni, da so potrebni na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija te izvedbene akte naslovi na vse države članice in o njih nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice izvedbene akte nemudoma uporabljajo. O tem ustrezno obvestijo Komisijo.

2. Kadar se tveganje za neskladnost pripiše pomanjkljivostim regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga naslednje:

(a)	kadar gre za regulativne akte, potrebne spremembe zadevnega akta;

(b)	kadar gre za pravilnike UN/ECE, potrebne osnutke predlogov sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta 97/836/ES.

Sprememba 225

Predlog uredbe

Člen 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Člen 52	črtano
Skladna vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo zdravje ali okolje
1. Če država članica po izvedbi ocene iz člena 49(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, ali sprejme omejevalne ukrepe, s katerimi vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja, umakne ali odpokliče s trga.
Dokler gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, lahko država članica zavrne registracijo takih vozil.
2. Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi v zvezi z vsemi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami iz odstavka 1.
3. Država članica v enem mesecu po prejemu zahteve iz odstavka 1 Komisiji in drugim državam članicam pošlje vse razpoložljive informacije, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov.
4. Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali se nacionalni ukrep iz odstavka 1 oceni kot upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
5. Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte.

Sprememba 226

Predlog uredbe

Člen 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Člen 53	črtano
Splošne določbe v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami
1. Če vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom ali s to uredbo ali so bili homologirani na podlagi nepravilnih podatkov, lahko homologacijski organi, organi za nadzor trga ali Komisija sprejmejo potrebne omejevalne ukrepe v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 765/2008, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na trgu ali da jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo, vključno s tem, da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, to homologacijo prekliče, dokler ustrezni gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, s katerimi uskladi navedena vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote.
2. Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v potrdilu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom.

Sprememba 227

Predlog uredbe

Člen 54 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami	Neskladna EU-homologacija

Sprememba 228

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Če homologacijski organ ali organ za nadzor trga ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov ali da vozila , sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote , ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali ki nosijo homologacijsko oznako , niso skladni s homologiranim tipom , lahko sprejme vse ustrezne omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1) .

1. Če homologacijski organ ugotovi, da je bila podeljena homologacija , ki ni skladna s to uredbo , zavrne njeno priznanje. O tem obvesti homologacijski organ , ki je podelil EU-homologacijo , druge države članice in Komisijo .

Sprememba 229

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Homologacijski organ ali organ za nadzor trga ali Komisija od homologacijskega organa , ki je podelil EU-homologacijo, tudi zahteva, naj preveri, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom ali, kadar je potrebno, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote , ki so že dani na trg, ponovno uskladijo .

2. Kadar homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu po priglasitvi potrdi neskladnost homologacije , jo ta homologacijski organ umakne .

Sprememba 230

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Če je v primeru homologacije celotnega vozila neskladnost vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.	črtano

Sprememba 231

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Če je v primeru večstopenjske homologacije neskladnost dodelanega vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali posledica samega nedodelanega vozila, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto ali nedodelano vozilo.	črtano

Sprememba 232

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu zahteve iz odstavkov 1 do 4 opravi oceno zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki obsega vse zahteve iz te uredbe. Prav tako preveri podatke, na podlagi katerih je bila homologacija podeljena. Ustrezni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskim organom.	črtano

Sprememba 233

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6. Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ugotovi neskladnost, od ustreznega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, pa po potrebi čim prej in najpozneje v enem mesecu od datuma zahteve sprejme ukrepe iz člena 53(1).

črtano

Sprememba 234

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
7. Nacionalni organi, ki sprejmejo omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1), o tem nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.	črtano

Sprememba 235

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 8 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Če druga država članica v enem mesecu po priglasitvi omejevalnih ukrepov, ki jih je v skladu s členom 53(1) sprejel homologacijski organ ali organ za nadzor trga, predloži ugovor glede priglašenega omejevalnega ukrepa ali če Komisija ugotovi neskladnost v skladu s členom 9(5) , se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami ali ustreznimi gospodarskimi subjekti in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejet nacionalni ukrep. Komisija se lahko na podlagi te ocene odloči, da z izvedbenimi akti sprejme potrebne omejevalne ukrepe iz člena 53(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2) .

Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu po priglasitvi zavrnitve homologacije s strani homologacijskega organa predloži ugovor, se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter zadevnim gospodarskim subjektom .

Sprememba 236

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	8a. Komisija na podlagi te ocene sprejme izvedbene akte o svoji odločitvi, ali je zavrnitev EU-homologacije iz odstavka 1 upravičena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Sprememba 237

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

8b. Kadar Komisija po pregledih v skladu s členom 9 meni, da podeljena homologacija ni skladna s to uredbo, se nemudoma posvetuje z državami članicami in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter zadevnim gospodarskim subjektom. Komisija po teh posvetovanjih sprejme izvedbene akte o svoji odločitvi, ali je podeljena homologacija skladna s to uredbo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Sprememba 238

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

9. Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po priglasitvi omejevalnega ukrepa, sprejetega v skladu s členom 53(1), ne predložijo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica ali Komisija, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.

9. Za proizvode z neskladno homologacijo , ki so že dostopni na trgu , veljajo členi 49 do 53 .

Sprememba 239

Predlog uredbe

Člen 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 240

Predlog uredbe

Člen 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 241

Predlog uredbe

Člen 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Člen 57	črtano
Splošne določbe o odpoklicu vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot
1. Proizvajalec, ki mu je bila podeljena homologacija celotnega vozila in mora vozila v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila.
2. Proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija in mora sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.
3. Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote uskladijo in po potrebi odpravi resno tveganje iz člena 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Homologacijski organ opravi oceno, da preveri, ali so predlagani popravni ukrepi zadostni in pravočasni ter popravne ukrepe, ki jih je odobril, takoj sporoči homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji.

Sprememba 242

Predlog uredbe

Člen 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 243

Predlog uredbe

Člen 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Člen 59	črtano
Pravica gospodarskih subjektov, da izrazijo svoje mnenje, priglasitev odločb in razpoložljiva pravna sredstva
1. Zadevnemu gospodarskemu subjektu se, razen kadar je zaradi resnega tveganja za zdravje ljudi, varnost in okolje potrebno takojšnje ukrepanje, zagotovi možnost, da nacionalnemu organu v ustreznem roku predloži svoje pripombe, preden nacionalni organi držav članic sprejmejo kakršen koli ukrep v skladu s členi od 49 do 58.
Če je bil ukrep sprejet, ne da bi imel gospodarski subjekt možnost izraziti svoje mnenje, se mu zagotovi možnost, da čim prej predloži pripombe, nacionalni organ pa takoj za tem pregleda ukrep.
2. V vseh ukrepih, ki jih sprejmejo nacionalni organi držav članic, se navedejo natančni razlogi za njihovo sprejetje.
Če je ukrep naslovljen na določen gospodarski subjekt, je ta subjekt o tem nemudoma obveščen ter istočasno seznanjen s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo v skladu z zakonodajo zadevne države članice, in z roki, ki se za ta pravna sredstva uporabljajo.
Če je ukrep splošen, se ustrezno objavi v nacionalnem uradnem listu ali enakovrednem instrumentu.
3. Vsak ukrep, ki so ga sprejeli nacionalni organi, se takoj prekliče ali spremeni, ko gospodarski subjekt dokaže, da je sprejel učinkovite popravne ukrepe.

Sprememba 244

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
V navedenem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb ter , kadar je ustrezno , prehodne določbe .	V navedenem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb in vanj po potrebi vključijo prehodne določbe , kadar je to potrebno in zlasti za namene homologacije, prve registracije ali začetka uporabe vozil ter dostopnosti sistemov , sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot na trgu .

Sprememba 245

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Proizvajalec ne da na voljo tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki o tipu vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov za tip, ki ga je homologiral homologacijski organ.	1. Proizvajalec ne da na voljo tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki o tipu vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ali regulativnih aktov iz Priloge IV, ki se razlikujejo od podatkov za tip, ki ga je homologiral homologacijski organ.

Sprememba 246

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen in standardiziran dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vso ustrezno programsko opremo , ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen , standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vsemi referencami in razpoložljivimi datotekami za prenos ustrezne programske opreme ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Informacije so predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo. Neodvisni izvajalci imajo dostop do storitev diagnostike na daljavo, ki jih uporabljajo proizvajalci ter pooblaščeni trgovci in serviserji.

Sprememba 247

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminacijski glede na pogoje ali dostop , ki se zagotavljajo pooblaščenim trgovcem in serviserjem .

Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Za neodvisne izvajalce, ki niso serviserji, se informacije podajo tudi v strojno berljivi obliki , ki jo je mogoče elektronsko obdelati s splošno dostopnimi orodji informacijske tehnologije in programsko opremo in ki neodvisnim izvajalcem omogoča izvajanje nalog, povezanih z njihovim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi .

Sprememba 248

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Neposreden tok podatkov o vozilu je za namene OBD, diagnostike, popravil in vzdrževanja vozila na voljo prek standardiziranega priključka, kot je določeno v odstavku 6.5.1.4 iz Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika ZN št. 83 in Prilogi 9B k Pravilniku ZN št. 49.

Sprememba 249

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam ali preprečevanja zlorab spremeni Prilogo XVIII s posodobitvijo zahtev v zvezi z dostopom do informacij o OBD vozila in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter s sprejetjem in vključitvijo standardov iz odstavkov 2 in 3. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88 za spremembo te uredbe z uvedbo Priloge XVIIIA, v kateri bo obravnavan tehnološki razvoj na področju digitalne izmenjave podatkov prek brezžičnega širokega omrežja, s čimer se bo neodvisnim izvajalcem še naprej zagotovil neposreden dostop do podatkov v vozilu in virov, obenem pa se bo s tehnično zasnovo zagotovila nevtralnost konkurence.

Sprememba 250

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Končni proizvajalec je odgovoren za to, da neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o celotnem vozilu .	2. Pri večstopenjski homologaciji je končni proizvajalec odgovoren za zagotavljanje dostopa do OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi s svojimi stopnjami proizvodnje in povezavo s predhodnimi stopnjami .

Sprememba 251

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 65( 8 ), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do navedenih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja.	1. Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 65( 9 ), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do navedenih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja.

Sprememba 252

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Če neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, pri homologacijskem organu vloži pritožbo o tem, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz členov od 65 do 70, homologacijski organ izvede presojo, s katero preveri to neizpolnjevanje zahtev proizvajalca. Homologacijski organ zahteva, da homologacijski organ, ki je vozilu podelil homologacijo, preuči pritožbo in zatem od proizvajalca vozila zahteva dokaze, da je sistem vozila skladen s to uredbo. Rezultati te preiskave se v treh mesecih od zahtevka sporočijo nacionalnemu homologacijskemu organu in neodvisnemu izvajalcu ali poslovnemu združenju.

Sprememba 253

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Homologacijski organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 7(3) (v nadaljnjem besedilu: homologacijski organ ), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb, vključno, kadar je potrebno, s podizvajalci ali odvisnimi družbami tehničnih služb.

1. Homologacijski organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 7(3) , ali akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 (v nadaljnjem besedilu skupaj : „organ za imenovanje“ ), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb v svoji državi članici , vključno, kadar je potrebno, podizvajalcev ali odvisnih družb tehničnih služb.

Sprememba 254

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Homologacijski organ se vzpostavi, organizira in vodi tako, da se zagotovita objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ter prepreči vsako nasprotje interesov s tehnično službo.	2. Organ za imenovanje se vzpostavi, organizira in vodi tako, da se zagotovita objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ter prepreči vsako nasprotje interesov s tehnično službo.

Sprememba 255

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Organiziran je tako, da priglasitev tehnične službe izvaja drugo osebje, kot je izvedlo njeno ocenjevanje.	3. Organ za imenovanje je organiziran tako, da priglasitev tehnične službe izvaja drugo osebje, kot je izvedlo njeno ocenjevanje.

Sprememba 256

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Ne izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvaja tehnična služba, in ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.	4. Organ za imenovanje ne izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvaja tehnična služba, in ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.

Sprememba 257

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Homologacijski organ varuje zaupnost pridobljenih informacij.	5. Organ za imenovanje varuje zaupnost pridobljenih informacij.

Sprememba 258

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Homologacijski organ ima dovolj usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog iz te uredbe .	6. Organ za imenovanje ima dovolj usposobljenega osebja za pravilno izvajanje nalog , določenih v tej uredbi .

Sprememba 259

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
8. Homologacijski organ vsaki dve leti strokovno pregledata dva homologacijska organa drugih držav članic.	črtano
Države članice pripravijo letni načrt medsebojnih strokovnih pregledov, pri čemer zagotovijo, da se organi, pristojni za pregled, in organi, ki se pregledujejo, ustrezno izmenjujejo, ter ga pošljejo Komisiji.
V ta medsebojni strokovni pregled je vključen obisk tehnične službe, ki je v pristojnosti pregledanega organa na kraju samem. Komisija lahko pri pregledu sodeluje in se o svojem sodelovanju odloči na podlagi analize tveganj.

Sprememba 260

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
9. Rezultat medsebojnega strokovnega pregleda se sporoči vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njem razpravlja forum, vzpostavljen na podlagi člena 10, na podlagi ocene navedenega rezultata, ki jo opravi Komisija, in izda priporočila.	črtano

Sprememba 261

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
10. Države članice predložijo Komisiji in drugim državam članicam informacije o tem, kako so obravnavale priporočila iz poročila o medsebojnem pregledu.	črtano

Sprememba 262

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	kategorija B: nadzorovanje preskusov iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, če se navedeni preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe;

(b)	kategorija B: nadzorovanje preskusov iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, vključno s pripravo teh preskusov, če se izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe; pripravo preskusov in nadzor nad njimi izvaja nadzornik iz tehnične službe;

Sprememba 263

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Tehnična služba se ustanovi na podlagi nacionalne zakonodaje države članice in je pravna oseba, razen akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 76.	3. Tehnična služba se ustanovi na podlagi nacionalne zakonodaje države članice in je pravna oseba, razen tehnične službe homologacijskega organa in akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 76.

Sprememba 264

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred homologacijskim organom ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.	5. Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred organom za imenovanje ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

Sprememba 265

Predlog uredbe

Člen 74 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Tehnična služba je zmožna izvajati dejavnosti, za je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 72(1). Homologacijskemu organu dokaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:	1. Tehnična služba je zmožna izvajati dejavnosti, za je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 72(1). Organu za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalnemu akreditacijskemu organu, dokaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:

Sprememba 266

Predlog uredbe

Člen 75 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Tehnične službe lahko s soglasjem homologacijskega organa , pristojnega za imenovanje, sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.	1. Tehnične službe lahko s soglasjem organa za imenovanje , v primeru akreditacije pa nacionalnega akreditacijskega organa , sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.

Sprememba 267

Predlog uredbe

Člen 75 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Če tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za izvedbo navedenih nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 73 in 74, ter o tem obvesti homologacijski organ.	2. Če tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za izvedbo navedenih nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 73 in 74, ter o tem obvesti organ za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalni akreditacijski organ.

Sprememba 268

Predlog uredbe

Člen 75 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Tehnične službe hranijo za homologacijski organ ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.	4. Tehnične službe hranijo za organ za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalni akreditacijski organ, ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.

Sprememba 269

Predlog uredbe

Člen 75 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4a. Podizvajalce tehničnih služb se priglasi homologacijskemu organu, Komisija pa objavi njihova imena.

Sprememba 270

Predlog uredbe

Člen 76 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	presoje se izvajajo v skladu s členom 80, z izjemo, da se „homologacijski organ“ v celotnem besedilu nadomesti z „skupni odbor presojevalcev“, ki ustrezno izvaja naloge; s presojo se dokaže skladnost s točkami (a), (b) in (c);

Sprememba 271

Predlog uredbe

Člen 76 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Interne tehnične službe ni treba priglasiti Komisiji za namene člena 78 , vendar proizvajalec, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ homologacijskemu organu na njegovo zahtevo predloži informacije o njeni akreditaciji .	3. Interna tehnična služba se priglasi Komisiji v skladu s členom 78.

Sprememba 272

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek - 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	- 1. Tehnična služba, ki želi biti imenovana, naslovi uradno vlogo na homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana, v skladu z delom 4 Dodatka 2 k Prilogi V. Dejavnosti, za katere želi biti tehnična služba imenovana, se v vlogi navedejo v skladu s členom 72(1).

Sprememba 273

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Homologacijski organ pred imenovanjem tehnično službo oceni v skladu s kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi V. V ocenjevanje je vključen pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca s sedežem v Uniji ali zunaj nje.

Homologacijski organ ali akreditacijski organ iz člena 71(1) pred imenovanjem tehnično službo oceni v skladu s harmoniziranim kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi V. V ocenjevanje je vključen pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca s sedežem v Uniji ali zunaj nje.

Sprememba 274

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Predstavniki homologacijskih organov, pristojnih za imenovanje , iz vsaj dveh drugih držav članic v sodelovanju s homologacijskim organom države članice , kjer ima sedež tehnična služba , ki vloži vlogo, skupaj s predstavnikom Komisije oblikujejo skupno ocenjevalno ekipo in sodelujejo pri ocenjevanju tehnične službe , ki vloži vlogo , vključno s pregledom na kraju samem . Homologacijski organ , pristojen za imenovanje , iz države članice, kjer ima sedež tehnična služba, navedenim predstavnikom omogoči pravočasen dostop do dokumentov , potrebnih za ocenjevanje tehnične službe , ki vloži vlogo .

1b. Kadar ocenjevanje izvede homologacijski organ , predstavnik Komisije sodeluje skupaj z organom za imenovanje v skupni ocenjevalni ekipi , ki izvede ocenjevanje tehnične službe , ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Komisija za izvajanje te naloge uporabi neodvisne ocenjevalce , ki jih izbere na odprtem razpisu. Ocenjevalci svoje naloge opravljajo neodvisno in nepristransko. Spoštujejo zaupnost, da bi zaščitili poslovne informacije v skladu z veljavno zakonodajo. Države članice zagotovijo vso potrebno pomoč , dokumentacijo in podporo , ki jo ocenjevalci potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti. Države članice zagotovijo , da imajo ocenjevalci dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij , pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti , vključno z računalniškimi sistemi in programsko opremo .

(Vrstni red prvih odstavkov v členu 77 se spremeni, odstavki pa se preštevilčijo.)

Sprememba 275

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. V primerih, ko ocenjevanje izvaja akreditacijski organ, predloži tehnična služba, ki vloži vlogo, homologacijskemu organu veljavno potrdilo o akreditaciji in ustrezno ocenjevalno poročilo ter s tem dokaže izpolnjevanje zahtev iz Dodatka 2 k Prilogi V za dejavnosti, za katere želi biti imenovana.

(Vrstni red prvih odstavkov v členu 77 se spremeni, odstavki pa se preštevilčijo.)

Sprememba 276

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1c. Kadar tehnična služba zaprosi, da jo imenuje več homologacijskih organov v skladu s členom 78(3), se ocenjevanje izvede samo enkrat, pod pogojem, da to ocenjevanje zajema celotno področje imenovanja tehnične službe.

(Vrstni red prvih odstavkov v členu 77 se spremeni, odstavki pa se preštevilčijo.)

Sprememba 277

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Države članice Komisiji priglasijo imena predstavnikov homologacijskega organa, ki jih lahko ta pokliče za vsako skupno ocenjevanje.	5. Države članice Komisiji priglasijo imena predstavnikov organa za imenovanje , ki jih lahko ta pokliče za vsako skupno ocenjevanje.

Sprememba 278

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ Komisiji in organom, pristojnim za imenovanje, drugih držav članic priglasi poročilo o oceni skupaj z dokumentarnimi dokazili o usposobljenosti tehnične službe ter veljavno ureditev za njeno redno spremljanje in zagotovitev, da še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe.	Organ za imenovanje Komisiji in organom, pristojnim za imenovanje, drugih držav članic priglasi poročilo o oceni skupaj z dokumentarnimi dokazili o usposobljenosti tehnične službe ter veljavno ureditev za njeno redno spremljanje in zagotovitev, da še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe.

Sprememba 279

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ priglasitelj poleg tega pošlje dokaze o razpoložljivosti usposobljenega osebja za spremljanje tehnične službe v skladu s členom 71(6).	Organ za imenovanje, ki priglasi poročilo o oceni, poleg tega pošlje dokaze o razpoložljivosti usposobljenega osebja za spremljanje tehnične službe v skladu s členom 71(6).

Sprememba 280

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
8. Homologacijski organi drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi poročila o oceni in dokumentarnih dokazil ta poročila in dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.	8. Organi za imenovanje drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi poročila o oceni in dokumentarnih dokazil ta poročila in dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.

Sprememba 281

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
9. Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.	9. Organ za imenovanje države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.

Sprememba 282

Predlog uredbe

Člen 77 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

10. Homologacijski organi drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 9 posamično ali skupno obravnavajo priporočila homologacijskega organa države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo. Navedeni homologacijski organ upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Če se odloči, da priporočil, ki so jih navedle druge države članice ali Komisija, ne upošteva, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.

10. Organi za imenovanje drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 9 posamično ali skupno obravnavajo priporočila organa za imenovanje države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo. Navedeni organ za imenovanje upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Če se odloči, da priporočil, ki so jih navedle druge države članice ali Komisija, ne upošteva, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.

Sprememba 283

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Država članica ali Komisija lahko v 28 dneh po priglasitvi vloži pisni ugovor, v katerem navede svoje ugotovitve bodisi v zvezi s tehnično službo bodisi s spremljanjem homologacijskega organa. Kadar država članica ali Komisija ugovarja, se priglasitev začasno prekliče. V tem primeru se Komisija posvetuje z udeleženimi subjekti in z izvedbenim aktom odloči o tem, ali se lahko začasni preklic priglasitve odpravi ali ne. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Država članica ali Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi vloži pisni ugovor, v katerem navede svoje ugotovitve bodisi v zvezi s tehnično službo bodisi s spremljanjem organa za imenovanje . Kadar država članica ali Komisija ugovarja, se priglasitev začasno prekliče. V tem primeru se Komisija posvetuje z udeleženimi subjekti in z izvedbenimi akti odloči o tem, ali se lahko začasni preklic priglasitve odpravi ali ne. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Sprememba 284

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Več homologacijskih organov lahko imenuje isto tehnično službo in več držav članic lahko Komisiji priglasi navedene homologacijske organe, ne glede na kategorije dejavnosti, ki jih navedena tehnična služba izvaja v skladu s členom 72(1).	3. Več organov za imenovanje lahko imenuje isto tehnično službo , ki jo države članice teh organov za imenovanje priglasijo Komisiji , ne glede na kategorije dejavnosti, ki jih navedena tehnična služba izvaja v skladu s členom 72(1).

Sprememba 285

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Kadar mora homologacijski organ v skladu z regulativnim aktom iz Priloge IV za izvajanje dejavnosti, ki ni vključena v kategorije dejavnosti iz člena 72(1), imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, država članica izvede priglasitev iz odstavka 1.	4. Kadar mora organ za imenovanje v skladu z regulativnim aktom iz Priloge IV za izvajanje dejavnosti, ki ni vključena v kategorije dejavnosti iz člena 72(1), imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, država članica izvede priglasitev iz odstavka 1.

Sprememba 286

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Če homologacijski organ ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev.	Če organ za imenovanje ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev.

Sprememba 287

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ o vsakem zadržanju, omejitvi ali preklicu priglasitve takoj obvesti Komisijo in druge države članice.	Organ za imenovanje o vsakem zadržanju, omejitvi ali preklicu priglasitve takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

Sprememba 288

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ obvesti druge homologacijske organe in Komisijo, če neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v priglasitvi.	Organ za imenovanje obvesti druge organe za imenovanje in Komisijo, če neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v priglasitvi.

Sprememba 289

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Homologacijski organ v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah priglasitve Komisiji in drugim homologacijskim organom pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, homologacijski organ , pristojen za imenovanje, zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.

Organ za imenovanje v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah priglasitve Komisiji in drugim organom za imenovanje pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, organ za imenovanje zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.

Sprememba 290

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Druga potrdila, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, za katere je bila priglasitev začasno preklicana, omejena ali preklicana, ostanejo v veljavi v naslednjih okoliščinah:	4. Potrdila o homologaciji , izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, za katere je bila priglasitev začasno preklicana, omejena ali preklicana, ostanejo v veljavi v naslednjih okoliščinah:

Sprememba 291

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	v primeru začasnega preklica priglasitve: pod pogojem, da homologacijski organ, ki je potrdilo o homologaciji izdal, v treh mesecih po začasnem preklicu homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji pisno potrdi, da med obdobjem začasnega preklica prevzema naloge tehnične službe;

(a)	v primeru začasnega preklica priglasitve: pod pogojem, da organ za imenovanje , ki je potrdilo o homologaciji izdal, v treh mesecih po začasnem preklicu homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji pisno potrdi, da med obdobjem začasnega preklica prevzema naloge tehnične službe;

Sprememba 292

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

v primeru omejitve ali preklica priglasitve : za obdobje treh mesecev po omejitvi ali preklicu. Homologacijski organ, ki je izdal potrdila, lahko podaljša njihovo veljavnost za nadaljnje obdobje treh mesecev, ki skupaj ne sme presegati dvanajst mesecev, pod pogojem, da v tem obdobju prevzame naloge tehnične službe, katere priglasitev je bila omejena ali preklicana.

(b)

v primeru omejitve ali preklica imenovanja : za obdobje treh mesecev po omejitvi ali preklicu. Homologacijski organ, ki je izdal potrdila, lahko podaljša njihovo veljavnost za nadaljnje obdobje treh mesecev, ki skupaj ne sme presegati dvanajst mesecev, pod pogojem, da v tem obdobju prevzame naloge tehnične službe, katere priglasitev je bila omejena ali preklicana.

Sprememba 293

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Imenovanje tehnične službe se lahko podaljša šele po tem, ko homologacijski organ preveri, ali tehnična služba še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ocenjevanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 77.	6. Imenovanje tehnične službe se lahko podaljša šele po tem, ko organ za imenovanje preveri, ali tehnična služba še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ocenjevanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 77.

Sprememba 294

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.	Organ za imenovanje ali nacionalni akreditacijski organ v primeru akreditacije stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.

Sprememba 295

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko navedeni homologacijski organ preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.	Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko navedeni organ za imenovanje ali nacionalni akreditacijski organ v primeru akreditacije preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.

Sprememba 296

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Tehnične službe homologacijski organ nemudoma obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V ali na njihovo sposobnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.

Tehnične službe organ za imenovanje ali nacionalni akreditacijski organ v primeru akreditacije nemudoma obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V ali na njihovo sposobnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.

Sprememba 297

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.	Organ za imenovanje države članice, kjer ima sedež tehnična služba, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.

(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)

Sprememba 298

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Tehnična služba ali homologacijski organ lahko zahteva, da se vse informacije, poslane organom druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.	Tehnična služba ali organ za imenovanje lahko zahteva, da se vse informacije, poslane organom druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.

(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)

Sprememba 299

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Homologacijski organ vsaj vsakih 30 mesecev oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V. V to oceno je vključen obisk na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.

Organ za imenovanje vsaj vsaka tri leta oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V , ter oceno predloži odgovorni državi članici . Oceno izvede skupna ocenjevalna ekipa, imenovana v skladu s postopkom iz člena 77(1) do (4), v oceno pa je vključen obisk na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.

(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)

Sprememba 300

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Države članice v dveh mesecih po izvedbi te ocene tehnične službe poročajo Komisiji in drugim državam članicam o navedenih dejavnostih spremljanja. Poročila vsebujejo povzetek, ki je javno dostopen .	Rezultati ocene se sporočijo vsem državam članicam in Komisiji , povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njih razpravlja forum, ustanovljen v skladu s členom 10 .

(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)

Sprememba 301

Predlog uredbe

Člen 81 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Komisija preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko začne tudi na lastno pobudo.	Komisija v sodelovanju s homologacijskim organom zadevne države članice preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko začne tudi na lastno pobudo.

Sprememba 302

Predlog uredbe

Člen 81 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Komisija se kot del preiskave iz odstavka 1 posvetuje s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba. Homologacijski organ navedene države članice Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.	2. Komisija kot del preiskave iz odstavka 1 sodeluje s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba. Homologacijski organ navedene države članice Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.

Sprememba 303

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. To izmenjavo informacij usklajuje forum iz člena 10.	4. To izmenjavo informacij usklajuje forum , ustanovljen v skladu s členom 10.

Sprememba 304

Predlog uredbe

Člen 83 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Če imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, države članice zagotovijo, da homologacijski organ obvešča nacionalni akreditacijski organ, ki je pooblastil določeno tehnično službo, o poročilih o dogodkih in drugih informacijah, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.

1. Če imenovanje tehnične službe temelji tudi na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, države članice zagotovijo, da homologacijski organ obvešča nacionalni akreditacijski organ, ki je pooblastil določeno tehnično službo, o poročilih o dogodkih in drugih informacijah, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.

Sprememba 305

Predlog uredbe

Člen 84 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	homologacijskemu organu omogočijo, da med ugotavljanjem skladnosti prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe;

(a)	homologacijskemu organu ali skupni ocenjevalni ekipi iz člena 77(1) omogočijo, da med homologacijskim preskusom prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe;

Sprememba 306

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(2), 6(7a), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 33(1a), 34(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Sprememba 307

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Pooblastilo iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Pooblastilo iz členov 4(2), 5(2), 6(7a), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 33(1a), 34(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 308

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Sprememba 309

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 5(2), 6(7a), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 33(1a), 34(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 353

Predlog uredbe

Člen 89 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Kazni	Kazni in odgovornost

Sprememba 310

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitve njihovih obveznosti iz te uredbe, zlasti členov 11 do 19, 72 do 76, 84 in 85 ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitve njihovih obveznosti iz te uredbe, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu zadevne države članice, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu zadevne države članice.

Sprememba 311

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	dajanje lažnih izjav med postopki homologacije ali postopki, ki vodijo do odpoklica ;

(a)	dajanje lažnih izjav med postopki homologacije ali postopki, ki vodijo do popravnih ali omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s poglavjem XI ;

Sprememba 312

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo;

(b)	ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo ali nadzor trga, vključno z odobritvami na podlagi netočnih podatkov ;

Sprememba 313

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	neustrezno izpolnjevanje zahtev za imenovanje s strani tehničnih služb;

Sprememba 354

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)

če se s preskusi ali pregledi skladnosti ali drugače ugotovi, da vozila, sestavni deli, sistemi ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami za homologacijo iz te uredbe ali iz katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV, ali če je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov.

Sprememba 314

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna homologacija, ki pa te homologacije nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov ali oznak s tem namenom.

(b)	dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna homologacija, ki pa te homologacije nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov , potrdil o skladnosti, predpisanih tablic ali homologacijskih oznak s tem namenom.

Sprememba 315

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Države članice Komisiji vsako leto poročajo o kaznih, ki so jih naložile .	5. Države članice o izrečenih kaznih obvestijo spletno zbirko podatkov iz člena 25. Obvestilo pošljejo v enem mesecu od izreka kazni .

Sprememba 355

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. Če se ugotovi, da vozila, sestavni deli, sistemi ali samostojne tehnične enote ne izpolnjujejo zahtev za homologacijo iz te uredbe ali drugih regulativnih aktov iz Priloge IV, bi gospodarski subjekti morali biti odgovorni za morebitno škodo, povzročeno lastnikom prizadetih vozil zaradi neskladnosti ali odpoklica.

Sprememba 316

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Če se pri preverjanju skladnosti, ki ga izvede Komisija, iz člena 9(1) in (4) ali člena 54(1) izkaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna z zahtevami iz te uredbe, lahko Komisija zadevnemu gospodarskemu subjektu za kršitev te uredbe naloži upravne globe. Naložene upravne globe so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

Če se pri preverjanju skladnosti, ki ga izvede Komisija, iz člena 9(1) in (4) ali člena 54(1) , ali ki ga izvedejo organi z nadzor trga iz člena 8(1), izkaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna z zahtevami iz te uredbe, lahko Komisija zadevnemu gospodarskemu subjektu za kršitev te uredbe naloži upravne globe. Naložene upravne globe so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

Sprememba 317

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 89, in ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.	Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 89.
	Upravne globe, ki jih naloži Komisija , ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

Sprememba 318

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(3a) v členu 5(2) se za točko (c) dodata naslednja pododstavka:
	„Proizvajalci, ki zaprosijo za EU-homologacijo za vozilo, ki uporablja osnovno strategijo za uravnavanje emisij (BES), pomožno strategijo za uravnavanje emisij (AES) ali odklopno napravo, kot so opredeljene s to uredbo ali Uredbo (EU) 2016/646, homologacijskemu organu predložijo vse podatke, vključno s tehničnimi utemeljitvami, ki jih lahko upravičeno zahteva homologacijski organ, da bi z njihovo pomočjo določil, ali je BES ali AES odklopna naprava in ali se uporablja odstopanje od prepovedi uporabe odklopnih naprav iz tega člena.
	Homologacijski organ ne podeli EU-homologacije, dokler ne dokonča svoje ocene in ugotovi, da tip vozila ni opremljen s prepovedano odklopno napravo v skladu s tem členom in Uredbo (ES) št. 692/2008.“

Sprememba 345

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 1 – točka 6

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 11a – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	vrednosti porabe goriva in emisij CO2 pri dejanskih pogojih vožnje so na voljo javnosti.

Sprememba 346

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(6a) Vstavi se člen 14a:
	„Člen 14a
	Pregled
	Komisija pregleda mejne vrednosti emisij iz Priloge I z namenom izboljšanja kakovosti zraka v Uniji in doseganja meja kakovosti zunanjega zraka Unije ter priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, po potrebi pa predloži predloge za nove tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro7, ki do leta 2025 veljajo za vsa vozila kategorij M1 in N1, ki se dajo na trg Unije.“.

Sprememba 319

Predlog uredbe

Priloga XII – točka 1 – drugi stolpec

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Enote	Enote
1000	1500
0	0
1000	1500
0	1500
0	0
0	0

Sprememba 320

Predlog uredbe

Priloga XII – točka 2 – drugi stolpec

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Enote	Enote
100	250
250	250
500 do 31. oktobra 2016	500 do 31. oktobra 2016
250 od 1. novembra 2016	250 od 1. novembra 2016
250	250
500	500
250	250

Sprememba 321

Predlog uredbe

Priloga XIII – del I – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Št. dela	Opis dela	Zahteva glede učinkovitosti	Preskusni postopek	Zahteva glede označevanja	Zahteve glede embalaže
1	[…]
2
3

Sprememba

Št. dela	Opis dela	Zahteva glede učinkovitosti	Preskusni postopek	Zahteva glede označevanja	Zahteve glede embalaže
1	Katalizatorji izpušnih plinov in njihove podlage	Emisije NOx	Standardi EURO	Tip in izvedenka vozila
2	Turbopuhala	Emisije CO2 in NOx	Standardi EURO	Tip in izvedenka vozila
3	Kompresijski sistemi za mešanico goriva/zraka razen turbopuhal	Emisije CO2 in NOx	Standardi EURO	Tip in izvedenka vozila
4	Filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih	PM	Standardi EURO	Tip in izvedenka vozila

Sprememba 322

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.	Dostop do OBD ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

(Ne zadeva slovenske različice.)

Sprememba 323

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 2 – točka 2.8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.8.

Glede vozil kategorij, ki spadajo na področje uporabe Uredbe št. 595/2009/ES, morajo biti za namene točke 2.6.2 v primeru , da proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo diagnostična in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900 Modular vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov), datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletnem mestu proizvajalca.

2.8.

Za namene točke 2.6.2, kadar proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo diagnostična in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900 Modular vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov), morajo biti datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletnem mestu proizvajalca.

Sprememba 324

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 2 – točka 2.8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.8a.

Neposreden tok podatkov o vozilu je za namene OBD, diagnostike, popravil in vzdrževanja vozila na voljo prek zaporednih vrat na standardiziranem priključku za podatkovno povezavo, kot je določeno v odstavku 6.5.1.4 iz Dodatka 1 k Prilogi XI k Pravilniku ZN št. 83 in v Oddelku 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku ZN št. 49.

Sprememba 325

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 6 – točka 6.1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Informacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z identifikacijsko številko vozila in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim osebam s sklicem na številko dela originalne opreme, se zagotovijo v zbirki podatkov, ki je prosto dostopna neodvisnim izvajalcem.

Informacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z identifikacijsko številko vozila in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim osebam s sklicem na številko dela originalne opreme, se v obliki strojno berljivih naborov podatkov, ki jih je mogoče elektronsko obdelati, zagotovijo v zbirki podatkov, ki je dostopna neodvisnim izvajalcem.

Sprememba 326

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 6 – točka 6.3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.3.

Forum o dostopu do informacij o vozilih iz člena 70 določi parametre za izpolnjevanje teh zahtev v skladu z najnovejšo tehnologijo. Neodvisni izvajalec mora biti akreditiran in pooblaščen za dostop na podlagi dokumentov, ki dokazujejo, da opravlja zakonito poslovno dejavnost in ni bil obsojen za nobeno kriminalno dejavnost.

6.3.

Sprememba 327

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 6 – točka 6.4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.4.

Pri vozilih, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 595/2009, se preprogramiranje upravljalnih enot opravi v skladu z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210B z nelastniško strojno opremo. Uporabijo se lahko tudi ethernet, serijski kabel ali vmesnik krajevnega omrežja (LAN) ter alternativni mediji, kot so zgoščenka (CD), digitalna prilagodljiva plošča (DVD) ali polprevodniška pomnilniška naprava za informacijsko-razvedrilne sisteme (npr. navigacijski sistemi, telefon), vendar če ni potrebna nobena lastniška komunikacijska programska (npr. gonilniki ali vtičniki) in strojna oprema. Za potrjevanje združljivosti aplikacij, specifičnih za proizvajalca, in komunikacijskih vmesnikov vozila (VCI), skladnih z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210B , proizvajalec ponudi bodisi validacijo neodvisno razvitih VCI bodisi informacije ter da na voljo morebitno posebno strojno opremo, ki jo proizvajalec VCI potrebuje za samostojno izvedbo take validacije. Pogoji iz člena 67(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.

6.4.	Preprogramiranje upravljalnih enot se opravi v skladu z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210 z nelastniško strojno opremo.

Če se preprogramiranje ali diagnostika izvajata z uporabo diagnostike prek spletnega protokola (DoIP) v skladu z ISO 13400, je skladna z zahtevami standardov iz prvega pododstavka.

Kadar proizvajalci vozil uporabljajo dodatne lastniške komunikacijske protokole, se specifikacije zanje dajo na voljo neodvisnim izvajalcem.

Za potrjevanje združljivosti aplikacij, specifičnih za proizvajalca, in komunikacijskih vmesnikov vozila (VCI), skladnih z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210 , proizvajalec v šestih mesecih od podelitve homologacije ponudi validacijo neodvisno razvitih VCI in preskusnega okolja, vključno z informacijami o specifikacijah komunikacijskega protokola, ter da na voljo morebitno posebno strojno opremo, ki jo proizvajalec VCI potrebuje za samostojno izvedbo take validacije. Pogoji iz člena 67(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.

Ustrezno skladnost je treba zagotoviti bodisi tako, da se podeli CEN mandat za razvoj ustreznih standardov skladnosti, bodisi z uporabo obstoječih standardov, kakršen je SAE J2534-3.

Pogoji iz člena 67(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.

Sprememba 328

Predlog uredbe

Priloga XVIII – del 6 – točka 6.8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.8a.

V primeru, ko OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju, ki so na voljo na spletnem mestu proizvajalca, ne vsebujejo specifičnih relevantnih informacij, ki omogočajo pravilno zasnovo in proizvodnjo sistemov za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, ima vsak zainteresirani proizvajalec sistemov za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, možnost pridobiti informacije iz oddelkov 1, 3 in 4 opisnega lista iz Priloge I prek zahteve, ki jo naslovi neposredno na proizvajalca. Kontaktni podatki za ta namen so jasno navedeni na spletnem mestu proizvajalca, ki informacije zagotovi v 30 dneh. Obveznost zagotovitve teh informacij velja le za sisteme za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, za katere se uporablja Pravilnik UN/ECE št. 115, ali za komponente za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva in so del sistemov, za katere se uporablja Pravilnik UN/ECE št. 115, ter le na zahtevo, v kateri so jasno navedene točne specifikacije modela vozila, za katerega se zahtevajo informacije, in v kateri je izrecno potrjeno, da se informacije zahtevajo za razvoj sistemov ali komponent za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, za katere se uporablja Pravilnik UN/ECE št. 115.

Sprememba 329

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7a.	Proizvajalci vozil prek spletne storitve ali v obliki datoteke za prenos zagotovijo elektronski podatkovni niz, ki vsebuje vse identifikacijske številke vozil (ali zahtevano podskupino) ter pripadajoče specifikacije in konfiguracije, ki so bile prvotno vgrajene v vozilo.

Sprememba 330

Predlog uredbe

Priloga XVIII – točka 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7b.	Določbe za varnost elektronskega sistema

7b.1.

Vsa vozila z računalniškim nadzorom emisij morajo biti zaščitena pred spremembami, ki jih ni odobril proizvajalec. Proizvajalec odobri spremembe, če so potrebne zaradi diagnosticiranja, servisiranja, pregleda, dodatnega opremljanja ali popravila vozila. Vse računalniške kode ali obratovalni parametri, ki jih je mogoče reprogramirati, morajo biti zaščiteni pred nedovoljenimi posegi z ravnjo zaščite iz določb standarda ISO 15031–7 z dne 15. marca 2001 (SAE J2186 iz oktobra 1996). Vsi odstranljivi kalibracijski pomnilniški čipi morajo biti zaliti, zaprti v ohišju ali zaščiteni z elektronskimi algoritmi in jih ni mogoče menjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov. Na tak način so lahko zaščitene samo funkcije, ki so neposredno povezane s kalibracijo emisij ali preprečevanjem kraje vozila.

7b.2.

Delovnih parametrov računalniško kodiranega motorja ni mogoče spreminjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov (npr. spajkane ali zalite računalniške komponente ali zaprta (ali spajkana) računalniška ohišja).

7b.3.

Če so na motorje s kompresijskim vžigom vgrajene mehanske črpalke za vbrizg goriva, proizvajalci sprejmejo ustrezne postopke, da nastavitve največje polnilne količine goriva ni mogoče nedovoljeno spreminjati, ko je vozilo v prometu.

7b.4.

Proizvajalci lahko pri homologacijskem organu zaprosijo za oprostitev ene od zahtev iz razdelka 8 za tista vozila, ki zaščite verjetno ne potrebujejo. Merila, ki jih homologacijski organ ocenjuje pri odločanju o oprostitvi, vključujejo zdajšnjo razpoložljivost delovnih čipov, največjo zmogljivost vozila in predvideni prodajni obseg vozila.

7b.5.

Proizvajalci, ki uporabljajo programirljive sisteme računalniških kod (npr. električni izbrisljivi programirljiv bralni pomnilnik, EEPROM), morajo preprečiti nedovoljeno reprogramiranje. Proizvajalci morajo zagotoviti boljše strategije za zaščito pred nedovoljenimi posegi in zaščito pred zapisovanjem, ki zahtevajo dostop do dislociranega računalnika pod nadzorom proizvajalca, do katerega pa morajo imeti dostop tudi neodvisni izvajalci z uporabo zaščite iz razdelka 6.2 in točke 6.4. Homologacijski organ mora odobriti metode, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite pred nedovoljenimi posegi.

Sprememba 331

Predlog uredbe

Priloga XVIII – dodatek 2 – točka 3.1.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.1.1.

morebitni dodatni informacijski sistem za spremljanje protokolov, ki je potreben za izvedbo popolne diagnostike, poleg standardov iz odstavka 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49, vključno z morebitnimi dodatnimi informacijami o protokolih strojne ali programske opreme, prepoznavanjem parametrov, funkcijami prenosa, zahtevah za ohranjevanje povezave („keep alive“) ali s stanji napake;

3.1.1.

morebitni dodatni informacijski sistem za spremljanje protokolov, ki je potreben za izvedbo popolne diagnostike, poleg standardov iz odstavka 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in iz odstavka 6.5.1.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 83 , vključno z morebitnimi dodatnimi informacijami o protokolih strojne ali programske opreme, prepoznavanjem parametrov, funkcijami prenosa, zahtevah za ohranjevanje povezave („keep alive“) ali s stanji napake;

Sprememba 332

Predlog uredbe

Priloga XVIII – dodatek 2 – točka 3.1.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.1.2.

podrobnosti o pridobivanju in razlagi vseh kod napak, ki niso skladne s standardi iz točke 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49;

3.1.2.

podrobnosti o pridobivanju in razlagi vseh kod napak, ki niso skladne s standardi iz točke 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in iz odstavka 6.5.1.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 83 ;

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0048/2017).

(1a) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih pregledih tehnične brezhibnosti motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

(1a) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(1a) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(12) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(1a) Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29).

(1b) Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12).

(1c) Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21).

(1a) Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(1a) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(26) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2015 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1–96).

(28) Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/280

P8_TA(2017)0101

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: dokumenti s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih

Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (C(2017)01473 – 2017/2602(DEA))

(2018/C 298/23)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)01473) („pregledana delegirana uredba“),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o delegirani uredbi Komisije z dne 30. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (C(2016)03999 – 2016/2816(DEA)) (1),

—	ob upoštevanju pisma Komisije z dne 22. marca 2017, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 28. marca 2017,

—	ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (2), zlasti členov 8(5), 10(2), 13(5) in 31,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2016/2340 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih v zvezi z datumom začetka njene uporabe (3),

—

ob upoštevanju člena 13 in člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ, EBA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (4), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, EIOPA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (5) ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ESMA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (6),

—

ob upoštevanju pisma predsednikov evropskih nadzornih organov z dne 22. decembra 2016 kot odgovor na poziv Komisije v pismu z 10. novembra 2016, o nameri Komisije, da bo spremenila regulativne tehnične standarde, ki so jih Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge skupaj predložili v skladu s členi 8(5), 10(2) in 13(5) Uredbe (EU) št. 1286/2014,

—	ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

—	ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

—	ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. aprila 2017,

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. septembra 2016 nasprotoval delegirani uredbi Komisije z dne 30. junija 2016, ki dopolnjuje Uredbo (EU) št. 1286/2014, in pozval Komisijo, naj predloži pregledano delegirano uredbo, ki obravnava njegove pomisleke o nejasnem ravnanju s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje in zavarovalnimi naložbenimi produkti, ki ponujajo več možnosti, o nezadostni zastopanosti dejstva, da lahko tudi mali vlagatelji izgubijo denar v neugodnih scenarijih v zvezi z nekaterimi produkti, ter o pomanjkanju podrobnih navodil o uporabi „opozorila glede razumljivosti“;

B.	ker je Parlament v resoluciji z dne 14. septembra 2016 opomnil, da sta predsednik Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in pogajalska ekipa Parlamenta 30. junija 2016 Komisiji poslala pismo, v katerem sta jo pozvala, naj oceni, ali bi bilo treba izvajanje Uredbe (EU) št. 1286/2014 odložiti;

C.	ker so določbe pregledane delegirane uredbe skladne s cilji, ki jih je Parlament izrazil v resoluciji z dne 14. septembra 2016 in v okviru naknadnega neformalnega dialoga pri pripravljalnem delu za sprejetje pregledane delegirane uredbe;

ker je v pregledani delegirani uredbi pojasnjeno, da proizvajalcem paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov, ki ponujajo več možnosti in ki vključujejo temeljne naložbene možnosti, in sicer kolektivne naložbene podjeme za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali sklade, ki niso KNPVP, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014, ne bo treba zagotoviti vseh informacij, ki se zahtevajo v okviru paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov, in bodo namesto tega pooblaščeni za uporabo dokumentov KNPVP s ključnimi podatki za vlagatelje kot ustrezno sredstvo za zagotavljanje več podrobnih predpogodbenih informacij malim vlagateljem;

ker temeljni izračuni za tri predhodno vključene scenarije delovanja še vedno temeljijo na preteklih podatkih, vendar je v pregledano delegirano uredbo vključen dodatni, četrti scenarij delovanja; ker je namen tega scenarija obremenitve določiti znatne neugodne učinke na produkte, ki niso zajeti v obstoječem neugodnem scenariju;

ker je bila uporaba opozorila glede razumljivosti pojasnjena, in sicer tako, da so bili v njegov obseg uporabe vključeni tisti paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti, ki štejejo za kompleksne produkte v Direktivi 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktivi (EU) 2016/97 o distribuciji zavarovalnih produktov;

G.	ker je bil predlagan oddelek „Kaj je ta produkt“ v dokumentu s ključnimi informacijami spremenjen in ker oddelek „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem“ vključuje predstavitev alternativnih stroškov glede na biometrične sestavine zavarovalnih naložbenih produktov;

H.	ker je z Uredbo (EU) 2016/2340 odložen datum izvajanje Uredbe (EU) št. 1286/2014 za 12 mesecev na 1. januar 2018;

izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0347.

(2) UL L 352, 9.12.2014, str. 1.

(3) UL L 354, 23.12.2016, str. 35.

(4) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(6) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/282

P8_TA(2017)0103

Določeni vidiki prava družb ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (COM(2015)0616 – C8-0388/2015 – 2015/0283(COD))

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

(2018/C 298/24)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0616),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50(1) in 50(2)(g) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0388/2015),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016 (1),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2),

—	ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0088/2017),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

kot svoje stališče v prvi obravnavi sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 82.

(2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

P8_TC1-COD(2015)0283

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU)2017/1132.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/283

P8_TA(2017)0104

Ratifikacija in pristop k protokolu iz leta 2010 h konvenciji o nevarnih in zdravju škodljivih snoveh z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (13806/2015 – C8-0410/2015 – 2015/0135(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 298/25)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13806/2015),

—	ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija HNS iz leta 1996),

—	ob upoštevanju Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996,

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0410/2015),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/971/ES z dne 18. novembra 2002 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Skupnosti ratificirajo ali pristopijo k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996 (Konvencija HNS) (1),

—	ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014 (2),

—	ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta (3),

—	ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije z dne 4. oktobra 2016 na podlagi vmesne resolucije,

—	ob upoštevanju mnenja v obliki pisma o ustrezni pravni podlagi za navedeni osnutek sklepa Sveta, ki ga je 19. februarja 2016 sprejel Odbor za pravne zadeve (4) in ki je priloženo njegovemu vmesnemu poročilu (A8-0191/2016),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0076/2017),

odobri ratifikacijo Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju ter pristop k njemu s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 337, 13.12.2002, str. 55.

(2) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0259.

(4) PE576.992.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/284

P8_TA(2017)0105

Ratifikacija in pristop k protokolu iz leta 2010 h konvenciji o nevarnih in zdravju škodljivih snovi glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (14112/2015 – C8-0409/2015 – 2015/0136(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 298/26)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14112/2015),

—	ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija HNS iz leta 1996),

—	ob upoštevanju Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996,

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 81 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0409/2015),

—	ob upoštevanju Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

—

—	ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014 (2),

—	ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta (3),

—	ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije z dne 4. oktobra 2016 na podlagi vmesne resolucije,

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0078/2017),

odobri ratifikacijo Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju in pristop k njemu s strani držav članic v interesu Evropske unije glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 337, 13.12.2002, str. 55.

(2) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0260.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/285

P8_TA(2017)0106

Uporaba določb schengenskega pravnega reda na področju schengenskega informacijskega sistema v Republiki Hrvaški *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda na področju schengenskega informacijskega sistema v Republiki Hrvaški (COM(2017)0017 – C8-0026/2017 – 2017/0011(NLE))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/27)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0017),

—	ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu z dne 9. decembra 2011 (1), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0026/2017),

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0073/2017),

odobri predlog Komisije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 112, 24.2.2012, str. 21.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/286

P8_TA(2017)0107

Medicinski pripomočki ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (10728/4/2016 – C8-0104/2017 – 2012/0266(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2018/C 298/28)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10728/4/2016 – C8-0104/2017),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2013 (1),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0542),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0068/2017),

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 52.

(2) Sprejeta besedila z dne 2. aprila 2014, P7_TA(2014)0266.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/287

P8_TA(2017)0108

In vitro diagnostični medicinski pripomočki ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (10729/4/2016 – C8-0105/2017 – 2012/0267(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2018/C 298/29)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10729/4/2016 – C8-0105/2017),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2013 (1),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0541),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0069/2017)

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

upošteva izjavi Komisije, priloženi tej resoluciji;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 52.

(2) Sprejeta besedila z dne 2. aprila 2014, P7_TA(2014)0267.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije v zvezi z določbami glede informacij in svetovanja na področju genskega testiranja iz člena 4 uredbe o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih

Komisija najpozneje pet let po datumu začetka uporabe uredbe in v okviru pregleda izvajanja člena 4, predvidenega v členu 111 uredbe, poroča o izkušnji držav članic z izvajanjem obveznosti iz člena 4 glede informacij in svetovanja v zvezi z uporabo genetskih testov. Poroča zlasti o različnih vzpostavljenih praksah glede na dvojni cilj uredbe, in sicer zagotoviti visoko raven varnosti pacientov in nemoteno delovanje notranjega trga.

Izjava Komisije v zvezi z genetskim testiranjem, uporabljenim za namene zdravega načina življenja in dobrega počutja

Komisija glede genetskih testov, izvedenih za namene dobrega počutja ali zdravega načina življenja, poudarja, da pripomočki brez kakršnega koli medicinskega namena, vključno s tistimi, ki so namenjeni za neposredno ali posredno ohranjanje ali izboljšanje zdravih vedenjskih vzorcev, kakovosti življenja in dobrega počutja posameznikov, niso zajeti v členu 2 (Opredelitve) uredbe o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih. Kljub temu Komisija namerava spremljati posebna varnostna vprašanja, ki bi bila lahko povezana z uporabo teh pripomočkov, in sicer na podlagi dejavnosti nadzora trga, ki jih izvajajo države članice.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/289

P8_TA(2017)0109

Skladi denarnega trga ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga (COM(2013)0615 – C7-0263/2013 – 2013/0306(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/30)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0615),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0263/2013),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 21. maja 2014 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013 (2),

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0041/2015),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 255, 6.8.2014, str. 3.

(2) UL C 170, 5.6.2014, str. 50.

(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 29. aprila 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0170).

P8_TC1-COD(2013)0306

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU)2017/1131.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/290

P8_TA(2017)0110

Prospekt, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/31)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0583),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0375/2015),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. marca 2016 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. marca 2016 (2),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0238/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 195, 2.6.2016, str. 1.

(2) UL C 177, 18.5.2016, str. 9.

(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 15. septembra 2016 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0353).

P8_TC1-COD(2015)0268

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU)2017/1129.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/291

P8_TA(2017)0111

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016 – C8-0103/2017 – 2016/0283(APP))

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

(2018/C 298/32)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

—	ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016) in popravka Sveta (14942/2016 COR2),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0103/2017),

—	ob upoštevanju načelnega dogovora s Svetom z dne 7. marca 2017 o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe (4),

—	ob upoštevanju člena 86 ter člena 99(1) in (4) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A8-0110/2017),

odobri osnutek uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, priložen tej resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) 7030/2017 in 7031/2017 COR1.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0112.

PRILOGA

Osnutek Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2017/… o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2017/1123.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/293

P8_TA(2017)0113

Sprostitev varnostne rezerve

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/435 o sprostitvi varnostne rezerve (COM(2016)0607 – C8-0387/2016 – 2016/2233(BUD))

(2018/C 298/33)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0607 – C8-0387/2016),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1), zlasti členov 6 in 13,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (2), zlasti točke 14,

—	ob upoštevanju načelnega dogovora s Svetom z dne 7. marca 2017 o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2014 o sprostitvi varnostne rezerve (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprostitvi varnostne rezerve v letu 2014 (5),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (6) in z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (7),

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0104/2017),

A.	ker sta Evropski parlament in Svet v letu 2014 sprostila varnostno rezervo v znesku 3 168 233 715 EUR za odobritve za plačila; ker je bil v sprostitev varnostne rezerve vključen znesek 350 milijonov EUR, dokler ne bi bil dosežen dogovor o obravnavi plačil za posebne instrumente;

B.	ker je bilo sklenjeno, da se znesek v višini 2 818 233 715 EUR pokrije v obdobju 2018–2020 in da se Komisija pozove k pravočasni predložitvi predloga v zvezi s preostalim zneskom v višini 350 milijonov EUR;

C.	ker se lahko, glede na vmesno napoved plačil, predstavljeno v okviru vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira, v obdobju 2018–2020 pričakuje pritisk na letne zgornje meje za plačila;

D.	ker je v proračunu za leto 2017 prikazana razlika do zgornje meje za plačila v višini 9,8 milijarde EUR, ki omogoča kritje celotnega zneska, sproščenega v letu 2014;

pozdravlja predlog Komisije, ki je bil predstavljen kot del svežnja o vmesnem pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira;

meni, da bo pokritje skupnega zneska 2 818 233 715, sproščenega v letu 2014 v okviru razlike do zgornje meje za plačila za leto 2017, zagotovilo večjo prožnost za drugi del večletnega finančnega okvira in pomagalo preprečiti morebitno novo krizo s plačili;

poudarja, da izključitev iz pokritja preostalega zneska v višini 350 milijonov EUR potrjuje dolgoročno stališče Parlamenta, da se odobritve za plačila za posebne instrumente štejejo nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

pozdravlja načelni dogovor s Svetom o priloženem sklepu, ki je skladen z razlago Parlamenta;

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(3) 7030/2017 in 7031/2017 COR1.

(4) UL L 72, 17.3.2015, str. 4.

(5) UL C 294, 12.8.2016, str. 65.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa (EU) 2015/435 o sprostitvi varnostne rezerve

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/1331.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/296

P8_TA(2017)0114

Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2018 – oddelek I – Evropski parlament

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018 (2017/2022(BUD))

(2018/C 298/34)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017 (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2016 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je odobril spravni odbor v proračunskem postopku (7),

—	ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018,

—	ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 3. aprila 2017 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika,

—	ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika Parlamenta,

—	ob upoštevanju člena 96 in 97 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0156/2017),

A.	ker je to tretji celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in peto leto večletnega finančnega okvira 2014–2020;

ker se proračun za leto 2018, kot je predlagan v poročilu generalnega sekretarja, pripravlja v okviru višje zgornje meje razdelka V v primerjavi z letom 2017, kar omogoča več prostora za rast in naložbe, poleg tega pa bo tako mogoče še naprej izvajati politike za ustvarjanje prihrankov in izboljšanje učinkovitosti;

ker je generalni sekretar za proračun za leto 2018 predlagal sedem prednostnih ciljev, in sicer: začeti komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019, konsolidirati varnostne ukrepe, nadaljevati večletne nepremičninske projekte, vlagati v digitalizacijo in informatizacijo postopkov, nadaljevati ukrepe za uvedbo polne uporabe irščine, analizirati možne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU in spodbujati zeleni pristop na področju prometa;

D.	ker je generalni sekretar v predhodnem predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2018 predvidel proračun v višini 1 971 883 373 EUR, kar je 3,26 % več kot v letu 2017 in predstavlja 19,06 % razdelka V večletnega finančnega okvira 2014–2020;

E.	ker je generalni sekretar za okrepitev varnostnih projektov, zagotavljanje zakupnine za nepremičninski projekt v zvezi s stavbo Adenauer in začetek komunikacijske kampanje za volitve leta 2019 predlagal dodatne izredne naložbe v višini 47,6 milijona EUR;

F.	ker skoraj 68 % proračuna predstavljajo odhodki, odvisni od indeksacije, večinoma plače in nadomestila poslancev in uslužbencev, pa tudi odhodki za stavbe, ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi, posebno sektorsko indeksacijo ali stopnjo inflacije;

ker poročilo Parlamenta z naslovom „Ženske v Evropskem parlamentu“, objavljeno na mednarodni dan žena 8. marca 2017, priča o neuravnoteženi zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v Parlamentu, saj je 83,3 % namestnikov generalnega sekretarja in generalnih direktorjev moških in samo 16,7 % žensk, 70,2 % direktorskih položajev zasedajo moški in 29,8 % ženske, med vodji oddelkov pa je 65,9 % moških in 34,1 % žensk;

ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah Uniji nalaga obveznost spoštovati jezikovno raznolikost in prepoveduje diskriminacijo na podlagi jezika, s čimer vsakemu državljanu Unije daje pravico do uporabe katerega koli od 24 uradnih jezikov Unije, kadar stopi v stik z institucijami Unije, te pa morajo odgovoriti v istem jeziku;

ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016 (8) poudaril, da bi bilo treba proračun za leto 2016 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

J.	ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti nadzorovanja lastnih odhodkov;

K.	ker je verodostojnost Parlamenta v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti razvijanja demokracije na ravni Unije;

Splošni okvir

poudarja, da bi moral delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2018 znašati manj kot 20 % razdelka V; ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 znaša 18,88 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2017 (19,26 %) in najnižji v zadnjih petnajstih letih;

poziva k uresničitvi zahteve, da se pri oblikovanju proračuna Parlamenta za leto 2018 v proračunskem postopku namesto sistema količnikov prvič upoštevajo dejanske potrebe, ki jo je izrazil v odstavku 15 resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017 in v odstavku 98 prej navedene resolucije z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017;

ugotavlja, da znesek za izredne naložbe in odhodke v letu 2018 znaša 47,6 milijona EUR in torej ostaja na isti ravni kot v letu 2017; meni, da bi se komunikacijska kampanja za leto 2019 morala šteti za izredni odhodek;

je seznanjen z zahtevo, da naj se 75 % proračunskih sredstev za komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019 vključi v predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov za leto 2018, ker bo večina pogodb podpisanih leta 2018;

poudarja, da je največji del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi in da se zanj uporablja letna indeksacija;

podpira dogovor s predsedstvom z dne 28. marca 2017 o ravni ocenjenih prihodkov in odhodkov za leto 2018; zmanjša raven odhodkov za 18,4 milijona EUR glede na začetno stališče predsedstva; določa, da bo skupna raven ocenjenih odhodkov za leto 2018 znašala 1 953 483 373 EUR, kar je skupaj 2,3 % več kot v proračunu za leto 2017;

poudarja, da so glavne naloge Parlamenta sprejemati zakonodajo, zastopati državljane in nadzorovati delo drugih institucij;

poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

poudarja, da je treba v primerjavi s predlogom generalnega sekretarja varčevati, in močno spodbuja vsa prizadevanja za bolj učinkovito in pregledno porabo javnega denarja;

Preglednost in dostopnost

10.

pozdravlja odziv na pozive Odbora za proračun iz resolucije Parlamenta z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017 (9) in ponovljene v njegovi resoluciji o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (10), in sicer v zvezi s srednje- in dolgoročnim proračunskim načrtovanjem, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem Parlamenta in njegovimi zakonskimi obveznostmi (vključno z najemninami in nakupi);

11.

pozdravlja ustanovitev delovne skupine o postopkih o določitvi načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta; ugotavlja, da je Parlament pozval k razmisleku o nadaljnji reviziji Poslovnika glede notranjih proračunskih postopkov (11); poudarja, da morajo člani predsedstva in Odbora za proračun pomembne informacije, ki se nanašajo na postopek v zvezi z načrtom prihodkov in odhodkov, prejeti pravočasno, na razumljiv način in z vsemi podrobnostmi, da bosta predsedstvo in Odbor za proračun lahko sprejemala odločitve na podlagi celovite podobe stanja in potreb proračuna Parlamenta;

12.

ponovno poziva generalnega sekretarja, naj predlaga, da se proračun z vsemi podrobnostmi na jasen in uporabniku prijazen način objavi na spletnem mestu Parlamenta, da bodo lahko vsi državljani bolje razumeli dejavnosti, prednostne naloge in ustrezne vzorce porabe Parlamenta;

13.

meni, da so skupine obiskovalcev eno od osrednjih orodij za seznanjanje državljanov z dejavnostmi Parlamenta; pozdravlja nova, strožja pravila za skupine obiskovalcev in meni, da se je tveganje zlorabe sredstev s tem zmanjšalo; glede na to poziva predsedstvo in njegovo delovno skupino za obveščanje in komuniciranje, naj pregledata proračunska sredstva za skupine obiskovalcev poslancev, pri tem pa upoštevata stopnjo inflacije v zadnjih letih, zaradi katere so se stroških teh obiskov povečali; ugotavlja, da so ta sredstva samo subvencija in naj ne bi krila vseh stroškov skupin obiskovalcev, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da se bo delež kritih stroškov zmanjševal, če nadomestilo ne bo usklajeno z inflacijo; poziva predsedstvo, naj upošteva, da ima to odstopanje nesorazmerne posledice za skupine obiskovalcev iz revnejših družbeno-gospodarskih okolij, ki imajo zelo omejene finančne vire;

Varnost in kibernetska varnost

14.

je seznanjen s sedanjimi ukrepi za krepitev varnosti Parlamenta, kar zadeva nepremičnine, opremo in zaposlene, kibernetsko varnost in varnost komunikacije; prosi, da generalni sekretar in predsedstvo izvajata koncept splošne varnosti in tako še bolj izboljšata varnost Parlamenta s strukturnega, operativnega in kulturnega vidika; znova poudarja, da je treba izboljšati storitve IT, ki se opravljajo za Parlament, in sicer z naložbami v usposabljanje zaposlenih, pa tudi z izbiro boljših pogodbenih izvajalcev na osnovi zanesljivejšega ocenjevanja njihovih storitev in zmogljivosti IT;

15.

meni, da nedavni dogodki kažejo na to, da se je verjetnost kibernetskih napadov občutno povečala, pri čemer je tehnologija, povezana s temi napadi, pogosto bolj napredna kot ukrepi na področju kibernetske varnosti za boj proti tem napadom; meni tudi, da so orodja IT postala pomemben instrument, s pomočjo katerega poslanci in zaposleni opravljajo svoje delo, ki pa je hkrati ranljiv za tovrstne napade; zato pozdravlja vključitev kibernetske varnosti v skupni strateški okvir Parlamenta za upravljanje in meni, da bo zaradi tega lahko bolje ščitil svoja sredstva in informacije;

16.

obžaluje, da Parlament kljub namestitvi sistema varne elektronske pošte SECure EMail system (SECEM) ne more prejemati zaupnih in netajnih informacij drugih institucij; obžaluje, da Parlament ne more sam razviti lastnega sistema za tajne podatke in da v zvezi s tem potekajo pogajanja z drugimi institucijami; pričakuje, da bodo ta pogajanja pomagala opredeliti najboljši način, na katerega bo lahko Parlament prejemal zaupne in netajne informacije; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2017 predstavi aktualno stanje v teh pogajanjih;

17.

pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo in računalniško vodenje postopkov; v zvezi s tem spodbuja uvedbo novih možnosti za uporabo varnega digitalnega podpisa v upravnih postopkih, da se zmanjša poraba papirja in prihrani čas;

18.

pozdravlja, da so belgijska vlada ter Evropski parlament, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in druge institucije s sedežem v Bruslju podpisali memorandum o soglasju o varnostnem preverjanju zaposlenih vseh zunanjih izvajalcev, ki želijo dostop do institucij Unije; poziva generalnega sekretarja, naj pretehta, ali bi bilo smiselno ta memorandum uporabljati tudi za uradnike, parlamentarne pomočnike in pripravnike, da bodo lahko pred zaposlitvijo varnostno preverjeni;

Nepremičninska politika

19.

želi spomniti, da je predsedstvo zadnjo srednjeročno strategijo za nepremičninsko politiko sprejelo leta 2010; se sprašuje, zakaj predsedstvo – kljub predhodnim resolucijam Parlamenta – ni predstavilo dolgoročne strategije za nepremičnine Parlamenta v tem zakonodajnem obdobju; poziva generalnega sekretarja in podpredsednike, naj Odboru za proračun čim prej, vendar še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2017, predstavijo novo srednjeročno strategijo za nepremičnine;

20.

ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi zgodnjih informacij in ob ustreznem upoštevanju člena 203 finančne uredbe; v zvezi s tem zahteva več informacij o razširitvi jasli Wayenberg;

21.

zahteva več informacij o načrtovani obnovi stavbe Paul Henri Spaak (PHS), zlasti o morebitnih mnenjih neodvisnih zunanjih izvajalcev glede razpoložljivih možnosti za to stavbo, ki obstaja šele 25 let; poziva generalnega sekretarja, naj rezultate te študije čim prej predstavi Odboru za proračun; poudarja, da ta stavba ne izpolnjuje statičnih zahtev za javno parlamentarno poslopje, ki mora biti zelo varno in mora zdržati zunanje šoke, ne da bi se zrušilo; izraža kritiko glede tega, da stavba PHS ne ustreza niti minimalnim standardom moderne statike, in ugotavlja, da je bilo treba že večkrat ukrepati, da bi zagotovili njeno stabilnost; zato poziva predsedstvo in upravo Parlamenta, naj iščeta rešitve za stavbo PHS, kjer življenja zaposlenih ne bodo v nevarnosti, delovne razmere pa bodo zdrave; je seznanjen z ravnjo proračunskih sredstev, ki jih je generalni sekretar za leto 2018 predlagal v zvezi s študijami, pripravljalnimi projekti in deli ter nudenju pomoči skupini za vodenje projekta; izraža zaskrbljenost, ker bi lahko prišlo do zmede v zvezi z zneski za študije in selitve; poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj o vseh nadaljnjih ukrepih obvestita Odbor za proračun in mu čim prej, najpozneje pa do julija 2017 predstavita jasno razčlenjene stroške; opominja, da se je treba v vsakem primeru odločiti za najsodobnejšo energetsko učinkovito arhitekturo; poziva k oceni, kakšne posledice bo obnova imela za oddelek za obiskovalce in seminarje ter razpoložljivost plenarne dvorane in drugih sob in pisarn;

22.

meni, da je 2018 pomembno leto za stavbo Konrad Adenauer (KAD), saj bo zaznamovalo konec del na vzhodnem krilu in začetek del na zahodnem krilu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo treba proračun, dodeljen za upravljanje tega obsežnega projekta, pregledati za okrepitev ekip, ki spremljajo potek del; je seznanjen z običajno prakso glede uporabe prerazporeditve neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za sedanje nepremičninske projekte; meni, da je to morda pragmatična rešitev, s katero je mogoče zmanjšati plačila obrestnih mer, da pa je hkrati v nasprotju s preglednostjo nepremičninskih projektov v okviru proračuna Parlamenta in bi lahko celo spodbudila dodeljevanje previsokih proračunskih sredstev na nekaterih področjih;

23.

poziva pristojne podpredsednike in generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun posredujejo poročilo o napredku in oceno odhodkov za dokončanje del v zvezi s stavbo KAD;

EMAS

24.

spominja, da se je Parlament zavezal 30-odstotnemu zmanjšanju emisij CO2 na ekvivalent polnega delovnega časa do leta 2020 glede na leto 2006;

25.

zato šteje za izjemno pomembno, da si Parlament postavi nove, zahtevnejše in količinsko opredeljene cilje, ki jih bodo redno merile odgovorne službe;

26.

opozarja na zavezo Parlamenta iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, in sicer da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavbe; poudarja, da mora nujno spoštovati to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri potekajočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

27.

pozdravlja ustanovitev delovne skupine za mobilnost, ki mora delovati vključujoče in imeti jasne naloge; poudarja, da mora Parlament spoštovati vso veljavno regionalno zakonodajo v krajih dela, tudi na tem področju; se zavzema za to, da se spodbuja uporaba direktnega vlaka med poslopji Parlamenta v Bruslju in letališčem; poziva odgovorne službe, naj ob upoštevanju tega dejstva znova ocenijo sestavo in velikost voznega parka Parlamenta; poziva predsedstvo, naj takoj sprejme program spodbud za uporabo koles za pot med domom in službo; je seznanjen, da druge institucije tak program že imajo, zlasti Evropski ekonomsko-socialni odbor;

Komunikacijska kampanja za evropske volitve leta 2019

28.

pozdravlja komunikacijsko kampanjo, ki bo državljanom na koristen način pojasnila namen Unije in Parlamenta; poudarja, da bi morala biti ta kampanja med drugim namenjena pojasnjevanju vloge Evropske unije in pristojnosti Parlamenta, njegovih funkcij, vključno z izvolitvijo predsednika Komisije, ter njegovega vpliva na življenja državljanov;

29.

ugotavlja, da se bodo pred prihodnjimi evropskimi volitvami leta 2019 priprave za komunikacijsko kampanjo začele že letos; pozdravlja, da bo predvolilno obdobje za komunikacijsko kampanjo z dvema letoma krajše kot predvolilno obdobje za evropske volitve leta 2014, ki je trajalo tri leta;

30.

je seznanjen, da naj bi skupni odhodki za komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019 znašali 25 milijonov EUR v letu 2018 in 8,33 milijona EUR v letu 2019, ter ugotavlja, da je potreben višji znesek finančnih obveznosti v letu 2018; poudarja, kako pomembne so take informacijske kampanje, zlasti če upoštevamo sedanje razmere v Uniji;

31.

meni, da bi moral generalni direktorat za informiranje (GD COMM) v skladu s priporočili iz ocene kampanje evropskih volitev 20141 (12) dati prednost zbiranju podatkov o projektih kampanje na enoto na podlagi predhodno določenih ključnih kazalnikov, da bi izmeril njihov učinek, pri čemer je treba natančno preučiti temeljne vzroke za izjemno nizko volilno udeležbo na volitvah leta 2014;

Zadeve, povezane s poslanci

32.

pozdravlja prizadevanja sekretariata Parlamenta, sekretariatov političnih skupin in pisarn poslancev za krepitev položaja poslancev v okviru njihovega mandata; spodbuja nadaljnji razvoj teh storitev, s pomočjo katerih lahko poslanci še bolje nadzirajo delo Komisije in Sveta ter zastopajo državljane;

33.

priznava vrednost svetovanja in raziskav za poslance in odbore v okviru Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in tematskih sektorjev; spominja, da je bila pri ustanovitvi te raziskovalne službe v letu 2013 predvidena vmesna ocena uspešnosti sodelovanja med to službo in tematskimi sektorji; spominja, da je bila prošnja za izvedbo takšne ocene in predstavitev njenih rezultatov v Odboru za proračun sprejeta z glasovanjem na plenarnem zasedanju 14. aprila 2016 (13); zato ponovno zahteva, da generalni sekretar opravi to oceno in njene rezultate predstavi Odboru za proračun, preden bo Parlament jeseni 2017 obravnaval proračun; spominja, da bi morala ta ocena vsebovati predloge, kako zagotoviti, da podpora EPRS bolj upošteva dogajanje v ustreznih tematskih odborih ter se ne prekriva z njihovimi dejavnostmi niti spodbuja konkurence med službami; poleg tega pričakuje, da bo ocena zajemala podrobne informacije o zunanjih izvedenskih mnenjih, zunanjih študijah in zunanji podpori raziskovalnim dejavnostim Parlamenta, vključno s podatki o številu študij in izvedenskih mnenj, ki so jih pripravile notranje službe Parlamenta in zunanji ponudniki, in stroških znanje; je seznanjen s štirimi posebnimi projekti, ki jih srednjeročno razvijajo v knjižnici Evropskega parlamenta, in sicer digitalno knjižnico, boljše vire za raziskave, vire za primerjalno pravo in odprto knjižnico; meni, da so ti projekti sredstvo za izboljšanje podpore za poslance in zaposlene, pa tudi za olajšanje dostopa do zunanjih raziskovalnih skupnosti in državljanov; ugotavlja, da so ti projekti izjemno pomembni in da jih je treba vključiti v zakonodajno delo poslancev in zaposlenih;

34.

spominja na sklep Parlamenta v postopku priprave proračuna Parlamenta za leto 2017, namreč da se ustanovi služba za tolmačenje vseh plenarnih razprav v mednarodni znakovni jezik, in poziva upravo, naj ta sklep uresniči brez nadaljnjega odlašanja;

35.

ugotavlja, da so poslanci v skladu z nedavno revidiranim poslovnikom (14) omejeni na največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje, a ostaja zaskrbljen zaradi dodatnih stroškov tolmačenja in prevajanja zapisov obrazložitev, ki nastanejo zaradi njih; poziva generalnega sekretarja, naj predloži podrobno razčlenitev stroškov, povezanih z ustnimi obrazložitvami glasovanja; opozarja, da so na voljo druge možnosti, kot so pisne obrazložitve glasovanja ter množica instrumentov za javno komunikacijo v prostorih Parlamenta, s katerimi lahko poslanci pojasnijo svoje glasovanje; poziva, naj ustne obrazložitve glasovanja – kot začasni ukrep – vsak dan plenarnega zasedanja potekajo ob koncu delovnega dne, in sicer po enominutnih govorih in drugih točkah dnevnega reda;

36.

spominja, da so poslanci zavezani obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih;

37.

se ne strinja, da bi bilo treba zamenjati pohištvo v bruseljskih pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov; meni, da je večina pohištva v ustreznem stanju, zato ga ni treba zamenjati; meni, da bi bilo treba pohištvo zamenjati le, kadar obstajajo upravičeni razlogi za to;

38.

v okviru priprav na deveto zakonodajno obdobje poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predloži podrobnejši seznam stroškov, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov; in spominja na načelo neodvisnosti mandata; poudarja, da lahko poslanci, ki to želijo, podatke o stroških, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov, objavijo na svojih osebnih spletnih straneh; znova poziva k večji preglednosti pri uporabi splošnega nadomestila stroškov na osnovi praktičnih zgledov iz nacionalnih delegacij v Parlamentu in državah članicah; meni, da bi morali poslanci imeti tudi možnost, da na spletnem mestu Parlamenta objavijo povezave s stranmi, kjer objavljajo informacije o svoji porabi; ponavlja, da zaradi večje preglednosti v zvezi s splošnim nadomestilom stroškov ne bi smelo biti dodatnega zaposlovanja v upravi Parlamenta;

39.

poudarja, da je trenutni proračun za parlamentarno pomoč zadosten in ga ne bi smeli povečevati, z izjemo indeksacije plač;

40.

spominja na zahtevo iz zgoraj omenjene resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2017, ki je bila sprejeta na plenarnem zasedanju in v kateri se poziva k pregledu pravil o povračilu stroškov za službena potovanja, ki se nanašajo na potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov med kraji dela Parlamenta, da bi se jih uskladilo s pravili, ki veljajo za preostalo osebje, in obžaluje, da doslej niso bili sprejeti ukrepi v zvezi s tem; poziva predsedstvo, naj brez nadaljnjega odlašanja obravnava to vprašanje; medtem poudarja, da trenutna zgornja meja povračila stroškov za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (120/140/160 EUR) ni bila prilagojena že od leta 2011 in da se je razlika med temi pomočniki in preostalim osebjem po uvedbi nove zgornje meje, ki jo je Svet odobril 9. septembra 2016 in se od 10. septembra 2016 uporablja za uradnike, še povečala na vsaj 40 %; zato poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravili to neravnovesje;

41.

poudarja, da odprava tega neravnovesja pri stroških službenih potovanj ne sme povzročiti povečanja proračunske vrstice za parlamentarno pomoč;

42.

poziva k pregledni in ustrezni uporabi povračil za potne stroške poslancev in priporoča, naj se spodbuja uporaba ekonomskega razreda pri letalskih in železniških prevozih;

43.

poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance v uradnih parlamentarnih delegacijah in na službenih potovanjih, kakor je že zahtevalo več poslancev; meni, da bi morali poslanci odločiti, ali želijo, da jih pomočniki spremljajo v uradnih delegacijah, stroške za to pa kriti z nadomestilom za parlamentarno pomoč;

Zadeve, povezane z zaposlenimi

44.

poudarja, da je bil v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 o postopnem petodstotnem zmanjšanju števila delovnih mest v vseh institucijah, organih in agencijah zaradi posebnih potreb, ki so se v Parlamentu pojavile v letih 2014 in 2016, s Svetom dosežen dogovor o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 (15), v katerem je določeno, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

45.

ugotavlja, da so bile politične skupine sicer izvzete iz ukrepov za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih, ki se izvajajo od leta 2014 (16), vendar je bilo v spravnem postopku za proračun za leto 2017 zmanjšano število delovnih mest v kadrovskem načrtu sekretariata Parlamenta, ker Svet ni spoštoval prijateljskega dogovora;

46.

opozarja, da bodo zaposleni v političnih skupinah izvzeti iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest v skladu s sklepi, sprejetimi glede proračunskih let 2014, 2015 in 2017;

47.

meni, da bi izguba 136 delovnih mest v sekretariatu Parlamenta v letu 2016 lahko privedla do tega, da bo imela uprava Parlamenta težave pri zagotavljanju storitev; poziva generalnega sekretarja, naj predloži več informacij o ukrepih za zmanjšanje števila zaposlenih v preteklem letu, in naj oceni, kako proračunske odločitve vplivajo na delovanje institucije;

48.

ob upoštevanju ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih pozdravlja predlog, da naj se 50 stalnih delovnih mest AST spremeni v 50 stalnih delovnih mest AD, kar bo imelo zanemarljive proračunske posledice; je poleg tega seznanjen s predlogom za spremembo treh začasnih delovnih mest AST v tri začasna delovna mesta AD v kabinetu predsednika;

49.

poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se socialne in pokojninske pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov spoštujejo in da so na voljo finančna sredstva, zlasti v zvezi s tistimi akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, ki jih poslanci v zadnjih dveh zakonodajnih parlamentarnih obdobjih zaposlujejo brez prekinitve; v zvezi s tem poziva upravo, naj pripravi predlog, ki bo pri izračunu 10-letne delovne dobe, določene v kadrovskih predpisih, upošteval sklep, da se leta 2014 izvedejo predčasne volitve, ter tudi čas, porabljen za postopke zaposlovanja;

50.

poziva predsedstvo, naj predlaga postopek za odpustitev, v katero privoli tako poslanec kot akreditirani parlamentarni pomočnik;

51.

meni, da je pomembno, da imajo institucije Unije v obdobju, ko bodo finančni in kadrovski viri, ki so jim na voljo, najverjetneje čedalje bolj omejeni, same možnost zaposlovati in obdržati najbolj sposobno osebje, da bodo kos kompleksnim izzivom v prihodnosti na način, ki bo upošteval načela oblikovanja proračuna na podlagi uspešnosti;

52.

meni, da sta tolmačenje in prevajanje bistvena za delovanje Parlamenta, ter priznava kakovost in dodano vrednost storitev, ki jih zagotavljajo tolmači; ponavlja stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 14. aprila 2016, namreč da bi moral generalni sekretar pripraviti dodatne predloge za racionalizacijo, na primer da se pogosteje uporablja prevajanje in tolmačenje na zahtevo, zlasti za medskupine Evropskega parlamenta, pa tudi preuči možnosti za večjo učinkovitost tolmačenja z uporabo najnovejših jezikovnih tehnologij in oceni, kako revidirani okvir za redno zaposlene tolmače vpliva na izboljšanje učinkovite rabe virov in produktivnosti;

53.

pozdravlja nadaljnje izvajanje ukrepov, ki jih je Parlament sprejel za uvedbo irščine kot polnega uradnega jezika do 1. januarja 2021; v zvezi s tem ugotavlja, da leta 2018 ne bodo potrebna dodatna delovna mesta; kljub temu poziva generalnega sekretarja, naj se z irskimi poslanci tudi v prihodnje posvetuje o tem, kako bi bilo mogoče učinkovito uporabljati vire, ne da bi pri tem trpele zajamčene pravice poslancev;

54.

poziva generalnega sekretarja, naj gradi na obstoječih sporazumih o sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, da se opredelijo še druga področja, kjer bi bilo mogoče souporabljati upravne storitve; ga nadalje poziva, naj pripravi študijo o tem, ali bi bilo mogoče sinergijo pri souporabi upravnih storitev doseči tudi med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

55.

spominja, da evropske politične stranke in evropske politične fundacije prispevajo k razvijanju evropske politične zavesti in k temu, da državljani bolje razumejo povezanost političnih procesov na nacionalni in evropski ravni;

56.

meni, da so nedavne polemike v zvezi s financiranjem nekaterih evropskih političnih strank in nekaterih evropskih političnih fundacij razkrile pomanjkljivosti v obstoječih sistemih upravljanja in nadzora;

57.

meni, da bodo z začetkom veljavnosti uredb (EU, Euratom) št. 1141/2014 (17) in (EU, Euratom) št. 1142/2014 (18) zagotovljeni dodatni nadzorni mehanizmi, kot je zahteva po registraciji pri organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije; hkrati pa meni, da bi lahko te ukrepe še izboljšali; ugotavlja, da bodo stranke in fundacije pri svojih vlogah za financiranje nova pravila začele uporabljati v proračunskem letu 2018;

58.

poudarja, da je bila ugotovljena vrsta težav v zvezi s sedanjim sistemom sofinanciranja, v katerem prispevki in nepovratna sredstva iz proračuna Parlamenta za stranke in fundacije ne smejo preseči 85 % upravičenih odhodkov, preostalih 15 % pa je treba kriti iz lastnih sredstev; ugotavlja, da se na primer primanjkljaj pri članarinah donacijah pogosto izravna s prispevki v naravi;

Druge zadeve

59.

je seznanjen z dialogom, ki trenutno poteka med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti; poziva, naj se ta dialog okrepi za boljše razumevanje prispevka Evropskega parlamenta in Unije v državah članicah;

60.

je seznanjen z zahtevo za zunanje študije in mnenja, s pomočjo katerih bi odbori in drugi politični organi lahko analizirali možne posledice brexita, vključno s proračunskimi posledicami za Parlament; sprašuje se o tem, ali je treba naročati zunanje študije in mnenja, namesto da bi uporabili bogate raziskovalne storitve znotraj Parlamenta; poudarja, da Združeno kraljestvo – dokler pogajanja o njegovem izstopu iz Unije ne bodo končana – ostaja polnopravna članica Unije in da zanj še naprej veljajo vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz članstva; zato poudarja, da je zelo malo verjetno, da bo odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, vplivala na proračun Parlamenta za leto 2018;

61.

želi spomniti na svojo resolucijo z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije (19), v kateri ocenjeni stroški geografske razpršenosti Parlamenta znašajo med 156 in 204 milijonov EUR ter ustrezajo 10 % njegovega proračuna; poudarja, da ocenjeni okoljski učinek geografske razpršenosti znaša med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; poudarja, da ta razpršenost negativno vpliva na javno mnenje, zato ponavlja stališče, da naj se pripravi časovni načrt za en sam sedež;

62.

opozarja na svojo prej navedeno resolucijo z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017; poziva k sodelovanju s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji, da bi vzpostavili evropsko medijsko središče za usposabljanje mladih novinarjev;

63.

poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo oblikovanja proračuna glede na uspešnost v skladu s pristopom preudarnega upravljanja, da se spodbudita učinkovitost in kakovost internega dela institucije;

o o

64.

sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2018;

65.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0475.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.

(12) Študija družbe Deloitte, december 2015.

(13) Glej odstavek 22 njegove resolucije z dne 14. aprila 2016 (P8_TA(2016)0132).

(14) Sprejeta besedila z dne 13. decembra 2016, P8_TA(2016)0484 – člen 183(1).

(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0407.

(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437, Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036, Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376, Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411.

(17) Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).

(18) Uredba (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlament in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (UL L 317, 4.11.2014, str. 28).

(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/306

P8_TA(2017)0115

Predlog spremembe proračuna št. 1/2017, priložen predlogu za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017 k splošnemu proračunu za leto 2017, priložen predlogu za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski (07003/2017 – C8-0130/2017 – 2017/2018(BUD))

(2018/C 298/35)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), zlasti člena 41,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki je bil dokončno sprejet 1. decembra 2016 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (2014/335/EU, Euratom) z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (5),

—	ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2017, ki ga je Komisija sprejela 26. januarja 2017 (COM(2017)0046),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017, ki ga je Svet sprejel 3. aprila 2017 in ga isti dan posredoval Parlamentu (07003/2017 – C8-0130/2017),

—	ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0155/2017),

ker se predlog spremembe proračuna št. 1/2017 nanaša na uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 71 524 810 EUR v zvezi s poplavami, ki so Združeno kraljestvo prizadele med decembrom 2015 in januarjem 2016, sušo in požari, ki so Ciper prizadeli med oktobrom 2015 in junijem 2016, ter v zvezi s požari, do katerih je avgusta 2016 prišlo na portugalskem otoku Madeira,

B.	ker je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2017 to proračunsko prilagoditev uradno vključiti v proračun Unije za leto 2017,

C.	ker Komisija posledično predlaga, da se proračun Unije za leto 2017 spremeni, sredstva člena 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ pa povečajo,

D.	ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru poseben instrument, ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila pa bi bilo treba vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih meja večletnega finančnega okvira,

poudarja, da je nujno treba sprostiti finančno pomoč prek Solidarnostnega sklada Evropske unije za regije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 1/2017, kot ga je predložila Komisija;

odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017;

naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2017 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2) UL L 51, 28.2.2017.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/308

P8_TA(2017)0116

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2017)0101 – C8-0097/2017 – 2017/2033(BUD))

(2018/C 298/36)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0101 – C8-0097/2017),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) (uredba o ESPG),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2016/000 TA 2016 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (4),

—	ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0157/2017),

A.	ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

ker bi morala biti pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se v Komisiji, Parlamentu in Svetu poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, ter da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter financiranjem spodbud za ustanovitev lastnega podjetja;

ker je najvišji letni proračun, ki je na voljo za ESPG, 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011) in ker je v členu 11(1) uredbe o ESPG navedeno, da se lahko 0,5 % tega zneska (tj. 844 620 EUR leta 2017) uporabi za tehnično pomoč na pobudo Komisije za financiranje dejavnosti priprave, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja zbirke znanja, upravno in tehnično podporo, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizijo, nadzor in ocenjevanje, ki so potrebni za izvajanje uredbe o ESPG;

E.	ker je Evropski parlament večkrat poudaril, da so potrebne večja dodana vrednost, učinkovitost in zaposljivost prejemnikov sredstev ESPG kot instrumenta Unije za podporo delavcem, ki so postali presežni;

F.	ker predlagani znesek 310 000 EUR ustreza približno 0,18 % največjega letnega proračuna, ki je na voljo za ESPG v letu 2017, kar je 70 000 EUR manj kot leta 2016;

se strinja z ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki naj bi se financirali kot tehnična pomoč v skladu s členom 11(1) in (4) ter členom 12(2), (3) in (4) uredbe o ESPG;

je zadovoljen, da je bilo v letu 2017 iz naslova tehnične pomoči ESPG zahtevanih manj sredstev kot v letu 2016; meni, da je pomembno takšne zahteve oceniti kot delež letnih zneskov, porabljenih za ESPG v prejšnjih letih, in ne le v primerjavi z največjim zneskom, ki ga je bilo mogoče porabiti v navedenem letu;

priznava pomen spremljanja in zbiranja podatkov; opozarja, da morajo biti serije statističnih podatkov, zbranih v ustrezni obliki, lahko dostopne in razumljive; pozdravlja prihodnjo objavo dveletnih poročil za leto 2017 ter poziva k javnemu in obsežnemu razširjanju teh poročil po vsej Uniji;

opozarja, da mora biti posebno spletno mesto o ESPG dostopno vsem državljanom Unije; poudarja pomen večjezičnosti pri širokem obveščanju javnosti; poziva k oblikovanju uporabnikom prijaznejšega spletnega okolja in spodbuja Komisijo, naj izboljša vsebinsko vrednost svojih publikacij in avdiovizualnega gradiva, kot je določeno v členu 11(4) uredbe o ESPG;

pozdravlja nadaljnje delo v zvezi s standardiziranimi postopki za vloge za ESPG in njegovo upravljanje z uporabo funkcij elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (SFC 2014), ki omogoča poenostavitev in hitrejšo obdelavo vlog ter boljše poročanje; je seznanjen s tem, da je Komisija olajšala finančne posle ESPG z vzpostavitvijo vmesnika med SFC in informacijskim sistemom Komisije za finančno upravljanje in računovodstvo; ugotavlja, da so potrebne le dodatne izpopolnitve in prilagoditve morebitnim spremembam, da bi dejansko omejili prispevek ESPG k tovrstnim odhodkom;

ugotavlja, da postopek vključitve ESPG v elektronski sistem za izmenjavo podatkov SFC2014 poteka že več let in da so bili s tem povezani stroški za proračun ESPG razmeroma visoki; pozdravlja zmanjšanje stroškov v primerjavi s prejšnjimi leti, kar kaže, da je projekt dosegel stopnjo, ko so potrebni zgolj nadaljnji manjši popravki in prilagoditve;

opozarja, kako pomembna sta mreženje in izmenjava informacij o ESPG za širjenje primerov najboljše prakse; zato podpira financiranje dveh srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb za sklad in dveh seminarjev za mreženje v zvezi z izvajanjem ESPG; pričakuje, da se bo s to izmenjavo informacij prispevalo tudi k boljšemu in podrobnejšemu poročanju o uspešnosti uporabe sredstev v državah članicah, zlasti v zvezi s stopnjo ponovnega zaposlovanja upravičencev;

je seznanjen, da namerava Komisija iz razpoložljivega proračuna v okviru tehnične pomoči nameniti znesek 70 000 EUR za organizacijo dveh srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb za ESPG; je seznanjen tudi z načrtovano naložbo Komisije v višini 120 000 EUR, da bi spodbudila mrežno povezovanje s seminarji med državami članicami, izvajalskimi organi ESPG in socialnimi partnerji; je zadovoljen, da je bila Komisija pripravljena povabiti člane delovne skupine ESPG k sodelovanju na seminarju za mreženje v zvezi z ESPG, ki je nedavno potekal v Monsu; poziva Komisijo, naj Parlament še naprej vabi na ta srečanja in seminarje v skladu z ustreznimi določbami okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (5);

poudarja, da bi morali vsi, ki sodelujejo pri obdelavi vlog za sredstva ESPG, zlasti socialni partnerji ter deležniki na regionalni in lokalni ravni, tesneje sodelovati, da bo mogoče ustvariti čim več sinergij; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za izvajanje primera, komunikacijske in podporne ureditve ter informacijske tokove (notranje razdelitve, naloge in pristojnosti) bi bilo treba izrecno navesti, o njih pa bi se morali strinjati vsi udeleženi partnerji;

10.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0112.

(5) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/742.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/312

P8_TA(2017)0117

Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU za zagotavljanje pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski (COM(2017)0045 – C8-0022/2017 – 2017/2017(BUD))

(2018/C 298/37)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0045 – C8-0022/2017),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 10,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3), zlasti točke 11,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0154/2017),

pozdravlja sklep kot znak solidarnosti Unije z državljani in regijami Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/741.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/314

P8_TA(2017)0118

Avtomatizirana izmenjava daktiloskopskih podatkov v Latviji *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov v Latviji in nadomestitvi Sklepa 2014/911/EU (13521/2016 – C8-0523/2016 – 2016/0818(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/38)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (13521/2016),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0523/2016),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), zlasti člena 33,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0089/2017),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/315

P8_TA(2017)0119

Avtomatizirana izmenjava podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji ter nadomestitvi sklepov 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU (13525/2016 – C8-0522/2016 – 2016/0819(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/39)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (13525/2016),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0522/2016),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), zlasti člena 33,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0091/2017),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/316

P8_TA(2017)0120

Avtomatizirana izmenjava daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem ter nadomestitvi sklepov 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU (13526/2016 – C8-0520/2016 – 2016/0820(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/40)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (13526/2016),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0520/2016),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), zlasti člena 33,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0092/2017),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/317

P8_TA(2017)0121

Avtomatizirana izmenjava podatkov o vozilih, registriranih na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem ter nadomestitvi sklepov 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU (13529/2016 – C8-0518/2016 – 2016/0821(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/41)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (13529/2016),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0518/2016),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), zlasti člena 33,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0095/2017),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/318

P8_TA(2017)0122

Avtomatizirana izmenjava podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji ter nadomestitvi sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU (13499/2016 – C8-0519/2016 – 2016/0822(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/42)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (13499/2016),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0519/2016),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), zlasti člena 33,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0090/2017),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/319

P8_TA(2017)0128

Veleprodajni trgi gostovanja ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja (COM(2016)0399 – C8-0219/2016 – 2016/0185(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/43)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0399),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0219/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 svojega poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0372/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 162.

P8_TC1-COD(2016)0185

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/920.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/320

P8_TA(2017)0129

Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: Ukrajina ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina) (COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/44)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0236),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0150/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 2. marca 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A8-0274/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2016)0125

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/850.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/321

P8_TA(2017)0133

Blagovna znamka Evropske unije ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (Kodificirano besedilo) (COM(2016)0702 – C8-0439/2016 – 2016/0345(COD))

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

(2018/C 298/45)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0702),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0439/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (1),

—	ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0054/2017),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

P8_TC1-COD(2016)0345

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1001.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/322

P8_TA(2017)0134

Minamatska konvencija o živem srebru ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije (05925/2017 – C8-0102/2017 – 2016/0021(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 298/46)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05925/2017),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0102/2017),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0067/2017),

odobri sklenitev Konvencije Minamata o živem srebru;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/323

P8_TA(2017)0135

Hibridna neskladja s tretjimi državami *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (COM(2016)0687 – C8-0464/2016 – 2016/0339(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2018/C 298/47)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0687),

—	ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0464/2016),

—	ob upoštevanju obrazloženih mnenj nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju drugih mnenj o osnutku zakonodajnega akta, ki so jih posredovali češki senat, nemški zvezni svet ter španski in portugalski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (3),

—	ob upoštevanju Odločitve Komisije z dne 30. avgusta 2016 o državni pomoči SA.38373 (2014/C) (ex 2014/NN) (ex 2014/CP), ki jo je Irska odobrila podjetju Apple, in preiskave, s katero je Komisija preučevala domnevno pomoč Luksemburga podjetjema McDonald’s in Amazon,

—	ob upoštevanju sedanjega dela svojega preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0134/2017),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)	Direktiva (EU) 2016/1164 določa okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja.

(4)	Direktiva (EU) 2016/1164 določa prvi okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja , ki hibridnih neskladij ne odpravlja celovito in sistematično, njegov obseg pa je omejen na Unijo .

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Temelj za pobudo za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) je tudi izjava voditeljev G20 z njihovega srečanja v Sankt Petersburgu 5. in 6. septembra 2013, kjer so izrazili željo, da bi bil dobiček obdavčen tam, kjer se gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dobiček, izvajajo in kjer je ustvarjena vrednost. V praksi bi bila zato potrebna uvedba enotnega obdavčevanja s formulo za porazdelitev prihodkov od davka državam. Ta cilj ni bil dosežen.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Treba je oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.

(5)

Zelo je pomembno oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja in neskladja podružnic . Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)	Učinke hibridnega neskladja bi morali obravnavati tudi s stališča držav v razvoju, Unija in njene države članice pa bi si morale prizadevati, da bi državam v razvoju zagotavljale pomoč pri spopadanju s temi učinki.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, vključno z neupoštevanimi stalnimi poslovnimi enotami, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v Direktivi (EU) 2016/1164. Pri obravnavanju takšnih neskladij bi bilo treba upoštevati priporočena pravila iz osnutka za javno obravnavo o neskladnih strukturah pri podružnicah iz ukrepa 2 akcijskega načrta BEPS, ki ga je 22. avgusta 2016 objavila OECD .

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Da se zagotovi celovit okvir, skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o ureditvah hibridnega neskladja , je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih, uvoženih neskladjih in neskladjih pri družbah, ki so dvojni rezidenti , da se davčnim zavezancem prepreči izkoriščanje preostalih vrzeli.

(7)

Da se zagotovi okvir, ki bo skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ureditvami hibridnih neskladij in enako učinkovit , je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih in uvoženih neskladjih ter obravnava vse možne dvojne odbitke , da davčni zavezanci ne bi mogli izkoriščati preostalih vrzeli. Ta pravila bi morala biti karseda standardizirana in usklajena med državami članicami. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi kazni za davčne zavezance, ki izkoriščajo hibridna neskladja.

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)

Treba je določiti pravila, s katerimi bi v posameznih jurisdikcijah onemogočili prakso časovnih razlik v davčnih napovedih, ki povzročajo neskladja pri davčnih izidih. Države članice bi morale zagotoviti, da davčni zavezanci napovedo plačilo v razumnem roku v vseh zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi morali nacionalni organi pregledati vse vzroke, ki vodijo v hibridna neskladja, zapolniti morebitne vrzeli in preprečiti agresivno davčno načrtovanje, namesto da bi si zgolj prizadevali za pridobitev prihodkov od davkov.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnega neskladja , kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.

(8)

Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnih neskladij ali povezane ureditve , kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)	Pravila o hibridnih neskladjih bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica nasprotujočih si davčnih pravil dveh ( ali več) jurisdikcij . Vendar ta pravila ne bi smela vplivati na splošne značilnosti davčnega sistema jurisdikcije.

(9)

Bistveno je, da se pravila o hibridnih neskladjih uporabljajo avtomatično, kadar plačilo pride prek meje in je bilo obdavčeno na strani plačila, ne da bi bilo treba dokazovati motiv za izogibanje davkom, in bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica dvojnih odbitkov, razlik v pravnih opredelitvah finančnih instrumentov, plačil in subjektov ali razlik v razporeditvi plačil . Ker bi lahko hibridna neskladja vodila do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9a)

Neskladja pri stalnih poslovnih enotah nastanejo, kadar se zaradi razlik v pravilih v jurisdikciji stalne poslovne enote in rezidenčni jurisdikciji v zvezi z razporeditvijo dohodkov in odhodkov med različnimi deli istega subjekta pojavi neskladje pri davčnih izidih, tudi v primerih, ko do neskladja pride zato, ker se stalna poslovna enota ne upošteva zaradi uporabe zakonodaje jurisdikcije podružnice. Ta neskladja lahko vodijo do neobdavčitve brez vključitve, dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, zato bi jih bilo treba odpraviti. V primeru neupoštevanih poslovnih enot bi morala država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident, od davčnega zavezanca zahtevati, naj v svoj obdavčljivi dohodek vključi dohodek, ki se sicer pripiše stalni poslovni enoti.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Da se zagotovi sorazmernost, je treba obravnavati le primere, pri katerih obstaja precejšnje tveganje izogibanja obdavčenju z uporabo hibridnih neskladij. Zato je primerno, da se zajamejo ureditve hibridnega neskladja med davčnimi zavezanci in njihovimi povezanimi podjetji ter hibridna neskladja, ki izhajajo iz strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca.

črtano

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Da se zagotovi dovolj celovita opredelitev pojma „povezano podjetje“ za namene pravil o hibridnih neskladjih, bi morala ta opredelitev vključevati tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za računovodske namene, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, in, obratno, podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca.

črtano

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Neskladja, ki so posebej povezana s hibridnostjo subjektov, bi bilo treba obravnavati le, kadar eno od povezanih podjetij – najmanj – dejansko obvladuje druga povezana podjetja. Zato bi bilo treba v teh primerih zahtevati udeležbo povezanega podjetja v davčnem zavezancu ali drugem povezanem podjetju oziroma udeležbo davčnega zavezanca ali drugega povezanega podjetja v povezanem podjetju v smislu glasovalnih pravic, lastništva kapitala ali upravičenosti do prejetja 50 odstotkov ali več dobička.

črtano

Sprememba 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Ker lahko neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

(15)

Ker neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, v več primerih vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

Sprememba 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.

(17)

Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.

Sprememba 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.

(19)

Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ali s tem povezane ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.

Sprememba 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21)

Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti ureditvam hibridnega neskladja . Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave ureditev hibridnega neskladja in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.

(21)

Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti hibridnim neskladjem . Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave hibridnih neskladij in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti , kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji , vključno s prehodom s pristopa ločenega subjekta na enoten pristop glede obdavčevanja večnacionalnih podjetij . V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.

Sprememba 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21a)

Da bi zagotovili jasno in učinkovito izvajanje, je treba poudariti skladnost s priporočili iz publikacije OECD z naslovom Nevtralizacija učinkov ureditev hibridnega neskladja, ukrep 2 – končno poročilo za leto 2015.

Sprememba 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)	Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive štiri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno –

(23)	Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive vsaka tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno.

Sprememba 20

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23a)

Od držav članic bi bilo treba zato zahtevati, da izmenjajo vse ustrezne zaupne informacije in primere najboljše prakse, da bi se zoperstavili hibridnim neskladjem in zagotovili enotno izvajanje Direktive (EU) 2016/1164.

Sprememba 21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka - 1 (novo)

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(-1) V členu 1 se doda naslednji odstavek:
	„Člen - 9a se uporablja tudi za vse subjekte, ki jih država članica obravnava kot pregledne za davčne namene.“

Sprememba 22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

v točki (4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene člena 9 povezano podjetje pomeni tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja kot davčni zavezanec, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, ali podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca. Kadar je v zadevno neskladje vključen hibridni subjekt, je opredelitev povezanega podjetja prilagojena tako, da se zahteva po 25-odstotni udeležbi nadomesti z zahtevo po 50-odstotni udeležbi“;

črtano

Sprememba 23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka1 – točka a a (novo)

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)	v točki 4 se črta tretji pododstavek;

Sprememba 24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

'(9)

„hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah , če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:

„(9)

„hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in drugim subjektom , če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti ali plačil, odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca ali v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:

Sprememba 25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	v jurisdikciji, v kateri je vir plačila , se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji („odbitek brez vključitve“);

(b)

v kateri koli jurisdikciji, v kateri se plačilo šteje za izvedeno („jurisdikcija plačnika“) , se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v kateri koli drugi jurisdikciji ,v kateri se plačilo šteje za prejeto ( „jurisdikcija prejemnika plačila“) („ odbitek brez vključitve“);

Sprememba 26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	v primeru razlik v obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključenosti“).

(c)	v primeru razlik v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključenosti“).

Sprememba 27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	plačilo hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, kadar je neskladje posledica razlik v priznavanju plačil, izplačanih stalni poslovni enoti ali hibridnemu subjektu;

Sprememba 28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)	plačilo, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, ki je posledica plačila neupoštevani stalni poslovni enoti;

Sprememba 29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Hibridno neskladje se pojavi le , če isto odbito plačilo ali nastali odhodki ali izgube v dveh jurisdikcijah presegajo znesek dohodkov , ki so vključeni v obeh jurisdikcijah in jih je mogoče pripisati istemu viru .

Hibridno neskladje , ki nastane zaradi razlik v priznavanju plačil , odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali ki nastane zaradi razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca, se pojavi le, če je posledični odbitek v jurisdikciji vira pobotan s postavko , ki ni vključena v obeh jurisdikcijah , v katerih je prišlo do neskladja. Vendar se v primeru, da zaradi plačila, zaradi katerega pride do tega hibridnega neskladja, nastane tudi hibridno neskladje, ki ga je mogoče pripisati razlikam v pravnih opredelitvah finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali ki nastane zaradi razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, hibridno neskladje pojavi le, če zaradi plačila pride do odbitka brez vključitve.

Sprememba 30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 – pododstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve , ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:	Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:

Sprememba 31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)

doda se naslednja točka:

„(9a)

‚hibridni subjekt‘ pomeni kateri koli subjekt ali ureditev, ki se obravnava kot oseba za davčne namene v skladu z zakonodajo ene od jurisdikcij in katere dohodek ali odhodek se obravnava kot dohodek ali odhodek ene ali več oseb v skladu z zakonodajo druge jurisdikcije;“

Sprememba 32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b b (novo)

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)

doda se naslednja točka:

„(9b)

‚neupoštevana stalna poslovna enota‘ pomeni ureditev, ki se po zakonodaji jurisdikcije, v kateri ima sedež, obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote, po zakonodaji jurisdikcije, v kateri je stalna poslovna enota, pa se ne obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote;“

Sprememba 33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

„strukturirana ureditev“ pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, pri čemer je cena neskladja vključena v pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do hibridnega neskladja, razen če za davčnega zavezanca ali povezano podjetje ni bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjeno s hibridnim neskladjem, in ni imelo koristi od vrednosti davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja.“;

črtano

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c a (novo)

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 2 – točka 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)

doda se naslednja točka:

„(11a)

‚jurisdikcija plačnika‘ je jurisdikcija, kjer ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota sedež ali kjer se plačilo šteje za prejeto.“

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Če hibridno neskladje med državami članicami privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek dodeli le v državi članici, v kateri je vir takega plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.	1. Če hibridno neskladje privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek zavrne v državi članici, ki je jurisdikcija vlagatelja.
Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo , privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, zadevna država članica zavrne odbitek takega plačila , odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država .	Če se odbitek v jurisdikciji vlagatelja plačila ne zavrne , se zavrne v jurisdikciji plačnika. Če je vpletena tretja država , dokazno breme pri dokazovanju , da je tretja država zavrnila odbitek, nosi davčni zavezanec .

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Če hibridno neskladje med državami članicami privede do odbitka brez vključitve, država članica plačnika zavrne odbitek takega plačila.

2. Če hibridno neskladje privede do odbitka brez vključitve, se odbitek zavrne v državi članici, ki je jurisdikcija plačnika takega plačila. Če se odbitek v jurisdikciji plačnika ne zavrne, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da znesek plačila, ki bi sicer privedlo do neskladja, vključi v dohodek v jurisdikciji prejemnika plačila.

V kolikor hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do odbitka brez vključitve:

(i)	če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali

(ii)	če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila.

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Če hibridno neskladje med državami članicami, ki vključuje stalno poslovno enoto , privede do neobdavčitve brez vključenosti, država članica , v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti , v davčno osnovo .	3. Če hibridno neskladje vključuje dohodek neupoštevane stalne poslovne enote , ki ni obdavčen v državi članici , v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ta država članica od davčnega zavezanca zahteva, da v svoj obdavčljiv dohodek vključi dohodek, ki bi se sicer pripisal neupoštevani stalni poslovni enoti.
Če hibridno neskladje, ki vključuje stalno poslovno enoto v tretji državi, privede do neobdavčitve brez vključenosti, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti v tretji državi, v davčno osnovo.

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Države članice zavrnejo odbitek za vsako plačilo s strani davčnega zavezanca, s katerim se neposredno ali posredno financira odbiten dohodek, ki privede do hibridnega neskladja prek transakcije ali vrste transakcij.

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Če je plačilo davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.

4. Če je plačilo davčnega zavezanca subjektu v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.

5. Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen - 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)	Vstavi se naslednji člen:

„Člen - 9a

Obratna hibridna neskladja

Če se eden ali več povezanih nerezidenčnih subjektov, ki imajo delež dobička v hibridnem subjektu, ki ima sedež ali je ustanovljen v državi članici, nahajajo v jurisdikciji ali jurisdikcijah, ki hibridni subjekt obravnavajo kot davčnega zavezanca, se šteje, da je hibridni subjekt rezident te države članice, njegovi dohodki pa se obdavčijo, kolikor ta dohodek ni sicer obdavčen v skladu z zakoni te države članice ali katere koli druge jurisdikcije.“

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva (EU) št. 2016/1164

Člen 9 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država. Takšna zavrnitev odbitka se uporablja tudi za primere, ko je davčni zavezanec brez državljanstva, kar zadeva plačevanje davkov. Dokazno breme pri dokazovanju, da je tretja država zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, nosi davčni zavezanec.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/343

P8_TA(2017)0136

Sporazum o operativnem in strateškem sodelovanju med Dansko in Europolom *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve, s strani Evropskega policijskega urada (Europola), sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Kraljevino Dansko in Europolom (07281/2017 – C8-0120/2017 – 2017/0803(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/48)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (07281/2017),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0120/2017),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (1), zlasti člena 23(2),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume (2), kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2017/290 (3),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij (4), ter zlasti členov 5 in 6,

—	ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in predsednice danske vlade z dne 15. decembra 2016, v kateri so poudarili operativne potrebe, pa tudi izjemni in prehodni značaj predvidene ureditve med Europolom in Dansko,

—

ob upoštevanju omenjene izjave, v kateri je poudarjeno, da je predlagana ureditev odvisna o nadaljnjega članstva Danske v Uniji in schengenskem območju, njene obveznosti, da do 1. maja 2017 v svojo zakonodajo v celoti prenese Direktivo (EU) 2016/680/EU (5) o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega sodelovanja, in tega, da se strinja s pristojnostjo Sodišča Evropske unije in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov,

—	ob upoštevanju Protokola št. 22 k Pogodbi o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju izida danskega referenduma dne 3. decembra 2015 o Protokolu št. 22 k Pogodbi o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2009/935/PNZ glede seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume (6), in zlasti zahteve v odstavku 4 navedenega sklepa, kjer se poziva Svet, naj v določbah prihodnje ureditve med Europolom in Dansko zagotovi, da njena veljavnost poteče pet let po začetku veljavnosti, da bi se tako zagotovila njena prehodna narava v luči sklenitve trajnejše ureditve;

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0164/2017),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da se kot del ocene, ki jo je treba opraviti v skladu s členom 25 sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Kraljevino Dansko in Europolom, Evropski parlament redno seznanja in se z njim posvetuje, zlasti prek specializirane skupine Europola za skupni parlamentarni nadzor, ki bo ustanovljena v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/794 (7);

poziva vse udeležene strani, naj izkoristijo vse možnosti v okviru primarne in sekundarne zakonodaje ter Danski ponovno ponudijo polnopravno članstvo v Europolu;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(2) UL L 325, 11.12.2009, str. 12.

(3) UL L 42, 18.2.2017, str. 17.

(4) UL L 325, 11.12.2009, str. 6.

(5) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0023.

(7) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/345

P8_TA(2017)0137

Imenovanje članice Računskega sodišča

Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o imenovanju Ildiko Gáll-Pelcz za članico Računskega sodišča (C8-0110/2017 – 2017/0802(NLE))

(Posvetovanje)

(2018/C 298/49)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0110/2017),

—	ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0166/2017),

A.	ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.	ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 12. aprila 2017 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

odobri predlog Sveta, da se Ildikó Gáll-Pelcz imenuje za članico Računskega sodišča;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/346

P8_TA(2017)0139

Program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701 – C8-0373/2015 – 2015/0263(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/50)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0701),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 175 in 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0373/2015),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in socialne zadeve z dne 16. marca 2016 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. aprila 2016 (2),

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za ribištvo in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0374/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 177, 18.5.2016, str. 47.

(2) UL C 240, 1.7.2016, str. 49.

P8_TC1-COD(2015)0263

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/825.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/347

P8_TA(2017)0140

Evropsko leto kulturne dediščine ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (COM(2016)0543 – C8-0352/2016 – 2016/0259(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/51)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0543),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0352/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. oktobra 2016 (1),

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2017, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za proračun (A8-0340/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 88, 21.3.2017, str. 7.

P8_TC1-COD(2016)0259

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/864.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

V skladu s členom 9 sklepa znaša znesek finančnih sredstev za izvedbo evropskega leta kulturne dediščine (2018) 8 milijonov EUR. Iz obstoječih sredstev proračuna za leto 2017 bo 1 milijon EUR dodeljen za financiranje priprav za evropsko leto kulturne dediščine. V proračunu za leto 2018 bo za evropsko leto kulturne dediščine rezerviranih in v proračunski vrstici zabeleženih 7 milijonov EUR. Od tega zneska bo 3 milijone EUR dodeljenih iz sredstev, ki so trenutno namenjena programu Ustvarjalna Evropa, 4 milijone EUR pa bo ponovno prednostno razvrščenih iz obstoječih virov, brez poseganja v obstoječe rezerve ali v pristojnosti proračunskega organa.

IZJAVA KOMISIJE

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev o namenitvi finančnih sredstev v višini 8 milijonov EUR v členu 9 Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018). Komisija opozarja, da je v skladu s členom 314 PDEU odločitev o višini odobrenih sredstev v letnem proračunu v pristojnosti proračunskega organa.

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/349

P8_TA(2017)0141

Program Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0202 – C8-0145/2016 – 2016/0110(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/52)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0202),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0145/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016 (1),

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0291/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 147.

P8_TC1-COD(2016)0110

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/827.)

23.8.2018

Uradni list Evropske unije

C 298/350

P8_TA(2017)0142

Program Unije za večje vključevanje potrošnikov v oblikovanje politike na področju finančnih storitev ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 298/53)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0388),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in točke (b) člena 169(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0220/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016 (1),

—	ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0008/2017),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 117.

P8_TC1-COD(2016)0182

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/826.)

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 298

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 23. avgust 2018

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2017–2018 Seje: 3.–6. april 2017 Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 17, 18.1.2018 . SPREJETA BESEDILA Seji: 26. in 27. april 2017 Zapisnik seje je bil objavljen v UL C 28, 25.1.2018 . Sprejeta besedila z dne 27. aprila 2017 o razrešnici za proračunsko leto 2015 so bila objavljena v UL L 252, 29.9.2017 . SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	Torek, 4. april 2017
2018/C 298/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov (2016/2222(INI))	2
2018/C 298/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (2016/2204(INI))	14
	Sreda, 5. april 2017
2018/C 298/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije (2017/2593(RSP))	24
2018/C 298/04	Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016 – C8-0103/2017 – 2016/0283(APP) – 2017/2051(INI))	30
2018/C 298/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D049280 – 2017/2624(RSP))	34
2018/C 298/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU (2015/2342(INI))	39
	Četrtek, 6. april 2017
2018/C 298/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o Rusiji, aretaciji Alekseja Navalnega in drugih protestnikov (2017/2646(RSP))	56
2018/C 298/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji (2017/2647(RSP))	60
2018/C 298/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o Bangladešu, vključno s porokami otrok (2017/2648(RSP))	65
2018/C 298/10	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o evropski solidarnostni enoti (2017/2629(RSP))	68
2018/C 298/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA (2016/3018(RSP))	73
	Četrtek, 27. april 2017
2018/C 298/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015 (2016/2098(INI))	80
2018/C 298/13	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah (2016/2016(INI))	92
2018/C 298/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil (2016/2140(INI))	100
2018/C 298/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? (2016/2141(INI))	112
2018/C 298/16	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (2016/2099(INI))	121
2018/C 298/17	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih (2006/21/ES) (2015/2117(INI))	132
2018/C 298/18	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli (2017/2651(RSP))	137
	PRIPOROČILA
	Evropski parlament
	Torek, 4. april 2017
2018/C 298/19	Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (2016/2908(RSP))	140

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
	Četrtek, 27. april 2017
2018/C 298/20	Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu (2016/2294(IMM))	151

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKI PARLAMENT
	Torek, 4. april 2017
2018/C 298/21	P8_TA(2017)0096 Značilnosti ribiških plovil ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določanju značilnosti ribiških plovil (prenovitev) (COM(2016)0273 – C8-0187/2016 – 2016/0145(COD)) P8_TC1-COD(2016)0145 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o določanju značilnosti ribiških plovil (prenovitev)	154
2018/C 298/22	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 4. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (COM(2016)0031 – C8-0015/2016 – 2016/0014(COD))	156
	Sreda, 5. april 2017
2018/C 298/23	Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (C(2017)01473 – 2017/2602(DEA))	280
2018/C 298/24	P8_TA(2017)0103 Določeni vidiki prava družb ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (COM(2015)0616 – C8-0388/2015 – 2015/0283(COD)) P8_TC1-COD(2015)0283 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo)	282
2018/C 298/25	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (13806/2015 – C8-0410/2015 – 2015/0135(NLE))	283
2018/C 298/26	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (14112/2015 – C8-0409/2015 – 2015/0136(NLE))	284
2018/C 298/27	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda na področju schengenskega informacijskega sistema v Republiki Hrvaški (COM(2017)0017 – C8-0026/2017 – 2017/0011(NLE))	285
2018/C 298/28	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (10728/4/2016 – C8-0104/2017 – 2012/0266(COD))	286
2018/C 298/29	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (10729/4/2016 – C8-0105/2017 – 2012/0267(COD))	287
2018/C 298/30	P8_TA(2017)0109 Skladi denarnega trga ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga (COM(2013)0615 – C7-0263/2013 – 2013/0306(COD)) P8_TC1-COD(2013)0306 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga	289
2018/C 298/31	P8_TA(2017)0110 Prospekt, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD)) P8_TC1-COD(2015)0268 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES	290
2018/C 298/32	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016 – C8-0103/2017 – 2016/0283(APP))	291
2018/C 298/33	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/435 o sprostitvi varnostne rezerve (COM(2016)0607 – C8-0387/2016 – 2016/2233(BUD))	293
2018/C 298/34	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018 (2017/2022(BUD))	296
2018/C 298/35	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017 k splošnemu proračunu za leto 2017, priložen predlogu za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski (07003/2017 – C8-0130/2017 – 2017/2018(BUD))	306
2018/C 298/36	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2017)0101 – C8-0097/2017 – 2017/2033(BUD))	308
2018/C 298/37	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski (COM(2017)0045 – C8-0022/2017 – 2017/2017(BUD))	312
2018/C 298/38	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov v Latviji in nadomestitvi Sklepa 2014/911/EU (13521/2016 – C8-0523/2016 – 2016/0818(CNS))	314
2018/C 298/39	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji ter nadomestitvi sklepov 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU (13525/2016 – C8-0522/2016 – 2016/0819(CNS))	315
2018/C 298/40	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem ter nadomestitvi sklepov 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU (13526/2016 – C8-0520/2016 – 2016/0820(CNS))	316
2018/C 298/41	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem ter nadomestitvi sklepov 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU (13529/2016 – C8-0518/2016 – 2016/0821(CNS))	317
2018/C 298/42	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji ter nadomestitvi sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU (13499/2016 – C8-0519/2016 – 2016/0822(CNS))	318
	Četrtek, 6. april 2017
2018/C 298/43	P8_TA(2017)0128 Veleprodajni trgi gostovanja ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja (COM(2016)0399 – C8-0219/2016 – 2016/0185(COD)) P8_TC1-COD(2016)0185 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja	319
2018/C 298/44	P8_TA(2017)0129 Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: Ukrajina ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina) (COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD)) P8_TC1-COD(2016)0125 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)	320
	Četrtek, 27. april 2017
2018/C 298/45	P8_TA(2017)0133 Blagovna znamka Evropske unije ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (Kodificirano besedilo) (COM(2016)0702 – C8-0439/2016 – 2016/0345(COD)) P8_TC1-COD(2016)0345 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (kodificirano besedilo)	321
2018/C 298/46	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije (05925/2017 – C8-0102/2017 – 2016/0021(NLE))	322
2018/C 298/47	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (COM(2016)0687 – C8-0464/2016 – 2016/0339(CNS))	323
2018/C 298/48	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve, s strani Evropskega policijskega urada (Europola), sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Kraljevino Dansko in Europolom (07281/2017 – C8-0120/2017 – 2017/0803(CNS))	343
2018/C 298/49	Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o imenovanju Ildiko Gáll-Pelcz za članico Računskega sodišča (C8-0110/2017 – 2017/0802(NLE))	345
2018/C 298/50	P8_TA(2017)0139 Program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701 – C8-0373/2015 – 2015/0263(COD)) P8_TC1-COD(2015)0263 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013	346
2018/C 298/51	P8_TA(2017)0140 Evropsko leto kulturne dediščine ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (COM(2016)0543 – C8-0352/2016 – 2016/0259(COD)) P8_TC1-COD(2016)0259 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018)	347
2018/C 298/52	P8_TA(2017)0141 Program Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0202 – C8-0145/2016 – 2016/0110(COD)) P8_TC1-COD(2016)0110 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020	349
2018/C 298/53	P8_TA(2017)0142 Program Unije za večje vključevanje potrošnikov v oblikovanje politike na področju finančnih storitev ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD)) P8_TC1-COD(2016)0182 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020	350